20112011S

LO

VE

NS

KA

CA

RIN

A V

LE

TU

20

11

SL

OV

EN

IAN

CU

ST

OM

S I

N 2

011

Republika Slovenija Ministrstvo za finance

CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Ljubljana, marec 2012

KAZALO UVODNA BESEDA GENERALNEGA DIREKTORJA ............................................................................... 4POSLANSTVO IN CILJI ........................................................................................................................... 5OSEBNA IZKAZNICA ............................................................................................................................... 6ORGANIZACIJSKA SHEMA CARINSKE UPRAVE RS ............................................................................ 7POMEMBNEJI DOGODKI V LETU 2011 ............................................................................................... 820-LETNICA SLOVENSKE CARINE ...................................................................................................... 17NOVOSTI ............................................................................................................................................... 19

Nove pristojnosti in naloge .................................................................................................................. 21Organizacijske spremembe ................................................................................................................ 22E-poslovanje ....................................................................................................................................... 22Nova oprema in metode dela .............................................................................................................. 24

PODATKI IN STATISTIKA ...................................................................................................................... 26Zaposleni ............................................................................................................................................ 26Pobrane dajatve v letu 2011 ............................................................................................................... 27Troarine ............................................................................................................................................ 29

Vrailo troarine .............................................................................................................................. 30Nacionalna aplikacija za spremljanje gibanj v odlogu plaila troarin med dravami lanicami ........ 32Upravno sodelovanje na podroju troarin ....................................................................................... 32

Okoljske dajatve ................................................................................................................................. 33Zavarovanje plaila dajatev ................................................................................................................ 35Blagovno carinjenje ............................................................................................................................ 36

Uvoz ................................................................................................................................................ 38Izvoz ................................................................................................................................................ 39Tranzit ............................................................................................................................................. 40Poenostavljeni carinski postopki ...................................................................................................... 41Pooblaeni gospodarski subjekt (AEO) .......................................................................................... 42

Statistika trgovine med dravami lanicami EU ................................................................................... 42Pomo uporabnikom ........................................................................................................................... 43Tarifa, TARIC, tarifne kvote in poreklo blaga ...................................................................................... 44Skupna kmetijska politika ................................................................................................................... 46Carinski laboratorij .............................................................................................................................. 46Izvrbe ................................................................................................................................................ 47

Izvrba denarnih davnih terjatev Carinske uprave RS .................................................................... 47Izvrba denarnih nedavnih terjatev drugih predlagateljev .............................................................. 47

Inpekcijski nadzor in naknadne kontrole ............................................................................................ 48Preiskave ............................................................................................................................................ 49Prekrki .............................................................................................................................................. 49Boj proti tihotapstvu ............................................................................................................................ 50

Tobani izdelki ................................................................................................................................. 50Plailna sredstva ............................................................................................................................. 50Prepovedane droge ......................................................................................................................... 51Zaitene rastlinske in ivalske vrste ............................................................................................... 51Intelektualna lastnina ....................................................................................................................... 52ivila ivalskega izvora v osebnih poiljkah ..................................................................................... 52Kontrole pogonskega goriva ............................................................................................................ 52Anonimni telefon Carinske uprave RS ............................................................................................. 53

Notranji in zunanji nadzor Carinske uprave RS ................................................................................... 53Poraba proraunskih sredstev ............................................................................................................ 54

Javna naroila ................................................................................................................................. 55MEDNARODNA DEJAVNOST ............................................................................................................... 56CARINSKI URADI IN KONTAKTNI PODATKI ........................................................................................ 58ZEMLJEVID ........................................................................................................................................... 62

4

UVODNA BESEDA GENERALNEGA DIREKTORJA

Leto 2011 ni bilo samo leto, ko smo praznovali dvajsetletnico slovenske carine, ampak tudi leto, v katerem je carinska sluba doivela nekaj pomembnih sprememb. Nove uniforme so sprememba, ki se najprej opazi. Uniforme so sodobneje, prilagojene carinskemu delu in zasnovane za gospodarnejo rabo. Smo pa uvedli nekaj novosti, ki na zunaj niso vidne, a so pomemben korak k uresnievanju naih stratekih ciljev. Naj omenim novosti v carinskih postopkih z odlogom plaila davka na dodano vrednost, vzpostavitev koordinacijske skupine za uvedbo novega carinskega zakonika Unije, obvezno ponovno oceno in centralizacijo izdajanja dovoljenj za poenostavljene postopke ter centralizacijo nalog, povezanih s prevozi v cestnem prometu. V skladu z naim nartom

reorganizacije smo nadaljevali s prevzemanjem novih nalog: izvrbe, hramba preminin nezakonitega izvora, nove pristojnosti po Zakonu o prevozih v cestnem prometu, dodatne obveznosti za opravljanje inpekcijskih pregledov na podroju izvoznih nadomestil in nove pristojnosti, ki izhajajo iz Zakona o motornih vozilih. Z napredkom v e-poslovanju uresniujemo strateki cilj, da podpiramo zakonito mednarodno trgovino. Na tem podroju smo v letu 2011 uvedli nov sistem nadzora izvoza, vzpostavili samodejno preverjanje podatkov o prejemniku blaga, avtomatizirali poiljanje podatkov Evropski komisiji, vzpostavili projekt za uvedbo aplikacije TARIC 3, izdelali aplikacijo E-izvrbe in pomembno izboljali sistem pobiranja obveznih dajatev. V carinskem laboratoriju in pri delu mobilnih oddelkov smo zaeli uporabljati novo opremo, za bolje vodenje in analizo podatkov pa smo vpeljali sodobno orodje poslovne inteligence. Za svoje delo in izjemen prispevek k vzpostavitvi sodobne carinske slube od osamosvojitve Republike Slovenije do dananjih dni je bila Carinska uprava Republike Slovenije odlikovana z zlatim redom za zasluge. Preprian sem, da si bomo slovenski cariniki s svojim delom prisluili e kakno priznanje.

Rajko Skubic

generalni direktor Carinske uprave RS

5

POSLANSTVO IN CILJI Slovenska carina je sodobna evropska carinska uprava, ki v enotnem carinskem obmoju Evropske unije uspeno iti zakonite gospodarske tokove ter s prepreevanjem nezakonitega uvoza izdelkov in snovi varuje ivljenje in zdravje ljudi. Ima pregled nad uvozom in izvozom blaga ter mednarodno dobavno verigo, ohranja ravnovesje med varnostjo, zaito in finannimi interesi Slovenije in Evropske unije na eni strani ter poveanjem konkurennosti gospodarstva na drugi strani. Nae naloge so:

carinski in troarinski nadzor nad blagom ter carinjenje blaga, odmera, obraun in pobiranje uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, troarin in okoljskih dajatev, inpekcijski pregledi, predhodne in naknadne kontrole v podjetjih, udeleenih v carinskih postopkih, prepreevanje in odkrivanje carinskih in troarinskih prekrkov in drugih kaznivih ravnanj, kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti,

varovanja zdravja in ivljenja ljudi, ivali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediine ali varstva intelektualne lastnine,

opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domaih in tujih plailnih sredstev, zbiranje statistinih podatkov o blagovni menjavi med dravami lanicami EU, izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, izvajanje predpisov Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega podroja carinske slube.

Skrbimo za strokovno podprto in uinkovito sodelovanje s podjetji in dravljani v Sloveniji in Evropski uniji. Z vedno vejim deleem elektronskega poslovanja, poenostavljenih postopkov, uvajanjem najsodobnejih informacijskih tehnologij in metod dela omogoamo sebi in domaemu gospodarstvu hitreje in laje poslovanje ter nije stroke. Podjetja lahko opravljajo carinske postopke 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Vsi postopki se opravijo na dvoriu podjetja, vsako podjetje lahko natovori ali raztovori blago kjer koli v Sloveniji in vloi dokumente, kjer koli eli, ne glede na krajevno pristojnost. Ta strateki cilj smo dosegli s hkratnim uvajanjem informacijsko podprtih procesov, z odlonim programom vkljuitve podjetij v poenostavljene postopke hinega carinjenja ter z obveanjem javnosti in gospodarstva, zlasti uvoznikov in izvoznikov. Carinska uprava RS se enako kot ostale carinske uprave drav lanic EU pri opravljanju svojih nalog v zvezi z nadzorom nad zunanjimi mejami in zagotavljanjem varnosti oskrbovalne verige prizadeva tako za varovanje drube kot za olajevanje mednarodnega trgovanja. V okviru teh prizadevanj so najveji poudarki na:

skrbi za varnost in zaito prebivalcev ter varovanju okolja; varovanju finannih interesov EU in njenih drav lanic; podpiranju zakonite gospodarske dejavnosti in hkrati ob tem varovanju EU pred nepotenim in nezakonitim

trgovanjem; prispevku k veji konkurennosti evropskega gospodarstva z uporabo sodobnih delovnih metod, podprtih z

enostavno dostopnim elektronskim carinskim okoljem, e posebej z uporabo metode selektivnosti, sistemskih kontrol, pooblaenih gospodarskih subjektov in enotnega okna;

razvoju kadrov ob stalnem usposabljanju in razvoju kariernih poti ter organizaciji carinske slube.

6

OSEBNA IZKAZNICA Carinska uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Njen sede je na martinski cesti 55 v Ljubljani. Naloge in organizacijo carinske slube ureja Zakon o carinski slubi. Carinsko upravo RS sestavlja enajst carinskih uradov: Generalni carinski urad, Carinski urad Breice, Carinski urad Celje, Carinski urad Dravograd, Carinski urad Jesenice, Carinski urad Koper, Carinski urad Ljubljana, Carinski urad Maribor, Carinski urad Murska Sobota, Carinski urad Nova Gorica in Carinski urad Seana. Carinski uradi, razen Generalnega carinskega urada, so razdeljeni na oddelke ter imajo e svoje carinske izpostave in mejne prehode. Carinsko upravo RS in Generalni carinski urad vodi generalni direktor, carinske urade pa vodijo direktorji. Dan slovenske carinske slube je 8. oktober. Tega dne leta 1991 so cariniki prevzeli carinski nadzor nad mejo s Hrvako in s tem nad celotnim obmojem novonastale Republike Slovenije. 31. decembra 2011 je bilo v Carinski upravi RS zaposlenih 1650 uslubencev. V letu 2011 je Carinska uprava RS pobrala 2.440.143.907 evrov za proraune drave, obin in Evropske unije. Vsi pobrani prihodki so se poveali za skoraj 6 % v primerjavi s pobranimi prihodki v letu 2010. V dravni proraun je Carinska uprava RS neto vplaala 2.401.872.681 evrov troarin, davka na dodano vrednost od uvoenega blaga, okoljskih dajatev, davkov na mednarodno trgovino in ostalih dajatev, kar predstavlja 30,7 % vseh prihodkov prorauna Republike Slovenije. Najobseneji davki, za katere je pristojna Carinska uprava RS, so troarine. Znesek pobranih troarin se je v letu 2011 poveal za 1,6 % glede na preteklo leto. Prihodki iz naslova troarin so v letu 2011 predstavljali 60 % vseh prihodkov, ki jih je pobrala Carinska uprava RS. Davki na mednarodno trgovino (carine, kmetijske dajatve, izravnalne in protidampinke dajatve) so izvirni prihodek EU in se tejejo za tradicionalna lastna sredstva EU. Od teh davkov drava lanica zadri 25 % za stroke pobiranja, 75 % pa se prek dravnega prorauna vplaa v proraun EU. Znesek tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je Slovenija vplaala v proraun EU, je v letu 2011 znaal 74,2 milijona evrov. V letu 2011 je Carinska uprava RS sprejela 760.217 carinskih deklaracij oziroma 2.175.489 blagovnih postavk v teh deklaracijah. Carinska uprava RS je v letu 2011 v podjetjih opravila 1566 inpekcijskih pregledov in naknadnih kontrol, v katerih je obraunala za 4.308.990 evrov doplail. V letu 2011 je zakljuila 31 carinskih preiskav, podala 25 kazenskih ovadb, izdala 963 odlob o prekrkih in 10.546 plailnih nalogov. V postopkih izvrb denarnih davnih terjatev Carinske uprave RS je bilo uspeno izterjanih 1.650.857 evrov, Carinska uprava RS je v letu 2011 izterjala e za 2.797.944 evrov terjatev tujih predlagateljev.

