SkupnostSkupnost 3Ö s t e r r e i c h i s c h e P o s t A GS p o n s o r i n g P o s tG Z 0 5 Z 0 3 6 4 6 4P o š t n i u r a d IV e r l a g s p o s t a m t9 0 2 0 K l a g e n f u r t IC e l o v e c

Maj 2011 I Številka 3 (33)

I n f o r m a c i j s k i l i s t S k u p n o s t i k o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k I G e m e i n s c h a f t d e r K ä r n t n e r S l o w e n e n u n d S l o w e n i n n e n

Konferenco dialoga, ki bo potekala 9. maja 2011 v Globasnici, bo z obiskom poœastil tudi Avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer (v sredini). FOTO: D. TATIC

9. maja – na dan Evro-pe - bo prva tako imeno-vana „Konferenca dialo-ga/Dialogkonferenz“ v

Globasnici. V središöu dogodka stoji obisk av-strijskega zveznega predsednika dr. Heinza Fischerja. Poleg predsednika Fischerja bodopri konferenci sodelovali še vodilni predstavni-ki vseh koroških slovenskih strešnih organiza-cij, vodje politiönih strank dežele Koroške, mi-nister za Slovence v zamejstvu in po svetu, pred-stavniki znanosti, gospodarstva in športa, do-maöa zbora »Peca« in »Globasnitz« ter otrocidvojeziöne ljudske šole in dvojeziönega vrtcaGlobasnica.

Lahko torej ocenjujemo, da bo „Konferencadialoga/Dialogkonferenz“ nekaj posebnega –pomembna na eni strani zaradi ‚politiöne teže'sodelujoöih in na drugi strani tudi zaradi velike-ga simboliönega pomena dogodka v öasu, ko sekonöuje že desetletja trajajoöi spor o dvojeziö-nih napisih na Koroškem.

Sedaj, ko je vprašanje dvojeziönih napisovbolj ali manj rešeno, je pomembno, da usmeri-

mo svojo pozornost in svoje energije vprihodnost. Vprašanje, ki bo tudipredmet razprave v Globasnici, je,kako lahko preoblikujemo na osnovidialoga odnose med nemškogovoreöi-mi in slovensko govoreöimi Korošcikot tudi odnose dežele Koroške s sose-di v Sloveniji, Italiji in v širšem sred-

njem- in jugovzhodnem evropskem prostoru vpartnerske odnose. Kako priti od vojn in med-etniönih sporov obremenjenih odnosov do obo-jestransko koristne in v prihodnost naravnanezaveze za reševanje izzivov 21. stoletja?

Spored globaške konference dialoga vsebujeveö kljuönih elementov oz. kažipotov.

En tak kažipot globaške konference v prihod-nost je širitev konceptualnega okvira našegamišljenja od dvo- k veöjeziönosti. Ta še vednonudi streho za razpravo vseh potreb manjšine,poleg tega pa koncept »veöjeziönosti« nudi mož-nost upoštevanja dodatnih izzivov družbe kotna primer izzive vedno bolj kompleksnih multi-kulturnih družb, ki so nastale na osnovi sodob-nih migracijskih tokov; koncept veöjeziönosti jelahko osnova za iskanje odgovorov na svetovneizzive in drugo.

Pogled na tržne prednosti öezmejnega so-delovanja in na priznavanju kulturnega in jezi-kovnega bogastva Koroške temljeöega razvojne-ga partnerstva vseh dejavnikov v deželi je drugielement konference, ki lahko daje navdih razvo-ju v deželi. Tretji – izredno pomembni – kažipotv prihodnost pa je dejstvo, da bodo pri dogodkusodelovali otroci iz dvojeziöne ljudske šole inotroškega vrtca v Globasnici. Važno je, da ima-mo pri oblikovanju svoje politike v mislih dob-robit prihodnjih generacij in da v otrocih zasi-dramo s pozitivnim zgledom kulturo veöjeziö-nosti in miru. Zadnji element, ki je potreben zadoseganje ciljev konference, pa sta sreöanje inpogovor – za to bo v Globasnici poskrbela part-nerska oböina Goriška Brda s pogostitvijo. Pri-dite tudi Vi in bodite priöe tega enkratnega do-godka!

Dr. Miro Polzer Vodja Avstrijskega znanstvenega inštituta v Ljubljani

Mnenje

Zgodovinski dogovoro dvojeziöni topografijina Koroškem je te dnideležen velike mednar-odne pozornosti. Dejst-vo je, da doživljamokoroški Slovenci obvseh pomislekih, ki jih

imamo v tej deželi, kjer slovenska beseda zamnoge velja bolj kot problem kot pa za obogati-tev, dolgoletno zavlaöevanje politiöne rešitvekot izredno muöno. Tako je razumljiv prvi valolajšanja, ki je zajel koroško javnost na veöerpodpisa dogovora pogajanj. Za skupno bodoö-nost obeh narodnih skupnosti na Koroškem pale ne bo odloöilno na prvi pogled število dvoje-ziönih krajevnih tabel, temveö prizadevanja zamiroljubno in kulturno dobrobit nas vseh.Tako vidim v podpisanem memorandomumnogo možnosti za rešitev bistvenih struktur-nih vprašanj slovenske narodne skupnosti. Za-nima me pa pravno besedilo, na katerem bo do-konöno slonel glavni del nagovorjenih pravicoz. možnosti našega udejstvovanja v domaöibesedi. Vsekakor me navdaja z doloöeno merooptimizma resno prizadevanje za bodoönostGlasbene šole ter po dolgih letih priznanje zaposredovanje slovenskega jezika na Slovenskigimnaziji v Celovcu.

Nerazumljivo pa mi je dejstvo ljudskega po-vpraševanja, ki ga želi izvesti FPK o že s podpi-si potrjenih (!) pogajanjih. Neglede na to, da jeto potrata finanönih sredstev, ki jih Koroška vtem öasu nikakor nima in da izid glasovanjanima nikakršne pravne legitimacije, je to velikdemokratiöni problem. Mar naj spet enkrat od-loöa veöina o manjšini? Tudi dogovor glede ur-edbe rabe slovenšöine kot uradni jezik je poli-tiöno veö ko vprašljiv. Župana Dobrle vasi terŠkocijana sta že vnaprej klecnilapred desno-desnimi skrajneži v last-ni oböini.

