SKUPINA ABANKA Letno poročilo 201 - NKBM

S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2018

1


2

S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2018 3

VSEBINA POSLOVNO POROČILO 5

POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA .......................................................................................................... 6

POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA – SKUPINA ABANKA ...................................................................... 6 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA – ABANKA ....................................................................................... 7

VODSTVO .................................................................................................................................................................................... 11

UPRAVA BANKE ...................................................................................................................................................................... 11 Poročilo uprave ....................................................................................................................................................................... 12

NADZORNI SVET .................................................................................................................................................................... 14 Poročilo nadzornega sveta ...................................................................................................................................................... 15

PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA IN NJENEGA OKOLJA .................................................................................................. 19

PREDSTAVITEV BANKE ......................................................................................................................................................... 19 STORITVE BANKE .................................................................................................................................................................. 20 OSEBNA IZKAZNICA BANKE .................................................................................................................................................. 21 PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA ...................................................................................................................................... 21 Dejavnosti odvisnih družb ....................................................................................................................................................... 22

STRATEGIJA BANKE .............................................................................................................................................................. 23 Poslanstvo in vizija banke ....................................................................................................................................................... 23

PLAN FINANČNEGA POSLOVANJA BANKE V LETU 2019 .................................................................................................... 24 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2018 IN PO KONCU POSLOVNEGA LETA .................................................. 25 Pomembnejši poslovni dogodki v letu 2018 ............................................................................................................................ 25 Pomembnejši poslovni dogodki po koncu poslovnega leta ..................................................................................................... 26

EKONOMSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2018 TER NAPOVED ZA LETO 2019 .............................................................. 27 Ekonomsko okolje v letu 2018................................................................................................................................................. 27 Bančno okolje v letu 2018 ....................................................................................................................................................... 28 Napoved za leto 2019 ............................................................................................................................................................. 29

FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA SKUPINE IN BANKE ................................................................................................... 31

ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ........................................................................................................ 31 ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA ................................................................................................ 33 POSLOVANJE SKUPINE V LETU 2018 ................................................................................................................................... 35 Poslovanje s pravnimi osebami ............................................................................................................................................... 35 Poslovanje s prebivalstvom ..................................................................................................................................................... 37 Poslovanje z bankami in vrednostnimi papirji .......................................................................................................................... 39 Plačilni promet ......................................................................................................................................................................... 39 Kartično in bankomatsko poslovanje ....................................................................................................................................... 39 Borznoposredniško poslovanje in plemenite kovine ................................................................................................................ 40 Skrbniške in administrativne storitve ....................................................................................................................................... 40 Celotni kapital in delniška struktura ......................................................................................................................................... 41

RAZVOJ BANKE ......................................................................................................................................................................... 44

RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE V LETU 2018 ..................................................................................................... 44 Poslovanje s pravnimi osebami ............................................................................................................................................... 44 Poslovanje s prebivalstvom ..................................................................................................................................................... 45 Finančni trgi............................................................................................................................................................................. 46

RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE V LETU 2019 ..................................................................................................... 47

IZJAVA O UPRAVLJANJU .......................................................................................................................................................... 48

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ODGOVORNOST ........................................................................................................ 61

KLJUČNI IZZIVI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI .................................................................. 61 UPRAVLJANJE ODNOSOV Z DELEŽNIKI ............................................................................................................................... 63 POROČANJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU IN DRUŽBENI ODGOVORNOSTI – IZJAVA OZIROMA POROČILO O NEFINANČNEM POSLOVANJU .............................................................................................................................................. 65 GOSPODARSKI ODTIS ........................................................................................................................................................... 67 DRUŽBENI ODTIS ................................................................................................................................................................... 69 OKOLJSKI ODTIS .................................................................................................................................................................... 74


4

UPRAVLJANJE TVEGANJ .......................................................................................................................................................... 76

KREDITNO TVEGANJE ........................................................................................................................................................... 77 OPERATIVNO TVEGANJE ...................................................................................................................................................... 79 TRŽNO TVEGANJE ................................................................................................................................................................. 80 OBRESTNO TVEGANJE .......................................................................................................................................................... 81 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE IN PROCES ILAAP .................................................................................................................... 82 PROCES ICAAP ....................................................................................................................................................................... 84

IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA O USTREZNOSTI UREDITVE UPRAVLJANJA TVEGANJ ABANKE IN SKUPINE ABANKA ..................................................................................................................................................................... 85

IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA O TVEGANJIH ABANKE IN SKUPINE ABANKA .............................................. 86

ORGANIZACIJA BANKE IN PROCESI ....................................................................................................................................... 88

ORGANIZACIJSKA SHEMA NA DAN 31. DECEMBER 2018 ................................................................................................... 88 PLAN PROJEKTOV IN RAZVOJNIH AKTIVNOSTI V LETU 2019 ............................................................................................ 89

ZAPOSLENI ................................................................................................................................................................................. 90

KADROVSKA POLITIKA IN STRATEŠKI KADROVSKI POUDARKI ........................................................................................ 90 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH ......................................................................................................... 91 RAZVOJ ZAPOSLENIH ............................................................................................................................................................ 92 MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH ................................................................................................................ 92 ORGANIZACIJSKA KULTURA IN POJAVNOST V OKOLJU .................................................................................................... 93 POLITIKA OCENJEVANJA KADROVSKE PRIMERNOSTI ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA TER ZAPOSLENIH NA KLJUČNIH FUNKCIJAH ...................................................................................................................... 93 POLITIKA PREJEMKOV .......................................................................................................................................................... 95

INFORMATIKA ............................................................................................................................................................................. 96

NABAVA IN SPLOŠNI POSLI ..................................................................................................................................................... 98

NOTRANJA REVIZIJA ................................................................................................................................................................. 99

DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI................................................................................................................................... 100

POSLOVNA MREŽA .................................................................................................................................................................. 101

TABELA KAZALNIKOV V SKLADU S STANDARDI GRI…………………………………………………………………..…………103

RAČUNOVODSKO POROČILO 105

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE ..................................................................................................................................... 106

RAČUNOVODSKI IZKAZI .......................................................................................................................................................... 107

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ......................................................................................................................... 123

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ................................................................................................................................ 269


5

4


6

POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA

POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA – SKUPINA ABANKA

Opomba: Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja za 31. december 2018 so v skladu z MSRP 9, medtem ko so primerjalni podatki za 2017 v skladu z MRS 39. Zaradi spremembe računovodske usmeritve obračunavanja davka na finančne storitve so se v izkazu poslovnega izida spremenili primerjalni podatki za 2017; več je razkrito v pojasnilu 1.25. v računovodskem delu. Pojasnila:

Podatki in kazalniki poslovanja so izračunani v skladu z Navodilom za izdelavo izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajočega donosa ter izračun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic, ki ga je predpisala Banka Slovenije.

(1) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznih četrtletij, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta.

(2) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznih četrtletij, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta.

31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 2016 3.731.542 3.654.177 3.614.833 2.934.453 2.856.026 2.775.399 1.952.759 1.967.460 1.806.473 583.407 580.283 616.828

1.-12. 2018 1.-12. 2017 1.-12. 2016 61.075 73.428 78.714 64.125 46.993 53.767

(65.243) (67.626) (70.671) (7.804) (8.559) (8.382) 21.962 5.994 28.960 70.081 47.022 83.611

(4.489) (5.427) (6.097) 65.592 41.595 77.514

1.-12. 2018 1.-12. 2017 1.-12. 2016 (606) (11.273) (11.595) 110 2.112 932

31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 201623,7 % 24,6 % 26,5 %23,7 % 24,6 % 26,5 %23,7 % 24,6 % 26,5 %

1.-12. 2018 1.-12. 2017 1.-12. 2016

1,77 1,15 2,08 11,39 6,96 13,14

58,34 63,27 59,67

KAZALNIKI

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA (v tisoč EUR)Bilančna vsotaSkupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednostiSkupni znesek kreditov nebančnemu sektorju (ki niso v posesti za trgovanje)Celotni kapital

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR)Čiste obrestiČisti neobrestni prihodkiStroški dela, splošni in administrativni stroškiAmortizacija

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (v tisoč EUR)Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijoDavek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

Čisti poslovni izid iz rednega poslovanja

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanjaOslabitve in rezervacije (kreditne izgube)

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitalaKoličnik temeljnega kapitalaKoličnik skupnega kapitala

Profitabilnost (v %)- donos na aktivo po obdavčitvi(1)

Stroški poslovanja (v %)- stroški poslovanja v bruto dohodku (CIR)

- donos na kapital po obdavčitvi(2)

31. 3. 2018 30. 6. 2018 30. 9. 2018 31. 12. 2018418 % 392 % 394 % 430 %

1.359.284 1.283.553 1.276.704 1.349.721 324.993 327.488 324.202 313.730 - neto likvidnostni odlivi (v tisoč EUR)

LIKVIDNOST

- količnik likvidnostnega kritja (v %)- likvidnostni blažilnik (v tisoč EUR)


7

POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA – ABANKA

Opomba: Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja za 31. december 2018 so v skladu z MSRP 9, medtem ko so primerjalni podatki za 2017 v skladu z MRS 39. Zaradi spremembe računovodske usmeritve obračunavanja davka na finančne storitve so se v izkazu poslovnega izida spremenili primerjalni podatki za 2017; več je razkrito v pojasnilu 1.25. v računovodskem delu.

Pojasnila: 1 Med pravne in druge osebe vključujemo: nefinančne družbe, državo, druge finančne organizacije, samostojne podjetnike, tuje pravne osebe in

neprofitne izvajalce storitev gospodinjstvom.

31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 2016 3.728.713 3.655.984 3.612.362 2.935.223 2.861.197 2.776.583 847.605 879.572 850.784 2.087.618 1.981.625 1.925.799 1.959.283 1.982.137 1.826.524 1.053.585 1.132.563 1.011.425 905.698 849.574 815.099 583.384 578.943 614.451 105.778 176.075 - 1.182.200 913.098 695.525

1.-12. 2018 1.-12. 2017 1.-12. 2016 60.610 71.915 77.573 64.370 46.774 52.498

(63.798) (65.424) (68.246) (7.235) (7.373) (7.185) 22.040 8.186 29.467 71.212 47.835 82.447

(4.475) (5.215) (5.791) 66.737 42.620 76.656

1.-12. 2018 1.-12. 2017 1.-12. 2016 (608) (11.261) (11.590) 110 2.112 932

31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 2016 1.010 1.047 1.147

31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 2016 1 1 1 15.100.000 15.100.000 15.100.000 10,00 10,00 10,00 38,63 38,34 40,69

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

DELNICEŠtevilo delničarjevŠtevilo delnicPripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v EUR)Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (v tisoč EUR)Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijoDavek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

Čisti poslovni izid iz rednega poslovanja

Čisti neobrestni prihodkiStroški dela, splošni in administrativni stroškiAmortizacijaOslabitve in rezervacije (kreditne izgube)Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA (v tisoč EUR)Bilančna vsotaSkupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednosti– pravnih in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost1

– prebivalstvaSkupni znesek kreditov nebančnemu sektorju (ki niso v posesti za trgovanje)– pravnim in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost1

– prebivalstvuCelotni kapitalPopravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube(6)

Obseg zunajbilančnega poslovanja (B.1 do B.4)

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR)Čiste obresti


8

Pojasnila:

Podatki in kazalniki poslovanja so izračunani v skladu z Navodilom za izdelavo izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajočega donosa ter izračun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic, ki ga je predpisala Banka Slovenije.

(1) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čiste obresti/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot 13-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta.

(2) Kazalnik je izračunan kot razmerje: (čiste obresti+čisti neobrestni prihodki)/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot 13-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta.

(3) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot 13-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta.

(4) Kazalnik je izračunan kot razmerje: poslovni izid pred obdavčitvijo/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot 13-mesečno povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta.

(5) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot 13-mesečno povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta.

(6) Kazalnik za 31. 12. 2017 je izračunan na podlagi podatkov 1. 1. 2018 (po standardu MSRP 9), zaradi spremenjene metodologije ni izračunan kazalnik za 31. 12. 2016.

31. 12. 2018 31. 12. 2017 31. 12. 201623,6 % 24,3 % 26,3 %23,6 % 24,3 % 26,3 %23,6 % 24,3 % 26,3 %

3,06 5,24 -

4,37 8,63 -

43,91 54,96 - 33,05 41,53 -

1.-12. 2018 1.-12. 2017 1.-12. 2016

1,64 1,98 2,05 3,38 3,27 3,44 1,80 1,18 2,03 12,47 8,02 13,95 11,68 7,15 12,97

1,92 2,01 1,99 56,84 61,33 57,99

– donos na aktivo po obdavčitvi(3)

– operativni stroški/povprečna aktiva

– donos na kapital po obdavčitvi(5)

Stroški poslovanja (v %)

– stroški poslovanja v bruto dohodku (CIR)

– donos na kapital pred obdavčitvijo(4)

KAZALNIKI

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitalaKoličnik temeljnega kapitalaKoličnik skupnega kapitalaKvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti (v %)Nedonosne (bilančne in zunajbilančne) izpostavljenosti / razvrščene bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti(6)

Profitabilnost (v %)– obrestna marža(1)

– marža f inančnega posredništva(2)

Nedonosni krediti in druga f inančna sredstva / razvrščeni krediti in druga f inančna sredstva(6)

Popravki oz. prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube / nedonosne izpostavljenosti(6)

Prejeta zavarovanja / nedonosne izpostavljenosti(6)

31. 3. 2018 30. 6. 2018 30. 9. 2018 31. 12. 2018414 % 390 % 392 % 428 %

1.359.284 1.283.553 1.276.704 1.349.721 328.092 328.956 325.921 315.050

- količnik likvidnostnega kritja (v %)- likvidnostni blažilnik (v tisoč EUR)- neto likvidnostni odlivi (v tisoč EUR)

LIKVIDNOST


9

BILANČNA VSOTA

KAPITAL

NETO DOBIČEK/IZGUBA

2015 2016 2017 2018 Abanka 3.828.463 3.612.362 3.655.984 3.728.713 Skupina Abanka 3.830.227 3.614.833 3.654.177 3.731.542

3.560.000

3.620.000

3.680.000

3.740.000

3.800.000

3.860.000

v tis

oč E

UR

2015 2016 2017 2018 Abanka 548.465 614.451 578.943 583.384 Skupina Abanka 550.379 616.828 580.283 583.407

530.000

560.000

590.000

620.000

650.000

v tis

oč E

UR


30.000

45.000

60.000

75.000

90.000

v tis

oč E

UR


10

DONOSNOST POVPREČNE AKTIVE PO OBDAVČITVI (NETO ROAA)

DONOSNOST POVPREČNEGA KAPITALA PO OBDAVČITVI (NETO ROAE)

STROŠKI POSLOVANJA V BRUTO DOHODKU (CIR)

STROŠKI

2015 2016 2017 2018 Abanka 1,1 % 2,0 % 1,2 % 1,8 % Skupina Abanka 1,0 % 2,1 % 1,1 % 1,8 %

0,5 %

1,0 %

1,5 %

2,0 %

2,5 %v

%


5,0 %

7,0 %

9,0 %

11,0 %

13,0 %

15,0 %

v %


55,0 %

57,0 %

59,0 %

61,0 %

63,0 %

65,0 %

v %


65.000

70.000

75.000

80.000

85.000

90.000

v tis

oč E

UR


11

VODSTVO

UPRAVA BANKE Uprava banke

mag. Matevž SLAPNIČAR Član uprave

mag. Jože LENIČ Predsednik uprave

Matej GOLOB MATZELE Član uprave


12

Poročilo uprave Spoštovane stranke, poslovni partnerji in sodelavci! V letu 2018 smo v Abanki odlično poslovali in ustvarili 66,7 milijona evrov čistega dobička. Nismo počivali na lovorikah preteklega leta, temveč smo nadaljevali s prestrukturiranjem banke in posodabljanjem poslovnih procesov. Pripravili smo strategijo digitalne transformacije banke in prenovili poslovno strategijo banke, da bi povečali zadovoljstvo naših strank in ustvarjali nove priložnosti na trgu, kar je v skladu z našo vizijo, da želimo postati prva banka po izbiri strank, zaposlenih in investitorjev. Odlično poslovanje, kapitalska trdnost banke, visoka likvidnost in pomembno zmanjšanje deleža slabih posojil so vplivali tudi na bonitetno oceno banke, saj je mednarodna bonitetna agencija Moody's Investors Service Abanki v letu 2018 zvišala bonitetno oceno, s katero je Abanka ponovno dosegla investicijsko stopnjo. Banka je tudi v letu 2018 nadaljevala z optimizacijo poslovanja, kar se je odrazilo v poenostavitvi in pohitritvi poslovnih procesov ter v stroških poslovanja, ki so bili v letu 2018 za 2,4 odstotka oziroma za 1,8 milijona evrov nižji kot v letu 2017. V skladu s strategijo zniževanja nedonosnih izpostavljenosti je banka s prodajo nedonosnih terjatev nadaljevala z aktivnim pristopom k zniževanju deleža nedonosnih kreditov, ki se je v Skupini Abanka v letu 2018 znižal za 5,6 odstotne točke na 4,6 odstotka. Dobički iz kreditov iz naslova prodaje nedonosnih terjatev pa so vplivali tudi k dobremu poslovnemu rezultatu banke v letu 2018. Banka je vzpostavila tudi dodatne metodologije in orodja za upravljanje tveganj tako za kreditna tveganja kot druga ter pomembno nadgradila Strategijo upravljanja tveganj in nagnjenost k prevzemanju tveganj. Posebna pozornost je bila v letu 2018 namenjena razvoju in trženju digitalnih rešitev. Naše prve naloge v okviru digitalizacije so bile osredotočene na upravljanje osebnih financ, modernizacijo delovnih mest, mobilnost storitev in integracijo odprtega bančništva. Uvedli smo program zvestobe za naše stranke – Abaklub in novo zavarovanje Abagarant. Prenovili smo mobilno aplikacijo Abamobi in spletni Abanet, uvedli smo novo mobilno denarnico Abadenarnica, kjer so na mobilnem telefonu shranjene virtualne kartice, kar omogoča enostavno in varno izvajanje plačevanja. Ustanovili smo agilno skupino, ki je v Abanki vzpostavila moderen, agilen način razvoja, ki bo banki pomagal pri uresničevanju poslovnih ciljev in ciljev digitalne preobrazbe. Vsi zaposleni lahko s svojimi idejami sodelujejo pri ustvarjanju boljše Abanke, in sicer s sistemom zbiranja idej – Aideja. Vedno večje število strank uporablja sodobne rešitve Abanet com in Abamobi com. Povečujeta se stopnja brezgotovinskega poslovanja in uporaba poslovnih kartic, pri katerih vse več komitentov uporablja varnostne pakete, predvsem storitev SMS obveščanje – Abasms. Tudi v letu 2018 smo aktivno tržili zakladniške produkte, najbolj pa smo povečali sodelovanje s strankami na področju finančnih instrumentov, namenjenih zaščiti pred tržnimi tveganji, in sicer tako za zaščito pred valutnimi tveganji zaradi visoke nestanovitnosti na valutnih trgih kot tudi za zaščito pred tveganjem spremembe obrestnih mer zaradi izredno nizkih evrskih obrestnih mer. Pri upravljanju portfelja dolžniških vrednostnih papirjev trgovalne in bančne knjige smo nadaljevali s konservativno in preudarno naložbeno politiko, kar pomeni investiranje v visoko likvidne naložbe višje kreditne bonitete. Abanka je prepoznana tudi kot pomembna partnerica pri zagotavljanju likvidnosti slovenskih državnih vrednostnih papirjev med domačimi in tujimi institucionalnimi investitorji. Odlično sodelujemo z vsemi segmenti strank. Ostajamo vodilna banka za skrbniške storitve za investicijske sklade in pokojninske sklade, ponujamo tudi skrbniške in administrativne storitve za alternativne investicijske sklade. Velike tržne deleže dosegamo tudi na področju domačega plačilnega sistema, aktivni smo pri posredovanju plemenitih kovin, strankam ponujamo kakovostne in konkurenčne zavarovalniške storitve in dobro poslujemo tudi na področju prodaje vzajemnih skladov. V okviru brezgotovinskega poslovanja našim strankam ponujamo vrsto kartičnih storitev. Pomembno komplementarno storitev pri financiranju oziroma spremljanju in izvedbi domačih in mednarodnih komercialnih poslov predstavlja dokumentarno poslovanje. Abanka je po oceni komitentov odlična partnerica pri njihovi izvedbi, saj zagotavlja celovito ponudbo vseh produktov dokumentarnega poslovanja, strokovno izvedbo poslov, svetovanje in pomoč komitentom pri izbiri ustreznega instrumenta ter skrbi za nenehen razvoj storitev v smeri digitalizacije. Posebej pomembna sta individualni pristop in hitra prilagoditev specifičnim potrebam posameznega komitenta. V Abanki poslanstvo »POVEZUJEMO Z ODLIČNOSTJO FINANČNIH STORITEV« uresničujemo na temelju naših vrednot. Prijaznost je naša prepoznavna lastnost, saj smo prijazni do strank, za katere razvijamo naše bančne storitve, do partnerjev, s katerimi ustvarjamo našo uspešnost, do sodelavcev in do okolja, v katerem delujemo. V letu 2018 smo v ospredje postavili tudi korporativno prostovoljstvo, saj se zavedamo problematike šibkejših v družbi, ki smo jim pripravljeni pomagati. Svojo prijaznost pokažemo tudi z nudenjem pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Na vseh področjih poslujemo z odličnostjo, z iskanjem boljših poti v poslovanju in pri vsakdanjem delu, z razvojem storitev povečujemo zadovoljstvo ljudi in prispevamo k odličnosti družbe. Vir naše uspešnosti je partnerstvo, saj s sodelavci in partnerji vzpostavljamo dolgoročne odnose, ki temeljijo na spoštovanju, skrbnosti, iskrenosti, zaupanju in sodelovanju. Usmerjeni smo v inovativnost, poznamo smernice tehnološkega razvoja in z novostmi izboljšujemo tako svoje storitve kot poslovne procese. Osredotočeni smo na izvedbo, kar pomeni, da zastavljene cilje dosegamo vrhunsko in pravočasno.

http://idejnik/


13

Ključne strateške usmeritve banke so: • preoblikovanje v organizacijo, usmerjeno k uspešnosti, in izboljšanje uporabniške izkušnje komitentov, • optimiziranje ponudbe produktov in digitalizacija za izboljšanje uporabniške izkušnje, • optimiziranje števila zaposlenih in stroškov dela ter zmanjšanje zunanje porabe, • zmanjšanje obsega nedonosnih kreditov ter stalno nadgrajevanje ICAAP in ILAAP ter • izboljšanje učinkovitosti informatike in digitalna preobrazba. Med ključnimi cilji Abanke v letu 2019 ostaja poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji in ključnimi strankami s pomembnimi neobrestnimi prihodki, želimo, da bodo tako naše obstoječe stranke kot tudi nove stranke uporabljale čim širšo paleto naših produktov in storitev, posodabljamo obstoječe poslovne procese, skrbimo za spodbudno okolje za zaposlene, predvsem z vzdrževanjem dobre klime in zavzetosti zaposlenih ter promocijo bančnih vrednot, nadaljujemo z učinkovitim izvajanjem kreditne aktivnosti in optimizacijo stroškov ter povečanjem navzkrižne prodaje, kar bo omogočilo donosno, varno in stabilno poslovanje ter povečalo ugled banke za investitorje, saj v skladu z vizijo želimo postati prva banka po izbiri strank, zaposlenih in investitorjev.

V letu 2019 nadaljujemo s pospeševanjem razvoja digitalnih poti do banke ter z nadgradnjami elektronske in mobilne poti, ki našim strankam prinašajo prijaznejšo uporabniško izkušnjo. Pospešitev digitalne transformacije je eden od strateških programov banke, da smo in ostajamo tehnološko napredna in inovativna banka, da oblikujemo storitve, ki bodo strankam prilagojene in enostavne za uporabo ter jim bodo dosegljive kadarkoli in kjerkoli, z digitalizacijo poslovanja pa želimo zagotoviti še hitrejše rešitve in dodatne koristi tako za obstoječe stranke kot tudi za nove stranke, z novimi rešitvami in sodobnimi prodajnimi kanali pa želimo ustvariti nove vire prihodkov, ki so v okolju nizkih obrestnih mer zelo pomembni. Verjamemo, da je uspešnost banke v največji meri odvisna od delovno zavzetih zaposlenih in dobrih odnosov s sodelavci, kar je tudi v skladu z našo najbolj prepoznavno vrednoto – prijaznostjo. Z zaposlenimi v odprtem delovnem okolju skupaj ustvarjamo boljšo Abanko prihodnosti.

Abanka je inovativna poslovna banka, banka prijaznih ljudi, ki je s širokim izborom naših bančnih in zavarovalniških produktov usmerjena predvsem k strankam, saj so zadovoljne stranke pogoj za dolgoročno uspešno in dobičkonosno poslovanje banke. Z uresničevanjem postavljenih strateških ciljev in močno kapitalsko osnovo ter z izboljšanjem uporabniške izkušnje bomo tudi v letu 2019 omogočili varno, stabilno in dobičkonosno poslovanje banke. Poslovne in strateške cilje uresničujemo skupaj s strankami, s poslovnimi partnerji, s strokovnimi in zavzetimi sodelavkami in sodelavci ter ob podpori lastnika. Zahvaljujemo se vsem sodelavkam in sodelavcem za prispevek k odličnim poslovnim rezultatom v letu 2018, poslovnim partnerjem za dobro sodelovanje in strankam za zaupanje. Uprava banke





14

NADZORNI SVET 31. december 2018 Mag. Marko GARBAJS • GRIFFON&ROMANO S.P.A., direktor do 19. 12. 2018, od 20. 12. 2018 opravlja

neizvršno funkcijo predsednika upravljalnega organa • INOXPOINT, direktor do 19. 12. 2018

Melita MALGAJ • Slovenski državni holding, d.d., direktorica Oddelka za upravljanje področja turizma in gospodarstva

Mag. Alenka VRHOVNIK TEŽAK • VTT, storitve z dodano vrednostjo, d.o.o., prokuristka in finančna svetovalka do 30. 9. 2018, od 1. 10. 2018 opravlja funkcijo finančne svetovalke

• Sodno izvedeništvo in svetovanje, Mag. Alenka Vrhovnik Težak, Sodna izvedenka za ekonomijo-finance, s.p.

Rok PIVK • Triglav Osiguruvanje A.D., Skopje, izvršni direktor

• Skupna pokojninska družba, d.d., član nadzornega sveta do 30. 8. 2018 Dejan KAISERSBERGER • SIDG, d.o.o., direktor za finance, računovodstvo in kontroling Varja DOLENC, MSc. • Union hoteli d.d., Ljubljana, direktorica nabave in upravljanja z nepremičninami Miha KOŠAK • Fraport Slovenija, d.o.o., član svetovalnega odbora

• Independent Consultant, samostojni svetovalec • Emona Capital LLP, London, svetovalec • Elan Inventa, d.o.o., član strateškega odbora • Šiaulių Bankas, Vilnius, Litva, član nadzornega sveta • The British Slovenian Chamber of Commerce, London, UK/Ljubljana, Slovenia, član

upravnega odbora


15

Poročilo nadzornega sveta Nadzorni svet Abanke je imel konec leta 2018 sedem članov. V letu 2018 se je sestava nadzornega sveta spremenila. Konec leta 2017 je bil predsednik nadzornega sveta mag. Marko Garbajs, namestnica predsednika nadzornega sveta je bila Melita Malgaj ter člani so bili mag. Alenka Vrhovnik Težak, Rok Pivk, Dejan Kaisersberger, dr. Peter Merc in Blaž Šterk. Od 1. januarja 2018 dalje je bila članica nadzornega sveta mag. Bernarda Babič, medtem ko je bil Blaž Šterk član do 31. decembra 2017. Nadzorni svet se je 20. aprila 2018 seznanil z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Petra Merca, ki je z 10. aprilom 2018 odstopil kot član nadzornega sveta Abanke d.d. Funkcijo člana nadzornega sveta je opravljal do 9. julija 2018. Nadzorni svet se je 22. maja 2018 seznanil z odstopno izjavo članice nadzornega sveta mag. Bernarde Babič, na podlagi katere ji je funkcija prenehala 5. julija 2018. Na 37. skupščini 17. maja 2018 je bil za člana nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje ponovno imenovan mag. Marko Garbajs z začetkom mandata 5. oktobra 2018. Na 38. skupščini banke 30. julija 2018 je bila za članico nadzornega sveta z začetkom mandata 31. julija 2018 za štiriletno mandatno obdobje imenovana Varja Dolenc, MSc. Na 39. skupščini banke 21. septembra 2018 je bil za člana nadzornega sveta z začetkom mandata 22. septembra 2018 za štiriletno mandatno obdobje imenovan Miha Košak. Konec leta 2018 je bil predsednik nadzornega sveta mag. Marko Garbajs, namestnica predsednika nadzornega sveta je bila Melita Malgaj ter člani so bili mag. Alenka Vrhovnik Težak, Rok Pivk, Dejan Kaisersberger, Varja Dolenc, MSc., in Miha Košak. Člani nadzornega sveta so v letu 2018 vseskozi dosledno pazili na morebiten konflikt interesov – v primerih, ko nadzorni svet obravnava vprašanja, ki zadevajo posameznega člana nadzornega sveta ali osebe, s katerimi so posamezni člani nadzornega sveta povezani, se ti člani redno izločijo iz razprave in glasovanja o takem vprašanju; na obveznost njihove izločitve je pozoren tudi predsednik nadzornega sveta. Če se izloči predsednik nadzornega sveta, vodenje seje prevzame namestnica predsednika. Izločitev se zabeleži v zapisniku. V okviru nadzornega sveta delujejo štiri komisije: • revizijska komisija, ki so jo konec leta 2018 sestavljali: predsednik Dejan Kaisersberger in člani Melita Malgaj, Rok Pivk in

Miha Košak. Komisijo so konec leta 2017 sestavljali: Dejan Kaisersberger kot predsednik komisije ter Melita Malgaj, Rok Pivk, mag. Alenka Vrhovnik Težak in Blaž Šterk kot člani komisije. V letu 2018 se je sestava komisije spremenila. Blaž Šterk je bil član do 31. decembra 2017, mag. Bernarda Babič je bila članica od 1. januarja 2018 do 5. julija 2018, mag. Alenka Vrhovnik Težak je bila članica do 8. oktobra 2018, od 9. oktobra 2018 dalje pa je član komisije Miha Košak. Komisija se je v letu 2018 sestala enajstkrat. Poglavitni namen revizijske komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi z zanesljivostjo računovodskih izkazov, finančnih poročil in drugih finančnih informacij, ki jih banka posreduje delničarjem in drugim, v zvezi s kvalifikacijami, učinkovitostjo in neodvisnostjo zunanjega revizorja, delovanjem funkcije notranje revizije družbe ter s skladnostjo ravnanja družbe s pravnimi in regulativnimi zahtevami;

• komisija za imenovanja, ki so jo konec leta 2018 sestavljali Melita Malgaj kot predsednica komisije ter mag. Marko Garbajs in Dejan Kaisersberger kot člana komisije. V letu 2018 se sestava komisije ni spremenila, do 4. septembra 2018 je bil predsednik komisije mag. Marko Garbajs, od 5. septembra 2018 dalje pa je predsednica komisije Melita Malgaj. Komisija se je v letu 2018 sestala enajstkrat. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s kadrovskimi vprašanji, ki zadevajo upravo in članstvo v nadzornem svetu;

• komisija za prejemke, ki so jo konec leta 2018 sestavljali Rok Pivk kot predsednik komisije ter mag. Alenka Vrhovnik Težak in Varja Dolenc, Msc., kot članici komisije. Konec leta 2017 so komisijo sestavljali mag. Alenka Vrhovnik Težak kot predsednica komisije ter Rok Pivk in dr. Peter Merc kot člana komisije. V letu 2018 se je sestava komisije spremenila. Dr. Peter Merc je bil član komisije do 9. julija 2018, od 10. julija 2018 dalje je Rok Pivk predsednik komisije, mag. Alenka Vrhovnik Težak pa članica komisije. Melita Malgaj je bila članica komisije od 10. julija 2018 do 4. septembra 2018, od 5. septembra 2018 dalje je članica komisije Varja Dolenc, Msc. Komisija se je v letu 2018 sestala osemkrat. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev glede prejemkov, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke;

• komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, ki so jo konec leta 2018 sestavljali mag. Alenka Vrhovnik Težak kot predsednica komisije ter mag. Marko Garbajs, Dejan Kaisersberger in Varja Dolenc, MSc., kot člani komisije. Konec leta 2017 so komisijo sestavljali mag. Alenka Vrhovnik Težak kot predsednica komisije ter mag. Marko Garbajs, Dejan Kaisersberger, dr. Peter Merc in Blaž Šterk kot člani komisije. V letu 2018 se je sestava komisije spremenila. Blaž Šterk je bil član komisije do 31. decembra 2017, 1. januarja 2018 ga je zamenjala mag. Bernarda Babič, ki je bila članica komisije do 5. julija 2018, dr. Peter Merc pa je bil član komisije do 9. julija 2018. Članica komisije je od 5. septembra 2018 dalje tudi Varja Dolenc, MSc. Komisija se je v letu 2018 sestala enajstkrat. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev, ki se nanašajo na funkcijo upravljanja tveganj in profila tveganosti, ter v zvezi z nadzorom upravljanja z bilanco banke.


16

Razen teh komisij znotraj nadzornega sveta ni drugih delitev dela med člani nadzornega sveta. Poslovniki o delu nadzornega sveta in njegovih komisij so objavljeni na spletni strani banke. Vsi člani nadzornega sveta so podali izjavo o neodvisnosti skladno z določili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Izjave banka objavlja na svoji spletni strani. Rezultati samoocenjevanja dela nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2018 so ovrednoteni pozitivno, kot primerni. Ocena dela nadzornega sveta je med drugim vsebovala tudi predlagane aktivnosti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Glede na strokovno izobrazbo, znanje in izkušnje članov se v njem prepleta znanje s finančnega področja, revizije, nadzora in drugih strok. V letu 2018 je bila posebna pozornost namenjena krepitvi sestave nadzornega sveta s posamezniki z neposrednim bančnim znanjem in izkušnjami. Organizacija in delovanje članov kot skupine omogočata sprotno spremljanje in nadzor nad poslovanjem banke ter posredovanje pobud in usmeritev za njeno nadaljnje poslovanje. Rezultati samoocenjevanja dela nadzornega sveta so ugodno in spodbudno vplivali na njegovo delo ter potrdili ustreznost izvajanja aktivnosti nadzornega sveta.

Pregled aktivnosti nadzornega sveta v letu 2018 Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov banke. Skladno s pristojnostmi in obveznostmi, opredeljenimi v Zakonu o bančništvu, Zakonu o gospodarskih družbah, Sklepu o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter v Statutu banke, je deloval po načelih sodobnega korporativnega upravljanja ter tako s svojo nadzorno funkcijo prispeval k učinkovitosti in transparentnosti poslovanja banke. Nadzorni svet se je na svojih sejah redno seznanjal s finančnim poslovanjem banke, kreditnim portfeljem in stanjem nedonosnih terjatev ter z delovanjem področja upravljanja tveganj, posebno pozornost pa je posvečal predvsem upravljanju kapitalskega, kreditnega, likvidnostnega, obrestnega in operativnega tveganja banke. Člani nadzornega sveta so se na sejah nadzornega sveta aktivno vključevali in spodbujali razpravo predvsem o finančnem poslovanju Abanke in Skupine Abanka. Na novo sta bila zasnovana okvir upravljanja tveganj banke (RAF) in izjava o nagnjenosti k prevzemanju tveganj (RAS). Na tej podlagi sta bila prilagojena tudi procesa ICAAP in ILAAP. Nadzorni svet je potrdil Letni plan Abanke in Skupine Abanka za leto 2019 s priloženimi finančnimi plani do leta 2021. Nadzorni svet se je v letu 2018 sestal trinajstkrat. Člani nadzornega sveta so se sej nadzornega sveta redno udeleževali. V prvotni sestavi (predsednik mag. Marko Garbajs, namestnica predsednika Melita Malgaj ter člani mag. Alenka Vrhovnik Težak, Rok Pivk, Dejan Kaisersberger, dr. Peter Merc in mag. Bernarda Babič) se je nadzorni svet sestal na petih rednih, eni izredni in eni korespondenčni seji. Zaradi opravičljivih razlogov je bil na 36. redni seji 27. februarja 2018 odsoten član nadzornega sveta Dejan Kaisersberger, na 37. redni seji 20. aprila 2018 član nadzornega sveta dr. Peter Merc in na 39. redni seji 21. junija 2018 članica nadzornega sveta Melita Malgaj. Nadzorni svet se je v petčlanski sestavi (predsednik mag. Marko Garbajs, namestnica Melita Malgaj ter člani mag. Alenka Vrhovnik Težak, Dejan Kaisersberger in Rok Pivk) sestal na 40. redni seji nadzornega sveta 30. julija 2018, zaradi opravičljivih razlogov je bil odsoten le član nadzornega sveta Rok Pivk. Po imenovanju Varje Dolenc, MSc. za članico nadzornega sveta se je nadzorni svet sestal na eni redni in eni izredni seji. Po imenovanju Mihe Košaka za člana nadzornega sveta se je nadzorni svet sestal na treh rednih sejah. Člani uprave banke so se sej nadzornega sveta redno udeleževali. Zaradi opravičljivih razlogov je bil na 44. redni seji 18. decembra 2018 odsoten član uprave banke mag. Matevž Slapničar. Sej nadzornega sveta se je skladno z zavezami Evropski komisiji (State aid SA.38522 2014/N Slovenia, Restructuring aid for Banka Celje/Abanka), ki jih je ob odobritvi državne pomoči banki podpisala Republika Slovenija, udeleževal tudi predstavnik KPMG, poslovno svetovanje, d.o.o., ki opravlja funkcijo nadzornega skrbnika (Monitoring Trustee). V letu 2018 so se sej nadzornega sveta udeleževali tudi predstavniki Banke Slovenije v vlogi joint supervison teama (JST). Vse redne seje nadzornega sveta skupaj so trajale 39 ur in 39 minut, izredne seje pa so trajale 4 ure in 35 minut, kar je za 4 odstotke manj kot v letu 2017 (46:02).


17

V letu 2018 je nadzorni svet na svojih sejah: • potrdil in sprejel revidirano Letno poročilo Abanke za leto 2017 s poročilom revizorske hiše Deloitte Revizija d.o.o. ter sprejel

Izjavo o upravljanju za poslovno leto 2017; • soglašal s posodobljeno Strategijo družbe Abanka d.d. za obdobje 2018–2020; • sprejel posodobljeno Politiko upravljanja Abanke d.d.; • potrdil Politiko raznolikosti upravljalnega organa Abanke d.d.; • potrdil Politiko imenovanja članov upravljalnega organa, ocenjevanja primernosti in učinkovitosti ter koncept nasledstva v

Abanki d.d.; • se seznanil z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Petra Merca z dne 10. aprila 2018, ki je učinkovala z 9. julijem 2018; • se seznanil z odstopno izjavo članice nadzornega sveta mag. Bernarde Babič z dne 22. maja 2018, da odstopa kot članica

nadzornega sveta Abanke d.d., ki je svojo funkcijo opravljala do 5. julija 2018; • potrdil predlagane dnevne rede 37. skupščine banke, ki je bila 17. maja 2018, 38. skupščine, ki je bila 30. julija 2018, in 39.

skupščine, ki je bila 21. septembra 2018; • predlagal skupščini, da imenuje na 37. skupščini še za štiriletno mandatno obdobje za člana nadzornega sveta mag. Marka

Garbajsa in da imenuje dva nova člana nadzornega sveta, in sicer na 38. skupščini oziroma na 39. skupščini (pred imenovanjem nove članice nadzornega sveta Varje Dolenc, MSc., na 38. skupščini 30. julija 2018 in pred imenovanjem novega člana nadzornega sveta Miha Košaka na 39. skupščini 21. septembra 2018, je banka v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-2) izvedla ocene kadrovske primernosti kandidatov za člane nadzornega sveta);

• predlagal skupščini, da za revidiranje letnega poročila Abanke d.d. in Skupine Abanka za triletno obdobje 2018–2020 na 37. skupščini banke imenuje družbo Deloitte Revizija d.o.o.;

• obravnaval mesečna poročila o poslovanju banke; • obravnaval poročila o finančnem poslovanju Abanke in Skupine Abanka v letih 2017 in 2018; • obravnaval poročilo službe za skladnost poslovanja; • obravnaval in odločal o politiki prejemkov za člane uprave in druge kategorije zaposlenih s posebno naravo dela; • se seznanil s poročili o izvajanju zavez, danih Evropski komisiji, in s poročili nadzornega skrbnika (Monitoring Trustee); • se seznanil z Digitalno strategijo Abanke d.d. ter novo IT strategijo banke; • se seznanil in soglašal s kreditnimi limiti; • se seznanil s prenovljenim okvirom nagnjenosti k prevzemanju tveganj (Risk Appetite Framework); • potrdil prenovljeno Strategijo upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj; • obravnaval celovita poročila o tveganjih poslovanja Abanke oziroma Skupine Abanka; • se seznanjal z gradivi v zvezi s procesoma ICAAP in ILAAP; • se seznanjal in obravnaval največje nedonosne izpostavljenosti ter potrdil Strategijo upravljanja slabih posojil v Abanki d.d. za

obdobje 2018 do 2020; • obravnaval in soglašal ter spremljal aktivnosti v zvezi s prodajo portfelja nedonosnih terjatev in z izčlenitvijo dela nedonosnih

naložb banke preko družbe Ahive, d.o.o.; • soglašal s prenovljenim Načrtom sanacije Skupine Abanka; • obravnaval Letno poročilo o notranjem revidiranju v letu 2017 in nanj podal mnenje, obravnaval poročila o notranjem

revidiranju za leto 2018 ter podal soglasje k Načrtu dela Službe notranje revizije v letu 2019 in k okvirnemu strateškemu načrtu Službe notranje revizije v obdobju 2020–2021;

• obravnaval in podal soglasje k akcijskemu načrtu ukrepov po opravljeni zunanji presoji kakovosti delovanja Službe notranje revizije;

• dal soglasje k Letnemu planu za Abanko in Skupino Abanka za leto 2019 s priloženimi finančnimi plani do leta 2021; • tekoče spremljal in nadziral uvajanje standarda MSRP 9; • spremljal in potrjeval izvajanje zahtev/priporočil, ki jih je podala ECB; • spremljal novosti na zakonodajnem področju; • se seznanil s sistemom sporočanja kršitev zakonodaje in internih aktov banke (žvižgaštvo/whistleblowing) v Abanki; • se tekoče seznanjal s potekom prodajnega postopka Abanke d.d.; • obravnaval kadrovska vprašanja upravljalnih organov ter aktivnosti in postopke na področju delovanja nadzornega sveta; • obravnaval druge vsebine, povezane s poslovanjem Abanke in Skupine Abanka. Nadzorni svet je na podlagi gradiv uprave in poročil strokovnih služb ter lastnih ugotovitev odgovorno spremljal poslovanje banke in delo notranje revizije ter nadziral vodenje banke. Pri tem je med drugim od uprave zahteval ustrezne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje poslovanja in zmanjšanje tveganj banke. Sodelovanje z upravo banke ocenjuje kot dobro; uprava je pravočasno in izčrpno poročala o pomembnih okoliščinah, odgovarjala na vprašanja članov nadzornega sveta in tekoče izvajala naloge, ki jih je prejela od nadzornega sveta. Nadzorni svet je ugotovil, da so redno in temeljito spremljanje poslovanja Abanke ter usmerjanje v smeri najboljših odločitev glede na okoliščine in s tem ustrezno nadzorovanje vodenja banke pripomogla k varnemu in stabilnemu poslovanju banke ter odličnemu poslovnemu rezultatu.


18

Letno poročilo 2018 Nadzorni svet je sprejel Izjavo o upravljanju (z Izjavo o skladnosti s kodeksi upravljanja), ki je sestavni del Letnega poročila Abanke za leto 2018. Nadzorni svet je na svoji seji 16. aprila 2019 obravnaval Letno poročilo Abanke za leto 2018 z revizijskim poročilom revizijske družbe Deloitte Revizija d.o.o. Sodelovanje z revizorjem je bilo kakovostno, odgovorne osebe revizijske družbe so se udeležile seje nadzornega sveta in seje revizijske komisije ter sodelovale pri rešitvi odprtih vprašanj. Nadzorni svet je potrdil, da letno poročilo verodostojno odraža položaj banke in skupine ter hkrati predstavlja celostno vsebino o poslovanju za leto 2018 in s tem dopolnjuje informacije, ki so mu bile podane med poslovnim letom. Letno poročilo je nadzorni svet primerjal tudi z revidiranimi računovodskimi izkazi za poslovno leto 2018 in ugotovil, da so finančni rezultati, predstavljeni v letnem poročilu, skladni z revizijskim poročilom. Nadzorni svet meni, da sta uprava banke in nadzorni svet zadostila vsem zakonskim zahtevam v poslovnem letu 2018. Nadzorni svet ugotavlja, da je pooblaščeni zunanji revizor v svojem poročilu podal pozitivno mnenje na računovodske izkaze, ki v vseh bistvenih pogledih pošteno predstavljajo finančno stanje banke in skupine. Nadzorni svet na revizijsko poročilo revizijske družbe Deloitte Revizija d.o.o. nima pripomb in meni, da je poslovanje banke in skupine v letu 2018 potekalo v skladu s predpisi. Nadzorni svet na podlagi spoznanj o poslovanju banke med letom ter po skrbni preveritvi revidiranega letnega poročila in pozitivnega mnenja v revizijskem poročilu pooblaščenega revizorja brez pripomb potrjuje in sprejema Letno poročilo Abanke za poslovno leto 2018.

mag. Marko GARBAJS Predsednik nadzornega sveta


19

PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA IN NJENEGA OKOLJA

PREDSTAVITEV BANKE Abanka d.d. je banka s tradicijo v slovenskem bančnem prostoru. Njeni začetki segajo v leto 1955, ko je banka delovala kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Leta 1977 se je podružnica preimenovala v Jugobanko – Temeljno banko Ljubljana, ime Abanka pa je začela uporabljati 1. januarja 1990, ko se je preoblikovala v delniško družbo. 31. decembra 2002 se je Abanki pripojila Banka Vipa. Od takrat dalje je delovala pod imenom Abanka Vipa d.d. ali skrajšano Abanka d.d. Oktobra 2008 se je delnica Abanke uvrstila v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi, na kateri je bila do decembra 2013, ko so na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z 18. decembrom 2013 prenehale vse kvalificirane obveznosti banke. Republika Slovenije je 18. decembra 2013 vpisala in v celoti vplačala 15.000.000 novih delnic Abanke, tako da je 100-odstotna lastnica Abanke; 8. oktobra 2014 pa je Republika Slovenija vplačala še 100.000 novih delnic. V skladu z zavezo Evropski komisiji se je 5. oktobra 2015 Abanki Vipi d.d. pripojila Banka Celje d.d., ki je bila ustanovljena leta 1864 z ustanovitvijo Hranilnice mestne občine Celje. Združena banka se imenuje Abanka d.d., njen tržni delež (merjen z velikostjo bilančne vsote) je 31. decembra 2018 znašal 9,6 odstotka. Abanka je univerzalna banka z dovoljenjem za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. Prek mreže triinpetdesetih poslovalnic, razpršenih po vsej Sloveniji, z elektronskim bančništvom ter s svetovanjem in osebnim pristopom ponuja celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva do bančno-zavarovalniških storitev. Abanka je uveljavljena tudi v mednarodnem prostoru. V medbančnem poslovanju prek mreže korespondenčnih bank po vsem svetu izvaja kakovostno storitev za svoje stranke pri plačilnem prometu s tujino. Ponudbo Abanke s storitvami trgovanja z lastnimi nepremičninami je konec leta 2018 dopolnjevala še odvisna družba Anepremičnine d.o.o.

9,6 % tržni delež Abanke konec leta 2018


20

STORITVE BANKE Abanka je imela na dan 31. december 2018 dovoljenje za naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu Zakona o bančništvu (ZBan-2):

VRSTA STORITVE DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE

1. Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev DA

2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi: – potrošniške kredite, – hipotekarne kredite, – odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring), – financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z

diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting)

DA DA DA

DA

3. Finančni zakup (lizing, najem) dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen NE

4. Plačilne storitve DA

5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke DA

6. Izdajanje garancij in drugih jamstev DA

7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank: – z instrumenti denarnega trga, – s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, – s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, – z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, – s prenosljivimi vrednostnimi papirji

DA DA DA DA DA DA

8. Sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem DA

9. Svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij DA

10. Denarno posredništvo na medbančnih trgih NE

11. Upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem DA

12. Hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo DA

13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti DA

14. Oddajanje sefov DA

15. Investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI DA Abanka ima dovoljenje za naslednje dodatne finančne storitve po 6. členu Zakona o bančništvu (ZBan-2):

VRSTA STORITVE DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE

1. Posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo DA

2. Storitve upravljanja plačilnih sistemov NE

3. Upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje NE

4. Skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje DA

5. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih NE

6. Zastopanje pri finančnem zakupu (leasingu) in administrativne storitve za investicijske sklade DA


21

OSEBNA IZKAZNICA BANKE Abanka je vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani pod reg. št. vl.: 1/02828/00. Sedež: Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana Transakcijski račun: SI56 0100 0000 0500 021 SWIFT: ABANSI2X Davčna številka: 68297530 Identifikacijska številka za DDV: SI68297530 Matična številka: 5026024 Osnovni kapital: 151.000.000,00 evra Telefon: (01) 47 18 100 Spletni naslov: http://www.abanka.si Naslov e-pošte: [email protected] Facebook profil Abanka: https://www.facebook.com/abanka.vipa/ Facebook profil Akeš: https://www.facebook.com/akes.abanka/ LinkedIn profil Abanka: https://www.linkedin.com/company/87740/ YouTube kanal Abanka: https://www.youtube.com/user/abankavipa YouTube kanal Akeš: https://www.youtube.com/user/abankaakes

PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA V Skupini Abanka je bila 31. decembra 2018 poleg Abanke kot nadrejene družbe vključena še odvisna družba Anepremičnine d.o.o. z odvisno družbo Anekretnine d.o.o. v Črni gori. Shema, veljavna 31. decembra 2018

Abanka d.d. je 18. julija 2017 s kupcem Banka Sparkasse d.d., Ljubljana, podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega poslovnega deleža v odvisni družbi Aleasing d.o.o., Ljubljana. V pogodbi je bilo določeno, da bo poslovni delež prešel na kupca po izpolnitvi odložnih pogojev, ki so med drugim vključevali tudi pridobitev soglasja nadzornih organov. Konec marca 2018 sta Abanka d.d. kot prodajalec in Banka Sparkasse d.d. kot kupec družbe Aleasing d.o.o. potrdili, da so izpolnjeni vsi odložni pogoji, ki so bili potrebni za zaključek prodajnega postopka. Skladno s pogodbo je poslovni delež prešel na kupca s 1. aprilom 2018, ki je s tem datumom postal lastnik družbe Aleasing d.o.o., Ljubljana. Ker je bila v Abanki odpravljena naložba v kapital odvisne družbe Aleasing d.o.o. v višini 1.170 tisoč evrov, se je nominalna vrednost kapitalskega deleža Abanke d.d. v kapital odvisnih družb v letu 2018 zmanjšala z 9.448 tisoč evrov na 8.278 tisoč evrov. Odvisna družba Anepremičnine d.o.o. je v letu 2018 dokapitalizirala svojo odvisno družbo Anekretnine d.o.o. za 30 tisoč evrov in oslabila naložbe v odvisno družbo Anekretnine d.o.o. v višini 40 tisoč evrov.

Iz naslednje preglednice so razvidne dejavnost odvisnih družb v Skupini Abanka ter kapitalska udeležba in nominalna vrednost kapitalskega deleža banke na dan 31. december 2018 v primerjavi z 31. decembrom 2017.

Družba Dejavnost

Kapitalska udeležba

31. 12. 2018

Kapitalska udeležba

31. 12. 2017

Nominalna vrednost kapitalskega

deleža (v tisoč EUR) 31. 12. 2018

Nominalna vrednost kapitalskega

deleža (v tisoč EUR) 31. 12. 2017

Skupina Anepremičnine trgovanje z lastnimi nepremičninami 100,0 %

100,0 % 8.278 8.278

Aleasing d.o.o. leasing 0,0 %

100,0 % 0 1.170

mailto:[email protected]

https://www.facebook.com/abanka.vipa/

https://www.facebook.com/akes.abanka/

https://www.linkedin.com/company/87740/

https://www.youtube.com/user/abankavipa

https://www.youtube.com/user/abankaakes


22

Dejavnosti odvisnih družb Skupina Anepremičnine Družba Anepremičnine d.o.o. je nastala z izvedbo postopka oddelitve dela premoženja družbe Aleasing d.o.o. na družbo Anepremičnine d.o.o. in je bila vpisana v sodni register 31. maja 2013. Z dnem vpisa je nova družba poleg prevzema dela premoženja vstopila tudi kot pravna naslednica v vsa pravna razmerja oddeljenega premoženja prenosne družbe Aleasing d.o.o. Glavna dejavnost družbe je trgovanje z lastnimi nepremičninami, sedež je v Ljubljani. Direktor družbe je mag. Gregor Žvipelj, nadzorni svet pa so konec leta 2018 sestavljali predsednik nadzornega sveta Davorin Leskovar ter člana Maja Bogdanoski kot namestnica predsednika nadzornega sveta in Dejan Grum, kar je enaka sestava kot konec leta 2017. Družba opravlja celoten spekter dejavnosti upravljanja nepremičninskega portfelja, ki segajo od vodenja prodajnih postopkov, oddaje in prodaje nepremičnin, analize nepremičninskih projektov, gradnje in izvedbe dokončanja projektov, prevzemanja novega nepremičninskega portfelja na trgu oziroma prek oddelitev, posredovanja pri prodaji za tretje stranke, optimizacije upravljanja nepremičnin do upravljanja odvisnih družb v tujini. Družba ima vzpostavljen učinkovit sistem prodaje in trženja nepremičnin ter aktivno sodeluje pri posredovanju nepremičnin, zastavljenih v zavarovanje terjatev banke. Družba izvaja prodajo lastnih nestanovanjskih nepremičnin prek postopkov javnih dražb oziroma zbiranja nezavezujočih ali zavezujočih ponudb. Pomemben segment dejavnosti družbe predstavlja izvedba podpornih storitev, med katerimi gre izpostaviti cenitve nepremičninskega premoženja za banko in za stranke banke, izvedbo namenske porabe kontrole sredstev, analize prodajljivosti, trženje nepremičnin, upravljanje premoženja za nepremičnine v lasti banke ter svetovanje. Družba je osredotočena na centralizacijo upravljanja nepremičnin v Skupini Abanka ter na optimizacijo in učinkovitejše upravljanje nepremičninskega portfelja. Poglavitna naloga družbe je enotno, pregledno in vnaprej predvidljivo upravljanje nepremičninskega portfelja, s čimer se zasleduje cilj maksimizacije vrednosti in doseganja ustrezne donosnosti. Po potrebi se družba vključi v dokončanje projektov kot investitor. Družba Anepremičnine d.o.o. je tesno povezana s celotnim procesom nepremičninskih aktivnosti v Skupini Abanka v delu, ki se nanaša na komercialni del poslov, z odkupom nepremičnin v okviru skupine, prodajo, razvojem, investiranjem, iskanjem najemnikov, upravljanjem z nepremičninami, dezinvestiranjem in operativnim marketingom nepremičnin. V letu 2018 so bile realizirane številne aktivnosti razvoja in prodaje oziroma oddaje stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, ki jih je družba vodila za lasten račun, ter tudi pri opravljanju storitev izvajanja ocen vrednosti nepremičninskega premoženja za skupino. Geografsko območje poslovanja Skupine Anepremičnine je omejeno na Slovenijo in Črno goro, kjer je družba Anepremičnine d.o.o. v letu 2014 v Podgorici ustanovila svoje odvisno podjetje Anekretnine d.o.o. Direktor odvisne družbe Anekretnine d.o.o. je bil konec leta 2018 Slobodan Radović, odvisna družba pa v letu 2018 ni imela nadzornega sveta. Družba Aleasing d.o.o. Družba Aleasing, financiranje, svetovanje, trženje, d.o.o. (skrajšani naziv: Aleasing d.o.o.) je začela poslovati 11. februarja 2000, takrat še pod imenom Eurofin leasing. Z vstopom Abanke kot večinske lastnice se je Eurofin leasing 1. aprila 2004 preimenoval v Aleasing. K družbi Aleasing d.o.o. je bila 1. julija 2009 pripojena družba Vogo leasing d.o.o. iz Šempetra pri Gorici. Prevzemna družba Aleasing d.o.o. je vstopila kot pravna naslednica v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prej družba Vogo leasing d.o.o., ki je na slovenskem trgu delovala že od leta 1990. Družba Aleasing d.o.o. je bila do 31. marca 2018 v 100-odstotni lasti Abanke s sedežem v Ljubljani in poslovnima enotama v Celju in Šempetru pri Gorici (v letu 2012 se je sedež preselil iz Celja v Ljubljano). V skladu z zavezami Evropski komisiji je Abanka v letu 2017 zaključila prodajni postopek družbe. Sklenjena prodajna pogodba z Banko Sparkasse d.d., Ljubljana, je stopila v veljavo 1. aprila 2018, tako da družba Aleasing d.o.o. od tega dne dalje ni več sestavni del Skupine Abanka. Do dneva prodaje je družbo zastopal in vodil direktor mag. Nikolaj Fišer. Nadzorstvo nad vodenjem poslov družbe je opravljal tričlanski nadzorni svet, ki so ga do 31. marca 2018 sestavljali predsednik Davorin Leskovar, namestnik predsednika Jure Poljšak in članica Maja Bogdanoski, kar je bila enaka sestava kot konec leta 2017. Družba Aleasing d.o.o. je s svojo ponudbo leasing produktov dopolnjevala ponudbo storitev Skupine Abanka. Delovala je v relativno ozki in visoko specializirani tržni niši, temeljna produkta pa sta bila finančni leasing premičnin ter operativni leasing vozil. V okviru svoje osnovne leasing dejavnosti je aktivno tržila tudi prodajo zavarovalniških storitev.

http://www.mercator.si/kariera/kariera_v_mercatorju/trzenje


23

STRATEGIJA BANKE V letu 2018 smo sledili strateškim usmeritvam iz srednjeročne Strategije družbe Abanka d.d. za obdobje 2016–2019 in prenovljene strategije, ki jo je nadzorni svet potrdil 20. aprila 2018. V Poslovni strategiji Abanke za obdobje 2018–2020 so opisane tržne razmere in priložnosti Abanke, vrednote in finančni cilji ter ključni projekti za njihovo doseganje.

Poslanstvo in vizija banke V Abanki POVEZUJEMO Z ODLIČNOSTJO FINANČNIH STORITEV in se predstavljamo kot BANKA PRIJAZNIH LJUDI. To poslanstvo uresničujemo na temelju naših vrednot in osrednjih sposobnosti oziroma konkurenčnih prednosti.

Prijaznost je naša prepoznavna lastnost, saj smo prijazni do strank, za katere razvijamo naše bančne storitve, do partnerjev, s katerimi ustvarjamo našo uspešnost, do sodelavcev in do okolja, v katerem delujemo. Na vseh področjih poslujemo z odličnostjo, z iskanjem boljših poti v poslovanju in pri vsakdanjem delu, z razvojem storitev povečujemo zadovoljstvo ljudi in prispevamo k odličnosti družbe. Vir naše uspešnosti je partnerstvo, saj s sodelavci in partnerji vzpostavljamo dolgoročne odnose, ki temeljijo na spoštovanju, skrbnosti, iskrenosti, zaupanju in sodelovanju. Usmerjeni smo v inovativnost, poznamo smernice tehnološkega razvoja in z novostmi izboljšujemo tako svoje storitve kot poslovne procese. Osredotočeni smo na izvedbo, kar pomeni, da zastavljene cilje dosegamo vrhunsko in pravočasno. Ključni projekti za doseganje ciljev so: • odličnost zaposlenih in zadovoljstvo komitentov, • rast poslovanja, • izboljšanje učinkovitosti, • upravljanje tveganj, • informatika in digitalna preobrazba. Ključne strateške usmeritve banke so: • preoblikovanje v organizacijo, usmerjeno k uspešnosti, in izboljšanje uporabniške izkušnje komitentov, • optimiziranje ponudbe produktov in digitalizacija za izboljšanje uporabniške izkušnje, • optimiziranje števila zaposlenih in stroškov dela ter zmanjšanje zunanje porabe, • zmanjšanje obsega nedonosnih kreditov ter stalno nadgrajevanje ICAAP in ILAAP ter • izboljšanje učinkovitosti informatike in digitalna preobrazba. Abanka deluje na slovenskem trgu, za katerega je značilna zelo visoka bančna in nebančna konkurenca. Naša vizija nas usmerja, da postanemo PRVA BANKA V SLOVENIJI PO IZBIRI STRANK, ZAPOSLENIH IN INVESTITORJEV.

V Abanki POVEZUJEMO Z ODLIČNOSTJO FINANČNIH STORITEV in se predstavljamo kot BANKA PRIJAZNIH LJUDI.

PRVA BANKA V SLOVENIJI PO IZBIRI STRANK, ZAPOSLENIH IN INVESTITORJEV.


24

PLAN FINANČNEGA POSLOVANJA BANKE V LETU 2019 Finančni plan za leto 2019 je bil pripravljen jeseni 2018 na podlagi takratnih makroekonomskih napovedi in pričakovanj. Letni plan za Abanko in Skupino Abanka za leto 2019 s priloženimi finančnimi plani do leta 2021 je decembra 2018 potrdil nadzorni svet. Med ključnimi cilji Abanke bo tudi v letu 2019 poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji ter ključnimi strankami s pomembno osredotočenostjo na neobrestne prihodke. Izvajali bomo projekte iz strateškega programa pospešitve digitalne transformacije, nadaljevali bomo s posodobitvijo obstoječih poslovnih procesov, usmerjeni bomo v izboljšanje upravljanja tveganj z izboljšanjem ocenjevanja/merjenja, spremljanja in obvladovanja tveganj, nadgradnjo procesa notranjega ocenjevanja ustreznosti kapitala (ICAAP), skrbeli bomo za spodbudno okolje za zaposlene, predvsem z vzdrževanjem dobre klime in zavzetosti zaposlenih ter s promocijo bančnih vrednot, nadaljevali z učinkovitim izvajanjem kreditne aktivnosti in optimizacijo stroškov ter povečanjem navzkrižne prodaje, kar bo omogočilo donosno, varno in stabilno poslovanje ter povečalo ugled banke za investitorje. Hkrati pa bomo izvajali ukrepe za izboljšanje poslovanja s strankami, saj v skladu z vizijo želimo postati najboljša banka po izbiri strank, zaposlenih in investitorjev.

Med ključnimi cilji Abanke bo tudi v letu 2019 poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji ter ključnimi strankami s pomembno osredotočenostjo na neobrestne prihodke.


25

POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2018 IN PO KONCU POSLOVNEGA LETA

Pomembnejši poslovni dogodki v letu 2018 Pomembnejši poslovni dogodki v letu 2018 so bili: • spremembe v nadzornem svetu:

– nadzorni svet se je 20. aprila 2018 seznanil z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Petra Merca, ki je z 10. aprilom 2018 odstopil kot član nadzornega sveta Abanke d.d. Funkcijo člana nadzornega sveta je opravljal do 9. julija 2018;

– na 37. skupščini 17. maja 2018 je bil mag. Marko Garbajs ponovno imenovan za člana nadzornega sveta Abanke d.d., in sicer z začetkom mandata 5. oktobra 2018;

– nadzorni svet se je 22. maja 2018 seznanil z odstopno izjavo članice nadzornega sveta mag. Bernarde Babič, na podlagi katere ji je funkcija prenehala 5. julija 2018;

– na 38. skupščini banke 30. julija 2018 so se seznanili z odstopom dveh članov nadzornega sveta, in sicer dr. Petra Merca 9. julija 2018 in mag. Bernarde Babič 5. julija 2018. Za članico nadzornega sveta z začetkom mandata 31. julija 2018 je bila za štiriletno mandatno obdobje imenovana Varja Dolenc, MSc.;

– na 39. skupščini banke 21. septembra 2018 je bil za člana nadzornega sveta z začetkom mandata 22. septembra 2018 za štiriletno mandatno obdobje imenovan Miha Košak;

• bonitetne ocene bonitetnih agencij:

– bonitetna agencija Fitch Ratings je 26. aprila 2018 potrdila dolgoročno oceno kreditnega tveganja banke (Long–Term IDR) 'BB+' in stabilno oceno obetov (Outlook). Potrdila je tudi kratkoročno oceno kreditnega tveganja (Short–Term IDR) 'B', oceno vitalnosti banke (Viability Rating) 'bb+', oceno zunanje podpore (Support Rating) '5' in oceno praga zunanje podpore banke (Support Rating Floor) 'No Floor'. Dolgoročno oceno kreditnega tveganja in oceno vitalnosti banke agencija utemeljuje z močno kapitalsko osnovo banke, z obsežnimi likvidnostnimi rezervami banke in čvrsto strukturo virov financiranja ter relativno konservativno politiko upravljanja in nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Na dobro oceno pa vpliva tudi izboljšanje razmer v slovenskem gospodarskem okolju, kar se je odražalo v visoki gospodarski rasti in nadaljnjem razdolževanju podjetniškega sektorja;

– bonitetna agencija Moody's Investors Service je 26. oktobra 2018 zvišala oceno izhodiščne finančne moči banke z 'ba3' na 'ba1', hkrati je zvišala dolgoročno oceno kreditnega tveganja banke z 'Ba1' na 'Baa2' in kratkoročno oceno kreditnega tveganja z 'NP' na 'P-2' ter podelila stabilno oceno obetov. Abanka je z dodeljeno oceno ponovno dosegla investicijsko stopnjo;

• aktivnosti, povezane z odvisnimi družbami Skupine Abanka:

– Abanka d.d. je 18. julija 2017 s kupcem Banka Sparkasse d.d., Ljubljana, podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega poslovnega deleža v odvisni družbi Aleasing d.o.o., Ljubljana. V pogodbi je bilo določeno, da bo poslovni delež prešel na kupca po izpolnitvi odložnih pogojev, ki so med drugim vključevali tudi pridobitev soglasja nadzornih organov. Konec marca 2018 sta Abanka d.d. kot prodajalec in Banka Sparkasse d.d. kot kupec družbe Aleasing d.o.o. potrdili, da so izpolnjeni vsi odložni pogoji, ki so bili potrebni za zaključek prodajnega postopka. Skladno s pogodbo je poslovni delež prešel na kupca s 1. aprilom 2018, ki je s tem datumom postal lastnik družbe Aleasing d.o.o., Ljubljana;

• aktivnosti, povezane s prodajo portfelja nedonosnih terjatev: – Abanka d.d. je 21. marca 2018 z upravljavcem slabih posojil DDM Group sklenila pogodbo o prodaji portfelja nedonosnih

terjatev, ki je vseboval razpršene terjatve Abanke d.d. do različnih podjetij v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Črni gori;

• aktivnosti v zvezi s prodajo banke:

– nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, d.d., je 4. julija 2018 podal soglasje k mandatni pogodbi za izvedbo finančnih storitev pri prodaji Abanke d.d. z izbranim finančnim svetovalcem BNP Paribas iz Pariza;

• prenos investicijskih storitev in poslov iz naslova borznega posredovanja na Novo KBM d.d. – novembra 2018 je Abanka podpisala pogodbo o prenosu borznega posredovanja z Novo KBM d.d. Datum prenosa

dejavnosti je bil 31. december 2018;


26

• ustanovitev nove družbe Ahive, d.o.o.: – na 39. skupščini banke 21. septembra 2018 je skupščina soglašala z delitvijo – izčlenitvijo z ustanovitvijo nove družbe, kjer

družba Abanka d.d. nastopa kot prenosna družba, novoustanovljena družba pa se imenuje Ahive, upravljanje s terjatvami, d.o.o. Skupščina delničarjev je tudi soglašala z Delitvenim načrtom družbe Abanka d.d. za delitev z izčlenitvijo dela premoženja in prenos na novo družbo, ki ga je uprava banke sprejela 28. maja 2018, na podlagi katerega se je del premoženja, opredeljenega v tem Delitvenem načrtu, prenesel na novoustanovljeno družbo Ahive, d.o.o. Oddelitev je bila 22. oktobra 2018 vpisana v sodni register. Prenos poslovnega deleža v družbi Ahive, d.o.o. na kupca DDM Invest I AG je bil opravljen dne 26. oktobra 2018 in je pomenil izpeljavo dogovora, sklenjenega v pogodbi o prodaji terjatev z istim kupcem z dne 21. marca 2018.

Pomembnejši poslovni dogodki po koncu poslovnega leta Po koncu poročevalskega obdobja so nastopili naslednji dogodki: • aktivnosti v zvezi s prodajo banke:

– v letu 2019 so se nadaljevale aktivnosti v zvezi s prodajo Abanke d.d.; • izključitev banke iz članstva na Ljubljanski borzi:

– na zahtevo borznega člana ABANKA d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana, s trgovalno oznako ABALJ, je bila borzna članica s 1. februarjem 2019 izključena iz članstva na Ljubljanski borzi;

• spremembe v upravi banke:

– nadzorni svet je 18. marca 2019 sprejel dogovor o sporazumni prekinitvi funkcije člana uprave mag. Matevža Slapničarja s 30. junijem 2019.


27

EKONOMSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2018 TER NAPOVED ZA LETO 2019

Ekonomsko okolje v letu 2018 V letu 2018 so se nadaljevale relativno ugodne gospodarske razmere v svetu. Ob številnih geopolitičnih tenzijah, pri čemer je izstopal zlasti protekcionizem v svetovni trgovini (zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko), je bilo v drugi polovici leta 2018 vendarle zaznati prve znake upočasnjevanja rasti. Strokovnjaki evroobmočja za napovedovanje so jih ocenili le kot začasne. Tako je bil na primer močan padec nemške avtomobilske proizvodnje v tretjem četrtletju 2018 po ocenah analitikov odraz izvedbe potrebnega procesa prehoda na lahka vozila. Kljub temu je bilo pričakovati, da bo Kitajska prešla na obdobje nižje ravni gospodarske rasti, medtem ko bo trgovinska menjava med Evropsko unijo (EU) in Združenim kraljestvom (UK) po brexitu vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju ostala relativno neprizadeta. Zaskrbljenost glede svetovne trgovinske menjave, postopna normalizacija denarne politike v visoko razvitih gospodarstvih in volatilnost na finančnih trgih so v poletnih mesecih povzročile zaostrovanje pogojev financiranja, zlasti v nekaterih nastajajočih tržnih gospodarstvih. Mednarodni finančni trgi so bili previdni glede vlaganja v države z makroekonomskimi neravnovesji. Pri tem je v letu 2018 v smeri negativnih sprememb izstopala Italija. Po ocenah napovedovalcev ECB je stopnja rasti svetovne gospodarske aktivnosti brez evroobmočja v letu 2018 znašala 3,8 odstotka. Zunanje povpraševanje po izvozu evroobmočja pa je raslo po medletni stopnji 4,3 odstotka. Rast svetovnega gospodarstva je pozitivno učinkovala tudi na izvoz evroobmočja, ob tem da je obstoječo realno rast v evroobmočju spodbujalo tudi intenzivno domače povpraševanje.1 Še vedno zelo dobre razmere v mednarodnem okolju (evroobmočje in globalno) so v letu 2018 pozitivno vplivale tudi na slovensko gospodarstvo. Vrednost kazalnika PMI (Purchasing Managers Index) je decembra 2018 padla na najnižjo vrednost v zadnjih štirih letih. Če držijo ocene napovedovalcev evroobmočja, da je šlo le za začasna gibanja, potem slovenski delež absorpcije svetovnega povpraševanja po izvozu evroobmočja zadošča za nadaljnjo trdno in v primerjavi z evroobmočjem povprečno znatno višjo rast slovenskega gospodarstva.2 Po drugi strani pa je ob tem treba omeniti, da je Slovenija odpravila vsa makroekonomska neravnovesja oziroma je že v času velike krize vzpostavila tudi močne temelje za odprto tržno in še konkurenčnejšo ekonomijo. Geografska in produktna diverzifikacija izvoza sta se zato nadaljevali, čeprav zagotovo je in bo slovensko gospodarstvo močno vezano na veliki evropski gospodarski trg in denarno ureditev. Slovenija je tako od začetka leta 2016 iz četrtletja v četrtletje povečevala razliko v medletni stopnji rasti BDP glede na povprečje evroobmočja. V tretjem četrtletju 2018 je slovensko gospodarstvo (prilagojeno za vpliv sezone in koledarja) doseglo 5-odstotno medletno stopnjo rasti BDP v primerjavi s povprečno 1,6-odstotno stopnjo rasti evroobmočja.3 Posledično se je bistveno hitreje kot v povprečju evroobmočja zviševal BDP na prebivalca (porast za okoli 1,5 tisoč evrov na prebivalca glede na konec predhodnega leta). Zaupanje potrošnikov je tako preko domače porabe vse močneje prispeval k visoki gospodarski rasti. Ob njej je naraščal delež podjetij s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, anketna brezposelnost se je v tretjem četrtletju 2018 znižala na le 5 odstotkov. Povprečna rast plač je bila do oktobra 3,4-odstotna, za dobro odstotno točko medletno višja, vendar je bila dinamika realnih stroškov na enoto dela še naprej pod povprečjem evroobmočja, zlasti primerjalno na druge nove članice, kar ni ogrozilo stroškovne izvozne konkurenčnosti. Tako kot predhodno leto (12 odstotkov medletno) so se hitro povečevale tudi bruto investicije, predvsem investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte, v stroje in transportno opremo. Še vedno zelo močno je h gospodarski rasti prispevala menjava s tujino. Plačilnobilančni položaj Slovenije je bil v konstantno močnem sedaj že neravnovesnem (več kakor 7 odstotkov) presežku tekočega računa. Takšno pozitivno formalno neravnovesje je omogočalo nadaljnje razdolževanje in prestrukturiranje ter javnofinančno konsolidacijo v okviru ustreznih ekonomskih politik, kar vse zmanjšuje domače vzroke za tvegano poslovanje. Inflacija se je ob zmanjševanju zunanjih dejavnikov (cen energentov) proti koncu leta 2018 znižala in bila podpovprečna glede na evroobmočje. K njej so v zadnjem obdobju bolj prispevali domači dejavniki, ki so na strani povpraševanja dvigovali cene storitev.4

Po prvi oceni Statističnega urada Republike Slovenije se je bruto domači proizvod v letu 2018 realno povečal za 4,5 odstotka, v tekočih cenah je njegova vrednost znašala 45.948 milijonov evrov, kar je nominalno za 6,9 odstotka več kot v letu 2017. Čeprav je bila rast izvoza manjša kot v letu 2017, je k visoki gospodarski rasti pomembno prispevalo zunanje povpraševanje, saj se je izvoz v letu 2018 povečal za 7,2 odstotka; domače trošenje, ki postaja čedalje pomembnejše, se je povečalo za 4,6 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007.5

1 Vir: Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za evroobmočje, december 2018. Frankfurt: Evropska centralna banka. 2 Vir: Pogled 2019, december 2018. Ljubljana: Združenje Manager. 3 Vir: Statistika evroobmočja, https://www.euro-area-statistics.org/macro-economic-indicators?cr=eur&lg=sl. 4 Vir: Gospodarska in finančna gibanja, januar 2019. Ljubljana: Banka Slovenije.

Povzetek makroekonomskih gibanj, januar 2019. Ljubljana: Banka Slovenije. Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019, januar 2019. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

5 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 28. februar 2019, http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7966.


28

POMEMBNEJŠI MAKROEKONOMSKI KAZALNIKI

Opomba: * Ocena Statističnega urada Republike Slovenije, ** Napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Vir: Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019, januar 2019. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, januar 2019, in Statistični urad Republike Slovenije (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7875 in https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7966 in https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H280S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2).

Bančno okolje v letu 2018 Spodbujevalna denarna politika je v razvitih gospodarstvih še naprej podpirala gospodarsko rast, v ZDA jo je nadomestila spodbujevalna fiskalna politika. V tem pogledu sta bili srednjeročno pomembni dve dejstvi:

i) Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) je s koncem 2018 zaključila program kvantitativnega sproščanja. Svet ECB namerava še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere. ii) ECB je ohranjala ključne obrestne mere tudi vse leto 2018 nespremenjene (v veljavi od 16. 3. 2016): obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja (0,00 odstotka) ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila (0,25 odstotka) in odprto ponudbo mejnega depozita (–0,40 odstotka). V letu 2018 se je približala cilju denarne politike »blizu, vendar pod 2 odstotkoma ravni letne inflacije«, pri čemer je v strukturi želene ravni inflacije skoraj polovični prispevek spremembe cen energentov.

Oba ukrepa denarne politike, ob predhodno omenjenem potencialnem ohlajanju gospodarske rasti, dajeta večjo verjetnost scenariju dolgoročno nizke ravni obrestnih mer v prihodnosti.6 Glede na navedeno je bilo pričakovati, da se bo nadaljeval pritisk na stroškovno učinkovitost in donosnost bank. Banke so v letu 2018 veliko vložile v nove poslovne strategije in sisteme učinkovitega upravljanja. Investicijska aktivnost podjetij, ki jo financirajo banke, se je odvijala ob drugačnih standardih odločanja, kot so veljali pred veliko krizo. Mednarodni finančni trgi so po petih letih od sanacije bančnega sistema v Sloveniji formalno potrdili zaupanje v prestrukturirane sistemske slovenske banke s ponovno dodelitvijo bonitete v okviru investicijskega ranga, med njimi tudi Abanki d.d. še pred izvedenim procesom privatizacije. Kapitalsko in likvidnostno ustrezne baselskim standardom so prestrukturirane sistemske banke s tem močno znižale tudi tveganje dolgoročnega financiranja s strani evropskih finančnih trgov. Rezultati poslovanja so pokazali, da so se ambiciozno z novimi poslovnimi strategijami in sistemi upravljanja vključile v visoko konkurenčno domače in tuje poslovno okolje. Bančni sistem v Sloveniji je v letu 2018 nadalje močno zmanjšal delež slabih posojil, na raven srednjega oziroma nizkega tveganja. Delež nedonosne (NPE) izpostavljenosti bank se je do novembra 2018 zmanjšal na 4,2 odstotka oziroma 1,8 milijarde evrov, delež nedonosnih posojil (NPL) pa na 6,0 odstotka oziroma 1,7 milijarde evrov. Banke so z letom 2018 uspešno prešle na nov standard računovodskega poročanja MSRP 9, ki v bistveni meri tudi nadgrajuje koncept upravljanja s temeljnim – kreditnim tveganjem. Ob tem so banke močno izkoristile dvig standarda in zaupanja potrošnikov oziroma domačega povpraševanja. S svojimi poslovnimi modeli in produkti so se hitro prilagajale strukturi takšnega povpraševanja. Medletna rast posojil gospodinjstvom je bila novembra primerljiva z oktobrom, znašala je 7,1 odstotka. Stopnja rasti potrošniških posojil je novembra znašala 11,7 odstotka, stanovanjskih pa 4,7 odstotka medletno,7 pri čemer se je stopnja rasti kreditiranja ob hitri rasti cen nepremičnin zaradi nezadostne ponudbe upočasnjevala. Značilno za postkrizno obdobje v Sloveniji je, da je prirast posojil pri gospodinjstvih bistveno večji kot pri nefinančnih družbah. Neto finančni tok posojil bank 6 Vir: Sklepi o denarni politiki – sporočilo za javnost, januar 2019. Frankfurt: Evropska centralna banka;

Autumn 2018 Economic Forecast: »sustained but less dynamic growth amid high uncertainty«; november 2018. Bruselj: Evropska komisija.

7 Vir: Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2019. Ljubljana: Banka Slovenije.

2015 2016 2017 2018

BDP v mio EUR (tekoče cene) 38.863 40.357 43.000 45.948*

Bruto domači proizvod (real. st. rasti, v %) 2,3 3,1 4,9 4,5*

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.836 19.547 20.815 22.182*

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega, v %) 1,0 1,1 2,1 1,5**

Stopnja brezposelnosti (reg., v %) 12,3 11,2 9,5 8,2**

Stopnja brezposelnosti (ank., v %) 9,0 8,0 6,6 5,5**

Inflacija, konec leta (v %) -0,4 0,5 1,7 1,4

Inf lacija, povprečje leta (v %) -0,5 -0,1 1,4 1,7

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7875

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7966

https://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2017/html/ecb.mp171026.sl.html


29

gospodinjstvom je bil pozitiven (stanje posojil se je povečevalo) že v začetku leta 2014 in je strmo naraščal vse do leta 2017 (643 milijonov evrov neto prirasta posojil).8 V letu 2018 so na njegovo omejitev vplivali tudi makro bonitetni ukrepi nadzornika, naprej pri stanovanjskih in pozneje še pri potrošniških posojilih. V strukturi so močno prevladovala dolgoročna posojila z znatnim deležem financiranja po fiksni obrestni meri. Pozitiven neto finančni tok posojil bank nefinančnim družbam se je pojavil v začetku leta 2015 in je ostajal na skromni ravni (224 milijonov evrov neto prirasta posojil v letu 2017). Rast posojil nefinančnim družbam je ostajala v novembru 2018 zmerna, le 3,1 odstotka medletno. Kakovost kreditnega portfelja bank se je še naprej izboljševala. Razmerje med obstoječimi sredstvi in vlogami je nakazovalo presežne zmogljivosti. Povečevale so se vloge nebančnega sektorja v okolju nizkih obrestnih mer z močno tendenco v smeri rasti deleža vpoglednih vlog. S povečevanjem deleža dolgoročnih posojil se je povečevala ročnostna neusklajenost, vendar je bilo tveganje ob visoki likvidnosti bank zmerno. Po prvih ocenah je bila donosnost bank v letu 2018 precej ugodna, rezultirala je iz prirasta obrestnih prihodkov, dobrega poslovanja na neobrestnem delu in še vedno sproščanja oslabitev in rezervacij. Kapitalska ustreznost je bila visoka in je ustrezala najnovejšim standardom bančnega nadzora, posledično je bilo solventnostno tveganje na najnižji ravni. Domače ekonomsko okolje je ostajalo stabilno kljub pričakovanemu ohlajanju gospodarske rasti, predvsem pri domačih uradnih institucijah. Veliko večja so bila tveganja v okolici sistema, ki so bila tudi bolj nepredvidljiva.9

Napoved za leto 2019 Po pričakovanjih OECD bo svetovna gospodarska aktivnost v prihodnjem obdobju ostala razmeroma stabilna, a šibkejša kot v letu 2018. Tudi za leto 2018 je OECD v novembru navzdol revidiral predhodni napovedi (majska in septembrska napoved). Za leto 2018 ocenjuje za odstotno točko nižjo svetovno gospodarsko rast kot napovedovalci ECB, in sicer 3,7 odstotka. Za obe leti, 2019 in 2020, napoveduje enako, to je 3,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva. Gospodarska konjunktura v evroobmočju je prav tako revidirana rahlo navzdol, na 1,9 odstotka oziroma 1,8 odstotka v letih 2018 in 2019. Nižja napoved gospodarske rasti za evroobmočje v letu 2020 ostaja nespremenjena pri 1,6 odstotka. Revizija OECD se nanaša tudi na za Slovenijo najpomembnejše trgovinske partnerice: Nemčijo, Francijo in Italijo. Največje negativne spremembe napovedi je zaslediti pri slednji. V splošnem OECD opaža umirjanje rasti in veliko nastajajočih težav oziroma potencialnih dejavnikov tveganj, zato poziva k večjemu mednarodnemu sodelovanju ali pa pripravi na poslovanje v zahtevnejših časih. Osrednji cilj denarne politike naj bi ECB dosegla šele v drugi polovici leta 2020, kar pomeni, da OECD v tem obdobju pričakuje potencialno zelo majhne spremembe ključnih obrestih mer navzgor, čeprav tveganja višje inflacije v svetu obstajajo (cena nafte, carine). Dolgoročne obrestne mere ostajajo na nizkih ravneh v obravnavanem obdobju, z izjemo Italije. Učinek prelivanja deželnega tveganja Italije je po oceni OECD obvladljiv. Za Slovenijo je napovedana 4,4-odstotna rast (2018), 3,6-odstotna (2019) in glede na dosedanjo relativno visoko postkrizno dinamiko rasti le še 2,7-odstotna rast v letu 2020. Slovenija je po relativni odprtosti ekonomije (vsota izvoza in uvoza glede na BDP) vidna na svetovnem zemljevidu analitikov OECD. Relativna povezanost nemškega in kitajskega gospodarstva v globalnem pogledu je po oceni OECD takšna, da bi padec povpraševanja Kitajske za 2 odstotni točki znižal BDP Nemčije za 0,15 odstotne točke. Seveda Slovenija tudi neposredno izvaža v ZDA in na Kitajsko. Kljub vsemu bi bili po ocenah napovedovalcev Banke Slovenije učinki visokih carin v avtomobilski in jeklarski industriji z vidika celotnega gospodarstva relativno neboleči.10 Domači uradni instituciji UMAR in Banka Slovenije pričakujeta, da se bo v letih 2019 in 2020 gospodarska rast Slovenije nadaljevala in se bo gibala med 4 in 3 odstotki. K blagemu upočasnjevanju gospodarske rasti v letu 2019 bosta prispevala nekoliko nižja prispevka menjave s tujino in investicij, obratno pa bosta delovala prispevka zasebne in državne potrošnje. Sočasno bo na umirjanje rasti vplivalo tudi postopno povišanje rasti stroškov dela, zato v prihodnjih letih ni pričakovati nadaljnjega izboljševanja izvozne konkurenčnosti. Na rast stroškov dela bosta poleg dogovorjenega znatnega povišanja v sektorju države vplivala tudi neustrezna kakovost oziroma pomanjkanje ustreznih kadrov na ponudbeni strani trga dela. Investicijska aktivnost bo kljub temu bogata v vseh segmentih, tako v gradbeništvu (stanovanjske in infrastrukturne investicije) kot tudi pri investicijah v opremo in stroje. Spodbujala jo bosta zlasti visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in pričakovani dobri poslovni rezultati. Inflacija v Sloveniji bo po napovedih UMAR do leta 2020 nekoliko presegla 2 odstotka, k temu bosta prispevala predvsem močno zvišanje cene nafte in postopna krepitev rasti cen storitev. Ob nadaljnji rasti povpraševanja in krepitvi stroškovnih pritiskov (delo, surovine in materiali, storitve) se bo postopno zviševanje rasti cen v prihodnjih letih nadaljevalo. Slovenija bo nadaljevala z občutnim, vendar rahlo nižjim presežkom na tekočem računu plačilne bilance kot posledice presežka trgovinske (blagovne, storitvene) bilance in primanjkljaja primarnih in sekundarnih dohodkov (7 do 6 odstotkov BDP). Ob še vedno razmeroma ugodni pričakovani rasti tujega povpraševanja bo slovensko gospodarstvo v letih 2019 in 2020 vzdrževalo solidno rast izvoza.11 8 Vir: Statistika finančnih računov, lastni preračuni, december 2018. Ljubljana: Banka Slovenije. 9 Vir: Poročilo o finančni stabilnosti, december 2018. Ljubljana: Banka Slovenije;

EBA Risk Dashboard Q3-2018, december 2018. EBA, https://eba.europa.eu/risk-analysis-and-data/risk-dashboard. 10 Vir: OECD Economic Outlook, november 2018, http://www.oecd.org/eco/outlook/economic-outlook/;

Autumn 2018 Economic Forecast: »sustained but less dynamic growth amid high uncertainty«; november 2018. Bruselj: Evropska komisija.

11 Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2018, september 2018. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj; Napoved makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2018. Ljubljana: Banka Slovenije.


30

Nadaljnja rast kreditne aktivnosti bank in dostopnost do ugodnih virov financiranja bosta ob precejšnjih lastnih sredstvih omogočili nadaljevanje kreditiranja investicijskega cikla podjetij. Pričakovati je, da se bo ob uresničitvi ugodnih makroekonomskih okoliščin in nadaljevanju okolja nizkih ali rahlo povišanih obrestnih mer še naprej krepilo kreditno povpraševanje. Ob postopnem prenehanju sproščanja rezervacij bo dobiček bank predvidoma nekaj manjši kot v preteklih letih. Gibanje kazalnikov kreditnega tveganja se bo postopno obrnilo v smeri povečanega tveganja.12

Tveganja za uresničitev napovedi izhajajo predvsem iz zunanjega okolja, med njimi izstopajo povezana geopolitična tveganja in stopnjevanje protekcionističnih ukrepov. Stabilnost slovenskega pravno-ekonomskega okolja in pripravljenost na nove izzive poslovanja v okviru visoko konkurenčnega mednarodnega okolja kličeta po novi razvojni strategiji, tako na primer z vidika davčne reforme, staranja prebivalstva, zajezitve bega možganov, investiranja v večjo in dostopnejšo ponudbo stanovanj, ter tudi po preskoku v ustvarjanje višje dodane vrednosti. Domača tveganja za uresničitev napovedi predstavljajo zato predvsem potrebne strukturne reforme in sedaj (po uspešno izvedenih ekonomskih politikah v času velike krize) nujno potrebna močnejša konsolidacija javnih financ.

12 Vir: Poročilo o finančni stabilnosti, december 2018. Ljubljana: Banka Slovenije.


31

FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA SKUPINE IN BANKE V konsolidirane izkaze Skupine Abanka za leto 2018 sta bili poleg Abanke kot nadrejene banke vključeni še odvisna družba Aleasing (vključen poslovni izid tekočega leta do 31. marca 2018) in Skupina Anepremičnine. V konsolidirane izkaze Skupine Abanka za leto 2017 sta bili poleg Abanke kot nadrejene banke vključeni še odvisna družba Aleasing in Skupina Anepremičnine. Učinki prehoda na MSRP 9 so podrobneje prikazani v računovodskem delu letnega poročila, in sicer v pojasnilu 44, medtem ko so v poslovnem delu prikazani le nekateri učinki v primerjavi s koncem leta 2017. Zaradi spremembe računovodske usmeritve obračunavanja davka na finančne storitve so se v izkazu poslovnega izida spremenili primerjalni podatki za leto 2017; več je razkrito v pojasnilu 1.25. v računovodskem delu. Zaradi nematerialnosti odvisnih družb so v grafih prikazani le podatki za Abanko.

ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA V pogojih visoke likvidnosti in okolju še vedno zelo nizkih obrestnih mer ter močne konkurence smo nadaljevali s prestrukturiranjem banke in uresničevanjem strateških ciljev, pospešitvijo digitalne transformacije, nadaljnjo posodobitvijo poslovnih procesov, racionalizacijo stroškov in hkrati uspeli doseči odlične poslovne rezultate.

Čiste obresti Skupine Abanka so v letu 2018 znašale 61.075 tisoč evrov, kar je za 16,8 odstotka manj v primerjavi z letom 2017, v Abanki pa so čiste obresti znašale 60.610 tisoč evrov, in sicer so bili obrestni prihodki nižji za 14,4 odstotka in obrestni odhodki za 0,2 odstotka. Nižje čiste obresti so predvsem posledica nižjih obrestnih prihodkov, in sicer zaradi nižjih povprečnih realiziranih obrestnih mer kreditov strankam, ki niso banke, in naložb v dolžniške vrednostne papirje (zapadlost obveznice DUTB).

Abanka je imela 9,0-odstotni tržni delež čistih obresti v letu 2018 (v letu 2017: 11,1 odstotka), obrestna marža pa je znašala 1,64 odstotka (v letu 2017: 1,98 odstotka). Čiste opravnine Skupine Abanka so v letu 2018 znašale 36.869 tisoč evrov, kar je za 1,5 odstotka več v primerjavi z letom 2017, v Abanki pa so dosegle 36.937 tisoč evrov. Največ čistih opravnin je banka ustvarila s plačilnim prometom in kartičnim poslovanjem.

Neto ostali neobrestni prihodki (brez čistih opravnin) Skupine Abanka so v letu 2018 znašali 27.256 tisoč evrov (v letu 2017: 10.680 tisoč evrov), v Abanki pa so v letu 2018 znašali 27.433 tisoč evrov, kar pomeni, da so bili za 63,9 odstotka višji v primerjavi z letom 2017. Povečanje neto ostalih neobrestnih prihodkov v letu 2018 je predvsem posledica dobičkov iz kreditov iz naslova prodaje nedonosnih terjatev.

BRUTO DOHODEK ABANKE V LETU 2018 V PRIMERJAVI Z LETOM 2017 (zneski v tisoč EUR)

11,7 % tržni delež čistih opravnin v letu 2018 (v letu 2017: 11,7 %)

60.610

36.93727.433

71.915

36.380

10.394

0

15.000

30.000

45.000

60.000

75.000

90.000

Čiste obresti Čiste opravnine Neto ostali neobrestniprihodki

v tis

oč E

UR

2018 2017


32

Stroški poslovanja Skupine Abanka so v letu 2018 znašali 73.047 tisoč evrov, kar je za 4,1 odstotka manj kot v letu 2017, v Abanki pa so v letu 2018 znašali 71.033 tisoč evrov. Z racionalizacijo stroškov in z zmanjšanjem števila zaposlenih je banka uspela povečati stroškovno učinkovitost, saj so bili stroški za 2,4 odstotka oziroma za 1.764 tisoč evrov manjši kot v letu 2017. Brez upoštevanja stroškov prestrukturiranja so stroški poslovanja znašali 69.784 tisoč evrov in so bili nižji kot v letu 2017 za 1,7 odstotka, vrednostno za 1.201 tisoč evrov.

Skupina Abanka je v letu 2018 neto ukinila oslabitve in rezervacije v višini 17.928 tisoč evrov, od tega oblikovala rezervacije v višini 78 tisoč evrov in ukinila oslabitve v višini 18.006 tisoč evrov. V Abanki so neto ukinjene oslabitve in rezervacije znašale 17.265 tisoč evrov (v letu 2017: 1.943 tisoč evrov). V letu 2018 je banka odpravila oslabitve kreditov strankam, ki niso banke, v višini 18.104 tisoč evrov ter oblikovala oslabitve za kredite bankam v višini 19 tisoč evrov, za dolžniške vrednostne papirje v višini 251 tisoč evrov, za opredmetena osnovna sredstva v višini 283 tisoč evrov in za druga finančna sredstva v višini 210 tisoč evrov. Banka je oblikovala rezervacije za pravno nerešene tožbe v višini 4.460 tisoč evrov in za zaslužke zaposlencev v višini 32 tisoč evrov, ukinila pa je rezervacije v višini 4.416 tisoč evrov za zunajbilančne obveznosti. Skozi postavko dobičkov iz kreditov pa je banka v višini 4.678 tisoč evrov oblikovala druge rezervacije za nekatera jamstva, ki jih je prevzela nasproti kupcu iz naslova prodaje nedonosnih terjatev. V letu 2018 je Skupina Abanka ustvarila 70.081 tisoč evrov dobička pred davki, konsolidirani dobiček po davkih pa je znašal 65.592 tisoč evrov. Abanka je ustvarila 71.212 tisoč evrov dobička pred davki, ki se je odrazil v 12,5-odstotni donosnosti kapitala. Banka je po upoštevanju davka iz dohodka pravnih oseb v višini 4.475 tisoč evrov ustvarila dobiček po davkih v višini 66.737 tisoč evrov, kar je zaradi prej navedenih razlogov za 24.117 tisoč evrov več kot v primerljivem obdobju leto prej. Donosnost kapitala po davkih je bila v obravnavanem obdobju 11,7-odstotna.

