SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI MEDICINI

SODOBNE SODOBNE SODOBNE SODOBNE INFORMACIJSKE INFORMACIJSKE INFORMACIJSKE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V TEHNOLOGIJE V TEHNOLOGIJE V TEHNOLOGIJE V

DRUŽINSKI MEDICINIDRUŽINSKI MEDICINIDRUŽINSKI MEDICINIDRUŽINSKI MEDICINI UČNO GRADIVOUČNO GRADIVOUČNO GRADIVOUČNO GRADIVO

za 27. učne delavnice za zdravnike družinske medicineza 27. učne delavnice za zdravnike družinske medicineza 27. učne delavnice za zdravnike družinske medicineza 27. učne delavnice za zdravnike družinske medicine

Urednica: Zalika Klemenc-Ketiš

Družinska medicina 2010, letnik 8, supplement 4

Ljubljana, oktober 2010

Sodobne informacijske tehnologije v družinski medicini

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.2:316.356.2:004(082) 616:004(082) UČNE delavnice za zdravnike družinske medicine (27 ; 2010 ; Ljubljana) Sodobne informacijske tehnologije v družinski me dicini : u čno gradivo za 27. u čne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, oktober 2010 / urednica Zalika Klemenc-K etiš. - Ljubljana : Zavod za razvoj družinske medicine, 201 0. - (Družinska medicina ; 2010, 8. Supplement ; 4) ISBN 978-961-6810-08-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Klemenc-Ketiš, Zalika 252641024

Družinska medicina 2010Družinska medicina 2010Družinska medicina 2010Družinska medicina 2010 Letnik 8Letnik 8Letnik 8Letnik 8 Supplement 4Supplement 4Supplement 4Supplement 4 Oktober 2010Oktober 2010Oktober 2010Oktober 2010 SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI MEDICINIMEDICINIMEDICINIMEDICINI Učno gradivo za 27. učne delavnice za zdravnike družinske medicine Urednica: Zalika Klemenc-Ketiš Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Zalika Klemenc-Ketiš Recenzenta: Prof. dr. Igor Švab, dr. med., višji svetnik Prim. izr. prof. dr. Janko Kersnik, dr. med. Izdalo: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD Založil: Zavod za razvoj družinske medicine Tisk: Tiskarna Radovljica Naklada: 300 izvodov Copyright © Združenje zdravnikov družinske medicine – SZD 2010 Uporaba objavljenega gradiva dovoljena ob navedbi vira in poprejšnjem soglasju izdajatelja ali založnika.

Kazalo


I

KAZALOKAZALOKAZALOKAZALO Abecedni seznam avtorjev ...................................................................................... II

Pojmovnik .......................................................................................................... III

Zalika Klemenc-Ketiš: Učnemu gradivu na pot ......................................................... 1

Igor Švab: Recenzija ............................................................................................. 2

Janko Kersnik: Recenzija ....................................................................................... 3

SPLOŠNI DELSPLOŠNI DELSPLOŠNI DELSPLOŠNI DEL ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 5555

Erika Zelko: Informacijske tehnologije v družinski medicini ........................................ 7

Irena Bajc: Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij med prebivalstvom ................ 11

Mateja Bulc: Vloga informacijskih tehnologij v poučevanju v družinski medicini ........... 17

Zalika Klemenc-Ketiš: Etične dileme uporabe sodobnih informacijskih tehnologij v družinski medicini ................................................................................................. 21

SPECIALNI DELSPECIALNI DELSPECIALNI DELSPECIALNI DEL ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 29292929

Nena Kopčavar-Guček: Tele(družinska) medicina – zdravljenje na daljavo .................. 31

Rade Iljaž: Elektronska zdravstvena kartoteka v splošni ambulanti ............................ 37

Ksenija Tušek-Bunc, Samir Šabić: Telemedicinska oskrba kroničnih bolnikov v družinski medicini ............................................................................................................ 43

Danica Rotar-Pavlič: E-izobraževanje ..................................................................... 53

Marija Petek-Šter: E-izobraževanje zdravnikov ........................................................ 61

Janez Rifel, Tonka Poplas-Susič: E-izobraževanje bolnikov ....................................... 69

Marko Drešček: Web 2.0 orodja v poučevanju v medicini .......................................... 73

Nina Kafel-Jere, Darinka Klančar: Uporaba e-izobraževanja v tujini ............................ 79

Abecedni seznam avtorjev


II

ABECEDNI SEZNAM AVTORJEVABECEDNI SEZNAM AVTORJEVABECEDNI SEZNAM AVTORJEVABECEDNI SEZNAM AVTORJEV 1. Mag. Irena BajcIrena BajcIrena BajcIrena Bajc, dr. med., Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240

Šmarje pri Jelšah 2. Prim. doc. dr. Mateja BulcMateja BulcMateja BulcMateja Bulc, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske

fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana in Zdravstveni dom Ljubljana, Derčeva 5, 1000 Ljubljana

3. Asist. Marko DreščekMarko DreščekMarko DreščekMarko Drešček, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor in Zdravstveni dom Celje – zdravstvena postaja Štore, cesta Kozjanskega odreda 2, 3220 Štore

4. Asist. Rade IljažRade IljažRade IljažRade Iljaž, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

5. Nina KafelNina KafelNina KafelNina Kafel----JereJereJereJere, dr. med., Zavod za zdravstvene dejavnosti in svetovanje eVITA, Cesta pod Slivnico 21, 1380 Cerknica

6. Prim. asist. Darinka KlančarDarinka KlančarDarinka KlančarDarinka Klančar, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

7. Asist. dr. Zalika KlemencZalika KlemencZalika KlemencZalika Klemenc----KetišKetišKetišKetiš, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

8. Asist. mag. Nena KopčavarNena KopčavarNena KopčavarNena Kopčavar----GučekGučekGučekGuček, dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana Vič, Šelestova 10, 1000 Ljubljana in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

9. Doc. dr. Marija PetekMarija PetekMarija PetekMarija Petek----ŠterŠterŠterŠter, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

10. Doc. dr. Tonka PoplasTonka PoplasTonka PoplasTonka Poplas----SusičSusičSusičSusič, dr. med., ZD Ljubljana – enota Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1, 1210 Ljubljana-Šentvid in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

11. Janez RifelJanez RifelJanez RifelJanez Rifel, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana in ZD Ljubljana – enota Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1, 1210 Ljubljana-Šentvid

12. Samir ŠabićSamir ŠabićSamir ŠabićSamir Šabić, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor

13. Prim. asist. dr. Danica RotarDanica RotarDanica RotarDanica Rotar----PavličPavličPavličPavlič, dr. med., ZD Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

14. Prim. asist. Ksenija TušekKsenija TušekKsenija TušekKsenija Tušek----BuncBuncBuncBunc, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor

15. Asist. mag. Erika ZelkoErika ZelkoErika ZelkoErika Zelko, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor

Pojmovnik


III

POJMOVNIKPOJMOVNIKPOJMOVNIKPOJMOVNIK AplikacijaAplikacijaAplikacijaAplikacija – računalniški program, ki je namenjen pomoči uporabniku za izvajanje posameznih ali več med seboj povezanih nalog Baza podatkovBaza podatkovBaza podatkovBaza podatkov – organizirana zbirka podatkov v digitalni obliki BlogBlogBlogBlog – spletni dnevnik; spletna stran, ki jo ponavadi vzdržuje in upravlja ena oseba, drugim osebam pa je dovoljeno komentiranje njene vsebine BloganjeBloganjeBloganjeBloganje – vzdrževanje ali urejanje bloga Zaznamek (angl. Zaznamek (angl. Zaznamek (angl. Zaznamek (angl. bookmarkbookmarkbookmarkbookmark)))) – na uporabnikovem računalniku shranjen enotni identifikator vira spletne strani BrskalnikBrskalnikBrskalnikBrskalnik (angl. (angl. (angl. (angl. browserbrowserbrowserbrowser))))–––– programska aplikacija za iskanje, prikazovanje in prenašanje virov informacij na svetovnem spletu EEEE----izobraževanjeizobraževanjeizobraževanjeizobraževanje – sin. e-učenje, e-poučevanje, on-line izobraževanje; vse oblike elektronsko podprtega učenja in poučevanja Elektronski zdravstveni kartonElektronski zdravstveni kartonElektronski zdravstveni kartonElektronski zdravstveni karton – sin. elektronski zdravstveni zapis; digitalno shranjena klinična in administrativna zdravstvena informacija o celoviti zdravstveni oskrbi posameznika ob zagotovljeni zaupnosti podatkov Elektronski zdravstveni zapisElektronski zdravstveni zapisElektronski zdravstveni zapisElektronski zdravstveni zapis – digitalno shranjena klinična in administrativna zdravstvena informacija o celoviti zdravstveni oskrbi posameznika ob zagotovljeni zaupnosti podatkov EEEE----ssssporazumevanjeporazumevanjeporazumevanjeporazumevanje – elektronsko sporazumevanje; sporazumevanje s pomočjo elektronskih medijev EEEE----učenecučenecučenecučenec – spletna identiteta učenca EEEE----učiteljučiteljučiteljučitelj – spletna identiteta učitelja; lahko tudi virtualni učitelj v obliki materialov za poučevanje ForumForumForumForum – orodje oz. spletno mesto za diskusijo, kjer so pogovori shranjeni v nizih odgovorov glede na izhodiščno vsebino Informacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologija – niz ne-ljudskih virov, ki so namenjeni shranjevanju, obdelavi in posredovanju informacij Informacijski sistemInformacijski sistemInformacijski sistemInformacijski sistem – katerakoli kombinacija informacijske tehnologije in aktivnosti uporabnikov, ki to tehnologijo uporabljajo za podporo izvajanja, upravljanja in odločanja InternetInternetInternetInternet – globalni sistem medsebojno povezanih računalniških mrež

Pojmovnik


IV

IntranetIntranetIntranetIntranet – zasebna računalniška mreža, ki povezuje različne računalnike znotraj računalniške mreže ene organizacije EkstranetEkstranetEkstranetEkstranet – zasebna računalniška mreža; del intraneta posamezne organizacije, ki omogoča dostop uporabnikom zunaj te organizacije, ponavadi s pomočjo interneta KlepetalnicaKlepetalnicaKlepetalnicaKlepetalnica – spletna diskusija, ki poteka v realnem času Prepletena storitev (angl. Prepletena storitev (angl. Prepletena storitev (angl. Prepletena storitev (angl. mashupmashupmashupmashup)))) – digitalni medij, ki vsebuje tekst, grafiko, avdio, video ali animacijo in združuje ter spreminja obstoječa digitalna dela Medicinska informatikaMedicinska informatikaMedicinska informatikaMedicinska informatika – disciplina, ki združuje informacijsko znanost, računalniško znanost in medicino Mikroblog Mikroblog Mikroblog Mikroblog – po obsegu manjša oblika bloga; izsek stavka, podoba ali vgrajena video vsebina (primer: twitter) MMMM----izobraževanjeizobraževanjeizobraževanjeizobraževanje – mobilno učenje ali poučevanje; katera koli oblika izobraževanja, ki se ne izvaja na stalni lokaciji oz. izobraževanje, pri katerem učenec izkorišča možnosti mobilnih tehnologij OdjemalecOdjemalecOdjemalecOdjemalec – aplikacija ali sistem, ki dostopa do oddaljene storitve drugega računalniškega sistema (strežnika) s pomočjo digitalnega ali spletnega omrežja OmrežjeOmrežjeOmrežjeOmrežje – skupina računalnikov in računalniških naprav, ki so medsebojno povezani s komunikacijskimi kanali in omogočajo komunikacijo ter izmenjavo virov med uporabniki PlatformaPlatformaPlatformaPlatforma – vrsta strojne opreme in programskega okvira (vključno z okviri aplikacij), ki omogoča, da programska oprema deluje Poddaja (angl. Poddaja (angl. Poddaja (angl. Poddaja (angl. PodcastPodcastPodcastPodcast)))) – serija digitalnih datotek (avdio ali video), ki izhajajo občasno in jih je mogoče naložiti s spleta PortalPortalPortalPortal – spletno stičišče; omogoča informacije iz različnih virov na enoten način Profil (upoProfil (upoProfil (upoProfil (uporabniški) rabniški) rabniški) rabniški) – zbirka osebnih podatkov posameznega uporabnika; izključno digitalna predstavitev identitete posameznika Second lifeSecond lifeSecond lifeSecond life – spletna storitev, ki ponuja virtualni svet, ki ga soustvarjajo uporabniki SkrbnikSkrbnikSkrbnikSkrbnik – oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje ene ali več spletnih strani SMSSMSSMSSMS – kratko tekstovno elektronsko sporočilo SpamSpamSpamSpam (angl.)(angl.)(angl.)(angl.) – neželeno reklamno e-poštno sporočilo SpammingSpammingSpammingSpamming (angl.)(angl.)(angl.)(angl.) – pošiljanje neželenih reklamnih e-poštnih sporočil Strežnik Strežnik Strežnik Strežnik – računalnik ali računalniški program, ki nudi storitve drugim programom ali uporabnikom, bodisi na istem računalniku bodisi s pomočjo računalniške mreže

Pojmovnik


V

TeleposvetovanjeTeleposvetovanjeTeleposvetovanjeTeleposvetovanje – sin. telekonzultacija; sporazumevanje oz. posvet med dvema osebama s pomočjo uporabe mobilnih tehnologij; v medicini: posvet med dvema zdravnikoma ali med zdravnikom in bolnikom s pomočjo uporabe mobilnih tehnologij TelemedicinaTelemedicinaTelemedicinaTelemedicina – spletna aplikacija klinične medicine, kjer se medicinske informacije prenašajo preko avdio-vizualnih medijev z namenom posvetovanja ali izvajanja oddaljenih medicinskih posegov ter pregledov; klinična obravnava na daljavo TelezdravjeTelezdravjeTelezdravjeTelezdravje – klinična obravnava na daljavo, ki vključuje tudi ne-klinično (zdravstveno vzgojo, administrativne storitve in raziskovanje) Tvit (angl. Tvit (angl. Tvit (angl. Tvit (angl. tweettweettweettweet) ) ) ) – posamezno kratko sporočilo mikroblog rešitve Twitter, ki obsega do 140 znakov UporabnikUporabnikUporabnikUporabnik – oseba, ki uporablja računalniške ali spletne storitve VideokonferencaVideokonferencaVideokonferencaVideokonferenca – skupina interaktivnih telekomunikacijskih tehnologij, ki omogoča simultano sporazumevanje s pomočjo video oz. avdio vsebin med dvema ali večimi lokacijam Wiki Wiki Wiki Wiki – spletna stran, ki omogoča enostavno ustvarjanje in urejanje poljubnega števila med seboj povezanih spletnih strani s pomočjo spletnega brskalnika


Predgovor


1

UČNEMU GRADIVU NA POTUČNEMU GRADIVU NA POTUČNEMU GRADIVU NA POTUČNEMU GRADIVU NA POT Informacijska tehnologija je dandanes neločljivo povezana z vsemi segmenti našega

življenja in dela. Svojo pot si je utrla tudi v medicino – tako v področje obravnave

bolnikov, kot tudi v področje poučevanja medicine.

Informacijske tehnologije so zelo kompleksno področje, ki marsikomu ni dovolj poznano

in zaradi tega ne zna kritično presojati njegovih prednosti ter slabosti oz. nevarnosti. In

ravno temu je namenjeno pričujoče učno gradivo. Prvi del je splošni, kjer so različne

vrste informacijskih tehnologij, možnosti njihove uporabe v medicini in v poučevanju ter

etične dileme, ki lahko ob tem nastanejo. Drugi del pa je zasnovan tako, da nudi pregled

nad nekaterimi posebnimi temami, ki so pomembne tako za zdravnika, kot tudi za

bolnika in za študenta oz. specializanta. Zaradi poenotenja izrazov s tega področja, ki so

pogosto izpeljanke iz tujih jezikov, predvsem angleščine, je del učnega gradiva tudi

pojmovnik.

V učnem gradivu smo želeli na enostaven, razumljiv in zgoščen način predstaviti področje

informacijskih tehnologij in njegovo vlogo v obravnavi bolnika, sporazumevanju med

zdravniki ter poučevanju družinske medicine. Upam, da bo učno gradivo vir znanja za

zdravnike družinske medicine, specializante družinske medicine in študente. Če bo bralcu

osvetlil področje informacijskih tehnologij in ga naučil kritično oceniti številne možnosti,

ki jih informacijske tehnologije nudijo, bo dosegel svoj namen.

Posebna zahvala velja Radetu Iljažu za pomoč pri sestavljanju vsebine kazala in

pojmovnika.

Urednica

Švab I. Recenzija.


2

RECENZIJARECENZIJARECENZIJARECENZIJA

Združenje zdravnikov družinske medicine že dolga leta pripravlja delavnice za mentorje družinske medicine. Te delavnice so namenjene mentorjem študentov in specializantov in predstavljajo eno najelitnejših strokovnih srečanj na področju družinske medicine pri nas. Že pred leti se je Združenje odločilo, da bo gradiva za delavnice izdalo v obliki zbornikov, ki bodo na voljo udeležencem in tudi ostalim, ki se delavnice ne bodo mogli udeležiti. To delo je začel prof. Janko Kersnik, za njim ga nadaljuje Zalika Klemenc-Ketiš. Tema letošnjih delavnic so moderne tehnologije v osnovni zdravstveni dejavnosti. Tema je aktualna in pomembna: moderne tehnologije že na veliko vstopajo v naše ambulante, še pomembneje je, da jih pogosto uporabljajo naši bolniki. Pred zdravnika družinske medicine se tako postavljajo novi izzivi: kako biti kakovosten sogovornik bolniku, ki se je o svojem problemu poučil ob uporabi interneta in kako uporabiti nova orodja tako, da bodo v čim večjo dobrobit njegovih varovancev. Zbirko prispevkov so izdelali ugledni zdravniki družinske medicine, med katerimi pa z veseljem opažam nova imena, ki bogatijo seznam avtorjev s področja družinske medicine. Zbornik seveda ne predstavlja celovitega pregleda tega obsežnega področja, vendar v celoti dosega namen, za katerega je bil pripravljen. Veseli me, da se je urednica odločila, da se strogo drži teme delavnice, saj je tako gradivo sicer krajše, pa zato toliko bolj ustrezno glede na njegov namen. Zbornik bo zagotovo dobrodošel dodatek knjižnici marsikaterega zdravnika in osnova, na kateri bodo gradili svoje znanje bodoči rodovi mentorjev, študentov in specializantov.

Prof. dr. Igor Švab Predstojnik katedre za družinsko medicino v Ljubljani

Kersnik J. Recenzija


3

RECENZIJARECENZIJARECENZIJARECENZIJA Učno gradivo o uporabi sodobne informacijske tehnologije s svojo pestrostjo in konciznostjo presega ciljno občinstvo, ki mu je kot delovno gradivo namenjeno. Urednici je z avtorji uspelo narediti podroben pregled razpoložljive sodobne informacijske tehnologije, ki jo uporabljajo bolniki, študenti in zdravniki. Čeprav gre po eni strani zgolj za orodje, ki skrajša prostorske in časovne razdalje, je iz sestavkov moč zaznati nakazane možnosti uporabe preko meja izmenjave informacij. V splošnem delu avtorji obravnavajo uporabo informacijske tehnologije v družinski medicini, med prebivalstvom in v izobraževalnem procesu. Poseben poudarek je na varnosti osebnih podatkov in drugih etičnih dilemah, ki se porajajo ob elektronskem zapisu podatkov ter njihovi uporabi v izobraževalne in druge namene. V specialnem delu avtorji podrobneje obravnavajo svetovanje bolnikom preko elektronskih medijev, elektronski zdravstveni zapis o bolniku, možnostih izobraževanja na daljavo z uporabo informacijske tehnologije in izkušnje s tem v svetu in pri nas doma. Poudarjene so dileme o zanesljivosti oz. preverljivosti dostopnih podatkov in pomen učiteljev, da študente in zdravnike ustrezno pripravijo poplavo informacij, da bodo znali presojati njihovo verodostojnost. Posebno mesto v pohvali tega gradiva zasluži pojmovnik, ki nam na enem mestu ponuja razlago izrazja s tega področja, da se bomo tudi manj vešči in starejši uporabniki lažje znašli v tem virtualnem svetu. Sodobna informacijska tehnologija je kljub vsemu le samo avtocesta. Od načrtovalcev in uporabnikov je odvisna smer naše poti, kakovost in udobnost vožnje in ne nazadnje zadovoljstvo s ciljem, ki pa ga moramo poznati še preden se usedemo v to drvečo »zver«, da ne zaidemo nekam, kamor se nismo namenili, da ne ostanemo razočarani v prometnem kaosu, in da ne bomo razočarani, ker bo namesto nas in naših bolnikov imel koristi od vsega tega nekdo tretji. Upam, da bo učno gradivo našlo pot med čim širši krog uporabnikov, saj jim bo nedvomno v marsičem olajšalo sobivanje v informacijski družbi.

Prof. dr. Janko Kersnik Predstojnik katedre za družinsko medicino v Mariboru



SPLOŠNI DELSPLOŠNI DELSPLOŠNI DELSPLOŠNI DEL


Zelko E. Informacijske tehnologije v družinski medicini.


7

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI MEDICINIMEDICINIMEDICINIMEDICINI

Erika Zelko1

UVODUVODUVODUVOD Informacijska tehnologija je izraz, ki ga je težko natančno opredeliti. Strokovnjaki, ki se podrobneje ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami, so dosegli konsenz, ki še najbolje definira pojem. Tradicionalno pojmovanje tako opredeljuje informacijsko tehnologijo kot niz ne-ljudskih virov, ki so namenjeni shranjevanju, obdelavi in posredovanju informacij, kakor tudi način, kako so ti viri organizirani v sistem, da lahko opravijo odrejene jim naloge (1). Ogromna količina podatkov in informacij, ki se dnevno pretaka v sistemu zdravstvene dejavnosti, zahteva uporabo učinkovitih informacijskih tehnologij. V moderni medicini so informacije multidisciplinarne in pogosto tudi multimedijske. Razdelimo jih lahko na štiri velika področja (2):

- znanstvene, klinične in informacije, ki jih posredujejo zdravstvene službe, - klinični podatki o bolnikih, - informacije za opravljanje aktivnosti zdravstvenih ustanov, - informacije za bolnike, zdravstvene zavarovalnice in uporabnike zdravstvenih

storitev. Hkrati moramo poudariti, da zdravstvena dejavnost ni in ne sme biti ozko zaprt sistem, ki obstaja le znotraj meja lokalnih skupnosti. Povezovanje in integracija podatkov v mednarodne informacijske tokove sta v času vse večje globalizacije življenja nuja ter potreba za učinkovito ter fleksibilno zdravstveno varstvo ljudi. Pomembne informacije, ki se izmenjujejo na mednarodni ravni, so (1,2):

- epidemiološke kontrole nalezljivih bolezni, - statistične informacije, - tehnične tehnologije, - mednarodni nadzor stranskih učinkov zdravljenja in diagnostičnih postopkov, - zdravstvena in biomedicinska informatika, - zdravstvena zakonodaja, - drugo.

Velik del pomembnih informacij, ki jih dnevno obdelujemo v zdravstvenih sistemih, se začne zbirati ravno na primarni ravni zdravstvenega varstva. Izbira in oblikovanje učinkovitih informacijskih sistemov sta zato še toliko pomembnejši dejavnosti sodobne medicine. Hkrati pa je potrebno poudariti, da je izobraževanje zdravstvenega osebja, ki sisteme uporablja, enako pomemben dejavnik kot razvoj sistemov samih. Le izobraženi uporabniki bodo lahko popolnoma izkoristili dane prednosti posameznih sistemov.

1 Asist. mag. Erika Zelko, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor



8

Družinska medicina ima na tem področju še veliko neizkoriščenega potenciala v smislu izboljšanja kakovosti dela, poenostavitve administrativnih postopkov, razbremenitve zdravstvenega osebja, učinkovitejše diagnostike in varnejše uporabe različnih terapevtskih postopkov. Zato je zelo pomembno, da v timih, ki ustvarjajo programe ter izdelujejo nove informacijske tehnologije za področje zdravstvene dejavnosti, sodelujejo tudi zdravniki oz. zdravstveni delavci – uporabniki novih programov in tehnologij. ZGODOVINSKI PREGLEDZGODOVINSKI PREGLEDZGODOVINSKI PREGLEDZGODOVINSKI PREGLED Že v zgodnjih začetkih medicine so se zdravniki zavedali pomena obdelave podatkov, zapisovanja znanstvenih dognanj in ugotovitev. Nenazadnje je to pomenilo tudi preprečevanje ponavljanja napačnih postopkov in zablod. Tako je v najstarejšemu medicinskemu zapisu, ki je bil najden v Mezopotamiji, zabeleženo nekaj receptov. Staroegiptovska medicina pa je imela že značilnosti prave znanosti, kar nam dokazujejo tudi stari papirusi (3). O začetku razvoja sodobne informatike v medicini pa lahko začnemo govoriti šele nekje pred štirimi desetletji. Takrat je bila doba intenzivnega razvoja računalništva in informatike tako daleč, da je lahko svoja dognanja uspešno uporabila tudi v medicini. Medicina sama je namreč predstavljala vir zanimivih, inovativnih in pomembnih načinov za uporabo novih znanj, sposobnosti ter orodij. Začetne faze procesa razvoja informatike v medicini in zdravstvu lahko opišemo kot razvoj discipline, ki je bila pomembna, a namenjena zgolj ozkemu krogu uporabnikov, ki so se ukvarjali predvsem z raziskovanjem (4). Šele z razvojem ustreznih tehničnih rešitev se je uporaba računalniških in informacijskih sistemov preselila iz laboratorijev v vsakdanjo prakso. Začetki medicinske informatike v Sloveniji segajo v zgodnja osemdeseta leta. Pred tem so obstajali le posamezni poskusi vpeljave informacijskih sistemov v posamezne zdravstvene institucije. Med letoma 1980 in 1990 se je razvijal poenoten in centraliziran zdravstveni informacijski sistem, ki je služil predvsem potrebam države ter plačnika zdravstvenih storitev (2,4). Manj poudarka je bilo na koristih za bolnike ali zdravstvene delavce, ki so stalno opozarjali na njegove številne pomanjkljivosti. Še dandanes nekatere izmed njih niso odpravljene. Tako npr. še vedno nimamo elektronske kartoteke, zapisi na zdravstveni kartici so namenjeni zgolj plačniku zdravstvenih storitev, informacijski sistemi pa slabo podpirajo potrebe dela v samih ambulantah oz. bolnišničnih ustanovah. Ustanovitev lastne države je pomenila tudi velik napredek na področju uporabe informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij v zdravstvu. Največje spremembe so se zagotovo zgodile v splošnih ambulantah, kjer je bila uporaba računalnika pred tem bolj redek pojav.



9

MOŽNOSTI UPORABEMOŽNOSTI UPORABEMOŽNOSTI UPORABEMOŽNOSTI UPORABE Medicinska informatikaMedicinska informatikaMedicinska informatikaMedicinska informatika Podatki, ki pokrivajo področje medicinske informatike, so izjemno pomembni in hkrati občutljivi zaradi varovanja. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na anamnezo, klinični pregled bolnika in laboratorijsko-instrumentalno-diagnostične postopke oz. preiskave. Podatke lahko razvrstimo glede na potrebe medicinske stroke ali glede na vsebinski pomen podatkov. Razpredelnica 1. Razvrstitev podatkov medicinske informatike. Razvrstitev po stroki

Razvrstitev po vsebini

vrsta bolezni operativna evidenca, proces diagnosticiranja, zdravljenja in rehabilitacije

tip diagnoze

podatki za vodenje zdravstvene statistike

teža diagnoze

podatki za računovodsko spremljanje

način preverjanja

raven preverjanja Poslovna informatika v zdravstvuPoslovna informatika v zdravstvuPoslovna informatika v zdravstvuPoslovna informatika v zdravstvu To je skupina podatkov za oblikovanje modela poslovne informatike v zdravstvu, ki omogoča spremljanje poslovanja zdravstvenega sistema in njegovo čim večjo učinkovitost. Gre za področje, kjer je bilo v zadnjem času največ sprememb in je deležno številnih reform ter kritik, ki se dotikajo predvsem menedžmenta v zdravstvu (1). Podatki za potrebe zdravstvene informatikePodatki za potrebe zdravstvene informatikePodatki za potrebe zdravstvene informatikePodatki za potrebe zdravstvene informatike Gre za identifikacijske podatke, na katerih je zgrajena baza podatkov uporabnikov zdravstvenega varstva in se nanašajo na posameznika kot nosilca zavarovančevih pravic ter dolžnosti iz zdravstvenega varstva. Nikakor jih ne moremo enačiti s podatki medicinske informatike (1). Podatki za potrebe statističnoPodatki za potrebe statističnoPodatki za potrebe statističnoPodatki za potrebe statistično----raziskovalne informatikeraziskovalne informatikeraziskovalne informatikeraziskovalne informatike v zdravstvuv zdravstvuv zdravstvuv zdravstvu Podatki, pridobljeni iz zgoraj navedene baze podatkov, so uporabljeni za brezosebno identifikacijo in statistično obdelavo. RAZŠIRJENOST UPORABERAZŠIRJENOST UPORABERAZŠIRJENOST UPORABERAZŠIRJENOST UPORABE Informacijske tehnologije so postale del vsakdanjega dela v zdravstveni dejavnosti. Težko bi našteli področja medicine, kjer uporabe informacijskih tehnologij na tak ali drugačen način ne zasledimo (4,5).



10

Naštejmo le nekatera najpomembnejša področja: - medicinska informatika, - poslovna informatika, - statistično-analitska služba, - znanstveno-raziskovalna dejavnost, - diagnostično-terapevtski postopki, - epidemiološka služba, - stalno izobraževanje strokovne javnosti, - portali za izobraževanje laične javnosti.

OBLIKE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V DRUŽINSKI MEDICINIOBLIKE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V DRUŽINSKI MEDICINIOBLIKE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V DRUŽINSKI MEDICINIOBLIKE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V DRUŽINSKI MEDICINI V družinski medicini lahko srečamo naslednje oblike informacijskih tehnologij (5,6):

- elektronska zdravstvena kartoteka, - telemedicina, - e-izobraževanje, - spletni portali, - zdravstvena statistika.

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Informacijske tehnologije, ki so bile na začetku uvedbe v zdravstvene sisteme namenjene predvsem ekonomsko-statističnim potrebam plačnika zdravstvenih storitev, postajajo vse bolj uporabne tako za izvajalce zdravstvenih storitev kot tudi za uporabnike zdravstvenega varstva. Razvoj računalniške stroke in dostopnost sodobnih komunikacijskih orodij (internet, e-pošta) so storitve sodobnih informacijskih tehnologij močno približale laični in strokovni javnosti. Zagotovo pa je potrebno ob tem tudi opozoriti na potrebo po večji varnosti različnih tehnologij, učinkoviti zaščiti osebnih podatkov in preprečevanju zlorabe osebnih informacij. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Brus A. Organizacijsko-ekonomski in informacijski procesi v zdravstveni dejavnosti. Kranj: Moderna organizacija; 1994.

2. Šlajmer-Japelj M. Informatika v zdravstveni negi. Prispevki za razvoj. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor; 1999.

3. Kapš P. Zgodovina zdravstva: oris zdravstva, zdravstva na Slovenskem in zgodovina Zdravstvenega doma Novo Mesto do leta 2000. Novo mesto: Erro; 2001.

4. Kokol P. Zdravstvena informatika. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor; 1999. 5. Maged N, Kamel Boulos, Inocencio M, Wheeler S. BMC Medical Education 2006; 6: 41. 6. Pankratius V, Vossen G. Proc. IEEE Workshop on Knowledge Grid and Grid Intelligence. Nova Scotia:

Saint Mary s University, Halifax; 2003. pp. 4-15.

