Letno porocilo 2011 skupina lasko

SKUPINA LAŠKO • LETNO POROČILO • 2011

SKUPINA LAŠKO

LETNO POROČILO

2011

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2

1. UVOD 4

1.1 Nagovor predsednika uprave 5

1.2 Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila 7

1.3 Pomembnejši poslovni dosežki Skupine Laško 10

1.4 Pomembnejši poslovni dosežki Pivovarne Laško, d. d. 14

1.5 Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji 19

1.6 Predstavitev Skupine Laško 21

1.7 Predstavitev obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. 24

1.8 Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2011 26

2. POSLOVNO POROČILO 32

2.1 Upravljanje družbe 33

2.2 Izjava o upravljanju družbe oz. spoštovanju kodeksa 49

2.3 Poročilo uprave Pivovarne Laško, d. d., o odvisnosti po 545. čl. ZGD-1 53

2.4 Delničarji in vpliv gosodarskih in drugih gibanj na poslovanje 55

2.5 Prodaja 65

2.6 Nabavni tokovi 75

2.7 Proizvodnja 77

2.8 Kontrola kakovosti 84

2.9 Vlaganja in naložbe 88

2.10 Analiza uspešnosti poslovanja 93

2.11 Upravljanje tveganj 112

2.12 Financiranje in odprodaja naložb 116

2.13 Trženjske aktivnosti 119

2.14 Načrti za leto 2012 in razvojna strategija 127

2.15 Dogodki po preteku poslovnega leta 130

2.16 Dogodki pred poslovnim letom 2011 133

KAZALO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3

3. TRAJNOSTNI RAZVOJ 136

3.1 Upravljanje s človeškimi viri v Skupini Laško 137

3.2 Komuniciranje 142

3.3 Odgovoren odnos do družbenega okolja 144

3.4 Varovanje okolja 146

4. RAČUNOVODSKO POROČILO 156

4.1 Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Laško, d. d. 157

4.1.1 Izkaz finančnega položaja 157

4.1.2 Izkaz poslovnega izida 159

4.1.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 160

4.1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 161

4.1.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010 162

4.1.6 Izkaz denarnih tokov 163

4.1.7 Pokrivanje izgube poslovnega leta 164

4.1.8 Usmeritve in pojasnika k računovodskim izkazom 164

4.1.9 Izjava poslovodstva 221

4.1.10 Poročilo neodvisnega revizorja 222

4.2 Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Laško 224

4.2.1 Konsolidiran izkaz finančnega položaja 225

4.2.2 Konsolidiran izkaz poslovnega izida 227

4.2.3 Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa 229

4.2.4 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 230

4.2.5 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010 232

4.2.6 Konsolidirani izkaz denarnih tokov 234

4.2.7 Usmeritve in pojasnika h konsolidiranim računovodskim izkazom 235

4.2.8 Izjava poslovodstva 306

4.2.9 Poročilo neodvisnega revizorja 308

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

4

1.

UVOD

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

5

V LETU 2011 JE V OKVIRU PRIZADEVANJ ZA FINANČNO STABILIZACIJO SKUPINE LAŠKO PRIŠLO DO

PRODAJE DRUŽBE FRUCTAL, S KATERO NAM JE USPELO ZNIŽATI ZADOLŽENOST SKUPINE ZA DO-

BRIH 50 MIO. EUR.

Spoštovani delničarji, cenjeni poslovni partnerji in sodelavci!

Leto 2011 je bilo za Pivovarno Laško in Skupino Laško v marsičem prelomno. Po nekaj letih stagna-

cije je skupina prvič dosegla občutnejšo rast prodaje izdelkov, predvsem na tujih trgih, kar jasno kaže,

da je poslovna strategija, ki smo si jo drzno zastavili pred letom dni, pravilna in uresničljiva. V letu 2011

je v okviru prizadevanj za finančno stabilizacijo Skupine Laško prišlo tudi do prodaje družbe Fructal, s

katero nam je uspelo znižati zadolženost skupine za dobrih 50 mio. EUR.

Najpomembnejše naloge uprave Pivovarne Laško so bile tudi v letu 2011 usmerjene v dogovarjanje

z bankami glede reprogramiranja finančnih obveznosti, aktivnosti v zvezi z dezinvestiranjem pre-

moženja, ki ne predstavlja naše osnovne dejavnosti ter udejanjanje strategije rasti prodaje izdelkov

predvsem na tujih trgih, saj so naši izdelki na domačem trgu vodilni v vseh segmentih in investicije

v povečevanje prodaje ter tržnih deležev ne bi dosegale učinkov, ki bi upravičevali vložena sredstva.

Skupina Laško je v letu 2011 poskušala prodati poslovni delež v družbi Mercator najprej samostojno

in nato kot članica konzorcija za odprodajo večinskega deleža, vendar nobena od prodaj zaradi števil-

nih različnih interesov odločevalcev ni uspela. Zato sta na poslovne rezultate Pivovarne Laško tudi v

letu 2011 bistveno vplivali visoka zadolženost ter dejstvo, da nam dogovora o dolgoročnem reprogra-

miranju dolgov z bankami upnicami še ni uspelo doseči. Uprava je v letu 2011 uspešno obvladovala

zahtevne finančne razmere ter skrbela za likvidnost družb ne glede na dejstvo, da smo za odplačilo

obresti za kredite plačali 23,1 mio. EUR.

POSLOVANJE V LETU 2011 V ZNAMENJU RASTI PRODAJE

Matična družba Pivovarna Laško je ustvarila 94,3 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, 10,7 mio.

EUR dobička iz poslovanja in 15,5 mio. EUR čiste izgube. Pivovarna Laško je v letu 2011 prodala 976

tisoč hektolitrov pijač.

1.1

NAGOVOR PREDSEDNIKAUPRAVE

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

6

Skupina Laško je v letu 2011 prodala 4,4 mio. hektolitrov pijač in ustvarila 323,4 mio. EUR celotnih

čistih prihodkov iz prodaje, kar je 5,5 % več kot leta 2010, odhodki iz poslovanja so znašali 321,9 mio.

EUR in so se povečali za 0,6 %. Normalizirani dobiček iz poslovanja Skupine je v letu 2011 znašal 23,4

mio. EUR.

Skupina Laško je v letu 2011 na domačem trgu ustvarila 84,0 % čistih prihodkov iz prodaje proizvo-

dov in storitev, na tujem trgu pa 16,0 %. Največji delež v strukturi količinske prodaje predstavlja pro-

daja piva, ki ga je 44,9 %, sledijo mineralne in izvirske vode s 24,9 %. Brezalkoholne pijače in druge

pijače so predstavljale 30,2 % celotne prodaje.

POVEČAL SE JE DELEŽ PRODAJE NA TUJIH TRGIH

Poslovna strategija povečevanja prodaje na tujih trgih se je izkazala za pravilno. Medtem ko celoten

trg pijač v Sloveniji stagnira in bi bile investicije v povečevanje prodaje ekonomsko neupravičene, nam

je v letu 2011 uspelo bistveno povečati prodajo izdelkov in okrepiti tržni položaj ključnih blagovnih

znamk na najpomembnejših tujih trgih v regiji. Prodaja izdelkov se je najbolj povečala na trgih Italije

in Hrvaške.

V LETU 2012 Z NOVIMI IZDELKI IN Z OSREDOTOČENOSTJO NA TUJE TRGE

Leto 2012 bo za Skupino Laško prvo, za katerega smo pripravili poslovne načrte brez družbe Fructal,

saj je bila prodaja zaključena konec leta 2011. Osnova načrtovanja poslovnih rezultatov družb Skupine

Laško za leto 2012 bo še naprej septembra 2010 sprejeta Strategija rasti Skupine do leta 2014. Osnovne

predpostavke Strategije rasti Skupine do leta 2014 so oblikovanje Skupine v pogodbeni koncern, odpro-

daja naložb in poslovno nepotrebnega premoženja ter reprogram kreditov.

Skupina Laško v letu 2012 načrtuje prodajo 4,1 mio. hl pijač, od tega 57 % piva, 29 % mineralnih,

izvirskih in vod z dodatki ter 14 % brezalkoholnih in ostalih alkoholnih pijač.

Na najpomembnejših izvoznih trgih načrtujemo še intenzivnejšo 30 % rast in utrjevanje pozicij

nosilnih blagovnih znamk Skupine. Nameravamo jo doseči z dodatnim izkoriščanjem v letu 2011 dose-

ženih sinergij skupnega nastopa vseh družb na najpomembnejših trgih, s širitvijo okusov in pakiranj

pod blagovnimi znamkami na inovativnih segmentih in segmentih s potencialom rasti, uvajanjem

novih izdelkov in okusov, s poudarkom na zagotavljanju kakovosti proizvodov ter optimiziranjem por-

tfelja blagovnih znamk.

Skupina Laško bo v letu 2012 kljub negotovim gospodarskim razmeram, veliki negotovosti glede

uspešnosti odprodaje naložb in s tem možnosti poplačila svojih obveznosti poskušala z dodatno racio-

nalizacijo poslovanja, optimizacijo stroškov, obvladovanjem finančnih in drugih tveganj uresničiti cilje

iz gospodarskega načrta za leto 2012.

mag. Dušan Zorko

predsednik uprave Pivovarne Laško, d. d.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

7

NADZORNI SVET OCENJUJE, DA JE BILO POSLOVANJE PIVOVARNE LAŠKO, D. D., IN SKUPINE LAŠKO

TER DELO UPRAVE V LETU 2011 V SKLADU S PRIČAKOVANJI GLEDE NA SPLOŠNO POSLABŠANJE GO-

SPODARSKIH RAZMER IN SPREMENJENE POGOJE FINANCIRANJA.

SESTAVA NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet družbe je v poslovnem letu 2011 deloval v naslednji sestavi:

PREDSTAVNIKI KAPITALA

Marjan Mačkošek, predsednik (prenehanje mandata dne 31. 3. 2011)

dr. Peter Groznik

dr. Vladimir Malenković (predsednik od dne 29. 4. 2011)

dr. Borut Bratina (pričetek mandata z dnem 24. 6. 2011)

Borut Jamnik (pričetek mandata z dnem 24. 6. 2011)

PREDSTAVNIKI ZAPOSLENIH

Andrej Kebe, namestnik predsednika (prenehanje mandata dne 1. 4. 2011)

Bojan Košak (prenehanje mandata dne 6. 4. 2011)

Bojan Cizej (pričetek mandata z dnem 6. 4. 2011, namestnik predsednika od dne 13. 4. 2011)

mag. Dragica Čepin (pričetek mandata z dnem 4. 8. 2011)

Od dne 4. 8. 2011 nadzorni svet deluje v sestavi: dr. Vladimir Malenković (predsednik, predstavnik

kapitala), Bojan Cizej (namestnik predsednika, predstavnik zaposlenih), dr. Peter Groznik (član, pred-

stavnik kapitala), mag. Dragica Čepin (član, predstavnik zaposlenih), dr. Borut Bratina (član, predstav-

nik kapitala), Borut Jamnik (član, predstavnik kapitala).

SESTAVA KOMISIJ NADZORNEGA SVETA

V okviru nadzornega sveta sta v letu 2011 delovali revizijska in kadrovska komisija v naslednjih se-

stavah:

REVIZIJSKA KOMISIJA

dr. Peter Groznik, predsednik

Bojan Košak, član (prenehanje mandata z dnem 13. 4. 2011)

1.2

POROčILO NADZORNEGA SVEtA O PREVERItVI LEtNEGA POROčIla

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

8

Bojan Cizej, član (pričetek mandata z dnem 13. 4. 2011)

Marko Koleša, zunanji član (prenehanje mandata z dnem 20. 10. 2011)

Igor Teslić, zunanji član (pričetek mandata z dnem 21. 10. 2011)

Od dne 21. 10. 2011 revizijska komisija deluje v sestavi: dr. Peter Groznik – predsednik ter Bojan Cizej

in Igor Teslić – člana.

KADROVSKA KOMISIJA

Borut Jamnik, predsednik

dr. Borut Bratina, član

mag. Dragica Čepin, član

Kadrovsko komisijo v zgoraj navedeni sestavi je nadzorni svet imenoval na seji dne 21. 10. 2011.

DELOVANJE NADZORNEGA SVETA

Poslovanje družbe Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 v skladu z zakonskimi predpisi in statutom

družbe nadziral nadzorni svet, ki se je sestal na 17. rednih sejah in 3. korespondenčnih sejah.

Skozi celotno obdobje leta 2011 je nadzorni svet tekoče preverjal delo Uprave. Nadzorni svet je poseb-

no pozornost posvetil likvidnostni situaciji Pivovarne Laško, d. d., in družb Skupine Laško, odprodaji

naložb družb Skupine Laško, aktivnostim za reprogram finančnih obveznosti Pivovarne Laško, d. d.,

in družb Skupine Laško, obvladovanju stroškov, pomembnejšim pravnim zadevam ter preverjanju

doseganja poslovnih rezultatov. Nadzorni svet se je zaradi situacije v družbi z večino omenjenih tem

kontinuirano ukvarjal oziroma so te teme bile tudi redne točke dnevnih redov sej nadzornega sveta.