38.189

25.609

7.235

38.248

27.176

7.373

0

10.000

20.000

30.000

40.000

Stroški dela Splošni in administrativnistroški

Stroški amortizacije

v tis

oč E

UR

2018 2017

PRIMERJAVA STROŠKOV POSLOVANJA ABANKE V LETIH 2018 IN 2017 (zneski v tisoč EUR)

VPLIV POSAMEZNIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA NA DOBIČEK ABANKE LETA 2018 V PRIMERJAVI Z LETOM 2017 (zneski v mio EUR)

42,6

66,7+0,6

+17,0

+1,8+10,0

+5,3+0,7

-11,3

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

v m

io E

UR

Čisti dobiček

1.-12.2017 Čiste obresti Čiste opravnine

Neto ostali prihodki

Stroški poslovanja

Oslabitve

Rezervacije Davki

Čisti dobiček

1.-12.2018

2018

52,6 %37,3 %

10,1 %

Stroški dela38.18953,8 %

Splošni in administrativni stroški

25.60936,0 %

Stroški amortizacije7.235

10,2 %

2018

2017


33

ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA Konsolidirana bilančna vsota je ob koncu leta 2018 znašala 3.731.542 tisoč evrov in se je glede na konec leta 2017 povečala za 2,1 odstotka. Obseg poslovanja odvisnih družb je znašal 21.998 tisoč evrov (konec leta 2017: 64.931 tisoč evrov) in je predstavljal 0,6-odstotni delež v konsolidirani bilančni vsoti (konec leta 2017: 1,8 odstotka). Po izločitvi medsebojnih razmerij je bila konsolidirana bilančna vsota Skupine Abanka za 2.829 tisoč evrov višja od bilančne vsote Abanke. Bilančna vsota Abanke je ob koncu leta 2018 znašala 3.728.713 tisoč evrov in je bila za 2,0 odstotka višja od bilančne vsote konec leta 2017.

V konsolidirani bilančni aktivi so krediti strankam, ki niso banke, konec leta 2018 znašali 1.952.759 tisoč evrov in so imeli 52,3-odstotni strukturni delež v vseh sredstvih skupine. Glede na konec leta 2017 so se znižali za 0,7 odstotka. V Abanki so bili krediti strankam, ki niso banke, ob koncu leta 2018 realizirani v višini 1.959.283 tisoč evrov, kar pomeni, da so se glede na konec leta 2017 znižali za 1,2 odstotka oziroma za 22.854 tisoč evrov, njihov delež v bilančni aktivi banke pa se je zmanjšal s 54,2 odstotka na 52,5 odstotka. Glavnino zmanjšanja predstavljata prodaja nedonosnih kreditov v letu 2018 in vpliv prehoda na nov računovodski standard MSRP 9 s 1. januarjem 2018. V strukturi kreditov nebančnemu sektorju so ob koncu leta 2018 s 46,2 odstotka največji delež zavzemali krediti prebivalstvu (konec leta 2017: 42,9 odstotka), sledili pa so jim krediti velikim podjetjem z 22,7 odstotka (konec leta 2017: 24,6 odstotka) ter krediti malim in srednje velikim podjetjem s 17,4 odstotka (konec leta 2017: 16,3 odstotka). Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah so v Skupini Abanka konec leta 2018 znašali 538.234 tisoč evrov in v Abanki 537.269 tisoč evrov, krediti bankam pa so v Skupini Abanka oziroma v Abanki konec leta 2018 znašali 30.784 tisoč evrov. Povišanje denarja v blagajni, stanja na računih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah konec leta 2018 glede na konec leta 2017 za 30,6 odstotka v skupini oziroma za 30,5 odstotka v Abanki je predvsem posledica presežne likvidnosti v sistemu. Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so konec leta 2018 znašale 1.122.190 tisoč evrov in so bile enake naložbam Abanke v vrednostne papirje, saj odvisna družba v svojih bilancah ni izkazovala poslovanja z vrednostnimi papirji. Skupne naložbe v vrednostne papirje so se glede na konec leta 2017 povečale za 15.875 tisoč evrov oziroma za 1,4 odstotka. Naložbe Abanke v lastniške vrednostne papirje so konec leta 2018 znašale 43.463 tisoč evrov, kar pomeni, da so se zmanjšale za 5,9 odstotka. Med temi naložbami se 24.717 tisoč evrov nanaša na Sklad za reševanje bank. Naložbe Abanke v dolžniške vrednostne papirje so konec leta 2018 znašale 1.078.727 tisoč evrov in so ob koncu leta 2018 imele 96,1-odstotni strukturni delež v portfelju vrednostnih papirjev. Zaradi vpliva prehoda na MSRP 9 so se dolžniški vrednostni papirji zmanjšali za 26.892 tisoč evrov, kar pomeni, da so se v letu 2018 povečali za 45.490 tisoč evrov.

54,2 %

12,9 %30,3 %

2,6 %

Krediti strankam, ki niso banke

1.959.28352,6 %

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB

in vpogl. vloge pri bankah ter krediti bankam

568.05315,2 %

Naložbe v vrednostne papirje

1.122.19030,1 %

Drugo79.1872,1 %

2018

2017

STRUKTURA AKTIVE IN PASIVE ABANKE NA DAN 31. 12. 2018 IN 31. 12. 2017 (zneski v tisoč EUR)

78,3 %

3,1 %

0,4 %15,8 %2,4 %

Finančne obveznosti do strank, ki niso

banke2.935.223

78,7 %

Finančne obveznosti do bank

119.1233,2 %

Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev

13.6440,4 %

Kapital583.38415,6 %

Drugo77.3392,1 %

2018

2017


34

Konsolidirana bilančna pasiva je bila ob koncu leta 2018 sestavljena iz 3.148.135 tisoč evrov obveznosti in 583.407 tisoč evrov kapitala. Bilančna pasiva Abanke je bila sestavljena iz 3.145.329 tisoč evrov obveznosti in 583.384 tisoč evrov kapitala. Gibanje kapitala je podrobneje predstavljeno v poglavju Celotni kapital in delniška struktura. Med obveznostmi Skupine Abanka so največji delež predstavljali depoziti strank, ki niso banke, ki so ob koncu leta 2018 znašali 2.934.448 tisoč evrov in so skupaj s krediti strank v višini 5 tisoč evrov konec leta 2018 znašali 2.934.453 tisoč evrov. Depoziti strank, ki niso banke, so se glede na konec leta 2017 povečali za 2,8 odstotka oziroma za 78.904 tisoč evrov. V Abanki so depoziti strank, ki niso banke, ob koncu leta 2018 znašali 2.935.218 tisoč evrov in so skupaj s krediti strank v višini 5 tisoč evrov konec leta 2018 znašali 2.935.223 tisoč evrov. Depoziti strank, ki niso banke, so se glede na konec leta 2017 povečali za 2,6 odstotka oziroma za 74.521 tisoč evrov. V strukturi pasive so imeli 78,7-odstotni delež. Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank so bile ob koncu leta 2018 enake finančnim obveznostim Abanke do bank in so znašale 119.123 tisoč evrov. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2017 so se povečale za 5,2 odstotka. Konec leta 2018 banka ni imela finančnih obveznosti do centralne banke, višje finančne obveznosti do bank so posledica zmanjšanja vlog bank za 32,6 odstotka, medtem ko so se krediti bank povečali za 15,5 odstotka glede na konec leta 2017. Obveznosti Skupine Abanka iz izdanih vrednostnih papirjev so enake obveznostim Abanke iz tega naslova. Konec leta 2018 so znašale 13.644 tisoč evrov in so se v letu dni povečale za 4,8 odstotka. Potrdila o vlogah so konec leta 2018 v celoti predstavljala obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev.

3.656,0

3.728,7

+125,6+18,6

-30,0-22,9 -2,7

-1,7 -1,2 -13,0

3.500,0

3.550,0

3.600,0

3.650,0

3.700,0

3.750,0

3.800,0

3.850,0

3.900,0

v m

io E

UR

Sredstva31. 12. 2017

Blag., rč. pri CB in vp. vl.

bank Krediti strankam Lastniški VP

Dolžniški VP

Osnovna sredstva

Ostala aktiva

Sredstva31. 12. 2018

Kapitalske naložbe

2018

3.656,0 3.728,7

+5,9+74,0

+0,6 +4,4-7,6 -4,6

3.500,0

3.550,0

3.600,0

3.650,0

3.700,0

3.750,0

3.800,0

3.850,0

3.900,0

v m

io E

UR

Obveznosti in kapital

31. 12. 2017

Finančne obveznosti

do bank

Finančne obveznosti do strank

Potrdila o vlogah Rezervacije Kapital

Obveznosti in kapital

31. 12. 2018Ostala pasiva

2018

SPREMEMBE V AKTIVI IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE NA DAN 31. 12. 2018 V PRIMERJAVI Z 31. 12. 2017 (zneski v mio EUR)

SPREMEMBE V PASIVI IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE NA DAN 31. 12. 2018 V PRIMERJAVI Z 31. 12. 2017 (zneski v mio EUR)


35

POSLOVANJE SKUPINE V LETU 2018

Poslovanje s pravnimi osebami Leta 2018 je bilo poslovanje na področju pravnih oseb zaznamovano z izrazito nizkimi obrestnimi merami in rahlim padcem kreditiranja gospodarskih subjektov v slovenskem prostoru. Razloge je treba iskati predvsem v izjemno visoki likvidnosti v gospodarstvu, kar je rezultat ukrepov Evropske centralne banke. Zaradi nastale situacije so se še naprej zniževali nivoji, pri katerih smo banke zaračunavale nadomestila pravnim subjektom za stanja sredstev na transakcijskih računih. Tako kot v letu 2017 so tudi v letu 2018 še naprej padale obrestne mere, pri čemer je treba poudariti, da so aktivne obrestne mere padale hitreje kot pasivne. To je posledično rezultiralo v nižji neto obrestni marži. Gospodarstvo je v poslovnem letu 2018 intenzivno povpraševalo po investicijskih kreditih in kreditih za financiranje trajnih obratnih sredstev. Poleg tega smo beležili tudi povpraševanje po refinanciranju obstoječih kreditov, kar je povzročilo cenovne pritiske na obstoječem portfelju banke. Pomemben dejavnik pri refinanciranju je dejstvo, da je večje število podjetij uspešno zaključilo prestrukturiranje in se jim je pomembneje izboljšala tudi boniteta. Zaradi pozitivnega gospodarskega okolja so predvsem izvozniki na svojih ciljnih trgih povečali prodajo. Tako so bile investicije v gospodarstvu usmerjene v širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter tudi na nova področja poslovanja. Zelo pozitivno gledamo na dejstvo, da smo zaznali tudi povečan investicijski ciklus v podjetjih, ki poslujejo v domačem okolju. To so predvsem tista podjetja, ki so bila do sedaj zadržana pri širitvi obstoječih zmogljivosti, sedaj pa je ta tudi za njihovo poslovanje postala nujnost. Beležili smo naložbe v novo strojno opremo in tudi v nepremičnine, potrebne za nemoten potek proizvodnega procesa. Zelo pomembno je, da je bila na slovenskem bančnem trgu razpoložljiva široka paleta različnih virov financiranja. Financiranje malih in srednjih podjetij smo pogosto izpeljali v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom ter tudi z viri SID banke. Dodati je treba, da so se podjetja v vedno večji meri odločala za različne oblike ščitenja obrestne mere. Segment poslovanja z malimi in srednjimi podjetji je še naprej strateški segment poslovanja banke, banka pa bo tako kot do sedaj svoje aktivnosti intenzivno izvajala tudi na področju poslovanja z velikimi gospodarskimi družbami. Temu smo prilagodili tudi naše aktivnosti in cilje ter jih oblikovali v smeri strategije banke. Za kakovostnejše spremljanje portfelja strank in nadaljnjo krepitev individualnega oblikovanja rešitev smo kadrovsko okrepili našo komercialno ekipo. Skrbimo za stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, da bi zagotavljali najvišjo kakovost storitev. Pomemben poudarek smo namenili ohranjanju obstoječih strank, celoviti obravnavi in nadgradnji medsebojnega sodelovanja s povečano stopnjo opremljenosti z bančnimi produkti. Zelo aktivni smo bili pri pridobivanju novih komitentov, in sicer predvsem tistih, ki jim lahko ponudimo celovito paleto bančnih produktov in storitev. Pri tem smo zasledovali našo strateško usmeritev, da vzpostavimo ali povečamo sodelovanje s tistimi komitenti, ki imajo boljšo bonitetno oceno. To je v letu 2018 rezultiralo v nadaljnjem izboljšanju kreditnega portfelja. Ponudba storitev strankam mikro segmenta je na voljo v večjih poslovalnicah v vseh glavnih podružnicah, s čimer smo strankam omogočali lažjo dostopnost finančnih storitev na celotnem območju Slovenije. Komercialne aktivnosti smo krepili s sodelovanjem z različnimi skladi in strateškimi partnerji, kot so obrtne in gospodarske zbornice, Slovenski podjetniški sklad, regionalne agencije za spodbujanje razvoja in občine, ki so usmerjeni v spodbujanje in pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Z aktivno in stalno prisotnostjo na trgu smo vseskozi opozarjali nase, iskali in izkoriščali tržne priložnosti, vzdrževali dobre poslovne odnose z obstoječimi mikro podjetji in podjetniki ter pridobivali nove komitente. Dokumentarno poslovanje je tako kot v preteklih letih tudi v letu 2018 predstavljalo pomembno komplementarno storitev pri financiranju oziroma spremljanju in izvedbi domačih in mednarodnih komercialnih poslov. Zaradi preteklih pozitivnih izkušenj komitentov glede pomembnosti uporabe instrumentov dokumentarnega poslovanja, ki predstavljajo dodatno zaščito in so pripomogli k uspešnemu zaključku poslov, je že več let opazen trend povečanja povpraševanja po omenjenih produktih. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, da se iz leta v leto povečuje obseg dokumentarnih poslov in da je Abanka po oceni komitentov odlična partnerica pri njihovi izvedbi, so v zagotovitvi celovite ponudbe vseh produktov dokumentarnega poslovanja, strokovni izvedbi poslov, svetovanju in pomoči komitentom pri izbiri ustreznega instrumenta ter skrbi za nenehen razvoj storitev v smeri digitalizacije. Posebej pomembna sta individualni pristop in prilagoditev ponudbe oziroma same izvedbe poslov specifičnim potrebam posameznega komitenta. Abanka svoje dolgoletne izkušnje skupaj z izkušnjami komitentov že več let uspešno izmenjuje z izvedbo strokovnih srečanj, kar vpliva na dolgoletno sodelovanje oziroma krepitev partnerskega odnosa tako z obstoječimi uporabniki storitev dokumentarnega poslovanja kot tudi z novimi. Posebna pozornost je bila v letu 2018 namenjena razvoju in trženju digitalnih rešitev. Vedno večje število strank uporablja sodobne rešitve Abanet com in Abamobi com. Stranke, ki opravljajo storitve dokumentarnega poslovanja pri poslovanju z uvoznimi akreditivi, izmenjujejo podatke preko spletne banke Abanet com. Vedno večja je stopnja brezgotovinskega poslovanja, povečuje se poraba poslovnih kartic, pri katerih vse več komitentov uporablja varnostne pakete, predvsem storitev SMS obveščanje – Abasms. Trend povečevanja teh produktov in storitev se bo v prihodnje z gotovostjo povečeval, in sicer na podlagi


36

uveljavitve direktive PSD2 in takojšnjih plačil. V letu 2018 smo uvedli mobilno denarnico – Abadenarnica, ki omogoča plačevanje tudi s poslovnimi karticami.

Za izboljšanje uporabniške izkušnje ter s poudarkom na kakovostnem medsebojnem sodelovanju nameravamo še naprej povečevati raven kakovosti storitev z upoštevanjem želja in pričakovanj naših komitentov tako pri obstoječih kot tudi pri novih produktih. S ciljnimi akcijami smo tako usmerjeni k povečanju obsegov plačilnega prometa, števila prodajnih mest, opremljenih z našimi POS-terminali, števila izdanih poslovnih kartic in števila uporabnikov mobilnih storitev Abasms com in Abamobi com. Pomen novih tehnologij in digitalizacije lahko naše stranke zasledijo pri vsakodnevnem poslovanju z našo banko. V naši inovativni poslovalnici Abasvet na svojevrsten in zanimiv način omogočamo strankam srečanje z digitalnim svetom. STRUKTURA KREDITOV IN DEPOZITOV V ABANKI PO SEGMENTIH NA DAN 31. 12. 2018 IN 31. 12. 2017 (zneski v tisoč EUR)

Krediti Skupine Abanka pravnim osebam in samostojnim podjetnikom so ob koncu leta 2018 znašali 1.047.020 tisoč evrov in so se glede na konec leta 2017 zmanjšali za 4,6 odstotka. Krediti Abanke pravnim osebam in samostojnim podjetnikom pa so ob koncu leta 2018 znašali 1.053.585 tisoč evrov in so se glede na konec leta 2017 zmanjšali za 7,0 odstotka oziroma za 78.978 tisoč evrov. Približno četrtino zmanjšanja predstavljata prodaja nedonosnih kreditov v letu 2018 in vpliv prehoda na MSRP 9 s 1. januarjem 2018.

Depoziti in krediti pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov v Abanki so ob koncu leta 2018 znašali 847.605 tisoč evrov in so se glede na konec 2017 znižali za 3,6 odstotka oziroma za 31.967 tisoč evrov; od tega so se depoziti znižali za 31.472 tisoč evrov na 847.600 tisoč evrov, medtem ko so se krediti strank v letu dni zmanjšali za 495 tisoč evrov na 5 tisoč evrov.

43,1 %

28,5 %

19,2 %

6,1 %

2,9 %

0,2 %

Velika podjetja444.42442,2 %

SME340.89232,3 %

Država184.12617,5 %

Druge finančne organizacije

45.1894,3 %

Samostojni podjetniki

36.1493,4 %

Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom

2.8050,3 %

KREDITI

2018

2017

Posebna pozornost je bila v letu 2018 namenjena razvoju in trženju digitalnih rešitev. Vedno večje število strank uporablja sodobne rešitve Abanet com in Abamobi com.

8,3 % tržni delež kreditov pravnim osebam konec leta 2018 (konec leta 2017: 9,0 %)

50,2 %

17,6 %

17,0 %

8,1 %

5,0 %

2,2 %

SME408.81648,2 %

Velika podjetja137.83216,3 %

Druge finančne organizacije

164.49219,4 %

Samostojni podjetniki

87.95010,4 %

Država28.7343,4 %Neprofitni izvajalci

storitev gospodinjstvom

19.7752,3 %

DEPOZITI

2018

2017


37

Poslovanje s prebivalstvom V letu 2018 smo na področju poslovanja s prebivalstvom uspešno poslovali, sledili smo zastavljenim ciljem ter presegli planirane poslovne cilje in tako povečali tržni delež. Našim strankam ponujamo širok nabor produktov, zato smo precej aktivnosti usmerjali v izobraževanje zaposlenih. Zavedamo se pomena ustreznega strokovnega znanja in veščin zaradi zahtevnosti posameznih produktov in procesov. Ustrezna usposobljenost bančnikov se pozitivno odraža v optimizaciji postopkov, skrajšanju porabe časa za prodajo storitve in na drugi strani povečanega zadovoljstva stranke. V Abanki si prizadevamo vzpostaviti dolgoročno sodelovanje s stranko, zato smo tudi v letu 2018 ključne aktivnosti usmerjali v vzpostavitev in nadaljevanje ohranitve dobrih odnosov s strankami s celovito ponudbo bančnih produktov, vzporedno prodajo produktov, strokovnim svetovanjem, osebnim pristopom (osebnim in privatnim bančništvom) in strokovno pomočjo v Kontaktnem centru. Z optimizacijo poslovalnic smo te preoblikovali v prodajno-svetovalne poslovalnice z visoko dodano vrednostjo. Strankam nudimo celovito ponudbo finančnih storitev na enem mestu, tako Abanka kot zavarovalna posrednica na trgu zavarovalniških storitev ponuja strankam zavarovalniške storitve že od novembra 2003. Na področju bančno-zavarovalniških produktov in investicijskih skladov sodelujemo s Skupino Triglav. V času digitalizacije banka svojim uporabnikom ponuja sodobne elektronske in mobilne produkte in tako uspešno zasleduje poslovni cilj pridobiti čim več novih strank z osebnim računom. Za še uspešnejšo uporabljamo različne promocijske kanale za doseganje večje prepoznavnosti storitev med potencialnimi strankami. Dosegli smo uspešne prodajne rezultate, predvsem pri prodaji mobilne banke Abamobi in obročne kartice Visa Electron. Uspešno smo razvili nov produkt Abadenarnica, ki ga tudi uspešno prodajamo našim strankam.

Abanka ima razvejano poslovno mrežo po vsej Sloveniji. V letu 2018 smo zaradi koncentracije poslovalnic na Celjskem zaprli Poslovalnico Ljubljanska Celje in Poslovalnico Šempeter Celje, dodatno pa smo zaprli še Poslovalnico Prevalje in Poslovalnico Pražakova v Ljubljani. Strankam je v sklopu Glavne podružnice osrednja Slovenija na voljo edinstvena bančna poslovalnica Abasvet, v kateri preusmerjamo klasično bančno poslovalnico v banko prihodnosti ter sledimo dobi digitalizacije. Skupaj z ostalimi področji banke sodelujemo pri izboljšanju in optimiziranju postopkov in procesov, kar pozitivno vpliva tudi na stranke, predvsem s hitrim odzivom in zagotavljanjem kakovostnih storitev.

8,3 % tržni delež depozitov pravnih oseb konec leta 2018 (konec leta 2017: 8,9 %)

V času digitalizacije banka svojim uporabnikom ponuja sodobne elektronske in mobilne produkte, še vedno pa je naš poslovni cilj pridobiti čim več novih strank z osebnim računom.


38

STRUKTURA KREDITOV PREBIVALSTVU IN DEPOZITOV PREBIVALSTVA V ABANKI NA DAN 31. 12. 2018 IN 31. 12. 2017 (zneski v tisoč EUR)

Krediti prebivalstvu so v Skupini Abanka konec leta 2018 znašali 905.739 tisoč evrov in so se glede na konec leta 2017 povečali za 4,2 odstotka. Krediti Abanke, odobreni prebivalstvu, pa so konec leta 2018 znašali 905.698 tisoč evrov. Glede na konec leta 2017 so se povečali za 6,6 odstotka oziroma za 56.124 tisoč evrov.

Depoziti prebivalstva Abanke so ob koncu leta 2018 znašali 2.087.618 tisoč evrov. Glede na konec leta 2017 so se povečali za 5,3 odstotka, vrednostno za 105.993 tisoč evrov.

65,2 % 27,0 %

5,7 %

2,1 %

Stanovanjski krediti591.73265,3 %

Potrošniški krediti

245.38527,1 %

Limiti na TRR48.1465,3 %

Plačilne in kreditne kartice

20.4342,3 %

2018

2017

9,5 % tržni delež kreditov prebivalstvu konec leta 2018 (konec leta 2017: 9,5 %)

11,4 % tržni delež depozitov prebivalstva konec leta 2018 (konec leta 2017: 11,5 %)

54,3 %

25,3 %

18,0 %2,4 %

Transakcijski račun1.176.242

56,3 %

Varčevalni račun568.35627,2 %

Vezane vloge304.47114,6 %

Ostali depoziti38.5481,9 %

2018

2017


39

Poslovanje z bankami in vrednostnimi papirji Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah ter krediti bankam so v Skupini Abanka konec leta 2018 znašali 569.018 tisoč evrov. V Abanki je stanje na bilančnih postavkah denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki, vpogledne vloge pri bankah in krediti bankam konec leta 2018 znašalo 568.053 tisoč evrov in se je glede na konec leta 2017 povečalo za 20,2 odstotka. Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank so konec leta 2018 znašale 119.123 tisoč evrov in so bile enake finančnim obveznostim Abanke do bank. Konec leta 2018 so bile za 5,2 odstotka višje kot konec leta 2017. Pri upravljanju portfelja dolžniških vrednostnih papirjev trgovalne in bančne knjige smo nadaljevali s konservativno in preudarno naložbeno politiko, kar pomeni investiranje v visoko likvidne naložbe višje kreditne bonitete. Upravljanje portfelja bančne knjige je prav tako potekalo v skladu s poslovnim in finančnim planom za leto 2018 ter tekočo likvidnostno situacijo. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je bilo ob koncu leta višje od prvotnega plana za leto 2018, predvsem kot posledica dodatnega investiranja presežne likvidnosti v vrednostne papirje. Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so bile konec leta 2018 enake naložbam Abanke v vrednostne papirje. Znašale so 1.122.190 tisoč evrov in so se glede na konec leta 2017 povečale za 1,4 odstotka. Portfelj vrednostnih papirjev sestavljajo lastniški in dolžniški vrednostni papirji. Tudi obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev Skupine Abanka so bile ob koncu leta 2018 enake obveznostim iz izdanih vrednostnih papirjev Abanke. Konec leta 2018 so znašale 13.644 tisoč evrov in so se glede na konec leta 2017 povečale za 4,8 odstotka. Abanka ohranja vlogo pomembnega primarnega vpisnika obveznic Republike Slovenije, opravlja pa tudi vlogo uradnega vzdrževalca likvidnosti za slovenske državne obveznice na trgu MTS Slovenija. V zadnjih letih je Abanka z različnimi dejavnostmi stalno povečevala obseg prometa na primarnem in sekundarnem trgu slovenskih državnih obveznic in postala pomembna igralka tako na lokalnem kot mednarodnem trgu. To dejstvo podkrepijo tudi zadnje mednarodne izdaje državnih obveznic in domače izdaje menic RS, kjer smo aktivno sodelovali kot soorganizatorji in na lokalnem trgu dosegali zavidljiv tržni delež. Abanka je bila skupaj z uglednimi tujimi bančnimi skupinami izbrana kot soorganizatorica pri izdaji (angl. Co-Lead), odgovorna za povečanje izdaje 10-, 17- in 27-letnih obveznic v višini 1,25 milijarde evrov. Izdajo smo v sodelovanju z ostalimi bankami iz sindikata uspešno plasirali na mednarodni in lokalni trg. To potrjuje dejstvo, da je Abanka prepoznana kot pomembna partnerica pri zagotavljanju likvidnosti slovenskih državnih vrednostnih papirjev med domačimi in tujimi institucionalnimi investitorji.

Plačilni promet Abanka je v letu 2018 v domačem in čezmejnem plačilnem prometu v okviru plačilnih sistemov Target in sistema plačil majhnih vrednosti izvedla 18,3 milijona transakcij kreditnih plačil v vrednosti 22.534,6 milijona evrov. Obseg domačih in čezmejnih plačil se je glede na leto 2017 povečal za 6,3 odstotka po številu nalogov ter za 1,2 odstotka po vrednosti nalogov. Poleg tega je banka interno obdelala še 9,3 milijona transakcij kreditnih plačil v vrednosti 11.071,3 milijona evrov. Banka je v sistemu domačega plačilnega prometa povečala tržni delež posredovanih nalogov na 16,4 odstotka. Abanka je pomembna udeleženka sistema direktnih bremenitev v SEPA DD. V letu 2018 je preko tega plačilnega sistema izvršila 7,0 milijona eksternih transakcij in 1,7 milijona internih transakcij direktnih bremenitev v skupni vrednosti 351,8 milijona evrov. Z obsegom eksternih transakcij direktnih bremenitev je banka dosegla 23,5-odstotni tržni delež.

Kartično in bankomatsko poslovanje Konec leta 2018 je bilo izdanih 470.919 kartic, kar je za 3,4 odstotka več kot ob koncu leta 2017. Največji delež med vsemi karticami ima kartica Ba Maestro (59,3 odstotka), ki je kartica osebnega računa. V letu 2018 je bilo z izdanimi karticami Abanke opravljenih 33,3 milijona transakcij, kar je za 10,3 odstotka več kot v letu 2017, v skupni vrednosti 1.607,6 milijona evrov, kar je za 7,6 odstotka več kot leto prej. Abanka ima dobro razvito mrežo prodajnih mest za vse vrste kartičnih produktov, katerih posli potekajo na lastnih terminalih POS ali na terminalih drugih bank. V okviru sklenjenih pogodb s trgovci je bilo v letu 2018 opravljenih z vsemi vrstami kartic 33 milijonov transakcij, kar je za 13,4 odstotka več kot v letu 2017, v vrednosti 1.362,9 milijona evrov, kar je za 11,5 odstotka več kot leto prej.


40

Abanka je ob koncu leta 2018 poslovala z 259 bankomati. Z zmanjšanjem števila bankomatov za devetindvajset in s tržnim deležem v višini 16,4 odstotka je na tretjem mestu po velikosti bankomatske mreže. Na bankomatih Abanke je bilo opravljenih 9,2 milijona transakcij dviga gotovine v skupni vrednosti 1.009,8 milijona evrov.

Borznoposredniško poslovanje in plemenite kovine Skupni promet članov na Ljubljanski borzi je v letu 2018 dosegel 674.644 tisoč evrov. Abanka je ustvarila 24.262 tisoč evrov prometa, s čimer je dosegla deveto mesto med člani borze oziroma 3,6-odstotni tržni delež med člani borze. Na tujih trgih je Abanka opravila za 12.631 tisoč evrov prometa. Abanka je po 159. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov prenesla opravljanje investicijskih storitev in poslov iz naslova borznega posredovanja na Novo KBM d.d. Prenos na Novo KBM je bil izveden na dan 31. december 2018. V letu 2018 smo na sedežu Abanke in v 19 poslovalnicah prodali 126,51 kg (v letu 2017: 81,1 kg) zlatih naložbenih palic in kovancev v skupni vrednosti 4.492 tisoč evrov (v letu 2017: 2.986 tisoč evrov) ter na sedežu Abanke in v štirih poslovalnicah odkupili 28,03 kg (v letu 2017: 26,37 kg) zlatih naložbenih palic in kovancev v skupni vrednosti 28.030 tisoč evrov (v letu 2017: 26.372 tisoč evrov).

Skrbniške in administrativne storitve Abanka je v letu 2018 ohranila vodilni položaj na trgu pri izvajanju skrbniških storitev za investicijske sklade in pokojninske sklade. Ključni dosežek v letu 2018 predstavlja uspešna prilagoditev izvajanja skrbniških storitev za investicijske sklade novim zakonskim določbam ZISDU-3B in regulatornim zahtevam delegirane Uredbe Komisije (EU) 2016/438. Te prinašajo nove naloge in odgovornosti do skrbniške banke tako pri izvajanju funkcije nadzora nad sredstvi kot tudi hrambe finančnih instrumentov investicijskih skladov. Skladno z zakonskimi določbami smo višjim standardom varnosti sredstev uspešno prilagodili tudi izvajanje skrbniških storitev za pokojninske sklade in notranje sklade zavarovalnic. Abanka ima v slovenskem prostoru najdaljšo tradicijo pri izvajanju administrativnih storitev za investicijske sklade. Dolgoletne strokovne izkušnje nam omogočajo, da administrativne storitve izvajamo tudi za pokojninske sklade in notranje sklade zavarovalnic. Celovito paleto storitev ponujamo tudi za alternativne investicijske sklade s širšimi naložbenimi politikami, ki se vse bolj uveljavljajo tudi v slovenskem finančnem prostoru. Abanka svojo ponudbo dopolnjuje tudi s skrbniškimi storitvami po ZTFI, s čimer domačim institucionalnim strankam omogoča storitve vodenja skrbniških računov vrednostnih papirjev.

Abanka ima dobro razvito mrežo prodajnih mest za vse vrste kartičnih produktov, katerih posli potekajo na lastnih terminalih POS ali na terminalih drugih bank.

259 bankomatov v lasti Abanke konec leta 2018

Ostajamo vodilna banka za skrbniške storitve za investicijske sklade in pokojninske sklade. Ponujamo tudi skrbniške in administrativne storitve za alternativne investicijske sklade.


41

Celotni kapital in delniška struktura Ob koncu leta 2018 je celotni kapital Skupine Abanka znašal 583.407 tisoč evrov, celotni kapital Abanke pa 583.384 tisoč evrov. Glede na konec leta 2017 se je celotni kapital Abanke povečal za 0,8 odstotka oziroma za 4.441 tisoč evrov. Dobiček je v letu 2018 kapital povečal za 66.737 tisoč evrov, izplačilo dividend pa je vplivalo na znižanje kapitala za 42.620 tisoč evrov. Zaradi prehoda na MSRP 9 se je zadržani dobiček zvišal za 10.937 tisoč evrov in akumulirani drugi vseobsegajoči donos se je znižal za 29.486 tisoč evrov. Na znižanje kapitala sta vplivali tudi izčlenitev dela terjatev na odvisno družbo, ki je zmanjšala zadržani dobiček za 646 tisoč evrov, in znižanje akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa za 498 tisoč evrov, na povečanje kapitala pa je vplivalo tudi povečanje zadržanega dobička za 17 tisoč evrov, ki predstavljajo druge spremembe. Celotni kapital je konec leta 2018 predstavljal 15,6 odstotka bilančne pasive, konec leta 2017 je bil strukturni delež kapitala banke večji, saj je znašal 15,8 odstotka. Na 37. skupščini 17. maja 2018 se je skupščina delničarjev Abanke seznanila, da je bilančni dobiček banke za leto 2017 znašal 60.456.785,06 evra in je vključeval preostanek čistega dobička leta 2017 v višini 38.357.934,65 evra ter stanje zadržanega dobička ob koncu leta 2017 v višini 22.098.850,41 evra. Skupščina delničarjev banke je sklenila, da se del bilančnega dobička za leto 2017 v višini 42.619.927,39 evra uporabi za izplačilo dividend, preostanek bilančnega dobička iz leta 2017 v višini 17.836.857,67 evra pa ostane nerazporejen kot zadržani dobiček. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Abanke je konec leta 2018 znašal 3.333 tisoč evrov (od leta prej se je zmanjšal za 29.984 tisoč evrov, od tega zaradi prehoda na MSRP 9 za 29.486 tisoč evrov), rezerve iz dobička so konec leta 2018 znašale 58.384 tisoč evrov (kar je za 6.674 tisoč evrov več kot leto prej) in zadržani dobiček je znašal 88.208 tisoč evrov (v letu 2018 povečanje za čisti dobiček v višini 66.737 tisoč evrov, zmanjšanje za 42.620 tisoč evrov za izplačilo dividend, povečanje za 10.937 tisoč evrov zaradi prehoda na MSRP 9, zmanjšanje za 646 tisoč evrov zaradi izčlenitve dela terjatev na odvisno družbo, zmanjšanje za 6.674 tisoč evrov za razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička in povečanje v višini 17 tisoč evrov za druge spremembe). Revidirana knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. december 2018, izračunana na podlagi 15.100.000 delnic, znašala 38,63 evra (konec leta 2017: 38,34 evra). Izračunana je bila kot razmerje med vsoto vseh sestavin kapitala in številom vpisanih delnic ob koncu decembra 2018, med sestavine kapitala je vključen tudi čisti dobiček leta 2018. Osnovni kapital banke je ob koncu leta 2018 znašal 151.000 tisoč evrov. Republika Slovenija je 18. decembra 2013 vpisala in v celoti vplačala 15.000.000 novih delnic (ABKS) Abanke, tako da je postala 100-odstotna lastnica Abanke in imetnica 15.000.000 navadnih imenskih kosovnih delnic z glasovalno pravico. Odločba Evropske komisije je omogočila Vladi Republike Slovenije, da je s sklepom z dne 25. septembra 2014 dokončno potrdila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti Abanke, med drugim tudi preostanek dokapitalizacije banke v višini 243.000 tisoč evrov. Skupščina banke je 3. oktobra 2014 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, in sicer s stvarnim vložkom delničarja Republike Slovenije v obveznicah v višini 242.999.943,49 evra, in vplačilom v denarju v višini 56,51 evra. V skladu s sklepom 29. skupščine banke je Republika Slovenija 8. oktobra 2014 vplačala 100.000 novih delnic v vrednosti 243.000 tisoč evrov, povišanje osnovnega kapitala banke v višini 1.000.000,00 evra pa je bilo v sodni register vpisano 10. oktobra 2014. Po povečanju osnovni kapital Abanke znaša 151.000.000,00 evra in ga sestavlja 15.100.000 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. V skladu z zavezo Evropski komisiji se je 5. oktobra 2015 Abanki Vipi d.d. pripojila Banka Celje d.d. Po pripojitvi Banke Celje je osnovni kapital Abanke ostal nespremenjen v višini 151.000 tisoč evrov, osnovni kapital Banke Celje pa je bil prenesen med kapitalske rezerve Abanke, ki so konec leta 2017 znašale 282.459 tisoč evrov in se v letu 2018 niso spremenile. Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu je konec leta 2018 znašal 10,00 evra. Banka Celje je 16. decembra 2014 prejela odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, na podlagi katere je bila izvedena dokapitalizacija banke. Obstoječi osnovni kapital Banke Celje v višini 16.980 tisoč evrov je bil 16. decembra 2014 zmanjšan na 0 evrov, nato je bila banka dokapitalizirana s 190 milijoni evrov. Najprej so v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje odločbe ter so predstavljale osnovni kapital banke in podrejene finančne instrumente. Po zmanjšanju osnovnega kapitala na 0 evrov se je osnovni kapital banke hkrati povečal za 50 milijonov evrov in kapitalske rezerve za 140 milijonov evrov, Republika Slovenija pa je postala edina lastnica banke. Osnovni kapital banke, ki je torej po dokapitalizaciji znašal 50 milijonov evrov, je bil razdeljen na 5 milijonov novih navadnih kosovnih delnic s pripadajočim zneskom 10 evrov, emisijska vrednost delnice je znašala 38 evrov. Polovica dokapitalizacije banke je bila realizirana z denarnimi vložki, druga polovica pa s prejemom obveznic Republike Slovenije.


42

DELNIČAR BANKE

Z vidika preglednosti finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter javnimi podjetji Abanki d.d. ni treba poravnavati izgube iz poslovanja in zagotoviti kapitala, saj je Abanka v letu 2018 ustvarila dobiček v višini 66.737 tisoč evrov. Izdaje delnic in dokapitalizacije – Abanka Pred obdobjem uveljavitve Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih leta 1999 je bilo v treh emisijah izdanih 3.162.362 delnic v vrednosti 13.196.302,79 evra. Po tem obdobju pa so bile izvedene naslednje dokapitalizacije (dokapitalizacija v letu 2002 zaradi pripojitve Banke Vipa d.d. v višini 536.038 delnic ni upoštevana): v letu 2001 v višini 337.638 delnic v vrednosti 5.752.695,52 evra, v letu 2003 v višini 763.962 delnic v vrednosti 15.206.554,58 evra, v letu 2005 v višini 700.000 delnic v vrednosti 26.289.434,15 evra in v letu 2008 v višini 1.700.000 delnic v vrednosti 102.000.000,00 evra. Na 26. skupščini delničarjev 8. aprila 2013 je bilo sprejeto zmanjšanje osnovnega kapitala banke, tako da se je osnovni kapital banke, ki je na dan 8. april 2013 znašal 30.045.067,60 evra in je bil razdeljen na 7.200.000 rednih imenskih kosovnih delnic, zmanjšal po poenostavljenem postopku za 22.845.067,60 evra, tako da je po zmanjšanju znašal 7.200.000,00 evra. Zmanjšanje se je izvedlo zaradi kritja dela izgube poslovnega leta 2012 v višini 22.845.067,60 evra v breme osnovnega kapitala banke. Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala banke je bilo vpisano v sodni register 21. maja 2013. Do 17. decembra 2013 (tj. do izdaje odločbe Banke Slovenije z dne 17. decembra 2013) je osnovni kapital banke znašal 7.200.000,00 evra in je bil razdeljen na 7.200.000 navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je bilo 7.198.874 delnic v nematerializirani obliki, 1.126 delnic pa v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD. Glasovalno pravico je imelo 4.676.340 delnic. 2.513.321 delnicam v lasti družb Zavarovalnica Triglav, d.d., HIT, d.d., SOD, d.d., in Mobitel, d.d., so bile v januarju 2011 odvzete glasovalne pravice na podlagi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vse izdane delnice so bile vplačane v celoti. Na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. decembra 2013 so z 18. decembrom 2013 v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti Abanke Vipe d.d., vključno z osnovnim kapitalom Abanke Vipe d.d., ki je predstavljal vse delnice Abanke Vipe d.d. z oznako ABKN. V sodnem registru so bili istega dne izvršeni ustrezni vpisi, navedene delnice pa so bile posledično izbrisane iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, d.d. Hkrati z zmanjšanjem osnovnega kapitala Abanke Vipe d.d. na nič je bil 18. decembra 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. decembra 2013 in odločbe Banke Slovenije o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke z dne 18. decembra 2013 osnovni kapital Abanke Vipe d.d. povečan na 150.000.000,00 evra z izdajo 15.000.000 novih navadnih imenskih kosovnih delnic z glasovalno pravico. V sodnem registru so bili istega dne izvršeni ustrezni vpisi, navedene delnice pa so bile posledično vpisane v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Novo skupno število delnic z glasovalno pravico, na katere je bil razdeljen osnovni kapital Abanke Vipe d.d., je tako od 18. decembra 2013 znašalo 15.000.000. Republika Slovenija je bila po vpisu novih delnic ABKS imetnica 15.000.000 delnic ABKS, kar je predstavljalo 100 odstotkov vseh izdanih delnic Abanke Vipe d.d. V skladu s sklepom 29. skupščine banke, ki je bila 3. oktobra 2014, je Republika Slovenija 8. oktobra 2014 vplačala 100.000 novih delnic v vrednosti 243.000 tisoč evrov, povišanje osnovnega kapitala banke v višini 1.000.000,00 evra pa je bilo v sodni register vpisano 10. oktobra 2014. Po povečanju osnovni kapital Abanke znaša 151.000.000,00 evra in ga sestavlja 15.100.000 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. Izdaje delnic in dokapitalizacije – Banka Celje Osnovni kapital banke je bil pred dokapitalizacijo v letu 2008 sestavljen iz 422.123 kosovnih delnic, ki so glasile na ime in so bile izdane v nematerializirani obliki ter vknjižene v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Med delnicami je bilo 80 odstotkov navadnih delnic s pravico glasovanja in 20 odstotkov prednostnih delnic. Na 23. redni skupščini delničarjev banke 22. maja 2008 so lastniki pooblastili upravo banke, da lahko v obdobju petih let poveča osnovni kapital z izdajo novih delnic, pri čemer znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala v času, ko je bilo pooblastilo dano, kar je predstavljalo 211.061 delnic. Nove delnice je banka lahko izdala samo s soglasjem nadzornega sveta banke. Na tej podlagi je banka v oktobru 2008 uspešno izpeljala proces dokapitalizacije iz odobrenega kapitala, v katerem je prodala 86.506 delnic v skupni emisijski vrednosti 35 milijonov evrov. Banka je prodala 69.205 navadnih

Število delnic

Udeležba v %

REPUBLIKA SLOVENIJA 15.100.000 100,0

31. 12. 2018 in 31. 12. 2017


43

delnic po ceni 413 evrov in 17.301 prednostno delnico po ceni 371 evrov. Osnovni kapital banke je bil po izpeljani dokapitalizaciji sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic. V naslednjih letih banka ni izdajala novih delnic iz naslova odobrenega kapitala. V oktobru 2012 pa je bil na skupščini delničarjev sprejet sklep o razveljavitvi prednostne pravice vseh izdanih prednostnih delnic, ki so tako postale navadne delnice. Po dokapitalizaciji z državno pomočjo 16. decembra 2014 je bil osnovni kapital banke sestavljen iz 5.000.000 navadnih kosovnih delnic, ki so glasile na ime in so bile izdane v nematerializirani obliki. Vse delnice, ki so pred dokapitalizacijo banke predstavljale kvalificirano obveznost prvega reda, to je vseh 508.629 navadnih kosovnih delnic, so z dnem dokapitalizacije v celoti prenehale. Z dokapitalizacijo je država postala edina lastnica banke.


44

RAZVOJ BANKE

RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE V LETU 2018

Poslovanje s pravnimi osebami Pri pridobivanju novih in za zadržanje obstoječih komitentov smo izhajali iz dobrega poznavanja podjetij, razumevanja njihovega poslovanja, poznavanja tveganj, ki so jim izpostavljena v zvezi s poslovanjem podjetja, ter prepoznavanja njihovih potreb po pridobivanju finančnih virov in drugih bančnih produktov. Tudi v letu 2018 smo spodbujali navzkrižno trženje vseh storitev banke s področij poslovanja s pravnimi osebami, zakladništva, plačilnega prometa in sodobnih poti. Za mikro in mala podjetja smo iz lastnih virov oblikovali posebne pogoje za kratkoročno in dolgoročno financiranje poslovanja. Na področju kreditiranja pravnih oseb smo tudi v preteklem letu sodelovali z občinami, SID banko, Slovenskim podjetniškim skladom in skupaj podjetjem omogočili najemanje kreditov po ugodnih obrestnih merah. Za pridobivanje novih komitentov smo oblikovali paket dobrodošlice s cenovno prilagojenimi storitvami, ki jih podjetja potrebujejo pri vsakodnevnem poslovanju. Pri nadgradnji mobilne banke Abamobi com in spletne banke Abanet com smo upoštevali nabor izboljšav, ki smo jih prejeli od uporabnikov naših naprednih poti. Dodatno smo pravnim osebam v elektronskih in mobilnih poteh ponudili možnost, da na enostaven način upravljajo preimenovanje naziva uporabnika, uvažajo oziroma izvažajo imenik partnerjev iz enega v drugega uporabnika, izvajajo preklice več nalogov hkrati, si prilagajajo preglede in številne druge izboljšave, ki jim olajšajo upravljanje s poslovnimi financami. V poletnem času smo razširili paleto kartičnih produktov z novo sodobno storitvijo mobilno denarnico Abadenarnica ter omogočili izvajanje plačil za poslovne namene z naprednim telefonom. Kljub veliki konkurenci na področju kartičnega poslovanja (sprejemanje kartic pri trgovcih) smo uspeli zadržati vse ključne stranke ter z ustreznim trženjskim pristopom in strokovnostjo pridobiti tudi nove. Nadaljevali smo z digitalizacijo poslovnih procesov – nadgradili smo obstoječo kreditno aplikacijo, omogočili avtomatsko polnjenje obrazcev itd.

V letu 2018 smo izvedli mnoga poslovna srečanja za poslovno javnost, in sicer več regionalnih izobraževalno-družabnih dogodkov ter en osrednji dogodek za poslovno javnost pomladi v Ljubljani. Poslovno ponudbo Abanke smo predstavljali tudi na številnih konferencah in poslovnih dogodkih v sodelovanju z različnimi gospodarskimi in podjetniškimi organizacijami po Sloveniji, kot so Družinska konferenca, MOS, SBC Akademija, ter na mnogih dogodkih regijskih in lokalnih območnih obrtnih zbornic. Trženjsko-komunikacijske aktivnosti v segmentu pravnih oseb so bile poleg sodelovanja pri različnih poslovnih dogodkih in članstvih v različnih gospodarskih in podjetniških organizacijah, ki služijo kot stična točka za promocijo Abanke, osredotočene tudi na oglaševalske akcije v (poslovnih) medijih za dvig prepoznavnosti storitvenih blagovnih znamk za pravne osebe, kot so Abamobi com, Abanet com in Abadenarnica (mobilna denarnica tudi za poslovne uporabnike), ter na različne oblike neposrednega trženjskega komuniciranja, ki smo jih posodabljali skladno z razvojem informacijske tehnologije. Uporabljali smo tudi mnoge sodobne (interne) komunikacijske kanale Abanke in družbena omrežja, kot je npr. LinkedIn, in tradicionalnim kanalom za vzpostavitev kontaktov dodali še sodobnejše komunikacijske kanale, kot so e-pošta in SMS, čemur so sledili poslovni obiski skrbnikov pri (potencialnih) strankah.

V poletnem času smo razširili paleto kartičnih produktov z novo sodobno storitvijo mobilno denarnico Abadenarnica ter omogočili izvajanje plačil za poslovne namene z naprednim telefonom.


45

Poslovanje s prebivalstvom Tudi v letu 2018 smo v Abanki sledili zastavljenemu cilju digitalne transformacije banke. Poudarek je bil na pridobivanju novih strank vseh segmentov z zagotavljanjem dobre uporabniške izkušnje, kakovostni in strokovni ponudbi produktov, poenostavitvi procesov in poslovanja ter na krepitvi vseh distribucijskih kanalov. Pri razvoju bančnih storitev smo bili usmerjeni v zagotavljanje dobre uporabniške izkušnje uporabnikov abančnih storitev. Bančne storitve smo razvijali v smeri boljšega predvidevanja potreb in oblikovanja strankam prilagojenih storitev, ki so enostavne za uporabo ter dosegljive kadarkoli in kjerkoli. Največ energije smo usmerili v razvoj digitalnih kanalov in novih oblik plačevanja. Nadaljevali smo z nadgradnjo mobilne banke Abamobi in ponudili nove funkcionalnosti. V maju smo strankam ponudili novo verzijo spletne banke Abanet s prenovljenim designom. Sredi leta smo za stranke razvili mobilno denarnico Abadenarnica. Mobilna denarnica Abadenarnica omogoča brezstično plačevanje z Abančnimi plačilnimi karticami. Namenjena je vsem uporabnikom pametnih mobilnih naprav ter Abančnih plačilnih kartic Maestro in Mastercard. Varčevalcem smo omogočili sklepanje alternativnih oblik varčevanja. Ohranili smo dober partnerski odnos z Zavarovalnico Triglav d.d. in Triglav Skladi d.o.o. ter skupaj ponudili možnost sklenitve številnih zavarovalniških storitev in paleto vzajemnih skladov. V letu 2018 smo ohranili posebno kombinirano ponudbo, na podlagi katere so stranke lahko izbirale med možnostjo razpršitve naložbe z vplačilom v nenamenski depozit in v izbran vzajemni sklad ali vplačilom v depozit z zagotovljenim izplačilom obresti in enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks. Za ohranjanje zvestobe strank in povečanje števila uporabnikov programa zvestobe Abaklub smo storitev nadgradili z možnostjo »povabi prijatelja« ter ponudili ugodnosti nekaterih poslovnih partnerjev. Za nove stranke smo pripravili paket dobrodošlice in s tem omogočili ugodnejše poslovanje. Ohranili smo ponudbo ugodnih stanovanjskih in potrošniških kreditov. Poenostavili smo nekatere procese in vpeljali celo vrsto manjših izboljšav, ki vplivajo na kakovost storitev. Nadaljevali smo z vključevanjem e-peresa v procese odobravanja produktov za segment prebivalstva ter nadgradili kreditno aplikacijo. V letu 2018 smo trženjska orodja še posodobili in nadgradili področje digitalnih trženjskih komunikacij, s čimer smo tudi z izbiro komunikacijskih kanalov pripomogli k utrditvi pozicije Abanke kot tehnološko napredne inovativne banke, banke prijaznih ljudi.

Preko trženjsko-komunikacijskih akcij v medijih smo dvigovali prepoznavnost številnih storitvenih znamk predvsem s področja poslovanja preko mobilnih in elektronskih poti in s področja kartičnega poslovanja. Dvema novima storitvama smo začrtali moderen in učinkovit način promocije, dvig prepoznavnosti in posledično uporabnosti. Vsebinsko trženjsko komuniciranje je ponovno predstavljalo jedro trženjskih komunikacij za komuniciranje sklopa bančnih storitev, ki jih stranke rade sklepajo pred odhodom na počitnice. Kjer smo zaznali spremembe v konkurenčnem okolju ali potrebo po izboljšanju prodajnih rezultatov, smo se z regijskim pristopom še bolj izpostavili in približali strankam v izbranih lokalnih okoljih. V letu 2018 je bila platforma za digitalno trženje dokončno integrirana s celovitim sistemom za podporo upravljanja odnosov s strankami, zato smo velik poudarek namenili izvajanju ciljnega neposrednega trženjskega komuniciranja na podlagi prediktivnih analitičnih modelov preko strankam preferenčnih kanalov (e-pošta, SMS, telefonski klic). Tako smo lahko različne ciljne skupine nagovarjali vse bolj sistematično in hkrati tudi vse bolj nišno, odvisno od njihovega nakupnega obnašanja in odločanja. Kjer smo lahko, smo upoštevali njihovo nakupno pot in fazo v nakupni odločitvi ter ostali s strankami v stiku tudi po nakupni odločitvi z nasveti in smernicami za še boljše koriščenje produkta ali storitve ter tako prispevali k boljši vpletenosti uporabnika storitev in večji aktivaciji produkta, posledično pa tudi k večjemu zadovoljstvu strank. Okrepili smo področje vsebinskega marketinga in komuniciranja na družbenih omrežjih, s čimer smo lahko kakovostnejše nagovorili (potencialne) stranke in pridobili njihove kontakte za nadaljnje neposredno trženjsko komuniciranje. V vseh trženjskih aktivnostih smo za obveščanje in nagovarjanje zvestih strank vseskozi uporabljali številne interne komunikacijske kanale.

V letu 2018 smo trženjska orodja še posodobili in nadgradili področje digitalnih trženjskih komunikacij, s čimer smo tudi z izbiro komunikacijskih kanalov pripomogli k utrditvi pozicije Abanke kot tehnološko napredne inovativne banke, banke prijaznih ljudi.


46

Finančni trgi V sektorju zakladništva smo v letu 2018 na področju upravljanja z likvidnostjo: • nadaljevali s procesom nadgrajevanja, avtomatiziranja in centraliziranega vodenja operativne likvidnosti; • nadaljevali z upravljanjem sekundarnih likvidnostnih rezerv, pri čemer smo zagotavljali ustrezno višino, kakovost in strukturo

portfelja bančne knjige. Na področju zakladniških produktov smo tudi v letu 2018 aktivno tržili vse zakladniške produkte, najbolj pa smo povečali sodelovanje s strankami na področju finančnih instrumentov, namenjenih zaščiti pred tržnimi tveganji. Nestanovitnost je bila v letu 2018 na finančnih trgih visoka, še zlasti pa se je ta odrazila na valutnih trgih. Zato so stranke aktivno uporabljale izvedene finančne instrumente, namenjene zaščiti pred spremembo deviznih tečajev. Ker so tudi v letu 2018 obrestne mere ostale na zgodovinsko nizkih ravneh, se vse več strank odloča za sklenitev obrestne zamenjave (IRS) ali obrestne kapice, ki omogočata zaščito pred tveganjem spremembe obrestne mere za najeti kredit. Kot zelo učinkovit instrument v obdobju negativnih obrestnih mer se je pokazala obrestna kapica, ki v zameno za plačilo opcijske premije nudi dinamično zaščito, tako da stranka prejme kompenzacijo v primeru porasta Euriborja nad izbrano obrestno mero, brez dodatnih obveznosti iz naslova sklenjene kapice. V letu 2018 smo utrjevali sodelovanje z obstoječimi strankami, prav tako pa pridobili tudi nove stranke in tako utrjevali prepoznavnost na področju prodaje zakladniških produktov, kar potrjuje tudi izredno dobra udeležba poslovnih strank na že tradicionalnem, 11. srečanju z zakladništvom Abanke, ki smo ga organizirali oktobra v Ljubljani. Abanka ohranja vlogo pomembnega primarnega vpisnika obveznic Republike Slovenije in še vedno tako na domačem trgu kot na tujem aktivno sodeluje kot »market maker« na trgu MTS Slovenija ter kot uradni vzdrževalec trga. Abanka je bila skupaj z uglednimi tujimi bančnimi skupinami v letu 2018 izbrana kot soorganizatorica (angl. Co-Lead) pri izdaji, odgovorna za povečanje izdaje 10-, 17- in 27-letnih obveznic v višini 1,25 milijarde evrov.

Abanka ohranja vlogo pomembnega primarnega vpisnika obveznic Republike Slovenije in še vedno tako na domačem trgu kot na tujem aktivno sodeluje kot »market maker« na trgu MTS Slovenija ter kot uradni vzdrževalec trga.


47

RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE V LETU 2019 V skladu z digitalizacijo banke bomo na področju prebivalstva nadaljevali z razvojem inovativnih rešitev in uporabnikom poskušali ponuditi optimalne rešitve. Razširili bomo paleto produktov in dodali obstoječim produktom nove funkcionalnosti, da bodo ti za stranko enostavni tako z vidika vsebine kot tudi dostopnosti. Že v letu 2019 bomo v mobilno banko dodali možnost oddaje vloge za odobritev hitrega kredita in izrednega limita, upravljanje z bančnimi karticami, pregled nad zavarovanji, ki bodo povečali uporabnikovo zadovoljstvo. Program zvestobe bomo razširili z ugodnostmi, ki jih bomo dogovorili s poslovnimi partnerji. V mobilno denarnico Abadenarnica, ki omogoča mobilno plačevanje s karticami Mastercard, bomo dodali možnost mobilnega plačevanja tudi s karticami Visa ter uvedli nov plačilni instrument za namen brezgotovinskega plačevanja – takojšna plačila, omogočili pregled nad stanjem in transakcijami na karticah. Ohranili bomo ponudbo za nove stranke. Uporabnikom Aračuna in upokojencem bomo pripravili paket dobrodošlice in omogočili ugodnejše poslovanje. Nadaljevali bomo z ugodnim financiranjem stanovanj in ostalih potrošniških obveznosti (posebna ponudba stanovanjskih in potrošniških kreditov). Preoblikovali bomo ponudbo osebnih računov za obstoječe uporabnike. Pri poslovanju s pravnimi osebami bomo ohranili sodelovanje z zunanjimi poslovnimi partnerji (SID, občine itd.). Skupaj bomo svojim strankam še naprej omogočali ugodnejše kreditne vire. V ospredju ostaja razvoj naprednih poti. Poskrbeli bomo za izboljšanje ponudbe mobilne banke Abamobi com in spletne banke Abanet com ter dodali nove funkcionalnosti, izvedli tehnološke nadgradnje v skladu z regulatornimi spremembami (eIDAS, PSD2) in optimizacijo uporabniške izkušnje. Tudi v letu 2019 bomo oblikovali posebne ponudbe za malo gospodarstvo – ponudba za nove stranke, posebna ponudba kreditov za poslovne stranke iz segmenta malega gospodarstva itd. Nadaljevali bomo s posodobitvijo obstoječih poslovnih procesov. Dopolnili oziroma nadgradili bomo kreditno aplikacijo za podporo prodaji ter za podporo odobravanju kreditov, garancij in depozitov s podporo odobravanju dodatkov h kreditni pogodbi, kreditov skupnosti etažnih lastnikov, likvidnostnih kreditov, limitov na transakcijskem računu na podlagi terjatev in številnih drugih, kar bo pohitrilo postopek odobravanja naložb podjetjem. V zadnjem letu smo dosegali odlične trženjsko-komunikacijske rezultate, zato bomo z začrtanimi trženjskimi aktivnostmi nadaljevali ter ob upoštevanju sodobnih trendov trženjskega komuniciranja in skladno s poslovno usmeritvijo dodajali posodobitve in nove koncepte. Oglaševalske akcije za dvig prepoznavnosti storitvenih blagovnih znamk in pospeševanje prodaje bodo potekale skladno z zastavljenimi poslovnimi in marketinškimi cilji za leto 2019. Glavni format trženjskega komuniciranja bo video vsebina, osredotočeni pa bomo na dvosmerno komunikacijo s stranko in personifikacijo trženjskih sporočil. Poleg oglaševanja po ustaljenih trženjskih kanalih bomo največ pozornosti namenili predvsem izvajanju ciljnega neposrednega trženjskega komuniciranja na podlagi prediktivnih analitičnih modelov preko strankam preferenčnih kanalov (e-pošta, SMS, telefonski klic). Še naprej si bomo prizadevali pridobivati soglasje strank in potencialnih strank za neposredno trženje, skladno z Uredbo GDPR, ter na tak način kontinuirano povečevali bazo za neposredno trženje. Velik poudarek bomo dali digitalnim oblikam oglaševanja in znotraj teh iskali inovativne, kreativne oblike in kanale trženjskega komuniciranja, kot so družbena omrežja, vsebinski marketing, native marketing in podobno. V trženjsko komuniciranje bomo vključili priporočila strank in odlična referenčna mnenja ter izpostavili tako stranke kot naše zaposlene kot ambasadorje naših storitev. Trženjske aktivnosti bodo namenjene tako obstoječim strankam kot tudi pridobivanju novih. V letu 2019 bomo nadaljevali z aktivnim vpletanjem ciljnih segmentov na spletu in na družbenih omrežjih ter si še naprej prizadevali ohranjati kazalec »Priporočanje banke oziroma njenih produktov ali storitev«, t. i. NPS (Net Promoter Score), nad povprečjem kategorije.

V letu 2019 si bomo še naprej prizadevali ohranjati kazalec »Priporočanje banke oziroma njenih produktov ali storitev«, t. i. NPS (Net Promoter Score), nad povprečjem kategorije.


48

IZJAVA O UPRAVLJANJU Za doseganje visoke stopnje preglednosti upravljanja Abanka d.d. kot del poslovnega poročila v skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju. Abanka d.d. uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, zlasti z določbami veljavnega Zakona o bančništvu (ZBan-2) o ureditvah notranjega upravljanja v poglavju 3.4 (Sistem upravljanja banke) in poglavju 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), slednje v delu zahtev, ki veljajo za banko ali člane upravljalnega organa, pri čemer upošteva tudi akte iz drugega odstavka 9. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2). Poleg tega banka upošteva določbe Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter Smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter politike in prakse prejemkov. V najvišji meri si prizadeva upoštevati tudi neobvezujoča priporočila iz pisma Banke Slovenije (oznaka 38.20-0288/15-TR z dne 23. 10. 2015). Abanka d.d. je družba s kapitalsko naložbo države in ni javna družba v smislu določil Zakona o trgu finančnih instrumentov. Upravljanje banke je opredeljeno v Statutu Abanke d.d. in Politiki upravljanja Abanke d.d. Upravljanje družb v Skupini Abanka opredeljuje Krovna politika upravljanja družb v Skupini Abanka, ki določa, da tudi odvisne družbe upoštevajo standarde korporativnega upravljanja, ki veljajo za nadrejeno družbo Skupine Abanka, sorazmerno z značilnostmi, obsegom in zapletenostjo poslov, ki jih opravljajo. Politike in prakse upravljanja banke so javno dostopne na spletni strani banke (http://www.abanka.si/). V letu 2018 je banka upoštevala zakonske zahteve o upravljanju banke ter referenčne kodekse in priporočila, navedene v Izjavi o skladnosti s kodeksi upravljanja. Izjava o skladnosti s kodeksi upravljanja Uprava in nadzorni svet banke izjavljata, da je Abanka d.d. v letu 2018 pri svojem delu in poslovanju upoštevala priporočila za upravljanje družb iz: • Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. oktobra 2016 izdala Ljubljanska borza, d.d., in Združenje

nadzornikov Slovenije. Kodeks je javno dostopen na spletni strani Ljubljanske borze (http://www.ljse.si/); • Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je maja 2017 izdal Slovenski državni

holding, d.d., ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, ki jih je marca 2018 izdal Slovenski državni holding, d.d. Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani Slovenskega državnega holdinga (www.sdh.si).

Posamezna odstopanja od določb kodeksov in priporočil so razkrita v nadaljevanju te izjave z navedbo razlogov in predstavitvijo ustrezne alternativne prakse. Razlogi za drugačno prakso so predvsem v posebnostih, povezanih z lastniško strukturo in gospodarsko panogo oziroma dejavnostjo družbe. a) Kodeks upravljanja javnih delniških družb Določilo 6.2 kodeksa: Abanka meni, da je seznanjanje javnosti s politiko upravljanja naložbe Republike Slovenije kot edine delničarke banke predvsem v pristojnosti delničarke skladno s predpisi, ki določajo upravljanje naložb države, in spodbuda Abanke ne more posebej prispevati k odločitvi delničarke o obveščanju javnosti. Določilo 12.3 kodeksa: Nabora vsebin in rokov, ki naj jih pri rednem obveščanju nadzornega sveta upošteva uprava, ne določa Poslovnik o delu nadzornega sveta, ampak ločen dokument – letna časovnica sej nadzornega sveta in njegovih komisij z načrtovanimi vsebinami za obravnavo, ki jo potrdi nadzorni svet na zadnji seji v posameznem letu za naslednje leto. Uprava banke tekoče zagotavlja gradiva za seje nadzornega sveta, tako v pisni obliki kot v elektronski (ob uporabi ustrezne zaščite), ter si obenem prizadeva za stalne izboljšave gradiv. Določilo 12.8 kodeksa: Načina komuniciranja z javnostjo glede odločitev, sprejetih na seji nadzornega sveta, ne določa Poslovnik o delu nadzornega sveta, ampak način objavljanja sporočil in podatkov banke določa Statut Abanke d.d. Določilo 15.3 kodeksa: Predsednik nadzornega sveta je bil do 4. septembra 2018 hkrati tudi predsednik Komisije za imenovanja, od tedaj dalje pa je njen član. Določilo 27.4 kodeksa: Glede na to, da je banka v stoodstotni lasti enega delničarja, je zagotavljala transparentnost poslovanja tako, da je delničarja pravočasno in ustrezno obvestila o predvidenih datumih pomembnejših objav.

http://www.abanka.si/


49

Določilo 29.7 kodeksa: Banka je razkrila prejemke posameznega člana uprave za leto 2017, pri čemer je razkrila skupni bruto znesek variabilnega dela prejemka, ne pa bruto zneska, razčlenjenega na del, ki je odmerjen na podlagi kvantitativnih meril, in del, ki je odmerjen na podlagi kvalitativnih meril. b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države Določilo 6.15.1 kodeksa: Predsednik nadzornega sveta je bil do 4. septembra 2018 hkrati tudi predsednik Komisije za imenovanja, od tedaj dalje pa je njen član. Določilo 8.3 kodeksa: Banka je razkrila prejemke posameznega člana uprave za leto 2017, pri čemer je razkrila skupni bruto znesek variabilnega dela prejemka, ne pa bruto zneska, razčlenjenega na del, ki je odmerjen na podlagi kvantitativnih meril, in del, ki je odmerjen na podlagi kvalitativnih meril. Določilo 8.5 kodeksa: Glede na to, da je banka v stoodstotni lasti enega delničarja, je zagotavljala transparentnost poslovanja tako, da je delničarja pravočasno in ustrezno obvestila o predvidenih datumih pomembnejših objav. c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga Priporočilo 5: Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja: banka izvaja vrsto aktivnosti, s katerimi ugotavlja, ocenjuje, obvladuje in spremlja kakovost poslovanja na različnih področjih. Vzpostavljen etični kodeks je podlaga za dvig korporativne kulture banke ter s tem za doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja. Med aktivnostmi, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti poslovanja, so preverjanje zadovoljstva strank (analize na podlagi prejetih pritožb in reklamacij, škodnih dogodkov in drugih incidentov, preverjanje ustreznosti ravni storitev med organizacijskimi enotami) in skrb za zadovoljstvo zaposlenih (merjenje organizacijske klime, ocenjevanje vodilnih kadrov, certifikat Družini prijazno podjetje, skrb za varnost in zdravje zaposlenih, spremljanje fluktuacije, spremljanje prijav kršitev in nepravilnosti, spodbujanje in nagrajevanje promotorjev vrednot banke, spodbujanje in nagrajevanje inovativnih rešitev) ter strokovno izobraževanje in pridobivanje veščin vodenja. Z zagotavljanjem ustreznih kadrovskih virov banka tudi na področju informacijske tehnologije skrbi za upravljanje kakovosti in varnosti informacijskih sistemov. K boljši kakovosti poslovanja banke s svojimi dejavnostmi prispevajo tudi strokovno usposobljene notranje kontrolne funkcije. Glavne značilnosti sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj v postopkih računovodskega poročanja Banka vzdržuje in uresničuje zanesljiv sistem notranjega upravljanja, ki med drugim zajema sistem notranjih kontrol in ustrezne procese upravljanja tveganj. Sistem notranjih kontrol v banki obravnava vsa pomembna tveganja v banki. Notranje kontrole so vzpostavljene na ravni sprotnih notranjih kontrol (poročanje, delovni postopki, razmejitve pristojnosti in odgovornosti ter avtomatske in ročne kontrole) in vključujejo preverjanje administrativnih in računovodskih postopkov v vseh fazah računovodskega procesa. Vgrajene so v poslovne in podporne procese za izvajanje dejavnosti in spremljajočih aktivnosti banke. Notranje kontrole se izvajajo tudi na ravni neodvisnih notranjih kontrolnih funkcij (upravljanje tveganj, skladnost poslovanja in notranje revidiranje), ki – vsaka v okviru svojih pristojnosti – preverja oziroma zagotavlja skladnost delovanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi. Za zagotavljanje kakovostnih, zanesljivih in celovitih računovodskih informacij in s tem pravilnega in pravočasnega finančnega poročanja banka izvaja računovodsko kontroliranje preko delovanja celotne računovodske funkcije. Vsakodnevno varnost izvajanja nalog obvladuje s primernim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem poslovnih dogodkov, sistemom skrbništva, vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v analitičnih aplikacijah ter arhiviranjem, skladno z zakonodajo in internimi predpisi. Zanesljivost sistema za podporo poslovanju in odločanju ter skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami banka zagotavlja z učinkovitim izvajanjem primarnega računovodskega kontroliranja, ki se v največji meri izvaja v analitičnih knjigovodstvih, ter sekundarnega računovodskega kontroliranja, katerega namen je preverjanje učinkovitosti primarnih računovodskih kontrol. Osnovni okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj v Abanki d.d. sestavljajo v letu 2018 prenovljeni Strategija upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj, Limiti upravljanja tveganj ter Pravilnik ICAAP in ILAAP, ki predstavljajo podlago, da se vsa pomembna tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila, ugotovijo, izmerijo oziroma ocenijo, obvladujejo, spremljajo in se o njih ustrezno poroča.


50

Podatki po 3., 4., 6., 8. in 9. točki šestega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah • Struktura osnovnega kapitala družbe, vključno z vsemi vrednostnimi papirji, kot jih določa zakon, ki ureja prevzeme

Osnovni kapital banke je 31. decembra 2018 znašal 151.000.000,00 evra in je bil sestavljen iz 15.100.000 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. Abanka d.d. ima samo en razred delnic, ki so brez omejitve prenosljivosti. Vsaka redna delnica daje na skupščini en glas, razen kadar po statutu ali po zakonu nima pravice upravljanja.

• Pomembno neposredno in posredno imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega

deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme Na dan 31. decembra 2018 je bila delničarka Republika Slovenija stoodstotna lastnica vseh delnic banke.

• Posebne kontrolne pravice

Banka nobenemu imetniku delnic ne zagotavlja posebnih kontrolnih pravic. • Omejitve glasovalnih pravic

Glasovalne pravice statutarno niso omejene na določen delež ali določeno število glasov. Natančnejši podatki o načinu in rokih za izvajanje glasovalnih pravic so v razdelku »Delovanje skupščine banke, njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja«, ki je del te izjave. Banki niso znani dogovori, po katerih bi bile finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, s sodelovanjem banke ločene od lastništva vrednostnih papirjev.

• Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta

Pravila o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so navedena v razdelku »Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij«, ki je del te izjave. Pravila o spremembah statuta so razvidna iz razdelka »Delovanje skupščine banke, njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja«, ki je del te izjave.

• Pooblastila članov poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic

Uprava banke ni pooblaščena za izdajo ali nakup lastnih delnic ali izdajo odobrenega kapitala.

Delovanje skupščine banke, njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja Skupščino sestavljajo delničarji banke. Skupščina sklepa o uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in nadzornega sveta, sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet ni potrdil letnega poročila ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini, o letnem poročilu o notranjem revidiranju (z mnenjem nadzornega sveta), sprejetju ter spremembah in dopolnitvah statuta, ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, razen o ukrepih, ki so s statutom preneseni na upravo, o prenehanju banke in statusnih spremembah, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, nezaupnici članom uprave, podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta, imenovanju revizorja, poslovniku skupščine ter o drugih zadevah, določenih s statutom in zakonom. Uprava skliče skupščino najmanj enkrat na leto, lahko pa jo skliče nadzorni svet. Sklic lahko zahtevajo tudi delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala. Uprava skliče skupščino vsaj trideset dni pred zasedanjem skupščine tako, da sklic skupščine, skupaj z dnevnim redom in predlogi za sprejetje sklepov, objavi na načine, predvidene z zakonom in statutom. Gradiva, potrebna za odločanje na skupščini, skupaj s predlogi sklepov, morajo biti na vpogled delničarjem banke od objave sklica dalje pri banki. Če so na skupščini banke navzoči ali zastopani vsi delničarji banke, lahko skupščina banke sklepa ne glede na določbe zakona ali statuta glede vsebine sklica, sklicnega roka, objave sklica, določb glede rokov in objave dopolnitev dnevnega reda skupščine ter določb o večini, potrebni, da uprava banke sprejme odločitev o sklicu skupščine banke. Do udeležbe in glasovanja na skupščini so upravičeni delničarji imetniki rednih delnic, ki so vpisani v delniško knjigo (centralni register) konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine in so se prijavili upravi banke najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine. Delničarji izvajajo svoje pravice na skupščini osebno ali po zastopniku oziroma pooblaščencu. Vsaka redna delnica daje na skupščini en glas, razen kadar po statutu ali po zakonu nima pravice upravljanja. Banka ni izdala delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen če statut ali zakon ne določa kvalificirane večine. Skupščina odloča s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala o povečanju in


51

zmanjšanju kapitala, spremembi statuta, izključitvi prednostne pravice do nakupa delnic pri povečanju osnovnega kapitala, o prenehanju banke, statusnih spremembah banke, odpoklicu člana nadzornega sveta in nezaupnici članom uprave. Na 37. skupščini 17. maja 2018 se je skupščina seznanila z letnim poročilom Abanke za leto 2017 ter s prejemki članov uprave in članov nadzornega sveta za leto 2017. Skupščina se je seznanila, da je bilančni dobiček za leto 2017 znašal 60.456.785,06 evra in vključuje preostanek čistega dobička leta 2017 v višini 38.357.934,65 evra ter stanje zadržanega dobička ob koncu leta 2017 v znesku 22.098.850,41 evra. Skupščina je sklenila, da se del bilančnega dobička za leto 2017 v višini 42.619.927,39 evra uporabi za izplačilo dividend, preostanek bilančnega dobička iz leta 2017 v višini 17.836.857,67 evra pa ostane nerazporejen kot zadržani dobiček. Skupščina je odločila, da banka izplača dividende 29. maja 2018 po stanju, ugotovljenem en delovni dan pred dnem izplačila. Skupščina je tudi podelila razrešnico članom uprave in članom nadzornega sveta banke, se seznanila z letnim poročilom o notranjem revidiranju Abanke d.d. za leto 2017 z mnenjem nadzornega sveta, imenovala družbo Deloitte Revizija d.o.o. za revidiranje letnega poročila Abanke d.d. in Skupine Abanka za triletno obdobje 2018–2020 ter imenovala mag. Marka Garbajsa za člana nadzornega sveta Abanke d.d. za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 5. oktobra 2018. Na 38. skupščini 30. julija 2018 se je skupščina seznanila z odstopom dveh članov nadzornega sveta, in sicer dr. Petra Merca dne 9. julija 2018 in mag. Bernarde Babič dne 5. julija 2018. Skupščina je imenovala Varjo Dolenc, MSc. za članico nadzornega sveta Abanke d.d. za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 31. julija 2018. Na 39. skupščini 21. septembra 2018 je skupščina imenovala Miha Košaka za člana nadzornega sveta Abanke d.d. za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 22. septembra 2018. Skupščina delničarjev je soglašala z delitvijo – izčlenitvijo z ustanovitvijo nove družbe s firmo Ahive, upravljanje s terjatvami, d.o.o. ter skrajšano firmo Ahive, d.o.o., sedežem v Ljubljani ter poslovnim naslovom na Trdinovi ulici 4 v Ljubljani in osnovnim kapitalom 7.500,00 evra, pri čemer družba Abanka d.d. nastopa kot prenosna družba. Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Upravljanje banke poteka po dvotirnem sistemu. Banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Upravljanje temelji na zakonskih določilih, statutu, internih aktih in splošno sprejeti dobri poslovni praksi ob upoštevanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (z odstopanji, razvidnimi iz Izjave o skladnosti s kodeksi upravljanja). Uprava Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko samostojno in na lastno odgovornost. Banko zastopata in podpisujeta v pravnem prometu vedno dva člana uprave. Člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Uprava banke ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave. Število članov uprave določi nadzorni svet. Predsednik in člani uprave so imenovani za obdobje petih let in so lahko znova imenovani. Uprava poroča nadzornemu svetu v skladu z veljavnimi predpisi. Sestava uprave v letu 2018 je razvidna iz Priloge 1 k Izjavi o upravljanju. Vsak član uprave ima en glas. Odločitve uprave se sprejemajo z večino glasov vseh članov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika. Uprava lahko s posebnim sklepom, ki ga sprejme soglasno, vsakega od članov uprave pooblasti, da o posameznih zadevah in poslih s področja tekočega poslovanja banke sprejema odločitve samostojno. Če je bil član uprave imenovan za direktorja ali mu je prenehala direktorska funkcija v drugih družbah in organizacijah, mora o tem nemudoma pisno obvestiti banko, nadzorni svet in Banko Slovenije oziroma Evropsko centralno banko. Član uprave mora obvestiti nadzorni svet o okoliščinah, zaradi katerih obstaja morebitno nasprotje interesov pri opravljanju funkcije člana uprave banke, ter o drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za imenovanje za člana uprave banke v skladu z Zakonom o bančništvu, vključno z vsako pomembno spremembo, ki vpliva ali bi lahko vplivala na presojo banke glede njegove primernosti kot člana uprave. Uprava banke skrbi za vzpostavitev in izvajanje ureditve notranjega upravljanja banke, ki omogoča učinkovito in skrbno upravljanje banke na podlagi jasne opredelitve pristojnosti in odgovornosti v banki ter politik in ukrepov za preprečevanje nastanka nasprotja interesov. Uprava banke je v celoti odgovorna za poslovanje banke in njeno upravljanje tveganj, vključno z (i) odobritvijo strateških ciljev banke, določanjem, sprejemanjem in rednim pregledovanjem strategije prevzemanja in upravljanja tveganj ter ureditvijo notranjega upravljanja banke; (ii) zagotavljanjem celovitosti sistemov računovodskega in finančnega poročanja, ki vključujejo tudi finančni in operativni nadzor ter zagotavljanje skladnosti poslovanja banke z veljavnimi predpisi in standardi; (iii) nadzorovanjem postopkov razkrivanja informacij banke ter postopkov obveščanja pristojnih organov in drugih zainteresiranih ter (iv) zagotavljanjem učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom. Uprava skrbi za redno spremljanje in


52

ocenjevanje učinkovitosti ureditev notranjega upravljanja ter zagotovitev ustreznih ukrepov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti ter obveščanje in poročanje nadzornemu svetu. Član uprave banke mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati zakonske pogoje za opravljanje funkcije člana uprave banke ter (i) ravnati v skladu s profesionalno skrbnostjo in zlasti zagotoviti, da uprava banke deluje skladno z zahtevami Zakona o bančništvu, (ii) ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito oceni in presoja odločitve višjega vodstva v zvezi z vodenjem banke, (iii) ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov, (iv) opravljanju funkcije člana uprave nameniti dovolj časa, da jo lahko opravlja učinkovito. Poleg tega mora član uprave banke zagotoviti, da banka posluje v skladu s splošnimi predpisi in predpisi, ki urejajo storitve in posle, ki jih opravlja banka, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Delovanje uprave ter razdelitev področij in nalog med posameznimi člani uprave ureja Poslovnik uprave. Uprava banke določi organizacijske enote banke, za katere vodenje in koordiniranje so odgovorni posamezni člani uprave. Uprava sprejema svoje odločitve na rednih in izrednih sejah. Z namenom informiranja, usklajevanja in koordiniranja poslovanja banke ter zaradi obravnavanja drugih pomembnih vprašanj poslovanja uprava obdobno skliče ožji kolegij in širši kolegij vodilnih delavcev banke. Prejemki članov uprave v letu 2018 so razvidni iz Priloge 2 k Izjavi o upravljanju. Uprava lahko prenese določene pravice odločanja na vodilne in druge delavce banke ter na kolektivne organe odločanja. Število in vrsto organov oziroma teles določa pravilnik o organizaciji banke. Sestavo, vsebino pooblastil in način delovanja organa določa poslovnik vsakega posameznega organa. V letu 2018 so v banki delovali ti organi: • Odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke

Odbor je pristojen za presojanje ustreznosti in spremljanje strategije, politik in metodologij upravljanja tveganj, ustreznosti načrta sanacije banke ter vseh elementov procesov ICAAP in ILAAP, spremljanje izpostavljenosti tveganjem in sprejemanje ustreznih ukrepov, upravljanje s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo, spremljanje področja varnosti v najširšem pomenu, obravnavo in potrjevanje sistema limitov za uravnavanje tveganj, obravnavanje izpostavljenosti do bank, obravnavanje internih transfernih cen, obravnavanje in odločanje o poslih, ki pomembno vplivajo na likvidnostni, obrestni, valutni ali kapitalski položaj banke. Odbor sestavljajo člani uprave in predstavniki višjega vodstva. Uprava določi predsednika odbora, njegovega namestnika in člane odbora ter ostale stalno vabljene osebe. Konec leta 2018 je imel odbor devet članov. Redne seje odbora so praviloma enkrat na mesec, izredne pa se skličejo po potrebi. Seje odbora se lahko izvedejo tudi korespondenčno.

• Komisija za operativno tveganje Komisija je delovno telo Odbora za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, ki skrbi za razvoj sistema upravljanja z operativnim tveganjem v banki. Naloge komisije so zlasti spremljanje izvajanja politike upravljanja z operativnim tveganjem, obravnavanje poročil o nastalih škodnih dogodkih in ostalih incidentih ter predlaganje sprejem ustreznih ukrepov odboru za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, spremljanje izvajanja ukrepov in poročanje o njihovem izvajanju, obravnavanje vseh elementov operativnega tveganja ter podajanje predlogov za spremembe in izboljšave upravljanja z operativnim tveganjem, obravnavanje predlogov sprememb poslovnih vlog in druge aktivnosti s področja operativnega tveganja. Komisijo sestavljajo predstavniki iz različnih področij banke. Komisija deluje na rednih sejah, ki praviloma potekajo enkrat na četrtletje. Izredne seje se sklicujejo po potrebi in lahko potekajo dopisno.

• Kreditni odbor Odbor ima v zvezi z upravljanjem naložb banke pristojnosti za odločanje o naložbah komitentom, odločanje o kreditnih limitih, odločanje o sprejemanju storitev agenta pri sindiciranih naložbah, projektnem financiranju in drugih finančnih storitvah, obravnavanje načrtov finančnega prestrukturiranja, sanacijskih programov, predlogov za restrukturiranje naložb in predlogov za začetek insolvenčnih postopkov, obravnavanje poročil, spremljanje izvajanja pooblastil pooblaščenih delavcev, spremljanje izvajanja sklepov odbora, odločanje o drugih zadevah. Odbor sestavljajo dva člana uprave ter vodje iz različnih področij banke. Uprava določi predsednika odbora, njegovega namestnika in člane odbora ter ostale stalno vabljene osebe. Konec leta 2018 je imel odbor šest članov. Redne seje odbora so praviloma enkrat na teden, izredne pa se skličejo po potrebi. Seje odbora se lahko izvedejo tudi korespondenčno.

• Odbor za razvoj Odbor ima na področju projektnega dela pristojnosti za sprejemanje strateškega letnega plana razvojnih aktivnosti, letnega plana investicij in razpoložljivih internih človeških virov za izvedbo razvojnih aktivnosti, razvrščanje vseh razvojnih aktivnosti v portfelju razvojnih aktivnosti, nadzor nad izvajanjem razvojnih aktivnosti ter izvajanjem iniciativ na področju upravljanja podatkov, spremljanje izvajanja regulatornih projektov in drugih strateško pomembnih projektov, odločanje o predlogih in nadzor nad delom razvojnega kolegija, dajanje pobud in predlogov upravi banke. Odbor sestavljajo člani uprave in vodje iz različnih področij banke. Uprava določi predsednika odbora, njegovega namestnika in člane odbora ter ostale stalno vabljene osebe. Konec leta 2018 je imel odbor štirinajst članov. Redne seje odbora so praviloma vsake tri mesece, izredne pa se skličejo po potrebi. Seje odbora se lahko izvedejo tudi korespondenčno.


53

• Razvojni kolegij Na področju projektnega dela kolegij presoja predloge za razvoj zmogljivosti in sprejema odločitve glede načina nadaljevanja razvojnih aktivnosti, sprejema odločitve v vseh fazah življenjskega cikla projekta in razvojne naloge, odloča o razvojnih aktivnostih znotraj odobrenega plana ter ob tem spremlja razpoložljivost človeških virov, spremlja izvajanje projektov, razvojnih nalog ter ostalih razvojnih aktivnosti, pripravi predlog letnega plana razvojnih aktivnosti ter morebitnih sprememb, usmerja in nadzira razvoj upravljanja podatkov, oblikuje predloge za obravnavo na odboru za razvoj. Kolegij sestavljajo dva člana uprave ter vodje iz različnih področij banke. Uprava določi predsednika, njegovega namestnika in člane ter ostale stalno vabljene osebe. Konec leta 2018 je imel kolegij pet članov. Redne seje so praviloma enkrat v dveh tednih, vendar najmanj enkrat mesečno, izredne pa se skličejo po potrebi. Seje se lahko izvedejo tudi korespondenčno.

• Odbor za prodajo in marketing Odbor spremlja tržna gibanja, trende in aktivnosti konkurence na trgu z vidika cen in vsebine produktov, prodajnih kanalov in odzivnosti, opredeljuje ključne kazalnike učinkovitosti, spremlja, nadzoruje in usmerja trženjske aktivnosti ter jih usklajuje, spremlja poslovne rezultate, spodbuja oblikovanje in odobrava uvedbo novih produktov, spremlja raziskave ugleda banke, tržnega pozicioniranja banke in zadovoljstva strank ter sprejema ustrezne ukrepe. Odbor sestavljajo člani uprave in vodje iz različnih področij banke. Uprava določi predsednika odbora, njegova namestnika in člane odbora ter ostale stalno vabljene osebe. Konec leta 2018 je imel odbor deset članov. Redne seje odbora so praviloma enkrat na mesec, izredne pa se skličejo po potrebi. Seje odbora se lahko izvedejo tudi korespondenčno.

• Likvidnostna komisija Komisija oblikuje tekoče likvidnostne, tečajne in obrestne politike banke, odloča o višini obrestne mere za depozite pravnih oseb, zasebnikov in fizičnih oseb ter o ostalih posebnih pogojih, povezanih z depoziti pravnih oseb, zasebnikov in fizičnih oseb, ter izvaja druge naloge v skladu s pooblastili. Komisijo sestavljajo člani uprave in vodje iz različnih področij banke. Uprava določi predsednika komisije, njegova namestnika in člane. Konec leta 2018 je imela komisija enajst članov. Redne seje komisije so praviloma dnevne, izredne pa se sklicujejo po potrebi. Seje se lahko izvedejo tudi korespondenčno.

• Komisija za obravnavo visoko tveganih strank z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Komisija obravnava primere poslovanja visoko tveganih strank z namenom sprejetja ustreznih ukrepov za zagotavljanje ravnanja, ki je skladno z zakonodajo, ter ukrepov za celovito upravljanje z vsemi vrstami tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri poslovanju s takimi strankami. Komisijo sestavljajo predstavniki iz različnih področij banke. Seje komisije se sklicujejo po potrebi. Konec leta 2018 je imela komisija šest članov.

• Nabavna komisija Nabavna komisija skrbi za pregledno sklepanje poslov na področju nabave blaga in storitev po predhodno določenih in ustrezno uravnoteženih kriterijih izbire ter na podlagi pridobljenih primerljivih ponudb, za kar so odgovorne strokovne službe v banki. Sestavo komisije določi uprava banke. Komisija se sestaja po potrebi in na predlog strokovne službe, ki predlaga posamezne nabave. Konec leta 2018 je imela komisija tri člane.

Nadzorni svet Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov banke. Ima sedem članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina banke. Dve tretjini nadzornega sveta morajo sestavljati neodvisni strokovnjaki. Za neodvisne se štejejo osebe, ki jih ne zaposluje oziroma jih v zadnjih 24 mesecih od imenovanja v nadzorni svet banke ni zaposlovala Vlada Republike Slovenije oziroma ki v zadnjih 24 mesecih niso opravljale vodilne ali vodstvene funkcije v političnih strankah v Republiki Sloveniji. Za člane nadzornega sveta so lahko izvoljene samo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje in za katere niso podane omejitve iz zakona, ki ureja bančništvo, zakona, ki ureja gospodarske družbe, in drugih predpisov. Mandatna doba članov nadzornega sveta traja štiri leta in so lahko znova izvoljeni. Nadzorni svet odloča o imenovanju in odpoklicu članov uprave ter o njihovih prejemkih, odobritvi posojil članom uprave, prokuristom in drugim osebam, za katere je tako določeno z zakonom, odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in banko ter sprejema in nadzira izvajanje splošnih načel politike prejemkov, odloča o odobritvi posojila članom nadzornega sveta, preverja letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička ter o tem pripravi pisno poročilo skupščini v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), potrdi letno poročilo, preverja in daje mnenja k finančnim in drugim poročilom uprave, nadzira primernost postopkov notranje kontrole in učinkovitost delovanja službe notranje revizije, daje skupščini predloge za izvolitev članov nadzornega sveta, predlog za imenovanje revizorja in skupaj z upravo predlog za delitev bilančnega dobička, mnenje o letnem poročilu službe notranje revizije in poročilu glede opravljene revizije banke in glede stroškov revizije, obravnava ugotovitve Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke (ECB), če v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo bančništvo, ECB izvaja pooblastila in naloge nadzora nad banko, ter ugotovitve drugih organov, kadar se te nanašajo na banko, ugotovitve davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopku nadzora nad banko, daje soglasje k poslom banke, kadar tako določa statut, sprejema spremembe in dopolnitve statuta, kadar gre le za uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami, sprejema poslovnik o svojem delu in ima druge pristojnosti, ki jih določa zakon ali statut.


54

Nadzorni svet daje upravi soglasje k trajnim kapitalskim naložbam v druge pravne osebe, večjim od enega odstotka kapitala banke, ki predstavlja vsoto temeljnega kapitala in dodatnega kapitala v skladu z vsakokratnimi veljavnimi predpisi, k strateškim poslovnim povezavam, določitvi poslovne politike banke, določitvi finančnega načrta banke, določitvi organizacije sistema notranjih kontrol, določitvi letnega načrta dela notranje revizije, pravilom delovanja notranje revizije, sklenitvi posameznega pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe, k sklenitvi pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča tako, da doseže oziroma preseže deset odstotkov oziroma vsakih nadaljnjih pet odstotkov sprejemljivega kapitala banke v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ki predstavlja vsoto temeljnega in dodatnega kapitala v skladu z vsakokratnimi veljavnimi predpisi, k sklenitvi pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do članov uprave, članov nadzornega sveta, prokuristov banke in s temi osebami povezanih oseb, k sklenitvi poslov z osebami v posebnem razmerju z banko v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, k razrešitvi vodje službe upravljanja tveganj ter k imenovanju in razrešitvi vodje službe notranje revizije, odpisu terjatev nad enim milijonom evrov na leto posamezni osebi oziroma osebam, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, predstavljajo skupino povezanih oseb, k najemanju kreditov, izdaji obveznic ali podrejenih dolžniških instrumentov za vsako tako prevzeto obveznost, ki presega 25 odstotkov knjigovodskega kapitala banke, ter k drugim zadevam, ki jih določa zakon ali statut. Nadzorni svet sprejema sklepe na sejah. Delo nadzornega sveta poteka v skladu s poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov, in odloča z večino glasov prisotnih članov. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsedujočega. Komisije nadzornega sveta V okviru nadzornega sveta delujejo komisije, ki so posvetovalna telesa nadzornega sveta. V skladu z zakonom, ki opredeljuje bančništvo, so v banki oblikovane štiri komisije, v katerih so samo člani nadzornega sveta banke, način njihovega oblikovanja in delovanja pa je urejen s poslovniki. • Revizijska komisija Naloge komisije so zlasti: a) nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje banka, b) spremljanje postopka računovodskega poročanja in priprave priporočil ter podajanje priporočil za zagotovitev njegove integritete in celovitosti, c) nadzor in spremljanje uspešnosti in učinkovitosti sistema notranjega upravljanja, d) ocenjevanje sestavljanja letnega poročila, e) spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, f) sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila bančne skupine, g) poročanje nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije, h) pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo bančne skupine, i) sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja in pregled pogostosti revizije računovodskih izkazov, j) sodelovanje s službo notranje revizije ter spremljanje njenega delovanja, k) sodelovanje pri določitvi pomembnejšh področij revidiranja, l) odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila bančne skupine, m) sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in banko, n) spremljanje uspešnosti in učinkovitosti sistema notranjih kontrol, o) spremljanje oziroma nadziranje vzpostavljanja računovodskih politik bančne skupine, p) druge naloge, določene z zakonom, statutom banke, smernicami nadzornih organov ali s sklepom nadzornega sveta. • Komisija za prejemke Naloge komisije so zlasti: a) svetovanje nadzornemu svetu in priprava predlogov splošnih načel politike prejemkov, pregledovanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in priprava priporočil glede njihovega izvajanja, b) izvajanje strokovne in neodvisne ocene politik, praks in procesov glede prejemkov ter na tej podlagi oblikovanje pobud oziroma priporočil za spremembe obstoječe politike prejemkov ter ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj banke, kapitala in likvidnosti banke, c) zagotovitev rednega, centralnega in neodvisnega pregleda politike in praks prejemkov s strani službe notranje revizije, ustreznih korporativnih funkcij in drugih komisij nadzornega sveta ter zagotovitev vseh potrebnih informacij (poročil) nadzornemu svetu, d) podpora nadzornemu svetu pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi in drugim zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, e) spremljanje prejemkov višjega vodstva, ki opravljajo funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja, f) ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih politik in metodologij (mehanizmov) sistema prejemkov glede upravljanja z vsemi vrstami tveganj, kapitalom in likvidnostjo ter ocenjevanje glede skladnosti s poslovno strategijo, cilji, korporativno kulturo in vrednotami ter dolgoročnim interesom institucije, g) ocenjevanje doseganja ciljev uspešnosti in potrebe po naknadni prilagoditvi tveganjem, vključno z uporabo dogovorov o sistemu malusa in vračila sredstev, h) pregled različnih možnih scenarijev z namenom preveritve odziva politike in prakse prejemkov na zunanje in notranje dogodke ter testiranje meril, uporabljenih za določanje dodelitve in predhodne prilagoditve variabilnega prejemka tveganjem na podlagi rezultatov realiziranih tveganj, i) pregled ustreznosti zunanjega svetovalca, katerega storitve nadzorni svet uporabi pri določanju politik prejemkov banke ali drugih vprašanj iz pristojnosti komisije, j) skrb za zagotovitev primernih informacij delničarjem o politikah in praksah prejemkov, k) aktivno vključevanje v postopek opredelitve zaposlenih s posebno naravo dela, l) zagotavljanje sodelovanja člana komisije za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco na sejah komisije za prejemke in obratno, m) druge naloge, določene s statutom ali sklepom nadzornega sveta.


