SOLISTIČNA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012

Mentor:

docent Alojz Slavko Kova

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbo

Magistrsko delo

ČNA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012

Mentor:

ocent Alojz Slavko Kovačič Sanja Hvalec

Maribor, 2015

NA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012

Mentor: Kandidatka:

Sanja Hvalec

Lektorica:

Špela Krivec, univ. dipl. lektorica

Prevajalka:

Diana Plazar, univ. dipl. prevajalka

ZAHVALA

Za vso pomoč in izkazano podporo se najprej zahvaljujem mentorju

docentu Alojzu Slavku Kovačiču, ki me je spodbujal, bodril, pregledoval in

dajal nasvete. V največjo pomoč mi je bil pri praktičnem delu, pri igranju.

Glede tega sem mu dolžna še posebej veliko zahvalo, saj je s svojim

vztrajnim pojasnjevanjem, igranjem in spodbujanjem veliko pripomogel, da

bom lahko izvedla praktični del-skladbe, ki sem jih izbrala z njegovo

pomočjo.

Zahvalila bi se rada moji družini, ki me je spodbujala ter finančno podpirala

vsa leta študija, da sem lahko dosegla zadane cilje.

Zahvala gre tudi vsem prijateljem, ki so me skozi obdobje študija

spodbujali.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Sanja Hvalec, rojena 30.9.1990 v Mariboru, študentka

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer glasbena pedagogika,

izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Solistična literatura za klarinet

slovenskih skladateljev med letoma 1950 in 2012 pri mentorju docentu

Alojzu Slavku Kovačiču avtorsko delo. V zaključnem delu so uporabljeni

viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe

avtorjev.

__________________

Maribor, 30.6.2015

POVZETEK

Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem - teoretičnem delu

je predstavljena literatura za klarinet, ki so jo napisali, ustvarili slovenski

skladatelji. Predstavljeno je Društvo slovenskih skladateljev, ki igra

pomembno, če ne največjo vlogo pri tem, da podpira in daje možnost

slovenskim skladateljem, da se razvijajo, komponirajo, in da so njihove

skladbe tudi izvedene.

Drugi del je praktični del magistrskega dela v obliki magistrskega nastopa.

Zaigrane bodo tri skladbe. To so: Tri pravljice za klarinet in klavir,

skladatelja Marijana Lipovška, drugi stavek Sonate brevis, ki jo je napisal

Zlatan Vauda in Tri skladbe za solo klarinet skladatelja Ambroža Čopija,

od katerih bom zaigrala prvo skladbo.

KLJUČNE BESEDE:

� klarinet,

� slovenski skladatelji,

� Društvo slovenskih skladateljev,

� Tri pravljice,

� Sonata brevis,

� Tri koncertne skladbe.

SUMMARY

Master's degree is made from two parts. In first - theoretical part we are

presenting literature for clarinet by slovenian authors. Slovenian

composers society is going to be presented by its biggest part for

slovenian clarinet authors to develop. Second part is going to be master's

concert with the following program: Three fairytailes for solo clarinet from

Marijan Lipovšek, 2nd movement Sonata brevis from Zlatan Vauda and

Three compocitions for solo clarinet from Ambrož Čopi, I'm going to play

only second one.

KEY WORDS:

� clarinet,

� Slovenian composers,

� Slovenian composers society,

� Three fairytales,

� Sonata Brevis,

� Three concerts compositions.

KAZALO VSEBINE

1. UVOD .................................................................................................. 9

2. OBRAVNAVA TEME ......................................................................... 11

2.1 KLARINET .................................................................................. 11

2.2 GLASBA NA SLOVENSKEM V 20. IN 21. STOLETJU ............... 13

2.3 SLOVENSKI SKLADATELJI ....................................................... 15

2.4 DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV .............................. 18

2.5 DELA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ZA KLARINET .............. 25

3. NAMEN ............................................................................................. 33

4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................ 34

5. METODOLOGIJA .............................................................................. 35

5.1 RAZISKOVALNE METODE ........................................................ 35

5.2 UPORABLJENI VIRI ................................................................... 35

6. PRAKTIČNI DEL ............................................................................... 36

6.1 ZLATAN VAUDA ......................................................................... 37

6.1.1 SONATA BREVIS ................................................................ 40

6.2 MARIJAN LIPOVŠEK ................................................................. 42

6.2.1 TRI PRAVLJICE ................................................................... 44

6.3 AMBROŽ ČOPI ........................................................................... 45

6.3.1 TRI KONCERTNE SKLADBE .............................................. 49

7. SKLEP ............................................................................................... 50

LITERATURA ........................................................................................... 52

PRILOGE ................................................................................................. 54

KAZALO SLIK

Slika 1: Klarinet ........................................................................................ 11

Slika 2: Društvo slovenskih skladateljev .................................................. 18

Slika 3: Skladatelj Zlatan Vauda .............................................................. 37

Slika 4: skladatelj Marijan Lipovšek ......................................................... 42

Slika 5: skladatelj Ambrož Čopi ................................................................ 45

9

1. UVOD

Temo sem izbrala na podlagi tega, da igram klarinet od 10 leta in me

zanima vse v povezavi z njim. V nižji glasbeni šoli in nato v srednji šoli,

akademiji, poletnih šolah, koncertih in recitalih se večinoma izvaja

literatura tujih skladateljev. Ker pa dandanes mediji, in ljudje na splošno,

promovirajo ozaveščanje naše nacionalne zavesti, in da moramo ceniti kar

imamo Slovenci kot narod sami, sem se odločila, da raziščem in naredim

pregled skladb, ki so jih napisali slovenski skladatelji za klarinet.

Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave

arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče magistrsko

delo določiti vlogo in pomen skladb slovenskih avtorjev za klarinet na

Slovenskem. Magistrsko delo bo podalo bibliografski pregled solističnih

skladb za klarinet med letoma 1950 in 2012 ter dalo smernice vsem, ki jih

zanima glasba na Slovenskem v 20. in 21. stoletju.

Biografski pregled del za klarinet je v magistrskem delu kronološko

zamejen na obdobje med letoma 1950 in 2012. Leto 1950 zato, ker se je

po drugi svetovni vojni začel ponoven glasbeni razcvet in je bila napisala

največja večina solističnih skladb za klarinet prav po tem letu, leto 2012 pa

zato, ker je Društvo slovenskih skladateljev izdalo katalog del, ki se

zaključi z letnico 2012. Pri nas je nekatere umetnike in podatke o njihovem

glasbenem ustvarjanju zelo težko zaslediti. Še posebej tiste, ki svoja dela

izdajo v samozaložbi, zato sem izbrala ta mejnik, da je pregled bolj jasen.

Magistrsko delo, za lažje razumevanje in analizo skladb, namenja

poseben poudarek raziskavi solističnih del za klarinet, glasbi na

slovenskem v 20. in 21. stoletju ter Društvu slovenskih skladateljev.

Omenjena dela bodo dala širši množici glasbenikov, predvsem

klarinetistom, pregled in informacijo, mogoče navdih za izvajanje katerega

od teh del. Pregled zgodovine na Slovenskem bo razkril ozadje oziroma

na nek način delček življenja ali načina življenja skladateljev. Prispevki o

Društvu slovenskih skladateljev pa bodo pokazali njihovo pomembno

10

vlogo na Slovenskem, skrb za skladatelje in podporo, ki jim jo nudijo, da

lahko pokažejo svojo umetniško žilico, sposobnosti in dajo mladim in

drugim glasbenikom zapuščino našega naroda, da na ta način ohranimo

našo nacionalno zavest. Ker je moje magistrsko delo praktičnega tipa,

bom v praktičnem delu izvedla dela treh slovenskih skladateljev, in sicer

Zlatan Vauda, Marijan Lipovšek in Ambrož Čopi. Na magistrskem nastopu

bom izvedla Vaudovo Sonato brevis-2. stavek, Lipovškove Tri pravljice in

Tri skladbe za solo klarinet Ambroža Čopija. Izmed teh treh sem izbrala

prvo skladbo.

11

2. OBRAVNAVA TEME

2.1 KLARINET

Slika 1: Klarinet

Klarinet se je razvil iz »chalumeauja1«. Razvil ga je Johan Christoph

Denner in sicer tako, da je chalumeauju dodal v spodnjem delu odmevnik.

Prvotni klarinet je bil sestavljen iz prvega zgornjega dela, ki sta ga

sestavljala ustnik in sodček in sta bila v enem kosu, srednjega dela in

lijaka, ki mu pravimo tudi odmevnik. Dennerjve klarinet je bil uglašen na

tonu d (Drenik in Zupan, 2005).

Skozi leta so se spreminjale tudi vloge klarineta. Če je bil sprva pastirski in

ljudski inštrument, se je začel pojavljati tudi v klasični glasbi. Prvotnemu

klarinetu so začeli dodajati zaklopke in luknjice, da je imel širši obseg

tonov, in da je lahko igral v različnih tonalitetah. V klasicizmu so ločili

ustnik od sodčka, zato da so lahko izdelali ustnik iz ebenovine, da je bil

bolj vzdržljiv (Drenik in Zupan, 2005).

1 Chalumeau je piščal z eno trstnim jezičkom, ki je predhodnik današnjega klarineta. Uporabljali

so ga v pastirski in ljudski glasbi. Narejen je bil iz lesa, kosti ali bambusa.

12

Revolucija v razvoju klarineta se je zgodila okoli leta 1830. Theobald

Boehm je izumil tako imenovan Boehmov sistem za klarinet2. Tonske

odprtinice in nov sistem vzmeti in zaklopk pa je začel služiti akustičnim in

intonančnim karakteristikam (Drenik in Zupan, 2005).

