SKUPNOSTLLEETTOO XXXXXXVVIIII -- ØØTT.. 22 TTRRSSTT -- GGOORRIICCAA -- ŒŒEEDDAADD NNOOVVEEMMBBEERR 22001133

RRaajjoonnsskkii ssvveettii vv GGoorriiccii iinn SSlloovveennccii::ddeežžeellnnii ssvveett ppoopprraavviill kkrriivviiccoo iizz lleettaa 22001111

Deželni svet je na predlog poslancaSSk Igorja Gabrovca v okviru večna-menskega zakona sprejel popravek kzakonu št. 1 iz leta 2011, ki bo po no-vem Občini Gorica omogočal, dazačrta do največ šest rajonskih svetov.Deželni parlament je s sprejetjem Ga-brovčevega amandmaja priznal načelo,da ima Gorica zaradi prisotnosti slo-venske narodne skupnosti pravico doodstopanja od splošnih parametrov, kiveljajo za druge občine. »Na osnovi leteh bi imela Gorica pravico do enegarajonskega sveta vsakih 10.000 prebi-valcev. Spričo prisotnosti slovenske na-rodne skupnosti pa odslej velja, da lah-ko Gorica začrta en rajonski svet s šti-rideset odstotnim ‘popustom’, se pra-vi vsakih 6.000 prebivalcev, kar zao-kroženo odgovarja 6 rajonom. Opera-cija je uspela s tretjim poskusom, saj vminulih letih kar dvakrat ni bilo poli-tičnih pogojev, da bi deželni parlamentsprejel tovrstni ukrep. Dokaz torej, danačelnost in vztrajnost vselej po-plačata«, je z zadovoljstvom ocenildeželni svetnik Gabrovec.

Številni politični predstavniki in iz-voljeni upravitelji Slovenske skupnostiso si v minulih letih na vseh nivojihprizadevali za ohranitev pomembnekrajevne institucije, ki od vsega začet-ka odigrava povezovalno vlogo medljudmi, njihovimi potrebami in osred-njim županstvom. Žal so se na tej potinašli tudi taki, ki so utemeljevali nepo-trebnost rajonskih svetov in poudarjalinepomembnost elementa narodne in je-zikovne skupnosti, ki pa je na Goriškemnesporna danost. »Kot slovenska stran-ka smo se bili naposled odločili tudi zazelo zahtevno in zapleteno sodno pot, kipa smo jo v minulih mesecih nekakoprestavili na stranski tir in se, spričonovih pogojev, z vsemi močmi posveti-li političnemu delu v odnosu do koali-cijskih partnerjev« je še povedal dežel-ni svetnik Igor Gabrovec in se s tem tu-di izrecno zahvalil za prizadevanjastrankinim voditeljem odv. DamijanuTerpinu in odv. Petru Močniku, ki staskupaj z valdostanskim kolegom odv.Robertom Louvinom izoblikovalapravno obrambno osnovo.

poveličevanje prve svetovne vojne stabili naravni povod k vsemu temu.

V novi deželni zakon smo vneslinačela enakovrednega obravnavanjain spoštovanja dostojanstva vseh pa-dlih vseh narodov in na vseh frontah,tako kot posebno pozornost namenja-mo tudi bolečim posledicam za civil-no prebivalstvo zlasti v zaledju bojnihprizorišč. Zato je v zakonu omenjenapodpora raziskavam in študijam, kiso namenjena odkrivanju tudi vsehzamolčanih poglavij. Predvideno jevzdrževanje starih spominskih obe-ležij in tudi postavitev novih, saj jeznano, da so bili bojevniki in padli vavstro-ogrskih uniformah še posebej

pri nas le redkokdaj deležni spomeni-ka. Zakon spodbuja skupno načrto-vanje in uresničevanje kulturnih po-bud in turistične ponudbe tako medjavnimi in zasebnimi subjekti v našideželi kot tudi s sosednjimi regijami indržavami. Podpore bo deležno ovred-notenje nekdanjih vojaških objektov,jarkov, jam in utrdb. Zakon ureja tudistrokovni profil izvedencev za prvosvetovno vojno.

Začetni budget za uresničevanjezakona znaša poldrugi milijon evrovletno za 2014 in 2015, kar niso mačjesolze! V prihodnjih mesecih bododeželni uradi (in pristojna deželna ko-misija) pripravili in objavili pravilni-ke, ki bodo določali pogoje za ure-sničevanje v zakonu predvidenih ciljevin torej koriščenje predvidenih fi-nančnih prispevkov. Stoletnico prvesvetovne vojne lahko resnično spre-menimo v priložnost za kulturni in go-spodarskih razvoj tega prostora, ki gaje bila vojna vihra vsestransko in traj-no prizadela.