55

• Komisija za imenovanja Naloge komisije so zlasti: a) opredelitev in priprava ocene sposobnosti in primernosti kandidatov in članov uprave in nadzornega sveta ter uprave in nadzornega sveta kot organov, b) nadzornemu svetu podaja priporočila za izbiro kandidatov za člane uprave in za člane nadzornega sveta, c) opredeli naloge in zahtevane pogoje za imenovanje na funkcijo v upravljalnem organu, d) določi cilj zastopanosti spola, ki je v upravi in nadzornem svetu premalo zastopan, ter pripravi politiko glede tega, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola, e) vsaj enkrat na leto oceni strukturo, velikost, sestavo in uspešnost delovanja uprave in nadzornega sveta ter pripravi priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami, f) vsaj enkrat na leto izvede ocenjevanje znanja, veščin in izkušenj posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter organov kot celote ter o tem poroča nadzornemu svetu in upravi, g) redno pregleduje politiko uprave glede izbire in imenovanja primernih kandidatov za člane višjega vodstva banke ter pripravi priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami, h) dejavno prispeva k izpolnjevanju odgovornosti banke za sprejetje ustreznih politik o ocenjevanju primernosti članov uprave in nadzornega sveta, i) nudi podporo pri vrednotenju dela uprave in pripravo obrazloženih razlogov za odpoklic posameznih članov uprave, kadar le-ti nastopijo, j) druge naloge, določene s statutom ali sklepom nadzornega sveta. • Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke Naloge komisije so zlasti: a) svetovanje glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede Strategije upravljanja tveganj, b) pregled izpostavljenosti banke tveganjem in preverjanje, ali je profil tveganosti banke v skladu s sprejeto nagnjenostjo banke k prevzemanju tveganj, c) spremljanje kakovosti naložbenega portfelja banke in ustreznosti oblikovanih oslabitev in rezervacij, d) analiza organizacije in učinkovitosti delovanja za upravljanje tveganj odgovornih organizacijskih delov banke, e) pregled poročil uprave banke v zvezi s tveganji in upravljanjem z bilanco banke, f) pregled in ocenjevanje ustreznosti pri pripravi dokumentov, ki urejajo prevzemanje in upravljanje s tveganji ter upravljanja z bilanco banke, g) ocenjevanje primernosti poročanja banke o tveganjih, predvidenega s predpisi, h) spremljanje izvajanja Strategije upravljanja tveganj in politik za vse pomembne vrste tveganj v banki, i) preverjanje, ali so v spodbudah, ki jih zagotavlja sistem prejemkov, upoštevani tveganje, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prihodkov banke, z namenom oblikovanja preudarnih praks in politik prejemkov, j) aktivno vključevanje v postopek opredelitve zaposlenih s posebno naravo dela, k) sodelovanja člana komisije na sejah komisije za prejemke in obratno; l) preverjanje, ali so cene produktov banke v celoti združljive s poslovnim modelom in Strategijo upravljanja tveganj banke ter oblikovanje predlogov korektivnih ukrepov, m) pripravo priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja Strategije upravljanja tveganj in pripadajočih politik, n) druge naloge, določene z zakonodajo statutom ali sklepom nadzornega sveta. Sestava nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2018 je razvidna iz Priloge 3 k Izjavi o upravljanju. Delovanje nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2018

Število rednih sej Število izrednih sej Število korespondenčnih sej Nadzorni svet 10 2 1 Revizijska komisija 11 0 0 Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke

11 0 0

Komisija za imenovanja 11 0 0 Komisija za prejemke 8 0 0

Prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2018 so razvidni iz Priloge 4 k Izjavi o upravljanju. Politika raznolikosti Upoštevajoč zahteve na področju zagotavljanja raznolikosti v okviru upravljalnega organa banka sledi ciljem glede ustrezne zastopanosti spolov, izobrazbe, strokovnih izkušenj in strokovnega znanja, pri čemer teži k temu, da ima upravljalni organ v celoti vse ustrezno znanje, izkušnje in veščine za uspešno opravljanje funkcij vodenja banke in nadzora nad poslovanjem banke. Oktobra 2018 je bila sprejeta Politika raznolikosti upravljalnega organa Abanke d.d., ki določa (i) merila raznolikosti upravljalnega organa, (ii) postopek izbora kandidatov za člane upravljalnega organa in (iii) ocenjevanje ustreznosti upravljalnega organa. Tako si banka, tudi z opredeljenimi elementi raznolikosti upravljalnega organa, prizadeva doseči cilj učinkovitega opravljanja poslovodne funkcije oziroma funkcije nadzora nad poslovanjem in vodenjem banke. Banka teži k taki sestavi upravljalnega organa, katerega člani: • imajo različne vrste izobrazbe, pridobljene po veljavnih izobraževalnih programih, • imajo različen strokovni profil, to je delovne izkušnje in veščine z različnih strokovnih področij, ki so potrebne za poglobljeno

razumevanje dejavnosti banke in tveganj, ki jim je banka izpostavljena, ter • so predstavniki obeh spolov različnih starosti: izbira člana upravljalnega organa se izvede med kandidatom, ki izpolnjuje

merila primernosti, in kandidatom premalo zastopanega spola ter se izbira obrazloži. Če je nabor kandidatov obeh spolov različnih starosti preozek, je dopusten spregled načela raznolikosti zaradi zagotovitve nemotenega dela upravljalnega organa.


56

Ob obdobnem/letnem ocenjevanju primernosti upravljalnega organa oziroma ob spremenjenih okoliščinah komisija za imenovanja preverja izpolnjevanje ciljev tudi glede raznolikosti v sestavi upravljalnega organa in poroča nadzornemu svetu. Komisija ocenjuje zlasti: • heterogenost organa, ki omogoča strokovno in neodvisno vključevanje organa pri oblikovanju ciljev, strategij in politik

prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, • ali organ uživa zaupanje delničarjev, nadzornega oziroma poslovodnega organa in ostalih deležnikov ter nadzornih institucij, • ali organ predstavlja močno kolegijsko telo, v katerem se odločitve sprejemajo skupno, kljub različnim stališčem, • ali organ spremlja novosti s področja upravljanja in strokovnih področij, potrebnih za opravljanje funkcije v banki, • ali se organ izobražuje z namenom razvoja in vzdrževanja ustrezne ravni strokovnega poznavanja banke, • ali organ pregledno in transparentno sodeluje z nadzornim svetom oziroma upravo banke, • ali je postopek izbora kandidatov za člane uprave banke oziroma za člane nadzornega sveta dovolj natančno opredeljen in se

izvaja po postavljenih kriterijih, • zastopanost članov s primernim bančnim znanjem in izkušnjami v organu, • izvajanje koncepta nasledstva, • učinkovitost dela upravljalnega organa in • prizadevanje za doseganje ustrezne zastopanosti obeh spolov različnih starosti in drugih zahtev iz Politike raznolikosti

upravljalnega organa Abanke d.d., tako v upravi kot v nadzornem svetu. Komisija za imenovanja v okviru ovrednotenja oziroma ocenjevanja upravljalnega organa in komisij na področju pregleda heterogenosti izvede analizo po kriterijih: • spol, • starost, • izobrazba, • delovne izkušnje (v dejavnosti in zunaj nje) in bančna znanja. Z izdelano analizo iz leta 2018, predstavljeno v Skupnem poročilu obdobne ocene, je bilo ugotovljeno, da je politika raznolikosti ustrezno izvajana in upoštevana v sestavi upravljalnega organa. Med analizo v letu 2018 je banka vzpostavila spremljajoči zrelostni model s ciljnimi vrednostmi posameznih vsebinskih postavk. Ciljne vrednosti so zastavljene za obdobje od leta 2019 do leta 2021 in se bodo redno spremljale v okviru izvajanja obdobnih ocen primernosti in učinkovitosti organa. Navedeni sistem omogoča primerljivost ocenjevanja za nazaj ter tudi redno spremljanje napredka in izboljšav. Politika raznolikosti je javno dostopna in v celoti objavljena na spletni strani banke (http://www.abanka.si/). Korporativna integriteta Osnovna načela banke so zakonito, strokovno, etično, varno in skrbno poslovanje, kar banka dosega z upoštevanjem veljavnih predpisov, standardov, kodeksov, dobre prakse in drugih pravil poslovnofinančne in bančne stroke. Zaradi uresničevanja stabilne ureditve upravljanja je upravljalni organ s Kodeksom poslovne etike določil standard korporativne kulture Abanke, ki temelji na korporativnih vrednotah banke ter opredeljuje ravnanje članov upravljalnega organa in drugih zaposlenih v poslovnem ali osebnem odnosu do strank, sodelavcev, delničarjev, poslovnih partnerjev ter naravnega in družbenega okolja (deležnikov). Sistem korporativne integritete sestavljajo pravila ravnanja, ki izhajajo iz kodeksa in opredeljujejo upravljanje različnih vrst tveganj, kot so tveganje za nezakonito poslovanje, ravnanje v nasprotju interesov na vseh ravneh odločanja in poslovanja, za različne vrste prevar, nadlegovanje in trpinčenje zaposlenih, pranje denarja in financiranje terorizma, zlorabo vseh vrst zaupnih podatkov, nepregleden in neustrezen izbor zunanjih izvajalcev, neustrezno ravnanje s potrošniki, zlorabo trga, neustrezno obveščanje o poslovanju in drugo. V sistem korporativne integritete je dejavno vpeta funkcija skladnosti poslovanja, ki razvija in izvaja program skladnosti s svetovanjem in izobraževanjem ter ugotavljanjem, spremljanjem in ocenjevanjem tveganj na tem področju. Na podlagi samoocenitve je bila izdelana splošna letna ocena stanja korporativne integritete.

http://www.abanka.si/


57

S Kodeksom poslovne etike so seznanjeni vsi zaposleni; objavljen je na intranetnem portalu in spletnem mestu banke. Zaposleni imajo možnost prijaviti zaznane kršitve svojim nadrejenim ali v sistemu internega elektronskega prijavljanja kršitev, škodnih dogodkov oziroma incidentov. Abanka zagotavlja prijavitelju, da zaradi prijave ne bo deležen nobenih povračilnih ukrepov. Abanka d.d. je zavezana k nadaljnjemu delovanju za krepitev ureditve upravljanja in k dvigu korporativne kulture. Ta Izjava o upravljanju je javno objavljena na spletni strani Abanke d.d. (https://www.abanka.si/). Ljubljana, 5. marec 2019 Uprava banke Nadzorni svet banke





https://www.abanka.si/


58

Priloga 1: Sestava uprave v letu 2018

Priloga 2: Izplačani prejemki članov uprave v letu 20181

Leto 2018

Uprava banke Funkcija Področje delaPrvo imenovanje

Zaključek funkcije

Leto rojstva Izobrazba Strokovni profil

Članstvo v organih nadzora nepovezanih družb

mag. Jože Lenič predsednik uprave Služba za skladnost poslovanja 17. 1. 2011 1965 magister ekonomske znanosti

poslovodenje, korporativno upravljanje, skladnost poslovanja, pravne zadeve, kadri in organizacija, revizija

Združenje bank Slovenije, član nadzornega sveta

Služba notranje revizije profesor geografije in geologijePravna službaSlužba za kadre in organizacijoOddelek korporativno komuniciranjePodročje finančnih trgovSlužba nabave in splošnih poslovKoordinacija dela z regulatorjem in organi nadzoraKoordinacija odvisnih družb

Matej Golob Matzele član upravePodročje za poslovanje s pravnimi osebami 28. 12. 2015 1972 univerzitetni diplomirani ekonomist

poslovodenje, komercialno področje, razvoj storitev in produktov, marketing in trženjsko komuniciranje

Bankart d.o.o., član nadzornega sveta; Britansko-slovenska gospodarska zbornica, član nadzornega sveta

Področje za poslovanje s prebivalstvom in mikro podjetjiSlužba za razvoj in marketing

mag. Matevž Slapničar član uprave Področje upravljanja tveganj 12. 6. 2017 1969 magister ekonomske znanosti

poslovodenje, upravljanje tveganj, informatika, finance, spremljava poslovanja /

Področje financPodročje informatikePodročje spremljave poslovanjaSektor skrbniških in administrativnih storitev

Leto 2018

Ime in priimek FunkcijaFiksni prejemki -

bruto

Variabilni prejemki -

brutoOdloženi prejemki Odpravnine Bonitete

Vračilo neizplačane

nagrade - "claw-back" Skupaj bruto Skupaj neto

1 2 3 4 5 6 1+2+3+4+5+6

mag. Jože Lenič predsednik uprave 129.036,96 6.387,34 - - 17.259,04 - 152.683,34 57.593,18

Matej Golob Matzele član 126.655,60 6.273,80 - - 9.541,60 - 142.471,00 63.919,70

mag. Matevž Slapničar član 126.812,51 3.659,72 - - 9.158,18 - 139.630,41 60.488,51

mag. Aleksander Vozel2 - 1.568,45 - - - - 1.568,45 1.221,82

382.505,07 17.889,31 - - 35.958,82 - 436.353,20 183.223,21

1 Tabela ne vključuje povračil stroškov, zavarovalne premije (PDPZ) in drugih pravic iz pogodbe2 Član uprave do 31. 03. 2017


59

Priloga 3: Sestava nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2018

Leto 2018

Ime in priimekFunkcija

Prvo imenovanje v članstvu organa

Zaključek funkcije v članstvu organa v 2018

Udeležba na sejah glede na skupno število v letu 2018 Spol Državljanstvo

Leto rojstva Izobrazba Strokovni profil

Število direktorskih mest (izvršne in neizvršne) v letu 2018

mag. Marko Garbajs

NS, predsednik 4. 10. 2014

potek mandata 4. 10. 2018 in ponovno imenovanje 5. 10. 2018 100 % M SLO 1975

magister ekonomije

poslovodenje, upravljanje kapitalskih naložb

GRIFFON&ROMANO S.P.A., direktor do 19. 12. 2018, od 20. 12. 2018 opravlja neizvršno funkcijo predsednika upravljalnega organa INOXPOINT, direktor do 19. 12. 2018

Komisija za imenovanja, predsednik do 4. 9. 2018, od 5. 9. 2018 član te komisije 25. 2. 2016 100 %Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, član 13. 10. 2014 100 %

Melita Malgaj

NS, namestnica predsednika (od 25. 2. 2016 dalje) 2. 10. 2015 92,3 % Ž SLO 1971

univerzitetna diplomirana ekonomistka

poslovodenje in organizacija, upravljanje kapitalskih naložb

Slovenski državni holding, d.d., direktorica Oddelka za upravljanje področja turizma in gospodarstva

Komisija za imenovanja, članica do 4. 9. 2018, od 5. 9. 2018 predsednica 11. 11. 2015 100 %Revizijska komisija, članica 11. 11. 2015 100 %Komisija za prejemke, članica 10. 7. 2018 4. 9. 2018 100 %

mag. Alenka Vrhovnik Težak

NS, članica 8. 10. 2015 92,3 % Ž SLO 1968

magistrica poslovodenja in organizacije

poslovodenje, mednarodne in strateške finance, sodno izvedeništvo za področje ekonomije in financ

VTT, storitve z dodano vrednostjo, d.o.o., prokuristka in finančna svetovalka do 30. 9. 2018, od 1. 10. 2018 opravlja funkcijo finančne svetovalke, Sodno izvedeništvo in svetovanje, Mag. Alenka Vrhovnik Težak, Sodna izvedenka za ekonomijo - finance, s.p.

Komisija za prejemke, članica, predsednica (od 10. 11. 2017) do 9. 7. 2018, ter od 10. 7. 2018 zopet članica 11. 11. 2015 87,5 %Revizijska komisija, članica 25. 8. 2016 8. 10. 2018 100 %Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, predsednica 11. 11. 2015 90,9 %

Rok Pivk

NS, član 13. 5. 2016 92,3 % M SLO 1972

univerzitetni diplomirani ekonomist

poslovodenje, investicijsko bančništvo in zakladništvo

Triglav Osiguruvanje A.D., Skopje, izvršni direktor Skupna pokojninska družba, d.d., član nadzornega sveta do 30. 8. 2018

Komisija za prejemke, član do 9. 7. 2018, od 10. 7. 2018 predsednik 10. 11. 2017 87,5 %Revizijska komisija, član 1. 6. 2016 90,9 %

Dejan Kaisersberger

NS, član 28. 2. 2017 92,3 % M SLO 1979

univerzitetni diplomirani ekonomist

poslovodenje, bančništvo in finance, upravljanje tveganj

SIDG, d.o.o., direktor za finance, računovodstvo in kontroling

Komisija za imenovanja, član 31. 8. 2017 100 %Revizijska komisija, predsednik 13. 3. 2017 90,9 %Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, član 13. 3. 2017 81,8 %

Varja Dolenc, MSc.

NS, članica 31. 7. 2018 100 % Ž SLO 1971

diplomirana ekonomistka, MSc. International Securities, Investment and Banking

poslovodenje, finančni trgi, delovanje na komercialnem področju v banki, poznavanje domačega bančnega okolja in notranje ureditve banke

Union hoteli d.d., Ljubljana, direktorica nabave in upravljanja z nepremičninami

Komisija za prejemke, članica 5. 9. 2018 100 %Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, članica 5. 9. 2018 100 %

Miha Košak

NS, član 22. 9. 2018 100 % M SLO in UK* 1968

Master of business administration (MBA), Master of Arts in Economics of the European Community (MA)

mednarodno poznavanje bančnega sistema, finančni trgi in investicijsko bančništvo, poznavanje notranje ureditve banke, korporativno upravljanje

Fraport Slovenija, d.o.o., član svetovalnega odbora, Independent Consultant, samostojni svetovalec, Emona Capital LLP, London, svetovalec, Elan Inventa, d.o.o., član strateškega odbora, Šiaulių Bankas, Vilnius, Litva, član nadzornega sveta, The British Slovenian Chamber of Commerce, London, UK/Ljubljana, Slovenia, član upravnega odbora

Revizijska komisija, član 9. 10. 2018 100 %

mag. Bernarda Babič

NS, članica 1. 1. 2018 5. 7. 2018 100 % Ž SLO 1966

finančni trgi, računovodstvo, zakladništvo, poznavanje domačega bančnega okolja

Slovenske železnice, d.o.o., pomočnica generalnega direktorja; Terme Olimia d.d., predsednica nadzornega sveta družbe; Telekom Slovenije, d.d., namestnica predsednice nadzornega sveta

Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, članica 1. 1. 2018 5. 7. 2018 100%Revizijska komisija 1. 1. 2018 5. 7. 2018 100%

dr. Peter Merc

NS, član 11. 10. 2017 9. 7. 2018 83,3 % M SLO 1983 doktor znanosti

poslovodenje, bančno in finančno pravo, digitalizacija, pravno svetovanje na področju IT

Lemur Legal, d.o.o., prokurist do 8. 3. 2018, Pravno, poslovno in finančno svetovanje Merc, Peter Merc, s.p.

Komisija za prejemke, član 10. 11. 2017 9. 7. 2018 75 %Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, član 10. 11. 2017 9. 7. 2018 100 %*državljanstvo Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna IrskaVsi člani nadzornega sveta so neodvisni in pri nikomur ni nasprotja interesov.


60

Priloga 4: Izplačani prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2018

Leto 2018

Ime in priimek Funkcija

Plačilo za opravljanje funkcije - bruto

Sejnine nadzornega sveta in komisij - bruto Skupaj - bruto Skupaj - neto*

Potni stroški - neto

1 2 1+2mag. Bernarda Babič1 članica 11.552,42 4.070,00 15.622,42 11.270,97 –

Varja Dolenc, MSc.2 članica 6.831,99 2.200,00 9.031,99 6.488,67 –

mag. Marko Garbajs predsednik NS 31.427,08 8.140,00 39.567,08 28.696,94 –

Dejan Kaisersberger član 28.125,00 9.625,00 37.750,00 27.375,42 1.010,63

Miha Košak3 član 3.419,35 770,00 4.189,35 2.659,22 3.771,44

Melita Malgaj namestnica predsednika 25.023,85 8.305,00 33.328,85 24.159,89 –

dr. Peter Merc4 član 13.669,35 3.850,00 17.519,35 12.741,83 –

Rok Pivk član 23.235,89 6.886,00 30.121,89 21.827,36 3.082,82

Blaž Šterk5 član 1.875,00 495,00 2.370,00 1.723,70 –

mag. Alenka Vrhovnik Težak članica 28.719,76 9.185,00 37.904,76 27.487,87 620,61

173.879,69 53.526,00 227.405,69 164.431,87 8.485,50

naknadnih doplačil dohodnine posameznika

1 Članica nadzornega sveta do 5. julija 2018.2 Članica nadzornega sveta od 31. julija 2018.3 Član nadzornega sveta od 22. septembra 2018.4 Član nadzornega sveta do 9. julija 2018.5 Član nadzornega sveta do 31. decembra 2017.

* Znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo za opravljanje funkcije in sejnine po akontaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih


61

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ODGOVORNOST Abanka je kot temelj svoje uspešnosti opredelila partnerstvo z vsemi deležniki – zaposlenimi, strankami, dobavitelji, partnerji in delničarji ter pozitiven odnos do širšega družbenega in naravnega okolja. Z vsemi vzpostavljamo dolgoročne odnose, ki temeljijo na spoštovanju, skrbnosti, iskrenosti, zaupanju in sodelovanju. To je trden podstat naše družbene odgovornosti. Kot banka, odgovorno vpeta v svoje okolje, se zavedamo številnih izzivov, s katerimi se sooča sodobna družba na vseh ravneh. Pretresi, ki smo jim bili priče v zadnjem desetletju, so nas še utrdili v prepričanju, kako zelo soodvisni smo, zato mora vsak subjekt prevzeti svoj del odgovornosti in prispevati k širši blaginji. V Abanki zato svojo prihodnost razumemo v luči trajnostnega razvoja, v katerem povezujemo gospodarski, družbeni in okoljski vidik v časovni dimenziji, ki odpira perspektivo prihodnjim generacijam. Trajnostno bančništvo pomeni opravljanje bančnih operativnih in poslovnih dejavnosti ob zavestnem upoštevanju okoljskih in družbenih vplivov teh dejavnosti. To pomeni, da v tradicionalno bančništvo vključujemo okoljska, socialna in upravljavska merila (ESG – environmental, social and governance). Doslej so odločitve na trgu kapitala temeljile na dvodimenzionalni analizi tveganj in donosnosti. V novi dobi trajnostnega bančništva temeljijo na treh dimenzijah: tveganju, donosnosti in vplivih. Abanka stremi k trajnostnemu bančništvu tako v svojih notranjih vsakodnevnih operacijah (upravljanje svojih poslovalnic, človeškega kapitala, stroškov, priložnosti, izpostavljenosti tveganjem ipd.) kot z zunanjimi interakcijami s svojimi strankami in vrstami projektov, ki jih financiramo. Tudi v prihodnosti bomo nadaljevali našo pot trajnostne naravnanosti ter jo aktivno širili s priložnostmi, ki jih ponuja okolje.

KLJUČNI IZZIVI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI Na dinamično bančno okolje delujejo številne močne silnice: specifična in vedno večja pričakovanja strank, izjemno hitre tehnološke spremembe, nove regulativne zahteve, demografske, družbene, podnebne in druge spremembe. Na tradicionalni bančni trg vstopajo t. i. netradicionalni oziroma nebančni igralci, ki na novo definirajo ustaljeni red. V širšem družbenem okolju se spreminjajo vzorci vrednot in vedenja, pri čemer je značilno, da je zaupanje med ljudmi in v institucije na nizki ravni. Banke v takem okolju ne moremo biti pasivne in delovati po dosedanjih poslovnih modelih. Prav tako ne smemo odgovarjati le na današnje izzive, temveč moramo uvajati inovacije na več področjih in se preoblikovati za prihodnost. V Abanki skrbno analiziramo bančno in širše družbeno okolje in proaktivno odgovarjamo na potrebne spremembe, saj sledimo viziji, da bomo v Sloveniji prva banka po izbiri strank, zaposlenih in investitorjev. V središču vseh naših prizadevanj so stranke. Že do sedaj je bila Abanka ambiciozna in uspešna na področju digitalizacije. Tudi v prihodnosti bomo to področje razvijali in strateško preoblikovali. Pri tem ne želimo le odgovarjati na izzive t. i. Fintecha in Bigtecha, ampak želimo te procese spreminjati v naše konkurenčne prednosti in tržno moč. S smelim integriranjem tehnoloških sprememb, ki se odvijajo s hitrostjo brez primere, želimo zagotoviti dolgoročno trajnost našega poslovnega modela. Doslej smo banke vlagale v varnost in odpornost svojih digitalnih sistemov, nismo pa se toliko osredotočale na optimizacijo uporabniške izkušnje (vključno s socialnimi mediji). To je sedaj eden od naših ključnih izzivov. Pri tem se zavedamo odgovornosti, da inovativnost sprememb ne sme omajati varnosti strank (tu gre predvsem za kibernetsko varnost). Na tem področju je nujno naše angažirano sodelovanje s snovalci regulative, ki morajo zagotoviti, da je regulativa poštena za vse. Pospešitev digitalne transformacije je eden od strateških programov banke, katerega cilj je, da smo in ostajamo tehnološko napredna banka z inovativnimi rešitvami, da ohranimo obstoječe stranke, pridobimo nove stranke ter z dodajanjem sodobnih prodajnih kanalov poiščemo nove vire prihodkov. V sklopu pospešitve digitalne transformacije se osredotočamo tudi na vzpostavitev digitalne organizacijske kulture, ustvarjamo sodelovalno in odprto delovno okolje. V proces digitalizacije vključujemo vse zaposlene, tako ustvarjamo skupaj boljšo Abanko prihodnosti. Zavedamo se, da je ključnega pomena pravočasno slediti spremembam in trendom razvoja v bančništvu, na finančnih trgih in v poslovnem svetu. Živimo v digitalnem obdobju, kjer je razumljivo, da se duhu časa prilagaja tudi naše delovno okolje. V letu 2018 smo uvedli več sprememb, ki so prilagodile delovno okolje modernemu duhu časa. V prvi polovici leta smo v Abanki uvedli novo komunikacijsko orodje za vse zaposlene – Skype, prav tako pa smo uvedli tudi novo platformo – Video prenose v živo, kjer uprava neposredno in v živo nagovori vse zaposlene. Zaposleni lahko med nagovori zastavijo vprašanja in v realnem času prejmejo tudi odgovore nanje.


62

Upravljanje trajnostnih sprememb v Abanki

Banka z osredotočenostjo na stranke aktivno soupravlja naslednja področja: regulativna skladnost, digitalizacija, inovativno upravljanje s tehnologijo, upravljanje kibernetskega tveganja, Fintech in Bigtech ter strateško upravljanje s človeškimi viri. V Abanki se zavedamo, da je dolgoročna trajnostna rast v bančništvu mogoča le z radikalnim odklonom od ustaljenega načina razmišljanja o prodaji običajnih bančnih produktov k resnični osredotočenosti na stranke. Rastoči t. i. ekosistemi Fintech, ki se osredotočijo na uporabniške izkušnje kupcev in so jih banke sprva zaznavale kot grožnjo, so lahko za banke tudi priložnost za boljše doseganje in preseganje pričakovanja strank. Pri tem je digitalna tehnologija le del rešitve. Naš glavni cilj je doseči organizacijsko agilnost banke, kar je mogoče le s kontinuiranim procesom inovacij, odličnim upravljanjem talentov in s strateškimi partnerstvi (zlasti na področju pridobivanja podatkov, podatkovne analitike in kognitivnih tehnologij) v širšem ekosistemu za zagotavljanje odličnih rešitev za stranke. Upravljanje trajnostnih izzivov in tveganj ter družbene odgovornosti temelji na poslovni strategiji Abanke in na Kodeksu poslovne etike, h kateremu je dal soglasje nadzorni svet 23. februarja 2017. Kodeks poslovne etike določa temeljna načela ravnanja članov upravljalnega organa in zaposlenih v Abanki v poslovnem ali zasebnem odnosu do strank, sodelavcev, delničarjev, poslovnih partnerjev ter naravnega in družbenega okolja. Za upravljanje s trajnostnim razvojem in družbeno odgovornostjo je odgovorna uprava banke, ki za izvajanje ciljev integrira sodelovanje vseh področij banke in zaposlenih v skladu z njihovimi pooblastili in odgovornostmi.


63

UPRAVLJANJE ODNOSOV Z DELEŽNIKI Spoštovanje upravičenih pričakovanj vseh vpletenih v poslovne procese smo v našem Kodeksu poslovne etike opredelili kot osnovo naše etične drže. Naši strateški deležniki so: • zaposleni, • stranke, • lastniki, • regulatorji, • dobavitelji, • druge zainteresirane javnosti (mediji, strokovne javnosti, poslovna združenja, civilne iniciative idr.). Za vsako deležniško skupino smo na podlagi dvosmernih komunikacij in raziskav opredelili bistvena interesna področja, vsebine komuniciranja in komunikacijske kanale. Pri komuniciranju se zavzemamo za dvostranske in odprte komunikacijske kanale. Trudimo se, da je naša komunikacija prilagojena vsaki od deležniških skupin posebej. Sledimo načelu bistvenosti, ažurnosti in transparentnosti. Pri komuniciranju zasledujemo naslednje cilje med deležniki: • utrjevanje ugleda in kredibilnosti banke, • zavedanje o identiteti in konkurenčnih prednostih banke, • gradnjo zaupanja v banko, • pozicioniranje banke kot prve v Sloveniji po izbiri strank, zaposlenih in investitorjev. Pri komuniciranju spoštujemo zakonodajo. V rokih ter na predpisan način obveščamo lastnike in druge zainteresirane javnosti o poslovanju ter o pomembnih poslovnih dogodkih.


64

Ključni deležniki, interesi, vsebine komuniciranja in komunikacijski kanali Deležniki Interesi, vsebine komuniciranja Komunikacijski kanali

Zaposleni, sindikati Zadovoljni, lojalni, motivirani, inovativni sodelavci Vključevanje talentov Prenos kompetenc in izkušenj med generacijami Dobri in odprti odnosi Uspešno poslovanje

• Intranet • Elektronska sporočila korporativnega komuniciranja • Interni časopis Pogled od znotraj • Aideja – sistem upravljanja z idejami in izboljšavami • Anovičnik • Dogodki za zaposlene • Prenos v živo – nagovor uprave • Skype – digitalna komunikacijska pot • Osebni razgovori • Skupna srečanja, kolegiji • Letni razgovor, določanje ciljev • Anketa o zadovoljstvu in zavzetosti

Lastnik Doseganje poslovnih ciljev Korektni odnosi Dolgoročen razvoj banke

• Skupščina delničarjev in seje nadzornega sveta • Letna in medletna poročila • Drugi poslovni dokumenti

Investitorji Poslovna uspešnost banke in ugled med finančnimi institucijami

• Poročila in drugi poslovni dokumenti • Spletni portali

Regulatorji Doseganje skladnosti • Vzajemno obveščanje • Nadzorniški pregledi poslovanja • Poročila o poslovanju

Stranke – fizične in pravne osebe

Najvišja mera zadovoljevanja želja in potreb; Oblikovanje in utrjevanje dobrih poslovnih odnosov Doseganje skupnih poslovnih in trajnostnih ciljev

• Raziskava o zadovoljstvu in ugledu • Abaklub – program zvestobe za stranke • Abadenarnica • Osebna komunikacija – telefonska in elektronska, osebna

in skupinska srečanja • Tiskovine • Elektronske predstavitve in druga predstavitvena gradiva • Svetovanje • Osebni razgovori • Strokovna srečanja s podjetniki • Sprejemi za poslovne partnerje

Poslovni partnerji, dobavitelji

Doseganje korektnih poslovnih odnosov • Osebni razgovori in sestanki • Spletna mesta • Tiskovine • Poslovna darila • Strokovna srečanja

Strokovne in poslovne javnosti

Oblikovanje strokovnih stališč in odnosov Krepitev poslovnih odnosov, gospodarske rasti in družbene blaginje Preprečevanje nelojalne konkurence

• Spletno mesto • Okrogle mize • Strokovne delavnice • Letno poročilo • Članstvo v strokovnih in interesnih združenjih

Širša javnost (otroci, splošna javnost)

Finančno opismenjevanje otrok Ozaveščanje o digitalni kulturi in virtualnem svetu Zgodovinska dediščina bančništva v Sloveniji

• Otroški muzej Hermanov brlog – stalna razstava • Otroške lutkovne igrice • Tekmovanje (Cici) Vesela šola • Finančna šola za mlade • Abasvet • Facebook Abanka, Facebook Akeš • Youtube Abanka, Youtube Akeš • LinkedIn Abanka

Mediji Verodostojno informiranje o dejavnostih družbe Krepitev ugleda družbe in sprotno odpravljanje morebitnih komunikacijskih šumov

• Poročila in izjave za medije • Digitalno komuniciranje z mediji • Ažurni in pošteni odgovori na vsa vprašanja • Spremljanje in analiziranje medijskih objav


65

POROČANJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU IN DRUŽBENI ODGOVORNOSTI – IZJAVA OZIROMA POROČILO O NEFINANČNEM POSLOVANJU Abanka v letnem poročilu za leto 2018 razkriva informacije o svojem trajnostnem in družbeno odgovornem upravljanju integralno kakor tudi v letu 2017. Trajnostni in družbeno odgovorni upravljavski modeli in aktivnosti temeljijo na poslovni politiki banke, Kodeksu poslovne etike in na področnih politikah posameznih segmentov upravljanja. Razkrivanje nefinančnih podatkov v letu 2018 temelji tudi na zahtevah Direktive EU o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih podjetij in skupin, te zahteve je v slovenski pravni red prenesel leta 2017 Zakon o gospodarskih družbah. V poslovno poročilo torej vključujemo t. i. izjavo oziroma poročilo o nefinančnem poslovanju, ki vsebuje informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter o zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Temeljna načela banke so zakonito, strokovno, etično, varno in skrbno poslovanje, kar banka dosega s spoštovanjem veljavnih predpisov, standardov, kodeksov, dobre prakse in drugih pravil poslovnofinančne in bančne stroke. Banka si ob nenehnem in vsestranskem razvoju prizadeva tako za povečanje poslovne uspešnosti kot tudi za utrditev svojega ugleda. Posebno pozornost posveča tveganjem iz naslova korporativne integritete, med katerimi so tudi tveganja za nespoštovanje (kršitve) človekovih pravic ter tveganja za korupcijo in podkupovanje. Upravljalni organ je s Kodeksom poslovne etike določil standard korporativne kulture Abanke, ki temelji na korporativnih vrednotah banke ter opredeljuje ravnanje članov upravljalnega organa in drugih zaposlenih v poslovnem ali osebnem odnosu do strank, sodelavcev, delničarjev, poslovnih partnerjev ter naravnega in družbenega okolja (deležnikov). Kodeks je podlaga številnim politikam in izvedbenim pravilom, ki natančneje opredeljujejo upravljanje s tveganji za nezakonito poslovanje, ravnanje v nasprotju z interesi banke na vseh ravneh odločanja in poslovanja, različne vrste prevar, nadlegovanje in trpinčenje zaposlenih, pranje denarja in financiranje terorizma, zlorabo vseh vrst zaupnih podatkov, zlorabo informacijskega sistema, nepregleden in neustrezen izbor zunanjih izvajalcev, neustrezno ravnanje s potrošniki, zlorabo trga, neustrezno obveščanje o poslovanju in drugo. Banka ima v skladu z veljavnimi predpisi vzpostavljeno stabilno ureditev notranjega upravljanja, ki obsega: (i) jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti, (ii) učinkovite procese upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila, (iii) primerne mehanizme notranjih kontrol ter (iv) ustrezne politike in prakse prejemkov, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj. Ureditev notranjega upravljanja je sorazmerna z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela banke in dejavnosti, ki jih opravlja banka. V sistem korporativne integritete je aktivno vpeta funkcija skladnosti poslovanja, ki nenehno razvija in izvaja program skladnosti s preventivnim svetovanjem in izobraževanjem ter ugotavljanjem, spremljanjem in ocenjevanjem tveganj ter obravnavo incidentov na tem področju. Na podlagi samoocenitve je bila izdelana splošna letna ocena o stanju korporativne integritete v banki. Glede na vzpostavljene elemente notranjega upravljanja ni bilo prijavljenih ali ugotovljenih kršitev s področja korporativne integritete. Banka ustrezno upravlja z incidenti iz naslova (potencialne) kršitve predpisov, internih aktov, kodeksov, standardov, pogodb ali dobre poslovne prakse. Pristojne osebe ali funkcije v banki zaznajo oziroma ugotovijo incident (i) z razkritjem s strani osebe, ki zazna take okoliščine pri sebi, ali (ii) s prijavo (lahko anonimno) zaposlenih v sistem internega prijavljanja kršitev oziroma s prijavo strank v sistem za pritožbe in reklamacije ali (iii) z odkritjem v notranjih kontrolnih postopkih (bodisi v okviru poslovnih funkcij ali pa notranjih kontrolnih funkcij). Pristojne osebe oziroma organi ali funkcije take dogodke obravnavajo in sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi se prepreči nadaljnje pojavljanje in odstranijo morebitne negativne posledice. S Kodeksom poslovne etike in drugimi internimi akti, ki sestavljajo sistem korporativne integritete, so seznanjeni vsi zaposleni. Objavljeni so na intranetnem portalu, kodeks pa tudi na spletnem mestu banke. Abanka zagotavlja prijavitelju, da zaradi prijave ne bo deležen nobenih povračilnih ukrepov. Pri pripravi vsebine razkrivanja nefinančnega poslovanja smo se opirali na metodologijo standarda GRI. Pri izbiri vsebine smo sledili trajnostnemu kontekstu, bistvenosti posameznih področij in vključenosti deležnikov. Pri podajanju vsebine smo stremeli k uravnoteženosti, primerljivosti, točnosti, jasnosti in zanesljivosti podatkov.


66

Zavedamo se, da imamo v skladu s standardom poročanja GRI široko področje možnega širjenja tako merjenja kot poročanja našega trajnostnega in družbeno odgovornega upravljanja. Naša zaveza je, da bomo na tem področju dolgoročno delali strateške korake. Pričujoče poročanje je transparentno in eksaktno glede na podatke, ki jih v Skupini Abanka trenutno spremljamo. Ker je Abanka d.d. prevladujoča družba v Skupini Abanka, se večina nefinančnih razkritij nanašajo na banko. Vsebine s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti povezuje Oddelek korporativnega komuniciranja, ki je tudi odgovoren za poročanje o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti Skupine Abanka. Pri pripravi poročila so s podatki sodelovale vse področne službe banke.


67

GOSPODARSKI ODTIS V skladu z vizijo Abanke – postati prva banka v Sloveniji po izbiri strank, zaposlenih in investitorjev – skrbno upravljamo s svojim gospodarskim odtisom, v kontekstu trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. V upravljavski model vključujemo partnerstvo z gospodarstvom in regulatornimi organi, inovativne bančne produkte po meri strank (med drugim tudi posebno ponudbo stanovanjskih in potrošniških kreditov), financiranje razvoja, spodbujanje podjetništva, odnose z dobavitelji v lokalnem okolju in optimizacijo poslovanja banke. Gospodarski odtis Abanke

Partnerstvo z gospodarstvom in regulatornimi organi Abanka je članica panožnega združenja bank in hranilnic, v katerem aktivno sodeluje in tako prispeva k razvoju bančnega oziroma finančnega sistema. Smo člani slovensko-ameriške in slovensko-britanske gospodarske zbornice, naši zaposleni pa so aktivni člani številnih strokovnih združenj, kjer dejavno prispevajo k razvoju strokovnega znanja, povezovanja in krepitvi gospodarskega okolja. Produkti po meri strank Trudimo se izpolniti vsa pričakovanja strank, zato bančne storitve razvijamo v smeri boljšega predvidevanja potreb in oblikujemo strankam prilagojene storitve, ki so enostavne za uporabo ter dosegljive kadarkoli in kjerkoli. Pri tem smo posebej pozorni tako na perspektivne skupine strank kot na ranljive. Mladim in upokojencem nudimo možnost koriščenja bančnih produktov po posebnih pogojih. V skladu s svojo usmeritvijo v trajnostni razvoj spodbujamo okolju prijazne investicije z ugodnimi pogoji kreditiranja – posebna ponudba stanovanjskih in potrošniških kreditov. Financiranje razvoja Na področju pridobivanja namenskih dolgoročnih virov financiranja Abanka že več let poslovno sodeluje s SID banko d.d. Tako je Abanka v lanskem letu od SID banke najela dolgoročne vire, ki omogočajo financiranje širokega nabora namenov izvedbe projektov po naslednjih programih: • financiranje razvoja konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije, • financiranje razvoja družbe znanja in inovativnega podjetništva, • financiranje razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje, • financiranje regionalnega in družbenega razvoja.


68

Spodbujanje podjetništva Spodbujamo podjetništvo in inovativni način razmišljanja. Tako pripravljamo aktualne interaktivne dogodke za različne deležnike, na katerih spodbujamo podjetniške ideje in projekte. Med drugim smo pripravili dogodek za svoje poslovne stranke po vzoru dogodkov TEDx na temo Umetnost tehnološkega ravnovesja. Prav tako smo organizirali serijo izobraževalnih poslovnih dogodkov za mikro in s.p. podjetja, ki so potekala v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Udeležencem smo podali informacije o pravilni pripravi finančnega načrta, prijavi na razpise v praksi, upravljanju premoženja ter prednostih elektronskega in mobilnega bančništva za podjetja in podjetnike. Odnosi z dobavitelji Abanka po večini sodeluje s slovenskimi podjetji, kar pomeni, da spodbuja lokalno okolje. Ker je njena poslovna dejavnost razpršena po vsej Sloveniji, pri iskanju dobaviteljev upošteva tudi lokalne dobavitelje. V letu 2017 je banka začela postopoma spreminjati svoj koncept nabave, kar je udejanila v svojih internih aktih. Sledi cilju, da se nabava čim bolj centralizira, da nabavni proces teče transparentno, po predpisanih postopkih. Pri izboru primernih dobaviteljev banka izbira med različnimi kriteriji, poleg cenovnih pogojev se upoštevajo tudi reference dobavitelja, poslovni odnos, kakovost izvajanja storitev, boniteta dobavitelja ipd. Nabava deluje kot sistem skrbništva po vrstah stroškov. Nadzor nad nabavo poteka centralno. Realizacija stroškov se spremlja v okviru stroškovne skupine, na kateri skrbniki stroškov poročajo o odstopanjih. Za investicijska vlaganja v zgradbe in opremo pa nabava in njeno spremljanje potekata v okviru službe za nabavo, ki je neposredno podrejena upravi banke. V okviru imenovane službe se izvajajo krovno upravljanje in obvladovanje procesa nabave osnovnih sredstev in investicij ter upravljanje z dobavitelji. Družbeno odgovornost banka gradi tudi na sodelovanju z dobavitelji, ki zaposlujejo invalide. V letu 2017 je banka uspešno prenesla dejavnost vložišča na zunanjega izvajalca, invalidsko podjetje. S tem je optimizirala stroške dela in začela postavljati temelje prenove vložišča banke s ciljem postopnega prehoda na digitalizacijo vhodne pošte. Optimizacija poslovanja banke Na vseh ravneh poslovanja Abanke spodbujamo iskanje najboljših rešitev in uvajanje koristnih sprememb. Inovativnost nas vodi pri uvajanju tehnoloških novosti, s katerimi izboljšujemo tako svoje storitve kot poslovne procese. V letu 2019 nadaljujemo s prestrukturiranjem banke in optimiziranjem poslovanja ter s pospeševanjem digitalne transformacije.


69

DRUŽBENI ODTIS Pri upravljanju svojega družbenega odtisa Abanka daje osrednji pomen trajnostnim odnosom s strankami in zaposlenimi. Kot družbeno odgovorna banka vidimo svoje poslanstvo pri finančnem opismenjevanju in svetovanju. Zaradi svoje bogate tradicije – več kot 150 let delovanja – izdatno prispevamo k ohranjanju kulturne dediščine, ki je tesno povezana z dediščino bančništva v Sloveniji. Kot banka, ki med svoje osrednje konkurenčne prednosti uvršča vrhunske digitalne rešitve, širši javnosti odpiramo izkustvo digitalnega sveta. Naš etični odnos do vseh deležnikov zahteva, da gojimo odprte odnose do vseh segmentov zainteresirane javnosti. Družbeni odtis Abanke

Korporativno prostovoljstvo v Abanki Korporativno prostovoljstvo je zelo učinkovit način vpetosti podjetja v okolje, v katerem deluje. Zavedamo se problematike šibkejših v družbi in pripravljeni smo jim pomagati. Z vključitvijo v program prostovoljstva naredimo nekaj dobrega in koristnega ter prispevamo k še boljši in prijaznejši družbi. Abanka je banka prijaznih ljudi in z nudenjem pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, pokažemo naš najprijaznejši obraz. V letu 2018 je Abanka strateško in celovito pristopila k programu korporativnega prostovoljstva. Abančniki smo tako pomagali Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje pri čiščenju doma Vila Šumica v Kranjski Gori, čiščenju njihovih logističnih prostorov, zbiranju prehrane in higienskih pripomočkov ter zbirali darila oziroma pakete za njihov projekt Čarobna zima. V jesenskem času smo pomagali Regionalnemu stičišču nevladnih organizacij Pomurja, ki je skupaj z Dobrodelnim društvom Pomagajmo odprtih src pripravil akcijo #podarizvezek. V akciji smo vsi zaposleni zbirali šolske potrebščine za šolarje iz socialno ogroženih družin. Udeležili smo se vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo, očistili in barvali smo ograjo v Lipici, se skozi leto udeleževali krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji ter zaposlenim Abanke ponudili možnost udeležitve uvodnega usposabljanja za prostovoljce v sklopu organizacije Slovenske filantropije. Strošek usposabljanja je v celoti pokrila Abanka. Odnosi s strankami V odnosu s strankami stremimo k visoko etičnemu in partnerskemu sodelovanju, ki zadovoljuje ali celo presega njihova pričakovanja. Želje in percepcijo storitev banke in njenega ugleda pri sedanjih in potencialnih strankah vsako leto izmerimo v posebni raziskavi. Na podlagi izsledkov pripravimo posebne ukrepe.


70

Pri odnosih s strankami je ključno, da jim zagotavljamo pravočasne, celovite in jasne informacije o naših storitvah in delovanju, s katerimi jih usmerjamo k najboljšim in strankam prilagojenim rešitvam. Banka se dosledno izogiba vsakršnim nepopolnim in posledično zavajajočim informacijam. S strankami komuniciramo osebno preko palete komunikacijskih kanalov (poslovalnica, spletno in mobilno bančništvo, info@ naslova, brezplačne telefonske številke 080 in digitalnega pogovora oziroma »klepeta«). Eden od zelo pomembnih komunikacijskih kanalov je namenjen komuniciranju pritožb, pripomb, reklamacij in pohval strank o kakovosti izdelkov oziroma storitev. Ta sporočila v banki jemljemo zelo resno, saj so pomemben del procesa nenehnih izboljšav in razvoja. V Abanki imamo vzpostavljen sistem za postopke reševanja pritožb in reklamacij strank. Vsi zaposleni so dolžni spoštljivo in odgovorno sprejeti vsako reklamacijo ali pritožbo stranke in jo v skladu s sistemom reševanja pritožb in reklamacij posredovati odgovornim. Za reševanje prejetih pritožb in reklamacij skrbi Oddelek kontaktni center, katerega naloga je tudi zagotavljati informacije strankam. V Abanki težimo k izvensodnemu reševanju sporov; če potrošnik ni zadovoljen z dokončno odločitvijo banke o pritožbi ali reklamaciji ali ne prejme odgovora, lahko zoper odločitev ali ravnanje banke vloži pobudo za začetek postopka pri izvensodnem reševalcu potrošniških sporov (IRPS), in sicer pri Združenju bank Slovenije ali pri Evropskem centru za reševanje sporov (ECDR). Na področju fizične in tehnične varnosti ima banka izdelana interna navodila in pravilnike, ki so skladni s priporočili Združenja bank Slovenije o fizičnem varovanju bank ter veljavno zakonodajo. Izvajajo se redni pregledi in nadzor nad izvajanjem varovanja, prav tako se redno izvajajo izobraževanja na temo ropa oziroma vloma ter notranjih in zunanjih prevar. Področje fizičnega varovanja je dopolnjeno s požarnim varovanjem, kjer banka izvaja zakonsko predpisane aktivnosti in ukrepe s področja varstva pred požari. V Abanki želimo poskrbeti za stranke tudi v naših prostorih. Na dveh lokacijah imamo nameščena defibrilatorja, ki sta v najemu in pogodbeno vzdrževana. Izvajamo tudi dodatne ukrepe za preprečitev padcev in poškodb strank pri dostopu in v notranjosti bančnih poslovalnic – umik arhitekturnih ovir in umik opreme, ki potencialno predstavlja nevarnost za zdravje strank, označitev neravnin idr. Odnosi z zaposlenimi Področje upravljanja s kadri v banki urejajo Kadrovska politika in drugi strateški kadrovski dokumenti, ki so skupaj s ključnimi aktivnostmi in cilji s kadrovskega področja podrobneje predstavljeni v poglavju Zaposleni. Banka v postopkih kadrovanja, zaposlovanja in razvoja zaposlenih skladno s kadrovsko politiko omogoča enake možnosti vsem, kar je temelj za izgradnjo uspešne organizacijske kulture, spoštovanje vrednot banke in ohranjanje ugleda dobrega delodajalca v družbenem okolju. S široko razvejanostjo predvsem poslovne mreže v slovenskem prostoru banka omogoča zaposlitev v različnih slovenskih regijah različnim kadrovskim profilom. To pomeni možnost, da lokalni kadri, tudi mlade generacije, lahko najdejo svoje zaposlitvene možnosti izven glavnih zaposlitvenih centrov v Sloveniji in tako ostanejo v domačem okolju. Ostali zaposleni pa opravljajo delo na lokacijah poslovnih stavb v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in v Celju. Največji delež zaposlenih opravlja delo v osrednjeslovenski regiji (54,8 odstotka), najmanjši delež pa v vzhodni regiji (9,6 odstotka) Najvišja povprečna starost je v celjski regiji (48 let), najnižja pa v osrednjeslovenski in zahodni regiji (45 let). Največji delež moških je v osrednjeslovenski regiji (67,8 odstotka), najmanjši pa v vzhodni regiji (10 odstotka). Banka skrbi tudi za stalen razvoj zaposlenih in vlaga v njihovo znanje in pridobivanje kompetenc, kar je pomembno tako z vidika banke kot posameznika – v primeru, da se le-ta znajde na trgu dela, si na ta način povečuje konkurenčnost pri iskanju dela. S podeljevanjem jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči, pomoči zaposlenim ob prehodu v odprto brezposelnost ter s podeljevanjem štipendij otrokom umrlih zaposlenih banka poskrbi za zaposlene tudi v manj ugodnih življenjskih okoliščinah. Poseben poudarek banka daje tudi zaposlovanju mlajših generacij, ki prinašajo sveže znanje in veščine. Zato se predvsem v zadnjih letih banka povezuje z univerzami, mladim omogoča opravljati strokovno prakso, po potrebi tudi občasno delo ter podeljuje kadrovske štipendije, da bi pravočasno povezala potrebe banke z mladimi perspektivnimi kadri. Struktura zaposlenih v Abanki V zadnjih letih na področju starostne in spolne strukture zaposlenih ni bilo večjih sprememb. Banka izkazuje visok delež zaposlenih žensk in tudi večji delež starejše populacije, odvisno od vrste dejavnosti, ki jih zaposleni v banki opravljajo (predvsem v relaciji zaledna in komercialna dela). Podatka o povprečni starosti in deležu zaposlenih po spolu za leto 2018 se nahajata v poglavju Zaposleni.


71

V okviru aktivnosti programa Kadrovske prenove so zastavljeni na tem področju tudi različni cilji, na primer pomlajevanje ekip, medgeneracijski prenos znanja in izkušenj (medgeneracijske mentorske sheme), usposabljanje in učenje, prilagojeno različnim generacijam, pridobivanje vodstvenih veščin za vodenje ekip z različno generacijsko strukturo ipd. V banki se iz leta v leto izboljšuje izobrazbena struktura zaposlenih, saj se zmanjšuje delež zaposlenih s poklicno izobrazbo, povečuje pa delež z višjo in visoko izobrazbo ter s pridobljenimi znanstvenimi nazivi. Podrobnejši prikaz izobrazbene strukture v banki se nahaja v poglavju Zaposleni. V letu 2018 se je v banki zaposlilo 51 novo zaposlenih, od tega 37 odstotkov moških in 63 odstotkov žensk. Povprečna starost novo zaposlenega je znašala 35 let. Večina novih zaposlitev je bila skladno s cilji strateškega programa Kadrovska prenova realiziranih v komercialnih področjih banke in predvsem v osrednjeslovenski regiji. Banka skrbi za zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih tudi s številnimi dodatnimi ukrepi, ki so predstavljeni v poglavju Zaposleni in do katerih so upravičeni delavci banke. V banki je zaposlenih 20 invalidov, od tega je 15 odstotkov moških ter 85 odstotkov žensk. Vsi so zaposleni za nedoločen čas in 71 odstotkov jih dela v skrajšanem delovnem času. Povprečna starost je 51,8 leta. V banki skrbimo, da zaposlenim invalidom omogočamo ustrezne delovne razmere in obremenitve, ki so skladne z omejitvami v okviru njihove priznane kategorije invalidnosti. Banka ima vzpostavljene tudi stimulativne sheme nagrajevanja in motiviranja zaposlenih, ki so podrobneje predstavljene v poglavju Zaposleni. V letu 2018 je 39 zaposlenih koristilo materinski in starševski dopust ter 20 zaposlenih očetovski dopust. Pravico do dela v skrajšanem delovnem času iz naslova nege in varstva otroka je koristilo 30 zaposlenih. Izobraževanja zaposlenih V banki poudarjamo pomen stalnega izobraževanja, strokovnega in osebnostnega razvoja ter usposabljanja zaposlenih. V letu 2018 smo temu področju namenili posebno pozornost, kar se kaže tudi v tem, da je povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega v letu 2018 znašalo 24 ur. V izobraževanje so bili vključeni vsi zaposleni v banki. Zaposlene smo vključevali predvsem v izobraževanje s področij, ki se nanašajo na prodajo, trženje, razvoj vodstvenih in prodajnih kompetenc ter na nadgradnjo strokovnega bančno-finančnega znanja. Pomemben delež izobraževanja v banki predstavljajo tudi produktno izobraževanje, tuji jeziki ter izobraževanje iz uporabe računalniških orodij. Več informacij s področja izobraževanja je predstavljenih v poglavju Zaposleni. Merjenje zadovoljstva in organizacijska klima Banka vsako leto meri organizacijsko klimo in zavzetost pri zaposlenih. Na ta način zaznava in spremlja dejavnike, ki vplivajo na klimo, zavzetost in počutje zaposlenih na delu. Na podlagi rezultatov raziskave banka vsako leto pripravi in izvede program ukrepov, s katerimi naslavlja področja, na katerih želi izboljšati rezultate. Rezultati v letu 2018 kažejo, da se je trud banke izplačal, saj se je splošni indeks zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v banki glede na leto 2017 povečal, prav tako pa je v anketi sodelovalo še 10 odstotkov več zaposlenih kot v letu 2017. Zdravje pri delu in rekreacija Poleg aktivnosti s področja varnosti in zdravja pri delu, ki so predstavljene v poglavju Zaposleni, smo v letu 2018 zaposlenim ponudili tudi možnost udeležbe na delavnicah za promocijo zdravja, na katerih so zaposleni našli iztočnice za ukrepanje, usmerjene v izboljšanje kakovosti življenja in lažje premagovanje vsakodnevnih obveznosti. Zaposlene redno napotujemo na obdobne zdravstvene preglede, skrbimo za ustrezno število zaposlenih, usposobljenih za nudenje prve pomoči in za gašenje požarov, zaposlenim skladno z njihovimi potrebami zagotavljamo ergonomsko ureditev delovnega mesta ter spodbujamo njihovo športno udejstvovanje v okviru bančnega športnega in planinskega društva. Banka s preventivnim pristopom vzdržuje majhen delež poškodb pri delu, ki se iz leta v letu tudi zmanjšuje. Tako se je število zaposlenih, ki so se poškodovali na delu, v letu 2018 zmanjšal – letu 2018 smo zabeležili dve poškodbi pri delu, kar je ena manj kot v letu 2017. Interno komuniciranje V Abanki posvečamo internemu komuniciranju veliko pozornost. Upravljamo z naslednjimi komunikacijskimi orodji: elektronska sporočila korporativnega komuniciranja, intranetne strani, interni časopis Pogled od znotraj, Anovičnik in dogodki za zaposlene. V letu 2018 smo izvedli raziskavo med zaposlenimi o zadovoljstvu tudi z internimi komunikacijami. Na podlagi izsledkov raziskave smo svoje aktivnosti prilagodili željam in predlogom zaposlenih.


72

V internih glasilih redno nagovarjamo in spodbujamo k ekološki ozaveščenosti, pri čemer v vsaki številki predstavimo nov Eko izziv, ki spodbuja zaposlene k zdravemu, okoljsko prijaznemu načinu življenja. Ozaveščenost in trajno naravnanost integriramo tudi v naša darila na dogodku za vse zaposlene v Abanki. Abančniki so tako prejeli eko vrečko za večkratno uporabo, saj spodbujamo k zmanjševanju plastike, kjer to ni nujno potrebno. Sindikat Banka konstruktivno sodeluje z obema sindikatoma v banki in jima nudi ustrezne pogoje za delovanje. Z rednimi srečanji s predstavniki sindikatov skrbimo za stalen dialog in za transparentno obveščanje o vseh pomembnih kadrovskih temah ter odgovarjamo na vsa vprašanja, ki jih naslovita sindikata ali posamezni zaposleni v banki. Prav tako pred sprejetjem internih kadrovskih aktov pridobimo soglasje sindikatov. Banka letno sindikatoma nameni donacijo in prispeva k organizaciji novoletnega obdarovanja otrok zaposlenih. Društva Abanke Zaposlenim Abanke je omogočeno članstvo v Športnem ter Planinskem društvu Abanke. Abanka finančno podpira delovanje obeh društev. Dejavno sodelujemo z bivšimi sodelavci, ki so se upokojili, saj podpiramo tudi dve društvi Abančnih upokojencev. Družini prijazno podjetje Abanka je bila prva med slovenskimi bankami, ki je prejela certifikat Družini prijazno podjetje. Dosledno izvajamo že sprejete ukrepe ter uvajamo nove, s katerimi zaposlenim omogočamo lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ukrepi in aktivnosti s tega področja so podrobneje predstavljeni v poglavju Zaposleni.

Finančno opismenjevanje in svetovanje Abanka tradicionalno skrbi za finančno opismenjevanje otrok. Tako smo v letu 2018 nadaljevali dolgoročno partnerstvo z Otroškim muzejem Hermanov brlog, v katerem imamo otroško banko. V njej se lahko otroci z igro seznanijo z osnovami bančništva. V spletni svetovalnici nudimo nasvete staršem s področja denarja v različnih starostnih obdobjih otroka. V sodelovanju z lutkarji smo v letu 2018 nadaljevali z organizacijo lutkovnih predstav za otroke "Ježek si dela zalogo". Otroci so bili v igrico, ki nosi poučno sporočilo (varčevanje), aktivno vključeni. Tudi v letu 2018 smo aktivno sodelovali pri projektu Vesela šola in Cici vesela šola ter v okviru Jesenske finančne šole za mlade srednješolce opismenjevali s področja naprednih, digitalnih oblik bančništva. Kulturna dediščina Več kot 150-letna tradicija, s katero se ponašamo v Abanki, nam narekuje, da skrbno upravljamo z zgodovinskimi artefakti s področja bančništva. Upravljamo tudi bogato zbirko umetniških del, predvsem slik in nekaj kipov. Šest stavb, v katerih izvajamo svojo dejavnost, je zaščitenih s statusom kulturne dediščine (Hmeljarska 3, Žalec, Krekov trg 6, Celje, Braslovče 25, Braslovče, Lapajnetova 47, Idrija, Rozmanova 40, Novo mesto, Partizanska 41, Sežana). Z odgovornim upravljanjem prispevamo k ohranjanju kulturne dediščine v več slovenskih pokrajinah. Razvoj in odpiranje digitalnega sveta V Abanki aktivno spremljamo tehnološki razvoj, da bi oblikovali napredne, digitalne rešitve in zagotovili strankam prilagojene produkte ter omogočiti lažje spoznavanje digitalnega sveta širši javnosti z osebno izkušnjo. Prizadevamo si bolje razumeti stranke, predvideti, kaj potrebujejo, in jim ponuditi njim prilagojene produkte. Naš cilj je spremljati nove tehnologije na področju umetne inteligence, moči napovednih algoritmov za napoved obnašanja strank, povezovanje naprav v IoT (Internet of Things), obogateno resničnost in druge mejnike ter oceniti potencialno možnost vključitve v naše storitve. Zato bomo v letu 2019 nadaljevali z razvojem naprednih poti in ponudili možnost naprednega plačevanja – razvoj Abamobija, Abaneta in Abadenarnice. S tem namenom smo leta 2017 ustvarili svoj svet – Abasvet – v katerem so simulatorji navidezne resničnosti. Na Trdinovi 4 v Ljubljani lahko navidezni svet zainteresirani osebno izkusijo. Podpora družbenemu okolju in odnosi z zainteresiranimi javnostmi Abanka prispeva k socialnemu, kulturnemu, športnemu in drugemu razvoju z donacijami, sponzorstvi in drugimi prispevki. Pri tem uporabljamo pregledne in dokumentirane postopke, s katerimi preprečujemo kakršnokoli osebno ali poslovno nasprotje interesov.


73

V letu 2018 smo sponzorstvo strateško usmerili v korporativno pokroviteljstvo programov Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU). Podporo sponzorstvu ZRC SAZU smo usmerili na platformo Fran.si in raziskovalno dela dr. Ivana Šprajca, ki vodi raziskovalni program Antropološke in prostorske raziskave, del sredstev pa je ZRC SAZU razporedil na svoje aktualne projekte. V letu 2018 smo podprli tudi projekte, kot so Otroški muzej Hermanov brlog, kulturni projekt podelitve Veronikinega zlatnika, športne dejavnosti (Atletsko društvo Kladivar Celje, Maraton Zelene doline, smučarska tekmovanja na Rogli, športno društvo Abanke). Korektno sodelujemo z mediji ter transparentno in pravočasno odgovarjamo na novinarska vprašanja. Dnevno spremljamo medijske objave, ki jih poglobljeno vrednotimo. Na podlagi analize načrtujemo korporativno komuniciranje in upravljamo tveganje ugleda banke. Splošna ocena medijskega pojavljanja Abanke je v letu 2018 pozitivna.


74

OKOLJSKI ODTIS Abanka pri izvajanju svojih poslovnih aktivnosti vpliva tudi na naravno okolje, zato aktivno upravlja svoj okoljski odtis. Kot bistvene vidike vpliva na naravno okolje in ekonomiko poslovanja smo opredelili: učinkovito rabo energije, krožno gospodarstvo in bančne produkte za zeleno gospodarstvo. Abanka skrbi za ustrezno varovanje naravnega okolja z naslednjimi ukrepi in aktivnostmi: • urejeno ločeno zbiranje odpadkov na vseh lokacijah, kjer izvajalci komunalnih storitev omogočajo odvoz ločenih odpadkov, • izvajanje centralnega zbiranja odpadne elektronske opreme, ki se predaja pooblaščenim predelovalcem v nadaljnjo obdelavo,

vgrajevanje sodobne energetsko učinkovite sisteme prezračevanja, hlajenja in ogrevanja poslovnih prostorov skladno z vsakokratnim planom investicij in investicijskega vzdrževanja,

• uporaba energetsko učinkovitih svetil (LED-sijalke). Odgovorno ravnanje z okoljem

Učinkovita raba energije Na področju učinkovite rabe energije upravljamo predvsem dve področji: energetski menedžment poslovnih stavb banke in vozni park. Skupna površina poslovnih prostorov, ki jih banka uporablja za svoje poslovanje na območju celotne Slovenije, je 31.104,5 m2, od tega je lastniških 29.286,5 m2, najetih pa 1.818 m2. Poleg poslovnih prostorov, ki jih banka uporablja za svoje poslovanje, imamo v portfelju nepremičnin 4.596,4 m2 poslovno nepotrebnega premoženja, ki se aktivno prodaja. Porazdelitev nepremičnin, ki jih uporablja banka za poslovanje, je 14.566 m2 v osrednji Sloveniji, 5.220 m2 v zahodni Sloveniji in 12.951 m2 v vzhodni Sloveniji. Banka pri izvajanju prenov in investicijskega vzdrževanja upošteva smernice za učinkovito rabo energije ter zakonska določila s področja graditve objektov. Vgrajujejo se sodobni sistemi hlajenja/ogrevanja/prezračevanja z rekuperacijo energije, kot so LED-svetila, klimatske naprave z visokim faktorjem COP, kondenzacijski plinski kotli ogrevanja, toplotne črpalke, sistemi prezračevanja z rekuperacijo, energetsko učinkoviti gradbeni/izolacijski materiali, LED-osvetljeni svetlobni napisi. Posodobitve in vzdrževanja se izvajajo skladno s planom investicij in investicijskega vzdrževanja, upoštevani sta predvidena življenjska doba opreme in ekonomsko/tehnična upravičenost menjave oziroma posodobitve. V letu 2018 so se skladno s planom investicij in investicijskega vzdrževanja izvajale posodobitve sistemov klimatizacije, ogrevanja in prezračevanja, kjer so se dotrajane naprave zamenjale z novejšimi, ki so energetsko učinkovitejše. Pri menjavi svetil se nadaljuje vgradnja LED-svetil, ki bistveno zmanjšujejo porabo električne energije zaradi večje učinkovitosti. Tudi v prihodnje bomo nameščali energijsko učinkovite sisteme tam, kjer je to upravičeno z vidika manjših obratovalnih stroškov in višine investicije v sodobnejšo opremo. Vsi zaposleni so skladno s Hišnim redom in navodili za učinkovito rabo energije Abanke dolžni racionalno ravnati s sistemi ogrevanja/hlajenja in skrbeti za izklop električne opreme, ki ni v uporabi.


75

Banka postopoma prenavlja svoj vozni park z vozili, ki imajo nižjo stopnjo izpustov CO2 in varčnejše motorje. V plan zamenjave je vsako leto vključeno določeno število vozil na podlagi temeljite analize voznega parka in izpolnitve kriterijev zamenjave (poraba, stroški, letnik ...). V letu 2018 smo zamenjali tri avtomobile, kar pomeni 6,5 odstotka voznega parka. Z vidika varovanja okolja banka poskuša število prevozov zaposlenih med lokacijami zmanjšati tudi z uporabo videokonferenc, ki jih ima nameščene v večjih poslovnih stavbah. Krožno gospodarstvo V Abanki se zavedamo pomena krožnega gospodarstva, zato njegovo filozofijo postopoma uvajamo na vse ravni našega poslovanja. Banka ima urejeno ločeno zbiranje odpadkov na vseh lokacijah. Izvajamo centralno zbiranje odpadne elektronske opreme, ki se predaja pooblaščenim predelovalcem v nadaljnjo obdelavo. V banki smo v večjih poslovnih stavbah vzpostavili posebne prostore za tiskanje in optimizirali število večjih tiskalnih naprav (povezali več uporabnikov na posamezno napravo). S temi smernicami bomo nadaljevali tudi v letu 2019, saj želimo s kontroliranim dostopom do tiskalnih naprav zagotoviti večji nadzor in posledično zmanjšanje porabe papirja. Abanka pridobiva ponudbe od dobaviteljev, ki sledijo skrbi za naravno okolje. Na področju nabave tonerjev in kartuš sodeluje tudi z dobavitelji, ki v svojem naboru artiklov ponujajo tudi obnovljive tonerje. Delež nabave obnovljivih tonerjev na ravni banke znaša 10 odstotkov. Z organiziranim zbiranjem porabljenih tonerjev in kartuš poskušamo pozitivno vplivati na okolje, zato te odpadke zbiramo v za to prirejenih ločevalnih posodah. Pobiranje izvaja podjetje Bitea d.o.o. večkrat letno na podlagi naročila odvoza. Veliko pozornosti namenimo tudi sodobnejšemu sistemu upravljanja z dokumentacijo. Z uvedbo eperesa smo na področju poslovanja s prebivalstvom uvedli obdelavo dokumentov v elektronski obliki. V papirni obliki jih zagotavljamo samo še za potrebe komitentov. Tudi pri nekateri drugi dokumentaciji se za prenos v elektronski arhiv namesto papirja uporabljajo sodobnejši načini obdelave dokumentacije. V letu 2018 smo z navedenimi ukrepi zmanjšali porabo papirja za 13 odstotkov, porabo tonerjev za 15,5 odstotka in znižali število fotokopij za 41 odstotkov. V letu 2018 se je povečal obseg elektronskega zajema dokumentacije, ki se nanaša na kreditno poslovanje. Tovrstna dokumentacije v banki predstavlja večji obseg. Bančni produkti za zeleno gospodarstvo Abanka je med svoje produkte uvrstila tudi tiste, s katerimi spodbuja pozitivne učinke na naravno in družbeno okolje. Z večjo zavezo podjetij k zelenemu gospodarstvu in prebivalcev k zeleni potrošnji v prihodnje pričakujemo, da bo ta portfelj bančne ponudbe rasel. Uprava banke





76

UPRAVLJANJE TVEGANJ Poslovanje Skupine Abanka je bilo v letu 2018 usmerjeno v izvajanje aktivnosti, povezanih s prenovo procesov, metodologij in modelov na področju tveganj. Posebna pozornost je bila namenjena nadgradnji okvira nagnjenosti k prevzemanju tveganj in načrta sanacije skupine s ciljem zagotavljati boljše upravljanje tveganj. V procesu nadgradnje okvira nagnjenosti k prevzemanju tveganj je skupina uskladila in maksimizirala sinergije preteklega in prenovljenega okvira, ki je na krovni ravni opredeljen v: • Strategiji upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj, • Limitih upravljanja tveganj, • Pravilniku ICAAP in ILAAP.

Skupina je vzpostavila dodatne metodologije in orodja za upravljanje tveganj tako za kreditna tveganja kot druga, prav tako pa pomembno posodobila in nadgradila interna poročila o tveganjih. V letu 2018 se je nadaljevalo izpolnjevanje regulatornih zahtev, pri tem pa je skupina sodelovala tudi v nadzorniškem obremenitvenem testiranju. Skupina je vseskozi izpolnjevala usmeritve strategije zniževanja nedonosnih izpostavljenosti in pri tem dosegla pomembna znižanja tovrstnih izpostavljenosti na ravni, kot so bile načrtovane v strateških usmeritvah. Skupina Abanka je v letu 2018 pomembno nadgradila Strategijo upravljanja tveganj in nagnjenost k prevzemanju tveganj, pri čemer ima na področju upravljanja tveganj jasno postavljene cilje. Za njihovo doseganje so prek ključnih procesov vzpostavljeni ustrezni postopki ter jasno določene razmejitve pristojnosti in odgovornosti. Na strateški ravni je skupina določila naslednje cilje upravljanja tveganj: • zagotavljanje učinkovite in celovite obravnave tveganj, s katerimi se skupina sooča pri poslovanju, • določitev nagnjenosti skupine k prevzemanju tveganj ter zagotavljanje doslednosti s poslovnim modelom in poslovnimi plani

skupine, pri čemer je treba upoštevati sposobnost prevzemanja tveganj in rezultate strateške analize, • pravočasno prepoznavanje vseh zadevnih tveganj in njihov celovit pregled, • zasnova, vzdrževanje in nenehno izboljševanje sistema, ki skupini omogoča, da pravočasno prepozna poslabšanje svojega

finančnega položaja ali profila tveganja, in določitev potencialnih ukrepov za znižanje tveganja, • jasno določene odgovornosti in kompetence na področju obvladovanja tveganja v skupini, • zavestne odločitve o optimizaciji profila tveganj in koristi.

Za doseganje zastavljenih ciljev je Skupina Abanka sprejela naslednja načela upravljanja tveganj: • vzpostavitev in nenehno posodabljanje kulture zavedanja o tveganjih kot enega od ključnih elementov poslovanja skupine; • jasno določene odgovornosti in pooblastila za celoten postopek obvladovanja tveganj v skupini; • zagotavljanje, da so načrti za razvoj in rast poslovanja ustrezno podprti prek učinkovite infrastrukture za obvladovanje tveganj. Posebna pozornost je v Strategiji upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj namenjena politikam upravljanja tveganj ter kvantitativnim opredelitvam sposobnosti in nagnjenosti k prevzemanju tveganj za kapital in likvidnost. Poseben pomen Skupina Abanka namenja kulturi zavedanja o tveganjih, ki temelji na zavedanju, da mora s svojimi poslovnimi odločitvami zagotoviti dolgoročno vzdržno in konkurenčno poslovanje ter ohraniti zadostno raven kapitala in likvidnosti glede na prevzeta tveganja. Skupina pri tem med drugim upošteva izhodišča sprejemanja poslovnih odločitev ob upoštevanju etičnih načel in interesov vseh deležnikov, preglednosti, doslednosti in nadzora, neovirane komunikacije o tveganjih ter upoštevanje ustreznih predlogov predstavnikov notranjega nadzora v okviru postopka sprejemanja odločitev. Skupina tako izvaja svoje poslovanje v skladu s sprejetim Kodeksom poslovne etike in drugimi sprejetimi politikami, ki sestavljajo širši okvir upravljanja tveganj in uveljavitve kulture zavedanja o tveganjih. Pri tem ima skupina vzpostavljeno trdno interno ureditev na področju limitov sprejemanja tveganj, spremljanja izkoriščenosti limitov tveganj, nadzora in postopkov v zvezi z morebitnimi prekoračitvami. Vzpostavljeni so protokoli, ki, še posebej v okviru kreditnega procesa, usmerjajo postopke predlogov med poslovnimi področji in funkcijami, odgovornimi za tveganja. Skupina se zaveda, da morajo biti poslovni načrt in poslovne odločitve sprejeti na način, ki zagotavlja dolgoročno vzdržno poslovanje, zato skupina skrbno preverja izpostavljenost tveganjem, pri čemer testira tudi vpliv izjemnih razmer. Testiranje izjemnih razmer na ravni skupine je tudi pomemben del procesa strateškega planiranja nagnjenosti k prevzemanju tveganj, saj zagotavlja informacijo o tem, ali finančni položaj skupine lahko prenese vpliv izjemnih, a vseeno verjetnih dogodkov. Aktivno upravljanje tveganj in ustrezen obseg kapitala vplivata tudi na bonitetno oceno banke.

Skupina Abanka je v letu 2018 pomembno nadgradila Strategijo upravljanja tveganj in nagnjenost k prevzemanju tveganj.


77

Funkcijo upravljanja tveganj izvaja področje upravljanja tveganj, ki je od komercialnega področja neodvisna organizacijska enota. Njegova vloga zajema razvoj in uporabo tehnik upravljanja tveganj, kot so opredeljene z elementi procesnega okvirja (ugotavljanje, ocenjevanje, spremljanje, poročanje in obvladovanje) na ravni skupine, na čim bolj zanesljiv, celovit, sistematičen, pregleden in razumljiv način ter izboljševanje upravljanja tveganj za dolgoročno stabilno in varno poslovanje skupine v okvirih, ki jih določajo v strategiji upravljanja tveganj opredeljeni ključni indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Delovanje področja upravljanja tveganj v letu 2018 in doseženi rezultati so natančneje predstavljeni v nadaljevanju. V letu 2019 bo delovanje področja usmerjeno v nadaljnji razvoj internega procesa ocenjevanja kapitalske in likvidnostne ustreznosti ter v sinhronizacijo procesov z razvojem okvira upravljanja tveganj. Nadalje bo delovanje področja usmerjeno v nadgradnjo metodologij in podatkov za ocenjevanje parametrov in izpostavljenosti posameznim vrstam tveganj, dodatnemu ovrednotenju uporabljenih modelov, vzpostavitvi in nadgradnjam aplikativne podpore in orodij za učinkovito upravljanje tveganj, osredotočenosti na učinkovit in nadzorovan kreditni proces ter nadaljnje zniževanje deleža nedonosnih izpostavljenosti, vključno z dodatno pozornostjo različnim oblikam preventivnega delovanja za preprečevanje novih nedonosnih izpostavljenosti.

KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje je najpomembnejše tveganje v Skupini Abanka in predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke. Poleg tveganja neplačila vključuje tudi tveganje koncentracije, tveganje manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane (preostalo tveganje), deželno tveganje, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, tveganje pri posojilih v tujih valutah, tveganje udeležbe pri kapitalskih naložbah v lastniške deleže, tveganje spremembe bonitete in tveganje bančništva v senci. Skupina Abanka je kot pomembna tveganja opredelila naslednja: tveganje neplačila ali neizpolnitve nasprotne stranke, tveganje koncentracije, tveganje spremembe bonitete in preostalo tveganje. Temeljna cilja upravljanja kreditnega tveganja v Skupini Abanka sta doseganje in ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja, ki zagotavljata stabilno in varno poslovanje. Za izpolnitev teh ciljev ima Skupina Abanka vzpostavljene postopke za spremljanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju in preprečevanje nastanka izgub.

Skupina Abanka ima vzpostavljen proces upravljanja kreditnega tveganja, ki vključuje: postopke ugotavljanja, merjenja ali ocenjevanja, spremljanja, obvladovanja kreditnega tveganja in poročanja o kreditnem tveganju. Za obvladovanje kreditnega tveganja uporablja različna orodja za zmanjševanje kreditnega tveganja, kot so: limitni sistem, kreditna zavarovanja, okvirne pogodbe o pobotu, finančne zaveze in druga določila v kreditnih pogodbah (npr. pogodbene (finančne) zaveze).

Izpostavljenost kreditnemu tveganju je odvisna od treh komponent kreditnega tveganja: • verjetnosti neplačila dolžnika, ki jo odraža njegova bonitetna ocena, • stopnje izgube oziroma poplačila dolga v primeru neplačila, • višine izpostavljenosti v primeru neplačila (vključno z višino konverzijskega faktorja v primeru zunajbilančne izpostavljenosti). Kot mero kreditnega tveganja skupina uporablja pričakovano in nepričakovano izgubo. Pri tem upošteva oceno tveganosti kreditnega portfelja, višino in kakovost zavarovanj ter ročnost izpostavljenosti, pri čemer se upoštevajo značilnosti tveganja različnih vrst izpostavljenosti. Pri ocenjevanju kreditnega tveganja poleg kakovosti naložb upošteva tudi obseg in koncentracijo naložb. V letu 2018 je Skupina Abanka nadaljevala z nadgradnjami procesa upravljanja kreditnega tveganja in razvojem potrebne aplikativne podpore. S 1. januarjem 2018 sta bila izvedena prehod in uskladitev računovodenja skupine z določili novega mednarodnega računovodskega standarda za razvrščanje, merjenje in oslabitev finančnih instrumentov ter splošno varovanje pred tveganji (MSRP 9). Poleg tega je bilo izvedeno tudi ovrednotenje metod/modelov za ocenjevanje kreditnih parametrov za izračun oslabitev in rezervacij. Skupina Abanka je nadaljevala z nadgradnjo procesa za čim zgodnejše odkrivanje povečanega kreditnega tveganja – EWS, in sicer s povezavo sistema EWS z informacijskim sistemom SISBIZ za pravne osebe (Centralnim kreditnim registrom Banke Slovenije) ter nadgradnjo sistema EWS za portfelj podjetnikov in prebivalstva. Poseben poudarek je bil namenjen tudi aktivnostim za zniževanje nedonosnih kreditov ter postopkom izterjave in upravljanja kreditnih zavarovanj.

Temeljna cilja upravljanja kreditnega tveganja v Skupini Abanka sta doseganje in ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja, ki zagotavljata stabilno in varno poslovanje.


78

Na področju zavarovanj je bila posodobljena Metodologija vrednotenja nepremičnin, sprejetih v zavarovanje naložb Abanke d.d. (v nadaljevanju: Metodologija). V skladu s spremenjeno Metodologijo se izvajata spremljanje in pridobitev tekočih vrednosti zavarovanj na podlagi ustrezne evidence z različnimi načini vrednotenja glede na tip nepremičnine, vrsto predhodnega vrednotenja, vrednost nepremičnine in vrednost naložbe. Skupina Abanka je namenila velik poudarek zagotavljanju ustrezne podatkovne osnove za poročanje nadzorniškim institucijam ter posodobitvi aplikativne podpore na podlagi uporabniških in regulatornih zahtev (nove zahteve s področja zavarovanj, integracija z ostalo aplikativno podporo), prav tako pa je treba zagotavljati ustrezno podatkovno osnovo za poročanje nadzorniškim institucijam. Dodatne aktivnosti so bile izvedene tudi v zvezi s pripravo poročil o zavarovanjih. Skupina Abanka je v letu 2018 nadaljevala z aktivnim pristopom zniževanja nedonosnih kreditov, kar se je odrazilo z realizacijo prodaje nedonosnih kreditov in znatnim znižanjem deleža nedonosnih izpostavljenosti. Delež kreditov, razvrščenih v bonitetne skupine C, D ali E, v kreditnem portfelju Skupine Abanka brez upoštevanja izpostavljenosti do bank se je v letu 2018 glede na predhodno leto zmanjšal. Delež nedonosnih kreditov se je zmanjšal predvsem zaradi prehoda na nov mednarodni standard računovodskega poročanja MSRP 9 in izvedene prodaje portfelja nedonosnih kreditov. Vzroki za znižanje deleža nedonosnih kreditov so bili tudi nadaljnje izvajanje aktivnosti za izterjavo nedonosnih kreditov, restrukturiranje kreditov do podjetij, ki imajo ustrezen poslovni model in zadostni denarni tok za odplačila kreditov v prihodnosti, izvajanje aktivnosti za zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja (sistem EWS) in selektiven pristop pri odobravanju novih kreditov podjetjem za financiranje njihovega rednega poslovanja ali investicij. Gibanje deležev kreditov CDE in DE v kreditnem portfelju Skupine Abanka brez upoštevanja izpostavljenosti do bank prikazuje slika v nadaljevanju.

GIBANJE DELEŽEV KREDITOV CDE IN DE (BREZ BANK) V SKUPINI ABANKA

Obseg in delež nedonosnih kreditov sta podrobneje prikazana v poglavju Upravljanje tveganj v točki 2.1.10. računovodskega dela letnega poročila. Skupina Abanka je pristopila tudi k posodobitvi načrta sanacije, da bi zagotovila bolj robusten sanacijski okvir. V letu 2019 bo Skupina Abanka usmerjena v nadaljnji razvoj metodologij ocenjevanja kreditnih parametrov oziroma nadaljnje zagotavljanje kakovosti podatkov za ocenjevanje zadevnih parametrov, skladno z izidi ovrednotenja. Poleg tega bo dopolnjevala tehnološko podporo za izračun kreditne pričakovane izgube z uvedbo nekaterih modulov, ki bodo omogočali višjo integriranost ter boljši nadzor kakovosti izračunov in simulacije. Skupina Abanka bo v letu 2019 nadaljevala tudi z nadgradnjo procesa EWS, z nadgradnjo sistema za določanje bonitetnih ocen podjetij in prebivalstva, nadgradnjo procesa ICAAP, informacijskega sistema za spremljanje kreditnega portfelja in sistema poročanja o kreditnem tveganju. Velik poudarek bo namenjen izvajanju aktivnosti za zniževanje nedonosnih izpostavljenosti (izterjavi, unovčenju prejetih zavarovanj, prodaji terjatev, odpisom, izvajanju in spremljanju ukrepov EWS). Pomemben del nalog bo predstavljala tudi nadaljnja posodobitev načrta sanacije.

11,8 %

17,9 %

5,4 %

12,1 %

0 %

4 %

8 %

12 %

16 %

20 %

2018 2017

Del

ež k

redi

tov

v %

DELEŽ KREDITOV CDE DELEŽ KREDITOV DE


79

OPERATIVNO TVEGANJE Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi in delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. Definicija dodatno vključuje modelsko tveganje, tveganje ravnanja, tveganje zunanjega izvajanja storitev, tveganje skladnosti, pravno tveganje in kibernetsko tveganje, ne vključuje pa poslovnega tveganja in tveganja izgube ugleda, vendar pa lahko realizacija operativnega tveganja vpliva na ugled skupine in je torej lahko njegova posledica. Skupina Abanka redno ugotavlja in ocenjuje izpostavljenost operativnemu tveganju, vključno s popisom preventivnih in korektivnih ukrepov ob uresničitvi incidentov operativnega tveganja. Sistem poročanja nastalih incidentov operativnega tveganja v Skupini Abanka vključuje vse zaposlene in omogoča hitro ukrepanje ob nastalih težavah, saj sta v obravnavo poročil po potrebi vključena uprava banke in najvišje vodstvo. Pri obravnavi incidentov aktivno sodelujeta tudi pooblaščenec za varnost in skrbnik varnosti informacijskih sistemov. Pojavnost in pogostost incidentov operativnega tveganja, tako finančnih kot tudi nefinančnih in potencialnih, trimesečno obravnavata komisija za operativno tveganje, ki skrbi za razvoj sistema upravljanja operativnega tveganja, in odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, ki je kolektivni organ odločanja, odgovoren tudi za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja. O pomembnem operativnem tveganju in večjih izgubah je odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke obveščen takoj. Odbor spremlja tudi izpostavljenost operativnemu tveganju ter sprejema potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja, spremlja njihovo izvajanje in obravnava profile operativne tveganosti (ocenjene, realizirane, ciljne). Izsledki analiz incidentov operativnega tveganja so pokazali, da je bil v zadnjem letu največji delež izgub iz operativnega tveganja pripisan zunanjim dejavnikom, prijavi večjega števila incidentov iz preteklih let ter izgubam iz naslova človeških napak. Za vse pomembne incidente operativnega tveganja je Skupina Abanka pripravila konkreten načrt ukrepov za preprečitev ali zmanjšanje verjetnosti njihove ponovitve z nosilci in roki za njihovo izvedbo. Izvajanje ukrepov se redno spremlja. Skupina Abanka je v letu 2018 veliko pozornosti posvetila učinkovitemu upravljanju neprekinjenega poslovanja. V ta namen je razvila novo aplikativno podporo, nadgradila sistem, definirala čase maksimalne dovoljene nerazpoložljivosti vseh sistemov, maksimalne izgube podatkov ter zagotovila pripravo načrtov neprekinjenega poslovanja in okrevalnih načrtov med poslovnimi področji in področjem informatike. Skupina Abanka je za vse kritične in občutljivejše poslovne funkcije obnovila načrte neprekinjenega poslovanja. Skupina Abanka je v notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) razvila in uvedla novo Metodologijo za ocenjevanje operativnega tveganja. Pri tej metodologiji skupina pri določitvi ustreznega kapitala za operativno tveganje izhaja iz vseh sedmih osnovnih vrst operativnega tveganja, ki so vsebinsko skladne s kategorijami vrst iz Uredbe EU št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije:

1. notranja goljufija, 2. zunanja goljufija, 3. prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu, 4. stranke, produkti in poslovne prakse, 5. škoda na premičnem in nepremičnem premoženju, 6. poslovne motnje kot posledice izpadov sistemov, 7. izvedba, dostava in upravljanje procesov.

Skladno z novo metodologijo je Skupina Abanka v letu 2018 ocenila inicialno in preostalo potencialno operativno tveganje ob upoštevanju notranjega kontrolnega okolja in brez njega. Skupina Abanka je v letu 2018 dogradila sistem upravljanja incidentov in razvila aplikacijo upravljanja incidentov operativnega tveganja, ki nudi učinkovitejše upravljanje ter tudi analiziranje in poročanje. Skupina Abanka pozorno spremlja tudi zunanje izvajalce ter ugotavlja morebitno povečano tveganje, ki izhaja iz sodelovanja in vpliva na neprekinjenost poslovanja.

Skupina Abanka je v notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) razvila in uvedla novo Metodologijo za ocenjevanje operativnega tveganja.


80

V letu 2019 bo skupina aktivno nadgrajevala sistem upravljanja operativnega tveganja, kjer bo največji poudarek namenila vzpostavitvi postopkov za zmanjšanje in omejevanje nastanka izgube iz naslova operativnega tveganja posameznih organizacijskih enot in odvisne družbe ter skupine kot celote. Aktivno bo načrtovala in izvajala ukrepe za zmanjševanje pogostosti in resnosti incidentov operativnega tveganja. Nadgrajevala bo tudi sistem za upravljanje neprekinjenega poslovanja, utrjevala organizacijsko kulturo, povezano z učinkovitim upravljanjem operativnega tveganja, ter izobraževala vse zaposlene.

TRŽNO TVEGANJE Tržno tveganje je tveganje izgube zaradi neugodnih gibanj tržnih cen. Nastane zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja, kamor uvrščamo obrestne mere, devizne tečaje, kreditne razmike, cene delnic, cene blaga/zlata in druge pomembne dejavnike. Skupina Abanka ločeno spremlja izpostavljenost tržnemu tveganju iz naslova pozicij v finančnih instrumentih trgovalne in bančne knjige. Glavni cilj upravljanja tržnega tveganja je dosegati uravnoteženo razmerje med donosnostjo in sprejemljivo stopnjo tveganja ob upoštevanju nagnjenosti k prevzemanju tveganj in sposobnosti Skupine Abanka za njihovo prevzemanje, dejavnikov makroekonomskega okolja, zakonskih omejitev in veljavne poslovne politike. V Skupini Abanka je zagotovljena operativna in organizacijska ločenost enot trgovanja od enot upravljanja tveganj in ostalih podpornih služb. V letu 2018 je Skupina Abanka nadaljevala s politiko omejevanja trgovanja s finančnimi instrumenti. Skupina ni trgovala z lastniškimi finančnimi instrumenti, trgovanje z dolžniškimi finančnimi instrumenti za svoj račun je bilo omejeno predvsem na posredovanje vpisa obveznic Republike Slovenije na primarnih izdajah in aktivno vzdrževanje trga teh obveznic. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je bilo omejeno na valutne in obrestne izvedene finančne instrumente, ki nastanejo na pobudo strank (predvsem podjetij) za zaščito pred obrestnim in valutnim tveganjem. Portfelj bančne knjige sestavljajo lastniški in dolžniški finančni instrumenti, ki niso namenjeni trgovanju. Lastniški portfelj bančne knjige vključuje le strateške pozicije skupine in pozicije, pridobljene iz naslova unovčevanja zavarovanj ali konverzije terjatev v lastniške deleže. Stanje dolžniških finančnih instrumentov bančne knjige, ki so namenjeni hkratnemu zagotavljanju sekundarne likvidnosti, stabilizaciji obrestne marže in upravljanju obrestnega tveganja banke, je konec leta 2018 znašalo 1.079 milijonov evrov in se je glede na konec leta 2017 povečalo za 19 milijonov evrov. Za merjenje tržnega tveganja Skupina Abanka uporablja tudi kvantitativno mero tvegane vrednosti (VaR), ki ocenjuje potencialno izgubo vrednosti pozicij zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja v določenem prihodnjem obdobju ob določeni stopnji zaupanja v normalnih tržnih razmerah. Skupina izračunava mero tvegane vrednosti za dolžniške finančne instrumente na podlagi historične metode s 95- in 99-odstotnim intervalom zaupanja in 10-dnevnim obdobjem držanja pozicij. Ob 99-odstotni stopnji zaupanja, desetdnevnem obdobju držanja in predpostavki normalnih tržnih razmer Skupina Abanka konec leta 2018 ne bi realizirala več kot 21 tisoč evrov izgube iz naslova poslov trgovanja z dolžniškimi finančnimi instrumenti. Osnovno orodje za uspešno upravljanje tržnega tveganja predstavlja limitni sistem, ki izhaja iz nagnjenosti Skupine Abanka k prevzemanju tržnega tveganja. Skupina ima vzpostavljen sistem limitov, ki vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite največje dovoljene izgube, limite na tržnost tečajev, limite VaR in limite po posameznih pooblaščenih osebah. Pri določanju limitov trgovalne in bančne knjige finančnih instrumentov Skupina Abanka sledi načelu previdnosti in večje razpršenosti portfelja v pomenu kreditnega in tržnega tveganja. V letu 2018 je trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti temeljilo na politiki zapiranja pozicij. Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s podjetji so se sklepali večinoma le za namen varovanja njihovih pozicij pred obrestnim in valutnim tveganjem. Skupina ni trgovala s kompleksnejšimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina bo tudi v prihodnje ohranjala nizko nagnjenost k prevzemanju tržnega tveganja. To bo zagotavljala z restriktivnimi limitnimi sistemi, ki zahtevajo visoko likvidnost trgovalnega portfelja, dobro kreditno kakovost dolžniških finančnih instrumentov in učinkovito diverzifikacijo portfelja. Potencialno nevarnost predstavljata poslabšanje in povečevanje portfeljev zaradi morebitnih unovčevanj zavarovanj pri poslih kreditiranja oziroma zaradi potencialnih konverzij spornih terjatev v lastniške deleže, kar bi povečalo izpostavljenost tržnemu tveganju. Na potencialno povečano izpostavljenost tržnemu tveganju Skupine Abanka lahko vplivajo tudi neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotnih strank iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih skupina zapira pri uveljavljenih evropskih bankah.

Skupina bo tudi v prihodnje ohranjala nizko nagnjenost k prevzemanju tržnega tveganja.


81

OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Nihanje glavnih tržnih obrestnih mer vpliva tako na vrednost finančnih instrumentov kot tudi na prihodnje denarne tokove iz finančnih instrumentov. Kot posledica teh sprememb se spreminjata tudi obrestna marža in poslovni rezultat. Za obvladovanje obrestnega tveganja ima skupina vzpostavljen učinkovit proces upravljanja z obrestnim tveganjem, ki omogoča, da raven tveganja ostaja v sprejemljivih mejah. Obrestno tveganje prepoznava, meri, upravlja, nadzoruje in spremlja v skladu s Strategijo upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj, skladno s cilji politike upravljanja z obrestnim tveganjem ter v skladu s Pravilnikom ICAAP in ILAAP. Z organizacijskega vidika sta omejevanje in nadzor obrestnega tveganja ločena od prevzemanja obrestnega tveganja in izpolnjevanja zahtev. Obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja, se spremlja v sklopu spremljanja tržnih tveganj, medtem ko se merjenje obrestnega tveganja bančne knjige izvaja na podlagi obrestnih vrzeli in rednih analiz obrestne občutljivosti bilance. Obrestne vrzeli prikazujejo razliko med denarnimi tokovi obrestno občutljivih sredstev in obrestno občutljivih obveznosti po posameznih časovnih žepkih. Analiza obrestne občutljivosti upošteva različne scenarije in napovedi ter meri vpliv možnih sprememb obrestnih mer in drugih dejavnikov na ekonomsko vrednost kapitala in na neto obrestne prihodke. Pri merjenju tveganj je upoštevano bazično tveganje, ki izhaja iz različnih vrst referenčnih obrestnih mer. Ob trenutnih tržnih razmerah izrazito nizkih obrestnih mer ostaja obrestno tveganje predmet podrobnega spremljanja in nadzora. Redno se izvaja testiranje izjemnih razmer vpliva sprememb krivulje donosnosti na obrestno tveganje. Obseg obrestnega tveganja se omejuje z vzpostavljenim limitnim sistemom. Skupina Abanka sproti prilagaja politiko oblikovanja obrestnih mer razmeram na domačem in tujih trgih ter tekoče uravnava obrestno pozicijo banke. V letu 2018 je skupina razvila model predplačil kreditov, izvedla proces validacije modela in začela s procesom uvajanja modela predplačil v redne procese banke. Model je najprej vpeljala v sistem internih transfernih cen. Model predplačil postopno uvaja v proces spremljanja izpostavljenosti obrestnemu tveganju, na način izračuna obrestnih vrzeli tudi z upoštevanjem predplačil.

Slika v nadaljevanju prikazuje obrestne vrzeli v Abanki po posameznih časovnih razredih konec leta 2018 v primerjavi s koncem leta 2017, pri čemer so upoštevana predplačila v letu 2018. OBRESTNE VRZELI V ABANKI

Skupina Abanka sproti prilagaja politiko oblikovanja obrestnih mer razmeram na domačem in tujih trgih ter tekoče uravnava obrestno pozicijo banke.

-1.500.000

-1.000.000

-500.000

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018

do 1 meseca nad 1 do 3mesece

nad 3 do 12mesecev

nad 1 do 5 let nad 5 let

v tis

oč E

UR

vrzel obrestne občutljivosti obrestno občutljiva sredstva obrestno občutljive obveznosti


82

V letu 2019 bo skupina v okviru obvladovanja obrestnega tveganja bančne knjige skrbela za usklajenost obrestnih vrzeli po posameznih časovnih žepkih s poudarkom na žepkih daljših ročnosti, s čimer znižuje občutljivost ekonomske vrednosti kapitala. Poseben poudarek bo tudi v prihodnje namenjen uravnavanju občutljivosti neto obrestnih prihodkov. Dodatno bo nadgradila metodologijo za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja z namenom vključevanja modela predplačil v izračun občutljivosti ekonomske vrednosti kapitala in neto obrestnih prihodkov ter celostne uskladitve metodologije s prenovljenimi smernicami EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. Nadaljevala bo z razvojem ekonometričnih modelov za postavke brez zapadlosti ter z nadgradnjo tehnološke infrastrukture za ugotavljanje in upravljanje obrestnega tveganja.

