Bojan Dekleva: Skupnostni programi obravnavanja in preprečevanja...

UDK 364.46343.35

Skupnostni programi obravnavanja in preprečevanja

deviantnih pojavov*Bojan Dekleva**

Na nekaterJh področjih knimiinalne in sociaLnepolitike Ise v zadnjem desetletju jin pol v zveziz obravnav.anjem odklOll1Skih pojavov v 11azličnih

povezavah vse pogosteje pojavlja pojem (vokal­nel) skupniQIS1:i: skupnost!rui programi, razvijanjeskupnosti, reorganiziranje skupnosti, skupnostmoobravnavanje in korekcije, itd. Leta 1975 sonapisali, da je razvija:nje skupnosti posta,la veja»socialne im.dustrije«, ki doživlja svoj »boom«.2

Ta »bOOffi« se kaže v novih izrazih in vsebinahnačrtov raz:Hčmih ustanov, v novih delovnihm'estih in njihovih .poimenovanjih, predvsempa v denarnih sredstvih, ki so ponekod v vsevečji meri namenjena dejavnostim, ki se takoati drugače ukvarjajo s ».skupnostjo«, ali z nečim

v»·.skupJ:;l.-o.sti« ali s »Iskupnostnim ...;- - tem,kar je sicer predmet im. dejaV!Ilost ustanove, ki sepoteguje za 'TI1nanciramj-e. Ti novi izrazi in vse­hine se pojavljajo pretežno v zahodnem svetu,le ma'nj in bolj izO'Iirano 'pa v vzhodnih državah.Namen ·tega članka je pregledati več opredelitevin ZlnačHJnostiskupnostnih programov in usmeri­tev, predvsem v zvezi z obravnavanjem odkl<YI1,­skosti oziroma njenim preprečevanjem.Pri temne bomo mogli mimo problemov In dii:lem, ki seodpirajo v !praksi teh dejaVInosti !in ki jih tuditeoretično -reflektirajo. Pri 'Spoznavanju narave

* Članek povzema nekatere misli, ki so vsebovanev teoretičnem delu raziskovalne naloge z naslovom~}-Preprečevanje odklons:kosti v _krajevnih skujpno­stih~~. Nalogo sta sofinancirala Mestna raziskovalnaskupnost Ljubljane ter Posebna raziskovalna skup­nost za družbeno infrastrukturo.

**- Bojan Dekleva dipl. psih., magister. višji raz­iskovalni sodelavec na Inštitutu za kriminologijo,Trg osvoboditve 11, 61000 Ljubljana.

i V prispevku uporabljamo dva podobna izraza:>~lokalna« in >->-krajevna« skupnost. Drugi, »krajevna«skupnost je po našem mnenju »obremenjen~~z vsako­dnevno uporabo v smislu ,.>-najmanjše_ družbeno po­litične skupnosti~~ oziroma v smislu' administrativnein upravne enote. Z »lokalno« skUlPnostjo želimopodobno kot s »krajevn(}<~ poudariti pomen majh­nosti območja, ki ga posameznik še lahko fizično insocialno »obvladuje«, vendar >->loka1na« za razliko od»krajevne« skupnosti ni vezana zgolj ali predvsemna upravne razmejitve ali obstoječe oblike formalneorganiziranosti. »Lokalna« skupnost je zato lahkovečja ali manjša od »krajevne-<~; »krajevno« skupnostje mogoče po (administrativni) volji razmejevatitako ali drugače, medtem ko ostaja »Jokalna« boljali manj vezana na doživljanje prebivalstva ter nji­hove medsebojne vezi (predvsem neformalne). Pougotovitvah Poliča in sodelavcev (1984) pri načrto;"

vanju obl1kovanja krajevnih skupnosti (kot upravno­administrativnih enot) dosti premalo upoštevamopotrebe prebivalstva, njihove ustaljene vzorce za­dovoljevanja različnih družbenih potreb in celoznačilnosti fizičnega in družbenega ustraja območja.

2 Maya, 1975. .

sku]IDOstnlih pmgramov si bomo poskušali po­magati z zgodovinskim. sledenjem uporabe inrazvrijanja tega pojma, skupaj s spremljajočimi

družbenimi pogoji in i:nteresi, ki so botrovali temdogajanjem.

Uporaba izraza »skupnostno obravnavanje«

Kaj se daiI1!BS pravzaprarv skriva pod izrazom»skuprtJostni programi« Ina področju obravnava­nja deviantav, jel lIla prvi pogI-ed, s hitrimpregleoovallIjem literature, težko ugotoviti. Opa­zovalec dobi vtils, kot da se n.ajrazličnejimdejav­nostim pritiska pridevn!tk »-skupnosten«. Hog­hughi3 govori -o »lIlajn:ovejši družbeni reakeiji«,o »pojmovni mešaniei«, ki obsega in spaja težnjek dekrimitnal:izadiji, -preprečevanju,neruntervenei­ji, odklarrrjanju iz kazenskega postopka, depenaclizaciji, dei:nsHtueiona:lizaciji. »Skupnostni« po­udčl!Tek pri tem pom,eru p:fiedv;sem težnjo klokaJnosti din deiIISlJituc:ionalizaciji. Vsi ti kon­cepti pa so rteoretič-no maJIo utemeljeni (oziromaomogočajo zelo razHčue teoretizacije), izhajajovečkrat.bolj iz kritib~ k,ot pa iz pozitivno razvi­tih idej" tim so pravilloma zelo ohlapni.

Nekathi pisci ločijo skupno-stne pristope nadvoje:4 eni _pomen:i!jo povezovanje in koordini­ranje devovarrrjaJ obstoječih pristojnih ustaJrlOV, dabi mogle z enakimi sredstv.i uspešneje, popoln-ejein dolgotrajneje obr.avnavati ·deviante ali ustvar­jati zaželjene organtzacijsko-.institucionalne spre­membe v skupnosti. Druga vrsta skupnostnegapristopa naj hi IpOmenrll1a - do neke mere vnasprotju IS prvim - predvsem povezovanjeloka1Jnega prebivailstva, spodbujanje ljudi korgam.iziranju in lastni d€j3.!vnosti za doseganje.svoj-ih ciljev, pomoč in spodbujal!lje razvoja ina­ravne-ga lokalnega vodstva, premagovanje apa­tičnosti v depntviiranih soseskah ter razvijamje»psihološkega. občutka« o svoji skupnosti.5

TaJ drugi pomem.»skup'norstnega« je blizu po­udarjanja neformarlrnosti, organiziranosti »odspodaj {{. V tem smislu se razvijajo razliČlne

(lokalne) skupne samopomoči,' v katerih sezdružujejo ljudje s podobnimi problemi, da hisi jih medsebojno pomagaJ,; reševati. V smisluneformal:nega, Ln še bolj neodvisnega od 01roBte­ne-lih Ipoklri.cmih d["žavnih služb, se razvijajo a!lter­natiWle službe,7 ki veJ.-iikokrat v povezavi s prin-

, Hoghughi, 1983.4 stratton in Terry, 1968; Maya 1975, Cohen 1979.:; Sarason, 1976.6 Maguire, 1981.7 Adam in drugi, 1979.

3

Revija za k1'iminalistiko in kriminologijo I Ljubljana 36 I 1985 I 1

cipom 1S3\lY1IopOmOCl ·v bolj ali manj trdnihorgalIlizaoijs,k;ih oblikah združujejo ljudi, kiimajo določene življenjlsk-e težave, druge, ki Sehočejo v reševanju takih težav angaž.irati, stro­kovnjake -in še druge.

V naJSl1etdmji mačici uporabe pojma »skup­nostno« se ile-ta povezuje os 'pritegovanjem pro­stovoljnih laiČ'J1iih sode1avcev v dejavnosti različ­

nih :svetovail.n.i-h; vzgojlDiih !in prevzgojnih služb.Ti pmstovoljci lahk;o žiV1ijo kjerkoli (v tem pri­meru gre prej za deinstitudonaJizacijo kot zaskupnostno usmeritev), 'ali pa je posebej !poudar­jena nj;ihova značilnost, da lIlamreč živijo vokolju posamezruika, kIi je predmet obravnave.Opisam.a uporaba prosrtovoljnih sodelavcev sepribližuje pojmu miljej1Ske terapije oziroma tera­pije okolja. PrOfStoV'oljni sodelavci so ponekodv velikem obsegu »uporabljaljo« tudi na področ­

jih, kot je pena1na in postpenalna zaščita, sveto­vanje in terapij,a,

V amerrišld 1JitteratuI1i in praksi (fi:n<.lJ:lciranja)se izraz c»skupnostno« povezuje z izrazom »dein­stitucionalizacij'a« in s posebno operacionalizi­rano vsebino, ki jo je ta izraz pridobil leta 1978z izdajo' posebnih Smernic Urada za mladolet­nišk!o sodstvo in prepre'Oevanje prestopništva. Ti))standardi deinstitucionalizacije« imaj.o nasled­nje kriterije: majhnost ustanove, bližino domagojenca, odprtost ustanove, nooegregiranost pod­skupin ter stopnjo povezanosti z ostalimi skup­nostnimi ustanovami.

V tem Ipojmovanju se »)skupnostno obr.avnava­nje« približuje opredelitvi ))izbora najmanjrestriktivne možnosti« ,in se na sploh včasih

enači tudi :enostavno z »)obravnavanjem na ·pro­stosti«.