»Doseženi popravek k deželnemuzakonu št. 1 iz leta 2011 lahko odslejuporabljamo kot stvaren dokaz pomenaprisotnosti slovenske narodne skupno-sti, ki je na zgodovinskem naselitvenemozemlju obravnavana kot subjekt s po-sebnimi potrebami in neodtujljivimi

pravicami« zaključuje deželni svetnikIgor Gabrovec, ki je upravičeno zado-voljen za priznanje goriškim rojakom,obenem pa gre dosežek obravnavati kotpomemben precedens pri bodočih raz-pravah o reorganizaciji ureditve kra-jevnih uprav v Furlaniji Julijski krajini.

DDeežžeellnnii ssvveett sspprreejjeell ““vvoojjnnii”” zzaakkoonn,, kkii ppaa jjee mmiirroovvnniišškkoo iinn eevvrrooppsskkoo zzaassnnoovvaannIgor Gabrovec

Deželni svet je v zelo kratkem časuin dejansko skoraj soglasno pred dne-vi sprejel nov zakon o zaščiti in ovred-notenju zgodovinsko-kulturne za-kladnice prve svetovne vojne, ki ure-ja posege v okviru spominskihsvečanosti ob stoletnici začetka prvevelike morije dvajsetega stoletja. Za-konski predlog, na katerem smo dela-li že v zadnjih mesecih prejšnje zako-nodajne dobe, je lahko v novih poli-tičnih okoliščinah pridobil na evrop-skem duhu in ga zaznamuje izrazito

mirovniški pečat. Že vprvem členu smo izrecnopoudarili, da je zakonusmerjen v utrjevanje kul-ture miru in sožitja mednarodi. Sam sem si pose-bej prizadeval, da so v za-konu izrecno navedenepobude za pošteno in to-rej objektivno branje ti-stega časa, ki se je v itali-jansko zgodovinopisjevse do danes zabeležil do-kaj neuravnovešeno. Tu-

di v svojih posegih v deželni zbornicisem posebej izpostavil krvavo rdečonit, ki je zaključek prve svetovne voj-ne povezal z vzponom fašizma in na-to z novimi grozotami druge svetovnevojne. Trst je imel v tem kar nekajžalostnih primatov: julija 1920 je go-rel Narodni dom, septembra 1930 sona Bazovski gmajni padale prve žrtveevropskega antifašizma in v nekdan-jem srednjeevropskem mestu je Mus-solini proglašal rasne zakone. Itali-jansko nacionalistično mitiziranje in

SSttrraannkkaa SSlloovveennsskkee sskkuuppnnoossttiiææeellii vvsseemm œœllaannoomm iinn œœllaanniiccaamm

bbllaaggoosslloovvlljjeenn BBooææiiœœiinn ssrreeœœnnoo tteerr uussppeeøønnoo NNoovvoo lleettoo 22001144

Tariffa RReeggiimmee LLiibbeerroo: “Poste Italiane S.p.A. - Spedizione in Abbonamento postale - 70% - DCB Trieste”

In caso di mancato recapito restituire a Trieste CPOIl cliente si impegna a pagare la relativa tariffa

34122 Trst, Ul. G. Gallina 5 - tel. 040 639126, fax 040 3474637,elektronska poøta: glasilo-skupnost@libero.it

2 NOVEMBER 2013• SKUPNOST

MMllaaddaa ssllaavviissttiiččnnaa sskkuuppiinnaa vv BBeenneeččiijjii

DDeežžeellnnii ppoolliittiikkii ttaakkoojj ppoo iizzvvoolliittvvii uussppeeššnnoo pprreessttaallii pprrvvii ppoommeemmbbeenn iizzppiittIgor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta

15. novembra 2013 je deželniodbor dežele Furlanije Julijske kra-jine odobril zakonski osnutek, kipredvideva ukinitev Pokrajin oziroma(prehodno) njihovo preosnovo vupravne drugostopenjske ustanove.Na podlagi deželnega zakonskegaosnutka, ki ga je pripravil odbornikPaolo Panontin, ne bo več neposred-nih volitev, temveč bo pokrajinske or-gane določila skupščina županov inobčinskih svetnikov.

