SodobnetehnologijedentalnekeramikeSodobne

Sodobne tehnologijedentalne keramike

Slavko BrkiË

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

xxx-xxx:xxx.x

BRKI», Slavko Xxxxxxxxxxxx

ISBN xxx-xxx-xxx-x

xxxxxxxxx

4

Kazalo

Spremna beseda avtorja 5

Slavko BrkiË 6

Spremna beseda prof. dr. Funduk 8

Spremna beseda prof. dr. Marion 9

Vse je v naravi 11

Galvansko oblikovanje 23

Dobro je vedeti 33

Metode doloËanja barve za laboratorijsko fiksno protetiko 63

VM 13 77

IPS InLine 107

Noritake Super Porcelain EX-3 129

CAD/CAM v laboratorijski stomatološki protetiki 141

5

Vsaka stroka ima neπteto skrivnosti, ki jih je dobro poznati. ©e zlasti to velja za mlajπe kolege, ki so na zaËetku strokovne poti uporabe dentalnih keramik.Ta pot je lepa, zanimiva, æal pa neskonËna v iskanju reπitev, kako ponazoriti naravno zobovino s tenko plastjo porcelana. Kako doseËi vsaj varljivo prosojnost na opaËni podlagi.

Æe polËetrto desetletje iz dneva v dan verjamem v nemogoËe. Lahko bi rekel, da je to otroπka ljubezen do porcelana ali pa strokovna naivnost. Je navidezna sreËa in zadovoljstvo ob zobnem nadomestku, ki se vËasih pribliæa naravnemu videzu.

Vsako recepturo kombinacij porcelanskih barv in naËina nanaπanja le-teh iz dneva v dan podira nova ideja. Ta se kaæe kot Ëarobna slika, ki opojno vleËe v nov poskus premagati nemogoËe.

Pa vendar je toliko lepih prevlek. Toliko nasmejanih in zadovoljnih pacientov. Naj le bo tako!

Slavko BrkiË

6

Slavko BrkiË

1967 • KonËal Zobotehniπko πolo v Ljubljani

1968 • Obiskoval Wironit Labor v Belgiji / Antwerpen

1969 • ZaËel samostojno delo v Ljubljani

1970 • Informativni teËaj keramike VITA v ©vici / Winterthur

1971 • TeËaj keramike IVOCLAR v Avstriji / Celovec

sledi delo z dentalno keramiko / IVOCLAR, VITA,

BIODENT

1973 /1974 • Izredni strokovni uËitelj na Zobotehniπki πoli v

Ljubljani

1975 • NekajmeseËno strokovno izpopolnjevanje / keramika

BIODENT / v NemËiji / Bayreuth

1989−2000 • Zaposlen v firmi IVOCLAR Liechtenstein

• Strokovni sodelavec, svetovalec, predavatelj

• Vodja Dentalnega studija LEK v sodelovanju z

IVOCLAR-VIVADENT

• Vodja UËnega centra LEK / IVOCLAR

• Opinion Leader za dentalno keramiko IVOCLAR

• Supervisor Eastern Europe firme IVOCLAR

• Predsednik Zdruæenja samostojnih tehnikov in

inæenirjev zobne protetike Slovenije

2003−2006 • Zunanji strokovni sodelavec firme

VITA zahnfabrik NemËija

• Opinion Leader za dentalno keramiko VITA

• Vodja vrhunskih izpopolnjevalnih teËajev

Slavko BrkiË je predsednik Sekcije zobnih tehnikov in inæenirjev

pri Gospodarski zbornici Slovenije, avtor strokovnih Ëlankov in

veË kot 100 strokovnih predavanj na kongresih in simpozijih v

πtevilnih evropskih dræavah. Je solastnik firme ESTETIKDENT,

ki zdruæuje zobno ordinacijo, zobni laboratorij in strokovni uËni

center dentalne tehnologije.