Torej, Slovenke/Slovenci se nima-mo kaj posebno veseliti nad izidompogajanj, öeprav pomeni rezultat go-tovo razbremenitev v vprašanju dvo-jeziöne topografije na Koroškem.

M a g . Z a l k a K u c h l i n gp o d p r e d s e d n i c a S K S

VSEBINAPolitika 2 - 3Konferenca 4Botrstvo 5 Nagrada 6Jubilej 7Panorama 8

Konferenca dialoga Globasnica 2011

S kakšnimi oböutki ste 26. aprila šli nazakljuöno pogajanje v zvezi z nerešenimivprašanji slovenske narodne skupnosti?■ Sadovnik Ker se je odloöalo o zelo pomemb-

nem vprašanju slovenske narodne skupnostiin ker ni bilo možno kratkoroöno sklicati ob -önega zbora, smo se odloöili povprašati našeölane in ölanice, kako ocenijo izhodišöa poga-

janj oz. ali naj z njimi nadal-jujemo in jih zakljuöimo.Skoraj öetrtina naših öla-nov je tudi odgovorila intako dokazala najvišjo obli-ko stopnje demokratiönezrelosti. Dejstvo, da je 88 %odgovorilo z »Da« brez do-datnih pripomb, je pomeni-lo tudi jasen nalog za poga-janja. Izid pa je bil izrazutrujenosti naših ljudi, ki sipaö tudi želijo, da se konönozakljuöi vprašanje dvojeziö-ne topografije. V bodoöe najse posvetimo vprašanjem,ki so morda še bolj po-membna za preživetje jezi-ka in kulture.

Kompromis z zvezo spostavitvijo dodatnih dvoje-ziönih krajevnih napisov jena mizi. Kako ocenite ta do-govor?

■ Sadovnik Bistvo kom-promisnega dogovora je, daga zastopamo vse tri krovnepolitiöne organizacije.Kompromis pa vsebuje tudiboleöe strani. Seveda bi siželeli veö velikodušnosti prilisti vasi (vsaka še tako maj -hna vas, ki ni vkljuöena,boli). Tudi ureditev uradne-ga jezika v Dobrli vasi inŠkocijanu ne odgovarjanašim priöakovanjem. Nadrugi strani pa je treba iz-postaviti, da sta bilaSch¨sslov kot tudi Gusen-bauerjev predlog, kateregasmo tudi vse tri organizaci-je podprle, v kvaliteti in šte-vilu vasi slabši. Gusen -bauerjev predlog tudi nipredvideval odprtnostne

klavzule in tudi ne možnosti, da oböine lahkopostavijo prostovoljno dvojeziöne napise, kisodijo v njihovo pristojnost. Prav tako lahkoprostovoljno omogoöajo tudi uradni jezik vpismeni obliki tam, kjer ni predviden. Važnomi je,da bomo s posebnim paketom razrešilitudi vprašanje Glasbene šole in podprliotroške vrtce ter druge projekte. Izrednega po-mena pa je, da je ministrica za pouk prisluhni-la naši zahtevi, da se še v posebni meri podprez dodatnimi enotami jezikovni pouk na Gimnaziji za Slovence v Celovcu.

Za preživetje slovenske skupnosti so napisisekundarnega pomena. V ospredju je ohrani-tev slovenskega jezika, kulture, krepitev gos-podarstva v krajih, kjer še živijo Slovenci. Bopaket zahtev krovnih organizacij oz. sprejetimemorandum zagotovil razvoj manjšine?■ Sadovnik Seveda dogovorjen paket ne bo

razrešil vseh odprtih vprašanj. Zavedati pa semoramo, da bi brez paketa bila situacija šebistveno slabša za nadaljnji razvoj, ker zaradigospodarske situacije ni priöakovati poveöan-ja finanönih podpor našim društvom in orga-nizacijam. Tisti, ki nas napadajo, da je vsegapremalo in naj ne bi pristali, naj nam tudi od-govorijo, kaj je njihova alternativa za Glasbe-no šolo in za razrešitev vprašanja dvojeziönetopografije. V tem trenutku je pomembenznak, da bo vidna dvojeziönost na nek naöinzagotovljena od Suhe do Šmohorja. Zastopni-ki krovnih organizacij smo želeli seveda velikoveö, ampak öe partner temu ne sledi, si iz-postavljen vprašanju, da privoliš v kompromisali pa ne. In sam sem kot v veliki veöini tudinaši ölani in naše ölanice ocenil, da tokrat nibilo alternative k privoljenju.

Grozno staranje pripadnikov/pripadnicslovenske nar. skupnosti, odseljevanje in asi-milacija slabita številönost in moö manjšine.Pospeševanje samo bo verjetno premalo. Kajbi bilo treba nujno postoriti?

■ Sadovnik Tisti, ki delujemo po naših oböi-nah, smo vsak dan priöe zelo negativnemu raz-voju pogovornega jezika po naših vaseh. Do -bro se zavedamo, da smo kot narodna skup-nost prispeli v situacijo, ki že ogroža obstoj je-zika in kulture. Tudi odseljevanje naše mladi-ne s podeželja v urbana podroöja povzroöanovo jezikovno podobo po naših vaseh. Seve-da pa daje upanje, da vedno veö staršev želidvo- in veöjeziöno vzgojo svojih otrok. To pa se-

P O L I T I K A2 Skupnost 1 Maj 2011

Œas je zrel za lepšo prihoPredsednik SKS Bernard Sadovnik v pogovoru

Bernard Sadovnik

P O L I T I K A 3Skupnost 1 Maj 2011

dnost našega œloveka!veda še ne pomeni, da se za nas spreminja tudipodoba pogovornega jezika. Ravno zaraditega je potrebno, da se kot narodna skupnostpredstavljamo kot atraktiven in v prihodnostusmerjen ölen koroške družbe. Samo z atrak-tivnostjo in kvaliteto bomo ponovnonagovorili mlajši rod, ki bo spet z ve-seljem in ponosom govoril našslovenski jezik. Vsi smo priöa, da smov preteklosti v konfliktni polariziranisituaciji vedno nastradali koroškiSlovenci/koroške Slovenke.

