Letno porocilo 2008

2008

POROČILOletno

NASLOVKAA409 SLO.indd 1 18/5/09 14:56:34

Letno poročilo 2008 / Kazalo

KAZALOKAZALOKAZALOKAZALO UVODUVODUVODUVOD 4444

Poslovni dosežki Skupine Pivovarna Laško in Pivovarne Laško, d. d. 6 Načrti za leto 2009 11 Predstavitev Skupine Pivovarna Laško 12 Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d. 14 Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008 17 Dogodki po zaključku obračunskega obdobja 20 Beseda predsednika uprave 23 Poročilo nadzornega sveta za leto 2008 24

POSLOVNO POROPOSLOVNO POROPOSLOVNO POROPOSLOVNO POROČILOČILOČILOČILO 22227777

Upravljanje družbe 27 Izjava o upravljanju družbe oz. spoštovanju kodeksa 32 Izjave odvisnih družb o odnosih do obvladujočih družb 35 Upravljanje s tveganji 35 Delniška družba 40 Analiza uspešnosti poslovanja 48 Marketinške aktivnosti 66 Prodaja 70 Nabavni tokovi 75 Proizvodnja 76 Vizija 84

TRAJNOSTNI RAZVOJTRAJNOSTNI RAZVOJTRAJNOSTNI RAZVOJTRAJNOSTNI RAZVOJ 88885555

Zaposleni 85 Komuniciranje 91 Varovanje okolja 93

RAČUNOVODSKO POROČILORAČUNOVODSKO POROČILORAČUNOVODSKO POROČILORAČUNOVODSKO POROČILO 99998888

Revidirani računovodski izkazi družbe Pivovarna Laško, d. d. 98 Bilanca stanja 98 Izkaz poslovnega izida 100 Izkaz gibanja kapitala 101 Izkaz denarnih tokov 103 Pokrivanje bilančne izgube 104 Usmeritve in pojasnika k računovodskim izkazom 105 Izjava poslovodstva 146 Revizorjevo poročilo 147 Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško 149 Konsolidirana bilanca stanja 149 Konsolidiran izkaz poslovnega izida 151 Konsolidiran izkaz gibanja kapitala 152 Konsolidirani izkaz denarnih tokov 154 Usmeritve in pojasnika h konsolidiranim računovodskim izkazom 155 Izjava poslovodstva 204 Revizorjevo poročilo 205

Letno poročilo 2008 / Uvod

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d. 4

UVODUVODUVODUVOD Pivovarna Laško, naslednica več kot 180-letne tradicije pivovarstva v Laškem, se ponaša z uspešno sklenjenim projektom združevanja slovenskih proizvajalcev pijač.

Več kot triletno samostojno poslovanje Skupine Pivovarna Laško nam v danih pogojih gospodarjenja, katerega je predvsem konec leta 2008 zaznamovala splošna finančna kriza, daje upanje, da bomo težje pogoje poslovanja s skupnimi močmi lažje premagali.

Naši visoki tržni deleži na področju piva, mineralne in naravne vode, brezalkoholnih in drugih pijač kažejo, da Skupina Pivovarna Laško s svojo ponudbo kakovostnih izdelkov ostaja najboljša izbira na slovenskem trgu.

Želimo ostati samostojni proizvajalec pijač v regiji in s premišljeno strategijo to poslovno prakso prenesti tudi na tuje trge.

Zavedamo se pomena, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje, našo vizijo in cilje, zato ostajamo usmerjeni k zadovoljstvu številnih delničarjev, kupcev, zaposlenih in okolja.

Letno poročilo 2008 je oblikovano v skladu z uzakonitvijo uporabe korporativne identitete Pivovarne Laško in celostne podobe strateške znamke Laško.

Pivovarna Laško krepi in utrjuje ugled svojih priznanih blagovnih znamk, saj se razvija v enega pomembnejših proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Sistem znamčenja, prepoznavnost posamezne strateške znamke ter jasno poreklo in lastništvo, so pri udejanjanju obeh ciljev izredno pomembni. Najbolj učinkovito jih komunicira urejena celostna podoba – vsake znamke posebej in skupne korporacijske. Pivovarna Laško se tako podpisuje kot ponosna lastnica strateških znamk, med katerimi ima posebno mesto Laško. Laško, 20. april 2009



VizijaVizijaVizijaVizija Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač. Utrjevati ugled posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih ter povečati tržne deleže na posameznih tržiščih.

PoslanstvoPoslanstvoPoslanstvoPoslanstvo Združiti želimo večino slovenskih proizvajalcev pijač in postati ena večjih korporacij proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo proizvodov bomo tudi vnaprej zadovoljevali potrošnika in utrjevali svojo poslovno podobo. Uresničevanje našega poslanstva in vizije temelji na sprejetih vrednotah, ki so osnova za sedanji in prihodnji razvoj skupine in družbe.

VVVVrednoterednoterednoterednote Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje. Na osnovi teh vrednot udejanjamo svoje usmeritve s premišljenimi strategijami na področjih trženja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi sredstvi in pozitivnim odnosom do širše družbe. SKUPINASKUPINASKUPINASKUPINA POVEZANIH DRUŽB POVEZANIH DRUŽB POVEZANIH DRUŽB POVEZANIH DRUŽB OBVLADUJOČOBVLADUJOČOBVLADUJOČOBVLADUJOČA DRUŽBAA DRUŽBAA DRUŽBAA DRUŽBA SKUPINA SKUPINA SKUPINA SKUPINA PIVOVARNA LAŠKOPIVOVARNA LAŠKOPIVOVARNA LAŠKOPIVOVARNA LAŠKO PIVOVARNA LAŠKOPIVOVARNA LAŠKOPIVOVARNA LAŠKOPIVOVARNA LAŠKO PredstavitevPredstavitevPredstavitevPredstavitev Proizvodnja piva, Proizvodnja piva in mineralnih, izvirskih in naravnih naravnih vod. vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, ostalih alkoholnih pijač, časopisna in založniška dejavnost ter storitve trgovine na drobno in veliko.

Sestava Pivovarna Laško, d.Pivovarna Laško, d.Pivovarna Laško, d.Pivovarna Laško, d. d.d.d.d. Pivovarna Laško, d.Pivovarna Laško, d.Pivovarna Laško, d.Pivovarna Laško, d. d. d. d. d. Radenska, d. d. Radenci z odvisno družbo Pivovarna Union, d. d. Ljubljana z odvisnimi družbami Jadranska pivovara, d. d. Split Vital Mestinje, d. o. o. Delo, d. d. Ljubljana z odvisno družbo RA&LA, d. o. o. Sarajevo Firma Del, d. o. o. Laško

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti družbi RA&LA in Firma Del v nadaljevanju nista posebej razkriti.



Poslovni dPoslovni dPoslovni dPoslovni dosežki Skupine Pivovarna Laškoosežki Skupine Pivovarna Laškoosežki Skupine Pivovarna Laškoosežki Skupine Pivovarna Laško Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA)

277,2277,2277,2277,2330,1330,1330,1330,1

360,0360,0360,0360,0

63,063,063,063,0 55,455,455,455,456,656,656,656,6

0,0

90,0

180,0

270,0

360,0

450,0

2006 2007 2008

v mio

EUR

Čisti prihodki od prodaje

EBITDA

V letu 2008 so prihodki od prodaje zrasli za 9,1 %, dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) se je zmanjšal za 12,1 %. Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE)

6,76,76,76,7

20,320,320,320,3

1,41,41,41,4

9,99,99,99,9

0,50,50,50,5

4,84,84,84,8

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

2006 2007 2008

v %

Donosnost kapitala(ROE)

Donosnost sredstev(ROA)



Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Pivovarna Laško ( v EUR ) 2006 2007 2008

Čisti prihodki od prodaje 277.225.835 330.062.922 360.028.307

Čisti dobiček 19.204.782 61.290.469 3.855.582

Čisti denarni tok1 50.879.315 92.113.003 33.572.006

EBIT 24.893.845 32.204.011 25.700.173

EBITDA 56.568.378 63.026.545 55.416.597

Dolgoročna sredstva 493.122.644 595.776.889 636.058.719

Kratkoročna sredstva 185.765.170 200.614.291 187.235.021

Kapital 303.411.848 322.929.993 295.977.383

Dolgoročne obveznosti 177.330.275 206.291.365 260.201.204Kratkoročne obveznosti 198.145.691 267.169.822 267.115.153 1 Čisti dobiček z amortizacijo Kazalniki

2006 2007 2008

Čisti dobiček v prihodkih od prodaje 6,9 % 18,6 % 1,1 %

Delež EBIT v prihodkih od prodaje 9,0 % 9,8 % 7,1 %Delež EBITDA v prihodkih od prodaje 20,4 % 19,1 % 15,4 %

Donosnost kapitala (ROE)2 6,7 % 20,3 % 1,4 %

Donosnost sredstev (ROA)3 4,8 % 9,9 % 0,5 %

Obveznosti / kapital 1,238 1,466 1,782 2 Čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju3 Čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju Število zaposlenih

2006 2007 2008

Zaposleni na dan 31.12. 1.844 1.734 1.620

*2.208 *2.090

*Upoštevani zaposleni v družbi Delo, d. d.

Delež izvoza v skupni prodaji pijač Skupine Pivovarna Laško ( v hl ) 2006 2007 2008

Prodaja vseh pijač 5.061.241 5.070.584 5.017.664

Izvoz 1.153.780 1.156.187 1.111.450

Delež (v %) 22,8 22,8 22,2



Poslovni dPoslovni dPoslovni dPoslovni dosežkiosežkiosežkiosežki Pivovarn Pivovarn Pivovarn Pivovarneeee Laško Laško Laško Laško, d. d., d. d., d. d., d. d. Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA)

83,583,583,583,5

108,6108,6108,6108,6 108,5108,5108,5108,5

27,027,027,027,0 21,521,521,521,525,525,525,525,5

0,0

26,0

52,0

78,0

104,0

130,0

2006 2007 2008

v mio

EUR

Čisti prihodki od prodaje

EBITDA

V letu 2008 so prihodki od prodaje ostali na nivoju predhodnega leta, dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) se je zmanjšal za 20,5 %. Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE)

3,23,23,23,2

5,35,35,35,3

-3,5-3,5-3,5-3,5

5,55,55,55,5

-1,3-1,3-1,3-1,3

3,53,53,53,5

-6,0

-3,0

0,0

3,0

6,0

9,0

2006 2007 2008

v %

Donosnost kapitala(ROE)

Donosnost sredstev(ROA)



Čisti dobiček in tržna kapitalizacija

6,16,16,16,1

12,112,112,112,1

-6,1-6,1-6,1-6,1

352352352352

759759759759

420420420420

-10,0

-5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

2006 2007 2008

Čisti dob

iček

v m

io E

UR

0

200

400

600

800

1.000

Trž

na ka

pitalia

zcija

v m

io E

UR

Čisti dobiček Tržna kapitalizacija konec obdobja

Pomembnejši podatki o poslovanju Pivovarne Laško, d. d. ( v EUR ) 2006 2007 2008

Čisti prihodki od prodaje 83.475.572 108.612.383 108.463.850

Čisti dobiček oz. izguba 6.093.269 12.148.067 -6.094.056

Čisti denarni tok1 15.529.678 20.662.314 2.532.032

EBIT 16.060.511 18.523.348 12.867.447

EBITDA 25.496.920 27.037.595 21.493.535

Dolgoročna sredstva 397.814.081 476.495.514 433.172.048

Kratkoročna sredstva 22.870.747 26.156.699 29.510.000

Kapital 191.864.226 231.336.521 175.571.742

Dolgoročne obveznosti 98.586.165 115.099.334 161.706.940Kratkoročne obveznosti 130.234.437 156.216.358 125.403.366 1 Čisti dobiček z amortizacijo Kazalniki

2006 2007 2008

Čisti dobiček oz. izguba v prihodkih od prodaje 7,3 % 11,2 % -5,62 %Delež EBIT v prihodkih od prodaje 19,2 % 17,1 % 11,9 %

Delež EBITDA v prihodkih od prodaje 30,5 % 24,9 % 19,8 %

Donosnost kapitala (ROE)2 3,2 % 5,3 % -3,5 %

Donosnost sredstev (ROA)3 3,5 % 5,5 % -1,3 %

Obveznosti / kapital 1,193 1,173 1,635 2 Čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju3 Čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju



Število zaposlenih

2006 2007 2008

Zaposleni na dan 31.12. 339 331 324

Povprečno število zaposlenih 355 337 328 Delež izvoza v skupni prodaji piva Pivovarne Laško, d. d. ( v hl ) 2006 2007 2008

Prodaja piva 1.083.644 1.066.145 1.046.292

Izvoz 202.449 182.579 172.935

Delež (v %) 18,7 17,1 16,5

Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču ( v % ) 2006 2007 2008

Pivovarna Laško 51,9 50,1 48,3

Pivovana Union 36,2 37,1 37,5Pivo iz uvoza 11,9 12,8 14,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0 Podatki o delnici PILR

2006 2007 2008

Skupno število izdanih delnic 8.747.652 8.747.652 8.747.652

Čisti dobiček oz. izguba na delnico v EUR 0,70 1,39 -0,70

Izplačana dividenda na delnico v EUR 0,40 1,00 /

Tržna vrednost delnice 31.12. v EUR 40,19 86,77 47,98

TV delnice / čisti dobiček oz. izguba na

delnico 57,41 62,42 -68,54Knjigovodska vrednost delnice 31.12. v

EUR421,93 26,45 20,07

TV delnice / KV delnice 1,83 3,28 2,39

Tržna kapitalizacija v EUR (31.12.) 351.568.134 759.033.764 419.712.343 4 Kapital na dan 31.12. / skupno število delnic



Načrti Načrti Načrti Načrti za leto 200za leto 200za leto 200za leto 2009999

Celotna prodaja piva, vode, brezalkoholnih in ostalih alkoholnih pijač ter načrti za prihodnje leto

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

2007 2008 Načrti 2009

v he

ktolitrih

Sok, sirup

Voda

Pivo

Alkohol ostalo

( v hl ) 2007 2008 Načrti 2009

Sok, sirup 1.538.063 1.505.780 1.536.731

Voda 1.380.251 1.273.569 1.299.324

Pivo 2.142.293 2.229.024 2.217.920

Alkohol ostalo 9.977 9.291 9.032

Skupaj 5.070.584 5.017.664 5.063.007 ( v % ) 2007 2008 Načrti 2009

Sok, sirup 30,3 30,0 30,3

Voda 27,2 25,4 25,7

Pivo 42,3 44,4 43,8

Alkohol ostalo 0,2 0,2 0,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Skupina Pivovarna Laško v poslovnem letu 2009 načrtuje prodajo 5,063 milijonov hektolitrov vseh vrst pijač, kar je za 1 % več od prodaje v letu 2008.



Predstavitev Skupine Pivovarna LaškoPredstavitev Skupine Pivovarna LaškoPredstavitev Skupine Pivovarna LaškoPredstavitev Skupine Pivovarna Laško Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno iz založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

OBVLADUJOČA DRUŽBAOBVLADUJOČA DRUŽBAOBVLADUJOČA DRUŽBAOBVLADUJOČA DRUŽBA

�� PIVOVAPIVOVAPIVOVAPIVOVARNA LAŠKO, d.RNA LAŠKO, d.RNA LAŠKO, d.RNA LAŠKO, d. d., d., d., d., Slovenija

ODVISNE DRUŽBEODVISNE DRUŽBEODVISNE DRUŽBEODVISNE DRUŽBE

�� RADENSKA, d.RADENSKA, d.RADENSKA, d.RADENSKA, d. d. Radenci, d. Radenci, d. Radenci, d. Radenci, Slovenija 92,56 % lastništvo

�� PIVOVARNA UNION, d.PIVOVARNA UNION, d.PIVOVARNA UNION, d.PIVOVARNA UNION, d. d. Ljubljana, d. Ljubljana, d. Ljubljana, d. Ljubljana, Slovenija 97,56 % lastništvo

�� JADRANSKA PIVOVARA, d.JADRANSKA PIVOVARA, d.JADRANSKA PIVOVARA, d.JADRANSKA PIVOVARA, d. d. Split,d. Split,d. Split,d. Split, Hrvaška 99,10 % lastništvo

�� VITAL MESTINJE, d.VITAL MESTINJE, d.VITAL MESTINJE, d.VITAL MESTINJE, d. o.o.o.o. o., o., o., o., Slovenija 96,92 % poslovni delež

�� DELO, d.DELO, d.DELO, d.DELO, d. d. Ljubljana, d. Ljubljana, d. Ljubljana, d. Ljubljana, Slovenija 100 % lastništvo - od tega Pivovarna Laško 80,831 %, Radenska 19,166 % in Firma Del 0,003 %

�� RA&LA, d.RA&LA, d.RA&LA, d.RA&LA, d. o.o.o.o. o. Sarajevo,o. Sarajevo,o. Sarajevo,o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina 100 % poslovni delež - od tega Pivovarna Laško 69,23 %, Radenska 1,97 %, Pivovarna Union 11,48 % in Fructal 17,32 %

�� FIRMA DEL, d.FIRMA DEL, d.FIRMA DEL, d.FIRMA DEL, d. o.o.o.o. o. Laško, o. Laško, o. Laško, o. Laško, Slovenija (prej TALIS, d. o. o. Maribor) 100 % poslovni delež

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti družbi RA&LA, d. o. o. Sarajevo in Firma Del, d. o. o. Laško in v nadaljevanju nista posebej razkriti.

PRIDRUŽENA DRUŽBAPRIDRUŽENA DRUŽBAPRIDRUŽENA DRUŽBAPRIDRUŽENA DRUŽBA

�� BIRRA PEJA, BIRRA PEJA, BIRRA PEJA, BIRRA PEJA, aaaa. d. Peć. d. Peć. d. Peć. d. Peć, Kosovo 39,55 % lastništvo

Letno poročilo 2008 / Uvo

d

Skupina Pivova

rna Laško in

Pivova

rna Laško, d

. d.

13

PIVOVARNA

PIVOVARNA

PIVOVARNA

PIVOVARNA

JADRANSKA

JADRANSKA

JADRANSKA

JADRANSKA

FIRMA

FIRMA

FIRMA

FIRMA

RADENSKA, d

.d.

RADENSKA, d

.d.

RADENSKA, d

.d.

RADENSKA, d

.d.

UNIO

N, d

.d.

UNIO

N, d

.d.

UNIO

N, d

.d.

UNIO

N, d

.d.

PIVOVARA, d

.d.

PIVOVARA, d

.d.

PIVOVARA, d

.d.

PIVOVARA, d

.d.

VITAL, d

.o.o.

VITAL, d

.o.o.

VITAL, d

.o.o.

VITAL, d

.o.o.

DELO

, d.d.

DELO

, d.d.

DELO

, d.d.

DELO

, d.d.

RA&LA, d

.o.o.

RA&LA, d

.o.o.

RA&LA, d

.o.o.

RA&LA, d

.o.o.

DEL, d

.o.o.

DEL, d

.o.o.

DEL, d

.o.o.

DEL, d

.o.o.

Rad

enci

Rad

enci

Rad

enci

Rad

enci

Ljubljan

a Ljubljan

a Ljubljan

a Ljubljan

a Split

Split

Split

Split

Mestinje

Mestinje

Mestinje

Mestinje

Ljublja

na Ljublja

na Ljublja

na Ljublja

na Sarajevo

Sarajevo

Sarajevo

Sarajevo

Laško

Laško

Laško

Laško

Lastništvo: 92,56

% Lastništvo: 92,56







% Lastništvo: 99,10 %

Lastništvo: 99,10 %



Posl. delež: 9

6,92

% Posl. delež: 9

6,92

% Posl. delež: 9

6,92

% Posl. delež: 9

6,92

% Lastništvo: 100 %

Lastništvo: 100 %

Lastništvo: 100 %

Lastništvo: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

Posl. d

elež: 100 %

MIRAL

MIRAL

MIRAL

MIRAL

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško

Pre

j: Talis, d

.o.o. M

aribor

RADENSKA, d

.o.o.

RADENSKA, d

.o.o.

RADENSKA, d

.o.o.

RADENSKA, d

.o.o.

FRUCTAL, d

.d.

FRUCTAL, d

.d.

FRUCTAL, d

.d.

FRUCTAL, d

.d.

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Rad

enci

Rad

enci

Rad

enci

Rad

enci

Ajdovščina

Ajdovščina

Ajdovščina

Ajdovščina

80,831 %

80,831 %

80,831 %

80,831 %

69,23 %

69,23 %

69,23 %

69,23 %

Posl. de

lež: 10

0 %

Posl. de

lež: 10

0 %

Posl. de

lež: 10

0 %

Posl. de

lež: 10

0 %

Lastništvo: 91,7

6 %

Lastništvo: 91,7

6 %

Lastništvo: 91,7

6 %

Lastništvo: 91,7

6 %

Rad

enska

Rad

enska

Rad

enska

Rad

enska

Rad

enska

Rad

enska

Rad

enska

Rad

enska

FRUCTAL

FRUCTAL

FRUCTAL

FRUCTAL

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

ZAGREB, d

.o.o.

ZAGREB, d

.o.o.

ZAGREB, d

.o.o.

ZAGREB, d

.o.o.

19,166 %

19,166 %

19,166 %

19,166 %

1,97 %

1,97 %

1,97 %

1,97 %

Zagreb

Zagreb

Zagreb

Zagreb

Posl. delež: 100 %

Posl. delež: 100 %

Posl. delež: 100 %

Posl. delež: 100 %

Firma Del

Firma Del

Firma Del

Firma Del

Pivov

arna Union

Pivov

arna Union

Pivov

arna Union

Pivov

arna Union

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Lastništvo v Delu

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

EUROFRUIT

EUROFRUIT

EUROFRUIT

EUROFRUIT

0,003 %

0,003 %

0,003 %

0,003 %

11,4

8 %

11,4

8 %

11,4

8 %

11,4

8 %

SARAJE

VO, d

.o.o.

SARAJE

VO, d

.o.o.

SARAJE

VO, d

.o.o.

SARAJE

VO, d

.o.o.

Sarajevo

Sarajevo

Sarajevo

Sarajevo

Odv

isna družb

a od

Dela:

Fructal

Fructal

Fructal

Fructal

Posl. delež: 100 %

Posl. delež: 100 %

Posl. delež: 100 %

Posl. delež: 100 %

VEČER, d

.d.

VEČER, d

.d.

VEČER, d

.d.

VEČER, d

.d.

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Posl. d

elež v RA&LA

Maribor

Maribor

Maribor

Maribor

17,32 %

17,32 %

17,32 %

17,32 %

FRUKTA

L FRUKTA

L FRUKTA

L FRUKTA

L Lastništvo: 79,25 %




MAK, a.d.

MAK, a.d.

MAK, a.d.

MAK, a.d.

Sko

pje

Sko

pje

Sko

pje

Sko

pje

Lastništvo: 89,39




%

SKUPINA PIVOVARNA LAŠK

OSK

UPINA PIVOVARNA LAŠK

OSK


OSK


Ona da

n 31.12

.2008

na da

n 31.12

.2008

na da

n 31.12

.2008

na da

n 31.12

.2008

Obvladu

joča

dru

žba

PIVOVARNA LAŠK

O, d. d.

PIVOVARNA LAŠK

O, d. d.

PIVOVARNA LAŠK

O, d. d.

PIVOVARNA LAŠK

O, d. d.

Odvisn

a dru

žba

Odv

isna dru

žba

Odvisn

a dru

žba

Odv

isna dr

užba

Odvisn

a dru

žba

Odvisn

a dru

žba

Odvisn

a dru

žba

Organigram

Skup

ine

Pivovarna

Laško

na dan

31.12.2008



Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d.Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d.Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d.Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d. OOOOSEBNA IZKAZNICASEBNA IZKAZNICASEBNA IZKAZNICASEBNA IZKAZNICA PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško je vpisana v sodni register pod št. registerskega vložka 1/00171/00 pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom – september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija rednih delnic Oznaka delnice: PILR Matična šifra: 5049318 Davčna številka: 90355580 Šifra dejavnosti: 11.050 Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V AP R O I Z V O D N J A P I V AP R O I Z V O D N J A P I V AP R O I Z V O D N J A P I V A

Direktor – enočlanska uprava: Boško Šrot

Predsednik nadzornega sveta: Boris Završnik

Transakcijski računi:

TRR št. 1: Banka Celje 06000-0001199122 TRR št. 2: Nova LB 02232-0020104463 TRR št. 3: Nova KBM 04515-0000909883

Telefon: +386 3 734 80 00 Telefaks: +386 3 573 18 17 E-mail: [email protected] Spletna stran: http://www.pivo-lasko.si



MEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKOMEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKOMEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKOMEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKO 1825 Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredi obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes.

1838 Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo in Egipt.

1867 Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi takrat največjo pivovarno na Spodnjem Štajerskem.

1889 Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovarnar Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo in temno termalno pivo, pa še pivo Ležak in Porter, ki ga kasneje preimenuje v Temno laško pivo. Vse bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

1924 Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma pokupi večino njenih delnic in opusti proizvodnjo. Zaprtje pivovarne Laščane ne prizadene le gmotno; pobudniki ponovnega odprtja pivovarne najprej navdušijo gostilničarje.

1929 Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi gostilničarsko delniško pivovarno.

1938 Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence odprejo delniško Pivovarno Laško in predstavijo novo laško pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog. Pivopivcem gre tako v slast, da nemški okupatorji zaradi kakovosti piva dopustijo ohranitev znamke Laško pivo.

1944 Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in porušena tudi pivovarna. Po II. svetovni vojni v pivovarni zaženejo proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden razvoj prodaje: s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje podjetja v družbeni lastnini vpisano v sodni register kor sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31.5.1990.

1991 V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v delniško družbo v mešani lastnini. Dne 30.9.1991 sta ocenjena delniški in družbeni kapital ter opravljena razdelitev delnic.



1995 Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne 20.4.1995, lastninsko preoblikuje v delniško družbo z znanimi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 8.9.1995. Postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

2000 Kapitalske povezave z Radensko, d. d. Radenci, Jadransko pivovaro, d. d. Split in Vitalom, d. d. Mestinje so ena največjih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna strategija razvoja.

2002 Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d. d. Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka vseh njenih delnic.

2003 Nadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-odstotni delež v Delu, d. d. Ljubljana. Postane njegova največja lastnica.

2004 Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka lastnine) delniške družbe Union Ljubljana. Pivovarna Laško, d. d. postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Februarja od družbe Interbrew Central European Holding B. V., Nizozemska, odkupi celoten lastniški delež, tj. 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d. d. Ljubljana. Pivovarna Laško tako postane večinska, 95,17-odstotna lastnica družbe Union. Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni koncentraciji družb Pivovarna Laško, d. d. in Pivovarna Union, d. d.

2006 Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d. Ljubljana, s Slovenske odškodninske družbe, d. d. Ljubljana, na Pivovarno Laško, d. d. Po preknjižbi ima delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

2007 Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d. d. Ljubljana. Prevzemniki Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. imajo skupaj 628.044 delnic, tj. 94,09-odstotni delež ciljne družbe.

2008 Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Pivovarna Laško, d. d. Prevzemniki Infond Holding, d. d. Maribor, Cestno podjetje Maribor, d. d., Fidina, d. d. Ljubljana in Koto, d. d. Ljubljana imajo skupaj 4.818.151 delnic, tj. 55,08-odstotni delež delnic ciljne družbe.



Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008

Prevzemna namera za delnice Pivovarne LPrevzemna namera za delnice Pivovarne LPrevzemna namera za delnice Pivovarne LPrevzemna namera za delnice Pivovarne Laško, d. d.aško, d. d.aško, d. d.aško, d. d.

Dne 1.2.2008 je družba Probanka, d. d. obvestila Pivovarno Laško, d. d., da je v imenu in za račun družb Infond Holding, finančna družba, d. d. Maribor, Cestno podjetje Maribor, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d. d., Fidina, finančne in nepremičninske storitve, d. d. Ljubljana in Koto, proizvodno in trgovsko podjetje, d. d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prevzemniki), objavila prevzemno namero v skladu z Zakonom o prevzemih (v nadaljnjen besedilu: ZPre-1), s katero se je obvezala dati prevzemno ponudbo za vrednostne papirje ciljne družbe Pivovarna Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je skladno s 25. členom ZPre-1 dne 4.2.2008 pisno obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev, da med upravo Pivovarne Laško, d. d. in prevzemniki ni bilo nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzema.

Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško, d. d.Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško, d. d.Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško, d. d.Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 12.2.2008 prejela prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d. s strani zgoraj navedenih prevzemnikov, ki so prevzemno ponudbo dne 12.2.2008 objavili v časniku Večer in na SEOnet-u. Prevzemniki so ponudili za delnico PILR 88,00 EUR. Prevzemna ponudba je veljala do vključno 11.3.2008, do 12. ure. Prevzemna ponudba ni vsebovala praga uspešnosti kot odložnega oz. razveznega pogoja za njeno učinkovanje.

Prejem odločbe ATVP o prevzemni ponudbiPrejem odločbe ATVP o prevzemni ponudbiPrejem odločbe ATVP o prevzemni ponudbiPrejem odločbe ATVP o prevzemni ponudbi

Pivovarna Laško, d. d. je dne 17.3.2008 prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je le-ta ugotovila, da je prevzemna ponudba že predhodno navedenih prevzemnikov uspešna.

Prevzemno ponudbo je sprejelo 2.488 imetnikov delnic ciljne družbe, ki so imeli v lasti 1.158.073 delnic PILR, kar predstavlja 13,24 % vseh delnic ciljne družbe. Prevzemniki so po prevzemu postali imetniki skupno 55,08 % delnic Pivovarne Laško, d. d.

Sklenitev delničarskega sporazumaSklenitev delničarskega sporazumaSklenitev delničarskega sporazumaSklenitev delničarskega sporazuma in pridobitev deležev in pridobitev deležev in pridobitev deležev in pridobitev deležev

Pivovarna Laško, d. d. je dne 8. in 9.4.2008 prejela od družb prevzemnic Infond Holding, d. d. Maribor, Fidina, d. d. Ljubljana, CPM, d. d., obvestilo, da imajo skupno 4.818.151 delnic ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d., kar predstavlja 55,08-odstotni delež osnovnega kapitala ciljne družbe, in da so navedene družbe dne 3.4.2008 sklenile delniški sporazum o usklajenem delovanju pri uresničevanju upravljalskih pravic iz delnic ciljne družbe izdajateljice Pivovarne Laško, d. d.

Dne 30.12.08 je Pivovarna Laško, d. d. od Infond Holdinga, d. d. Maribor, Fidine, d. o. o. Ljubljana in CPM, d. d. Maribor prejela obvestila o spremembah pomembnih deležev, in sicer Infond Holding, d. d. je dne 24.12.2008 pridobil 1.358.343 delnic izdajatelja Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILR, s čimer je povečal število delnic s 3.273.373 oz. 37,42 odstotkov deleža glasovalnih pravic na 4.631.716 delnic oz. 52,9481- odstotni delež



glasovalnih pravic izdajatelja. Istega dne je Fidina, d. o. o. Ljubljana odsvojila 472.500 delnic PILR, s čimer je zmanjšala število delnic s 5,40-odstotnega deleža glasovlanih pravic na nič.

Dne 24. 12.2008 je tudi CPM, d. d. Maribor odsvojil 885.343 delnic PILR, s čimer je zmanjšal število delnic s 1.105.000 oz. 12,6320-odstotnega deleža glasovalnih pravic na 219.657 delnic oz. 2,5110 odstotni delež glasovalnih pravic izdajatelja.

Sklep UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d.Sklep UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d.Sklep UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d.Sklep UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 11.2.2008 prejela sklep z dne 6.2.2008, s katerim je Urad za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu UVK) uvedel postopek v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d. S tem sklepom UVK ugotavlja, da naj bi šlo za skupni nadzor družb Infond Holding, d. d. Maribor, Istabenz, d. d. Koper, Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. Ljubljana in Radenska, d. d. Radenci nad družbo Mercator, d. d. Ljubljana in da naj bi šlo za koncentracijo, ki je podrejena določbam ZPomK. Zaradi tega je UVK po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje koncentracije s pravili konkurence.

UVK je z dodatnim sklepom z dne 6.2.2008 vsem omenjenim družbam prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mercator, d. d. Ljubljana brez predhodnega soglasja UVK, zaradi zadržanja učinkovanja koncentracije. Vsem družbam je določil tudi, da lahko uresničujejo glasovalne pravice na skupščini družbe Mercator, d. d. iz števila delnic, ki so jih imele družbe na dan izdaje tega sklepa (6.2.2008) in sicer Infond Holding, d. d. 941.301, Pivovarna Laško, d. d. 317.498, Pivovarna Union, d. d. 464.390, Radenska, d. d. 96.952 in Istrabenz, d. d., ki je imel na dan 1.2.2008 376.797 delnic, le na podlagi in v obsegu predhodnega soglasja UVK. To je veljalo tudi za vse nadaljnje pridobitve delnic družbe Mercator, d. d.

Uvedba postopka o prekršku ATVP in izdaja odločbe o prekrškuUvedba postopka o prekršku ATVP in izdaja odločbe o prekrškuUvedba postopka o prekršku ATVP in izdaja odločbe o prekrškuUvedba postopka o prekršku ATVP in izdaja odločbe o prekršku

Pivovarna Laško, d. d. je dne 29.7.2008 prejela obvestilo pravni osebi in odgovorni osebi, da se izjavita o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v postopku o prekršku, ki ga je dne 25.7.2008 uvedla Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu ATVP) zaradi suma storitve prekrška po 1. alinei 1. odst. 71. člena v zvezi s 4. odst. istega člena ZPre-1 ter v zvezi s 25. členom KZ in 8. členom ZPre-1 zoper pravne osebe Pivovarno Laško, d. d., Pivovarno Union, d. d., Radensko, d. d. in Infond Holding, d. d. ter zoper njihove odgovorne osebe Boška Šrota, Dušana Zorka, Tomaža Blagotinška in Matjaža Rutarja, ker naj bi s skupnim sodelovanjem pri izvršitvi prekrška usklajeno delovali z dnem 14.9.2007, s ciljem pridobiti in utrditi kontrolo nad ciljno družbo Poslovni sistem Mercator, d. d.

Pravne in odgovorne osebe so zoper navedene očitke podale pisne izjave, v katerih so ugovarjale očitkom. ATVP izjav ni upoštevala in dne 9.12.2008 izdala odločbo zaradi prekrška po prvi alinei 1. odst. 71. čl. v zvezi s 4. odst. istega člena ZPre-1. ATVP je pravnim osebam Pivovarni Laško, d. d., Pivovarni Union, d. d. in Infond Holdingu, d. d. izrekla globo, vsaki po 170.000 EUR, Radenski, d. d. pa 160.000 EUR ter odgovornim osebam Bošku Šrotu, Dušanu Zorku in Matjažu Rutarju vsakemu po 5.000 EUR, Tomažu Blagotinšku pa 4.000 EUR.



Pravne in odgovorne osebe so zoper odločbo ATVP vložile zahtevo za sodno varstvo okrajnemu sodišču za prekrške. Vložena zahteva za sodno varstvo zadrži plačilo globe.

Odločba ATVP o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic Odločba ATVP o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic Odločba ATVP o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic Odločba ATVP o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja, d. d.iz delnic Mercatorja, d. d.iz delnic Mercatorja, d. d.iz delnic Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 27.10.2008 prejela odločbo ATVP, s katero je le-ta ugotovila, da naj bi na dan izdaje te odločbe družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d. in Infond Holding, d. d. delovale usklajeno in dosegale prevzemni prag v ciljni družbi Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana tako, da so skupaj imetnice 48,339 odstotnega deleža delnic izdaljatelja, z glasovalno pravico.

S to odločbo se je navedenim družbam prepovedalo uresničevati glasovalne pravice, dokler navedene družbe, ena ali nekatere od njih, v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe, ali dokler ne odtujijo delnic pod prevzemni prag 25 odstotkov. Prekoračitev prevzemnega praga naj bi nastopila dne 14.9.2007. Pri tem naj bi šlo za skupni namen pri pridobivanju in utrjevanju kontrole nad ciljno družbo Mercator, d. d.

Vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško in Infond Holding, d. d. so razloge proti takšni domnevi ATVP navedle v izjavah, ki jih ATVP ni upoštevala. Zato so Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d. in Infond Holding, d. d. zoper navedeno odločbo vložile tožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Nameravana prodaja delnic Mercatorja, d. d.Nameravana prodaja delnic Mercatorja, d. d.Nameravana prodaja delnic Mercatorja, d. d.Nameravana prodaja delnic Mercatorja, d. d.

Družbe iz Skupine Pivovarna Laško in Infond Holding, d. d. so dne 4.11.2008 napovedale, da nameravajo prodati 48,339 odstotni delež družbe Mercator, d. d. na javnem razpisu. Za prodajo so se družbe odločile iz poslovnih razlogov, saj lahko na ta način dosežejo pri morebitnih interesentih najugodnejše pogoje.

Javno zbiranje ponudb za nakup delnic Mercatorja, d. d. Javno zbiranje ponudb za nakup delnic Mercatorja, d. d. Javno zbiranje ponudb za nakup delnic Mercatorja, d. d. Javno zbiranje ponudb za nakup delnic Mercatorja, d. d.

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Radenska, d. d. Radenci in Infond Holding, d. d. Ljubljana so dne 8.12.2008 na Seonetu in 6.12.2008 v časniku Delo objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup 1.820.141 delnic oz. 48,339-odstotni delež družbe Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana. V tem pozivu je bil opisan postopek prodaje, ki bo potekal v treh fazah. Postopek prodaje je še v teku.

Sodba višjega sodišča v zvezi z delnicami Mercatorja, d. d.Sodba višjega sodišča v zvezi z delnicami Mercatorja, d. d.Sodba višjega sodišča v zvezi z delnicami Mercatorja, d. d.Sodba višjega sodišča v zvezi z delnicami Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 5.1.2009 preko pooblaščenega odvetnika prejela sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 11.12.2008 v pravdni zadevi tožeče stranke Zorana Jankovića zoper toženi stranki Istrabenz, d. d. in Pivovarno Laško, d. d. zaradi izpolnitve pogodbe, s katero je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke Zorana Jankovića in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo z dne 26.3.2008 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki dolžni prenesti na tožečo stranko vsaka eno tretjino svojih delnic



družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., in sicer Istrabenz 285.093 delnic, Pivovarna Laško, d. d. pa 105.832 delnic po povprečni nabavni ceni 158,57 EUR za delnico. Prav tako je zavrnilo oba podrejena zahtevka, da sta toženi stranki dolžni podati izjavo volje oz. nalog za prenos delnic in da sodba nadomesti izjavo oz. nalog. Zoper sodbo višjega sodišča ni pritožbe. Tožeča stranka je zoper sodbo vložila izredno pravno sredstvo – revizijo.

Dogodki po zaključku obračunskega obdobjaDogodki po zaključku obračunskega obdobjaDogodki po zaključku obračunskega obdobjaDogodki po zaključku obračunskega obdobja

Sprostitev razpolagSprostitev razpolagSprostitev razpolagSprostitev razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.anja z delnicami Mercatorja, d. d.anja z delnicami Mercatorja, d. d.anja z delnicami Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 26.1.2009 prejela sklep Urada za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu UVK), s katerim je dovolil izvedbo prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic družbe Mercator, d. d. Ljubljana z oznako MELR, po nalogu družb Infond Holding, d. d., Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Radenska, d. d. (ter Istrabenz, d. d.) oziroma po nalogu tretjih oseb, ki delujejo v imenu katerekoli prej navedene družbe, če je izvedba prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic z oznako MELR potrebna za izvedbo transakcij z vrednostnimi papirji, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s 1. odst. 44. člena ZPOmK-1 in dne 27.1.2009 prejela obvestilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe Ljubljana, da je na podlagi navedenega sklepa UVK izbrisala prepoved razpolaganja z omenjenimi vrednostnimi papirji.

Imenovanje revizijske komisijeImenovanje revizijske komisijeImenovanje revizijske komisijeImenovanje revizijske komisije

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je na svoji seji dne 2.3.2009 imenoval revizijsko komisijo v sestavi: Simon Zdolšek – predsednik ter člana Bojan Košak in Marko Koleša.

ZamenjavaZamenjavaZamenjavaZamenjava delnic z oznako PILH delnic z oznako PILH delnic z oznako PILH delnic z oznako PILH za PILR za PILR za PILR za PILR

Po datumu obračunskega obdobja se je na dan 12.3.2009 iz centralnega registra pri KDD izbrisalo 29.509 delnic Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILH in se jih je zamenjalo za enako količino rednih kosovnih delnic z oznako PILR. Po opravljenem vpisu se v centralnem registru pri KDD vodi skupno 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Posli s povezanimi osebamiPosli s povezanimi osebamiPosli s povezanimi osebamiPosli s povezanimi osebami Pivovarne Laško, d. d. Pivovarne Laško, d. d. Pivovarne Laško, d. d. Pivovarne Laško, d. d.

Na dan 31.3.2009 je imela Pivovarna Laško, d. d. terjatev iz naslova kratkoročno danih posojil v višini 3,1 mio EUR, od tega do povezanih oseb 2,5 mio EUR.

Pivovarna Laško, d. d. je imela na dan 31.3.2009 pri bankah najetih za 164,9 mio EUR dolgoročnih posojil in za 81,9 mio EUR kratkoročnih posojil. Pri povezanih družbah je imela Pivovarna Laško, d. d. najetih za 24,7 mio EUR kratkoročnih posojil.

Pivovarna Laško, d. d. je v prvih treh mesecih leta 2009 dovolila vpis hipoteke na sredstva Pivovarne Laško, d. d. za zavarovanje kratkoročnih kreditov v višini 15,4 mio EUR ter za zavarovanje kratkoročnega kredita v višini 5,5 mio EUR zastavila delnice Elektra Gorenjske. S terjatvami družbe je zavarovala kratkoročne kredite v višini 3 mio EUR.



Spremembe v vodstvu Radenske, d. d. RadenciSpremembe v vodstvu Radenske, d. d. RadenciSpremembe v vodstvu Radenske, d. d. RadenciSpremembe v vodstvu Radenske, d. d. Radenci

Nadzorni svet Radenske, d. d. je na seji 28.1.2009 sprejel sklepa, s katerima je sporazumno predčasno prenehal mandat direktorju Tomažu Blagotinšku, z dnem 31.1.2009, in z dnem 1.2.2009 imenoval za direktorja družbe Zvonka Murglja, za mandatno dobo 5 let.

Na predlog prokuristke Olge Smej je nadzorni svet preklical prokuro z dne 31.1.2009 in z dnem 1.2.2009 podelil prokuro Mojci Jazbinšek Volk do preklica.

Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. RadenciRadenciRadenciRadenci

Družba Radenska, d. d. Radenci po datumu izdelave bilance stanja predvideva bodočo potencialno obveznost iz naslova odkupa od Družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (DSU) v zvezi dokončanega denacionalizacijskega postopka nepremičnine »obrat Petanjci«. Tako je postopek s strani denacionalizacijskega upravičenca končan, ni pa še končan postopek med Radensko, d. d. in družbo DSU. Navedena družba, DSU je namreč po odločbi Ministrstva za gospodarstvo z dne 6.8.2004 postala lastnica v višini ¼ predmetne nepremičnine. Radenska, d. d. pismene ponudbe za odkup od družbe DSU še ni prejela, na podlagi njihovega telefonskega stališča bi morala Radenska odkupiti celotno izločeno premoženje, ki ga Radenska izkazuje v poslovnih knjigah izvenbilančno, s čimer pa se Radenska, d. d. ne strinja. Glede na drugačno stališče Radenske v zvezi z zahtevo DSU, se bo Radenska opredelila do eventuelnega odkupa po pravni uskladitvi stališč. Radenska, d. d. bo v nadaljnjih postopkih dokazovala dosedanja izvršena vlaganja v obnovo stavb in celotno infrastrukturo v predmetno nepremičnino »obrat Petanjci«, zaradi česar pa obstaja potencionalna možnost izkazovanja prihodkov v poslovni bilanci Radenske, d. d.

Spremembe v vodstvu JadSpremembe v vodstvu JadSpremembe v vodstvu JadSpremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. Splitranske pivovare, d. d. Splitranske pivovare, d. d. Splitranske pivovare, d. d. Split

V Jadranski pivovari, d. d. Split je z dnem 31.3.2009 sporazumno prenehal mandat direktorju družbe Marijanu Kosu, z dnem 1.4.2009 pa je bil imenovan nov direktor Tomaž Udrih, za nov mandat.

Ostali Ostali Ostali Ostali pomembnipomembnipomembnipomembni dogodki v Jadranski dogodki v Jadranski dogodki v Jadranski dogodki v Jadranski pivovari, d. d. pivovari, d. d. pivovari, d. d. pivovari, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. se dogovarja in pogaja z večimi potencialnimi kupci o prodaji celotnega deleža v Jadranski pivovari, d. d. Split. Kot pogoj za nakup se postavlja tudi obveza, da potencialni kupec prevzame dana poroštva Pivovarne Laško, d. d. za kredite, ki jih je najela Jadranska pivovara, d. d. pri Splitski banki in Raiffeisen banki.

Na dan 20.4.2009 Jadranska pivovara, d. d. izkazuje 6.583.704 EUR dolgoročnih posojil, od katerih v letu 2009 zapade 1.445.926 EUR, v letu 2010 2.270.926 EUR, v letu 2011 1.645.926 EUR, v letu 2012 1.020.926 EUR in v letu 2013 200.000 EUR. Obenem ima družba 7 mio HRK oz 938.715 EUR kratkoročnih posojil, od katerih jih polovica, to je 3,5 mio HRK zapade 31.8.2009, druga polovica (3,5 mio HRK) pa 31.10.2009.



PoPoPoPosli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laškosli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laškosli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laškosli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško

Na dan 31.3.2009 Skupina Pivovarna Laško izkazuje terjatev iz naslova danih dolgoročnih posojil povezanim družbam v vrednosti 10.500.000 EUR ter iz naslova danih kratkoročnih posojil v vrednosti 73.450.000 EUR.

Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami.



Beseda Beseda Beseda Beseda predsednika upravepredsednika upravepredsednika upravepredsednika uprave Spoštovani delničarji!

Za nami je posebno leto. Kljub zaostrenim tržnim razmeram in kljub ohlajanju gospodarstva in potrošnje, nam je uspelo doseči večino zastavljenih ciljev. Skupina Pivovarna Laško je še dodatno okrepila svoj položaj na trgu. Kupcem nudi 30 vodilnih blagovnih znamk, ki so v letu 2008 okrepile svoj položaj na trgu piva, vod, sokov in ostalih brezalkoholnih pijač. Tudi v letu 2009 smo si zastavili ambiciozne cilje tako na področju prodaje pijač kot na optimalnem in donosnem upravljanju blagovnih znamk.

V preteklem letu smo navkljub konkurenci ohranili stabilen tržni položaj na domačem in na tujih trgih. Skupina Pivovarna Laško je v letu 2008 prodala 5,017 mio hektolitrov vseh pijač, od tega je več kot 22 odstotkov pijač izvozila. Ob tem je ustvarila 360 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot v letu 2007. Zaradi višjih stroškov materiala in storitev za 16 odstotkov, so se za 10 odstotkov povečali odhodki iz poslovanja. Ti so znašali 340 mio EUR. Skupina Pivovarna Laško je ustvarila 25,7 mio EUR dobička iz poslovanja, kar je manj kot v letu 2007 in 55,4 mio EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Čisti dobiček je znašal 3,8 mio EUR. V Skupini Pivovarna Laško je bilo konec leta 2008 zaposlenih 1.620 ljudi. Povprečna proizvodnja na zaposlenega se je povečala za 1,5 odstotka glede na preteklo leto in znaša 3.096 hl na zaposlenega.

Leto 2008 je bilo tudi v znamenju prenove vodilnih blagovnih znamk Skupine Pivovarna Laško. Prenova blagovnih znamk Laško in Union je bila uspešna in med uporabniki dobro sprejeta. Obe nadaljujeta večstoletno tradicijo slovenskega pivovarstva in osvajata nove generacije uporabnikov. Vodilni položaj smo ohranili tudi na področju vod, vod z okusi, sokov in brezalkoholnih pijač. Skupina ponuja 30 vodilnih blagovnih znamk, ki imajo razvojni potencial tako na domačem kot tujih trgih. Z osredotočenostjo na ključne trge in uporabnike bomo tudi v prihodnje zadržali vodilne položaje v tržnih segmentih naših blagovnih znamk.

V letu 2009 bomo še intenzivneje razvijali svojo osnovno dejavnost, torej proizvodnjo pijač. Načrtujemo za odstotek večjo prodajo pijač, 413 mio EUR prihodkov od prodaje, 38,7 mio EUR dobička iz poslovanja in 69 mio EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram verjamemo, da bomo v letu 2009 še močnejši in še uspešnejši. Tudi zaradi vas delničarjev, ki nam zaupate in nas podpirate pri uveljavljanju naše dolgoročne strategije. Ostati namreč želimo samostojni proizvajalec pijač in postati eden izmed večjih proizvajalcev pijač v regiji, ki z odgovornim upravljanjem blagovnih znamk ustvarja optimalne donose. Ob podpori predanih delničarjev nam bo to zagotovo uspelo.

Boško Šrot Boško Šrot Boško Šrot Boško Šrot direktor družbe



Poročilo nadzornega sveta za leto 2008Poročilo nadzornega sveta za leto 2008Poročilo nadzornega sveta za leto 2008Poročilo nadzornega sveta za leto 2008

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. podaja v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) skupščini delničarjev družbe svoje poročilo, s katerim predstavi enoletno delovanje nadzornega sveta. Nadzorni svet mora natančno in vestno preučiti poročilo uprave, nadalje revizijsko poročilo, kot tudi predlog uprave o pokrivanju bilančne izgube.

DeDeDeDelolololovanjevanjevanjevanje nadzornega sveta nadzornega sveta nadzornega sveta nadzornega sveta

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je v letu 2008 deloval v sestavi Boris Završnik – predsednik nadzornega sveta, Iztok Seničar, Anton Turnšek in Simon Zdolšek - člani nadzornega sveta, predstavniki kapitala ter Bojan Košak in Andrej Kebe - podpredsednik nadzornega sveta, predstavnika delavcev.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. se je v zadnjem letu sestal na štirih rednih sejah nadzornega sveta in eni korespondenčni seji. Člani nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d. so se redno udeleževali sej nadzornega sveta, saj je bila povprečna udeležba 75 odstotna.

Člani nadzornega sveta so redno mesečno prejemali mesečna poročila o poslovanju Pivovarne Laško, d. d. in hkrati tudi poročila o poslovanju Skupine Pivovarna Laško. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je redno obravnaval izvajanje planov in tekoče rezultate poslovanja matične družbe kot tudi Skupine Pivovarna Laško, tekoče investicijske dejavnosti, naložbe, delovanje uprave, premoženjsko stanje družbe in izvajanje ukrepov nadzornega sveta.

Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d.Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d.Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d.Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna d. in Skupine Pivovarna d. in Skupine Pivovarna d. in Skupine Pivovarna Laško so bili:Laško so bili:Laško so bili:Laško so bili:

� poslovanje matične družbe Pivovarna Laško, d. d. kot tudi Skupine Pivovarna Laško v poslovnem letu 2008 ni bilo tako uspešno kot v predhodnih letih. Poslovni rezultat je odraz splošne gospodarske situacije v Sloveniji in izven nje, kar pomeni, da so na rezultate že vplivala dogajanja prihajajoče gospodarske recesije v svetu,

� v letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. skupaj prodala 1.091.000 hl pijač, od tega 96 odstotkov piva, kar je skoraj enako kot predhodno leto. Od vseh prodanih količin je Pivovarna Laško prodala 16,5 odstotka na tujih trgih, kjer se delež izvoza v države bivše Jugoslavije zmanjšuje, povečuje pa se izvoz na trge Italije in Avstrije,

� Pivovarna Laško je ustvarila 108.463.000 EUR prihodkov, kar je od prodaje skoraj enako kot v predhodnem letu. Zlasti zaradi povečanja stroškov materiala za 12 odstotkov in storitev za 20 odstotkov je dobiček iz poslovanja 12,8 mio EUR in je za 30 odstotkov manjši. Družba je izkazala EBITDA 21,4 mio EUR, kar je 20,5 odstotkov manj kot v predhodnem letu,

� Skupina Pivovarna Laško je prodala 5.017.000 hl pijač, kar je 1 odstotno točko manj kot v letu 2007. Skupina je ustvarila 293,4 mio EUR prihodkov iz prodaje pijač, z družbo Delo pa je bilo ustvarjeno 360 mio EUR čistih prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 2007. Skupina je ustvarila 25,7 mio EUR dobička iz



poslovanja, kar je za 20 odstotkov manj kot v preteklem letu. Skupina je izkazala 55,4 mio EUR EBITDA, kar je 12 odstotkov manj kot v preteklem letu,

� Jadranska pivovarna Split je najslabša družba celotne skupine. Njeno poslovanje je bilo občutno slabše od pričakovanj in močno negativno vpliva na rezultate celotne Skupine. Zato se je nadzorni svet seznanil z ukrepi za reševanje nastale situacije,

� Skupina Pivovarna Laško nadaljuje z aktivnostmi izkoriščanja sinergij na področjih nabave, prodaje, informatike in kadrovskih zadev. Primerjave z podobnimi družbami v svetu kažejo, da se z rezultati Skupina Pivovarna Laško približuje primerljivim najuspešnejšim družbam (pijačarska indrustrija) v Evropi in svetu,

� v Skupini Pivovarna Laško je bilo v letu 2008 zaposlenih 2090 delavcev, kar je 118 delavcev manj kot v letu 2007.

Delo revizijske komisijDelo revizijske komisijDelo revizijske komisijDelo revizijske komisije nadzornega svetae nadzornega svetae nadzornega svetae nadzornega sveta

Revizijska komisija, katere predsednik je Simon Zdolšek in člana Bojan Košak ter Marko Koleša, se je sestala na svoji prvi seji, na kateri je sodeloval tudi pooblaščeni revizor družbe Deloitte Revizija, d. o. o. Ljubljana, g. Dušan Hartman. Revizijska komisija je prejela celotno gradivo konsolidiranega revidiranega letnega poročila matične družbe in Skupine Pivovarna Laško, ga proučila ter se seznanila še z dodatnimi pojasnili pooblaščenega revizorja. Revizijska komisija je nadzornemu svetu predlagala, da potrdi Letno poročilo družbe in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008, revizorjevo poročilo za leto 2008 ter se strinjala, da nadzorni svet skupščini družbe predlaga naj podeli razrešnico upravi in nadzornemu svetu Pivovarne Laško, d. d. Komisija nadalje predlaga nadzornemu svetu, da predlaga skupščini družbe revizorja za leto 2009 in sicer družbo Deloitte Revizija, d. o. o. Ljubljana.

Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 200Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 200Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 200Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 2008888

Nadzorni svet je na svoji 8. redni seji dne 23.4.2009 obravnaval revidirano letno poročilo uprave za poslovno leto 2008, ki ga je revidirala Deloitte revizija, d. o. o. Ljubljana. Revizija se nanaša na matično družbo Pivovarno Laško, d. d. in Skupino Pivovarna Laško. Pri preverjanju priloženega Letnega poročila za leto 2008 je nadzorni svet upošteval naslednje dejavnike:

� ocena poslovanja Pivovarne Laško in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008 je nekoliko slabša od pričakovane. Rezultati poslovanja so posledica slabših gospodarskih gibanj v okolju, vendar pa bistveno pozitivno odstopajo od poslovnih izidov živilsko predelovalne industrije Slovenije kot tudi poslovnih dosežkov slovenskega gospodarstva,

� Pivovarna Laško, d. d. ostaja vodilna proizvajalka piva v državi in ohranja 50 odstotni tržni delež,

� nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje družbe ter tekoče preverjal poslovno uspešnost; uprava je redno mesečno članom nadzornega sveta pošiljala tekoče rezultate poslovanja matične družbe in skupine,



� Revizijska hiša Deloitte revizija, d. o. o. Ljubljana je dne 20.4.2009 izdala pozitivno mnenje o poslovanju družbe Pivovarna Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008.

Na podlagi aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne preveritve predloženega letnega poročila 2008 je nadzorni svet ugotovil:

� Letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008 je zastavljeno pregledno in jasno.

� Letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008 izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško.

Na letno poročilo za leto 2008, ki ga je predložila uprava, nadzorni svet nima pripomb, zato ga je na svoji 8. redni seji 23.4.2009 tudi sprejel v predlaganem besedilu.

Pokrivanje bilančne izgubePokrivanje bilančne izgubePokrivanje bilančne izgubePokrivanje bilančne izgube

Nadzorni svet si prizadeva s svojim delovanjem uveljaviti interese lastnikov za dolgoročno maksimiranje družbe, zato podpira upravo v odločitvah, da se delitev dobička podreja na eni strani razvojnemu konceptu družbe, na drugi pa interesom lastnikov za kapitalizacijo vložkov v ustrezno višino izplačane dividende, ter ob tem upošteva poglabljanje svetovne gospodarske krize, ki se podaljšuje tudi v leto 2009 in bo dosegla svoje dno šele koncem tega leta.

Na dan 31.12.2008 znaša bilančna izguba poslovnega leta 2008 1.694.025 EUR in je sestavljena iz čiste izgube poslovnega leta 2008 v višini 6.094.057 EUR ter nerazporejenega dobička iz preteklih let v višini 4.400.032 EUR. Čista izguba poslovnega leta 2008 se v višini 4.400.032 EUR pokrije iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v višini 1.694.025 EUR pa iz drugih rezerv iz dobička.