Pojmu »skupnostIm« (in podobno tudi pojmu))preprečevanje«) mnogi očitajo da je postal»kliše«, ki ne pomeni več ničesar posebnega,da se je pojmorvno - zaradi prepogoste, nekri­tične in modne uporabe i---- izpr,a,.znil. Vseeno paostaja vprašanj;e, zakaj Je p:Pišl0 do takšne mno­žične uporabe tega pojma, in še bolj,ikatera sospoznavno in dejavno1stno produktivna in ko­ristna zrna, ki jih je !prinesel sodobni plaz»skupnostnega obravnavanja« (na Zahodu).

Pogoji in razlogi razvijanja skupnostnihusmeritev

Mnogi piisci so poskušali pojasniti nastanek»booma« S'kupnostnih 'Programov in dejavnostiter nj:ihovo široko družbeno sprejemljivost in

4

»)za:peljivQlst«. NekasteDipisci pri tem upoštevajopredvsem ekIoill'omiSke lJ:.azloge, drugi predvsemst:r:o-kovne, tretj:i pa govorijo o različnih- r~wneh

»)retori!ke iskupll'ostnih programov«, ki na~ ,bi za­krivali resni,čno bistvo in razloge te noveusmeritve.

Kot nepogrešljliva din nezgrešljiva trojka se ,obutemeljevaIIlju skup",ostnih obLik obravnavanjadeviantav pojavljajo sledeče utemeljitve: skup­nostne obliJkle maj bi bile učtnoovitejše, cenejšein humamejše. Vem:dar pa nobena od teh razlo­čUj-očih .znač1lnosti ni zadovolj:ivo preverjena inempirično 'Potrjena kot resnična, mniOgi pisci pa- kot bomo opisali kasneje - skupnostnimoblikam .obravnavamjar celo oČlitaj'O, da te tristandardne uteID1eljitve Islužijo ·kort nekakšnamaska, ,pod kateJ:o se s:krivaj'o čisto drugačni

interesi, namend. ID zna6i1nosti.Scull8 v poskusu Isistematične ocene razvoja.

))gibanjw skupnO'stmega obravnavanja« piše,. daso te nove U1snieritve tesno \poViezane s- prora­čunskimli krizami razvitih kapital::istiooih držalVjki so posledica pretiraneg.a razVJijaJn.ja skrbstve­nih, korekcijskih, ~dravtStvenih in drugih usta,..nov, pač v okviru model'a in zamisli ))post-indu­strijskih dr~~av blagostanja«. Po Scullu je pre­vladujoče run naraščajoče nadz,orstvo deviantovz uporabo segregatlivm.ih ustanov (zaporov, dušev­nih bolniŠI1ic) enosta,vno postalo predrago, obe­nem pa ISO razvijajoči se meha!D.izmi in ustanovedržavnega (skrbstva omog,očili pogoje za obrav­navanje »odvečnega deleža« ljudi v (Lokalni)skupnosti. U6nkovitost in humanost naj bi poScullu bila le ideoLoška olepšava ekonomSkibmotivov nove usmeritve.

Po razlagi Spi<t.zerja9 prihaja v razvitem kapi­talizmu zaradi naraščajočedelitve dela in drugihznačilnosti proizvodnega 'Procesa do naraščanja

- \s stališča kapitala - nepotrebnih skupinljudi, ki niso neposredno vpleteni v tržno eko­nomijo ter zato tudi niso občutljiviza ekonomskonadzorovanje. Gre za ))hiperprodukoijo« devi-an­tav, ki naj bi povzročali širjenje in razčlenje­

vanje meham.izmov neposrednega družbeneganadzorstva. Skupnostni programi naj bi bili meddrugim tudi cenejše in bolj razprostranjeneoblike takega lIladzrorstva.

Bolger10 in soavtorji -locirajo nalSltanek vlad­nih skupnostnih programov v Britacriiji v čas

poznih 60, let, ko naj bi zaradi posledic pešajoče

ekonomije postala aktualna potreba po novih

8 Scul!, cit. po Hylton, 1982.9 Spitzer, cit. po Jankovic in Pešicl 1981.

10 Bolger in drugi 1981.

Bojan Dekleva: Skupnostni progranli obrav-navanja in prep1·ečevanja...

strategijah ekonomske politike. Uvajanje le-te jepovzročilo v starejših tindustrijslcih predelihskokovito naraščanje socialnih problemov tertudi splošnejšo spremembo razpoloženja meddelavstvom, ;kar naj bi se kazalo tudi v .vednomanjši udeleženosti pni ,volitvah. Skupnostnausmeritev po Balgerju pomeni iskanje novihstrategij odzivanja ob1aJsti 'na krizo ligitimitetedržave, konkretneje, nove strategije »izboljševa­nja« odnosov med lokatlno živečim delavstvomter lokalno upravo - predstavnico oblaJSti.

Na »ustrezll'ost« skupnostnih modelov pa sovplivali tudi širši družheni jn ideološki premikiin spremembe v mnogih de-želah v času po drugisvetovni vojni. V tem času je prišlo do vzpored­nega razvoja več trendov in okoliščin, kot so:razVloj novili filozofskih Uismer'itev, eksistencia­lizma ter inačic strUkturalizma, ki so med dru­gim tudi omogočili kritiIro znanstvenega poziti­vizma; ,na področju kriminologije im krimino­loške prakse rast ,tretmanskega optimizma, vokviru 'Sociologije ~n :soc]O'loške krtin-malogije parazvoj interpretativne paIiaidigrne ter interakcio­ni-stičnega pogleda v kI'i,mi:no10giji; vse -to pav času razmeroma hitr,ega družbenega razvojalblagostanj a ter raz,meroma še neugledanih ome­jitev perspektiv družbenega materialnega -raz­voja. V takih pogojih je prišlo do spoznavanjain kritik značilnosti modernih družbl do zamislio ),civd.lizacijski« odtujenosti človeka, ki ni leposledica razrednih in podobnih protislovij. Te

"kriti'ke 'So bile usmerjene predvsem na značil­

nosti »segmentiranosti« ter birokratiziranosti.. sodobnih industrijskih družb in na korporativnevzorce obla:stnoSiti. Družbeni l:itber.ailizem in tudinarašča}oča popularnost levih političnih usmeri­tev so podpirali odpor proti kaznovanju, spodbu­jevali so rehabilitati.vne 'ideologije ter sploh za­misli o mnogih družbenih pozitivnih utopijah.

Mnoge od teh zamisli so se kristalizirale vgibanjih 68, let ter doprtnašaile k nastanku raz­nih »anti« usmerjenosti v strokah, .ki so seukvarjale z devian1mostmi (anttpsihiatrija, anti.,..kriminologija, itd.). Te kritike :ilu zamisli, ki soprihajale liz :različnih smeri in z različnimi poli­tičnimi naboj il so velikokrat kot način prema­govanja odtujenosti v 'Sodobni družbi poudarjalein -predlagaJe vračanje ,k manjšim in bolj celo­vitim družbenim in polit~čnim strukturam, kjernaj bi ljudje bolj O'sebJ1jo, bolj smiselno in druž­beno balj povezano sodelov.aJi v družbenemživljenju. Rešitev so iskali vprevladovanjunaraščajoče delitve dela, ki parcializira proiz-

vodne procesel a tudi :sfero reprodukcije človeka,

odnosov med ljudmi, kjer se razceplja človek

tudi v »osV'obojenem« območju prostega časa.

, »Prvi« moderni skupnostni program

Najbolj znan zg'odnjiskupnostJ1ji program sorazvijali v letih med obema sveto\llnima vojnamav Chicagu,l1 Po ugotrov:itvi, da :se v določenih

četrtih - predvsem obrnočjih, kjer so se nase­ljevali skoraj izkljuČIlO priseljenci - pojavljajovelike gostitve odklonskih pojavov, so čikaški

raziskova'lci razvili nov pogle-d na odklonskostter- tudi praktična izhodišča in programe delova­nja. Po diagnozi stanja (ki se je glasila: prejšnjim~hanizmineforma!lnega družbenega nadzorstvase zaradi svoje nerelevantnosti v novi družbenisituaciji nioo mogli več reproducirati, skupnostje izgubila 'Svoje povez.ova,lne mehanizme in nad­zorstveni potencialI ter se spremenila v nekakšnodezintegrirano »ne-skupnost« z velikim obsegomrazličnih odklonskih pojavov ter nezainteresira­nostjo lokalnega prebi;yalstva zanje) oo začeli

razvijati večdesetletni ppogr3lm dejavnosti, skaterim so želeli spodbuditi prebivalce izbranihobmočij., da bi »po Ila'Stni iniciativi začeli reše­vati probleme svoje skupnosti, utrjevati občutek

odgovornosti 'Skupnosti za razvoj otrok na svo­jem ohmočju in da bi iSe v splošnem trudiliizboljšati položaj lokalne 'skupnosti«, Pri tem paso raziskovalci in terenski delavci poudarjalipomembnost izhoclišč, po katerih naj bi te deja,v­nosti razvijali in vodili lokalni vodje, ki naj birazvili nekakšne lokalne organizacije skrbstvaza mladino, te pa naj bi bile čim bolj avtonomne.

