Letno porocilo 2011 rev 6 4 2012

SKUPINA LAŠKO

LETNO POROČILO

2011

Letno poročilo 2011 / Kazalo

KAZALO 1. UVOD 5

1.1 Nagovor predsednika uprave 5 1.2 Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila 7 1.3 Pomembnejši poslovni dosežki Skupine Laško 11 1.4 Pomembnejši poslovni dosežki Pivovarne Laško, d. d. 15 1.5 Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji 18 1.6 Predstavitev Skupine Laško 19 1.7 Predstavitev obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. 22 1.8 Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2011 24

2. POSLOVNO POROČILO 31

2.1 Upravljanje družbe 31 2.2 Izjava o upravljanju družbe oz. spoštovanju kodeksa 46 2.3 Poročilo uprave o odvisnosti po 545. čl. ZGD-1 50 2.4 Delničarji in vpliv gosodarskih in drugih gibanj na poslovanje 52 2.5 Prodaja 62 2.6 Nabavni tokovi 72 2.7 Proizvodnja 74 2.8 Kontrola kakovosti 81 2.9 Vlaganja in naložbe 85 2.10 Analiza uspešnosti poslovanja 90 2.11 Upravljanje tveganj 111 2.12 Financiranje in odprodaja naložb 115 2.13 Trženjske aktivnosti 118 2.14 Načrti za leto 2012 in razvojna strategija 127 2.15 Dogodki po preteku poslovnega leta 130 2.16 Dogodki pred poslovnim letom 2012 133

3. TRAJNOSTNI RAZVOJ 136

3.1 Upravljanje s človeškimi viri v Skupini Laško 136 3.2 Komuniciranje 140 3.3 Odgovoren odnos do družbenega okolja 142 3.4 Varovanje okolja 143

4. RAČUNOVODSKO POROČILO 152

4.1 Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Laško, d. d. 152 4.1.1 Izkaz finančnega položaja 152 4.1.2 Izkaz poslovnega izida 154 4.1.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 155 4.1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 156 4.1.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010 157 4.1.6 Izkaz denarnih tokov 158

Letno poročilo 2011 / Kazalo

4.1.7 Pokrivanje izgube poslovnega leta 159 4.1.8 Usmeritve in pojasnika k računovodskim izkazom 160 4.1.9 Izjava poslovodstva 217 4.1.10 Poročilo neodvisnega revizorja 218

4.2 Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Laško 220 4.2.1 Konsolidiran izkaz finančnega položaja 220 4.2.2 Konsolidiran izkaz poslovnega izida 222 4.2.3 Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa 224 4.2.4 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 225 4.2.5 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010 226 4.2.6 Konsolidirani izkaz denarnih tokov 227 4.2.7 Usmeritve in pojasnika h konsolidiranim računovodskim izkazom 228 4.2.8 Izjava poslovodstva 296 4.2.9 Poročilo neodvisnega revizorja 297

Letno poročilo 2011 / Uvod

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d. 5

1. UVOD 1.1 Nagovor predsednika uprave V letu 2011 je v okviru prizadevanj za finančno stabilizacijo Skupine Laško prišlo do prodaje družbe Fructal, s katero nam je uspelo znižati zadolženost skupine za dobrih 50 mio. EUR. Spoštovani delničarji, cenjeni poslovni partnerji in sodelavci!

Leto 2011 je bilo za Pivovarno Laško in Skupino Laško v marsičem prelomno. Po nekaj letih stagnacije je skupina prvič dosegla občutnejšo rast prodaje izdelkov, predvsem na tujih trgih, kar jasno kaže, da je poslovna strategija, ki smo si jo drzno zastavili pred letom dni, pravilna in uresničljiva. V letu 2011 je v okviru prizadevanj za finančno stabilizacijo Skupine Laško prišlo tudi do prodaje družbe Fructal, s katero nam je uspelo znižati zadolženost skupine za dobrih 50 mio. EUR.

Najpomembnejše naloge uprave Pivovarne Laško so bile tudi v letu 2011 usmerjene v dogovarjanje z bankami glede reprogramiranja finančnih obveznosti, aktivnosti v zvezi z dezinvestiranjem premoženja, ki ne predstavlja naše osnovne dejavnosti ter udejanjanje strategije rasti prodaje izdelkov predvsem na tujih trgih, saj so naši izdelki na domačem trgu vodilni v vseh segmentih in investicije v povečevanje prodaje ter tržnih deležev ne bi dosegale učinkov, ki bi upravičevali vložena sredstva.

Skupina Laško je v letu 2011 poskušala prodati poslovni delež v družbi Mercator najprej samostojno in nato kot članica konzorcija za odprodajo večinskega deleža, vendar nobena od prodaj, zaradi številnih različnih interesov odločevalcev, ni uspela. Zato sta na poslovne rezultate Pivovarne Laško tudi v letu 2011 bistveno vplivali visoka zadolženost ter dejstvo, da nam dogovora o dolgoročnem reprogramiranju dolgov z bankami upnicami še ni uspelo doseči. Uprava je v letu 2011 uspešno obvladovala zahtevne finančne razmere ter skrbela za likvidnost družb ne glede na dejstvo, da smo za odplačilo obresti za kredite plačali 23,1 mio. EUR. POSLOVANJE V LETU 2011 V ZNAMENJU RASTI PRODAJE Matična družba Pivovarna Laško je ustvarila 94,3 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, 10,7 mio. EUR dobička iz poslovanja in 15,5 mio. EUR čiste izgube. Pivovarna Laško je v letu 2011 prodala 976 tisoč hektolitrov pijač.

Skupina Laško je v letu 2011 prodala 4,4 mio. hektolitrov pijač in ustvarila 323,4 mio. EUR celotnih čistih prihodkov iz prodaje, kar je 5,5 % več kot leta 2010, odhodki iz poslovanja so znašali 321,9 mio. EUR in so se povečali za 0,6 %. Normalizirani dobiček iz poslovanja Skupine je v letu 2011 znašal 23,4 mio. EUR.



Skupina Laško je v letu 2011 na domačem trgu ustvarila 84,0 % čistih prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev, na tujem trgu pa 16,0 %. Največji delež v strukturi količinske prodaje predstavlja prodaja piva, ki ga je 44,9 %, sledijo mineralne in izvirske vode s 24,9 %. Brezalkoholne pijače in druge pijače so predstavljale 30,2 % celotne prodaje. POVEČAL SE JE DELEŽ PRODAJE NA TUJIH TRGIH Poslovna strategija povečevanja prodaje na tujih trgih se je izkazala za pravilno. Med tem ko celoten trg pijač v Sloveniji stagnira in bi bile investicije v povečevanje prodaje ekonomsko neupravičene, nam je v letu 2011 uspelo bistveno povečati prodajo izdelkov in okrepiti tržni položaj ključnih blagovnih znamk na najpomembnejših tujih trgih v regiji. Prodaja izdelkov se je najbolj povečala na trgih Italije in Hrvaške. V LETU 2012 Z NOVIMI IZDELKI IN Z OSREDOTOČENOSTJO NA TUJE TRGE Leto 2012 bo za Skupino Laško prvo za katerega smo pripravili poslovne načrte brez družbe Fructal, saj je bila prodaja zaključena konec leta 2011. Osnova načrtovanja poslovnih rezultatov družb Skupine Laško za leto 2012 bo še naprej septembra 2010 sprejeta Strategija rasti Skupine do leta 2014. Osnovne predpostavke Strategije rasti Skupine do leta 2014 so oblikovanje Skupine v pogodbeni koncern, odprodaja naložb in poslovno nepotrebnega premoženja ter reprogram kreditov.

Skupina Laško v letu 2012 načrtuje prodajo 4,1 mio. hl pijač, od tega 57 % piva, 29 % mineralnih, izvirskih in vod z dodatki ter 14 % brezalkoholnih in ostalih alkoholnih pijač.

Na najpomembnejših izvoznih trgih načrtujemo še intenzivnejšo 30 % rast in utrjevanje pozicij nosilnih blagovnih znamk Skupine. Nameravamo jo doseči z dodatnim izkoriščanjem v letu 2011 doseženih sinergij skupnega nastopa vseh družb na najpomembnejših trgih, s širitvijo okusov in pakiranj pod blagovnimi znamkami na inovativnih segmentih in segmentih s potencialom rasti, uvajanjem novih izdelkov in okusov, s poudarkom na zagotavljanju kakovosti proizvodov ter optimiziranjem portfelja blagovnih znamk.

Skupina Laško bo v letu 2012, kljub negotovim gospodarskim razmeram, veliki negotovosti glede uspešnosti odprodaje naložb in s tem možnosti poplačila svojih obveznosti, poskušala z dodatno racionalizacijo poslovanja, optimizacijo stroškov, obvladovanjem finančnih in drugih tveganj uresničiti cilje iz gospodarskega načrta za leto 2012.

mag. Dušan Zorko predsednik uprave Pivovarne Laško, d. d.



1.2 Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo poslovanje Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško ter delo uprave v letu 2011 v skladu s pričakovanji glede na splošno poslabšanje gospodarskih razmer in spremenjene pogoje financiranja. 1.2.1 SESTAVA NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet družbe je v poslovnem letu 2011 deloval v naslednji sestavi:

Predstavniki kapitala

Marjan Mačkošek, predsednik (prenehanje mandata dne 31.3.2011) dr. Peter Groznik dr. Vladimir Malenković (predsednik od dne 29.4.2011) dr. Borut Bratina (pričetek mandata z dnem 24.6.2011) Borut Jamnik (pričetek mandata z dnem 24.6.2011)

Predstavniki zaposlenih

Andrej Kebe, namestnik predsednika (prenehanje mandata dne 1.4.2011) Bojan Košak (prenehanje mandata dne 6.4.2011) Bojan Cizej (pričetek mandata z dnem 6.4.2011, namestnik predsednika od dne 13.4.2011) mag. Dragica Čepin (pričetek mandata z dnem 4.8.2011)

Od dne 4.8.2011 je nadzorni svet deloval v sestavi: dr. Vladimir Malenković (predsednik, predstavnik kapitala), Bojan Cizej (namestnik predsednika, predstavnik zaposlenih), dr. Peter Groznik (član, predstavnik kapitala), mag. Dragica Čepin (član, predstavnik zaposlenih), dr. Borut Bratina (član, predstavnik kapitala), Borut Jamnik (član, predstavnik kapitala). 1.2.2 SESTAVA KOMISIJ NADZORNEGA SVETA

V okviru nadzornega sveta sta v letu 2011 delovali revizijska in kadrovska komisija v naslednjih sestavah:

Revizijska komisija

dr. Peter Groznik, predsednik Bojan Košak, član (prenehanje mandata z dnem 13.4.2011) Bojan Cizej, član (pričetek mandata z dnem 13.4.2011) Marko Koleša, zunanji član (prenehanje mandata z dnem 20.10.2011) Igor Teslić, zunanji član (pričetek mandata z dnem 21.10.2011)

Od dne 21.10.2011 revizijska komisija deluje v sestavi: dr. Peter Groznik – predsednik ter Bojan Cizej in Igor Teslić – člana.



Kadrovska komisija

Borut Jamnik, predsednik dr. Borut Bratina, član mag. Dragica Čepin, član

Kadrovsko komisijo v zgoraj navedeni sestavi je nadzorni svet imenoval na seji dne 21.10.2011. 1.2.3 DELOVANJE NADZORNEGA SVETA

Poslovanje družbe Pivovarne Laško, d. d., je v letu 2011 v skladu z zakonskimi predpisi in statutom družbe nadziral nadzorni svet, ki se je sestal na 17. rednih sejah in 3. korespondenčnih sejah.

Pomembnejši sklepi nadzornega sveta

Skozi celotno obdobje leta 2011 je nadzorni svet tekoče preverjal delo uprave, likvidnostno situacijo Pivovarne Laško, d. d., in družb Skupine Laško, odprodajo naložb družb Skupine Laško ter doseganje poslovnih rezultatov.

Poleg navedenega je nadzorni svet obravnaval ostale tekoče zadeve ter sprejel naslednje pomembnejše sklepe:

nadzorni svet je potrdil in sprejel revidirano letno poročilo Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško za leto 2010,

nadzorni svet je za članico uprave družbe, odgovorno za finance, imenoval Mirjam Hočevar z dnem 1.4.2011,

nadzorni svet je za predsednika nadzornega sveta družbe z dnem 29.4.2011 izvolil dr. Vladimirja Malenkovića,

nadzorni svet je soglašal s sklenitvijo sporazuma o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d., ki so ga družbe Skupine Laško podpisale dne 8.6.2011,

nadzorni svet je soglašal s predlogom uprave za sklic izredne skupščine družbe dne 30.7.2011, zaradi pridobitve soglasja skupščine k poslom, za katere po 47. členu ZPre-1 uprava družbe potrebuje soglasje skupščine družbe,

nadzorni svet na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka imenoval go. Marjeto Zevnik za članico uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovorno za pravno, kadrovsko in splošno področje, za mandatno dobo od 5.8.2011 do 30.8.2015 in g. Mateja Oseta za člana uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovornega za proizvodno-tehnično področje, za mandatno dobo od 5.8.2011 do 30.8.2015,

nadzorni svet je obravnaval in sprejel nerevidirano Polletno poročilo Skupine Laško in Pivovarne Laško, d. d., za leto 2011,

nadzorni svet je z dnem 21.10.2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik – predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – član,

nadzorni svet se je seznanil s sistemom gibanja, obvladovanja in zniževanja materialnih stroškov in stroškov storitev v družbah Skupine Laško,

nadzorni svet se je seznanil s poslovnim načrtom Skupine Laško in Pivovarne Laško, d.d. za poslovno leto 2012.



1.2.4 DELOVANJE REVIZIJSKE KOMISIJE

Revizijska komisija se je v letu 2011 sestala trikrat. Komisija se je na seji dne 28.2.2011 seznanila z nerevidiranimi nekonsolidiranimi izkazi Pivovarne Laško, d. d., za leto 2010. Na seji je bil podan povzetek obiskov po posameznih družbah Skupine Laško, ki jih je opravila revizijska komisija. Na seji dne 31.3.2011 se je revizijska komisija seznanila s poročilom neodvisnega revizorja Deloitte Revizija, d. o. o. Revizijska komisija je tudi pregledala revidirano letno poročilo za leto 2010. Revizijska komisija je predlagala, da se poenotijo plačila članov nadzornega sveta po Skupini. Na seji dne 24.11.2011 je revizijska komisija pregledala naložbo v Birra Peja. Na isti seji je sprejela sklep, da bo obravnavala vse večje transakcije v Skupini (nad 100.000 EUR) in analizirala procese dezinvestiranja. 1.2.5 DELOVANJE KADROVSKE KOMISIJE

V letu 2011 se je kadrovska komisija sestala dvakrat. Na seji dne 21.11.2011 je kadrovska komisija pregledala pogodbe o poslovodenju in individualne pogodbe članov uprave ter obravnavala predlog sprememb upravljanja družb v Skupini Laško. 1.2.6 PREVERITEV LETNEGA POROČILA

Nadzorni svet je preveril revidirano letno poročilo Pivovarne Laško, d.d. in Skupine Laško za leto 2011 na seji nadzornega sveta dne 19.4.2012.

Letno poročilo je bilo revidirano s strani revizijske družbe Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je dne 6.4.2012 k letnemu poročilu izdala pozitivno mnenje z opozorili. Nadzorni svet na poročilo revizorja ni imel pripomb in je z njim soglašal.

Nadzorni svet na predloženo revidirano Letno poročilo družbe Pivovarna Laško, d. d., in Skupine Laško za leto 2011 ni imel pripomb in ga je na seji dne 19.4.2012 soglasno potrdil. 1.2.7 PREDLOG POKRIVANJA BILANČNE IZGUBE

Hkrati s potrditvijo revidiranega letnega poročila Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško za leto 2011 je nadzorni svet potrdil tudi predlog uprave za pokrivanje čiste izgube leta 2011.

Predlog uprave za pokrivanje čiste izgube je naslednji:

“Uprava predlaga nadzornemu svetu in skupščini, da se čista izguba leta 2011 v vrednosti 15.528.268 EUR pokrije iz drugih rezerv iz dobička in kapitalskih rezerv.«

Nadzorni svet je preveril predlog uprave za pokrivanje čiste izgube in s predlogom uprave soglaša.



Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo poslovanje Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško ter delo uprave v letu 2011 v skladu s pričakovanji glede na splošno poslabšanje gospodarskih razmer in spremenjene pogoje financiranja.

Nadzorni svet je to poročilo sestavil za skupščino delničarjev družbe v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Laško, 19. april 2012 Vladimir Malenković predsednik nadzornega sveta



1.3 Pomembnejši poslovni dosežki Skupine Laško V Skupini Laško nam je uspelo zmanjšati število zaposlenih za 2,5 odstotka, kar je v skladu z večletno restriktivno zaposlovalno politiko. Skladno s strategijo tudi v letu 2012 načrtujemo ohranjanje tržnih deležev prodaje na slovenskem trgu in drzno 30 odstotno rast na tujih trgih. Delež izvoza v skupni prodaji pijač smo povečali za 3 odstotne točke. Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA)

V letu 2011 so se prihodki od prodaje povečali za 5,5 %, normalizirani dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) se je povečal za 22,1 %.

V celotnem delu poslovnega poročila so prikazani celotni čisti prihodki od prodaje, razen, če je izrecno navedeno drugače, medtem ko so v konsolidiranem izkazu poslovnega izida prikazani samo prihodki iz ohranjenega poslovanja,

Normalizirani EBIT je izračunan iz dobička iz poslovanja, ki je povečan oz. zmanjšan za vpliv enkratnih poslovnih dogodkov, kot so: prevrednotenja nepremičnin in naložbenih nepremičnin ter oblikovanja večjih popravkov vrednosti terjatev. Normalizirani EBITDA je seštevek normaliziranega EBIT-a in amortizacije.

Normalizirani čisti dobiček je poleg naštetih prilagoditev prilagojen še za slabitve finančnih naložb in obračunane terjatve za odloženi davek iz tega naslova.



Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE)

Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Laško ( v EUR ) 2009 2010 2011

Čisti prihodki od prodaje 327.026.846 306.418.155 323.412.454Čisti dobiček oz. izguba -162.099.646 -25.818.805 -27.506.298Čisti dobiček - normalizirani 17.862.773 4.455.000 3.962.000Čisti denarni tok1 45.862.955 28.896.457 28.068.978EBIT -5.229.918 -9.886.015 9.887.269

EBIT - normalizirani 30.263.656 14.484.000 23.419.000EBITDA 22.770.264 14.555.442 29.473.247EBITDA - normalizirani 58.263.838 38.925.457 47.525.978Dolgoročna sredstva 564.998.357 265.643.825 321.093.374Kratkoročna sredstva 116.797.789 371.207.876 248.589.915Kapital 162.594.380 131.889.003 125.473.457

Dolgoročne obveznosti 136.988.946 89.069.856 47.605.283Kratkoročne obveznosti 382.212.820 415.892.842 396.604.549

1 Normalizirani čisti dobiček z amortizacijo

(V letu 2011 je upoštevana normalizirana amortizacija pri čistem denarnem toku in pri EBITDA – normaliziranem.)



Kazalniki 2009 2010 2011

Normalizirani čisti dobiček oz. izguba v prihodkih od prodaje 5,5 % 1,5 % 1,2 %Delež normaliziranega EBIT v prihodkih od prodaje 9,3 % 4,7 % 7,2 %Delež normaliziranega EBITDA v prihodkih od prodaje 17,8 % 12,7 % 14,7 %Donosnost kapitala (ROE)2 7,4 % 2,9 % 2,9 %Donosnost sredstev (ROA)3 2,4 % 0,7 % 0,6 %

Obveznosti / kapital 3,193 3,829 3,536 2 Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju3 Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju

Število zaposlenih ( na dan 31.12.) 2009 2010 2011

V skupini, brez Dela, d. d., Ljubljana 1.462 1.422 1.392V Delu, d. d., Ljubljana 469 445 428Skupaj 1.931 1.867 1.820

Zaposleni v družbi Delo, d. d., Ljubljana so prikazani posebej, ker Delo, d. d., ne sodi v enako dejavnost kot ostale družbe, povezane v Skupino Laško. Med zaposlene so v letu 2011 vključeni tudi zaposleni Skupine Fructal, ne glede na to, da z 12.11.2011 Skupina Fructal ni več del Skupine Union in s tem Skupine Laško.

Delež izvoza v skupni prodaji pijač Skupine Laško ( v hl ) 2009 2010 2011

Prodaja vseh pijač 4.552.891 4.225.503 4.400.717

Izvoz 983.381 938.089 1.124.111

Delež (v %) 21,6 22,2 25,5



Načrti za leto 2012 Celotna prodaja vseh vrst pijač ter načrti za prihodnje leto

( v hl ) 2010 2011 Načrti 2012

Sok, sirup 1.317.025 1.318.659 557.380

Voda 1.054.352 1.098.181 1.181.113

Pivo 1.845.989 1.974.735 2.341.709

Alkohol ostalo 8.137 9.142 2.427

Skupaj 4.225.503 4.400.717 4.082.629

Prodaja brez Frucala in Fruktal Maka 3.443.924 3.651.979 4.082.629

( v % ) 2010 2011 Načrti 2012

Sok, sirup 31,2 30,0 13,6Voda 24,9 24,9 28,9Pivo 43,7 44,9 57,4Alkohol ostalo 0,2 0,2 0,1Skupaj 100,0 100,0 100,0

Skupina Laško v poslovnem letu 2012 načrtuje prodajo 4,083 milijonov hektolitrov vseh vrst pijač, kar je za 11,8 % več od prodaje v letu 2011, če v prodaji za leto 2011 ne upoštevamo prodaje družb Fructal, d. d., Ajdovščina in Fuktal Mak, a. d., Skopje. Načrt smo zastavili optimistično, saj načrtujemo večjo prodajo na tuja tržišča. Skladno strategiji tudi v letu 2012 načrtujemo ohranjanje tržnih deležev in prodajnih količin na slovenskem trgu in drzno rast 30 % na tujih trgih.



1.4 Pomembnejši poslovni dosežki Pivovarne Laško, d. d. Uspešno izvajamo sprejeto prodajno strategijo na tujih trgih. V letu 2011 je delež izvoza v celotni količinski prodaji dosegel 27,5 odstotkov in je za 2 odstotni točki večji kot predhodno leto.

Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA)

V letu 2011 so se prihodki od prodaje v primerjavi z lanskim letom povečali za 3,3 %, normalizirani dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) pa se je zmanjšal za 9,2 %.

Normalizirani EBIT, EBITA in čisti dobiček so izračunani enako kot pri podatkih o Skupini Laško na straneh 11 in 12 tega poročila. Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE)



Normalizirani čisti dobiček in tržna kapitalizacija

Pomembnejši podatki o poslovanju Pivovarne Laško, d. d.

( v EUR ) 2009 2010 2011

Čisti prihodki od prodaje 99.662.537 91.287.653 94.314.248Čisti dobiček oz. izguba -44.973.818 -6.292.260 -15.528.268Čisti dobiček - normalizirani 8.973.079 2.439.500 -516.176Čisti denarni tok1 15.881.650 9.435.574 5.778.254EBIT 16.898.111 11.223.795 10.719.167

EBIT - normalizirani 19.054.490 11.223.795 10.257.235EBITDA 23.806.682 18.219.869 17.013.597EBITDA - normalizirani 25.963.061 18.219.869 16.551.665Dolgoročna sredstva 398.843.120 294.360.182 320.277.999Kratkoročna sredstva 27.948.962 121.497.098 85.209.333Kapital 129.302.643 124.168.015 109.365.419

Dolgoročne obveznosti 58.652.057 48.572.620 26.710.750Kratkoročne obveznosti 238.837.382 243.116.645 269.411.163

1 Normalizirani čisti dobiček z amortizacijo Kazalniki

2009 2010 2011

Normalizirani čisti dobiček oz. izguba v prihodkih od prodaje 9,0 % 2,7 % -0,5 %

Delež normaliziranega EBIT v prihodkih od prodaje 19,1 % 12,3 % 10,9 %

Delež normaliziranega EBITDA v prihodkih od prodaje 26,1 % 20,0 % 17,5 %Donosnost kapitala (ROE)2 5,2 % 1,9 % -0,4 %Donosnost sredstev (ROA)3 1,9 % 0,6 % -0,1 %Obveznosti / kapital 2,301 2,349 2,708

2 Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju3 Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju



Število zaposlenih 2009 2010 2011

Zaposleni na dan 31.12. 321 318 329Povprečno število zaposlenih 324 324 326 Delež izvoza v skupni prodaji pijač Pivovarne Laško, d. d. ( v hl ) 2009 2010 2011

Prodaja vseh pijač 1.011.539 968.697 975.838Izvoz 213.226 250.371 268.631Delež (v %) 21,1 25,8 27,5 Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču ( v % ) 2009 2010 2011

Pivovarna Laško 45,1 42,3 40,6Pivovarna Union, blagovne znamke 34,2 35,9 39,4Pivovarna Union, trgovske BZ 5,5 6,4 6,9Pivo iz uvoza 15,2 15,4 13,1Skupaj 100,0 100,0 100,0 Podatki o delnici PILR

2009 2010 2011

Skupno število izdanih delnic 8.747.652 8.747.652 8.747.652

Čisti dobiček oz. izguba na delnico v EUR -5,14 -0,72 -1,78Izplačana dividenda na delnico v EUR / / / Tržna vrednost delnice 31.12. v EUR 27,15 15,99 11,02

TV delnice / čisti dobiček oz. izguba na delnico -5,28 -22,21 -6,19Knjigovodska vrednost delnice 31.12.

v EUR4 14,78 14,19 12,50

TV delnice / KV delnice 1,84 1,13 0,88Tržna kapitalizacija v EUR (31.12.) 237.498.752 139.874.955 96.399.125

4 Kapital na dan 31.12. / skupno število delnic



1.5 Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji Z ustvarjanjem blagovnih znamk z dodano vrednostjo za naše kupce in delničarje ter odgovornim in okolju prijaznim poslovanjem, s katerim stremimo k doseganju vrhunskih rezultatov, uresničujemo svoje poslanstvo. Vizija Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač. Utrjevati ugled in

prepoznavnost posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih ter povečati tržne deleže na posameznih tržiščih.

Poslanstvo Ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo za naše kupce in

delničarje. Z odgovornim in okolju prijaznim poslovanjem strmimo k doseganju vrhunskih rezultatov v boljšem svetu.

Vrednote Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje. Na osnovi teh

vrednot udejanjamo svoje usmeritve s premišljenimi strategijami na področjih trženja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi sredstvi in pozitivnim odnosom do širše družbe.

Strateški cilji Proizvodnja in prodaja inovativnih trendovskih izdelkov, ohranjanje

tržnihpozicij lastnih blagovnih znamk na domačem trgu, ponovna pridobitev in razširitev v preteklosti že doseženih pozicij na tujih trgih. Načrtovano stroškovno učinovitost bomo dosegali s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in skladno z usmeritvami Skupine Laško.

_SKUPINA LAŠKO_ _PIVOVARNA LAŠKO, d. d._ Predstavitev Proizvodnja piva, Proizvodnja piva, naravnih vod mineralnih, izvirskih in naravnih brezalkoholnih pijač in vod, brezalkoholnih pijač in ostalih alkoholnih pijač. sirupov za proizvodnjo pijač, ostalih alkoholnih pijač, časopisna in založniška dejavnost storitve trgovine na drobno in veliko ter storitve drugih poštnih in kurirskih dejavnosti. Sestava Pivovarna Laško, d. d. Pivovarna Laško, d. d. Radenska, d. d., Radenci z odvisno družbo Pivovarna Union, d. d., Ljubljana Jadranska pivovara – Split, d. d. Vital Mestinje, d. o. o. Delo, d. d., Ljubljana z odvisno družbo Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo Firma Del, d. o. o., Laško Laško Grupa, d. o. o., Zagreb



1.6 Predstavitev Skupine Laško Skupina Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno in založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

Lastništvo ter poslovni deleži na dan 31.12.2011:

OBVLADUJOČA DRUŽBA

PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

ODVISNE DRUŽBE

RADENSKA, d. d., Radenci, Slovenija 81,96 % lastništvo

(pojasnilo o lastništvu in glasovalnih pravicah na strani 55 tega poročila)

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana, Slovenija 97,895 % lastništvo

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., Hrvaška 99,459 % lastništvo

VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija 96,92 % poslovni delež

DELO, d. d., Ljubljana, Slovenija 100 % lastništvo - od tega Pivovarna Laško 80,834 % in Radenska 19,166 %

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo, Bosna in Hercegovina 100 % poslovni delež - od tega Pivovarna Laško 69,23 %, Radenska 1,97 %, Pivovarna Union 11,48 % in Fructal 17,32 %

FIRMA DEL, d. o. o., Laško, Slovenija 100 % poslovni delež

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb, Hrvaška 100 % poslovni delež

Pivovarna Laško, d. d., sestavlja konsolidirano letno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Laško. Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd (več v pojasnilu o odvisnih družbah na strani 101 tega poročila).

PRIDRUŽENE DRUŽBE

BIRRA PEJA, Sh. a., Peć, Kosovo 39,55 % lastništvo



THERMANA, d. d., Laško, Slovenija 20,63 % lastništvo

SLOPAK, d. o. o., Ljubljana, Slovenija 29,22 % poslovni delež

Pivovarna Union, d. d., je bila v letu 2011 do 16.12.2011 lastnica 93,73 % družbe Fructal, d. d., ki je bila 89,39 % lastnica družbe Fruktal Mak, a. d., Skopje. Dne 16.12.2011 je lastnik Fructala, d. d., v enakem deležu postala družba Nectar, d. o. o., iz Bačke Palanke.

Od 18.1.2012 dalje je del Skupine Laško do sedaj pridružena družba Birra Peja, Kosovo, saj je Pivovarna Union, d. d., postala 57,63 % lastnica te družbe.



PIVOVARNA JADRANSKA LAŠKO FIRMA LAŠKO RADENSKA, d. d. UNION, d. d. PIVOVARA, d. d. VITAL, d. o. o. DELO, d. d. GRUPA, d. o. o. DEL, d. o. o. GRUPA, d. o. o. Radenci Ljubljana Split Mestinje Ljubljana Sarajevo Laško Zagreb Lastništvo: 81,96 % Lastništvo: 97,895 % Lastništvo: 99,459 % Posl. delež: 96,92 % Lastništvo: 100 % Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % Št. delnic: 4.148.703 Št. delnic: 441.617 Št. delnic: 5.396.852 Št. delnic: 667.464

RADENSKA Pivovarna Laško Pivovarna Laško MIRAL, d. o. o. Lastništvo Posl. delež v Laško

Radenci v Delu Grupi Sarajevo Posl. delež: 100 % 80,834 % 69,23 %

Št. delnic: 539.536

(Pojasnilo o lastništvu Radenska Radenskain glasovlanih pravicah Lastništvo Posl. delež v Laško v Radenski na strani 55 v Delu Grupi Sarajevotega letnega poročila.) 19,166 % 1,97 %

Št. delnic: 127.928

Odvisna družba od Dela: Pivovarna Union IZBERI, d.o.o. Posl. delež v Laško

Ljubljana Grupi Sarajevo Posl. delež: 100 % 11,48 %

Fructal (V teku so postopki za odprodajo poslovnega Posl. delež v Laško deleža Fructala v Laško Grupi Sarajevo družbam Grupi Sarajevo v SkupiniLaško.) 17,32 %

Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba

SKUPINA LAŠKOna dan 31.12.2011

Obvladujoča družba

PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba

Organigram Skupine Laško na dan 31.12.2011



1.7 Predstavitev obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. Zgodovinski začetki Pivovarne Laško segajo v leto 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvazorjevem špitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes – današnji Hotel Savinja. Od takrat je minilo že 186 let, Pivovarna Laško pa je prerasla iz lokalne pivovarne v vodilno proizvajalko piva in z ostalimi podjetji v skupini v vodilno proizvajalko mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih in drugih pijač na slovenskem trgu. 1.7.1 OSEBNA IZKAZNICA PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, je vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/00171/00, pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom – september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija rednih delnic Oznaka delnice: PILR Matična šifra: 5049318 Davčna številka: SI90355580 Šifra dejavnosti: 11.050 Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A

Petčlanska uprava: mag. Dušan Zorko, predsednik uprave Marjeta Zevnik Mirjam Hočevar Gorazd Lukman Matej Oset

Predsednik nadzornega sveta: dr. Vladimir Malenković

Transakcijski računi: Raiffeisen Krekova banka, d. d. IBAN SI56 2430 0900 0054 863

Nova Kreditna banka Maribor, d. d. IBAN SI56 0451 5000 0909 883

Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana IBAN SI56 0223 2002 0104 463



Abanka Vipa, d. d. IBAN SI56 0510 0801 2922 332

Unicredit banka Slovenije, d. d. IBAN SI56 2900 0000 1820 159

Hypo Alpe-Adria-bank, d. d. IBAN SI56 3300 0000 2722 975

Banka Sparkasse, d. d. IBAN SI56 3400 0100 1922 773

Banka Celje, d. d., Bančna skupina Celje IBAN SI56 0600 0000 1199 122

Probanka, d. d. IBAN SI56 2510 0970 0565 280

Telefon: +386 3 734 80 00 Telefaks: +386 3 573 18 17 Elektronski naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.pivo-lasko.si



1.8 Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2011 Družbe Skupine Laško so skupaj z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., in Banka Celje, d. d., dne 15.6.2011 sklenile sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d. 1.8.1 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V PIVOVARNI LAŠKO, d. d.

Veljavnost sklepov 15. redne skupščine

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je dne 1.10.2009 pri Okrožnem sodišču v Celju vložilo tožbo zaradi ugotovitve ničnosti oz. podrejeno zaradi izpodbijanja sklepov 15. skupščine delničarjev Pivovarne Laško, d. d., ki je bila dne 31.8.2009. Sodišče je s sodbo z dne 1.2.2011 zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Zoper navedeno tožbo je tožeča stranka VZMD dne 1.3.2011 vložila pritožbo, katero je Višje sodišče v Celju s sodbo z dne 17.11.2011 zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Z dnem izdaje sodbe višjega sodišča je predmetni gospodarski spor pravnomočno zaključen.

Tožba Perutnine Ptuj, d. d., na podlagi patronatske izjave

Pivovarni Laško, d. d., je bila dne 15.2.2011 s strani Okrožnega sodišča v Celju vročena tožba, s katero tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., od tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., zahteva plačilo 10.116.488,71 EUR s pripadki. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je nastala škoda v višini vtoževanega zneska, ker tožena stranka ni v celoti izpolnila obveznosti iz patronatske izjave z dne 10.1.2009, ki jo je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal njen bivši direktor Boško Šrot. Pivovarna Laško, d. d., meni, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, kar tudi zatrjuje v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje o zadevi še ni odločilo.

Spremembe v sestavi uprave

Na podlagi odstopne izjave z dne 14.3.2011 je z dnem 31.3.2011 prenehal mandat članu uprave, odgovornemu za finance, Robertu Šegi. Za novo članico uprave, odgovorno za finance, je nadzorni svet na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka na seji dne 31.3.2011, z dnem 1.4.2011 imenoval Mirjam Hočevar za mandatno dobo do 30.08.2015.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka, z dnem 5.8.2011 imenoval dodatna člana uprave, in sicer: Marjeto Zevnik za članico uprave, odgovorno za pravno, kadrovsko in splošno področje, in Mateja Oseta za člana uprave, odgovornega za proizvodno-tehnično področje, oba za mandatno dobo od 5.8.2011 do 30.8.2015. Imenovanje dodatnih članov uprave temelji na spremembi statuta, sprejeti na 17. redni skupščini delničarjev družbe dne 24.6.2011, ki omogoča imenovanje največ petčlanske uprave.

Spremembe v sestavi nadzornega sveta

Na podlagi odstopne izjave, ki jo je na redni seji nadzornega sveta dne 31.3.2011 podal predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek, je z istim dnem Marjanu Mačkošku



prenehal mandat kot predsedniku in članu nadzornega sveta družbe. Za predsednika nadzornega sveta družbe je nadzorni svet na svoji redni seji dne 29.4.2011 imenoval dr. Vladimirja Malenkovića.

Na podlagi odstopne izjave z dne 1.4.2011 je z istim dnem prenehal mandat članu nadzornega sveta – predstavniku delavcev, Andreju Kebetu. Na seji dne 6.4.2011 je svet delavcev družbe z mesta člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delavcev odpoklical Bojana Košaka in z dnem 6.4.2011 za člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev izvolil Bojana Cizeja, katerega je nadzorni svet na svoji redni seji dne 13.4.2011 imenoval za namestnika predsednika nadzornega sveta družbe. Svet delavec Pivovarne Laško, d. d., je dne 3.8.2011 za članico nadzornega sveta – predstavnico delavcev izvolil Dragico Čepin, s pričetkom mandata z dnem 4.8.2011.

Skupščina družbe je dne 24.6.2011 za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika kapitala izvolila Boruta Jamnika in Boruta Bratino, za mandatno dobo od dneva izvolitve do 31.8.2013.

Od dne 4.8.2011 nadzorni svet deluje v sestavi: dr. Vladimir Malenković – predsednik, Bojan Cizej – namestnik predsednika ter Dragica Čepin, dr. Borut Bratina, dr. Peter Groznik in Borut Jamnik – člani.

Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe je na svoji seji dne 13.4.2011 za člana revizijske komisije nadzornega sveta družbe z dnem 13.4.2011 imenoval Bojana Cizeja, na mesto dotedanjega člana revizijske komisije Bojana Košaka.

Nadzorni svet je na korespondenčni seji dne 20.10.2011 z mesta člana revizijske komisije odpoklical Marka Kolešo in z dnem 21.10.2011 za novega člana revizijske komisije imenoval Igorja Teslića. Od dne 21.10.2011 revizijska komisija deluje v sestavi: dr. Peter Groznik – predsednik ter Bojan Cizej in Igor Teslić – člana.

Ustanovitev kadrovske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet je z dnem 21.10.2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik – predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – članica.

Skupščini delničarjev

V letu 2011 sta bili izvedeni dve skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., in sicer dne 24.6.2011 in dne 30.7.2011. Sprejeti sklepi obeh skupščin in druge informacije so objavljene na spletnem portalu Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe.

Prevzemna ponudba prevzemnika KS Naložbe

Pivovarna Laško, d. d., je dne 8.7.2011 od družbe KS Naložbe, d. d., Dunajska 9, 1000 Ljubljana, prejela obvestilo o prevzemni nameri. Prevzemno ponudbo skupaj s prospektom za odkup delnic Pivovarne Laško, d. d., je Pivovarna Laško, d. d., prejela dne 4.8.2011. Prevzemna ponudba je veljala od 4.8.2011 do 30.9.2011.



Pivovarna Laško, d. d., je dne 6.10.2011 prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o izidu prevzemne ponudbe prevzemnika KS Naložbe, d. d. ATVP je z navedeno odločbo ugotovila, da je prevzemna ponudba prevzemnika KS Naložbe, d. d., uspešna. Prevzemno ponudbo sta sprejela 2 imetnika delnic ciljne družbe, ki sta bila skupaj imetnika 44 delnic oznake PILR, kar predstavlja 0,0005 % vseh delnic ciljne družbe.

Dovolitev poplačila NKBM iz zastavljenih delnic družbe Radenska, d. d., Radenci

Pivovarna Laško, d. d., je dne 22.11.2011 prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče v gospodarskem sporu tožeče stranke Nova kreditna banka Maribor, d. d., (NKBM) zoper toženo stranko Pivovarno Laško, d. d., zaradi dopustitve poplačila terjatve v znesku 7.349.552.52 EUR s pripadki iz vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev odločilo, da se dovoli izvršba na zastavljenih 345.304 delnic družbe Radenska, d. d., Radenci z oznako RARG, za poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka Pivovarna Laško, d. d., je dolžna dopustiti prodajo navedenih vrednostnih papirjev in poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene z njihovo prodajo. Sodba je pravnomočna. Na podlagi navedene sodbe je na predlog NKBM Okrajno sodišče v Celju s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na zastavljene delnice družbe Radenske, d. d., Radenci. Sklep o izvršbi je pravnomočen.

Navedene vrednostne papirje družbe Radenska, d. d., Radenci je Pivovarna Laško, d. d., zastavila družbi NKBM s pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je bila sklenjena dne 5.6.2009 med družbami NKBM kot upnikom, Center Naložbe, d. d., kot dolžnikom in Pivovarno Laško, d. d., kot zastaviteljem za zavarovanje kredita, ki ga je družba Center naložbe, d. d., pridobila pri NKBM. Navedeno pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal prejšnji direktor družbe Boško Šrot.

Pogodba o začasni prodaji delnic

Pivovarna Laško, d. d., je dne 30.11.2011 sklenila z Deželno banko Slovenije, d. d., pogodbo o začasni prodaji vrednostnih papirjev in v skladu s pogodbo banki začasno odprodala 600.000 delnic družbe Radenska, d. d., Radenci. S to odprodajo se je lastništvo Pivovarne Laško, d. d., v Radenski, d. d., Radenci začasno znižalo z 93,81 % na 81,96 %. Pri tej pogodbi gre za reodkupno pravico, pri čemer po pogodbi pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva začasnemu prodajalcu Pivovarni Laško, d. d., ki ima tako 93,81 % glasovalnih pravic.

Prevzemna namera družbe Mercator, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 22.12.2011 po telefaksu in dne 23.12.2011 po pošti od družbe Mercator, d. d., (v nadaljevanju: prevzemnik) prejela prevzemno namero, s katero je prevzemnik upravo Pivovarne Laško, d. d., v skladu s 24. členom Zakona o prevzemih (ZPre-1), obvestil, da namerava dati prevzemno ponudbo za vse delnice izdajatelja Pivovarna Laško, d. d., z oznakama PILR in PILH. Prevzemnik v zakonskem roku 30 dni po objavi prevzemne namere ni dal prevzemne ponudbe, saj je dne 19.1.2012 odstopil od prevzemne namere.



1.8.2 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V SKUPINI LAŠKO

Vložitev odškodninskih tožb družb Skupine Laško

Uprava Pivovarne Laško, d. d., je skladno s sklepom 16. redne skupščine z dne 16.7.2010 dne 12.1.2011 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila odškodninsko tožbo zoper družbo Atka-Prima, d. o. o., kot nekdanjo koncernsko krovno družbo, in bivšega direktorja Pivovarne Laško, d. d., Boška Šrota. Z odškodninsko tožbo Pivovarna Laško, d. d., od toženih strank zahteva plačilo odškodnine v višini 13.336.488,76 EUR s pripadki iz naslova oškodovanja Pivovarne Laško, d. d., zaradi poslov v letih 2008 in 2009.

Odvisne družbe Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., Radenci, Fructal, d. d., in Delo, d. d., so dne 15.2.2011 pri pristojnih sodiščih prav tako vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima, d. o. o., in Boška Šrota. Z odškodninskimi tožbami odvisne družbe od toženih strank zahtevajo plačilo odškodnin v skupni višini 116.689.233,34 EUR s pripadki iz naslova oškodovanja odvisnih družb zaradi poslov v letih 2008 in 2009.

Obstaja možnost, da bodo družbe iz naslova oškodovanja v prihodnosti vložile še dodatne odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki so jo utrpele, tudi zaradi še nedokončanih sodnih postopkov, še ni znan.

Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d. d.

Prodaja celotnega, tj. 23,34 % deleža v družbi Mercator, d. d., katerega imetnice so družbe Pivovarna Laško, d. d., (8,43 %), Pivovarna Union, d. d., (12,33 %) in Radenska, d. d., Radenci (2,57 %) (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) predstavlja enega od ukrepov iz Strategije Skupine Pivovarna Laško do leta 2014 (v nadaljevanju: Strategija) za rešitev težkega finančnega položaja družb Skupine Laško. Strategija, ki jo je nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., potrdil septembra 2010, oziroma v njej predviden ukrep prodaje vseh delnic družbe Mercator, d. d., je v skladu z enotnim stališčem bank upnic o strategiji družb Skupine Laško, kot izhaja iz pisma bank upnic z dne 18.8.2010.

Na podlagi sprejete Strategije so družbe Skupine Laškov mesecu februarju 2011 objavile javni razpis za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 878.840 delnic oziroma 23,34 % deleža družbe Mercator d. d., Ljubljana, v lasti družb Skupine Laško. Na podlagi javnega razpisa so bile prejete tri zavezujoče ponudbe, od katerih je najboljšo ponudbo dala družba Agrokor, d. d., iz Zagreba, ki je ponudila odkup 23,34 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško po ceni 206 EUR za delnico družbe Mercator d. d. Tekom prodajnega procesa je bila izpogajana prodajna cena 221 EUR na delnico.

Urad za varstvo konkurence (UVK) je dne 26.4.2011 izdal odločbo, s katero je KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., prepovedal izvedbo prenosa lastništva delnic družbe Mercator, d. d., katerih imetnice so tudi družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, brez predhodnega soglasja UVK.

Zoper navedeno odločbo UVK z dne 26.4.2011 so družbe Skupine Laško še isti dan, dne 26.4.2011, na Vrhovno sodišče vložile tožbo zaradi odprave navedene odločbe in predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev njene izvršitve. Vrhovno sodišče je dne 29.4.2011 sprejelo sklep, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne.



Zaradi odločbe UVK z dne 26.4.2011 in sklepa Vrhovnega sodišča z dne 29.4.2011 družbe Skupine Laško niso mogle razpolagati z delnicami družbe Mercator, d. d., in ponudba družbe Agrokor, d. d., za nakup 23,34 % lastniškega deleža v družbi Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško ni mogla biti sprejeta.

Družbe Skupine Laško so skupaj z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d. in Banka Celje, d. d. (v nadaljevanju: konzorcij prodajalcev), dne 15.6.2011 sklenile sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d. V juliju 2011 je k sporazumu pristopila tudi Banka Koper, d. d. Skupni delež konzorcija prodajalcev v družbi Mercator, d. d. je znašal 52,10 %. Za finančnega svetovalca pri prodaji naložbe je bila izbrana družba ING bank N. V. iz Londona.

V oktobru 2011 je svetovalec pri prodaji ING bank konzorciju prodajalcev predstavil prejete nezavezujoče ponudbe, in sicer so bile posredovane 4 nezavezujoče ponudbe, med njimi ena s strani strateškega ponudnika.

Od novembra 2011 dalje so potekala ekskluzivna pogajanja z edinim strateškim ponudnikom, družbo Agrokor, d. d., iz Zagreba, na podlagi sporazuma o ekskluzivnosti, sklenjenega med konzorcijem prodajalcev in družbo Agrokor, d. d.

V decembru 2011 je bila predhodno potrjena kupoprodajna pogodba za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d., s strani vseh prodajalcev, razen s strani prodajalca NLB, d. d., in Skupine Laško.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na seji dne 27.1.2012 dal soglasje k prodaji 317.498 delnic oziroma 8,43 % deleža družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Laško, d. d., družbi Agrokor, d. d., po ceni 221 EUR na delnico, ki se lahko spremeni, kot je to predvideval v prodajni pogodbi definiran mehanizem. Soglasje k prodaji 464.390 delnic oziroma 12,33 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Union, d. d., družbi Agrokor, d. d., je dne 31.1.2012 dala tudi skupščina delničarjev Pivovarne Union, d. d. Pridobitev navedenih soglasij za prodajo delnic družbe Mercator, d. d., družbi Agrokor, d. d., je bilo obvezno, in sicer v primeru Pivovarne Laško, d. d., na podlagi 12.a člena Statuta družbe, v primeru Pivovarne Union, d. d., pa na podlagi 330. člena ZGD-1. Za prodajo 96.952 delnic oziroma 2,57 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Radenske, d. d., Radenci soglasje skupščine ali nadzornega sveta Radenske, d. d., Radenci ni bilo potrebno.

Dne 7.2.2012 je bila članom konzorcija prodajalcev s strani svetovalca pri prodaji ING bank posredovana informacija, da je Agrokor, d. d., odstopil iz prodajnega procesa.

Odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP)

Z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z dne 9.12.2008 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25.10.2010 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.2011, so bile pravne osebe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., ter Radenska, d. d., Radenci spoznane za odgovorne za prekršek po 1. alineji prvega odstavka 71. člena v zvezi s četrtim odstavkom 71. člena Zakona o prevzemih. Na podlagi četrtega odstavka 71. člena Zakona o prevzemih so jim bile izrečene globe 170.000 EUR (Pivovarna Laško, d. d., ter Pivovarna Union, d. d.) oziroma 160.000 EUR (Radenska,



d. d.). Zoper navedene odločbe so z zavrnitvijo pritožbe s strani Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.2011 izčrpana vsa redna pravna sredstva. ATVP je na podlagi vloženega predloga družbama Pivovarna Laško, d. d., in Pivovarna Union, d. d., dovolila obročno odplačilo globe v 12 mesečnih obrokih.

Sprememba v sestavi uprave Pivovarne Union, d. d.

Nadzorni svet Pivovarne Union, d. d., je na svoji redni seji dne 24.8.2011 na predlog predsednika uprave Pivovarne Union, d. d., mag. Dušana Zorka z dnem 1.9.2011 za člana uprave Pivovarne Union, d. d., imenoval Mirjam Hočevar, odgovorno za finance, in Gorazda Lukmana, odgovornega za prodajo oz. komercialo, oba za mandatno dobo od 1.9.2011 do 31.1.2016.

Imenovanje novega direktorja Radenske, d. d., Radenci

Nadzorni svet Radenske, d. d., Radenci je na svoji redni seji dne 11.8.2011 sprejel sklep, da dotedanjemu direktorju družbe Zvonku Murglju na njegovo željo predčasno in nekrivdno preneha mandat direktorja družbe z dnem 31.8.2011 in z dnem 1.9.2011 na isti seji za novega direktorja družbe imenoval Milana Hojnika za mandatno dobo 5 let.

Spremembe v nadzornih svetih odvisnih družb

Člani nadzornega sveta v odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., Anton Turnšek, Janko Remic in Franc Rojnik, so na seji nadzornega sveta dne 22.4.2011 podali odstopno izjavo, da odstopajo z mesta članov nadzornega sveta Pivovarne Union, d. d., z dnem imenovanja novih članov nadzornega sveta na skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d. Skupščina Pivovarne Union, d. d., je dne 22.6.2011 za nove člane nadzornega sveta družbe imenovala dr. Vladimirja Malenkovića, dr. Petra Groznika in Bojana Cizeja, vse za mandatno dobo 4 let.

Članica nadzornega sveta odvisne družbe Pivovarna Union, d. d., Marjeta Zevnik, je dne 5.8.2011 podala odstopno izjavo, da z istim dnem odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe – predstavnice delavcev. Svet delavcev družbe je za novega člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delavcev imenoval Primoža Mlekuša, za mandatno dobo od 14.10.2011 do 2.1.2014.

Članica nadzornega sveta odvisne družbe Radenska, d. d., Radenci, Marjeta Zevnik, je podala odstopno izjavo, da odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe Radenska, d. d., Radenci z dnem imenovanja novega člana oz. članice nadzornega sveta na skupščini Radenske, d. d., Radenci. Skupščina Radenske, d. d., Radenci je dne 21.6.2011 za novega člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev z dnem 22.6.2011 imenovala Pavla Terška, za mandatno dobo 4 let.

Zaključek prodaje deleža družbe Fructal, d. d.

Pivovarna Union, d. d., in Nectar, d. o. o., iz Republike Srbije sta dne 16.12.2011 uspešno zaključila postopek prodaje lastniškega deleža Pivovarne Union v družbi Fructal, d. d., na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.7.2011. Nectar, d. o. o., je Pivovarni Union, d. d., za 93,73 % delež v družbi Fructal, d. d., plačal kupnino v višini 35,3 mio. EUR in s tem postal lastnik 93,73 % deleža družbe Fructal d. d. Kupnina za Fructal, d. d., bo



pomembno prispevala k razdolževanju Skupine Laško v skladu s finančnim prestrukturiranjem, dogovorjenim z bankami upnicami in lastniki.

Odškodninska tožba družbe Delo, d. d., Ljubljana

Dne 9.11.2011 je družba Delo, d. d., Ljubljana vložila kot tožeča stranka zoper toženi stranki Petru Puhanu in Andrijani Starina Kosem odškodninsko tožbo zaradi plačil 11.315.191,50 EUR. Za dne 2.4.2012 je razpisan prvi narok oz. glavna obravnava v zadevo tožeče stranke Pivovarne Laško, d. d., zoper Atko Prima, d. o. o., in Boška Šrota.

Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo


2. POSLOVNO POROČILO 2.1 Upravljanje družbe Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Načela upravljanja Pivovarne Laško, d. d., izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Laško, d. d., so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava družbe. 2.1.1 SKUPŠČINA DELNIČARJEV V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Ena delnica predstavlja na skupščini en glas. Pivovarna Laško, d. d., nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.

Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na pisno zahtevo delničarjev družbe, ki imajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo na skupščini neposredno sami ali prek pooblaščencev.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače. S tričetrtinsko večino odloča skupščina predvsem o naslednjih zadevah:

sprememba statuta,

zmanjšanje osnovnega kapitala (vključno pogojno povečanje),

odobreno povečanje osnovnega kapitala,

statusnih spremembah in prenehanju družbe,

izključitvi prednostne pravice delničarjev pri izdaji novih delnic,

izvolitvi in predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,

drugih primerih, če to določa zakon ali statut. Skupščina odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička. S podelitvijo razrešnice skupščina potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Razprava o podelitvi razrešnice se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Če skupščina ne podeli razrešnice, se s tem ne šteje, da je bila upravi izrečena nezaupnica.

Kadar skupščina odloči, da se bilančni dobiček uporabi za dividende, pripada dividenda delničarjem, ki so kot imetniki delnic družbe vpisani v centralni register vrednostnih



papirjev pri KDD – Centralno klirinški depotni družbi, d. d., Ljubljana na presečni datum, ki je vsakokrat določen v sklepu o uporabi bilančnega dobička.

Delničar je dolžan po pozivu obvestiti družbo o možni obliki nakazila dividende (podatki o transakcijskem računu) ter o matični in davčni številki. Če delničar tega ne stori, se mu dividenda v skladu z določili statuta družbe ne izplača.

Udeležba na skupščini

Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan) in ki so osebno, po zastopniku ali pooblaščencu pisno prijavili svojo udeležbo upravi družbe najkasneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine.

Člani uprave in nadzornega sveta se lahko udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji. Skupščini lahko prisostvujejo predstavniki sredstev javnega obveščanja, če svojo prisotnost pisno najavijo upravi družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine.

Sklic in izvedba skupščine delničarjev

Skupščina se skliče, kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in statutom družbe. V letu 2011 sta bili izvedeni dve skupščini. 17. redna skupščina Pivovarne Laško, d. d., je bila sklicana 21.5.2011 in izvedena 24.6.2011. 18. izredna skupščina pa je bila sklicana 15.7.2011 in izvedena 30.7.2011.

Sklepi 17. redne skupščine

Na 17. redni skupščini Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje pomembnejše sklepe, in sicer:

Sklepi k točki 2:

2.1. Skupščina se seznani s Poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi in sprejemu revidiranega Letnega poročila za poslovno leto 2010.

2.2. Skupščina se seznani, da na dan 31.12.2010 znaša čista izguba poslovnega leta 2010 6.292.260 EUR in da jo je uprava v soglasju z nadzornim svetom pokrila iz drugih rezerv iz dobička v višini 542.466 EUR in kapitalskih rezerv v višini 5.749.794 EUR. 2.3. Skupščina se seznani s prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi in njenih odvisnih družbah prejeli v poslovnem letu 2010.

2.4. Skupščina se seznani, da je bila dne 12.1.2011 skladno s 327. členom ZGD-1 in napodlagi ugotovitev iz Poročila o ugotovitvah posebne revizije vodenja posameznih poslov Skupine Pivovarna Laško, d. d., z dne 27. 2.2010, vložena odškodninska tožba v zakonskem roku.

2.5.1. Skupščina podeljuje upravi družbe razrešnico za poslovno leto 2010.

2.5.2. Skupščina podeljuje nadzornemu svetu družbe razrešnico za poslovno leto 2010.



Sklepi k točki 3:

Statut družbe se spremeni, tako se spremenjeni 12. člen Statuta glasi:

»12. člen« Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.

Uprava družbe ima največ pet članov, od katerih se en član imenuje za predsednika uprave. Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave imenujejo na predlog predsednika uprave.

Mandat predsednika in članov uprave traja 5 (pet) let.

Uprava sprejema odločitve z večino glasov vseh članov uprave, v primeru dvočlanske uprave pa soglasno. Predsednik uprave in člani uprave imajo vsak po en glas.

Družbo zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave.

Uprava sprejme v soglasju z nadzornim svetom poslovnik o delu uprave, s katerim uredi način dela ter pristojnosti in obveznosti posameznih članov uprave v zvezi z vodenjem poslov družbe.

Sklep k točki 7:

Za člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev se za mandatno dobo, ki začne teči z dnem izvolitve in se izteče z dnem 31.8.2013, izvolita Borut Jamnik in dr. Borut Bratina.

Sklep k točki 8:

Skupščina imenuje revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana za revizorja družbe za revidiranje poslovnih izkazov za leto 2011.

Prvih pet največjih delničarjev, ki so imeli glasovalne pravice na skupščini, je nalsednjih (število glasov oz. odstotek od vseh delnic glede na osnovni kapital):

Hypo Alpe Adria Bank AG – 618.202 oz. 7,07 %,

Kapitalska družba, d. d. – 617.488 oz. 7,06 %,

Probanka, d. d. – 614.911 oz. 7,03 %,

GB, d. d., Kranj – 542.448 oz. 6,20 %,

Skagen Kon-Tiki Verdipapirfond – 499.286 oz. 5,71 %.

Prvih pet navedenih delničarjev na skupščini je skupaj imelo 2.892.335 glasov oz. 33,06 % delež od vseh delnic družbe oz. 45,18 % delež od glasovalnih pravic in 57,77 % delež od prisotnega kapitala.

NLB, d. d., kot največji delničar družbe na skupščini ni imela glasovalnih pravic.

Predlagani sklep (točka 4) v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z denarnimi vložki (dokapitalizacija) ni bil sprejet, saj je za glasovalo manj kot 75 % oddanih glasov.

Točki 5 in 6 sta bili umaknjeni iz dnevnega reda skupščine z naslednjo razlago:



V času po sklicu skupščine so se s strain kreditorja pojavila dodatna še nedokončno razrešena vprašanja, ki jih je pred odločanjem o pogodbenem koncernu potrebno razrešiti. V obojestranskem interesu družbe, delničarjev in pomembnih kreditorjev je soglasno oblikovanje pogodbenega koncerna, zato bo to predmet odločanja izredne skupščine do konca letošnjega leta.

Sklic in izvedba izredne skupščine delničarjev

18. skupščina delničarjev je bila sklicana 15.7.2011 in izvedena 30.7.2011.

Sklepi izredne skupščine

Na 18. skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje pomembne sklepe, in sicer:

Sklep k točki 2 (po nasprotnem predlogu delničarke Mirjam Hočevar):

Skupščina daje soglasje k poslom, za katere po 47. členu Zakona o prevzemih (ZPre-1) uprava družbe potrebuje soglasje skupščine delničarjev, in sicer:

a.) Skupščina delničarjev družbe Pivovarna Laško, d. d., daje soglasje, da družbe Skupine Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, d. d., ter njeni odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d.), nadaljujejo prodajo delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v skladu z dne 15.6.2011 podpisanim Sporazumom o skupni prodaji delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., 2011/0601 (sklenejo mandatno pogodbo s svetovalcem pri prodaji, ING Bank, N. V., London). To soglasje ne pomeni soglasja za dokončno izvedbo oz. prodajo delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

b.) Skupščina delničarjev družbe Pivovarna Laško, d. d., se strinja, da odvisna družba Pivovarna Union, d. d., proda družbi Nectar, d. o. o., Bačka Palanka, Republika Srbija, 2.348.470 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako FRAG izdajatelja družbe Fructal, d. d., kar predstavlja 93,7 % delež v osnovnem kapitalu družbe Fructal, d. d., za kupnino v višini 35,3 mio EUR.

Prvih pet največjih delničarjev, ki so imeli glasovalne pravice na skupščini, je naslednjih (število glasov oz. odstotek od vseh delnic glede na osnovni kapital):

Hypo Alpe Adria Bank AG – 618.202 oz. 7,07 %,

Kapitalska družba, d. d. – 617.488 oz. 7,06 %,

Probanka, d. d. – 614.911 oz. 7,03 %,

GB, d. d., Kranj – 542.448 oz. 6,20 %,

NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d. – 446.465 oz. 5,10 %.

Prvih pet navedenih delničarjev na skupščini je skupaj imelo 2.389.514 glasov oz. 32,46 % delež od vseh delnic družbe oz. 44,36 % delež od glasovalnih pravic in 67,84 % delež od prisotnega kapitala.

NLB, d. d., kot največji delničar družbe na izredni skupščini ni imela glasovalnih pravic.



Sklic in izvedba izredne skupščine delničarjev po preteku poslovnega leta

Izredna 19. skupščina delničarjev je bila sklicana 29.12.2011 in izvedena 30.1.2012.

Sklepi izredne skupščine

Na 19. skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje pomembnejše sklepe, in sicer:

2. točka dnevnega reda: Povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki (dokapitalizacija):

Skupščina je odločala o predlogu sklepa uprave in nadzornega sveta ter o nasprotnem predlogu sklepa delničarja KS Naložbe, d. d., ki sta oba predvidevala povečanje osnovnega kapitala družbe za največ 36.503.304,96 EUR z izdajo največ 8.747.652 novih navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic za denarne vložke, pri čemer bi prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice znašala 10,00 EUR. Predloga sklepov nista bila sprejeta. Za sprejem sklepov je bila potrebna tričetrtinska večina oz. 75 % oddanih glasov.

3. točka dnevnega reda: Soglasje skupščine k pogodbam o obvladovanju in sprememba statuta (odobreni kapital)

Sklep k točki 3:

3.1. Skupščina družbe daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno družbo.

Skupščina družbe daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno družbo.

Sklep je bil sprejet s 3.983.759 oddanimi glasovi oz. z 81,22%.

Na podlagi sklenjenih pogodb o obvladovanju je Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujoča družba prevzela tudi obveznost, da na zahtevo zunanjih – manjšinskih delničarjev odvisnih družb pridobi vse njihove delnice za odpravnino, ki jo predstavljajo delnice obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR. Iz tega razloga je skupščina s 3.965.175 oddanimi glasovi oz. z 79,28 % sprejela tudi spremembo statuta – 10. a člen (sklep 3.2.), ki upravo pooblašča, da lahko poveča osnovni kapital za največ 5 (pet) % osnovnega kapitala družbe z izdajo novih navadnih imenskih kosovnih delnic za stvarne vložke, t. j. za delnice zunanjih – manjšinskih delničarjev odvisnih družb (odobreni kapital). Pooblastilo je upravi dano za obdobje enega leta, šteto od dneva vpisa statutarne spremembe v sodni register.

4. točka dnevnega reda: Dopolnitev statuta družbe (odobreni kapital) – zahteva Kapitalske družbe, d. d., z dne 20.12.2011

Na zahtevo Kapitalske družbe, d. d., z dne 20.12.2011 je skupščina odločala o spremembi statuta, s katero bi uprava družbe bila pooblaščena, da lahko v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 % osnovnega



kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev tega statuta, kar predstavlja največ 18.251.652,48 EUR, z izdajo novih delnic za denarne vložke. Sklep ni bil sprejet. Za sprejem sklepa je bila potrebna tričetrtinska večina oz. 75 % oddanih glasov.

5. točka dnevnega reda: Reprogram finančnih obveznosti

Sklep k točki 5:

Skupščina poziva banke upnice, da se z družbo Pivovarna Laško, d. d., in družbami Skupine Laško do 30. marca 2012 dogovorijo o celostnem dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti pod ugodnimi tržnimi pogoji. Reprogram naj vsebuje moratorij na odplačilo glavnic, ki bi zapadale do prejema kupnine iz naslova prodaje naložbe v Mercator, d. d., ali do izvedbe dokapitalizacije obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., vendar ne dlje kot do 30. junija 2013. Z reprogramom posojil bodo vse družbe Skupine Laško najkasneje v 10 letih dosegle vzdržno raven dolga (2-3 x EBITDA). Reprogramirana dolgoročna dinamika poplačil obveznosti naj bo prilagojena načrtovanim denarnim tokovom iz osnovne dejavnosti posameznih družb v Skupini. S takšnim reprogramom bodo družbe zmanjšale svoja visoka finančna tveganja, omogočilo pa se jim bo normalno poslovanje, razvoj in dolgoročni obstoj.

Sklep je bil sprejet s 4.192.427 oddanimi glasovi oz. z 93,60 %.

6. točka dnevnega reda: Seznanitev in soglasje skupščine h Kupoprodajni pogodbi za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d.

Pod to točko dnevnega reda skupščina ni odločala o predlogih sklepov, temveč so se delničarji le seznanili s Kupoprodajno pogodbo za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d. Za odločanje o soglasju skupščine k navedeni Kupoprodajni pogodbi, o katerem naj bi skupščina odločala na podlagi 47. člena ZPre-1, je z odstopom družbe Mercator, d. d., od prevzemne namere dne 19.1.2012 podlaga odpadla.

7. točka dnevnega reda: Soglasje k opravljanju nadzorstvene funkcije v odvisnih družbah

Sklep k točki 7:

Skupščina skladno z 41. členom ZGD-1 daje soglasje k imenovanju članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v nadzorne svete odvisnih družb.

Sklep je bil sprejet s 3.925.776 oddanimi glasovi oz. z 92,42 %. 8. točka dnevnega reda: Spremembe Statuta družbe

Sklep k točki 8:

8.1. V Statutu družbe se za 14. členom doda nov 14. a člen, ki se glasi:

»14. a člen Člani uprave družbe so lahko imenovani za člane uprav in nadzornih svetov od družbe odvisnih družb, ki so ali bi lahko bile v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe.« V Statutu družbe se za 16. členom doda nov 16. a člen, ki se glasi:



»16. a člen Člani nadzornega sveta družbe so lahko imenovani za člane nadzornih svetov od družbe odvisnih družb, ki so ali bi lahko bile v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe.«

8.2. 23. člen Statuta družbe se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen Člani nadzornega sveta so za svoje delo upravičeni do plačila za opravljanje funkcije, do sejnine za udeležbo na seji ter do povračila potnih in drugih upravičenih stroškov, ki jim nastanejo v zvezi z njihovim delom.

Višino plačila za opravljanje funkcije, sejnine ter povračila potnih in drugih upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka določi skupščina.

Plačilo zunanjim članom komisij nadzornega sveta določi nadzorni svet.«

V 39. členu Statuta se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Sprememba 23. člena Statuta, sprejeta na skupščini družbe dne 30.1.2012, se začne uporabljati s 1.1.2012.«

Sklep je bil sprejet s 4.690.351 oddanimi glasovi oz. z 93,56 %. 9. točka dnevnega reda: Določitev višine prejemkov članov nadzornega sveta

Sklep k točki 9:

Skupščina je na podlagi sprejete spremembe Statuta – novega 23. člena (glej sklep 8.2 pod prejšnjo točko dnevnega reda) s 3.958.736 oddanimi glasovi oz. z 80,72 % sprejela sklep, s katerim je članom nadzornega sveta določila višino plačila za opravljanje funkcije, sejnine ter povračila potnih in drugih upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka določi skupščina.

Napovedane izpodbojne tožbe

Delničar KS Naložbe, d. d., je napovedal izpodbojno tožbo k sprejetima sklepoma št. 3.1. in 3.2.



2.1.2 NADZORNI SVET

Naloga nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Nadzorni svet imenuje in odpokliče predsednika uprave in člane uprave.

Sestava nadzornega sveta je določena s Statutom družbe. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., šteje šest članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s Statutom določeno drugače. Štirje člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva člana nadzornega sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev.

Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z večino oddanih glasov delničarjev, razen članov nadzornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika.

Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odločitve nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. Predsednik nadzornega sveta je vedno predstavnik delničarjev. Sejo nadzornega sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo katerega koli člana sveta ali na pobudo uprave. Nadzorni svet odloča na sejah.

Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve letnega poročila preveriti letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter sestaviti pisno poročilo za skupščino in ga izročiti upravi. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je letno poročilo sprejeto.

Sestava nadzornega sveta Sestava nadzornega sveta na dan 31.12.2010 na dan 31.12.2011

Predstavniki kapitala: Predstavniki kapitala: Marjan Mačkošek, predsednik dr. Vladimir Malenković, predsednik dr. Peter Groznik dr. Borut Bratina dr. Vladimir Malenković Borut Jamnik dr. Peter Groznik

Predstavniki zaposlenih: Predstavniki zaposlenih: Andrej Kebe, namestnik predsednika Bojan Cizej, namestnik predsednika Bojan Košak mag. Dragica Čepin 1. dr. Vladimir Malenković

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 31.8.2009 dalje in predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 29.4.2011 dalje.

Rojen: leta 1966

Izobrazba: doktor znanosti, področje strateškega managementa, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, 2005

Zaposlen kot član uprave družbe Premogovnik Velenje, d. d.



2. dr. Borut Bratina

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od junija 2011 dalje.

Rojen: leta 1957

Izobrazba: doktor pravnih znanosti – Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, leta 1997

Zaposlen na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru kot izredni professor za gospodarsko pravo in predstojnik Katedre za poslovno in podjetniško pravo.

3. Borut Jamnik

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 24.6.2011 dalje.

Rojen: leta 1970

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir matematike

Zaposlen kot predsednik uprave družbe Modra zavarovalnica, d. d.

4. dr. Peter Groznik


Rojen leta 1973

Izobrazba: doktor znanosti – finance, Kelley School of Business, Indiana University Bloomington (Združene države Amerike), 2003

Zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

5. Bojan Cizej


Rojena: leta 1963

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1993

Zaposlen v Pivovarni Laško, d. d., kot direktor proizvodno tehničnega sektorja.

6. mag. Dragica Čepin

je članica nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od avgusta 2011 dalje.

Rojena: leta 1960

Izobrazba: magistrica ekonomije, Ekonomsko poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, 2001

Zaposlena v Pivovarni Laško, d. d., od leta 1981 dalje.



Spremembe v sestavi nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Spremembe v letu 2011 so opisane na straneh 24 in 25 tega letnega poročila. Revizijska komisija nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Naloge revizijske komisije določa 280. člen ZGD-1, med glavnimi pa so:

spremljanje postopka računovodskega poročanja, obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,

pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe,

predlog nadzornemu svetu za imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila,

nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,

ocenjevanje sestavljenega letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet.

Sestava revizijske komisije Sestava revizijske komisije na dan 31.12.2010 na dan 31.12.2011

dr. Peter Groznik – predsednik dr. Peter Groznik – predsednik Bojan Košak Bojan Cizej Marko Koleša Igor Teslić Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Spremembe v letu 2011 so opisane na strani 25 tega letnega poročila. Ustanovitev kadrovske komisije nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju Kodeks) v točki 13.1 priporoča, da nadzorni svet poleg revizijske komisije oblikuje tudi kadrovsko komisijo. Naloge kadrovske komisije so natančneje opredeljene v prilogi B Kodeksa. Kadrovska komisija je pristojna predvsem za:

pomoč nadzornemu svetu in pripravo predlogov na področju kriterijev in kandidatov za članstvo v upravi, pri čemer mora ovrednotiti ravnovesje med sposobnostmi, znanjem in izkušnjami, pripraviti opis vlog in kvalifikacij, ki so zahtevane za posamezno imenovanje,

ocenjevanje velikosti, sestave in delovanja uprave v rednih časovnih presledkih,

podporo pri vrednotenju dela uprave in pripravo obrazloženih razlogov za odpoklic posameznih članov uprave, kadar le-ti nastopijo,

podporo pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi. Nadzorni svet je z dnem 21.10.2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik – predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – članica.



Sestava kadrovske komisije Sestava kadrovske komisije na dan 31.12.2010 na dan 31.12.2011

/ Borut Jamnik – predsednik / dr. Borut Bratina / mag. Dragica Čepin Spremembe v nadzornih svetih odvisnih družb

Spremembe v letu 2011 so opisane na strani 29 tega letnega poročila. 2.1.3 UPRAVA Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja družbo nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varuje poslovne skrivnosti družbe.

Uprava družbe šteje pet članov, in sicer: mag. Dušan Zorko – predsednik uprave, Marjeta Zevnik – članica uprave, odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje, Mirjam Hočevar – članica uprave, odgovorna za finance, Gorazd Lukman – član uprave, odgovoren za prodajo oz. komercialo ter Matej Oset – član uprave, odgovoren za proizvodno-tehnično področje.

Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave imenujejo na predlog predsednika uprave. Mandat predsednika in članov uprave traja 5 let. Družbo zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave. Uprava lahko podeli prokuro.

Spremembe v sestavi uprave Pivovarne Laško, d. d.

Spremembe v letu 2011 so opisane na strani 24 tega letnega poročila. Sestava tričlanska uprave Sestava petčlanske uprave na dan 31.12.2010 na dan 31.12.2011

mag. Dušan Zorko – predsednik mag. Dušan Zorko Robert Šega Marjeta Zevnik Gorazd Lukman Mirjam Hočevar Gorazd Lukman Matej Oset



1. mag. Dušan Zorko

Predsednik uprave Pivovarne Laško, d. d.

Rojen: leta 1956.

Izobrazba: magister ekonomskih znanosti, VEKŠ Maribor, 1988

Leta 1988 se je zaposlil v Kovinotehni, leta 1990 napredoval v direktorja TOZD-a Zunanja trgovina, dve leti kasneje je prevzel vodenje družbe Kovintrade. Leta 2004 je prevzel vodenje Pivovarne Union. 24.7.2009 pa je postal predsednik uprave Pivovarne Laško, d. d. Poleg tega je tudi član predsedstva Rokometne zveze Slovenije. 2. Marjeta Zevnik

Članica uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje.

Rojena: leta 1961

Izobrazba: univerzitetna diplomirana pravnica, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1986, pravosodni izpit 1991

V Pivovarni Union, d. d., je začela delati leta 1986 kot pravna referentka, leta 1992 je postala pomočnica direktorja prodaje, leta 2001 pa je napredovala v direktorico splošnega sektorja. S 5.8.2011 je postala članica uprave Pivovarne Laško, d. d.

Obenem je tudi predsednica nadzornega sveta Delo, d. d., članica nadzornega sveta ČZP Večer, d. d. Opravlja funkcijo generalne sekretarke Združenja slovenskih pivovarn in članice upravnega odbora Akademske športne zveze Olimpija. 3. Mirjam Hočevar

Članica uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovorna za področje financ.

Rojena: leta 1962

Izobrazba: diplomirana inženirka matematike, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, 1990

V Pivovarni Union, d. d., je začela delati leta 1990 kot pripravnica, leta 1991 je postala vodja razvoja informacijskega sistema, leta 1994 pa napredovala v vodjo računalniškega centra. Leta 2002 je postala pomočnica finančnega direktorja ter 2004 finančna direktorica Pivovarne Union, d. d. S 1.4.2011 je postala članica uprave Pivovarne Laško, d. d., od 1.9.2011 tudi članica uprave Pivovarne Union, d. d, odgovorna za finance.

Obenem je članica nadzornega sveta Radenske, d. d., in Fructala, d. d., (do 27.1.2012) ter upravnega odbora Birra Peja, Kosovo.



4. Gorazd Lukman

Član uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovoren za področje prodaje oz. komerciale

Rojen: leta 1959

Izobrazba: komercialist, Višja poslovno komercialna šola Celje, 2004

Svojo poklicno pot je začel v Kovinotehni Celje, leta 1980 nadaljeval v SCT Celje, leta 1989 postal vodja konsignacijskih skladišč v Hmezad Eksport-import, Žalec. Nato se je preizkusil tudi kot zasebni gostinec, dokler ni leta 1993 postal direktor komerciale Engrotuša. Od 1.11.2009 je član uprave Pivovarne Laško, d. d. 5. Matej Oset

Član uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovoren za proizvodno-tehnično področje in nabavo.

Rojen: leta 1968

Izobrazba: MBA na IEDC Bled, univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 1992

V Pivovarni Laško, d. d., je začel delati leta 1993 kot tehnolog v proizvodnji, leta 1997 je napredoval na delovno mesto vodje proizvodnje piva, leta 2004 je postal vodja proizvodno-tehničnega sektorja, od 5.8.2011 pa je član uprave Pivovarne Laško, d. d. Poleg tega je predsednik Skupščine GIZ-a Slovenskih pivovarn, član upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije, član nadzornega sveta družbe SLOPAK in predstavnik Skupščine Združenja delodajalcev Slovenije. Kot izredni predavatelj sodeluje tudi z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

Spremembe v sestavah uprav odvisnih družb

Spremembe v letu 2011 so opisane na strani 29 tega letnega poročila. 2.1.4 UPRAVLJANJE V SKUPINI Skupino Laško sestavljajo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., pet odvisnih družb v Sloveniji in tri odvisne družbe v tujini. Vse odvisne družbe so v večinski lasti obvladujoče družbe (podrobneje na straneh od 19 do 21 tega poročila).

Člani vodenja in upravljanja odvisnih družb na dan 31.12.2011:

RADENSKA, d. d., Radenci

Uprava Zvonko Murgelj, do 31.8.2011 Milan Hojnik, od 1.9.2011 dalje

Nadzorni svet Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih: mag. Dragica Čepin – predsednica Franko Lipičar – namest. preds. Mirjam Hočevar Dominik Omar Marjeta Zevnik, do 21.6.2011



Pavel Teršek, od 22.6.2011 dalje

RADENSKA MIRAL Radenci, d. o. o.

(odvisna družba Radenske, d. d., Radenci)

Uprava Zvonko Murgelj, do 31.8.2011 Milan Hojnik, od 1.9.2011 dalje

Nadzorni svet Nima nadzornega sveta.