7

Strokovna knjiga ni pogosta spremljevalka razvoja slovenskega zobozdravstva, saj tiste, ki so v slovenπËini izπle v zadnjih treh desetletjih, najbræ lahko preπtejemo na prste ene roke. Prav zato me je odloËitev g. Slavka BrkiËa, da napiπe knjigo o tehnologiji dentalne keramike, iskreno razveselila. Nastajanje obseænega dela sem spremljal na tiskarskih straneh. Avtor me je namreË nekajkrat prijazno povabil na posvet, kjer pa mu moje znanje o tako specializira-nem podroËju ni zmoglo biti veË kot v spodbudo. Kljub temu sem z zanimanjem sledil idejam, ki so botrovale nenehnim izboljπavam vsebinskega, slikovnega in besednega prikaza. Prav o slednjem velja povedati nekoliko veË: besedni minimalizem, za katerega se je avtor odloËil, mi sicer ni posebno ugajal, Ëeprav naj bi ga narekovali sodobni trendi. Kot uËitelj sem namreË prepriËan, da bi se moral slovenski zobotehnik (æal) πe vedno uËiti tehnologije sodobnih dentalnih porcelanov, in ker to veËinoma drži, bi bila primernejπa oblika uËbenika z bogatim didaktiËnim besedilom.

PodroËje, ki se mu je avtor æivljenjsko zapisal in ga prikazal v monografiji, ki je pred vami, æe samo po sebi zahteva visoko stopnjo umetniπke ustvarjalnosti, tehniËne natanËnosti in izjemnega znanja o gradivih, ki jih pri svojem delu uporablja. Mojstrstvo, ki ga je pri svojem delu dosegel g. BrkiË, lahko brez zadrege poimenujem fenomen v slovenskem strokovnem prostoru. VeË kot 30-letno sodelovanje in prijateljevanje z avtorjem mi dovoljujeta zanikati zmotno predstavo mnogih, ki povezujejo Slavkovo odliËnost le z dentalnimi porcelani. To preprosto ni res, saj so se njegovo znanje, spretnost in talent kalili dolga leta na akrilatnih in pozneje kompozitnih fasetirnih materialih. Sam menim, da je h kreativnosti, ki jo dokazuje njegov atlas, pomembno prispevalo delo z danes πe komajda znanim kompozitnim materialom Pyroplastom. To sem moral napisati v opomin mladim in nadobudnim sodelavcem zobotehnikom, ki podcenjujejo postopnost v osebni strokovni rasti in menijo, da je mogoËe skrivnosti dentalnih porcelanov osvojiti na mah.

Naj kratek zapis konËam s prepriËanjem, da “Sodobne tehnologije dentalne keramike” dosega in presega podobne publikacije v razvitejπih okoljih in me zato ne bo presenetilo, Ëe se bo æe v kratkem pojavila tudi v tujih zaloæbah.

Prof. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med.

Spremna beseda

8

Doktor C. H. Land je daljnjega leta 1887 patentiral izdelavo na platinski foliji sintrane keramiËne prevleke, imenovane jacket. V zaËetku prejπnjega stoletja je priπla na redni repertoar zobozdravnikov v razvitem svetu in so jih izdelovali, kljub njenim slabostim, do danaπnjih dni. Preteklo je nekaj desetletij po izumu, da je nova prevleka priπla tudi k nam. ©ele leta 1928 jo je dr. TavËar zaËel uporabljati tudi pri nas in je peË za sintranje postavil v ljubljansko Dramo, ker je bil tam njegovi ordinaciji najbliæji trifazni tok. Mnoge pomanjkljivosti prevleke jacket, predvsem njeno krhkost, je πele v πestdesetih letih delno premostila kovinsko-porcelanska prevleka, izdelana po patentu bratov Weinstein, s trdnim kovinskim ogrodjem in porcelansko faseto. Nova tehnologija je omogoËila najveËji napredek v zgodovini fiksne protetike doslej, omogoËila izdelavo trdnih in lepih mostov in dvignila kakovost fiksnoprotetiËne oskrbe. Uporaba je v razvitih dræavah rasla tudi s petdesetodstotno letno stopnjo. Na ljubljansko stomatoloπko kliniko je priπla pribliæno deset let pozneje.