Ta prvi ID do danes najbolj znani »skupnostniprogram«, oziJroma sploh vsa spoznanja in. izho­diš~a 'Či_kaške šole, so prinesla pomerlllbne novo"'­sti. Predvsem so pomenile prehod iz individual­nih (bio'1ogistiČllih) eholoških pojmovanj naraven socialoškega poj·mov.anja vzročnosti.S temje bilo omogočeno razmišljanje o ustreznostiali neustreznosti delova.l!lja ustanov ter družbenestrukture, .odprle !so se možnosti za pojmovanjeskupJ1jooti in njene organizacije kot predmetaintervencij, predvsem pa so ta izhodišča prineslaoptimistična pojmovanja o človeški naravi" ki soprispevala k razvoju ideologij »dela z ljudmi«.V delih čikaške šoIe je implicirana in tudi ekspli­cirana kritika birokratizma, nepovezanosti in

11 Chicago Area Project, opisano in dtirano poVodopivec, 1963; Kobrin, 1969; Schlossman in Sed­lak, 1983.

5

Revija za ktiminalistiko in k1'iminologijo I Ljubljana 36 I 1985 I 1

odtujenosti strok-ovnih ustanov, ki jo je mogoče

presegati z neposrednim aktiv(istd.č)nim delova­njem. v okvirih male, lokalne skupnosti.

Izhodišča čikaške šole so obdržala svoj'o vred­nost še danes. Nekateri pisci pravijo,12 da počikaški šoli nismo izgradili -nobenih bistvenonovih izhodišč skupnQlstnih programov, daso vsi novejši skupfi!O'stni programi pr,aviloma letake ali drugačna kopija Chicago area projekta,oziroma celo, da so te kopije zelo blede, sajostaja v mnogih novejših programih poglavitnatežava ta, da !Se sprejeta izhodiš'ča programav praksi zadostno ne uresničijo. V procesu »udo­mačevanja«, »normaHzir~nja« in »stalIldardizira­nja« idej čikaške šole je ,prišll() pri kasnejših(ameriških) programih do velike forma1izacijein s tem nove birokr3ltizacije izvornih idej, Rričemer se ,p-ogosto temeljna vsebina .zamisli skup­nmti (to je zamisel o kvaliteti odnosov medljudmi,o premagovanju posledic odtujenih insti­tucij z tvorbo taJkih, ki bodo ljudem blizu, o par­ticipaciji ljudi in samozaščiti)zreducira na kakefonnalne značilnosti, kot je na primer ve1likostustanove ali bližina doma. Te f.ormalne značil­

nosti sicer niso nepomembne, so pa nezadostneza uresničevanje izvornih ciljev.

Kritike in dileme skupnostnih usmeritev

l\1noga raziskovalna poročila piscev, ki odsrede 70. let naprej proučujejo skupnostne pro­grame (predvsem v obliki velikih nacionalnihreform) vsebuje dvom o večji uspešnosti, ceneno­sti in humanosti novih program-ov; praviloma pate parciaIne kriterije umeščajo v razmišljanjeo globalnih spremembah obHlmvanja družbene­ga nadzorstva. Poglavitna tema teh razmišljanjje »širjenje mreže«.

Izraz »širjenje mreže« se. nanaša na naraščajoč

obseg korekcij'skih in podobnih ustanov in ljudi,'ki jih te ustanove· zajemajo v svoje obravnava­nje. Namesto, da bi skupn:ostni programi nado­mestili tradicionalne ustanove ~kar je bil na­men), se razvijajo vzporedno z obstoječimi usta­novami. Ker so :ti skupnostni progra'mi bolj od­prti, manj stigmatiziram.i, ker operirajo z »meh­kejšimi« utemeljitvami (in ne represijo), ker sonamenjeni veliJkokrat različnim »vmesnim«,»preddeliktnim« in podobnim obravnavanjem, jerazumljivo, da lahko manj konfliktno zajamejovečje populacije ~p"tencialnih)· deviantov. Ker

12 Tak sklep nakazujejo Schlossman in Sedlak(ap. eH.), Berleman (1980) in dr-ugi.

6

pa skupnostne ustanove in .programi rastejovzporedno, vendar :povezano es tradiciOlI1alnimiustanovami, (in pogosto ;pod enotno upravo) ničudno, da skupnostIJJi program lahko velikokratpomeni tudi nekaJka široko odprta vrata, skozikatera se »pripuš,čajo« ljudje tudi v obravnavov tradiciona.}mih ustanovah. Ob izrecnih namenih»'odklanjanja iz kazenskega postopka« prihajalahko do naspro1meg.a učinka:" več ljudi v celotizajetih v kakršnekoli obravnavalnje, in celo več

(nekaterih podskupFn) zajetih v klasično kazen­sko obravtIlavanjeY'

P.isci se praviloma .stdnjajo, da skupnostneob1ike -niso cenejše. Če pa že -so cenejše, socenejše v primerjavah .skupnostnih oblik s tra­dici:onaJlnimi; dejstvo pa je, da sedaj obstajajoobojne skupaj. Tud" uporaba kriterija humanostije po mnenju mnogih dvomljiva; po eni stranise zbirajo pOTočilla Q primerih nehumanega po­stopanja in zlorabah, po drugi 'strani pa je iznačelnih razlogov kriterij humanosti skupnost~

nih oblik problematičen:

- Težko je govoriti o humanosti, če so se lezamenjala im€lIla, dej.avnošti pa ostale enaike, aJIipa so se razvile nove :obl:iike obravnavanja, kijih je težko raJZhkovati od starih in pogosto vskupnosti. Eeproducirajo -stare vznrce prisilnegasistema, ki naj bi g.a lD.~domestile.

- Govoriti o večjo] humanosti novih ustanovje brezpredmetno, saj bi lahko na enak način

humanizirruill tudi tradicionalne, če bi jih lehoteli, z večjim odpirr-.wnjem, krajšatljein traja­nja Ukrepov, itd.

- DeillfstitllcionaHzacija lahko d-ejansko rezul­tira v nekakšnem neintervencionizmu ali ravno­dušnosti: " tedaj se odpre problem zanemarjanjaljudi, ,ki potrebujej·o pomoč ali pa njihovegaprepuščanja javnosti tn -privatni sferi, ki jihlahko nehumano !Zlorablja še bolj.

N astan-ek in razvoj skupnostne usmeritvepisci - poleg em1piričneg.a:preverjanja operacio­naLLiziranih 'kriterijev - ra2llagajo in navezujejotudi na globailnejše družbene Iprocese in struk­ture. Oohen (in drugi)" vidijo v razV'oju skup­nos1mega nadzorovanja temeljno strukturno pre­obrazbo družbenega -nadzor-ovanja, ki je videti,kakor da lse spet vrača k \Stanju in mehanizmom

13 V zvezi s takimi -nepričakovanimi družbenimiuporabami reformnih namenov govori Tornudd(1984) o družbenih sa:mou'smerjevalnih mehanizmih,ki izničujejo.cilje refonn. .

14 Glej Lerman, 1980; Spergel, 1982;-Lerman, 1984;McSparron, 19-80; Ditshfield (1984) eit. po Houghughi;Farrington in Bennet (19H1) cit. po Hoghughi, 1983.

15 ,<:ohen, 1979.

Bojan Dekleva: Slcupnostni programi obravnavanja in preprečevanja. ..

pred n3lsta;nkom zapora in drugih azilskih, segre­gacijskih ustanov za deviante. Tako vsaj na­kazujejo opredelitve skUlpll1!ostnih usmeritev, kise od zapora vračajo na skupnost. Po mnenjuCohena !pa vse 'Slpremembe, ki jih nakazuje skup­no.stna usmeritev (brisalllje mej med prostovolj­nim in prisilnim, med zaprtim in odprtim, medkrivdo in nedalžnostjo, med :!.iormalni-m in nefor­ma.jnim; povečevanje obsega (držaV'tlega) inter­veniranja; »terminsko maskiranje« narave dejav­nosti; mešanje javneg.a in zalSebinega; prodiranjedružbenega nadzorstva v družino in druge maledružbene enote; reintegracija kot načelo namestosegregacije; p-ovečevanje raznovrstnosti oblikobravnavanja ter njihova »teatralnost«) nakazu­jejo prej proces razširj-anja družbenega nadzor­stva, Ici. se je začelo z ustanovitvijo iDts.titucijezapora in se je prek tehnik k1?sificiranja, ureja-­nosti, dhsciplinir:anja ter javnega nadzorovanja»demstitucionaaizilralo« v bolj fleksi!bilne, gra­duirame in raznovrstne metode dn oblUke.

Po a1nalizi M ayo16 ·so ;programe razvoja skup­nosti i2'll1ašli Britanci v času med obema voj­nama, in sicer v zvezi z deja.v:nostmi izobraže­vanja, zdravstva in sociaLnega skr:bstva v svojihdolgoletnih prek<Jmomkih kolonijah, Mayo po­kaže, kako ISO ti obseŽni in dragi programi, !ki soimeli namen vzpostavljanja političnih institucij,izoo·ljšam.ja materiaJ.nega stanja, kulture, izobraz­bene ravni in podobno, nastajali kot odgovor nasvetovno situacijo ter naraščajoče zahteve pouvedbi samouprave kolonij. Vzpostavljanje te­meljnih pnlitiČhih ustanov prebivat1stva kolouijpo, vzoru zahodnih demokracij je :imelo za na­men predvsem obrambo pred prihajajočim ko­munizmom pri -ohranjanju obstoječih lastninskihodnooov. Bo drugi strani je bila izgradnja pro­metne in druge materialne ilnfrastrukture vednobolj nujen pogoj za- rtJrwI1Jsport surovin ~iz novihnahajaJ.ti.šč, ter predvsem nujna prilagoditev spre­menjeni tehnO!logijii. transporta. Družbeni razvojkolonij, ki.ga je Britanija ·podpirala, je bil takopo eni strani proizvodna nujinost, po drugi stranipa aktivno poseganje Britanije v urejanje pred­videne bodoče neodv.isne države, ki naj bi šeustrezala britanskim interesom.