7

ORGANIZACIJSKA SHEMA CARINSKE UPRAVE RS

8

POMEMBNEJI DOGODKI V LETU 2011 JANUAR Uveljavitev novih varnostnih pravil Od 1. januarja 2011 morajo podjetja vlagati elektronske deklaracije z varnostnimi podatki, e preden blago vstopi v EU ali jo zapusti. Konec leta 2010 je poteklo prehodno obdobje, ki je trajalo od julija 2009 in v katerem so podjetja imela as, da prilagodijo svoje elektronske sisteme novim varnostnim zahtevam. Podatki, ki jih podjetja sporoajo vnaprej, omogoajo carini boljo analizo tveganja e pred prihodom blaga in uinkoviteje doloanje tveganih poiljk za natanneji pregled. Evropske carine bodo tako poveale varnost v mednarodni trgovini, ne da bi ovirale poslovanje zanesljivih in zaupanja vrednih podjetij. Varnostni podatki, ki jih podjetja sporoajo vnaprej, so odvisni od vrste prometa in vkljuenih podjetij. To so lahko opis blaga, informacije o poiljatelju, izvozniku ali pot poiljke. as, v katerem mora podjetje sporoiti varnostne podatke, je prav tako odvisen od vrste prometa: giblje se od 24 ur pred prihodom blaga v pomorskem do 1 ure pred prihodom blaga v cestnem prometu. Ti podatki niso potrebni pri ustnem deklariranju in v nekaterih drugih specifinih primerih.

Varnostne podatke v pomorskem prometu je treba sporoiti 24 ur pred prihodom blaga.

E-uenje o predhodnih sestavinah za droge Nadaljevalo se je e-uenje o nadzoru nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge. Od januarja do aprila 2011 je bilo vanj vkljuenih 336 uslubencev mobilnih oddelkov, oddelkov za preiskave, carinskih inpektorjev, inpektorjev iz blagovnih izpostav in carinikov na mejnih prehodih. FEBRUAR Nadzor Evropske komisije na podroju tarifnih kvot Februarja 2011 je potekal nadzor (monitoring) predstavnikov Evropske komisije in treh drav lanic EU. Preverjali so uinkovitost slovenske carine pri upravljanju sistema tarifnih kvot in izvajanju nadzorstva. MAREC ivila neivalskega izvora Carinska uprava RS je zaela opravljati uradni nadzor nad vnosom ivil neivalskega izvora iz tretjih drav. Gre za pristojnosti pri opravljanju dokumentacijskih in identifikacijskih pregledov varnosti ivil neivalskega izvora, pri emer se preverja usklajenost navedb v dokumentaciji z oznakami na pakiranjih (proizvajalec, poreklo, vrsta ivila, ali se navedbe na dokumentih ujemajo z oznakami na pakiranju), ustreznost roka trajanja ivil, skladnost hladilnega reima na transportnem sredstvu, morebitno kontaminacijo ivil, na primer zaradi pokodovane embalae, znakov gnitja, kvarjenja, razkroja, prisotnosti tujih organizmov. Prvi pes za odkrivanje tobaka in tobanih izdelkov Carinska uprava RS je 22. marca 2011 dobila prvega slubenega psa, izolanega za odkrivanje tobaka in tobanih izdelkov. Nemka kratkodlaka ptiarka skupaj z vodnikom najpogosteje odkriva tihotapsko blago (cigarete, tobak in druge tobane izdelke) v luki Koper. Delujeta pa tudi na celotnem obmoju Slovenije in v vseh vrstah prometa poleg pomorskega tudi v cestnem, eleznikem in letalskem.

Prvi slubeni pes v Sloveniji, izolan za odkrivanje tobaka in tobanih izdelkov z vodnikom

9

Poostren nadzor vozil na pomurski avtocesti Akcija, v kateri so carinske mobilne enote iz Maribora, Murske Sobote in Ljubljane sodelovale s policisti in delavci DARS-a, je na pomurski avtocesti potekala 25. marca 2011. Ves promet so v dveh intervalih usmerili na poivalie Lormanje in hkrati opravljali poostren nadzor na vseh izhodih z avtoceste od mejnega prehoda Pince do poivalia. Odkritih je bilo 14 kritev, za katere so izdali plailne naloge, in dve veji kritvi Zakona o izvajanju carinski predpisov Evropske skupnosti, in sicer tihotapljenje cigaret. Akcija Viharnik I 13. in 14. marca 2011 je na izbranih mejnih prehodih s Hrvako potekala nacionalna operacija Viharnik I, ki je bila namenjena odkrivanju tihotapljenja prepovedanih drog in drugega blaga. V njej so sodelovali mejne carinske izpostave in mobilni oddelki carinskih uradov. Nadzor Evropske komisije na podroju carinskega dolga Marca 2011 je v Sloveniji potekal nadzor (monitoring) izvajanja carinske zakonodaje na podroju opustitve naknadne vknjibe dajatev ter odpusta in povrail dajatev, t. i. zadeve REM RE. Opravila ga je Evropska komisija skupaj z delegati drav lanic Nemije in panije. Monitoring je zajemal predstavitev postopka sprejemanja odloitev REM REC na sistemski ravni in predstavitev konkretnih odprtih in reenih zadeve. Ocenjeno je bilo, da je izvedba vseh postopkov zelo uinkovita. Uporaba aplikacije SPIS omogoa pregledno spremljanje zadev. Koristen pripomoek je intranet Carinske uprave RS, ki omogoa spremljanje novosti in dostope do tevilnih povezav, zlasti do sodb sodi na tem podroju. Poudarjena je bila e koristnost notranjih kontrol in nadzora. Obisk ministra Kriania v Carinskem uradu Nova Gorica Minister za finance dr. Franc Kriani je 30. marca 2011 obiskal Carinski urad Nova Gorica. Vodstvo urada mu je predstavilo delo in posebne naloge ter ga opozorilo na trenutne teave novogorikega urada, kot so prepoved nadomeanja upokojevanja, obseni administrativni postopki pri naknadnem obraunavanju dolga, velika koliina papirnih dokumentov zaradi delno neurejene zakonodaje, infrastruktura mejnega prehoda Vrtojba v povezavi z ruenjem nadstrenice. Minister je prisluhnil problemom in obljubil pomo pri reevanju. Poudaril je, da zaupa carinski slubi, ki svoje naloge odlino opravlja in je preprian, da bo tako tudi v prihodnje.

Minister je ob obisku v novogorikem carinskem uradu poudaril, da carinska sluba svoje naloge odlino opravlja.

58. mednarodne zimske carinske igre v vici vicarski okraj Goms v kantonu Wallis je bilo prizorie 58. mednarodnih zimskih carinskih iger estih alpskih drav. portniki, zaposleni v carinskih upravah Avstrije, Francije, Italije, Nemije, Slovenije in vice, so se pomerili v alpskem smuanju in smuarskih tekih. Od 21. do 25. marca 2011 je ve kot 100 vrhunskih portnic in portnikov tekmovalo v slalomu, veleslalomu in smuarskih tekih: posamino, v tafeti in patruljnem teku. Bera odliij za slovensko carino: po ena zlata (Ana Drev v veleslalomu) in srebrna (Vesna Fabjan in Katja Vinar v tafetnem teku), dve bronasti medalji (Barbara Jezerek v teku na 5 km in v meanem paru s vicarko Selino Gasparin v tafetnem teku).

Slovenski udeleenci 58. mednarodnih zimskih carinskih iger v vici

APRIL Delavnice o zaznavi kaznivih dejanj Od aprila do oktobra 2011 so bile izvedene delavnice o zaznavi kaznivih dejanj. Delavnic se je udeleilo 265 uslubencev iz oddelkov za nadzor, troarine, okoljske dajatve, analizo in kontrole, tranzit in intrastat ter iz blagovnih in mejnih izpostav posameznega carinskega urada.

10

Cariniki po vsej Sloveniji kontrolirali gorivo v traktorjih Carinska uprava RS je 18. aprila 2011 pripravila akcijo nadzora namenske uporabe goriva pri lastnikih kmetijskih zemlji, vlonikih zahtevkov za vrailo troarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Cariniki so preverili vzorce goriva v 555 vozilih, od tega v 473 traktorjih in 82 drugih vozilih (osebna vozila, kombajni ). Tester za ugotavljanje prisotnosti oznaenih energentov je bil pozitiven pri petih vlonikih, ki so v 8 traktorjih uporabljali za pogon kurilno olje.

V akciji so cariniki obiskali 187 kmetij na obmoju celotne Slovenije.

Deklaracije, vloene zunaj delovnega asa izpostav 1. aprila 2011 je zaela Izpostava Obreje spremljati vse deklaracije, vloene zunaj delovnega asa izpostav. Nadzor Evropske komisije na podroju poenostavljenih carinskih postopkov Evropska komisija je opravila inpekcijski pregled tradicionalnih lastnih sredstev na podroju poenostavljenih carinskih postopkov hinega carinjenja pri uvozu. Namen pregleda je bil ugotoviti, ali se postopek hinega carinjenja v Sloveniji opravlja v skladu s pravili EU in ali so bila dolgovana lastna sredstva pravilno prijavljena. Preverjanje je bilo v Generalnem carinskem uradu ter carinskih uradih Celje in Maribor. Predstavniki Evropske komisije so obisk zakljuili z ugotovitvami, da se postopek hinega carinjenja v Sloveniji izvaja v skladu z zakonodajo EU. Vrtec na obisku na mejnem prehodu Metlika Otroci iz vrtca Metlika so 14. aprila 2011 s svojima vzgojiteljicama obiskali carinike na mejnem prehodu Metlika. Cariniki so jim v sproenem pogovoru predstavili svoj poklic in delo. Malki so si s posebnim zanimanjem ogledovali uniformo in oznake na njej. Cariniki so jim razdelili zgibanko Ohranimo ogroene ivalske in rastlinske vrste, ki jo je izdala Agencija RS za okolje. Taki obiski so obiajna in lepa praksa, saj gre za tradicionalno dobro sodelovanje in povezovanje z okoljem, v katerem deluje mejni prehod Metlika. Vsako leto ga obiejo tudi uenci osnovnih in srednjih ol tega obmoja. MAJ Letni preskus vodnikov in slubenih psov Sedem vodnikov in slubenih psov iz Carinske uprave RS je pokazalo svoje sposobnosti in znanje na 9. letnem preizkusu v Gotenici od 30. maja do 1. junija 2011. Carinski vodniki e vrsto let obiskujejo tovrstna tekmovanja. Dosegli so odline rezultate. Psi, izolani za iskanje prepovedanih drog, so se preizkusili v preiskovanju vozil, prostora, prtljage in terena.

Preskus vodnikov in slubenih psov v Gotenici

Ponarejene vinjete v koprskem pristaniu V zaetku maja 2011 so koprski cariniki pregledali zabojnik, ki je prispel v pristanie iz Kitajske. Rentgenski posnetek jih je opozoril na nepravilnosti v poiljki, zato so opravili e podroben fizini pregled blaga. Nali so en karton s 4376 ponarejenimi letnimi avtocestnimi vinjetami Republike Slovenije. Akciji Cisterna I in Cifra/mo V nacionalni akciji Cisterna I so mobilni oddelki carinskih uradov opravljali poostren nadzor prevozov mineralnih olj na celotnem obmoju Republike Slovenije. Akcija Cifra/mo je bila namenjena poostrenemu nadzoru nad prenosom plailnih sredstev prek mejnih prehodov s Hrvako.