Bajc I. Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij med prebivalstvom.


11

UPORABA SODOBNIH INFORMACIJSKIUPORABA SODOBNIH INFORMACIJSKIUPORABA SODOBNIH INFORMACIJSKIUPORABA SODOBNIH INFORMACIJSKIH H H H TEHNOLOGIJ MED PREBIVALSTVOMTEHNOLOGIJ MED PREBIVALSTVOMTEHNOLOGIJ MED PREBIVALSTVOMTEHNOLOGIJ MED PREBIVALSTVOM

Irena Bajc1

UVODUVODUVODUVOD Čas, v katerem živimo, najmočneje zaznamuje razvoj informacijskih tehnologij, ki se uporabljajo skoraj na vseh področjih življenja: v izobraževanju, v zdravstvu, v bančništvu, v industriji, v trgovini, v športu in ob preživljanju prostega časa. Definicije informacijske tehnologije so različne, skupni del pa pravi, da gre za povezavo strojne in programske opreme, ki omogoča zbiranje, posredovanje, obdelovanje in shranjevanje informacij (1). Dostopnost in pretok informacij se s tem povečata in imata neposreden vpliv na družbo, v kateri živimo, ki jo nekateri imenujejo že kar informacijska družba. Informacijske tehnologije so namenjene poslovnemu svetu za povečevanje konkurenčnosti, za izobraževanje in za zasebno rabo, kjer s pomočjo informacijskih tehnologij uporabniki vzpostavljajo in ohranjajo družabne stike. Še pred sedmimi leti je bil svetovni splet okolje, kjer je pasivni uporabnik predvsem prebiral strani z informacijami; gre za obdobje od pojava interneta med leti 1991 in 2004, ko se je stanje svetovnega spleta imenovalo Web 1.0. Nekateri to obdobje imenujejo tudi splet prve generacije. Od leta 2004 dalje pa velja, da uporabnik lahko aktivno oblikuje in ureja vsebino strani, ki jo obišče. Govorimo o spletnih aplikacijah Web 2.0 kot so strani wiki, blogi (spletni dnevniki), družabna omrežja (Facebook, Twitter, MySpace, Second Life) in spletne strani za izmenjavo video vsebin ali slik (YouTube, Flickr), ki so izjemno priljubljene in vnašajo novosti v poučevanje, poslovanje, zdravljenje in vsa ostala področja, nenazadnje pa tudi v preživljanje prostega časa. Meja med Web 1.0 in Web 2.0 ni jasno določena, velja pa, da gre za povezavo tehnologije z idejami in novim načinom dela, za katerega veljajo odprtost, svoboda in kolektivna inteligenca v smislu medsebojnega sodelovanja uporabnikov (2). Od starejših pripomočkov za sporazumevanje ostajajo v rabi elektronska pošta, mobilni telefoni in računalniki z dodatno opremo, ki omogoča telefoniranje preko interneta (skype) ali pa le pošiljanje sporočil (messenger). EEEELEKTRONSKA POŠTALEKTRONSKA POŠTALEKTRONSKA POŠTALEKTRONSKA POŠTA Klasična oblika dopisovanja s pojavom nove storitve, imenovane elektronska pošta, počasi in zanesljivo izginja. Sporočila se pišejo, pošiljajo in sprejemajo s pomočjo elektronskih komunikacijskih sistemov. Takšno dopisovanje je ohranilo vse, kar poznamo pod pojmom klasična pošta, in pridobilo številne prednosti: je poceni, hitro, pošiljamo lahko tudi razne priloge (slike, filme, datoteke …), preverimo lahko, ali je prejemnik pošto res dobil.

1 Mag. Irena Bajc, dr. med., Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah



12

Uporaba elektronske pošte je med uporabniki internetnih storitev zelo razširjena in pogosto razlog, zakaj se ljudje odločijo za internetno povezavo. Uporablja se za izmenjavo sporočil med posamezniki, med podjetji in ustanovami ter znotraj njih. Uporabnik lahko sporočilo pošlje s katerega koli računalnika na drugi računalnik, če sta oba povezana preko interneta. Za prenos sporočil skrbijo poštni strežniki, med katerimi so najbolj priljubljenimi Gmail, Yahoo in Hotmail, do njih pa uporabnik pristopa preko spletnega brskalnika ali pa posebne računalniške aplikacije, poštnega odjemalca (npr. Microsoft Office Outlook, Microsoft Outlook Express …). Kljub velikim prednostim ima elektronska pošta tudi nekaj omejitev in slabosti. To so omejena velikost poštnega predala, možnost prenosa virusov in prejemanje neželenih reklamnih sporočil (t.i. spam). Sporazumevanje preko elektronske pošte je seveda možno tudi med zdravnikom in bolnikom, ki lahko na tak način prihranita marsikateri obisk v ambulanti ali telefonski posvet. Ker gre za novejše področje v načinu sporazumevanja, ki ima tudi svoje pasti, se v svetu že nakazuje tudi potreba po učenju specializantov, kako dobro komunicirati preko elektronske pošte in katere pasti prežijo nanje (3). MOBILNI TELEFONMOBILNI TELEFONMOBILNI TELEFONMOBILNI TELEFON V zadnjih dveh desetletjih je pojav mobilne telefonije močno spremenil dojemanje prostora in časa. Mobilni (prenosni) telefon je elektronska telekomunikacijska naprava, ki v osnovi omogoča sporazumevanje enako kot navadni stacionarni telefon, dodane pa ima še druge možnosti uporabe. Z njimi se lahko pošilja kratka tekstovna sporočila (SMS), predvaja glasbo, fotografira ali dostopa do interneta in s tem do elektronske pošte ali ostalih spletnih aplikacij. Z mobilnim telefonom je možno tudi plačevanje storitev, uporabniki se lahko naročijo na različne storitve (mobilni fitnes prešteva njihove zaužite kalorije, izdelan je program za podporo prenehanja kajenja (4), zavarovalnice jih obveščajo o neugodnih vremenskih razmerah ipd.) Za mlade pa je privlačno sodelovanje v različnih nagradnih igrah ali glasovanje za priljubljene izvajalce glasbe. V slovenskem prostoru je bila narejena raziskava, ki je pokazala, da ljudje največ uporabljajo pogovore preko mobilnih telefonov za urejanje vsakodnevnih praktičnih zadev, nato sledi neobvezno klepetanje in druženje, pošiljanje sporočil pa uporabljajo za urejanje službenih in šolskih zadev, le majhen delež za izmenjavo zasebnih in intimnih sporočil. Ugotovljena je bila tudi razlika v uporabi med moškimi, ki preko telefona urejajo službene ali šolske zadeve, in ženskami, ki jim telefon služi za pogovore o neobveznih in čustvenih zadevah (5). SKYPE, MESSENGERSKYPE, MESSENGERSKYPE, MESSENGERSKYPE, MESSENGER Skype je računalniška programska aplikacija, ki omogoča glasovne klice preko interneta med različnimi računalniki, ki so zastonj, ali pa proti plačilu, v stacionarna in mobilna omrežja. Omogočen je tudi prenos datotek, pošiljanje kratkih sporočil, pa tudi videokonference z več uporabniki. Njegovo uporabnost in ugodnost cenijo podjetja, v zasebni rabi pa omogoča stike med prijatelji na različnih krajih. V medicini se lahko uporablja za sporazumevanje med zdravniki, za iskanje drugega mnenja, omogoča pa tudi videokonference z več udeleženci.



13

Opisani so primeri uporabe med operacijo z zmrzlim rezom (6), med študijem pa se v odročnih krajih lahko uporablja za pogovore med mentorjem in študentom (7). Sorodni računalniški program za sporazumevanje v realnem času je Microsoftov MSN Messenger, ki uporabniku prav tako omogoča pogovore s pomočjo slušalk, uporabo kamere, preko katere se sogovorniki vidijo, pošiljanje datotek ali pisanje sporočil. Uporabnik potrebuje internetno povezano in elektronski naslov, sama storitev je brezplačna. STRANI WIKISTRANI WIKISTRANI WIKISTRANI WIKI Gre za spletne strani, ki uporabniku omogočajo ustvarjanje in urejanje vsebine. Dokument lahko ureja več avtorjev, spremembe se beležijo. Ime so dobile po havajski besedi za hitrost – wiki. Raziskovalci ugotavljajo, da so strani wiki podvržene darwinovem procesu preživetja najmočnejših (8), saj slabo obiskane ali ocenjene strani ali dele strani njihovi uporabniki preprosto zbrišejo. Fenomen je imenovan darwikinizem. Najbolj znan primer je verjetno wikipedija, spletna enciklopedija s prostim dostopom (9). Uporabimo jo lahko kot dober vir informacij, saj je bilo ugotovljeno, da je njena natančnost primerljiva z natančnostjo Encyclopedie Brittanice (10). Nezanemarljiva je tudi njena vloga pri zagotavljanju medicinskih informacij na internetu (11). Wikije lahko uporabimo za možnost virtualnega sodelovanja, npr. dialog in izmenjavo mnenj med udeleženci kakšnih projektov, saj so lahko zaprti za druge skupine udeležencev. Lahko pa so popolnoma odprti vsem uporabnikom spleta. Wikiji odpirajo nove možnosti v poučevanju, na primer slovenski dodiplomski študenti matematike, fizike in računalništva svoje znanje delijo na strani MaFiRa-Wiki, Marjetica pa je sistem za ravnateljevanje. Primer medicinskega wikija je FluWiki, ki ljudi obvešča o nevarnosti ptičje gripe ali pa Ganfyd, ki so ga ustanovili angleški zdravniki. Wikije lahko uporabljajo v poslovnem svetu za skupinsko pisanje dokumentov ali vodenje projektov. BLOGIBLOGIBLOGIBLOGI Blogi ali spletni dnevniki (12) so med prebivalstvom zelo priljubljeni. V njih lahko spremljamo, kaj se dogaja znanim ljudem, ki opisujejo dogodke svojega življenja, nato pa z bralci o napisanem razpravljajo. Zapisi so urejeni kronološko (na vrhu strani so najbolj sveži zapisi) in tematsko. Blog lahko piše ena ali več oseb, vsebujejo lahko povezave na druge spletne strani, s komentarji pa se ustvarja pogovor med avtorjem in obiskovalci. Namenjeni so izražanju svojih misli na spletu, deljenju izkušenj in poskusu vplivanja na javno mnenje. Raziskave kažejo, da pišejo bloge večinoma mlajši ljudje (13). Slovenske bloge pišejo znani estradniki, politiki, pa tudi medicinci, ki v njih s svojimi bralci delijo svoj pogled na dežurstva in zdravniške plače. Kadar zdravniki v svojih blogih razpravljajo o strokovnih temah, veljajo za natančne in predane, zveste svojim virom in bralcem (14), informacije, ki jih podajajo v svojih blogih, pa so pogosto posredovane v medije in imajo tako neposreden vpliv na zdravstveno politiko. Kljub večinoma plemenitim namenom, ki avtorje vodijo pri pisanju, so zdravniki kot pisci ranljivi, saj lahko razkrijejo osebne informacije, ki jih sicer bolniki ne bi izvedeli, ali pa v primerih opisovanja bolnikov razkrijejo njihovo identiteto.



14

Bloge pišejo tudi bolniki, namenjeni so raznim temam, pogosto pa s pomočjo blogov bolniki z rakom (15) delijo informacije ali sočutje. Podjetja lahko uporabljajo bloge za neformalno obliko sporazumevanja s strankami, veliko ljudi pa jih izkorišča predvsem za samopromocijo. DRUŽABNA OMREŽJADRUŽABNA OMREŽJADRUŽABNA OMREŽJADRUŽABNA OMREŽJA Če današnji človek skoraj nima časa za druženje s svojimi prijatelji na kavi, tekmi ali sprehodu po mestu, pa v večini primerov najde čas za druženje s taistimi prijatelji v virtualnem prostoru. Za računalnikom sedečemu načinu življenja so se ponudniki spletnih storitev popolnoma prilagodili. Danes si lahko v stalnem stiku z ljudmi, ki jih nisi ne videl ali slišal že vrsto let, ali pa jih sploh ne poznaš. V družabnih omrežjih ljudje ustvarjajo svoje profile in informacije v njih delijo s prijatelji oz. stiki. Veliko podjetij je spoznalo pomen teh omrežij in v njih ponujajo svoje profile ter oglase. Prav tako so za oglaševalce velikega pomena informacije o uporabnikih družabnih omrežij, da jim lahko ponujajo točno določene oglase s namenom povečati marketinški uspeh. Med najbolj znanimi družabnimi omrežji je zagotovo Facebook (16), ki ga je leta 2004 ustanovil študent harvardske univerze Mark Zuckerberg. Najprej je bil namenjen le študentom Harvarda, nato študentom drugih fakultet, določenih podjetij, srednješolcem in navsezadnje leta 2006 postal dostopen vsakomur, starejšemu od trinajst let in imetniku naslova elektronske pošte, ki se je registriral ter ustvaril svoj profil. Profili pogosto vsebujejo fotografije in seznam interesov uporabnika, ki si z drugimi uporabniki izmenjuje osebna ali javna sporočila, se vključujejo v skupine prijateljev in le-te obveščajo o svojem statusu. Profil lahko podrobno pregledujejo le uporabniki znotraj istega omrežja ali pa potrjeni prijatelji. Danes ima Facebook približno 150 milijonov aktivnih uporabnikov, ki so jim na voljo tudi druge storitve, kot na primer igranje iger, pošiljanje daril ali pa oddajanje malih oglasov. Kritike Facebooka se nanašajo na pomanjkljivo zasebnost, cenzuro in politična prepričanja ustanoviteljev. Med pogostimi uporabniki Facebooka, ki z drugimi prijatelji delijo svoje slike in informacije o sebi, so tudi študenti medicine. Ker njihovi profili lahko vsebujejo zaupne informacije kot npr. naslov, telefonsko številko, podatke o njihovi spolni usmerjenosti ali politični prepričanosti, ki so dostopni tako bolnikom kot bodočim delodajalcem, je nujno, da tekom študija pridobijo znanja, kako ohraniti profesionalnost tudi na medmrežju (17). Sorodna spletna stran je MySpace (18), neposredni konkurent Facebooka. Gre za spletno stran, kjer vsakdo lahko objavi svojo sliko, blog ali svoj opis. Priljubljena je med glasbenimi ustvarjalci, ki jo radi uporabijo za brezplačno predstavitev svojih izdelkov širšim množicam. Mladim evropskim uporabnikom je za ohranjanje stikov in dodajanje novih namenjena spletna stran Netlog (19), kjer objavljajo svoje slike, bloge, glasbene vsebine in predvsem širijo družabno mrežo. Nekoliko drugače deluje spletna stran Twitter (20), kjer uporabniki celotno javnost ali pa le določen del s kratkimi tekstovnimi objavami do 140 znakov (tviti) na svoji strani obveščajo, kaj se jim pravkar dogaja. Fenomen je imenovan tudi mikrobloganje.



15

Tvite lahko pošiljajo ali prejemajo tudi z mobilnih telefonov. Uporaba tvitov se širi praktično na vsa področja: oglaševalske akcije, politične aktivnosti, izobraževanje, za poslovne namene, anketiranje … Prednosti kratkih informacij, s katerimi obveščajo bolnike in ohranjajo stik z zdravniki, pa so dojela tudi farmacevtska podjetja (21), ki s tviti o svojih novostih ali aktivnostih obveščajo tako zdravnike kot uporabnike svojih produktov. Druženju je namenjena tudi spletna stran Second Life (22), ki predstavlja virtualni svet, v katerem uporabniki preko svojega avatarja (osebe, živali, minerala, rastline) komunicirajo z ostalimi. Uporabljajo tudi svojo valuto in nekateri lahko s tem tudi služijo. Drugače pa je ena izmed pomanjkljivosti te spletne strani slabša dostopnost in dejstvo, da se ne uporablja miške. Uporabnikom virtualnega sveta so na voljo zelo različne storitve, med njimi seveda tudi zdravstvene vsebine (23). SPLETNE STRANI ZA IZMENJAVO VIDEO VSEBIN ALI SLIKSPLETNE STRANI ZA IZMENJAVO VIDEO VSEBIN ALI SLIKSPLETNE STRANI ZA IZMENJAVO VIDEO VSEBIN ALI SLIKSPLETNE STRANI ZA IZMENJAVO VIDEO VSEBIN ALI SLIK Priljubljena stran za izmenjavo video vsebin je YouTube (24), ki so jo leta 2005 ustanovili trije nekdanji delavci PayPala, le dobro leto kasneje pa jo je odkupil Google, ki jo je posodobil in naredil še bolj uporabniku prijazno. Uporabniki lahko video posnetke nalagajo, snemajo ali pa le gledajo. Ogled video vsebin pride v poštev ne samo za preživljanje prostega časa, temveč tudi v izobraževalne namene. Stran, kjer se izmenjujejo, ogledujejo in nalagajo fotografije, pa se imenuje Flickr. PODCASTPODCASTPODCASTPODCASTI inI inI inI in VODCASTVODCASTVODCASTVODCASTIIII Zvočni zapisi (podcasti) ali video zapisi (vodcasts) so na voljo uporabnikom različnih strani, kjer jih lahko neposredno poslušajo ali pa si jih naložijo na prenosne predvajalnike MP3/MP4 in jih tako poslušajo kjerkoli ter kadarkoli (25). Zvočne vsebine so seveda različne, od oddaj radia in televizije do posnetkov predavanj za študente, ki lahko tako izkoristijo vsak trenutek za študij. Vsebine se lahko na uporabnikov računalnik stalno nalagajo tudi brez njegovega posredovanja, uporabnik le pregleda novosti. Primeri medicinskih podcastov so podcasti revije New England Journal of Medicine in podcasti bolnišnice John Hopkins. Medicinski strokovnjaki lahko tako sledijo novostim v raziskavah ali poslušajo predavanja s konferenc in tako kadarkoli ter kjerkoli poglabljajo svoje znanje (26). Podcasti so lahko namenjeni tako laikom kot medicinskim strokovnjakom. Na slovenskih spletnih straneh so video vsebine z medicinsko tematiko na voljo na strani Pop TV – Vizita. PREPLETENE STORITVE (MASHUPS)PREPLETENE STORITVE (MASHUPS)PREPLETENE STORITVE (MASHUPS)PREPLETENE STORITVE (MASHUPS) Gre za spletne strani, kjer so združene različne aplikacije in podatkovni viri v enotno obliko, ki uporabniku olajša iskanje (27). Najpogosteje gre za uporabo zemljevidov (npr. GoogleMap) z informacijami o lokalih ali drugih servisih. DRUŽABNI ZAZNAMKI DRUŽABNI ZAZNAMKI DRUŽABNI ZAZNAMKI DRUŽABNI ZAZNAMKI (BOOKMARKS)(BOOKMARKS)(BOOKMARKS)(BOOKMARKS) Svoje najljubše spletne strani lahko uporabniki zaznamujejo in te zaznamke delijo z drugimi (28). Primer spletne strani, kjer si uporabniki delijo svoje zaznamke, je delicious.com.



16

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Nekateri uporabniki spleta so popolnoma zadovoljni s storitvami spleta prve generacije. Ti obiskujejo strani znanih inštitucij ali revij, kjer iščejo želene informacije, in uporabljajo elektronsko pošto. Drugi uporabniki so zaživeli v svetu, kjer je interent le platforma za različne aplikacije, ki jih interaktivno uporabljajo. Med najpogostejšimi so zgoraj naštete. Njihova uporabnost v izobraževanju in medicini je nesporna, potrebno je le udejanjiti njihovo uporabo (29). Ker pa se vse spreminja in teče, so tudi snovalci aplikacij v stalnem pogonu in na lovu za naslednjo zmagovito novostjo, ki bo privabila veliko število uporabnikov, oglaševalcev in s tem prinesla dobiček. Kakšen bo splet tretje generacije, ugibajo številni raziskovalci. Domneve so različne, načeloma pa bi naj bil še bolj uporabniku prijazen in nanj osredotočen. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Information technology. Dosegljivo na http://www.answers.com 2. Web 2.0. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 3. Paladine HL, Miller K, White B, Feifer C. Study of a novel curiculumon electronic communication in

family medicine residencies. Fam Med 2010; 42: 314-21. 4. Whittaker R, Maddison R, McRobie H, Bullen C, Denny S, Dorey E, et al. A multimedia mobile phone-

based youth smoking cessation intervention: findings from content developemnet and piloting studies. J Med Internet Res 2008; 10: e49.

5. Vehovar V, Petrovčič A, Petrič G. Prihod mobilnega telefona in analiza družbenih rab v Sloveniji. In: Oblak Črnič T, Luthar B. Mobilni telefon in transformacija vsakdana. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; 2009. p. 177-208.

6. Klock C, Xavier Gomes RP. Web conferencing systems: Skype and MSN in telepathology. Diagn Pathol 2008; suppl 1: 13-5.

7. Lillis S, Gibbons V, Lawrenson r. The experience of final year medical students undertaking a general practice run with a distance education component. Rural Remote Health 2010; 10: 1268.

8. McLean R, Richards BH, Wardman JI. The effect of Web 2.0 on the future of medical practice and education: Darwikinian evolution or folkonomic revolution? MJA 2007; 187: 174-7.

9. Wiki. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 10. Britannica attacs...and we respond (editorial). Nature 2005; 438: 900-1. 11. Laurent MR, Vickers TJ. Seeking health information online: Does Wikipedia matter? J Am Med Inform

Assoc 2009; 16: 471-9. 12. Blog: Definition. Dosegljivo na http://www.answers.com 13. Chou WS, Hunt YM, Burke Beckjord E, Moser RP, Hesse BW. Social media use in United States:

Implications for health communication. J Med Internet Res 2009; 11: e48. 14. Kovic I, Lulic I, Brumini G. Examinig the medical blogosphere: an online survey of medical bloggers. J

Med Internet Res 2008; 10: e28. 15. Kim S. Contentn analysis of cancer blog posts. J Med Libr Assoc 2009; 97: 260-6. 16. Facebook. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 17. Thompson LA, Dawson K, Ferdig R, Black EW, Boyer J, Coutts J, Paradise Black N. The intersection of

online social networking with medical professionalism. J Gen Intern Med 2008; 23: 954-7. 18. MySpace. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 19. Netlog. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 20. Twitter. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 21. Reisman M. Will pharma twitter? P T 2009; 34: 421. 22. Second Life. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 23. Beard L, Wilson K, Morra D, Keelan J. A survey of health –related activities on second life. J Med

Internet Res 2009; 11: e17. 24. YouTube. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 25. Podcasts. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 26. Wilson P, Petticrew M, Booth A. After a goldrush? A systematic and critical review of general medical

podcasts. J R Soc Med 2009; 102: 69-74. 27. Mashups. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 28. Bookmarks. Dosegljivo na http://www.en.wikipedia.org 29. Kamel Boulos MN, Maramba I, Wheeler S. Wikis, blogs and podcasts: a new generation of Web-based

tools for virtual collaborative clinical practice and education. BMC 2006: 6: 41.

Bulc M. Vloga informacijskih tehnologij v poučevanju v družinski medicini.


17

VLOGA INFORMACIJSKVLOGA INFORMACIJSKVLOGA INFORMACIJSKVLOGA INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IH TEHNOLOGIJ V IH TEHNOLOGIJ V IH TEHNOLOGIJ V POUČEVANJU V DRUŽINSKI MEDICINIPOUČEVANJU V DRUŽINSKI MEDICINIPOUČEVANJU V DRUŽINSKI MEDICINIPOUČEVANJU V DRUŽINSKI MEDICINI

Mateja Bulc1

SODOBNO MEDICINSKO IZOBRAŽEVANJESODOBNO MEDICINSKO IZOBRAŽEVANJESODOBNO MEDICINSKO IZOBRAŽEVANJESODOBNO MEDICINSKO IZOBRAŽEVANJE Natančen učni program je pogoj za uskladitev vseh znanj med katedrami in za njihovo medsebojno povezovanje, zlasti med teoretičnim (predkliničnim) in praktičnim (kliničnim) znanjem. Študentovo znanje klinične veščine razdelimo v štiri stopnje:

1. ima teoretično znanje o veščini, 2. ima teoretično znanje o veščini, veščino je tudi že videl, 3. ima teoretično znanje o veščini, nekajkrat je veščino izvedel pod nadzorom, 4. ima teoretično znanje o veščini in jo zna rutinsko izvesti.

Nekatere fakultete so celoten pouk organizirale okoli zbirk najpogostejših znakov in simptomov, zaradi katerih ljudje obiščejo zdravnika, s čimer skušajo razviti način razmišljanja »učenje iz bolnika« (angl. »patient-based learning«), druge pa so uvedle integriran pouk, kjer poteka vertikalno povezovanje teoretičnih – predkliničnih znanj s kliničnimi, in to v obe smeri, ter uvaja ilustrativne klinične primere že v prvem letniku. Pomembno je, da se študent spozna s poklicem zdravnika že v prvem letniku, in to na čim bolj praktičen način, največji poudarek pa je na učenju sporazumevanja (1). Tradicionalna vzgoja in izobraževanje na fakultetah se v zadnjih desetletjih v državah evropske povezave močno spreminjata. Najpomembnejši dokument je Bolonjska deklaracija, ki govori o mednarodni primerljivosti programov, uveljavljanju kreditnega sistema, zagotavljanju kakovosti pouka in mobilnosti študentov med fakultetami (1). Tradicionalne metode poučevanja ne zadoščajo več, ker znanje skokovito narašča in ker se pojavljajo nova spoznanja na področju poučevanja ter informacijske tehnologije. Glavne spremembe so spodbujanje aktivnega, samostojnega učenja in reševanja nalog, organizacijska podpora študiju medicine, dostop do virov učnega gradiva v elektronski obliki ali na papirju (predavanja in navodila za vaje), izobraževanje vseh pedagoških delavcev in nadzor kakovosti (zunanji in notranji) (1). VPLIV INFORMACIJSKIH TEHNOLOGVPLIV INFORMACIJSKIH TEHNOLOGVPLIV INFORMACIJSKIH TEHNOLOGVPLIV INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ NA UČENJE IJ NA UČENJE IJ NA UČENJE IJ NA UČENJE Zahteve po večji kakovosti in dostopnosti so odprle vrata informacijski tehnologiji tudi v splošni ambulanti (2), ponavadi v obliki elektronskega zdravstvenega kartona bolnika. Ta predstavlja zbirko podatkov bolnika, pa tudi zbirko izidov zdravljenja, pomoč pri odločanju, naročanju in vstop v informacijsko omrežje. Žal vsi zdravniki te nove tehnologije še niso sprejeli, pa tudi orodja še niso uporabniku prijazna in ne zagotavljajo ne prihranka časa ne sredstev, pa tudi ne večje varnosti bolnika, razen elektronskega recepta, ki si počasi vtira pot v 21. stoletje slovenskega zdravstva.

1 Prim. doc. dr. Mateja Bulc, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana in Zdravstveni dom Ljubljana, Derčeva 5, 1000 Ljubljana.



18

Raziskav, ki bi analizirale prednosti in učinkovitost ter izboljšanje kakovosti dela zdravnika družinske medicine, pri nas še ni. V Združenih državah Amerika avtorji (2) navajajo, da je le v 16-25 % splošnih ambulantah informacijska tehnologija res uveljavljena, vse funkcije, ki jih omogoča, pa se uporabljajo v le 4,4-10,2 %. Prav to je lahko izziv in priložnost študentom ter specializantom družinske medicine. Študent naj bi se že v prvih letnikih srečal z elektronsko kartoteko in drugimi oblikami zdravstvene informacijske tehnologije, kar naj bi olajšala sintezo in interpretacijo informacij, odločanje in ukrepanje, pa tudi sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom (2). Učinkov zdravstvene informacijske tehnologije na študente in njihovo učenje še ne poznamo, raziskav, razen nekaj pilotskih, še ni. Čeprav naj bi informacijska tehnologija v splošni ambulanti izboljšala kakovost dela, pa lahko novincu številne informacije, zdravila in problemske liste zmedejo njegov proces učenja in sintetiziranja informacij, zato uporaba informacijske tehnologije v učenju ne sme preseči vsebine in postati sama sebi namen, ampak le sredstvo za lažje in kakovostnejše delo ter učenje. Učenje družinske medicine naj bo načrtovano tako, da bo pri vseh kliničnih dogodkih omogočalo informacijsko-tehnološki pristop, seveda pod nadzorom mentorja za to področje (2). Nekateri avtorji (3) opisujejo negativne učinke informacijske tehnologije na učenje, študente in posledično tudi na bolnike ter spremenjen odnos učitelj – študent. Sinteza informacij (simptomov, znakov in rezultatov preiskav) kot ena pomembnih komponent učenja je bila pred informatizacijo nuja, danes pa jo (nevarno) nadomeščajo elektronski možgani. Zato je mentorjeva vloga v učnem procesu postala še toliko bolj pomembna; še posebno, ker informacijska tehnologija ogroža sporazumevanje med mentorjem in učencem: nekdaj sta se ob pismenih izvidih vsedla skupaj in se pogovarjala, dandanes sedita vsak pred svojim zaslonom, s hrbtom obrnjena proti sobi, bolniku ali proti drug drugemu, elektronska izmenjava mnenj je vse pogostejša in hitrejša, učni proces pa sporazumevanje oropa veščin ustne komunikacije, možganskega prepiha in lomljenja kopij ob različnih mnenjih ter stališčih. In kakšne so prednosti uporabe informacijskih tehnologij pri učenju? V prihodnosti naj bi informacijska tehnologija omogočila obsežne raziskave zdravstvenega stanja, ukrepov, diagnostike ipd. na opredeljeni populaciji bolnikov, katerih podatke bi hranil elektronski karton, dodatni programi pa bi omogočali obdelavo, sledenje in zagotavljanje večje kakovosti dela (3). Nove komunikacijske možnosti naj bi olajšale posvet s kliničnim specialistom, zmanjšale nepotrebne napotitve in izboljšale kakovost življenja bolnikov. PREDNOSTI IN SLABOSTIPREDNOSTI IN SLABOSTIPREDNOSTI IN SLABOSTIPREDNOSTI IN SLABOSTI Danes stoji učenje medicine na pomembnem razpotju, informacijska tehnologija vdira skozi vse pore, tudi zaradi pritiska javnosti in nekaterih interesnih skupin. Kakovost in posledice le-tega pa so vprašljivi. Raziskave kakovosti zdravstvenega varstva ob novi tehnologiji niso pokazale samo dobrobiti, ampak tudi tveganja (4,5). To pomeni, da je potrebno vlogi elektronskega učenja v učenju družinske medicine posvetiti dovolj pozornosti, sicer lahko spodkoplje izid študija cele generacije zdravnikov. Po drugi strani pa je informacijska tehnologija, če sprejmemo le kot orodje, pomembna izboljšava ne le učenja, ampak tudi zdravljenja.



19

Torej, 1. predavatelji naj se izogibajo podajanju elektronskih virov, da slušatelji ne

prepisujejo slepo, ampak aktivno razmišljajo, sintetizirajo in analizirajo informacije,

2. predavalnice in učilnice ne smejo postati računalniške sobe, kjer se sporazumevanje odvija le med aparaturo in študentom, pogovora med študenti in med študenti ter mentorjem pa ni več,

3. »copy-pasting« je treba prepovedati, 4. študenti naj sami preverjajo in kritično presojajo rezultate preiskav, četudi naj bi

jih na patološke izide računalnik opozoril sam. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Švab I, Ribarič S, Plemenitaš A, Kopač I, Pirtošek Z. Sodobno medicinsko izobraževanje. Zdrav Vestn 2004; 73: 109-11.