K našim slovenskim politiönim inkulturnim strukturam. Dejstvo je, daso te strukture zastarele in izgubileprivlaönost pri mlajši generaciji, kermladih v teh strukturah skoraj ni. Alini to zaskrbljivo?■ Sadovnik Prepriöan sem, da niso

strukture problem, ampak njih vsebine. V ok-viru SKS smo se opredelili, da se najprej pos-vetimo razvoju slovenskega jezika in krepitvidvo- in veöjeziönosti v deželi. Naši teöaji v okvi-ru jezikovne iniciative so prava uspešnica. Šeposebno pa nas navdušuje iniciativa »Botrstvoveöjeziönosti«, ki iz dneva v dan pridobiva ved-no veö mladih ljudi in pomembnih dejavnikoviz koroške in avstrijske družbe, ki želijo pod-preti tudi v javnosti zavest veöjeziönosti, ki na-vsezadnje omogoöa samoumevno dvojeziö-nost v naši deželi. Osebno me ne zanimajo veörazni boji in to stalno jamranje ter obrekovan-je v lastnih vrstah, ampak izkljuöno samo šenapredek slovenske besede in kulture. Jasnopa je, da bo potrebno radikalnospremeniti finanöno podpiranjestruktur koroških Slovencev.Osebno bi dve tretini vsega de -narja iz Avstrije in Slovenije na-menil kulturnim in športnimdruštvom na podeželju ter vsemnašim izobraževalnim ustano-vam in šolam, ter delovanjunaših slovenskih oböinskih od-bornikov in odbornic. Po našihoböinah bomo ohranili in krepilinaš jezik in našo kulturno de-dišöino. Tja se mora tudi preus-meriti denar. Seveda pa bo tudipotrebno, da se podprejo vsi pro-jekti izrednega delovanja orga-nizacij, ki služijo izkljuöno razvo-ju jezika in dvigu jezikovne kom-

petence. Razširiti moramo tudi s konkretnimiukrepi gospodarsko dejavnost. Brez jezikatudi ne bo veö narodne skupnosti! Takšen pre-rez pa pomeni, da postopoma zmanjšamo fi-nanöne potrebe na centralni ravni.

Kar se tiöe šol in izobraževalnih možnosti jeponudba za slovensko narodno skupnost zelopestra. Kako ocenite namen/izjavo Mohorjevedružbe, da ustanovi takoimenovano novosrednjo šolo? ■ Sadovnik Predsednik Republike Slovenije

dr. Danilo T¨rk je pri zadnjem pogovoru iz-postavil, da je Slovenska gimnazija najveöjapridobitev slovenske narodne skupnosti v pre-teklosti. To izjavo bi samo podprl in dodal, damoramo v smislu te izjave in tudi podpisanegamemoranduma vsi vse storiti, da omogoöimoSlovenski gimnaziji tisti razvoj, ki bo tudi zaprihodnost zagotovil kvalitetno izobraževanje

našega mladega roda in njen obstoj. Slovens-ka gimnazija je edina višja šola, ki zagotavlja vvseh predmetih pouk v slovenšöini. To je po-sebnost in enkratnost, ki jo moramo ohranitiin nadgraditi tudi v okviru novih šolskih mo-

delov in projektov. Vesel sem, da jeministrica za pouk sledila tudi takš-nemu razmišljanju in tako zagotovilata cilj tudi v obliki podpisanega me-moraduma. Seveda pa je tudi izred-nega pomena, da podpremo tudiDvojeziöno trgovsko akademijo kottudi Višjo šolo v Šentpetru pri dol-gotrajnem zagotavljanja kvalitetneizobrazbe in krepitve naše jezikov-ne kompetence. Prezreti pa nesmemo tudi vseh drugih šol. To sosrednje in višje šole na Koroškem,

ki ponujajo tudi pouk slovenšöine.

Veöjeziönost, regionalizacija, veöplastneidentitete, evropska integracija – to so daneszelo razširjena gesla. Vse to lahko tudi ogrožamalo(e) manjšino(e), vsebuje pa tudi razvojnepotenciale. Kako agirati na te razvojne ten-dence, procese v naši majhni Koroški?■ Sadovnik Biti Koroški Slovenec ne pomeni

samo biti ponosen na svojo kulturno dedišöi-no, ampak tudi pomeni uspešno uveljavljanjena delovnem in gospodarskem trgu zaradi je-zikovne kompetence. K jezikovni kompetencipa je potrebna tudi kvalifikacija in tozadevnemožnosti izobraževanja. Mislim, da se še pre-malo poslužujemo ponudb vrhunskega eko-nomskega izobraževanja tako v ustanovah v

Sloveniji kot tudi v celotnem pro-storu Alpe Jadran. Zato se bomov prihodnje tudi kot SKS osredo-toöili na pomoö mladim, ki se že-lijo tozadevno izobraževati indelovati v tem alpsko jadran -skem prostoru. Razvojni poten-ciali so že zdavnaj na trgu, samomi jih še nismo prepoznali ali patudi zaradi že znane slovenskezavisti ne dopušöali, da bi se lah-ko v naših vrstah uveljavili. Tudiv naših vrstah ni veö prostora zamonopole in plansko urejanježiv ljenja narodne skupnosti.

Öas je zrel za lepšo prihodnostnašega öloveka!

Interview: Mirko Štukelj

Kako naprej s Slovensko glasbeno šolo?

