Skupnost 1/2012

21. februarja je bil usta-novljen pri Koroški dežel-ni vladi forum dialoga. Naprvi seji smo bili prisotnizastopniki / zastopnicepolitiönih strank, krovnihorganizacij koroškihSlovencev ter Zveze

koroških brambovcev. Snovali smo poslovniktega gremija, ki se naj bi po predstavah deželne-ga glavarja bavil z vsemi bistvenimi vprašanjisožitja obeh narodnih skupnosti; predvsem panaj bi rešil še vrsto odprtih vprašanj s sprejetimmemorandumom l. 2011 ob ureditvi dvojeziönetopografije na Koroškem.

Kot zastopnica zelenih imam možnost soobli-kovati potek teh sej. Že na prvi seji se je izkazala»koroška realnost«: Na eni strani imamo Sloven-ci možnost, da podamo svoje predstave in zahte-ve, na drugi strani sedijo za omizjem pa tudipredstavniki koroških brambovcev ter znatendel FPK, ki se oöitno öutijo poklicani v to vlogo zato, da zmanjšajo kjer se le da prisotnostslovenšöine v javnosti. Bolj povezovalno vlogo soizpostavili socialdemokrati. Navzoöim županomnekaterih dvojeziönih oböin se je poznalo, da sobliže ljudem, obenem pa bolj previdni v svojih iz-vajanjih.

Zastopniki slovenskih organizacij in EL so bili– po kratkem skupnem pripravljalnem sestankuna sedežu SKS - jasni in enotni.

Deželni glavar je odigral vlogo vodje foruma do-kaj pozitivno in nagovoril trenutno pereöevprašanje morebitne ukinitve nekaterih dvojeziö-nih okrajnih sodišö. Po razpravi in sklepu v temgremiju je koroško stališöe medtem že izpostavilv pogajanjih z zvezno ministrico Karlovo.

Forum dialoga je posvetovalni organ in imakot takšen dobre možnosti za zrahljanje še karobstojeöih ovir v medsebojnem oböevan-ju na politiöni ravni. Nima pa faktiönemoöi, kar ga na prvi pogled morda slabi.Dokaj izenaöen sestav me pa navdaja zdoloöeno mero previdnega optimizma.Na voljo imamo deželni gremij, ki se gaje vredno poslužiti v prid bolj praviöne-mu sožitju obeh narodnih skupnosti.

SkupnostSkupnost 1Ö s t e r r e i c h i s c h e P o s t A GS p o n s o r i n g P o s tG Z 0 5 Z 0 3 6 4 6 4P o š t n i u r a d IV e r l a g s p o s t a m t9 0 2 0 K l a g e n f u r t IC e l o v e c

Marec 2012 I Številka 1 (38)

I n f o r m a c i j s k i l i s t S k u p n o s t i k o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k I G e m e i n s c h a f t d e r K ä r n t n e r S l o w e n e n u n d S l o w e n i n n e n

Zelo uspešno je potekal prvi forum dialoga, ki je obravnaval tudi naœrte zapiranja dvojeziœnih sodišœ. Forum se je tudi soglasnodogovoril za poslovnik. FOTO: LPDBODNER

Zelo priporoöambranje knjige »Kärn-ten liegt am Meer“,ki je pred kratkimizšla. Izdajatelj meni,da bi naslovu lahko

dodal tudi, da Ljubljana leži ob Vrbskem je-zeru, Udine (Videm) pa ob Dravi. V njej 20slovenskih in nemških Korošcev pripove-duje, kako dojema, vsak iz svojega stališöa,koroško realnost v svojem življenju, kom-petentni znanstveniki pa analizirajo situa-cijo in predlagajo, kako bi dežela najboljeprišla iz zgodovinskih travm in zagat.

Öe govorimo o naših vrtcih, je realnost,daob vstopu veö kot 80 odstotkov otrok ne zna

slovensko. Isto velja za šolskeotroke, ki se prijavijo k dvojeziö-nemu pouku. V Slovensko gim-nazijo se vpisuje vedno veöotrok, katerim slovenšöina nimaterni jezik. Enako velja zanašo Glasbeno šolo. Pogovornijezik v naših otroških, mladins-

kih pevskih in kulturnih skupinah je veöi-noma že nemški. Mešani zakoni so že stan-dard in ne izjema. Mnogo absolventov šolostaja izven Koroške. Vemo zakaj.