2. Hobbs J, Strothers H, Manyon A, Association of Departments of Family Medicine. Impact of expanding use of health information technologies on medical student education in family medicine. Ann Fam Med 2009; 7: 470-1.

3. Peled JU, Sagher O, Morrow JB, Dobbie AE. Do Electronic Health Records Help or Hinder Medical Education? PLoS Med 2009; 6: e1000069. Dostopno na http://www.plosmedicine.org/article/browseIssue.action?issue=info%3Adoi%2F10.1371%2Fissue.pmed.v06.i05

4. Institute of Medicine. Key capabilities of an electronic health record system: letter report. Washington DC: National Academies Press; 2003.

5. Waegemann CP. Closer to reality: personal health records represent a step in the right direction for interoperability of healthcare IT systems and accessibility of patient data. Health Manag Technol 2005; 26: 16-8.


Klemenc-Ketiš Z. Etične dileme uporabe sodobnih informacijskih tehnologij v družinski medicini.


21

ETIČNE DILEME UPORABE SODOBNIH ETIČNE DILEME UPORABE SODOBNIH ETIČNE DILEME UPORABE SODOBNIH ETIČNE DILEME UPORABE SODOBNIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJINFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJINFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJINFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ

Zalika Klemenc-Ketiš1

UVODUVODUVODUVOD Današnji svet temelji na informacijski tehnologiji, za katero je značilen hiter razvoj in spremembe, kar vodi v udobnejše in učinkovitejše sporazumevanje. To je poseglo tudi na področje medicine, kjer informacijske tehnologije nudijo nove možnosti obravnave bolnikov, poučevanja študentov in samo-izobraževanja zdravnikov. OSNOVNE ETIČNE DILEME UPORABE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJOSNOVNE ETIČNE DILEME UPORABE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJOSNOVNE ETIČNE DILEME UPORABE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJOSNOVNE ETIČNE DILEME UPORABE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V svetu informacijskih tehnologij je kršitvam najbolj izpostavljeno načelo samostojnosti, tj. pravica vseh ljudi do samo-odločanja. Posledično je velikokrat kršeno tudi načelo do zaupnosti. Dober primer je primer elektronske kartoteke. Le-ta razkriva o bolniku veliko stvari, ki so zasebne in bi morale ostati zaupne. Prav tako pa elektronska kartoteka služi kot osnova za odločanje s strani zdravnika, kar ima precejšen vpliv na bolnika. Le-ta je namreč v ranljivi vlogi in zato mora biti takšno odločanje v ravnotežju med etično sprejemljivimi odločitvami ter morebitnimi drugimi posledicami. Elektronska kartoteka vsebuje tudi veliko podatkov, ki so potencialno zanimivi tudi za zavarovalnice in politike, kar zopet prinaša številne dileme (1). V svetu spleta je tudi velikokrat težko slediti načeloma enakosti in pravičnosti, tj. pravici ljudi do enake in pravične obravnave. Enostaven primer je vsesplošna uporaba angleškega jezika. Tako je ljudem, ki ne znajo angleško, pri uporabi svetovnega spleta že v osnovi kršena pravica do enakosti, saj ne morejo dostopati do istih informacij kot tisti, ki znajo angleško, posledično pa so tudi prikrajšani za določeno znanje (1). Načelo dobronamernosti, tj. dolžnost ljudi, da delajo dobro, oz. da njihova dejanja služijo zgolj v dobro drugih ljudi, je pri uporabi informacijskih tehnologij velikokrat na preizkušnji. V svetu spleta je namreč identiteta posameznika skrita, kar omogoča, da le-ta izvaja dejanja, ki se od tega načela oddaljujejo, in jih sicer v realnem življenju zaradi strahu pred kaznimi ne bi izvajal (1). Podobno velja za načelo neškodljivosti, tj. dolžnost vseh ljudi, da pri uporabi spletnih tehnologij ne škodijo drugim. Pogosto lahko npr. zdravniki, ki bolnikom svetujejo preko spleta, nevede pridejo v konflikt s tem načelom, saj lahko zaradi pomanjkljivih informacij s strani bolnika pride napačnega svetovanja, ali pa bolniki nasvetov ne upoštevajo (1).

1 Asist. dr. Zalika Klemenc-Ketiš, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana



22

Pri uporabi informacijskih tehnologij se srečamo tudi z načelom nemogočega in z načelom integritete. Prvi govori o tem, da vse dolžnosti in pravice uporabnika veljajo pod pogoji, ki so v danih okoliščinah možni. Drugi pa govori o tem, da ima vsak uporabnik dolžnost izpolnjevanja nalog po svojih najboljših močeh (1). OSNOVNA NAČELA INFORMACIJSKE ETIKEOSNOVNA NAČELA INFORMACIJSKE ETIKEOSNOVNA NAČELA INFORMACIJSKE ETIKEOSNOVNA NAČELA INFORMACIJSKE ETIKE Osnovna načela informacijske etike so predpisana v kodeksu mednarodnega združenja medicinske informatike za strokovnjake medicinske informatike. Etični kodeks je namenjen posredovanju etičnega svetovanja za profesionalne delavce, določanju skupine načel, na osnovi katerih lahko merimo kakovost dejanj profesionalnih delavcev, in zagotavljanju jasnih pravil etičnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na obnašanje in delovanje profesionalnih delavcev. Etični kodeks je razdeljen na dva dela. V prvem delu so predstavljena osnovna etična načela, s posebnim poudarkom na načelih, ki veljajo za informacijsko etiko. Drugi del predstavlja natančna etična pravila obnašanja strokovnjakov za medicinsko informatiko. V celoti je dostopen na spletnem naslovu http://www.imia.org/ethics.lasso. V nadaljevanju so predstavljena le osnovna etična načela, ki veljajo za informacijsko etiko. Načelo zasebnosti informacijNačelo zasebnosti informacijNačelo zasebnosti informacijNačelo zasebnosti informacij Vsi ljudje imajo osnovno pravico do zasebnosti in tako tudi pravico do kontrole nad zbiranjem, shranjevanjem, dostopom, uporabo, prenos, manipulacijo in razkrivanjem svojih podatkov. Načelo dostopnostiNačelo dostopnostiNačelo dostopnostiNačelo dostopnosti Zbiranje, shranjevanje, dostop, uporaba, prenos, manipulacija in razkrivanje osebnih podatkov morajo potekati na primeren in časovno sprejemljiv način. Bolnik, katerega podatki se hranijo v elektronski kartoteki, ima pravico do dostopa do te kartoteke in pravico do poprave teh podatkov v primeru njihove nenatančnosti, pomanjkljivosti in neustreznosti. Načelo varnostiNačelo varnostiNačelo varnostiNačelo varnosti Osebni podatki, ki so bili zbrani legitimno, morajo biti primerno zaščiteni pred izgubo, degradacijo, nepooblaščenim uničenjem, dostopom, uporabo, manipulacijo in prenosom. Načelo legitimne kršNačelo legitimne kršNačelo legitimne kršNačelo legitimne kršitveitveitveitve Osnovna pravica nadzora nad zbiranjem, shranjevanjem, dostopom, uporabo, prenosom, manipulacijo in razkrivanjem osebnih podatkov je zagotovljena z legitimnim, ustreznim in relevantnim odnosom svobodne, odgovorne in demokratične skupnosti, in z enakimi ter konkurenčnimi pravicami drugih oseb.



23

Načelo najmanj vsiljive alternativeNačelo najmanj vsiljive alternativeNačelo najmanj vsiljive alternativeNačelo najmanj vsiljive alternative Vsaka kršitev pravice do zasebnosti bolnika in pravice do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki se lahko zgodi le na najmanj vsiljiv način z najmanjšimi možnimi vplivi na pravice bolnika. Načelo odgovornostiNačelo odgovornostiNačelo odgovornostiNačelo odgovornosti Vsaka kršitev pravice do zasebnosti bolnika in pravice do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki mora biti odobrena in opravičena s strani bolnika. OSNOVNA ETIČNA NAČELA V POVEZAVI Z BOLNIKIOSNOVNA ETIČNA NAČELA V POVEZAVI Z BOLNIKIOSNOVNA ETIČNA NAČELA V POVEZAVI Z BOLNIKIOSNOVNA ETIČNA NAČELA V POVEZAVI Z BOLNIKI Bolniki imajo pravico, da so o obstoju svoje elektronske kartoteke obveščeni. Prav tako bolnikov ne smemo zavajati glede uporabe teh podatkov in glede tega, kako in komu jih posredujemo. Na bolnikova vprašanja glede dostopa do njih moramo odgovarjati po resnici. Prav tako moramo bolniku jasno povedati, da ima pravico kadarkoli dostopati do teh podatkov in jih po potrebi spreminjati. Truditi se moramo, da so bolnikovi podatki shranjeni na varen, zanesljiv, zaščiten in zaupen način, kar mora biti v skladu z zakonom, načeli lokalnega okolja in sprejetimi standardi. Nikoli ne smemo zavestno razkriti podatkov na način, ki krši sprejeta pravila. Prav tako ne smemo uporabljati bolnikovih podatkov zunaj ciljev oz. namena, za katere so bili zbrani in se hranijo. S podatki vseh bolnikov moramo rokovati enakopravno, spoštljivo in pravično (2). ETIČNE DILEME V ZVEZI S POUČEVANJEMETIČNE DILEME V ZVEZI S POUČEVANJEMETIČNE DILEME V ZVEZI S POUČEVANJEMETIČNE DILEME V ZVEZI S POUČEVANJEM Informacijske tehnologije so korenito posegle tudi v področje učenja in poučevanja; pri tem ne gre zgolj za posnemanje klasičnega učenja in poučevanja, ampak za spreminjanje le-teh. Svetovni splet namreč v marsičem olajša dostop do virov znanja in razširja sistem izobraževanja v takšnega, ki bolj ustreza pričakovanjem in potrebam študentov oz. ljudi, ki se izobražujejo. V tem kontekstu se je uveljavil pojem »učenje kjerkoli in kadarkoli« (3). Računalniki in svetovni splet so močna orodja, ki omogočajo študentom, da dostopajo do virov znanja kjerkoli po svetu. Naloga učitelja je, da jih nauči, kako te vire odgovorno uporabljati, pri tem pa ne pozabiti na osnovna moralna in etična načela. Dandanes so šole in univerze tako prevzete s vpeljevanjem informacijske tehnologije v učilnice in predavalnice, da pri tem velikokrat pozabijo na sistem vrednot in etičnih načel, ki bi jih morale vpeljevati sočasno (4), saj informacijska tehnologija skriva mnogo pasti in dilem, ki lahko korenito vplivajo na proces in uspeh uporabe informacijskih tehnologij v učenju in poučevanju. V svetu informacijskih tehnologij se znotraj poučevanja in učenja srečamo z novimi oz. drugačnimi pojmi učenca oz. učitelja. Gre za t.i. e-učenca in e-učitelja, ki sta dejansko virtualne osebnosti. Pravzaprav je e-učitelj velikokrat le nek spletni portal, kjer je zbrano gradivo za učenje oz. študij. Zaradi (pre)hitrega razvoja oz. uveljavljanja informacijskih tehnologij v procesu izobraževanja se veliko učencev in učiteljev na takšna drugačna pojmovanja še ni navadilo oz. jih še ni sprejelo, zato je odnos med e-učencem in e-učiteljem glavni vir etičnih, pa tudi moralnih dilem.



24

ZasebnostZasebnostZasebnostZasebnost Uporaba informacijskih tehnologij lahko resno ogrozi pravico do zasebnosti tako študenta, kot tudi učitelja, pa tudi bolnika. Na strani e-študenta se srečamo predvsem z nevarnostjo, da kdo drug prevzame njegovo uporabniško ime in geslo ter se potem predstavlja v njegovem imenu – prevzame njegovo identiteto. To predstavlja kar velik problem, saj lahko pride do zlorabe podatkov in povezav, potvarjanja rezultatov, ponarejevanja izpitov, pošiljanja verižnih pisem … Na strani e-učitelja (predvsem na wikijih in blogih) lahko pride do vandalizma, kar vodi v zmanjšano kakovost vsebine in nadzora nad spletnimi materiali. Najbolj znan primer spletnega vandalizma se je zgodil na Wikipediji v biografskem članku o John-u Seigenthaler-ju. Odprto in dinamično okolje spleta je zelo dovzetno tudi za objavljanje avtorsko zaščitenih materialov brez dovoljenja lastnika avtorskih pravic, za objavljanje neprimernih ali celo zavajajočih vsebin, pa tudi urejevanja ali celo brisanja že obstoječih vsebin, kar močno vpliva na kakovost e-učitelja. Avtorskih pravic v e-izobraževanju se dotika še naslednja težava: avtorsko lastništvo npr. wikijev so skupnosti in ne posamezniki, kar močno zmanjša občutke avtorstva dejanskih avtorjev materialov, ki so objavljeni na spletu. Praktično nemogoče je zadovoljivo določiti oz. identificirati avtorje vnosa v wikije, saj so npr. wiki-avtorji pogosto anonimni. Tako pomanjkanje jasnih in popolnih izjav o avtorstvu predstavlja zelo resen problem kakovosti, s katerim se srečuje večina ponudnikov e-izobraževanja v svetu (5). Na spletu se srečamo tudi s težavo bolnikove anonimnosti. Gre predvsem za objavo kliničnih podatkov, pa tudi slikovnih materialov bolnika, ki se v namene e-izobraževanja objavi na spletu (5). Čeprav nekateri trdijo, da gre zgolj za e-bolnika, torej za virtualno osebnost, pa ne smemo pozabiti, da se za le-to vedno skriva dejanski bolnik, pri čemer mora biti posredovanje kakršnih koli podatkov ali celo slik komu drugemu, seveda tudi spletu, opremljeno s primernimi dovoljenji s strani bolnika. Prav tako morajo biti blogi/fotoblogi, wikiji, podkasti in vodkasti zaščiteni z geslom, saj to precej učinkovito zaščiti zasebnost podatkov bolnikov, ki so objavljeni na spletu (6). Velika večina informacijskih tehnologij, predvsem wikijev in blogov, v svoji programski opremi vključuje možnost povrnitve na prejšnje stanje, kar skrbniku spletnih strani omogoča povrnitev stanja spletnega portala na zadnjo različico, ki je bila aktivna, preden se je zgodilo nepooblaščeno dejanje. Prav tako ima skrbnik spletne strani oz, njen urednik možnost brisanja neprimernih vsebin (5). Enakost in pravičnostEnakost in pravičnostEnakost in pravičnostEnakost in pravičnost Temelj dobrega odnosa med učiteljem in učencem je udejanjanje načela pravičnosti ter enakosti. Učitelj mora, ne glede na sposobnosti in lastnosti učencev, vsem zagotoviti enake možnosti za pridobivanje znanja ter vse obravnavati enako. Vendar pa je splet zaradi svoje brezmejnosti in vsesplošne dostopnosti velikokrat vir nepravičnosti ter neenakosti. Splet tudi omogoča praktično neomejeno svobodo izražanja, kar z dejstvom, da je ob tem omogočeno tudi prikrivanje uporabnikove identitete, predstavlja izziv posamezniku, da izraža svoja načela, mnenja in dejanja brez omejitev, ki jih sicer ima v realnem svetu. To lahko vodi v izražanje nestrpnosti oz. omejevanje pravice do enakosti, ne glede na uporabnikov spol, starost, narodnost, etnično ozadje, raso, versko prepričanje in načela.



25

Uporaba izražanja, ki se nagiba k provokaciji, poniževanju, zlorabljanju ali popolni ignoranci, lahko načne harmonijo med e-učiteljem in e-učencem, in s tem poruši učinkovitost poučevanja oz. učenja (4). Znaki in simboli, ki se uporabljajo v e-sporazumevanju, so lahko zelo subtilni, zato se uporabniki velikokrat niti ne zavedajo njihove potencialne grožnje omejevanja enakosti posameznikom ali posameznim skupinam. Prvo oviro enakosti oz. pravičnosti e-učnega procesa na strani učenca pa predstavljajo jezikovne ovire oz. ovire zaradi slabšega znanja uporabe informacijskih tehnologij. Učenec, ki ne pozna jezika, v katerem se izraža e-učitelj, prav tako pa ni vešč uporabe spletnih virov znanja, je v precej slabšem položaju glede na učenca, ki vse to obvlada. Slednji bo tako pridobil več znanja in na koncu izobraževanja imel boljše rezultate, kar se verjetno ne bi zgodilo, če bi poučevanje oz. učenje potekalo na klasičen način, brez uporabe informacijskih tehnologij. Velikokrat učenci, ko začnejo uporabljati informacijsko tehnologijo, ugotovijo, da jim učenje s pomočjo video oz. avdio vsebin ne ustreza, saj imajo raje organiziran tekst, ki si ga lahko preberejo in tako lažje zapomnijo. Če poučevanje določenih vsebin temelji zgolj na takšnih materialih, to lahko predstavlja precejšnjo težavo za e-učenca, kar vsekakor lahko opredelimo kot etično dilemo. Težave nastopijo tudi na strani učitelja. Le-ti se namreč med seboj razlikujejo glede obvladovanja snovi, ki jo podajajo, predvsem pa glede sposobnosti upravljanja oz. uporabe informacijskih tehnologij. Dejansko je raven uporabe informacijskih tehnologij pri učiteljih različna, prav tako pa le-ti gredo skozi različne tečaje uporabe spletnih tehnologij, ali pa se jih sploh ne udeležijo. Učitelji lahko imajo tudi različen odnos do uporabe informacijskih tehnologij, ki je velikokrat lahko čisto oseben, vendar pa kljub temu precej vpliva na neenakost in nekonsistentnost podajanja znanja celo znotraj iste izobraževalne ustanove. NeškodljivostNeškodljivostNeškodljivostNeškodljivost Svet spleta je neoseben in neviden svet, ki nudi zatočišče dejanjem, ki jih nekdo v realnem svetu ne bi izvajal. Prav tako uporabnik spleta lahko izvaja neko dejanje, katerega potencialne škodljivosti za druge uporabnike se sploh ne zaveda. V realnem svetu se med procesom sporočanja nevede odzivamo na nebesedna sporočila. V svetu spleta pa imamo velikokrat na voljo le pisano besedo, katere pomen pa je brez opazovanja nebesedne govorice velikokrat napačno razumljen. Tako lahko v procesu e-izobraževanja pride do pomembnih napak, ki so lahko za učenčevo znanja celo škodljive. Precejšnjo težavo predstavlja tudi t.i. spletno nadlegovanje (pošiljanje neprimernih e-sporočil, kratkih sporočil preko mobilnega telefona …), ki se lahko zgodi tako na strani učenca, kot tudi na strani učitelja. Gre za takšno sporočanje, ki povzroči drugemu nelagodje. To grobo poseže v proces učenja oz. poučevanja, saj onemogoči oblikovanje ustvarjalnega okolja, kjer dejanja vseh udeleženih drug drugemu naj ne bi povzročala nelagodja ali celo trpljenja. Kadar se v procesu e-izobraževanja uporabljajo klinični primeri oz. svetovanje realnim bolnikom preko spleta, obstaja več nevarnosti, ki lahko povzročijo škodljive posledice. Zaradi nezmožnosti izvedbe kliničnega pregleda ima tisti, ki bolniku svetuje, na voljo le bolnikovo napisano anamnezo, vizualni ključi, na osnovi katerih pa velikokrat temelji odločanje o nadaljnjih postopkih, pa niso na voljo.



26

Prav tako je lahko oseba, ki bolniku svetuje, zaradi sočasne uporabe več spletnih aplikacij raztresena in se bolniku ne posveti v celoti. Pogosto pa bolniki, ki prejmejo nasvet glede ukrepanja s pomočjo uporabe informacijskih tehnologij, le-tega ne upoštevajo (npr. ne iščejo medicinske pomoči takoj, kot jim je bilo svetovano), kar predstavlja potencialno nevarnost za njihovo zdravje (7). Etične dileme na strani eEtične dileme na strani eEtične dileme na strani eEtične dileme na strani e----učencevučencevučencevučencev Fenomen, ki se je pojavil skupaj z nastankom spleta, je t.i. psihološka oddaljenost (angl. psychological distance) (8). Ko se z nekom sporazumevamo v živo, dobimo takojšnjo povratno informacijo o našem morebitnem neprimernem ali neetičnem vedenju, pa čeprav zgolj v obliki subtilne govorice telesa. V svetu informacijskih tehnologij pa takšna naša dejanja izgubijo osebnostno noto, saj tistega, s katerim se sporazumevamo, ne vidimo in ne slišimo. Učenci in študenti tako vedno bolj postajajo psihološko oddaljeni drug od drugega, pa tudi od svojih učiteljev. Takšna psihološka oddaljenost je lahko vir akademske prevare tako v smislu zlorabe materialov za e-izobraževanje, kot tudi zlorabe samega procesa e-izobraževanja (9). V okolju e-izobraževanja obstajajo naslednje skupine akademske prevare (10):

• neprimerna/nedovoljena pomoč pri opravljanju izpitov, • zloraba virov podatkov za pripravo projektov in člankov, • neprimerna/nedovoljena pomoč mentorja ali tutorja pri pisanju člankov ali

projektov, • nepravilno ali izkrivljeno zbiranje rezultatov in njihovo poročanje, • neprimerna uporaba akademskih virov, • nespoštljivost do dela drugih, • pomanjkanje zaščite bolnikov, ki sodelujejo v procesu izobraževanja, • kršitve računalniške etike, • kršitve avtorskih pravic, • pomanjkanje ali nudenje neprimerne pomoči drugim, • neupoštevanje fakultetnih pravil.

Takšna kategorizacija akademske prevare v okolju e-izobraževanja je zelo podobna goljufanju, ki se pojavlja v šolah že od nekdaj. Vzroki za izvajanje prevar v e-okolju so praktično isti kot v klasičnem procesu učenja: pritisk za doseganje čimboljših rezultatov, tesnoba pred izpiti, pomanjkanje znanja in osebnostne značilnosti. Nekateri od teh vzrokov se v e-okolju še potencirajo zaradi fenomena psihološke oddaljenosti. Prav tako pa e-učenec velikokrat manj pozna in tudi manj upošteva fakultetna pravila (9). Težave na strani eTežave na strani eTežave na strani eTežave na strani e----učiteljevučiteljevučiteljevučiteljev Izraz e-učitelj (kot je bilo že povedano zgoraj) je tu razširjen – dejansko gre za ponudnika e-izobraževanja, ki je velikokrat le spletni portal neke fakultete. In ravno to dejstvo je vir etičnih dilem, saj v svojem bistvu tudi e-izobraževanje temelji na dejanskem odnosu med dvema človekoma, tj. med učencem in učiteljem, ki pa je z uporabo informacijskih tehnologij pridobil številne drugačne vzorce interakcij in asociacij (9). Verjetno najtežja dilema e-učitelja je, kako ustvariti in vzdrževati kakovost učnega procesa. Dejansko stanje e-izobraževanja je takšno, da praktično nihče ne more preprečiti, da e-učitelji ne bi ponujali nelegitimnih programov izobraževanj, ki nimajo nikakršne izobraževalne vrednosti. Pomembna etična dilema e-učitelja je tudi



27

posredovanje popolnih navodil in standardov, ki naj bi se jih e-učenec držal. Pri tem lahko e-učitelj naleti na številne prepreke, ki se tičejo predvsem obvladovanja novih poti podajanja teh informacij. Ponavadi zgolj objava akademskega kataloga pravil in navodil na spletni strani fakultete ni dovolj. Dejansko se to sporočanje ne razlikuje od klasičnega, je pa bolj kompleksno, saj gre za sporazumevanje na daljavo (9). Učitelji so bili vedno soočeni z izzivom, kako posredovati učencem primerne vire za učenje, e-učitelj pa mora pri tem vzeti v obzir tudi novo izobraževalno infrastrukturo, ki jo mora v celoti obvladati, če hoče zagotoviti optimalne rezultate izobraževanja. Pomembno pa je tudi, da je izobraževalna infrastruktura funkcionalna in da brezhibno deluje, poskrbeti pa je potrebno tudi za varnostne mehanizme ter za zaščito avtorskih pravic (9). Kako se izogniti dilemam pri uporabi informacijskih tehnologij v poučevanju?Kako se izogniti dilemam pri uporabi informacijskih tehnologij v poučevanju?Kako se izogniti dilemam pri uporabi informacijskih tehnologij v poučevanju?Kako se izogniti dilemam pri uporabi informacijskih tehnologij v poučevanju? Kot je že bilo rečeno, gre tudi pri e-izobraževanju za realen odnos med učiteljem ni učencem, pri čemer se nastanku etičnih dilem nikoli ne moremo popolnoma izogniti. Vsekakor pa se moramo truditi, da naredimo vse, da njihov nastanek čimbolj zmanjšamo. Tako lahko za zmanjševanje akademskih prevar v svetu e-izobraževanje oz. za zaščito zasebnosti uporabnikov uvedemo dober sistem gesel, ki bo omogočal dostop do lastnih aplikacij le avtoriziranim učencem, oz. bo onemogočil prevzemanje elektronske identitete učencev. Ena od metod, ki se obnese tudi pri preprečevanju nadlegovanja, je ustvarjanje dejanske oz. realne identitete uporabnika v e-okolju. V bližnji prihodnosti bomo lahko z uporabo t.i. m-učenja v e-izobraževanje bolj dejavno vključili dejanski (realen) svet (uporaba video vsebin, slik in avdio vsebin). Postaviti je treba tudi jasna pravila, ki bodo onemogočila zlorabo kliničnih podatkov o bolnikih, ki so objavljena na spletu v namene izobraževanja. To je predvsem odgovornost skrbnikov spletnih strani, ki morajo prepoznati morebitno kršitev zasebnosti in primerno ukrepati. Prav tako je potrebno zaščititi intelektualno lastnino avtorjev, ki objavljajo svoje lastne materiale na spletu, in omogočiti spoštovanje avtorskih pravic. Tudi za to je odgovoren skrbnik spletnih strani. Le-ta mora zagotoviti, da se za objavo takšnih podatkov vedno pridobi pisno dovoljenje vseh vpletenih. Odgovoren pa je tudi za to, da se objavljeni materiali uporabijo le namene izobraževanja. Zelo pomembna pa je jasna definicija pravil obnašanja, ki jim morajo slediti vsi uporabniki e-izobraževanja, tako učenci, kot tudi učitelji. Najboljši pristop k temu bi bila uvedba predmeta spletna etika, ki bi moral postati del programa vseh izobraževalnih ustanov, ki ponujajo tudi e-izobraževanje. Prav tako bi se morali vsi uporabniki e-izobraževanja o uporabi informacijskih tehnologij izobraziti na posebnih tečajih, katerih del bi morala biti tudi etika oz. etične dileme. Učenci, ki uporabljajo e-izobraževanje, morajo posedovati naslednje značilnosti: odgovornost, občutek pripadnosti izobraževalni ustanovi, sposobnost timskega dela, redna udeležba v izobraževalnem procesu, odkritost in poznavanje ter razumevanje pojma intelektualne lastnine (3). Le tako bodo lahko sledili postavljenim pravilom in od e-izobraževanja pridobili največ.



28

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Informacijske tehnologije so postale del našega vsakdanjega dela, pa naj si bo dela z bolniki ali pa dela s študenti. Pri tem je nujno upoštevanje pravil (npr. v obliki etičnega kodeksa), saj bomo le s tem možnosti informacijskih tehnologij pozitivno izkoristili. Osnovne podlage zagotavljanja izpolnitve ciljev izobraževanja so resnicoljubnost in zagotavljanje svobode ter enakih možnosti za vse. Glavni namen e-izobraževanja je ustvarjanje dobrega sistema izobraževanja, ki bo nudil čim večje prednosti tem večjemu številu ljudi. Dejansko gre pri tem za etično nalogo. Nihče ne more reči, da omogočanje enake dostopnosti do izobraževanja, ne glede na finančno, etnično, osebnostno in drugo ozadje učenca, ni etična oz. moralna obveza učiteljev. Vendar pa, kot v vsakem procesu, katerega del so tudi moralne oz. etične vrednote posameznikov, tudi v procesu e-izobraževanja naletimo na številne etične dileme in tveganja, ki jih moramo prepoznati ter se z njimi ustrezno spoprijeti. Kakor postaja e-izobraževanje vedno bolj razširjeno, tako mora postati raziskovanje in razpravljanje o njegovih etičnih vplivih vedno bolj sistematično ter vsesplošno razširjeno. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Kluge EHW. The IMIA Code of Ethics for Health Information Professionals. Dosegljivo na: http://www.imia.org/ethics.lasso

2. Hurdle JF, Adams S, Brokel J, Chang B, Embi P, Petersen C, Terrazas E, et al. A code of professional ethical conduct for the American Medical Informatics Association: an AMIA board of directors approved white paper. J Am Med Inf Assoc 2007;14: 391-3.

3. Bangthamai E. The study of guideline to enhance ethics of e-learning among university students. Dosegljivo na: http://ejournals.thaicyberu.go.th/index.php/ictl/article/view/48

4. Posiah MI. Sustenance of values and ethics in the Malaysian higher education e-learning drive. Asian Social Science 2008; 4: 115-21.

5. Boulos MNK, Maramba I, Wheeler S. Wikis, blogs and podcasts: a new generation of Web-based tools for virtual collaborative clinical practice and education. BMC Medical Education 2006; 6: 41.

6. Password protecting a podcast. Doseglljivo na: http://www.potionfactory.com/blog/2006/02/20/password-protecting-a-podcast

7. Killip S, Ireson CL, Love MM, Fleming ST, Katarai W, Sandford K. Patient safety in after-hours telephone medicine. Fam Med 2007; 39: 404-9.

8. Savin JP, Bialo ER. The ethical use of information technology in education. New York: U. S. National Institute of Justice; 1992.

9. Brown T. Ethics in eLearning. Dosegljivo na: http://www.gsim.aoyama.ac.jp/ORC/iBiZ2008/papers/Brown.pdf

10. Fass RA. Cheating and plagiarism. In: May WW, ed. Ethics and higher education. New York: Macmillan Publishing Company and Maerican Council on Education; 1990.


SPECIALNI DELSPECIALNI DELSPECIALNI DELSPECIALNI DEL


Kopčavar-Guček N. Tele(družinska)medicina – zdravljenje na daljavo.


