Tariffa Regime Libero: “Poste Italiane S.p.A. - Spedizione in Abbonamento postale - 70% - DCB Trieste”

In caso di mancato recapito restituire a Trieste CPOIl cliente si impegna a pagare la relativa tariffa

34122 TRST, Ul. G. Gallina 5 - Tel. 040639126, fax 0403474637,elektronska poœta: glasilo - skupnost@libero.it LETO XXXVI. - ŠT. 4 TRST - GORICA - ¯EDAD JunIJ 2012

Izbrisan je madež izpred petnajstih let

Vlado Kukanja je zmagal in to je prvenstveni rezultat, za kate-rega smo si zelo prizadevali od primarnih volitev pa vse do maj-skega volilnega vikenda. Župan-skega kandidata smo s skupnimi prizadevanji v kratkem µasu ce-lovito podprli, programsko do-gradili in ga predstavili kot lju-dem poznanega, istoµasno no-vega, zanimivega, verodostoj-nega in zanesljivega. Le tako je zmagal proti moµni, neverjetno zagrizeni, motivirani in vsestran-sko bogati vojski, ki je igrala tudi karto kontinuitete z desetletno Retovo upravo.

V teh prizadevanjih smo mo-rali tudi skrbeti, da bi novega žu-panskega kandidata ne zasenµili ali bremenili strankarski simboli in gesla. Dokaz tega je bil prefi-njeni poskus desnice na Picco-lu, da bi ga v kljuµnem vikendu z dvema zaporednima µlankoma v µasu nastopa volilnega molka (zato brez možnosti replike!) pri-kazal na petek kot Slovenca, ki ga podpira SSk, in primis podpi-sani (beri torej: Slovenec, za ka-terim so slovenski »ultrasi«) in na soboto kot marioneto v rokah komunistov in zelenih integrali-stov (z že fatanziozno nakaza-nim odborom...). A ljudi niso do

konca zmedli in zmagali smo za manj kot 150 glasovi nad drugo uvršµenim Romito. Pred petimi leti smo zgubili za preko 500 glasov razlike proti takrat zma-govitemu Retu. Seveda, Romita ni Ret, a vendar ga je slednji vso volilno kampanjo v prvi osebi neposredno podprl. Preseneµa tudi sorazmerno majhno število osebnih preferenc za (danes že) bivšega župana in tudi za slo-venske kandidate na njegovi li-sti. Številke so vredne resnega razmisleka in trezne presoje. Brez lahkih in neutemeljenih en-tuziazmov.

Lista SSk je prejela nekaj µez 350 glasov, kar je, bodimo iskre-ni, pod priµakovanji. Lista in nje-ni kandidati bi si zaslužili bistve-no veµ, predvsem zaradi truda in vztrajnosti, ki so ju bili doka-zali v kratki, a intenzivni volilni kampanji ter v složni in vsestran-ski podpori koalicijski logiki. Pred enim letom smo na pokra-jinskih volitvah prejeli nekaj µez 400 glasov s »pokerjem« štirih kandidatov v uninominalnih okrožjih. Naredimo še en skok nazaj: leta 2007 so vsi štirje kan-didati iz kroga SSk na skupni li-sti Skupaj-Insieme zbrali 253 preferenc. V ta seštevek je tudi

55 preferenc kandidata, ki se je tokrat opredelil za podporo Re-tovi listi.

Letos je 12 kandidatov skupaj zbralo 262 osebnih preferenc, ostalih skoraj sto glasov je bilo za simbol. Popolnoma nova Li-sta Kukanja je zbrala približno 300 glasov - med temi, predvi-devamo, veliko naših. Obenem je sam župan Kukanja prejel ne-kaj preko tristo glasov veµ od seštevka glasov list koalicije. Gre za glasove, ki niso šli nobe-ni listi, niti njegovi, in tudi tam je najbrž marsikaj našega. Nekaj potencialno »naših« glasov je bilo razpršenih tudi na stranske županske kandidate in liste. Imamo tudi primerjavo z dežel-nimi volitvami, na katerih je šte-vilo skupnih glasov kar poskoµilo. A pogoji nisi primerljivi. Skupni zakljuµek pa je lahko ta: na osebnih preferencah je potreb-no veliko veµ delati, saj so pre-ference sad neposrednega stika kandidatov z volivci tako v volilni kampanji kot zlasti pred in po njej. Z drugimi besedami: tudi iz-voljeni morajo stalno in nepo-sredno gojiti stik s teritorijem. Formalna volilna kampanja je

prekratko in hkrati preveµ »natr-pano« obdobje, ko sta tudi kre-dibilnost obljub in proglasov zelo blizu nuli.

