Skupnost 05/2012

SKUPN STDezember / december 2012 | Številka 5 (42)Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z036464 / Poštni urad/Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec

Portret SKS Portråt der Gemeinschaft

Pogled na pretekla dogajanja in dosežke organizacije

Ein Blick auf die Ereignisse und Erfolge der Organisation

Stran / Seite 2-3

NepredvidljivostUnberechenbarkeit

Obœini Labod in Dravogradpod vodo

Die Gemeinden Lavamündund Dravograd unter Wasser

Stran / Seite 4

Zimska napovedZukunftsprognose

Pogovor z mag. Zalko Kuchling, podpredsednicoSKS

Mag. Zalka Kuchling, stv.Obfrau der Gemeinschaft,im Gespräch

Stran / Seite 5

Zbor letaChor des Jahres 2012

Zborovodja mag. StankoPolzer o uspehu MePZ Danica

Chorleiter Mag. StankoPolzer über den Erfolg desChores

Stran / Seite 6-7

Pogovori z mladimi obœani Dobrle vasi in Borovelj so prikazali spoštovanje do dvojeziœnosti in pripadnikov drugih kultur. Jugendliche aus Eberndorf und Ferlach zeigen Offenheit gegenüber ihrem zweisprachigen und multikulturellen Umfeld. Stran/Seite 5

Na sliki: v mladinskem centru Borovlje/Auf dem Foto: im Jugendzentrum Ferlach

SKS_casopis_05_12_Layout 1 11.12.12 09:13 Seite 1

2 Skupnost 5/2012

Usmeritev korakov na skupno po

Mag. Rozvita Vospernik (v sredini) in nekateri udeleženci jezikovno-izobraževalnega projektaMag. Roswitha Vospernik (in der Mitte) und einige TeilnehmerInnen der Sprachinitiative

Œe pogledamo na letošnji koledar, jepred nami le še nekaj dni do novegaleta. Leta, ki bo prav posebno leto,

namreœ jubilejno. Praznovali bomo de-setletni obstoj organizacije, ki je priœeladelovati dne 25. junija 2003. Pravitrenutek, da vdahnemo nekaj preteklostiin obudimo spomine na pretekla dogajan-ja in dosedanje dosežke organizacije.

Kdo in (za)kajSkupnost koroških Slovencev in Slovenk(SKS) je krovna politiœna in nadstrankar -ska organizacija koroških Slovencev inSlovenk in se zavzema za uresniœitev in-teresov slovenske narodne skupnosti naKoroškem. Ustanovljena je bila z name -nom ohranjanja in pospeševanja sloven -ske kulture in slovenskega jezika. Delo-vanje SKS je usmerjeno v prihodnost inutrditev medkulturnega dialoga – na Ko-roškem kakor tudi izven meja.

Projekti in prispevki, s katerimi se organi-zacija udejstvuje v politiki kakor tudi na kul-turnem podroœju, so dokaz in prikaz, daSkupnost ne temelji na nikakršnih ide-oloških dogmah. V SKS se združujejoodborniki, œlani in œlanice, ki živijo v za-vesti, da potrebujemo koroški Slovencidemokratiœno in pluralno organiziranost

znotraj slovenske narodne skupnosti. Za-stopniška organizacija se je osredotoœilana krepitev politiœnih, gospodarskih in kul-turnih pravic in interesov in želi zagotavljatikakovostne življenjske pogoje.

Te cilje uspešno uresniœuje s svojimištevilnimi vsebinskimi projekti. Pozmogljivosti ponuja tudi kulturnim in šport-nim društvom finanœno pomoœ in s temsoomogaœa uresniœitev inovativnih projek-tov. Med projekti, ki jih SKS izvaja, je npr.projekt „Jezikovna iniciativa“. Jezikovniteœaji pod vodstvom uœiteljice mag.Rozvite Vospernik odgovarjajo jezikovnimpotrebam teœajnikov in teœajnic, ki obuœenju jezika odkrivajo istoœasno lastnokulturo in krepijo dvojeziœno identiteto.Prednost teœajev je v manjših skupinah,kar omogoœa individualen pristop in hiternapredek posameznikov. Adresati izo-braževalne ponudbe so naœeloma pripad-niki slovenske narodne skupnosti na Ko-roškem, dodatno pa tudi nemško govo -reœi, ki se želijo nauœiti slovenšœine.

Krepitev odprtosti in strpnosti za veœje -ziœnost zagotavlja projekt „Botrstvo veœ-jeziœnosti“. Namen projekta je spremem-ba perspektive na jezikovno in kulturnoraznolikost. S svojimi prispevki promotorji