Kako bo z našimi dvojeziönimi sodišöi? VBorovljah ni veö dvojeziönega sodnika. Že-lezni Kapli grozi isto, samo v Pliberku je ševse v redu. Ali naših pravnikov ni veö ali panoöejo iz Celovca na podeželje? Na Bistriciv Rožu ni veö dvojeziöne zdravnice, kako bov Železni Kapli? Kdo je kriv za situacijo? Paja menda ne veö KHD?

Predsednik SPD Srce in oböinski pred-stojnik v Dobrli vasi pravi v omenjeni knji-gi, da izhaja iz družine z osmimi otroki. Po-lovica da jih je dala svoj materni jezik na-prej, polovica pa ne. To je realnost, ki greskoraj skozi vse naše družine.

In kakšna naj bo naša reakcija? Ne odbi-janje, ampak pridobivanje, reklama. Nenepotreben nacionalizem, ampak sodelo-vanje in dialog. Ne odveönih tožb, ampakponovni poizkusi dogovarjanja in razgovar-janja (Vertrauensvorschuss) o naših željahin obojestranskih šansah in možnostih, keremocionalnih problemov ni mogoöe reše-vati samo s pravnimi sredstvi.

dipl. trg. Joza Habernikœlan upravnega odbora SKS

VSEBINAPolitika 2Intervju 3Dvojeziœni napisi 4-5Fokus 6 Tema 7Panorama 8

Iz realnosti narediti najboljše!

MnenjeM a g . Z a l k a K u c h l i n gp o d p r e d s e d n i c a S K S

SKS_casopis_01_121_Layout 1 07.03.12 14:12 Seite 1

Bili ste prej ölan razširjenega odboraSKS. Sedaj nosite odgovornost za mestotajnika. Kako vidite spremembe iz vašegavidika in kakšni so motivi za delo v ožjemodboru? ■ Kulmesch Sam se vidim kot aktivnega

ölana naše narodne skupnosti. V raznihvodilnih funkcijah sem bil in sem delo-ma še aktiven na politiönem, kulturnemin športnem podroöju. Zanima me pred -vsem delo, kjer lahko doprinesem k razvi-janju novih konceptov in oprijemov v zve-zi z našimi problemi. Moj predhodnik,

dipl. trg. Joza Habernik, je mesto tajnikavrsto let opravljal vestno in z veliko vne-mo. Zato mu velja vsa pohvala! Trudil sebom, da bom to delo nadaljeval, skušal pabom tudi vlagati svoje ideje in uveljavljatisvoje poglede na politiöno stvarnost.

Znano je, da je SKS kot tretja zastopniš-ka organizacija nastala pod posebnimipogoji in njen razvoj je v zaöetni fazi bil izraznih vzrokov otežkoöen. Kako ocenu-jete aktualno stanje Vaše organizacije?■ Kulmesch O nastanku ter o vzrokih in

pogojih za ta korak ne bom veö izgubljalveliko besed. Samo toliko: Bil sem ölan te-danjega predsedstva NSKS in sem kottakšen bil priöa neverjetnih posegov sa-moimenovanih strategov v tedanjemZNP. Narejena škoda je mnogo razrušila.Iz ruševine pa je nastala naša organizaci-ja, ki danes plodovito deluje za narodnoskupnost.

Latinski pregovor pravi „Nomen estomen“. Delo organizacije je v zadnjih le-tih obrodilo mnogo „sadov“. V tem smis-lu bi lahko rekli, ni öuda, saj je ime pred-sednika „Sadovnik“. Dejstvo je, da je nje-govo ime moöno povezano z razvojem or-ganizacije. Danes je SKS moöno zasidra-na v družbi, pognala je korenine, nosisoodgovornost in goji razna partnerstvana mnogih podroöjih javnega življenja.

O öem vidite najveöje napredke znotrajorganizacije?■ Kulmesch Osebno jih zaznam v not-

ranji strukturi organizacije. Glavne spre-membe vidim v tem, da se je organizacija

P O L I T I K A2 Skupnost 1 Marec 2012

Heribert Kulmesch

Heribert Kulmesch je bil na zadnjem obönem zboru izvoljen kot novi

tajnik SKS. Po poklicu je ljudskošolski uöitelj in živi s svojo družino v

Selah. Poleg poklicnega dela za mladino se vseskozi udejstvuje tudi na

politiöni ravni. Kot selski podžupan je tudi nositelj javne politiöne

funkcije in vanjo vlaga mnogo idealizma in veselja. Novoizvoljenemu

tajniku SKS smo stavile nekaj vprašanj!