Naπa druæba, ki plaËuje protetiËno oskrbo zavarovancev iz omejenih solidarnostnih skladov, nove tehnologije ni mogla ponuditi zavarovancu. Njen poudarek je na oskrbi, ki naj zagotovi osnovno funkcijo zob ËimveËjemu πtevilu ljudi s Ëimmanjπimi sredstvi. Zato je bila uporaba kovinsko porcelanskih tehnik pri nas omejena, pa tudi povpreËna raven naπe fiksnoprotetiËne oskrbe je bila zaradi tega niæja kot v razvitih dræavah. Z nastankom nove dræave Republike Slovenije se je sprostila zasebna pobuda v zobozdravstvu in pri pacientih. Tako je nastala moænost za dvig kakovosti v fiksnoprotetiËni oskrbi. Dentalno keramiko smo uvrstili v program πolanja zobozdravnikov in zobnih tehnikov. SoËasno z naπimi procesi je v stroki razvitih dræav nastalo gibanje, imenovano estetska stomatologija, ki je zagovarjalo interdisciplinarno obravnavo pacienta s poudarkom na beli in rdeËi estetiki nove protetiËne okluzije. Pri tem uporablja povsem nove kirurπke in restavrativne pristope ter tehnologije, da bi ustvaril povsem naraven in izboljπan videz zob in spodnje obrazne tretjine. Laboratorijsko podroËje estetske stomatologije je predmet knjige Slavka BrkiËa.

Slavko BrkiË je pionir laboratorijske bele estetike pri nas in je ves Ëas svojega delovanja postavljal vedno nove mejnike kakovosti v

laboratorijski fiksni protetiki. Osnove zobne tehnike je dobil pri svojem uËitelju Poldetu Goπniku in jih z njemu lastno pronicljivostjo nadgrajeval med svojim πolanjem in pri delu doma in v tujini: v Belgiji, NemËiji, ©vic, ter nato kot demonstrator in mednarodni predavatelj za velike proizvajalce dentalne keramike kot sta Ivoclar AG in Vita Zahn fabrik. Vso svojo delovno dobo je kljuboval povpreËnosti naπe solidarnostne socialne protetike, saj je vedno uporabljal, preizkuπal najsodobnejπe laboratorijske tehnike, jih kritiËno vrednotil, izboljπal ali zavrgel in izbral nove. VeËji del knjige obravnava kovinsko-porcelanske tehnologije razliËnih proizvajalcev in bralcu odkriva svoje lastne pristope k delu, ki so sad dolgoletnega iskanja in preizkuπanja. Njegovi postopki izdelave razliËnih keramiËnih restavracij, razliËnih proizvajalcev in prikaz sodobnih naËinov izbora in preverjanja barv keramiËnih restavracij so zanimivi, pouËni in za bralca stimulativni.

Knjigo sklene z najnovejπimi in njemu trenutno najljubπimi laboratorijskimi pristopi, to so tehnologije CAD/CAM s keramikami visoke trdnosti, kot sta alumina in cirkonija. Ta keramika omogoËa protetiËno oskrbo dolgih vrzeli in tudi vsadkov z brezkovinskimi mostovi, ki ne korodirajo, so biokompatibilni in svetle barve in jih fasetiramo z novimi sintetiËnimi porcelani. Tu je Slavko BrkiË povsem aktualen, kritiËno obravnava najnovejπe tehnike, testira nove materiale, raËunalniπke programe ter stroko in proizvajalce seznanja s svojim mnenjem.

Zobnim tehnikom bodo njegova dela uËbenik in hkrati izziv, ki ga æelijo preseËi. Zobozdravnikom in πtudentom postavlja visoka merila lepe in tehniËno dovrπene restavracije, ki jih bodo zahtevali od svojih sodelavcev zobnih tehnikov. S tem se bo dvignila raven slovenske fiksne protetike. Znanje iz zaprtega kroga, zbranega okoli Slavka BrkiËa, bo preπlo v skupna last. V tem je najveËji prispevek knjige. Njen prevod bo tujini pokazal, da imajo tudi mali narodi velike posameznike.

Slavku sem hvaleæen za mnoga skupna dela in zadovoljne paciente, za πtevilne pogovore o skupnih delih in stroki nasploh, kar je obema πirilo obzorje in ustvarjalo nova znanja.

Prof. dr. Ljubo Marion, dr. dent. med.

9

10

Vse je v naravi

11

Pri skrbni analizi barvnih plasti naravnega zoba vidimo, da opalescentni skleninski plaπË pokriva barvne raznolikosti dentinskega jedra. To lahko z dentalnim porcelanom ponovimo le, Ëe imamo na voljo dovolj prostora.