Stranka Slovenska skupnost z za-skrbljenostjo spremlja razvoj te re-forme krajevnih avtonomij, saj sploh

ni jasno, kako naj bi bilo pri tem za-gotovljeno predstavništvo slovenskenarodne skupnosti v novih pogojih.Vtis imamo, da predstavlja predlogkorak nazaj na poti uveljavljanja pra-vic slovenske narodne skupnosti vItaliji. Predsednik tržaškega pokrajin-skega sveta in načelnik svetniške sku-pine SSk Maurizio Vidali je bil obobjavi novice o odobritvi osnutkadeželnega zakona za ukinitev pokra-jin zelo jasen. Dejal je, da začetek za-konodajnega postopka za ukinitevpokrajin v FJK kaže na dejanje, ki niv skladu z evropskimi priporočili, kotje npr. priporočilo št. 337/2013 SvetaEvrope, ki ne upošteva razsodbe itali-janskega ustavnega sodišča št. 220 zdne 3. julija 2013 in ne zagotavljapredstavništva slovenske narodneskupnosti v FJK, ki bi morala veljatina podlagi mednarodnih sporazumov,državnih in deželnih zaščitnih zako-nov. Vtis imamo, da predlagana re-forma ne bo bistveno pripomogla kzmanjševanju stroškov za politiko,zna pa hudo osiromašiti možnost za-stopanja Slovencev v Italiji.

S sprejetjem reforme zakonodaje,ki ureja plačo in dotacije deželnihsvetnikov in svetniških skupin, jeDeželni svet še pred poletnim premo-rom uspešno prestal prvi pomembenizpit v novi zakonodajni dobi. Številkeso dovolj jasne: strošek, ki ga imajavna uprava za deželnega svetnika,je v razmerju s prejšnjim sistemomdejansko razpolovljen. Dokončno jebila ukinjena zloglasna preživnina (it.vitalizio). Finančne dotacije za delo-vanje svetniških skupin so bileznižane za približno 90 %. Čista

plača deželnega svetnika brez dodat-nih funkcij bo po novem znašala nekajveč kot štiri tisoč euro, čemur greprišteti forfetarno določeno povračilostroškov, ki bo po novem vseobsega-joče (potni in reprezentančni stroški,hrana, politične pobude) in torej za-ključeno. Grobo izračunan prihranekza deželne blagajne znaša za vesmandat približno 40 milijonov euro.S sprejetimi ukrepi sodi danes Deželnisvet FJk daleč med najbolj varčne za-konodajne skupščine v Italiji.

A ni še dovolj. Spoštovanje in ve-rodostojnost do politike, ki je v zad-njih letih v javnem mnenju nedvomnodosegla najnižjo raven, si moramozaslužiti dan za dnem, z resnim in do-slednim delom tako v dvoranah dežel-nega sveta kot zlasti še s tesnimstikom z ljudmi. Zakon o znižanjustroškov za deželno politiko jeskupščina sprejela z neobičajnoširoko večino, ki je zaobjela levo indesno sredino. Podoben konsenz bonujno potreben tudi pri iskanjumožnih rešitev na hude gospodarskein socialne težave, za katere smo inbomo itak že v veliki zamudi.

Pred kratkim so iz Rima prišlespodbudne novice, ki se tičejo ure-ditve vprašanja nekdanjega fašistične-ga taborišča v Viscu. Naj spomnimo,da je pisatelj Boris Pahor ob prilikipočastitve svoje stoletnice na to ne-rešeno vprašanje spomnil uradneoblasti, pa tudi predsednico slovenskevlade mag. Alenko Bratušek. Tudipodpredsednik Deželnega sveta IgorGabrovec je v preteklih letih večkratposegel v ta namen. Že leta 2008 je vinterpelaciji takratnemu predsednikuDežele Renzu Tondu spraševal, za-kaj se deželna uprava ne aktivira vbran območja, ki ga je tamkajšnjaObčina hotela kratkomalo spremeni-ti v veleblagovnico. Ob izvolitvi je

predsednici dežele FJK Debori Ser-racchiani poslal obširno spomenicoin jo prosil, da se nova deželna upra-va takoj zavzame za pravilno ovred-notenje območja v vzgojno-didak-tično središče zlasti za mlade genera-cije. »Nekdanje fašistično taboriščeza civilne ujetnike z območij od Slo-venije do Črne gore je treba primer-no zaščititi, predvsem pa ovrednotitiv duhu ohranjanja zgodovinskegaspomina na vojna fašistična grozo-dejstva«, je prepričan Igor Gabrovec.Slovenska narodna skupnost in celot-na demokratična družba lahko torejupravičeno pričakuje, da bodo načel-nim obljubam hitro sledila konkretnadejanja.