Konstruktivnousklajevanje

SKS se je v zadnjih me -secih še posebej zavzema-la za izboljšanje odnosovmed krovnimi politiönimiorganizacijami koroškihSlovencev. Temu namenuje tudi služil pogovor spredstavniki NSKS. Kon-struktivni pogovor je omo-

goöil tudi razpravo o pereöih in odprtih vprašanjih.Še posebej aktualno vprašanje novelizacije zakonao narodnih skupnostih zahteva usklajeno nasto-panje vseh predsednikov v okviru uradnega po-stopka (Begutachtungsverfahren). V ta namen sopotekali tudi usklajevalni sestanki med predsedni-ki SKS, ZSO, NSKS in EL, pri katerih smo se dogo-vorili, da želimo pogovor z državnim sekretarjemdr. Josefom Ostermayerjem. Namen pogovora je,da se upoštevajo v noveliranem zakonu skupna sta-lišöa vseh organizacij, ki smo jih uskladili pri skup-nem sestanku v Pliberku. Seveda je tudi izrednegapomena, da se istoöasno dogovorimo, da bo vladapri naörtovani novelizaciji zakona o pospeševanjutiska konöno upoštevala tudi podpiranja tiska v je-zikih avstrijskih manjšin. S tem bi naj zagotoviliredno financiranje Novic, ki bi trenutno brez pod-pore Republike Slovenije ne mogle obstajati. Zelopomembno pa je tudi dejstvo, da bomo uspeli, dabo avstrijska zvezna vlada vse predloge delovneskupine za šolstvo upoštevala v okviru šolskih za-konov in uredb. Glede na dejstvo, da je tudi zelo ak-tualno vprašanje ohranitve in razširitve dvojeziö-nih okrajnih sodišö, bo tembolj potrebno konstruk-tivno sodelovanje in usklajevanje vseh treh krovnihpolitiönih organizacij.

Zato me veseli, da se trenutno tudi pogovarjamoo ponovni poživitvi Koordinacijskega odborakoroških Slovencev, ki naj zagotovi dolgoroöno us-klajevanje stališö v bistvenih vprašanjih. Nova vla-da Republike Slovenije ravno to prizadevanje šeposebej podpira, vsaj je pristojna ministrica Ljud-mila Novak poudarila, da si želi sodelovanje in us-klajevanje krovnih politiönih organizacij koroškihSlovencev. To daje upanje za boljšo prihodnostnaši skupnosti na Koroškem.

B e r n a r d S a d o v n i k , p r e d s e d n i k S k u p n o s t ik o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k

„SKS je s svojo politiko dialoga


P O L I T I K A 3Skupnost 1 Marec 2012

otresla vloge žrtve. Spoznala je, da je njenoposlanstvo v tem, kako konstruktivno prispe-vati k razvoju naše narodne skupnosti in našedružbe nasploh. Uspelo je stkati mrežo dobrihkooperacij in medsebojnih odnosov, kizdružujejo in so podlaga za nadaljnji razvoj.Lahko reöem, da je SKS s svojo politiko dialo-ga opravila pionirsko delo. S pomoöjo novihparadigem je soomogoöila pozitivne premikemed obema narodoma na Koroškem. Nujno jetreba tudi imenovati številne iniciative za iz-boljšanje jezikovne kompetence, ki pozitivnoodmevajo tudi pri nemškogovoreöih sodežela-nih.