Podobmi ralZloginaj bi .vodili razvoj skupnost­nih programov v ZDA v času po državljanskivojni ter v 60. letih 20. stoletja v okviru znane»war on poverty« ~ vojne proti revščini. V tehprimerih je bil seveda interes razvijalcev skup­nostnih programov usmerjen na notranje-pO'li:­Učno področje, kjer je kazalo, da :naraščajoče

16 Mayo, 1975.

socialne zahteve in !kritike ogrozaJo legitimi­teDno osnovo vladajoče stranke.

S svojo krit>ko skupnootnih programov Mayaopozarja na njihove mo~ne represiJvne in nazad­njaške aspekte: ideološko Jn poceni rešiti, ozi­roma bollje rečeno, prikriti družbena protislovjain njihove izraze. V večini (ameriških) skupnOlSt­nih programov - katerih predmet intervencijenaj bi bila skupnost - se namreč še vedno kotosnoVlfli predmet obravnave pojavilja posamemik(kot pomanjkljiv, patološki), ne pa družbenastruktura in na primer različne družbene pr:i1ož­nosti in možnosti. Hazumljivo je, da se zatov okviru skupnostnih -programov obsem'O upo­rabljajo različne 'te~aJpije .in treningi, skupinskodelo in podobne obliike, .ki imajo namen uspo­sobiti zajete posameznike, da boda bolj uspelina ~ predvidoma za vse enakem ~ tržišču

deloV'tle sile.V tem smislu -ilzhajanja iz preprostih fUll1lk­

cionalističnih izhodišč ~ pa ni dvomljiva le izha­janje iz posameznika (kot slabega), temveč jelahko podobno' omejeno tudi izhajanje in ome­jevanje na lokamo skupnQst kot omejen pred­met delovanja, kot vir !Sredstev, kot prostor uve­ljavitve. Ostajanje znotraj okvirov lokalne skup­nosti ],ihko pomeni tudi pristajanje na družbeneprocese, ki pripeljejo do diferencira:nja lokalnihskupnosH, do getoiziranja ali depriviranja posa­meznih območij mest, kjer !Se nato zbirajo pre­bivallci ustreznQh diu"benih plasti. Teme lokalneskupnosti je v širšem družbenem ocenjevanjutudi najlažje zavrniti kot parcialne ali pa jihinko"l>orirati v bolj kompleksne politične stra­tegije.

Cohen, Maya in drugi tako odpirajo tudi vpra­šanje konsenzualnih ali konfliktnih teoretičnih

izhodišč pri načrtovanju skupnostnih progra­mov, oziroma problematiko širše družbe in glo­ba-llnih trendov načinov nadzorovanja.

Vloga lokalne skupnosti

Na nek načiln par.adorksno notranje protislovJeskupnastnih UlSffieritev je, da začenjajo skup_nostni programi v svetu pootajati popularniprav v ČaISU, ko v teoriji ilfi empiriji ugotav­ljamo, da je mestna lokalna skupnost - kotskupnost - »mrtva«. Prav ta skupnost, ki jev Ipni,merjavi z nekdanjo vaško in današnjomestno l'Okalno 'SkUlpnostjo nekoč spontano innevede opravljaU.'a svojo pre.prečevalno fun.kcijo,naj bi danes postala osnova novega preprečeva-

7

Revija za kriminalistiko in kriminolog.ijo I Ljubljana 36 I 1985 1 1

nja in obravnavanja· devianDov. Ta paradoksnekateri; pi'sci razlagajo na ta -način, da trdijo,da gre v modernem pisanju o skupnostih zamočno r-omantiziran in idealiziran koncept, Qlzi­roma da gre v Vraksi skupno'Stnih usmeritev zadrug.ačno poJmovanje in »uporabo« lokalneskupnosti, kot pa ga implicirajo razmišljanjao delovanju :neformalnega družbenega nadzor­stva v starih, ruralnih, .povezanih in razmejenihskupnostih.

Problem v zvezi s preprečevaJnimi V'logami inmožnostmi lokalnih Iskupnasti je naslednji: čim

bolj je skupnost obremenjena z odklon.skimi po­javi (čim bo.lj -nastopa kot »porajalni« okoliš),tem manj je v njej preprečevalnihmožnosti inv tem manjši meri svojo preprečevalno vlogosprejema. Ta ti:pična zveza se kaže tako v pri­merjavah vaških in mestnih skupnosti (pri čemerv teh drugih :najdem'Ol manjšo povezarnost medljudmi, več dnevnih in drugih migracij, več

a,nonimnosti, več prilomasti za kazniva dej anj a,manj; celovitosti v medsebojnih 'Odnosih '-ljudi, kiznotraj mestnega prostora v svoji lokalni skup­nosti uresničujej-o le razmernma m.ajhen del svo­jih interesov), kot tudi v primerjavah bolj alimanj -ogroženih oziroma bolj in manj »porajal­nih« mestnih skupnostih. Čeprav je ta povezavaprecej tav.tološka, oziroma uporablja krožnostrazlage, pa vendar opozarja ll1a pragmatično dej­stvo, da so lokalne skupnosti, ki bi najbolj »po­trebovale« preprečevalne-skupnostne programe,najmanj sposobne le-te izvajati, oziroma kaž~jo

najmanj spontanega anteresa za take dejavnosti.N·a čem torej osnovati skupnostne ali prepreče­

valne programe?M'estne lokalne skupnosti pač niso več v ena­

kem smislu naravne skupnosti, kot je to bil idealvaške lokalne skupnosti, ki je bila v večji mericelovita zaključena enota, Današnje lokalnemestne skupnosti tin dogajanja v njih so pravza­prav v veUki meri izraz in posledica širšihmestnih dogajanj in diferenciranega razreševa­nja mestnih protislovij; drugič pa skupnostiv veliki meri nastajajo z delovanjem najrazlič-'

nejših upravnih,političnih, str-okovnih in dru­gih ustanov, ki v -svoji 'teritorialni in organiza­cij'Ski delitvi dela segajo v 10kalne skupnosti.(Ali v bistvu s »krajevno skupnostjo« ne mislimovelikokrat predvsem na pisarno krajevne skup'­nosti, DPO lV' KS, komisije, svet in druge organeKS, potem pa na šolo;kr.ajevnega varnostnika;za KS pristojneg.a socialnega delavca, itd.? Inko zaradi ka:kšnih preprečevalnih dogovorov

8

sklicujemo !Sestanek krajevn~ skupnosti, ali nepovabimo predv.sem 'Predstavnikov vseh obsto­ječih organov, organizacij in ustanov, in to ne lekot predstavnike krajanov, temveč bolj kot pred­stavnike neke polit1čne, organizacijske, mate­rialne moči?)

Vendar pa so elJ:ementi, ki jim v idealu vaškeskupnosti pripisujemo preprečevalno vlogo, ledeloma institucionalne nara.ve. Čeprav je ))pre­prečevalna učinkovitost«nekdanjih vaških skup­nosti pogojena tudi z raJzmeroma majhno stopnjodružbenega 'spreminjanj al in zato ustrezni sta­bilnosti vrednot, običajev in sploh družbenestrukture, pa je bil medij te preprečev.a.:lneučin­

kovitosti v medsebojnem ,poznavanju pripadni­kov takih skupnosti, v njihovi neposredni sood­visnosti, v kvaliteti njihovih medsebojnih odno­sov. Po tej' razčlenitvi lahko torej pričakujemo

preprečevalni vpliv skupno.sti le- ta:,m, kjer po­teIlciaJnega devia:nta sosedje, sorodniki in sode­lavci poznajo; kjer so zanj pSihaaaško in socialnopomembni, 'kjer je vključen v dejavnosti ~kup­

nosti, kjer ga na sokrajane vežejo odnosi dolo­čenih pravic in dolžnosti, 'ki se lahko uveljavljajoin sankcionirajo v vsakodnevnih medosebnihstikih.

Med obema pojmovanjema skupnosti ,- kotcelote medosebnih odnosov aJi kot najnižje ravnidelovanja bolj ali manj povezanih družbenihorganizaoij in institucij - je zgodovinski razvojpripeljal do situacije, ko so nastale lokalneskupnosti (ali 1e administrativna območja?), kise zaradi razpada pr~jšnjih tesnih povezanostina osnovri razmeroma nespremenljivih družbe­nih okoliščin. »)odlikujejo« kot posebni parajalniokoliši ali kot z deviantnostjo najbolj ogroženeskupnosti. Kot odziv na ta dogajanja smo usta­navIjali vedno bolj centralizirane in birokratizi­rane ustanove, ki naj bi z naraščajočo diferen­ciacijo ter razvijanjem 'Strokovnosti in poklic­nosti nadmneščalerazkroj prejšnjih mehanizmuvneformalnega dru:iibenega nadzorovanja. Skup­nostna usmeritev, venem svojem delu, pomeniodziv na refleksije o neuspešnosti in slabih po­sledicah razvijanja tega, vedno bolj obsežnegain dif.erenciranega sistema centraliziranih usta­nov formalnega družbenega nadzorovanja.

Skupnostni programli im usmeritve izhajajov različni meri in 'kombi,nacijah iz obeh .aspektovpojmovanja lokalne skupnosti. Veliki programiodklanjanja (diversiDn), policijskega opozarjanja(cauttonirig), ustanavljanja ustanov vmesnihtretmanov (intermediate treatment) in skupnost-

Bojan Dekleva: Skupnostn:i programi ob1'avnavanja in preprečevanja...

nih prevzgojnih ustanov (eommunity correc­tions) pretežno izhajajo iz pojm'ovanja skupnostikot .sistema organizacij 1m zato je njihova stra­tegij.a in retorika vezana na pojem deinstitucio­nalizacije, ki jo pojmujejo predvsem .kot zmanj­ševanje in 'Odpiranje ustanov ter večje mešanjepopulacij (deviantnih in nedeviantnih).