POMEMBNEJŠI SKLEPI NADZORNEGA SVETA

Poleg navedenega je nadzorni svet obravnaval tudi ostale tekoče zadeve ter sprejel naslednje po-

membnejše sklepe:

• nadzorni svet je potrdil in sprejel revidirano letno poročilo Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško

za leto 2010,

• nadzorni svet je za članico Uprave družbe, odgovorno za finance, imenoval Mirjam Hočevar z

dnem 1. 4. 2011,

• nadzorni svet je za predsednika nadzornega sveta družbe z dnem 29. 4. 2011 izvolil dr. Vladimirja

Malenkovića,

• nadzorni svet je soglašal s sklenitvijo sporazuma o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d., ki

so ga družbe Skupine Pivovarna Laško podpisale dne 8. 6. 2011,

• nadzorni svet je soglašal s predlogom Uprave za sklic izredne skupščine družbe dne 30. 7. 2011 za-

radi pridobitve soglasja skupščine k poslom, za katere po 47. členu ZPre-1 Uprava družbe potrebuje

soglasje skupščine družbe,

• nadzorni svet na predlog predsednika Uprave mag. Dušana Zorka imenoval go. Marjeto Zevnik

za članico Uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovorno za pravno, kadrovsko in splošno področje za

mandatno dobo od 5. 8. 2011 do 30. 8. 2015 in g. Mateja Oseta za člana Uprave Pivovarne Laško, d. d.,

odgovornega za proizvodno-tehnično področje, za mandatno dobo od 5. 8. 2011 do 30. 8. 2015,

• nadzorni svet je obravnaval in sprejel nerevidirano Polletno poročilo Skupine Pivovarna Laško in

Pivovarne Laško, d. d., za leto 2011,

• nadzorni svet je z dnem 21. 10. 2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik

– predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – član,

• nadzorni svet se je seznanil s sistemom gibanja, obvladovanja in zniževanja materialnih stroškov

in stroškov storitev v družbah Skupine Laško,

• nadzorni svet se je seznanil s poslovnim načrtom Skupine Laško in Pivovarne Laško, d. d., za po-

slovno leto 2012.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

9

DELOVANJE REVIZIJSKE KOMISIJE

Revizijska komisija se je v letu 2011 sestala trikrat. Komisija se je na seji dne 28. 2. 2011 seznanila z

nerevidiranimi nekonsolidiranimi izkazi Pivovarne Laško, d. d., za leto 2010. Na seji je bil podan po-

vzetek obiskov po posameznih družbah Skupine Pivovarna Laško, ki jih je opravila revizijska komisija.

Na seji dne 31. 3. 2011 se je revizijska komisija seznanila s poročilom neodvisnega revizorja Deloitte Re-

vizija, d. o. o. Revizijska komisija je tudi pregledala revidirano letno poročilo za leto 2010. Revizijska ko-

misija je predlagala, da se poenotijo plačila članov nadzornega sveta po Skupini. Na seji dne 24. 11. 2011

je revizijska komisija pregledala naložbo v Birra Peja. Na isti seji je sprejela sklep, da bo obravnavala

vse večje transakcije v Skupini (nad 100.000 EUR) in analizirala procese dezinvestiranja.

DELOVANJE KADROVSKE KOMISIJE

V letu 2011 se je kadrovska komisija sestala dvakrat. Na seji dne 21. 11. 2011 je kadrovska komisija

pregledala pogodbe o poslovodenju in individualne pogodbe članov Uprave ter obravnavala predlog

sprememb upravljanja družb v Skupini Laško.

PREVERITEV LETNEGA POROČILA

Nadzorni svet je preveril revidirano letno poročilo Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško za leto

2011 na seji nadzornega sveta dne 21. 5. 2012.

Letno poročilo je bilo revidirano s strani revizijske družbe Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana. Revi-

zijska družba je dne 6. 4. 2012 k letnemu poročilu izdala pozitivno mnenje z opozorili. Nadzorni svet

na poročilo revizorja ni imel pripomb in je z njim soglašal.

Nadzorni svet na predloženo revidirano Letno poročilo družbe Pivovarna Laško, d. d., in Skupine

Laško za leto 2011 ni imel pripomb in ga je na seji dne 21. 5. 2012 soglasno potrdil.

PREDLOG POKRIVANJA ČISTE IZGUBE

Hkrati s potrditvijo revidiranega letnega poročila Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško za leto

2011 je nadzorni svet potrdil tudi predlog Uprave za pokrivanje čiste izgube leta 2011.

Predlog Uprave za pokrivanje čiste izgube je naslednji:

“Uprava predlaga nadzornemu svetu in skupščini, da se čista izguba leta 2011 v vrednosti 15.528.268

EUR pokrije iz drugih rezerv iz dobička in kapitalskih rezerv.«

Nadzorni svet je preveril predlog uprave za pokrivanje čiste izgube in s predlogom uprave soglaša.

Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo poslovanje Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško ter delo Upra-

ve v letu 2011 v skladu s pričakovanji glede na splošno poslabšanje gospodarskih razmer in spremenje-

ne pogoje financiranja.

Nadzorni svet je to poročilo sestavil za skupščino delničarjev družbe v skladu z 282. členom Zakona

o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Laško, dne 21.5.2012

Predsednik nadzornega sveta:

dr. Vladimir Malenković

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

10

V SKUPINI LAŠKO NAM JE USPELO ZMANJŠATI ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZA 2,5 ODSTOTKA, KAR JE V

SKLADU Z VEČLETNO RESTRIKTIVNO ZAPOSLOVALNO POLITIKO. SKLADNO S STRATEGIJO TUDI V

LETU 2012 NAČRTUJEMO OHRANJANJE TRŽNIH DELEŽEV PRODAJE NA SLOVENSKEM TRGU IN DR-

ZNO 30-ODSTOTNO RAST NA TUJIH TRGIH. DELEŽ IZVOZA V SKUPNI PRODAJI PIJAČ SMO POVEČALI

ZA 3 ODSTOTNE TOČKE.

PRIHODKI OD PRODAJE IN DOBIČEK IZ POSLOVANJA Z AMORTIZACIJO (EBITDA)

0,0

v m

io. E

UR

Čisti prihodki od prodaje

EBITDA - normalizirani

2009 2010 2011

47,538,958,3

323,4306,4327,0

90,0

180,0

270,0

360,0

450,0

V letu 2011 so se prihodki od prodaje povečali za 5,5 %, normalizirani dobiček iz poslovanja z amor-

tizacijo (EBITDA) se je povečal za 22,1 %.

V celotnem delu poslovnega poročila so prikazani celotni čisti prihodki od prodaje, razen če je iz-

recno navedeno drugače, medtem ko so v konsolidiranem izkazu poslovnega izida prikazani samo

prihodki iz ohranjenega poslovanja.

Normalizirani EBIT je izračunan iz dobička iz poslovanja, ki je povečan oz. zmanjšan za vpliv enkra-

tnih poslovnih dogodkov, kot so: prevrednotenja nepremičnin in naložbenih nepremičnin ter obliko-

1.3

POMEMBNEJŠI POSLOVNIDOSEŽKI SKUPINE laŠKO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

11

vanja večjih popravkov vrednosti terjatev. Normalizirani EBITDA je seštevek normaliziranega EBIT-a

in amortizacije.

Normalizirani čisti dobiček je poleg naštetih prilagoditev prilagojen še za slabitve finančnih naložb

in obračunane terjatve za odloženi davek iz tega naslova.

DONOSNOST SREDSTEV (ROA) IN LASTNIŠKEGA KAPITALA (ROE)

0,0

V %

Donosnost kapitala (ROE)

Donosnost sredstev (ROA)

2009 2010 2011

0,60,7

2,4 2,92,9

7,4

3,0

6,0

9,0

12,0

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE LAŠKO

( v EUR ) 2009 2010 2011

Čisti prihodki od prodaje 327.026.846 306.418.155 323.412.454

Čisti dobiček oz. izguba -162.099.646 -25.818.805 -27.506.298

Čisti dobiček - normalizirani 17.862.773 4.455.000 3.962.000

Čisti denarni tok1 45.862.955 28.896.457 28.068.978

EBIT -5.229.918 -9.886.015 9.887.269

EBIT - normalizirani 30.263.656 14.484.000 23.419.000

EBITDA 22.770.264 14.555.442 29.473.247

EBITDA - normalizirani 58.263.838 38.925.457 47.525.978

Dolgoročna sredstva 564.998.357 265.643.825 321.093.374

Kratkoročna sredstva 116.797.789 371.207.876 248.589.915

Kapital 162.594.380 131.889.003 125.473.457

Dolgoročne obveznosti 136.988.946 89.069.856 47.605.283

Kratkoročne obveznosti 382.212.820 415.892.842 396.604.549

1Normalizirani čisti dobiček z amortizacijo

(V letu 2011 je upoštevana normalizirana amortizacija pri čistem denarnem toku in pri EBITDA –

normaliziranem.)

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

12

KAZALNIKI

2009 2010 2011

Normalizirani čisti dobiček

oz. izguba v prihodkih od prodaje 5,5 % 1,5 % 1,2 %

Delež normaliziranega EBIT

v prihodkih od prodaje 9,3 % 4,7 % 7,2 %

Delež normaliziranega EBITDA


Donosnost kapitala (ROE)2 7,4 % 2,9 % 2,9 %

Donosnost sredstev (ROA)3 2,4 % 0,7 % 0,6 %

Obveznosti / kapital 3,193 3,829 3,536

2Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju

3Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

( na dan 31.12.) 2009 2010 2011

V skupini, brez Dela, d. d., Ljubljana 1.462 1.422 1.392

V Delu, d. d., Ljubljana 469 445 428

Skupaj 1.931 1.867 1.820

Zaposleni v družbi Delo, d. d., Ljubljana so prikazani posebej, ker Delo, d. d., ne sodi v enako de-

javnost kot ostale družbe, povezane v Skupino Laško. Med zaposlene so v letu 2011 vključeni tudi

zaposleni Skupine Fructal, ne glede na to, da z 12. 11. 2011 Skupina Fructal ni več del Skupine Union in

s tem Skupine Laško.

DELEŽ IZVOZA V SKUPNI PRODAJI PIJAČ SKUPINE LAŠKO

( v hl ) 2009 2010 2011

Prodaja vseh pijač 4.552.891 4.225.503 4.400.717

Izvoz 983.381 938.089 1.124.111

Delež (v %) 21,6 22,2 25,5

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

13

NAČRTI ZA LETO 2012

CELOTNA PRODAJA VSEH VRST PIJAČ TER NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO

Sok, sirup

Voda

Pivo

Alkohol ostalo

0

5000.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

v he

ktol

itrih

2010 2011 Načrti 2012

( v hl ) 2010 2011 Načrti 2012

Sok, sirup 1.317.025 1.318.659 557.380

Voda 1.054.352 1.098.181 1.181.113

Pivo 1.845.989 1.974.735 2.341.709

Alkohol ostalo 8.137 9.142 2.427

Skupaj 4.225.503 4.400.717 4.082.629

Prodaja brez Frucala in Fruktal Maka 3.443.924 3.651.979 4.082.629

( v % ) 2010 2011 Načrti 2012

Sok, sirup 31,2 30,0 13,6

Voda 24,9 24,9 28,9

Pivo 43,7 44,9 57,4

Alkohol ostalo 0,2 0,2 0,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Skupina Laško v poslovnem letu 2012 načrtuje prodajo 4,083 milijonov hektolitrov vseh vrst pijač, kar

je za 11,8 % več od prodaje v letu 2011, če v prodaji za leto 2011 ne upoštevamo prodaje družb Fructal, d. d.,

Ajdovščina in Fuktal Mak, a. d., Skopje. Načrt smo zastavili optimistično, saj načrtujemo večjo prodajo

na tuja tržišča. Skladno strategiji tudi v letu 2012 načrtujemo ohranjanje tržnih deležev in prodajnih

količin na slovenskem trgu in drzno rast 30 % na tujih trgih.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

14

USPEŠNO IZVAJAMO SPREJETO PRODAJNO STRATEGIJO NA TUJIH TRGIH. V LETU 2011 JE DELEŽ

IZVOZA V CELOTNI KOLIČINSKI PRODAJI DOSEGEL 27,5 ODSTOTKOV IN JE ZA 2 ODSTOTNI TOČKI

VEČJI KOT PREDHODNO LETO.

PRIHODKI OD PRODAJE IN DOBIČEK IZ POSLOVANJA Z AMORTIZACIJO (EBITDA)

0

v m

io. E

UR

Čisti prihodki od prodaje


2009 2010 2011

16,618,226,0

94,391,399,7

26,0

52,0

78,0

104,0

130,0

V letu 2011 so se prihodki od prodaje v primerjavi z lanskim letom povečali za 3,3 %, normalizirani

dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) pa se je zmanjšal za 9,2 %.