V oktobru je bila v Benečiji v ok-viru združenja Blankin ustanovljenanova slavistična skupina. Njen namenje spodbujati ohranitev in napredo-vanje slovenskega jezika in kulture vBenečiji, Reziji in Kanalski dolini. Vskupini so mladi strokovnjaki, skorajvsi so že magistrirali, nekateri se pri-pravljajo na doktorski študij. Vzačetku novembra so bili na znan-stvenem izletu po Nediških dolinah -pod vodstvom predsednika društvaBlankin Giorgia Banchiga so si ogle-dali Barnas, Bijače, Landarsko jamo,italijansko kostnico v Kobaridu inostanke prve svetovne vojne na Livkuter na Kolovratu ter cerkvico sv. Mi-klavža v Jagnjedu. Ob koncu mesecabodo mladi slavisti obiskali tudi Ka-nalsko dolino, Rezijo in Terske do-line.

Časopis Dom je v skoraj petdesetihletih zbral veliko gradiva na po-dročjih, kot so zgodovina, jeziko slov -je in navade na območju videmskepokrajine, kjer živi slovenskamanjšina. Potrebno je, da se vso togradivo zbere, uredi in digitalizira, dabo lahko uporabno. Mladi slavistiupajo, da bodo s svojim delom lahkopomagali k rasti zanimanja do sloven-ske manjšine v videmski pokrajini intudi k razvoju raziskovanja na tem po-dročju. Poudariti je treba, da je idejapo ustanovitvi skupine zbudila velikozanimanje. Skupina je nedvomno ve-lika pridobitev za Slovence v videm-ski pokrajini, saj bo pripomogla kstrokovnemu delu za rast slovenskegajezika in kulture. Želeli bi, da bi bilotakih mladih navdušencev v vsaki po-krajini še več.

UUkkiinniimmoo PPookkrraajjiinnee:: kkaajj ppaa ppootteemm??

IIzz VViissccaa ssppooddbbuuddnnee nnoovviiccee

NOVEMBER 2013 SKUPNOST 3•

LLiitteerraarrnnii nnaatteeččaajj ""GGrrmmaaddaa vv pprriissttaannuu""

11. Generalna skupščina Evropske svobodne zveze v Meranu

ZZAA SSVVOOBBOODDOO

Meran, bivša prestolnica Tirolskein sedanje elitno turistično središče, jebil posrečen kraj, kjer se je od 11. do13. aprila odvijala letošnja 11. Gene-ralna skupščina Evropske svobodnezveze (EFA – European Free Alliance),ki združuje evropske manjšinske stran-ke in avtonomistična gibanja. Gostiteljje bilo južnotirolsko gibanje SüdtirolerFreiheit, ki ga vodi znana borka zajužnotirolsko neodvisnost Eva Klotz.Koliko sta g.a Klotz in njena strankaprepričani v samoodločbo, je bilo raz-vidno že pri vhodu v kongresni centerKurhaus, pred katerim je stal napis»Süd-Tirol ist nicht Italien!« in da greza resno stvar je potrjevala stalna pri-sotnost policije in orožnikov...

Letošnje 11. Generalne skupščineESZ se je udeležila velika večina čla-nic in tistih gibanj, ki se pripravljajona redno članstvo oziroma so prido-bile status opazovalca. Skupščino jevodil Flamec, prof. Eric Defoort, ki jetudi predsednik ESZ, ob njem sta bi-la še vodja bruseljskega urada ESZGünther Dauwen in politična tajnicaEva Bidania Ibargutxi.

Pri uvodnem sprejemu sta vse ude-ležence pozdravila najprej g.a EvaKlotz in župan iz Merana Günther Ja-nuth, ki pripada stranki SVP. Pri temje g.a Klotz na kratko predstavila pri-sotne članice ESZ in označila, kaj jebilo za vsako od njih značilnega vpreteklem letu. Omenjeni sta bili tudikoroška Enotna lista in njeno priza-devanje za dvojezične napise ter stran-ka Slovenska skupnost, pri kateri jebilo podčrtano delo za ohranitev po-krajin in rajonskih svetov.

Generalni skupščini so bile natopredstavljene nove prošnje za član-stvo, ki sta jih naslovili stranki BlocNacionalista Valenciá in Nueva Ca-narias. Redno članstvo je prejelastranka Schleswig Partei, ki je pravaposebnost, ker deluje na čezmejnempodročju med Nemčijo in Dansko terzdružuje nemško manjšino na Dan-skem in dansko manjšino v Nemčiji.Skupščina ESZ pa je tudi vzela naznanje prenehanje dveh njenih članic,sicilijanske MIS in savojske Ligue Sa-voisienne.