LIKVIDNOSTNO TVEGANJE IN PROCES ILAAP Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, tržno likvidnostno tveganje in tveganje obremenitve sredstev. Kadar skupina ni sposobna pravočasno poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih, govorimo o tveganju zagotavljanja virov likvidnosti. Tržno likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko pozicije v finančnih instrumentih ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij ali drugih vzrokov. Dodatno likvidnostno tveganje zajema tudi tveganje obremenitve sredstev, ki izhaja iz obremenitve sredstev skupine in pomeni povečanje tveganja zagotavljanja virov likvidnosti in tržnega likvidnostnega tveganja zaradi manjših možnosti zagotavljanja virov likvidnosti ter manjših možnosti odprodaje sredstev. Skupina Abanka ima razvite lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje likvidnostnega tveganja, ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v določenih časovnih obdobjih. Skupina izvaja interni proces ocenjevanja likvidnostne ustreznosti (v nadaljevanju: ILAAP). Proces zajema oceno likvidnostnih zahtev in oceno razpoložljive likvidnosti, pri čemer skupina redno preverja svojo likvidnostno ustreznost tako v okviru rednega poslovanja kot v okviru plana poslovanja v prihodnjem planskem obdobju. Preverjanje likvidnostne ustreznosti dodatno vključuje tudi stresno testiranje na področju likvidnosti, ki se prav tako izvaja tako v okviru rednega poslovanja kot v okviru priprave plana poslovanja za prihodnje plansko obdobje. Skupina izkazuje svojo likvidnostno ustreznost z uporabo izbranih kazalnikov, katerih vrednosti so ustrezno kalibrirane, tako v sami strategiji upravljanja tveganj kot v odnosu do drugih dokumentov skupine, kot so poslovni plan, načrt sanacije, načrt za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnosti in drugi. Proces ILAAP vključuje ocenjevanje ustreznosti financiranja skupine in ocenjevanje ustreznosti sistema upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Ocena ustreznosti financiranja je še posebej izrazita v postopkih planiranja, kjer se oblikuje politika financiranja za tekoče plansko obdobje. Ustreznost financiranja se izkazuje v tekočem poslovanju, v okviru katerega se sprejemajo odločitve v zvezi z viri financiranja glede na dejanske okoliščine in morebitni korektivni ukrepi za doseganje načrtovanega stanja. Skupina v procesu ILAAP izvaja prenove metodologij, predvsem na področju stresnega testiranja, in vzpostavlja učinkovit sistem planiranja likvidnostne ustreznosti, tako v okviru rednega planiranja kot v okviru preverjanja vpliva poslovnih odločitev na trenutno in prihodnjo likvidnostno ustreznost.

Upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje: • planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajemata dnevno financiranje za zagotovitev izpolnjevanja prevzetih

obveznosti in strukturno usklajevanje prejetih virov sredstev in naložb, • vzdrževanje ustreznega obsega likvidnostnega blažilnika, ki se lahko hitro unovči, kot zaščita pred nepredvidenimi gibanji

denarnih tokov, • spremljanje in izračunavanje kazalnikov in indikatorjev likvidnosti glede na zahteve Skupine Abanka in regulatorne predpise, • spremljanje raznovrstnosti virov financiranja in profila zapadlih obveznosti ter • izvajanje scenarijev upravljanja likvidnosti na podlagi normalnega toka poslovanja in izrednih likvidnostnih razmer (stresnih

scenarijev). Skupina Abanka ima za varovanje pred likvidnostnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje izdelan notranji limitni sistem, v katerega so vključena kvantitativno merljiva tveganja in pomembni dejavniki likvidnostnega tveganja. Skupina uporablja tudi druga orodja, s katerimi zmanjšuje izpostavljenost likvidnostnemu tveganju in so kvalitativne narave. Skupina pri opredelitvi višine limitov upošteva regulatorno predpisane zahteve in rezultate notranjih stresnih scenarijev. Postavitev limitov in nadzor nad likvidnostnim tveganjem sta organizacijsko ločena od dnevnega operativnega uravnavanja likvidnosti. Za upravljanje likvidnosti v izrednih razmerah se analizirajo tri skupine scenarijev na različnih stopnjah težavnosti in za različno dolga časovna obdobja izrednih likvidnostnih razmer. Idiosinkratičen scenarij je prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju, tržni scenarij je povezan s pomembnim makroekonomskim dogodkom, z nenadno spremembo tveganja v finančnem sistemu oziroma s simultanim zaostrovanjem razmer na več trgih hkrati. Kombinirani scenarij je opredeljen kot kombinacija idiosinkratičnega in tržnega scenarija. Skupina ima za varovanje likvidnostnega tveganja vzpostavljene postopke za zgodnje


83

ugotavljanje likvidnostnih primanjkljajev na podlagi spremljanja kazalnikov likvidnosti in drugih indikatorjev, s katerimi pravočasno zaznava morebitne likvidnostne težave. Vzpostavljen ima načrt ukrepov glede na izvor in intenziteto stresnih razmer, ki se upoštevajo za primere likvidnostnih primanjkljajev, in sicer s ciljem ponovne vzpostavitve normalnega likvidnostnega položaja. Skupina Abanka je v letu 2018 ohranila ugodno likvidnostno pozicijo in visoko raven likvidnostnega blažilnika. V ospredju še vedno ostajajo tveganja, ki izhajajo iz vztrajanja okolja nizkih ali negativnih obrestnih mer ter posledično visokega deleža vpoglednih vlog v strukturi virov financiranja. Na drugi strani razmere na trgih ustvarjajo presežke likvidnosti. Skupina Abanka razpolaga z visokim deležem prostega primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev centralne banke in s tem s potencialnim virom likvidnosti pri Evropski centralni banki. Navedeno skupaj z zniževanjem odvisnosti od grosističnih virov financiranja in ustreznim poudarkom na zagotavljanju zadostne ravni sekundarne likvidnosti zagotavlja ustrezno obvladovanje likvidnostnega tveganja.

V letu 2018 je skupina nadgradila opredelitev predpostavk stresnih scenarijev in metodologijo izvajanja stresnih scenarijev za likvidnostno tveganje. Na področju razvoja ekonometričnih modelov je prenovila modele koriščenosti posameznih zunajbilančnih postavk ter razvila model predplačil kreditov, ki ga postopno uvaja v proces spremljanja izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju, tako, da likvidnostne vrzeli izračunava tudi z upoštevanjem predplačil. Izvedla je tudi rekalibracijo nagnjenosti k prevzemanju tveganj, sistem limitov za področje likvidnosti in kritičnih vrednosti za načrt sanacije in načrt za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnosti ter jih medsebojno uskladila. V okviru likvidnostne vaje, ki je bila izvedena pet zaporednih delovnih dni v letu 2018, je skupina za poročanje ECB zagotavljala podatke o likvidnosti skladno z zahtevami ECB. V nadaljevanju je prikazana struktura internega likvidnostnega blažilnika v Abanki.

STRUKTURA INTERNEGA LIKVIDNOSTNEGA BLAŽILNIKA V ABANKI

V letu 2019 bo skupina ob ohranjanju okolja nizkih obrestnih mer in tveganj, povezanih s tovrstnim okoljem, s skrbnim načrtovanjem in primernim prilagajanjem bilance aktualnim tržnim razmeram ter s preudarnim upravljanjem sekundarne likvidnosti zagotavljala ustrezen likvidnostni položaj, zadosten obseg likvidnostnih blažilnikov in izpolnjevanje zahtev regulatorja glede upravljanja likvidnostnega tveganja. Skupina bo v letu 2019 v okviru procesa ILAAP opravila nadaljnje metodološke nadgradnje na področju ugotavljanja in obvladovanja likvidnostnega tveganja. Nadaljevala se bosta razvoj statističnih modelov za napovedovanje gibanj po posameznih vrstah finančnih instrumentov in proces uvajanja razvitih modelov v redne procese. Skupina bo še okrepila programsko podporo upravljanju z likvidnostnim tveganjem in procesu ILAAP. Slednjega bo prilagajala regulatornim usmeritvam in strateškim ciljem, nadaljevala s pripravo rednih analiz za zgodnje odkrivanje potencialnih ranljivosti, zagotavljala kakovostno poročanje organom vodenja in nadzora skupine ter izvajala aktivnosti pri nadgradnji regulatornega poročanja.

Skupina Abanka je v letu 2018 ohranila ugodno likvidnostno pozicijo in visoko raven likvidnostnega blažilnika.

2,5 %

17,4 %

5,3 %

58,2 %

16,6 %

Denar43.6452,7 %

Proste rezerve centralne banke

389.07823,8 %

Terjatve do bank

88.2405,4 %

Vrednostni papirji945.46257,9 %

ECB primerni krediti

166.46810,2 %

2018

2017


84

PROCES ICAAP Skupina redno izvaja interni proces ocenjevanja kapitalske ustreznosti (v nadaljevanju: ICAAP). ICAAP in okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj sta tesno povezana, kar se ustrezno odraža v limitih upravljanja tveganj na ravni skupine in portfeljev ter povezanosti s poslovno strategijo in planom ter načrtom sanacije. V okviru ICAAP je skupina v letu 2018 prepoznala pomembna tveganja ter določila načine njihove obravnave. Redno je preverjala izpostavljenost identificiranim tveganjem ter za zagotavljanje primerne ravni in kakovosti kapitala preverjala morebitno prisotnost novih vrst tveganj. Spremljanje ocene tveganosti omogoča pravočasno odkrivanje bistvenih sprememb in je podlaga za sprejem potrebnih ukrepov. Skupina je nadgradila vsebino poročil, optimizirala poročevalske tokove in dogradila eskalacijske procese. V letu 2018 je skupina posodobila tudi metrike za ocenjevanje notranje kapitalske zahteve za pomembna tveganja, da bi povečala jasnost in ažurnost ocen notranje kapitalske zahteve ter tudi izvajanja Vodnika ICAAP in ILAAP. Skupina v okviru procesa ICAAP daje velik poudarek rednemu izvajanju testov izjemnih razmer, s katerimi ugotavlja ranljivost skupine na manj verjetne, a kljub temu mogoče spremembe različnih dejavnikov tveganja. Proces notranjega ocenjevanja ustreznega kapitala je opredeljen z dvema spremenljivkama. Na eni strani so tveganja, ki jim je Skupina Abanka izpostavljena in presegajo okvir, ki ga pokriva prvi steber kapitalskih zahtev, na drugi je kapital, ki ga ima skupina za pokrivanje tveganj in morebitnih izgub iz teh tveganj. Primerjava interne ocene kapitalskih zahtev z interno oceno kapitala odraža zmožnost skupine za pokrivanje vseh tveganj, katerim je skupina izpostavljena. Sestava interne ocene kapitalskih zahtev konec leta 2018 je naslednja: INTERNA OCENA KAPITALSKIH ZAHTEV

Opomba: Operativno tveganje vključuje: kibernetsko tveganje s strani zaposlenega, kibernetsko tveganje s strani tretjih oseb, tveganje skladnosti, tveganje ravnanja, modelsko tveganje, pravno tveganje in tveganje zunanjega izvajanja.

78,6 %

11,3 %

8,8 %1,3 %

kreditno tveganje

obrestno tveganje

operativno tveganje

tveganje ugleda


85

IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA O USTREZNOSTI UREDITVE UPRAVLJANJA TVEGANJ ABANKE IN SKUPINE ABANKA Uprava banke je odgovorna za ustrezno ureditev upravljanja tveganj ter sistema finančnega in notranjega nadzora v Abanki in Skupini Abanka. Nadzorni svet skupaj z revizijsko komisijo, komisijo za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke ter komisijo za prejemke nadzoruje izvajanje strategije upravljanja tveganj in s svojim nadzorom prispeva k vzpostavitvi in uresničevanju ustrezne in stabilne ureditve upravljanja tveganj in sistema notranjih kontrol Abanke in Skupine Abanka. Uprava in nadzorni svet ocenjujeta, da imata Abanka in Skupina Abanka glede na profil tveganosti in sprejeto poslovno strategijo vzpostavljen ustrezen sistem upravljanja tveganj, ki omogoča izvajanje sprejete strategije upravljanja tveganj. Ljubljana, 5. marec 2019 Uprava banke Nadzorni svet banke






86

IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA O TVEGANJIH ABANKE IN SKUPINE ABANKA Strnjena izjava uprave in nadzornega organa o tveganjih skladno s členom 435(1) f Uredbe EU št. 575/2013 (CRR) predstavlja kratek in jedrnat opis celotnega profila tveganosti banke oziroma skupine, povezanega s poslovno strategijo in poslovnim modelom ter ravnjo sprejemljivega tveganja. Abanka in Skupina Abanka sledita doseganju strateških ciljev v okvirih vnaprej določene nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj je namenjena upravljanju sprejemljive donosnosti ter kapitalske in likvidnostne ustreznosti Abanke in Skupine Abanka v okvirih, ki jih določi upravljalni organ ter so usklajeni z veljavnimi predpisi na tem področju, zavezami Evropski komisiji in dobrimi bančnimi praksami. V skladu s tem Abanka in Skupina Abanka pri prevzemanju tveganj upoštevata naslednje usmeritve: • usmeritev na domači trg, • okrepitev poslovanja z malimi in srednje velikimi podjetji ter s prebivalstvom, • usmerjenost naložb v manj tvegane dolžnike (opredeljene po interni bonitetni lestvici) in omejevanje izpostavljenosti,

povezanih z zelo visokim tveganjem, • usmerjenost v zniževanje deleža nedonosnih izpostavljenosti, • zasledovanje razpršenosti kreditnega portfelja na ravni izpostavljenosti do posameznih oseb, skupin povezanih oseb in

gospodarskih dejavnosti, • pridobivanje primernih oblik, višine in kakovosti kreditnih zavarovanj, • zagotavljanje ustrezne višine likvidnostnih rezerv in količnikov likvidnosti, kot so opredeljeni v veljavni strategiji upravljanja

tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj, • zagotavljanje stabilnih in razpršenih virov financiranja. Skupina Abanka vzpostavlja in upravlja okvir in procese celovitega upravljanja tveganj ob upoštevanju poslovnega modela in profila tveganosti skupine. Strategija upravljanja tveganj opredeljuje ključne elemente nagnjenosti k prevzemanju tveganj ter procese in mehanizme, ki zagotavljajo, da je prevzemanje tveganj banke nenehno v skladu z želeno in vzdržno ravnjo tveganja. Zagotavljanje profila tveganosti v skladu z opredeljeno nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in sprejetimi politikami tveganj poteka z uporabo ustrezne razmejitve pristojnosti in odgovornosti, jasnih in učinkovitih procesov, poudarkom in ozaveščanjem pomembnosti prepoznavanja in upravljanja s tveganji ter z uporabo različnih orodij in tehnik upravljanja tveganj. Omejevanje nagnjenosti k prevzemanju tveganj je med drugim namenjeno zagotavljanju ustrezne ravni kapitala in likvidnosti tudi v izjemnih razmerah. Mere nagnjenosti k prevzemanju tveganj predstavljajo pomemben del procesa odločanja. Tako v Abanki in Skupini Abanka poteka proces rednega spremljanja in poročanja o tveganjih, ki omogoča pravočasno ukrepanje ob vnaprej določenih ravneh, preden je dosežena zgornja meja tolerance. V upravljanje tveganj je vključeno celotno višje vodstvo, ki sodeluje na vseh pomembnih sestankih in odborih, kjer se odloča o upravljanju tveganj. V okviru delovanja nadzornega sveta je oblikovana komisija za spremljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, katere delo je še posebej usmerjeno na področje upravljanja tveganj. Abanka in Skupina Abanka spremljata in vrednotita vsa tveganja na podlagi kataloga tveganj (del Strategije upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj), ki vsebuje definicije, področja, nosilce in oznako (ne)pomembnosti. Abanka in Skupina Abanka še posebej skrbno upravljata z vsemi pomembnimi tveganji, ki so: kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje ugleda, tveganje skladnosti in poslovno tveganje. Uprava banke je tako določila ter nadzorni svet potrdil nagnjenost k prevzemanju tveganj, opredeljeno s ključnimi indikatorji, ki določajo sprejemljivo raven tveganj za zagotavljanje kapitalske in likvidnostne ustreznosti. Nagnjenost Abanke in Skupine Abanka k prevzemanju tveganj je zmerna, kar narekuje, da bosta v okviru notranjih procesov in poslovnih odločitev vodili konservativnejšo politiko upravljanja tveganj. V okviru pomembnejših tveganj Abanka in Skupina Abanka namenjata posebno pozornost kreditnemu in likvidnostnemu tveganju. Prevzemanje kreditnih tveganj je zmerno in poteka v okviru opredeljene dopustne kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja. Za zagotavljanje kakovosti portfelja je funkcija upravljanja tveganj aktivno vključena v kreditni proces pri odobravanju novih poslov, prav tako pa skupina namenja velik poudarek aktivnostim za nadaljnje zniževanje deleža nedonosnih izpostavljenosti in preprečevanje nastanka novih. Prevzemanje likvidnostnih tveganj je nizko, saj želita Abanka in Skupina Abanka zagotavljati varno likvidnostno pozicijo in ustrezno raven likvidnostnega blažilnika, tako v okviru rednega poslovanja kot tudi v primeru stresnih razmer. Pri tem je dan poseben poudarek rednemu spremljanju izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju ter ustrezni razpršenosti virov financiranja, kjer se Abanka osredotoča na primarne vire likvidnosti. Abanka in Skupina Abanka ohranjata zmerno izpostavljenost obrestnemu tveganju in nizko izpostavljenost valutnemu tveganju. Nagnjenost k prevzemanju nefinančnih tveganj, med katera so umeščena tudi širša operativna tveganja, je


87

nizka, pri tem pa Abanka in Skupina Abanka spremljata realizirana operativna tveganja in ocenjujeta potencialna operativna tveganja. Upravljanje izpostavljenosti operativnim tveganjem poteka z ustreznim prilagajanjem notranjih kontrol, povečevanjem kulture zavedanja tveganj in nadgradnjami notranjih procesov. V okviru nadzora nad tveganji skupina podrobno obravnava tudi poslovno tveganje. Spremljanje ustreznosti profila tveganosti Abanke in Skupine Abanka temelji na šestih ključnih merah tveganj (indikatorjih), ki opredeljujejo nagnjenost k prevzemanju tveganj pri naslednjih vrednostih: • količnik skupnega kapitala (KKU) – nad 18,3 %, • količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1) – nad 14,8 %, • utežena verjetnost neplačila novih izpostavljenosti – pod 3 %, • količnik likvidnostnega kritja (LCR) – nad 150 %, • količnik neto stabilnega financiranja (NSFR) – nad 110 % in • obdobje preživetja stresnih razmer na področju likvidnosti – nad 3 mesece. Za celovito predstavitev profila tveganosti banke so ključni indikatorji razvidni iz poslovnega dela letnega poročila Abanke (Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja) in iz računovodskega dela letnega poročila (Upravljanje tveganj in Upravljanje s kapitalom). Dodatne informacije v zvezi z upravljanjem tveganj so razkrite v Razkritjih po 3. stebru baselskih standardov. Profil tveganosti Abanke in Skupine Abanka je v okvirih nagnjenosti k prevzemanju tveganj, kot ga je določil upravljalni organ banke. Abanka in Skupina Abanka imata preko nagnjenosti k prevzemanju tveganj, limitnih sistemov (deželnih in panožnih limitov, portfeljskih kreditnih limitov, individualnih kreditnih limitov, limitov za dejavnosti trgovanja in poslovanje s finančnimi instrumenti bančne knjige, limitov za uravnavanje likvidnostnega, valutnega in obrestnega tveganja in drugih) ter dodatnih indikatorjev po posameznih vrstah tveganj določene jasne meje za prevzemanje tveganj. Skladno z uresničevanjem strategije skupine in zavezami Evropski komisiji se v banki uporablja tveganju prilagojeno oblikovanje cene na področju kreditiranja. Ocenjevanje tveganj poteka v okviru notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) in v okviru notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP). Ocena potrebnega kapitala in ocena likvidnosti se po omenjenih procesih izračunavata in predstavljata na organih banke (Odboru za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, upravi banke in nadzornemu svetu ter njegovi komisiji). Sistemi obvladovanja tveganj v Abanki in Skupini Abanka so primerni in skladni s poslovno strategijo ter strategijo upravljanja tveganj, ki temelji na opredeljenih ključnih indikatorjih upravljanja s tveganji. Ljubljana, 5. marec 2019 Uprava banke Nadzorni svet banke






88

ORGANIZACIJA BANKE IN PROCESI ORGANIZACIJSKA SHEMA NA DAN 31. DECEMBER 2018

V letu 2018 smo nadaljevali z optimizacijo organizacijske strukture banke na podlagi izhodišč, ki smo si jih zastavili v strategiji banke. Cilj je vzpostaviti in vzdrževati učinkovito organizacijo, prilagojeno planiranim obsegom poslovanja tako na prodajni strani kot tudi na zaledni in upravljavski. Nadaljevali smo z optimizacijo in dopolnitvijo organizacijske strukture v smeri vključevanja dodatnih funkcij in centralizacije ter učinkovitejšega izvajanja posameznih funkcij. Iskanje novih rešitev v procesnih in organizacijskih strukturah omogoča zmanjševanje obremenitve vitalnih delov banke z administrativnimi ovirami, ki ustvarjajo ozka grla v prodajnih aktivnostih, hitro prilagajanje potrebam trga, vzpostavitev vitke organizacijske strukture in uresničevanje strategije, vezane na digitalizacijo.

Cilj je vzpostaviti in vzdrževati učinkovito organizacijo, prilagojeno planiranim obsegom poslovanja tako na prodajni strani kot tudi na zaledni in upravljavski.


89

PLAN PROJEKTOV IN RAZVOJNIH AKTIVNOSTI V LETU 2019 V letu 2019 se bo z najvišjo prioriteto nadaljevala izvedba regulatornih projektov za zagotovitev skladnosti banke z zahtevami, ki jih prinašajo:

• Uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation; GDPR) in bodoči novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Zvop-2);

• direktiva PSD2 (Payment Service Directive) oziroma njen prenos v novi Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSS-1);

• zahteve za prenovo poročanja v okviru enotnega kreditnega registra (AnaCredit). Prav tako se bodo nadaljevali projekti in razvojne aktivnosti za izvajanje strateške pobude s področja uporabe digitalizacije za izboljšanje izkušnje komitentov z digitalizacijo stičnih točk za interakcijo s komitenti ter optimizacije ponudbe produktov. Za hitrejšo uvedbo strateških produktov, od priprave predloga do začetka uporabe pri strankah, je bil v letu 2018 oblikovan prvi t. i. agilni tim za področje mobilnih poti, ki bo aktivnosti na tem področju izvajal z upoštevanjem agilnih pristopov tudi v letu 2019.

Poleg omenjenih razvojnih aktivnosti je za leto 2019 predvideno nadaljevanje razvoja digitalne platforme, ki bo s tehničnega vidika omogočala pogoje za izvedbo digitalne transformacije Abanke. Razvojne aktivnosti se bodo izvajale v okviru razpoložljivih sredstev za investicije v neopredmetena osnovna sredstva in razpoložljivih človeških virov s ciljem čim učinkovitejšega uresničevanja strateških ciljev in prilagajanja razmeram na trgu.

Za hitrejšo uvedbo strateških produktov, od priprave predloga do začetka uporabe pri strankah, je bil v letu 2018 oblikovan prvi t.i. agilni tim za področje mobilnih poti.


90

ZAPOSLENI

KADROVSKA POLITIKA IN STRATEŠKI KADROVSKI POUDARKI Učinkoviti, motivirani in zavzeti zaposleni so ključ za doseganje strateških in poslovnih ciljev banke. Delovanje banke temelji na dobrih medosebnih odnosih, ki jih utrjujemo z vrednotami, za katere se zavzemamo. Banka zaposluje po načelu enakih možnosti, zaposlenim omogoča optimalne delovne razmere, socialno varnost, možnost osebnega in strokovnega razvoja ter delovne izzive, v katerih lahko posamezniki usklajujejo svoje osebne cilje s cilji in potrebami banke. Jasna in odprta komunikacija ustvarja temelje zaupanja in delovno okolje, ki pripomore k zadovoljstvu, ustreznemu vzdušju na delovnih mestih, zavzetosti in pripadnosti zaposlenih banki.

Leto 2018 so na kadrovskem področju zaznamovale aktivnosti, povezane s strateškimi usmeritvami banke, ki so vključevale tudi uresničevanje zavez iz načrta prestrukturiranja. Banka poleg Kadrovske politike kot temeljnega dokumenta, ki interno ureja področje upravljanja s kadri, izvaja še Program kadrovske prenove, Program kadrovske optimizacije in Program Digitalna kultura. Strateški poudarki Kadrovske politike so usmerjeni k povečevanju produktivnosti in uspešnosti poslovanja banke, zadržanju ključnih kadrov in privabljanju najboljših kadrov z zunanjega trga dela, povečanju zavzetosti in uspešnosti zaposlenih ter povečanju prepoznavnosti banke v bančnem in širšem okolju. Aktivnosti kadrovske politike so razdeljena na štiri vsebinska področja; kadrovska zasedba in kadrovski postopki, razvoj in izobraževanje, motiviranje in plačna politika ter organizacijska kultura in vrednote. Na podlagi Programa kadrovske optimizacije banka optimira svojo kadrovsko strukturo – z zmanjšanjem števila zaposlenih in prestrukturiranjem obstoječih delovnih mest zagotavlja kadrovsko zasedbo in profile zaposlenih, ki se ustrezno prilagajajo spremembam na trgu in konkurenčnemu okolju. S Programom kadrovske prenove se banka sproti prilagaja prihajajočim izzivom na trgu dela. V letu 2018 smo tako nadaljevali s procesom kvalitativne spremembe kadrovske strukture, ki je predvsem usmerjena v krepitev bančnih prodajnih funkcij tako v številčnem pogledu kot v strokovnem. Program kadrovske prenove opredeljuje tudi druge aktivnosti z vidika pomlajevanja ekip zaposlenih, krepitve medgeneracijskega sodelovanja, kreiranja bazena potencialnih perspektivnih kadrov, sodelovanja z univerzami, podeljevanja kadrovskih štipendij za deficitarne izobrazbene profile in skrbi za ugled banke s predstavljanjem banke na različnih kadrovskih dogodkih in zaposlitvenih sejmih. V letu 2018 smo podelili devet kadrovskih štipendij za deficitarne izobrazbene profile, sedem za dodiplomski študij in dve za podiplomski. Dijakom in študentom smo omogočili opravljanje strokovne prakse in pridobivanje novega znanja in izkušenj v banki. Banko smo kot dobro delodajalko predstavili tudi na Kariernem sejmu v Ljubljani ter aktivno sodelovali na HR hekatonu. Dodaten sklop aktivnosti, ki jih izvajamo na področju procesa digitalne transformacije banke, je opredeljen v Projektu digitalne kulture banke, ki smo ga uvedli za ustvarjanje sodelovalnega delovnega okolja, uvajanje novih in sodobnejših oblik dela in v skrbi za ustrezno kompetentnost zaposlenih v digitalni dobi ter za nove digitalne pristope na področju kadrovanja in zaposlovanja. Druga razkritja o kadrih Skupine Abanka in Abanke v letu 2018 so prikazana v naslednji preglednici:

Banka zaposluje po načelu enakih možnosti, zaposlenim omogoča optimalne delovne razmere, socialno varnost, možnost osebnega in strokovnega razvoja ter delovne izzive.

Skupina Abanka Abanka

Skupno število zaposlenih na dan 31. december 1.022 1.010 Povprečno število zaposlenih v letu 1.056 1.038 Število novo zaposlenih v letu 51 51 Število odhodov v letu 88 88 Število zaposlenih za nedoločen čas 998 987 Število zaposlenih za določen čas 24 23 Število zaposlenih invalidov 20 20


91

Od skupnega števila zaposlenih je v banki 76 odstotkov žensk in 24 odstotkov moških. Najštevilčnejša je skupina zaposlenih v starosti med 40 in 49 let, povprečna starost v banki je 45,5 leta. Zaposleni v banki opravljajo delo v različnih regijah, saj smo z razvejano mrežo poslovalnic prisotni po vsej Sloveniji. V banki ima skoraj 72 odstotkov zaposlenih VI. ali višjo stopnjo izobrazbe, izobrazbena struktura pa se iz leta v leto izboljšuje. IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH V ABANKI V LETIH 2018 IN 2017

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH Naložba v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je investicija za uspešno prihodnost banke. Potrebe po izobraževanju in usposabljanju izhajajo iz individualnih potreb, vezanih na strokovni in osebnostni razvoj zaposlenih, ter iz poslovnih potreb, vezanih na poslovno strategijo banke. V letu 2018 so se vsi zaposleni v banki udeležili vsaj enega izobraževanja.

Ključne aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja v letu 2018 so bile usmerjene v pridobivanje ustreznega strokovnega znanja in veščin, ki jih narekujejo poslovne prioritete, zaposleni pa so jih pridobivali v internih in eksternih izobraževanjih. Eksterna izobraževanja smo izvajali s pomočjo priznanih zunanjih strokovnjakov, interna izobraževanja pa so temeljila na prenosu znanja in veščin med sodelavci. V okviru internih izbobraževanj je pogosto uporabljena metoda mentorstva, zlasti pri zaposlenih, ki prevzemajo nove oziroma odgovornejše delovne naloge. V duhu digitalne preobrazbe banke nadaljujemo trend povečevanja deleža e-izobraževanj. Banka ima vzpostavljeno lastno e-platformo, na kateri gradi knjižnico e-gradiv, ki jih pripravljajo predvsem interni izobraževalci v banki.

V letu 2018 je povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega znašalo 24 ur. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2018 sofinancirali študij ob delu izbranim sodelavcem, ki so se prijavili na interni razpis. Naše zaposlene tudi redno vključujemo v različne oblike izobraževanja za pridobitev certifikatov, licenc oziroma kvalifikacij.

1,2 %

29,2 %

69,6 %

0,7 %

28,2 %

71,1 %

I.–IV.

V.

VI.–VIII.

2018

2017

1010 zaposlenih v Abanki konec leta 2018

Potrebe po izobraževanju in usposabljanju izhajajo iz individualnih potreb, vezanih na strokovni in osebnostni razvoj zaposlenih, ter iz poslovnih potreb, vezanih na poslovno strategijo banke.


92

Največjo pozornost pri izobraževanju zaposlenih smo v letu 2018 posvetili področjem, ki se nanašajo na nadgradnjo strokovnega bančno-finančnega znanja ter prodaje, trženja, razvoja vodstvenih in prodajnih kompetenc, ter osvajanju znanja, ki ga predpisuje zakonodaja. Pomemben delež izobraževanja v banki predstavljajo tudi produktno izobraževanje, tuji jeziki in izobraževanje iz uporabe računalniških orodij ter poznavanje področja poslovne analitike. Pomemben del izobraževanja namenjamo tudi usmerjenemu usposabljanju ključnih kadrov. Pri razvoju vodstvenih kompetenc smo se osredotočili na različne treninge in coaching vodij ter na usposabljanje vodij iz mehkih veščin vodenja in komunikacije. Veliko pozornost namenjamo poenotenju organizacijske kulture in medsebojni komunikaciji, zato vodjem in zaposlenim omogočamo nabor različnih teambuildingov, tudi takšnih z družbeno odgovorno noto.

RAZVOJ ZAPOSLENIH Banka stalno skrbi in nadgrajuje svoje aktivnosti za razvoj zaposlenih. Za razvoj zaposlenih skrbimo z različnimi orodji in pristopi ter pri tem upoštevamo tudi različne motivacijske mehanizme, upoštevajoč tudi vse večjo pojavnost medgeneracijskih razlik. V letu 2018 smo operacionalizirali in hkrati aktivno spremljali program zadržanja ključnih kadrov v ožji fokusni skupini ter pripravili izhodišča programa zadržanja za preostale ključne in perspektivne kadre v banki. Upravljanje s ključnimi kadri daje možnost ustvarjanja uspešnih kariernih zgodb in zadržanja ključnega, tacitnega znanja zaposlenih v banki, pridobljenega z delovnimi izkušnjami. Usklajena shema nasledstva za ključna delovna mesta banki omogoča večjo učinkovitost in varnost z vidika prenosa in ohranitve ključnega znanja v banki, imamo pa tudi izdelan sistem nadomeščanj za primere odsotnosti zaposlenih na teh delovnih mestih. Eno od orodij, ki ga banka uporablja že vrsto let in ki omogoča ciljno vodenje zaposlenih, so letni pogovori, katerih delež izvedbe je tradicionalno na visoki ravni. Nameni letnega pogovora so vzdrževanje ustrezne komunikacije med vodji in zaposlenimi, pregled realiziranih ciljev in postavljanje novih, priprava razvojnega načrta za zaposlenega ter tudi pogovor o morebitni karierni spremembi.

V letu 2018 smo nadaljevali z izvajanjem ukrepov, ki pomembno vplivajo na organizacijsko kulturo banke, kot je sistematično izobraževanje vodij z namenom nadgradnje vodstvenih kompetenc. V skrbi za stalen razvoj vodstvenih veščin smo v letu 2018 nadaljevali z izvajanjem 360-stopinjsko povratno informacijo za izbrano vodstveno raven, da bi pregledali možnosti za nadaljnji razvoj kompetenc posameznega vodje.

MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH Motivacija in nagrajevanje zaposlenih sta pomembna dejavnika pri zagotavljanju uspešnosti in konkurenčnosti banke ter hkrati tudi pomembna dejavnika zagotavljanja zadovoljstva in pripadnosti zaposlenih. Učinkovit in transparenten sistem nagrajevanja ključno spodbuja zaposlene k doseganju boljših rezultatov. Plače zaposlenih določajo kolektivne pogodbe in interni akti. Banka ima vzpostavljene ustrezne nagrajevalne sheme za vse kategorije zaposlenih.

Banka je že v preteklih letih nadgradila sistem napredovanja in nagrajevanja zaposlenih z namenom poenostavitve kriterijev za napredovanje na način, ki je blizu aktualnim potrebam in obstoječi praksi banke ter temelji predvsem na delovni uspešnosti in kakovosti dela zaposlenih. Precejšen poudarek namenjamo variabilnemu nagrajevanju, osredotočenemu na komercialna področja v banki, kar predstavlja del širšega sistemskega pristopa za izboljšanje učinkovitosti prodaje. Ker je projektno delo vse pogostejša oblika dela v banki in ker gre za specifične delovne obremenitve zaposlenih, ki v projektih sodelujejo dodatno, poleg rednih delovnih obveznosti, imamo formaliziran koncept projektnega nagrajevanja ter najbolj zavzetim in učinkovitim članom projektnih timov podeljujemo nagrade za uspešno zaključene projekte.

Eno od orodij, ki ga banka uporablja že vrsto let in ki omogoča ciljno vodenje zaposlenih, so letni pogovori.

Učinkovit in transparenten sistem nagrajevanja ključno spodbuja zaposlene k doseganju boljših rezultatov.


93

Poleg tega banka: • zaposlenim vplačuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, • zaposlenim, ki so do tega upravičeni, dodeljuje solidarnostne pomoči, • zaposlenim na izpostavljenih delovnih mestih, opredeljenih v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, zagotavlja sklenitev

nezgodnega zavarovanja za delovna mesta s povečanim tveganjem, • zaposlene – jubilante, ki v banki nepretrgoma delajo 10, 20, 30 ali 40 let, posebej nagrajuje, • vsako leto izbira najboljše komercialiste in najboljše sodelavce ter ambasadorje vrednot banke, • v letu 2018 smo z namenom vključevanja zaposlenih v proces pridobivanja novih sodelavcev uvedli koncept zaposlitvenih

ambasadorjev, • v okviru ukrepov Družini prijazno podjetje izvaja sistem štipendiranja za otroke umrlih zaposlenih, • za zaposlene, ki ostanejo brez zaposlitve, izvaja ukrepe za omilitev posledic izgube zaposlitve, • preko športnega in planinskega društva banke zaposlenim nudi možnost za aktivno preživljanje prostega časa.

Z nagrajevanjem jubilantov in najzaslužnejših sodelavcev še posebej poskrbimo za pripadnost in lojalnost banki.

ORGANIZACIJSKA KULTURA IN POJAVNOST V OKOLJU V banki vsako leto merimo organizacijsko klimo in zavzetost zaposlenih ter tako zaposlenim omogočamo, da s svojimi predlogi in mnenji prispevajo k izboljšanju delovnih razmer in medosebnih odnosov na delovnem mestu. Rezultati raziskave v letu 2018 kažejo, da se je glede na leto 2017 splošni indeks zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v banki zvišal. Banka na podlagi rezultatov raziskave vsako leto pripravi in izvede program ukrepov, s katerimi naslavlja področja, na katerih želi izboljšati rezultate. V letu 2018 je banka veliko pozornosti namenila aktivnostim za dvig inovativne in digitalne kulture v banki, saj je v začetku leta uvedla sistem upravljanja z idejami in izboljšavami, ki ga je podprla z aplikativno podporo za upravljanje z inovativnostjo. V okviru digitalne preobrazbe banke je pripravljen načrt aktivnosti, ki se nanašajo na usposabljanje zaposlenih s področij digitalizacije in računalniških orodij ter na uvedbo orodij, ki bodo omogočala lažji in hitrejši prenos informacij med zaposlenimi in prispevala k razvoju sodelovalnega delovnega okolja in kulture v banki. Banka si prizadeva s predstavniki delavcev voditi stalen konstruktiven dialog. V banki sta v letu 2018 delovala dva sindikata – Sindikat delavcev Abanke in Sindikat delavcev Banke Celje. Na področju preprečevanja vsakršnega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ima banka vzpostavljena ustrezna pravila in imenovane pooblaščence za mobing, na katere se na posvet ali za pridobitev informacij zaupno lahko obrnejo vsi zaposleni v banki. Na razvoj organizacijske kulture vpliva tudi izvajanje ukrepov certifikata Družini prijazno podjetje, s katerimi želimo zaposlenim olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Banka je v letu 2018 nadaljevala z nadgradnjo ukrepov certifikata Družini prijazno podjetje. Posebno skrb namenjamo tudi varstvu in zdravju zaposlenih. Zaposlene redno napotujemo na preventivne in obdobne zdravstvene preglede ter na različna izobraževanja s področja varstva in zdravja pri delu. Naš cilj je, da z izvajanjem izobraževanj zaposlenih in preventivnim pristopom preprečimo nastanek poškodb pri delu ter zmanjšamo delež bolniških odsotnosti. V letu 2018 smo v okviru promocije zdravja za zaposlene organizirali tudi različna interna izobraževanja.

POLITIKA OCENJEVANJA KADROVSKE PRIMERNOSTI ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA TER ZAPOSLENIH NA KLJUČNIH FUNKCIJAH Banka ima skladno z Zakonom o bančništvu ter njemu podrejenimi predpisi in smernicami, ki jih je izdal evropski bančni organ EBA, oblikovani dve politiki, in sicer Politiko ocenjevanja kadrovske primernosti članov uprave in članov nadzornega sveta ter Politiko ocenjevanja kadrovske primernosti zaposlenih na ključnih funkcijah. Politika ocenjevanja kadrovske primernosti članov uprave in članov nadzornega sveta je vzpostavljena z namenom opredeliti lastnosti, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki kandidira za funkcijo člana uprave ali za funkcijo člana nadzornega sveta banke, ter lastnosti, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki že izvaja funkcijo člana uprave ali funkcijo člana nadzornega sveta banke. Pri opredelitvi potrebnih lastnosti člana uprave ali člana nadzornega sveta banka sledi načelu »fit&proper«. Politika poleg tega opredeljuje še postopke in aktivnosti kadrovanja članov obeh organov ter uvajanja v funkcijo in izobraževanja članov obeh organov. Politika pri izboru člana v okviru meril upošteva tudi raznolikost potrebnega znanja in izkušenj v okviru upravljalnega


94

organa, vključno z ustrezno zastopanostjo obeh spolov, prispevek posameznega člana k heterogenosti ter s tem k strokovnemu dopolnjevanju in delitvi znotraj organa. Merila za izdelavo ocene kadrovske primernosti člana in organa

Ocena kadrovske primernosti člana se izdela na podlagi s politiko opredeljenih meril glede: • ravni in narave izkušenj za delo na vodstveni in nadzorni funkciji, • ugleda, • etične neoporečnosti in • zmožnosti za konstruktivno sodelovanje pri upravljanju in nadzoru. Pri oceni izkušenosti se upošteva širok nabor znanja (teoretičnega kot praktičnega), veščin in izkušenj, upoštevajoč vrsto oziroma zahtevnost funkcije, za katero član kandidira oziroma je bil imenovan. Po politiki se zahtevajo najmanj univerzitetna stopnja izobrazbe in pet let delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ter znanje vsaj enega tujega jezika. Prav tako se po politiki šteje, da je smer izobrazbe primerna, če je vsebinsko povezana s področjem bančništva, financ, ekonomije, upravnih ved, finančnih predpisov ali z matematičnim oziroma statističnim znanjem (pogoji za opravljanje posamezne funkcije). Politika pri izboru člana v okviru meril glede zmožnosti za konstruktivno sodelovanje pri upravljanju upošteva tudi raznolikost potrebnega znanja in izkušenj v okviru upravljalnega organa, vključno z ustrezno zastopanostjo obeh spolov, pri čemer upošteva tudi, kakšen bo prispevek posameznega člana k heterogenosti ter s tem k strokovnemu dopolnjevanju in delitvi dela znotraj organa. Politika vključuje ključne usmeritve ob imenovanju in ocenjevanju kadrovske primernosti kandidatov ali članov upravljalnega organa tako glede strokovne usposobljenosti, znanja, veščin, izkušenj, pogojev za opravljanje funkcije kot tudi z vidika časa, ki ga ta namenja funkciji, vključno z opredelitvijo lastnosti posameznika (ugled). Pri imenovanju sestave članov komisij nadzornega sveta se upoštevajo tudi ta merila. Komisija za imenovanja pri izdelavi ocene primernosti uprave oziroma nadzornega sveta kot organov ocenjuje zlasti: • heterogenost organa, ki omogoča strokovno in neodvisno vključevanje organa pri oblikovanju ciljev, strategij in politik

prevzemanja tveganj ter upravljanja s tveganji, • ali organ uživa zaupanje delničarjev, nadzornega/poslovodnega organa in ostalih deležnikov ter nadzornih institucij, • ali organ predstavlja močno kolegijsko telo, v katerem se odločitve sprejemajo skupno, kljub različnim stališčem, • ali organ spremlja novosti s področja upravljanja in strokovnih področij, potrebnih za opravljanje funkcije v banki, • ali se organ izobražuje z namenom razvoja in vzdrževanja ustrezne ravni strokovnega poznavanja banke, • ali organ pregledno in transparentno sodeluje z nadzornim svetom oziroma upravo, • ali je postopek izbora kandidatov za člane uprave oziroma za člane nadzornega sveta dovolj natančno definiran in se izvaja

po postavljenih kriterijih, • zastopanost članov s primernim bančnim znanjem in izkušnjami v organu, • izvajanje koncepta nasledstva, • učinkovitost dela upravljalnega organa, • prizadevanje za doseganje ustrezne zastopanost obeh spolov oziroma drugih zahtev iz Politike raznolikosti v upravi oziroma

nadzornem svetu. Politika z namenom poznavanja in razumevanja načina dela, vsebin, organizacije in ključnih strateških področij, ki jih v svojem poslovanju obvladuje banka, opredeljuje tudi način in čas uvajanja novih članov v funkcijo. Letno se sprejme tudi plan izobraževanja. Sestava članov nadzornega sveta in uprave banke je glede zgoraj navedenih meril razvidna iz informacij, ki jih banka objavlja na spletnih straneh banke. Komisija za imenovanja, ki je oblikovana kot delovno telo nadzornega sveta, enkrat na leto oziroma ob spremenjenih okoliščinah izdela oceno kadrovske primernosti članov uprave in nadzornega sveta ter uprave banke in nadzornega sveta kot organa. Izdelana ocena kadrovske primernosti je dokumentirana ocena primernosti posameznega kandidata za člana uprave oziroma člana nadzornega sveta ali že imenovanega člana na teh funkcijah glede ugleda, izkušenj in upravljanja, ki je izdelana na podlagi vnaprej določenih postopkov in meril skladno s Politiko ocenjevanja kadrovske primernosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke. V postopku izdelave obdobne ocene banka na podlagi izdelane matrike znanja in izkušenj obstoječih članov izdela tudi kadrovski profil, ki se uporabi ob morebitnem kadrovanju novih članov nadzornega sveta in kot podlaga za pripravo plana izobraževanja za člane nadzornega sveta. Nadzorni svet banke je skladno z zakonodajo in izvajanjem navedene politike obravnaval in sprejel ocene kadrovske primernosti članov in obeh organov tudi v decembru 2018.


95

Politika ocenjevanja kadrovske primernosti zaposlenih na ključnih funkcijah v Skupini Abanka je vzpostavljena z namenom opredeliti lastnosti, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki kandidira za delovno mesto na ključni funkciji v Skupini Abanka, ter lastnosti, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki že zaseda delovno mesto na ključni funkciji v Skupini Abanka. Zaposleni na ključnih funkcijah v banki so tisti, ki v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na poslovanje in ugled banke. Ta delovna mesta so natančneje opredeljena v sami politiki. Pri opredelitvi potrebnih lastnosti zaposlenega banka sledi načelu »fit&proper«. K izdelavi ocene kadrovske primernosti zaposlenih, ki je dokumentirana ocena primernosti posameznega kandidata, se pristopi v postopku izbire novega zaposlenega ali v postopku preveritve izpolnjevanja pogojev iz te politike pri obstoječem zaposlenem zaradi spremenjenih okoliščin ali pri morebitnem ponovnem imenovanju na isto ali drugo ključno funkcijo. Oceno kadrovske primernosti zaposlenih na ključnih funkcijah banka izdela na podlagi vnaprej določenih postopkov in meril skladno s to politiko. Banka najmanj enkrat na leto v okviru obdobnega poročila poroča komisiji za imenovanja in nadzornemu svetu banke o izvajanju te politike. Nadzorni svet banke je skladno z zakonodajo in izvajanjem navedene politike obravnaval poročilo o izvajanju Politike ocenjevanja kadrovske primernosti zaposlenih na ključnih funkcijah v Skupini Abanka tudi konec leta 2018.

POLITIKA PREJEMKOV V Abanki že od konca leta 2011 skladno z zakonodajo (Zban-2 in njemu podrejenimi predpisi, Smernicami EBA, Politiko prejemkov v Abanki) urejamo področje prejemkov. V času, ko za banko velja zakonodaja za gospodarske družbe, v katerih je neposredno ali posredno imetnica večinskega deleža Republika Slovenija, in ko za banko veljajo zaveze Evropski komisiji v okviru načrta prestrukturiranja, prejemke urejamo tudi skladno s to zakonodajo. Nosilci za vzpostavitev, izvajanje in kontrolo politike prejemkov so uprava banke, komisija za prejemke in komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke kot strokovni telesi nadzornega sveta in nadzorni svet. Pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju izvajanja njene ustreznosti sodelujejo tudi neodvisne kontrolne funkcije znotraj banke. O izvajanju politike prejemkov banka enkrat na leto poroča komisiji za prejemke in nadzornemu svetu banke v okviru obdobnega poročila, tako je poročala tudi konec leta 2018. Politika prejemkov je oblikovana za vse zaposlene in opredeljuje različne skupine zaposlenih, med drugim tudi skupino zaposlenih glede na pomembnost njihovega vpliva na profil tveganosti banke v skladu z merili, kot jih določa regulativa EU, oziroma skladno z merili banke. To skupino banka opredeljuje kot zaposlene s posebno naravo dela. Politika prejemkov banke temelji na ustrezni povezavi med prejemki in preudarnim prevzemanjem tveganj. Banka to zagotavlja z ustreznimi razmerji med fiksnim in variabilnim delom prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela, upoštevajoč, da celotni prejemek zaposlenega ne sme biti pomembno odvisen od variabilnega dela prejemka. V Politiki prejemkov in pripadajočih internih aktih banke so urejena razmerja med fiksnim in variabilnim delom plače managerjev, način izplačila variabilnega dela plače managerjev ter obdobje odložitve oziroma zadržanja izplačila variabilnega prejemka managerja. Prejemki zaposlenih se določajo na podlagi ocene o spoštovanju usmeritev iz poslovne strategije banke in strategije upravljanja tveganj, korporativnih vrednot, nagnjenosti k prevzemanju tveganj in dolgoročnih interesov banke.

Kot »zaposleni s posebno naravo dela« so v banki skladno s Politiko prejemkov določeni zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. Določitev zaposlenih s posebno naravo dela opredeljujejo kvalitativna in kvantitativna merila Politike prejemkov. Politika prejemkov v banki je skladna s poslanstvom banke, poslovno strategijo banke, strategijo upravljanja tveganj, organizacijsko kulturo, vrednotami banke in zastavljenimi cilji. Politika in praksa prejemkov v banki sta dosledno usmerjeni k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojeni profilu tveganja banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj. Nagrajevanje na podlagi managerskih pogodb je vezano na izpolnjevanje ciljev, meril in kriterijev ter skladnosti s strategijo in poslovnim načrtom banke. Višina variabilnega prejemka zaposlenih s posebno naravo dela je odvisna tudi od njihovega prispevka k doseganju visokih strokovnih in etičnih standardov banke ter pozitivnega odnosa do notranjih kontrol, s čimer banka gradi trdno organizacijsko kulturo. Povečuje se lahko z doseganjem in preseganjem konkretnih poslovnih in finančnih ciljev. Tako je politika nagrajevanja stimulativna, hkrati pa ob kritičnem odstopanju od postavljenih ciljev tudi korektivna. Z ustrezno postavljenimi procesi odločanja in izvajanjem politik poslovanja se preprečuje generiranje neustreznih tveganj v poslovanju banke.


96

INFORMATIKA V področju informatike obvladujemo razvoj in upravljanje informacijskega sistema banke. Vloga področja informatike v Abanki je nuditi razvoj informacijskih rešitev in upravljanje informacijskih storitev, ki so visoko razpoložljive, celovite, varne in uporabnikom prijazne, ter to dosegati na čim bolj ekonomičen in zanesljiv način. Poleg tega v področju informatike skrbimo tudi za varnost informacijskega sistema. Jedro bančnega informacijskega sistema praviloma razvijamo in vzdržujemo sami, medtem ko si pri sistemih, ki ne posegajo v jedro, pomagamo z zunanjim razvojem oziroma nakupom že razvitih rešitev. Zunanji razvoj aktivno upravljamo in skrbimo, da so informacijske rešitve skladne s koncepti, tehnologijami in standardi banke. Na področju razvoja lastnih informacijskih aplikativnih rešitev smo imeli tudi v letu 2018 veliko dela z aktivnostmi, povezanimi s podporo mednarodnemu standardu računovodskega poročanja (MSRP 9), ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 2018. Aktivnosti so bile tu potrebne tako pri dopolnitvah nekaterih delov programske opreme kot tudi pri podpori operativnemu izvajanju postopkov in obdelav.

Na področju razvoja aplikativnih rešitev smo v letu 2018 nadaljevali z razvojem in uvajanjem sodobnih konceptov informatike. Tako smo nadaljevali z razvojem aplikacij v ogrodju AIDO (spletno abančno integrirano delovno okolje), pri čemer smo nadaljevali z razvojem sistema enotnega pogleda na stranko (SVC), dogradili aplikacijo EWS za področje fizičnih oseb in izvedli dograditve aplikacij NKAPO, CEZ+ in nekaterih drugih. V drugi polovici leta smo vse aplikacije, razvite v okolju Java/JavaEE, preprogramirali in prilagodili na višjo različico ter novo različico aplikacijskega strežnika IBM WAS (prehod z različice 8.5 na 9). Nadaljevali smo z vpeljavo postopkov razvoja aplikativnih rešitev po konceptih neprekinjene vpeljave in integracije aplikacij (»continuous development/integration«). Nadaljevali smo z uvajanjem sistema za upravljanje aplikacijskih programskih vmesnikov storitev (»API Management«). Slednjega že uporablja mobilna aplikacija Abaklub, od leta 2018 pa se uporablja tudi za aplikacije odpiranje računov, GDPR in naročanje na e-izpiske, pripravljeni pa so tudi za integracijo z Bankartom za področje takojšnjih plačil. Pomemben del razvojnih zmogljivosti smo namenili projektom iz sklopa pospeševanja digitalne transformacije. Aktivnosti tečejo na različnih področjih. Dopolnjevali smo spletni banki za fizične in pravne osebe, sistem za spletno odpiranje transakcijskega računa smo nadgradili z možnostjo videoidentifikacije, kar pa še ni v produkcijskem delovanju. V zadnji polovici leta 2018 smo se intenzivno pripravljali na projekt PSD2 ter z njim povezanim projektom Digitalna platforma, ki bo vzpostavil tehnične temelje za odprto bančništvo. Slednji projekt je bil konec decembra tudi uradno potrjen.

V okviru zunanjega razvoja informacijskih aplikativnih rešitev smo v letu 2018 sodelovali pri prenosu podatkov v okviru prodaje borznega posredovanja na novega lastnika. Precejšen del virov je bil angažiran pri projektu Implementacija Uredbe GDPR. Uvedena je bila nova rešitev za preprečevanje pranja denarja. V uporabo je bil uveden sistem CRM in ob tem so bila izvedena izobraževanja ter pripravljena navodila za uporabo aplikacije. Pomemben obseg nalog se je nanašal na koordinacijo zunanjih izvajalcev v zvezi z nadgradnjami rešitev, prilagojenih na višjo verzijo aplikativnega strežnika. V postopku je uvedba nove aplikativne rešitve za upravljanje bilance banke, zaključek se je zamaknil v leto 2019. Hkrati je bila nadgrajena obstoječa rešitev ter s tem zagotovljeni delovanje sistema in nemoteno upravljanje bilance v času uvedbe nove rešitve. Del virov, ki se ukvarja z razvojem rešitev na področju elektronskega in mobilnega bančništva za fizične osebe, je postal del agilne skupine, ki je pristopila k spreminjanju načina dela po konceptu agilnih metod. Pomemben del časa smo namenili tudi sodelovanju pri realizaciji revizijskih priporočil. Vpeljane so bile rešitve za pravno pomoč, posredovanje izpiskov po elektronski pošti in obdobne letne pogovore. V letu 2018 so se izvajale aktivnosti, povezane z digitalizacijo vhodne pošte, ki se nadaljujejo v letu 2019. V letu 2018 smo večji del virov pri razvoju bančnega podatkovnega skladišča (BDW) namenili aktivnostim, povezanim z uvedbo MSRP 9, in programski rešitvi za upravljanje bilance banke ter uvedbi Baselskih standardov za obrestno tveganje. Zelo močno je bila ekipa vključena tudi v projekt AnaCredit. Sodelovanje ekipe je bilo potrebno tudi pri različnih drugih projektih banke, predvsem z vidika zagotavljanja potrebnih podatkov iz podatkovnega skladišča. Poleg tega so se izvajale različne spremembe poročevalskih sklopov zaradi metodoloških sprememb (matrično poročanje, črna lista, LCR, NSFR, Finrep, CRM poročila, jamstva, kontrolinški DM, kreditna izpostava) ter razvojne naloge/poročila v BI-orodju Business Objects. Relativno velik del razvoja in vzdrževanja je bilo potrebnega tudi na centralnih sistemih analitičnega knjigovodstva.

Pomemben del razvojnih zmogljivosti smo namenili projektom iz sklopa pospeševanja digitalne transformacije, aktivnosti tečejo na različnih področjih.


97

Na področju upravljanja informacijske tehnologije smo v letu 2018 izvajali aktivnosti v zvezi s konsolidacijo in optimizacijo uporabljenih rešitev in tehnologij, ki jih uporabljamo v Abanki. Skladno s poslovnimi potrebami in posledično porastom količin podatkov smo prilagajali sisteme za hrambo podatkov in podatkovne baze. Zamenjali smo zastarelo centralno računalniško opremo in del periferne opreme končnih uporabnikov. Izvedli smo zahtevane prilagoditve in nadgradnje žičnega in brezžičnega omrežja. Sodelovali smo pri ostalih projektih, ki so se izvajali v banki in odvisnih družbah, kjer smo zagotavljali IT-podporo novim poslovnim aplikacijam in rešitvam, ter sodelovali pri zagotavljanju varnostnih novih rešitev. Redno smo posodabljali sistemsko in uporabniško programsko opremo strežnikov, delovnih postaj in komunikacijske opreme. Tako kot vsako leto smo tudi v letu 2018 izvedli teste neprekinjenega poslovanja. Na področju tehnične podpore smo skrbeli za reševanje zahtevkov za pomoč notranjim uporabnikom, izvajali obdelave podatkov in nadzor delovanja sistemov ter nameščali računalniško in programsko opremo. Na področju varovanja in zaščite informacijskih sistemov smo tudi v letu 2018 analizirali informacijska in kibernetska tveganja, sodelovali pri načrtovanju, razvoju in uvajanju novih oziroma sprememb informacijskih sistemov in pri obravnavi incidentov ter v postopkih izvedbe revizijskih in inšpekcijskih pregledov na področju informatike. Velik poudarek dajemo kibernetski varnosti in varnostnim pregledom ter testiranjem ranljivosti z vdornimi testi. Uprava banke je decembra 2018 sprejela strategijo IT, ki opredeljuje glavne smernice razvoja Abanke za obdobje naslednjih dveh let. Glavna strateška pobuda je usmerjena v izgradnjo digitalne platforme, ki je sestavljena iz integracijske platforme in sistema za centralno upravljanje identitet ter bo omogočala razdvojitev jedrnih sistemov od aplikacij, namenjenih komitentom banke, podporo standardu PSD2 ter razvoj sistemov ekonomije API.


98

NABAVA IN SPLOŠNI POSLI Z namenom krovnega upravljanja in obvladovanja procesa nabave, osnovnih sredstev in investicij služba nabave in splošnih poslov sledi uresničevanju strategije banke ter doseganju zastavljenih ciljev. Delovanje službe je močno vpeto in prepleteno s poslovnimi področji v banki, predvsem služba sledi ciljem zagotavljanja ustrezne in racionalne podpore na ravni banke. Njena vloga se odraža predvsem v izvajanju stroškovno učinkovitega in racionalnega procesa nabave, odgovornega planiranja ter gospodarjenja z osnovnimi sredstvi banke, transparentnostjo postopkov, jasno definiranimi pravili nabave, celovitim pregledom nad stroški in investicijami ter skrbno izbiro kakovostnih in zanesljivih dobaviteljev. V letu 2018 so se ključne aktivnosti nanašale na upravljanje z osnovnimi sredstvi, učinkovito izvajanje procesa nabave, optimizacijo stroškov in investicijskih vlaganj, vzdrževanje poslovnih stavb, optimizacijo procesov v okviru službe, sprotnim spremljanjem področne zakonodaje ter koordinacijo razvojnega in projektnega dela. V sklopu doseganja stroškovne učinkovitosti sta tudi upravljanje nepremičnin v lasti banke in izvajanje optimizacije zasedenosti poslovnih prostorov. Usmerjeni smo bili predvsem v optimizacijo uporabe poslovnih prostorov in dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja. Pri izvajanju slednjih aktivnosti služba sodeluje tudi z odvisno družbo Anepremičnine. Pomemben del aktivnosti predstavlja tudi področje varovanja premoženja. V letu 2018 so se nadaljevale aktivnosti posodabljanja in prenov sistemov tehničnega in mehanskega varovanja, ki banki omogočata vzdrževati visoke standarde varovanja premoženja in ljudi v banki. Prav tako je bila obnovljena tudi dobra praksa rednega izobraževanja zaposlenih s področja varnosti. Upoštevajoč regulatorne spremembe na področju varovanja osebnih podatkov in Uredbe GDPR je bila služba močno vpeta v prilagajanja na področju arhiviranja, predvsem na segmentu elektronske oblike dokumentov.


99

NOTRANJA REVIZIJA Dejavnosti kontrolne funkcije notranjega revidiranja kot tretje obrambne linije opravlja služba notranje revizije, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih enot in je neposredno linijsko vezana na upravo banke ter redno poroča o svojem delovanju, ugotovitvah iz pregledov ter poteku realizacije priporočil tudi revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Služba notranje revizije deluje skladno z Zakonom o bančništvu, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom načel notranjega revidiranja. Delovanje službe kot celote ureja Pravilnik o delovanju Službe notranje revizije, ki ga sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom. Podrobneje pa operativne postopke izvajanja notranjerevizijske dejavnosti opredeljuje Priročnik o notranjem revidiranju. Služba notranje revizije podaja upravljalnemu organu, revizijski komisiji in višjemu vodstvu neodvisno oceno kakovosti in učinkovitosti ureditve notranjega upravljanja, vključno s sistemi in procesi upravljanja s tveganji in notranjimi kontrolami ter s tem prispeva k izboljšanju delovanja in doseganju ciljev banke ter krepitvi obvladovanja tveganj in ureditvi notranjega upravljanja. Svoje poslanstvo služba notranje revizije uresničuje z izvajanjem notranjerevizijskih pregledov na bolj tveganih področjih in z izvajanjem svetovalne dejavnosti v skladu z letnim in strateškim načrtom dela službe. Oba načrta temeljita na podlagi analize tveganosti in regulatornih zahtevah ter ju odobri uprava banke v soglasju z nadzornim svetom. V letu 2018 se je Služba notranje revizije osredotočala na regulatorno zahtevane preglede in preglede na področjih, ki so bila ocenjena kot bolj tvegana, in sicer: ustreznost razmejitev pristojnosti ter razvojne aktivnosti na področju upravljanja tveganj v povezavi z notranjima procesoma za ugotavljanje zadostnega kapitala in likvidnosti ter izdelavo načrtov sanacije in strategije banke, sistem spremljanja in preprečevanja pranja denarja, varstva osebnih podatkov, kreditiranja pravnih oseb, izvajanje regulatornih zahtev na segmentu transakcij s finančnim vzvodom, upravljanje nedonosnih posojil, kadrovska funkcija in skladnost prakse prejemkov s politiko. Poleg notranjega revidiranja in svetovanja so zaposleni v službi notranje revizije pomemben del svojega razpoložljivega časa namenili spremljanju realizacije priporočil, podanih v revizijskih pregledih. V letu 2018 je bila opravljena tudi zunanja presoja kakovosti delovanja SNR, ki je potrdila splošno skladnost delovanja SNR z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, njeno neodvisnost in objektivnost. Konec leta 2018 je služba notranje revizije skupaj z direktorico zaposlovala osem notranjih revizorjev. Zaposleni poznajo stroko in bančne procese ter imajo pridobljene strokovne nazive preizkušeni notranji revizor, revizor, preizkušeni revizor informacijskih sistemov, pooblaščeni revizor, FACCA13 in CISA14. Banka se zaveda pomembnosti notranje revizije v sistemu upravljanja banke, zato vlaga v izobraževanje zaposlenih in pridobivanje dodatnih licenc zaposlenih v notranji reviziji ter tudi aktivno išče nove kadrovske okrepitve.

13 FACCA je kratica angleškega izraza Fellow Chartered and Certified Accountant. 14 CISA je kratica angleškega izraza Certified Information System Auditor.


100

DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI

UPRAVA BANKE mag. Jože Lenič predsednik uprave

Matej Golob Matzele član uprave mag. Matevž Slapničar član uprave

Koordinacija dela z regulatorjem in organi nadzora mag. Mitja Mavko pooblaščenec uprave

Koordinacija odvisnih družb Davorin Leskovar pooblaščenec uprave

Služba nabave in splošnih poslov Davorin Leskovar zadolžen za vodenje službe nabave in spl. poslov

Služba za skladnost poslovanja Bojan Salobir direktor službe za skladnost poslovanja

Služba notranje revizije mag. Tatjana Kirn Volk direktorica službe notranje revizije

Sektor skrbniških in admin. storitev Klavdija Markič direktorica sektorja skrbniških in administrativnih storitev

Pravna služba Tomaž Marinček direktor pravne službe

Služba za kadre in organizacijo Mateja Sedej direktorica službe za kadre in organizacijo

Služba za razvoj in marketing Jasna Kajtazović direktorica službe za razvoj in marketing

Služba za razvoj in marketing Tomaž Poznič direktor službe za razvoj in marketing (nadomeščanje v času odsotnosti)

PODROČJE ZA POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI

Blaž Stiplovšek izvršni direktor področja

Aleš Zupančič pomočnik izvršnega direktorja področja Barbara Jagodič direktorica sektorja ključnih strank Tina Možina direktorica sektorja poslovanja s srednjimi in malimi družbami

Nataša Velunšek Golčer direktorica službe za dokumentarne in nevtralne bančne produkte

PODROČJE ZA POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM IN MIKRO PODJETJI

Nataša Damjanovič izvršna direktorica področja

Simon Ličen direktor službe upravljanja prodaje in prodajnih poti

Bojan Stanković direktor glavne podružnice osrednja Slovenija

Alenka Kikec direktorica glavne podružnice Celje Nastja Colja direktorica glavne podružnice zahodna Slovenija Urška Travner direktorica glavne podružnice vzhodna Slovenija

PODROČJE FINANČNIH TRGOV mag. Boštjan Herič izvršni direktor področja

Jure Gedrih direktor sektorja zakladništva Blaž Angel direktor sektorja investicijskega bančništva

PODROČJE UPRAVLJANJA TVEGANJ

Boštjan Rupar izvršni direktor področja Jure Poljšak direktor službe upravljanja kreditnih tveganj

dr. Matej Jovan direktor službe za spremljavo tveganj mag. Simon Svet direktor sektorja za naložbe v posebni obravnavi mag. Tatjana Šuler Štavt direktorica službe za upravljanje z bilanco

PODROČJE FINANC mag. Alenka Plut izvršna direktorica področja

Irena Rojc direktorica službe računovodstva mag. Silva Matko Gosak direktorica službe kontrolinga in poročanja

PODROČJE INFORMATIKE Matej Jereb izvršni direktor področja

Vojko Božiček pomočnik izvršnega direktorja področja in zadolžen za vodenje službe razvoja informatike

mag. Marko Zabukovec direktor službe razvoja podatkovnega skladišča mag. Davor Hvala direktor službe upravljanja informatike

mag. Ivan Turk direktor službe informacijske tehnologije

PODROČJE SPREMLJAVE Nada Mertik izvršna direktorica področja POSLOVANJA mag. Mojca Žlak direktorica službe spremljave poslovanja Marija Kordiš direktorica službe bančne operative Shema delavcev s posebnimi pooblastili, veljavna na dan 31. december 2018.


101

POSLOVNA MREŽA Seznam glavnih podružnic in poslovalnic Abanke

GLAVNA PODRUŽNICA OSREDNJA SLOVENIJA Poslovalnica Slovenska Slovenska 50 Ljubljana Poslovalnica Šiška Celovška 106 Ljubljana Poslovalnica Bežigrad Dunajska 48 Ljubljana Poslovalnica Njegoševa Njegoševa 8 Ljubljana Poslovalnica Smelt Dunajska 160 Ljubljana Poslovalnica Vič Tržaška 87 Ljubljana Poslovalnica Šmartinska Šmartinska 102–104 Ljubljana Poslovalnica Logatec Tržaška 50a Logatec Poslovalnica Domžale Ulica Nikola Tesla 19 Domžale Poslovalnica Novo mesto Rozmanova 40 Novo mesto Poslovalnica Novo mesto Mercator center Ljubljanska c. 47 Novo mesto Poslovalnica Trnovo Ziherlova 4 Ljubljana Poslovalnica Kranj Nazorjeva 1 Kranj Poslovalnica Jesenice Maršala Tita 39a Jesenice Poslovalnica Tržič Cankarjeva 1a Tržič Poslovalnica Abasvet Trdinova 4 Ljubljana GLAVNA PODRUŽNICA VZHODNA SLOVENIJA Poslovalnica Glavni trg Glavni trg 18 Maribor Poslovalnica Cankarjeva Cankarjeva 6b Maribor Poslovalnica Tabor Kardeljeva 61 Maribor Poslovalnica Murska Sobota Kocljeva 16 Murska Sobota Poslovalnica Ptuj Osojnikova 9 Ptuj Poslovalnica Slovenj Gradec Ronkova 4a Slovenj Gradec Poslovalnica Tezno Prvomajska 26 Maribor Poslovalnica Slovenske Konjice Oplotniška 1A Slovenske Konjice Poslovalnica Zreče Cesta na Roglo 13B Zreče Poslovalnica Rogaška Slatina Kidričeva 5 Rogaška Slatina Poslovalnica Podčetrtek Zdraviliška cesta 27C Podčetrtek Poslovalnica Rogatec Ulica ceste 10 Rogatec GLAVNA PODRUŽNICA ZAHODNA SLOVENIJA Poslovalnica Koper Ferrarska 12 Koper Poslovalnica Izola Sončno nabrežje 6 Izola Poslovalnica Sežana Partizanska 41 Sežana Poslovalnica Erjavčeva Erjavčeva 2 Nova Gorica Poslovalnica Šempeter C. Prekomorskih brigad 2c Šempeter pri Gorici Poslovalnica Kidričeva Kidričeva 18 Nova Gorica Poslovalnica Ajdovščina Goriška 25a Ajdovščina Poslovalnica Idrija Lapajnetova 47 Idrija Poslovalnica Tolmin Mestni trg 5 Tolmin Poslovalnica Kobarid Markova 16 Kobarid Poslovalnica Postojna Titov trg 1 Postojna


102

GLAVNA PODRUŽNICA CELJE Poslovalnica Aškerčeva Aškerčeva 10 Celje Poslovalnica Vojnik Celjska cesta 29 Vojnik Poslovalnica CMH Krekov trg 6 Celje Poslovalnica Citycenter Mariborska cesta 100 Celje Poslovalnica TUŠ Celje Mariborska cesta 128 Celje Poslovalnica Žalec Savinjska cesta 20 Žalec Poslovalnica Mozirje Na trgu 53 Mozirje Poslovalnica Polzela Malteška cesta 38 Polzela Poslovalnica Šentjur Mestni trg 8 Šentjur Poslovalnica Laško Valvasorjev trg 5 Laško Poslovalnica Radeče Ulica OF 4A Radeče Poslovalnica Šmarje Aškerčev trg 13 Šmarje pri Jelšah Poslovalnica Miklošičeva Miklošičeva 1 Celje Poslovalnica Velenje Kersnikova 1 Velenje

Preglednica poslovne mreže, veljavna na dan 31. december 2018.


103

Tabela kazalnikov v skladu s standardi GRI Kazalnik Stran Organizacijski profil 102-1 Ime organizacije 21 102-2 Dejavnosti, storitve 20 102-3 Sedež organizacije 21 102-4 Lokacije dejavnosti organizacije 101, 102 102-5 Lastništvo in pravna oblika 19, 42, 43 102-6 Trgi, na katerih organizacija izvaja dejavnosti 19, 21 102-7 Obseg organizacije 21 102-8 Informacije o zaposlenih 90 102-10 Pomembne spremembe v organizaciji 25, 26 102-13 Članstvo v združenjih 67 Strategija 102-14 Izjava uprave 12, 13 102-15 Ključni vplivi, strategija, tveganja in priložnosti 23, 61 Etika in integriteta 102-16 Vrednote, načela, standardi, norme obnašanja 65, 66 102-17 Mehanizmi za reševanje etičnih vprašanj 65, 66 Upravljanje 102-18 Upravljavska struktura 58, 88 102-19 Prenos pooblastil 58, 88 102-22 Sestava najvišjega organa upravljanja 58 102-23 Predsednik najvišjega organa upravljanja 58 102-24 Izbor in imenovanje najvišjega organa upravljanja 93, 94, 95 102-26 Vloga najvišjega organa upravljanja pri določanju namena, vrednot in strategije 48 102-27 Kolektivno znanje najvišjega organa upravljanja 58 102-28 Vrednotenje delovanja najvišjega organa upravljanja 50, 99 102-29 Prepoznavanje in upravljanje ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov 61, 62 102-30 Učinkovitost procesov upravljanja s tveganji 76, 77, 82, 83, 84 102-35 Politika prejemkov 58, 95 Vključevanje deležnikov 102-40 Seznam deležniških skupin 63 102-42 Prepoznavanje in izbor deležniških skupin 63, 64 102-43 Pristop k vključevanju deležnikov 44, 45, 46, 47, 64, 69, 70 102-44 Ključne teme in zadržki 47, 64, 69 Poročevalska praksa 102-45 Subjekti, vključeni v konsolidirani računovodski izkaz 21 102-46 Opredelitev vsebine poročila in meje poročanja za posamezne teme 65, 66 102-47 Seznam bistvenih tem/ področij 64 102-50 Poročevalsko obdobje 65 102-51 Datum zadnjega poročila 65 102-52 Cikel poročanja 65 102-53 Kontakt za vprašanja glede poročila 66 102-54 Poročevalski sklici v skladu z GRI standardom 104 102-55 GRI kazalo vsebine 103, 104 Ekonomska uspešnost 201-1 Finančni rezultati 31 Tržna prisotnost 202-1 Delež najvišjega vodstva iz lokalnega (nacionalnega) okolja 58


104

Kazalnik Stran Posredni ekonomski vplivi 203-2 Pomembni posredni ekonomski vplivi 67 204-1 Sodelovanje z lokalnimi dobavitelji 68 Materiali 301-1 Materiali, ki jih organizacija uporablja 74 301-2 Uporabljene reciklirane surovine za izdelke ali storitve 74, 75 Energija 302-1 Raba energije v organizaciji 74, 75 Zaposlovanje 401-1 Zaposleni 90 401-2 Standardne ugodnosti za zaposlene za nedoločen čas 92, 93 402-1 Odnos vodstva do zaposlenih z vidika obveščanja 64, 70 Zdravje in varstvo pri delu 403-1 Varstvo in zdravje zaposlenih 71, 93 403-4 Sodelovanje s sindikati 72, 93 Izobraževanje in usposabljanje 404-1 Obseg izobraževanja zaposlenih 71, 91, 92 404-2 Programi izobraževanja 71, 91, 92 404-3 Karierni razvoj 92 Raznolikost in enake možnosti 405-1 Raznolikost upravljavskih organov in delovnih mest 58 Nediskriminacija 406-1 Nediskriminacija 93 Varnostne prakse 410-1 Varnostne prakse 70, 97 Lokalne skupnosti 413-1 Odnos z lokalnimi skupnostmi 69, 70, 72, 73 Zdravje in varnost strank 416-1 Vplivi organizacije na zdravje in varnost strank 70 Marketing in označevanje 417-1 Informacije o produktih in storitvah za zaščito interesov strank 44, 45, 46, 47, 69, 70, 72, 73 Skladnost na družbenem in ekonomskem področju 419-1 Skladnost z zakonodajo in predpisi na družbenem in ekonomskem področju 65, 66 To poročilo je pripravljeno v skladu s standardi GRI: osnovna verzija.


1


106

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava banke potrjuje računovodske izkaze Abanke d.d. in konsolidirane računovodske izkaze Skupine Abanka za leto, končano na dan 31. december 2018, na straneh od 109 do 122 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 123 do 268 tega letnega poročila. Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in skupine ter izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2018. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke in skupine ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Uprava izjavlja, da v letu, končanem na dan 31. december 2018, Abanka d.d. ni začela poslov s povezanimi strankami, ki bi bili opravljeni pod neobičajnimi tržnimi pogoji. Ljubljana, 22. marec 2019

Uprava banke mag. Matevž SLAPNIČAR Član uprave




107

RAČUNOVODSKI IZKAZI

KAZALO K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM POJASNILO STRAN

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ABANKE D.D. ............................................................................................................................ 109 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ABANKE D.D. ......................................................................................................... 110 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE D.D. ................................................................................................................... 111 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ABANKE D.D. ............................................................................................. 113 IZKAZ DENARNIH TOKOV ABANKE D.D. ............................................................................................................................... 114 KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE ABANKA ...................................................................................... 116 KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE ABANKA ................................................................... 117 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE ABANKA ............................................................................. 118 KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE ABANKA ....................................................... 120 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ABANKA ......................................................................................... 121 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ......................................................................................................................... 123 1. PREGLED POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ................................................................................................ 123

1.1. PODLAGA ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV .................................................................................................................... 123 1.2. USKUPINJEVANJE ............................................................................................................................................................................... 126 1.3. POROČANJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH ...................................................................................................................................... 126 1.4. PREVEDBE IZ TUJIH VALUT ............................................................................................................................................................... 126 1.5. FINANČNA SREDSTVA IN FINANČNE OBVEZNOSTI ......................................................................................................................... 127 1.6. POBOTANJE FINANČNIH INSTRUMENTOV ....................................................................................................................................... 129 1.7. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI ................................................................................................................................................... 129 1.8. OBRESTNI PRIHODKI IN ODHODKI .................................................................................................................................................... 130 1.9. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN ............................................................................................................................................... 130 1.10. PRIHODKI IZ DIVIDEND ..................................................................................................................................................................... 131 1.11. OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV ................................................................................................................................................ 131 1.12. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE, NEOPREDMETENA SREDSTVA

IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO......................................................................................................... 132 1.13. OSLABITVE NALOŽB V ODVISNE DRUŽBE ...................................................................................................................................... 133 1.14. NAJEMI ............................................................................................................................................................................................... 134 1.15. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI .................................................................................................................................................... 134 1.16. REZERVACIJE.................................................................................................................................................................................... 134 1.17. POGODBE O FINANČNEM POROŠTVU ............................................................................................................................................ 134 1.18. ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV ................................................................................................................................................................ 135 1.19. OBDAVČITEV ..................................................................................................................................................................................... 135 1.20. OSNOVNI KAPITAL ............................................................................................................................................................................ 135 1.21. POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN ......................................................................................................................... 136 1.22. ZAČASNI NAKUPI IN PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................................................ 136 1.23. PLEMENITE KOVINE .......................................................................................................................................................................... 136 1.24. PODATKI V POJASNILIH K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................................................... 136 1.25. PRIMERJALNI PODATKI .................................................................................................................................................................... 136

2. UPRAVLJANJE TVEGANJ .................................................................................................................................................... 137 2.1. KREDITNO TVEGANJE ........................................................................................................................................................................ 137 2.2. TRŽNO TVEGANJE .............................................................................................................................................................................. 165 2.3. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE ................................................................................................................................................................ 175 2.4. UPRAVLJANJE S KAPITALOM ............................................................................................................................................................ 185 2.5. OPERATIVNO TVEGANJE ................................................................................................................................................................... 201

3. KLJUČNE RAČUNOVODSKE OCENE IN PRESOJE TER VIRI NEGOTOVOSTI PRI UPORABI RAČUNOVODSKIH USMERITEV .......................................................................................................................................... 204

4. POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI ................................................................................... 205 5. ANALIZA POSLOVNIH SEGMENTOV .................................................................................................................................. 212 6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI ................................................................................................................................... 217 7. PRIHODKI IZ DIVIDEND ........................................................................................................................................................ 217 8. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN ................................................................................................................................ 218


108

POJASNILO STRAN

9. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ............................................................................................................... 218

10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE ........................... 219 11. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV, OBVEZNO MERJENIH PO POŠTENI VREDNOSTI

PREK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE ................................................................. 219 12. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE ...................................................................................................................... 220 13. ADMINISTRATIVNI STROŠKI ............................................................................................................................................. 221 14. AMORTIZACIJA ................................................................................................................................................................... 221 15. REZERVACIJE ..................................................................................................................................................................... 222 16. OSLABITVE ......................................................................................................................................................................... 222 17. DAVEK IZ DOHODKA.......................................................................................................................................................... 223 18. DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE PRI BANKAH ......... 224 19. FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE ......................................................................... 224 20. FINANČNA SREDSTVA, OBVEZNO MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA,

KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE (MSRP 9) .................................................................................................................. 226 21. FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA

DONOSA (MSRP 9) ................................................................................................................................................................. 226 22. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO (MRS 39).................................................................................. 227 23. FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO ODPLAČNI VREDNOSTI (MSRP 9) ...................................................................... 227 24. KREDITI (MRS 39) .................................................................................................................................................................. 229 25. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI (MRS 39) ........................................................................................ 231 26. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE, NEOPREDMETENA SREDSTVA

IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO ....................................................................................... 232 27. NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH DRUŽB ......................................................................................................................... 234 28. DRUGA SREDSTVA ............................................................................................................................................................ 237 29. ZASTAVLJENA SREDSTVA ............................................................................................................................................... 237 30. VLOGE IN KREDITI BANK IN CENTRALNE BANKE ......................................................................................................... 238 31. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE .................................................................................................................................... 238 32. IZDANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI ...................................................................................................................... 239 33. DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI ..................................................................................................................................... 239 34. REZERVACIJE ..................................................................................................................................................................... 240 35. ODLOŽENI DAVKI ............................................................................................................................................................... 241 36. OSNOVNI KAPITAL, KAPITALSKE REZERVE, AKUMULIRANI DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS

IN REZERVE IZ DOBIČKA .................................................................................................................................................. 243 37. PREDLOG UPORABE BILANČNEGA DOBIČKA ............................................................................................................... 244 38. POJASNILO K IZKAZU DENARNIH TOKOV ...................................................................................................................... 244 39. POGOJNE OBVEZNOSTI IN PREVZETE FINANČNE OBVEZE ........................................................................................ 246 40. NAJEMI ................................................................................................................................................................................ 247 41. POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN ........................................................................................................ 249 42. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI .................................................................................................................................. 250 43. DOGODKI PO DATUMU POROČANJA .............................................................................................................................. 259 44. MSRP 9 – FINANČNI INSTRUMENTI (Z UČINKI PREHODA) ............................................................................................ 259

(če ni navedeno drugače, so vsi zneski v tisoč EUR)


109

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ABANKE D.D.

Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 22. marca 2019.




Pojasnila na straneh od 123 do 268 so sestavni del računovodskih izkazov.

Zap.štev. VSEBINA POJASNILO 1. 1.-31. 12. 2018 1. 1.-31. 12. 2017

1 2 3 41 Prihodki iz obresti 6 67.167 78.488 2 Odhodki za obresti 6 (6.557) (6.573) 3 Čiste obresti (1+2) 60.610 71.915 4 Prihodki iz dividend 7 1.435 1.588 5 Prihodki iz opravnin (provizij) 8 53.227 50.757 6 Odhodki za opravnine (provizije) 8 (16.290) (14.377) 7 Čiste opravnine (provizije) (5+6) 36.937 36.380 8 Čisti dobički iz f inančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 9 18.229 10.626 9 Čisti dobički iz f inančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 10 3.199 2.360 10 Čisti dobički iz f inančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti

prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 11 4.345 /11 Čiste (izgube) iz f inančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje

po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (410) (45) 12 Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik (628) 415 13 Čiste (izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev (79) (270) 14 Druge čiste poslovne (izgube) 12 (916) (4.283) 15 Administrativni stroški 13 (63.798) (65.424) 16 Amortizacija 14 (7.235) (7.373) 17 Čiste (izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja f inančnih sredstev (52) /18 Rezervacije 15 (76) (5.409) 19 Oslabitve 16 17.341 7.352 20 Čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi

povezanimi obveznostmi 2.310 3 21 DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA

(3+4+7 do 20) 71.212 47.835 22 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 (4.475) (5.215) 23 ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (21+22) 66.737 42.620 24 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (23) 66.737 42.620

ZNESEK



110

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ABANKE D.D.







1 2 3 41 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 66.737 42.620 2 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3+4) (498) (9.149) 3 POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID

(3.1 + 3.2 + 3.3) 205 (147) 3.1 Aktuarske izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki 34 (31) (147) 3.2 Dobički v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške

instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 291 /

3.3 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 36 (55) /

4 POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO V POSLOVNI IZID (4.1 + 4.2 + 4.3) (703) (9.002)

4.1 Izgube v zvezi z naložbami v dolžniške f inančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (4.1.1 + 4.1.2) (868) /

4.1.1 Izgube iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu (978) /4.1.2 Prenos izgub v poslovni izid 110 /4.2 Izgube v zvezi s f inančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (MRS 39)

(4.2.1 + 4.2.2) / (11.114) 4.2.1 Izgube iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu / (6.822) 4.2.2 Prenos (dobičkov) v poslovni izid / (4.292) 4.3 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje

prerazvrstijo v poslovni izid 36 165 2.112 5 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1+2) 66.239 33.471

ZNESEK



111

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE D.D.

* Izkazi na dan 1. januar 2018 niso revidirani in so prikazani zgolj kot dodatna informacija k učinkom prehoda na MSRP 9, ki so podrobneje

predstavljeni v poglavju 44.

Zap.štev. VSEBINA POJASNILO 31. 12. 2018 01. 01. 2018* 31. 12. 2017

1 2 3 4 51 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in

vpogledne vloge pri bankah 18 537.269 411.665 411.665 2 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 19 3.837 3.048 3.048 3 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 20 36.587 41.580 /

4 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 21 163.466 173.619 /

5 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39) 22 / / 1.090.690 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.924.518 2.925.180 /– dolžniški vrednostni papirji 23 946.334 890.409 /– krediti bankam 23 30.784 60.732 /– krediti strankam, ki niso banke 23 1.934.862 1.950.326 /– druga f inančna sredstva 23 12.538 23.713 /Krediti (MRS 39) / / 2.066.543 – krediti bankam 24 / / 60.745 – krediti strankam, ki niso banke 24 / / 1.982.137 – druga f inančna sredstva 24 / / 23.661

8 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39) 25 / / 15.408 9 Naložbe v kapital odvisnih družb 27 8.278 9.448 9.448

Opredmetena sredstva 33.033 36.412 36.412 – opredmetena osnovna sredstva 26 32.832 36.228 36.228 – naložbene nepremičnine 26 201 184 184

11 Neopredmetena sredstva 26 8.930 7.254 7.254 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 10.225 12.436 12.408 – terjatve za davek 35 – 3.323 3.323 – odložene terjatve za davek 35 10.225 9.113 9.085

13 Druga sredstva 28 2.082 2.303 2.302 14 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 26 488 806 806 15 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 14) 3.728.713 3.623.751 3.655.984

ZNESEK

10

12

6

7



112

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE D.D. (nadaljevanje)







1 2 3 4 516 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 19 3.044 2.492 2.492 17 Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida 2.281 1.871 /18 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.089.588 3.013.637 3.013.637

– vloge bank in centralne banke 30 16.335 24.243 24.243 – vloge strank, ki niso banke 31 2.935.218 2.860.697 2.860.697 – krediti bank in centralne banke 30 102.788 89.011 89.011 – krediti strank, ki niso banke 5 500 500 – dolžniški vrednostni papirji 32 13.644 13.021 13.021 – druge f inančne obveznosti 33 21.598 26.165 26.165

19 Rezervacije 34 46.059 43.374 53.676 20 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.732 1.263 5.960

– obveznosti za davek 35 1.897 304 – – odložene obveznosti za davek 35 835 959 5.960

21 Druge obveznosti 1.625 1.366 1.276 22 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 16 do 21) 3.145.329 3.064.003 3.077.041 23 Osnovni kapital 36 151.000 151.000 151.000 24 Kapitalske rezerve 36 282.459 282.459 282.459 25 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 36 3.333 3.831 33.317 26 Rezerve iz dobička 36 58.384 51.710 51.710 27 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom

poslovnega leta) 88.208 70.748 60.457 28 SKUPAJ KAPITAL (od 23 do 27) 583.384 559.748 578.943 29 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (22+28) 3.728.713 3.623.751 3.655.984

ZNESEK



113

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ABANKE D.D. V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2018

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ABANKE D.D. V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2017






Ozn. post. VSEBINA

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani drugi

vseobsega-joči donos

Rezerve iz dobička

Zadržani dobiček

(vključno s čistim dobičkom

poslovnega leta)

Skupaj kapital

(od 3 do7)

1 2 3 4 5 6 7 81 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(pred prilagoditvami) 151.000 282.459 33.317 51.710 60.457 578.943 2 Prehod na MSRP 9 (pojasnilo 44) – – (29.486) – 10.937 (18.549) 3 Prehod na MSRP 9 - popravek za izčlenjen del

terjatev na odvisno družbo – – – – (646) (646) 4 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(1+2+3) 151.000 282.459 3.831 51.710 70.748 559.748 5 Vseobsegajoči donos poslovnega leta

po obdavčitvi – – (498) – 66.737 66.239 6 Izplačilo dividend (pojasnilo 37) – – – – (42.620) (42.620) 7 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička – – – 6.674 (6.674) – 8 Drugo – – – – 17 17 9 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(4+5+6+7+8) 151.000 282.459 3.333 58.384 88.208 583.384 10 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA – – – – 88.208 88.208

Ozn. post. VSEBINA

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani drugi


Rezerve iz dobička

Zadržani dobiček


poslovnega leta)

Skupaj kapital

(od 3 do7)

1 2 3 4 5 6 7 81 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 151.000 282.459 42.466 47.448 91.078 614.451 2 Vseobsegajoči donos poslovnega leta

po obdavčitvi – – (9.149) – 42.620 33.471 3 Izplačilo dividend – – – – (68.991) (68.991) 4 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička – – – 4.262 (4.262) – 5 Drugo – – – – 12 12 6 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(1+2+3+4+5) 151.000 282.459 33.317 51.710 60.457 578.943 7 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA – – – – 60.457 60.457



114

IZKAZ DENARNIH TOKOV ABANKE D.D.

Oznaka VSEBINA POJASNILO 1. 1.-31. 12. 2018 1. 1.-31. 12. 2017

1 2 3 4A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 71.212 47.835

Amortizacija 14 7.235 7.373 Oslabitve naložb v dolžniške f inančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 16 (Odprava oslabitev) kreditov in drugih f inančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 16 (17.875) (6.823) Odprava oslabitve naložb v kapital odvisnih družb 16 – (529) Oslabitve opredmetenih sredstev (vključno z oslabitvami naložbenih nepremičnin) 16 283 – Čiste izgube / (dobički) iz tečajnih razlik 628 (415) Čiste izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 78 101 Čiste izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev 1 163 Drugi (dobički) iz naložbenja 38 (10.941) (802) Čisti (dobički) ob prodaji naložbe v kapital odvisne družbe 27 (307) – Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 38 (3.858) 5.473 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 46.569 52.376

b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 66.682 4.186 Čisto (povečanje) / zmanjšanje f inančnih sredstev v posesti za trgovanje (781) 2.169 Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 9.339 /Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 10.211 /Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – 2.412 Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39) / 154.896 Čisto zmanjšanje / (povečanje) kreditov in drugih f inančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 46.625 (155.407) Čisto zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 1.086 – Čisto zmanjšanje drugih sredstev 202 116

c) Povečanja poslovnih obveznosti 69.506 95.624 Čisto povečanje / (zmanjšanje) f inančnih obveznosti v posesti za trgovanje 552 (2.435) Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 68.072 105.952 Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 623 (8.026) Čisto povečanje drugih obveznosti 259 133

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 182.757 152.186 d) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (659) (11.969) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 182.098 140.217

ZNESEK

113 /



115

IZKAZ DENARNIH TOKOV ABANKE D.D. (nadaljevanje)







1 2 3 4

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 232.297 17.579

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 74 154 Prejemki pri prodaji naložbe v kapital odvisne družbe 27 1.477 – Prejemki pri prodaji in zapadlosti naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti 224.749 – Prejemki pri prodaji f inančnih sredstev v posesti do zapadlosti (MRS 39) / 17.422 Prejemki iz nekratkoročnih sredstev in z njimi povezanih obveznosti v posesti za prodajo 5.997 3

b) Izdatki pri naložbenju (277.243) (4.630)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev) (1.785) (1.807)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (5.130) (2.823)(Izdatki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti) (270.328) –

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b) (44.946) 12.949

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju – – b) Izdatki pri financiranju (42.620) (68.991)

(Plačane dividende) 37 (42.620) (68.991)c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a+b) (42.620) (68.991)D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 2.564 (10.028)E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov

(Ae+Bc+Cc) 94.532 84.175 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 459.907 385.760 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 38 557.003 459.907

ZNESEK



116

KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE ABANKA







1 2 3 4

62 Odhodki za obresti 6 (6.563) (6.578) 3 Čis te obres ti (1+2) 61.075 73.428 4 Prihodki iz dividend 7 1.435 1.588 5 Prihodki iz opravnin (provizij) 8 53.212 50.742 6 Odhodki za opravnine (provizije) 8 (16.343) (14.429) 7 Čis te opravnine (provizije) (5+6) 36.869 36.313 8 Čisti dobički iz f inančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 9 18.229 9.742 9 Čisti dobički iz f inančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 10 3.199 2.360 10 Čisti dobički iz f inančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti

prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 11 4.345 /11 Čiste (izgube) iz f inančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje

po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (410) (45) 12 Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik (628) 415 13 Čiste (izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev (57) (189) 14 Drugi čisti poslovni dobički / (izgube) 12 307 (3.356) 15 Administrativni stroški 13 (65.243) (67.626) 16 Amortizacija 14 (7.804) (8.559) 17 Čiste (izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja f inančnih sredstev (52) /18 Rezervacije 15 (78) (5.412) 19 Oslabitve 16 18.006 8.198 20 Čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi

povezanimi obveznostmi 888 165 21 DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA

(3+4+7 do 20) 70.081 47.022 22 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 (4.489) (5.427) 23 ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (21+22) 65.592 41.595 24 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (23) 65.592 41.595

ZNESEK

1 Prihodki iz obresti 67.638 80.006



117

KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE ABANKA







1 2 3 41 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 65.592 41.595 2 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3+4) (496) (9.161) 3 POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID

(3.1 + 3.2 + 3.3) 207 (159) 3.1 Aktuarske izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki 34 (29) (159) 3.2 Dobički v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške

instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 291 /

3.3 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 36 (55) /

4 POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO V POSLOVNI IZID (4.1 + 4.2 + 4.3) (703) (9.002)

4.1 Izgube v zvezi z naložbami v dolžniške f inančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (4.1.1 + 4.1.2) (868) /

4.1.1 Izgube iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu (978) /4.1.2 Prenos izgub v poslovni izid 110 /4.2 Izgube v zvezi s f inančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (MRS 39)

(4.2.1 + 4.2.2) / (11.114) 4.2.1 Izgube iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu / (6.822) 4.2.2 Prenos (dobičkov) v poslovni izid / (4.292) 4.3 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje

prerazvrstijo v poslovni izid 36 165 2.112 5 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1+2) 65.096 32.434

ZNESEK



118

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE ABANKA

* Izkazi na dan 1. januar 2018 niso revidirani in so prikazani zgolj kot dodatna informacija k učinkom prehoda na MSRP 9, ki so podrobneje

predstavljeni v poglavju 44.