Slovenska skupnost je druga stranka in torej steber zmagovi-te koalicije. SSk je prva stranka v vaseh nad železnico, se pravi na obmoµju od Cerovelj do Pra-prota. Nihanja in še zlasti prime-re osipa glasov moramo natanµno preuµiti in na tem veli-ko delati. Volilni rezultat ponov-no dokazuje, da je volilno telo zelo obµutljivo in hkrati neizpro-sno. Volilno kampanjo morajo kandidati voditi tudi individualno zelo prepriµano.

Za zakljuµek pa to: zmagali smo, to je neizpodbitno! Delo je bilo dobro speljano, glavni rezul-tat dosežen, v obµinski svet po-šiljamo dva predstavnika, smo druga stranka koalicije, v odbo-ru bomo prav tako kvalitetno za-stopani.

Vsega tega v zadnjih petnaj-

stih letih ni bilo.

Igor Gabrovec

Bivši župan Ret µestita novoizvoljenemu županu Vladu Kukanja

Veselje v volilnem štabu župana Kukanje je bilo neizmerno

2 ● skupnost junij 2012

tletja izkazoval v službi na obµini.Mislim, da je SSk ubrala pravo

pot z izbiro takega kandidata, ker je aktualni trenutek zahteval tako pre-novo: ljudje si danes želijo novosti, so siti iste, stare politike, sestavlje-ne iz privilegijev in oddaljenosti od vsakodnevnih problemov. Ljudje si želijo, da bi bili upravitelji poslušni in blizu njim.

To, in pa delitve, je verjetno po-kopalo desniµarskega kandidata, ki poleg tega ni bil primeren za naro-dnostno mešano ozemlje kot je ta obµina.

Sedaj je SSk partner levosredin-ske koalicije v vseh upravah, razen v Zgoniku. Ta anomalija pa danes nima veµ nobene logike in opraviµila, µe ne morda v gledanju nekaterih posameznikov, ki pa niso v skladu s µasom.

Ta položaj daje stranki pomemb-ne odgovornosti, katerim se ne sme in ne more odrekati. Res je, da v veµjih upravah nima odbornika, ker so ji ga, na primer, v pokrajinski upra-vi nerazumljivo odrekli, kar pa ne po-meni, da nima pomembnih figur v svetih, ki ravno tako lahko vplivajo na dogajanja in odloµitve, kot na primer

predsednik pokrajinskega sveta, ali predsednik važne pro raµunske komi-sije oziroma predsednik pomembne-ga rajonskega sveta v Trstu ali še zgodovinski steber koalicije v Miljah. Ob dveh županih in ob odbornici se sedaj slika izpopolnjuje.

Politiµno gledano to pomeni, da je SSk v tem trenutku jasno zaµrtala politiµno pripadnost, ki se je ne da kar tako zamenjati. Sicer smo v Ita-liji priµa nenehnim velikim spremem-bam, ki pa v tem trenutku predsta-vljajo samo zmedo. Volilci tega niso nagradili. Nagradili so sposobnost prenove v stiku z njimi. SSk je to že dokazala, saj je edina preživela pa-dec velikih strank in še zna nago-varjati ljudi.

Zato stranka upraviµeno priµa-kuje, da ji bo koalicija priznala po-men, ki ji pripada, ne samo po števi-lu glasov, ampak po pomenu, ki ga ima za ta naš teritorji kot stranka manjšine. Kot tudi priµakuje, da se bo politiµna slika in povezava z no-silci koalicije še izpopolnila, glede na pomembne volitve, ki nas µakajo prihodnje leto.

Peter Moµnik

Pravilna odloµitev je bila nagrajenaMirne duše lahko trdimo, da so

bile zadnje upravne volitve v devin-sko nabrežinski obµini zgodovinske-ga znaµaja in to iz veµ razlogov.

Najprej zato, ker se je po celih dvaindvajsetih letih vrnil za krmilo te obµine slovenski župan, domaµin. Po Bojanu Brezigarju se je zvrstila cela serija italijansko govoreµih žu-panov, ki so se v obµino priselili v glavnem po drugi svetovni vojni.

Drugiµ pa zato, ker je po desetih letih opozicije leva sredina, ki zbira okoli sebe najveµ domaµih ljudi, po-novno pridobila obµino.