Normalizirani EBIT, EBITA in čisti dobiček so izračunani enako kot pri podatkih o Skupini Laško na

straneh 11 in 12 tega poročila.

1.4

POMEMBNEJŠI POSLOVNIDOSEŽKI PIVOVARNE laŠKO, D. D.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

15

DONOSNOST SREDSTEV (ROA) IN LASTNIŠKEGA KAPITALA (ROE)

Donosnost kapitala (ROE)

Donosnost sredstev (ROA)

-3,0

0,0

3,0

6,0

9,0

v %

2009 2010 2011

-0,1

+0,6

+1,9

-0,4

+1,9

+5,2

NORMALIZIRANI ČISTI DOBIČEK IN TRŽNA KAPITALIZACIJ

čisti dobiček / izguba

tržna kapitalizacija konec obdobja

-20,0

-10,0

nor.

čis

ti do

biče

k /

izgu

ba v

mio

. EU

R

tržn

a ka

pita

lizac

ija v

mio

. EU

R

-0,0

10,0

20,0

2009 2010 2011

0

200

400

600

800

1.000

+9,0 +2,4

-0,5237

14096

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU PIVOVARNE LAŠKO, D. D.

( v EUR ) 2009 2010 2011


Čisti dobiček oz. izguba -44.973.818 -6.292.260 -15.528.268

Čisti dobiček - normalizirani 8.973.079 2.439.500 -516.176

Čisti denarni tok1 15.881.650 9.435.574 5.778.254

EBIT 16.898.111 11.223.795 10.719.167

EBIT - normalizirani 19.054.490 11.223.795 10.257.235

EBITDA 23.806.682 18.219.869 17.013.597




Kapital 129.302.643 124.168.015 109.365.419



1Normalizirani čisti dobiček z amortizacijo

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

16

KAZALNIKI

2009 2010 2011

Normalizirani čisti dobiček

oz. izguba v prihodkih od prodaje 9,0 % 2,7 % -0,5 %

Delež normaliziranega EBIT


Delež normaliziranega EBITDA


Donosnost kapitala (ROE)2 5,2 % 1,9 % -0,4 %

Donosnost sredstev (ROA)3 1,9 % 0,6 % -0,1 %

Obveznosti / kapital 2,301 2,349 2,708

2Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju

3Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

2009 2010 2011

Zaposleni na dan 31.12. 321 318 329

Povprečno število zaposlenih 324 324 326

DELEŽ IZVOZA V SKUPNI PRODAJI PIJAČ PIVOVARNE LAŠKO, D. D.

( v hl ) 2009 2010 2011

Prodaja vseh pijač 1.011.539 968.697 975.838

Izvoz 213.226 250.371 268.631

Delež (v %) 21,1 25,8 27,5

TRŽNI DELEŽ PRODAJE PIVA NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU

( v % ) 2009 2010 2011

Pivovarna Laško 45,1 42,3 40,6

Pivovarna Union, blagovne znamke 34,2 35,9 39,4

Pivovarna Union, trgovske BZ 5,5 6,4 6,9

Pivo iz uvoza 15,2 15,4 13,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

17

PODATKI O DELNICI PILR

2009 2010 2011

Skupno število izdanih delnic 8.747.652 8.747.652 8.747.652

Čisti dobiček oz. izguba na delnico v EUR -5,14 -0,72 -1,78

Izplačana dividenda na delnico v EUR / / /

Tržna vrednost delnice 31.12. v EUR 27,15 15,99 11,02

TV delnice / čisti dobiček oz. izguba na delnico -5,28 -22,21 -6,19

Knjigovodska vrednost delnice 31.12. v EUR4 14,78 14,19 12,50

TV delnice / KV delnice 1,84 1,13 0,88

Tržna kapitalizacija v EUR (31.12.) 237.498.752 139.874.955 96.399.125

4Kapital na dan 31.12. / skupno število delnic

•

ZLATORUMENO ŽITO JE

LJUDEM VEDNO SIMBOLIZIRALO

BLAGINJO. V PIVOVARNI LAŠKO

SKRBIMO, DA Z IZBOROM

NAJKAKOVOSTNEJŠIH ŽIT, DA

SE NEKAJ TE SIMBOLIKE

UJAME TUDI V NAŠE

ZLATORUMENE PIJAČE.

•

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

19

Z USTVARJANJEM BLAGOVNIH ZNAMK Z DODANO VREDNOSTJO ZA NAŠE KUPCE IN DELNIČARJE

TER ODGOVORNIM IN OKOLJU PRIJAZNIM POSLOVANJEM, S KATERIM STREMIMO K DOSEGANJU VR-

HUNSKIH REZULTATOV, URESNIČUJEMO SVOJE POSLANSTVO.

VIZIJA

Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač. Utrjevati ugled in prepoznavnost

posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih ter povečati

tržne deleže na posameznih tržiščih.

POSLANSTVO

Ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo za naše kupce in delničarje. Z odgovor-

nim in okolju prijaznim poslovanjem strmimo k doseganju vrhunskih rezultatov v boljšem

svetu.

VREDNOTE

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje. Na osnovi teh vrednot ude-

janjamo svoje usmeritve s premišljenimi strategijami na področjih trženja in razvoja po-

nudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi

sredstvi in pozitivnim odnosom do širše družbe.

STRATEŠKI CILJI

Proizvodnja in prodaja inovativnih trendovskih izdelkov, ohranjanje tržnihpozicij lastnih

blagovnih znamk na domačem trgu, ponovna pridobitev in razširitev v preteklosti že dose-

ženih pozicij na tujih trgih. Načrtovano stroškovno učinovitost bomo dosegali s strokovno

usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in skladno z usmeritvami Skupine Laško.

1.5

VIZIJA, POSlaNStVO, VREDNOtE IN StRAtEŠKI cILJI

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

20

SKUPINA LAŠKO PIVOVARNA LAŠKO, D. D.

PREDSTAVITEV Proizvodnja piva, Proizvodnja piva, naravnih vod

mineralnih, izvirskih in naravnih brezalkoholnih pijač in

vod, brezalkoholnih pijač in ostalih alkoholnih pijač.

sirupov za proizvodnjo pijač,

ostalih alkoholnih pijač,

časopisna in založniška dejavnost,

storitve trgovine na drobno in

veliko ter storitve drugih poštnih

in kurirskih dejavnosti.

PIVOVARNA LAŠKO, D. D. PIVOVARNA LAŠKO, D. D.

SESTAVA Radenska, d. d., Radenci z odvisno družbo

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Jadranska pivovara – Split, d. d.

Vital Mestinje, d. o. o.

Delo, d. d., Ljubljana z odvisno družbo

Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo

Firma Del, d. o. o., Laško

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

21

SKUPINA LAŠKO ZDRUŽUJE PROIZVAJALCE PIVA, MINERALNIH, IZVIRSKIH IN NARAVNIH VOD, BRE-

ZALKOHOLNIH PIJAČ, ŽGANIH IN OSTALIH ALKOHOLNIH PIJAČ, SIRUPOV ZA PROIZVODNJO PIJAČ,

ČASOPISNO IN ZALOŽNIŠKO DEJAVNOST, OPRAVLJA PA TUDI STORITVE TRGOVINE NA DROBNO IN

VELIKO.

Lastništvo ter poslovni deleži na dan 31. 12. 2011:

Obvladujoča družba

• PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

Odvisne družbe

• RADENSKA, d. d., Radenci, Slovenija

81,96 % lastništvo

(pojasnilo o lastništvu in glasovalnih pravicah na strani 58 tega poročila)

• PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana, Slovenija

97,895 % lastništvo

• JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., Hrvaška

99,459 % lastništvo

• VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija

96,92 % poslovni delež

• DELO, d. d., Ljubljana, Slovenija

100 % lastništvo - od tega Pivovarna Laško 80,834 % in Radenska 19,166 %

• LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo, Bosna in Hercegovina

100 % poslovni delež - od tega Pivovarna Laško 69,23 %, Radenska 1,97 %,

Pivovarna Union 11,48 % in Fructal 17,32 %

1.6

PREDStAVItEV SKUPINE laŠKO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

22

• FIRMA DEL, d. o. o., Laško, Slovenija

100 % poslovni delež

• LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb, Hrvaška

100 % poslovni delež

Pivovarna Laško, d. d., sestavlja konsolidirano letno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini

Laško. Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško

Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o.,

Beograd (več v pojasnilu o odvisnih družbah na straneh 102 in 103 tega poročila).

Pridružene družbe

• BIRRA PEJA, Sh. a., Peć, Kosovo

39,55 % lastništvo

• THERMANA, d. d., Laško, Slovenija

20,63 % lastništvo

• SLOPAK, d. o. o., Ljubljana, Slovenija

29,22 % poslovni delež

Pivovarna Union, d. d., je bila v letu 2011 do 16. 12. 2011 lastnica 93,73 % družbe Fructal, d. d., ki je bila

89,39 % lastnica družbe Fruktal Mak, a. d., Skopje. Dne 16. 12. 2011 je lastnik Fructala, d. d., v enakem

deležu postala družba Nectar, d. o. o., iz Bačke Palanke.

Od 18. 1. 2012 dalje je del Skupine Laško do sedaj pridružena družba Birra Peja, Kosovo, saj je Pivo-

varna Union, d. d., postala 57,63 % lastnica te družbe.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

23

PIVO

VARN

AU

NIO

N, d

. d.,

Ljub

ljana

Last

ništ

vo: 9

7,895

%Št

. del

nic:

441

.617

JAD

RAN

SKA

PIVO

VARA

- Sp

lit, d

. d.

Last

ništ

vo: 9

9,45

9 %

Št. d

elni

c: 5

.396

.852

RAD

ENSK

A, d

. d.,

Rade

nci

Last

ništ

vo: 8

1,96

%Št

. del

nic:

4.14

8.70

3

VIT

AL,

d. o

. o.,

Mes

tinje

Posl

. del

ež: 9

6,92

%

DEL

O, d

. d.,

Ljub

ljana

Last

ništ

vo: 1

00

%Št

. del

nic:

667

.464

RAD

ENSK

A M

IRA

L,d.

o. o

., Ra

denc

iPo

sl. d

elež

: 10

0 %

(Poj

asni

lo o

last

ništ

vuin

gla

sovl

anih

pra

vica

hv

Rade

nski

na

stra

ni 5

8te

ga le

tneg

a po

roči

la.)

PIV

OVA

RN

A L

AŠK

O, d

. d.

Odv

isna

dru

žba

Odv

isna

dru

žba

Odv

isna

dru

žba

Odv

isna

dru

žba

Odv

isna

dru

žba

SKU

PIN

A L

AŠK

O

Obv

ladu

joča

dru

žba

Pivo

varn

a La

ško

Last

ništ

vo v

Del

u80

,834

%Št

. del

nic:

539

.536

Rade

nska

Last

ništ

vo v

Del

u19

,166

%Št

. del

nic:

127.9

28

Odv

isna

dru

žba

od D

ela:

IZBE

RI, d

. o. o

.,Lj

ublja

naPo

sl. d

elež

: 10

0 %

Odv

isna

dru

žba

Odv

isna

dru

žba

LAŠK

O G

RUPA

, d.o

.o.,

Sara

jevo

Posl

. del

ež: 1

00

%

FIRM

A D

EL, d

. o. o

.,La

ško

Posl

. del

ež: 1

00

%

Pivo

varn

a La

ško

Posl

. del

ež v

Laš

koG

rupi

Sar

ajev

o69

,23

%

Rade

nska

Posl

. del

ež v

Laš

koG

rupi

Sar

ajev

o1,9

7 %

Pivo

varn

a U

nion

Posl

. del

ež v

Laš

koG

rupi

Sar

ajev

o11,

48 %

Fruc

tal

Posl

. del

ež v

Laš

koG

rupi

Sar

ajev

o17

,32

%

Odv

isna

dru

žba

LAŠK

O G

RUPA

, d.o

.o.,

Zagr

eb

Posl

. del

ež: 1

00

%

na d

an 3

1.12.

2011

(V te

ku s

o po

stop

ki z

a od

prod

ajo

posl

ovne

ga

dele

ža F

ruct

ala

v La

ško

Gru

pi S

araj

evo

druž

bam

v

Skup

iniL

aško

.)

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

24

ZGODOVINSKI ZAČETKI PIVOVARNE LAŠKO SEGAJO V LETO 1825, KO JE MEDIČAR IN LECTAR FRANZ

GEyER V NEKDANJEM VALVAZORJEVEM ŠPITALU UREDIL OBRTNO PIVOVARNO, KATERE POSLOPJE

STOJI ŠE DANES – DANAŠNJI HOTEL SAVINJA. OD TAKRAT JE MINILO ŽE 186 LET, PIVOVARNA LAŠKO

PA JE PRERASLA IZ LOKALNE PIVOVARNE V VODILNO PROIZVAJALKO PIVA IN Z OSTALIMI PODJETJI

V SKUPINI V VODILNO PROIZVAJALKO MINERALNIH IN NARAVNIH VOD TER BREZALKOHOLNIH IN

DRUGIH PIJAČ NA SLOVENSKEM TRGU.