1 2 3 4 5

18 412.168 2 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 19 3.837 3.048 3.048

20 41.580 4 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti

prek drugega vseobsegajočega donosa 21 163.466 173.619 /5 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39) 22 / / 1.090.690 6 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.918.162 2.910.591 /

– dolžniški vrednostni papirji 23 946.334 890.409 /– krediti bankam 23 30.784 60.732 /– krediti strankam, ki niso banke 23 1.928.338 1.935.481 /– druga f inančna sredstva 23 12.706 23.969 /

7 Krediti (MRS 39) / / 2.052.122 – krediti bankam 24 / / 60.745 – krediti strankam, ki niso banke 24 / / 1.967.460 – druga f inančna sredstva 24 / / 23.917

8 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39) 25 / / 15.408 Opredmetena sredstva 37.496 45.985 45.985 – opredmetena osnovna sredstva 26 33.072 38.963 38.963 – naložbene nepremičnine 26 4.424 7.022 7.022

10 Neopredmetena sredstva 26 9.074 7.427 7.427 11 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 10.225 12.324 12.296

– terjatve za davek 35 – 3.164 3.164 – odložene terjatve za davek 35 10.225 9.160 9.132

12 Druga sredstva 28 9.459 13.963 13.962 13 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 26 5.002 1.071 1.071 14 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13) 3.731.542 3.621.776 3.654.177

ZNESEK

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 538.234 412.168

3 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 36.587 /

9



119

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE ABANKA (nadaljevanje)







1 2 3 4 5

15 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 19 3.044 2.492 2.492 16 Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida 2.281 1.871 /17 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.089.052 3.008.973 3.008.973

– vloge bank in centralne banke 30 16.335 24.243 24.243 – vloge strank, ki niso banke 31 2.934.448 2.855.544 2.855.544 – krediti bank in centralne banke 30 102.788 89.011 89.011 – krediti strank, ki niso banke 5 482 482 – dolžniški vrednostni papirji 32 13.644 13.021 13.021 – druge f inančne obveznosti 33 21.832 26.672 26.672

18 Rezervacije 34 46.109 43.500 53.796 19 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.550 1.263 5.960

– obveznosti za davek 35 1.715 304 – – odložene obveznosti za davek 35 835 959 5.960

20 Druge obveznosti 5.099 2.763 2.673 21 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 20) 3.148.135 3.060.862 3.073.894 22 Osnovni kapital 36 151.000 151.000 151.000 23 Kapitalske rezerve 36 282.459 282.459 282.459 24 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 36 3.332 3.798 33.284 25 Rezerve iz dobička 36 58.401 51.760 51.760 26 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom

poslovnega leta) 88.215 71.897 61.780 27 SKUPAJ KAPITAL (od 22 do 26) 583.407 560.914 580.283 28 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (21+27) 3.731.542 3.621.776 3.654.177

ZNESEK



120

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE ABANKA V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2018

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE ABANKA V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2017






Ozn. post. VSEBINA

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani drugi


Rezerve iz dobička

Zadržani dobiček


poslovnega leta)

Skupaj kapital

(od 3 do 7)

1 2 3 4 5 6 7 81 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(pred prilagoditvami) 151.000 282.459 33.284 51.760 61.780 580.283 2 Prehod na MSRP 9 (pojasnilo 44) – – (29.486) – 10.763 (18.723) 3 Prehod na MSRP 9 - popravek za izčlenjen del

terjatev na odvisno družbo – – – – (646) (646) 4 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(1+2+3) 151.000 282.459 3.798 51.760 71.897 560.914 5 Vseobsegajoči donos poslovnega leta

po obdavčitvi – – (496) – 65.592 65.096 6 Izplačilo dividend (pojasnilo 37) – – – – (42.620) (42.620) 7 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička – – – 6.684 (6.684) – 8 Drugo – – 30 (43) 30 17 9 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(4+5+6+7+8) 151.000 282.459 3.332 58.401 88.215 583.407

Ozn. post. VSEBINA

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani drugi


Rezerve iz dobička

Zadržani dobiček


poslovnega leta)

Skupaj kapital

(od 3 do 7)

1 2 3 4 5 6 7 81 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 151.000 282.459 42.445 47.468 93.456 616.828 2 Vseobsegajoči donos poslovnega leta

po obdavčitvi – – (9.161) – 41.595 32.434 3 Izplačilo dividend – – – – (68.991) (68.991) 4 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička – – – 4.292 (4.292) – 5 Drugo – – – – 12 12 6 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(1+2+3+4+5) 151.000 282.459 33.284 51.760 61.780 580.283



121

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ABANKA


1 2 3 4A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 70.081 47.022

Amortizacija 14 7.804 8.559 Oslabitve naložb v dolžniške f inančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 16 113 / (Odprava oslabitev) kreditov in drugih f inančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 16 (17.797) (4.635) (Odprava oslabitev) opredmetenih sredstev (vključno z oslabitvami naložbenih nepremičnin) in drugih sredstev 16 (460) (3.563) Čiste izgube / (dobički) iz tečajnih razlik 628 (415) Čiste izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 56 20 Čiste izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev 1 163 Drugi (dobički) iz naložbenja 38 (10.941) (964) Čiste izgube pri prodaji naložbe v kapital odvisne družbe 27 1.115 – Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 38 (3.856) 5.482 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 46.744 51.669

b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 60.714 6.238 Čisto (povečanje) / zmanjšanje f inančnih sredstev v posesti za trgovanje (781) 2.169 Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 9.339 /Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 10.211 /Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – 2.412 Čisto zmanjšanje f inančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39) / 154.896 Čisto zmanjšanje / (povečanje) kreditov in drugih f inančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 38.562 (158.435) Čisto (povečanje) nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (2.725) (559) Čisto zmanjšanje drugih sredstev 6.108 5.755

c) Povečanja poslovnih obveznosti 75.710 92.391 Čisto povečanje / (zmanjšanje) f inančnih obveznosti v posesti za trgovanje 552 (2.435) Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 72.199 101.884 Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 623 (8.026) Čisto povečanje drugih obveznosti 2.336 968

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 183.168 150.298 d) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (1.038) (12.027) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 182.130 138.271

ZNESEK



122

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ABANKA (nadaljevanje)







1 2 3 4B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 233.525 21.422

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 1.037 2.854 Prejemki pri prodaji naložbe v kapital odvisne družbe 27 1.477 – Prejemki pri prodaji in zapadlosti naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti 224.749 – Prejemki pri prodaji f inančnih sredstev v posesti do zapadlosti (MRS 39) / 17.422 Prejemki iz nekratkoročnih sredstev in z njimi povezanih obveznosti v posesti za prodajo 6.262 1.146

b) Izdatki pri naložbenju (278.041) (6.042) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev) (2.556) (3.211) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (5.157) (2.831) (Izdatki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti) (270.328) –

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b) (44.516) 15.380

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju – – b) Izdatki pri financiranju (42.620) (68.991)

(Plačane dividende) 37 (42.620) (68.991) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a+b) (42.620) (68.991) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 2.564 (10.028) E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov

(Ae+Bc+Cc) 94.994 84.660 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 460.410 385.778 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 38 557.968 460.410

ZNESEK



123

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. PREGLED POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV Pri sestavljanju ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov so bile upoštevane temeljne računovodske usmeritve, podane v nadaljevanju. Poročajoča družba Abanka d.d. je družba s sedežem v Sloveniji. Konsolidirani računovodski izkazi na dan in za leto, ki se je končalo 31. decembra 2018, zajemajo banko in odvisno družbo (skupaj imenovane »skupina« in posamično »družbe skupine«). Skupina izvaja predvsem bančne storitve za prebivalstvo in pravne osebe ter investicijsko bančništvo. 1.1. Podlaga za pripravo računovodskih izkazov a) Podlaga za pripravo računovodskih izkazov Ustrezne računovodske usmeritve so bile dosledno uporabljene in računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uporabljene računovodske usmeritve pri sestavljanju računovodskih izkazov za leto 2018 so enake, kot so bile uporabljene za pripravo letnega poročila 2017, razen spremembe računovodske usmeritve glede pripoznavanja davka na finančne storitve (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki) ter računovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vključno 1. januarja 2018 dalje in jih je potrdila Evropska unija. Ob prehodu na MSRP 9 primerjalni podatki niso bili prilagojeni (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki), pri izkazu finančnega položaja je zgolj informativno prikazano stanje na dan 1. januar 2018. Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke in skupine za ocenitveno obdobje, ki zajema dvanajst mesecev po datumu odobritve objave teh računovodskih izkazov, ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni temu, da jih katerakoli stranka uporabi za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zato se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke. b) Izjava o skladnosti Računovodski izkazi banke in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: EU). Obseg podatkov in pojasnil v letnem poročilu skupine ter členitev računovodskih izkazov sta predpisana tudi v Zakonu o gospodarskih družbah ter Sklepu o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic Banke Slovenije. c) Podlaga za merjenje Računovodski izkazi banke in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri naslednjih pomembnih postavkah v izkazu finančnega položaja, ki so merjene po pošteni vrednosti: • finančna sredstva v posesti za trgovanje, • finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, • finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (2017: finančna sredstva, razpoložljiva

za prodajo). d) Funkcijska in poročevalska valuta Računovodski izkazi banke in konsolidirani računovodski izkazi skupine so izraženi v evrih, ki so funkcijska valuta banke. Vsi finančni podatki so zaokroženi na tisoč, razen če je navedeno drugače. Zaradi zaokroževanja lahko prihaja do manjših odstopanj.


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM (nadaljevanje)


124

e) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev ter na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko odstopajo od teh ocen. Ocene in navedene predpostavke se redno preverjajo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja obdobja, na katera popravek vpliva. Podatki o ključnih računovodskih presojah pri uporabi računovodskih usmeritev, ki najbolj vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih, so navedeni v pojasnilu 3 Ključne računovodske ocene in presoje ter viri negotovosti pri uporabi računovodskih usmeritev. f) Objavljeni standardi, tolmačenja in spremembe, ki se uporabljajo v poslovnem letu, ki se je začelo 1. januarja 2018 Od standardov, ki so se začeli uporabljati s 1. januarjem 2018, je za skupino z vidika računovodskih izkazov najpomembnejši MSRP 9 – Finančni instrumenti. Več o samem standardu ter učinkih prehoda je predstavljeno v pojasnilu 44 MSRP 9 – Finančni instrumenti (z učinki prehoda). S 1. januarjem se je začel uporabljati tudi standard MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, ki ga je EU sprejela 22. septembra 2016 (vključno s pojasnili, ki jih je EU sprejela 31. oktobra 2017). Standard uvaja nov okvir pripoznavanja prihodkov, ki natančneje določa čas in znesek pripoznavanja prihodkov. Nadomešča MRS 18 – Prihodki in MRS – 11 Gradbene pogodbe ter z njima povezana pojasnila. Skupina je prvič uporabila MSRP 15 na dan 1. januarja 2018. Čas in znesek pripoznavanja prihodkov iz opravnin, ki sodijo v okvir MSRP 15, se zaradi uvedbe tega standarda nista spremenila. Učinek MSRP 15 je omejen na določena dodatna razkritja, kot je razvidno iz pojasnila 1.9. Drugi objavljeni standardi, tolmačenja in spremembe, ki se uporabljajo za poslovno leto, ki se je začelo 1. januarja 2018, so: • Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – Uporaba MSRP 9 – Finančni instrumenti skupaj z MSRP 4 – Zavarovalne

pogodbe, ki jih je EU sprejela 3. novembra 2017 (se uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje oziroma ob prvi uporabi MSRP 9 – Finančni instrumenti).

• Spremembe MSRP 2 – Plačilo na podlagi delnic – Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij na podlagi delnic, ki jih je EU sprejela 26. februarja 2018 (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje).

• Spremembe različnih standardov – Izboljšave MSRP (obdobje 2014–2016), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 12 in MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 7. februarja 2018 (spremembe MSRP 1 in MRS 28 se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje).

• Spremembe MRS 40 – Naložbene nepremičnine – Prenos naložbenih nepremičnin, ki jih je EU sprejela 14. marca 2018 (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje).

• OPMSRP 22 – Transakcije in predplačilo nadomestila v tuji valuti, ki ga je EU sprejela 28. marca 2018 (se uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje).

Sprejetje teh novih standardov ter sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov skupine (z izjemo predhodno omenjenega MSRP 9, kjer so učinki podrobno prikazani). g) Objavljeni standardi, tolmačenja in spremembe, ki še niso v uporabi za poslovno leto, ki se je začelo 1. januarja 2018 Skupina se je odločila, da ne bo vnaprej sprejela naslednjih objavljenih standardov in tolmačenj, ki jih je potrdila EU, niso pa še veljali za poslovno leto, ki se je začelo 1. januarja 2018:

• MSRP 16 – Najemi, ki ga je EU sprejela 31. oktobra 2017 (se uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali

pozneje). Banka je v letu 2018 preučila obstoječe najemne pogodbe in opredelila, kateri najemi se bodo od 1. januarja 2019 izkazovali po MSRP 16. Novemu standardu so bile prilagojene tudi računovodske politike, narejena je bila tudi ocena učinka, ki predstavlja povišanje bilančne vsote banke za 2,8 milijona evrov. • Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti – Elementi predplačila z negativnim nadomestilom, ki jih je EU sprejela 22. marca

2018 (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje). • OPMSRP 23 – Negotovost pri obravnavi davka iz dohodka, ki ga je EU sprejela 23. oktobra 2018 (se uporablja za letna obdobja,

ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje).




125

Skupina ocenjuje, da uvedba teh novih standardov ter sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine. h) Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), vendar jih EU še ni sprejela • MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe (se uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje). • Spremembe MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Dolgoročni deleži v pridruženih podjetjih in skupnih

podvigih (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje). • Spremembe različnih standardov – Izboljšave MSRP (obdobje 2015–2017), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP

(MSRP 3, MSRP 11, MRS 12 in MRS 23), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje).

• Spremembe MRS 19 – Zaslužki zaposlenih – Načrtovanje sprememb, omejitev in poravnav (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje).

• Dopolnitve konceptualnega okvirja standardov MSRP (»Amandments to References to the Conceptual Framework in IFRS Standards«) (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

• MSRP 3 – Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve – Opredelitev bistvenosti (se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov ter sprememb obstoječih standardov in novih pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze. • Obračunavanje varovanja pred tveganjem (del MSRP 9) v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel

EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano. Skupina ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi sredstvi in obveznostmi v skladu z zahtevami MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja.




126

1.2. Uskupinjevanje Odvisne družbe Odvisne družbe so vsa podjetja, ki jih skupina obvladuje. Skupina obvladuje podjetje, kadar je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima iz svoje udeležbe v podjetju pravice do spremenljivega donosa in lahko s svojim vplivom na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa. Obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti ali ki so zamenljive, se upoštevata pri oceni, ali skupina obvladuje drug subjekt. Odvisna podjetja se v celoti konsolidirajo od datuma, ko jih skupina začne obvladovati. Konsolidirati pa se prenehajo z dnem, ko jih skupina ne obvladuje več. Transakcije med podjetji v skupini, medsebojna stanja in nerealizirani dobički iz transakcij med podjetji v skupini so v konsolidiranih računovodskih izkazih izločeni. Ravno tako se izločijo nerealizirane izgube, razen če transakcije kažejo znamenja oslabitve prenesenih sredstev. Naložbe v odvisna podjetja so v posamičnih računovodskih izkazih banke merjene po nabavni vrednosti. 1.3. Poročanje po poslovnih segmentih Poslovni segmenti so razkriti po metodologiji, ki je uporabljena pri pripravi internih poročil, ki jih obravnava uprava banke. Skupina prostovoljno poroča skladno z MSRP 8 o naslednjih operativnih segmentih: poslovanju s prebivalstvom, poslovanju s pravnimi osebami in poslovanju na finančnih trgih. Dodatno pojasnilo je razkrito v pojasnilu 5 Analiza poslovnih segmentov. 1.4. Prevedbe iz tujih valut Funkcijska valuta vsakega podjetja v skupini je valuta izvirnega gospodarskega okolja, v katerem posluje posamezno konsolidirano podjetje. Tako funkcijska valuta banke in njenih odvisnih družb, ki poslujejo v Sloveniji in Črni gori, kot poročevalska valuta skupine je evro. a)Transakcije in stanja Transakcije v tujih valutah so preračunane v ustrezno funkcijsko valuto posla po promptnem deviznem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tujih valutah na dan poročanja, so preračunani v funkcijsko valuto z uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, veljavnega na dan poročanja. Dobički in izgube iz tečajnih razlik iz denarnih sredstev predstavljajo razliko med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačila med obdobjem, ter odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju ob koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti in izmerjeni po pošteni vrednosti, so preračunani v funkcijsko valuto po promptnem deviznem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjeni po izvirni vrednosti v tuji valuti, so preračunani po tečaju na dan posla. b) Podjetja v tujini Sredstva in obveznosti podjetij v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob pridobitvi, se preračunajo v evro po promptnem deviznem menjalnem tečaju, veljavnem na dan poročanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini se preračunajo v evro po promptnem deviznem tečaju na dan posameznega posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu poslovanja podjetij v tujini, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in uskupinjevalnem popravku kapitala, ki je del akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa. Če podjetje ni v 100-odstotni lasti banke, se zadevni sorazmerni delež razlike razporedi v kapital manjšinskih lastnikov. Pri odtujitvi podjetja v tujini se zadevni znesek iz uskupinjevalnega popravka kapitala prenese v izkaz poslovnega izida ob prodaji. Če skupina odtuji samo del svojega deleža v odvisnem podjetju, ki vključuje poslovanje v tujini, in pri tem obdrži obvladujoči delež, se zadevni delež skupnega zneska prerazvrsti v kapital manjšinskih lastnikov. Če skupina odtuji samo del svoje naložbe v pridruženi družbi, ki vključuje poslovanje v tujini, in pri tem obdrži pomemben vpliv, se zadevni delež skupnega zneska prerazvrsti v poslovni izid. Dobički ali izgube iz tečajnih razlik iz denarne postavke v obliki terjatve ali obveznosti do podjetja v tujini, katerih poravnava se ne načrtuje oziroma se verjetno ne bo zgodila v bližnji prihodnosti in ki v bistvu tvorijo del čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in uskupinjevalnem popravku kapitala, ki je del akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa.




127

1.5. Finančna sredstva in finančne obveznosti V nadaljevanju so pojasnjene računovodske usmeritve, ki so se uporabljale za leto 2018 v skladu z MSRP 9. Računovodske usmeritve, ki so se uporabljale za leto 2017 (MRS 39), so razvidne iz računovodskih izkazov za leto 2017, ki so vključeni v letno poročilo za leto 2017. V letu 2017 so bila finančna sredstva in finančne obveznosti razvrščena v naslednje kategorije: • finančna sredstva in obveznosti, merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, • krediti, • finančna sredstva v posesti do zapadlosti, • finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Pripoznanje in merjenje ob pripoznanju Skupina sprva pripozna terjatve, kredite, dane vloge in izdane dolžniške vrednostne papirje na dan, ko nastanejo. Običajni nakupi in prodaje drugih finančnih sredstev se pripoznajo na datum trgovanja, torej na datum, ko se skupina obveže, da bo finančno sredstvo kupila ali prodala. Finančno sredstvo se sprva meri po pošteni vrednosti, ki se ji pri finančnih sredstvih, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, prištejejo stroški posla, ki nastanejo neposredno pri pridobitvi. Finančne obveznosti se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za nastale stroške posla. Razvrščanje in merjenje finančnih sredstev Razvrščanje in merjenje finančnih instrumentov v računovodskih izkazih je določeno z izbranim poslovnim modelom, v okviru katerega se finančna sredstva upravljajo, in značilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov. Ob začetnem pripoznanju skupina razvrsti vsako finančno sredstvo v enega od naslednjih poslovnih modelov: 1. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti), 2. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje (merjenje po pošteni vrednosti prek drugega

vseobsegajočega donosa), 3. ostali modeli (merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in prek drugega vseobsegajočega donosa).

Skupina presoja namen poslovnega modela, v okviru katerega je finančno sredstvo razvrščeno, na portfeljski osnovi, saj to predstavlja način upravljanja poslovanja in posredovanja informacij poslovodstvu. Pri opredelitvi poslovnega modela skupina upošteva naslednje informacije: • politike in cilje za portfelj finančnih sredstev ter delovanje teh politik v praksi, • pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji prodajni

dejavnosti, • način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o

tem poslovodstvu banke, • tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti način,

kako se navedena tveganja obvladujejo, • način določanja variabilnega dela prejemka managerja, odgovornega za te posle (na primer, ali prejemki temeljijo na pošteni

vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev nagrajevanja, določenih v internih aktih skupine.

Skupina uvršča v poslovni model v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (vrednotenje po odplačni vrednosti) posojila in tiste dolžniške vrednostne papirje, ki niso namenjeni uravnavanju operativne, tekoče likvidnosti, temveč so namenjeni pobiranju pogodbenih denarnih tokov. V poslovni model v posesti z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje (vrednotenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa) skupina uvršča dolžniške vrednostne papirje bančne knjige, ki so namenjeni uravnavanju operativne, tekoče likvidnosti in so praviloma bolj likvidni in manj kreditno tvegani. Skupina je izbrala nepreklicno možnost vrednotenja kapitalskih instrumentov, ki niso namenjeni trgovanju, po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa, kjer se samo prihodki iz dividend pripoznajo v izkazu poslovnega izida, za: • lastniške vrednostne papirje, ki so dopolnitev glavne dejavnosti banke (strateški značaj za banko), in • lastniške vrednostne papirje, ki so podpora glavni dejavnosti banke (infrastrukturni značaj za banko), in so bili po MRS 39 razvrščeni med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.




128

Vsa finančna sredstva, ki niso razvrščena kot merjena po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Skupina meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida tiste instrumente, ki ne prestanejo testa SPPI, in naslednja finančna sredstva: • instrumente, pridobljene za varovanje pred tveganji ostalih pozicij, • strukturirane produkte, • vrednostne papirje v posesti za trgovanje, • lastniške vrednostne papirje, za katere ob začetnem pripoznanju ni izbrala možnosti nepreklicne izbire merjenja po pošteni

vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Finančna sredstva, ki so v posesti z namenom trgovanja, in tista, katerih uspešnost se meri na osnovi poštene vrednosti, se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ker njihov namen nista niti zbiranje pogodbenih denarnih tokov niti zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodaja. V skladu z MSRP 9 se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti v primeru, ko gostiteljska pogodba sodi v okvir MSRP 9, ne ločujejo od gostiteljske pogodbe, ampak se presoja celoten izveden finančni instrument za namen razvrščanja v skladu z MSRP 9. Ocena, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti (angl. test SPPI1) Skupina za dolžniške instrumente, razvrščene v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov ter v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje, izvaja test SPPI. Za namen te ocene je glavnica opredeljena kot poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju. Obresti so opredeljene kot nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje, povezano z neodplačano glavnico, in druga osnovna posojilna tveganja in stroške (likvidnostno tveganje in administrativni stroški) ter profitno maržo. Pri oceni pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti, skupina presoja pogodbene značilnosti finančnega instrumenta. Ta ocena vključuje tudi presojo, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbena določila, ki lahko spremenijo čas in znesek pogodbenih denarnih tokov na način, da ta pogoj ne bi bil več izpolnjen. Pri tem skupina upošteva: • možne dogodke, ki bi lahko spremenili čas in znesek pogodbenih denarnih tokov, • možnost predčasnega odplačevanja oziroma podaljševanja časa odplačevanja, • pogoje, ki skupino omejujejo pri denarnih tokovih določenih sredstev (npr. podrejenost izplačil), • značilnosti, ki spremenijo pojmovanje časovne vrednosti denarja (npr. periodično ponastavljanje obrestnih mer). Odprava pripoznanja finančnega sredstva Skupina odpravi pripoznanje finančnih sredstev, ko potečejo pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva, ko prenese pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva s poslom, s katerim prenese skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva finančnega sredstva, ko se spremenijo pogoji obstoječega finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, ki pomembno vplivajo na denarne tokove spremenjenega finančnega sredstva, ali z odpisom. Če skupina v postopku izterjave na podlagi razpoložljivih informacij in preteklih izkušenj oceni, da bilančna izpostavljenost ne bo poplačana, in so v skladu z MSRP izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja te izpostavljenosti iz izkaza finančnega položaja, jo skupina odpravi iz izkaza finančnega položaja in do pridobitve pravne podlage za zaključek postopka izterjave v višini dolgovanega zneska vodi v zunajbilančni evidenci. Deleži v prenesenih finančnih sredstvih, ki jih skupina ustvari ali zadrži, se pripoznajo kot ločena sredstva v izkazu finančnega položaja. Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in vsoto prejetih plačil ter skupnim dobičkom ali izgubo, ki sta bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v izkazu poslovnega izida. Od 1. januarja 2018 dalje se skupni dobiček ali izguba v primeru lastniških vrednostnih papirjev, za katere je bila izbrana nepreklicna opcija razvrstitve med sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ob odpravi pripoznanja ne pripozna v izkazu poslovnega izida. Sprememba pogojev obstoječega finančnega sredstva V primeru, da denarni tokovi spremenjenega finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, niso pomembno drugačni, takšna sprememba ne povzroči odprave pripoznanja. Skupina ponovno preračuna bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva z diskontiranjem spremenjenih denarnih tokov z efektivno obrestno mero. Razliko, ki pri tem nastane, skupina prikaže v

1 SPPI – solely payment of principal and interest.




129

izkazu poslovnega izida kot čisti dobiček ali izgubo ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev. Če je prišlo do spremembe pogojev zaradi finančnih težav nasprotne stranke, se dobiček ali izguba, ki pri tem nastane, pripozna v okviru izgub zaradi oslabitve. Restrukturirani krediti Restrukturirani krediti so opredeljeni v poglavju 2 Upravljanje tveganj. Finančne obveznosti Finančne obveznosti vključujejo finančne obveznosti v posesti za trgovanje in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti. Med finančne obveznosti v posesti za trgovanje skupina uvršča obveznosti, ki izhajajo iz vrednotenja terminsko prodanih vrednostnih papirjev, in jih meri po pošteni vrednosti. Med finančne obveznosti, določene za merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, skupina prikazuje vrednotenje nečrpanega dela kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so obveznosti za vloge in kredite bank (vključno s centralno banko) in strank, ki niso banke, dolgovi za izdane dolžniške vrednostne papirje in druge obveznosti iz financiranja. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne transakcijske stroške. Obveznosti se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti pa se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odprava pripoznanja finančne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti, izbrisane ali prenesene na drugo stranko, in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida. 1.6. Pobotanje finančnih instrumentov Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo in čista vrednost se izkaže v izkazu finančnega položaja samo, kadar obstaja pravno uresničljiva pravica do pobota pripoznanih zneskov, pri čemer je namen izvršiti pobot na neto osnovi oziroma sočasno odprodati sredstva in poravnati obveznosti. Pogodbe ISDA (International Swaps and Derivatives Association) in podobne okvirne pogodbe o pobotu (imenovane tudi krovne pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti) ne izpolnjujejo meril za pobot k izkazu finančnega položaja, ker pogodbenim strankam dajejo pravico do pobota priznanih zneskov, kar pa je izvršljivo le v primeru neizpolnjevanja obveznosti, nesolventnosti ali stečaja skupine ali nasprotnih strani ali po nastanku drugih, vnaprej določenih dogodkov. Razen tega skupina ne namerava izvrševati poravnav na neto osnovi niti istočasno unovčevati sredstev in poravnavati obveznosti. 1.7. Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti se sprva pripoznajo po pošteni vrednosti na dan sklenitve pogodbe, potem pa se naknadno prevrednotijo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti skupina v primerih delujočega trga pridobi iz kotiranih tržnih cen, ki vključujejo cene zadnjih poslov na trgu, in iz metod vrednotenja, ki vključujejo modele diskontiranih denarnih tokov oziroma modele za določanje cen opcij. Vsi učinki izvedenih finančnih instrumentov se vodijo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, ali pa kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob začetnem pripoznanju je cena posla (tj. poštena vrednost plačanega ali prejetega nadomestila). Izvedeni finančni instrumenti skupine so razvrščeni med sredstva in obveznosti v posesti za trgovanje (pojasnilo 19). Spremembe poštene vrednosti izvedenih instrumentov se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Zapadle terjatve iz naslova izvedenega finančnega instrumenta v posesti za trgovanje ostanejo evidentirane znotraj iste postavke finančnih sredstev (izvedeni finančni instrumenti) in se ne prerazvrščajo med druge terjatve. Kadar obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti izvedenih finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja, skupina oceni izgubo zaradi oslabitve in jo pripozna v okviru vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta.




130

1.8. Obrestni prihodki in odhodki Prihodki in odhodki od obresti iz vseh obrestovanih finančnih instrumentov se pripoznajo v prihodkih iz obresti in odhodkih za obresti v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Metoda efektivnih obresti je metoda za izračun odplačne vrednosti finančnega sredstva ali obveznosti ter porazdelitev prihodka ali odhodka od obresti v zadevnem obdobju. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira pričakovana prihodnja denarna plačila in prejemke med pričakovano dobo koristnosti finančnega instrumenta ali po potrebi v krajšem obdobju na neto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali obveznosti. Pri izračunu efektivne obrestne mere, razen v primeru finančnih sredstev s poslabšano kreditno kvaliteto, skupina ocenjuje denarne tokove, upoštevaje vse pogodbene obveznosti, ki se nanašajo na posamezen finančni instrument, ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Pri izračunu se upoštevajo vsi stroški in zneski, ki jih stranke plačajo ali prejmejo druga od druge in ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroški posla ter vse druge premije in popusti. V primeru finančnih sredstev s poslabšano kreditno kvaliteto skupina izračuna efektivno obrestno mero, prilagojeno za kreditno tveganje z uporabo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, ki upoštevajo kreditno tveganje. Kadar se ugotovi zmanjšanje vrednosti finančnega sredstva ali skupine podobnih finančnih sredstev kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodek od obresti pripozna po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov ob merjenju izgub zaradi oslabitve. Obrestni prihodki in odhodki se izračunajo z apliciranjem efektivne obrestne mere na bruto knjigovodsko vrednost sredstva, kadar ne gre za sredstvo s poslabšano kreditno kvaliteto. V primeru finančnih sredstev, katerim se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja poslabšalo, se obrestni prihodki izračunajo z apliciranjem efektivne obrestne mere na odplačno vrednost sredstva. Ko sredstvo nima več poslabšane kreditne kvalitete, skupina ponovno začne izračunavati obrestne prihodke na osnovi bruto vrednosti. V primeru kupljenih ali izdanih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kvaliteto (POCI2) se obrestni prihodki izračunajo z apliciranjem efektivne obrestne mere, prilagojene za kreditno tveganje na odplačno vrednost finančnega sredstva. Izračun obrestnih prihodkov se ne spremeni, tudi če bi se sredstvu kreditno tveganje izboljšalo. Opredelitev povečanja kreditnega tveganja je podana v poglavju 1.11. 1.9. Prihodki in odhodki iz opravnin Prihodki se pripoznajo, ko pride do prenosa kontrole na kupca in izpolnitve izvršitvene obveze. Prenos kontrole se lahko izvrši v določenem trenutku ali postopoma v določenem obdobju. Prejete opravnine se praviloma pripoznajo z razmejevanjem ob predpostavki upoštevanja poslovnega dogodka, ko je storitev opravljena. Nadomestila za rezervacijo sredstev posojila, ki se bodo črpala, se odložijo (skupaj s povezanimi neposrednimi stroški) ter pripoznajo kot popravek efektivne obrestne mere posojila. Stroški sindiciranja posojil se pripoznajo kot prihodek v dobi trajanja posojila in če skupina ni nobenega dela posojila zadržala zase ali pa je del posojila zadržala po isti efektivni obrestni meri kot drugi člani sindikata. Opravnine za pogajanja ali sodelovanje v pogajanjih o poslu za tretjo osebo – kot so na primer priprave za nakup delnic ali drugih vrednostnih papirjev oziroma za prodajo ali nakup podjetij – se pripoznajo po zaključku osnovnega posla. Opravnine za upravljanje portfelja in drugo svetovanje pri upravljanju ter nadomestila za storitve se pripoznajo na podlagi veljavnih pogodb o storitvah in po navadi časovno razmejeno. Opravnine za upravljanje premoženja, povezane z investicijskimi skladi, se priznavajo sorazmerno med obdobjem, v katerem je storitev opravljena. Isto načelo velja za skrbniške storitve, ki se opravljajo neprekinjeno v določenem časovnem obdobju. Opravnine, vezane na uspešnost, ali njihovi sestavni deli se pripoznajo, ko so izpolnjeni zahtevani kriteriji uspešnosti. Prihodki, povezani s transakcijami, se pripoznajo v trenutku, ko se transakcija izvede. Dane opravnine, ki večinoma izvirajo iz opravljanja plačilnega prometa, se v odhodke skupine vključijo ob nastanku poslovnega dogodka.

2 POCI – purchased or originated credit impaired.




131

1.10. Prihodki iz dividend V izkazu poslovnega izida se prihodki iz dividend pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila. 1.11. Oslabitve finančnih sredstev V nadaljevanju so pojasnjene računovodske usmeritve, ki so se uporabljale za leto 2018 v skladu z MSRP 9. Računovodske usmeritve, ki so se uporabljale za leto 2017 (MRS 39), so razvidne iz računovodskih izkazov za leto 2017, ki so vključeni v letno poročilo za leto 2017, in kratko povzete v poglavju 2.1.2.1. Skupina pripozna pričakovano izgubo zaradi kreditnega tveganja za naslednje finančne instrumente, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida: • krediti bankam, • krediti strankam, ki niso banke, • dolžniški vrednostni papirji, • terjatve iz najema in • zunajbilančne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o finančnem poroštvu. Lastniški vrednostni papirji niso predmet oslabitve. Razen v primeru sredstev POCI3, kot je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju, skupina meri pričakovano izgubo zaradi kreditnega tveganja kot znesek: • možnih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev po datumu poročanja (v nadaljevanju skupina 1), ali • vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva (v nadaljevanju skupina 2 ali 3). Merjenje pričakovane izgube zaradi kreditnega tveganja na osnovi vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v življenjski dobi finančnega sredstva, se zahteva, kadar pride do pomembnega povečanja kreditnega tveganja finančnega sredstva od začetnega pripoznanja. V primeru ostalih finančnih sredstev se izguba zaradi oslabitve meri na osnovi možnih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev po datumu poročanja. Pomembno povečanje kreditnega tveganja je opredeljeno v poglavju 2.1.2.2.

Pričakovana izguba iz kreditnega tveganja predstavlja z verjetnostjo tehtano oceno izgub iz kreditnega tveganja in se meri kot sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi in pričakovanimi denarnimi tokovi z upoštevanjem bodočih makroekonomskih scenarijev, diskontirana z efektivno obrestno mero finančnega sredstva. V primeru nečrpanega dela kreditnih obvez pričakovana izguba iz kreditnega tveganja predstavlja sedanjo vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi v primeru črpanja in pričakovanimi denarnimi tokovi. V primeru finančne garancije pričakovana izguba iz kreditnega tveganja predstavlja sedanjo vrednost pričakovanih plačil imetniku garancije, zmanjšano za zneske, za katere skupina pričakuje, da jih bo nadomestila. Skupina meri pričakovano izgubo zaradi kreditnega tveganja na osnovi posamičnega ocenjevanja ali na osnovi skupinskega ocenjevanja v primeru portfeljev sredstev, ki imajo podobne značilnosti kreditnega tveganja, kot je podrobneje pojasnjeno v poglavju 2. Merjenje izgube zaradi kreditnega tveganja temelji na pričakovanih denarnih tokovih z uporabo izvirne efektivne obrestne mere sredstva ne glede na to, ali se meri na osnovi posamičnega ali skupinskega ocenjevanja izgub zaradi kreditnega tveganja. Več informacij o merjenju izgub zaradi kreditnega tveganja je navedenih v poglavju 2.1.2.2.

3 Kredit POCI − kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.




132

Finančna sredstva s poslabšano kreditno kvaliteto Skupina na vsak datum poročanja oceni, ali se je poslabšala kreditna kvaliteta finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in dolžniških finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa. Za finančno sredstvo s poslabšano kreditno kvaliteto se šteje sredstvo, pri katerem so nastopili eden ali več dogodkov, ki imajo negativen učinek na ocenjene prihodnje denarne tokove tega sredstva. Dokazi, da ima finančno sredstvo poslabšano kreditno kvaliteto so: • pomembne finančne težave dolžnika, • dejansko kršenje pogodbe (neplačilo, zamuda pri plačilu nad 90 dni), • restrukturiranje finančnih sredstev zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika, pri

čemer je prišlo oziroma je verjetno, da bo prišlo, do pomembne opustitve finančne obveznosti dolžnika, • verjetnost, da bo dolžnik šel v stečaj ali drugo obliko finančne reorganizacije, • izginotje delujočega trga za navedeno finančno sredstvo zaradi finančnih težav, • nakup ali izdaja finančnega sredstva z visokim popustom, ki odraža nastale kreditne izgube. Kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kvaliteto (angl. purchased or originated credit impaired – POCI) Finančna sredstva POCI se obravnavajo nekoliko drugače, saj predstavljajo finančna sredstva, ki imajo poslabšano kreditno kvaliteto že ob prvotnem pripoznanju. Skupina v primeru teh sredstev pripozna pričakovano izgubo iz kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja kot izgubo zaradi oslabitve, pri čemer se vse spremembe pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pozitivna sprememba (povečanje vrednosti) pri teh sredstvih predstavlja odpravo oslabitve (angl. impairment gain). Predstavitev pričakovanih izgub zaradi kreditnega tveganja v izkazu finančnega položaja: • finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti: kot zmanjšanje bruto knjigovodske vrednosti sredstva, • nečrpani del kreditnih obvez in finančne garancije: kot rezervacije, • dolžniška finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa: pričakovana izguba iz

kreditnega tveganja kot popravek vrednosti v izkazu finančnega položaja ni pripoznana, saj knjigovodsko vrednost teh sredstev predstavlja poštena vrednost, vendar je popravek vrednosti iz tega naslova razkrit in vključen v postavki akumulirani drugi vseobsegajoči donos.

1.12. Opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva

in nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Zemljišča in zgradbe vključujejo predvsem poslovalnice in poslovne prostore. Vse nepremičnine in oprema so izkazane po izvirni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev. Izvirna vrednost vključuje izdatke, ki se lahko neposredno pripišejo nakupu nepremičnin in opreme. Pozneje nastali stroški so vključeni v knjigovodsko ceno sredstev ali pa po potrebi pripoznani kot ločeno sredstvo samo, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, vezane na sredstvo, pripadle skupini, in ko je mogoče strošek sredstva zanesljivo oceniti. Vsi drugi stroški vzdrževanja in popravil se izkažejo kot administrativni stroški v finančnem obdobju, v katerem so nastali. Med naložbene nepremičnine so razvrščeni zemljišča in zgradbe, oddani v poslovni najem. Naložbena nepremičnina se ob začetnem pripoznanju izmeri po nabavni vrednosti. Poznejše vrednotenje poteka po modelu nabavne vrednosti, enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pri naložbenih nepremičninah se uporabljajo enake računovodske usmeritve kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Med neopredmetena sredstva skupina vključuje pridobljene licence in računalniške programe, dolgoročne premoženjske pravice in dolgoročno odložene stroške razvijanja. Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Poznejše vrednotenje poteka po modelu nabavne vrednosti. Vsa neopredmetena sredstva imajo končne dobe koristnosti. Skladno z modelom nabavne vrednosti se neopredmetena sredstva vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.




133

Zemljišča se ne amortizirajo. Druga sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja tako, da se njihov strošek porazdeli glede na preostalo vrednost skozi dobo koristnosti, kot sledi:

2018 2017

Zgradbe (vključno z vlaganji v tuja osnovna sredstva) 2−10 % 2−6 %

Oprema 14−20 % 14−20 %

Računalniška oprema 10−50 % 10−50 %

Neopredmetena sredstva 9−50 % 9−50 % Preostale vrednosti sredstev in njihove dobe koristnosti se preverijo najmanj enkrat letno oziroma po potrebi ter temu ustrezno prilagodijo. Pri neopredmetenih sredstvih se preverja morebitna oslabitev, kadarkoli nastopijo dogodki ali spremenjene okoliščine, ki kažejo, da njihova knjigovodska vrednost mogoče ni več nadomestljiva. Morebitna oslabitev nepremičnin in opreme se preverja najmanj enkrat letno. Če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se takoj zniža na raven slednje. Dobički in izgube zaradi prodaje nepremičnin in opreme se določajo s primerjavo kupnin s knjigovodsko vrednostjo in se izkažejo med čistimi dobički oziroma izgubami iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo v izkazu poslovnega izida. Skupina meri nekratkoročna sredstva, razvrščena med sredstva za prodajo, po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, katera je nižja. Nekratkoročna sredstva so razvrščena med nekratkoročna sredstva za prodajo, če bo njihova knjigovodska vrednost poravnana predvsem s prodajno transakcijo in ne z nadaljnjo uporabo. Tak primer nastopi takrat, ko je sredstvo na voljo za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju in odvisno le od običajnih pogojev za prodajo takšnih sredstev, pri čemer pa mora biti njegova prodaja zelo verjetna. Poslovodstvo mora dosledno slediti načrtu prodaje sredstva in ga aktivno tržiti z namenom doseči ceno, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Nadalje mora obstajati pričakovanje, da bo prodaja v enem letu po razvrstitvi izpolnila pogoje za pripoznanje kot dokončana prodaja. Prejeta osnovna sredstva, ki jih skupina prejme za poplačilo zapadlih in neplačanih terjatev, se izkazujejo med zalogami. Če skupina prejeto premoženje oddaja v poslovni najem, se pripozna kot naložbena nepremičnina. 1.13. Oslabitve naložb v odvisne družbe Pri ocenjevanju oslabitev naložb v odvisne družbe skupina v skladu z MRS 36 poleg nepristranskih dokazov o oslabitvi upošteva tudi znamenja, ki kažejo, da utegne biti naložba v odvisno družbo oslabljena. Poleg znamenj iz zunanjih in notranjih virov informacij skupina upošteva tudi druga znamenja morebitnih oslabitev, na primer odločitev poslovodstva družbe o prenehanju poslovanja družbe ali nedoseganje planov družbe. Če obstajajo nepristranski dokazi ali znamenja, da utegne biti naložba v odvisno družbo oslabljena, skupina v skladu z MRS 36 znesek oslabitve naložbe izračuna kot razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in njeno nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost naložbe je enaka višji od naslednjih dveh vrednosti: • pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali • vrednosti pri uporabi, ki je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov od te naložbe, diskontiranih po trenutni

tržni donosnosti za podobna finančna sredstva. Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost finančnega sredstva, potem finančno sredstvo ni oslabljeno in drugega zneska ni treba oceniti. Če pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za izračun vrednosti pri uporabi ni mogoče oceniti, skupina potrebne oslabitve izračuna z metodo čiste vrednosti sredstev podjetja (metodo prilagojenih knjigovodskih vrednosti) ali kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo kapitala družbe, v kateri ima skupina naložbo, in sicer v sorazmernem deležu glede na kapitalsko udeležbo.




134

1.14. Najemi Podjetje v skupini je najemodajalec Najem je opredeljen kot finančni najem, če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva. Najem je opredeljen kot poslovni najem, če se večina tveganj in koristi, ki izhajajo iz lastništva, ne prenese. Če so sredstva dana v finančni najem, se sedanja vrednost plačil najema pripozna kot terjatev. Razlika med bruto vrednostjo in sedanjo vrednostjo terjatve predstavlja še nepripoznan prihodek. Prihodek iz finančnega najema se pripoznava celotno trajanje najemne pogodbe po metodi, ki odraža konstanten donos najemodajalca. Prihodki od najemnin iz poslovnega najema se pripoznajo med prihodki po linearni metodi za pogodbeno obdobje najema. Stroški, vključno z amortizacijo, ki nastanejo pri pridobivanju prihodkov od najemnin, se pripoznajo kot stroški. Začetni neposredni stroški najemodajalca pri pogajanju in dogovoru o poslovnem najemu se dodajo knjigovodski vrednosti oddanega sredstva ter pripoznajo kot strošek v pogodbenem obdobju najema na isti osnovi kot prihodki od najemnin. Podjetje v skupini je najemnik V skupini se sklepajo predvsem poslovni najemi. Skupina najema poslovne prostore, računalniško in drugo opremo, avtomobile in prostore za bankomate. Skupna plačila iz poslovnih najemov se izkažejo kot administrativni stroški. Če se poslovni najem prekine pred pretekom pogodbenega obdobja najema, se vsa plačila, ki jih je treba plačati najemodajalcu kot kazen, pripoznajo kot stroški v obdobju, v katerem se poslovni najem prekine. 1.15. Denar in denarni ustrezniki Za potrebe izkaza denarnih tokov med denar in denarne ustreznike vključujemo denar v blagajni in razpoložljiva stanja na računih pri centralni banki ter vpogledne vloge pri bankah, kredite drugim bankam in dolžniške vrednostne papirje, primerne za zastavo pri ECB z zapadlostjo do treh mesecev od dneva pridobitve. 1.16. Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina trenutno pravno ali posredno obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov, in ko je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi te obveznosti potreben odtok virov, ki omogočajo gospodarske koristi, ter ko je znesek obveznosti mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti izdatkov, ki bodo pričakovano potrebni za poravnavo obveznosti po obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža trenutne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganj, specifično vezanih na posamezno obveznost. Povečanje rezervacij kot posledica preteka časa se pripozna kot odhodek za obresti. 1.17. Pogodbe o finančnem poroštvu Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da s posebnimi izplačili imetniku nadomesti utrpljeno izgubo, ki nastane, ker določen dolžnik ne opravi izplačila v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta. Take finančne garancije prejmejo banke, finančne institucije in drugi subjekti v imenu komitentov za zavarovanje posojil, limitov na računu in drugih bančnih produktov. Finančne garancije se sprva pripoznajo v računovodskih izkazih po pošteni vrednosti na dan izdaje garancije. Po začetnem pripoznanju se obveznosti skupine po teh garancijah merijo po višji od naslednjih vrednosti: po prvotno pripoznanem znesku, zmanjšanem za amortizacijo, ki se obračuna zato, da se v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek od provizij, po metodi enakomernega časovnega amortiziranja skozi obdobje veljavnosti garancije in po rezervaciji za pričakovane kreditne izgube skladno z MSRP 9, ki predstavlja najbližjo oceno izdatkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti na dan izkaza finančnega položaja. Te ocene se opravijo na podlagi izkušenj s podobnimi posli in izgub, nastalih v preteklosti. Vsa povečanja obveznosti, povezana z garancijami, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot odhodki rezervacij.




135

1.18. Zaslužki zaposlencev Skupina v skladu s svojo zakonsko obveznostjo zaposlenim zagotavlja naslednje ugodnosti: jubilejne nagrade in odpravnine (ob upokojitvi). Zaslužki zaposlencev so vključeni med odhodke za rezervacije za zaslužke zaposlencev in obveznosti za rezervacije za zaslužke zaposlencev. Tovrstne rezervacije banka oblikuje na podlagi aktuarskega izračuna. Pri izračunu se upoštevajo predpostavke, kot so: diskontna stopnja, število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti, stopnja fluktuacije in povprečna letna rast plač. Zaposleni se upokojijo v skladu s slovensko zakonodajo, ko izpolnijo vse pogoje za starostno upokojitev in dosežejo predpisano delovno dobo. Takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade skladno s kolektivno pogodbo. Prispevki za socialno varnost na ravni države se mesečno odštevajo od plač in ob nastanku obračunavajo kot administrativni stroški. 1.19. Obdavčitev Obdavčitev se v računovodskih izkazih izkazuje v skladu s trenutno veljavno slovensko zakonodajo. Obdavčitev v izkazu poslovnega izida za leto poročanja sestoji iz odmerjenih davkov in sprememb odloženih davkov. Odmerjeni davek se izračuna na podlagi obdavčljivega dobička poslovnega leta, pri tem pa se uporabijo z zakonom predpisane davčne stopnje, veljavne na dan izkaza finančnega položaja. Odloženi davki se oblikujejo z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja na podlagi začasnih razlik, ki nastanejo med davčno osnovo sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davki iz dobička se določijo z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), ki so (vsebinsko) začeli veljati do datuma izkaza finančnega položaja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni ob prodaji sredstva ali poravnavi obveznosti, na katere se nanašajo odloženi davki. Skupina ima oblikovane odložene davke na začasne razlike, ki izvirajo iz oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, iz različnih amortizacijskih stopenj za poslovne in za davčne namene, iz prevrednotenja in oslabitev dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (2017: vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo), iz oslabitev lastniških vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida – oblikovanih pred prehodom na MSRP 9 po vsebini razpoložljivi za prodajo, iz oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, iz oblikovanih rezervacij za zaslužke zaposlencev in rezervacij za reorganizacijo, iz oblikovanih oslabitev posojil in terjatev odvisnih družb, ter na davčno izgubo. Skupina pripozna odložene davke na navedene začasne razlike v celoti, medtem ko se odloženi davki za davčno izgubo oblikujejo ob upoštevanju ostalih evidentiranih odloženih terjatev v obsegu, za katerega je verjetno, da bodo lahko pokrite s prihodnjim obdavčljivim dobičkom, ki ga bodo bremenile v predvidljivem prihodnjem obdobju (obdobje treh let). Davek iz dobička, ki ga predpisuje posamezna veljavna davčna zakonodaja, se pripozna kot odhodek v obdobju, v katerem nastane. Odloženi davki, ki so povezani s ponovnim merjenjem poštene vrednosti finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (2017: za prodajo razpoložljivih naložb), ki neposredno povečujejo ali zmanjšujejo kapital, se ravno tako neposredno prištejejo h kapitalu ali odštejejo od njega, kar se naknadno ob oslabitvi ali odpravi pripoznanja pripozna v izkazu poslovnega izida skupaj z odloženim dobičkom ali izgubo. 1.20. Osnovni kapital a) Stroški izdaje delnic Stroški, ki se lahko neposredno pripišejo izdaji novih delnic ali poslovni združitvi, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. b) Dividende na navadne delnice Dividende na navadne delnice se pripoznajo v kapitalu v obdobju, ko jih potrdijo delničarji družbe.




136

1.21. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun V skladu s slovensko zakonodajo so v pojasnilu 41 za storitve za stranke iz naslova sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil in skrbništva s finančnimi instrumenti razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja. 1.22. Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev Vrednostni papirji, ki jih skupina proda na podlagi pogodbe o začasni prodaji (repo), so v računovodskih izkazih zajeti znotraj finančnih sredstev v posesti za trgovanje, finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, oziroma finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, tudi v primerih, ko ima nasprotna stranka pravico prodati ali ponovno zastaviti te vrednostne papirje tretjim osebam. Finančna obveznost do nasprotne stranke je prikazana znotraj kreditov bank in centralnih bank oziroma kreditov strank, ki niso banke. Vrednostni papirji, kupljeni na podlagi pogodbe o začasnem nakupu (reverse repo), so prikazani med krediti bankam oziroma krediti strankam, ki niso banke. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa je pripoznana med obrestmi in razmejena skozi čas trajanja pogodbe z uporabo efektivnih obresti. Vrednostni papirji, ki jih skupina posodi nasprotni stranki, ostanejo pripoznani v računovodskih izkazih skupine. 1.23. Plemenite kovine Skupina izkazuje plemenite kovine med drugimi sredstvi. Čeprav se plemenite kovine ne štejejo za finančno sredstvo, se pripoznanje, merjenje in odprava pripoznanja izvajajo skladno z MRS 39. To pomeni, da se zaloga plemenitih kovin, ki je namenjena trgovanju, meri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Dobički in izgube iz vrednotenja in iz prodaje se pripoznajo med drugimi čistimi poslovnimi dobički ali izgubami. 1.24. Podatki v pojasnilih k računovodskim izkazom Razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazani za banko in za skupino posebej. Kadar so podatki za banko in za skupino popolnoma identični, so prikazani le za skupino. Pojasnila 2, 3, 4 in 5 so pripravljena na konsolidirani osnovi, ker ne prihaja do pomembnih odstopanj med banko in skupino.

1.25. Primerjalni podatki • MSRP 9 V primerjavi s predstavitvijo računovodskih izkazov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, so se sheme za prikaz izkaza poslovnega izida, izkaza finančnega položaja in izkaza denarnih tokov spremenile zaradi prilagoditve ob uvedbi MSRP 9 ter sprememb, ki jih je predpisala Banka Slovenije. V skladu z določbami prehoda na MSRP 9 je banka izbrala možnost, po kateri v računovodskih izkazih za leto 2018 ne preračuna primerjalnih podatkov, zato je predstavitev izkazov za leto 2017 v skladu z MRS 39, za leto 2018 pa v skladu z MSRP 9. Več o učinkih prehoda je predstavljeno v pojasnilu 44 MSRP 9 – Finančni instrumenti (z učinki prehoda). • Davek na finančne storitve (DFS) Skupina je v letu 2018 davek na finančne storitve, ki se je do tedaj zajemal med druge poslovne izgube, začela pripoznavati kot zniževanje prihodkov (po neto načinu). Posledično so se v izkazu poslovnega izida spremenili primerjalni podatki za leto 2017 v postavkah: prihodki iz obresti, prihodki iz opravnin (provizij) ter drugi čisti poslovni dobički/(izgube). Prihodki iz obresti (za kredite strankam, ki niso banke) so se znižali za 321 tisoč evrov, prihodki iz opravnin so nižji za 4.292 tisoč evrov, na drugi strani pa so nižje druge čiste poslovne izgube za 4.613 tisoč evrov. Čisti poslovni dobiček ostane nespremenjen. • Zastavljena sredstva Skupina je zaradi spremembe stališča regulatorja o definiciji obremenjenih sredstev (dodatno se med obremenjeni sredstvi upoštevajo tudi sredstva, ki niso neposredno povezana z določenimi viri financiranja ali zunajbilančnimi prevzetimi obvezami) prilagodila primerjalne podatke v razkritju zastavljenih sredstev za leto 2017 (razširila prikaz), kjer so bili izvorno poročani le krediti bankam v višini 8.847 tisoč evrov (pojasnilo 29).




137

2. UPRAVLJANJE TVEGANJ Finančna tveganja, katerim je skupina pri svojem poslovanju izpostavljena, so naslednja: • kreditno tveganje, • tržno tveganje, • obrestno tveganje in • likvidnostno tveganje.

Skupina je izpostavljena tudi drugim vrstam tveganj, kot so upravljanje s kapitalom, operativno tveganje, poslovno tveganje, tveganje ugleda in tveganje skladnosti. Sposobnost upravljanja tveganj in ustreznost njihovega obvladovanja neposredno vplivata na dolgoročno stabilnost in uspešnost poslovanja skupine, zato je funkciji upravljanja tveganj, ki vključuje postopke prepoznavanja, merjenja oziroma ocenjevanja, kontrole in spremljanja ter poročanja o tveganjih, namenjena vedno večja pozornost. Upravljanje posamezne vrste finančnega tveganja v skupini, upravljanje s kapitalom in upravljanje operativnega tveganja so opisana v nadaljevanju tega poglavja. Poleg vseh navedenih tveganj lahko na poslovanje skupine vplivajo tudi druga tveganja, ki jih skupina bodisi ni prepoznala kot pomembna bodisi dejansko niso pomembna, vendar lahko postanejo pomembna v prihodnje. Upravljanje tveganj je predstavljeno samo na konsolidirani osnovi, ker pri obravnavi posameznih vrst tveganja ne prihaja do pomembnih odstopanj med banko in skupino. Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, ki je bilo tudi v letu 2018 najpomembnejše sistemsko tveganje v bančnem sistemu, čeprav se je z razreševanjem nedonosnih terjatev postopno stabiliziralo. Kreditno tveganje je podrobneje analizirano v okviru poglavja 2.1. Sistem upravljanja tveganj v skupini Uprava je odgovorna za vzpostavitev in spremljanje sistema upravljanja tveganj skupine. Za ta namen je uprava ustanovila posebne odbore, kot so odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, kreditni odbor, komisija za upravljanje z bilanco banke, ki so odgovorni za razvoj in spremljanje politik upravljanja tveganj. Strateške odločitve in strategijo ter pripadajoče politike upravljanja tveganj potrjuje upravljalni organ banke. Revizijska komisija in komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke kot posebna organa nadzornega sveta nadzirata, kako uprava zagotavlja skladnost s politikami in postopki upravljanja tveganj skupine, in pregledujeta ustreznost sistema upravljanja tveganj glede na dejanska tveganja, ki jim je skupina izpostavljena. Pri tovrstnem nadzoru z revizijsko komisijo sodeluje notranja revizija banke, ki opravlja redne in izredne preglede notranjih kontrol in postopkov, povezanih z upravljanjem tveganj, in o izsledkih le teh poroča revizijski komisiji skupine. Funkcija upravljanja tveganj je neodvisna od operativnih funkcij. Skupina Abanka je sistemsko pomembna banka in je vključena v nadzor Evropske centralne banke (ECB) preko enotnega mehanizma nadzora (EMN). ECB na podlagi smernic o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ocenjuje splošno sposobnost delovanja institucije. 2.1. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke do skupine. To je tveganje, da dolžnik ne bo pripravljen ali sposoben izpolniti svojih pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku in/ali višini, in izhaja predvsem iz kreditov bankam in strankam, ki niso banke, ter naložb v dolžniške vrednostne papirje, kakor tudi iz prevzetih in pogojnih obveznosti in izvedenih finančnih instrumentov. Kreditno tveganje vključuje poleg tveganja neplačila oziroma neizpolnitve nasprotne stranke tudi naslednja pomembna tveganja: tveganje koncentracije, preostalo tveganje in tveganje spremembe bonitete. Tveganje koncentracije pomeni tveganje nastanka izgube v primeru čezmerne izpostavljenosti do posamezne osebe, skupine povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so isti gospodarski sektor oziroma geografsko območje ali istovrstni posli. Tveganje koncentracije lahko nastane tudi pri uporabi kreditnih zavarovanj. Preostalo tveganje pomeni tveganje manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane. Tveganje spremembe bonitete pomeni tveganje nastanka izgube iz naslova poslabšanja bonitetne ocene komitenta oziroma terjatve.




138

Kreditno tveganje se pojavlja na vseh področjih bančnega poslovanja, kjer nastajajo tvegane aktivne bilančne in zunajbilančne postavke. Predstavlja najpomembnejše tveganje v poslovanju skupine, zato mu vodstvo dodeljuje visoko prioriteto pri upravljanju tveganj. 2.1.1. Proces upravljanja kreditnega tveganja Temeljna cilja upravljanja kreditnega tveganja skupine sta doseganje in ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja. Skrbno in previdno upravljanje kreditnega portfelja vključuje minimiziranje kreditnega tveganja pri doseganju načrtovanih ciljev upravljanja kreditnega tveganja, ki so opredeljeni v Strategiji upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Proces upravljanja kreditnega tveganja vključuje postopke ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja kreditnega tveganja, vključno s poročanjem o kreditnem tveganju, ki mu skupina je ali bi mu lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Postopki upravljanja kreditnega tveganja se izvajajo na ravni posameznih transakcij, dolžnikov in celotnega portfelja. Skupina ima vzpostavljeno strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja kreditnega tveganja. Uprava in višje vodstvo sta odgovorna za učinkovito upravljanje kreditnega tveganja. Del pristojnosti in pooblastil je uprava prenesla na delavce s posebnimi pooblastili in kolektivne organe odločanja, kot so odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, kreditni odbor in komisija za upravljanje z bilanco banke. Služba za naložbe v posebni obravnavi v okviru svojih pristojnosti obravnava problematične naložbe in intenzivno sodeluje s strokovnimi službami pri njihovem reševanju. Upravljanje kreditnega tveganja na ravni skupine je koordinirano tako, da se zagotavlja usklajenost upravljanja kreditnega tveganja in v čim večji meri standardizira pristop za vse družbe v skupini. Skupina ima jasno razmejene pristojnosti in naloge med področji komercialnega poslovanja in področjem upravljanja tveganj, ki je organizacijsko neodvisno od področij, ki prevzemajo kreditno tveganje. Prav tako so jasno razmejene pristojnosti med enotami komercialnega poslovanja in enotami podpore poslovanju, vključno z vodstvenimi ravnmi. Skupina ima vzpostavljen tudi sistem notranjih kontrol, ki vključuje: • varovanje zaupnih informacij, • operativne postopke v procesih, delovna navodila, pravilnike, • fizične kontrole, • notranje in zunanje revizijske preglede, • kontrole usklajenosti z veljavno zakonodajo in internimi dokumenti, • razvoj in varnost informacijske podpore in njeno uporabo v procesu upravljanja s kreditnim tveganjem, • kadrovsko politiko, • politiko javnega razkrivanja podatkov. Nameni notranjih kontrol pri upravljanju s kreditnim tveganjem so učinkovito izvajanje nalog skladno s politiko upravljanja s kreditnim tveganjem in politiko sistema notranjih kontrol, smotrna uporaba sredstev ter njihovo varovanje pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega upravljanja, napak, goljufij in drugih nepravilnosti, poslovanje v skladu z zakoni, predpisi in navodili uprave in višjega vodstva banke, zagotavljanje in ohranjanje pravočasnih, celovitih in zanesljivih podatkov in informacij ter njihovo pošteno razkrivanje v internih in zunanjih poročilih. Obseg in lastnosti notranjega poročanja o kreditnem tveganju omogočajo ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami, kar zagotavlja pravočasno sprejemanje odločitev vseh vodstvenih ravni v skupini o ukrepih za obvladovanje kreditnega tveganja in spremljanje rezultatov teh ukrepov. Uveljavljena je praksa izdelave rednih in po potrebi izrednih poročil o kreditnem tveganju, ki se prevzema v okviru poslovanja. Odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, uprava banke, komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke ter nadzorni svet banke najmanj trimesečno obravnavajo celovito poročilo o izpostavljenosti tveganjem, v katerem ima pomembno mesto kreditno tveganje.




139

2.1.1.1. Merjenje kreditnega tveganja a) Krediti Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna od treh komponent kreditnega tveganja: višine izpostavljenosti, verjetnosti neplačila dolžnika, ki jo odraža njegova bonitetna ocena, ter od stopnje poplačila dolga v primeru neplačila, ki je odvisna od zavarovanja in izterjave. Naštete komponente kreditnega tveganja so podrobneje opredeljene v nadaljevanju v poglavju 2.1.2.2. Za merjenje kreditnega tveganja ima skupina izdelane interne metodologije za razvrščanje dolžnikov in terjatev v bonitetne skupine A, B, C, D in E. V bonitetno skupino A, ki predstavlja najmanjše kreditno tveganje, se razvrščajo dolžniki z najvišjo kreditno sposobnostjo, za katere se ocenjuje, da bodo redno poravnavali dospele obveznosti. V bonitetno skupino B se razvrščajo dolžniki, katerih finančni položaj je nekoliko slabši, skupina pa ne pričakuje večjih težav pri poravnavanju njihovih dospelih obveznosti. V bonitetno skupino C se razvrščajo dolžniki, ki so bodisi podkapitalizirani ali nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb, za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje vseh dospelih obveznosti, vendar zamude plačila obveznosti niso večje od 90 dni in skupina ne pričakuje pomembne ekonomske izgube. V bonitetno skupino D se razvrščajo dolžniki, do katerih se izpostavljenosti obravnavajo kot nedonosne, ki so nesolventni, so v sanaciji ali postopku prisilne poravnave in pri katerih se utemeljeno pričakuje vsaj delno poplačilo terjatev. V najbolj tvegano bonitetno skupino E se prav tako razvrščajo dolžniki, do katerih se izpostavljenosti obravnavajo kot nedonosne, pri katerih pa skupina ocenjuje, da terjatve ne bodo poplačane oziroma obstaja zelo majhna verjetnost poplačila. Podjetja so razvrščena v deset bonitetnih razredov (bonitetni skupini A in B sta razdeljeni še v tri bonitetne razrede, bonitetna skupina C pa v dva bonitetna razreda). Razvrščanje dolžnikov in terjatev temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih, pri čemer se upoštevajo ocena finančnega položaja posameznega dolžnika, zmožnost zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga v prihodnosti, rednost poravnavanja obveznosti dolžnika do skupine ter kakovost in obseg zavarovanja. Pri razvrščanju tujih dolžnikov se upošteva tudi deželno tveganje. Skupina izvaja tudi lastne analize kreditnega tveganja tujih bank in držav, pri čemer med drugim upošteva bonitetne ocene in bonitetna poročila bonitetnih agencij, pri ocenjevanju držav pa tudi bonitetne ocene izvoznih kreditnih agencij. Vsi dolžniki so razvrščeni v ustrezno bonitetno skupino pred odobritvijo kredita. Skupina ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka kreditne izpostavljenosti, spremlja poslovanje dolžnika in kakovost zavarovanja. Prav tako redno ocenjuje višino pričakovanih kreditnih izgub ter oblikuje potrebno višino oslabitev in rezervacij v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. b) Dolžniški vrednostni papirji Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev uporablja skupina tako interne kot zunanje bonitetne ocene (agenciji Fitch Ratings in Moody's Investors Service) za vrednostne papirje in njihove izdajatelje. Limitni sistem zagotavlja investiranje predvsem v dolžniške vrednostne papirje boljše kreditne kakovosti ter prepoveduje investiranje v finančne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene mednarodne bonitetne agencije, v podrejene in strukturirane dolžniške finančne instrumente. c) Prevzete kreditne in pogojne obveznosti Prevzete kreditne in pogojne obveznosti predstavljajo garancije, akreditivi ter neizkoriščeni deli odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij. Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti denarna sredstva komitentu, ko jih ta zahteva. Garancije in nepreklicni stand by akreditivi predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo skupina izvršila plačilo, če komitent ne bo izpolnil svojih obveznosti do tretjih oseb. Iz naslova prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti je skupina potencialno izpostavljena izgubi iz kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega tveganja se pri teh instrumentih uporablja enaka metodologija kot pri kreditih. d) Izvedeni finančni instrumenti Pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), je skupina izpostavljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke, to je tveganju, da nasprotna stranka ne bo (pravočasno) izpolnila svojih pogodbenih obveznosti iz posla. Kreditno tveganje nasprotne stranke je enako vrednosti izpostavljenosti iz naslova teh poslov. Izpostavljenost iz posameznega posla se izračuna kot seštevek trenutne tržne vrednosti posla in potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti.




140

Skupina se izogiba poslovanju z nasprotnimi strankami slabše kreditne kakovosti. V primeru sklepanja poslov s strankami slabše kreditne kakovosti skupina zahteva ustrezna zavarovanja. 2.1.1.2. Orodja za zmanjševanje kreditnega tveganja a) Kreditni limiti Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z vzpostavitvijo in spremljanjem kreditnih limitov na ravni posameznih oseb in skupin povezanih oseb ter limitov koncentracije, ki zagotavljajo razpršenost portfelja skupine. Prav tako so vzpostavljeni strukturni limiti izpostavljenosti za posamezne gospodarske dejavnosti, geografska območja, homogene skupine dolžnikov s podobnimi značilnostmi (financiranje s finančnim vzvodom) in po posameznih produktih. Limitni sistem je tudi osnovno orodje za uspešno upravljanje kreditnega tveganja iz naslova pozicij v dolžniških vrednostnih papirjih, pozicij v izvedenih finančnih instrumentih ter v poslih začasne prodaje oziroma nakupa vrednostnih papirjev. Limiti izpostavljenosti kreditnemu tveganju sledijo strategiji razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina ima določene tudi limite povprečne verjetnosti neplačila (wPD), ki so namenjeni merjenju kakovosti novo odobrenih poslov, in limite kreditnemu tveganju prilagojene aktive (RWA). Kreditni limiti so določeni in se spremljajo v skladu z internimi metodologijami. Predlaga jih področje upravljanja tveganj, pri čemer upošteva tudi regulatorno predpisane omejitve. Odobravanje kreditnih limitov je v pristojnosti odbora za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, kreditnega odbora ali pooblaščenih delavcev, odvisno od vrste kreditnega limita. Limite izpostavljenosti (t. i. bruto limite in limite po izvzetjih), ki se določijo za posamezne osebe oziroma skupine povezanih oseb, pri katerih bruto neposredna in posredna izpostavljenost dosega ali presega 10 odstotkov (ter vsakih nadaljnjih 5 odstotkov) kapitala banke oziroma skupine ali pa obstaja velika verjetnost, da bo bruto neposredna in posredna izpostavljenost dosegla oziroma presegla 10 odstotkov (ter vsakih nadaljnjih 5 odstotkov) kapitala banke oziroma skupine, limite izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko in limite povprečne verjetnosti neplačila mora predhodno odobriti nadzorni svet banke. Skupina izpolnjuje regulatorne omejitve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb (po upoštevanju zmanjšanja za oslabitve in rezervacije ter regulatorno predpisanih izvzetij in učinkov primernih kreditnih zavarovanj), ki je določena v višini 25 odstotkov regulatornega kapitala skupine. b) Kreditna zavarovanja (zastava premoženja in jamstva) Poleg limitnega sistema skupina za zmanjševanje kreditnega tveganja uporablja kreditna zavarovanja. Vrste stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj, ki jih skupina sprejema, ter postopki ugotavljanja in spremljanja primernosti in vrednosti kreditnih zavarovanj so opredeljeni v pravilniku o izvajanju zavarovanj in metodologiji vrednotenja nepremičnin. Najpogostejše vrste zavarovanja so zavarovanja z nepremičninami in jamstvi. V okviru stvarnih kreditnih zavarovanj skupina sprejema predvsem zavarovanja z nepremičninami, premičninami, denarnimi terjatvami, bančnimi vlogami pri kreditni instituciji in vrednostnimi papirji. V okviru osebnih kreditnih zavarovanj skupina sprejema predvsem solidarna poroštva podjetij in fizičnih oseb, jamstva Republike Slovenije, jamstva zavarovalnic in garancije bank. Skupini je pri odobravanju kreditov najpomembnejša kreditna sposobnost posojilojemalca, ki omogoča poravnavo vseh obveznosti, prejeto kreditno zavarovanje služi kot sekundarni vir poplačila kredita. Kakovost zavarovanja ter razmerje med kreditom in vrednostjo zavarovanja, ki ju zahteva skupina, sta odvisna od bonitete kreditojemalca in ročnosti kredita. Kreditna zavarovanja zmanjšujejo izgube iz kreditnega tveganja in izboljšujejo izterljivost zapadlih terjatev ter znižujejo kapitalske zahteve, če izpolnjujejo minimalne zahteve glede primernosti v skladu z bančno kapitalsko regulativo. Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z uporabo kreditnih zavarovanj, vendar lahko to sočasno vpliva na nastanek ali porast drugih tveganj (npr. pravno, operativno, likvidnostno ali tržno tveganje), zato skupina pri uporabi kreditnih zavarovanj ustrezno pozornost namenja preostalemu tveganju. To tveganje na primer obstaja, kadar je zastavljeno premoženje prevrednoteno ali kadar obstaja problem unovčenja zavarovanja oziroma le-tega ni mogoče unovčiti v razumnem času. c) Okvirne pogodbe o pobotu Skupina dodatno zmanjšuje kreditno tveganje s sklepanjem okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje oziroma začasnega odkupa vrednostnih papirjev in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu oziroma druge posle z instrumenti kapitalskega trga. Sklepanje teh poslov je mogoče le z nasprotnimi strankami, s katerimi ima skupina podpisane okvirne pogodbe. Posli se navadno poravnajo na bruto osnovi, v primeru neplačila pa se zaključijo in poravnajo na neto osnovi.




141

d) Finančne in druge zaveze v kreditnih pogodbah Kreditno tveganje skupina dodatno zmanjšuje s finančnimi zavezami in drugimi pogodbenimi določili, ki jih vključuje v kreditne pogodbe. Finančne zaveze so izbrane finančne kategorije oziroma finančni kazalniki, ki jih mora kreditojemalec v času trajanja kreditnega razmerja izpolnjevati v dogovorjeni višini. Največkrat se nanašajo na strukturo virov financiranja, stopnjo zadolženosti in izkaz poslovanja. 2.1.1.3. Upravljanje kreditnega tveganja v izjemnih razmerah Skupina izvaja aktivnosti, ki omogočajo zmanjševanje kreditnega tveganja in ublažitev vpliva izjemnih razmer na njeno poslovanje. V zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah skupina prilagaja svojo kreditno politiko in uporablja ukrepe, ki temeljijo na zaostrenih kreditnih standardih. Okvir izvedbe testiranja izjemnih razmer v skupini je zasnovan na politiki izvajanja testov izjemnih razmer, ki je bila sprejeta v letu 2018. Priprava in izvajanje testov izjemnih razmer zahtevata več različnih med seboj povezanih analitičnih korakov. Ne glede na področje uporabe in vrsto testov izjemnih razmer ter izhajajoč iz okvira analize solventnosti ECB uporablja skupina enovit, modularno zasnovan sistem za izvedbo testov izjemnih razmer, ki temelji na strukturi treh stebrov: • prvi steber (zasnova scenarija) zajema načrtovanje makrofinančnih scenarijev in idiosinkratičnih dogodkov, ki so osnova za

izvedbo testiranja izjemnih razmer, • drugi steber (satelitski modeli) je sestavljen iz modulov, ki se uporabljajo za prevajanje scenarijev, definiranih v prvem stebru v

spremenljivke, ki vplivajo na vrednotenje kategorij bilance banke, • tretji steber (dinamični izkaz finančnega položaja) upošteva izračunani dobiček/izgubo, ki izhaja iz satelitskih modelov, pri

izračunu solventnostnega položaja skupine. Skupina izvaja teste izjemnih razmer za različne namene: • oceno kapitalske ustreznosti, • oceno likvidnostne ustreznosti, • pripravo načrta sanacije, • pripravo nagnjenosti k prevzemanju tveganj, • pripravo poslovnega plana. Ne glede na področje uporabe se v okviru testov izjemnih razmer ocenita kapitalska/likvidnostna pozicija skupine v razmerah osnovnega in stresnega scenarija: • osnovni scenarij je blag scenarij, katerega predpostavke odražajo nadaljevanje trenutne smeri in pogojev poslovanja skupine

ter ni nujno enak planski napovedi, • stresni scenarij je scenarij izjemnih razmer, ki so malo verjetne, a so mogoče in predstavljajo scenarij, katerih predpostavke

vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na kapitalsko oziroma likvidnostno ustreznost skupine v smeri poslabšanja.

Stresni scenariji vključujejo tri vrste scenarijev, in sicer tako, da so zajeti: • dogodki na ravni celotnega sistema, pogojeni z gospodarskim stanjem oziroma s stanjem na trgu, • idiosinkratični – skupini lastni oziroma specifični dogodki in • kombinacije dogodkov na ravni celotnega sistema in idiosinkratičnih dogodkov. Za izvajanje programa testiranja izjemnih razmer za notranje potrebe skupine so ključnega pomena naslednji cilji: • zajeti vpliv zelo neugodnih a verjetnih scenarijev na finančni položaj skupine, • podpreti poslovno odločanje v skupini, • oceniti robustnost kapitalskih modelov skupine (validacija) in • omogočati transparentno komunikacijo o tveganjih znotraj in zunaj skupine.




142

2.1.2. Metodologija oblikovanja oslabitev in rezervacij Metodologija oblikovanja oslabitev in rezervacij se je z uvedbo MSRP 9 spremenila 1. januarja 2018. Pred 1. januarjem 2018 je bila metodologija oblikovanja oslabitev in rezervacij izdelana na podlagi MRS 39. 2.1.2.1 Metodologija oblikovanja oslabitev in rezervacij – MRS 39 V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja je skupina redno ocenjevala, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev oziroma možnih izgubah iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če so nepristranski dokazi obstajali, je skupina oblikovala oslabitve za finančna sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi posamične ali skupinske ocenitve. Skupina je pomembne izpostavljenosti do podjetij, pri katerih so obstajali nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma možnosti izgube, za namen ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja ocenjevala posamično. Pri posamičnem ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja je skupina potrebno oslabitev finančnega sredstva izračunala kot razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Slednjo je izračunala z diskontiranjem pričakovanih denarnih tokov, pri čemer je upoštevala tudi pričakovane denarne tokove iz unovčitve zavarovanj. Pri skupinskem ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja je skupina oblikovala homogene skupine glede na podobne značilnosti kreditnega tveganja, ki so odražale sposobnost dolžnika poravnati obveznosti v skladu s pogodbenimi določili. Skupina je ocenila potrebne oslabitve in rezervacije za posamezno homogeno skupino na podlagi razpoložljivih podatkov o neplačilih dolžnikov in stopnjah poplačila terjatev v preteklih letih. 2.1.2.2 Metodologija oblikovanja oslabitev in rezervacij – MSRP 9 Ocena pričakovanih kreditnih izgub odraža nepristranski in z verjetnostjo tehtani znesek, ki se določi z ovrednotenjem vrste možnih izidov (kreditnih izgub v primeru različnih scenarijev). Pri tem se upoštevajo vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost. Vrste finančnih instrumentov, ki se oslabijo Zahteve za oslabitev veljajo za naslednje finančne instrumente, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida: • finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, • finančna sredstva (dolžniški finančni instrumenti), merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, • terjatve iz najema in • zunajbilančne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o finančnem poroštvu (vključno s storitvenimi

garancijami). Opredelitev neplačila (angl. default) V skladu z MSRP 9 je skupina opredelila kot finančno sredstvo v pogojih neplačila tisto sredstvo, za katero velja: • da je malo verjetno, da bo poplačano (angl. unlikely to pay). Skupina meni, da obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik poravnal

svoje kreditne obveznosti v celoti, ne da bi prišlo do unovčenja zavarovanj (krediti dolžnikom, razvrščenim v interni bonitetni skupini D in E);

• da dolžnik zamuja s plačilom pomembne obveznosti več kot 90 dni. Ta opredelitev neplačila je skladna z opredelitvijo neplačila, ki je uporabljena za namene regulatornega poročanja. Pri presoji, ali se dolžnik nahaja v pogojih neplačila, skupina upošteva naslednje dejavnike: • kvalitativne: na primer kršitev kreditnih zavez, • kvantitativne: na primer status zapadlosti in neplačila drugih obveznosti istega dolžnika, in • podatke, pridobljene iz notranjih in zunanjih virov.




143

Razvrstitev finančnih instrumentov v skupine po tveganosti Skupina razlikuje med pripoznavanjem izgube z upoštevanjem možnih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev, in z upoštevanjem vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva. V povezavi s tem skupina razvršča finančna sredstva, ki se oslabijo, v štiri skupine: • skupina 1 (angl. stage 1): ocena izgube z upoštevanjem možnih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev. V skupino 1 se

razvrsti finančno sredstvo ob njegovi odobritvi in traja, dokler ni prepoznano povečano kreditno tveganje; • skupina 2 (angl. stage 2): ocena izgube z upoštevanjem vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega

sredstva, ki ni oslabljeno. V skupino 2 se prerazvrsti finančno sredstvo v trenutku prepoznanja pomembno povečanega kreditnega tveganja do nastanka dogodka neplačila;

• skupina 3 (angl. stage 3): ocena izgube z upoštevanjem vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva, ki je oslabljeno. V skupino 3 se prerazvrsti finančno sredstvo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma je prišlo do nastanka dogodka neplačila, to je nedonosne izpostavljenosti v skladu s 178. členom uredbe CRR;

• podskupina POCI v okviru skupine 3: finančna sredstva, ki so oslabljena ob nastanku ali nakupu (angl. purchased or originated credit-impaired financial assets).

Vhodni podatki v izračun pričakovane izgube iz kreditnega tveganja Ključne spremenljivke, na katerih temelji ocena pričakovanih kreditnih izgub so naslednje: • verjetnost neplačila (angl. probability of default ali PD), • izguba ob neplačilu (angl. loss given default ali LGD), • izpostavljenost ob neplačilu (angl. exposure of default ali EAD), vključno s konverzijskim faktorjem (angl. credit conversion factor

ali CCF).

Ti parametri so izpeljani iz interno razvitih statističnih modelov, javno dostopnih podatkov in drugih zgodovinskih podatkov, ki se uporabljajo pri regulatornih modelih, ob upoštevanju značilnosti, ki se nanašajo na segmente izpostavljenosti do pravnih oseb, prebivalstva in države. Prilagojeni so za informacije, usmerjene v prihodnost, kot je opisano v nadaljevanju. Verjetnost neplačila predstavlja verjetnost nastanka dogodka neplačila, ki je izračunana na podlagi statističnih modelov. Ti modeli temeljijo na interno zbranih podatkih, ki obsegajo tako kvalitativne kot kvantitativne dejavnike, v nekaterih primerih pa tudi na javno dostopnih podatkih (pri izpostavljenostih do centralne ravni držav, bank ter pri dolžniških vrednostnih papirjih tujih izdajateljev). V primeru, da izpostavljenosti oziroma stranke prehajajo med bonitetnimi razredi, to vodi k spremembi ocene pripadajočega PD. Ocenjeni PD so prilagojeni za različne makroekonomske scenarije. Izguba ob neplačilu se oceni na podlagi interno razvitih statističnih modelov, javno dostopnih podatkov in drugih zgodovinskih podatkov. Podatki so zbrani predvsem na portfelju neplačnikov, kjer se opazuje poplačevanje zapadlih neplačanih izpostavljenosti v času od nastanka neplačila. V nekaterih primerih (npr. pri vrednostnih papirjih) temeljijo tudi na drugih podatkih, ki se uporabljajo pri regulatornih modelih. Ocenjeni LGD so prilagojeni za različne makroekonomske scenarije. Izpostavljenost ob neplačilu predstavlja pričakovano izpostavljenost ob nastopu dogodka neplačila. Skupina ocenjuje EAD za vsak mesec v prihodnosti. Izhodišče je tekoča izpostavljenost skupine, ki se spremlja na podlagi ocenjene spremembe izpostavljenosti. Pri poslih, ki imajo pogodbeni amortizacijski načrt, se izpostavljenost ocenjuje na podlagi amortizacijskega načrta, prilagojenega za predplačila in potencialne zamude plačil (v nadaljevanju: scenarij zamud). V primeru poslov, ki nimajo vnaprej določenega amortizacijskega načrta, je za črpani del izpostavljenosti EAD enak črpanemu znesku do zapadlosti posla s pripisanimi prihodnjimi obrestmi. Ob zapadlosti posla se upošteva še scenarij zamud. EAD za zunajbilančni del izpostavljenosti je enak zunajbilančnemu znesku na datum izračuna izgub iz kreditnega tveganja vse do zapadlosti posla. Ob zapadlosti je upoštevan scenarij zamud. Zunajbilančni del je pomnožen s konverzijskim faktorjem, ki je ocenjen na podlagi zgodovinskih podatkov, oziroma z regulatorno določenim konverzijskim faktorjem, kadar skupina nima dovolj razpoložljivih zgodovinskih podatkov o dejanskih črpanjih. Načini ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub Skupina oslabi finančna sredstva oziroma oblikuje potrebne rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi: • posamičnega ocenjevanja ali • skupinskega ocenjevanja.




144

Posamično ocenjevanje pričakovanih kreditnih izgub se praviloma uporablja pri pomembnih izpostavljenostih s poslabšano kreditno kakovostjo (nedonosnih izpostavljenostih) glede na določeno višino bruto izpostavljenosti. Posamične ocene pričakovanih izgub se izvedejo na podlagi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij o finančnem položaju in plačilni sposobnosti dolžnika. Za namen skupinskega ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub se kreditni portfelj razdeli v skupine izpostavljenosti glede na naslednje vrste dolžnikov: • centralna raven države, • podjetja, • samostojni podjetniki, • prebivalstvo, • banke. Kreditni parametri tveganja, ki se uporabijo pri izračunu pričakovane kreditne izgube, so praviloma zasnovani v obliki modelov in se razlikujejo glede na vrsto dolžnika, v primeru PD za prebivalstvo, LGD za podjetja in CCF pa glede na vrsto finančnega instrumenta. Modeli temeljijo na preteklih informacijah in upoštevajo napovedi prihodnjih gibanj. Merjenje pričakovane izgube iz kreditnega tveganja Pričakovana izguba iz kreditnega tveganja je merjena na naslednji način: • finančna sredstva, ki na datum poročanja niso oslabljena: razlika med sedanjo vrednostjo pogodbenih denarnih tokov in sedanjo

vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, • finančna sredstva, ki so na datum poročanja oslabljena: razlika med bruto knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo

ocenjenih bodočih denarnih tokov, • nečrpan del kreditnih obvez: sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi v primeru črpanja in pričakovanimi

denarnimi tokovi, • finančne garancije: sedanja vrednost pričakovanih plačil imetniku garancije, zmanjšana za zneske, za katere skupina pričakuje,

da jih bo nadomestila. Ocenjevanje kreditnih izgub je kompleksno in zahteva pomembne presoje poslovodstva ter ocene in predpostavke predvsem na naslednjih področjih: • ocenjevanje pomembnega povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, • vključevanje v prihodnost usmerjenih (ang. forward-looking) informacij v merjenje pričakovane izgube iz kreditnega tveganja. Pomembno povečanje kreditnega tveganja Skupina razvrsti finančne instrumente v skupine ob prvem pripoznanju in na dan poročanja, in sicer na podlagi naslednjih meril, ki lahko odražajo pomembno povečanje kreditnega tveganja: • bonitetna ocena oziroma spremembe bonitetne ocene kot posledica zgodnjega odkrivanja povečanja kreditnega tveganja (angl.

early warning system), • vključenost dolžnika na opazovalno listo, • sprememba pogojev odplačevanja finančnega sredstva zaradi nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno

dogovorjenimi pogoji (restrukturiranje finančnega sredstva), • pomembna kreditna obveznost v zamudi nad 30 dni. V prihodnost usmerjene informacije MSRP 9 temelji na konceptu pričakovanih izgub, na podlagi katerega se pričakovana izguba iz kreditnega tveganja prilagodi makroekonomskim napovedim, s čimer se zagotovi upoštevanje prihodnjih dogodkov. Kadar obstaja nelinearna povezava med različnimi makroekonomskimi napovedmi in z njimi povezanimi izgubami iz kreditnega tveganja, je treba v merjenje pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja vključiti več kot en makroekonomski scenarij. Pričakovana izguba zaradi kreditnega tveganja se v tem primeru izračuna kot verjetnostno tehtana ocena pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja v pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta na podlagi vnaprej izračunanih makroekonomskih scenarijev.




145

Za potrebe izračuna pričakovane izgube se izračunavajo trije scenariji, ki zajemajo pomembne nelinearnosti med makroekonomskimi napovedmi in z njimi povezanimi kreditnimi izgubami: • osnovni scenarij, katerega podlaga so napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

in se uporabljajo tudi za potrebe priprave poslovnega načrta, • optimistični (angl. upside) scenarij, ki predpostavlja ugodnejše gospodarsko okolje v prihodnje kot je bilo napovedano v

osnovnem scenariju, • pesimistični (angl. downside) scenarij, ki predvideva poslabšanje gospodarskega okolja v primerjavi z osnovnim scenarijem. Metodologija za izračun makroekonomskih scenarijev omogoča, da v primeru povečane nestanovitnosti v gospodarstvu ali enkratnih dogodkov skupina lahko uporabi več kot tri scenarije za potrebe izračuna pričakovane izgube iz kreditnega tveganja. V drugi polovici leta 2018 se je gospodarstvo v ključnih partnericah Slovenije (Nemčija, Italija) začelo »ohlajati«, sočasno pa je bilo vse več opozoril o poslabšanju gospodarskega okolja. Tako se je glede na vrednosti indeksa, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, razpoloženje v evropskem gospodarstvu poslabšalo v zadnjem četrtletju. Povečuje se tudi negotovost povezana z izstopom Združenega kraljestva iz EU (brexit). Analize, ki jih je opravila Bank of England, kažejo na zelo visok negativen vpliv brexita na gospodarsko okolje v EU. Banka Slovenije je 19. decembra 2018 objavila svojo napoved makroekonomskih gibanj v Sloveniji za naslednja tri leta, ki so značilno nižje, kot so napovedi Umarja iz septembra 2018. Iz zgoraj navedenih razlogov se je skupina odločila, da za potrebe izračuna pričakovane izgube iz kreditnega tveganja za leto 2019 pripravi še četrti scenarij, tako da ima dva pesimistična scenarija: • pesimistični scenarij 1, ki predvideva poslabšanje gospodarskega okolja v primerjavi z osnovnim scenarijem, • pesimistični scenarij 2, ki upošteva makroekonomske napovedi Banke Slovenije (december 2018) in z novejšimi

makroekonomskimi napovedmi dopolnjuje predhodni pesimistični scenarij, ki temelji še na jesenski napovedi UMAR. Optimistični in pesimistični scenariji so pripravljeni tako, da izpolnjujejo naslednje zahteve: • scenarij mora temeljiti na dogodkih, ki so najbolj relevantni za skupino, pri čemer se upoštevata njen poslovni model in model

financiranja, • scenarij mora temeljiti na dogodkih, ki so zelo verjetni, in ne na izjemnih dogodkih, ki predstavljajo tveganje za propad skupine. Preglednica v nadaljevanju prikazuje napovedi makroekonomskih spremenljivk, potrebnih za izračun pričakovane izgube iz kreditnega tveganja, po vseh štirih scenarijih. NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIH SPREMENLJIVK V IZRAČUNU PRIČAKOVANE IZGUBE IZ KREDITNEGA TVEGANJA PO SCENARIJIH

Preglednica v nadaljevanju kaže vpliv sprememb makroekonomskih spremenljivk na višino povprečne verjetnosti neplačila, povprečne izgube ob neplačilu in povprečne pričakovane izgube.

Leto 2019 2020 2021 2022

Rast BDP– Pričakovani scenarij 3,67 % 3,45 % 2,98 % 2,88 %– Optimistični scenarij 5,09 % 4,86 % 4,40 % 3,82 %– Pesimistični scenarij 1 (0,24 %) (0,47 %) (0,93 %) 0,27 %– Pesimistični scenarij 2 (0,54 %) (0,87 %) (0,93 %) 0,27 %

Stopnja nezaposlenosti– Pričakovani scenarij 4,85 % 4,42 % 4,16 % 5,12 %– Optimistični scenarij 4,59 % 3,86 % 3,30 % 4,55 %– Pesimistični scenarij 1 5,59 % 5,66 % 5,83 % 6,24 %– Pesimistični scenarij 2 5,61 % 5,77 % 5,98 % 6,34 %




146

VPLIV SPREMEMB MAKROEKONOSMKIH SPREMENLJIVK NA VIŠINO VERJETNOSTI NEPLAČILA, IZGUBE OB NEPLAČILU IN PRIČAKOVANE IZGUBE

Opomba: Povprečna sprememba posamezne makroekonomske spremenljivke za optimistični oziroma pesimistični scenarij je izračunana kot povprečje sprememb posamezne makroekonomske spremenljivke po optimističnem oziroma pesimističnem scenariju glede na pričakovani scenarij v obdobju 2019–2022. Povprečna verjetnost neplačila in povprečna izguba ob neplačilu sta za posamezni scenarij izračunani na podlagi povprečne verjetnosti neplačila oziroma povprečne izgube ob neplačilu, utežene s povprečno izpostavljenostjo ob neplačilu. Analiza občutljivosti je izdelana na podlagi portfelja kreditov in garancij, pri katerih se pričakovana izguba izračuna skupinsko. Analiza občutljivosti kreditnih parametrov na spremembo makroekonomskih kazalnikov pokaže, da se v optimističnem scenariju ob povečanju rasti BDP za 1,3 odstotne točke in znižanju stopnje nezaposlenosti za 0,6 odstotne točke znižajo povprečna verjetnost neplačila za 0,1 odstotne točke, povprečna izguba ob neplačilu za 6,4 odstotne točke in pričakovana izguba za 9,5 milijona evrov. V pesimističnem scenariju se ob znižanju rasti BDP za 3,7 odstotne točke in povečanju stopnje nezaposlenosti za 1,2 odstotne točke povečajo povprečna verjetnost neplačila za 0,1 odstotne točke, povprečna izguba ob neplačilu za 9,9 odstotne točke in pričakovana izguba za 15 milijonov evrov. 2.1.3. Najvišja izpostavljenost kreditnemu tveganju V nadaljevanju sledi prikaz najvišje izpostavljenosti kreditnemu tveganju iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj.

Povprečna sprememba makroekonomske

spremenljivke glede na pričakovani scenarij(v odstotnih točkah) SCENARIJ

Povprečna verjetnost

neplačila

Povprečnaizguba ob neplačilu

Pričakovana izguba

(v tisoč EUR)Rast BDP– Pričakovani scenarij – 4,63 % 52,87 % 55.153– Optimistični scenarij 1,30– Pesimistični scenarij (3,67)

4,55 % 46,48 % 45.617Stopnja nezaposlenosti– Pričakovani scenarij – – Optimistični scenarij (0,56) 4,76 % 62,78 % 70.200– Pesimistični scenarij 1,24

Pričakovani scenarij

Optimistični scenarij

Pesimistični scenarij




147

NAJVIŠJA IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU BREZ UPOŠTEVANJA UČINKOV KREDITNIH ZAVAROVANJ OZIROMA DRUGIH ZNIŽANJ

Prikazane izpostavljenosti za bilančna sredstva in zunajbilančne obveznosti temeljijo na knjigovodskih vrednostih, kot so izkazane v izkazu finančnega položaja in v zunajbilančnih postavkah. Bilančna sredstva so prikazana po njihovi knjigovodski vrednosti ob upoštevanju oslabitev, zunajbilančne postavke so prikazane po njihovi nominalni vrednosti. Postavka finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, vključuje samo dolžniške finančne instrumente. Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (črpana in nečrpana finančna sredstva) so izključena iz preglednice. Ta so po stanju na dan 31. december 2018 znašala skupaj 25,6 milijona evrov. Terjatve iz najema so vključene med krediti strankam, ki niso banke, in niso posebej obravnavane zaradi nizke izpostavljenosti. 2.1.4. Stanje kreditov in prevzetih obveznosti po bonitetnih razredih in skupinah tveganosti V nadaljevanju so prikazane bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju in oslabitve oziroma rezervacije po bonitetnih razredih in skupinah tveganosti glede na vrsto finančnih sredstev in vrsto prevzetih obveznosti. a) Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah predstavljajo predvsem stanja denarnih sredstev pri centralni banki, ki so razvrščena v skupino 1.

2018 2017Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova bilančnih postavk:

1 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 2.1.4. a) 494.590 373.4552 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega

vseobsegajočega donosa 2.1.4. b) 132.393

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.1.4. b) 1.044.721

3 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.918.162 2.052.123

– dolžniški vrednostni papirji 2.1.4. c) 946.334 –

– krediti bankam 2.1.4. d) 30.784 60.745

– krediti strankam, ki niso banke 1.928.338 1.967.461

– krediti f izičnim osebam 2.1.4. e) 905.739 869.445

– krediti pravnim osebam 2.1.4. f) 1.022.599 1.098.016

– druga f inančna sredstva 2.1.4. g) 12.706 23.917

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 2.1.4. c) 15.408

Skupaj izpostavljenost kreditnemu tveganju - bilančne postavke 3.545.145 3.485.707Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova zunajbilančnih obveznosti

– f inančne garancije 2.1.4. h) 48.411 34.676

– druge zunajbilančne obveznosti 2.1.4. i) 635.567 570.716Skupaj izpostavljenost kreditnemu tveganju - zunajbilančne postavke 683.978 605.392

Skupaj izpostavljenost kreditnemu tveganju 4.229.123 4.091.099

Najvišja izpostavljenostStanje 31. december

Pojasnila(Št. poglavja)




148

b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

Opomba: Za leto 2017 so v skladu z MRS 39 prikazana finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. c) Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI, MERJENI PO ODPLAČNI VREDNOSTI

Opomba: Za leto 2017 so v skladu z MRS 39 prikazana finančna sredstva v posesti do zapadlosti.