Skupne poti

Gemeinsame Wege

BernardSadovnik predsednikSKSVorsitzenderder SKS

SKS stopa v jubilejno deseto leto ob-stoja. Vseskozi je bilo vodilo našekrovne organizacije ohranitev jezikovnein kulturne dedišœine, odprtost, strp-nost, krepitev medkulturnega dialoga insožitja ter pot iskanja skupnih rešitev.Kot SKS smo odloœilno soprispevali krazrešitvi vprašanja dvojeziœnetopografije, ki danes omogoœa bolj vid-no dvojeziœnost in pozitivno ozraœje vskupni deželi Koroški ter dejanskenapredke na vseh ravneh. OpredelitevSKS za politiko dialoga in spoštovanjadrug drugega omogoœa sadove, ki sotemelj tudi uspešnega œezmejnegasodelovanja. Kot podžupan dvojeziœneobœine se še posebno zavedam potrebin želja naših ljudi na južnem Koroškemv œasu radikalnih globalnih in regional-nih sprememb. Zato temu sledi jasnaopredelitev SKS za nove in v prihodnostnaravnane skupne poti in projekteslovensko- in nemškogovoreœih prebi-valcev v prid naši deželi in Evrope kul-turnih in jezikovnih vrednot.

~~~~•~~~~

Die Leitlinie der Gemeinschaft derKärntner Slowenen und Sloweninnen–SKS war schon immer der Weg des interkulturellen Dialoges, desMiteinanders, der Toleranz undAufgeschlossenheit sowie der Erhal-tung und Förderung des kulturellen undsprachlichen Erbes. Als SKS haben wirwesentlich zur Lösung der Ortstafel-frage beigetragen, die nicht nur dassichtbare sprachliche und kulturelleErbe, sondern eine positive Aufbruch-stimmung im Lande ermöglicht hat. Mitder Herausgabe unseres zweisprachi-gen Informationsblattes wollen wir nuneinen weiteren klaren Schritt zum bereichernden Füreinander setzen. Nur gemeinsam werden wir „Großes“schaffen, zum Wohle unserer zukünftigen Generationen!

Portret Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk / Ein Porträtder Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen


3Skupnost 5/2012

Heribert Kulmesch tajnik SKS / Sekretär der SKS

„Svet se vedno hitrejezdružuje in tako postaja dialog œedalje bolj važen.

Samo skupno bomo moœni in s tem tudipreživeli. To velja tudi za našo narodno skup-nost. Kooperacija in skupna odgovornost sotemelji, ki jih SKS aktivno živi. SKS je postala tako pionir nove Koroške.“~~~~•~~~~„Die Welt wächst immer stärker zusammenund mit ihr der Bedarf an nachhaltiger Zusammenarbeit und Einigkeit. Dies gilt auch für die slowenische Volksgruppe. Kooperation und gemeinsame Verantwortungsind die Grundpfeiler der SKS, die damit zumVorläufer eines neuen Kärnten geworden ist.“

Albert Bostjanœiœblagajnik SKS / Kassierder SKS

„Preden sem prevzelfunkcijo blagajnika SKS,nisem bil v nobeni politiœni

organizaciji. Skupnosti sem se pridruæil, ker jenadstrankarska organizacija in se zavzema zaohranitev slovenskega jezika in kulture.Slovenøœina kot pogovorni jezik ne smeumolkniti.“ ~~~~•~~~~„Vor meiner Zeit als Kassier der SKS war ich in keiner slowenischen politischen Organisa-tion tätig. Ich befürworte die Gemeinschaft, weil sie eine überparteiliche Organisation istund die slowenische Sprache und Kultur imVordergrund stehen. Unser heimischerslowenischer Dialekt als Umgangssprache

darf nicht verstummen.“

Danijela Mišiçurednica Skupnosti / Redakteurin der Skupnost

„Pozitivni odzivi slovenskogovoreœih kakor

tudi nemškogovoreœih bralcev in bralk sopotrdilo, da se je z dvojeziœnim poroœanjemzgodil premik in da so ljudje pripravljeni nanj.“~~~~•~~~~„Die positiven Reaktionen slowenisch- sowiedeutschsprachiger LeserInnen bestätigen,dass mit der zweisprachigen Berichterstattungein Umbruch geschehen ist, der willkommengeheißen wird.“

pot / Schritte in eine gemeinsame Richtung setzenin promotorke – med katerimi so tudište vilne prominentne osebnosti –opozarjajo na vrednost in bogastvoveœje ziœnosti. Iniciativo lahko podpi-rate na facebookovi strani projekta sklikom na „button – mi ugaja“ ali s tem,da postanete boter ali botra, œe seželite intenzivno ukvarjati s projektom.

Novi medijiOktobra je v družbenem omrežju Face-book zaživela tudi spletna stran Skup-nosti koroških Slovencev in Slovenk(www.facebook.com/Skupnost), ki de -luje z namenom povezovanja in informi-ranja ljudi. Prisotnost na Facebooku vzpostavlja novi kanal dvo smerne ko-munikacije javnosti in organizacije, kimed seboj lahko delijo m isli, dogodkein slike.

V središœu pozornosti je bil letos medij,s katerim se SKS že dolgo udejstvuje vsvetu komunikacije: informacijski list.Spremembe niso bile samo navideznoopazne, saj so bralci in bralke tudi navsebinski ravni bili priœe preloma.Skupnost je s številko 3/2012 zaœelaizdajati informacijski list dvojeziœno. Stem je naredila pomemben korak kizboljševanju odnosov narodnih skup-nosti, kajti ponudba informacij vnemšœini omogoœa nemško govoreœimbralcem in bralkam vpogled v življenjeslovenske narodne skupnosti na Ko-roškem. SKS nudi brezplaœen dostopdo informacijskega lista na internetnihstraneh www.facebook.com/ -Skupnost ter www.skupnost.at, kjerlahko tudi naro œite list.

~~~~•~~~~

Ein Blick auf den Kalender verrät,dass sich das Jahr langsam zuEnde neigt und ein neues vor der

Tür steht. 2013, das Jahr, in dem eineOrganisation, die am 25. Juni 2003gegründet wurde, ihrem 10. Jubiläumentgegensehen wird. Ein passenderZeitpunkt für eine Rückschau.

Wer, was und wofürDie Gemeinschaft der Kärntner Slowe-nen und Sloweninnen, in weiterer FolgeGemeinschaft genannt, vertritt als eineüberparteiliche Vertretungsorganisa-tion die Interessen der slowenischenVolksgruppe in Kärnten. Der Fokus ist

auf den Erhalt des slowenischen Kul-tur- und Sprachguts in Kärnten und aufeinen interkulturellen sowie grenzüber-schreitenden Dialog gerichtet.

Das Engagement im kulturellen,wirtschaftlichen sowie politischenBereich zeigt und bestätigt die weltan-schauliche Haltung der Organisation.Die Gemeinschaft vereinigt Vereinsvor-stand und -mitglieder, die im Bewusst-sein der Notwendigkeit einer demo -kratischen Konstitution innerhalb derslowenischen Volksgruppe leben.

Das Anliegen der Gemeinschaft wird inForm zahlreicher Projekte verwirklicht,wie etwa die „Sprachinitiative“. DieLernenden erwerben in den Kursen, dieunter der Leitung von Mag. RoswithaVospernik stattfinden, nicht nur neueSprachkenntnisse, sondern erweiternauch ihr landeskundliches Wissen.Unter dem Wunsch nach Offenheit fürMehrsprachigkeit und Kulturvielfalt istdas Projekt „Patenschaft für Mehr -sprachigkeit“ entstanden, das aufwww.facebook.com/ Mehr sprachigkeitoder die Übernahme einer Patenschaftunterstützt werden kann.

Neue MedienSeit Oktober ist auch die Organisationselbst auf Facebook vertreten(www.facebook.com/Skupnost). DieSeite im sozialen Netzwerk bietet alsneue Informations- und Kommunika-tionsplattform der ÖffentlichkeitRaum, mit der Gemeinschaft in Kon-takt zu treten und sich auszutauschen.

Ferner hat ein anderes Medium heuerAufmerksamkeit auf sich gezogen: dasInformationsblatt der Gemeinschaft.Seit der Ausgabe 3/2012 zeigt es sichnicht nur in einem neuen Layout, son-dern auch in einem zweisprachigenWortlaut. Damit soll das Zusammen-leben beider Volksgruppen gefördertund deutschsprachigen Lesern ein Ein-blick in das Anliegen, Wirken und denAlltag der slowenischen Volksgruppeermöglicht werden. Die Online-Aus-gabe ist auf der Website oder der Face-book-Seite der Gemeinschaft aufruf-bar, die Print-Ausgabe kann aufwww.skupnost.at kostenlos bestelltwerden.


4 Skupnost 5/2012

„Prideš domov in nimaš niö veö“„Man kommt heim und ist obdachlos“Novembra je Drava prestopila bregove in poplavila obœini Labod in Dravograd / Im Novem-ber wurden die Gemeinden Lavamünd und Dravograd von der Drau überflutet

Že v naslovu knjige „Drava je svojafrava“ avtoric Marine Berchtold-Ogris, Brigitte Entner in Helene

Verdel se skrivajo nepredvidljivost in last-nosti reke Drave, ki so se v zaœetku no-vembra razkrile tudi prebivalcem naavstrijskem in slovenskem Koroškem.Prav posebno hudo se je godilo obœinamLabodu in Dravogradu, ko je reka stopilaœez bregove in se razlila po mestih. Nežupan Laboda Herbert Hantinger, ne žu-panja Dravograda Marijana Cigala nistamogla predvidevati, kolikšno škodo jimain njunim obœanom bo nanesla voda.5. novembra 2012 je moœno deževjepovzroœilo visok pretok Drave in sosed-njih rek. Voda je iz minute v minuto rastlain trgala bregove, asfalt in cevi, poplav -ljala stanovanja, kleti, podjetja in kmetij -ska zemljišœa. Nastala je škoda v višinimilijonov evrov in prava sreœa v nesreœi,da ni bilo žrtev ali poškodovanih. Gasilci,policija, Rdeœi križ in drugi rešilci so takojskoœili na pomoœ in prizadetim stali fi -ziœno in psihiœno ob strani. Mladi ljudjeso iz Ljubljane in celo iz Kopra prihajali vDravograd in s prostovoljci iz okolice celedneve œistili in popravljali. Tudi materialna pomoœ je bila velika. Vobeh obœinah se je zbralo ogromno po-hištva, oblaœil in hrane. V Dravogradu sogasilci iz Pliberka in Laboda pripomogliRdeœemu križu pri razvozu stvari, za karse županja Marijana Cigala prav posebejzahvaljuje in poudarja, da je pomembnonegovati odnose med Avstrijo in Sloveni-jo.Danes, veœ kot mesec dni kasneje, soveœji del navideznih posledic poplav – bla-

to in odpadke – že odstranili, poplavljen-ci pa so se sprijaznili s škodo, œeprav sospomini in priokus, da so bili oškodovani,ostali. Z dobrodelnimi koncerti kulturni -kov in s pomoœjo donatorjev zbirajo finan -