Šentprimož bo dobil dvojeziœen krajevni napis

K O N F E R E N C A4 Skupnost 1 Maj 2011

ªMehrsprachigkeit als Wettbewerbsvor-

teil�

ªVec�jezic�nost kot tr?na prednost�

Europatag | Evropski

ORT UND DATUM DER KONFERENZ | C�AS IN KRAJ KONFERENCEMontag, 9. Mai 2011 im Festsaal des Gasthofes Hudl in GlobasnitzPonedeljek, 9. maja 2011 v slavnostni dvorani gosti?ˇa Hudl v Globasnici

14:30

Empfang des Herrn Bundespr�sidenten Dr. Heinz Fischer vor dem Gasthof Hudl Sprejem zveznega predsednika dr. Heinza Fischerja pred gosti¿ˇem Hudl

15:00

ER�FFNUNG | ODPRTJEBegr�§ungsworte der Initiatoren | Pozdravne besede obeh iniciatorjev

Bernard Sadovnik, Obmann der Gemeinschaft der K�rntner Slowenen und Sloweninnen predsednik Skupnosti koro?kih Slovencev in Slovenk (SKS)

Brigadier Willibald Liberda,ehemaliger Landesgendarmeriekommandant und Julius-Kugy-Preistr�ger biv?i komandant de?elne ?andarmerije in dobitnik Kugyjeve nagrade

STATEMENTS | UVODNA STALI?C�A

Dr. Marjan Sturm, Obmann des Zentralverbandes slowenischer Organisationen predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koro?kem (ZSO)

Dr. Valentin Inzko, Obmann des Rates der K�rntner Slowenen predsednik Narodnega sveta koro?kih Slovencev (NSKS)

Rolf Holub,Landtagabgeordneter (die Gr�nen) | de?elni poslanec (Zeleni)

Dr. Josef Martinz,Landesrat (�VP) | de?elni svetnik (�VP)

Dr. Peter Kaiser, Landeshauptmannstellvertreter (SP�) | namestnik de?elnega glavarja(SP�)

Gerhard D�rfler, Landeshauptmann (FPK) | de?elni glavar (FPK)

FESTREDE | SLAVNOSTNI GOVOR

Dr. Heinz Fischer, Bundespr�sident | zvezni predsednik

IMPULSSTATEMENTS UND PODIUMSDISKUSSION KRATKI REFERATI IN PODIJSKA DISKUSIJA

Dr. Bo?tjan ?ek?, Minister der Republik Slowenien | minister Republike Slovenije

Gabriella Paruzzi, Olympia- und Weltcupsiegerin im Langlauf — Friaul-Julisch- Venetien z magovalka v teku na smuˇeh pri oplimpijskih igrah in pri svetovnem prvenstvu, Furla-nija-Julijska Krajina

Dr. Claudia Mischensky, Gesch�ftsf�hrerin der Industriellenvereinigung K�rnten? poslovodkinja Zveze industrialcev na Koro?kem

Robert Rogner jun., Unternehmer | podjetnik

Ao. Univ.-Prof Dr. Vladimir Wakounig, Spracheninitiativen | jezikovne iniciative

MODERATION | MODERACIJA

Dr. Miroslav Polzer, Leiter des �sterreichischen Wissenschaftsb�ros (ASO) Ljubljana vodja Avstrijskega znanstvenega in?tituta (ASO) v Ljubljani

MUSIKALISCHE UMRAHMUNG | GLASBENI OKVIR

Kinder des zweisprachigen Gemeindekindergartens | Otroci dvojeziˇnega obˇinskegaotro?kega vrtca v GlobasniciKinder der zweisprachigen Volksschule Globasnitz | Otroci dvojeziˇne ljudske ?ole v Glo-basniciGemischter Chor ªPeca� | Me?ani pevski zbor ªPeca�Gemischter Chor Globasnitz | Me?ani pevski zbor Globasnitz

Zum Abschluss l�dt der B�rgermeister der Gemeinde Gori?ka Brda, Franc Mu?iˇ, zur Verkos-tung kulinarischer K�stlichkeiten aus der Region Gori?ka Brda ein. Angeboten werden auch

Mag.a BarbaraPrammerNationalratspräsi-dentin

Die Verwirkli-chung der Mehr -sprachigkeit der Europäerinnen und

Europäer ist ein vorrangiges Bildungsziel.Mehrsprachigkeit steigert nicht nur dieWettbewerbsfähigkeit sondern ist auch invielen anderen Bereichen ein Reichtum, deroft viel zu wenig geschätzt wird. So gehtSprachenlernen auch mit Kulturvermitt-lung einher und ermöglicht es, über die je-weiligen nationalen Grenzen hinaus zublicken. Und über die eigenen Grenzen imKopf. Ich unterstütze daher sehr gerne dieInitiative „Patenschaft für Mehrsprachig-keit”.

Uresniöitev veöjeziönosti Evropejk inEvropejcev je prednostni izobraževalni cilj.Veöjeziönost stopnjuje konkurenönost in jetudi na številnih drugih podroöjih obogati-tev, ki jo dostikrat premalo cenimo. Tako sedruži uöenje jezikov tudi s posredovanjemkulture in omogoöa, da se ozremo tudi napodroöja onstran nacionalnih omejitev. Inda presegamo tudi lastne meje v glavi. Zara-di tega z veseljem podpiram iniciativoBotrstva veöjeziönosti.

Mag. OthmarReschDirektor Casinos Austria AG

Mehrsprachigkeiterhöht für mich dieChancen toleranter,großzügiger und

selbstsicherer zu werden.

Veöjeziönost mi odpira možnosti, dapostanem strpnejši, velikodušnejši in sa-mozavestnejši ölovek.

Lani septembra je Skupnost koroških Slovencev inSlovenk predstavila projekt Botrstvo veœjeziœnosti.Projekt izvira iz zamisli, da bi neglede na notranje-politiœno problematiko na nepristranski naœinzbudili novo zavest za jezike in njih vrednote.Številne osebnosti iz politiœnega, kulturnega ingospodarskega življenja so ta projekt podprli zbotrstvom.Na tej strani objavljamo spet nekaj stališœ znanih oseb, ki podpirajo to jezikovno akcijo za uœenjejezikov sosedov:

B O T R S T V O 5Skupnost 1 Maj 2011

LHStv. PeterKaiserLandeshauptmann -stellvertreter

„Die Grenzen mei-ner Sprache bedeu-ten die Grenzen mei-ner Welt.“ Dieses Zi-

tat aus Ludwig Wittgensteins „Logisch- Philosophische Abhandlung“ beschreibtdie Bedeutung von Sprache und Mehrspra-chigkeit mehr als treffend.