1.7.1 OSEBNA IZKAZNICA

PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, je vpisana v sodni register pod št. registr-

skega vložka 1/00171/00, pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom

– september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR

Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic

Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija rednih delnic

Oznaka delnice: PILR

Matična šifra: 5049318

Davčna številka: SI90355580

Šifra dejavnosti: 11.050

1.7

PREDStAVItEV OBVlaDUJOčE DRUŽBE PIVOVARNE laŠKO, D. D.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

25

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti:

PROIZVODNJA PIVA

Petčlanska uprava: mag. Dušan Zorko, predsednik uprave

Marjeta Zevnik

Mirjam Hočevar

Gorazd Lukman

Matej Oset

Predsednik nadzornega sveta: dr. Vladimir Malenković

TRANSAKCIJSKI RAČUNI:

Raiffeisen Krekova banka, d. d. IBAN SI56 2430 0900 0054 863

Nova Kreditna banka Maribor, d. d. IBAN SI56 0451 5000 0909 883

Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana IBAN SI56 0223 2002 0104 463

Abanka Vipa, d. d. IBAN SI56 0510 0801 2922 332

Unicredit banka Slovenije, d. d IBAN SI56 2900 0000 1820 159

Hypo Alpe-Adria-bank, d. d. IBAN SI56 3300 0000 2722 975

Banka Sparkasse, d. d. IBAN SI56 3400 0100 1922 773

Banka Celje, d. d., Bančna skupina Celje IBAN SI56 0600 0000 1199 122

Probanka, d. d. IBAN SI56 2510 0970 0565 280

Telefon: +386 3 734 80 00

Telefaks: +386 3 573 18 17

Elektronski naslov: [email protected]

Spletna stran: http://www.pivo-lasko.si

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

26

DRUŽBE SKUPINE LAŠKO SO SKUPAJ Z DRUŽBAMI NOVA LJUBLJANSKA BANKA, D. D., ABANKA VIPA,

D. D., NFD HOLDING, D. D., NFD, D. O. O., GORENJSKA BANKA, D. D., NOVA KREDITNA BANKA MARI-

BOR, D. D., HyPO ALPE-ADRIA-BANK, D. D., IN BANKA CELJE, D. D., DNE 15. 6. 2011 SKLENILE SPORA-

ZUM O SKUPNI PRODAJI DELNIC DRUŽBE MERCATOR, D. D.

1.8.1 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V PIVOVARNI LAŠKO, d. d.

VELJAVNOST SKLEPOV 15. REDNE SKUPŠČINE

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je dne 1. 10. 2009 pri Okrožnem sodišču v Celju

vložilo tožbo zaradi ugotovitve ničnosti oz. podrejeno zaradi izpodbijanja sklepov 15. skupščine delni-

čarjev Pivovarne Laško, d. d., ki je bila dne 31. 8. 2009. Sodišče je s sodbo z dne 1. 2. 2011 zahtevek tože-

če stranke v celoti zavrnilo. Zoper navedeno tožbo je tožeča stranka VZMD dne 1.3.2011 vložila pritožbo,

katero je Višje sodišče v Celju s sodbo z dne 17.11.2011 zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega

sodišča. Z dnem izdaje sodbe višjega sodišča je predmetni gospodarski spor pravnomočno zaključen.

TOŽBA PERUTNINE PTUJ, D. D., NA PODLAGI PATRONATSKE IZJAVE

Pivovarni Laško, d. d., je bila dne 15. 2. 2011 s strani Okrožnega sodišča v Celju vročena tožba, s

katero tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., od tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., zahteva plačilo

10.116.488,71 EUR s pripadki. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je nastala škoda v višini vtoževanega

zneska, ker tožena stranka ni v celoti izpolnila obveznosti iz patronatske izjave z dne 10.1.2009, ki jo je

v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal njen bivši direktor Boško Šrot. Pivovarna Laško, d. d., meni,

da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, kar tudi zatrjuje v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje o

zadevi še ni odločilo.

SPREMEMBE V SESTAVI UPRAVE

Na podlagi odstopne izjave z dne 14. 3. 2011 je z dnem 31. 3. 2011 prenehal mandat članu uprave, od-

govornemu za finance, Robertu Šegi. Za novo članico uprave, odgovorno za finance, je nadzorni svet

na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka na seji dne 31. 3. 2011 z dnem 1. 4. 2011 imenoval

Mirjam Hočevar za mandatno dobo do 30. 8. 2015.

1.8

PREGLED POMEMBNEJŠIh DOGODKOV V LEtU 2011

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

27

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka z dnem

5. 8. 2011 imenoval dodatna člana uprave, in sicer: Marjeto Zevnik za članico uprave, odgovorno za

pravno, kadrovsko in splošno področje, in Mateja Oseta za člana uprave, odgovornega za proizvodno-

-tehnično področje, oba za mandatno dobo od 5. 8. 2011 do 30. 8. 2015. Imenovanje dodatnih članov

uprave temelji na spremembi statuta, sprejeti na 17. redni skupščini delničarjev družbe dne 24. 6. 2011,

ki omogoča imenovanje največ petčlanske uprave.

SPREMEMBE V SESTAVI NADZORNEGA SVETA

Na podlagi odstopne izjave, ki jo je na redni seji nadzornega sveta dne 31. 3. 2011 podal predsednik

nadzornega sveta Marjan Mačkošek, je z istim dnem Marjanu Mačkošku prenehal mandat kot predse-

dniku in članu nadzornega sveta družbe. Za predsednika nadzornega sveta družbe je nadzorni svet na

svoji redni seji dne 29. 4. 2011 imenoval dr. Vladimirja Malenkovića.

Na podlagi odstopne izjave z dne 1. 4. 2011 je z istim dnem prenehal mandat članu nadzornega sveta

– predstavniku delavcev, Andreju Kebetu. Na seji dne 6. 4. 2011 je svet delavcev družbe z mesta člana

nadzornega sveta družbe – predstavnika delavcev odpoklical Bojana Košaka in z dnem 6. 4. 2011 za

člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev izvolil Bojana Cizeja, katerega je nadzorni svet na svoji

redni seji dne 13. 4. 2011 imenoval za namestnika predsednika nadzornega sveta družbe. Svet delavec

Pivovarne Laško, d. d., je dne 3. 8. 2011 za članico nadzornega sveta – predstavnico delavcev izvolil

Dragico Čepin s pričetkom mandata z dnem 4. 8. 2011.

Skupščina družbe je dne 24. 6. 2011 za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika kapitala izvoli-

la Boruta Jamnika in Boruta Bratino za mandatno dobo od dneva izvolitve do 31. 8. 2013.

Od dne 4. 8. 2011 nadzorni svet deluje v sestavi: dr. Vladimir Malenković – predsednik, Bojan Cizej –

namestnik predsednika ter Dragica Čepin, dr. Borut Bratina, dr. Peter Groznik in Borut Jamnik – člani.

SPREMEMBE V SESTAVI REVIZIJSKE KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet družbe je na svoji seji dne 13. 4. 2011 za člana revizijske komisije nadzornega sveta

družbe z dnem 13. 4. 2011 imenoval Bojana Cizeja, na mesto dotedanjega člana revizijske komisije

Bojana Košaka.

Nadzorni svet je na korespondenčni seji dne 20. 10. 2011 z mesta člana revizijske komisije odpoklical

Marka Kolešo in z dnem 21. 10. 2011 za novega člana revizijske komisije imenoval Igorja Teslića. Od

dne 21. 10. 2011 revizijska komisija deluje v sestavi: dr. Peter Groznik – predsednik ter Bojan Cizej in

Igor Teslić – člana.

USTANOVITEV KADROVSKE KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet je z dnem 21. 10. 2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik

– predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – članica.

SKUPŠČINI DELNIČARJEV

V letu 2011 sta bili izvedeni dve skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., in sicer dne 24. 6. 2011

in dne 30. 7. 2011. Sprejeti sklepi obeh skupščin in druge informacije so objavljene na spletnem portalu

Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe.

PREVZEMNA PONUDBA PREVZEMNIKA KS NALOŽBE

Pivovarna Laško, d. d., je dne 8. 7. 2011 od družbe KS Naložbe, d. d., Dunajska 9, 1000 Ljubljana,

prejela obvestilo o prevzemni nameri. Prevzemno ponudbo skupaj s prospektom za odkup delnic

Pivovarne Laško, d. d., je Pivovarna Laško, d. d., prejela dne 4. 8. 2011. Prevzemna ponudba je veljala

od 4. 8. 2011 do 30. 9. 2011.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

28

Pivovarna Laško, d. d., je dne 6. 10. 2011 prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP)

o izidu prevzemne ponudbe prevzemnika KS Naložbe, d. d. ATVP je z navedeno odločbo ugotovila,

da je prevzemna ponudba prevzemnika KS Naložbe, d. d., uspešna. Prevzemno ponudbo sta sprejela

2 imetnika delnic ciljne družbe, ki sta bila skupaj imetnika 44 delnic oznake PILR, kar predstavlja

0,0005 % vseh delnic ciljne družbe.

DOVOLITEV POPLAČILA NKBM IZ ZASTAVLJENIH DELNIC DRUŽBE RADENSKA, D. D., RADENCI

Pivovarna Laško, d. d., je dne 22. 11. 2011 prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je so-

dišče v gospodarskem sporu tožeče stranke Nova kreditna banka Maribor, d. d., (NKBM) zoper toženo

stranko Pivovarno Laško, d. d., zaradi dopustitve poplačila terjatve v znesku 7.349.552.52 EUR s pripad-

ki iz vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev odločilo, da se dovoli izvršba na zastavljenih 345.304

delnic družbe Radenska, d. d., Radenci z oznako RARG, za poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR

z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka Pivovarna Laško, d. d., je dolžna dopustiti prodajo

navedenih vrednostnih papirjev in poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene z njihovo prodajo. Sodba

je pravnomočna. Na podlagi navedene sodbe je na predlog NKBM Okrajno sodišče v Celju s sklepom

o izvršbi dovolilo izvršbo na zastavljene delnice družbe Radenske, d. d., Radenci. Sklep o izvršbi je

pravnomočen.

Navedene vrednostne papirje družbe Radenska, d. d., Radenci je Pivovarna Laško, d. d., zastavila

družbi NKBM s pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je bila sklenjena dne

5. 6. 2009 med družbami NKBM kot upnikom, Center Naložbe, d. d., kot dolžnikom in Pivovarno

Laško, d. d., kot zastaviteljem za zavarovanje kredita, ki ga je družba Center naložbe, d. d., pridobila

pri NKBM. Navedeno pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev je v imenu Pivovarne

Laško, d. d., podpisal prejšnji direktor družbe Boško Šrot.

POGODBA O ZAČASNI PRODAJI DELNIC

Pivovarna Laško, d. d., je dne 30. 11. 2011 sklenila z Deželno banko Slovenije, d. d., pogodbo o začasni

prodaji vrednostnih papirjev in v skladu s pogodbo banki začasno odprodala 600.000 delnic družbe

Radenska, d. d., Radenci. S to odprodajo se je lastništvo Pivovarne Laško, d. d., v Radenski, d. d., Ra-

denci začasno znižalo z 93,81 % na 81,96 %. Pri tej pogodbi gre za reodkupno pravico, pri čemer po

pogodbi pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva začasnemu prodajalcu Pivovarni Laško, d. d.,

ki ima tako 93,81 % glasovalnih pravic.

PREVZEMNA NAMERA DRUŽBE MERCATOR, D. D.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 22.12.2011 po telefaksu in dne 23.12.2011 po pošti od družbe Mercator, d. d.,

(v nadaljevanju: prevzemnik) prejela prevzemno namero, s katero je prevzemnik upravo Pivovarne

Laško, d. d., v skladu s 24. členom Zakona o prevzemih (ZPre-1), obvestil, da namerava dati prevzemno

ponudbo za vse delnice izdajatelja Pivovarna Laško, d. d., z oznakama PILR in PILH. Prevzemnik v

zakonskem roku 30 dni po objavi prevzemne namere ni dal prevzemne ponudbe, saj je dne 19. 1. 2012

odstopil od prevzemne namere.