œna sredstva za oškodovane v poplavah.Obœini sta ob tem odprli tudi raœun za zbi-ranje prostovoljnih finanœnih prispevkov.Skupnost koroških Slovencev in Slovenkse je pridružila javnemu pozivu za pod-poro in spodbuja solidarnost in dobrodel-nost – s poudarkom na socialno noto:œlovek do œloveka.

~~~~•~~~~

Bereits im Titel des Buches „DieDrau ist ihre eigene Frau“ der Au-torinnen Marina Berchtold-Ogris,

Brigitte Entner und Helena Verdel verbirgtsich eine gewisse Unberechenbarkeitdes Flusses. Diese bekamen die Ein-wohner der Gemeinden Lavamünd undDravograd (Slowenien) besonders stark

zu spüren. Weder der Bürgermeister vonLavamünd Herbert Hantinger, noch dieBürgermeisterin von Dravograd MarijanaCigala haben das Ausmaß der Katastro-phe erahnen können, als die Drau am 5.November 2012 über die Ufer trat.Starker Niederschlag ließ den Wasser-pegel der Drau und anderer Nebenflüsserasch in die Höhe schnellen, bevor dasWasser Bauernhöfe, Geschäfts-, Wohn-und Kellerräume überschwemmte undder Strom einen beträchtlichen Teil derInfrastuktur mitriss. Zum Glück wurdeniemand verletzt oder getötet, doch esentstand ein Schaden in Millionenhöhe.Sämtliche Einsatzkräfte und zahlreicheFreiwillige waren sofort vor Ort undstanden den Opfern sowohl mit Tatkraftals auch psychisch zur Seite. In Dravo-grad half die Feuerwehr aus Bleiburg undLavamünd bei der Verteilung der Sach-spenden mit, wofür sich BürgermeisterinCigala herzlichst bedankt und gleichzeitigdie Notwendigkeit betont, auch in Zu -kunft die Beziehungen zwischen Öster -reich und Slowenien zu pflegen.

Mehr als einen Monat nach der Überflu-tung sind viele sichtbare Folgen wieSchmutz und Abfall beseitigt, doch nichtdie Erinnerungen der Menschen an denVerlust ihres Hab und Guts. Mit Hilfe ka -ritativer Konzerte und Sponsoren werdenGelder gesammelt, die den Flutopfern zuNutzen kommen sollen. Seitens derGemeinden wurden auch Spendenkonteneingerichtet. Die Gemeinschaft der Kärt-ner Slowenen und Sloweninnen unter-stützt den Aufruf zur Hilfeleistung und ap-pelliert an die Solidarität und das Mitge-fühl der Leserinnen und Leser.

Obœini Dravograd in Labod pod vodo / Die Gemeinden Dravograd und Lavamünd unter Wasser

„Nas je združilo, ko nam jebilo hudo. Zakaj nas ne bizdružilo še takrat, ko namje dobro?“„An schlechten Tagen fanden wir zueinander.Wieso können wir das nichtauch an guten?“Marijana Cigala, županja obœineDravograd / Bürgermeisterin derGemeinde Lavamünd

Transakcijski raœun obœine LabodSpendenkonto der GemeindeLavamünd „Hochwasser Lavamünd“Številka raœuna/Kontonummer: 38000Številka banke/BLZ: 39292

Transakcijski raœun OMRZ DravogradSpendenkonto des RK DravogradIBAN: SI56 0247 0005 0431 879BIC: LJBASI2X


5Skupnost 5/2012

MladinaNobenih negativnih ocen / Kein einziges

”Nicht genügend“

Pogovori o veœjeziœnosti z mladimina podeželju so prikazali pozitivnosliko. Mladina spoštuje dvoje -

ziœnost in multikulturnost v obœinah.Razlogi ležijo na dlani: Znanje in uœenjejezikov sta obogatitev in dodana vred-nost, ki omogoœa napredek – v družbikakor v službi. „Lažje bom našla de-lovno mesto“, je odgovorila dijakinjanove srednje šole v Dobrli vasi na

vprašanje, zakaj obiskujepouk slovenšœine. Odraš -œanje v dvojeziœnemokolju ni ovira za pri-jateljstva z nemškogo -voreœimi, ki ne znajoslovenskega jezika in jimje to dejstvo velikokratpreprosto „vseeno“.Posamezniki so senauœili to ali ono sloven-sko besedo doma – odstaršev, ki govorijoslovensko – in so veseli,da vsaj malo razumejo inse lahko s kom tudi poslovensko pogovarjajo.„Kar znam, znam.“ VBorovljah mladi nerazumejo konfliktov, kiso nastali zaradi dvoje -ziœnih krajevnih napisih,

in so olajšani, da ni veœrazprav. „Napredek je oviral

pohlep politikov po ugledu in prisot-nosti v medijih“, je mladoletnik izrazilsvoje mnenje.Slovenšœina je prisotna v razliœnih kon-tekstih mladine in si deli prostor zdrugimi jeziki, kot npr. z italijanšœno, shrvašœino in œeœenšœino. Družbenookolje mlajših generacij ni samo veœkul-turna družba, temveœ tudi medkulturna.Je okolje, v katerem vlada visoka stop-

nja socialne aktivnosti med pripadnikirazliœnih kulturnih skupin.

~~~~•~~~~

Im Gespräch mit Jugendlichen hatsich eine positive Einstellunggegenüber der Zweisprachigkeit und

Mulitkulturalität in den Gemeinden her-auskristallisiert. Gründe dafür liegenim Mehrwert und der Bereicherung vonSprachen – auf beruflicher als auchgesellschaftlicher Ebene. „Ich werdeleichter einen Job finden“, antworteteeine Schülerin der NMS Eberndorf aufdie Frage, wozu sie Slowenisch lerne.Beim Thema Freundschaft sind sich dieJugendlichen einig: Ob ein Freund odereine Freundin zweisprachig aufwächstoder nicht, ist ihnen „schlicht egal“. InFerlach herrscht Unverständnis überdie Ortstafeldebatte und Freude überdie Lösung. „Der Fortschritt wurdedurch die Gier der Politiker nach Medi-enpräsenz gehemmt“, so die Meinungeines jungen Mannes.Slowenisch findet – neben anderenSprachen, wie Italienisch, Kroatischoder Tschetschenisch – Eingang in di-verse Lebensbereiche der Jugend -lichen. Das soziale Umfeld dieser Gen-eration ist durch ein hohes Maß angemeinsamen Aktivitäten mit Anhän -gern unterschiedlichster Kulturengeprägt.