In einer Zeit, in der Europa immer näherzusammenrückt, werden die Vorteile, meh-rere Sprachen zu beherrschen immer deut-licher. Die überwiegende Mehrheit derMenschen in Kärnten, insbesondere die Ju-gend, hat die großen Chancen und Möglich-keiten von Mehrsprachigkeit und kulturel-ler Vielfalt bereits erkannt.

Dass die Zukunft vielsprachig ist, beweistschon allein die Tatsache, dass immer mehrKärntnerinnen und Kärntner mit deutscherMuttersprache die Chance für ihre Kindererkennen und sie zum mehrsprachigen Un-terricht anmelden.

Ich bin den Initiatoren Brigadier WillibaldLiberda und Bernard Sadovnik sehr dank-bar und unterstütze ihr Projekt „Patenschaf-ten für Mehrsprachigkeit“ sehr gerne.

»Meje mojega jezika so meje mojega sve-ta.« Ta misel Ludwiga Wittgensteina iz nje-govega dela »Logiöno-filozofska razprava«opisuje nadvse toöno pomen jezika in veöje-ziönosti.

V dobi, ko se Evropa vsebolj zbližuje,postajajo prednosti, ki jih nudi obvladanjejezikov, öedalje bolj jasne. Pretežna veöinaljudi na Koroškem, zlasti mladina, je žespoznala velike šanse in možnosti veöjeziö-nosti in kulturne mnogolikosti.

Da je naša prihodnost veöjeziöna dokazu-je že samo dejstvo, da spoznava vedno veöKorošic in Korošcev nemškega materinegajezika za svoje otroke šanso in jih prijavlja kdvojeziönemu pouku.

Iniciatorjema brigadirju Willibaldu Li-berdi in Bernardu Sadovniku sem zelo hva-ležen in radevolje podprem projekt »Botr -stva veöjeziönosti«.

NR Dr. UrsulaPlassnikAussenministerina. D.Mehrsprachigkeit öffnetTüren in die Welt

Unsere Welt än-dert sich in rasen-

dem Tempo. Das fordert von uns allen vielKraft. Gutes Zusammenleben braucht gu -ten Zusammenhalt. Wem das wichtig ist,der muss sich für den anderen auch interes-sieren – und zwar so, dass der andere dasauch glaubwürdig so empfindet. Nur so kön-nen wir unsere Kärntner Heimat stärken.Suchen wir also Wege, einander näher zukommen. Es gibt Vorbilder: die Konsens-gruppe zeigt uns ganz praktisch, wie es zwischen den Volksgruppen gehen kann.Ich wünsche mir daher viele kleine Kon-sensgruppen von Kärntnern, die Deutschoder Slowenisch als Muttersprache habenund denen die Zukunft Kärntens ein persön-liches Anliegen ist.

Vecjezicnost odpira vrata v svetNaš svet se spreminja s silovito brzino. Od

nas vseh zahteva ta razvoj mnogo naporov.Dobro sožitje je možno le v medsebojni po-vezanosti. Tisti, ki mu je to pomembno, semora za soöloveka tudi zanimati – in sicertako, da bližnji to verodostojno tako oböuti.Samo tako nam bo možno krepiti svojokoroško domovino. Išöimo torej poti, kakose lahko približamo drug drugemu. Imamoza to vzorce: konsenzna skupina nam nazor-no dokazuje, kako je možno približevanjemed narodnostnimi skupnostmi. Želim sizaradi tega mnogo konsenznih skupin medKorošci, ki jim je materni jezik bodisinemšöina bodisi slovenšöina in ki jim jeprihodnost Koroške sröna zadeva.

Fritz NeugebauerII. Präsident des Nationalrats

Die Fähigkeit,sich über die Gren-zen der eigenen Mut-tersprache hinwegmit Menschen aus-

tauschen zu können gewinnt in unserer glo-

balisierten, immer enger zusammenrücken-den Welt stetig an Bedeutung. Europa be-herbergt eine Vielzahl von Sprachen.Fremdsprachen zu sprechen symbolisiertein Aufeinander zugehen und ist ein Zei-chen von Respekt. Interesse am Miteinan-der und der Geist der europäischen Gemein-schaft und Solidarität sollten uns Motorsein, das wertvolle Potential der Mehrspra-chigkeit zu nutzen. Sprache erfüllt eineSchlüsselfunktion, denn sie ist nicht nurKommunikationsmittel, sondern auch Aus-druck von Kultur und Identität. Mehrspra-chigkeit öffnet die Tür zu anderen Lebens-welten und somit zum Verständnis füreinan-der. Die Förderung der Mehrsprachigkeitliegt mir deshalb besonders am Herzen – da-mit Sprache uns nicht trennt, sondern ver-bindet!

Sposobnost, da se preko meja svoje mate-rinšöine lahko pogovarjamo z ljudmi, prido-biva v našem globaliziranem, öedalje boljzdružujoöem se svetu stalno na pomenu.Evropa je domovina številnih jezikov. Öe go-vorimo tuje jezike, simboliziramo s temmedsebojno približevanje in medsebojnospoštovanje. Zanimanje za medsebojne od-nose, smisel evropske skupnosti in solidar-nost naj so gibala, da koristimo dragocenipotencial veöjeziönosti. Jezik odigravakljuöno funkcijo, saj ni samo sredstvo za ko-munikacijo, marveö tudi izraz kulture inidentitete. Veöjeziönost odpira vrata do dru-gih življenjskih obmoöij in s tem tudi domedsebojnega razumevanja. Podpiranjeveöjeziönosti mi je zaradi tega posebna srö-na zadeva – da nas jezik ne loöuje, ampakzdružuje.