ZaključekZaključekZaključekZaključek

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. ugotavlja, da je uprava uspešno vodila poslovanje družbe v letu 2008. S skrbnim vodenjem finančnega poslovanja in realizacijo zastavljenih ciljev je uprava izpolnila pričakovanja nadzornega sveta, zato je nadzorni svet:

� na svoji redni seji dne 23.4.2009 sprejel v predlaganem besedilu revidirano Letno poročilo za poslovno leto 2008, ki mu ga je predložila uprava družbe,

� se je strinjal s predlogom uprave glede pokrivanja bilančne izgube in

� predlagal skupščini delničarjev, da ob sprejemu sklepa o pokrivanju bilančne izgube podeli razrešnico za poslovanje v letu 2008 tako upravi družbe kot nadzornemu svetu delniške družbe Pivovarne Laško, d. d.

Boris ZavršnikBoris ZavršnikBoris ZavršnikBoris Završnik predsednik nadzornega sveta

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo


POSLOVNO POROČILOPOSLOVNO POROČILOPOSLOVNO POROČILOPOSLOVNO POROČILO

Upravljanje družbeUpravljanje družbeUpravljanje družbeUpravljanje družbe Načela upravljanja Pivovarne Laško, d. d. izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Laško, d. d. so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava družbe. SKUPŠČINA DELNIČARJEVSKUPŠČINA DELNIČARJEVSKUPŠČINA DELNIČARJEVSKUPŠČINA DELNIČARJEV

V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Ena delnica predstavlja na skupšini en glas. Pivovarna Laško, d. d. nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.

Svoje pravice v zvezi z družbo delničarji uresničujejo na skupščini. Skupščina se skliče kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in statutom družbe. V Pivovarni Laško, d. d. se redna skupščina sklicuje enkrat letno, v letu 2008 je bila sklicana 18.6. in izvedena 28.8.2008. Na skupščini so bili sprejeti naslednji pomembni sklepi, in sicer pod točko:

2.1. Skupščina se seznani s Poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi in sprejemu revidiranega Letnega poročila za poslovno leto 2007.

2.2. Bilančni dobiček poslovnega leta 2007, ki znaša 13.142.415,95 EUR in vključuje 12.148.066,96 EUR čistega dobička poslovnega leta 2007 ter 994.348,99 EUR prenesenega dobička iz preteklih let, se uporabi na naslednji način: del bilančnega dobička v višini 8.747.652,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,00 EUR na delnico, preostanek bilančnega dobička v višini 4.394.763,95 EUR ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina odločala v naslednjih poslovnih letih. Dividenda se izplača delničarjem, ki bodo na dan 2.9.2008 vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centalno klirinški depotni družbi, d. d. Ljubljana. Dividenda se izplača najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

2.3.1. Skupščina podeljuje razrešnico upravi za poslovno leto 2007.

2.3.2. Skupščina podeljuje razrešnico članom nadzornega sveta družbe za poslovno leto 2007.

3. Skupščina delničarjev sprejme spremembe in dopolnitve Statuta družbe, in sicer se: črta 10. a člen in dopolni 34. člen tako, da se doda nov 3. odstavek, ki glasi: “Zaposlenim delavcem se lahko zagotovi udeležba pri dobičku, ki se lahko v celoti ali delno izplača v delnicah družbe ali denarju. Družba lahko sklene pogodbo o



udeležbi delavcev pri dobičku in pooblašča se upravo za sklenitev pogodbe.” Na podlagi teh sprememb in dopolnitev se izdela čistopis Statuta družbe.

5. Skupščina imenuje revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o. Ljubljana za revizorja družbe za revidiranje poslovnih izkazov za leto 2008.

Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, ki imajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali prek pooblaščencev.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače. S tričetrtinsko večino odloča skupščina predvsem o naslednjih zadevah:

� sprememba statuta,

� zmanjšanje osnovnega kapitala (vključno pogojno povečanje),

� odobreno povečanje osnovnega kapitala,

� statusnih spremembah in prenehanju družbe,

� izključitvi prednostne pravice delničarjev pri izdaji novih delnic,

� izvolitvi in predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,

� drugih primerih, če to določa zakon ali statut. Skupščina odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička. S podelitvijo razrešnice skupščina potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Razprava o podelitvi razrešnice se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Če skupščina ne podeli razrešnice, se s tem ne šteje, da je bila upravi izrečena nezaupnica.

Preden skupščina odloči, da se bilančni dobiček uporabi za dividende, pripada dividenda delničarjem, ki so kot imetniki delnic družbe vpisani v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD – Centralno klirinški depotni družbi, d. d. Ljubljana na presečni datum, ki je vsakokrat določen v sklepu o uporabi bilančnega dobička.

Delničar je dolžan po pozivu obvestiti družbo o možni obliki nakazila dividende (podatki o transakcijskem računu) ter o matični in davčni številki. Če delničar tega ne stori, se mu dividenda, v skladu z določili statuta družbe, ne izplača. NADZORNI SVETNADZORNI SVETNADZORNI SVETNADZORNI SVET

Glavna naloga nadzornega sveta je nadzor poslovanja in vodenja poslov družbe. Nadzorni svet izbere in imenuje enočlansko upravo.

Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. šteje šest članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s statutom določeno drugače. Štirje člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva člana nadzornega sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev.



Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev, razen članov nadzornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika.

Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odločitve nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. Predsednik je vedno predstavnik delničarjev. Sejo nadzornega sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo katerega koli člana sveta ali na pobudo uprave. Nadzorni svet odloča na sejah.

Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve letnega poročila preveriti letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter sestaviti pisno poročilo za skupščino in ga izročiti upravi. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je letno poročilo sprejeto.

Sestava nadzornega sveta na dan 31.12.2008

Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala: Boris Završnik, predsednik Anton Turnšek Iztok Seničar Simon Zdolšek

Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih: Andrej Kebe, namestnik predsednika Bojan Košak Imenovanje revizijske komisije


Naloge revizijske komisije določa 280. člen ZGD-1, med glavnimi pa so:

� spremljanje postopka računovodskega poročanja, obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,

� pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe,

� predlog nadzornemu svetu za imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila,

� nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,

� ocenjevanje sestavljenega letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet.

Spremembe v nadzornem svetu obvladujoče družbe

V letu 2008 in do datuma revidiranja tega letnega poročila v nadzornem svetu obvladujoče družbe ni bilo sprememb.



Spremembe v nadzornih svetih odvisnih družb

Vsem članom nadzornega sveta družbe Fructal, d. d. je začel teči nov 4-letni mandat s 1.7.2008. Predsednik nadzornega sveta je postal Dušan Zorko iz Pivovarne Union, d. d., članica pa Mirjam Hočevar, prav tako iz Pivovarne Union. Oba sta predstavnika delničarjev. Zaposlene delavce v nadzornem svetu predstavlja Anton Medvešek.

V nadzornem svetu Radenske, d. d. je vsem članom začel teči nov 4-letni mandat 23.12.2008. Namesto Jožeta Sadarja je nov član Pavel Teršek iz Pivovarne Laško, d. d. Poleg njega sta bila za člana nadzornega sveta izvoljena še Boško Šrot, ki je tudi predsednik nadzornega sveta in Gorazd Šetina, prav tako iz Pivovarne Laško, d. d., vsi trije kot predstavniki kapitala. Predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu pa predstavljata Branko Šafarič in Tadeja Filipič Stojanovič. UPRAVA UPRAVA UPRAVA UPRAVA

Uprava vodi družbo in sprejema poslovne odločitve samostojno in na lastno odgovornost ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodastvenika ter varuje poslovne skrivnosti.

Uprava družbe je enočlanska in jo predstavlja direktor družbe Boško Šrot, ki je bil imenovan v letu 2005 za mandatno obdobje 5 let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Uprava lahko podeli prokuro.

Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče direktorja v skladu z zakonom.

Spremembe v upravi obvladujoče družbe

V letu 2008 in do datuma revidiranja tega letnega poročila v upravi matične družbe ni bilo sprememb. Spremembe v upravah odvisnih družb

V letu 2008 v upravah odvisnih družb ni bilo sprememb. Spremembe po zaključku obračunskega obdobja so bile le v družbah Radenska, d. d. Radenci ter v Jadranski pivovari, d. d. Split, in so opisane v posebnem poglavju o teh dogodkih, na strani 21 tega letnega poročila. UPRAVLJANJE V SKUPINIUPRAVLJANJE V SKUPINIUPRAVLJANJE V SKUPINIUPRAVLJANJE V SKUPINI

Skupino Pivovarna Laško sestavljajo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., pet odvisnih družb v Sloveniji in dve odvisni družbi v tujini. Vse odvisne družbe so v večinski lasti obvladujoče družbe (podrobjeje na strani 12 in 13 tega poročila).

Člani vodenja in upravljanja odvisnih družb na dan 31.12.2008:



Radenska, d. d. Radenska, d. d. Radenska, d. d. Radenska, d. d. RRRRadenciadenciadenciadenci

UUUUprava prava prava prava Tomaž Blagotinšek Zvonko Murgelj od 1.2.2009 dalje NNNNadzornadzornadzornadzorniiii svet svet svet svet Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih: Boško Šrot – predsednik Branko Šafarič Gorazd Šetina – namest. preds. Tadeja Filipič Stojanovič Pavel Teršek

Pivovarna Union, d. d. LjubljanaPivovarna Union, d. d. LjubljanaPivovarna Union, d. d. LjubljanaPivovarna Union, d. d. Ljubljana

UUUUprava prava prava prava Dušan Zorko NNNNadzornadzornadzornadzorniiii svet svet svet svet Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih: Boško Šrot – predsednik Marjeta Zevnik – namest. preds. Anton Turnšek Terezija Peterka Franc Rojnik

Fructal, d. d. AjdovščinaFructal, d. d. AjdovščinaFructal, d. d. AjdovščinaFructal, d. d. Ajdovščina (odvisna družba Pivovarne Union, d. d. Ljubljan (odvisna družba Pivovarne Union, d. d. Ljubljan (odvisna družba Pivovarne Union, d. d. Ljubljan (odvisna družba Pivovarne Union, d. d. Ljubljana)a)a)a)

Uprava Uprava Uprava Uprava Anton Balažič Nadzorni svet Nadzorni svet Nadzorni svet Nadzorni svet PredstavnikPredstavnikPredstavnikPredstavnikaaaa kapitala: kapitala: kapitala: kapitala: Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih: Dušan Zorko – predsednik Anton Medvešek Mirjam Hočevar – namest. preds.

Jadranska pivovara, d. d. SplitJadranska pivovara, d. d. SplitJadranska pivovara, d. d. SplitJadranska pivovara, d. d. Split

UpravaUpravaUpravaUprava Marijan Kos Tomaž Udrih od 1.4.2009 dalje Nadzorni svet Nadzorni svet Nadzorni svet Nadzorni svet Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala:Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih:Predstavniki zaposlenih: Anton Turnšek – predsednik Nima predstavnikov. Boško Šrot – namest. preds. Janko Remic

Vital, d. o. o. MestinjeVital, d. o. o. MestinjeVital, d. o. o. MestinjeVital, d. o. o. Mestinje

UUUUpravapravapravaprava Zvonko Murgelj Nadzorni svetNadzorni svetNadzorni svetNadzorni svet Nima nadzornega sveta.

Delo, d.Delo, d.Delo, d.Delo, d. d. Ljubljana d. Ljubljana d. Ljubljana d. Ljubljana

Izvršni direktorjiIzvršni direktorjiIzvršni direktorjiIzvršni direktorji Peter Puhan Mojca Jazbinšek Volk Darijan Košir UUUUpravnpravnpravnpravniiii odbor odbor odbor odbor Andrijana Starina Kosem – predsednica Mojca Jazbinšek Volk – namest. preds. Branimir Piano Darijan Košir Peter Puhan

RA&LA, d. o. o. SarajevoRA&LA, d. o. o. SarajevoRA&LA, d. o. o. SarajevoRA&LA, d. o. o. Sarajevo Firma DFirma DFirma DFirma Del, d. o. o. Laškoel, d. o. o. Laškoel, d. o. o. Laškoel, d. o. o. Laško

UpravaUpravaUpravaUprava Marko Božiček Boško Šrot Nadzorni svetNadzorni svetNadzorni svetNadzorni svet Nima nadzornega sveta. Nima nadzornega sveta.



Izjava o upravljanjuIzjava o upravljanjuIzjava o upravljanjuIzjava o upravljanju družbe družbe družbe družbe oziromaoziromaoziromaoziroma spoštovanju kodeksa spoštovanju kodeksa spoštovanju kodeksa spoštovanju kodeksa SSSSKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSAKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSAKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSAKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSA UUUUPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽBBBB

Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d. izjavljata, da družba spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki velja od dne 5.2.2007 – v nadaljevanju: kodeks, z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena v izjavi. Izjava je sestavni del letnega poročila za leto 2008 in je dostopna tudi na spletnih straneh družbe www.pivo-lasko.si.

Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2008 od 1.1. do 31.12.2008. Od zaključka obračunskega obdobja do objave izjave ni prišlo do sprememb, razen pri točki 2.3.3. in 3.6.1. V letu 2008 je družba objavila izjavo o skladnosti s kodeksom dne 15.5.2008, nanašala pa se je na obdobje od 1.1. do 31.12.2007, delno – točka 2.4.2. pa na čas po obračunskem obdobju.

Kodeks je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku na spletni strani Ljubljanske borze, d. d. www.ljse.si.

Uprava in nadzorni svet v nadaljevanju podajata pojasnila k odstopanjem od posameznih določb kodeksa:

� določba 1.1.1.; družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, to je maksimiranjem vrednosti družbe, čeprav družba tega in drugih ciljev, kot je kvalitetno izvajanje osnovnih dejavnosti, nima zapisanega v statutu,

� določba 1.3.19; družba bo na skupščini v letu 2009 sprejemala sklepe o razrešnici organom vodenja in nadzora ločeno za vsak organ,

� določba 2.3.3.; plačilo upravi vsebuje samo fiksni del; del fiksnega dela neto plače (25 %) je namenjen tudi za odkup delnic iz sklada lastnih delnic pod enakimi pogoji kot za ostale zaposlene delničarje družbe; delnice, pridobljene na tej osnovi, niso prenosljive v času trajanja mandata; sicer je v pogodbi predviden variabilni del plačil, ki pa se do sedaj ni izvajal; s 1.1.2009 si je uprava začasno zmanjšala izplačilo plače za 25 %,

� določba 2.3.4. in 2.3.5.; v družbi niso predvidene delniške opcije in primerljivi finančni instrumenti kot variabilni del prejemkov uprave, ker družba zaenkrat še ni sprejela sistema nagrajevanja z opcijami in drugimi finančnimi instrumenti,

� določba 2.4.2.; uprava oz. direktor družbe je na seji nadzornega sveta družbe v aprilu 2008 seznanil nadzorni svet družbe z obstojem potencialnega nasprotja interesov, do katerega je prišlo po končanem prevzemu družbe,

� določba 3.2.3; v pogodbi o zaposlitvi z upravo družbe niso taksativno navedeni krivdni razlogi za odpoklic, saj so le-ti opredeljeni v ZGD-1,

� določba 3.4.7; družba ni sklenila zavarovanja odgovornosti za člane nadzornega sveta družbe,



� določba 3.5.5.; družba še ni sprejela natančnejših kriterijev za presojo obstoja nasprotja interesov za člane nadzornega sveta družbe ter postopka ravnanja v zvezi z njim; upošteva pa priporočila te določbe kodeksa,

� določba 3.6.1.; nadzorni svet se ni odločil za ustanovitev komisij; po potrebi so na sejah poročale pristojne strokovne službe; na seji nadzornega sveta v mesecu marcu 2009 je nadzorni svet ustanovil tričlansko revizijsko komisijo,

� določba 4.3.; statut ne vsebuje določbe, za katere vrste poslov je uprava dolžna pridobiti soglasje nadzornega sveta družbe; ne glede na to, da ta določba ni vključena v statut, uprava sproti seznanja nadzorni svet s poslovanjem in za pomembnejše posle pridobiva soglasje nadzornega sveta,

� določba 8.2.; družba ne objavlja javnih objav v angleškem jeziku (delnice kotirajo na organiziranem trgu v standardni kotaciji),

� določba 8.15.1.; družba varuje poslovne skrivnosti in notranje informacije skladno s sklepi uprave, ki je uredila način označevanja in varovanja takih informacij,

� določba 8.15.5.; družba ni sprejela posebnega notranjega akta družbe, v katerem bi predpisala pravila o omejitvah in razkritja trgovanja z delnicami družbe ter delnicami povezanih družb; družba je uredila način odkupa delnic družbe s sklepom uprave in nadzornega sveta družbe, in sicer se delnice odkupujejo iz sklada lastnih delnic praviloma dvakrat letno po zadnji trimesečni tržni (borzni) ceni, zmanjšani za 30 %, o čemer družba obvešča tudi ostale delničarje in vlagatelje, skladno s Sklepom o informacijah o pomembnih deležih (Ur.l RS, št. 106/2007) in Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij (Ur.l. RS, št. 106/2007).Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna

GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA UPRAVLJANJA UPRAVLJANJA UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZTVEGANJ V POVEZTVEGANJ V POVEZTVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGAAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGAAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGAAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJAPOROČANJAPOROČANJAPOROČANJA

Družba Pivovarna Laško, d. d. upravlja s tveganji in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh ravneh. Namen notranjih kontrol je zagotavljanje točnosti, zanesljivosti, transparentnosti in preglednosti vseh procesov ter obvladovanje tveganj, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Obenem sistem notranjih kontrol vzpostavlja mehanizme, ki preprečuje neracionalno rabo premoženja in stroškovno učinkovitost.

Sistem notranjih kontrol vključuje postopke, ki zagotavljajo, da:

� so poslovni dogodki evidentirani na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, na osnovi katerih so poslovni dogodki evidentirani točno in pošteno ter dajejo jamstvo, da družba pošteno razpolaga s svojim premoženjem,

� so poslovni dogodki evidentirani in računovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno zakonodajo,

� se prepreči oziroma pravočasno zazna morebitna nepooblaščena pridobitev, uporaba in razpolaganje s premoženjem družbe, ki bi imela pomemben vpliv na računovodske izkaze.



Notranjo kontrolo v družbi izvaja služba računovodstva, ki je odgovorna za vodenje poslovnih knjig ter izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi, davčnimi in drugimi predpisi. Ustreznost delovanja kontrol v okviru informacijskega sistema letno preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe in vseh odvisnih družb izvaja revizijska družba Deloitte revizija, d. o. o. Ljubljana, ki v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta.

PPPPODATKI PO 6.ODATKI PO 6.ODATKI PO 6.ODATKI PO 6. ODSTAVKUODSTAVKUODSTAVKUODSTAVKU 70. 70. 70. 70. ČLENAČLENAČLENAČLENA ZG ZG ZG ZGDDDD----1111

3.3.3.3. Podatki o pomembnem neposrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe so prikazani na straneh 41 in 42 tega letnega poročila. Neposredno in posredno lastništvo uprave je razkrito na strani 44 istega poročila.

4.4.4.4. Statut družbe ne vsebuje določb, ki bi imetnikom vrednostnih papirjev zagotavljale posebne kontrolne pravice.

6.6.6.6. Statut družbe ne vsebuje omejitev glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov. Statut družbe veže prijavo na skupščino na rok prijave najkasneje 3 dni pred objavljenim sklicem skupščine, drugače se delničar skupščine ne more udeležiti.

8.8.8.8. Podatki o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so prikazani na strani 29 in 30 tega letnega poročila, o spremebah statuta pa na 27. in 28. strani tega poročila.

9.9.9.9. Posebnega sklepa za nakup lastnih delnic skupščina ni sprejela. Nakup lastnih delnic se izvaja skladno z določili 247. člena ZGD-1.

PPPPODATKI ODATKI ODATKI ODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINEO DELOVANJU SKUPŠČINEO DELOVANJU SKUPŠČINEO DELOVANJU SKUPŠČINE

Podatki o delovanju skupščine, ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega izjavljanja so vključeni v poglavju Upravljanje, na straneh 27 in 28 tega letnega poročila.

PODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETUPODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETUPODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETUPODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETU

Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij so vključeni v poglavju Upravljanje, na straneh od 28 do 30 tega letnega poročila. Laško, 20. april 2009 Boško ŠrotBoško ŠrotBoško ŠrotBoško Šrot Boris ZavršnikBoris ZavršnikBoris ZavršnikBoris Završnik direktor družbe predsednik nadzornega sveta



IzjavIzjavIzjavIzjaveeee odvisnih družbodvisnih družbodvisnih družbodvisnih družb o odnosih do obvladujočih družbo odnosih do obvladujočih družbo odnosih do obvladujočih družbo odnosih do obvladujočih družb POROČILO UPRAV ODVISNIH DRUŽBPOROČILO UPRAV ODVISNIH DRUŽBPOROČILO UPRAV ODVISNIH DRUŽBPOROČILO UPRAV ODVISNIH DRUŽB O ODNOSIH DO OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d.O ODNOSIH DO OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d.O ODNOSIH DO OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d.O ODNOSIH DO OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d. IN Z NJO POVEZANIH DRUŽBIN Z NJO POVEZANIH DRUŽBIN Z NJO POVEZANIH DRUŽBIN Z NJO POVEZANIH DRUŽB

Radenska, d. d. Radenci, Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Jadranska pivovara, d. d. Split, Vital Mestinje, d. o. o., Delo, d. d. Ljubljana, RA&LA, d. o. o. Sarajevo in Firma Del, d. o. o. Laško kot odvisne družbe v smislu 545. in 546. člena Zakona o gospodarskih družbah sporočajo, da v poslovnem letu 2008 z obvladujočo družbo Pivovarno Laško, d. d. in z njo povezanih družb niso storile ali na pobudo oziroma v interesu teh družb opustile v preteklem poslovnem letu nobenega drugega dejanja, ki bi pripravilo družbo do tega, da bi opravila zase škodljiv posel, ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo. POROČILO UPRAVE PIVOVARNPOROČILO UPRAVE PIVOVARNPOROČILO UPRAVE PIVOVARNPOROČILO UPRAVE PIVOVARNEEEE LAŠKO, d. d. LAŠKO, d. d. LAŠKO, d. d. LAŠKO, d. d. O DNOSIH DO DRUŽBE INFOND HOLDING, d. d. O DNOSIH DO DRUŽBE INFOND HOLDING, d. d. O DNOSIH DO DRUŽBE INFOND HOLDING, d. d. O DNOSIH DO DRUŽBE INFOND HOLDING, d. d. IN Z NJO POVEZANIH DRUŽBIN Z NJO POVEZANIH DRUŽBIN Z NJO POVEZANIH DRUŽBIN Z NJO POVEZANIH DRUŽB

Pivovarna Laško, d. d. v smislu 545. in 546. člena Zakona o gospodarskih družbah sporoča, da v poslovnem letu 2008 z družbo Infond Holding, d. d. in z njo povezanih družb ni storila ali na pobudo oziroma v interesu teh družb opustila v preteklem poslovnem letu nobenega drugega dejanja, ki bi pripravilo družbo do tega, da bi opravila zase škodljiv posel, ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo.

UUUUpravljanje s tveganjipravljanje s tveganjipravljanje s tveganjipravljanje s tveganji Pri poslovanju je družba izpostavljena različnim poslovnim in finančnim tveganjem, ki jih večino z aktivnim in celovitim pristopom učinkovito obvladuje, so pa tudi tveganja, na katera nima možnosti večjega vpliva. POSLOVNA TVEGANJA POSLOVNA TVEGANJA POSLOVNA TVEGANJA POSLOVNA TVEGANJA

Dejavnost proizvodnja pijač je izpostavljena sezonskemu značaju potrošnje. Tako se poslovna tveganja družbe navezujejo tudi na vremenske razmere v poletnem sezonskem obdobju.

� Glede na to, da družba skoraj 15 % fizične realizacije dosega na trgih izven Evropske Unije, so poslovna tveganja natveganja natveganja natveganja na tem prodajnem področjuprodajnem področjuprodajnem področjuprodajnem področju izpostavljena tudi morebitnim enostranskim ukrepom teh držav, ki lahko poslabšajo pogoje trženja na teh trgih.

� Intelektualna lastninaIntelektualna lastninaIntelektualna lastninaIntelektualna lastnina oz. blagovne znamke so izpostavljene določenim tveganjem, da se pojavijo na trgu od drugega proizvajalca, zato imamo vse blagovne znamke zaščitene pri Uradu za varstvo intelektualne lastnine.



� Zanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjevZanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjevZanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjevZanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjev je zmerno izpostavljena, za preprečevanje poslovnih motenj na tem segmentu se poslužujemo vhodne kontrole kvalitete surovin in repromaterialov. Za nabavo istovrstnega blaga imamo praviloma dva ali več dobaviteljev.

� Razpoložljivost proizvodnih zmogljivostiRazpoložljivost proizvodnih zmogljivostiRazpoložljivost proizvodnih zmogljivostiRazpoložljivost proizvodnih zmogljivosti je delno izpostavljena poslovnim tveganjem predvsem zaradi morebitnega strojeloma. V izogib tem proizvodnim motnjam nemoteno delovanje proizvodnih zmogljivosti zagotavljamo z rednim letnim planiranim vzdrževanjem in preventivnimi tekočimi vzdrževalnimi deli.

� Varovanje okoljaVarovanje okoljaVarovanje okoljaVarovanje okolja – okolje je izpostavljeno poslovnim tveganjem zaradi odpadnih vod, ki nastajajo v proizvodnem procesu. Z aktiviranjem čistilne naprave pa smo to tveganje zmanjšali na minimalno raven. Redno spremljanje škodljivih vplivov na okolje pa ima na varovanje okolja še dodaten vpliv.

� Varovanje premoženjaVarovanje premoženjaVarovanje premoženjaVarovanje premoženja – z izdelavo načrta varovanja smo pri ogroženosti oz. obvladovanju premoženja dosegli raven, ki omogoča pravočasno odkritje dogodka in posledično možnost čim hitrejše odprave posledic.

Poslovna tveganja

Opis tveganja Način obvladovanja Izpostavljenost

Prodaja izpad prodajnega trga izvajanje analiz, tržno zmerna

raziskovanje in tržno

komuniciranje

Intelektualna tveganja v zvezi s patentno spremljanje patentne situacije zmerna

lastnina situacijo in pravno patentnimi spori

Zanesljivost nevarnost nekonkurenčnih izvajanje vhodne kontrole zmerna

dobaviteljev in ali motenih dobav

pogodbenih partnerjev

Razpoložljivost nevarnost motenega redno letno preventivno majhna

proizvodnih delovanja proizvodnih vzdrževanje

zmogljivosti zmogljivosti

Varovanje okolja nevarnost nastanka izrednih redno izvajanje preventivnih majhna

dogodkov s škodnim vplivom aktivnosti na okolje

Varovanje premoženja nevarnost odtujitve sistematično ocenjevanje zmerna

premoženja ogroženosti in izvajanje

ukrepov v skladu z načrtom

varovanja



FINAFINAFINAFINANČNA TVEGANJANČNA TVEGANJANČNA TVEGANJANČNA TVEGANJA

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja družbe je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2008 smo sledili cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanja izpostavljenosti posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so posebej pomembna kreditno tveganje, tveganje obrestnih mer, valutno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove. Finančna tveganja

Opis tveganja Način obvladovanja Izpostavljenost

Kreditno tveganje plačilne ugotavljanje bonitetnih ocen nizka

tveganje nesposobnosti kupcev, limitiranje dobave poslovnih partnerjev kupcem, uporaba ustreznih

instrumentov zavarovanja

Tveganje spremembe sprememba višine referenčne uporaba izvedenih finančnih zmerna

obrestnih mer obrestne mere na finančnem instrumentov -

trgu obrestno ščitenje

Valutno tveganje možnost neugodnega gibanja vezava poslov na nacionalno nizka

deviznih tečajev valuto, valutno usklajevanje

uvoznih in izvoznih poslov

Tveganje plačilne nesposobnost podjetja za zagotovitev ustreznih nizka sposobnosti poravnavo poslovnih in kreditnih linij na finančnem

finančnih obveznosti trgu, ustrezno finančno

planiranje

� Kreditna tveganjaKreditna tveganjaKreditna tveganjaKreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Večinoma poslujemo z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremljamo. Terjatve imamo zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Tekoče spremljamo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev prispevamo k izboljšanju plačilne discipline naših kupcev. Kreditna tveganja obvladujemo in za podjetje pomenijo nizko stopnjo izpostavljenosti.

� Tveganje obrestnih merTveganje obrestnih merTveganje obrestnih merTveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Tudi v letu 2008 je referenčna obrestna mera kazala trend rasti, ki se je v drugi polovici, predvsem pa konec lanskega leta umirila in v zadnjih mesecih celo znižala. Slabo četrtino portfelja dolgoročnih in kratkoročnih kreditov imamo ščiteno z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ponujajo finančne institucije na



finančnem trgu. Politika ščitenja obrestne mere je bila zaradi situacije na trgu obrestnih mer v zadnjih dveh letih smiselna, s trendom zniževanja referenčne obrestne mere pa postaja vedno bolj neracionalna. Iz tega razloga razmišljamo o prodaji posla na finančnem trgu. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj zmerna in obvladljiva.

� Z valutnim tveganjemZ valutnim tveganjemZ valutnim tveganjemZ valutnim tveganjem se pri poslovanju družbe v letu 2008 ne srečujemo, saj tako na strani izvoza kot uvoza poslujemo v EUR. Tudi struktura naših tujih virov financiranja je v celoti sestavljena iz kreditov v skupni valuti Evropske monetarne unije.

� Tveganje plačilne sposobnostiTveganje plačilne sposobnostiTveganje plačilne sposobnostiTveganje plačilne sposobnosti izhaja iz možnosti primanjkljaja razpoložljivih finančnih virov in posledično temu nesposobnost podjetja, da v dogovorjenih rokih poravnava svoje obveznosti. Podjetje s pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov in razmeroma hitrega dostopa do potrebnih virov financiranja, tveganje plačilne sposobnosti povsem obvladuje. Na kratkoročnem finančnem trgu imamo možnost pridobitve potrebnega zneska finančnih sredstev s koriščenjem revolving posojil. Poslužujemo pa se tudi razporejanja viškov in primanjkljajev finančnih sredstev v okviru Skupine na kratek rok. Vsi večji finančni odlivi so vnaprej planirani in pokriti s finančnimi prilivi, bodisi iz poslovanja bodisi iz naslova koriščenja kratkoročnih virov financiranja. Na enak način obvladujemo tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti. In ne nazadnje imamo na razpolago finančne naložbe, ki jih lahko v primeru potreb po dodatnih finančnih sredstvih v nekem doglednem roku odprodamo. Ocenjujemo, da je izpostavljenost tveganju plačilne sposobnosti na podlagi aktivnosti, ki se v zvezi s tem izvajajo, izredno nizko.

UPRAVLJANJE S UPRAVLJANJE S UPRAVLJANJE S UPRAVLJANJE S FINANČNFINANČNFINANČNFINANČNIMIIMIIMIIMI TVEGANJ TVEGANJ TVEGANJ TVEGANJIIII SKUPINE SKUPINE SKUPINE SKUPINE

Delovanje Skupino izpostavlja različnim tveganjem: kreditnemu tveganju, obrestnemu tveganju, valutnemu tveganju, plačilno-sposobnostnemu tveganju, itd. Celotna dejavnost upravljanja s tveganji v Skupini se osredotoča na nepredvidljivost finančnih trgov in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost Skupine. Za upravljanje s finančnimi tveganji na nivoju Skupine se ne ukvarja posebno delovno telo, pač pa se s tem ukvarjajo finančne službe. Z globalno finančno krizo sredi druge polovice lanskega leta je postala stabilnost poslovanja Skupine podvržena večjim tveganjem. Iz tega razloga Skupina obvladovanju tveganj posveča bistveno večjo pozornost in izvaja več aktivnosti, da tveganja obvladuje.

� Kreditna tveganjaKreditna tveganjaKreditna tveganjaKreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi Skupine zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve do naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Večinoma poslujemo z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremljamo.



Terjatve imamo zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Uporabljamo tudi metodo določitve limita odprtega dolga posameznega kupca, glede na prodajno pogodbo. Kreditno tveganje obvladujemo tudi z zavarovanjem dela terjatev na tujih trgih pri družbi SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d. Ljubljana. Tekoče spremljamo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in tudi sodno izterjavo zapadlih terjatev, prispevamo k izboljšanju plačilne discipline naših kupcev. Pri kupcih kjer zavarovanja ni mogoče z gotovostjo zagotoviti, poslovanje poteka na podlagi vnaprejšnjih plačil. Kreditna tveganja obvladujemo in za Skupino pomenijo nizko stopnjo izpostavljenosti.

� Tveganje obrestnih merTveganje obrestnih merTveganje obrestnih merTveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja dolgoročnih kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Pri najetih dolgoročnih posojilih je Skupina izpostavljenost spremembam obrestnih mer delno odpravila že v preteklih letih z uporabo izvedenega finančnega instrumenta v obliki obrestnega ščitenja. Z metodo obrestne ovratnice je zavarovana približno še četrtina dolgoročnih kot tudi kratkoročnih kreditov pred morebitno rastjo referenčne obrestne mere, nad določeno stopnjo. Tudi v letu 2008 je referenčna obrestna mera kazala trend rasti, ki se je v drugi polovici, predvsem pa konec lanskega leta umirila in v zadnjih mesecih celo znižala. Ocenjujemo, da je izpostavljenost Skupine do obrestnih tveganj še vedno zmerna in obvladljiva.

� ValutValutValutValutno tveganjeno tveganjeno tveganjeno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2008 zanemarljivo, saj je bila struktura naših poslov s tujino pretežno vezana na evro, tako na nabavnem in prodajnem kot tudi na finančnem segmentu. Ocenjujemo, da je tečajno tveganje pri ostalih valutah zaradi nepomembnosti poslov majhno.

� Tveganje plačilne sposobnostiTveganje plačilne sposobnostiTveganje plačilne sposobnostiTveganje plačilne sposobnosti izhaja iz možnosti primanjkljaja razpoložljivih finančnih virov in posledično temu nesposobnost Skupine, da v dogovorjenih rokih poravnava svoje obveznosti, tako tekoče poslovne obveznosti kot tudi svoje obveznosti iz financiranja. Likvidnostno tveganje Skupine Pivovarne Laško je že vsa leta majhno in stabilno. Skupina s pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, tveganje plačilne sposobnosti obvladuje. Konec lanskega leta so se poslabšali pogoji zadolževanja zaradi zahtevanih večjih jamstev za najeta posojila. Zaradi trenda zniževanja referenčne obrestne mere na finančnem trgu Evropske unije, se poslovne banke vse bolj poslužujejo določanja cen kapitala v obliki fiksnih obrestnih mer. Kljub temu ima Skupina na kratkoročnem finančnem trgu še vedno možnost pridobitve finančnih sredstev za tekoče poslovanje in možnost koriščenja revolving posojil. Poslužujemo pa se tudi razporejanja viškov in primanjkljajev finančnih sredstev v okviru Skupine na kratek rok. Vsi večji finančni odlivi so vnaprej planirani in pokriti s finančnimi prilivi, bodisi iz poslovanja bodisi iz naslova koriščenja kratkoročnih virov financiranja. Na enak način obvladujemo tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti. Skupina ocenjuje, da je izpostavljenost tveganju plačilne sposobnosti na podlagi aktivnosti, ki se v zvezi s tem izvajajo, zmerno.



Delniška družbaDelniška družbaDelniška družbaDelniška družba Pivovarna Laško je od leta 1995 organizirana kot delniška družba. Ob koncu poslovnega leta 2008 je štela 8.420 delničarjev, kar je za 3.679 delničarjev manj oz. za 30,4 % manj kot konec leta 2007. Večina od teh – 2.488 je sprejela prevzemno ponudbo v letu 2008. Število delničarjev

2006 2007 2008

Delničarji na dan 31.12. 9.660 12.099 8.420

Verižni indeks / 125,2 69,6

LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALALASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALALASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALALASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2008 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 31.12.2008 je bilo v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d. Ljubljana) vpisanih 8.581.972 delnic z oznako PILR in 165.680 delnic z oznako PILH. Lastniška struktura kapitala Pivovarne Laško, d. d. na dan 31.12.2008

5,1%5,1%5,1%5,1%

13,5%13,5%13,5%13,5%

7,0%7,0%7,0%7,0%

53,0%53,0%53,0%53,0%

5,6%5,6%5,6%5,6%

8,5%8,5%8,5%8,5%

7,3%7,3%7,3%7,3%

Infond holding, d. d.

Kapitalska družba, d. d.

Skagen kon-tiki verdipapirfondNFD1 delniški IS, d. d.

Ostale pravne osebe

Fizične osebe

Tujci

( v % ) 2006 2007 2008

Pravne osebe 73,2 66,9 79,2

Fizične osebe 18,8 20,0 13,5Tujci 8,0 13,1 7,3

Skupaj 100,0 100,0 100,0



Glasovalne pravice družbe Infond Holding, d. d. Maribor

Družba Infond Holding, d. d. Maribor je v postopku prevzema Pivovarne Laško, d. d. v marcu 2008 priglasila koncentracijo na Urad za varstvo konkurence. Infond Holding, d. d. od dneva priglasitve dalje do zaključka postopka nima glasovalnih pravic iz delnic PILR Pivovarne Laško, d. d. Postopek do datuma revidiranja tega letnega poročila še ni zaključen.

Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR po datumu obračunskega obdobja

Po datumu obračunskega obdobja se je na dan 12.3.2009 iz centralnega registra pri KDD izbrisalo 29.509 delnic z oznako PILH in se jih je zamenjalo za enako količino rednih kosovnih delnic z oznako PILR. Po opravljenem vpisu se v centralnem registru pri KDD vodi skupno 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Največji delničarji

Deset največjih delničarjev je imelo na dan 31.12.2008 skupaj 7058.449 delnic ali 80,7 % celotnega osnovnega kapitala, kar je za 14,9 odstotnih točk več kot na dan 31.12.2007.

Deset največjih delničarjev Pivovarne Laško, d. d. konec leta

( 31.12.2008 ) št. delnic v % mesto

Infond Holding, d. d. 4.633.736 52,971 1.1.1.1.

Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059 2.2 .2 .2 .

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 486.634 5,563 3.3.3.3.

NFD 1 delniški investicijski sklad, d. d. 445.642 5,094 4.4.4.4.

CPM, d. d. 219.657 2,511 5.5.5.5.

D.S.U., d. o. o. 165.680 1,894 6.6.6.6.

Probanka, d. d. 151.129 1,728 7.7.7.7.

Uravnoteženi vzajemni sklad Infond Global 125.812 1,438 8.8.8.8.

Electa, d. o. o. Ljubljana 113.870 1,302 9.9.9.9.

Vzajemni sklad Probanka globalni naložbe 98.801 1,129 10.10.10.10.

Skupaj - 10 največjih delničarjev 7.058.449 80,690

Ostali mali delničarji 1.689.203 19,310

Skupaj - vsi delničarji 8.747.652 100,000



( 31.12.2007 ) št. delnic v % mesto

Infond Holding, d. d. 2.074.381 23,714 1.1.1.1.

CPM, d. d. 1.105.000 12,632 2.2 .2 .2 .

Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059 3.3.3.3.

Bank Austria Creditanstalt AG 497.591 5,688 4.4.4.4.

Towra S.A. 425.000 4,858 5.5.5.5.

NFD 1 delniški investicijski sklad, d. d. 408.170 4,666 6.6.6.6.

Delniški vzajemni sklad Triglav steber I. 196.511 2,246 7.7.7.7.

D.S.U., d. o. o. 169.261 1,935 8.8.8.8.

Probanka, d. d. 145.392 1,662 9.9.9.9.

Vzajemni sklad Probanka globalni naložbe 120.192 1,374 10.10.10.10.


Ostali mali delničarji 2.988.666 34,165


Lastniška struktura kapitala družbe se je v letu 2008 zelo spremenila. Na prvem mestu ostaja Infond Holding, d. d. kot največji lastnik, ki je svoj 23,71 % delež iz leta 2007 po prevzemu povečal in tako postal 52,97 % lastnik Pivovarne Laško, d. d. Sledi Kapitalska družba, d. d., ki ima v lasti 7,06 % delnic in se je z enakim deležem kot lani povzpela na drugo mesto ter Skagen kon-tiki verdipapir fond, ki ima v lasti 5,6 % delnic, v lanskem letu ga ni bilo med desetimi največjimi delničarji. Med večjimi delničarji sta še NFD1 Delniški investicijski sklad in CPM, d. d. Ostale družbe imajo na dan 31.12.2008 v lasti manj kot 2 % delnic PILR. LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA ODVISNIH DRULASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA ODVISNIH DRULASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA ODVISNIH DRULASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA ODVISNIH DRUŽBŽBŽBŽB Največji delničarji Radenske, d. d. Radenci ( 31.12.2008 ) št. delnic v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 4.685.477 92,564 1.1.1.1.

MP BPH, d. d. Ljubljana 26.799 0,529 2.2 .2 .2 .

Lesnins LGM, d. o. o. Ljubljana 22.062 0,436 3.3.3.3.

Potočnik Marko 15.442 0,305 4.4.4.4.

Radenska, d. d. Radenci 13.194 0,261 5.5.5.5.

Pohištvo, d. d. Ljubljana 12.273 0,242 6.6.6.6.

Plevnik Božidar 7.181 0,142 7.7.7.7.

Kozel Bojan 6.042 0,119 8.8.8.8.

GBD, d. d. 4.077 0,081 9.9.9.9.

Vrankar Anton 1.500 0,030 10.10.10.10.


Ostali mali delničarji 267.809 5,291




Največji delničarji Pivovarne Union, d. d. Ljubljana ( 31.12.2008 ) št. delnic v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 440.089 97,556 1.1.1.1.

May Alexander 3.652 0,810 2.2 .2 .2 .

MP BPH, d. d. 886 0,196 3.3.3.3.

Skandij, d. o. o 384 0,085 4.4.4.4.

DBS, d. d. 345 0,076 5.5.5.5.

Hram Holding, d. d. 200 0,044 6.6.6.6.

Pintar Nina 100 0,022 7.7.7.7.

Energoplan, d. d. 100 0,022 8.8.8.8.

Srakar Drago 86 0,019 9.9.9.9.

Pivovarna Union, d. d. 69 0,015 10.10.10.10.

Skupaj - 10 največjih delničarjev 445.911 98,847

Ostali mali delničarji 5.203 1,153

Skupaj - vsi delničarji 451.114 100,000

Lastniški deleži v Jadranski pivovari, d. d. Split ( 31.12.2008 ) v %

Pivovarna Laško, d. d. 99,100

Ostali mali delničarji 0,900

Skupaj - vsi delničarji 100,000

Poslovni deleži v družbi Vital Mestinje, d. o. o. ( 31.12.2008 ) v %


Ostali družbeniki 3,080

Skupaj - vsi družbeniki 100,000

Lastniški deleži v družbi Delo, d. d. Ljubljana ( 31.12.2008 ) v %


Radenska, d. d. Radenci 19,166Firma Del, d. o. o. Laško 0,003

Skupaj - vsi delničarji 100,000



Stanje delnic ter delež uprave in posameznih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d. v osnovnem kapitalu družbe na dan 31.12.2008 ( delničar ) Članstvo Št. delnic Udeležba v %

Boško Šrot Uprava 9.511 0,1087

Andrej Kebe Nadzorni svet 9.533 0,1090

Anton Turnšek Nadzorni svet 9.773 0,1117

Bojan Košak Nadzorni svet 17.740 0,2028

Skupaj 46.557 0,5322 Ostali člani nadzornega sveta na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d. Posredno lastništvo uprave

Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor. Odobreni in pogojni kapital

Pooblastilo upravi za izdajo delnic na podlagi odobrenega kapitala je poteklo 14.5.2008, torej je sklep skupščine delničarjev z dne 9.8.2002 prenehal veljati. Skupščina družbe v letu 2008 ni sklepala o pogojnem povečnju osnovnega kapitala ali odobrenem kapitalu. DELNICEDELNICEDELNICEDELNICE

Delnice Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILR kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d. d. Ljubljana od 1.2.2000 dalje kot redne delnice. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2008 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od tega je v centalnem registru pri KDD vpisanih 8.581.972 delnic z oznako PILR in 165.680 delnic z oznako PILH.

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba delnice z oznako PILH, te so rezervirane za denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist denacionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Družba ima na dan 31.12.2008 v svojem portfelju 5.140 lotov odkupljenih lastnih delnic, kar znaša 0,0587 % vseh delnic. V letu 2008 je družba pridobila 9.386 lotov lastnih delnic v skupni vrednosti 758.834,38 EUR ter odtujila 6.206 lotov lastnih delnic v vrednosti 345.637,08 EUR, ki so jih odkupili zaposleni.

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12.2008 po MSRP znaša 20,07 EUR. Tržna vrednost delnice presega knjigovodsko vrednost delnice za 139,1 % in znaša 47,98 EUR. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Ostale pravice iz delnic so opisane v Izjavi o upravljanju na strani 32 tega letnega poročila.




Družba je v preteklih letih preko dividende izplačevala skoraj polovico letnega čistega dobička, preostali del dobička pa je namenjala za investicije in rezerve. Uprava družbe podpira dolgoročno politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspešnostjo poslovanja. Povprečna tržna vrednost delnice PILR v letu 2008

0

20

40

60

80

100

120

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

v EUR

( v EUR ) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Povprečna tržna

vrednost delnice

85,16 86,35 85,52 82,84 80,39 78,52 78,80 78,76 67,09 55,99 48,31 42,30



Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12. za obdobje v letih 1999 – 2008

0

5

10

15

20

25

30

1999

2000 20

01

2002

2003

2004

*200

5

*200

6

*200

7

*200

8

v EUR

( v EUR ) 1999 2000 2001 2002 2003 2004 *2005 *2006 *2007 *2008

Knjigovod. vrednost

delnice15,64 18,09 19,68 22,12 23,07 22,82 20,11 21,93 26,45 20,90

* po MSRP; za vsa leta od 1999 do vključno 2006 preračun iz SIT, 1 EUR = 239,640 SIT

V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila iz 24,44 EUR na 20,11 EUR, zaradi prehoda na MSRP.



FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 200FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 200FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 200FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 2009999

Skupščina Predvidoma 29. maja ali konec avgusta, 2009 (dokončna odločitev v začetku maja) Upravičenost do dividende Dividenda pripada lastnikom delnic, ki bodo vpisani v delniško knjigo Pivovarne Laško, d. d. tretji delovni dan po skupščini, ki bo odločila o uporabi bilančnega dobička. Izplačilo dividend Najkasneje 60 dni po sprejetem sklepu o izplačilu.

NEREVIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZINEREVIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZINEREVIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZINEREVIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI Nekonsolidirani računovodski izkazi Skrajni rok za objavo je dva meseca po preteku poslovnega leta oziroma zadnji dan v februarju. Konsolidirani računovodski izkazi Skrajni rok za objavo je tri mesece po preteku poslovnega leta oziroma zadnji dan v marcu.

REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI IN KONSOLIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI IN KONSOLIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI IN KONSOLIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI IN KONSOLIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZIIZKAZIIZKAZIIZKAZI

Družba mora predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila takoj, ko je mogoče in ne kasneje kot v 30. dneh po prejemu revizijskega poročila. Skrajni rok za objavo revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je 4 mesece po poteku poslovnega leta oziroma 30. aprila.

POLLETNO POROČILOPOLLETNO POROČILOPOLLETNO POROČILOPOLLETNO POROČILO

Družba mora predložiti polletno poročilo takoj, ko je mogoče. Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je 2 meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju oziroma 31. avgusta.

OSTALO MEDLETNO POROČANJEOSTALO MEDLETNO POROČANJEOSTALO MEDLETNO POROČANJEOSTALO MEDLETNO POROČANJE

Družba mora poročati o poslovanju tudi za prve 3 oziroma prvih 9 mesecev poslovnega leta. Skrajni rok za objavo je 2 meseca (31. maj oz. 30. september) po preteku ustreznega obračunskega obdobja (trimesečno oziroma devetmesečno obračunsko obdobje).



Analiza uspešnosti poslovanjaAnaliza uspešnosti poslovanjaAnaliza uspešnosti poslovanjaAnaliza uspešnosti poslovanja Delniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proizvajalcev pijač v Skupino Pivovarna Laško, ki jo dopolnjuje še Jadranska pivovara, d. d. iz Splita ter časopisno in založniško podjetje Delo, d. d. Ljubljana. Tudi v poslovnem letu 2008 Skupina Pivovarna Laško ni pridobila nobenega večjega strateškega partnerja na področju jugovzhodne Evrope; koncem leta 2008 pa je bila podpisana pogodba za oskrbo italijanskega trga z dansko družbo Royal Unibrew AS za polnitev piva blagovne znamke Ceres, kar naj bi pomenilo stalnico v poslovni strategiji razvoja Skupine. Vse družbe v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital) so v poslovnem letu 2008 nadaljevale in uresničevale prizadevanja za optimalno sodelovanje na nabavnem in prodajnem področju. Rezultati takšnega sodelovanja so se odražali pri nabavah surovin, embalaže, repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnejšimi pogoji nabave, tako rokov kakor tudi cenovnih pogojev. Pri takšnih povezavah pa so učinki sinergijskih učinkov vidni šele v daljšem časovnem obdobju. Na prodajnem področju se sinergijski učinki v letu 2008 odražajo predvsem na prodaji proizvodov preko lastne distribucijske mreže, imenovane Horeca. Na tem segmentu poslovne politike v prihodnje pričakujemo še ugodnejše poslovne rezultate celotne Skupine. Vse družbe v Skupini Pivovarna Laško na segmentu proizvodnje pijač so v letu 2008 poslovale slabše kot v predhodnem letu. V negativnem smislu izstopa Jadranska pivovara Split, ki je tudi v letu 2008 poslovala z izgubo in s svojimi rezultati dodatno poslabšala skupne rezultate Skupine. V letu 2009 se bo poslovna strategija obvladujoče družbe in Skupine Pivovarna Laško nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske Unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo marketinškega pristopa za prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagovnih znamk, še nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnejše nabavne pogoje.



POSLOVANJE SKUPINEPOSLOVANJE SKUPINEPOSLOVANJE SKUPINEPOSLOVANJE SKUPINE Skupina Pivovarna Laško (v nadaljnjem besedilu Skupina) je v letu 2008 skupaj prodala 5,018 mio hl vseh vrst pijač, kar je za 1 % manj kot v letu 2007.

Vzroki za slabšo fizično realizacijo so v dejstvu, da je v letu 2008 bila manjša poraba pijač kot prejšnje leto, kar je posledica neugodnih vremenskih pogojev za potrošnjo pijač v poletnem obdobju in slabšega življenjskega standarda potrošnikov ob prihajajoči gospodarski krizi. Obenem pa s pojavom novih trgovskih verig na slovenskem trgu postaja konkurenca na področju pijač še močnejša.

Fizična realizacija družb povezanih v Skupino

( v hl ) Realiz. 2008 Realiz. 2007

Pivo 2.229.024 2.142.293 104,0

Pivovarna Laško 1.046.281 1.066.145 98,1

Pivovarna Union Ljubljana 962.764 858.317 112,2

Jadranska pivovara Split 219.979 217.831 101,0

Mineralna voda 618.709 656.196 94,3

Radenska Radenci 618.709 656.196 94,3

Izvirska naravna voda 276.109 301.297 91,6

Pivovarna Laško 44.657 46.930 95,2



Voda z okusi 378.751 422.758 89,6



Sadni sokovi, nektarji 403.643 417.764 96,6

Fructal Ajdovščina 319.658 333.569 95,8

Fruktal MAK Skopje 50.335 50.780 99,1Vital Mestinje 33.650 33.415 100,7

Ostali brezalkohol 1.034.618 1.050.052 98,5




Fruktal MAK Skopje 44.203 30.704 144,0

Vital Mestinje 96.663 99.234 97,4Sirupi 67.519 70.247 96,1

Pivovarna Union Ljubljana 131 215 60,9




Vital Mestinje 30.667 32.453 94,5

Alkohol ostalo 9.291 9.977 93,1Pivovarna Laško 11 - /


Skupaj 5.017.664 5.070.584 99,0

Indeks R-08/R-07



Prodaja na zaposlenega

150,3150,3150,3150,3 149,5149,5149,5149,5172,3172,3172,3172,3

0,0

40,0

80,0

120,0

160,0

200,0

2006 2007 2008

v tiso

č EUR

Prodaja na zaposlenegaSkupine

Prodaja na zaposlenega v Skupini se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 15,2 %. V letu 2006 še ni bilo upoštevnih podatkov družbe Delo, d. d. Ljubljana.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje

93,793,793,793,7 93,193,193,193,1 94,594,594,594,5

0,0

30,0

60,0

90,0

120,0

2006 2007 2008

v %

Poslovni odhodki v čistihprihodkih od prodajeSkupine

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje so v letu 2008 večji za 1,5 % v primerjavi z letom 2007. V letu 2006 še ni bilo upoštevnih podatkov družbe Delo, d. d. Ljubljana. NačrtiNačrtiNačrtiNačrti ---- vizija vizija vizija vizija

Skupina za leto 2009 načrtuje, da bo na domačem in tujem trgu skupno prodala 5.063.007 hl vseh pijač. Načrti so glede na recesijo morda dokaj optimistično zastavljeni – v 0,9 % rast prodaje pijač, kar pomeni, da si bomo v letu 2009 prizadevali povečati prodajo za 46.000 hl v primerjavi z realiziranimi količinami preteklega leta.

Na področju prodaje piva, mineralnih vod, izvirskih vod, vod z okusi, sadnih sokov ter ostalega brezalkohola Skupina načrtuje porast prodaje. Na segmentu piva je načrtovana prodaja nekoliko nižja od dosežene iz preteklega leta.



Ob teh načrtih Skupina želi ostati vodilni proizvajalec piva ter mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konkurenčna proizvajalka z vidnejšim tržnim deležem.

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti proizvodov načrtuje Skupina biti uspešna tudi na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkohola, po uspešnosti poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco. Plan in fizična realizacija družb povezanih v Skupino ( v hl ) Plan 2009 Realiz. 2008

Pivo 2.217.920 2.229.024 99,5

Pivovarna Laško 1.100.000 1.046.281 105,1


Jadranska pivovara Split 167.720 219.979 76,2

Mineralna voda 636.713 618.709 102,9


Izvirska naravna voda 266.092 276.109 96,4

Pivovarna Laško 45.000 44.657 100,8

Pivovarna Union Ljubljana 105.500 106.859 98,7Radenska Radenci 115.592 124.593 92,8

Voda z okusi 396.519 378.751 104,7



Sadni sokovi, nektarji 423.746 403.643 105,0

Fructal Ajdovščina 338.553 319.658 105,9Fruktal MAK Skopje 55.593 50.335 110,4

Vital Mestinje 29.600 33.650 88,0

Ostali brezalkohol 1.047.541 1.034.618 101,2





Vital Mestinje 97.448 96.663 100,8

Sirupi 65.444 67.519 96,9

Pivovarna Union Ljubljana 124 131 94,7

Radenska Radenci 2.022 1.952 103,6Fructal Ajdovščina 14.933 14.073 106,1


Vital Mestinje 28.220 30.667 92,0

Alkohol ostalo 9.032 9.291 97,2

Pivovarna Laško - 11 /

Fructal Ajdovščina 9.032 9.280 97,3Skupaj 5.063.007 5.017.664 100,9

Indeks Pl-09/R-08



Količinski in strukturni prikaz plana prodaje pijač v letu 2009 za Skupino

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

Plan 2009

v he

ktolitrih

Pivo

Mineralna voda

Izvirska naravna voda

Voda z okusi

Sadni sokovi, nektarji

Ostali brezalkohol

Sirupi

Alkohol ostalo

( v hl ) Plan 2009 v %

Pivo 2.217.920 43,8Mineralna voda 636.713 12,6Izvirska naravna voda 266.092 5,3

Voda z okusi 396.519 7,8Sadni sokovi, nektarji 423.746 8,3Ostali brezalkohol 1.047.541 20,7

Sirupi 65.444 1,3Alkohol ostalo 9.032 0,2

Skupaj 5.063.007 100,0 Plan poslovnega izida Skupine za leto 2009 ( v EUR, razen števila zaposlenih ) Plan 2009

Skupni prihodki 440.761.029

Skupni odhodki 411.435.588Amortizacija 29.181.897

Celotni poslovni izid 29.325.441

Davki 6.527.881

Čisti dobiček 22.797.560

Čisti denarni tok151.979.457

EBIT 40.997.952

EBITDA 70.179.849

Povprečno število zaposlenih iz ur 2.011 1 Čisti dobiček z amortizacijo



POSLOVANJE POSLOVANJE POSLOVANJE POSLOVANJE OBVLADUJOČOBVLADUJOČOBVLADUJOČOBVLADUJOČE DRUŽBEE DRUŽBEE DRUŽBEE DRUŽBE Poslovno leto 2008 ocenjujemo kot eno slabših v zadnjem obdobju, saj evidentiramo nekoliko slabšo fizično realizacijo. Temu sledijo finančni kazalniki, ki prav tako ne dosegajo nivoja pred letom dni.

Ocenjujemo, da nekoliko slabši poslovni rezultati ne bodo vplivali na načrtovan razvojni proces v naslednjih letih, ampak se bo ta proces v danem trenutku in pogojih le nekokoliko upočasnil. Ne pričakujemo, da bi lahko vplival na poslabšanje socialne varnosti zaposlenih.