ManuelDamschke kuhar v BorovljahKoch in Ferlach

„Živimo v deželi, v kateri sta zedinjeni dve kulturi in ki je v

neposredni bližini Italije, Slovenije,Bosne in Hrvaške. Zaradi tega se mizdi znanje in uœenje jezikov zelopomembno. Zaœel sem se uœitihrvašœino, ker so med mojimi pri-jatelji in znanci koroški Slovenci,mnogi Bosanci in Hrvati. Dobro je,

da šole in druge ustanove ponujajopouk tujih jezikov in s tem omogaœa-jo dostop do njih. Slovenske kul-turne prireditve za znavam manj vBorovljah in okolici kakor v Selah-Fari.“~~~~•~~~~„Wir leben in einem Land, das nichtnur zwei Kulturen vereint, sondernsich auch durch die unmittelbareNähe zu Italien, Slowenien, Bosnienund Kroatien und den Kulturendieser Länder auszeichnet. Deshalbist es wichtig, mehrere Sprachen zukönnen und das Lernen verschieden-

er Sprachen zu fördern. In meinemFreundes- und Bekanntenkreis gibtes sowohl Kärntner Slowenen alsauch viele Bosnier und Kroaten, weshalb ich angefangen habe,Kroatisch zu lernen. Es ist gut, dassan Schulen und anderen Institutio-nen Fremdsprachenunterricht statt -findet und damit Zugang zu denSprachen geboten wird. In Ferlachund Umgebung nehme ich slowe -nische kulturelle Veranstaltungeneher weniger wahr, dafür aber ver-mehrt in Zell-Pfarre.“

Mladim obœanom Dobrle vasi in Borovelj so jeziki dobrodošli / Jugendliche ausEberndorf und Ferlach befürworten Mehrsprachigkeit


6 Skupnost 5/2012

Gojiti nareöja!Dialekte – unserReichtum

Dr. ReginaldVospernikpodpredsednik SKS /stellvertretender Obmann der SKS

Nareœja so dihajoœa pljuœa vsakega jezika.Naša slovenšœina je obdarjena s svojevrst-nim bogastvom nareœij. Na Koroškem sevsaka naših dolin oglaša po svoje. Sloven-ska reœenica pravi: Vsaka vas ima svojglas. Socialna preobrazba, urbanizacija inodselitev izobraženstva bodisi na mestnapodroœja, bodisi celo na študijska in delov-na mesta onstran koroških mejnikov, ki jezajela naše kraje, pa je storila svoje, danareœja hirajo. Tembolj je na nas vseh, kiše »marnvamo ali žeborimo ali punamo podomaœe«, da skrbimo za ohranitev tegajezikovnega izroœila. V toplem zavetjuagrarne družbe je tekla komunikacijanekoœ samo v domaœem nareœju. Danesse pa »na poti v svet« te znaœilnosti dialek-tov žal œedalje bolj zgubljajo. Ne samo prinas, ampak v vseh razvitih družbah. Pov-sod tam pa, kjer je še živa domaœa govo -rica, jo velja ohraniti, saj je dialekt, to jevedel že Primož Trubar kot osnovatelj pis-nega izroœila, dragocena podlaga knjižnegajezika. Celo pri uœenju knjižne slovenšœineje dostikrat vprašanje, kako bi temu alionemu rekli po domaœe, koristna pomoœpri iskanju dobrega izražanja. Iz nareœij setudi lahko uœimo soœnosti in nazornosti, kibogatita domaœe izražanje. Pri tem nas najnikakor ne moti, da so naša nareœja spre-jela v svoj slovar številne izraze iz sose-dove nemšœine. Ob jezikovnih stiœišœih jeto vsepovsd obiœajno.

~~~~•~~~~Mundarten sind Adern unserer Ausdrucks-fähigkeit. Das Slowenische ist überaus reich an Dialekten. In Kärnten hat jedes Talseine sprachlichen Eigenheiten. Diesozialen Umbrüche, der Wohnungswech-sel und die damit einhergehende Urbani -sierung haben vielfach bewirkt, dass Dia -lekte weniger gebraucht werden. Einst, inder agrarisch geprägten Gesellschaft, wardie Kommunikation ausschließlichmundartlich. Deshalb ist es umso bedeut-samer, dass wir Mundarten gebrauchenund uns bewusst werden, wie sehr sie dieGrundlage jeglicher Schriftsprache bilden.

Koroška danes in jutri / Kärnten h

Odloœitev Skupnosti koroškihSlovencev in Slovenk, da bo infor-macijski list odslej dvojeziœen, je

zbudila veliko pozornosti. Kako ocenju-jete, kot podpredsednica organizacije, takorak?Mag. Zalka Kuchling: Kot krovna organi-zacija, ki si prizadeva za plodovit razvojslovenske narodne skupnosti na Ko-roškem, se zavedamo, kako važno je, daposredujemo svoje želje in politiœne zah -teve tako odgovornim oblastem v deželikot tudi našim sodeželanom v deželi. Živi-mo v sosešœinah, ki so dvo- oziroma eno-jeziœne (nemške). Premalo se zavedamo,da je treba vedno spet znova tolmaœiti inobjasniti lastne želje in potrebe. Dvojezi -œno izdajo našega glasila ocenjujempovsem pozitivno prav zaradi tega, ker potej poti dosežemo res znatno veœji krogbralk/bralcev.Potrebna je sprememba miselnih vzorcev,neutrudno poudarja predsednik SKSBernard Sadovnik. V katero smer naj bi šlapolitika slovenske narodne skupnosti naKoroškem?Kuchling: Življenje je proces z vedno novi-mi izzivi in mi vsi smo del tega. Slovenskanarodna skupnost s svojo živo dvojezi -œnostjo je v primerjavi z le nemško govo -reœimi z ozirom na prožnost in zaznavanje

sveta v razliœnih dimenzijah v prednosti.Politika na Koroškem nam pa skuša zabi-jati v glave prav obratno sliko. To se najboljjasno kaže pri dodelitvi finanœnih sredstevoz. pri danih, a neizpolnjenih obljubah(npr. Koroški memorandum ob postavitvidodatnih dvojeziœnih napisov). Stranke, kiso trenutno na oblasti, delujejo z velikoneobzirnostjo. Zato se mi zdi tem boljvažno, da mi aktivno odigramo drugaœno,namreœ pozitivno vlogo. Navsezadnje de-lamo politiko za naše ljudi in ne za našepolitike!Predstavniki krovnih organizacij slovenskenarodne skupnosti želijo ponovno obliko-vati Koordinacijski odbor koroškihSlovencev (KOKS), v katerem bi bile za-stopane vse tri organizacije in politiœnastranka Enotna lista. Ali se bo ta cilj ures-niœil?Kuchling: Œe gre po našem, se bo. Nemore se pa uresniœiti, œe nekdo, ki je tudisestavni del tega, igra najmanj dvojno igro.Prav iz tega razloga do prve seje, ki naj bistekla še pred božiœem, do danes ni priš-lo. Toliko k dejstvu, da dane obljube tudislovenskim nekaterim politiœnim zastop-nikom oœitno niso obvezne. Poleg delovanja v Skupnsti ste tudi aktivniv politiki Zelene liste na Koroškem. Kakogledate kot kandidatka za deželni zbor na

„Premalo se zavedamo, da je treba vedno spet znova tolmaœiti in objasniti naše želje inpotrebe.“„Uns ist zu wenig bewusst, dass wir unsere Anliegen und Bedürfnisse immer wieder vonNeuem aufzeigen und erläutern müssen.“ Die Grünen Kärnten (2)

Pogovor s podpredsednico Skupnosti Die stellvertretende Obfrau der Gemeinschaft im Interview


7Skupnost 5/2012

n heute und morgenvolilni boj, ki je pred vrati, in kje viditesvoje prednosti v primerjavi z ostalimikandidati?Kuchling: Zeleni so po moji oceni ab-solutna šansa za Koroško, da pride iz„blatnega“ spet na „suho“. Odkarsmo zastopani v deželnem zboru, se jena politiœnem odru marsikaj spremeni-lo v dobro. Najveœji izziv je seveda ko-ruptni sistem, ki je nesramno zavladal,ko je Haider prišel na oblast. Njegovipolitiœni potomci pa nadaljujejo to pot.Zeleni smo prepotrebni za socialnopraviœen, ekološko dosleden inœloveško odgovoren pristop v poli-tiœnem delu. Sama se pojmujem kotvažen del zelenega gibanja na Ko-roškem, kot nekdo, ki je zrasel v poli-tiko in ki zna delati. Da se kot koroškaSlovenka dosledno zavzemam zapravi ce in potrebe narodne skupnosti,mi na tem mestu ni treba posebnopoudarjati. Veselim se volilnega boja,ki bo kar živahen.Kakšni so vaši naœrti in kaj si želite zaprihodnost Koroške po volitvah? Kuchling: Najprej je treba zmagati navolitvah, potem pa delati. Vsekakornaj bi Koroška po volitvah tudi poli-tiœno pokazala, da ima pester in bogatzalogaj œloveško bogatih resurs.