31

TELTELTELTELE(DRUŽINSKA) MEDICINA E(DRUŽINSKA) MEDICINA E(DRUŽINSKA) MEDICINA E(DRUŽINSKA) MEDICINA –––– ZDRAVLJENJE NA ZDRAVLJENJE NA ZDRAVLJENJE NA ZDRAVLJENJE NA DALJAVODALJAVODALJAVODALJAVO

Nena Kopčavar-Guček1

UVODUVODUVODUVOD Pod izrazom telemedicina danes razumemo hitro razvijajočo se vejo klinične medicine, kjer medicinske informacije s pomočjo audio-vizualnih in elektronskih medijev prenašamo z namenom svetovanja, občasno pa tudi diagnostike in celo medicinskih posegov. Koncept zdravstvene oskrbe na daleč (lat. »in absentia«) pravzaprav ni novost, saj so že v preteklosti marsikje, zlasti v zelo oddaljenih, redko poseljenih področjih s pomanjkljivo zdravstveno mrežo ali v izjemnih razmerah (npr. čezoceanski leti, ekspedicije v visokogorja ali zunaj področja civilizacije, vesoljski poleti itd.) posamezniki komunicirali z zdravstvenimi strokovnjaki, četudi na daleč. Med telemedicino štejemo tudi posvete in konzultacije med zdravstvenimi strokovnjaki, kot so mednarodni konziliji, videokonference itd. Strokovnjaki opozarjajo na razmejitev med pojmoma »telemedicina« in »e-zdravje« oziroma »telezdravje«. Medtem ko pojem »telemedicina« označuje klinično obravnavo na daljavo, je pojem »telezdravje« širši in zajema poleg klinične obravnave še ne-klinično: zdravstveno vzgojo, administrativne storitve in raziskovanje. Po podatkih nekaterih raziskav naj bi e-zdravje zanimalo 49 % uporabnikov interneta v Sloveniji (1). E-zdravje je eden od projektov slovenskega Ministrstva za zdravje (2). UPORABNOST TELEMEDICINE V DRUŽINSKI MEDICINIUPORABNOST TELEMEDICINE V DRUŽINSKI MEDICINIUPORABNOST TELEMEDICINE V DRUŽINSKI MEDICINIUPORABNOST TELEMEDICINE V DRUŽINSKI MEDICINI V večini okolij je zdravnik družinske medicine še vedno najbolj dostopen in najbližji zdravnik, zato lahko koristno uporabi vse vrste telemedicinskih stikov z bolnikom. Telemedicina naj bi vsebovala tri glavne kategorije, ki so naštete v nadaljevanju. Shranjevanje in posredovanjeShranjevanje in posredovanjeShranjevanje in posredovanjeShranjevanje in posredovanje Gre za pridobivanje in shranjevanje medicinskih podatkov in posredovanje le-teh zdravniku ob primernem času (3). Sočasna prisotnost bolnika in zdravnika pri tej vrsti komuniciranja ni potrebna. Na tak način lahko zdravnik družinske medicine spremlja parametre številnih kroničnih bolezni. Bolnik lahko zdravniku posreduje na primer podatke oz. rezultate lastnih meritev posameznih parametrov pri vodenju hipertenzije, sladkorne bolezni, astme itd. Na podlagi posredovanih meritev lahko zdravnik spremlja potek bolezni, svetuje prilagoditev terapije, zazna ev. poslabšanja in predlaga nadaljnje intervencije.

1 Asist. mag. Nena Kopčavar-Guček, dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana Vič, Šelestova 10, 1000 Ljubljana in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana



32

Pri tej vrsti komuniciranja ne pride do neposrednega stika med bolnikom in zdravnikom, med posredovanjem podatkov in zdravnikovim odgovorom je največkrat časovni zamik (t.i. stik »offline«). Na ta način lahko bolnik zdravniku posreduje tudi rezultate preiskav oz. pregledov pri drugih zdravstvenih strokovnjakih, npr. radiološke izvide, slike kožnih sprememb, rezultate citopatoloških preiskav itd. Nenazadnje, na ta način lahko zdravnik družinske medicine pridobiva podatke neposredno od drugih izvajalcev zdravstvenih storitev, komunicira z njimi, podatke usklajuje in jih posreduje bolniku. Prednosti te kategorije so: časovni zamik omogoča komuniciranje v času, ki je zdravniku/bolniku najbolj ustrezen; bolnik s posredovanjem podatkov (lastnih meritev) sodeluje pri zdravljenju in s tem veča lastno zavzetost ter odgovornost za zdravljenje; zdravniku je omogočeno spremljanje parametrov urejenosti bolezni brez neposredne konzultacije – obiska v ambulanti, kar pomeni ogromen časovni in posredno tudi finančni prihranek.

Slabe strani te kategorije pa so: zdravnik se mora povsem zanesti na pravilnost posredovanih meritev (npr. samomeritev sladkorja v krvi, izmerjene telesne teže) brez možnosti kontrole natančnosti meritev; nekaterih parametrov ni mogoče natančno izmeriti niti posredovati npr. stopnja zlatenice, vtisljivost edemov na nogah itd.; nekaterih občutljivih podatkov, ki jih zdravniku družinske medicine posredujejo drugi izvajalci zdravstvenih storitev (npr. citopatološki izvid, ki dokazuje maligno obolenje in posledično sporočanje slabe novice) ni primerno niti etično posredovati elektronsko.

MonitoringMonitoringMonitoringMonitoring Pomeni spremljanje bolnika na daljavo in omogoča spremljanje določenih spremenljivk s pomočjo različnih tehničnih orodij. V bolnišnicah je tak način bolj ustaljen, v družinski medicini pa prav tako obstajajo nekatere možnosti. Tako je možen prenos in neposredno spremljanje npr. EKG na daljavo, spremljanje nihanja krvnega tlaka itd. Ta način komuniciranja je primerljiv s klasičnim, osebnim kliničnim pregledom oziroma merjenjem posameznih parametrov bolezni.

Prednosti te kategorije so: posredovani podatki so zanesljivi, saj gre za tehnično preskušene in umerjene aparate; glede na izmerjene vrednosti je možna hitra reakcija/ intervencija zdravnika pri poslabšanju bolezni; ta način spremljanja parametrov urejenosti bolezni je časovno in finančno učinkovit.

Slabe strani te kategorije pa so: gre le za spremljanje parametrov bolezni brez hkratnega pogovora/konzultacije z bolnikom; na ta način je omogočeno objektivno, ne pa tudi subjektivno spremljanje bolnika.

Interaktivne oblike komuniciranja med bolnikom in zdravnikom Interaktivne oblike komuniciranja med bolnikom in zdravnikom Interaktivne oblike komuniciranja med bolnikom in zdravnikom Interaktivne oblike komuniciranja med bolnikom in zdravnikom Le-te obsegajo neposredno in hkratno komuniciranje med njima s pomočjo telefona, neposredno komuniciranje (s sliko ali brez nje) s pomočjo elektronske pošte ali na spletnih portalih (4).



33

Gre za neposredno, avdio-vizualno komuniciranje med bolnikom in zdravnikom, ki lahko v marsikateri situaciji nadomesti klasično klinično konzultacijo. Na ta način lahko vsaj v nekaterih primerih osebni izbrani zdravnik zanesljivo napravi prvo oceno stanja: zbere podatke o anamnezi bolezni (S=subjektivno), delno interaktivno opravi klinični pregled (O=objektivno), oceno psihičnega stanja, si ustvari vsaj grobo mnenje o bolnikovem stanju (A=assessment) in s sodelovanjem bolnika napravi načrt nadaljnje obravnave (P=plan). Nedvomno je prvi pogoj za tak način zdravljenja preskrbljenost s telefonskimi oz. z elektronskimi povezavami (splet). Telefonski posveti so tako rekoč del vsakdanjika zdravnika družinske medicine, tako pri rednem vsakodnevnem delu v ambulanti kot v obdobju dežurstev. Posebej takrat je telefonsko komuniciranje (ponekod za ta nasvet lahko služi tudi radijska zveza) bistveno za dajanje prvih navodil kličočim in za odločanje o nujnosti intervencije. Izkazali so se kot zelo koristni tudi za svetovanje svojcem kroničnih bolnikov, kot del integrirane zdravstvene oskrbe (5). S strani bolnika ta način zdravljenja na daljavo zahteva dobro sodelovanje, nekaj tehničnih spretnosti, primerno ohranjene kognitivne funkcije, zaupanje in dobro motiviranost. Zdravnik mora za ta način obravnave svojega bolnika v njegovem bio-psiho-socialnem okolju dobro poznati, obvladati veščine (tudi tehnične) komuniciranja na daljavo, razumeti in sprejeti omejitve tega načina zdravljenja. Prednosti te kategorije so: v oddaljenih, redko poseljenih in z zdravstveno mrežo slabo oskrbljenih predelih tak način komuniciranja zdravniku družinske medicine prihrani ogromno časa in stroškov; v posebnih primerih, ko gre za npr. epidemije ali pandemije, je tak način lahko dovolj zanesljiv in povsem nadomesti medosebno komunikacijo; bolnik je pri tej obliki zdravljenja zanesljivo aktiven in enakovreden partner, kar seveda zveča njegovo zavzetost za zdravljenje in s tem tudi izide zdravljenja; interaktivno komuniciranje ne omogoča le dajanja navodil, temveč tudi subjektivno in objektivno spremljanje učinkov zdravljenja (6).

Slabe strani te kategorije pa so: tudi interaktivno komuniciranje ima nekatere omejitve, predvsem pri objektivnem kliničnem pregledu pri elementih pregleda, ki terjajo ročno spretnost, izkušenost ali dodatne veščine (npr. palpacija roba jeter in vranice, avskultacija srčnih šumov, nekateri manevri pri ortopedskem ali nevrološkem pregledu). Glede na to, da je glavnina kroničnih bolnikov med starejšimi, se postavlja tudi vprašanje računalniške pismenosti, poleg upoštevanja omejitev glede spomina, vida in sluha (7,8).

TELEMEDICINA V SLOVENIJI TELEMEDICINA V SLOVENIJI TELEMEDICINA V SLOVENIJI TELEMEDICINA V SLOVENIJI –––– SEDANJE STANJESEDANJE STANJESEDANJE STANJESEDANJE STANJE V posamezni deželi na razvoj te veje medicine nedvomno vplivata ne le možnost tehnične izvedbe zdravljenja na daljavo, temveč tudi zakonodajni okviri. V Sloveniji Zakon o varovanju podatkov bistveno vpliva na razvoj nekaterih oblik zdravljenja na daljavo, predvsem na neposredno svetovanje bolnikom preko spleta. Podatki raziskav kažejo, da ima po vsej Evropi ta veja medicine velik potencial in da si uporabniki večinoma želijo dostopa do te vrste komuniciranja (9).



34

Ordinacija.netOrdinacija.netOrdinacija.netOrdinacija.net je e-zdravstveni portal, ki uživa podporo slovenskega Ministrstva za zdravje. Portal je namenjen širši javnosti, ki omogoča dostop do informacij v priročniku in enostaven način (10). Uporabniki, varnost in zasebnost so zaščiteni. To je mišljeno kot pomoč pri iskanju in nudenju zdravstvenih informacij, zdravstvenih storitev in dodatne informacije v zvezi z zdravjem. Njen namen je odgovoriti na vsa vprašanja o tem, kje in kako lahko uporabnik najde zdravljenja, zdravstvene podatke in zdravstvene storitve. Vizija komunikacijskega sistema Ordinacija.net je dvig skupne zavesti v zvezi z zdravjem s tkanjem mreže informacijskih povezav z uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij. Informacije so na voljo v več jezikih: slovenskem, nemškem, angleškem, hrvaškem, italijanskem, španskem, srbskem in francoskem. Portal ponuja več orodij, kot so npr. orodja za iskanje, kar uporabnikom pomaga pri iskanju informacij, ki jih zanimajo.

Med.over.netMed.over.netMed.over.netMed.over.net je najbolj obsežen z zdravjem povezan spletni portal v slovenskem jeziku. Portal je namenjen širši javnosti, in omogoča dostop do informacij v priročniku na enostaven način (11). Portal uporabnikom pomaga pri iskanju informacij in omogoča povezave do drugih ustreznih mestih in referenčne materiale. Portal zagotavlja naslednje informacije: različne informacije o zdravju (zdravo življenje, zdrava prehrana) in nevarnostih za zdravje bolnikov (alkohol, kajenje, zloraba drog), informacije za splošno javnost, splošne in strokovne informacije o boleznih in zdravljenju ter o prvi pomoči, zdravstvene nasvete s strani strokovnjakov z različnih področij … Obiskovalci lahko zaprosijo za spletno svetovanje in svetovanje glede zdravstvenih težav brezplačno. Omogočena je komunikacija med uporabniki (forumi), poseben del pa je namenjen strokovnjakom in vsebuje knjige, letake ter časopise.

Slovenska televizijska hiša POP TV ponuja spletno stran z nasveti za zdravje, ki omogoča stike z zdravniki iz različnih specialnosti po elektronski pošti (12). Obiskovalci lahko vprašajo za nasvet in svetovanje v zvezi z zdravstvenimi težavami, odgovore pa dobijo po e-pošti brezplačno. Storitev omogoča anonimnost. Trenutno več kot 30 zdravnikov zagotavlja svetovanje in nasvete. Arhiv vprašanj in odgovorov je dostopen tudi prek spletne strani. Raziskava je pokazala, da je po mnenju uporabnikov največja prednost stikov z zdravniki preko e-pošte ga enostaven način komuniciranja z zdravniki (39 %), anonimnost (20 %) ter dostop do nasvetov zdravnikov iz različnih strok (18 %). Uporabniki so pozitivno ocenili tudi relativno kratek čas, ki je potreben za odgovor na njihova vprašanja.

Zdravniki družinske medicine:Zdravniki družinske medicine:Zdravniki družinske medicine:Zdravniki družinske medicine: slovenski zdravniki družinske medicine, člani slovenskega združenja za družinsko medicino, so – poleg nekaterih specialistov drugih strok – dostopni na spletu preko Svetovanje eForum (13). Zdravniki odgovarjajo na vprašanja v zvezi z družinsko in splošno medicino. Storitev omogoča anonimnost. Arhivi forumov so dostopni tudi preko spletne strani. Spletna stran vsebuje funkcijo iskanja, ki pomaga posameznemu uporabniku najti ustrezne informacije brez težav. Žal spletna stran še ni dovolj znana širši javnosti. Podobno kot nekatere sorodne strani ni prilagojena za osebe s posebnimi potrebami, še posebej za slepe in slabovidne.



35

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Zdravljenje na daljavo je v nekaterih pojavnih oblikah prisotno že nekaj desetletij. Z razvojem moderne komunikacijske tehnologije je pridobilo na dostopnosti in uporabnosti. Prinaša določene prednosti tako za uporabnika kot tudi za zdravnika družinske medicine kot vratarja – koordinatorja zdravstvene oskrbe. Ob upoštevanj pravil komuniciranja in omejitev je taka oblika svetovanja in zdravljenja lahko varna, enostavna, dostopna ter pomeni prihranek časa in denarja. Nedvomno je ena od vej medicine z ogromnimi neizkoriščenimi potenciali.

LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA 1. RIS poročilo-raba interneta v Sloveniji. Dostopno na:

http://www.ris.org/2010/02/Domov_/Internet_v_Sloveniji/ezdravje/ 2. eHealth activities in Slovenija. Poročilo Ministrstva za zdravje. Dostopno na:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/predsedovanje_eu/konf_e_zdravje/publikacija__aktivnosti_Slovenije__EN.pdf

3. Baker L, Rideout J, Gertler P, Raube K. Effect of an Internet-based system for doctor-patient communication on health care spending. J Am Med Inform Assoc 2005; 12: 530-6.

4. McGeady D, Kujala J, Ilvonen K. The impact of patient-physician web messaging on healthcare service provision. Int J Med Inform 2008; 77: 17-23.

5. Mikluž B. Telefonsko svetovanje kot element integrirane zdravstvene nege in oskrbe bolnikov z demenco in svojcev. Zdrav Vestn 2005; 39: 73-80.

6. Gaster B, Knight CL, DeWitt DE, Sheffield JVL, Assefi NP, Buchwald D. Physicians' use of and attitudes toward electronic mail for patient communication. J Gen Intern Med 2003; 18:385-9.

7. Anand SG, Feldman MJ, Geller DS, Bisbee A, Bauchner H. A content analysis of e-mail communication between primary care providers and parents. Pediatrics 2005; 115:1283-8.

8. Neville RG, Marsden W, McCowan C, Pagliari C, Mullen H, Fannin A. A survey of GP attitudes to and experiences of email consultations. Inform Prim Care 2004; 12: 201-6.

9. Kummervold PE, Chronaki CE, Lausen B, Prokosch H, Rasmussen J, Santana S, et al. eHealth trends in Europe 2005-2007: a population-based survey. J Med Internet Res 2008; 10:e42.

10. Dostopno na: http://www.ordinacija.net 11. Dostopno na: http://www.Med.over.net 12. Dostopno na: http://vizita.si/rubrika/zdravniki 13. Dostopno na: http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=forum


Iljaž R. Elektronska zdravstvena kartoteka v splošni ambulanti.


37

ELEKTRONSKA ZDRAVSTVENA KARTOTEKA V ELEKTRONSKA ZDRAVSTVENA KARTOTEKA V ELEKTRONSKA ZDRAVSTVENA KARTOTEKA V ELEKTRONSKA ZDRAVSTVENA KARTOTEKA V SPLOŠNI AMBULANTISPLOŠNI AMBULANTISPLOŠNI AMBULANTISPLOŠNI AMBULANTI

Rade Iljaž1

UVODUVODUVODUVOD V vsakem stiku osebe z zdravstvenim sistemom nastaja zdravstvena dokumentacija – zapisi o stiku, npr. vzrok obiska, postavljene diagnoze, zdravstveno stanje osebe, naročene preiskave, rezultati preiskav ipd. Ob obisku osebnega zdravnika le-ta to praviloma zabeleži v t.i. zdravstveni karton oz. zdravstveni zapis. V kolikor je dokumentacija le v papirni obliki, so možnosti vpogledovanja zelo majhne in časovno zahtevne (npr. dokumentacijo je treba fizično prenesti k drugemu izvajalcu, le-ta mora imeti v določenih primerih ustrezno opremo za pregledovanje ipd.), elektronska oblika pa ob izpolnjevanju določenih pogojev ponuja možnosti hitrejšega posredovanja ali možnosti neposrednega vpogledovanja v omenjeno dokumentacijo. Prvič so bili računalniki uporabljeni v ameriških bolnišnicah v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja in sicer v administrativno-finančne namene. Na širšo rabo računalnikov v ambulantah izven bolnišnic je bilo tako treba počakati do druge polovice osemdesetih let (1). ELEKELEKELEKELEKTRONSKI ZDRAVSTVENI ZAPIS V OSNOVNEM ZDRAVSTVUTRONSKI ZDRAVSTVENI ZAPIS V OSNOVNEM ZDRAVSTVUTRONSKI ZDRAVSTVENI ZAPIS V OSNOVNEM ZDRAVSTVUTRONSKI ZDRAVSTVENI ZAPIS V OSNOVNEM ZDRAVSTVU Elektronski zdravstveni zapisi (EZZ) ali elektronski zapisi o bolnikih (angl. electronic patient records – EPR) so se v osnovnem zdravstvu razvitih držav pojavili pred dobrima dvema desetletjema. Temeljno poslanstvo slednjih je predvsem podpora in pomoč pri celostni in vseživljenski zdravstveni oskrbi posameznika in skupnosti (2). Sporočilo Evropske komisije iz leta 2003 je za najbolj informatizirane označilo zdravnike družinske medicine na Švedskem in Danskem – več kot 95 % jih je aktivno uporabljalo računalnike v svojih ambulantah (3). Dolga leta so se zdravniki družinske medicine soočali z različnimi razumljivimi in manj razumljivimi ovirami za bolj optimalno uporabo elektronskih zdravstvenih zapisov. Najpogostejše so bile različne tehnično-tehnološke pomanjkljivosti (npr. hitrost in zmogljivost obstoječe strojne opreme), osebna stališča do novih tehnologij, nezadostna usposobljenost za delo z računalniki, neusklajenost nove tehnologije z obstoječimi delovnimi procesi v ambulantah, pomanjkljivo omrežje in interne povezave, neusklajenost in nekompatibilnost različnih informacijskih sistemov ter opreme … (4,5).

1 Asist. Rade Iljaž, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana



38

S precejšnjo terminološko zmedo glede poimenovanja elektronskega medicinskega zapisa smo se v strokovni literaturi lahko srečali še do pred nekaj leti. Izmed številnih pojmovanj in okrajšav le-teh (PMRI, CMR, CPR, PCR, DMR, EPR, CCR) se v ameriški literaturi danes srečamo predvsem s tremi: »elektronski medicinski zapis« (angl. electronic medical record – EMR), »elektronski zdravstveni zapis« (angl. electronic health record – EHR) in »osebni zdravstveni zapis« (angl. personal health record – PHR) (6). V Združenem kraljestvu še vedno najdemo izraz »elektronski zapis o bolniku« (angl. electronic patient record – EPR) (7). V Sloveniji sta splošno sprejeti pojmovanji »elektronski zdravsteni zapis« in »lokalni elektronski zdravstveni zapis«. Beseda »zapis« je izrinila besedo »karton«, ki ostaja sinonim za papirnato zapisovanje medicinskih podatkov. OpredeliOpredeliOpredeliOpredelitev in namen elektronskega zdravstvenega zapisatev in namen elektronskega zdravstvenega zapisatev in namen elektronskega zdravstvenega zapisatev in namen elektronskega zdravstvenega zapisa Za elektronski zdravstveni zapis obstaja veliko različnih opredelitev; uradno sprejeta slovenska opredelitev se glasi (8): »Elektronski zdravstveni zapis je digitalno shranjena klinična in administrativna zdravstvena informacija o celoviti zdravstveni oskrbi posameznika ob zagotovljeni zaupnosti podatkov. EZZ je orodje za pomoč pri nudenju celovite zdravstvene oskrbe na vseh ravneh in segmentih, ki je dostopno preko zdravstveno informacijskih omrežij. Po opredelitvi Evropske komisije iz leta 2003 so to »digitalno shranjene klinične in administrativne zdravstvene informacije o vseh prejšnjih zdravstvenih težavah za potrebe zdravstvene oskrbe, poučevanja in raziskovanja ob zagotovljeni zaupnosti podatkov. Elektronski zdravstveni karton naj bi bil orodje za pomoč pri nudenju zdravstvene oskrbe na vseh ravneh in segmentih oskrbe, ki je dostopno preko zdravstvenih računalniških omrežij« (2). Osebni elektronski zdravstveni zapisi (angl. personal health records) predstavljajo osebne elektronske zbirke podatkov o lastnem zdravju z možnostjo selektivnega dostopa do podatkov. Temeljni namen EZZ je omogočiti kakovostno in vseživljenjsko celovito zdravstveno oskrbo posameznika. EZZ podpira tudi zbiranje podatkov za druge namene in ne le za neposredno zdravstveno oskrbo kot so plačevanje, upravljanje kakovosti, planiranje virov, nadzor nad javnim zdravjem in poročanjem ter statistiko. Sodobni elektronski zdravstveni zapisi naj bi imeli najmanj 10 funkcionalnosti in sicer: zajem informacij, prikaz informacij, vsebinski del, upravljanje s podatki, nadzor in preverjanje sistema, standardi kakovosti, varnost in zaupnost, dobra klinična praksa, računalniško podprto odločanje in nenazadnje interoperabilnost. V grobem lahko opredelimo osnovne in sekundarne namene elektronskih zapisov. Med osnovne nameneosnovne nameneosnovne nameneosnovne namene lahko razvrstimo: nudenje in vodenje zdravstvene oskrbe in ambulante, podpora zdravniku pri odločanju, administrativno-finančni vidik in podpora bolniku pri nadzoru njegove bolezni. Nekateri pomembnejši sekundarni nameni sekundarni nameni sekundarni nameni sekundarni nameni elektronskih zdravstvenih kartotek so: izobraževalni, raziskovalni, regulativni vidik, zdravje in varnost skupnosti (9, 10).



39

IOM je leta 2003 poudaril osem osnovnih lastnosti vseh elektronskih programov za zapisovanje podatkov (10):

1. Dostopnost podatkov. Zagotovljen mora biti takojšen dostop do vseh podatkov, ki so lahko zdravniku v pomoč pri pravočasnem in pravilnem odločanju.

2. Rezultati preiskav. Dostop do ugotovitev prejšnjih preiskav in pregledov. 3. Urejanje podatkov. Možnost računalniškega vnosa in shranjevanja podatkov o

vseh zdravilih, testih in drugih zdravstvenih uslugah. 4. Podpora pri odločanju. 5. Elektronske povezave in komuniciranje. 6. Podpora bolnikom. Zagotavljanje dostopa bolnikom do njihovih medicinskih

kartotek, interaktivna vzgoja ter možnost nadzora na domu in samotestiranja. 7. Administrativne naloge. Orodja, vključno z moduli za naročanje, ki lahko izboljšajo

administrativne naloge in oskrbo bolnika. 8. Sporočanje. Shranjevanje elektronskih podatkov po enotnih standardih, ki

omogočajo zdravnikom in zdravstvenim organizacijam pravočasno sporočanje skladno zahtevam zveznih in zasebnih služb.

Uvedba računalniškega zapisa o bolniku je omogočila tudi spremljanje bolnikove oskrbe v času, uresničevanje smernic, izmenjavo podatkov med izvajalci zdravstvene oskrbe in tudi računalniško podprto odločanje.

Zobozdravstvo

GP/FM

Nega

Cito-patologija

FizikalnarehabilitacijaRojstvo

Preventiva

Bolnica

PEZZ E LISTINE Osebni zapis

Slika 1. Elektronski zdravstveni zapis – vseživljenska oskrba



40

URESNIČEVANJE SLOVENSKE STRATEGIJE EZDRAVJE IN EZZURESNIČEVANJE SLOVENSKE STRATEGIJE EZDRAVJE IN EZZURESNIČEVANJE SLOVENSKE STRATEGIJE EZDRAVJE IN EZZURESNIČEVANJE SLOVENSKE STRATEGIJE EZDRAVJE IN EZZ Leta 2005 je Ministrstvo za zdravje zastavilo strategijo razvoja slovenskega elektronskega zdravstveno-informacijskega sistema (eZIS) do leta 2010 in jo poimenovalo eZdravje 2005-2010. Osnovne komponente eZIS (11) so:

• zVEM:zVEM:zVEM:zVEM: osrednji portal, preko katerega bo potekalo komuniciranje zalednih sistemov subjektov zdravstvene dejavnosti in ki je dodatno opremljen z vsemi potrebnimi programi ter podatki za varno in smotrno izvajanje posredovalne vloge,

• zNET:zNET:zNET:zNET: informacijsko omrežje, ki zagotavlja varno, zanesljivo in primerno zmogljivo ter pretočno okolje za izmenjavo podatkov,

• EZZ:EZZ:EZZ:EZZ: zbirka elektronskih zdravstvenih zapisov, ki se nanaša na posameznika. Bistvene sestavine EZZ, opredeljene v konceptualnem modelu nacionalnega zdravstveno informacijskega sistema in v predinvesticijski študiji izvedljivosti projekta eZdravje (6), so:

1. Povzetek elektronskega zdravstvenega zapisa (PEZZ) Povzetek elektronskega zdravstvenega zapisa (PEZZ) Povzetek elektronskega zdravstvenega zapisa (PEZZ) Povzetek elektronskega zdravstvenega zapisa (PEZZ) z omogočenimi storitvami polnjenja, ažuriranja in vpogledovanja. . . . PEZZ bi naj vseboval bistvene podatke o osebah. To so podatki, nujni za zdravljenje osebe ob urgentni zdravstveni obravnavi. Zagotoviti bo treba osrednje mesto hranjenja PEZZ, podrobno opredeliti strukturo bistvenih podatkov in način polnjenja in vpogledovanja v podatke. V primeru izvedbe decentralizirane variante hranjenja EZZ, bodo del PEZZ tudi kazalci na podatke v dEZZ (delnih EZZ). Kazalci na dEZZ bodo zagotavljali možnost povezovanja.

2. Arhiv elektronskih listin. Arhiv elektronskih listin. Arhiv elektronskih listin. Arhiv elektronskih listin. Skladišče elektronskih listin, ki bodo nadomestile obostoječo goro papirnate dokumentacije. Zdravniška zbornica Slovenije je že potrdila izhodišča in ogrodja za e-napotnico in e-odpustno pismo oz. e-ambulantni izvid. Zdravstveni izvidi in zdravstvene listine posameznika kot so npr. laboratorijski izvidi e-recepti, e-odpustna pisma …, pridobljeni pri različnih izvajalcih zdravstvene oskrbe, bodo potemtakem zbrani na enem mestu, hitro in enostavno dosegljivi ter prijazni za »brskanje« in iskanje po različnih kategorijah (datum storitve, vrsta specialnosti/izvajalca ipd.).

3. Osebni zdravstveni zapis (OEZZ)Osebni zdravstveni zapis (OEZZ)Osebni zdravstveni zapis (OEZZ)Osebni zdravstveni zapis (OEZZ) pomeni zbirko zapiskov posameznika o lastnem zdravstvenem statusu in posamičnih zdravstvenih parametrih skozi daljše časovno obdobje. Tako bodo podatki o npr. krvnem pritisku, sladkorju v krvi, utripu, PEF, subjektivnih zdravstvenih težavah …, ob soglasju bolnika, dostopni za vpogled ob obisku različnih zdravstvenih strokovnjakov in tudi za e-Posvet na daljavo.

4. Ogrodje nacionalnega Zdravstvenega informacijskega modela. Ogrodje nacionalnega Zdravstvenega informacijskega modela. Ogrodje nacionalnega Zdravstvenega informacijskega modela. Ogrodje nacionalnega Zdravstvenega informacijskega modela. Slovenski zdravstveno informacijski model bo osrednji integralni del slovenskega zdravstvenega informacijskega sistema. Oblikovan bo v skladu z izbranim ogrodjem/standardom za zdravstveno informacijske modele (npr. HISA, openEHR, HL7-RIM). Glavni namen nacionalnega modela je omogočanje interoperabilnosti znotraj slovenskega zdravstvenega sistema.

5. Slovenski terminološki slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno Slovenski terminološki slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno Slovenski terminološki slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno Slovenski terminološki slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno vsebino). vsebino). vsebino). vsebino). Slovenski terminološki slovar zdravstvene informatike bo vseboval vse pomembne termine, ki se pogosto pojavljajo v zdravstveni informatiki, vendar si jih posamezniki različno interpretirajo.

6. Slovenski podatkovni slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno vsebino). Slovenski podatkovni slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno vsebino). Slovenski podatkovni slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno vsebino). Slovenski podatkovni slovar zdravstvene informatike (ogrodje z inicialno vsebino). Slovenski podatkovni slovar zdravstvene informatike bo vseboval koncepte in podatke nacionalnega informacijskega modela slovenske zdravstvene informatike. Glavni namen slovenskega podatkovnega slovarja bo omogočanje semantične interoperabilnosti znotraj slovenskega zdravstvenega sistema.



41

7. Standardiziranje ključnih podatkov EZZ (ne glede na mesto hranjenja) in Standardiziranje ključnih podatkov EZZ (ne glede na mesto hranjenja) in Standardiziranje ključnih podatkov EZZ (ne glede na mesto hranjenja) in Standardiziranje ključnih podatkov EZZ (ne glede na mesto hranjenja) in vzvzvzvzpostavitev kazalcev. postavitev kazalcev. postavitev kazalcev. postavitev kazalcev. Standardiziranje podatkov v EZZ pomeni natančno definiranje podatkovnih elementov EZZ in njihovo vključevanje v nacionalni zdravstveno-informacijski model. Zagotoviti bo treba vpogled v podatke vsem upravičenim subjektom.

Slika 2. Zdravstveno omrežje Znet Prednosti uporabe EZZ za zdravnika družinske medicine:

1. Bolnik iz druge regije/ države EU kot nujen primer v splošni ambulanti – vpogled v dosedanje zdravljenje (terapija, pregledi pri specialistih, laboratorijski izvidi …).

2. Iskanje po dosedanjih izvidih in preiskavah, podpisanih in arhiviranih v EZZ, je urejeno po datumu, vrsti preiskave, specialistih, bolnišničnih obravnavah.

3. Hiter in enostaven vpogled v najbolj pomembne podatke o našem bolniku za vse zdravstvene delavce, brez nepotrebnega prenašanja številnih papirnatih listin in izvidov.

4. Delo brez papirjev. Možne pasti uporabe EZZ za zdravnika družinske medicine:

1. Vpliv novih tehnologij na obstoječe delovne procese in obremenitve zdravstvenega osebja, ki mu kronično zmanjkuje časa za kakovostno obravnavo bolnika.

2. Prevelika odvisnost od tehnologije in računalniško-informacijskih strokovnjakov. 3. Stroški vzdrževanja in nadgrajevanja strojne in programske opreme.