Bolj ali manj transparentni objekti skrivajo v notranjosti barvno nasiËene in manj prosojne strukture, kar nam kaæe prerez cvetnega paraπnika.

Narava se nam zdi πe lepπa, ko se ji zmoremo vsaj malo pribliæati.

12

Prerez naravnega zoba in kovinsko-porcelanske prevleke nam pokaæe vse, kar moramo vedeti in znati.

13

Vaja, pa Ëeprav v vosku, ni nikoli odveË.

14

Prostorski prikaz notranjih barvnih struktur zoba v vosku kot vaja za izdelavo kovinsko-porcelanske prevleke na zobu 21.

15

Prikaz postopkov fasetiranja kovinsko-porcelanske prevleke na zobu 12.

VËasih je potrebno nekoliko veË dela za barvno uskladitev zob.

16

Galvanska tehnika je utemeljena takrat, ko imamo ražliËne barve obrušenih zob in nazidke.

Vmesna peka nazorno prikaæe barvna polja incizalnega predela.

S polirno gumico obdelane prevleke æe kaæejo naravni videz.

KliniËno preverjanje prevlek pred glaziranjem in po vstavitvi.

17

Na zlat nazidek sodi prevleka z zlatim ogrodjem.

18

Estetska faseta na zobu 11 je izdelana po klasiËni metodi iz porcelana za kovinsko-porcelansko tehniko. MoËno potemnjeni vratni predel zoba je zakrila opaka.

19

Kovinsko-porcelanska prevleka z galvaniziranim zlatim ogrodjem.

20

21

22

Galvansko oblikovanje

Galvansko oblikovanje je metoda izdelave zlatih ogrodij. Njene bioloπke in estetske prednosti pripisujemo Ëistemu zlatu. Metoda zagotavlja natanËnost prileganja galvanskega nanosa na model. Ocene zadnjih let kaæejo, da je kombinacija Ëistega zlata in keramike s staliπËa biokompatibilnosti zobnih nadomestkov most med klasiËno kovinsko-porcelansko in keramiËno tehnologijo.

Sodobna laboratorijska protetika vse veË uporablja galvanizirano zlato tudi pri cirkonijevih konusih, teleskopih in rezkanih gredeh kot del kombinirane fiksno-snemne in implantatno protetiËne oskrbe.

Znano je, da porcelan na Ëistem zlatu pokaæe svojo barvo v polni meri in tako galvanska prevleka marsikdaj estetsko prekaπa keramiËno.

23

Srebrni premaz, povezan z vodnikom, predstavlja povrπino, na katero se bo nalagalo zlato.

Po konËani galvanizaciji segreto kapico snamemo z modelËka in odstranimo odveËno zlato.

Premaz zlata, ki bo vez porcelana z zlatom, vtremo in zatalimo na

povrπino.

Vsak model obruπenega zoba dubliramo s silikonom, naredimo delovne modelËke iz umetne smole, pri nekaterih sistemih galvanizacije pa kar iz mavca.

V tako pripravljene modelËke zavrtamo vrtine v katere pritrdimo bakrene vodnike.

Zlata ogrodja galvanske tehnike.

24

Tenak premaz opake na visokokaratni kapici æe zadostuje kot barvna podlaga, saj odsev Ëistega zlata daje barvi naravno toplino.

Ulita ælahtna in precej debelejπa kapica zahteva zaradi temne oksidne plasti debelo plast opake. Kljub temu pa ta sivina pogosto proseva in je zato prevleka hladnega videza.

25

Debelina visokokaratne kapice z opako vred skoraj ne presega potrebne debeline opake na ulitem ogrodju.

Tako galvanska tehnika omogoËa precej debelejπo plast porcelana.

26

Vmesni Ëlen, ki naj bo s ËimveËjo povrπino naslonjen in pritrjen s srebrnim lakom na sidra, je iz plemenite zlitine.

Po poteku nastavljenega Ëasa galvanizacije, ki doloËa tudi debelino ogrodja, bo konstrukcija v celoti zlata.

Lahko pa se odloËimo galvanizirati le sidra mostovne konstrukcije, ki jih obdelane namestimo na delovni model.

Izdelava mostovnih konstrukcij z galvansko tehniko

27

Vmesni Ëlen in povezave med zlatimi kapicami modeliramo z akrilatom, ki se svetlobno strjuje. Modelacijo opremimo z dolivnimi kanali in izlijemo z visoko ælahtno zlitino.