~~~~•~~~~

Das Informationsblatt erscheintnun zweisprachig. Wiebeurteilen Sie als stellvertre-

tende Obfrau der Gemeinschaft dieseEntscheidung?Mag. Zalka Kuchling: Wir wünschenuns eine fortschrittliche Entwicklungder slowenischen Volksgruppe inKärnten. Um dieses Ziel zu erreichen,müssen wir der Regierung und auchunseren Mitbürgern Anliegen undBedürfnisse unserer Volksgruppe ver-mitteln können. Neue Denkmuster seien notwendig,betont Obmann Bernard Sadovnik. Inwelche Richtung soll die Politik derslowenischen Volksgruppe gehen?Kuchling: Die slowenische Volks-gruppe ist mit ihrer Zweisprachigkeitder deutschsprachigen Volksgruppe inpuncto Weltanschauung um Einigesvoraus. Die Kärntner Politik versuchtuns das Gegenteil einzutrichtern, wassich besonders bei der Verteilung derfinanziellen Ressourcen und (Nicht-)Einhaltung von Versprechen zeigt.

Umso entscheidender ist eine positiveBeteiligung unsererseits. Wird es zu einer Reaktivierung des Ko-ordinationsausschusses aller dreiVertretungsorganisationen der Kärnt-ner Slowenen noch kommen?Kuchling: Aus unserer Sicht schon.Doch dafür müssen auch die slowenis-chen Politiker ihre Versprechungeneinhalten.Sie sind auch in der Politik der Grünenaktiv und Landtagskandidatin. Worinsehen Sie Vorzüge im Vergleich zu Mit-bewerbern?Kuchling: Mit der Politik der Grünenbie tet sich Kärnten die Chance, dasLand aus dem „Dreck“ zu ziehen undgegen das korrupte System anzu -kämpfen, das seit Haiders Amtsantrittherrscht. Unsere Partei definiert sichdurch soziale Gerechtigkeit und Verantwortungsbewusstsein demMenschen gegenüber. Ich sehe michals wichtigen Teil dieser Bewegung.Kärnten nach den Wahlen?Kuchling: Das Land sollte beweisen,dass es auch politisch über vielfältigeHumanressourcen verfügt.

Mag. Zalka Kuchling je podpredsed-nica Skupnosti koroških Slovencevin Slovenk, profesorica na ZG/ZRGza Slovence in od leta 2004 aktivnav politiki Zelenih na Koroškem.

~~~~•~~~~

Mag. Zalka Kuchling ist die erste stellvertretende Obfrau der Gemeinschaft der Kärntner Slowe-nen und Sloweninnen, Professorinam BG/BRG für Slowenen und seit2004 in der Politik der Grünen inKärnten aktiv.

VestiKulturne nagrade / Landeskulturpreise 2012

Kulturno nagrado za likovno umetnost je deželaKoroška letos podelila slikarki iz Bilœovsa mag.art. Meini Schellander. Pri ustvarjanju umetni-ca pogosto obravnava verske teme in dela z oblikovanjem kamna in kovine. Œastno nagradoza literaturo je prejela pisateljica dr. dr. h. c.Maja Haderlap, za humanistiœne in socialnevede pa izredni unverzitetni profesor dr. FranzGlaser. Salzburške Velike kulturne nagrade seje razveselil pisatelj in prevajalec Peter Handke iz Grebinja. Nagrada je priznanje Hand-kejevega celotnega literarnega opusa.

~~~~•~~~~

Den Kärntner Landeskulturpreis für BildendeKunst hat heuer Mag. art. Meina Schellandererhalten, die sich in ihrem künstlerischenSchaffen v. a. mit religiösen Themen auseinan-dersetzt. Der Würdigungspreis für Literaturwurde der Schriftstellerin Dr. Dr. h. c. MajaHaderlap verliehen, der Würdigungspreis fürGeistes- und Sozialwissenschaften ging an Ao.Univ-Prof. Dr. Franz Glaser. Das literarischeGesamtwerk des Schriftstellers und Über -setzers Peter Handke wurde mit dem GroßenKunstpreis des Landes Salzburg gewürdigt.

Dr. Ernest Petriœ v posvetovalnem odboru /Dr. Ernest Petriœ im Beratungsausschuss

Predsednik Ustavnega sodišœa RepublikeSlovenije dr. Ernest Petriœ je bil izvoljen zaœlana Posvetovalnega odbora za nominacijesodnikov Mednarodnega kazenskega sodišœa vDen Haagu. Naloga devetœlanskega posvetoval-nega odbora je podati strokovno mnenje o kvalifikacijah nominiranih kandidatov zasodišœe, ki je pristojno za obravnavo najtežjihhudodelstev proti œloveštvu.

~~~~•~~~~

Der Präsident des Verfassungsgerichtes derRepublik Slowenien Dr. Ernest Petriœ wurde inden Beratungsausschuss des InternationalenStrafgerichtshofes in Den Haag gewählt. DieZuständigkeit des neunköpfigen Ausschusses umfasst die Abgabe eines kritischen Gutach -tens über die nominierten Richter-Kandidaten,die in den schwersten Delikten gegen die Menschlichkeit urteilen müssen.

Kvintet Foltej Hartman

Prisrœne œestitke zmagovalcu v skupini malihskupin pri tekmovanju za Koroški zbor leta!

~~~~•~~~~

Wir gratulieren dem Sieger in der KategorieKleingruppe beim Wettbewerb für den Chor desJahres!