O öem se po vašem mnenju razlikuje SKS odostalih dveh organzij in kako SKS aktivnoprispeva k razvoju narodne skupnosti? ■ Kulmesch Formalno gledano sta NSKS in

ZSO stari etablirani konzervativni organizaci-ji, ki sta se v medsebojnem desetletnem ideo-loškem sporu znašli v eksistencialni krizi. Šte-vilni poiskusi po poenotenju struktur so šli vprogramiran fiasko. Napetosti in polarizacijamed organizacijama predstavljata klasiöno di-

lemo. Ta pojav je povzroöil blokade v medse-bojnih odnosih pri ölanih narodne skupnostiin v razvoju nasploh. Nekateri zastopniki iz-med NSKS do zadnjega niso verjeli, da sedružba spreminja, da je celo predsednik Hei-matdiensta priznal svoje zmote. Ko pa se je po-javila nova tretja organizacija, je stari zasidra-ni red izgubil moö in ustoliöene strukture so semoöno zatresle. Je jasno, saj nudi sistemskogledano šele število tri ponuja možnost izbire.SKS ima iz tega vidika velike možnosti za raz-voj v prihodnosti, ker tudi nima zgodovinskehipoteke in družba takorekoö lahko izbiramed tremi organizacijami. SKS tudi nimastrankarsko-politiönih zaprek. Ker nihöe porodu ni avtomatiöno ölan ene ali druge orga-nizacije, je celotna stvar postala v skupnemseštevku bolj odprta, širša in bolj živahna.

Vi ste tudi podžupan oböine Sele. O öem vi-dite vašo vlogo in poslanstvo v domaöi oböini.■ Kulmesch Pri mojem politiönem delu v Se-

lah sem se pred veö kot desetimi leti znotrajEL znašel v moöni politiöni krizi, ki je pa nisemsam zakrivil. Samostojno politiöno gibanje v

obliki Enotne liste je v öasu mojega aktivnegadela in je še danes zaznamovano s strahomkonzervativne klerikalne skupine, neke vrsteobvarovalcev starih zasidranih struktur, kiniso bile zmožne se obnoviti in po hudih pora-zih pri oböinskih volitvah tudi ne pripravljeniodgovornost za stranko dejansko predati vdruge roke. Posledica tega postopanja je, da jenašla vrsta Selank in Selanov, ki se s tem raz-vojem ni strinjalo, politiöno domovino v struk-turah veöinske stranke SPØ. Sele so jasen do-kaz, da Slovenci razlikujemo med narodnopripadnostjo in strankarstvom.

Kako vidite prihodnost SKS?■ Kulmesch Afriški pregovor pravi: Öe mno-

go še tako majnih ljudi, v mnogih majnih kra-jih naredi mnogo korakov, lahko podobo sve-ta spremenijo. Za delo v SKS vidim še mnogopotenciala in možnosti za realiziranje razno-vrstnih projektov. Želim si široko, odprto inodkrito sodelovanje med vsemi tremi orga-nizacijami. Samo tako bo tudi možno najti od-govore na vprašanja in probleme narodneskupnosti.

ga opravila pionirsko delo“


K M E T I J S T V O4 Skupnost 1 Marec 2012

V memorandumu, ki so ga podpisali vsipredsedniki naših krovnih organizacij, pred-stavnik zvezne vlade Josef Ostermayer indeželni glavar Gerhard Dørfler, so se zapisa-le vse dvojeziöne table, skupno 163 ali 70 veökot doslej (glej slike!), ki se bodo postavile inna novo uredile s pravilnimi oznaöbami. Ju-lija lani v parlamentu sklenjena novela tudipredvideva, da se morajo dvojeziöne table vdoglednem öasu postaviti. Zato so se postavi-le tudi že tiste krajevne table, ki jih prej oböi-ne niso postavile, ker so menile, da imajo alivasi premalo prebivalcev ali pa da tam splohne potrebujejo krajevnih napisov. Vedeli pasmo za pravi vzrok, zakaj jih oböine niso ho-tele postaviti. V doglednem öasu naj bi bilipostavljeni tudi dvojeziöni predsmerokazi insmerokazi iz krajev v kraje z dvojeziönimi na-pisi. Izvesti morajo to dežela, oböine in okraj -na glavarstva. Deželni glavar je izjavil, daosebno jamöi za to, da se bo izvedlo vse, karje v memorandumu podpisano.

Novi zakon o narodnih skupnostih pa najbi bil v parlamentu sklenjen do letošnjega po-letja.

S predlaganim osnutkom nismo vsi öistozadovoljni. Öe bi bilo to tako, bi bilo nekaj na-robe, ker je to paö bistvo kompromisa. Politi-ka je menda umetnost možnega.