Poleg Beohmovega sistema poznamo tudi nemški sistem klarineta in

nemški klarinet. Od francoskega se razlikuje po zvoku. Francoski klarinet

ima svetlejši zvok, nemški pa gostejši in temnejši. Vzrok za to se skriva v

različni vrtini in razporeditvi zaklopk in odprtin (Drenik in Zupan, 2005).

Na Slovenskem je veliko odličnih glasbenikov - klarinetistov, ki se

posvečajo poučevanju, solističnemu in komornemu igranju, igranju v

orkestrih (profesionalnega in amaterskega značaja) ter v drugih zasedbah.

Med najpomembnejše sodijo Mate Bekavac, Mihael Gunzek, Alojz Zupan,

Slavko Goričar, Jože Kotar, Slavko Kovačič, Srečko Kovačič, Valter Petrič,

Oto Kožuh, Jure Hladnik, Andrej Zupan, Dušan Sodja, Štefan Petek in

drugi (Drenik in Zupan, 2005).

Danes je klarinet uveljavljen solistični inštrument, ki zaradi svojih raznolikih

zmožnosti sodeluje v simfoničnih, pihalnih in komornih orkestrih, različnih

komornih zasedbah, narodni in jazz glasbi. Za klarinet ustvarja zmeraj več

slovenskih in tujih komponistov, tako da lahko vsak klarinetist izbere

literaturo v zvrsti, ki mu je blizu. Klarinet se poučuje na nižjih glasbenih

šolah, srednjih šolah, akademiji za glasbo, organizirane so poletne šole

pod mentorstvi najboljših slovenskih in tujih klarinetistov. Zmeraj več je

koncertov klasične glasbe, kjer je solist prav klarinet. Pojavlja se tudi v

različnih zasedbah, ki igrajo glasbo etno značaja ter v zabavni glasbi

(Drenik in Zupan, 2005).

Vodilna podjetja na trgu, ki izdelujejo klarinete so Selmer, Buffet Crampon

in Yamaha. Izdeluje jih še Amati, Trevor James, Leblanc, Artemis in

Jupiter (Drenik in Zupan, 2005).

2 Boehmov sistem klarineta je sistem klarineta, ki ima 24 odprtin, 6 prstanov in 17 zaklopk.

Imenujemo ga tudi francoski sistem klarineta.

13

2.2 GLASBA NA SLOVENSKEM V 20. IN 21. STOLETJU

Slovenci so postali iz prehoda 19. v 20. stoletje narod z veliko željo po

avtonomnosti, saj so se zavedali svoje narodnosti. Družba se je prelevila

iz kmetijske v industrijsko, okrepilo pa se je tudi njihovo kulturno in

politično udejstvovanje. Tako so bili Slovenci v začetku 20. stoletja narod,

ki je že izoblikoval svojo kulturo in umetnost, znanost ter knjižni jezik.

Delovalo je veliko društev, v okviru katerih so se odvijale glasbene

dejavnosti (Čerič in Vučina, 2008).

Pomembne glasbene ustanove na Slovenskem v 20. stoletju so bile

Opera, Glasbena matica, Slovenska filharmonija in Filharmonična družba.

Opera je bila profesionalna glasbena ustanova, delovala pa je v

Ljubljanskem Deželnem gledališču. Do konca svojega delovanja, leta

1913, je odigrala večino takratnega klasičnega repertoarja. Zbor glasbene

matice je vodil Matej Hubad, ki je z njim izvajal izredno zahteven program

slovenskih in tujih skladateljev. Potreba po orkestru je spodbudila

ustanovitev Slovenske filharmonije. Vodil jo je Vaclav Talich3. Sodelovali

so na vseh pomembnejših prireditvah in koncertih. Delovali so pet let.

Filharmonična družba je pridobila dve novi koncertni dvorani, kjer je med

drugimi gostila tudi Berlinsko filharmonijo (Čerič in Vučina, 2008).

Poseben pomen za glasbeno življenje na Slovenskem je imela revija Novi

akordi, ki je veljala, in še velja za najpomembnejšo revijo med slovenskimi

glasbenimi revijami. Njen urednik je bil Gojmir Krek. Primarno je revija

objavljala glasbena dela slovenskih skladateljev, predvsem sodobnih in

ostalih. Skladatelji, ki so objavljali so bili generacijsko različni, ampak

urednik je to uspešno združeval. Revija je nato svojemu obsegu dodala še

glasbeno-književno prilogo, kjer so objavljali glasbene kritike ter članke o

glasbeni kulturi. Revija je podpirala razvoj mladih generacij skladateljev

(Čerič in Vučina, 2008).

3 Vaclav Talich je pedagog, violinist in dirigent češkega rodu (Vaclav Talich, 2015).

14

V tem času so pomembno doprinesli k glasbeni kulturi skladatelji Emil

Adamič, Viktor Parma, Josip Ipavec, Risto Savin, Marij Kogoj, Anton

Lajovic in Janko Ravnik, ki so komponirali izvirno glasbo, predvsem

klavirsko, zbore, samospeve in druge. (Čerič in Vučina, 2008).

Med obema svetovnima vojnama je ostalo glasbeno središče Glasbena

matica. Pod njenim okriljem je deloval zbor, glasbena šola, koncertna

poslovalnica ter glasbena založba. Ustanovili so Orkestralno društvo, ki pa

je bilo amaterskega značaja. Člani društev so bili namreč amaterji.

Ustanovljena je bila tudi Ljubljanska filharmonija, ki je prirejala simfonične

koncerte, Mariborsko Narodno gledališče pa je pričelo izvajati opere in

operete. Narodno gledališče je delovalo tudi v Ljubljani, svoj razcvet pa je

doživelo pod vodstvom Mirka Poliča. Leta 1928 so ustanovili radijsko

postajo v Ljubljani, kar je za glasbeno kulturo na Slovenskem pomenilo

veliko. V okviru radijske postaje so ustanovili Komorni zbor in orkester. Za

glasbeno kulturo pa je imela še zmeraj največji vpliv Glasbena matica z

močnimi podružnicami, ki so bile v Mariboru, Ptuju, Celju, Kranju Trstu,

Novi Gorici in Novem mestu. Svoj doprinos k glasbenemu življenju so

imele tudi glasbene revije kot so Nova muzika, Cerkveni glasbenik, Zbori,

Grlica in Pevec. (Čerič in Vučina, 2008).

Produktivnost na glasbenem področju je zameglila druga svetovna vojna.

Kapitulacija Jugoslavije je pustila svoje posledice, saj je bilo ozemlje

razkropljeno med druge države. Po končani vojni se je počasi začela

obnova in vzpon glasbenih ustanov. Svoj ponovni razcvet je doživela

Slovenska filharmonija, Opera, obnovljen radijski simfonični orkester,

Slovensko narodno gledališče, radijski komorni zbor, Mariborska Opera.

Na novo so se ustanavljala tudi razna glasbena društva, v okviru katerih

so delovali pevski zbori. Zgrajen je bil Cankarjev dom, pričeli so prirejati

festivale, kot so Mariborska Naša pesem, Festival sodobne komorne

glasbe, Festival Ljubljana, Slovenski glasbeni dnevi, Festival v Radovljici

in Brežicah ter Kogojevi dnevi (Čerič in Vučina, 2008).

15

2.3 SLOVENSKI SKLADATELJI

Kljub majhnemu ozemlju, številnim političnim borbam, vojnam in drugim

težkim situacijam smo Slovenci narod, ki je uspešen na vseh področjih.

Prav tako je tudi na kulturnem področju. Večina ljudi se sploh ne zaveda,

da imamo na Slovenskem veliko glasbenikov, katerih znanje je izjemno,

njihove spretnosti na inštrumentih so virtuozne ter skladatelje, katerih

znanje je tako dobro, da lahko skladajo vse glasbene oblike, poleg tega pa

se jim zmeraj poraja več glasbenih idej in zamisli (Čerič in Vučina, 2008).

V začetku 20. stoletja je glasba dobila nov zagon. Pričele so se ustvarjati

nove kompozicije, organizirati vse več koncertov, ustanavljati so se začela

društva in zbori. Mladi glasbeniki, med njimi tudi komponisti, so se začeli

izobraževati tudi v tujini. Tam so pridobili širše znanje in vpoglede v vse

zvrsti glasbe. Za to stoletje ima pomembno vlogo društvo ISCM4, ki je

včlanilo naše slovenske glasbenike in poskrbelo, da so se njihova dela

pričela izvajati. Tako so slovenska dela in skladatelji na mednarodnem

trgu pridobili večjo vrednost in prepoznavnost med širšo množico (Voglar,

2005).

Po drugi svetovni vojni se je pričel nekakšen nov razcvet glasbe. Kljub

težkim razmeram med drugo svetovno vojno je bilo na slovenskem

ozemlju veliko dobrih komponistov. Med starejšo generacijo, ki si je

prizadevala širiti sodobno glasbo in jo komponirati, velja omeniti:

� Marjana Lipovška,

� Pavla Šivica,

� Marjana Kozino,

� Blaža Arniča,

� Vilka Ukmarja ter

� Lucijana Marijo Škerjanca (Čerič in Vučina, 2008).

4 ISCM je International Society for Traditional Music, kar pomeni, da je ISCM mednarodno

združenje glasbenikov, ki promovirajo skladatelje sodobne glasbe (ISCM, 2015).