Dostojne proračunske zmogljivosti

Evropski poslanec, Korzičan Fran-çois Alfonsi je pri naslednji točki

dnevnega reda predstavil proračunskedokumente. Za leto 2013 je predvide-nih € 543.407,48 prihodkov in €530.018,00 stroškov, vse pa bo odvi-sno od subvencije s strani Evropske-ga parlamenta, ki je glavni vir pri-hodkov ESZ. Subvencija pa je odvi-sna od števila registriranih strank vEvropskem parlamentu, trenutno seše ne ve, ali bo registrirana 14. stran-ka. Za leto 2014 pa ESZ računa, da bood Evropskega parlamenta prejela €519.410,76. Generalni tajnik ESZGünther Dauwen je predstavil opra-vljene dejavnosti v letu 2012 in pro-gramirane dejavnosti v letu 2013, pritem je pozval članice, naj predlagajododatne dejavnosti, saj je še nekajčasovnih terminov in finančnih sred-stev na razpolago.

V popoldanskem delu je General-na skupščina ESZ najprej izvolila novizvršni odbor ali t. i. EFA Bureau. VEFA Bureau so bili za poln mandat iz-voljeni Eric Defoort (predsednik,

Nieuw-Vlaamse Alliantie), Jordi Solé(podpredsednik, Esquerra Catalunia),François Alfonsi (blagajnik, član Par-titu di a Nazione Corsa), KarolinaGottberg (Alands Framtid), FabrizioComenzini (Liga Veneta Repubblica),Lorena Lopez de Lacalle (podpred-sednica, Eusko Alkartasuna), GustavAlirol (Partit occitan), Ian Hudghton(Scottish National Party), RhodriGlyn Thomas. Delni mandat pa bodoopravljali Douwe Bylsma, Olrik Bou-ma, Florian Weber, Davyth Hicks,Ana Miranda in Miguel Martínez To-mey.

Sledila je predstavitev novega lo-gotipa ESZ in nove spletne strani.Med predstavitvijo spleta pa je prišlodo zanimive razprave glede jezika, vkaterem bodo objavljene vsebine. Pre-

dlog, da bi prevladala angleščina, jenaletel na številna nasprotovanja. Ob-javljanje v vseh jezikih pa bi pomenilprevelik finančni zalogaj. Končnaodločitev je bila poverjena novemuizvršnemu odboru.

Zanimive resolucije

Zelo zanimiva je bila naslednjatočka dnevnega reda Generalneskupščine, kjer so bile obravnavane insprejete deklaracije, ki so jih pre-dložile razne članice ESZ. Flamskanarodna stranka FNP je v svoji reso-luciji obravnavala potrebo po ustano-vitvi enotne flamske pokrajine kotupravne enote. Stranka Moravané, kipredstavlja moravsko skupnost v

Češki republiki je podčrtala zahtevo,da se odpravi volilni vstopni prag, kipogojuje predstavništvo v izvoljenihtelesih in pa obsodila postopnozmanjševanje demokracije in avtono-mije na Moravskem in moravski Šle-ziji. Južnotirolska STF se je zavzela zapriznanje pravice po svobodi in po sa-mostojnosti za narode Evrope. Kata-lonska Esquerra Repubblicana de Ca-talunya (ERC) je s svojo deklaracijopozivala na podporo demokratične-mu prizadevanju za samostojnost Ka-talonije. Kot šesto deklaracijo je bil

obravnavan in sprejet skupen doku-ment strank ERC, PSM-Entesa Na-cionalista, Bloque Nacionalista Gale-go, Eusko Alkartasuna, Aralar, Chun-ta Aragonesista in Partido Andaluci-sta, v katerem sta bila podčrtana po-treba po zaščiti narodnih jezikov vŠpaniji in poseben šolski sistem. Sed-mo deklaracijo sta predložila EuskoAlkartasuna in Aralar in je obsojalapreganjanje in zapostavljanje njiho-vih aktivistov s strani španskih obla-

sti. Zadnjo, osmo deklaracijo je pred-stavila sardinska stranka Partito Sardod’Azione, v kateri je zahtevala po-sebno volilno okrožje za Sardinijo zaevropske volitve, saj je dosedanjeokrožje vedno izvolilo le poslance iz

Sicilije, obenem so Sardinci še zahte-vali več pravic za narodne in jezikov-ne manjšine v Italiji.

V letu 2014 bo Generalna skupš -čina ESZ zasedala v Galiciji, na skraj-nem zahodu Španije.