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana

Uprava Dušan Zorko – predsednik Gorazd Lukman, od 1.9.2011 dalje Mirjam Hočevar, od 1.9.2011 dalje

Nadzorni svet Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih: Anton Turnšek – predsednik, Marjeta Zevnik – namest. pred., do 22.6.2011 do 5.8.2011 dr. Peter Groznik – predsednik, Primož Mlekuš, od 22.6.2011 dalje od 14.10.2011 dalje Franc Rojnik, do 22.6.2011 Terezija Peterka Janko Remic, do 22.6.2011 Bojan Cizej, od 22.6.2011 dalje dr. Vladimir Malenković, od 22.6.2011 dalje

JADRANSKA PIVOVARA - Split, d. d.

Uprava Nenad Buljan, do 31.1.2011 Zlatko Bebić, od 1.2.2011 dalje

Nadzorni svet Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih: Gorazd Lukman – predsednik Goran Domljanović Pavel Teršek – namest. preds.

VITAL Mestinje, d. o. o.

Uprava Mira Močnik




DELO, d. d., Ljubljana

Uprava Jurij Giacomelli

Nadzorni svet Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih: Marjeta Zevnik – predsednica Branimir Piano Robert Šega – namest. preds. Jure Flerin mag. Dragica Čepin

IZBERI, d. o. o., Ljubljana

(odvisna družba Dela, d. d., Ljubljana)

Uprava Samo Čok

Nadzorni svet Predstavnika kapitala: Predstavniki zaposlenih: Jurij Giacomelli – predsednik Nima predstavnikov. mag. Dragica Čepin Mojca Međedović, do 5.4.2011 Irma Gubanec, od 6.4.2011 dalje

S spremembo akta o ustanovitvi v oktobru 2011 družba Izberi, d. o. o., Ljubljana nima več nadzornega sveta, ker ga akt o ustanovitvi kot organa upravljanja družbe ne določa več.

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo

Uprava Šerif Krajišnik


FIRMA DEL, d. o. o., Laško

Uprava mag. Dušan Zorko


LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb

Uprava Boris Matijaščić




2.2 Izjava o upravljanju družbe oziroma spoštovanju kodeksa Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d., izjavljata, da družba spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8.12.2009, ki se je začel uporabljati s 1.1.2010, z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena v tej izjavi. 2.2.1 SKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d., izjavljata, da družba spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8.12.2009, ki se je začel uporabljati s 1.1.2010 (v nadaljevanju: Kodeks), z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena v tej izjavi. Izjava je sestavni del letnega poročila za leto 2010 in je dostopna tudi na spletnih straneh družbe www.pivo-lasko.si.

Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2011, t. j. od. 1.1.2011 do 31.12.2011. Od zaključka obračunskega obdobja do objave izjave ni prišlo do sprememb na področju upravljanja družbe.

Kodeks je objavljen na spletni strani Ljubljanske borze, d. d., www.ljse.si.

Uprava in nadzorni svet družbe v nadaljevanju podajata pojasnila k odstopanjem od posameznih določb Kodeksa:

določba 1; družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, to je maksimiranjem vrednosti družbe, in drugimi cilji, kot sta dolgoročno ustvarjanje vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih in okoljskih vidikov poslovanja z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja družbe, čeprav družba tega nima zapisanega v Statutu,

določba 2; upravljanje družbe je usmerjeno v izpolnjevanje ciljev strategije rasti Skupine Pivovarna Laško do leta 2014 in v vzpostavitev novega poslovnega modela Skupine Pivovarna Laško; izhodišča strategije rasti in novega poslovnega modela je potrdil nadzorni svet družbe na svoji seji dne 23.4.2010; predstavitev strategije in novega poslovnega modela Skupine je bila objavljena na spletni strani Ljubljanske borze – SEOnet-u dne 14.5.2010; posebnega dokumenta Politika upravljanja družbe uprava skupaj z nadzornim svetom ni sprejela,

določba 8 (drugi odstavek) in 17.2; člani nadzornega sveta še niso podpisali posebne izjave, s katero bi se opredelili do izpolnjevanja kriterijev neodvisnosti, navedenih v točki C.3 priloge C Kodeksa; glede na družbi znana dejstva so pri članih nadzornega sveta izpolnjeni vsi kriteriji neodvisnosti iz točke C.3 priloge C Kodeksa,

določba 8.7; poslovnik nadzornega sveta nima določb o komuniciranju z javnostjo glede odločitev, sprejetih na seji; za komuniciranje z javnostjo je na podlagi sklepa nadzornega sveta pooblaščen predsednik nadzornega sveta; pomembnejši sklepi nadzornega sveta se objavijo na spletni strani Ljubljanske borze – SEOnet-u in spletnih straneh družbe,



določba 11; nadzorni svet nima sekretarja nadzornega sveta; naloge sekretarja nadzornega sveta opravlja direktor Splošnega sektorja oz. njegov namestnik,

določba 16.1; prejemki članov uprave so fiksni; ob sprejetju letnega poročila lahko nadzorni svet po lastni presoji, na podlagi kriterijev, ki so določeni z individualno pogodbo, članu uprave za preteklo poslovno leto določi nagrado, ki se lahko izplača v gotovini ali delnicah družbe,

določba 20; družba nima opredeljene strategije komuniciranja družbe kot sestavnega dela Politike upravljanja; za komuniciranje družbe oz. transparentnost poslovanja družbe skrbijo strokovne službe na način, da so spoštovana določila Kodeksa,

določba 21.3; družba ne objavlja sporočil v tujem jeziku.

2.2.2 GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA Družba Pivovarna Laško, d. d., upravlja s tveganji in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh ravneh. Namen notranjih kontrol je zagotavljanje točnosti, zanesljivosti, transparentnosti in preglednosti vseh procesov ter obvladovanje tveganj, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Obenem sistem notranjih kontrol vzpostavlja mehanizme, ki preprečuje neracionalno rabo premoženja in stroškovno učinkovitost.

Sistem notranjih kontrol vključuje postopke, ki zagotavljajo, da:

so poslovni dogodki evidentirani na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, na osnovi katerih so poslovni dogodki evidentirani točno in pošteno ter dajejo jamstvo, da družba pošteno razpolaga s svojim premoženjem,

so poslovni dogodki evidentirani in računovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno zakonodajo,

se prepreči oziroma pravočasno zazna morebitna nepooblaščena pridobitev, uporaba in razpolaganje s premoženjem družbe, ki bi imela pomemben vpliv na računovodske izkaze.

Notranjo kontrolo v družbi izvaja sektor financ, računovodstva in kontrolinga, ki je odgovoren za vodenje poslovnih knjig ter izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi, davčnimi in drugimi predpisi. Ustreznost delovanja notranjih kontrol v okviru informacijskega sistema letno preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.



2.2.3 ZUNANJA REVIZIJA

Redna zunanja revizija

Skupščine Pivovarne Laško, d. d., Pivovarne Union, d. d., Ljubljana, Radenske, d. d., Radenci, in Dela, d. d., Ljubljana so zaradi konsolidacije in poenotenja v Skupini Laško za pooblaščenega revizorja imenovale revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana, ki v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta. 2.2.4 PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1 3. Podatki o pomembnem neposrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe so prikazani na strani 54 tega letnega poročila. Neposredno lastništvo članov uprave je razkrito na strani 58 istega poročila.

4. Statut družbe ne vsebuje določb, ki bi imetnikom vrednostnih papirjev zagotavljale posebne kontrolne pravice.

6. Statut družbe ne vsebuje omejitev glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov. Statut družbe določa, da se morajo delničarji, ki se nameravajo udeležiti zasedanja skupščine, prijaviti na sedežu družbe najkasneje konec četrtega dne pred skupščino, sicer se ne morejo udeležiti skupščine in s tem tudi ne izvrševati glasovalne pravice.

8. Skladno s statutom družbe ima uprava družbe največ pet članov, od katerih se en član imenuje za predsednika uprave. Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave imenujejo na predlog predsednika uprave. Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave ali posameznega člana uprave v skladu z zakonom. Skladno s statutom družbe šteje nadzorni svet šest članov. Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov delničarjev, razen dveh članov nadzornega sveta, ki sta predstavnika delavcev družbe, katera izvoli svet delavcev družbe. Za predčasen odpoklic članov nadzornega sveta je potrebna 3/4 večina oddanih glasov. Statut družbe določa, da o spremembah statuta odloča skupščina s 3/4 večino oddanih glasov.

9. Skupščina je dne 31.8.2009 pooblastila upravo družbe za nakup lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu, z namenom maksimalizacije notranje vrednosti delnic družbe. Skupni delež delnic, pridobljenih za namen iz prejšnjega odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami družbe, preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pooblastilo uprave za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od sprejema skupščinskega sklepa. Uprava ne sme pridobivati lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. 2.2.5 PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE Podatki o delovanju skupščine, ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega izjavljanja so vključeni v poglavju Upravljanje, na straneh od 31 do 37 tega letnega poročila.



2.2.6 PODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETU Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij so vključeni v poglavju Upravljanje, na straneh od 38 do 43 tega letnega poročila. Laško, 12. marec 2012 mag. Dušan Zorko dr. Vladimir Malenković predsednik uprave predsednik nadzornega sveta Marjeta Zevnik članica uprave Mirjam Hočevar članica uprave Gorazd Lukman član uprave Matej Oset član uprave



2.3 Poročilo uprave Pivovarne Laško, d. d., o odvisnosti po 545. čl. ZGD-1 S tem poročilom Pivovarna Laško, d. d., navaja ukrepe za povrnitev škode iz škodljivih pravnih poslov, ki jih je sklenila bivša uprava družbe. Bivša uprava družbe Pivovarne Laško, d. d., je v poslovnih letih 2008 in 2009 sklenila pravne posle kot tedaj odvisna družba v okviru večstopenjskega dejanskega koncerna, ki so se izkazali za škodljive. Posojila družbama Center Naložbe, d. d., in Infond Holding, d. d., skupaj z obrestmi niso bila poplačana. Nakup delnic družbe Thermana, d. d., – Zdravilišče Laško od družbe Infond Holding, d. d., je bil izveden po nakupni ceni, ki je bila višja od ocenjene takratne tržne vrednosti delnic družbe Thermana, d. d. Koncernsko krovna družba v večstopenjskem dejanskem koncernu Atka – Prima, d. o. o., prikrajšanj družbi Pivovarna Laško, d. d., ni nadomestila ne v istem poslovnem letu ne kasneje.

Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d., je kot skrben gospodar ukrenila vse potrebne postopke, ki jih je dolžna ukreniti:

dne 29.3.2010 je prijavila terjatev v stečajni postopek zoper Infond Holding, finančna družba, d. d., – v stečaju in podala zahtevo za oblikovanje upniškega odbora. Stečajni postopek je v teku;

dne 17.3.2010 je prijavila terjatev v postopek prisilne poravnave zoper družbo Center naložbe, d. d. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 13.8.2010 je bil nad družbo Center naložbe, d. d., začet stečajni postopek. Družba je podala zahtevo za oblikovanje upniškega odbora ter dne 10.11.2010 prijavila terjatev v stečajni postopek in jo dopolnila še z ločitveno pravico in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stečajni postopek je v teku;

dne 12.1.2011 je vložila odškodninsko tožbo zoper toženi stranki: družbo Atka – Prima, d. o. o., in Boška Šrota kot njenega solastnika in takratnega zakonitega zastopnika oz. direktorja Pivovarne Laško, d. d., za plačilo 13,3 mio. EUR. Postopek je v teku, prvi narok za glavno obravnavo je bil dne 2.4.2012.

Obstaja možnost, da bo Pivovarna Laško, d. d., iz naslova oškodovanja v prihodnosti vložila dodatne odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki jo je utrpela, še ni znan. Po trenutno znanih dejstvih obstajata dve potencialni oškodovanji:

zastava 345.304 delnic Radenske, d. d., z oznako RARG, katerih imetnik je Pivovarna Laško, d. d., za zavarovanje posojila družbi Center naložbe, d. d., v vrednosti 6.250.000 EUR, ki ga je le-ta najel pri NKBM, d. d., dne 12.3.2009. Pivovarna Laško, d. d., v tem poslu nastopa kot zastavitelj na osnovi pogodbe o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjih z dne 5.6.2009. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic RARG na dan 31.12.2011 znaša 3.637.650 EUR. Dne 22.11.2011 je Pivovarna Laško, d. d., prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče dopustilo poplačilo terjatve iz vrednosti zastavljenih delnic in dovolilo izvršbo na zastavljenih delnicah za poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dne 11.1.2012 je Pivovarna



Laško, d. d., prejela sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, s katerim je sodišče dovolilo predlagano izvršbo z vpisom sklepa o izvršbi v register KDD pri zastavljenih 345.304 delnicah RARG, prodajo teh delnic in poplačilo upnika oz. NKBM iz zneska, dobljenega s prodajo. Ko bodo delnice v izvršilnem postopku prodane in se bo NKBM poplačala iz dobljenega zneska, bo za Pivovarno Laško, d. d., nastopilo prikrajšanje oz. oškodovanje;

patronatska izjava z dne 31.12.2008 oz. dne 10.1.2009; Pivovarna Laško, d. d., je dne 23.11.2009 prejela dopis Perutnine Ptuj, d. d., v katerem navaja, da je na osnovi kreditnih pogodb z družbama Infond Holding, d. d., in Center naložbe, d. d., in patronatske izjave z dne 31.12.2008, ki jo je podpisal bivši direktor Boško Šrot, v imenu Pivovarne Laško, d. d., plačevala obveznosti. Ker sta družbi prenehali vračati posojila, je Perutnina Ptuj, d. d., na osnovi patronatske izjave zahtevala plačilo od Pivovarne Laško, d. d., v višini približno 11 mio. EUR. Pivovarna Laško, d. d., zahtevka ni pripoznala, saj z obstojem patronatske izjave z dne 31.12.2008 ni bila seznanjena in ji tudi niso znane okoliščine ter poslovna razmerja med pravnimi osebami. Perutnina Ptuj, d. d., je zaradi uveljavitve prej navedenega zahtevka vložila tožbo, ki jo je Pivovarna Laško, d. d., prejela dne 15.2.2011, s katero od tožene stranke Pivovarne Laško, d. d., zahteva plačilo 10.116.488,71 EUR s pripadki. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je nastala škoda, ker tožena stranka ni v celoti izpolnila obveznosti iz patronatske izjave z dne 10.1.2009. Pivovarna Laško, d. d., je na tožbo odgovorila, da v celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj meni, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče o tožbenem zahtevku še ni odločilo. Če bo Perutnina Ptuj, d. d., s tožbo uspela, bo nastopilo prikrajšanje oziroma oškodovanje za Pivovarno Laško, d. d.

Laško, 6. april 2012 mag. Dušan Zorko predsednik uprave Marjeta Zevnik članica uprave Mirjam Hočevar članica uprave Gorazd Lukman član uprave Matej Oset član uprave



2.4 Delničarji in vpliv gospodarskih in drugih gibanj na poslovanje Danes Pivovarna Laško, delniška družba, v lasti skoraj 7.500 domačih in tujih delničarjev, stopa po poti razvoja s temeljno poslovno usmeritvijo: ponuditi uporabnikom najkakovostnejše pivo ob odlični oskrbi tržišča. Pivovarna Laško je od leta 1995 dalje organizirana kot delniška družba. Ob koncu poslovnega leta 2011 je štela 7.492 delničarjev, kar je za 448 delničarjev oz. za 5,6 % manj kot konec leta 2010. Število delničarjev

2009 2010 2011

Delničarji na dan 31.12. 8.268 7.940 7.492

Verižni indeks / 96,0 94,4 2.4.1 VPLIV GOSPODARSKIH IN DRUGIH GIBANJ NA POSLOVANJE Na potrošnjo piva v Sloveniji je enako kot zadnja leta tudi v letu 2011 vplivala visoka fiskalna obremenitev (trošarina) proizvoda. V danih zaostrenih gospodarskih razmerah in posledično slabšemu standardu prebivalstva vse to vpliva na slabo konkurenčnost piva v primerjavi z ostalimi primerjalnimi pijačami, predvsem z vinom, katerega trošarina na alkoholne pijače ne obremenjuje. 2.4.2 LASTNIŠKA SESTAVA KAPITALA Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2011 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 31.12.2011 je bilo v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d., Ljubljana) vpisanih 8.611.481 delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.



Lastniška sestava kapitala Pivovarne Laško, d. d., na dan 31.12.2011

Lastniška sestava kapitala Pivovarne Laško, d. d., na dan 31.12.2010

( v % ) 2009 2010 2011

Pravne osebe 79,1 71,4 71,3Fizične osebe 13,7 13,8 13,6Tujci 7,2 14,9 15,1Skupaj 100,0 100,0 100,0



Največji delničarji

Deset največjih delničarjev je imelo na dan 31.12.2011 skupaj 6.161.064 delnic ali 70,4 % celotnega osnovnega kapitala, kar je za 221 delnic manj kot na dan 31.12.2010. Deset največjih delničarjev Pivovarne Laško, d. d., konec leta

( 31.12.2011 ) št. delnic v % mesto

NLB, d. d. 2.056.738 23,512 1.Hypo Alpe-Adria-Bank, AG 618.202 7,067 2.Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059 3.Probanka, d. d. 614.911 7,029 4.

GB, d. d. Kranj 542.448 6,201 5.Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 499.286 5,708 6.NFD1, delniški podsklad 443.557 5,071 7.Abanka, d. d. 285.463 3,263 8.Banka Celje, d. d. 252.500 2,886 9.Banka Koper, d. d. 230.471 2,635 10.Skupaj - 10 največjih delničarjev 6.161.064 70,431Ostali mali delničarji 2.586.588 29,569Skupaj - vsi delničarji 8.747.652 100,000


NLB, d. d. 2.056.738 23,512 1.Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059 2.Hypo Alpe-Adria-Bank, AG 615.515 7,036 3.Probanka, d. d. 614.911 7,029 4.

GB, d. d. Kranj 542.448 6,201 5.Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 499.286 5,708 6.NFD1 delniški investicijski sklad, d. d. 446.465 5,104 7.Abanka, d. d. 285.463 3,263 8.Banka Celje, d. d. 252.500 2,886 9.Banka Koper, d. d., dvojezična firma: Banka 230.471 2,635 10.Skupaj - 10 največjih delničarjev 6.161.285 70,434Ostali mali delničarji 2.586.367 29,566Skupaj - vsi delničarji 8.747.652 100,000

Lastniška sestava kapitala družbe se v letu 2011 ni bistveno spremenila, saj kot lastniki, enako kot v letu 2010, prevladujejo banke. Na prvem ostaja NLB, d. d., kot največja lastnica, ki je obdržala svoj 23,51 % delež Pivovarne Laško, d. d. Sledi Hypo Alpe-Adria-Bank, AG, ki ima v lasti 7,07 % delnic in je svoj delež v primerjavi z letom 2010 povečala za 0,03 % in Kapitalska družba, d. d., z enakim številom delnic kot pred letom dni.

Med večjimi delničarji so še Probanka, d. d., sledijo GB, d. d., Kranj, Skagen Kon-tiki Verdipapirfond in NFD 1, delniški podsklad, ki imajo konec leta 2011 enak delež



lastništva kot konec leta lani. Ostale družbe imajo na dan 31.12.2011 v lasti manj kot 5 % delnic Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR. Lastniška sestava kapitala odvisnih družb Največji delničarji Radenske, d. d., Radenci (po izpisku KDD) ( 31.12.2011 ) št. delnic v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 4.148.703 81,960 1.*DBS, d. d. 600.000 11,853 2.Slovenijales, d. d. 22.062 0,436 3.Radenska, d. d., Radenci 19.236 0,380 4.

Štern Blaž 4.666 0,092 5.Slatnar Sonja 2.063 0,041 6.Vrankar Anton 1.500 0,030 7.Potočnik Marko 1.451 0,029 8.4 F, d. o. o. 1.260 0,025 9.Camlek Marija 1.164 0,023 10.Skupaj - 10 največjih delničarjev 4.802.105 94,868Ostali mali delničarji 259.751 5,132Skupaj - vsi delničarji 5.061.856 100,000

* V KDD – Centralna klirinška depotna družba, d. d., je vpisano tudi lastništvo družbe DBS, d. d., nad delnicami Radenske v deležu 11,85 %. Po vsebini gre za reodkupno pravico, pri čemer po pogodbi pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva začasnemu prodajalcu, to je Pivovarni Laško, d. d. Več v pojasnilu v računovodskem delu tega poročila, na strani 176 in 177.


Pivovarna Laško, d. d. 4.748.515 93,810 1.Slovenijales, d. d. 22.062 0,436 2.Radenska, d. d., Radenci 13.194 0,261 3.Kozelj Bojan 6.042 0,119 4.

GBD, d. d. 4.666 0,092 5.Počivavšek Tadej 2.063 0,041 6.Vrankar Anton 1.500 0,030 7.Potočnik Marko 1.451 0,029 8.4 F, d. o. o. 1.260 0,025 9.Camlek Marija 1.164 0,023 10.Skupaj - 10 največjih delničarjev 4.801.917 94,865Ostali mali delničarji 259.939 5,135Skupaj - vsi delničarji 5.061.856 100,000

Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., se je iz 93,810 % konec leta 2010 začasno zmanjšal na 81,960 % na dan 31.12.2011.



Največji delničarji Pivovarne Union, d. d. Ljubljana ( 31.12.2011 ) št. delnic v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 441.617 97,895 1.May Alexander 3.652 0,810 2.Skandij, d. o. o 384 0,085 3.Štern Blaž 120 0,027 4.

Potočnik Marko 118 0,026 5.Pintar Nina 100 0,022 6.Srakar Drago 86 0,019 7.Pivovarna Union, d. d. 69 0,015 8.MIF Invest, d. d. 50 0,011 9.Slatnar Sonja 50 0,011 10.Skupaj - 10 največjih delničarjev 446.246 98,921Ostali mali delničarji 4.868 1,079Skupaj - vsi delničarji 451.114 100,000


Pivovarna Laško, d. d. 441.606 97,892 1.May Alexander 3.652 0,810 2.

Skandij, d. o. o 384 0,085 3.GBD, d. d. 120 0,027 4.Potočnik Marko 118 0,026 5.Energoplan, d. d. 100 0,022 6.Pintar Nina 100 0,022 7.Srakar Drago 86 0,019 8.

Pivovarna Union, d. d. 69 0,015 9.Laknar Frančiška 40 0,009 10.Skupaj - 10 največjih delničarjev 446.275 98,927Ostali mali delničarji 4.839 1,073Skupaj - vsi delničarji 451.114 100,000

Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., se je iz 97,892 % konec leta 2010 povečal na 97,895 % na dan 31.12.2011.



Lastniški deleži v Jadranski pivovari - Split, d. d. ( 31.12.2011 ) št. delnic v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 5.396.852 99,459 1.Ostali mali delničarji 29.365 0,541 2.Skupaj - vsi delničarji 5.426.217 100,000


Pivovarna Laško, d. d. 3.255.152 99,106 1.

Ostali mali delničarji 29.365 0,894 2.Skupaj - vsi delničarji 3.284.517 100,000

Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in ostalih malih delničarjev v Jadranski pivovari - Split, d. d., se je iz 99,106 % konec leta 2010 povečal na 99,459 % na dan 31.12.2011. Vseh delničarjev je 84. Število delnic na dan 31.12.2011 je večje kot na zadnji dan preteklega leta zaradi izvedene dokapitalizacije s konverzijo terjatev v lastniški kapital s strani obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d.

Poslovni deleži v družbi Vital Mestinje, d. o. o. ( 31.12.2011 ) v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 96,920 1.Ostali družbeniki 3,080 2.Skupaj - vsi družbeniki 100,000

Poslovni delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in ostalih družbenikov v družbi Vital Mestinje, d. o. o., na dan 31.12.2011 ostaja v primerjavi z lanskim letom nespremenjen.

Lastniški deleži v družbi Delo, d. d., Ljubljana ( 31.12.2011 ) št. delnic v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 539.536 80,834 1.Radenska, d. d., Radenci 127.928 19,166 2.Skupaj - vsi delničarji 667.464 100,000

Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in ostalih delničarjev v družbi Delo, d. d., na dan 31.12.2011 ostaja v primerjavi z lasnkim letom nespremenjen.



Stanje delnic ter delež članov uprave Pivovarne Laško, d. d., v osnovnem kapitalu družbe na dan 31.12.2011 ( delničar ) Članstvo Št. delnic Udeležba v %

Dušan Zorko Uprava - predsednik 450 0,0051Marjeta Zevnik Uprava 548 0,0063Mirjam Hočevar Uprava 548 0,0063Matej Oset Uprava 574 0,0066Skupaj 2.120 0,0242 Ostali člani uprave na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d.

Stanje delnic ter delež članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v osnovnem kapitalu družbe na dan 31.12.2011 ( delničar ) Članstvo Št. delnic Udeležba v %

Bojan Cizej Nadzorni svet 3.180 0,0364Dragica Čepin Nadzorni svet 3.413 0,0390Skupaj 6.593 0,0754 Ostali člani nadzornega sveta na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d. Povečanje osnovnega kapitala

Skupščina Pivovarne Laško, d. d., je dne 24.6.2011 odločala o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki, vendar sklep ni bil sprejet. Odobreni in pogojni kapital

Skupščina družbe v letu 2011 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala ali o odobrenem kapitalu. Pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic

Skupščina delničarjev je dne 31.8.2009 pooblastila upravo družbe Pivovarna Laško, d. d., za nakup lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, z namenom maksimalizacije notranje vrednosti delnic družbe.

Skupni delež delnic, pridobljenih za namen iz prejšnjega odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami družbe preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pooblastilo uprave za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od sprejema tega sklepa, to je do 31.8.2012.

Uprava ne sme pridobivati lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Če uprava družbe ugotovi, da za navedeni namen pridobljenih delnic ne potrebuje več, jih lahko odsvoji v soglasju z nadzornim svetom družbe.



2.4.3 DELNICE Delnice Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana od 1.2.2000 dalje kot redne delnice. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2011 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. Na dan 31.12.2011 je bilo v centralnem registru KDD vpisanih 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba delnice z oznako PILH, te so rezervirane za denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist dena-cionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Rezerve za lastne delnice so se v letu 2011 zmanjšale zaradi prodaje 4.156 lotov, ki jih je prodala odvisna družba Pivovarna Union, d. d., prodala svojim zaposlenim in zaradi prevrednotenja v skupni višini 251.179EUR. V letu 2011 Pivovarna Laško, d. d., ni pridobila lastnih delnic. Na dan 31.12.2011 ima Pivovarna Laško, d. d., v lasti 755 lotov, Radenska, d. d., 21.195 lotov ter Pivovarna Union, d. d., 2.131 delnic PILR. Lastne delnice so bile na dan 31.12.2011 preračunane na borzno ceno, ki je znašala 11,02 EUR. Padec vrednosti delnic je v računovodskih izkazih odvisnih družb vplival na poslovni izid, Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujoča družba pa ima za celotno vrednost delnic, ki so v lasti družb v Skupini Pivovarna Laško oblikovane rezerve za lastne delnice. Rezerve za lastne delnice so se zmanjšale za 251.179 EUR v breme drugih rezerv iz dobička.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12.2011 znaša 12,50 EUR. Tržna vrednost delnice je konec leta 2011 znašala 11,02 EUR in je za 11,84 % nižja od njene knjigovodske vrednosti. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.



Povprečna tržna vrednost delnice PILR v letu 2011

( v EUR ) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Povprečna tržna vrednost delnice

14,16 13,06 12,44 11,59 8,55 8,34 10,47 10,89 11,37 11,81 11,85 11,36

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12. za obdobje v letih od 2002 – 2011

( v EUR ) 2002 2003 2004 *2005 *2006 *2007 *2008 *2009 *2010 *2011

Knjigovod. vrednost delnice

22,12 23,07 22,82 20,11 21,93 26,45 20,90 14,78 14,19 11,02

* po MSRP; za vsa leta od 2002 do vključno 2006 preračun iz SIT, 1 EUR = 239,640 SIT V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila iz 24,44 EUR na 20,11 EUR, zaradi prehoda na MSRP.



2.4.4 FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 2012

Skupščina Predvidoma v avgustu 2012.

Upravičenost do dividende V primeru, da skupščina odloči o izplačilu dividende, so do nje upravičeni imetniki delnic, ki so vpisani v delniško knjigo tretji delovni dan po skupščini.

Izplačilo dividend Najkasneje 60 dni po sprejetem sklepu o izplačilu. LETNO POROČILO Družba mora objaviti letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta oziroma do 30. aprila. POLLETNO POROČILO Družba mora objaviti polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta, takoj ko je to mogoče, in ne pozneje kot v dveh mesecih po koncu tega obdobja oziroma do 31. avgusta. ČETRTLETNO POROČANJE Družba bo poročala o poslovanju tudi za prve 3 oziroma prvih 9 mesecev poslovnega leta (četrtletno poročanje). Družba mora objaviti četrtletno poročilo, takoj ko je to mogoče oziroma dva meseca po preteku trimesečnega obračunskega obdobja (31. maj oz. 30. september). OSTALO MEDLETNO POROČANJE Pivovarna Laško, d. d., je 15. marca 2012 objavila nerevidirane nekonsolidirane računovodske izkaze za leto 2011 s pojasnili. Pivovarna Laško, d. d., nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2011 ne bo objavila, saj bo v predvidenem obdobju objavila revidirano letno poročilo za leto 2011. Objava nerevidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih letnih izkazov ni zakonsko predpisana, oz. obvezna.



2.5 Prodaja Skupina Laško je v letu 2011 dosegla rast prodaje izdelkov v primerjavi s preteklim letom. Dobri rezultati so posledica intenzivnejšega nastopa na vseh trgih in poglobljenega sodelovanja vseh družb v skupini. 2.5.1 SKUPINA LAŠKO Leto 2011 je bilo kljub negativnim gospodarskim kazalcem, povečevanju brezposelnosti in manjši kupni moči, za skupino Laško prodajno zelo uspešno. Dobri rezultati so posledica intenzivnejšega nastopa na vse trgih in poglobljenega sodelovanja posameznih subjektov v Skupini. Upoštevana je bila dolgoročna poslovna strategija razvoja Skupine Laško, katera temelji na kar najboljši oskrbi domačega trga in rasti na tujih trgih s kakovostnimi proizvodi celotne Skupine.

Prodaja Skupine Laško (Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Radenska, d. d., Radenci ter Vital Mestinje, d. o. o.) v letu 2011 znaša 3,652 mio. hektolitrov pijač, kar je 6,0 % več kot v letu 2010. Na vseh segmentih pijač dosegamo rast glede na preteklo leto. Segment piva dosega indeks 107,0, segment vod 104,2 ter segment brezalkoholnih pijač 106,1. Prodaja Skupine Laško v letu 2011 na domačem in tujem trgu

Delež v celotni( v hl ) Prodaja 2011 Indeks 11/10 prodaji ( v % )

SLOVENSKI TRGPivo 1.453.060 105,0 39,8Voda 922.576 103,3 25,3Brezalkohol 453.447 100,9 12,4Ostali alkohol 844 / / Skupaj - slovenski trg 2.829.927 103,8 77,5

TUJI TRGIPivo 521.676 113,1 14,3Voda 175.604 108,6 4,8Brezalkohol 124.344 130,7 3,4Ostali alkohol 428 / /

Skupaj - tuji trgi 822.052 114,5 22,5

SKUPAJPivo 1.974.736 107,0 54,1Voda 1.098.180 104,2 30,1Brezalkohol 577.791 106,1 15,8Ostali alkohol 1.272 / /

Skupaj - slovenski trg in tuji trgi 3.651.979 106,0 100,0

Dejavnosti prodaje in trženja Pivovarne Laško, d. d., so podrejene strategiji Skupine Laško, ki temelji na poslovni rasti in sledi trendom in spremembam, tako globalnim kot



lokalnim. Fokus v letu 2011 je bil ohranitev tržnih deležev na domačem trgu na vseh segmentih, povečanje prodaje na tujih trgih ter uvajanje novih konceptov in novih prodajnih poti, hkrati pa racionalizacija marketinških vložkov v okviru zastavljenih ciljev. 2.5.2 PIVOVARNA LAŠKO, d. d. Količinska prodaja Pivovarne Laško v letu 2011 znaša 975.838 hl in je za 0,7 % presegla prodajo iz leta 2010, uvedli smo novo kategorijo »ostali alkohol«, v kateri se nahaja jabolčno vino iC Cider.

Povečevanje prodaje na tujih trgih je dolgoročno izredno pomembno za razvoj Pivovarne Laško, d. d., kjer beležimo rast v višini 7,3 %. Na domačem trgu ohranjamo tržne deleže, kljub povečanju prodajno marketinških aktivnosti pa so slabše gospodarske razmere vplivale na prodajo, ki se je zmanjšala za 1,5 %. Prodaja Pivovarne Laško, d. d., v letu 2011 na domačem in tujem trgu

Delež v celotni( v hl ) Prodaja 2011 Indeks 11/10 prodaji ( v % )

SLOVENSKI TRGPivo 670.750 97,4 68,8Voda 30.488 101,6 3,1Brezalkohol 5.125 / 0,5

Ostali alkohol 844 / 0,1Skupaj - slovenski trg 707.207 98,5 72,5

TUJI TRGIPivo 267.995 107,5 27,5

Voda 53 88,3 / Brezalkohol 155 16,9 / Ostali alkohol 428 / / Skupaj - tuji trgi 268.631 107,3 27,5

SKUPAJPivo 938.745 100,1 96,3Voda 30.541 101,6 3,1Brezalkohol 5.280 574,5 0,5Ostali alkohol 1.272 / 0,1

Skupaj - slovenski trg in tuji trgi 975.838 100,7 100,0

2.5.3 SLOVENSKI TRG

1. Skupina Laško

Skupina Laško je na slovenskem trgu v letu 2011 prodala 2,830 mio. hl pijač, kar znaša 3,8 % več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 105,0, pri vodi indeks 103,3 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 100,9. Rast kategorije piva gre pripisati predvsem zelo uspešni prodaji pivskih mešanic – radlerjev, proizvedenih v Pivovarni Union. Uspešna



prodaja je tudi rezultat poenotenja prodajno marketinške ekipe, ki deluje v skladu z dolgoročno strategijo skupine in ob upoštevanju najboljših praks v skupini in izven.

Trgovci so nadaljevali s preferiranjem svojih trgovskih blagovnih znamk in pospeševanjem prodaje blagovnih znamk z nižjimi maloprodajnimi cenami, saj so ugotovili, da se ob zmanjšani kupni moči potrošnika pripadnost blagovni znamki bistveno spremeni. Ta je v normalnih razmerah kupne moči še zadovoljiva pri pivu, pri vodah pa je bistven element pri odločanju za nakup cena.

Trg piva v Sloveniji je v letu 2011 količinsko ostal na nivoju prejšnjega leta (1,6 mio. hl). Slovenski potrošnik v horeci ostaja zvest domačim proizvajalcem piva, v trgovini pa deloma posega tudi po cenovno ugodnejših tujih pivih, ki so prisotna predvsem v diskontnih trgovinah. Uvoz piva se je v letu 2011 zmanjšal za 10 % in ima tržni delež 13,6 %. Manjšo kupno moč potrjuje podatek, da se je delež nakupov v času cenovnih akcij močno povečal.

Količinski tržni delež za pivo Pivovarne Laško (skupaj s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami) v letu 2011 znaša 39,1 %, Pivovarne Union (skupaj s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami) 47,3 % in uvoženega piva 13,6 %.

2. Pivovarna Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je na slovenskem trgu v letu 2011 prodala 670.750 hl piva, kar znaša 71,5 % celotne prodaje piva. Prodaja piva na slovenskem trgu je bila nižja za 2,6 % glede na leto 2010.

Voda Oda se skoraj v celoti proda na slovenskem trgu. Realizacija je višja glede na leto 2010 za 1,6 % in je znašala 30.488 hl.

V letu 2011 se je povečala distribucija s centralnega skladišča, saj je eden ključnih slovenskih kupcev spremenil način oskrbe. Tega kupca od 1.1.2011 vse članice Skupine Laško oskrbujejo iz svojih centralnih skladišč.

Spremembe v prodajnem asortimentu:

marca smo na slovenski trg uvedli pivo z dodatkom Bandidos Sun 0,33 l v nepovratnih steklenicah (posamična in šestorček),

marca smo na slovenski trg uvedli sladno pijačo z okusom Malt jabolko 0,33 l in Malt breskev 0,33 l v povratnih steklenicah,

marca smo na slovenski trg uvedli lahko pivo Laško Trim 0,5 l v povratnih steklenicah,

aprila smo na slovenski trg uvedli jabolčno vino iC Cider 0,4 l v nepovratnih steklenicah (posamično in trojček),

aprila smo na slovenski trg v gostinski sektor uvedli točeno pivo Laško Zlatorog v 10 l povratnih sodih SmartDraft,

junija smo na slovenski trg uvedli sladno pijačo z okusom Malt jabolko 0,5 l in Malt breskev 0,5 l v pločevinkah (posamično in četverček),



v začetku leta smo začeli polniti pivo TBZ Tuš v 0,5 l pločevinkah (posamična in šestorček),

v marcu smo začeli polniti pivo TBZ Lidl (Deep) v 1,5 l plastenke,

ukinili smo izdelek Bandidos Cuba Libre. S 1.4.2011 smo zaradi rasti cen surovin zvišali cene piva različno po posameznih proizvodih (2 % – 8 %). Cena vode je ostala nespremenjena.

V letu 2011 smo povečali število akcij, da smo uspeli zadržati padec prodaje glede na leto 2010.

Kot vsa leta doslej smo tudi v letu 2011 dobro obvladovali plačilno politiko, saj imamo večino plačil zavarovanih z bančnimi garancijami.

Prodajo smo podpirali s spletom trženjskih aktivnosti, ki je vključeval močno sponzorsko podporo športnih klubov (NK Maribor, RK Celje Pivovarna Laško in KK Zlatorog), oglaševanje, pospeševanje prodaje, promocije, sponzoriranje marketinških in prodajnih prireditev, ostala sponzorstva in donacije.

Korporativno oglaševanje smo v prvi polovici leta 2011 podprli s sponzorstvi športnih ekip in dogodkov ter s sodelovanjem na večjih prireditvah. Večjo izpostavljenost smo dosegli na sponzorstvu NK Maribor, kjer smo domače in evropske tekme podprli z aktivnostmi v Laško Vijol'čnem Fun Parku. Skupaj s Pivovarno Union smo podpisali štiriletno pogodbo s Košarkarsko zvezo Slovenije.

Komunikacija v 2011 je bila osredotočena na vračljivo 0,5 l steklenico in podprta s krovno komunikacijsko akcijo »Flaško nazaj v Laško« z elementi ATL (TV oglas, tiskani mediji) in BTL (spletno komuniciranje, družabna omrežja, vizualizacija prodajnih mest in pospeševanje prodaje v trgovini) komunikacijskimi elementi.

Aktivnost pospeševanja vračljive embalaže je bila v poletnih mesecih podprta z nacionalno SMS nagradno igro, v kateri smo podeljevali Garmin navigacijske sisteme, HP prenosnike, Gilera skuterja in osebni avtomobil VW Golf Cabrio.

Nadaljevali smo z akcijo tržnega komuniciranja Pivovarne Laško “Poln ponosa”, ki je bila poleti ponovno podprta z akcijo “Gremo v hribe”. Na 12 dogodkih se je zbralo skoraj 7.000 pohodnikov.

V 2011 smo več pozornosti namenili znamki Laško Club, kjer smo predvsem z mehanizmi BTL komunikacije želeli poudariti prvovrstnost piva in prestižnost te premium znamke. Krovni del kampanje je bila serija eventov v kanalu Horece – “Premium Clubbing”, ki smo jo oglaševali s pomočjo tiskanih oglasov, spletnega komuniciranja in outdoor oglaševanja (gverilsko oglaševanje, brandiran mestni avtobus LPP). Akcija je bila podprta z eventi na izbranih lokacijah (Ljubljanski grad, club Alaya, Playa, PlusMinus), na katerih so nastopili svetovno znani izvajalci klubske glasbene scene.

V 2011 smo lansirali novo blagovno znamko – iC Cider, jabolčno vino oz. cider, ki smo jo pripravljali od leta 2008. Pripravili smo celovito komunikacijsko akcijo, ki je vsebovala ATL in BTL komunikacijske elemente (TV oglas, spletna stran, komuniciranje v



družbenih medijih, tiskani oglasi, outdoor promocije, sampling, degustacije), bila je prodajno podkrepljena s prodajo promocijskih pakiranj s kozarcem (trgovina) in serijo manjših in večjih dogodkov v horeci (delno prepletanje s Premium Clubbing-i, pojavnost na večjih slovenskih festivalih, samostojni dogodki). Krovno komunikacijsko sporočilo akcije je bilo “iC Cider – 100% zvezda zabave” in je pričalo o zabavni in mladostni osebnosti znamke in ciljne publike, ki bi jo naj nagovarjalo.

Kot novost v liniji Bandidos smo v marcu lansirali nov okus – Bandidos Sun (pomaranča in pink guava), ki je s pomočjo pritiska čez pospeševalsko mrežo osvojil visok indeks distribucije. Lansiranje nove znamke je bilo podkrepljeno z adaptacijo TV oglasa (Bandidos – Za Vedno), spletnim komuniciranjem, tiskanimi mediji in dogodki v horeci. Nadaljevali smo Outdoor akcijo “Bandidos Freestyle Desant”.

Kot samostojen projekt smo znamki Bandidos v 2011 priredili akcijo “Support Your Local Spot”, ki je akcijske športnike nagovarjala k promoviranju svoje lokalne okolice v kateri prakticirajo svoje športe. Akcija je pričela teči z avgustom 2011 in se nadaljuje tudi 2012.

V aprilu 2012 smo lansirali novo blagovno znamko brezalkoholne sladne pijače Laško Malt, ki je ob lansiranju štela dva okusa (jabolko in breskev). Izdelek je bil podprt z elementi ATL in BTL komunikacije (TV oglas z Luko Žvižejem in Marcosom Tavaresem – ambasadorjema znamke), tiskanimi oglasi in s spletnim oglaševanjem. Med BTL aktivnosti na znamki spadajo tudi akcija z Radijem Center, povezava z več avtošolami in društvi za varno vožnjo. Steklenici Laško Malt 0,33 l se je kasneje pridružila še 0,5 l pločevinka in nadalje še multipack četvorček.

Čez poletje 2011 smo ponovno izvajali akcijo “Gremo v hribe”, ki je bila to leto razširjena na 12 vzponov, podprta pa s TV oglasom, serijo radijskih oglasov, tiskanimi oglasi, reportažami na spletni strani in v Slovenskih novicah.

V okviru EP v košarki smo skupaj s Pivovarno Union pripravili, organizirali in izvedli projekt “S tovornjakom v Litvo”, kjer smo družno nastopali kot sponzorji slovenske košarkarske reprezentance. Akcijo smo integrirali s pospeševanjem prodaje slovenskih piv v litvanskih lokalih, ki so med prvenstvom predstavljali “slovenske navijaške točke”. Projekt je prejel nagrado za najboljše športno sponzorstvo 2011 na konferenci SVRSA.

V trgovinskem segmentu smo prodajne aktivnosti zakupa dodatnih paletnih mest podprli s paletnimi ovoji, ki so komunikacijsko podpirali več akcij Pivovarne Laško (Flaško nazaj v Laško, Laško Club + kozarci, Bandidos & Dance Republic Open Air).

Leta 2011 smo v Pivovarni Laško d.d. spremenili pristop do organizacije festivala Piva in Cvetja in ga z večjo mero vpletenosti uspešno izvedli.

3. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

V Sloveniji je Pivovarna Union, d. d., prodala 1.176.842 hl pijač, kar je za 7,8 % več v primerjavi z letom 2010. Tako visoka rast prodaje pijač je posledica za 12,5 % povečane prodaje piva, znotraj katerega je bila v letu 2011 prodajna uspešnica blagovna znamka Radler. Padec prodaje vod za 3,3 % je posledica vse večje konkurence nižje cenovnih trgovskih znamk ter neprisotnost v diskontnih verigah, ki imajo vse višji tržni delež v trgovini na drobno na slovenskem trgu.



4. Radenska, d. d., Radenci

V Sloveniji je Radenska, d. d., v letu 2011 prodala 818.089 hl litrov pijač, kar pomeni 82,2 % delež vseh prodanih količin podjetja. Na domačem trgu so ustvarili 91,2 % celotne finančne realizacije.

Ključni proizvodi so vode, katerih količinski delež predstavlja 79,9 %, delež ostalih brezalkoholnih pijač pa 20,1 %. Radenska, d. d., ostaja znotraj Skupine Laško nosilec razvoja in prodaje naravnih mineralnih vod ter gaziranih pijač, kamor so bile usmerjene tudi tržne in prodajne aktivnosti. Pri blagovnih znamkah ACE, Ledeni čaj in ostalih so izvajali predvsem cenovne akcije. 2.5.4 TUJI TRGI Skupina Laško je na tujih trgih v letu 2011 prodala 822,1 tisoč hl pijač, kar znaša 14,5 % več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 113,1, pri vodi indeks 108,6 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 130,7. Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki so zaznamovale tudi države v katere izvažamo, je bilo leto 2011 zelo uspešno. Z intenzivnejšim delom in z novo strategijo skupnega nastopa na tujih trge smo v segmentu piva kot tudi v segmentu brezalkoholnih in alkoholnih pijač dosegli rast prodaje.

Kot ključne korake uspešnega poslovanja v letu 2011 smatramo formalizacijo Laško Grupe Hrvatske in organiziranje vseh potrebnih aktivnosti za ustanovitev Laško Grupe v Bosni in Hercegovini.

Izvozna strategija skupine je prodajati izdelke preko uvoznikov, s katerimi imamo vzpostavljene dolgoročne poslovne odnose, s čimer zagotavljamo najmanjše možno tveganje. Dolgoročno razvijamo partnersko sodelovanje s ključnimi kupci ter s tem zagotavljamo večjo prepoznavnost naših blagovnih znamk.

Poleg prodaje lastnih blagovnih znamk skušamo dodatne količine zagotoviti s proizvodnjo trgovskih blagovnih znamk, oziroma tujih blagovnih znamk s ciljem zapolnitve proizvodnih kapacitet in znižanjem fiksnih stroškov na enoto izdelka.



Prodaja pijač Skupine Laško na tujih trgih ( v hl ) Prodaja 2011 Prodaja 2010 Indeks 11/10

Bosna in Hercegovina 96.319 70.566 136,5Srbija 21.323 12.146 175,6Hrvaška 181.596 133.438 136,1Kosovo* (9.347) 93.042 86.753 107,2

Makedonija* (8.694) 10.811 14.872 72,7Črna gora* (3.840) 860 2.651 32,4Italija 282.360 263.935 107,0Avstrija 44.117 39.476 111,8

Madžarska 51.030 56.642 90,1Ostali tuji 40.595 37.576 108,0Skupaj 822.053 718.055 114,5

*Trge Kosovo, Makedonija in Črna gora smo v letu 2011 začeli oskrbovati z licenčno polnitvijo piva iz pivovarne Peć, v oklepaju. Prodaja pijač Pivovarne Laško, d. d., na tujih trgih ( v hl ) Prodaja 2011 Prodaja 2010 Indeks 11/10

Bosna in Hercegovina 27.015 21.333 126,6Srbija 6.346 4.418 143,6Hrvaška 90.888 75.971 119,6Kosovo* (9.347) 3.979 17.510 22,7

Makedonija* (8.694) 3.858 9.472 40,7Črna gora* (3.840) 730 2.521 29,0Italija 115.520 101.634 113,7Avstrija 8.751 7.669 114,1

Madžarska 2.169 2.284 95,0Ostali tuji 9.375 7.559 124,0Skupaj 268.631 250.371 107,3

*Trge Kosovo, Makedonija in Črna gora smo v letu 2011 začeli oskrbovati z licenčno polnitvijo piva iz pivovarne Peć, v oklepaju. Pivovarna Laško je v letu 2011 nadaljevala z intenzivnim prodajnim pristopom in ob koncu leta zabeležila rast na vseh ključnih trgih v primerjavi z letom poprej. Trge Kosova, Makedonije in Črne gore smo začeli oskrbovati z licenčno polnitvijo piva iz Pivovarne Peć in s tem povečali konkurenčnost na omenjenih trgih.

Bosna in Hercegovina

Skupina Laško je na trgu Bosne in Hercegovine v letu 2011 prodala 96,3 tisoč hl pijač, kar znaša 36,5 % več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 141,2, pri vodi indeks 185,7 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 129,0. Odraz spremembe in povečanja prodaje je nova organizacija obdelovanja in delitve trga Skupine Laško. Skupno podjetje Laško Grupa, d.



o. o., Sarajevo smo formalno pripravili in registrirali za možen uvoz vseh izdelkov Skupine Laško. Ocenjujemo, da je trg piva Bosne in Hercegovine velik 1,45 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti Apatinska pivovarna, Sarajevska pivovarna in Carlsberg.

Pivovarna Laško je na trgu Bosne in Hercegovine v letu 2011 prodala 27.015 hl piva in dosegla povečanje prodaje z indeksom 126,6 glede na leto 2010. V letu 2011 je Pivovarna Laško izvažala proizvode uvozniku MIP iz Gornjega Vakufa – Uskoplja, AGRO MARKET, d. o. o., Ljubuški (samo točeno pivo) ter manjšo količino licenčne polnitve Kaltenberg uvozniku Pivovarna Banja Luka. V letu 2011 je bil zaustavljen padec prodaje iz prejšnjih let.

Srbija

Skupina Laško je na trgu Srbije v letu 2011 prodala 21,3 tisoč hl pijač, kar znaša 75,6 % več, kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 162,9, pri vodi indeks 134,4 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 211,0.

Pivovarna Laško je na trgu Srbije v letu 2011 prodala 6.346 hl piva in dosegla povečanje prodaje z indeksom 143,6 glede na leto 2010. Sodelujemo z uvozniki laškega piva za trg Srbije: MV Sistem Beograd, SM Group Beograd (samo točeno pivo), Union Company Sremska Mitrovica (samo točeno pivo), prenehali pa smo sodelovati z uvoznikom Vegro Company iz Novega Pazarja. V letu 2011 je bil zaustavljen padec prodaje. Pridobili smo tudi novega kupca IDEA, d. o. o., Beograd za uvoz trgovske blagovne znamke K Plus. Ocenjujemo, da je srbski trg piva velik 5,23 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti piva Jelen, Lav in Tuborg.

Hrvaška

Skupina Laško je na trgu Hrvaške v letu 2011 prodala 181,6 tisoč hl pijač, kar znaša 36,1 % več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 205,3, pri vodi indeks 90,6 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 61,7. Skupina Laško je ustanovila podjetje Laško Grupa, d. o. o., Zagreb, ki odlično izvaja skupno politiko nastopa Skupine Laško na trgu. K dobrim rezultatom na trgu je veliko prispeval Union Radler, katerega smo uspeli lansirati na police vseh pomembnih trgovcev in gostinskih lokalov ter podpis pogodbe z največjim Hrvaškim trgovcem Konzumom, ki nam je omogočila prisotnost naših vodilnih izdelkov na njegovih policah.

Pivovarna Laško je na trgu Hrvaške v letu 2011 prodala 90.888 hl piva in dosegla povečanje prodaje z indeksom 119,6 glede na leto 2010. V letu 2011 Orbico, d. o. o., Zagreb, ki je uvoznik laških piv za hrvaški trg, postane tudi uvoznik za pivo blagovne znamke Kaltenberg in trgovske blagovne znamke piva Konzum.

Za največjega hrvaškega trgovca Konzum smo pripravili TBZ Adria Grejp – radler z okusom grenivke, polnjen v osnovno embalažo 0,5 l pločevinko.

Ocenjujemo, da je hrvaški trg piva velik 3,2 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarne Zagreb, Karlovec in Carlsberg Croatia.



Kosovo

Skupina Laško je na trgu Kosovo v letu 2011 prodala 93,0 tisoč hl pijač. Pri pivu dosega indeks 25,8 (sprememba distribucije v letu 2011), pri vodi indeks 106,7 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 143,9.

Ocenjujemo, da je kosovski trg piva velik 340 tisoč hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarni Nikšič in Skopje.

Pivovarna Laško je na trgu Kosovo v letu 2011 prodala 3.979 hl. To je tržišče, kjer se je prodaja laškega piva v preteklih letih stabilizirala. V začetku leta 2011 smo sprejeli odločitev, da Pivovarna Peć licenčno polni blagovno znamko Zlatorog za trge Kosova, Makedonije in Črne gore. S tem smo povečali konkurenčnost z zmanjšanjem transportnih poti in večjo fleksibilnostjo. Ta prodaja ni zajeta v zgoraj navedeni količini. Pivovarna Laško pa polni specialne vrste piva. Na tržišču Kosova smo prisotni tako v gostinstvu kot tudi v vseh trgovskih sistemih.

Pivovarna Union je na Kosovo prodala največ brezalkoholnih pijač in sicer 76.345 hl, kar je 44 % več od leta 2010 ter 59 % več od načrtovanega.

Makedonija

Skupina Laško je na trgu Makedonije v letu 2011 prodala 10,8 tisoč hl pijač. Pri pivu dosega indeks 46,9 (sprememba distribucije v letu 2011), pri vodi indeks 86,5 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 222,6.

Pivovarna Laško je na trgu Makedonije v letu 2011 prodala 3.858 hl piva. Ta trg smo v letu 2011 začeli oskrbovati tudi z licenčno polnitvijo piva blagovne znamke Zlatorog iz Pivovarne Peć in s tem povečali konkurenčnost in fleksibilno prisotnost z zmanjšanjem transportnih poti. Ta prodaja ni zajeta v zgoraj navedeni količini. Prisotni smo v gostinstvu in v vseh srednjih in večjih trgovskih sistemih. Na malem trgu imata proizvodnjo dve multinacionalki in sicer Heineken (Skopje) in Carlsberg (Prilep). Ocenjujemo, da je makedonski trg piva velik 680 tisoč hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarne Skopje, Prilep in Kamenica.

Črna gora

Skupina Laško je na trgu Črne gore v letu 2011 prodala 860 hl pijač. Pri pivu dosega indeks 29,0 (sprememba distribucije v letu 2011), pri vodi pa indeks 100.

Pivovarna Laško je na trgu Črne gore v letu 2011 prodala 730 hl piva. Ta trg smo v letu 2011 začeli oskrbovati tudi z licenčno polnitvijo piva iz Pivovarne Peć in s tem povečali konkurenčnost. Ta prodaja ni zajeta v zgoraj navedeni količini. V preteklosti smo bili z našimi proizvodi prisotni le v gostinstvu in v trgovski verigi Mercator. Z verigami Delta nismo sodelovali zaradi previsokih stroškov pozicioniranja in zaradi neplačil. Situacija se je v letu 2011 popravila, tako na strani vstopa v trgovske verige (Delta je bila prevzeta s strani tuje trgovske verige), pridobili pa smo tudi konkurenčnost in asortiman s strani licenčne polnitve v Pivovarni Peć. Ocenjujemo, da je črnogorski trg piva velik 340 tisoč hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarne Nikšič, Apatin in Carlsberg.



Italija

Skupina Laško je na trgu Italije v letu 2011 prodala 282,3 tisoč hl pijač, kar znaša 7,0 % več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 105,4, pri vodi pa indeks 113,1. Količinska prodaja piva v Italiji je za 1 % nižja od enakega obdobja lani in za 18 % večja od planiranih količin.

Pivovarna Laško je na trgu Italije v letu 2011 prodala 115.520 hl piva in dosegla povečanje prodaje z indeksom 113,7 glede na leto 2010. V letu 2011 smo uspeli povišati prodajo lastnih blagovnih znamk za 23 %, kar je posledica bolj intenzivnega nastopa na italijanskem tržišču v »retail« segmentu. V Pivovarni Laško opravljamo storitev proizvodnje in polnitve piva Ceres Top Pilsner za dansko pivovarno Royal Unibrew. Pivo Ceres Top Pilsner je namenjeno samo prodaji na italijanskem trgu. Prodaja zgoraj omenjenega piva je bila v letu 2011 na nivoju 71.000 hl. Ocenjujemo, da je italijanski trg piva velik 16,9 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti Moretti, Peroni in Dreher.

Pivovarna Union je prekinila sodelovanje z kupcem InBev Italia, za katerega so licenčno polnili Tennent's pivo, tako da prodane količine Tennent's piva v prvi polovici lanskega leta vplivajo na primerjavo s prodajo v preteklem obdobju. Prodaja drugih trgovskih blagovnih znamk podjetja Atlante v letu 2011 je praktično nadomestila izpad Tennent's piva. Prodaja trgovskih in tujih blagovnih znamk piva je bila za 3 % nižja od prodaje v letu 2010 ter za 56 % višja od načrtovane. Prodaja Union piva je bila za 3 % višja od prodaje v letu 2010 ter za 19 % nižja od načrtovane.

Radenska je na Italijanski trg prodala 49,8 % vse prodaje na trgu Evropske unije. Več aktivnosti in stalna prisotnost na trgu je pomenila rast prodaje za 13 % glede na leto 2011.

Avstrija

Skupina Laško je na trgu Avstrije v letu 2011 prodala 44,1 tisoč hl pijač, kar znaša 11,8 % več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 121,8, pri vodi indeks 109,4 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 107,8.

Pivovarna Laško je na trgu Avstrije v letu 2011 prodala 8.751 hl piva in dosegla povečanje prodaje z indeksom 114,1 glede na leto 2010. Povečanje prodaje v letu 2011 je bila posledica bolj intenzivnega nastopa Pivovarne Laško predvsem v segmentu točenega piva. Ocenjujemo, da je avstrijski trg piva velik 8,2 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti Puntigamer, Goesser in Stiegl.

Madžarska

Skupina Laško je na trgu Madžarske v letu 2011 prodala 51,0 tisoč hl pijač, kar je za 9,9 % manj kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 90,4 in pri vodi indeks 121,0.

Pivovarna Laško je na trgu Madžarske v letu 2011 prodala 2.169 hl piva. Prodaja je bila nekoliko nižja z indeksom 95,0 glede na leto 2010. Ocenjujemo, da je madžarski trg piva velik 6,5 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti Borsodi, Dreher in Soproni.



Ostali trgi

Skupina Laško je na ostalih trgih v letu 2011 prodala 40,6 tisoč hl pijač, kar znaša 8,0 % več kot v letu 2010.

Pivovarna Laško je na ostalih trgih v letu 2011 prodala 9.375 hl piva in dosegla povečanje prodaje z indeksom 124,0 glede na leto 2010. V letu 2011 smo v Pivovarni Laško pričeli z prodajo naših proizvodov na tržišču Kitajske in v Angliji. Ostali trgi, na katerih beležimo prodajo piva so: Malta, Kanada, Latvija, Švica, ZDA, Avstralija, Slovaška, Romunija, Švedska, Nemčija, Poljska, Češka, Nizozemska in Združeni arabski emirati. 2.6 Nabavni tokovi Nadaljujemo s skupnim delovanjem nabavnih služb v Skupini Laško, kar se je že v prejšnjih letih pokazalo kot dobro in prinaša vedno večje sinergijske učinke. Dobri in korektni odnosi med članicami, skupen in enoten nastop ter stalna komunikacija z dobavitelji je pot, ki jo negujemo in jo bomo nadaljevali.

V letu 2011 se je položaj na nabavnem trgu zopet popolnoma spremenil. Po nekoliko slabši ponudbi v letu 2010 se je v letu 2011 ponudba vseh vrst materialov zopet precej izboljšala.

Ponudba vseh osnovnih surovin v letu 2011 je bila dobra, na trgu so se ponovno pojavili viški (hmelj, slad, koruzni zdrob…). Kljub dovolj veliki ponudbi in viškom na nabavnem trgu, so se svetovne cene surovin za naše proizvode močno dvignile, kar je včasih težko razumljivo. Pravega vzroka za dvig surovin za pivo in sladkorja ne poznamo. Pravilo, da ob večji ponudbi padajo cene, očitno ne velja več. Edina surovina, kjer smo v letu 2011 beležili padec cen je hmelj in hmeljni ekstrakt.

Letina kmetijskih proizvodov je bila v posameznih evropskih državah zaradi vremenskih nevšečnosti zelo različna. Boljše rezultate beležimo v vzhodni Evropi (Češka, Slovaška, Ukrajina) ter v Franciji, slabše pa je bilo v centralni Evropi (Nemčija, Avstrija, Madžarska).

Zanimiva situacija se je dogodila s koruznim zdrobom, saj smo se 100 % vezali na srbski trg. Ob zelo dobri kvaliteti in velikih količinah, je bila cena na tem tržišču od 10 do 20 % nižja od cen v EU.

Svetovni trendi na trgu plastičnih mas so se v letu 2011 nadaljevali v ekstremne višine. Zadnje tri mesece leta 2011 je prišlo do velikega padca cen teh materialov (preko 20 %). Napoved za začetek leta 2012 pa je ponoven dvig cen, prav takšna pa je tudi napoved za vse ostale surovine.

Splošna gospodarska situacija v Sloveniji in nadaljevanje reševanja problemov v Pivovarni Laško, d. d., so tudi v letu 2011 negativno vplivali na zaupanje dobaviteljev. Slabšanje likvidnostne situacije z zamujanjem pri plačevanju obveznosti in negotovost glede prihodnosti sta pri dobaviteljih vzbudila določen strah in negotovost. Soočamo se z dejstvom, da vedno več dobaviteljev zahteva nekatere instrumente zavarovanja terjatev ter postavljajo dovoljene limite dolga. Zaradi korektnega odnosa z dobavitelji, mnogi od



teh so naši partnerji že mnogo let, za zdaj še dosegamo normalno oskrbo. V letu 2011 nam je uspelo z večino dobaviteljev z dogovorom podaljšati plačilne roke.

Pomemben je odkrit razgovor in stalen stik z dobaviteljem. V letu 2011 nam je kljub velikim težavam uspelo v celoti zagotoviti oskrbo s surovinami in repromateriali.

Nadaljujemo s skupnim delovanjem nabavnih služb v Skupini Laško, kar se je že v prejšnjih letih pokazalo kot dobro in prinaša sinergijske učinke.

Prednosti, ki smo jih poudarjali v prejšnjih letih, zaradi vsem znanih dogodkov to niso več. Dobri in korektni odnosi med članicami, skupen in enoten nastop ter stalna komunikacija z dobavitelji je pot, ki jo bomo nadaljevali. S takimi postopki in z izboljšanjem splošne situacije si bomo skozi daljši čas povrnili zaupanje dobaviteljev, ki je kljub vsem težavam še vedno dobro. V letu 2011 nam je kljub slabšim pogojem poslovanja z naše strani uspelo obdržati vse dobavitelje.

V letu 2011 nam je z zmanjševanjem in optimiziranjem zalog ter pospešenim varčevanjem pri nabavi potrebnih materialov uspelo obvladovati stroške. Stroške nabavljenih materialov v letu 2011 smo uspeli, kljub neugodni tržni situaciji in bistveno drugačni strukturi naših proizvodov, zadržati na indeksu 102.

Pri delovanju na področju ohranjanja človeku prijaznega okolja bomo veliko energije vlagali v uporabo ekološko primernih materialov, ki ohranjajo naravno okolje, v kolikor se da, normalnem stanju. To v nabavnih procesih pomeni predvsem manipuliranje z različnimi vrstami embalaže, v katerih prevzemamo različne materiale, ter zbiranje in recikliranje le-teh. Prioriteto nam mora predstavljati uporaba lažjih vrst embalaže, uporaba vseh vrst embalaže z dodajanjem recikliranih materialov in podobno. Dvig ekološke zavesti je sestavni del našega delovanja.



2.7 Proizvodnja Kljub gospodarskim težavam in težavam z likvidnostjo, smo v letu 2011 uspeli uspešno proizvesti in napolniti celoten nabor proizvodov v družbah Skupine Laško ter obenem uvesti nekaj pomembnih novosti, ki so potrdile razvojno usmerjenost in inovativnost razvojnih timov skupine. Strateške usmeritve na področju proizvodnje, vzdrževanja, investicij, energetike in ekologije v Skupini Laško temeljijo na doseganju optimalne produktivnosti, ravnotežju med prilagodljivostjo in učinkovitostjo posameznih delov proizvodnega procesa, doseganju sinergijskih učinkov med družbami skupine, integraciji informacijske tehnologije v proizvodne procese, možnostih modularnih povečav določenega sklopa proizvodnje in usmeritvi k investicijam s čim višjo donosnostjo na investirani kapital. Tako smo tudi v letu 2011 nadaljevali z razvojno in inovacijsko usmeritvijo na vseh področjih tehnologije pijač in dosledno izpolnjevali cilje v okviru trajnostnega razvoja kolikor smo zaradi težke finančne situacije v Skupini lahko.

Kljub gospodarskim težavam in likvidnostnemu krču, smo v letu 2011 uspeli uspešno proizvesti in napolniti celoten nabor proizvodov v družbah Skupine Laško ter hkrati uvesti nekaj pomembnih novosti, ki so potrdile razvojno usmerjenost in inovativnost razvojnih timov skupine. Še posebej smo lahko ponosni na izjemen prodajni uspeh Radlerja iz Pivovarne Union ter zlate medalje za Laška piva na mednarodnem ocenjevanju piv Monde Selection, kar samo potrjuje našo osredotočenost k najvišjim standardom kakovosti. Večletno delo skupaj z nabavo pri izbiri najboljših surovin in materialov za proizvodnjo pijač zagotovo prinaša rezultate. Vedno znova lahko z veseljem ugotavljamo, da kakovostni standardi družb Skupine Laško presegajo normative in standarde dobaviteljev, ki sicer svoje izdelke ali storitve dobavljajo tudi svetovno znanim podjetjem v naši branži.

Skladno z usmeritvijo v optimiranje in racionalizacijo proizvodnih linij, smo v letu 2011 skušali z optimiranjem časa, potrebnega za realizacijo naročil s strani prodaje in zalog ter logističnih procesov, doseči boljšo izkoriščenost kapacitet, hkrati pa z združevanjem proizvodnih programov, kjer je to mogoče, vzpostaviti osnove za kasnejše investiranje po posameznih podjetjih Skupine Laško.

Nadaljevali smo z optimiranjem porabe materialov in surovin ter si prizadevali doseči vse prihranke, ki smo si jih zadali v petletnem projektu 2010-2014. Skladno s tem smo za leto 2011 dosegli tudi izredno ugodne pogoje nakupa električne energije za celotno skupino in sinergijske učinke pri večletnem zakupu zemeljskega plina.

S projekti energetskega managementa in vzpostavitvijo popolnega nadzora nad porabo posameznih energentov dosegamo nižjo specifično porabo posameznih energentov in posledično nižje stroške, kljub temu da so cene energentov odvisne od borznih razmer.

Na razvojno raziskovalnem področju smo tudi v letu 2011 nadaljevali z raziskavami pri uvajanju novih prodajnih artiklov, z raziskavami embalažnih materialov ter najpomembnejših surovin pri proizvodnji. Ena izmed pomembnejših aktivnosti je tudi energetsko in okoljsko optimiranje proizvodnih procesov, ki smo ga izvajali skupaj s priznanimi slovenskimi inštituti ter uveljavljenimi izvajalci tovrstnih storitev.



2.7.1 PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

V letu 2011 so bile proizvodne kapacitete varilnic namenjene izključno varjenju različnih vrst pivin.

V prvi polovici leta smo začeli z redno proizvodnjo lahkega piva Laško Trim z 2,5 % vsebnosti alkohola.

Za potrebe kupcev smo v proizvodni program uvedli piva za Lidl, Konzum in TUŠ, poizkusno pa tudi za dva potencialna kupca na italijanskem trgu. Celotna proizvodnja hmeljene pivine je bila 1.040.011 hl. V drugi polovici leta smo proizvedli tudi posebno pivo Club Premium, ki je bilo namenjeno ekskluzivnemu polnjenju v buteljčne steklenice.

V proizvodnem procesu razen odstopanj v kakovosti slada enega od dobaviteljev nismo beležili večjih težav.

Zaradi slabega povpraševanja kupcev po izdelku Ic Cider smo se odločili za modifikacijo organoleptike, ki je bila pozitivno sprejeta.

Vse leto so se izvajale aktivnosti na optimizaciji proizvodnih procesov (CIP sistemov, menjave sredstev z namenom zmanjšanja ekoloških obremenitev ...).

Na tehnoloških in tehničnih kolegijih smo posvetili veliko časa vzajemnemu reševanju problemov in realizaciji le-teh. Teme so vključevale tudi problematiko HACCP sistema. Zelo pomemben segment iz vidika zagotavljanja varnosti izdelkov so aktivnosti na področju vzdrževanja opreme, predvsem servisiranja ventilov fermentorjev in ostalih funkcionalnih delov proizvodnje.

Izvedli smo tudi izobraževanja zaposlenih, predvsem tistih, ki delujejo na ključnih mestih tako proizvodnje kot vzdrževanja in kontrole kakovosti.

V oktobru 2011 je bila uspešno izvedena recertifikacija HACCP tako iz področja vodnih virov kot celotne proizvodnje in polnjenja.

Prvič je bila izvedena presoja s strani kupca Konzum, nadzor pa so izvršile tudi inšpekcijske službe, tako veterinarska kot zdravstvena, za meroslovje in ekologijo. Neskladij ni bilo ugotovljenih.

Nadaljevali smo aktivnosti sodelovanja z gostinskimi šolami in gostinci z namenom dviga kulture ravnanja s točenim pivom in rokovanjem piva v prometu nasploh.

Število reklamacij je bilo zanemarljivo. Še vedno so bolj tehnične narave oz. je vzrok pretečen rok uporabe.

Z uvedbo reševanja in klasifikacije reklamacij preko informacijskega sistema SAP bo omogočen bolj natančen vpogled v statistiko in vrsto reklamacij.

V letu 2011 je bilo tudi izvedeno optimiranje proizvodnje piva Zlatorog v Pećki pivovarni (Birra Peja). Redni obiski strokovnih sodelavcev in konstruktivno sodelovanje obeh strani je zagotovilo izdelek, ki je zadostil zahtevam trga.



Uslužnostno polnjenje v Proan, d. o. o., Slovenske Konjice se je izvajalo za potrebe naših blagovnih znamk in trgovskih blagovnih znamk v embalaži o,5 in 2 lita PET.

Sodelovanje z inštitucijami

V sodelovanju z IHPS Žalec in Biotehniško fakulteto je bila realizirana naloga »Vpliv zaporedne uporabe kvasa Saccharomyces Pastorianus«.

K sodelovanju nas je povabila SŠTG Maribor, ki je v sklopu izobraževanja odraslih ob delu uvedla program »sommelier«, kjer smo predstavili vsa potrebna znanja s področja proizvodnje in kulture nudenja ter pitja piva.

Vzdrževanje in energetika

Kot vsa leta do sedaj, smo na področju vzdrževanja in energetike tehnično zadovoljili potrebam v proizvodnji in polnjenju piva. Operativno so se dela izvajala po začrtanih planih preventivnih del, posegi kurativnega vzdrževanja pa nastopijo med glavno sezono proizvodnje, ko pride do popolne izrabe proizvodne opreme.

Skladno z izvedbo preventivnega vzdrževanja smo s planskimi načrti stremeli k racionalizaciji stroškovnega dela porabe sredstev in skrbno spremljali realizacijo porabljenih sredstev. Realizacija preventivnega vzdrževanja je bila izvedena v celoti, v ta namen pa je bila poraba finančnih sredstev nižja od planirane in tudi nižja glede na pretekla leta. V celokupnem pregledu porabljenih sredstev za vzdrževanje v letu 2011 je Pivovarna Laško, d. d., na indeksu pod 100, gledano na preteklo leto. Del racionalizacije temelji na zniževanju stroškov gradbenega vzdrževanja, bistvena pa je optimizacija porabe sredstev za vzdrževanje. Ne moremo pa mimo dejstva, da so stroji in naprave z leti starejši in zahtevajo vse več vzdrževanja, da zagotavljajo zahtevano produktivnost. Zato bo v skladu s petletnim planom investiranja potrebno postopoma obnavljati opremo, sicer se bodo stroški za vzdrževanje povečevali, fizična kondicija opreme pa bo vse manjša in energetsko potratna.

Proizvodnja in poraba energije se je gibala na nivoju preteklega leta. Opaziti pa je povišanje stroškov za energijo, kar je pretežno posledica povišanih cen osnovnih energentov. Tako je naša naloga kot naloga celotne proizvodnje racionalna poraba energije tako v proizvodnji kot polnjenju piva.

Poleg osnovne dejavnosti vzdrževanja smo skladno z zakonodajo izvedli vse zakonsko potrebne preglede tako na energetskih napravah kot ostalih napravah, ki so vezane na delovni proces. 2.7.2 PIVOVARNA UNION, d. d., LJUBLJANA

V letu 2011 smo v Pivovarni Union proizvedli 943.855 hl piva. Omenjena številka prikazuje le proizvedeno pivo in ne zajema deleža sadnega soka v radlerjih.

Prav radlerji Pivovarne Union pa so v letu 2011 naleteli na zelo dober odziv tržišča v Sloveniji in tudi v sosednjih državah in na Balkanu. Zato smo že v letu 2011 nadaljevali z razvojem novih okusov, kar je edini način nadaljevanja uspešne prodajne zgodbe.



Veliko razvojnih naporov je bilo vloženih v vzdrževanje in izboljšanje kvalitete piv proizvedenih v Pivovarni Union. Uspehi na področju kvalitete so vidni na laboratorijskih rezultatih, kjer beležimo zelo dobre rezultate stabilnosti piva in zelo stabilne rezultate ostalih kakovostnih parametrov in mikrobioloških rezultatov. Interne degustacije kažejo tudi na izboljšanje stabilnosti arome in okusa piva.

Mnogo naporov je bilo usmerjenih v doseganje prihrankov pri proizvodnji ne da bi kakorkoli ogrozili kvaliteto proizvodov. Na ta način smo nadaljevali optimizacijo porabe vode, ki uspešno poteka že več let. Prihranke smo zabeležili tudi pri porabi energije in količinah odpadnih vod.

Poleg piva, proizvedenega v Pivovarni Union, smo v letu 2011 prevzeli in za hrvaški trg napolnili še 12.124 hl piva Bavaria in s tem nadaljevali že tradicionalno sodelovanje z uveljavljeno nizozemsko pivovarno.

V letu 2011 smo nadaljevali tudi s polnjenjem Mercator piva v plastenkah v Pivovarni Laško, del proizvodnje piva v plastenkah za trgovske verige pa smo v celoti preselili v pivovarno Birra Peja.

V letu 2011 smo zabeležili nekaj tehnoloških težav glede odstopanja kvalitete vhodnih surovin, ki pa na kvaliteto končnega izdelka niso vplivali. Po težavah v začetku leta s kvaliteto koruznega zdroba smo izvedli temeljit pregled in presojo obratov obeh dobaviteljev koruznega zdroba iz Srbije in kasneje odstopanj nismo več beležili. Ponovno smo zabeležili nekaj tehnoloških težav s sladom v poletnih mesecih, zato sklepamo, da je nujno nadaljevati s presojami dobaviteljev surovin, materialov in repromaterialov.

Na polnilnih linijah smo letos napolnili skupaj 1.550.304 hl pijač. Od tega 1.041.776 hl piva in Radlerja, 432.091 hl osvežilnih brezalkoholnih pijač in 75.483 hl vode Zala. Zagotovili smo vsem prodajnim zahtevam, vedno večjemu številu vrst proizvodov in kvaliteti naših pijač.

Stalno vzdržujemo pridobljene standarde : ISO 14001, ISO 9001, NSF, IFS, HACCP.

Vzdrževanje in energetika

Služba vzdrževanja igra pri današnjem stanju opreme izredno pomembno vlogo. Zaradi minimalnih vložkov v novo tehnološko opremo zahteva oprema vse več vzdrževalnih posegov. Najobčutljivejše področje je področje elektronike in krmilnih sistemov. Za stare krmilnike je vedno manj rezervnih delov. Dobijo se še samo obnovljeni, novih pa skorajda ni. Zaradi tega smo popolnoma prenovili krmilje polnilnega stroja na liniji za povratno embalažo S4, nekaj sklopov v regalnem skladišču in varilnici. Zahtevnejša dela izvajamo z zunanjimi izvajalci. Cilj v prihodnosti pa je, da sami dvignemo strokovno raven vzdrževalcev predvsem na področju industrijske procesne informatike.

Redno spremljamo stroške storitev in porabo materiala, ki glede na starost tehnološke opreme ostajajo na sprejemljivi ravni.



Energetski pregled

V letu 2011 smo se odločili za energetski pregled tehnoloških procesov, projekt smo vodili skupaj z zunanjim izvajalcem. Pregled Pivovarne Union je potekal v smeri celostne definicije energetskega stanja in priložnosti na eni strani, na drugi strani pa so se med projektom izvedle številne konkretizacije predlogov učinkovite rabe energije. Ocenjeni prihranki na letni ravni znašajo 3.000 MWh / leto. Izvedeni ukrepi v letu 2011:

prehod na trotarifno merjenje,

optimizacija priprave sterilizirane vode na liniji PET2,

optimizacija obratovanja klimatskih naprav,

optimizacija obratovanja hlajenja kombi kleti.

Nekateri cilji, ki jih želimo doseči v letu 2012:

uvedba sistematičnega upravljanja z energijo v povezavi z nadgradnjo energetskega nadzorno informacijskega sistema,

optimizacija obratovanja tehnoloških polnilnih linij,

rekonstrukcija energetskega sistema v kotlovnici,

izdelati sistemski pristop k povečanju izrabe odpadne toplote v podjetju,

zmanjšati izgube pri proizvodnji toplote. 2.7.3 RADENSKA, d. d., RADENCI

Čeprav je vsesplošno gospodarsko stanje vse prej kot spodbudno, se lahko v Radenski pohvalimo, da smo v letu 2011 v proizvodno-tehničnem sektorju zadostili vsem količinskim in tehnološkim zahtevam po proizvodih za prodajo. Ker je bil obseg prodaje v tem letu večji od prodaje v letu 2010 za 6 %, smo tudi proizvedli 6 % več proizvodov kot v predhodnem letu oz. 102,5 mio. litrov naravnih mineralnih, izvirskih in namiznih vod ter brezalkoholnih pijač. Prav tako smo povišali produktivnost dela za 5,5 %.