In tretjiµ, ker je ta zmaga spravila vse krajevne uprave pod isto politiµno streho. Ne vem, µe je kdaj po drugi vojni oziroma po letu 1954 prišlo do istobarvne uprave v vseh šestih obµinah in na tržaški pokraji-ni. Mislim, da ne, ker je bil volilni sis-tem za pokrajino kriviµen za Sloven-ce in levo sredinsko opcijo vse do polovice devetdesetih let, ko ga je Slovenska skupnost prinesla pred Ustavno sodišµe, ki ga je razveljavi-lo. Obµine so pa bile razdeljene na okoliške leve uprave in Trst, kjer le-vica ni bila nikoli na vladi.

Konµno je ta zmaga toliko bolj pomembna tudi za našo stranko,

ker je zakljuµila težko poglavje raz-prtij v isti koaliciji, ki so po nesreµni vladi župana Marina Vocija, ki se je tudi predµasno zakljuµila, povzroµile zmago desnice. SSk je sedaj doka-zala, da se je trud, ki ga je vložila v podporo Vladimirju Kukanji od pri-marnih volitev vse do izvolitve ter v ponovno nadgradnjo koalicije, kon-µno obrestoval. To so volilci tudi od nas priµakovali in smo jim dali pozi-tiven odgovor. Kot tajnik, ki je doži-vel prej razkol in polom, nato pa zmago, lahko reµem, da je bilo med-tem storjeno veliko poti in da gre za važen politiµni podvig.

Stranka in njena obµinska sekcija imata sedaj dva izkušena obµinska svetnika, Edvina Forµiµa in Mitjo Terµona ter odbornico, Marijo Bre-celj, ki predstavlja pozitivno novost, saj µe po eni strani ni nova v politiki, je pa nova v upravi. Poroštvo za nje-no delo je pa dejstvo, da nosi že vrsto let pomebne odgovornosti pri sloven-skih programih na radiu in televiziji.

In prav novost je bila od vsega zaµetka vodilo te kampanije in zma-ge. Tudi župan je bil novost, neakti-ven v politiµnih strankah, µeprav je vedno imel svoje politiµne ideje in skrb za skupnost, kot je dolga dese-

Obµina Devin-Nabrežina je torej obrnila stran in želi zaµeti novo po-glavje v svoji zgodovini.

Slovenci smo k zmagi Vlada Ku-kanje bistveno prispevali in v ta na-men tudi kaj žrtvovali. To lahko reµe zlasti stranka Slovenske skupnosti, katere predstavniki - z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem na µelu - smo bili od primarnih volitev pa vse do zakljuµka volilne kampa-nje ves µas na terenu in v podporo županovi koaliciji. Lahko tudi trdimo, da je k izoblikovanju in uresniµitvi strategije celotnega zmagovitega zavezništva v veliki meri prispeval prav Gabrovec. Trud je bil poplaµan

z izvolitvijo dveh naših predstavni-kov v devinsko-nabrežinski obµinski svet (potrjen je bil Edvin Forµiµ, ki bo skupaj z Mitjo Terµonom tvoril samostojno svetniško skupino SSk), pa µeprav je zaznaven doloµen osip glasov, ki ga gre nedvomno pripisati tudi velikemu številu list in kandida-tov. Tudi ta znak vsekakor razume-mo kot poziv naših ljudi k veµjemu angažiranju za skupno dobro. Preko tristo glasov so volivci oddali samo županskemu kandidatu Kukanji, kar je odraz zaupanja novi osebi in no-vemu pristopu do politike. Duh sou-deležbe ljudi s primarnimi volitvami smo ohranili in negovali vse do za-

dnjega dne. In rezultat je nedvou-men: devinsko-nabrežinska obµina ima ponovno slovenskega župana. V obµinskem odboru nas bo zasto-pala Marija Doroteja Brecelj, ki ji je župan zaupal podroµje kulture, izo-braževanja, delavskega vprašanja in kmetijstva.

Izvoljeni in neizvoljeni kandidati stranke lipove vejice zato µutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem vo-livkam in volivcem za podporo, ki smo je bili deležni, in tudi za zaupa-nje županu Kukanji in naši koaliciji. Zdaj nam je dana možnost tvornega sodelovanja z ostalimi partnerji v koaliciji. Izkoristiti jo moramo v dob-

robit naše manjšine in celotnega prebivalstva Obµine Devin-Nabreži-na, na primer tudi tako, da bodo vse vasi in zaselki na njenem ozemlju deležni enake pozornosti in dosto-janstva. Po desetletju desno-sredin-ske uprave so priµakovanja ljudi velika. Dobre izkušnje in uµinkovite naµrte bomo nadaljevali in razvijali; kjer je zaškripalo, pa bomo potegnili µrto in zaµeli na novo. Ohranjanje stika z obµani nam bo vodilo in je obveza, ki jo sprejemamo z zahvalo za zaupanje.