Evropske volitve 2014

Drugi dan zasedanja Generalneskupščine ESZ je bil v znamenjuevropskih volitev 2014. Prisotnim de-legatom avtonomističnih strank in gi-banj je bil predstavljen EFA Manifesto

2014. Politični dokument je zahtevaldolgo obravnavo in več usklajevanj,dotika pa se evropske širitve in vsto-pa novih narodnih skupnosti v EU terprilagoditev oziroma zvišanje stan-dardov demokratičnega predstav-ništva. Posebno poglavje zadeva pre-seganje finančno-gospodarske krize,ki je udarila tudi po narodnih skupno-stih, kot tudi je precej pozornosti na-menjeno evropski energetski politiki,kmetijstvu in evropski kmetijski poli-tiki, ribolovu ter izzivom za ovredno-tenje kulturne in jezikovne raznoliko-sti.

Generalna skupščina ESZ se je za-ključila s predstavitvijo delovanjaCentra Maurits Coppieters, ki imasvoj glavni sedež v Bruslju, in raznihpodružnic na področju narodnihmanjšin v Evropi. Glavno delovanje jeosredotočeno na raziskovalno delo, kije obrodilo več predstavljenih publi-kacij. Tematike knjižnih izdaj so se-veda zadevale različna družbena po-dročja in njihov vpliv na manjšinskein jezikovne skupnosti v EU in izvennje.

Julijan Čavdek

”Omenjeni sta bili tudi koroška Enotna lista in njeno pri-zadevanje za dvojezične napise ter stranka Slovenskaskupnost, pri kateri je bilo podčrtano delo za ohranitevpokrajin in rajonskih svetov.,,

”Med predstavitvijo spleta pa je prišlo do zanimive raz-prave glede jezika, v katerem bodo objavljene vsebine.,,

”Politični dokument je zahteval dolgo obravnavo in večusklajevanj, dotika pa se evropske širitve in vstopa novihnarodnih skupnosti v EU ter prilagoditev oziroma zvišanjestandardov demokratičnega predstavništva.,,

Skupini Mladi za Prihodnost in Mladi Slovenske skupnosti sta ponovno objavililiterarni natečaj namenjen dijakom slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki nosi imepo znamenitem delu pisatelja Borisa Pahorja. Pobudo, s katero želijo mladi počastitistoletnico pisatelja Borisa Pahorja, so na sedežu deželnega sveta FJK v imenu sku-pin predstavili deželna tajnica Giulia Leghissa, tržaški pokrajinski tajnik Matija Mo-senich in koordinator natečaja Simon Peter Leban. Na predstavitvi je bil prisotentudi Igor Gabrovec, ki je pohvalil to pobudo in vztrajnost mladih. Natečaj, ki ga boocenjevala skupina profesorjev slovenščine, je namenjen dijakom višjih srednjih šol.Za vse informacije in prijavo je na voljo elektronski naslov mladizaprihodnost@slo-venskaskupnost.org. Rok za oddajo prispevkov zapade 28. februarja 2014.

4 NOVEMBER 2013• SKUPNOST

ZZaaššččiittaa ooddvviissii oodd nnaass ssaammiihhIgor P. Merkù

Odkar je bivši senator MilošBudin izrekel ta stavek, sem ga odslejže večkrat navedel kot spodbudo intudi kot opomin. Veliko ljudi se nam-reč pritožuje nad pomanjkljivostmizaščitnega zakona št. 38/01, ki podvanajstih letih še ni popolnomazaživel. In brez dvoma je prav in tudinujno, da ustanove, ki v naši deželi

zastopajo Slovence ali pa so tako alidrugače poklicane, da se izrečejo ostvareh ali ukrepih, ki so pomembniza slovensko narodno skupnost, izpo-stavljajo –žal, vedno znova!- poman-jkljivosti, nedorečenosti in stvari, kiso še danes povsem prezrte. Hvaležensem vsem ustanovam in izvoljenim,ki se zavzemajo za naše pravice, kipozivajo državo in krajevne uprave knjihovemu izvajanju. Še posebno pasem hvaležen vsem posameznikomdobre volje, ki žrtvujejo čas, sredstvain tudi dobro mero živcev v boju zalastne pravice, ki so navsezadnje pra-vice vseh nas.

Z majhnimi koraki do trajnih rezultatov

Rad bi navedel nekatere primeretake zavzetosti, zato da bi nakazal,kako imajo tudi manjše geste lahkodoločen uspeh, medtem ko je v drugihprimerih potrebno veliko potrpljenjain vztrajnosti, da dosežemo rezultat.