»Obiskal« sem krajevno tablo vPotoöah/Potschach na Zilji. Vas leži pol kilo-metra južno od Šmohorja. Nekaj kilometrovvzhodno leži ob reki Zilji vas Dole/Dellach,ki tudi nosi dvojeziöni napis. Od tam je doGradiö/Graditschach, najvzhodnejšega kra-ja z dvojeziöno tablo, v grapi pod Komljem voböini Suha, treba prevoziti skoraj 150 kilo-metrov.

Seveda bi bil izredno velik znak velikoduš-nosti državnih in deželnih oblasti, öe bi vsikraji vmes imeli dvojeziöne krajevne napise,öe bi bila povsod tam dana možnost slovens-kega uradnega jezika in bi bile sploh vse dru-ge oznake dvojeziöne. To bi bil tudi odrazzgodovine in spoštovanja do naše skupnekoroške kulture. Z obojestranskim dogovar-janjem pa smo dosegli tisto, kar je zdaj namizi in še vedno lahko upamo, da se bo obdobrem vzdušju še marsikaj izboljšalo.

Dodatni dvojeziœni napisi in smeroka z


A L P E J A D R A N 5Skupnost 1 Marec 2012

a zi so uspeh medsebojnih razgovorovIz splošnega narodnega vidika pa smo tudi

koroški Slovenci z zadnjima dvema desetlet-jema lahko še kar zadovoljni. Izpolnile so sestoletne sanje matiönega naroda, ki je dose-gel lastno državo in si s tem bistveno izbolj -šal možnosti za svoje dolgoroöno preživetje v morjih globalizacije. Tudi Slovenci v Italijiso si v teh letih priborili nov zakon, ki jim vpreko tridesetih oböinah daje možnosti zavidno dvojeziönost in druge ugodnosti. Ena-ko so si naši štajerski Slovenci izboljšaliponudbe za uöenje slovenskega jezika. Torejlahko ugotavljamo, da so se možnosti razvo-ja slovenskega jezika v njegovih tako imeno-vanih periferijah le nekoliko izboljšale.

Zato moramo misliti in živeti pozitivno inbolj sprošöeno. Takšni naj bodo tudi odnosido naših najbližjih sosedov. Na razvoj našenarodne situacije bo treba vse bolj gledati zbližnje visoke gore in ne z domaöega cerkve-nega zvonika. Öe hoöemo ostati verodostoj-ni, bo v naslednjih letih le treba bolj poskuša-ti z razgovori in dialogom in vsaj za nekaj letopustiti nepremišljene besede in pravne tož-be. dipl. trg. Joza Habernik


F O K U S6 Skupnost 1 Marec 2012

Društvo »Slovenskiznanstveni inštitut«(SZI) na Dunaju je bilože leta 1998 ustanovlje-no in si zadalo za nalo-go znanstveno in kul-turno sodelovanje medAvstrijo in Slovenijo.Prostore je inštitut na-

jel v hiši Knafljeve ustanove (iz leta 1676).Slovensko ministrstvo za znanost je v naprejplaöalo njegovo najemnino za deset let. Zaradiobnavljanja hiše, ki jo je sofinancirala tudi Av-strija, prostori zaöetka še niso bili uporabni,tako da je delovanje SZI potekalo tedaj veöi-noma v drugih ustanovah na Dunaju (npr. naAvstrijski akademiji znanosti, Dunajski uni-verzi, v Državnem arhivu, Nacionalni knjižni-ci, Vojnem muzeju itd.). Od 2000, ko je bil SZIpredstavljen javnosti, do konca leta 2011 jeposkrbel za nad 400 prireditev razliönih vse-bin, nemalo tudi kulturnih veöerov (razstave,tamburaške koncerte, tamburaški seminar ingostovanja neštetih zborov iz Koroške inSlovenije). Za praznovanje slovenskega kul-turnega praznika se je predvsem SZI potrudilzdružiti vse slovenske organizacije na Dunaju.Omeniti je še treba njegove publikacije, kajti vzbirki »Srednjeevropska znanstvena knjižni-ca« je izdal šest zvezkov, predstavil pa je v svo-jih prostorih nešteto drugih knjig razne vsebi-ne (od kartografije do glasbe).