Glede na porast proizvodnje in prodaje je nekaj manj spodbudno stanje na področju stroškov, saj se dejansko vsi energenti in surovine dražijo skladno z globalnimi trendi, kar čutimo tudi v manjši efektivnosti na stroškovni plati.

Naše delovanje spremljamo tudi preko realizacije zastavljenih ciljev in indeksov z okoljskega vidika, kjer stremimo k zmanjšanju porabe energentov na enoto, kar ima posledično tudi ekonomske učinke.

V letu 2011 smo tako uspeli zmanjšati porabo električne energije, zemeljskega plina ter dušika na enoto proizvoda, medtem, ko smo bili pri porabah tehnološke vode, butana, CO2 plina ter čistilnih in dezinfekcijskih sredstev nekoliko nad specifičnimi porabami na enoto v letu 2010. Na porast nekaterih od naštetih elementov ima vpliv struktura proizvodov, ki se vsako leto delno spreminja in s tem posledično prinese občasna nihanja v porabah energentov in surovin. Prav tako pa je na povečanje porabe čistilnih in dezinfekcijskih sredstev v tem letu vplivalo obsežno preventivno delovanje na področju čiščenja opreme in proizvodnih ter tehnoloških objektov zaradi z mikrobiološkega vidika oporečnega sladkorja. S preventivnim delovanjem smo sicer dosegli omejitev



problematike, smo pa na drugi strani povečali stroške porabljenih kemijskih sredstev in samih čiščenj ter porabe tehnološke vode.

Pri dobavi energentov, predvsem elektrike, zemeljskega plina ter pri nabavah nekaterih surovin, materialov in sredstev, so občutni tudi sinergijski učinki skupnega delovanja članic Skupine Laško, saj lahko tako nastopamo do dobaviteljev močnejši in z večjimi količinami.

Nekoliko pod rezultati iz predhodnega obdobja smo bili na področju zastojev ter izplenov pri polnjenju brezalkoholnih pijač. Pri zastojih pri proizvodnji so sicer k povečanju največ doprinesli zastoji zaradi repromateriala, in sicer predvsem zaradi vsesplošnega trenda varčevanja ter s tem siromašenja nekaterih repromaterialov, kar povečuje možnosti za napake in povzroča dodatne zastoje pri proizvodnji, prav tako pa se povečanje števila zastojev zrcali v vedno starejši opremi, malih šaržah proizvodnje in vedno širšemu asortimanu proizvodov.

Pri kazalnikih reklamacij je v letu 2011 viden rahel porast indeksov. Reklamacije merimo v procentu vrednosti reklamacije na vrednost fakturirane realizacije proizvodov. Glede na leto 2010 so se nam le-te povečale. Reklamacij večjega obsega s strani kupcev nismo imeli, bilo je nekaj posamičnih primerov, na različnih produktih in različne narave. Večji del nepravilnosti je odpravljen že v sami Radenski, kar pomeni, da so to reklamacije internega značaja in jih potrošnik sploh ni zaznal. Večinski delež »majhnih« reklamacij predstavljajo reklamacije proizvodov, napolnjenih na aseptiki. Vzrok teh reklamacij je mikrobiološke narave; zaradi problematike s surovinami ter tudi opreme za polnjenje, ki je že dotrajana. To so namreč proizvodi, polnjeni brez konzervansov in s tem zelo občutljivi na najmanjše nepravilnosti. Z aktivnostmi na aseptični liniji in tudi manjšimi investicijami v letu 2010 in 2011 smo dejansko tudi te reklamacije zelo zmanjšali. Precej pa je reklamacij tudi iz naslova pretečenih rokov. Omenjeno je posledica razdrobljenosti prodajnega asortimana in prodaje malih količin določenih proizvodov. Omenjeno problematiko rešujemo tako, da bomo v letu 2012 ukinili kar nekaj proizvodov, ki so se tekom obdobja zadnjih nekaj let pokazali kot najbolj kritični in najmanj prodajani.

V letu 2011 so nas obiskali tudi inšpektorica za okolje in prostor, pa zdravstvena inšpektorica, inšpektor za energetiko ter inšpektor za rudarstvo, pod katerega spadajo vrtine naravnih mineralnih vod. Vsi inšpekcijski pregledi so minili brez posebnosti. S strani okoljskega inšpektorja je bila le podana odločba za dopolnitev vloge o porabi vse vode v Radenski ter o preverbi odpadkov, ki nastajajo pri vrtanju vrtin.

Na področju vzdrževanja opreme in objektov smo s politiko racionalnega obnašanja in stroškovne optimizacije dosegli 4 % zmanjšanje stroškov storitev in rezervnih delov, kar je zavidanja vreden dosežek. Glede na stanje in starost opreme ter vlaganja v zadnjih petih letih, ko so bile prepolovljena, v primerjavi z obdobji pred tem, je to rezultat, ki si ga nismo upali niti planirati.

Zadnjih nekaj let prakticiramo tudi t. i. samovzdrževanje, kar pomeni, da poskušamo upravljavce strojev in naprav ter operaterje usmerjati v miselnost in delovanje ne samo upravljanja opreme, temveč tudi vzdrževanja. V to nas je prisilila tudi problematika kadrovske zasedenosti na vzdrževanje. Zadeva se počasi, a vztrajno uveljavlja z zadovoljivimi rezultati. Vseeno pa smo na vseh področjih v situaciji, ko bomo morali strokovni kader sistemsko »pomlajevati« in nadomeščati upokojitve. Oprema je namreč



vedno bolj zahtevna, kar pomeni, da potrebujemo temu primerne kadre, prav tako pa nas na to opozarja povprečna starost zaposlenih v Radenski, ki je 47,5 let. 2.7.4 VITAL MESTINJE, d. o. o.

V letu 2011 smo napolnili 132.543 hektolitrov pijač, kar je 10 % manj kot predhodno leto.

Poglavitni cilj v tem in prihodnjih obdobjih je racionalizacija v proizvodnji. Tako smo v letu 2011 uspeli prepoloviti nastali kalo od priprave pa do končane polnitve. Zmanjšala se je tudi poraba električne energije in kurilnega olja. Za 6 % smo uspeli povečati produktivnost, ki je deloma tudi odraz investicij v sodobnejšo polnilno opremo, ki smo jih izvajali in zaključili v letu 2010.

Vseskozi smo stremeli k čim popolnejšemu izvajanju smernic iz sistema HACCP. Tu smo že drugo leto zapored deležni zunanje presoje obrata po smernicah HACCP sistema s strani kupca Hofer.

Izvedene so bile razne inšpekcijske kontrole, vendar ni bilo ugotovljenih nikakršnih pomanjkljivosti.

Na področju vzdrževanja in energetike smo uspeli realizirati vse potrebne aktivnosti, ki smo si jih zadali za to obdobje. Sem spadajo predvsem redni letni servisi ciljne kot podporne opreme. Glavni cilj za prihodnje obdobje si zadajamo racionalizacijo energetike.

Glavni poudarek pri razvoju novih izdelkov je bil na novi PET embalaži, katero smo implementirali v naš asortiment. Govorimo namreč o plastenki z navojem 38-15. Tako smo s to plastenko na trg postavili dva nova okusa Frupi z volumnom 1 liter, za trgovsko blagovno znamko Tuš pet okusov z volumnom 1,5 litra, za trgovsko blagovno znamko Spar dva okusa ter osem izdelkov v klasični PET embalaži.

V Vitalu skrbimo za nenehno kontrolo od vhoda surovin do izhoda končnih izdelkov, in to na način, da imamo pregled nad celotnim procesom.

Vhodne surovine skrbno izbiramo glede na predhodne vzorce.

Velik poudarek posvečamo sami pripravi proizvodov po proizvajalnih specifikacijah in to za vsako pripravljeno pijačo za vsako šaržo posebej. Odstopanj od standardov ni bilo. Redno, dnevno so se izvajale fizikalne, kemijske in mikrobiološke kontrole. V letu 2011 smo analizirali 4021 kom mikrobioloških vzorcev.

Za doseganje dobrih rezultatov smo se ravnali po HACCP načelih in dobri proizvodni praksi.



2.8 Kontrola kakovosti V letu 2011 smo uspešno zaključili projekt uvedbe modula SAP QM za delo služb kakovosti v Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Vitalu. V vseh družbah je izvajanje notranjega nadzora glede kakovosti in varnosti v letu 2011 potekalo skladno z zahtevami veljavne zakonodaje in internimi predpisi. Ob ugotovljenih odstopanjih smo izvajali ustrezne korekcijske in korektivne aktivnosti, s katerimi smo tveganja na neustreznosti eliminirali ali jih zmanjšali na sprejemljivo raven.

V letu 2011 smo uspešno zaključili projekt uvedbe modula SAP QM za delo služb kakovosti v štirih družbah Skupine Laško. Modul nam bo omogočil še hitrejšo obdelavo in analitiko rezultatov dela naših laboratorijev, precej pa bo olajšal sledljivost od surovin do končnega izdelka ali v primeru kakšne reklamacije tudi v nasprotno smer. 2.8.1 PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

V letu 2011 je oddelek kontrole kakovosti opravljal svoje delo v skladu s predpisanimi plani kontrole. Produktne novosti so vsekakor dodale nove plane kontrole, vendar za izkušeni tim oddelka kontrole kakovosti to ni predstavljalo večjih težav. Zaradi razvoja in vpeljave novih proizvodov (Malt Breskev, Malt Jabolko, Laško Lemon Lime, Laško Orange ter razna licenčna in polnjenja piva trgovskih blagovnih znamk) se je ustrezno povečal obseg analiz in kontrol.

Sledili smo rednemu planu kontrole repromaterialov, analitike vod, kontrole vhodnih surovin, faznih medproduktov (piva in brezalkoholnih pijač – limonad), stranskih produktov, končnih proizvodov ter na področju razvojne analitike brez posebnosti. Kot osnova za dobro analitiko služijo priporočila Analytice EBC, MEBAK metode, predpisane metode po veljavnih pravilnikih, vpeljane lastne metode ter seveda upoštevanje HACCP načel ter dobre laboratorijske prakse. Sodelovanje v redni medlaboratorijski primerjalni shemi BAPS (pivo), MAPS (slad) in QWAS (voda), kjer dosegamo zelo dobre rezultate tako na področju kemijske kot mikrobiološke kontrole.

Razen skoraj konstantno slabe kakovosti nemškega slada ter malenkostnih odstopanj pri koruznem zdrobu, ni bilo opaziti večjih sprememb pri rezultatih analiz v primerjavi s prejšnjim letom. Reprodukcijski materiali so v glavnem ustrezali zahtevanim standardom (izjema kronske zaporke, občasno etikete).

V mikrobiološkem laboratoriju spremljamo mikrobiološko stanje proizvodnje in polnjenja piva, polnjenja izvirske vode, končnih proizvodov in pitne vode v okviru vodovodnega sistema. V tem obdobju se je začela polnitev novih proizvodov (Laško Trim, Laško Malt jabolko, Laško Malt breskev, IC Cider, Laško Orange in Laško Lemon Lime) in služnostna polnitev v podjetju Proan, d. o. o., (piva Zlatorog, Lidl Deep). Pri vseh novih proizvodih in polnitvah smo uvedli ustrezno mikrobiološko kontrolo, ki zagotavlja varnost proizvodov.

V letu 2011 smo dosegali ustrezno mikrobiološko kakovost naših proizvodov in tako zagotavljali tudi ustrezno varnost naših proizvodov.



V obdobju lanskih dvanajstih mesecev smo v kontroli kakovosti skupaj pregledali preko 24.900 vzorcev (vir: sistem Plillis, Pivovarna Laško).

Veliko pozornosti smo v letu 2011 namenili tudi šolanju interne degustacijske skupine. Z angleškim podjetjem Flavor Activ sodelujemo že vrsto let. Treninge degustatorjev smo tako nadaljevali v primerjalni shemi svetovnih pivovarn v potrditev usposobljenosti in rednega usposabljanja strokovne degustacijske skupine. Zavedamo se namreč, da je velika pozornost, ki jo namenjamo senzorični kontroli, nujni del za zagotavljanje kakovosti izdelkov in s tem zadovoljstva potrošnikov.

Poleg tega smo v preteklem letu precej truda in energije vložili v izgradnjo in vpeljavo novega informacijskega sistema SAP – modul QM, ki je s 1.1.2012 v celoti nadomestil obstoječi informacijski sistem TQM.

Kakovost proizvodov Pivovarne Laško je vedno znova postavljena v ospredje kot ena izmed konkurenčnih prednosti podjetja. Zato konstantna visoka kakovost le še pridobiva na pomenu. 2.8.2 PIVOVARNA UNION, d. d., LJUBLJANA

V Pivovarni Union, d. d., smo v letu 2011 uspešno opravili presoje po vseh štirih standardih, po katerih poteka naše poslovanje. To so: ISO 9001, ISO 14001, NSF in IFS. Najzahtevnejša je presoja po standardu IFS (International Food Standard), ki poteka kar tri dni, v večji meri v proizvodnji, skladiščih in delavnicah. Pri presoji smo dosegli višjo stopnjo, kar pomeni nad 95 % uspešnost.

Z naraščanjem deleža trgovskih znamk se je namreč s strani velikih trgovskih verig pokazala potreba po enotnih kriterijih za ocenjevanje dobaviteljev. Tako je leta 2002 Nemško trgovinsko združenje (HDE - Hauptverband des Deutschen Einzelhandels) pričelo oblikovati IFS standard. K temu standardu sta nato pristopili še francosko in italijansko trgovinsko združenje. Standard IFS je priznan pri GFSI (Global Food Safety Initiative) – neprofitnem združenju, ki skrbi za primerjavo standardov na osnovi kriterijev varne hrane.

IFS standard združuje zahteve sistema HACCP po Codex Alimentariusu, poleg tega pa še pravila dobre poslovne in dobre higienske prakse, sledljivosti ter označevanja živil.

Z namenom preprečiti težave v procesu proizvodnje in posledično znižati stroške smo v letu 2011 presojali proizvodnjo koruznega zdroba pri enem od naših dobaviteljev in kot vsako leto spremljali briketiranje hmelja za naše potrebe. Presojali smo tudi enega od dveh glavnih dobaviteljev baz za proizvodnjo brezalkoholnih pijač ter opravili pregled še pri izdelovalcu etiket in proizvajalcu EURO palet.

Kakovost, varnost živil in varstvo okolja v Fructalu, d. d., vzdržujejo s pomočjo treh sistemov po standardih ISO 9001:2008, ISO 22000:2005 in ISO 14001:2004. Vsi trije sistemi so integrirani v enovit sistem, ki pokriva vse poslovne procese. Sistemi so jim tudi v pomoč pri zunanjih presojah kupcev in inšpekcijskih nadzorih, ki so v letu 2011 zelo dobro ocenili delovanje Fructala, d. d. V letu 2011 so tudi v Fructalu, d. d., presoje uspešno opravili, poleg ISO 9001 in 14001, tudi ISO 22000 za varnost proizvodov ter še



dva bolj specializirana standarda, SGF, ki potrjuje, da je Fructal proizvajalec avtentičnih sadnih sokov ter SI-01-EKO za linijo BIO. V družbi Fructal Mak, a. d., Skopje, ki ima certifikat ISO 9001:2008 in HACCP, so jeseni 2011 uspešno prestali zunanji presoji. Presoja za HACCP ni pokazala nobenih neskladnosti, recertifikacija je planirana za november 2012. 2.8.3 RADENSKA, d. d., RADENCI

V službi kontrole kakovosti Radenske, d. d., delujemo v treh laboratorijih, z namenom zagotavljanja kakovosti ter kontrole naših proizvodov. Pred končno sprostitvijo proizvoda na trg se opravijo analize, s katerimi potrjujemo zdravstveno ustreznost proizvodov.

V letu 2011 smo se v Kontroli kakovosti srečevali tudi s kadrovsko problematiko. Posledično smo bili primorani prilagoditi obseg izvajanja kontrole na medprocesni kontroli in končnih proizvodih.

Leto 2011 je bilo tudi v znamenju priprav na uvedbo modula za kontrolo kakovosti- QM modula. V času od marca do junija so potekale delavnice pod vodstvom predstavnika Sapphirja. V sklopu delavnic smo si nastavili sistem, ki bi optimalno pokrival vse procese v vseh službah kontrole kakovosti v Skupini Laško. V mesecu juniju je sledil »blue print«, do katerega smo se dokopali tekom številnih usklajevanj. V mesecu oktobru je sledil prenos matičnih podatkov kontrole kakovosti, v mesecu decembru pa uspešen zaključek projekta QM. Tako je bil tudi v Radenski nastavljen sistem vnašanja, spremljanja, obdelovanja ter arhiviranja vseh podatkov, rezultatov analiz, ki se izvajajo v sklopu kontrole kakovosti.

Največji delež vseh reklamacij v letu 2011 predstavljajo reklamacije kot posledica pretečenih rokov proizvodov. Glede na vzrok pa sledita tehnološke reklamacije in reklamacije kot posledica mikrobiološke oporečnosti. Večino reklamacij na račun tehnoloških težav nam uspe izločiti preden so sproščene v prodajo, težave rešujemo sprotno. Dodatno je leto 2011 zaznamovalo tudi precej reklamacij vhodnega repromateriala, pri čemer gre izpostaviti predvsem izdobave etiket.

Na področju zagotavljanja kontrole kakovosti delujemo v 3 laboratorijih:

vhodna kontrola repromateriala, surovin, PET materiala, izdelave predoblik,

kemijska kontrola,

mikrobiološka kontrola. Kakor vsako leto, je bila tudi v letu 2011 izvedena presoja s strani Pepsi Cole ter notranja in zunanja presoja ISO standarda in HACCP-a. Pepsi presojo je izvedla ameriška certifikacijska hiša, pooblaščena s strani Pepsi Cole – AIB. Tekom presoje so bile ugotovljene predvsem manjše neskladnosti. Neskladnosti smo odpravili v predvidenem roku ter na Pepsi Colo poslali poročilo o izvedenih korektivnih ukrepih.

Pred redno presojo je bila izvedena še presoja s strani predstavnika Pepsi Cole. Preverjal je predvsem skladnost dokumentacije in certifikatov glede na zahteve Pepsi. Pepsi ima namreč zahtevo, da so vsi dobavitelji odobreni s strani Pepsi Cole. To pa pomeni, da so tudi vse izdobave surovin in repromateriala, ki se porablja za polnitve tega proizvoda, opremljene z ustrezno dokumentacijo: COC/COA. Večjih odstopanj ni bilo.



V letu 2011 je bila drugič izvedena tudi presoja sistema IFS. Gre za certifikat, kateri se zahteva za prodajo proizvodov v nekatere tuje trgovske verige. V letu 2011 je bil pregled izveden po naročilu kupca trgovske verige Hofer. Presoja je bila uspešno zaključena, neskladnosti niso bile ugotovljene.

Kvaliteta naših proizvodov je eno izmed osnovnih načel našega podjetja: skrb za zdravstveno neoporečen proizvod, ki ga damo našemu potrošniku, izbira kvalitetnih in preverjenih dobaviteljev, upoštevanje zakonsko predpisanih zahtev glede internega nadzora, izvajanje potrebnih analiz z namenom preverjanja skladnosti … Omenjeno moramo izgrajevati in nadgrajevati na vseh področjih in vseh nivojih tudi v bodoče. 2.8.4 VITAL MESTINJE, d. o. o.

V Vitalu skrbimo za nenehno kontrolo od vhoda surovin, do izhoda končnih izdelkov in to na način, da imamo pregled nad celotnim procesom.

Vhodne surovine skrbno izbiramo glede na predhodne vzorce.

Velik poudarek posvečamo sami pripravi proizvodov po proizvajalnih specifikacijah in to za vsako pripravljeno pijačo za vsako šaržo posebej. Odstopanj od standardov ni bilo. Redno, dnevno smo izvajali fizikalne, kemijske in mikrobiološke kontrole. Mikrobioloških vzorcev smo v letu 2011 analizirali 4.021 kom.

Za doseganje dobrih rezultatov smo se ravnali po HACCP načelih in dobri proizvodnji praksi.



2.9 Vlaganja in naložbe Cilj izvedbe tako investicijskih kot vzdrževalnih projektov je doseganje optimalnejše učinkovitosti delovanja polnilnih linij, energetske opreme in učinkovitejšega nadzora nad porabo sredstev v vzdrževanju.

Ne glede na dotrajanost naše proizvodne opreme in omejevanje investicij v tehniko v zadnjih letih, smo v letu 2011 izpolnili in celo presegli ambiciozen cilj po ohranjanju nivoja stroškov vzdrževanja iz leta 2010, hkrati pa smo korektno izvedli vsa preventivno vzdrževalna dela, ki so zagotavljala nemoteno obratovanje proizvodnih kapacitet v sezonskih mesecih. 2.9.1 PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Dopolnitev linije z novo opremo – ST2

Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in finančnih omejitev v letu 2011 ta projekt s strani uprave ni bil potrjen za realizacijo v načrtovanem terminu. Izvedba in financiranje je preneseno v leto 2012.

V zvezi z tem projektom smo v letu 2011 uspeli izdelati projektno dokumentacijo energetske infrastrukture polnilnic A0, A in B v navezavi s SPTE (Soproizvodnja toplote in električne energije). Ta je izdelana do faze razpisne dokumentacije za povabilo ponudnikom k izvedbi projekta, ki bo izveden v pričetku leta 2012.

V pomladanskih mesecih 2011 smo na tržišče vstopili z novo pijačo »Malt«. Tehnološki postopek priprave te pijače na polnilni liniji ST2 je zahteval tudi dopolnitev opreme te linije. Zato smo morali obstoječi tunelski grelnik doopremiti tako, da je na njem mogoče izvajati tudi potrebno tehnološko fazo pasterizacije.

Za navedene aktivnosti je bilo porabljenih 103.000 EUR.

High gravity brewing HGB

Zahteve in zakonitosti tržišča narekujejo vedno nove proizvode, kar vzporedno generira tudi nove proizvodne postopke, ki lahko sledijo tem zahtevam, hkrati pa proizvodne procese tudi optimirajo. Zato je za razvoj in proizvodnjo novih vrst piv in tudi drugih pijač z višjo ali nižjo vsebnostjo ekstrakta potrebna vgradnja dodatne opreme, ki to tudi omogoča.

Vgradnjo ustrezne opreme z vso tehnološko in energetsko infrastrukturno povezavo v področju kleti smo zaključili in v mesecu juniju 2011 tudi uspešno spustili v obratovanje. Naprava uspešno obratuje in izpolnjuje vse načrtovane parametre za razvoj in oskrbo tržišča z novimi proizvodi predvsem na področju trgovskih blagovnih znamk.

Projekt je bil zaradi racionalizacij pri izvedbi uspešen tudi po finančni plati, ker je bilo od načrtovanega vložka 300.000 EUR porabljeno 258.000 EUR.



Zaboj 10 x 0,5 litra

Ker se možnost uvedbe malega zaboja 10 x 0,5 litra tesno navezuje na »dopolnitev linije z novo opremo ST2«, se bo tudi izvedba in financiranje tega projekta preneslo v leto 2012.

Pakiranja za »Cider«

Že v letu 2009 smo v področju vrelno zorilnih kleti instalirali opremo, ki omogoča proizvodnjo jabolčnika ter opravili poizkusno proizvodnjo in testiranja novega proizvoda. Z optimiranjem tehnološkega postopka smo nov proizvod pripravili do faze, ko smo ga seveda v primerni embalaži in pakiranjih v mesecu maju 2011 lahko ponudili tržišču.

V povezavi z načrtovanimi aktivnostmi prihoda novega proizvoda na trg ter zahtevami glede opreme steklenic in vrst pakiranj, so bile na polnilni liniji ST3 potrebne dopolnitve s formatnimi deli SMI, KHS in Krones, ki so to omogočili.

Stroški investicije so znašali 136.000 EUR.

Zamenjava ventilov za amoniak na ZKT

Projekt izvedbe rekonstrukcije hladilnega sistema je bil zaradi finančnih omejitev prenesen v leto 2012.

Energetski management – software in oprema

V letu 2010 smo že uspeli izvesti polovico teh projektnih aktivnosti, ki nam omogočajo kvalitetnejši nadzor in učinkovito rabo energentov. Zaradi finančnih omejitev v letu 2011 je bilo nadaljevanje projekta preneseno v leto 2012.

Obnova IT centra

Vse aktivnosti tega projekta so bile prenesene v leto 2012.

Ekološki projekti – bioplin

Zaradi naraščanja cen energije in predvsem škodljivih emisij TOC sušenje odpadnega pivskega kvasa ni več racionalno oz. je z strani IRSOP tudi ustavljeno. V primeru odlaganja mokrega odpadnega produkta na deponije bi nastajali visoki stroški prevozov in samega deponiranja. Zato v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Biotehniško fakulteto Ljubljana poteka raziskovalna naloga možnosti uporabe odpadnega pivskega kvasa za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu razgradnje.

V pilotnem poskusu direktnega uvajanja in razgradnje pivskega kvasa na našem UASB reaktorju čistilne naprave, ki je potekal skozi celotno leto 2011, so bili načrtovani rezultati povsem doseženi. Iz odpadne kvasne suspenzije smo dodatno pridobili preko 250.000 m3 bioplina kot nadomestilo zemeljskemu plinu v naši kotlovnici.

Za potrebe poskusnega pilotnega testiranja reaktorja je bilo porabljenih 26.000 EUR.



Registracija delovnega časa

Na področjih upravne stavbe, glavne vratarnice in transportne vratarnice južni uvoz smo v drugi polovici leta 2011 uspeli namestiti ustrezno strojno in programsko opremo tako, da smo že pred koncem tega leta uspešno pričeli z avtomatiziranim zajemom in obdelavo podatkov prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu.

Za te namene je bilo porabljeno 42.000 EUR.

Vodni viri

Na tem področju vlaganj so bile vršene nekatere aktivnosti, kot jih predvideva načrt vlaganj 2011, vendar le do faz, ki niso zahtevale finančnih vložkov. Nadaljevanje teh aktivnosti načrtujemo v letu 2012. 2.9.2 PIVOVARNA UNION, d. d., LJUBLJANA

Glavne investicije

V letu 2011 smo v filtraciji zamenjali star dotrajan filter za pivo, za katerega ni več rezervnih delov, z novim PALL filtrom na diatomejsko zemljo. Filter potrebujemo za proizvodnjo manjših serij specialnih vrst piva, ki jih od nas zahteva potrošnik. Novi bo zaradi specifične konstrukcije omogočal racionalnejšo filtracijo z manjšimi izgubami piva. Ker je popolnoma avtomatiziran, bomo z njim povečali tudi produktivnost.

V letu 2011 smo nadaljevali z investicijo v rekuperacijo odpadnih voda. To je sistem zbiranja in ponovne uporabe odpadnih voda, kar nam bo znižalo stroške vode, hkrati pa bomo s tem varovali okolje. Celotna količina vode, ki smo jo zbrali in ponovno uporabili, je bila v letu 2011 31.000m3, posledično smo zato načrpali toliko manj sveže vode. Na rekuperacijo smo v začetku leta 2011 priklopili izpirne vode naslednjih strojev in naprav: pasterja D2, rinserja D2, CIP polnilnica ter vodo za hlajenje črpalk OBP2. Zbrano vodo smo ponovno uporabili na hladilnem sistemu (hladilni stolpi), pred tem smo sistem hladili s svežo vodo iz vodnjakov.

Razvoj industrijske elektronike in krmiljenja je zelo hiter, zato moramo tudi v pivovarni ves čas nadomeščati okvarjene sklope z novimi, ker jih na trgu ni več moč dobiti ali pa so zelo dolgi dobavni roki in visoke cene. Zato smo na življenjsko pomembnih sklopih opreme v letu 2011 zamenjali zastarele elektronike krmiljenja z novimi. Dotrajane sklope smo prenovili na naslednjih: na polnilnem stroju S4, v regalnem skladišču in v varilnici piva.

V letu 2011 smo investirali tudi v kalupe in formatne dele na liniji za polnjenje brezalkoholnih pijač, ker smo prenovili PET plastenke. Te so zdaj lažje, s tem cenejše in ekološko bolj sprejemljive ter imajo nov modernejši izgled.

Nabavili smo tudi novo vračljivo embalažo, sode, zaboje in steklenice, saj nam je zaradi povečane prodaje predvsem v izvoz, kjer je obrat embalaže počasnejši, le te primanjkovalo. Ker nismo mogli pravočasno slediti vsem naročilom kupcev, smo se poleg rednih nabav odločili še za interventno.



Ostale investicije so bile namenjene v proizvodne naprave in stroje, računalniško opremo, v opremo za pospeševanje prodaje ter v skladiščne kapacitete. 2.9.3 RADENSKA, d. d., RADENCI

V Radenski smo v letu 2011 namenili za investicije le polovico sredstev amortizacije. Ciljno prioriteto imajo le projekti, ki so nujno potrebni za prilagoditev opreme novim proizvodom ter za zagotavljanje nemotene proizvodnje.

Zamenjava polnilnega stroja in kontrole steklenic na liniji TPO-1

V maju 2011 smo na polnilni liniji TPO-1 zamenjali polnilni stroj za 1-litrske steklenice. V uporabi je bil polnilec proizvajalca TPO iz leta 1994, ki je bil iztrošen in mikrobiološko neprimerne za polnjenje vode brez CO2 in brezalkoholnih gaziranih pijač, prav tako pa je bila oprema nefleksibilna in nesposobna prilagajanja na nove zamaške. Do sedaj smo zato 1-litrsko steklenico polnili na dveh linijah, in sicer: 1 liter Radenske Naturelle in 1 liter Ore smo polnili na liniji P-PET, Radensko Classic pa na liniji TPO-1. Z novim polnilcem smo dosegli, da se polni 1-litrsko steklo samo na liniji TPO-1 in s tem razbremenili polnilno liniji P-PET, kjer sedaj polnimo samo PET embalažo in ni več obsežnih predelav linije na steklo.

Prav tako nam je sedaj omogočeno uporabljati vse vrste plastičnih zamaškov in aluminijastih zamaškov, saj je bil osnovni namen tudi preiti na naši glavni blagovni znamki Radenski Classic v stekleni embalaži, na elegantnejši in primernejši zamašek.

Ker je na tej liniji embalaža povratna, je vitalni del linije tukaj tudi elektronski pregled in kontrola steklenice pred polnjenjem. Obstoječi elektronski pregled namreč ni podpiral kontrole vseh vitalnih elementov steklenice (navoja, mineralnih oblog ipd.), prav tako pa je bila obstoječa naprava že dotrajana in zastarela.

Polnilec smo izbrali od slovenskega dobavitelja Vipoll, elektronski pregled steklenic pa od nemškega proizvajalca Heuft. Vrednost omenjene investicije je bila 0,9 mio. EUR. S to investicijo smo posodobili opremo za polnjenje steklene povratne in nepovratne embalaže, torej embalaže, ki predstavlja kraljico naše glavne blagovne znamke Radenska Classic in s tem tudi dali možnost posodobitve zamaševanja teh steklenic ter dvignili nivo kvalitete proizvoda zaradi elektronskega pregleda steklenic, ki se vrši z opremo enega najboljših proizvajalcev tovrstne opreme.

Obnova vrtin naravnih mineralnih voda

Večina vrtin Radenske je bilo izdelanih v sedemdesetih letih. Glede na to so se pričele pojavljati težave z delovanjem teh vrtin. Filtrski zasipi v vrtinah so se počasi zasičili in postajajo nepropustni, prav tako pa so dostikrat tudi poškodovani. Zaradi omenjenih težav že zadnjih 10 let posodabljamo obstoječe vrtine na način, da v neposredni bližini obstoječe vrtine izvrtamo novo vrtino v isti vodonosnik. Starih vrtin namreč ni mogoče drugače sanirati zaradi materialov, ki so bili uporabljeni v času gradnje. Tako smo v letu 2011 obnovili vrtino V-C, ki leži na samem dvorišču polnilnice. Z deli smo pričeli v oktobru, vrtina se uporablja od decembra naprej. Dela smo izvedli s podjetjem Georaz, vrednost investicije pa je bila 130.000 EUR.



Informatizacija skladiščnega poslovanja z repromateriali in surovinami ter integracija kontrole kakovosti v informacijskem sistemu SAP

Informatizacijo procesov smo v tem letu integrirali tudi na segment repromaterialov in surovin. V informacijskem sistemu (IS) SAP smo s podjetjem SAPHIR integrirali modul, ki podpira informatizacijo in sledljivost vseh materialov, ki so sestavni del proizvodov. Omenjeni projekt se izvaja tudi na nivoju vseh članic Skupine Laško. Projekt je bil precej zahteven, predvsem v delu prehoda na novi sistem, ko je bilo potrebno popisati in integrirati vse obstoječe repromateriale in surovine. Tako imamo informacijsko podprt ves proizvodni proces od vhodnih materialov do skladiščenja in odpreme proizvodov.

Prav tako je v teku implementacija modula kontrole kakovosti QM za celotno Skupino Laško v obstoječi IS SAP. Tudi s tem projektom bomo dosegli večjo povezavo pomembnega dela procesa, to je kontrolo kakovosti s podatki v IS, kar bo olajšalo delo in integriralo parametre kontrole in kakovosti direktno na podatke proizvodnje in uporabljenih surovin in materialov za proizvode.

Projekt paletiranja na DD palete

Zaradi prilagoditve trgu se je pojavila potreba po avtomatiziranju pakiranja proizvodov na polovične, t. i. Düsseldorfer (DD) palete. Omenjeno smo do sedaj zagotavljali z ročnim prelaganjem paketov na paletizacijo in ponovnim pakiranjem na DD palete oz. za nekatere proizvode direktno iz linije, vendar z zelo zmanjšano kapaciteto. Proizvodov na DD paletah je vedno več, prav tako pa je pri zdajšnjem načinu zagotavljanja tovrstnega pakiranja precej fizičnega dela. Zaradi omenjenega smo v decembru pričeli s projektom avtomatskega prelaganja proizvodov iz EURO na DD palete z robotom in istočasno tudi s prilagoditvijo linije P-PET na direktno pakiranje na DD palete brez zmanjšane kapacitete. V obsegu tega projekta bo na tej liniji zamenjan še ovijalni stroj palet, saj je obstoječi že dotrajan in tudi kapacitetno premajhen. Projekt bo izveden fazno in bo zaključen v februarju 2012, vrednost projekta pa znaša 400.000 EUR. 2.9.4 VITAL MESTINJE, d. o. o.

V družbi Vital je bil v obdobju do leta 2010 zaključen stalen investicijski cikel, s katerim so bile zagotovljene vse aktualne potrebe po doseganju ustreznega nivoja kakovosti, produktivnosti in hkrati fleksibilnosti naše dejavnosti. Za leto 2011 tako ni bilo predvidenih nikakršnih vlaganj. Smo pa pričeli z aktivnostmi v zvezi s sanacijo energetike, predvsem kotlovnice.



2.10 Analiza uspešnosti poslovanja Poslovno leto 2011 pomeni za Skupino Laško leto reševanja in spopadanja z likvidnostnimi težavami zaradi nestrateških finančnih naložb v preteklosti. Z reorganizacijo, dezinvestiranjem in reprogramom bomo pridobili trdnejše materialne temelje za uresničitev zastavljene strategije razvoja. Delniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proizvajalcev pijač v Skupino Pivovarna Laško, ki jo dopolnjuje še neaktivna družba Jadranska pivovara-Split – d. d., ter časopisno in založniško podjetje Delo, d. d., Ljubljana.

Družbe Skupine Laško so še vedno v težki finančni situaciji, saj je Skupina visoko zadolžena. Dodatno visoko finančno tveganje predstavlja ročnost finančnih obveznosti. Dezinvestiranje sredstev namenjenih prodaji omogoči razdolžitev Skupine Laško na vzdržno raven dolga. Naložbeni portfelj, specifika posameznih naložb in nelikvidnost na kapitalskem trgu so zavirali in onemogočali takojšnjo odprodajo nepotrebnega premoženja po sprejemljivih vrednostih.

Tržni položaj Skupine Laško je na domačem trgu na področju piva, vod in ostalih brezalkoholnih pijač stabilen, kar se odraža tako na tržnem deležu kot tudi v prodanih količinah pijač. Pogoji prodaje so se v letu 2011 zaostrili, tako se tudi naša poslovna politika tekoče prilagaja nastali situaciji. Ugotavljamo, da je takšna poslovna politika na področju oskrbovanja potrošnikov pravilno zastavljena. V letu 2011 smo skladno strategiji povečali prodajo pijač na tujih trgih. Doseženi prodajni rezultati leta 2011 so dokaz, da ima Skupina tradicionalne in razvojne kapacitete, znanje in energijo uresničevati zastavljeno strategijo rasti.

Vse družbe v Sloveniji, ki so bile kapitalsko povezane v Skupino Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal do konca leta 2011 in Vital) so v poslovnem letu 2011 nadaljevale in uresničevale prizadevanja za optimalno sodelovanjena vseh področjih, predvsem pa na nabavnem in prodajnem področju. Rezultati takšnega sodelovanja so se odražali pri nabavah surovin, embalaže, repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnejšimi pogoji nabave, tako rokov kakor tudi cenovnih pogojev. Pri takšnih povezavah pa so učinki sinergijskih učinkov vidni šele v daljšem časovnem obdobju.

Zaostrene tržne razmere in zahteve trgovskih družb po vse večjih prodajnih ugodnostih kažejo, da je bila usmeritev skupine, da prodaja proizvode preko lastne distribucijske mreže horeca – distribucija izdelkov za nadaljnjo prodajo v gostinskem sektorju, pravilna. Glede na težave pri reorganizaciji tako pomembne poslovne funkcije, je nerealno pričakovati takojšne ugodnejše poslovne rezultate, ki bodo celotne sinergijske učinke izkazovali v prihodnjih obdobjih.

V letu 2012 se bo poslovna strategija obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo trženjskega pristopa za prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagovnih znamk, še vnaprej pa si bomo prizadevali za zagotovitev ugodnejših nabavnih pogojev.



2.10.1 POSLOVANJE SKUPINE Skupina Laško je v letu 2011 skupaj prodala 4,001 milijona hl vseh vrst pijač, kar je za 4,1 % več kot v letu 2010. Prodaja vseh pijač Skupine Laško

( v hl ) Prodaja 2011 Prodaja 2010

Pivo 1.974.735 1.845.989 107,0Mineralna voda 657.224 595.497 110,4Izvirska naravna voda 184.842 187.658 98,5Voda z okusi 256.115 271.197 94,4Sadni sokovi, nektarji 311.422 333.546 93,4Ostali brezalkohol 951.788 921.941 103,2Sirupi 55.449 61.538 90,1Ostali alkohol 9.142 8.137 112,4Skupaj 4.400.717 4.225.503 104,1

Indeks 11/10

Večja prodaja pijač, predvsem piva in mineralne vode, v letu 2011 je rezultat povečanih aktivnosti na tujih trgih, kjer bo tudi v prihodnosti potrebno povečevati prodajne aktivnosti, kajti večja prodaja na domačem trgu je glede na dosežen tržni delež prodaje na slovenskem trgu prej iluzija kot realnost. Še ugodnejše prodajne rezultate pa je v preteklem letu delno preprečila splošna gospodarska situacija, katera se odraža v padcu življenjskega standarda ter posledično manjšemu povpraševanju in porabi pijač, kar se je predvsem odražalo pri prodaji naravnih vod, vod z okusi in sadnih sokovih. Finančni podatki Skupine

Skupina Laško (vključno s skupino Fructal) je v letu 2011 ustvarila 323,4 mio. EUR vseh čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 5,6 % več kot v preteklem letu. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev znašajo 319,5 mio. EUR in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 14,9 mio EUR, oz. za 4,8 %. Na domačem trgu so se prihodki iz naslova prodaje proizvodov in storitev povečali za 8,9 mio. EUR, na tujem trgu pa za 6 mio. EUR.

V strukturi prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev predstavljajo prihodki na domačem trgu 84 %, prihodki na tujih trgih pa 16 %. Največji delež prihodkov na tujem trgu skupina še vedno dosega na trgih bivše Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih Evropske unije.

Skupina Laško brez Skupine Fructal (ohranjeno poslovanje) je v leu 2011 ustvarila 264,7 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 14,4 mio EUR več kot v letu 2010. Delež prihodkov iz naslova prodaje piva znaša 55,8 %, delež prihodkov iz naslova prodaje ostalih pijač 20,9 %, iz naslova časopisno-založniške dejavnosti 20,6 % ter iz drugih naslovov 2,7 %.

Odhodki poslovanja, ki so v letu 2011 znašali 321,9 mio. EUR, so se v primerjavi z letom 2010 povečali za 1,8 mio. EUR oz. za 0,6 %. Poslovni odhodki brez Skupine Fructal



(slednja predstavlja ustavljeno poslovanje) pa znašajo 255 mio. EUR in so v primerjavi s preteklim letom večji za 16,2 mio. EUR oz. za 6,8 %. Najbolj so se povečali stroški materiala, in sicer za 12,9 mio. EUR oz. 16,6 %, kar je predvsem posledica podražitev določenih strateških suruvin, repromateriala in energije. Stroški dela so se v primerjavi z letom 2010 povečali za 0,3 mio. EUR. Stroški amortizacije so v primerjavi s preteklim letom manjši za 1,4 mio. EUR, stroški rezervacij za 0,2 mio. EUR ter stroški drugih storitev za 0,4 mio. EUR. Skupina je v letu 2011 prevrednotila nepremičnine, naložbene nepremičnine ter blagovne znamke. Iz naslova prevrednotenj je izkazala slabitev ter pripoznala prevrednotovalne poslovne odhodke v vrednosti 11,3 mio. EUR, od katerih se 5,8 mio. EUR nanaša na oslabitev blagovnih znamk družbe Delo, d. d. V letu 2010 je bilo izkazanih slabitev dolgoročnih sredstev 8,7 mio. EUR oz. za 2,5 mio. EUR manj kot v letu 2011.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) v letu 2011 znaša 9,9 mio EUR. Skupina je v letu 2011 pripoznala določene enkratne poslovne dogodke, kot so slabitve blagovnih znamk, prevrednotenja dolgoročnih sredstev in neobračunano amortizacijo zaradi ustavljenega poslovanja, ki negativno vplivajo na tekoči poslovni rezultat v vrednosti 13,4 mio. EUR. Normaliziran EBIT je prilagojen za vpliv teh poslovnih dogodkov in znaša 23,4 mio EUR. V preteklem letu je znašal prilagojen EBIT 16 mio. EUR, kar je za 7,4 mio. manj kot v letu 2011.

Skupina Laško je v letu 2011 ustvarila 27,5 mio. EUR celotne čiste izgube. Celotni normaliziran denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 47,5 mio. EUR in je v primerjavi s preteklim letom večji za 8,5 mio. EUR.

Skupina je izkazala negativni izid iz financiranja v višini 41,2 mio. EUR. Finančni odhodki iz naslova plačanih obresti posojilodajalcem znašajo 24,6 mio. EUR in presegajo normaliziran EBIT za 1,2 mio. EUR, kar pomeni, da ustvarjeni dobiček iz poslovanja ne zadošča v celoti za pokrivanje obresti. Poleg tega je v letu 2011 Skupina Laško med finančnimi odhodki izkazala slabitev naložb v skupni vrednosti 26 mio. EUR, od tega se 21,5 mio. EUR slabitev nanaša na delnice MELR. Del slabitve v vrednosti 17,7 mio. EUR direktno povečuje drugi vseobsegajoči donos in ne vpliva na spremembo vrednosti kapitala Skupine.

Pojasnilo izkaza finančnega položaja Skupine

Finančni položaj Skupine Laško je zelo resen. Visok finančni dolg obremenjuje tekoče poslovanje ter ogroža njen obstoj in razvoj. Za rešitev likvidnostnega položaja so se že v letu 2010 v skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško pričeli intenzivno izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V letu 2011 so potekali postopki prodaje 93,73 % družbe Fructal, d. d., 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., 100 % deleža v družbi Delo, d. d., 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., ter vseh ostalih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. V decembru leta 2011 je bil uspešno izveden in zaključen postopek prodaje družbe Fructal, d. d., ki je bila v 93,73 % lasti Pivovarne Union, d. d., strateškemu partnerju družbi Nectar iz Srbije. Iz naslova prodaje je bila realizirana kupnina v višini 35,3 mio. EUR.

Na dan 31.12.2011 znašajo sredstva Skupine 569,7 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjšala za 67,2 mio. EUR oz. za 10,6 %. Sredstva so se



zmanjšala predvsem zaradi prodaje Skupine Fructal, oslabitev blagovnih znamk družbe Delo ter oslabitev naložb v Poslovni sistem Mercator in Probanko. Povečala pa so se zaradi večjih kratkoročnih poslovnih terjatev.

Delež dolgoročnih sredstev znaša 56,4 % oz. 321,1 mio. EUR. V primerjavi s preteklim letom se je vrednost dolgoročnih sredstev povečala za 55,5 mio. EUR, predvsem zaradi prenosa sredstev družbe Delo, d. d., iz nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji nazaj na posamezno vrsto sredstev. V letu 2010 so bila sredstva družbe Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za takšno razvrstitev sredstev ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da družbe Delo na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati.

Celotne obveznosti Skupine znašajo 444,2 mio. EUR, od tega znašajo finančne obveznosti 87,6 % oz. 389 mio. EUR. Glede na preteklo leto so se finančne obveznosti zmanjšale za 8,5 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na odplačilo posojil bankam iz naslova prejete kupnine za Skupino Fructal medtem ko so se le-te povečale zaradi ponovne vključitve finančnih obveznosti družbe Delo, d. d., v višini 13,4 mio. EUR. Na zadnji dan leta 2011 izkazuje Skupina Laško, presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi v višini 148 mio. EUR, zaradi česar obstaja veliko likvidnostno tveganje. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2010 se je negativni presežek povečal za 103,6 mio. EUR, predvsem zaradi slabitev naložb in blagovnih znamk ter prenosa sredstev in obveznosti družbe Delo iz skupine za odtujitev nazaj na posamezno vrsto sredstev in obveznosti.

V primeru uspešno zaključenih prodajnih postopkov bo Skupina močno zmanjšala svojo zadolženost ter s tem izpostavljenost likvidnostnemu tveganju. Vendar pa se bo znotraj Skupine zadolženost posameznih družb zmanjšala različno. Obstajajo negotovosti o uspešno izvedeni odprodaji finančnih naložb in nepotrebnega premoženja, in tudi ob uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., še vedno ostala prezadolžena, medtem ko bodo imele posamezne odvisne družbe viške prostih likvidnih sredstev. Zato je v planu finančnega prestrukturiranja predvideno izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi obvladujoča družba delno izboljšala svoj likvidnostni položaj in poslovni rezultat. S povečanjem trajnih virov pa bi omogočila ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja svojim lastnikom.

Kapital Skupine na dan 31.12.2011 znaša 125,5 mio. EUR in je za 6,4 mio. EUR manjši kot na zadnji dan leta 2010.



Prodaja na zaposlenega

Prodaja na zaposlenega v Skupini Laško se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečala za 8,3 %.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje v letu 2011 so v primerjavi z letom 2010 manjši za 4,8 %. Načrti

V Skupini Laško za leto 2012 načrtujemo, da bomo na domačem in na tujih trgih skupaj prodali 4.082.629 hl vseh vrst pijač, kar je za 11,8 % več od prodaje v letu 2011, kjer zaradi primerljivosti podatkov za to leto nismo upoštevali prodaje družb Fructal, d. d., Ajdovščina in Fruktal Mak, a. d., Skopje. Načrt smo zastavili optimistično predvsem zaradi načrtovane kar za 30 % večje prodaje na tuja tržišča.



2.10.2 POSLOVANJE OBVLADUJOČE DRUŽBE Poslovno leto 2011 bomo zabeležili kot leto, v katerem nismo uspeli uresničiti poslovnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Vzrokov za takšno stanje je bilo več, od nerazumevanja in nepodpore lastnikov družbe – bank, do problemov, kateri so izhajali iz reorganizacije nekaterih poslovnih funkcij, ki v prvi fazi uvajanja še niso optimalno naravnane. Pričakujemo, da bomo začrtane poslovne cilje uspeli uresničiti v naslednjih letih.

Izvedene slabitve nekaterih finančnih naložb v letu 2011 bodo v naslednjem obdobju nekoliko upočasnile, nikakor pa ne onemogočile načrtovanega razvojnega procesa. Ne pričakujemo, da bi ti dogodki lahko vplivali na poslabšanje socialne varnosti zaposlenih.

Vse večji globalizaciji, tako na domačem kakor tudi tujem trgu, lahko konkuriramo le z združevanjem in povezovanjem sorodnih družb. V skladu s tem smo naravnali poslovno-razvojno strategijo matične družbe in Skupine, zato lahko konkurenčno nastopamo na tržišču. Vse morebitno na novo nastale tržne razmere na posameznih trgih si prizadevamo prilagoditi na to poslovno strategijo.

V preteklih letih in v letu 2011 so bila prizadevanja vseh zaposlenih usmerjena v izboljšanje kvalitete proizvodov, ki jo omogoča sodobna tehnološka opremljenost proizvodno-polnilnega procesa, predvsem pa uporabljene kakovostne surovine, vključno z vodo. Zavedamo se, da bomo le s kvaliteto proizvodov uspeli zadržati naše zveste kupce in potrošnike vseh proizvodov Pivovarne Laško in pridobiti nove, za kar si bomo prizadevali tudi v letu 2012. Količinska prodaja pijač ( v hl ) 2009 2010 2011

Prodaja SKUPAJ 1.011.539 968.697 975.838Verižni indeks / 95,8 100,7

Prodaja PIVO 978.833 937.721 938.745Verižni indeks / 95,8 100,1

Prodaja VODA 32.706 30.057 30.541Verižni indeks / 91,9 101,6

Prodaja OSTALI BREZALKOHOL - 919 5.280Verižni indeks / / 574,5

Prodaja OSTALI ALKOHOL - - 1.272Verižni indeks / / /

V poslovnem letu 2011 je Pivovarna Laško, d. d., na segmentu:

PIVA prodala 938.745 hl,

kar je za 0,1 % več kot v letu 2010,



NARAVNE PITNE VODE prodala 30.541 hl,


OSTALEGA BREZALKOHOLA prodala 5.280 hl,


OSTALEGA ALKOHOLA prodala 1.272 hl,

v letu 2010 ni bilo prodaje te vrste pijače. Večja prodaja piva v letu 2011 glede na predhodno leto je predvsem posledica večje prodaje na tujih trgih, slabšo prodajo beležimo na domačem trgu, delno tudi kot posledico večje potrošnje pivskih mešanic kot konkurenčne pijače pivu. Manjša prodaja na trgih Kosova, Makedonije in Črne gore pa je zaradi tega, ker smo proizvodnjo piva za omenjene trge prenesli na Pećko pivovaro na Kosovo. Na ostalih tujih trgih pa je opazen porast prodaje, ugodni prodajni rezultati so predvsem na trgih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

Padec prodaje ustekleničene vode, ki jo večino prodamo na domačem trgu, je predvsem posledica nižjega standarda potrošnikov. Ugotavljamo, da je del potrošnikov v tem kriznem obdobju ustekleničeno vodo nadomestil z vodo iz vodovodov.

Finančni podatki

Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 ustvarila 94,3 mio. EUR vseh čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 3,3 % več kot v preteklem letu. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev znašajo 74,6 mio. EUR in so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšali za 0,5 mio. EUR, oz. za 0,7 %. Na domačem trgu so se prihodki iz naslova prodaje proizvodov in storitev zmanjšali za 1,7 mio. EUR, na tujem trgu pa so se povečali za 1,2 mio. EUR. Prihodki iz naslova prodaje trgovskega blaga v kanalu horece so se povečali za 2,9 mio. EUR, na tujem trgu pa je družba realizirala 0,6 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje materiala in blaga.

Med prihodki iz prodaje proizvodov in storitev znaša delež prihodkov iz naslova prodaje piva 95,9 %, delež prihodkov iz naslova prodaje vode in ostalih pijač 2 % ter delež prihodkov iz naslova prodaje storitev 2,1 %.

V strukturi prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev predstavljajo prihodki na domačem trgu 84,6 %, prihodki na tujih trgih pa 15,4 %. Največji delež prihodkov na tujem trgu družba še vedno dosega na trgih bivše Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU.

Odhodki poslovanja, ki so v letu 2011 znašali 86,5 mio. EUR, so v primerjavi z letom 2010 večji za 6,7 mio. EUR oz. za 8,4 %. Znatno so se povečali stroški surovin in repromateriala (0,9 mio. EUR) ter energije (0,3 mio. EUR). Med stroški storitev pa največjo rast beležijo stroški plačilnega prometa (0,8 mio. EUR) ter stroški pri prodaji proizvodov (1,1 mio. EUR).



Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 realizirala 10,5 mio. EUR dobička iz poslovanja (EBIT), 16,8 mio. EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) ter 17,2 mio. EUR normaliziranega EBITDA, kar je za 1 mio. EUR oz. za 5,5 % manj kot v preteklem letu.

Iz naslova financiranja je družba izkazala izgubo v višini 28,9 mio. EUR, ki je večja kot v preteklem letu za 10,2 mio EUR.

Družba je v letu 2011 izkazala 32,9 mio. EUR finančnih odhodkov, in sicer iz naslova obresti 15,4 mio. EUR ter iz naslova slabitev finančnih naložb 17,5 mio. EUR.

Finančni odhodki iz naslova obresti so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 2,3 mio. EUR in znašajo 15,4 mio. EUR ter za 4,9 mio. EUR presegajo ustvarjen dobiček iz poslovanja. Tako visoke obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe.

Finančni odhodki iz naslova oslabitve naložb v vrednosti 17,5 mio. EUR se nanašajo na slabitev naložbe v Delo, d. d., v višini 8,2 mio. EUR, na slabitev naložbe v Poslovni sistem Mercator v višini 4,3 mio. EUR, na slabitev naložbe v Probanko, d. d., v višini 3,1 mio. EUR ter na oblikovanje popravka vrednosti danih posojil in obračunanih obresti Jadranski pivovari – Split, d. d., v višini 1,8 mio. EUR.

Čista izguba

Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 ustvarila 16,4 mio. EUR izgube pred davki ter 15,5 mio. EUR čiste izgube.

Pojasnilo izkaza finančnega položaja

Na dan 31.12.2011 znašajo sredstva družbe 405,7 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjšala za 10,2 mio. EUR oz. za 2,4 %. Sredstva so se zmanjšala predvsem zaradi oslabitve naložb v Delo, Poslovni sistem Mercator in Probanko, povečala pa so se zaradi večjih kratkoročnih poslovnih terjatev.

Delež dolgoročnih sredstev znaša 79 % oz. 320,5 mio. EUR. V primerjavi s preteklim letom se je vrednost dolgoročnih sredstev povečala za 26,4 mio. EUR, predvsem zaradi prenosa naložbe v družbo Delo, d. d., iz nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji nazaj na dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe. V letu 2010 je bila naložba v družbo Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati.

Celotne obveznosti družbe znašajo 294,7 mio. EUR, od tega znašajo finančne obveznosti 90,9 % oz. 268 mio. EUR. Glede na preteklo leto so se finančne obveznosti povečale za 2,2 mio. EUR. Kratkoročne finančne obveznosti so se glede na preteklo leto povečale za 23 mio. EUR – predvsem iz naslova kratkoročnega dela dolgoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2012. Delež kratkoročnih finančnih obveznosti v celotnih finančnih obveznostih znaša 90,9 %. Na zadnji dan leta 2011 izkazuje Pivovarna Laško, d. d., presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi v višini 184,4 mio. EUR, zaradi česar obstaja veliko



likvidnostno tveganje. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2010 se je negativni presežek povečal za 62,8 mio. EUR, predvsem zaradi slabitve naložbe v Delo ter prenosa naložbe iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj na dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe.

V skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško so se že v letu 2010 pričeli intenzivno izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V letu 2011 so potekali postopki prodaje 93,73 % družbe Fructal, d. d., 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., 100 % deleža v družbi Delo, d. d., 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., ter vseh ostalih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. V decembru leta 2011 je bil uspešno izveden in zaključen postopek prodaje družbe Fructal, d. d., ki je bila v 93,73 % lasti Pivovarne Union, d. d., strateškemu partnerju družbi Nectar iz Srbije. Iz naslova prodaje je bila realizirana kupnina v višini 35,3 mio. EUR.

V času do uspešno izvedenih zaključkov prodaj posameznih naložb bo imela Pivovarna Laško, d. d., resne likvidnostne težave, ki jih bo lahko uspešno reševala le ob dogovoru z bankami (le-te nastopajo tako v vlogi upnikov kot tudi v vlogi pomembnih lastnikov družbe). V okviru strateških ukrepov finančnega prestrukturiranja potekajo pogajanja z bankami o reprogramu posojil na dolgi rok. Dogovori v zvezi z reprogramom dolgov potekajo dnevno, medtem ko do dogovorov glede pridobivanja novih trajnih virov še ni prišlo.

Kapital družbe na dan 31.12.2011 znaša 109,4 mio. EUR in je za 14,8 mio. EUR manjši kot na zadnji dan leta 2010.



Prodaja na zaposlenega

Prodaja na zaposlenega v Pivovarni Laško, d. d., se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečala za 2,7 % zaradi povečanih čistih prihodkov od prodaje, saj se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 2 delavca.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje so se v letu 2011 povečali za 4,9 % v primerjavi z letom 2010, nekoliko zaradi povečanih stroškov blaga, materiala in storitev, največ pa zaradi povečanih odpisov vrednosti.



Načrti

Za poslovno leto 2012 v Pivovarni Laško, d. d., načrtujemo prodajo 1.040.918 hl vseh pijač, kar je za 10,7 % več kot je bilo prodano v letu 2011. Tako načrtujemo povečati prodajo piva za 6,2 %, prodajo naravne vode za 1,3 % in ostalih pijač za 92,2 %.

Ob realizaciji planiranih prodanih količinah pijač načrtujemo, da bomo v letu 2012 ustvarili 97,1 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4,0 % več kot v letu 2011. Obenem načrtujemo, da bosta v poslovnem letu 2011 kazalnika gospodarnosti in EBITDA v prihodkih od prodaje dosegla vrednosti 1,15 in 0,232. Zaključek

Osnovna dejavnost Pivovarne Laško, d. d., je odlična. Kazalnik ebitda marža je primerljiv z drugimi primerljivimi pivovarnami po svetu. Cilj je ob enakem izplenu povečevati prihodke. Breme so finančni odhodki zaradi visoke zadolženosti. Postopki dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja, ki bi omogočili na nivoju skupine razpoloviti dolg, niso izvedljivi brez konsenza drugih deležnikov in so zaradi poglobljene gospodarsko finančne dolžniške krize oteženi. Razdolžitev bo skupini omogočila kontroliran razvoj osnovne dejavnosti. Skupina potrebuje sistemske rešitve, legitimno enovito organiziranost (pogodbeni koncern), dezinvestiranje, dolgorčni reprogram finančnih obveznosti in dokapitalizacijo.

Zaključeno poslovno leto 2011 ni bilo tako uspešno kot obdobja pred nekaj leti, vendar ugotavljamo, da je poslovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspešen razvoj tudi vnaprej. Pivovarna Laško, d. d., se je v preteklosti praviloma uvrščala med uspešnejše družbe živilsko predelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo družba, kljub zelo zaostrenim pogojem gospodarjenja in finančni krizi, nadaljevala z dobrimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se družba lahko primerja z najuspešnejšimi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna Laško, d. d., želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo odličnosti in vodilni položaj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje novih možnosti izkoriščanja sinergij bo še nadalje osnovna strategija poslovne politike Skupine. Skupine lahko le združena uspešno konkurira tujim korporacijam tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji razvoj družbe bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba poiskušala usmerjati tudi v poslovne povezave z drugimi proizvajalci pijač, predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna Laško, d. d., že večkrat dokazala, da sta znanje in volja ključna dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim težavam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem z boljšim izkoristkom sinergijskih učinkov kapitalsko povezanih družb na področju skupnega trženja blagovnih znamk na tujih trgih. Pivovarna Laško, d. d., bo tudi v prihodnje svojim zvestim potrošnikom zagotavljala vrhunsko kvaliteto vseh svojih proizvodov, lastnikom družbe – delničarjem, pa zagotavljala uspešen razvoj in dolgoročno trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos na vloženi kapital.



2.10.3 POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB

1. Radenska, d. d. Radenci

Predstavitev družbe

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca sodi med najstarejše v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

Na slovenskem tržišču želimo pod blagovno znamko Radenska ostati vodilni polnilec naravnih mineralnih voda, na področju ustekleničenih pitnih voda in brezalkoholnih pijač pa razvojno aktivno in konkurenčno podjetje s pomembnim tržnim deležem. Na področju izvoza želimo ostati vodilni slovenski izvoznik naravnih mineralnih voda pod blagovno znamko Radenska in aktivni polnilec in/ali prodajalec tistih proizvodov Radenske, ki so glede na svojo kakovost tržno zanimivi, predvsem na prostoru bivših republik Jugoslavije in srednje Evrope.

Radenska, d. d., Radenci je odvisna družba obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. Lastniški delež obvladujoče družbe predstavlja 81,96 % kapitala (pojasnilo o lastništvu in glasovalnih pravicah je na strani 55 tega poročila).

Radenska, d. d., Radenci ima tudi lastniške deleže v drugih družbah in je lastnik oziroma solastnik v družbah: Radenska, d. o. o., Beograd (100 % poslovni delež), Radenska, d. o. o., Zagreb (100 % poslovni delež), družbi nista aktivni ter Miral, d. o. o., (100 % poslovni delež), Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo (1,97 % poslovni delež) in Odem GIZ Slopak, d. o. o., (9,74 % poslovni delež).

Osnovne značilnosti poslovanja v letu 2011

V letu 2011 smo v Radenski, d. d., na vseh prodajnih področjih prodali 994,7 tisoč hl pijač, kar pomeni za 5,9 % več kot v letu 2010 in 3,7 % manj, kot je bilo planirano. Nekoliko večji količinski izpad pri planu beležimo pri vodah (7,8 %), medtem, ko pri brezalkoholnih pijačah beležimo porast (23,9 %).

Skupni čisti prihodki od prodaje pijač so v letu 2011 znašali 28,4 mio EUR in so za 1,5 mio. EUR oz. 5,9 % večja kot v letu 2010. V Sloveniji smo prodali za 25,9 mio. EUR proizvodov, kar je za 7,1 % več kot v prejšnjem letu, na tržiščih jugovzhodne Evrope za 0,7 mio. EUR, kar je 30,5 % manj kot v prejšnjem letu, na tržiščih Evropske unije 1,4 mio. EUR oz. 11,0 % več kot v prejšnjem letu in v ostalih državah 0,4 mio. EUR ali za 8,0 % več kot v prejšnjem letu. Skupaj smo v izvozu prodali za 2,5 mio. EUR proizvodov, kar je 5,0 % manj kot v prejšnjem letu.

Vrednostna prodaja v EUR v Sloveniji od celotne vrednostne realizacije predstavlja 91,2 %, na tržiščih Evropske unije 4,9 %, na tržiščih jugovzhodne Evrope 2,4 % in v ostalih državah 1,5 %.



Količinska prodaja na slovenskem trgu znaša 818 tisoč hl in predstavlja 82,2 % vseh prodanih količin, v letu 2010 je bil delež 82,3 %, porast za 41,6 tisoč hl. Tudi v letu 2011 nam je z aktivnostmi pri ključnih kupcih na domačem tržišču pri posameznih kategorijah uspelo zadržati ali pa celo povečati tržne deleže v primerjavi s konkurenco.

Na tržiščih Evropske unije smo prodali 93,8 tisoč hl, porast za 8,9 tisoč hl v primerjavi z letom 2010, v strukturi količinske prodaje v hektolitrih beležimo porast, delež v letu 2011 9,4 %, v letu 2010 je znašal delež 9,0 %.

Na prodajnem področju jugovzhodne Evrope smo prodali 63,5 tisoč hl, kar pomeni padec za 0,2 % v primerjavi z letom 2010, v strukturi celotne količinske prodaje v hektolitrih beležimo padec in delež v letu 2011 6,4 %, v letu 2010 je znašal delež 6,8 %.

V ostalih državah smo prodali 19,4 tisoč hl, porast za 11,0 % v primerjavi z letom 2010, v strukturi celotne količinske prodaje v hektolitrih znaša delež v letu 2011 2,0 %, medtem ko je v letu 2010 znašal 1,8 %.

Pomembnejši podatki o poslovanju družbe Radenska, d. d., Radenci ( v EUR ) 2009 2010 2011

Čisti prihodki od prodaje 30.234.647 28.546.479 30.049.543

Čisti dobiček -36.833.222 456.936 -1.776.502Čisti denarni tok1 -33.509.004 3.310.706 914.170EBIT 1.467.336 1.254.152 1.232.730

EBIT - normalizirani 1.467.336 2.699.230 883.328EBITDA 4.791.554 4.107.922 3.923.402EBITDA - normalizirani 4.791.554 5.553.000 3.574.000

Dolgoročna sredstva 73.358.307 67.647.568 73.966.026Kratkoročna sredstva 38.326.046 46.810.249 30.095.515

Kapital 83.758.794 81.102.108 79.736.226Rezervacije 2.721.028 2.558.036 2.298.725Dolgoročne obveznosti 8.565.555 6.618.526 692.295

Kratkoročne obveznosti 16.638.976 24.179.147 21.334.295 1 Čisti dobiček z amortizacijo V letu 2011 smo v Radenski, d. d., ustvarili 31,8 mio. EUR poslovnih prihodkov, 30,6 mio. EUR poslovnih odhodkov in dosegli poslovni izid iz poslovanja v višini 1,2 mio. EUR. Finančni prihodki, ki predstavljajo prihodke na podlagi odtujitve finančnih naložb oziroma prodaje deležev, prihodke od prejetih dividend, prihodke iz naslova obresti za dana posojila in finančne prihodke iz poslovnih terjatev so znašali 3,8 mio. EUR. Zaradi realnega prikazovanja finančnih naložb, katere poseduje Radenska, d. d., smo konec leta 2011 izvedli trajno slabitev naložbe Mercator, d. d., (MELR) v vrednosti 3,9 mio. EUR, dodatno slabitev naložbe Delo, d. d., (DELR) v vrednosti 1,9 mio. EUR in skupaj z odhodki iz obresti in ostalimi finančnimi odhodki ustvarili 7,1 mio. EUR vseh finančnih odhodkov in s tem negativni poslovni izid iz financiranja v višini -3,3 mio. EUR. Zaradi tega je čisti poslovni izid negativen in znaša -1,7 mio. EUR.



Zaposleni

V letu 2011 smo v Radenski, d. d., zaposlili 6 novih sodelavcev, 5 sodelavcev je odšlo (upokojitve, sporazumni odhodi). Število zaposlenih se je konec leta povečalo za enega zaposlenega, tako da imamo na dan 31.12.2011 208 zaposlenih. V letu 2012 nameravamo zaposliti 4 nove sodelavce, prav tako načrtujemo povečanje produktivnosti dela zaradi planirane večje proizvodnje, kot je bila v letu 2011.

Zaključek

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v poslovanju v letu 2012. Pričakujemo, da se bodo znotraj pogodbenega koncerna nadaljevali procesi, ki bodo imeli nadaljnje sinergijske učinke. 2. Skupina Union

Predstavitev skupine

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d. d., prevzela družbo Fructal, d. d., Pivovarna Union, d. d., je obvladujoča družba Skupine Union. V skupini sta bili v letu 2011 poleg pivovarne še družbi Fructal, d. d., in Fruktal Mak, a. d., katerih osnovna dejavnost je proizvodnja sokov in pijač. Pivovarna Union, d. d., je bila do 16.12.2011 lastnica 93,73 % družbe Fructal, d. d., ki je 89,39 % lastnik družbe Fruktal Mak, a. d. 16.12.2011 je lastnik Fructala, d. d., v enakem deležu postala družba Nectar, d. o. o., iz Bačke Palanke. Skupina Union ima pridruženi družbi v tujini, to sta družba Birra Peja, Sh. a., Kosovo in družba Birra Peja, Sh. p. k., Albanija. V družbi Birra Peja, Sh. a., ki je proizvajalka piva, ima Pivovarna Union, d. d., na dan 31.12.2011 39,55 % lastniški delež, Birra Peja, Sh. a., Kosovo pa ima v 100 % lasti družbo v Albaniji.

Vizija Skupine Union je, da z lastnimi blagovnimi znamkami ohranjamo visoko prepoznavnost in hkrati lojalnost potrošnikov tako na slovenskem kot na okoliških trgih izven slovenskih meja. V okviru Skupine Laško si hkrati prizadevamo postati močan regijski proizvajalec z močno lastno distribucijsko mrežo. Smo družbeno odgovorna podjetja z visoko stopnjo ekološke zavesti. Tudi v prihodnje bomo kljub odprodaji Fructala, d. d., nadaljevali z razvojno-inovativnimi programi, s katerimi bomo pobudniki sprememb in tvorci novih trendov na tržišču.

Naše poslanstvo je zagotavljanje visoko kakovostnih pijač, ki zadovoljujejo potrebe najzahtevnejših potrošnikov in sledijo svetovnim in hkrati razvijajo in odkrivajo nove segmente in trende. Tako pri pivu kot pri brezalkoholnih pijačah, ki jih proizvajamo brez konzervansov, upoštevamo zahtevne živilske in tehnološke standarde. Za vse zaposlene ustvarjamo urejeno delovno okolje, ki spodbuja njihov strokovni in osebnostni razvoj.

Strateški cilji Skupine Union so proizvodnja in prodaja inovativnih trendovskih izdelkov, ohranjanje tržnih pozicij lastnih blagovnih znamk na domačem trgu in ponovna pridobitev in razširitev v preteklosti že doseženih pozicij na bližnjih trgih. Načrtovano stroškovno učinkovitost bomo dosegali s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in skladno s kulturo Skupine Union.




Skupina Union je v letu 2011 prodala 2.297.729 hl pijač, kar je za 6 % več od prodaje leta 2010 in 1 % nad načrtovano količino. Prodala je 1.638 ton živilskih izdelkov, kar je 10 % več kot predhodno leto in za 9 % več od načrtovanega za leto 2011.

Skupina Union je 70 % pijač prodala na slovenskem trgu, na izvoznih pa 30 %. Najboljše rezultate je dosegla pri prodaji piva, saj ga je prodala za 14 % več kot predhodno leto in 12 % več, kot je načrtovala. V Sloveniji je prodala za 13 % več piva kot v letu 2010, rast smo dosegli tako s svojimi blagovnimi znamkami, kjer je bila prodajna uspešnica blagovna znamka Radler, kot tudi s trgovskimi. Brezalkoholnih pijač smo prodali enako kot predhodno leto, vod pa za 3 % manj. Poleg manjše potrošnje vod se je del potrošnikov preusmeril v diskontne verige, kjer Skupina Union v letu 2011 s svojimi vodami ni bila prisotna.

Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki so zaznamovale tudi države, v katere izvaža Skupina Union, je bilo leto 2011 zanjo na teh trgih zelo uspešno. Z dobrim delom in s pravilno izbrano strategijo vstopa na te trge smo tako v segmentu piva kot tudi v segmentu brezalkoholnih in alkoholnih pijač dosegli rast prodaje. Vseh pijač smo v izvozu tako prodali za 8 % več kot leta 2010 in ravno tako 8 % več od načrtovanih.

Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Union ( v EUR ) 2009 2010 20112


Čisti dobiček -51.645.016 -544.238 5.062.306Čisti denarni tok1 -39.120.762 10.732.943 12.230.152

EBIT 14.224.570 6.692.040 14.352.456EBIT - normalizirani (za slabitve nepremičnin) 14.224.570 6.692.040 17.920.024

EBITDA 26.748.824 17.969.221 21.520.302EBITDA - normalizirani (za slabitve nepremičnin) 26.748.824 17.969.221 25.087.870

Dolgoročna sredstva 212.779.353 109.516.705 112.632.615Kratkoročna sredstva 60.099.441 161.242.448 128.430.273

Kapital 78.424.313 80.151.688 94.261.537Dolgoročne obveznosti 60.400.381 32.929.532 13.760.576

Kratkoročne obveznosti 134.054.100 157.677.933 133.040.775 1 Čisti dobiček z amortizacijo2 Upoštevano ohranjeno in ustavljeno poslovanje skupaj Skupina Union je v letu 2011 ustvarila 164,7 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 57,8 mio. EUR) konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 10,5 % več kot predhodno leto. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 78,1 %, prihodki na tujih trgih pa 21,9 %.



Poslovni stroški v višini 153,3 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 55,3 mio. EUR) so za 6,3 % višji kot v letu 2010, predvsem zaradi višjih stroškov porabljenega materiala za 19,7 %. Razlog je večja količinska prodaja ter s tem povezana večja proizvodnja ter visoke rasti cen nekaterih surovin, pakirnega in opremnega materiala ter energentov, predvsem zemeljskega plina.

Stroški storitev so bili višji za 2,5 %, predvsem zaradi višjih stroškov marketinga, stroškov prodaje, najemnin, bančnih storitev ter raznih drugih storitev.

Odpisi vrednosti so v primerjavi s preteklim letom manjši za 10,9 %, predvsem zaradi 36,4 % nižje amortizacije. Sredstva Skupine Fructal v letu 2011 namreč niso bila amortizirana, saj so bila razporejena v skupino sredstev, namenjenih prodaji (MSRP5). Ker smo konec leta 2011 izvedli cenitev nepremičnin, smo učinke prevrednotenja na nižjo pošteno vrednost pripoznali med prevrednotovalnimi odhodki za osnovna sredstva v višini 3,6 mio. EUR in za to prevrednotenje izkazali manjši poslovni rezultat.

Stroški dela so nižji za 8 %.

Skupina Union je v letu 2011 ustvarila 14,4 mio. EUR dobička iz poslovanja (od tega Skupina Fructal 4,3 mio. EUR), kar je za 114,5 % več kot leto prej. Razlog je delno v izboljšanem poslovanju, delno pa je razlog manjša amortizacija zaradi neamortiziranih sredstev Skupine Fructal. EBITDA je znašala 21,5 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 4,3 mio. EUR)in je večja za 19,8 %.

Finančni prihodki v višini 12,4 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 7,0 mio. EUR) so za 133 % višji kot v letu 2010. 54,6 % teh prihodkov je dobiček iz prodaje delnic Fructala, 30,6 % so prihodki iz naslova prejetih dividend, ostalo so prejete obresti in dobiček iz prodaje manjših naložb.

Finančni odhodki skupine v višini 18,5 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 0,8 mio. EUR) so za 46,3 % višji kot leta 2010. Ker je Agrokor v začetku februarja 2012 odstopil od prodajnega procesa za Mercator, d. d., in zaradi napovedi njegovega slabšega poslovanja in slabih napovedi za naprej, je padla borzna cena delnic MELR. Delnice smo zato trajno slabili za razliko med povprečno nabavno in borzno ceno na dan 31.12.2011 v višini 8,9 mio. EUR preko izkaza poslovnega izida (finančni odhodki). Skoraj polovica ostalih finančnih odhodkov so obresti za prejeta posojila.

Čisti poslovni izid leta 2011 je dobiček v višini 5,1 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 8,4 mio. EUR), od tega je čisti poslovni izid lastnika obvladujočega deleža dobiček v višini 4,9 mio. EUR in čisti poslovni izid lastnika neobvladujočega deleža dobiček v višini 0,2 mio. EUR. Skupina Union je leta 2010 imela izgubo v višini 0,5 mio EUR (od tega Skupina Fructal 0,9 mio. EUR izgube).

Ker smo konec leta 2011 odprodali Skupino Fructal, smo na 31.12.2011 naredili tako imenovano »zadnjo konsolidacijo« Skupine Union. V skladu z MRS 27 je zato Skupina Fructal v izkazu vseobsegajočega donosa upoštevana celo leto 2011, medtem ko v izkazu finančnega položaja na dan 31.12.2011 ni več upoštevana.



Zaposleni

Skupina Union je konec leta 2011 imela 778 zaposlenih, kar je 2,4 % manj kot leto prej. Skupina Union je zaradi racionalizacije zaposlovanja v zadnjih petih letih radikalno zmanjševala število zaposlenih. Nemoten delovni proces je zagotavljala s prerazporejanjem kadrov znotraj Skupine. Če to ni bilo mogoče, je koristila agencije za posojanje kadrov. Če so se kadri izkazali za uspešne in potrebne glede na naravo dela, je družba po določenem obdobju tak kader prezaposlila na svojo pogodbo. Nujno nadomeščanje za nemoten delovni proces je možno le v direktni proizvodnji, v podpornih procesih pa so možne le prerazporeditve kadrov oziroma dela. Zaradi prodaje Skupine Fructal konec leta 2011, pričenjamo leto 2012 s 353 zaposlenimi.

Zaključek

V letu 2012 bosta Skupino Union poleg obvladujoče družbe Pivovarna Union, d. d., sestavljali še odvisni družbi Birra Peja, Sh. a., Kosovo in družba Birra Peja Albanija, ki sta v letu 2011 bili še pridruženi.

Skupina Union bo poslovala v skladu s sprejeto strategijo Skupine Pivovarna Laško do leta 2014. Strategija temelji na poslovni rasti, kar naj bi dosegla s povečevanjem tržnih deležev na izvoznih trgih in z ohranitvijo položaja na slovenskem trgu. Skupina bo še naprej intenzivno in pospešeno iskala alternativne scenarije za odprodajo naložb in poslovno nepotrebnega premoženja ter z bankami poskušala doseči reprogram posojil.