Prva zgodba je sicer, vsaj za zdaj,zgodba z delno neuspešnim potekom- sicer pa ni še zaključena. Pred letomdni sem se namreč obrnil na predsed-nika republike, predsednika vlade (ta-

krat je bil to prof. Monti), ministricoza notranje zadeve Cancellierijevo, napredsednika in direktorja zavodaINPS. V vednost pa so dobili pismotudi predsednica Paritetnega odbora,predsednika SSO-ja in SKGZ-ja, se-natorka Tamara Blažina in seveda ne-katere državne institucije RepublikeSlovenije. V tem svojem pismu semnavedel tri težave oz. probleme, s ka-terimi se slovenski človek sreča vsvojem vsakdanu: primer družbeEsatto, ki za tržaško Občino vodiplačila za šolsko refekcijo; primerINPS-a, kjer je za očetovski dopust izzakona št. 53/2000 mogoče predsta-viti vlogo samo še po spletu; dvoje-zična izkaznica, ki nosi dve črki inšest številk, medtem ko ima italijan-ska dve črki in sedem številk.

1. Esatto je v preteklosti pošiljalana šole pisma oz. navodila za plačanješolske refekcije izključno v italijan-skem jeziku. Šele na izrecno zahtevoin z nekajdnevno zamudo smo staršiprejeli pismo v dvojezični obliki. Po

letih vztrajnega prizadevanja in velikepomoči s strani občinskega svetnikaIgorja Švaba družba Esatto danespošilja pisma v dvojezični obliki insicer tako, da je slovensko besedilosivo podloženo, kar omogoča eno-stavno branje samo slovenskega be-sedila.

2. Na spletnem obrazcu za očetov-ski dopust je seveda potrebno navestianagrafske podatke odgovarjajočegaotroka. Spletna aplikacija potem pri-merja davčno številko z imenom inpriimkom, ki ga prosilec vnese v pri-merna polja. Če pa otrokovo ime vse-buje črko s t. i. strešico, spletnaaplikacija to zavrne kot napako, jo sa-mostojno spremeni v odgovarjajočočrko brez diakritičnega znaka in pre-dlaga, naj vlagatelj “potrdi predla-gano ime”.

3. V zvezi s težavami z dvojezičnoosebno izkaznico smo v preteklostilahko brali v raznih medijih večzgodb ljudi, ki so imeli take in dru-gačne težave z njo. Osebno semdoživel, da mi je bila šestkrat za-vrnjena kot neveljavna; zadeva se jeuspešno zaključila šele po večkrat-nem posegu posrednika, dveh faksihin 40-minutnem prigovarjanju po te-lefonu ...

S temi tremi primeri sem seznanilzgoraj navedene naslovnike pisma.Da se stvari ne uredijo čez noč, jevsem jasno, kot tudi to, da so po-trebna nekatera denarna sredstva. Dase pa po vseh teh letih taki in podobniproblemi ne rešujejo ali rešujejo samopo dolgem in vztrajnem prizadevanju(npr. Esatto), je skrajno hudo. Kar papri tej zadevi še najbolj jezi in ra-zočara, je mogoče dejstvo, da nasvoje pismo sploh nisem prejel nobe-nega odgovora.

Vztrajanje poplača!

In še zgodba o uspehu: Naša slo-venska športna društva so vpisanatudi v pristojno vsedržavno zvezo,zato da lahko sodelujejo pri raznihtekmah in prvenstvih. Ne vem, če bibilo upravičeno zahtevati dvojezičnevpisne obrazce, prav gotovo pa je ute-meljeno, da se ime in priimek vpisa-nega športnika (in tudi naziv društva)napišejo točno tako, kot je treba oz.kot je otrok vpisan v matični knjigi, vnašem primeru seveda s šumevcem.Naslov pa mora biti po odloku pred-sednika republike z dne 12. septem-bra 2007 v dvojezični obliki.