Poleg teh programov pa r.azvijajo drugi,v :skladu s pojmov,anjem skupnosti kot predvsemnečesa neformalnega, razH6ne oblike alternativ­nih služb, !Skupin samopomoči ter drugih obliknedržavnih 'Organizacij povezovanja ljudi, z boljali manj izreenim namenom premagovanja raz­ličnih individualnih ali skupnostnih težav." Vtako pojmovanje 'skupnosti se uvrščaj'O tudi raz­lični e'ksperime:ntalni raziskovalni programi, kirazvijaj'O ·oblike in metode 'Povezov.anja in akti­viranjaJJrebiv~lcevlokalnih skupnosti skozi raz­vijanje lokalno vodenih in vezanih organizacijskrbi za d'Oločene podskupine prebivalstva, za­ščite pred Ipl'obilemi au:i- zadov-oljevanj.a kakihinteresnih področij ali potreb. Značilno je, da sitaka- ,Izhodišča :iJn cilje praviloma ne postavljajo»vel~ki« -nacionalni programi !Socialne ali krimi­nalrie ,politi-kJe, saj izhajajo predvsem iz insti­tucicmalnih struktur in iz pojmovanj ar skupnostikot sistema institucij. Omenjeni razi:skovalnieksperimerutalni pristopi p'a - nasprotno ­zaradi svojih posebnih izhodišč in ciljev, razvi­jajo svoje dejavnosti velikokrat mimo ali celov nasprotju z obstoječim ':hnstitucionalnim siste­mom. Tako jim je mog.oče 'Očitart:i, da ne razvijajorešttev in metod, iki bi bile skladne s širšimirazpoložljivimi družbenimip-ogoji iiII okolišči­

nami, 'Oziroma; ki bi se mogle uporabiti kot »na­daljevanje« dejavnosti obstoječih ustanov.

Izhajajoč iz »neromantizirane« podobe lokalneskupnosti ter iz stvar.nih -možnosti načrtovanjain izv,aj anj a sooiaLne in kriminalne politike,pravi Hoghughi,t8 da ne moremo zahtevati odlokalne skupnosti, naj »opravi svojo nalogo«,temveč je bOOj stvarno zahtevati, naj »delujekot podaljšana roka ustanov«. S tem pove, daje iskanje poti nazaj, k 'prejšnjim modelom nad-

17 Razlikovanje med velikimi, institucionalnimi,ter malimi, manj formalnimi oblikami postaja pomnenju nekaterih piscev težavno in dvomljivo. Maleneformalne službe so namreč prej ali slej izpostav­ljene pritisIkam kooptacije in se tudi same !pOtegujejoza državno financiranje, ki ga v mnogih primerihtudi dobijo. PO drugi strani na zahodu narašča deležprivatnih ustanov, ki izvršujejo dejavnosti v okviru,}-velikih~< socialno-političnihpr'ogramov in usmeritev.

18 Hoghughi, 1983.

zorovanj a v lokalni skupnosti, nemogoče in daje potrebno računati z institucij ami, ki smo sijih izgrad:i!li, ter iskati možnosti prilagojevanjaustamov novim družbenim pogojem ter stvarnimmožnostim lokalne skupnosti. »Zahtevati odlokalne skupnosti naj deluje kot podaljšana rokaU'stanov« se sliši paradoksno in morda perverzno;Hoghughi s tem misli na prepričevanje javnosti(ki je sicer po mnogih raziskavah v odnosu dovprašanj kriminalne polirtike močno represivno,kaznovamo _ali ravnodušno razpoložena), da jeiskanje m·ožnosti za vključevamje prestopnikav delo !skupnosti boljša alternativa kot pa nje­govo na,meščanje v zapor;19 spet drugi pisci raz­vijajo posebrne mrateg;ije dela z javnostjo,20tretji pa menijo, da je spopad z »n'Ovimi popu­lizmi«21 ena od bistvenih nalog kriminologije.

Pogled na sk'upnJOistne. programe kot sodelova­nje skupnosti v vlogi »podaljšane ro-ke« je šeposebno prepričljivov tistih primer.ih skupnosti,ki sicer porznajo obliike sam,oorganizacije inpovezovanja, vendar so, rte oblike nelegaiJne alikalw drugače nepri-merne širšim ciljem druž~

benega r.azvoda. ,V p:vimerili skupnosti posehnihmanjšin ali »kriminalno iTIltegriranih~<22 skupnp:­sti je cilj skupnQstnih programov tudi boj znegativno ocenjenimi vzorci samoorganizacijeskupnosti, oziroma njihovo odstranjevanje.

Posebne dileme se vežejo na- loka1no skupnostkot okvir delovanj a, oziroma' na nasprotja meddelovanjem na mikro in makro ravni. Že večkrat

omenjena kritika trdi, da je delov",nje na mikroravni nestvarno, zakrivaj-oče, ideološko, v koli­kor spregledujedogaj.anja na makro ravni, kipovzročajo reproduciranje iPr:oblemov na mikroravni. Nekoliko drugačni .problemi v zvezi s po­udarjeno »'loka1nlQstjo« lokalne :skupnosti pa .sekaŽ€jo v m;n,ogih programih, ki BO jim očitali,

da so s posebnim delovanjem veni lokalni skup­nosti pmbleme le prenesllli drugam, v sosednjelokalne skupnosti. Bolj ,splošno rečeno, ekspe­rimentalni lokalni programi pogosto ne upošte­vajo, da obnavljanje in raZJpodeljevanje deviant­nosti - če upoš1ievaJlDJO le prostorsko razsežnost- deluje v širših, /Ila rpriimer mestnih okvirih,ter da dellovanje v okviru lokalne skupnostilahko pomenJi parcializacijo, spregledovanjebiSltvenejših dog.ajanj in nestvarnost dobljenihrešitev za širše pI1ostorske in politične okvire.

" Hoghughi, 1983.20 Fattah, 1982.21 Tornudd, 1984.22 Kobrin, 1966.

9

Revija za lcriminahsti7w in lcriminologijo I Ljubljana 36 I 1985 1 1

Vloga in pomen skupnostnih pristopov

Doslej opisane utemeljitve, kritike in dilemeskupnostih usmeritev lahko okvirno razvrstimov dve 'Skup.im.i:

- skupino, izhaj a,jJočo iz funkcionalističn:ih

predpostavk, ki prav.iloma govori o učinkovito­

Sti, cenenosti im humanosti obravnavanja devian­tov, spremtnjanj.a ljudti, organiziranja skupnostiz namen-um preprečevanja in odzivanja na devi­antne pojave;

- skupino, izhajajočo iz predpostavk kon­Hiktne narave in ureditve družbe, ki govori oorganizaciji družbenega nadzorstva, kot sred­stvu obvladovanja družbe :s strani enega slojaali razreda, ki se 'sprašuje .po delovanju družbe­nega illadzorsrt:va kot sredstva nepravičnega

r~deljevanja dobrin in prikrivanja družbenihprotislovij.

Pvipadniki prve vrste izhodišč so bolj ali manjbrez bistvenih pomislekov· naklonjeni sku-pnost­nim usmeritvah, nekateri zaradi pozitivnegapojmovanja o teoretični ute'meljenosti skupnost­n~ usmeritve, drugi Ipa v 'Skladu z bolj pragma­tičnim mnenje-m, da utegnejo biti skupnostneusmeritve v obravnavanju deviantnosti uspeš­nejše od razmeroma neuspešnih tradicionalnihobl'ik. Eni -in drugi po eni -strani menijo, dazastavljeThih predpos.tavk skupnostnih _usmeritevše .sploh nismo zares uresničili (ter da je torejv njihovem resničnem uveljavljanju prihodnostskupnostnega obravnavanja), :po drugi strani pada je potrebno še naprej razvijati nove, boljšemetode in institucionalne oblike skupnostnihusmeritev.

Pripadniki konfliktnih izhodišč so v ocenjeva­nju skupnostnih usmeritev praviloma bolj kri­tični. V ,analizah zanje niso toliko pomembnipragmaiični kriteriji uspešuO-Srti ali cenenosti,bolj pa jih zanima de10v<"nje (skupnostne) ideo­logije, pod katero se skrivaj"o .stare rešitve, »šir­jenje mreže«, »..poglabljanje nadzorstva«, »druž­b~na pomiritev« in podobni učinki. Skupnostneusmeritve, kakor se v !praksi (pod državnim nad­zorstvom) oblikujejo, jim v veliki meri pome­nij'o le nove oblike in metode nepr,avičnega druž­benega nadzorovClinja, ki ohranja družbeni statusquo.

Isti pripadniki konfliktnih izhodišč pa vskupnostnih usmeritvah (njihovih teoretičnih

izhodiščnih in tudi v nekaterih praktičnih dejav­nostih) vidijo tudi drugi pol njihove vrojeneprotislovnosti: m·bžnost za uveljavitev pravič-

10

nejšega ·oblikovanja nadzorstva oziroma razpa­deljevanja ekonomskih možmosti, dobrin in druž­bene participacije (delavskega razreda), na kateredelovanje družbenega nadzorovanja tudi vpliva.Ker ti pisci vidijo poglavitni .problem skupnost­nih modelov v preprostem razkoraku med(družbeno močno privlačno) retoriko in (diskri­minirajočo) uresničitvijo te retorike, je tudi nji­hova rešitev preprosta: v uresničevanju skup­nostnih pflogramov je treba njihovo retorikovzeti kar se da zares.