16

Povezali so se s skladatelji:

� Ivom Petričem,

� Lojzetom Lebičem,

� Darijanom Božičem,

� Alojzom Srebotnjakom,

� Milanom Stibiljem,

� Jakobom Ježem in

� Igorjem Štuhecem (Čerič in Vučina, 2008).

Vsi skupaj so se povezali v Pro musico vivo in skušali navezati stik z

zahodno Evropo, kjer je vladal modernizem. Skupina je prav tako skrbno

izdajala notno literaturo, ter organizirala koncerte. Po njihovem vzoru so

delovali tudi številni drugi skladatelji. Nekateri so se s svojo glasbo skušali

približati ljudem, spet drugi iščejo nekaj novega, nekateri pa skladajo v

neo stilih (Čerič in Vučina, 2008).

Na splošno so se pogledi na glasbo začeli spreminjati, glasba je postajala

zmeraj bolj sodobna, vanjo so vključevali razne efekte in nove tehnike.

Komponisti te glasbe so se začeli o sodobni glasbi zmeraj bolj

izobraževati, v njej udejstvovati in obiskovati koncerte sodobne glasbe. Na

njih so sodelovali s svojimi kompozicijami. K pomembni razpoznavnosti je

pripomogel ansambel za sodobno komorno glasbo Slavko Osterc, ki se je

glasbeno udejstvoval med letoma 1962 in 1982. To obdobje so

poimenovali glasbena avantgarda. Po počasnem zamiranju te glasbene

avantgarde se je pričel slog skladanja spreminjati. Skladatelji so se zmeraj

manj držali glasbenih oblik, pričeli so ustvarjati nove - sodobne, ki so bile

popolnoma svobodne. Slovenija je tako pridobila širok spekter skladb

različnih zvrsti, oblik, skladatelji pa so se na ta način zmeraj bolj uveljavili.

Danes premoremo veliko skladateljev, ki se borijo za našo nacionalno

zavest in za to, da slovenska glasba ne bi zamrla (Sojar Voglar, 2005).

17

Pomembnejši skladatelji druge polovice 20. stoletja so:

� Dane Škerl,

� Uroš Krek,

� Jani Golob,

� Marko Mihevc,

� Pavle Merku,

� Pavel Mihelčič,

� Alojz Ajdič,

� Tomaž Svete,

� Bor Turel,

� Brina Jež Brezavšček,

� Uroš Rojko,

� Aldo Kumar,

� Milko Lazar,

� Larisa Vrhunc in

� Neville Hall (Čerič in Vučina, 2008).

Društvo slovenskih skladateljev daje širši množici možnost priti v nekakšen

stik s skladatelji. Organizirajo cikel Pogovori s skladatelji, ki traja od

septembra do junija, in se ponavlja enkrat mesečno. Skladatelj se

predstavi kot človek in glasbenik. Na ta način lahko spoznamo ozadje

njegovih skladb, njegova razmišljanja, kaj ga žene naprej in kakšne cilje je

v življenju že dosegel, in jih še želi, doseči. Takšna organizirana srečanja

s skladatelji dajejo tudi mladim poustvarjalcem možnost, da spoznajo

skladatelja skladbe, ki jo izvajajo, ali jo bodo, dobijo širši in poglobljen

vpogled v celotno kompozicijo, da je lahko izvedba ne samo tehnično

dovršena, ampak dovršena tudi po glasbeni plati. Ta srečanja pa so

pomembna tudi za skladatelje, saj na ta način promovirajo sebe, svoje

delo in skladbe. Še vedno je veliko glasbenih umetnikov podcenjenih, ali

pa jih preprosto ne poznamo, tudi zato, ker nimajo veliko priložnosti priti v

ospredje (Pogovori s skladatelji, 2015).

18

2.4 DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Slika 2: Društvo slovenskih skladateljev

Društvo slovenskih skladateljev je strokovno združenje, ki je

prostovoljnega značaja. V njem delujejo skladatelji in muzikologi. Društvo

je pričelo z delovanjem 22.12.1945 in deluje še danes. Pred nastankom

društva so za tisk in izvedbo skladb slovenskih skladateljev skrbele

naslednje ustanove in revije: Glasbena matica, Nova muzika, Pevec, Zbori

in Novi akordi. V začetku 20. stoletja pa so se nekateri skladatelji povezali

in pristopili k ISCM (mednarodno združenje za sodobno glasbo). To

društvo je skrbelo za pravno stališče naših skladateljev in njihovo

predstavitev svetu (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

Od ustanovitve Društva slovenskih skladateljev naprej je za slovenske

skladatelje skrbelo to društvo. Odprla so se jim nova obzorja, saj se je s

pričetkom delovanja društva pričelo izvajati nova dela, ki so jih

skomponirali, in skladatelji so tako dobili še več zanosa za svoje delo in

ustvarjalnih navdihov (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

Glavne naloge in cilji društva so, da pravno ščitijo slovenske skladatelje,

jih zastopajo ter skrbijo za njihovo promocijo. Skladbe, ki jih napišejo

izdajajo, in na ta način skrbijo za razvoj in novo nastalo slovensko glasbo.

Organizirajo koncertne, na katerih je večina skladb krstnih izvedb, ter na ta

način skrbijo, da glasbenemu in drugemu občinstvu približajo sodobno

glasbo (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

19

Društvo je leta 1954 ustanovilo svojo založniško hišo, ki so jo poimenovali

Edicije DSS. Edicije so zelo aktivne tudi na področju založništva,

sodelujejo pa tudi z nekaterimi evropskimi založniškimi hišami (O društvu

slovenskih skladateljev, 2015).

Leta 1991 je Društvo slovenskih skladateljev postalo samostojno društvo,

v katerega je včlanjenih 114 članov. Nekateri od njih so slovenskega rodu,

živijo pa v tujini (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

Društvo premore več oddelkov in sekcij:

� Sekcija za sakralno glasbo, ki je pričela s svojim delovanjem leta 1999;

� Klub mladih skladateljev, ki deluje od leta 2000;

� Leta 2001 sta se ustanovili Sekcija za jazz in zabavno glasbo ter Sekcija

za zborovsko glasbo;

� Sekcija za didaktično glasbo in Sekcija za elektroakustično glasbo pa leta

2002 (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

Do danes so Društvu slovenskih skladateljev predsedovali:

� Karol Pahor,

� Vilko Ukmar,

� Matija Bravničar,

� Uroš Krek,

� Dane Škerl,

� Danilo Švara,

� Bojan Adamič,

� Janez Gregorc,

� Pavel Mihelčič,

� Marko Mihevc,

� Jani Golob,

� Nenad Firšt in

� Tomaž Habe (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

20

Da pa umetniško ustvarjanje naših slovenskih skladateljev ne bi ostalo

brez nagrade, Društvo podeljuje Kozinovo nagrado, najpomembnejšo

strokovno nagrado na področju komponiranja. Lipovškovo nagrado

podeljujejo za predanost predvsem sodobni slovenski glasbi in za njeno

izvajanje, Mestna občina Ljubljana pa nadarjenim ustvarjalnim

glasbenikom s posebnimi dosežki podeljuje Župančičevo nagrado,

Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Mestna občina prav

tako, v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, izjemno

podpira delovanje Društva slovenskih skladateljev (O društvu slovenskih

skladateljev, 2015).

Društvo prireja različne koncerte, na katerih se izvajajo novo nastale in

druge skladbe slovenskih skladateljev. Leta 1965 so pričeli z danes že do

dobra uveljavljenim Koncertnim ateljejem, ki je zaslužen za ogromno

krstnih izvedb slovenskih avtorjev. Med njimi tudi del za klarinet. Koncertni

atelje daje skladateljem veliko volje in navdušenja za skladanje, saj na teh

koncertih izvedejo novitete. Eden izmed koncertov, ki jih prirejajo se

imenuje Slovenski skladatelji mladim, katerega ciljno občinstvo so mladi, ki

jih želijo osvojiti z sodobno glasbo, jim to približati in nadarjene motivirati

za izvajanje ali ustvarjanje. Priprava programa je tukaj zahtevnejša, saj je

treba dobro pretuhtati, kakšna glasba bo zanimiva mlajšim poslušalcem.

Posledično zato pri pripravi sodelujejo glasbeni pedagogi. Od leta 1989 se

organizira koncert Noč slovenskih skladateljev, na katerem sodelujejo

skladatelji s svojimi novitetami, ter mednarodni festival Unicum-

mednarodni festival za sodobno glasbo, ki poteka od leta 1998, le da se je

prvotno imenoval Mednarodni festival sodobne glasbe Musica Danubiana.

Organizirala ga je slovenska veja društva ISCM, leta 2004 pa je dobil ime

Unicum (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

Trenutni predsednik društva je Nenad Firšt, ki se je rodil leta 1964 v

Zagrebu. Tam je končal srednjo glasbeno šolo Pavla Markovca. Študij je

nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani in sicer kompozicijo in

violino. Svoje znanje je izpopolnil na mednarodnih tečajih v Franciji in na

Madžarskem. Igral je violino v zasedbi godalnega kvarteta Sebastian, je

umetniški vodja in dirigent godalnega orkestra v Celju, prav tako

21

umetniški vodja glasbene dejavnosti v Celju na zavodu Celeia. Bil je

predsednik Glasbene mladine, umetniški vodja mednarodnega tabora

GMS in mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju. Med

letoma 2002 in 2010 je bil predsednik Strokovne komisije za glasbo na

Ministrstvu za kulturo v Sloveniji, generalni sekretar Zveze Glasbene

mladine. Je tudi član Upravnega odbora SAZAS-a in SIGIC-a. Za svoje

glasbeno udejstvovanje je prejel Prešernovi nagradi, prvo od Akademije

za glasbo v Ljubljani za III. Godalni kvartet, drugo pa mu je podelila občina

Celje za podobo glasbenega ustvarjalca, častno jubilejno Gallusovo

značko JSKD za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter

nagrado Prešernovega sklada za skladateljski opus zadnjih dveh let.