Vse večji globalizaciji, tako na domačem kakor tudi tujem trgu, lahko konkuriramo le z združevanjem in povezovanjem sorodnih družb. V skladu s tem smo naravnali poslovno-razvojno strategijo matične družbe in Skupine, zato lahko danes konkurenčno nastopamo na tržišču, saj smo se pravočasno prilagodili na novo nastalim tržnim razmeram.

Osnovni moto družbe, kar najbolje zadovoljiti naše zveste kupce in potrošnike vseh proizvodov Pivovarne Laško, ostaja in se s prizadevanjem vseh zaposlenih nadaljuje v leto 2009. Prizadevanja so bila usmerjena v kvaliteto proizvodov, ki jo pogojuje in omogoča najsodobnejša tehnološka opremljenost proizvodno-polnilnega procesa, predvsem pa uporabljena kakovostna osnovna surovina, voda, ob tem pa ne smemo zanemariti kvalitete ostalih uporabljenih surovin za proizvodnjo piva.

Prodaja piva in vode

( v hl ) 2006 2007 2008

Prodaja skupaj 1.131.212 1.113.075 1.090.949Verižni indeks / 98,4 98,0

Prodaja piva 1.083.645 1.066.145 1.046.281Verižni indeks / 98,4 98,1

Prodaja vode 47.567 46.930 44.657Verižni indeks / 98,7 95,2

Prodaja alkohol ostalo - - 11

Verižni indeks / / /

V poslovnem letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. na področju:

� PIVA

prodala 1.046.281 hl, kar je za 1,9 % manj kot v letu 2007,

� NARAVNE PITNE VODE

prodala 44.657 hl, kar je za 4,8 % manj kor v letu 2007.

Izpad prodaje piva na trgih jugovzhodne Evrope, je vzrok, da doseženi količinski rezultati niso boljši ali na nivoju predhodnega leta.



Pivovarna Laško, d. d. še nadalje ostaja vodilna proizvajalka piva Sloveniji z doseženim 48,3 odstotnim tržnim deležem.

Družba je v poslovnem letu 2008 s prodajo svojih proizvodov ustvarila 108,5 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je na nivoju leta 2007.

V strukturi prihodkov predstavljajo prihodki od prodaje ustvarjeni na domačem trgu 92,6 %, preostalih 7,4 % pa prihodki na tujih trgih.

Odhodki iz poslovanja znašajo 99,2 mio EUR in so za 5,2 % višji kot v letu 2007. Družba izkazuje dobiček iz poslovanja v višini 12,9 mio EUR in je kar za 30,5 % manjši kot je bil dosežen v primerjalnem obdobju preteklega leta.

Prodaja na zaposlenega

322,3322,3322,3322,3 330,7330,7330,7330,7

235,1235,1235,1235,1

0,0

80,0

160,0

240,0

320,0

400,0

2006 2007 2008

v tiso

č EUR

Prodaja na zaposlenegaPivovarne Laško, d. d.

Prodaja na zaposlenega v Pivovarni Laško se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 2,6 %, zaradi restriktivne zaposlovalne politike.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje

82,982,982,982,9 86,986,986,986,9 91,591,591,591,5

0,0

30,0

60,0

90,0

120,0

2006 2007 2008

v %

Poslovni odhodki v čistihprihodkih od prodajePivovarne Laško, d. d.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje so v letu 2008 večji za 5,3 % v primerjavi z letom 2007.



Računovodski kazalniki Pivovarne Laško, d. d.

I. Profitabilnostni kazalniki ( v % ) 2006 2007 2008

EBITDA marža 30,9 25,6 20,2

Marža iz poslovanja 19,2 17,1 11,9Neto marža 7,3 11,2 -5,6

Donosnost na kapital 3,2 5,3 -3,5

Donosnost na celotna sredstva 3,5 5,5 -1,3

Donosnost na investirani kapital (ROIC) 14,1 20,4 17,8 II. Aktivnostni kazalniki

2006 2007 2008

Dnevi obračanja zalog 38 35 37

Dnevi plačila kupcev 36 31 38

Operativni cikel 74 66 75

Dnevi plačila dobaviteljem 37 38 52

Dnevi neto denarnega toka 37 28 23Čisti prihodki od prodaje na investiran

kapital 1,09 1,42 1,50

Prihodki na zaposlenega (v tEUR) 235 322 330

Stroški dela na zaposlenega (v tEUR) 29 30 30

Povprečno število zaposlenih 355 337 328 III. Kazalniki finančnega ustroja

2006 2007 2008

Hitri koeficient 0,11 0,11 0,14

Obratni koeficient 0,18 0,20 0,24

Kapital v celotnih sredstvih 0,45 0,46 0,38

Finančne obveznosti v kapitalu 1,05 1,05 1,40

Neto finančne obveznosti v kapitalu 1,04 1,05 1,38

Finančne obveznosti / EBITDA 7,83 8,75 11,21

Kapital v stalnih sredstvih 0,48 0,48 0,41

Dolgoročni viri v stalnih sredstvih 0,73 0,79 0,78

Pokritje obresti 38,15 36,90 46,84



Načrti

Za poslovno leto 2009 Pivovarna Laško, d. d. načrtuje porast prodaje piva za 5,1 % in planirano prodajo 1.100.000 hl piva, hkrati pa načrtuje prodajo ustekleničene naravne pitne vode v količinah 45.000 hl, kar je za 0,7 % več od realizacije v letu 2008.

Ob realizaciji planiranih prodanih količinah pijač družba načrtuje, da bo v letu 2009 ustvarila 122 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 13,1 % več od realizacije v predhodnem letu.

Pivovarna Laško, d. d. načrtuje, da bosta v poslovnem letu 2009 kazalnika gospodarnosti in EBITDA v prihodkih od prodaje dosegla vrednosti 1,210 in 0,238.



POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽBPOSLOVANJE ODVISNIH DRUŽBPOSLOVANJE ODVISNIH DRUŽBPOSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB

RRRRadenskaadenskaadenskaadenska, d., d., d., d. d. Rd. Rd. Rd. Radenciadenciadenciadenci

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca sodi med najstarejše v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

V letu 2000 je prišlo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani Pivovarne Laško, do povezovanja obeh družb. To je prelomno obdobje za Radensko, saj se bodo v Skupini Pivovarna Laško lažje uresničevali cilji povezovanja, in sicer:

� usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter zagotavljanje čim boljših nabavnih pogojev,

� koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih,

� skupni nastop pri širitvi prodajnega področja na domačem in posebej še na tujem trgu.

Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo v smeri vse bolj zaostrenih razmer na trgu, kjer je konkurenca izjemna in na katerem vlada trd boj. Radenska, d. d. si je za leto 2008 zastavila visoke cilje in strateški načrt, katerega realizacija je v največji možni meri doprinesla k dobremu poslovnemu rezultatu. V Radenski, d. d. ocenjujejo leto 2008 kot uspešno poslovno leto.

Uspešno so izvedli s poslovnim načrtom zastavljene razvojne projekte:

� v mesecu marcu so na slovensko tržišče uspešno lansirali vodo Radenska Naturelle v višjem cenovnem razredu v pakiranjih 0,75 l PET, s športnim in navadnim zamaškom, 1,5 l PET in 0,5 l PET z navadnim zamaškom ter pakiranjih za gastronomijo v nepovratni 0,25 l steklenički, 0,5 in 1 l povratni steklenici. Prav tako v mesecu marcu so na trg plasirali prenovljeno povratno zeleno steklenico 0,5 l in prenovljeno nepovratno zeleno 0,25 l stekleničko za Radenska Classic,

� v mesecu aprilu so na trg lansirali nov okus Oaze – marelica z belim čajem v pakiranjih 1,5 l PET in 0,5 l PET.

V Radenski, d. d. so v letu 2008 na vseh prodajnih področjih prodali 112,1 mio litrov pijač, to pomeni za 4,3 % manj kot v letu 2007 in 8 % manj kot je bilo planirano. Največji padec se je zgodil na prodajnem področju bivše Jugoslavije. V strukturi skupne prodaje v litrih znaša padec v državah EU iz 10,1 % na 7,1 %. Na Hrvaškem tržišču so negativne učinke povzročale kvote in nenaklonjenost hrvaških kupcev do slovenskih proizvodov. Na ostalih trgih bivše YU (Bosna) pa so nekonkurenčni zaradi visokih uvoznih dajatev. Padec prodaje je tudi zaradi relativno nizkih vložkov v te trge. Z ustrezno implementirano strategijo so uspeli slovensko tržišče ohraniti na istem nivoju kot leto poprej. Slovenija še vedno ohranja primat v skupnem deležu fizične realizacije in sicer 77,3 %, v letu 2007 je ta odstotek znašal 74,0.



Naravne mineralne vode še vedno predstavljajo največji delež v strukturi prodaje. Prodali so 61,9 mio litrov, kar znaša 55,2 % skupne prodaje (enako kot 2007). Skupna prodaja mineralnih vod je padla za 5,7 %, razlogi so podobni kot v skupni realizaciji (Bivša YU). Kljub negativnemu trendu prodaje mineralnih vod v zadnjih letih (2004-2007) na domačem trgu, so s prej omenjeno strategijo uspeli ta trend ustaviti oz. dvigniti prodajo za 3,4 %. V letu 2008 so uvedli novo blagovno znamko voda Naturelle, ki je nadomestila BZ Still. Le-to so zadržali samo v balonih. Prodaja nove BZ je znašala 3,8 mio litrov.

Najbolj občuten padec beležijo pri prodaji izvirskih in namiznih vod in sicer 10,9%, fizična realizacija pa je znašala 12,5 mio litrov. Velik delež tega padca je na račun Madžarskega trga, kjer ne prodajajo več poslovnemu partnerju Merkatimpex (Primaqua) in je prodaja na tem trgu padla za 22,9 %.

Skupna prodaja kategorije VOD je v letu 2008 znašala 87,3 mio litrov, v primerjavi s prejšnjim letom to predstavlja upad prodaje za 6,3 % (razlogi v prejšnjih odstavkih).

Rast prodaje je bila pri brezalkoholnih pijačah za 3,4 %, in sicer fizična realizacija znaša 24,8 mio litrov. Največja rast prodaje teh pijač je bila v državah EU. Zadovoljni so s prodajo blagovnih znamk Ora-indeks 121,3, Pepsi cola-indeks 111,7 in Oaza-indeks 104,2, v primerjavi s podatki leta 2007.

Prodaja pa je občutna manjša pri naslednjih BZ; Radenska ledeni čaj-indeks 72,9, Radenska ACE-indeks 80,2, Sprint-indeks 81,1 in Stil-indeks 85,4 v primerjavi z letom 2007. Glede na to, da tudi ostale članice skupine proizvajajo podobne proizvode, se pripravlja strategija teh BZ in njim podobnim proizvodom v Skupini Pivovarna Laško.

Če pogledamo strukturno prodajo opazimo, da proizvodi Radenske predstavljajo 85 % skupne prodaje Radenske, d. d., ostalo so bile trgovske znamke kupcev (15,0 %). V primerjavi z lanskim letom opazimo porast deleža TZ, ki je v letu 2007 znašal 12,9 %, proizvodi Radenske pa 86,6 %, 0,5 % so predstavljale uslužnostne polnitve. Pozitivno je, da smo se s Sparom in Mercatorjem uspeli dogovoriti o dvigu cen TZ.

Nekaj sprememb pa opazimo v strukturi, če primerjamo vode in brezalkoholne pijače.

Struktura prodaje blagovnih znamk v Radenski, d. d.

( % ) 2006 2007 2008

Vode 74,2 71,3 68,9

Brezalkoholne pijače 25,8 28,7 31,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Radenska, d. d. je v letu 2008 uspela izboljšati produktivnost dela na zaposlenega za 3,7 %, predvsem kot rezultat zmanjševanja števila zaposlenih z odhodi v pokoj.

Ustvarili so 31,9 mio EUR čistih prihodkov iz poslovanja, kar je glede na leto 2007 slabše za 3,8 %. Ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja je bil dosežen v vrednosti 7,0 mio EUR, 257,5 % več glede na leto 2007, EBITDA (poslovni izid iz poslovanja z amortizacijo) pa v višini 10,1 mio EUR, 87,3 % več glede na leto 2007.



V družbi se je zvišala dodana vrednost na zaposlenega za 16,8 tisoč EUR glede na leto 2007.

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2008 uspešnejše kot predhodno. Tako lahko pričakujemo, da se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v poslovanju v letu 2009, ko Radenska praznuje prvih 140 let. Le-ti so opredeljeni v količinskem porastu fizičnega obsega prodaje v litrih za 2,0 %. Načrtujejo, da bodo ustvarili 34,3 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje in dosegli 2,3 mio EUR poslovnega izida iz poslovanja. Ob tem družba načrtuje tudi izboljšanje kazalnikov, ki odražajo aktivnost, učinkovitost in uspešnost notranjih procesov.Tako planirajo porast produktivnosti dela na zaposlenega za 10,6 %.

SSSSkupina Unionkupina Unionkupina Unionkupina Union

Družbe povezane v Skupino Union so: Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Fructal živilska industrija, d. d. Ajdovščina (Pivovarna Union, d. d. je 91,76 % lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o. (Fructal, d. d. je 100 % lastnik), Fruktal Mak, a. d. Skopje (Fructal, d. d. je 89,39 % lastnik), Eurofruit, d.o. o. Sarajevo (Fructal, d. d. je 100 % lastnik).

Osnovni podatki

Osnovna dejavnost matične družbe Pivovarne Union, d. d. je proizvodnja piva, brezalkoholnih pijač in vode. Osnovna dejavnost družbe Fructal, d. d. je proizvodnja sadnih sokov. Fructal Zagreb, d. o. o. in Eurofruit, d. o. o. opravljata le prodajo in distribucijo izdelkov Fructala, d. d. Družba Fruktal Mak, a. d. Skopje pa opravlja tudi dejavnost proizvodnje sokov in pijač.

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d. d. prevzela družbo Fructal, d. d. V začetku februarja 2005 je Pivovarna Laško, d. d. z nakupom dodatnih 41,3 % delnic Pivovarne Union, d. d. postala večinska lastnica, s čimer je Pivovarna Union, d. d. postala del Skupine Pivovarna Laško.

Poslovanje Skupine Union

Pogoji poslovanja so se v letu 2008 v primerjavi s predhodnim letom tako za Pivovarno Union, d. d. kot tudi za Skupino Union poslabšali. Največji negativen vpliv na poslovanje v letu 2008 so imele drastične podražitve osnovnih surovin, materialov, embalaže, energije in vode ter storitev, predvsem marketinških. Visoka povečanja nabavnih cen surovin in materialov so se pričela že konec leta 2007, nadaljevala pa še v prvi polovici leta 2008. Trend rasti cen je bil bolj izrazit za pivovarski del kot za ostale pijače. Pivovarna Union, d. d. je zato kljub doseženim prodajnim načrtom, povečanim nadzorom nad stroški in racionalnem zaposlovanju poslovala slabše kot v letu 2007. Skupina Fructal je ustvarila podoben rezultat iz poslovanja kot leto prej. Pozitivno je kljub nedoseganju načrtovanih rezultatov poslovala družba Fructal d. d., njena odvisna družba v Makedoniji je leto zaključila z izgubo. Družba na Hrvaškem, ki je v zapiranju, je predvsem zaradi intenzivne izterjave starih terjatev, leto zaključila z dobičkom.



Skupina union je leto zaključila z 855 zaposlenimi, kar je za 74 zaposlenih manj kot leta 2007. V letu 2008 je prodala 2,4 mio hl pijač, kar je za 1 % več od prodaje leta 2007 in 1 % pod načrtovano količino. Prodala je 1.682 ton živilskih izdelkov, kar je za 6 % manj kot leta 2007 in za 24 % manj od načrtovane za leto 2008.

Skupina Union je v letu 2008 ustvarila 166.461.402 EUR konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 4,1 % več kot predhodno leto. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 76,4 %, prihodki na tujih trgih pa 23,6 %.

Drugi poslovni prihodki v višini 3.570.542 EUR so večji za 18,1 % v primerjavi z letom 2007, glavnina oz. 30 % so prihodki iz naslova dobička od prodaje osnovnih sredstev.

Vsi stroški in odhodki Skupine Union, vključno z davki, v letu 2008 znašajo 170.582.182 EUR, kar je za 10 % več kot leta 2007.

92,9 % vseh stroškov in odhodkov so poslovni stroški, finančni odhodki so 7,8 %, davek iz dobička in odloženi davki - 0,7 %.

Poslovni stroški v višini 158.480.936 EUR so za 7,8 % višji kot v letu 2007 predvsem zaradi višjih stroškov surovin, materiala, energije in storitev. Odpisi vrednosti so v primerjavi s preteklim letom manjši za 8,3 %, stroški dela pa za 0,4 %.

Skupina Union je v letu 2008 ustvarila 11.711.222 EUR dobička iz poslovanja, kar je za 29,9 % manj kot leto prej. EBITDA je znašala 24.713.488 EUR in je manjša za 19,8 %.

Finančni prihodki v višini 6.210.610 EUR so manjši za 50,4 %, ker je Skupina Union v letu 2007 največji del finančnih prihodkov dosegla iz prodaje naložb, ki pa jih v letu 2008 ni bilo.

Zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite in slabitve naložb so finančni odhodki Skupine Union v višini 13.263.647 EUR večji za 213,3 %.

Čisti poslovni izid leta 2008 je dobiček v višini 5.820.587 EUR, od tega je čisti poslovni izid večinskega lastnika v višini 5.852.637 EUR in manjšinski izid poslovnega leta izguba v višini 32.050 EUR.

Na dan 31.12.2008 je bila bilančna vsota 320.088.044 EUR in je za 8,4 % manjša v primerjavi z 31.12.2007.

Struktura sredstev se je v letu 2008 spremenila v primerjavi z letom 2007, dolgoročna sredstva so 66,8 % vseh sredstev, leto prej 71,8 %. Kratkoročna sredstva so 33,2 % vseh sredstev, leto prej 28,2 %.

Med dolgoročnimi sredstvi so se najbolj spremenila za prodajo razpoložljiva sredstva, v predhodnem letu so predstavljala kar 62,8 % vseh dolgoročnih srestev, v letu 2008 pa zaradi prevrednotenja na tržno vrednost manjša za 39,7 % in so v strukturi dolgoročnih sredstev le še 44,5 %. Skupina je povečala naložbe v pridružena podjetja z nakupom 39,55 % deleža v družbi Birra Peja, a. d. Peć. Predvsem zaradi prevrednotenja zemljišč in zgradb na pošteno vrednost se je povečala vrednost osnovnih sredstev za 17,1 %, v strukturi dolgoročnih sredstev pa iz 36,5 % na 50,2 %.



Kratkoročna sredstva v višini 106.176.607 EUR so višja za 7,7 % predvsem zaradi povečanih terjatev do kupcev, danih posojil poslovnim partnerjem ter terjatve za preveč plačan davek od dobička.

Kapital predstavlja v strukturi obveznosti do virov sredstev 41,4 % in je v primerjavi z letom 2007 manjši za 31,8 %. Na zmanjšanje je vplivalo predvsem zmanjšanje presežka iz prevrednotenja za 85,8 % zaradi prevrednotenja delnic na tržno vrednost.

Dolgoročne obveznosti Skupine v višini 53.990.279 EUR so na dan 31.12.2008 v primerjavi z 31.12.2007 zaradi odplačila dolgoročnih posojil in zmanjšanih obveznosti za odloženi davek manjše za 19.602.289 EUR.

Skupina je v letu 2008 povečala kratkoročne obveznosti iz 77.309.692 EUR na 128.357.500 EUR, predvsem zaradi povečanih obveznosti do bank (novi kratkoročni krediti in prenos kratkoročnega dela dolgoročnega posojila) ter povečanih obveznosti do dobaviteljev.

Na zgoraj navedene rezultate Skupine je imelo poleg poslovanja obvladujoče družbe, ki je v letu 2007 kljub manjšemu dobičku poslovala dobro, vpliv tudi poslovanje Skupine Fructal, ki je poslovala z dobičkom. Dobiček sta ustvarili družbi Fructal, d. d. in Fructal Zagreb, d. o. o., medtem ko je Fruktal Mak, a. d. leto 2008 zaključil z izgubo.

Pivovarna Union, d. d. je konec leta 2008 dokapitalizirala tudi pivovarno Birra Peja iz Kosova tako, da ima tam 39,55 % delež. Družba je konsolidirana v Skupino Union po kapitalski metodi. Ker je naš delež kapitala na 31.12.2008 znašal več kot naša naložba v družbo, smo prevrednotili naložbo in za isto vrednost povečali prihodke v Skupini Union. Dobiček Skupine Union je zato večji za 1.259.654 EUR.

V letu 2008 je Skupina Fructal, ki zaposluje 500 ljudi, prodala 836.985 hl pijač, kar je 4,7 % manj kot leto prej in 1.682 ton živilskih proizvodov.V letu 2008 je ustvarila 66.849.264 EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 2,7 % manj. Delež čistih prihodkov od prodaje na domačih trgih je bil v letu 2008 62,1 %, leto prej 70,1 % ter na tujih trgih 37,9 %, v letu 2007 pa 29,9 %.

Fructal, d. d. Ajdovščina

Družba Fructal, d. d. je v letu 2008 prodala 721.751 hl pijač in 1.682 ton živilskih izdelkov. Družba je svoje poslovanje v letu 2008 v primerjavi z letom prej izboljšala, saj je ustvarila dobiček iz poslovanja v višini 967.751 EUR, v letu 2007 je iz tega dela poslovanja ustvarila dobiček v višini 906.302 EUR. Čiste prihodke iz prodaje v višini 58.836.345 EUR je povečala za 0,6 %, druge poslovne prihodke v višini 1.924.665 EUR za 40 %, poslovne stroške v višini 59.401.410 EUR za 1,1 %.

Družba je ustvarila čisti dobiček v višini 1.219.703 EUR, kar pa ni primerljivo z dobičkom leta 2007 v višini 4.497.855 EUR, ko je zaradi odprodaje naložb ustvarila kapitalski dobiček v višini 4.434.483 EUR. EBITDA znaša 4.814.815 EUR.

Zaradi povečane kratkoročne zadolženosti je delež kapitala med viri sredstev padel iz 66,1 % na 56,7 %. Med sredstvi je Fructal, d. d. zaradi nakupov vrednostnih papirjev povečal delež dolgo in kratkoročnih finančnih naložb iz 3,5 % na 20,4 %.



Fruktal Mak, a. d. Skopje

Družba Fruktal Mak, a. d. iz Skopja je v letu 2008 prodala 115.234 hl pijač, ki jih je proizvedla sama, kar je za 12,6 % več kot leto pred tem. S prodajo svojih izdelkov in trgovskega blaga je ustvarila 7.772.595 EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 7,6 % več kot leta 2007. Prodajo je povečala tako na makedonskem trgu kot tudi na izvoznih trgih, kljub temu pa ni dosegla načrtovanih rezultatov. Ravno nedoseganje prodajnih načrtov, povečanja cen vhodnih materialov, povečanje stroškov storitev ter amortizacije in nekaterih izrednih stroškov so bili glavni razlogi za izgubo iz poslovanja v višini 692.741 EUR, ki je za 11 krat večja od tiste iz leta 2007. Zato je bila negativna tudi EBITDA v višini 183.452 EUR, Družba je zaključila leto z izgubo v višini 917.626 EUR.

Družba je v vseh preteklih letih imela velike likvidnostne probleme, neredno je plačevala dobaviteljem, permanentno pa je povečevala obveznosti do Fructala, d. d. kot največjega upnika. V letu 2008 je družba ob povečanem poslovanju uspela redno servisirati obveznosti do finančnih institucij in se dogovorila za najem novih kreditov za reševanje likvidnostnih težav.

Družba ima na dan 31.12.2008 še za 8,0 mio EUR finančnih in poslovnih obveznosti, ki za 4,3 mio EUR presegajo vsa njena kratkoročna sredstva. Dolg do matične družbe še vedno predstavlja enega ključnih problemov sanacije Fruktal Maka, saj ta dolguje Fructalu 4,4 mio EUR, kar je 55 % vseh obveznosti.

Fructal Zagreb, d. o. o.

Matična družba Fructal, d. d. se je zaradi večjega potenciala distributerja odločila za spremenjeno distribucijsko politiko na hrvaškem trgu. Zato je skladno s pismom o nameri med družbama Fructal, d. d. in Orvas, d. o. o., Fructal Zagreb, d. o. o. s 1. januarjem 2008 prenesel distribucijo Fructalovih izdelkov na družbo Orvas plus d. o. o.

Do sprememb vseh uvoznih deklaracij je Fructal Zagreb, d. o. o. v tem obdobju uvažal Fructalove proizvode za kupca Orvas Plus, d. o. o. Poleg tega je do razprodaje zalog sodeloval še z diskontnim trgovcem Lidl (blagovna znamka Dizzy) in z Billo, do podpisa sodelovanja z Orvasom. Fructal Zagreb, d. o. o. je vršil uvoz Fructalovih proizvodov do 31.8.2008.

V tem obdobju smo se pretežno ukvarjali z usklajevanjem saldov kupcev in s pospešeno izterjavo zapadlih obveznosti.

Družba je tako v letu 2008 ustvarila še 3.082.601 EUR čistih prihodkov iz prodaje in 558.558 EUR čistega dobička....



Birra Peja, a. d. Peć

Družba Birra Peja, Sh.a., je v letu 2008 prodala 238.712 hl, kar je 29,7 % več kot v letu 2007. Količinski plan prodaje je bil dosežen 96 %. Podatki neodvisne družbe za analizo tržišča kažejo, da je imela družba v avgustu leta 2008 70 % delež na trgu piva Kosova. V letu 2008 je izvoz predstavljal zanemarljiv delež v prodaji. V letu 2008 je družba realizirala 12.586.000 EUR prihodkov, s čimer je dosegla plan poslovanja. V primerjavi s preteklim poslovnim letom so se prihodki povečali za 29 %.

Na stroškovi strani je leto 2008 je zaznamovala visoka rast cen osnovnih surovin, predvsem slada in hmelja, ki so vplivale na povečane proizvodnje stroške. Podobno rast kot proizvodni stroški so imeli tudi operativni stroški, kjer je potrebno izpostaviti povečane stroške obresti in transportne stroške, ki so presegli plan poslovanja.

Skupaj, povečane cene surovin, stroški obresti in transporta ter nekateri izredni stroški (odpis terjatve do kupca iz leta 2007) so povzročili, da je družba imela 1.482.000 EUR čiste izgube, kar je 50 % manj kot v letu 2007. V planu poslovanja je bil čisti dobiček planiran na 0 EUR. Kljub tem je družba ustvarila 1.515.000 EUR EBITDA. Družba je bila v letu 2008 dokapitalizirana s strani lastnikov v znesku 7.700.000 EUR, ki so bili večinoma namenjeni sanaciji obratnega kapitala družbe. Dokapitalizacija družbe je bila potreba predvsem zaradi obremenitve, ki so jih na poslovanje družbe pustili poslovni dogodki pred letom 2008, predvsem poslovne obveznosti, ki so bile podedovane v procesu privatizacije družbe.

JJJJadranska pivovaraadranska pivovaraadranska pivovaraadranska pivovara, d., d., d., d. dddd.... S S S Splitplitplitplit

Jadranska pivovara, d. d. Split je bila dograjena v letu 1970, ko je pričela proizvajati pivo. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja in prodaja piva. Do leta 2005 je v njeni sestavi delovala še enota Silosi, v letu 2006 pa je bil ta del družbe prodan. Od leta 1995 dalje ima Jadranska pivovara licenčno pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kaltenberg. Ta pogodba je bila v začetku leta 2007 podaljšana do leta 2016.

V letu 2000 je Pivovarna Laško, d. d. postala večinska lastnica omenjene družbe z nakupom 94,55 % celotne vrednosti družbe, v letu 2008 pa je dokupila še dodatnih 4,55 % delnic Jadranske pivovare, d. d. in postala njena 99,10-odstotna lastnica.

V poslovnem letu 2008 je Jadranska pivovara, d. d. Split skupno prodala219.979 hl vsega piva, kar je za 1 % več kot v predhodnem letu in za 18,5 % manj kot je bilo načrtovano.

Večino fizične realizacije je družba ustvarila na domačem, hrvaškem tržišču, in sicer kar 91,7 %, ostalih 8,3 % prodaje pa je bilo realizirano predvsem na tržiščih Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

V letu 2008 je družba ustvarila 11,6 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 1 % manj. Manjša finančna realizacija je predvsem posledica strukturnih sprememb v prodajnem asortimanu. Zmanjšala se je namreč prodaja lastnih blagovnih znamk, povečala pa se je prodaja trgovske blagovne znamke, kjer je donos slabši.



Družba v tem obdobju izkazuje izgubo iz poslovanja v višini 5,1 mio EUR, kar je sicer manj kot v predhodnem letu, vendar je izguba večja, kot se je predvidevala po sanacijskem programu.

Glede na dejstva, da se v tej družbi zastavljeni cilji ne uresničujejo, bo v letu 2009 potrebno pristopiti h končni rešitvi tako, da se družba proda najugodnejšemu ponudniku oziroma se proizvodnja piva na omenjeni lokaciji preneha.

VVVVitalitalitalital MMMMestinjeestinjeestinjeestinje, d., d., d., d. o.o.o.o. o.o.o.o.

Družba Vital, d. o. o. Mestinje je bila ustanovljena pred več kot 40 leti, z osnovno dejavnostjo predelava sadja ter proizvodnja in polnjenje sadnih sokov, sirupov in ostalih brezalkoholnih mirnih pijač.

Vital ima zaščiteno blagovno znamko Frupi, ki je uveljavljena predvsem na slovenskem tržišču.

Pivovarna Laško je v letu 1999 postala večinska lastnica z 51 % deležem. V letu 2004 je po sklepu skupščine Vitala bilo iz sklada lastnih delnic umaknjeno 29.000 delnic. S tem ukrepom se je povečal lastniški delež ostalih delničarjev, tako je Pivovarna Laško postala lastnica 63,79 % Vitala. V decembru 2005 je bil dokončan projekt preoblikovanja delniške družbe Vital Mestinje v družbo z omejeno odgovornsotjo in vložen zahtevek za registracijo družbe, ki je bila izvedena v letu 2006. Matična družba Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 povečala poslovni delež v odvisni družbi Vital Mestinje, d. o. o. in je na dan 31.12.2008 lastnica 96,92 % te družbe.

Po Zakonu o gospodarskih družbah, ki predpisuje razdelitev družb na male, srednje in velike, sodi družba Vital Mestinje po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje v zadnjem poslovnem letu in po povprečni velikosti active, med male družbe.

V letu 2008 je družba skupaj prodala 160.980 hl vseh vrst pijač, kar je manj kot v predhodnem letu in manj kot je bilo načrtovano. Medtem, ko se v strukturi prodaje povečuje delež trgovskih blagovnih znamk, pada delež lastne blagovne znamke Frupi.

Skladno z usmeritvami smo v družbi Vital uresničevali projekcijo zniževanja vseh stroškov, tako v letu 2008 ni bilo posebnih naložb, le nekaj manjših vrzdrževalnih del.

Ocenjujemo, da je bilo poslovno leto 2008, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, uspešno. Struktura spremembe v smeri povečanja proizvodnje dohodkovno manj uspešnih trgovskih blagovnih znamk, zahtevajo izjemno pozornost spremljanju proizvodnih stroškov, racionalizaciji delovnega časa in nabavni politiki.

Družba je v letu 2008 glede na leto 2007 povečala tako prihodke iz prodaje kakor tudi dobiček iz poslovanja in ustvarila EBITDA v višini 500 tisoč EUR.

DeloDeloDeloDelo, d. , d. , d. , d. dddd. . . . LjubljanaLjubljanaLjubljanaLjubljana

Delo, d. d. je že pol stoletja eno vodilnih in najvplivnejših podjetij na slovenskem medijskem trgu. Delo izdaja dva vodilna slovenska dnevna časopisa Delo in Slovenske novice, edini nedeljski časopis Nedelo, mesečnik za srednješolce Maturant&ka, specializirano revijo Grafičar in osem rednih časopisnih prilog. Poleg tega ima Delo eno



najbolj obiskanih spletnih strani delo.si, ki ga nadgrajujejo tudi video vsebine. Družba Delo tako pokriva pretežen del slovenske javnosti, s svojimi mediji pa je prisotna tako rekoč v vsakem slovenskem gospodinjstvu in v vsakem slovenskem podjetju.

Ena najpomembnejših konkurenčnih prednosti družbe Delo so njeni zaposleni. Delo združuje najuglednejše novinarje, fotografe, tiskarske mojstre, tržnike in druge strokovnjake z najrazličnejših področij. Delo sledi tudi tehnološkemu razvoju, ki zagotavlja zadovoljevanje najsodobnejših tržnih zahtev ter dolgoročno konkurenčnost na področju tiska. Delovo sodobno tiskarsko središče tako zagotavlja kakovosten barvni tisk vseh lastnih časopisov in prilog ter tudi tiskanje edicij za zunanje naročnike.

Družba Delo je v želji po poslovni samostojnosti in boljšem obvladovanju kolportažne prodaje že pred leti prešla na lastno distribucijo svojih edicij, lani pa se je podjetje odločilo narediti še korak naprej, zato od leta 2009 storitve raznosa razvija v okviru samostojnega hčerinskega podjetja Izberi, d. o. o. Poleg učinkovitejšega poslovanja novoustanovljeno podjetje omogoča dodatne razvojne možnosti, predvsem z vidika širjenja distribucije za zunanje naročnike.

Resni časniki, še posebej časopisi velikega formata, so zadnja leta pred največjimi izzivi. Kako ohraniti položaj najbolj branega in obenem kredibilnega časopisa s čim več kakovostnimi vsebinami, je eno najpomembnejših vprašanj, ki si ga je vodstvo podjetja zastavilo leta 2008. Med osrednje projekte, s katerimi si je družba leta 2008 prizadevala utrditi svojo konkurenčnost, zanesljivo sodi zoženje formata časnika Delo, kar se je glede na odzive bralcev izkazalo za smotrno potezo, saj je časnik tako postal bolj priročen, pregleden in privlačen. Podjetje pa se v lanskem letu ni posvetilo le oblikovni prenovi Dela, ampak je bil časnik še dodatno obogaten z novimi vsebinami.

Ena osnovnih strateških usmeritev časopisne hiše Delo še naprej ostaja obvladovanje čim več informacijskih kanalov. Svojo ponudbo tiskanih edicij Delo dopolnjuje še s spletnimi storitvami, ki jih nadgrajuje z vsakodnevno produkcijo lastnih videovsebin, s čimer podjetje uresničuje svojo poslovno vizijo postati vodilna medijska hiša v Sloveniji.

Ohranjanje osrednjega položaja na trgu tiskanih medijev pa je v vse bolj konkurenčnih razmerah čedalje težje. Kljub temu je družba Delo tudi poslovno leto 2008 končala kot največje in najmočnejše podjetje v svoji panogi, kar potrjujejo mnogi kazalci. Delo, d. d. še naprej ohranja primat na trgu dnevnega tiska, saj tako Delo kot Slovenske novice ostajata najbolj brana in prodajana časopisa med plačljivimi dnevnimi edicijami. Poleg tega dosega družba Delo z vsemi svojimi edicijami daleč največ bralcev, nenazadnje pa Delo še naprej ohranja največji tržni delež na oglasnem trgu med vsemi časopisnimi založniki. Poslovno uspešnost potrjujejo tudi poslovni kazalniki. Družba Delo, d. d. je poslovno leto 2008 sklenila z 62,3 mio EUR prihodkov in s poslovnim izidom pred davki v višini 5,9 mio EUR. Prihodki so bili na ravni načrtovanih in so za 3 % presegli realizirane v letu 2007, medtem ko so bili stroški za 3 % pod načrtovanimi in manjši kot v letu 2007. Ustvarjeni poslovni izid je bil leta 2008 višji za 52 % od načrtovanega, za 179 % pa je presegel izid, s katerim je družba sklenila leto 2007. Z vidika doseženih finančnih kazalnikov in ob upoštevanju zahtevnih tržnih razmer lahko poslovanje družbe Delo, d. d. leta 2008 ocenimo kot zelo uspešno.



MMMMarketinške aktiarketinške aktiarketinške aktiarketinške aktivnostivnostivnostivnosti ORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNE FUNKCIJE MARKETINGORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNE FUNKCIJE MARKETINGORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNE FUNKCIJE MARKETINGORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNE FUNKCIJE MARKETING

V skladu s postopno reorganizacijo organizacijske strukture Pivovarne Laško je 1.1.2008 marketing postal štabna funkcija predsednika uprave. Takšna organizacijska struktura omogoča še uspešnejše upravljanje blagovnih znamk, katerih vrednost dokazuje njihov visok ugled. TRŽNE RAZISKAVETRŽNE RAZISKAVETRŽNE RAZISKAVETRŽNE RAZISKAVE

Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo koristili tudi eksterne vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1 % od sredstev namenjenih za marketinške aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih informacij, še posebej v hitro spreminjajočem okolju, bistvenega pomena. Tako pridobljene informacije koristimo za spremljanje marketinških trendov, tako prodajnih kot komunikacijskih. RAZVRAZVRAZVRAZVOJOJOJOJ

Leto 2008 predstavlja z vidika marketinške stroke zagotovo mejnik v novejši zgodovini Pivovarne Laško. Podjetje je na razvojni ravni popolnoma spremenilo korporativno in izdelčno podobo glavne proizvodne linije Laško pivo. Sprememb pri ostalih blagovnih znamkah, z izjemo podobe blagovne znamke Export Pils, ni bilo.

Sprememba izdelčne arhitekture in podobe blagovne znamke Laško

V letu 2007 smo na podlagi rezultatov številnih raziskav začrtali razvojno pot glavne izdelčne linije Laško pivo. Poleg tradicionalistične, nemoderne vizualne podobe, je blagovna znamka Laško pivo na najvišjem nivoju imela problem s hierarhijo posameznih subbrandov, ki so se delili v dva razreda: Laško pivo Zlatorog in Laško, kateremu (razredu) so pripadali izdelki Club, Temno in Lahko. Takšna struktura ni bila optimalna z vidika tržnega komuniciranja, prav tako pa so nam raziskave kazale na padec prepoznavnosti Zlatoroga, ki so ga potrošniki zaradi desetletne komunikacije Laško pivo v verbalnem pogledu zamenjevali z besedo Laško, vizualno pa imeli pred očmi »zeleno etiketo«.

Spremembe v arhitekturiSpremembe v arhitekturiSpremembe v arhitekturiSpremembe v arhitekturi

Blagovna znamka Zlatorog je prešla v blagovno znamko Laško (torej LaškoLaškoLaškoLaško Zlatorog).

Nova arhitektura je sledeča:

�� Laško Zlatorog

�� Laško Club

�� Laško Dark (preimenovanje iz Laško Temno)

�� Laško Light (zamenjava za Laško Lahko)



Posamezni elementi v arhitekturi:

�� zaradi večnivojskosti elementov (Laško pivo/Laško/Club, Temno, Lahko) je odstranjen logo Laško pivo v besedi in sliki,

�� zaradi poudarjanja tradicije se obdrži letnica 1825 in podoba kozla, pri čemer razlikujemo izdelčnega in korporativnega.

Sprememba podobe embalaže in cenovno pozicioniranjeSprememba podobe embalaže in cenovno pozicioniranjeSprememba podobe embalaže in cenovno pozicioniranjeSprememba podobe embalaže in cenovno pozicioniranje

Novi designi in materiali primarne embalaže (etikete in pločevinke) kot sekundarne, sledijo želenim cenovnim pozicijam posameznega izdelka Laško linije. Laško Zlatorog je predstavnik srednjega razreda, Laško Club, Dark in Light pa uvrščamo v razred specialnih piv in predstavljajo premium segment ponudbe. Temu je prilagojena tudi embalaža.

Novosti v embalaži v letu 2008:

�� uvedba zelenih long neck steklenic (prehod iz rjave) za vse izdelke v povratni in nepovratni embalaži razen BZ Bandidos, ki ostaja na beli steklenici,

�� Laško ZlatorogLaško ZlatorogLaško ZlatorogLaško Zlatorog - steklenica: uporaba vratne in prsne papir metalizirane etikete, ukinitev prsne etikete,

�� Laško Club, DarLaško Club, DarLaško Club, DarLaško Club, Dark in Lightk in Lightk in Lightk in Light - nepovratna zelena steklenica 0,33 l; uporaba vratne papir metalizirane etikete in samolepilne prozorne prsne etikete »no label look (NLL)«, - pločevinka Laško Light 0,5 l 1/24.

Sprememba korporativne podobe podjetja

Sočasno s spremembo izdelčne arhitekture in podobe blagovne znamke Laško je Pivovarna Laško spremenila tudi svojo korporativno podobo. Nova korporativna podoba se tokrat loči od izdelčne podobe blagovne znamke Laško (drugačna tipografija, drugačen izgled kozla), s čimer blagovni znamki zagotavljamo avtonomnost, zaradi precejšnje podobnosti znamčenja pa vseeno vpliva na njeno pozicioniranje in prepoznavnost ter deloma tudi na blagovno znamko Export Pils. Seveda pa je nova korporativna podoba tudi podpis kvalitete za preostale blagovne znamke.

Export PilsExport PilsExport PilsExport Pils

�� polnjenje v zeleno long neck steklenico,

�� redesign etiket na steklenici (ukinitev retro etikete) in pločevinke,

�� uvedba pakiranja 6/1 pločevink (šestorčkov). BandidosBandidosBandidosBandidos

V letu 2008 na izdelčni liniji Bandidos ni bilo realiziranih razvojnih aktivnosti, v jesenskem delu pa smo aktivno pristopili k pripravi prenove embalaže in posodobitve blagovne znamke planirane za leto 2009.



OdaOdaOdaOda

Ni bilo razvojnih aktivnosti. TTTTRŽNO KOMUNICIRANJERŽNO KOMUNICIRANJERŽNO KOMUNICIRANJERŽNO KOMUNICIRANJE

Za tržno komuniciranje na domačem in na tujih trgih smo v letu 2008 planirali 7,1 % od celotnega planiranega prihodka prodaje izdelkov Pivovarne Laško v letu 2008. Obsežni razvojni načrti in medletno novo nastali cilji vezani na tržno okolje in krepitev blagovne znamke, so prispevali, da smo letno planirana sredstva za tržno komuniciranje presegli za 33%, kar pomeni 12,6 % od ustvarjenega celotnega prihodka od prodaje izdelkov Pivovarne Laško. Struktura porabe sredstev je bila naslednja:

�� Slovenija 70 % �� Izvoz 30 %

Slovenija

Tržna komunikacija v letu 2008 je v Sloveniji, kot tudi na vseh ostalih trgih bila osredotočena na komuniciranje spremembe podobe proizvodne linije Laško. V mesecu februarju smo tako izvedli celostno oglaševalsko akcijo s pojmovanjem »Zlatorog dlako menja, piva nikdar«, ki je vključevala sledeče medije: TV, tisk, city light, internet, ter izdelavo nove spletne strani www.lasko.eu. Aktivnosti pospeševanja so bile usmerjene v seznanjanje trga z novo podobo, v ta namen smo uporabljali naslednje informativne materiale: darilni karton s tremi steklenicami, pismo kupcem, plakat, namiznik, letak.

V mesecu maju smo uvajali specialna piva Laško Club, Laško Dark in Laško Light. Osredotočili smo se na aktivnosti pospeševanja prodaje, predvsem v kanalu distribucije horeca. Uporabljeni so bili sledeči informativni materiali: darilni karton s stremi steklenicami, pismo kupcem, plakat, namiznik, množičnih medijev v komunikaciji pa z izjemo nekaterih individualnih oglasnih sporočil v tiskanih medijih nismo uporabili.

V mesecu juniju smo pripravili TV imidž produktni oglas za Laško Zlatorog in Laško Club ter prilagodili TV oglase za Bandidos iz leta 2006. Laško Club je nosilec specialne linije laških piv, zato smo ga skupaj z oglasi Bandidos komunicirali v času nogometnega svetovnega prvenstva na televizijski hiši TV3, kjer smo skupaj z njimi pripravili akcijo pospeševanja prodaje točenega piva v 110 izbranih gostinskih lokalih po Sloveniji.

Z oglaševanjem smo nadaljevali tudi v mesecu juliju, ko smo v okviru prireditve Pivo-cvetje pripravili korporativno oglaševalsko akcijo »Med prijatelji«, ki je vključevala medije: TV, tisk in internet. V času prireditve smo prodajno uvedli tudi pivo Tajkun, namen katerega je bil na privabiti množiče, v podporo pa smo pripravili radijski oglas in plakate.

V mesecu avgustu smo v času olimpijskih iger v Pekingu, prvič po pridružitvi Pivovarne Union, Radenske, Fructala in Vitala, pripravili skupno oglaševalsko akcijo. S sloganom »Skupina Pivovarna Laško, največji sponzor slovenskega športa in ponosni pokrovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije« smo poudarili širši družbeno socialni pomen podjetja in dodatno utrdili podobo vseh članic.



V jesenskem obdobju smo tržno komuniciranje nadaljevali z akcijami pospeševanja prodaje, skladno z utečeno prakso pa so se izvajale promocije/partyji z akcijsko ceno in podporo v drobnem promocijskem materialu za Laško linijo in Bandidos.

Skupina Pivovarna Laško uresničuje tudi družbeno odgovorno politiko poslovanja, zato del prisluženih sredstev namenja v okolje, kjer deluje. Prav zato je v mesecu septembru 2008 Skupina Pivovarna Laško izvedla donatorsko akcijo namenjeno osmim slovenskim bolnišnicam, ki smo jih opremili s sodobnimi bolniškimi posteljami. Ta donacija je bila odziv na javno obravnavano problematiko slovenskih bolnišnic, ki jim osnovnih sredstev, kot so postelje, vedno primanjkuje. Akcija je bila glede na odziv javnosti in zdravstvene stroke odlično sprejeta, saj je pripomogla tako k boljšemu počutju bolnikov kot lažjemu delu bolnišničnega osebja.

Na področju sponzoriranja smo delovali v smeri strateških usmeritev iz preteklih let. Večji del sponzorskih sredstev je bil namenjen za korporativno sponzoriranje.

Organizirali smo promocijo na prireditvi Lent v Mariboru v mesecu juniju ter sodelovali pri aktivnostih vezanih na VIP-prireditve (Pivo-cvetje, Zlata lisica, Planica,…), kakor tudi pri promocijski opremi prireditvenih prostorov na prodajnih prireditvah.

Vse obdobje smo izvajali številne aktivnosti vezane na prenovo korporativne podobe, medtem ko aktivnosti vezanih na BZ Oda v letu 2008 z izjemo nekaj priložnostnih oglasov v tisku ni bilo. Tuji trgi

Na tujih trgih smo tako kot v Sloveniji večino komunikacijskih aktivnosti namenili komuniciranju nove podobe. Tako v ATL (TV, tisk,…) in BTL (pospeševaje prodaje) komunikaciji so se uporabile adaptirane komunikacijske rešitve ter predviden promocijski reklamni materiali.

HrvaškaHrvaškaHrvaškaHrvaška

V mesecu marcu in aprilu smo imeli informativno kampanjo »Zlatorog dlako mijenja, ali piva nikad«, ki smo jo v mesecu maju in juniju nadaljevali z imidž kampanjo Laško Zlatoroga. Tako informativna kot imidž kampanja sta bili izvedeni na ATL in BTL nivoju, pri čemer so aktivnosti pospeševanja prodaje bile osredotočene na kanal distribucije trgovina. Za različne tipe trgovin smo prilagodili promocijske aktivnosti vezane na uvedbo nove podobe Laško Zlatoroga (omejeno tudi ostalih specialnih piv), promovirali tudi Zlatorog v Coolkegu, v času Evropskega prvenstva v nogometu pa izvajali promocije Zlatoroga v gostinstvu. Vse aktivnosti so se izvajale v sodelovanju z marketingom Jadranske pivovarne.

V mesecu maju smo prejeli tudi priznanje CroPak za pivo Laško Club v steklenici 0,33 l v kategoriji »Inozemni proizvod/serija na hrvatskom tržištu« za najboljšo tujo embalažo.

BosnaBosnaBosnaBosna: izvajajo se BTL aktivnosti v gostinstvu.

Kosovo, MakKosovo, MakKosovo, MakKosovo, Makedonija in Črna gora:edonija in Črna gora:edonija in Črna gora:edonija in Črna gora: oglaševanje preko uvoznikov.



Srbija:Srbija:Srbija:Srbija: billboard Laško Club.

Italija: Italija: Italija: Italija: oglaševanje v tisku. Predstavili smo se tudi na sejmih:

�� februarja v Riminiju v Italiji in

�� maja v Amsterdamu, sejem trgovskih blagovnih znamk.

PPPProdajarodajarodajarodaja

Skupna količinska prodaja Pivovarne Laško, d. d. v letu 2008 je pri pivu glede na leto 2007 nižja za 1,9 %, pri vodi pa beležimo padec prodaje za 4,8 %. Medtem, ko smo v Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva povečali, beleži družba nižjo prodajo piva v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini Črni gori, Kosovu in Hrvaški. Prodaja piva in vode

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

2006 2007 2008

v he

ktolitrih

Prodaja piva

Prodaja vode

( v % ) 2006 2007 2008

Prodaja piva 95,8 95,8 95,9

Prodaja vode 4,2 4,2 4,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Razmerje med prodajo piva in vode v letu 2008 ostaja na nivoju prejšnjih let.



Prodaja piva na domačem in tujem trgu

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

2006 2007 2008

v he

ktolitrih Domači trg

Tuji trg

( v % ) 2006 2006 2007

Domači trg 81,3 82,9 83,5

Tuji trg 18,7 17,1 16,5

Skupaj 100,0 100,0 100,0

SLOVENSKI SLOVENSKI SLOVENSKI SLOVENSKI TRGTRGTRGTRG Skupna potrošnja piva vseh ponudnikov (domačih in tujih) je v letu 2008 znašala 1.795.000 hl. Glede na leto 2007 se je potrošnja povečala za 2,6 %. Slovenski trg piva je bil soočen s pritiskom konkurenčnih piv nižjega, srednjega in višjega cenovnega razreda iz uvoza. Rast uvoza, ki je dosegala v letih 2004 in 2005 letno 40 %, v letu 2006 in 2007 pa 6 % letno, se je v letu 2008 ponovno povečala in je znašala 16 %. Zaslediti je povečan obseg vlaganj s strani tuje konkurence, kjer so najaktivnejši Heineken, Staropramen, Efes in Veltins (direktni vložki v točilne aparate in ostalo opremo v lokalu, prireditve).

V letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. generalno spremenila svojo grafično podobo. Razen Bandidosa, ki je ostal nespremenjen, se je pri vseh ostalih blagovnih znamkah spremenil izgled pločevink, etiket in zamaškov, barva steklenic pa je sedaj zelena.

Ostale spremembe v prodajnem asortimentu:

�� Laško Lahko se je preimenovalo v Laško Light, pri tem se je alkoholna stopnja dvignila z 2,7 % na 3 %,

�� Laško Lahko povratno steklenico 0,5 l je zamenjala Laško Light 0,5 l, pločevinka v šestorčkih,

�� na novo se je uvedel Laško Light v nepovratni steklenici 0,33 l izključno za prodajo v gostinski sektor,

�� Laško Temno se je preimenoval v Laško Dark,

�� Laško Temno povratno steklenico 0,33 l je zamenjala Laško Dark 0,33 l, nepovratna steklenica,

�� v asortiment za slovenski trg se je dodal Laško Club 0,33 l, nepovratna steklenica izključno za prodajo v gostinski sektor,



�� Pils Export 0,5 l pločevinke so se začele prodajati tudi v šestorčkih. Na področju cenovne politike smo v letu 2008 dvakrat dvignili cene piva. Prva podražitev za 5 % je nastopila 12.5.2008, druga, prav tako za 5 %, pa 1.8.2008. Cene vode smo dvignili 1.2.2008 za 3,5 %.

Z akcijsko prodajo BZ Pils Export smo vzdrževali konkurenčnost glede na nizkocenovna piva iz uvoza.

Količinski tržni delež za pivo Pivovarne Laško v letu 2008 znaša 48,30 %, Pivovarne Union (skupaj s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami) 37,5 % in uvoženo pivo 14,2 %. Tržni delež uvoženega piva se je glede na predhodnje leto povečal za 0,4 odstotne točke. Gibanje tržnega deleža dveh največjih slovenskih pivovarn ( v % ) 2006 2007 2008

Pivovarna Laško 51,9 50,1 48,3

Pivovarna Union 36,2 37,1 37,5

Od celotne prodaje piva Pivovarne Laško na slovenskem trgu, ki je znašala 873.357 hl, je bilo v letu 2008 preko grosistične prodaje prodano 573.312 hl piva (65,9 %), kar predstavlja 7,6 % rast glede na leto 2007, preko detajlistične prodaje (HORECA) pa 298.045 hl piva (34,1 %), kar predstavlja 14,6 % znižanje glede na leto 2007. Pri tem je potrebno upoštevati, da se je kupec Davidov hram do avgusta 2007 oskrboval detajlistično, od takrat naprej in celo leto 2008 pa se je oskrboval grosistično. Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

2006 2007 2008

v he

ktolitrih Grosisti

Poslovne enote

( v % ) 2006 2007 2008

Grosisti 59,1 60,5 65,9Poslovne enote 40,9 39,5 34,1Skupaj 100,0 100,0 100,0



Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2008 dobro obvladovali plačilno politiko, saj imamo večino plačil zavarovanih z bančnimi garancijami in neplačil skoraj ne poznamo.

Prodaja vode Oda je bila v letu 2008 glede na leto 2007 nižja za 4,7 % in je znašala 44.581 hl. Na trgu voda je še močneje, kot na trgu piva, prisoten vdor cenovno izredno ugodnih vod iz uvoza. TUJI TRGITUJI TRGITUJI TRGITUJI TRGI

Kljub temu, da se je tudi v letu 2008 skupni izvoz laškega piva znižal za 5,3 %, je ta padec manjši, kot v preteklih obdobjih. Prodaja pada v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Kosovu in Srbiji, v ostalih državah pa raste. Analizirana prodaja zajema tudi prodajo iz Jadranske pivovarne, od koder smo v letu 2008 prodali v BiH 13.017 hl, v Črno Goro pa 2.132 hl (v obe državi več kot v letu 2007).

Medtem, ko smo na trgih Črne gore, Srbije, Makedonije in na konvertibilnih trgih prodajo laškega piva v letu 2008 povečali, je opazen padec prodaje na trgih Bosne in Hercegovine, Kosova in Hrvaške. Vzroki so naslednji:

�� carina 16 % (BiH),

�� nadaljevanje izvajanja zaščitnih cen (BiH),

�� carina 30 % (Srbija),

�� konstantno padanje kupne moči potrošnikov,

�� nelikvidnost in finančna nedisciplina večjih kupcev naših uvoznikov, ki v veliki meri denar od prodaje piva namenjajo za investicije, pivo pa želijo plačevati s kompenzacijami (BiH, Srbija in Črna gora),

�� prodajne cene piva domačih pivovarn so bistveno nižje od cen našega piva,

�� tudi, če v gostinskih lokalih naši uvozniki in pospeševalci uspejo prepričati gostince, da naše pivo po ceni izenačijo z domačimi pivi, imajo gostinci interes za pospeševanje prodaje domačega piva, ker pri tem zaradi bistveno nižje nabavne cene bistveno več zaslužijo,

�� pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske za tržno komuniciranje (pivovarne so med najmočnejšimi oglaševalci),

�� poleg vlaganja v medije te pivovarne vlagajo ogromna sredstva tudi v samo tržišče v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov, brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev…,

�� na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori je še vedno močno prisotna propaganda v smislu: kupujmo domače in pomagajmo domači industriji.



HrvaškaHrvaškaHrvaškaHrvaška

V letu 2008 je prodaja na Hrvaškem (samo iz Pivovarne Laško) znašala 63.529 hl piva, kar predstavlja zmanjšanje prodaje glede na leto 2007 za 9,4 %.

Enako kot v letu 2007 je bila Jadranska Pivovara ekskluzivni uvoznik piv Pivovarne Laško za hrvaški trg. Trgovski blagovni znamki, ki se proizvajata v Jadranski pivovari in prodajata v cisternah, sta Adria pivo in K-plus za trgovsko verigo Konzum Zagreb.

Za blagovno znamko Zlatorog so bile nabavljene nove vračljive steklenice 0,5 l in 0,33 l zelene barve in enako kot v Sloveniji uveden nov design blagovne znamke Zlatorog. Uvedena je bila tudi nova etiketa blagovne znamke Kaltenberg za vračljive steklenice 0,5 l in 0,33 l.

Na hrvaškem trgu je še vedno prisotna propaganda v smislu »kupujmo domače in pomagajmo domači industriji«. BBBBiiiiH, SrbijaH, SrbijaH, SrbijaH, Srbija, , , , Črna Črna Črna Črna ggggora, Kosovo, Makedonijaora, Kosovo, Makedonijaora, Kosovo, Makedonijaora, Kosovo, Makedonija

Na tržišču Bosne in HercegovineBosne in HercegovineBosne in HercegovineBosne in Hercegovine smo se v letu 2008 usmerili na pospeševanje prodaje točenega piva iz Jadranske pivovarne, saj nam za to pivo ni potrebno plačevati carine. Na tem trgu imamo še vedno 16 % carino za blago iz Slovenije. Prodaja točenega piva je bila na indeksu 120, skupna prodaja pa na indeksu 90.