SZI si je še posebej prizadeval za kontakte zavstrijskimi znanstvenimi in kulturnimi usta-novami, v prvi vrsti z univerzami na Dunaju, v

Gradcu, Celovcu, Salzburgu in Innsbrucku.Seveda je SZI sodeloval tudi z inštituti drugihdržav na Dunaju: poljskim, francoskim, öeš -kim, slovaškim itd., posebej pa s slovenskimiinštituti v Celovcu (SZI in Urban Jarnik). Pove-zoval je slovenske kulturne in znanstvenedelavce v Avstriji in 30 od njih zbral v »Znanst-venem sosvetu«, ki mu trenut-no predseduje požrtvovalnigraški profesor Ludvik Kar-niöar.

Posebne zasluge si je SZIpridobil z organiziranjemteöajev slovenšöine v Gradcuin na Dunaju, predvsem zaotroke, katerih število je v zad-njem letu naraslo öez 50! Stem in z vsemi ostalimiponudbami je postal SZI glav-no zbirališöe in pravo središöedunajskih Slovencev na pod-lagi skupnega slovenskegakulturnega prostora.

Nihöe ni bil izkljuöen, vsakje bil na inštitutu res dobro-došel. Tako je zame skrajnonerazumljivo , kako se je mo-gel upravni odbor öez noö loöi-ti od obeh zaslužnih uslužben-cev - od direktorja dr. VinkaRajšpa in njegove angažiranekoroške sodelavke Milke Hu-dobnik, ki sta oba zgledno 11let bolj ali manj noö in danslužila cilju SZI in avstrijskim

interesentom za slovensko kulturno in znanst-veno ustvarjanje. Nastala je trdna domaöaskupnost, ki je s to nenadno odloöitvijo direkt-no prizadeta. Zato ne vem, kaj so si odbornikimislili pri svojem sklepu? Kot dolgoletni ölansindikata dunajskih opernih hiš nisem doživelsliöno brutalnega postopka. Ob težavah smovedno poiskali in našli öloveško rešitev.

Zdi se mi torej, da je Krpan vendar še živ inda je slovenski pravljiöni junak tokrat udarilpo lastnih ljudeh.

Hanzi Gabriel, Dunaj

Hanzi Gabriel, Dunaj

Ali Krpan øe æivi?

Knaflova hiøa


T E M A 7Skupnost 1 Marec 2012

Ko sem pred nedavnim pregledovala sezna-me teöajnikov in teöajnic, sem zaöudena za -znala, da se je vseh teöajev slovenšöine (pos-kusnih, zaöetnih in nadaljevalnih) udeležilonad 700 oseb. Lepega števila udeleženk inudeležencev ne interpretiram le z vse veöjimzanimanjem za slovenšöino, ampak tudi zustreznostjo poti, ki smo jo ubrali z veöletnimjezikovno-izobraževalnim projektom za odras-le v okviru Botrstva veöjeziönosti.

Med gradivom za teöaj sem našla tudi izsled-ke anketnega povpraševanja, ki ga ponavadinaredim v zaöetku vsakega teöaja, da bi izve-dela, kaj mislijo moje teöajnice in teöajniki oslovenšöini in njenem položaju v javnosti,kakšne so njihove osebne izkušnje s tem jezi-kom in njihovi motivi za uöenje.

Njihovi odgovori so bili v glavnem tile: Stan-je slovenšöine je zaskrbljujoöe. V naših vasehdomaöa govorica umira in hira, ponekod je žedomala popolnoma izumrla. Prisotna je le še vspominu, na kakem nagrobnem napisu, v ob-liki posameznih besed, refrena kakšneotroške pesmi iz davnih šolskih dni. Misel naslovenšöino mi prikliöe neprijetne in boleöeprizore iz šolske vsakdanjosti v zavest. Spo -minjam se njene zapostavljenosti in podreje-nosti glede na ostale uöne predmete. Popol -danski pouk slovenšöine sem oböutila kot ka-zen. Vesela sem bila, ko so me starši odjaviliod slovenskega pouka. Moji starši so med se-boj še govorili slovensko, z menoj pa le nem -ško, ker me niso hoteli “obremenjevati” z dvo-jeziönostjo. Žal so me prikrajšali za znanje je-zika, ki ga danes poklicno nujno potrebujem.Moja otroka sta prijavljena k slovenšöini in jazupam, da bom v tem teöaju osvojila slovenšöi-no do te mere, da se bom lahko pogovarjala o

vsakdanjih temah in se bom znašla v slovens-kem okolju.