Po analizi Bolgerja in sodelavcev23 skupnostnodelo (ki ga pojmujejo kot razvoj skupnosti)lahko obstaja le, če je skupnostnemu delavcuodprt nek: Py;ost ·manevertSki prostor delovanja.Prost maneverski prrostor pOIDeY1ii nMlednj~:

S'kupnostni delavec lahko pridobi zaupanje 'pre­bivalstva lokalnih skupnosti ter naveže z njimitolikšen stik, da jih bo lahko spodbujal k dejav­nemu zavzemanju za razreševanja njihovih(skupnostnih) problemov (to so predpostavke incilji skupnos1mega razvijanja) ,le; če mu je dova...,ljeno ljudi zares upoštevati, jim zares prisluhniti,zares sprejeti njrihove zaznave in želje. Če najse prebivaJIstvo aktiviIra, mora imeti oskupnostnidelavec na voUo 'tudi neka sredstva in možnostiv zunanjem (institucionClilnem) svetu, da bodoprebivalai v ,njih uporabt videli motivacijo tiadelovanje. S takim organiziranjem prebivalstva,ki poteka nekako mimo okvira obstoječe delitvedela med ,strokovnimi in političnimi ustanovamipa se prebivalstvo pojavlja kot razmeroma ne~odvisno orgaTIJizira1ua družbena silla, ki takopride do položaja, da zahteva .tisto, kar retorikaskUipnostnih modelov obeta: možnost sodel-ovanjapri upravljanju skupnosti. V \Skladu s tako ana­lizo Bolger in sodelavci postavljajo kot pogoj»naprednega.skupnostnega dela«: uveljavitev od­govornosti skupnosbnega del<"vca najprej lokal­nemu prebivalstvu in šele potem (strokovni)ustanovi, ki ga plačuje; razvijanje oblik nepo­srednega demokratičnegadelovanja in neposred­niških oblik političnega zastopanja, razvoj mno­žičnih strategij, ki bodo zanikaJe legitimiranjeoblasti is taiko imenovaniJmi JsplošnJimi ;interesiprebivalstva.

V nadaljnjem razvoju strategije »naprednegaskupnQfStnega dela« postane tudi omejevanje nalokalno skupnost ovirajoče: tako Bolger in sode­lavci kot M ayo24 in .drugi so mnenja, da pomeniopredeljevanje socialnih problemov kot pripada-

23 Bolger in sodelavci, 1981.24 Mayo, 1975.

Bojan Dekleva: Skupnostni pTog1'ami obravnavanja in pTepTeČe1)anja...

jočih le lokalni skupnosti, drohitev dejanskihobčih problemov, .ki 'So llahko rešljivi le z moti­viranjem nekega hollj občega družbeneg.a sub­jekta. Izhajajoč iz tega sklepa postane jasnapotreba po rl.skanju ra:zrednega subjekta, oziromapotreba po )plOvez'OV1anju in navezovanju skup­nostnega dela na organizacijo,ki predstavljaobče družbeni, razredni interes. Skupnostno delopa se v tej analizi ne reducira ali 'Spremeni v(naskupnostno) poli,tično delo. Skupnostno deloostaja še vedno potrebno na lokalni ravni, kjerlahko edino, upoštevajoč vso kompleksnostloka'lne situacije in lokalne problematike, pove­zuje ljudi, vendar jih Ibrez povezanosti z raz­redno organizacijo tne more uč:i!nk!ovito (to jez globalnejšim·i družbenimi ukrepi) razr,eševati.

Po d~sE!danjem povzemanju mnenj tujihpiscev o skupnostnih usmeritvah se kažeta dvetemeljni temi oziroma dilemi:

Ena zadeva pojmovanje vzročnosti oziromapogojev reproduoiranja odklonskosti (ali takoimenovanih socialnih problemov) ter načinov

njihovega -odpravlj,amja. To pojmovanje moratako aU drugače vključevati tudi V!Saj implika­cije o odgovomosti za odklJ<mske pojave (alije odgovorna'}}družba« alii gre za posameznikovo»krivdo«); o kriterijih za začenjanje družbenihakcij, o subjektih takih akcij in metodiki dela.Poenostavljeno rečeno, gre za vprašanje, alinaj se pri obrav-navanju odklonskosti angažirajodruŽ'bene ustanove (in to katere), ali morda poli­tične organizacije ali skupnost ter kakšni najbodo pri tem njihovi medsebojni odnosi.

Odgovor na to vprašanje pa je v tesni zveziz vprašanjem razrednosti teh dejavnosti (nad­zorovanja). Čeprav s'kupnostna usmeritev doneke mere romant:i!zira pojem lokalne skupnosti,pa je tudi jasno, da se skupnost (politično) kon­stituira skozi svoje organizacije, ki so lahko (inpraviloma so) vezane -na širše politične okvireizven skupnosti, ki lahko torej predstavljajonekako -organizacijo 10kame sk,upnosti »od zu­naj«. Katere interese bo torej skupnostno obrav­navanje ščitilo oziroma pomagalo uresničevati?

V smislu uresničevanja nekih prikritihi ne po­vsem na prvi pogled razvidnih interesov, grelahko na primer za težnje k pocenitvi dej.av-nosti,kar stvarno pomeni preva!H:tev določenih stroš­kov družbene reprodukcij e na prav določene

družbene skupine; lahko gre za p:arcia1izacijodružbene participacije (preko parcializacijepredmeta, D katerem skupnost lahko odloča), zarazvijanje represivnosti in sumničavosti, ki za-

deva deviante in vse vrste družbenih odklonov,25in podohno.

Tudi jugoslovanski pi-sci so 'Se opredeljevali donekaterih postav k skupnostnih usmeritev. Takose Jašovic'w 'Sprašuje, alii so za naše razmerepotrebni posebni preprečevalni programi lokal­nih skupnosti, ker nekateri pisci menijo, da soza borbo s socialni'mi problemi zadostni že»spl-oš-ni družbeni ukrepi«, po mnenju drugih pa»mnogi parcia1lni ukrepi«. J.ašC?vic pravi, da S'O

preprečevalni programi za nas vseeno lahkol~oristni, vendar z drugačno teoretično osnovo.Jašovic prelprečevalnim -program-o·m - usklaje­nim z našim pojmovanjem decentralizacije insaal1'oupr:avlj.an1a ----:- pI'Iipisuje predvsem pomenin namen koordiniraJl1ja in vzpostavljanja celo­vitosti dela različnih družbenih dejavnikov nadoločenem območju. .

Drugi pilsci utemeljujejo smotrnost skupnostneusmeritve preko odnosa cilj ev in metod. More­bitno vprašljri.vost skupnostnih programov, izha­jajočih iz mnogih zelo podobnih ali enakih obraz­ložitev kot so tiste, na katerih počiva zamisel

. sarnouprav;ljanja in delegatskega sistema (naprimer zam.rsel o bolj neposredni :participacijiprebivalstva) zagledamo v drugačni luči ob Kar­deljevi .Qceni/7 da }>v naši praksi ... odnosi za­snova.l).i na pluralizmu samoupravnih intere,..sov . :, še niso postali ,popolna resničnost« terda »zapl-etena družbena struktura in protislovjeraznovrstnih unteresov pogosto ne samo prepre­čujeta, ampak tudi deformirala razvoj takihinteresov«. Tanjškova28 ob tem ugotavlja, da jeuresničevanje ciljev, kot je pluralizem samo­upravnih interesov ter humanizacija odnosovmed ljudmi, m'Ožno le z »razvijanjem '1iovih, boljneposrednih obHk in metod dela, ki bodo nado­mestilie ,dosedanje preveč formalno 'obravnava­nje problem'ov v krajevni skupr1osti«. Prekotakih oblik dela naj bi »obravnavanje skupnihzadev v krajevni skupnosti izgubilo prevladujoči

25 Brady (1981) opisuje oblike »samozaščitnega-«

organiziranja, krajanov v ZDA, ki jih imenuje »po­pularna pravica« ali »-vigilantna pravičnost..,<. Gre zaobliJke »parapoliCijskega« organiziranja skupin kra­janov, ki V svojem varnostnem delovanju učinku­

jejo izrazito rasistično, militaristično in konzerva­tivno. Brady pravi, da gre za; organiziranje skup­nostnih irriciativ, ki kljub 'izraženi neodvisnosti alicelo kritiki države zakri.vajo družbeno represijo(uradnih ustanov). Cohen (1979) v svojih »zapiskiho kaznovalnem mestu"'''' napoveduje večje prodiranjedružbenega nadzorovanja v vse temeljne celicedružbe.

26 Jašovic, 1978.27 'Kardelj, 1977.28 Tanjsek, 1980.

11

Revija za kriminalistiko in kriminologijo I Ljubljana 36 I 1985 I 1

formalno-ma'filifestativni značaj«, »v okviru kra­jevne skupnosti na:j bi prihajalo do ponovne rein­tegracije posebnih sektorjev družbenih dejavno­sti, ki jih pokrivaj'o posamezne interesne skup­nosti«.