2017

Stanje 31. december

Skupina 112-mesečne

izgube

Skupina 2vseživljenjske

izgube


izgube

Skupina 3 - POCIvseživljenjske

izgube Skupaj SkupajFinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosaBonitetna skupina A 122.111 – – – 122.111 992.614Bonitetna skupina B 10.404 – – – 10.404 52.107Bonitetna skupina C – – – – – – Bonitetna skupina D – – – – – – Bonitetna skupina E – – – – – – Bruto znesek skupaj 132.515 – – – 132.515 1.044.721Minus: oslabitve skupaj (122) – – – (122) – Neto znesek skupaj 132.393 – – – 132.393 1.044.721

2018

2017

Stanje 31. december


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj SkupajDolžniški vrednosti papirji, merjeni po odplačni vrednosti Bonitetna skupina A 918.624 – – – 918.624 15.408Bonitetna skupina B 27.986 – – – 27.986 – Bonitetna skupina C – – – – – – Bonitetna skupina D – – – – – – Bonitetna skupina E – – – – – – Bruto znesek skupaj 946.610 – – – 946.610 15.408Minus: oslabitve skupaj (276) – – – (276) – Neto znesek skupaj 946.334 – – – 946.334 15.408

2018




149

d) Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

KREDITI BANKAM, MERJENI PO ODPLAČNI VREDNOSTI

e) Krediti fizičnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti

KREDITI FIZIČNIM OSEBAM, MERJENI PO ODPLAČNI VREDNOSTI

f) Krediti pravnim osebam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti

KREDITI PRAVNIM OSEBAM, MERJENI PO ODPLAČNI VREDNOSTI

2017

Stanje 31. december


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj SkupajKrediti bankamBonitetna skupina A 21.302 – – – 21.302 43.995Bonitetna skupina B 9.514 – – – 9.514 16.750Bonitetna skupina C – – – – – – Bonitetna skupina D – – – – – – Bonitetna skupina E – – – – – – Bruto znesek skupaj 30.816 – – – 30.816 60.745Minus: oslabitve skupaj (32) – – – (32) – Neto znesek skupaj 30.784 – – – 30.784 60.745

2018

2017

Stanje 31. december


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj SkupajKrediti fizičnim osebamBonitetna skupina A 889.271 837 2.771 – 892.879 843.515Bonitetna skupina B 4.005 1.297 697 – 5.999 13.300Bonitetna skupina C 182 6.385 1.359 – 7.926 12.463Bonitetna skupina D – – 2.945 – 2.945 4.564Bonitetna skupina E – – 7.909 – 7.909 11.816Bruto znesek skupaj 893.458 8.519 15.681 – 917.658 885.658Minus: oslabitve skupaj (1.128) (2.541) (8.250) – (11.919) (16.213)Neto znesek skupaj 892.330 5.978 7.431 – 905.739 869.445

2018

2017

Stanje 31. december


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj SkupajKrediti pravnim osebamBonitetna skupina A 516.162 32 105 – 516.299 540.754Bonitetna skupina B 367.282 22.513 10 – 389.805 395.514Bonitetna skupina C 64.045 57.387 1 – 121.433 115.469Bonitetna skupina D – – 22.242 14.310 36.552 168.068Bonitetna skupina E – – 18.231 491 18.722 78.961Bruto znesek skupaj 947.489 79.932 40.589 14.801 1.082.811 1.298.766Minus: oslabitve skupaj (16.462) (21.900) (25.974) 4.124 (60.212) (200.750)Neto znesek skupaj 931.027 58.032 14.615 18.925 1.022.599 1.098.016

2018




150

g) Druga finančna sredstva Druga finančna sredstva vključujejo predvsem dvige gotovine na bankomatih in terjatve od prodaje vrednostnih papirjev, ki so razvrščene v skupino 1. h) Finančne garancije

FINANČNE GARANCIJE

i) Druge zunajbilančne obveznosti

DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI

2017

Stanje 31. december


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj SkupajFinančne garancijeBonitetna skupina A 22.715 – – – 22.715 16.518Bonitetna skupina B 17.286 619 – – 17.905 16.053Bonitetna skupina C 1.630 2.227 – – 3.857 2.461Bonitetna skupina D – – 5.875 – 5.875 6.294Bonitetna skupina E – – 19 – 19 88Bruto znesek skupaj 41.631 2.846 5.894 – 50.371 41.414Minus: rezervacije skupaj (211) (236) (1.513) (1.960) (6.738)Neto znesek skupaj 41.420 2.610 4.381 – 48.411 34.676

2018

2017

Stanje 31. december


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj SkupajDruge zunajbilančne obveznostiBonitetna skupina A 438.987 28 – – 439.015 392.509Bonitetna skupina B 131.400 17.638 – – 149.038 137.217Bonitetna skupina C 19.318 26.639 – – 45.957 41.613Bonitetna skupina D – – 1.743 – 1.743 5.586Bonitetna skupina E – – 12.777 – 12.777 16.690Bruto znesek skupaj 589.705 44.305 14.520 – 648.530 593.615Minus: rezervacije skupaj (1.658) (1.188) (10.117) – (12.963) (22.899)Neto znesek skupaj 588.047 43.117 4.403 – 635.567 570.716

2018




151

2.1.5. Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih in geografskih območjih Preglednica v nadaljevanju kaže izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju iz naslova finančnih sredstev po dejavnostih in geografskih območjih. IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU PO DEJAVNOSTIH IN GEOGRAFSKIH OBMOČJIH

Opomba: Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, so iz preglednice izključena. Med »Ostala finančna sredstva« sta vključeni postavki "Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah" in "Druga finančna sredstva". Osnova za razvrščanje izpostavljenosti skupine po geografskih območjih je določena glede na stalno prebivališče oziroma sedež dolžnika oziroma nasprotne stranke. V letu 2018 se je celotni portfelj, izpostavljen kreditnemu tveganju, povečal za 3,4 odstotka in je konec leta 2018 znašal 4.229,1 milijona evrov (2017: 4.091,1 milijona evrov). Bilančna izpostavljenost se je v letu 2018 povečala za 1,7 odstotka, zunajbilančna izpostavljenost pa za 13 odstotkov. Največje absolutno povečanje je bilo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, v dejavnosti javne uprave in obrambe ter predelovalnih dejavnostih. Prav tako so se povečale tudi izpostavljenosti do prebivalstva. Skupina deluje pretežno na območju Slovenije. Največjo izpostavljenost do tujine izkazuje do strank iz drugih držav članic EU, predvsem iz Francije, Nizozemske, Luksemburga, Belgije, Nemčije, Avstrije in Češke, pri vseh navedenih pretežno iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev.

Krediti bankam,

merjeni po odplačni

v rednosti

Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po

odplačni v rednosti

Dolžniški v rednostni

papirji, merjeni po

odplačni v rednosti

Finančna sredstv a,

merjena po pošteni

v rednosti prek drugega v seobsega-

jočega donosa

Ostala f inančna sredstv a

Finančne garancije in

druge zunajbilančne

obv eznosti

Bilančna izpostav lje-

nost

Zunajbilan-čna

izpostav lje-nost

Koncentracija po dejavnostih1 Predelovalne dejavnosti – 297.498 40.874 – 47 139.866 337.342 121.8182 Gradbeništvo – 34.044 5.597 – 42 78.184 33.103 72.1763 Trgovina – 105.016 2.053 – 640 170.024 167.676 117.3204 Finančne in zavarovalniške

dejavnosti 30.784 48.874 208.218 12.373 505.484 42.559 732.862 37.5015 Strokovne, znanstvene in tehnične

dejavnosti – 32.038 – – 35 33.425 42.977 31.6526 Dejavnost javne uprave in obrambe – 34.884 660.333 120.020 829 4.447 783.637 15.9037 Drugo – 470.245 29.259 – 200 95.673 518.573 94.5648 Prebivalstvo – 905.739 – – 19 119.800 869.537 114.458

– zavarovani s hipotekami – 453.805 – – – 2.031 446.217 3.598– brez hipotekarnega zavarovanja – 451.934 – – 19 117.769 423.320 110.860Skupaj 30.784 1.928.338 946.334 132.393 507.296 683.978 3.485.707 605.392Koncentracija po geografskih območjih

1 Slovenija 5.001 1.915.285 352.920 38.283 431.801 678.087 2.663.824 598.9772 Druge članice EU 23.297 5.936 537.725 85.056 43.284 5.240 709.471 6623 Evropa (brez članic EU) – 1.032 13.412 – 22.845 584 25.655 5.6844 Druge države 2.486 6.085 42.277 9.054 9.366 67 86.757 69

Skupaj 30.784 1.928.338 946.334 132.393 507.296 683.978 3.485.707 605.392

2018 2017

Stanje 31. december




152

2.1.6. Krediti strankam, ki niso banke, po zapadlosti V nadaljevanju je prikazana bruto izpostavljenost do strank, ki niso banke, in njihove oslabitve po razredih zapadlosti. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE, PO ZAPADLOSTI

Opomba: Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, so iz preglednice izključena. Zapadli krediti so krediti, pri katerih dolžnik zamuja s plačilom celotne izpostavljenosti ali njenega dela en dan ali več. Med zapadle kredite se razvrsti celotna izpostavljenost po posamezni kreditni pogodbi in ne samo tisti del izpostavljenosti, iz naslova katere dolžnik zamuja s plačilom. Druge izpostavljenosti po drugih kreditnih pogodbah do istega dolžnika, pri katerih dolžnik ne zamuja s plačilom, se ne razvrstijo med zapadle kredite. V zadevnem poročilu so po zapadlosti prikazani samo krediti strankam, ki niso banke, ker ostale izpostavljenosti niso zapadle oziroma ne vključujejo pomembnih zapadlih zneskov. Znesek zapadlih kreditov strankam, ki niso banke, se je v letu 2018 zmanjšal za 61,9 odstotka in je konec leta 2018 znašal 57 milijonov evrov (2017: 149,8 milijona evrov). Najbolj so se zmanjšali krediti z zapadlostjo več kot 90 dni, kar je posledica predvsem izvedene prodaje portfelja nedonosnih kreditov. 2.1.7. Gibanje oslabitev in rezervacij V nadaljevanju je prikazano gibanje oslabitev in rezervacij med skupinami izpostavljenosti glede na vrsto finančnih sredstev in vrsto prevzetih obveznosti. a) Oslabitve za denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah so netvegane postavke, ki se ne oslabijo. b) Oslabitve za finančna sredstva (dolžniške finančne instrumente), merjena po pošteni vrednosti prek drugega

vseobsegajočega donosa Oslabitve za finančna sredstva (dolžniške finančne instrumente), merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, so konec leta 2018 znašale 122 tisoč evrov in so bile v celoti razvrščene v skupino 1. c) Oslabitve za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti Oslabitve za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti, so konec leta 2018 znašale 276 tisoč evrov in so bile v celoti razvrščene v skupino 1. d) Oslabitve za kredite bankam, merjene po odplačni vrednosti Oslabitve za kredite bankam, merjene po odplačni vrednosti, so konec leta 2018 znašale 32 tisoč evrov in so bile v celoti razvrščene v skupino 1.

Bruto znesek Oslabitve Bruto znesek OslabitveNezapadli 1.943.434 (48.857) 2.034.651 (133.173)Zapadli do 30 dni 19.822 (2.598) 27.390 (3.586)Zapadli od 31 do 60 dni 9.137 (2.855) 14.348 (1.662)Zapadli od 61 do 90 dni 3.102 (1.117) 6.555 (2.817)Zapadli več kot 90 dni 24.974 (16.704) 101.480 (75.725)Skupaj 2.000.469 (72.131) 2.184.424 (216.963)

2018 2017Stanje 31. december




153

e) Oslabitve za kredite fizičnim osebam, merjene po odplačni vrednosti

GIBANJE OSLABITEV ZA KREDITE FIZIČNIM OSEBAM, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI

Oslabitve za kredite fizičnim osebam so se v letu 2018 znižale za 4,1 milijona evrov, predvsem iz naslova poplačil in odpisov terjatev. Na znižanje kreditnega tveganja je vplival tudi ponovni izračun kreditnih parametrov, ki je bil posledica novih napovedi makroekonomskega okolja. Ta je vplival na sproščanje oslabitev za kredite fizičnim osebam v višini 0,1 milijona evrov. Učinek novih napovedi makroekonomskega okolja na višino oslabitev je vključen v postavko »Neto spremembe zaradi sprememb kreditnega tveganja«.


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj

Začetno stanje 1. januar 944 4.481 10.640 – 16.065Povečanje zaradi novih f inančnih sredstev 233 134 3 – 370Prehodi med skupinami zaradi spremembe kreditnega tveganja 2.174 (1.720) (454) – –

prehod v Skupino 1 2.181 (1.939) (242) – – prehod v Skupino 2 (3) 791 (788) – – prehod v Skupino 3 (4) (572) 576 – – prehod v Skupino 3 - POCI – – – – –

Zmanjšanje zaradi poplačil in odprave pripoznanja sredstev (965) (554) (2.137) – (3.656)Odpisi – – (2.383) – (2.383)

prodaja – – (1.310) – (1.310)ostali odpisi – – (1.073) – (1.073)

Spremembe popravkov zaradi spremembe finančnih sredstev brez odprave pripoznanja (modif ication) – 72 – – 72Spremembe metodologije – – – – – Neto spremembe zaradi sprememb kreditnega tveganja (1.216) 214 2.589 – 1.587Ostale spremembe (42) (86) (8) – (136)

revolvingi in limiti TRR (44) (94) (12) – (150)tečajne razlike in druge spremembe 2 8 4 – 14

Končno stanje 31. december 1.128 2.541 8.250 – 11.919

Leto

2018




154

f) Oslabitve za kredite pravnim osebam, ki niso banke, merjene po odplačni vrednosti

GIBANJE OSLABITEV ZA KREDITE PRAVNIM OSEBAM, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI

Oslabitve za kredite pravnim osebam, ki niso banke, so se v letu 2018 znižale za 58,3 milijona evrov, predvsem iz naslova prodaje in poplačil terjatev. Na znižanje oslabitev je vplival tudi ponovni izračun kreditnih parametrov, ki je bil posledica novih napovedi makroekonomskega okolja. Ta je vplival na sproščanje oslabitev za kredite pravnim osebam v višini 2,75 milijona evrov. Učinek novih napovedi makroekonomskega okolja na višino oslabitev je vključen v postavko »Neto spremembe zaradi sprememb kreditnega tveganja«. g) Oslabitve drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti Po stanju na dan 31. december 2018 znašajo oslabitve drugih finančnih sredstev 0,5 milijona evrov. V skupino 1 je razvrščenih 92,8 odstotka bruto vrednosti drugih finančnih sredstev.


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj

Začetno stanje 1. januar 11.055 30.477 77.524 (585) 118.471Povečanje zaradi novih f inančnih sredstev 10.552 2.462 360 (2) 13.372Prehodi med skupinami zaradi spremembe kreditnega tveganja 4.778 (5.511) 733 – –

prehod v Skupino 1 5.456 (5.456) – – – prehod v Skupino 2 (631) 736 (105) – – prehod v Skupino 3 (47) (791) 838 – – prehod v Skupino 3 - POCI – – – – –

Zmanjšanje zaradi poplačil in odprave pripoznanja sredstev (8.105) (9.152) (9.069) (4.012) (30.338)Odpisi – (6) (44.087) (909) (45.002)

prodaja – (6) (42.614) (909) (43.529)ostali odpisi – – (1.473) – (1.473)

Spremembe popravkov zaradi spremembe finančnih sredstev brez odprave pripoznanja (modif ication) – 5 – – 5Spremembe metodologije – – – – – Neto spremembe zaradi sprememb kreditnega tveganja (2.301) 5.005 (30) 1.384 4.058Ostale spremembe 483 (1.380) 543 – (354)

revolvingi in limiti TRR 483 (1.381) 543 – (355)tečajne razlike in druge spremembe – 1 – – 1

Končno stanje 31. december 16.462 21.900 25.974 (4.124) 60.212

Leto

2018




155

h) Rezervacije za finančne garancije

GIBANJE REZERVACIJ ZA FINANČNE GARANCIJE


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj

Začetno stanje 1. januar 243 862 2.157 – 3.262Povečanje zaradi novih f inančnih garancij 173 – 871 – 1.044Prehodi med skupinami zaradi spremembe kreditnega tveganja 4 22 (26) – –

prehod v Skupino 1 39 (11) (28) – – prehod v Skupino 2 (35) 35 – – – prehod v Skupino 3 – (2) 2 – – prehod v Skupino 3 - POCI – – – – –

Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja f inančne garancije – – (77) – (77)Odpisi – – – – –

prodaja – – – – – ostali odpisi – – – – –

Spremembe rezervacij zaradi spremembe finančnih garancij brez odprave pripoznanja (modif ication) – – – – – Spremembe metodologije – – – – – Neto spremembe zaradi sprememb kreditnega tveganja (209) (648) (1.412) – (2.269)Ostale spremembe – – – – –

revolvingi in limiti TRR – – – – – tečajne razlike in druge spremembe – – – – –

Končno stanje 31. december 211 236 1.513 – 1.960

Leto

2018




156

i) Rezervacije za druge zunajbilančne obveznosti

GIBANJE REZERVACIJ ZA DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI

j) Prikaz vpliva pomembnih sprememb bruto vrednosti finančnih sredstev na oslabitve in rezervacije v letu 2018 V letu 2018 je na višino oslabitev in rezervacij najbolj vplivala prodaja portfelja nedonosnih izpostavljenosti.


izgube


izgube


izgube


izgube Skupaj

Začetno stanje 1. januar 928 1.475 13.670 – 16.073Povečanje zaradi novih zunajbilančnih obveznosti 633 52 381 – 1.066Prehodi med skupinami zaradi spremembe kreditnega tveganja 678 (669) (9) – –

prehod v Skupino 1 830 (816) (14) – – prehod v Skupino 2 (151) 153 (2) – – prehod v Skupino 3 (1) (6) 7 – – prehod v Skupino 3 - POCI – – – – –

Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja zunajbilančnih obveznosti (337) (61) (1.091) – (1.489)Odpisi – – – – –

prodaja – – – – – ostali odpisi – – – – –

Spremembe rezervacij zaradi spremembe zunajbilančnih obveznosti brez odprave pripoznanja (modif ication) – – – – – Spremembe metodologije – – – – – Neto spremembe zaradi sprememb kreditnega tveganja (386) 609 (2.836) – (2.613)Ostale spremembe 142 (218) 2 – (74)

revolvingi in limiti TRR 142 (217) 2 – (73)tečajne razlike in druge spremembe – (1) – – (1)

Končno stanje 31. december 1.658 1.188 10.117 – 12.963

Leto

2018




157

2.1.8. Modificirana finančna sredstva V nadaljevanju so prikazana finančna sredstva za kredite strankam, ki niso banke, pri katerih so se v letu 2018 spremenili pogodbeni denarni tokovi, njihova odplačna vrednost pred spremembo denarnih tokov, neto dobiček/izguba iz naslova spremembe denarnih tokov ter bruto knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so od začetnega pripoznanja, ko se je popravek vrednosti za izgubo meril še po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja (skupina 2), prešla v skupino 1, pri katerih je popravek vrednosti za izgubo enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju. MODIFICIRANA FINANČNA SREDSTVA

2.1.9. Restrukturirani krediti Restrukturirani krediti so krediti, ki nastanejo zaradi nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji zaradi njegovih finančnih težav (gre za problematični dolg), pri čemer je skupina izvedla ukrepe oziroma aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Ukrepi restrukturiranja za skupino lahko predstavljajo izgubo, saj gre za aktivnosti popuščanja dolžniku. Razlikujemo dva načina restrukturiranja kreditov: • spremembo pogojev osnovne pogodbe z aneksom, • odobritev nove pogodbe za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga (refinanciranje). Možne aktivnosti za restrukturiranje terjatev so: • podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev, • znižanje višine terjatve kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja, • konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika, • prevzem drugih sredstev (npr. opredmetena osnovna sredstva, vrednostni papirji), vključno z unovčenjem zavarovanj, za delno

ali celotno poplačilo terjatev, • znižanje obrestne mere na raven pod tržnimi pogoji, to je raven, ki bi jo v istem trenutku od iste institucije lahko prejeli drugi

dolžniki, ki še niso v položaju neplačila, • znižanje obrestne mere na raven, ki ni pod ravnjo tržnih pogojev, to je ravnjo, ki bi jo v istem trenutku od iste institucije lahko

prejeli drugi dolžniki, ki še niso v položaju neplačila, • druge podobne aktivnosti. Ukrepi restrukturiranja se delijo na kratkoročne in dolgoročne. Večina rešitev zajema kombinacijo različnih ukrepov restrukturiranja, ki se včasih nanašajo na drugačno časovno obdobje s kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih možnosti. Za posamezen restrukturiran kredit mora skupina določiti vodilni ukrep. To je ukrep, ki najbolj vpliva na neto sedanjo vrednost restrukturiranega kredita. Skupina vse sprejete odločitve o restrukturiranju kreditov nad določenim zneskom dokumentira z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi učinki (iz unovčenja zavarovanj, prodaje kredita, prekinitve pogodbe in morebitnih drugih aktivnosti). Krediti ostanejo v poslovnih knjigah označeni kot restrukturirani, dokler niso sočasno izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določajo standardi Evropskega bančnega organa glede obravnavanja restrukturiranih in nedonosnih izpostavljenosti.

2018Finančna sredstva s spremembo pogodbenih denarnih tokov skupini 2 in 3 (vseživljenjske izgube)– Odplačna vrednost pred spremembo 799– Neto dobiček/izguba zaradi spremembe (52)Finančna sredstva s spremembo pogodbenih denarnih tokovprehod iz skupine 2 (vseživljenjske izgube) v skupino 1 (12-mesečne izgube)– Bruto knjigovodska vrednost na dan poročanja –




158

Skupina oceni, ali je restrukturiranje izpostavljenosti, vključno z restrukturiranjem izpostavljenosti v okviru prisilne poravnave, do zadevnega dolžnika smiselno. Če je restrukturiranje izpostavljenosti smiselno, skupina oblikuje ustrezen načrt restrukturiranja izpostavljenosti ter spremlja njegovo izvajanje in učinke. Kadar je za uspešno restrukturiranje izpostavljenosti do podjetja potrebno celovito prestrukturiranje podjetja, mora skupina med drugim pridobiti tudi načrt poslovnega, lastniškega oziroma finančnega prestrukturiranja podjetja. Če skupina oceni, da restrukturiranje izpostavljenosti do zadevnega dolžnika ni več smiselno, izdela okvirni terminski načrt izterjave. RESTRUKTURIRANI KREDITI

Opomba: Med krediti so upoštevana finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje.

Krediti fizičnim osebam Krediti pravnim osebam

Stanje 31. december 2018

Brez hipotekarnega

zavarovanjaZavarovani s

hipoteko

Brez hipotekarnega


hipoteko

Bruto krediti 1.394 4.961 6.355 5.000 92.188 97.188 103.543– donosni 1.324 1.596 2.920 475 11.001 11.476 14.396 70 3.365 3.435 4.525 81.187 85.712 89.147

Minus: oslabitve skupaj (413) (1.869) (2.282) (2.865) (33.987) (36.852) (39.134) – oslabitve donosni krediti (392) (596) (988) (62) (4.722) (4.784) (5.772) – oslabitve nedonosni krediti (21) (1.273) (1.294) (2.803) (29.265) (32.068) (33.362) Neto krediti 981 3.092 4.073 2.135 58.201 60.336 64.409

5,18 %3,34 %

Krediti fizičnim osebam Krediti pravnim osebam


Brez hipotekarnega


hipoteko

Brez hipotekarnega


hipoteko

Bruto krediti 2.952 5.743 8.695 20.949 203.312 224.261 232.956– donosni 2.738 2.420 5.158 9.738 18.671 28.409 33.567– nedonosni 214 3.323 3.537 11.211 184.641 195.852 199.389

Minus: oslabitve skupaj (584) (1.873) (2.457) (12.474) (123.522) (135.996) (138.453) – oslabitve donosni krediti (527) (473) (1.000) (3.152) (6.063) (9.215) (10.215) – oslabitve nedonosni krediti (57) (1.400) (1.457) (9.322) (117.459) (126.781) (128.238) Neto krediti 2.368 3.870 6.238 8.475 79.790 88.265 94.503

10,66 %4,80 %

Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih strankam, ki niso banke

Skupaj restrukturirani krediti

Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso bankeDelež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih strankam, ki niso banke

Skupaj restrukturirani krediti

Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke




159

V letu 2018 so se restrukturirani bruto krediti znižali za 129,4 milijona evrov, od tega donosni restrukturirani krediti za 19,2 milijona evrov in nedonosni restrukturirani krediti za 110,2 milijona evrov. Zaradi znižanja restrukturiranih bruto kreditov se je delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke, znižal za 5,5 odstotne točke. Znižanje restrukturiranih bruto kreditov je bila posledica prodaje portfelja nedonosnih kreditov, rednih in predčasnih odplačil ter učinka kupljenih ali izdanih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo4 pri restrukturiranih nedonosnih kreditih. 2.1.10. Nedonosni krediti Kot nedonosni krediti se obravnavajo vsi neplačani in oslabljeni krediti, to so krediti, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev: • dolžnik več kot 90 dni zamuja s plačilom katerekoli pomembne kreditne obveznosti do skupine, • skupina meni, da obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik poravnal svoje kreditne obveznosti v celoti, ne da bi prišlo do

unovčenja zavarovanj (krediti dolžnikom, razvrščenim v interni bonitetni skupini D in E). V primeru kreditov do prebivalstva skupina uporablja opredelitev neplačila na ravni posamezne izpostavljenosti. Krediti se razvrstijo med nedonosne kredite v celotnem znesku brez upoštevanja kreditnih zavarovanj. NEDONOSNI KREDITI

Opomba: Med krediti so upoštevana finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje. Ostala finančna sredstva vključujejo: stanje na računih pri centralni banki, vpogledne vloge pri bankah in druga finančna sredstva. V letu 2018 se je znesek nedonosnih kreditov znižal na 119,6 milijona evrov (2017: 269,4 milijona evrov), delež nedonosnih kreditov pa na 4,6 odstotka (2017: 10,2 odstotka). Znižanje nedonosnih kreditov je bilo predvsem posledica učinka kupljenih ali izdanih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo in izvedene prodaje portfelja nedonosnih kreditov. Na znižanje nedonosnih kreditov so vplivala tudi odplačila, odpisi, izterjave (unovčenja zavarovanj) ter preklasifikacije dolžnikov v višje bonitetne skupine zaradi izboljšanja njihovega finančnega položaja. Za namen znižanja nedonosnih kreditov skupina izvaja postopke izterjave, odpisuje terjatve, za katere v postopku izterjave upravičeno oceni, da ne bodo povrnjene (kot je pojasnjeno v pojasnilu 1.5), izvaja proces zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in ima selektivni pristop pri odobravanju novih kreditov (osnovni kriterij za odobritev nove naložbe je zadostni denarni tok za odplačilo kredita oziroma ugotovljena kreditna sposobnost za odobritev naložbe fizičnim osebam).

4 S 1. januarjem 2018 je začel veljati MSRP 9, ki je pomembno vplival na višino bruto vrednosti nedonosnih kreditov in njihovo oslabitev. V skladu

z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij Banke Slovenije, ki izhaja iz MSRP 9 in iz Priloge V spremenjene Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014, se kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (krediti POCI) izkazujejo po neto vrednosti oziroma se v bruto vrednost kreditov upošteva odmik na pošteno vrednost. Odmik na pošteno vrednost POCI kreditov tako zmanjšuje bruto vrednost nedonosnih kreditov in oslabitve.

Stanje 31. december 2018Krediti strankam,

ki niso banke Krediti bankamOstala finančna

sredstva

Skupaj krediti in ostala finančna

sredstvaNedonosni krediti 118.616 – 956 119.572Delež nedonosnih kreditov v vseh kreditih 5,80 % – 0,19 % 4,63 %Pokritost nedonosnih kreditov z vsemi oslabitvami 78,33 % – 50,09 % 78,14 %


ki niso banke Krediti bankamOstala finančna

sredstva

Skupaj krediti in ostala finančna

sredstvaNedonosni krediti 267.234 – 2.125 269.359Delež nedonosnih kreditov v vseh kreditih 12,23 % – 0,53 % 10,19 %Pokritost nedonosnih kreditov z vsemi oslabitvami 81,19 % – 28,11 % 80,77 %




160

2.1.11. Kreditna zavarovanja Vrednost zavarovanj in koncentracija kreditnega tveganja po vrstah zavarovanj, ki jih skupina sprejema, je razvidna iz preglednice v nadaljevanju. VREDNOST POSAMEZNIH VRST ZAVAROVANJ

Opomba: V preglednici so upoštevana primerna zavarovanja. To so zavarovanja, ki jih skupina upošteva po določbah MSRP pri izračunu oslabitev ali poštene vrednosti finančnih sredstev oziroma rezervacij za prevzete zunajbilančne obveznosti. Največji delež v strukturi predstavljajo zavarovanja z nepremičninami, saj je njihov delež kar 63 odstotkov. Pomemben delež v strukturi predstavljajo zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi RS, finančnimi poroštvi razen nepreklicnih jamstev RS, vrednostnimi papirji in deleži ter zavarovanja pri zavarovalnici, saj predstavljajo v strukturi skoraj 30 odstotkov. V nadaljevanju je prikazana bruto izpostavljenost (ločeno na neoslabljena in oslabljena) ter njihove oslabitve in rezervacije po razredih zastavnega razmerja. Oslabljene izpostavljenosti so izpostavljenosti, ki imajo poslabšano kreditno kakovost, vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo. To so nedonosne izpostavljenosti, ki jih skupina za namen ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub razvršča v skupino 3. IZPOSTAVLJENOSTI, ZAVAROVANE S HIPOTEKO, PO RAZREDIH ZASTAVNEGA RAZMERJA

Neoslabljene izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami

Vrsta zavarovanja Znesek Struktura Znesek Struktura1 Bančne vloge 11.216 0,3 % 14.993 0,4 %2 Nepreklicna jamstva RS 224.495 6,1 % 297.305 8,0 %3 Finančna poroštva razen nepreklicnih jamstev RS 304.706 8,3 % – – 4 Vrednostni papirji in deleži 137.190 3,7 % 130.557 3,5 %5 Nepremičnine 2.324.238 63,0 % 2.428.636 65,5 %6 Drugo stvarno premoženje 115.138 3,1 % – – 7 Zavarovalnica 388.084 10,5 % 344.347 9,3 %8 Druge vrste zavarovanj 184.824 5,0 % 492.314 13,3 %

Skupaj znesek zavarovanj 3.689.891 100,0 % 3.708.152 100,0 %

2018 2017Stanje 31. december

LTV Bruto znesekOslabitve in rezervacije

1 do 50 % 280.629 (10.407) 2 nad 50 do 70 % 297.869 (7.228) 3 nad 70 do 90 % 196.637 (3.550) 4 nad 90 do 100 % 48.330 (1.314) 5 nad 100 % 272.613 (11.838)

Skupaj 1.096.077 (34.337)





161

Oslabljene izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami

2.1.12. Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev Konec leta 2018 se je vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev iz naslova zavarovanj, zmanjšala za 13,1 odstotka glede na konec leta 2017 predvsem zaradi znižanja naložbenih nepremičnin. Druga sredstva so se znižala zaradi prenosa zemljišč in poslovnih nepremičnin na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo. SREDSTVA, PREJETA ZA POPLAČILO TERJATEV

Sredstva, ki jih skupina prejme za poplačilo terjatev, usposobi za prodajo in proda takoj, ko je mogoče, nekatere naložbene nepremičnine pa da v najem.

LTV Bruto znesekOslabitve in rezervacije

1 do 50 % 12.067 (4.072) 2 nad 50 do 70 % 13.766 (4.519) 3 nad 70 do 90 % 7.800 (1.390) 4 nad 90 do 100 % 43.988 (2.585) 5 nad 100 % 21.113 (3.429)

Skupaj 98.735 (15.995)


Stanje 31. december 2018 2018 2017

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 4.376 265Opredmetena osnovna sredstva 148 96Naložbene nepremičnine 3.434 5.843Lastniški in dolžniški vrednostni papirji 199 233Drugo 6.049 9.907Skupaj 14.206 16.344

Knjigovodska vrednost




162

DODATNA RAZKRITJA OSLABITEV FINANČNIH SREDSTEV – PRIMERJALNE INFORMACIJE ZA LETO 2017 V SKLADU Z MRS 39 2.1.13. Krediti strankam, ki niso banke, in krediti bankam V nadaljevanju sta prikazani izpostavljenost iz naslova kreditov glede na njihovo zapadlost in oslabitve ter poštena vrednost zavarovanja. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE, IN KREDITI BANKAM

Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva. Med oslabljene kredite (angl. impaired loans) je skupina razvrščala posamično in skupinsko oslabljene kredite z nepristranskimi dokazi za oslabitev. Gre za neplačane izpostavljenosti (angl. defaulted exposures), tj. izpostavljenosti do dolžnikov oziroma iz naslova terjatev z internima bonitetnima ocenama D in E, vključno z izpostavljenostmi do dolžnikov oziroma terjatev s pomembno zamudo nad 90 dni,5 razen tistih neplačanih izpostavljenosti, ki se ne oslabijo. Med neoslabljene kredite (angl. non-impaired loans) je skupina razvrščala kredite, ki se ne oslabijo (prvovrstno zavarovani krediti, netvegane postavke in drugi krediti, ki se v skladu z interno metodologijo ne oslabijo), in skupinsko oslabljene kredite brez nepristranskih dokazov za oslabitev (z internimi bonitetnimi ocenami A, B in C, pri katerih ni pomembne zamude nad 90 dni). Poštena vrednost zavarovanj prikazuje vrednosti depozitov, stanovanjskih in poslovnih nepremičnin ter vrednostnih papirjev in ne upošteva nobenih odbitkov vrednosti. Stanovanjske in poslovne nepremičnine ovrednotijo zunanji neodvisni cenilci vrednosti nepremičnin, ovrednotene pa so tudi po korigirani posplošeni tržni vrednosti, ki jo objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (slednje velja samo za stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost ne presega 500 tisoč evrov). Vrednost vrednostnih papirjev je določena glede na njihovo tržno vrednost ali z uporabo modelov vrednotenja. Kot vrednost depozitov se upošteva knjigovodsko stanje zastavljenih depozitov.

5 Neplačilo (angl. default) se pri izpostavljenostih do pravnih oseb in podjetnikov ugotavlja na ravni dolžnika, pri izpostavljenostih do prebivalstva

pa na ravni posameznega posla.


ki niso banke Krediti bankam Skupaj kreditiNezapadli in neoslabljeni krediti 1.887.892 60.745 1.948.637Zapadli in neoslabljeni krediti 40.805 – 40.805Oslabljeni krediti 255.726 – 255.726 – posamično oslabljeni krediti 218.245 – 218.245 – skupinsko oslabljeni krediti 37.481 – 37.481Bruto krediti 2.184.423 60.745 2.245.168Minus: oslabitve skupaj (216.963) – (216.963) – posamične oslabitve (148.777) – (148.777) – skupinske oslabitve (68.186) – (68.186)Neto krediti 1.967.460 60.745 2.028.205

Poštena vrednost zavarovanja 2.415.434 – 2.415.434– v tem poštena vrednost zavarovanja za posamično oslabljene kredite 192.745 – 192.745




163

2.1.14. Krediti, ki niso zapadli in niso oslabljeni KREDITI, KI NISO ZAPADLI IN NISO OSLABLJENI

Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva. 2.1.15. Krediti, ki so zapadli in niso oslabljeni

KREDITI, KI SO ZAPADLI IN NISO OSLABLJENI

Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva.

Kreditibankam

LimitiKreditne

karticeStanov anjs

ki kreditiPotrošniški

kreditiVelika

podjetja SME Drugo

A 38.476 17.525 540.682 237.594 834.277 229.954 297.694 12.136 539.784 1.374.061 43.995 1.418.056

B – – – 20 20 155.934 215.081 18.100 389.115 389.135 16.750 405.885

C 446 1 3.761 2.133 6.341 62.905 42.412 5.049 110.366 116.707 – 116.707

D – – – – - 7.985 1 – 7.986 7.986 – 7.986

E – – – – - 3 – – 3 3 – 3

Skupaj 38.922 17.526 544.443 239.747 840.638 456.781 555.188 35.285 1.047.254 1.887.892 60.745 1.948.637

Poštena vrednost zavarovanja – – 955.722 70.169 1.025.891 534.877 515.318 63 1.050.258 2.076.149 – 2.076.149

Stanje 31. december 2017Skupaj krediti

Skupaj krediti strankam, ki niso banke

Krediti f izičnim osebam Krediti prav nim osebamInterna bonitetna ocena

Skupaj krediti strankam, ki niso banke

Krediti pravnim osebam

LimitiKreditne

karticeStanov anjs

ki kreditiPotrošniški

kreditiVelika

podjetja SME Drugo

Zapadli do 30 dni 9.418 154 712 3.872 14.156 220 7.859 2.483 10.562 24.718

Zapadli od 31 do 60 dni 265 68 7.131 4.058 11.522 251 900 198 1.349 12.871

Zapadli od 61 do 90 dni 114 49 1.771 1.028 2.962 – 122 63 185 3.147

Zapadli v eč kot 90 dni – – – – – – 69 – 69 69Skupaj 9.797 271 9.614 8.958 28.640 471 8.950 2.744 12.165 40.805

Poštena vrednost zavarovanja – – 22.111 3.057 25.168 – 10.030 4.437 14.467 39.635


Krediti fizičnim osebam




164

2.1.16. Posamično oslabljeni krediti POSAMIČNO OSLABLJENI KREDITI

Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva. 2.1.17. Gibanje oslabitev V spodnji preglednici je prikazano gibanje oslabitev kreditov strankam, ki niso banke, v letu 2017 (pojasnilo 20 v letnem poročilu 2017).

GIBANJE POPRAVKOV VREDNOSTI KREDITOV STRANKAM, KI NISO BANKE, ZARADI OSLABITVE

Vsa posojila so bila oslabljena na njihovo poplačljivo vrednost.

Krediti fizičnim osebam

Stanje 31. december 2017Potrošniški

kreditiStanov anjski

kreditiVelika

podjetja SME Drugo

Posamično oslabljeni krediti 2.212 174 2.386 95.515 116.117 4.227 215.859 – 218.245

Poštena v rednost zav arov anja – – – 80.856 109.182 2.707 192.745 – 192.745

Skupaj krediti

Krediti pravnim osebam, ki niso banke

Krediti bankam

Pravne osebe

Prebi-valstvo Skupaj

Pravne osebe

Prebi-valstvo Skupaj

Stanje 1. januar 2017 219.398 18.590 237.988 225.160 22.918 248.078Druge prilagoditve – – – (2.134) (1.346) (3.480)Popravki vrednosti zaradi oslabitve 16 (2.996) (4.019) (7.015) (871) (4.108) (4.979)Prenos v zunajbilanco, odpisi, prodaje, konverzije kreditov (21.315) (922) (22.237) (21.327) (1.179) (22.506)Tečajne razlike (78) (72) (150) (78) (72) (150)Stanje 31. december 2017 195.009 13.577 208.586 200.750 16.213 216.963

Pojasnilo

Abanka Skupina




165

2.2. Tržno tveganje Tržno tveganje izvira iz negotovosti zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganj, kamor se uvrščajo obrestne mere, devizni tečaji, kreditni razmiki, cene finančnih instrumentov, cene blaga in drugi pomembni dejavniki, ki se lahko izrazijo v neugodni spremembi vrednosti finančnega instrumenta oziroma v izgubi. Skupina ločeno spremlja izpostavljenost tržnemu tveganju iz naslova pozicij trgovalne in bančne knjige. Tržno tveganje nastaja pri aktivnostih, ki se izvajajo v sektorju zakladništva in sektorju investicijskega bančništva. Pozicije trgovalne knjige vključujejo predvsem pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki jih skupina namerava v kratkem roku prodati in s tem ustvariti dobiček. Del trgovalne knjige so tudi pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih skupina nudi strankam za zaščito pred obrestnim in valutnim tveganjem ter so z vidika tržnega tveganja zaprte z nasprotnimi posli. V letu 2018 je portfelj trgovalne knjige v povprečju znašal 0,6 milijona evrov in se je znižal za 0,2 milijona evrov v primerjavi s povprečnim obsegom v letu 2017. Med pozicije bančne knjige skupina uvršča pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, valutnih poslih in izvedenih finančnih instrumentih, ki so namenjeni uravnavanju bilance banke, pozicije v lastniških finančnih instrumentih, pridobljenih z unovčevanjem zavarovanj oziroma s konverzijo terjatev iz naslova kreditnih poslov, ter strateške pozicije. V letu 2018 je portfelj bančne knjige znašal v povprečju 1.104 milijone evrov in se je znižal za 153 milijonov v primerjavi s povprečnim obsegom v letu 2017. Največji delež so predstavljali dolžniški finančni instrumenti. 2.2.1. Proces upravljanja tržnega tveganja Strategija upravljanja tržnega tveganja temelji na sposobnosti skupine za prevzemanje tržnega tveganja v obstoječih in pričakovanih tržnih razmerah, na realiziranih in planiranih finančnih podatkih, veljavnih predpisih in na obstoječih sistemih upravljanja tveganj. Skupina je v letu 2018 trgovala v omejenem obsegu z dolžniškimi finančnimi instrumenti, medtem ko trgovanje z lastniškimi finančnimi instrumenti za svoj račun ni bilo dovoljeno. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je temeljilo na politiki zapiranja pozicij in sklepanja poslov z nasprotnimi strankami boljše kreditne kakovosti. Tovrstni posli se sklepajo večinoma za zaščito pred finančnimi tveganji. Cilj procesa upravljanja tržnega tveganja je omejevanje nastanka izgube pri investiranju v finančne instrumente trgovalne in bančne knjige ob hkratnem upoštevanju poslovne politike, strukture bilance banke, kapitalske ustreznosti in priložnosti na kapitalskih trgih. Skupina želi doseči čim boljše razmerje med ustvarjenim donosom in prevzetim tveganjem ter upravlja tržno tveganje skladno s sprejeto politiko. Proces upravljanja tržnega tveganja vključuje: • postopke ugotavljanja (prepoznavanja), merjenja/ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja tržnega tveganja, • notranje poročanje o tržnem tveganju. Prepoznavanje tveganj opredeljuje obstoječa in potencialna tveganja, ki se nanašajo na pozicije trgovalne in bančne knjige. Pred uvedbo novih storitev in vstopom na nove trge je treba opredeliti tveganja in proces upravljanja tveganj. Skupina vsako leto pripravi politiko upravljanja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige, ki prikazuje namen, cilje in omejitve upravljanja, ter tudi potencialna tveganja in način njihovega upravljanja, ki jo potrdita odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke oziroma uprava banke. Skupina pripravi tudi naložbeno politiko in politiko trgovanja, v kateri so opredeljeni ciljni letni obseg in struktura trgovanja (trgovalna knjiga) in poslovanja (bančna knjiga) s finančnimi instrumenti, stranke ter finančna ocena učinkov opravljanja te dejavnosti. Sistem limitov za dejavnosti trgovanja s finančnimi instrumenti omogoča ohranjanje nizke nagnjenosti po prevzemanju tržnega tveganja ter zahteva investiranje v visoko likvidne pozicije z upoštevanjem ustrezne razpršenosti tveganj. Služba za spremljavo tveganj določa sistem limitov predvsem na podlagi nagnjenosti skupine k prevzemanju tržnega tveganja in kapitalske ustreznosti. Sistem limitov vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite največje dovoljene izgube, limite na tržnost tečajev sklenjenih poslov in limite po posameznih pooblaščenih osebah. Skupina ima vzpostavljen tudi sistem limitov za poslovanje z dolžniškimi finančnimi instrumenti bančne knjige, s čimer zasleduje politiko investiranja v obveznice boljše kreditne kakovosti, ki so zastavljive pri Evropski centralni banki, in večje kreditne razpršenosti ter omejuje največjo dovoljeno izgubo. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja tržnega tveganja velja, da sta uprava in višje vodstvo odgovorna za učinkovito upravljanje tržnega tveganja.




166

Pristojnosti in naloge so jasno razmejene med trgovalnimi organizacijskimi enotami, podpornimi službami in službo za spremljavo tveganj, ki je organizacijsko neodvisna od enot, ki tržno tveganje prevzemajo. Za obseg in lastnosti notranjega poročanja o tržnem tveganju velja, da služba za spremljavo tveganj dnevno izračunava izkoriščenost limitov trgovanja in poslovanja s finančnimi instrumenti bančne knjige ter o njih poroča upravi, višjemu vodstvu in trgovalnim organizacijskim enotam. Uprava banke četrtletno spremlja poročilo o izpostavljenosti tržnemu tveganju z vidika izkoriščenosti limitov. Nadzorni svet najmanj četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti skupine raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi tržno tveganje. 2.2.1.1. Merjenje tržnega tveganja Sistem merjenja tržnega tveganja sestoji iz procesa analiziranja in ovrednotenja tveganj, kar vključuje oceno pogostosti nastanka določenega potencialnega dogodka in višine njegove posledice. Tržno tveganje se redno meri s pomočjo: • metode tvegane vrednosti (angl. value-at-risk oziroma VaR), • testiranja izjemnih razmer, • analize občutljivosti in • izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje po standardiziranem pristopu. Skupina se zaveda omejitev uporabnosti metode VaR v obdobjih skrajno neugodnih tržnih razmer. Zato skupina izvaja teste izjemnih razmer, ki odražajo potencialni vpliv izjemnih, a kljub temu možnih okoliščin na finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov. Skupina pripravlja scenarije testov izjemnih razmer za obrestno občutljive finančne instrumente trgovalne knjige, za finančne instrumente, ki so občutljivi na cenovna gibanja na kapitalskih trgih, in za dolžniške vrednostne papirje bančne knjige. Pri tem upošteva napovedi makroekonomskih kazalcev, napovedi gibanja obrestnih mer in kreditnih razmikov. Tržno tveganje se meri tudi z analizami občutljivosti, s katerimi se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov tveganja na dobiček in kapital. 2.2.1.2. Orodja za zmanjševanje tržnega tveganja Primeren limitni sistem, ki sledi konservativni politiki prevzemanja tržnega tveganja, predstavlja osnovno orodje za uspešno upravljanje tveganj. Za varovanje pred tržnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje so vzpostavljeni limiti za tvegano aktivo, sistem limitov za dejavnosti trgovanja in sistem limitov za poslovanje z dolžniškimi finančnimi instrumenti bančne knjige. Kontrola tržnega tveganja se dnevno izvaja prek sistema limitov ter jasnih smernic o odgovornosti in pristojnosti pri prevzemanju tveganj. Pri glavnini trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti se izpostavljenost pozicijskemu, obrestnemu in valutnemu tveganju zmanjšuje z zasledovanjem politike zapiranja pozicij. Tržno tveganje se zavaruje z nasprotnim poslom. 2.2.1.3. Tvegana vrednost (VaR) dolžniških vrednostnih papirjev Ocena tvegane vrednosti (VaR) je kvantitativna mera, ki ocenjuje potencialno izgubo vrednosti pozicij zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja v določenem prihodnjem obdobju ob določeni stopnji zaupanja. Za izračun mere tvegane vrednosti (VaR) skupina uporablja metodo historične simulacije. Model predpostavlja: • 10-dnevno obdobje držanja, kar pomeni, da naj bi bilo mogoče v 10 dneh likvidirati oziroma odprodati vse pozicije, zajete v

izračun. Ta predpostavka ne velja nujno za vse pozicije oziroma v razmerah splošne nelikvidnosti na finančnih trgih. Razširitev dnevnega VaR na daljše obdobje vsebuje predpostavko statičnega portfelja;

• 1-letno obdobje opazovanja, kar pomeni, da naj bi zadnje leto dovolj dobro odražalo spremenljive tržne razmere, ki vplivajo na poslovanje skupine. Dejansko pa ni nujno, da so historični podatki dober pokazatelj potencialnih prihodnjih sprememb dejavnikov tveganja. To še posebej velja v obdobju izjemnih tržnih razmer;

• 99-odstotni interval zaupanja, kar pomeni, da naj bi skupina v enem na sto trgovalnih dni utrpela večjo izgubo iz dejavnosti trgovanja, kot je izračunana vrednost. Višine teh večjih izgub pa z mero VaR ni mogoče kvantificirati.

Z mero VaR skupina ocenjuje, da bo potencialna izguba v enem od stotih trgovalnih dni najmanj enaka izračunani tvegani vrednosti na posamezen trgovalni dan ob predpostavki, da je pozicije mogoče odprodati v naslednjih desetih dneh. Leto 2018 so zaznamovale stabilne makroekonomske razmere v Republiki Sloveniji in večja volatilnost pomembnejših svetovnih delniških indeksov. Donosnost do dospetja slovenskih desetletnih državnih obveznic je konec leta znašala 0,99 odstotka. Rast delniških indeksov na Ljubljanski borzi je na letni ravni presegla 4 odstotke.




167

Nagnjenost skupine k prevzemanju tržnega tveganja je ostala nizka. Mera VaR se je znižala zaradi manjše volatilnosti na obvezniških trgih. Skupina je skrbno upravljala izpostavljenost tržnemu tveganju preko sistema limitov. V nadaljevanju je prikazana vrednost VaR za portfelj dolžniških finančnih instrumentov. VaR DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

V letu 2018 je večina potencialne izgube, izračunane z mero VaR, izhajala iz portfelja dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige. Skupina je ob koncu leta 2018 z 99-odstotno verjetnostjo ocenila, da v naslednjih 10 dneh ne bo izgubila več kot 3,9 milijona evrov. 2.2.1.4. Analiza občutljivosti Za merjenje vpliva sprememb različnih dejavnikov na tržno tveganje skupina izvaja analize občutljivosti. Analiza občutljivosti lastniških vrednostnih papirjev kaže vpliv spremembe dejavnikov tveganj na vrednost posamezne pozicije, pri čemer se izkazuje vpliv sprememb na poslovni izid ali kapital. Metodologija določanja potencialne spremembe dejavnikov tveganj temelji na pričakovanjih o njihovem gibanju v prihodnjem koledarskem letu. Pri definiranju pričakovane spremembe delniških indeksov skupina uporablja interne ocene analitikov, ki temeljijo na gibanju delniških indeksov. V nadaljevanju je prikazana analiza občutljivosti lastniških vrednostnih papirjev. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI LASTNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

(pojasnili 19 in 22)

Ob upoštevanju padca vrednosti portfelja lastniških vrednostnih papirjev za 25 odstotkov bi se po stanju na dan 31. december 2018 kapital znižal za 3.826 tisoč evrov, medtem ko bi bil vpliv na znižanje poslovnega izida minimalen. Padec bi bil za 14 odstotkov manjši kot po stanju na dan 31. december 2017 zaradi znižanja tržnih cen delnic.

2018Stanje

31. december Povprečen Najvišji Najnižji

VaR dolžniških f inančnih instrumentov 3.897 4.333 5.971 3.861

2017Stanje


VaR dolžniških f inančnih instrumentov 5.098 3.594 5.098 2.251


Lastniški vrednosti papirjiKnjigovodska

vrednostVpliv na poslovni

izid Vpliv na kapitalLastniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, namenjeni trgovanju 224 56 – Lastniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa 15.304 – 3.826Skupaj 15.528 56 3.826


Lastniški vrednosti papirjiKnjigovodska

vrednostVpliv na poslovni

izid Vpliv na kapitalLastniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju 217 54 – Lastniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 17.776 – 4.444Skupaj 17.993 54 4.444




168

Analiza občutljivosti, ki kaže vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost kapitala, je prikazana v poglavju 2.2.3.2. 2.2.2. Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zaradi sprememb tečajev tujih valut. 2.2.2.1. Proces upravljanja valutnega tveganja Strategija upravljanja valutnega tveganja je osredotočena na izpostavljenost tveganju v skladu s postavljenimi omejitvami in sposobnostjo skupine za prevzemanje tveganj glede na prihodke in kapitalsko ustreznost. Skupina prepoznava, meri, upravlja in nadzoruje valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja valutnega tveganja. Proces upravljanja valutnega tveganja vključuje postopke za obvladovanje valutnega tveganja skupaj z notranjim poročanjem. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja valutnega tveganja velja, da za ustreznost strategije in politik ter limitnega sistema s področja upravljanja valutnega tveganja skrbi odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, za upravljanje valutnega tveganja je odgovorna služba za upravljanje z bilanco, za operativno izvajanje politik in usmeritev pa skrbijo sektor zakladništva in druga poslovna področja. Za obseg in lastnosti notranjega poročanja je uveljavljena praksa izdelave dnevnih poročil o izpostavljenosti valutnemu tveganju, dnevnih izračunov o največjih možnih izgubah iz naslova odprtih deviznih pozicij ter rednih mesečnih poročil o izpostavljenosti valutnemu tveganju, ki jih na sejah obravnava odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke. Nadzorni svet četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi valutno tveganje. Sistem merjenja valutnega tveganja zajema dnevno spremljanje neto pozicij v tujih valutah po posamezni valuti in skupinah valut ter dnevno izračunavanje potencialne izgube s pomočjo metode tvegane vrednosti (VaR) iz naslova valutnega tveganja. Merjenje in ocenjevanje valutnega tveganja potekata v skladu s sprejeto metodologijo, v okviru katere so opredeljeni tudi testi izjemnih razmer, s katerimi lahko skupina oceni možnost izgube v primeru večjega nihanja tečajev tujih valut. Skupina izvaja varovanje pred valutnim tveganjem oziroma ga zmanjšuje, saj je izpostavljena vplivom nihanja pomembnejših tečajev tujih valut na njeno finančno stanje in denarne tokove. Skupina je v letu 2018 tekoče usklajevala razlike med nakupi in prodajami tujih valut, ki so izhajale pretežno iz opravljanja plačilnega prometa. Izpostavljenost iz finančnih instrumentov v tujih valutah je bila zelo nizka in v skladu s postavljenimi limiti. Preglednica v nadaljevanju prikazuje povzetek izpostavljenosti skupine valutnemu tveganju in vključuje finančne instrumente skupine, izkazane po knjigovodskih vrednostih in po valutah.




169

KONCENTRACIJA VALUTNEGA TVEGANJA ZA BILANČNE IN ZUNAJBILANČNE FINANČNE INSTRUMENTE


EUR USD CHF Drugo SkupajFinančna sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 482.984 14.019 18.533 22.698 538.234

2 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 3.138 565 – 134 3.8373 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 36.587 – – – 36.587

4 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 149.248 14.218 – – 163.466

5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.861.849 47.963 8.345 7 2.918.164- dolžniški vrednostni papirji 916.118 30.216 – – 946.334– krediti bankam 19.566 11.219 – – 30.785– krediti strankam, ki niso banke 1.913.479 6.515 8.345 – 1.928.339– druga f inančna sredstva 12.686 13 – 7 12.706Skupaj finančna sredstva 3.533.806 76.765 26.878 22.839 3.660.288

Finančne obveznosti1 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 2.395 490 – 159 3.0442 Finančne obveznosti, določene za merjenje po

pošteni vrednosti 2.282 – – – 2.282

3 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.966.870 75.357 27.150 19.675 3.089.052– vloge bank in centralne banke 7.315 5.025 1.619 2.376 16.335– vloge strank, ki niso banke 2.821.718 70.024 25.515 17.190 2.934.447– krediti bank in centralne banke 102.788 – – – 102.788– krediti strank, ki niso banke 5 – – – 5– dolžniški vrednostni papirji 13.644 – – – 13.644– druge f inančne obveznosti 21.400 308 16 109 21.833Skupaj finančne obveznosti 2.971.547 75.847 27.150 19.834 3.094.378

Neto bilančna pozicija 562.259 918 (272) 3.005 565.910

Prevzete nepreklicne obveznosti 423.904 2.774 – 4.564 431.242




170

KONCENTRACIJA VALUTNEGA TVEGANJA ZA BILANČNE IN ZUNAJBILANČNE FINANČNE INSTRUMENTE

2.2.2.2. Tvegana vrednost (VaR) neto pozicij v tujih valutah Tvegana vrednost (VaR) predstavljenih neto pozicij v tujih valutah je prikazana v preglednici v nadaljevanju. Za izračun mere tvegane vrednosti skupina uporablja historično simulacijo, 99-odstotni interval zaupanja, 10-dnevno obdobje držanja in enoletno obdobje opazovanja. TVEGANA VREDNOST NETO POZICIJ V TUJIH VALUTAH

Izpostavljenost skupine valutnemu tveganju je bila minimalna. Skupina je ob koncu leta 2018 z 99-odstotno verjetnostjo ocenila, da v naslednjih 10 dneh ne bo izgubila več kot 24 tisoč evrov.


EUR USD CHF Drugo SkupajFinančna sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 360.516 10.765 12.820 28.066 412.167

2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.674 239 – 135 3.0483 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni

vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – – – – – 4 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.052.805 37.883 – 2 1.090.6905 Krediti 1.994.049 44.785 9.505 3.783 2.052.122

– krediti bankam 15.134 41.839 – 3.772 60.745– krediti strankam, ki niso banke 1.955.020 2.935 9.505 – 1.967.460– druga f inančna sredstva 23.895 11 – 11 23.917

6 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 15.408 – – – 15.408Skupaj finančna sredstva 3.425.452 93.672 22.325 31.986 3.573.435

Finančne obveznosti1 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2.123 250 – 119 2.4922 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.877.474 76.915 22.624 31.960 3.008.973

– vloge bank in centralne banke 7.827 12.042 1.609 2.765 24.243– vloge strank, ki niso banke 2.741.641 63.822 20.960 29.120 2.855.543– krediti bank in centralne banke 89.011 – – – 89.011– krediti strank, ki niso banke 483 – – – 483– dolžniški vrednostni papirji 13.021 – – – 13.021– druge f inančne obveznosti 25.491 1.051 55 75 26.672Skupaj finančne obveznosti 2.879.597 77.165 22.624 32.079 3.011.465

Neto bilančna pozicija 545.855 16.507 (299) (93) 561.970

Prevzete nepreklicne obveznosti 359.682 1.143 – 5.213 366.038

2018Stanje


Valutno tveganje 24 22 46 7

2017Stanje


Valutno tveganje 26 17 92 5




171

2.2.3. Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost finančnega položaja skupine neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Skupina je izpostavljena vplivom nihanja glavnih tržnih obrestnih mer tako na njeno tveganje poštene vrednosti kot na tveganje denarnih tokov. Obrestno tveganje poštene vrednosti je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Obrestno tveganje denarnih tokov je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Kot posledica teh sprememb se spreminjajo tudi obrestne marže in dobiček. Upravljanje obrestnega tveganja je opredeljeno s sprejetim okvirom nagnjenosti k tveganjem, ki vključuje strategijo, politike in nagnjenost k prevzemanju tveganj, limitni sistem in procese upravljanja tveganj. Ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja je opredeljeno s sprejeto Metodologijo za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja, ki temelji na splošnih baselskih standardih za upravljanje obrestnega tveganja v bančnih knjigi in smernicah EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. Z metodologijo skupina definira nabor metod za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja, predpostavke pri ugotavljanju in merjenju obrestnega tveganja in scenarije za merjenje obrestne občutljivosti skupine. V letu 2018 je skupina razvila model predplačil, pri čemer ločuje med obrestnimi in likvidnostnimi predplačili. Rezultati modela predplačil so vključeni v merjenje obrestnega tveganja. 2.2.3.1. Proces upravljanja obrestnega tveganja Skupina izvaja učinkovit proces upravljanja obrestnega tveganja, ki omogoča, da ostaja raven tveganja v sprejemljivih mejah. Skupina ugotavlja, ocenjuje in spremlja oz. nadzoruje obrestno tveganje v skladu s sprejetim okvirom nagnjenosti k tveganjem. Proces upravljanja obrestnega tveganja vključuje postopke za obvladovanje obrestnega tveganja ob učinkovitem notranjem poročanju. V skladu s sprejetim okvirom nagnjenosti k tveganjem skupina omejuje obseg obrestnega tveganja z vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Skupina obvladuje obrestno tveganje z usklajevanjem sredstev in obveznosti po njihovi zapadlosti, višini in načinu določanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Na področju razmejitve vlog in odgovornosti v procesu upravljanja obrestnega tveganja odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke skrbi za ustreznost strategije, politike in limitnega sistema ter spremlja in nadzira izvajanje politike. Za upravljanje z obrestnim tveganjem je odgovorna služba za upravljanje z bilanco, za operativno izvajanje politik in usmeritev pa skrbijo področja komercialnega poslovanja in področje finančnih trgov. Obrestno tveganje bančne knjige se meri, spremlja in poroča na mesečni ravni. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se obravnava mesečno na odboru za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, četrtletno pa poročilo o tveganjih obravnava nadzorni svet. Skladno s potrebami notranjega poročanja skupina spremlja obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja, v sklopu spremljanja tržnega tveganja, kjer za merjenje tveganja uporablja metodo tvegane vrednosti (VaR), testiranje izjemnih razmer in analizo občutljivosti. Merjenje obrestnega tveganja, ki izhaja iz neusklajenih postavk bančne knjige, se izvaja na podlagi obrestnih vrzeli. Grupirani denarni tokovi se razporedijo v posamezne časovne razrede glede na prvo ponovno določitev obrestnih mer oziroma pogodbeno zapadlost. Za razvrščanje postavk brez zapadlosti skupina uporablja interne predpostavke in modele. Na področju vlog brez zapadlosti, kamor se uvrščajo vpogledne vloge in varčevalni računi, skupina dodatno ugotavlja delež osrednjih vlog brez zapadlosti, pri katerih obstaja majhna verjetnost spremembe obrestne mere tudi pri pomembnih spremembah tržnih obrestnih mer. Osrednje vloge brez zapadlosti se enakomerno razporedijo v časovne razrede do največ 10 let, medtem ko se za neosrednje vloge predpostavlja takojšnja zapadlost.




172

Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena nihanju obrestnih mer, zato je pomembno, da meri svojo občutljivost na spremembe obrestnih mer in temu primerno uravnava svoj izkaz finančnega položaja. Skupina izračunava vpliv sprememb obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala in neto obrestne prihodke. Za merjenje obrestne občutljivosti skupina redno izvaja stresne scenarije, pri čemer upošteva svoj profil tveganosti vključno z opredelitvijo parametrov v procesu ICAAP, zgodovinsko gibanje posameznih spremenljivk scenarijev in regulatorno predpisane scenarije. Stresno testiranje se uporablja za ugotavljanje obrestne pozicije banke, upravljanje obrestnega tveganja in zagotavljanje skladnosti z opredeljeno nagnjenostjo k prevzemanju tveganj. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupina zmanjšuje z zapiranjem obrestnih pozicij po posameznih časovnih razredih. Preglednica v nadaljevanju prikazuje povzetek izpostavljenosti skupine obrestnemu tveganju. Vključuje obrestno občutljive finančne instrumente skupine in jih razvršča glede na pogodbeno dogovorjeni datum ponovne določitve obrestne mere ali datum zapadlosti, odvisno kateri je zgodnejši. Skupina je v letu 2018 razvila model predplačil. Rezultate modela predplačil je vključila v merjenje koncentracije obrestnega tveganja. Predplačila so upoštevana pri kreditih pravnih in fizičnih oseb. Iz spodnje preglednice je razviden vpliv upoštevanja predplačil na višino odprtih obrestnih vrzeli za leto 2018. KONCENTRACIJA OBRESTNEGA TVEGANJA

Do 1 meseca

Nad 1 do 3

mesece

Nad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajObrestno občutljiva sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 494.641 – – – – 494.641

2 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – 21.817 – – 132 21.949

3 Finančna sredstva, merjenja po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.000 38.915 9.750 74.430 2.000 126.095

4 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 276.063 500.978 1.113.107 720.213 228.252 2.838.613– dolžniški vrednostni papirji 10.000 95.188 73.946 559.888 165.389 904.411– krediti bankam 25.299 – – 5.451 – 30.750– krediti strankam, ki niso banke 240.764 405.790 1.039.161 154.874 62.863 1.903.452Skupaj obrestno občutljiva sredstva 771.704 561.710 1.122.857 794.643 230.384 3.481.298

Obrestno občutljive obveznosti2 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.195.928 595.150 428.882 433.737 411.717 3.065.414

– vloge bank in centralne banke 16.330 – – – – 16.330– vloge strank, ki niso banke 1.177.419 560.143 370.969 412.453 410.692 2.931.676– krediti bank in centralne banke 1.079 35.003 57.895 7.944 948 102.869– dolžniški vrednostni papirji – – – 13.246 – 13.246– druge f inančne obveznosti 1.100 4 18 94 77 1.293Skupaj obrestno občutljive obveznosti 1.195.928 595.150 428.882 433.737 411.717 3.065.414

Vrzel obrestne občutljivosti (424.224) (33.440) 693.975 360.906 (181.333)Vrzel obrestne občutljivosti brez upoštevanja predplačil (437.226) (50.236) 699.910 355.120 (151.684)





173

Opomba: Izvedeni valutni finančni instrumenti niso vključeni. V preglednicah so prikazani: • nominalna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (in ne poštena oziroma odplačna vrednost), • krediti po upoštevanju oslabitev glede na prvo ponovno določitev obrestnih mer oziroma pogodbeno zapadlost, • krediti in vloge v višini glavnic (brez obresti, terjatev za opravnine, stroškov ob začetnem pripoznavanju). 2.2.3.2. Analiza občutljivosti na spremembo obrestnih mer Vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost kapitala, ki izhaja iz neusklajenosti med obrestno občutljivimi sredstvi in obrestno občutljivimi obveznostmi, prikazuje preglednica v nadaljevanju. Ekonomska vrednost kapitala je izračunana kot vsota diskontiranih denarnih tokov vseh posameznih obrestno občutljivih sredstev in obrestno občutljivih obveznosti bančne knjige. Z opredeljenimi scenariji premikov krivulj donosnosti se izračunajo nove ekonomske vrednosti kapitala in s tem vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala. Vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke je izračunan za obdobje enega leta. Spremembe obrestnih mer vplivajo na obrestne prihodke in odhodke postavk, ki so vezane na spremenljivo obrestno mero, in sicer za obdobje, ko ta še ni določena, oziroma od datuma ponovne določitve obrestne mere. Izračun temelji na statični bilanci stanja, ki vključuje reinvestiranje oziroma refinanciranje.

Do 1 meseca

Nad 1 do 3

mesece

Nad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajObrestno občutljiva sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 373.455 – – – – 373.455

2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 19.257 35.392 82.178 645.184 177.514 959.5253 Krediti 309.355 409.557 1.076.765 114.190 64.442 1.974.309

– krediti bankam 58.348 3.258 – 2.348 – 63.954– krediti strankam, ki niso banke 251.007 406.299 1.076.765 111.842 64.442 1.910.355

4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti – 5.000 – 10.000 – 15.000Skupaj obrestno občutljiva sredstva 702.067 449.949 1.158.943 769.374 241.956 3.322.289

Obrestno občutljive obveznosti1 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida2 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.186.834 530.473 401.627 467.198 393.677 2.979.809

– vloge bank in centralne banke 23.739 500 – – – 24.239– vloge strank, ki niso banke 1.158.864 486.516 369.620 446.516 390.663 2.852.179– krediti bank in centralne banke 2.848 43.453 31.989 7.944 2.934 89.168– dolžniški vrednostni papirji – – – 12.642 – 12.642– druge f inančne obveznosti 1.383 4 18 96 80 1.581Skupaj obrestno občutljive obveznosti 1.186.834 530.473 401.627 467.198 393.677 2.979.809

Vrzel obrestne občutljivosti (484.767) (80.524) 757.316 302.176 (151.721)





174

ANALIZA OBČUTLJIVOSTI NA SPREMEMBO OBRESTNIH MER

Ob povečanju tržnih obrestih mer za 200 bazičnih točk bi se po podatkih konec leta 2018 ekonomska vrednost kapitala zmanjšala za 8.158 tisoč evrov, medtem ko bi se neto obrestni prihodki zmanjšali za 5.150 tisoč evrov. Ob zmanjšanju tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk bi se ekonomska vrednost kapitala zvišala za 7.955 tisoč evrov. Skupina ugotavlja tudi vpliv na ekonomsko vrednost kapitala tako, da pri premikih obrestnih mer navzdol upošteva, da obrestne mere, ki se uporabijo za diskontiranje, niso negativne. Pri premiku obrestnih mer za 200 bazičnih točk navzdol z upoštevanjem, da obrestne mere za diskontiranje niso negativne, bi se ekonomska vrednost kapitala zmanjšala za 3.064 tisoč evrov, pri premiku za 50 bazičnih točk navzdol pa bi se ekonomska vrednost kapitala zmanjšala za 3.962 tisoč evrov. Ob povečanju tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk bi se po podatkih konec leta 2018 neto obrestni prihodki v obdobju enega leta zmanjšali za 5.150 tisoč evrov, kar je posledica obrestnih odhodkov iz naslova neosrednjih vlog brez zapadlosti, za katere se predpostavlja takojšnja zapadlost. Ob zmanjšanju tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk bi se neto obrestni prihodki v obdobju enega leta zmanjšali za 10.227 tisoč evrov. Zmanjšanje neto obrestnih prihodkov tudi pri znižanju obrestnih mer je posledica predpostavke, da pri premiku obrestnih mer navzdol obrestna mera pri fizičnih in pravnih osebah ne more biti negativna.

Vpliv na neto obrestne prihodke

Vpliv na ekonomsko

vrednost kapitala

Vpliv na neto obrestne prihodke

Vpliv na ekonomsko

vrednost kapitala

+200 bazičnih točk (5.150) (8.158) (5.003) (7.177)+50 bazičnih točk (1.823) (2.009) (2.079) (1.697)–50 bazičnih točk (2.150) 2.006 (2.093) 1.638–200 bazičnih točk (10.227) 7.955 (9.890) 6.089

Stanje 31. december 2018 Stanje 31. december 2017




175

2.2.3.3. Obrestne mere po valutah Skupina spremlja obrestne mere po finančnih instrumentih. Povprečne obrestne mere so prikazane v naslednji preglednici. POVPREČNE OBRESTNE MERE PO VALUTAH ZA FINANČNE INSTRUMENTE

2.3. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, tržno likvidnostno tveganje in tveganje obremenitve sredstev. Tveganje zagotavljanja virov likvidnosti je tveganje, da skupina ne bo sposobna pravočasno izpolniti svojih dospelih obveznosti oziroma da je skupina zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih virov sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Tržno likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finančnih instrumentih) ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij ali drugih vzrokov. Tveganje obremenitve sredstev je tveganje, ki izhaja iz obremenitve sredstev skupine in pomeni povečanje tveganja zagotavljanja virov likvidnosti in tržnega likvidnostnega tveganja zaradi manjših možnosti zagotavljanja virov likvidnosti ter manjših možnosti odprodaje sredstev. Morebitno znižanje vrednosti obremenjenih sredstev zaradi tržnih dejavnikov in s tem povezane zahteve po dodatnem kritju pa to tveganje še povečuje. 2.3.1. Proces upravljanja likvidnostnega tveganja Strategija upravljanja likvidnostnega tveganja temelji na skrbnem in varnem poslovanju ter vključuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti (bilančnih in zunajbilančnih) ter uravnoteženo strategijo zadolževanja, tako da je skupina v vsakem trenutku sposobna pravočasno poravnati zapadle obveznosti.

2018 2017

EUR USD CHF EUR USD CHFFinančna sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah (0,32 %) 1,54 % 0,00 % (0,33 %) 0,00 % 0,00 %

2 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 3,21 % – – – – –

3 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 0,39 % 2,44 % – – – – Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1,03 % 2,51 % –

4 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 1,89 % 3,12 % 1,38 % 2,26 % 1,99 % 1,41 %– dolžniški vrednostni papirji 0,96 % 3,23 % – – – – – krediti bankam (0,23 %) 1,86 % – (0,12 %) 2,00 % – – krediti strankam, ki niso banke 2,34 % 4,83 % 1,38 % 2,29 % 1,82 % 1,41 %Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 4,53 % – –

Finančne obveznosti1 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0,12 % 0,08 % (0,05 %) 0,15 % 0,10 % (0,06 %)

– vloge bank in centralne banke (0,41 %) 0,81 % (1,01 %) (0,41 %) 0,42 % (1,01 %)– vloge strank, ki niso banke 0,08 % 0,03 % 0,01 % 0,10 % 0,03 % 0,01 %– krediti bank in centralne banke 0,71 % – – 0,73 % – – – dolžniški vrednostni papirji 5,95 % – – 5,95 % – – – druge f inančne obveznosti 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %




176

Skupina skrbi za zagotavljanje ustreznega obsega in strukture likvidnostnega blažilnika. Pri tem upošteva tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, tržno likvidnostno tveganje in tveganje obremenitve sredstev. Proces upravljanja likvidnostnega tveganja poteka v skladu s sprejetim okvirom nagnjenosti k tveganjem, ki vključuje strategijo, politike in nagnjenost k prevzemanju tveganj, limitni sistem in procese upravljanja tveganj. Skupina ugotavlja, ocenjuje in spremlja oziroma nadzoruje likvidnostno tveganje v skladu s sprejetim okvirom nagnjenosti k tveganjem. Proces upravljanja likvidnostnega tveganja vključuje postopke za obvladovanje likvidnostnega tveganja ob učinkovitem notranjem poročanju. Upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje: • celovito planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajemata dnevno financiranje z namenom zagotoviti izpolnjevanje

prevzetih obveznosti in obnavljanje virov ob njihovi zapadlosti, • planiranje in nadziranje denarnih tokov znotraj posameznega dneva, • vzdrževanje ustreznega obsega likvidnostnega blažilnika portfelja visoko likvidnih sredstev, ki se lahko hitro unovčijo, kot zaščito

pred nepredvidenimi gibanji denarnih tokov, • ocenjevanje tržnega likvidnostnega tveganja, • spremljanje in izračunavanje kazalnikov in indikatorjev likvidnosti glede na zahteve banke in regulatorne predpise, • spremljanje raznovrstnosti virov financiranja in profila zapadlih obveznosti, • izvajanje scenarijev upravljanja likvidnosti na podlagi normalnega teka poslovanja in izrednih likvidnostnih razmer (stresnih

scenarijev), • spremljanje likvidnostnega položaja celotnega bančnega sistema in narodnega gospodarstva, • sprejemanje ustrezne politike likvidnosti glede na dane razmere, • postavitev ustreznega razmerja med stroški, koristmi in tveganji pri zagotavljanju likvidnosti. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja likvidnostnega tveganja velja, da za ustreznost strategije in politik ter limitnega sistema s področja upravljanja likvidnostnega tveganja skrbi odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, izvajanje politike spremljata in nadzirata odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke in likvidnostna komisija, za upravljanje likvidnostnega tveganja sta odgovorna služba za upravljanje z bilanco in sektor zakladništva, za operativno izvajanje politik in usmeritev skrbijo področje finančnih trgov in druga poslovna področja. V skladu s potrebami notranjega poročanja se meritve in projekcije denarnih tokov izvajajo za naslednji dan, teden in mesec, saj so to ključna obdobja za upravljanje operativne likvidnosti. Prav tako se redno izvajajo meritve likvidnosti za daljša časovna obdobja z namenom nadzirati likvidnostno izpostavljenost v teh časovnih obdobjih in obvladovati izjemne likvidnostne razmere. Izhodišče pri teh projekcijah so pogodbeno določene zapadlosti finančnih obveznosti, pričakovani datumi izterjave finančnih sredstev, pričakovana predčasna vračila kreditov in ocena pričakovanih gibanj nestabilnih virov sredstev. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju dnevno spremlja in nadzoruje likvidnostna komisija, mesečno pa odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke. Nadzorni svet najmanj četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi likvidnostno tveganje. 2.3.1.1. Merjenje likvidnostnega tveganja Postopki merjenja likvidnostnega tveganja vključujejo kvalitativne in kvantitativne ocene za merjenje tveganja. Skupina ima razvite lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti, ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v določenih časovnih obdobjih. Skupina spremlja primernost likvidnih sredstev in njihovo razpoložljivost. Pri oceni likvidnosti upošteva predvsem zmožnost, da na podlagi teh sredstev pridobi likvidnost v kratkem času. Skupina spremlja tudi porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti, za kar ima tudi izdelano lastno metodologijo, ki zajema vse pomembne postavke sredstev in obveznosti, zunajbilančne postavke ter vse stroške v zvezi z likvidnostjo. Skupina navedeno metodologijo redno nadgrajuje. Skupina prav tako redno nadgrajuje metodologijo za oceno pričakovanih denarnih tokov. Za oceno odstopanj pričakovanih denarnih tokov od pogodbenih se uporabljajo predpostavke, ki temeljijo na zgodovinskih podatkih in modelskih ocenah. Skupina redno preverja ustreznost in pravilnost uporabljenih predpostavk. Skupina izvaja tudi notranji proces ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP). Osnovni namen izvajanja procesa ILAAP je, poleg ovrednotenja in izboljševanja samega procesa, zagotoviti, da skupina razpolaga z zadostno kratkoročno in srednjeročno likvidnostjo, tako v normalnih kot v stresnih pogojih poslovanja. Proces ILAAP zajema oceno likvidnostnih zahtev in oceno razpoložljive likvidnosti, pri čemer skupina redno preverja svojo likvidnostno ustreznost, tako v okviru rednega poslovanja kot v




177

okviru plana poslovanja v prihodnjem planskem obdobju. Preverjanje likvidnostne ustreznosti dodatno vključuje tudi stresno testiranje, in sicer v vnaprej opredeljenih stresnih razmerah na različnih stopnjah težavnosti. 2.3.1.2. Orodja za zmanjševanje likvidnostnega tveganja Za varovanje oziroma zmanjševanje likvidnostnega tveganja se izvaja skrbno upravljanje s sredstvi in njihovimi viri, kar je temelj varnega poslovanja skupine, pri čemer se zasledujejo naslednji cilji: • sposobnost izpolnjevanja vseh obveznosti, povezanih z bilančnimi in zunajbilančnimi likvidnostnimi odlivi na kratek rok, • minimiziranje stroškov vzdrževanja likvidnosti, • predvidevanje nastanka izrednih likvidnostnih razmer ter izvajanje sprejetega načrta ukrepov za ponovno vzpostavitev ustrezne

likvidnosti v primeru njihovega nastanka. Skupina za zmanjševanje likvidnostnega tveganja uporablja limitni sistem, ki zajema izpolnjevanje regulatorno predpisanih zahtev in interno določenih limitov ter spremljanje ciljnih strukturnih kazalnikov likvidnosti. Za varovanje pred likvidnostnim tveganjem se uporablja metodologija za ugotavljanje in merjenje likvidnostnega tveganja, pripravljen pa je tudi Načrt ukrepov za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnosti. Skupina se varuje pred likvidnostnim tveganjem tako, da skrbno in učinkovito upravlja z likvidnostnim blažilnikom in skrbi za ustrezne vire financiranja. Pri tem skrbi za čim večjo raznovrstnost svojih virov financiranja. Skupina ustrezno obravnava likvidnostno tveganje tudi v okviru Načrta sanacije. Za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem in njegovo zmanjševanje skupina redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo. 2.3.1.3. Scenarij upravljanja likvidnosti v izrednih razmerah Skupina pripravlja različne scenarije izrednih likvidnostnih razmer, katerih cilj je prepoznati potencialne slabosti in občutljivost svojega likvidnostnega položaja. Scenariji predpostavljajo poslabšanje likvidnostnih razmer zaradi poslabšanja finančnega položaja skupine ter zmanjšanja ugleda v domačem in tujem okolju. Poleg tega skupina izdeluje scenarije, ki predpostavljajo izredne likvidnostne razmere na domačih in tujih finančnih trgih, padec zaupanja v bančni sistem in padanje gospodarske aktivnosti. Skupina izvaja različne scenarije upravljanja likvidnosti, vključno z uporabo načinov za zmanjševanje likvidnostnega tveganja, in na njihovi podlagi preverja predpostavke, na katerih temeljijo odločitve v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti skupine. Na podlagi teh scenarijev skupina določi primeren način zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob upoštevanju: • osnovnega scenarija: scenarij, katerega predpostavke odražajo nadaljevanje trenutne smeri in pogojev poslovanja skupine, ki

vplivajo na likvidnost skupine ob upoštevanju normalnega teka poslovanja; • stresnih scenarijev: scenariji izrednih likvidnostnih razmer, ki so malo verjetne, a možne in predstavljajo scenarij upravljanja z

likvidnostjo, katerih predpostavke vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost skupine v smeri poslabšanja.

Scenariji izrednih likvidnostnih razmer se delijo v tri glavne skupine: • scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju, ali idiosinkratičen scenarij, • tržni scenarij je povezan s pomembnim makroekonomskim dogodkom, z nenadno spremembo tveganja v finančnem sistemu

oziroma s simultanim zaostrovanjem razmer na več trgih hkrati, • kombiniran scenarij, ki temelji na podlagi kombinacije obeh scenarijev iz predhodnih dveh alinej. Scenariji izrednih likvidnostnih razmer se izvedejo za dve stopnji težavnosti, pri čemer se intenzivnost izrednih likvidnostnih razmer skozi čas spreminja. Skupina redno preverja ustreznost in pravilnost predpostavk, na katerih temeljijo scenariji. V letu 2018 je skupina nadgradila opredelitev predpostavk in metodologijo izvajanja scenarijev izrednih likvidnostnih razmer. Na področju razvoja ekonometričnih modelov je prenovila modele koriščenja posameznih zunajbilančnih postavk ter razvila model predplačil kreditov, kjer ločuje med likvidnostnimi in obrestnimi predplačili. Izvedla je tudi rekalibracijo nagnjenosti k prevzemanju tveganj in sistema limitov za področje likvidnosti ter kritičnih vrednosti za načrt sanacije in načrt za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnosti ter jih medsebojno uskladila. Na podlagi rezultatov stresnih scenarijev za likvidnostno tveganje skupina določi sestavo in potreben obseg likvidnostnega blažilnika.




178

2.3.1.4. Načrt ukrepov za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnosti Za varovanje pred likvidnostnim tveganjem ima skupina vzpostavljene postopke za omejevanje nastanka kriznih razmer, zaradi katerih ne bi zmogla nemoteno in pravočasno zagotavljati sredstev za poravnavanje svojih zapadlih obveznosti. Zgodnje ugotavljanje morebitnih kriznih razmer se izvaja ob rednem dnevnem spremljanju likvidnostne pozicije skupine. Načrt ukrepov za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnosti je zbir postopkov za zgodnje ugotavljanje likvidnostnih primanjkljajev na podlagi spremljanja kazalnikov likvidnosti in drugih indikatorjev, s katerimi skupina pravočasno zazna morebitne likvidnostne težave, ter popis razmer, ki se upoštevajo za primere likvidnostnih primanjkljajev, in sicer s ciljem ponovne vzpostavitve normalnega likvidnostnega položaja skupine. 2.3.2. Količniki likvidnosti in strukturni kazalniki likvidnosti Količniki likvidnosti opredeljujejo razmerje med finančnimi terjatvami in finančnimi obveznostmi po preostali zapadlosti. V ta namen se izračunavajo oziroma spremljajo naslednji količniki: • količnik likvidnostnega kritja (LCR), katerega namen je zagotavljanje likvidnosti na kratek rok z določitvijo potrebnega obsega

visoko likvidnih sredstev za poravnavo obveznosti v času izrednih likvidnostnih razmer, • količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR), katerega namen je zagotavljanje srednjeročnega in dolgoročnega stabilnega

financiranja za poslovanje bank z določitvijo ustrezne strukture sredstev in virov sredstev glede na ročnost, • količnik likvidnosti s preostalo zapadlostjo terjatev in obveznosti do 30 dni (KL1) in količnik likvidnosti s preostalo zapadlostjo

terjatev in obveznosti do 180 dni (KL2). Skupina izračunava količnik LCR mesečno in količnik NSFR četrtletno po stanju na zadnji dan meseca, količnika KL1 in KL2 pa na dnevni ravni. Konec leta 2018 so bili vsi količniki na visokih ravneh in nad limiti. Skupina meri likvidnostno tveganje tudi s kazalnikom obdobja preživetja, s katerim se meri število dni, ki jih lahko preživi v izrednih likvidnostnih razmerah. Višina kazalnika znatno presega opredeljeno nagnjenost skupine k prevzemanju tveganj, ki za obdobje preživetja znaša tri mesece. KOLIČNIKI LIKVIDNOSTI

Likvidnostne razmere je skupina nadzorovala tudi z rednim izračunavanjem strukturnih kazalnikov likvidnosti. Naložbe v denarna sredstva, proste rezerve centralne banke, terjatve do bank, vrednostni papirji in krediti, primerni za zavarovanje terjatev Evrosistema, predstavljajo likvidnostni blažilnik skupine. STRUKTURNI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI (v %)

Povprečje 2018

Stanje 31. december

2018Povprečje

2017

Stanje 31. december

2017

Količnik likvidnostnega kritja (LCR) 4,14 4,30 4,92 4,43Količnik neto stabilnih virov f inanciranja (NSFR) 1,69 1,74 1,57 1,56Količnik likvidnosti prvega razreda (zapadlosti do 30 dni) 1,48 1,47 1,57 1,56

Povprečje 2018

Stanje 31. december

2018Povprečje

2017

Stanje 31. december

2017

Likvidnostni blažilnik/bilančna vsota 43,5 43,8 43,6 42,4

Likvidnostni blažilnik/kratkoročni depoziti nebančnega sektorja 256,3 252,7 266,2 256,6

Krediti nebančnemu sektorju/depoziti nebančnega sektorja 67,2 66,5 65,4 68,6




179

2.3.3. Pristop k financiranju Skupina skrbi za ustrezen obseg in razpršenost virov financiranja po valutah, kreditodajalcih/upnikih, vrstah bančnih produktov in ročnosti. 2.3.4. Denarni tokovi iz naslova obveznosti za neizvedene finančne instrumente po pogodbeni zapadlosti Preglednica v nadaljevanju prikazuje denarne tokove neizvedenih finančnih obveznosti glede na preostalo pogodbeno določeno zapadlost na dan izkaza finančnega položaja. Izkazane bilančne postavke, razkrite v preglednici zapadlosti, predstavljajo nediskontirane denarne tokove s prihodnjimi plačili. Zunajbilančne postavke so razporejene v najzgodnejši časovni razred, v katerem so lahko prevzete nepreklicne obveznosti črpane (skladno z zahtevo MSRP-7 B11C(b)) oziroma v katerem so finančne garancije lahko unovčene (skladno z zahtevo MSRP-7 B11C(c)). Denarni tokovi v tujih valutah so preračunani v evro z uporabo spot tečajev na dan izkaza finančnega položaja. DENARNI TOKOVI IZ NASLOVA OBVEZNOSTI ZA NEIZVEDENE FINANČNE INSTRUMENTE PO POGODBENI ZAPADLOSTI

Večino likvidnostnih rezerv, ki jih je imela skupina v letu 2018 za poravnavo bilančnih obveznosti in za kritje zunajbilančnih obveznosti, so predstavljali dolžniški vrednostni papirji, po obsegu drugo najpomembnejšo postavko pa so predstavljala denarna sredstva. Skupina nima zunajbilančnih obveznosti, ki bi presegale pogodbeno določene obveznosti.

Do 1 meseca

Nad 1 do 3

mesece

Nad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajFinančne obveznosti

1 Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2.282 – – – – 2.282

2 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.512.954 75.196 320.964 158.563 37.283 3.104.960– vloge bank in centralne banke 16.334 – – – – 16.334– vloge strank, ki niso banke 2.474.069 72.219 308.965 86.952 2.911 2.945.115– krediti bank in centralne banke 894 2.978 11.823 56.922 34.373 106.990– krediti strank, ki niso banke – – 5 – – 5– dolžniški vrednostni papirji – – 170 14.689 – 14.859– druge f inančne obveznosti 21.656 – – – – 21.656Skupaj finančne obveznosti 2.515.235 75.196 320.964 158.563 37.283 3.107.241

Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije 479.653 – – – – 479.653


Do 1 meseca

Nad 1 do 3

mesece

Nad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let Skupaj

Finančne obveznosti1 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.359.148 109.108 317.391 189.459 33.867 3.008.973

– vloge bank in centralne banke 23.741 502 – – – 24.243– vloge strank, ki niso banke 2.307.894 103.826 306.862 133.537 3.425 2.855.544– krediti bank in centralne banke 860 4.770 10.388 43.034 29.959 89.011– krediti strank, ki niso banke – – – – 483 482– dolžniški vrednostni papirji – – 141 12.880 – 13.021– druge f inančne obveznosti 26.654 10 – 8 – 26.672Skupaj finančne obveznosti 2.359.149 109.108 317.391 189.459 33.867 3.008.973

Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije 414.695 – – – – 414.695





180

2.3.5. Denarni tokovi finančnih instrumentov po pričakovani zapadlosti Preglednica v nadaljevanju prikazuje denarne tokove bilančnih in zunajbilančnih postavk po pričakovani zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja z upoštevanimi prihodnjimi obrestmi. Pričakovani denarni tokovi bilančnih postavk pri posamično ocenjenih kreditih večjih zneskov namesto pogodbenih tokov upoštevajo pričakovane tokove. Vloge na vpogled in varčevalni računi so razporejeni v posamezne časovne žepke po interni metodologiji. Na podlagi večletne časovne vrste se s pomočjo statističnih metod razdelijo na stabilne in nestabilne vire. Stabilni viri sredstev se razdelijo v časovne žepke daljših ročnosti. Pričakovani denarni tokovi zunajbilančnih postavk so ocenjeni po interni metodologiji, ki temelji na zgodovinskih podatkih. Skupina izvaja ukrepe za vzdrževanje ustrezne likvidnostne pozicije, med drugim z vzdrževanjem ustreznega obsega in kakovosti likvidnostnega blažilnika, z aktivnostmi za pridobivanje virov sredstev daljših ročnosti, s prilagajanjem ročnosti aktivnih in pasivnih postavk ter s tekočim prilagajanjem obrestne politike.




181

DENARNI TOKOVI FINANČNIH INSTRUMENTOV PO PRIČAKOVANI ZAPADLOSTI

Do 1 meseca

Nad 1 do 3

mesece

Nad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajFinančna sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 476.480 – – 61.800 – 538.281

2 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 442 9 139 1.852 1.396 3.8373 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 53 322 2.037 33.029 132 35.573

4 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.467 40.607 11.358 80.156 29.902 163.489

5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 147.777 167.985 406.057 1.645.466 820.906 3.188.191– dolžniški vrednostni papirji 16.288 100.268 83.812 601.950 170.742 973.059– krediti bankam 19.699 (2) 1.119 9.447 511 30.774– krediti strankam, ki niso banke 99.256 67.720 321.127 1.034.069 649.653 2.171.824– druga f inančna sredstva 12.534 – – – – 12.534Skupaj finančna sredstva 626.219 208.923 419.591 1.822.303 852.336 3.929.371

Finančne obveznosti1 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 427 45 125 1.616 827 3.0412 Finančne obveznosti, določene za merjenje po

pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2.282 – – – – 2.2823 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 244.592 117.787 491.749 1.070.878 1.179.955 3.104.960

– vloge bank in centralne banke 16.334 – – – – 16.334– vloge strank, ki niso banke 206.841 114.790 479.664 998.809 1.145.010 2.945.115– krediti bank in centralne banke 894 2.978 11.823 56.922 34.373 106.990– krediti strank, ki niso banke – – 5 – – 5– dolžniški vrednostni papirji – – 170 14.689 – 14.859– druge f inančne obveznosti 20.522 19 86 458 572 21.656

4 Kapital – – – – 583.407 583.407Skupaj finančne obveznosti 247.300 117.832 491.874 1.072.494 1.764.189 3.693.689

Neto likvidnostna vrzel 378.919 91.090 (72.283) 749.809 (911.853) 235.682

Zunajbilančne obveznosti 65.312 15.607 40.105 – – 121.024





182

DENARNI TOKOVI FINANČNIH INSTRUMENTOV PO PRIČAKOVANI ZAPADLOSTI

2.3.6. Denarni tokovi izvedenih finančnih instrumentov 2.3.6.1. Izvedeni finančni instrumenti z neto poravnavo Med izvedenimi finančnimi instrumenti skupine, ki se pobotajo na neto osnovi, so: • devizni izvedeni finančni instrumenti: valutne opcije OTC (angl. currency options), • izvedeni obrestni finančni instrumenti: obrestne zamenjave (angl. interest rate swaps) in obrestne opcije (angl. interes rate

options). Preglednica v nadaljevanju prikazuje denarne tokove izvedenih finančnih instrumentov z negativno pošteno vrednostjo, ki se poravnavajo na neto osnovi. Tokovi so razporejeni v skupine po ročnosti na podlagi preostale, pogodbeno določene zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja. V preglednici izkazane postavke predstavljajo pogodbeno določene nediskontirane denarne tokove.

Do 1 meseca

Nad 1 do 3

mesece

Nad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let Skupaj

Finančna sredstva

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 378.721 – – 33.447 – 412.168

2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 145 152 78 2.321 351 3.0473 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida – – – – – – 4 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 25.604 42.147 93.849 719.023 212.747 1.093.3705 Krediti 173.000 69.566 315.940 1.075.496 645.983 2.279.985

– krediti bankam 48.242 3.265 1.131 10.897 517 64.052– krediti strankam, ki niso banke 101.097 66.301 314.809 1.064.598 645.466 2.192.271– druga f inančna sredstva 23.661 – – – – 23.661

6 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 219 5.419 – 10.875 – 16.513Skupaj finančna sredstva 577.689 117.284 409.867 1.841.162 859.081 3.805.083

Finančne obveznosti1 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 150 149 72 2.065 56 2.4922 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 550.241 146.055 456.622 924.322 949.173 3.026.413

– vloge bank in centralne banke 23.741 502 – – – 24.243– vloge strank, ki niso banke 499.536 140.530 445.515 864.064 916.912 2.866.557– krediti bank in centralne banke 902 5.000 10.889 45.107 31.403 93.300– krediti strank, ki niso banke – – – – 483 483– dolžniški vrednostni papirji – – 162 14.843 – 15.005– druge f inančne obveznosti 26.062 22 56 309 375 26.825

3 Kapital – – – – 580.283 580.283Skupaj finančne obveznosti 550.391 146.204 456.694 926.387 1.529.511 3.609.187

Neto likvidnostna vrzel 27.298 (28.920) (46.827) 914.775 (670.430) 195.896

Zunajbilančne obveznosti 44.985 15.641 46.980 – – 107.606





183

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Z NEGATIVNO POŠTENO VREDNOSTJO Z NETO PORAVNAVO

2.3.6.2. Izvedeni finančni instrumenti z bruto poravnavo Med izvedene finančne instrumente skupine, ki se pobotajo na bruto osnovi, se uvrščajo izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto, in sicer: • valutni terminski posli (angl. currency forwards), • valutne zamenjave (angl. currency swap).

Preglednica v nadaljevanju kaže analizo izvedenih finančnih instrumentov skupine z negativno pošteno vrednostjo, ki se poravnavajo na bruto osnovi. Tokovi so razvrščeni v smiselne skupine po ročnosti na podlagi preostale pogodbeno določene zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja. V preglednici izkazane postavke predstavljajo pogodbeno določene nediskontirane denarne tokove. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Z NEGATIVNO POŠTENO VREDNOSTJO Z BRUTO PORAVNAVO

Stanje 31. december 2018Do 1

mesecaNad 1 do 3

meseceNad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajIzvedeni f inančni instrumenti, namenjeni trgovanju– izvedeni f inančni instrumenti na tujo valuto – – – – – – – izvedeni f inančni instrumenti na obrestno mero (11) (320) (166) (368) (11) (876)Skupaj (11) (320) (166) (368) (11) (876)


mesecaNad 1 do 3

meseceNad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajIzvedeni f inančni instrumenti, namenjeni trgovanju– izvedeni f inančni instrumenti na tujo valuto – – – – – – – izvedeni f inančni instrumenti na obrestno mero (14) (323) (84) (164) – (585)Skupaj (14) (323) (84) (164) – (585)


mesecaNad 1 do 3

meseceNad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajIzvedeni f inančni instrumenti, namenjeni trgovanju– izvedeni f inančni instrumenti na tujo valuto – pritoki 10.828 2.095 23.495 682 – 37.100 – odtoki 11.277 2.091 23.770 716 – 37.854Skupaj pritoki 10.828 2.095 23.495 682 – 37.100Skupaj odtoki 11.277 2.091 23.770 716 – 37.854


mesecaNad 1 do 3

meseceNad 3 do 12

mesecevNad

1 do 5 let Nad 5 let SkupajIzvedeni f inančni instrumenti, namenjeni trgovanju– izvedeni f inančni instrumenti na tujo valuto – pritoki 23.545 5.063 4.554 – – 33.162 – odtoki 23.667 5.206 4.603 – – 33.476Skupaj pritoki 23.545 5.063 4.554 – – 33.162Skupaj odtoki 23.667 5.206 4.603 – – 33.476




184

2.3.7. Potencialne zunajbilančne obveznosti Postavke, ki se nanašajo na potencialne obveznosti, so izkazane zunajbilančno. Dogodki, ki bi povzročili zahtevo za prevzem teh potencialnih obveznosti, se še niso zgodili, torej te potencialne obveznosti še niso zapadle. Obveznosti, za katere so se zgodili dogodki, katerih posledica je bila zahteva za prevzem teh obveznosti, so izkazane v izkazu finančnega položaja. a) Prevzete nepreklicne obveznosti V preglednici v nadaljevanju so povzete pogodbeno določene vrednosti prevzetih nepreklicnih obveznosti (limiti in kreditne linije, odobreni nečrpani krediti in revolving krediti), ki skupino obvezujejo h kreditiranju komitentov. b) Garancije in drugi finančni aranžmaji Preglednica v nadaljevanju vključuje tudi garancije in druge finančne aranžmaje, razvrščene po pogodbeno določenih datumih zapadlosti. POTENCIALNE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI

(pojasnilo 39)

Potencialne zunajbilančne obveznosti so zmanjšane za rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti ter za druge rezervacije. Potencialne zunajbilančne obveznosti so izkazane po nominalni vrednosti, izjema so le izvedeni finančni instrumenti, ki so izkazani po tržni vrednosti. Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke (kreditna nadomestitvena vrednost) je ob koncu leta 2018 znašala 8.940 tisoč evrov (ob koncu leta 2017: 4.386 tisoč evrov). Kreditna nadomestitvena vrednost je vsota tržne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov (trenutne izpostavljenosti) in potencialne izpostavljenosti.