1.8.2 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V SKUPINI LAŠKO

VLOŽITEV ODŠKODNINSKIH TOŽB DRUŽB SKUPINE LAŠKO

Uprava Pivovarne Laško, d. d., je skladno s sklepom 16. redne skupščine z dne 16. 7. 2010 dne 12. 1. 2011

pri Okrožnem sodišču v Celju vložila odškodninsko tožbo zoper družbo Atka-Prima, d. o. o., kot nekda-

njo koncernsko krovno družbo in bivšega direktorja Pivovarne Laško, d. d., Boška Šrota. Z odškodninsko

tožbo Pivovarna Laško, d. d., od toženih strank zahteva plačilo odškodnine v višini 13.336.488,76 EUR

s pripadki iz naslova oškodovanja Pivovarne Laško, d. d., zaradi poslov v letih 2008 in 2009.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

29

Odvisne družbe Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., Radenci, Fructal, d. d., in Delo, d. d., so

dne 15. 2. 2011 pri pristojnih sodiščih prav tako vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima,

d. o. o., in Boška Šrota. Z odškodninskimi tožbami odvisne družbe od toženih strank zahtevajo plačilo

odškodnin v skupni višini 116.689.233,34 EUR s pripadki iz naslova oškodovanja odvisnih družb zaradi

poslov v letih 2008 in 2009.

Obstaja možnost, da bodo družbe iz naslova oškodovanja v prihodnosti vložile še dodatne odško-

dninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki so jo utrpele, tudi zaradi še nedokončanih sodnih postopkov,

še ni znan.

POSTOPEK PRODAJE DELNIC DRUŽBE MERCATOR, D. D.

Prodaja celotnega, tj. 23,34 % deleža v družbi Mercator, d. d., katerega imetnice so družbe Pivovarna

Laško, d. d., (8,43 %), Pivovarna Union, d. d., (12,33 %) in Radenska, d. d., Radenci (2,57 %) (v nada-

ljevanju: družbe Skupine Laško), predstavlja enega od ukrepov iz Strategije Skupine Pivovarna Laško

do leta 2014 (v nadaljevanju: Strategija) za rešitev težkega finančnega položaja družb Skupine Laško.

Strategija, ki jo je nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., potrdil septembra 2010, oziroma v njej pred-

viden ukrep prodaje vseh delnic družbe Mercator, d. d., je v skladu z enotnim stališčem bank upnic o

strategiji družb Skupine Laško, kot izhaja iz pisma bank upnic z dne 18. 8. 2010.

Na podlagi sprejete Strategije so družbe Skupine Laško v mesecu februarju 2011 objavile javni razpis

za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 878.840 delnic oziroma 23,34 % deleža družbe Mercator d. d.,

Ljubljana, v lasti družb Skupine Laško. Na podlagi javnega razpisa so bile prejete tri zavezujoče po-

nudbe, od katerih je najboljšo ponudbo dala družba Agrokor, d. d., iz Zagreba, ki je ponudila odkup

23,34 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško po ceni 206 EUR za delnico družbe

Mercator d. d. Tekom prodajnega procesa je bila izpogajana prodajna cena 221 EUR na delnico.

Urad za varstvo konkurence (UVK) je dne 26. 4. 2011 izdal odločbo, s katero je KDD – Centralni

klirinško depotni družbi, d. d., prepovedal izvedbo prenosa lastništva delnic družbe Mercator, d. d.,

katerih imetnice so tudi družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Ra-

denci, brez predhodnega soglasja UVK.

Zoper navedeno odločbo UVK z dne 26. 4. 2011 so družbe Skupine Laško še isti dan, dne 26. 4. 2011,

na Vrhovno sodišče vložile tožbo zaradi odprave navedene odločbe in predlog za izdajo začasne od-

redbe za odložitev njene izvršitve. Vrhovno sodišče je dne 29. 4. 2011 sprejelo sklep, da se zahteva za

izdajo začasne odredbe zavrne.

Zaradi odločbe UVK z dne 26. 4. 2011 in sklepa Vrhovnega sodišča z dne 29.4.2011 družbe Skupine

Laško niso mogle razpolagati z delnicami družbe Mercator, d. d., in ponudba družbe Agrokor, d. d., za

nakup 23,34 % lastniškega deleža v družbi Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško ni mogla biti

sprejeta.

Družbe Skupine Laško so skupaj z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD

Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-

-Adria-bank, d. d. in Banka Celje, d. d. (v nadaljevanju: konzorcij prodajalcev), dne 15.6.2011 sklenile

sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d. V juliju 2011 je k sporazumu pristopila tudi

Banka Koper, d. d. Skupni delež konzorcija prodajalcev v družbi Mercator, d. d. je znašal 52,10 %. Za

finančnega svetovalca pri prodaji naložbe je bila izbrana družba ING bank N. V. iz Londona.

V oktobru 2011 je svetovalec pri prodaji ING bank konzorciju prodajalcev predstavil prejete nezave-

zujoče ponudbe, in sicer so bile posredovane 4 nezavezujoče ponudbe, med njimi ena s strani strate-

škega ponudnika.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

30

Od novembra 2011 dalje so potekala ekskluzivna pogajanja z edinim strateškim ponudnikom, druž-

bo Agrokor, d. d., iz Zagreba, na podlagi sporazuma o ekskluzivnosti, sklenjenega med konzorcijem

prodajalcev in družbo Agrokor, d. d.

V decembru 2011 je bila predhodno potrjena kupoprodajna pogodba za delnice Poslovnega sistema

Mercator, d. d., s strani vseh prodajalcev, razen s strani prodajalca NLB, d. d., in Skupine Laško.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na seji dne 27. 1. 2012 dal soglasje k prodaji 317.498 delnic ozi-

roma 8,43 % deleža družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Laško, d. d., družbi Agro-

kor, d. d., po ceni 221 EUR na delnico, ki se lahko spremeni, kot je to predvideval v prodajni pogodbi de-

finiran mehanizem. Soglasje k prodaji 464.390 delnic oziroma 12,33 % deleža družbe Mercator, d. d.,

v lasti Pivovarne Union, d. d., družbi Agrokor, d. d., je dne 31. 1. 2012 dala tudi skupščina delničarjev

Pivovarne Union, d. d. Pridobitev navedenih soglasij za prodajo delnic družbe Mercator, d. d., družbi

Agrokor, d. d., je bilo obvezno, in sicer v primeru Pivovarne Laško, d. d., na podlagi 12. a člena Statuta

družbe, v primeru Pivovarne Union, d. d., pa na podlagi 330. člena ZGD-1. Za prodajo 96.952 delnic

oziroma 2,57 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Radenske, d. d., Radenci soglasje skupščine ali

nadzornega sveta Radenske, d. d., Radenci ni bilo potrebno.

Dne 7. 2. 2012 je bila članom konzorcija prodajalcev s strani svetovalca pri prodaji ING bank posre-

dovana informacija, da je Agrokor, d. d., odstopil iz prodajnega procesa.

ODLOČBA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (ATVP)

Z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z dne 9. 12. 2008 v zvezi s sodbo Okrajnega

sodišča v Ljubljani z dne 25. 10. 2010 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 5. 2011 so bile pravne

osebe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., ter Radenska, d. d., Radenci spoznane za odgovor-

ne za prekršek po 1. alineji prvega odstavka 71. člena v zvezi s četrtim odstavkom 71. člena Zakona o pre-

vzemih. Na podlagi četrtega odstavka 71. člena Zakona o prevzemih so jim bile izrečene globe 170.000

EUR (Pivovarna Laško, d. d., ter Pivovarna Union, d. d.) oziroma 160.000 EUR (Radenska, d. d.).

Zoper navedene odločbe so z zavrnitvijo pritožbe s strani Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 5. 2011

izčrpana vsa redna pravna sredstva. ATVP je na podlagi vloženega predloga družbama Pivovarna La-

ško, d. d., in Pivovarna Union, d. d., dovolila obročno odplačilo globe v 12 mesečnih obrokih.

SPREMEMBA V SESTAVI UPRAVE PIVOVARNE UNION, D. D.

Nadzorni svet Pivovarne Union, d. d., je na svoji redni seji dne 24. 8. 2011 na predlog predsednika upra-

ve Pivovarne Union, d. d., mag. Dušana Zorka z dnem 1. 9. 2011 za člana uprave Pivovarne Union, d. d.,

imenoval Mirjam Hočevar, odgovorno za finance, in Gorazda Lukmana, odgovornega za prodajo oz.

komercialo, oba za mandatno dobo od 1. 9. 2011 do 31. 1. 2016.

IMENOVANJE NOVEGA DIREKTORJA RADENSKE, D. D., RADENCI

Nadzorni svet Radenske, d. d., Radenci je na svoji redni seji dne 11. 8. 2011 sprejel sklep, da doteda-

njemu direktorju družbe Zvonku Murglju na njegovo željo predčasno in nekrivdno preneha mandat

direktorja družbe z dnem 31. 8. 2011 in z dnem 1. 9. 2011 na isti seji za novega direktorja družbe imeno-

val Milana Hojnika za mandatno dobo 5 let.

SPREMEMBE V NADZORNIH SVETIH ODVISNIH DRUŽB

Člani nadzornega sveta v odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., Anton Turnšek, Janko Remic in

Franc Rojnik, so na seji nadzornega sveta dne 22. 4. 2011 podali odstopno izjavo, da odstopajo z mesta

članov nadzornega sveta Pivovarne Union, d. d., z dnem imenovanja novih članov nadzornega sveta

na skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d. Skupščina Pivovarne Union, d. d., je dne 22. 6. 2011

za nove člane nadzornega sveta družbe imenovala dr. Vladimirja Malenkovića, dr. Petra Groznika in

Bojana Cizeja, vse za mandatno dobo 4 let.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

1.

UV

OD

31

Članica nadzornega sveta odvisne družbe Pivovarna Union, d. d., Marjeta Zevnik, je dne 5. 8. 2011

podala odstopno izjavo, da z istim dnem odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe – predstav-

nice delavcev. Svet delavcev družbe je za novega člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delavcev

imenoval Primoža Mlekuša za mandatno dobo od 14. 10. 2011 do 2. 1. 2014.

Članica nadzornega sveta odvisne družbe Radenska, d. d., Radenci, Marjeta Zevnik, je podala od-

stopno izjavo, da odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe Radenska, d. d., Radenci z dnem

imenovanja novega člana oz. članice nadzornega sveta na skupščini Radenske, d. d., Radenci. Skupšči-

na Radenske, d. d., Radenci je dne 21. 6. 2011 za novega člana nadzornega sveta družbe – predstavnika

delničarjev z dnem 22. 6. 2011 imenovala Pavla Terška za mandatno dobo 4 let.

ZAKLJUČEK PRODAJE DELEŽA DRUŽBE FRUCTAL, D. D.

Pivovarna Union, d. d., in Nectar, d. o. o., iz Republike Srbije sta dne 16. 12. 2011 uspešno zaključila

postopek prodaje lastniškega deleža Pivovarne Union v družbi Fructal, d. d., na podlagi prodajne po-

godbe z dne 25. 7. 2011. Nectar, d. o. o., je Pivovarni Union, d. d., za 93,73 % delež v družbi Fructal, d. d.,

plačal kupnino v višini 35,3 mio. EUR in s tem postal lastnik 93,73 % deleža družbe Fructal d. d. Ku-

pnina za Fructal, d. d., bo pomembno prispevala k razdolževanju Skupine Laško v skladu s finančnim

prestrukturiranjem, dogovorjenim z bankami upnicami in lastniki.

ODŠKODNINSKA TOŽBA DRUŽBE DELO, D. D., LJUBLJANA

Dne 9. 11. 2011 je družba Delo, d. d., Ljubljana vložila kot tožeča stranka zoper toženi stranki Petru Pu-

hanu in Andrijani Starina Kosem odškodninsko tožbo zaradi plačil 11.315.191,50 EUR. Za dne 2. 4. 2012

je razpisan prvi narok oz. glavna obravnava v zadevo tožeče stranke Pivovarne Laško, d. d., zoper

Atko-Prima, d. o. o., in Boška Šrota.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

32

2.

POSLOVNO POROČILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

33

UPRAVLJANJE DELUJE PO DVOTIRNEM SISTEMU, PO KATEREM DRUŽBO VODI UPRAVA, NJENO DELO-

VANJE PA NADZORUJE NADZORNI SVET.

Načela upravljanja Pivovarne Laško, d. d., izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji,

internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem

družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.

Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Laško, d. d., so skupščina delničarjev, nadzorni svet in

uprava družbe.

2.1.1 SKUPŠČINA DELNIČARJEV

V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ druž-

be. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne od-

ločitve. Ena delnica predstavlja na skupščini en glas. Pivovarna Laško, d. d., nima delnic z omejenimi

glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.

Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na pisno zahtevo

delničarjev družbe, ki imajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Skupščino lahko skliče tudi nadzorni

svet. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo na skupščini neposredno sami ali prek pooblaščencev.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače. S tričetrtinsko

večino odloča skupščina predvsem o naslednjih zadevah:

• sprememba statuta,

• zmanjšanje osnovnega kapitala (vključno pogojno povečanje),

• odobreno povečanje osnovnega kapitala,

• statusnih spremembah in prenehanju družbe,

• izključitvi prednostne pravice delničarjev pri izdaji novih delnic,

2.1

UPRAVLJANJE DRUŽBE

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

34

• izvolitvi in predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,

• drugih primerih, če to določa zakon ali statut.