Devinsko-nabrežinska sekcija SSk

Nabrežina obrnila stran

LOČNIK PODGORAPEVMA

ŠTMAVEROSLAVJE

MADONNINADEL

FANTEŠTANDREŽ ROJCE PODTURNSV.

ANA CENTER STRAŽICE SV. GORAPLACUTA

WALTER BANDELJ145 8 45 46 3 3 1 5 12 7 15

ALENKA DROBEŽ28 1 0 5 0 0 0 11 8 0 3

MARILKA KORŠIČ150 2 1 6 0 6 0 9 23 10 93

BOŽIDAR TABAJ120 0 0 0 0 95 9 6 2 0 8

443 11 46 57 3 104 10 31 45 17 119

117 114 76 136

skupnost ● 3junij 2012

Stranka Slovenska skupnost na Goriškem se zahvaljuje vsem volilkam in volilcem, ki so s svojo preferenco podprli njene kandida-te na listi Demokratske stranke. Zaupanje v slovensko stranko, njenemu programu ter Walterju Bandlju, Alenki Drobež, Marilki Koršiµ in Božidarju Tabaju je pri-neslo lep uspeh, ki se kaže v sku-pnih 443 preferenµnih glasovih in treh izvoljenih: Marilka Koršiµ (150), Walter Bandelj (145) in Bo-židar Tabaj (120) in Alenka Drobež (28). Štirje kandidati SSk so preje-li 4,62% od skupnega števila od-danih preferenc (9586). Ta rezul-tat predstavlja pomemben napre-dek v primerjavi z rezultatom iz-pred petih let, ko so prav tako štirje kandidati SSk prejeli 381 preferenµnih glasov, oziroma 3,7% vseh preferenc (10296). Dober re-zultat potrjuje tudi dejstvo, da je SSk poveµala glasove, kljub temu da se je število volilcev precej zmanjšalo. Leta 2007 je bila volil-

na udeležba 69,92%, 6. in 7. maja letos pa le 61,10%.

Tri izvoljene kandidate SSk - Bandlja, Koršiµevo in Tabaja - µaka sedaj zahtevno delo v gori-škem obµinskem svetu, kjer bodo morali iz vrst opozicije uveljavljati pravice slovenske narodne sku-pnosti. Vsi trije so se tudi morali odpovedati prizivu proti ukinitvi

mestnih rajonov, kar pa ne bo ime-lo nobenih posledic za nadaljeva-nje sodnega postopka.

Razpredelnica iz datoteke »volilni podatki«

Slovenska skupnost, žal, ugo-tavlja, da sta levo-sredinska koali-cija in županski kandidat Giuseppe Cingolani kljub prizadevanjem do-živela jasen poraz. V tem smislu bo potrebna resna politiµna anali-za, saj je jasno, da v tem trenutku ni pogojev za zmago nad desno-sredinskim taborom. To bi bilo še

najbolj potrebno za Slovence, ki strnjeno nastopamo v levosredin-ski koaliciji in bomo torej še na-daljnih pet let v opoziciji.

V torek, 22. maja 2012, se je zbral goriški Pokrajinski svet SSk za analizo volitev. Posebna pozor-nost je bila usmerjena na rezultate slovenskih kandidatov. Pokrajinski tajnik SSk Julijan ¯avdek je ugo-tavljal, da so slovenski kandidati prejeli 945 preferenc, kar predsta-vlja 9,86% vseh preferenµnih gla-sov. Od tega imajo kandidati SSk 46,88% (443) vseh slovenskih preferenµnih glasov, slovenska komponenta v Demokratski stran-ki 23,17% (219), sledijo SEL 11,64% (110), Forum 4,23% (40) in Zveza levice 2,65% (25). Stran-ka Slovenska skupnost ima torej skoraj polovico vseh slovenskih preferenµnih glasov.