Nagrado je prejel leta 2009. Od leta 2010 je predsednik Društva

slovenskih skladateljev (Nenad Firšt, 2015).

2.4.1 Člani društva slovenskih skladateljev

Člani Društva slovenskih skladateljev so:

� Alojz Ajdič,

� Blaženka Lemež Arnič,

� Hanzi Artač,

� Slavko Avsenik,

� Slavko Avsenik mlajši,

� Vilko Avsenik,

� Tomaž Bajželj,

� Zeqirja Ballata,

� Vladimir Batista,

� Dušan Bavdek,

� Nejc Bečan,

� Katarina Bedina,

� David Beovič,

� Marija Koren Bergamo

� Matej Bonin,

� Darijan Božič,

� Imer Traja Brizani,

22

� Tomaž Burkat,

� Tjaša Cigut,

� Ambrož Čopi,

� Igor Dekleva,

� Srečko Devjak,

� Pavel Dolenc,

� Maksimiljan Feguš,

� Nenad Firšt,

� Ivan Florjanc,

� Nana Forte,

� Bojan Glavina,

� Vinko Globokar,

� Jani Golob,

� Rok Golob,

� Patrik Greblo,

� Tomaž Habe,

� Neville Hall,

� Janez Hoefler,

� Dušan Hren,

� Vladimir Horvat,

� Samo Hubad,

� Avgust Ipavec,

� Janko Jereb,

� Janko Jezovšek,

� Brina Brezavšček Jež,

� Jakob Jež,

� Robert Kamplet,

� Monika Kartin,

� Ivan Klemenčič,

� Urban Koder,

� Miro Kokol,

� Anton Kolar,

� Peter Kopač,

� Marijan Korošec,

23

� Božidar Kos,

� Lojze Krajnčan,

� Nataša Kričevcov,

� Igor Krivokapič,

� Franc Križnar,

� Nejc Kuhar,

� Aldo Kumar,

� Primož Kuret,

� Milko Lazar,

� Lojze Lebič,

� Borut Loparnik,

� Igor Lunder,

� Igor Majcen,

� Matija Marčina,

� Janez Matičič,

� Tina Mauko,

� Štefan Mauri,

� Pavle Merku,

� Pavel Mihelčič,

� Marko Mihevc Muni,

� Andrej Misson,

� Marjan Mlakar,

� Damijan Močnik,

� Diana Novak,

� Jerica Oblak,

� Urška Šantavec Orešič,

� Mihael Paš,

� Miroslav Paškvan,

� Ivo Petrić,

� Gregor Pirš,

� Urška Pompe,

� Jelica Porenta,

� Žarko Prinčič,

� Jaka Pucihar,

24

� Katarina Rakar Pustinek,

� Ljubo Rančigaj,

� Andrej Rijavec,

� Igor Jure Robežnik,

� Engelbert Berty Rodošek,

� Corrado Rojac,

� Blaž Rojko,

� Uroš Rojko,

� Anže Rozman,

� Roman Sarjaš,

� Mojmir Sepe,

� Jože Sivec,

� Aleksander Skale,

� Črt Voglar Sojar,

� Aljoša Roje Solovera,

� Emil Spruk,

� Žiga Stanič,

� Petra Strahovnik

� Aleš Strajnar,

� Julijan Strajnar,

� Maksimiljan Strmčnik,

� Tomaž Svete,

� Bojana Podešva Šaljić,

� Peter Šavli,

� Nina Šenk,

� Marjan Šijanec,

� Igor Štuhec,

� Slavko Šuklar,

� Bor Turel,

� Helena Vidic,

� Larisa Vrhunc,

� Tadeja Vulc,

� Brina Zupančič,

� Dečo Žgur in Vito Žuraj (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).

25

2.5 DELA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ZA KLARINET

Za klarinet je ustvarjalo veliko slovenskih in tujih avtorjev. Na Slovenskem

je večinoma še vedno bolj poznana literatura tujih avtorjev. To pa zato, ker

je bilo v času, ko so se začele ustanavljati prve glasbene šole, notnega

materiala slovenskih avtorjev za klarinet zelo malo. Bolj poznana je bila

tuja literatura, ponujala je večjo izbiro in je bila tako bolj primerna za

igranje, saj ob etudah in vajah gradimo naše glasbene sposobnosti.

Pisanje literature za klarinet v Sloveniji se je razmahnilo v 20. stoletju, ko

so skladatelji na splošno pričeli več komponirati in so imeli za izdajanje

notnega materiala boljše pogoje, prav tako pa je naraslo število strokovnih

glasbenikov - klarinetistov, ki so imeli voljo in željo te skladbe izvajati. V

veliko pomoč je predvsem Društvo slovenskih skladateljev, ki organizira

vsakoletne koncerte, kjer skladatelji predstavljajo svoja dela, med njimi

tudi dela za klarinet.

Po koncu druge svetovne vojne se je pričel ponoven vzpon na kulturnem

in umetniškem področju. Med drugim so pričela nastajati tudi nova dela.

Po letu 1950 je prvo delo napisal Primož Ramovš in sicer leta 1953.

Napisal je sonato za klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič, 2012).

Omenjeni skladatelj je bil virtuoz v skladanju instrumentalne glasbe,

nasploh pa je njegova glasbena zapuščina ogromna (Sojar Voglar, 2005).

Naslednje leto, leta 1954, je skladatelj Blaž Arnič, ki se je večinoma

posvečal orkestralni glasbi, napisal Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46.

Leta 1958 sta nastali dve deli za klarinet. Prvo je napisal Pavle Merku,

drugo pa Ivo Petrić. Merku je napisal Tri uspavanke za Jasno za klarinet

ob spremljavi klavirja, Petrić pa Koncert za klarinet ob spremljavi orkestra

(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Merku je čez eno leto (1959) napisal za klarinet še Concerto lirico.

Skladba je napisana za solo klarinet ob spremljavi orkestra. Istega leta sta

nastali še dve skladbi. Delo skladatelja Primoža Ramovša, ki je napisal

Sonatino za klarinet in klavir ter delo Zlatana Vaude z naslovom Aforizmi

26

za solo klarinet. Vaudino delo Aforizmi so posvečeni Ernestu Ačkunu

(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

V obdobju od leta 1950 do 1960 je nastalo kar 7 del za klarinet.

Po letu 1960 je leta 1961 Gregorc Janez, slovenski skladatelj z opusom

scenskih, orkestralnih in baletnih del, napisal Koncert za klarinet in

orkester, čez dve leti, leta 1963, pa je napisal še priredbo Koncert za

klarinet in klavir. Leta 1961 je nastalo tudi delo Danijela Škerla, ki je

napisal Pet skladb za klarinet in klavir. Škerl se je zgledoval po svojem

profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu in tako napisal veliko orkestralnih del

s posebno glasbeno težo v slovenskem prostoru (Lenarčič in Valentinčič,

2005; Sojar Voglar, 2005).

Leta 1962 je Božič Darijan napisal delo za klarinet in klavir ter kontrabas

ad libitum z naslovom Sonata in cool številka 2. Božič je začetnik spajanja

jazzovskih elementov z sodobno glasbo. Veliko se je posvečal tudi

dramski glasbi (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Naslednje leto, leta 1963, smo bili Slovenci bogatejši za dve skladbi za

klarinet. Eno od teh dveh je napisal Blaž Arnič z naslovom Koncert za

klarinet in orkester op. 69, drugo, prav tako Koncert za klarinet in orkester,

pa skladatelj Danijel Škerl (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,

2005).

Ivo Petrić je leta 1964 napisal delo z naslovom Mozaiki za klarinet in

komorni orkester, istega leta pa sta svoj prispevek k literaturi za klarinet

dodala tudi skladatelja Igor Štuhec in Matija Tomc. Štuhec je napisal

Sedem anekdot za klarinet in klavir, Matija Tomc, ki je na Slovenskem

prepoznan predvsem po svojih vokalno instrumentalnih delih pa je napisal

Variacije na belokranjsko temo za klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič,

2005; Sojar Voglar, 2005).

Leta 1968 je nastala Sonata brevis za klarinet in klavir, skladatelja Zlatana

Vaude. Za skladatelja Vladimirja Lovca so značilne romantične spevne

melodije in neoklasicistična oblika, kar lahko slišimo tudi v njegovem delu

27

za klarinet in klavir z naslovom Ekloga, ki ga je napisal leta 1969. Istega

leta je Danilo Švara, ki slovi kot najbolj plodovit operni skladatelj na

Slovenskem, napisal Dodekafonia 4. To je koncert za klarinet in orkester

(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

V obdobju od leta 1960 do leta 1970 smo pridobili 11 skladb slovenskih

skladateljev za klarinet.