Na tržiščih SrbijeSrbijeSrbijeSrbije in Črne goreČrne goreČrne goreČrne gore je naša prisotnost vedno bolj omejena le na gostinski sektor, saj so vložki za vstop v večje trgovske verige previsoki glede na želeno višino prodaje. V tržišču Srbije imamo še vedno 30 % carino za blago iz Slovenije.

Tržišče MakedonijeMakedonijeMakedonijeMakedonije ostaja rastoče tržišče za prodajo laškega piva. Prisotni smo tako v trgovini, kot tudi v gostinstvu. Kljub veliki oddaljenosti in močni konkurenci, dosegamo s povečanim marketinškim vložkom in zavzetim delom našega uvoznika, dobre rezultate.

Na trgu KosovoKosovoKosovoKosovo letos dosegamo slabše rezultate zaradi izredne intenzivnosti prodaje Pečke pivovarne, katera ima 80 % tržni delež na domačem trgu. Na Kosovu je po osamosvojitvi izredno prisotna nacionalna nota v smislu »kupujmo domače«. Ostali tuji trgiOstali tuji trgiOstali tuji trgiOstali tuji trgi

Prodaja proizvodov Pivovarne Laško na trgih EU in ostalih tujih trgih je bila v letu 2008 glede na leto 2007 višja za 26 %. Skupna prodaja na trgih EU in ostalih trgih je v letu 2008 znašala 41.801 hl.

Prodaja piva v Italiji, našem največjem prodajnem tržišču v EU, se je v letu 2008 povišala za 15 %. Povišanje prodaje je povezano s širitvijo prodajnih mest v segmentu trgovine, kjer so proizvodi Pivovarne Laško prisotni na celotnem področju severovzhodne Italije.

Prodaja piva na avstrijskem trgu je v letu 2008 zabeležila 9 % rast, glede na predhodno leto. Rast prodaje smo dosegli z vključitvijo novega distributerja na tem trgu.



V letu 2008 smo pričeli z prodajo piva na Madžarskem in v mesecu decembru s polnitvijo in prodajo trgovske blagovne znamke Ceres Top Pilsner za italijanski trg.

Prodaja piva v ostalih državah: Kanada, Nemčija, ZDA, Švica, Avstralija, Albanija, Malta, Švedska in Belgija je na istem nivoju, kot je bila preteklo leto. NNNNabavni tokovi abavni tokovi abavni tokovi abavni tokovi V letu 2008 se je položaj na nabavnem trgu po nekaj stabilnih letih občutno spremenil. Dvigovale so se cene vseh osnovnih materialov in embalaže, bistveno pa se je poslabšala ponudba. Pri posameznih vrstah materialov je bilo na trgu že opaziti celo pomanjkanje (slad, koruzni zdrob, hmelj). Posledica teh dejstev so bili v letu 2008 precej slabši nabavni pogoji.

V drugi polovici leta 2008, še zlasti po dokaj ugodni sezoni v kmetijstvu, so se pričela postopna znižanja cen surovin in materialov, ki so vezana na nafto (plastenke, zamaški).

Znižanje cen v drugi polovici leta 2008 ni bistveno vplivalo na poslovanje v tem letu.

Proti koncu leta 2008 se je zelo povečala ponudba večine materialov, so pa bili dobavitelji vedno bolj nezaupljivi, postavljali so finančne limite ter zahtevali garancije, česar do sedaj nismo bili vajeni. To je odraz na vsesplošno finančno krizo, ki tudi nam ni prizanesla.

Centralizirano delovanje za celo Skupino Pivovarna Laško je bilo tudi v letu 2008 pomembnen dejavnik naše nabavne strategije.

V teh zahtevnih časih so velikost Skupine Pivovarna Laško in centralizirani nastopi na trgu naša zelo pomembna prednost. Racionalizacija potreb v družbi in nenehno sodelovanje in usklajevanje s finančno službo so vedno pomembnejša dejstva, ki se jih v nabavni službi vse bolj zavedamo.

Izkoristek vseh prednosti, ki jih imamo, je bila naša usmeritev do sedaj in bo tudi v bodoče.



ProizvodnjaProizvodnjaProizvodnjaProizvodnja Proizvodno-tehnični sektor Pivovarne Laško, d. d. se je v letu 2008 poleg same proizvodnje, vzdrževanja, energetike, investicij, ekologije, kontrole kakovosti, razvoja, logistike in izvajanja koncesijske dejavnosti javnega vodovoda v občini Laško, v precejšnji meri ukvarjal s projektom prenove poslovno informacijskega sistema na nivoju Skupine Pivovarna Laško. Tako po strokovni, kot organizacijski strani je bila nujna vključitev ključnih uporabnikov poslovnih procesov iz proizvodnje, vzdrževanja in logistike, da bi s 1.1.2009 lahko pričeli z nemotenim delom in hkrati preskočili na višji nivo planiranja, upravljanja in kontroliranja vseh proizvodno-tehničnih procesov.

Tekom celotnega leta 2008 smo skupaj s svetovalnim podjetjem AT Kearney nadaljevali s projektom optimiranja produktivnosti in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Na posameznih področjih proizvodnje smo dosegli svetovno primerljive standarde produktivnosti (proizvodnja piva, kontrola kakovosti, energetika), na delovno najintenzivnejšem oddelku – polnilnici, pa ostaja odprt problem zaposlenih z omejitvami in invalidov, ki v skoraj 20 % predstavljajo precejšen odklon od ciljane produktivnosti (benchmark). Ne glede na trenutno stanje pa je produktivnost na zaposlenega v proizvodno-tehničnem sektorju Pivovarne Laško v zgornjem evropskem povprečju, ki predstavlja več kot 6.500 hl proizvedenega piva. Nenazadnje smo v zadnjih petih letih zmanjšali število zaposlenih v proizvodno tehničnem sektorju za več kot 20 % ob enakem obsegu proizvodnje in precej večjo raznovrstnostjo proizvodov, kar se vidi iz števila SKU (stock keeping unit).

Preko celotnega leta so tekle tudi aktivnosti projektiranja, pripravljalnih del in izvedbe rekonstrukcije upravne zgradbe, ki je bila tako finančno, kot organizacijsko zahteven projekt vsled medsebojne prepletenosti projektantov, izvajalcev, nadzornikov, upravne enote in vseh zaposlenih, zaradi katerih se je projekt pravzaprav tudi izvedel. V 120 dneh nam je skupaj uspelo projekt pripeljati do tehničnega pregleda in mesec dni kasneje do končne selitve v prenovljeno zgradbo.

V začetku letu 2008 pa se je najintenzivneje odvijal projekt prenove blagovnih znamk Pivovarne Laško, kjer je bilo predvsem z logističnega in organizacijskega vidika potrebno zagotoviti celotno zamenjavo več kot 10 mio rjavih long-neck steklenic z zelenimi in hkrati v ustrezno transportno embalažo urediti preostalo količino stare steklene embalaže. Z velikim finančnim pribitkom (približno 300.000 EUR), ki je bil posledica ugodnih prodajnih cen stare embalaže in visoke učinkovitosti proizvodno-logističnih procesov, smo z zamenjavo embalaže pravočasno zaključili bistveno pred začetkom poletne sezone.

Z namenom pospeševanja prodaje povratne embalaže, ki je stroškovno in ekološko gledano, najprimernejša pivska embalaža, smo se lotili projekta polovičnega zaboja, ki bi vseboval 10 steklenic namesto dvajsetih in na ta način pripomogel k preusmeritvi potrošnikov iz relativno drage in ekološko obremenilne pločevinaste embalaže na povratno stekleno. Rezultat večmesečnega intenzivnega dela med razvojnim timom Pivovarne Laško, marketinško agencijo in potencijalnimi proizvajalci embalaže, je



privedel do unikatno oblikovanega zaboja, ki pa je zaradi drugih strateških prioritet ostal kot potencial, pripravljen na realizacijo v najugodnejšem trenutku v prihodnje.

Razvojno gledano sta poleg obeh projektov, usmerjenih v embalažo, bila v preteklem letu pomembna še razvoj povsem novega proizvoda – jabolčnika in prenos tehnologije ter zagon proizvodnje naše blagovne znamke Bandidos v največji beloruski pivovarni Krinitza. V nadaljevanju so po posameznih procesih opisane bistvene dejavnosti proizvodno-tehničnega sektorja, ki pa se v veliki meri nadaljujejo tudi v leto 2009. PROIZVODNJA PIVAPROIZVODNJA PIVAPROIZVODNJA PIVAPROIZVODNJA PIVA

Posledice neugodne situacije na trgu surovin v letu 2007 so se podaljšale tudi v leto 2008. Slabša kakovost surovin poleg težav z zagotavljanjem standardne kvalitete piva povzroča tudi višji strošek proizvodnje zaradi večje porabe na enoto proizvoda in s tem tudi višje normative porabe surovin v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2007.

Letina ječmena v letu 2008 pa je bila ugodnejša, tako da se je v povprečju kvaliteta slada konec leta nekoliko izboljšala.

V proizvodnji piva smo realizirali projekt za pripravo odplinjene vode, ki je ključnega pomena za odpravo enega največjih negativnih elementov, ki zmanjšujejo kakovost piva-prisotnost kisika. Odplinjena voda se od prve polovice leta dalje uporablja praktično v vseh fazah proizvodnje piva od alkoholnega vretja dalje. S tem smo znižali vsebnost kisika v pivu in posledično zagotovili daljšo obstojnost okusa in koloidno stabilnost piva na trgu.

Razvoj novega izdelka, imenovanega Cider, je pogojeval vgradnjo nove opreme za filtracijo in ločeno vodenje fermentacije ter zorenja. Prav tako smo popolnoma ločili sistem čiščenja opreme, skladiščenja izdelka v tlačnih tankih ter delno tudi polnjenje za Cider in pivo. V mesecu juniju je stekla prva makroproizvodnja izdelka, ki je po številnih testiranjih dobil zelo dobro senzorično oceno. Izdelek je tako pripravljen za redno proizvodnjo.

V proizvodnji je bila izvedena tudi poiskusna filtracija piva brez diatomejske zemlje, ki temelji na principu fine separacije kvasa in membranske mikrofiltracije piva. Odpadna suspenzija diatomejske zemlje predstavlja veliko obremenitev za okolje, zato bo odlaganje vedno bolj problematično oz. se material lahko v bodoče uvrsti med problematične odpadke, ki zahtevajo posebno predelavo.

Začeli smo z licenčno proizvodnjo in polnjenjem piva Ceres TOP Pilsner v pločevinke, steklena embalaža pa naj bi bila realizirana v letu 2009.

S podjetjem Royal Unibrew so potekali tudi intenzivni dogovori za proizvodnjo in polnjenje sladne pijače Vitamalt G v pločevinkah sleek.

Novembra smo v pivovarni Krinitza v Minsku pričeli s proizvodnjo dveh izdelkov iz linije Bandidos –Bandidos Light Lemon in Bandidos ICE.



Ostale razvojne aktivnosti so tekle v smeri razvoja novega okusa za linijo Bandidos v skladu s trenutnimi svetovnimi trendi na področju pijač. Sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami

Z IHP Žalec je bila zaključena naloga Študija določitve faktorjev, ki vplivajo na stabilnost in okus piva.

Raziskava Spremljanje kvalitete arome in identifikacija komponent v njej je še v teku. Dala je pomembne podatke o prisotnosti znanih in manj znanih komponent, ki vplivajo na senzorične lastnosti piva. Tudi v bodoče je vredno s to nalogo nadaljevati, da bi prišli do nabora podatkov, ki bodo služili kot standard za vsa naša piva in služili kot pomoč pri prepoznavanju morebitnih odstopanj.

S Kemijskim inštitutom smo zastavili projekt pridobivanja bioplina iz pivovarniških odpadkov. Do konca leta 2008 so bili izvedeni številni poiskusi in simulacije, ki so predpostavljali pridobivanje bioplina iz pivskih tropin in tekoče kvasne suspenzije. Kot največja omejitev za izvedbo se pojavlja velikost bio-reaktorjev, vendar se z nadaljevanjem raziskave ponuja več rešitev kako zmanjšati potrebno prostornino za anaeroben proces. Projekt je še posebej zanimiv ob predpostavki, da iz celotne količine tropin obeh pivovarn pridobimo zadostno količino bioplina, ki bi uspel nadomestiti celotno porabo plina v eni od pivovarn.

Sodelovanje s Fakulteto za kemijsko tehnologijo v Mariboru pa je temeljilo na optimiranju porabe vode in ostalih energentov. S temeljitim pregledom vseh proizvodnih sistemov smo prišli do pomembnih zaključkov, ki so pokazali možnost precejšnjih prihrankov vode v procesih pranja steklenic, za kar pa je potreben nakup novega pralnega stroja na naši največji liniji za povratno embalažo. INVESTICIJE V TEHNIKO, PROIZVODNJO, INVESTICIJE V TEHNIKO, PROIZVODNJO, INVESTICIJE V TEHNIKO, PROIZVODNJO, INVESTICIJE V TEHNIKO, PROIZVODNJO, LOGISTIKO IN INFRASTRUKTUROLOGISTIKO IN INFRASTRUKTUROLOGISTIKO IN INFRASTRUKTUROLOGISTIKO IN INFRASTRUKTURO

Načrt vlaganj za leto 2008 je bil v prvem četrtletju korigiran zaradi naknadno načrtovanih izrednih investicijskih projektov : Rekonstrukcija upravne zgradbe, Bandidos Krinitza in projekta Cider ter odprodaje Distribucijskega centra Debro. Zato smo v letu 2008 od skupno načrtovanih 16 projektov uspeli uspešno zaključiti 10 projektov, ostali pa se bodo nadaljevali oz. bodo zaključeni v letu 2009, v kolikor bodo oteženi pogoji gospodarjenja v tem letu to finančno dovoljevali.

Proizvodnja

Odplinjevanje tehnološke vodeOdplinjevanje tehnološke vodeOdplinjevanje tehnološke vodeOdplinjevanje tehnološke vode

Pred prodajno sezono v letu 2008 smo v mesecu juniju v proizvodnem področju kleti instalirali in spustili v pogon napravo za odplinjevanje tehnološke vode, ki zagotavlja izboljšano kvaliteto osnovnega produkta in doseganje zahtevane trajnosti produktov na tržišču. Zaradi optimiranja samega procesa in vseh porabnikov v področju kleti je projekt fazno zaključen do 90 % vseh del, zaključek oz. prevzem naprave pa je načrtovan spomladi 2009.



Obdelava odpadne diatomejske zemljeObdelava odpadne diatomejske zemljeObdelava odpadne diatomejske zemljeObdelava odpadne diatomejske zemlje

Koncem leta 2008 sta bili zaključeni raziskovalni nalogi »Odpadna diatomejska zemlja« in »Obdelava pivskih tropin«, ki sta na osnovi pilotnih preizkusov nakazali možnosti nadaljne obdelave in uporabe odpadnih oz. stranskih produktov proizvodnje piva. Izdelani nalogi sta osnova za nadaljno fazo pridobivanja dovoljenj za uporabo stabilizirane mešanice na deponijah kot prekrivni material oz. pridobivanje energenta – bio plina iz substratov odpadnega pivskega kvasa in tropin. Raziskovalni nalogi se zato nadaljujeta v letu 2009 do pridobitve ustreznih rešitev kot jih nalagajo zahteve okoljevarstvenega dovoljenja po IPPC.

Zamenjava embalažeZamenjava embalažeZamenjava embalažeZamenjava embalaže

V januarju preteklega leta smo uspešno zaključili projekt v povečanje skladiščnih površin z postavitvijo lahko montažnega šotorskega objekta, kar je omogočilo načrtovano zamenjavo vse rjave steklene embalaže z zeleno, kar je bilo izvedeno do meseca maja 2008.

Hkrati so potekala tudi dela instaliranja novega etiketirnega stroja »No Label LookNo Label LookNo Label LookNo Label Look« na liniji ST3 in predelave etiketirnih strojev na polnilnih linijah ST1 in ST2, kar je omogočalo že v mesecu juniju pričetek oskrbe tržišča s povsem prenovljeno podobo naših proizvodov.

Cider Cider Cider Cider –––– jabolčnik jabolčnik jabolčnik jabolčnik

Na osnovi predhodnih testiranj je bil v mesecu maju 2008 uspešno izveden »pilotni preizkus« proizvodnje jabolčinika. To je bila osnova za odločitev o nabavi in instaliranju vse potrebne opreme za saržno proizvodnjo v od proizvodnje piva ločenem delu proizvodnega procesa. Oprema je bila uspešno spuščena v zagon z doseganjem predvidenih tehnoloških parametrov produkta koncem junija, možnost saržne proizvodnje jabolčnika pa je osnova za nadaljnje aktivnosti projekta Cider v letu 2009.

Bandidos KrinitzaBandidos KrinitzaBandidos KrinitzaBandidos Krinitza

Že v letu 2007 pričeta pogajanja o licenčni proizvodnji produktov linije Bandidos z največjo Belorusko pivovarno Krinitza iz Minsk-a so v mesecu juniju 2008 projekt privedla do podpisa lizing pogodbe, s katero je Pivovarna Laško prevzela obveznosti projektiranja, nabave in posoje tehnično-tehnološke opreme za proizvodnjo produktov Bandidos. Vsa oprema je bila Pivovarni Krinitza v celoti izdobavljena, montirana in s strani tehnologov Pivovarne Laško uspešno spuščena v zagon tako, da je že v mesecu novembru Pivovarna Krinitza pričela z oskrbo Beloruskega tržišča s proizvodi linije Bandidos.

Dopolnitev linije z novo opremo Dopolnitev linije z novo opremo Dopolnitev linije z novo opremo Dopolnitev linije z novo opremo –––– ST2 ST2 ST2 ST2

Projekt je bil v prvem polletju vsled spremenjenega načrta vlaganj obdelan le do faze idejne zasnove, zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja pa prestavljen v čas, ko bo finančni načrt izvedbo omogočal.



Energetika

Rekonstrukcija hladilnega sistemaRekonstrukcija hladilnega sistemaRekonstrukcija hladilnega sistemaRekonstrukcija hladilnega sistema

Projekt zamenjava sistema ledne vode v varilnici 600 hl in zamenjava dotrajanih amoniačnih armatur 12 cilindrokoničnih tankov ZKT je bil uspešno zaključen v prvi polovici 2008. Z realizacijo je bila zaključena IV. faza obnove hladilnega sistema, ki se fazno izvaja že od leta 2003.

Že skozi sezonsko obratovanje so bili izkazani prihranki energije, bistveno pa sta izboljšani zanesljivost in varnost obratovanja ter parametri emisij primarnega hladilnega sredstva v okolje skladno z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja po IPPC.

Aktivnosti projekta Prestavitev daljnovoda 20 kVPrestavitev daljnovoda 20 kVPrestavitev daljnovoda 20 kVPrestavitev daljnovoda 20 kV v letu 2008 so privedle do izdelave vseh strokovnih podlag in dokumentacije za umestitev projekta v občinski podrobni prostorski načrt OPPN, ki bo v letu 2009 z odlokom sprejet in osnova za vse nadaljne aktivnosti tega projekta.

Informatika

Logistika in Logistika in Logistika in Logistika in informatika centralnega skladišča izdelkovinformatika centralnega skladišča izdelkovinformatika centralnega skladišča izdelkovinformatika centralnega skladišča izdelkov

Paralelno z aktivnostmi uvajanja PIS na nivoju Skupine Pivovarna Laško so v preteklem letu potekale tudi aktivnosti projekta »Warehouse« z urejanjem skladišča, instaliranjem strojne opreme (2 etiketirna stroja palet, terminalska oprema viličarjev, brezžično omrežje) in programske opreme z vmesniki za neposredno komunikacijo. Projekt je bil zaključen koncem leta tako, da sočasno z uvajanjem SAP v pričetku 2009 zajema in pokriva vso logistično bazo podatkov za potrebe SAP. V letu 2009 je predvidena dopolnitev s terminalno opremo in optimiranje logističnega sistema na področju polnjenja, skladiščenja in odpreme produktov.

Poenotenje PIS na nivoju Poenotenje PIS na nivoju Poenotenje PIS na nivoju Poenotenje PIS na nivoju Skupine Pivovarna LaškoSkupine Pivovarna LaškoSkupine Pivovarna LaškoSkupine Pivovarna Laško (PLG) (PLG) (PLG) (PLG)

V celotnem obdobju preteklega leta so ob sodelovanju ostalih družb intenzivno potekale aktivnosti posodobitve in poenotenja poslovno informacijskega sistema s SAP PLG. Na tej osnovi je bila v mesecu oktobru izvedena uvedba skupnega podatkovnega centra DCA in komunikacijske infrastrukture v Pivovarni Laško za PLG in podatkovne baze v ostalih družbah. S pričetkom leta 2009 je bila izvedena uvedba SAP PLG v Pivovarni Laško, kar predstavlja mejnik pri informatizaciji in optimiranju vseh poslovnih tokov od nabave, proizvodnje do tržišča, tako v sami Pivovarni Laško kot tudi družbah v Skupini Pivovarna Laško.

Vodni viri

Skladno s prizadevanji za povečanje varnosti vodooskrbe je bila v preteklem letu izvedena raziskava vodonosnikov na celotnem področju občine Laško, ki je potrdila smiselnost izvedbe pilotne vrtine v vodonosniku Kal. Potrjena izdatnost nove vrtine je 9 l/s, vključitev novega vodnega vira vodovodno omrežje Laško pa je načrtovana za leto 2009.



Nepremičnine

Rekonstrukcija upravne stavbeRekonstrukcija upravne stavbeRekonstrukcija upravne stavbeRekonstrukcija upravne stavbe

S preselitvijo vseh upravnih služb v objekt stare uprave in kontejnerski terminal na dvorišču smo v mesecu aprilu pričeli z deli obnove obstoječe poslovne stavbe. Obstoječi del stavbe je povsem obnovljen skladno s funkcijskimi zahtevami današnjega poslovnega procesa, ki se v stavbi odvija in zahtevami komfortnosti in energetske varčnosti objekta. Nadgrajeni sta dve novi etaži z vhodno avlo pred objektom in zunanjih dvigalom do novih etaž, s skupno 1.000 m2 na novo pridobljenimi uporabnimi površinami. V kletni etaži je popolnoma obnovljen in sodobno opremljen laboratorij, ki tako s kemijskim kot mikrobiološkim delom povsem odgovarja najnovejšim standardom zagotavljanja kontrole kvalitete in zanesljivosti.

Celoten objekt je opremljen z multimedijsko opremo, IP telefonijo, kontrolo dostopa z registracijo delovnega časa, opremo za učinkovito protivlomno in požarno varnost ter CNS sistemom učinkovitosti in varčevanja energije, avtonomnost oskrbe pa zagotavlja novo prigrajeni agregat el. energije. V okviru zunanje ureditve objekta smo na novo pridobili 21 parkirnih mest.

Vsa dela rekonstrukcije so bila s pridobitvijo uporabnega dovoljenja v mesecu septembru uspešno zaključena, objekt pa je z vselitvijo zaživel v popolni funkcionalnosti.

Vzdrževanje in energetika

V letu 2008 smo na področju vzdrževanja, kakor tudi energetiki, tehnično zadovoljili potrebam tekoče proizvodnje, nemotene oskrbe z vso potrebno energijo, po planiranem načrtu pa realizirali preventivna vzdrževalna dela tako v proizvodnji piva, kakor tudi na opremi polnjenja vseh pijač. Med samo realizacijo planiranih preventivnih vzdrževalnih del so se izvajale tudi določene tehnične prilagoditve kot posledica usklajevanja proizvodnih aktivnosti.

Kot ena večjih težav se v zadnjem času kaže zagotavljanje kvalitetnih kadrov za specifična vzdrževalna dela na opremi, ki je instalirana v proizvodnji piva in v procesih polnjenja in pakiranja. Skupaj s sektorjem kadrovanja in pravne varnosti pripravljamo koncept dolgoročnejšega zagotavljanja kakovostnih kadrov na področju tehnike, ki nam bo omogočil tudi učinkovitejšo izrabo proizvodih kapacitet.

Glede na primerjalne analize v pivovarski branži (podatki EBC – European Brewing Convention), smo se s stroški vzdrževanja pod 2 EUR na hl proizvedenega piva uvrstili med uspešnejše evropske pivovarne.

Poleg redne izvedbe tekočih vzdrževalnih del smo izvajali tudi naslednje preventivne aktivnosti :

�� izvedba pregledov na vseh napravah za trasport surovin, vključno s spremljevalnimi zalogovniki,

�� izvedba remontnih del varilnice 1.100 hl in del varilnice 660 hl,



�� izvajanje načrtovanih preventivnih pregledov na armaturah GEA-Tuchenhagen v proizvodnji. Prav tako so bila izvedena preventivna dela na separatorju kvasa, filtracijski napravi in napravi za izločevanje piva od kvasa,

�� izvedba remontov na vseh polnilnih linijah za polnjenje steklenic in pločevink,

�� sodelovanje pri menjavi etiketirnega stroja no-label-look na liniji nepovratne embalaže Krones,

�� izvedba preventivnih vzdrževalnih del na novi polnilni liniji sodov KHS Till, vključno s paletizacijo,

�� na energetski oskrbi proizvodnje pare je bil izveden zakonsko predspisan pregled na parnem kotlu EMO K3 z vsemi potrebnimi pripravami za notranje preglede in tlačne preizkuse. Prav tako so se izvajali vsi zakonsko predpisani pregledi drugih tlačnih posod, vse od tlačnih tankov do energetskih posod in tehnološke opreme, skupaj z izbranimi pooblaščenimi izvajalci del za tovrstne aktivnosti,

�� na hladilnem sistemu smo nadaljevali z nadaljevanjem rekonstrukcijskih del na opremi za proizvodnjo ledne vode s pripadajočim amoniačnim kompresorjem in opremo za namensko proizvodnjo in cevnimi povezavami ter krmiljenjem,

�� na hladilnih stolpih smo vključili napravo za kontinuirano spremljanje kvalitete obtočne hladilne vode z avtomatsko doziranim sistemom potrebnih sredstev za zagotavljanje optimalne kvalitete hladilne vode (naprava Trasar),

�� pri menjavi amonijačnih armatur na 12 ZKT fermentorjih smo sodelovali pri spuščanju v zagon in optimiranju hlajenja z nastavitvijo armatur,

�� pri oskrbi z vodo so se izvajala sanacijska dela za namenom gradbene adaptacije vodnih zajetij. Prav tako smo izvajali gradbena dela na vodnih izvirih s ciljem povečanja dotokov,

�� sodelovali smo tudi pri pripravi prostorov za začasno namestitev poslovnih prostorov, pri selitvi opreme na njihovo lokacijo in kasnejši selitvi v nove pisarniške prostore rekonstruirane upravne zgradbe.

Poročilo kontrole kakovosti

Dobra in stalna kakovost pripomore k boljši poziciji blagovne znamke na trgu. To pa lahko dosežemo samo z redno in natančno kontrolo. Leto 2008 nas je vse skupaj zaznamovala prenova upravne zgradbe. Kar 6 mesecev smo, tako kot vsi ostali z delovnim mestom v upravni stavbi, dejavnosti kontrole kakovosti izvajali na nadomestni lokaciji. S popolno prenovo kemijskega in mikrobiološkega laboratorija smo lahko zelo zadovoljni. Uspelo nam je urediti popolnoma ločeno skladišče kemikalij in plinov, ki je opremljeno v skladu z zahtevanimi standardi. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev dveh novih digestorijev, ki zagotavljata nemoteno in varno delo za vse zaposlene.

Sama razporeditev kemijskega laboratorija je po prenovi razdeljena na: sprejem vzorcev, centralni kemijski laboratorij, tehtalni prostor, prostor za pripravo vzorcev, analitsko-razvojni laboratorij ter skladišče za kemikalije. Enako velja za mikrobiološke laboratorije. Pridobili smo veliko novega prostora, same prostore pa smo razdelili v smislu standardov za mikrobiološke laboratorije in v smislu DLP. Tako je mikrobiološki



laboratorij sestavljen iz naslednjih delov: sprejem vzorcev, laboratorij, pregled vzorcev, priprava gojišč, sterilizacija, pomivalnica in trajnost. Kontrola kakovosti je tako na novo postavljena v skladu z vsemi zahtevanimi standardi za laboratorije.

V letu 2009 je naša želja opremiti kontrolo kakovosti z dodatnimi analitskimi inštrumenti še posebno za dodatne analize s področja senzorike piva in vod. Gre za plinski kromatograf z masnim detektorjem.

V prihodnje si poleg vpeljane analitike želimo nadaljevati svojo razvojno pot v smislu zahtevnejše analitike, ki nam bi omogočala še boljšo kontrolo vseh stopenj proizvodnje ter več časa posvetiti ostalim razvojnim dejavnostim.

Prav tako smo v letu 2008 začeli z uporabo sistema TQM, ki zagotavlja pregled analiz in arhiv vseh rezultatov analiz, ki se opravijo v kontroli kakovosti. V letu 2008 smo tako analizirali 21.599 vzorcev redne kontrole poleg ostalih izrednih vzorcev. TQM, ki nam bo v nadgradnji s Pllis programom omogočal izgradnjo kvalitetne in vsem lahko dostopne baze podatkov vseh analiziranih vzorcev in s tem statistiko ter spremljanje trendov surovin, repromaterialov, vmesnih produktov proizvodnje in polnjenja piva, stranskih produktov, čistilnih in dezinfekcijskih sredstev, končnih izdelkov, vod s področja vodovoda občine Laško, novih izdelkov ter testiranj.

Temelj mikrobiološke in kemijske ustreznosti vseh stopenj proizvodnje piva, izvirske vode in pitne vode je upoštevanje načel HACCP sistema, priporočene metode evropskega združenja EBC, MEBAK metode, metode predpisane s pravilniki ter uredbami, interne metode ter upoštevanje načel ter dobre laboratorijske prakse.

V letošnjem letu smo še intenzivneje sodelovati s servisom točilnih naprav. Posebno to velja za področje mikrobiologije, ki je najpogosteje vzrok težav točenega piva. Na terenu smo ugotavljali uspešnost čiščenja točilnih sistemov in preverjali učinkovitost novih čistilnih sredstev. Prav tako smo postavili sistem vzorčenja na mestu samem, ki ga v primeru reklamacije opravijo serviserji točilnih naprav.

Zaradi pojava specifičnih težav smo v letu 2008 smo povečali kontrolo na nekaterih delih proizvodnje. Tako smo povečali kontrolo brezalkoholnega dela za proizvodnjo Bandidos Ice. Prav tako še vedno izvajamo povečano kontrolo polnilnih linij in končnih proizvodov, ki so polnjeni v PET embalažo.

V letu 2008 smo vzgojili devet generacij kvasa za proizvodnjo piva.

Razen skoraj konstantno slabe kvalitete slada ter malenkostnih odstopanj pri koruznem zdrobu, ni bilo opaziti večjih sprememb pri rezultatih analiz v primerjavi z letom 2007. Zaradi razvoja in vpeljave novih proizvodov (licenčna polnjenja piva Ceres, polnjenja Bandidosa v Belorusiji, Cider, delo na novem okusu Bandidosa…) pa se je povečal tudi obseg analiz.

Kakovost repromaterialov v letu 2008 je bila na ravni kakovosti iz leta 2007. Pri popolni prenovi podobe naših piv smo imeli nekaj težav z novimi etiketami, saj so se je pri uporabi hitro-sušeče UV barve pojavile težave z odstranjevanjem etiket v pralnem stroju steklenic. Poleg tega smo veliko pozornost posvetili kontroli novih, zelenih steklenic.



Ostale reklamacije etiket, kartonov, kronskih zapork, folij, pločevink so bile v mejah normale in ažurno rešene.

V povprečju rezultati mikrobioloških ter kemijskih analiz v letu 2008 niso odstopali od rezultatov prejšnjih let. Tako smo prepričani, da s svojim delom, znanjem in pristopom obvladujemo ustrezno in zahtevano mikrobiološko ter kemijsko stanje proizvodnje, končnih izdelkov in pitne vode.

S kontrolo preprečimo nepotrebno kvarjenje proizvodov in zagotovimo ustreznost izdelkov in pitne vode. Z ustrezno kontrolo je zagotovljena varna potrošnja naših izdelkov in ohranjanje potrošnikovega zaupanja. VizijaVizijaVizijaVizija Zaključeno poslovno leto 2008 ni bilo tako uspešno kot predhodno, vendar ugotavljamo, da je poslovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspešen razvoj tudi vnaprej. Pivovarna Laško se je v preteklosti praviloma uvrščala med uspešnejše družbe živilsko predelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo družba, kljub zelo zaostrenim pogojem gospodarjenja in finančni krizi, nadaljevala z dobrimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se družba lahko primerja z najuspešnejšimi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna Laško želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo odličnosti in vodilni položaj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje novih možnosti izkoriščanja sinergij bo še nadalje osnovna strategija poslovne politike družbe. Družba lahko le združena uspešno konkurira tujim korporacijam tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji razvoj družbe bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba poiskušala usmerjati tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci pijač, predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna Laško že večkrat dokazala, da sta znanje in volja ključna dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim težavam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem z boljšim izkoristkom sinergijskih učinkov kapitalsko povezanih družb na področju skupnega trženja blagovnih znamk na tujih trgih.

Pivovarna Laško bo tudi v prihodnje svojim zvestim potrošnikom zagotavljala vrhunsko kvaliteto vseh svojih proizvodov, lastnikom družbe – delničarjem, pa zagotavljala uspešen razvoj in dolgoročno trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos na vloženi kapital.

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj


TRAJNOSTNI RAZVOJTRAJNOSTNI RAZVOJTRAJNOSTNI RAZVOJTRAJNOSTNI RAZVOJ

ZaposleniZaposleniZaposleniZaposleni Pravijo, da podjetje ni samo organizacija, mogočne stavbe, moderna strojna oprema, niti le svetle pisarne, temveč so predvsem ljudje, zaposleni, ki uresničujejo zastavljeno strategijo in cilje podjetja. Uspeh podjetja je v veliki meri odvisen od usposobljenih, motiviranih in zadovoljnih delavcev. Zato ni odveč dobro sodelovanje z zaposlenimi, čemur moramo dajati še v nadalje velik poudarek, saj bodo na tak način začutili večjo pripadnost in tudi v večji meri sami več prispevali k uspehu podjetja.

Doslej smo z izvajanjem raznih aktivnosti, kot npr. novoletno srečanje vseh zaposlenih, vsakoletno srečanje jubilantov 50 – letnikov, pošiljanje voščilnic ob rojstnih dnevih in doseganju delovnih jubilejev zaposlenih, omogočanje koriščenja počitniških zmogljivosti, organiziran topli obrok med delom v vseh izmenah dela, plačilo prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje, preventivna zobozdravstvena zaščita delavcev, razna športna srečanja zaposlenih, kar pa tudi kaže na dobro sodelovanje z reprezentativnim sindikatom podjetja, ohranjali pripadnost in zadovoljstvo zaposlenih. Nenazadnje ne smemo pozabiti na skrb, ki se nadaljuje tudi po odhodu iz podjetja, v začetku leta srečanje delavcev, ki so se upokojili v preteklem letu, vsakoletni izlet, novoletno srečanje upokojencev, in podobno.

Ob tem pa smo sledili zastavljenim ciljem racionalizacije zaposlovanja in rasti izobrazbene strukture zaposlenih, v kar moramo biti usmerjeni še v naprej. ZAPOSLENI PO SEKTORJIHZAPOSLENI PO SEKTORJIHZAPOSLENI PO SEKTORJIHZAPOSLENI PO SEKTORJIH

Konec leta 2008 je bilo v Pivovarni Laško, d. d. 324 zaposlenih, kar je za 2,1 % manj kot ob koncu predhodnega leta oziroma 7 zaposlenih manj. V skladu s postopno reorganizacijo organizacijske strukture družbe je s 1.1.2008 marketing postal štabna funkcija predsednika uprave, kar se kaže kot povečanje zaposlenih v poslovodstvu podjetja in zmanjšanje v sektorju komerciale, sicer pa v zadnjih letih v nobenem od sektorjev ni bilo bistvenih spremeb.

Zaposleni po sektorjih na dan 31.12.

Poslovodstvo podjetja 17 5,0 17 5,1 21 6,5

Poslovno tajništvo in informatika 22 6,5 23 7,0 23 7,1

Sektor komerciale 70 20,7 73 22,1 69 21,3

Proizvodno tehnični sektor 198 58,4 188 56,8 181 55,8

Sektor ekonomike poslovanja 21 6,2 19 5,7 19 5,9

Sektor kadrovanja in pravne varnosti 11 3,2 11 3,3 11 3,4

Skupaj 339 100,0 331 100,0 324 100,0

Leto 2008 v %Leto 2006 v % Leto 2007 v %



SSSSTAROSTNA STRUKTURA TAROSTNA STRUKTURA TAROSTNA STRUKTURA TAROSTNA STRUKTURA

Starostna struktura zaposlenih kaže, da je v podjetju več kot 66 % zaposlenih starejših in le 34 % mlajših od 40 let. Povprečna starost zaposlenih ob koncu leta 2008 je 43,7 leta oziroma 43 let 8 mesecev in 17 dni, kar pomeni, da se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2007 zvišala za 5,3 mesece in tako dosegla najvišjo povprečno starost zadnjih deset let. Enako, kot prejšnja leta, je največji delež, skoraj 30 % vseh zaposlenih, uvrščenih v starostno skupino 41 do 45 let, več kot polovica vseh pa v starostno skupino 41 do 50 let.

Zaposleni po starostnih skupinah na dan 31.12.2008

Ž M Skupaj v %

Starost od 19 do 25 let - 1 1 0,3

Starost od 26 do 30 let 3 5 8 2,5Starost od 31 do 35 let 16 19 35 10,8

Starost od 36 do 40 let 20 43 63 19,5

Starost od 41 do 45 let 40 57 97 29,9

Starost od 46 do 50 let 23 47 70 21,6

Starost od 51 do 55 let 12 33 45 13,9

Starost od 56 do 60 let 1 2 3 0,9

Starost nad 60 let - 2 2 0,6

Skupaj 115 209 324 100,0 Še vedno smo v prehodnem obdobju pokojninske reforme, katera ženskam podaljšuje zahtevano delovno dobo in starost, potrebno za izpolnitev minimalnih pogojev upokojitve. To pa predstavlja tudi posledico rasti povprečne starosti zaposlenih v podjetju. Starostno drevesce na dan 31.12.2008

14 14

13

12 12

STAROSTNOSTAROSTNOSTAROSTNOSTAROSTNO 11 Moški:Moški:Moški:Moški:DREVESCEDREVESCEDREVESCEDREVESCE 10 209 zaposlenih ali 64,5 %

na danna danna danna dan 9 9 9 9 9 povprečna starost31.12 .200831.12 .200831.12 .200831.12 .2008 8 8 je 44 let, 27 dni

7 7

6 6

5 5

4 4

3 3

2 2

1 1 1 1 1 1 1 1

1 1 1

2 2 2 2 2 2

3 3 3

4 4 4 4 4

Skupaj:Skupaj:Skupaj:Skupaj: 5 5 Ženske:Ženske:Ženske:Ženske:

zaposlenih 324 6 115 zaposlenih ali 35,5 %povprečna starost 7 7 7 7 povprečna starost

zaposlenih znaša 43 let, 8 mesecev, 17 dni 8 8 je 43 let, 22 dni

11

62626262 63636363

v letih

5 7575757 58585858 59595959 6161616153535353 54545454 55555555 5656565648484848 49494949 51515151 5252525244444444 45454545 46464646 4747474739393939 414 14 14 1 42424242 4343434335353535 36363636 37373737 383838383 13 13 13 1 32323232 33333333 3434343426262626 27272727 28282828 29292929

star

ost

2 32 32 32 3 24242424 25252525



Struktura zaposlenih po spolu na dan 31.12.

( v % ) 2006 2007 2008

Ženske 35,1 35,6 35,5

Moški 64,9 64,4 64,5

Skupaj 100,0 100,0 100,0 Razmerje zaposlenih med moškimi in ženskami se zadnjih nekaj let bistveno ne spreminja in ostaja približno na dveh tretjinah v korist moških. IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIHZAPOSLENIHZAPOSLENIHZAPOSLENIH

Organiziranost izobraževanja zaposlenih je naravnana razvojno, posebej zato ker se zavedamo, da pomeni strokovno izobražen in usposobljen kader temeljni dejavnik razvoja kakovosti in uspešnosti podjetja, posamezniku pa temelj samozavesti in zaupanja med sodelavci, kakor tudi poslovnimi partnerji.

V letu 2008 se je raznih izobraževanj udeležilo 333 udeležencev. Z obiskom seminarjev, tečajev, delavnic, sejmov in podobno, so zaposleni pridobivali znanja s področja zakonodaje, financ, računovodstva, trženja, razvoja kadrov, kakovosti, jezikovnega in računalniškega znanja ter tehničnih področij in tako pridobivali splošna in specifična znanja, potrebna za opravljanje nalog svojih delovnih mest. Planiranje in realizacija usposabljanj je v večji meri prepuščena posameznim sektorjem.

Kot prejšnja leta, smo tudi v preteklem letu dosledno izvajali usposabljanje zaposlenih iz varstva pri delu, požarne varnosti, sistema ravnanja z okoljem, osvajanje znanja področja ravnanja z živili – HACCP ter druge vrste usposabljanja, določene z zakoni, kjer beležimo 161 udeležb zaposlenih. Sedem zaposlenih proizvodno tehničnega sektorja je obiskovalo nadaljevalni tečaj nemškega jezika, preostali udeleženci pa, kot je zgoraj navedeno, različna strokovna področja. Posebna pozornost je bila v preteklem letu namenjena izobraževanju zaposlenih oziroma v pripravljalna dela za prehod vseh članic na skupen PIS SAP v PLG, ki so vsebovala tudi delavnice, kjer so se izobraževali ključni uporabniki in IT skrbniki iz Pivovarne Laško za prehod na SAP. Pred prehodom je potekalo množično izobraževanje končnih uporabnikov (približno 150 udeležencev) s strani ključnih uporabnikov in IT skrbnikov. Poleg izobraževanja redno zaposlenih delavcev je bilo realizirano tudi usposabljanje zunanjih sodelavcev pospeševalcev, ki svoje delo opravljajo kot samostojni podjetniki. V letu 2008 je bil zanje organiziran seminar s področja prodajnih veščin.

Poleg funkcionalnega izobraževanja kažejo zaposleni tudi velik interes za nadaljevanje šolanja oziroma študija z namenom pridobivanja višje izobrazbene stopnje. Podjetje jih pri tem podpira s financiranjem šolnine in možnostjo koriščenja študijskega dopusta. V letu 2008/09 imamo aktivnih pogodb za študij ob delu 21, od tega 6 na podiplomski stopnji za pridobitev magisterija, 2 na specialističnem študiju, 4 na visokošolski, 9 pa na višješolskih programih, kar predstavlja 6,5 % vseh zaposlenih. Trije zaposleni so v preteklem letu izobraževanje uspešno zaključili in pridobili novo višjo stopnjo izobrazbe:



eden višješolsko, eden visokošolsko strokovno izobrazbo in eden stopnjo magistra znanosti. V treh primerih je bilo izobraževanje prekinjeno in skladno z obveznostjo sklenjenih pogodb, vrnjeni stroški šolnine, od tega je bila v enem primeru vzrok prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Novo sklenjenih pogodb v zadnjem študijskem letu ni bilo.

V podjetju bomo tudi v bodoče dajali možnost izobraževanja zaposlenim, z namenom pridobitve zahtevane strokovne izobrazbe, predvsem na področju tehničnih znanj. IZOBRAZBENA STRUKTURAIZOBRAZBENA STRUKTURAIZOBRAZBENA STRUKTURAIZOBRAZBENA STRUKTURA

Izobrazbena struktura se, kot je zastavljeno, še naprej izboljšuje. Postopoma odhajajo delavci z nižjo izobrazbo, ki v nekaj primerih ni bila niti dokončana osnovna šola, zamenjujejo pa jih novi, z ustrezno izobrazbo. Poleg tega zaposleni ob delu uspešno opravljajo študijske obveznosti in s tem pridobivajo višji nivo izobrazbe. Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni Laško na dan 31.12.

Magister 2 0,6 2 0,6 3 0,9

Visoka 44 13,0 46 13,9 47 14,5Višja 26 7,7 30 9,1 33 10,2

Srednja 81 23,9 77 23,3 73 22,5

KV 91 26,8 86 26,0 84 25,9

PK 33 9,7 32 9,6 31 9,6

NK 62 18,3 58 17,5 53 16,4

Skupaj 339 100,0 331 100,0 324 100,0

Leto 2008 delež v %Leto 2006 delež v % Leto 2007 delež v %

Iz tabele je razvidno, da se delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev enakomerno zmanjšuje, saj se je v zadnjih petih letih znižal za dve odstotni točki, v porastu pa so izobrazbene skupine od višje izobrazbe navzgor, delež le-teh pa je porasel iz 18 na 25 %.

Visok nivo tehnološke opremljenosti podjetja nas sili v potrebo po višji izobrazbeni ravni, čemur moramo še nadalje posvečati velik poudarek. To lahko dosežemo predvsem s preudarnim zaposlovanjem novih delavcev, kajti pri obstoječem kadru gre v primeru nekvalificiranih delavcev, za starejše osebe, ki za izobraževanje ob delu v večini niso zainteresirane. UPOKOJITVEUPOKOJITVEUPOKOJITVEUPOKOJITVE

Če smo imeli v letu 2007 še 2 upokojitvi z izpolnjenimi pogoji za polno osebno upokojitev, lahko rečemo za zadnje leto, da ni bilo nobene – razlog je uresničevanje sprejetega akcijskega načrta za zniževanje števila zaposlenih. Tako je bila v letu 2008 le ena upokojitev, katero jo je povzročilo zdravstveno stanje delavke. Za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je bilo v letu 2008 potrebno izpolnjevati tako starostni pogoj kot imeti zadostno pokojninsko dobo. Ženske so se lahko upokojile



pri 56 letih ob dopolnjeni pokojninski dobi 36 let in devet mesecev, moški pa pri 58 letih starosti in vsaj 40 let pokojninske dobe.

Po koncu prehodnega obdobja leta 2014 bo v skladu z veljavnim zakonom za ženske predpisan pogoj vsaj 58 let starosti in 38 let pokojninske dobe, pogoj za moške se ne bo spremenil. Postopno daljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove je v letu 2008 zaključeno in je doseglo 18 najugodnejših zaporednih let zavarovanja. ZAPOSLOVANJE INVALIDOVZAPOSLOVANJE INVALIDOVZAPOSLOVANJE INVALIDOVZAPOSLOVANJE INVALIDOV

Zahtevan delež oziroma kvota zaposlenih invalidov v primerjavi s skupnim številom zaposlenih je skladno z veljavno uredbo ostal nespremenjen – 6 %. V primeru, da delodajalec zaposluje večje število invalidov in s tem presega določeno kvoto, je upravičen do nagrade za preseganje, v nasprotnem primeru je dolžan v sklad vplačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidnih oseb. Delež zaposlenih invalidov se je sicer znižal, vendar še kljub temu presegamo določeno kvoto in smo zaradi tega upravičeni do nagrade.

Konec leta 2008 smo imeli 24 zaposlenih invalidov; večina so invalidi z omejitvami v zvezi z zdravstvenim stanjem in zahtevanim polnim delovnim časom, medtem ko je od tega 7 invalidov, ki svoje delo opravljajo skladno z zdravstvenimi omejitvami v polovičnem delovnem času. PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANPROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANPROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANPROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJEJEJEJE

Minilo je že sedmo leto od vključitve v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih. Le-to omogoča delavcem s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas – prispevek 80 % premije, ob pripravljenosti sofinanciranja 20 % lastne udeležbe. Kljub zelo ugodni ponudbi, trije zaposleni ne želijo vplačevati lastnega deleža in zaradi tega od podjetja prejmejo na račun le minimalni znesek premije, ki je v letu 2008 znašal 21,17 EUR. Dva delavca, ki izpolnjujeta pogoj za vključitev v pokojninski načrt (zaposlena za nedoločen čas), že od vsega začetka na lastno željo, nista vključena, v enem primeru pa je zaradi prekinitve izpolnjevanja določil v preteklem letu, prišlo do izključitve iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kljub temu je več kot 99 % vseh zaposlenih za nedoločen čas vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Priznati je potrebno, da je izvajanje dolgoročne socialne varnosti svojih zaposlenih na način, ki ga izvaja naše podjetje, redkost ostalih delodajlcev. NAJEM DELOVNE SILE, DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOVNAJEM DELOVNE SILE, DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOVNAJEM DELOVNE SILE, DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOVNAJEM DELOVNE SILE, DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV

Povečan obseg dela in nadomeščanje izostankov zaposlenih zaradi koriščenja letnih dopustov smo tudi v preteklem letu premostili s pomočjo najema delovne sile ter zaposlitvijo študentov in dijakov. Firma Adecco, s katero smo imeli sklenjeno letno pogodbo, nam je zagotavljala delavce za delovna mesta skladiščnik gotovih proizvodov na poslovnih enotah, transportni delavec – viličarist in receptor – telefonist. V povprečju smo koristili 9,5 delavcev mesečno, največ in najdaljši čas skladiščnike gotovih proizvodov na poslovnih enotah.



Vsako leto, vse od meseca februarja dalje, prihajajo prošnje za opravljanje počitniškega dela oziroma dela študentov in dijakov. V lanskem letu smo za opravljanje počitniškega dela, ki se izvaja v poletnih mesecih, prejeli 213 vlog. Delovni proces nam omejuje število tovrstnih zaposlitev, kljub raznim nerazumevanjem in pritiskom, zato smo pri izboru upoštevali, da so imeli kandidati zaključen vsaj prvi letnik srednje šole in ne le 15 let starosti. V delo smo vključili 160 kandidatov, od katerih je 15 svoje delo opravljajo na nivoju kvalitete zaposlenega in s tem nadomestilo delo delavca v celoti. PLAČE PLAČE PLAČE PLAČE

V letu 2008 je znašala povprečna bruto plača v Pivovarni Laško, d. d. 1.871 EUR, kar je v primerjavi s preteklim letom za 1,8 % več.

Neto povprečna plača je v primerjavi z letom 2007 za 1,2 % večja in je znašala 1.168 EUR.

Kot že nekaj let so tudi v tem letu zaposleni lahko izbirali med možnostjo, da prejemajo 10 % plače v delnicah družbe in 90 % v gotovini ali celotno plačo v gotovini. Za prvo varianto se je v letu 2008 odločilo 174 zaposlenih, kar predstavlja 53,0 % od povprečnega skupnega števila zaposlenih. DELOVNI ČAS DELOVNI ČAS DELOVNI ČAS DELOVNI ČAS

Analiza delovnega časa v zadnjih letih kaže trend zmanjševanja možnega fonda delovnega časa, kot posledico restriktivne zaposlovalne politike.

V letu 2008 ugotavljamo, da se je izboljšal izkoristek delovnega časa za več kot odstotek in je znašal 80,1 %. Takšen rezultat je tudi posledica manjše odsotnosti zaradi manjšega števila plačanih državnih praznikov. V letu 2008 je bilo 7 dni državnih praznikov, leto pred tem pa 11 dni. Evidentirali smo manjše število dni letnega dopusta ter odsotnosti zaradi bolezni.

Takšen pozitiven trend gibanja delovnih ur ugotavljamo že drugo leto zapored, kar nedvomo kaže na pozitiven odnos vseh zaposlenih do te problematike.



KomuniciranjeKomuniciranjeKomuniciranjeKomuniciranje Danes podjetja ne morejo poslovati izolirano, temveč v tesni povezavi z okoljem. Pivovarna Laško gradi obojestransko komunikacijo med podjetjem in njenim internim ter eksternim okoljem, t.j. okoljem ki ga predstavljajo različne javnosti, ki vplivajo na njeno poslovanje. KOMUNICIRANJE Z VLAGATELJIKOMUNICIRANJE Z VLAGATELJIKOMUNICIRANJE Z VLAGATELJIKOMUNICIRANJE Z VLAGATELJI

Pivovarna Laško skladno z zakonom obvešča vlagatelje in potencialne vlagatelje z zadostnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami. Le-te se vsebinsko nanašajo na uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja družbe v prihodnje, seveda v okviru politike razkrivanja informacij.

Pivovarna Laško, katere delnice kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, je po zakonodaji zavezana k objavi predpisanih informacij na spletnih straneh ljubljanske borze (seonet.ljse.si), prav tako pa te informacije objavi tudi na spletnih straneh podjetja.

V sklop aktivnosti komuniciranja z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji sodijo redne skupščine podjetja, sklici novinarskih konferenc ob poročanju o medletnih in letnih poslovnih rezultatih, individualni sestanki predstavnikov podjetja s predstavniki investicijskih družb ter objava medletnih in letnih poročil v tiskanih medijih ter na spletnih straneh družbe. KOMUNICIRANJE Z MEDIJIKOMUNICIRANJE Z MEDIJIKOMUNICIRANJE Z MEDIJIKOMUNICIRANJE Z MEDIJI

Podjetje medije preko sporočil za medije redno obvešča o dejavnostih podjetja, poslovanju, načrtih in strateških usmeritvah. Odnosi z mediji temeljijo na korektnem sodelovanju, sprotnem odzivanju in veljavnih standardih odnosov z javnostmi. KOMUNICIRANJE KOMUNICIRANJE KOMUNICIRANJE KOMUNICIRANJE S KUPCIS KUPCIS KUPCIS KUPCI

V letu 2008 smo zaključili projekt Klicni center, ki je našim kupcem na voljo od 1.1.2009. Na brezplačni telefonski številki 080-1825 je na voljo 10 operaterjev, ki sprejemajo naročila kupcev za vse izdelke Skupine Pivovarna Laško. Projekt smo uvedli predvsem zaradi enostavnejšega in uporabnikom prijaznejšega poslovanja. Klicni center, ki je lociran na PE Ljubljana, sprejema naročila za vse distribucijske kanale (trgovina, gostinstvo in ustanove). KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMIKOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMIKOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMIKOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI

Motivirani in zadovoljni zaposleni ter zdravi medsebojni odnosi so ključ uspešnega poslovanja. V Pivovarni Laško so zaposleni sprotno seznanjeni s pomembnimi informacijami ter obvestili za javnost. Na najbolj frekvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, kot orodje za komunikacijo pa je v pretežni meri v rabi splošno razširjen in nepogrešljiv internet.



Kot drugo komunikacijsko orodje je omeniti interne spletne strani – intranet Pivovarne Laško in Skupine Pivovarna Laško, ki so bile postavljene najprej iz potrebe po odložišču skupne dokumentacije projektnih skupin, ki so bile sestavljene iz članov različnih oddelkov, iz različnih podjetij v skupini. Raba tega novega orodja se povečuje hkrati s povečanimi potrebami po medsebojnem komuniciranju različnih organizacijskih oddelkov, mešanih projektnih timov ter je odlično mesto za skupno rabo določenih pravilnikov, aktov ter ostale dokumentacije. Vse to pripomore k večji učinkovitosti poslovnih procesov. KOMUNICIRANJE Z DRUŽBENIM OKOLJEMKOMUNICIRANJE Z DRUŽBENIM OKOLJEMKOMUNICIRANJE Z DRUŽBENIM OKOLJEMKOMUNICIRANJE Z DRUŽBENIM OKOLJEM

Podjetje že skozi zgodovino investicijskih vlaganj, predvsem zadnjih 20 let, izkazuje precejšen delež vložkov v izgradnjo in obnovo lokalne infrastrukture, kar kaže na zavedanje podjetja o vpetosti v lokalno okolje, pomen kakovosti življenja ter nenazadnje o pomenu družbeno odgovornega ravnanja.

Izdelki Pivovarne Laško odražajo tradicijo in vrhunsko kvaliteto. Pivovarna je kot odgovorno podjetje poskrbela, da proizvodni procesi z odpadnimi emisijami čimmanj vplivajo na okolje, le-ti potekajo v skladu z zelo strogimi evropskimi okoljskimi standardi, emisije odpadnih vod pa so speljane na lastno čistilno napravo.

Pivovarna Laško je znana po svoji naklonjenosti športu, po velikosti deleža skupaj s podjetji v Skupini je namreč največji sponzor slovenskega športa. Ob tem sta Pivovarna Laško kot tudi skupina dejavni na področju sponzoriranja kulture, razvoja lokalnih skupnosti ter zdravstva in sociale.

Zavedanje družbene odgovornosti odsevajo tudi donacije, ki so namenjene pretežno humanitarnim projektom, neprofitnim dejavnostim in podpori razvoja manjših klubov ter društev iz lokalnega okolja. V septembru preteklega leta je Skupina Pivovarna Laško v okviru donatorske akcije nabavila bolniške postelje za osem slovenskih bolnišnic. Odzivi javnosti, vodstev bolnišnic in nenazadnje pacientov je bil izredno pozitiven.