Iz razprave, ki je sledila, se je pogled že usmeril v prihodnost. Slabo leto nas loµi od deželnih vo-litev, ki so za stranko še posebno pomembne, saj bo nastopala z la-

Valter Bandelj

Marilka Korsiµ

Božidar Tabaj

Volitve 2012: GoricaKandidati SSk prejeli 46,88% slovenskih preferenµnih glasov v Gorici

Zahvala volilcem in volilkam – Ettore Romoli zmagal v prvem krogu

Volitve 2012: KrminProdorno zmagal dosedanji župan Luciano Patat

Županski kandidati

Ettore Romoli 51,5% - 9329

Giuseppe Cingolani 36,6% - 6629

Manuela Botteghi 9,28% - 1779

Fabrizio Manganelli 2,08% - 376

Liste

Desna-sredina 50,87% - 7613

Leva-sredina 37,72% - 5645

Mov. 5 stelle 8,97% - 1342

Fabrizio Manganelli 2,44 - 365

V Krminu je slavil dosedanji žu-pan Luciano Patat, ki je s svojo li-sto Uniti per Cormons gladko pre-hitel vse ostale tekmece. Rezultati nedvomno kažejo, da so se volilci odloµili za dosedanjo upravo, pozi-tivno so ocenili petletno delo in po-delili Patatu in njegovi listi upravlja-nje obµine Krmin za obdobje 2012 – 2017.

Slovenska skupnost je podprla župansko kandidatinjo Patricijo Puia, ki so jo podpirale tudi Demo-kratskta stranka, Levica-ekologija-svoboda in Italija vrednot. Dokaj nepriµakovano je tako kandidatinja kot lista dosegla razultat, ki je pod priµakovanjem. Stranka SSk tokrat ni imela nobenega svojega kandi-data za obµinski svet.

Županski kandidati

Luciano Patat 1746 – 43,62%

Fabio Russiani 757 – 18,91%

Patrizia Puia 711 – 17,76%

Liste

Uniti per Cormons 1524 – 43,94%

Desna-sredina 638 – 18,40%

Leva-sredina 588 - 16,96%

Mario Riz 667 – 16,66%

stnim simbolom in listo. Z dobrim skupinskim delom na teritoriju lah-ko SSk izboljša prejšnji rezultat (1781 glasov in 2,59%).

4 ● skupnost

Zadnje čase je ta stran glasila na-menjena mladim, ki imajo tako svoj prostor za debato, za razmi-šljanja in za tako kroniko, ki je posebno njim izrecno pri srcu. Ne skrivam, da mi je kar malce nerodno, ko s tem svojim pisa-njem izpodrivam prav njihove misli, povezane v stavke in se počutim kar nekam nelagodno, ker že pričakujem, da bo od ne-kod priletela kritika, češ, kaj pa ta zdaj hoče tu!Seveda malce pretiravam in ni tako hudo, saj mi je bilo naroče-no, naj s tega mesta spregovorim prav mladim in naj se skušam z njimi miselno povezati in ustva-riti nek namišljeni vsebinski dia-log. Dobro, poskušajmo!Ljudje pravijo, da svet na mla-dih stoji, ali – še drugače, da je bodočnost na ramenih mladih, in podobno. Kako lepo se to sliši! Zanimivo, kakšno veliko veljavo imajo mladi v besedah starejših. Pa je res tako? Ali sploh držijo ti pregovori?Mislim, da je odgovor lahko, žal, zgolj negativno obarvan. Če je bilo v preteklosti tako, danes

to res ne drži. Resnica je pov-sem drugačna. Dejstvo je, da mladih ne najdemo v ospredju nikjer: vodilni se krčevito okle-pajo osvojenih stolčkov kot vo-jaki osvojenih taktičnih pozicij. Borba, da se prerineš do vodilnih mest, je kruta, neizprosna, veli-kokrat nekulturna in ko te pozi-cije dosežeš, jih stežka spustiš iz rok. Zelo lepo je z besedami očetovsko božati mlajše gene-racije in jim prerokovati svetlo prihodnost, češ da bo vse to jutri njihovo. A leta tečejo, mladi se starajo, ne zmorejo se preriniti v krog odločujočih in ko bi sami morali priti na vrsto in prijeti za krmilo, je to velikokrat prepo-zno, ker so sami že stari in nave-ličani. Ob vprašanju, če je tudi v naši organizirani manjšini tako, moramo, žal, ugotoviti, da mi ne predstavljamo nikakršne izjeme. A preden bi izrekli neko popol-noma negativno sodbo, je tudi prav, da povemo, da krivde niso samo na eni strani. Je že res, da imajo starejši s svojim mačeho-vskim odnosom do mlajših veli-ko krivd, a je tudi res, da danes

junij 2012

MLADI IN STARI

Uredniœtvo in uprava: TRST, ulica G. Gallina 5

SKuPnOST - Reg. na sodiœµu v Trstu dne 22. januarja 1977, œt. 509. Odgovorni ured-nik Alojz Tul. Izdaja dru œtvo Skup nost. Poœtni tekoµi raµun: 14739346. Ti ska Graphart Printing s.r.l. - Ulica Josip Ressel 5, 34018 Dolina (Trst), tel. 040/8325150.