To je v glavnem “prtljaga”, s katero prihaja-jo teöajnice in teöajniki k pouku. Slovenšöinaje negativnim osebnim izkušnjam navkljub leena poglavitnih tem njihovega življenja, sicerse ne bi odzvali vabilu na teöaj. Njihova izho-dišöa pri uöenju se razlikujejo glede osebnihizkušenj, jezikovnega predznanja, starosti,motivov za uöenje, zastavljenih ciljev in priöa-kovanj, skupna jim je želja, da bi öim prej spre-govorili slovensko. Z ozirom na omenjeno jetreba izobraževalni program ustrezno diferen-cirati in tako vsakomur nuditi možnost, da sipridobi osnovno sposobnost izražanja vslovenšöini ali že pridobljeno znanje izboljša,razširi in nadgradi. Pri pridobivanju in razvi-janju jezikovnih vešöin je poudarek nauprizarjanju govornih položajev v vsakdanjihokoljih. Temu sta prilagojena tudi izbor in ob-delava tem, zastavljena tako, da posameznegaspodbujata k razmišljanju in pogovoru o obrav -navanih vsebinah. Pretežen del uönega gradi-va sestavljajo avtentiöna besedila iz öasopisov,knjig, medmrežja in radijskih posnetkov, po-navadi nekoliko spremenjena in prilagojenarazliönim ravnem govorne in pisne zmožnostiteöajnikov. Med izbor besedil sem uvrstilatudi kolumne znane slovenske avtorice ManceKošir, zbrane v knjigi Otoki svetlobe. Mancase je hitro prikradla v naša srca; njena izjemnabesedila nam bodo še naprej v spodbudo, vöa-sih tudi v tolažbo; skratka vredna premišljan-ja in razpravljanja. Manca meni, da smo ljud-je temni in svetli otoki. Temne bremeni pesi-mizem, svetli radostno živijo. “In kakšni ste vikoroški Slovenci?”, me je po branju vprašalaradovedna teöajnica. Priznati sem ji morala,

da se tudi mi vse pogosteje znajdemo v družbitemnih otokov, nikoli zadovoljnih, vedno ne-kaj terjajoöih nergaöev. S tem odbijamo našenemške sodeželane in jih oropamo možnosti,da bi spoznali tudi to, kar je svetlega v nas.

Med modernimi literarnimi besedili nam jebil Janöarjev roman To noö sem jo videl poseb-no všeö. Gospo Marijo, ki že veö let obiskujemoje teöaje, je Janöarjevo besedilo tako nav-dušilo, da se je peljala celo na Dunaj na njego-vo branje.

V teöajih se sreöavamo najrazliönejši ljudje.Naša prizadevanja v uönem procesu so usmer-jena v medsebojno sporazumevanje, v pridobi-vanje znanja ob tem. Uöenje nikoli ne potekale v eno smer, temveö temelji na reciproönosti,na obojestranskem pretoku znanja, idej, gle-danj in nazorov. Tako zasnovano jezikovnoizobraževalno delo se nikakor ne omeji zgoljna posredovanje zapletenega slovniönega, be-sedišönega ali frazeološkega sestavaslovenšöine, temveö sega dlje, odstira zameg -ljene poglede. Lotevamo se tudi neprijetnihvsebin sožitja slovenske in nemške narodnostina Koroškem. V procesu plodnega dialoga od-stranjamo predsodke, se ob tem spreminja-mo, osebno rastemo in bogatimo. Skratka:tako v smislu obeh iniciatorjev Botrstva veöje-ziönosti Bernarda Sadovnika in Willibalda Li-berde udejanjamo evropsko dimenzijo veöje-ziönosti, se spodbujamo k vseživljenjskemuuöenju in pridobivanju medkulturnih zmož-nosti, zavedajoö se, da je v globalni družbiznanja veöjeziönost ena izmed osnovnih živ -ljenjskih spretnosti, ki omogoöa posameznikuuspešno vkljuöitev v družbo. Uöenje jezikovsoustvarja novo znanje in ima reciproöen uöi-nek na okolje. mag. Rozvita Vospernik