Varovanje okoljaVarovanje okoljaVarovanje okoljaVarovanje okolja V primeru, da se bodo podnebne spremembe še naprej dogajale s hitrostjo, ki smo jim bili priča v minulih letih, jim bodo morala podjetja posvetiti precej več pozornosti kot doslej in tega se dobro zavedamo. Te spremembe vplivajo na vsa področja delovanja, od proizvodnje, pa vse do trženja in financ. V trženju bo morala stroka precej bolj kot do sedaj raziskati vpliv »zelenih spremenljivk« na zadovoljstvo, zavezanost in zvestobo potrošnikov, na spremenljivke, ki močno vplivajo na prodajo podjetja. Tehnološki management se bo moral spopasti tako z izzivi skrajševanja življenskih ciklov izdelkov in uvajanja novih tehnologij kot tudi z izzivi zviševanja stroškov in naraščanja škodljivih učinkov transporta in števila zavarovanj premoženja pred vremenskimi ujmami. Ekologija je vključena tudi v strategije raziskav in razvoja; vključena je v celotno vrednostno verigo in kaže na potrebo po ekološkem delovanju na vseh ravneh podjetja. Pomembno je učinkovito sodelovanje raziskav in razvoja s proizvodnim procesom. »Raziskave in razvoj« imata pomembno vlogo pri razvijanju novih »zelenih« izdelkov.

Seznam motivov zakaj se posvetiti okoljski ozaveščenosti se bo v prihodnje samo povečal. Poslovna filozofija trojnega P (people, profit, planet), ki se pogosto uporablja kot metafora družbeno odgovornega ravnanja podjetja na področju varovanja okolja, bo doživela precejšnjo preobrazbo. IPPC IPPC IPPC IPPC –––– OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE

Najpomembnejši okoljski projekt v letu 2008 je bilo zagotovo intenzivno nadaljevanje pridobivanja okoljevarstvenega IPPC dovoljenja. V drugi polovici leta smo oddali končne dopolnitve IPPC vloge na ARSO in pojasnili še zadnja odprta vprašanja. Glede na naše aktivnosti in plan bomo s strani agencije pridobili okoljevarstveno dovoljenje za Pivovarno Laško, d. d. v mesecu februarju leta 2009. EKOLOGIJA V PROIZVODNJI PIVAEKOLOGIJA V PROIZVODNJI PIVAEKOLOGIJA V PROIZVODNJI PIVAEKOLOGIJA V PROIZVODNJI PIVA

V varilnici 600 hl smo povečali temperaturo vroče vode, ki jo grejemo na kondenzatorju sopar kuhalne posode. Tako akumuliramo več energije iz sopar, ki jo uporabimo za predgrevanje sladice in s tem znižujemo porabo toplotne energije za segrevanje sladice. Med kuhanjem pivine izkoristimo kompletno količino sopar tako, da ni več potrebno dodatno segrevanje tople tehnološke vode s paro. S povečanjem izkoristka sopar na kondenzatorju smo zmanjšali emisije organskih snovi v zrak.

Temperaturo glikola za hlajenje piva v določenih fermentorjih in na vseh ploščnih hladilcih smo zvišali iz -8 na -4OC in tako uvedli energetsko učinkovit sistem hlajenja, ki zmanjšuje rabo električne energije na hladilnih kompresorjih.

Zmanjšali smo pretok sterilnega zraka za vzdrževanje tlaka na vseh vrelnih in zorilnih tankih in s tem znižali konične porabe električne energije na zračnih kompresorjih.

V postopkih čiščenja vrelnih, zorilnih in tlačnih tankov smo izvedli zamenjavo fosforne kisline kot čistilnega sredstva z dušikovo kislino in s tem močno znižali obremenitve odpadnih vod z nezaželenimi fosfati. Pri CIP čiščenju določenih skupin tankov smo



glede na meritve prevodnosti izpirnih vod skrajšali izpiranje z vodo in tako zmanjšali porabo sveže vode ter količino odpadne vode iz proizvodnje piva. Poraba vode v letih od 2006 do 2008

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2006 2007 2008

Pro

daja piva v tiso

č hl

0

200

400

600

800

Por

aba vo

de v ti

soč m

3

Prodaja piva Poraba vode

(v hl) 2006 2007 2008

Poraba vode

na 1 hl prodanega piva 6,6028 5,9678 5,8462

V vseh oddelkih proizvodnje in polnjenja piva smo izboljšali sistem ločenega zbiranja odpadkov in poostrili nadzor predvsem nad odloženimi komunalnimi odpadki. Tako smo v letu 2008 pooblaščenim zbiralcem predali večjo količino ločeno zbranih frakcij odpadne embalaže in ostalih materialov primernih za reciklažo. Pri tem pa smo na deponijo odložili 15 % manj komunalnih odpadkov kot predhodno leto.

Konec leta 2008 sta bili zaključeni dve študiji pomembni za odstranjevanje odpadka diatomejske zemlje ter tropin, kot stranskega produkta v proizvodnji piva. Nalogi sta osnova za fazo pridobivanj dovoljenj za uporabo stabilizirane mešanice na deponijah kot prekrivni material oz. pridobivanja bioplina iz substratov odpadnega pivskega kvasa in tropin, ki ga lahko uporabimo kot energent v kotlarni. VODNI VIRIVODNI VIRIVODNI VIRIVODNI VIRI

Dela na vodovodu so tudi v preteklem letu potekala v glavnem po načrtu, ki smo si ga zastavili, tako da ni bilo večjih odstopanj od plana. Skozi celo leto smo zagotavljali zadostne količine kvalitetne pitne vode tako v sistemu vodovoda Laško, kakor tudi na okoliških vodovodih. Velika pozornost je bila posvečena menjavi dotrajanih hišnih priključkov in vodovodov po ulicah Laškega v sklopu izvajanja del na kanalizacijskem omrežju.

Veliko skrb pa smo v lanskem letu posvečali raziskavam prespektivnih področji za povečanje varnosti vodooskrbe. Ta dela smo izvajali skupaj z Geološkim Zavodom Slovenije. Tako smo obdelali velik del občine Laško in tako ugotovili področja, kjer bi bilo smiselno izvesti dodatne vrtine za pridobitev dodatnih količin vode. Rezultat tega dela je bila izvedba nove vrtine na področju vodonosnika Kal. Izdatnost nove vrtine je



9 l/s. V letošnjem letu planiramo nadaljevati z raziskavami in priklopiti novo vrtino na obstoječe vodovodno omrežje.

Na sistemu vodovoda Trije studenci smo elektrificirali in opremili že zgrajeno vrtino TS1. Izdatnost omenjene vrtine je od 3,5 do 1,5 l/s, odvisno od višine črpanja vode. Ta dela so bila nujna, saj bo letos dograjen nov vodovod iz Vrha nad Laškim preko Tevč in Reke, kakor tudi krak proti Lažišam. Na omenjeni vodovod se bo priklopilo približno 250 novih porabnikov.

Dokončali smo dela na zajetju Mrzlek. Omenjeno zajetje smo priklopili preko novega cevovoda na vodni sistem Poreber. Tako smo rešili velik problem prevozov vode na omenjeno področje.

Prav tako smo v Lurdu obnovili zajetje ZB4 in opremili vrtino L3. VVVVZDRŽEVANJE IN ENERGETIKAZDRŽEVANJE IN ENERGETIKAZDRŽEVANJE IN ENERGETIKAZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA

Večja energetska učinkovitost v proizvodnji bo močno zmanjšala porabo energije in obremenitev okolja in tako močno pripomogla k trajnostnemu razvoju. Dejavnosti na področju energetike in vzdrževanje, ki neposredno vplivajo na ekologijo so:

�� v začetku leta 2008 smo uspešno zaključili IV. fazo obnove hladilnega sistema, ki se je začel že v letu 2003. Gre za zamenjavo sistema ledne vode v varilnici 600 hl in zamenjavo dotrajanih amoniačnih armatur ZKT tankov. Na delu hladilnih stolpov smo vključili napravo za kontinuirano spremljanje kvalitete obtočne hladilne vode z avtomatsko doziranim sistemom potrebnih sredstev za zagotovitev optimalne kvalitete hladilne vode, t.j. naprava Trasar. Prihranki energije, bistveno izboljšana zanesljivost in varnost obratovanja ter parametri emisij primarnega hladilnega sredstva v okolje v skladu z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja so glavni dosežki prenove hladilnega sistema,

�� za potrebe oskrbe z vodo so se izvajala razna sanacijska dela v smislu gradbene adaptacije vodnih zajetij. Prav tako smo izvajali gradbena dela na vodnih izvirih v cilju povečave večjih dotokov vodnih zajetij.

PRENOVA UPRAVNE STAVBEPRENOVA UPRAVNE STAVBEPRENOVA UPRAVNE STAVBEPRENOVA UPRAVNE STAVBE

Ko govorimo o dejavnostih na področju ekologije, velja omeniti tudi prenovo upravne stavbe, ki je bila projektirana in zgrajena po načelih energetske varčnosti objektov. Poleg funkcionalnosti ter dobre osnove za moderno vodene poslovne procese, lahko tako z novo upravno stavbo pričakujemo znatne prihranke tudi na področju varčevanja z energenti. ČISTILNA NAPRAVAČISTILNA NAPRAVAČISTILNA NAPRAVAČISTILNA NAPRAVA

Že v letu 2007 pričeti projekt razžvepljevanja na UASB reaktorju generiranega bio plina smo z instaliranjem opreme in zagonom v juniju 2008 uspešno zaključili. Naprava v celoti dosega načrtovane parametre, tako, da se od druge polovice leta nemoteno vrši oskrba kotlovnice Pivovarne Laško tudi s tem energentom, povsem skladno z



okoljevarstvenimi zahtevami glede emisij žveplovega dioksida. Vsebnost žvepla v bioplinu smo zmanjšali pod 100 ppm. Emisije ogljikovega dioksida smo reducirali za približno 25 %. SSSSLOPAKLOPAKLOPAKLOPAK

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.

Družba Slopak je v obdobju od leta 2004 do 2009:

�� reciklirala več kot 350.000 ton odpadne embalaže,

�� v sistem družbe Slopak vključila več kot 1.600 podjetij,

�� organizirala akcije ozaveščanja, v katerih je sodelovalo več kot 100.000 otrok,

�� s svojimi dejavnostmi vsako leto pokriva več kot 99 % ozemlja Slovenije,

�� v sistem Slopak vključila več kot 80 izvajalcev,

�� vzpostavila kompetenten sistem ravnanja tudi z odpadno električno in elektronsko opremo, v katerega je danes vključenih 180 podjetij.

Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo deluje na neprofitnih načelih, saj ves dobiček reinvestira v sistem dela z odpadno embalažo. V evropskem okviru, kot član krovne evropske organizacije za ravnanje z odpadno embalažo Pro Europe je Slopak ekskluzivni podeljevalec pravice do uporabe znaka Zelena pika na območju Slovenije.

Družba je pod nadzorom lastnikov, ki so zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo in redno kontrolirajo ekonomsko učinkovitost družbe, sicer pa je v obdobju od leta 2004 do 2008 vedno presegla zahtevane cilje predelave za Slovenijo.

Embalažnina za leto 2009, objavljena 1.12.2008 je ponderirano nominalno nižja za 1,8 % od objavljene v letu 2003, realno, ob upoštevanju inflacije, pa je v letu 2009 v primerjavi z letom 2004 nižja za okoli 30 %.

V letu 2008 je bila plačana embalažnina za 170.000 ton, zbrano in predelano pa je bilo skoraj 100.000 ton oz. 58 % dane na trg, kar bistveno presega obveznosti družbe, ki so zbrati najmanj 50 % embalaže dane na trg. Do konca leta 2012 mora družba Slopak zbrati 60 % embalaže dane na trg.

Finančni rezultat za leto 2008 je presegel planiranega, kljub znižani embalažnini za leto 2008 v primerjavi z letom 2007. Pri tem je treba poudariti, da so se na koncu leta 2008 in v začetku leta 2009 razmere v vrednosti sekundarnih surovin bistveno spremenile. Na vseh svetovnih borzah so vrednosti sortirane in balirane odpadne embalaže močno padle, kar v letu 2009 znižuje prihodke družbe Slopak za blizu 50 %, kar pa bo zahtevalo izredno povišanje embalažnine v letu 2009.



Pregled vlaganj na področju ekologije ( v EUR ) 2006 2007 2008

Vlaganja v vodne vire 987.360 684.068 630.001Vodni vir Lurd 501.281 37.801 762Vodni viri vodovod - Rudnik - - 23.593Odškodnine vodovod nov - 654 1.000

Vzdrževanje vodovoda 486.079 645.613 604.646

Voda 45.339 50.165 54.614Vodna povračila 39.710 35.312 35.312Koncesija za vodo 5.629 14.853 19.302

Odpadne vode 285.400 526.224 *230.251Čistilna naprava 138.616 455.723 879.835

Okoljska dajatev - odpadne vode 130.092 69.001 48.916

Odškodnina ribiški družini 16.692 1.500 1.500Odpadki - okoljska dajatev 231.781 254.975 161.988Izdatki za varstvo okolja - odpadna embalaža 223.802 224.080 136.341

Okoljska dajatev za odpadno embal. 7.912 8.983 8.393Okoljska dajatev za elekt. in elektr. opremo - tujina 67 40 49Obdelava odpadne diatomejske zemlje - 21.872 17.205

Skupaj 1.549.880 1.515.432 1.776.854

*Prenos odloženih plačil iz leta 2007 v 2008 Kljub težjim gospodarskim razmeram, ali pa toliko bolj zaradi njih, smo v letu 2008 še večjo pozornost posvetili ekološkim vprašanjem.

Ravnanje z ljudmi je eno od pomembnejših področij za oblikovanje okoljskih strategij. Povezano je z okoljskim izobraževanjem in dvigovanjem okoljske zavesti, kar podjetjem omogoča vklučevanje zaposlenih v delo, povezano s sistemi okoljskega managementa. Prav izobraževanje zaposlenih pripomore k njihovi okoljski ozaveščenosti in posledično vseh poslovnih aktivnosti.

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.


RAČUNOVODSKRAČUNOVODSKRAČUNOVODSKRAČUNOVODSKOOOO POROČILOPOROČILOPOROČILOPOROČILO RRRRevidirani računovodski izkazi evidirani računovodski izkazi evidirani računovodski izkazi evidirani računovodski izkazi PPPPivovarne laškoivovarne laškoivovarne laškoivovarne laško, d., d., d., d. d.d.d.d. za poslovno letoza poslovno letoza poslovno letoza poslovno leto 200 200 200 2008888, po MSRP, po MSRP, po MSRP, po MSRP

BILANCA STANJA BILANCA STANJA BILANCA STANJA BILANCA STANJA PIVOVARNE LAŠKO, PIVOVARNE LAŠKO, PIVOVARNE LAŠKO, PIVOVARNE LAŠKO, DDDD. . . . DDDD. . . . NA DANNA DANNA DANNA DAN 31.12.2008 31.12.2008 31.12.2008 31.12.2008 ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 433.172.048 476.495.514Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1 1.141.449 358.697Opredmetena osnovna sredstva 2 62.769.267 46.230.773Naložbene nepremičnine 3 5.356.236 4.142.220Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 4.A 295.906.766 293.488.678Investicije v pridružene družbe 4.B - 44.807Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva 4.C 61.563.643 124.613.112Dolgoročna posojila 5 46.754 7.617.227Dolgoročne poslovne terjatve 6 785.228 -Dolgoročne terjatve za odloženi davek 7 5.602.705 -

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 29.506.918 26.151.067Nekratkoročna sredstva za prodajo 8 1.083.307 1.070.307Zaloge 9 9.772.082 9.332.754Kratkoročne terjatve iz poslovanja 10.A 14.543.104 12.730.296Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 10.B 818.322 -Kratkoročna posojila 11 3.200.000 2.848.767Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 12 90.103 168.943

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 13 3.082 5.632

Skupaj kratkoročna sredstva 29.510.000 26.156.699

SKUPAJ SREDSTVA 462.682.048 502.652.213



BILANCA STANJA BILANCA STANJA BILANCA STANJA BILANCA STANJA PPPPIVOVARNE LAŠKO, D. D. IVOVARNE LAŠKO, D. D. IVOVARNE LAŠKO, D. D. IVOVARNE LAŠKO, D. D. NA DANNA DANNA DANNA DAN 31.12.200 31.12.200 31.12.200 31.12.2008888 ( n a d a l j e v a n j e ) ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

KAPITAL 14 175.571.742 231.336.521Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 102.377.721 102.377.721Rezerve iz dobička 34.551.368 34.964.569Presežek iz prevrednotenja 3.833.373 44.348.510Čisti poslovni izid preteklih let - 994.349Čisti poslovni izid (1.694.025) 12.148.067

OBVEZNOSTI 287.110.306 271.315.692

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 15 1.443.562 1.320.469Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 15.A 1.377.905 1.276.661Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 15.B 65.657 43.808

Dolgoročne obveznosti 16 160.263.378 113.778.865Dolgoročne finančne obveznosti 16.A 160.263.378 106.571.471Dolgoročne obveznosti za odloženi davek 7,16.B - 7.207.394

Kratkoročne obveznosti 17 124.778.033 155.595.200Kratkoročne poslovne obveznosti 17.A 15.553.639 12.882.647Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 17.B - 892.716Kratkoročne finančne obveznosti 17.C 109.224.394 141.819.837

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 18 625.333 621.158

Skupaj kratkoročne obveznosti 125.403.366 156.216.358

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 462.682.048 502.652.213 Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



IZKAZIZKAZIZKAZIZKAZ POSLOVNEGA IZIDA POSLOVNEGA IZIDA POSLOVNEGA IZIDA POSLOVNEGA IZIDA PPPPIVOVARNE LAŠKOIVOVARNE LAŠKOIVOVARNE LAŠKOIVOVARNE LAŠKO, , , , D. D.D. D.D. D.D. D. ZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJE 1.1. 1.1. 1.1. 1.1. –––– 31.12.200 31.12.200 31.12.200 31.12.2008888 ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

Čisti prihodki od prodaje 19 108.463.850 108.612.383Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 19 12.574 481.145Drugi poslovni prihodki 19 3.625.157 3.786.150Stroški blaga, materiala in storitev 19 (78.831.896) (73.422.450)Stroški dela 19 (9.929.922) (10.154.644)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev 19 (8.626.088) (8.514.247)Dolgoročne rezervacije 19 (144.882) (182.823)Odpisi vrednosti 19 (385.309) (720.825)Drugi poslovni odhodki 19 (1.316.037) (1.361.341)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 12.867.447 18.523.348

Finančni prihodki 20 8.467.539 11.440.527Finančni odhodki 20 (30.110.355) (15.513.034)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (8.775.369) 14.450.841

Davki 21 2.681.313 (2.302.774)

ČISTI DOBIČEK / IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (6.094.056) 12.148.067

Dobiček / izguba na delnico večinskih lastnikov:Čisti dobiček / izguba na delnico 25 (0,6967) 1,3887Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico 25 (0,6967) 1,3887 Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.

Letno poročilo 2008 / Raču

novo

dsko poročilo – Pivova

rna Laško, d

. d.

Skupina Pivova

rna Laško in

Pivova

rna Laško, d

. d.

101

IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P

IVOVARNE LAŠKO, D.D

. IZ

KAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P


. IZ

KAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P


. IZ

KAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P


.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1. – ––– 31.1

31.1

31.1

31.12

.2008

2.2008

2.2008

2.2008

Skupaj

Čisti

Osn

ovni

Kap

italske

Zakon

ske

Rezerve za

Lastne

Druge rezerve

rezerve

poslovni izid

Čisti

Presežek iz

SKUPAJ

( v EUR )

kap

ital

rezerve

reze

rve

lastne deleže

delnice

iz dobička

iz dob

ička

preteklih le

tposlovni izid

prevrednotenja

KAPITAL

Začetno stanje na dan 1.1.2008

36.503.305

102.377.721

25.606.794

174.297

(174.297)

9.357.775

34.964.569

994.349

12.148.067

44.348.510

231.336.521

Poštena vrednost:

Za prodajo razpoložljiva finančn

a sredstva

--

--

--

--

-(44.885

.181

)(44.88

5.18

1)Druga povečanja - prevred

notenje

nep

remičnin

--

--

--

--

-4.370

.044

4.370.044

Spremem

be prikazane direktno v kapitalu

--

--

--

--

-(40.515.137)

(40.515.137)

Čisti poslovni izid poslovnega leta

--

--

--

--

(6.094.057)

-(6.094.05

7)

Skupaj sprem

embe v letu 2008

--

--

--

--

(6.094.057)

(40.515.137)

(46.609.194)

Prenos čistega dob

ička preteklega leta

--

--

--

-12.148.067

(12.148.067)

--

Pokrivanje izgube tekočega leta

--

--

--

-(4.400.032)

4.400.032

--

Nakup

/ prodaja lastnih delnic

--

-72.320

(72.320)

(413.20

1)(413.201)

--

-(413.20

1)

Izplačilo dividen

d-

--

--

--

(8.742.384)

--

(8.742.38

4)

--

-72.320

(72.320)

(413.201)

(413.201)

(994.349)

(7.748.035)

-(9.155.585)

Končno stanje na dan 31.12.2008

36.503.305

102.377.721

25.606.794

246.617

(246.617)

8.944.574

34.551.368

-(1.694.025)

3.833.373

175.571.742

Usm

eritve

in pojas

nila na straneh

od 10

4 do 145 so

ses

tavn

i del rač

unov

odsk

ih iz

kazo

v Pivov

arne La

ško, d. d

.


novo

dsko poročilo – Pivova

rna Laško, d

. d.

Skupina Pivova

rna Laško in

Pivova

rna Laško, d

. d.

102

IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P

IVOVARNE LAŠKO, D. D.

IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P


IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P


IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA P


ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1. – ––– 31.12

.2007

31.12

.2007

31.12

.2007

31.12

.2007

Skupaj

Čisti

Osn

ovni

Kap

italske

Zakonsk

e Rezerve za

Lastne

Druge rezerve

rezerve

poslovni izid

Čisti

Presežek iz

SKUPAJ

( v EUR )

kap

ital

rezerve

reze

rve

lastne deleže

delnice

iz dobička

iz dob

ička

preteklih le

tposlovni izid

prevrednotenja

KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1.1.2007

36.503.305

102.377.721

25.606.794

5.588

(5.588)

9.591.717

35.198.511

(1.600.150)

6.093.269

13.291.571

191.864.227

Poštena vrednost:

-

Za prodajo razpoložljiva finančn

a sredstva

--

--

--

--

31.056

.939

31.056.939

Spremem


--

--

--

--

-31.056.939

31.056.939

Čisti poslovni izid poslovnega leta

--

--

--

--

12.148.067

-12.148.067

Skupaj sprem

embe v letu 2007

--

--

--

--

12.148.067

31.056.939

43.205.006

Prenos čistega dob


--

--

--

-6.093.269

(6.093.269)

--

Nakup

/ prodaja lastnih delnic

--

-168.709

(168.709)

(233.94

2)(233.942)

--

-(233.94

2)

Izplačilo dividen

d-

--

--

--

(3.498.770)

--

(3.498.77

0)

--

-168.709

(168.709)

(233.942)

(233.942)

2.594.499

(6.093.269)

-(3.732.712)

KONČNO STANJE na dan 31.12.2007

36.503.305

102.377.721

25.606.794

174.297

(174.297)

9.357.775

34.964.569

994.349

12.148.067

44.348.510

231.336.521

Usm

eritve

in pojas

nila na straneh

od 10

4 do 145 so

ses

tavn

i del rač

unov

odsk

ih iz

kazo

v Pivov

arne La

ško, d. d

.



IZKAZ IZKAZ IZKAZ IZKAZ DENARNIH TOKOVDENARNIH TOKOVDENARNIH TOKOVDENARNIH TOKOV PIVOVARNE LAŠKO, D.D. PIVOVARNE LAŠKO, D.D. PIVOVARNE LAŠKO, D.D. PIVOVARNE LAŠKO, D.D. ZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJE 1.1. 1.1. 1.1. 1.1. –––– 31.12.200 31.12.200 31.12.200 31.12.2008888 ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 23 18.469.130 26.957.853

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja 18.469.130 26.957.853

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem 29 - (50.504.373)Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev 2 (19.784.995) (12.864.067)Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 (849.611) (16.768)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4,11 (2.332.071) 9.091.066Prejete obresti 20 223.475 217.773Prejete dividende in kapitalski dobički 20 8.236.604 10.962.758

Neto denarni tok iz naložbenja (14.506.598) (43.113.611)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti 20 (15.220.507) (11.820.689)Nakup lastnih delnic 14 (413.202) (233.941)Povečanje dolgov 18,19 110.040.183 165.933.867Odplačila dolgov 18,19 (89.705.462) (134.196.189)Dividende izplačane lastnikom 14 (8.742.384) (3.498.770)

Neto denarni tok iz financiranja (4.041.372) 16.184.278

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

(78.840) 28.520

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 12 168.943 140.423Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 12 90.103 168.943 Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



POKRIVPOKRIVPOKRIVPOKRIVANJE BILANČNE IZGUBEANJE BILANČNE IZGUBEANJE BILANČNE IZGUBEANJE BILANČNE IZGUBE POSLOVNEGA LETAPOSLOVNEGA LETAPOSLOVNEGA LETAPOSLOVNEGA LETA

Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2008 ustvarila izgubo v vrednosti 6.094.057 EUR. Izgubo bo delno pokrila iz naslova nerazporejenega dobička iz preteklih let v vrednosti 4.400.032 EUR, o pokrivanju dela izgube v vrednosti 1.694.025 EUR bo odločala skupščina družbe.

( v EUR ) 31.12.2008 31.12.2007

Čisti dobiček poslovnega leta - 12.148.067Preostanek čistega dobička po zakonski razporeditvi - 12.148.067

Preostanek čistega dobička poslovnega leta - 12.148.067

Čista izguba poslovnega leta (6.094.057) -Nerazporejen dobiček iz prejšnjih let 4.400.032 994.349

Pokrivanje čiste izgube:Del nerazporejenega dobička iz prejšnjih let za kritje čiste izgube 4.400.032 -

BILANČNI DOBIČEK NA DAN 31. DECEMBRA (1.694.025) 13.142.416

Uprava predlaga nadzornemu svetu, da se čista izguba leta 2008 v vrednosti 4.400.032 EUR pokrije iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v vrednosti 1.694.025 EUR pa iz drugih rezerv iz dobička.



USMERITVE IN USMERITVE IN USMERITVE IN USMERITVE IN POJASNILA K POJASNILA K POJASNILA K POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM NEKONSOLIDIRANIM NEKONSOLIDIRANIM NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOM

SPLOŠNI PODATKISPLOŠNI PODATKISPLOŠNI PODATKISPLOŠNI PODATKI

Pivovarna Laško, d. d. je delniška družba, registrirana pri Okrožnem sodišču v Celju s sklepom številka Srg 95/00673, pod št. reg. vložka 1/00171/00. Spada med velike družbe in je zavezana k redni letni reviziji. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja in prodaja piva, slada in vode, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

Pivovarna Laško, d. d. (Družba) je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Sloveniji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija in odvisna družba od družbe Infond Holding, d. d. Maribor, ki ima v lasti 52,97 % delnic Pivovarne Laško, d. d. Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”. Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,94 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala. RAČUNOVODSKE USMERITVERAČUNOVODSKE USMERITVERAČUNOVODSKE USMERITVERAČUNOVODSKE USMERITVE

V letu 2008 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih, razen pri opredmetenih osnovnih sredstvih (nepremičninah) in naložbenih nepremičninah. Opredmetena osnovna sredstva so bila v preteklosti vrednotena po modelu nabavne vrednosti, v letu 2008 pa se je pričel uporabljati model prevrednotenja. Nepremičnine so bile prevrednotene na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja je znašal 5.462.555 EUR. Prav tako se je v letu 2008 spremenil model vrednotenja naložbenih nepremičnin. V preteklosti se je uporabljal model nabavne vrednosti, v letu 2008 pa je bila uporabljen model poštene vrednosti. Izvedena je bila cenitev ter prevrednotenje na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja naložbenih nepremičnin je v letu 2008 znašal 1.038.297 EUR.

Sprememba računovodskih usmeritev je posledica zahtev MSRP 3, ki določa računovodsko poročanje družbe, če je ta vključena v poslovno združitev. Ta standard določa, da je treba vse poslovne združitve obravnavati z uporabo nakupne metode. Zatorej prevzemnik pripozna opredeljive vrednosti, dolgove in pogojne obveznosti prevzetega podjetja po njihovi pošteni vrednosti na datum prevzema ter tudi pripozna dobro ime, ki se naknadno preizkusi za oslabitev in se ne amortizira. Ker prevzete družbe zaradi prevzema običajno ne spreminjajo računovodskih politik in vodijo svoje poslovne knjige v skladu s svojimi računovodskimi usmeritvami, za potrebe konsolidacije pa poročajo v skladu z MSRP 3, morajo voditi dvojne evidence.

Glavne računovodske usmeritve uporabljene pri pripravi teh računovodskih izkazov so navedene v nadaljevanju:



1. Izjava o skladnosti z MSRP1. Izjava o skladnosti z MSRP1. Izjava o skladnosti z MSRP1. Izjava o skladnosti z MSRP

Računovodski izkazi družbe Pivovarne Laško, d. d. so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Vse Mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki jih je izdal IASB in so bili veljavni v času priprave teh računovodskih poročil, je sprejela EU v odobritvenem postopku, ki ga je vzpostavila Evropska komisija, z izjemo Mednarodnega računovodskega standarda MRS 39 “Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje.” Na podlagi priporočil Računovodskega regulativnega odbora je Komisija sprejela Uredbi 2086/2004 in 1864/2005, ki zahtevata uporabo MRS 39, z izjemo upoštevanja nekaterih določb glede varovanja pred tveganji portfelja ključnih vlog, ki velja za naštete družbe od 1.1.2005.

Pivovarna Laško, d. d. je, kot obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško morala prvič izdelati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) za poslovno leto 2005. Ti konsolidirani računovodski izkazi so bili prvi računovodski izkazi Skupine družb, izdelani v skladu z MSRP, privzetih z vključitvijo v EU, ki so bili veljavni v času izdelave konsolidiranih računovodskih izkazov in so v skladu z MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Datum prehoda je bil 1. januar 2004, ko so družbe v Skupini izdelale otvoritveno bilanco stanja na ta dan.

Družba Pivovarna Laško, d. d. je za pretekla poslovna leta in za poslovno leto 2005 pripravila posamične računovodske izkaze skladno z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov (SRS). Družba je prvič izdelala posamične računovodske izkaze v skladu z MSRP za leto 2006. Datum prehoda je bil 1. januar 2005.

2.2.2.2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov Podlaga za sestavo računovodskih izkazov Podlaga za sestavo računovodskih izkazov Podlaga za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer:

a) Trenutno veljavni standardi in tolmačenjaa) Trenutno veljavni standardi in tolmačenjaa) Trenutno veljavni standardi in tolmačenjaa) Trenutno veljavni standardi in tolmačenja

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU:

� Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev (velja od vključno 1.7.2008).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov še ni prineslo sprememb v računovodskih usmeritvah družbe.

b) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejetab) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejetab) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejetab) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejeta

Na dan odobritve računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, prenovitve standardov in tolmačenja, ki še niso v veljavi:



� MSRP 8 »Področni odseki«,MSRP 8 »Področni odseki«,MSRP 8 »Področni odseki«,MSRP 8 »Področni odseki«, ki ga je EU sprejela dne 21.11.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 1.2009). Z upoštevanjem določil tega standarda boo d 1.1.2009 poročanje po odsekih prilagojeno zahtevam poslovodstva in usklajeno z notranjim poročanjem.

� Dopolnitve MSRP 1 »Dopolnitve MSRP 1 »Dopolnitve MSRP 1 »Dopolnitve MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«računovodski izkazi«računovodski izkazi«računovodski izkazi« – Investicijski stroški odvisne družbe, skupaj obvladovane družbe ali pridružene družbe, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta izboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS izboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS izboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS izboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40, MRS 41),MRS 39, MRS 40, MRS 41),MRS 39, MRS 40, MRS 41),MRS 39, MRS 40, MRS 41), prvenstveno z vidika odprave neskladij in jasnejšega besedila, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (večina dopolnitev se uporabi za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 »Predstavljanje rač»Predstavljanje rač»Predstavljanje rač»Predstavljanje računovodskih izkazov«unovodskih izkazov«unovodskih izkazov«unovodskih izkazov« – Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz likvidacije, ki jih je EU sprejela dne 21.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov«MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov«MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov«MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Prenovljeno predstavljanje, ki ga je EU sprejela dne 17.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«,MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«,MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«,MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«, ki ga je EU sprejela 10.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009). Od tega datuma dalje je potrebno odhodke za obresti od namenskih kreditov za osnovna sredstva obvezno usredstviti.

� Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami«Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami«Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami«Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami« – Odmerni pogoji in odpovedi, ki jih je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� IFRIC 11 »MSRP 2 IFRIC 11 »MSRP 2 IFRIC 11 »MSRP 2 IFRIC 11 »MSRP 2 –––– Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, ki ga je EU sprejela 1.6.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.3. 2008).

� IFRIC 1IFRIC 1IFRIC 1IFRIC 12222 » » » »Programi koncesij za storitveProgrami koncesij za storitveProgrami koncesij za storitveProgrami koncesij za storitve«,«,«,«, ki ga je EU sprejela 25.3.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.3. 2009).

� IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«,IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«,IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«,IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«, ki ga je EU sprejela 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� IFRIC 14 »MRS 19 IFRIC 14 »MRS 19 IFRIC 14 »MRS 19 IFRIC 14 »MRS 19 –––– Omej Omej Omej Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede itev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede itev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede itev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«,minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«,minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«,minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«, ki ga je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Družba se je odločila, da ne uporabi teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj pred datumi njihove veljavnosti. Družba predvideva, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.



c) Standardi in tolmačenja, kic) Standardi in tolmačenja, kic) Standardi in tolmačenja, kic) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, ne razlikujejo bistveno od predpisov, ki jih je sprejel IASB, z izjemo naslednjih standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj, ki niso bili odobreni za uporabo na dan 3.3.2009:

� MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve«MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve«MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve«MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

� MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP«MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP«MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP«MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitev Dopolnitev Dopolnitev Dopolnitev MSRP MSRP MSRP MSRP 7777 » » » »FinanFinanFinanFinančni instrumenti: Razkritjačni instrumenti: Razkritjačni instrumenti: Razkritjačni instrumenti: Razkritja«««« - izboljšanje razkritij finančnih instrumentov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

� Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« – Priznane postavke varovanja pred tveganjem (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

� Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev, datum veljavnosti in prehod (velja od vključno 1.7.2008).

� IFRIC 9 »Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« in IFRIC 9 »Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« in IFRIC 9 »Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« in IFRIC 9 »Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« in MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje iMRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje iMRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje iMRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«n merjenje«n merjenje«n merjenje« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.6.2009).

� IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin«IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin«IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin«IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred ttttveganji«veganji«veganji«veganji« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.10.2008).

� IFRIC 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«IFRIC 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«IFRIC 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«IFRIC 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 7.2009).

� IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev«IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev«IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev«IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev« (velja za prenos sredstev od kupcev, ki so prejeta od vključno 1.7.2009).

Družba predvideva, da prva uporaba teh standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati pa računovodstvo varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, katerih načel EU ni sprejela, ostaja neurejeno. Glede na predvidevanja družbe, uporaba računovodstva varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, v skladu z MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«, ne bi imela bistvenega vpliva ob uporabi na bilančni presečni datum. 3. Pripoznavanje prihodkov3. Pripoznavanje prihodkov3. Pripoznavanje prihodkov3. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov



in diskontov. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah:

� Prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov.

� Prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Družbe do prejema plačil iz naslova dividend.

4. Naložbe v odvisne družbe4. Naložbe v odvisne družbe4. Naložbe v odvisne družbe4. Naložbe v odvisne družbe

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi.

Naložba v odvisno družbo se vrednoti po izvirni zgodovinski nakupni vrednosti. Prihodki iz naslova udeležbe v dobičku se pripozanjo kot prihodek iz financiranja, ko so nakazani oz. ko skupščine teh družb sprejmejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost naložbe manjša od njene knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.

5. Naložbe v pridružene družbe5. Naložbe v pridružene družbe5. Naložbe v pridružene družbe5. Naložbe v pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so vrednotene po nabavni vrednosti.

6666. Valutna poročanja. Valutna poročanja. Valutna poročanja. Valutna poročanja

a) Funkcijska in predstavitvena valutaa) Funkcijska in predstavitvena valutaa) Funkcijska in predstavitvena valutaa) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih Družbe so nominirane v evrih (EUR), ki je hkrati funkcijska in predstavitvena valuta družbe.

b) Transakcije in stanjab) Transakcije in stanjab) Transakcije in stanjab) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so pripoznane direktno v kapitalu v presežku iz prevrednotenja, ki je sestavni del rezerv.



7777. Neopredmetena sredstva. Neopredmetena sredstva. Neopredmetena sredstva. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene patente, licence, blagovne znamke, dobro ime, neopredmetena sredstva v razvijanju, programska računalniška oprema in druga neopredmetena sredstva (MRS 38). Neopredmeteno sredstvo se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Pivovarna Laško, d. d. uporablja model nabavne vrednosti (MRS 38.74.), zato so neopredmetena sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

a) Patenti, blagovne znamke in licencea) Patenti, blagovne znamke in licencea) Patenti, blagovne znamke in licencea) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo, temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti.

b) Ostala neopredmetena sredstvab) Ostala neopredmetena sredstvab) Ostala neopredmetena sredstvab) Ostala neopredmetena sredstva

Kadar računalniški programi niso sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnavajo kot neopredmetena sredstva. Ostala neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo 10 let.

8888. Opredmetena osnovna sredstva. Opredmetena osnovna sredstva. Opredmetena osnovna sredstva. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremičnine so v letu 2008 vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene po nabavni vrednosti. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev, učinek prevrednotenja je v vrednosti 5.462.555 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, presežka iz prevrednotenja v vrednosti 4.370.044 EUR ter na povečanje obveznosti za odloženi davek v vrednosti 1.092.511 EUR. Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

AmortizacijaAmortizacijaAmortizacijaAmortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:

Nepremičnine 20 - 40 let Proizvajalne naprave in stroji 4 - 10 let Računalniška oprema 2 - 4 let Motorna vozila 4 - 8 let Druga oprema 3 - 7 let



Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so razpoložljiva za uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se morajo sredstva prevrednotiti na ocenjeno nadomestljivo vrednost (oslabiti) – MRS 36. Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme, se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva so izkazani med odhodki ob nastanku. Kasnejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva ali pa so prepoznani kot posebno sredstvo, kar je primerno samo v primeru, ko se pričakuje, da se bodo prihodnje ekonomske koristi povezane s tem predmetom upoštevale v Skupini in se stroški tega predmeta lahko zanesljivo izmerijo. Knjigovodska vrednost nadomestnih delov ni posebej izkazana. Stroški vseh ostalih popravil in vzdrževanja se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem nastane. 9999. Naložbene nepremičnine. Naložbene nepremičnine. Naložbene nepremičnine. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima družba v lasti ali v finančnem najemu, z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin Družba v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Na dan 31.12.2008 so bile naložbene nepremičnine prevrednotene na pošteno vrednost na osnovi cenitve, ki so jo izdelali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti. Učinek prevrednotenja v vrednosti 1.038.297 EUR povečuje druge poslovne prihodke. Naložbene nepremičnine se zmanjšujejo za amortizacijski popravek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine ter nabrane izgube zaradi slabitve. 11110000. Finančna sredstva. Finančna sredstva. Finančna sredstva. Finančna sredstva

Družba klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila naložba pridobljena.



a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izida) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izida) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izida) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. V letu 2008 in 2007 Družba ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

bbbb) Posojila in terjatve) Posojila in terjatve) Posojila in terjatve) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključena so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere.

cccc) ) ) ) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačiloFinančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačiloFinančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačiloFinančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti, so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. V tekočem obdobju družba ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

dddd) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so ali razporejena v to kategorijo ali pa niso razporejena v nobeno izmed kategorij. Sredstva v tej kategoriji so izmerjena glede na pošteno vrednost ali glede na nabavno vrednost, v kolikor poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti. V primeru, da so sredstva izmerjena po pošteni vrednosti, se prevrednotenje na pošteno vrednost pripozna neposredno v kapitalu.

Na vsak datum bilance stanja družba oceni ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se značilno ali dolgotrajno pomanjšanje poštene vrednosti pod nabavno vrednostjo upošteva kot kazalec slabitve delnic. V primeru, ko obstaja takšen dokaz za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, se kumulativna izguba – merjena kot razlika med nabavno vrednostjo in tekočo pošteno vrednostjo, manj izguba zaradi slabitve finančnega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida – izloči iz kapitala in pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprave slabitve, pripoznane v izkazu poslovnega izida za kapitalske inštrumente, ni mogoče razveljaviti.



11111111. Oslabitev nefinančnih sredstev. Oslabitev nefinančnih sredstev. Oslabitev nefinančnih sredstev. Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja od poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

11112222. Nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Omenjena sredstva so vrednotena po nižji med knjigovodsko in pošteno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje.

11113333. Zaloge. Zaloge. Zaloge. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.

11114444. Poslo. Poslo. Poslo. Poslovne terjatvevne terjatvevne terjatvevne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Družba pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

11115555. Denar in denarni ustrezniki. Denar in denarni ustrezniki. Denar in denarni ustrezniki. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.



11116666. . . . RRRRezervacijeezervacijeezervacijeezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Družba izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov, za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

11117777. . . . Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeRezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeRezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeRezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost družbe v zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

11118888. Odloženi davki. Odloženi davki. Odloženi davki. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v računovodskih izkazih. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Obveznost za odloženi davek se pripozna ob prevrednotju sredstev. V bilanci stanja sta terjatev in obveznost za odloženi davek izkazana v pobotanem znesku.

V letu 2007 se je davčna zakonodaja spremenila. Ukinja se večina davčnih olajšav, spreminja se tudi davčna stopnja, ki je v letu 2008 znašala 22 %, v letu 2009 bo stopnja 21 %, od leta 2010 dalje pa 20 %.

19191919. Poslovne obveznosti. Poslovne obveznosti. Poslovne obveznosti. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

22220000. Finančne obveznosti. Finančne obveznosti. Finančne obveznosti. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.



22221111. Delniški kapital. Delniški kapital. Delniški kapital. Delniški kapital

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

22222222. Lastne delnice. Lastne delnice. Lastne delnice. Lastne delnice

Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne delnice (PILR), se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Družba mora v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v enaki višini. Rezerve za lastne delnice se sprostijo, ko se lastne delnice odtujijo ali umaknejo, v dobro vira, iz katerega so bile oblikovane. Če Družba lastne delnice kasneje odproda ali ponovno izda, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključi v lastniški kapital. Prav tako se ob prodaji razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic poračuna direktno v kapitalu in ne vpliva na poslovni izid.

22223333. Dividende. Dividende. Dividende. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.

22224444. Poročanje po odsekih. Poročanje po odsekih. Poročanje po odsekih. Poročanje po odsekih

Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

22225555. Primerljivi podatki. Primerljivi podatki. Primerljivi podatki. Primerljivi podatki

Družba je izdelala računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) prvič za leto 2006, zato so podatki leta 2007 primerljivi s podatki za leto 2006, razen prihodkov in odhodkov iz naslova trgovskega blaga. Od 1.1.2007 je pričela v okviru matične družbe Pivovarne Laško, d. d. delovati centralizirana detajlistična prodaja v kanalu Horece. Prodaja odvisnih družb kupcem Horece poteka preko Pivovarne Laško, d. d., zaradi česar so se v letu 2007 močno povečali prihodki in odhodki iz naslova prodaje trgovskega blaga. Prihodki in odhodki od prodaje leta 2008 so zaradi nespremenjenega načina poslovanja primerljivi s preteklim letom.

26. Ocena vrednosti posameznih postavk26. Ocena vrednosti posameznih postavk26. Ocena vrednosti posameznih postavk26. Ocena vrednosti posameznih postavk

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenjene naslednje postavke: nepremičnine, naložbene nepremičnine,



finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posameznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju. UPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJIUPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJIUPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJIUPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJI DRUŽBE DRUŽBE DRUŽBE DRUŽBE

Upravljanje s finančnimi tveganji družbe, kot so kreditno tveganje, tveganje spremembe obrestnih mer, valutno tveganje in tveganje plačilne sposobnostije je sestavni del poslovnega poročila. Podrobneje je opisano na straneh 37 in 38 tega letnega poročila. V računovodskem delu je opisano na straneh od 138 do 140, v pojasnilu št. 27.



POJASNILA K NEKONSOLIDIRPOJASNILA K NEKONSOLIDIRPOJASNILA K NEKONSOLIDIRPOJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM ANIM ANIM ANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva1. Neopredmetena sredstva1. Neopredmetena sredstva1. Neopredmetena sredstva

Leto 2008 Licence in NS( v EUR ) druga NS v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2008 543.543 - 543.543Neposredne pridobitve - 849.611 849.611Prenos z investicij v teku 430.993 (430.993) -31. december 2008 974.536 418.618 1.393.154

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI

1. januar 2008 184.846 - 184.846Amortizacija v letu 66.859 - 66.85931. december 2008 251.705 - 251.705

SEDANJA VREDNOST

31. december 2008 722.831 418.618 1.141.449

1. januar 2008 358.697 - 358.697

Družba na dan 31.12.2008 nima zastavljenih neopredmetenih sredstev.

Leto 2007 Licence in NS( v EUR ) druga NS v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2007 538.123 - 538.123Neposredne pridobitve - 45.471 45.471Prekvalifikacije 45.471 (45.471) -Prenos z investicij v teku (40.051) - (40.051)31. december 2007 543.543 - 543.543


1. januar 2007 145.843 - 145.843Amortizacija v letu 50.351 - 50.35131. december 2007 184.846 - 184.846

SEDANJA VREDNOST

31. december 2007 358.697 - 358.697

1. januar 2007 392.280 - 392.280



2. Opredmetena osnovna sredstva2. Opredmetena osnovna sredstva2. Opredmetena osnovna sredstva2. Opredmetena osnovna sredstva

Proizvajalne Druge OsnovnaLeto 2008 naprave in naprave in Drobni sredstva v

( v EUR ) Zemljišča Zgradbe stroji oprema inventar pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2008 4.506.906 40.886.516 106.693.257 21.955.276 9.254.123 7.231.720 190.527.798Neposredne pridobitve - - - - 3.194.301 16.342.348 19.536.649Prenos z investicij v teku 3.436.854 13.207.226 3.469.120 3.298.019 - (23.411.218) -Prevrednotenja 716.643 (20.926.817) - - - - (20.210.174)Odtujitve (78.195) (1.502.464) (1.344.928) (3.042.700) - (5.968.286)31. december 2008 8.582.208 33.166.925 108.659.913 23.908.367 9.405.725 162.850 183.885.987


1. januar 2008 - 28.123.622 92.635.823 15.856.886 7.680.694 - 144.297.025Amortizacija v letu - 1.311.378 4.170.086 1.745.137 1.077.405 - 8.304.006Prevrednotenja - (25.672.728) - - - - (25.672.728)Odtujitve - - (1.455.013) (1.313.869) (3.042.700) - (5.811.582)31. december 2008 - 3.762.272 95.350.896 16.288.154 5.715.399 - 121.116.721

SEDANJA VREDNOST

31. december 2008 8.582.208 29.404.653 13.309.017 7.620.213 3.690.325 162.850 62.769.267

1. januar 2008 4.506.906 12.762.894 14.057.434 6.098.390 1.573.429 7.231.720 46.230.773

Proizvajalne Druge Osnovnaleto 2007 naprave in naprave in Drobni sredstva v


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2007 4.798.657 40.261.682 103.842 .194 21.907.890 10.974.681 1.860.991 183.646.095Neposredne pridobitve - - - - 1.537.667 11.313.129 12.850.796Prenos z investicij v teku - 1.361.980 2.969 .528 1.610.892 - (5.942.400) -Odtujitve (291.751) (737.146) (118.465) (1.563.506) (3.258.225) - (5.969.093)31. december 2007 4.506.906 40.886.516 106.693 .257 21.955.276 9.254.123 7.231.720 190.527.798


1. januar 2007 - 27.171.356 87.986 .182 16.158.712 10.103.393 - 141.419.643Amortizacija v letu - 1.362.548 4.768 .106 1.253.909 835.526 - 8.220.089Odtujitve - (410.282) (118.465) (1.555.735) (3.258.225) - (5.342.707)31. december 2007 - 28.123.622 92.635 .823 15.856.886 7.680.694 - 144.297.025

SEDANJA VREDNOST

31. december 2007 4.506.906 12.762.894 14.057 .434 6.098.390 1.573.429 7.231.720 46.230.773

1. januar 2007 4.798.657 13.090.326 15.856 .012 5.749.178 871.288 1.860.991 42.226.452

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev. Družba nima osnovnih sredstev v najemu.

Družba je v letu 2008 spremenila model vrednotenja za nepremičnine. V preteklosti so bile nepremične tako kot tudi ostala opredmetena osnovna sredstva vrednotena po modelu nabavne vrednosti, v letu 2008 pa je prešla na model prevrednotenja. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev. Učinek prevrednotenja je v vrednosti 5.462.555 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, v vrednosti 4.370.044 EUR na povečanje presežka iz prevrednotenja ter v vrednosti 1.092.511 EUR na povečanje obveznosti za odloženi davek. Vrednost zemljišč se je povečala za 716.643 EUR, vrednost gradbenih objektov pa za 4.745.911 EUR.



Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Za zavarovanje dolgoročnih posojil, katerih vrednost na dan 31.12.2008 znaša 34.519.308 EUR je družba zastavila opredmetena osnovna sredstva. Njihova sedanja vrednost na dan 31. 12. 2008 znaša 32.041.478 EUR. 3. Naložbe3. Naložbe3. Naložbe3. Naložbene nepremičninene nepremičninene nepremičninene nepremičnine

Naložbene

Leto 2008 nepremičnine( v EUR ) Zemljišča Zgradbe v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2008 407.328 12.520.305 - 12.927.633Povečanje vrednosti - - 430.942 430.942Prenos z investicij v teku - 430.942 (430.942) -Prevrednotenje 171.132 (7.145.959) (6.974.827)Odtujitve - (38.986) - (38.986)

31. december 2008 578.460 5.766.302 - 6.344.762


1. januar 2008 - 8.785.413 - 8.785.413Amortizacija - 255.223 - 255.223Odtujitve - (38.986) - (38.986)Prevrednotenje - (8.013.124) - (8.013.124)

31. december 2008 - 988.526 - 988.526

SEDANJA VREDNOST

31. december 2008 578.460 4.777.776 - 5.356.236

1. januar 2008 407.328 3.734.892 - 4.142.220

V letu 2008 je Družba iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 299.876 EUR odhodkov ter 188.500 EUR prihodkov. Družba je v letu 2008 spremenila model vrednotenja. Iz modela nabavne vrednosti je prešla na model poštene vrednosti. Na podlagi cenitve na dan 31.12.2008 je prevrednotila naložbene nepremičnine na novo pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja je znašal 1.038.297 EUR, kar je v enaki višini vplivalo na povečanje drugih poslovnih prihodkov. Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, temveč jih Družba daje v najem. Kot naložbene nepremičnine se evidentira športna dvorana Tri Lilije ter gostinski objekti Hotel Hum, Hotel Savinja in gostišče Grad Tabor.



4. A. 4. A. 4. A. 4. A. Dolgoročne finančne nDolgoročne finančne nDolgoročne finančne nDolgoročne finančne naložbe v odvisnaložbe v odvisnaložbe v odvisnaložbe v odvisneeee družbedružbedružbedružbe

Delež vkapitalu/glasovalne

( v EUR ) pravice 2008 2007

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI

V državi:Pivovarna Union, d. d. Ljubljana 97,556 % 169.010.813 167.753.885Vital Mestinje, d. o. o. 96,920 % 1.457.761 1.457.761Radenska, d. d. Radenci 92,564 % 49.147.920 48.876.027Delo, d. d. Ljubljana 80,831 % 70.689.436 70.660.170Firma Del, d. o. o. Laško 100,000 % 7.428 7.428

290.313.358 288.755.271

V tujini:Jadranska Pivovara, d. d. Split 99,100 % 5.433.000 4.573.000RA&LA, d. o. o. Sarajevo 69,230 % 160.408 160.407

5.593.408 4.733.407

Skupaj 295.906.766 293.488.678

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe so se v letu 2008 povečale za dodatne nakupe v vrednosti 1.558.087 EUR. Pivovarna Laško, d. d. je povečala naložbo v odvisno družbo Pivovarna Union, d. d. v vrednosti 1.256.928 EUR (0,836%), Radensko, d. d. v vrednosti 271.893 EUR (0,504 %) in Delo, d. d. v vrednosti 29.266 EUR.

V letu 2008 je Družba dokapitalizirala odvisno družbo Jadranska pivovaro, d. d. v vrednosti 14.986.598 EUR ter s tem povečala svoj lastniški delež za 4,55 % na 99,10 %. Pri dokapitalizaciji je bila izvršena konverzija dolgoročnega dolga v vrednosti 9.537.500 EUR ter terjatev iz poslovanja v vrednosti 5.449.098 EUR. Družba se je zaradi slabih poslovnih rezultatov in slabega likvidnostnega položaja odločila Jadransko pivovaro, d. d. prestrukturirati. V ta namen je bilo izdano pismo o nameri oz. ponudba za prodajo večinskega lastniškega deleža, ki je v lasti Pivovarne Laško, d. d. oziroma proizvodnega obrata. Na ponudbo se je odzvalo več ponudnikov, s katerimi potekajo intenzivna pogajanja. Obenem je bila s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij opravljena cenitev družbe oz. večinskega lastniškega deleža.

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Za naložbe v odvisne družbe, katerih knjigovodska vrednost v poslovnih knjigah Pivovarne Laško, d. d. presega delež v knjigovodski vrednosti kapitala posamezne družbe, so bile opravljene cenitve. Na osnovi cenitev je bila opravljena preveritev potrebe po slabitvi.

Na dan 31.12.2008 so bile ocenjene naslednje odvisne družbe: Pivovarna Union, d. d., Delo, d. d. in Jadranska pivovara, d. d. Split.



OcenOcenOcenOceneeee vrednosti odvisnih družb vrednosti odvisnih družb vrednosti odvisnih družb vrednosti odvisnih družb

a) a) a) a) Ocena vrednosti družbe Pivovarna Union, d. d.Ocena vrednosti družbe Pivovarna Union, d. d.Ocena vrednosti družbe Pivovarna Union, d. d.Ocena vrednosti družbe Pivovarna Union, d. d.

Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Cenitev je zasnovana na metodi sedanje vrednosti pričakovani prostih denarnih tokov. Cenilec je pri oceni vrednosti izhajal iz nekonsolidiranih računovodskih izkazov družbe Pivovarna Union, d. d. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost prostih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega kapitala) nato pa prišteta še vrednost hčerinske družbe Fructal ter vrednost presežnih finančnih naložb in poslovno nepotrebnih sredstev. Od te vrednosti so odštete vse finančne obveznosti družbe ter upoštevane premije in diskonti. Ločeno so ocenjene še naložbe v Skupini Fructal in 12,3-odstotni delež v Poslovnem sistemu Mercator. Pri oceni vrednosti teh naložb sta bili uporabljeni dve metodi: metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti in metoda kapitalizacije normaliziranega prostega denarnega toka brez upoštevanja zadolženosti.

Obenem je bila pri oceni družb (Pivovarna Union, Fructal in Mercator) uporabljena metoda tržnih primerjav kot kontrolne metode. Na osnovi uporabljenih metod vrednotenja znaša poštena tržna vrednost 97,6-odstotnega lastniškega deleža v Pivovarni Union 228.846.280 EU228.846.280 EU228.846.280 EU228.846.280 EUR R R R oz. 520 EUR na delnico 520 EUR na delnico 520 EUR na delnico 520 EUR na delnico, kar za 35,4 % presega vrednost naložbe, ki jo v svojih poslovnih knjigah izkazuje Pivovarna laško, d. d.

b) Ocena vrednosti družbe Delo, d. d.b) Ocena vrednosti družbe Delo, d. d.b) Ocena vrednosti družbe Delo, d. d.b) Ocena vrednosti družbe Delo, d. d.

Cenitev, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo je zasnovana na različnih metodah ocenjevanja, in sicer na metodi sedanje vrednosti pričakovani prostih denarnih tokov in na metodi primerljivih transakcij na osnovi multiplikatorja MVIC/Sales in multiplikatorja MVIC/EBITDA.

Cenilec je izhajal iz predpostavke, da je tržna vrednost podjetja enaka sedanji vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, saj s finančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih koristi, ki jih to podjetje prinaša svojemu lastniku. Ker tiskani mediji ustvarjajo donose svojim lastnikom nekoliko širše kot običajna podjetja, je tudi delno upoštevana ocena prihodnjih donosov preko metode primeljivih transakcij.

Pri ocenjevanju je bil upoštevan načrt poslovanja in potencial družbe, pri čemer je osnova dosedanje poslovanje družbe ter spoznanja in analize dejavnosti. Premija za obvladovanje ni upoštevana, ker je cenitev že v osnovi zasnovana na prihodnjih donosih za večinskega lastnika. Upoštevan je bil tudi diskont za pomanjkanje likvidnosti v višini 5 %.

Na osnovi opisanih metod znaša ocenjena (100 %) vrednost družbe Delo, d. d. 93.445.000 EUR 93.445.000 EUR 93.445.000 EUR 93.445.000 EUR oziroma 140 EUR140 EUR140 EUR140 EUR na delnico, kar za 6,8 % presega vrednost, izkazano v poslovnih knjigah Pivovarne Laško, d. d.



c) Ocena vrednosti družbe Jadransc) Ocena vrednosti družbe Jadransc) Ocena vrednosti družbe Jadransc) Ocena vrednosti družbe Jadranska pivovara, d. d.ka pivovara, d. d.ka pivovara, d. d.ka pivovara, d. d.