Pred nedavnim je deželni svetnik Igor Gabrovec dal pobudo za oživitev NAŠEGA PRAZNIKA. Kot znano je Slovenska skupnost v preteklih letih redno organizirala poletni praznik, ki je bil prilika za pogovor o aktualni problematiki manjšine, hkrati pa tudi dobrodošla prilika medsebojnega druženja. V spominu vseh so taki prazniki, ki jih je dolinska sekcija or-ganizirala v Borštu, odvijali pa so se tudi drugje. V lanskem letu se je po-

doben praznik odvijal v Nabrežini, na Sokolovem igrišµu, a je bil, predvsem zaradi slabega vermena, pretežno debatnega znaµaja. Tako nastaja prav v teh dneh delovna supina, ki bo prevedila možnosti poletnega prazni-ka v prihajajoµih poletnih mesecih. Vsi, ki bi v njej radi sodelovali, ste va-bljeni, da se javite na tajništvo stran-ke.

V juliju bo Slovensko skupnost obiskala mladinska sekcija N-VA (New Flemish Alliance), ki bo v is-tem µasu v Sloveniji s skupino 29 mladih. 16. julija 2012 jim bodo na Tržaškem in Goriškem predstavniki stranke predstavili našo stvarnost in aktualni položaj Slovencev v Italiji,

nedvomno pa so taki obisk lepa pri-lika za poglobitev medsebojnih pri-jateljskih stikov. V preteklosti je bila naša stranka zelo dejavna na podroµju povezovanja evropskih na-rodnih manjšin in prav je, da se s takimi pobudami in delom nadaljuje tudi v prihodnosti.

V goste prihaja mladinska skupina new Flemish Alliance

NAŠ PRAZNIK

mladi premalokrat izrabijo na-boje borbenosti in se prevečkrat umaknejo, včasih tudi iz nekega oportunizma, v podrejen položaj in kar ne ljubi se jim, da bi se s starejšo generacijo pomerili tudi v ostrem besednem dialogu. Ne da se jim boriti se za to, da bi tudi v našo organizirano družbo ob ostrem kresanju mnenj pro-nicnili kaka nova zamisel, novi predlogi, novi načrti, ki bi lahko zamajali temelje današnje zako-stenele organiziranosti. Mladi danes prevečkrat zamahnejo z roko in v svojih naprezanjih raje odnehajo, kot da bi se s še večjo vnemo vpregli v dialektični boj s starejšimi. Mislim, da ni nič drugače niti v politiki. Vsi jamrajo, da mladih ni in vsi pogrešajo mlade sile. Malokdo pa se spusti v globljo vsebinsko analizo, zakaj mladih ni. Na splošno gledano, preveč-krat pozabljamo, kakšen piškav model politike jim danes ponu-jamo. Ali ni morda prav ta model prvi vzrok, da je politika mladim odvratna in se zanjo ne navdu-šujejo? Obenem je tudi res, in to

potrjujejo rezultati zadnjih voli-tev, da so vsi že siti vsega, da so nad vodilno politično kasto mla-di razočarani in da so se začeli zatekati v nek kričeč opozicijski sistem, ki lahko v nekaj letih poruši vse, zgradi bolj malo, za sabo pa pusti velike idejne ruše-vine. Vprašujem se, če je nujno, da se mladi tudi pri nas začenjajo oprijemati »Grillizma«, raje kot da bi vsi skupaj iskali možnosti dialoga. Naša politika ni nekaj zatohlega in ni to, kar je danes vsesplošna politika na državni ravni. Če se naša stranka bori tudi za take vsebine, ki so samo lokalnega značaja, kot sta na pri-mer naša zaščita in zaščita naše-ga teritorija, potem je lahko tudi taka politika privlačna za naše mlade in jim lahko daje nek smi-sel boja. Mladi pa seveda tega sami ne zmorejo, nujno je zato, da si generacije podajo roko in skupno uprejo svoj pogled v bo-dočnost.

Joži Peterlin