Skupščina odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe hkrati z odločanjem o

uporabi bilančnega dobička. S podelitvijo razrešnice skupščina potrdi in odobri delo uprave in nadzor-

nega sveta v poslovnem letu. Razprava o podelitvi razrešnice se poveže z razpravo o uporabi bilančnega

dobička. Če skupščina ne podeli razrešnice, se s tem ne šteje, da je bila upravi izrečena nezaupnica.

Kadar skupščina odloči, da se bilančni dobiček uporabi za dividende, pripada dividenda delničarjem,

ki so kot imetniki delnic družbe vpisani v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD – Centralno

klirinški depotni družbi, d. d., Ljubljana na presečni datum, ki je vsakokrat določen v sklepu o uporabi

bilančnega dobička.

Delničar je dolžan po pozivu obvestiti družbo o možni obliki nakazila dividende (podatki o transak-

cijskem računu) ter o matični in davčni številki. Če delničar tega ne stori, se mu dividenda v skladu z

določili statuta družbe ne izplača.

UDELEŽBA NA SKUPŠČINI

Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani

v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem

skupščine (presečni dan) in ki so osebno, po zastopniku ali pooblaščencu pisno prijavili svojo udeležbo

upravi družbe najkasneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine.

Člani uprave in nadzornega sveta se lahko udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji. Skupščini

lahko prisostvujejo predstavniki sredstev javnega obveščanja, če svojo prisotnost pisno najavijo upravi

družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine.

SKLIC IN IZVEDBA SKUPŠČINE DELNIČARJEV

Skupščina se skliče, kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in sta-

tutom družbe. V letu 2011 sta bili izvedeni dve skupščini. 17. redna skupščina Pivovarne Laško, d. d.,

je bila sklicana 21. 5. 2011 in izvedena 24. 6. 2011. 18. izredna skupščina pa je bila sklicana 15. 7. 2011 in

izvedena 30. 7. 2011.

SKLEPI 17. REDNE SKUPŠČINE

Na 17. redni skupščini Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje po-

membnejše sklepe, in sicer:

SKLEPI K TOČKI 2:

2.1. Skupščina se seznani s Poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi in sprejemu revidi-

ranega Letnega poročila za poslovno leto 2010.

2.2. Skupščina se seznani, da na dan 31. 12. 2010 znaša čista izguba poslovnega leta 2010

6.292.260 EUR in da jo je uprava v soglasju z nadzornim svetom pokrila iz drugih rezerv iz

dobička v višini 542.466 EUR in kapitalskih rezerv v višini 5.749.794 EUR.

2.3. Skupščina se seznani s prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje

nalog v družbi in njenih odvisnih družbah prejeli v poslovnem letu 2010.

2.4. Skupščina se seznani, da je bila dne 12. 1. 2011 skladno s 327. členom ZGD-1 in na podlagi

ugotovitev iz Poročila o ugotovitvah posebne revizije vodenja posameznih poslov Skupine

Pivovarna Laško, d. d., z dne 27. 2. 2010, vložena odškodninska tožba v zakonskem roku.

2.5.1. Skupščina podeljuje upravi družbe razrešnico za poslovno leto 2010.

2.5.2. Skupščina podeljuje nadzornemu svetu družbe razrešnico za poslovno leto 2010.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

35

SKLEPI K TOČKI 3:

Statut družbe se spremeni, tako se spremenjeni 12. člen Statuta glasi:

»12. člen«

Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.

Uprava družbe ima največ pet članov, od katerih se en član imenuje za predsednika uprave. Predse-

dnika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave imenujejo

na predlog predsednika uprave.

Mandat predsednika in članov uprave traja 5 (pet) let.

Uprava sprejema odločitve z večino glasov vseh članov uprave, v primeru dvočlanske uprave pa so-

glasno. Predsednik uprave in člani uprave imajo vsak po en glas.

Družbo zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave.

Uprava sprejme v soglasju z nadzornim svetom poslovnik o delu uprave, s katerim uredi način dela

ter pristojnosti in obveznosti posameznih članov uprave v zvezi z vodenjem poslov družbe.

SKLEP K TOČKI 7:

Za člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev se za mandatno dobo, ki začne teči z dnem

izvolitve in se izteče z dnem 31. 8. 2013, izvolita Borut Jamnik in dr. Borut Bratina.

SKLEP K TOČKI 8:

Skupščina imenuje revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana za revizorja družbe za

revidiranje poslovnih izkazov za leto 2011.

Prvih pet največjih delničarjev, ki so imeli glasovalne pravice na skupščini, je naslednjih (število

glasov oz. odstotek od vseh delnic glede na osnovni kapital):

• Hypo Alpe Adria Bank AG – 618.202 oz. 7,07 %,

• Kapitalska družba, d. d. – 617.488 oz. 7,06 %,

• Probanka, d. d. – 614.911 oz. 7,03 %,

• GB, d. d., Kranj – 542.448 oz. 6,20 %,

• Skagen Kon-Tiki Verdipapirfond – 499.286 oz. 5,71 %.

Prvih pet navedenih delničarjev na skupščini je skupaj imelo 2.892.335 glasov oz. 33,06 % delež

od vseh delnic družbe oz. 45,18 % delež od glasovalnih pravic in 57,77 % delež od prisotnega kapitala.

NLB, d. d., kot največji delničar družbe na skupščini ni imela glasovalnih pravic.

Predlagani sklep (TOČKA 4) v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z denarnimi vložki (dokapitali-

zacija) ni bil sprejet, saj je za glasovalo manj kot 75 % oddanih glasov.

TOČKI 5 IN 6 sta bili umaknjeni iz dnevnega reda skupščine z naslednjo razlago:

V času po sklicu skupščine so se s strani kreditorja pojavila dodatna še nedokončno razrešena vpra-

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

36

šanja, ki jih je pred odločanjem o pogodbenem koncernu potrebno razrešiti. V obojestranskem intere-

su družbe, delničarjev in pomembnih kreditorjev je soglasno oblikovanje pogodbenega koncerna, zato

bo to predmet odločanja izredne skupščine do konca letošnjega leta.

SKLIC IN IZVEDBA IZREDNE SKUPŠČINE DELNIČARJEV

18. skupščina delničarjev je bila sklicana 15. 7. 2011 in izvedena 30. 7. 2011.

SKLEPI IZREDNE SKUPŠČINE

Na 18. skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje

pomembne sklepe, in sicer:

SKLEP K TOČKI 2 (PO NASPROTNEM PREDLOGU DELNIČARKE MIRJAM HOČEVAR):

Skupščina daje soglasje k poslom, za katere po 47. členu Zakona o prevzemih (ZPre-1) uprava družbe

potrebuje soglasje skupščine delničarjev, in sicer:

a.) Skupščina delničarjev družbe Pivovarna Laško, d. d., daje soglasje, da družbe Skupine Pivovarna

Laško (Pivovarna Laško, d. d., ter njeni odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d.) na-

daljujejo prodajo delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v skladu z dne 15. 6. 2011 podpisanim

Sporazumom o skupni prodaji delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., 2011/0601 (sklenejo man-

datno pogodbo s svetovalcem pri prodaji, ING Bank, N. V., London). To soglasje ne pomeni soglasja za

dokončno izvedbo oz. prodajo delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

b.) Skupščina delničarjev družbe Pivovarna Laško, d. d., se strinja, da odvisna družba Pivovarna Uni-

on, d. d., proda družbi Nectar, d. o. o., Bačka Palanka, Republika Srbija, 2.348.470 navadnih imenskih

kosovnih delnic z oznako FRAG izdajatelja družbe Fructal, d. d., kar predstavlja 93,7 % delež v osnov-

nem kapitalu družbe Fructal, d. d., za kupnino v višini 35,3 mio EUR.

Prvih pet največjih delničarjev, ki so imeli glasovalne pravice na skupščini, je naslednjih (število

glasov oz. odstotek od vseh delnic glede na osnovni kapital):

• Hypo Alpe Adria Bank AG – 618.202 oz. 7,07 %,

• Kapitalska družba, d. d. – 617.488 oz. 7,06 %,

• Probanka, d. d. – 614.911 oz. 7,03 %,

• GB, d. d., Kranj – 542.448 oz. 6,20 %,

• NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d. – 446.465 oz. 5,10 %.

Prvih pet navedenih delničarjev na skupščini je skupaj imelo 2.389.514 glasov oz. 32,46 % delež od

vseh delnic družbe oz. 44,36 % delež od glasovalnih pravic in 67,84 % delež od prisotnega kapitala.

NLB, d. d., kot največji delničar družbe na izredni skupščini ni imela glasovalnih pravic.

SKLIC IN IZVEDBA IZREDNE SKUPŠČINE DELNIČARJEV PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA

Izredna 19. skupščina delničarjev je bila sklicana 29. 12. 2011 in izvedena 30. 1. 2012.

SKLEPI IZREDNE SKUPŠČINE

Na 19. skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje

pomembnejše sklepe, in sicer:

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

37

2. TOČKA DNEVNEGA REDA: POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z DENARNIMI VLOŽKI (DOKAPITALIZACIJA):

Skupščina je odločala o predlogu sklepa uprave in nadzornega sveta ter o nasprotnem predlogu skle-

pa delničarja KS Naložbe, d. d., ki sta oba predvidevala povečanje osnovnega kapitala družbe za največ

36.503.304,96 EUR z izdajo največ 8.747.652 novih navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih

delnic za denarne vložke, pri čemer bi prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice znašala 10,00 EUR.

Predloga sklepov nista bila sprejeta. Za sprejem sklepov je bila potrebna tričetrtinska večina oz. 75 %

oddanih glasov.

3. TOČKA DNEVNEGA REDA: SOGLASJE SKUPŠČINE K POGODBAM O OBVLADOVANJU IN SPREMEMBA STATUTA

(ODOBRENI KAPITAL)

SKLEP K TOČKI 3:

3.1. Skupščina družbe daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med

družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno

družbo.

Skupščina družbe daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med

družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno

družbo.

Sklep je bil sprejet s 3.983.759 oddanimi glasovi oz. z 81,22%.

Na podlagi sklenjenih pogodb o obvladovanju je Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujoča družba

prevzela tudi obveznost, da na zahtevo zunanjih – manjšinskih delničarjev odvisnih družb pridobi vse

njihove delnice za odpravnino, ki jo predstavljajo delnice obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d.,

z oznako PILR. Iz tega razloga je skupščina s 3.965.175 oddanimi glasovi oz. z 79,28 % sprejela tudi

spremembo statuta – 10. a člen (sklep 3.2.), ki upravo pooblašča, da lahko poveča osnovni kapital za naj-

več 5 (pet) % osnovnega kapitala družbe z izdajo novih navadnih imenskih kosovnih delnic za stvarne

vložke, t. j. za delnice zunanjih – manjšinskih delničarjev odvisnih družb (odobreni kapital). Poobla-

stilo je upravi dano za obdobje enega leta, šteto od dneva vpisa statutarne spremembe v sodni register.

4. TOČKA DNEVNEGA REDA: DOPOLNITEV STATUTA DRUŽBE (ODOBRENI KAPITAL) – ZAHTEVA KAPITALSKE

DRUŽBE, D. D., Z DNE 20. 12. 2011

Na zahtevo Kapitalske družbe, d. d., z dne 20. 12. 2011 je skupščina odločala o spremembi statuta,

s katero bi uprava družbe bila pooblaščena, da lahko v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta

v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 % osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času

sprejema dopolnitev tega statuta, kar predstavlja največ 18.251.652,48 EUR, z izdajo novih delnic za

denarne vložke. Sklep ni bil sprejet. Za sprejem sklepa je bila potrebna tričetrtinska večina oz. 75 %

oddanih glasov.

5. TOČKA DNEVNEGA REDA: REPROGRAM FINANČNIH OBVEZNOSTI

SKLEP K TOČKI 5:

Skupščina poziva banke upnice, da se z družbo Pivovarna Laško, d. d., in družbami Skupine Laško

do 30. marca 2012 dogovorijo o celostnem dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti pod ugo-

dnimi tržnimi pogoji. Reprogram naj vsebuje moratorij na odplačilo glavnic, ki bi zapadale do prejema

kupnine iz naslova prodaje naložbe v Mercator, d. d., ali do izvedbe dokapitalizacije obvladujoče družbe

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

38

Pivovarne Laško, d. d., vendar ne dlje kot do 30. junija 2013. Z reprogramom posojil bodo vse družbe

Skupine Laško najkasneje v 10 letih dosegle vzdržno raven dolga (2-3 x EBITDA). Reprogramirana dol-

goročna dinamika poplačil obveznosti naj bo prilagojena načrtovanim denarnim tokovom iz osnovne

dejavnosti posameznih družb v Skupini. S takšnim reprogramom bodo družbe zmanjšale svoja visoka

finančna tveganja, omogočilo pa se jim bo normalno poslovanje, razvoj in dolgoročni obstoj.