28

Po skrbni obdelavi ulito povezovalno ogrodje z laserskim varjenjem pritrdimo na kapice.

Ta metoda nam zagotavlja natanËno prileganje mostovne konstrukcija na delovni model.

Na ogrodje pred fasetiranjem utremo zlato pasto s keramiËnimi dodatki in jo natalimo na povrπino.

Vsak zob ima lahko drugaËno barvo in temu primerno opako.

Vmesna peka æe nakazuje obliko in smeri posameznih zob. Tako se oblike zaradi neenakomerne prostorske krËitve porcelana pozneje pri peki ne popaËijo.

V vratnem predelu je v tem primeru porcelan barvno nasiËen, nekoliko temnejπi in dokaj transparenten.

29

Incizalno-okluzalne oblikovne znaËilnosti modeliramo s transparentnimi porcelani.

Pri natanËni in naËrtni modelaciji ni potrebna dodatna obdelava.

V centru dentinskega jedra kar na debelo osnovno nanesemo dentinsko barvo posameznih zob.

30

Obliko domodeliramo s transparentno intenzivnimi barvami.

Zadnji peki sledita le še površinska poslikava in glazurna peka.

31

32

Dobro je vedeti

• Kako pripravimo kovinsko ogrodje za nanos porcelana?

• Kje in kako uporabimo pokrivno zlato, tanko plast opake in opaËni bonder?

• Kako ravnamo s porcelani margin?

• Kako modeliramo na enostaven naËin?

• Kam lahko nanesemo opaËni dentin, zakaj in kdaj nanesemo transparentni porcelan na mesto dentina in dentin na povrπino?

33

Pri galvanskem zlatem ogrodju pokrivno zlato v pasti vtremo s Ëistim ËopiËem na povrπino.

To tenko plast pri odprti peËi dodobra posuπimo in po navodilih proizvajalca zatalimo na povrπino.

Pokrivno zlato povezuje porcelansko opako z zlatim ogrodjem.

Visoko plemenito bio zlitino po obdelavi in peskanju oksidiramo.

Pri zlitinah, ki vsebujejo cink, odstranimo oksidno plast z izkuhavanjem v kislinskem pripravku.

»isto zlato

Zlato-platinska zlitina34

Na svetlo in rumenkasto povrπino po odstranitvi oksidne plasti vsekakor lahko nanesemo opako. Ne pozabimo, da zlitina spet rahlo oksidira in potemni æe pri prvi peki tanke plasti opake, kar zahteva debelejπo pokrivno plast. Potemnjenju se lahko izognemo z zlatenjem.

Na primeru vidimo, da æe tanka plast opake zadostuje na zlati polovici, druga polovica pa kaæe æalostno resnico, da tudi najælahtnejπe, πe tako rumene zlitine, izgubijo svetlost med peko.

35

Zlato-platinsko-paladijeva zlitina

Po obdelavi ogrodje oksidiramo, oksidno plast odstanimo s

peskanjem.

Paladij v zlitini ovira pozlatitev ogrodja. ©ele tretji premaz pokrivnega zlata prekrije sivino oksida.

Po prvi peki opake lahko ocenimo uËinkovitost predhodne pozlatitve.

1 x2 x3 x

36

Zlitina na paladijevi osnovi

Po oksidaciji in peskanju je paladijevo ogrodje pripravljeno

za nanos opake. Zlitina na paladijevi osnovi ne dovoljuje

povrπinskega zlatenja.

Namesto osnovne opake lahko za prvi premaz uporabimo opako

WO OPAQUE.

Primer kaæe, kako plast opake WO OPAQUE

zlatorumeno prekriva temno povrπino paladijeve zlitine.

37

Krom-kobaltova zlitina

ProtetiËna ogrodja, ulita iz CrCo zlitine, obdelamo in speskamo s Ëistim peskom. Sledi ËiπËenje v ultrazvoËni kopeli ali s parnim Ëistilcem.

Za tem ogrodje oksidiramo v vakuumu pri temperaturi, ki jo

predpisuje proizvajalec dentalne zlitine.

S peskanjem odstranimo vso oksidno plast.

Nanesemo tanek premaz opake ali pa opaËnega bonderja.