V razmiku desetih let, in sicer od leta 1970 do 1980, smo leta 1971 dobili

novo skladbo za klarinet. Napisal jo je Pavel Mihelčič. Skladatelja odlikuje

predvsem njegova muzikalna prepričljivost z naslovom Double Break za

klarinet in klavir. Skladba je bila prvič izvedena 11. Januarja 1972 v okviru

Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Izvedla sta jo Alojz

Zupan na klarinetu in Nada Oman, ki je odigrala klavirski part (Lenarčič in

Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Skladatelj Marijan Lipovšek je napisal Tri pravljice za klarinet in klavir leta

1972, istega leta pa je Danijel Škerl napisal svojo Sonatino za klarinet in

klavir. Alojz Ajdič, ki je na Ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral ne le

iz kompozicije, temveč tudi iz klarineta v razredu profesorja Mihaela

Gunzka, je leta 1973 napisal Solo de concours za klarinet in klavir. Prvo

izvedbo je odigral profesor klarineta Slavko Goričar ob spremljavi Nade

Oman na klavirju 5. Marca leta 1974 v Ljubljani. Skladatelj Ajdič je skladbo

posvetil mami Katarini Ajdič (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,

2005).

Leta 1975 je Pavel Šivic napisal svoj Koncert za klarinet in orkester, istega

leta pa Vinko Globokar, pozavnist in skladatelj svetovnega slovesa,

Dedoublement za klarinet (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,

2005).

Od leta 1966 do 1977 je nastajalo delo Uroša Kreka, Sonata za klavir in

klarinet, leta 1977 pa je Lojze Lebič, ki je znan po svojih mojstrskih

vokalnih in orkestralnih delih, napisal Chalumeau za solo klarinet in Ivo

Petrić Winter Music za klarinet in klavir. Skladbo Chalumeau je prvič

28

izvedel Igor Karlin na Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev.

Enostavčno delo odlikuje virtuoznost, ki je na nek način sestavljena iz treh

enot. V teh enotah so predstavljene zvočne in tehnične posebnosti

klarineta. Skladba Petrića z naslovom Winter music je bila posvečena

Igorju Karlinu. Prvič jo je izvedel prav Igor Karlin, ki je odigral linijo

klarineta, na klavirju pa ga je spremljal Aci Bertoncelj. Skladba je bila prvič

izvedena 5. Aprila leta 1977 na Koncertnem ateljeju Društva slovenskih

skladateljev (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Albina Weingerla kot skladatelja odlikujejo dela svobodnih oblik,

melodične in lirične narave. Za klarinet je napisal Dva capriccia za klarinet

in klavir leta 1978. Istega leta je Alojz Ajdič za klarinet in klavir napisal

Pastirsko pesem (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Tudi v tem obdobju je slovenska literatura za klarinet postala bogatejša za

11 skladb.

Obdobje od leta 1980 se je pričelo plodno. Že leta 1981 so nastale tri nove

kompozicije za klarinet. Jani Golob, ki največj ustvarja za godala, je

napisal Grotesko za klarinet in klavir. Istega leta je za klarinet ustvarjal tudi

Uroš Rojko, ki je poleg kompozicije na Akademiji za glasbo diplomiral tudi

iz klarineta v razredu profesorja Franca Tržana. Napisal je Sedem

vzdihljajev za klarinet in klavir. Vauda Zlatan je istega leta ustvaril delo

Kadenca za klarinet in jo posvetil Djuku Tonciju, naslednje leto (1982) pa

Plač matere na narodno pesem iz Pomurja za klarinet in klavir (Lenarčič in

Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Alojz Ajdič je za klarinet napisal kar 7 del. Med temi je leta 1983 napisal

Med kapniki za klarinet in klavir posvečeno Slavku Goričarju, v istem letu

pa je Uroš Krek napisal Sonatino za klarinet in klavir, ki jo je posvetil Igorju

Karlinu (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Bojan Adamič je blestel kot skladatelj zabavne in filmske glasbe, napisal

pa je tudi delo za klarinet. Leta 1984 je ustvaril Tinkarin rojstni dan za

29

klarinet in klavir, ki je po obliki jazz valček (Lenarčič in Valentinčič, 2005;

Sojar Voglar, 2005).

Leta 1985 je Ajdič napisal Adagio za klarinet in godalni orkester, Slavkov

solo za solo klarinet, in ga posvetil profesorju Slavku Goričarju, ki ga je

prvič izvedel 27. Januarja 1997 v Ljubljani, ter Zgodbo predmestja za

klarinet in klavir. Skladbo je napisal na željo Alojza Zupana, da napiše

skladbo za njegovega sina Andreja Zupana. Leta 1986 jo je Andrej Zupan

izvedel na Evrovizijskem koncertu, ki je potekal v Španiji. Skladatelj o

skladbi pove, da je dobil idejo na potovanju, kjer so ga očarale četrti v

predmestju. Očarala ga je preprostost teh predmestij in ljudje ter otroci, ki

so stanovali v njih (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Dve leti za tem je leta 1987 Uroš Krek ustvaril Koncertno fantazijo za

klarinet in orkester ter Maksimiljan Strmčnik, skladatelj, organist in

čembalist, leta 1988 Solo de concours za klarinet in klavir (Lenarčič in

Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

V obdobju od leta 1980 do 1990 se je literatura za klarinet povečala za 12

del.

Od leta 1990 do 2000 je vladalo majhno zatišje pred skladanjem za

klarinet. Po pregledani literaturi sem zasledila dve skladbi, ki ju je leta

1994 in 1996 napisal Ambrož Čopi. Naslov skladbe je Humoreska in Tri

koncertne skladbe. Skladbi sta nastali na pobudo klarinetista Borisa

Renerja v času študija, saj sta bila s Ambrožem Čopijem sošolca. Skladba

je tehnično razgibana, ritmični vzorci in melodične linije pa pokažejo

spretnost in virtuoznost solista na klarinetu. Humoreska je bila prvič

izvedena 6. Aprila 1994 na avtorskem večeru Čopija v Cankarjevem

domu, Tri koncertne skladbe pa 4. Marca 1996 v Ljubljani. Obe izvedbi je

odigral klarinetist Boris Rener (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,

2005).

30

Od leta 2000 do 2012 je nastalo veliko novih skladb. Že leta 2000 je

Nenad Firšt, ki je primarno pisal dela za godala, ustvaril delo za klarinet.

Napisal je delo Dnevnik za klarinet in klavir. Vito Žuraj je skladatelj

elektroakustične in instrumentalne glasbe, in je prav tako leta 2000 napisal

Clarinettissimo za klarinet (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,

2005).

Leta 2002 je Alojz Ajdič napisal Pričakovanja za klarinet in pihalni

orkester. Že naslednje leto smo dobili štiri nove kompozicije. Te so Glosa -

transkripcija Prešernove pesmi v podobi desetih miniatur skladatelja Vitje

Avsca, ki se je posvečal še posebej komponiranju skladb za harmoniko

(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Drugo delo je napisala Urška Pompe, ki pretežno komponira zborovsko in

komorno glasbo. Naslov dela je Kolor za solo klarinet. Skladateljico

Pompejevo je k nastanku skladbe pritegnila njena ljubezen do labodov.

Naslov je tako izeljala iz latinske besede olor, kar pomeni labod, k pred

olor pa je dodala, ker je delo napisano za profesorja klarinetista Jožeta

Kotarja. Črka k namreč izvira iz začetnice njegovega priimka. Delo je bilo

prvič izvedeno 20. oktobra leta 2003 na Koncertnem ateljeju, ki ga

organizira Društvo slovenskih skladateljev (Lenarčič in Valentinčič, 2005;

Sojar Voglar, 2005).

Tretje delo napisano leta 2003 je Ekshibicijski concertino skladatelja Črta

Sojarja Voglarja. Istega leta in četrto delo pa je napisal Robert Kamplet in

sicer Fantazijo za klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar

Voglar, 2005).

Tudi leto 2004 je bilo plodno, napisane so bile tri novitete. Vladimir Batista

je napisal Časovni preskok za klarinet in godalni kvartet, Igor Dekleva je

ustvaril Solo per la nuit 2004 za klarinet. Prva izvedba Solo per la nuit

2004 je bila 30. Aprila 2004 v Ljubljani na koncertu, ki ga organizira

Društvo slovenskih skladateljev na Noči slovenskih skladateljev v Ljubljani,

kjer je bil koncert ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Jaka Pucihar je

leta 2004 ustvaril svoji dve Sonati številka 1 in Sonata številka 2, obe za

klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

31

Leta 2006 je Robert Kamplet napisal delo Na morju za klarinet, in ga

posvetil mentorju docentu profesorju Slavku Kovačiču. Istega leta je Ljubo

Rančigaj, ki se največ ukvarja s skladanjem vokalne in klavirske glasbe,

napisal Preludij in rondo za klarinet in klavir ter Marko Mihevc, leta 2006,

delo za klarinet in komorni orkester z naslovom Brelka. Mihevčevo delo je

bilo prvič izvedeno na Noči Slovenskih skladateljev v Pokrajinskem muzeju

v Kopru, in sicer 6. Julija 2006. Solist na klarinetu je bil profesor Jože

Kotar, spremljal pa ga je Komorni orkester solistov Društva Slovenskih

skladateljev pod dirigentsko palico Gianluca Maricana (Lenarčič in

Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Lojze Lebič je med drugim napisal tudi Duettino za klarinet in kitaro leta

2007. To je skladba, ki zajema vse, od mirnosti do vihravosti in odločnosti.

Skladba je napisana na željo klarinetista Uroša Rojka. Za enako zasedbo

je leta 2008 Uroš Rojko napisal delo z naslovom Mikro-ostinati za klarinet

in kitaro. Med letoma 2007 in 2008 je nastala noviteta Urške Pompe, prav

tako za klarinet in kitaro, ki nosi naslov Okruški. Prvo izvedbo sta odigrala

Uroš Rojko na klarinetu in Klara Tomljanović na kitari. Izvedena je bila na

Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ostercevi dvorani v

Slovenski filharmoniji v Ljubljani 27. marca leta 2008. Skladba Okruški je

posvečena spominu na prijatelja skladateljice Gregorju Petku. Za zasedbo

klarinet kitara je komponirala tudi slovenska skladateljica Tadeja Vulc.