Tudi cenitev te naložbe je opravil pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Cenilec je v procesu ocenjevanja tržne vrednosti lastniškega kapitala Jadranska pivovara, d. d. analiziral in ocenil vse tiste makro in mikro elemente, ki so za oceno vrednosti najpomembnejši in ki jih je bilo, glede na razpoložljive podatke, možno upoštevati. Predmet vrednotenja je bil večinski (99,10 %) lastniški delež podjetja Jadranska pivovara, d. d. Cenilec je pri ocenjevanju uporabil dohodkovni pristop. Izhajal je iz predpostavke, da bo prodan proizvodni obrat, kupec pa bo nadljeval s proizvodnjo. Ker je ocenjeval vrednost za večinskega lastnika, ki ima v lasti 99,10 % družbe, in ker metoda likvidacijske vrednosti že v osnovi predvideva večinskega lastnika1, ni uporabil premije za kontrolo. V primeru vrednotenja 99,10 % lastniškega deleža podjetja Jadranska pivovara, d. d. glede na namen vrednotenja ni upoštevan diskont za pomanjkanje likvidnosti.

Na osnovi izdelane cenitve je tržna vrednost 99,10 % lastniškega deleža kapitala družbe Jadranska pivovara, d. d. na dan 31.12.2008 enaka 5.433.000 EUR5.433.000 EUR5.433.000 EUR5.433.000 EUR, celotna vrednost družbe pa 5.477.531 EUR. Na osnovi cenitve je Pivovarna Laško, d. d. v svojih poslovnih knjigah pripoznala slabitev v vrednosti 14.126.598 EUR14.126.598 EUR14.126.598 EUR14.126.598 EUR.

Družba Pivovarna Laško, d. d. zaradi materialne nepomembnosti ne konsolidira družbe FIRMA DEL, d. o. o. Maribor in družbe RA&LA, d. o. o. Sarajevo. Vse ostale odvisne družbe konsolidira z uporabo metode popolne konsolidacije. 4. 4. 4. 4. BBBB. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Delež v

( v EUR ) kapitalu 2008 2007

DELEŽI V PRIDRUŽENIH DRUŽBAH

Birra Peja, d. d. Pec, Kosovo - % - 44.807

Skupaj - 44.807

V letu 2008 je Družba prodala svoj 30 odstotni lastniški delež v pridruženi družbe Birra Peja, d. d. Peć, Kosovo odvisni družbi Pivovarni Union, d. d. Ljubljana po knjigovodski vrednosti. 4. C. Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva4. C. Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva4. C. Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva4. C. Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva ( v EUR ) 2008 2007

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti 11.169.105 18.142.202Ostale naložbe v delnice in deleže po pošteni vrednosti 50.394.538 106.470.910

Skupaj 61.563.643 124.613.112



Gibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstevGibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstevGibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstevGibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ( v EUR ) 2008 2007

Stanje 1. januarja 124.613.112 94.976.535 Spremembe v letu:Pridobitve 3.830.333 13.904.110Prevrednotenje (56.108.360) 38.832.345Prodaja (10.771.442) (23.099.878)

Stanje 31. december 61.563.643 124.613.112

Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2008 od družbe Infond Holding, d. d. Maribor pridobila 358.978 delnic družbe Thermana, d. d. Laško v vrednosti 3.837.454 EUR, ter s tem postala 13,794-odstotni lastnik omenjene družbe. V letu 2008 je družba odsvojila svoj 8,85-odstotni lastniški delež v družbi Perutnina Ptuj, d. d. v vrednosti 10.771.441 EUR ter pri tem pripoznala finančne odhodke iz naslova slabitve v vrednosti 1.353.058 EUR.

Vrednost za prodajo razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev se je zaradi padca tečajev delnic v primerjavi s preteklim letom znižala za 56.076.372 EUR. Od tega se je zaradi prevrednotenja na novo pošteno vrednost znižala naložba v Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana v vrednosti 56.171.746 EUR. Učinek prevrednotenja je vplival na znižanje presežka iz prevrednotenja ter obveznosti za odloženi davek. Družba je lastnik 317.498 delnic MELR (8,43 %), kar ob upoštevanju poštene tržne vrednosti 158,08 EUR na delnico na dan 31.12.2008 znaša 50.190.084 EUR. Poštena vrednost omenjene naložbe je na dan 31.12.2008 za 1,5 % nižja od izvirne nabavne vrednosti, ki znaša 50.977.838 EUR oz. 160,56 EUR na delnico.



5. Dolgoročna posojila5. Dolgoročna posojila5. Dolgoročna posojila5. Dolgoročna posojila ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročna posojila odvisnim družbam - 7.562.500Druga dolgoročna posojila 46.754 54.727

Skupaj 46.754 7.617.227

Dolgoročno posojilo, ki je bilo dano odvisni družbi Jadranska pivovara, d. d. Split je Družba v letu 2008 v postopku dokapitalizacije konvertirala v povečanje lastniškega deleža. 6. Dolgoročne poslovne terjatve6. Dolgoročne poslovne terjatve6. Dolgoročne poslovne terjatve6. Dolgoročne poslovne terjatve ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 785.228 -

Skupaj 785.228 -

Dolgoročne poslovne terjatve se nanašajo na opremo za proizvodnjo blagovne znamke Bandidos, dano v finančni najem poslovnemu partnerju iz Belorusije. 7777. Dolgoročne terjatve za odloženi davek. Dolgoročne terjatve za odloženi davek. Dolgoročne terjatve za odloženi davek. Dolgoročne terjatve za odloženi davek Dolgoročne terjatve in obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti z upoštevanjem 22 % (v letu 2008), 21 % (v letu 2009) in 20 % (od leta 2009 dalje) stopnje davka. ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 6.718.667 3.879.734Dolgoročne obveznosti za odloženi davek (1.115.962) (11.087.128)

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek 5.602.705 (7.207.394)

V letu 2008 družba izkazuje neto dolgoročno terjatev iz naslova odloženih davkov v vrednosti 5.602.705 EUR, medtem ko je v letu 2007 izkazovala neto obveznost za odloženi davek v vrednosti 7.207.394 EUR. Gibanje dolgoročnih terjatev za odloženi davekGibanje dolgoročnih terjatev za odloženi davekGibanje dolgoročnih terjatev za odloženi davekGibanje dolgoročnih terjatev za odloženi davek ( v EUR ) 2008 2007

Na začetku leta - terjatve za odloženi davek 3.879.734 5.842.067Sprememba v izkazu poslovnega izida 2.681.313 (1.410.058)Sprememba v bilanci stanja 157.620 (552.275)

Skupaj 6.718.667 3.879.734

V letu 2008 se je dolgoročna terjatev za odloženi davek povečala za 2.838.933 EUR.



PoštenaObveznosti do vrednost

( v EUR ) zaposlencev (finan. sredstva) Ostalo Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK1. januar 2007 395.110 5.330.225 116.732 5.842.067

Sprememba v izkazu poslovnega izida (3.123) (1.400.776) (6.159) (1.410.058)Sprememba v bilanci stanja - (552.275) - (552.275)31. december 2007 391.987 3.377.174 110.573 3.879.734

Sprememba v izkazu poslovnega izida 6.914 779.088 1.895.311 2.681.313Sprememba v bilanci stanja - 157.620 - 157.620

31. december 2008 398.901 4.313.882 2.005.884 6.718.667

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so se v letu 2008 zmanjšale za 2.046.231 EUR. Zmanjšanje se nanaša na odpravo ene tretjine oblikovane dolgoročne terjatve za odloženi davek iz naslova razlik pri prehodu na MSRP. V letu 2008 se je dolgoročna terjatev za odloženi davek povečala za 2.838.933 EUR, in sicer v vrednosti 2.825.320 EUR iz naslova slabitve dolgoročne finančne naložbe v odvisno družbo Jadranska pivovara, d. d. Split ter v vrednosti 1.895.311 EUR iz naslova izkazane davčne izgube za leto 2008 ter 6.914 EUR iz drugih finančnih naložb in obveznosti do zaposlencev.

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek se nanašajo na preračun dolgoročnih finančnih sredstev za prodajo ter nepremičnin na pošteno vrednost, ki se izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Uporabljena stopnja davka je 20 %, ker gre za dolgoročna sredstva, za katera se predvideva, da ne bodo unovčena pred letom 2010. 8888. Nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo ( v EUR ) 2008 2007

Nepremičnine za prodajo 1.083.307 1.070.307

Skupaj 1.083.307 1.070.307

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost nepremičnine (poslovno-skladiščni prostori s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani), ki jo namerava Družba v roku enega leta odtujiti. Vrednost nepremičnine je izkazana po nakupni vrednosti, ki odraža pošteno vrednost. 9999. Zaloge. Zaloge. Zaloge. Zaloge ( v EUR ) 2008 2007

Material in surovine 6.737.375 6.388.115Nedokončana proizvodnja 771.099 748.364Proizvodi 1.807.418 1.817.579Trgovsko blago 456.190 378.696

Skupaj 9.772.082 9.332.754



Vrednost zalog se glede na preteklo leto ni bistveno spremenila. Pri rednem letnem popisu ni bilo ugotovljenih večjih viškov in primanjkljajev. Na dan 31.12.2008 ni bilo zastavljenih zalog. Knjigovodska vrednost ne presega čiste iztržljive vrednosti zalog. 10101010.... A. Kratkoročne poslovne terjatveA. Kratkoročne poslovne terjatveA. Kratkoročne poslovne terjatveA. Kratkoročne poslovne terjatve ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu 10.158.466 7.669.085 na tujem trgu 3.823.539 4.915.241Manj popravek vrednosti (2.599.720) (3.260.368)Skupaj 11.382.285 9.323.958

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 717.427 806.632Predujmi 3.138.051 2.599.706Manj popravek vrednosti (694.659) -

Skupaj 14.543.104 12.730.296

Na dan 31.12.2008 Družba izkazuje 14.543.104 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je 14,2 % več kot v preteklem letu. Zaradi podaljšanja plačilnih rokov so se predvsem povečale kratkoročne poslovne terjatve do domačih kupcev.

Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevPopravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevPopravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevPopravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev ( v EUR ) 2008 2007

Stanje 1. januarja 3.260.368 3.742.359

Izterjane odpisane terjatve (358.712) (1.084.803)Dokončen odpis terjatev (803.827) (155.123)Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 501.891 757.935

Stanje 31. decembra 2.599.720 3.260.368

Zapadlost terjatev do kupcevZapadlost terjatev do kupcevZapadlost terjatev do kupcevZapadlost terjatev do kupcev ( v EUR ) 2008 2007

ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV

nezapadle 8.210.691 6.931.228do 30 dni 894.742 685.537od 30 do 60 dni 669.467 772.182od 60 do 90 dni 872.943 935.010nad 90 dni 3.334.162 3.260.369

Stanje 31. decembra 13.982.005 12.584.326

Terjatve do kupcev v vrednosti 2.514.710 EUR so zavarovane s prejetimi garancijami.



Na dan 31.12.2008 znašajo zapadle terjatve do kupcev 5.771.314 EUR. Za zapadle terjatve v vrednosti 2.599.720 EUR je bil oblikovan popravek vrednosti terjatev, za razliko v vrednosti 3.171.594 EUR pa popravek vrednosti ni bil oblikovan.

10101010.... B. Kratkoročne terjatve za pB. Kratkoročne terjatve za pB. Kratkoročne terjatve za pB. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih osebreveč plačan davek od dohodka pravnih osebreveč plačan davek od dohodka pravnih osebreveč plačan davek od dohodka pravnih oseb ( v EUR ) 2008 2007

Terjatve za preveč plačan davek od dohodka 818.322 -

Skupaj 818.322 -

11111111. Kratkoročna posojila. Kratkoročna posojila. Kratkoročna posojila. Kratkoročna posojila ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil - 1.975.000Kratkoročni depoziti - 333.431Kratkoročna posojila 3.250.402 617.944Manj popravek vrednosti (50.402) (77.608)

Skupaj 3.200.000 2.848.767

Kratkoročna posojila se nanašajo na posojilo, dano odvisni družbi v vrednosti 2.600.000 EUR ter ostalim v vrednosti 600.000 EUR. Obrestna mera za kratkoročna posojila je v letu 2008 v povprečju znašala 5,8 %. Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost.

11112222. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ( v EUR ) 2008 2007

Dobroimetje pri bankah 10.841 95.743Gotovina v blagajni in prejeti čeki 2.900 49.213Denarna sredstva v tuji valuti 13 13Denar na poti 76.349 23.974

Skupaj 90.103 168.943

11113333. Aktivne časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2008 2007

Aktivne časovne razmejitve 3.082 5.632

Skupaj 3.082 5.632



11114444. Kapital. Kapital. Kapital. Kapital

Kapital Pivovarne Laško, d. d. sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital družbe Pivovarna Laško, d. d. je opredeljen v Statutu Družbe in znaša 36.503.304,96 EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Nominalna vrednost vpoklicanega kapitala znaša 36.503.304,96 EUR.


Kapitalske rezerve vključuje vplačan presežek kapitala v vrednosti 102.377.721 EUR, ki je bil oblikovan ob obeh izvedenih dokapitalizacijah iz vplačil delničarjev, ki so presegala nominalno vrednost vplačanih delnic v vrednosti 79.231.564 EUR in splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je nastal zaradi ohranjanja realne vrednosti kapitala v vrednosti 23.146.157 EUR.

Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 25.606.794 EUR, rezerve za lastne delnice v vrednosti 246.617 EUR, lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 246.617 EUR ter druge rezerve iz dobička v vrednosti 8.944.574 EUR. Zakonske rezerve se smejo porabiti izključno za pokrivanje izgub. Družba je v letu 2008 pridobila 9.386 lotov lastnih delnic v vrednosti 758.834 EUR ter odtujila 6.206 lotov lastnih delnic v vrednosti 345.637 EUR. Razlika med knjigovodsko in nižjo prodajno vrednostjo v vrednosti 164.764 EUR zmanjšuje druge rezerve iz dobička.

Presežek iz prevrednotenja je bil oblikovan iz učinkov prevrednotenj finančnih sredstev za prodajo in nepremičnin na pošteno vrednost. Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe Družbe, vrednotene po pošteni vrednosti, so opredeljene kot naložbe za prodajo. Poštena vrednost dobičkov in izgub za te naložbe se odraža direktno v lastniškem kapitalu na presežku iz prevrednotenja. Zaradi znižanja cen delnic je Družba v letu 2008 iz naslova preračuna delnic MELR na njihovo pošteno vrednost zmanjšala presežek iz prevrednotenja za 44.937.397 EUR ter povečala presežek iz prevrednotenja iz naslova preračuna ostalih dolgoročnih finančnih naložb za 52.216 EUR.

V letu 2008 je bila opravljena cenitev nepremičnin. Učinek prevrednotenja v vrednosti 4.370.044 EUR povečuje presežek iz prevrednotenja.



Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva –––– neto: neto: neto: neto: ( v EUR ) 2008 2007

Prevrednotenje na pošteno vrednost - bruto (56.108.360) 38.868.965Obveznosti za odložene davke 11.221.672 (7.812.026)

Skupaj (44.886.688) 31.056.939

Iz naslova prevrednotenj se je v letu 2008 obveznost za odloženi davek zmanjšala za 9.971.166 EUR.

Zaradi slabitve naložbe v odvisno družbo Jadranska pivovara, d. d. v vrednosti 14.126.598 EUR je Družba v letu 2008 izkazala izgubo v vrednosti 6.094.057 EUR.

Lastniška struktura kapitala na dan 31. decembra 2008 je naslednja: Delničar Udeležba v %

Infond Holding, d. d. 52,971 %Kapitalska družba, d.d. 7,059 %Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 5,563 %NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d. 5,094 %CPM, d. d. 2,511 %D.S.U., d. o. o. 1,894 %Probanka, d. d. 1,728 %Uravnoteženi investicijski sklad Infond Global 1,438 %Electa , d. o. o. Ljubljana 1,302 %Ostali mali delničarji 20,440 %

Skupaj 100,000 %

Knjigovodska vrednost delnice Pivovarne Laško, d. d. na dan 31.12.2008 po MSRP znaša 20,07 EUR. Tržna vrednost delnice je konec leta 2008 znašala 47,98 EUR, kar presega knjigovodsko vrednost za 139,1 %.

11115555. . . . Rezervacije in dolgoročne pasivne časovnRezervacije in dolgoročne pasivne časovnRezervacije in dolgoročne pasivne časovnRezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitvee razmejitvee razmejitvee razmejitve

11115555.... A. A. A. A. RRRRezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade ( v EUR ) 2008 2007

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 1.377.905 1.276.661

Skupaj 1.377.905 1.276.661

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad, kot dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost. Rezervacija je bila oblikovana za pričakovana izplačila.

Družba je za leto 2008 sama opravila izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade na podlagi izračuna in metodologije pooblaščenega aktuarja iz preteklih let. Zaposlenim po kolektivni pogodbi in zaposlenim po individualni pogodbi,



razen upravi, pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje. Jubilejne nagrade se zaposlenim izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50 % ali 75 % ali 100 % povprečne neto plače v Družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10 ali 20 ali 30 let skupne delovne dobe. Izbrana diskonta stopnja znaša 5,85 % letno.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so se v primerjavi z letom 2007 zmanjšale za dejanske upokojitve v vrednosti 43.638 EUR ter povečale zaradi spremenjenih pogojev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi za 144.882 EUR.

11115555.... BBBB. . . . DDDDolgoročne olgoročne olgoročne olgoročne ppppasivne časovne razmejitveasivne časovne razmejitveasivne časovne razmejitveasivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 65.657 43.808

Skupaj 65.657 43.808

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na oprostitve prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto, ki se lahko uporabi samo za namene iz 61. člena ZZRZI (investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih pogojev za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide ipd.).

11116666.... Dolgoročne obveznostiDolgoročne obveznostiDolgoročne obveznostiDolgoročne obveznosti

11116666. A. . A. . A. . A. DDDDolgoročne finančne obveznostiolgoročne finančne obveznostiolgoročne finančne obveznostiolgoročne finančne obveznosti ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 166.304.167 138.807.513Prenos na kratkoročne finančne obveznosti (6.040.789) (32.236.042)

Skupaj 160.263.378 106.571.471

Obrestna mera za dolgoročna posojila je v letu 2008 v povprečju znašala 5,45 %. Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost. Zapadlost dolgoročnih posojilZapadlost dolgoročnih posojilZapadlost dolgoročnih posojilZapadlost dolgoročnih posojil ( v EUR ) 2008 2007

Zapadlost nad 6 let - 2.688.269Zapadlost od 4 do 6 let 7.697.264 25.708.648Zapadlost od 2 do 4 let 35.826.545 48.938.512Zapadlost od 1 do 2 let 116.739.569 29.236.042Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 6.040.789 32.236.042

Skupaj 166.304.167 138.807.513



V letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. najela za 75.000.000 EUR novih dolgoročnih posojil ter odplačala 47.503.346 EUR obstoječih posojil. V letu 2009 bo pri bankah odplačano 6.040.789 EUR, v letu 2010 116.739.569 EUR, v letu 2011 21.183.036 EUR, v letu 2012 14.643.509 EUR, v letu 2013 6.053.112 EUR ter v letu 2014 1.644.152 EUR dolgoročnih posojil.

Za zavarovanje dolgoročnih dolgov je družba zastavila 4.570.547 delnic Radenske d. d., 436.239 delnic Pivovarne Union, d. d., 539.516 delnic Dela d. d., 130.000 delnic Probanke, d. d. Maribor in 307.404 delnic Mercatorja, d. d. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic na dan 31.12.2008 znaša 344.256.105 EUR. Del dolgoročnih dolgov je zavarovan s hipoteko v vrednosti 29.357.300 EUR, del pa z zastavo premičnin v vrednosti 2.684.178 EUR. Vrednost neodplačanih, z delnicami, hipoteko in zastavo premičnin zavarovanih dolgoročnih dolgov na dan 31.12.2008 znaša 165.422.903 EUR, del dolgoročnih posojil v vrednosti 881.526 EUR je zavarovan z menicami.

11116666. B. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek. B. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek. B. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek. B. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek Dolgoročne obveznosti za odloženi davek v vrednosti 1.115.961 EUR zmanjšujejo terjatev za odloženi davek. V primerjavi s preteklim letom se je dolgoročna obveznost za odloženi davek zmanjšala za 9.971.166 EUR, predvsem zaradi znižanja vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, izkazanih po pošteni vrednosti. OblikovanjeOblikovanjeOblikovanjeOblikovanje dolgoročnih obveznosti za odloženi davek dolgoročnih obveznosti za odloženi davek dolgoročnih obveznosti za odloženi davek dolgoročnih obveznosti za odloženi davek

Poštena vrednost Poštena vrednost

( v EUR ) (Zemljišča, zgradbe) (finančna sredstva) Skupaj

OBVEZNOST ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2007 - 3.827.650 3.827.650Sprememba v bilanci stanja - 7.259.478 7.259.478

31. december 2007 - 11.087.128 11.087.128Sprememba v bilanci stanja 1.092.511 (11.063.677) (9.971.166)

Skupaj 1.092.511 23.451 1.115.962

11117777. Kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti

11117777. A. Kratkoročne poslovne obveznosti. A. Kratkoročne poslovne obveznosti. A. Kratkoročne poslovne obveznosti. A. Kratkoročne poslovne obveznosti ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne obveznosti do družb v skupini kot dobaviteljev 3.269.101 1.621.339Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 8.089.629 6.198.011Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih: do zaposlencev 672.660 1.237.955 do države 2.881.717 2.932.185Kratkoročne obveznosti za predujme 328.562 644.973Druge kratkoročne obveznosti 311.970 248.184

Skupaj 15.553.639 12.882.647



Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi predstavljajo največji delež obveznosti do dobaviteljev, ki so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 45,3 %, predvsem kot posledica podaljšanja plačilnih rokov. Sledijo obveznosti do države iz naslova davka na dodano vrednost in trošarin.

11117777. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka - 892.716

Skupaj - 892.716

11117777.... C. Kratkoročne finančne obveznostiC. Kratkoročne finančne obveznostiC. Kratkoročne finančne obveznostiC. Kratkoročne finančne obveznosti ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 6.040.789 32.236.042Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil 2.309.403 2.482.564Kratkoročno dobljena posojila pri podjetjih v skupini 21.442.985 3.042.985Kratkoročno dobljena posojila pri bankah 78.929.470 104.037.878Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja 501.747 20.368

Skupaj 109.224.394 141.819.837

Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 23 %. Povečala se je zadolžitev pri družbah v skupini za 18.400.000 EUR, medtem ko je pri bankah najela za 17.081.912 EUR novih posojil in odplačala 42.182.008 EUR kratkoročnih posojil.

Povprečna obrestna mera za kratkoročna posojila je v letu 2008 znašala 5,98 %. . . . Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Kratkoročna bančna posojila v vrednosti 45.300.000 EUR so zavarovana z zastavo delnic (glej pojasnilo 16. A). Preostala kratkoročna bančna posojila v vrednosti 33.629.470 EUR so zavarovana z menicami.

Celotne kratkoročne obveznosti Družbe na dan 31.12.2008 znašajo 125.403.366 EUR, kratkoročna sredstva pa 29.510.000 EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 95.893.366 EUR. Družba bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila. V nasprotnem primeru bodo posojila odplačana s prodajo dela dolgoročnega premoženja družbe. 11118888. Pa. Pa. Pa. Pasivne časovne razmejitvesivne časovne razmejitvesivne časovne razmejitvesivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 625.333 621.158

Skupaj 625.333 621.158



Med pasivnimi časovnimi razmejitvami Družba izkazuje obveznost do zaposlencev za neizkoriščene opravljene ure in neizplačane letne dopuste. V primerjavi s preteklim letom se vrednost teh obveznosti ni bistveno spremenila. 11119999.... Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov

11119999.... A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkihA. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkihA. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkihA. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih ( v EUR ) 2008 2007

Pivo 83.420.281 78.714.725Druge pijače (voda) 1.192.200 4.399.162Prihodki iz prodaje trgovskega blaga - kanal Horeca 20.666.293 22.913.939Prihodki iz prodaje trgovskega blaga in materiala 1.606.262 1.413.346Ostalo 1.578.814 1.171.211

Skupaj 108.463.850 108.612.383

Prihodki iz prodaje se v primerjavi s preteklim letom niso bistveno spremenili. Povečal se je delež prihodkov iz prodaje piva, ki v strukturi prihodkov od prodaje predstavlja 76,9 %, v letu 2007 je bil delež nižji in je znašal 72,5 %. Delež prihodkov iz prodaje vode se je zaradi manjše prodaje iz 4,1 % v letu 2007 znižal na 1,1 % prihodkov od prodaje v letu 2008. Prav tako se je znižal delež prihodkov iz prodaje trgovskega blaga v kanalu Horeca.

11119999.... B. Analiza prihodkov iz prodaje po državahB. Analiza prihodkov iz prodaje po državahB. Analiza prihodkov iz prodaje po državahB. Analiza prihodkov iz prodaje po državah ( v EUR ) 2008 2007

Prihodki iz prodaje v Sloveniji 99.505.889 98.668.808Prihodki iz prodaje na tujem trgu 8.957.961 9.943.575

Skupaj 108.463.850 108.612.383

Prihodki iz pordaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje na trge bivše Jugoslavije. 11119999.... C. Analiza stroškov po kategorijahC. Analiza stroškov po kategorijahC. Analiza stroškov po kategorijahC. Analiza stroškov po kategorijah ( v EUR ) 2008 2007

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) 20.563.780 22.806.461Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 31.746.498 28.855.117Stroški storitev 26.521.618 21.760.872Amortizacija 8.626.088 8.514.247Stroški plač 7.100.131 7.218.557Dajatve na plače za socialno varnost 1.374.818 1.581.191Drugi stroški dela 1.454.973 1.354.896Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 80.526 36.474Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 304.783 684.351Stroški rezervacij 144.882 182.823Drugi poslovni odhodki 1.316.037 1.361.341

Skupaj 99.234.134 94.356.330



Odhodki poslovanja so v primerjavi s preteklim letom večji za 5,2 %. Povečali so se predvsem stroški materiala, ki so v primerjavi s preteklim letom večji za 10 % oz. 2.891.381 EUR ter stroški storitev za 21,9 % oz. 4.760.746 EUR. Stroški materiala so se povečali predvsem zaradi povečanja cen surovin in izdelavnega materiala, medtem ko se povečanje stroškov storitev nanaša predvsem na povečanje stroškov marketinga.

Med stroški storitev predstavljajo približno 40 % stroški marketinga, sledijo stroški vzdrževanja, transportnih storitev, stroški intelektualnih in drugih storitev.

11119999.... D. Stroški po funkcionalnih skupinahD. Stroški po funkcionalnih skupinahD. Stroški po funkcionalnih skupinahD. Stroški po funkcionalnih skupinah

Proizvajalni Stroški

Leto 2008 stroški prodanih Stroški splošnih

( v EUR ) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) - 20.563.780 - 20.563.780

Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 29.485.092 1.910.893 350.512 31.746.497

Stroški storitev 2 .842.867 13.706.272 9.972.479 26.521.618

Amortizacija 6 .795.052 649.568 1.181.468 8.626.088

Stroški dela 4 .707.334 2.120.391 3.102.199 9.929.924

Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 47.578 14.105 18.843 80.526

Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih - 302.919 1.864 304.783

Stroški rezervacij 50 .709 36.221 57.953 144.882

Drugi stroški 318.615 132.272 865.149 1.316.036

Skupaj 44 .247.247 39.436.421 15.550.467 99.234.134

V letu 2008 so se stroški storitev prodajanja zmanjšali in povečali stroški storitev splošnih dejavnosti, predvsem kot posledica reorganizacije, na osnovi katere se je služba marketinga izločila iz prodaje in postala štabna služba uprave.

Stroški revizije so v letu 2008 so znašali 44.318 EUR.



( v EUR ) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) - 22.806.461 - 22.806.461

Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 26.119.667 2.641.412 94.038 28.855.117

Stroški storitev 2 .094.819 15.672.194 3.993.859 21.760.872

Amortizacija 6 .782.781 529.836 1.201.630 8.514.247

Stroški dela 4 .944.743 2.488.729 2.721.172 10.154.644

Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 895 1.140 34.439 36.474

Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih - 680.921 3.430 684.351


Drugi stroški 462.419 270.122 628.800 1.361.341

Skupaj 40 .469.312 45.136.521 8.750.497 94.356.330



20202020. Neto finančni odhodki. Neto finančni odhodki. Neto finančni odhodki. Neto finančni odhodki ( v EUR ) 2008 2007

Finančni prihodki brez tečajnih razlik 8.466.923 11.440.156Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 8.236.604 11.222.754Finančni prihodki iz danih posojil 230.319 217.402

Finančni odhodki brez tečajnih razlik (30.103.230) (15.512.862)Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (15.608.816) (3.692.345)Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (14.494.414) (11.820.517)

Tečajne razlike iz financiranja (6.509) 199Negativne tečajne razlike (7.125) (172)Pozitivne tečajne razlike 616 371

Neto finančni odhodki (21.642.816) (4.072.507)

Neto finančni odhodki so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 17.570.309 EUR. Povečali so se predvsem finančni odhodki iz naslova slabitve finančnih naložb, in sicer iz naslova slabitve naložbe v odvisno družbo Jadranska pivovara, d. d. v vrednosti 14.126.598 EUR ter iz naslova slabitev ostalih naložb v vrednosti 1.482.218 EUR. Prav tako so se povečali finančni odhodki za obresti, ki so v letu 2008 znašali 14.494.414 EUR,v letu 2007 pa 11.820.517 EUR. 22221111. Davek iz dobička. Davek iz dobička. Davek iz dobička. Davek iz dobička ( v EUR ) 2008 2007

Tekoči davek - 892.715Odloženi davek (2.681.313) 1.410.059

Skupaj (2.681.313) 2.302.774 ( v EUR ) 2008 2007

Poslovni izid pred obdavčitvijo (8.775.370) 14.450.841

Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji:Davek od dohodka, obračunan po davčni stopnji 22 % oz. 23 % (1.930.581) 3.323.693Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (8.252.303) (6.149.517)Davčno nepriznani odhodki 16.429.848 5.630.731Davčna osnova I (597.825) 13.932.055

Sprememba davčne osnove (8.878.732) (9.017.203)Davčna osnova II (9.476.557) 4.914.852

Davčne olajšave - (1.033.483)Davčna osnova III (9.476.557) 3.881.369

Davek - 892.715

Odloženi davek, ki vpliva na poslovni izid, je prikazan v tabeli gibanja dolgoročnih terjatev za odloženi davek (pojasnilo 7) in v tabeli gibanje dolgoročnih obveznosti za odloženi davek (pojasnilo 16. B).



V letu 2008 je Družba v davčnem obračunu izkazala davčno izgubo v vrednosti 9.476.557 EUR ter od te vrednosti obračunala terjatev za odloženi davek po 20 % stopnji v vrednosti 1.895.311 EUR, ki jo bo poračunala v prihodnjih letih iz naslova obdavčljivih dohodkov. Zmanjšanje davčne osnove leta 2008 v vrednosti 8.878.732 EUR se nanaša na učinke pri prehodu na nov način računovodenja ob prehodu na MSRP v vrednosti 9.325.762 EUR, povečanje pa na predhodno uveljavljene davčne olajšave v vrednosti 447.030 EUR.

Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katere lahko nastanejo dodatne obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.

22222222. Tečajne . Tečajne . Tečajne . Tečajne razlikerazlikerazlikerazlike

Tečajne razlike iz poslovanja in financiranja, upoštevane v izkazu poslovnega izida, so naslednje: ( v EUR ) 2008 2007

Tečajne razlike iz poslovanja (169) (962)Tečajne razlike iz financiranja (6.509) 199

Skupaj (6.678) (763)

22223333. . . . Denarni tokDenarni tokDenarni tokDenarni tok iz poslovanja iz poslovanja iz poslovanja iz poslovanja ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

Dobiček iz poslovanja obdobja 12.867.445 18.523.347

Prilagoditve za:Davek 20 - (892.715)Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin 2,3 8.559.229 8.463.896Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 66.859 50.351Odpisi in prevrednotenja sredstev (782.269) 684.351Neto gibanje v rezervacijah 123.093 154.286Tečajne razlike iz posojil 21 169 962

7.967.081 8.461.131Spremembe obratnega kapitalaZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo 7,8 (452.328) (1.867.239)Poslovne terjatve in druge terjatve 9,12 (3.695.518) (1.536.300)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 15,16,17 1.782.450 3.376.914

(2.365.396) (26.625)

Denar ustvarjen pri poslovanju 18.469.130 26.957.853




22224444. A. . A. . A. . A. Poslovni odsekPoslovni odsekPoslovni odsekPoslovni odsekiiii

Leto 2008( v EUR ) Pivo Ostale pijače Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 83.420.281 1.192.200 23.851.369 108.463.850Prihodki med odseki - - - -

Čisti prihodki od prodaje 83.420.281 1.192.200 23.851.369 108.463.850

Poslovni izid iz poslovanja 9.175.445 (764.647) 4.456.647 12.867.445Finančni odhodki (neto) 21.642.816Poslovni izid pred davki (8.775.369)Davek 2.681.313Poslovni izid obračunskega obdobja (6.094.056)

Sredstva po odsekih 461.406.839 1.275.209 - 462.682.048

Obveznosti po odsekih 287.110.306 - - 287.110.306Investicije 8.973.913 - 8.218.046 17.191.959

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka 7.238.854 341.822 1.045.412 8.626.088

Leto 2007 ( v EUR ) Pivo Ostale pijače Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 78.714.725 4.399.162 25.498.496 108.612.383Prihodki med odseki - - - -

Čisti prihodki od prodaje 78.714.725 4.399.162 25.498.496 108.612.383

Poslovni izid iz poslovanja 16.600.876 (766.721) 2.689.192 18.523.347Finančni odhodki (neto) (4.072.507)Poslovni izid pred davki 14.450.840Davek (2.302.773)Poslovni izid obračunskega obdobja 12.148.067

Sredstva po odsekih 500.501.893 2.150.320 - 502.652.213

Obveznosti po odsekih 271.315.692 - - 271.315.692Investicije 11.313.129 - - 11.313.129

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka 5.818.289 341.822 2.354.136 8.514.247

Prodaja po geografskih odsekih je razkrita v pojasnilu 23. B.



22224444. B. . B. . B. . B. Geografski odsekiGeografski odsekiGeografski odsekiGeografski odseki ( v EUR ) 2008 2007

Čisti prihodek iz prodajeSlovenija 99.505.889 98.668.808Tuji trg 8.957.961 9.943.575

Skupaj 108.463.850 108.612.383

SredstvaSlovenija 455.939.057 497.328.920Tuji trg 6.742.991 5.323.293

Skupaj 462.682.048 502.652.213

Investicije Slovenija 17.095.816 11.257.369Tuji trg 96.143 55.760

Skupaj 17.191.959 11.313.129

22225555. . . . IzgubaIzgubaIzgubaIzguba na delnico na delnico na delnico na delnico ( v EUR ) 2008 2007

Dobiček / izguba (6.094.056) 12.148.067

Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.742.953 8.747.431

Čisti dobiček na delnico (0,70) 1,39Popravljeni čisti dobiček na delnico (0,70) 1,39

Izguba oz. čisti dobiček na delnico se izračuna z delitvijo izgube oz. čistega dobička, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic. 22226666. Dividende na delnico. Dividende na delnico. Dividende na delnico. Dividende na delnico

V letu 2007 je znašalo izplačilo za dividende 3.498.770 EUR oz. 0,40 EUR na delnico, v letu 2008 pa 8.747.384 EUR oz. 1,00 EUR na delnico.

22227777. Finančna tveganja. Finančna tveganja. Finančna tveganja. Finančna tveganja

22227777. A.. A.. A.. A. Kreditno Kreditno Kreditno Kreditno tveganjetveganjetveganjetveganje

Terjatve do kupcev za Družbo ne predstavljajo večjega tveganja, saj večino posluje z znanimi in preverjenimi kupci, terjatve ima zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje, obenem pa so določeni limiti dovoljenega dolga za posameznega kupca glede na prodajno pogodbo. Iz pojasnila 9. A. je razvidno, da je kreditno tveganje zanemarljivo.



22227777. B. B. B. B. Tveganje obrestnih mer. Tveganje obrestnih mer. Tveganje obrestnih mer. Tveganje obrestnih mer

Pri najetih dolgoročnih posojilih je Družba izpostavljenost spremembam obrestnih mer delno odpravila že v preteklih letih z uporabo izvedenega finančnega instrumenta v obliki obrestnega ščitenja. Z metodo obrestne ovratnice je Družba zavarovala del svojih svojih finančnih obeznosti pred morebitno rastjo referenčne obrestne mere, nad določeno stopnjo. V drugi polovici leta 2008 je kot posledica razvijajoče se gospodarske krize pričela referenčna obrestna mera občutno padati. Ocenjujemo, da bo Družba v letu 2009 iz naslova omenjenega izvedenega finančnega inštrumenta, zaradi padca referenčne obrestne mere pod dno, realizirala negativne učinke. Omenjeni izvedeni finančni inštrument je bil na zadnji dan leta preračunan na pošteno vrednost in izkazan med drugimi finančnimi obveznostmi, učinek prevrednotenja pa pripoznan kot finančni odhodek.

Povprečna Zaščita Spremembaobrestna Razlika obrestne Zmanjšanje fin.odhodkov

( v EUR ) Višina obresti mera v % obresti mere obresti - obresti

Dejanski odhodki financiranja iz naslova obresti 14.494.414 5,72 - - 14.494.414 -Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1 % 17.028.402 6,72 2.533.988 (1.032.000) 15.996.402 1.501.988Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1 % 11.935.086 4,71 (2.559.328) - 11.935.086 (2.559.328)Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1,5 % 18.295.397 7,22 3.800.983 (1.620.000) 16.675.397 2.180.983Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1,5 % 10.693.431 4,22 (3.800.983) - 10.693.431 (3.800.983)

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 1.501.988 EUR, pri 1,5 % pa za 2.180.983 EUR ob upoštevanju ščitenja obrestne mere za del finančnih obveznosti.

Če bi se obrestna mera znižala za 1 % oz 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 2.559.328 EUR oz. 3.800.983 EUR.

22227777. C.. C.. C.. C. Valutno tveganje Valutno tveganje Valutno tveganje Valutno tveganje

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Družbe v letu 2008 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov s tujino pretežno vezana na evro. 22227777. D.. D.. D.. D. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje

Na zadnji dan leta 2008 je imela Družba 3.481.705 EUR zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki jih je poravnala v januarju, leta 2009. Obenem izkazuje terjatev iz naslova plačanih avansov v vrednosti 268.383 EUR.

22227777. E.. E.. E.. E. Tveganje denarnega toka Tveganje denarnega toka Tveganje denarnega toka Tveganje denarnega toka

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Družba v letu 2008 tveganja



poštene vrednosti finančnih sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v spodnji tabeli.

Pošena vrednost Razlika - vpliv na Razlika - vpliv nana dan Razlika - vpliv na presežek iz obveznost za

( v EUR ) 31.12.2008 vrednost DFN prevrednotenja odloženi davek

Stanje 31.12.2008 50.190.084 - - -Povečanje cene za 10 % 55.209.092 5.019.008 4.015.207 1.003.802Zmanjšanje cene za 10 % 45.171.076 (5.019.008) (4.015.207) (1.003.802)Povečanje cene za 5 % 52.699.588 2.509.504 2.007.603 501.901Zmanjšanje cene za 5% 47.680.580 (2.509.504) (2.007.603) (501.901)

Izračun tveganja se nanaša na dolgoročno finančno naložbo v delnice Poslovnega sistema Mercator, ki predstavlja 99,6 % vrednosti finančnih sredstev, namenjenih prodaji, ki so vrednotena po pošteni vrednosti. V primeru povečanja oz. zmanjšanja vrednosti finančnih naložb, ki so vrednotene po pošteni vrednosti, se odraža na povečanju oz. zmanjšanju presežka iz prevrednotenja direktno v kapitalu ter obenem na obveznosti za odloženi davek.

22228888. Pogojne obveznosti. Pogojne obveznosti. Pogojne obveznosti. Pogojne obveznosti

Pogojne obveznosti se nanašajo na prejete garancije 2.514.710 EUR, dane garancije oz. poroštva v vrednosti 15.621.270 EUR, zastavo vrednostnih papirjev v vrednosti 299.262.427 EUR, hipoteko v vrednosti 29.357.300 EUR in zastavo premičnin v vrednosti 2.648.178 EUR. Dana poroštva se v vrednosti 8.000.000 EUR nanašajo na zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti Jadranske pivovare, d. d.

Dolg Družbe, ki je zavarovan z navedenimi zavarovanji, je na dan 31.12.2008 znašal 210.722.903 EUR, dolg v vrednosti 33.629.208 EUR je zavarovan z menicami.

22229999. Poslovne. Poslovne. Poslovne. Poslovne združitve združitve združitve združitve

V letu 2008 ni bilo poslovnih združitev.

V letu 2007 je bil izvršen prevzem družbe Delo, d. d., ki so ga na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 29.3.2007 objavile naslednje družbe: Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. Maribor. V postopku prevzema je Pivovarna Laško, d. d. pridobila 333.306 delnic oz. 49,94 %, Radenska, d. d. 127.928 delnic oz. 19,17 % ter Talis, d. o. o. 20 delnic oz. 00,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po opravljenem prevzemu je imela družba Pivovarna Laško, d. d. v lasti 500.096 delnic ciljne družbe, kar predstavlja 74,92 % vseh delnic ciljne družbe, družba Radenska, d. d. 127.928 delnic, kar predstavlja 19,17 % vseh delnic ciljne družbe, družba Talis, d. o. o. pa 20 delnic, kar predstavlja 0,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po prevzemni ponudbi so prevzemniki postali skupaj imetniki 628.044 delnic, kar skupaj predstavlja 94,09 % vseh delnic družbe Delo, d. d.

Dne 30.7.2007 je bil na skupščini delničarjev družbe Delo, d. d. sprejet sklep o umiku delnic DELR z organiziranega trga. Delnice so bile izključene iz organiziranega trga dne 2.8.2007.



Pivovarna Laško, d. d. je skladno z določbami Zakona o trgu vrednostnih papirjev dne 13.9.2007 prejela odločbo KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d. Ljubljana o prenosu vseh delnic družbe DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d. Ljubljana, z oznako DELR, manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Pivovarno Laško, d. d. in sicer prostih vseh pravic tretjih ali drugih pravnih dejstev, razen delnic, ki jih imata v lasti odvisni družbi Radenska, d. d. Radenci in Firma Del, d. o. o. Laško.

Na dan 12.09.2007 je bilo na Pivovarno Laško, d. d. prenesenih 39.420 delnic z oznako DELR. Po opravljenih vpisih je v centralnem registru vpisanih 667.464 delnic z oznako DELR (100 %), od tega na Pivovarno Laško, d. d. 539.516 oz. 80,8307 %, Radensko, d. d. 127.928 oz. 19,1662 % in Firmo Del, d. o. o. 20 oz. 0,0029 %.

Glavni delničar Pivovarna Laško, d. d. je vsem manjšinskim delničarjem v roku 30 dni od obvestila izplačala denarno odpravnino v višini 135,50 EUR na delnico. Zaradi nepomembnih razlik v pošteni vrednosti neto sredstev prevzemnika na dan prevzema in na dan pridobitve manjšinskih deležev, je bil znesek dobrega imena ugotovljen skupaj za 100 % delež.

30303030. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi

Družbo upravljata uprava in nadzorni svet, katerih bruto zaslužke predstavljajo spodnje tabele: ( v EUR ) 2008 2007

UPRAVAFiksni del prejemkov 192.000 207.728 Drugi prejemki (bonitete) 37.934 12.401

Skupaj 229.934 220.129

Uprava je enočlanska. Direktor Družbe je g. Boško Šrot, ki ga je na to mesto imenoval nadzorni svet Družbe dne 29.8.2005 za dobo 5 let, s pričetkom mandata 12.11.2005. Plača uprave je bila izplačana 75 % v gotovini in 25 % v delnicah družbe.

Na osnovi individualnih pogodb prejema plačo 8 zaposlenih, in sicer 75 % v gotovini ter med 15 % in 25 % v delnicah družbe. ( v EUR ) 2008 2007

INDIVIDUALNE POGODBEFiksni del prejemkov 632.406 608.499Drugi prejemki (bonitete) 158.538 35.800

Skupaj 790.944 644.299

V letu 2008 so člani nadzornega sveta v skladu s 30. členom Statuta prejeli letno nadomestilo za delo v skupni vrednosti 75.228 EUR.



( v EUR ) 2008 2007

NADZORNI SVETSejnine - nadomestilo za delo 75.228 94.044

Skupaj 75.228 94.044

33331111. Posli s povezanimi osebami. Posli s povezanimi osebami. Posli s povezanimi osebami. Posli s povezanimi osebami

Kot povezane osebe se obravnavajo vse odvisne in nadrejene družbe ter uprava in člani nadzornega sveta. Odvisne družbe ter deleži lastništva so navedeni na strani 12 in 13 letnega poročila.

Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor. Direktor družbe zastopa družbo neomejeno.

33331111. A. . A. . A. . A. Prodaja povezanim družbamProdaja povezanim družbamProdaja povezanim družbamProdaja povezanim družbam ( v EUR ) 2008 2007

Radenska, d. d. 831.987 650.076Vital Mestinje, d. o. o. 3.991 3.396Skupina Union 8.551.565 6.536.596Delo, d. d. 4.985 -Jadranska pivovara, d. d. 3.955.617 4.518.763

Skupaj 13.348.145 11.708.831

33331111. B. . B. . B. . B. Nabava pri povezanih družbahNabava pri povezanih družbahNabava pri povezanih družbahNabava pri povezanih družbah ( v EUR ) 2008 2007

Radenska, d. d. 2.926.114 3.434.692Vital Mestinje, d. o. o. 555.690 725.733Skupina Union 22.516.384 23.909.352Delo, d. d. 15.636 -Jadranska pivovara, d. d. 1.639.288 1.650.898RA&LA, d. o. o. Sarajevo 255.893 309.358

Skupaj 27.909.005 30.030.033

Podatki so izkazani v bruto vrednostih z obračunanim DDV. Nabava pri povezanih družbah se nanaša predvsem na nabavo trgovskega blaga v kanalu Horeca.



Odprte postavke iz Odprte postavke iz Odprte postavke iz Odprte postavke iz prodaje / nabave pri povezanih družbahprodaje / nabave pri povezanih družbahprodaje / nabave pri povezanih družbahprodaje / nabave pri povezanih družbah ( v EUR ) 2008 2007

Terjatve iz poslovanja do družb v Skupini Pivovarna LaškoRadenska, d. d. 117.473 124.824Vital Mestinje, d. o. o. 137 30Skupina Union 839.515 528.313Delo, d. d. 4.985 -Jadranska pivovara, d. d. 2.300.706 3.440.608

Skupaj 3.262.816 4.093.775

Obveznosti iz poslovanja do družb v Skupini Pivovarna LaškoRadenska, d. d. 349.052 216.245Vital Mestinje, d. o. o. 80.865 36.780Jadranska pivovara, d. d. 22.264 -Skupina Union 2.816.919 1.345.951Delo, d. d. 4.985 -RA&LA, d. o. o. Sarajevo - 22.363

Skupaj 3.274.085 1.621.339

Terjatve do odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d. se znižujejo z odkupom embalaže, točilnih aparatov in druge opreme na trgu. 33331111. C. . C. . C. . C. Posojila pridobljena od povezanih družbPosojila pridobljena od povezanih družbPosojila pridobljena od povezanih družbPosojila pridobljena od povezanih družb ( v EUR ) 2008 2007

Radenska, d. d. Radenci 16.600.000 -Skupina Union 4.800.000 3.000.000Talis, d. o. o. 42.985 42.985

Skupaj 21.442.985 3.042.985

33331111. D. . D. . D. . D. Posojila dana povezanimPosojila dana povezanimPosojila dana povezanimPosojila dana povezanim družbam družbam družbam družbam ( v EUR ) 2008 2007

Jadranska pivovara, d. d. (dolgoročno posojilo) - 9.537.500Delo, d. d. Ljubljana (kratkoročno posojilo) 2.600.000 -

Skupaj 2.600.000 9.537.500

Finančni prihodkiFinančni prihodkiFinančni prihodkiFinančni prihodki ( v EUR ) 2008 2007

Radenska, d. d. 2.795.925 1.164.969Skupina Union 3.054.296 2.181.640Delo, d. d. 674.395 626.088Jadranska pivovara, d. d. 189.284 150.338

Skupaj 6.713.900 4.123.035 Finančni odhodkiFinančni odhodkiFinančni odhodkiFinančni odhodki



( v EUR ) 2008 2007

Radenska, d. d. 71.277 408.304Skupina Union 203.420 91.555Jadranska pivovara, d. d. 14.126.598 3.692.345

Skupaj 14.401.295 4.192.204

Poroštva dana povezanim družbamPoroštva dana povezanim družbamPoroštva dana povezanim družbamPoroštva dana povezanim družbam ( v EUR ) 2008 2007

Jadranska pivovara, d. d. (za bančna posojila) 8.000.000 8.000.000

Skupaj 8.000.000 8.000.000 Družba z nadrejenimi družbami v letu 2008 ni imela poslov.

33332222. Dogodki po datumu . Dogodki po datumu . Dogodki po datumu . Dogodki po datumu obračunskega obdobjaobračunskega obdobjaobračunskega obdobjaobračunskega obdobja

Sprostitev razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.Sprostitev razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.Sprostitev razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.Sprostitev razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 26.1.2009 prejela sklep Urada za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu UVK), s katerim je dovolil izvedbo prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic družbe Mercator, d. d. Ljubljana z oznako MELR, po nalogu družb Infond Holding, d. d., Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Radenska, d. d. (ter Istrabenz, d. d.) oziroma po nalogu tretjih oseb, ki delujejo v imenu katerekoli prej navedene družbe, če je izvedba prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic z oznako MELR potrebna za izvedbo transakcij z vrednostnimi papirji, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s 1. odst. 44. člena ZPOmK-1 in dne 27.1.2009 prejela obvestilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe Ljubljana, da je na podlagi navedenega sklepa UVK izbrisala prepoved razpolaganja z omenjenimi vrednostnimi papirji.

Imenovanje revizijske komisijeImenovanje revizijske komisijeImenovanje revizijske komisijeImenovanje revizijske komisije


Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR

Po datumu obračunskega obdobja se je na dan 12.3.2009 iz centralnega registra pri KDD izbrisalo 29.509 delnic Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILH in se jih je zamenjalo za enako količino rednih kosovnih delnic z oznako PILR. Po opravljenem vpisu se v centralnem registru pri KDD vodi skupno 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Posli s povezanimiPosli s povezanimiPosli s povezanimiPosli s povezanimi osebami Pivovarne Laško, d. d. osebami Pivovarne Laško, d. d. osebami Pivovarne Laško, d. d. osebami Pivovarne Laško, d. d.

Na dan 31.3.2009 je imela Pivovarna Laško, d. d. terjatev iz naslova kratkoročno danih posojil v višini 3,1 mio EUR, od tega do povezanih oseb 2,5 mio EUR.



Pivovarna Laško, d. d. je imela na dan 31.3.2009 pri bankah najetih za 164,9 mio EUR dolgoročnih posojil in za 81,9 mio EUR kratkoročnih posojil. Pri povezanih družbah je imela Pivovarna Laško, d. d. najetih za 24,7 mio EUR kratkoročnih posojil.

Pivovarna Laško, d. d. je v prvih treh mesecih leta 2009 dovolila vpis hipoteke na sredstva Pivovarne Laško, d. d. za zavarovanje kratkoročnih kreditov v višini 15,4 mio EUR ter za zavarovanje kratkoročnega kredita v višini 5,5 mio EUR zastavila delnice Elektra Gorenjske. S terjatvami družbe je zavarovala kratkoročne kredite v višini 3 mio EUR.

Spremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. SplitSpremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. SplitSpremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. SplitSpremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. Split


Ostali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d. SplitOstali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d. SplitOstali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d. SplitOstali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d. Split


Na dan 20.4.2009 Jadranska pivovara, d. d. izkazuje 6.583.704 EUR dolgoročnih posojil, od katerih v letu 2009 zapade 1.445.926 EUR, v letu 2010 2.270.926 EUR, v letu 2011 1.645.926 EUR, v letu 2012 1.020.926 EUR in v letu 2013 200.000 EUR. Obenem ima družba 7 mio HRK oz 938.715 EUR kratkoročnih posojil, od katerih jih polovica, to je 3,5 mio HRK, zapade 31.8.2009, druga polovica (3,5 mio HRK) pa 31.10.2009.



IZJAVA POSLOVODSTVAIZJAVA POSLOVODSTVAIZJAVA POSLOVODSTVAIZJAVA POSLOVODSTVA Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d. je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe ter računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2008. Uprava družbe potrjuje poslovno poročilo in računovodske izkaze s pojasnili za leto končano 31.12.2008 in izjavlja:

� da so računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo družba nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje,

� da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah,

� da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarja,

� da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja družbe ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Laško, 20. april 2009 Pivovarna Laško, d. d. Uprava – direktor Boško Šrot

147

148

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško


RRRRevidiranievidiranievidiranievidirani konsolidirani konsolidirani konsolidirani konsolidirani računovodski izkaziračunovodski izkaziračunovodski izkaziračunovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško Skupine Pivovarna Laško Skupine Pivovarna Laško Skupine Pivovarna Laško za poslovno leto 2008, po MSRPza poslovno leto 2008, po MSRPza poslovno leto 2008, po MSRPza poslovno leto 2008, po MSRP

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO NA DAN 31.12.2008NA DAN 31.12.2008NA DAN 31.12.2008NA DAN 31.12.2008 ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 636.058.719 595.776.889Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1 167.063.603 164.911.643Opredmetena osnovna sredstva 2 236.903.804 209.843.768Naložbene nepremičnine 3 13.510.515 8.420.292Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 4.A 267.640 267.640Investicije v pridružene družbe 4.B 4.804.454 171.024.423Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 4.C 197.281.029 37.894.802Finančne naložbe v posesti do zapadlosti 4.D 12.500 25.000Dolgoročna posojila 5 2.548.463 124.626Dolgoročne poslovne terjatve 6 1.648.283 3.264.697Dolgoročne terjatve za odloženi davek 7 12.018.428 -

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 186.379.103 200.189.540Nekratkoročna sredstva za prodajo 8 1.666.506 1.157.675Zaloge 9 42.308.377 39.818.118Kratkoročne terjatve iz poslovanja 10.A 56.303.249 43.695.007Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 10.B 6.854.113 616.560Kratkoročna posojila 11 77.042.121 84.259.968Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 12.A - 28.085.175Izvedeni f inančni instrumenti 12.B 13.630 462.172Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 13 2.191.107 2.094.865

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 14 855.918 424.751

Skupaj kratkoročna sredstva 187.235.021 200.614.291

SKUPAJ SREDSTVA 823.293.740 796.391.180



KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKUPINE PIVOVARNA LAŠKOKUPINE PIVOVARNA LAŠKOKUPINE PIVOVARNA LAŠKOKUPINE PIVOVARNA LAŠKO NA DANNA DANNA DANNA DAN 31.12.200 31.12.200 31.12.200 31.12.2008888 ( n a d a l j e v a n j e ) ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

KAPITAL 295.977.383 322.929.993

Manjšinski kapital 16 16.756.301 21.680.486

Večinski kapital 15 279.221.082 301.249.507Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 102.377.721 102.377.721Rezerve iz dobička 44.405.596 46.133.417Presežek iz prevrednotenja 2.030.621 6.000.203Čisti poslovni izid preteklih let 92.268.710 61.949.899Čisti poslovni izid 1.635.129 48.284.962

OBVEZNOSTI 527.316.357 473.461.187

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 17 9.054.082 9.520.779Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 17.A 6.324.696 7.211.160Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 17.B 2.729.386 2.309.619

Dolgoročne obveznosti 18 251.147.122 196.770.586Dolgoročne finančne obveznosti 18.A 221.011.550 169.717.616Dolgoročne poslovne obveznosti 18.B 111.108 75.736Dolgoročne obveznosti za odloženi davek 18.C 30.024.464 26.977.234

Kratkoročne obveznosti 19 261.434.013 263.244.981Kratkoročne poslovne obveznosti 19.A 53.175.244 47.261.161Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 19.B 1.019.224 5.501.732Kratkoročne finančne obveznosti 19.C 207.239.545 210.482.088

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 20 5.681.140 3.924.841

Skupaj kratkoročne obveznosti 267.115.153 267.169.822

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 823.293.740 796.391.180 Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.



KONSOLIDIRANKONSOLIDIRANKONSOLIDIRANKONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SSSSKUPINE PIVOVARNA LAŠKO KUPINE PIVOVARNA LAŠKO KUPINE PIVOVARNA LAŠKO KUPINE PIVOVARNA LAŠKO ZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJE 1.1. 1.1. 1.1. 1.1. –––– 31.12.200 31.12.200 31.12.200 31.12.2008888 ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

Čisti prihodki od prodaje 21 360.028.307 330.062.922Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 21 10.781 914.593Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 21 62.364 -Drugi poslovni prihodki 21 13.322.327 8.467.041Stroški blaga, materiala in storitev 21 (240.428.436) (206.100.446)Stroški dela 21 (62.097.162) (55.184.972)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev 21 (29.716.424) (30.822.534)Dolgoročne rezervacije 21 (144.882) (182.823)Odpisi vrednosti 21 (8.729.244) (4.538.229)Drugi poslovni odhodki 21 (6.607.458) (10.411.541)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 25.700.173 32.204.011

Finančni prihodki 22 11.911.828 48.956.329Finančni odhodki 22 (36.302.694) (17.429.947)Delež (izgube)/dobička v pridruženih podjetjih 23 1.259.654 10.208.041

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 2.568.961 73.938.434

Davki 24 1.286.621 (12.647.965)

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.855.582 61.290.469

Delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku 215.824 2.400.588Delež večinskih lastnikov v čistem dobičku 3.639.758 58.889.881Dobiček na delnico večinskih lastnikov:Čisti dobiček na delnico 27 0,4161 6,7321Popravljen čisti dobiček na delnico 27 0,4161 6,7321 Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.


novo

dsko poročilo – Skupina Pivova

rna Laško

Skupina Pivova

rna Laško in

Pivova

rna Laško, d

. d.