Robert Rogner jr.GeschäftsführerRogner Holding

Ich habe über bei-de Elternteile Slowe-nisch sprechendeWurzeln. Leiderwar es mir nichtmöglich, diese Wur-

zeln durch Erlernen der Sprache für michnutzbar zu machen. Eine vergebene Chan-ce, auch für meine Nachkommen. DieserSchatz in Kärnten gehört gehoben.

Po obeh svojih starših imam slovenske je-zikovne korenine. Žal mi ni bilo možno, dabi te korenine zase izkoristil z uöenjem jezi-ka. Zamujena priložnost, tudi za moje po-tomce. Ta koroški zaklad je vreden, da gadvignemo.

N A G R A D A6 Skupnost 1 Maj 2011

Idiliöna vas Bistrica na Zilji, kjer že stoletjaživita obe narodni skupnosti, je tudi življenjs-ko središöe letošnjega Kugyjevega nagrajen-ca. Öeprav slovenska beseda v nekaj sto dušveliki vasi poöasi izginja, je prav ob vsakolet-nem štehvanju, ki je znano daleö naokoli in kiprivabi tisoöe ljudi, domaöe slovensko nareöješe vedno sestavni del tega starega obiöaja.Vsako leto sodelujejo pri tem obiöaju tudi šeslovenski pari in jezdeci.

V tej vasi pod mogoöno goro Ojsternik je billeta 1949 po njej imenovana in ustanovljenapevska skupnost Oisternig, ki šteje danesmed najkakovostnejše zbore na Koroškem.Ustanovitelj zbora je bil stric Kugyjevega na-grajenca.

Franz Mörtl se je rodil na Bistrici na Zilji kotdrugi otrok krojaškega mojstra. Njegov oöe jeimel blesteö baritonski glas. Ko je Franz imelosem let mu je oöe umrl. »Zelo dobro se spo -minjam, da je oöe z menoj veliko prepeval. Za-nimanje za petje mi je bilo takorekoö položenov zibelko. Tudi moja starejša sestra Gita je odliöna pevka. S petnajstim letom sem se pri-kljuöil domaöemu cerkvenemu zboru, ki ga jevodil prav tako moj stric. On je bil moj velikimentor in je tudi vodil pevsko skupnost Oisternig.« Po letu 1960 je zbor za deset let pre-kinil delovanje in bil leta 1970 spet oživljen.»Moj stric je vodil zbor do leta 1984. Od tedajnaprej do leta 2009 sem vodil zbor potem jaz.«

Franz Mörtl je dorašöal dvojeziöno, obisko-val je ljudsko šolo na Bistrici na Zilji, kjer jebila slovenšöina sestavni del pouka; v glavnošolo je hodil v bližnjo Öajno, gimnazijo pa jeobiskoval v Šmohorju. Na pedagoški akade-miji v Celovcu je opravil izpit za ljudsko- inglav nošolskega uöitelja. Od leta 1974 pouöujena glavni šoli v Podkloštru. «Spominjam se še,ko sem kot otrok bil operiran na mandeljih vbeljaški bolnici in da se nisem mogel artikuli-rati v nemšöini. Tega se še zelo dobro spomin-jam (smeh). Mama je v družni z menoj vednogovorila v domaöem slovenskem nareöju.Veli-ko smo tudi prepevali. Na Pedagoški akademi-ji sem sodeloval pri zboru Pro musica. Ljube-zen do zborovskega vodenja sem dobil na šte-vilnih teöajih in seminarjih, ki sem se jih ude-leževal v Salzburguin Gradcu.«

Pevska skupnostOisternig danes pojetudi slovenske pes-mi, öeprav je veöinapevcev in pevk iznemškogovoreöegaokolja. To ni bilo ved-no samoumevno.Bile so prej tudi nape-tosti.

»Ko sem jaz prev-zel zbor, nikoli nisem

dvomil o pomembnosti slovenske pevske kul-ture in kulturne zakladnice, pri srcu so mi bilistare pesmi in obiöaji. Vkljuöil sem slovenskenareöne pesmi v naš pevski program in jihtako rešil pred pozabo. Moram odkrito prizna-ti, da so slovenske pesmi tudi zelo lepe, odme-vne in priljubljene pri publiki (inscenirali smoziljsko svatbo, semenj, koledniške pesmiidr.). Zanimivo je, da je veöina pevcev in pevk,ki ne zna slovensko, to sprejelo. Ni koncertaali nastopa brez slovenskih pesmi.«

Zelo prizadevni zborovodja Franz Mörtl jezbor Oisternig tudi popeljal v svet. Bili so naturneji v Kanadi, Argentini, Irskem, öudovitkoncert je bil tudi pred nekaj leti v Cankarje-vem domu, v Ljubljani. Franz Mörtl pa je tudizbiratelj starih pesmi, ki jih napiše in pripra-vi/prireja za zbor Oisternig oziroma za moškikvintet Die 5 Gailtaler, katerega sedaj vodi.Leta 2009 je namreö oddal vse funkcije pripev ski skupnosti Oisternig. Vodstvo pa je prevzel njegov sin Christof, ki delo dobrooprav lja. „Öe me povabijo k sodelovanju prikakšnem projektu, to radevolje naredim. Vsredišöu moje pozornosti pa je moški kvintetDie 5 Gailtaler, s katerim tudi nastopamo.“

Zelo sreöen je Franz Mörtl, da se je lahko uresniöeval kot zborovodja in da je s pevci inpevkami lahko naredil to, kar je sam rad delal.„To, kar jaz öutim, mora tudi öutiti zbor, öepred njim stojim. To je öudovit oböutek.To seje treba seveda tudi uöiti… Zborovodja moraimeti doloöeno karizmo in vztrajnost“.

Nasmejani Franz Mörtl bo kmalu imel veöprostega öasa, loöi ga še eno leto do upokojit-ve, in tako veö öasa za potovanja. Pred kratkimje bil s svojo ženo Gerdo v öudovitem mestuRiga, v Baltiku. Rad bi spet obiskal Argenti-no.... Zboru Oisternig, s katerim je in bo ved-no povezan s srcem, pa želi vse najboljše.