Stanje 31. december 2018 Do 1 leta Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj

Prevzete nepreklicne obveznosti 320.559 17.861 92.822 431.242Garancije in drugi f inančni aranžmaji 167.552 69.337 20.618 257.507– f inančne garancije 28.137 18.440 1.834 48.411– storitvene garancije 137.658 48.670 17.453 203.781– izvedeni f inančni instrumenti 586 1.852 1.172 3.610– drugo 1.171 375 159 1.705Skupaj 488.111 87.198 113.440 688.749

Stanje 31. december 2017 Do 1 leta Nad 1 do 5 let Nad 5 let SkupajPrevzete nepreklicne obveznosti 272.060 37.274 56.704 366.038Garancije in drugi f inančni aranžmaji 155.159 65.415 18.779 239.353– f inančne garancije 20.911 13.073 1.868 35.852– storitvene garancije 133.612 50.021 16.777 200.410– izvedeni f inančni instrumenti 360 2.321 134 2.815– drugo 276 – – 276Skupaj 427.219 102.689 75.483 605.391




185

2.4. Upravljanje s kapitalom Upravljanje s kapitalom obsega spremljanje gibanja višine kapitala, kapitalskih količnikov, dajanje usmeritev za zagotavljanje načrtovanih kapitalskih količnikov ter spremljanje izvajanja ukrepov za zagotavljanje najmanj zakonsko predpisanih in s sprejeto poslovno politiko skupine načrtovanih kapitalskih količnikov. Organi vodenja in nadzora spremljajo in redno ocenjujejo učinkovitost sistema upravljanja s kapitalom. Skupina izračunava kapital in kapitalsko ustreznost najmanj trimesečno. Kapital mora biti vedno najmanj enak seštevku izračunanih minimalnih kapitalskih zahtev iz 92. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, zahtev po vzdrževanju kapitalskih blažilnikov iz 128. člena Direktive 2013/36/EU in zahtev za zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala iz 97. člena Direktive 2013/36/EU. 2.4.1. Regulativni kapital in kapitalska ustreznost Regulativni kapital je izračunan na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z delom 2 Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri izračunu regulativnega kapitala skupine se smiselno upoštevajo določila glede sestavin, bonitetnih filtrov in odbitnih postavk v kapitalu. Za izračun kapitalske ustreznosti in kapitalskih zahtev skupine pa se smiselno uporabijo določila dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013. Regulativni kapital skupine tvorita temeljni kapital in dodatni kapital. Temeljni kapital skupine tvorita navadni lastniški temeljni kapital in dodatni temeljni kapital. Uredba (EU) št. 575/2013 predpisuje izpolnjevanje treh kapitalskih količnikov: • količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala najmanj v višini 4,5 odstotka, • količnik temeljnega kapitala najmanj v višini 6 odstotkov, • količnik skupnega kapitala najmanj v višini 8 odstotkov. Razkritja v zvezi s kapitalom so opredeljena v 437. členu Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatno pa zahteve razkritij opredeljujejo izvedbeni tehnični standardi, ki so bili objavljeni kot Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1423/2013. Preglednica v nadaljevanju prikazuje sestavine regulativnega kapitala in kapitalske količnike skupine.




186

REGULATIVNI KAPITAL IN KAPITALSKA USTREZNOST

Regulativni kapital skupine je konec leta 2018 znašal 489.785 tisoč evrov, kar je za 13.843 tisoč evrov manj kot ob koncu predhodnega leta. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem skupine je konec leta 2018 znašal 2.068.883 tisoč evrov, kar je za 18.343 tisoč evrov več kot ob koncu predhodnega leta. Količnik skupnega kapitala (oziroma kapitalska ustreznost) skupine je konec leta 2018 znašal 23,67 odstotka, kar je slabo odstotno točko manj kot ob koncu predhodnega leta. Regulativni kapital je bil v letu 2018 sestavljen zgolj iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala, zaradi česar so tudi vsi trije predpisani kapitalski količniki enaki. V povezavi s členom 492(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 mora kreditna institucija od 1. januarja 2015 dalje izpolnjevati ali presegati količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4,5 odstotka, količnik temeljnega kapitala v višini 6 odstotkov in količnik skupnega kapitala v višini 8 odstotkov. Na dan 31. december 2018 so znašali presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupine 396.686 tisoč evrov, presežek temeljnega kapitala 365.652 tisoč evrov in presežek skupnega kapitala 324.275 tisoč evrov. Nekonsolidirani količniki skupnega kapitala, temeljnega kapitala in navadnega lastniškega temeljnega kapitala so na dan 31. december 2018 znašali 23,62 odstotka. 2.4.1.1. Celovita uskladitev postavk kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi Razkritja informacij o uskladitvi postavk kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi so opredeljena v členu 437(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013. Razkritje sestavin kapitala, opredeljeno v členu 437(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013, določenih na drugačni osnovi kot v Uredbi (EU) št. 575/2013, ni relevantno, saj se kapital izračunava na podlagi določil Uredbe (EU) št. 575/2013.

Stanje 31. december 2018 2017Vplačani kapitalski instrumenti 151.000 151.000Vplačani presežek kapitala 282.459 282.459Zadržani dobiček - preteklih let 19.190 24.478Priznan dobiček ali izguba tekočega leta – – Akumuliran drug vseobsegajoči donos 3.332 33.283Druge rezerve 51.727 47.468Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih f iltrov (209) (1.096) (-) Druga neopredmetena sredstva (9.073) (7.427) (-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik (8.641) (7.055) (-) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom – (1.485) (-) Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala – (17.997) (-) Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala - drugo – – Navadni lastniški temeljni kapital (CET 1) 489.785 503.628Dodatni temeljni kapital – – Temeljni kapital (Tier 1) 489.785 503.628Dodatni kapital (Tier 2) – – Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti) 489.785 503.628

Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje 1.835.763 1.805.377Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za pozicijsko in valutno tveganje 590 518Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za operativno tveganje 230.369 244.228Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za prilagoditev kreditnega vrednotenja 2.160 417Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem poravnave/izročitve – – Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem 2.068.883 2.050.540

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 23,67 % 24,56 %Količnik temeljnega kapitala 23,67 % 24,56 %Količnik skupnega kapitala (kapitalska ustreznost) 23,67 % 24,56 %




187

V prvem stolpcu so prikazani zneski posameznih postavk izkaza finančnega položaja. V drugem stolpcu so prikazani zneski postavk regulativnega kapitala, ki so izračunane na podlagi določil Uredbe (EU) št. 575/2013. V tretjem stolpcu so prikazani sklici na posamezne postavke iz predloge za razkritje (preglednica v poglavju 2.4.1.3). USKLADITEV POSTAVK KAPITALA Z REVIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI IZKAZI

2.4.1.2. Opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala Razkritja informacij o glavnih značilnostih, določilih in pogojih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala so opredeljena v členu 437(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013.


Postavke izkaza finančnega

položaja Skupine Abanka

Postavke regulativnega

kapitala

Sklic na predlogo za razkritje o

kapitalu

Neopredmetena sredstva 9.074 (9.073) 8Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 10.225 (8.641)– terjatve za davek – – – odložene terjatve za davek 10.225 (8.641) – odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik 8.641 (8.641) 10 – odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik 1.584 – Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih f iltrov – (209) 7

Osnovni kapital 151.000 151.000 1– kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital 151.000 151.000 1Kapitalske rezerve 282.459 282.459 1Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 3.332 3.332 3Rezerve iz dobička 58.401 51.727 3Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom) 88.215 19.190– zadržani dobiček 29.307 19.190 3– čisti dobiček poslovnega leta 58.908 – Skupaj kapital 583.407 489.785

ObveznostiKapital

Sredstva




188

PREDLOGA ZA GLAVNE ZNAČILNOSTI KAPITALSKIH INSTRUMENTOV

Opomba: Oznaka »n.r.« pomeni, da vprašanje ni relevantno.

1 Izdajatelj Abanka d.d. 2 Edinstvena oznaka ISIN SI0021116510 3 Zakonodaja, ki ureja dokument Zakon o gospodarskih družbah

Regulativna obravnava Uredba 575/2013 4 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamični/(sub)konsolidirani podlagi/na posamični in

na (sub)konsolidirani podlagi na posamični in na (sub)konsolidirani

podlagi 7 Vrsta instrumenta navadni lastniški temeljni kapital 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 781 milijonov evrov 9 Nominalni znesek instrumenta n.r. - kosovne delnice 9a Cena izdaje 348 milijonov evrov

(december 2013 Abanka Vipa d.d.), 243 milijonov evrov (oktober 2014 Abanka Vipa d.d.), 190 milijonov evrov (december

2014 Banka Celje) 9b Cena odkupa 348 milijonov evrov

(december 2013), 243 milijonov evrov (oktober 2014), 190 milijonov evrov

(december 2014) 10 Računovodska razvrstitev lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 19. december 2013

(15 milijonov delnic), 21. oktober 2014 (100 tisoč delnic), 16. december 2014

(5 milijonov delnic) 12 Stalni ali z določenim rokom zapadlosti stalni 13 Prvotni datum zapadlosti ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve ne 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek "n.r." 16 Naknadni datumi odpoklica, če so potrebni "n.r."

Kuponske obrestne mere/dividende "n.r." 17 Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska obrestna mera "n.r." 18 Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks "n.r." 19 Obstoj možnosti neizplačila donosov ne 20a Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na časovno

razporeditev) obvezni 20b Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na znesek) obvezni 21 Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup "n.r." 22 Nekumulativni ali kumulativni "n.r." 23 Konvertibilni ali nekonvertibilni "n.r." 24 Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki konverzije "n.r." 25 Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno "n.r." 26 Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije "n.r." 27 Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali izbirna "n.r." 28 Če so konvertibilni, navedite vrsto instrumenta, v katerega se konvertirajo "n.r." 29 Če so konvertibilni, navedite izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo "n.r." 30 Značilnosti odpisa "n.r." 31 V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki "n.r." 32 V primeru odpisa, ali se odpišejo v celoti ali delno "n.r." 33 V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen "n.r." 34 V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za zvišanje vrednosti "n.r." 35 Položaj v hierarhiji podrejenosti pri likvidaciji vsem drugim terjatvam 36 Neskladne preoblikovane značilnosti ne37 Če neskladne značilnosti obstajajo, jih navedite "n.r."




189

2.4.1.3. Razkritje narave in zneskov posebnih postavk kapitala Razkritja podatkov o kapitalu so opredeljena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1423/2013 (priloga IV). Razkritja informacij o naravi in zneskih posebnih postavk kapitala ter omejitvah, ki veljajo za instrumente, bonitetne filtre in odbitke, ki se uporabijo za izračun kapitala, so opredeljena v členu 437(1)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013. PREDLOGA ZA RAZKRITJE O KAPITALU

Znesek na datum razkritja

31. december 2018

Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013

1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala 433.459 26(1), 27, 28, 29od tega: vrsta instrumenta 1 26(3), seznam EBAod tega: vrsta instrumenta 2 26(3), seznam EBAod tega: vrsta instrumenta 3 26(3), seznam EBA

2 Zadržani dobiček 19.190 26(1)(c)3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos (in druge rezerve) 55.059 26(1)3a Rezervacije za splošna bančna tveganja 26(1)(f)4 Znesek kvalif iciranih postavk iz člena 484(3) in z njim povezan vplačani presežek

kapitala, za katerega velja postopna odprava iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala 486(2)

5 Manjšinski deleži (dovoljeni znesek v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) 84, 479, 480

5a Neodvisno pregledan dobiček med letom, zmanjšan za kakršne koli predvidljive obremenitve ali dividende 26(2)

6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami 507.708

7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) (209) 34, 1058 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni

znesek) (9.073) 36(1)(b), 37, 472(4)10 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, razen tistih, ki izhajajo

iz začasnih razlik (zmanjšane za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek) (8.641) 36(1)(c), 38, 472(5)

11 Presežki iz prevrednotenja, povezani z dobički ali izgubami pri varovanju denarnih tokov33(a)

12 Negativni zneski, ki so rezultat izračuna zneskov pričakovane izgube 36(1)(d), 40, 159, 472(6)13 Vsako povečanje lastniškega temeljnega kapitala, ki izhaja iz listinjenih sredstev

(negativni znesek) 32(1)14 Dobički ali izgube, nastali na podlagi vrednotenja obveznosti po pošteni vrednosti, ki so

posledica sprememb v boniteti 33(b)15 Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami (negativni znesek) 36(1)(e), 41, 472(7)

Predloga za razkritje o kapitaluNavadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve

Navadni lastniški temeljni kapital: regulativne prilagoditve




190


31. december 2018


16 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(f), 42, 472(8)

17 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov f inančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 36(1)(g), 44, 472(9)

18 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov f inančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)

36(1)(h), 43, 45, 46, 49(2) in (3), 79, 472(10)

19 Neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov f inančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek)

36(1)(i), 43, 45, 47, 48(1)(b), 49(1) do (3), 79,

470, 472(11)20a Znesek izpostavljenosti naslednjih postavk, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja

1250 %, kadar institucija izbere alternativo odbitka 36(1)(k)20b od tega: kvalif icirani deleži izven f inančnega sektorja (negativni znesek) 36(1)(k)(i), 89 do 9120c od tega: pozicije v listinjenju (negativni znesek) 36(1)(k)(ii), 243(1)(b),

244(1)(b), 25820d od tega: proste izročitve (negativni znesek) 36(1)(k)(iii), 379(3)21 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek nad pragom 10 %,

zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek)

36(1)(c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5)

22 Znesek, ki presega prag 15 % (negativni znesek) 48(1)23 od tega: neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega

temeljnega kapitala subjektov f inančnega sektorja, kadar ima institucija pomembno naložbo v teh subjektih

36(1)(i), 48(1)(b), 470, 472(11)

25 od tega: odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik 36(1)(c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5)

25a Izgube tekočega poslovnega leta (negativni znesek) 36(1)(a), 472(3)25b Predvidljive davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega

temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(l)27 Kvalif icirani odbitki dodatnega temeljnega kapitala, ki presegajo dodatni temeljni kapital

institucije (negativni znesek) 36(1)(j)28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (17.923) 29 Navadni lastniški temeljni kapital 489.78544 Dodatni temeljni kapital45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital +

dodatni temeljni kapital) 489.78558 Dodatni kapital59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 489.78560 Skupna tveganju prilagojena sredstva 2.068.883

Predloga za razkritje o kapitalu




191

Opomba: Druge postavke v preglednico niso zajete, ker jih skupina nima. Skupina tako nima instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, regulatornih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega kapitala, regulatornih prilagoditev dodatnega kapitala, omejitev za vključitev rezervacij v dodatni kapital in kapitalskih instrumentov, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave.


31. december 2018


61 Navadni lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 23,67 % 92(2)(a), 46562 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 23,67 % 92(2)(b), 46563 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 23,67 % 92(2)(c)64 Zahteva po posamezni instituciji lastnemu blažilniku (zalhteva po navadnem lastniškem

temeljnem kapitalu v skladu s členom 92(1) (a), skupaj z zahtevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticikličnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije (blažilnik za DSPI ali GSPI), ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 1,89 %

128, 129 in 130 (direktiva o kapitalskih zahtevah)

65 od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku 1,88 %66 od tega: zahteva po proticikličnem blažilniku 0,02 %67 od tega: zahteva po blažilniku sistemskih tveganj67a od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu:

GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI)131 (direktiva o kapitalskih

zahtevah)68 Navaden lastniški temeljni kapital, ki lahko izpolnjuje zahteve po blažilnikih (kot odstotni

delež zneska izpostavljenosti tveganju) 23,67 %128 (direktiva o kapitalskih

zahtevah)

72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov f inančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 13.165

36(1)(h), 45, 46, 472(10), 56(c), 59, 60, 475(4), 66(c), 69, 70, 477(4)

73 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov f inančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije)

36(1)(i), 45, 48, 470, 472(11)

75 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) 1.584

36(1)(c), 38, 48, 470, 472(5)

Kapitalski količniki in blažilniki

Zneski pod pragom za odbitek (pred tehtanjem tveganja)

Predloga za razkritje o kapitalu




192

2.4.2. Kapitalske zahteve Razkritja v zvezi s kapitalskimi zahtevami so opredeljena v členu 438 Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatno pa zahteve razkritij opredeljuje poglavje 4.6 Smernic o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013. Preglednica EU OV1 v nadaljevanju prikazuje pregled zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje skupina izračunava po standardiziranem pristopu. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za tržno tveganje se izračuna tako, da se kapitalska zahteva za tržno tveganje pomnoži z 12,5. Skupina za izračun kapitalske zahteve za tržno tveganje uporablja standardizirani pristop. V okviru tega izračunava kapitalsko zahtevo za pozicijsko in valutno tveganje. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za operativno tveganje se izračuna tako, da se kapitalska zahteva za operativno tveganje pomnoži z 12,5. Skupina za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja enostavni pristop. V skladu z enostavnim pristopom se kapitalska zahteva za operativno tveganje izračuna kot 15 odstotkov triletnega povprečja vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za prilagoditev kreditnega vrednotenja se izračuna tako, da se kapitalska zahteva za prilagoditev kreditnega vrednotenja pomnoži z 12,5. Skupina za izračun kapitalske zahteve za prilagoditev kreditnega vrednotenja uporablja standardizirano metodo. Kapitalska zahteva za prilagoditev kreditnega vrednotenja pomeni prilagoditev portfelja poslov z nasprotno stranko za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), na vrednotenje po srednji tržni vrednosti. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem poravnave se izračuna tako, da se kapitalska zahteva za tveganje poravnave pomnoži z 12,5. Kapitalska zahteva za tveganje poravnave se izračuna v primeru poslov, v katerih dolžniški instrumenti, lastniški instrumenti, tuje valute in blago po svojih datumih zapadlosti še niso poravnani in mora institucija izračunati razliko v ceni, ki je izpostavljena.




193

EU OV1 – PREGLED ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

V letu 2018 se je glede na predhodno leto znesek skupne izpostavljenosti tveganjem povečal za en odstotek oziroma za 18.343 tisoč evrov, znotraj tega pa sta se v absolutnem znesku najbolj spremenili kategorija izpostavljenosti za kreditno tveganje in kategorija izpostavljenosti za operativno tveganje. Ostale kategorije izpostavljenosti v letu 2018 glede na predhodno leto niso zabeležile bistvenih razlik. V letu 2018 je celoten znesek, ki se ne odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, predstavljal znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ker je nižji od 10 odstotkov postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V letu 2018 znesek naložb v kapitalske instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic ali zavarovalnega holdinga ne predstavlja pomembne naložbe.

Stanje 31. december 2018 2017 2018Minimalne kapitalske

zahteve1 Kreditno tveganje (brez kreditnega tveganja nasprotne stranke) 1.824.484 1.796.382 145.959

člen 438 (c) (d) 2 od tega standardizirani pristop 1.824.484 1.796.382 145.959člen 438 (c) (d) 3 od tega osnovni pristop IRB (FIRB) – – – člen 438 (c) (d) 4 od tega napredni pristop IRB (AIRB) – – – člen 438 (d) 5 od tega lastniški instrumenti po pristopu enostavnih uteži

tehtanja ali pristopu notranjih modelov (IMA) – – – člen 438 (c) (d)člen 107

6 Kreditno tveganje nasprotne stranke (CCR) 9.480 4.220 758

člen 438 (c) (d) 7 od tega vrednotenje po tržnih cenah 7.319 3.714 586člen 438 (c) (d) 8 od tega prvotna izpostavljenost – – –

9 od tega standardizirani pristop – 89 – 10 od tega metoda notranjih modelov (IMM) – – –

člen 438 (c) (d) 11 od tega znesek izpostavljenosti tveganjem za prispevke vjamstveni sklad CNS – – –

12 od tega prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA) 2.161 417 173člen 438 (e) 13 Tveganje poravnave – – – člen 449 (o) (i) 14 Izpostavljenosti v listinjenju v bančni knjigi (po določitvi

zgornje meje) – – – 15 od tega pristop IRB – – – 16 od tega pristop IRB na podlagi nadzorniške formule (SFA) – – – 17 od tega pristop notranjega ocenjevanja (IAA) – – – 18 od tega standardizirani pristop – – –

člen 438 (e) 19 Tržno tveganje 590 518 4720 od tega standardizirani pristop 590 518 4721 od tega pristop IMA – – –

člen 438 (e) 22 Velike izpostavljenosti – – – člen 438 (f) 23 Operativno tveganje 230.369 244.228 18.430

24 od tega enostavni pristop 230.369 244.228 18.43025 od tega standardizirani pristop – – – 26 od tega napredni pristop – – –

člen 437 (2), člen 48 in člen 60

27 Zneski, nižji od pragov za odbitek (po dodelitvi uteži tveganja 250 %) 3.960 5.192 317

člen 500 28 Prilagoditev za spodnji prag – – – 29 Skupaj 2.068.883 2.050.540 165.511

Tveganju prilagojene izpostavljenosti




194

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE

V letu 2018 se je glede na predhodno leto znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje povečal za dva odstotka oziroma za 30.386 tisoč evrov, znotraj tega pa sta se v absolutnem znesku najbolj povečali kategorija izpostavljenosti do podjetij in kategorija izpostavljenosti na drobno. Razkritja v zvezi s kapitalskimi zahtevami za tržno tveganje so opredeljena v členu 445 Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatno pa zahteve razkritij opredeljuje poglavje 4.13 Smernic o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013. Preglednica EU MR1 v nadaljevanju prikazuje tveganju prilagojeno izpostavljenost tržnemu tveganju. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za tržno tveganje se izračuna tako, da se kapitalska zahteva za tržno tveganje pomnoži z 12,5. Skupina za izračun kapitalske zahteve za tržno tveganje uporablja standardizirani pristop. V okviru tega izračunava kapitalsko zahtevo za pozicijsko in valutno tveganje. EU MR1 – TRŽNO TVEGANJE V OKVIRU STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA

Stanje 31. december 2018 2017 2018

Kapitalske zahteve

Standardiziran pristop 1.835.763 1.805.377 146.861Kategorije izpostavljenosti brez pozicij v listinjenju 1.835.763 1.805.377 146.861Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 27.382 15.758 2.191Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav 9.899 10.891 792Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja 8.189 14.715 655Izpostavljenosti do institucij 15.645 18.362 1.252Izpostavljenosti do podjetij 734.318 701.383 58.745Izpostavljenosti na drobno 721.667 693.634 57.733Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine 117.396 117.560 9.392Neplačane izpostavljenosti 66.416 73.723 5.313Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 23.352 20.910 1.868Krite obveznice 9.367 7.028 749Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno 29.695 42.552 2.376Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) 8.232 5.876 659Lastniški kapital 15.106 17.540 1.208Druge postavke 49.098 65.445 3.928


2018 2017 2018Kapitalske

zahteveDokončni produkti 590 518 47

1 Obrestno tveganje (splošno in posebno) 142 83 112 Tveganje lastniških instrumentov (splošno in posebno) 448 435 363 Valutno tveganje – – – 4 Tveganje spremembe cen blaga – – –

Opcije – – – 5 Poenostavljen pristop – – – 6 Delta-plus pristop – – – 7 Pristop na podlagi scenarijev – – – 8 Listinjenje (posebno tveganje) – – – 9 Skupaj 590 518 47


Stanje 31. december




195

2.4.3. Finančni vzvod Razkritja informacij v zvezi s količnikom finančnega vzvoda so opredeljena v členu 451 Uredbe (EU) št. 575/2013 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 200/2016. 2.4.3.1. Usklajenost računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda Razkritja informacij o usklajenosti računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti so opredeljena v členu 451(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013. LRSUM – POVZETEK USKLADITVE RAČUNOVODSKIH SREDSTEV IN MERE SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI ZA IZRAČUN KOLIČNIKA FINANČNEGA VZVODA

2.4.3.2. Razčlenitev mere skupne izpostavljenosti Razkritja informacij o razčlenitvi mere skupne izpostavljenosti so opredeljena v členu 451(1)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013. Razčlenitev mere skupne izpostavljenosti glede na kategorijo izpostavljenosti, mero kapitala in specifikacijo izbire opredelitve mere kapitala in znesek fiduciarnih sredstev v izkazu finančnega položaja je prikazana v preglednici v nadaljevanju.

2018 20171 Vsa sredstva glede na objavljene računovodske izkaze 3.731.543 3.654.1472 Prilagoditev za subjekte, ki so konsolidirani za računovodske namene, vendar niso vključeni v obseg

regulativne konsolidacije – – 3 (Prilagoditev za f iduciarna sredstva, priznana v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim

okvirom, vendar izključena iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika f inančnega vzvoda v skladu s členom 429(13) Uredbe (EU) št. 575/2013) – –

4 Prilagoditev za izvedene f inančne instrumente 5.330 1.6015 Prilagoditev za posle f inanciranja vrednostnih papirjev – 6 Prilagoditev za zunajbilančne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti

zunajbilančnih izpostavljenosti) 299.871 274.317EU-6a (Prilagoditev za izpostavljenosti znotraj skupine, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za

izračun količnika f inančnega vzvoda v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013) – – EU-6b (Prilagoditev za izpostavljenosti, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika

f inančnega vzvoda v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013) – – 7 Druge prilagoditve (17.714) (13.070) 8 Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda 4.019.030 3.916.995

Stanje 31. december




196

LRCOM – KOLIČNIK FINANČNEGA VZVODA – USKLAJENO RAZKRITJE

2018 2017

1 Bilančne postavke (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vključno z zavarovanji s premoženjem) 3.727.933 3.648.103

2 (Znesek sredstev, ki se odbijejo pri določanju temeljnega kapitala) (17.714) (13.070) 3 Skupni znesek bilančnih izpostav ljenosti (razen izv edenih finančnih instrumentov , poslov

financiranja v rednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev ) (v sota v rstic 1 do 2) 3.710.219 3.635.033

4 Nadomestitveni stroški, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (tj. brez giblj ivega kritja v obliki denarnih sredstev) 3.610 2.785

5 Pribitki za potencialno prihodnjo izpostavljenost, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (metoda tekoče izpostavljenosti) 5.330 1.601

EU-5a Izpostavljenost, določena na podlagi metode originalne izpostavljenosti – – 6 Razveljavitev zmanjšanja zavarovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar se to odbije od

sredstev v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom – – 7 (Odbitki terjatev za giblj ivo kritje v obliki denarnih sredstev, ki je zagotovljeno v poslih z izvedenimi

finančnimi instrumenti) – – 8 (Izključen del trgovalnih izpostavljenosti, za katere je izveden kliring prek CNS) – – 9 Prilagojeni efektivni hipotetični znesek, ki se nanaša na prodane kreditne izvedene finančne

instrumente – – 10 (Prilagojene efektivne hipotetične razlike in zmanjšanje pribitkov za prodane kreditne izvedene

finančne instrumente) – – 11 Skupni znesek izpostav ljenosti iz izv edenih finančnih instrumentov (v sota v rstic 4 do 10) 8.940 4.386

12 Bruto sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (brez priznanja pobota) po prilagoditvi za računovodske posle, knjižene kot prodaja – –

13 (Pobotani zneski denarnih obveznosti in terjatev iz bruto sredstev v poslih financiranja vrednostnih papirjev) – –

14 Izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke za sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev – 3.259

EU-14a Odstopanje za posle financiranja vrednostnih papirjev: izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke v skladu s č lenom 429b (4) in č lenom 222 Uredbe (EU) št. 575/2013 – –

15 Izpostavljenost poslov, pri katerih ima institucija vlogo agenta – – EU-15a (Izključen del trgovalnih izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev, za katere je

izveden kliring prek CNS) – – 16 Skupni znesek izpostav ljenosti iz poslov financiranja v rednostnih papirjev

(v sota v rstic 12 do 15a) – 3.259

17 Zunajbilančne izpostavljenosti pri bruto hipotetičnem znesku 687.420 602.57618 (Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti) (387.549) (328.259) 19 Druge izpostav ljenosti za zunajbilančne postav ke (v sota v rstic 17 do 18) 299.871 274.317

EU-19a (Izpostavljenosti znotraj skupine (na posamični podlagi), izvzete v skladu s č lenom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti))

EU-19b (Izpostavljenosti, izvzete v skladu s č lenom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti))

20 Temeljni kapital 489.785 503.62821 Mera skupne izpostav ljenosti za izračun količnika finančnega v zv oda

(v sota v rstic 3, 11, 16, 19, EU-19a in EU-19b) 4.019.030 3.916.995

22 Količnik finančnega v zv oda 12,19 % 12,86 %

EU-23 Izbira prehodne ureditve za opredelitev mere kapitala uporaba opre-delitve temelj-nega kapitala

v skladu s členom 499

(1)(b) CRREU-24 Znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s č lenom 429(11)

Uredbe (EU) št. 575/2013

Bilančne izpostav ljenosti (razen izv edenih finančnih instrumentov , poslov financiranja v rednostnih papirjev )

Izpostav ljenosti iz izv edenih finančnih instrumentov

Izpostav ljenosti iz poslov financiranja v rednostnih papirjev

Druge zunajbilančne izpostav ljenosti

(Izpostav ljenosti, izv zete v skladu s členom 429(7) in (14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostav ljenosti))

Kapital in mera skupne izpostav ljenosti

Količnik finančnega v zv oda

Izbira prehodnih ureditev in znesek pripoznanih fiduciarnih postav k, za katere je bilo odprav ljeno pripoznanje

Stanje 31. december




197

LRSPL – RAZDELITEV BILANČNIH IZPOSTAVLJENOSTI (RAZEN IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV IN POSLOV FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN IZVZETIH IZPOSTAVLJENOSTI)

2.4.3.3. Opis procesov pri upravljanju tveganja prevelikega finančnega vzvoda Razkritja informacij o procesih pri upravljanju tveganja prevelikega finančnega vzvoda so opredeljena v členu 451(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013. Proces upravljanja prevelikega finančnega vzvoda poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja tveganja prevelikega finančnega vzvoda. Proces upravljanja tveganja prevelikega finančnega vzvoda obsega redno spremljanje gibanja količnika finančnega vzvoda, ki je v pristojnosti odbora za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke. Glede na strukturo izkaza finančnega položaja in višino količnika finančnega vzvoda skupina ocenjuje, da je tveganje prevelikega finančnega vzvoda nizko. Da je tveganje nizko, je skupina ocenila na podlagi izpolnjevanja tolerančne vrednosti količnika finančnega vzvoda v okviru Strategije upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj ter izpolnjevanja opozorilne in mejne vrednosti v okviru Načrta sanacije. 2.4.3.4. Opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda Razkritja informacij o dejavnikih, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda, so opredeljena v členu 451(1)(e) Uredbe (EU) št. 575/2013. Količnik finančnega vzvoda se izračuna kot mera temeljnega kapitala skupine, deljena z mero skupne izpostavljenosti skupine. KLJUČNE INFORMACIJE O KOLIČNIKU FINANČNEGA VZVODA

Temeljni kapital skupine je konec leta 2018 znašal 489.785 tisoč evrov, kar je za 13.843 tisoč evrov manj kot ob koncu predhodnega leta. Znesek mere skupne izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda skupine je konec leta 2018 znašal 4.019.030 tisoč evrov, kar je za 102.035 tisoč evrov več kot ob koncu predhodnega leta. Količnik finančnega vzvoda skupine je konec leta 2018 znašal 12,19 odstotka, kar je dobre pol odstotne točke manj kot ob koncu predhodnega leta.

2018 2017EU-1 Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih f inančnih instrumentov, poslov

f inanciranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti, od katerih: 3.727.933 3.648.103EU-2 Izpostavljenosti v trgovalni knjigi 228 233EU-3 Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi; od katerih: 3.727.705 3.647.870EU-4 Krite obveznice 89.462 67.000EU-5 Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države 1.228.236 1.363.274EU-6 Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank,

mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se NE obravnavajo kot enote centralne ravni države 215.517 74.658

EU-7 Institucije 57.537 72.467EU-8 Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine 264.587 266.447EU-9 Izpostavljenosti na drobno 935.543 903.171EU-10 Izpostavljenosti do podjetij 623.655 565.315EU-11 Neplačane izpostavljenosti 63.006 68.571EU-12 Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova

nekreditnih obveznosti) 250.162 266.967

Stanje 31. december

2018 2017489.785 503.628

4.019.030 3.916.99512,19 % 12,86 %

Stanje 31. decemberTemeljni kapitalMera skupne izpostavljenosti količnika f inančnega vzvodaKoličnik f inančnega vzvoda




198

Največji delež v meri temeljnega kapitala v letu 2018 predstavljajo: • kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala, • zadržani dobiček, • akumulirani drugi vseobsegajoči donos in druge rezerve. Zaradi višjih odbitkov od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala se je mera temeljnega kapitala v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 poslabšala, kar je negativno vplivalo na višino količnika finančnega vzvoda. V meri skupne izpostavljenosti v letu 2018 največji delež predstavljajo: • izpostavljenosti do enot centralne ravni države, • izpostavljenosti na drobno in • izpostavljenosti do podjetij. Zaradi višjih zneskov izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav in izpostavljenosti do podjetij ter nižjih zneskov izpostavljenosti do enot centralne ravni države se je mera skupne izpostavljenosti v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečala, kar je negativno vplivalo na višino količnika finančnega vzvoda. 2.4.4. Kapitalski blažilniki Razkritja informacij v zvezi s kapitalskimi blažilniki so opredeljena v členu 440 Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1555/2015.




199

GEOGRAFSKA RAZPOREDITEV KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI, USTREZNIH ZA IZRAČUN PROTICIKLIČNEGA KAPITALSKEGA BLAŽILNIKA PO STANJU 31. DECEMBER 2018

Vred

nost

izpo

stav

ljeno

sti z

a st

anda

rdiz

irani

pris

top

(SA

)

Vred

nost

izpo

stav

ljeno

sti z

a pr

isto

p na

osn

ovi n

otra

njih

bo

nite

tnih

oce

n (IR

B)

Vsot

a do

lge

in k

ratk

e po

zici

je v

trgo

valn

i knj

igi

Vred

nost

izpo

stav

ljeno

sti v

tr

gova

lni k

njig

i za

notr

anje

m

odel

e

Od

tega

: spl

ošne

kre

ditn

e iz

post

avlje

nost

i

Od

tega

: izp

osta

vlje

nost

i v

trgo

valn

i knj

igi

Skup

aj

Združeni arabski emirati 1 0 0 0,00 % 0,00 %Afganistan 0 0 0 0,00 % 0,00 %Albanija 1 0 0 0,00 % 0,00 %Argentina 0 0 0 0,00 % 0,00 %Avstrija 25.276 934 934 0,66 % 0,00 %Avstralija 4.685 75 75 0,05 % 0,00 %Bosna in Hercegovina 423 25 25 0,02 % 0,00 %Belgija 17.275 352 352 0,25 % 0,00 %Bolgarija 16 1 1 0,00 % 0,00 %Brazilija 1 0 0 0,00 % 0,00 %Belorusija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Kanada 4.286 334 334 0,24 % 0,00 %Švica 20.976 344 344 0,24 % 0,00 %Čile 0 0 0 0,00 % 0,00 %Kitajska 4 0 0 0,00 % 0,00 %Češka 8.535 672 672 0,47 % 1,00 %Nemčija 23.266 697 697 0,49 % 0,00 %Danska 3.590 57 57 0,04 % 0,00 %Egipt 15 1 1 0,00 % 0,00 %Španija 61 3 3 0,00 % 0,00 %Finska 11.686 93 93 0,07 % 0,00 %Francija 29.881 1.116 1.116 0,79 % 0,00 %Velika Britanija 31.519 1.357 1.357 0,96 % 1,00 %Grčija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Hong Kong 0 0 0 0,00 % 1,88 %Hrvaška 5.988 181 181 0,13 % 0,00 %Madžarska 132 11 11 0,01 % 0,00 %Indonezija 1 0 0 0,00 % 0,00 %Irska 8 0 0 0,00 % 0,00 %Indija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Iran 0 0 0 0,00 % 0,00 %Italija 2.126 95 95 0,07 % 0,00 %Otok Jersey 0 0 0 0,00 % 0,00 %Jamajka 0 0 0 0,00 % 0,00 %Japonska 843 13 13 0,01 % 0,00 %Južna Koreja 0 0 0 0,00 % 0,00 %Kazahstan 0 0 0 0,00 % 0,00 %Lihtenštajn 5 0 0 0,00 % 0,00 %Šri Lanka 0 0 0 0,00 % 0,00 %Litva 0 0 0 0,00 % 0,50 %Luksemburg 2 0 0 0,00 % 0,00 %

Ute

ži k

apita

lske

zah

teve

Stop

nja

prot

icik

lične

ga

kapi

tals

kega

bla

žiln

ika

Kapitalske zahteve

Država

Splošne kreditne izpostavljenosti

Izpostavljenost v trgovalni knjigi




200

Opomba: Izpostavljenosti v listinjenju v preglednico niso vključene, ker jih skupina nima. ZNESEK POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA KAPITALSKEGA BLAŽILNIKA

Vred

nost

izpo

stav

ljeno

sti z

a st

anda

rdiz

irani

pris

top

(SA

)

Vred

nost

izpo

stav

ljeno

sti z

a pr

isto

p na

osn

ovi n

otra

njih

bo

nite

tnih

oce

n (IR

B)

Vsot

a do

lge

in k

ratk

e po

zici

je v

trgo

valn

i knj

igi

Vred

nost

izpo

stav

ljeno

sti v

tr

gova

lni k

njig

i za

notr

anje

m

odel

e

Od

tega

: spl

ošne

kre

ditn

e iz

post

avlje

nost

i

Od

tega

: izp

osta

vlje

nost

i v

trgo

valn

i knj

igi

Skup

aj

Latvija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Libija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Moldavija 2 0 0 0,00 % 0,00 %Črna gora 5 0 0 0,00 % 0,00 %Madagaskar 0 0 0 0,00 % 0,00 %Makedonija 38 2 2 0,00 % 0,00 %Mehika 0 0 0 0,00 % 0,00 %Nigerija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Nizozemska 38.136 2.021 2.021 1,42 % 0,00 %Norveška 14.430 124 124 0,09 % 2,00 %Nepal 0 0 0 0,00 % 0,00 %Filipini 2 0 0 0,00 % 0,00 %Pakistan 0 0 0 0,00 % 0,00 %Poljska 1.124 45 45 0,03 % 0,00 %Palestina 0 0 0 0,00 % 0,00 %Portugalska 96 6 6 0,00 % 0,00 %Paragvaj 0 0 0 0,00 % 0,00 %Romunija 2 0 0 0,00 % 0,00 %Srbija 4.892 57 57 0,04 % 0,00 %Ruska federacija 9 1 1 0,00 % 0,00 %Švedska 11.029 94 94 0,07 % 2,00 %Slovenija 2.190.988 224 129.832 36 129.868 91,40 % 0,00 %Slovaška 715 57 57 0,04 % 1,25 %Tajska 0 0 0 0,00 % 0,00 %Tunizija 0 0 0 0,00 % 0,00 %Turčija 2 0 0 0,00 % 0,00 %Ukrajina 8 0 0 0,00 % 0,00 %Združene države Amerike 45.705 3.445 3.445 2,42 % 0,00 %Uzbekistan 0 0 0 0,00 % 0,00 %Venezuela 1 0 0 0,00 % 0,00 %Kosovo 20 1 1 0,00 % 0,00 %Južna Afrika 0 0 0 0,00 % 0,00 %

2.497.808 – 224 – 142.047 36 142.083

Ute

ži k

apita

lske

zah

teve

Stop

nja

prot

icik

lične

ga

kapi

tals

kega

bla

žiln

ika

Kapitalske zahteve

Država

Splošne kreditne izpostavljenosti

Izpostavljenost v trgovalni knjigi

2018

2.068.8830,018 %

365Zahteva za posamezni instituciji lasten proticikličen blažilnikStopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnikaZnesek skupne izpostavljenosti tveganjem

Stanje 31. december




201

2.4.5. Kazalniki splošnega sistemskega pomena Razkritja informacij v zvezi s kazalniki splošnega sistemskega pomena so opredeljena v 441. členu Uredbe (EU) št. 575/2013 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 818/2016. Institucije, opredeljene kot globalno sistemsko pomembne, na letni ravni razkrivajo vrednosti kazalnikov splošnega sistemskega pomena. Abanka d.d. ni opredeljena kot globalno sistemsko pomembna banka. 2.4.6. Notranji proces ocenjevanja kapitalske ustreznosti Notranji proces ocenjevanja ustreznega kapitala je opredeljen z dvema spremenljivkama. Na eni strani so tveganja, ki jim je skupina izpostavljena in ki presegajo okvir, pokrit s prvim stebrom kapitalskih zahtev, na drugi kapital, ki ga ima skupina za pokrivanje tveganj in morebitnih izgub iz teh tveganj. Primerjava notranje ocene kapitalskih zahtev z notranjo oceno kapitala odraža zmožnost skupine za pokrivanje vseh tveganj, ki jim skupina je ali bo izpostavljena. V okviru notranjega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti (ICAAP) je skupina izpopolnjevala obstoječe metodologije izračuna notranje ocene kapitalskih zahtev, nadaljevala z rednim spremljanjem svojega profila tveganosti, ocenjevala sposobnost prevzemanja tveganj, oblikovala in razvijala metodologije izračunavanja vplivov učinkov scenarijev testov izjemnih razmer ter preverjala ustreznost izračunane višine notranje ocenjenega kapitala in notranje ocene kapitalskih zahtev za vse pomembne vrste tveganj. Ugotovitve procesa ICAAP so vključene v poročila o tveganjih, s katerimi so seznanjeni člani odbora za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, ki ga sestavljajo širše višje vodstvo banke, člani uprave banke, člani komisije za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke ter člani nadzornega sveta. Konsolidirani količniki skupnega kapitala, temeljnega kapitala in navadnega lastniškega temeljnega kapitala so na dan 31. december 2018 znašali 23,67 odstotka (nekonsolidirani 23,62 odstotka). V povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 mora kreditna institucija od 1. januarja 2015 dalje izpolnjevati ali presegati količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4,5 odstotka, količnik temeljnega kapitala v višini 6 odstotkov in količnik skupnega kapitala v višini 8 odstotkov. Skupina je na dan 31. december 2018 presegla zakonske zahteve glede višine kapitalskih količnikov. Konec leta 2018 znaša celotna kapitalska zahteva (OCR) na konsolidirani osnovi 13,64 % ter je sestavljena iz: • 11,75 odstotka skupne kapitalske zahteve SREP (TSCR), ki zajema 8-odstotno zahtevo prvega stebra in 3,75-odstotno zahtevo

drugega stebra, in • 1,89 odstotka zahteve po skupnem blažilniku, pri čemer je 1,875 odstotka varovalni kapitalski blažilnik in 0,018 odstotka

proticiklični kapitalski blažilnik. Veljavna celotna kapitalska zahteva se je od leta 2017, ko je znašala 13,25 odstotka, za leto 2018 povečala na 13,64 odstotka zaradi zakonsko predpisane postopne vključitve varovalnega kapitalskega blažilnika in zmanjšanja kapitalske zahteve drugega stebra. Od 1. marca 2019 dalje mora skupina dosegati celotno kapitalsko zahtevo v višini 14,52 odstotka. Povečanje zahteve v primerjavi z letom 2018 je posledica predpisane rasti kapitalskega varovalnega blažilnika (v letu 2019 doseže polno zakonsko predpisano vrednost v višini 2,5 odstotka) in dodatnega blažilnika za druge sistemsko pomembne banke v višini 0,25 odstotka. 2.5. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja ali vzpostavitve notranjih procesov, ravnanja ljudi in delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. Skupina pri osnovni razvrstitvi operativnega tveganja izhaja iz sedmih kategorij, ki so skladne z zahtevami Uredbe CRR, in sicer: • notranja goljufija, • zunanja goljufija, • prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu, • stranke, produkti in poslovne prakse, • škoda na premičnem in nepremičnem premoženju, • poslovne motnje in izpadi sistemov, • izvedba, dostava in upravljanje procesov.




202

V okviru omenjene klasifikacije spremlja skupina tudi naslednje podvrste operativnega tveganja: • tveganje ravnanja, • tveganje zunanjega izvajanja, • modelsko tveganje, • tveganje skladnosti, • pravno tveganje, • kibernetsko tveganje. Ne vključuje pa poslovnega tveganja in tveganja izgube ugleda, vendar pa lahko realizacija operativnega tveganja vpliva na ugled skupine in je torej njegova posledica. 2.5.1. Proces upravljanja operativnega tveganja Strategija, politika, okvir, sistem in procesi upravljanja operativnega tveganja so opredeljeni v naslednjih dokumentih: Strategija upravljanja tveganj in nagnjenost k prevzemanju tveganj, Limiti upravljanja tveganj ter Pravilnik ICAAP in ILAAP. Skupina je v letu 2018 nadaljevala z aktivnostmi, zastavljenimi v navedeni strategiji, ki je bila v letu 2018 posodobljena z aktualnimi spremembami. Prav tako so bila posodobljena interna navodila, prilagojena zahtevam strategije, ki se nanašajo na vse korake upravljanja operativnega tveganja ter na določitev sposobnosti in nagnjenosti k prevzemanju tveganj. V letu 2018 je skupina v poslovanje uvedla novo Metodologijo za ocenjevanje operativnega tveganja v Skupini Abanka. Cilji procesa upravljanja operativnega tveganja so vzpostavitev postopkov za zmanjšanje in omejevanje nastanka izgube iz operativnega tveganja ter aktivno načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjševanje frekvence in resnosti incidentov operativnega tveganja. Proces upravljanja operativnega tveganja vključuje: • postopke ugotavljanja (prepoznavanja), merjenja/ocenjevanja, spremljanja (nadzora) in obvladovanja operativnega tveganja, • notranje poročanje o operativnem tveganju. Skupina redno ugotavlja in kvantitativno ocenjuje izpostavljenost operativnemu tveganju, vključno s popisom preventivnih in korektivnih ukrepov v primeru realizacije potencialnih škodnih dogodkov. Sistem poročanja nastalih incidentov operativnega tveganja vključuje vse zaposlene in omogoča hitro ukrepanje ob nastalih težavah, saj sta v obravnavo poročil po potrebi vključena uprava banke in najvišje vodstvo. Za vsak incident so po potrebi sprejeti dodatni ukrepi z nosilci in roki za umilitev posledic ali za preprečevanje oziroma zmanjšanje verjetnosti njegove ponovitve s ciljem boljšega obvladovanja operativnega tveganja. Realizacijo ukrepov spremlja služba za spremljavo tveganj in o njej poroča komisiji za operativno tveganje ter odboru za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke. Za strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja operativnega tveganja v skupini je značilno, da so v upravljanje operativnega tveganja vključeni zaposleni na vseh ravneh, ki imajo različne odgovornosti in naloge. Upravljanje operativnega tveganja se izvaja decentralizirano po organizacijskih enotah, kar velja tudi za aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem tega tveganja. Koordinacija upravljanja operativnega tveganja se izvaja centralizirano prek službe za spremljavo tveganj. V skupini delujeta komisija za operativno tveganje, ki skrbi za razvoj sistema upravljanja operativnega tveganja, in odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, ki je kolektivni organ odločanja, odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja. V odbor so vključeni vsi predstavniki višjega vodstva, predseduje pa mu član uprave banke. Za potrebe notranjega poročanja o operativnem tveganju skupina uporablja aplikacijo za prijavo incidentov operativnega tveganja, ki omogoča redno / neanonimno in anonimno prijavo incidentov. V okviru poročanja incidentov skupina zbira tudi informacije o podvrstah operativnega tveganja. Za pripravo trimesečnih zbirnih poročil o incidentih operativnega tveganja je odgovorna služba za spremljavo tveganj. Poročila o incidentih obravnavata komisija za operativno tveganje in odbor za upravljanje tveganj in upravljanje z bilanco banke, pri čemer odbor podrobneje obravnava velike incidente, sprejema ukrepe z nosilci in roki ob njihovem nastanku ter spremlja uresničevanje sprejetih ukrepov. Odbor obravnava tudi druga poročila v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem ter vse profile operativnega tveganja (ocenjeni, realizirani) po organizacijskih enotah in za skupino. Nadzorni svet najmanj četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti tveganjem.




203

2.5.1.1. Merjenje operativnega tveganja Za sistem merjenja operativnega tveganja je značilno, da ugotavljanje in ocenjevanje oziroma merjenje operativnega tveganja potekajo skladno z Metodologijo za ocenjevanje operativnega tveganja v Skupini Abanka. Merjenje poteka v obliki ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju s strani posameznih področij preko standardiziranega obrazca in popisa podvrst, ki izhajajo iz sedmih osnovnih kategorij operativnega tveganja. Vsaka podvrsta je ocenjena z verjetnostjo nastanka in resnostjo posledic v primeru nastanka. Pri ocenjevanju se uporabljata kvantitativni pristop ter metoda frekvence in učinka. Za vsako podvrsto operativnega tveganja se opredelijo tudi ključne kontrole. Vzporedno se izpostavljenost operativnemu tveganju meri preko poročanja posameznih incidentov operativnega tveganja v centralizirano bazo incidentov. Za vsak poročan incident se izmeri/oceni tudi njegov finančni vpliv. 2.5.1.2. Orodja za zmanjševanje operativnega tveganja Skupina izvaja aktivnosti za varovanje pred operativnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje, ki izhajajo iz ugotavljanja, ocenjevanja, spremljanja in notranjega poročanja o operativnem tveganju. Skupina izvaja tudi aktivnosti za obvladovanje posledic nastalih incidentov. Za izvajanje teh postopkov so odgovorne organizacijske enote same. Analiza incidentov je pokazala, da je bil v zadnjem letu največji delež operativnih izgub pripisan zunanjim dejavnikom, zato skupina vzpostavlja tudi stalne ukrepe za zmanjševanje teh, kot tudi drugih aktualnih podvrst operativnega tveganja. Za finančno najvišje ocenjene podvrste operativnega tveganja se pripravijo ukrepi za njihovo prihodnje zniževanje ali preprečevanje z nosilci in roki z njihovo izvedbo. Za vsak poročan incident se pripravijo tudi ukrepi za čim bolj učinkovito odpravo posledic in po presoji tudi ukrepi za prihodnje izogibanje podobnim incidentom. Za ustrezno obvladovanje in zmanjševanje operativnega tveganja ima skupina pripravljene načrte neprekinjenega poslovanja in okrevalne načrte za vse pomembne procese in sisteme, ki jih vsaj enkrat na leto redno nadgrajuje, posodablja in testira. Načrti vključujejo tudi parametra ciljni čas ponovne vzpostavitve (angl. recovery time objective ali RTO) in največja sprejemljiva izguba podatkov (angl. recovery point objective ali RPO) ter zagotavljajo učinkovito usklajevanje teh med področjem za informatiko in poslovnimi področji.




204

3. KLJUČNE RAČUNOVODSKE OCENE IN PRESOJE TER VIRI NEGOTOVOSTI PRI UPORABI RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Skupina oblikuje ocene in predpostavke, ki vplivajo na izkazane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselna. Ključne presoje pri uporabi računovodskih usmeritev V nadaljevanju so opisane ključne presoje poslovodstva pri uporabi računovodskih usmeritev, ki imajo najpomembnejši vpliv na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih: • opredelitev poslovnih modelov za razvrščanje in merjenje finančnih sredstev, kot je podrobneje pojasnjeno v točki 1.5 Finančna

sredstva in finančne obveznosti; • pomembno povečanje kreditnega tveganja: kot je pojasnjeno v poglavju 2, se pričakovana izguba iz kreditnega tveganja meri

kot znesek možnih izgub, ki se pričakujejo v 12 mesecih po datumu poročanja za finančna sredstva, razvrščena v skupino 1, oziroma kot znesek vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva za sredstva, razvrščena v skupino 2 in skupino 3. Sredstvo se prerazvrsti v skupino 2, ko pride do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, pri čemer pa MSRP 9 ne opredeli, kaj pomeni pomembno povečanje kreditnega tveganja, zato je potrebna presoja. Pri presoji, ali je prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, skupina upošteva tako kvalitativne kot kvantitativne v prihodnost usmerjene informacije, kot je podrobneje pojasnjeno v poglavju 2;

• opredelitev segmentov s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja: kadar se pričakovana izguba iz kreditnega tveganja meri na osnovi skupinskega ocenjevanja, so finančna sredstva razvrščena v posamezne segmente na osnovi podobnih značilnosti kreditnega tveganja, pri čemer je potrebna presoja. Razvrščanje v posamezne segmente je podrobneje razloženo v poglavju 2;

• modeli ocenjevanja in uporabljene predpostavke: skupina pri vrednotenju finančnih sredstev po pošteni vrednosti in oceni pričakovane izgube iz kreditnega tveganja uporablja ustrezne modele ocenjevanja. Pri tem sta potrebni presoja, kateri modeli so ustrezni za posamezno finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev, in tudi opredelitev ustreznih predpostavk, ki se uporabljajo pri teh modelih. Poštena vrednost finančnih sredstev je podrobneje opredeljena v pojasnilu 4, medtem kot je ocena pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja podrobneje opisana v poglavju 2.

Ključne ocene in viri negotovosti V nadaljevanju so opisane ključne ocene, ki jih je poslovodstvo uporabilo v okviru računovodskih usmeritev in ki imajo najpomembnejši vpliv na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih: • izbira ustreznega števila makroekonomskih scenarijev in uporabljenih uteži ter v prihodnost usmerjenih informacij, ki so

relevantne za posamezen scenarij: skupina pri oceni pričakovane izgube iz kreditnega tveganja uporablja razumne in utemeljene v prihodnost usmerjene informacije, ki temeljijo na predpostavkah o prihodnjih gibanjih različnih ekonomskih kazalnikov in medsebojnem vplivu teh kazalnikov. Več informacij o tem je skupaj z analizo občutljivosti podanih v poglavju 2;

• verjetnost neplačila: verjetnost neplačila predstavlja enega od glavnih parametrov pri merjenju pričakovane izgube iz kreditnega tveganja, katerega vrednost je odvisna od preteklih podatkov, predpostavk in pričakovanj glede prihodnjih pogojev. Več informacij o tem je skupaj z analizo občutljivosti podanih v poglavju 2;

• izguba ob neplačilu predstavlja oceno izgube, ki nastane ob neplačilu: določena je na osnovi razlike med zapadlimi pogodbenimi denarnimi tokovi in denarnimi tokovi, ki jih skupina pričakuje, da jih bo prejela, z upoštevanjem zavarovanj. Več informacij o tem je skupaj z analizo občutljivosti podanih v poglavju 2;

• merjenje poštene vrednosti: pri oceni poštene vrednosti skupina uporabi tržne podatke v obsegu, kot so na voljo. Kadar ti podatki (raven 1) niso na voljo, skupina za oceno poštene vrednosti finančnih sredstev uporabi modele vrednotenja. Merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev je podrobneje opredeljeno v pojasnilu 4.




205

4. POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v urejenem poslu med udeleženci na glavnem (ali če tega ni, na najugodnejšem) trgu na dan merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Tovrstna opredelitev cene zahteva, da so udeleženci trga med seboj neodvisni in nepovezani, informirani ter sposobni, voljni in neprisiljeni stopiti v transakcijo. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Ravni poštene vrednosti V skladu z MSRP 13 skupina posamezne finančne instrumente razvršča v tri ravni poštene vrednosti glede na naravo vhodnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri ocenjevanju vrednosti. V višje ravni poštene vrednosti se uvrščajo finančni instrumenti, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo neposredno opazovanih vhodnih podatkov (neposredno opazovane cene). Finančni instrumenti, za katere se je poštena vrednost izmerila tudi z uporabo neopazovanih vhodnih podatkov, se uvrščajo v nižje ravni poštene vrednosti. Pri določitvi ravni poštene vrednosti se upoštevajo vhodni podatki, ki na določitev poštene vrednosti vplivajo v največji meri. Kadar na določitev poštene vrednosti pomembno vpliva več vrst vhodnih podatkov, se upošteva tista raven vhodnih podatkov, ki je hierarhično najnižja. • Raven 1: v to raven poštene vrednosti skupina uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z

neposrednim opazovanjem cene na trgih za enake finančne instrumente, do katerih lahko skupina dostopa na datum merjenja. Pri tem morajo dolžniški finančni instrumenti hkrati zadostiti natančnejšim merilom likvidnosti, ki so določeni v internih aktih, lastniški finančni instrumenti, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, pa morajo zadostiti pravilom likvidnosti tistih, ki jih določi Ljubljanska borza.

• Raven 2: v to raven poštene vrednosti skupina uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na trgih za podobne finančne instrumente. Dolžniške finančne instrumente skupina uvrsti v raven poštene vrednosti 2, kadar se je poštena vrednost izmerila z uporabo neposredno opazovanih cen tretjih oseb (npr. BGN, BVAL ...). V raven poštene vrednosti 2 skupina uvrsti tudi finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo vhodnih podatkov, ki ne omogočajo uvrstitve finančnega instrumenta v raven poštene vrednosti 1, pri tem pa so vhodni podatki dostopni na trgu in so posredno odraz tržnih razmer oziroma so izpeljani iz opazovanih cen na trgih ali iz opazovanih kotiranih cen, ki jih za enake finančne instrumente zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe.

• Raven 3: v to raven poštene vrednosti skupina uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo

neopazovanih vhodnih podatkov. Neopazovani vhodni podatki vključujejo predpostavke in predvidevanja. Pri izvajanju tehnike vrednotenja skupina oblikuje predpostavke in predvidevanja skladno z drugimi tržnimi udeleženci. V raven poštene vrednosti 3 skupina uvrsti tudi finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost ob izbrani tehniki vrednotenja izmerila z uporabo pomanjkljivih ali neznanih vhodnih podatkov, in finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila na podlagi od tretjih oseb kotiranih cen, ki ne izražajo rezultata rednih transakcij oziroma ne predstavljajo zavezujoče ponudbe tretje osebe. Skupina v raven poštene vrednosti 3 uvrsti tudi lastniške vrednostne papirje in poslovne deleže, za katere se je poštena vrednost izmerila na podlagi internega modela vrednotenja.

Tehnike vrednotenja finančnih instrumentov, izkazanih po pošteni vrednosti Tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, spodbujajo uporabo ustreznih opazovanih vhodnih podatkov in v največji možni meri omejujejo uporabo neopazovanih vhodnih podatkov. Med trge, na katerih je v največji meri mogoče opazovati vhodne podatke za vrednotenje finančnih instrumentov, spadajo organizirani borzni trgi, trgi trgovcev, posredniški trgi in trgi brez posrednikov.




206

Skupina za merjenje poštene vrednosti finančnih instrumentov uporablja neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko dostopa na datum merjenja. Skupina v teh primerih praviloma uporablja zaključne cene trga na presečni datum vrednotenja. Skupina lahko za merjenje finančnih instrumentov uporablja tudi kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij in da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe. V primeru več kotacij lahko skupina uporabi najugodnejšo kotacijo. Kadar neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti niso na voljo in kadar hkrati ni na voljo kotiranih cen, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe, ali kadar skupina oceni, da je trg za posamezni finančni instrument nedelujoč, se za merjenje poštene vrednosti uporabijo tehnike vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti, oziroma tehnike vrednotenja, ki temeljijo na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev, kjer je trg nedelujoč oziroma ni tržne cene, skupina uporablja predvsem na donosu zasnovan način določanja vrednosti, in sicer metodo diskontiranja denarnega toka. Kadar je na voljo dovolj primerljivih borznih podjetij, skupina uporablja metodo vrednotenja, ki temelji na tržnem načinu določanja vrednosti, in sicer metodo primerljivih borznih podjetij. Vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev temelji na tržnem načinu določanja vrednosti, pri čemer skupina uporablja metodo primerljivih podjetij. Vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov temelji na diskontiranju pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki se ocenijo na podlagi tržnih podatkov, kot so obrestne mere in valutni tečaji. Za vrednotenje valutnih opcij evropskega tipa skupina uporablja modele za vrednotenje opcij, in sicer Garman-Kohlhagenov model, za vrednotenje valutnih opcij ameriškega tipa pa Barone-Adesijev in Whaleyev model. Za vrednotenje obrestnih opcij skupina uporablja model Blacks. Skupina za merjenje poštene vrednosti danih kreditov uporablja na donosu zasnovan način z metodo neto sedanje vrednosti oziroma transakcijske cene za kupljena sredstva POCI. Interno okolje za izvajanje vrednotenja Skupina je oblikovala interno okolje za primerno izvajanje funkcije vrednotenja. Vrednotenje finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti, izvaja organizacijska enota, ki je popolnoma neodvisna od organizacijske enote, ki upravlja s sredstvi in obveznostmi. Vrednotenje finančnih instrumentov, prejetih v zavarovanje naložb skupine, izvaja organizacijska enota, ki ni nosilka terjatev, zavarovanih s finančnimi instrumenti, ki so predmet vrednotenja. Modeli vrednotenja, načini uporabe in vrste vhodnih podatkov so opredeljeni v internih aktih skupine, ki tudi na ta način omejuje subjektivno presojo pri merjenju poštene vrednosti. Skupina izvaja dnevno neodvisno verificiranje evidentiranih tečajnic in cen, ki se uporabijo pri vrednotenju finančnih instrumentov.




207


Kotirane cene na aktivnih trgih

(raven 1)

Metode vrednotenja na podlagi tržnih

podatkov (raven 2)

Metode vrednotenja, ki ne temeljijo na tržnih podatkih

(raven 3) Skupaj

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva v posesti za trgovanje – 3.613 224 3.837

– delnice – – 224 224

– izvedeni finančni instrumenti – 3.609 – 3.609

– drugo – 4 – 4 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (niso v posesti za trgovanje) 11.963 – 24.624 36.587 – delnice in kapitalske naložbe 11.963 – 203 12.166

– krediti in druga finančna sredstva – – 24.421 24.421 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 97.701 59.409 6.356 163.466 – delnice in kapitalske naložbe – – 6.356 6.356

– dolžniški vrednostni papirji 97.701 34.692 – 132.393

– sklad za reševanje bank – 24.717 – 24.717

Skupaj finančna sredstva 109.664 63.022 31.204 203.890

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti

Finančne obveznosti v posesti za trgovanje – 3.044 – 3.044


– spot posli – 3 – 3 Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – – 2.281 2.281 Skupaj finančne obveznosti – 3.044 2.281 5.325

METODE VREDNOTENJA FINANČNIH INSTRUMENTOV, MERJENIH PO POŠTENI VREDNOSTI




208


Kotirane cene na aktivnih trgih

(raven 1)

Metode vrednotenja na podlagi tržnih

podatkov (raven 2)

Metode vrednotenja, ki ne temeljijo na tržnih podatkih

(raven 3) Skupaj

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, namenjena trgovanju – 2.831 217 3.048

– delnice – – 217 217


– drugo – 16 – 16 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – – – – – investicija, vezana na enoto premoženja – – – –

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 316.628 767.766 6.296 1.090.690

– dolžniški vrednostni papirji 301.691 743.030 – 1.044.721

– delnice 14.937 2 2.837 17.776

– deleži – – 3.459 3.459

– sklad za reševanje bank – 24.734 – 24.734

Skupaj finančna sredstva 316.628 770.597 6.513 1.093.738

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju – 2.492 – 2.492


– spot posli – 23 – 23

Skupaj finančne obveznosti – 2.492 – 2.492

PRENOSI MED RAVNMI POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH INSTRUMENTOV

V letih 2018 in 2017 ni bilo pomembnih prenosov med ravnmi poštene vrednosti.




209

Finančna sredstva v posesti za trgovanje

Finančna sredstva,

razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, obvezno

merjena po pošteni

vrednosti prek

poslovnega izida (niso v

posesti za trgovanje)

Finančna sredstva,

merjena po pošteni

vrednosti prek

drugega vseobsega-

jočega donosa Skupaj

Delnice Deleži Stanje 31. december 2017 217 6.296 / / 6.513

Prehod na MSRP 9 – (6.296) 26.641 6.058 26.403

Stanje 1. januar 2018 217 / 26.641 6.058 32.916

Skupaj dobički 7 / 4.743 324 5.074

– izkaz poslovnega izida 7 / 4.743 – 4.750

– izkaz vseobsegajočega donosa – / – 324 324 Sprememba v stanju, ki ni posledica prehodov med ravnmi oziroma vrednotenja (poplačila ipd.) – / (6.760) (26) (6.786) Stanje 31. december 2018 224 / 24.624 6.356 31.204 Dobički, pripoznani v izkazu poslovnega izida, za finančne instrumente v stanju na dan 31. december 2018 7 / 4.759 – 4.766

Finančna sredstva, namenjena trgovanju

Finančna sredstva, razpoložljiva za

prodajo Skupaj Delnice Deleži

Stanje 1. januar 2017 170 5.397 5.567 Skupaj dobički/(izgube) 52 1.373 1.425 – izkaz poslovnega izida – (53) (53) – izkaz vseobsegajočega donosa 52 1.426 1.478 Prodaja, odpoklic, zapadlost, drugo (5) (474) (479) Stanje 31. december 2017 217 6.296 6.513 Dobički/(izgube), pripoznani v izkazu poslovnega izida, za finančne instrumente v stanju na dan 31. december 2017 – 489 489

Finančne obveznosti, merjene po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida Skupaj

Stanje 31. december 2017 / /

Prehod na MSRP 9 1.871 1.871

Stanje 1. januar 2018 1.871 1.871

Skupaj dobički 410 410

– izkaz poslovnega izida 410 410

Stanje 31. december 2018 2.281 2.281 Dobički/(izgube), pripoznani v izkazu poslovnega izida, za finančne instrumente v stanju na dan 31. december 2018 410 410

GIBANJE FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, MERJENIH PO POŠTENI VREDNOSTI, KI PO HIERARHIJI POŠTENE VREDNOSTI SPADAJO V RAVEN 3




210

Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti Preglednica v nadaljevanju prikazuje knjigovodske vrednosti ter poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki v izkazu finančnega položaja niso merjeni po pošteni vrednosti. FINANČNI INSTRUMENTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI

Stanje 31. december 2018 Knjigovodska

vrednost

Poštena vrednost Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj

Finančna sredstva

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 538.234 538.234 – – 538.234 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.918.162 189.497 819.933 1.985.370 2.994.800 – dolžniški vrednostni papirji 946.334 189.497 776.602 – 966.099 – krediti bankam 30.784 – 30.625 – 30.625 – krediti strankam, ki niso banke 1.928.338 – – 1.985.370 1.985.370 – pravne osebe 1.022.599 – – 1.034.028 1.034.028 – prebivalstvo 905.739 – – 951.342 951.342 – druga finančna sredstva 12.706 – 12.706 – 12.706 Finančne obveznosti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.089.052 – 3.032.464 – 3.032.464 – vloge bank in centralne banke 16.335 – 15.670 – 15.670 – vloge strank, ki niso banke 2.934.448 – 2.889.209 – 2.889.209

– pravne osebe 846.831 – 830.131 – 830.131 – prebivalstvo 2.087.617 – 2.059.078 – 2.059.078 – krediti bank in centralne banke 102.788 – 105.748 – 105.748 – krediti strank, ki niso banke 5 – 5 – 5 – dolžniški vrednostni papirji 13.644 – 13.644 – 13.644 – druge finančne obveznosti 21.832 – 21.832 – 21.832




211

Stanje 31. december 2017 Knjigovodska

vrednost

Poštena vrednost Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj

Finančna sredstva

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 412.168 412.168 – – 412.168 Krediti 2.052.122 – 84.557 2.090.605 2.175.162 – krediti bankam 60.745 – 60.640 – 60.640 – krediti strankam, ki niso banke 1.967.460 – – 2.090.605 2.090.605 – pravne osebe 1.098.015 – – 1.137.003 1.137.003 – prebivalstvo 869.445 – – 953.602 953.602 – druga finančna sredstva 23.917 – 23.917 – 23.917 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 15.408 16.562 – – 16.562 Finančne obveznosti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.008.973 – 2.971.869 – 2.971.869 – vloge bank in centralne banke 24.243 – 24.244 – 24.244 – vloge strank, ki niso banke 2.855.544 – 2.815.709 – 2.815.709 – pravne osebe 873.919 – 862.357 – 862.357

– prebivalstvo 1.981.625 – 1.953.352 – 1.953.352 – krediti bank in centralne banke 89.011 – 91.741 – 91.741 – krediti strank, ki niso banke 482 – 482 – 482 – dolžniški vrednostni papirji 13.021 – 13.021 – 13.021 – druge finančne obveznosti 26.672 – 26.672 – 26.672

Povzetek najpomembnejših metod in predpostavk, ki se uporabljajo pri ocenjevanju poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti, je naveden v nadaljevanju. • Krediti bankam in krediti strankam, ki niso banke Ocenjevanje poštene vrednosti posojil temelji na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti z uporabo metode sedanje

vrednosti. Upošteva se seštevek posameznih pogodbenih prihodnjih denarnih tokov (glavnic in obresti), ki so diskontirani s stopnjami donosnosti netveganih obrestnih mer za posamezno valuto, povečanimi za stopnjo kreditnih pribitkov, ki velja za industrijo z bonitetno oceno BBB. Pri izračunu se upošteva preostala zapadlost vsakega denarnega toka. Diskontni faktor se linearno interpolira v odvisnosti od preostale zapadlosti po dnevih.

• Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ki so vrednoteni po odplačni vrednosti, je določena na podlagi neposrednega opazovanja cene na trgih za enake finančne instrumente, do katerih skupina lahko dostopa na dan merjenja. Če tako vrednoteni dolžniški vrednostni papirji hkrati zadostijo še merilom likvidnosti, določenim v internih aktih banke, so dolžniški vrednostni papirji uvrščeni v raven poštene vrednosti 1, sicer pa v raven 2, če se je poštena vrednost izmerila z uporabo neposredno opazovanih cen tretjih oseb (npr. Bloomberg Generic (BGN), Bloomberg Valuation (BVAL)).

• Vloge in krediti bank in centralne banke ter strank, ki niso banke

Ocenjevanje poštene vrednosti posojil temelji na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti z uporabo metode sedanje vrednosti. Upošteva se seštevek posameznih pogodbenih prihodnjih denarnih tokov (glavnic in obresti), ki so diskontirani s stopnjami donosnosti netveganih obrestnih mer za posamezno valuto. Pri izračunu se upošteva preostala zapadlost vsakega denarnega toka. Diskontni faktor se linearno interpolira v odvisnosti od preostale zapadlosti po dnevih.




212

5. ANALIZA POSLOVNIH SEGMENTOV a) Poslovni segmenti Poslovanje skupine sestavljajo naslednji segmenti poslovanja: • poslovanje s prebivalstvom zajema naslednje storitve: osebne račune (rezidentov in nerezidentov), varčevalne račune, vezane

vloge v domači in tuji valuti, rentno in namensko varčevanje, spletno banko, mobilno banko, mobilno storitev AbaSMS, kredite, limite, zavarovalne storitve, sklade, plačilne kartice, Abacent, zlato, sefe, MoneyGramm, oblikuj.si kartico, plačilni promet in plačilne instrumente, e-račun;

• poslovanje s pravnimi osebami zajema naslednje storitve: transakcijske račune, limite (prekoračitve), kredite in depozite različnih ročnosti, plačilne kartice, potrdila o vlogah, dokumentarno poslovanje, garancije, akreditive, plačilni promet in plačilne instrumente, Abatočko, upravljanje denarnih sredstev na računih (cash management), Abakredit, e-račun, spletno banko, mobilno banko, spletni plačilni servis, mobilno storitev AbaSMS;

• finančni trgi zajemajo naslednje aktivnosti: trgovanje s finančnimi instrumenti, upravljanje z likvidnostjo, investicijsko bančništvo in medbančno poslovanje.

Segment »drugi« vključuje aktivnosti skupine, ki se nanašajo na skrbniške in administrativne storitve, aktivnosti odvisnih družb (leasing in druge aktivnosti) in konsolidacijske knjižbe. Na rezultate po segmentih poslovanja vpliva tudi sistem oportunitetnih obrestnih mer. Sistem temelji na alternativnih/oportunitetnih obrestnih merah, ki so opredeljene za vse pomembne obrestovane postavke sredstev in obveznosti na ravni pogodbe. Oportunitetne obrestne mere so osnova za izračunavanje oportunitetnih obrestnih marž, za segmente sredstev kot razlika med dejansko realiziranimi prihodki in oportunitetnimi prihodki in za segmente obveznosti kot razlika med oportunitetnimi odhodki in dejansko realiziranimi odhodki. Pozitivne oziroma negativne oportunitetne obrestne marže so temelj za ugotavljanje pozitivnih oziroma negativnih prispevkov k rezultatom poslovanja po posameznih segmentih. Rokovna transformacija kot razlika med oportunitetnimi prihodki in odhodki je izkazana na segmentu »drugi« (posledica ročnostne neusklajenosti sredstev in obveznosti). Na rezultate po segmentih poslovanja vplivajo tudi transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja dohodkovnih učinkov. Narejene so na podlagi dogovorjenih in usklajenih instrumentarijev prenosa različnih učinkov (interni prenosi/razporejanje posrednih stroškov po vseh segmentih poslovanja, obremenjevanje komercialnih poslovnih segmentov z režijskimi stroški, interni prenosi dohodkovnih efektov med poslovnimi segmenti). Obveznosti oziroma viri so po segmentih poslovanja alocirani glede na to, v katerem segmentu poslovanja so bili pridobljeni, prav tako se odhodki od obresti oziroma drugi neobrestni odhodki od financiranja nahajajo po tistih segmentih poslovanja, v katerih so bili pridobljeni viri. Sredstva in obveznosti po segmentih poslovanja predstavljajo večino sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne vključujejo pa terjatev zaradi davkov, ki so izkazane na ravni skupine in niso razporejene po segmentih poslovanja. Poslovni segmenti se poročajo upravi banke. Poslovni segmenti za leto 2017 so bili z namenom primerljivosti popravljeni za učinke davka na finančne storitve po posameznih segmentih v postavkah čisti dobički iz poslov s komitenti in rezultatu segmenta.




213

OSNOVNE INFORMACIJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH SKUPINE


Poslovanje s fizičnimi osebami

(prebivalstvo in samostojni podjetniki)

Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi3 Skupaj

Čisti dobički iz poslov s komitenti¹ 48.495 38.822 9.253 2.809 99.379

Prihodki iz poslov z drugimi segmenti

Rezultati segmenta (335) 53.807 (71) 16.680 70.081

Dobiček iz poslovanja 70.081

Bruto dobiček 70.081

Davek iz dohodka pravnih oseb (4.489)

Čisti dobiček 65.592

Sredstva segmenta 940.292 1.049.908 1.644.517 96.825 3.731.542

Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb – – 8.278 (8.278) –

Sredstva zunaj segmentov –

Skupaj sredstva 3.731.542

Obveznosti segmenta 2.178.971 743.879 185.494 39.791 3.148.135

Obveznosti zunaj segmentov –

Skupaj obveznosti 3.148.135

Druge postavke segmenta

Investicijska vlaganja2 341 17 4 7.351 7.713

Amortizacija 1.393 200 26 6.185 7.804

Neto oslabitve in rezervacije 1.381 20.930 (266) (4.117) 17.928

¹ Vključujejo:

– prihodke iz obresti 29.993 25.588 11.586 471 67.638

– odhodke iz obresti (1.970) (465) (4.109) (19) (6.563)

– prihodke iz dividend – – 1.435 – 1.435

– prihodke iz opravnin 26.948 20.641 1.134 4.489 53.212

– odhodke iz opravnin (6.476) (6.942) (793) (2.132) (16.343) 2 Investicijska vlaganja se nanašajo na kupljena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva v tekočem letu. 3 Rezultat segmenta »Drugi« predstavlja v veliki meri rokovno transformacijo, ki se ne deli med profitne segmente.




214


Poslovanje s fizičnimi osebami

(prebivalstvo in samostojni podjetniki)

Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi3 Skupaj

Čisti dobički iz poslov s komitenti¹ 46.751 43.509 17.980 3.089 111.329

Prihodki iz poslov z drugimi segmenti – – – – –

Rezultati segmenta (859) 23.759 5.766 18.356 47.022

Dobiček iz poslovanja 47.022

Bruto dobiček 47.022

Davek iz dohodka pravnih oseb (5.427)

Čisti dobiček 41.595

Sredstva segmenta 903.841 1.154.442 1.546.373 49.521 3.654.177

Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb – – 9.448 (9.448) –

Sredstva zunaj segmentov –

Skupaj sredstva 3.654.177

Obveznosti segmenta 2.056.566 788.788 199.869 28.671 3.073.894

Obveznosti zunaj segmentov –

Skupaj obveznosti 3.073.894

Druge postavke segmenta

Investicijska vlaganja2 24 956 7 5.055 6.042

Amortizacija 2.082 342 51 6.084 8.559

Neto oslabitve in rezervacije 3.374 4.827 529 (5.944) 2.786

¹ Vključujejo:

– prihodke iz obresti 29.621 30.014 18.853 1.518 80.006

– odhodke iz obresti (2.849) (485) (3.219) (25) (6.578)

– prihodke iz dividend – – 1.588 – 1.588

– prihodke iz opravnin 27.669 20.065 1.358 1.650 50.742

– odhodke iz opravnin (7.690) (6.085) (600) (54) (14.429) 2 Investicijska vlaganja se nanašajo na kupljena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva v tekočem letu. 3 Rezultat segmenta »Drugi« predstavlja v veliki meri rokovno transformacijo, ki se ne deli med profitne segmente.




215

b) Geografska analiza Skupina se pri svojem poslovanju v okviru kreditnega tveganja srečuje tudi z deželnim tveganjem. Za uravnavanje deželnega tveganja je banka izdelala pravilnik in metodologijo, s katerima sta določena postopek določitve in spremljanja limitov do tujih držav ter postopek določitve in spremljanja tveganosti tujih držav. Po metodologiji se tveganost posamezne tuje države določi kvartalno na podlagi pridobljenih bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij, letno pa se upoštevajo tudi ključni makroekonomski kazalniki. Tuje države se razvrstijo v štiri kategorije glede na njihovo lego in v deset internih bonitetnih razredov, na podlagi katerih so v skladu s pravilnikom določeni limiti do tujih držav. Na ta način sta zagotovljena primerna razpršenost naložb in s tem doseganje optimalnega donosa ob zanjo še sprejemljivem tveganju. GEOGRAFSKA KONCENTRACIJA SREDSTEV IN PRIHODKOV

Prihodki vključujejo prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend. Skupina posluje predvsem v Sloveniji, kjer ima tudi svoj sedež. Več kot polovico poslovanja s tujino obsega medbančno poslovanje, preostalo pa poslovanje s tujimi podjetji in poslovanje na centralnih ravneh države. Primerjalni podatki za leto 2017 so bili prilagojeni (znižani) za 4.613 tisoč evrov iz naslova spremenjene računovodske usmeritve glede pripoznavanja davka na finančne storitve (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki).

Skupina


Skupaj nekratkoročna

nefinančna sredstva Skupaj prihodki

Slovenija 69.699 116.744

Druge države Evropske unije – 4.093

Evropa (brez članic EU) – 1.076

Druge države – 371

69.699 122.284

Skupina


Skupaj nekratkoročna

nefinančna sredstva Skupaj prihodki

Slovenija 55.786 125.822

Druge države Evropske unije – 4.805

Evropa (brez članic EU) – 1.495

Druge države – 214

55.786 132.336




216

DODATNO RAZKRITJE V SKLADU Z 89. ČLENOM DIREKTIVE 2013/36/EU (CRD IV) INFORMACIJE ZA POSLOVNO LETO 2018 NA KONSOLIDIRANI PODLAGI PO POSAMEZNIH DRŽAVAH ČLANICAH EU IN TRETJIH DRŽAVAH

Države Ime(na) in narava dejavnosti Promet* Dobiček pred obdavčitvijo

Davek iz dohodka

pravnih oseb

Število zaposlenih v ekvivalentu

polnega delovnega

časa Države članice EU:

Slovenija ABANKA d.d. (banka), ALEASING d.o.o. (leasing)**, ANEPREMIČNINE d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami) 122.210 70.046 (4.489) 1.009,08

Tretje države:

Črna gora Anekretnine d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami) 75 35 – 0,50

SKUPAJ SKUPINA ABANKA 122.285 70.081 (4.489) 1.009,58 * Vključuje prihodke iz obresti, dividend in opravnin glede na državo, kjer je sedež posamezne družbe članice Skupine Abanka. ** Do 31. marca 2018 (prodaja odvisne družbe Aleasing). Skupina v letih 2018 in 2017 ni prejela javnih subvencij. INFORMACIJE ZA POSLOVNO LETO 2017 NA KONSOLIDIRANI PODLAGI PO POSAMEZNIH DRŽAVAH ČLANICAH EU IN TRETJIH DRŽAVAH

Države Ime(na) in narava dejavnosti Promet* Dobiček pred obdavčitvijo

Davek iz dohodka

pravnih oseb

Število zaposlenih v ekvivalentu

polnega delovnega

časa Države članice EU:

Slovenija ABANKA d.d. (banka), ALEASING d.o.o. (leasing), ANEPREMIČNINE d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami) 132.258 46.970 (5.427) 1.075,93

Tretje države:

Črna gora Anekretnine d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami) 78 52 – 0,50

SKUPAJ SKUPINA ABANKA 132.336 47.022 (5.427) 1.076,43 * Vključuje prihodke iz obresti, dividend in opravnin glede na državo, kjer je sedež posamezne družbe članice Skupine Abanka. Primerjalni podatki za leto 2017 so bili prilagojeni (znižani) za 4.613 tisoč evrov iz naslova spremenjene računovodske usmeritve glede pripoznavanja davka na finančne storitve (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki).




217

6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI

Abanka Skupina

2018 2017

(prilagojeno) 2018 2017

(prilagojeno)

Prihodki iz obresti Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (MSRP 9) 63.834 / 64.305 / – dolžniški vrednostni papirji 9.526 / 9.526 / – krediti bankam 282 / 282 / – krediti strankam, ki niso banke 54.026 / 54.497 / Krediti (MRS 39) / 60.085 / 61.603 – bankam / 515 / 515 – strankam, ki niso banke / 59.570 / 61.088 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 411 318 411 318 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (MSRP 9) 1.544 / 1.544 /

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9) 920 / 920 /

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo (MRS 39) / 16.983 / 16.983 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39) / 799 / 799 Druga sredstva 458 303 458 303

67.167 78.488 67.638 80.006 Odhodki za obresti

Vloge 2.642 3.627 2.642 3.627 – bank 168 135 168 135 – strank, ki niso banke 2.474 3.492 2.474 3.492 Izdani dolžniški vrednostni papirji 770 769 770 769 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 315 263 315 263 Krediti bank in centralne banke 770 756 776 756 Druge obveznosti 2.060 1.158 2.060 1.163 6.557 6.573 6.563 6.578 Čiste obresti 60.610 71.915 61.075 73.428

Čiste obresti so v letu 2018 nižje zaradi nižjih povprečnih realiziranih obrestnih mer kreditov strankam, ki niso banke, in naložb v dolžniške vrednostne papirje (zapadlost obveznice DUTB). Primerjalni podatki za leto 2017 so bili v postavki krediti strankam, ki niso banke, prilagojeni (znižani) za 321 tisoč evrov iz naslova spremenjene računovodske usmeritve glede pripoznavanja davka na finančne storitve (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki).

7. PRIHODKI IZ DIVIDEND

Skupina

2018 2017

Vrednostni papirji v posesti za trgovanje 10 9

Vrednostni papirji, obvezno merjeni po pošteni vrednosti, ki niso v posesti za trgovanje (MSRP 9) 1.162 /

Vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9) 263 /

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo (MRS 39) / 1.579

1.435 1.588




218

8. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN GLEDE NA VRSTO TRANSAKCIJ

Abanka Skupina

2018 2017


(prilagojeno)

Prihodki iz opravnin

Plačilni promet 18.341 17.776 18.341 17.776

Vodenje transakcijskih računov 6.653 6.112 6.645 6.101

Kartično in bankomatsko poslovanje 20.131 18.478 20.131 18.478

Kreditni posli in dana jamstva 3.844 3.989 3.837 3.982

Druge storitve 4.258 4.402 4.258 4.405

53.227 50.757 53.212 50.742

Odhodki iz opravnin

Plačilni promet 2.247 2.310 2.257 2.312

Kartično in bankomatsko poslovanje 13.183 11.349 13.183 11.349

Druge storitve 860 718 903 768

16.290 14.377 16.343 14.429

Čiste opravnine 36.937 36.380 36.869 36.313 Primerjalni podatki za leto 2017 so bili iz naslova spremenjene računovodske usmeritve glede pripoznavanja davka na finančne storitve prilagojeni (znižani) v naslednjih postavkah prihodkov iz opravnin: plačilni promet (1.660 tisoč evrov), vodenje transakcijskih računov (550 tisoč evrov), kartično in bankomatsko poslovanje (1.623 tisoč evrov), kreditni posli in dana jamstva (392 tisoč evrov) ter druge storitve (67 tisoč evrov) (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki).

9. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Banka Skupina

2018 2017 2018 2017

Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti (MSRP 9) 18.593 / 18.593 /

Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti (MSRP 9) (364) / (364) /

Realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (MRS 39) / 2.512 / 2.512

Realizirane izgube iz kreditov ter drugih finančnih sredstev in obveznosti (MRS 39) / (3) / (3)

Realizirani dobički iz kreditov ter drugih finančnih sredstev in obveznosti (MRS 39) / 8.117 / 7.233

18.229 10.626 18.229 9.742

Čisti dobički, realizirani v letu 2018, so predvsem posledica dobičkov iz kreditov iz naslova prodaje portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans). Banka je v 2017 prodala del obveznic DUTB ter ob tem znotraj čistih dobičkov iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, realizirala dobiček v višini 1.922 tisoč evrov.




219

10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE

Skupina

2018 2017

Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut 1.993 1.197

Čisti dobički iz izvedenih finančnih instrumentov 597 597

Realizirani dobički/(izgube) iz trgovanja z vrednostnimi papirji in deleži: 597 514

– dolžniški vrednostni papirji 597 519

– delnice in deleži – (5)

Nerealizirani dobički iz vrednostnih papirjev v posesti za trgovanje 12 52

3.199 2.360

11. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV, OBVEZNO MERJENIH PO POŠTENI VREDNOSTI PREK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE

Skupina

2018

Realizirani dobički iz lastniških vrednostnih papirjev in deležev 440

Nerealizirane izgube iz lastniških vrednostnih papirjev in deležev (951)

Realizirani dobički iz kreditov 97

Nerealizirani dobički iz kreditov 4.759

4.345




220

12. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE

Abanka Skupina

2018 2017


(prilagojeno)

Drugi poslovni dobički

– prihodki za nebančne storitve 3 2 3 2

– prihodki iz prodaje vozil, nepremičnin in drugo – – 1.181 1.402

– drugi poslovni prihodki 2.343 992 3.190 1.738

2.346 994 4.374 3.142 Druge poslovne izgube

– davki, prispevki in druge dajatve (36) (384) (52) (442)

– članarine in podobno (123) (130) (129) (137)

– Enotni sklad za reševanje (SRF)* (682) (1.117) (682) (1.117)

– Sklad za jamstvo vlog (1.641) (1.524) (1.641) (1.524)

– odhodki iz prodaje nepremičnin – – (620) (1.130)

– drugi poslovni odhodki (780) (2.122) (943) (2.148)

(3.262) (5.277) (4.067) (6.498) Druge čiste poslovne (izgube) / dobički (916) (4.283) 307 (3.356)

* SRF - Single Resolution Fund. Primerjalni podatki za leto 2017 so bili iz naslova spremenjene računovodske usmeritve glede pripoznavanja davka na finančne storitve prilagojeni (znižani) v postavki druge poslovne izgube (izločena postavka davek na finančne storitve) za 4.613 tisoč evrov (pojasnilo 1.25 Primerjalni podatki). Drugi poslovni prihodki v letu 2018 med drugim vključujejo tudi realizirane prihodke iz naslova prenosa borznega posredovanja banke na Novo KBM d.d. z dnem prenosa 31. december 2018.




221

13. ADMINISTRATIVNI STROŠKI

Abanka Skupina

2018 2017 2018 2017

Stroški dela 38.189 38.248 38.878 39.386

– bruto plače 32.505 32.593 33.084 33.554

– dajatve za socialno zavarovanje 2.005 2.018 2.042 2.079

– dajatve za pokojninsko zavarovanje 3.679 3.581 3.752 3.691

– rezervacije za zaposlence¹ (pojasnilo 34) – 56 – 62

Stroški storitev 15.397 16.047 15.881 16.652

Stroški reklame 1.961 1.952 1.983 2.008

Drugi administrativni stroški 1.974 2.201 2.019 2.274

Stroški računalniških storitev 4.557 5.287 4.557 5.287

Stroški najemnin 1.262 1.107 1.294 1.202

Drugi stroški 458 582 631 817

63.798 65.424 65.243 67.626 ¹ Odhodki rezervacij za zaposlence so v letu 2018 prikazani znotraj rezervacij za zaslužke zaposlencev. Abanka Skupina Znesek, porabljen¹ za revizorja, ki revidira letno poročilo: 2018 2017 2018 2017

– revidiranje letnega poročila² 124 98 135 119

– druge storitve dajanja zagotovil 7 – 7 –

– druge nerevizijske storitve 191 51 191 81

– storitve davčnega svetovanja – – – 1

322 149 333 201 ¹ Vključuje plačane zneske v posameznem letu. ² Znesek revidiranja letnega poročila je višji v primerjavi s preteklim letom zaradi plačila pregleda prehoda na MSRP 9 ter različne dinamike plačil. Znotraj administrativnih stroškov se je v letu 2018 nanašalo 678 tisoč evrov na stroške prestrukturiranja banke (2017: 1.080 tisoč evrov) ter 578 tisoč evrov na stroške prestrukturiranja skupine (2017: 627 tisoč evrov).

14. AMORTIZACIJA

Pojasnilo Abanka Skupina

2018 2017 2018 2017

Opredmetena osnovna sredstva 26 3.793 3.979 4.018 4.808

Naložbene nepremičnine 26 22 17 336 331

Neopredmetena sredstva 26 3.420 3.377 3.450 3.420

7.235 7.373 7.804 8.559 Znotraj amortizacije se je v letu 2018 nanašalo 571 tisoč evrov na stroške prestrukturiranja (2017: 732 tisoč evrov). Banka je v letu 2018 spremenila amortizacijsko stopnjo za vlaganja v tuja osnovna sredstva, in sicer s 3 odstotkov na 10 odstotkov. Posledično je bil strošek amortizacije v letu 2018 višji za 115 tisoč evrov. Ostale amortizacijske stopnje se v letu 2018 niso spreminjale (v 2017 ni bilo sprememb amortizacijskih stopenj).




222

15. REZERVACIJE


2018 2017 2018 2017

Rezervacije za reorganizacijo 34 – 3.673 – 3.673 Rezervacije za pravno nerešene tožbe 34, 39 4.460 3.112 4.460 3.112 Rezervacije za zaslužke zaposlencev 13, 34 32 – 34 – Druge rezervacije 34 – (13) – (13) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 34 (4.416) (1.363) (4.416) (1.360) Neto oblikovane rezervacije 76 5.409 78 5.412

Pomemben del prihodkov iz ukinjenih rezervacij za zunajbilančne obveznosti skupine v letu 2018 se nanaša na storitvene garancije, ki so bile bodisi unovčene bodisi se je njihova veljavnost iztekla v letu 2018.

16. OSLABITVE


2018 2017 2018 2017

Oslabitve/(odprava oslabitev) finančnih sredstev: – dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti

prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9) 113 / 113 / – kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (MSRP 9) (17.875) / (17.797) / – krediti bankam 19 / 19 / – krediti strankam, ki niso banke 2.1.7 (18.104) / (18.046) / – druga finančna sredstva 210 / 230 / – dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni

vrednosti (MSRP 9) 138 / 138 /

– krediti strankam, ki niso banke (MRS 39) 23 / (7.015) / (4.979) – druga finančna sredstva (MRS 39) / 192 / 344 Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb 27 – (529) – – Oslabitve/(odprava oslabitev) nefinančnih sredstev: 283 – (460) (3.563)

– opredmetena osnovna sredstva 26 283 – 283 – – naložbene nepremičnine 26 – – (172) (884) – druga nefinančna sredstva – – (571) (2.679) (17.341) (7.352) (18.006) (8.198)

Odprava oslabitev kreditov strankam, ki niso banke, je v letu 2018 predvsem posledica izboljšanja finančnega položaja družb, ki so bile v procesu finančnega prestrukturiranja, izboljšanja pričakovanj banke glede prihodnjih poplačil posameznih terjatev, rednega odplačila kreditov in prilivov iz naslova izterjave.




223

17. DAVEK IZ DOHODKA


2018 2017 2018 2017

Davek iz dohodka (5.602) (4.625) (5.616) (4.814)

Odloženi davki 35 1.127 (590) 1.127 (613)

(4.475) (5.215) (4.489) (5.427) Razlika med davkom skupine pred obdavčitvijo in teoretičnim zneskom davka, če bi se obračunal po isti osnovni davčni stopnji, kot ga uporablja matična banka: 2018 2017 2018 2017

Bruto dobiček 71.212 47.835 70.081 47.022

Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 19 odstotkov (13.530) (9.089) (13.315) (8.934) 19 odstotkov od neobdavčenih prihodkov 2.143 878 2.526 1.527 19 odstotkov od davčno nepriznanih odhodkov (1.894) (781) (2.018) (1.233)

Davčne olajšave in pokrivanje davčne izgube 7.375 5.009 7.375 5.213

(5.906) (3.983) (5.432) (3.427)

Davek iz prehoda na MSRP 9, knjižen na zadržanem dobičku 304 – 304 –

Davek iz prejšnjih let – (642) – (642)

Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov na davčno izgubo tekočega leta – – (485) (741)

Neto oblikovani/(črpani) odloženi davki 1.127 (590) 1.127 (613)

Učinek različnih davčnih stopenj med državami – – (3) (4)

Skupaj (4.475) (5.215) (4.489) (5.427) V skladu z lokalnimi predpisi lahko davčni organi kadarkoli pregledajo poslovne knjige in računovodske evidence banke še pet let po letu poročanja ter odmerijo dodatno obveznost plačila davka in kazni. V letu 2015 je bil uveden davčni inšpekcijski nadzor, predmet katerega je bil davek od dohodkov pravnih oseb za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2014. Abanka je v decembru 2017 na podlagi prejetega zapisnika o ugotovitvah tega pregleda evidentirala 642 tisoč evrov odhodkov za davek, 338 tisoč evrov odhodkov za zamudne obresti ter zmanjšala neizrabljeno davčno izgubo v višini 5.805 tisoč evrov. V januarju 2018 je banka prejela odločbo o zaključku davčne inšpekcije davka od dohodkov pravnih oseb, s katero je bila banki naložena davčna obveznost, kot je bila ugotovljena v zapisniku. Postopek je zaključen. Z zaključkom navedenega postopka je banka izključila davčno tveganje negotovega izida davčnih sporov z davčnim organom, saj nima odprtih davčnih inšpekcijskih pregledov. Efektivna davčna stopnja banke je za leto 2018 znašala 5,80 odstotka (2017: 9,56 odstotka), efektivna davčna stopnja skupine pa je za leto 2018 znašala 5,89 odstotka (2017: 10,17 odstotka).




224

18. DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE PRI BANKAH

Abanka Skupina

2018 2017 2018 2017

Blagajna 43.645 38.713 43.645 38.713

Poravnalni račun in obvezna rezerva 416.387 296.383 416.387 296.383

Vpogledne vloge pri bankah 77.237 76.569 78.202 77.072

Skupaj denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 537.269 411.665 538.234 412.168 Vključeno v denar in denarne ustreznike (pojasnilo 38) 537.269 411.665 538.234 412.168

Stanje na poravnalnem računu se je glede na stanje 31. decembra 2017 povečalo za 120.004 tisoč evrov, kar je predvsem posledica presežne likvidnosti v sistemu in negativnih obrestnih mer na trgu. Analiza obrestnih mer denarja v blagajni in stanja na računih pri centralni banki je razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah (2.2.3.3). Poštene vrednosti so razkrite v pojasnilu 4.

19. FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE

Skupina

2018 2017

Delnice 224 217

Izvedeni finančni instrumenti 3.609 2.815

Drugo 4 16

Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje 3.837 3.048 Preostala ročnost do 12 mesecev 814 593

Preostala ročnost nad 12 mesecev 3.023 2.455 Analiza obrestnih mer finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje je razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah (2.2.3.3). Poštene vrednosti so dodatno razkrite v pojasnilu 4. Izvedeni finančni instrumenti Skupina za potrebe ekonomskega varovanja pred tveganjem uporablja naslednje instrumente: Valutne terminske posle, ki predstavljajo obvezo kupiti oziroma prodati valuto skladno z določili terminske pogodbe. Standardizirane terminske pogodbe na valuto in obrestno mero so pogodbene pravice in obveznosti za prejem oziroma plačilo neto zneska, določenega na podlagi sprememb valutnega tečaja ali obrestne mere, ali za nakup oziroma prodajo valute ali finančnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po določeni ceni, pri čemer se cena pogodbe oblikuje na organiziranem trgu. Kreditno tveganje je minimalno, saj so standardizirane terminske pogodbe zavarovane z denarjem ali tržnimi vrednostnimi papirji, spremembe v vrednosti pozicij standardiziranih terminskih pogodb pa dnevno poravnane preko organiziranega trga.