42

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Za zagotovitev kakovostne zdravstvene dokumentacije je pomembno, da se podatki o stikih z različnimi izvajalci zdravstvenih storitev zbirajo v elektronski obliki že na viru in se zapišejo tako, da jih bodo »razumeli« vsi potencialni uporabniki (drugi izvajalci zdravstvenih storitev, bolniki ipd.). Elektronski zdravstveni zapis, kot dobro strukturiran in ustrezno zavarovan arhiv podatkov o vseživljenski zdravstveni oskrbi posameznika, je potencialna pomembna pridobitev vseh zdravstvenih profilov, za bolj varno, kakovostno in učinkovito zdravljenje. Zaradi kompleksnosti in celostnosti oskrbe, usmerjenosti v bolnika in holističnega pristopa k zdravljenju je tovrstna elektronska zakladnica zdravstvenih podatkov že postala nepogrešljiva za zdravnike družinske medicine v vseh razvitih državah z daljšo tradicijo družinske medicine. Pregovorno pomanjkanje in posledična preobremenjenost slovenskih zdravnikov družinske medicine lahko pomembno vpliva na uspešnost in učinkovitost uporabe verjetno najpomebnejšega člena v zahtevni verigi vseživljenske zdravstvene oskrbe posameznika in v slehernem sistemu zdravstvenega varstva. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Report and Recommendations from the National Committee on Vital and Health Statistics. A strategy for building the National Health Information Infrastructure. USA: Washington DC; 2001.

2. Silber D. The case for E-health. Presented at the European commission’s first high-level conference on ehealth, May 22/23, 2003.

3. Iljaž R. Elektronski zdravstveni zapis in on-line zdravstvene storitve v osnovnem zdravstvu. Informatica Medica Slovenica 2005; 10(1).

4. Kersnik J. Zdravstveni karton. In: Švab I, Rotar- Pavlič D, eds. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD; 2002. pp.244-53.

5. Kolšek M. Implementing Electronic Medical Record in Family Practice in Slovenia and Other Former Yugoslav Republics: Barriers and Requirements. Srp Arh Celok Lek 2009; 137: 664-9.

6. Stead WW, Kelly BJ, Robert MK. Achievable Steps toward Building a National Health Infrastructure in the United States. JAMIA 2005; 12/2: 113- 9.

7. Good practice guidelines for general practice electronic patient records (version 3). The Joint Computing Group of the General Practitioners Committee and the Royal College of general Practitioners. Department of Health; 2003.

8. Študija izvedljivosti projekta e-Zdravje – predinvesticijska zasnova in investicijski program s študijo izvedbe. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2009.

9. Waegemann CP. EHR vs. CCR: What is the difference between the electronic health record and the continuity of care record? Medical records institute; 2002.

10. Institute of Medicine – committee on Data Standards for Patient Safety. Key Capabilities of an Electronic Health Record System –letter report. National Academy of Sciences; 2003.

11. Konceptualni model nacionalnega zdravstveno informacijskega sistema eZIS, Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Projektna enota za center informatike v zdravstvu, Ljubljana; 2008.

Tušek-Bunc K, Šabić S. Telemedicinska oskrba kroničnih bolnikov v družinski medicini.


43

TELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH TELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH TELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH TELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH BOLNIKOV V DRUŽINSKI MEDICINIBOLNIKOV V DRUŽINSKI MEDICINIBOLNIKOV V DRUŽINSKI MEDICINIBOLNIKOV V DRUŽINSKI MEDICINI

Ksenija Tušek-Bunc1, Samir Šabić2

UVODUVODUVODUVOD Telemedicina oz. medicina na daljavo je že nekaj let vodilna dejavnost na področju razvoja medicine. Pomeni uporabo sodobne informacijske tehnologije oz. sodobnih sredstev elektronskega sporazumevanja v medicinske namene: tj. za preiskovanje, zdravstveno nadzorovanje in vodenje bolnikov na daljavo. Programi in oprema so razviti do te mere, da dejansko omogočajo kakovostno diagnosticiranje, spremljanje in varovanje bolnikov ter povezovanje le-tega z zdravstvenim osebjem, ne glede na to, kje se bolnik in zdravstveno osebje nahajata. Ob tem pa navedeni sistemi omogočajo visoko varnost na ta način obdelanih in posredovanih podatkov ter informacij med različnimi institucijami. Vendar pa je zdravje kot nenadomestljiva dobrina neprecenljivo in ga niti informacijska in komunikacijska tehnologija sami po sebi ne moreta zagotoviti, toda sodobni dosežki telemedicine lahko odločilno vplivajo na zagotavljanje učinkovite zdravstvene oskrbe – tako v primerih, ko je običajno nudenje zdravniške pomoči težko izvedljivo (denimo na odročnih lokacijah), kakor tudi pri zagotavljanju hitrega in ustreznega odziva. Ne nazadnje v današnjem svetu, ki ga zaznamuje recesija, gotovo ni odveč, da lahko telemedicina in njeni dosežki pomembno znižajo stroške zagotavljanja zdravstvene oskrbe in nege ter doprinesejo k zmanjševanju človeških virov v zdravstvu. Prav tako naj bi telemedicina pripomogla k oblikovanju bolj fleksibilne in dostopne zdravstvene službe v prihodnosti. Razvoj tehnologije na področju prenosov informacij lahko iz dneva v dan tlakuje tudi pot k uporabi pri diagnostiki, nadzoru nad kronično boleznijo in stanjem bolnika. Ni več nenavadno, da tudi medicinske informacije pošiljamo preko sodobne komunikacijske tehnologije. Dimni signali, ki so znani iz indijanskih zgodb, in prenos informacij s pismi preko pošte, so postali v današnjem svetu preteklost. Lahko opazujemo sosedov dimnik in zaradi dima, ki se vali iz njega zaključujemo, da so sosedje doma. Vendar je lahko zgodba tudi drugačna. Tudi pisma so vsekakor dobrodošla v prenosu informacij. Zlasti so aktualna v pismih bralcev, pa še ta se pogosto pošiljajo preko elektronskih medijev. Prenos informacij preko telefona, interneta in drugih medijev postaja vsakdanja oblika pridobivanja in pošiljanja podatkov. Zametki telemedicine segajo še v obdobje pred iznajdbo elektrike (hišni obiski), se nadaljujejo v čase začetka uporabe telefona kot medija za prenos informacij in dosežejo razcvet z začetkom digitalizacije družbe. Po besedah strokovnjakov lahko današnjo telemedicino razdelimo na tri osnovna, med seboj dopolnjujoča se področja.

1 Prim. asist. Ksenija Tušek-Bunc, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor 2 Damir Šabić, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor



44

Prvo področje (angl. »store and forward field«) se ukvarja s shranjevanjem in prenosom informacij, ki so potrebne za kakovostno oskrbo bolnikov. Pri nas elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v procesu oskrbe bolnikov uporabljamo že nekaj let (bolnišnična informacijska sistema Medis in Labis), v zadnjem času pa smo priča tudi nadgradnji že obstoječih sistemov. Primer nadgradnje sistema je digitalizacija v radiološki diagnostiki (teleradiologija), kjer z digitalnimi aparati posnete slike prenesemo na računalnik, posredujemo na drug, oddaljen računalnik, ali pa shranimo na spominski medij (npr. zgoščenko). Zdravnik družinske medicine z uporabo sodobnih informacijskih sistemov lažje in hitreje dostopa do izvidov posameznih preiskav ter mnenj kliničnih specialistov, kar mu omogoča celovitejšo oskrbo bolnikov. Drugo področje telemedicine (angl. »remote monitoring field«) se ukvarja s spremljanjem bolnikovih fizioloških parametrov. Pri tem bolnik v svojem domačem okolju preko naprave pošilja podatke zdravniku, ki le-te sprejme, ovrednoti in po potrebi ukrepa. Primer tovrstnega sporazumevanja je nepretrgano spremljanje srčne akcije s prenosno napravo, ki podatke pošilja v nadzorni center in v primeru nevarne motnje srčnega ritma sproži alarm, zdravnik pa lahko na daljavo in po potrebi izvede tudi defibrilacijo. Tretje področje je področje interaktivne telemedicine (angl. »interactive field«), ki je za zdravnika družinske medicine še posebej uporabno. Omogoča obravnavo bolnika v odsotnosti zdravnika (medicinae in absentia), vendar zaenkrat predvsem, kadar gre za kronično, le redko akutno bolezen. Sporazumevanje poteka najpogosteje preko računalnika (spletne klepetalnice in forumi, kjer zdravniki svetujejo in odgovarjajo na vprašanja). Za uporabo sodobnih informacijskih tehnologij v zdravstvu pa morajo biti predhodno izpolnjene posebne varnostne zahteve. Predvsem mora biti zagotovljena popolna zaščita. Informacije o bolniku, bodisi da jih sporoča bolnik sam, bodisi da jih pošiljajo drugi zdravniki ali medicinsko osebje, morajo biti dostopne resnično le tistemu, komur so namenjene. V programe prenosov podatkov so vključene tehnične službe za prenos signalov in celoten spekter na področju zdravstva imenujemo telemedicina. Telemedicina je hitro se razvijajoča dejavnost klinične medicine in je lahko zelo enostavna. Zlasti, če se dva strokovnjaka o strokovnih problemih pogovarjata kar po telefonu. Za prenos npr. rentgenske slike iz Celja v Ljubljano je potrebna drugačna oblika sporazumevanja. Še bolj zahtevno je spremljati dogajanje v realnem času, ko na primer isto preiskavo sočasno opravljata in analizirata dva strokovnjaka, ki sta sicer prostorsko daleč stran, eden npr. v Mariboru in drugi v Izoli. (V Splošni bolnišnici Izola je bil izveden projekt digitalizacije radiologije z namestitvijo prvega sistema PACS (Picture Archiving and Communication System) v Sloveniji.) Ravno tako so prvi v Sloveniji, ki so del zdravstvenih podatkov digitalizirali. S tem je omogočeno gledanje in prenos digitalnih slik na daljavo. Podoben sistem je bil pozneje nameščen še v Bolnišnici Golnik. Telemedicina predstavlja prednostno področje v razvoju zdravstvenih sistemov ne le v evropski skupnosti (opredeljeno v dokumentu »EU eHealth Action Plan), pač pa povsod po svetu. Kljub bliskovitemu razvoju na tem področju pa so nekatere oblike telemedicine zaenkrat še v fazi preizkušanja. Tako ameriška vojska že nekaj časa preizkuša koncept t.i. telekirurgije, kjer visoko usposobljen kirurg iz kirurškega centra izvaja operacije kirurških bolnikov v manjših zalednih bolnišnicah preko telekiruških instrumentov.



45

TELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH BOLNIKOVTELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH BOLNIKOVTELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH BOLNIKOVTELEMEDICINSKA OSKRBA KRONIČNIH BOLNIKOV Tako kot povsod v svetu in v Evropi se tudi v Sloveniji spopadamo z demografskimi spremembami, predvsem s staranjem prebivalstva, zaradi česar se bo v prihodnosti močno povečala potreba po zagotavljanju dolgotrajne oskrbe kronično bolnih in ostarelih z izjemnim povečanjem stroškov, kar močno ogroža stabilnost javnih blagajn in kliče po uvedbi korenitih sprememb. Zdravstveni sistem danes funkcionira na področju vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi na neustrezen način, predvsem kar se tiče naročanja ambulantnih kontrol, ki temelji na nekih arbitrarnih načelih, ne omogoča pa bolniku stika s pravim zdravnikom ob pravem času, tj. takrat ko kronična bolezen ne poteka stabilno, pač pa se pojavijo poslabšanja. V ta namen je še kako potrebno vzpostaviti povezavo in jasno določene poti sporazumevanja med bolnikom s kronično boleznijo ter zdravstvenimi delavci, izvajalci zdravstvenega varstva na vseh nivojih na čim manj moteč način in preko bolniku prijaznim vmesnikom (projekt iHub). Zagotavljanje kakovosti življenja starih, kronično bolnih in invalidnih oseb postaja vse večji izziv tako za slovensko politiko kot za zdravstveno in socialno stroko. Nacionalni strateški dokument »eZdravje 2010« (informatizacija slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010), ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje, predstavlja do sedaj največji projekt s področja e-zdravja v Sloveniji. Namen projekta je izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in razvoja ter vpeljava novih, stroškovno učinkovitih oblik zdravstvenih storitev za vse državljane, vključno s tistimi, ki bi bili zaradi svojih zmanjšanih možnosti, starosti ali drugih razlogov izključeni. Projekt povzema usmeritve evropske komisije na tem področju, vendar pa je šibkejši v izvedbenem delu, kjer prve pilotne rešitve za telemedicino na domu šele načrtujejo, ponudniki storitev pa ostajajo na ravni predstavljanja ideje in demonstracije tehnične rešitve. V Sloveniji se načrtuje, da bi v okviru programa eZdravje čim prej dali bolnikom na razpolaga vsaj kakšno od telemedicinskih storitev na domu, npr. telefonsko ali internetno svetovanje, ocenjevanje počutja s spletnimi vprašalniki, storitve, ki vključujejo opremo za merjenje parametrov zdravja, ali pa spremljanje dogodkov, ki bi ogrožali zdravje oziroma varnost bolnika. Cilj telemedicinskih storitev, povezanih z oskrbo na domu, je zmanjšanje teh stroškov s hkratnim izboljšanjem kakovosti življenja in zdravstvenega stanja oskrbovancev ter ohranjanje čim višje stopnje njihove samostojnosti v domačem okolju. Telemedicinske storitve se opravljajo na treh ravneh:

1. pri bolniku doma (kjer ima bolnik na razpolago ustrezno komunikacijsko in merilno opremo ter podporo skrbnikov),

2. na nivoju infrastrukture telemedicinske storitve, ki jo predstavljajo informacijsko-telekomunikacijska (IK) infrastruktura ter osrednji strežnik za telemedicinske storitve,

3. na izvajalskem nivoju, ki ga tvorijo: telemedicinski center z dežurnim operaterjem, zdravnikom in tehnično službo, center za izvajanje neposredne pomoči na domu ter ekipa treh strokovnih delavcev, ki oblikuje programe telemedicinskih storitev za posamezna področja zdravja.



46

Primer telemedicinske storitve v okviru oskrbe na domu na daljavo Primer telemedicinske storitve v okviru oskrbe na domu na daljavo Primer telemedicinske storitve v okviru oskrbe na domu na daljavo Primer telemedicinske storitve v okviru oskrbe na domu na daljavo Med oblike pomoči na domu na daljavo v Sloveniji spada program Lifeline ali Rdeči gumb, ki deluje že od leta 1992. Po modelu oskrbe na daljavo delujeta v Slovenija dva klicna centra: klic za pomoč z Rdečim gumbom in 24-urni odziv na klic vse dni v letu. Osrednja komunikacijska naprava je posebni telefon, ki deluje kot navaden telefon, vendar ima še funkcijo klica na pomoč. Pomembna prednost je ta, da lahko uporabnik sproži klic, četudi ne more priti do telefona (z brezžičnim sprožilom v obliki obeska okoli vratu ali zapestnice). Če uporabnik v stiski pritisne na gumb, se vzpostavi telefonska zveza – s svojci, sosedi, znanci, z zdravnikom …, pomoč pa bo najprej prišla, če telefon pokliče v center za pomoč na domu, kjer imajo 24-urno dežurno službo. Na poseben telefon je lahko vezanih tudi več naprav oz. senzorjev, ki predstavljajo dodatna sprožila ali ugotavljajo nenavadno stanje (padec osebe, epileptični napad, mokrenje postelje …), lahko pa tudi nenavadne razmere v bivalnem okolju (prisotnosti dima, plina …). Infrastruktura storitve »rdeči gumb«, ki temelji na preizkušenem poslovnem modelu, bi lahko bila ob nadgradnji zmožna podpirati tudi rešitve telemedicinskih storitev, ki so namenjene dolgotrajni skrbi za zdravje na daljavo. Hkrati bi lahko bila učni model za proces razvoja neke tehnične rešitve za telemedicino v storitev, ki bi bila dosegljiva uporabnikom – bolnikom. Običajno servisi telemedicine zajemajo naslednje storitve:

- nadzor vitalnih parametrov zdravja (EKG, krvni tlak, srčni utrip, raven sladkorja v krvi, telesna teža, temperatura telesa …)

- sporočanje ocene stanja zdravja oz. počutja, - pregled bolnikovih podatkov, - osebna edukacija bolnikov za vzdržno življenje z boleznijo.

Primer telemetrične storitve na domu Primer telemetrične storitve na domu Primer telemetrične storitve na domu Primer telemetrične storitve na domu Bolnik s kronično boleznijo na domu dnevno izmeri fiziološke parametre ter poda oceno lastnega počutja. Podatke prek telekomunikacijske povezave posreduje v telemedicinski center, ki ga podpira zdravstvena ekipa. Ta ekipa je pravočasno obveščena, če bi prispeli podatki o bolniku presegali tolerančne meje. Tako lahko odgovorna oseba poda ustrezna navodila za ukrepanje (jemanje zdravil, obisk zdravnika) ali pa odredi obisk patronažne sestre, nujne medicinske pomoči – karkoli je pač rešitev za potrebe bolnika. Slovenija na področju telemedicine na domu zaostaja za Evropo za skoraj 10 let, vendar pa na nekaterih področjih medicine dosegamo zavidljive raziskovalne uspehe. Če želimo v večji meri zmanjšati stroške zdravljenja, potem potrebujemo telemedicinske storitve, namenjene široki populaciji. Ciljna populacija je močno naraščajoča populacija starih ljudi z različnimi kroničnimi zdravstvenimi težavami, rizični bolniki s kardiovaskularnimi obolenji, respiratornimi težavami in endokrinološkimi obolenji. Omembe vreden primer telemedicinske aplikacije v Sloveniji je telemetrični servis Telelink. Tu je vzpostavljen telemedicinski odnos med zdravnikom in srčnim bolnikom. Kot zagotavlja ponudnik, deluje storitev 24 ur dnevno in vse dni v letu že od leta 1997. Gre za snemanje in prenos EKG posnetka od bolnika do zdravnika (nadalje lahko tudi od zdravnika do zdravnika) prek telefona, takojšen pregled in analizo zapisa EKG signalov ter seveda ustrezen odziv na rezultate analize. Sprejemni diagnostični center za klice iz Slovenije je v Kliničnem centru v Ljubljani na Centru za intenzivno interno medicino. Gre za učinkovit in kakovostni sistem tako glede enostavnosti kot glede kakovosti posnetkov.



47

Uvajanje storitev na domu na daljavo Uvajanje storitev na domu na daljavo Uvajanje storitev na domu na daljavo Uvajanje storitev na domu na daljavo Za uvajanje storitev na domu na daljavo so potrebne spremembe v sistemu izvajanja oskrbe in v domačem okolju:

- domače okolje je potrebno prilagoditi potrebam oskrbe in zdravljenja (namestiti naprave za spremljanje stanja …),

- povečati je potrebno vlogo bolnika v procesu oskrbe in zdravljenja (izvaja merjenja, posreduje podatke …),

- vključiti nove izvajalce, ki bodo nosilci storitev na daljavo (dežurni operater v centru, odgovorni zdravnik, neformalni skrbniki …),

- bolje koordinirati zdravstveni in socialni sektor (v Sloveniji danes delujeta še vedno preveč ločeno),

- ustvariti mehanizme spremljanja izvajanja neposrednih storitev in storitev oskrbe na domu na daljavo ter vgraditi nove storitve, ki bodo oskrbo na domu naredile kakovostno, predvsem pa učinkovito.

Navkljub dejstvu, da telemedicinska mreža v organizirani obliki pri nas zaenkrat še ne obstaja, pa imamo velik del tehničnih pogojev za vodenje kroničnih bolnikov na daljavo že izpolnjenih. Realno je pričakovati, da bo v sorazmerno kratkem času zdravniku družinske medicine omogočeno, da bo oskrbo kroničnih bolnikov – astmatikov, diabetikov, hipertonikov in bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem vodil na daljavo, torej preko računalnika. Za zadovoljevanje naraščajočih potreb starajočega, s kroničnimi boleznimi obremenjenega prebivalstva, je potrebno ukrepati sedaj, če želimo ohraniti obstoječi sistem zdravstvenega in socialnega varstva. Slediti je treba strategijam na področju e-zdravja in uvajati nove storitve na področju oskrbe in zagotavljanja zdravja v domačem okolju. Možnosti uporabe in učinki telemedicine pri vodenju in oskrbi bolnikov s sladkorMožnosti uporabe in učinki telemedicine pri vodenju in oskrbi bolnikov s sladkorMožnosti uporabe in učinki telemedicine pri vodenju in oskrbi bolnikov s sladkorMožnosti uporabe in učinki telemedicine pri vodenju in oskrbi bolnikov s sladkorno no no no boleznijo, hipertenzijo, astmo in depresijo boleznijo, hipertenzijo, astmo in depresijo boleznijo, hipertenzijo, astmo in depresijo boleznijo, hipertenzijo, astmo in depresijo Na lanskoletnem sejmu CeBIT v Hannovru so v okviru tematskega sklopa TeleHealth predstavili sistem povsem brezžične komunikacije GlucoTel, ki so ga razvili posebej za sladkorne bolnike. Ta sistem bolnikom med drugim omogoča uporabo njihovih lastnih mobilnih telefonov; če so ustrezno opremljeni, jih je mogoče povezati s konzolo in tako ne glede na razdaljo vzpostaviti takojšnjo zvezo z zdravnikom. Tako zagotovljena prostorska neodvisnost in takojšnja dostopnost strokovne oskrbe sta nedvomno izjemni pridobitvi v kakovosti vsakdanjega življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. Tudi Vitaphone, eden največjih ponudnikov telemedicinskih storitev, je predstavil svojo ponudbo za sladkorne bolnike, pokazali pa so tudi sistem celovite oskrbe za srčne bolnike CorBene, ki ga s pridom uporablja že okrog 2.500 srčnih bolnikov v dveh osrednjenemških zveznih državah. O učinkih telemedicinske obravnave pričajo rezultati posebne raziskave, v kateri so primerjali kontrolne rezultate krvnega tlaka med bolniki, ki so bili deležni običajne oskrbe, in bolniki, ki so jih obravnavali s telemedicinskimi prijemi: po treh mesecih je 90 % tistih, ki so jih obravnavali telemedicinsko, že imelo zadovoljive kontrolne meritve, pri tistih z običajno obravnavo pa je ta delež dosegel le dobro tretjino. Napravi Klock in Mobil-O-Graph posredujeta meritve v spletno storitev e-zdravstvene oskrbe, kar zdravniku omogoča takojšnje pravilno ukrepanje.



48

Telemedicina lahko s svojimi sistemi omogoča zaznavanje dihanja za uporabo pri oddaljenem vodenju in nadzorovanju izvajanja dihalnih vaj za astmatike, za bolnike z zvišanim krvnim tlakom in za biofeedback regulacijo somatskega stanja pri osebah z anksioznimi in depresivnimi motnjami. Prav tako obstaja možnost celostne in oddaljene oskrbe bolnikov z depresijo. Žal je združljivost med napravami, ki jih s pridom izkoriščamo v vsakdanjem delu (npr. standardi USB, Bluetooth ipd.), pri telemedicini še v povojih. A tudi tu se premika in standardizaciji se namenja vedno več pozornosti. Ohranjanje zdravja na daljavo je odvisno tudi od varne in nadzorovane izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju, kar samo po sebi zahteva trdno standardizacijo PREDNOSTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOV PREDNOSTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOV PREDNOSTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOV PREDNOSTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOV Telemedicinska oskrba nudi tako zdravnikom kot bolnikom številne prednosti. Ena od pomembnejših prednosti telemedicinske oskrbe kroničnih bolnikov je olajšan dostop do zdravnika družinske medicine predvsem za tiste bolnike, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo ali le s težavo pridejo osebno v ambulanto (oddaljene vasi, nepomičnost). Pri tem velja upoštevati osnovni pogoj, da morata imeti tako bolnik kot zdravnik na voljo enega izmed medijev za prenos informacij (telefon, računalnik z internetno povezavo) in da ga znata uporabljati. To seveda ne pomeni, da zdravnik družinske medicine v prihodnosti ne bo več opravljal hišnih obiskov, vsekakor pa se bo pomen le-teh zmanjšal. Telemedicinska oskrba lahko prihrani marsikateremu kroničnemu bolniku potrebo po institucionalnem varstvu in mu tako omogoči, da se kljub kronični bolezni in starosti zdravi doma, v krogu najbližjih. Glede na veliko število kroničnih bolnikov, ki potrebujejo redno spremljanje in kontrole, je jasno, da bi njihova oskrba na daljavo pomembno razbremenila zdravnike družinske medicine, skrajšala čakalne vrste, bolnikom pa prihranila čas in denar, predvsem pa bi omogočila

- boljši dostop do zdravstvenih storitev, - dostop do boljših zdravstvenih storitev, - izboljšanje sporazumevanja med zdravstvenimi izvajalci, - lažje in boljše izobraževanje, - boljši dostop do informacij, - boljša izkoriščenost virov, - znižanje stroškov.

Številni analitiki menijo, da bi telemedicinska oskrba kroničnih bolnikov v družinski medicini pomembno povečala ekonomsko učinkovitost celotnega zdravstvenega sistema. To do neke mere gotovo drži, saj bi se s takšnim pristopom razbremenilo celotno primarno raven zdravstvene oskrbe, poraba sredstev bi bila racionalnejša, manj pa bi bilo tudi bolnikov, ki so po nepotrebnem napoteni h kliničnim specialistom. Slednja trditev izhaja iz dejstva, da bi zdravnik družinske medicine v primeru spremljanja izbranih kroničnih bolnikov preko računalnika le-te veliko bolje poznal, tako s telesnega kot psiho-socialnega vidika, ker bi prihajal v stik z njimi veliko pogosteje. To pomeni, da bi bolje razumel njihove zdravstvene težave in zanesljiveje ocenil, kdaj lahko bolniku pomaga na daljavo, kdaj se mora bolnik oglasiti v ambulanti in kdaj potrebuje specialistično obravnavo. Prav tako bi bila verjetnost zdravniške napake manjša, zadovoljstvo bolnikov pa večje.



49

Po nekaterih ocenah telemedicinska oskrba v družinski medicini daje boljše rezultate pri izbranih skupinah kroničnih bolnikov v primerjavi s konvencionalnim načinom zdravljenja. To pomeni, da so cilji zdravljenja posameznega bolnika pogosteje in hitreje doseženi, hkrati pa redkeje pride do bolnikove odpovedi sodelovanja. Bolniki sami so običajno v najboljšem položaju za obvladovanje svojega lastnega zdravja, to stališče pa vključuje pristop k zdravstvenemu varstvu, ki se osredotoča na bolnika. Rešitve na področju ohranjanja zdravja pomagajo bolnikom s kroničnimi obolenji tako, da njim in njihovim zdravnikom omogočajo nove vpoglede vanje. V okviru osebnih sistemov ohranjanja zdravja na daljavo je zdravnik sicer geografsko ločen od prejemnika nege, načrt nege pa je individualno prilagojen bolnikovim potrebam. Ta koncept, ki se osredotoča na bolnika in po katerem se nega zagotavlja na bolnikovem domu, naj bi po pričakovanjih kljub visokim stroškom nabave telemedicinske opreme dolgoročno privedel do znižanja stroškov in do znatnih prihrankov, predvsem na račun krajših hospitalizacij in preprečevanja stroškov, ki bi lahko nastali zaradi morebitnih zapletov in posledično dodatnega zdravljenja. Tako npr. statistike nakazujejo, da bi lahko v Nemčiji z uporabo telemedicine prihranili okrog 30 % od 60 milijard evrov, kolikor jih letno porabijo na zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. S pomočjo dnevne, avtomatizirane, a vendarle osebne pomoči bolniku lahko izvajalci zdravstvenih storitev optimizirajo bolnikovo zdravljenje in obravnavo, poleg tega pa lahko učinkoviteje obravnavajo večjo skupino bolnikov s kroničnimi obolenji. PASTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOVPASTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOVPASTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOVPASTI TELEMEDICINSKE OSKRBE KRONIČNIH BOLNIKOV Kritiki telemedicini najpogosteje očitajo pomanjkanje osebnega stika. Slednji ima pri obravnavi bolnikov pomembno, deloma tudi terapevtsko vlogo, kar pride še posebej do izraza v družinski medicini pri obravnavi starejših kroničnih bolnikov. Pri tej skupini bolnikov pozitivni transfer in izraz topline povečujeta motivacijo in samozavest v procesu zdravljenja. Telemedicinska oskrba tovrstnega neposrednega stika z bolnikom ne omogoča. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da sporazumevanje z bolnikom na daljavo otežuje prepoznavanje elementov nebesedne govorice, kar posledično pomeni, da zdravnik bolnika težje, lahko pa celo napačno razume. Celostno razumevanje posameznega bolnika je tako oteženo. Nekateri strokovnjaki zato opozarjajo, da lahko ob razmahu telemedicinske oskrbe kroničnih bolnikov zdravniki družinske medicine pričakujejo pogostejše napake pri svojem delu. Pomembna ovira pri vzpostavitvi in vzdrževanju telemedicinske infrastrukture je cena le-te. Glede na vsesplošno varčevanje v zdravstvenem sektorju in nenehna pogajanja o zvišanju plač zdravnikom je tovrstni finančni zalogaj vreden resnega premisleka. Na koncu se lahko namreč izkaže, da so izdatki za financiranje telemedicinske mreže večji od predvidenih dolgoročnih prihrankov, kar lahko vodi v škodo bolnikom. Pri delu s sodobno informacijsko tehnologijo je potrebno razpolagati z določeno mero praktičnega znanja o uporabi računalnikov in druge strojne opreme. Za modernega zdravnika to ne predstavlja večjega problema, še vedno pa se najdejo zdravniki in pomožno medicinsko osebje, ki računalnika ne zna oz. ne želi uporabljati. Podobno je pri bolnikih, še posebej starejših.



50

Če bi zdravnik družinske medicine želel kroničnega bolnika oskrbeti v celoti, bi telemedicina morala poleg osnovnih možnosti sporazumevanja zdravnik – bolnik zagotoviti tudi možnost osnovnega telesnega pregleda na daljavo in možnost izdajanja receptov za zdravila ter izdajanje napotnic in naročilnic. Omenjeni problem je deloma mogoče rešiti s telemedicinskimi aparati (npr. elektronski stetoskop, elektronski merilec krvnega tlaka, elektronski merilec koncentracije glukoze v krvi ...), ki pa cenovno niso dostopni vsakomur. Glede na to, da zdravnik družinske medicine pri oskrbi kroničnega bolnika igra vlogo nekakšnega koordinatorja pri zdravljenju ter pri tem razpolaga z veliko količino osebnih medicinskih podatkov, se pri prevelikem zanašanju na informacijsko tehnologijo poveča možnost zlorabe teh podatkov, prav tako pa morebitne izgube in težav s shranjevanjem oz. priklicem. »Ali je varovana zasebnost bolnika?«, »Ali bo zagotovljena zaupnost informacij?«, »Ali bo spoštovana bolnikova avtonomnost?«, »Ali so jasni pravni okviri zdravljenja?«, je množica vprašanj, na katere morajo uporabniki storitev telemedicine dobiti odgovor. Le malo članic EU ima za telemedicino jasen pravni okvir. Ni jasno opredeljenih mednarodnih okvirov za reševanje primera odgovornosti v primeru nepravilno postavljene diagnoze. Ni mednarodnih pravil, ki regulirajo predpisovanje zdravil. Ni mednarodnih pravil, ki bi omogočala preverjanje resničnosti podatkov. Ni mednarodno priznanih procedur za pridobivanje zdravniške licence za telemedicino. Pomanjkanje pravne jasnosti, zlasti v zvezi z izdajanjem dovoljenj, akreditacijo in registracijo telemedicinskih storitev in delavcev, jamstvom in vračilom stroškov pomeni past ter hkrati glavni izziv telemedicine. Spoštovanje zasebnosti in zagotavljanje varnosti sta glavna vidika pri spodbujanju zaupanja v telemedicinske storitve. Pri zbiranju in obdelovanju osebnih podatkov, zlasti zdravstvenih podatkov, je treba spoštovati pravice in temeljne svoboščine, kot sta temeljna pravica do zasebnega življenja in varstvo osebnih podatkov. Kot pri vsakem posredovanju osebnih zdravstvenih podatkov razkritje zdravstvenega stanja ali diagnoze lahko odločilno vpliva na zasebno in poklicno življenje posameznika. Tako kot pomanjkanje pravne jasnosti lahko predstavlja tudi varstvo podatkov past pri uporabi telemedicine na sploh, ne le pri vodenju in oskrbi kroničnega bolnika, zato ga je potrebno vedno sistematično proučiti. SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Telemedicina je gotovo ena od stvari, ki bodo oblikovale našo prihodnost. Staranje prebivalstva, potrebe starajočega se prebivalstva in bolnikov s kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo nove modele nege, sodelovanja, poti dostopa in oblikovanja načrta nege ter hiter razvoj tehnologij za izvajanje telemedicine so odločilni razlogi za tak pogled. Sodobne informacijske tehnologije omogočajo uporabo prilagojenih sistemov, ki na daljavo nadzirajo delovanje nekaterih telesnih funkcij, skrajšajo hospitalizacijo in zagotavljajo bolniku prijaznejšo oskrbo. Uporaba telemedicine bo pripomogla k skrajšanju časa, potrebnega za administrativne postopke, in omogočila nepretrgano zdravljenje z uporabo informacijskega sistema, ki omogoča sodelovanje med tistimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki skrbijo za posameznega bolnika.