11

Primorski tudenti na obisku na brnikem letaliu tudenti 2. in 3. letnika Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroa, smer Tehnologija prometa in transportna logistika, so 17. maja 2011 obiskali letalie Joeta Punika Ljubljana. Med drugim so spoznali delo carine na letaliu. Vodja in pomonik vodje Izpostave Letalie Brnik sta jim predstavila poslanstvo, cilje in naloge carinske slube, ogledali pa so si tudi zaseene primerke ogroenih ivalskih in rastlinskih vrst, ki so zaitene s konvencijo CITES. Obisk dijakov pri koprskih carinikih Dijaki Srednje ekonomsko-poslovne ole Koper so si 18. maja 2011 ogledali koprsko pristanie in obiskali carinike operaterje, ki upravljajo z mobilnim skenerjem. Tu so spoznali, kako cariniki po izboru zabojnika za pregled opravijo skeniranje in kako jim rezultati pomagajo pri nadaljnjem pregledu blaga. Z zanimanjem so si ogledovali primerke zaseenega ponarejenega blaga in poblije spoznali, kakni so ponaredki, kako se prepoznajo in kako lahko kodujejo zdravju potronikov.

V koprskem pristaniu so dijaki spoznali, kako cariniki opravijo skeniranje zabojnika.

JUNIJ Carina na otroki varnostni olimpijadi v Mariboru V mariborski dvorani Tabor je 9. junija 2011 potekala 6. Otroka varnostna olimpijada. 20 ekip etrtoolcev, ki so bili najuspeneji na sedmih predtekmovanjih aprila in maja, se je na finalni prireditvi pomerilo v razlinih spretnostih in portih. Slovenska carina je predstavila uencem svoje raznolike naloge, med njimi delo carinske mobilne enote s slubenim psom, izolanim za odkrivanje prepovedanih drog, zaitene ivali in rastline ter izdelke iz njih, ki so jih zasegli cariniki na brnikem letaliu. Na finalni prireditvi so otroke razveselili e vrhunski portniki, zaposleni v carini, policiji in vojski. Podpis sporazuma med Slovenijo in Kosovom o medsebojni pomoi pri carinskih zadevah Minister za finance RS dr. Franc Kriani in minister za finance Republike Kosovo Bedri Hamza sta 23. junija 2011 podpisala Sporazum med Vlado RS in Vlado Republike Kosova o medsebojni pomoi pri carinskih zadevah. Namen sporazuma je zagotoviti pravilno uporabo carinskih postopkov in prepreevanje vseh vrst carinskih zlorab. Pri podpisu sta sodelovala generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic in generalni direktor kosovske carine Naim Huruglica.

Podpis sporazuma med Slovenijo in Kosovom o medsebojni pomoi pri carinskih zadevah

Zakljuek migracije aplikacij carinskega informacijskega sistema Konala se je v letu 2010 zaeta migracija nekaterih aplikacij v novo okolje IBM WAS 6.1/7.0 in IBM WAS Portal 6.1. Migracija je bila potrebna zaradi prevelike porabe virov na centralni streniki infrastrukturi na Ministrstvu za javno upravo, kjer gostujejo carinske aplikacije. Aplikacije so bile na novo prevedene, tehnino in vsebinsko testirane ter nameene v testno in nato v novo produkcijsko okolje. Poraba virov je manja, aplikacije delujejo bolj stabilno, veja pa je njihova razpololjivost. Delovni obisk na podroju troarin Na delovnem obisku v Carinski upravi RS so bili uslubenci iz Italije, Turije, Portugalske, Estonije, panije in Madarske, ki so v svojih upravah pristojni za troarine. Pojasnili smo jim svoje postopke, povezane s troarinami in okoljskimi dajatvami, predstavili delo carinskega laboratorija ter pokazali troarinski skladii za mineralna olja v luki Koper in na Serminu.

12

JULIJ Meritev odzivnih asov aplikacij SICIS Vzpostavljena je bila meritev odzivnih asov aplikacij carinskega informacijskega sistema, ki ga opravlja Oddelek za centralno pomo uporabnikom Carinskega urada Nova Gorica za izpostave Obreje, Grukovje in Terminal Ljubljana. Decembra 2011 sta se jim pridruili e izpostavi Luka Koper in Letalie Brnik. Meritve se opravljajo vsak delovni dan, o stanju informacijskih sistemov v zadnjih 24 urah se poroa dnevno. Obveznost podjetij pri kontroli dovolilnic Spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu predpisujejo, da morajo podjetja preveriti dovolilnice prevoznikov, jih ustrezno oznaiti in fotokopirati. e tuji prevoznik nima ustrezne dovolilnice, je podjetje dolno obvestiti pristojni carinski urad.

Podjetja morajo preveriti dovolilnice prevoznikov, jih ustrezno oznaiti in fotokopirati.

AVGUST Ponaredki na eleznici Cariniki Oddelka za analizo in kontrolo eleznikega prometa so na postaji Kontejnerski terminal Ljubljana pregledali tri zabojnike, ki so prispeli iz Turije in so bili namenjeni na Nizozemsko in v Francijo. Poleg deklarirane vode v plastenkah je podrobneji pregled pokazal e 24.478 kilogramov neprijavljenega ponarejenega blaga znanih blagovnih znamk: parfumov, toaletnih vod, modne obutve in oblail. e bi blago prilo v prodajo v eni ali ve dravah EU, bi zanj lahko iztrili okoli pet milijonov evrov. Carinska uprava RS na mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu Carinska uprava RS je sodelovala na 49. mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Med 20. in 25. avgustom 2011 je predstavila svoje delo, predvsem tista podroja, povezana s troarinami, ganjekuho in delom carinskih mobilnih oddelkov. Cariniki Carinskega urada Murska Sobota so obiskovalcem razloili, kako poteka vrailo troarine obdelovalcem zemlji, ki so upravieni do vraila 70 % troarine, predpisane za pogonski namen. Pojasnili so, kdo se teje za malega proizvajalca ganja in kakne so njegove obveznosti. Vrstili so se pogovori s predstavniki gospodarstva, tretjih drav in dravljani lanic EU o pretoku carinskega in troarinskega blaga. Murskosoboki mobilni oddelek je na predstavitvenem prostoru enkrat dnevno predstavil svoje delo in opremo. Tam so cariniki med drugim prikazali odvzem vzorca goriva iz rezervoarja in ugotavljanje nenamenske uporabe goriva.

Predstavitveni prostor Carinske uprave RS na mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu v Gornji Radgoni

Sreanje direktorjev carinskih uradov treh drav 23. avgusta 2011 so se na strokovnem sreanje sestali direktorji carinskih uradov Murska Sobota, Varadin (Hrvaka) in Szombathely (Madarska). SEPTEMBER Sodelovanje pri nadzoru na podroju carinskega dolga na Finskem Septembra 2011 je Slovenija sodelovala pri nadzoru izvajanja carinske zakonodaje na podroju opustitve naknadne vknjibe dajatev ter odpusta in povrail dajatev, t. i. zadeve REM REC na Finskem. Nadzor, ki je od leta 2009 potekal v vseh dravah lanicah EU, se je konal leta 2011.

13

Vodstva hrvake, italijanske, madarske in slovenske carine za skupno mizo Generalni direktorji in visoki predstavniki tirih sosednjih carinskih uprav so se 9. septembra 2011 sreali na t. i. sestanku kvadrilaterale v Sloveniji. Glavne teme pogovorov, ki jih je vodil generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic, so bile organizacija nove zdruene madarske carinske in davne uprave, moni vplivi hrvakega lanstva v EU na delo carinskih uprav in goljufije v carinskih postopkih, ki jih odkriva slovenska carina. Dogovorili so se za tesneje sodelovanje mobilnih enot ter pri prepreevanju zlorab v postopku sprostitve v prost promet in pri vnosu v domao porabo blaga, ki je oproeno DDV v okviru davne dobave v drugo dravo lanico.

Vodstvo hrvake, italijanske, madarske in slovenske carine

Seminar o troarinskem informacijskem sistemu EMCS Seminar o informacijskem sistemu EMCS (Excise Movement and Control System) za spremljanje gibanja troarinskih izdelkov v odlogu plaila troarine je potekal med 21. in 23. septembrom 2011 v hotelu Union v Ljubljani. Vsebinsko je bil razdeljen na tri glavne teme: priprava na uvedbo tretje faze projekta EMCS, sprememba Uredbe Sveta t. 2073/2004 o upravnem sodelovanju na podroju troarin ter vpliv te spremembe na organizacijo upravnega sodelovanja v dravah lanicah in prve ocene uprav drav lanic o uporabi aplikacije EMCS. Na seminarju je sodelovalo 62 predstavnikov 27 drav lanic, Hrvake in Turije, poleg njih pa e pet predstavnikov Evropske komisije. Udeleence je uvodoma pozdravila Mateja Vraniar, dravna sekretarka na Ministrstvu za finance. Carina se je predstavila na Dnevu pristania 17. septembra 2011 je Luka Koper, d. d., pripravila tradicionalni Dan pristania na Pomorskem potnikem terminalu. Carina se je predstavila na posebnem prireditvenem prostoru. Obiskovalcem in medijem smo pokazali, kakno opremo uporabljamo in v kakne namene ter kaj vse odkrijemo z njeno pomojo. Na ogled so bili radioloko vozilo, kombi za odkrivanje radioaktivnosti, specialno vozilo za skeniranje prtljage, slubeni psiki za odkrivanje prepovedanih drog in tobaka ter tobanih izdelkov. Cariniki so odgovarjali na vpraanja obiskovalcev, ponujali zgibanke in publikacije delu in poslanstvu carinske slube.

Cariniki so obiskovalcem v pristaniu med drugim pokazali, kakno opremo uporabljajo pri svojem delu.

Obisk predstavnikov EU in ZDA o medsebojnem priznavanju programov AEO in C-TPAT 8. in 9. septembra 2011 je potekal obisk predstavnikov Zdruenih drav Amerike in Evropske komisije v zvezi z medsebojnim priznavanjem programov AEO. Prvi del obiska je bil v Generalnem carinskem uradu, drugi pa v prostorih imetnika potrdila AEO Krka, d. d., kjer je bil opravljen postopek ponovnega preverjanja izpolnjevanja meril in pogojev za AEOF, s poudarkom na varstvu in varnosti. Druba Krka, d. d., je pokazala notranje postopke glede varstva in varnosti na splono, tehnine in fizine varnosti, varnosti poslovnih partnerjev, organiziranja in izvedbe transportov, kadrovanja in varnosti informacijske tehnologije. Obisk inpektorjev evropskega Urada za prehrano in veterinarstvo Tema obiska inpektorjev Urada za prehrano in veterinarstvo Evropske komisije je bila izvajanje veterinarskih predpisov, po katerih poleg Veterinarske uprave RS opravlja nadzor tudi Carinska uprava RS. Zato je del obiska potekal v carinskih izpostavah Pota Ljubljana, Grukovje in Dragonja. V poroilu so inpektorji poudarili, da smo na vseh ravneh slub dobro organizirani, dobro sodelujemo na centralni in lokalni Ravni. K temu je pripomogel dogovor o sodelovanju med Carinsko upravo RS in Veterinarsko upravo RS. Pohvalili so e pristop k organiziranju nadzora in izredno zavzetost ter motiviranost zaposlenih pri odkrivanju poiljk s podroja nadzora po veterinarskih predpisih.