225

Dogovor o terminski obrestni meri je neposredni dogovor med strankama, ki vzpostavlja pogodbeno pravico ali obveznost po prejemu ali plačilu denarnega zneska na določen dan v prihodnosti kot izračunano razliko med dogovorjeno obrestno mero in trenutno tržno obrestno mero, upoštevajoč navidezno glavnico posla. Obrestna kapica je obrestna opcija, katere kupec ima pravico (in ne obveznosti), da pozove izdajatelja (prodajalca) opcije k plačilu razlike med izvršilno in dejansko obrestno mero na posamezne dneve dospetja. Namen obrestne kapice je zavarovanje pred dvigom obrestne mere, kupec pa za to vnaprej plača premijo. Obrestno dno je obrestna opcija, katere kupec ima pravico (in ne obveznosti), da pozove izdajatelja (prodajalca) opcije k plačilu razlike med izvršilno in dejansko obrestno mero na posamezne dneve dospetja. Namen obrestnega dna je zavarovanje pred znižanjem obrestne mere, kupec pa za to vnaprej plača premijo. Obrestna ovratnica je obrestna opcija, kombinacija nakupa obrestne kapice in prodaje obrestnega dna. Valutne in obrestne zamenjave predstavljajo obvezo zamenjati en niz denarnih tokov za drugega. Posledica zamenjav je ekonomska zamenjava valut ali obrestnih mer. Pri tem pa ne pride do zamenjave glavnic, razen pri nekaterih valutnih zamenjavah. Kreditno tveganje skupine je potencialni strošek, ki nastane, če mora nadomestiti pogodbo o valutni ali obrestni zamenjavi, kadar nasprotne stranke ne izpolnijo svojih obveznosti. To tveganje se sproti spremlja glede na trenutno pošteno vrednost, delež fiktivne vrednosti pogodb in likvidnost trga. Skupina obvladuje raven kreditnega tveganja tako, da ocenjuje nasprotne stranke in pri tem uporablja iste tehnike kot pri kreditiranju. Valutne opcije so pogodbeni dogovori, v skladu s katerimi prodajalec (izdajatelj) da kupcu (imetniku) pravico, a od njega ne zahteva, da kupi (nakupna opcija) ali proda (prodajna opcija) na določen datum ali do določenega datuma ali v določenem obdobju tujo valuto skladno z določili pogodbe (znesek, cena v določenem znesku po vnaprej določeni ceni). Kupec valutne opcije plača prodajalcu premijo, ki je nadomestilo za prevzeto tveganje. Prodajalec dobi od kupca premijo kot nadomestilo, da je prevzel valutno tveganje. Skupina in komitent se pogajata o opcijah (neorganizirani trg). Skupina je izpostavljena kreditnemu tveganju samo pri nakupu opcij in samo v obsegu njihove knjigovodske vrednosti, ki je enaka njihovi pošteni vrednosti. Pogodbene vrednosti posameznih vrst finančnih instrumentov so podlaga za primerjavo z instrumenti, ki so izkazani v izkazu finančnega položaja, vendar vedno ne odražajo zneskov zadevnih prihodnjih denarnih tokov ali trenutne poštene vrednosti instrumentov in zatorej ne kažejo, kakšna je izpostavljenost skupine kreditnemu ali cenovnemu tveganju. Izvedeni finančni instrumenti postanejo pozitivni (sredstva) ali negativni (obveznosti) odvisno od nihanj deviznih tečajev, na katere se nanašajo pogoji instrumentov. Skupna pogodbena ali fiktivna vrednost izvedenih finančnih instrumentov, stopnja pozitivnosti ali negativnosti instrumentov ter s tem skupna poštena vrednost izvedenih finančnih sredstev in obveznosti lahko skozi čas pomembno nihajo. Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v posesti skupine so navedene v nadaljevanju. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V POSESTI ZA TRGOVANJE


Skupina

Pogodbeni/ fiktivni znesek

Poštene vrednosti

Sredstva Obveznosti

Izvedeni finančni instrumenti v posesti za trgovanje Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto (OTC): – forward pogodbe 35.774 578 598 – swap pogodbe 39.139 29 20 Izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero (OTC): – swap pogodbe (IRS) 293.215 1.422 843 – OTC opcijske pogodbe na obrestno mero 104.713 1.580 1.580 Skupaj izpeljana sredstva/obveznosti v posesti za trgovanje 3.609 3.041

Finančne obveznosti v posesti za trgovanje, so na dan 31. december 2018 vsebovale poleg izvedenih finančnih instrumentov tudi druge obveznosti v posesti za trgovanje, in sicer spot posle v višini 3 tisoč evrov (2017: 23 tisoč evrov).




226


Skupina

Pogodbeni/ fiktivni znesek

Poštene vrednosti

Sredstva Obveznosti

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto (OTC): – forward pogodbe 30.926 358 341

– swap pogodbe 18.344 – 5 Izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero (OTC): – swap pogodbe (IRS) 138.026 431 97 – OTC opcijske pogodbe na obrestno mero 77.884 2.026 2.026 Skupaj izpeljana sredstva/obveznosti, namenjeni trgovanju 2.815 2.469

20. FINANČNA SREDSTVA, OBVEZNO MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE (MSRP 9)

Skupina

2018

Delnice in deleži 12.166

Krediti 24.421

Skupaj finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

36.587

Preostala ročnost do 12 mesecev 14.642 Preostala ročnost nad 12 mesecev 21.945

Poštena vrednost je dodatno razkrita v pojasnilu 4.

21. FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (MSRP 9)

Skupina

2018

Dolžniški vrednostni papirji 132.393

Delnice 3.143

Deleži 3.213

Sklad za reševanje bank 24.717

Skupaj finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 163.466 Preostala ročnost do 12 mesecev 52.597

Preostala ročnost nad 12 mesecev 110.869 Poštena vrednost je dodatno razkrita v pojasnilu 4.




227

Skupina 2018

Bruto dolžniški vrednostni papirji 132.515 Popravki vrednosti zaradi oslabitve (122) Neto dolžniški vrednostni papirji 132.393

GIBANJE LASTNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Skupina

2018

Stanje 1. januar 30.791 Zmanjšanja (odprava pripoznanja) (26) Vrednotenje 308 Stanje 31. december 31.073

Odprava pripoznanja dela ene manjše naložbe je posledica pravil izdajatelja glede ohranjanja lastniških razmerij.

22. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO (MRS 39)

Skupina

2017

Dolžniški vrednostni papirji 1.044.721 Zakladne menice 28.034 Drugi dolžniški vrednostni papirji 1.016.687 Delnice in deleži 21.235 Deleži 3.459 Delnice 17.776 Sklad za reševanje bank 24.734 Skupaj finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.090.690 Preostala ročnost do 12 mesecev 154.621 Preostala ročnost nad 12 mesecev 936.069

23. FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO ODPLAČNI VREDNOSTI (MSRP 9)

Abanka Skupina

2018 2018

Dolžniški vrednostni papirji (23.a) 946.334 946.334

Krediti bankam (23.b) 30.784 30.784

Krediti strankam, ki niso banke (23.c) 1.934.862 1.928.338

Druga finančna sredstva (23.d) 12.538 12.706

2.924.518 2.918.162 Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 4.




228

a) Dolžniški vrednostni papirji

Skupina 2018

Bruto dolžniški vrednostni papirji 946.610 Popravki vrednosti zaradi oslabitve (276) Neto dolžniški vrednostni papirji 946.334 Preostala ročnost do 12 mesecev 194.053 Preostala ročnost nad 12 mesecev 752.281

b) Krediti bankam

Skupina 2018

Bruto krediti bankam 30.816 Popravki vrednosti zaradi oslabitve (32) Neto krediti bankam 30.784 Preostala ročnost do 12 mesecev 20.857 Preostala ročnost nad 12 mesecev 9.927 Vključeno v denar in denarne ustreznike (pojasnilo 38) 19.734

c) Krediti strankam, ki niso banke

Abanka Skupina 2018 2018

Krediti pravnim osebam 1.084.350 1.082.811 Krediti prebivalstvu 917.558 917.658 Bruto krediti strankam, ki niso banke 2.001.908 2.000.469 Popravki vrednosti zaradi oslabitve (67.046) (72.131) Neto krediti strankam, ki niso banke 1.934.862 1.928.338 Preostala ročnost do 12 mesecev 248.081 239.851 Preostala ročnost nad 12 mesecev 1.686.781 1.688.487

Terjatve za obresti so pripoznane pri osnovnem finančnem instrumentu. Bruto krediti pravnim osebam so se v primerjavi z 31. decembrom 2017 (pojasnilo 24.b) znižali predvsem zaradi prodaje portfelja nedonosnih terjatev in prehoda na MSRP 9 (prilagoditev finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, tj. POCI, na pošteno vrednost ter prerazvrstitev dela kreditov med obvezno merjene po pošteni vrednosti). Poštena vrednost kotirajočih vrednostnih papirjev, ki jih je skupina prejela za zavarovanje kreditov in jih lahko proda ali ponovno zastavi, je na dan 31. december 2018 znašala 11.595 tisoč evrov (2017: 16.712 tisoč evrov). Preglednica gibanja popravkov je predstavljena v poglavju 2.1.7 Gibanje oslabitev in rezervacij.




229

GIBANJE ZAČASNO ODPISANIH TERJATEV, VODENIH V ZUNAJBILANČNI EVIDENCI

Skupina

Pravne osebe Prebivalstvo Skupaj Stanje 1. januar 2018 222.128 7.570 229.698 Povečanje 1.636 823 2.459

Znižanje zaradi dokončnih odpisov – zaključka postopka izterjave (2.847) (868) (3.715)

Znižanje zaradi poplačil, konverzije, prodaje (156.135) (266) (156.401)

Stanje 31. december 2018 64.782 7.259 72.041 Iz naslova prodaje portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) se je v letu 2018 stanje začasno odpisanih terjatev, vodenih v zunajbilančni evidenci, znižalo za 148.070 tisoč evrov. Terjatve, za katere je skupina ocenila, kot je opisano v pojasnilu 1.5, da ne bodo več povrnjene, je skupina odpravila iz izkaza finančnega položaja in jih do pridobitve pravne podlage za zaključek postopka izterjave vodi v zunajbilančni evidenci. Krediti so dodatno analizirani še v naslednjih pojasnilih: Kreditno tveganje (2.1), Valutno tveganje (2.2.2), Obrestno tveganje (2.2.3), Likvidnostno tveganje (2.3), Poštena vrednost (4) in Posli s povezanimi strankami (42). Krediti strankam, ki niso banke, vključujejo tudi terjatve iz finančnega najema, ki so prikazane v pojasnilu 40 Najemi. d) Druga finančna sredstva

Abanka Skupina

2018 2018

Bruto druga finančna sredstva, od tega: 12.846 13.185 – terjatve do kupcev 11 337 – terjatve iz kartičnega in bankomatskega poslovanja 5.512 5.512 – terjatve v obračunu 1.795 1.795

– druge terjatve 5.528 5.541 Popravki vrednosti zaradi oslabitve (308) (479) Neto druga finančna sredstva 12.538 12.706 Preostala ročnost do 12 mesecev 11.999 12.155 Preostala ročnost nad 12 mesecev 539 551

24. KREDITI (MRS 39)

Abanka Skupina

2017 2017

Krediti bankam (24.a) 60.745 60.745

Krediti strankam, ki niso banke (24.b) 1.982.137 1.967.460

Druga finančna sredstva (24.c) 23.661 23.917

2.066.543 2.052.122




230

a) Krediti bankam

Skupina

2017

Vloge na vpogled – Krediti bankam in depoziti 60.745 Bruto krediti bankam 60.745 Popravki vrednosti zaradi oslabitve – Neto krediti bankam 60.745 Preostala ročnost do 12 mesecev 49.965

Preostala ročnost nad 12 mesecev 10.780

Vključeno v denar in denarne ustreznike (pojasnilo 38) 48.242

b) Krediti strankam, ki niso banke

Abanka Skupina

2017 2017

Krediti pravnim osebam 1.327.572 1.298.765

Krediti prebivalstvu 863.151 885.658 Bruto krediti strankam, ki niso banke 2.190.723 2.184.423

Popravki vrednosti zaradi oslabitve (208.586) (216.963)

Neto krediti strankam, ki niso banke 1.982.137 1.967.460

Preostala ročnost do 12 mesecev 488.785 446.289 Preostala ročnost nad 12 mesecev 1.493.352 1.521.171

GIBANJE ZAČASNO ODPISANIH TERJATEV, VODENIH V ZUNAJBILANČNI EVIDENCI

Skupina

Pravne osebe Prebivalstvo Skupaj Stanje 1. januar 2017 244.850 10.855 255.705 Povečanje 26.910 1.145 28.055

Znižanje zaradi dokončnih odpisov – zaključka postopka izterjave (40.209) (3.992) (44.201)

Znižanje zaradi poplačil, konverzije, prodaje (9.423) (438) (9.861)

Stanje 31. december 2017 222.128 7.570 229.698




231

c) Druga finančna sredstva

Abanka Skupina

2017 2017

Terjatve do kupcev 13 254 Terjatve iz kartičnega in bankomatskega poslovanja 6.035 6.035 Terjatve v obračunu 10.467 10.467 Druge terjatve 7.146 7.161 Skupaj druga finančna sredstva 23.661 23.917

Preostala ročnost do 12 mesecev 23.132 23.395

Preostala ročnost nad 12 mesecev 529 522

25. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI (MRS 39)

Skupina

2017

Dolžniški vrednostni papirji – po odplačni vednosti 15.408 Preostala ročnost do 12 mesecev 5.161 Preostala ročnost nad 12 mesecev 10.247

Skupina v letu 2017 ni prerazvrstila nobenega finančnega sredstva, merjenega v posesti do zapadlosti. Dolžniški vrednostni papirji so imeli fiksno obrestno mero. Analiza obrestnih mer finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je dodatno razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah (2.2.3.3). Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 4.




232

26. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE, NEOPREDMETENA SREDSTVA IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO – ABANKA

Zemljišča

in zgradbe

Računal-niška

oprema Druga

oprema

Osnovna sredstva v

pripravi

Skupaj opredme-

tena osnovna sredstva

Naložbene nepremič-

nine

Neopred-metena

sredstva

Nekratko-ročna

sredstva v posesti za

prodajo Nabavna vrednost Stanje 1. januar 2017 76.758 29.494 19.060 608 125.920 513 40.037 1.975 Nakupi 493 1.176 608 (470) 1.807 – 2.823 –

Prenos med skupinami (104) – – – (104) 104 – –

Odtujitve (115) (5.274) (624) – (6.013) – (5.760) –

Stanje 31. december 2017 77.032 25.396 19.044 138 121.610 617 37.100 1.975 Popravek vrednosti Stanje 1. januar 2017 45.494 26.438 15.290 – 87.222 348 32.005 1.169 Amortizacija (pojasnilo 14) 1.756 1.599 624 – 3.979 17 3.377 –

Prenos med skupinami (68) – – – (68) 68 – –

Odtujitve (24) (5.118) (609) – (5.751) – (5.536) –

Stanje 31. december 2017 47.158 22.919 15.305 – 85.382 433 29.846 1.169 Sedanja vrednost, 31. december 2017 29.874 2.477 3.739 138 36.228 184 7.254 806

Nabavna vrednost Stanje 1. januar 2018 77.032 25.396 19.044 138 121.610 617 37.100 1.975 Nakupi 512 833 347 93 1.785 – 5.130 –

Prenos med skupinami (4.752) – – – (4.752) 147 – 4.605

Odtujitve (404) (3.167) (1.698) – (5.269) – (4.604) (5.134)

Oslabitve (pojasnilo 16) (333) – – – (333) – – –

Stanje 31. december 2018 72.055 23.062 17.693 231 113.041 764 37.626 1.446 Popravek vrednosti Stanje 1. januar 2018 47.158 22.919 15.305 – 85.382 433 29.846 1.169 Amortizacija (pojasnilo 14) 1.852 1.433 508 – 3.793 22 3.420 –

Prenos med skupinami (4.072) – – – (4.072) 108 – 3.964

Odtujitve (163) (3.030) (1.651) – (4.844) – (4.570) (4.175)

Oslabitve (pojasnilo 16) (50) – – – (50) – – –

Stanje 31. december 2018 44.725 21.322 14.162 – 80.209 563 28.696 958 Sedanja vrednost, 31. december 2018 27.330 1.740 3.531 231 32.832 201 8.930 488




233

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE, NEOPREDMETENA SREDSTVA IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO – SKUPINA

Zemljišča in

zgradbe

Računal-

niška oprema

Druga

oprema

Osnovna

sredstva v pripravi

Skupaj opredme-

tena osnovna sredstva

Naložbene nepremič-

nine

Neopred-

metena sredstva

Nekratko-ročna

sredstva v posesti za

prodajo Nabavna vrednost Stanje 1. januar 2017 77.293 29.494 23.111 608 130.506 9.735 40.581 2.142 0B0B0B0B0B0BNakupi 493 1.176 1.463 (470) 2.662 549 2.831 – 1B1B1B1B1B1BOdtujitve (116) (5.274) (1.331) – (6.721) (2.377) (5.761) (1.143) 2B2B2B2B2B2BOslabitve (pojasnilo 16) – – – – – 884 – – 3B3B3B3B3B3BPrenos med skupinami – – – – – (576) – 520 4B4B4B4B4B4BPrenos iz zalog – – – – – – – 721 5B5B5B5B5B5BStanje 31. december 2017 77.670 25.396 23.243 138 126.447 8.215 37.651 2.240 Popravek vrednosti Stanje 1. januar 2017 45.763 26.438 16.575 – 88.776 1.035 32.341 1.169 6B6B6B6B6B6BAmortizacija (pojasnilo 14) 1.774 1.599 1.435 – 4.808 331 3.420 – 7B7B7B7B7B7BOdtujitve (25) (5.118) (957) – (6.100) (117) (5.537) – 8B8B8B8B8B8BPrenos med skupinami – – – – – (56) – – 9B9B9B9B9B9BStanje 31. december 2017 47.512 22.919 17.053 – 87.484 1.193 30.224 1.169 10B10B10B10B10B10BSedanja vrednost, 11B11B11B11B11B11B31. december 2017 30.158 2.477 6.190 138 38.963 7.022 7.427 1.071 12B12B12B12B12B12BNabavna vrednost 13B13B13B13B13B13BStanje 1. januar 2018 77.670 25.396 23.243 138 126.447 8.215 37.651 2.240 14B14B14B14B14B14BNakupi 512 833 943 93 2.381 175 5.157 – 15B15B15B15B15B15BOdtujitve (404) (3.167) (1.932) – (5.503) (981) (4.609) (5.399) 16B16B16B16B16B16BOslabitve (pojasnilo 16) (333) – – – (333) 172 – – 17B17B17B17B17B17BProdaja odvisne družbe (212) – (4.500) – (4.712) – (324) –

18B18B18B18B18B18BPrenos med skupinami (4.605) – – – (4.605) (205) – 4.791

19B19B19B19B19B19BPrenos iz zalog – – – – – 212 – 4.328

20B20B20B20B20B20BPrenos na zaloge – – – – – (1.843) – –

21B21B21B21B21B21BStanje 31. december 2018 72.628 23.062 17.754 231 113.675 5.745 37.875 5.960 22B22B22B22B22B22BPopravek vrednosti 23B23B23B23B23B23BStanje 1. januar 2018 47.512 22.919 17.053 – 87.484 1.193 30.224 1.169 24B24B24B24B24B24BAmortizacija (pojasnilo 14) 1.871 1.433 714 – 4.018 336 3.450 –

25B25B25B25B25B25BOdtujitve (163) (3.030) (1.772) – (4.965) (72) (4.575) (4.175)

26B26B26B26B26B26BOslabitve (pojasnilo 16) (50) – – – (50) – – –

27B27B27B27B27B27BProdaja odvisne družbe (140) – (1.780) – (1.920) – (298) –

28B28B28B28B28B28BPrenos med skupinami (3.964) – – – (3.964) (19) – 3.964

29B29B29B29B29B29BPrenos na zaloge – – – – – (117) – –

30B30B30B30B30B30BStanje 31. december 2018 45.066 21.322 14.215 – 80.603 1.321 28.801 958 31B31B31B31B31B31BSedanja vrednost, 32B32B32B32B32B32B31. december 2018 27.562 1.740 3.539 231 33.072 4.424 9.074 5.002




234

Vse naložbene nepremičnine ustvarjajo prihodke in odhodke. V letu 2018 je banka v izkazu poslovnega izida pripoznala 46 tisoč evrov prihodkov od najemnin za naložbene nepremičnine (2017: 37 tisoč evrov) in 23 tisoč evrov neposrednih stroškov (2017: 17 tisoč evrov). Prihodki iz drugih poslovnih najemov banke so v letu 2018 znašali 68 tisoč evrov (2017: 83 tisoč evrov). Skupina je v letu 2018 pripoznala 674 tisoč evrov prihodkov od najemnin za naložbene nepremičnine (2017: 638 tisoč evrov) in 337 tisoč evrov neposrednih stroškov (2017: 332 tisoč evrov). Prihodki iz drugih poslovnih najemov skupine so znašali 266 tisoč evrov (2017: 986 tisoč evrov). Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. december 2018 približno enaka njeni knjigovodski vrednosti. Skupina ima na eni naložbeni nepremičnini stavbno pravico. Sredstva so bremen prosta.

27. NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH DRUŽB

Abanka

2018 2017

Odvisne družbe Stanje 1. januar 9.448 4.483 Povečanja – 4.436 Zmanjšanja (1.170) – Oslabitve (pojasnilo 16) – 529

Stanje 31. december 8.278 9.448 ODVISNE DRUŽBE

2018

Knjigovod-ska vrednost

naložbe Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček

Odstotek glasovalnih

pravic oziroma

udeležba v kapitalu Ime

Skupina Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) 8.278 22.013 12.607 9.406 6.807 213 100

2018

Država, v kateri je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki

Čisti dobiček/ (izguba)


pravic oziroma


Skupina Anepremičnine Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) 18.974 9.537 9.437 6.791 197 100 Anekretnine d.o.o. (Črna gora) 4.782 4.773 9 75 (24) 100

Odvisna družba Anepremičnine d.o.o. je v letu 2018 dokapitalizirala svojo odvisno družbo Anekretnine d.o.o. za 30 tisoč evrov. V odvisni družbi Anepremičnine d.o.o. je bila v letu 2018 opravljena oslabitev naložbe v odvisno družbo Anekretnine d.o.o. v višini 40 tisoč evrov. V letu 2018 je odvisna družba Anepremičnine prodala del zapadlih terjatev iz naslova pogodb o finančnem leasingu.




235

Banka je v letu 2018 izvedla oddelitev dela portfelja problematičnih terjatev v višini 4.096 tisoč evrov na novo ustanovljeno odvisno družbo Ahive d.o.o. v skladu z delitvenim načrtom banke, ki ga je uprava banke sprejela 28. maja 2018, skupščina Abanke je dala soglasje 21. septembra 2018, oddelitev pa je bila nato 22. oktobra 2018 vpisana v sodni register. Bilančni presečni dan je bil 31. december 2017. Ob ustanovitvi nove družbe je bil portfelj problematičnih terjatev prenesen na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo. Prenos poslovnega deleža v družbi Ahive d.o.o. na kupca DDM Invest I AG je bil opravljen dne 26. oktobra 2018 in je pomenil izpeljavo dogovora, sklenjenega v pogodbi o prodaji terjatev z istim kupcem z dne 21. marca 2018. 2017


naložbe Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček


pravic oziroma


Aleasing d.o.o. (Slovenija) 1.170 36.769 34.292 2.477 3.975 449 100 Skupina Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) 8.278 28.891 19.700 9.191 12.856 122 100

2017

Država, v kateri je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki

Čisti dobiček/ (izguba)


pravic oziroma


Skupina Anepremičnine Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) 28.185 18.948 9.237 12.869 162 100 Anekretnine d.o.o. (Črna gora) 4.318 4.315 3 78 (40) 100

Abanka d.d. je 18. julija 2017 s kupcem Banka Sparkasse d.d., Ljubljana, podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega poslovnega deleža v odvisni družbi Aleasing d.o.o., Ljubljana. V pogodbi je določeno, da bo poslovni delež prešel na kupca po izpolnitvi odložnih pogojev, ki so med drugim vključevali tudi pridobitev soglasja nadzornih organov. Konec marca 2018 sta Abanka d.d. kot prodajalec in Banka Sparkasse d.d. kot kupec družbe Aleasing d.o.o. potrdila, da so izpolnjeni vsi odložni pogoji, ki so bili potrebni za zaključek prodajnega postopka. Skladno s pogodbo je poslovni delež prešel na kupca s 1. aprilom 2018, ki je s tem datumom postal lastnik družbe Aleasing d.o.o., Ljubljana. V obeh pogodbah o prodaji odvisnih družb Afaktor d.o.o. in Aleasing d.o.o. se je banka za določeno obdobje po prodaji zavezala kupcu poravnati vse možne pogojne obveznosti, ki bi utegnile izhajati iz nekaterih poslovnih dogodkov, nastalih pred zaključkom prodaje Afaktorja oziroma Aleasinga (t. i. closingom). Odvisna družba Aleasing zaradi nematerialnosti v računovodskih izkazih ni bila prerazvrščena med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo. V konsolidiranem izkazu finančnega položaja so sredstva odvisne družbe Aleasing po stanju na dan 31. marec 2018 znašala 38.984 tisoč evrov, kar predstavlja 1,04 odstotka konsolidiranih sredstev, obveznosti družbe pa 36.392 tisoč evrov, kar predstavlja 1,14 odstotka konsolidiranih obveznosti. V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je čisti dobiček družbe Aleasing znašal 115 tisoč evrov, kar predstavlja 0,46 odstotka konsolidiranega čistega dobička, prihodki družbe so znašali 1.021 tisoč evrov (1,29 odstotka celotnih konsolidiranih prihodkov), odhodki družbe pa 906 tisoč evrov (1,70 odstotka celotnih konsolidiranih odhodkov).




236

ANALIZA SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAD KATERIMI JE BILO IZGUBLJENO OBVLADOVANJE

DOBIČEK/(IZGUBA) OD PRODAJE ODVISNE DRUŽBE

ČISTI DENARNI PREJEMKI OD PRODAJE ODVISNIH DRUŽB

2018 Aleasing d.o.o.

Vpogledne vloge pri bankah 1.360 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 34.381 – krediti bankam 13 – krediti strankam, ki niso banke 34.211 – druga finančna sredstva 157 Opredmetena sredstva 2.792 Neopredmetena sredstva 26 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 85

Druga sredstva 340

Skupaj sredstva 38.984 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 35.406 – krediti bank 35.048 – druge finančne obveznosti 358 Rezervacije 75 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 15 Druge obveznosti 896 Skupaj obveznosti 36.392

Čista vrednost prodanih sredstev 2.592

2018 Abanka Skupina

Prejeto plačilo 1.477 1.477 Knjigovodska vrednost kapitalske naložbe 1.170 –

Čista vrednost prodanih sredstev – (2.592)

Dobiček / (izguba) od prodaje 307 (1.115)

2018 Skupina

Prejeto plačilo v denarju in denarnih ustreznikih 1.477

Manj: stanje denarja in denarnih ustreznikov na dan prodaje (1.360)

Čisti denarni prejemki od prodaje 117




237

28. DRUGA SREDSTVA

Abanka Skupina

2018 2017 2018 2017

Zaloge materiala in drobnega inventarja 10 9 10 9 Zaloge (nepremičnine) 148 96 6.775 10.737 Plemenite kovine 1.118 1.304 1.118 1.304 Vnaprej plačani in odloženi stroški 433 516 442 524 Terjatve za plačane davke 17 12 583 625 Predujmi 356 365 531 763 Skupaj druga sredstva s preostalo ročnostjo do 12 mesecev 2.082 2.302 9.459 13.962

29. ZASTAVLJENA SREDSTVA

Skupina 2018 2017

Krediti bankam 7.697 8.847

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 17.985 /

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 4.320 /

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo / 23.593

Obvezna rezerva 27.309 26.366

Finančna sredstva banke, zastavljena za obveznosti banke 16.491 15.447

Druga finančna sredstva 89 55

Skupaj zastavljena sredstva 73.891 74.308 Skupina zastavlja sredstva za zavarovanje terjatev Evrosistema (ECB), za zavarovanje terjatev iz naslova kartičnega poslovanja VISA in Mastercard, za zavarovanje terjatev nasprotnih strank iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za zagotavljanje likvidnih sredstev sklada za reševanje bank (po določilih ZOSRB), za zagotavljanje obveznih rezerv na denarnem računu pri Banki Slovenije in za zavarovanje, vplačano pri klirinških sistemih (SEPA IKP, SEPA EKP, SEPA IDD CORE in SEPA IDD B2B) in vplačano pri KDD. Banka je zaradi spremenjene definicije obremenjenih sredstev prilagodila primerjalne podatke za leto 2017, kjer so bili izvorno poročani le krediti bankam v višini 8.847 tisoč evrov.




238

30. VLOGE IN KREDITI BANK IN CENTRALNE BANKE Vse vloge bank so imele v letih 2018 (16.335 tisoč evrov) in 2017 (24.243 tisoč evrov) preostalo ročnost do 12 mesecev in fiksno obrestno mero. KREDITI BANK IN CENTRALNE BANKE

Skupina 2018 2017

Krediti bank 102.788 89.011

Krediti centralne banke – – Skupaj krediti bank in centralne banke 102.788 89.011

Preostala ročnost do 12 mesecev 1.293 16.143

Preostala ročnost nad 12 mesecev 101.495 72.868 Delež kreditov bank in centralne banke s fiksno obrestno mero znaša 10,6 odstotka (2017: 14,5 odstotka), s spremenljivo obrestno mero pa 89,4 odstotka (2017: 85,5 odstotka). Analiza obrestnih mer vlog bank in kreditov bank je dodatno razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah (2.2.3.3). Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 4. Vloge in krediti bank in centralne banke so dodatno analizirani kot del izkaza finančnega položaja tudi v naslednjih pojasnilih: Valutno tveganje (2.2.2), Obrestno tveganje (2.2.3), Likvidnostno tveganje (2.3), Poštena vrednost (4) in Posli s povezanimi strankami (42).

31. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE

Delež depozitov s fiksno obrestno mero znaša 79,6 odstotka (2017: 81,3 odstotka), s spremenljivo obrestno mero pa 20,4 odstotka (2017: 18,7 odstotka). Znesek bančnih vlog, prejetih v zavarovanje danih kreditov, je v letu 2018 znašal 11.216 tisoč evrov (2017: 14.993 tisoč evrov). Analiza obrestnih mer vlog bank in vlog strank, ki niso banke, je dodatno razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah (2.2.3.3). Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 4. Vloge strank, ki niso banke, so dodatno analizirane kot del izkaza finančnega položaja tudi v naslednjih pojasnilih: Valutno tveganje (2.2.2), Obrestno tveganje (2.2.3), Likvidnostno tveganje (2.3), Poštena vrednost (4) in Posli s povezanimi strankami (42).

Abanka Skupina

2018 2017 2018 2017

Vloge pravnih oseb 847.601 879.072 846.831 873.919

Vloge prebivalstva 2.087.617 1.981.625 2.087.617 1.981.625

Skupaj vloge strank, ki niso banke 2.935.218 2.860.697 2.934.448 2.855.544

Preostala ročnost do 12 mesecev 2.847.236 2.726.423 2.846.466 2.721.270

Preostala ročnost nad 12 mesecev 87.982 134.274 87.982 134.274




239

32. IZDANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Obrestna mera

31. decembra Skupina

2018 2017

Potrdila o vlogah (zapadlost: 2019 do 2020) 5,95 % 13.644 13.021 Izdani drugi vrednostni papirji – – Skupaj izdani dolžniški vrednostni papirji 13.644 13.021 Preostala ročnost do 12 mesecev 397 379 Preostala ročnost nad 12 mesecev 13.247 12.642

33. DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Obveznosti iz kartičnega poslovanja 1.300 875 1.300 875

Obveznosti do dobaviteljev 1.673 1.298 1.756 1.680

Obveznosti za neizvršena plačila 1.780 4.243 1.780 4.243

Obveznosti za plače 2.879 3.008 2.921 3.107

Vnaprej vračunani stroški 6.098 4.426 6.127 4.443

Druge finančne obveznosti 7.868 12.315 7.948 12.324

Skupaj druge finančne obveznosti 21.598 26.165 21.832 26.672 Preostala ročnost do 12 mesecev 21.445 26.024 21.665 26.621

Preostala ročnost nad 12 mesecev 153 141 167 51




240

34. REZERVACIJE ABANKA

Rezervacije za

reorganizacijo

Rezervacije za pravno nerešene

tožbe

Rezervacije za pokojnine

in podobne obveznosti do

zaposlencev

Rezervacije za

zunajbilančne obveznosti

Druge rezervacije Skupaj

Stanje 1. januar 2017 4.382 9.932 5.307 31.008 163 50.792 Dodatno oblikovane/(ukinjene) rezervacije skozi izkaz poslovnega izida (pojasnili 13 in 15) 3.673 3.112 56 (1.363) (13) 5.465 Oblikovane rezervacije skozi kapital – aktuarske izgube / / 135 / / 135 Črpane rezervacije (1.815) (673) (77) (1) (150) (2.716) Stanje 31. december 2017 6.240 12.371 5.421 29.644 – 53.676 Prehod na MSRP 9 (pojasnilo 44) / / / (10.303) / (10.303) Stanje 1. januar 2018 6.240 12.371 5.421 19.341 – 43.373 Dodatno oblikovane/(ukinjene) rezervacije skozi izkaz poslovnega izida (pojasnilo 15) – 4.460 32 (4.416) 4.678 4.754 Oblikovane rezervacije skozi kapital – aktuarske izgube / / 29 / / 29 Črpane rezervacije (1.808) (168) (110) (2) (9) (2.097) Stanje 31. december 2018 4.432 16.663 5.372 14.923 4.669 46.059

SKUPINA

Rezervacije za

reorganizacijo

Rezervacije za pravno nerešene

tožbe

Rezervacije za pokojnine

in podobne obveznosti do

zaposlencev

Rezervacije za

zunajbilančne obveznosti

Druge rezervacije Skupaj

Stanje 1. januar 2017 4.382 9.932 5.416 30.998 163 50.891 Dodatno oblikovane/(ukinjene) rezervacije skozi izkaz poslovnega izida (pojasnili 13 in 15) 3.673 3.112 62 (1.360) (13) 5.474

Dodatno oblikovane rezervacije skozi kapital – aktuarske izgube / / 147 / / 147

Črpane rezervacije (1.815) (673) (77) (1) (150) (2.716)

Stanje 31. december 2017 6.240 12.371 5.548 29.637 – 53.796

Prehod na MSRP 9 (pojasnilo 44) / / / (10.296) / (10.296)

Stanje 1. januar 2018 6.240 12.371 5.548 19.341 – 43.500 Prodaja odvisne družbe Aleasing (pojasnilo 27) – – (75) – – (75) Dodatno oblikovane/(ukinjene) rezervacije skozi izkaz poslovnega izida (pojasnilo 15) – 4.460 34 (4.416) 4.678 4.756 Dodatno oblikovane rezervacije skozi kapital – aktuarske izgube / / 27 / / 27

Črpane rezervacije (1.808) (168) (112) (2) (9) (2.099)

Stanje 31. december 2018 4.432 16.663 5.422 14.923 4.669 46.109




241

Skupina je na dan 31. december 2018 oblikovala rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri izračunu, so: • diskontna stopnja: 1,89 odstotka (2017: 1,31 odstotka), • stopnja fluktuacije: 2,97 odstotka (2017: 2,83 odstotka), • povprečna letna rast plač: 2,39 odstotka letno (2017: 1,58 odstotka). Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejnih nagrad za vsakih 10 let službovanja v skupini. Banka je v letu 2018 prodala portfelj nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) ter ob tem oblikovala rezervacije za nekatera jamstva, ki jih je prevzela nasproti kupcu, v višini 4.678 tisoč evrov (druge rezervacije).

35. ODLOŽENI DAVKI Odloženi davki iz dobička so izračunani iz začasnih razlik z metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja z uporabo davčne stopnje, predvidene v letu odprave začasnih razlik, to je 19 odstotkov oziroma le toliko, kot so jih dovoljevali prihodnji dobički. Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizrabljenih davčnih izgub je dovoljeno največ v višini 50 odstotkov davčne osnove tekočega obdobja. V letu 2018 je bilo v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb banke izrabljenih 34.948 tisoč evrov davčne izgube iz preteklih let. Znesek neizrabljenih davčnih izgub, za katere v izkazu finančnega položaja ni pripoznana odložena terjatev za davek, je na dan 31. december 2018 za banko znašal 720.814 tisoč evrov, za skupino pa 728.956 tisoč evrov. Celotna davčna izguba banke znaša 766.288 tisoč evrov (2017: 801.236 tisoč evrov), za skupino pa 774.430 tisoč evrov (2017: 812.846 tisoč evrov). Davčna izguba se lahko naprej prenaša neomejeno.




242

GIBANJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENE DAVKE

Abanka Skupina

2017

Prehod na

MSRP 9 Gibanje 2018 2017

Prehod na

MSRP 9 Gibanje 2018

Odložene terjatve za davke Oslabitve kapitalskih naložb 709 / (709) – 709 / (709) – Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev 93 / – 93 93 / – 93 Rezervacije za obveznosti do zaposlencev 635 / (10) 625 635 / (10) 625 Rezervacije za reorganizacijo 593 / (172) 421 593 / (172) 421 Oslabitve kreditov in terjatev (prodaja odvisne družbe Aleasing v 2018) – / – – 47 / (47) – Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (pred prehodom na MSRP 9: razpoložljivi za prodajo) – / 393 393 – / 393 393 Oslabitve dolžniških papirjev, vrednotenih po odplačni vrednosti (MSRP 9) / 28 24 52 / 28 24 52 Prenesene davčne izgube 7.055 / 1.586 8.641 7.055 / 1.586 8.641 9.085 28 1.112 10.225 9.132 28 1.065 10.225 Odložene obveznosti za davke Vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MRS 39) / 861 (131) 730 / 861 (131) 730 Različne amortizacijske stopnje za poslovne in davčne namene 98 / 6 104 98 / 6 104 Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo (MRS 39) 5.862 (5.862) / / 5.862 (5.862) / / 5.960 (5.001) (125) 834 5.960 (5.001) (125) 834

VKLJUČENO V IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


2018 2017 2018 2017

Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (MSRP 9) 393 / 393 /

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo (MRS 39) / (269) / (269)

Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, vrednotenih po odplačni vrednosti (MSRP 9) 24 / 24 /

Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9) 21 / 21 /

Oslabitve kapitalskih naložb (709) (101) (709) (101)

Različne amortizacijske stopnje za poslovne in davčne namene (6) (10) (6) (10)

Rezervacije za obveznosti do zaposlencev (10) (3) (10) (3)

Rezervacije za reorganizacijo (172) 177 (172) 177

Oslabitve kreditov in terjatev – – – (23)

Prenesene davčne izgube 1.586 (384) 1.586 (384)

17 1.127 (590) 1.127 (613)




243

Skupina

2018 2017

Vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – nerealizirani dobički (MSRP 9) 430 /

Vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – nerealizirane izgube (MSRP 9) (320) /

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo – nerealizirani dobički (MRS 39) / 3.147

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo – nerealizirane izgube (MRS 39) / (1.035)

110 2.112

36. OSNOVNI KAPITAL, KAPITALSKE REZERVE, AKUMULIRANI DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS IN REZERVE IZ DOBIČKA

2018 Delež 2017 Delež

Republika Slovenija 100,0 % Republika Slovenija 100,0 % Znesek osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv je enak za banko in za skupino. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos banke na dan 31. december 2018 v višini 3.333 tisoč evrov se nanaša na vrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v višini 3.689 tisoč evrov in na aktuarske izgube iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 356 tisoč evrov. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos banke na dan 31. december 2017 v višini 33.317 tisoč evrov se nanaša na vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v višini 33.642 tisoč evrov in na aktuarske izgube iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 325 tisoč evrov. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos skupine na dan 31. december 2018 v višini 3.332 tisoč evrov se nanaša na vrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v višini 3.689 tisoč evrov in na aktuarske izgube iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 357 tisoč evrov. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos skupine na dan 31. december 2017 v višini 33.284 tisoč evrov se nanaša na vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v višini 33.642 tisoč evrov in na aktuarske izgube iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 358 tisoč evrov. Kapitalske rezerve sestavljajo vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic (vplačani presežek kapitala), v višini 277.296 tisoč evrov in zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic (Banka Celje) v višini 5.163 tisoč evrov. Rezerve iz dobička sestavljajo zakonske rezerve, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička. Skupina je v preteklosti oblikovala zakonske rezerve skladno z ZGD-1.

VKLJUČENO V KAPITAL




244

REZERVE IZ DOBIČKA

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Zakonske rezerve 16.213 16.213 16.230 16.263

Statutarne rezerve 22.879 16.205 22.879 16.205

Druge rezerve iz dobička 19.292 19.292 19.292 19.292

Skupaj rezerve iz dobička 58.384 51.710 58.401 51.760 Kapitalske, zakonske in statutarne rezerve se smejo uporabiti za kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme zadržanega dobička ali drugih rezerv iz dobička.

37. PREDLOG UPORABE BILANČNEGA DOBIČKA Abanka 2018 2017

Čisti dobiček poslovnega leta 66.737 42.620

Uporaba čistega dobička poslovnega leta:

– za statutarne rezerve (6.674) (4.262)

– za druge rezerve iz dobička – –

Zadržani dobiček 28.145 22.099

Bilančni dobiček 88.208 60.457 – za izplačilo dividend 66.737 42.620 – bilančni dobiček - nerazporejen 21.471 17.837

Banka je edinemu družbeniku, to je Republika Slovenija, izplačala dividende za leto 2017 dne 29. maja 2018 v višini 42.620 tisoč evrov. O uporabi bilančnega dobička odloča skupščina banke.

38. POJASNILO K IZKAZU DENARNIH TOKOV Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah (pojasnili 1.15 in 18) 537.269 411.665 538.234 412.168

Krediti bankam (pojasnila 1.15, 23 in 24) 19.734 48.242 19.734 48.242

557.003 459.907 557.968 460.410




245

DENARNI TOKOVI OD OBRESTI IN DIVIDEND

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Plačane obresti 5.591 7.604 5.591 7.604

Prejete obresti 87.539 91.621 88.366 94.063

Prejete dividende 1.435 1.588 1.435 1.588 DRUGE POSTAVKE V IZKAZU DENARNIH TOKOV

V letu 2018 se drugi dobički iz naložbenja banke oziroma skupine v znesku 10.941 tisoč evrov nanašajo na dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti (8.938 tisoč evrov), in nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (2.003 tisoč evrov). V letu 2017 se drugi dobički iz naložbenja banke v znesku 802 tisoč evrov oziroma skupine v znesku 964 tisoč nanašajo na finančna sredstva v posesti do zapadlosti (799 tisoč evrov) in nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (banka: 3 tisoč evrov, skupina: 165 tisoč evrov). Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo se nanašajo na neto rezervacije, dobičke iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in realizirane izgube od kreditov, merjenih po odplačni vrednosti.




246

39. POGOJNE OBVEZNOSTI IN PREVZETE FINANČNE OBVEZE a) Pravni postopki Skupina in banka sta kot toženi stranki na dan 31. december 2018 udeleženi v več sodnih in drugih sporih. Skupni znesek zoper banko vloženih tožbenih denarnih zahtevkov je na dan 31. december 2018 znašal 21.712 tisoč evrov brez obračunanih zamudnih obresti (31. december 2017: 23.227 tisoč evrov), zoper skupino pa 22.226 tisoč evrov (31. december 2017: 23.630 tisoč evrov). V skladu z oceno verjetnosti izida spora so oblikovane ustrezne rezervacije (pojasnilo 34). S področja varstva intelektualne lastnine je banka udeležena v več sporih, ki jih zoper njo vodi ABANCA CORPORACION BANCARIA S.A. iz Španije na razveljavitev dveh mednarodnih znamk ABANKA št. 860 632 in št. 860 561. Postopki se vodijo v naslednjih državah: v Španiji, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Švici, Hrvaški ter na Portugalskem in Madžarskem, ker naj se omenjeni znamki ne bi uporabljali na območju teh držav. Postopki se nahajajo v različnih fazah in so v teku, banka vlaga pravna sredstva z namenom zavarovanja svojih interesov. Postopek v Švici, Španiji in Nemčiji je zaključen; v vseh primerih je bilo dokončno odločeno v korist Abance corporacion bancaria S.A. b) Zunajbilančne obveznosti Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti, da so sredstva na voljo, ko jih komitent zahteva. Garancije in stand by akreditivi, ki predstavljajo nepreklicno zagotovilo, da bo skupina opravila plačilo, če komitent ne bo sposoben izpolniti svojih obveznosti do tretjih oseb, nosijo enako kreditno tveganje kot posojila, medtem ko dokumentarni in komercialni akreditivi (pisne obljube skupine, dane v imenu njenih komitentov, ki pooblaščajo tretjo osebo, da črpa sredstva skupine do zneska, določenega s specifičnimi pogoji), ki so zavarovani z dobavami blaga, opredeljenimi v osnovni pogodbi, na katere se nanašajo, posledično nosijo bistveno manjše tveganje kot posojila. Zagotavljanje denarnih sredstev po garancijah in stand by akreditivih je bistveno nižje od zneska obvez, saj skupina načeloma ne pričakuje od tretjih oseb, da bodo črpale sredstva po teh pogodbah. Obveze za kreditiranje predstavljajo nečrpane tranše ali odobritve za kreditiranje v obliki posojil, garancij ali akreditivov. Glede na kreditno tveganje, ki ga nosijo obveze za kreditiranje, je skupina potencialno izpostavljena možnosti nastanka izgube v višini skupnih nečrpanih obvez. Vendar pa je verjetna višina izgube, ki jo je sicer težko kvantificirati, bistveno nižja od zneska skupnih nečrpanih obvez, saj je večina obvez za kreditiranje odvisna od tega, ali bodo komitenti izpolnili določene standarde za kreditiranje. Čeprav je pri nečrpanih obvezah določeno kreditno tveganje prisotno, se šteje, da je le-to majhno, saj izhaja iz možnosti, da bo komitent črpal še nečrpane tranše odobrenega posojila, in iz možnosti, da se črpana sredstva ne odplačajo ob zapadlosti. Skupina spremlja obdobje do zapadlosti kreditnih obvez, ker dolgoročne obveze po navadi nosijo večje kreditno tveganje od kratkoročnih. Skupni pogodbeno določeni znesek nečrpanih obvez za kreditiranje vedno ne odraža potreb po denarnih sredstvih, saj mnoge obveze potečejo ali prenehajo, ne da bi bilo zanje treba zagotoviti sredstva.




247

Spodnja preglednica prikazuje pogodbene zneske garancij, ki jih je izdala banka oziroma skupina, in obvez za kreditiranje strank. GARANCIJE IN OBVEZE


2018 2017 2018 2017

Storitvene garancije 215.422 217.364 215.014 216.922 Finančne garancije 50.371 41.415 50.371 41.415 Akreditivi 34 40 34 40 Kreditne obveze 436.056 374.909 435.251 373.601 Izvedeni finančni instrumenti 3.610 2.815 3.610 2.815 Drugo 1.673 236 1.673 236 707.166 636.779 705.953 635.029 Rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti ter druge rezervacije:

– rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti 34, 44 (14.923) (29.644) (14.923) (29.637)

– rezervacije za nečrpan del kreditov, merjenih po pošteni vrednosti (2.281) / (2.281) /

689.962 607.135 688.749 605.392

40. NAJEMI Skupina 2018 2017

Bruto terjatve iz finančnega najema: 7.691 49.598 – do 1 leta 5.763 22.350 – nad 1 letom do 5 let 1.809 26.746 – nad 5 let 119 502 Nepripoznani prihodnji prihodek iz finančnih najemov 293 4.658 Neto terjatve iz finančnega najema 7.398 44.940 – do 1 leta 5.649 20.406 – nad 1 letom do 5 let 1.633 24.049 – nad 5 let 116 485

Ne glede na pojasnilo 1.24 se znesek terjatev iz finančnega najema nanaša le na terjatve odvisnih družb. Stanje terjatev iz finančnega najema je v primerjavi s stanjem konec leta 2017 nižje predvsem zaradi prodaje odvisne družbe Aleasing, ki je po stanju na dan 31. decembra 2017 imela 37.308 tisoč evrov bruto terjatev iz finančnega najema oziroma 33.115 tisoč evrov neto terjatev iz finančnega najema.




248

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Terjatve iz poslovnega najema: 53 67 2.271 7.219 – do 1 leta 14 14 347 1.708 – nad 1 letom do 5 let 39 53 1.370 4.624 – nad 5 let – – 554 887

Skupina 2018 2017

Obveznosti iz poslovnega najema: 2.256 403 – do 1 leta 478 135 – nad 1 letom do 5 let 1.455 268 – nad 5 let 323 –

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Obveznosti iz finančnega najema: 4 607 4 589 – do 1 leta 4 71 4 57 – nad 1 letom do 5 let – 234 – 230 – nad 5 let – 302 – 302

Stanje obveznosti iz poslovnega najema je v primerjavi s stanjem konec leta 2017 višje predvsem zaradi novih najemnih pogodb in podaljšanja najema pogodb, ki so se med letom 2018 iztekle. Stanje obveznosti iz finančnega najema je v primerjavi s stanjem konec leta 2017 nižje predvsem zaradi predčasnega odkupa nepremičnine, ki jo je imela banka v finančnem najemu.




249

41. POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN Banka na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, ki ga je izdala Banka Slovenije, razkriva posle v tujem imenu in za tuj račun.

Abanka 2018 2017

Sredstva 3.439.760 4.260.212 Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank 3.270.770 4.167.875

– iz finančnih instrumentov 3.270.452 4.167.157

– investicijske storitve in posli (ZTFI) 27.624 815.015

– sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 27.624 815.015

– skrbniški posli (ZISDU) 3.242.828 3.352.142

– do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente – 182

– do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente (kupcev) 318 514

– do posredniškega dela iz naslova nakupa finančnih instrumentov in neto terjatve do KDD (ZISDU) – 22

Denarna sredstva strank 1.034 4.940

– na poravnalnem računu za sredstva strank 9 1.163

– na transakcijskih računih bank (ZTFI) – 1.244

– na transakcijskih računih bank (ZISDU) 1.025 2.533

Drugi posli po pooblastilu 167.956 87.397

Obveznosti 3.439.760 4.260.212 Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank 3.271.804 4.172.633 – do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov 3.270.714 4.169.785

– investicijske storitve in posli (ZTFI) 27.620 817.561

– sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 27.620 817.561

– skrbniški posli (ZISDU) 3.243.094 3.352.224

– do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente – 22

– do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev) 1.077 2.767

– do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd. 13 59

– do posredniškega dela za prodane finančne instrumente ter prihodki iz poslov v tujem imenu in za tuj račun (ZISDU) – –

Drugi posli po pooblastilu 167.956 87.579 Skladno s podpisom pogodbe med Abanko in Novo KBM d.d. je Abanka prenesla opravljanje investicijskih storitev in poslov iz naslova borznega posredovanja na Novo KBM d.d., kar se je odrazilo v znižanju terjatev iz naslova sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil v višini 787.391 tisoč evrov. Preostali znesek v višini 27.624 tisoč evrov predstavljajo terjatve iz naslova finančnih instrumentov, hranjenih pri skrbniških bankah v tujini, prenos katerih bo izvršen po uskladitvi pravnih možnosti za prenos portfelja.




250

Abanka 2018 2017

Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke 2.530 2.906 Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 589 994

Skrbništvo in sorodne storitve 1.699 1.707

Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank 236 194

Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij 6 11

Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke 371 332 Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami 293 254

– po poslih investicijskega bančništva (ZTFI) 293 254

Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami 19 17

Drugi posli 59 61

42. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI Stranke štejejo za povezane, če ena stranka lahko obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih in poslovnih odločitvah. Med povezane stranke banke so zajete: odvisne družbe, ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, izvršni direktorji banke, člani nadzornega sveta banke in ožji družinski člani doslej navedenih) ter druge povezane družbe (posamezna podjetja, v katerih ima ključno ravnateljsko osebje močan vpliv). Med povezane stranke skupine so zajete: pridružene družbe, ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, izvršni direktorji banke, člani nadzornega sveta banke, direktorji odvisnih družb, ožji družinski člani doslej navedenih) ter druge povezane družbe (posamezna podjetja, v katerih ima ključno ravnateljsko osebje močan vpliv).




251

Določeno število bančnih poslov se v rednem poslovanju sklene s povezanimi strankami. Poslovanje s povezanimi strankami v letu poročanja je vključevalo: POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI BANKE

Odvisne družbe Ključno ravnateljsko osebje Druge povezane družbe Vrsta povezane stranke 2018 2017 2018 2017 2018 2017 Finančna sredstva

Krediti 8.832 50.940 243 237 – – Lastniški vrednostni papirji − naložbe v kapital odvisnih družb 8.278 9.448 – – – – Finančne obveznosti Vloge 769 5.153 1.056 817 7 – Krediti strank, ki niso banke – 18 – – – – Druge finančne obveznosti – 59 – – – – Zunajbilančna evidenca Nominalen znesek kreditnih obvez in izdanih finančnih garancij 1.213 1.750 51 41 – – Patronatske izjave – – – – – – Popravek vrednosti finančnih sredstev – 239 – – – – Rezervacije za zunajbilančne obveznosti – 6 – – – –




252

Odvisne družbe Ključno ravnateljsko osebje Druge povezane družbe Vrsta povezane stranke 2018 2017 2018 2017 2018 2017 Prihodki iz obresti 449 1.311 4 6 – – Odhodki iz obresti – – 2 5 – – Prihodki iz dividend – – – – – – Prihodki iz opravnin 6 7 3 2 – – Odhodki iz opravnin – – – – – – Čisti dobički iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – – – – – – Čisti dobički iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju – – – – – –

Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – – – – – – Čisti dobički iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih družb 307 – – – – – Drugi čisti poslovni dobički 81 104 – – – – Administrativni stroški 330 840 – – – – Prihodki iz odprave oslabitev finančnih sredstev 60 139 – – – – Prihodki iz odprave oslabitev naložb v odvisne družbe – 529 – – – – Prihodki iz rezervacij za zunajbilančne obveznosti – 4 – – – –

Pri poslih, ki vplivajo na poslovni izid, se med povezane osebe štejejo tiste, ki so ustrezale definiciji povezanih oseb v obdobju poročanja. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI SKUPINE

Ključno ravnateljsko osebje Druge povezane družbe Vrsta povezane stranke 2018 2017 2018 2017 Finančna sredstva Krediti 245 240 – – Finančne obveznosti Vloge 1.155 956 7 – Krediti strank, ki niso banke – – – – Izdani dolžniški vrednostni papirji – – – – Druge finančne obveznosti – – – – Zunajbilančna evidenca Nominalen znesek kreditnih obvez in izdanih finančnih garancij 53 44 – – Patronatske izjave – – – – Popravek vrednosti finančnih sredstev – – – – Rezervacije za zunajbilančne obveznosti – – – –




253

Pridružene družbe Ključno ravnateljsko osebje Druge povezane družbe Vrsta povezane stranke 2018 2017 2018 2017 2018 2017 Prihodki iz obresti – – 4 6 – – Odhodki iz obresti – – 2 5 – – Prihodki iz dividend – – – – – – Prihodki iz opravnin – – 3 3 – – Odhodki iz opravnin – – – – – – Čisti dobički iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – – – – – – Čisti dobički iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju – – – – – –

Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – – – – – – Drugi čisti poslovni dobički – – – – – – Administrativni stroški – – – – – – Prihodki iz odprave oslabitev finančnih sredstev – – – – – – Prihodki iz rezervacij za zunajbilančne obveznosti – – – – – –

Pri poslih, ki vplivajo na poslovni izid, se med povezane osebe štejejo tiste, ki so zadoščale definiciji povezanih oseb v obdobju poročanja. Banka je imela na dan 31. december 2018 med finančnimi sredstvi, merjenimi po odplačni vrednosti, dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije v višini 350.344 tisoč evrov ter med finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije v višini 29.550 tisoč evrov. Neto prihodki iz obresti iz teh poslov so v letu 2018 znašali 7.076 tisoč evrov, čisti dobički iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji 402 tisoč evrov in prihodki iz provizij 71 tisoč evrov. Banka na dan 31. december 2018 ni imela depozitov Ministrstva za finance. Odhodki iz obresti iz tega naslova so v letu 2018 znašali 6 tisoč evrov. Banka je imela na dan 31. december 2017 med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije v višini 318.189 tisoč evrov, med finančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti pa dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije v višini 15.562 tisoč evrov. Odkupljene terjatve do države so na dan 31. december 2017 znašale 470 tisoč evrov. Prihodki iz obresti iz teh poslov so v letu 2017 znašali 8.167 tisoč evrov. Čisti dobički iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji so v letu 2017 znašali 166 tisoč evrov. Depoziti Ministrstva za finance so na dan 31. december 2017 znašali 10.009 tisoč evrov. Odhodki iz obresti iz tega naslova so v letu 2017 znašali 75 tisoč evrov. Banka ima pogodbene odnose tudi s podjetji, povezanimi z državo. Posamično pomembne transakcije s podjetji, povezanimi z državo, predstavljajo dani in prejeti dolgoročni krediti ter vloge. Na dan 31. december 2018 je znašal skupni znesek posamično pomembnih danih dolgoročnih kreditov 211.248 tisoč evrov (3 pogodbe), prejetih dolgoročnih kreditov 68.718 tisoč evrov (5 pogodb) ter prejetih vlog 40.168 tisoč evrov (1 pogodba). Skupni znesek preostalih (posamično nepomembnih) danih dolgoročnih kreditov je na dan 31. december 2018 znašal 39.605 tisoč evrov, prejetih dolgoročnih kreditov 32.211 tisoč evrov ter prejetih vlog 26.943 tisoč evrov. Posamično pomembne transakcije s podjetji, povezanimi z državo, predstavljajo dani in prejeti dolgoročni krediti ter vloge. Na dan 31. december 2017 banka ni imela posamično pomembnih dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, skupni znesek posamično pomembnih danih dolgoročnih kreditov je znašal 248.600 tisoč evrov (4 pogodbe), prejetih dolgoročnih kreditov 58.261 tisoč evrov (4 pogodbe), prejetih vlog 40.026 tisoč evrov (1 pogodba) ter danih vlog 10.264 tisoč evrov (1 pogodba). Skupni znesek preostalih (posamično nepomembnih) dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, je na dan 31. december 2017 znašal 23.293 tisoč evrov, danih kreditov 55.598 tisoč evrov, prejetih dolgoročnih kreditov 43.480 tisoč evrov, prejetih vlog 38.719 tisoč evrov in danih vlog 6.348 tisoč evrov.




254

Obrestni prihodki poslov s podjetji, povezanimi z državo, so v letu 2018 znašali 2.307 tisoč evrov (2017: 8.738 tisoč evrov), obrestni odhodki pa so v letu 2018 znašali 1.677 tisoč evrov (2017: 1.511 tisoč evrov). RAZKRITJE O POVEZANIH OSEBAH NA PODLAGI DRUGIH PREDPISOV KREDITI IN ODPLAČILA UPRAVE BANKE, ČLANOV NADZORNEGA SVETA IN DRUGIH DELAVCEV BANKE Z INDIVIDUALNO POGODBO

Člani uprave Abanke Člani nadzornega sveta Drugi delavci banke z individualno pogodbo

2018 2017 2018 2017 2018 2017 Stanje kreditov 31. december – 1 – – 1.188 1.089 Povprečna obrestna mera − referenčna OM Euribor – 6M Euribor – 6M / / / / pribitek 1,96 % pribitek 2,04 % − nominalna OM / 7,90 % / / 4,56 % 4,69 %

Odplačila v letu 3 5 – – 271 303 Stanje kreditov vključuje stanje vseh kreditov, ki jih je v preteklosti banka odobrila tistim članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem banke z individualno pogodbo, ki so bili v teh vlogah na dan 31. december 2018 oziroma 31. december 2017, ne glede na to, ali so bile te osebe v navedenih vlogah tudi v času odobritve kreditov. Povprečna obrestna mera je izračunana na osnovi stanja kreditov in drugih obrestovanih izpostavljenosti ter veljavnih pogodbenih obrestnih mer na dan 31. december 2018 oziroma 31. december 2017. PODROBNEJŠI PRIKAZ PREJEMKOV UPRAVE, ČLANOV NADZORNEGA SVETA IN ZAPOSLENIH NA PODLAGI POGODBE, ZA KATERO NE VELJA TARIFNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE, TER DIREKTORJEV ODVISNIH DRUŽB

IZPLAČANI PREJEMKI UPRAVE V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2018

mag. Jože Lenič Matej Golob

Matzele mag. Matevž

Slapničar mag. Aleksander

Vozel5 Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) 129.036,96 126.655,60 126.812,51 – 382.505,07

Variabilni del plače (bruto) 6.387,34 6.273,80 3.659,72 1.568,45 17.889,31

Udeležba v dobičku – – – – –

Opcije in druge nagrade – – – – –

Povračila stroškov1 913,93 887,86 995,62 – 2.797,41

Zavarovalne premije2 1.973,28 2.537,16 2.537,16 – 7.047,60

Bonitete3 17.259,04 9.541,60 9.158,18 – 35.958,82

Provizije – – – – –

Druga dodatna plačila – – – – –

Skupaj prejemki 155.570,55 145.896,02 143.163,19 1.568,45 446.198,21 Skupaj neto izplačila 58.507,11 64.807,56 61.484,13 1.221,82 186.020,62 Druge pravice iz pogodbe4 8.203,06 9.591,06 9.254,22 – 27.048,34

1 Prehrana med delom. 2 Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 3 Službeno vozilo, zavarovanje odgovornosti, prostovoljno pokojninsko zavarovanje in druga zavarovanja. 4 Zdravniški pregledi, izobraževanja, druga zavarovanja in članarine. 5 Član uprave do 31. marca 2017.




255

Član uprave Matej Golob Matzele je bil na dan 31. december 2018 tudi član v nadzornem svetu nepovezane družbe, in sicer v Bankart d.o.o., Ljubljana, medtem ko noben od članov uprave ni bil član nadzornih svetov povezanih družb. IZPLAČANI PREJEMKI UPRAVE V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2017

mag. Jože Lenič Matej Golob

Matzele mag. Matevž

Slapničar5 mag. Aleksander

Vozel6 Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) 129.045,45 126.774,69 60.380,73 41.106,50 357.307,37

Variabilni del plače (bruto) 19.162,01 28.586,417 – 18.821,41 66.569,83

Udeležba v dobičku – – – – –

Opcije in druge nagrade – – – – –

Povračila stroškov 839,94 856,88 565,25 197,22 2.459,29

Zavarovalne premije1 1.677,31 2.123,70 1.201,31 345,34 5.347,66

Bonitete2 13.465,21 3.404,67 3.580,19 1.680,90 22.130,97

Provizije – – – – –

Druga dodatna plačila3 – – – 50.229,36 50.229,36

Skupaj prejemki 164.189,92 161.746,35 65.727,48 112.380,73 504.044,48 Skupaj neto izplačila 66.537,58 78.881,79 28.879,13 61.078,90 235.377,40 Druge pravice iz pogodbe4 8.538,72 9.886,84 6.615,37 2.396,64 27.437,57

1 Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 2 Službeno vozilo, zavarovanje odgovornosti, prostovoljno pokojninsko zavarovanje in druga zavarovanja. 3 Nadomestilo za uveljavljanje konkurenčne klavzule in za neizkoriščen dopust. 4 Zdravniški pregledi, izobraževanja, druga zavarovanja in članarine. 5 Mandat od 12. junija 2017. 6 Mandat do 31. marca 2017. 7 Izplačilo 18.821,41 evra za funkcijo člana uprave za leto 2016; izplačilo 9.765 evrov odloženega dela za funkcijo izvršnega direktorja za leto 2015.

IZPLAČANI PREJEMKI DIREKTORJEV NEPOSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2018

Nikolaj Fišer

(Aleasing d.o.o.) 4 Gregor Žvipelj

(Anepremičnine d.o.o.) Skupaj v evrih

Fiksni del plače (bruto) 18.135,00 73.849,09 91.984,09

Variabilni del plače (bruto) – 10.155,60 10.155,60

Povračila stroškov 228,08 1.339,64 1.567,72

Zavarovalne premije¹ 704,76 2.537,12 3.241,88

Bonitete² 1.648,14 1.991,06 3.639,20

Skupaj prejemki 20.715,98 89.872,51 110.588,49 Skupaj neto izplačila 9.669,39 49.122,00 58.791,39

Druge pravice iz pogodbe3 – 680,00 680,00 1 Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 2 Službeno vozilo, življenjsko zavarovanje in zavarovanje odgovornosti. 3 Izobraževanje. 4 Izplačani prejemki v obdobju do 31. marca 2018 (prodaja odvisne družbe Aleasing).




256

IZPLAČANI PREJEMKI DIREKTORJEV NEPOSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2017

Nikolaj Fišer

(Aleasing d.o.o.) Gregor Žvipelj

(Anepremičnine d.o.o.) Skupaj v evrih

Fiksni del plače (bruto) 73.838,86 73.838,85 147.677,71

Variabilni del plače (bruto) 7.254,00 – 7.254,00

Povračila stroškov 982,55 1.346,80 2.329,35

Zavarovalne premije¹ 2.707,68 1.836,06 4.543,74

Bonitete² 2.613,40 2.392,50 5.005,90

Skupaj prejemki 87.396,49 79.414,21 166.810,70 Skupaj neto izplačila 45.002,12 43.420,29 88.422,41

Druge pravice iz pogodbe3 2.984,91 248,98 3.233,89 1 Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 2 Službeno vozilo, življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti. 3 Izobraževanje.

IZPLAČANI PREJEMKI DIREKTORJEV POSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2018

Slobodan Radović (Anekretnine d.o.o.,

Črna gora) Fiksni del plače (bruto) 4.029,72

Variabilni del plače (bruto) –

Skupaj prejemki 4.029,72 Skupaj neto izplačila 2.700,00 Druge pravice iz pogodbe –

IZPLAČANI PREJEMKI DIREKTORJEV POSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2017

Slobodan Radović (Anekretnine d.o.o.,

Črna gora)

Fiksni del plače (bruto) 4.029,72

Variabilni del plače (bruto) –

Skupaj prejemki 4.029,72 Skupaj neto izplačila 2.700,00 Druge pravice iz pogodbe –




257

OBRAČUNANI NEIZPLAČANI ZNESKI UPRAVE IN DIREKTORJEV ODVISNIH DRUŽB

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 80 101 85 118 Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščeni dopust 26 16 31 30

Odloženi del variabilnega prejemka 18 57 28 64

124 174 144 212 ZNESEK VSEH PREJEMKOV, KI SO JIH ZA OPRAVLJANJE NALOG PREJELI DELAVCI, ZAPOSLENI NA PODLAGI POGODBE, ZA KATERO NE VELJA TARIFNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

OBRAČUNANI NEIZPLAČANI ZNESKI DELAVCEV, ZAPOSLENIH NA PODLAGI POGODBE, ZA KATERO NE VELJA TARIFNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

Abanka Skupina 2018 2017 2018 2017

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 833 943 849 960 Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščeni dopust 120 127 128 136

Odloženi del variabilnega prejemka – – – –

953 1.070 977 1.096

Abanka Skupina

2018 2017 2018 2017

Plače 3.199 3.374 3.304 3.479 Odpravnine in jubilejne nagrade 3 83 3 83

3.202 3.457 3.307 3.562




258

IZPLAČANI PREJEMKI NADZORNEGA SVETA V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2018

Plačila za opravljanje

funkcije

Plačila za udeležbo na sejah

Povračila stroškov

Skupaj bruto v evrih

Skupaj neto v evrih

Druge ugodnosti6

mag. Bernarda Babič1 11.552,42 4.070,00 – 15.622,42 11.270,97 334,54

Varja Dolenc, MSc² 6.831,99 2.200,00 – 9.031,99 6.488,67 2.149,50

mag. Marko Garbajs 31.427,08 8.140,00 – 39.567,08 28.696,94 1.352,07

Dejan Kaisersberger 28.125,00 9.625,00 1.389,63 39.139,63 28.386,05 294,50

Miha Košak3 3.419,35 770,00 5.725,15 9.914,50 6.430,66 294,50

Melita Malgaj 25.023,85 8.305,00 – 33.328,85 24.159,89 902,30

dr. Peter Merc4 13.669,35 3.850,00 – 17.519,35 12.741,83 –

Rok Pivk 23.235,89 6.886,00 4.238,74 34.360,63 24.910,18 902,30

Blaž Šterk5 1.875,00 495,00 – 2.370,00 1.723,70 –

mag. Alenka Vrhovnik Težak 28.719,76 9.185,00 853,32 38.758,08 28.108,48 2.385,33 173.879,69 53.526,00 12.206,84 239.612,53 172.917,37 8.615,04

1 Članica nadzornega sveta do 5. julija 2018. 2 Članica nadzornega sveta od 31. julija 2018. 3 Član nadzornega sveta od 22. septembra 2018. 4 Član nadzornega sveta do 9. julija 2018. 5 Član nadzornega sveta do 31. decembra 2017. 6 Zavarovanje odgovornosti in izobraževanje. IZPLAČANI PREJEMKI NADZORNEGA SVETA V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2017

Plačila za opravljanje

funkcije

Plačila za udeležbo na sejah

Povračila stroškov

Skupaj bruto v evrih

Skupaj neto v evrih

Druge ugodnosti5

mag. Marko Garbajs 37.171,88 8.481,00 – 45.652,88 33.112,21 2.871,90

Dejan Kaisersberger¹ 18.179,72 5.676,00 3.153,02 27.008,74 19.552,24 1.927,89

mag. Vid Leskovec, LL.M.² 16.088,71 5.401,00 – 21.489,71 15.629,49 1.111,46

Melita Malgaj 24.000,00 7.557,00 – 31.557,00 22.860,29 2.000,62

dr. Peter Merc3 2.534,27 275,00 – 2.809,27 1.951,95 889,16

Rok Pivk 22.500,00 6.743,00 1.476,48 30.719,48 22.251,06 3.425,31

Blaž Šterk 24.791,33 6.226,00 – 31.017,33 22.558,91 1.666,09

mag. Alenka Vrhovnik Težak 28.234,38 7.986,00 923,20 37.143,58 26.923,43 3.483,66

mag. Bernarda Babič4 – – – – – 958,81 173.500,29 48.345,00 5.552,70 227.397,99 164.839,58 18.334,90

1 Član nadzornega sveta od 28. februarja 2017. 2 Član nadzornega sveta do 18. avgusta 2017. 3 Član nadzornega sveta od 11. oktobra 2017. 4 Članica nadzornega sveta od 1. januarja 2018. 5 Zavarovanje odgovornosti in izobraževanje.




259

43. DOGODKI PO DATUMU POROČANJA Po koncu poročevalskega obdobja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi zahtevali dodatna razkritja ali popravke predstavljenih računovodskih izkazov.

44. MSRP 9 – FINANČNI INSTRUMENTI (Z UČINKI PREHODA) Banka je s 1. januarjem 2018 prešla na MSRP 9, pri čemer je skladno z zahtevami spremenila računovodske usmeritve, ki so opisane v pojasnilih 1 in 3. Spremembe računovodskih usmeritev so bile večinoma uporabljene retrospektivno, razen v naslednjih primerih: • skupina je izkoristila izjemo, ki dovoljuje, da se primerjalne informacije preteklih obdobij zaradi učinkov razvrščanja in merjenja

(vključno z oslabitvami) ne preračunajo v skladu z MRS 8. Razlike v knjigovodskih vrednostih finančnih sredstev, ki izhajajo iz uvedbe MSRP 9, so pripoznane v postavki zadržani dobički na dan 1. januar 2018 (pojasnili 44.1.1 in 44.1.2).

• Na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale na datum prve uporabe, sta bili narejeni naslednji oceni: − opredelitev poslovnega modela, v okviru katerega se poseduje finančno sredstvo; − določitev lastniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega

vseobsegajočega donosa. • Skupina je kot izhodišče pri razvrščanju kreditov v skupine (angl. stages) upoštevala stanje kreditov na dan 31. december 2015.

To je prvi datum zaključka leta po združitvi Abanke in Banke Celje in so posledično podatki usklajeni in primerljivi. Od tega dne dalje je skupina preverjala, ali je prišlo do pomembnega tveganja ali ne, za komitente, ki so bili po stanju na dan 31. december 2015 razvrščeni v najboljše (Stage 1) bonitetne razrede.

• Skupina je za namen prehoda na MSRP 9 kot kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, tj. POCI, označila pomembna odobrena finančna sredstva (brez upoštevanja garancij) določenim dolžnikom, ki so bili na dan 31. december 2015 razvrščeni v bonitetni skupini D ali E. Skupina ocenjuje, da ni treba izračunati učinka spremembe pogojev obstoječega finančnega sredstva (angl. contract modification) na dan 1. januar 2018, ker bi bil le-ta nepomemben.

Učinki prehoda na MSRP 9 Skupni učinek uvedbe MSRP 9 na zadržani dobiček skupine iz naslova prehoda na MSRP 9 na dan 1. januar 2018 znaša 10.763 tisoč evrov (pojasnilo 44.1.2), medtem ko na zadržani dobiček banke znaša 10.937 tisoč evrov (pojasnilo 44.1.1). Omenjeni učinek banke predstavlja: • povečanje za 4.614 tisoč evrov zaradi učinka razvrščanja in merjenja (povečanje za 7.750 tisoč evrov iz naslova lastniških

vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter zmanjšanje za 3.136 tisoč evrov iz naslova kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida),

• povečanje za 6.627 tisoč evrov zaradi učinka oslabitev in rezervacij (povečanje za 10.302 tisoč evrov iz naslova rezervacij ter znižanje za 3.675 tisoč evrov iz naslova oslabitev),

• zmanjšanje za 304 tisoč evrov zaradi učinka tekočih in odloženih davkov. Banka je ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) na novo ustanovljeno družbo razveljavila ob prehodu na MSRP 9 ukinjene oslabitve za terjatve v višini 646 tisoč evrov in znižala zadržane dobičke iz prehoda na MSRP 9. V drugi polovici leta 2018 je banka na podlagi izdanega tolmačenja FURS spremenila davčno obravnavo odloženih davkov na oslabitve lastniških vrednostnih papirjev, prerazvrščenih v kategorijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in v dobro čistega dobička oblikovala neto 200 tisoč evrov prihodkov iz tekočih in odloženih davkov. Regulativni kapital se zviša za 1.076 tisoč evrov. Spremembe iz naslova razvrščanja in merjenja so vplivale na zmanjšanje regulativnega kapitala za 4.269 tisoč evrov, spremembe iz naslova oslabitev in rezervacij pa na njegovo povišanje za 5.345 tisoč evrov. Učinek na regulativni kapital je predstavljen v pojasnilu 44.1.3.




260

44.1.1. Razčlenitev učinka prehoda na MSRP 9 na 1. januar 2018 – Abanka Uvedba MSRP 9 je vplivala na razvrščanje in merjenje finančnih sredstev na dan 1. januar 2018, kot je predstavljeno v nadaljevanju. • Sredstva, namenjena trgovanju, in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju pred tveganji, ki so bili v skladu z MRS

39 razvrščeni v skupino finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, in merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so tudi v skladu z MSRP 9 še naprej merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

• Krediti, ki so bili v skladu z MRS 39 razvrščeni v skupino posojila in terjatve ter merjeni po odplačni vrednosti, so v skladu z MSRP 9 še naprej v veliki večini merjeni po odplačni vrednosti, nekaj primerov pa je zaradi neprestanega testa SPPI merjenih po pošteni vrednosti.

• Vrednostni papirji, ki so bili v skladu z MRS 39 razvrščeni v skupino finančnih sredstev v posesti do zapadlosti in merjeni po odplačni vrednosti, so v skladu z MSRP 9 še naprej merjeni po odplačni vrednosti.

• Dolžniški vrednostni papirji, ki so bili v skladu z MRS 39 razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, so v skladu z MSRP 9 v večjem deležu merjeni po odplačni vrednosti, v manjšem deležu pa po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Zaradi razveljavitve prevrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so po MSRP 9 merjeni po odplačni vrednosti, se zniža regulativni kapital skupine za 3.830 tisoč evrov.

• Večina lastniških vrednostnih papirjev, ki so bili v skladu z MRS 39 razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je v skladu z MSRP 9 merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Za lastniške vrednostne papirje, ki so posedovani z dolgoročnim strateškim namenom in imajo za skupino infrastrukturni značaj ter niso namenjeni trgovanju, je skupina na dan 1. januar 2018 izbrala nepreklicno možnost vrednotenja po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

a) Finančna sredstva Naslednja preglednica prikazuje kategorije merjenja finančnih sredstev v skladu z MRS 39 in nove kategorije v skladu z MSRP 9 na dan 1. januar 2018:

Razvrstitev po MRS 39 Razvrstitev po MSRP 9


MRS 39

Knjigovodska vrednost po

MSRP 9 1. januar 2018

Denar v blagajni in na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah

Denar v blagajni in na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah

Denar v blagajni in na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 411.665 411.665

Finančna sredstva, namenjena trgovanju

Poštena vrednost prek poslovnega izida (namenjena trgovanju)

Poštena vrednost prek poslovnega izida (v posesti za trgovanje) 3.048 3.048

Dolžniški vrednostni papirji Razpoložljiva za prodajo Poštena vrednost prek drugega vseobsegajočega donosa 142.828 142.828

Dolžniški vrednostni papirji Razpoložljiva za prodajo Odplačna vrednost 901.893 875.001 Delnice in deleži Razpoložljiva za prodajo Poštena vrednost prek poslovnega

izida (finančna sredstva obvezno merjena po pošteni vrednost prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje) 15.178 15.178

Delnice in deleži Razpoložljiva za prodajo Poštena vrednost prek drugega vseobsegajočega donosa 30.791 30.791

Krediti bankam Krediti in terjatve Odplačna vrednost 60.745 60.732

Krediti strankam, ki niso banke1 Krediti in terjatve Odplačna vrednost 1.952.599 1.950.975 Krediti strankam, ki niso banke Krediti in terjatve Poštena vrednost prek poslov-nega

izida (finančna sredstva obvezno merjena po pošteni vrednost prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje) 29.538 26.402

Druga finančna sredstva1 Krediti in terjatve Odplačna vrednost 23.661 23.710

Druga sredstva Druga sredstva Druga sredstva 2.302 2.303

Dolžniški vrednostni papirji V posesti do zapadlosti Odplačna vrednost 15.408 15.408

Skupaj finančna sredstva 3.589.656 3.558.041




261

Naslednja preglednica prikazuje uskladitev knjigovodskih vrednosti finančnih sredstev po MRS 39 na MSRP 9 na dan 1. januar 2018:


MRS 39 31. december

2017 Prerazvrstitev Ponovno merjenje



Po odplačni vrednosti Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 411.665 411.665 Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti Začetno stanje – Prerazvrstitev iz kategorije v posesti do zapadlosti (MRS 39) 15.408 Prerazvrstitev iz kategorije razpoložljivi za prodajo (MRS 39) 901.893 Ponovno merjenje – iz poštene vrednosti na odplačno vrednost (26.744) Ponovno merjenje – oblikovane oslabitve (148) Končno stanje 890.409 Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti Začetno stanje 60.745 Ponovno merjenje – oblikovane oslabitve (13) Končno stanje 60.732 Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti Začetno stanje 1.982.137 Prerazvrstitev v kategorijo obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (29.538) Prenos razmejitev provizij za odobritev med obveznosti 89 Ponovno merjenje – oslabitve (dodatno oblikovane ali ukinjene) (1.713) Končno stanje1 1.950.975 Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Začetno stanje 23.661 Ponovno merjenje – ukinjene oslabitve 49 Končno stanje1 23.710 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Začetno stanje 15.408 Prerazvrstitev v kategorijo dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti

(15.408)

Končno stanje –

Druga sredstva Začetno stanje 2.302 Ponovno merjenje – ukinjene oslabitve 1 Končno stanje 2.303

Skupaj finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti1 2.495.918 872.444 (28.568) 3.339.794

1 Banka je v drugi polovici leta 2018 ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) na novo ustanovljeno družbo

razveljavila ob prehodu na MSRP 9 ukinjene oslabitve pri kreditih strankam, ki niso banke, v višini 649 tisoč evrov (končno stanje na dan 1. januar 2018 znaša 1.950.326 tisoč evrov) ter razveljavila ob prehodu oblikovane oslabitve drugih finančnih sredstev v višini 3 tisoč evrov (končno stanje na dan 1. januar 2018 tako znaša 23.713 tisoč evrov).




262


MRS 39 31. december




Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 3.048 3.048 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje Začetno stanje – Prerazvrstitev iz kategorije krediti strankam, ki niso banke (odplačna vrednost) 29.538 Prerazvrstitev dolžniških vrednostnih papirjev iz kategorije razpoložljivi za prodajo (MRS 39) 15.178 Ponovno merjenje kreditov – iz odplačne vrednosti na pošteno vrednost (3.136) Končno stanje 41.580 Skupaj finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 3.048 44.716 (3.136) 44.628


MRS 39 31. december




Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Začetno stanje 1.090.690 Prerazvrstitev v kategorijo po odplačni vrednosti (vrednostni papirji) (901.893) Prerazvrstitev v kategorijo obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (15.178) Prerazvrstitev v kategorijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (dolžniški instrumenti) (142.828) Prerazvrstitev v kategorijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) (30.791) Končno stanje – Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (dolžniški instrumenti) Začetno stanje – Prerazvrstitev iz kategorije razpoložljivi za prodajo (MRS 39) 142.828 Končno stanje 142.828 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (kapitalski instrumenti) Začetno stanje – Prerazvrstitev iz kategorije razpoložljivi za prodajo (MRS 39) 30.791 Končno stanje 30.791 Skupaj finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.090.690 (917.071) – 173.619




263

b) Finančne obveznosti


MRS 39 31. december




Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Začetno stanje – Učinki merjenja nečrpanih danih kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 1.871 Končno stanje 1.871

c) Terjatve in obveznosti za davke


MRS 39 31. december

2017 Oblikovanje ali odprava



Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb

Začetno stanje 12.408 Oblikovanje terjatev za odloženi davek na oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 28 Končno stanje 12.436

Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

Začetno stanje 5.960 Obveznost iz davka na dohodek pravnih oseb – prehod na MSRP 91 304 Odprava obveznosti za odloženi davek na vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo po MRS 39, ki so se ob prehodu na MSRP 9 prerazvrstili v kategorijo po odplačni vrednosti (5.081) Obveznost za odloženi davek na vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo po MRS 39, ki so se ob prehodu na MSRP 9 prerazvrstili v kategorijo obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje2 80 Končno stanje 1.263

1 Banka je v drugi polovici leta 2018 na podlagi izdanega tolmačenja FURS spremenila davčno obravnavo odloženih davkov na oslabitve lastniških

vrednostnih papirjev, prerazvrščenih v kategorijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in v breme čistega dobička oblikovala 199 tisoč evrov dodatne davčne obveznosti. Skupna davčna obveznost iz prehoda tako znaša 503 tisoč evrov.

2 Ob spremenjeni davčni obravnavi odloženih davkov iz naslova oslabitev lastniških vrednostnih papirjev, prerazvrščenih v kategorijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je banka dodatno oblikovala terjatve za odloženi davek v višini 399 tisoč evrov.




264

d) Oslabitve in rezervacije Naslednja preglednica prikazuje uskladitev končnega popravka vrednosti zaradi oslabitev po MRS 39 in rezervacij po MRS 37 z začetnim stanjem oslabitev za pričakovane kreditne izgube po MSRP 9 (ECL):

Oslabitve v skladu z

MRS 39 / rezervacije v skladu z

MRS 37 31. december

2017

Oslabitve obresti

31. december 2017 Prerazvrstitev

Ponovno merjenje

Kreditne oslabitve

v skladu z MSRP 9

1. januar 2018 Krediti in terjatve v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9 (182.384) (12.479) 69.467 (1.199) (126.595)

Krediti in terjatve – bankam – – – (13) (13)

Krediti in terjatve – strankam, ki niso banke1 (182.030) (11.714) 69.467 (1.713) (125.990)

Krediti in terjatve – druga finančna sredstva1 (354) (765) – 527 (592) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9 – – – (1) (1) Krediti in terjatve v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 (26.556) (1.333) 27.889 – – Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo v skladu z MRS 39 / finančna sredstva po odplačni vrednosti v skladu z MSRP 9 – – – (148) (148) Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo v skladu z MRS 39 / dolžniška finančna sredstva po FVOCI v skladu z MSRP 9 – – – (8) (8)

Skupaj popravki (208.940) (13.812) 97.356 (1.356) (126.752) Rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti (29.644) – – 10.302 (19.342)

Skupaj popravki in rezervacije (238.584) (13.812) 97.356 8.946 (146.094) 1 Banka je v drugi polovici leta 2018 ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) na novoustanovljeno družbo

razveljavila ob prehodu na MSRP 9 ukinjene oslabitve pri kreditih strankam, ki niso banke, v višini 649 tisoč evrov ter razveljavila ob prehodu oblikovane oslabitve drugih finančnih sredstev v višini 3 tisoč evrov.




265

e) Drugi vseobsegajoči donos


MRS 39 31. december

2017 Učinki prehoda



Začetno stanje 33.317 Ukinitev vrednotenja zaradi prenosa dolžniških vrednostnih papirjev na odplačno vrednost (26.744) Prenos vrednotenja zaradi prenosa lastniških vrednostnih papirjev iz kategorije razpoložljivi za prodajo na obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (9.667) Odprava odloženih davkov (dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev) zaradi prenosa med kategorijami1 6.917 Dodatno oblikovanje oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 8 Končno stanje 3.831

1 Ob spremenjeni davčni obravnavi odloženih davkov iz naslova oslabitev lastniških vrednostnih papirjev, prerazvrščenih v kategorijo po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida, je banka dodatno oblikovala terjatve za odloženi davek v višini 399 tisoč evrov. f) Zadržani dobiček


MRS 39 31. december

2017 Učinki prehoda



Začetno stanje 60.457 Prenos vrednotenja in odloženih davkov1 zaradi prenosa lastniških vrednostnih papirjev na obvezno merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 7.750 Ponovno merjenje kreditov zaradi prenosa iz odplačne vrednosti na pošteno vrednost (3.136) Ponovno merjenje kreditov – dodatno oblikovane oslabitve (krediti strankam, ki niso banke)2 (1.713) Ponovno merjenje kreditov – dodatno oblikovane oslabitve (krediti bankam) (13) Ponovno merjenje dolžniških vrednostnih papirjev – dodatno oblikovane oslabitve (148) Oblikovanje oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (8) Oblikovanje terjatev za odloženi davek iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 28 Ponovno merjenje drugih finančnih sredstev ter drugih sredstev2 50 Učinki merjenja finančnih obveznosti (1.871) Ponovno merjenje rezervacij za garancije in druge zabilančne obveznosti 10.302 Obveznost iz davka na dohodek pravnih oseb – prehod na MSRP 9 (304) Končno stanje 71.394

1 Ob spremenjeni davčni obravnavi odloženih davkov iz naslova oslabitev lastniških vrednostnih papirjev, prerazvrščenih v kategorijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je banka dodatno oblikovala terjatve za odloženi davek v višini 399 tisoč evrov.

2 Banka je ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) na novo ustanovljeno družbo razveljavila ob prehodu na MSRP 9 ukinjene oslabitve in znižala zadržane dobičke iz naslova oslabitev za 646 tisoč evrov.




266

44.1.2. Razčlenitev učinka prehoda na MSRP 9 na dan 1. januar 2018 – Skupina Skupni učinek uvedbe MSRP 9 na zadržani dobiček skupine na dan 1. januar 2018 znaša 10.763 tisoč evrov. Omenjeni učinek skupine predstavlja: • povečanje za 4.614 tisoč evrov zaradi učinka razvrščanja in merjenja (povečanje za 7.750 tisoč evrov iz naslova lastniških

vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter zmanjšanje za 3.136 tisoč evrov iz naslova kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida),

• povečanje za 6.453 tisoč evrov zaradi učinka oslabitev in rezervacij (povečanje za 10.295 tisoč evrov iz naslova rezervacij ter znižanje za 3.842 tisoč evrov iz naslova oslabitev),

• zmanjšanje za 304 tisoč evrov zaradi učinka tekočih in odloženih davkov. Banka je ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) na novo ustanovljeno družbo razveljavila ob prehodu na MSRP 9 ukinjene oslabitve za terjatve v višini 646 tisoč evrov in znižala zadržane dobičke iz prehoda na MSRP 9. V drugi polovici leta 2018 je banka na podlagi izdanega tolmačenja FURS spremenila davčno obravnavo odloženih davkov na oslabitve lastniških vrednostnih papirjev, prerazvrščenih v kategorijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in v dobro čistega dobička oblikovala neto 200 tisoč evrov prihodkov iz tekočih in odloženih davkov. Učinek na skupino se nekoliko razlikuje od prikazanega prehoda na MSRP 9 na ravni banke zgolj zaradi konsolidacijskih knjižb. V spodnji preglednici so prikazane le tiste postavke, katerih prehod se razlikuje od učinkov za banko, prikazanih v točki 44.1.1.


MRS 39 31. december




Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti Začetno stanje 1.967.460 Prerazvrstitev v kategorijo obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (29.538) Prenos razmejitev provizij za odobritev med obveznosti 89 Ponovno merjenje – oslabitve (dodatno oblikovane ali ukinjene) (1.881) Končno stanje1 1.936.130 Rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti (29.637) – 10.295 (19.342)

1 Banka je v drugi polovici leta 2018 ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (angl. non-performing loans) na novo ustanovljeno družbo

razveljavila ob prehodu na MSRP 9 ukinjene oslabitve pri kreditih strankam, ki niso banke, v višini 649 tisoč evrov (končno stanje na dan 1. januar 2018 znaša 1.950.326 tisoč evrov) ter razveljavila ob prehodu oblikovane oslabitve drugih finančnih sredstev v višini 3 tisoč evrov (končno stanje na dan 1. januar tako znaša 23.713 tisoč evrov).




267

44.1.3. Učinek na (regulativni) kapital V izračunu regulativnega kapitala se po stanju na dan 1. januar 2018 pripoznajo učinki prehoda na MSRP 9 (vključno z razveljavitvijo učinkov prehoda na terjatvah, ki so bile izločene ob prenosu dela porfelja nedonosnih terjatev) iz naslova drugega vseobsegajočega donosa (na solo in konsolidirani osnovi v višini -10.089 tisoč evrov) in bonitetnih filtrov – zahteve po preudarnem vrednotenju (na solo in konsolidirani osnovi v višini 874 tisoč evrov), medtem ko se bo zadržani dobiček zaradi prehoda na MSRP 9 vključil po revidiranju izkazov poslovanja za leto 2018 (na solo osnovi v višini 10.291 tisoč evrov; na konsolidirani osnovi v višini 10.117 tisoč evrov). Skupina ob uvedbi modela pričakovanih kreditnih izgub ne bo uporabila možnosti postopnega vpliva na regulativni kapital, ki jo omogoča Uredba (EU) 2017/2395. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem banke je na dan 1. januar 2018 znašal 2.087.575 tisoč evrov in je bil za 22.057 tisoč evrov višji kot konec leta 2017. Če bi se zadržani dobiček zaradi prehoda že vključil, bi regulativni kapital banke po stanju na dan 1. januar 2018 znašal 502.505 tisoč evrov in bi bil za 1.076 tisoč evrov višji kot konec leta 2017. Na isti dan bi količnik skupnega kapitala (total capital ratio), količnik temeljnega kapitala (Tier 1 capital ratio) in količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (Common Equity Tier 1 capital ratio) banke znašali 24,07 odstotka in bi bili glede na konec leta 2017 nižji za 20 bazičnih točk. Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem skupine na dan 1. januar 2018 znaša 2.072.461 tisoč evrov in je za 21.921 tisoč evrov višji kot konec leta 2017. Če bi se zadržani dobiček zaradi prehoda že vključil, bi regulativni kapital skupine po stanju na dan 1. januar 2018 znašal 504.530 tisoč evrov in bi bil za 902 tisoč evrov višji kot konec leta 2017. Na isti dan bi količnik skupnega kapitala (total capital ratio), količnik temeljnega kapitala (Tier 1 capital ratio) in količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (Common Equity Tier 1 capital ratio) skupine znašali 24,34 odstotka in bi bili glede na konec leta 2017 nižji za 22 bazičnih točk. UČINEK NA REGULATIVNI KAPITAL IN ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM – ABANKA D.D.

Učinek MSRP 9 iz naslova zadržanega dobička je v spodnjih preglednicah informativno že upoštevan na CET 1, medtem ko bo v dejanskem izračunu CET 1 vključen šele po revidiranih računovodskih izkazih za leto 2018.

Kapital iz izkaza finančnega

položaja Navadni lastniški

temeljni kapital

Navadni lastniški temeljni kapital (po prenehanju veljave prehodnih določb)

Stanje 31. december 2017 578.943 501.429 520.918 Učinki MSRP 9 na zadržani dobiček (pred davki), od tega: 11.241 11.241 11.241 razvrščanje in merjenje 4.614 4.614 4.614 oslabitve in rezervacije 6.627 6.627 6.627 Davki (304) (304) (304) Učinki MSRP 9 na zadržani dobiček po davkih 10.937 10.937 10.937 Razveljavitev učinkov prehoda ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (646) (646) (646) Učinki MSRP 9 na akumulirani drugi vseobsegajoči donos (29.486) (29.486) (29.486) Učinki MSRP 9 zaradi regulatornih odbitkov ali bonitetnih filtrov, od tega: – 20.271 874 regulatorne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in izgubami – 19.397 – bonitetni filtri – 874 874 Stanje 1. januar 2018 559.748 502.505 502.597

Znesek skupne

izpostavljenosti tveganjem

Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem

(po prenehanju veljave prehodnih določb)

Stanje 31. december 2017 2.065.518 2.052.629 Učinki MSRP 9 na znesek skupne izpostavljenosti tveganjem (RWA) 22.057 22.057 Stanje 1. januar 2018 2.087.575 2.074.686 Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 31. december 2017 24,28 % 25,38 % Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 1. januar 2018 24,07 % 24,23 % Sprememba v bazičnih točkah (20) (115)




268

UČINEK NA REGULATIVNI KAPITAL IN ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM – SKUPINA

Učinek MSRP 9 iz naslova zadržanega dobička je v spodnjih preglednicah informativno že upoštevan na CET 1, medtem ko bo v dejanskem izračunu CET 1 vključen šele po revidiranih računovodskih izkazih za leto 2018.

Kapital iz izkaza finančnega

položaja Navadni lastniški

temeljni kapital

Navadni lastniški temeljni kapital (po prenehanju veljave prehodnih določb)

Stanje 31. december 2017 580.283 503.628 523.111 Učinki MSRP 9 na zadržani dobiček (pred davki), od tega: 11.067 11.067 11.067 razvrščanje in merjenje 4.614 4.614 4.614 oslabitve in rezervacije 6.453 6.453 6.453 Davki (304) (304) (304) Učinki MSRP 9 na zadržani dobiček po davkih 10.763 10.763 10.763 Razveljavitev učinkov prehoda ob prenosu dela portfelja nedonosnih terjatev (646) (646) (646) Učinki MSRP 9 na akumulirani drugi vseobsegajoči donos (29.486) (29.486) (29.486) Učinki MSRP 9 zaradi regulatornih odbitkov ali bonitetnih filtrov, od tega: – 20.271 – regulatorne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in izgubami – 19.397 –

bonitetni filtri – 874 874 Stanje 1. januar 2018 560.914 504.530 504.616

Znesek skupne

izpostavljenosti tveganjem

Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem

(po prenehanju veljave prehodnih določb)

Stanje 31. december 2017 2.050.540 2.047.052 Učinki MSRP 9 na znesek skupne izpostavljenosti tveganjem (RWA) 21.921 21.921 Stanje 1. januar 2018 2.072.461 2.068.973 Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 31. december 2017 24,56 % 25,55 % Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 1. januar 2018 24,34 % 24,39 % Sprememba v bazičnih točkah (22) (116)


269

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA


270


271


272


273


274


275


276


277


278

Documents

SKUPINA ABANKA Letno poročilo 201 - NKBM