38

Æe prva peka opaËnega bonderja prekrije temno povrπino neplemenite zlitine, kar je æe dobra podlaga za nanos opake.

Na tako podlago lahko nanesemo tudi pokrivno zlato. S tem neplemeniti zlitini posredno pozlatimo povrπino.

Pri prevlekah na tangencialni preparaciji je vsekakor vredno pozlatiti vsaj cervikalni rob.

Na pozlaËeni povrπini zadostuje æe prvi pokrivni premaz opake.

Opako ponavadi nanesemo v dveh barvah: cervikalno-aproksimalno ene in centralno-incizalno druge

barve.

S stekleno konico jo zlahka enakomerno razmaæemo po

povrπini.

39

Rob preparacije na individualnem delovnem modelu oznaËimo, model impregniramo in ga s tem tudi utrdimo. Le tako mavec ne bo vpijal tekoËine iz porcelanske zmesi. Povrπino mavca na stopniËki zatem πe tanko premaæemo z izolacijskim oljem.

Prostorsko premajhen vmesni Ëlen porcelanu ne zagotavlja podpore, barvi pa ne opaËne podlage v cervikalnem predelu.

Porcelani margin

Porcelani margin zameπani s posebnimi tekoËinami, se po suπenju strdijo. Snemanje z modela je tako enostavno.

VITA Margin pa se strdi tudi, Ëe je zameπan z navadno modelirno tekoËino.

40

Korekturni nanos naj predvsem popravi robno zaporo po prvi peki.

Sega pa lahko nekoliko viπje in tako ustvari postopni prehod porcelana margin v opako.

Napako lahko vsaj delno popravimo s stabilnejπim porcelanom margin, v katerega vmeπamo malo opake, ki smo jo uporabili pri sosednji prevleki. S to zmesjo podaljπamo

Med tem, ko se prvi nanos suπi, nameπamo porcelan margin za ves preostali predel. S ËopiËem navleËemo naneseno plast na rob preparacije, dobro posuπimo in snamemo z modela.

in razπirimo vmesni Ëlen. Netransparentna plast poskrbi za svetlost in primerljivost barve Ëlena in prevlek.

41

Kjer kovinsko ogrodje sega do roba preparacije, daje opaki premaz porcelana Margin v cervikalnem predelu prijetnejπi videz. Zato namesto opaËnega dentina lahko uporabimo bolj

Z opaËnim dentinom poveËamo svetlost izbrane barve. Zato sodi na najdebelejπa mesta, kjer delno prevzame lastnost opake.

transparentne vratne barve. Prevleki ob vratu poveËamo prosojnost, zniæamo vrednost svetlosti in tako lahko priËakujemo naravnejπe prileganje zoba k dlesni.

Z dentinskim porcelanom oblikujemo jedro prevleke, ves aproksimalno-incizalni predel pa z incizalnim porcelanom.

42

Tako dobimo celoten obris zoba. Sledi nanos porcelanov po naËrtovani shemi.

Ker je v incizalni tretjini prevleke dovolj prostora, lahko nanesemo debelejπe plasti transparentnih intenzivov in dentinov.

(Vmesna peka v tej fazi ni priporoËljiva. Prikazana je zaradi boljπe predstavljivosti. Poznejπi nanosi na konkavno labialno steno povzroËijo neljubo deformacijo pri peki.)

43

Tudi tako gre

Z dentini lahko modeliramo celotno dentinsko jedro in nakaæemo znaËilnosti incizalnega roba prevleke.

Notranje znaËilnosti lahko izpostavimo z lateralnimi premazi opaËnega dentina, z mamelonskimi ali drugimi intenzivnimi porcelani.

44

Poudarjene incizalne notranje znaËilnosti oblijemo z modrikastim porcelanom, ki bo viden le, Ëe ga obrobimo s svetlejπim in manj prosojnim porcelanom.

Naposled vso modelacijo prekrijemo z bolj ali manj transparentnim porcelanom.

Zaradi boljπe predstavljivosti je tu prekrita le distalna polovica labialne povrπine in tako je izpeljana tudi prva peka.

45

Pri mezialni polovici vidimo ostro omejen ozek pas temno

modrikaste transparence, distalno pa je pas πirπi in zabrisan.