(Mirko Štukelj)

Podelitev Kugyjeve nagrade bo 9. junija 2011, ob 19.30, v gostišœu Stara pošta, na Bistrici na Zilji.

Letošnji Kugyjev nagrajenec Franz Mørtl ima zasluge za ohranitev slovenskepevske kulture

Franz Mörtl z zapisom stare pesmi

Franz Mörtl pri harmoniju FOTO: ŠTUKELJ

Njegovo srce bije za glasbo

J U B I L E J 7Skupnost 1 Maj 2011

Iniciativa starševKljub veöletnim

prošnjam in zahte-vam staršev koroškepolitiöne in šolskeoblasti niso bile pri-pravljene zagotovitiotrokom v Celovcudvojeziönega pouka.Iniciativa staršev za

javno dvojeziöno ljudsko šolo v Celovcu jebila ustanovljena že leta 1983, torej osemlet prej, preden je šola odprla vrata. Pobudoza oblikovanje iniciative je dalo Slovenskoprosvetno društvo »Bisernica« v Celovcu,vendar so se v Iniciativo že od vsega zaöetkavkljuöili starši in otroci z nemškim družins-kim jezikom. Zahteva po ureditvi dvojeziö-nega pouka v javni ljudski šoli je merila v in-tegracijo slovenskega jezika v javno vzgojnoustanovo, ki igra pomembno vlogo pri po-stopnem vkljuöevanju otrok v družbeno živ -ljenje. Nadalje so starši imeli željo po zbliže-vanju jezikovnih skupin v procesu medkul-turnega uöenja.

Pogum, akcije, vztrajnostin navsezadnje uspeh

Iniciativa starševje bila dejavna naraznih podroöjih:starši so pridno zbi-rali podpise medstarši, ki so želelidvojeziöno šolsko vz-gojo za svoje otroke,organizirali so s pod-porniki praznikedvojeziönosti srediCelovca itd. Razniumetniki so prispe-vali slike za dražbe.Z izkupiökom je Ini-ciativa potem finan-cirala delo v javno-sti. Zahteva po dvo-

jeziöni ljudski šoli je postala predmet javnerazprave. Politiöni odpor proti taki šoli je bilna Koroškem tedaj zelo velik. Taki šoli je na-sprotoval tedanji deželni glavar LeopoldWagner (SP) in tudi celovški župan LeopoldGuggenberger (VP). Z gladovno stavko stamami Rosi Fasching in Tatjana Messner-Zeichen zahtevali za svoje otroke dvojeziöno

javno ljudsko šolo in tudi razne demonstra-cije so prispevale h konönemu uspehu. Po-membna pa je bila akcija družine Messneriz Celovca leta 1988, ko je prijavila svojegasina Iljo k dvojeziönemu pouku na ljudskišoli celovške Pedagoške akademije. Direk-cija je prijavo odklonila. Ker je družina vz-trajala, je šele po posredovanju policije, ki joje medtem poklical vodja oddelka Rein -precht, dobila izstavljeno pisno potrdilo, daso prijavo k dvojeziönemu pouku zavrnili.To pisno potrdilo je postalo osnova za tožbopri Ustavnem sodišöu na Dunaju, ki so jostarši vložili s pomoöjo odvetnika SeppaBruggerja in Franca Serajnika 10. oktobra1988.

Odloœitev28. decembra 1989 je objavilo avstrijsko

Ustavno sodišöe svojo odloöitev: zakon, ki jeprepreöil prijavo Ilje Messner k dvojeziöne-mu pouku, je protiustaven! Ne samo v Celov -cu,temveö povsod, kjer je dokumentiranapotreba v zadovoljivi meri –se pravi tudi iz-ven obmoöja veljavnosti obstojeöega zakonao dvojeziönem šolstvu – je treba pripadni-kom slovenske manjšine na Koroškem nu-diti dvojeziöen pouk. Ni preseneöenje, da seje tudi tedanji deželni glavar Haider (FP) iz-kazal kot odkrit nasprotnik te javne dvoje-ziöne ljudske šole v »nemškem« Celovcu.

UspehPolitiöne oblasti in uradi so sicer poskuša-

li zavlaöevati, vendar uspeha staršev oziro-ma uresniöitve javne dvojeziöne ljudskešole niso mogli prepreöiti. Dve materi stapriöeli jeseni 1990 z gladovno stavko predpisarno deželnega glavarja in sprožiliponov no ostro debato o šoli. Ta akcija je leforsirala razmišljanja politikov in uradnikov.

Septembra 1991 so šolo konöno odprli vposlopju Rennerjeve šole v Šentpetru, blizuSlovenske gimnazije in Mladinskega doma.V 1.letnik je bilo tedaj vpisanih 18 otrok,pouöevali sta dve uöiteljici s samostojnimvodstvom šole. Ravnateljica pa je bila Brigi-ta Hambrusch. Po njeni upokojitvi je nekajlet vodila šolo Sabine Sandrieser.

Razcvet šoleMedtem ko je bilo v prvem letu 18 otrok,

obiskuje letos že okrog sto šolarjev in šolarkv skupno osmih razredih to izobraževalnoustanovo. Otroci prihajajo iz slovenskih,dvojeziönih in enojeziönih družin oz. part-

nerstev. Kar se tiöe znanja slovenšöine jeprizadevni ravnatelj Edi Oraže zelo pono-sen. »Lani se je vpisalo kar lepo število otrokz dobrim znanjem slovenšöine. To paö nihaiz leta v leto. Veöina otrok ima predznanje,ker tudi obiskujejo dvojeziöne vrtce, enatretjina približno nima predznanja.« Šola jev dvajsetih letih svojega obstoja postala pov-sem normalna šola v Celovcu in je zelo pri -znana. Edi Oraže: «Danes ni veö predsod-kov do šole in to je zelo pozitivno. Imamoböutek, da nas tudi drugi ravnatelji zelospoštujejo. Razvoj šole je urejen. Starši setudi zelo zavestno odloöajo za vpis otrok vnašo šolo.«Vodstvo šole z uöiteljskimzborom se zelo trudi za kvaliteten pouk; iskanje novih pristopov do uöenja, sprotnoizobraževanje in izpopolnjevanje so osnoveza uspešno delo za prihodnost. Pred leti sotudi uvedli nov sistem pouöevanja jezikov,ki so ga skupno izdelali z izr. univ. prof. Vladimirjem Wakounigom.