152

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1. – ––– 31.12

.2008

31.12

.2008

31.12

.2008

31.12

.2008

Čisti

Skupaj kapital

Osnovni

Kapitalske

Zakon

ske

Rezerve za

Lastne

Druge rezerve

poslovni izid

Čisti

Presežek iz

večinskeg

aManjšinski

SKUPAJ

( v EUR )

kapital

rezerve

rezerve

lastne deleže

delnice

iz dob

ička

preteklih let

poslovni izid

prevred

notenja

lastnika

kap

ital

KAPITAL


36.503.305

102.377.721

25.606.794

305.462

(305.462)

20.526.623

61.949.899

48.284.962

6.000.203

301.249.507

21.680.486

322.929.993

Poštena vrednost:

Za prodajo raz

položljiva finan

čna sredstva

--

--

-(3.544.29

4)(8.999.082)

-(13.33

2.70

5)(25.876

.081

)(2.894.96

5)(28.77

1.046)

Druga povečanja / zman

jšan

ja -

prevrednoten

je nepremičnin

--

--

--

72.780

-9.363.123

9.435

.903

273

.319

9.709.22

2

Druga povečanja / zman

jšan

ja

--

--

--

--

--

(2.183.59

7)(2.183.597)

Spremem


--

--

-(3.544.294)

(8.926.302)

-(3.969.582)

(16.440.178)

(4.805.243)

(21.245.421)

Čisti poslovn

i izid po

slovneg

a leta

--

--

--

-3.639.75

8-

3.639

.758

215

.824

3.855.58

2

Skupaj sprem

embe v letu 2008

--

--

-(3.544.294)

(8.926.302)

3.639.758

(3.969.582)

(12.800.420)

(4.589.419)

(17.389.839)

Prenos čistega

dob

ička

--

--

-2.229

.674

(341.627)

(1.888

.047)

--

--

Prenos čistega

dob


--

--

--

48.284

.962

(48.28

4.96

2)-

--

-

Nakup

/ proda

ja lastnih delnic

--

-50.706

(50.70

6)(413.20

1)44

.162

(116

.582)

-(485

.621

)(5.818)

(491.439)

Izplačilo dividen

d-

--

--

-(8.742.384)

--

(8.742

.384

)(328.94

8)(9.071.332)

--

-50.706

(50.706)

1.816.473

39.245.113

(50.289.591)

-(9.228.005)

(334.766)

(9.562.771)


36.503.305

102.377.721

25.606.794

356.168

(356.168)

18.798.802

92.268.710

1.635.129

2.030.621

279.221.082

16.756.301

295.977.383

Usm

eritve

in pojas

nila na straneh

od 155 do

203 so

ses

tavn

i del kon

solidiranih

rač

unov

odsk

ih iz

kazo

v Sku

pine Pivov

arna La

ško.


novo

dsko poročilo – Skupina Pivova

rna Laško

Skupina Pivova

rna Laško in

Pivova

rna Laško, d

. d.

153

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

KONSOLID

IRAN IZKAZ G

IBANJA

KAPIT

ALA S

KUPIN

E P

IVOVARNA LAŠKO

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1.

ZA O

BDOBJE

1.1. – ––– 31.12

.2007

31.12

.2007

31.12

.2007

31.12

.2007

Čisti

Sku

paj kap

ital

Osn

ovni

Kap

italske

Zako

nske

Rezerve za

Lastne

Druge rezerve

poslovn

i izid

Čisti

Presežek iz

večinskeg

aManjšinski

SKUPAJ

( v EUR )

kapital

rezerve

rezerve

lastne deleže

delnice

iz dob

ička

preteklih let

poslovni izid

prevredn

otenja

lastnika

kapital

KAPITAL


36.503.305

102.377.721

25.606.794

5.588

(5.588)

9.124.637

41.911.855

18.810.161

50.344.371

284.678.844

18.733.004

303.411.848

Poštena vrednost:

Za proda

jo razpoložljiva finančn

a sredstva

--

--

--

--

(44.344.168

)(44.344.168)

770.66

4(43.573.504)

Druga pov

ečan

ja / zman

jšan

ja sestavin

kap

itala

--

--

-3.54

4.29

44.761

.653

--

8.30

5.94

7-

8.30

5.94

7

Tečajne razlike

--

--

--

-(2.449.49

9)-

(2.449

.499

)-

(2.449

.499

)

Spremem


--

--

-3.544.294

4.761.653

(2.449.499)

(44.344.168)

(38.487.720)

770.664

(37.717.056)

Čisti pos

lovn

i izid po

slov

neg

a leta

--

--

--

-58

.889

.881

-58

.889

.881

2.40

0.58

861

.290

.469

Skupaj sprem

embe v letu 2007

--

--

-3.544.294

4.761.653

56.440.382

(44.344.168)

20.402.161

3.171.252

23.573.413

Prenos čistega

dobička tek

očeg

a leta

--

--

-8.09

1.63

3-

(8.091.63

3)-

--

-

Prenos čistega

dobička preteklega

leta

--

--

--

18.810

.161

(18.81

0.16

1)-

--

-

Nakup

/ proda

ja lastnih delnic

--

-29

9.874

(299

.874

)(233

.941

)-

(63.78

7)-

(297.728

)-

(297

.728

)

Izplačilo nagrad članom

uprave

--

--

--

(35.00

0)-

-(35.000)

-(35.000)

Izplačilo dividen

d-

--

--

-(3.498.77

0)-

-(3.498

.770

)(223

.770

)(3.722

.540

)

--

-299.874

(299.874)

7.857.692

15.276.391

(26.965.581)

-(3.831.498)

(223.770)

(4.055.268)


36.503.305

102.377.721

25.606.794

305.462

(305.462)

20.526.623

61.949.899

48.284.962

6.000.203

301.249.507

21.680.486

322.929.993

Usm

eritve

in pojas

nila na straneh

od 155 do

203 so

ses

tavn

i del kon

solidiranih

rač

unov

odsk

ih iz

kazo

v Sku

pine Pivov

arna La

ško.



KONSOLIDIRANIKONSOLIDIRANIKONSOLIDIRANIKONSOLIDIRANI IZKAZ IZKAZ IZKAZ IZKAZ DENARNIH TOKOVDENARNIH TOKOVDENARNIH TOKOVDENARNIH TOKOV SSSSKUPINE PIVOVARNA LAŠKOKUPINE PIVOVARNA LAŠKOKUPINE PIVOVARNA LAŠKOKUPINE PIVOVARNA LAŠKO ZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJEZA OBDOBJE 1.1. 1.1. 1.1. 1.1. –––– 31.12.200 31.12.200 31.12.200 31.12.2008888 ( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 25 56.665.974 62.472.960Izdatki za davke (13.069.652) (5.587.151)

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja 43.596.322 56.885.809

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem 31 - (67.795.900)Izdatki za finančne naložbe v pridružene družbe 4.C (3.544.800) (36.312.777)Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev 2 (59.365.842) (25.562.235)Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 2 2.105.749 509.631Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 (2.755.332) (502.114)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4.B,11 563.521 (31.717.051)Prejete obresti 22 5.257.457 1.507.661Prejete dividende in kapitalski dobički 22 7.914.024 47.051.637

Neto denarni tok iz naložbenja (49.825.223) (112.821.148)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti 22 (26.367.303) (17.349.149)Nakup lastnih delnic 15 (50.706) (299.874)Zmanjšanje kapitala (2.602.616) -Povečanje dolgov 18,19 1.270.684.221 372.310.662Odplačila dolgov 18,19 (1.226.267.121) (294.974.240)Dividende izplačane lastnikom 15 (9.071.332) (3.498.770)

Neto denarni tok iz financiranja 6.325.143 56.188.629

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

96.242 253.290

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 13 2.094.865 1.841.575Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 13 2.191.107 2.094.865 Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.



USMERITVE INUSMERITVE INUSMERITVE INUSMERITVE IN POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOM

SPLOŠNI PODATKISPLOŠNI PODATKISPLOŠNI PODATKISPLOŠNI PODATKI

Glavne dejavnosti Skupine Pivovarna Laško (Skupine) so: proizvodnja piva, mineralnih in izvirskih vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, žganih pijač, trgovina na veliko ter časopisno založniška dejavnost.

Pivovarna Laško, d. d. (Družba) je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Sloveniji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija in odvisna družba od družbe Infond Holding, d. d. Maribor, ki ima v lasti 52,97 % delnic Pivovarne Laško, d. d. Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”. Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,94 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala.

Skupina deluje na podlagi predpostavke o neomejenem poslovanju.

Konsolidirani računovodski izkazi so bili potrjeni 23. aprila 2009 s strani Uprave družbe.

RAČUNOVODSKE USMERITVERAČUNOVODSKE USMERITVERAČUNOVODSKE USMERITVERAČUNOVODSKE USMERITVE

V letu 2008 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih, razen pri opredmetenih osnovnih sredstvih (nepremičninah) in naložbenih nepremičninah. Opredmetena osnovna sredstva so bila v preteklosti vrednotena po modelu nabavne vrednosti, v letu 2008 pa se je pričel uporabljati model prevrednotenja. Nepremičnine so bile prevrednotene na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja je znašal 11.183.116 EUR. Prav tako se je v letu 2008 spremenil model vrednotenja naložbenih nepremičnin. V preteklosti se je uporabljal model nabavne vrednosti, v letu 2008 pa je bila uporabljen model poštene vrednosti. Izvedena je bila cenitev ter prevrednotenje na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja naložbenih nepremičnin je v letu 2008 znašal 5.430.057 EUR.

Glavne računovodske usmeritve uporabljene pri pripravi teh konsolidiranih računovodskih izkazov so navedene spodaj:

1. Podlaga za izdelavo poročila1. Podlaga za izdelavo poročila1. Podlaga za izdelavo poročila1. Podlaga za izdelavo poročila

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer:



a) Trenutno veljavni standardi in tolmačenjaa) Trenutno veljavni standardi in tolmačenjaa) Trenutno veljavni standardi in tolmačenjaa) Trenutno veljavni standardi in tolmačenja

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU:

� Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti:Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti:Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti:Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Pripoznavanje in merjenje« in Pripoznavanje in merjenje« in Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 MSRP 7 MSRP 7 MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«»Finančni instrumenti: Razkritja«»Finančni instrumenti: Razkritja«»Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev (velja od vključno 1.7.2008).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov še ni prineslo sprememb v računovodskih usmeritvah Skupine.

b) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejetab) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejetab) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejetab) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejeta

Na dan odobritve računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, prenovitve standardov in tolmačenja, ki še niso v veljavi:

� MSRP 8 »Področni odseki«,MSRP 8 »Področni odseki«,MSRP 8 »Področni odseki«,MSRP 8 »Področni odseki«, ki ga je EU sprejela dne 21.11.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 1.2009). Z upoštevanjem določil tega standarda bo od 1.1.2009 poročanje po odsekih prilagojeno zahtevam poslovodstva in usklajeno z notranjim poročanjem.

� Dopolnitve MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni Dopolnitve MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni Dopolnitve MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni Dopolnitve MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«računovodski izkazi«računovodski izkazi«računovodski izkazi« – Investicijski stroški odvisne družbe, skupaj obvladovane družbe ali pridružene družbe, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta izbolizbolizbolizboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS jšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS jšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS jšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40, MRS 41),MRS 39, MRS 40, MRS 41),MRS 39, MRS 40, MRS 41),MRS 39, MRS 40, MRS 41), prvenstveno z vidika odprave neskladij in jasnejšega besedila, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (večina dopolnitev se uporabi za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov«»Predstavljanje računovodskih izkazov«»Predstavljanje računovodskih izkazov«»Predstavljanje računovodskih izkazov« – Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz likvidacije, ki jih je EU sprejela dne 21.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov«MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov«MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov«MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Prenovljeno predstavljanje, ki ga je EU sprejela dne 17.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«,MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«,MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«,MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«, ki ga je EU sprejela 10.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009). Od tega datuma dalje je potrebno odhodke za obresti od namenskih kreditov za osnovna sredstva obvezno usredstviti.

� Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami«Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami«Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami«Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami« – Odmerni pogoji in odpovedi, ki jih je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� IFRIC 11 »MSRP 2 IFRIC 11 »MSRP 2 IFRIC 11 »MSRP 2 IFRIC 11 »MSRP 2 –––– Skupina in transakcije z Skupina in transakcije z Skupina in transakcije z Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, lastnimi delnicami«, lastnimi delnicami«, lastnimi delnicami«, ki ga je EU sprejela 1.6.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.3. 2008).



� IFRIC 1IFRIC 1IFRIC 1IFRIC 12222 » » » »Programi koncesij za storitveProgrami koncesij za storitveProgrami koncesij za storitveProgrami koncesij za storitve«,«,«,«, ki ga je EU sprejela 25.3.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.3. 2009).

� IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«,IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«,IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«,IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«, ki ga je EU sprejela 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� IFRIC 14 »MRS 19 IFRIC 14 »MRS 19 IFRIC 14 »MRS 19 IFRIC 14 »MRS 19 –––– Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove mminimalnega financiranja in njihove mminimalnega financiranja in njihove mminimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«,edsebojne povezanosti«,edsebojne povezanosti«,edsebojne povezanosti«, ki ga je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Skupina se je odločila, da ne uporabi teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj pred datumi njihove veljavnosti. Skupina predvideva, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine.

c) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EUc) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EUc) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EUc) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, ne razlikujejo bistveno od predpisov, ki jih je sprejel IASB, z izjemo naslednjih standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj, ki niso bili odobreni za uporabo na dan 3.3.2009:

� MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve«MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve«MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve«MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

� MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP«MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP«MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP«MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitev Dopolnitev Dopolnitev Dopolnitev MSRP MSRP MSRP MSRP 7777 » » » »Finančni instrumenti: RazkritjaFinančni instrumenti: RazkritjaFinančni instrumenti: RazkritjaFinančni instrumenti: Razkritja«««« - izboljšanje razkritij finančnih instrumentov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi«Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

� Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« – Priznane postavke varovanja pred tveganjem (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

� Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja«MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev, datum veljavnosti in prehod (velja od vključno 1.7.2008).

� IFRIC IFRIC IFRIC IFRIC 9999 » » » »Ponovna ocenitePonovna ocenitePonovna ocenitePonovna ocenitevvvv vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« « « « in in in in MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.6.2009).

� IFRIC 15IFRIC 15IFRIC 15IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

� IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred tveganji«tveganji«tveganji«tveganji« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.10.2008).

� IFRIC 17 »IFRIC 17 »IFRIC 17 »IFRIC 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 7.2009).



� IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev«IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev«IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev«IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev« (velja za prenos sredstev od kupcev, ki so prejeta od vključno 1.7.2009).

Skupina predvideva, da prva uporaba teh standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine. Hkrati pa računovodstvo varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, katerih načel EU ni sprejela, ostaja neurejeno. Glede na predvidevanja Skupine, uporaba računovodstva varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, v skladu z MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«, ne bi imela bistvenega vpliva ob uporabi na bilančni presečni datum.

2. Konsolidacija2. Konsolidacija2. Konsolidacija2. Konsolidacija

Odvisne družbe, v katerih ima skupina neposredno ali posredno lastniški delež večji od polovice glasovalnih pravic ali pa lahko na kakšen drug način vpliva na poslovanje, se konsolidirajo. V izkaze Skupine se konsolidirajo od dne, ko Skupina prevzame kontrolni delež v njih, njihovo konsolidiranje pa se preneha, ko Skupina v njih nima več kontrolnega deleža. Vse transakcije ter terjatve in obveznosti med družbami v skupini se za namene konsolidiranja izločijo. Izločena je tudi slabitev dolgoročne finančne naložbe v Jadransko pivovaro, d. d. ter prejete dividende od odvisnih družb. Zaradi zagotavljanja konsistentnih in pravilnih podatkov za potrebe konsolidacije in računovodskega poročanja Skupine je bilo v odvisnih družbah treba uskladiti računovodske usmeritve z usmeritvami obvladujoče družbe.

Pri obračunavanju prevzemov družb se v Skupini uporablja nakupna metoda. Nabavna vrednost prevzema se meri kot poštena vrednost danih sredstev, kapitalskih instrumentov in prevzetih obveznosti na dan transakcije, skupaj s stroški, ki se jih da neposredno pripisati prevzemu. Prevzeta sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti pri prevzemu so v začetni fazi evidentirane po pošteni vrednosti na dan prevzema, ne glede na velikost manjšinskega deleža. Presežek nabavne vrednosti nad pošteno vrednostjo deleža Skupine v neto sredstvih prevzetega podjetja se evidentira kot dobro ime. Če je nabavna vrednost nižja od poštene vrednosti neto sredstev prevzete družbe, se razlika pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.

Skupina obravnava transakcije z manjšinskimi lastniki enako kot transakcije z zunanjimi partnerji. Dobički in izgube manjšinskih lastnikov se kažejo v izkazu poslovnega izida Skupine.

3. Sestava skupine povezanih družb3. Sestava skupine povezanih družb3. Sestava skupine povezanih družb3. Sestava skupine povezanih družb

Pivovarna Laško, d. d. je v večinski lasti družbe Infond Holding, d. d. Maribor od 24.12.2008, ko je ta pridobila večinski (52,948%) lastniški delež. Zaradi odvzema glasovalnih pravic družba Infond Holding, d. d. ne izdeluje konsolidiranega letnega poročila. Povezano skupino družb Skupine pivovarne Laško, v katerih ima družba Pivovarna Laško, d. d. svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje družbe:



Odstotek Vrednostudeležbe / celotnega Dobiček/izguba

Ime družbe Dejavnost družbe Država glas. pravice kapitala v EUR leta 2008

ODVISNE DRUŽBERadenska, d. d. proizvodnja pijač Slovenija 92,56 % 121.157.626 4.872.961

Skupina Union proizvodnja piva in pijač Slovenija 97,56 % 129.380.360 5.820.587

Jadranska pivovara, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,10 % 12.096.326 (5.932.944)Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,92 % 3.391.887 53.250

Delo, d. d. časopisna in založ. dejav. Slovenija 100,00 % 34.606.478 4.391.434RA&LA, d. o. o. prodaja na veliko BiH 100,00 % 171.750 1.160

Firma Del, d. o. o. proizvodnja piva Slovenija 100,00 % 50.450 1.732

PRIDRUŽENA DRUŽBABirra Peja, d. d. Peć proizvodnja piva in pijač Kosovo 39,55 % 12.147.798 (2.841.491)

Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, Laško, sestavlja konsolidirano letno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Laško. Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo nista vključeni družbi: Firma Del, d. o. o. Laško in družba RA&LA, d. o. o. Sarajevo.

Konsolidirano letno poročilo Skupine Pivovarna Laško je na vpogled na sedežu družbe.

4. Prip4. Prip4. Prip4. Pripoznavanje prihodkovoznavanje prihodkovoznavanje prihodkovoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov ter izločitev prodaje znotraj Skupine. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Skupinski prihodki so seštevek prihodkov posameznih družb, vključenih v Skupino. Iz skupinskih prihodkov se izključijo prihodki, doseženi znotraj skupine družb. Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah:

� prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov,

� prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Skupine do prejema plačil iz naslova dividend.

5. Naložbe v pridružene družbe5. Naložbe v pridružene družbe5. Naložbe v pridružene družbe5. Naložbe v pridružene družbe

Naložbe v pridružene družbe se obračunavajo na osnovi kapitalske metode. Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje.

Finančna naložba v pridruženo družbo se v skladu z MRS 28 obračuna po kapitalski metodi od datuma, na katerega postane pridružena družba. Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička družbe, v kateri ima



naložbenik pomemben vpliv, zmanjšuje knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Preračuni knjigovodske vrednosti so morda prav tako potrebni, če se spremeni naložbenikov sorazmerni delež v kapitalu druge družbe, a te spremembe niso vključene v izkaz poslovnega izida. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih naložb, tečajnih razlik in preračunavanja razlik, ki nastanejo pri poslovni združitvi.

Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in naložbenikovim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgovih in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja obračuna v skladu z MSRP 3 – poslovne združitve.

Dobro ime, povezano s pridruženo družbo, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Vendar amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena in zato ni vključeno v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe.

Vsak presežek naložbenikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja nad stroški finančne naložbe se izključi iz knjigovodske vrednosti finančne naložbe in namesto tega vključi kot prihodek v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

VrednostOdstotek celotnega

Ime družbe Dejavnost družbe Država udeležbe kapitala v EUR

PRIDRUŽENE DRUŽBEBirra Peja, d. d. Pec proizvodnja pijač Kosovo 39,55 % 12.147.798 Delež latništva v družbi Birra Peja, d. d. Peć, Kosovo je v letu 2007 znašal 35 %. V letu 2008 je Pivovarna Union, d. d. izvedla dokapitalizacijo omenjene družbe, zaradi česar se je lastništvo v omenjeni družbi povečalo za 4,55 %. V letu 2007 se je kot finančna naložba v pridruženo družbo obravnavala naložba v Poslovni sistem Mercator, d.d., katerega 23,34 – odstotni lastnik je Skupina Pivovarna Laško. Zaradi odvzema glasovalnih pravic se v letu 2008 omenjena naložba obravnava kot dolgoročna finančna naložba, namenjena prodaji in je vrednotena po pošteni vrednosti. V preteklem letu je bila naložba vrednotena po kapitalski metodi.

6. Valuta poročanja6. Valuta poročanja6. Valuta poročanja6. Valuta poročanja

a) Funkcijska in predstavitvena valutaa) Funkcijska in predstavitvena valutaa) Funkcijska in predstavitvena valutaa) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih posameznih družb Skupine so nominirane v valuti primarnega okolja – države, v kateri posluje posamezna družba (ta valuta je t. i. »funkcijska valuta«). Konsolidirani izkazi so izkazani v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe (Pivovarne Laško, d. d.).



b) Transakcije in stanjab) Transakcije in stanjab) Transakcije in stanjab) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so vključene v prevrednotovalnih rezervah na kapitalu.

c) c) c) c) DružbeDružbeDružbeDružbe v v v v SSSSkupinikupinikupinikupini

Izkazi poslovnega izida in izkazi finančnega izida odvisnih družb v tujini so preračunani v poročevalsko valuto obvladujoče družbe na podlagi povprečnega deviznega tečaja, bilance stanja pa so preračunane v poročevalsko valuto z uporabo tečaja, veljavnega na dan 31. decembra. V primeru, da pride do prodaje družbe v tujini, se tečajne razlike, realizirane pri prodaji, pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobička / izgube iz prodaje.

7. 7. 7. 7. Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva

a) Dobro imea) Dobro imea) Dobro imea) Dobro ime

Dobro ime predstavlja presežek nabavne vrednosti prevzete družbe nad pošteno vrednostjo deleža neto sredstev prevzete družbe na dan prevzema. Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisnih družb, je izkazano med neopredmetenimi sredstvi. Dobro ime se letno preverja, testira zaradi slabitev in se meri po začetni vrednosti, zmanjšani za kumulirane oslabitve. Dobički in izgube pri odprodaji družbe vključujejo sedanjo vrednost dobrega imena, ki se nanaša na prodano družbo. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena ponovna cenitev oziroma preizkus slabitve dobrega imena. Iz cenitve, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ni potrebe po slabitvi dobrega imena.

b) Patenti, blagovne znamke in licenceb) Patenti, blagovne znamke in licenceb) Patenti, blagovne znamke in licenceb) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti. Za blagovne znamke življenjska doba ni določljiva, zato je bil opravljen preizkus slabitve. Na osnovi cenitve, ki jo je na dan 31.12.2008 opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ni potrebe po slabitvi blagovnih znamk.

Druga neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo od 3 do 10 let.



8. Fina8. Fina8. Fina8. Finančna sredstvančna sredstvančna sredstvančna sredstva

Skupina klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila investicija pridobljena.

aaaa) ) ) ) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidFinančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidFinančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidFinančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. V letu 2008 in 2007 Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

bbbb) Po) Po) Po) Posojila in terjatvesojila in terjatvesojila in terjatvesojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključene so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere.

cccc) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plači) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plači) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plači) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilolololo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva.

dddd) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena v nobeni od ostalih kategorij. Vrednotena so prav tako po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti. V primeru, da se z naložbo trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se kot poštena vrednost obravnava tržna cena. Pošteno vrednost posamezne naložbe je mogoče tudi oceniti. Cenitve opravljajo ocenjevalci vrednosti podjetij, ki so registrirani pri Slovenskem inštitutu za revizijo. V letu 2008 so pooblaščeni ocenjevalci ocenili naložbi v družbo Elektro Maribor, d. d. Maribor in Večer, d. d. Maribor. Učinki prevrednotenj na nove poštene vrednosti povečujejo ali zmanjšujejo vrednost kapitala – presežek iz prevrednotenja. Slabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev pa povečujejo finančne odhodke in vplivajo na poslovni izid.

Finančna sredstva, za katera ni mogoče ugotoviti poštene vrednosti, so vrednotena po nabavni vrednosti.



9. Izpeljani finan9. Izpeljani finan9. Izpeljani finan9. Izpeljani finančni inčni inčni inčni inšššštrumentitrumentitrumentitrumenti

Izpeljani finančni inštrumenti so inštrumenti, ki jih uporabljamo za varovanje pred izpostavljenostjo finančnim tveganjem. Uporabljajo se kot orodje za varovanje pred spremembo poštene vrednosti ali denarnega toka, tveganju izpostavljene varovane postavke. Kot predmet trgovanja predstavlja samostojen finančni inštrument, ki je izpostavljen tveganjem.

Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti, kasneje pa se prevrednotijo na pošteno vrednost. Dobiček ali izguba iz prevrednotenja izpeljanega finančnega inštrumenta za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu. Prevrednotenje finančnega inštrumenta, ki se uporablja za varovanje denarnega toka, se pripozna neposredno v kapitalu, kadar je varovanje uspešno, medtem ko se neuspešni del dobička ali izgube iz inštrumenta za varovanje pred tveganjem pripozna v poslovnem izidu.

Skupina uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred valutnim in obrestnim tveganjem ter za varovanje denarnega toka pred tveganjem. Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni inštrument zadošča opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta ter če se sestavljeni inštrument ne izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

10. Opredmetena osnovna sredstva10. Opredmetena osnovna sredstva10. Opredmetena osnovna sredstva10. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremičnine (zemljišča in zgradbe) so v letu 2008 vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev, učinek prevrednotenja je v vrednosti 11.183.116 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, presežka iz prevrednotenja v vrednosti 8.946.493 EUR ter na povečanje obveznosti za odloženi davek v vrednosti 2.236.623 EUR. Oprema in drobni inventar sta vrednotena po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:

Nepremičnine 20 - 40 let Proizvajalne naprave in stroji 4 - 10 let Računalniška oprema 2 - 4 let Motorna vozila 4 - 8 let Druga oprema 3 - 7 let

Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so dana v uporabo.



Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se sredstvo prevrednoti na ocenjeno nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost sredstva je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje ali njene vrednosti pri uporabi.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva so izkazani med odhodki ob nastanku.

11. Naložbene nepremičnine11. Naložbene nepremičnine11. Naložbene nepremičnine11. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima Skupina v lasti ali v finančnem najemu z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Skupina v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Na dan 31.12.2008 so bile naložbene nepremičnine prevrednotene na pošteno vrednost na osnovi cenitve, ki so jo izdelali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti. Učinek prevrednotenja v vrednosti 5.430.057 EUR je vplival na povečanje drugih poslovnih prihodkov. Naložbene nepremičnine se zmanjšujejo za amortizacijski popravek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Ob upoštevanju spremenjene politike vrednotenja na model poštene vrednosti v letu 2008, se učinki prevrednotenj (slabitve in krepitve) odražajo v izkazu poslovnega izida.

12. Oslabitev finančnih sredstev12. Oslabitev finančnih sredstev12. Oslabitev finančnih sredstev12. Oslabitev finančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja izmed poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.



13. Nekratkoročna sredstva za prodajo13. Nekratkoročna sredstva za prodajo13. Nekratkoročna sredstva za prodajo13. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Nekratkoročna sredstva za prodajo se vrednotijo po nižji izmed dveh vrednosti: knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje.

14. Zaloge14. Zaloge14. Zaloge14. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.

15. Poslovne terjatve15. Poslovne terjatve15. Poslovne terjatve15. Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Skupina pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

16. Denar in denarni ustrezniki16. Denar in denarni ustrezniki16. Denar in denarni ustrezniki16. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.

17. Rezervacije17. Rezervacije17. Rezervacije17. Rezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Skupina izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati, in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

18. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade18. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade18. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade18. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost Skupine zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.



11119999. Odloženi davki. Odloženi davki. Odloženi davki. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v konsolidiranih računovodskih izkazih. Odloženi davek je obračunan pri prevzemih iz naslova začetnega pripoznanja sredstev in obveznosti, ki nimajo vpliva niti na poslovni, niti na davčni dobiček ali izgubo. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Odloženi davek je izkazan na osnovi začasnih razlik, ki izhajajo iz naložb v odvisne družbe, razen kadar je časovna uskladitev ukinitve začasnih razlik pod kontrolo Skupine in obstaja verjetnost, da se začasne razlike ne bodo ukinile v bližnji prihodnosti.

20202020. Poslovne obveznosti. Poslovne obveznosti. Poslovne obveznosti. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obenem se kot poslovne obveznosti obravnavajo kratkoročne pasivne časovne razmejitve. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

21. Finančne obveznosti21. Finančne obveznosti21. Finančne obveznosti21. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

22. Delniški kapital22. Delniški kapital22. Delniški kapital22. Delniški kapital

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

23. Lastne delnice23. Lastne delnice23. Lastne delnice23. Lastne delnice

Če matična družba, oz. njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Če se lastne delnice kasneje odproda ali ponovno izda, se vsa



prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključi v lastniški kapital.

24. Dividende24. Dividende24. Dividende24. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.

25. Poročanje po odsekih25. Poročanje po odsekih25. Poročanje po odsekih25. Poročanje po odsekih

Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

26. Davčna politika26. Davčna politika26. Davčna politika26. Davčna politika

Davčni izkazi Pivovarne Laško, d. d. in družb Skupine Pivovarna Laško v Sloveniji so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

V letu 2008 se je v nekaterih določbah spremenil Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Novosti, ki so upoštevane pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008, so:

� spremembe v zvezi z davčnim odtegljajem,

� investicijska olajšava,

� obresti med povezanimi osebami,

� širitev upravičencev pri dajanju donacij.

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 22 %. Davčna osnova družbe je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu poslovnega izida, ugotovljeni na osnovi zakona ali računovodskih standardov.

V letu 2008 je ponovno uveljavljena investicijska olajšava iz naslova vlaganj v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar v zanemarljivem znesku za družbo Pivovarno Laško, d. d.

Družba mora zagotavljati dokumentacijo o transfernih cenah, s tem, da je splošna dokumentacija lahko enotna za skupino povezanih oseb kot celoto.

22227777. . . . Ocena vrednosti posameznih postavkOcena vrednosti posameznih postavkOcena vrednosti posameznih postavkOcena vrednosti posameznih postavk

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenjene naslednje postavke: nepremičnine, naložbene nepremičnine, finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posameznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.



UPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJIUPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJIUPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJIUPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJI SKUPINE SKUPINE SKUPINE SKUPINE

Upravljanje s finančnimi tveganji Skupine, kot so kreditno tveganje, tveganje spremembe obrestnih mer, valutno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti, je sestavni del poslovnega poročila. Podrobneje je opisano na straneh 38 in 39 tega letnega poročila. V računovodskem delu je opisano na straneh 198 in 199, v pojasnilu št. 29.



POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOMRAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva1. Neopredmetena sredstva1. Neopredmetena sredstva1. Neopredmetena sredstva

Leto 2008 Blagovne Dobro Licence in Premoženjske NS( v EUR ) znamke ime druga NS pravice v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

31. december 2007 127.772.491 34.854.083 6.050.354 53.765 369.580 169.100.273

Neposredne pridobitve - - 1.026.958 - 1.883.017 2.909.975Prekvalifikacije - - (180.318) 180.318 - -Prenos z investicij v teku - - 811.711 - (914.980) (103.269)Prevrednotenja - - (142.903) - - (142.903)Odtujitve - - (19.469) - - (19.469)31. december 2008 127.772.491 34.854.083 7.546.333 234.083 1.337.617 171.744.607


1. januar 2008 - - 4.134.865 53.765 - 4.188.630

Amortizacija v letu - - 508.770 3.006 - 511.776Prevrednotenja - - 14 - - 14Prenos iz / na - - (52.126) 52.126 - -Odtujitve - - (19.416) - - (19.416)31. december 2008 - - 4.572.107 108.897 - 4.681.004

SEDANJA VREDNOST

31. december 2008 127.772.491 34.854.083 2.974.226 125.186 1.337.617 167.063.603

1. januar 2008 127.772.491 34.854.083 1.915.489 - 369.580 164.911.643

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so izkazana po modelu nabavne vrednosti. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi predstavljajo največjo vrednost blagovne znamke in dobro ime, katerih vrednost se vsako leto presoja in ugotavlja morebitna potreba po slabitvah. Vrednost blagovnih znamk Skupine Union znaša 68.660.491 EUR, blagovnih znamk družbe Delo, d. d. pa 59.112.000 EUR. Skupina je iz naslova prevzema Skupine Union pripoznala dobro ime v vrednosti 25.413.597 EUR, iz naslova prevzema družbe Delo, d. d. pa 9.440.486 EUR.

Na dan 31.12.2008 je bila opravljena preveritev poštene vrednosti dobrega imena vrednosti blagovnih znamk s strani pooblaščenega ocenjevalca. Osnova za preveritev potrebe po slabitvi vrednosti blagovnih znamk in dobrega imena je bila ocena vrednosti Skupine Union in družbe Delo, d. d. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Iz ocenitve izhaja, da ni potrebe po slabitvi v skupinskih računovodskih izkazih izkazane vrednosti dobrega imena.

Iz naslova cenitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev Jadranske pivovare, d. d. je izkazana slabitev v vrednosti 142.903 EUR.



Leto 2007 Blagovne Dobro Licence in Premoženjske NS( v EUR ) znamke ime druga NS pravice v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

31. december 2006 68.660.491 25.413.597 4.530.037 53.765 141.443 98.799.333

Neposredne pridobitve - - 254.176 - 278.158 532.334Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) 59.112.000 9.440.486 1.340.344 - - 69.892.830Prenos z investicij v teku - - 50.021 - (50.021) -Odtujitve - - (122.707) - - (122.707)Tečajne razlike - - (1.517) - - (1.517)31. december 2007 127.772.491 34.854.083 6.050.354 53.765 369.580 169.100.273


31. december 2006 - - 3.476.690 - 53.765 3.530.455

Amortizacija v letu - - 381.275 - - 381.275Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) - - 370.905 - - 370.905Odtujitve - - (94.004) - - (94.004)31. december 2007 - - 4.134.865 - 53.765 4.188.630

SEDANJA VREDNOST

31. december 2007 127.772.491 34.854.083 1.915.489 53.765 315.815 164.911.643

1. januar 2007 68.660.491 25.413.597 1.053.347 53.765 87.678 95.268.878

2. Opredme2. Opredme2. Opredme2. Opredmetena osnovna sredstvatena osnovna sredstvatena osnovna sredstvatena osnovna sredstva



NABAVNA VREDNOST

31. december 2007 31.988.230 175.957.748 409.713.323 56.397.091 18.110.832 8.919.263 701.086.487

Neposredne pridobitve - 317.636 739.904 921.487 3.534.412 47.525.912 53.039.351Prekvalifikacije - - - - 213.500 (843.638) (630.138)Prenos z investicij v teku 7.063.954 13.588.716 14.019.440 4.037.246 5.549.697 (44.259.053) -Prevrednotenja 6.380.687 (14.011.948) - - - - (7.631.261)Slabitve (1.633.590) (1.765.827) (3.687.112) (24.604) - - (7.111.133)Prenos na … - - - 500 (168.131) - (167.631)Odtujitve (88.862) (415.780) (9.364.272) (3.809.398) (6.616.841) (1.950) (20.297.103)Tečajne razlike (4.050) (2.905) (2.715) (200) (9) - (9.879)

31. december 2008 43.706.369 173.667.640 411.418.568 57.522.122 20.623.460 11.340.534 718.278.693


31. december 2007 - 94.444.851 337.031.951 43.257.107 15.665.172 843.638 491.242.719

Prekvalifikacije - - - - (132.876) (843.638) (976.514)Amortizacija v letu - 4.738.875 17.843.859 3.960.799 2.405.486 - 28.949.019Pridobitve - - 21.685 8.992 118.795 - 149.472Prevrednotenja - (18.814.377) - - - - (18.814.377)Prenos na … - - - 500 (168.131) - (167.631)Odtujitve - (29.720) (9.040.607) (3.694.676) (6.247.137) - (19.012.140)Tečajne razlike - 1.971 2.209 169 (8) - 4.341

31. december 2008 - 80.341.600 345.859.097 43.532.891 11.641.301 - 481.374.889

SEDANJA VREDNOST

31. december 2008 43.706.369 93.326.040 65.559.471 13.989.231 8.982.159 11.340.534 236.903.804

31. december 2007 31.988.230 81.512.897 72.681.372 13.139.984 2.445.660 8.075.625 209.843.768

Vsa opredmetena osnovna sredstva so bila v preteklih letih vrednotena po modelu nabavne vrednosti. V letu 2008 se je spremenila metoda vrednotenja za nepremičnine (zemljišča in zgradbe), ki so vrednotena po modelu prevrednotenja. Za ostala



opredmetena osnovna sredstva se računovodska usmeritev ni spremenila in so tudi v letu 2008 vrednotena po modelu nabavne vrednosti.

Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ocena vrednosti nepremičnin je izdelana na osnovi kombinacije metode primerljivih prodaj, metode kapitalizacije donosov in nabavnovrednostne metode. Na vrednost posamazne nepremičnine je vplivala tudi vrsta uporabe nepremičnine in razpoložljivih tržnih cen za posamezno vrsto nepremičnine in lokacijo. Učinek prevrednotenja je v vrednosti 11.183.116 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev. Vrednost zemljišč se je povečala za 6.380.687 EUR, vrednost gradbenih objektov pa za 4.802.430 EUR. Prevrednotenje se odraža tudi na povečanju presežka iz prevrednotenja v vrednosti 8.946.493 EUR ter na povečanju obveznosti za odloženi davek v vrednosti 2.236.623 EUR.

Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Zaradi slabih poslovnih rezultatov in posledično slabega finančnega stanja je bila na dan 31.12.2008 opravljena cenitev odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d., ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan v registru pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Cenilec je na osnovi pridobljenih podatkov izhajal iz predpostavke, da bo družba prodala proizvodni obrat kupcu, ki bo nadaljeval s proizvodnjo in zaposlil vse delavce, zaradi česar so stroški likvidacije ocenjeni z vrednostjo nič. Na osnovi cenitve je bilo potrebno slabiti sredstva omenjene družbe. Učinek cenitve ima za posledico predvsem slabitev opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer v vrednosti 7.111.133 EUR.

Sedanja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so dana v zastavo kot zavarovanje za dolgoročno in kratkoročno dobljena posojila domačih bank, na dan 31.12.2008 znaša 40.616.565 EUR.

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev.





NABAVNA VREDNOST

31. december 2006 48.489.561 138.795.171 388.058.032 49.757.511 31.971.536 4.568.352 661.640.163

Neposredne pridobitve - - 2.715.850 538.322 1.537.665 21.983.527 26.775.364Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) - 21.548.380 15.535.128 8.562.345 - 31.038 45.676.891Prenos z investicij v teku 15.300 4.335.975 9.862.525 2.745.570 526.628 (17.485.998) -Prenos iz naložbenih nepremičnin - 44.704 - - - - 44.704Prenos na NS (767.527) (3.342.236) - - - - (4.109.763)Odtujitve (365.956) (840.189) (6.523.138) (5.162.085) (15.925.006) (177.721) (28.994.095)Tečajne razlike 28.390 4.405 64.926 (44.572) 9 65 53.223

31. december 2007 47.399.768 160.546.210 409.713.323 56.397.091 18.110.832 8.919.263 701.086.487


31. december 2006 - 91.092.290 312.588.782 37.610.497 30.227.623 843.638 472.362.830

Vključitev družbe Delo, d. d. v

konsolidacijo (1.5.2007) - 6.833 8.134.191 7.167.798 - - 15.308.822Amortizacija v letu - 4.611.848 20.667.704 3.557.576 1.231.791 - 30.068.919Slabitev OOS Jadranski pivovari, d. d. - 887.761 1.916.980 - - - 2.804.741Prenos na naložbene nepremičnine - (1.794.742) - - - - (1.794.742)Prenos iz naložbene nepremičnine - 25.604 - - - - 25.604Odtujitve - (429.264) (6.280.698) (5.052.993) (15.794.242) - (27.557.197)Tečajne razlike - 44.521 4.992 (25.771) - -

31. december 2007 - 94.444.851 337.031.951 43.257.107 15.665.172 843.638 491.242.719

SEDANJA VREDNOST

31. december 2007 47.399.768 66.101.359 72.681.372 13.139.984 2.445.660 8.075.625 209.843.768

31. december 2006 48.489.561 47.702.881 75.469.250 12.147.014 1.743.913 3.724.714 189.277.333



3. Naložbene nepremičnine3. Naložbene nepremičnine3. Naložbene nepremičnine3. Naložbene nepremičnine

Naložbene

Leto 2008 nepremičnine( v EUR ) Zemljišča Zgradbe v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

31. december 2007 407.328 20.212.665 - 20.619.993

Povečanje vrednosti - - 430.942 430.942Prenos z investicij v teku - 430.942 (430.942) -Prevrednotenje 171.132 (2.754.199) - (2.583.067)Zmanjšanje vrednosti - (662.718) - (662.718)31. december 2008 578.460 17.226.690 - 17.805.150


31. december 2007 - 12.199.701 - 12.199.701

Amortizacija - 518.108 - 518.108Odtujitve - (410.050) - (410.050)Prevrednotenje - (8.013.124) - (8.013.124)31. december 2008 - 4.294.635 - 4.294.635

SEDANJA VREDNOST

31. december 2008 578.460 12.932.055 - 13.510.515

1. januar 2008 407.328 8.012.964 - 8.420.292

V letu 2008 je Skupina ustvarila 314.609 EUR odhodkov ter 656.981 EUR prihodkov.

Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, temveč jih Skupina daje v najem. Kot naložbene nepremičnine so v Pivovarni Laško, d. d. evidentirane naslednje nepremičnine: športna dvorana Tri Lilije, Hotel Hum, Hotel Savinja in gostišče Grad Tabor; v Radenski, d. d. poslovna stavba v Radencih ter poslovni objekti v Radencih, Ljubljani, Petanjcih in Sarajevu.

Družba Fructal, d. d. je v letu 2008 naložbeno nepremičnino – skladišče v Splitu v izmeri 667 m2 prenesla med sredstva za prodajo, poslovni prostor v Zagrebu izmeri 100 m2 pa med osnovna sredstva.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Skupina v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Na dan 31.12.2008 so bile naložbene nepremičnine prevrednotene na pošteno vrednost na osnovi cenitve, ki jo je izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ocena vrednosti nepremičnin je izdelana na osnovi kombinacije metode primerljivih prodaj, metode kapitalizacije donosov in nabavnovrednostne metode. Na vrednost posamezne nepremičnine je vplivala tudi vrsta uporabe nepremičnine in razpoložljivih tržnih cen za posamezno vrsto nepremičnine in lokacijo. Učinek prevrednotenja v vrednosti 5.430.057 EUR je vplival na povečanje drugih poslovnih prihodkov. Naložbene nepremičnine so se ob upoštevanju modela nabavne vrednosti zmanjševale za amortizacijski popravek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Ob



upoštavnju spremenjene politike vrednotenja na model poštene vrednosti v letu 2008, se učinki prevrednotenj (slabitve in krepitve) odražajo v izkazu poslovnega izida.

Leto 2007( v EUR ) Zemljišča Zgradbe Skupaj

NABAVNA VREDNOST

31. december 2006 407.328 15.393.241 15.800.569

Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) - 80.159 80.159Povečanje vrednosti - 746.554 746.554Prenos na OOS - (44.704) (44.704)Prenos iz OOS - 4.109.763 4.109.763Zmanjšanje vrednosti - (72.348) (72.348)31. december 2007 407.328 20.212.665 20.619.993


31. december 2006 - 9.136.644 9.136.644

Prenos na OS - (25.604) (25.604)Prenos iz OOS - 1.794.742 1.794.742Povečanje popravka vrednosti - amortizacija - 415.344 415.344Pridobitve - 93.703 93.703Odtujitve - (66.668) (66.668)Prevrednotenja - oslabitve - 851.540 851.54031. december 2007 - 12.199.701 12.199.701

SEDANJA VREDNOST

31. december 2007 407.328 8.012.964 8.420.292

1. januar 2007 407.328 6.256.597 6.663.925



4. A. 4. A. 4. A. 4. A. Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbeDolgoročne finančne naložbe v odvisne družbeDolgoročne finančne naložbe v odvisne družbeDolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Delež v( v EUR ) kapitalu 2008 2007

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI

V državi:Firma Del, d. o. o. Laško 100 % 7.428 7.428Izberi, d. o. o. Ljubljana 100 % 8.722 8.722

16.150 16.150

V tujini:RA&LA, d. o. o. Sarajevo 100 % 232.240 232.239Eurofruit Sarajevo, d. o. o. 100 % 14.093 14.094Radenska, d. o. o. Zagreb 100 % 4.907 4.907Radenska, d. o. o. Beograd 100 % 250 250

251.490 251.490

Skupaj 267.640 267.640

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe so vrednotene po modelu nabavne vrednosti.

Računovodski izkazi v tabeli izkazanih odvisnih družb zaradi materialne nepomembnosti niso vključeni v konsolidacijo. 4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Delež v( v EUR ) kapitalu 2008 2007

Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana 23,340 % - 170.977.504Birra Peja, a. d. Peć, Kosovo 39,550 % 4.804.454 44.807Slovita, d. o. o. Moskva 25,000 % - 2.112

Skupaj 4.804.454 171.024.423

V letu 2008 je Pivovarna laško, d. d. odvisni družbi Pivovarni Union, d. d. prodala 35-odstotni delež družbe Birra Peja, a. d. Peć po knjigovodski vrednosti v višini 44.807 EUR. Pivovarna Union, d. d. je dokapitalizirala družbo v vrednosti 3.499.193 EUR. S tem dejanjem je povečala svoj lastniški delež v omenjeni družbi na 39,55 %. Naložba je vrednotena po kapitalski metodi. Iz naslova razlike med vrednostjo naložbe in deležem v pošteni vrednosti kapitala je Skupina Union pripoznala slabo ime v vrednosti 1.259.654 EUR ter za isti znesek povečala druge poslovne prihodke.

Družba Birra Peja, a. d. Peć je v letu 2008 ustvarila izgubo v vrednosti 2.841.491 EUR. Vrednost sredstev družbe na dan 31.12.2008 znaša 32.802.742 EUR, vrednost obveznosti 20.654.944 EUR, vrednost kapitala pa 12.147.798 EUR.

V letu 2007 se je kot naložba v pridruženo družbo obravnavala tudi naložba v Poslovni sistem Mercator, ki je bila in je še vedno v 23,34-odstotni lasti Skupine Pivovarna Laško. Omenjena naložba se je v preteklem letu vrednotila po kapitalski metodi, v letu 2008 pa



je zaradi odvzema glasovalnih pravic razvrščena med finančna sredstva, namenjena prodaji in vrednotena po pošteni tržni vrednosti.

4. 4. 4. 4. CCCC. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva ( v EUR ) 2008 2007

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti 17.581.517 30.884.214Ostale naložbe v delnice in deleže po pošteni vrednosti 179.699.512 7.010.588

Skupaj 197.281.029 37.894.802

Dolgoročne finančne naložbe so opredeljene kot naložbe za prodajo. Za te naložbe, katerih pošteno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti, se poštena vrednost dobičkov in izgub odraža direktno v lastniškem kapitalu.

Skupina je v letu 2008 pridobila 5,47 % delnic družbe Elektro Maribor v vrednosti 20.184.371 EUR (Pivovarna Union, d. d.), 1.124.170 delnic družbe Infond holding, d. d. v vrednosti 5.546.180 EUR ter 59,25 % delnic družbe ČZP Večer, d. d. v vrednosti 15.122.898 EUR (Delo, d. d.). Družba Delo, d. d. je bila konec leta 2008 79,24-odstotna lastnica družbe ČZP Večer. Družba Delo iz naslova imetništva delnic ČZP Večer, d. d. nad 19,9 % na skupščini ČZP Večer, d. d. nima glasovalnih pravic zaradi določbe 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zato računovodski izkazi družbe Večer, d. d. niso vključeni v konsolidacijo Skupine Pivovarna Laško.

V letu 2008 je Skupina med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki so vrednotena po pošteni vrednosti, kljub 23,34 – odstotnemu lastniškemu deležu zaradi odvzema glasovalnih pravic, prerazporedila delnice Poslovnega sistema Mercator (MELR). V letu 2007 je Skupina omenjeno finančno naložbo obravnavala kot naložbo v pridruženo družbo in jo vrednotila po kapitalski metodi. Skupina je v letu 2007 zmanjšala naložbo za 11.130.536 EUR. Na zadnji dan leta 2007 je vrednost naložbe znašala 170.977.504 EUR oz. 194,55 EUR na delnico.

Na dan 31.12.2008 je naložba MELR ponovno izkazana po pošteni tržni vrednosti, ki je na zadnji dan preteklega leta je znašala 158,08 EUR, vrednost celotne naložbe pa 138.927.185 EUR, kar je za 7.329.720 EUR manj kot znaša izvirna nabavna vrednost omenjene naložbe.

Poleg omenjenih naložb Skupina po pošteni vrednosti izkazuje še naložbo v Zavarovalnico Triglav, d. d. v vrednosti 6.210.545 EUR, 1.922.321 delnic družbe Elektro Maribor v vrednosti 15.378.568 EUR ter 79,24 % delnic družbe Večer, d. d. v vrednosti 18.981.247 EUR.

Za naložbe po nabavni vrednosti zaradi nepomembnega deleža v lastništvu poštene vrednosti ni bilo mogoče zanesljivo oceniti. Po nabavni vrednosti ima Skupina evidentiranih 213.115 delnic Probanke, d. d. Maribor (6,3 %) v vrednosti 5.217.752 EUR, 270.648 delnic Elektro Gorenjske, d. d. (1,6 %) v vrednosti 1.356.731 EUR, 358.978 delnic Thermane, d. d. (13,8 %) ter ostale naložbe manjših vrednosti.



Gibanje za prodajo razpoložljivih finaGibanje za prodajo razpoložljivih finaGibanje za prodajo razpoložljivih finaGibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstevnčnih sredstevnčnih sredstevnčnih sredstev ( v EUR ) 2008 2007

Stanje 1. januarja 37.894.802 179.093.093 Spremembe v letu:Prenos iz DFN v pridružene družbe (MELR) 170.977.504 (182.108.041)Vključitev naložb družbe Delo, d. d. - 4.523.873Pridobitve 45.607.253 50.355.500Prevrednotenje (46.329.084) 623.691Prenos iz kratkoročnih FN 2.892.341 12.696.788Prodaja (13.761.787) (27.290.102)

Stanje 31. december 197.281.029 37.894.802

Skupina je v letu 2008 pridobila za 45.607.253 EUR ter odtujila za 13.761.787 EUR za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev. Zaradi odvzema glasovalnih pravic je Skupina med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ponovno prenesla delnice Poslovnega sistema Mercator (MELR). Zaradi znižanja poštenih vrednosti je Skupina na nove, nižje vrednosti prevrednotila za prodajo razpoložljiva finančna sredstva v vrednosti 46.329.084 EUR, od tega naložbo MELR v vrednosti 32.050.319 EUR. SlaSlaSlaSlabitve naložb v delnice, ki so vrednotene po pošteni vrednostibitve naložb v delnice, ki so vrednotene po pošteni vrednostibitve naložb v delnice, ki so vrednotene po pošteni vrednostibitve naložb v delnice, ki so vrednotene po pošteni vrednosti

a) Slabitev naložbe v družbo Elektro Maribor, d. d.a) Slabitev naložbe v družbo Elektro Maribor, d. d.a) Slabitev naložbe v družbo Elektro Maribor, d. d.a) Slabitev naložbe v družbo Elektro Maribor, d. d.

Pivovarna Union, d. d. je v januarju 2008 od družbe Infond Holding kupila 5,74 % delnic družbe Elektro Maribor v vrednosti 20.184.371 EUR. Vrednost naložbe v družbo Elektro Maribor temelji na cenitvi, ki jo je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na podlagi ocene vrednosti je bila opravljena slabitev v vrednosti 4.805.803 EUR, kar je v enem znesku vplivalo na povečanje finančnih odhodkov.

Ocenjevanje vrednosti lastniškega kapitala na delnico družbe Elektro Maribor, d. d. je potekalo na podlagi naslednjih načinov in metod ocenjevanja vrednosti:

� na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda diskontiranega denarnega toka – postopek celotnega kapitala);

� na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda primerljivih podjetij, uvrščenih na borzo).

Projekcije poslovanja, ki predstavljajo osnovo izračunu ocene vrednosti na podlagi na donosu zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti, so bile pripravljene s strani pooblaščenega ocenjevalca na podlagi analize panoge, preteklega poslovanja proučevanega podjetja, analize primerljivih domačih in tujih podjetij, ter na podlagi videnja prihodnjega razvoja panoge in proučevanega podjetja. Projekcije poslovanja ne predvidevajo prestrukturiranja podjetja v smeri uvajanja novih dejavnosti oziroma spremembi portfelja proizvodnih programov. Temu v sled projekcije ne predvidevajo razširitvenih investicij, ampak se investicije v osnovna sredstva v projekcijah nanašajo na obnovitvene investicije trenutne strukture sredstev. Dolgoročno se investicije v osnovna sredstva izenačijo z amortizacijo. Projekcije poslovanja predpostavljajo izdatno



izboljšanje učinkovitosti poslovanja, in sicer se v napovedih dobičkonosnost iz poslovanja pred amortizacijo izboljša do ravni panožnega povprečja primerljivih tujih podjetij. Izboljšanje dobičkonosnosti s poslovanja je predvsem posledica izboljšanja pogojev poslovanja z gospodinjskimi odjemalci, ki se kaže v relativno večjem bruto pokritju pri prodaji in nabavi električne energije tem odjemalcem. Eksplicitne projekcije prihodnjega poslovanja so bile izdelane za obdobje 2009–2016. Ocena vrednosti predmeta vrednotenja izhaja tudi iz uspešnosti poslovanja po letu 2016, in sicer je tovrstna vrednost izračunana na podlagi metode uglavničenja z uporabo tako imenovanega “Gordonovega modela rasti”.

Z uporabo na tržnih primerjavah zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti z metodo primerljivih podjetij kotirajočih na borzi je dobljena kot osnovna vrednost ocena vrednosti za manjšinskega lastnika. Ker gre za ocenjevanje vrednosti 5,74 % lastniškega deleža, pri ocenjevanju ni upoštevan pribitek za pomanjkanje kontrole. Z uporabo na donosu zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti je dobljena kot osnovna vrednost ocena vrednosti za manjšinskega lastnika, ker projekcije poslovanja upoštevajo vidik manjšinskega lastništva (projekcije poslovanja upoštevajo temeljijo na preteklem poslovanju in ne predvidevajo kakršnegakoli prestrukturiranja). Ker gre za ocenjevanje vrednosti 5,74 % lastniškega deleža, pri ocenjevanju ni upoštevan pribitek za pomanjkanje kontrole. V primeru ocenjevanja vrednosti preučevanega podjetja gre za družbo, katerih delnice niso uvrščene na trg kapitala. Preučevana družba je tako lastniško zaprta družba. Glede na namen ocenjevanja vrednosti v končni oceni vrednosti ni upoštevan odbitek za pomanjkanje tržljivosti.

Z uporabo metode diskontiranih denarnih tokov je ocenjena vrednost lastniškega kapitala na delnico podjetja Elektro Maribor, d. d. na tržni osnovi na 8,1 EUR. b) Slabitev naložbe v družbo Večer, d.b) Slabitev naložbe v družbo Večer, d.b) Slabitev naložbe v družbo Večer, d.b) Slabitev naložbe v družbo Večer, d. d. d. d. d.

Vrednost naložbe v družbo Večer znaša 18.890.000 EUR in temelji na oceni tržne vrednosti, ki jo je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na podlagi ocene vrednosti smo naložbo v letu 2008 slabili za 122.578 EUR. Uskladitev poštene vrednosti se odraža v zmanjšanju presežka iz prevrednotenja kapitala v znesku 98.063 EUR in v odloženih davkih v znesku 24.515 EUR.