Napisala je delo z naslovom Obrazi. Posvečena je izvajalcema Urošu

Rojku in kitaristki Klari Tomljanović in je nastala na njuno pobudo. Skladba

ima zgodbo, skladateljica pa na svoj način skozi skladbo pričara bolečino,

oziroma nam sporoča, da ima vsak svojo bolečino s katero se spopada na

svoj način (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).

Leta 2009 je Jaka Pucihar napisal Slovenec sem, Slovenec tja za klarinet

in klavir ter naslednje leto (2010) Emil Glavnik Clarinetimento za klarinet in

Clarinetimento za klarinet in orkester (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar

Voglar, 2005).

32

Slovenski skladatelj Rančigaj Ljubo je leta 2011 napisal Summer music

2011 za klarinet in klavir. Skladba je bila prvič izvedena 8. maja 2012 na

Komorni noči slovenskih skladateljev, ki je potekala v Škofji Loki. Na

klarinetu je blestel profesor Jože Kotar ob spremljavi klavirja, ki ga je

odigral komponist sam Ljubo Rančigaj (Lenarčič in Valentinčič, 2005;

Sojar Voglar, 2005).

V obdobju od leta 2000 do 2012 je po pregledani literaturi nastalo 21

novitet za klarinet.

Če povzamem je v obdobju desetih let v povprečju nastalo 10 del. Izstopa

le obdobje od 1990 do 2000, ko sta bili po mojih raziskavah napisani le

dve skladbi, ter obdobje po letu 2000, ko je bilo po pregledani literaturi in

izsledkih napisanih 21 skladb, kar je enkrat več kot v ostalih letih. Na

splošno smo v letih od 1950 do 2012 dobili 64 skladb, kar je po mojem

mnenju za slovenski prostor, glede na razmere in druge faktorje, veliko.

33

3. NAMEN

Namen magistrskega dela je poiskati in raziskati kompozicije slovenskih

skladateljev za klarinet ter narediti sistematičen pregled teh del in na ta

način pokazati glasbenikom in širši množici, da imamo Slovenci tudi svojo

literaturo, ki se je po mojem mnenju mi sami, kot narod, premalo

zavedamo in jo premalo cenimo. S pregledom skladb želim tudi podati nek

vir oziroma pregled del, ki so napisana, da jih glasbenik, ki želi izvesti

skladbo slovenskega skladatelja lahko lažje najde in izbere.

Namen magistrskega dela pa je tudi opraviti magistrski nastop in praktično

prikazati delček tega, kar so slovenski skladatelji ustvarili za klarinet. Z

mentorjevo pomočjo sem izbrala dela treh slovenskih skladateljev, ki so

različne po času nastanka in oblikah.

34

4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

V magistrski nalogi sem si zadala naslednje hipoteze:

� Predpostavljam, da slovenski skladatelji niso napisali veliko skladb za

klarinet, saj meni kot klarinetistki po končani srednji šoli iz klarineta ni

znano ali pa nisem prišla dovolj v stik s temi skladbami,

� Predpostavljam, da ni veliko možnosti za izvajanje del slovenskih

skladateljev oziroma je koncertov, kjer se izvaja slovenska klasična glasba

na splošno malo in premalo za glasbeno publiko.

35

5. METODOLOGIJA

5.1 RAZISKOVALNE METODE

Magistrsko delo je metodološko osnovano po načelu analize knjig,

internetnih virov, katalogov, zbornikov in notnega materiala.

5.2 UPORABLJENI VIRI

Vire, ki sem jih uporabila v magistrskem delu sem zasledila v Univerzitetni

knjižnici Maribor, v Miklošičevi knjižnici v Mariboru, uporabljeni pa so tudi

spletni viri ter knjige in katalogi pridobljeni na Društvu Slovenskih

skladateljev v Ljubljani.

Med najpomembnejše vire spada Katalog glasbenih del, učbenik

zgodovine glasbe, spletni viri Društva slovenskih skladateljev, Drenikova

in Zupanova knjiga o klarinetu, almanah o koncertih slovenske glasbe,

knjiga avtorja Črta Sojar Voglarja ter notna literatura skladb izvedenih na

praktičnem delu.

36

6. PRAKTIČNI DEL

Praktični del je magistrski nastop. Izvedla bom dela treh slovenskih

skladateljev. Prvi skladatelj je Zlatan Vauda. Zaigrala bom njegovo Sonato

brevis, 2. stavek. Drugi je Marijan Lipovšek in njegove Tri pravljice za

klarinet in klavir, tretji pa Ambrož Čopi, ki je napisal Tri koncertne skladbe

za solo klarinet. Z mentorjevo pomočjo sem izbrala 1. skladbo. V

nadaljevanju so predstavljeni skladatelji, njihova življenjska pot in delo ter

izvajane skladbe.

37

6.1 ZLATAN VAUDA

Slika 3: Skladatelj Zlatan Vauda

Zlatan Vauda se je rodil 14. januarja 1923 v vasici blizu Maribora, današnji

Pernici. Ko se je pričela druga svetovna vojna se je z družino preselil v

Srbijo, prvotno v Gružo, nato pa v Stanovo pri Kragujevcu. Prva glasbena

znanja je dobil v družini, s komponiranjem in dirigiranjem pa se je pričel

ukvarjati med vojno. Leta 1947 se je vpisal na glasbeno akademijo, kjer se

je izobraževal pod mentorstvom profesorja Marka Tajčevića. Po končanem

študiju se je izobraževal na poletnih tečajih pri Hansu Swarowskyem in

Hansu Jelinku. Na teh tečajih je spoznal avantgardne težnje in

dodekafonijo. Njegova dela odražajo ustvarjalo spontanost, njegove

melodične linije pa so jasne in pregledne in imajo jasen ritem. Njegovo

harmonično izražanje je osebno (Sabo, 2003).

Za Vaudovo umetniško pot je zaslužen tudi Otroški zbor RTB, katerega

vodja in dirigent je bil on sam. Zbor je vodil od leta 1952 do 1986 ter z

njimi izvedel večino svojih skladb (Slovo skladatelja in dirigenta Zlatana

Vaude, 2010).

38

Vauda je od leta 1952 do 1986 deloval kot dirigent, umetniški vodja in

producent otroškega zbora Radia televizije Beograd, pri istem radiu pa je

deloval tudi kot producent mešanega zbora. Bil je sodelavec na Prosvetno

pedagoškega zavoda grada Beograd, Udruženja muzičkih pedagoga in

Muzičke omladine Jugoslavije (Vauda Zlatan, 2015)

Za svoje delo je prejel več odlikovanj in priznanj. Prejel je:

� Vukovo nagrado,

� Orden rada sa zlatnim vencem,

� Orden zasluge za narod sa srebrnim zracima,

� nagrada za življenjsko delo Mlado pokolenje,

� zlato plaketo Kragujevački oktobar, spomen plaketa grada Beograd,

� nagrado za najuspešnejšega umetnika RTB-a,

� nagrado Radia televizije Beograd,

� Nagrado Jugoslovanske Radio televizije (JRT),

� nagrado Udruženja kompozitora Srbije (Vauda Zlatan, 2015).

Njegov ustvarjalni opus zajema več področij. Aktiven je bil na

orkestralnem, opernem in baletnem področju, pisal je vokalno-

instrumentalno glasbo, komorno glasbo, solistično glasbo in oratorije

(Vauda Zlatan, 2015).

Njegovi pomembnejši deli za orkester sta:

� Koncert za klarinet in orkester, ki ga je napisal leta 1959 ter

� Adaggietto za mali orkester, ki ga je napisal leta 1984.

Leta 1957 je napisal otroško opero Ježeva hiša. Napisal je tudi več

oratorijev:

� Odprta pesem za mezzosopran, bariton in mešani otroški zbor z orkestrom

leta 1976,

� čez štiri leta, leta 1980 oratorij Sanja jim hrani zgodovino,

� Jutro,

� Mesec ljubavi leta 1981 in

� Maslačak (Vauda Zlatan, 2015).

39

Njegova najpomembnejša vokalno-instrumentalna dela so:

� Pet pesmi za glas in klavir,

� Pet lirskih pesmi za glas in klavir,

� Seanse III za mezzosopran in klavirski trio,

� Trije moteti za glas in klavir,

� Otvorena pjesma-poema za soliste, mešani zbor, recitatorja in pihalni

orkester,

� Štiri pesmi za bas,

� Pokošeni osmesi za sopran i pihalni kvintet,

� Pojanja jek-obdelava narodnih melodij za soliste, moški in otroški zbor in

godalni kvartet,

� Jesenji vetar-ciklus pesmi za glas, flavto, violo in klavir,

� Molitva za moju kišu za tri glasove, klavir i tarabuko (Vauda Zlatan, 2015).

Napisal je tudi veliko skladb za komorne zasedbe. Med najpomembnejše

spadajo:

� Tri invencije za klarinet in fagot,

� Sonata brevis za klarinet in klavir,

� Godalni kvartet,

� Nokturno za flavto in harfo,

� Pasteli I in II za pihalni kvintet,

� Nokturno za harfo in flavto, Godalni kvartet II,

� Zgodba za trobento in klavir,

� Eseji za oboo, klarinet in fagot,

� Retrospekcije za violino in violončelo,

� Dialogi za oboo in violončelo (Vauda Zlatan, 2015).