Pred kratkim je bil na šoli znani slovenskiraper Murat s svojim timom, ki je otrokompribližal rapanje in tako prikazal drug pri-stop k uöenju jezika. Otroci so potem tudiustvarjali besedila, ki jih bodo ob 20-letniciustanovitve šole, 10. junija, ob 11. uri, tudizapeli. Na to slovesnost bodo tudi povabiliosnovno šolo iz Kopra in Nove Gorice. V tejzvezi poteka skupen projekt, ki bo predstav -ljen v knjižni obliki in zgošöenki. V naörtu jetudi brošura o zgodovini šole in ORF film.(m.š)

Pot do javne dvojeziœne ljudske šole v Celovcu je bila dolga

Ravnatelj Edi Oraže

odvetnik Sepp Brugger

odvetnik Franc Serajnik

Portal javne dvojeziœne ljudske šole v Celovcu

Iniciativa staršev, vztrajnost in razsodba Ustavnega sodišöa so temelji za uspeh

P A N O R A M A8 Skupnost 1 Maj 2011

Veœjeziœnost in transkulturnostPred kratkim

je pri založbiWieser izšel za-nimiv zbornik,kjer so objavlje-ni vsi prispevki zm e d n a r o d n ekonference, kije potekala nacelovški univer-zi leta 2008. Toleto je namreöEvropska unijaproglasila za

leto medkulturnega dialoga. Obsežna knji-ga posreduje poglede na aktualne proceseglobalizacije v vsem svetu in regionalizacijov prostoru Alpe -Jadran.

V žarišöu strokovnjakov/strokovnjakinjso razvojne tendence veöjeziöne socializaci-je, kulturna raznolikost in izobrazba v pro-storu Alpe – Jadran. V knjigi so tudiprispev ki Miroslava Polzerja, Janka Ferkain Lojzeta Wieserja. Publikacija v treh jezikih stane 35 evrov.

Izdajatelj in zaloznik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 7/Novi trg 7,9020, Klagenfurt/ Celovec Urednik: Mirko Ütukelj Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463)59 16 57 - e-mail: infolist@skupnost.at, Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100,konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna, Slike: Ütukelj (12)Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

19. kulturni teden koroških Slovencev9.5. – 12. 5. v Poreöah/ -PørtschachPonedeljek, 9. 5. 2011, 18.30Kulturni teden bo odprl zvezni predsednik dr. Heinz Fischer.Sodelujejo: otroški vrtci Osoje in Ringa raja Ledince, moški zbor in pevsko društvo iz Poreö, MoPZ KraljMatjaž, vokalna skupina Klika,družinska godba GolobKraj: Congress center Poreöe

Torek, 10. 5. 2011, 19.00Film F.A.Q. – Frequently Asked QuestionsRežija: Stefan Hafner, Alexander BinderKraj: VILLI Kino, Poreöe

ob 20.45RAZstava, odrska predstavaKraj: Congress center Poreöe

Sreda, 11. 5. 2011, 20.00En – dva – veöjeziöno!Predstavitev jezikovnih pobud naKoroškemnato razprava in glasbeni spored: Tonö FeinigKraj: jezerska restavracija Werzer,Poreöe

Œetrtek, 12. 5. 2011, 18.00Vožnja z ladjo po Vrbskem jezeru;krajevna imena predstavlja jezikoslovec univ. prof. dr. Heinz- Dieter PohlOdhod: ladijski pristan Poreöe LandspitzPrijava do 10.5. na 050536/22862

ob 20.30ROMANTIKA, koncert

Sodelujejo: Gabriel Lipuš, Christian Filipiö, Elisabeth Våth-SchadlerPovezava: Dominik HudlKraj: Parkvilla Wørth, Johannaweg 5, Poreöe

Polka punce v Poreœu

Znani slovenski ženski ansambel narod-no zabavne glasbe, ki je tudi na koroškihodrih že razveseljeval številna srca, je bil iz-med veö kot sto ansamblov izbran za nastopv mednarodni televizijski uspešnici »Musi-kantenstadl«, ki bo potekal 7. maja tegaleta v Poreöu na Hrvaškem.

Menedžer skupine Polka punce v Avstri-ji Franc Haschej je zelo ponosen, da se bolahko skupina skupno z Murtal Express inpesmijo »Wo Musik erklingt von Ober-krain bis nach Østerreich« predstavila pu-bliki v Poreöu in pa seveda gledalcem in gle-dalkam pred televizijskim ekranom.

Informacije o prevozu in vstopnicah dobi-te pri Francu Hascheju po telefonu0664/58 564 14.

Literarna nagradaPred kratkim je

Prešernov nagrajenecFlorjan Lipuš prejel Pe-trarcovo nagrado zasvoje literarno delo. Li-terarno nagrado podel-juje nemška ustanova

Burda. Iskrene öestitke

Franc Haschej –uvoznik za Avstrijo

Vina vinskega oko-liša Jeruzalem-Ormožso tudi vedno bolj pri -ljubljena v raznih go-stinskih hišah naKoroškem in v Avstriji.

Franc Haschej, ki že nekaj let zastopa toznamko, ki šteje med najveöje pridelovalcevina v Sloveniji, želi v prihodnjih letih stop-njevati delež uvoza v Avstrijo.

Na sliki: Katja UrakFoto: Štukelj

Nova knjiga

PISARNA SKS PISARNA SKSOd 1. marca 2011 je pisarna SKS, Neuer Platz 7/I, Novi Trg 7/I zasedenaod ponedeljka do petka, od 9.00 do12.00 ure.Tajniške posle vodi Katja Urak iz Šentprimoža.Telefon: (0463) 591659, Faks: (0463) 591657e-mail: katja.urak@skupnost.at