3. Vital Mestinje, d. o. o.

Predstavitev družbe

Razvoj podjetja Vital Mestinje se je začel več kot pred petdesetimi leti. Osnovni dejavnosti podjetja sta predelava sadja in polnjenje različnih brezalkoholnih pijač pod blagovno znamko »FRUPI«. Istočasno pa je podjetje pomemben polnilec trgovskih blagovnih znamk za različne trgovske verige. Le-te nam predstavljajo že 80 %, kar je absolutno preveč, zato je naša strategija v bodoče povečati tržni delež blagovne znamke Frupi.

Na slovenskem tržišču želimo v prihodnosti ponovno pridobiti vodilni tržni delež pri sirupih, istočasno pa se bomo usmerili v kvalitetnejše Frupi proizvode, ki bodo temeljili na kozjanskem jabolku, ki je naša osnovna surovina. Podjetje je kapitalsko povezano s Pivovarno Laško, d. d., ki je bila na dan 31.12.2011 lastnik Vitala v višini 96,92 %.


V letu 2011 je znašala skupna prodaja blagovne znamke Frupi in trgovskih blagovnih znamk (TBZ) 12.778.911 litrov oz. 4.663.330 EUR. Količinsko smo prodali za 10 % manj kot v letu 2010, finančno pa za 3,8 % več kot v letu poprej, predvsem zaradi spremembe strukture prodaje. Frupi proizvodi so količinsko padli v letu 2011 za 20 %, finančna realizacija pa se je dvignila za 1 %, kar je zelo vzpodbudno. K temu je najbolj pripomogla povečana prodaja FRUPI sirupov. TBZ so količinsko padle za 3,5 %, finančni indeks pa je 108.



Pomembnejši podatki o poslovanju družbe Vital Mestinje, d. o. o. ( v EUR ) 2009 2010 2011


Čisti dobiček 47.569 -81.667 8.427Čisti denarni tok1 424.865 292.495 356.936EBIT 48.000 -79.933 21.836

EBITDA 425.296 294.229 370.345Dolgoročna sredstva 2.066.005 2.530.278 2.203.549

Kratkoročna sredstva 2.271.181 2.106.924 2.127.374Kapital 3.439.456 3.357.788 3.366.215Dolgoročne obveznosti 97.629 333.739 248.104

Kratkoročne obveznosti 800.101 945.675 716.604 1 Čisti dobiček z amortizacijo

Vital Mestinje je leto 2011 zaključil z dobičkom v višini 8.426,95 EUR, kar je zelo vzpodbudno, saj smo leto 2010 zaključili z veliko izgubo. K pozitivnemu poslovanju je pripomogla strateška odločitev vodstva Vitala, da smo ukinili vse nerentabilne proizvode FRUPI in TBZ. Ukinili smo vse TBZ, kjer nam trgovci niso hoteli priznati povišanja cenikov.

Strošek amortizacije je v letu 2011 manjši za 7 % kot je bil v letu 2010.

Zaposleni

V letu 2011 smo povečali število zaposlenih za 2 delavca, tako da je stanje na dan 31.12.2011 v Vitalu Mestinje 37 zaposlenih. V letu 2010 so se namreč trije delavci upokojili in so bile nove zaposlitve nujne za nadaljevanje delovnega procesa.

Zaključek

Glede na to, da je gospodarska recesija globalno prisotna, smo v Vitalu zadovoljni, da smo leto 2011 zaključili pozitivno. Pestile so nas izjemne težave na suroviski bazi, saj so se nekatere surovine podražile tudi več kot 60 % (sladkor, izoglukoza ...). Kljub temu smo z izjemno stroškovno učinkovitostjo, z racionalnostjo, izboljšano kvaliteto, zmanjšanjem kala, uspeli zagotoviti pozitivno poslovanje. Sledili smo ciljem in uresničili povečanje prodaje sirupov Frupi za 15 %.

4. Skupina Delo

Predstavitev skupine

Skupino Delo sestavljata obvladujoča družba Delo, d. d., Ljubljana in odvisna družba Izberi, d. o. o., Ljubljana. Družba Delo, d. d., je s 1.1.2009 dejavnost raznosa in prevoza prenesla na družbo Izberi, d. o. o., in je 100 % lastnica družbe. Družba Delo, d. d., je eno vodilnih in najvplivnejših podjetij na slovenskem medijskem trgu ter pomemben oblikovalec javnega mnenja. Prvi začetki družbe Delo segajo v leto 1955, ko je nastalo Časopisno založniško podjetje Slovenski poročevalec, predhodnik današnje družbe.



Družba Delo izdaja dva vodilna slovenska dnevna časopisa, Delo in Slovenske novice, ob nedeljah časopisa Nedelo in nedeljske Novice, štirinajstdnevnik Pogledi, specializirano revijo Grafičar in štiri redne časopisne priloge. V letu 2011 je družba izdala nove revije Onaplus, Deloindom+ in Polet Fit. Bralci lahko časopise in revije berejo na spletnih straneh delo.si, slovenskenovice.si, pogledi.si, deloindom.si, polet.si.

Skupina Delo sledi tehnološkemu razvoju in smernicam na panožnem področju, kar zagotavlja zadovoljevanje najzahtevnejših tržnih razmer. Delovo sodobno Tiskarsko središče zagotavlja kakovosten barvni tisk lastnih časopisov in prilog ter tudi tiskanje edicij za zunanje naročnike.


V letu 2011 so se nadaljevale zaostrene gospodarske razmere, ki so vplivale na upad prodanih naklad tiskanih medijev in omejevanje oglaševalskih proračunov. Kljub negativnem trendu plačljivih dnevnih časopisov, časnik Delo ostaja najbolj bran tradicionalni dnevni časopis, Slovenske novice so še vedno najbolj bran dnevnoinformativni časopis.

Vstop Dela kot prvega slovenskega časnika na iPad in začetek zaračunavanja aplikacije pomeni pomemben mejnik pri postopnem prehodu na različne platforme. Tudi raziskava MOSS, ki spremlja gibanje obiskovalcev spleta, potrjuje pravilnost odločitve za razvoj digitalnih vsebin.

Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Delo ( v EUR ) 2009 2010 2011

Čisti prihodki od prodaje 53.756.136 53.728.875 54.601.593Čisti dobiček / izguba -11.522.245 -2.191.968 -1.470.864

Čisti denarni tok1 -8.675.049 689.301 1.513.421EBIT 556.397 366.578 278.235EBITDA 3.403.593 3.247.847 3.262.520

Dolgoročna sredstva 25.398.404 24.192.498 22.405.241Kratkoročna sredstva 19.458.836 16.962.679 16.240.355Kapital 15.665.385 13.472.842 12.002.091Dolgoročne obveznosti 7.229.171 5.691.875 4.397.194

Kratkoročne obveznosti 21.962.684 21.990.460 22.246.311 1 Čisti dobiček z amortizacijo V letu 2011 je skupina ustvarila 55,5 mio. EUR prihodkov iz poslovanja, kar je za 0,8 mio. EUR več od predhodnega leta. To je prvo leto sicer skromne rasti za skupino po več letih krčenja in sicer v težkih gospodarskih razmerah. Skupina je ustvarila pozitivni izid iz poslovanja. Na poslovni izid iz poslovanja so najbolj vplivale neugodne poslovne razmere, ki so omejevale rast prihodkov iz prodaje časopisov in oglasnega prostora. Med letom smo se prilagajali trenutnim tržnim razmeram predvsem z ukrepi racionalizacije na področju stroškov. Negativni celotni poslovni izid je posledica negativnega izida iz



financiranja. Na osnovi cenitve pooblaščenega cenilca je družba Delo slabila finančno naložbo Večer, kar je v največji meri vplivalo na negativni izid iz financiranja.

Pomembni poslovni dogodki v letu 2011

V letu 2011 smo nadaljevali s preobrazbo tiskanih edicij: Dela, Slovenskih novic, Nedela, izdali smo tri nove revije in razvijali digitalne vsebine.

Likovno in vsebinsko preoblikovana dnevnika sta uspela kljubovati strmemu upadanju prodanih naklad vseh slovenskih medijev. Preobrazba obeh dnevnikov temelji na procesu integracije uredništva Dela in Slovenskih novic. Prenova Nedela sodi med pomembne razvojne projekte vlaganja v nedeljsko branje.

V marcu je izšla ekskluzivna revija Onaplus – revija za ženske z vizijo. Konec marca sta izšli še nova revija o kulturi bivanja Deloindom+ in prvi slovenski rekreativni mesečnik Polet fit.

Po zadnjih podatkih nacionalne raziskave branosti (objavljeni v januarju 2012) so časopisne edicije medijske družbe Delo povečale tržni delež. Tako je med prvimi desetimi najbolj branimi tiskanimi mediji v Sloveniji kar pet edicij medijske družbe Delo.

V februarju 2011 je Urad za varstvo konkurence izdal soglasje za prodajo delnic ČZP Večer družbi 3 Lan, d. o. o. Ministrstvo za kulturo je kupcu v decembru 2011 izdalo odločbo, s katero je zavrnilo izdajo soglasja za nakup delnic ČZP Večer.

Zaposleni

Za družbo je značilna visoka izobrazbena struktura, ki odraža njeno dejavnost in zahtevnost delovnih procesov. Že od začetka leta so stekle aktivnosti za pospešeno upokojevanje vseh tistih zaposlenih, ki so izpolnjevali pogoje. Družba je zaključila leto 2011 z manjšim številom zaposlenih kot je načrtovala. Konec decembra 2011 je bilo v Skupini Delo 443 zaposlenih, kar je 1 % manj kot konec leta 2010.

Zaključek

Prednostne naloge vodstva so usmerjene predvsem v povečanje učinkovitosti poslovanja in s tem izboljšanje poslovnega izida.

Družba Delo v letu 2012 pričakuje zaostrene gospodarske razmere, ki bodo podobne razmeram v letu 2011. Ključni dejavnik sprememb v panogi bo ob grožnji upadanja prodanih naklad tiskanih izdaj dnevnikov in omejenih oglaševalskih proračunov pospešeno prehajanje na digitalne platforme. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, skupina Delo za leto 2012 načrtuje skoraj 56 mio. EUR poslovnih prihodkov.



2.10.4 POSLOVANJE PRIDRUŽENE DRUŽBE

Birra Peja, Sh. a., Peć

Kosovska pridružena družba Birra Peja, Sh. a., Peć (le-ta ima še v 100 % lasti odvisno družbo Birra Peja Albanija, ki pa je z vidika Skupine Union nepomembna) je v letu 2011 zabeležila 18,5 mio. EUR vseh prihodkov od prodaje oziroma za dobrih 17 % več kot v letu 2010. Količinsko je prodala 247 tisoč hl piva (le-to predstavlja 70 % celotne vrednostne prodaje, sicer pa družba prodaja tudi vodo in brezalkoholne pijače), kar je približno na nivoju predhodnega leta. Tržni delež v prodaji piva na Kosovu se je gibal okoli 70 %, največja konkurenta ostajata Skopsko in Nikšičko pivo.

Finančno je družba v letu 2011 zabeležila čisto izgubo v višini 0,7 mio. EUR, vendar ta rezultat ni primerljiv s predhodnim letom, ko je družba zaradi prevrednotenj in raznih odpisov sredstev v skupni višini 6,2 mio. EUR zabeležila čisto izgubo 8,2 mio. EUR. Dobiček iz poslovanja (EBIT) v letu 2011 je znašal 0,5 mio. EUR (2010: -7,1 mio. EUR), medtem ko je poenostavljen denarni tok iz poslovanja (EBITDA) v letu 2011 znašal 3,1 mio. EUR (2010: 1,3 mio. EUR). Družbo še vedno zelo bremenijo stroški financiranja (velika večina jih izhaja iz začetnega zadolževanja ob privatizaciji družbe), saj so v letu 2011 odhodki iz naslova obresti po prejetih posojilih znašali 1,2 mio. EUR.

Težko likvidnostno situacijo (kratkoročne obveznosti so ob koncu leta 2011 presegale kratkoročna sredstva za dobrih 16 mio. EUR in le 10 % sredstev je bilo financiranih s kapitalom) bosta v letu 2012 z načrtovanimi dokapitalizacijami reševala oba strateška lastnika: Pivovarna Union, d. d., kot novi obvladujoči 58 % lastnik družbe (zaradi unovčenja prodajne opcije je Factor banka, d. d., kot predhodni 18 % lastnik družbe v decembru 2011 pozvala Pivovarno Union, d. d., k odkupu omenjenega deleža) in g. Ekrem Luka s svojimi 42 %. Poslovodstvo družbe računa tudi na dobro sodelovanje z bankami pri reprogramu posojil.

V letu 2012 poslovodstvo Birre Peje načrtuje zmerno rast prodaje tako v količinskem kot tudi v finančnem smislu; tukaj največji izziv predstavlja tržišče Albanije. Ob izboljšanju stalnega in striktnega finančnega nadzora (k temu bo doprinesel tudi na novo uvedeni finančno – računovodski informacijski sistem) se pričakuje, da bo družba poslovala finančno še uspešneje (planiran čisti poslovni izid za leto 2012 je pozitivna ničla in EBITDA v višini 4 mio. EUR). K zniževanju stroškov na enoto proizvoda naj bi doprinesli predvsem na novo pridobljeni posli, kot na primer polnitev brezalkoholnega programa Sola za okoliške trge.



2.11 Upravljanje tveganj Aktivno upravljanje tveganj Skupine Laško sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in odzivanja na potencialne nevarnosti s pripravo ustreznih ukrepov za zavarovanje pred identificiranimi tveganji. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje. Poslovanje Skupino Laško izpostavlja različnim tveganjem, tako poslovnim kot finančnim. Pred vsemi tveganji se ne moremo zavarovati v celoti, lahko pa jih s pravočasnimi ukrepi omilimo. Zato jih poskušamo čimbolj identificirati in z aktivnim pristopom obvladovati.

Aktivno upravljanje s tveganji sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in odzivanja na potencialne nevarnosti s pripravo ustreznih ukrepov za zavarovanje pred identificiranimi tveganji oziroma znižanje izpostavljenosti tveganjem. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje. 2.11.1 POSLOVNA TVEGANJA

Poslovna tveganja so povezana s samim poslovanjem oziroma osnovno dejavnostjo Skupine Laško. Med njimi so najpomembnejša tveganja na prodajnem trgu in tveganja v procesu nabave.

Tveganja na prodajnem trgu se izražajo v zmanjšanem obsegu povpraševanja po izdelkih oziroma padcu kupne moči prebivalstva na vseh trgih in segmentih delovanja zaradi finančne krize in zmanjšanega obsega kreditiranja prebivalstva ter podjetij s strani bank. Omenjena tveganja so potencirana tudi zaradi zaostritve razmer na prodajnih trgih predvsem s prihodom novih konkurentov s cenovno ugodnejšimi izdelki, z ukinjanjem carinskih in drugih dajatev, na trgih izven EU pa z enostranskimi ukrepi držav, ki ščitijo domačo proizvodnjo. Tveganja poskušamo zmanjševati s partnerskimi odnosi s kupci, z dobro kvaliteto, novimi izdelki, učinkovito dobavo ter delno tudi s proizvodnjo izven Slovenije. Pred plagiati in kopiranjem naših izdelkov se varujemo z zaščito blagovnih znamk pri Uradu za varstvo intelektualne lastnine.

Tveganja v procesu nabave so pomembna zaradi izpostavljenosti cenam vhodnih surovin, ki so odvisne od letine posamezne vrste kultur (ječmen, koruza), pri čemer ta vpliv rahlo zmanjšuje globalizacija. Pomembni pri tem pa so tudi globalnih inflacijski pritiski nafte, slabih kmetijskih letin, podnebnih sprememb, valutnih nihanj ... Skupina Laško povečuje delež nakupov surovin na produktnih borzah, kar omogoča terminske nakupe in fiksiranje nabavnih cen za določeno obdobje. Izbor dobaviteljev se že kar nekaj let opravlja na podlagi organizacijskih predpisov, tako da se jih ocenjuje v skladu z mednarodnim standardom ISO 9001:2000 in se posluje le z dobavitelji, ki obvladujejo kakovost, sledijo zahtevam naročnikov ter spoštujejo dobavne roke. Izkoriščajo se sinergije na področju nabav enakih ter podobnih materialov in surovin v okviru skupne nabave v Skupini Laško.



2.11.2 TVEGANJA DELOVANJA

Tveganja delovanja so povezana z izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti ter porabo in stroški, ki nastajajo tekom izvajanja poslovnih procesov.

Tveganja v zvezi s proizvodnim procesom pomenijo nevarnost motenega delovanja proizvodnih zmogljivosti predvsem zaradi morebitnih večjih okvar. Ocenjujemo, da je to tveganje zmerno, nemoteno delovanje proizvodnje pa se zagotavlja z rednim preventivnim tekočim vzdrževanjem, rednimi letnimi remonti in z nadomeščanjem izrabljenih delov z novimi. Vsekakor velja poudariti, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vlaganja v proizvodnjo niso optimalna in tveganja v zvezi s tako imenovanim »investment gap-om« se bodo z leti povečevala. Tveganja, ki so povezana z varnostjo zaposlenih in proizvodnjo brezhibnih izdelkov, se obvladujejo s pomočjo standardov ISO 9001, ISO 14001, NSF, HACCP ter IFS.

Med tveganji delovanja, katerim posvečamo znatno mero pozornosti, so tudi:

premoženjsko-pravna tveganja, ki jih obvladujemo s sklepanjem ustreznih zavarovalnih poslov (požar, strojelom, nezgodno zavarovanje ...),

regulativna tveganja v smislu sprememb predpisov nacionalnih in lokalnih regulatorjev konkurenčne zakonodaje, zakonodaje s področja proizvodnje živil, varovanja zdravja potrošnikov, ekološke zakonodaje, ki uvaja ekološke takse (koncesije za črpanje vode) ali takse na nepovratno embalažo, in davčne ter trošarinske zakonodaje, ki jih obvladujemo predvsem s preventivnim delovanjem strokovnih služb, ki na različne načine sledijo spremembam zakonodaje na svojih področjih delovanja,

informacijska tveganja, do katerih prihaja zaradi naravnih nesreč, požara v prostoru, odpovedi posameznih komponent sistema, nepravilnega delovanja sistemske ali aplikativne programske opreme in jih obvladujemo z izdelavo ažurnih varnostnih kopij ključnih informacijskih sistemov ter njihovo segmentacijo in podvojevanjem,

okoljska tveganja zaradi neučinkovite rabe vseh vrst energentov, neoptimalnega delovanja poslovnih procesov in vgrajenih tehnologij, ki jih obvladujemo z varčevalnimi ukrepi, tekočim vzdrževanjem in rednimi manjšimi investicijami ter

kadrovska tveganja v smislu pomanjkanja ustreznih kadrov in zdravja zaposlenih, ki jih obvladujemo z ozaveščanjem zaposlenih o njihovem zdravem življenjskem stilu, sodelovanjem z zdravniki, managerskimi pregledi ...

2.11.3 UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ SKUPINE LAŠKO

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Gre za tveganja, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov in ohranjanja vrednosti finančnih sredstev. Celotno upravljanje s finančnimi tveganji v Skupini se osredotoča na nepredvidljivost in nelikvidnost finančnih trgov, ki sta v razmerah finančne krize še toliko bolj potencirani in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno stabilnost in uspešnost



poslovanja Skupine. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja predvsem finančna služba, pri kreditnih tveganjih pa ji je v pomoč tudi prodajna služba.

Tudi v letu 2011 smo sledili cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so posebej pomembna kreditno tveganje, tveganje obrestnih mer, valutno tveganje, likvidnostno tveganje in nedvomno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi Skupine zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev), ki lahko vodi do neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. Zato terjatve tekoče spremljamo po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, opominjanjem, zaračunavanjem zamudnih obresti ter tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev prispevamo k izboljševanju plačilne discipline kupcev. Skupina kreditno tveganje obvladuje tudi z ustreznim zavarovanjem terjatev, kar omogoča v primeru poslabšanja plačilne discipline naših kupcev razmeroma hitro in učinkovito izterjavo. Terjatve imamo zavarovane z običajnimi instrumenti zavarovanja, kot so bančna garancija, hipoteka in menice. Terjatve v tujini ima Skupina delno zavarovane tudi preko SID zavarovalnice. S kupci, za katere ocenjujemo, da je poslovanje z njimi, na odloženo plačilo tvegano in imajo slabšo boniteto, pa poslujemo izključno po sistemu vnaprejšnjih (avansnih) plačil. Kreditna tveganja obvladujemo in za Skupino pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Po napovedih gospodarskih podatkov za Evro območje je moč pričakovati preobrat v trendu napovedane rasti referenčne obrestne mere. Trenutne napovedi se namreč gibljejo v prid znižanja EURIBOR-ja. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega do dveh let. V mesecu septembru smo z bankami upnicami dosegli dogovor o moratoriju na odplačilo vseh obrokov dolgoročnih kreditov in dogovor o podaljšanju roka odplačila vseh kratkoročnih kreditov do 30.03.2012. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadolženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.

Z valutnim tveganjem se pri poslovanju družbe v letu 2011 ne srečujemo, saj tako na strani izvoza kot uvoza poslujemo v evrih. Tudi struktura naših tujih virov financiranja je v celoti sestavljena iz kreditov v skupni valuti Evropske monetarne unije.

Likvidnostno tveganje: Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Poleg tega mora Skupina spremljati in zagotavljati



kapitalsko ustreznost, kar pomeni, da mora vedno razpolagati z dovolj dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja. Zagotavljati mora ustrezno razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi. Skupina izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja. Da bi se izognili težavam pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, načrtujemo gibanje denarnega toka na prilivni in odlivni strani najprej na letnem nivoju, nato pa še v okviru posameznega meseca. Skupina s pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu likvidnostno tveganje precej težko obvladuje. Kljub temu ocenjujemo, da se bo ob zapadlosti kratkoročnih posojil pri bankah na finančnem trgu možno dogovoriti za obnovitev obstoječih kratkoročnih virov financiranja. Z bankami upnicami vseskozi potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok. Prav tako so vsa posojila pri bankah ustrezno zavarovana s premoženjem Skupine, zato bi bilo ob morebitni neugodni situaciji na finančnem trgu in zahtevi bank po vračilu posojil ob zapadlosti, možno poplačati posojila s prodajo dela premoženja Skupine. Da bi dosegla vzdržno raven finančnega dolga, Skupina aktivno prodaja svoje poslovno nepotrebne naložbe. Leto 2011 je bilo zaznamovano s številnimi nepredvidljivimi dogodki, ki so posredno ali neposredno vplivali na realizacijo dezinvestiranja. Skupina je uspešno prodala naložbi v Fructal in Zavarovalnico Triglav, medtem ko je bil postopek prodaje Mercatorja neuspešen. Naložbeni portfelj, specifičen značaj posameznih naložb in nelikvidnost na kapitalskem trgu onemogočajo realizacijo cilja vodstva, da proda presežno premoženje po sprejemljivih cenah. V času do zaključka postopkov dezinvestiranja bo Skupina še vedno podvržena težki likvidnostni situaciji, predvsem v času nesezone, ko pričakujemo, da v predpisanem roku ne bo mogoče poravnati vseh zapadlih finančnih obveznosti. Zato pričakujemo, da se bo v letu 2012 z bankami moč dogovoriti o celostnem dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. V povezavi z dezinvestiranjem, opisanem v razdelku tveganja nelikvidnosti, velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena.

Več o finančnih tveganjih Skupine Laško je v računovodskem delu letnega poročila opisano na straneh od 288 do 291 v pojasnilu št. 32.



2.12 Financiranje in odprodaja naložb Ustvarjeni dobiček iz poslovanja vletu 2011 je zadoščal za plačilo 74 % obresti iz naslova financiranja na ravni Skupine Laško. Pivovarna Laško, d. d., je z ustvarjenim dobičkom iz poslovanja pokrila 68 % obresti iz financiranja v letu 2011. Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že nekaj časa prisotna na slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, tako v okviru Skupine Laško kakor tudi na nivoju matične družbe Pivovarne Laško, d. d. Leto 2011 je bilo zaznamovano s konstantnimi težavami pri uravnavanju tako mesečne kot tudi dnevne tekoče likvidnosti. Likvidnostno najtežji so bili prvi trije meseci leta, ko je bila, zaradi ne sezone, nižja prodaja našega asortimana in, ko je v tem obdobju bilo zaznati tudi slabo plačilno disciplino naših kupcev nasploh. V teh mesecih je potrebna tudi priprava na sezono z nabavo potrebnih surovin, repromaterialov, reklamnih materialov in izvedbo ostalih aktivnosti, ki so potrebne za zagon proizvodnje v prihajajoči sezoni.

Največje breme naše likvidnosti predstavlja visoka stopnja zadolžitve

Največje breme tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti predstavlja visoka stopnja zadolžitve tako Skupine Laško, predvsem pa obeh pivovarn, kjer glavno breme zadolžitve nosi Pivovarna Laško, d. d. Na dan 31.12.2011 je bila Skupina do institucij na finančnem trgu zadolžena v višini 377,7 mio. EUR, od tega Pivovarna Laško, d. d., 222,6 mio. EUR, Pivovarna Union, d. d., 122,7 mio. EUR, Radenska, d. d., 17 mio. EUR in Delo, d. d., 15,4 mio. EUR. V letu 2011 so potekali postopki pri prodaji 93,73 % deleža družbe Fructal, d. d., v lasti Pivovarne Union, d. d. Postopek prodaje je bil uspešno zaključen in finančno realiziran 16.12.2011. Pivovarna Laško, d. d., ima poleg obveznosti iz financiranja do finančnih institucij še obveznost iz financiranja v okviru Skupine, v višini 42,4 mio EUR. Zaradi visoke zadolženosti predstavljajo obveznosti iz naslova financiranja precejšnje breme tekoče likvidnosti. Skupina povprečno za obresti od prejetih kreditov nameni 2,0 mio. EUR na mesečni ravni, od tega Pivovarna Laško, d. d., 1,2 mio. EUR in Pivovarna Union, d. d., o,65 mio. EUR. Skupina Laško je v lanskem letu za obresti iz naslova financiranja potrošila 60 % ustvarjenega EBITDA-ja v tem obdobju. Pivovarna Laško, d. d., je za plačilo obresti v letu 2012 namenila kar 90 % ustvarjenega EBITDA-ja, medtem ko je Pivovarna Union, d. d., za ta namen porabila 50 % ustvarjenega EBITDA-ja v letu 2011. Ustvarjeni dobiček iz poslovanja v letu 2011 je zadoščal za plačilo 74 % obresti iz naslova financiranja na ravni Skupine. Pivovarna Laško, d. d., je z ustvarjenim dobičkom iz poslovanja pokrila 68 % obresti iz financiranja v letu 2011, medtem ko je ustvarjeni dobiček iz poslovanja Pivovarne Union, d. d., presegal znesek obresti iz naslova financiranja v letu 2011 za 16 %.



Dosežen dogovor reprograma pri vseh bankah upnicah

V mesecu septembru sta pivovarni pri vseh bankah upnicah dosegli dogovor reprograma vseh kratkoročnih kreditov do 30.3.2012 in dogovor o moratoriju na odplačilo obrokov vseh kreditov prav tako do 30.3.2012. Vseskozi si Uprava prizadeva z bankami dogovoriti celovit reprogram vseh finančnih obveznosti na dolgi rok. V ta namen je bil pripravljen Načrt finančnega prestrukturiranja s podrobnim predlogom odplačevanja kreditov po posameznih bankah in kot takšen predstavljen vsem bankam upnicam na skupnem sestanku dne 28.2.2012. Predlagani načrt finančnega prestrukturiranja predvideva dezinvestiranje naložb v Mercator in Delo in predlog reprograma kreditov, ki so zavarovani z navedenima, za prodajo namenjenima, naložbama. Predlog zajema reprogram z moratorijem do odprodaje. Ostali krediti se reprogramirajo dolgoročno z odplačilom obrokov, ki so prilagojeni denarnemu toku pivovarn. Po enomesečnih pogajanjih z bankami, so dne 2.4.2012 vse banke upnice Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske uskladile stališča in dosegle dogovor o reprogramu kreditov, o čemer so nas tudi pisno obvestile. Banke so sprejele odločitev o podaljšanju kreditov za obdobje najmanj enega leta, z odplačili po posameznih kreditih v skladu, z naše strani predlaganim reprogramom, ki je del Načrta finančnega prestrukturiranja. Izjema sta dve banki, katerih stališče je, da zaenkrat kredite podaljšata za 6 mesecev. Nekatere izmed bank pa so potrdile reprogram za obdobje 5-7 let. Kredite, ki so zavarovani z delnicami Mercatorja, so banke reprogramirale z moratorijem za 1 leto. Načrt finančnega prestrukturiranja predvideva tudi dogovorjene, nižje obrestne mere, ki jih dogovarjamo z vsako banko bilateralno. Ker je dokončna odločitev reprograma v pristojnosti kreditnih odborov bank, podpisane pogodbe o reprogramu kreditov, pričakujemo s strani bank do konca meseca aprila.

Izvajanje aktivnosti Skupine Laško v okviru dezinvestiranja

Skupina Laško vseskozi izvaja aktivnosti v okviru dezinvestiranja finančnih naložb kot tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja.

Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., ki so potekali vse od druge polovice leta 2010, so bili konec lanskega leta ustavljeni. Ministrstvo za kulturo je namreč z odločbo zavrnilo vlogo potencialnega kupca za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v družbi Večer, d. d. Skupina bo kljub temu nadaljevala s prodajo naložbe in iskanjem novih potencialnih kupcev.

Prodaja Dela, d. d., je začasno ustavljena, saj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Tudi s postopki prodaje Dela, d. d., bomo nadaljevali.

Postopki pri prodaji 93,73 % deleža družbe Fructal, d. d., so potekali vse od meseca februarja lanskega leta. Prodajna pogodba z družbo Nectar iz Srbije je, je bila podpisana 25.7.2011. Transakcija je bila uspešno zaključena in finančno realizirana 16.12.2011. Iz prejete kupnine pri prodaji, v višini 35,3 mio. EUR, so bile poplačane banke zastavne upnice na delnicah in nepremičnini Fructala v višini 25 mio. EUR. Na fiduciarnem računu je ostal deponiran 1 mio. EUR za obdobje 18 mesecev, kar služi za morebitna zavarovanja kupca. Preostanek kupnine ostaja na depozitnem računu Pivovarne Union, d. d.



V lanskem letu je uprava vložila maksimalne napore v prodajo 23,34 % deleža Skupine v naložbo Mercator, d. d., vendar zaradi objektivnih razlogov do realizacije prodaje ni prišlo. Na nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d., dne 4.5.2011 je bil sprejet naslednji sklep: Nadzorni svet soglaša, da se ponudba Agrokorja ne more sprejeti, ker Skupina Laško zaradi odločbe UVK št. 306-29/2011-4 z dne 26.4.2011 v zadevi presoje skladnosti koncentracije in sklepa o zavrnitvi začasne odredbe Vrhovnega sodišča opr. Št. G 23/2011-11 z dne 29.4.2011, zaradi odprave odločbe tožene stranke št. 306-29/2011-4 z dne 26.4.2011, o zahtevi za izdajo začasne odredbe, do nadaljnjega ne more razpolagati z delnicami MELR.

Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je ustavljena, ker ponudbe, s strani potencialnih kupcev, nismo prejeli. Vseskozi potekajo aktivnosti za racionalizacijo poslovanja.

Preko posrednika pri prodaji NLB, d. d., potekajo aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško. Pivovarna Laško, d. d., je 10.10.2011 podpisala prodajni sporazum o prodaji delnic Thermana, d. d., Laško. V skupno prodajo je združen 51,96 % delež družbe Thermana. Dne 28.11.2011 je bi v časniku Delo objavljen razpis za prodajo naložbe. Interesentov za nakup zaenkrat ni.

V februarju je Skupina odprodala celoten paket delnic Zavarovalnice Triglav, d. d., z oznako ZVTG po ceni 17,50 EUR/delnico, kar za Radensko, d. d., pomeni 366.944 delnic v skupni vrednosti 6.421.520,00 EUR, za Pivovarno Union, d. d., 17.712 delnic v skupni vrednosti 309.960,00 EUR in za Fructal, d. d., 26.960 delnic v skupni vrednosti 471.800,00 EUR.

Z družbo Final Art, d. o. o., je bila podpisana pogodba za prodajo naslednjih nepremičnin:

za Pivovarno Laško: hotela Hum in Savinja v Laškem, športna dvorana Tri lilije v Laškem, skladišče na Letališki 32 v Ljubljani in skladišče v Varaždinu,

za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovna stavba v Radencih,

Skupina je 30.12.2011 uspešno realizirala prodajo skladišča v Varaždinu in transakcijo finančno zaključila.



2.13 Trženjske aktivnosti S ciljem učinkovitega obvladovanja segmentov, večje odzivnosti na signale trga in dolgoročne rasti Skupine Laško, smo komercialne in marketinške pristojnosti v 2011 razdelili med vodje blagovnih skupin piva, vode in brezalkoholnih pijač. Korak k višji stopnji učinkovitosti Skupine Laško predstavlja tudi spremenjena organizacija sektorja komerciale, ki ob združitvi marketinga in razvoja vodenje delegira po kategorijah pijač oz. blagovnih skupinah. S ciljem učinkovitega obvladovanja segmentov, večje odzivnosti na signale trga in dolgoročne rasti Skupine Laško, smo komercialne in marketinške pristojnosti v 2011 razdelili med vodje blagovnih skupin piva, vode in brezalkoholnih pijač. 2.13.1 BLAGOVNA SKUPINA PIVO

Trženjske aktivnosti blagovne skupine pivo

Ob zaostrenih gospodarskih pogojih smo svoje trženjske aktivnosti v letu 2011 še naprej usmerjali tako, da so najbolje pripomogle k uspešnemu poslovanju Skupine Laško. Tako smo sredstva in aktivnosti usmerili v ohranjanje položaja na domačem trgu in intenzivni rasti na tujih trgih.

Intenzivno delo na razvoju novih izdelkov je v pričetku sezone ponudilo široko paleto novih izdelkov, ki so začrtali smernice nadaljnjega razvoja slovenskega trga pijač, vse aktivnosti skozi leto pa so podpirale bodisi na novo lansirane izdelke bodisi krovne projekte obeh glavnih slovenskih pivovarn.

Izdelki blagovne skupine pivo

Zasičenost domačega trga in velik tržni delež postavlja Skupino Laško pred izziv, kako ubraniti položaj tržnega vodje in hkrati rasti skozi razvoj novih segmentov in pod-segmentov. S ciljno usmerjenostjo smo v 2011 v blagovni skupini piva predstavili štiri popolnoma nove znamke, dve pa obogatili z novimi proizvodi.

Kot ključno novost smo v aprilu 2011 predstavili jabolčno vino znamke iC Cider, ki predstavlja nov potencialen segment na slovenskem trgu. iC Cider je pijača s 4 % (volumskimi odstotki) alkohola tipa »sparkling cider« in izrazitim okusom jabolk, ki primarno cilja pivce vina in ne-pivce piva. Cider je eden izmed konstantno rastočih segmentov v industriji piva in s pivom zmešanih pijač, ki je v zadnjem desetletju naredil opazne premike na več evropskih trgih, hkrati pa postaja vse pogostejša praksa, da ga v svoj portfelj uvrščajo multinacionalne pivovarne.

Drugi premik v blagovni skupini piv smo ustvarili z lansiranjem dveh znamk sladnih pijač – Laško Malt in Union Malt. Medtem, ko je Union Malt z okusom ananasa že uvedena znamka na določenih tržiščih nekdanje Jugoslavije, je Laško Malt novost iz Pivovarne Laško, ki je v marcu predstavila dva okusa te brezalkoholne pijače – jabolko in breskev. Trend zmanjševanja porabe alkoholnih pijač je na svetovni ravni moč opaziti v porastu piv z nižjo ali znižano stopnjo alkohola. V tej luči smo v aprilu 2011 lansirali novo lahko



pivo Pivovarne Laško – Laško Trim. Ime samo nakazuje, da gre za izdelek, namenjen aktivnejšemu segmentu populacije, ki pa sicer posega po pivu. S klasično embalažo 0,5 litra in umestitvijo v linijo krovne znamke Laško, smo želeli predstaviti lahko pivo standardnega cenovnega razreda in ga s cenovno pozicijo oddaljiti od premium segmenta, kjer je v portfelju že Laško Light.

V pod-segmentu s pivom mešanih pijač je bil kot glavna novost v 2011 predstavljen nov okus Union Radler Redorange z okusom rdeče pomaranče in granatnega jabolka. Razširitev izdelčne linije je bila po uspehu Uniona Grape v predhodnih dveh letih logična poteza, ki se je ob koncu leta z uspešno realizacijo plana okusa in nadaljnjo rastjo blagovne znamke Radler.

Tudi v liniji Bandidos je prišlo do sprememb, in v marcu smo trgu predstavili novinca Bandidos Sun z okusom pomaranče in guave. Bandidos Sun je kasneje v izdelčni liniji zamenjal prodajno šibkejšega Bandidos Cuba Libre.

Širok nabor novih proizvodov je terjal dodatne prodajne aktivnosti, predvsem dodatne izpostavitve na prodajnih mestih v trgovinskem segmentu ter promocije v gostinskem. Obstoječe artikle v prodajnem portfelju smo podprli predvsem z dodanimi izpostavitvami in skupinskimi promocijskimi pakiranji (multipack 5 + 1, 3 + 1, multipack + kozarec).

Cene

Cenovne pozicije se kot leto poprej tudi v 2011 niso spremenile. Krovni blagovni znamki Laško Zlatorog in Union Svetlo pivo sta ostala predstavnika srednjega cenovnega razreda, znamke Laško Club, Laško Dark, Laško Light, Union Premium in Eliksir se uvrščajo kot specialna piva v višji cenovni razred. Nekoliko pod višji cenovni razred se kot nizki premium izdelek uvršča Bandidos, ki se mu je v tem razredu v 2011 pridružil še iC Cider. Export Pils in Union Pils sta še naprej ključna izdelka v nižjem cenovnem razredu. Radler je kot ključni generator pozitivnih prodajnih rezultatov še zmeraj umeščen v srednji cenovni razred, kjer se mu z nekoliko nižjo cenovno pozicijo v 2011 pridružuje še Laško Malt.

Tržna komunikacija

Korporativno komuniciranje in komuniciranje krovnih znamk

Aktivnosti tržnega komuniciranja smo v 2011 izvajali skladno z dolgoročnejšim projektom spodbujanja zavesti o povratni embalaži. Krovni znamki blagovne skupine pivo, Laško Zlatorog in Union svetlo, sta napore in sredstva vlagali usklajeno in ciljno usmerjeno vseskozi 2011.

Korporativno komuniciranje smo ob sponzorstvih za Pivovarno Laško podprli tudi z akcijo z leta 2010 »Poln ponosa«, medtem, ko je Pivovarna Union v 2011 nadaljevala akcijo »Povezani s strastjo«, ki smo jo nadgradili s serijo animiranih oglasov »Union Zmajček«, s katerimi smo podpirali ključne športne dogodke tekom leta. Krovni korporativni akciji sta bili podprti z elementi tradicionalnih medijev, velik poudarek pa smo namenili tudi spletnemu oglaševanju in komuniciranju preko družbenih omrežjih, ki sta gradnika pomlajevanja ciljne publike.



Krovna komunikacijska akcija blagovne znamke Laško »Flaško nazaj v Laško« se je osredotočala na pomembnost povratne embalaže. »Flaško nazaj v Laško« smo v tradicionalnih medijih podprli skozi televizijo in tiskane medije, sočasno pa z nacionalno SMS nagradno igro in spletnim komuniciranjem. Nagradna igra je potekala skozi poletne mesece, odzivnost pa je presegla vse podobne aktivnosti, izvedene v Sloveniji do tedaj. Akcijo smo podprli z obema krovnima znamkama tudi s prodajne plati, s povečanimi aktivnostmi na vračljivi embalaži v trgovinskem segmentu.

Eno izmed ključnih aktivnosti v 2011 predstavlja ponovljen projekt z 2010 »Gremo v hribe«. Akcija je bila tudi v 2011 izpeljana deloma kot samostojni projekt, deloma pa kot podporni projekt krovni korporativni kampanji »Poln ponosa«.

Obe pivovarni sta s pomočjo množičnih medijev podprli tudi športna sponzorstva z akcijama »Navijaj po Laško!« in »Union zmajčkom«. Na ta način smo dosegli boljšo aktivacijo sponzorstev in dodatno podprli ostale aktivnosti na področju športnih sponzorstev.

Union Radler

Ob lansiranju Radlerja Redorange smo pripravili nadgradnjo akcije »Osvežitev na cilju« in izdelek podprli s spletno komunikacijo in aktivnostmi na spletnem portalu Facebook. Radler smo na tujih trgih dodatno podprli s televizijskim spotom in akcijo »Osvježenje na cilju«.

iC Cider

Razvoj znamke iC Cider je ob lansiranju terjal celovito komunikacijsko akcijo, ki se je pod naslovom »iC Cider. 100 % zvezda zabave« pričela z majem 2011. Akcija je bila podprta s celovitim spletom tradicionalnih in modernih medijev (televizijski oglas, tiskani oglasi, zunanje oglaševanje, spletni oglasi, komuniciranje v družbenih omrežjih) in s podporo v prodajnih kanalih trgovine in horece. Tekom sezone smo izvajali degustacije in promocije izdelka, komunikacijskim aktivnostim pa je sledilo tudi več aktivnosti pospeševanja prodaje, vse skupaj s ciljem dviga prepoznavnosti znamke in segmenta ter rasti indeksa distribucije.

Sladne pijače

Tudi segment sladnih pijač smo podprli z elementi tradicionalnih in modernih medijev, tako za znamko Laško Malt kot za Union Malt. Znamki Laško Malt smo priredili akcijo »Lažje je začeti, če veš, kaj te čaka na koncu«, kjer smo znamko podprli z vrhunskima slovenskima športnikoma – rokometašem Luko Žvižejem in kapetanom NK Maribor Marcosem Tavaresom. Akcija je bila nadalje podprta s prodajnimi aktivnostmi v trgovini in horeci, še posebej pa z aktivnostmi na športnih prireditvah. Union Malt je svojo prisotnost na trgu podkrepil s tiskanimi oglasi in aktivnostmi pospeševanja prodaje.



Bandidos

Znamko Bandidos smo v 2011 podprli s kampanjo »Za vedno«, ki je spremljala znamko od prenove celostne grafične podobe v letu 2009. Medijski splet je zajemal televizijo, tisk, zunanje oglaševanje, splet in s poudarkom na direktni komunikaciji preko družbenih omrežij. Znamko smo podprli tudi v celoletnem projektu s koncem v februarju 2012 – »Support Your Local Spot«, s katero smo želeli mladim pripadnikom akcijskih športov skozi skupen projekt ponuditi možnost, da se na interaktiven način potegujejo za finančno pomoč njihovemu športnemu objektu. V 2011 smo nadaljevali tudi zunanjo akcijo »Bandidos Freestyle Desant«, ki smo jo z veliko Bandidos blazino izvedli v okviru Festivala Lent 2011, Festivala Piva in cvetja 2011, Utripa mladosti 2011 in v okviru več športno obarvanih dogodkov.

Razvojni projekti

Ob vpeljavi dveh popolnoma novih znamk in ostalih dopolnitvah obstoječih linij je za Skupino Laško v prihodnosti ključnega pomena optimalna izraba izdelčnega portfelja, pravočasna menjava manj potencialnih izdelkov in konstanten razvoj izdelkov, izdelčnih linij, pod-segmentov in segmentov.

Marketing in razvoj Skupine Laško predstavljata enega izmed ključnih dejavnikov, ki bodo skupino popeljali iz nezavidljive situacije, saj okolje preprosto ne dopušča veliko prostora za zastarele koncepte ali neupoštevanje tržnih karakteristik.

Še naprej tako razvijamo nove okuse v segmentu radlerja, ki ga na domačem tržišču obvladujemo, za tuja tržišča kjer pa blagovna znamka Union Radler nastopa v vlogi izzivalca pa pripravljamo podporni izdelek – Laško z brezalkoholnim sokom različnih okusov. Pivska mešanica ima vse karakteristike radlerja, le da ne bo šlo za generično znamko, temveč del linije Laško. Znamka bo namenjena tujim trgom, poslovni cilj lansiranja drugega radlerja v blagovni skupini pivo pa je učinkovitejši nastop v segmentu radlerja na tujih trgih in podpora tako Union Radlerju kot krovni znamki Laško. Okusa v razvoju sta limona z limeto (Lemon & Lime) in pomaranča za guavo (Orange). Izdelek bo na voljo ob pričetku sezone 2012.

Struktura domačega trga se z vidika portfelja blagovnih znamk v Sloveniji ne bo spremenila, edina lastna znamka Skupine Laško ostaja Union Radler. Ob tem velja dodati, da skupina že dlje časa sodeluje z vsemi ključnimi trgovci na slovenskem trgu, s katerimi izvaja tudi skupni razvoj njihovih lastnih trgovskih znamk, kar se bo v 2012 predstavilo v obliki trgovskih blagovnih znamk Radlerja polnjenega s strani ene od pivovarn skupine.

Segment sladnih pijač želimo obvladovati na domačem trgu in postavljati smernice razvoja segmenta v širši regiji. Zato bomo v 2012 optimizirali izdelčni portfelj in na trgu glede na proizvodne kapacitete ohranili le enega od obeh maltov.

Dolgoročno je pomemben tudi segment brezalkoholnih in lahkih piv, ki je v svetovnem merilu v porastu, na slovenskem trgu pa stagnira pod svojim potencialom. Skupina Laško bo tako v letu 2012 optimizirala svoj segment lahkih piv in trgu ponudila le en proizvod, ki bo združeval kakovost in ugodno cenovno politiko sedanjih Laško Trim in Laško Light.



Vse več bo optimizacije z naslova stroškovne učinkovitosti, kar se bo poznalo v krčenju posameznih embalaž izdelkov in združevanju izdelkov za več tržišč, saj moramo učinkoviteje razpolagati s sredstvi, da lahko ob obveznostih do svojih lastnikov in upnikov še zmeraj izpolnjujemo svoje osnovno poslanstvo – ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo za potrošnika. 2.13.2 BLAGOVNA SKUPINA BREZALKOHOLNE PIJAČE

Trženjske aktivnosti blagovne skupine brezalkoholnih pijač

Skupina Laško ponuja široko izbiro brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu, kjer realiziramo tudi največji del prodaje. Razvoj kategorije je usmerjen v ledene čaje, nektarje, sadne pijače, športne in energijske pijače ter sirupe, fokus pa smo skozi leto držali predvsem na segmentu ledenih čajev, kjer znamka Sola ostaja vodilna na slovenskem trgu ter na razvoju sadnih pijač, ki ob spremembah navad potrošnika pridobivajo na pomenu.

Kategorija brezalkoholnih pijač bo ostala pomemben del ponudbe Skupine Laško, v vlogi izzivalca na trgu pa bomo v naslednjih letih še naprej skrbeli za razvoj in usmerjali napore v rast tako na domačem trgu, kot tudi na tistih ključnih trgih, kjer realiziramo preostanek proizvedene pijače.

Izdelki blagovne skupine brezalkoholnih pijač

Ledeni čaji

V segmentu ledenih čajev ostaja Skupina Laško kljub vsem izzivom trga na mestu vodilnega proizvajalca v Sloveniji. Glavno vlogo v segmentu so tudi v 2011 odigrali ledeni čaji znamke Sola, ki skupaj z ledenimi čaji Radenske in Vitala predstavljajo nekoliko manj kot polovico trga. V Radenski smo izboljšali kakovost linije ledenih čajev z novo sestavo brez konzervansov in sladil. Nova linija je odslej pripravljena z osnovo naravne mineralne vode, opremljena s spremenjenim dizajnom etikete in bogatejša za novega člana – ledeni čaj z okusom kaktusove fige.

Nektarji

Prodaja nektarjev v retailu (podatek brez diskontov) je skladno s trgom padla glede na leto poprej. Del padca lahko v primeru nektarjev pripišemo tudi porastu diskontne prodaje na slovenskem trgu, kljub navedenemu pa ostajajo Frupi nektarji četrti najbolj prodajani v Sloveniji.

Sadne pijače

Kljub skupnemu padcu trga in kupne moči, je ostala potrošnja sadnih pijač v letu 2011 na enakem nivoju kot leto pred tem. Skupina Laško v omenjenem segmentu ponuja znamke Sola, Radenska ACE in Frupi. Kot novost v segmentu smo v prvem polletju predstavili Sola limonado, v Vitalu pa smo v marcu trgu ponudili dve novi sadni pijači okusa ribez-malina in pomaranča-limeta. Avgusta smo v Vitalu lansirali še izboljšane Bibito pomaranča in Bibito tropic brez umetnih sladil.



Športne in energijske pijače

V tej skupini pijač ima Skupina Laško dva proizvoda: Sola Isošport in Radenska Sprint. V lanskem letu sta bila izdelka prodajno uspešna, a se istočasno delež prodaje povečuje tudi trgovskim blagovnim znamkam, ki kvaliteti izdelkov SPL konkurirajo predvsem na cenovni ravni.

Sirupi

V segmentu sirupov ostaja ključna blagovna znamka Vitalov Frupi, ki je svojo prodajo v primerjavi z letom prej dvignil.

Gazirane pijače

Skupina Laško v svoj niz ponudbe šteje tudi gazirane sadne pijače Stil, Ora in licenčno polnjeno Pepsi. Uspešno linijo Ora smo v 2011 dopolnili z okusom grenke limone, pripravljen na osnovi izvirske vode Radenske in vsebuje lastni ogljikov dioksid. Blagovni znamki Stil smo obstoječa okusa pomaranče in limone dopolnili z okusom jabolka.

Tržna komunikacija

Sola

V aprilu 2011 smo začeli s polnjenjem brezalkoholnih pijač Sola ter vode Zala in Za v novo plastenko. Glavna cilja pri razvoju nove plastenke sta bila posodobiti kvadratno obliko v skladu s trendi in jo narediti lažjo, okolju bolj prijazno plastenko. Podporne aktivnosti so bile usmerjene v seznanjenje potrošnikov z novo plastenko. Za novo podobo smo pripravili izjavo za medije z glavnim sporočilom zmanjšanja ogljičnega odtisa.

V medijih smo Sola ledenim čajem priredili akcijo »Edini okus, ki te premakne«, ki smo jo podprli v klasičnih in modernih medijih. Že peto leto zapored smo nadaljevali uspešno promocijsko akcijo »Sola Migaj in ustvarjaj«, ki je namenjena našim najmlajšim potrošnikom. Za otroške prireditve, bazene in bowling klube smo pripravili koncept »Sola otroški športni poligon in ustvarjalne delavnice iz praznih plastenk«.

V mesecu septembru smo pripravili nagradno igro »S Solo v šolo« in promocijsko akcijo z enakim sporočilom. Akcija je bila namenjena pospeševanju prodaje pijač Sola, Za in Zala v časopisnih kioskih po Sloveniji.

Novinko v liniji Sola limonado smo podprli s tiskanimi oglasi in »retro« obarvano komunikacijsko kampanjo »Nič več kislih fac – nova dobra Sola limonada.«, namenjeno mlajši ciljni publiki.

Vital

Vital Mestinje je v letu 2011 izvajal predvsem aktivnosti pospeševanja prodaje na prodajnem mestu. Prenovo Bibite smo v mesecu avgustu podprli z oglaševanjem v lokalnih in regionalnih tiskanih medijih. Kot del tržno-komunikacijskih aktivnosti pa smo v 2011 prenovili spletno stran Vitala Mestinje.



Ora

Maja lansirano Oro bitter lemon smo oglaševali na billboardih in na televiziji. Za vzpostavitev stika z mladimi, ki predstavljajo ključni del ciljne skupine, smo del komunikacije usmerili v družbena omrežja in s promocijskimi in prodajno pospeševalnimi akcijami gradili na prepoznavnosti znamke. Ora si je z učinkovitim komunikacijskim spletom prislužila drugo mesto v skupnem seštevku vseh nagrajenih del na Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF).

Ledeni čaji

V novembru 2011 smo izvedli prenovo podobo ledenih čajev in lansiranje novega okusa Radenska Ice Tea kaktusova figa podprli s promocijami v trgovinah ter zunanjim oglaševanjem.

Gazirane sadne pijače

Blagovno znamko Pepsi smo oglaševali v verigi kino centrov Kolosej in po televiziji, ob koncu leta pa smo pripravili tudi spletno stran blagovne znamke Pepsi. V mesecu juniju smo z znamko podprli tekmovanje BMX Pepsi Evolution. Komunikacijske aktivnosti so bile tekom leta podprte s prodajno pospeševalnimi akcijami.

Razvojni projekti

Segment sadnih pijač bomo z znamko Sola razvijali naprej, v letu 2012 pa bomo znamki Sola limonada dodali še dva nova okusa in jo s celostno podobo in naravo samega izdelka približali novim pivcem.

Konstanten razvoj bo v novi organizacijski strukturi z integracijo določenih služb lažje zagotavljal konkurenčne izdelke in pomagal Skupini Laško še bolje razgibati segment brezalkoholnih pijač. 2.13.3 BLAGOVNA SKUPINA VODE

Trženjske aktivnosti blagovne skupine vod

Voda ni le voda. Skupina Laško je tudi v kategoriji vod en izmed ključnih akterjev na slovenskem trgu, kjer določene segmente skorajda absolutno obvladuje. Z visokim tržnim deležem pa se ob zaostrenih pogojih vse večja pretnja za vstop konkurence, zaradi česar težimo k razpršenemu, a uravnovešenemu portfelju vod in vod z dodatki. Tako tudi v kategoriji vod neprestano razvijamo nove možnosti za rast na sicer zelo konkurenčnem tržišču.

Izdelki blagovne skupine vod z razvojem v 2011

Tihe vode

V segmentu tihih vod Skupina Laško nastopa z znamkami Radenska Naturelle, Zala in Oda ter s cenovno politiko obvladuje tržni segment v višjem, srednjem in nižjem cenovnem razredu. Oda in Zala skupno pokrivata skoraj četrtino slovenskega trga. Sama narava izdelka ne dopušča veliko možnosti za razvoj, zato želimo premike na znamkah



in dodano vrednost ustvarjati z optimizacijo dizajna in sestave embalaže. Izvirska voda Zala je v 2011 podobno kot pijače znamke Sola in izdelčna linija Za dobila novo plastenko, ki se lahko z zmanjšanim ogljičnim odtisom in privlačno novo obliko postavi ob bok kateri koli konkurenčni vodi na trgu.

Gazirane vode

Protagonist med gaziranimi vodami je kot že leta poprej Radenska Classic, skupaj z znamko Radenska Light obvladuje več kot polovico trga in ostaja sinonim za mineralno vodo v Sloveniji.

Vode z okusi in funkcionalne vode

Skupina Laško na slovenskem trgu vod z dodatki predstavlja vodilnega ponudnika. Skupina na trgu vod z okusi ponuja blagovni znamki Za in Oaza, ki skupaj predstavljata skoraj dve tretjini trga. Vode z okusom so primer uspeha, za katerim stoji kontinuiran razvoj v kombinaciji s tržno komunikacijo.

Blagovno znamko Za smo v 2011 obogatili za okusa Za Sport in Za IceMint. Medtem ko je prva voda z vsebnostjo fruktoza in predstavlja najmanj sladko v liniji Za, je Zala IceMint dodan nov okus s kombinacijo limone in mete. Pri Radenski smo v segmentu vod z okusi Oazam dodali nov okus. Med mnogimi testiranimi okusi smo se odločili za okus češnje, ki smo ga zaokrožili z izvlečkom belega čaja. Pri Oazah je sicer osnovno vodilo proizvoda užitek, vendar smo z dodatki zdravih čajnih izvlečkov dosegli tudi potrebno funkcionalnost proizvoda.

Družino učinkovitih vod smo razširili z novim okusom in tržno zanimivim funkcionalnim dodatkom. Na trg smo lansirali Radenska Plus FeelGood z okusom jagode z bistvenim dodatkom za to skupino proizvodov; L-karnitinom.

Tržna komunikacija

Zala in Za - nova plastenka

V aprilu 2011 smo začeli s polnjenjem brezalkoholnih pijač Sola ter vode Zala in Za v novo plastenko. Glavna cilja pri razvoju nove plastenke sta bila posodobiti kvadratno obliko v skladu s trendi in jo narediti lažjo, okolju bolj prijazno plastenko. Podporne aktivnosti so bile usmerjene v seznanjanje potrošnikov z novo plastenko. Za novo podobo smo pripravili izjavo za medije z glavnim sporočilom zmanjšanja ogljičnega odtisa. Pri izvirski vodi Zala smo poleg nove plastenke pripravili osvežitev dizajna in prešli na transparentno plastično etiketo.

V letošnjem letu smo bili z blagovno znamko Zala in Sola eden glavnih sponzorjev pri najbolj gledanem šovu letošnjega leta Slovenija ima talent. Pri blagovni znamki Zala smo nadaljevali z akcijo tržnega komuniciranja »Polna življenja«. Poleg image oglaševanja v medijih, na prireditvah in dogodkih, dajemo vse večji poudarek na eko oglaševanju in pojavljanju. Blagovna znamka Zala je tudi v letu 2011 dobila priznanje Trusted Brand – za negazirano ustekleničeno vodo, ki ji slovenski potrošniki najbolj zaupajo.



Še vedno priljubljenim vodam z okusi pod blagovno znamko Za smo v letu 2011 dodali nov izdelek Za IceMint z okusom limone in mete. SI ZA? je sporočilo blagovne znamke, ki smo ga poleg TV oglasov nadgradili z inovativnimi 3D plakati po Sloveniji.

Za

V začetku junija smo poleg Za IceMint uspešno presenetili slovenske potrošnike z novo sadno pijačo Sola limonada. Za uspešno in hitro prepoznavnost novega izdelka na trgu je pripomogla »retro« oglaševalska akcija na billboardih s sporočilom »Nič več kislih fac – nova dobra Sola limonada.«

Oaza

V Radenski se je v letu 2011 večji del marketinških aktivnosti začel odvijati aprila, ko smo na trg lansirali Oazo češnja. Nov proizvod smo oglaševali v tiskanih medijih ter ga podprli z aktivnostmi v trgovini (degustacije, izpostavitve). V mesecu maju in juniju smo izpeljali vseslovensko nagradno akcijo »Najdi Oazo«, ki je bila podprta s strani različnih medijev: TV, billboardi, tisk, splet in radio. Komunikacijsko kampanjo je spremljala še akcija pospeševanja prodaje s hladilnimi torbami pri največjem slovenskem trgovcu.

Funkcionalne vode

Nov okus Radenske Plus Feel Good smo meseca junija podprli s tiskanimi oglasi in obešankami ter degustacijami na prodajnih mestih.

Naravne mineralne vode Radenska

Radenska je bila prisotna kot sponzor v oddaji Slovenija ima talent s poudarkom na naravni mineralni vodi Radenska Classsic. Aktivnosti na vodah so se nadaljevale v juniju, ko smo skupaj s slovensko zborsko zasedbo Perpetuum Jazzile posneli televizijski oglas »Moč vode«, ki smo ga nato predvajali v poletnih mesecih. Sama akcija se je izkazala za uspeh na spletu in z visoko gledanostjo postavila nove mejnike v svoji kategoriji. Za učinkovitejši doseg mlajših ciljnih skupin smo tekom leta aktivno komunicirali v družbenih omrežjih in kot krovno akcijo gre izpostaviti aktivnost »Pridi na igrišče«.

Skladno s komunikacijskimi aktivnostmi smo izvajali aktivnosti pospeševanja prodaje pri slovenskih trgovcih. Kot enega izmed primerov dobre prakse v 2011 lahko izpostavimo še uporabo sekundarnega pakiranja – folije kot oglaševalske prostora na prodajnem mestu, s čimer smo letos tekom sezone komunicirali pozitivne lastnosti uživanja naravnih mineralnih vod.

Oda

Oda, izvirska voda iz Pivovarne Laško, ki v stagnirajoči kategoriji izvirskih vod brani pozicijo »best value«, je v letu 2011 ohranila svoj tržni delež. Komunikacijsko v obliki celostne kampanje ni bila podprta, medijski mix je temeljil predvsem na PR aktivnostih, manjših tiskanih oglasih in spletnem oglaševanju v času prodajnih aktivnosti.



2.14 Načrti za leto 2012 in razvojna strategija Skupina Pivovarna Laško želi ostati vodilni proizvajalec piva ter mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, s poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti proizvodov pa uspešna tudi na tujih trgih.

Skupina Laško si bo prizadevala ostati vodilni proizvajalec piva ter mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konkurenčna proizvajalka z vidnejšim tržnim deležem.

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti proizvodov načrtuje Skupina biti uspešna tudi na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkohola, po uspešnosti poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco. Plan 2012 in prodaja 2011 Skupine Laško - po skupinah izdelkov ( v hl ) Plan 2012 Prodaja 2011

Pivo 2.341.709 1.974.735 118,6Mineralna voda 712.431 657.224 108,4Izvirska naravna voda 210.969 184.842 114,1Voda z okusi 257.713 256.115 100,6Sadni sokovi, nektarji 27.600 25.306 109,1Ostali brezalkohol 502.788 528.291 95,2Sirupi 26.992 24.194 111,6

Alkohol ostalo 2.427 1.272 190,8Skupaj 4.082.629 3.651.979 111,8

(prodaja s Fructalom in Fr. Makom) 4.082.629 4.400.717 92,8

Indeks 12/11

- po posameznih družbah ( v hl ) Plan 2012 Prodaja 2011

Pivovarna Laško 1.040.918 975.838 106,7Pivovarna Union 1.565.408 1.548.953 101,1Radenska Radenci 1.032.805 994.734 103,8Vital Mestinje 137.850 132.454 104,1Birra Peja 305.648 - / Skupaj 4.082.629 3.651.979 111,8

Indeks 12/11

Nadaljevali bomo s strateškimi usmeritvami, kjer bo poudarek na proizvodnji in prodaji inovativnih trendovskih izdelkov in predvsem na ohranjanju tržnih pozicij lastnih blagovnih znamk na domačem trgu ter ponovni pridobitvi in razširitvi v preteklosti že doseženih pozicij na tujih trgih. Načrtovano stroškovno učinkovitost bomo dosegali s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in skladno z usmeritvami Skupine Laško.



Nadaljevali bomo z izvajanjem aktivnosti pri trajnostnem razvoju in skrbi za okolje tako, da bomo svojo družbeno odgovornost izvajali z optimalno uporabo vhodnih materialov, surovin in energije. Varovali in zaščitili bomo lastne vodne vire in preprečevali negativne vplive na okolje pri razvojnih in investicijskih aktivnostih.

Pričakujemo, da bomo v času poslabšanih gospodarskih razmer z učinkovitim in racionalnim pristopom pri reševanju ekoloških vplivov dosegli konkurenčno prednost pri obvladovanju stroškov proizvodnje, ekologije in energetike. Količinski in strukturni prikaz plana prodaje pijač v letu 2012 za Skupino Laško

( v hl ) Plan 2012 v %

Pivo 2.341.709 57,4Mineralna voda 712.431 17,5Izvirska naravna voda 210.969 5,2Voda z okusi 257.713 6,3Sadni sokovi, nektarji 27.600 0,7Ostali brezalkohol 502.788 12,3Sirupi 26.992 0,7Ostali alkohol 2.427 0,1Skupaj 4.082.629 100,0



Konsolidirani plan izkaza poslovnega izida Skupine Laško za leto 2012

( v EUR, razen števila zaposlenih ) Plan 2012

Skupni prihodki 272.766.374

Skupni odhodki 244.626.188Amortizacija 18.685.438

Celotni poslovni izid 59.540.423Davki 6.495.634Čisti dobiček 53.045.059

Čisti denarni tok1 71.730.497EBIT 29.992.413EBITDA 48.677.851

Povprečno število zaposlenih iz ur 915 1 Čisti dobiček z amortizacijo



2.15 Dogodki po preteku poslovnega leta S pogodbama o obvladovanju so se družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Ljubljana in Radenska, d. d., Radenci iz dejanskega koncerna povezale v pogodbeni koncern. Konec postopka prodaje delnic družbe ČZP Večer, d. d., družbi 3Lan, d. o. o.

Dne 13.12.2011 je Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, s katero je zavrnilo vlogo družbe 3Lan, d. o. o., za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v družbi ČZP Večer, d. d. Pridobitev navedenega soglasja s strani kupca 3Lan, d. o. o., je predstavljala enega od odložnih pogojev, pod katerimi je bila sklenjena prodajna pogodba za prodajo 202.788 delnic oziroma 79,24 % deleža družbe ČZP Večer, d. d., sklenjena dne 23.6.2010 med družbo Delo, d. d., kot prodajalcem in družbo 3Lan, d. o. o., kot kupcem. Zoper zgoraj navedeno odločbo ministrstva je bil dovoljen upravni spor. Rok za vložitev tožbe je potekel 16.1.2012. Tožba ni bila vložena, zaradi česar je navedena odločba postala pravnomočna in prodajnega postopka z družbo 3 Lan, d. o. o., ni bilo mogoče izvesti.

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško

Dne 30.1.2012 je bila skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., podrobnejše informacije o izglasovanih in neizglasovanih skupščinskih sklepih so objavljene na spletnem portalu Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe.

Pogodbeni koncern

Dne 30.1.2012 je bila skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., (na tej skupščini NLB kot največja lastnica in Banka Celje zaradi odločbe ATVP nista mogli uresničevati svojih glasovalnih pravic), ki je sprejela tudi sklep, da daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno družbo ter k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno družbo. Soglasje k posamezni pogodbi o obvladovanju sta dne 31.1.2012 dali tudi skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d., in Radenske, d. d., Radenci. S pogodbama o obvladovanju so se družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci iz dejanskega koncerna povezale v pogodbeni koncern.

Pridobitev večinskega deleža v družbi Birra Peja, Sh. a., Peć

Pivovarna Union, d. d., in Factor banka, d. d., sta dne 15.3.2011, kot podaljšanje pogodbe o terminski prodaji delnic družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo, ki izvira iz marca 2007, sklenili pogodbo o prodajni opciji z iztekom uveljavitve 15.12.2011. Dne 29.11.2011 je Factor banka, d. d., takratna 18 % lastnica družbe Birra Peja, Sh. a., na podlagi zgoraj omenjene opcijske pogodbe pozvala Pivovarno Union, d. d., k odkupu njenega 18 % deleža v Birri Peji, Sh. a. Na podlagi poziva Factor banke, d. d., je Pivovarna Union, d. d., dne 15.12.2011 za omenjeni 18 % delež nakazala kupnino v višini 4.739.782,22 EUR. Postopek



uveljavitve prodajne opcije je bil zaključen dne 18.1.2012. Pivovarna Union, d. d., je z dnem zaključka postopka uveljavitve prodajne opcije postala večinska oziroma 57,6 % lastnica omenjene družbe na Kosovu.

Izstisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari – Split, d. d.

Pivovarna Laško, d. d,. je izpeljala postopek za izstisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari – Split, d. d. Vložila je zahtevek na sodišče, ki je imenovalo sodnega izvedenca oz. pooblaščenca revizorja, ki je ocenih vrednost delnice na 14,79 kn, nato je Pivovarna Laško določila primerno odpravnino v višini 16,5 kn. Na izredni skupščini delničarjev Jadranske pivovare dne 24.2.2012 je bila sprejeta odločitev, da se iz družbe izstisnejo mali delničarji. Pivovarna Laško ima od 5.426.217 delnic 5.396.932 delnic, kar predstavlja 99,46 %. Mali delničarji so imeli 29.285 delnic. Po vpisu sklepa v sodni register se bodo delnice prenesle na Pivovarno Laško, razen če ne bodo vložene izpodbojne tožbe proti sklepu skupščine. Odpravnina se bo delničarjem izplačala po vpisu sklepa v sodni register.

Kazenska preiskava zoper Pivovarno Laško, d. d., zaradi nakupa delnic MELR v letu 2005

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9.3.2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to po pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3.6.2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo zoper več osumljenih oseb, med njimi tudi zoper bivšega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, in dve pravni osebi, med njimi tudi Pivovarno Laško, d. d. Med drugim se dvema osumljenima, eden od njiju je Boško Šrot, očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne Laško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30.8.2005, ki jih je SOD prodal Pivovarni Laško po ceni 158,62 EUR. Osumljenemu Bošku Šrotu se očita, da je sodeloval pri izvršitvi z namenom, da bi tretjemu, to je Pivovarni Laško, d. d., pridobil protipravno premoženjsko korist. Z določeno preslepitvijo določene fizične osebe ter temu posledično njegovo opustitvijo podaje konkurenčne ponudbe v višini 177,34 EUR naj bi Boško Šrot ustvaril gospodarsko korist Pivovarni Laško, d. d., v višini najmanj 8.279.124,39 EUR. Pivovarni Laško, d. d., se kot pravni osebi očita, da je odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je v sostorilstvu storil Boško Šrot, saj naj bi očitano kaznivo dejanje storil v korist Pivovarne Laško, d. d., katera naj bi odtlej tudi razpolagala s protipravno premoženjsko koristjo najmanj v višini 8,2 mio EUR.

Tožba Ere Good

Dne 13.1.2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar



naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. V tej zadevi je sodišče v dosedanjem postopku izdalo sklep, s katerim je tožeči in toženim strankam naložilo, da morajo najkasneje do 14.5.2012 vložiti pripravljalno vlogo, v kateri morajo navesti vse relevantne trditve in predlagati vse dokaze. Tožba po našem mnenju nima osnov in ni utemeljena.

Skupščina družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

Skupščina družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana, ki je bila dne 30.3.2012, je med drugimi odločitvami imenovala tudi nov 9-članski nadzorni svet (6 članov je predstavnikov kapitala in 3 člani so predstavniki delavcev). Skupščina je za članici nadzornega sveta te družbe izvolila tudi članici uprave Pivovarna Laško, d. d., Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar, ki je hkrati tudi članica uprave Pivovarne Union, d. d. Dne 4.4.2012 je Mirjam Hočevar podala odstopno izjavo, da odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., oz. da mandata ne sprejema z obrazložitvijo, da Skupina Laško nima in ni imela nobenega namena izvajati kakršnekoli kontrole nad družbo Poslovni sistem Mercator, d. d. Družbe iz Skupine Laško bodo na naslednji skupščini družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., podprle za člana nadzornega sveta predlog, ki ga bo podal nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

Dosežen dogovor z bankami o reprogramu kreditov

Konec meseca marca 2012 je obema pivovarnama zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti iz naslova kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov. Vseskozi si Uprava prizadeva z bankami dogovoriti celovit reprogram vseh finančnih obveznosti na dolgi rok. V ta namen je bil pripravljen Načrt finančnega prestrukturiranja s podrobnim predlogom odplačevanja kreditov po posameznih bankah in kot takšen predstavljen vsem bankam upnicam na skupnem sestanku dne 28.2.2012. Predlagani načrt finančnega prestrukturiranja predvideva dezinvestiranje naložb v Mercator in Delo in predlog reprograma kreditov, ki so zavarovani z navedenima, za prodajo namenjenima, naložbama. Predlog zajema reprogram z moratorijem do odprodaje. Ostali krediti se reprogramirajo dolgoročno z odplačilom obrokov, ki so prilagojeni denarnemu toku pivovarn. Po enomesečnih pogajanjih z bankami, so dne 2.4.2012 vse banke upnice Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske uskladile stališča in dosegle dogovor o reprogramu kreditov, o čemer so nas tudi pisno obvestile. Banke so sprejele odločitev o podaljšanju kreditov za obdobje najmanj enega leta, z odplačili po posameznih kreditih v skladu z naše strani predlaganim reprogramom, ki je del Načrta finančnega prestrukturiranja. Izjema sta dve banki, katerih stališče je, da zaenkrat kredite podaljšata za 6 mesecev. Nekatere izmed bank pa so potrdile reprogram za obdobje 5-7 let. Kredite, ki so zavarovani z delnicami Mercatorja, so banke reprogramirale z moratorijem za 1 leto. Načrt finančnega prestrukturiranja predvideva tudi dogovorjene, nižje obrestne mere, ki jih dogovarjamo z vsako banko bilateralno. Ker je dokončna odločitev reprograma v pristojnosti kreditnih odborov bank, pričakujemo podpisane pogodbe o reprogramu kreditov s strani bank do konca meseca aprila.



2.16 Dogodki pred poslovnim letom 2011 Od takrat je minilo že več kot 185 let, Pivovarna Laško pa je prerasla iz lokalne pivovarne v vodilno proizvajalko piva in z ostalimi podjetji v Skupini Laško v vodilno proizvajalko mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih in drugih pijač na slovenskem trgu.

1825 Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredi obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes.

1838 Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo in Egipt.

1867 Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi takrat največjo pivovarno na Spodnjem Štajerskem.

1889 Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovarnar Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo in temno termalno pivo, pa še pivo Ležak in Porter, ki ga kasneje preimenuje v Temno laško pivo. Vse bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

1924 Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma pokupi večino njenih delnic in opusti proizvodnjo. Zaprtje pivovarne Laščane ne prizadene le gmotno; pobudniki ponovnega odprtja pivovarne najprej navdušijo gostilničarje.

1929 Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi gostilničarsko delniško pivovarno.

1938 Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence odprejo delniško Pivovarno Laško in predstavijo novo laško pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog. Pivopivcem gre tako v slast, da nemški okupatorji zaradi kakovosti piva dopustijo ohranitev znamke Laško pivo.

1944 Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in porušena tudi pivovarna. Po II. svetovni vojni v pivovarni zaženejo proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden razvoj prodaje: s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje podjetja v družbeni lastnini vpisano v sodni register kor sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31.5.1990.



1991 V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v delniško družbo v mešani lastnini. Dne 30.9.1991 sta ocenjena delniški in družbeni kapital ter opravljena razdelitev delnic.

1995 Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne 20.4.1995, lastninsko preoblikuje v delniško družbo z znanimi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 8.9.1995. Postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

2000 Kapitalske povezave z Radensko, d. d., Radenci, Jadransko pivovaro-Split, d. d., in Vitalom, d. d., Mestinje so ena največjih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna strategija razvoja.

2002 Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka vseh njenih delnic.

2003 Nadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-odstotni delež v Delu, d. d., Ljubljana. Postane njegova največja lastnica.

2004 Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka lastnine) delniške družbe Union Ljubljana. Pivovarna Laško, d. d. postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Februarja od družbe Interbrew Central European Holding B. V., Nizozemska, odkupi celoten lastniški delež, tj. 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pivovarna Laško tako postane večinska, 95,17-odstotna lastnica družbe Union.

Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni koncentraciji družb Pivovarna Laško, d. d., in Pivovarna Union, d. d.

2006 Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d., Ljubljana, s Slovenske odškodninske družbe, d. d., Ljubljana, na Pivovarno Laško, d. d. Po preknjižbi ima delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

2007 Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana. Prevzemniki Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d., in Talis, d. o. o., imajo skupaj 628.044 delnic, tj. 94,09-odstotni delež ciljne družbe.



2008 Februarja je objavljena prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Pivovarna Laško, d. d. Prevzemniki Infond Holding, d. d., Maribor, Cestno podjetje Maribor, d. d., Fidina, d. d., Ljubljana in Koto, d. d., Ljubljana pridobijo skupaj 4.818.151 delnic, tj. 55,08-odstotni delež delnic ciljne družbe. Prevzemniki ponudijo 88,00 EUR za 1 delnico PILR in 2.488 delničarjev Pivovarne Laško, d. d., sprejme prevzemno ponudbo. Na dan 31.12.2008 je Infond Holding, d. d., večinski lastnik Pivovarne Laško, d. d., s 52,97-odstotnim deležem.

2009 Banke upnice NLB, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., Abanka, d. d., Banka Celje, d. d., Gorenjska banka, d. d., Probanka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., in Banka Koper, d. d., so v obdobju od avgusta do septembra 2009 pridobivale delnice Pivovarne Laško, d. d., (PILR), ki jih je imela družba Infond Holding, d. d., zavarovane za bančne kredite. S tem so banke pridobile pomembne lastniške deleže v Pivovarni Laško, d. d. Infond Holding, d. d., Maribor od dne 5.8.2009 ni več večinski lastnik Pivovarne Laško, d. d.

2010 Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je dne 23.4.2010 potrdil izhodišča novega poslovnega modela in reorganizacije Skupine Laško, ki ga je pripravila in predložila uprava družbe, ter potrdil izhodišča strategije rasti Skupine Laško do leta 2014 na segmentu pijač. Nov poslovni model predvideva preoblikovanje Skupine Laško v pogodbeni koncern in nato v enotno podjetje.