Navdušena teœajnica z Dragom Janœarjem na Dunaju

skupinska slika

Da slovenšœina ne bi bila le predmet metakomunikacije, ampak izhodišœe plodnega dialoga …


P A N O R A M A8 Skupnost 1 Marec 2012

Izdajatelj in zaloznik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10,9020, Klagenfurt/ Celovec, Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 - e-mail: [email protected], Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100,konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna,

Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Knjižne novosti

Zanimiva knjiga „Kärnten liegt amMeer" je narazpolago

Wolfgang Petritsch, Wilfried Graf undGudrun Kramer (Hrsg.) (2012). Kårntenliegt am Meer. Konfliktgeschichte/n¨ber Trauma, Macht und Identitåt. Klagenfurt/Celovec: Drava/Heyn.

Veœ kot 1600 podpornikovin botrov podpira Botrstvoveœjeziœnosti.Zelo uspešno še naprej odmeva iniciativaBotrstvo veöjeziönosti, ki ga trenutno podpi-ra veö kot 1600 podpornikov in botrov. Medznanimi podjetniki, politiki in športniki jemed drugimi tudi prevzela botrstvo veöje-ziönosti znana moderatorka ORF BarbaraKarlich.

Barbara Karlich:„(...) in öe bi mevprašali, bi vsemstaršem svetovala,da ob možnostiuöenja drugega je-zika to priložnostkoristijo in od njeprofitirajo.“

Zahvala Mirku ŠtukljuOb koncu leta je oddal Mirko Štukelj me-

sto urednika Skupnosti. Na tem mestu semu iskreno zahvaljujemo za dolgoletno uredniško vodenje našega öasopisa, ki je iz-ražal pluralnost in visoko novinarsko kvali-teto. Mirku Štuklju velja za to delo vse priz-nanje; na nadaljnji življenjski poti mu želi-mo mnogo uspehov! Hvala, Mirko!

SKS œestita novi slovenski vladi in po-slankam in poslancem državnega zbora

Predsednik SKS je v imenu SKS öestitalvsem novoizvoljenim poslancem in poslan-kam ter predsedniku in ministrom VladeRepublike Slovenije ter zaželel mnogo us-pehov tudi v prid pozitivnemu razvojuslovenske narodne skupnosti naKoroškem. Obenem je tudi izrazil zadovolj -stvo, da vlada kljub varöevanju ni ukinilamesta ministrice za Slovence v zamejstvu inpo svetu. Predsednike vseh treh krovnih or-ganizacij je vmes že sprejel tudi predsednikDržavnega zbora Gregor Virant, ki je izrazilvso podporo. Tudi predsednik Vlade JanezJanša je v pismu predsedniku SKS Bernar-du Sadovniku izrazil prepriöanje, da si bovlada tudi v prihodnje aktivno prizadevalaza razvoj dobrososedskih odnosov v dobro-bit slovenske skupnosti v Avstriji.

SKS za ohranitev dvojeziœnih okrajnih sodišœ

SKS je med drugim tudi v pogovoru z mi-nistrico Beatrix Karl zahtevala ohranitevdvojeziönih okrajnih sodišö in ureditev urad-nega jezika za vse druge dvojeziöne oböine,ki te pravice trenutno pri okrajnih sodišöih vCelovcu in v Beljaku nimajo. Zapiranje infra-strukture na dvojeziönem ozemlju slabi po-deželski prostor in sili mlajšo generacijo kodseljevanju v centralne prostore, tako pred-sednik SKS Bernard Sadovnik.

Heribert Kulmesch – 50 letPred kratkim je praznoval

tajnik SKS in selski podžupanHeribert Kulmesch 50 letnico.

K osebnemu jubileju öestitatudi SKS in želi mnogo uspe-hov.

Ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak in državni sekretar Matjaž Longar sta se v okviru sreöanja s predstavniki organizacij koroških Slovencevna sedežu Generalnega konzulata Republike Slovenije sestala tudi s predstavniki SKS,ki so ministrici obrazložili težnje delovanja krovne politiöne organizacije, zlasti še pred-stavili tudi pomembno podroöje dvojeziönega šolstva. S strani SKS so se pogovora udeležili predsednik Bernard Sadovnik, podpredsednica mag. Zalka Kuchling, tajnikHeribert Kulmesch in vodja pisarne Katja Urak.


Documents

Skupnost 1/2012