Sklep je bil sprejet s 4.192.427 oddanimi glasovi oz. z 93,60 %.

6. TOČKA DNEVNEGA REDA: SEZNANITEV IN SOGLASJE SKUPŠČINE H KUPOPRODAJNI POGODBI ZA DELNICE

POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR, D. D.

Pod to točko dnevnega reda skupščina ni odločala o predlogih sklepov, temveč so se delničarji le se-

znanili s Kupoprodajno pogodbo za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d. Za odločanje o soglasju

skupščine k navedeni Kupoprodajni pogodbi, o katerem naj bi skupščina odločala na podlagi 47. člena

ZPre-1, je z odstopom družbe Mercator, d. d., od prevzemne namere dne 19. 1. 2012 podlaga odpadla.

7. TOČKA DNEVNEGA REDA: SOGLASJE K OPRAVLJANJU NADZORSTVENE FUNKCIJE V ODVISNIH DRUŽBAH

SKLEP K TOČKI 7:

Skupščina skladno z 41. členom ZGD-1 daje soglasje k imenovanju članov nadzornega sveta Pivovar-

ne Laško, d. d., v nadzorne svete odvisnih družb.


8. TOČKA DNEVNEGA REDA: SPREMEMBE STATUTA DRUŽBE

SKLEP K TOČKI 8:

8.1. V Statutu družbe se za 14. členom doda nov 14. a člen, ki se glasi:

»14. a člen

Člani uprave družbe so lahko imenovani za člane uprav in nadzornih svetov od družbe odvisnih

družb, ki so ali bi lahko bile v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe.«

V Statutu družbe se za 16. členom doda nov 16. a člen, ki se glasi:

»16. a člen

Člani nadzornega sveta družbe so lahko imenovani za člane nadzornih svetov od družbe odvisnih

družb, ki so ali bi lahko bile v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe.«

8. 2. 23. člen Statuta družbe se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen

Člani nadzornega sveta so za svoje delo upravičeni do plačila za opravljanje funkcije, do sejnine

za udeležbo na seji ter do povračila potnih in drugih upravičenih stroškov, ki jim nastanejo v zvezi z

njihovim delom.

Višino plačila za opravljanje funkcije, sejnine ter povračila potnih in drugih upravičenih stroškov iz

prejšnjega odstavka določi skupščina.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

39

Plačilo zunanjim članom komisij nadzornega sveta določi nadzorni svet.«

V 39. členu Statuta se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Sprememba 23. člena Statuta, sprejeta na skupščini družbe dne 30.1.2012, se začne uporabljati s 1. 1. 2012.«


9. TOČKA DNEVNEGA REDA: DOLOČITEV VIŠINE PREJEMKOV ČLANOV NADZORNEGA SVETA

SKLEP K TOČKI 9:

Skupščina je na podlagi sprejete spremembe Statuta – novega 23. člena (glej sklep 8.2 pod prejšnjo

točko dnevnega reda) s 3.958.736 oddanimi glasovi oz. z 80,72 % sprejela sklep, s katerim je članom

nadzornega sveta določila višino plačila za opravljanje funkcije, sejnine ter povračila potnih in drugih

upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka določi skupščina.

NAPOVEDANE IZPODBOJNE TOŽBE

Delničar KS Naložbe, d. d., je napovedal izpodbojno tožbo k sprejetima sklepoma št. 3.1. in 3.2.

2.1.2 NADZORNI SVET

Naloga nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Nadzorni svet imenuje in odpokli-

če predsednika uprave in člane uprave.

Sestava nadzornega sveta je določena s Statutom družbe. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., šteje

šest članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s Statutom določeno drugače. Štirje člani

nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva člana nadzornega

sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev.

Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z večino oddanih glasov delničarjev, razen članov nad-

zornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po prete-

ku lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika.

Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odlo-

čitve nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in nadzorni

svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno dru-

gače. Predsednik nadzornega sveta je vedno predstavnik delničarjev. Sejo nadzornega sveta sklicuje

predsednik na lastno pobudo, na pobudo katerega koli člana sveta ali na pobudo uprave. Nadzorni svet

odloča na sejah.

Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve letnega poročila preveriti letno poročilo in pre-

dlog za uporabo bilančnega dobička ter sestaviti pisno poročilo za skupščino in ga izročiti upravi. Če

nadzorni svet potrdi letno poročilo, je letno poročilo sprejeto.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

40

SESTAVA NADZORNEGA SVETA SESTAVA NADZORNEGA SVETA

NA DAN 31. 12. 2010 NA DAN 31. 12. 2011

Predstavniki kapitala: Predstavniki kapitala:

Marjan Mačkošek, predsednik dr. Vladimir Malenković, predsednik

dr. Peter Groznik dr. Borut Bratina

dr. Vladimir Malenković Borut Jamnik

dr. Peter Groznik

Predstavniki zaposlenih: Predstavniki zaposlenih:

Andrej Kebe, namestnik predsednika Bojan Cizej, namestnik predsednika

Bojan Košak mag. Dragica Čepin

1. DR. VLADIMIR MALENKOVIć

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 31. 8. 2009 dalje in predsednik nadzornega sveta

Pivovarne Laško, d. d., od 29.4.2011 dalje.

Rojen: leta 1966

Izobrazba: doktor znanosti, področje strateškega manage-

menta, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, 2005

Zaposlen kot član uprave družbe Premogovnik Velenje, d. d.

2. DR. BORUT BRATINA

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od junija 2011 dalje.

Rojen: leta 1957

Izobrazba: doktor pravnih znanosti – Pravna fakulteta Uni-

verze v Mariboru, leta 1997

Zaposlen na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v

Mariboru kot izredni profesor za gospodarsko pravo in pred-

stojnik Katedre za poslovno in podjetniško pravo.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

41

3. BORUT JAMNIK

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 24.6.2011 dalje.

Rojen: leta 1970

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir matematike

Zaposlen kot predsednik uprave družbe Modra zavarovalni-

ca, d. d.

4. DR. PETER GROZNIK

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 16. 7. 2010 dalje.

Rojen: leta 1973

Izobrazba: doktor znanosti – finance, Kelley School of Busi-

ness, Indiana University Bloomington

(Združene države Amerike), 2003

Zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

5. BOJAN CIZEJ

je član nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od 6. 4. 2011 dalje.

Rojena: leta 1963

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir živilske

tehnologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v

Ljubljani, 1993

Zaposlen v Pivovarni Laško, d. d., kot direktor proizvodno

tehničnega sektorja.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

42

6. MAG. DRAGICA ČEPIN

je članica nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., od avgusta 2011 dalje.

Rojena: leta 1960

Izobrazba: magistrica ekonomije, Ekonomsko poslovna

fakulteta Univerze v Mariboru, 2001

Zaposlena v Pivovarni Laško, d. d., od leta 1981 dalje.

SPREMEMBE V SESTAVI NADZORNEGA SVETA PIVOVARNE LAŠKO, D. D.

Spremembe v letu 2011 so opisane na strani 27 tega letnega poročila.

REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETA PIVOVARNE LAŠKO, D. D.

Naloge revizijske komisije določa 280. člen ZGD-1, med glavnimi pa so:

• spremljanje postopka računovodskega poročanja, obvezne revizije letnih in konsolidiranih raču-

novodskih izkazov,

• pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe,

• predlog nadzornemu svetu za imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila,

• nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,

• ocenjevanje sestavljenega letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet.

SESTAVA REVIZIJSKE KOMISIJE SESTAVA REVIZIJSKE KOMISIJE

NA DAN 31. 12. 2010 NA DAN 31. 12. 2011

dr. Peter Groznik – predsednik dr. Peter Groznik – predsednik

Bojan Košak Bojan Cizej

Marko Koleša Igor Teslić

SPREMEMBE V SESTAVI REVIZIJSKE KOMISIJE NADZORNEGA SVETA


USTANOVITEV KADROVSKE KOMISIJE NADZORNEGA SVETA PIVOVARNE LAŠKO, D. D.

Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju Kodeks) v točki 13.1 priporoča, da nadzorni

svet poleg revizijske komisije oblikuje tudi kadrovsko komisijo. Naloge kadrovske komisije so natanč-

neje opredeljene v prilogi B Kodeksa. Kadrovska komisija je pristojna predvsem za:

• pomoč nadzornemu svetu in pripravo predlogov na področju kriterijev in kandidatov za članstvo v

upravi, pri čemer mora ovrednotiti ravnovesje med sposobnostmi, znanjem in izkušnjami, pripra-

viti opis vlog in kvalifikacij, ki so zahtevane za posamezno imenovanje,

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

43

• ocenjevanje velikosti, sestave in delovanja uprave v rednih časovnih presledkih,

• podporo pri vrednotenju dela uprave in pripravo obrazloženih razlogov za odpoklic posameznih

članov uprave, kadar le-ti nastopijo,

• podporo pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi.

Nadzorni svet je z dnem 21. 10. 2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik

– predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – članica.

SESTAVA KADROVSKE KOMISIJE SESTAVA KADROVSKE KOMISIJE

NA DAN 31. 12. 2010 NA DAN 31. 12. 2011

/ Borut Jamnik – predsednik

/ dr. Borut Bratina

/ mag. Dragica Čepin

SPREMEMBE V NADZORNIH SVETIH ODVISNIH DRUŽB

Spremembe v letu 2011 so opisane na straneh 30 in 31 tega letnega poročila.

2.1.3 UPRAVA

Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja družbo

nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno ravnanje

s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodar-

stvenika ter varuje poslovne skrivnosti družbe.

Uprava družbe šteje pet članov, in sicer: mag. Dušan Zorko – predsednik uprave, Marjeta Zevnik –

članica uprave, odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje, Mirjam Hočevar – članica uprave,

odgovorna za finance, Gorazd Lukman – član uprave, odgovoren za prodajo oz. komercialo ter Matej

Oset – član uprave, odgovoren za proizvodno-tehnično področje.

Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave

imenujejo na predlog predsednika uprave. Mandat predsednika in članov uprave traja 5 let. Družbo

zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave. Uprava lahko podeli

prokuro.

SPREMEMBE V SESTAVI UPRAVE PIVOVARNE LAŠKO, D. D.

Spremembe v letu 2011 so opisane na straneh 26 in 27 tega letnega poročila.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

44

SESTAVA TRIČLANSKA UPRAVE SESTAVA PETČLANSKE UPRAVE

NA DAN 31. 12. 2010 NA DAN 31. 12. 2011

mag. Dušan Zorko – predsednik mag. Dušan Zorko

Robert Šega Marjeta Zevnik

Gorazd Lukman Mirjam Hočevar

Gorazd Lukman

Matej Oset

1. MAG. DUŠAN ZORKO

je predsednik uprave Pivovarne Laško, d. d.

Rojen: leta 1956

Izobrazba: magister ekonomskih znanosti, VEKŠ Maribor, 1988

Leta 1988 se je zaposlil v Kovinotehni, leta 1990 napredoval

v direktorja TOZD-a Zunanja trgovina, dve leti kasneje je

prevzel vodenje družbe Kovintrade. Leta 2004 je prevzel

vodenje Pivovarne Union. 24. 7. 2009 pa je postal predse-

dnik uprave Pivovarne Laško, d. d. Poleg tega je tudi član

predsedstva Rokometne zveze Slovenije.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

45

2. MARJETA ZEVNIK

je članica uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje.

Rojena: leta 1961

Izobrazba: univerzitetna diplomirana pravnica, Pravna

fakulteta Univerze v Ljubljani, 1986, pravosodni izpit 1991

V Pivovarni Union, d. d., je začela delati leta 1986 kot

pravna referentka, leta 1992 je postala pomočnica direktorja

prodaje, leta 2001 pa je napredovala v direktorico splošnega

sektorja. S 5. 8. 2011 je postala članica uprave Pivovarne

Laško, d. d.

Obenem je tudi predsednica nadzornega sveta Delo, d. d.,

članica nadzornega sveta ČZP Večer, d. d. Opravlja funkcijo

generalne sekretarke Združenja slovenskih pivovarn in

članice upravnega odbora Akademske športne zveze Olimpija.

3. MIRJAM HOČEVAR

je članica uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovorna za področje financ.

Rojena: leta 1962

Izobrazba: diplomirana inženirka matematike, Fakulteta za

matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, 1990

V Pivovarni Union, d. d., je začela delati leta 1990 kot pri-

pravnica, leta 1991 je postala vodja razvoja informacijskega

sistema, leta 1994 pa napredovala v vodjo računalniškega

centra. Leta 2002 je postala pomočnica finančnega direktor-

ja ter 2004 finančna direktorica Pivovarne Union, d. d.

S 1. 4. 2011 je postala članica uprave Pivovarne Laško, d. d.,

od 1. 9. 2011 tudi članica uprave Pivovarne Union, d. d, odgo-

vorna za finance.