14

OKTOBER 20-letnica slovenske carine Osrednji dogodki ob 20-letnici samostojne slovenske carine so bili 7. oktobra 2011. V avli Generalnega carinskega urada v Ljubljani je bila odprta razstava o zgodovini carine na Slovenskem, Izzivi sodelovanja carine in gospodarstva je bil naslov konference z gospodarstvom, na kateri so predstavniki slovenskih podjetij, carine in tuja gosta spregovorili o sodelovanju in prihodnjem razvoju carinskega sistema, postopkov in konkurennosti slovenskega gospodarstva, v Kongresnem centru Brdo je potekala slovesnost ob 20-letnici s slavnostnim govornikom predsednikom republike dr. Danilom Trkom. Ob tej prilonosti je odlikoval Carinsko upravo RS z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek k vzpostavitvi sodobne carinske slube od osamosvojitve Republike Slovenije do dananjih dni. Izla sta posebna tevilka glasila Carinske uprave RS Carina.si, v celoti posveena zgodovini carine na Slovenskem od antike do dananjih dni, in zgodovinski zbornik ob razstavi o carini na Slovenskem.

Del naslovne strani posebne tevilke internega glasila ob 20-letnici slovenske carine

Mobilni oddelek na obisku v seanskem vrtcu Cariniki Mobilnega oddelka Carinskega urada Seana so 13. oktobra 2011 obiskali vrtec Seana. Otrokom so predstavili poklic carinika v mobilnem oddelku. Razkazali so jim opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Otroci so z velikim zanimanjem kukali v slubeno vozilo in radovedno ogledovali tehnine pripomoke ter postavljali zanimiva in izvirna vpraanja. Med drugim so izvedeli, kakna je razlika med delom policista in carinika. Predstavil se jim je vodnik s psom za odkrivanje prepovedanih drog. Zelo pozorno so opazovali, kako je pes odkril drogo, skrito v osebni prtljagi in zakopano v zemlji. Ve kot milijon in pol cigaret v tovornjaku Cariniki Mobilnega oddelka Murska Sobota so 8. oktobra 2011 opravljali carinsko in troarinsko kontrolo na avtocesti A5 med Mariborom in Mursko Soboto. Med drugim so ustavili in pregledali tovorno vozilo z italijansko registracijo, ki ga je vozil italijanski dravljan. Med tovorom so odkrili 7.984 zavojev (1.596.000 kosov) neprijavljenih cigaret. Podpisan dogovor o sodelovanju z Ukrajino Predsednik drave dr. Danilo Turk je 10. in 11. oktobra 2011 skupaj s predstavniki vlade in slovenskega gospodarstva obiskal Ukrajino. Sreanje je bilo namenjeno poglobitvi vezi med dravama ter iskanju novih prilonosti za sodelovanje med slovenskimi in ukrajinskimi podjetji. V uradni delegaciji je bil tudi generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic, ki je v Kijevu podpisal pismo o nameri. Z njim sta carinski slubi Slovenije in Ukrajine potrdili eljo po dejavnejem sodelovanju in izmenjavi izkuenj pri razvoju svojih uprav. Priakujemo lahko ve sestankov carinskih strokovnjakov, ki bodo primerjali carinsko zakonodajo, operativne postopke in informacijske sisteme ter prenaali znanje in dobro prakso. Slovenska podjetja, ki se pogosto sreujejo z ukrajinsko carino, pa priakujejo, da bodo carinski postopki tudi na podlagi tega dogovora hitreji in enostavneji.

Generalna direktorja slovenske in ukrajinske carine sta v Kijevu podpisala pismo o nameri. Foto: Stanko Gruden, STA

Delavnice o orodju Qlikview Devetih izvedb delavnic o praktini uporabi aplikacije QlikView se je oktobra in novembra udeleilo 167 uporabnikov te aplikacije.

15

NOVEMBER Prenova spletnih strani Carinske uprave RS Intranet in internet Carinske uprave RS sta dobila novo podobo, usklajeno s celostno grafino podobo organov dravne uprave, soasno pa sta potekali tehnina in vsebinska prenova. Tehnina prenova je pomenila tudi selitev na nov internetni strenik pri Ministrstvu za javno upravo, saj se je carina zaradi posebnosti koncepta zdruenega intraneta in interneta izloila iz skupnega sistema enotnih spletnih strani. Poleg tega je bila posodobljena verzija sistema TYPO3, z verzije 4.0 na verzijo 4.5. Po videzu sta intranet in internet podobna ostalim dravnim organom, vendar s pomembno razliko, da so znotraj enega spleta oboje vsebine internetne in intranetne. Posodobljena je bila objava aktualnih novic, ki se samodejno predvajajo v rotatorju na vstopni strani. Vsebinsko je novi splet postavljen nekoliko drugae, saj je na prvem nivoju ve informacij kot prej. To omogoajo dva zavihka internet/intranet in intranet ter reorganizacija spletnih vsebin. Uporabnik tako e na prvem nivoju (vstopni strani) dobi veliko vsebin. Prenova se nadaljuje v prvi polovici leta 2012, saj je treba v ozadju preoblikovati e nekaj vsebin in vse preseliti na novi strenik.

Vstopni spletni strani intraneta in interneta

tudijski obisk carinskih predstavnikov iz Turije V Carinski upravi RS smo sprejeli predstavnike turke carine. Glavna tema tudijskega obiska je bil postopek zasega, hrambe, prodaje in unienja blaga, s poudarkom na hrambi in unievanju vozil in blaga, s katerim se kratijo pravice intelektualne lastnine. Dogovor o sodelovanju med Carinsko upravo RS in IRSKGH Generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic in glavna inpektorica Inpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) mag. Saa Dragar Milanovi sta 24. novembra 2011 podpisala dogovor o sodelovanju, s katerim sta natanneje opredelila sodelovanje pri nadzoru nad vnosom ivil neivalskega izvora iz tretjih drav. Dogovor se nanaa na ivila iz pristojnosti IRSKGH, kar so vsa ivila neivalskega izvora, razen tistih, za katera velja poostren nadzor, in tistih, ki ne sodijo v pristojnost IRSKGH (prehranska dopolnila in ivila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene).

Rajko Skubic in Saa Dragar Milanovi po podpisu dogovora o sodelovanju med CURS in IRSKGH

DECEMBER Sreanje generalnih direktorjev slovenske in hrvake carine Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave RS, in Hrvoje ovi, generalni direktor Carinske uprave RH, z najojimi sodelavci sta se sestala 6. decembra 2011 v Prekmurju. Glavne teme pogovorov so bile pomen in delovanje notranje revizijske slube, sodelovanje v delovnih telesih EU in projekti e-carine s poudarkom na obdelavi uvoznih podatkov. Posebno pozornost sta obe strani namenili organizacijskim spremembam v upravah zaradi predvidenega vstopa Hrvake v Konvencijo o skupnem tranzitu (julija 2012) in Evropsko unijo (julija 2013). Vodstvi slovenske in hrvake carine se redno sreujeta enkrat letno.

16

Slovenska carina pomagala rnogorski z donacijo programske opreme Generalna direktorja slovenske in rnogorske carine Rajko Skubic in Boidar Vuksanovi sta se 8. decembra 2011 sreala v Generalnem carinskem uradu v Ljubljani. Ob tej prilonosti sta podpisala sporazum o nevraljivi pomoi slovenske strani v obliki programske opreme modulov SAT (sistem analize tveganja) in SPP (sistem poslovnih pravil). Modula omogoata carinjenje blaga na sodoben nain obutno se zmanja tevilo deklaracij za carinsko kontrolo, as carinjenja pa se skraja. Ocenjena okvirna vrednost donacije je 850.000 evrov.

Sporazum o nevraljivi pomoi slovenske carine rnogorski

Obisk upokojenih direktorjev carinskih uradov 15. decembra 2011 so na povabilo generalnega direktorja Carinske uprave RS Rajka Skubica obiskali Generalni carinski urad v Ljubljani upokojeni direktorji carinskih uradov. V preteklih 20 letih so bili skupaj s svojimi sodelavci nepogreljiv del samostojne slovenske carine. Ogledali so si razstavo o zgodovini carine na Slovenskem, ki so jo pomagali oblikovati tudi sami, predvsem z razstavnimi eksponati, s svojimi spomini in prievanji iz obdobja slovenske in jugoslovanske carine.

Upokojeni direktorji carinskih uradov z generalnim direktorjem Rajkom Skubicem

17

20-LETNICA SLOVENSKE CARINE Pot do samostojne slovenske carinske slube se je zaela e decembra 1990, konala pa 25. junija 1991, ko je izel Uradni list Republike Slovenije z vrsto osamosvojitvenih zakonov. Med njimi je bil pod toko 14 objavljen tudi zakon o carinski slubi, s katerim je bila uradno ustanovljena slovenska carinska sluba. Zaradi uvedbe trimesenega moratorija na osamosvojitvene zakone, ki je bil sklenjen z Brionsko deklaracijo 7. julija 1991, so mirovali vsi osamosvojitveni zakoni. Po izteku moratorija 7. oktobra 1991 so ti zakoni zaeli veljati, naslednji dan, 8. oktober, pa je zato postal dan slovenske carinske slube. Carina v Sloveniji je najbolj polnila proraun SFRJ. Zato je bila bistra in pogumna odloitev upravnikov devetih slovenskih carinarnic in predstavnikov takratne slovenske vlade, da Slovenija e decembra 1990 preneha odvajati carinske dajatve v zvezni proraun, ampak so se carinske in druge uvozne dajatve v slovenski proraun odvajale na raun, odprt pri Slubi drubenega knjigovodstva. Tako so cariniki na Slovenskem zaeli polniti proraun svoje bodoe drave. Niti ena poiljka za slovenska podjetja ni akala in ves denar se je stekal v slovenski proraun. SLOVESNOST Slovesnost s podelitvijo najvijih carinskih priznanj je bila 7. oktobra 2011 v Kongresnem centru Brdo s slavnostnim govornikom predsednik RS dr. Danilom Trkom. S svojo prisotnostjo sta nas poastila tudi prvi mo Svetovne carinske organizacije generalni sekretar Kunio Mikuriya in generalni direktor Generalnega direktorata za obdavenje in carinsko unijo pri Evropski komisiji Walter Deffaa. Predsednik republike je ob tej prilonosti z zlatim redom za zasluge odlikoval Carinsko upravo Republike Slovenije za izjemen prispevek k vzpostavitvi sodobne carinske slube od osamosvojitve Republike Slovenije do dananjih dni. V svojem govoru je poudaril, da je da je slovenska carina leta med osamosvajanjem leta 1991 delovala izjemno pogumno in dravotvorno ter v vrtincu takratnih dogodkov ostala zvesta svoji nastajajoi dravi. Najvija carinska priznanja plakete so dobili Ivan ivko, tefan Veliki, Marjan Strle, Franc Koir, Zoran Zorko in Mateja Vraniar.

Slovesnost ob 20-letnici slovenske carine

Predsednik RS je zlati red za zasluge podelil Carinski upravi RS.

RAZSTAVA O ZGODOVINI CARINE NA SLOVENSKEM Razstava v avli Generalnega carinskega urada prikazuje razvoj carine vse od antike, Ilirskih provinc, prek Kraljevine Jugoslavije in SFRJ do osamosvojitve Slovenije in nastanka sodobne slovenske carinske uprave. Razstava sporoa, da ima carinska sluba dolgo in bogato zgodovino, da je bila v vseh zgodovinskih obdobjih izredno pomembna za obstoj in pomen drave. Razstavo si je ogledalo lepo tevilo ljudi, tako zaposlenih kot zunanjih obiskovalcev iz ol, fakultet, drugih dravnih organov in ustanov. Na ogled je od 7. oktobra 2011.