3. TRAJNOSTNI RAZVOJ 3.1 Upravljanje s človeškimi viri v Skupini Laško Zavedamo se, da sta zadovoljstvo zaposlenih in poslovna uspešnost neločljivo povezana, zato uspešno skrbimo za zdravo in varno delovno okolje in dobro sodelovanje med zaposlenimi. Zaposleni s svojim znanjem, prizadevnostjo in sposobnostjo pripomoremo k dobri kvaliteti in s tem k zadovoljstvu potrošnikov naših izdelkov. Za vodenje uspešne skupine, ki ustvarja vodilne blagovne znamke z dodano vrednostjo za kupce in lastnike, potrebujemo prave ljudi. Z odgovornim in okolju prijaznim poslovanjem stremimo k doseganju vrhunskih rezultatov. Tako kot nam je pomemben razvoj poslovanja, tako so za nas ključni kadri. Zavedamo se, da so zaposleni ključnega pomena za konkurenčnost družb na trgu, zaradi česar bomo veliko časa posvečali upravljanju s človeškimi viri, osebnostnemu razvoju vsakega zaposlenega in vzpostavitvi stabilnega delovnega okolja. Naš pristop je povečati znanje in sposobnosti zaposlenih skozi praktično delo, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo, ki nagrajuje ljudi za prevzem odgovornosti in rezultate. Vpetost v velik sistem Skupine Laško omogoča zaposlenim veliko možnosti za poklicni in osebni razvoj. 3.1.1. ZAPOSLITVENA POLITIKA

Na osnovi reorganizacije poslovanja in optimizacije procesov, boljše tehnološke opremljenosti družb in izboljšane izobrazbene strukture zaposlenih, sistematično znižujemo število zaposlenih v zadnjih letih. Pri tem upoštevamo strategije posameznih družb in celotne skupine ter obremenitve posameznika in zahtevnosti delovnega procesa. Za doseganje ciljev skupine smo zaposlili tudi nekaj visoko strokovnih, mladih in perspektivnih kadrov. 3.1.2 RAZVOJ KADROV

V letu 2011 smo začeli intenzivneje delati na razvoju zaposlenih. Za zaposlene v prodaji smo, skupaj z zunanjimi izvajalci, izvedli številne treninge za razvoj prodajnih kompetenc, kjer je prodajni sektor intenzivno osvajal nove tehnike za doseganje boljših rezultatov.

Prav tako smo v oktobru izvedli projekt ocene vodstvenih kompetenc, katerega rezultat je bil analiza razvitosti posameznih kompetenc in potencialnih vodij, ki so bili vključeni v projekt. Poleg tega smo s projektom ugotovili stanje organizacijske klime in potreb po dodatnem izobraževanju.

Kot v preteklosti, smo tudi v letu 2011 zaposlenim omogočili izobraževanje iz področja informatike, tujih jezikov, varstva okolja, zakonodaje in ostalih specifičnih znanj po področjih dela. Skupina Laško je na koncu leta 2011 zaposlovala 1.820 ljudi. Število zaposlenih po posameznih družbah v skupini je naslednje:



Število zaposlenih po družbah v Skupini Laško na dan 31.12.2011

Število zaposlenih Delež v %

Pivovarna Laško, d. d. 329 18,1Radenska, d. d., Radenci 208 11,4Pivovarna Union, d. d., Ljubljana 353 19,4Fructal, d. d., Ajdovščina* 364 20,0Fuktal Mak, a. d., Skopje* 61 3,4Jadranska pivovara - Split, d. d. 40 2,2Vital Mestinje, d. o. o. 37 2,0Delo, d. d., Ljubljana 428 23,5Skupaj 1.820 100,0

*Opomba: Skupina Fructal je bila 16.12.2011 prodana, vendar je zajeta v podatkih o zaposlenih za leto 2011. 3.1.3 SKRB ZA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH

Zaposleni v Skupini Laško smo deležni:

ozaveščanja, skrbi in usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu, urejenega delovnega okolja in rednih zdravniških pregledov,

plačevanja premije v višini 3,5 % za dodatno pokojninsko zavarovanje vsem zaposlenim za nedoločen čas,

nastanitve po ugodnih cenah v naših počitniških kapacitetah, ki se nahajajo na morju, hribih in v termalnih zdraviliščih.

Prav tako smo zaposlenim omogočili sodelovanje in dajanje koristnih predlogov za izboljšave in razvoj tako na ravni organizacijske enote kot na ravni družbe kot celote.

Z namenom poenotenja delovnih mest in plačnih razmerij med družbami v Skupini Laško smo pričeli s projektom poenotene sistemizacije za družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., ki bo zaključen v prvi polovici 2012. 3.1.4 KADRI V PIVOVARNI LAŠKO, PIVOVARNI UNION IN RADENSKI

V nadaljevanju predstavljamo podrobnejše kadrovske podatke za Pivovarno Laško, d. d., Pivovarno Union, d. d., in Radensko, d. d., in Vital Mestinje, d. o. o., ki predstavljajo našo osnovno pijačarsko dejavnost v Sloveniji Število zaposlenih v letu 2011 se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za 9 delavcev. To povečanje je nastalo zaradi radikalnega zmanjšanja najema delovne sile preko kadrovskih agencij. Skupno število zaposlenih na dan 31. 12. 2011 je 927 delavcev, od tega je 867 delavcev zaposlenih za nedoločen čas in 44 delavcev za določen čas.



Število zaposlenih za nedoločen in določen čas

Razlika Razlika Razlika

( zaposleni ) 2009 2010 2011 11-10 2009 2010 2011 11-10 2009 2010 2011 11-10

Nedoločen čas 305 298 303 5 334 317 323 6 219 205 207 2Določen čas 6 8 15 7 14 36 26 -10 - 1 - -1

Skrajšani delovni čas 10 9 10 1 5 5 4 -1 - - - -Pripravniki - 3 1 -2 - - - - 1 1 1 -Skupaj 321 318 329 11 353 358 353 -5 220 207 208 1

Razlika Razlika

(zaposleni ) 2009 2010 2011 11-10 2009 2010 2011 11-10

Nedoločen čas 36 33 34 1 894 853 867 14Določen čas 2 2 3 1 22 47 44 -3

Skrajšani delovni čas - - - - 15 14 14 -Pripravniki - - - - 1 4 2 -2Skupaj 38 35 37 2 932 918 927 9

PIVOVARNA LAŠKO PIVOVARNA UNION RADENSKA

VITAL SKUPAJ

Starost zaposlenih

Največje število zaposlenih je starih med 41 in 50 let, povprečna starost zaposlenih na dan 31.12.2011 je 44,6 let, povprečna delovna doba je 23,8 let. Število zaposlenih po starostnih razredih na dan 31.12.2011

Indeks Indeks Indeks

( starost ) 2009 2010 2011 11/10 2009 2010 2011 11/10 2009 2010 2011 11/10

Manj kot 30 let 8 12 16 133,3 3 11 9 81,8 18 20 19 95,0od 30 do 40 let 83 82 74 90,2 110 126 112 88,9 26 25 31 124,0od 41 do 50 let 172 163 165 101,2 126 133 139 104,5 75 67 57 85,1od 51 do 60 let 56 61 74 121,3 107 87 89 102,3 100 94 98 104,3Nad 60 let 2 - - / 7 1 4 400,0 1 1 3 300,0Skupaj 321 318 329 103,5 353 358 353 98,6 220 207 208 100,5

Indeks Indeks

( starost ) 2009 2010 2011 11/10 2009 2010 2011 11/10

Manj kot 30 let 5 2 4 200,0 34 45 48 106,7od 30 do 40 let 10 7 6 85,7 229 240 223 92,9od 41 do 50 let 18 19 20 105,3 391 382 381 99,7od 51 do 60 let 5 7 7 100,0 268 249 268 107,6Nad 60 let - - - / 10 2 7 350,0Skupaj 38 35 37 105,7 932 918 927 101,0

PIVOVARNA LAŠKO PIVOVARNA UNION RADENSKA

VITAL SKUPAJ

Fluktuacija

V letu 2011 je odšlo 31 delavcev, od tega jih je 25 odšlo sporazumno oz. jim je potekla pogodba za določen čas. V letu 2011 se je upokojilo relativno majhno število zaposlenih. Vzrok za to je predvsem v tem, da smo leta 2010 zaradi napovedane pokojninske reforme predčasno upokojili vse, ki naj bi v naslednjih 3 letih izpolnili pogoje za upokojitev.



Izobrazbena sestava zaposlenih

Na dan 31.12.2011 je bila dejanska izobrazbena sestava zaposlenih v skupini naslednja: Število zaposlenih po stopnji izobrazbe

Osnovnošolska 184 162 160 98,8

Poklicna izobrazba 286 260 269 103,5

Srednja šola 252 274 269 98,2Višja strokovna izobrazba 82 85 88 103,5

Univerzitetna + visoka izobrazba 117 125 129 103,2Magisterij 10 12 12 100,0

Doktorat 1 - - /

Skupaj 932 918 927 101,0

Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Indeks 11/10

Iz zgornje tabele je razvidno, da se je povečalo število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo in število delavcev s poklicno šolo (IV. stopnja izobrazbe), zmanjšalo pa se je število zaposlenih s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo, kar potrjuje našo usmerjenost na izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih.

Največ zaposlenih ima dokončano poklicno ali srednjo šolo, saj pri novih zaposlitvah v tehničnem sektorju, zaradi narave dela zahtevamo najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Zaposleni pa se tudi dodatno izobražujejo ob delu. Bolniška odsotnost (absentizem)

Bolniška odsotnost se je v letu 2011 zmanjšala za 8.105 ur oz. za 7,8 %.

Zaradi bolniške odsotnosti je bilo v letu 2011 izgubljenih 95.743 delovnih ur, oz. 11.968 dni, kar pomeni skoraj 13,5 dni na zaposlenega.



3.2 Komuniciranje Pivovarna Laško je v letu 2011 nadaljevala s komunikacijsko strategijo sistematične dvostranske komunikacije med podjetjem in njenim internim ter eksternim okoljem. Ekipa Pivovarne Laško je komuniciranje izvajala v skladu z načrtom ter prilagajala taktike in orodja interesom različnih javnosti, ki vplivajo na poslovanje družbe. 3.2.1 KOMUNICIRANJE Z VLAGATELJI Pivovarna Laško skladno z zakonom obvešča vlagatelje in potencialne vlagatelje z zadostnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami. Informacije v okviru politike razkrivanja informacij zajemajo uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja družbe v prihodnje.

Delnice Pivovarne Laško kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, zato je družba zakonsko zavezana k objavi predpisanih informacij na spletnih straneh ljubljanske borze (seonet.ljse.si), prav tako pa te informacije objavi tudi na spletnih straneh podjetja.

Med aktivnosti komuniciranja z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji sodijo redne skupščine podjetja, novinarske konference, sklicane z namenom poročanja o medletnih in letnih poslovnih rezultatih, individualni sestanki predstavnikov podjetja s predstavniki investicijskih družb ter večjih delničarjev in objava medletnih in letnih poročil v tiskanih medijih ter na spletnih straneh družbe. 3.2.2 KOMUNICIRANJE Z MEDIJI Podjetje Pivovarna Laško s sporočili za medije o svojih dejavnostih, poslovanju, načrtih in strateških usmeritvah redno obvešča medije. Odnosi z mediji temeljijo na načrtovanem, dvosmernem sodelovanju, pravočasnem ter sprotnem odzivanju na vprašanja novinarjev v skladu z veljavnimi etičnimi standardi stroke odnosov z javnostmi. 3.2.3 KOMUNICIRANJE S KUPCI V letu 2011 je bil kupcem Pivovarne Laško že tretje leto na voljo Klicni center, v katerem so na brezplačni telefonski številki 080 1825 na voljo operaterji, ki sprejemajo naročila kupcev za vse izdelke Skupine Laško. Klicni center je lociran na Distribucijskem centru Skupine Laško v Ljubljani in sprejema naročila za vse distribucijske kanale (trgovina, gostinstvo in ustanove). V treh letih delovanja so ga kupci sprejeli kot eno ključnih orodij za naročanje izdelkov, saj je naročanje enostavnejše in uporabnikom prijaznejše. 3.2.4 KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI Ob zdravih medsebojnih odnosih je komuniciranje z zaposlenimi eden bistvenih elementov za doseganje dobrih poslovnih rezultatov družbe. Ob primerni implementaciji internih komunikacijskih načrtov zagotavlja zadostno informiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. V Pivovarni Laško zaposlene sprotno seznanjamo



s pomembnimi informacijami ter obvestili za javnost. Na najbolj frekvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, v zadnjih letih pa strmo narašča pomen obveščanja preko interneta. Pomembno orodje internih komunikacij sta tudi intranet Pivovarne Laško in Skupine Laško. Raba tega orodja se v zadnjih letih povečuje, saj se povečujejo tudi potrebe po komuniciranju med različnimi organizacijskimi oddelki in mešanimi projektnimi timi. Intranet omogoča zainteresiranim dostop do skupne rabe določenih dokumentov. Kot komunikacijsko orodje bistveno prispeva k učinkovitosti poslovnih procesov.

V treh letih po ponovnem začetku izhajanja internega glasila Pivovarne Laško »Laški pivar«, ki je namenjeno zaposlenim v Pivovarni Laško in sodelavcem v Skupini Laško, pošiljamo pa ga tudi drugim zainteresiranim, se je glasilo uveljavilo kot eno ključnih orodij informiranja internih in drugih zainteresiranih javnosti. Zaposleni ga prejemajo v elektronski obliki, na petih točkah v podjetju pa je na voljo tiskana izdaja, ki jo prejemajo tudi upokojenci Pivovarne Laško, novinarji in predstavniki drugih pomembnih javnosti. Za zainteresirane je v obliki datoteke na voljo na spletni strani Pivovarne Laško.



3.3 Odgovoren odnos do družbenega okolja Kljub zahtevnim finančnim razmeram smo v Pivovarni Laško nadaljevali s politiko družbeno odgovornega podjetja. Z načrtovano uporabo okolju prijaznejših tehnologij naši proizvodni procesi kar najmanj vplivajo na lokalno okolje, v letu 2011 pa smo z akcijo “Flaško nazaj v Laško” kupce izdelkov spodbujali k uporabi povratne steklene embalaže in na ta način še dodatno zmanjševali obremenjevanje okolja. V zadnjih desetletjih je Pivovarna Laško vlagala izjemno visoka sredstva tako za zmanjševanje vplivov na okolje kot za razvoj lokalnih skupnosti v katerih deluje. To kaže pomen in težo, ki ga podjetje namenja odnosom z okoljem, kakovosti življenja v lokalni skupnosti, kar najbolje demonstrira konsistentno izvajanje politike družbene odgovornosti.

Pivovarna Laško tudi s svojimi vrhunskimi izdelki demonstrira kakovost in tradicijo. Proizvodni procesi v Pivovarni Laško potekajo v skladu z zelo strogimi evropskimi okoljskimi standardi, odpadne vode pa smo speljali v lastno čistilno napravo.

Pivovarna Laško je zadnja desetletja med najpomembnejšimi podporniki slovenskega vrhunskega športa. Skupina Laško pa je sploh največji sponzor športa v državi. Športna sponzorstva, katerih uspešnosti zaradi majhnosti slovenskega tržišča ne moremo meriti zgolj s prodajnimi rezultati, pa so le eden od segmentov izvajanja politike družbene odgovornosti Pivovarne Laško. Tako Pivovarna Laško kot Skupina Laško s številnimi sponzorstvi aktivno podpirata kulturo in ustvarjalno umetnost, razvoj lokalnih skupnosti, zdravstva in sociale.

Pivovarna Laško je v letu 2011 že drugo leto zapored izvedla akcijo “Gremo v hribe,” s katero spodbuja gorništvo, druženje in aktivno preživljanje prostega časa, zbrana sredstva pa namenja obnovi slovenskih gorskih poti.

Pivovarna Laško je tudi generalni sponzor najbolje obiskane turistične prireditve v Sloveniji – Pivo in cvetje – s skoraj petdesetletno tradicijo. V letu 2011 se je Pivovarna Laško odločila aktivneje sodelovati tudi pri vsebinski pripravi prireditve, predvsem glede glasbeno festivalskega dela prireditve. V letu 2011 smo v Pivovarni Laško pripravili vse potrebno tudi za izvedbo projekta Skupina Laško – mecen sodobne slovenske glasbe, ki bo izvajan v letu 2012 in je edini tovrstno mecenski projekt v državi.

Dodaten pomen, ki ga v podjetja namenja družbeno odgovornemu ravnanju, ilustrirajo tudi donacije pretežno humanitarnim projektom, neprofitnim dejavnostim in podpori razvoja manjših klubov ter društev iz lokalnih okolij.



3.4 Varovanje okolja Trajnostno usmerjen sistem dela v družbah Skupine Laško dokazano prinaša dolgoročne rezultate, ki se na koncu izražajo tudi v povečanem dobičku podjetja, predvsem pa v krepitvi ugleda in prepoznavnosti blagovnih znamk. V družbah Skupine Laško smo odpravili večino negativnih vplivov na okolje in med prvimi pridobili okoljevarstvena dovoljenja, kar je tudi nujen pogoj za obratovanje po določilih IPPC direktiv. V letu 2011 smo nadaljevali z aktivnim reševanjem odpadnega pivskega kvasa, ki se danes deloma uvaja v čistilno napravo Pivovarne Laško, v sezonskih konicah pa prodaja bioplinarnam. 3.4.1 PIVOVARNA LAŠKO, d. d. V Pivovarni Laško želimo s strategijo trajnostnega razvoja predvsem na področju energetske in ekološke učinkovitosti v podjetju stalno zmanjševati vpliv na naše življenjsko okolje. Zavedamo se, da mora biti trajnostni razvoj ena od strateških usmeritev podjetja, ki je podprta s strani uprave podjetja ter vgrajena v kompleten delovni proces. Trajnostno usmerjen sistem dela dokazano prinaša dolgoročne rezultate, ki se izražajo tudi v povečanem dobičku podjetja, predvsem pa v krepitvi ugleda in prepoznavnosti blagovnih znamk. V podjetju se držimo smernic stalnega povečevanja izkoristkov surovin, zmanjševanja kala in izmeta v proizvodnji ter izboljševanja ekoloških vplivov na okolje kot posledica naše dejavnosti.

Ekološki projekt – bioplin

Nadaljevali smo s podrobnim spremljanjem delovanja anaerobnega reaktorja za obdelavo odpadnih vod, kar predstavlja velik ekonomski uspeh zaradi pridobivanja bioplina, predvsem na račun dodajanja svežega odpadnega kvasa v tehnološke odpadne vode. Poraba bioplina, ki se uporablja kot nadomestek zemeljskega plina v kotlovnici in tako predstavlja uporabo obnovljivega vira energije, je bila 392.000 m3.

IPPC okoljevarstveno dovoljenje (OVD)

Redno smo izvajali vse predpisane monitoringe v skladu z OVD. V predpisanih rokih smo posredovali vsa zahtevana poročila na Agencijo republike Slovenije za okolje.

V okviru letnega inšpekcijskega pregleda so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti predvsem na področju odpadnih vod in spremembah tehnološkega postopka sušenja kvasa. V predpisanem roku smo odpravili pripombe ter na ARSO podali zahtevo za spremembo OVD.

Ekologija v proizvodnji piva

V projektu CIP optimizacije v polnilnici piva smo izvedli pregled stanja, pripravili rešitve in izvedli spremembe programov čiščenja proizvodne opreme. Pri tem smo izboljšali predvsem učinkovitost čiščenja opreme in namenili poudarek na zmanjšanju porabe vode v tem delu proizvodnje.



V področju proizvodnje in polnjenja piva konstantno znižujemo porabo sveže vode v skladu z dobro prakso in podporo meritev s strani dobaviteljev čistilnih sredstev. Tako smo dosegli specifično porabo vode 5,76 hl/hl prodanega piva in vode. Poraba vode v letih od 2009 do 2011

(v hl) 2009 2010 2011Poraba vodena 1 hl prodane pijače 6,06 5,66 5,76

V letu 2011 smo nadaljevali s sistemom ločenega zbiranja odpadkov na področju celotnega podjetja in tako zmanjšali količino direktno odloženih komunalnih odpadkov glede na prejšnje leto. Ločeno zbrane frakcije odpadne embalaže in ostalih sekundarnih surovin pa od septembra dalje krovno prevzema samo en pooblaščen zbiralec odpadkov za predelavo.

Odpadna diatomejska zemlja

S projektom mešanja odpadnega kiselgura in lesnega pepela smo zelo inovativno pristopili k reševanju problematike odpadka, saj iz dveh odpadnih snovi pridobimo nov uporaben material. Pričetek mešanja in uporabo materiala planiramo v letu 2012, ko je predviden pričetek zapiranja deponije komunalnih odpadkov Strensko in bo omenjeni material postal tudi komercialno zanimiv.

Vodni viri

Dela na vodovodu so tudi v preteklem letu potekala v glavnem po načrtu, ki smo si ga zastavili tako, da ni bilo večjih odstopanj od plana. Skozi celotno obdobje smo zagotavljali zadostne količine kvalitetne pitne vode tako v sistemu vodovoda Laško kakor tudi na okoliških vodovodih. Zaradi dokaj ugodnih hidroloških razmer niso bili potrebni prevozi vode. Tudi v tem obdobju smo zamenjali nekaj odsekov cevovoda, ki so bili v slabem stanju.

Na vodovodih smo izvajali nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode skladno s pravilnikom o pitni vodi ter drugo zakonodajo.



V okviru preventivnih ukrepov zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode izvajamo redne obhode vodovodnih objektov, imamo pa vzpostavljen tudi daljinski nadzor določenih objektov. Redno čiščenje in vzdrževanje objektov vodovoda izvajamo preventivno po izdelanem HACCP načrtu in o tem vodimo tudi potrebne evidence.

Poleg rednega vzdrževanja smo v preteklem letu opravili tudi sledeča večja vzdrževanja dela: menjava oziroma obnova cevovodov na sledečih območjih: Voluš – Vrh, na

Šmohorju, Rimske Toplice (Partizanska, Završnikova ter Cankarjeva ulica), Globoko, Podšmihel,

sodelovanje z občino Laško pri sledečih vodovodih: Vodiško – Škofce, Curnovec, Marija Gradec, Trobni dol, Vrh – Radoblje – Strensko,

obnova sledečih vodohranov: Klinar, Lahomno – Železnik, Kuretno, Albreht,

vgradnja avtomatskega vklopa črpališča Rudnik, vezano na vodovod Laško,

vzpostavitev meritev motnosti v Globočaju,

ureditev zajetja šola Jurklošter ter cevovoda do Kartuzije,

sodelovanje pri izdelavi idejne osnove vodovoda Rimske Toplice-Laško,

vzpostavitev delovanja vrtine Lurd L3,

ureditev vrtine H7 Kal ter cevovodne povezave do vrtine H6. Energetska oskrba podjetja

Z energetskimi napravami smo v celoti zadovoljevali potrebam, ki so eden od členov tehnološkega procesa, in sicer v okviru normativov za tovrstne namene. Ob enem smo na področju energetike z nadzori nastalih emisij, kot posledico pretvorbe energij, strmeli k čim nižjim enotam oz. bili s preverjenimi meritvami v okviru enot, ki so zakonsko predpisane. Za kompletno proizvodnjo in ostale funkcije smo porabili 13.214.040 kWh električne energije, kar pomeni specifično porabo 13,5 kWh/hl piva. Poraba nabavljenega zemeljskega plina pa je bila 3.085.886 Sm3 in znaša 3,2 Sm3/ hl prodanega piva.

Čistilna naprava

V letu 2011 smo pod optimalnimi pogoji nadaljevali z obratovanjem anaerobne čistilne naprave Pivovarne Laško. S strani ZZV Maribor se redno izvaja monitoring vtoka in iztoka iz čistilne naprave, ki prikazuje visoko stopnjo očiščenja. Skupna letna količina odpadnih vod iz pivovarne je bila 392.502 m3.

Pri delovanju čistilne naprave pa iz odpadne vode nastaja tudi bioplin, ki smo ga letno proizvedli 712.481 m3, kar pomeni več kot 20 % povečanje. Bioplin se uporablja za segrevanje odpadne vode na čistilni napravi, večina pa kot alternativni vir toplotne energije v kotlarni za proizvodnjo pare. Letno smo tako nadomestili približno 300.000 m3 (10 % porabe) zemeljskega plina z bioplinom kot obnovljivim virom energije.

V mesecu avgustu smo za potrebe zagona nove bioplinske naprave v Srbiji iz anaerobnega reaktorja odprodali 128 t aktivnega blata, ki med delovanjem naprave konstantno prirašča.



Pregled vlaganj in stroškov na področju ekologije

Pri investicijah v tehnologijo so pomembni kriteriji izbire dobavitelja tudi energetske in ekološke karakteristike, ki nam zagotavljajo višje izkoristke procesa, zmanjševanje onesnaževanja okolja, izpolnitev zakonskih standardov, zmanjšanje tveganja za zdravje zaposlenih ter izboljšanje podobe podjetja v javnosti. Določen delež prihodkov podjetja pa se nameni za direktne okoljske stroške poslovanja, ki so prikazani v spodnji tabeli. Pregled vlaganj v ekologijo v Pivovarni Laško, d. d. ( v EUR ) 2009 2010 2011

Vlaganja v vodne vire 593.786 488.218 530.718Odškodnine vodovod 1.125 999 340Vzdrževanje vodovoda 592.661 487.219 530.378Voda 62.446 53.925 56.438Vodna povračila 32.805 33.931 37.638Koncesija za vodo 29.641 19.994 18.800Odpadne vode 641.785 649.135 618.804Čistilna naprava 641.785 611.527 603.608Okoljska dajatev - odpadne vode * 37.608 15.196Odpadki - okoljska dajatev 417.813 233.720 238.538Izdatki za varstvo okolja - odpadna embalaža 394.366 195.140 191.331Okoljska dajatev za odpadno embal. 9.336 6.643 5.875Okoljska dajatev za elekt. in elektr. opremo - tujina 37 66 1.334Obdelava odpadne diatomejske zemlje 14.074 31.871 39.998Skupaj 1.715.830 1.424.998 1.444.498

*Z akontacijami v letu 2008 smo že pokrili okoljsko dajatev v višini 22.469 EUR. Z visoko okoljsko zavestjo, izobraževanjem strokovnih kadrov in praktičnim opravljanjem procesov pri vseh zaposlenih želimo vzpostaviti učinkovit sistem ravnanja z okoljem. Naše podjetje ocenjuje, da je vpeljava eko-tehnoloških rešitev pomembna za celoten poslovni proces. 3.4.2 PIVOVARNA UNION, d. d., LJUBLJANA Pivovarna Union pri svojem poslovanju namenja veliko pozornost tudi skrbi za okolje. V svoji okoljski politiki smo se zavezali, da bomo nenehno izboljševali ravnanje z okoljem ter preprečevali onesnaženje in izpolnjevali zakonske zahteve, ki se nanašajo na ravnanje z okoljem.

V zadnjih letih se sistematično ukvarjamo z zmanjševanjem količine odpadne vode. V letu 2011 smo zaključili s projektom CIP optimizacija, s katerim smo pričeli v 2008. Z začetkom leta 2011 smo pričeli s projektom rekuperacija odpadnih vod. V letu 2012 bomo ta projekt sproti nadgrajevali.



V Pivovarni Union, d. d., smo opravili vse predpisane meritve in monitoringe, ki jih zahteva Zakon o varstvu okolja. Naloge in obveznosti imamo opredeljene v OP-20-00. Z novo nevtralizacijsko postajo sedaj v celoti izpolnjujemo vse zakonodajne zahteve, pred tem so od zahtev odstopale le meritve pH odpadnih vod.

V letu 2011 je bil izvršen inšpektorski pregled. Neskladja smo odpravili, podali smo tudi dopis za spremembo OVD-ja. Spremembe se nanašajo na prenehanje uporabe sušilca tropin in kvasa ter z njima povezane aktivnosti na področju z zakoni določenih monitoringov.

V letu 2011 smo zaključili tudi s projektom CIP optimizacija. V treh letih smo popisali vse CIP programe pranj. V letu 2012 nam ostane le še posnetek pranj na CIP PET2 ter popis potencialnih vod na PET2 ter njihovo odvajanje na sistem rekuperacije.

V povprečju smo v letu 2011 dosegali preko 90 % ustreznost pH, (zakonska obveza je več kot 80 %). S priključitvijo sistema nove filtracija bo ustreznost preko 95 %. Na merskem jezu nismo imeli težav s preseganjem največje dovoljene temperature.

V aprilu 2011 smo začeli s spremembami v tehnologiji CIP pranj na programih CIP filtracija. Vpeljali smo enofazno CIP pranje. Rezultate pranj smo redno spremljali, odstopanj glede na pretekla leta ni bilo. Ocenjujemo da smo zmanjšali količino kanalizirane vode za okoli 5.000 m3.

V letu 2012 bomo na sistem rekuperacije priklopili novega porabnika, to je sistem hlajenja kotlovske vode. Priklopili bomo novi vir rekuperirane vode, to je paster S4. Glede na kalkulacije za leto 2012 pričakujemo porabo rekuperirane vode med 35.000 in 40.000 m3.

Redno opravljamo tudi mesečne analize kakovosti rekuperirane vode. Voda je mikrobiološko oporečna, zato bo za priklop porabnikov v polnilnici potrebna njena obdelava (nano in mikro filtracija), kar bo povezano z večjimi investicijskimi stroški.

Za leto 2012 smo izdelali projekt rekuperacija vroče vode. V ta projekt bo vključen sistem CIP varilnica. Pričakovana zmanjšana količina porabe vroče na letni ravni bo znašala med 2.000 in 3.000 m3. Nadaljevali bomo z nadaljevanjem popisov možnih rešitev za zmanjševanje porabe vode na porabnikih. S tem v zvezi bomo proučili možnost lokalne rekuperacije vode na pralcu zabojev S4, S5 ter pralcu steklenic S4 (projekt ”Bottle guard”). Proučili bomo možnost vgradnje ventila na pralni napravi za steklenice, ki bo blokiral dotok vode v sistem v neobratovanju.



Poraba naravnih virov v Pivovarni Union, d. d. (načrpana in kanalizirana voda)

Mer. enota Kumulat. 2009 Kumulat. 2010 Kumulat. 2011 Indeks 11/10

Voda načrpana m3 683.644 627.188 668.108 106,5Voda rekuperirana m3 - 2.103 31.129 / Voda kanaliz. merski jez m3 590.315 541.986 552.203 101,9Voda kanaliz. računska m3 552.484 493.599 537.196 108,8Mesečne padavine mm 1.400 1.798 998 55,5Mesečne padavine m3 51.789 66.537 41.294 62,1Elektrika MWh 20.376 16.806 19.243 114,5Plin Sm3 4.285.664 4.181.340 4.202.312 100,5Emisije CO2 t 8.143 7.945 7.984 100,5Napolnjene količine hl 1.476.620 1.371.026 1.549.350 113,0

Zaradi večjih napolnjenih količin gotovih izdelkov se je količina načrpane vode glede na lansko leto povečala.

V letu 2011 se je nadaljeval trend zmanjševanja specifične porabe vode za proizvedeno pivo. Specifična poraba se je zmanjšala iz 4,6 na 4,3. V boljšem razmerju kot lani smo bili v vseh mesecih, razen v juniju in v decembru. V decembru je bil glavni razlog za povečano specifično porabo vode nižja proizvodna piva. V vseh mesecih od aprila dalje je bila opazna povečana poraba vode zaradi testiranja novega Pall filtra.

Glavni izvedeni ukrepi v 2011 so bili: enofazno CIP pranje na programih filtracija, CIP optimizacija in rekuperacija. S projektom rekuperacije smo zmanjšali specifično porabo v polnilnici. Glavni porabnik vode ostaja proizvodnja piva. V letu 2012 načrtujemo zmanjšanje zlasti s projektom rekuperacija vroče vode.

Poraba lužine se je glede na leto 2010 povečala. Večja poraba se nanaša na večjo obratovanje linije S4, ki je velik porabnik 25 % NaOH. Posledično je bila nevtralizacijska naprava bolj obremenjena, zato se povečana poraba kaže tudi pri HCl. Calgonit SN554 smo v mesecu aprilu zamenjali s Calgonitom SN588 (projekt enofazno pranje CIP filtracija). Poraba je bila povečana zaradi višje koncentracije novega sredstva. Optimizacijo porabe lužine bomo v letu 2012 izvedli preko projekta „Bottle guard”.

V Pivovarni Union, d. d., ravnanje z okoljem poteka skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), z zakonodajo, z zahtevami standarda ISO 14001 ter okoljske politike.

V letu 2011 smo v skladu z direktivami, ki se nanašajo na emisije CO2 oddali vlogo, s katero bomo sodelovali v trgovanju z emisijskimi kuponi za drugo trgovalno obdobje 2013-2020. Na osnovi vloge smo dobili dopis, s katerim so ovrednotene količine brezplačnih emisijskih kuponov, katere gospodarstvu namenja država. Zmanjšanje brezplačno prejetih kuponov se nam obeta od leta 2013 dalje, kar pomeni, da bomo morali manko kuponov kupiti na borzi (dodatne stroške je sedaj težko ovrednotiti, saj cene kuponov na borzi nihajo).



Ravnanje z odpadno embalažo

V letu 2011 smo znižali teže predform za plastenke, v povprečju so se teže znižale za 10 %. Posledično je strošek z embalažnino nižji. V letu 2011 smo prenovili objekt ekološki otok, povečali smo nadstrešek, prostor smo prepleskali in adaptirali, mesto za odlaganje kontejnerjev tudi povečali. V letu 2012 imamo v načrtu narediti urejen prostor za popravilo viličarjev, ki bo opremljen z lovilcem za odpadna olja. Ker smo imeli v letu 2011 veliko težav z okvarami preše za stiskanje odpadkov, imamo v letu 2012 v načrtu kupiti novo. 3.4.3 RADENSKA, d. d., RADENCI Okoljevarstveno zavedanje je v Radenski stalna spremljevalka našega dela, truda in prizadevanj že vrsto let.

Zaradi lažjega obvladovanja okoljske problematike smo se odločili, da bomo poleg standarda ISO 9001:2000 uvedli tudi okoljski standard ISO 14000:1996. Certifikat smo pridobili v letu 2002.

Okoljsko tematiko smo v Radenski upoštevali že pred začetkom uvajanja standarda, ker smo odvisni od naravnega bogastva. Že v poslanstvu se kaže naša povezanost z okoljem, naravo. Pod blagovno znamko Radenska namreč naravno bogastvo tega okolja, naravne mineralne vode, spreminjamo v tržno zanimive, kakovostne in uspešne proizvode.

Z racionalno rabo surovin in energentov so tesno povezani stroški našega poslovanja, torej je korist dvojna.

Politika ravnanja z okoljem

Naša dejavnost – »črpanje, razvoj, polnjenje naravnih mineralnih, izvirskih in pitnih vod ter proizvodnja brezalkoholnih pijač in trženje le-teh« – je močno odvisna od skrbnega ravnanja z okoljem. Zato se Radenska zavezuje:

da stalno spremljala in izpolnjuje zahteve veljavnih zakonodajnih in drugih obvezujočih zahtev in smernic vezanih na okoljske in druge vidike dejavnosti podjetja ter vključuje te zahteve v svoje procese v okviru ekonomskih možnosti;

da je okoljsko planiranje sestavni del vsakoletnega poslovnega planiranja in se s tem izvajanja aktivnosti za trajno izboljšanje urejenosti okolja, kakovosti ozračja, krajinske urejenosti in infrastrukture, pri čemer se pri iskanju izboljšav v prvi vrsti osredotočamo na preprečevanje onesnaževanja in s tem zmanjševanja nastajanja okoljskih problemov;

da si prizadeva za čim racionalnejšo rabo vseh surovin, materialov in energentov, ki vstopajo v poslovni sistem oz. procese podjetja, hkrati pa v okviru ekonomskih zmožnosti postopno nadomešča obstoječe surovine, materiale in energente z okolju prijaznejšimi;

da si prizadeva razvijati in prodajati izdelke in storitve z jasno izraženo okoljsko komponento;



da pri vseh novih investicijah v opremo v okviru ekonomsko sprejemljivih rešitev strmi k uporabi okolju prijaznih tehnologij;

da prepoznava vse okoljske vidike in spremlja vplive na okolje (nastajanje odpadkov, porabo vode, zemeljskega plina, električne energije in drugih energentov ter drugih emisij), si prizadeva za nenehno zmanjševanje količine oz. porabe na enoto proizvoda ter v primeru neustreznosti takoj ukrepa;

da stalno poudarja pomen preventivnega pristopa pri obvladovanju okoljskih vidikov in s tem k nenehnemu izboljševanju in preprečevanju onesnaženje, še zlasti je preventiva življenjskega pomena pri skrbi za čistost podtalnice, ki je vir naravnega bogastva za naše podjetje ter racionalne rabe naravnih virov, energije in drugih materialov ter surovin;

da pri sodelovanju z dobavitelji daje prednost tistim, ki lahko ustrezno dokazujejo svojo dobro okoljsko prakso;

da podpira javne akcije za varovanje okolja in ustvarja odprte odnose z javnostjo tako, da vzpostavlja dialog s krajani in drugimi zainteresiranimi strankami;

da skrbi za postopni dvig okoljske kulture in znanja vseh zaposlenih;

da redno seznanja vse zaposlene in tiste, ki delajo za ali v imenu podjetja ter zainteresirano javnost o okoljevarstvenih aktivnostih, ciljih in dosežkih na področju ravnanja z okoljem;

da je politika v dokumentirani obliki na voljo javnosti, da se izvaja in vzdržuje ter periodično pregleduje.

Okoljevarstveno delovanje Radenske v letu 2011

Okoljevarstveno delovanje je povezano z izvajanjem okoljskih ciljev iz prejšnjih let ter tekočih ciljev v letu 2011. Cilji so bili naravnani v smeri zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, odpadki in racionaliziranjem porabe energentov. Projekti, ki so pokrivali okoljevarstveno delovanje v letu 2011 so bili:

aktivnosti na področju vrtin (revidiranje odloka o zaščiti vodovarstvenih pasov, določitev kroga potencialnih onesnaževalcev, ukrepanje proti onesnaževalcem);

sodelovanje z lokalnimi in državnimi organi na zakonodajnem področju;

zaščita vodnih virov – skladno z zakonodajo;

ureditev označevanja vodovarstvenih pasov v skladu z zakonodajo in predlog ureditve celostne podobe vrtin;

natančen popis vseh vrtin na Radenskem vrelčnem področju;

detektiranje rizičnih vrtin z vidika izhajanja CO2 in izdelava projektov za sanacijo;

sanacija vrtine V-C in ureditev okolice na vrtinah Radenske;

aktivnosti za pridobivanje koncesij za črpanje naravnih mineralnih, izvirskih in pitnih voda;



iskanje možnih racionalizacij na grlu plastenke oz. optimizacija teže predoblik – idejni projekti;

uporaba recikliranega PET materiala;

spremljanje in optimizacija energentov ter energetski pregled – pridobivanje ponudb;

monitoringi naravnih mineralnih vod, pitne oz. tehnološke vode in odpadnih voda;

obnova/menjava dotrajanih vrat po polnilnici;

menjava salonitne kritine;

pregled in zamenjava dotrajanih delov omrežja komprimiranega zraka in CO2;

zamenjava opreme in racionalizacija (polnilni stroj TPO-1);

hladilni sistem – menjava plina R-22 z okolju prijaznejšim ter projekt centralne priprave hladilne vode – priprava projektov;

evidenca količin črpanja in porabe CO2; zamenjava komplet zunanje razsvetljave;

iskanje novih tehnoloških rešitev za zmanjševanje količine odpadkov;

meritve in po potrebi sanacija hrupa v proizvodnih prostorih. V letu 2012 bodo glavne okoljevarstvene usmeritve enake. Stalni cilj Radenske ostaja zaščita vodovarstvenega področja – vitalnega vira našega podjetja in zmanjševanje porabe energentov na enoto obračuna. Podrobnosti izvajanja okoljskih programov in cilji, ki smo jih pri tem dosegli, so predstavljeni v Okoljskem poročilu, ki je priloga Letnega poročila 2011 Radenske, d. d. V njem so tudi predvidene aktivnosti in cilji naslednjega obdobja. 3.4.4 VITAL MESTINJE, d. o. o.

Varovanje okolja

Na področju varovanja okolja vseskozi skrbimo za izvajanje zahtev, ki so definirane v okoljevarstvenem dovoljenju. Tu gre predvsem za izvajanje predpisanega števila monitoringov odpadnih ter hladilnih voda, skrbno ravnanje z ostalimi vrstami odpadkov ter za te vodenje ustreznih evidenc.

Čistilna naprava

V letu 2011 je bil na čistilni napravi opravljen večji remont in je delovanje le-te brezhibno, kar je razvidno iz opravljenih monitoringov odpadnih voda.

Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.


4. RAČUNOVODSKO POROČILO 4.1 Revidirani računovodski izkazi Pivovarne laško, d. d. za poslovno leto 2011, v skladu z MSRP

4.1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. NA DAN 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 320.277.999 294.360.182Neopredmetena sredstva 1 1.395.064 1.635.341Opredmetena osnovna sredstva 2 49.161.657 53.673.619Naložbene nepremičnine 3 6.538.066 2.877.608Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 4.A 245.016.537 220.919.754Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 4.C 241.655 320.942Dolgoročna posojila 5 3.310 16.296Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 6 751.266 573.467Dolgoročne terjatve za odloženi davek 7 17.170.444 14.343.155

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 85.159.806 121.469.248Nekratkoročna sredstva za prodajo 8 4.408.589 39.545.865Zaloge 9 8.544.047 8.877.962Kratkoročne terjatve iz poslovanja 10.A 20.735.181 13.999.334Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 11 50.026.401 56.698.549Kratkoročna posojila 12 1.105.738 2.250.738Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 13 339.850 96.800

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 14 49.527 27.850

Skupaj kratkoročna sredstva 85.209.333 121.497.098

SKUPAJ SREDSTVA 405.487.332 415.857.280



4.1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. NA DAN 31.12.2011 ( n a d a l j e v a n j e ) ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

KAPITAL 109.365.419 124.168.015

Kapital 15 109.365.419 124.168.015Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 64.675.034 79.811.653Rezerve iz dobička 3.907.178 4.298.827Presežek iz prevrednotenja 4.279.902 3.554.230

OBVEZNOSTI 296.121.913 291.689.265

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 16 1.421.397 2.450.385Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 16.A 1.088.909 1.105.422Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 16.B 332.488 1.344.963

Dolgoročne obveznosti 17 25.289.353 46.122.235Dolgoročne finančne obveznosti 17 25.289.353 46.122.235

Kratkoročne obveznosti brez kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev 18 263.928.111 236.977.903Kratkoročne poslovne obveznosti 18.A 21.177.290 17.247.950Kratkoročne finančne obveznosti 18.C 242.750.821 219.729.953

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 19 5.483.052 6.138.742

Skupaj kratkoročne obveznosti 269.411.163 243.116.645

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 405.487.332 415.857.280 Usmeritve in pojasnila na straneh od 160 do 216 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



4.1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

Čisti prihodki od prodaje 20 94.314.248 91.287.653Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 137.035 (1.352.664)Drugi poslovni prihodki 20.C 2.538.249 1.059.263Stroški blaga, materiala in storitev 20 (65.869.989) (60.428.686)Stroški dela 20 (10.638.357) (10.270.645)Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev 20 (6.294.430) (6.996.074)Rezervacije 20 (61.137) (110.235)Odpisi vrednosti 20 (1.672.108) (194.499)Drugi poslovni odhodki 20.F (1.734.344) (1.770.318)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 10.719.167 11.223.795

Finančni prihodki 21 3.981.229 4.332.001Finančni odhodki 21 (31.073.148) (22.945.211)POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (16.372.752) (7.389.415)

Davki 22 2.528.474 1.097.155ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ OHRANJENEGA POSLOVANJA (13.844.278) (6.292.260)

Ustavljeno poslovanjeČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA 29 (1.683.990) -

CELOTNI ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (15.528.268) (6.292.260)

Čista izguba na delnico iz ohranjenega poslovanja:Čista izguba na delnico 25 (1,5828) (0,7194)Popravljena čista izguba na delnico 25 (1,5828) (0,7194)

Čista izguba na delnico iz ustavljenega poslovanja:Čista izguba na delnico 25 (0,1925) -Popravljena čista izguba na delnico 25 (0,1925) -

Čista izguba na delnico:Čista izguba na delnico 25 (1,7753) (0,7194)Popravljena čista izguba na delnico 25 (1,7753) (0,7194) Usmeritve in pojasnila na straneh od 160 do 216 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



4.1.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (15.528.268) (6.292.260)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva 909.524 1.267.174Dobički / (izgube) iz naslova prevrednotenja nepremičnin (115.944) -Odloženi davki iz naslova prevrednotenj (67.907) (109.542)DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 725.673 1.157.632

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS 26 (14.802.595) (5.134.628)

Celotni vseobsegajoči donos na delnico 26 (1,6923) (0,5870)Popravljen celotni vseobsegajoči donos na delnico 26 (1,6923) (0,5870) Usmeritve in pojasnila na straneh od 160 do 216 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



4.1.4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011

Čisti

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve Skupaj rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz SKUPAJ

( v EUR ) kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2011 36.503.305 79.811.653 3.650.331 660.564 (12.068) - 4.298.827 - - 3.554.230 124.168.015

Transakcije z lastnikiDruge spremembe - - - - 3.749 (3.749) - - - - -

Skupaj transakcije z lastniki - - - - 3.749 (3.749) - - - - -

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - - (15.528.268) - (15.528.268)Presežek prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev - - - - - - - - - (115.945) (115.945)Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - - 909.524 909.524Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega donosa - - - - - - - - - (67.907) (67.907)

Skupaj spremembe v vseobsegajočem donosu v letu 2011 - - - - - - - - (15.528.268) 725.672 (14.802.596)

Spremembe v kapitaluPokrivanje tekoče izgube - (15.136.619) - - - (391.649) (391.649) - 15.528.268 - -Oblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (395.398) - 395.398 - - - - -

Skupaj spremembe v kapitalu - (15.136.619) - (395.398) - 3.749 (391.649) - 15.528.268 - -KONČNO STANJEna dan 31. december 2011 36.503.305 64.675.034 3.650.331 265.166 (8.319) - 3.907.178 - - 4.279.902 109.365.419

Usmeritve in pojasnila na straneh od 160 do 216 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



4.1.5 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2010

Čisti Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve Skupaj rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz SKUPAJ

( v EUR ) kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2010 36.503.305 85.561.447 3.650.331 1.211.460 (20.498) - 4.841.293 - - 2.396.598 129.302.643

Transakcije z lastnikiDruge spremembe - - - - 8.430 (8.430) - - - - -

Skupaj transakcije z lastniki - - - - 8.430 (8.430) - - - - -

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - - (6.292.260) - (6.292.260)Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - - 1.267.174 1.267.174Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega donosa - - - - - - - - - (109.542) (109.542)Skupaj spremembe v vseobsegajočem donosu v letu 2010 - - - - - - - - (6.292.260) 1.157.632 (5.134.628)

Spremembe v kapitaluPokrivanje tekoče izgube - (5.749.794) - - - (542.466) (542.466) - 6.292.260 - -Oblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (550.896) - 550.896 - - - - -

Skupaj spremembe v kapitalu - (5.749.794) - (550.896) - 8.430 (542.466) - 6.292.260 - -KONČNO STANJEna dan 31. december 2010 36.503.305 79.811.653 3.650.331 660.564 (12.068) - 4.298.827 - - 3.554.230 124.168.015

Usmeritve in pojasnila na straneh od 160 do 216 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



4.1.6 IZKAZ DENARNIH TOKOV PIVOVARNE LAŠKO, D.D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 24 12.929.274 19.921.166

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja 12.929.274 19.921.166

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUNakupi opredmetenih osnovnih sredstev 2 (2.855.220) (4.223.786)Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 5.040 (1.691)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4.C,11 (608.472) (3.403.078)Prejete obresti 21 44.741 443.575Prejete dividende in kapitalski dobički 21 3.936.488 3.888.427

Neto denarni tok iz naložbenja 522.577 (3.296.553)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti 21 (15.396.786) (13.042.511)Povečanje / zmanjšanje dolgov 17,18.C 2.187.985 64.766.151Odplačila dolgov - (68.380.736)

Neto denarni tok iz financiranja (13.208.801) (16.657.096)

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

243.050 (32.483)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 13 96.800 129.283Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 13 339.850 96.800 Usmeritve in pojasnila na straneh od 160 do 216 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.



4.1.7 POKRIVANJE IZGUBE POSLOVNEGA LETA

Čista izguba leta 2011 znaša 15.528.268 EUR.

( v EUR ) 2011 2010

Čista izguba poslovnega leta (15.528.268) (6.292.260)

Pokrivanje izgube:Del drugih rezerv iz dobička za kritje čiste izgube 391.649 542.466Del kapitalskih rezerv za kritje čiste izgube 15.136.619 5.749.794

BILANČNA IZGUBA NA DAN 31. DECEMBRA - -

Uprava predlaga nadzornemu svetu in skupščini, da se čista izguba leta 2011 v vrednosti 15.528.268 EUR pokrije iz drugih rezerv iz dobička in kapitalskih rezerv.



4.1.8 USMERITVE IN POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SPLOŠNI PODATKI Pivovarna Laško, d. d., je delniška družba, registrirana pri Okrožnem sodišču v Celju s sklepom številka Srg 95/00673, pod št. reg. vložka 1/00171/00. Spada med velike družbe in je zavezana k redni letni reviziji. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja in prodaja piva, slada in vode, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

Pivovarna Laško, d. d., (Družba) je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Sloveniji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”. Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,96 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala. RAČUNOVODSKE USMERITVE V letu 2011 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih.

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.

Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke.

a) Standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo v poročevalskem obdobju

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU:

Spremembe MRS 24 »Razkrivanje povezanih strank« - Poenostavitev zahtev po razkritju za podjetja, povezana z vlado, in razlaga opredelitve povezane stranke, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje),



Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« - Obračunavanje izdaje delniških pravic, ki jih je EU sprejela 23. decembra 2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2010 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Omejeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki jih je EU sprejela 30. junija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje),

Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2010)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 6. maja 2010 (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27, MRS 34, OPMSRP 13), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki ga je 18.2.2011 sprejela EU (spremembe je potrebno uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje oziroma 1. januarja 2011, odvisno od standarda/pojasnila),

Spremembe OPMSRP 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti« – Vnaprejšnja plačila zahtev glede minimalnega financiranja, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje),

OPMSRP 19 »Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti«, ki ga je EU sprejela 23. julija 2010 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah družbe.

b) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi

Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, popravke standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo:

Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Prenosi finančnih sredstev, ki jih je EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje).

Družba se je odločila, da ne bo uporabila teh standardov, popravkov in pojasnil, preden stopijo v veljavo. Družba ocenjuje, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in pojasnil ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

c) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo naslednjih standardov in pojasnil, ki na dan 6.4.2012 niso bili potrjeni za uporabo:

MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),



MSRP 11 »Skupne ureditve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 12 »Razkritja vplivanja na ostala podjetja« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MRS 27 (spremenjen leta 2011) »Ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MRS 28 (spremenjen leta 2011) »Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje),

Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov,

Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega obsežnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje),

Spremembe MRS 12 »Davek iz dobička« - Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje),

Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),

OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).

Družba predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.

Podjetje ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnimi sredstvi in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti:



pripoznavanje in merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum izkaza finančnega položaja.

1. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah:

prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov,

prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Družbe do prejema plačil iz naslova dividend.

2. Naložbe v odvisne družbe

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi.

Naložba v odvisno družbo se vrednoti po izvirni zgodovinski nakupni vrednosti. Prihodki iz naslova udeležbe v dobičku se pripozanjo finančni prihodek, ko so nakazani oz. ko skupščine teh družb sprejmejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost naložbe manjša od njene knjigo-vodske vrednosti. Izguba zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.

3. Naložbe v pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so vrednotene po nabavni vrednosti, vendar se mora vsako leto preveriti, če morda ne obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na potrebo po slabitvi. V ta namen se izvajajo cenitve naložb v pridružene družbe s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. V primeru, da je ocenjena vrednost naložb nižja kot nabavna vrednost, se razlika pripozna kot finančni odhodek in vpliva na višino izkazanega poslovnega izida.

4. Valutna poročanja

a) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih Družbe so nominirane v evrih (EUR), ki je hkrati funkcijska in predstavitvena valuta družbe.



b) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so pripoznane direktno v kapitalu v presežku iz prevrednotenja, ki je sestavni del rezerv.

5. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene patente, licence, blagovne znamke, dobro ime, neopredmetena sredstva v razvijanju, programska računalniška oprema in druga neopredmetena sredstva (MRS 38). Neopredmeteno sredstvo se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Pivovarna Laško, d. d., uporablja model nabavne vrednosti (MRS 38.74.), zato so neopredmetena sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

a) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo, temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti.

b) Ostala neopredmetena sredstva

Kadar računalniški programi niso sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnavajo kot neopredmetena sredstva. Ostala neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena dolgoročna sredstva imajo življenjsko dobo 10 let.

6. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremičnine so od leta 2008 dalje vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene po nabavni vrednosti. Ob pripravi letnih računovodskih izkazovse vsako leto opravi preverjanje znakov slabitve ter potreba po ponovnem



prevrednotenju. Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:

Nepremičnine 20–40 let Proizvajalne naprave in stroji 4–10 let Računalniška oprema 2–4 let Motorna vozila 4–8 let Druga oprema 3–7 let

Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so razpoložljiva za uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se morajo sredstva prevrednotiti na ocenjeno nadomestljivo vrednost (oslabiti) – MRS 36.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme, se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva se kapitalizirajo. Kasnejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva ali pa so prepoznani kot posebno sredstvo, kar je primerno samo v primeru, ko se pričakuje, da se bodo prihodnje ekonomske koristi povezane s tem predmetom upoštevale v Skupini in se stroški tega predmeta lahko zanesljivo izmerijo. Knjigovodska vrednost nadomestnih delov ni posebej izkazana. Stroški vseh ostalih popravil in vzdrževanja se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Amortizacija iz naslova prevrednotenja se pripozna kot strošek neposredno v poslovnem izidu. Presežek iz prevrednotenja se odpravi in pripozna v zadržanem dobičku ob izločitvi osnovnega sredstva iz uporabe. 7. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima Družba v lasti ali v finančnem najemu, z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.



Za merjenje naložbenih nepremičnin je družba v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti.

8. Finančna sredstva

Družba klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila naložba pridobljena.

a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe, pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale.

b) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključena so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere.

c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti, so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. V tekočem obdobju družba ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

d) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so ali razporejena v to kategorijo ali pa niso razporejena v nobeno izmed kategorij. Sredstva v tej kategoriji so izmerjena glede na pošteno vrednost ali glede na nabavno vrednost, v kolikor poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti. V primeru, da so sredstva izmerjena po pošteni vrednosti, se prevrednotenje na pošteno vrednost pripozna neposredno v kapitalu.

Na vsak datum bilance stanja družba oceni, ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se značilno ali dolgotrajno pomanjšanje poštene vrednosti pod nabavno vrednostjo upošteva kot kazalec slabitve delnic. V primeru, ko obstaja takšen dokaz za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, se kumulativna izguba – merjena kot razlika med nabavno vrednostjo in tekočo pošteno vrednostjo kot izguba zaradi slabitve finančnega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida – izloči



iz kapitala oz. vseobsegajočega donosa in pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprave slabitve, pripoznane v izkazu poslovnega izida za kapitalske inštrumente, ni mogoče razveljaviti.

e) Izvedeni finančni inštrumenti

Izvedeni finančni inštrumenti se koristijo za upravljanje obrestnega tveganja. Gre za obrestne opcije in obrestne zamenjave.

Izvedeni finančni inštrumenti so začetno pripoznani po pošteni vrednosti na dan sklenitve pogodbe zanje, kasneje pa se merijo po njihovi pošteni vrednosti na datum poročanja. Dobički in izgube v zvezi s spremembo njihove poštene vrednosti so takoj pripoznani v poslovnem izidu, razen če gre za varovanje pred tveganjem.

9. Oslabitev in prevrednotenje nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja od poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

Družba vsa prevrednotenja in oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev knjiži na način, da prevrednotena / oslabljena vrednost postane nova nabavna vrednost.

10. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Omenjena sredstva so vrednotena po nižji med knjigovodsko in pošteno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje.

11. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.



12. Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Družba pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

13. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.

14. Rezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Družba izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov, za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

15. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost družbe v zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

16. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v računovodskih izkazih. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Obveznost za odloženi davek se pripozna ob prevrednotenju sredstev. V bilanci stanja sta terjatev in obveznost za odloženi davek izkazana v pobotanem znesku. V letu 2011 znaša davčna stopnja 20 %.

17. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obveznosti se v poslovnih



knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

18. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

19. Delniški kapital

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

20. Lastne delnice

Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne delnice (PILR), se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Družba mora v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v enaki višini. Obenem mora oblikovati rezerve za lastne delnice še za delnice PILR, ki so v lasti odvisnih družb. Rezerve za lastne delnice se sprostijo, ko se lastne delnice odtujijo ali umaknjene, v dobro vira iz katerega so bile oblikovane. Ob prodaji se razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic poračuna direktno v kapitalu in ne vpliva na poslovni izid. Lastne delnice se porabljajo za namene iz 247. člena ZGD.

21. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.

22. Poročanje po odsekih

Poslovni odseki proizvajajo/izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih. V letnih poročilih posameznih družb poslovanje po odsekih ni posebej razkrito, je pa razkrito v letnem poročilu Skupine Laško.



23. Ocena vrednosti posameznih postavk

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenjene naslednje postavke: neopredmetena dolgoročna sredstva, nepremičnine, naložbene nepremičnine, finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posameznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.



POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva

Leto 2011 Licence in NS( v EUR ) druga NS v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 3.354.786 5.039 3.359.825Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev - (5.039) (5.039)31. december 2011 3.354.786 - 3.354.786

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI

1. januar 2011 1.724.484 - 1.724.484Amortizacija v letu 235.238 - 235.23831. december 2011 1.959.722 - 1.959.722

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 1.395.064 - 1.395.064

1. januar 2011 1.630.302 5.039 1.635.341

Leto 2010 Licence in NS( v EUR ) druga NS v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 2.786.904 571.229 3.358.133Neposredne pridobitve - 1.468 1.468Prenos z investicij v teku 567.658 (567.658) -Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 224 - 22431. december 2010 3.354.786 5.039 3.359.825


1. januar 2010 1.493.124 - 1.493.124Amortizacija v letu 231.360 - 231.36031. december 2010 1.724.484 - 1.724.484

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 1.630.302 5.039 1.635.341

1. januar 2010 1.293.780 571.229 1.865.009

Družba na dan 31.12.2011 nima zastavljenih neopredmetenih sredstev. Družba je za zavarovanje kratkoročnih posojil pri bankah zastavila del blagovnih znamk v vrednosti 50 mio. EUR, ki so sestavni del premoženja družbe in v skladu z računovodskimi standardi lastne blagovne znamke niso izkazane v računovodskih izkazih.




Proizvajalne Druge OsnovnaLeto 2011 naprave in naprave in Drobni sredstva v

( v EUR ) Zemljišča Zgradbe stroji oprema inventar pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 8.017.964 33.926.288 106.810.473 24.912.688 10.690.983 696.043 185.054.439Neposredne pridobitve - - - - - 2.696.649 2.696.649Prenos z investicij v teku - 18.550 901.059 653.837 1.306.790 (2.880.236) -Prevrednotenje 55.792 (7.699.658) - - - - (7.643.866)Prenos iz/ na NOS, NN - - 5.039 291.478 - - 296.517Odtujitve (177.730) (217.346) (518) (847.663) (934.546) - (2.177.803)31. december 2011 7.896.026 26.027.834 107.716.053 25.010.340 11.063.227 512.456 178.225.936


1. januar 2011 - 6.664.489 97.982.829 18.972.022 7.761.481 - 131.380.821Amortizacija v letu - 965.443 2.223.140 1.334.394 1.536.215 - 6.059.192Prevrednotenja - (6.825.169) - - - - (6.825.169)Prenos na naložbene nepremičnine - - - 213.313 67.193 - 280.506Odtujitve - (70.608) (518) (834.921) (925.025) - (1.831.072)31. december 2011 - 734.155 100.205.451 19.684.808 8.439.864 - 129.064.278

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 7.896.026 25.293.679 7.510.602 5.325.532 2.623.363 512.456 49.161.658

1. januar 2011 8.017.964 27.261.799 8.827.644 5.940.666 2.929.502 696.043 53.673.618

Proizvajalne Druge OsnovnaLeto 2010 naprave in naprave in Drobni sredstva v


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 8.047.057 33.939.277 105.546.319 24.819.092 9.703.542 685.861 182.741.148Neposredne pridobitve - - - 26.812 - 4.288.016 4.314.828Prenos z investicij v teku 11.787 817.202 1.519.809 941.595 987.441 (4.277.834) -Prenos na naložbene nepremičnine (11.787) (830.191) - (166.780) - - (1.008.758)Odtujitve (29.093) - (255.655) (708.031) - - (992.779)31. december 2010 8.017.964 33.926.288 106.810.473 24.912.688 10.690.983 696.043 185.054.439


1. januar 2010 - 5.742.738 95.092.736 18.443.904 6.361.951 - 125.641.329Amortizacija v letu - 956.620 3.098.026 1.309.254 1.400.814 - 6.764.714Prevrednotenja - - - - (1.284) - (1.284)Prenos na naložbene nepremičnine - (34.869) - (88.615) - - (123.484)Odtujitve - - (207.933) (692.521) - - (900.454)31. december 2010 - 6.664.489 97.982.829 18.972.022 7.761.481 - 131.380.821

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 8.017.964 27.261.799 8.827.644 5.940.666 2.929.502 696.043 53.673.618

1. januar 2010 8.047.057 28.196.539 10.453.583 6.375.188 3.341.591 685.861 57.099.819

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev. Družba nima osnovnih sredstev v najemu. Za vrednotenje nepremičnin družba od leta 2008 dalje uporablja model prevrednotenja, medtem ko je oprema in drobni inventar vrednoten po modelu nabavne vrednosti. Na dan 31.12.2011 je nepremičnine ocenil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin. Negativni učinki prevrednotenja v vrednosti 1.296.458 EUR so izkazani med prevrednotovalni poslovnimi



odhodki, medtem ko pozitivni učinki prevrednotenja v vrednosti 477.425 EUR vplivajo na spremembo vrednosti kapitala in povečujejo presežek iz prevrednotenja.

Od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev je Družba realizirala dobiček v vrednosti 22.723 EUR, ki je izkazan kot prevrednotovalni poslovni prihodek in 31.207 EUR izgube, ki je izkazana kot prevrednotovalni poslovni odhodek.

Družba je za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil zastavila opredmetena osnovna sredstva, katerih sedanja vrednost na dan 31.12.2011 znaša 37.216.704 EUR. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin znaša 31.649.609 EUR, knjigovodska vrednost zastavljene opreme pa 5.567.095 EUR. Na dan 31.12.2011 Družba izkazuje obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev v višini 213.355 EUR. 3. Naložbene nepremičnine

Leto 2011( v EUR ) Zemljišča Zgradbe Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 11.786 3.311.912 3.323.698Prevrednotenje - okrepitev / oslabitev 123.119 912.792 1.035.911Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 2.943.324 2.943.324Prenos opreme iz leta 2010 - (414.962) (414.962)Popravek prenosa iz OOS iz leta 2010 - 123.484 123.48431. december 2011 134.905 6.876.550 7.011.455


1. januar 2011 - 446.090 446.090Prenos pop. vred. opreme - (213.313) (213.313)Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 240.612 240.61231. december 2011 - 473.389 473.389

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 134.905 6.403.161 6.538.066

1. januar 2011 11.786 2.865.822 2.877.608




NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 578.460 4.679.805 5.258.265Prenos iz OOS 11.786 996.971 1.008.757Prenos na sredstva za prodajo - (2.943.324) (2.943.324)31. december 2010 590.246 2.733.452 3.323.698


1. januar 2010 - 194.497 194.497Slabitve - 368.721 368.721Prenos iz OOS - 123.484 123.484Prenos na sredstva za prodajo - (240.612) (240.612)31. december 2010 - 446.090 446.090

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 590.246 2.287.362 2.877.608

1. januar 2010 578.460 4.485.308 5.063.768

Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, temveč jih Družba daje v najem. Med naložbenimi nepremičninami je Družba v letu 2011 izkazovala športno dvorano Tri lilije, gostinske objekte (Hotel Hum, Hotel Savinja in Grad Tabor) ter počitniške kapacitete. Družba je iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 514.257 EUR odhodkov ter 224.693 EUR prihodkov. Naložbene nepremičnine je na dan 31.12.2011 ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin na zadnji dan leta 2011 znaša 6.538.066 EUR in je za 1.029.568 EUR večja kot knjigovodska vrednost. Iz naslova prevrednotenja so izkazani prevrednotovalni poslovni prihodki v višini 1.160.661 EUR in prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 124.760 EUR.

Uprava Družbe je v začetku leta 2011 pričela s postopki prodaje gostinskih objektov – Hotela Hum in Hotela Savinja ter športne dvorane Tri lilije. Pri tem ocenjuje, da je verjetnost, da bodo nepremičnine prodane v roku enega leta, zelo majhna. Konec leta 2010 smo ocenjevali, da bosta oba hotela prodana v roku enega leta, kar se ni uresničilo, zato smo oba objekta s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči konec leta 2011 razporedili iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj na naložbene nepremičnine.

Naložbene nepremičnine v vrednosti 4.784.910 EUR so zastavljene za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil pri bankah.



4. Dolgoročne finančne naložbe

4. A. Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe ( v EUR ) kapitalu 2011 2010

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI

V državi:Pivovarna Union, d. d., Ljubljana 97,895 % 169.269.001 169.267.846Vital Mestinje, d. o. o. 96,920 % 1.457.761 1.457.761Radenska, d. d., Radenci 81,960 % 46.387.081 50.023.603Delo, d. d., Ljubljana 80,834 % 27.732.150 -Firma Del, d. o. o., Laško 100,000 % 7.427 7.427

244.853.420 220.756.637

V tujini:Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 100,000 % 2.709 2.709Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo 69,230 % 160.408 160.408

163.117 163.117

Skupaj 245.016.537 220.919.754

Podatki o odvisnih družbah

Odstotek Vrednost Dobiček/Dejavnost Država udeležbe celotnega izguba

Ime družbe družbe družbe v kapitalu kapitala leta 2011( v EUR ) ( v EUR )

Odvisne družbe

Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,920 % 3.366.215 8.428

Radenska, d. d., Radenci proizvodnja pijač Slovenija 81,960 % 79.736.226 3.052.843

Skupina Union proizvodnja piva Slovenija 97,895 % 94.261.537 7.316.434in pijač

Skupina Delo časopisna in za- Slovenija 80,834 % 17.480.363 (1.528.898)ložniška dejavnost

Firma Del, d. o. o., Laško proizvodnja piva Slovenija 100,00 % 51.723 1.273

Jadranska Pivovara - Split, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,459 % 4.542.877 (3.731.895)

Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo trgovsko posredovanje BiH 69,23 % 147.588 23.525

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb trgovsko posredovanje Hrvaška 100,00 % 14.650 5.716

Družba v skladu z MRS 27 vrednoti dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja po modelu nabavne vrednosti.

Družba ima v lasti 441.617 delnic odvisne družbe Pivovarne Union, d. d., oz. njen 97,895 % delež, 539.536 delnic odvisne družbe Delo, d. d., oz. njen 80,834 % delež, 5.396.852 delnic Jadranske pivovare – Split, d. d., kar predstavlja njen 99,459 % lastniški delež, in 4.748.703 delnic odvisne družbe Radenska, d. d., oz. njen 93,813 % lastniški delež. Družba je v letu 2011 začasno prodala 600.000 delnic RARG (11,9 %), vendar so na osnovi sklenjene pogodbe upravljalske pravice kljub začasnemu prenosu lastništva ostale prodajalcu, Pivovarni Laško, d. d., tako da družba iz tega naslova ni odpravila



pripoznanja naložbe. Delež glasovalnih pravic je zato večji od deleže lastništva in znaša 93,813 %.

V letu 2010 je bila naložba v družbo Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati. V družbi Delo potekajo postopki racionalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene naložbe bistveno večja po izvedenih procesih prestrukturiranja.

Poleg tega ima Družba večinske lastniške deleže še v naslednjih odvisnih družbah: Vital Mestinje, d. o. o., (96,92 %), Laško Grupa, d. o. o., Zagreb (100 %) in Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo (69,23 %).

Za namene ugotavljanja potrebe po slabitvi je bila s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na dan 31.12.2011 opravljena cenitev naložbe v družbo Delo, d. d., vključno z naložbo v družbo Večer. Ocenjena vrednost naložbe na zadnji dan leta 2011 znaša 27.732.150 EUR oz. 51,40 EUR na delnico, kar je za 8.183.810 EUR manj kot je pred tem znašala njena knjigovodska vrednost. Negativna razlika je kot slabitev izkazana med finančnimi odhodki.

Naložbe v odvisne družbe: Pivovarno Union, d. d., Radensko, d. d. in Vital Mestinje, d. o. o., niso bile ocenjene s strani pooblaščenega ocenjevalca. Poslovodstvo je na osnovi cenitev iz preteklega leta preverilo uresničevanje v cenitvah načrtovanih denarnih tokov in ugotovilo, da realizirani poslovni rezultati leta 2011 presegajo načrtovane poslovne rezultate, zato ocenjuje, da ni potrebe po slabitvah omenjenih naložb.

Dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja so se v letu 2011 povečale za dodatne nakupe v vrednosti 2.283 EUR. Pivovarna Laško, d. d., je povečala naložbo v odvisno družbo Pivovarno Union, d. d., v vrednosti 1.185 EUR in v Radensko, d. d., v vrednosti 1.128 EUR zaradi novih nakupov.

1. Finančna naložba v odvisno družbo Radenska, d. d., Radenci

V letu 2011 smo na osnovi pravnomočne sodbe iz spora med tožečo stranko Novo Kreditno banko Maribor, d. d., kot zastavno upnico in toženo stranko Pivovarno Laško, d. d., kot zastavno dolžnico, zmanjšali naložbo v Radensko, d. d., za 345.304 delnic, ki jih je bivša uprava Pivovarne Laško zastavila v korist družbe Center naložbe za najem njenih posojil pri NKBM. Dne 22.12.2011 je upnica NKBM na Okrajno sodišče v Celje vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naloga (17. člen ZIZ), na osnovi katerega je sodišče isti dan izdalo Sklep o izvršbi. Izvršba do dne potrditve računovodskih izkazov 6.4.2012 še ni bila realizirana, vendar smo na osnovi vseh naštetih dejstev prenesli del naložbe v vrednosti 3.637.650 EUR, kar ustreza povprečni nabavni knjigovodski vrednosti 345.304 delnic RARG, med sredstva za prodajo. Iz naslova zastave delnic RARG so bili že v letu 2009 pripoznani finančni odhodki in oblikovane pasivne časovne razmejitve v enaki višini.

Dne 30.11.2011 je bila med Deželno banko Slovenije, d. d., in Pivovarno Laško, d. d., sklenjena okvirna pogodba za začasno prodajo vrednostnih papirjev (repurchase



agreement), v kateri je predmet reodkupnega posla 600.000 delnic Radenske (RARG). Nakupna cena delnic znaša 5.000.000 EUR, vrednost ponovnega odkupa pa 5.146.306 EUR. Obrestna mera začasne prodaje znaša 6,5 %. Datum ponovnega odkupa je 30.5.2012. Kot reodkupni sozavezanec in zastavitelj nastopa Pivovarna Union, d. d., Ljubljana. V času trajanja reodkupne pogodbe pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva navedenih delnic začasnemu prodajalcu (Pivovarni Laško, d. d.). Po vsebini je posel reodkupa za Pivovarno Laško, d. d., finančna obveznost, zato iz tega naslova nismo izkazali zmanjšanja finančne naložbe v delnice odvisne družbe Radenska, d. d., prav tako na dan 31.12.2011 ne izkazujemo zmanjšanja upravljalskega deleža v omenjeni družbi.

Denacionalizacijski zahtevki v Radenski, d. d., Radenci Denacionalizacijski upravičenec Rudolf Höhn-Šarič, Baltimor, ZDA, je v letu 1993 vložil zahtevek za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin. Vložen zahtevek se nanaša na vrnitev lastninskega deleža v takratnem podjetju ter podrejeno vrnitev v last in posest nepremičnin ter plačilo odškodnine. V naravi to predstavlja večino zemljišč ter objektov znotraj zdraviliškega kompleksa v Radencih in del zemljišč ter objektov na lokaciji sedanje polnilnice v Boračevi.

V upravnem postopku pred Upravno enoto Gornja Radgona, se vodi zahteva za denacionalizacijo po ZDEN, ki je bila vložena 4.5.1993. Ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v juliju 2009 v revizijskem postopku razsodilo, da se upravičenec Rudolf Hohn-Šarič od 28.8.1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana, so se pričeli postopki pred Upravno enoto v Gornji Radgoni. Razpisane so bile tri ustne obravnave v aprilu 2010, maju 2011 in januarju 2012. Dosedanji postopki se vodijo v smislu vlaganja pripravljalnih vlog, razjasnitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev v tej zadevi in ugotavljanje dejstev ali sta upravičenca imela pravico dobiti odškodnino od tuje države na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe med Avstrijo in Nemčijo iz leta 1962.

V sodnem nepravdnem postopku pred Okrajnem sodišču v Novem mestu se vodi zahtevek za vrnitev premoženja po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij skrajšano: ZIKS), ki je bil vložen 20.12.2010. Upravičenca Mihchael Wiesler in Barbara Purre-Wiesler (vnuka dr. Antona Šariča) sta vložila predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja in predlog za obvestilo o vodenju postopka pred Uradom RS za industrijsko lastnino, katero premoženje je bilo podržavljeno Antonu Šariču s sodbo Sodišča slovenske narodne časti. Upravičenci so ovrednotili premoženje na 14,5 mio. EUR za polovico premoženja zahtevanega v denacionalizacijskem postopku. Dodatno uveljavljajo vrnitev 12 blagovnih znamk in plačilo odškodnine za pravico do mineralne vode oz. zemljišč na katerih se nahajajo vrelci mineralne vode. Skupno je bilo do sedaj vloženih 20 pripravljalnih vlog upravičenca Rudolfa Hohn-Šariča in prav toliko tudi odgovorov. Dne 23.12.2010 sta upravičenca po ZIKS opravila vpis v zemljiški knjigi v obliki plombe kot zaznambo spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Prav tako so na nekaterih znamkah Radenske pri Uradu za intelektualno lastnino vpisane zaznambe spora.

Denacionalizacijski zahtevki so zelo pomembni postopki proti družbi Radenska, d. d., vendar je še prezgodaj, da bi lahko napovedovali, kakšen bo izid, še težje pa je ovrednotiti



potencialno škodo. Ta negotovost lahko vpliva na vrednotenje finančne naložbe v odvisno družbo v prihodnosti.

2. Finančna naložba v odvisno družbo Delo, d. d., Ljubljana

a) Postopki pri prodaji 100 % deleža v družbi Delo, d. d., Ljubljana

Skupina Pivovarna Laško prodaja celotni 100 % delež družbe Delo, d. d. Poleg Pivovarne Laško, d. d., ki ima v lasti 80,13 % lastniški delež v omenjeni družbi, je 19,17 % lastnik družbe Delo, d. d., tudi odvisna družba Radenska, d. d.

Postopki v zvezi s prodajo naložbe so se pričeli v oktobru 2010, ko je bil mandat za organizacijo prodaje podeljen družbi KPMG, d. o. o., Ljubljana. Novembra 2010 je bil opravljen finančni in davčni skrbni pregled poslovanja, ki sta ga opravili družbi Ernest&Young, d. o. o., Ljubljana in Schonherr (Austria). Dne 30.11.2010 je bil objavljen poziv za javno zbiranje pisnih ponudb v časniku Delo in Financial Times (UK). Rok za oddajo interesa za sodelovanje je bil 14.12.2010. Dne 21.12.2010 je bil potencialnim investitorjem poslan informacijski memorandum, podpisanih je bilo sedem NDA. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb je bil 28.1.2011. Do tega datuma je prispelo več nezavezujočih ponudb, vendar so ponujene cene nižje od pričakovanih. V mesecu februarju so bili opravljeni pogovori s ponudniki glede možnosti zvišanja nezavezujočih ponudb. Do 1.3.2011 je bil opravljen razgovor s tremi ponudniki, ki bodo dodatno v vpogled dobili Vendor due diligence, nato pa se bodo udeležili prezentacije s strani uprave družbe (management presentation). Rok za oddajo izboljšanih nezavezujočih ponudb je bil 8.4.2011. Dne 14.4.2011 je bil dvema nezavezujočima ponudnikoma posredovan poziv, da do 26.6.2011 izboljšata posredovani ponudbi ter natančno opredelita strukturo posla.

V mesecu juliju sta ponudnika posredovala kombinirani obliki ponudbe, ki sicer nista bili v skladu z javno objavljeno ponudbo prodaje. Uprava je ponudbo proučila in zavzela stališče, da se postopek prodaje začasno ustavi do konca meseca septembra. Dne 22.7.2011 so bili vsi potencialni ponudniki obveščeni, da je prodaja Dela odvisna od zaključka prodaje Večera. Istočasno so se pričele izvajati aktivnosti za prestrukturiranje družbe v smislu delitve dejavnosti, na osnovi katerih bo družba pripravljena za ponovno oblikovanje ponudbe za prodajo. Obenem so se v družbi pričeli izvajati ukrepi racionalizacije poslovanja, ki naj bi povzročili izboljšanje poslovnih rezultatov. Trenutno je prodaja naložbe ustavljena, bo pa v letu 2012 ponovno objavljen razpis za prodajo družbe.



b) Ocena vrednosti družbe Delo, d. d., Ljubljana

Cenitev je opravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem inštitutu za revizijo.