Skladatelje je preminil star 88 let, leta 2010. Za seboj je pustil globok

pečat in ogromno glasbeno zapuščino (Slovo skladatelja in dirigenta

Zlatana Vaude, 2010).

40

6.1.1 SONATA BREVIS

Sonato brevis je napisal slovenski skladatelj Zlatan Vauda, ki je svoje

življenje preživel v Beogradu. Sonata ima 3 stavke, in je bila napisana leta

1952.

Prvi stavek je Allegretto man on tropo. Taktovski način je šest osminski.

Doba je polovinka s piko, predvidena hitrost izvajanja pa je med 76 in 88.

Obsega 180 taktov, v 97. taktu je napisana kadenca za klarinet brez

spremljave klavirja. Kadenca obsega 18 taktov in je ad libitum. V 39. taktu

se prvi stavek malo upočasni - poco meno in je oznaka za predvideno

hitrost, doba je četrtinka s piko, 63. Stavek se zaključi v prvotnem tempu in

fortissimo dinamiki.

Drugi stavek adagietto je počasni stavek in predvidena hitrost izvajanja, če

je doba četrtinka, je 60. Stavek obsega 81 taktov in je v tri četrtinskem

taktovskem načinu. Prične se počasi legatissimo in con doloroso v pianu.

V 19. taktu je piu mosso in predvidena hitrost izvajanja se zviša na 76, če

je četrtinka doba. V 62. taktu je stavek še hitrejši - piu moderato in

predvidena hitrost izvajanja se poveča na 84 (doba je četrtinka). V 74.

taktu se začne melodija upočasnjevati in v taktu 77 je a tempo (doba je

četrtinka in predvidena hitrost izvajanja je 60). Skladba se zaključi v

pianissimu.

Tretji stavek allegro scherzando je hiter in karakter stavka je con eleganza

(elegantno). Obsega 150 taktov in je v dvo-četrtinskem taktovskem

načinu. Stavek se prične v hitrem tempu (predvidena hitrost je 120-132,

doba je četrtinka) in v 18 taktu se upočasni – meno, kjer je predvidena

hitrost 88, doba je še zmeraj četrtinka. V 28. taktu se melodija vrne v

tempo primo vse do korone, ki se nahaja med taktom 36 in 37. Temu sledi

8 taktov pavze za klarinet, ko spremljevalec igra klavir. Od 37. takta naprej

je poco meno, hitrost izvajanja je predvidoma 80, doba je četrtinka in v 59.

sledi ponovno tempo primo. Poco meno se ponovi še v 91. in 118. taktu,

41

od 129. takta naprej pa je prvotni a tempo. Stavek se zaključi virtuozno v

fortissimo dinamiki.

42

6.2 MARIJAN LIPOVŠEK

Slika 4: skladatelj Marijan Lipovšek

Lipovšek se je rodil 26. Januarja 1910 v Ljubljani. Bil je odličen skladatelj

in pianist ter alpinist. Kot glasbenik je bil eden izmed piscev

neoklasicistične slogovne smeri. Na ljubljanskem Konservatoriju je iz

klavirja in kompozicije diplomiral leta 1932. Med letoma 1933 do 1939 je

služboval kot profesor klavirja na Konservatoriju v Ljubljani, med letoma

1939 in 1940 pa študiral kompozicijo pri Alfredu Caselli v Italiji (Rimu).

Leta 1939 se je zaposlil na Ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je deloval

vse do leta 1970. Od leta 1968 pa je bil dekan Akademije za glasbo. Vmes

(1956-1964) pa je bil tudi direktor Slovenske filharmonije (Sojar Voglar,

2005).

Med njegova najpomembnejša dela uvrščamo:

� Sonato za klavir,

� Simfonijo,

� Prvo rapsodijo za violino in orkester,

� Štiri sporočila za godalni orkester,

� Sedem miniatur za godala,

� Šestnajst samospevov za glas in klavir,

� simfonično pesnitev Domovina,

� Drugo suito za godala,

� kantato za soliste, mešani zbor in orkester-Orglar ter

43

� Balado za violončelo in klavir (Sojar Voglar, 2005).

Lipovšek o glasbi pove, da ima najraje moderno glasbo, ne mara pa

komponistov, ki svoje delo opravijo na pol in nas hočejo prepričati v

kakovost njihovega dela. Pove še, da bo kvalitetna moderna sodobna

glasba našla pot in zaživela v vsej svoji veličini, nekvalitetna glasba pa bo

sama od sebe poniknila v pozabo (Sojar Voglar, 2005).

44

6.2.1 TRI PRAVLJICE

Lipovšek je napisal delo leta 1972, in sicer za klarinet in klavir. Delo je

posvetil Mihi Gunzku, našemu izvrstnemu klarinetistu. Skozi delo je

Lipovšek želel izraziti svoja čustva do narave. Delo obsega tri stavke

(Petrić, 2015).

Prvi stavek Pravljica o gozdu in nam pripoveduje o zvokih v naravi. Glasba

je barvita in v stilu baladnega tona. Predstavi nam svoja videnja glede

narave v najlepši luči (Petrić, 2015).

Drugi stavek je poimenoval Pravljica o zimi in razkriva lepote zasneženih

poljan. Srednji del stavka je razgiban in slika zimske radosti. Stavek je

značajsko razgiban. Prvi del je miren in liričen, srednji del je živahen in

razgiban, nato pa se v zadnjem delu spet umiri v mirno melodijo (Petrić,

2015).

Tretji stavek, z naslovom Groteskna pravljica, vsebuje razgibane ritme in

različna ritmična, tako imenovana presenečenja. S tem na svoj način

prikaže razkošje ljudskega izročila v pravljici. Šest osminski taktovski način

daje stavku zanos in poskočnost, in na nek način se stavek konča kot

pravljica. Vse je mirno, konec dober in tako je vse dobro (Petrić, 2015).

Lipovškove Tri pravljice sta posnela pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist

Dušan Sodja in jih izdala na njuni zgoščenki 20 Claripiano. Zgoščenko sta

izdala ob njunem 20 letnem skupnem umetniškem ustvarjanju (Petrić,

2015).

45

6.3 AMBROŽ ČOPI

Slika 5: skladatelj Ambrož Čopi

Čopi se je rodil 11. januarja 1973 v Bovcu. Uvrščamo ga med generacijo

mlajših skladateljev na Slovenskem. Po končanem izobraževanju na

ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli je svojo glasbeno pot nadaljeval

na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij klavirja in kompozicije je

uspešno zaključil leta 1996. Njegov mentor je bil profesor Dane Škerl. Pri

profesorju Urošu Rojku je nadaljeval specialistični študij (Ambrož Čopi,

2015).

Prvotno se je Ambrož Čopi zaposlil v glasbeni šoli v Bovcu, kjer je svoje

glasbeno znanje razdajal kot učitelj nauka o glasbi in klavirja. Tam je

deloval od leta 1989, pa vse do leta 2002. Leta 1990 se je zaposlil na

Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani kot korepetitor izraznega plesa.

To delo je opravljal dve leti, do leta 1992. Na isti ustanovi je leta 1996

pričel poučevati glasbeni stavek in solfeggio vse do leta 1999, ko se je

zaposlil na Gimnaziji Koper. Med letoma 2000 do 2004 je poučeval na

Novogoriški glasbeni šoli glasbeni stavek in solfeggio (Ambrož Čopi,

2015).

46

Pomembno delo opravlja na Gimnaziji v Kopru, oddelku za glasbo, torej

umetniški gimnaziji. Izvaja nadstandardni program za dijake, kjer jih

poučuje osnove kompozicije in na ta način razvija pri mladih ustvarjalnost

ter odkriva njihove mogoče skrite talente. Produkte tega predmeta izdajajo

v zbirki Cresendo. Zaposlen je kot učitelj glasbenega stavka in solfeggia,

je pa tudi vodja Komornega orkestra na umetiški gimnaziji Koper Vladimir

Lovec. Da je njegovo delo dobro pričajo doseženi rezultati na tekmovanjih

njegovih dijakov (Ambrož Čopi, 2015).

Med drugim je bil med letoma 1999 do 2001 glavni urednik revije Naši

zbori ter od leta 2000 do 2006 vodja festivala v Kopru, ki je zborovskega

značaja (Ambrož Čopi, 2015).

Po stroki je skladatelj in dirigent vokalne glasbe. Njegov skladateljski opus

obsega veliko del. Med njegova pomembnejša vokalna dela uvrščamo:

� Due pezzi sacri za ženski zbor,

� De Maria Virgine za moški zbor,

� Dve ljudski iz rezije za ženski zbor,

� Lirični akvareli,

� Mladinski zbori,

� Psalmus 108 za mešani zbor,

� Stabat mater za mešani zbor,

� Pie Jesu za mešani zbor,

� Exultate deo,

� Tihožitja za moški zbor,

� Hommage a Francis Poulenc za mešani zbor,

� Slovenske ljudske pesmi za mešani zbor,

� Two Byron's songs za mešani zbor in kitaro,

� Ciklus In Domino speravit cor meum za mešani zbor (Ambrož Čopi, 2015).

47

Njegova pomembnejša vokalno-instrumentalna dela so:

� Laudate Dominum za alt solo, mladinski zbor in komorni orkester,

� Tri male kantate na tekste Alojza Gradnika za solista, zbor in orkester,

� Missa brevis za mladinski zbor, soliste in komorni orkester (Ambrož Čopi,

2015).