Prikaz delovnega mesta carinika v SFRJ na razstavi o zgodovini carine na Slovenskem

18

KONFERENCA: IZZIVI SODELOVANJA CARINE IN GOSPODARSTVA Na konferenci 7. oktobra 2011 v Generalnem carinskem uradu so predstavniki slovenskih podjetij, carine in tuja gosta spregovorili o sodelovanju in prihodnjem razvoju carinskega sistema, postopkov in konkurennosti slovenskega gospodarstva. Sodelovali so predstavniki slovenskih podjetij, ki jim je Carinska uprava RS izdala potrdila, da so pooblaeni gospodarski subjekti. Poleg njih so bili predstavniki carine, Ministrstva za finance in posebni gostje: minister za finance Franc Kriani, generalni sekretar Svetovne carinske organizacije Kunio Mikuriya, generalni direktor Generalnega direktorata za carine in davke pri Evropski komisiji Walter Deffaa. Minister Kriani je orisal pomen carine v sedanji drubi in njene naloge pri zagotavljanju sredstev za dravni proraun, omenil je pomen konkurennosti slovenskih podjetij, boj proti nelegalni trgovini in trgovini s ponaredki ter podal makroekonomsko sliko in analizo stanja v Sloveniji. Suzana Zornada Vrabec iz Luke Koper je predlagala tesneje povezovanje lukega in carinskega informacijskega sistema, s imer bi naronikom storitev olajali poslovanje, carini pa zagotovili dodatne informacije, potrebne za kvaliteten nadzor. Kot je povedal Andrej Lukan, si v Krki elijo, da bi bilo mogoe v Sloveniji centralno vlagati carinske dokumente za vsa njihova podjetja v EU. V Novem mestu bi eleli uvozno cariniti blago, ki vstopa v EU v Frankfurtu ali v mestu Brest na poljsko-beloruski meji. Generalni direktor Carinske uprave Rajko Skubic je obljubil, da bo carina razmislila o izzivih in prilonostih, ki jih prinaajo za prihodnje sodelovanje, o vseh predlogih, ki so bili izreeni, ter bo podobna sreanja s predstavniki slovenskih podjetij organizirala tudi v bodoe.

Visoki gosti na konferenci: Franc Kriani, Kunio Mikuriya in Walter Deffaa

Generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic je vodil konferenco in usmerjal razpravo.

ZBORNIK ZGODOVINA CARINE NA SLOVENSKEM OD ANTIKE DO SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE Zbornik na sto straneh popisuje vlogo, pomen in organiziranost carine na slovenskih tleh, od rimskih asov, ko je bil sede ilirske carine na Ptuju, prek srednjega veka, Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS do SFRJ in ustanovitve Zvezne carinske uprave, kot samostojnega organa od 1967 do razpada nekdanje drave leta 1991. Avtorji Katarina Janji, Botjan Hepe, Stanislav Miku in Ivan ivko so zaposleni v Carinski upravi RS, uvod v zbornik pa je napisal zgodovinar dr. Boo Repe. Zapisal je, da so carine eden kljunih kazalcev suverenosti neke drave. Najbolj neposredno namre pokaejo, kdo ima oblast na nekem ozemlju in kdo nadzoruje prehod blaga. e tega ne zmore, ni suveren. Botjan Hepe je v zborniku prispeval obseno poglavje o zgodovini carine od antike do konca druge svetovne vojne. Pri zbiranju podatkov in gradiva je ugotovil, da je zgodovina carine na slovenskih tleh pri nas e precej neraziskano podroje, gradivo pa je razdrobljeno v razlinih virih, nemalokrat tudi v tujini.

Naslovnica zbornika o zgodovini carine

19

NOVOSTI Nova carinska uniforma Prenova se je zaela leta 2007 z imenovanjem delovne skupine za prenovo slubene uniforme in poloajnih oznak. Poleg prenove oblailnih in obutvenih delov je zajela prenovo oznak carinske slube in normativov porabe. Carinski delavci so prvi del nove uniforme zimsko bundo prejeli v zimski sezoni 2010/2011. Redne dobave novih kompletov letnih delovnih oblail so se zaele poleti 2011. Iz oblikovalskega vidika nova uniforma simbolizira odprte meje in prost pretok ljudi, blaga in storitev. Ideja je izraena skozi detajle v obliki navpinih linij in krojev oje silhuete. Kljub izredno simbolini noti je uniforma modelirana tako, da zagotavlja varno in udobno opravljanje delovnih nalog. Ravno zaradi podrejenosti funkciji so oblail izdelana iz visokokakovostnih vhodnih materialov nove generacije (zrane tkanine, ki se enostavno vzdrujejo, laminati na osnovi politetrafluoretilena, ki zagotavljajo 100-odstotno nepropustnost vode in zaito pred vetrom). Uniforma je za razliko od predhodne krojena tako, da se posamezni deli lahko kombinirajo in dopolnjujejo. Slubeno obleko delavcev carinske slube sestavljata slubena in delovna uniforma. Prepoznavnost in pripadnost carinski slubi je barvno izraena skozi paleto zelenih odtenkov, ki jo dopolnjuje odsevna barva za vejo varnost pri delu. Celostna podoba slubene obleke je barvno zaokroena z odtenkom starega srebra, ki se kot rdea nit vlee skozi detajle (gumbi, oznake carinske slube).

Novosti carinskih postopkov 42 in 63 1. januarja 2011 sta zaeli veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost in novela Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaata tudi na izvajanje postopka sprostitve v prost promet in vnosom v domao porabo za blago, ki je oproeno DDV v okviru davne dobave v drugo dravo lanico (postopek 42), in na izvajanje ponovnega uvoza s hkratno sprostitvijo v prost promet in domao porabo za blago, ki je oproeno plaila DDV v okviru davne dobave v drugo dravo lanico (postopek 63). Sprememba zakonodaje prinaa novosti predvsem za uvoznike blaga, ki nimajo sedea v Sloveniji, imajo pa sede v drugi dravi lanici. Tak uvoznik se mora po novem:

identificirati za namene DDV v Sloveniji ali imenovati davnega zastopnika, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji.

V skladu s spremembami zakonodaje je bilo prenovljeno pojasnilo, ki ureja postopek 42, in dopolnjeno z razlinimi primeri iz prakse. Novosti so bile predstavljene gospodarstvu na posvetu maja 2011, zaposlenim pa na usposabljanju junija 2011. Koordinacijska skupina za uvedbo novega carinskega zakonika in BPM Uredba (ES) t. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 23. aprila 2008, o carinskem zakoniku Skupnosti (posodobljeni carinski zakonik) je bila objavljena leta 2008 in naj bi se zaela uporabljati najkasneje 24. junija 2013. Zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe pa se je e v letu 2011 zael postopek popolne prenove tega carinskega zakonika e pred zaetkom uporabe. Novi, tako imenovani Carinski zakonik Unije se bo zael uporabljati najkasneje 31. decembra 2020. Ne glede na oddaljeni datum zaetka veljavnosti novega carinskega zakonika Carinska uprava RS e od leta 2009 vodi aktivnosti, povezane z njegovo uveljavitvijo. Tako je bila v letu 2009 vzpostavljena koordinacijska skupina za

20

uvedbo novega carinskega zakonika. Njen namen je ustvariti ustrezne monosti za uspeno izvajanje novega carinskega zakonika in novih izvedbenih dolob, tako z zakonodajnega kot z informacijskega vidika, ob upotevanju vseh nacionalnih potreb in posebnosti. Novi carinski zakonik uvaja popolnoma elektronsko poslovanje, kar pomeni, da morajo biti vse deklaracije in obvestila v elektronski obliki. Evropska komisija je zato razvila poseben nain dela, ki omogoa primerjavo med zakonodajnimi in tehninimi reitvami, t. i. BPM (Business Process Modelling). Gre za oblikovanje, avtomatiziranje, upravljanje in optimiziranje poslovnih procesov z uporabo posebne programske opreme. Orodje BPM povzema in povezuje carinske predpise in sisteme informacijske tehnologije. Ena njegovih najpomembnejih znailnosti so nadzorne funkcije, ki zagotavljajo celovitost procesov in odstranjujejo monost lovekih ali sistemskih napak oziroma zlorab. Procesi BPM so oblikovani glede na carinska vsebinska podroja. Trenutno je vzpostavljenih 18 delovnih podroij, med njimi vstop blaga in uvozne formalnosti, pooblaeni gospodarski subjekt (AEO), carinski dolg, posebni postopki. V Carinski upravi RS je bilo ustanovljenih 18 delovnih skupin, ki procese primerjajo z obstojeimi programskimi reitvami. Razhajanja bodo osnova za nartovanje projektov informacijske tehnologije in pomo Evropski komisiji, ki pripravlja vseevropski nart informacijske tehnologije carine. Pristojnost Carinskega urada Celje za izdajo vseh dovoljenj za poenostavljene postopke Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o doloitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedeu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, t. 90/2011), se je doloila pristojnost Carinskega urada Celje za obravnavo zahtevkov in izdajo dovoljenj za poenostavljene postopke za celotno obmoje RS. Bistvena novost je prenos pristojnosti v zvezi z izdajo dovoljenj za poenostavljene postopke iz krajevno pristojnih carinskih uradov v Carinski urad Celje. Od 14. novembra 2011 je kot urad izdajatelj pristojen za sprejem vseh zahtevkov za poenostavljene postopke (postopek poenostavljene deklaracije, hino carinjenje, status pooblaenega prejemnika in status pooblaenega poiljatelja), vodenje postopka pred izdajo dovoljenja, izdajo dovoljenja in vse ostale dejavnosti, povezane z upravljanjem dovoljenj za poenostavljene postopke. Prenos nalog, povezanih s prevozi v cestnem prometu v Carinski urad Breice Februarja 2011 je bila v Carinski urad Breice prenesena naloga koordinacije in usmerjanja postopkov nadzora ter drugih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu in je zanje pristojna carinska sluba. Naloga zajema koordinacijo izvajanja pooblastil carinskih organov v Zakonu o prevozih v cestnem prometu in koordinacijo izvajanja pooblastil carinskih organov na podlagi Zakona o prevozih nevarnega blaga. Carinski urad Breice opravlja analizo tveganja na podroju cestnih prevozov, usmerja izvajanje nadzornih pregledov v informacijskem sistemu Carinske uprave RS in prek obvestil vsem organizacijskim enotam slube med drugim:

sodeluje v medresorski delovni skupini za koordinacijo in nartovanje nadzora s podroja predpisov o prevozih v cestnem prometu ter o delovnem asu in obveznih poitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnem prometu;

obvea Prometni inpektorat RS o ugotovljenih nepravilnostih v cestnem prometu: obvea carinske urade o kontrolah osnih obremenitev tovornih vozil na mejnih prehodih; opravlja notranjo kontrolo pravilnosti izdaje posebnih dovolilnic in dovoljenj ter pravilnosti zaraunavanja in

odvajanja sredstev v proraun. Obvezna ponovna ocena dovoljenj za poenostavljene postopke V skladu z 2. lenom Uredbe Komisije (ES) t. 1192/2008 o spremembi Uredbe (EGS) t. 2454/93 o dolobah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) t. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba ponovno oceniti vsa dovoljenja za poenostavljene postopke, izdana pred 1. januarjem 2009, in izdati nadomestna dovoljenja v skladu s prilogo 67 izvedbene uredbe. Ponovna ocena je potrebna zaradi spremembe carinske zakonodaje na podroju dovoljenj za poenostavljene postopke, in sicer predvsem v zvezi z uskladitvijo pogojev za pridobitev dovoljenj za poenostavljene postopke s pogoji za pridobitev statusa pooblaenega gospodarskega subjekta AEO. Krajevno pristojni carinski uradi so do konca leta 2011 ponovno ocenili 456 dovoljenj, od skupno 581 dovoljenj za poenostavljene postopke. Postopek ponovne ocene bo predvidoma konan julija 2012. Hkrati je potekala nadgradnja informacijske podpore izdaje in upravljanju dovoljenj (aplikacija Dovoljenja).