Najpomembnejši elementi in ugotovitve postopka vrednotenja so:

predmet vrednotenja je večinski lastniški delež podjetja (100%), ki omogoča večinskemu lastniku vplivati na sprejemanje odločitev na organih upravljanja družbe in vplivanje na oblikovanje strategije in poslovnih odločitev (o investicijah, zadolževanju itd.). Hkrati lahko večinski lastnik izvede statusne spremembe;

tržna vrednost podjetja je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, saj s finančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih koristi, ki jih to podjetje prinaša svojemu(im) lastniku(om);

pri oceni vrednosti podjetja je uporabljena »metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost prostih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega kapitala), nato pa so zaradi predmeta vrednotenja (to je lastniški kapital podjetja) odštete vse finančne obveznosti podjetja. Tako dobljena vrednost je popravljena za morebitne potencialne obveznosti, premije in diskonte;

cenilka je skušala uporabiti tudi metodo primerljivih podjetij in primerljivih transakcij. Uporabljena podjetja in transakcije niso dovolj primerljiva glede na velikost podjetij (primerljiva podjetja so znatno večja) in obseg dejavnosti (poleg izdajanja časopisov se ukvarjajo tudi z ostalim založništvom ter ostalimi mediji), kar posledično vpliva tako na dobičkonosnost kot finančni položaj podjetij. Zato je to metodo upoštevala zgolj kot kontrolno metodo;

zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala za Delo je:

rDelo = (4,0 % + 7,0 % x 0,98 + 1,20 %) x 1,10 = 13,3 %;

zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega + dolžniškega) kapitala za Delo pa je (WACC):

rWACC = 13,3 % x 0,68 + 6,5 % x 0,32 x (1 - 0,20) = 10,7 %;

pri izdelavi projekcij je cenilka izhajala iz ocene poslovanja podjetja Delo za leto 2011 in Poslovnega načrta 2012. Pri ocenitvi bodočih donosov je upoštevala potencial podjetja, ki ga je določila na osnovi dosedanjega poslovanja podjetja ter spoznanj iz analize dejavnosti. V cenitvi sta predvidena dva scenarija poslovanja podjetja v prihodnje (optimistični in pesimistični), ki se med sabo razlikujeta po predvidenih čistih prihodkih od prodaje in stroških poslovanja ter posledično dobička iz poslovanja (EBIT) in EBIT maržo;

plan 2012 predvideva skromno gospodarsko rast v Sloveniji (1 %) in posledično izjemno težko leto za medijsko dejavnost. Predviden je nadaljnji upad prodanih naklad in nizki oglaševalski prihodki, podjetje pa v planu ne predvideva dviga cen edicij. Plan 2012 je podjetje zastavilo predvsem na racionalizaciji stroškov, medtem ko je raven prihodkov nespremenjena. Plan je z vidika prihodkov razmeroma konservativen, na strani stroškov pa je predvidena racionalizacija



nujna, vendar pogajanja s sindikati še niso zaključena. V obdobju 2013-2016 je predvideno postopno izboljšanje gospodarskih razmer in ponovna rast izdatkov za oglaševanje prek tiskanih medijev;

poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2011 ocenjen na 0,2 mio. EUR (0,4 % prihodkov od prodaje), v letu 2012 je zaradi racionalizacije stroškov in prihrankov predviden v višini 1,6 mio. EUR po pesimističnem scenariju oz. 1,9 mio. EUR po optimističnem scenariju. V obdobju 2013-2016 je z rastjo prihodkov, predvsem prihodkov od oglaševanja in rastjo cen, predvidena postopna rast EBITDA in EBIT podjetja Delo, saj je del stroškov podjetja fiksen oz. so določene rezerve možne predvsem na področju stroškov dela. Raven EBIT v prihodkih od prodaje do leta 2016 naraste na raven 9,2 % po optimističnem (oz. 7,6 % po pesimističnem scenariju). Petletno povprečje EBIT marž evropskih podjetij na področju izdajanja tiskanih medijev znaša 10,8 %, primerljiva podjetja v regiji (predvsem Hrvaška) pa v letu 2010 dosegajo nižje EBIT marže in se prestrukturirajo v smeri racionalizacije stroškov (predvsem stroškov dela);

kljub visoki zadolženosti del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih finančnih naložb in presežnih sredstev podjetja Delo. Kot presežna sredstva so v cenitvi upoštevane nepremičnine in naložbene nepremičnine v višini 927 tisoč EUR, odvisna družba Izberi v višini 780 tisoč EUR ter finančne naložbe v višini 10.365 tisoč EUR;

premija za kontrolo je upoštevana v velikosti 0 %, ker so prihodnji donosi že v osnovi izdelani za povprečnega večinskega strateškega lastnika;

pri ocenitvi vrednosti večinskega lastniškega deleža (Skupina Laško ima 100 % delež) je upoštevan diskont za pomanjkanje likvidnosti v višini 15 %. Pri tem je upoštevan tržni delež podjetja na trgu (vodilna časopisna hiša), moč blagovnih znamk podjetja in siceršnja strateško-politična pozicija podjetja.

Na osnovi vseh navedenih predpostavk je ocenjena nadomestljiva vrednost 100 % lastniškega kapitala podjetja Delo na dan 31.12.2011 za namen preverjanja slabitve v skladu z MRS 36 enaka vrednosti pri uporabi, to je:

34.290.000 EUR

z možnim razponom vrednosti med 29.820.000 EUR po pesimističnem scenariju in 39.490.000 EUR po optimističnem scenariju,

51,4 EUR na delnico

z možnim razponom vrednosti med 44,1 EUR na delnico po pesimističnem scenariju in 59,6 EUR na delnico po optimističnem scenariju.

3. Finančna naložba v Jadransko pivovaro – Split, d. d.

a) Postopki pri prodaji 99,11 % deleža v družbi Jadranska pivovara – Split, d. d.

Poslovodstvo Pivovarne Laško se je že v letu 2009 odločilo, da zaradi slabega finančnega položaja in racionalizacije preneha s proizvodnjo v Jadranski pivovari in proizvodnjo prenese v Laško, naložbo oz. proizvodni obrat pa proda najugodnejšemu ponudniku.



Svojo napoved glede selitve proizvodnje je Družba v letu 2010 uresničila. V mesecu aprilu 2010 je Jadranska pivovara prenehala proizvajati, v jeseni 2010 pa tudi polniti pivo. Družba je vse leto intenzivno iskala kupca, vendar s posameznimi kupci, ki so bili zainteresirani za nakup proizvodnega obrata, ni prišlo do sklenitve posla.

Zato je bil v jeseni 2010 mandat za prodajo 99,11 % deleža v Jadranski pivovari – Split, d. d., podeljen družbi Caper, d. o. o., Zagreb. Dne 26.11.2010 je bila v hrvaškem časniku Poslovni Dnevnik in na poslovnem portalu Mergemarkt objavljena javna prodaja namere za prodajo. Družba Caper je do 17.12.2010 pripravila seznam potencialnih kupcev, katerim je poslala teaser. Informacijski memorandum, ki je bil pripravljen 24.12.2010, sta prevzela dva potencialna kupca, in sicer SABMiler in Bavaria NV. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb je bil 2.3.2011, pred tem pa je bil opravljen ogled Jadranske pivovare s strani zainteresiranih kupcev. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb je bil dvakrat podaljšan. V tem času sta od ponudbe odstopila SABMiler in Bavaria NV, pojavil pa se je nov kupec – Arena, d. o. o., Split. Kljub podaljšanju roka za oddajo ponudbe do 25.3.2011, Arena, d. o. o., ni posredovala ponudbe. Uprava Družbe ugotavlja, da prodajni postopek ni bil uspešen in bo sprejela odločitev o nadaljnjih postopkih.

b) Ocena vrednosti družbe Jadranska pivovara – Split, d. d.

Dolgoročna finančna naložba v družbo Jadranska pivovara – Split, d. d., je bila v celoti oslabljena že v letu 2009.

V letu 2011 je bila opravljena cenitev nepremičnin in premičnin s strani pooblaščenih ocenjevalcev. Po optimističnem scenariju ocenjena tržna vrednost nepremičnin na dan 31.12.2011 znaša 6.388.680 EUR, tržna vrednost v pogojih likvidacije pa 5.308.990 EUR. Tržna vrednost v pogojih likvidacije po pesimističnem scenariju pa znaša 4.404.011 EUR. Ocenjena tržna vrednost opreme Jadranske pivovare, d. d., (optimističen scenarij) na dan 31.12.2011 znaša 3.574.700 EUR, tržna vrednost v pogojih likvidacije (pesimistični scenarij) pa 1.821.106 EUR.

Iz cenitev posameznih sredstev na dan 31.12.2011 izhaja, da se je vrednost premoženja družbe v zadnjih dveh letih zmanjšala, zato ni potrebe po novi cenitvi naložbe, saj ni znakov, ki bi kazali na izboljšanje finančnega stanja omenjene družbe. Vrednost naložbe v Jadransko pivovaro, d. d., je na zadnji dan leta 2011 enaka nič.

V preteklem letu smo v skladu z MSRP 5 razporedili omenjeno naložbo med sredstva za prodajo. Ker ni realno pričakovati, da bi bila naložba prodana v roku enega leta, je na dan 31.12.2011 ponovno izkazana med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe.



4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe Podatki o pridruženih družbah

Vrednost Dobiček/Dejavnost Država Odstotek celotnega izguba

Ime družbe družbe družbe udeležbe kapitala leta 2011( v EUR ) ( v EUR )

Pridružena družba

Thermana, d. d., Laško dejavnost zdravilišč, Slovenija 20,630 % 28.739.199 221.533hotelov in podobnihnastavitvenih obratov

Na dan 31.12.2011 ima Pivovarna Laško, d. d., v lasti 645.003 delnic družbe Thermana, d. d., kar predstavlja 20,63 % lastniški delež. Izvirna nabavna vrednost naložbe znaša 6.897.921 EUR. V letu 2010 pa je bila naložbo oslabljena v celoti na nič.

V zvezi z naložbo poteka prodajni postopek. Družba je podelila mandat za organizacijo prodaje NLB, d. d., Ljubljana. Že v letu 2010 je bil pripravljen sporazum o izvedbi prodaje in posredovan lastnikom, ki imajo v lasti več kot 50 % naložbe. V mesecu februarju 2011 je potekalo pridobivanje soglasja naročnikov za prodajo. Dne 28.2.2011 je bil podpisan in usklajen sporazum s strani NLB, d. d., Pivovarne Laško, d. d., in Zavarovalnice Triglav, d. d., kar skupaj predstavlja 44,85 % delež lastništva Thermane, d. d. V letu 2011 so potekale usklajevalne aktivnosti s preostalimi potencialnimi podpisniki sporazuma o izvedbi prodaje delnic.

S strani Pivovarne Laško, d. d., je bil dne 10.10. 2011 podpisan Sporazum o skupni prodaji delnic Thermane v višini 51,96 % deleža. NLB, d. d., je kot posrednik pri prodaji pričela s prodajnimi aktivnostmi. Dne 28.11.2011 je bil v časniku Delo objavljen razpis za prodajo naložbe, v mesecu decembru pa je bilo preko 100 skladom privatnega kapitala in preko 100 družbam iz panoge posredovano javno vabilo skupaj s Teaserjem. 4. C. Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva ( v EUR ) 2011 2010

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti 241.655 320.942

Skupaj 241.655 320.942



Gibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januar 320.942 55.840.789 Spremembe v letu:Prenos na DFN v pridružene družbe (MELR) - (56.724.195)Prevrednotenje - 1.423.146Slabitve (79.287) -Prodaja - (218.798)

Stanje 31. december 241.655 320.942

Vrednost za prodajo razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev se je v primerjavi s preteklim letom znižala za 79.287 EUR. Zmanjšanje se nanaša na oslabitev naložbe v družbo Slopak, ki smo jo zaradi njenega slabega finančnega položaja v letu 2011 oslabili v celoti. 5. Dolgoročna posojila ( v EUR ) 2011 2010

Druga dolgoročna posojila 3.310 16.296

Skupaj 3.310 16.296

Dolgoročna posojila se nanašajo na dolgoročna stanovanjska posojila, ki jih je Družba v preteklosti dajala svojim zaposlenim za reševanje njihovih stanovanjskih problemov. 6. Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema ( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 751.266 573.467

Skupaj 751.266 573.467

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema se nanašajo na opremo za proizvodnjo blagovne znamke Bandidos, dano v finančni najem poslovnemu partnerju iz Belorusije. Vrednost omenjene terjatve na zadnji dan leta 2011 znaša 517.100 EUR. Terjatve iz naslova finančnega najema zapadejo 15.10.2015. V letu 2011 je družba v finančni najem družbi Birra Peja Peć do zapadlosti 31.12.2014 posredovala embalažo v vrednosti 275.132 EUR. Vrednost omenjene terjatve na zadnji dan leta 2011 znaša 234.166 EUR.



7. Dolgoročne neto terjatve za odloženi davek ( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 18.240.502 15.436.180Dolgoročne obveznosti za odloženi davek (1.070.058) (1.093.025)

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek 17.170.444 14.343.155

Dolgoročne terjatve in obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti in 20 % stopnje davka. ( v EUR ) 2011 2010

Na začetku leta - terjatve za odloženi davek 15.436.180 14.482.886Sprememba v izkazu poslovnega izida 2.895.197 1.097.155Sprememba v vseobsegajočem donosu (90.875) (143.861)

Skupaj 18.240.502 15.436.180

Na dan 31.12.2011 družba izkazuje neto dolgoročno terjatev iz naslova odloženih davkov iz ohranjenega poslovanja v vrednosti 17.537.166 EUR, kar je za 3.194.011 EUR več kot v preteklem letu. Gibanje dolgoročnih terjatev za odloženi davek

PoštenaObveznosti do vrednost

( v EUR ) zaposlencev (finan. sredstva) Ostalo Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK1. januar 2010 390.021 13.727.427 365.438 14.482.886

Sprememba v izkazu poslovnega izida (73.919) 1.170.944 130 1.097.155Sprememba v vseobsegajočem donosu - (143.861) - (143.861)31. december 2010 316.102 14.754.510 365.568 15.436.180

Sprememba v izkazu poslovnega izida 2.528 2.253.051 639.618 2.895.197Sprememba v vseobsegajočem donosu - (90.875) - (90.875)

31. december 2011 318.630 16.916.686 1.005.186 18.240.502

Dolgoročne terjatve za odloženi davek, ki se odražajo v poslovnem izidu, so se povečale za 2.895.197 EUR, medtem ko so se dolgoročne poslovne terjatve za odloženi davek, ki vplivajo na spremembo v vseobsegajočem donosu zmanjšale za 90.875 EUR. Povečale so se terjatve za odloženi davek iz naslova obveznosti do zaposlencev v vrednosti 2.528 EUR ter iz naslova oblikovane davčne izgube v vrednosti 639.618 EUR. Iz naslova slabitev in prevrednotenj finančnih sredstev je bila oblikovana terjatev v vrednosti 2.162.176 EUR.

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek v vrednosti 1.070.058 EUR v izkazu finančnega položaja zmanjšujejo terjatev za odloženi davek. V primerjavi s preteklim letom se dolgoročna obveznost za odloženi davek ni bistveno spremenila.



Dolgoročne obveznosti za odloženi davek se nanašajo na prevrednotenje nepremičnin, ki je bilo opravljeno v letu 2008 in v letu 2011. Iz naslova prevrednotenj nepremičnin znašajo obveznosti za odloženi davek 1.069.320 EUR. Gibanje dolgoročnih obveznosti za odloženi davek

Poštena vrednost Poštena vrednost( v EUR ) (zemljišča, zgradbe) (finančna sredstva) Skupaj

OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2010 1.092.511 34.833 1.127.344Sprememba v izkazu poslovnega izida - (34.319) (34.319)

31. december 2010 1.092.511 514 1.093.025Sprememba v vseobsegajočem donosu (23.191) 224 (22.967)

31. december 2011 1.069.320 738 1.070.058 Dolgoročne obveznosti za odloženi davek se skoraj v celoti nanašajo na prevrednotenje nepremičnin na pošteno vrednost, ki se izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Uporabljena stopnja davka je 20 %. Njihova vrednost na dan 31.12.2011 znaša 1.070.058 EUR.

8. Nekratkoročna sredstva za prodajo ( v EUR ) 2011 2010

Nepremičnine za prodajo 770.939 3.634.713Druga nekratkoročna sredstva za prodajo 3.637.650 35.911.152

Skupaj 4.408.589 39.545.865

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost poslovno-skladiščnega prostora s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani, ki ga nameravamo odtujiti v roku enega leta ter 345.304 delnic RARG, za katere je bil konec leta 2011 izdan sklep o izvršbi v korist zastavne upnice Nove kreditne banke Maribor, d. d. (več v pojasnilu številka 4).

Vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo se je glede na zadnji dan preteklega leta zmanjšala za prenos naložbe v družbo Delo, d. d., nazaj na dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe v vrednosti 35.911.152 EUR. V letu 2010 je bila naložba v družbo Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati. V družbi Delo potekajo postopki racionalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene naložbe bistveno večja po izvedenih procesih prestrukturiranja.

Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker naložbe ni možno prodati v obliki, v kakršni je danes. V družbi Delo potekajo postopki



racionalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene naložbe bistveno večja po izvedenih procesih prestrukturiranja.

V letu 2011 se je zmanjšala tudi vrednost nepremičnin za prodajo v višini 2.863.774 EUR. Zmanjšanje v vrednosti 2.702.712 EUR se nanaša na prenos nepremičnin (Hotel Hum, Hotel Savinja), za katere poslovodstvo ocenjuje, da ni več razlogov za njihovo razvrščanje v skladu z MSRP 5. Na osnovi opravljene cenitve pa se je vrednost skladiščno-poslovnega objekta v Ljubljani zmanjšala za 161.061 EUR. 9. Zaloge ( v EUR ) 2011 2010

Material in surovine 5.442.140 5.929.076Nedokončana proizvodnja 998.140 749.917Proizvodi 1.694.418 1.813.588Trgovsko blago 409.349 385.381

Skupaj 8.544.047 8.877.962

Vrednost zalog se je glede na preteklo leto zmanjšala za 333.915 EUR, oziroma za 3,8 %. Predvsem se je zmanjšala vrednost gotovih proizvodov in materiala. Na dan 31.12.2011 ni bilo zastavljenih zalog, prav tako ni bilo oblikovanih popravkov vrednosti zalog. Knjigovodska vrednost ne presega čiste iztržljive vrednosti zalog. Inventurni viški in primanjkljaji ( v EUR ) 2011 2010

Inventurni viški 82.428 16.603Inventurni primanjkljaji (75.598) (14.834)

Pri rednem letnem popisu ni bilo ugotovljenih večjih viškov in primanjkljajev. 10. A. Kratkoročne poslovne terjatve ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu 19.819.256 14.280.075 na tujem trgu 5.105.232 3.746.424Manj popravek vrednosti (5.195.905) (4.975.710)Skupaj 19.728.583 13.050.789

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.000.841 1.008.952Predujmi 97.067 30.903Manj popravek vrednosti (91.310) (91.310)

Skupaj 20.735.181 13.999.334



Na dan 31.12.2011 Družba izkazuje 20.735.181 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je za 6.735.849 EUR več kot na zadnji dan preteklega leta. Zaradi povečanja prodaje so se predvsem povečale kratkoročne poslovne terjatve do domačih kupcev.

Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost. Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev ( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januar 4.975.710 4.835.059

Izterjane odpisane terjatve (79.594) (163.089)Dokončen odpis terjatev (101.020) (240.813)Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 400.809 544.553

Stanje 31. december 5.195.905 4.975.710

Popravek vrednosti poslovnih terjatev do kupcev se je povečal iz naslova tožb v vrednosti 149.874 EUR ter iz naslova oblikovanja popravka vrednosti terjatev v vrednosti 250.935 EUR. Zmanjšal pa se je za odpise terjatev v vrednosti 101.020 EUR ter za izterjane tožene terjatve v vrednosti 79.594 EUR. Zapadlost terjatev do kupcev ( v EUR ) 2011 2010

ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV

nezapadle 18.072.827 12.174.153do 30 dni 1.374.665 890.124od 30 do 60 dni 468.381 183.692od 60 do 90 dni 107.097 50.861nad 90 dni 4.901.518 4.727.670

Stanje 31. decembra 24.924.488 18.026.500

Terjatve do kupcev v vrednosti 6.035.411 EUR so zavarovane s prejetimi garancijami v vrednosti 4.529.000 EUR. Na dan 31.12.2011 ima Družba prejeta posojila zavarovana s terjatvami do kupcev v vrednosti 7.900.000 EUR. 10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb

V davčnem obračunu za leto 2011 je Družba izkazala davčno izgubo v vrednosti 3.198.089 EUR. Nepokrita davčna izguba na dan 31.12.2011 znaša 4.473.067 EUR in se nanaša na ugotovljeno in nepokrito davčno izgubo iz preteklih let in tekočega leta. V letu 2010 Družba ni izkazala davčne osnove, zato v letu 2011 ni plačevala akontacij davka od dohodka pravnih oseb.



11. Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva ( v EUR ) 2011 2010

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstav po NV 297.302 464.587Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstav po PV 49.729.099 56.233.962

Skupaj 50.026.401 56.698.549

Na zadnji dan leta 2011 znaša vrednost kratkoročnih za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev 50.026.401 EUR in so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 6.672.148 EUR.

1. Finančna naložba v družbo Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana

Družba je na dan 31.12.2011 lastnik 317.498 delnic MELR (8,43 %), kar ob upoštevanju poštene tržne vrednosti 147 EUR na delnico na dan 31.12.2011 znaša 46.672.206 EUR. Poštena vrednost omenjene naložbe je na dan 31.12.2011 za 4.305.632 EUR nižja od izvirne nabavne vrednosti, ki je znašala 50.977.838 EUR oz. 160,56 EUR na delnico. Poslovodstvo ocenjuje, da zaradi neuspešnega poskusa prodaje delnic MELR padec borzne cene pomeni trajno slabitev, zato se je odločilo, da se le-ta izkaže kot finančni odhodek.

Postopki pri prodaji 23,43 % deleža v družbi PS Mercator, d. d., Ljubljana

Po neuspešnem dogovarjanju z bankami je nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., naložil upravi prodajo delnic MELR v javni prodaji. V ta namen je bila z NLB, d. d., Ljubljana dne 3.2.2011 podpisana pogodba o svetovanju pri prodaji. Dne 4.2.2011 je bil objavljen javni razpis za prodajo 23,43 % deleža družbe PS Mercator, ki je v lasti družb Skupine Laško. V javnem razpisu je bil določen rok za oddajo zavezujočih ponudb, in sicer 9.3.2011.

Vzporedno z javno prodajo so v mesecu februarju potekala pogajanja s finančnim skladom Mid Europa Partners LTD iz Velike Britanije. Do 9.3.2011 so prispele tri ponudbe: Mid Eura UK, Agrokor HR in Warburg Pincus US. Rok za sprejem odločitve glede prodaje deleža v družbi Mercator je bil 15.4.2011, ki pa je bil 30.4.2011 podaljšan. Ponudba za nakup 23,34 % deleža MELR je bila s strani Agrokorja podaljšana do 4.5.2011 do 24. ure. Dne 26.4.2011 smo prejeli odločbo UVK-ja št. 306-29/2011-4, ki prepoveduje družbam iz Skupine Laško razpolaganje z delnicami MELR, brez predhodnega soglasja UVK. Še isti dan so družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., na Vrhovno sodišče RS vložile tožbo zoper odločbo UVK-ja in predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe UVK. Dne 29.4.2011 je Vrhovno sodišče RS s sklepom, št. G 23/2011-11 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe UVK.

Na nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d., je bil 4.5.2011 sprejet naslednji sklep: nadzorni svet soglaša, da se ponudba Agrokorja ne more sprejeti, ker Skupina Laško zaradi odločbe UVK št. 306-29/2011-4 z dne 26.4.2011 v zadevi presoje skladnosti koncentracije in sklepa o zavrnitvi začasne odredbe Vrhovnega sodišča, opr. št. G 23/2011-11, z dne 29.4.2011 zaradi odprave odločbe tožene stranke št 306-29/2011-4 z dne



26.4.2011 o zahtevi za izdajo začasne odredbe, do nadaljnjega ne more razpolagati z delnicami MELR.

V mesecu juniju 2011 so potekali postopki v zvezi s podpisom Sporazuma o skupni prodaji Mercatorja. Sporazum so družbe Skupine Laško podpisale 8.6.2011. Družbe Skupine Laško, Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, so skupaj z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., in Banka Celje, d. d., sklenile sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d., ki je stopil v veljavo z dnem 15.6.2011. Omenjene pogodbene stranke oz. podpisnice sporazuma so imetnice skupaj 1.883.826 delnic družbe Mercator, d. d., z oznako MELR, kar predstavlja 50,03 % delež v osnovnem kapitalu družbe Mercator, d. d. Sporazum o skupni prodaji je sklenjen za obdobje 12 mesecev, šteto od dneva sklenitve sporazuma, in se lahko po poteku navedenega roka podaljša. V sporazumu so se prodajalci strinjali, da se bo prodajni postopek 50,03 % deleža v družbi Mercator, d. d. izvedel ob sodelovanju finančnega svetovalca, ki ga bodo v skladu z določili navedenega sporazuma določile pogodbene stranke. V mesecu juliju je bila za svetovalca pri prodaji naložbe izbrana družba ING London, k prodajnemu sporazumu pa je pristopila še Banka Koper, s čimer se delež v Sporazumu poveča na 52,10 %.

Dne 30.7.2011 je bilo na skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., izglasovano soglasje za podpis Mandatne pogodbe skladno s 47. členom Zpre-1 zaradi objavljene prevzemne namere družbe KS Naložbe. Konzorciju prodajalcev je svetovalec pri prodaji dne 19.10.2011 predstavil prejete ponudbe. Posredovane so bile 4 nezavezujoče ponudbe, med njimi ena s strani strateškega ponudnika. Konzorcij prodajalcev je dne 7.11.2011 z edinim strateškim ponudnikom podpisal pogodbo, s katero ponudniku za pogodbeno omejeno obdobje, podeljuje ekskluzivno obravnavo. Dne 16. 12.2011 je bil SPA potrjen s strani vseh članic konzorcija razen družb Skupine Laško in NLB. Nadzorni svet Pivovarne Laško je odločanje o SPA prestavil zaradi prevzemne namere za Pivovarno Laško s strani ameriške družba Eatons Capital iz Las Vegasa. Prevzemna namera s strani Eatons Capital je bila s strani ATVP dne 22.12.2011 razglašena kot neveljavna. Namero za prevzem Pivovarne Laško, d. d., pa je istega dne objavila družba Poslovni sistem Mercator, d. d.

Dne 27.12.2011 se je nadzorni svet Pivovarne Laško seznanil s prevzemno namero družbe Mercator in sprejel sklep, da podpira nadaljevanje postopka prodaje delnic družbe Mercator, d. d., in bo skladno z določbami 47. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) soglasje k prodajnemu postopku uvrstil na dnevni red skupščine. Dne 29.12.2011 je bil objavljen sklic skupščine za dne 30.1.2012. Na dnevnem redu skupščine je bilo na podlagi 47. člena ZPre-1 tudi odločanje skupščine o soglasju k prodaji delnic družbe Mercator družbi Agrokor. Podaljšana je bila tudi ekskluzivna obravnava Agrokorja v pogajanjih do konca februarja 2012. Nadzorni svet se je na seji dne 27.1.2012 seznanil z vsebino prodajne pogodbe delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., in soglašal s prodajno pogodbo ter pozval upravo, da v nadaljnjih pogajanjih zmanjša tveganja, povezana z neizpolnitvijo pogodbe. Dne 7.2.2012 je družba Agrokor odstopila od prodajnega procesa. Stališče poslovodstva družbe je, da se s prodajo deleža v Mercatorju nadaljuje.



2. Ostale finančne naložbe za prodajo

Med za prodajo razpoložljivimi kratkoročnimi finančnimi sredstvi izkazujemo še naslednje naložbe: naložbo v delnice Probanke, d. d., v vrednosti 2.109.625 EUR (6,27 %), v delnice Elektra Gorenjska, d. d., v vrednosti 947.268 EUR (1,6 %), v delnice družbe Ceste Mostovi Celje, d. d., v vrednosti 238.355 EUR (5,49 %) in v delnice družbe Etol Celje, d. d., v vrednosti 58.898 EUR (0,21 %). V letu 2011 smo prodali naložbo v NLB sklad v vrednosti 83.574 EUR in naložbo v Vzajemni sklad Primus v vrednosti 83.459 EUR. Vse naložbe, razen naložbe v delnice Etola, so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Na zadnji dan leta 2010 je bilo za vsa sredstva, namenjena prodaji, opravljeno preverjanje znakov slabitve. Na tej osnovi je bila izkazana slabitev naložbe v delnice Probanke v vrednosti 3.107.634 EUR na borzni tečaj prednostnih delnic 9,9 EUR na delnico, katere učinek se je odrazil med finančnimi odhodki. Gibanje za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev ( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januar 56.698.549 -

Spremembe v letu:Oslabitev MELR (3.397.229) -Oslabitev PRB (3.107.634) -Prevrednotenje / oslabitev ostalih naložb (253) -Prenos iz dolgoročnih finančnih naložb - 56.698.549Prodaja (167.032) -

Stanje 31. december 50.026.401 56.698.549

12. Kratkoročna posojila in depoziti ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročni depoziti 880.000 2.050.402Kratkoročna posojila 15.667.888 16.227.613Manj popravek vrednosti (15.442.150) (16.027.277)

Skupaj 1.105.738 2.250.738

Kratkoročno dana posojila na zadnji dan leta 2011 znašajo 1.105.738 EUR in se nanašajo predvsem na depozite pri bankah. V letu 2011 smo odvisni družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., za premostitev likvidnostnih težav odobrili posojila v vrednosti 1.833.608 EUR, obenem smo bankam vrnili del posojil, ki jih je pred leti najela Jadranska pivovara, s strani Pivovarne Laško, d. d., pa je bilo dano poroštvo. Obveznost iz naslova danega poroštva je bila v poslovnih knjigah Pivovarne Laško izkazana že v letu 2009 in je bremenila poslovni izid leta 2009. Za vrednost v letu 2011 danih posojil Jadranski pivovari – Split, d. d., je bila kot finančni odhodek pripoznana slabitev v višini 2.039.734 EUR ter oblikovan popravek vrednosti. Popravek vrednosti kratkoročno danih posojil je bil oblikovan zato, ker obstaja velika verjetnost, da posojilo ne bo vrnjeno. Zaradi



neustrezne kapitalske strukture Jadranske pivovare – Split, d. d., je bila izvedena dokapitalizacija v vrednosti 2,9 mio. EUR s konverzijo danih posojil v preteklih letih.

Kratkoročna posojila, dana drugim, so se v letu 2011 zmanjšala za 25.000 EUR, depoziti pri bankah pa so se zmanjšali za 1.170.402 EUR. Gibanje danih kratkoročnih posojil

Začetno Končnostanje danih Popravek Nova stanje danih

posojil začetnega posojila Dokapi- Odplačila Slabitev Odprava posojil

( v EUR ) 1.1.2011 stanja v letu 2011 talizacija v letu 2011 v letu 2011 slabitve 31.12.2011

Odvisne družbe 8.378.000 (8.378.000) 1.833.608 (2.900.000) - (1.833.608) 2.900.000 -Druge družbe 7.900.015 (7.650.015) - - (25.000) - - 225.000

Skupaj 16.278.015 (16.028.015) 1.833.608 (2.900.000) (25.000) (1.833.608) 2.900.000 225.000

Obrestna mera za kratkoročna posojila je v letu 2011 v povprečju znašala 6 %. Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost. 13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ( v EUR ) 2011 2010

Dobroimetje pri bankah 262.562 16.323Gotovina v blagajni in prejeti čeki 35.574 27.633Denar na poti 41.714 52.844

Skupaj 339.850 96.800

14. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2011 2010

Aktivne časovne razmejitve 49.527 27.850

Skupaj 49.527 27.850

15. Kapital Kapital Pivovarne Laško, d. d., sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital družbe Pivovarna Laško, d. d., je opredeljen v statutu družbe in znaša 36.503.304,96 EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih



kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Nominalna vrednost vpoklicanega kapitala znaša 36.503.304,96 EUR.

Kapitalske rezerve so se v letu 2011 zmanjšale v višini 15.136.619 EUR, vse zaradi pokrivanja izgube. Na dan 31.12.2011 znašajo 64.530.814 EUR in vse izhajajo iz vplačanega presežka kapitala v preteklih dokapitalizacijah.

Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 3.650.331 EUR, rezerve za lastne delnice v vrednosti 409.385 EUR in lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 8.319 EUR.

Rezerve za lastne delnice so se v letu 2011 zmanjšale zaradi prodaje 4.156 lotov, ki jih je prodala odvisna družba Pivovarna Union, d. d., prodala svojim zaposlenim in zaradi prevrednotenja v skupni višini 251.179EUR. V letu 2011 Pivovarna Laško, d. d., ni pridobila lastnih delnic. Na dan 31.12.2011 ima Pivovarna Laško, d. d., v lasti 755 lotov, Radenska, d. d., 21.195 lotov ter Pivovarna Union, d. d., 2.131 delnic PILR. Lastne delnice so bile na dan 31.12.2011 preračunane na borzno ceno, ki je znašala 11,02 EUR. Padec vrednosti delnic je v računovodskih izkazih odvisnih družb vplival na poslovni izid, Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujoča družba pa ima za celotno vrednost delnic, ki so v lasti družb v Skupini Laško oblikovane rezerve za lastne delnice. Rezerve za lastne delnice so se zmanjšale za 251.179 EUR v breme drugih rezerv iz dobička.

Zakonske rezerve se smejo porabiti izključno za pokrivanje izgub.

Presežek iz prevrednotenja je bil oblikovan iz učinkov prevrednotenj finančnih sredstev za prodajo in nepremičnin na pošteno vrednost. Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe Družbe, vrednotene po pošteni vrednosti, so opredeljene kot naložbe za prodajo. Spremembe poštene vrednosti teh naložb se odražajo direktno v lastniškem kapitalu na presežku iz prevrednotenja. Zaradi pripoznanja trajne slabitve delnic MELR na njihovo nižjo pošteno vrednost, ki smo jo izkazali v poslovnem izidu, se je v celoti odpravil v preteklih letih oblikovan negativni presežek iz prevrednotenja v vrednosti 908.403 EUR, iz naslova prevrednotenja ostalih dolgoročnih finančnih naložb pa se je presežek iz prevrednotenja povečal še za 1.121 EUR. Na zadnji dan leta 2011 smo na osnovi cenitev, ki jih je izdelal pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin prevrednotili nepremičnine, katerih negativni učinek znaša 115.944 EUR. Iz naslova prodaje nepremičnin se je presežek iz prevrednotenja zmanjšal za 593.369 EUR. Presežek iz prevrednotenja se je zmanjšal še za obračunani odloženi davek iz naslova vseh prevrednotenj v višini 67.907 EUR.



Lastniška sestava kapitala na dan 31.12.2011 Delničar Št. delnic Udeležba v %

NLB, d. d. 1. 2.056.738 23,5119 %Hypo Alpe-Adria-Bank AG 2. 618.202 7,0671 %Kapitalska družba, d.d. 3. 617.488 7,0589 %Probanka, d. d. 4. 614.911 7,0294 %GB, d. d. Kranj 5. 542.448 6,2011 %Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 6. 499.286 5,7077 %NFD 1, delniški podsklad 7. 443.557 5,0706 %Abanka, d. d. 8. 285.463 3,2633 %Banka Celje, d. d. 9. 252.500 2,8865 %Banka Koper, d. d., Dvojezična firma: Banka 10. 230.471 2,6347 %Infond Holding, d. d., - v stečaju 11. 203.783 2,3296 %CPM, d. d. 12. 141.925 1,6224 %D.S.U., d. o. o. 13. 136.171 1,5567 %Infond, d. o. o., - PE Uravnoteženi vzajemni 14. 123.319 1,4097 %Probanka upravljanje, d. o. o., - PE Vzajemni 15. 98.801 1,1295 %Nova KBM, d. d. 16. 87.666 1,0022 %Ostali mali delničarji 17. 1.794.923 20,5187 %

Skupaj 8.747.652 100,0000 %

Knjigovodska vrednost delnice Pivovarne Laško, d. d., na dan 31.12.2011 po MSRP znaša 12,50 EUR. Tržna vrednost delnice je konec leta 2011 znašala 11,02 EU in je za 11,8 % nižja od njene knjigovodske vrednosti. 16. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

16. A. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade ( v EUR ) 2011 2010

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 1.088.909 1.105.422

Skupaj 1.088.909 1.105.422

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad, kot dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan izkaza finančnega položaja, diskontirano na sedanjo vrednost. Rezervacija je bila oblikovana za pričakovana izplačila.

Pri izračunu potencialnih obveznosti iz odpravnin ob upokojitvi so upoštevana določila Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, če znesek odpravnine presega znesek iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja delodajalec na presežek plača še prispevke delodajalca v višini 16,1 %.

Pregled dodatnih predpostavk:

rast povprečne plače v Republiki Sloveniji je predpostavljena v višini 3,5 % letno in predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač;



v izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v višini 3,5 % letno;

izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posa-meznega zaposlenca.

Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,80 % letno, kolikor je konec decembra 2010 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evroobmočju. Gibanje rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade

Odpravnine Jubilejne( v EUR ) ob upokojitvi nagrade Skupaj

Stanje 1.1.2011 718.275 387.147 1.105.422

Povečanje 61.137 - 61.137Zmanjšanje - črpanje (4.235) (36.384) (40.619)Zmanjšanje - odpravljene - (37.031) (37.031)

Stanje 31.12.2011 775.177 313.732 1.088.909

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so se v primerjavi z letom 2010 zmanjšale za dejanske upokojitve in izplačila jubilejnih nagrad v vrednosti 40.619 EUR ter za odpravo rezervacij za jubilejne nagrade v vrednosti 37.031 EUR, povečale pa so se za dodatno oblikovane rezervacije za odpravnine v vrednosti 61.137 EUR, kar je posledica spremembe strukture zaposlenih in spremenjenih pogojev upokojevanja.

16. B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 132.488 135.620Rezervacije 200.000 1.209.343

Skupaj 332.488 1.344.963

Rezervacije se nanašajo na dano poroštvo Jadranski pivovari – Split, d. d., za posojila, ki jih je le-ta najela pri bankah, in sicer za dolgoročni del posojil v vrednosti 200.000 EUR. Za omenjeno poroštvo so bili že v letu 2009 oblikovani popravki vrednosti in pripoznani finančni odhodki. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v vrednosti 132.488 EUR pa se nanašajo na oprostitve prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto, ki se lahko uporabijo samo za namene iz 61. člena ZZRZI (investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih pogojev za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide ipd.).



Gibanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev

NovoStanje Črpanje oblikovane Stanje

( v EUR ) 1.1.2011 v letu 2011 Odpravljene v letu 2011 31.12.2011

Dolgoročne PČR - invalidi nad kvoto 135.620 59.890 - 56.758 132.488Dolgoročne PČR - poroštvo JP 1.209.343 - 1.009.343 - 200.000

Skupaj 1.344.963 59.890 1.009.343 56.758 332.488

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se v v letu 2011 zmanjšale za 1.209.343 EUR, zaradi prenosa kratkoročnega dela obveznosti iz naslova poroštva Jadranski pivovari na kratkoročne pasivne časovne razmejitve ter za črpanje oprostitve prispevka za invalide nad kvoto v vrednosti 59.890 EUR, povečale pa za novo oblikovane rezervacije iz naslova oprostitve prispevka za invalidsko pokojninsko zavarovanje za invalide v vrednosti 56.758 EUR.

17. Dolgoročne finančne obveznosti ( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 68.705.112 73.723.973Dolgoročno dobljena posojila pri drugih družbah 37.465 -Skupaj 68.742.577 73.723.973

Prenos na kratkoročne finančne obveznosti (43.453.224) (27.601.738)

Skupaj 25.289.353 46.122.235

Dolgoročne finančne obveznosti se v celoti nanašajo na prejeta dolgoročna posojila od bank. V primerjavi s preteklim letom se je vrednost dolgoročnih posojil zmanjšala za 20.832.883 EUR zaradi prenosa na kratkoročni del.

Obrestna mera za dolgoročna posojila je v letu 2011 v povprečju znašala 5,39 %. Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost. Zapadlost dolgoročnih posojil od bank ( v EUR ) 2011 2010

Zapadlost od 4 do 6 let 4.323.172 4.204.044Zapadlost od 2 do 4 let 8.114.505 18.074.866Zapadlost od 1 do 2 let 12.814.211 23.843.327Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 43.453.224 27.601.736

Skupaj 68.705.112 73.723.973

V letu 2011 se je iz dolgoročnih v kratkoročna posojila spremenilo za 4.350.000 EUR posojil, najetih pri bankah, odplačali pa smo 668.861 EUR dolgoročnih posojil. V letu 2012 zapade v plačilo 43.453.224 EUR, v letu 2013 12.814.211 EUR, v letu 2014 8.114.505 EUR ter v letu 2015 4.323.172 EUR dolgoročnih posojil.



Gibanje dolgoročnih posojil pri bankah

Glavnica Spremembe Glavnica Del,dolga iz kratkoro- Odplačila dolga ki zapade Dolgoročni

( v EUR ) 1.1.2011 čnega v letu 2011 31.12.2011 v letu 2012 del

Banka 1 2.500.000 - - 2.500.000 1.607.143 892.857Banka 2 5.010.000 4.350.000 660.000 - - -Banka 3 11.153 - 8.861 2.292 2.292 -Banka 4 66.202.820 - - 66.202.820 41.843.789 24.359.031

Skupaj banke 73.723.973 4.350.000 668.861 68.705.112 43.453.224 25.251.888

Dolgoročna posojila so v celoti zavarovana z vrednostnimi papirji, hipotekami in zastavo premičnin (podrobno pojasnilo pri kratkoročnih finančnih obveznostih). 18. Kratkoročne obveznosti

18. A. Kratkoročne poslovne obveznosti ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne obveznosti do družb v skupini kot dobaviteljev 7.833.917 4.603.366Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 6.321.150 7.181.607Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih: do zaposlencev 680.087 591.793 do države 5.783.249 4.396.447Kratkoročne obveznosti za predujme 197.777 116.620Druge kratkoročne obveznosti 361.110 358.117

Skupaj 21.177.290 17.247.950

Kratkoročne poslovne obveznosti so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 3.929.340 EUR. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi predstavljajo največji delež obveznosti do dobaviteljev v vrednosti 14.155.067 EUR, ki so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 2.370.094 EUR. Obveznosti do podjetij v skupini, ki znašajo 7.833.917 EUR, predstavljajo 55,3 % vseh obveznosti do dobaviteljev. V letu 2011 so se obveznosti do podjetji v skupini povečale za 3.230.551 EUR, medtem ko so se obveznosti do ostalih dobaviteljev zmanjšale za 860.457 EUR. Velik del obveznosti do podjetij v skupini je že zapadlo, in sicer 4.265.565 EUR, kar predstavlja 20,1 % vseh kratkoročnih poslovnih obveznosti.

Obveznosti do države so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta povečale za 1.386.803 EUR, predvsem iz naslova davka na dodano vrednost in trošarin od povečane prodaje v mesecu decembru 2011. Obveznosti do zaposlencev, ki znašajo 680.087 EUR se v primerjavi s preteklim letom niso bistveno spremenile.



Starostna struktura obveznosti do dobaviteljev ( v EUR ) 2011 2010

Nezapadle 8.952.248 6.733.372Zapadlost od 1 do 30 dni 1.333.446 3.106.555Zapadlost od 31 do 60 dni 1.683.566 1.880.185Zapadlost od 61 do 90 dni 1.495.007 30.968Zapadlost od 91 do 180 dni 655.404 57.886Zapadlost od 181 do 360 dni - -Zapadlost nad 361 dni 35.396 (23.993)

Skupaj 14.155.067 11.784.973

18. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov Družba na dan 31.12.2011 kot tudi na zadnji dan leta 2010 ne izkazuje obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb. Družba je v letu 2011 izkazala presežek davčnih odhodkov nad davčnimi prihodki v vrednosti 3.310.484 EUR. V davčnem obračunu je izkazana davčna izguba leta 2011 v vrednosti 3.198.090 EUR. Nepokrita davčna izguba na zadnji dan leta 2011 pa znaša 4.473.067 EUR. 18. C. Kratkoročne finančne obveznosti ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 43.453.224 27.601.737Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil 2.166.940 2.229.175Kratkoročno dobljena posojila pri podjetjih v skupini 42.449.526 41.245.435Kratkoročno dobljena posojila pri bankah 153.870.985 147.724.934Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja 810.146 928.672

Skupaj 242.750.821 219.729.953

Na dan 31.12.2011 znašajo kratkoročne finančne obveznosti 242.750.821 EUR. Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, znašajo 197.324.209 EUR, pri podjetjih v skupini pa 42.449.526 EUR.



Gibanje kratkoročnih posojil pri bankah

Kratkor. delStanje dolga Nova posojila dolgoročnih Odplačila Stanje dolga

( v EUR ) 1.1.2011 v letu 2011 posojil v letu 2011 31.12.2011

Banka 1 3.000.000 - 1.607.143 - 4.607.143Banka 2 7.330.186 5.000.000 - 6.200.000 6.130.186Banka 3 10.000.000 - - - 10.000.000Banka 4 51.500.000 3.000.000 41.843.789 - 96.343.789Banka 5 11.400.000 - - - 11.400.000Banka 5 2.994.751 - - 3.952 2.990.799Banka 6 - 4.350.000 - - 4.350.000Banka 7 2.000.000 - - - 2.000.000Banka 8 53.500.000 - - - 53.500.000Banka 9 - - 2.292 - 2.292Banka 10 6.000.000 - - - 6.000.000

Skupaj banke 147.724.937 12.350.000 43.453.224 6.203.952 197.324.209

Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti, ki na zadnji dan leta 2011 znaša 242.750.821 EUR, se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 23.020.865 EUR. Kratkoročno dobljena posojila pri bankah so se povečala za 21.997.538 EUR, kratkoročno dobljena posojila pri družbah v skupini pa za 1.204.091 EUR.

Povprečna obrestna mera za kratkoročna posojila od bank je v letu 2011 znašala 5,68 %, za prejeta kratkoročna posojila, prejeta od družb v Skupini Laško pa 6,2 %. Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil je Družba zastavila 539.516 delnic (80,83 %) Dela, d. d., 4.399.803 delnic (86,92 %) Radenske, d. d., 440.295 delnic (97,60 %) Pivovarne Union, d. d., 317.498 delnic (8,43 %) Poslovnega sistema Mercator, d. d., 213.115 delnic (6,27 %) Probanke, d. d., Maribor, 645.003 delnic (20,6 %) Thermane, d. d., Laško ter 270.648 (1,6 %)delnic Elektra Gorenjska, d. d. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic na dan 31.12.2011 znaša 293.126.554 EUR. Del dolgoročnih in kratkoročnih dolgov je zavarovan še s hipoteko in z zastavo premičnin ter naložbenih nepremičnin. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin premičnin in naložbenih nepremičnin na dan 31.12.2011 znaša 37.216.704 EUR. Kratkoročna posojila družbe so zavarovana še s terjatvami, katerih vrednost na dan 31.12.2010 znaša 7.900.000 EUR, ter z zastavo blagovnih znamk v vrednosti 50.000.000 EUR. Vrednost vseh neodplačanih, z delnicami, hipoteko, zastavo premičnin, naložbenih nepremičnin in terjatev zavarovanih dolgov na dan 31.12.2011 znaša 222.576.092 EUR. Kratkoročna posojila v vrednosti 42.449.526 EUR, ki jih je Družba najela pri svojih odvisnih družbah, so zavarovana z menicami.



19. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 5.483.052 6.138.742

Skupaj 5.483.052 6.138.742

Med pasivnimi časovnimi razmejitvami je izkazana obveznost za poroštva Jadranski pivovari v vrednosti 1.531.389 EUR ter obveznost iz naslova poroštva Novi kreditni banki Maribor v vrednosti 3.637.650 EUR.

Pasivne časovne razmejitve so se zmanjšale za unovčenja poroštev za posojila Jadranske pivovare – Split, d. d. Zaradi slabega finančnega položaja Jadranska pivovara, d. d., ni bila sposobna sama poravnati zapadlih obrokov bančnih posojil, zato jih je namesto nje na osnovi podpisanega poroštva iz let 2005, 2007 in 2008 poravnala Pivovarna Laško, d. d.

Vrednost poroštva za posojila Jadranske pivovare – Split, d. d., je konec leta 2009 znašala 5.110.524 EUR, na zadnji leta 2011 pa 1.531.389 EUR. Kratkoročni del poroštva, ki je izkazan med pasivnimi časovnimi razmejitvami, se je zmanjšal za izplačilo v vrednosti 1.715.230 EUR in povečal za kratkoročni del poroštev v vrednost 1.209.343 EUR.

Obveznosti iz naslova poroštva Novi kreditni banki Maribor, d. d., izhaja iz leta 2009, ko je bivša uprava Pivovarne Laško, d. d., za posojilo v vrednosti 6.250.000 EUR, ki ga je pri Novi kreditni banki Maribor najela takrat njena nadrejena družba Center naložbe, d. d., zastavila 345.304 delnic Radenske, d. d. Ker družba Center naložbe, d. d., ob zapadlosti ni poravnala najetega posojila, je posojilodajalka Nova kreditna bana Maribor, d. d., na podlagi pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev vložila predlog za izvršbo. Zoper sklep o izvršbi je Družba vložila ugovor. V letu 2011 smo na osnovi pravnomočne sodbe iz spora med tožečo stranko Novo Kreditno banko Maribor, d. d., kot zastavno upnico in toženo stranko Pivovarno Laško, d. d., kot zastavno dolžnico, zmanjšali naložbo v Radensko, d. d., za 345.304 delnic, ki jih je bivša uprava Pivovarne Laško zastavila v korist družbe Center naložbe za najem njenih posojil pri NKBM. Okrožno sodišče v Mariboru je v sodbi razsodilo v korist tožeče stranke. Odločba je postala pravnomočna 8.12.2011. Dne 22.12.2011 je upnica NKBM na Okrajno sodišče v Celje vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), na osnovi katerega je sodišče isti dan izdalo Sklep o izvršbi. Izvršba do dne potrditve računovodskih izkazov 6.4.2012 še ni bila realizirana, zato obveznosti iz tega naslova nismo zmanjšali, smo del naložbe v vrednosti 3.637.650 EUR prenesli na sredstva za prodajo. Iz naslova zastave delnic RARG so bili že v letu 2009 pripoznani finančni odhodki in oblikovane pasivne časovne razmejitve v enaki višini.

Med pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje tudi obveznost do zaposlencev za neizkoriščene opravljene ure in neizplačane letne dopuste. V primerjavi s preteklim letom se je vrednost teh obveznosti povečala za 55.625 EUR.



20. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov

20. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih ( v EUR ) 2011 2010

Pivo 71.539.206 73.197.493Druge pijače (voda, sladne in fermentirane pijače) 1.507.797 821.735Prihodki iz prodaje trgovskega blaga - kanal Horeca 19.065.985 16.211.970Prihodki iz prodaje materiala 642.159 238.749Ostalo 1.559.101 817.706

Skupaj 94.314.248 91.287.653

Čisti prihodki iz prodaje so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 3,3 %. Na domačem trgu so se prihodki iz naslova prodaje proizvodov in storitev zmanjšali za 1.690.415 EUR, na tujem trgu pa so se povečali za 1.246.837 EUR. Povečali so se tudi prihodki iz naslova prodaje trgovskega blaga v kanalu Horece, in sicer za 2.854.015 EUR. Med prihodki iz prodaje proizvodov in storitev znaša delež prihodkov iz naslova prodaje piva 95,9 %, delež prihodkov iz naslova prodaje vode 2 %, delež storitev pa 2,1 %.

20. B. Analiza prihodkov iz prodaje po trgih ( v EUR ) 2011 2010

Prihodki iz prodaje v Sloveniji 82.178.049 81.014.449Prihodki iz prodaje na tujem trgu 12.136.199 10.273.204

Skupaj 94.314.248 91.287.653

Prihodki iz prodaje na domačem trgu so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 1.163.600 EUR, na tujem trgu pa za 1.862.995 EUR. Največji delež prihodkov na tujem trgu dosegamo na trgih bivše Jugoslavije, predvsem na trgu Hrvaške, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU.

20. C. Drugi poslovni prihodki ( v EUR ) 2011 2010

Prihodki od odprave rezervacij 37.031 379.776Drugi poslovni prihodki 379.837 233.240Prevrednotovalni poslovni prihodki pri kratkoročnih sredstvih 752.420 392.224Prevrednotovalni poslovni prihodki pri dolgoročnih sredstvih 1.368.961 54.023

Skupaj 2.538.249 1.059.263



20. D. Analiza stroškov po kategorijah

Proizvajalni StroškiLeto 2011 stroški prodanih Stroški splošnih

( v EUR ) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) - 19.294.414 - 19.294.414Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 24.377.502 426.084 271.208 25.074.794Stroški storitev 2.506.935 14.340.366 4.653.480 21.500.781Amortizacija 4.826.321 548.182 919.927 6.294.430Stroški dela 4.546.916 3.052.231 3.039.210 10.638.357Prevrednotovalni poslovni odhodki pri dolgoročnih sredstvih 15.018 60.187 1.413.198 1.488.403Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih 525 148.688 34.492 183.705Stroški rezervacij 24.191 12.138 24.808 61.137

Drugi stroški 289.001 257.616 1.187.727 1.734.344

Skupaj 36.586.409 38.139.906 11.544.050 86.270.365

Odhodki poslovanja so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 6.717.012 EUR oz. za 8,4 %. Nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga se je povečala za 19 %, stroški surovin in materiala so se povečali za 4,5 %, stroški energije pa za 13,1 %. Povečali so se tudi stroški storitev, in sicer za 1.090.130 EUR oz. 5,3 %. Za 1.694.713 EUR so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki, kar je predvsem posledica prevrednotenja nepremičnin in naložbenih nepremičnin. Zaradi omejevanja investicijskih vlaganj v zadnjih letih pa se je strošek amortizacije v letu 2011 v primerjavi s preteklim letom zmanjšal.

20. E. Stroški po funkcionalnih skupinah



Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) - 19.294.414 - 19.294.414Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 24.377.502 426.084 271.208 25.074.794Stroški storitev 2.506.935 14.340.366 4.653.480 21.500.781Amortizacija 4.806.321 548.182 919.927 6.274.430Stroški dela 4.546.916 3.052.231 3.039.210 10.638.357Prevrednotovalni poslovni odhodki pri dolgoročnih sredstvih 15.018 60.187 1.433.213 1.508.418Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih 525 148.688 251.596 400.809Stroški rezervacij 24.191 12.138 24.808 61.137

Drugi stroški 289.001 257.616 1.187.712 1.734.329

Skupaj 36.566.409 38.139.906 11.781.154 86.487.469





Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) - 16.213.903 - 16.213.903Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 23.125.737 379.615 298.779 23.804.131Stroški storitev 2.720.203 13.768.762 3.921.687 20.410.652Amortizacija 5.493.739 526.259 976.076 6.996.074Stroški dela 4.524.364 3.002.812 2.743.469 10.270.645Prevrednotovalni poslovni odhodki pri dolgoročnih sredstvih 15.725 10.603 22.143 48.471Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih - 135.895 10.132 146.027Stroški rezervacij 58.233 29.278 22.724 110.235Drugi stroški 340.310 50.434 1.379.575 1.770.319

Skupaj 36.278.311 34.117.561 9.374.585 79.770.457

V letu 2011 so se proizvajalni stroški povečali za 288.098 EUR, stroški splošnih dejavnosti za 2.496.625, stroški prodajanja pa za 4.022.345 EUR.

Stroški revizije, ki jo je opravila revizorska družba Deloitte revizija, d. o. o., za leto 2011 znašajo 37.500 EUR. 2o. F. Drugi poslovni odhodki ( v EUR ) 2011 2010

Takse, druge dajatve 11.420 41.298Dajatve v zvezi z vodo in ekologijo 285.850 333.223Nadomestila za zameljišče 139.261 138.336Članarine združenjem 37.989 32.066Ostali stroški (donacije, izvršbe) 420.988 327.273Odhodki za zamudne obresti 272.958 197.019Odhodki za oslabitve naložbenih nepremičnin 124.751 657.926Drugi poslovni odhodki 441.128 43.177

Skupaj 1.734.345 1.770.318

2o. G. Stroški ustavljenega poslovanja ( v EUR ) 2011 2010

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih 217.104 -

Skupaj 217.104 -



21. Neto finančni odhodki ( v EUR ) 2011 2010

Finančni prihodki brez tečajnih razlik 3.981.190 4.331.945Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 3.936.488 3.888.427Finančni prihodki iz danih posojil 24.001 442.791Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 20.701 727

Finančni odhodki brez tečajnih razlik (31.073.148) (22.944.703)Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (15.676.362) (9.902.701)Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (15.381.190) (13.042.002)Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (15.596) -

Tečajne razlike iz financiranja 39 (452)Negativne tečajne razlike - (509)Pozitivne tečajne razlike 39 57

Neto finančni odhodki (27.091.919) (18.613.210)

Finančni odhodki presegajo finančne prihodke za 28.925.527 EUR. Finančni odhodki iz naslova finančnih obveznosti znašajo 15.381.190 EUR, iz naslova oslabitev finančnih naložb pa 17.509.970 EUR. Finančni odhodki iz naslova prejetih posojil pri bankah znašajo 12.768.432 EUR, iz naslova prejetih posojil pri družbah v skupini pa 2.612.758 EUR.

Med finančnimi odhodki so izkazane slabitve naložb: v Delo, d. d., v vrednosti 8.183.810 EUR na osnovi cenitve, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, v delnice Poslovnega sistema Mercator v vrednosti 4.305.632 EUR na osnovi prevrednotenja na pošteno borzno ceno, v delnice Probanke, d. d., Maribor v vrednosti 3.107.634 EUR na osnovi prevrednotenj na borzno vrednost, v delež v družbi Slopak v vrednosti 79.287 EUR ter slabitev posojila, danega odvisni družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., v vrednosti 1.833.608 EUR. 21. A. Finančni odhodki iz ustavljenega poslovanja ( v EUR ) 2011 2010

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 1.833.608 -

Neto finančni odhodki 1.833.608 -

22. Davek od dohodka pravnih oseb ( v EUR ) 2011 2010

Odloženi davek (2.528.474) (1.097.155)

Skupaj (2.528.474) (1.097.155)



( v EUR ) 2011 2010

Poslovni izid pred obdavčitvijo (18.423.464) (7.389.415)

Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji:Davek od dohodka, obračunan po davčni stopnji 20 % (3.684.693) (1.477.883)Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (3.571.580) (3.901.721)Davčno nepriznani odhodki 18.684.561 11.313.618Davčna osnova I (3.310.483) 22.482

Sprememba davčne osnove 112.394 137.209Davčna osnova II (3.198.089) 159.691

Davčne olajšave - (159.691)Davčna osnova III (3.198.089) -

Davčna izguba (3.198.089) -

Davek - -

V letu 2011 je bila ustvarjena davčna izguba v vrednosti 3.198.089 EUR. Zaradi ugotovljene davčne izgube nismo ugotavljali davčnih olajšav, ki jih ni mogoče prenašati v prihodnje leto. Družba na zadnji dan leta 2011 izkazuje nepokrito davčno izgubo v višini 4.473.067 EUR, od katere znaša obračunana terjatev za odloženi davek po 20 % stopnji 894.613 EUR, ki bo poračunana v prihodnjih letih iz naslova obdavčljivih dohodkov.

Oblasti lahko preverijo poslovanje podjetja, v okviru katerega lahko nastanejo dodatne obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova. 23. Tečajne razlike Tečajne razlike iz poslovanja in financiranja, upoštevane v izkazu poslovnega izida, so naslednje: ( v EUR ) 2011 2010

Tečajne razlike iz financiranja 39 (453)

Skupaj 39 (453)



24. Izkaz denarnih tokov iz poslovanja ( v EUR ) 2011 2010

Dobiček iz poslovanja obdobja 10.502.063 11.223.795

Prilagoditve za:Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin 6.059.192 6.764.714Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 235.238 231.360Odpise in prevrednotenje dolgoročnih sredstev 260.557 520.027Odpise in prevrednotenje kratkoročnih sredstev 561.870 146.027Neto gibanje v rezervacijah 156.248 (1.937.886)

7.273.105 5.724.242Spremembe obratnega kapitalaZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo 333.915 2.244.907Poslovne terjatve in druge terjatve (7.244.121) 975.658Poslovne obveznosti in druge obveznosti 2.064.312 (247.436)

(4.845.894) 2.973.129

Denar ustvarjen pri poslovanju 12.929.274 19.921.166

25. Izguba na delnico ( v EUR ) 2011 2010

Izguba tekočega leta (15.528.268) (6.292.260)Število vseh izdanih navadnih delnic 8.747.652 8.747.652Število lastnih delnic 755 755Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.746.897 8.746.897

Čista izguba na delnico (1,78) (0,72)Popravljena čista izguba na delnico (1,78) (0,72)

Čista izguba na delnico se izračuna z delitvijo čistega poslovnega izida, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic. 26. Vseobsegajoči donos na delnico ( v EUR ) 2011 2010

Vseobsegajoči donos večinskih lastnikov (14.802.595) (5.134.628)Število vseh izdanih navadnih delnic 8.747.652 8.747.652Število lastnih delnic 755 755Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.746.897 8.746.897

Vseobsegajoči donos na delnico (1,69) (0,59)Popravljena vseobsegajoči donos na delnico (1,69) (0,59)



27. Dividende na delnico V letu 2011 nismo izplačali dividend, prav tako dividend nismo izplačali v letu 2010. 28. Finančna tveganja

28. A. Kreditno tveganje Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi družbe zaradi plačilne nesposobnosti poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen družba redno nadzira in spremlja finančne terjatve kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Družba večinoma posluje z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremlja. Glede na navedeno je za vsakega partnerja določen limit, do katerega je posameznim kupcem dovoljena dobava blaga. Pri kupcih z izrazito nizko stopnjo bonitete pa se uporablja dobava na osnovi avansnega plačila. Na ta način so kupci omejeni pri dobavah preko njihovih zmožnosti za plačilo. V okviru obvladovanja kreditnega tveganja se družba poslužuje medsebojnih in verižnih kompenzacij, ki imajo prav tako pozitivne učinke na zagotavljanje ustreznega denarnega toka družbe. Terjatve so zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev, kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Finančna služba tekoče spremlja terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo tako interno preko lastne službe izterjave kot tudi preko zunanje agencije, velik del terjatev izterja pred sodno izterjavo. Z zaračunavanjem zamudnih obresti, s pisnim opominjanjem in v zaključni fazi tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev dosega boljšo plačilno disciplino kupcev in odpise neizterljivih terjatev omejuje na minimum. V letu 2010 tako družba ni zabeležila vrednostno pomembnejših odpisov terjatev zaradi neplačil kupcev. Kreditna tveganja družba obvladuje in pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

28. B. Tveganje obrestnih mer Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Po napovedih gospodarskih podatkov za evroobmočje je moč pričakovati preobrat v trendu napovedane rasti referenčne obrestne mere. Trenutne napovedi se namreč gibljejo v prid znižanja EURIBOR-a. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega do dveh let. V mesecu septembru smo z bankami upnicami dosegli dogovor o moratoriju na odplačilo vseh obrokov dolgoročnih kreditov in dogovor o podaljšanju roka odplačila vseh kratkoročnih kreditov do 30.3.2012. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadolženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.



Povprečnaobrestna Razlika

( v EUR ) Višina obresti mera v % obresti

Dejanski odhodki iz financiranja iz naslova obresti 15.381.190 5,83 -Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1 % 18.019.473 6,83 2.638.283Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1 % 12.742.907 4,83 (2.638.283)Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1,5 % 19.338.615 7,33 3.957.425Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1,5 % 11.423.765 4,33 (3.957.425)

V primeru, da bi se pri nespremenjeni zadolžitvi povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 2.638.283 EUR, pri 1,5 % pa za 3.957.425 EUR.

Če bi se obrestna mera znižala za 1 oz. 1,5 % bi se odhodki financiranja zmanjšali za 2.638.283 EUR oz. 3.957.425 EUR.

28. C. Valutno tveganje

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Družbe v letu 2011 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov s tujino pretežno vezana na evro. 28. D. Likvidnostno tveganje

Na zadnji dan leta 2011 izkazuje Pivovarna Laško, d. d., presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi v višini 184.201.830 EUR, zaradi česar obstaja veliko likvidnostno tveganje.

V skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško so se že v letu 2010 pričeli intenzivno izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V letu 2011 so potekali postopki prodaje 93,73 % družbe Fructal, d. d., 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., 100 % deleža v družbi Delo, d. d., 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., ter vseh ostalih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. V decembru leta 2011 je bil uspešno izveden in zaključen postopek prodaje družbe Fructal, d. d., ki je bila v 93,73 % lasti Pivovarne Union, d. d., strateškemu partnerju družbi Nectar iz Srbije. Iz naslova prodaje je bila realizirana kupnina v višini 35.300.000 EUR.

Postopek prodaje 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, ki je intenzivno potekal celo leto 2011, ni bil uspešno zaključen, vendar se bo v letu 2012 nadaljeval. Prav tako se bodo nadaljevali postopki prodaje vseh ostalih nestrateških naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. V primeru uspešno zaključenih prodajnih postopkov bomo močno zmanjšali svojo zadolženost ter s tem izpostavljenost likvidnostnemu tveganju. Vendar obstaja negotovost glede uspešno izvedenih odprodaj finančnih naložb in nepotrebnega premoženja. Kljub uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., še vedno ostala prezadolžena, medtem ko bo likvidnostna situacija v posameznih odvisnih družbah bistveno ugodnejša. Zato je v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideno izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi obvladujoča družba delno izboljšala svoj likvidnostni položaj in poslovni rezultat. Povečanje trajnih virov pa bi omogočilo ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja lastnikom.



V času do uspešno izvedenih zaključkov prodaj posameznih naložb bo imela Pivovarna Laško, d. d., resne likvidnostne težave, ki jih bomo lahko uspešno reševali le ob dogovoru z bankami (le-te nastopajo tako v vlogi upnikov kot tudi v vlogi pomembnih lastnikov družbe). V primeru neuspešne prodaje premoženja pa je možna rešitev likvidnostnega položaja družbe le s pridobitvijo novih trajnih virov (dokapitalizacija). V okviru strateških ukrepov finančnega prestrukturiranja pa bodo potekala pogajanja z bankami o reprogramu posojil na dolgi rok. Dogovori v zvezi z reprogramom dolgov potekajo dnevno, medtem ko do dogovorov glede pridobivanja novih trajnih virov še ni prišlo. Več v pojasnilu na strani 132 tega poročila. Izračun razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (gearing ratio): ( v EUR ) 2011 2010

Finančne obveznosti 268.040.173 265.852.191Denarna sredstva 339.850 96.800Neto finančne obveznosti 267.700.323 265.755.391

Kapital 109.571.175 124.168.014Gearin ratio (v %) 244,32 214,03

Iz razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom je razvidno, da je družba Pivovarna Laško, d. d., prezadolžena.

28. E. Tveganje denarnega toka

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Družba v letu 2011 tveganja poštene vrednosti finančnih sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v naslednji tabeli.

Razlika - vpliv na

Pošena vrednost presežek iz Razlika - vpliv nana dan Razlika - vpliv na prevrednotenja/ obveznost za

( v EUR ) 31.12.2011 vrednost naložbe poslovni izid odloženi davek

Stanje 31.12.2011 46.672.206 - - -Povečanje cene za 20 % 56.006.647 9.334.441 7.467.553 1.866.888Zmanjšanje cene za 20 % 37.337.765 (9.334.441) (7.467.553) (1.866.888)Povečanje cene za 5 % 49.005.816 2.333.610 1.866.888 466.722Zmanjšanje cene za 5 % 44.338.596 (2.333.610) (1.866.888) (466.722)

Izračun tveganja se nanaša na finančno naložbo v delnice Poslovnega sistema Mercator, ki predstavlja 99,9 % vrednosti finančnih sredstev, namenjenih prodaji, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.

Družba razdeljuje merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev (kategoriziranih v skladu z MRS 39) v izkazu finančnega položaja po naslednjih nivojih:

raven 1: poštene vrednosti izhajajo iz tržnih cen (brez njihovih prilagoditev) na aktivnih trgih vrednostnih papirjev;



raven 2: poštene vrednosti so neposredno ali posredno izpeljane iz drugih virov na trgu, ki jih je mogoče spremljati, razen tržnih cen na aktivnih trgih vrednostnih papirjev, in

raven 3: poštene vrednosti izhajajo iz tehnik vrednotenja, ki temeljijo na virih, ki jih na trgih ni mogoče spremljati.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, na dan 31.12. ( v EUR ) 2011 2010

Raven 1 46.672.206 50.069.435Raven 2 3.056.893 6.164.527

Skupaj 49.729.099 56.233.962

29. Ustavljeno poslovanje

Zaradi prenehanja poslovanja družbe Jadranska pivovara – Split, d. d., v skladu z MSRP 5, Pivovarna Laško, d. d., izkazuje učinke iz naslova ustavljenega poslovanja. Iz naslova ustavljenega poslovanja je izkazana izguba v vrednosti 1.683.990 EUR, ki se nanaša na oblikovanje popravka vrednosti terjatev v vrednosti 217.104 EUR, na slabitev danih posojil v vrednosti 1.833.608 EUR ter na oblikovanje dolgoročne terjatve za odloženi davek iz naslova slabitve posojil v vrednosti 366.722 EUR. 30. Potencialne obveznosti

Potencialne obveznosti se nanašajo na dane garancije oz. poroštva v vrednosti 15.819.000 EUR. Poroštva so v višini 8.900.000 EUR dana odvisnim družbam za najeta posojila pri bankah ter povezani družbi Birra Peja, Peć v višini 2.000.000 EUR. Odvisni družbi Radenski, d. d., je dano poroštvo v višini 5.900.000 EUR in odvisni družbi Pivovarni Union, d. d., v višini 3.000.000 EUR. Garancija v višini 310.000 EUR pa je dana Carinski upravi za obveznosti iz naslova trošarin.

Potencialna obveznost za Pivovarno Laško, d. d., izhaja tudi iz naslova patronatske izjave, ki jo je dne 31.12.2008 podpisalo bivše vodstvo Družbe in jo naslovilo na Perutnino Ptuj, d. d. Patronatska izjava v letnem poročilu za leto 2008 ni bila razkrita, ker je bivša uprava ni razkrila. Dne 20.11.2009 je družba Perutnina Ptuj, d. d., na Pivovarno Laško naslovila zahtevo za vračilo 11.600.120 EUR. Omenjeni znesek se nanaša na dana posojila, ki jih je na osnovi podpisane patronatske izjave Perutnina Ptuj, d. d., odobrila družbama Center naložbe, d. d., in Infond Holding, d. d. Pivovarna Laško, d. d., s pomočjo pravnih strokovnjakov zahtevek proučuje in želi ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bo morala zahtevani znesek vrniti. V ta namen je pridobila več pravnih mnenj. Poslovodstvo družbe na osnovi pridobljenih pravnih mnenj ocenjuje, da za Pivovarno Laško, d. d., iz tega naslova ne obstaja obveznost za plačilo zahtevanega zneska, zato Družba v svojih poslovnih knjigah za zahtevani znesek ni izkazala obveznosti. Dne 15.2.2011 je Pivovarna Laško, d. d., od Okrožnega sodišča v Celju prejela tožbo v zvezi s patronatsko izjavo, ki naj bi jo g. Boško Šrot kot direktor Družbe podpisal dne 10.1.2009.



V tožbi tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., zahteva plačilo v višini 10.116.489 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2010 dalje do plačila. Pivovarna Laško, d. d., je zoper tožbo na sodišče vložila odgovor na tožbo.

Odškodninske tožbe zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje (Mercator)

Družba Pivovarna Laško, d. d., je skupaj z ostalimi toženimi strankami (Pivovarno Union, d. d., Radensko, d. d., in Infond Holdingom, d. d., v stečaju) prejela s strani 28 tožnikov zahteve za plačilo različnih zneskov odškodnine (skupna višina 408.218,05 EUR), zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje, domnevnega usklajenega delovanja in domnevnega doseženega prevzemnega praga, s strani posameznih delničarjev. Sodišče je dne 9.11.2011 razpisalo narok v zadevi opr. št. V Pg 1490/2010 ter glavno obravnavo končalo. S sodbo z dne 30.11.2011 je sodišče vse zahtevke tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljene ter mu naložilo v plačilo stroške postopka. Sodba še ni pravnomočna. Navedeni postopek naj bi bil po informacijah sodišča vzorčni postopek, čeprav smo ob vpogledu v spis ugotovili, da sodišče sklepa o izvedbi vzročnega postopka ni izdalo. Po izdaji sodbe so tožniki začeli umikata tožbe. Do sedaj je tožbo umaknilo že 24 tožnikov. Sodišče na podlagi umika s sklepom postopek ustavi in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov.

Tožba Ere Good

Dne 13.1.2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. V tej zadevi je sodišče v dosedanjem postopku izdalo sklep, s katerim je tožeči in toženim strankam naložilo, da morajo najkasneje do 14.5.2012 vložiti pripravljalno vlogo, v kateri morajo navesti vse relevantne trditve in predlagati vse dokaze. Tožba po našem mnenju nima osnov in ni utemeljena.

31. Poslovne združitve V letu 2011 ni bilo poslovnih združitev.



32. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi Družbo upravljata uprava in nadzorni svet, katerih bruto zaslužke predstavljajo spodnje tabele: ( v EUR ) 2011 2010

UPRAVAFiksni del prejemkov 520.304 272.000 Drugi prejemki (bonitete) 10.717 3.204

Skupaj 531.021 275.204

Drugi PoslovodskeFiksni del prejemki in druge

( v EUR ) prejemkov (bonitete) pogodbe Skupaj

UPRAVA - V LETU 2011(za čas, ko so bili člani uprave)Dušan Zorko 192.000 382 - 192.382Gorazd Lukman 120.000 6.089 - 126.089Matej Oset (od 5.8.2011 dalje) 47.043 3.193 - 50.236Mirjam Hočevar (od 1.5.2011 dalje) 80.000 - - 80.000Marjeta Zevnik (od 5.8.2011 dalje) 48.261 - - 48.261Robert Šega (do 31.3.2011) 30.000 1.053 - 31.053

Skupaj 517.304 10.717 - 528.021

Na podlagi odstopne izjave z dne 14.3.2011 je z dnem 31.3.2011 prenehal mandat članu uprave, odgovornemu za finance, Robertu Šegi. Za novo članico uprave, odgovorno za finance, je nadzorni svet na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka na seji dne 31.3.2011 z dnem 1.4.2011 imenoval Mirjam Hočevar za mandatno dobo do 30.8.2015.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka z dnem 5.8.2011 imenoval dodatna člana uprave, in sicer Marjeto Zevnik za članico uprave, odgovorno za pravno, kadrovsko in splošno področje, in Mateja Oseta za člana uprave, odgovornega za proizvodno-tehnično področje, oba za mandatno dobo od 5.8.2011 do 30.8.2015. Imenovanje dodatnih članov uprave temelji na spremembi statuta, sprejeti na 17. redni skupščini delničarjev družbe dne 24.6.2011, ki omogoča imenovanje največ petčlanske uprave.

Zaslužki, ki so jih v letu 2011 prejeli zaposleni na osnovi individualnih pogodb, so prikazani v spodnji tabeli: ( v EUR ) 2011 2010

INDIVIDUALNE POGODBEFiksni del prejemkov 1.087.376 1.104.839Drugi prejemki (bonitete) 33.400 27.470

Skupaj 1.120.776 1.132.309



V letu 2011 so člani nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v skladu s 30. členom Statuta in sklepom zadnje skupščine, prejeli sejnine v skupni vrednosti 73.526 EUR. ( v EUR ) 2011 2010

NADZORNI SVETMarjan Mačkošek 9.048 4.845Vladimir Malenković 13.865 4.080Peter Groznik 10.170 3.018Bojan Košak 7.320 3.762Andrej Kebe 8.652 4.270Aleksander Svetelšek 4.000 1.351Anton Turnšek 4.582 1.881Bojan Cizej 5.552 -Dragica Čepin 2.838 -Borut Jamnik 3.763 -Borut Bratina 3.736 -

Skupaj 73.526 23.207

( v EUR ) 2011 2010

REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETAMarko Koleša 539 1.012Peter Groznik 698 349Bojan Košak 495 990Marjan Mačkošek - 528

Skupaj 1.732 2.879



33. Posli s povezanimi osebami

33. A. Prodaja povezanim družbam ( v EUR ) 2011 2010

Radenska, d. d. Radenci 972.404 844.359Vital Mestinje, d. o. o. 816 799Skupina Union 11.762.662 11.958.601Skupina Delo 2.880 2.832Jadranska pivovara - Split, d. d. 49.373 616.066

Skupaj odvisne družbe 12.788.135 13.422.657

Skupaj pridružene in druge povezane družbe 708.232 51.494.356

Skupaj 13.496.367 64.917.013

33. B. Nabava pri povezanih družbah ( v EUR ) 2011 2010

Radenska, d. d. Radenci 2.994.119 2.473.348Vital Mestinje, d. o. o. 252.729 232.055Skupina Union 20.803.297 19.051.647Skupina Delo 31.131 27.341Jadranska pivovara - Split, d. d. 715.276 245.320Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo 163.020 100.986Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 867.426 -



Skupaj 26.256.571 24.440.837

Podatki so izkazani v bruto vrednostih z obračunanim davkom na dodano vrednost. Nabava pri povezanih družbah se nanaša predvsem na nabavo trgovskega blaga v kanalu horeca.