8 Skupnost 5/2012

VestiNovi izzivi / Neue Heraus-forderungen

Državno tožilstvo na Ko-roškem je v ponedeljek,26. novembra 2012, dobi-lo novo vodstvo. V okviruposebne slovesnosti je no-vo funkcijo uradno prevzeldr. Mirko Borotschnik. Stem je 59-letni pravnik zBistrice v Rožu nasledildoslejšnjega vodjo dr. Gottfrieda Kranza, ki jeseptembra šel v pokoj. Novi vodja državnega tožil-stva je po maturi naZG/ZRG za Slovence vCelovcu študiral pravo naDunaju. Leta 2006 je bilimenovan na položaj prve-ga državnega tožilca vCelovcu. Glede na to, dadela že veœ kot 28 let kotpravnik, je pridobil velikoznanja in bogatih izkušenjna tem podroœju.Borotschnik je v pogovoruza slovenski spored ORFpoudaril politiœno neod -visnost in menil, da bodogovorice vedno obstajale.V novi funkciji je priznanipravnik naznanil predlog zarazširitev državnotožilskegakolegija, ki je trenutno pre-obremenjen z delom.

~~~~•~~~~

Dr. Mirko Borotschnik hatam 26. November 2012 imRahmen einer Feierlichkeitdas Amt des Leiters derKärntner Staatsan-waltschaft übernommen.Der Nachfolger von Dr. Gottfried Kranz war seit2006 Erster Staatsanwaltin Klagenfurt und konnte in28 Jahren als Juristwertvolle Erfahrungen sammeln. Im Gespräch mitdem ORF betontBorotschnik seine politi -sche Unabhängigkeit undden Wunsch nach einemgrößeren Kollegium, umdem hohen Arbeitspensumgerecht werden zu können.

Danica zasijala v polnem sijaju / Der Cin all seiner Pracht

V petek, 16. novembra 2012, je bil finale tek-movanja za Koroški zbor leta. Mešani pev -ski zbor Danica je osvojil prvo mesto.

Katere kvalitete zbora so po vašem mnenju naj -bolj izstopale in prepriœale žirijo?Mag. Stanko Polzer: Za žirijo je bila odloœilnaprepriœljiva interpretacija, zvoœna homogenostglasovnih skupin in intonanœna stabilnost zbora.Še posebej so izrazili zaœudenje nad visokotežavnostno stopnjo naših pesmi in pohvaliliveselje, ki da ga izžareva skupina ob petju. MePZ Danica je razpoznaven kot uspešen zbor,ne samo na Koroškem. Na katere uspehe ste naj -bolj ponosni?Polzer: Veliko lepega sem že doživel v teh 20 letihvodenja „Danice“. Najbolj sem ponosen na stilis-tiœno širino zbora. Od slovenske narodne doumetne pesmi, od zborovsko-orkestrskih do naj -zahtevnejših a cappella skladb in vse tja dovokalne pop glasbe – za vsako smer smo biliodprti in v njej tudi uspešni. Viški pa so zame gotovo prvo potovanje v Ukraji-no leta 1993, predstavitev kantate „Carmina Bu-rana“ leta 1994, uspešno sodelovanje pri repub-

liškem zborovskem tekmovanju „Naša pesem2005“ v Mariboru in ne nazadnje letošnji jubilejnikoncert „Lux stellae“. Œeprav smo že leta 1999dosegli prvo mesto pri koroškem zborovskemtekmovanju v Trgu, je širša nemška javnost šeleletos zaznala naš zbor. To pa najbrž zaradi tega,ker je medijska pozornost bila tokrat zelo izrazita.Kaj pripravljate z zborom v prihodnosti in kaj siželite zanj?Polzer: O novih projektih sedaj še noœem javnogovoriti. Zbor zaenkrat potrebuje mirnejšo fazo, vkateri se bo polagoma lahko opredelil za nove cil-je. Sedaj pa sprejemamo tudi nove pevke/-ce. Œeso med bralci Skupnosti interesenti/-ke, ki sopripravljeni peti z „Danico“, potem je sedaj pravil-ni œas za takšen korak. Zaœenjamo namreœ œistonov pevski program.Za zbor si želim, da bi ostala med nami dobraskupnost kot do sedaj in da nam bi uspelo šenaprej izboljšati kvaliteto vsakega posameznegapevca/-ke. Želim si, da bi znali še naprej delovativ napetostnem razmerju ohranjevanja našeslovenske narodne pesmi in odprtostjo za vsedruge pevske izzive in kulture.

Nagrajenec tekmovanja za zbor leta je naletel na velik odmev. Voditeljica MePZMožberk Marianne Wulz poudarja kvaliteto pesmi in glasov, za Franza Mörtla, vodjopevske skupine Oisternig, je Danica najboljši zbor na Koroškem. Œestita za uspešninastop in za pogum zborovodje, da se je tekmovanja lotil s precej zahtevnimi pesmi.Kakšno pa je mnenje zborovodje mag. Stanka Polzerja?

Das Echo nach der Kür zum Chor des Jahres ist groß. Die Chorleiterin des Gemisch tenChores Moosburg Marianne Wulz schwärmt von der Lied- und Gesangsqualität desChores, Franz Mörtl von der Singgemeinschaft Oisternig bezeichnet Danica als einender besten Chöre kärntenweit und bewundert den Chorleiter für seinen Mut, mitanspruchsvollen und temperamentvollen Stücken in den Wettbewerb getreten zu sein.Was sagt Chorleiter Mag. Stanko Polzer dazu?

Zbor je 1. decembra 2012 zapel na adventnem koncertu v farni cerkvi v Šentprimožu / Auftritt im Rahmen des Adventkonzertes am 1. Dezember 2012 in der Pfarrkirche St. Primus


9Skupnost 5/2012

r Chor glänzte

Was hat Ihrer Meinung nachdie Jury am 16. November2012 davon überzeugt, den

Gemischten Chor Danica aus demWettbewerb um den Chor des Jahresals Sieger hervorgehen zu lassen?Mag. Stanko Polzer: Eine überzeu-gende Interpretation, klangliche Ho-mogenität und eine große Stabilitätin der Intonation waren aus schlag-gebend. Die Jury äußerte auch ihreVerwunderung über den hohenSchwierigkeitsgrad der Lieder undlobte die Ausstrahlung der Sängerin-nen und Sänger.Danica stößt auch außerhalb Kärn-tens auf Bewunderung. Welche Er-folge liegen Ihnen besonders amHerzen?Polzer: In den 20 Jahren als Chorlei -ter habe ich schon einige schöne Momente erlebt. Besonders stolzbin ich auf die stilistische Offenheitmeiner SängerInnen, die eine Viel -falt an Werken ermöglicht. Höhe -punkte waren gewiss die Aufführungvon Orff`s „Carmina Burana“ 1994oder das diesjährige Jubiläumskon -zert „Lux stellae“. Obwohl wir bereits1999 den 4. Kärntner Chorwettbe-werb in Feldkirchen gewonnenhaben, haben wir erst heuer einendeutlichen Durchbruch im Bewusst-sein der Kärntner Bevölkerunggeschafft – wahrscheinlich aufgrundgrößerer medialer Präsenz.Gibt es Zukunftspläne?Polzer: Der Chor benötigt vorersteine kleine Verschnaufpause, umneue Ziele ins Auge zu fassen. Indieser Phase werden auch neue Sän-gerInnen aufgenommen. Falls esunter den Lesern Interessenten gibt,wäre jetzt der richtige Zeitpunkt,diesen Schritt zu setzen.Ich wünsche mir, dass wir als Gruppeauch in Zukunft gut zusammenar-beiten und dass es uns gelingt, dieQualität der einzelnen Sängerinnenund Sänger kontinuierlich zuverbessern. Musikalisch werden wiruns weiterhin im Spannungsfeldzwischen dem Erhalt unseresslowenischen Volksliedes und einerinterkulturellen Öffnung mit all ihrenHerausforderungen und Chancen,bewegen.