21

Nove pristojnosti in naloge Izvrbe Po prevzemu prvega sklopa izvrb denarnih nedavnih terjatev v letu 2009, ko je izvrbo tako imenovanih sodnih terjatev prevzel Carinski urad Seana, in drugega sklopa, ko je Carinski urad Celje prevzel tako imenovane upravne izvrbe, se je Carinska uprava RS v letu 2011 aktivno pripravljala na prevzem tretjega sklopa izvrb od Davne uprave RS izvrb denarnih terjatev drave in samoupravnih lokalnih skupnosti iz naslova glob, strokov postopka in odlob o odvzemu premoenjske koristi s plailom denarnega zneska, ki se izterjujejo v skladu z zakonom, ki ureja prekrke. Prav tako je Carinska uprava RS 1. januarja 2012 prevzela izvrbe drugih terjatev, ki jih v skladu z drugimi predpisi izterjuje davni organ. Pod to kategorijo sodijo terjatve po Zakonu o brezplani pravni pomoi (stroki zastopanja), glede na trend zakonodajalca, ki poskua razbremeniti sodia, pa obstaja monost, da bo na davni organ prenesena izterjava e kakne druge terjatve. Carinski urad Seana je do sedaj prejel v reevanje priblino 15.000 zadev letno, Carinski urad Celje pa okrog 30.000 novih zadev letno. Glede na trenutne podatke Davne uprave RS se predvideva, da bo v letu 2012 Carinska uprava RS iz naslova t. i. tujih terjatev prejela v izterjavo najmanj 110.000 e nereenih zadev od Davne uprave RS ter priblino 180.000 tekoih zadev drugih predlagateljev (priblino 140.000 zadev iz naslova izvrbe glob ter priblino 40.000 izvrb ostalih terjatev, ki jih Carinska uprava RS izterjuje za druge predlagatelje). Poleg izvrbe denarnih nedavnih terjatev Carinska uprava RS izvaja tudi izvrbo svojih denarnih davnih terjatev. Teh zadev je na letni ravni priblino 1500 (troarine, uvozne dajatve, okoljske dajatve, globe). Hramba in upravljanje preminin nezakonitega izvora V skladu z dolobami Zakona o odvzemu premoenja nezakonitega izvora (Uradni list RS, t. 91/11), ki se zane uporabljati 29. maja 2012, je Carinska uprava RS pristojna za hrambo in upravljanje zaasno zavarovanega, zaasno odvzetega in odvzetega preminega premoenja nezakonitega izvora. Za hrambo preminin lahko na podlagi zakona pooblasti tudi zunanje izvajalce. Poleg tega bo morala voditi centralno evidenco zaasno zavarovanega premoenja oziroma zaasno odvzetega premoenja nezakonitega izvora ter evidenco odvzetega premoenja za vse organe, ki so sicer po tem zakonu pristojni za hrambo in upravljanje z doloeno vrsto premoenja. V ta namen bodo morali dravni organi vse podatke iz svojih evidenc posredovati Carinski upravi RS, ta pa bo morala podatke iz centralne evidence posredovati pristojnemu dravnemu toilcu na njegovo zahtevo. Na podlagi tega zakona lahko Carinska uprava RS tudi poda pobudo za ustanovitev finanno preiskovalne skupine za opravo doloene finanne preiskave. Pristojnosti po Zakonu o prevozih v cestnem prometu Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, t. 49/2011) nalaga pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, pri katerih se v mednarodnem cestnem prometu in pri opravljanju kabotae blago nalaga ali razlaga, da morajo pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveriti, e izdana bilateralna dovolilnica, ki jo potrebujejo tuji prevozniki, e ni bila uporabljena, oziroma e se dovolilnica CEMT ustrezno uporablja. Prav tako morajo preverjeno dovolilnico oznaiti kot uporabljeno, tako da navedejo, ali gre za nalaganje ali razlaganje, datum, se podpiejo, odtisnejo ig in jo fotokopirajo. e tuji prevoznik nima ustrezne dovolilnice, je podjetje dolno obvestiti pristojni carinski urad. Carinski organi so po spremembah zakona pristojni za opravljanje nadzora nad izvajanjem teh dolob. Pravilnik o pogojih in nainu oprostitve davkov za diplomatska predstavnitva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo Carinska uprava RS se je v letu 2011 aktivno pripravljala na prevzem novih nalog na podroju oprostitev DDV in troarin. 18. oktobra 2011 je zael veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih in nainu oprostitve davkov za diplomatska predstavnitva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, s katerim se je v celoti iz Davne uprave RS prenesla na carinsko slubo pristojnost izvajanja vrail troarine in davka na dodano vrednost za diplomatska predstavnitva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami. Od 1. januarja 2012 je Carinski urad Ljubljana izkljuno pristojen za izvajanje oprostitev in vrail troarine ter davka na dodano vrednost. Carinska uprava RS je

22

ves as aktivno sodelovala pri pripravi spremembe pravilnika vkljuno z vsemi ostalimi aktivnostmi, povezanimi s prenosom pristojnosti. Oprostitev za diplomatska predstavnitva, konzulate ter mednarodne organizacije se lahko prizna za slubene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavnitev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, razen konzularnih predstavnitev, ki jih vodijo astni konzularni funkcionarji, za slubene potrebe mednarodnih organizacij, e to doloajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo, ter za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavnitev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vkljuno z njihovimi druinskimi lani, in osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vkljuno z njihovimi druinskimi lani, e to doloajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo. Oprostitev se lahko uveljavlja tudi za potrebe oboroenih sil drugih drav lanic Severnoatlantske zveze ter za porabo v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je uveljavila Slovenija s tretjo dravo ali mednarodno organizacijo, e ta pogodba za dobavo troarinskih izdelkov predvideva oprostitev plaila davka na dodano vrednost. Upravienci lahko uveljavljajo oprostitev plaila troarine kot neposredno oprostitev ali kot vrailo plaane troarine in davka na dodano vrednost pod pogoji, ki jih doloa pravilnik. Inpekcijski pregledi na podroju izvoznih nadomestil po uredbi Sveta (ES) t. 485/08 V skladu z Uredbo o izvajanju uredbe (ES) o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani drav lanic (Uradni list RS, t. 52/2011), ki je bila sprejeta 29. junija 2011, je Carinska uprava RS prevzela vse naloge iz naslova uredbe Sveta (ES) t. 485/08. V celoti opravlja sistemske naloge, koordinacijo pregledov in inpekcijske preglede na podroju izvoznih nadomestil in ostalih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike (pomo za ebelarstvo, ogroene osebe, zasebno skladienje, promocija vina, promocija kmetijskih izdelkov na trgih tretjih drav ). Zakon o motornih vozilih Na podlagi Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, t. 106/2010) carinski organi nadzirajo vozila v okviru svojih kontrol v skladu s carinsko zakonodajo, pri tem pa imajo pravico izloiti iz prometa vozilo, ki je predelano, dodelano ali spremenjeno tako, da bi lahko bili kreni carinski, troarinski in drugi predpisi, za izvajanje katerih so pristojni carinski organi.

Organizacijske spremembe V letu 2011 je bilo v Carinski upravi RS izvedenih pet sprememb in dopolnitev Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Veje spremembe na organizacijskem podroju je prinesla zadnja sprememba, sprejeta konec leta 2011, ki je zajemala ustanovitev oddelkov za izvrbe v carinskih uradih Celje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Seana. Spremenjena organiziranost ustreza sedanjemu in priakovanemu obsegu dela na podroju izvrb ter upoteva nartovano reorganizacijo slube zaradi vstopa Hrvake v EU.

E-poslovanje Sistem nadzora uvoza Od 1. januarja 2011 velja obveznost, da gospodarski subjekti carinskim organom predloijo elektronsko vstopno skupno deklaracijo (VSD) za blago, ki se vnaa na carinsko obmoje Skupnosti, in sicer pred prispetjem same poiljke na mejo EU. Gospodarski subjekti so e v letu 2010 imeli monost vlaganja teh deklaracij, vendar se je intenzivno vlaganje zaelo po izteku prehodnega obdobja, torej po 1. januarju 2011. Sistem nadzora izvoza Od 1. januarja 2011 velja obveznost, da gospodarski subjekti carinskim organom predloijo elektronsko izstopno skupno deklaracijo (ISD) za blago, ki se iznaa s carinskega obmoja Skupnosti. V sistemu se opravlja analiza tveganja z vidika varstva in varnosti ter izmenjujejo podatki med dravami lanicami EU. Analiza tveganja je popolnoma raunalniko podprta.

23

Preverjanje podatkov o prejemniku blaga iz druge drave lanice in podatkov o zastopanju pri postopku 42 in 63 Od 1. oktobra 2011 se opravlja samodejno preverjanje podatkov o prejemniku blaga iz druge drave lanice EU in podatkov o zastopniku prejemnika iz uvozne deklaracije. Podatki se preverjajo samodejno prek spletne povezave z Davno upravo RS pred sprejemom uvozne deklaracije za postopek sprostitve v prost promet in vnosa v domao porabo za blago, ki je oproeno DDV v okviru davne dobave v drugo dravo lanico (postopek 42), in postopek ponovnega uvoza s hkratno sprostitvijo v prost promet in domao porabo za blago, ki je oproeno plaila DDV v okviru davne dobave v drugo dravo lanico (postopek 63). Preverjeni podatki se zapiejo k uvozni deklaraciji kot dodatna informacija carinskemu organu. Poiljanje podatkov iz tranzita, izvoza in sistema nadzora uvoza Evropski komisiji V letu 2011 je Carinska uprava RS v sistemu tranzita, izvoza in nadzora uvoza uvedla novo funkcijo zbiranja in avtomatskega mesenega poiljanja nekaterih statistinih podatkov Evropski komisiji. Evropska komisija je s tem pridobila veji pregled nad tevilom carinskih dokumentov v EU ter delovanju in obremenitvi posameznih raunalnikih sistemov. TARIC 3 Junija 2011 se je v Carinski upravi RS zael projekt vzpostavitve portalne aplikacije TARIC 3. Evropska komisija je uvedla spremembe v bazi podatkov TARIC, zaradi katerih je potrebna prenova obstojee aplikacije TARIC 2 v novo - TARIC 3. Vzpostavitev nove aplikacije se predvideva v prvi polovici leta 2012. Aplikacija E-izvrbe Carinska uprava RS je v letu 2011 v sodelovanju z zunanjim izvajalcem razvila aplikacijo E-izvrbe, namenjeno popolni avtomatizaciji postopkov administrativne izvrbe denarnih davnih in nedavnih terjatev. Aplikacija je povezana z obstojeimi programskimi reitvami Carinske uprave RS in med drugim:

omogoa poiljanje oziroma sprejemanje predlogov za izvrbo s strani predlagatelja na podlagi elektronske izmenjave podatkov ali ronega vnosa podatkov s strani zunanjih predlagateljev;

izraunava zamudne obresti; izstavlja opomine in sklepe dolnikom in izvrevalcem sklepov; omogoa rono izdelavo raznih dokumentov (opomini, sklepi) s pomojo zlivanja; obvea predlagatelja o izvedenih plailih; omogoa vpogled v zadevo predlagateljem in izterjevalcem pod ustreznimi pogoji; avtomatsko preverja obstoj bannih raunov dolnika, obstoj izplaevalcev prejemkov dolnika, preverja,

ali je dolnik v evidencah Centralne klirinko depotne drube evidentiran kot lastnik vrednostnih papirjev; omogoa vroanje sklepov o izvrbi po elektronski poti bankam; omogoa razne izpise in vpoglede v podatke; omogoa izmenjavo podatkov s tiskarjem in posledino masovno tiskanje opominov in sklepov; dolniku omogoa vpogled v stanje dolga po posameznem izvrilnem naslovu na dan vpogleda oziroma na

kateri koli dan v prihodnosti. Aplikacija SIEMCS V letu 2011 je bila v vseh dravah lanicah EU uvedena obvezna uporaba aplikacije EMCS za spremljanje gibanj pod reimom odloga plaila troarine med dravami lanicami. Gospodarski subjekti iz Slovenije so od aprila 2010 uporabljali aplikacijo SIEMCS za potrjevanje prejema gibanj iz ostalih drav lanic v Slovenijo, januarja 2011 pa so zaeli uporabljati aplikacijo SIEMCS tudi za odpremo troarinskih izdelkov v druge drave lanice. Za gibanja, ki potekajo znotraj Slovenije, se e naprej uporablja papirni troarinski dokument. Izboljanje informacijskega sistema za pobiranje obveznih dajatev Na podroju pobiranja dajatev Carinska uprava RS uporablja dva informacijska sistema za raunovodsko evidentiranje in spremljanje vseh poslovnih dogodkov s finannimi posledicami: GCUKOD in CUKOD.