Odprte postavke iz prodaje / nabave pri povezanih družbah ( v EUR ) 2011 2010

Terjatve iz poslovanja do družb v Skupini LaškoRadenska, d. d. Radenci 134.504 154.101Vital Mestinje, d. o. o. 42 108Skupina Union 1.242.011 1.207.018Skupina Delo 2.880 2.832Jadranska pivovara - Split, d. d. 2.590.857 2.541.484Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 38.916 -Popravek vrednosti terjatev, Jadranska pivovara - Split, d. d. (2.590.857) (2.373.753)



Skupaj 1.583.905 8.117.705

Terjatve iz naslova obresti v Skupini LaškoJadranska pivovara - Split, d. d. 523.048 523.048Popravek vrednosti terjatev, Jadranska pivovara - Split, d. d. (523.048) (523.048)

Skupaj odvisne družbe - -

Obveznosti iz poslovanja do družb v Skupini LaškoRadenska, d. d. Radenci 393.761 417.378Vital Mestinje, d. o. o. 118 21.954Skupina Union 7.415.762 4.153.308Skupina Delo - 1.835Jadranska pivovara - Split, d. d. 13.489 -Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo 10.787 8.892


Skupaj pridružene in druge povezane družbe 2.148 633.748

Skupaj 7.836.065 5.237.115

33. C. Posojila pridobljena od povezanih družb ( v EUR ) 2011 2010

Radenska, d. d., Radenci 33.100.000 33.100.000Skupina Union 9.300.000 8.100.000Firma Del, d. o. o., Laško 49.526 45.435

Skupaj 42.449.526 41.245.435

V letu 2011 so se obveznosti iz naslova prejetih posojil povečale za 1.204.091 EUR iz naslova prejetega posojila s strani Pivovarne Union, d. d., za 1.200.000 EUR in iz naslova pripisa obresti od posojila Firme Del, d. o. o.

Obveznosti za obresti od prejetih posojil do družbe Radenska na dan 31.12.2011 znašajo 177.108 EUR, do družbe Pivovarne Union, d. d., pa 48.182 EUR.



33. D. Posojila dana povezanim družbam ( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbeJadranska pivovara - Split, d. d. (dolgoročno posojilo) 8.820.150 8.378.000Popravek vrednosti danih posojil Jadranski pivovari - Split, d. d. (8.820.150) (8.378.000)

Skupaj odvisne družbe - -

Druge povezane družbeInfond Holding, d. d., Maribor 1.699.613 1.699.613Center naložbe, d. d., Maribor 5.900.000 5.900.000Popravek vrednosti danih posojil (7.599.613) (7.599.613)

Skupaj druge povezane družbe - -

Skupaj - -

Družba je v letu 2011 odvisni družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., odobrila za 1.833.608 EUR kratkoročnih posojil za izplačilo odpravnin ter za premostitev likvidnostnih težav. Iz naslova podpisanega poroštva iz leta 2009 je poravnala obroke zapadlih posojil Jadranske pivovare, d. d., v vrednosti 1.715.229 EUR. Za posojila v višini 1.833.608 EUR so bili oblikovani popravki vrednosti v breme tekočega poslovnega izida. 33. E. Finančni prihodki ( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbeRadenska, d. d., Radenci 1.139.689 1.139.644Skupina Union 44.331 -Jadranska pivovara - Split, d. d. - 415.575

Skupaj 1.184.020 1.555.219

33. F. Finančni odhodki ( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbeRadenska, d. d., Radenci 2.085.300 1.843.095Skupina Union 527.458 464.405Delo, d. d., Ljubljana - oslabitev 8.183.810 6.501.966Jadranska pivovara - Split, d. d. - oslabitev posojil in obresti 1.833.608 1.779.670

Skupaj 12.630.176 10.589.136



33. G. Poroštva dana povezanim družbam ( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbeJadranska pivovara - Split, d. d. (za bančna posojila) 1.531.389 3.246.619Fructal, d. d., Ajdovščina (662.624 RARG - za bančna posojila) - 6.957.552Radenska, d. d., Radenci (za bančna posojila) 5.900.000 7.850.000Pivovarna Union, d. d., Ljubljana (za bančna posojila) 3.000.000 8.747.490

Skupaj 10.431.389 26.801.661

Popravek vrednosti poroštev v Jadranski pivovari - Split, d. d. (1.531.389) (3.246.619)


Druge povezane družbeBirra Peja, a. d., Peć 2.000.000 2.000.000Center naložbe, d. d., Maribor - 3.625.692Popravek vrednosti poroštva - (3.625.692)

Skupaj druge povezane družbe 2.000.000 2.000.000

Skupaj 10.900.000 25.555.042 Na dan 31.12.2011 znaša vrednost danih poroštev odvisnim družbam 8.900.000 EUR, katerih vrednost se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 14.655.042 EUR.

34. Poslovni dogodki po preteku poslovnega leta

Poslovni dogodki po preteku poslovnega leta v Pivovarni Laško, d. d., so opisani na straneh od 130 do 132 poslovnega dela letnega poročila, poglavje 2.15. Po preteku poslovnega leta ni bilo pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze.

Dne 30.1.2012 je bila skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., (na tej skupščini NLB kot največja lastnica in Banka Celje zaradi odločbe ATVP nista mogli uresničevati svojih glasovalnih pravic), ki je sprejela tudi sklep, da daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno družbo ter k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno družbo. Soglasje k posamezni pogodbi o obvladovanju sta dne 31.1.2012 dali tudi skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d., in Radenske, d. d., Radenci. S pogodbama o obvladovanju so se družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci iz dejanskega koncerna povezale v pogodbeni koncern.



4.1.9 IZJAVA POSLOVODSTVA Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe ter računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija in z Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2011. Uprava Pivovarne Laško, d. d., potrjuje poslovno poročilo in računovodske izkaze s pojasnili za leto končano 31.12.2011 in izjavlja: da so računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo Pivovarna Laško, d.

d., nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje,

da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah,

da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja družbe ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Laško, 6. april 2012 mag. Dušan Zorko predsednik uprave Marjeta Zevnik članica uprave Mirjam Hočevar članica uprave Gorazd Lukman član uprave Matej Oset član uprave



4.1.10 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA



2

Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Skupina Laško


4.2 Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Laško za poslovno leto 2011 v skladu z MSRP

4.2.1 KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE LAŠKO NA DAN 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 321.093.374 265.643.825Neopredmetena sredstva 1 87.017.785 66.016.523Opredmetena osnovna sredstva 2 180.695.007 153.632.750Naložbene nepremičnine 3 9.117.703 4.656.484Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 4.A 364.803 207.148Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 4.B 1.239.563 718.449Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe 4.C - 317.148Dolgoročna posojila 5 11.079.110 10.444.245Dolgoročne terjatve 6 877.146 717.347Dolgoročne terjatve za odloženi davek 7,18.C 30.702.257 28.933.731

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 248.064.577 370.997.307Nekratkoročna sredstva za prodajo 8 8.960.939 286.684.408Zaloge 9 22.079.914 21.376.855Kratkoročne terjatve iz poslovanja 10.A 46.730.029 30.660.793Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 10.B 407.636 1.595.596Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 12.A 143.271.798 24.554.570Kratkoročna posojila 11 5.110.497 4.733.715Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 13 21.503.764 1.391.370

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 14 525.338 210.569

Skupaj kratkoročna sredstva 248.589.915 371.207.876

SKUPAJ SREDSTVA 569.683.289 636.851.701



4.2.1 KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE LAŠKO NA DAN 31.12.2011 ( n a d a l j e v a n j e ) ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

KAPITAL 125.473.457 131.889.003

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža 16 7.647.527 9.557.633

Kapital lastnikov obvladujočega deleža 15 117.825.930 122.331.370Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 78.908.924 78.908.924Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.330Presežek iz prevrednotenja 10.907.339 42.217.836Čisti poslovni izid preteklih let 15.504.846 110.742Čisti poslovni izid (27.669.598) (25.574.602)Prevedbena rezerva 20.783 (13.485.165)

OBVEZNOSTI 444.209.832 504.962.698

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 17 7.068.763 4.805.958Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 17.A 4.785.771 2.788.161Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 17.B 2.282.992 2.017.797

Dolgoročne obveznosti 18 40.536.520 84.263.898Dolgoročne finančne obveznosti 18.A 40.532.009 84.263.898Dolgoročne poslovne obveznosti 18.B 4.511 -

Kratkoročne obveznosti 19 388.171.257 411.167.663Obveznosti skupine za odtujitev 8 - 67.250.490Kratkoročne poslovne obveznosti 19.A 36.777.184 30.636.500Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 19.B 2.963.742 -Kratkoročne finančne obveznosti 19.C 348.430.331 313.280.673

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 20 8.433.292 4.725.179

Skupaj kratkoročne obveznosti 396.604.549 415.892.842

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 569.683.289 636.851.701 Usmeritve in pojasnila na straneh od 228 do 295 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.



4.2.2. KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

Ohranjeno poslovanjeČisti prihodki od prodaje 21 264.737.273 250.319.305Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 21 467.270 (2.081.674)Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 21 197.804 23.108Drugi poslovni prihodki 21 5.498.458 2.987.775Stroški blaga, materiala in storitev 21 (168.051.199) (152.962.129)Stroški dela 21 (49.303.255) (48.993.729)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev 21 (19.585.979) (20.968.032)Prevrednotovalni poslovni odhodki (11.820.395) (8.993.597)Dolgoročne rezervacije 21 (298.655) (537.108)Drugi poslovni odhodki 21 (5.918.214) (6.335.617)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 15.923.108 12.458.302

Finančni prihodki 22 9.548.495 2.178.402Finančni odhodki 22 (49.705.487) (25.963.027)Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah 23 - 4.112.331POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (24.233.884) (7.213.992)

Davki 24 3.432.744 2.819.947ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ OHRANJENEGA POSLOVANJA 30 (20.801.140) (4.394.045)

Ustavljeno poslovanje - Jadranska pivovarna Split (3.610.790) (4.926.041)Ustavljeno poslovanje - Fructal (3.094.368) (16.498.719)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA (6.705.158) (21.424.760)

CELOTNI ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (27.506.298) (25.818.805)

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi 163.300 (244.203)Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (27.669.598) (25.574.602)

Celotni čisti dobiček / izguba na delnico lastnikov obvladujočega deleža (27.669.598) (25.574.602)Čisti dobiček / izguba na delnico (3,18) (2,94)Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico (3,18) (2,94)

Celotni čisti dobiček / izguba na delnico lastnikov neobvladujočega deleža 163.300 (244.203)Čisti dobiček / izguba na delnico 0,02 (0,03)Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico 0,02 (0,03)



4.2.2. KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( n a d a l j e v a n j e ) ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

Čisti dobiček / izguba na delnico iz ustavljenega poslovanja (6.705.158) (21.424.760)Čisti dobiček / izguba na delnico (0,77) (2,46)Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico (0,77) (2,46)

Čisti dobiček / izguba na delnico iz ohranjenega poslovanja (20.801.140) (4.394.045)Čisti dobiček / izguba na delnico (2,39) (0,50)Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico (2,39) (0,50) Usmeritve in pojasnila na straneh od 228 do 295 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Laško.



4.2.3. KONSOLIDIRAN IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( v EUR ) 2011 2010

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (27.506.298) (25.818.805)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSPrevredbena rezerva od pridruženih družb - 69.307Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (1.521.580) (3.207.490)Dobički / (izgube) iz naslova prevrednotenja nepremičnin 6.226.259 489.484Odloženi davki iz naslova prevrednotenj (461.873) 132.347Odloženi davki iz naslova prevrednotenj - pridružene družbe - (2.442.531)Drugi vseobsegajoči donos - kap. Metoda Mercator (prenos na IPI) 15.882.356 -Končna konsolidacija FRAG 1.335.234 -DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 21.460.396 (4.958.883)

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (6.045.902) (30.777.688)

Drugi vseobsegajoči donos 21.460.396 (4.958.882)Delež lastnikov neobvladujočega deleža (1.812.706) (247.540)Delež lastnikov obvladujočega deleža 23.273.102 (4.711.342)

Celotni vseobsegajoči donos (6.045.902) (30.777.688)Delež lastnikov neobvladujočega deleža (1.649.406) (491.743)Delež lastnikov obvladujočega deleža (4.396.496) (30.285.945)

Celotni vseobsegajoči donos lastnikov obvladujočega deleža na delnico (0,50) (3,48)Popravljen celotni vseobsegajoči donos lastnikov obvladujočega deleža na delnico (0,50) (3,48) Usmeritve in pojasnila na straneh od 228 do 295 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Laško.



4.2.4 KONSOLIDIRAN IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011

Čisti Skupaj kapital Kapital lastn.

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Skupaj rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz Prevredbena lastnikov neobvladujoč. SKUPAJ

( v EUR ) kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja rezerva obvladuj. deleža deleža KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2011 36.503.305 78.908.924 3.650.331 812.304 (812.304) 3.650.331 110.742 (25.574.602) 42.217.835 (13.485.165) 122.331.370 9.557.633 131.889.003

Transakcije z lastnikiPovečanje lastnih delnic (deležev) - - - - (60.420) (60.420) - - - (60.420) - (60.420)Za prodajo razpolžljiva FS - - - - 154.041 154.041 - - - - 154.041 - 154.041Izplačilo dividend - - - - - - - - - - (64.835) (64.835)Druge spremembe - - - - 251.179 251.179 - - - - 251.179 (148.084) 103.095

Skupaj transakcije z lastniki - - - - 344.800 344.800 - - - - 344.800 (212.919) 131.881

Spremembe v vseobseg. donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - (27.669.598) - - (27.669.598) 163.300 (27.506.298)Presežek prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev - - - - - - - - 6.108.231 - 6.108.231 118.028 6.226.259Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - (1.514.872) - (1.514.872) (6.708) (1.521.580)Davki povezani s posameznimi postavkami vseobseg. donosa - - - - - - - - (395.105) - (395.105) (66.768) (461.873)Drugi vseobseg. donos - kapitalska metoda Mercator (prevred. OOS) - - - - - - 37.976.794 - (37.976.794) - - - -Drugi vseobseg. donos - kapitalska metoda Mercator (prenos na IPI) - - - - - - - - 4.185.142 13.554.472 17.739.614 - 17.739.614Končna konsolidacija FRAG - - - - - - 3.189.158 - (1.853.924) - 1.335.234 (1.857.258) (522.024)

Skupaj spremembe v vseobseg. donosu v letu 2011 - - - - - - 41.165.952 (27.669.598) (31.447.322) 13.554.472 (4.396.496) (1.649.406) (6.045.902)

Spremembe v kapitaluRazpored. preostalega dela čistega dobička po sklepu skupščine - - - - - - (25.574.602) 25.574.602 - - - -Oblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (190.759) - (190.759) (60.420) - - - (251.179) - (251.179)Črpanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (154.041) - (154.041) - - - (154.041) - (154.041)Drugo - - - - - - (136.826) - 136.826 (48.524) (48.524) (47.781) (96.305)

Skupaj spremembe v kapitalu - - - (344.800) - (344.800) (25.771.848) 25.574.602 136.826 (48.524) (453.744) (47.781) (501.525)KONČNO STANJEna dan 31. december 2011 36.503.305 78.908.924 3.650.331 467.504 (467.504) 3.650.331 15.504.846 (27.669.598) 10.907.339 20.783 117.825.930 7.647.527 125.473.457

Usmeritve in pojasnila na straneh od 228 do 295 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Laško.



4.2.5 KONSOLIDIRAN IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2010

Čisti Skupaj kapital Kapital lastn.

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Skupaj rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz Prevredbena lastnikov neobvladujoč. SKUPAJ

( v EUR ) kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja rezerva obvladuj. deleža deleža KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2010 36.503.305 78.908.924 3.650.331 1.363.200 (1.363.200) 3.650.331 - - 40.453.825 (6.899.071) 152.617.314 9.977.067 162.594.381

Transakcije z lastnikiOdtujitev lastnih delnic (deležev) - - - (52.587) 52.587 - - - - - - - -Izplačilo dividend - - - - - - - - - - (75.112) (75.112)Povečanje / zmanjšanje kapitala - - - - - - - - - - - 147.422 147.422Druge spremembe - - - - 498.309 498.309 - - - - 498.309 - 498.309

Skupaj transakcije z lastniki - - - (52.587) 550.896 498.309 - - - - 498.309 72.310 570.619

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - (25.574.602) - - (25.574.602) (244.204) (25.818.806)Presežek prevrednotenja neopredmetenih sredstev - - - - - - - - - - - (93.903) (93.903)Presežek prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev - - - - - - - - 531.334 - 531.334 51.796 583.130Presežek prevrednotenja naložbenih nepremičnin - - - - - - - - - - - 258 258Presežek prevrednotenja finančnih naložb MELR - - - - - - - - (3.015.100) - (3.015.100) (192.390) (3.207.490)Davki povezani s posameznimi postavkami vseobseg. donosa - - - - - - - - 145.648 - 145.648 (13.301) 132.347Prevredbena rezerva - - - - - - - - - 69.307 69.307 - 69.307Drugi vseobsegajoči donos - kapitalska metoda Mercator - - - - - - - - 4.212.870 (6.655.401) (2.442.531) - (2.442.531)

Skupaj spremembe v vseobseg. donosu v letu 2010 - - - - - - - (25.574.602) 1.874.752 (6.586.094) (30.285.944) (491.744) (30.777.688)

Spremembe v kapitaluOblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (498.309) - (498.309) - - - - (498.309) - (498.309)Drugo - - - - - - 110.742 - (110.742) - - - -

Skupaj spremembe v kapitalu - - - (498.309) - (498.309) 110.742 - (110.742) - (498.309) - (498.309)KONČNO STANJEna dan 31. december 2010 36.503.305 78.908.924 3.650.331 812.304 (812.304) 3.650.331 110.742 (25.574.602) 42.217.835 (13.485.165) 122.331.370 9.557.633 131.889.003

Usmeritve in pojasnila na straneh od 228 do 295 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Laško.



4.2.6 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2011 ( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 25 32.797.639 54.712.234Izdatki za davke 699.747 -Plačane obresti 709.316 (1.005.670)

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja 34.206.702 53.706.564

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem 31 (286.000) -Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev 2 (10.255.894) (10.964.743)Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 2 119.014 65.533Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 (816.716) (527.742)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4.B,11 6.154.364 1.067.114Prodaja nekratkoročnih sredstev in obveznosti namenjih prodaji 30 35.300.000 -Prejete obresti 22 759.304 1.718.756Prejete dividende in kapitalski dobički 22 7.411.835 616.102

Neto denarni tok iz naložbenja 38.385.907 (8.024.980)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti 22 (23.094.295) (22.074.537)Nakup lastnih delnic 15 90.616 52.587Zmanjšanje kapitala - (132.705)Povečanje / zmanjšanje finančnih dolgov 18,19 (30.129.819) (22.333.754)Dividende izplačane lastnikom 15 (65.069) (75.112)

Neto denarni tok iz financiranja (53.198.567) (44.563.521)

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

19.394.043 1.118.063

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 2.109.721 991.658Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 21.503.764 2.109.721 Usmeritve in pojasnila na straneh od 228 do 295 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Laško.



4.2.7 USMERITVE IN POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SPLOŠNI PODATKI Glavne dejavnosti Skupine Pivovarna Laško (Skupine) so: proizvodnja piva, mineralnih in izvirskih vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, žganih pijač, trgovina na veliko ter časopisno založniška dejavnost.

Pivovarna Laško, d. d. (Družba), je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Sloveniji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”. Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,96 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala.

Skupina pripravlja računovodske izkaze na podlagi predpostavke o neomejenem poslovanju.

Konsolidirani računovodski izkazi so bili potrjeni 6.4.2012 s strani Uprave družbe. RAČUNOVODSKE USMERITVE

1. Podlaga za izdelavo poročila

V letu 2011 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih.

Ti obvezni konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke.

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer:

a) Trenutno veljavni standardi in pojasnila

V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU:



Spremembe MRS 24 »Razkrivanje povezanih strank« - Poenostavitev zahtev po razkritju za podjetja, povezana z vlado, in razlaga opredelitve povezane stranke, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje),

Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« - Obračunavanje izdaje delniških pravic, ki jih je EU sprejela 23. decembra 2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2010 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Omejeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki jih je EU sprejela 30. junija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje),

Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2010)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 6. maja 2010 (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27, MRS 34, OPMSRP 13), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki ga je 18.2.2011 sprejela EU (spremembe je potrebno uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje oziroma 1. januarja 2011, odvisno od standarda/pojasnila),

Spremembe OPMSRP 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti« - Vnaprejšnja plačila zahtev glede minimalnega financiranja, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje),

OPMSRP 19 »Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti«, ki ga je EU sprejela 23. julija 2010 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje).

Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah Skupine.

b) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi

Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, popravke standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo:

Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« - Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje).

Poslovodstvo se je odločilo, da ne bo uporabila teh standardov, popravkov in pojasnil preden stopijo v veljavo. Ocenjuje, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in pojasnil ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine.

c) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov in pojasnil, ki na dan 6.4.2012 niso bili potrjeni za uporabo:



MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2013 ali kasneje),

MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 11 »Skupne ureditve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 12 »Razkritja vplivanja na ostala podjetja« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MRS 27 (spremenjen leta 2011) »Ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MRS 28 (spremenjen leta 2011) »Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje),

Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov,

Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega obsežnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje),

Spremembe MRS 12 »Davek iz dobička« - Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje),

Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),

OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).

Poslovodstvo predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine.

Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.



Poslovodstvo ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnimi sredstvi in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum izkaza finančnega položaja.

2. Konsolidacija

Odvisne družbe, v katerih ima obvladujoča družba neposredno ali posredno lastniški delež večji od polovice glasovalnih pravic ali pa lahko na kakšen drug način vpliva na poslovanje, se konsolidirajo. V izkaze Skupine se konsolidirajo od dne, ko obvladujoča družba prevzame kontrolni delež v njih, njihovo konsolidiranje pa se preneha, ko obvladujoča družba v njih nima več kontrolnega deleža. Vse transakcije ter terjatve in obveznosti med družbami v Skupini se za namene konsolidiranja izločijo. Izločena je tudi slabitev dolgoročnih finančnih naložb v družbo Delo, d. d., in v družbo Fructal, d. d., na pogodbeno dogovorjeno vrednost. Njeno zmanjšanje na ocenjeno vrednost se v konsolidaciji odraža kot slabitev blagovnih znamk, ki so bile pripoznane ob prevzemu. Prav tako so izločene prejete dividende od odvisnih družb. Zaradi zagotavljanja konsistentnih in pravilnih podatkov za potrebe konsolidacije in računovodskega poročanja Skupine so računovodske usmeritve v odvisnih družbah usklajene z usmeritvami obvladujoče družbe.

Pri obračunavanju prevzemov družb se v Skupini uporablja nakupna metoda. Nabavna vrednost prevzema se meri kot poštena vrednost danih sredstev, kapitalskih instrumentov in prevzetih obveznosti na dan transakcije, skupaj s stroški, ki se jih da neposredno pripisati prevzemu. Prevzeta sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti pri prevzemu so v začetni fazi evidentirane po pošteni vrednosti na dan prevzema, ne glede na velikost neobvladujočega deleža. Presežek nabavne vrednosti nad pošteno vrednostjo deleža obvladujoče družbe v neto sredstvih prevzetega podjetja se evidentira kot dobro ime. Če je nabavna vrednost nižja od poštene vrednosti neto sredstev prevzete družbe, se razlika pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.

Skupina obravnava transakcije z lastniki neobvladujočega deleža enako kot transakcije z zunanjimi partnerji. Dobički in izgube manjšinskih lastnikov se kažejo v izkazu poslovnega izida Skupine.



3. Sestava skupine povezanih družb

Povezano skupino družb, Skupino Pivovarna Laško, v katerih ima družba Pivovarna Laško, d. d., svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje družbe:

VrednostOdstotek celotnega Dobiček/izguba

Ime družbe Dejavnost družbe Država udeležbe kapitala v EUR leta 2011 v EUR

ODVISNE DRUŽBEVital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,920 % 3.366.215 8.428Radenska, d. d., Radenci proizvodnja pijač Slovenija 93,813 % 79.736.226 3.052.843Skupina Union proizvodnja piva in pijač Slovenija 97,895 % 94.261.537 7.316.434Skupina Delo časopisna in založ. dejav. Slovenija 80,834 % 17.480.363 (1.528.898)Firma Del, d. o. o., Laško proizvodnja piva Slovenija 100,000 % 51.723 1.273Jadranska pivovara - Split, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,459 % 4.542.877 (3.731.895)Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo trgovsko posredovanje BiH 100,000 % 14.588 23.525Laško Grupa, d. o. o., Zagreb trgovsko posredovanje Hrvaška 100,000 % 14.650 5.716 Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, Laško, sestavlja konsolidirano letno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Laško. Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd.

4. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov ter izločitev prodaje znotraj Skupine. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Skupinski prihodki so seštevek prihodkov posameznih družb, vključenih v Skupino. Iz skupinskih prihodkov se izključijo prihodki, doseženi znotraj skupine družb. Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah:

prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov,

prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica družb v Skupini do prejema plačil iz naslova dividend.

5. Naložbe v odvisne družbe

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in, ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi.



Naložba v odvisno družbo se v posamičnih računovodskih izkazih vrednoti po izvirni zgodovinski nakupni vrednosti. Prihodki iz naslova udeležbe v dobičku se pripoznajo kot finančni prihodek, ko so nakazani oz. ko skupščine teh družb sprejmejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost naložbe manjša od njene knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida

6. Naložbe v pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so vrednotene po nabavni vrednosti, vendar se mora vsako leto preveriti, če morda ne obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na potrebo po slabitvi. V ta namen se izvajajo cenitve naložb v pridružene družbe s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. V primeru, da je ocenjena vrednost naložb nižja kot nabavna vrednost, se razlika pripozna kot finančni odhodek in vpliva na višino izkazanega poslovnega izida.

Naložbe v pridružene družbe se obračunavajo na osnovi kapitalske metode. Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje.

Finančna naložba v pridruženo družbo se v skladu z MRS 28 obračuna po kapitalski metodi od datuma, na katerega postane pridružena družba. Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, zmanjšuje knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Preračuni knjigovodske vrednosti so prav tako potrebni, če se spremeni naložbenikov sorazmerni delež v kapitalu druge družbe, a te spremembe niso vključene v izkaz poslovnega izida. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih naložb, tečajnih razlik in preračunavanja razlik, ki nastanejo pri poslovni združitvi.

Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in naložbenikovim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgovih in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja obračuna v skladu z MSRP 3 – poslovne združitve.

Dobro ime, povezano s pridruženo družbo, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Vendar amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena in zato ni vključeno v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe.

Vsak presežek naložbenikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja nad stroški finančne naložbe se izključi iz knjigovodske vrednosti finančne naložbe in namesto tega vključi kot prihodek v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.



Vrednost Dobiček/Odstotek celotnega izguba

( v EUR ) Dejavnost družbe Država udeležbe kapitala leta 2011

PRIDRUŽENE DRUŽBEThermana, d. d., Laško dejavnost zdravilišč, Slovenija 20,63 % 28.719.105 201.439

hotelov in podobnih nastanitvenih obratov

Birra Peja, Sh. a., Peć proizvodnja piva in pijač Kosovo 39,55 % 2.835.643 (726.236)Slopak, d. o. o., Ljubljana ravnanje z odpadno

embalažoSlovenija 29,22 % 670.525 (496.095)

Na dan 31.12.2011 Skupina med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe izkazuje naložbo v kapital družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo, naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in naložbo v družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana.

Delež v lastništvu pridružene družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo na zadnji dan leta 2011 znaša 39,55 %, delež v družbi Slopak znaša 29,22 %, delež v Thermani pa 20,63 %.

7. Valuta poročanja

a) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih posameznih družb Skupine so nominirane v valuti primarnega okolja – države, v kateri posluje posamezna družba (ta valuta je t. i. »funkcijska valuta«). Konsolidirani izkazi so izkazani v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe (Pivovarne Laško, d. d.).

b) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so vključene v prevrednotovalnih rezervah na kapitalu.

c) Družbe v Skupini

Izkazi poslovnega izida in izkazi denarnega toka odvisnih družb v tujini so preračunani v poročevalsko valuto obvladujoče družbe na podlagi povprečnega deviznega tečaja, izkazi finančnega položaja pa so preračunani v poročevalsko valuto z uporabo tečaja, veljavnega na dan 31. decembra. V primeru, da pride do prodaje družbe v tujini, se tečajne razlike, realizirane pri prodaji, pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobička / izgube iz prodaje.



8. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene patente, licence, blagovne znamke, dobro ime, neopredmetena sredstva v razvijanju, programsko računalniško opremo in druga neopredmetena sredstva (MRS 38). Neopredmeteno sredstvo se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in, če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Pivovarna Laško, d. d., uporablja model nabavne vrednosti (MRS 38.74.), zato so neopredmetena sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

a) Dobro ime

Dobro ime predstavlja presežek nabavne vrednosti prevzete družbe nad pošteno vrednostjo deleža neto sredstev prevzete družbe na dan prevzema. Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisnih družb, je izkazano med neopredmetenimi sredstvi. Dobro ime se letno preverja, testira zaradi slabitev in se meri po začetni vrednosti, zmanjšani za kumulirane oslabitve. Dobički in izgube pri odprodaji družbe vključujejo sedanjo vrednost dobrega imena, ki se nanaša na prodano družbo. Na dan 31.12.2011 je bil opravljen preizkus slabitve dobrega imena za naložbo v Skupino Union, na osnovi katerega se vrednost glede na preteklo leto ni spremenila.

b) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti. Za blagovne znamke življenjska doba ni določljiva, zato je bil opravljen preizkus slabitve. Na osnovi cenitve, ki jo je na dan 31.12.2011 opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, je bila opravljena slabitev blagovnih znamk družbe Delo, d. d., v vrednosti 3.619.545 EUR. Na osnovi uspešno zaključenega prodajnega postopka družbe Fructal, d. d., Ajdovščina, je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazana slabitev blagovnih znamk omenjene družbe v vrednosti 5.272.016 EUR.

Druga neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo od 3 do 10 let.

c) Ostala neopredmetena sredstva

Kadar računalniški programi niso sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnavajo kot neopredmetena sredstva. Ostala neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena dolgoročna sredstva imajo življenjsko dobo 10 let.



9. Finančna sredstva

Skupina klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila investicija pridobljena.

a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. V letu 2011 Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije, izvedeni finančni instrumenti pa so razkriti posebej.

b) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključene so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere.

c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. V tekočem obdobju Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

d) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena v nobeni od ostalih kategorij. Vrednotena so prav tako po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti. V primeru, da se z naložbo trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se kot poštena vrednost obravnava tržna cena. Pošteno vrednost posamezne naložbe je mogoče tudi oceniti. Cenitve opravljajo ocenjevalci vrednosti podjetij, ki so registrirani pri Slovenskem institutu za revizijo. Učinki prevrednotenj na nove poštene vrednosti povečujejo ali zmanjšujejo vrednost kapitala – presežek iz prevrednotenja. Slabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev pa povečujejo finančne odhodke in vplivajo na poslovni izid.

Finančna sredstva, za katera ni mogoče ugotoviti poštene vrednosti, so vrednotena po nabavni vrednosti.

Na vsak datum izkaza finančnega položaja Skupina oceni, ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru



za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se značilno ali dolgotrajno pomanjšanje poštene vrednosti pod nabavno vrednostjo upošteva kot kazalec slabitve delnic. V primeru, ko obstaja takšen dokaz za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, se kumulativna izguba – merjena kot razlika med nabavno vrednostjo in tekočo pošteno vrednostjo kot izguba zaradi slabitve finančnega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida – izloči iz kapitala oz. vseobsegajočega donosa in pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprave slabitve, pripoznane v izkazu poslovnega izida za kapitalske inštrumente, ni mogoče razveljaviti.

10. Izpeljani finančni inštrumenti

Izpeljani finančni inštrumenti so inštrumenti, ki jih uporabljamo za varovanje pred izpostavljenostjo finančnim tveganjem. Uporabljajo se kot orodje za varovanje pred spremembo poštene vrednosti ali denarnega toka, tveganju izpostavljene varovane postavke. Kot predmet trgovanja predstavlja samostojen finančni inštrument, ki je izpostavljen tveganjem.

Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti, kasneje pa se prevrednotijo na pošteno vrednost. Dobiček ali izguba iz prevrednotenja izpeljanega finančnega inštrumenta za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu. Prevrednotenje finančnega inštrumenta, ki se uporablja za varovanje denarnega toka, se pripozna neposredno v kapitalu, kadar je varovanje uspešno, medtem ko se neuspešni del dobička ali izgube iz inštrumenta za varovanje pred tveganjem pripozna v poslovnem izidu.

Skupina uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred obrestnim tveganjem. Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni inštrument zadošča opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta ter če se sestavljeni inštrument ne izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.


Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremičnine (zemljišča in zgradbe) so od leta 2008 naprej vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Oprema in drobni inventar sta vrednotena po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:

Nepremičnine 20 - 40 let Proizvajalne naprave in stroji 4 - 10 let Računalniška oprema 2 - 4 let Motorna vozila 4 - 8 let Druga oprema 3 - 7 let



Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so razpoložljiva za uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se sredstvo prevrednoti na ocenjeno nadomestljivo vrednost (oslabi) – MRS 36. Nadomestljiva vrednost sredstva je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje ali njene vrednosti pri uporabi.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 5 let.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva se kapitalizirajo v času priprave investicije za uporabo. Kasnejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva ali pa so prepoznani kot posebno sredstvo, kar je primerno samo v primeru, ko se pričakuje, da se bodo prihodnje ekonomske koristi povezane s tem predmetom upoštevale v Skupini in se stroški tega predmeta lahko zanesljivo izmerijo. Knjigovodska vrednost nadomestnih delov ni posebej izkazana. Stroški vseh ostalih popravil in vzdrževanja se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem nastane.

12. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima Skupina v lasti ali v finančnem najemu z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Skupina v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Ob pripravi letnih računovodskih izkazov se vsako leto opravi preverjanje znakov slabitve. V skladu s politiko vrednotenja po modelu poštene vrednosti se učinki prevrednotenj (slabitve in krepitve) odražajo v izkazu poslovnega izida.



13. Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja izmed poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

14. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Nekratkoročna sredstva za prodajo se vrednotijo po nižji izmed dveh vrednosti: knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje. Na zadnji dan leta 2011 Skupina med nekratkoročnimi sredstvi, namenjenimi prodaji, izkazuje naložbo v družbo Večer, d. d., ter nepremičnine, namenjene prodaji.

15. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.

16. Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Skupina pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

17. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.



18. Rezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Skupina izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati, in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

19. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost Skupinev zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

20. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v konsolidiranih računovodskih izkazih. Odloženi davek je obračunan pri prevzemih iz naslova začetnega pripoznanja sredstev in obveznosti, ki nimajo vpliva niti na poslovni, niti na davčni dobiček ali izgubo. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Obveznost za odloženi davek se pripozna ob prevrednotju sredstev. Odloženi davek je izkazan na osnovi začasnih razlik, ki izhajajo iz naložb v odvisne družbe, razen kadar je časovna uskladitev ukinitve začasnih razlik pod kontrolo Skupine in obstaja verjetnost, da se začasne razlike ne bodo ukinile v bližnji prihodnosti. V izkazu finančnega položaja sta terjatev in obveznost za odloženi davek izkazana v pobotanem znesku. V letu 2011 znaša davčna stopnja 20 %.

21. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obenem se kot poslovne obveznosti obravnavajo kratkoročne pasivne časovne razmejitve. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

22. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med



prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

23. Delniški kapital

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

24. Lastne delnice

Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne delnice (PILR), se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Družba mora v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v enaki višini. Obenem mora oblikovati rezerve za lastne delnice še za delnice PILR, ki so v lasti odvisnih družb. Rezerve za lastne delnice se sprostijo, ko se lastne delnice odtujijo ali umaknejo, v dobro vira iz katerega so bile oblikovane. Ob prodaji se razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic poračuna direktno v kapitalu in ne vpliva na poslovni izid. Lastne delnice se porabljajo za namene iz 247. člena ZGD.

25. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.


Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

27. Davčna politika

Davčni izkazi Pivovarne Laško, d. d. in družb Skupine Laško v Sloveniji so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2010 je 20 %. Davčna osnova je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki, po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu poslovnega izida, ugotovljeni na osnovi zakona ali računovodskih standardov.

Davčna osnova se zmanjša za priznane davčne olajšave in za pokrivanje izgube iz preteklih let.



28. Ocena vrednosti posameznih postavk

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenjene naslednje postavke: neopredmetena dolgoročna sredstva, nepremičnine, naložbene nepremičnine, finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posameznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.



POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva

Leto 2011 Blagovne Dobro Licence in Premoženjske NSznamke ime druga NS pravice v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 46.974.329 17.197.382 6.507.249 234.083 5.039 70.918.082

Neposredne pridobitve - - 499.330 - 1.166.997 1.666.327Prenos iz sredstev za prodajo 24.001.750 - 3.028.996 - 71.924 27.102.670Prenos z investicij v teku - - 851.458 - (851.458) -Slabitve (5.837.647) - - - - (5.837.647)Prenos na opredmetena osnovna sredstva - - - - (5.039) (5.039)Odtujitve - - (145.453) - - (145.453)31. december 2011 65.138.432 17.197.382 10.741.580 234.083 387.463 93.698.940


1. januar 2011 - - 4.812.433 89.123 - 4.901.556

Prenos iz sredstev za prodajo - - 1.098.046 - - 1.098.046Amortizacija - - 765.474 18.032 - 783.506Povečanja - - - 38.609 - 38.609Odtujitve - - (140.562) - - (140.562)31. december 2011 - - 6.535.391 145.764 - 6.681.155

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 65.138.432 17.197.382 4.206.189 88.319 387.463 87.017.785

1. januar 2011 46.974.329 17.197.382 1.694.816 144.960 5.039 66.016.526



Leto 2010 Blagovne Dobro Licence in Premoženjske NSznamke ime druga NS pravice v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

31. december 2009 98.707.783 28.938.487 9.409.880 234.083 2.105.152 139.395.385Sprememba SRS - - (27.388) - - (27.388)1. januar 2010 98.707.783 28.938.487 9.382.492 234.083 2.105.152 139.367.997

Neposredne pridobitve - - 360.694 - 189.923 550.617Prenos z investicij v teku - - 637.177 - (637.177) -Slabitve (12.687.903) (11.741.105) - - - (24.429.008)Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev - - 224 - - 224Odtujitve - - (547.932) - (524.726) (1.072.658)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL (14.530.530) - (4.191) - (1.056.209) (15.590.930)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - - (227.143) - - (227.143)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO (24.515.021) - (3.094.072) - (71.924) (27.681.017)31. december 2010 46.974.329 17.197.382 6.507.249 234.083 5.039 70.918.082


31. december 2009 - - 6.229.553 71.091 - 6.300.644Prenos - - (5.249) - - (5.249)1. januar 2010 - - 6.224.304 71.091 - 6.295.395

Amortizacija v letu - - 1.098.120 18.032 - 1.116.152Odtujitve - - (1.017.743) - - (1.017.743)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - - (394.202) - - (394.202)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - - (164.025) - - (164.025)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - - (934.021) - - (934.021)31. december 2010 - - 4.812.433 89.123 - 4.901.556

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 46.974.329 17.197.382 1.694.816 144.960 5.039 66.016.526

1. januar 2010 98.707.783 28.938.487 3.180.327 162.992 2.105.152 133.094.741

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so izkazana po modelu nabavne vrednosti. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi predstavljajo največjo vrednost blagovne znamke in dobro ime, katerih vrednost se vsako leto presoja in ugotavlja morebitna potreba po slabitvah. V letu 2010 je bila zaradi načrtovane prodaje Skupine Delo celotna vrednost blagovnih znamk v skladu z MSRP 5 prenesena na nekratkoročna sredstva za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati, zato smo blagovne znamke družbe Delo, d. d., prenesli nazaj na neopredmetena sredstva.

Na dan 31.12.2011 je bila opravljena preveritev poštene vrednosti blagovnih znamk. Za blagovne znamke družbe Delo, d. d., je bila preveritev poštene vrednosti blagovnih znamk opravljena s strani pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij, ki je vpisana pri Slovenskem institutu za revizijo. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov.



Osnova za preveritev potrebe po slabitvi vrednosti blagovnih znamk in dobrega imena Pivovarne Union, d. d., je bila ocena poslovodstva, ki je temeljila na oceni vrednosti podjetja, ki jo je v letu 2010 opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ter poslovnih rezultatov leta 2011 in predvidenih projekcij poslovanja vrednosti družbe v prihodnjih letih. Vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union, d. d., na dan 31.12.2011 znaša 46.461.058 EUR, vrednost dobrega imena pa 17.197.380 EUR.

Skupina je v letu 2011 na osnovi cenitve Družbe Delo, d. d., v konsolidiranih izkazih izkazala slabitev blagovnih znamk družbe Delo, d. d., v vrednosti 5.837.647 EUR. Na dan 31.12.2011 znaša vrednost blagovnih znamk Skupine Delo 18.677.374 EUR.

Zastava blagovnih znamk

Za zavarovanje svojih posojil pri bankah je obvladujoča družba, Pivovarna Laško, d. d., zastavila del svojih blagovnih znamk v vrednosti 50.000.000 EUR, ki so sestavni del premoženja Skupine in v skladu z računovodskimi standardi niso izkazane v računovodskih izkazih. Blagovne znamke obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., so bile s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ocenjene v letu 2010. Blagovne znamke odvisnih družb Pivovarne Union in Dela so zastavljene tudi v okviru v zastavo danih naložb v te družbe.

Ocena vrednosti družbe Delo, d. d., Ljubljana

Cenitev družbe Delo, d. d., ki vključuje tudi oceno vrednosti blagovnih znamk, je opravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem inštitutu za revizijo.


predmet vrednotenja je večinski lastniški delež podjetja (100%), ki omogoča večinskemu lastniku vplivati na sprejemanje odločitev na organih upravljanja družbe in vplivanje na oblikovanje strategije in poslovnih odločitev (o investicijah, zadolževanju, itd.). Hkrati lahko večinski lastnik izvede statusne spremembe,

tržna vrednost podjetja je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, saj s finančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih koristi, ki jih to podjetje prinaša svojemu(im) lastniku(om),

pri oceni vrednosti podjetja je uporabljena »metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost prostih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega kapitala), nato pa so zaradi predmeta vrednotenja (to je lastniški kapital podjetja) odštete vse finančne obveznosti podjetja. Tako dobljena vrednost je popravljena za morebitne potencialne obveznosti, premije in diskonte,

cenilka je skušala uporabiti tudi metodo primerljivih podjetij in primerljivih transakcij. Uporabljena podjetja in transakcije niso dovolj primerljiva glede na velikost podjetij (primerljiva podjetja so znatno večja) in obseg dejavnosti (poleg izdajanja časopisov se ukvarjajo tudi z ostalim založništvom ter ostalimi mediji), kar posledično vpliva tako na dobičkonosnost kot finančni položaj podjetij. Zato je to metodo upoštevala zgolj kot kontrolno metodo,



zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala za Delo je:

rDelo = (4,0 % + 7,0 % x 0,98 + 1,20 %) x 1,10 = 13,3 %,

zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega + dolžniškega) kapitala za Delo pa je (WACC):

rWACC = 13,3 % x 0,68 + 6,5 % x 0,32 x (1 - 0,20) = 10,7 %,

pri izdelavi projekcij je cenilka izhajala iz ocene poslovanja podjetja Delo za leto 2011 in Poslovnega načrta 2012. Pri ocenitvi bodočih donosov je upoštevala potencial podjetja, ki ga je določila na osnovi dosedanjega poslovanja podjetja ter spoznanj iz analize dejavnosti. V cenitvi sta predvidena dva scenarija poslovanja podjetja v prihodnje (optimistični in pesimistični), ki se med sabo razlikujeta po predvidenih čistih prihodkih od prodaje in stroških poslovanja ter posledično dobička iz poslovanja (EBIT) in EBIT maržo,

plan 2012 predvideva skromno gospodarsko rast v Sloveniji (1 %) in posledično izjemno težko leto za medijsko dejavnost. Predviden je nadaljnji upad prodanih naklad in nizki oglaševalski prihodki, podjetje pa v planu ne predvideva dviga cen edicij. Plan 2012 je podjetje zastavilo predvsem na racionalizaciji stroškov, medtem ko je raven prihodkov nespremenjena. Plan je z vidika prihodkov razmeroma konservativen, na strani stroškov pa je predvidena racionalizacija nujna, vendar pogajanja s sindikati še niso zaključena. V obdobju 2013-2016 je predvideno postopno izboljšanje gospodarskih razmer in ponovno rast izdatkov za oglaševanje prek tiskanih medijev,

poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2011 ocenjen na 0,2 mio. EUR (0,4 % prihodkov od prodaje), v letu 2012 je zaradi racionalizacije stroškov in prihrankov predviden v višini 1,6 mio. EUR po pesimističnem scenariju oz. 1,9 mio. EUR po optimističnem scenariju. V obdobju 2013-2016 je z rastjo prihodkov, predvsem prihodkov od oglaševanja in rastjo cen, predvidena postopna rast EBITDA in EBIT podjetja Delo, saj je del stroškov podjetja fiksen oz. so določene rezerve možne predvsem na področju stroškov dela. Raven EBIT v prihodkih od prodaje do leta 2016 naraste na raven 9,2 % po optimističnem (oz. 7,6 % po pesimističnem scenariju). Petletno povprečje EBIT marž evropskih podjetij na področju izdajanja tiskanih medijev znaša 10,8 %, primerljiva podjetja v regiji (predvsem Hrvaška) pa v letu 2010 dosegajo nižje EBIT marže in se prestrukturirajo v smeri racionalizacije stroškov (predvsem stroškov dela),

kljub visoki zadolženosti del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih finančnih naložb in presežnih sredstev podjetja Delo. Kot presežna sredstva so v cenitvi upoštevane nepremičnine in naložbene nepremičnine v višini 927 tisoč EUR, odvisna družba Izberi v višini 780 tisoč EUR ter finančne naložbe v višini 10.365 tisoč EUR,

premija za kontrolo je upoštevana v velikosti 0 %, ker so prihodnji donosi že v osnovi izdelani za povprečnega večinskega strateškega lastnika,

pri ocenitvi vrednosti večinskega lastniškega deleža (Skupina Laško ima 100 % delež) je upoštevan diskont za pomanjkanje likvidnosti v višini 15 %. Pri tem je upoštevan tržni delež podjetja na trgu (vodilna časopisna hiša), moč blagovnih znamk podjetja in siceršnja strateško-politična pozicija podjetja.



Na osnovi vseh navedenih predpostavk je ocenjena nadomestljiva vrednost 100 % lastniškega kapitala podjetja Delo na dan 31.12.2011, za namen preverjanja slabitve v skladu z MRS 36, enaka vrednosti pri uporabi, to je:

34.290.000 EUR

z možnim razponom vrednosti med 29.820.000 EUR po pesimističnem scenariju in 39.490.000 EUR po optimističnem scenariju,

51,4 EUR na delnico

z možnim razponom vrednosti med 44,1 EUR na delnico po pesimističnem scenariju in 59,6 EUR na delnico po optimističnem scenariju. 2. Opredmetena osnovna sredstva

Proizvajalne Druge Osnovna

Leto 2011 naprave in naprave in Drobni sredstva v


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 38.626.854 107.956.083 299.968.271 38.046.342 22.886.714 2.827.919 510.312.183

Prenos iz sredstev za prodajo 6.604.955 32.722.703 48.989.242 8.179.213 - 31.831 96.527.944Neposredne pridobitve - 254.644 470.278 1.416.570 1.812.788 5.376.390 9.330.670Nove nabave - - - - - 650.041 650.041Prenos z investicij v teku - 398.848 3.047.945 98.309 1.592.699 (5.137.801) -Prevrednotenja (1.140.823) (39.608.948) 454.776 - - - (40.294.995)Pripoznanje 1.719.925 534.202 - - - - 2.254.127Prenos iz uporabe - - (2.442.472) - - - (2.442.472)Prenos iz/na … - - 2.447.511 291.478 - - 2.738.989Odtujitve (177.730) (272.240) (4.326.975) (1.043.587) (2.420.712) - (8.241.244)

31. december 2011 45.633.181 101.985.292 348.608.576 46.988.325 23.871.489 3.748.380 570.835.243


1. januar 2011 - 43.711.071 266.629.692 29.132.136 17.206.534 - 356.679.433

Prenos iz sredstev za prodajo - 10.002.244 43.358.694 6.650.093 - - 60.011.031Pridobitve - - 436 - 29.479 - 29.915Amortizacija - 3.755.794 8.952.784 2.949.211 3.145.004 - 18.802.793Prevrednotenja - (38.363.575) - - - - (38.363.575)Prenos na naložbene nepremičnine - - - 213.313 67.193 - 280.506Odtujitve - (103.140) (3.781.858) (1.888.218) (1.526.651) - (7.299.867)

31. december 2011 - 19.002.394 315.159.748 37.056.535 18.921.559 - 390.140.236

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 45.633.181 82.982.898 33.448.828 9.931.790 4.949.930 3.748.380 180.695.007

Tečajne razlike - - - - - - -

1. januar 2011 38.626.854 64.245.012 33.338.579 8.914.206 5.680.180 2.827.919 153.632.750

Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena delno po modelu prevrednotenja, delno pa po modelu nabavne vrednosti. Za vrednotenje nepremičnin Skupina od leta 2008 dalje uporablja model prevrednotenja, medtem ko je oprema in drobni inventar vrednoten po modelu nabavne vrednosti.



V letu 2010 je Skupina v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročna sredstva za prodajo prenesla vsa opredmetena osnovna sredstva Skupine Delo in družbe Jadranska pivovara – Split, d. d. Ker trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati, smo opredmetena osnovna sredstva obeh družb v letu 2011 razvrstili nazaj na opredmetena osnovna sredstva Skupine.

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev. Skupina nima osnovnih sredstev v najemu.

Na dan 31.12.2011 je nepremičnine ocenil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin. Negativni učinki prevrednotenja v vrednosti 7.375.539 EUR so izkazani med prevrednotovalni poslovnimi odhodki, od tega odpade na ustavljeno poslovanje 2.251.248 EUR. Pozitivni učinki prevrednotenja v vrednosti 5.444.119 EUR pa vplivajo na spremembo vrednosti kapitala in povečujejo presežek iz prevrednotenja.

Od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev je Skupina realizirala dobiček v vrednosti 66.347 EUR, ki je izkazan kot prevrednotovalni poslovni prihodek in 51.209 EUR izgube, ki je izkazana kot prevrednotovalni poslovni odhodek.

Skupina je za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil zastavila opredmetena osnovna sredstva, katerih sedanja vrednost na dan 31.12.2011 znaša 123.612.816 EUR. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin znaša 108.872.621 EUR, knjigovodska vrednost zastavljene opreme pa 19.144.206 EUR.

Kot je pojasnjeno v poslovnem delu letnega poročila so proti odvisni družbi Radenska, d. d., sproženi denacionalizacijski zahtevki. Upravičenci so po ZIKS-u opravili vpis v zemljiški knjigi v obliki plombe kot zaznambo spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Vpis zaznambe spora je bil opravljen tudi pri omenjenih blagovnih znamkah Radenske, d. d., Radenci.

Skupina na dan 31.12.2011 izkazuje obveznost za opredmetena osnovna sredstva v vrednosti 545.428 EUR.



Proizvajalne Druge Osnovna

Leto 2010 naprave in naprave in Drobni sredstva v


NABAVNA VREDNOST

31. december 2009 52.785.951 166.845.146 402.888.484 54.131.632 22.207.872 3.103.025 701.962.110Tečajne razlike (6.369) 185.030 (24.498) (198.684) - (12) (44.533)Prenos na neopredmetena sredstva - - - 27.388 - - 27.3881. januar 2010 52.779.582 167.030.176 402.863.986 53.960.336 22.207.872 3.103.013 701.944.965

Neposredne pridobitve 554.624 504.394 1.335.343 967.930 109.241 10.938.928 14.410.460Prekvalifikacije - - - - - (3.210) (3.210)Prenos z investicij v teku 11.787 1.817.769 6.117.261 1.794.887 1.240.773 (10.982.477) -Prevrednotenja 310.042 170.056 (555.825) - - - (75.727)Slabitve - (458.378) (1.610.200) - - - (2.068.578)Prenos na naložbene nepremičnine (11.787) (830.191) - (166.664) 29.063 - (979.579)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo 31.12.2010 (8.312.952) (27.398.543) (52.870.012) (7.483.020) - (9.290) (96.073.817)Odtujitve (89.487) (156.497) (6.323.040) (2.857.914) (700.235) (187.214) (10.314.387)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT (3.866.721) (11.328.728) (32.188.270) - - (11.783) (47.395.502)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO (2.738.234) (21.393.975) (16.800.972) (8.179.213) - (20.048) (49.132.442)

31. december 2010 38.636.854 107.956.083 299.968.271 38.036.342 22.886.714 2.827.919 510.312.183


31. december 2009 - 69.097.378 349.783.946 41.414.562 14.716.513 2.249 475.014.648Tečajne razlike - 186.782 (13.660) (192.406) - (13) (19.297)Prenos iz neopredmetenih sredstev - - - 5.249 - - 5.2491. januar 2010 - 69.284.160 349.770.286 41.227.405 14.716.513 2.236 475.000.600

Amortizacija v letu - 4.493.191 12.159.990 3.539.338 3.132.759 27 23.325.305Prekvalifikacije - (327) - - - - (327)Prevrednotenja - 20.757 (179.706) - (1.284) - (160.233)Prenos na naložbene nepremičnine - (34.869) - (88.499) 29.063 - (94.305)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo 31.12.2010 - (20.031.583) (45.746.391) (6.112.153) - (1.286) (71.891.413)Odtujitve - (18.014) (6.015.793) (2.783.862) (670.517) (977) (9.489.163)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (7.619.261) (29.945.143) - - - (37.564.404)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (2.382.983) (13.413.551) (6.650.093) - - (22.446.627)

31. december 2010 - 43.711.071 266.629.692 29.132.136 17.206.534 - 356.679.433

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 38.636.854 64.245.012 33.338.579 8.904.206 5.680.180 2.827.919 153.632.750

Tečajne razlike - - - - - - -

1. januar 2010 52.779.582 97.746.016 53.093.700 12.732.931 7.491.359 3.100.777 226.944.365



3. Naložbene nepremičnine


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 1.090.980 4.494.245 5.585.225

Prevrednotenje - okrepitev / oslabitev 123.119 1.635.281 1.758.400Prenos opreme iz leta 2010 - (414.962) (414.962)Popravek prenosa iz OOS iz leta 2010 - 123.484 123.484Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 2.943.324 2.943.324Prenos iz na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - 80.159 80.15931. december 2011 1.214.099 8.861.531 10.075.630


1. januar 2011 - 928.741 928.741

Amortizacija - 404 404Prenos popravkov vrednosti opreme - (213.313) (213.313)Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 240.613 240.613Prenos iz na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - 1.482 1.48231. december 2011 - 957.927 957.927

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 1.214.099 7.903.604 9.117.703

1. januar 2011 1.090.980 3.565.504 4.656.484




NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 1.158.911 6.943.312 8.102.223

Prevrednotenje - okrepitev / oslabitev (79.717) (268.385) (348.102)Prenos iz OOS 11.786 996.971 1.008.757Prenos na sredstva za prodajo - (2.943.324) (2.943.324)Zmanjšanje vrednosti - (109.465) (109.465)Prenos na kratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - (44.705) (44.705)Prenos na kratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (80.159) (80.159)31. december 2010 1.090.980 4.494.245 5.585.225


1. januar 2010 - 703.827 703.827

Amortizacija - 7.217 7.217Slabitve - 368.721 368.721Odtujitve - (5.388) (5.388)Prenos iz OOS - 123.484 123.484Prenos na sredstva za prodajo - (240.612) (240.612)Prenos na kratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - (27.026) (27.026)Prenos na kratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (1.482) (1.482)31. december 2010 - 928.741 928.741

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 1.090.980 3.565.504 4.656.484

1. januar 2010 1.158.911 6.239.485 7.398.396

V letu 2011 je Skupina iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 296.287 EUR prihodkov iz najemnin ter 514.257 EUR odhodkov. Na osnovi cenitev je Skupina izkazala slabitev naložbenih nepremičnin v vrednosti 124.760 EUR ter prevrednotovalne poslovne prihodke v vrednosti 1.883.150 EUR.

Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, temveč jih Skupina daje v najem. Kot naložbene nepremičnine so v Pivovarni Laško, d. d., evidentirane naslednje nepremičnine: športna dvorana Tri lilije, gostinski objekti (Hotel Hum, Hotel Savinja in Grad Tabor) ter počitniške kapacitete; v Radenski, d. d., pa poslovna stavba v Radencih ter poslovni objekti v Boračevi, Petanjcih in Sarajevu. Naložbene nepremičnine je na dan 31.12.2011 ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.

Uprava družbe Pivovarne Laško, d. d., je v začetku leta 2011 pričela s postopki prodaje gostinskih objektov – Hotela Hum in Hotela Savinja ter športne dvorane Tri lilije, poslovodstvo odvisne družba Radenska pa se že več let trudi prodati poslovno stavbo v Radencih. Postopki prodaje naložbenih nepremičnin, ki predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje, doslej niso bili uspešni, zato so bili izvedeni prenosi iz nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji nazaj na naložbene nepremičnine.



Aktivnosti prodaje se nadaljujejo. Družbe bodo zaradi zagotavljanja likvidnosti poslovno nepotrebne nepremičnine, po potrebi prisilno odprodajale in licitirale.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil je Skupina zastavila naložbene nepremičnine v vrednosti 4.784.910 EUR. 4. A. Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Delež v( v EUR ) kapitalu 2011 2010

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI

V državi:Radenska Miral, d. o. o., Radenci 100,00 % 160.363 -Firma Del, d. o. o., Laško 100,00 % 7.427 7.427

167.790 7.427

V tujini:Radenska, d. o. o., Zagreb 100,00 % 4.907 4.907Radenska, d. o. o., Beograd 100,00 % 250 250Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 100,00 % - 2.707Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo 82,68 % 191.856 232.241

197.013 240.105

Prenos na sredstva za prodajo - FRUCTAL - (40.384)- (40.384)

Skupaj 364.803 207.148

Skupina v skladu z MRS 27 vrednoti dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja po modelu nabavne vrednosti.

Zaradi nepomembnosti in ker bi bili stroški postopka konsolidiranja višji od koristi, v konsolidacijo niso vključene naslednje družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo ter Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd. Vse ostale odvisne družbe se konsolidirajo z uporabo metode popolne konsolidacije.

Dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja so se v letu 2011 povečale za 160.363 EUR, za dokapitalizacijo družbe Radenska Miral, d. o. o., Radenci ter zmanjšale za 2.707 EUR, zaradi vključitve družbe Laško Grupa, d. o. o., Zagreb v konsolidacijo in za 17,32 % delež družbe Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, ki je v lasti družbe Fructal, d. d.



4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Delež vkapitalu/glasovalne

( v EUR ) pravice 2011 2010

Thermana, d. d., Laško 20,63 % - -Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana 24,34 % - 132.934.216Slopak, d. o. o., Ljubljana 29,22 % - 317.148Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo 39,55 % - -Prenos na kratkoročne finančne naložbe - MELR - (132.934.216)

Skupaj - 317.148

Naložbe v pridružene družbe so vrednotene v skladu s kapitalsko metodo. Vrednost naložb se vsako leto poveča oz. zmanjša za pripadajoči del dobička oz. izgube. Prevrednotenje na višjo pošteno vrednost v skladu z MSRP se ne pripozna. Poštena vrednost naložb, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev je znana na osnovi tečaja delnic na Ljubljanski borzi, za ostale naložbe pa se poštena vrednost ugotavlja na osnovi cenitev.

Na dan 31.12.2011 med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo v 39,55 % družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo (700 delnic), v 20,63 % delež družbe Thermana, d. d., Laško (645.003 delnic) in v 38,96 % Slopak, d. o. o., Ljubljana. V letu 2011 je bila zaradi slabih poslovnih rezultatov in slabega finančnega stanja v celoti oslabljena vrednost naložbe v družbo Slopak, d. o. o. Na osnovi cenitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij sta bili naložbi v družbi Thermano, d. d., in Birro Pejo, Sh. a., za potrebe računovodskega poročanja na zadnji dan preteklega leta ocenjeni na 0 EUR. Na dan 31.12.2011 cenitev omenjenih naložb ni bila ponovno opravljena, ker se predpostavke, na katerih sta bili izdelani cenitvi v preteklem letu, niso spremenile.

Na zadnji dan leta 2011 med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe ni več izkazana naložba v delnice MELR, ker poslovodstvo Skupine Laško ocenjuje, da v Poslovnem sistemu Mercator nima več pomembnega vpliva, zato omenjena naložba od 1.1.2011 ni več vrednotena v skladu s kapitalsko metodo. Zaradi opustitve kapitalske metode vrednotenja je bila naložba na dan 31.12.2011 vrednotena po borzni ceni 147,00 EUR na delnico in znaša 129.189.627 EUR ter je izkazana med kratkoročnimi finančnimi sredstvi, namenjenimi prodaji. Negativni učinki prevrednotenja naložbe v letu 2011 bremenijo izkaz poslovnega izida Skupine.

Naložba v pridruženo družbo Thermana, d. d.

Na dan 31.12.2011 ima Skupina v lasti 645.003 delnic družbe Thermana, d. d., kar predstavlja 20,63 % lastniški delež. Izvirna nabavna vrednost naložbe znaša 6.897.921 EUR. Na osnovi cenitve je skupina v letu 2009 opravila slabitev naložbe za 5.303.921 EUR, v letu 2010 pa je naložbo oslabila v celoti še za preostanek, in sicer 1.594.000 EUR. Oslabitev je bila pripoznana ob upoštevanju cenitve za leto 2009 ter preveritve v cenitvi upoštevanih projekcij poslovanja. Obenem se je Thermana v letu 2010 dodatno zadolžila, kar ima negativni vpliv na denarne tokove v prihodnjih letih. V letu 2011 je Thermana,



d. d., ustvarila čisti dobiček v vrednosti 201.439 EUR. Na dan 31.12.2011 so znašala vsa sredstva družbe Thermana, d. d., 83.055.352 EUR, obveznosti pa 54.336.247 EUR. Razmerje med tujimi in lastnimi viri sredstev znaša 65 : 35 v korist tujih virov.

V zvezi z naložbo poteka prodajni postopek. Poslovodstvo je mandat za organizacijo prodaje podelilo NLB, d. d., Ljubljana. Že v letu 2010 je bil pripravljen sporazum o izvedbi prodaje in posredovan lastnikom, ki imajo v lasti več kot 50 % naložbe. V mesecu februarju 2011 je potekalo pridobivanje soglasja naročnikov za prodajo. Dne 28.2.2011 je bil podpisan in usklajen sporazum s strani NLB, d. d., Pivovarne Laško, d. d., in Zavarovalnice Triglav, d. d., kar skupaj predstavlja 44,85 % delež lastništva Thermane, d. d. V letu 2011 so potekale usklajevalne aktivnosti s preostalimi potencialnimi podpisniki sporazuma o izvedbi prodaje delnic.

S strani Pivovarne Laško, d. d., je bil dne 10.10.2011 podpisan Sporazum o skupni prodaji delnic Thermane v višini 51,96 % deleža. NLB, d. d., je kot posrednik pri prodaji pričela s prodajnimi aktivnostmi. Dne 28.11.2011 je bil v časniku Delo objavljen razpis za prodajo naložbe, v mesecu decembru pa je bilo preko 100 skladom privatnega kapitala in preko 100 družbam iz panoge posredovano javno vabilo skupaj s Teaserjem.

Naložba v pridruženo družbo Birra Peja, Sh. a., Peć

Družba Birra Peja, Sh. a., Peć je pridružena družba Pivovarne Union, d. d., ki ima v lasti 700 delnic oz. njen 39,55 % delež. Na dan 31.12.2011 so znašala vsa sredstva družbe Birra Peja, Sh. a., 29.207.494 EUR, vse dolgoročne in kratkoročne obveznosti 26.371.851 EUR. Družba je v letu 2011 realizirala 18.744.001 EUR celotnih prihodkov in čisto izgubo v višini 726.236 EUR.

Skupina je v letu 2010 na osnovi cenitve v celoti oslabila naložbo ter izvedeni finančni instrument (opcija za nakup dodatnega deleža). Na zadnji dan leta 2010 je bila opravljena cenitev naložbe, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, registriran pri Slovenskem inštitutu za revizijo. S pomočjo metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov je ocenil, da je na dan 31.12.2010 tržna vrednost 39,55 % lastniškega kapitala družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, za namen računovodskega poročanja enaka nič. Na dan 31.12.2011 cenitev ni bila ponovno opravljena, ker se predpostavke, na katerih je bila izdelana cenitev v preteklem letu, niso spremenile.

Na dan 31.12.2011 se delež v družbi Birra Peja, Sh. a., še vedno upošteva kot naložba v pridruženo družbo, čeprav je v decembru 2011 Factor banka, d. d., izkoristila svojo prodajno opcijo in 18 % delež v družbi Birra Peja, Sh. a., Peć prodala Pivovarni Union, d. d. Pivovarna Union, d. d., je namreč omenjeno družbo pričela obvladovati šele v januarju 2012.

Naložba v pridruženo družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana

Na zadnji dan leta 2011 ima skupina v lasti 29,22 % delež družbe Slopak, d. o. o., Ljubljana. V letu 2011 se je naložba zmanjšala za 79.287 EUR zaradi prodaje Skupine Fructal, ki ima v lasti 9,74 % delež omenjene družbe. Preostala vrednost naložbe v višini 238.131 EUR pa je bila v letu 2011 oslabljena v celoti zaradi negativnega rezultata in slabega finančnega položaja družbe. V letu 2011 je družba Slopak ustvarila izgubo v vrednosti 496.095 EUR.



Na dan 31.12.2011 so znašala vsa sredstva družbe Slopak, d. o. o., Ljubljana 4.779.111 EUR, obveznosti pa 4.108.586 EUR. Razmerje med tujimi in lastnimi viri sredstev znašajo 86 : 14 v korist tujih virov. 4. C. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva ( v EUR ) 2011 2010

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti 796.053 727.345Ostale naložbe v delnice in deleže po pošteni vrednosti 443.510 568.136Skupaj 1.239.563 1.295.481

Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (577.032)

Skupaj 1.239.563 718.449

Dolgoročne finančne naložbe so opredeljene kot naložbe za prodajo. Za naložbe, katerih pošteno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti, se poštena vrednost dobičkov in izgub odraža direktno v lastniškem kapitalu.

Dolgoročne finančne naložbe za prodajo, vrednotene po nabavni vrednosti znašajo 796.053 EUR, od tega naložba v družbo Davidov hram, d. o. o., v vrednosti 240.000 EUR, v Skupno pokojninsko družbo v vrednosti 205.257 EUR, v družbo Geoplin, d. o. o., v vrednosti 104.485 EUR, v Novi center Brdo 103.824 EUR, v Gorenjski glas, d. d., 49.685 EUR, v Radio tednik Ptuj v vrednosti 20.992 EUR ter druge naložbe manjših vrednosti. Dolgoročne finančne naložbe za prodajo, ki so vrednotene po pošteni vrednosti, so na dan 31.12.2011 izkazane v vrednosti 443.510 EUR in vključujejo predvsem naložbe v vzajemne sklade in nekatere manjše naložbe.

Poštenih vrednosti naložb, ki so vrednotene po nabavni vrednosti, zaradi nepomembnega deleža v lastništvu, ni bilo mogoče oceniti, zato se njihova vrednost glede na stanje na zadnji dan preteklega leta ni spremenila.

Gibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januarja 718.449 30.829.924 Spremembe v letu:Prenos iz DFN v pridružene družbe (MELR) + Thermana, d. d. - (317.148)Pridobitve 195.167 825Prevrednotenje (250.896) (1.238.150)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - (26.896.371)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo 31.12.2010 - (724.539)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO 577.032 (577.032)Prodaja (189) (359.060)

Stanje 31. december 1.239.563 718.449



5. Dolgoročna posojila ( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročna posojila pridruženim družbam 10.554.498 9.871.580Druga dolgoročna posojila 17.624.612 628.740Manj popravek vrednosti (17.100.000) -Prenos na sredstva za prodajo - SPLIT - (56.075)

Skupaj 11.079.110 10.444.245

Med dolgoročno danimi posojili Skupina v višini 10.554.498 EUR izkazuje posojilo Pivovarne Union, d. d., vključno s pripisanimi obrestmi družbi Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo. Posojilo je zavarovano z menicami in zastavo nepremičnin. Obrestne mere so od 6-mesečni EURIBOR +2,98 do 6,1 %. Zadnji obroki posojila zapadejo v letu 2014.

Ostala dolgoročna posojila se nanašajo predvsem na dolgoročna stanovanjska posojila zaposlenim. Obrestna mera v povprečju znaša 6-mesečni EURIBOR + 1 %.

Med dolgoročnimi posojili so izkazana tudi posojila, ki so bila v preteklosti dana družbi Center naložbe, d. d., v višini 16.100.000 EUR s strani družb Radenska, d. d., in Pivovarna Union, d. d., in so bila v letu 2009 v celoti oslabljena. 6. Dolgoročne terjatve ( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve iz finančnega najema 751.266 573.467Druge dolgoročne poslovne terjatve 125.880 144.541Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (661)

Skupaj 877.146 717.347

Dolgoročne terjatve iz finančnega najema znašajo 751.266 EUR in se nanašajo na opremo za proizvodnjo blagovne znamke Bandidos, dano v finančni najem poslovnemu partnerju iz Belorusije (517.100 EUR), ter na embalažo, dano v finančni najem družbi Birra Peja Peć (234.166 EUR). Vrednost drugih dolgoročnih poslovnih terjatev do ostalih pa znaša 125.880 EUR. Terjatve iz naslova finančnega najema imajo skrajno zapadlost 31.12.2014. 7. Dolgoročne terjatve za odloženi davek Dolgoročne terjatve za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik, z upoštevanjem metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb je v letu 2011 znašala 20 %.



( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 46.472.483 40.283.165Dolgoročne obveznosti za odloženi davek (15.770.226) (11.349.433)

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek 30.702.257 28.933.732

Na dan 31.12.2011 Skupina izkazuje neto dolgoročno terjatev iz naslova odloženih davkov v vrednosti 30.702.257 EUR, kar je za 1.768.525 EUR več kot v preteklem letu.

Poštena vrednostObveznosti do (finančna

( v EUR ) Rezervacije zaposlencev sredstva) Ostalo Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK1. januar 2010 115.989 1.305.959 41.894.025 1.166.951 44.482.924

Sprememba v izkazu poslovnega izida 12.045 (138.092) 2.053.962 328.281 2.256.196Sprememba v izkazu vseobsegajočega donosa - - 273.465 - 273.46531. december 2010 128.034 1.167.867 44.221.452 1.495.232 47.012.585

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL (95.576) (171.338) (3.119.887) (514.039) (3.900.840)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (383.719) (2.272.041) (172.820) (2.828.580)31. december 2010 32.458 612.810 38.829.524 808.373 40.283.165

Prenos iz nekratkoročnih sredstev za prodajo - DELO - 383.719 2.272.041 172.820 2.828.580Sprememba v izkazu poslovnega izida (38.391) 136.050 2.094.293 655.981 2.847.933Sprememba v izkazu vseobsegajočega donosa - - 141.228 - 141.228Prilagoditve z izločitvijo zaradi prodaje FRAG 95.576 21.950 - 254.049 371.575

31. december 2011 89.643 1.154.529 43.337.086 1.891.223 46.472.481

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke je na dan 31.12.2011 izkazana terjatev za odloženi davek iz naslova slabitev finančnih naložb v vrednosti 43.337.086 EUR, iz naslova obveznosti do zaposlencev za odpravnine, jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste v vrednosti 1.154.529 EUR, iz naslova rezervacij 89.643 EUR ter ostalo v vrednosti 1.891.223 EUR.

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke ni izkazana terjatev iz naslova davčne izgube odvisne družbe Jadranska pivovara – Split, d. d., ki je znašala 29.048.173 EUR, ker odvisna družba iz tega naslova ne pričakuje v prihodnosti obdavčljivih dohodkov. Iz naslova davčne izgube bi ob upoštevanju 20 % davčne stopnje znašala terjatev za odloženi davek 5.809.635 EUR.

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 5.342.019EUR. Predvsem so se povečale terjatve za odloženi davek iz naslova prevrednotenj finančnih sredstev na pošteno vrednost, in sicer v vrednosti 4.626.562 EUR. Iz naslova obveznosti do zaposlencev so se terjatve za odloženi davek povečale za 541.719 EUR ter iz drugih naslovov za 1.140.035 EUR.



Povečanje terjatev za odloženi davek v vrednosti 2.847.933 EUR povečuje poslovni izid, v vrednosti 141.228 EUR pa povečuje vseobsegajoči donos in se odraža neposredno v izkazu sprememb lastniškega kapitala.

Poštena vrednost Poštena vrednost Poštena vrednost(zemljišča, (finančna (blagovne

(v EUR) zgradbe) sredstva) znamke) Ostalo Skupaj

OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK1. januar 2010 4.208.904 181.769 19.638.902 112.605 24.142.180

Sprememba v izkazu poslovnega izida (11.746) (34.319) (3.793.887) 28.291 (3.811.661)Sprememba v izkazu vseobsegajočega donosa 53.688 (39.544) - (41) 14.10331. december 2010 4.250.846 107.906 15.845.015 140.855 20.344.622

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL (762.910) (36.442) (2.466.967) - (3.266.319)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO (1.643.034) - (4.085.836) - (5.728.870)31. december 2010 1.844.902 71.464 9.292.212 140.855 11.349.433

Sprememba v izkazu poslovnega izida 20.100 - (4.685.069) 272.716 (4.392.253)Sprememba v izkazu vseobsegajočega donosa 673.827 (70.726) - - 603.101Prenos iz nekratkoročnih sredstev za prodajo - DELO 1.643.034 - 4.085.836 - 5.728.870Prilagoditve z izločitvijo zaradi prodaje FRAG 14.106 - 2.466.967 - 2.481.073

31. december 2011 4.195.969 738 11.159.946 413.571 15.770.224

Dolgoročna obveznost za odloženi davek na dan 31.12.2011 znaša 15.770.224 EUR in se nanaša na prevrednotenje blagovnih znamk Pivovarne Union, d. d., v vrednosti 9.292.212 EUR in družbe Delo, d. d., v vrednosti 1.867.734 EUR, na prevrednotenje nepremičnin Skupine v vrednosti 4.195.969 EUR, na vrednost ugotovljenega presežka iz prevrednotenja za finančna sredstva, namenjena prodaji v vrednosti 738 EUR ter na ostala prevrednotenja v vrednosti 413.571 EUR. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek v izkazu finančnega položaja znižujejo dolgoročne terjatve za odloženi davek. 8. Nekratkoročna sredstva za prodajo ( v EUR ) 2011 2010

Nepremičnine za prodajo 770.939 3.634.713Druga nekratkoročna sredstva za prodajo 8.190.000 283.049.695

Skupaj 8.960.939 286.684.408

Na dan 31.12.2011 znaša vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo 8.960.939 EUR. Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je zaradi načrtovane prodaje v letu 2011 izkazana naložba v družbo Večer, d. d., v vrednosti 8.190.000 EUR in poslovno skladiščni prostor v Ljubljani v vrednost 770.939 EUR.

Vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo se je v letu 2011 zmanjšala za 277.723.469 EUR. Zmanjšanje se nanaša na prodajo sredstev Skupine Fructal v vrednosti 67.052.031



EUR, na prenos sredstev Skupine Delo nazaj na posamezna sredstva v vrednosti 63.063.431 EUR, na prenos sredstev družbe Jadranska pivovara – Split, d. d., nazaj na posamezna sredstva v vrednosti 10.821.113 EUR, na prenos naložbe v Poslovni sistem Mercator na za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva v vrednosti 132.934.216 EUR, na slabitev naložbe v Večer, d. d., v vrednosti 988.904 EUR in na zmanjšanje vrednosti nepremičnin za prodajo v vrednosti 2.863.774 EUR. Zaradi neuspešnih postopkov prodaje delnic MELR ter napovedi slabšega poslovanja družbe Poslovni sistem Mercator smo v letu 2011 delnice MELR trajno slabili na borzno ceno 147 EUR na delnico, naložbo pa izkazali med kratkoročnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo.

V letu 2010 so bila sredstva Skupine Delo in družbe Jadranske pivovare, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5, zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker naložb ni možno prodati v obliki, v kakršni sta danes. V družbi Delo potekajo postopki racionalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene naložbe bistveno večja po izvedenih procesih prestrukturiranja. V družbi Jadranska pivovara, d. d., pa potekajo postopki postopnega zapiranja družbe.

V letu 2011 se je zmanjšala tudi vrednost nepremičnin za prodajo v višini 2.863.774 EUR. Zmanjšanje v vrednosti 2.702.712 EUR se nanaša na prenos nepremičnin (Hotel Hum, Hotel Savinja), za katere poslovodstvo ocenjuje, da ni več razlogov za njihovo razvrščanje v skladu z MSRP 5. Na osnovi opravljene cenitve pa se je vrednost skladiščno-poslovnega objekta v Ljubljani zmanjšala za 161.061 EUR.

Ker Skupina vrednoti nekratkoročna sredstva za prodajo, ki bodo v letu 2011 predmet prodaje po pošteni vrednosti, je bilo na dan 31. 12. 2011 opravljeno vrednotenje omenjenih sredstev.