Širši pogled v svet / Über den Teller-rand hinaus

Nekaterim je znan kot podžupan vGlobasnici, drugim kot pevec MePZPeca, tretji pa ga poznajo po udejstvo-

vanju pri številnih drugih projektih. Toda leredki vedo, da predsednik Skupnosti korošk-ih Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnikkot svetovalec podjetjem glavnopoklicnopredseduje Alpe-jadranskemu centru zaœezmejno sodelovanje (AACC). Z ostalimiœlani upravnega odbora, s podpredsednikomdr. Gerhardom Weisom, generalnim taj -nikom mag. Filipom Waraschem in finanœ -nim referentom mag. Stefanom Lesjakom,se zavzema za krepitev vseslovanskega inAlpe-jadranskega prostora in gospodar -skega sodelovanja.

AACC je bil ustanovljen na podlagi ciljapospeševanja in intenziviranja œezmejnegasodelovanja v Evropi, zlasti med regijami vprostoru srednje in južne Evrope, kjer so do-bra izhodišœa za gospodarske in mednaro-dne projekte. S svojimi številnimi projekti narazliœnih podroœjih upravni odbor in œlanstvoAlpe-jadranskega centra želita pospešitisodelovanje in povezovanje regij ter institucijna vseh ravneh. Predsednik BernardSadovnik se v posebni meri zavzema zakrepitev vezi z južnoevropskim prostorom.Junija npr. sta Sadovnik in predsednik vladekantona Sarajevo Fikret Musiç podpisalapogodbo o vsestranskem sodelovaju, ki ob-sega sodelovanje obeh pogodbenih strankna podroœju Republike Avstrije in tudi širše vevropskem prostoru.

Veœ informacij: www.aacc.or.at

Die einen kennen ihn als Vizebürger-meister in Globasnitz oder als Sängerdes Gemischten Chores Peca, die an-

deren durch ambitionierte Beteiligung an di-versen Projekten. Doch die wenigsten wis-sen, dass der ehrenamtliche Obmann derGemeinschaft der Kärntner Slowenen undSloweninnen Bernard Sadovnik als Unter -nehmensberater hauptberuflich Vorsitzen-der des Alpe-Adria-Zentrums für grenzüber-schreitende Kooperation (AACC) ist. Indieser Funktion verfolgt er gemeinsam mitseinem Stellvertreter und ehemaligen ORF-Generalintendanten Dr. Gerhard Weis, demGeneralsekretär Mag. Filip Warasch unddem Finanzreferenten Mag. Stefan Lesjak,die allesamt den Vorstand des AACC bilden,das Ziel der Stärkung des Alpen-Adria-Raumes.

Hinter der Organisation, die sich aus mehrals 100 Mitgliedern aus Österreich und demsüdosteuropäischen Raum zusammen -setzt, steckt die Idee, die grenzüberschrei -tende nachbarschaftliche Zusammenarbeitzu fördern und zu intensivieren. Mit unter-schiedlichsten Projekten und Kooperationenversucht das AACC Zusammenarbeit undKooperationen von Regionen, Institutionenund Unternehmen auf allen Ebenen zu er-möglichen. Kärnten als Tor zu Südosteuropastellt dabei eine gute Ausgangsposition dar.Im Juni etwa haben Sadovnik und der Pre-mierminister des Kantons Sarajevo FikretMusiç ein Partnerschaftsabkommen un-terzeichnet. Weiters unterstützt das AACCdas Land Kärnten bei der Zusammenarbeitmit den Republiken Slowenien, Kroatien,Bosnien Herzegowina und auch den wei -teren Balkanstaaten.

Weitere Informationen: www.aacc.or.at Kontakt: [email protected]

„Skupna korist nam daje skupne možnosti“ je zamisel Alpe-jadranskega centra„Gemeinsamer Nutzen als gemeinsame Chance“ lautet der Kerngedanke desAlpe-Adria-Zentrums

Predsednik AACC Bernard Sadovnik inpredsednik vlade kantona SarajevoFikret Musiç Der Obmann des AACC BernardSadovnik mit dem Premier ministerdes Kantons Sarajevo Fikret Musiç Foto: Katja Urak


10 Skupnost 5/2012

Vesel božič in srečno novo leto

Frohe Weihnachten und einglückliches neues Jahr

w

w w . p

z b.a

t

POSOJILNICAZVEZA BANK

member of

ACINLIJOSOP

AZEVZ KNAB AK

for ebmem

HACEK

A-9142 Globasnitz/GlobasnicaJaunstein/Podjuna 21

Mobil: +43 (0) 660/5322066 e-mail: [email protected] • www.gographic.at

Albert Bostjanöiö9535 Schiefling · www.druck-reif.at

Tel. (0664) 462 28 24

tiskamo, kar si zaäelitetiskamo vabila, vizitke, letake, knjige, poslovne tiskovine, oglasne poüiljke, prospekte, poslovna poroöila, dopisnice, osmrtnice, podobicetiskamo v digitalni in ofsetni tehnikitiskamo posamezni izvod in visoke nakladetiskamo personalizirane poüiljke za kar najbolj natanöno oglaüevanjetiskamo top kvaliteto v najkrajüem roku

wir drucken,was sie wünschenwir drucken einladungen, visitkarten, flugblätter, geschäftsberichte, geschäftsdrucksorten, werbeaussendungen, prospekte, bücher, parte, ansichtskarten, jubiläums- und festbroschürenwir drucken in digital- und offsetdruckwir drucken einzelexemplare und höchstauflagenwir drucken zielgenaue personalisierte werbungwir drucken top-qualität in kürzester frist

SOLARM A R KSanitär- u. Heizungstechnik -Installation

Kombination Wärmepumpen &

Photovoltaik / Kombinacija toplotne

œrpalke z fotovoltaiœnih celicahSonnenkollektorenSonœni kolektorji

Hackschnitzel und Pelletsheizungen

Peœi na sekance in pelete

Holzvergaser

Lesnouplinjalni kotel

Vesele boæiœne praznike in sreœnoter uspeøno novo leto 2013æeli Marko Gregoriœ

G M B HDrava Print9020 Klagenfurt/Celovec

Tarviser Straße [email protected]

Vesele boäiöne praznike in sreöno novo leto äeli

Vsem bralkam in bralcem Skupnosti zelimovesele bozicne praznike ter

veliko uspehov, zdravjain osebne srece

v letu 2013 Obcina Brda


11Skupnost 5/2012

Pismo bralca /Leserbrief

Skupnost koroškihSlovencev inSlovenk se zahvaljuje vsembralcem in bralkaminformacijskegalista, ki so namsporoœili svoje

mnenje in pohvale!

Pismo upokojenega generalnegaporoœnika Arna Mannerja iz Velikovca:

„Pred kratkim sem se razveselilvašega œasopisa ‚Skupnost‘, ki izhajaodslej dvojeziœno. Ta odloœitev jepomemben korak slovenske narodneskupnosti k zbliževanju slovenskegain nemškega naroda na Koroškem. Stem je nemškogovoreœim omogoœenvpogled in pogled na razmišljanje, želje in probleme naše narodne skupnosti. Mogoœe bo kdaj tudi vdnevnem œasopisu, vsaj ob nedeljah,dvojeziœna stran namenjena aktual-nim temam naše narodne skupnosti– saj bi se lahko skupno dogovorili.Še enkrat prisrœne œestitke za iniciati-vo, ki je hkrati preobrat, in vse dobroza našo skupno prihodnost.“

~~~~•~~~~

Die Gemeinschaft der KärntnerSlowenen und Sloweninnen bedanktsich ganz herzlich bei allen Lesernund Leserinnen des Informations-blattes, die uns ihre Meinung undlobenden Worte zugesandt haben!