24

GCUKOD, ki podpira finanno raunovodsko funkcijo v Generalnem carinskem uradu, je bil v 2011 delno tehnoloko posodobljen in nadgrajen. Sistem v doloenem delu e vedno deluje na zastareli tehnoloki osnovi, kar povzroa teave pri hitrosti in zanesljivosti delovanja. V 2011 je bila izvedena prilagoditev ter migracija funkcij pri obdelavi prejetih plail obveznih dajatev v okolje WAS in Portal 6.1. Opravljena je bila tudi prilagoditev in uvedba dodatnih polj v tirih funkcionalnostih podroja plail, predvsem pa je bila doseena veja zanesljivost delovanja podroja plail. Garancijski modul v GCUKOD za vodenje evidence predloenih zavarovanj za plaila dajatev v carinskih, tranzitnih in troarinskih postopkih ter izvedbi postopkov izterjave dolga iz predloenih zavarovanj je bil izboljan na podroju izdaje potrdil za sprejem instrumentov zavarovanja. CUKOD, ki podpira vodenje finanno raunovodske funkcije za carinske urade, je bil v letu 2011 korenito dopolnjen in spremenjen iz dveh razlogov:

potrebnih vsebinskih in tehninih izboljav, saj se od 1. januarja 2003, ko je bil sistem uveden, ni bistveno dopolnjeval razen dodatnih funkcionalnosti evidentiranja solidarnih dolnikov ter evidentiranja in poroanja tradicionalnih lastnih sredstev EU;

zaradi povezovanja CUKOD z novim informacijskim sistemom E-izvrbe za evidentiranje poslovnih dogodkov na podroju izvrb za druge predlagatelje in posredovanje povratnih informacij o plailih in drugih poslovnih dogodkov v E-izvrbe.

Pri slednjem je bilo treba upotevati posebnost, da se v primeru, ko je terjatev nastala na podlagi Zakona o prekrkih in njeno poplailo predstavlja prihodek dravnega prorauna, ta v skladu z desetim odstavkom 202. lena Zakona o prekrkih prenese v poslovne knjige Carinske uprave RS, v ostalih primerih tujih izvrb pa se terjatve evidentirajo izvenbilanno in izterjana sredstva nakaejo predlagateljem izvrb. Informacijski sistem CUKOD je zaradi prevzema tujih izvrb in veje avtomatizacije knjienja posameznih poslovnih dogodkov precej dopolnjen in posodobljen. Najpomembneje posodobitve so: monost avtomatskega prevzema terjatev ali drugih podatkov v CUKOD in poiljanja sporoil o plaanih izvrbah in drugih poslovnih dogodkih v aplikacijo E-izvrbe ter avtomatski obraun in knjienje zamudnih obresti e pred zapiranjem terjatev s plaili v okviru obdelave bannega izpiska. To zelo izboljuje uporabnost aplikacije in ustreznost delovanja glede na veljavne zakonske dolobe za pobiranje obveznih dajatev. Druge izboljave in prilagoditve so bile izvedene na skoraj vseh funkcionalnostih sistema kot npr. sprememba osnovnega menija aplikacije CUKOD, uvedba enotne maske za vnos podatkov, posodobljen postopek ronega knjienja podatkov, prevzema in obdelave bannega izpiska, priprava in izvedba plailnega prometa, obraun obresti na podlagi evidentiranih terjatev in knjienje obresti ter dopolnitev drugih obdelav.

Nova oprema in metode dela Prenova strenikov Strenika infrastruktura Carinske uprava RS, postavljena leta 2005, je pred prenovo tekla na strenikih IBM in na sistemski programski opremi Novell Open Enterprise Server for Netware v6.5. Za upravljanje delovnih postaj skrbi Novell ZenWorks v6.5, za izdelavo varnostnih kopij pa CA Brightstor Arcserve v11.3. Streniki so na 36 lokacijah (Generalni carinski urad, deset carinskih uradov in 25 izpostav). Vsaka lokacija ima svoj datoteni strenik, na katerem teejo tudi storitve upravljanja delovnih postaj. Prenova strenike infrastrukture se je zaela oktobra 2011 in prinaa:

poenotenje strenike platforme, konsolidacijo, virtualizacijo, prilagodljivost, nadzor nad delovanjem strojne opreme, centralizacijo upravljanja strenikov in delovnih postaj, terminalske storitve.

Ponazoritev prenovljene strenike infrastrukture

25

V Generalnem carinskem uradu in carinskih uradih je fizine strenike zamenjala strenika farma za virtualizacijo oziroma streniki za virtualizacijo, ki skrbijo za visoko razpololjiv nain delovanja. Virtualizacija zajema datotene strenike, strenike za upravljanje z delovnimi postajami, sistemske strenike in druge aplikacijske strenike lokalnega znaaja. V izpostavah smo ukinili stare strenike in jih nadomestili s terminalskim dostopom za uporabnike. Terminalski dostop omogoa delo na centralni streniki infrastrukturi, na konno lokacijo se prenaa le slika uporabnikega namizja. To prinaa dodaten prihranek pri upravljanju delovnih postaj, ki tako postanejo le orodje za dostop do terminalskih strenikov na centralni lokaciji v Generalnem carinskem uradu. tevilo lokacij s streniki se je zmanjalo s 35 na 11. Streniko platformo smo poenotili na Windows server 2008 R2. S sodobnimi orodji smo dosegli nadzor in upravljanje strenikov in delovnih postaj. Nov spektrometer Carinski laboratorij je v letu 2011 zaradi izrabljenosti starega dobil nov UV/VIS spektrometer. Instrument se veinoma uporablja za doloevanje hidroksiprolina v mesnih proizvodih za ugotavljanje upravienosti do izvoznih nadomestil, ekstinkcijskega koeficienta pri olivnem olju in vsebnosti polifenolov za namene uvranje blaga v carinsko tarifo.

UV/VIS spektrometer

Metodi za doloevanje kinematine viskoznosti v mineralnih oljih in za merjenje barve v mineralnih oljih V carinskem laboratoriju so na novo vpeljali metodo za doloevanje kinematine viskoznosti v mineralnih oljih (EN ISO 3104). Postavljena je bila tudi metoda za merjenje barve v mineralnih oljih (ASTM D 1500). Podatka o kinematini viskoznosti pri 50 C in barvi sta potrebna za uvranje tekih naftnih olj v kombinirano nomenklaturo. Na plinskem kromatografu je bila vpeljana metoda za ugotavljanje profila mineralnih olj (prisotnost rastlinskih olj, biodizla, baznih olj), ki omogoa odkrivanje eventualnih zlorab pri namenski rabi naftnih derivatov. V carinskem laboratoriju se uporablja prek 50 razlinih metod. Uvedba orodja QlikView QlikView je sodobno orodje poslovne inteligence za analizo in odkrivanje podatkov. Carinska uprava RS ga je vpeljala v letu 2011, da bi zagotovila kakovostne informacije in enotni sistem za poroanje. Delovna skupina je v letu 2011 razvila est aplikacij: Podatkovni izpis uvoz/izvoz, Mesena statistika uvoz/izvoz, Nadzor prepuanja EUL izven delovnega asa carinskih uradov, NCTS (tranzit) in ICS (skupna vstopna deklaracija). Aplikacije zajemajo podatke iz carinskih sistemov e-carine. Glavne prednosti orodja so enostavna uporaba, neomejene poizvedbe po podatkih z uporabo asociacij, ni ve treba akati na izpise informatikov, velik prihranek asa, saj lahko uporabniki sami kreativno uvajajo svoje ideje ter tako sprejemajo bolje odloitve in hitro ukrepajo.

26

PODATKI IN STATISTIKA

Zaposleni V letu 2011 je Carinska uprava RS zaposlovala le v zaetku leta 2011, ko so bile izvedene zaposlitve za doloen as zaradi priakovane spremembe obsega javnih nalog. Potem so bili s sklepom Ministrstva za finance z dne 24. januarja 2011 ustavljeni vsi postopki novih in nadomestnih zaposlitev. Prav tako je Vlada RS v letu 2011 sprejela sklepe, s katerimi je omejila premeanje in zaposlovanje. Z Zakonom o interventnih ukrepih je bilo omejeno napredovanje v viji plani razred in viji naziv. V Carinski upravi RS je bilo izvedenih ve premestitev javnih uslubencev na nove naloge, e posebej na podroje izvrb denarnih nedavnih terjatev. Na dan 31. decembra 2011 je bilo v Carinski upravi RS zaposlenih 1650 uslubencev, od tega 1081 mokih in 569 ensk. Za doloen as zaradi priakovane spremembe obsega javnih nalog je zaposlenih 95 uslubencev. Povprena starost zaposlenih je 45,5 leta. Preglednica 1: tevilo zaposlenih v carinskih uradih in njihova povprena starost 31. decembra 2011

Organizacijska enota tevilo zaposlenih Povprena starost Generalni carinski urad 228 42,0 Carinski urad Celje 130 45,2 Carinski urad Dravograd 34 45,5 Carinski urad Jesenice 71 50,3 Carinski urad Koper 196 44,8 Carinski urad Ljubljana 252 46,5 Carinski urad Maribor 195 47,6 Carinski urad Murska Sobota 130 46,5 Carinski urad Nova Gorica 100 44,9 Carinski urad Seana 143 46,5 Carinski urad Breice 171 40,5 Skupaj 1650 45,5

Preglednica 2: tevilo zaposlenih v obdobju 20082011(stanje na dan)

31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2011 tevilo zaposlenih 1749 1717 1654 1650

Slika 1: Gibanje tevila zaposlenih v obdobju 20082011

1600

1620

1640

1660

1680

1700

1720

1740

1760

2008 2009 2010 2011

27

Izobraevanje V letu 2011 je bilo izvedenih 285 razlinih oblik usposabljanja, ki se jih je skupaj udeleilo 3599 javnih uslubencev (posamezni javni uslubenci so se udeleili ve kot samo enega usposabljanja). Skupaj je evidentiranih 4026 pedagokih ur po dejavnostih ali 28.228 ur na vse udeleence usposabljanja. V lastni organizaciji so bile izpeljane 103 izvedbe strokovnih carinskih vsebin, v trajanju od 2 do 37 pedagokih ur, ki se jih je udeleilo 2663 uslubencev. Na strokovnih usposabljanjih s tujo pomojo (programa Carina 2013 in Fiscalis, OLAF, dvostranske dejavnosti) beleimo 123 udeleb. Povpreno tevilo dni usposabljanja je 2,85 dneva na zaposlenega. V drugi polovici leta 2011 so bila izvedena le usposabljanja z internimi izobraevalci in ni bilo napotitev na usposabljanja v izvedbi zunanjih izvajalcev, ki so bila plaljiva. Za zunanje okolje je bilo izpeljanih 11 dejavnosti, bodisi samostojno bodisi so se udeleili usposabljanj za carinske uslubence. Udeleilo se jih je ez 200 oseb. Preglednica 3: Pregled tevila dejavnosti in tevila udeleb na usposabljanjih v letu 2011

tevilo dogodkov/dejavnosti tevilo udeleb

Osnovno usposabljanje in varstvo pri delu 55 628 Specialistino carinsko in drugo strokovno usposabljanje 167 2541 Dopolnilno, dodatno usposabljanje, vodenje 33 317 Jezikovno in raunalniko usposabljanje 30 113 Skupaj 285 3599