Saksida v uvodu v raziskavo »Socialno tera­pevtska kolonija na Rakitni« postavlja uvajanjenovih -oblik della v okvir odnosa med makroin ·mikro ravnijo de!Luvanja za uresničitev samo­upravljanja. P.o njegovi oceni obstaja nasprotjemed makro-normativ(rstič)nim spreminjanjeminstitucionalnih odnosov, norm in vrednot in padejanskostjo reproduciranja hierarhičnih vzor­cev -odnosov v »mikrostrukturah, se pravi v vsa­kodnevnih stikih med ljudmi in skupinami,znotraj katerih so ljudje v neposrednem stiku:v -družini, na delovnem mestu, v neposrednemsosed'stvu«. Uresničitev - sicer na makro ravniže opredeljenih c;,ljev - naj bi bila mogoča lepreko dejavnega spreminjanja mikro ·vzorcevodnosov oziroma pogojev njihovega družbenegareproduciranja.29 '

Stritih v razmišljanju o potrebah po spremi­njanju socialnega -dela v naši družbi govori o spo­znanju, »da je potrebno delovati na nekaterevzvode v dru~benem okolju, preko katerih bibilo mogoče vplivati na spremembo celovitihrazmer v katerih otroci živijo«.30 »Obravnavanjeproblemov posameznika v okviru in sk~opu zanjpomembnega socialnega okolja« implicira, da»postane predmet te obravnave tudi socialnaskupina, instituoija .in celotno -družbeno okolje«.Pri tem pa naj bi upoštevali »princip celoviteanalize in usmerjanja družbenih pojavov, naslo­nitev analize na -nasprotja, protislovja in kon­flikte v družbi, upoštevanje po:cicije posamez­nika kot pripadnika svojega razreda ali sloja,itd.«31

Mnogo od doslej oprsanih temeljnih dllemskupnostnih usmeritev 'Ostaja odprtih in rele­vantnih tudi v naših družbeno političnih raz­merah. Ob uresničitvi temeljne družbene socia­listične' preobrazbe, ob uvedbi mnogih ustanovin 'Ob dejavnostih, ki naj bi na različnih pod:­ročjih socialnega v.arstva zagotavljaile osnovnoraven socialne varnosti, reševale (socialne)probleme ter odpravljale pogoje njihovega nasta­janja, ob normativno sprejetem in formuliranemsistemu delegatskega vdil'Oč.anja ter krajevnesa,mouprave, se še vedno srečujemo z »odklon-

2!1 Saksida 197530 Stritih, '1980..31 Kos in Stritih, 1980.

12

skost porajailnimi okoliši«,32 z 'območji, kjer .segrupirajo pojavi družbene odklonskosti, neka_teri problemi pa se ob zaostrovanju družbenihrazmer tudi še naprej v širši družbi reprodu­cirajo im. ce10 širijo.

Mnenjtl' citiranih slovenskih piscev, ki poudar­jajo nezadostnost formalnih in 'normativnih reši­tev, -predlagajo razvijanje in uveljavitev novihmetod dela, ki naj bi bile ustrezne stvarnemuuresničevanju zamišljenih družbenih odnosovv mikro okoljih, ki kot predmet obravnave po­stavljajo porleg posamezn:i!ka tudi :njegove so­cialne skupine, insHtucije in celotno družbeno~

okolje -- postavljajo skupnostno delo v vlogosredstva, tehnologije ali medija uresničevanja

morda najvišjih in najbo1j dolgoročnih družbe­nih vrednot in ciljev, s tem pa tudi odpirajovprašanja konkretnih družbenih subjektov takedružbene akcije ter objektivnih in subjektivnihmožnosti in ovir za take dejavnosti.

Strokovna dejavnost, ki v obravnavanju ogro:""ženih otrok pride do spoznanja, da je potrebnodelovati na nekatere vzV'ode v družbenem oko­lju, preko' katerih bi bilo mogoče vplivati naspremembo celovitih razmer, v katerih otrociživijo, očitno presega strokovno dejavnost,']d seutemeljuje "~s parcia!J.iziranirn objektom dela(deV'iantom) in ki deluje ali celo ustvarja n<>vaparci"hzirana (segregacij ska) okolja delovanja_Dejavnost (socialna služba), ki se želi osnovatina potrebah socialno prikrajšanih ljudi, si.$ Jemprizadeva za socialne spremembe, za bolj funk:­ciona-Ino (v političnem smislu) vključevaiJlje vsocia!lne akcije, za premoščanje prepada medzbiranjem informacij ter formulacija- predlogovin javnim delovanjem v smislu socialne akci­je.33

V zvezi s temi pojmovnimi premiki se odpi-_rajo rrmoga vprašanja. Ali naj bodo sklopi boljali manj integriranih ciljev in metod, ki jihohlapno vežem·o z izrazom skupnostna usmeritev,ter subjekti skupnostne usmeritve identični zobstoječimi dejavnostmi in ustanovami, v ko­likšni meri naj bi biN nanje vezani, jim ppdre­jeni ali morebitni od njih neodvisni? V kolikšnimeri naj bo skupnostno delo usmeritev, ki sedružbeno utemeljuje s specialistiČllim obrav­navanjem parcia1nega problema deviantnosti (toje, deviantov) znotraj že tako parcializiranegaobmočja lokalne skupnosti, ali pa naj, nasprotno,preseže svoj pa:rcialni mandat za obravnavanjedeviantov, -oziroma ga veže na .angažiranje naj-

32 Pečar, 197.5.33 Brejc, 1973.

Bojan Dekleva: Sknpnostni programi obravnavanja in preprečevanja. ..

širšega kroga krajanov in uresničevanjanjihovihinteresov,34 in se tOTej utemelji kot bolj obče

družbenopolitičnadejavnost?Ali naj bo torej skupnostna delo identično kra­

jevni samoupra!vi? In aH naj bo njegova stro­kovna osnova in metodika zgnIj del (ali sredstvo)strokovne osnove in metodike političnega dela?Ali naj bo skupnostno delo le ena od različnih

metod, ki jo uporabljajo različne stroke in usta­novel ki v obstoječi družbeni delitvi dela pre­vzemajo nase nalogo obravnavanja deviantovkotpodskupine s posebnimiosebn(ostn)imi insocialnimi značilnostmi, ki pač po fizični nujiživijo v nekem območju, ki ga imenujemo skup­nost? Ali naj skupnoetno delo pomeni ustvarj a­nje pogojev za organiziranje in oblikovanje ini­ciative krajanov, ki bo po nujnosti prepletenostiin povezanosti družbenih vzrokov i:n posledicpripeljala do oblikovanja. in organiziranj-a ini­ciativ tudi na višjih ravneh?

Vsa ta vprašanja kažejo na nejasnost in kom­pleksnost pojmovanj odnosov med strokovnostjoin poklicnostjo na eni, ter političnostjo skup­nostnih usmeritev na drugi strani. Zdi 'Se, kot danevtralistiČllo in specialistično pojmovana stro­kovnost in poklicnost ustreznih strok in ustanovzaradi preozkega pojmovnega okvira in preve­like parcializacije (ali pa nasprotno prevelikesplošnosti) svojih nalog zadeva ob meje svoje(ne)uspešnosti, medtem ko do konca izpeljanastrokovna in teoretična spoznanja o družben-inaravi odklonskosti (in drugih socialnih proble­mov) vodi k politizaciji stroke in dometov njenedejavnosti. Ta politizacija pa ni samo teoretična

ali abstraktna, temveč se kaže in razvija pravzaradi cilja in metodike skupnbstnega dela, kiob vpletanju v družbene odnose v konkretniskupnosti trči ob nasprotujoče si interese, vmikro 'Okolje preslikana družbena protislovja,

Politične implikacije \Skupnos1mih usmeritev(če le-te niso mišljene le kot formalno besedi­čenje) izvirajo iz dejstva, da zavračanjeparciali­zacije problema deviantnosti vodi k vključeva­

nju širšega kroga posameznikov, skupin in usta­nov v delovanje. Ker 'Pa vsi ti subjekti iz širšegakroga niso nujno stigmatizirani kot deviantni,

34 »Interesi najširšega kroga krajanov~~ pa nisorazvidni sami po sebi. Družbena artikulacija tehinteresov je vedno plod nekega »procesa podružblja­nja«, v katerih se uveljavlja taka ali drugačna in­terpretacija skupnih interesov s strani politično

organiziranega subjekta. Vprašanje ali naj se skup­nostno delo angažira v uresničevanju s;plošnih in­teresov krajanov torej ni zadostno; še vedno ostajaodprto vprašanje Ikateri so ti interesi, oziroma katereinterpretacije se pri tem uporabljajo.