Že pred kakim letom sem zahte-val, da te podatke napišejo pravilno,tako pač, kot sem jih jaz navedel navpisni poli. Predsednik društva si jeprizadeval, se pogovoril s predstav-niki zveze, a žal, zadevi nismo prišlido dna. Še enkrat sem poskusil inletos smo imeli več sreče: italijanskavsedržavna košarkarska zveza je spre-jela popravek in sina vpisala z ime-nom in priimkom kot je treba, sšumevcem. Predsednik ŠD Kontovel,g. Marko Ban, je s svojim prizade-vanjem in na mojo vztrajno spodbudo

prebil led: zdaj zveza ne more večreči, da ničesar ne ve ne o šumevcihne o Slovencih. Lahko bi rekli, da jeto uspeh v duhu besed, ki jih je na Pri-morskem dnevniku zapisal prof. IvanPeterlin, predsednik ZŠSDI-ja: daspecifika slovenskosti ni hiba, ampakznačilnost, vredna poudarka in da jetreba stalno opozarjati na specifikoslovenskosti in smisla, da si v tejvlogi tudi tvorec rasti vsega, kar jenašega, slovenskega - torej tudi našihpravic, si upam dodati.

Podobno sem si prizadeval tudi pri

športnem društvu, ki ima sedež v sta-tutarno dvojezični občini Zgonik: za-gotovili so mi, da bodo v prihodnjebolj pazljivo preverili, kaj piše zvezana izkaznice športnikov, torej da bo vbodoče spoštovan že zgoraj omenjeniodlok predsednika republike o vidnidvojezičnosti.

Naj še enkrat povzamem: prav je,da ustanove in izvoljeni predočijotežave in neizvajanja zaščitnega za-kona. Seveda ne sme ostati samo priopozarjanju, gre tudi za stvarno sode-lovanje in predlaganje morebitnih iz-boljšav.

Prav tako si moramo tudi samiobčani prizadevati za svoje pravice: vprvi vrsti mislim seveda na našaimena in priimke, na slovenski jezikv vseh sporočilih, ki jih izdajo javneustanove, javna uprava in družbe, kiizvajajo javne usluge. Sicer pa selahko to zahteva tudi pri podjetjih inzlasti pri spletnih straneh to ni nemo-goče. Tudi vrnitev izvirne oblikeimena oz. priimka je stvar posamez-nika. Mislim še na nazive in reklamnenapise naših podjetij. Nismo vsi donKihoti ali Samo Pahor in nimamo vsiistih težav ali pričakovanj. Prepričanpa sem, da če bi si vsakdo prizadevalvsaj za eno stvar, bi si namestopeščice ljudi prizadevala množica;

množice pa ne more prezreti ne javnauprava, ne javna ustanova, ne družbe,ki izvajajo javne usluge. Enkrat namesec si vzemimo čas in namesto dabi ponovno gledali že poznani film nateleviziji, pišimo raje pismo kakšnijavni upravi ali pojdimo h kakšnemuokencu in zahtevajmo dopis ali obra-zložitev v slovenskem jeziku. Zavi-hajmo si rokave, stopimo iz sence,dvignimo glavo! Ne bo takoj vse pravin lepo. Več nas bo, bolj bomo vidniin slišni. Tako kot pravi moj moto:Nekje moraš začeti!

”Po letih vztrajnega prizadevanja in velike pomoči sstrani občinskega svetnika Igorja Švaba družba Esattodanes pošilja pisma v dvojezični obliki...,,

”...da specifika slovenskosti ni hiba, ampak značilnost,vredna poudarka in da je treba stalno opozarjati na spe-cifiko slovenskosti in smisla, da si v tej vlogi tudi tvorecrasti vsega, kar je našega, slovenskega...,,

Slovence na Tržaškem in širšo jav-nost je pred kratkim močno prizadelanenadna smrt prof. Davorja Pečenka.Prof. Pečenko, po izobrazbi elek-tronski inženir, je dolgo let poučevalelektroniko in sisteme na sloven-skem tržaškem Državnem izo-braževalnem zavodu Jožef Stefan,kjer je bil zelo priljubljen med dijaki,saj ga je odlikoval jasen in poglo-bljen način poučevanja in čutečodnos do mladostnikov. Bil je priz-nani šolnik, ki se je vedno zavzemalza pravice slovenske šole, in v temsmislu je za šolske zborne organetudi večkrat kandidiral in bil izvol-jen na listi Sindikata slovenske šole.Bil je tudi aktiven pri društvu Edi-nost.

Uredniøtvo in uprava: TTRRSSTT,, UUlliiccaa GG.. GGaalllliinnaa 55SSKKUUPPNNOOSSTT -- Reg. na sodiøœu v Trstu dne 22. januarja 1977, øt 509. Odgovorni urednik Alojz Tul.

Izdaja druøtvo Skupnost. Poøtni tekoœi raœun: 14739346Tiska GGrraaffiiccaa GGoorriizziiaannaa ss..aa..ss.., Ulica Anton Gregorœiœ 18, 34170 Gorica, tel. 0481.22116

IT52K0892802201010000008300Zadružna kraška banka