Pobrane dajatve v letu 2011 V letu 2011 je Carinska uprava RS pobrala 2.440.143.907 evrov za proraune drave, obin in Evropske unije. Vsi pobrani prihodki so se poveali za skoraj 6 % v primerjavi s pobranimi prihodki v letu 2010. V dravni proraun je Carinska uprava RS neto vplaala 2.401.872.681 evrov troarin, davka na dodano vrednost od uvoenega blaga, okoljskih dajatev, davkov na mednarodno trgovino in ostalih dajatev, kar predstavlja 30,7 % vseh prihodkov prorauna Republike Slovenije. Ta dele se je v primerjavi z letom 2010 minimalno poveal. Obseg neto pobranih dajatev, vplaanih v dravni proraun, se je v primerjavi z letom 2010 poveal, in sicer za 5,6 %. Porast pobranih prihodkov je posledica poveanega uvoza blaga v Slovenijo. Znesek davka na dodano vrednost od uvoenega blaga je v primerjavi s preteklim letom porasel za 13 %, znesek davkov na mednarodno trgovino pa za 11 %. Davki na mednarodno trgovino (carine, kmetijske dajatve, izravnalne in protidampinke dajatve) so izvirni prihodek EU in se tejejo za tradicionalna lastna sredstva EU. Od teh davkov drava lanica zadri 25 % za stroke pobiranja, 75 % pa se prek dravnega prorauna vplaa v proraun EU. Znesek tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je Slovenija vplaala v proraun EU, je v letu 2011 znaal 74,2 milijona evrov. Najobseneji davki, za katere je pristojna Carinska uprava RS, ostajajo troarine. Znesek pobranih troarin se je v letu 2011 poveal za 1,6 % glede na preteklo leto. Prihodki iz naslova troarin so v letu 2011 predstavljali 60 % vseh prihodkov, ki jih je pobrala Carinska uprava RS. Carinska uprava RS je pristojna tudi za pobiranje dveh okoljskih dajatev, ki sta prihodek obinskih proraunov: okoljska dajatev zaradi onesnaevanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in okoljska dajatev zaradi onesnaevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagaliih. V letu 2011 je znaal znesek neto vplail v obinske proraune 38.271.225 evrov, kar je 1,57 % vseh prihodkov, ki jih je pobrala Carinska uprava RS. Dele porabljenih sredstev za delovanje carinske slube v neto pobranih dajatvah se je v letu 2011 ponovno zmanjal na 2,5 %. Leta 2010 je ta dele znaal 2,68 %, leta 2009 pa 3,11 %.

28

Preglednica 4: V proraun RS vplaani prihodki v letih 2010 in 2011 (v tiso ) v tiso EUR 2010 2011 IND.

NETO 11/10 PRIHODKI DRAVNEGA PRORAUNA VPLAILA VRAILA NETO VPLAILA VRAILA NETO DAVNI PRIHODKI Davek na dodano vrednost

Davek na dodano vrednost od uvoenega blaga 703.834 1.341 702.493 799.221 2.098 797.122 113 SKUPAJ 703.834 1.341 702.493 799.221 2.098 797.122 113 Drugi davki na blago in storitve

Okoljska dajatev za onesnaevanje zraka z emisijo CO2 od tekoih goriv 20.947 220 20.727 18.394 38 18.356 89 Okoljska dajatev za onesnaevanje zraka z emisijo CO2 od plinastih goriv 10.497 993 9.504 9.820 617 9.203 97 Okoljska dajatev za onesnaevanje zraka z emisijo CO2 od trdnih goriv 378 24 354 1.216 15 1.201 339 Okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov 511 0 511 1.176 0 1.176 230 Okoljska dajatev za onesnaevanje zraka z emisijo CO2 od gorljivih org. snovi 0 0 0 0 0 0 -96

SKUPAJ 32.333 1.237 31.096 30.606 670 29.936 96 Troarine

Troarina od energentov in elektrine energije 1.036.090 79.494 956.596 1.003.166 59.528 943.638 99 Troarina od alkohola in alkoholnih pija 90.604 413 90.190 93.700 1.514 92.186 102 Troarina od tobanih izdelkov 393.653 1.235 392.419 427.914 1.332 426.582 109 Dajatve na sladkor 0 17 -17 0 0 0 0

SKUPAJ 1.520.347 81.160 1.439.187 1.524.779 62.374 1.462.406 102 Drugi davki na uporabo blaga in storitev

Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekoin 2.819 313 2.506 3.061 345 2.715 108 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil 728 101 627 730 106 624 100 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum 1.000 55 945 163 7 156 17 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi nastajanja odpadne el. in elektr. opreme 358 14 344 396 7 390 113 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi nastajanja odpadne embalae 783 277 506 773 334 439 87 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin 142 63 79 75 1 74 93 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi odlaganja odpadkov 19 0 19 1.553 0 1.553 8.048

SKUPAJ 5.849 823 5.027 6.752 800 5.952 118 Davki na motorna vozila

Davek od prometa novih motornih vozil 4.162 56 4.107 3.002 113 2.889 70 Davek od prometa rabljenih motornih vozil 5 0 5 1 0 1 26

SKUPAJ 4.168 56 4.112 3.004 113 2.891 70 Davki na mednarodno trgovino

Uvozne in izvozne dajatve z uinkom carin 95.600 4.901 90.699 101.389 1.140 100.250 111 SKUPAJ 95.600 4.901 90.699 101.389 1.140 100.250 111

Dajatve, vplaane v proraun EU (carine, druge uvozne dajatve, dajatve na sladkor) 66.653 74.242 111 Drugi davki

Pozneje vplaani ukinjeni davki in prispevki 0 17 -16 0 0 0 0 SKUPAJ 0 17 -16 0 0 0 0 NEDAVNI PRIHODKI Upravne takse in pristojbine

Upravne takse (tar. t. 110, tar. t. 80 in 82 iz ZUT) dravne 1 0 1 1 0 1 139 Takse s podroja troarin in davka na dodano vrednost (tar. t. 43 iz ZUT) 19 0 19 18 0 17 92 Upravne takse s podroja prometa in zvez (tar. t. 2735 iz ZUT) dravne 6 0 6 1 1 0 0

SKUPAJ 26 0 26 20 1 19 72 Globe in druge denarne kazni

Globe za prekrke, s katerimi se krijo prepisi drave 3.269 989 2.280 2.813 77 2.736 120 Povprenine oz. sodne takse in drugi str. dr. org. na podlagi Zakona o prekrkih 82 1 82 91 2 90 110

SKUPAJ 3.351 990 2.361 2.904 79 2.826 120 Drugi nedavni prihodki

Drugi nedavni prihodki drave 241 10 232 600 128 472 204 SKUPAJ 241 10 232 600 128 472 204 SKUPAJ DAVNI IN NEDAVNI PRIHODKI 2.365.750 90.534 2.275.216 2.469.274 67.401 2.401.873 106 PRIHODKI OBINSKIH PRORAUNOV

Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi odvajanja odpadnih voda 32.672 97 32.575 32.922 322 32.600 100 Okoljska dajatev za ones. okolja zaradi odlaganja odpadkov 375 0 375 5.684 12 5.672 1513

SKUPAJ 33.047 97 32.950 38.606 335 38.271 116 SKUPAJ PRIHODKI DRAVNEGA IN OBINSKIH PRORAUNOV 2.398.797 90.631 2.308.166 2.507.880 67.736 2.440.144 105,7 SKUPAJ SREDSTVA IZTERJANA ZA DRUGE PREDLAGATELJE IZVRB 2.225 2.798 125,7

29

Slika 2: Delei neto vplail po vrsti dajatve v letu 2011 v odstotkih

Troarine Troarinska ureditev v Sloveniji izhaja iz sistema, ki ga na tem podroju doloajo smernice Evropske unije. Osnovo doloa Zakon o troarinah in njegovi izvedbeni predpisi ter nekatere uredbe na ravni EU, ki se uporabljajo neposredno. Troarinski sistem, tak kot je danes, se je zael izvajati 1. julija 1999. Obsega poseben reim nadzora nad gibanjem in proizvodnjo troarinskih izdelkov ter pobiranje in vraanje troarine za doloene namene uporabe. Troarina je davek na porabo doloenih izdelkov. V Sloveniji velja obveznost plaevanja troarine za tiste izdelke, ki se na obmoju Republike Slovenije sprostijo v porabo. Troarinski izdelki so razvreni v tri skupine:

alkohol in alkoholne pijae (pivo, mirna vina, penea vina, druge fermentirane pijae, vmesne pijae, etilni alkohol);

tobani izdelki (cigarete, cigare in cigarilosi, tobak za kajenje);

energenti in elektrina energija (ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje).

Prihodki od troarin pripadajo proraunu RS. V letu 2011 je carinska sluba v proraun RS vplaala neto 1.462.405.727 evrov troarin, 62.373.506 evrov pa je bilo vrail troarine razlinim upraviencem.

Preglednica 5: tevilo zavezancev za plailo troarine v letu 2011 glede na vrsto troarinskega izdelka Troarinski izdelek tevilo zavezancev alkohol in alkoholne pijae 780 elektrina energija 159 mineralna olja in plini 206 tobani izdelki 28 trda goriva 43 vino (mali proizvajalci) 24.215 ganje (mali proizvajalci) 16.530

Troarine 59,9 % Davki na mednarodno trgovino

4,1 %

DDV od uvoenega blaga 32,7 %

Drugo 0,3 %

Okoljske dajatve 3,0 %

30

Preglednica 6: Neto vplaila troarin v proraun RS po troarinskih izdelkih v obdobju 20082011 v tiso evrih 2008 2009 2010 2011 troarina od energentov in elektrine energije 801.674 969.413 956.596 943.638 troarina od alkohola in alkoholnih pija 71.687 82.483 90.190 92.186 troarina od tobanih izdelkov 339.945 363.105 392.419 426.582 Skupaj 1.213.306 1.415.001 1.439.205 1.462.406

Vrailo troarine Troarinski sistem pozna ve vrst vrail, ki so doloena v Zakonu o troarinah. Vrailo celotnega zneska troarine v skladu s 30. lenom Zakona o troarinah Pravico do vraila celotnega zneska e plaane troarine za kateri koli troarinski izdelek lahko uveljavljajo:

imetnik troarinskega dovoljenja, ki je troarinske izdelke, e sproene v porabo, vnesel v troarinsko skladie;

uvoznik, ki vraa uvoene izdelke, od katerih je plaal troarino, v tretjo dravo oziroma na tretje ozemlje;

izvoznik, ki izvozi troarinske izdelke, ki jih je nabavil s plailom troarine;

oseba, ki je pridobila troarinske izdelke po ceni z vkljueno troarino ali je bila troarina zanje plaana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge drave lanice, uporabljeni pa so bili za namene, ki se tejejo za oproeno uporabo troarinskih izdelkov (44. in 55. len Zakona o troarinah);

oseba, ki je nabavila troarinske izdelke po ceni z vkljueno troarino in jih je porabila za izdelavo drugih troarinskih izdelkov;

troarinski zavezanec, ki je v skladu s predpisanimi pogoji prodal troarinske izdelke osebi iz 31. lena zakona brez obraunane troarine, sam pa je nabavil troarinske izdelke po ceni z vkljueno