Leserbrief des Generalleutnants i. R.Arno Manner aus Völkermarkt:

„Mit großer Freude habe ich vor kurzer Zeit ihre Zeitschrift ‚Skupnost‘in nunmehr „zweisprachiger Aus-gabe“ erhalten. Dies ist ein groß -artiger Schritt der SlowenischenVolksgruppe im Aufeinander-Zugehen.So können sich deutschsprachigeKärntner besser über dieDenkweisen, Wünsche und Problemeunserer Volksgruppe informieren.Vielleicht gibt es einmal in unserenKärntner Tageszeitungen, wenigstensam Sonntag, eine zweisprachigeSeite mit einem aktuellen Themaüber unsere Volksgruppe, man könn -te sich ja diesbezüglich zusammen-tun. Nochmals herzlichen Glück -wunsch für Ihre bahnbrechende Initiative und alles Gute für unseregemeinsame Zukunft.“

12.1.201320.00 ØOØTAR

Globasnica/GlobasnitzPLESNI VLOÆEK | TANZEINLAGE

pri/beim

BOGATSREŒOLOVGROSSERGLÜCKSHAFEN

61. Slovenski ples04. 01. 2013,

20:00Igrata / es spielen

„Toti Big Band Maribor“ in / und

„Ansambel Slovenski zvoki“

Casineum Velden / Vrbaprireditelj: Slovenska prosvetna

zveza (SPZ)

Želite prejemati informacijski list brez-plaœno po pošti? Obišœite nas na spletnistrani www.skupnost.at in izpolnite naroœil-nico infolista. Œe vam je ljubša elektronska oblika, nam prosim pošljite mail na [email protected] enaki poti lahko pristopite Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kot pod-porni œlan se brez obvezne œlanarine lahkopridružite organizaciji in podprete našaprizadevanja in delo. Den Leserinnen und Lesern unseres Infor-

mationsblattes bieten wir die Möglichkeiteines kostenlosen Abonnements, das aufunserer Website www.skupnost.at oder perMail an [email protected] bestellt werden kann.Auf gleichem Wege können Sie derGemeinschaft der Kärntner Slowenen undSloweninnen beitreten und ohne verpflicht-enden Mitgliedsbeitrag unser Anliegen un-terstützen. www.skupnost.at [email protected]

Tako nas lahko kontaktirate / So erreichen Sie uns

Vesele božiœne praznike insreœno novo leto želi

Gesegnete Weihnachten undein erfolgreiches neues Jahr

wünscht Ihnen


12 Skupnost 5/2012

Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, www.skupnost.at Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 E-Mail: [email protected] Urednica: Danijela Miøiç Naša banœna povezava / Unsere Bankverbindung: Zveza Bank, banœna št. 39 100, konto št. 748 152, IBAN: AT16 3910 0000 0074 8152, BIC: VSGKAT2K Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanœiœ, Økofiœe, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk: Johann Golavœnik, (0660) 53 22 066, Podjuna 21Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Botrstvo veöjeziönosti / Patenschaft f¨rMehrsprachigkeit

Udo Jürgens in Manfred Bockelmannumetnika / Künstler

„Moj brat in jaz podpirava to iniciativo, kajti dvojeziœnost pomeni za vsako družbododatno kulturno vrednoto. Medsebojnorazumevanje naj bi prispevalo k temu, da premostimo strahove preteklih dni.“

~~~~•~~~~

„Mein Bruder und ich unterstützen dieseInitiative, denn Mehrsprachigkeit bedeutet kulturellen Mehrwert für eineGesellschaft. Das gegenseitige Verste-hen sollte dazu dienen, Ängste aus vergangenen Zeiten überwinden zuhelfen.“

Podpiraj zamisel/Unterstütze die Idee

Osebe in osebnosti/Persønlichkeiten

www.facebook.com/Mehrsprachigkeit

www.mehrsprachigkeit.at

www.vecjezicnost.at

Borut PahorSKS œestitanovo izvoljenemupredsedniku RepublikeSlovenije in

mu želi uspešno politiœnodelovanje! ~~~~•~~~~SKS gratuliert herzlichst zur Wahl in das Amt desPräsidenten der RepublikSlowenien und wünscht viel Erfolg!

Mag. Katharina HerzmanskyGermanistka insodelavka v oddelku zaodnose z javnostjo

Muzeja moderne umetnosti podpira organizacijo vodstev v slovenskem jeziku. ~~~~•~~~~ Die Germanistin, die für die Öffentlichkeitsarbeit des Muse-ums moderner Kunst zuständigist, wirkt bei der Organisationslowenischer Führungen mit.

BarbaraMistel-bauerVoditeljiciotroškegain mladin-skega

zbora Danica œestitamoza uspehe, ki jih je zzboroma letos dosegla! ~~~~•~~~~ Wir gratulieren der Lei -terin des Kinder- und Ju-gendchores Danica für dieErfolge, die sie mit denChören heuer erzielt hat!

HEILUNG – DURCH DAS INNERETOR – DES EIGENEN „ICHs“Meditationsseminar – MeditationsgruppeVabilo na seminar meditacije – meditacijska skupina

Termine/Termini:

Wo/Kje: Stift St. Georgen am Längsee,18:30 – 20:30

Anmeldung und Details/ prijava in informacije: Praxis: Christian BuchacherSeminare, Meditation, Energiearbeit, Auraarbeit,Aurafotografie8.-Mai-Straße 2 9020 Klagenfurt/Celovec+43 463/55 390www.massage-figur.com

oder Katja Urak +43 463/59 16 59 [email protected]

07.01.201304.02.201304.03.201308.04.201306.05.2013

09.09.201307.10.201304.11.201302.12.2013

Nova usmeritev / NeuorientierungGlavni urednik regionalnega œasopisa Völkermarkter Regionalmedien prof. PeterLexe se je skupno s svojim uredniškimodborom odloœil, da bo odslej v vsaki izdajitudi en prispevek o kulturnem dogajanju vnemškem in v slovenskem jeziku. S tem jedal jasen signal in naredil pomemben korakv boljšo prihodnost narodnih skupnosti naKoroškem. Predsednik SKS BernardSadovnik je izrazil veliko zadovoljstvo inœestitke uredniku ob tej odloœitvi: „Nova usmeritev regionalnega œasopisa je podpo-ra jezikovne in kulturne raznolikosti.“ Prviprispevek je bil o Mešanem pevskem zboruDanica.~~~~•~~~~Der SKS-Obmann Bernard Sadovnik gratuliertdem Chefredakteur der Völkermarkter Re-gionalmedien Prof. Peter Lexe zu seinemEntschluss, nun in jeder Ausgabe einen Bei -trag in beiden Landessprachen zu veröffent -lichen: „Diese Neuorientierung stärkt diesprachliche und kulturelle Vielfalt in Kärnten.“

Johannes PuchDenis Sarkiç


Documents

Skupnost 05/2012