51

Največja perspektiva nove informacijske infrastrukture pa je gotovo v boljši možnosti dostopa do splošnih nasvetov in informacij, ki pomagajo pri ohranjanju in krepitvi zdravja ter pri nekaterih postopkih samozdravljenja. Bolnikom bodo telekomunikacijske storitve omogočile dostop do najnovejših podatkov o zdravstvenih ponudnikih ter internetni dostop do podatkov in navodil za dostop do primernejšega zdravljenja glede na mesto poizvedovanja. Med že uveljavljene metode telemedicine prištevamo tudi teleposvetovanje, ki omogoča obravnavanje nekaterih bolezni doma ali v bližnji bolnišnici in tako omogoča dostopnost zdravstvenih storitev zlasti ljudem v odročnejših krajih in tistim s posebnimi potrebami. Verjetno največja vrednost in potencial novih tehnologij oz. telemedicine je na področju promocije zdravja, spodbujanja skrbi za lastno zdravje in določenih postopkih samozdravljenja. Dejstvo je, da se telemedicina pri nas zaenkrat vzpostavlja samo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva, a je v bližnji prihodnosti pričakovati razmah telemedicinskih storitev tudi na primarni ravni. Glede na to, da se telemedicinska mreža vzpostavlja postopoma, lahko možnost kakovostne in predvsem celostne telemedicinske oskrbe bolnikov pričakujemo šele čez čas. Smotrna uporaba sodobnih informacijskih rešitev v procesu oskrbe kroničnih bolnikov bo v prihodnosti razbremenila zdravnika družinske medicine, bolnikom olajšala dostop do zdravnikovega mnenja, povečala kakovost vodenja bolnikov in zmanjšala izdatke za zdravstveno varstvo. Vendar se tudi tu, kot na mnogih drugih področjih kaže, da tehnologija sama po sebi ne bo razrešila problemov, ki nastajajo, v veliki meri lahko doda nove. Telemedicinska oskrba kroničnih bolnikov bi morala v prihodnosti zdravniku družinske medicine pomeniti pomoč in dopolnilo pri vodenju, ne pa popolno nadomestilo za osebni stik. Telemedicna vendarle sama po sebi ni vsemogočna, deluje le v tesni povezavi z zdravnikom. Čeprav se zavedamo neslutenih možnosti informatike, ne smemo podpirati odtujenosti zdravnika od bolnika. Zdravnik se mora posvetiti bolniku in se z njim pogovoriti, ne pa zgolj uporabljati računalnike in jih krmiti s podatki. S povečanjem števila storitev in z večjo dostopnostjo informacij pač ni mogoče odpraviti osnovnih zdravstvenih problemov. Zato bo še naprej obstajala potreba po nevirtualnih, torej "resničnih" zdravstvenih storitvah, ki jih bodo, skupaj z vsemi zahtevnejšimi postopki, še dolgo opravljali zdravniki družinske medicine v neposrednem in pristnem odnosu z bolniki. Ni ga namreč nadomestila za vlogo zdravnika družinske medicine kot učitelja ali kot vzgojitelja za zdrav življenjski slog v neposrednem stiku z varovanci, skupaj s pripravo bolnika za življenje s kronično boleznijo.



52

LITERLITERLITERLITERATURAATURAATURAATURA 1. Vidmar G. Informatica medica Slovenica. Povzetki strokovnih prispevkov s srečanja MI-2010: 15supp. 2. Kirsch C. Monitoring chronically ill patients using mobile tehnologies. IBM System Journal 2007; 46:

85-93. 3. Rudel D. Zdravje na domu na daljavo za stare osebe. Infor Med Slo 2008;13:19-29. 4. Matjačić Z, Rusjan S, Stanonik I, Goljar N. Olenšek A. Vpliv treninga vzdrževanega ravnotežja med

stojo na kinetiko hoje za osebe skronično hemiparezo. Proceeding of 15. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj. Ljubljana: Inštitut RS za rehabilitacijo; 2004. pp. 243-52.

5. Cowie RL, Conley DP; Underwood MR, Reader PG. A randomised controlled trial of the Buteyko technique as an adjunct to conventional mamagement of asthma. Resp Med 2008; 102: 762-32.

6. Levent A. Device-Guided Paced Breathing Reduces Blood preasure: Ambulatory and Office Measurements. Journal of hypertension 2008;26 (suppl): S371-2.

7. Benner-Davis S, Heaton PC. Attention Deficit and Hyperactivity Disorder. Contraversis od Diagnosis and Safety of Pharmacological and nonpharmacological Treatment. Curr Drug Saf 2007; 2: 33-42.

8. Lawrence D. Telemedicine. Healthcare Informatics. Dosegljivo na: http://www.healthcare-informatics.com/ME2/dirmod.asp?sid=&nm=&type=Publishing&mod=Publications%3A%3AArticle&mid=8F3A7027421841978F18BE895F87F791&tier=4&id=B44D883442954FFBB55704993113AF2A

9. Lawrence D. Trend: Telemedicine. Healthcare Informatics. Dosegljivo na: http://www.healthcare-informatics.com/ME2/dirmod.asp?sid=&nm=&type=Publishing&mod=Publications%3A%3AArticle&mid=8F3A7027421841978F18BE895F87F791&tier=4&id=BB1F9142E1674E3CBDF4016BEFFB7879

10. Cvjetović S. Skrajni čas je za vstop Slovenije v telemedicino. Dosegljivo na: http://www.siol.net/slovenija/zdravje/2009/07/intervju_zalar.aspx

11. Ahlin M. Telemedicina. Dosegljivo na: http://zlataleta.com/telemedicina/ 12. Tasič J. Telemedicina in telekardiologija – novi orodji v medicini? Dosegljivo na:

http://www.zasrce.si/javne_datoteke/novice/datoteke/250-april2009.PDF 13. Rajamani S. Health Informatics: Tapping the Potential of Information Technology to Improve and

Transform Health Care. Medindia. Dosegljivo na: http://www.medindia.net/articles/healthinformatics.asp

14. Gustke SS, Balch DC, West VL, Rogers LO. Patient satisfaction with telemedicine. Dosegljivo na: http://tie.telemed.org/citations_t2.asp?citation=8249

15. Kurtz GL. The future of telecommunications in rural health care. Dosegljivo na: http://tie.telemed.org/citations_t2.asp?ID=981

16. Merrell RC. Telemedicine in the 90's: Beyond the future. Dosegljivo na: http://tie.telemed.org/citations_t2.asp?ID=1111

17. Perednia DA, Allen A. Telemedicine technology and clinical applications. Dosegljivo na: http://tie.telemed.org/citations_t2.asp?citation=1229

18. Telemedicine Defined. American Telemedicine Association. Dosegljivo na: http://www.americantelemed.org/i4a/pages/index.cfm?pageid=3333

19. Home Telehealth Clinical Guidelines. American Telemedicine Association. Dosegljivo na: http://www.americantelemed.org/files/public/standards/Home%20Telehealth%20Clinical%20Guidelines(1).pdf

20. Post SL. The medical Miracle of Telemedicine. Dosegljivo na: http://www.depts.ttu.edu/communications/vistas/archive/02-summer/stories/miracle-of-telemedicine.php

21. Vladzymyrkyy AV, Pavlovich RV. Telecardiology and Tele – ECG Network in Ukraine – Achievements and Clinical Efficiency. Dosegljivo na: http://www.medetel.lu/download/2009/parallel_sessions/presentation/day1/telecardiology_and_tele-ecg_network.pdf

Rotar-Pavlič D. E-izobraževanje.


53

EEEE----IZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJE

Danica Rotar-Pavlič1 UVODUVODUVODUVOD Številni avtorji opisujejo učenje oz. poučevanje s pomočjo računalnika (e-izobraževanje) kot čudovit in eksplozivno hiter napredek v načinu učenja. Sprašujejo se, ali gre za revolucijo na ravni univerzitetnega izobraževanja. Vsekakor tem ugotovitvam ne moremo nasprotovati, saj se je povečala tako moč kot tudi hitrost učenja in elektronskega sporazumevanja. Ko govorimo o e-izobraževanju, moramo že na začetku omeniti, da se pri tem načinu izobraževanja pojavlja več sopomenk: eeee----učenje, spletno učenje, eučenje, spletno učenje, eučenje, spletno učenje, eučenje, spletno učenje, e----izobraževanje, spletno izobraževanje, internetno izobražeizobraževanje, spletno izobraževanje, internetno izobražeizobraževanje, spletno izobraževanje, internetno izobražeizobraževanje, spletno izobraževanje, internetno izobraževanje, izobraževanje na daljavo vanje, izobraževanje na daljavo vanje, izobraževanje na daljavo vanje, izobraževanje na daljavo … Časovno se je najprej pojavilo učenje na daljavo, ki ni omogočalo sočasnega sinhronega dvosmernega sporazumevanja med učiteljem in učencem. Razvoj tega t.i. dopisnega izobraževanja je potekal v smeri uporabe radia in televizije, pri čemer snovalci niso dosegli pričakovanih rezultatov. Zaradi neuspeha pri uporabi radia in televizije so v 70. letih prejšnjega stoletja mnogi menili, da tak način učenja nima prihodnosti. V 80. letih so začeli poskušati s sistemi oglasne deske (angl. billboard systems – BBS) in ponovno pokazali na možnost za učinkovito učenje na daljavo. BBS lahko štejemo za predhodnika svetovnega spleta (angl. world wide web – www) (1). Danes imamo na voljo že možnost sočasnega sinhronega učenja dveh ali več udeležencev (angl. synchronous shared learning – SSL). Ti so del vódenega razreda in imajo dodeljenega mentorja, ki jih usmerja skozi e-izobraževanje. Učenci in mentor so sočasno prijavljeni v spletno e-izobraževanje in lahko komunicirajo med seboj. Preprost primer takega načina sodelovanja je klepetalnica. Izmed številnih prednosti, ki jih ponuja sinhrono učenje, omenimo le dve najpomembnejši:

− spletni tečaji in moduli potekajo tako, da se poučevanje in učenje odvijata sočasno, medtem ko so bile asinhrone oblike poučevanja izvedene tako, da je vedno prihajalo do časovnih zaostankov med delom učitelja in sprejemanjem učenca (npr. študenta ali zdravnika);

− sinhroni spletni tečaji spreminjajo učenca iz pasivnega sprejemnika znanja v aktivnega sodelavca, ki prispeva k doseganju napredka v znanju.

Nasploh je e-izobraževanje manj omejeno s časom in geografskim položajem, kar prispeva k učinkovitejši izrabi časa in denarja (2,3).

1Asist. dr. Danica Rotar-Pavlič, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Maribour, Slomškov trg 15, 2000 Maribor



54

Pri sodobnem načinu e-izobraževanja je zelo pomembna izbira kakovostne programske opreme (softvera). Eden izmed sistemov te vrste je Moodle (angl. modular object-oriented dynamic learning environment), ki ima že več kot 150.000 registriranih uporabnikov in je preveden v več kot 75 jezikov. V slovenskih šolah je bil prisoten že pred letom 2005 (4). DODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJEDODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJEDODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJEDODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJE Širitev svetovnega spleta je pomembno vplivala tudi na dodiplomsko izobraževanje. Izobraževalne vsebine, sporazumevanje med študenti in mentorji ter tudi vse druge aktivnosti izobraževanja so začele deloma potekati v elektronski obliki. . . . E-gradiva so postala sestavni del e-izobraževanja. E-gradiva so lahko učbeniki, delovni zvezki, navodila za uporabo različnih računalniških orodij, učni pripomočki za učitelje, mentorje in učeče se (preglednice, animacije ...), naloge za preverjanje in utrjevanje znanja, atlasi, izobraževalni portali ... (5). Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani uporabljajo sodobne metode elektronskega poučevanja že od leta 1995. Na začetku so bila na voljo le statična orodja; učitelji so za posamezne predmete oblikovali spletne strani. Poleg spletnega razredaspletnega razredaspletnega razredaspletnega razreda (angl. web classroom) so začeli uporabljati tudi platformo MediaWikiMediaWikiMediaWikiMediaWiki (www.mediawiki.org), ki je softverska osnova za internetno enciklopedijo Wikipedia (en.wikipedia.org). Tako so 1. decembra 2005 začeli prenašati gradiva iz spletnega razreda Web ClassroomWeb ClassroomWeb ClassroomWeb Classroom na MaFiRa wikiMaFiRa wikiMaFiRa wikiMaFiRa wiki (wiki.fmf.uni-lj.si). Univerza na Dunaju ponuja študentom posebno publikacijo o možnostih elektronskega učenja, ki potekajo na platformah Fronter in Moodle pod okriljem oddelka za e-izobraževanje (angl. e-learning department). Vsak študent najprej odpre svoj račun (u:net) ter se prijavi na direktoriju tečajev (angl. courses). Nekateri inštituti in univerze oblikujejo lokalne platforme, na katere se lahko študentje povežejo s klikom na ikono (6).



55

Slika 1. Publikacija o možnostih elektronskega učenja dunajske univerze. Univerza s Floride (Medical College of Georgia, University of Florida, Georgia' s Health Scientist University) je v program dodiplomskega izobraževanja uvedla učenje s pomočjo učenje s pomočjo učenje s pomočjo učenje s pomočjo virtualnih bolnikovvirtualnih bolnikovvirtualnih bolnikovvirtualnih bolnikov. Dr. Scot Lin, ki poučuje načela sporazumevanja, pravi, da so študenti nov način hitro sprejeli, saj poteka podobno kot videoigre. Program omogoča osvojitev temeljnih veščin sporazumevanja, vključno z nebesednim sporazumevanjem. V primerjavi s standardiziranimi bolniki, ki so v poučevanju sodelovali v preteklosti, ima učenje s pomočjo virtualnega bolnika precej prednosti. Število standardiziranih bolnikov, katerih vloge odigrajo laiki igralci, je vedno omejeno, saj igralci niso na voljo kadar koli. Pri ogledu videoposnetkov v skupini študentov je bila razprava o opravljeni nalogi za posamezne študente včasih neprijetna. Virtualni bolnik pa ima vedno dovolj časa, vedno je na voljo, okolje je varno, saj ni predstavitve pogovora pred celotno skupino študentov. Thomas Wood, študent tretjega letnika medicine pove, da se je na ta način naučil postavljanja neprijetnih in težkih vprašanj ter jemanja anamneze o spolnem zdravju (7).



56

Slika 2. Virtualni bolnik pomaga študentom medicine osvojiti veščine sporazumevanja (7). Sporazumevanje z bolniki in njihovimi svojci je zelo zahtevna naloga. Številne neprijetne situacije lahko mladega zdravnika spravijo v stisko, zato je dobro, da se z njimi seznani že kot študent. Univerza na Floridi omogoča tudi učenje s pomočjo virtualnega bolnika, ki telefonira zdravniku v ordinacijo. Eden od takšnih virtualnih bolnikov je mož, ki kliče, da je njegova žena, ki je duševna bolnica, zaužila večjo količino tablet; sprašuje, kako naj ukrepa, saj je ženino življenje ogroženo, sam pa je v veliki stiski. Študent medicine se s pomočjo programa pogovarja z možem kot v resničnem življenju (interaktiven pogovor) (8). Na medicinski fakulteti pri Imperial College London so razvili elektronski pripomoček, imenovan drugo življenje drugo življenje drugo življenje drugo življenje (angl. Second Life). Računalniška simulacija omogoča študentom, da se pri obravnavi virtualnih bolnikov naučijo pristopa do bolnika, diagnostičnih preiskav, postavitve diagnoze in nadaljnjega vodenja bolnika. Program se začne z vstopom študenta v bolnišnico, nadaljnje napredovanje po njej pa je odvisno od njegovih pravilnih odločitev in dejanj (tako si mora, denimo, redno umivati roke). Virtualni bolnik študenta postavlja tudi vprašanja (npr. ali se bo bolezen ponovila in podobno). V primeru napačnega odgovora se na zaslonu izpiše opozorilo in študent prejme tudi obsežen pravilen odgovor. Npr. obravnava bolnika s pnevmotoraksom je imela do 18. avgusta 2010 zabeleženih 14.174 obiskov (9).



57

Slika 3. Simulacija v virtualnem svetu, imenovanem drugo življenje (angl. second life). Avtorji virtualnega modula Axiom Neuro trdijo, da lahko uporabnik na ta način lažje osvoji znanje. Namesto prebiranja na stotine strani v literaturi lahko ustrezno znanje pridobi s pomočjo virtualnega bolnika, ki ga spremljajo še tridimenzionalni prikazi okvar tridimenzionalni prikazi okvar tridimenzionalni prikazi okvar tridimenzionalni prikazi okvar na posameznem organu ali tkivuna posameznem organu ali tkivuna posameznem organu ali tkivuna posameznem organu ali tkivu ter besedilo s pojasnilom o bolezenskem stanju. Modul omogoča uporabniku, da se nauči diagnosticirati 10 pogostih oblik možganske kapi in nekaj drugih nevroloških bolezni (10).



58

Slika 4. Prikaz tridimenzionalne nevroanatomije pri virtualnem bolniku z možgansko kapjo (10). SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Uporaba računalnikov in interneta je vplivala na širitev uporabe elektronskih orodij tudi na področju izobraževanja. Čeprav so bila razvita z namenom, da bi olajšala vsakodnevno življenje, so se pojavila nasprotovanja »tehnofobov«nasprotovanja »tehnofobov«nasprotovanja »tehnofobov«nasprotovanja »tehnofobov«, ki so se pozneje izkazala kot neupravičena. Danes lahko ugotovimo, da se je metoda »prijela« in da do e-izobraževanja prevladujejo pozitivna stališča (11). Pri študiju medicine so avtorji dvomili v učinkovotost e-izobraževanja zaradi narave študija samega. Zaradi obravnave bolnikov bi bila morda res primernejša neposredna obravnava (angl. face-to-face learning) (12). A e-izobraževanje ima kljub pomislekom precej prednosti. Gre namreč za sistem, usmerjen k študentu, saj ta lahko sam izbira, kdaj, kje, kaj in kako se bo učil. Poleg tega je mogoč individualen nadzor študenta in spremljanje njegovega napredka (13,14). Spletne aplikacije omogočajo, da se izobraževalne vsebine ponudijo široki množici uporabnikov, študentom iz različnih držav in kultur (15).



59

LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA 1. Sajovic P. E-izobraževanje. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za

matematiko in fiziko; 2006. pp. 1-50. 2. Sajko M, Rabuzin K, Hutinski Ž. Sistemski razvoj elektronskega učenja v visokošolski izobraževalni

ustanovi [Systematic approach to e-learning in a higher education institution]. Organizacija 2006; 39: 97-107.

3. Lukšič P, Horvat B, Bauer A, Pisanski T. Practical E-Learning for the Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana. Interdisciplinary Journal of Knowledge and Learning Objects 2007; 83: 73-83.

4. Raba interneta v Sloveniji (RIS project),2005. Dosegljivo na: http://www.slovenia.ris.org in http://www.ris.si

5. Dosegljivo na: http://www.mklj.si/index.php/digitalna-knjiznica/e-izobrazevanje 6. Dosegljivo na: http://www.univie.ac.at/ZID/daten/medien/pdfs/folder_elearn_stud_en.pdf 7. Dosegljivo na: http://www.youtube.com/watch?v=ke8d3nTeDxg 8. Dosegljivo na: http://www.youtube.com/watch?v=1jUicGlRGSc 9. Dosegljivo na: http://www.youtube.com/watch?v=WnPYhSbSABA&feature=related 10. Dosegljivo na: http://www.youtube.com/watch?v=0ReD8gNKRcs 11. Sandars J, Morrison C. What is the Net Generation? The challenge for future medical education.

Medical Teacher 2007; 29: 85-8. 12. Harden RM, Hart IR. An international virtual medical school (IVIMEDS): the future for medical

education? Medical Teacher 2002; 24: 261-7. 13. McKimm J, Jollie C, Cantillon P. ABC of learning and teaching: Web based learning 1. BMJ 2003; 326:

870-3. 14. Ruiz JG, Mintzer MJ, Leipzig RM. The impact of E-learning in medical education. Acad Med 2006; 81:

207-12. 15. Evans P, Suzuki Y, Begg M, Lam W. Can medical students from two cultures learn effectively from a

shared web-based learning environment? Medical Education 2008; 42: 27-33.


Petek-Šter M. E-izobraževanje zdravnikov.


61

EEEE----IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOVIZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOVIZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOVIZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV

Marija Petek-Šter1 UVODUVODUVODUVOD Posameznik naj bi se učil vse življenje na strokovnem, poklicnem, osebnem in kulturnem področju. Vsako izobraževanje je usmerjeno v osebni razvoj in samorealizacijo. Stalno izobraževanje vzgaja h kritičnosti, k samokritičnosti, k ustvarjalnosti, k ustvarjalnemu odkrivanju in reševanju problemov. Osnovna motiva za stalno izobraževanje sta (1)

− pridobitev znanja in spretnosti in − socialni motiv (druženje in sodelovanje z drugimi).

Potreba po stalnem izobraževanju je utemeljena z več razlogi, ki so našteti v nadaljevanju.

− Življenje je polno izzivov. − Spremembe se vrstijo tako hitro, da jih ni več mogoče prenašati samo iz

generacije v generacijo. − Vsega znanja ni moč posredovati na šolski način. − S podaljševanjem študija se podaljšuje (socialna) odvisnost, medtem ko je

posameznik v stalnem izobraževanju gospodarsko neodvisen. − Znanje hitro zastara, zato zaostanek na strokovnem področju zmanjšuje

sposobnost v tekmi z ostalimi. − Politični vplivi preko množičnih sredstev občil silijo v izobraževanje na področjih,

kjer se čutimo šibke. − Izobraževanje lahko ustvarjalno zapolni nastalo praznino ob podaljšanju prostega

časa. Izobraževanje, ki je pomembno za kakovost v zdravstvu, lahko zaradi boljše preglednosti delimo na splošno strokovno izobraževanje, ki daje osnove za izvajanje strokovnega dela nalog in na (ožje) izobraževanje za kakovost, s pomočjo katerega se izvajalci

− seznanijo z zamislijo o stalnem izboljševanju kakovosti, − oblikujejo odnos do kakovosti lastnega dela in − se usposobijo za izboljševanje lastnega dela.

Osnovni cilj stalnega strokovnega izobraževanja je vpliv na izvajalce zdravstvene oskrbe z naslednjimi nameni:

− pomoč pri ustvarjanju novega znanja, − pomoč pri spreminjanju sloga dela, − preverjanje ustreznosti sedanjega sloga dela.

1Doc. dr. Marija Petek-Šter, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana



62

EEEE----IZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJE Informacijsko tehnologijo lahko uporabljamo za podporo upravno-administrativnih procesov ali za podporo procesov poučevanja in učenja. Uvajanje informacijske tehnologije v izobraževanje prinaša številne spremembe. Po eni strani se, predvsem z razvojem interneta, povečuje dostopnost izobraževanja, po drugi strani pa se spreminja proces poučevanja/učenja in seveda samo upravljanje ter vodenje izobraževanja. Elektronsko izobraževanje postavlja učenca v aktivnejšo vlogo, kot jo poznamo v tradicionalnem izobraževanju. Vključevanje informacijskih tehnologij v izobraževanje zahteva ustrezno usposobljenost sodelujočih v elektronskem izobraževanju in njihovo naklonjenost za delo z informacijskimi tehnologijami (1). Elektronsko oz. e-izobraževanje je izobraževanje, pri katerem se učencu/študentu študijska gradiva posredujejo s pomočjo elektronskih medijev (interneta, intraneta, ekstraneta, satelitov, avdio/video naprav, zgoščenk) (povzeto po InternetTime Group). Ključna značilnost ni prostorska (ali časovna) ločitev udeležencev izobraževanja, temveč spremenjen način dela, ki ga intenzivna uporaba informacijskih tehnologij povzroča, zaradi česar se izobraževanje lahko bolje prilagaja potrebam in možnostim udeležencev izobraževanja. V praksi se velikokrat govori tudi o e-učenju, kar seveda izhaja iz angleškega prevoda »e-learning«. Glede na to, da je učenje povezano z aktivnostjo posameznika, je e-izobraževanje e-učenju nadrejeni pojem, saj gre za izobraževanje, ki ga s pomočjo informacijskih tehnologij izvaja izobraževalna institucija, ki organizira izobraževanje in udeležencem – študentom nudi podporo. Izobraževanje prek interneta (online izobraževanje) so opazili tudi v drugih, ne samo v izobraževalnih okoljih. Tako se prek intraneta, interneta in ekstraneta izobražujejo tudi zaposleni v podjetjih, s čimer podjetja povečujejo vrednost človeškega kapitala. Pridobivanje novih znanj je namreč pomembno tako za posameznika, ki si s tem povečuje zaposlitvene možnosti, kot tudi za podjetje in državo, ki si tako povečujeta človeški kapital ter konkurenčno prednost. E-izobraževanje postaja za družbo in za izobraževalne institucije zanimivo tudi zaradi uvajanja konceptov vseživljenjskega izobraževanja ter naraščajočega pomen znanja, ki tako pri nas kot v tujini povzroča naraščajoče povpraševanje po različnih izobraževalnih oblikah. Naraščajočemu povpraševanju po raznovrstnih izobraževalnih programih v svetu sledijo izobraževalne institucije, ki ponujajo nove oblike izobraževanja, pogosto podprte z informacijskimi tehinologijami, predvsem z internetom. V teoriji se srečujemo še z vrsto drugih izrazov, kot npr. odprto izobraževanjeodprto izobraževanjeodprto izobraževanjeodprto izobraževanje,,,, ki so ga opredelili kot vsakršno izobraževanje z minimalnimi omejitvami za vključitev v izobraževanje. Tako študent samostojno sprejema odločitve, glede vsebin študija, časa, načina in kraja študija, začetkov, dinamike in zaključkov študija, načinov preverjanje in ocenjevanja znanja itn. Fleksibilno učenjeFleksibilno učenjeFleksibilno učenjeFleksibilno učenje je drugi pojem, ki se ga pogosto zamenjuje z elektronskim izobraževanjem. Gre za fleksibilnost pri uporabi študijskih gradiv. Pri učenju iz številnih virov je pomembno, da jih študentje lahko študirajo individualno ali v skupini, tudi brez učiteljeve ali mentorjeve prisotnosti. Študij torej prilagajajo prostemu času in svojim sposobnostim.



63

Neodvisno učenjeNeodvisno učenjeNeodvisno učenjeNeodvisno učenje omogoča učenje iz različnih virov, ki pa ga ne gre zamenjevati z individualnim učenjemindividualnim učenjemindividualnim učenjemindividualnim učenjem, to je z učenjem, ki je prilagojeno posamezniku. Tako v odprto učenje, kot tudi v fleksibilno učenje in učenje na daljavo lahko vključimo tudi samostojno samostojno samostojno samostojno učenjeučenjeučenjeučenje, kjer posameznik znanje pridobiva samostojno, brez pomoči učitelja ali mentorja. Učenec tudi sam preverja doseganje zastavljenih ciljev. EEEE----IZOBRAŽEVANJE V MEDICINIIZOBRAŽEVANJE V MEDICINIIZOBRAŽEVANJE V MEDICINIIZOBRAŽEVANJE V MEDICINI Elektronsko izobraževanje omogoča edinstveno priložnost za izobraževanje ter dostop do znanja in informacij tudi v medicini (3,4). Pomembno je, da izobraževalne vsebine izpolnijo izobraževalne potrebe, kar zahteva skrbno pripravo. Elektronsko izobraževanje ima številne prednosti (fleksibilnost, neodvisnost in samostojno učenje, je vsaj primerljivo, če ne bolj učinkovito, kot tradicionalne oblike izobraževanja, stroškovno in časovno pa ugodnejše od tradicionalnih oblik izobraževanja), vendar pa številne ovire omejujejo njegovo uporabo (nezadostna oprema, naklonjenost tradicionalnim oblikam izobraževanja ...) (4). Elektronski viri imajo svoje mesto tudi v ocenjevanju. Postavlja se vprašanje, ali je samo-ocenjevanje preko elektronskih virov bolj zanesljivo kot ocenjevanje s klasičnimi metodami. Raziskave, zajete v sistematičnem pregledu literature kažejo, da je sposobnost zdravnikov, da z zadostno stopnjo zanesljivosti ocenijo svoje znanje ter veščine omejena (5). Podobno velja za ocenjevanje preko elektronskih virov. Ocenjevanje preko elektronskih virov pa je kljub temu koristno, saj omogoča spremljanje napredka pri pridobivanju znanja v okvirih, ki se vežejo na reprodukcijo pridobljenega znanja (4). METODE EMETODE EMETODE EMETODE E----IZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJA Telekonzultacija Telekonzultacija Telekonzultacija Telekonzultacija –––– posvetovanje med zdravniki posvetovanje med zdravniki posvetovanje med zdravniki posvetovanje med zdravniki Telemedicina je opredeljena kot uporaba elektronskih informacijskih tehnologij z namenom izboljšanja zdravstvenega varstva. Ena izmed ključnih prednosti, ki jih prinaša telemedicina, je možnost konzultacije med zdravniki primarne in sekundarne ravni, kar imenujemo telekonzultacija. Prednosti, ki jo prinaša telekonzultacija za zdravnika družinske medicine, so izvedljivost, učinkovitost, majhni stroški ter zadovoljstvo bolnikov (6). VideokonferencaVideokonferencaVideokonferencaVideokonferenca Videokonferenca je opredeljena kot konferenca, ki poteka v živo, v realnem času, tako da je en del udeležencev na eni ali več lokacijah in drugi del udeležencev na drugi lokaciji (6). Pionir telemedicine s prvo videokonferenco je bil dr. Michael Ellis DeBakey leta 1962, ko je s pomočjo videokonference demonstriral operacijo na odprtem srcu. Mednarodno telekomunikacijsko združenje (ITU) je opredelilo več standardov za opremo za videokonferenco. Standardi omogočajo, da oprema različnih proizvajalcev lahko komunicira med seboj. ITU tudi opredeljuje standarde za posamezne elemente videokonference, kot so zvok, video, vzporedni video ter kodiranje, ki so pomembni zaradi zagotavljanja bolnikove varnosti, zaupnosti in zasebnosti. Prenos videokonference lahko poteka po štirih različnih poteh: satelitske komunikacije, internetnega protokola



64

(na osnovi interneta temelječa povezava), preko ISDN (Integrated Service Digital Network) povezave ali preko tretje generacije mobilnih telefonov (3G). Uporaba videokonference se je v zadnjih letih s preprostejšo in cenovno dostopno opremo tako razmahnila, da jo danes uporabljamo na vseh področjih medicine. Najbolj je metoda uporabna v vejah medicine, ki so povezane z vizualizacijo, npr. kirurgija. Uporablja se za spremljanje posegov, pooperativno sledenje bolnikom, izobraževanje kirurgov in multidisciplinarne timske sestanke. Prednosti, ki jih ponuja videokonferenca, so naslednje (6):

− takojšnja povratne informacija: poteka v realnem času in omogoča vsem udeležencem, da se odzovejo in podajo svoje mnenje ter prejmejo odziv ostalih udeležencev konference,

− ohranjanje značilnosti posameznika, kot so ton glasu ter nebesedna govorica, − omogoča simultano sporazumevanje med številnimi udeleženci videokonference, − informacije, ki jih udeleženci konference pridobijo, pripomorejo k razumevanju

procesov, za katere je sicer potrebna fizična prisotnost. EEEE----IZOBRAŽEVANJE KOT METODA SAMOIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJE KOT METODA SAMOIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJE KOT METODA SAMOIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJE KOT METODA SAMOIZOBRAŽEVANJA Samoizobraževanje je povezovanje lastnih izkušenj s teorijo, ki jo učenec izbira sam. Učenec sam prevzame pobudo in odgovornost za lastno izobraževanje. Osredotoči se na svoje edinstvene potrebe, kar spodbuja uporabo pridobljenega znanja pri vsakdanjem delu. Prikladnost metode je v tem, da se učenec lahko izobražuje na domu, kar zmanjšuje stroške in porabo časa tako zanj kot za učitelje. Ob manjših stroških in enaki porabi časa se učenec lahko seznani z večjo količino sporočil. Osnovna pomanjkljivost samoizobraževanja je lahko nepreglednost množice novega znanja in včasih enostranska usmerjenost pri izbiri virov (1). Vse navedene prednosti samoizobraževanja postavljajo samoizobraževanje na vedno pomembnejše mesto. Če želimo, da bo dosežen ustrezen vpliv na učence in bomo deležni koristi izboljšanja kakovosti dela, bi bilo potrebno, da so v izogib napačni izbiri virov ključne vsebine ustrezno pripravljene. Interaktivna spletna gradiva so lahko učinkovita v medicinskem izobraževanju, če so ustrezno načrtovana ter implementirana in sledijo načelom priprave učenega načrta, začenši z oceno potreb učenca, teoriji učenja odraslih in vedenjski teoriji (8). Internet zdravniku v samoizobraževanju omogoča pridobivanje novega znanja s prebiranjem elektronskih virov, s komunikacijo preko elektronskih medijev (elektronska pošta, skype, telefon) omogoča izmenjavo mnenj in izkušenj med kolegi na različnih ravneh zdravstvenega varstva, videlo konferenca pa omogoča, da multidisciplinarni tim strokovnjakov sočasno in interaktivno obravnava problem s ciljem doseči optimalno obravnavo za bolnika.