Ocena tržne vrednosti lastniškega kapitala je enaka tehtanemu povprečju vrednosti, dobljenih z:

� uporabo metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov (metoda predpostavlja, da bo podjetje nadaljevalo s poslovanjem in na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtuje donose in jih diskontira z ustrezno tehtano aritmetično sredino zahtevane stopnje donosa dolžniškega in lastniškega kapitala – 75 % uteži) in

� metodo primerljivih transakcij (primerjava podobnih podjetij katere delnice se javno prodajajo na trgu vrednostnih papirjev ali pa so bila prodana v bližnji preteklosti, uporabljeni multiplikatorji: vrednost celotnega kapitala/prihodki iz prodaje in vrednost kapitala/EBITDA, metoda vzeta samo kot kontrolna metoda – 25 % utež).



Vrednost je izračunana v razponu +/- 7 % glede na povprečno vrednost. Razpon vrednosti je določen s tehtanjem vrednosti, dobljene z uporabo metode sedanje vrednosti prostih denarnih tokov (optimistični/pesimistični scenarij), ter povprečne vrednosti, dobljene z metodo primerljivih transakcij. Glede na negotovosti na kapitalskih trgih je običajno, da se ocena vrednosti poda v razponu – večja kot je negotovost, večji je običajno tudi razpon vrednosti.

Poleg običajnih tveganj, povezanih z vsako oceno vrednosti (npr. predvsem negotovost projekcij prihodnjega poslovanja, ki pa izhaja že iz same definicije metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, ki se jih zato diskontira z diskontno stopnjo, ki upošteva tveganje, povezane z njihovo uresničitvijo), v konkretnem primeru ne vidimo dodatnih večjih tveganj.

UVK (Urad za varstvo konkurence) je s sklepom z dne 1.12.2008 začel postopek presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence. V postopku je po podani priglasitvi koncentracije zahteval posredovanje dodatnih podatkov z zahtevami z dne 19.12.2008, 10.2.2009 in 17.3.2009. Vse zahtevane podatke je Delo, d. d. posredovalo v roku. UVK mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka bodisi izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepovedati. Odločbo pričakujemo v kratkem.

Inšpektorat RS za kulturo in medije je začel postopek za prekršek po 1. odstavku 140. člena Zakona o medijih zoper pravno in odgovorno osebo, ki sta v obrambo podali izjavi o prekršku, v kateri sta zatrdili, da niso podani znaki prekrška. Z odločbo o prekršku sta bili dne 2.12.2008 izrečeni globi pravni osebi 104.323,15 EUR in odgovorni osebi 625,94 EUR. Zoper odločbo sta bili pravočasno vloženi zahtevi za sodno varstvo, ki ju je inšpektorat posredoval v odločanje pristojnemu sodišču. Sodbo po izkušnjah pričakujemo sredi leta 2010 ali kasneje.

RS je zoper Delo, d. d. vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe o nakupu 158.608 lotov navadnih imenskih delnic izdajatelja Večer, d. d., ki jo je Delo sklenilo 10.11.2008 in zaradi vzpostavitve stanja pred sklenitvijo pogodbe, skupaj s predlogom začasne odredbe, da se Delu, d. d. prepove odtujitev in obremenitev navedenih delnic se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve zaznamuje v delniški knjigi pri KDD. Sodišče še ni odločalo o predlagani začasni odredbi niti ni izvedlo nobenega dokaza v postopku. Delo je v odgovoru na tožbo zavrnilo utemeljenost tožbenih navedb.

V zvezi z naložbo v ČZP Večer, d. d. bomo ravnali v skladu z izidom postopkov pri UVK oz. sodišču.



4. D. Finančne nalo4. D. Finančne nalo4. D. Finančne nalo4. D. Finančne naložbe v posesti do zapadlostižbe v posesti do zapadlostižbe v posesti do zapadlostižbe v posesti do zapadlosti ( v EUR ) 2008 2007

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti 12.500 25.000

Skupaj 12.500 25.000

5. Dolgoročna posojila5. Dolgoročna posojila5. Dolgoročna posojila5. Dolgoročna posojila ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročna posojila pridruženim družbam 2.500.000 -Druga dolgoročna posojila 48.463 124.626

Skupaj 2.548.463 124.626

V letu 2008 je Pivovarna Union, d. d. družbi Birra Peja, a. d. odobrila dolgoročno posojilo v vrednosti 2.500.000 EUR za dobo 5 let. Posojilo je zavarovano z menicami. Obrestna mera je 6-mesečni EURIBOR + 0,9 %.

Ostala dolgoročna posojila se nanašajo predvsem na dolgoročna stanovanjska posojila zaposlenim. Obrestna mera se v povprečju giblje med 3 % in 4,5 % nominalno na letni ravni. 6. Dolgoročne poslovne terjatve6. Dolgoročne poslovne terjatve6. Dolgoročne poslovne terjatve6. Dolgoročne poslovne terjatve ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 1.648.282 3.264.697

Skupaj 1.648.282 3.264.697



7. Dolgoročne terjat7. Dolgoročne terjat7. Dolgoročne terjat7. Dolgoročne terjatve za odložen davekve za odložen davekve za odložen davekve za odložen davek

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb se bo iz 22 % v letu 2008 znižala na 21 % v letu 2009 ter na 20% od leta 2010 dalje.

Poštena vrednostObveznosti do (finančna

( v EUR ) Rezervacije zaposlencev sredstva) Ostalo Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK1. januar 2007 86.179 2.081.159 3.899.716 465.611 6.532.665

Sprememba v izkazu poslovnega izida - (361.007) (2.165.859) (91.197) (2.618.063)Sprememba v bilanci stanja - 571.204 - - 571.20431. december 2007 86.179 2.291.356 1.733.857 374.414 4.485.806

Sprememba v izkazu poslovnega izida 7.853 (55.359) 2.824.629 2.522.806 5.299.929

Sprememba v bilanci stanja - - 2.232.693 - 2.232.693

31. december 2008 94.032 2.235.997 6.791.179 2.897.220 12.018.428

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke je na dan 31.12.2008 izkazana terjatev za odloženi davek iz naslova finančnih naložb v vrednosti 6.791.179 EUR, iz naslova obveznosti do zaposlencev za odpravnine, jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste v vrednosti 2.235.997 EUR, iz naslova davčne izgube matične družbe v vrednosti 1.895.312 EUR ter ostalo v vrednosti 1.095.940 EUR.

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke ni izkazana terjatev iz naslova davčne izgube odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d. Split, ki je znašala 23.772.070 EUR, ker odvisna družba iz tega naslova ne pričakuje v prihodnosti obdavčljivih dohodkov. Iz naslova davčne izgube bi ob upoštevanju 20 % davčne stopnje znašala terjatev za odloženi davek 4.754.414 EUR.

8. Nekratkoročna sredstva za prodajo8. Nekratkoročna sredstva za prodajo8. Nekratkoročna sredstva za prodajo8. Nekratkoročna sredstva za prodajo ( v EUR ) 2008 2007

Nepremičnine za prodajo 1.666.507 1.157.675

Skupaj 1.666.507 1.157.675

V vrednosti nepremičnin za prodajo Skupina izkazuje nepremičnine, ki jih namerava prodati v roku enega leta.



9. Zaloge9. Zaloge9. Zaloge9. Zaloge ( v EUR ) 2008 2007

Material in surovine 26.709.400 24.236.276Nedokončana proizvodnja 4.672.101 4.339.712Proizvodi 9.708.344 10.065.907Trgovsko blago 1.218.532 1.176.223

Skupaj 42.308.377 39.818.118

Skupina je v primerjavi s preteklim letom znižala zaloge za 6,3 %. Pri rednem letnem popisu ni bilo ugotovljenih večjih viškov in primanjkljajev. V letu 2008 je bila pripoznana slabitev zalog v vrednosti 219.958 EUR. Na dan 31.12.2008 ni bilo zastavljenih zalog. 10. A. Kratkoročne poslovne terjatve10. A. Kratkoročne poslovne terjatve10. A. Kratkoročne poslovne terjatve10. A. Kratkoročne poslovne terjatve ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu 47.381.349 33.777.491 na tujem trgu 10.644.545 13.395.329Manj popravek vrednosti (10.024.807) (11.249.619)

Skupaj 48.001.087 35.923.202

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 4.341.469 3.416.821Predujmi 4.773.435 4.543.435Manj popravek vrednosti (812.742) (188.451)

Skupaj 56.303.249 43.695.007

Na dan 31.12.2008 Skupina izkazuje 56.303.249 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je za 28,9 % več kot v preteklem letu.

Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevPopravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevPopravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevPopravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev ( v EUR ) 2008 2007

Stanje 1. januarja 11.249.619 10.244.204

Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo - 1.418.267Izterjane odpisane terjatve (832.525) (440.098)Dokončen odpis terjatev (1.020.228) (1.563.043)Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 770.089 1.874.894Zmanjšanje popravka vrednosti v letu (153.277) (284.028)Prevrednotenje 11.089 (5.628)Prenos obresti na tožene 40 210Ostalo - 4.841

Stanje 31. decembra 10.024.807 11.249.619



Zapadlost terjatev do kupcevZapadlost terjatev do kupcevZapadlost terjatev do kupcevZapadlost terjatev do kupcev ( v EUR ) 2008 2007

ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV

nezapadle 33.438.804 31.710.938do 30 dni 8.748.363 2.344.348od 30 do 60 dni 2.333.720 1.446.633od 60 do 90 dni 1.520.382 1.335.700nad 90 dni 11.984.625 10.335.201

Stanje 31. decembra 58.025.894 47.172.820

Na dan 31.12.2008 znašajo zapadle terjatve do kupcev Skupine 24.587.090 EUR. Za zapadle terjatve v vrednosti 10.024.807 EUR je bil oblikovan popravek vrednosti terjatev, za razliko v vrednosti 14.562.283 EUR pa popravek vrednosti ni bil oblikovan, ker niso sporne.

Terjatve do kupcev v vrednosti 5.738.039 EUR so zavarovane s prejetimi garancijami, Skupina ima del poslovnih terjatev na tujih trgih v vrednosti 4.822.127 EUR zavarovanih pri SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d. Ljubljana. 10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb ( v EUR ) 2008 2007

Terjatve za preveč plačan davek od dohodka 6.854.113 616.560

Skupaj 6.854.113 616.560

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb se nanašajo na preveč plačane akontacije davka, ki so obračunane na osnovi obveznosti za leto 2007, ko so družbe Radenska, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Pivovarna Laško, d. d. zaradi dobrih poslovnih rezultatov obračunale in plačale sorazmerno visok davek od dohodka opravnih oseb. 11. Kratkoročna posojila11. Kratkoročna posojila11. Kratkoročna posojila11. Kratkoročna posojila

( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil 2.834 42.181Kratkoročni depoziti 14.741.477 333.430Kratkoročna posojila 62.352.724 83.966.478Manj popravek vrednosti (54.915) (82.121)

Skupaj 77.042.121 84.259.968 Obrestna mera za kratkoročne depozite se giblje med 2,15 in 5,0 %, za kratkoročno dana posojila pa med 4,8 in 4,95 % nominalno oz 6-mesečni EURIBOR +1 % do +1,8 %. Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost.



Na dan 31.12.2008 izkazuje Skupina 62.352.724 EUR kratkoročno danih posojil, od tega povezanim družbam 31.400.000 EUR. Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Pivovarna Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami. 12. A. Kratkoročne finančne naložbe12. A. Kratkoročne finančne naložbe12. A. Kratkoročne finančne naložbe12. A. Kratkoročne finančne naložbe

( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne finančne naložbe - poštena vrednost - 28.085.175

Skupaj - 28.085.175

Gibanje kratkoročnih finančnih naložbGibanje kratkoročnih finančnih naložbGibanje kratkoročnih finančnih naložbGibanje kratkoročnih finančnih naložb ( v EUR ) 2008 2007

Stanje 1. januarja 28.085.175 82.043.745 Spremembe v letu:Pridobitve - 41.478.613Prevrednotenje - (17.969.060)Prenos na DFN - (12.696.788)Prodaja (28.085.175) (64.771.335)

- 28.085.175 V letu 2008 je Skupina prodala vse kratkoročne finančne naložbe (ZV2R, NF2R) ter s tem ustvarila dobiček v vrednosti 1.456.752 EUR. Odvisna družba Radenska, d. d. je prodala kratkoročne finančne naložbe v vrednosti 15.268.962 EUR, Pivovarna Union, d. d. pa v vrednosti 9.686.537 EUR. 12. B. Izvedeni finančni in12. B. Izvedeni finančni in12. B. Izvedeni finančni in12. B. Izvedeni finančni inšššštrumentitrumentitrumentitrumenti ( v EUR ) 2008 2007

Izvedeni finančni instrumenti - 462.172

Skupaj 13.630 462.172

Na dan 31.12.2008 so v poslovnih knjigah Skupine evidentirani izvedeni finančni inštrumenti, ki se nanašajo na ščitenje denarnega toka pred tveganjem. Učinek prevrednotenja izvedenih finančnih instrumentov se odraža v izkazu poslovnega izida.



13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ( v EUR ) 2008 2007

Dobroimetje pri bankah 1.832.098 1.944.500Gotovina v blagajni in prejeti čeki 136.732 74.752Denarna sredstva v tuji valuti 129.531 39.986Denar na poti 92.745 35.627

Skupaj 2.191.107 2.094.865

14. Aktivne časovne razmej14. Aktivne časovne razmej14. Aktivne časovne razmej14. Aktivne časovne razmejitveitveitveitve ( v EUR ) 2008 2007

Aktivne časovne razmejitve 855.918 424.751

Skupaj 855.918 424.751

Aktivne časovne razmejitve se nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke. 11115555. Kapital večinskega lastnika. Kapital večinskega lastnika. Kapital večinskega lastnika. Kapital večinskega lastnika

Kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital Skupine je opredeljen v Statutu Družbe in znaša 36.503.305 EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.

Kapitalske rezerve vključuje vplačan presežek kapitala v vrednosti 102.377.721 EUR, ki je bil oblikovan ob obeh izvedenih dokapitalizacijah iz vplačil delničarjev, ki so presegala nominalno vrednost vplačanih delnic in splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je nastal zaradi ohranjanja realne vrednosti kapitala v vrednosti 23.146.157 EUR.

Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 25.606.794 EUR, rezerve za lastne delnice v vrednosti 356.168 EUR, lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 356.168 EUR ter druge rezerve iz dobička v vrednosti 18.798.802 EUR. Zakonske rezerve se smejo porabiti za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. Med lastnimi delnicami so izkazane delnice PILR v lasti Pivovarne Laško, d. d. v vrednosti 246.617 EUR in odvisnih družb v vrednosti 109.551 EUR. Skupina je v letu 2008 pridobila 9.809 lotov lastnih delnic v vrednosti 854.324 EUR in odtujila 6.629 lotov lastnih delnic v vrednosti 363.855 EUR.



Druge rezerve iz dobička so se v letu 2008 zmanjšale zaradi vpliva sprememb v kapitalu Skupine Mercator v vrednosti 3.544.294 EUR, ki ustreza deležu lastništva Skupine Pivovarna Laško. Obenem so se druge rezerve iz dobička povečale za razporeditev čistega dobička poslovnega leta, ki ga je v višini 1.888.047 EUR razporedila v rezerve Skupina Union ter zmanjšale za oblikovanje sklada lastnih delnic.

Čisti poslovni izid iz preteklih let se je povečal za čisti dobiček leta 2007 v vrednosti 48.284.962 EUR ter za zmanjšal za izplačilo dividend v vrednosti 8.747.384 EUR. Spremembe čistega dobička iz preteklih let se nanašajo tudi na direktna povečanja in zmanjšanja iz naslova gibanja kapitala Skupine Mercator iz leta 2007, ko je bila naložba v Poslovni sistem Mercator vrednotena po kapitalski metodi, v letu 2008 pa se zaradi odvzema glasovalnih pravic obravnava kot finančno sredstvo, namenjeno prodaji in vrednoti po pošteni vrednosti. Vrednost sprememb iz tega znaša 8.999.082 EUR.

Presežek iz prevrednotenja se je povečal za učinke prevrednotenja nepremičnin na pošteno vrednost ter zmanjšal za učinke prevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih prodaji, na novo – nižjo pošteno vrednost. Iz naslova prevrednotenja nepremičnin v letu 2008 se je presežek iz prevrednotenja povečal za 8.946.492 EUR. Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja pa se nanaša na vpliv spremembe metode vrednotenja naložbe v Poslovni sistem Mercator v vrednosti 12.177.225 EUR ter na prevrednotenje ostalih finančnih naložb v vrednosti 1.155.480 EUR.

Lastniška struktura kapitala na dan 31. decembra 2008 je naslednja: Delničar Udeležba v %

Infond Holding, d. d. 52,971 %Kapitalska družba, d.d. 7,059 %Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 5,563 %NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d. 5,094 %CPM, d. d. 2,511 %D.S.U., d. o. o. 1,894 %Probanka, d. d. 1,728 %Uravnoteženi investicijski sklad Infond Global 1,438 %Electa, d. o. o. Ljubljana 1,302 %Ostali mali delničarji 20,440 %

Skupaj 100,000 %

11116666. Kapital manjšinskih lastnikov. Kapital manjšinskih lastnikov. Kapital manjšinskih lastnikov. Kapital manjšinskih lastnikov

Kapital manjšinskih lastnikov na zadnji dan leta 2008 znaša 16.756.301 EUR in je v primerjavi z letom 2007 manjši za 4.924.185 EUR. Manjšinskim lastnikom je v letu 2008 pripadal dobiček v vrednosti 215.824 EUR, izplačana jim je bila udeležba v dobičku v višini 328.948 EUR, njihov delež pa se je zmanjšal zaradi prevrednotenja finančnih sredstev na novo pošteno vrednost v višini 2.894.965 EUR ter zaradi prodaje deležev večinskemu lastniku v vrednosti 2.183.597 EUR. Povečanje v vrednosti 273.319 EUR se nanaša na prevrednotenje nepremičnin na pošteno vrednost.



17. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve17. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve17. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve17. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

17. A. Dolgoročne obveznosti do zaposlencev17. A. Dolgoročne obveznosti do zaposlencev17. A. Dolgoročne obveznosti do zaposlencev17. A. Dolgoročne obveznosti do zaposlencev ( v EUR ) 2008 2007

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 6.324.696 7.211.160

Skupaj 6.324.696 7.211.160

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad, kot dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost in temeljijo na aktuarskih izračunih. Posamezne družbe v Skupini so same opravile izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade na podlagi izračuna in metodologije pooblaščenega aktuarja iz preteklih let.

Zaposlenim po kolektivni pogodbi in zaposlenim po individualni pogodbi, razen upravi, pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje. Jubilejne nagrade se zaposlenim izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50 % ali 75 % ali 100 % povprečne neto plače v družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10 ali 20 ali 30 let skupne delovne dobe. Izbrana diskontna stopnja znaša 5,85 % letno.

Rezervacije so bile oblikovane za pričakovana izplačila. V primerjavi s preteklim letom so se zmanjšale za 886.464 EUR. 17. B. Rezervacije17. B. Rezervacije17. B. Rezervacije17. B. Rezervacije ( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.729.386 2.309.619

Skupaj 2.729.386 2.309.619

Dolgoročne rezervacije se nanašajo na nerešene tožbe v odvisnih družbah in so oblikovane na podlagi odvetniških mnenj in ocen. Gibanje dolgoročnih rezervacij in pasivnih časovnih razmejitevGibanje dolgoročnih rezervacij in pasivnih časovnih razmejitevGibanje dolgoročnih rezervacij in pasivnih časovnih razmejitevGibanje dolgoročnih rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev

Odpravnine ob Jubilejne( v EUR ) upokojitvi nagrade Drugo Skupaj

Stanje 1.1.2008 5.642.030 1.182.290 2.696.459 9.520.779

Povečanje 476.451 26.720 76.707 579.878Zmanjšanje - črpanje (705.323) (134.213) (43.780) (883.316)Zmanjšanje - odprava (153.789) (9.470) - (163.259)

Stanje 31.12. 2008 5.259.369 1.065.327 2.729.386 9.054.082



11118888. Dolgoročne obveznosti. Dolgoročne obveznosti. Dolgoročne obveznosti. Dolgoročne obveznosti

11118888. A. Dolgoročne finančne obveznosti. A. Dolgoročne finančne obveznosti. A. Dolgoročne finančne obveznosti. A. Dolgoročne finančne obveznosti

( v EUR ) 2008 2007

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 239.565.293 214.469.372

Skupaj 239.565.293 214.469.372

Prenos na kratkoročne finančne obveznosti (18.553.743) (44.751.756)

Skupaj 221.011.550 169.717.616

Zapadlost dolgoročnih finančZapadlost dolgoročnih finančZapadlost dolgoročnih finančZapadlost dolgoročnih finančnih obveznostinih obveznostinih obveznostinih obveznosti

( v EUR ) 2008 2007

Zapadlost nad 6 let - 3.021.093Zapadlost od 4 do 6 let 10.018.718 34.988.217Zapadlost od 2 do 4 let 75.038.988 75.291.541Zapadlost od 1 do 2 let 135.953.844 56.416.765Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 18.553.743 44.751.756

Skupaj 239.565.293 214.469.372

Obrestna mera za dolgoročna posojila Skupine se je v letu 2007 v povprečju gibala med 4,34 % in 5,45 % oziroma 6-mesečni EURIBOR + 1,375 % do + 3,5 %. V letu 2008 je Skupina najela 84.000.000 EUR novih dolgoročnih posojil ter odplačala 58.904.079 EUR obstoječih posojil. V letu 2009 bo Skupina odplačala 18.553.743 EUR dolgoročnih dolgov.

Dolgoročne finančne obveznosti Skupine so zavarovane z zastavo nepremičnin, premičnin, delnic ter danih poroštev za dolgoročna posojila v vrednosti 224.759.101 EUR.

Za zavarovanje dolgoročnih dolgov je Skupina zastavila 4.570.547 delnic Radenske, d. d., 436.239 delnic Pivovarne Union, d. d., 39.516 delnic Dela d. d., 130.000 delnic Probanke, d. d. Maribor, 771.794 delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d. (MELR). Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic v posamičnih izkazih matične družbe in odvisnih družb na dan 31.12.2008 znaša 417.666.876 EUR. Del dolgoročnih dolgov je zavarovan s hipoteko v vrednosti 29.357.300 EUR, del pa z zastavo premičnin v vrednosti 2.684.178 EUR. Vrednost neodplačanih, z delnicami, hipoteko in zastavo premičnin zavarovanih dolgoročnih dolgov na dan 31.12.2008 znaša 198.903.544 EUR.

Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.



11118888. B. Do. B. Do. B. Do. B. Dolgoročne lgoročne lgoročne lgoročne poslovne obveznostiposlovne obveznostiposlovne obveznostiposlovne obveznosti ( v EUR ) 2008 2007

Druge dolgoročne poslovne obveznosti 111.108 75.736

Skupaj 111.108 75.736 18. 18. 18. 18. CCCC. Dolgoročne obveznosti. Dolgoročne obveznosti. Dolgoročne obveznosti. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek za odloženi davek za odloženi davek za odloženi davek

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb se bo iz 22 % v letu 2008 znižala na 21 % v letu 2009 ter na 20 % od leta 2010 dalje.

Poštena Poštena Poštenavrednost vrednost vrednost

(zemljišča (finančna (blagovne

( v EUR ) zgradbe) sredstva) znamke) Ostalo Skupaj

OBVEZNOST ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2007 1.174.841 13.542.255 13.732.098 103.710 28.552.904Sprememba v izkazu poslovnega izida (179.305) (4.765) - 37.107 (146.963)Sprememba v bilanci stanja 1.926.306 (10.692.394) 11.822.400 787 3.057.099

31. december 2007 2.921.842 2.845.096 25.554.498 141.604 31.463.040Sprememba v izkazu poslovnega izida (58.146) 4.764 - - (53.382)Sprememba v bilanci stanja 1.612.982 (2.989.664) - (8.512) (1.385.194)

Skupaj 4.476.678 (139.804) 25.554.498 133.092 30.024.464

Dolgoročna obveznost za odloženi davek na dan 31.12.2008 znaša 30.024.464 EUR in se nanaša na vrednost ugotovljenega presežka iz prevrednotenje za finančna sredstva, namenjena prodaji v vrednosti -139.804 EUR, na prevrednotenje blagovnih znamk Skupine Union v vrednosti 13.732.098 EUR, na prevrednotenje blagovnih znamk družbe Delo, d. d. v vrednosti 11.822.400 EUR ter na prevrednotenje nepremičnin Skupine v vrednosti 4.476.678 EUR. V letu 2007 so bile terjatve in obveznosti za odloženi davek izkazane v pobotanem znesku. Znesek dolgoročne obveznosti za odloženi davek je znašal 31.463.040 EUR, znesek terjatve pa 4.485.806 EUR.



11119999. Kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti

11119999. A. Kratkoročne poslovne obveznosti. A. Kratkoročne poslovne obveznosti. A. Kratkoročne poslovne obveznosti. A. Kratkoročne poslovne obveznosti ( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 35.022.948 28.934.543Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih: do zaposlencev 3.988.770 4.986.222 do države 8.863.532 6.570.851Kratkoročne obveznosti za predujme 1.545.952 775.967Druge kratkoročne obveznosti 3.754.040 5.993.578

Skupaj 53.175.243 47.261.161

Kratkoročne poslovne obveznosti so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 12,5 %. Izkazana vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti odraža pošteno vrednost. 11119999. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov

( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 1.019.224 5.501.732

Skupaj 1.019.224 5.501.732

11119999. C. Kratkoročne finančne obveznosti. C. Kratkoročne finančne obveznosti. C. Kratkoročne finančne obveznosti. C. Kratkoročne finančne obveznosti

( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 18.553.743 44.751.756Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil 2.355.251 2.485.669Kratkoročno dobljena posojila pri podjetjih v skupini - 42.985Kratkoročno dobljena posojila pri bankah 178.225.970 159.679.080Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja 8.104.582 3.522.598

Skupaj 207.239.545 210.482.088

Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 1,5 %.

Povprečna obrestna mera za kratkoročna posojila se je v letu 2008 gibala med 4,54 in 5,98 %. Kratkoročna posojila v vrednosti 66.221.427 EUR so zavarovana z zastavo delnic (glej pojasnilo 18. A), posojilo v vrednosti 10.000.000 EUR je zavarovano s hipoteko v vrednosti 8.611.087 EUR, ostala posojila pa so zavarovana z menicami.

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 31.12.2008 znašajo 267.115.153 EUR, kratkoročna sredstva pa 187.235.021 EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 79.880.132 EUR. Skupina bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila. V nasprotnem primeru bodo posojila odplačana s prodajo dela dolgoročnega premoženja Skupine.



Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost. 20. Pasivne časovne razmejitve20. Pasivne časovne razmejitve20. Pasivne časovne razmejitve20. Pasivne časovne razmejitve

( v EUR ) 2008 2007

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 5.681.141 3.924.841

Skupaj 5.681.141 3.924.841

Pasivne časovne razmejitve se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške. 21212121. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov

21212121. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih

( v EUR ) 2008 2007

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem ttrgu 299.298.191 259.804.781Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 50.128.727 49.342.897Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na domačem trgu 10.076.087 14.047.619Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 525.302 6.867.625

Skupaj 360.028.307 330.062.922

Prihodki iz prodaje so v letu 2008 v primerjavi s preteklim letom večji za 29.965.385 EUR, vendar podatki niso povsem primerljivi, ker je bila v preteklem letu družba Delo, d. d. vključena v konsolidacijo od datuma prevzema, to je od 1.5.2007 dalje. V prvih štirih mesecih leta 2007 je omenjena družba ustvarila 19.350.181 EUR prihodkov iz prodaje. Tako znaša primerljivo povečanje prihodkov 3,2 % oz. 10.615.204 EUR. 21212121. B. Analiza prihodkov iz p. B. Analiza prihodkov iz p. B. Analiza prihodkov iz p. B. Analiza prihodkov iz prodaje po državahrodaje po državahrodaje po državahrodaje po državah

( v EUR ) 2008 2007

Prihodki iz prodaje na domačem trgu 309.374.278 273.852.401Prihodki iz prodaje na tujem trgu 50.654.029 56.210.521

Skupaj 360.028.307 330.062.922

Prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje na trge bivše Jugoslavije. 21. 21. 21. 21. CCCC. . . . Drugi poslovni prihodkiDrugi poslovni prihodkiDrugi poslovni prihodkiDrugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki v vrednosti 13.322.326 EUR vključujejo tudi prihodke, ki so nastali zaradi spremembe politike vrednotenja naložbenih nepremičnin v letu 2008. Iz naslova prevrednotenj naložbenih nepremičnin je Skupina ustvarila prihodke v vrednosti 5.450.070 EUR. Med drugimi poslovnimi prihodki so izkazani še prihodki od prodaje osnovnih sredstev, izterjane terjatve, za katere je bil v preteklih letih oblikovan



popravek vrednosti terjatev, prihodki iz odprave dolgoročnih rezervacij ter prejete subvencije.

21212121. . . . DDDD. Analiza stroškov po kategorijah. Analiza stroškov po kategorijah. Analiza stroškov po kategorijah. Analiza stroškov po kategorijah ( v EUR ) 2008 2007

Stroški prodanega trgovskega blaga 9.544.978 8.292.941Stroški materiala in surovin 135.664.368 136.883.436Stroški storitev 95.219.090 60.924.069Amortizacija 29.716.424 30.822.534Stroški plač 44.799.783 49.774.500Dajatve na plače za socialno varnost 8.009.695 3.019.401Drugi stroški dela 9.287.684 2.391.071Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 7.602.711 3.031.874Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.126.533 1.506.355Stroški rezervacij 144.882 182.823Drugi poslovni odhodki 6.607.458 10.411.541

Skupaj 347.723.606 307.240.545

Poslovni odhodki so v primerjavi s preteklim letom večji za 40.483.061 EUR. Povečanje odhodkov v vrednosti 14.686.405 EUR je delno posledica večjih stroškov, predvsem stroškov marketinga in ostalih storitev. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih v vrednosti 7.352.493 EUR se nanašajo na slabitev stalnih sredstev odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d., ki je bila pripoznana na osnovi opravljene cenitve. Delno pa se povečanje stroškov nanaša na vpliv za krajše obdobje (osem mesecev) vključene družbe Delo, d. d. v konsolidacijo v letu 2007.

Med stroški storitev predstvaljajo približno 30 % stroški marketinga, sledijo stroški vzdrževanja, transportnih storitev, stroški intelektualnih in drugih storitev. 21212121. . . . EEEE. Stroški po funkcionalnih skupinah. Stroški po funkcionalnih skupinah. Stroški po funkcionalnih skupinah. Stroški po funkcionalnih skupinah



(v EUR) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 140.808 .515 3.162.671 1.237.249 145.208.435

Stroški storitev 20 .442 .773 58.431.788 16.345.253 95.219.814

Amortizacija 23 .569 .402 3.677.435 2.469.771 29.716.608

Stroški dela 38 .722 .131 8.921.667 13.940.791 61.584.589Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 4 .932 .591 385.279 2.284.841 7.602.711Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 130.443 671.525 324.565 1.126.533


Drugi stroški 2 .535 .133 1.900.420 2.684.481 7.120.034

Skupaj 231 .191 .697 77.187.005 39.344.904 347.723.606





(v EUR) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 136.826.678 6.324.038 2.025.662 145.176.378

Stroški storitev 16.202.344 36.153.871 8.567.854 60.924.068

Amortizacija 23 .830.407 4.325.585 2.666.542 30.822.534

Stroški dela 33.128.860 10.087.844 11.968.269 55.184.972Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 1.955.126 990.302 86.446 3.031.874Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 154.057 1.149.329 202.969 1.506.355


Drugi stroški 2 .468.619 3.576.865 4.366.058 10.411.541

Skupaj 214.630.078 62.653.540 29.956.928 307.240.546

V letu 2008 se je spremenilo razmerje med stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti, ker so se določene službe (marketing) izločile iz prodajne funkcije in postale štabne funkcije uprave. 22222222. Neto finančni odhodki. Neto finančni odhodki. Neto finančni odhodki. Neto finančni odhodki ( v EUR ) 2008 2007

Finančni prihodki brez tečajnih razlik 11.888.812 48.852.286Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 4.812.221 47.232.489Finančni prihodki iz danih posojil 4.953.275 1.445.834Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 281.166 173.963Finančni prihodki iz prodaje vrednostnih papirjev 1.842.150 -

Finančni odhodki brez tečajnih razlik (36.217.844) (17.405.519)Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (11.710.984) (141.886)Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (24.063.221) (17.207.263)Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (443.639) (56.370)

Tečajne razlike iz financiranja (61.834) 79.615Negativne tečajne razlike (84.850) (24.428)Pozitivne tečajne razlike 23.016 104.043

Neto finančni odhodki (24.390.866) 31.526.383

V letu 2008 je Skupina realizirala 24.390.866 EUR neto finančnih odhodkov, v letu 2007 so bili realizirani neto finančni prihodki v skupni vrednosti 31.526.383 EUR, predvsem iz naslova dobičkov iz prodaje finančnih naložb.

Finančni odhodki iz naslova finančnih obveznosti so se v letu 2008 v primerjavi s preteklim letom povečali za 39,8 % oz. za 6.855.958 EUR. Finančni odhodki za obresti so se povečali zaradi večje zadolžitve. 22223333. Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah. Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah. Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah. Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah ( v EUR ) 2008 2007

Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah 1.259.654 10.208.041

Skupaj 1.259.654 10.208.041



Delež v dobičku pridruženih družb se v letu 2007 nanaša na udeležbo v dobičku Poslovnega sistema Mercator, d. d., v letu 2008 pa na pripoznano slabo ime iz naslova naložbe v družbo Birra Peja, a. d. Peć. V letu 2008 je Skupina Mercator ustvarila 40.846.000 EUR čistega dobička. V primeru, da bi bila naložba v letu 2008 vrednotena po kapitalski metodi, bi znašala udeležba v dobičku 9.513.617 EUR. 22224444. Davek iz dobička. Davek iz dobička. Davek iz dobička. Davek iz dobička ( v EUR ) 2008 2007

Tekoči davek 4.066.690 10.176.865Odloženi davek (5.353.311) 2.471.100

Skupaj (1.286.621) 12.647.965 ( v EUR ) 2008 2007

Poslovni izid pred obdavčitvijo 16.532.924 64.869.835

Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji:Davek od dohodka, obračunan po davčni stopnji 22 % oz. 23 % 3.637.243 14.920.062Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (10.040.940) (15.576.864)Davčno nepriznani odhodki 22.892.426 7.633.532Davčna osnova I 29.384.410 56.926.503Sprememba davčne osnove (9.597.951) (10.547.126)Davčna osnova II 19.786.459 46.379.377Davčne olajšave (1.301.504) (2.132.139)Davčna osnova III 18.484.955 44.247.238

Davek 4.066.690 10.176.865

Odloženi davek, ki vpliva na poslovni izid, je prikazan v tabeli gibanja dolgoročnih terjatev za odloženi davek (pojasnilo 7) in v tabeli gibanja dolgoročnih obveznosti za odloženi davek (pojasnilo 18. C).

Davek od dobička Skupine se razlikuje od teoretičnega zneska davka, ki bi se pojavil ob uporabi temeljne davčne stopnje domače države, kot sledi:

davčne olajšave se nanašajo na:

� olajšave za raziskave in razvoj,

� olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

� olajšavo za zaposlovanje invalidnih oseb in

� olajšave za donacije.

Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katere lahko nastanejo dodatne obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.



22225555. . . . DenaDenaDenaDenarni tokrni tokrni tokrni tok iz poslovanjaiz poslovanjaiz poslovanjaiz poslovanja

( v EUR ) Pojasnilo 2008 2007

Dobiček iz poslovanja obdobja 25.700.175 32.204.010

Prilagoditve za:Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin 21 29.204.648 30.441.259Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 21 511.776 381.275Odpise dolgoročnih sredstev 21 7.102.278 2.802.184Neto gibanje v rezervacijah 17 (466.697) (822.533)Izplačilo udeležbe v dobičku pridruženih družb 23 - 3.515.363Tečajne razlike iz posojil 22 (61.834) 79.615

36.290.171 36.397.163Spremembe obratnega kapitalaZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo 8,9 (761.544) (3.035.783)Poslovne terjatve in druge terjatve 6,10 (11.420.365) 99.625Poslovne obveznosti in druge obveznosti 18,19,20 6.857.537 (3.192.055)

(5.324.372) (6.128.213)

Denar ustvarjen pri poslovanju 56.665.974 62.472.960

V letu 2007 je na povečanje denarnega toka vplivala prejeta dividenda od pridružene družbe Poslovni sistem Mercator v vrednosti 3.515.363 EUR. Če bi se tudi v letu 2008 omenjena naložba enako obravnavala, bi imelo to vpliv na denarni tok iz poslovanja, ki bi vil večji za 3.735.074 EUR, kolikor so znašale dividende, ki jih je Skupina prejela od Poslovnega sistema Mercator.




26. 26. 26. 26. A. A. A. A. Poslovni odsekPoslovni odsekPoslovni odsekPoslovni odsekiiii

Časopisno

Leto 2008 založniška( v EUR ) Pivo Ostale pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 166.826.167 122.918.891 60.499.049 42.537.904 392.782.011Prihodki med odseki 15.203.171 15.633.605 33.379 1.883.549 32.753.704

Čisti prihodki od prodaje 151.622.996 107.285.286 60.465.670 40.654.355 360.028.307

Poslovni izid iz poslovanja 5.276.918 5.594.886 5.897.816 8.930.553 25.700.173Finančni prihodki / odhodki (neto) (24.390.866)Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah 1.259.654Poslovni izid pred davki 2.568.961Davek 1.286.621Poslovni izid obračunskega obdobja 3.855.582

Sredstva po odsekih 287.434.727 182.826.038 62.169.893 128.236.509 660.667.167Blagovne znamke 27.737.252 40.923.239 59.112.000 - 127.772.491Dobro ime 10.165.440 15.248.156 9.440.486 - 34.854.082

Obveznosti po odsekih 374.192.692 90.297.969 26.748.507 36.077.189 527.316.357Investicije 29.719.868 10.577.875 1.507.528 9.582.685 51.387.956

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka 15.058.517 10.227.995 2.687.626 1.742.286 29.716.424

ČasopisnoLeto 2007 založniška

( v EUR ) Pivo Ostale pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 150.741.993 132.823.073 40.223.104 39.784.173 363.572.343Prihodki med odseki 20.999.571 8.614.309 - 3.895.541 33.509.421

Čisti prihodki od prodaje 129.742.422 124.208.764 40.223.104 35.888.632 330.062.922

Poslovni izid iz poslovanja 24.138.492 5.790.543 712.570 1.562.404 32.204.009Finančni odhodki (neto) 31.526.384Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah 10.208.041Poslovni izid pred davki 73.938.434Davek (12.647.965)Poslovni izid obračunskega obdobja 61.290.469

Sredstva po odsekih 323.525.737 194.314.326 44.929.118 70.995.426 633.764.607Blagovne znamke 27.737.252 40.923.239 59.112.000 - 127.772.491Dobro ime 10.165.440 15.248.156 9.440.486 - 34.854.082

Obveznosti po odsekih 357.152.222 79.054.562 13.824.443 22.671.491 472.702.718Investicije 16.616.171 4.701.316 2.417.373 1.735.526 25.470.386

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka 14.362.720 11.085.529 2.130.536 3.243.749 30.822.534

Prodaja po geografskih odsekih je razkrita v pojasnilu 26. B.



22226666. B. . B. . B. . B. Geografski odsekiGeografski odsekiGeografski odsekiGeografski odseki

( v EUR ) 2008 2007

Čisti prihodek iz prodajeSlovenija 309.374.278 273.852.400Tuji trg 50.654.029 56.210.522

Skupaj 360.028.307 330.062.922

SredstvaDomači trg 591.424.113 386.986.039Tuji trg 64.438.600 75.754.144Naložbe v pridružene družbe 4.804.454 171.024.423Blagovne znamke (Slovenija) 127.772.491 127.772.491Dobro ime (Slovenija) 34.854.082 34.854.083

Skupaj 823.293.740 796.391.180

Investicije Slovenija 49.064.996 22.279.141Tuji trg 2.322.960 3.191.245

Skupaj 51.387.956 25.470.386

Čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno na trgih bivše Jugoslavije, sredstva na tujih trgih pa se nanašajo izključno na sredstva v državah bivše Jugoslavije. 22227777. Dobiček na delni. Dobiček na delni. Dobiček na delni. Dobiček na delnicocococo

Čisti dobiček na delnico se izračuna z delitvijo čistega dobička, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic.

( v EUR ) 2008 2007

Dobiček večinskih lastnikov 3.639.758 58.889.881

Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.742.953 8.747.431

Čisti dobiček na delnico 0,42 6,73Popravljeni čisti dobiček na delnico 0,42 6,73

22228888. Dividende na delnico. Dividende na delnico. Dividende na delnico. Dividende na delnico

Matična družba Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 izplačala dividende v vrednosti 3.498.770 EUR oz. 0,40 EUR na delnico, v letu 2008 pa 8.742.384 EUR oz. 1,00 EUR na delnico. Manjšinskim lastnikom pa so izplačale dividende odvisne družbe. V letu 2008 so manjšinski delničarji prejeli dividende v vrednosti 328.948 EUR.



29. Finančna tveganja29. Finančna tveganja29. Finančna tveganja29. Finančna tveganja

a) Kreditno tveganjea) Kreditno tveganjea) Kreditno tveganjea) Kreditno tveganje

Terjatve do kupcev za Skupino ne predstavljajo večjega tveganja, saj večino posluje z znanimi in preverjenimi kupci, terjatve ima zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje, obenem pa so določeni limiti dovoljenega dolga za posameznega kupca glede na prodajno pogodbo. Iz pojasnila 10.A. je razvidno, da je kreditno tveganje zanemarljivo.

b) Tveganje obrb) Tveganje obrb) Tveganje obrb) Tveganje obreeeestnih merstnih merstnih merstnih mer

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR).

Pri najetih dolgoročnih posojilih je matična družba izpostavljenost spremembam obrestnih mer delno odpravila že v preteklih letih z uporabo izvedenega finančnega instrumenta v obliki obrestnega ščitenja z metodo obrestne ovratnice. Skupina je zavarovala del svojih finančnih obveznosti pred morebitno rastjo referenčne obrestne mere, nad določeno stopnjo, posojilodajalec pa se je na drugi strani zavaroval pred padcem obrestne mere z določitvijo dna referenčne obrestne mere. V drugi polovici leta 2008 je kot posledica razvijajoče se gospodarske krize pričela referenčna obrestna mera občutno padati. Ocenjujemo, da bo Družba v letu 2009 iz naslova omenjenega izvedenega finančnega inštrumenta, zaradi padca referenčne obrestne mere pod dno, realizirala negativne učinke.

V prvi polovici leta 2006 je odvisna družba Pivovarna Union, d. d. pristopila k poslu obrestnega ščitenja, s čimer je zmanjšala tveganje obrestnih mer. Na ta način je zavarovala 70 % dolgoročnih finančnih obveznosti. Večina finančne zadolžitve je namreč namenjene finančnim naložbam, za katere je možna v primeru finančnih težav, razmeroma hitra odtujitev in poplačilo najetih kreditov.

Ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj zmerna.

Povprečna Zaščita Spremembaobrestna Razlika obrestne Zmanjšanje fin.odhodkov

( v EUR ) Višina obresti mera v % obresti mere obresti - obresti

Dejanski odhodki financiranja iz naslova obresti 24.063.221 5,97 - - 24.063.221 -Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1 % 28.093.911 6,97 4.030.690 (1.032.000) 27.061.911 2.998.690Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1 % 20.032.531 4,97 (4.030.690) - 20.032.531 (4.030.690)Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1,5 % 30.109.256 7,47 6.046.035 (1.620.000) 28.489.256 4.426.035Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1,5 % 18.017.186 4,47 (6.046.035) - 18.017.186 (6.046.035)



V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 2.998.690 EUR, pri 1,5 % pa za 4.426.035 EUR, ob upoštevanju ščitenja obrestne mere za del finančnih obveznosti.

Če bi se obrestna mera znižala za 1 % oz 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 4.030.690 EUR oz. 6.046.035 EUR.

c) Valutno tveganjec) Valutno tveganjec) Valutno tveganjec) Valutno tveganje

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2008 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov s tujino pretežno vezana na evro.

d) Likvidnostno tveganjed) Likvidnostno tveganjed) Likvidnostno tveganjed) Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje se nanaša predvsem na zmožnost odplačila posojil in poravnavo ostalih obveznosti. Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 31.12.2008 znašajo 267.115.153 EUR, kratkoročna sredstva pa 187.235.021 EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 79.880.132 EUR. Skupina bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila.

Na zadnji dan leta 2008 je imela Skupina 9.246.741 EUR zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki jih je poravnala v januarju leta 2009. Obenem izkazuje terjatev iz naslova plačanih avansov v vrednosti 1.903.767 EUR.

e) Tveganje denarnega tokae) Tveganje denarnega tokae) Tveganje denarnega tokae) Tveganje denarnega toka

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina v letu 2008 tveganja poštene vrednosti finančnih sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v spodnji tabeli.

Pošena vrednost Razlika - vpliv na Razlika - vpliv nana dan Razlika - vpliv na presežek iz obveznost za

( v EUR ) 31.12.2008 vrednost DFN prevrednotenja odloženi davek

Stanje 31.12.2008 179.699.512 - - -Povečanje cene za 10 % 197.669.463 17.969.951 14.375.961 3.593.990Zmanjšanje cene za 10 % 161.729.561 (17.969.951) (14.375.961) (3.593.990)Povečanje cene za 5 % 188.684.488 8.984.976 7.187.980 1.796.995Zmanjšanje cene za 5% 170.714.536 (8.984.976) (7.187.980) (1.796.995)

V primeru povečanja oz. zmanjšanja vrednosti finančnih naložb, ki so vrednotene po pošteni vrednosti se odraža na povečanju oz. zmanjšanju presežka iz prevrednotenja direktno v kapitalu ter obenem na obveznosti za odloženi davek. V izračun tveganja niso zajete naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, prav tako ne naložbe v pridružene družbe, ki se vrednotijo v skladu s pravili kapitalske metode.

30303030. Pogojne obveznosti. Pogojne obveznosti. Pogojne obveznosti. Pogojne obveznosti

Pogojne obveznosti se nanašajo na prejete garancije v vrednosti 3.638.869 EUR, dane garancije oz. poroštva v vrednosti 49.091.287 EUR, zastavo vrednostnih papirjev v vrednosti 417.666.876 EUR, hipoteko v vrednosti 37.968.387 EUR in zastavo premičnin



v vrednosti 2.684.178 EUR. Dana poroštva se v vrednosti 8.000.000 EUR nanašajo na zavarovanje dolgoročnih posojil, ki jih je najela odvisna družba Jadranska pivovara, d. d.

Dolg Skupine, ki je zavarovan z navedenimi zavarovanji, je na dan 31.12.2008 znašal 287.861.762 EUR.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. 33331111. Poslovne združitve. Poslovne združitve. Poslovne združitve. Poslovne združitve

V letu 2008 ni bilo poslovnih združitev.

V letu 2007 je bil izvršen prevzem družbe Delo, d. d., ki so ga na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 29.3.2007 objavile naslednje družbe: Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. Maribor. V postopku prevzema je Pivovarna Laško, d. d. pridobila 333.306 delnic oz. 49,94 %, Radenska, d. d. 127.928 delnic oz. 19,17 % ter Talis, d. o. o. 20 delnic oz. 00,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po opravljenem prevzemu je imela družba Pivovarna Laško, d. d. v lasti 500.096 delnic ciljne družbe, kar predstavlja 74,92 % vseh delnic ciljne družbe, družba Radenska, d. d. 127.928 delnic, kar predstavlja 19,17 % vseh delnic ciljne družbe, družba Talis, d. o. o. pa 20 delnic, kar predstavlja 0,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po prevzemni ponudbi so prevzemniki postali skupaj imetniki 628.044 delnic , kar skupaj predstavlja 94,09 % vseh delnic družbe Delo, d. d.

Dne 30.7.2007 je bil na skupščini delničarjev družbe Delo, d. d. sprejet sklep o umiku delnic DELR z organiziranega trga. Delnice so bile izključene iz organiziranega trga dne 2.8.2007.

Pivovarna Laško, d. d. je skladno z določbami Zakona o trgu vrednostnih papirjev dne 13.9.2007 prejela odločbo KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d. Ljubljana o prenosu vseh delnic družbe DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d. Ljubljana, z oznako DELR, manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Pivovarno Laško, d. d. in sicer prostih vseh pravic tretjih ali drugih pravnih dejstev, razen delnic, ki jih imata v lasti odvisni družbi Radenska, d. d. Radenci in Firma Del, d. o. o. Laško.

Na dan 12.09.2007 je bilo na Pivovarno Laško, d. d. prenesenih 39.420 delnic z oznako DELR. Po opravljenih vpisih je v centralnem registru vpisanih 667.464 delnic z oznako DELR (100 %), od tega na Pivovarno Laško, d. d. 539.516 oz. 80,8307 %, Radensko, d. d. 127.928 oz. 19,1662 % in Firmo Del, d. o. o. 20 oz. 0,0029 %.

Glavni delničar Pivovarna Laško, d. d. je vsem manjšinskim delničarjem v roku 30 dni od obvestila izplačala denarno odpravnino v višini 135,50 EUR na delnico. Zaradi nepomembnih razlik v pošteni vrednosti neto sredstev prevzemnika na dan prevzema in na dan pridobitve manjšinskih deležev, je bil znesek dobrega imena ugotovljen skupaj za 100 % delež.



Bilanca stanja družbe Delo, d. d. po pošteni vrednosti na dan 1.5.2007, ko je Pivovarna Laško, d. d. pridobila prevladujoč vpliv, je prikazana v nadaljevanju:

KnjigovodskaBilanca stanja na dan 1.5.2007 Poštena vrednost pred

( v EUR ) vrednost prevzemom

Sredstva 104.011.799 35.009.204Blagovne znamke (vključene med neopredmetena sredstva) 60.081.439 969.439Opredmetena osnovna sredstva 30.433.548 21.924.813Ostala sredstva 13.496.812 12.114.952

Obveznosti 25.486.879 10.870.177Dolgoročne obveznosti 17.899.702 4.140.792Kratkoročne obveznosti 7.587.177 6.729.385

Neto sredstva 78.524.920 24.139.027

Neto sredstva prevzema 78.524.920

Plačilo v letu 2007 - 67.795.900Denar in denarni ustrezniki v odvisni družbi - (501.335)

Denarni tok pri prevzemu - 67.294.565

Plačilo 87.965.405Direktni stroški prevzema -Skupaj 87.965.405

Poštena vrednost neto sredstev prevzema 78.524.920

Skupaj 9.440.485

33332222. Prejemki poslovodstva in . Prejemki poslovodstva in . Prejemki poslovodstva in . Prejemki poslovodstva in zaposlenih po zaposlenih po zaposlenih po zaposlenih po individualni pogodbiindividualni pogodbiindividualni pogodbiindividualni pogodbi

Matično družbo Pivovarno Laško, d.d. upravljata uprava in nadzorni svet, katerih zaslužke predstavlja spodnja tabela:

Zaposleni zLeto 2008 individualnimi

( v EUR ) Uprava pogodbami Nadzorni svet

Fiksni del prejemkov 1.133.263 3.617.526 -

Drugi prejemki (bonitete) 84.309 280.547 -Variabilni del (stimulacija) - 17.775 -Odpravnine - 75.863 -

Sejnine - bruto - - 214.793

Skupaj 1.217.572 3.991.711 214.793

Zaposleni z

Leto 2007 individualnimi( v EUR ) Uprava pogodbami Nadzorni svet

Fiksni del prejemkov 1.063.441 3.091.645 -

Drugi prejemki (bonitete) 132.964 58.907 -Variabilni del (stimulacija) 44.146 50.470 -Odpravnine 251.231 24.559 -

Sejnine - bruto - - 318.981

Skupaj 1.491.782 3.225.581 318.981



33333333. . . . Posli s povezanimi osebamiPosli s povezanimi osebamiPosli s povezanimi osebamiPosli s povezanimi osebami

Začetno stanje Vrednost Vrednost Končnoterjatev danih zaračunanih Vrednost stanje

( v EUR ) 1.1.2008 posojil obresti plačil 2008 31.12.2008

Druge povezane osebe - 90.400.000 546.603 59.423.883 31.522.720

Skupaj - 90.400.000 546.603 59.423.883 31.522.720

Skupina na dan 31.12.2008 izkazuje terjatev iz naslova danih posojil obvladujočim družbam v vrednosti 31.400.000 EUR ter terjatev za obresti v vrednosti 122.720 EUR. Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Pivovarna Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami. 33334444. Dogodki po . Dogodki po . Dogodki po . Dogodki po zaključkuzaključkuzaključkuzaključku obračunskega obdobjaobračunskega obdobjaobračunskega obdobjaobračunskega obdobja

Spremembe v vodstvu Radenske, d. d. RadenciSpremembe v vodstvu Radenske, d. d. RadenciSpremembe v vodstvu Radenske, d. d. RadenciSpremembe v vodstvu Radenske, d. d. Radenci

Nadzorni svet Radenske, d. d. je na seji 28.1.2009 sprejel sklepa, s katerima je sporazumno predčasno prenehal mandat direktorju Tomažu Blagotinšku, z dnem 31.1.2009, in z dnem 1.2.2009 imenoval za direktorja družbe Zvonka Murglja, za mandatno dobo 5 let.

Na predlog prokuristke Olge Smej je nadzorni svet preklical prokuro z dne 31.1.2009 in z dnem 1.2.2009 podelil prokuro Mojci Jazbinšek Volk do preklica.

Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. RadenciOstali pomembni dogodki v Radenski, d. d. RadenciOstali pomembni dogodki v Radenski, d. d. RadenciOstali pomembni dogodki v Radenski, d. d. Radenci

Družba Radenska, d. d. Radenci po datumu izdelave bilance stanja predvideva bodočo potencialno obveznost iz naslova odkupa od Družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (DSU) v zvezi dokončanega denacionalizacijskega postopka nepremičnine »obrat Petanjci«. Tako je postopek s strani denacionalizacijskega upravičenca končan, ni pa še končan postopek med Radensko, d. d. in družbo DSU. Navedena družba, DSU je namreč po odločbi Ministrstva za gospodarstvo z dne 6.8.2004 postala lastnica v višini ¼ predmetne nepremičnine. Radenska, d. d. pismene ponudbe za odkup od družbe DSU še ni prejela, na podlagi njihovega telefonskega stališča bi morala Radenska odkupiti celotno izločeno premoženje, ki ga Radenska izkazuje v poslovnih knjigah izvenbilančno, s čimer pa se Radenska, d. d. ne strinja. Glede na drugačno stališče Radenske v zvezi z zahtevo DSU, se bo Radenska opredelila do eventuelnega odkupa po pravni uskladitvi stališč. Radenska, d. d. bo v nadaljnjih postopkih dokazovala dosedanja izvršena vlaganja v obnovo stavb in celotno infrastrukturo v predmetno nepremičnino »obrat Petanjci«, zaradi česar pa obstaja potencionalna možnost izkazovanja prihodkov v poslovni bilanci Radenske, d. d.



Spremembe v Spremembe v Spremembe v Spremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. Splitvodstvu Jadranske pivovare, d. d. Splitvodstvu Jadranske pivovare, d. d. Splitvodstvu Jadranske pivovare, d. d. Split


Ostali pomembni dogodki Ostali pomembni dogodki Ostali pomembni dogodki Ostali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d.v Jadranski pivovari, d. d.v Jadranski pivovari, d. d.v Jadranski pivovari, d. d. Split Split Split Split


Na dan 20.4.2009 Jadranska pivovara, d. d. izkazuje 6.583.704 EUR dolgoročnih posojil, od katerih v letu 2009 zapade 1.445.926 EUR, v letu 2010 2.270.926 EUR, v letu 2011 1.645.926 EUR, v letu 2012 1.020.926 EUR in v letu 2013 200.000 EUR. Obenem ima družba 7 mio HRK oz 938.715 EUR kratkoročnih posojil, od katerih jih polovica, to je 3,5 mio HRK zapade 31.8.2009, druga polovica (3,5 mio HRK) pa 31.10.2009.

Posli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško Posli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško Posli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško Posli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško

Na dan 31.3.2009 Skupina Pivovarna Laško izkazuje terjatev iz naslova danih dolgoročnih posojil povezanim družbam v vrednosti 10.500.000 EUR ter iz naslova danih kratkoročnih posojil v vrednosti 73.450.000 EUR.

Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami.



IZJAVA POSLOVODSTVAIZJAVA POSLOVODSTVAIZJAVA POSLOVODSTVAIZJAVA POSLOVODSTVA Uprava Pivovarne Laško, d. d. je odgovorna za pripravo letnega poročila Skupine Pivovarna Laško ter konsolidiranih računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2008. Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d. potrjuje poslovno poročilo in konsolidirane računovodske izkaze s pojasnili za leto končano 31.12.2008 in izjavlja:

� da so konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje,

� da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah,

� da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarja,

� da so konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja Skupine ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Laško, 20. april 2009 Pivovarna Laško, d. d. Uprava – direktor Boško Šrot

Letno poročilo Skupine 2004

206

Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, maj 2009

NASLOVKAA409 SLO.indd 2 18/5/09 14:56:37

Documents

Letno porocilo 2008