Finančna naložba v družbo Večer, d. d., Maribor

a) Ocena vrednosti družbe Večer, d. d., Maribor

Cenitev je opravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem inštitutu za revizijo.


predmet vrednotenja je večinski lastniški delež podjetja (79,243 %), ki omogoča večinskemu lastniku vplivati na sprejemanje odločitev na organih upravljanja družbe in vplivanje na oblikovanje strategije in poslovnih odločitev (o investicijah, zadolževanju, itd.). Hkrati lahko večinski lastnik izvede statusne spremembe;

tržna vrednost podjetja je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, saj s finančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih koristi, ki jih to podjetje prinaša svojemu(im) lastniku(om);

pri oceni vrednosti podjetja je uporabljena »metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost prostih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega kapitala), nato pa so zaradi predmeta



vrednotenja (to je lastniški kapital podjetja) odštete vse finančne obveznosti podjetja. Tako dobljena vrednost je popravljena za morebitne potencialne obveznosti, premije in diskonte;

cenilka je skušala uporabiti tudi metodo primerljivih podjetij in primerljivih transakcij. Uporabljena podjetja in transakcije niso dovolj primerljiva glede na velikost podjetij (primerljiva podjetja so znatno večja) in obseg dejavnosti (poleg izdajanja časopisov se ukvarjajo tudi z ostalim založništvom ter ostalimi mediji), kar posledično vpliva tako na dobičkonosnost kot finančni položaj podjetij. Zato je to metodo upoštevala zgolj kot kontrolno metodo. Ocenjena vrednost 1 delnice lastniškega kapitala družbe Večera za večinskega lastnika na osnovi primerljivih podjetij se giblje v razponu med 15 in 62 EUR. Najnižje vrednosti dosegajo ocene vrednosti na podlagi multiplikatorja MVIC/EBIT, kar kaže na nižjo trenutno dobičkonosnost podjetja Večer. Povprečje vrednosti, izračunanih na podlagi vseh metod, je 36,4 EUR, kar je znotraj razpona tržne vrednosti, ocenjene po metodi DCF (bližje pesimističnemu scenariju);

zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala je:

rVečer = (4,0 % + 7,0 % x 1,02 + 1,14 %) x 1,10= 13,5 %;

zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega + dolžniškega) kapitala za Večer pa je:

WACCVečer = 13,5 % x 0,66 + 6,0 % x 0,34 x (1 - 0,20) = 10,5 %,

pri izdelavi projekcij je cenilka izhajala iz ocene poslovanja podjetja Večer za leto 2011 in Poslovnega načrta 2012. Pri ocenitvi bodočih donosov je upoštevala potencial podjetja, ki ga je določila na osnovi dosedanjega poslovanja podjetja ter spoznanj iz analize dejavnosti. V cenitvi sta predvidena dva scenarija poslovanja podjetja v prihodnje (optimistični in pesimistični), ki se med sabo razlikujeta po predvidenih čistih prihodkih od prodaje in stroških poslovanja ter posledično dobička iz poslovanja (EBIT) in EBIT maržo. Plani podjetja so bili v preteklih letih razmeroma realni;

za leto 2012 je predviden upad prihodkov od prodaje. Podjetje v letu 2012 predvideva predvsem pripravo ustrezne multimedijske ponudbe produktov, prestrukturiranje, informatizacijo za optimizacijo poslovnih procesov ter za še boljšo regionalno ponudbo, vse z namenom izboljšali startni položaj ob prehodu na nov način časopisne ponudbe v prihodnosti. Rast realizacije bo v obdobju 2013-2016 pogojena z rastjo oglasnih prihodkov in rastjo prihodkov od naklade, deloma na račun novih uporabnikov, edicij in dviga cen, deloma kot posledica novih nosilcev vsebin (mobilne platforme in portali) ter novih projektov (e-založništvo, e-vsebine, Večer Plus). V okviru analize panoge je bilo ugotovljeno, da imajo ravno lokalni oz. regionalni časopisi, s specifično regijsko vsebino, ki je na ostalih medijih (TV, internet) slabše pokrita, največ možnosti ohranjanja oz. rasti števila naročnikov. Tako je v obdobju 2013-2016 predvidena rast prihodkov od prodaje na ravni 3-4 % po optimističnem oz. 2-3 % po pesimističnem scenariju;

stroški poslovanja (do EBIT) so za leto 2012 planirani v skladu s planom, v obdobju 2013-2016 pa je njihova višina načrtovana:



o stroški storitev in materiala so v planu načrtovani v enakem odstotku vezano na prihodke od prodaje brez oglaševanja;

o pri stroških dela je predvidena rast povprečne plače v višini 2 % prihodkov od prodaje in število zaposlenih v letu 2013 bomo dodatno zmanjšali za 2 zaposlena, kasneje pa načrtovali 165 zaposlenih;

o amortizacija v vseh letih je načrtovana na ravni predvideni v letu 2012 (243 tisoč EUR);

o popravke vrednosti obratnih sredstev smo načrtovali na ravni 0,2 % prihodkov od prodaje, prav tako druge poslovne odhodke;

o raven dobička iz poslovanja (EBIT) v prihodkih iz prodaje se v obdobju 2012-2016 po optimističnem scenariju giblje med 1,8 in 7,4 %, po pesimističnem scenariju pa med 1,8 in 5,2 %. V napovedih poslovanja je upoštevano postopno izboljšanje poslovanja in rast EBIT/EBITDA marže, predvsem na račun rasti prihodkov iz oglaševanja in dela stroškov, ki se z rastjo prihodkov ne bodo bistveno povečevali. Petletno povprečje EBIT marž evropskih podjetij na področju izdajanja tiskanih medijev znaša 10,8 %, petletno povprečje EBIT marž slovenskih konkurenčnih podjetij 4 %, primerljiva podjetja v regiji (predvsem Hrvaška) pa v letu 2010 dosegajo EBIT marže na ravni 3,4 % in se prestrukturirajo v smeri racionalizacije stroškov (predvsem stroškov dela);

o pri izračunu davka od dobička za načrtovano obdobje smo upoštevali obstoječo davčno zakonodajo, po kateri znaša davek na dobiček 20 %. Dodatno smo pri izračunu davka od dobička v letih 2012 in delno 2013 upoštevali tudi terjatve za odložen davek iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb (v višini 14 tisoč EUR) in davčni efekt izgube pri prodaji finančnih naložb pod knjigovodsko vrednostjo (Dnevnik);

o investicije so načrtovane v višini, ki bi omogočala načrtovano izboljšanje produktivnosti in, ki bi omogočala ohranjanje tehnološke opremljenosti na potrebni ravni. Večer nima lastnih tiskarskih kapacitet, zato so pretekle in predvidene investicije vezane predvsem na računalniško in programsko opremo. Podjetje za leto 2012 predvideva investicije pretežno v računalniško in programsko opremo. S tem bo zaključen večletni projekt v redakcijsko- informacijski sistem, zato v naslednjih nekaj letih večjih investicij na tem področju ni predvidenih, kasneje pa so investicije izenačene z amortizacijo;

obratni kapital je načrtovan na ravni 3,7 % prihodkov od prodaje;

kot osnovo za izračun prostega denarnega toka v rezidualu (po letu 2016) je upoštevan prosti denarni tok v letu 2016, ki je prilagojen za spremembo v obratnem kapitalu glede na stanje obratnega kapitala v zadnjem letu načrtovanja in ocenjeno stopnjo rasti reziduala. Predvideno je, da bo podjetje po obdobju napovedi povečevalo svoj prosti denarni tok s povprečno 2,0 % letno stopnjo rasti po obeh scenarijih;

del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih finančnih naložb, katerih vrednost po optimističnem scenariju znaša 3.151.ooo EUR, po pesimističnem pa 2.994.000 EUR;



finančne obveznosti so upoštevane v višini 350.000 EUR na podlagi stanja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti na dan 31.12.2011;

prednostne delnice so glede na njihove značilnosti in glede na zanemarljivo višino v okviru vrednotenja izenačene z navadnimi delnicami;

premija za kontrolo je upoštevana v velikosti 0 %;

diskont za pomanjkanje likvidnosti je upoštevan v višini 15 %;

družba Delo, d. d., mora v skladu z MSRP 5 (nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje) meriti nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev), razvrščeno med sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, katera je nižja;

ocenjena poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, naložbe v podjetje Večer, d. d., je tako

8.190.000 EUR

z razponom vrednosti med 7.050.000č EUR po pesimističnem scenariju in 9.330.000 EUR po optimističnem scenariju, oz.

40,4 EUR na delnico

z možnim razponom vrednosti med 34,8 EUR na delnico po pesimističnem scenariju in 46,0 EUR na delnico po optimističnem scenariju.

b) Postopki pri prodaji 79,243 % deleža v družbi Večer, d. d., Maribor

Med kratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost naložbe v delnice družbe ČZP Večer, d. d., ki je v lasti Delo, d. d., Družba Delo,d. d., je leta 2008 kupila 59,25-odstotni delež družbe ČZP Večer, d. d., in tako postala 79,243-odstotna lastnica družbe ČZP Večer, d. d. Družba Delo iz naslova imetništva delnic ČZP Večer, d. d., nad 19,9 % na skupščini ČZP Večer, d. d., nima glasovalnih pravic zaradi določbe 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zato skupinski računovodski izkazi niso bili izdelani.

Družba Delo, d. d., je izpolnila odločbo Urada RS za varstvo konkurence in dne 23.6.2010 sklenila pogodbo o prodaji delnic ČZP Večer z družbo 3 Lan, d. o. o. Kupnina je bila določena v višini 9.250 tisoč EUR.

Pogodba je bila sklenjena pod odložnimi pogoji, ki so bili določeni v točki 3.1. navedene pogodbe. Eden od bistvenih pogojev je bil soglasje Ministrstva za kulturo, na podlagi katerega bi lahko družba 3 LAN, d. o. o., kot kupec v skladu z določbami Zakona o medijih pridobila več kot 20 % delnic z glasovalno pravico izdajatelja ČZP Večer d. d.

V Pogodbi o prodaji delnic z dne 23.6.2010 je bila dogovorjena tudi ara v višini 925.000 EUR. Ara je bila položena na depozitni račun notarja v Ljubljani na Podlagi pogodbe o hrambi, SV 584/10. V citiranem notarskem zapisniku je bilo dogovorjeno, da je notar dolžan nakazati deponirani znesek družbi DELO, d. d., po prejemu pisne zahteve, kateri ni bilo potrebno predložiti nikakršne dodatne dokumentacije. Družba DELO, d. d., je notarju podala zahtevo za nakazilo are po tem, ko je podjetje 3 LAN, d. o. o., dne 16.12.2011 upravo družbe DELO, d. d., obvestilo, da je Ministrstvo za kulturo dne 13.12.2011 zavrnilo izdajo soglasja za pridobitev več kot 20 % deleža v družbi ČZP Večer,



d. d., ter da zaradi tega odstopa od Pogodbe o prodaji delnic skladno s točko 4.2. Notar je družbi DELO, d. d., celotno aro tudi nakazal na njen račun.

Kasneje je med pogodbenima strankama potekalo dogovarjanje na sestanku dne 11.1.2012, na katerem je uprava prodajalca povedala, da so vsi napori družbe DELO, d. d., usmerjeni k uresničitvi prodajne pogodbe, uprava družbe 3 LAN, d. o. o., pa, da je kupec podal odstop upravičeno in v skladu s pogodbo. DELO, d. d., je podalo predlog, da kupec do 13.1.2012 vloži kvalitetno tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 61513-7/2010/68 z dne 13.12.2011, s katero je le-to odločilo, da se vloga pravne osebe 3 LAN, d. o. o., za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v premoženju gospodarske družbe ČZP Večer, d. d., zavrne. Kupec – družba 3 LAN, d. o. o., tožbe zoper navedeno odločbe ni vložil, z dopisom z dne 12.1.2012 pa je od družbe DELO, d. d., zahteval vračilo are.

V poglavju Pogodbe o prodaji delnic z dne 23.6.2010 pod točko IV. je določeno, kdaj lahko prodajalec odstopi od pogodbe brez dolžnosti povrnitve kakršnekoli škode. Tako lahko od pogodbe med drugim odstopi tudi iz razloga po točki 4.1.3., to je, če izve neposredno sam, od kupca ali posredno od katerekoli osebe, da je bilo zavrnjeno katerokoli od treh soglasij iz 3. člena iste pogodbe. Pri tem je v tej točki izrecno določeno, da za prodajalčevo pravico odstopiti ni pomembno ali je bilo vloženo pravno sredstvo zoper katerokoli od odločb, s katero je bilo zavrnjeno soglasje. V konkretnem primeru torej je prodajalec – družba DELO, d. d., imel pravico odstopiti od pogodbe po tem, ko je bil dne 16.12.2011 obveščen o tem, da Ministrstvo za kulturo ni dalo ustreznega soglasja. V zadnjem odstavku točke 4.1. pa je določeno, da v primeru, da prodajalec odstopi od te pogodbe iz kateregakoli razloga, ki ga določa ta točka, torej tudi v primeru iz točke 4.1.3., mora v roku treh delovnih dni od dneva, ko nastopi razlog za odstop, to je 16.12.2011, kupcu poslati pisno obvestilo o odstopu, ki vsebuje kratko obrazložitev razlogov za odstop, priporočeno po pošti, sicer se šteje, da prodajalec od pogodbe ni odstopil.

Določbe pogodbe iz točke 4.1. je potrebno razlagati v povezavi s točko 4.3., ki govori o tem, kdaj prodajalec lahko zadrži prejeto aro. Tako je v točki 4.3.3. določeno, da prodajalec zadrži prejeto aro, če od pogodbe odstopi skladno s 4.1.3., ker je bilo zavrnjeno eno od treh soglasij iz 3. člena pogodbe (v našem primeru je to zavrnitev soglasja Ministrstva za kulturo) po krivdi kupca. Točka 4.3.3. tudi določa, da krivda kupca pomeni, da je soglasje zavrnjeno zaradi opustitve dolžne skrbnosti, aktivnosti ali prizadevanj za pridobitev soglasja, torej če kupec ni storil vsega kar je potrebno za pridobitev ustreznega soglasja in je to v njegovi moči.

Iz obrazložitve odločbe Ministrstva za kulturo RS z dne 13.12.2011 je mogoče razbrati, da si 3 LAN, d. o. o., ni zadosti prizadeval za pridobitev soglasja in ni izpolnil svojih obveznosti. Družba 3 LAN, d. o. o., je bila s strani Ministrstva za kulturo pozvana, da pripravi strategijo upravljanja za družbo ČZP Večer, d. d., kar je mogoče opredeliti kot razumno obveznost in katero bi 3 LAN, d. o. o., moral izpolniti v okviru skrbnosti dobrega gospodarja.



9. Zaloge ( v EUR ) 2011 2010

Material in surovine 13.600.208 19.831.502Nedokončana proizvodnja 2.232.780 3.938.198Proizvodi 5.783.876 10.646.983Trgovsko blago 463.050 526.218Prenos na sredstva za prodajo - FRUCTAL - (11.607.022)Prenos na sredstva za prodajo - SPLIT - (722.424)Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (1.236.600)

Skupaj 22.079.914 21.376.855

Vrednost zalog se je glede na preteklo leto povečala za 1.114.894 EUR oziroma za 5,2 %. Na dan 31.12.2011 ni bilo zastavljenih zalog, prav tako ni bilo oblikovanih popravkov vrednosti zalog. Knjigovodska vrednost ne presega čiste iztržljive vrednosti zalog.

Pri rednem letnem popisu je skupina ugotovila 93.904 EUR inventurnih viškov in 90.089 EUR inventurnih primanjkljajev. 10. A. Kratkoročne poslovne terjatve ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu 44.186.763 43.446.494 na tujem trgu 5.693.121 5.718.851Manj popravek vrednosti (6.288.361) (5.109.114)Skupaj 43.591.523 44.056.231

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 3.984.057 5.486.328Predujmi 984.265 292.599Manj popravek vrednosti (1.829.816) (2.248.059)Stanje terjatev 31.12.2011 46.730.029 47.587.099

Prenos na sredstva za prodajo - FRUCTAL - (11.053.442)Prenos na sredstva za prodajo - SPLIT - (132.711)Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (5.740.153)

Stanje terjatev 31.12.2011 46.730.029 30.660.793

Na dan 31.12.2011 Skupina izkazuje 46.730.029 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je za 16.069.236 EUR oz. 52,4 % več kot na zadnji dan preteklega leta. Povečanje se nanaša predvsem na povečano prodajo v mesecu decembru leta 2011. Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.



Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev ( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januarja 5.109.114 6.931.669

Izterjane odpisane terjatve (332.812) (336.055)Dokončen odpis terjatev (620.985) (858.531)Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 653.579 1.562.860Povečanje popravka iz naslova toženih 10.620 1.048.057Prenos na terjatve financiranja (476.678) -Ostalo - 479.627Skupaj 4.342.838 8.827.627

Prenos iz/na nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - (1.772.990)Prenos iz/na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT 1.125.738 (1.125.738)Prenos iz/na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO 819.785 (819.785)

Stanje 31. decembra 6.288.361 5.109.114

Zapadlost terjatev do kupcev ( v EUR ) 2011 2010

ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV

nezapadle 35.795.134 31.481.677do 30 dni 4.285.558 7.503.176od 30 do 60 dni 2.071.141 2.594.445od 60 do 90 dni 1.252.718 767.103nad 90 dni 6.475.333 13.601.989Stanje 31. decembra 2011 49.879.884 55.948.390

Prenos na sredstva za prodajo - FRUCTAL - (12.826.432)Prenos na sredstva za prodajo - SPLIT - (81.901)Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (5.930.460)

Stanje 31. decembra 2011 49.879.884 37.109.597

Terjatve do kupcev v vrednosti 20.260.000 EUR so uporabljene za zavarovanje prejetih posojil od bank. 10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb ( v EUR ) 2011 2010

Terjatve za preveč plačan davek od dohodka 407.636 1.612.961Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (17.365)

Skupaj 407.636 1.595.596



Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb se nanašajo na preveč plačane akontacije davka, ki so obračunane na osnovi obveznosti za leto 2010. Terjatev iz naslova preveč plačanega davka od dohodka pravnih oseb izkazujeta družbi Radenska, d. d., in Delo, d. d. 11. Kratkoročna posojila

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil - 346Kratkoročni depoziti 3.275.000 4.186.633Obresti od posojil drugim 58.106 39.936Kratkoročna posojila 84.744.473 83.961.209Manj popravek vrednosti (83.630.813) (83.154.409)Druge kratkoročne terjatve iz financiranja 663.731 -Stanje 31.12.2011 5.110.497 5.033.715

Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (300.000)

Stanje 31.12.2011 5.110.497 4.733.715

Na dan 31.12.2011 izkazuje Skupina 1.113.660 EUR kratkoročno danih posojil in 3.275.000 EUR kratkoročnih depozitov.

Skupina na zadnji dan leta 2011 izkazuje popravek vrednosti danih posojil v višini 83.630.813 EUR. V letu 2009 je Skupina družbama, ki sta bili v času odobritve njeni nadrejeni družbi, odobrila skupaj 92.050.000 EUR, in sicer: družbi Infond Holding, d. d., 54.250.000 EUR in družbi Center naložbe, d. d., 37.800.000 EUR kratkoročnih posojil. V letu 2009 je Skupina zaradi objave insolventnosti ter uvedbe postopka stečaja in prisilne poravnave za celotno vrednost posojil, danih obema povezanima družbama, oblikovala popravek vrednosti posojil in izkazala finančne odhodke. Skupina na dan 31.12.2011 izkazuje manjšo vrednost posojil in popravka vrednosti danih posojil v višini 9.400.000 EUR, zaradi prodaje družbe Fructal, d. d. (vrednost teh posojil in popravkov vrednosti je bila konec leta 2010 vključena v skupino sredstev za odtujitev). Obenem na dan 31.12.2011 Skupina izkazuje še popravek vrednosti obresti za dana posojila omenjenima družbama v vrednosti posojil za dana posojila drugim v vrednosti 967.678 EUR.

Obrestna mera za kratkoročne depozite se giblje med 1,1 do 2,53 %, za kratkoročno dana posojila pa med 5,86 % in 5,90 %. Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost. 12. A. Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva ( v EUR ) 2011 2010

Za prodajo razpoložljiva kratkor. finančna sredstva - poštena vrednost 129.481.948 7.255.113Za prodajo razpoložljiva kratkor. finančna sredstva - nabavna vrednost 14.023.419 17.299.457

Skupaj 143.505.367 24.554.570



Na zadnji dan leta 2011 znaša vrednost kratkoročnih, za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev 143.505.367 EUR. V letu 2011 se je njihova vrednost povečala zaradi prenosa naložbe v Poslovni sistem Mercator (MELR) iz nekratkoročnih sredstev, namenjenih prodaji ter zmanjšala zaradi prodaje delnic zavarovalnice Triglav (ZVTG) in nekaterih manjših naložb in slabitve posameznih naložb.

Med za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi Skupina izkazuje naslednje naložbe: naložbo v Poslovni sistem Mercator (23,34%) v vrednosti 129.189.627 EUR, naložbo v delnice Elektro Maribor, d. d., v vrednosti 6.728.124 EUR (5,74 %), v delnice Probanke, d. d., v vrednosti 2.109.625 EUR (6,27 %), v delnice Premogovnika Velenje v vrednosti 4.000.000 EUR (7,09 %), v delnice Elektra Gorenjska, d. d., v vrednosti 947.333 EUR (1,6 %), v delnice družbe Ceste Mostovi Celje, d. d., v vrednosti 238.355 EUR (5,49 %) ter naložbe v vzajemne sklade Probanka Alfa, Perspektiva, Triglav renta, NLB skladi in vzajemni sklad Primus.

Na zadnji dan leta 2010 je znašala vrednost naložbe v delnice MELR 132.934.216 EUR. Poslovodstvo Skupine Laško ocenjuje, da v Poslovnem sistemu Mercatorja nima več pomembnega vpliva, zato omenjena naložba od 1.1.2011 ni vrednotena več v skladu s kapitalsko metodo. Skupina Laško ima na dan 31.12.2011 v lasti 878.841 delnic oz. 23,34 % (Pivovarna laško, d. d. 8,43 %, Pivovarna Union, d. d., 12,33 % in Radenska, d. d., 2,57 %) Poslovnega sistema Mercator, d. d. V letu 2011 je Skupina iz naslova prejetih dividend pripoznala finančne prihodke v vrednosti 7.030.728 EUR. Zaradi opustitve kapitalske metode vrednotenja je Skupina v letu 2011 v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznala oslabitev v vrednosti 21.484.202 EUR, ki se delno odraža direktno v spremembi vrednosti kapitala. Vrednost naložbe pa je glede na preteklo leto zmanjšana za slabitev v vrednosti 3.107.637 EUR. Naložba je na dan 31.12.2011 vrednotena po borzni ceni 147,00 EUR na delnico in znaša 129.189.627 EUR. Gibanje za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev ( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januarja 24.554.570 - Spremembe v letu:Prenos iz nekratkoročnih sredstev za prodajo (MELR) 132.934.216 -Slabitev (3.107.637) -Prevrednotenje (3.803.201) -Prenos iz rezerv 233.569 -Prenos na DFN - 24.554.570Prodaja (7.306.150) -

Stanje 31. december 143.505.367 24.554.570

Skupina je v letu 2011 odprodala celoten paket delnic Zavarovalnice Triglav, d. d., z oznako ZVTG po ceni 17,50 EUR na delnico v skupni vrednosti 7.570.224 EUR, kar brez upoštevanja prodaje delnic, ki so bile v lasti družbe Fructal, d. d., znaša 7.098.424 EUR, kolikor so se iz tega naslova zmanjšala za prodajo razpoložljiva krtakoročna finančna sredstva. Družba Radenska, d. d., je prodala 366.944 delnic v skupni vrednosti



6.421.520,00 EUR, Pivovarna Union, d. d., 17.712 delnic v skupni vrednosti 309.960 EUR in Fructal, d. d., 26.960 delnic v skupni vrednosti 471.800 EUR.

V letu 2011 je bila realizirana še prodaja naložbe v NLB sklad v vrednosti 83.574 EUR in naložbe v vzajemni sklad Primus v vrednosti 83.459 EUR ter naložbe v vzajemne sklade Triglav renta, Perspektiva World Mix in Alfa – uravnoteženi.

Med slabitvami je izkazana slabitev naložbe v delnice Probanke, d. d., v vrednosti 3.107.634 EUR, delnic MELR kot razlika med vrednostjo naložbe na dan 31. 12. 2011 in vrednostjo naložbe na zadnji dan preteklega leta v vrednosti 3.744.589 EUR ter slabitev ostalih naložb v vrednosti 58.612 EUR.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil pri bankah je Skupina zastavila: 213.115 delnic (6,27 %) Probanke, d. d., Maribor, 1.922.321 delnic (5,74 %) in 270.648 delnic Elektro Gorenjske oz. 1,6 % vseh delnic v skupni vrednosti 9.785.016 EUR.

12. B. Izvedeni finančni instrumenti

Skupina med izvedenimi finančnimi instrumenti izkazuje opcijsko pogodbo za nakup delnic družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, ki je bila konec leta 2010 ocenjena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Na osnovi cenitve znaša njegova poštena vrednost na dan 31. 12. 2010 nič EUR. Ker se predpostavke v letu 2011 niso spremenile, se tudi vrednost opcijske pogodbe ni spremenila in znaša na dan31.12.2011 nič EUR.

13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ( v EUR ) 2011 2010

Dobroimetje pri bankah 21.356.755 1.208.426Gotovina v blagajni in prejeti čeki 41.226 33.280Denarna sredstva v tuji valuti 57.453 37.248Denar na poti 48.330 355.159Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (10.564)Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (232.179)

Skupaj 21.503.764 1.391.370

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina odražajo pošteno vrednost. Denarna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta močno povečala predvsem iz naslova kupnine za delnice FRAG in deponiranih sredstev. Pivovarna Union ima deponirano kupnino za unovčenje opcije za nakup delnic družbe Birra Peja, Sh. a., v višini 4.739.782 EUR ter 1.000.000 EUR zadržane kupnine za čas 18 mesecev od dneva zaključka prodaje delnic FRAG. Večji del dobroimetja pri bankah predstavlja ostanek kupnine od prodaje delnic FRAG v višini 11.362.486 EUR.



14. Aktivne časovne razmejitve ( v EUR ) 2011 2010

Aktivne časovne razmejitve 525.338 476.844Prenos na sredstva za prodajo - SPLIT - (5.147)Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (261.128)

Skupaj 525.338 210.569

Aktivne časovne razmejitve se nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke. 15. Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še neporavnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital Skupine je opredeljen v statutu družbe in znaša 36.503.305 EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.

Kapitalske rezerve na dan 31.12.2011 znašajo 78.908.924 EUR. Kapitalske rezerve so bile v preteklih letih oblikovane iz naslova vplačanega presežka kapitala, nastalega ob obeh izvedenih dokapitalizacijah iz vplačil delničarjev, ki so presegala nominalno vrednost vplačanih delnic ter iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Vrednost vplačanega presežka kapitala je znašala 79.231.564 EUR, vrednost splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala pa 23.146.157 EUR. V preteklih letih so se kapitalske rezerve uporabile za pokrivanje izgube v vrednosti 23.468.797 EUR. Tako je njihova vrednost na zadnji dan leta 2011 znašala 78.908.924 EUR.

Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 3.650.331 EUR, rezerve za lastne delnice v vrednosti 467.504 EUR, lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 467.504 EUR ter druge rezerve iz dobička. Zakonske rezerve se smejo porabiti za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. V letu 2011 se vrednost rezerv ni spremenila. Med lastnimi delnicami so izkazane delnice PILR, RARG in PULG. Skupina ima na zadnji dan leta 2011 v lasti 24.081 lastnih delnic PILR, 85 delnic PULG in 19.236 delnic RARG. Vrednost delnic PILR na dan 31.12.2011 znaša 265.373 EUR, vrednost delnic odvisnih družb pa 141.533 EUR. V lasti Pivovarne Laško, d. d., je 755 delnic PILR v vrednosti 8.320 EUR in v lasti odvisnih družb pa 23.326 delnic v vrednosti 257.053 EUR. Skupina je v letu 2011 odtujila 4.156 lotov lastnih delnic PILR v vrednosti 30.196 EUR ter kupila 6.042 delnic RARG.



Čisti poslovni izid iz preteklih let se je povečal iz naslova črpanja presežka iz prevrednotenja za del amortizacije prevrednotenih nepremičnin.

Presežek iz prevrednotenja se je zmanjšal za učinke prevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih prodaji, na novo pošteno vrednost v višini 1.514.872 EUR ter povečal za učinek prevrednotenj opredmetenih osnovnih sredstev v vrednosti 6.108.231 EUR. Presežek iz prevrednotenja se je zmanjšal še za odloženi davek iz naslova prevrednotenj v vrednosti 395.105 EUR. Zaradi opustitve kapitalske metode vrednotenja delnic MELR se je presežek iz prevrednotenja zmanjšal za delež v prevrednotenju osnovnih sredstev Skupine Mercator v vrednosti 37.976.794 EUR ter za isto vrednost povečal čisti poslovni izid iz preteklih let. Presežek iz prevrednotenja se je povečal še za delež vseh ostalih sprememb kapitala Poslovnega sistema Mercator v vrednosti 4.185.142 EUR, ki je obenem pripoznan v breme tekočega poslovnega izida leta 2011 ter za učinke prodaje Skupine Fructal v vrednosti 1.853.924 EUR.

Kapital skupine se je v letu 2011 povečal še za prevedbene rezerve iz naslova tečajnih razlik pri prevedbi tujih podjetij v vrednosti 13.554.472 EUR in izhaja iz ukinitve kapitalske metode vrednotenja delnic MELR ter je bil oblikovan kot delež v spremembah kapitala Skupine Mercator v letih 2009 in 2010.

Lastniška sestava kapitala na dan 31. decembra 2011 je naslednja: Delničar mesto Št. delnic Udeležba v %

NLB, d. d. 1. 2.056.738 23,512 %Hypo Alpe-Adria-Bank AG 2. 618.202 7,067 %Kapitalska družba, d.d. 3. 617.488 7,059 %Probanka, d. d. 4. 614.911 7,029 %GB, d. d. Kranj 5. 542.448 6,201 %Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 6. 499.286 5,708 %NFD 1, delniški podsklad 7. 443.557 5,071 %Abanka, d. d. 8. 285.463 3,263 %Banka Celje, d. d. 9. 252.500 2,886 %Banka Koper, d. d. 10. 230.471 2,635 %Infond Holding, d. d., - v stečaju 11. 203.783 2,330 %CPM, d. d., - v stečaju 12. 141.925 1,622 %D.S.U., d. o. o. 13. 136.171 1,557 %Infond, d. o. o., - PE Uravnoteženi vzajemni 14. 123.319 1,410 %Probanka upravljanje, d. o. o., - PE Vzajemni 15. 98.801 1,129 %Nova KBM, d. d. 16. 87.666 1,002 %Ostali mali delničarji 17. 1.794.923 20,519 %

Skupaj 8.747.652 100,000 %

16. Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na zadnji dan leta 2011 znaša 7.647.526 EUR in je v primerjavi z letom 2010 manjši za 1.910.107 EUR. Kapital lastnikov neobvladujočega deleža se je v letu 2011 povečal za ugotovljen čisti dobiček tekočega leta v vrednosti 163.300 EUR, za prevrednotenje osnovnih sredstev v višini 118.028 EUR ter odloženi davek v višini 22.091 EUR. Zmanjšal pa se je za izplačilo dividend v višini 64.835 EUR,



prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost v višini 95.567 EUR ter za zmanjšanje deleža neobvladujočih lastnikov iz naslova prodaje Skupine Fructal v višini 1.857.258 EUR. 17. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

17. A. Dolgoročne obveznosti do zaposlencev ( v EUR ) 2011 2010

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 4.785.771 6.972.137Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - FRUCTAL - (1.163.282)Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - SPLIT - (956.251)Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - DELO - (2.064.443)

Skupaj 4.785.771 2.788.161

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad kot dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost, in temeljijo na aktuarskih izračunih.

Izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade je opravil pooblaščeni aktuar na dan 31.12.2011. Izračun je opravljen za vsakega zaposlenega, tako da je upoštevan strošek odpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po Pogodbi o zaposlitvi ter strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad za skupno delovno dobo oziroma delovno dobo v družbi do upokojitve. Aktuar je pri izračunu uporabil naslednje predpostavke:

zaposlenim tako po kolektivni kot tudi individualni pogodbi pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje;

jubilejne nagrade se zaposlenim po kolektivni pogodbi kot tudi po individualni pogodbi izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50, 75 ali 100 % povprečne bruto plače v družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10, 20, 30 ali 40 let skupne delovne dobe;

za leto 2012 in naslednja leta ni predvidene rasti plač;

rast odpravnin in jubilejnih nagrad iz Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, je upoštevana v višini 3,5 % letno;

izračun rezervacij za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca;

izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,8 % letno;

fluktuacija zaposlencev je odvisna predvsem od njihove starosti;

smrtnost zaposlencev je upoštevana z uporabo tablic smrtnosti v letu 2007;

sedanja vrednost rezervacij delodajalca pri razporeditvi delavca med tehnološke viške je enaka sedanji vrednosti rezervacij za odpravnine.



17. B. Rezervacije

( v EUR ) 2011 2010

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.282.992 3.469.156Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - FRUCTAL - (748.437)Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - SPLIT - (234.092)Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - DELO - (468.830)

Skupaj 2.282.992 2.017.797

Dolgoročne rezervacije se nanašajo na nerešene tožbe v odvisnih družbah in so oblikovane na podlagi odvetniških mnenj in ocen. Gibanje dolgoročnih rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev

Odpravnine ob Jubilejne( v EUR ) upokojitvi nagrade Drugo Skupaj

Stanje 1.1.2011 1.633.374 1.154.787 2.017.797 4.805.958

Prenos iz obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - SPLIT 956.251 - 234.092 1.190.343Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - DELO 2.064.443 - 468.830 2.533.273Povečanje 113.168 185.487 56.758 355.413Zmanjšanje - črpanje (64.061) (134.113) (68.632) (266.806)Zmanjšanje - odpravljene (1.082.825) (40.740) (425.853) (1.549.418)

Stanje 31.12. 2011 3.620.350 1.165.421 2.282.992 7.068.763

V letu 2011 je Skupina dodatno oblikovala dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v vrednosti 298.655 EUR ter le-te črpala oz. odpravila v vrednosti 1.321.739 EUR. Druge rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se v letu 2011 zmanjšale za 437.727 EUR.



18. Dolgoročne obveznosti

18. A. Dolgoročne finančne obveznosti

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 142.835.017 163.007.254Druge dolgoročne finančne obveznosti 39.810 -Dolgoročno dobljena posojila pri drugih družbah - 71.019Skupaj 142.874.827 163.078.273

Prenos na kratkoročne finančne obveznosti (102.342.818) (69.190.134)Skupaj 40.532.009 93.888.139

Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - (5.244.452)Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (1.221.187)Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (3.158.602)

Skupaj 40.532.009 84.263.898

Zapadlost dolgoročnih finančnih obveznosti

( v EUR ) 2011 2010

Zapadlost od 4 do 6 let 4.323.172 5.316.174Zapadlost od 2 do 4 let 10.644.549 34.019.778Zapadlost od 1 do 2 let 25.524.478 54.481.168Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 102.342.818 69.190.134

Skupaj 142.835.017 163.007.254

Obrestna mera za dolgoročna posojila Skupine se je v letu 2011 v povprečju gibala med 5,39 in 5,41 % oziroma 6-mesečni EURIBOR + 3,25 do 3,9 %.



Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti

Prerazvrstitevna obv., povez. Nova Prenos med Del, ki

Glavnica dolga s skup. sredst. posojila kratkoročna Odplačila v Glavnica dolga zapade Dolgoročni( v EUR ) 1.1.2011 za odtujitev v letu 2011 posojila letu 2011 31.12.2011 v letu 2012 del

Banka 1 16.705.971 1.066.667 - - 2.556.831 13.082.473 12.055.331 1.027.142Banka 2 100.700.753 1.601.500 - - - 99.099.253 66.168.074 32.931.179Banka 3 4.056.755 - - - 743.868 3.312.887 2.239.899 1.073.988Banka 4 5.010.000 - - 4.350.000 660.000 - - -Banka 5 5.011.153 - - - 8.861 5.002.292 1.138.692 3.862.600Banka 6 3.000.000 - - - - 3.000.000 3.000.000 -Banka 7 - - - - - - - -Banka 8 - - - - - - - -Banka 9 1.562.500 - - - - 1.562.500 1.562.500 -Banka 10 3.800.000 - - - - 3.800.000 3.800.000 -Banka 11 6.000.000 - - - 363.636 5.636.364 5.000.000 636.364Banka 12 5.114.752 - 1.000.000 - 305.556 5.809.196 5.448.085 361.111Banka 13 5.000.000 5.000.000 - - - - - -Banka 14 728.897 - - - 710.884 18.013 - -Banka 15 2.535.223 - - - 1.023.184 1.512.039 1.330.237 199.815Banka 16 3.781.250 - - - 2.781.250 1.000.000 600.000 400.000

Skupaj banke 163.007.254 7.668.167 1.000.000 4.350.000 9.154.070 142.835.017 102.342.818 40.492.199

V letu 2011 je Skupina najela 1.000.000 EUR novih dolgoročnih posojil ter z bankami dosegla dogovor o reprogramu kratkoročnih posojil v dolgoročna v vrednosti 4.350.000 EUR. Odplačanih pa je bilo 7.205.078 EUR dolgoročnih posojil. V letu 2012 zapade v plačilo 102.342.818 EUR dolgoročnih posojil, ki so izkazana kot kratkoročna posojila.

Dolgoročne finančne obveznosti Skupine so zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, nepremičnin in premičnin, kar je podrobno razkrito pri pojasnilu 19.c.

Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost. 18. B. Dolgoročne poslovne obveznosti ( v EUR ) 2011 2010

Druge dolgoročne poslovne obveznosti 4.511 6.501Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (6.501)

Skupaj 4.511 -

18. C. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek Dolgoročne obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb v letu 2011 znaša 20 %. Glej pojasnilo št. 7.



19. Kratkoročne obveznosti

19. A. Kratkoročne poslovne obveznosti

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini kot dobaviteljev 518.209 68.946Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 19.907.908 30.386.922Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih: do zaposlencev 4.347.753 4.897.704 do države 9.985.476 9.284.076Kratkoročne obveznosti za predujme 657.435 707.106Druge kratkoročne obveznosti 1.360.403 2.716.187Skupaj 36.777.184 48.060.941


Skupaj 36.777.184 30.636.500

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 31.12.2011 znašajo 36.777.184 EUR, kar je 2.243.607 EUR manj kot na zadnji dan preteklega leta ob upoštevanju izločitve poslovnih obveznosti Skupine Fructal v letu 2010. Skupina Laško je na dan 31.12.2010 v skladu z MSRP 5 na obveznosti, povezane s skupino sredstev za odtujitev prenesla vse kratkoročne poslovne obveznosti Skupine Fructal, Skupine Delo in družbe Jadranska pivovara – Split, d. d. V letu 2011 se je realizirala prodaja Skupine Fructal, medtem ko so se kratkoročne poslovne obveznosti Skupine Delo in družbe Jadranska pivovara, d. d., prenesle nazaj iz obveznosti skupine sredstev za odtujitev. 19. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 2.963.742 9.537Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (9.537)

Skupaj 2.963.742 -



19. C. Kratkoročne finančne obveznosti ( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 102.342.819 69.190.134Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil 2.919.248 2.538.036Kratkoročno dobljena posojila pri bankah 236.696.177 259.895.460Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja 6.472.086 6.265.335Skupaj 348.430.330 337.888.965


Skupaj 348.430.330 313.280.673

Gibanje kratkoročnih obveznosti

Kratkor. del Prenos na OdplačilaStanje dolga Nova posojila dolgoročnih dolgoročna in podaljšanja Stanje dolga

( v EUR ) 1.1.2011 v letu 2011 fin. obveznosti posojila v letu 2011 31.12.2011

Banka 1 121.515.497 19.034.300 72.001.424 - 60.589.797 151.961.424Banka 2 4.279.582 - 2.239.900 - 1.279.581 5.239.901Banka 3 27.014.421 23.887.981 6.221.981 - 37.002.403 20.121.980Banka 4 2.497.454 28.303.948 - - 28.896.210 1.905.192Banka 5 65.900.000 - - - - 65.900.000Banka 6 7.330.186 5.000.000 - - 6.200.000 6.130.186Banka 7 14.114.752 37.855.000 5.448.085 - 51.969.752 5.448.085Banka 8 10.060.303 - 5.000.000 - 3.400.303 11.660.000Banka 9 5.814.727 20.312.000 1.138.692 - 21.126.727 6.138.692Banka 10 1.320.000 4.350.000 - - 1.320.000 4.350.000Banka 11 2.000.000 - - - - 2.000.000Banka 12 14.400.000 - - - 1.800.000 12.600.000Banka 13 7.000.000 - 3.000.000 - 2.000.000 8.000.000Banka 14 1.000.000 1.000.000 - - 1.000.000 1.000.000Banka 15 18.610.095 1.200.000 - - 8.610.095 11.200.000Banka 16 14.110.884 - - - 710.884 13.400.000Banka 17 2.994.751 - - - 3.952 2.990.799Banka 18 5.500.000 - 3.800.000 - 3.800.000 5.500.000Banka 19 1.562.500 - 1.562.500 - 1.562.500 1.562.500Banka 20 1.332.052 - 1.330.237 - 1.332.052 1.330.237Banka 21 638.393 - 600.000 - 638.393 600.000Banka 22 90.000 - - - 90.000 -

Skupaj banke 329.085.597 140.943.229 102.342.819 - 233.332.649 339.038.996

Kratkoročne finančne obveznosti Skupine na dan 31.12.2011 znašajo 348.430.330 EUR, od tega posojila pri bankah 339.038.996 EUR. Vrednost kratkoročnih posojil pri bankah se je v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta povečala za 9.953.399 EUR. Povečanje izhaja iz povečanja kratkoročnega dela dolgoročnih posojil v vrednosti 33.152.685 EUR ter iz zmanjšanja za dejanska odplačila v vrednosti 23.199.283 EUR. V letu 2012 zapade 102.342.819 EUR dolgoročnih posojil. Skupina je v letu 2011 odplačala oz. dosegla dogovor o podaljšanju kratkoročnih posojil v vrednosti 140.943.229 EUR, odplačanih oz.



podaljšanih pa je bilo za 233.332.649 EUR kratkoročnih bančnih posojil in so se v primerjavi s preteklim letom povečala za 20.373.580 EUR.

Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil pri bankah je Skupina zastavila 667.444 delnic (100 %) Dela, d. d., 4.399.803 (86,92 %) Radenske, d. d., 440.295 delnic (97,6%) Pivovarne Union, d. d., 861.110 delnic (22,87 %) Poslovnega sistema Mercator, d. d., 213.115 delnic (6,27 %) Probanke, d. d., Maribor, 1.922.321 delnic Elektra Maribor, d. d., (5,7 %) ter 645.003 delnic (20,6 %) Thermane, d. d., Laško. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic na osnovi podatkov iz posamičnih računovodskih izkazov, v katerih so določene delnice vrednotene po zgodovinskih nabavnih vrednostih, znaša na dan 31.12.2011 393.811.191 EUR. Del kratkoročnih dolgov je zavarovan še s hipoteko in z zastavo premičnin ter naložbenih nepremičnin. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin premičnin, naložbenih nepremičnin na dan 31.12.2011 znaša 126.075.969 EUR, od tega znaša vrednost zastavljenega premoženja odvisnih družb 42.183.056 EUR. Posojila pri bankah so zavarovana še s terjatvami, katerih vrednost na dan 31.12.2011 znaša 20.260.000 EUR ter z zastavo blagovnih znamk Pivovarne Laško, d. d., v vrednosti 50.000.000 EUR. Vrednost vseh neodplačanih, z delnicami, hipoteko, zastavo premičnin, naložbenih nepremičnin in terjatev zavarovanih kratkoročnih posojil pri bankah na dan 31.12.2011 znaša 339.038.996 EUR, vrednost dolgoročnih bančnih posojil 40.309.482 EUR.

Povprečna efektivna obrestna mera za najeta kratkoročna posojila se giblje med 5,68 in 5,99 % fiksno oz. variabilno 1-mesečni EURIBOR, povečan za 4,3 do 4,5 odstotne točke oz. 6-mesečni EURIBOR, povečan za 4 odstotne točke. 20. Pasivne časovne razmejitve

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 8.433.292 6.961.970Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (9.752)Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (2.227.039)

Skupaj 8.433.292 4.725.179

Pasivne časovne razmejitve se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške ter na prejeto aro v vrednosti 925.000 EUR, ki jo je od potencialnega kupca za nakup deleža v družbi Večer, d. d., Maribor prejela družba Delo, d. d. Kupec je od pogodbe odstopil, zato na osnovi pogodbenih določil ara pripada prodajalcu.



21. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov

Analiza prihodkov in stroškov se nanaša na ohranjeno poslovanje, torej na družbe Skupine Laško brez Skupine Fructal in Jadranske pivovare. Zaradi zagotavljanja primerljivosti so podatki za leto 2010 prilagojeni oziroma očiščeni vplivov Skupine Fructal in Jadranske pivovare – Split, d. d. 21. A. Analiza prihodkov iz prodaje po trgih

( v EUR ) 2011 2010

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev v Sloveniji 232.246.501 224.399.517Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 30.331.941 24.873.450Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga v Sloveniji 1.453.408 914.415Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 705.423 131.923

Skupaj 264.737.273 250.319.305

21. B. Analiza prihodkov iz prodaje po državah

( v EUR ) 2011 2010

Prihodki iz prodaje v Sloveniji 233.699.909 225.313.932Prihodki iz prodaje na tujem trgu 31.037.364 25.005.373

Skupaj 264.737.273 250.319.305

Skupina je v letu 2011 na domačem trgu ustvarila 85 %, na tujih trih pa 15 % čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev. Prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje na trge bivše Jugoslavije in trge Evropske unije.

21. C. Drugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki znašajo 5.498.458 EUR in so v primerjavi s preteklim letom večji za 2.510.683 EUR. Med drugimi poslovnimi prihodki so izkazani prihodki od prodaje osnovnih sredstev, izterjane terjatve, za katere je bil v preteklih letih oblikovan popravek vrednosti terjatev, prihodki iz odprave dolgoročnih rezervacij ter prejete subvencije.



21. D. Analiza stroškov po kategorijah

( v EUR ) 2011 2010

Stroški materiala, surovin in trgovskega blaga 93.299.604 80.659.230Stroški storitev 74.751.595 72.302.899Amortizacija 19.585.979 20.968.032Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 11.253.951 8.689.940Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 566.444 303.657Stroški plač 36.545.742 35.141.377Dajatve na plače za socialno varnost 6.994.618 6.588.258Drugi stroški dela 5.762.895 7.264.094Stroški rezervacij 298.655 537.108Drugi poslovni odhodki 5.918.214 6.335.617

Skupaj 254.977.697 238.790.212

Poslovni odhodki so v letu 2011 znašali 254.977.697, kar je za 16.599.318 EUR več kot v preteklem letu. V letu 2011 je Skupina oslabila vrednost blagovnih znamk družbe Delo, d. d., v vrednosti 5.837.647 EUR, v letu 2010 pa je znašala slabitev blagovnih znamk družbe Delo, d. d., 8.543.891. Stroški materiala, surovin in trgovskega blaga, so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 13.018.366 EUR, kar je predvsem posledica podražitev določenih surovin, repromateriala in energije. Stroški storitev so v primerjavi s preteklim letom večji za 2.448.696 EUR, stroški dela pa za 309.525 EUR. Znatno zmanjšanje beleži strošek amortizacije, ki je v primerjavi s preteklim letom manjši za 3.589.748 EUR, kar je posledica zmanjšanega investiranja v zadnjih letih.



21. E. Stroški po funkcionalnih skupinah


(v EUR) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) - 746.537 - 746.537Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 82.468.327 8.946.235 1.138.507 92.553.069Stroški storitev 23.131.801 40.775.978 10.843.814 74.751.593Amortizacija 15.457.275 2.051.256 2.077.448 19.585.979Stroški dela 32.169.033 7.656.702 9.477.521 49.303.256

Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 1.838.856 973.817 8.441.278 11.253.951Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 4.936 194.721 366.787 566.444Stroški rezervacij 74.497 17.431 206.727 298.655Drugi stroški 2.512.264 627.289 2.778.660 5.918.213

Skupaj 157.656.989 61.989.966 35.330.742 254.977.697


(v EUR) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga 76.626.155 836.725 3.196.350 80.659.230Stroški storitev 24.048.304 36.723.182 11.531.413 72.302.899Amortizacija 15.739.944 2.371.109 2.856.979 20.968.032Stroški dela 66.985 30.185 8.592.770 8.689.940

Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 4.831 186.116 112.710 303.657Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 29.509.115 9.616.971 9.867.643 48.993.729Stroški rezervacij 193.661 95.282 248.165 537.108Drugi stroški 2.707.780 1.598.795 2.029.042 6.335.617

Skupaj 148.896.775 51.458.365 38.435.072 238.790.212

Stroški revizije Skupine Laško za leto 2011 so znašali 122.500 EUR.



22. Neto finančni odhodki ( v EUR ) 2011 2010

Finančni prihodki brez tečajnih razlik 9.547.842 2.123.526Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 7.373.270 558.121Finančni prihodki iz danih posojil 671.111 1.455.427Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 341.183 107.622Finančni prihodki iz prodaje vrednostnih papirjev 1.162.278 2.356

Finančni odhodki brez tečajnih razlik (49.703.678) (25.865.191)Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (26.071.300) (5.674.697)Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (23.370.461) (20.222.912)Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (261.917) 32.418

Tečajne razlike iz financiranja (1.156) (42.960)Negativne tečajne razlike (1.809) (97.836)Pozitivne tečajne razlike 653 54.876

Neto finančni odhodki (40.156.992) (23.784.625)

Presežek finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki v letu 2011 znaša 40.156.992 EUR.

Finančni odhodki za obresti iz naslova bančnih posojil so v letu 2011 znašali 23.370.462 EUR, finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb pa 26.071.346 EUR. Finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb se v največji meri, in sicer v vrednosti 21.484.202 EUR, nanašajo na slabitev delnic MELR. Med slabitvami ostalih naložb pa predstavlja največjo vrednost slabitev delnic Probanke, d. d., v višini 3.107.637 EUR in slabitev naložbe v družbo Večer, d. d., v vrednosti 988.904 EUR. 23. Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah ( v EUR ) 2011 2010

Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah - 4.112.331

Skupaj - 4.112.331

Skupina v letu 2011 iz naslova deležev v dobičku pridruženih družb ni ustvarila finančnih prihodkov oz. finančnih odhodkov, ker so naložbe v pridružene družbe oslabljene na vrednost nič. V letu 2010 je Skupina ustvarila finančne prihodke iz naslova udeležbe v dobičku Poslovnega sistema Mercator v vrednosti 4.112.331 EUR. 24. Davek iz dobička ( v EUR ) 2011 2010

Tekoči davek 1.697.944 946.449Odloženi davek (5.130.688) (3.766.396)

Skupaj (3.432.744) (2.819.947)



V letu 2011 sta pozitivno davčno osnovo ter posledično davčno obveznost izkazali družbi Pivovarna Union, d. d., in Laško grupa, d. o. o., Zagreb v višini 1.697.944 EUR.

Davek od dobička Skupine se razlikuje od teoretičnega zneska davka, ki bi se pojavil ob uporabi temeljne davčne stopnje domače države. Davčna osnova je izračunana kot razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki na ravni vsake posamične družbe v Skupini. V primeru presežka davčno priznanih odhodkov nad prihodki družbe izkažejo davčno izgubo, ki jo bo mogoče pokriti iz prihodnjih obdavčljivih prihodkov. V Skupini Pivovarna Laško na dan 31.12.2011 izkazujejo nepokrito davčno izgubo naslednje družbe: Pivovarna Laško, d. d., v višini 4.473.067 EUR, Jadranska pivovara – Split, d. d., v višini 29.048.173 EUR in Radenska, d. d., v višini 1.258.460 EUR.

Davčno osnovo znižujejo davčne olajšave, ki se nanašajo na:

olajšave za raziskave in razvoj,

olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

olajšavo za zaposlovanje invalidnih oseb in

olajšave za donacije.

Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katere lahko nastanejo dodatne obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.

Odloženi davek, ki vpliva na poslovni izid, je prikazan v tabeli gibanja dolgoročnih terjatev za odloženi davek (pojasnilo 7) in v tabeli gibanja dolgoročnih obveznosti za odloženi davek (pojasnilo 18. C).



25. Denarni tok iz poslovanja

( v EUR ) 2011 2010

Dobiček iz poslovanja obdobja 9.887.269 (9.945.684)

Prilagoditve za:Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin 18.802.472 23.345.636Amortizacijo neopredmetenih sredstev 783.506 1.095.821Odpise dolgoročnih sredstev 19.435.782 27.244.086Odpise kratkoročnih sredstev 680.023 1.138.202Neto gibanje v rezervacijah 153.486 725.229Tečajne razlike iz poslovanja 354.734 -Izplačilo udeležbe v dobičku pridruženih družb - 6.327.373Skupaj prilagoditve 40.210.003 59.876.347

Spremembe obratnega kapitalaZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (6.158.966) 15.918.998Poslovne terjatve in druge terjatve (16.536.979) (27.406.638)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 5.396.313 16.269.211

(17.299.632) 4.781.571

Denar ustvarjen pri poslovanju 32.797.640 54.712.234


26. A. Poslovni odseki

Poslovni segmenti so razdeljeni na štiri dele in se spremljajo ločeno za segment piva, ostalih pijač, časopisno-založniško dejavnost in ostalo.

V segmentu ostalo spremljamo prodajo storitev, stranskih proizvodov in trgovskega blaga. V tem segmentu med sredstvi izkazujemo vse naložbe, ki ne sodijo v osnovno dejavnost Skupine. Med obveznostmi je izkazana vrednost finančnih obveznosti na dan 31.12.2011, ki jih je Skupina najela za financiranje naložb (med drugim tudi za kredite, dane družbama Center Naložbe, d. d., in Infond Holding, d. d., katerih vrednost je bila v letu 2009 v celoti oslabljena, medtem, ko finančne obveznosti niso bile poravnane.



ČasopisnoLeto 2011 založniška

( v EUR ) Pivo Ostale pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 147.610.795 55.274.902 54.601.594 7.249.982 264.737.273

Čisti prihodki od prodaje 147.610.795 55.274.902 54.601.594 7.249.982 264.737.273

Poslovni izid iz poslovanja 26.707.281 (5.115.419) (5.540.059) (128.695) 15.923.108Finančni odhodki (neto) (40.156.994)Poslovni izid pred davki (24.233.886)Davek 3.432.744Poslovni izid obračunskega obdobja (20.801.142)

Sredstva po odsekih 199.351.784 99.113.802 42.251.029 146.630.862 487.347.477Blagovne znamke 46.461.058 - 18.677.374 - 65.138.432Dobro ime 17.197.380 - - - 17.197.380

Obveznosti po odsekih 267.120.802 48.895.502 54.709.064 73.484.463 444.209.831Investicije 5.527.440 4.247.528 1.165.827 278.462 11.219.257

Amortizacija 11.438.609 5.038.461 3.025.250 83.658 19.585.978Prevrednotovalni poslovni odhodki in rezervacije 5.480.557 265.288 6.074.550 298.655 12.119.050

Časopisno

Leto 2010 založniška( v EUR ) Pivo Ostale pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 136.016.473 51.780.628 53.728.877 6.562.880 248.088.858

Čisti prihodki od prodaje 136.016.473 51.780.628 53.728.877 6.562.880 248.088.858

Poslovni izid iz poslovanja 22.531.067 (2.450.653) (8.201.132) (1.651.336) 10.227.946Finančni odhodki (neto) (26.414.716)Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah 6.742.331Poslovni izid pred davki (9.444.439)Davek 2.819.947Poslovni izid obračunskega obdobja (6.624.492)

Sredstva po odsekih 159.068.557 159.390.693 72.240.500 182.493.514 573.193.264Blagovne znamke 46.461.058Dobro ime 17.197.380

Obveznosti po odsekih 280.486.144 84.249.126 64.735.823 75.491.635 504.962.728Investicije 8.739.010 4.088.024 1.452.545 373.665 14.653.244

Amortizacija 12.900.975 4.522.423 2.920.426 624.208 20.968.032Prevrednotovalni poslovni odhodki in rezervacije 1.239.182 (831.198) 8.585.613 537.018 9.530.615

Prodaja po geografskih odsekih je razkrita v pojasnilu 26. B.



26. B. Geografski odseki

( v EUR ) 2011 2010

Čisti prihodek iz prodajeSlovenija 233.699.908 223.083.485Tuji trg 31.037.365 25.005.373

Skupaj 264.737.273 248.088.858

SredstvaSlovenija 460.740.784 525.763.815Tuji trg 26.606.693 47.112.300Naložbe v pridružene družbe - 317.148Blagovne znamke (Slovenija) 65.138.432 46.461.058Dobro ime (Slovenija) 17.197.380 17.197.380

Skupaj 569.683.289 636.851.701

Investicije Slovenija 11.219.257 13.979.725Tuji trg - 673.519

Skupaj 11.219.257 14.653.244

Čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno na trgih bivše Jugoslavije, sredstva na tujih trgih pa se nanašajo izključno na sredstva v državah bivše Jugoslavije. 27. Izguba na delnico

Čista izguba na delnico se izračuna iz čiste izgube, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic. ( v EUR ) 2011 2010

Celotna izguba lastnikov obvladujočega deleža (27.669.598) (25.574.602)Število vseh izdanih navadnih delnic 8.747.652 8.747.652Lastne delnice 38.079 42.973Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.709.573 8.704.679

Čisti izguba na delnico (3,18) (2,94)Popravljena čista izguba na delnico (3,18) (2,94)

( v EUR ) 2011 2010

Izguba iz ohranjenega poslovanja (20.801.140) (4.394.045)Število vseh izdanih navadnih delnic 8.747.652 8.747.652Lastne delnice 38.079 42.973Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.709.573 8.704.679

Čista izguba na delnico (2,39) (0,50)Popravljena čista izguba na delnico (2,39) (0,50)



28. Celotni vseobsegajoči donos na delnico ( v EUR ) 2011 2010

Celotni vseobsegajoči donos lastnikov obvladujočega deleža (6.045.902) (30.285.944)Število vseh izdanih navadnih delnic 8.747.652 8.747.652Lastne delnice 38.079 42.973Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.709.573 8.704.679

Vseobsegajoči donos na delnico (0,69) (3,48)Popravljeni vseobsegajoči donos na delnico (0,69) (3,48)

29. Dividende na delnico

Matična družba Pivovarna Laško, d. d., v letu 2011 ni izplačala dividend, prav tako jih ni izplačala v letu 2010. V letu 2011 je izplačala dividende le odvisna družba Radenska, d. d. Lastniki neobvladujočega deleža družbe Radenska, d. d., so prejeli dividendo v vrednosti 64.835 EUR. 30. Ustavljeno poslovanje

Zaradi prodaje Skupine Fructal v letu 2011 in prenehanja poslovanja družbe Jadranska pivovara – Split, d. d., v skladu z MSRP 5 Skupina Laško izkazuje učinke iz naslova ustavljenega poslovanja:



Čisti poslovni izid obračunskega obdobja iz ustavljenega poslovanja (Skupina Fructal in Jadranska pivovara – Split, d. d.) ( v EUR ) 2011 2010

Čisti prihodki od prodaje 58.675.181 56.098.848Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 1.050.201 1.054.304Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 20.730 30.170Drugi poslovni prihodki 1.115.289 1.756.639Stroški blaga, materiala in storitev (46.477.435) (44.729.950)Stroški dela (9.516.038) (10.945.522)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (10.128.560) (22.862.116)Stroški rezervacij (84.745) (1.750.880)Drugi poslovni odhodki (690.462) (995.811)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (6.035.839) (22.344.318)

Finančni prihodki 202.074 156.966Finančni odhodki (1.203.069) (1.445.328)POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (7.036.834) (23.632.680)

Davek od dohodka 1.777.821 59.221Odloženi davek (2.109.497) (2.267.141)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA (6.705.158) (21.424.760)

Čisti dobiček / izguba na delnico lastnikov obvladujočega deleža iz ustavljenega poslovanjaČisti dobiček / izguba na delnico (0,77) (2,46)Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico (0,77) (2,46)

Denarni tok iz ustavljenega poslovanja ( v EUR ) 2011 2010

Neto denarni tok iz poslovanja (182.087) 4.070.115Neto denarni tok iz naložbenja 35.171.405 (1.188.127)Neto denarni tok iz financiranja (23.538.490) (3.042.649)

Skupaj neto denarni tok 11.450.828 (160.661)

31. Prodaja Skupine Fructal

Pivovarna Union, d. d., je dne 16.12.2011 prodala naložbo v svojo odvisno družbo Fructal, d. d., Ajdovščina za pogodbeno ceno 35.300.000 EUR. Iz naslova prejete kupnine je zadržala 1.000.000 EUR za čas 18 mesecev od dneva zaključka prodaje, ki ga izkazuje med dobroimetjem. Bankam je bilo iz naslova kupnine vrnjenih 22.937.514 EUR posojil, ostanek kupnine v vrednosti 11.362.486 pa je zadržan v obliki kratkoročnega depozita pri bankah, ki je namenjen poplačilu prejetih posojil.



32. Finančna tveganja

32. A. Kreditno tveganje

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi družbe zaradi plačilne nesposobnosti poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen Skupina redno nadzira in spremlja finančne terjatve kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Skupina večinoma posluje z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremlja. Glede na navedeno je za vsakega partnerja določen limit, do katerega je posameznim kupcem dovoljena dobava blaga. Pri kupcih z izrazito nizko stopnjo bonitete pa se poslužuje dobave na osnovi avansnega plačila. Na ta način so kupci omejeni pri dobavah preko njihovih zmožnosti za plačilo. V okviru obvladovanja kreditnega tveganja se Skupina poslužuje medsebojnih in verižnih kompenzacij, ki imajo prav tako pozitivne učinke na zagotavljanje ustreznega denarnega toka Skupine. Terjatve so zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev, kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Finančne službe posameznih družb tekoče spremljajo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo tako interno preko lastne službe izterjave kot tudi preko zunanje agencije, velik del terjatev izterja pred sodno izterjavo. Z zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in v zaključni fazi tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev dosega boljšo plačilno disciplino kupcev in odpise neizterljivih terjatev omejuje na minimum. V letu 2011 Skupina ni zabeležila vrednostno pomembnejših odpisov terjatev zaradi neplačil kupcev. Kreditna tveganja Skupina obvladuje in pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

32. B. Tveganje obrestnih mer

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Po napovedih gospodarskih podatkov za Evro območje je moč pričakovati preobrat v trendu napovedane rasti referenčne obrestne mere. Trenutne napovedi se namreč gibljejo v prid znižanja EURIBOR-ja. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega do dveh let. V mesecu septembru smo z bankami upnicami dosegli dogovor o moratoriju na odplačilo vseh obrokov dolgoročnih kreditov in dogovor o podaljšanju roka odplačila vseh kratkoročnih kreditov do 30.3.2012. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadolženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.



Povprečnaobrestna Razlika

( v EUR ) Višina obresti mera v % obresti

Dejanski odhodki iz financiranja iz naslova obresti 23.961.900 5,18 -Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1 % 28.587.749 6,18 4.625.849Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1 % 19.336.051 4,18 (4.625.849)Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1,5 % 30.900.674 6,68 6.938.774Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1,5 % 17.023.126 3,68 (6.938.774)

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 4.625.849 EUR, pri 1,5 % pa za 6.938.774 EUR.

Če bi se obrestna mera znižala za 1 oz. 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 4.625.849 EUR oz. 6.938.774 EUR.

32. C. Valutno tveganje

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2011 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov s tujino pretežno vezana na evro.

32. D. Likvidnostno tveganje

Na dan 31.12.2011 Skupina Laško izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi v višini 148.014.634 EUR in predstavlja veliko likvidnostno tveganje, ki mu je najmočneje izpostavljena obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d.

V skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško so se v letu 2010 pričeli intenzivno izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V primeru uspešno zaključenih prodajnih postopkov bo Skupina močno zmanjšala svojo zadolženost ter s tem izpostavljenost likvidnostnemu tveganju. Vendar pa se bo znotraj Skupine zadolženost posameznih družb zmanjšala različno. Obstajajo negotovosti o uspešno izvedeni odprodaji finančnih naložb in nepotrebnega premoženja, in tudi ob uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., še vedno ostala prezadolžena, medtem ko bodo imele posamezne odvisne družbe viške prostih likvidnih sredstev. Zato je v planu finančnega prestrukturiranja predvideno izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi obvladujoča družba delno izboljšala svoj likvidnostni položaj in poslovni rezultat. S povečanjem trajnih virov pa bi omogočila ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja svojim lastnikom.

V letu 2011 je bil uspešno zaključen postopek prodaje Skupine Fructal, medtem ko postopki prodaje ostalih naložb niso bili uspešno zaključeni.

V letu 2011 so potekali postopki prodaje 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., in 100 % deleža v družbi Delo, d. d., 99,10 % deleža v družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., ter 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d. Uprava si bo še vnaprej prizadevala za prodajo nestrateških naložb in poslovno nepotrebnega premoženja ter ponovila aktivnosti v zvezi s prodajami.

V času do uspešno izvedenih zaključkov prodaj posameznih naložb bo imela Skupina resne likvidnostne težave, ki jih bo lahko uspešno reševala le ob dogovoru z bankami (le-



te nastopajo tako v vlogi upnikov kot tudi v vlogi pomembnih lastnikov Skupine). V primeru neuspešne prodaje premoženja pa je možna rešitev likvidnostnega položaja Skupine le s pridobitvijo novih trajnih virov (dokapitalizacija). V okviru strateških ukrepov finančnega prestrukturiranja pa kot dopolnilo stalnih usklajevanj z bankami o podaljševanju poplačila zapadlih obrokov posojil na nivoju celotne Skupine Laško z bankami potekajo dogovori o možnostih obsežnejšega reprogramiranja posojil na dolgi rok. Dogovori v zvezi z reprogramom dolgov potekajo dnevno, medtem ko do dogovorov glede pridobivanja novih trajnih virov Skupine še ni prišlo.

Izračun razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (gearing ratio): ( v EUR ) 2011 2010

Finančne obveznosti 388.962.339 406.826.783Denarna sredstva 21.503.764 1.391.370Neto finančne obveznosti 367.458.575 405.435.413

Kapital 125.473.457 131.889.003Gearin ratio (v %) 292,86 307,41

Iz razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom je razvidno, da je Skupina Laško prezadolžena. 32. E. Tveganje denarnega toka

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina v letu 2011 tveganja poštene vrednosti finančnih sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v spodnji tabeli in se nanaša na delnice Poslovnega sistema Mercator (MELR).

Tržna cena delnice MELR na dan 31.12.2011 je bila 147 EUR. V primeru, da se cena delnice poveča ali zmanjša, obstaja tveganje spremembe poštene vrednosti, ki je opredeljeno v spodnji tabeli. V izračun tveganja niso zajete naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, prav tako ne naložbe v pridružene družbe, ki se vrednotijo v skladu s pravili kapitalske metode.

Pošena vrednost Razlika - vpliv na Razlika - vpliv nana dan Razlika - vpliv na presežek iz obveznost za

( v EUR ) 31.12.2011 vrednost DFN prevrednotenja odloženi davek

Tržna vrednost MELR na dan 31.12.2011 129.189.627 - - -Povečanje cene za 20 % 155.027.552 25.837.925 20.670.340 5.167.585Zmanjšanje cene za 20 % 103.351.702 (25.837.925) (20.670.340) (5.167.585)Povečanje cene za 5 % 135.649.108 6.459.481 5.167.585 1.291.896Zmanjšanje cene za 5% 122.730.146 (6.459.481) (5.167.585) (1.291.896)

Skupina razdeljuje merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev (kategoriziranih v skladu z MRS 39) v izkazu finančnega položaja po naslednjih nivojih:



raven 1: poštene vrednosti izhajajo iz tržnih cen (brez njihovih prilagoditev) na aktivnih trgih vrednostnih papirjev;

raven 2: poštene vrednosti so neposredno ali posredno izpeljane iz drugih virov na trgu, ki jih je mogoče spremljati, razen tržnih cen na aktivnih trgih vrednostnih papirjev, in

raven 3: poštene vrednosti izhajajo iz tehnik vrednotenja, ki temeljijo na virih, ki jih na trgih ni mogoče spremljati.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, na dan 31.12. ( v EUR ) 2011 2010

Raven 1 129.487.600 7.809.049Raven 2 9.785.017 12.892.650Raven 3 8.190.000 9.178.904

Skupaj 147.462.617 29.880.603

33. Potencialne obveznosti

Potencialne obveznosti se nanašajo na dane garancije oz. poroštva v vrednosti 2.083.516 EUR pridruženim družbam za najeta posojila pri bankah ter drugim nepovezanim osebam v vrednosti 470.000 EUR.

Med pogojnimi obveznostmi je potrebno posebej omeniti še potencialno obveznost iz naslova patronatske izjave, ki jo je podpisal g. Boško Šrot, bivši direktor Pivovarne laško, d. d., v januarju leta 2009 in je bila naslovljena na družbo Perutnina Ptuj, d. d. S to izjavo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., jamči Perutnini Ptuj, d. d., za izpolnitev obveznosti v višini 20 mio EUR s pripadajočimi obrestmi. Potencialne obveznosti Skupine v letnem poročilu za leto, končano 31.12.2008, niso bile razkrite v skladu z MSRP. Dne 20.11.2009 je družba Perutnina Ptuj, d. d., na obvladujočo družbo Pivovarno Laško, d. d., naslovila zahtevo za vračilo 11.600.120 EUR. Omenjeni znesek se nanaša na dana posojila, ki jih je na osnovi podpisane patronatske izjave Perutnina Ptuj, d. d., odobrila družbama Center naložbe, d. d., in Infond Holding, d. d. Skupina s pomočjo pravnih strokovnjakov zahtevek proučuje in želi ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bo morala zahtevani znesek vrniti. V ta namen je pridobila več pravnih mnenj. Poslovodstvo Skupine na osnovi pridobljenih pravnih mnenj ocenjuje, da za Skupino iz tega naslova ne obstaja obveznost za plačilo zahtevanega zneska, Skupina zato v svojih računovodskih izkazih za zahtevani znesek ni izkazala obveznosti.

Dne 15.2.2011 je Pivovarna Laško, d. d., od Okrožnega sodišča v Celju prejela tožbo v zvezi s patronatsko izjavo, ki naj bi jo g. Boško Šrot kot direktor Pivovarne Laško, d. d., podpisal dne 10.1.2009. V tožbi tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., zahteva plačilo v višini 10.116.489 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2010 dalje do plačila. Pivovarna Laško, d. d., je zoper tožbo vložila na sodišče odgovor na tožbo.

30 tožnikov – malih delničarjev družbe Mercator, d. d., je vložilo tožbe zoper družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., in Infond Holding, d. d.



– v stečaju, zaradi plačila odškodnine (skupna višina 418.505,65 EUR) iz naslova kršitve Zakona o prevzemih. Tožniki zatrjujejo, da zaradi opustitve dolžnosti podaje prevzemne ponudbe s strani Pivovarne Laško, d. d., Pivovarne Union, d. d., Radenske, d. d., in Infond Holdinga, d. d., – v stečaju niso vedeli za prevzem, zaradi česar naj bi jim posledično nastala škoda v višini 257,19 EUR na delnico. Sodišče je s sodbo z dne 30.11.2011 v enem od postopkov zahtevek tožnika zavrnilo kot neutemeljenega. Navedeni postopek naj bi bil po informacijah sodišča vzorčni postopek. Po izdaji omenjene sodbe so preostali tožniki začeli umikati tožbe. Do sedaj je tožbo umaknilo že 24 tožnikov. Pričakujemo, da bodo tožbe umaknili tudi ostali tožniki.

Dne 13.1.2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. V tej zadevi je sodišče v dosedanjem postopku izdalo sklep, s katerim je tožeči in toženim strankam naložilo, da morajo najkasneje do 14.5.2012 vložiti pripravljalno vlogo, v kateri morajo navesti vse relevantne trditve in predlagati vse dokaze. Tožba po našem mnenju nima osnov in ni utemeljena.

Denacionalizacijska upravičenca Michael Wiesler in Barbara Purre-Wiesler (vnuka dr. Antona Šariča) sta dne 20.12.2010 v sodnem nepravdnem postopku na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij vložila zahtevek za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki je bilo podržavljeno Antonu Šariču s sodbo Sodišča slovenske narodne časti. Upravičenca sta ovrednotila premoženje na 14, 5 mio EUR. Dodatno uveljavljata vrnitev 12 blagovnih znamk Radenske, d. d., Radenci in plačilo odškodnine za pravico do mineralne vode oz. zemljišč, na katerih se nahajajo vrelci mineralne vode. Dne 23.12.2010 sta upravičenca po ZIKS opravila vpis v zemljiški knjigi v obliki plombe kot zaznambo spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Vpis zaznambe spora je bil opravljen tudi pri omenjenih blagovnih znamkah Radenske, d. d., Radenci. Pričakuje se dolgotrajen proces razreševanja denacionalizacijskih zahtevkov, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje odvisne družbe Radenska, d. d., in Skupine Laško. 34. Poslovne združitve

V letu 2011 ni bilo poslovnih združitev. 35. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi

Matično družbo Pivovarno Laško, d. d. upravljata Uprava in Nadzorni svet, prav tako večino družb, povezanih v Skupino Laško. Njihove zaslužke za leto 2011 predstavljajo spodnje tabele:



DrugiFiksni del prejemki

( v EUR ) prejemkov (bonitete) Skupaj

UPRAVADušan Zorko 252.800 12.734 265.534Gorazd Lukman 132.000 6.089 138.089Matej Oset 47.044 3.192 50.236Mirjam Hočevar 92.000 2.454 94.454Marjeta Zevnik 48.261 - 48.261Drago Kavšek 132.000 5.715 137.715Ales Škraba 45.226 - 45.226Emilija Mitevska 21.299 - 21.299Ilija Vidoevski 21.347 - 21.347Milan Hojnik 44.800 4.584 49.384Mira Močnik 83.688 2.341 86.029Zvonko Murgelj 89.053 1.566 90.619Jurij Giacomelli 141.120 15.427 156.547Samo Čok 92.687 8.714 101.401Borut Matjaščić 107.416 - 107.416Robert Šega 30.000 1.053 31.053

Skupaj 1.380.741 63.869 1.444.610

( v EUR ) 2011 2010

INDIVIDUALNE POGODBEFiksni del prejemkov 3.523.669 3.705.769Drugi prejemki (bonitete) 202.675 194.878Poslovodske in druge pogodbe 3.000 -Variabilni del (stimulacija) 197.080 175.494Jubilejne nagrade 1.595 -Odpravnine - 238.875

Skupaj 3.928.019 4.315.016

( v EUR ) 2011 2010

REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETASejnine 1.732 2.879

Skupaj 1.732 2.879

( v EUR ) 2011 2010

REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETAMarko Koleša 539 1.012Peter Groznik 698 349Bojan Košak 495 990Marjan Mačkošek - 528

Skupaj 1.732 2.879



( v EUR ) 2011 2010

NADZORNI SVETMarjan Mačkošek 9.048 4.845Vladimir Malenković 16.335 4.080Peter Groznik 13.381 3.018Bojan Košak 7.320 3.762Andrej Kebe 8.652 4.270Aleksander Svetelšek 4.000 1.351Anton Turnšek 6.796 7.417Bojan Cizej 8.022 -Dragica Čepin 13.682 9.183Mirjam Hočevar 7.001 8.434Marjeta Zevnik 12.426 14.896Pavel Teršek 2.044 2.286Franko Lipičar 4.173 2.895Omar Dominik 4.173 2.895Primož Mlekuš 1.192 -Terezija Peterka 8.106 11.400Robert Šega 6.194 6.194Sonja Tominec - 2.559Gorazd Šetina - 1.978Tadeja Filipič Stojanovič - 2.156Branko Šafarič - 2.156Anton Medvešek 2.384 4.003Iztok Počkaj Vilijam 667 1.110Jure Jež - 1.110Lilijana Ipavec 667 889Franc Rojnik 1.703 4.258Branimir Piano 5.419 5.419Janko Remic 1.703 4.258Jure Ferlin 5.419 2.860Borut Jamnik 3.763 -Borut Bratina 3.736 -

Skupaj 158.006 119.682 36. Posli s povezanimi osebami

Nabava pri povezanih osebah

( v EUR ) 2011 2010

Nabave pri odvisnih družbah 327.161 163.978Nabave pri pridruženih in drugih povezanih družbah 1.392.507 9.916.991

Skupaj 1.719.668 10.080.969

( v EUR ) 2011 2010

Obveznosti do odvisnih družb 23.422 23.664Obveznosti od nabav pri pridruženih in drugih povezanih družbah 76.215 2.569.364

Skupaj 99.637 2.593.028



Prodaja povezanim osebam

( v EUR ) 2011 2010

Prodaja povezanim osebam 5.228 -Prodaja pridruženim in drugim povezanim družbam 4.206.468 142.031.437

Skupaj 4.211.696 142.031.437

( v EUR ) 2011 2010

Terjatve do odvisnih družb 200 -Terjatve od prodaje pridruženim in drugim povezanim družbam 1.822.348 19.105.523

Skupaj 1.822.548 19.105.523

37. Poslovni dogodki po preteku poslovnega leta

Poslovni dogodki po preteku poslovnega leta v Skupini Laško so opisani na straneh od 130 do 132 poslovnega dela letnega poročila, poglavje 2.15. Po preteku poslovnega leta ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze. Pri posameznih razkritjih smo že navedli tudi dogodke po datumu izkaza finančnega položaja.



4.2.8 IZJAVA POSLOVODSTVA Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila Skupine Laško ter konsolidiranih računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija in z Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2011. Uprava Pivovarne Laško, d. d., potrjuje poslovno poročilo in konsolidirane računovodske izkaze Skupine Laško s pojasnili za leto končano 31.12.2011 in izjavlja: da so konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo

Skupina Laško nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje,

da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah,

da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja Skupine Laško ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Laško, 6. april 2012 mag. Dušan Zorko predsednik uprave Marjeta Zevnik članica uprave Mirjam Hočevar članica uprave Gorazd Lukman član uprave Matej Oset član uprave



4.2.9 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA



K O L O F O N

Izdajatelj: Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško

Oblikovanje: Pivovarna Laško, d. d.

Tekst: Pivovarna Laško, d. d.

April, 2012

Documents

Letno porocilo 2011 rev 6 4 2012