65

EEEE----IZOBRAŽEVANJE KOT DEL STALNEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVANJE KOT DEL STALNEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVANJE KOT DEL STALNEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVANJE KOT DEL STALNEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ZDRAVNIKOVZDRAVNIKOVZDRAVNIKOVZDRAVNIKOV Zdravniški/zobozdravniški poklic pomeni avtonomnost in neodvisnost z etično zavezo delovati v skladu s sprejetimi strokovnimi ter etičnimi normativi in standardi, ki glede na potrebe bolnikov vključujejo nenehno dograjevanje in izpopolnjevanje profesionalnega znanja, veščin in odnosov. Najmočnejši motivirajoči dejavnik za nenehno in doživljenjsko učenje sta pripravljenost ter volja po vzdrževanju poklicne kakovosti v procesu stalnega strokovnega razvoja – SSR (angl. »continuous professional development«). SSR pomeni vse zdravnikove/zobozdravnikove aktivnosti za izboljševanje poklicne usposobljenosti/kompetentnosti (medicinske, upravljavske, socialne, osebnostne), ki je potrebna za zadovoljevanje potreb bolnikov. Zdravniška zbornica Slovenije pogojuje podaljšanje licence za zdravnike in zobozdravnike z zadostnim številom kreditnih točk. V okviru stalnega podiplomskega izobraževanja (SPI) je za obnovitev licence potrebno zbrati 75 kreditnih točk v 7-letnem licenčnem obdobju. Za stalno podiplomsko izpopolnjevanje se štejejo strokovna srečanja, samoizpopolnjevanja in izpopolnjevanja v medicinskih in drugih ustanovah (9):

− predavanje ali pasivna udeležba na strokovnem srečanju, − objava strokovnega prispevka v strokovni reviji, zborniku, knjigi ali monografiji, − samoizpopolnjevanje s pomočjo multimedijskih programov, − študij strokovne literature s pisnimi odgovori na testna vprašanja, − študijska potovanja in obiski, − udeležba na posameznem strokovnem predavanju.

Že danes je pri Zdravniški zbornici Slovenije mogoče pridobiti licenčne točke tako, da s potrdilom o samoizpopolnjevanju s pomočjo multimedijskih programov na podlagi individualne vloge zdravnik pridobi licenčne točke. Ponudnik storitev za samoizobraževanje preko svetovnega spleta (npr. Medscape CME), zahteva registracijo, storitev pa je brezplačna. Po uspešno rešenem testu, ki se nanaša na obravnavano temo, uporabnik prejme certifikat, ki potrjuje, katero vsebino je uporabnik osvojil ter koliko točk za podaljšanje licence mu pripada. Velja, da je ena ura izobraževanja vredna eno kreditno točko. Postopek pridobivanja licenčnih točk preko svetovnega spleta ima trenutno še nekaj omejitev (zahteva znanje tujega jezika – večinoma angleškega, vložitev individualne vloge za pridobitev kreditnih točk …), zato obstaja ideja, da strokovna združenja po vzoru iz tujine (npr. Medscape CME) v bodoče pripravijo spletno stran, ki bo zdravnikom družinske medicine in ostalim zainteresiranim zdravnikom omogočala izobraževanje preko interneta v slovenskem jeziku in vsebinami, ki se nanašajo na delo zdravnika družinske medicine v našem okolju (10). Videokonferenca je prav tako ena od oblik stalnega strokovnega izobraževanja, ki je bila dobro sprejeta tako s strani učiteljev kot učencev predvsem zato, ker jim je omogočila stalno strokovno izobraževanj brez potovanj. Videokonferenca z namenom izobraževanja mora biti vsebinsko in časovno načrtovana, vodena s strani učiteljev, ustrezno tehnično podprta ter ob koncu ocenjena (11).



66

RAZŠIRJENOST IN STALIŠČA ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE DO ERAZŠIRJENOST IN STALIŠČA ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE DO ERAZŠIRJENOST IN STALIŠČA ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE DO ERAZŠIRJENOST IN STALIŠČA ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE DO E----IZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJA Elektronsko izobraževanje v družinski medicini še ni posebno razširjena oblika izobraževanja. Po podatkih danske študije je v polletnem obdobju uporabilo elektronsko izobraževanje vsaj enkrat le 5,3 % zdravnikov, 17 % od teh pa jih je elektronsko izobraževanje uporabljalo več kot enkrat (12). Pogosteje so ga uporabljali moški zdravniki in tisti, ki so bili člani stanovskega združenja (13), uporabniki interneta za izobraževanje so bili dve leti mlajši od ne uporabnikov, k uporabi e-izobraževanja pa je v veliki meri prispevalo predhodno poznavanje uporabe interneta in predhodne izkušnje z elektronskim izobraževanjem (14). V kvalitativni raziskavi, v kateri so sodelovali eksperti s področja izobraževanja v družinski medicini, so bili le-ti enotnega mnenja, da je elektronsko izobraževanje primerna oblika izobraževanja na vseh stopnjah izobraževanja. Opozorili so na nevarnosti elektronskega izobraževanja: ne izpolni potreb učenca, didaktični koncept pa je slabo zastavljen. Svetovali so, da je elektronsko izobraževanje neodvisno in ni financirano s strani farmacevtske industrije, da ne bi prišlo do konflikta interesov (15). USPEŠNOST EUSPEŠNOST EUSPEŠNOST EUSPEŠNOST E----IZOBRAŽEVANJA V PRIMERJAVI S TRADICIONALNIMI IZOBRAŽEVANJA V PRIMERJAVI S TRADICIONALNIMI IZOBRAŽEVANJA V PRIMERJAVI S TRADICIONALNIMI IZOBRAŽEVANJA V PRIMERJAVI S TRADICIONALNIMI METODAMI IZOBRAŽEVANJAMETODAMI IZOBRAŽEVANJAMETODAMI IZOBRAŽEVANJAMETODAMI IZOBRAŽEVANJA V literaturi najdemo številne dokaze, ki potrjujejo primerljivo ali celo večjo uspešnost elektronskih oblik izobraževanja v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja. Elektronsko učenje se je izkazalo kot uspešno pri implementaciji kliničnih smernic (16), zdravniki družinske medicine, ki so sodelovali v videokonferenci, so imeli boljše znanje od tistih, ki so poslušali klasično predavanje (17). V petih evropskih državah so ugotavljali uspešnost e-izobraževanja na področju z dokazi podprte medicine in so ugotovili, da se je znanje na vseh opazovanih področjih izboljšalo, izboljšala pa se je tudi sposobnost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju konkretnih primerov (18). Tudi primerjava med eno od najbolj uspešnih oblik tradicionalnega izobraževanja – interaktivno učno delavnico in elektronskim izobraževanjem je pokazala, za sta metodi primerljivo uspešni, v določenem segmentu (znanju o obravnavi visoko ogroženih bolnikov z dislipidemijo) pa je bilo elektronsko izobraževanje celo uspešnejše (19). SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Učenje je potreba in zahteva, ki ji mora slediti vsak zdravnik. Potreba po učenju je usmerjena v osebni razvoj in samorealizacijo, avtonomnost in neodvisnost zdravniškega poklica pa od zdravnika zahteva, da stalno deluje v skladu z sprejetimi strokovnimi in etičnimi normami ter standardi, kar od zdravnika zahteva dopolnjevanje in izpopolnjevanje profesionalnega znanja, veščin ter odnosov. Med metodami izobraževanja vodilno mesto z uporabo interneta prevzemajo elektronske oblike izobraževanja. Elektronsko izobraževanje predstavlja edinstveno priložnost za izobraževanje ter dostop do znanja in informacij, saj omogoča fleksibilnost, neodvisnost ter samostojno učenje, je vsaj primerljivo, če ne bolj učinkovito kot tradicionalne oblike izobraževanja, stroškovno in časovno pa ugodnejše od tradicionalnih oblik izobraževanja.



67

Elektronsko izobraževanje ima številne prednosti, vendar pa številne ovire omejujejo njegovo uporabo (nezadostna oprema, naklonjenost tradicionalnim oblikam izobraževanja …) Med zdravniki družinske medicine je uporabe elektronskega izobraževanja trenutno še relativno skromna. Strokovnjaki priporočajo interaktivno elektronsko izobraževanje, ki naj sledi potrebam učenca in upošteva načela teorije učenja odraslih ter je tehnično oblikovano tako, da omogoča ponovno preverjanje potreb ter prilagajanje vsebin skozi daljše časovno obdobje. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Kersnik J. Izobraževanje za kakovost. Dosegljivo na: http://www.drmed.org/strok/ssi/kakovost/kakovost_275.htm

2. Sulčič V, Lesjak D, Balde A. Uvod v ekonomiko e-izobraževanja. Dosegljivo na: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1581-4718/010.pdf

3. Kim S. The future of e-Learning in Medical education: Current Trends and Future Opportunities.Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19223995?ordinalpos=9&itool=EntrezSystem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pubmed_RVDocSum&log$=freejrpmc

4. McKimmJ, Jollie C, Cantillon P. Web based learning. BMJ 2003; 326: 870-3. 5. Davis DA, Mazmanin PE, Fordis M, Van Harrison R, Thorpe KE, Perrier L. Accuracy of Physician Self-

assessment Compared With Observed Measures of Competence.A systemativ Review. JAMA 2005; 296:1094-102.

6. Zanaboni P, Scalvini S, Bernocchi P, Borgi G, Tridico G, Masella C. Telecommunication service to improve healthcare in rural areas: acceptance, organisational impact and appropriateness. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2803179/?tool=pubmed

7. Augestad KM, Lindsetmo RO. Overcoming Distance: Video-Conferencing as a Clinical and Educational Tool Among Surgeons. World J Surg 2009; 33: 1356-65.

8. Sisson SD, Hill-Briggs, Levine D. How to improve medical education website design.Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2868857/?tool=pubmed

9. Stalni podiplomski razvoj. Dosegljivo na: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/242/stalni-podiplomski-razvoj

10. Švab I, Petek-Šter M. Nove možnosti za izobraževanje zdravnikov družinske medicine. Isis 2009; 18: 82.

11. Sargeant AM, MacDouglas E, Proctor-Simms M. Videoconferencing for continuing medical education: from pilot project to sustained programme. J Telemed Telecare 2001, 8: 131-7.

12. Waldorff FB, Plesner Steenstrup A, Nielsen B, Rubak J, Bro F. Diffusion of an e-learning programme among Danish General Practitioners: A nation-wide prospective survey. Dosegljivo na: http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=18439279

13. Vollmar HC, Rieger MA, Butzlaff ME, Ostermann T. General Practirioners' preferences and use of educational media: a German perspective. Dosegljivo na: http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=19220905

14. Ruf D, Kriston L, Berner M, Harter M. General practitioners and online continuing medical education-which factors influencing its use. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2733536/?tool=pubmed

15. Gensichen J, Vollmar HC, Sonnichsen A, Waldmann UM, Sandars J. E-learning for education in primary healthcare – turning the hype into reality: a Delphy study. Eur J Gen Pract 2009; 15: 11-4.

16. Robinson J. Web-based learning strategies in combination with published guidelines to change practice of primary care professionals. Br J Gen Pract 2009; 59: 104-9.

17. Rossaro L, Tran TP, Ransibrahmanakul K, Rainwater JA, Csik G, Cole SL, et al. Hepatitis C videoconferencing: the impact on continuing medical education for rural healthcare providers. Telemed J E Health 2007; 13: 269-77.

18. Kulier R, Hadley J, Weinbrenner S, Meyerrose B, Decsi T, Horvath AR e tal. Harmonising Evidence-based medicine teaching: a study of the outcome of e-learning in five European countries. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2386125/?tool=pubmed

19. Fordis M, King JK, Ballantyne CM, Jones PH, Schneider KH, Spann SJ, et al. Comparison of the instructional Efficacy of Internet-Based CME With Live Interactive CME Workshops. JAMA 2005; 294: 1043-51.


Rifel J, Poplas-Susič T. E-izobraževanje bolnikov.


69

EEEE----IZOBRAŽEVANJE BOLNIKOVIZOBRAŽEVANJE BOLNIKOVIZOBRAŽEVANJE BOLNIKOVIZOBRAŽEVANJE BOLNIKOV

Janez Rifel1, Tonka Poplas-Susič2

UVODUVODUVODUVOD Informacije in sporazumevanje v elektronski obliki spodbujajo partnersko vlogo bolnikov v zdravstveni oskrbi. Bolniki, ki aktivno uporabljajo elektronsko pošto, elektronske kartoteke in internet, še posebej, če je vse to vključeno v kakovosten in učinkovit partnerski odnos med zdravnikom in bolnikom, lahko pomembno vplivajo na boljši izhod svojega zdravja (1). V zadnjih letih, predvsem pa po letu 2000, vedno več bolnikov išče informacije, povezane z zdravjem, na internetu (2). Leta 1999 je na celem svetu imelo 359 milijonov ljudi dostop do interneta, od tega jih je 157 milijonov živelo v Kanadi in ZDA (3). Leta 2000 je vsaj enkrat v letu internet uporabila polovica odraslih Američanov, leta 2009 pa že tri četrtine (4). V Sloveniji je internet leta 2003 uporabljalo 42 % ljudi, starejših od 15 let, leta 2007 pa 63 % ljudi, starih od 10 do 75 let (5,6). V ZDA je v letu 2000 iskalo informacije, povezane z zdravjem, na internetu 54 % odraslih uporabnikov interneta, leta 2007 pa že 75 % (4). Zdravstveni delavci se še vedno premalo zavedamo pomena informacij, ki jih bolniki pridobijo v elektronskih medijih. Dve tretjini zdravnikov družinske medicine je leta 2004 mislila, da ima manj kot polovica njihovih bolnikov dostop do interneta (v resnici je imelo dostop do interneta 65 % bolnikov). 81 % zdravnikov je mislilo, da manj kot polovica bolnikov, ki imajo dostop do interneta, le-tega uporablja za iskanje informacij, povezanih z zdravjem (v resnici je 74 % bolnikov iskalo zdravstvene informacije po internetu) (2). Manj kot 10 % bolnikov je izjavilo, da bi jim zdravstveni delavec kadarkoli predlagal internetni vir za iskanje zdravstvenih informacij (2). Dejstvo je, da večino zdravstvenih informacij na internetu objavljajo komercialne organizacije in ne medicinski strokovnjaki ali strokovne zdravstvene organizacije. Tako zdravniki zelo malo prispevajo k skokovitem povpraševanju bolnikov po informacijah ter ne objavljajo pomembnega deleža zdravstvenih informacij na internetu (3). UPORABA INTERNETA PRI BOLNIKIH V SPLOŠNI AMBULANTIUPORABA INTERNETA PRI BOLNIKIH V SPLOŠNI AMBULANTIUPORABA INTERNETA PRI BOLNIKIH V SPLOŠNI AMBULANTIUPORABA INTERNETA PRI BOLNIKIH V SPLOŠNI AMBULANTI Dostop in uporaba interneta sta odvisna od različnih demografskih dejavnikov. Mlajši bolniki in ženske v večjem odstotku uporabljajo internet. Enako velja za bolj izobražene bolnike in bolnike z višjimi dohodki (2). Najpogosteje bolnike zanimajo podatki, povezani z določeno boleznijo. Temu sledijo podatki o zdravilih, prehrani in telesni aktivnosti, o izvajalcih zdravstvene dejavnosti, preventivi in na koncu o alternativnih terapijah (2).

1 Janez Rifel, dr. med., Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana in ZD Ljubljana – enota Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1, 1210 Ljubljana-Šentvid 2 Doc. dr. Tonka Poplas-Susič, dr. med., ZD Ljubljana – enota Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1, 1210 Ljubljana – Šentvid in Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana



70

Velika večina bolnikov pri iskanju informacij uporablja spletne iskalnike. Vanje vtipkajo ključne besede in nato brskajo po najdenih straneh. Tretjina bolnikov išče informacije tako, da obiščejo uveljavljen internetni portal, ki vsebuje splošne zdravstvene informacije. Okrog 10 % bolnikov pa neposredno obišče spletno stran, povezano s specifičnim zdravstvenim problemom (2). 99 % bolnikov je izjavilo, da so bile informacije, ki so jih našli na internetu, razumljive, 98 % bolnikov pa je izjavilo, da so bile informacije vredne zaupanja (2). Izredno malo bolnikov (od dva do tri odstotke) je izjavilo, da je upoštevanje zdravstvenih nasvetov ali informacij, ki so jih našli na internetu, škodilo njim ali komu, ki ga poznajo (4). 90 % ljudi je poskušalo informacije preveriti, običajno so pri tem uporabili več virov, polovica bolnikov je informacije preverila pri svojem zdravniku, polovica je primerjala informacije med več različnimi spletnimi mesti, 40 % je primerjalo internetne informacije z informacijami iz tiskanih in drugih medijev, 40 % pa jih je podatke prediskutirala s prijatelji in sorodniki. Najpomembnejši faktorji, ki pripomorejo k oceni zanesljivosti informacij, so priporočilo vladne organizacije ali strokovnega združenja, ki ga ima določena spletna stran, razumljivost informacij in osebna ocena bolnikov o zanesljivosti spletne strani (2). Dobrih 10 % zdravnikov se o internetnih informacijah pogovarja z bolniki vsaj enkrat na dan, tretjina zdravnikov pa vsaj enkrat na teden. UPORABA INTERNETA PRI SPECIFIČNIH POPULACIJAHUPORABA INTERNETA PRI SPECIFIČNIH POPULACIJAHUPORABA INTERNETA PRI SPECIFIČNIH POPULACIJAHUPORABA INTERNETA PRI SPECIFIČNIH POPULACIJAH Ogromno raziskav je bilo narejenih o uporabi interneta bolnikov z določenimi bolezenskimi stanji. Veliko raziskav je bilo narejenih pri bolnikih z rakom, pri kirurških bolnikih, gastroenteroloških, revmatoloških, otorinolaringološki in okulističnih bolnikih ter bolnikih v reproduktivnih ambulantah (2). Veliko raziskav je bilo presečnih, kjer so analizirali delež in pogostnost uporabe interneta, nekaj pa jih je bilo tudi randomiziranih. Kar veliko je bilo narejenih tudi kvalitativnih raziskav, kjer so raziskovali stališča bolnikov do interneta, ovire in prednosti e-izobraževanja. V dvojno slepi randomizirani raziskavi bolnikov z ortopedskimi težavami so v intervencijski skupini bolniki doma pregledali tri relevantne spletne strani. Pred operacijo so imeli ti bolniki več znanja o operaciji in anesteziji ter so se značilno pogosteje odločili za spinalno anestezijo namesto splošne anestezije (7). Internet je tako lahko dober pripomoček, ne more pa nadomestiti kliničnega posveta z zdravnikom, ki mu bolnik zaupa (7). Kvalitativna raziskava pri bolnikih z rakom je pokazala, da bolniki uporabljajo internet iz zelo različnih vzrokov (8). Prek njega iščejo druga mnenja, podporo in nasvete drugih bolnikov, interpretirajo simptome, iščejo informacije o preiskavah in terapijah, iščejo razlage po posvetih z zdravniki, identificirajo vprašanja, ki jih še bodo postavili zdravnikom, anonimno preverjajo nasvete svojih zdravnikov in ozaveščajo javnost o raku. Prednost interneta je predvsem zasebnost in 24-urna dosegljivost. Predvsem mladi moški, ki so zaskrbljeni zaradi svojega zdravja, ne gredo pa radi k zdravniku, zelo radi iščejo po internetu odgovore na svoja vprašanja (8).



71

BOLNIKI S KRONIČNO BOLEZNIJO IN UPORABA INTERNETABOLNIKI S KRONIČNO BOLEZNIJO IN UPORABA INTERNETABOLNIKI S KRONIČNO BOLEZNIJO IN UPORABA INTERNETABOLNIKI S KRONIČNO BOLEZNIJO IN UPORABA INTERNETA Odrasli bolniki, ki imajo kronično bolezen, imajo v manjšem odstotku dostop do interneta kot odrasli brez kronične bolezni. Bolniki, ki imajo več kroničnih bolezni, imajo še manjše možnosti za dostop do interneta. To je razumljivo, saj je prevalenca kroničnih bolezni višja v starejši, revnejši in slabše izobraženi populaciji. Ko se vsi ti demografski dejavniki vzamejo v zakup, je prisotnost kronične bolezni še vedno negativni napovedni dejavnik dostopnosti do interneta. Vendar pa bolniki s kronično boleznijo, ki imajo dostop do interneta, pogosteje uporabljajo internet za dostop do zdravstvenih informacij kot bolniki brez kroničnih bolezni (4). Še posebej izstopata dve aktivnosti in sicer bloganje ter online zdravstvene diskusije na forumih. Bolniki iščejo druge bolnike s podobnimi težavami in boleznimi ter si izmenjujejo izkušnje. Tako internet ne postane samo orodje za iskanje informacij, ampak tudi orodje za sporazumevanje (4,9). 36 % ljudi s kronično boleznijo je izjavilo, da so zdravstvene informacije na internetu pomagale njim ali komu, ki ga poznajo. Bolniki s kronično boleznijo imajo ponavadi zapletene težave, ki jih ne more enostavno rešiti niti najboljši in najbolj zanesljiv medicinski nasvet (4). Vendar pa bolniki s kronično boleznijo večinoma še vedno uporabljajo ne-elektronske vire informacij: 93 % se jih za informacije in pomoč obrne na zdravstvenega delavca, 60 % vpraša prijatelja ali sorodnika, 56 % uporablja knjige in druge tiskovine, 44 % uporablja internet, 38 % se jih obrne na zdravstveno zavarovalnico, 6% pa uporablja druge vire (4). SLABOSTI ESLABOSTI ESLABOSTI ESLABOSTI E----IZOBRAŽEVANJA BOLNIKOVIZOBRAŽEVANJA BOLNIKOVIZOBRAŽEVANJA BOLNIKOVIZOBRAŽEVANJA BOLNIKOV Bolniki s kroničnimi boleznimi se srečujejo na internetu v socialnih omrežjih in med seboj izmenjujejo izkušnje. Na internetu obstajajo celo posebne strani (npr. CureTogether.com in PatientsLikeMe.com), na katerih bolniki objavljajo svoje zdravstvene profile, lastniki strani pa zbrane podatke uporabljajo v raziskovalne namene (10). Na strani PatientsLikeMe.com si več kot 65.000 uporabnikov z epilepsijo, multiplo sklerozo in drugimi boleznimi izmenjuje podrobnosti o svojih boleznih ter izkušnjah s posameznimi zdravili. PatientsLikeMe prodaja zbrane zdravstvene informacije, ki jih anonimizirajo farmacevtskim in tržnim podjetjem. Prodajajo celo analizo diskusij in pogovorov med uporabniki na spletni strani. Bolniki lahko med uporabniškimi profili najdejo druge bolnike, ki so enako stari, enakega spola in v enakem stadiju bolezni ter preverijo, katera zdravila so pri njih učinkovala. Farmacevtsko podjetje lahko primerja posamezne skupine (npr. depresivne moške v srednjih letih) in ugotovi, katera terapija je bila v tej skupini najuspešnejša. Tako so podobne strani postale zelo privlačno okolje, kjer posamezni bolniki lahko promovirajo različna zdravljenja drugim bolnikom brez zdravniškega posredovanja, kar pa je lahko v zdravstvenem sistemu, kjer bolniki lahko sami kupujejo zdravila, kar precej tvegano. Podobne skupine bolnikov so se pojavile tudi na Facebooku in YouTubu, vendar je tam še manj jasno, ali so v teh skupinah resnični bolniki ali pa plačani sodelavci farmacevtskih podjetij, ki oglašujejo določeno zdravilo. Verjetno je še vedno veliko bolnikov, ki delijo informacije o svoji bolezni z drugimi v dobri veri, da bi jim pomagali, ampak ko objavijo svoje informacije, ne morejo več vedeti, ali se bodo te informacije porabile pri razvoju bolj učinkovitih zdravil ali pa enostavno le za bolj učinkovito trženje.



72

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Družinska medicina uči in izvaja na bolnika osredotočeno zdravstveno oskrbo. Tako zdravnik kot bolnik sta udeležena v procesu sprejemanja odločitev in v diagnostično-terapevtskem procesu. Bolnik zbira različne informacije, izraža svoje preference in tehta med različnimi metodami zdravljenja. Bolniki vse pogosteje dostopajo do on-line zdravstvenih informacij in o tem razpravljajo s svojimi zdravniki. Ogromna večina bolnikov razume in zaupa internetnim informacijam. Zato moramo zdravniki družinske medicine znati kritično oceniti, katere informacije so sploh relevantne in temeljijo na najboljših dokazih, ki so trenutno na voljo. Zdravniki, ki bolnikom svetujejo določena spletna mesta, morajo biti prepričani, da so svetovana spletna mesta redno vzdrževana in posodobljena. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o posebnih izobraževanjih za bolnike, da bi izboljšali svojo lastno kritičnost ali vsaj zmožnost odkrivanja zanesljivih informacijskih virov. Kvalitativne in kvantitativne raziskave kažejo, da so zdravnikom bolniki, ki jim prinašajo internetne informacije, velik izziv, ki lahko vodi v poslabšanje partnerskega odnosa med zdravnikom in bolnikom. Pri vedno bolj zahtevnem delu in hitrejšemu tempu v splošnih ambulantah se bodo morali zdravniki (in mogoče tudi ostali sodelavci v timu) naučiti hitro in uspešno oceniti točnost in relevantnost informacij ter jih vključiti v diagnostično-terapevtski postopek in celotno oskrbo bolnikov. Še bolje pa bi bilo, da bi te spletne strani ocenili znotraj strokovnih krogov in ocene posredovali vsem kolegom na primarni ravni, da bi svetovanje potekalo enotno, strokovno in za bolnika učinkovito. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Winkelman WJ, Leonard KJ, Rossos PG. Patient-perceived usefulness of online electronic medical records: employing grounded theory in the development of information and communication technologies for use by patients living with chronic Illness. J Am Med Inform Assoc 2005; 12:306-14.

2. Schwartz KL, Roe T, Northrup J, Meza J, Seifeldin R, Neale AV. Family medicine patients' use of the Internet for health information: a MetroNet study. J Am Board Fam Med. 2006; 19: 39-45.

3. O'Connor JB, Johanson JF. Use of the Web for medical information by a gastroenterology clinic population. JAMA. 2000; 284: 1962-4.

4. Fox S, Purcell K. Chronic Disease and the Internet. Pew Internet & American Life Project. Dosegljivo na: http://www.pewinternet.org/Reports/2010/Chronic-Disease.aspx

5. RIS-Raba interneta v Sloveniji [internet] CMI – Center za metodologijo in informatiko FDV – Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Dosegljivo na: http://www.ris.org/uploadi/editor/1210328301Uporaba%20interneta_2007.pdf

6. RIS-Raba interneta v Sloveniji [internet] CMI – Center za metodologijo in informatiko FDV – Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Dosegljivo na: http://www.ris.org/uploadi/editor/Gospodinjstva_uporaba_interneta_2002-3.pdf

7. Groves ND, Humphreys HW, Williams AJ, Jones A. Effect of informational internet web pages on patients' decision-making: randomised controlled trial regarding choice of spinal or general anaesthesia for orthopaedic surgery. Anaesthesia 2010; 65: 277-82.

8. Ziebland S, Chapple A, Dumelow C, Evans J, Prinjha S, Rozmovits L. How the internet affects patients' experience of cancer: a qualitative study. BMJ 2004; 328: 564.

9. Narimatsu H, Matsumura T, Morita T, Kishi Y, Yuji K, Kami M, et al. Detailed analysis of visitors to cancer-related web sites. J Clin Oncol. 2008; 26: 4219-23.

10. When Patients Meet Online, Are There Side Effects? New York: The New York Times. Dosegljivo na: http://www.nytimes.com/2010/05/30/business/30stream.html?_r=1

Drešček M. Web 2.0 orodja v poučevanju v medicini.