Enaka slika se nam pokaže tudi mezialno po nanosu manjkajoËe

plasti, ki deluje kot lupa in na povrπino odslika πirπi in svetlejπi

pas modrikastega vložka.

Tega nikar ne pozabimo ob nanaπanju moËnih intenzivov pri

globinski karakterizaciji.

46

Vratna, dentinska in incizalna barva (A).

Svetlejši dentin prek griznega roba (B).

Labialna modelacija z incizalnim porcelanom (C).

Ostro odrezana incizalna vogala (D).

A

B

C D

Enostavno

47

Lateralni nanosi modrikaste transparence (E).

Enostavno je lahko tudi uËinkovito.

E

F

Centralni rumenkasti preliv (F).

48

Z redukcijo doloËenih predelov lahko individualiziramo æe izdelano prevleko. Tako intenzivnim porcelanom natanËno doloËimo mesto.

49

Za modelacijo prevleke lahko uporabimo le dentin in incizalno barvo (A).

Po peki prevleko obdelamo (B).

Prevleko poslikamo z barvnimi pigmenti za globinski nanos in jih v peËi natalimo na povrπino (C).

DokonËno obliko prevleke domodeliramo s prosojnim porcelanom (D).

Ne boste verjeli A B

C D50

Morda vam ta metoda pride kdaj prav.

51

Moæno pa je tudi tako

Transparentno vratno barvo nanesemo le labialno.

Za aproksimalne predele prevleke uporabimo barvno visoko nasiËen porcelan, ki naj bo izravnan z labialno steno ogrodja.

Incizalni porcelan naj nakaæe obris predimenzionirane prevleke.

Na tako oblikovano labialno ravno ploskev lahko prostorsko nanaπamo izbrane barve.

OpaËni dentin nanesemo le v centralni predel prevleke malo nad vratno barvo. Incizalno naj prekrije prehod iz opake v incizalni porcelan.

52

OpaËni dentin oblijemo z visoko transparentnim porcelanom cervikalno, aproksimalno in incizalno. Ta plast omogoËi presvetljenost celotne labialne povrπine prevleke.

Svetel dentin (A1) bogato nanesemo mezialno, nekoliko manj distalno ter postopoma vse

tanjπe prek incizalnega roba.

Centralni incizalni predel zmodeliramo z drugaËnim dentinom (A2).

Modelacija naj nakazuje specifiËne strukture incizalne tretjine zoba, sega pa naj do konËne

labialne izboËenosti.

DA1

DA2

53

Centralni in vratni del domodeliramo s temnejπim dentinom (A3).

V incizalne vdolbine pazljivo vnesemo modrikaste intenzive.

Labialno modelacijo dodelamo s prosojnim prelivom.

DA3

54

Incizalne strukture, zmodelirane z dentini, so videti naravno prikrite.

55

©irino in rahlo rotacijo zoba nakaæemo z obarvanim opaËnim dentinom.

Vrπke in okluzalno povrπino delno zmodeliramo z zmesjo incizalnega in dentinskega porcelana v razmerju dva proti ena.

56

transparent

opaËni dentin

dentin

57

Okluzalni relief zmodeliramo z opalno transparentnim porcelanom.

DokonËno obliko zmodeliramo s transparentno fluorescentnim porcelanom.

58

Za korekturno oblikovanje lahko uporabimo Ëisto ali opalno transparenco.

Po obdelavi prevleki πe povrπinsko poslikamo.

Preostane nam le πe glaziranje.

59

60

Transparentnost v globini zaznamo tudi okluzalno.

61

62

Metode doloËanja barve za laboratorijsko fiksno protetiko

• Spektrofotometri

• Kolorimetri

• Digitalne kamere

63

Spektrofotometer VITA Easyshade pokaæe povpreËne barvne odtenke treh predelov zobne krone − cervikalni, centralni in incizalni.

Barvne posebnosti treh predelov zobne krone so razvidne na digitalnem posnetku ki ga vnesemo v program merilne naprave.

64

Barvni kljuË VITA 3D-MASTER in VITA Easyshade se dopolnjujeta. Iz πestindvajsetih osnovnih barv

barvnega kljuËa 3D-MASTER, vidno razporejenih po svetlosti,

nasiËenosti in barvnem tonu, pridobi program Easyshade

enainosemdeset barvnih odtenkov.

VITA65