tudi ni mogoče z njimi delati pod grožnjo prisile,ampak le z vzpostavljanjem bolj ali manj pro­stovoljnih stikov in dogovorov. Prostovoljnoststikov pa pomeni nekakšno dvosmernost in vza­jemnost koristi in s tem tudi odgovornosti. Greza vprašanje, »kdo dinarnizira in strokovnooblikuje družbene interese«,35 pri čemer to vlogodinamizatorja v skupnostnih usmeritvah v večji

meri prevzem,ajo tradicional'ni »klienti« in nji­hovo socia1no oko:lje, ne pa 'Prevladujoče (poli­tične) interpretacije z različnimi »-objektivniminujnostmi« vred.Čeprav skupnostne usmeritve omogocaJo ­

kakor smo nakazali - možnost pozitivne politi­zacije30 (v smislu prostovoljnega in neposrednegaangažiranja ljudi za reševanje svojih in aHdružbenih težav, pa »retorika skupnosti« lahkoizpoInjuje tudi drugačne funkcije. Zaradi večje

kompleksnosti razlag ter pristopa, ki obetamanjšo konfliktnost ter večjo uspešnost reševa­nja problemov, »retori:ka skupnosti« lahko služibolj zaupanje vzbujajočemu in težje prepozna,v­nemu op-r,avičevanju in vzdrževanju nekaterihmanj zadovaljivih značilnosti družbenih odno­sov v lokalnih skupnostih ter reševanju takoimenovanih ,socialnih problemov. Stvarnostdružbene prakse na področjih socialne, krimi­nalne in drugih politik velikokrat kaže na velikerazkorake med formulacijami »družbenosti« alipodružbljanja določenih dejavnosti ter njihovovsebino in dejanskim uresničevanjem. Vendarpa vsaka od - v zgodovinskem zaporedju sle­dečih si, svojemu času in prostoru prilagojenih- utemeljitev skupnostnega dela (ali skupnostnepolitike) obenem z morebitnim »ideološkim« pri­krivanjem stvarnih družbenih odnosov, vnašav ,q.ružbeno življooje tudi vizije in vsebine, kipomenijo korak naprej, in ki jih je mogoče vdružbenih dog.ajanjih uporabitik'Ot družbenopotrjen cilj (ki je pač lahko v večjem ali manj­šem razkoraku s stvarnostj'o), za katerega selahko legitimno potegujemo. Taka možnost papomeni tudi potencialni pritisk in spodbudok hitrejšemu razvijamju družbenih odnosov. _

Razvoj skupnostnega dela na področju obrav­navanja deviantnih pojavov (ki so praviloma

3" Brejc, 1973.36- Hoghughi (1983) meni, da je predloge za izbolj­

šanje slkupnostnega nadzorstva (zmanjševanje veli­kosti sosesk in naselbin, načrtovanje primernejšegamešanja privatnih in javnih posesti, načrtovanje

ustreznih prostorskih lastnosti skUlPnosti, ustvarjanjemožnosti legitimnih organizacij krajanov) mogoče

uresničevati le, če smo se pripravljeni spoprijeti spolitičnimi vprašanji, ki jih ti predlogi implicirajo.

13

Revija za kl'iminalistil~o in kl'iminologijo I Ljubljana 36 I 1985 I 1

v zvezi z drugimi socialnimi problemi, ki zade­vajo področje varnosti - sam-ozaščito, itd.) jeodvisen od perspektiv družbene prihodnosti innjihovih uresničitev, od takega ali drugačnega

prestrukturiranja družbenega življenja. Prihod­nost lahko prinese zasuk k nadaljnemu ekono....miziranju37 in strokovnemu parcia1iziranju tegapodročja, k bolj poudarjeni uporabi represivnihsredstev, k še bolj ideološkim prikazom odnosov

37 Brejc (1973) v razmišljanju o dejavnosti socialneslužbe ugotavlja, da se le-ta s pojmovanjem svojedejavnosti, kot predvsem (pravičnejšega) razdelje­vanja družbenega dohodka, podreja kriterijem, kiniso njeni, se odtujuje od svojega smisla in ciljev,

LITERATURA

1. Adam, F. in drugi: Prostovoljno delo na področju

socialnega varstva na Holandskem. Alternativnes~užbe v Ameriki.. V: Stritih, B, in drugi: Ne­poklicno prostovoljno preventivno delo z mla­dino v krajevni skupnosti" in ozn - II. del.Ljubljana, ISF 1979,

2. Berleman, W. C.: Juvenil~ delinquenpy preveI1""tionexperiments, a review and· analysis. Wa­Shington, U. S. Department of justice 1980.

3. Bolger, S. in drugi: Towards socialist welfarework. London. Macmillan, 1981.

4. Brady, J. P.: Toward a popular justice in theUnited States: The dialectics of communitiyaction. Contemporary crises, 511981, 2, s,155.

5. Brejc, T.: Nekaj misli za vzpodbudo kritične

zavesti pri administratorjih socialne službe. Vest­nik delavcev na področjusocialnega dela, 12/1973,3--4, s. 5-14.

6. Cohen, S.: Notes on the dispersal of social con­trol. Conteinporary crises, 3/1979, 4, s. 339-364.

7. Fattah, E. A.: Public opposition to prison ~alter­

natives and community corrections: Abstrategyfor action. Canadian journal of criminology,2411982, 4, s. 371-386.

8. Hoghughi, M.: The delinquent. London, Burnettbooks 1983.

9. Hyltan, J. H.: Community corrections and socialcontrol: The case of 'Saskatschewan, Canada.Contemporary crises, 511981, 2, s. 193.

10. Jankovi<;' I. in Pešk, V.: Društvene deviacije.Beograd, Viša škola za socialne radnike 1981.

11. JašoviC, Ž. B.: Kriminologija maloletničke delin­kvencije. Beograd, Naučna knjiga 1978.

12. Kardelj, E.: Smeri razvoja političnega sistemasocialističnega samoupravljanja. Ljubljana, Ko­munist 1977.

13. Kobrin, S.: The Chicago area project - A25-year assesment. V: Stratton, J.R. in Terry,R. M.: Prevention of delinquency: Problems andprograms. New 'York, Macmillan, 1968.

14. Kos, A.· in Stritih, B.: ~ožnosti dela z mladimiv širšem družbenem okolju. V: Seminar o ne­katerih aktualnih problemih obravnavanja od­klonskosti otrok in mladostnikov, seminarskagradiva. Ljubljana, Inštitut za 'kriminologijo,1980.

14

na tem področju, k širjenju možnosti neposred­nega povezovanja in organiziranja ljudi, k mož­nostim uveljavljanja večje odgovornosti družbe­nih ustanov do svojih »uporabnikov«, in dru­gega. Vse te možne značilnosti bodo predvidomalahko vpliv.ale tudi na večjo ali manjšo uporabo(praktično ali zgolj verba1no) metod in ciljev,ki jih okvirno lahko uvrščamo v kontekst skup­nostnih usmeritev.

se odpoveduje prizadevanjem za spremembe v drUž­benih odnosih, razmišljanju o odgoVOTIlOsti za reše­vanje socialnih !problemov, deluje paliativno in kon­zervativno.

15. Lerman, P.: Trends and issues in deinstitutiona­lization of Youths in trouble. Crime and delin­quency, 2611980, št. 3, s. 281-298.

16. Le:Q:nan, P~: Child Welfare, the private sectoraild c6mmUnity~basedcorrections. Crime and de­linquency; 30/1984, 1, s. 5.....,...38.

17. Maguire, L.: Natu:r'<31 helping networks and self­help groups. V: Milton Nobel (ed.): Primary pre­vention in mental health and social work. NewYork, Council on social work education 1981.

18. Mayo, M.: Community development: A radicalalternative? V: Bailey, R. in Brake, M.: Radicalsocial Work, London, Edward Arnold 1975.

19. McS;parron, J.: Community correction and di­version. Crime and .delinquency, 26/1980, 2, s.226~247.

20. Pečar, J. in drugi: Gostitve nekaterih deviantnihpojavov- v Ljubljani. Raziskava. Ljubljana, In­;štitut za kriminologijo 1975.

21. Polič, M. in drugi: Ekopsihološka raziskava živ­ljenja v mestu, raziskava. Ljubljana, Znanstveniinštitut Filozofslke fakultete v Ljubljani, 1984.

22. Saksida, S.: Uvod v raziskavo. V: Kos, A. indrugi: Socialno terapevtska kolonija na Rakitni.Raziskava. Ljubljana, ISF 1975.

23. Sarason, S. B.: The psychological sense of com­munity. London, Jossey-Bass 1976.

24. Schlossman, S. in Sedlaik, M.: The Chicago areaproject revisited. Crime and delinq1iency. 29/1983,3, s. 398-462.

25. Spergel, I. A. in drugi: Response of organizationand community to a dezinstitutionalization stra­tegy. Crime and delinquency, 28/198-2, 3, s.426-449.

26. Stratton, J. R. in Terry, R. M.: Prevention ofdelinquency: Problems and programs. New York,Macmillan 1968.

27. Stritih, B. in drugi: Vpliv družbenega prostorana socializacijo otrok, raziskava. Ljubljana, Višjašola za socialne delavce 1980.

28. T-apj,šek, P.: Možnosti za uveljavljanje iniciativ­nih skupin občanov v 'krajevni skupnosti. V:Stritih, B. in drugi: Vpliv družbenega prostorana socializacijo otrok. raziskava. Ljubljana, Višjašola za socialne delavce, 1980.

Bojan Dekleva: Skupnostni programi obravnavanja in preprečevanja. ..

29. Tornudd, P.: Status in vloga kriminologije vodnosih z javnostjo, politiko in družbeno prakso.Revija za kriminalistiko in kriminologijo,36/1985, 1.

UDC 364.46343.35

30. Vodopivec, K.: Programi lokalnih skupnosti zaprevencijo mladiris/ke delinkventnosti in raz­iskave o uSlpešnosti teh programov. Revija zakriminalistiko in kriminologijo, 14/i963, 1, s. 1-8.

Community Programmes of Treatment and Prevention ofDeviant Phenomena

Dekleva, Bojan, M. A. Higher Research Fel1ow, Institute of Criminology, Ljubljana

After 1970, there has been a growing tendency,present in literature as well as in social practice,towards community-oriented treatment of deviantphenomena and their perpetrators. The paper pre­sents a survey of various uses of the notion of·,community treatment~~, historical and professionalconditions and reaSQI1S of development of this new

orientation as well as its criticism and open dilem­mas. Community treatment can denote two things:It may be a way of ..)-ideological~< concealament ofsocial antagonisms or the possible development ofmore sensible 'Participation of the public in so­cial life.

15