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad. Leta 1994 je prejel drugo

nagrado na mednarodnem natečaju APZ Tone Tomšič. Istega leta je imel

avtorski večer v Cankarjevem domu, ki ga je imel ponovno leta 1996 na

Festivalu Ljubljana. Prejel je tretjo nagrado za skladbo Deček in cvet na

natečaju Zagorje za mladinske zbore leta 1995. Naslednje leto, leta 1996,

je prejel drugo nagrado za skladbo Na robu molka na natečaju revije Naši

zbori. Prešernovo nagrado za skladbo Stabat mater mu je podelila

Univerza v Ljubljani leta 1997 ter drugo nagrado in Maroltovo nagrado za

najboljši moški zbor za ciklus Tiha misel zablestela na 3. Mednarodnem

natečaju APZ Tone Tomšič istega leta (Ambrož Čopi, 2015).

Čopi blesti kot izvrsten zborovodja. Za svoje delo z zbori je prejel več

nagrad. Prejel je nagrado Ferdinanda Grossmana, podeljeno njemu kot

dirigentu za izjemen dosežek z zborom leta 2001 na 8. Mednarodnem

zborovskem tekmovanju Franza Schuberta, nagrado leta 1999 na 1.

Mednarodnem zborovskem tekmovanju Fortlauredale na Floridi, leta 2003

pa je prejel posebno nagrado za najboljšega dirigenta na 9. Mednarodnem

zborovskem tekmovanju Preveza v Grčiji ter posebno nagrado za

dirigiranje na mednarodnem tekmovanju Tonen 200 leta 2006, ki se je

odvijalo na Nizozemskem (Ambrož Čopi, 2015).

Veliko nagrad in priznanj je osvojil tudi z zbori. S Komornim zborom Iskra

Bovec je leta 2000 osvojil srebrno plaketo na mednarodnem tekmovanju,

ki je potekalo v Mariboru. S Komornim zborom Nove Gorice je osvojil zlato

plaketo na mednarodnem tekmovanju v Riva del Gardi, zlato plaketo,

posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe na

17. tekmovanju na Mariborski Naši pesmi, ki je potekalo leta 2001,

48

naslednje leto prav tako zlato plaketo na tekmovanju Riva del Garva ter

zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja

renesanse na 18. Tekmovanju pevskih zborov na Mariborski Naši pesmi.

Na reviji pevskih zborov Zagorje ob Savi je leta 2001 z Mladinskim

mešanim pevskim zborom Gimnazije Koper dosegel prvo mesto v

kategoriji mešanih mladinskih pevskih zborov. Z mešanim pevskim zborom

Obala Koper je na Naši pesmi leta 1999 prejel zlato plaketo s posebnim

priznanjem za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi na 16.

Tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, prvo mesto in zlato plaketo na 1.

Mednarodnem zborovskem tekmovanju na Floridi istega leta. Naslednje

leto so se z istim zborom podali v Španijo na 18. Mednarodno zborovsko

tekmovanje Cantonigros ter dosegli v kategoriji mešane pevske zasedbe

prvo mesto ter tretje mesto za ljudsko pesem. Udeležili so se še tekmovanj

v Italiji, Dunaju, Mariboru, Grčiji ter Nizozemski in na vseh prejeli prva

mesta. Prav tako se je udeležil tekmovanja v Grčiji z Akademskim pevskim

zborom Univerze na Primorskem, kjer so dosegli prvo mesto, zlato plaketo

z mešanih pevskim zborom in ženskim zborom (Ambrož Čopi, 2015).

49

6.3.1 TRI KONCERTNE SKLADBE

Čeprav je Ambrož Čopi dejaven bolj v pevsko zborovskih vodah pa je

skladal tudi za inštrumente in druge komorne sestave. Leta 1996 je

napisal Tri koncertne skladbe za klarinet solo. Skladbe je posvetil Borisu

Renerju.

Na praktičnem delu bom izvedla 1. Skladbo-Andante.

Skladba je v dvo četrtinskem taktovskem načinu. Začetek je počasnejši in

bolj miren nato pa se razvije v vesel allegretto. Skladba se proti koncu

prične spet umirjati.

50

7. SKLEP

Po pregledani literaturi, prebranih članki, zbornikih in poslušanih cd-jih

sem skušala podati pregled skladb za klarinet slovenskih skladateljev. V

podani hipotezi predvidevam, da je bilo za klarinet napisanih bolj malo

skladb s strani slovenskih skladateljev. Meni kot klarinetistki je bila namreč

p večini znana le tuja literatura. Hipotezo sem ovrgla, saj sem ugotovila,

da je napisanih preko 50 skladb za klarinet. Pregledala sem kataloge in

zbirke. Tukaj se pojavi problem, in sicer da nekateri skladatelji izdajajo

skladbe v samozaložbi, ali pa jih napišejo po naročilu za prijatelja ali

kakšno priložnost, in izdajo pri kakšni tuji založbi. Te skladbe je zelo težko

zaslediti, saj je nemogoče obiskati vsako hišo v Sloveniji, potrkati na vsa

vrata in vprašati, če je mogoče kdo napisal kakšno skladbo za klarinet.

Podrobno sem pregledala katalog s seznamom del Slovenskih

skladateljev in bibliografski sistem Cobbiss. Zelo vesela sem, da je na

voljo toliko literature, ki glasbenikom ponuja širok izbor skladb za

izvajanje. Seveda je širok izbor prilagojen številu ljudi v Sloveniji,

glasbenikov in poustvarjalcev.

V drugi hipotezi sem predpostavila, da v Sloveniji ni veliko priložnosti za

izvajanje teh del in da se ta dela redko izvajajo. To sem sklepala po tem,

da sem kot redna obiskovalka koncertov in recitalov le redko zasledila

skladbo slovenskega skladatelja na koncertnem programu. Po pregledani

literaturi sem hipotezo ovrgla, saj Društvo slovenskih skladateljev

organizira koncerte, na katerih se izvajajo novitete slovenskih skladateljev

in ostale izvedbe. Na Koncertnem Ateljeju, Noči slovenskih skladateljev in

Slovenski skladatelji mladim, ki jih organizira Društvo slovenskih

skladateljev je bila izvedena večina skladb. Točno število izvedb je

nemogoče izvedeti, saj se skladbe niso izvajale le na teh koncertih, ampak

tudi na recitalih, ki jih na primer prirejajo dijaki in študentje v krajih po

Sloveniji in je nemogoče priti do vseh programskih listov.

Če povzamem, so slovenski skladatelji za klarinet v letih od leta 1950 do

2012 ustvarili, napisali in skomponirali zajetno število skladb, ki je lahko

51

vsakemu klarinetistu v izziv in veselje. Po pregledanem notnem materialu

teh skladb se za vsakega najde kaj. Nekaterim je bolj všeč klasična

glasba, nekaterim pa sodobna. Odvisno od posameznega poustvarjalca.

Skladbe so tudi vseh težavnostnih stopenj, najdemo tako tiste za

najmlajše klarinetiste in klarinetistke, kot rudi za profesionalne visoko

izobražene klarinetiste.

52

LITERATURA

Ambrož Čopi. Pridobljeno: 20.4.2015, iz http://www.glasbena-

kp.net/srednja/ucitelji/copi.htm.

CLARIPIANO. Pridobljeno: 20.4.2015, iz

http://zkpprodaja.si21.com/sl/Resna_glasba/CLARIPIANO_20/.

Čerič, J. in Šramel Vučina, U. (2008). Zgodovina glasbe 2: od klasicizma

do 20. stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije

Čopi Ambrož. Pridobljeno: 18.4. 2015, iz http://www.dss.si/copi-

ambroz.html.

Drenik, A. in Zupan, A. (2005). Klarinet. Nova Gorica: Educa

Goričar, S. (2004). Arnič-Ajdič-Krek-Ramovš: Slovenski skladatelji za

klarinet in orkester [CD]. Ljubljana: samozaložba Slavko Goričar

International Society for Contemporary Music. Pridobljeno: 12.5.2015, iz

http://www.iscm.org/.

Kotar, J. (2005). Jozekotar.solo [CD]. Ljubljana: Sound-Tech

Križnar, F. (1997). Sto slovenskih skladateljev: sodobni glasbeni

ustvarjalci. Ljubljana: Prešernova družba

53

Lenarčič, T. in Valentinčič, A. (2012). Katalog glasbenih del 2012.

Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev

Nenad Firšt (1964, Zagreb). Pridobljeno 25.4.2015, iz:

http://www.nenadfirst.com/index.php/en/about-me.

O društvu slovenskih skladateljev. Pridobljeno 18.4.2015, iz

http://www.dss.si/o-drustvu.html.

Rojko, U. in Tomljanovič, K. (2011). Nežno čez strune [CD]. Ljubljana:

Radio Slovenija

Slovenački kompozitori u Srbiji. Pridobljeno: 18.4.2015, iz

file:///C:/Users/SANJA/Downloads/URN-NBN-SI-DOC-

VCYWRVWB%20(2).pdf .

Sodja, D. in Kaučič, T. (2004). Srečanja [CD]. Domčale: Ciklus

Sojar Voglar, Č. (2005). Skladateljske sledi po letu 1900. Ljubljana:

Društvo slovenskih skladateljev

Vaclav Talich. Pridobljeno: 12.6.2015, iz

http://www.morethanthenotes.com/read-the-book/vaclav-talich.

Vauda Zlatan. Pridobljeno: 18.4.2015, iz: http://www.dss.si/vauda-

zlatan.html.

54

PRILOGE