73

WEB 2.0 ORODJA V POUČEVANJU V MEDICINIWEB 2.0 ORODJA V POUČEVANJU V MEDICINIWEB 2.0 ORODJA V POUČEVANJU V MEDICINIWEB 2.0 ORODJA V POUČEVANJU V MEDICINI

Marko Drešček1 UVODUVODUVODUVOD Tako kot v vse pore našega življenja, pronicajo nove tehnologije tudi v učenje. Sodobno poučevanje tako vsebuje ali bo vsebovalo tudi sodobne informacijske kanale. Ti so današnji generaciji tudi dokaj blizu, saj so že sedanji študenti odraščali skupaj z razvojem interneta, prihajajoči generaciji študentov pa bo vključevanje informacijskih tehnologij v proces učenja popolnoma samoumevno. Učitelji se bomo temu morali, v obojestransko zadovoljstvo, prilagoditi. Web 2.0 je izraz za tehnologije, ki omogočajo skupinsko delo s pomočjo interneta (1). Trenutno so tehnologije ki bi lahko bile potencialno uporabne pri poučevanju sledeče: wiki sistemi, podcasti, blogi in spletne konference. Vse imajo svoje prednosti in slabosti, ki jih bomo poskušali osvetliti. Ker so same tehnologije podrobno opisane v drugih poglavjih, bomo predstavili le način, na katerega bi jih lahko uporabili v poučevanju. Resnejših raziskav glede uporabnosti teh tehnologij je zaenkrat malo. WIKIWIKIWIKIWIKI Wiki je izraz za spletne strani, ki se jih da prosto ustvarjati, urejati in brisati s spletnim brskalnikom, sicer pa je to odprt sistem za urejanje spletnih strani (2). Prednosti wiki strani so enostavna dostopnost, enostavnost uporabe in (v nekaterih primerih) prevedenost v domači jezik. Slušatelji lahko preko razvejanega sistema povezav na široko razširijo globino poznavanja tematike. Ker jo pišejo uporabniki sami, je pristop k pisanju drugačen – laiki oz. začetniki, nevajeni znanstvene literature, se v takem prispevku bolje znajdejo kot v klasičnih znanstvenih virih, vseeno pa je zaželeno, da je napisano tudi podkrepljeno z viri in dokazi. Slabosti se povezujejo s prednostmi – urejanja se lahko loti vsakdo. Vsebine, ki na spletu niso recenzirane, so tako lahko vir »krive vere«, oz. učenja napačnih dejstev. Poleg tega lahko študenta raziskovanje določene teme zavede v popolnoma druge teme, na katere se »preklika« preko zanimivih povezav, posledično pa se manjša osredotočenost na temo raziskovanja lahko kaže v kopici novih znanj, a žal iz napačnega področja. V sodobnem poučevanju ima sistem wiki lahko svoje mesto, a mora biti upravljan tako, da se strani tudi strokovno recenzirajo – učitelj mora imeti nadzor nad dogajanjem na sistemu.

1 Asist. Marko Drešček, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor in Zdravstveni dom Celje – Zdravstvena postaja Štore, Cesta Kozjanskega odreda 2, 3220 Štore



74

Primer uporabe v poučevanju v družinski medicini je zelo enostaven: učitelj izbere simptom, bolezen ali stanje ter postavi nekaj opornih točk. Naloga manjše skupine študentov je, da izdela končno wiki stran in izbrano temo na najboljši možni način predstavi. Tako se med študenti izvajata prenos znanja in sprotno učenje (3). Vsakdo v skupini nekaj prispeva, učijo se drug od drugega in se dopolnjujejo. Učitelj napredek izdelka vseskozi kontrolira, po potrebi usmerja študente v pravo smer oz. opozori, če študentje zaidejo v nepravo smer. Na spletu imamo predstavljena dva uspešna primera poučevanja na ta način (4). Po opravljenem predavanju učitelj študentom naroči, da preko wiki sistema povzamejo snov, s tem pa jim dejansko omogoči, da lažje pomnijo informacije o predavani snovi. Drug način pa je priprava študentov na npr. kolokvij, ko s tekstovnimi komentarji in popravki, dodajanjem povezav, video vsebin, dokumentov in organiziranjem učne snovi ustvarijo obsežno zbirko znanja o snovi, ki bo vključena v preizkus znanja. Študentje se tako lahko zelo aktivno podrobno seznanijo z obravnavano snovjo, pri tem pa nimajo občutka, da so se »veliko učili«. PODCASTPODCASTPODCASTPODCAST Podcast je način, s katerim se do študenta »dostavljajo« s strani učitelja na splet naložene multimedijske vsebine preko internetne povezave (5). Te vsebine so v obliki avdio ali video datotek, najpogosteje v obliki mp3 (avdio) ali mpeg4 (video) – v tem primeru se to imenuje vodcast. Sprejemnik za podcaste so lahko različne multimedijske naprave, ki podpirajo tak način predvajanja multimedijskih datotek, najpogosteje pa jih uporabljamo na prenosnih predvajalnikih ali na računalnikih, skupaj s potrebno programsko opremo. V prvem primeru podcasti omogočajo učenje kjerkoli in kadarkoli, kar je velika prednost. Prednost podcastov je tudi to, da so lahko na voljo npr. takoj po zaključku predavanja in ostanejo dostopni glede na želje učitelja oz. slušateljev. Slabost pa je v samem dostopu do podcasta – ker so to multimedijske vsebine, so (predvsem video vsebine) obsežne, za njihovo spremljanje mora biti odjemalec priključen v splet preko širokopasovne povezave. V sodobnem poučevanju v družinski medicini bi se podcasti lahko uporabljali kot predavanja na daljavo ali za arhiviranje predstavitev. To bi bilo predvsem uporabno pri izvedbi modularnega dela specializacije iz družinske medicine. Izvedeno predavanje bi bilo na voljo takoj po zaključku modula in bi ostalo dostopno glede na želje predavatelja oz. slušateljev. Podcast seveda ne more nadomestiti klasičnega predavanja, saj je izključno enosmeren, je pa lahko njegovo dobro dopolnilo – kot osvežitev modularne teme, za razjasnitev nejasnosti … Izoblikoval se je celo poseben izraz za ta tip učenja, t.i. mobile learning ali m-learning. Nekateri v tujini pogosto uporabljeni primeri tega so izvajanje predavanj, predvajanje prispevkov gostujočih predavateljev, podajanje navodil pri praktičnih vajah, podajanje povratnih informacij o preizkusu znanja, poudarjanje ključnih sporočil in nenazadnje, »dril«, ali ponavljanje in pomnjenje slišanega (6). Zadnji citirani prispevek iz tuje literature opisuje za 4,8 % boljše rezultate skupine slušateljev, ki je uporabljala podcaste pri učenju glede na ostale skupine. Prispevek tudi podaja nasvete, na kak način uporabljati podcaste, da bo kakovost le-teh primerna. Prispevki naj bodo dolgi od 6 do 10 minut, saj pri daljših pride do upada koncentracije. Posneti naj bodo v primerni kakovosti, da bodo razumljivi. Pomembna je pravilna izbira naslovov prispevkov, ki lahko vzpodbudijo zanimanje o snovi že pred samimi fizičnimi predavanji, s primernimi naslovi pa je tudi iskanje po arhivu lažje.



75

Prispevki morajo biti organizirani, izvirni in zanimivi. Pred vsakim prispevkom se predstavimo in identificiramo prispevek z številko, datumom in naslovom, govorimo jasno in razločno. Ne pozabimo opisati stvari, ki jih lahko v predavalnici pokažemo (tabele, grafikone …), ne predavajmo prezapletenih tem ali predolgih vsebin. Pomembno je tudi ažurno dodajanje novih vsebin (6). BLOGBLOGBLOGBLOG Blog je okrajšava angleške besede weblog, spletni dnevnik (spletnik). To je spletna stran, ki jo piše posameznik, dodajanje zapisov (razen komentarjev, če so ti omogočeni) drugih oseb pa ni možna. Blog torej prikazuje zapise, slike in druge elemente, ki jih njihovi avtorji sproti (ali pa ne) dodajajo. Ker so podobno nezahtevni za uporabo, jih lahko pišejo tudi računalniško manj pismeni uporabniki (7). Uporaba je torej podobna kot pri sistemu wiki, s to razliko, da v sistemu wiki pri pisanju celotnega teksta sodeluje več piscev, pri blogih pa pisci sodelujejo s komentarji. Avtor bloga lahko v razpravo kadarkoli poseže in jo prekine/umiri/vodi v želeno smer, oz. pusti da se razvija. Možnost anonimnosti je prednost, saj lahko razpravo precej poživi, morebitne zavore ob »izpostavljanju« oz. strah pred »napačnim/neumestnim« vprašanjem ali odgovorom, na ta način odpadejo. Je pa anonimnost hkrati tudi slabost, ki lahko posameznikom da krila za objavljanje neprimernih komentarjev. Avtor bloga jih lahko sicer vedno izbriše, mora pa ob tem redno spremljati dogajanje na svojem blogu. Blogi v sodobnem poučevanju družinske medicine bi lahko bili uporabni za učiteljevo predstavitev določenih tem ali vsebin, slušatelji pa bi potem s komentarji razvili razpravo. Na tujem spletu najdemo nekaj nasvetov, kako uporabljati bloge v pedagoške namene. Vendar pa je videti, da v zadnjih letih objave niso več ažurne in da se v zadnjih objavah avtorji bolj posvečajo samemu izgledu bloga, ne toliko načinu podajanja vsebine. Pri pregledu literature tako dobimo občutek, da je razvoj blogov v poučevanju nekako zastal (8-10). ARNES VOXARNES VOXARNES VOXARNES VOX Za konec bi omenil še Arnesovo storitev VOX (11), ki je razmeroma mlada storitev spletnih video konferenc in spletnih sestankov. Uvaja jo akademsko-raziskovalna mreža Arnes, ki jo nudi svojim uporabnikom brezplačno. Storitev je popolnoma spletna, kar pomeni, da zanjo ne potrebujemo programskih odjemalcev. Na Arnes Vox spletnem portalu registrirani člani pripravljajo nove konference in izdelajo vabila za slušatelje. Nadalje lahko tukaj shranijo gradiva in posnetke sestankov/predavanj za druge obiskovalce (12). Prednost te storitve je vsekakor ta, da teče na domačih strežnikih in da imamo posledično zanjo dobro podporo s strani Arnes. Nadaljnja prednost v sodobnem poučevanju je njena interaktivnost. Ne samo, da lahko v realnem času sodelujemo s slušatelji (ali s predavatelji), ki se dogodka v živo ne bi mogli udeležiti. Gradivo lahko tudi shranimo in je na voljo za kasnejše oglede. Slabost pa je v tem, da poleg obvezne hitre spletne povezave potrebujemo računalnik, saj je storitev Arnes Vox procesorsko zahtevna in zaenkrat procesorska moč dlančnikov in telefonov z dostopom do spleta ni zadostna. Glede na napredek tehnologije pa verjetno temu kmalu ne bo več tako (12).



76

Slika 1. Vstopna stran Arnes Vox. Pri poučevanju v družinski medicini bi lahko to storitev uporabili kot eno od oblik še bolj učinkovitega načina sporazumevanja med učiteljem in slušatelji. Eksperimentalno bi na ta način lahko celo izvedli en del poučevanja v modularnem delu specializacije iz družinske medicine. Storitev namreč omogoča organizatorju spletnega dogodka (učitelju), da omogoči slušateljem souporabo, diskusijo ali sodelovanje pri dogodku. Tako lahko slušatelji zelo interaktivno posežejo v dogajanje, kar je seveda primarni namen videokonference. SKLEPSKLEPSKLEPSKLEP Spletne storitve so postale realnost. Prodirajo v vse pore našega življenja, veliko vprašanje je, ali se jim bomo v poučevanju v tradicionalni veji medicine, kot je družinska medicina, lahko v prihodnje izognili. Nekatere storitve imajo potencial in se bodo razvijale, kar bo seveda odvisno tudi od sprejetosti med uporabniki – učitelji in učenci. Za nekatere storitve, ki so bile v začetku precej obetavne (blogi), se je izkazalo, da počasi zamirajo. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo nove in naprednejše storitve (npr. Arnes Vox). Ali bo nekoč poučevanje s pomočjo teh storitev samoumevno? Dejansko sodobno učenje vedno manj temelji na obveznem fizičnem sedenju v predavalnici, pomembna je predvsem uspešna absorpcija znanj in uporaba le-teh v praksi. Če so znanja primerna in kot taka tudi korektno uporabljana, je navsezadnje popolnoma vseeno, kako so bila ta znanja pridobljena: na zanimivih ali na dolgočasnih predavanjih, v suhoparnih ali načičkanih knjigah oz. revijah, na wiki straneh ali preko spletne konference … Metode, ki bodo prevladale, bodo posledično izbrali uporabniki (slušatelji) sami. Ti pa so od učiteljev vsako leto mlajši in vsako leto bolj navajeni živeti s spletnimi storitvami. Odgovor se torej kaže kar sam od sebe – poučevanje s pomočjo spletnih storitev bo v prihodnosti samoumevno in se mu ne bo mogoče izogniti.



77

LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA 1. Mohammed S, Orabi A, Fiaidhi J, Orabi M, Benlamri R. Developing a Web 2.0 Telemedical Education

System: the AJAX-Cocoon Portal. Int J Electronic Healthcare 2008; 1: 24-42. 2. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wiki 3. Back to School with the Class of Web 2.0: Part 3. Wikipedia & Wikis. Dosegljivo na:

http://www.solutionwatch.com/519/back-to-school-with-the-class-of-web-20-part-3 4. Sauer IM, Bialek D, Efimova E, Schwartlander R, Pless G, Neuhaus P. »Blogs” and “Wikis” Are Valuable

Software Tools for Communication Within Research Groups. Artificial Organs 2005; 29: 82-3. 5. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Podcasting 6. Ormond PR. Podcasting enhances learning. Journal of Computing Sciences in Colleges 2008;1: 232-8. 7. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog 8. Dosegljivo na: http://blogsforlearning.msu.edu/ 9. Downes S. EDUCAUSE Review 2009; 5: 14-26. 10. Dosegljivo na: http://www.sddu.leeds.ac.uk/online_resources/blogging/ 11. Dosegljivo na: https://vox.arnes.si/portal/conferences.php?type=my 12. Dosegljivo na: http://www.monitor.si/clanek/slovenija-se-gre-video-konference/


Kafel-Jere N, Klančar D. Uporaba e-izobraževanja v tujini.


79

UPORABA EUPORABA EUPORABA EUPORABA E----IZOBRAŽEVANJA V TUJINIIZOBRAŽEVANJA V TUJINIIZOBRAŽEVANJA V TUJINIIZOBRAŽEVANJA V TUJINI

Nina Kafel-Jere1, Darinka Klančar2 UVODUVODUVODUVOD E-izobraževanje je izraz, ki se zelo pogosto uporablja, a nima enotne definicije. Lahko pomeni le dostop do elektronske knjižnice in študentskih zapiskov, lahko pa opredeljuje interaktivno učenje, konference ter virtualne tečaje. Načeloma pa pomeni uporabo internetne tehnologije, ki ponuja široko paleto rešitev za pridobitev novih znanj in veščin (1,2). Izobraževalni proces postaja vse bolj zahteven in temu morajo slediti tudi posodobitve učnih mest (3).Tradicionalni model poučevanja, kjer je v središču učitelj, je preživet. Sodobni modeli postavljajo v središče študenta, ki sam nadzira svoj izobraževalni proces s poudarkom na končnem izidu (novo znanje, veščina) (4). Če imamo računalnik in dostop do interneta, potem se lahko dandanes udeležimo sicer dragega seminarja v tujini kar od doma. Tako privarčujemo denar in čas. EEEE----IZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJE Pod izraz e-izobraževanje ali elektronsko podprto učenje spadajo vse oblike učenja, pri katerih se uporabljajo digitalni mediji za predstavljanje in distribucijo učnih materialov in/ali za podporo v komunikaciji v določenem učnem prostoru. Danes se izraz vedno bolj uporablja za učenje preko spleta (interneta ali intraneta). Prednosti so številne in jih najdemo v procesu poučevanja in učenja: boljša dostopnost do informacij, enostavno posodabljanje gradiv, enostavna distribucija in standardizirane vsebine. Ključen je neomejen dostop, tako da postaja učni proces nenačrtovan in neobvezujoč (2,5,6). Prednost e-izobraževanja je torej, da uporabnikom omogoča učenje od kjerkoli in kadarkoli ter samostojno odločanje o učni snovi pri svojem študiju. Zdravnikom e-izobraževanje omogoča dodatno izpopolnjevanje in nadaljevalno izobraževanje (7). E-izobraževanje v zadnjem času kotira vse višje v izobraževalnem procesu. V okviru procesa bolonjske prenove študija se morajo šole in univerze še intenzivneje ukvarjati z njim. E-izobraževanje namreč pomeni večjo stopnjo kakovosti v učnem procesu. Pregledne študije o uporabi e-izobraževanja so pokazale, da je e-izobraževanje v kombinaciji s standardnim učenjem v predavalnici smiselno in ima vrednost tudi za študente medicine (8). Tako si e-izobraževanje tudi v medicinskem pouku intenzivno utira pot (9).

1 Nina Kafel-Jere, dr. med., Zavod za zdravstvene dejavnosti in svetovanje eVITA, Cesta pod Slivnico 21, 1380 Cerknica 2 Prim. asist. Darinka Klančar, dr. med., Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana



80

Nudi računalniško podprto dodatno ponudbo zapiskov, podporo študentom pri obdelovanju snovi skozi posamezne module in teste, obogaten je lahko z multimedijsko vsebino (npr. srčni toni, šumi, EKG, rentgenske slike …). Uporabimo ga lahko za interaktivno učenje, video konference, kvize in virtualnega bolnika. Določeni programi e-izobraževanja so dejansko zaključeni moduli, ki se končajo s preverjanjem znanja in izdajo uradno priznanega certifikata. Virtualni tečaji ponujajo uporabnikom veliko možnosti v najrazličnejših specialnosti in so usmerjeni tako v študente kot tudi v zdravnike specialiste, v izvajalce zdravstvene nege ali celo menedžerje. Dostop do e-izobraževanja na spletu je različen. Lahko je prost in dostopen vsem uporabnikom s prijavo ali brez nje, vendar so ponavadi dostopi omejeni in je vstop možen le za zaposleni določene institucije, člane določene organizacije ali študente določene ustanove. Dostop je ponavadi plačljiv, lahko pa je tudi prost. Na tržišču obstaja raznovrstna programska oprema za namene e-izobraževanja v medicini, npr. casus, campus, join2learn, moodle … (8). V Evropi so na področju ponudbe e-izobraževanja v medicini na vodilnem mestu univerze v Veliki Britaniji, Švici in Nemčiji. Namen prispevka je kratek pregled nekaterih vsebin spletnih ponudnikov v tujini. Omenjena je tudi spletna stran, namenjena e-izobraževanju zdravnikov v Ljubljani. PRIKAZ PRIMEROVPRIKAZ PRIMEROVPRIKAZ PRIMEROVPRIKAZ PRIMEROV UniverzeUniverzeUniverzeUniverze Večje univerze ponujajo možnost e-izobraževanja na različnih področjih. Predstava o e- izobraževanju pa je od univerze do univerze različna. Mnogi programi so del projektov, ki imajo namen prispevati k izboljšanju kakovosti učnega procesa. Univerza British Columbia (UBC)Univerza British Columbia (UBC)Univerza British Columbia (UBC)Univerza British Columbia (UBC) Univerza je dosegljiva preko spletne strani: https://www.medicol.med.ubc.ca/index.htm. Uporabljajo program MEDICOL (Medicine and Dentistry Integrated Curriculum On-Line). Le-ta omogoča predavateljem, osebju in študentom medicine ter dentalne medicine na dodiplomskem programu medicinske fakultete UBC dostop do spletnega učnega gradiva, kot so skripte, zapiski, predstavitve, videoposnetki in druge snovi, ki predstavljajo dopolnitev dodiplomskega učnega načrta. MEDICOL deluje kot skladišče snovi za posamezne semestre in kot središče komunikacije med uporabniki (študent – profesor). Prav tako zagotavlja samostojno učenje v obliki kvizov in spletnih modulov. S programom želijo zagotoviti varen dostop do učnih načrtov, lažje komuniciranje med uporabniki, priložnost samostojnega učenja, ponuditi možnost samoocenjevanja, zagotoviti različne učne pripomočke z uporabo tehnologije ter povezati poučevanje naravoslovja s klinično prakso. Uporabljajo WebCT/ Blackboard platformo (10). Medicinska fakulteta v BernuMedicinska fakulteta v BernuMedicinska fakulteta v BernuMedicinska fakulteta v Bernu Univerza je dosegljiva preko spletne strani: http://e-learning.studmed.unibe.ch. E-izobraževanje na strani medicinske fakultete Bern (E-learning Verzeichnis der medizinischen Fakultät der Universität Bern) omogoča prost dostop za vse uporabnike do različnih gradiv. Vsebina je bogata in multimedijsko podprta. Seznam učnega gradiva je dolg in, poleg lastnih produktov, ponujajo tudi seznam prosto-dostopnih tujih gradiv za e-izobraževanje. Predstavitev učne snovi je jasna in prilagojena študentom.



81

Nekatera gradiva so multimedijsko podprta na visokem nivoju. Npr. program CliniSurf, ki vsebuje snovi s področja kardiologije, oftalmologije in endokrinologije. Poleg veliko slikovnega gradiva vsebuje tudi avdio- in video-posnetke. Po korakih se lahko naučimo kliničnih veščin (npr. avskultacija srca, prepoznavanje srčnih tonov in šumov). Tudi učenje branja EKG poteka po stopnjah, na treh različnih nivojih predznanja in je zelo nazorno. Program omogoča samopreverjanje s kvizi ali testnimi vprašanji (MCQ) (11). Medicinska fakulteta v GraMedicinska fakulteta v GraMedicinska fakulteta v GraMedicinska fakulteta v Gradcdcdcdcuuuu Univerza je dosegljiva preko spletne strani: http://www.medunigraz.at/vmc. VMC – Virtueller Medizinischer Campus – je e-izobraževalni portal Medicinske fakultete Graz. Namenjen je študentom in zaposlenim. Dostop je zanje prost. Vsebuje številne module, ki so podprti z visoko multimedijsko tehnologijo. Moduli so v obliki ilustracij, animacij in video posnetkov ter vsebujejo številne virtualne prikaze kliničnih primerov. Osnovna programska oprema sta dva programa: Moodle in Join2learn. Dostop do podatkovnih baz knjižnic, revij, on-line knjig in izpitnih vprašanj štejejo med dodatno ponudbo e-izobraževanja (12). PodjetjaPodjetjaPodjetjaPodjetja Veliki in dobri ponudniki e-izobraževanja so tudi številna podjetja (revije, založbe …) in razne institucije, ki organizirajo različne podiplomske module in virtualne tečaje za zdravnike ter ostale zdravstvene delavce. Po uspešno zaključenem modulu ali tečaju udeleženci pridobijo certifikat, ki se prevede v ustrezne CME (Continuing Medical Education) točke. V večini držav je namreč zakonska dolžnost vsakega zdravnika specialista dodatno podiplomsko izpopolnjevanje in izobraževanje. Z obiski raznih konferenc, opravljanjem tečajev in pisanjem člankov zdravniki zbirajo kreditne točke. EEEE----izobraževanje za zdravstvoizobraževanje za zdravstvoizobraževanje za zdravstvoizobraževanje za zdravstvo Naslov spletne strani je http://www.e-lfh.org.uk/projects/egp/index.html. E-learning for Healthcare(e-LH) je nacionalni program e-izobraževanja v Veliki Britaniji za namene zdravstva. Na osnovi tega programa so nastali številni projekti. Eden izmed njih je nastal v sodelovanju z RCGP (Royal College of General Practioners), to je e-GP. E-GP je namenjen zdravnikom splošne medicine in specializantom splošne medicine Velike Britanije. Le-ti imajo prost dostop. Omogoča učenje od kjerkoli in kadarkoli. Vsebuje module, ki so usklajeni z učnim načrtom RCGP in v celoti pokriva ves program specializacije iz družinske medicine. Obogaten je s številnimi slikami, fotografijami in video posnetki. Je enostavno berljiv in dostopen za študente z različnimi učnimi navadami. Po uspešnem modulu uporabnik pridobi CME točke in certifikat, ki je priznan s strani RCGP. Specializanti lahko potrdilo prenesejo v svoj elektronski list specializanta (13). BMJ izobraževanjeBMJ izobraževanjeBMJ izobraževanjeBMJ izobraževanje Naslov spletne strani je http://learning.bmj.com/learning/main.html. BMJ Learning omogoča učenje preko spleta s pomočjo številnih modulov. Le-ti so v obliki interaktivnega učenja, obogateni s kliničnimi primeri, vsebina je posodobljena; nekateri so nastali v sodelovanju z NICE. Dostopni so vsem; nekateri so prosto dostopni, ostali plačljivi. Po uspešno opravljenem modulu uporabnik pridobi CME točke (14).



82

Spletna stran bavarske zdravniške zborniceSpletna stran bavarske zdravniške zborniceSpletna stran bavarske zdravniške zborniceSpletna stran bavarske zdravniške zbornice Naslov spletne strani je http://www.my-cme.de/wms/cme_arzt. MY-CME (Continuing Medical Education) je spletna stran, ki ponuja dodatno izpopolnjevanje ali izobraževanje nemških zdravnikov v sodelovanju z bavarsko zdravniško zbornico. Trenutno je na voljo 26 modulov, ki se jih lahko udeležijo člani nemške zdravniške zbornice. Po uspešno končanem modulu uporabniki pridobijo CME točke, ki so priznane s strani zdravniške zbornice (rubrika: samostojni študij). Za ilustracijo navajava nekaj naslovov modulov, ki so namenjeni tudi zdravnikom družinske medicine oz. zdravnikom splošne medicine: Astma, KOPB, Parkinsonova bolezen (osnovni tečaj), Hiposenzibilizacija, Okužbe sečil … (15). Virtualni tečaj dermoskopijeVirtualni tečaj dermoskopijeVirtualni tečaj dermoskopijeVirtualni tečaj dermoskopije Naslov spletne strani je http://www.meduni-graz.at/IDD. Oddelek za dermatologijo Medicinske fakultete Graz organizira virtualni tečaj dermoskopije, ki se zaključi s pridobitvijo CME točk in diplomo – International Dermoscopy Diploma. Ta tečaj je namenjen vsem, ki jih zanima zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje pigmentnih in nepigmentnih znamenj. Po opravljenih 10 modulih sledita virtualni pregled in preizkus. Virtualni tečaj dermoskopije organizirata tudi oddelka za dermatologijo v Cardiff University in University of Queensland. Na splošno je dermatologija ena izmed tistih medicinskih strok, ki je primernejša za program e-izobraževanja kot ostale stroke. To se kaže tudi po spletni ponudbi (16). EEEE----medicinamedicinamedicinamedicina Naslov spletne strani je http://www.e-medicina.si/sl. Spletni izobraževalni portal e-medicina predstavlja novost slovenskega medicinskega strokovnega izobraževanja. Namenjen je zdravnikom, ki želijo pridobiti ali poglobiti svoje znanje. Na Zdravniško zbornico Slovenije je podana vlogo za dodelitev kreditnih točk za podaljšanje zdravniških licenc. Portal je trenutno še v ozgradnji. Nove teme bodo dodajali predvidoma na tri do štiri mesece (17). PortaliPortaliPortaliPortali Na spletu najdemo tudi programe, ki so usmerjeni predvsem v prikaz številnih kliničnih primerov. Vsebujejo virtualnega bolnika ali celo virtualno bolnišnico ali ambulanto. NETWORM (NetNETWORM (NetNETWORM (NetNETWORM (Net----based Training for Workbased Training for Workbased Training for Workbased Training for Work----Related Medicine)Related Medicine)Related Medicine)Related Medicine) Naslov spletne strani je http://www.networm-online.net. NetWorm je e-izobraževalni program, ki vsebuje številne klinične primere s področja medicine dela. Namenjen je študentom medicine, zdravnikom in specializantom medicine dela za dodatno izpopolnjevanje. Cilj je zgraditi mednarodno mrežo s kliničnimi primeri na področju medicine dela. Izgrajen je na osnovi programske opreme CASUS (18). Inmedea simulatorInmedea simulatorInmedea simulatorInmedea simulator Naslov spletne strani je http://www.inmedea-simulator.net/med/scene/index. Inmedea simulator je spletni učni sistem za medicinsko osebje v obliki virtualne klinike. Program vsebuje simulacije bolnikov, dostop do virtualne klinike in uporabo virtualnih inštrumentov. Gre za učenje preko virtualnih OSCE postaj. Namenjen je predvsem študentom medicine in zdravnikom. Dostop je prost (19).



83

SKLEP SKLEP SKLEP SKLEP E-izobraževanje pridobiva na vse večjem pomenu tako v procesu izobraževanja kot v sami medicini. Uporabniku omogoča učenje od kjerkoli in kdajkoli ter ga vzpodbuja k samostojnemu in samoiniciativnemu učenju. Že samo na prikazu delčka primerov e-izobraževanja smo lahko priča njegovi raznovrstnosti, raznolikosti in zmožnosti. Zaradi zelo različnih in številnih možnosti učenja se lahko približa vsakomur, ne glede na njegov stil učenja. Zavedati pa se moramo, da se e-izobraževanje še vedno razvija ter se lahko nadejamo, da bo v prihodnje del učnega načrta oziroma celotnega učnega procesa. LITERATURALITERATURALITERATURALITERATURA

1. Rosenberg M.E-learning: Strategies for Delivering Knowledge in the Digital age. New York: McGraw-Hill; 2001.

2. Wetling T, Waight C, Gallaher J, La Fleur J,Wang C, Kanfer A. E-learning: A Review of Literature 2000. IL, Urbana-Champaign: University of Illinois National Center for Supercomputer Applications; 2000.

3. Ozuah PO. Undergraduate medical education: thoughts on future challenges. BMC Med Educ 2002; 2: 8-10.

4. Leung WC. Competency based medical training: review. BMJ 2002; 325: 693-96. 5. Moberg TF, Whitcomb ME. Educational technology to facilitate medical student' learning: background

paper 2 of the medical school project. Acad.Med 1999; 74: 1146-50. 6. Ward JP, Gordon J, Field MJ, Lehman HP. Communication and information technology in medical

education. Lancet 2001; 357: 792-96. 7. Krüger-Brand, Heike E. E-Learning in der Medizin: Vor dem Durchbruch. Dtsch Arztebl 2002; 99: A-

1491. 8. Dießl S, Verburg F A, Luster M, Reiners Chr. E-learning in der Medizin am Beispiel der Nuklearmedizin.

Nuklearmedizin 2010; 49/4: 125-7. 9. Boudo M, Walsh C. MEDICOL: online learning in medicine in dentistry. Acad Med 2002; 77: 926-7. 10. Dosegljivo na: https://www.medicol.med.ubc.ca/index.htm 11. Dosegljivo na: http://e-learning.studmed.unibe.ch 12. Dosegljivo na: http://www.medunigraz.at/vmc 13. Dosegljivo na: http://www.e-lfh.org.uk/projects/egp/index.html 14. Dosegljivo na: http://learning.bmj.com/learning/main.html 15. Dosegljivo na: http://www.my-cme.de/wms/cme_arzt 16. Dosegljivo na: http://www.meduni-graz.at/IDD 17. Dosegljivo na: http://www.e-medicina.si/sl 18. Dosegljivo na: http://www.networm-online.net 19. Dosegljivo na: http://www.inmedea-simulator.net/med/scene/index

Necitirana literatura:

20. Dosegljivo na: http://www.elearningimperial.com 21. Dosegljivo na: http://www.e-learning-suche.de/Virtuelles-Klinikum-26.html 22. Dosegljivo na: http://www.medici.bris.ac.uk/staff/elearning/ 23. Dosegljivo na: http://www.medizin.uni-halle.de/index.php?id=2312 24. Dosegljivo na: http://www.medica.de 25. Dosegljivo na: http://www.packtpub.com/article/eLearning_The_Challenge_for_Medicine 26. Dosegljivo na:

http://www.tellmed.ch/tellmed/Fortbildung/e_Learning/e_Learning_Fortbildung_Medizin.php 27. Dosegljivo na: http://www.zbmed.de/index.php?id=37&type=98&lang=de


Documents

SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V DRUŽINSKI MEDICINI