Obenem je članica nadzornega sveta Radenske, d. d., in

Fructala, d. d., (do 27. 1. 2012) ter upravnega odbora Birra

Peja, Kosovo.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

46

4. GORAZD LUKMAN

je član uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovoren za področje prodaje oz. komerciale.

Rojen: leta 1959

Izobrazba: komercialist, Višja poslovno komercialna šola

Celje, 2004

Svojo poklicno pot je začel v Kovinotehni Celje, leta 1980

nadaljeval v SCT Celje, leta 1989 postal vodja konsigna-

cijskih skladišč v Hmezad Eksport-import, Žalec. Nato se

je preizkusil tudi kot zasebni gostinec, dokler ni leta 1993

postal direktor komerciale Engrotuša. Od 1. 11. 2009 je član

uprave Pivovarne Laško, d. d.

5. MATEJ OSET

je član uprave Pivovarne Laško, d. d., odgovoren za proizvodno-tehnično področje in nabavo.

Rojen: leta 1968

Izobrazba: MBA na IEDC Bled, univerzitetni diplomirani

inženir živilske tehnologije, Biotehniška fakulteta v Ljublja-

ni, 1992

V Pivovarni Laško, d. d., je začel delati leta 1993 kot tehno-

log v proizvodnji, leta 1997 je napredoval na delovno mesto

vodje proizvodnje piva, leta 2004 je postal vodja proizvodno-

-tehničnega sektorja, od 5. 8. 2011 pa je član uprave Pivovar-

ne Laško, d. d. Poleg tega je predsednik Skupščine GIZ-a

Slovenskih pivovarn, član upravnega odbora Zbornice

kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije, član nadzornega

sveta družbe SLOPAK in predstavnik Skupščine Združenja

delodajalcev Slovenije. Kot izredni predavatelj sodeluje tudi

z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

SPREMEMBE V SESTAVAH UPRAV ODVISNIH DRUŽB


2.1.4 UPRAVLJANJE V SKUPINI

Skupino Laško sestavljajo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., pet odvisnih družb v Sloveniji

in tri odvisne družbe v tujini. Vse odvisne družbe so v večinski lasti obvladujoče družbe (podrobneje

na straneh od 21 do 23 tega poročila).

Člani vodenja in upravljanja odvisnih družb na dan 31. 12. 2011:

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

47

RADENSKA, D. D., RADENCI

Uprava Zvonko Murgelj, do 31. 8. 2011

Milan Hojnik, od 1. 9. 2011 dalje

Nadzorni svet Predstavniki kapitala: Predstavniki zaposlenih:

mag. Dragica Čepin – predsednica Franko Lipičar – namest. preds.

Mirjam Hočevar Dominik Omar

Marjeta Zevnik, do 21.6.2011

Pavel Teršek, od 22.6.2011 dalje

RADENSKA MIRAL RADENCI, D. O. O. (ODVISNA DRUŽBA RADENSKE, D. D., RADENCI)

Uprava Zvonko Murgelj, do 31. 8. 2011

Milan Hojnik, od 1. 9. 2011 dalje

Nadzorni svet Nima nadzornega sveta.

PIVOVARNA UNION, D. D., LJUBLJANA

Uprava Dušan Zorko – predsednik

Gorazd Lukman, od 1. 9. 2011 dalje

Mirjam Hočevar, od 1. 9. 2011 dalje


Anton Turnšek – predsednik, Marjeta Zevnik – namest. pred.,

do 22. 6. 2011 do 5. 8. 2011

dr. Peter Groznik – predsednik, Primož Mlekuš,

od 22. 6. 2011 dalje od 14. 10. 2011 dalje

Franc Rojnik, do 22. 6. 2011 Terezija Peterka

Janko Remic, do 22. 6. 2011

Bojan Cizej, od 22. 6. 2011 dalje

dr. Vladimir Malenković,

od 22. 6. 2011 dalje

JADRANSKA PIVOVARA - SPLIT, D. D.

Uprava Nenad Buljan, do 31. 1. 2011

Zlatko Bebić, od 1. 2. 2011 dalje


Gorazd Lukman – predsednik Goran Domljanović

Pavel Teršek – namest. preds.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

48

VITAL MESTINJE, D. O. O.

Uprava Mira Močnik


DELO, D. D., LJUBLJANA

Uprava Jurij Giacomelli


Marjeta Zevnik – predsednica Branimir Piano

Robert Šega – namest. preds. Jure Flerin

mag. Dragica Čepin

IZBERI, D. O. O., LJUBLJANA (ODVISNA DRUŽBA DELA, D. D., LJUBLJANA)

Uprava Samo Čok

Nadzorni svet Predstavnika kapitala: Predstavniki zaposlenih:

Jurij Giacomelli – predsednik Nima predstavnikov.

mag. Dragica Čepin

Mojca Međedović, do 5. 4. 2011

Irma Gubanec, od 6. 4. 2011 dalje

S spremembo akta o ustanovitvi v oktobru 2011 družba Izberi, d. o. o., Ljubljana nima več nadzorne-

ga sveta, ker ga akt o ustanovitvi kot organa upravljanja družbe ne določa več.

LAŠKO GRUPA, D. O. O., SARAJEVO

Uprava Šerif Krajišnik


FIRMA DEL, D. O. O., LAŠKO

Uprava mag. Dušan Zorko


LAŠKO GRUPA, D. O. O., ZAGREB

Uprava Boris Matijaščić


SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

49

UPRAVA IN NADZORNI SVET DRUŽBE PIVOVARNA LAŠKO, D. D., IZJAVLJATA, DA DRUŽBA SPOŠTUJE

DOLOČBE KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB Z DNE 8.12.2009, KI SE JE ZAČEL UPO-

RABLJATI S 1.1.2010, Z NEKATERIMI ODSTOPANJI, KI NE POSEGAJO V DOBRO PRAKSO UPRAVLJANJA

IN KI SO POJASNJENA V TEJ IZJAVI.

2.2.1 SKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSA UPRAVLJANJA JAV-NIH DELNIŠKIH DRUŽB

Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d., izjavljata, da družba spoštuje določbe Kode-

ksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. 12. 2009, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2010 (v nadalje-

vanju: Kodeks), z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena

v tej izjavi. Izjava je sestavni del letnega poročila za leto 2010 in je dostopna tudi na spletnih straneh

družbe www.pivo-lasko.si.

Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2011, t. j. od. 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011. Od zaključka obra-

čunskega obdobja do objave izjave ni prišlo do sprememb na področju upravljanja družbe.

Kodeks je objavljen na spletni strani Ljubljanske borze, d. d., www.ljse.si.

Uprava in nadzorni svet družbe v nadaljevanju podajata pojasnila k odstopanjem od posameznih

določb Kodeksa:

• določba 1; družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, to je maksimiranjem vrednosti družbe, in

drugimi cilji, kot sta dolgoročno ustvarjanje vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih in

okoljskih vidikov poslovanja z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja družbe, čeprav družba

tega nima zapisanega v Statutu,

• določba 2; upravljanje družbe je usmerjeno v izpolnjevanje ciljev strategije rasti Skupine Pivovarna

Laško do leta 2014 in v vzpostavitev novega poslovnega modela Skupine Pivovarna Laško; izhodi-

šča strategije rasti in novega poslovnega modela je potrdil nadzorni svet družbe na svoji seji dne

23. 4. 2010; predstavitev strategije in novega poslovnega modela Skupine je bila objavljena na sple-

2.2

IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE OZIROMA SPOŠtOVANJUKODEKSA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

50

tni strani Ljubljanske borze – SEOnet-u dne 14. 5. 2010; posebnega dokumenta Politika upravljanja

družbe uprava skupaj z nadzornim svetom ni sprejela,

• določba 8 (drugi odstavek) in 17.2; člani nadzornega sveta še niso podpisali posebne izjave, s katero

bi se opredelili do izpolnjevanja kriterijev neodvisnosti, navedenih v točki C.3 priloge C Kodeksa;

glede na družbi znana dejstva so pri članih nadzornega sveta izpolnjeni vsi kriteriji neodvisnosti iz

točke C.3 priloge C Kodeksa,

• določba 8.7; poslovnik nadzornega sveta nima določb o komuniciranju z javnostjo glede odločitev,

sprejetih na seji; za komuniciranje z javnostjo je na podlagi sklepa nadzornega sveta pooblaščen

predsednik nadzornega sveta; pomembnejši sklepi nadzornega sveta se objavijo na spletni strani

Ljubljanske borze – SEOnet-u in spletnih straneh družbe,

• določba 11; nadzorni svet nima sekretarja nadzornega sveta; naloge sekretarja nadzornega sveta

opravlja direktor Splošnega sektorja oz. njegov namestnik,

• določba 16.1; prejemki članov uprave so fiksni; ob sprejetju letnega poročila lahko nadzorni svet po

lastni presoji, na podlagi kriterijev, ki so določeni z individualno pogodbo, članu uprave za preteklo

poslovno leto določi nagrado, ki se lahko izplača v gotovini ali delnicah družbe,

• določba 20; družba nima opredeljene strategije komuniciranja družbe kot sestavnega dela Politi-

ke upravljanja; za komuniciranje družbe oz. transparentnost poslovanja družbe skrbijo strokovne

službe na način, da so spoštovana določila Kodeksa,

• določba 21.3; družba ne objavlja sporočil v tujem jeziku.

2.2.2 GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVE-GANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

Družba Pivovarna Laško, d. d., upravlja s tveganji in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh rav-

neh. Namen notranjih kontrol je zagotavljanje točnosti, zanesljivosti, transparentnosti in preglednosti

vseh procesov ter obvladovanje tveganj, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Obenem sistem

notranjih kontrol vzpostavlja mehanizme, ki preprečuje neracionalno rabo premoženja in stroškovno

učinkovitost.

Sistem notranjih kontrol vključuje postopke, ki zagotavljajo, da:

• so poslovni dogodki evidentirani na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, na osnovi katerih

so poslovni dogodki evidentirani točno in pošteno ter dajejo jamstvo, da družba pošteno razpolaga

s svojim premoženjem,

• so poslovni dogodki evidentirani in računovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno zakonodajo,

• se prepreči oziroma pravočasno zazna morebitna nepooblaščena pridobitev, uporaba in razpolaga-

nje s premoženjem družbe, ki bi imela pomemben vpliv na računovodske izkaze.

Notranjo kontrolo v družbi izvaja sektor financ, računovodstva in kontrolinga, ki je odgovoren za

vodenje poslovnih knjig ter izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi,

davčnimi in drugimi predpisi. Ustreznost delovanja notranjih kontrol v okviru informacijskega siste-

ma letno preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

51

2.2.3 ZUNANJA REVIZIJA

REDNA ZUNANJA REVIZIJA

Skupščine Pivovarne Laško, d. d., Pivovarne Union, d. d., Ljubljana, Radenske, d. d., Radenci, in

Dela, d. d., Ljubljana so zaradi konsolidacije in poenotenja v Skupini Laško za pooblaščenega revizorja

imenovale revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana, ki v okviru revizije računovodskih

izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta.

2.2.4 PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

3. Podatki o pomembnem neposrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe so prikazani na

straneh 56 in 57 tega letnega poročila. Neposredno lastništvo članov uprave je razkrito na strani 60

istega poročila.

4. Statut družbe ne vsebuje določb, ki bi imetnikom vrednostnih papirjev zagotavljale posebne kon-

trolne pravice.

6. Statut družbe ne vsebuje omejitev glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov.

Statut družbe določa, da se morajo delničarji, ki se nameravajo udeležiti zasedanja skupščine, prijaviti

na sedežu družbe najkasneje konec četrtega dne pred skupščino, sicer se ne morejo udeležiti skupšči-

ne in s tem tudi ne izvrševati glasovalne pravice.

8. Skladno s statutom družbe ima uprava družbe največ pet članov, od katerih se en član imenuje za

predsednika uprave. Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri če-

mer se člani uprave imenujejo na predlog predsednika uprave. Nadzorni svet lahko predčasno odpokli-

če predsednika uprave ali posameznega člana uprave v skladu z zakonom. Skladno s statutom družbe

šteje nadzorni svet šest članov. Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov

delničarjev, razen dveh članov nadzornega sveta, ki sta predstavnika delavcev družbe, katera izvoli

svet delavcev družbe. Za predčasen odpoklic članov nadzornega sveta je potrebna 3/4 večina oddanih

glasov. Statut družbe določa, da o spremembah statuta odloča skupščina s 3/4 večino oddanih glasov.

9. Skupščina je dne 31. 8. 2009 pooblastila upravo družbe za nakup lastnih delnic za odkupno ceno,

ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu, z namenom maksimalizacije no-

tranje vrednosti delnic družbe. Skupni delež delnic, pridobljenih za namen iz prejšnjega odstavka, ne

sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami družbe preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pooblastilo

uprave za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od sprejema skupščinskega sklepa. Uprava ne sme

pridobivati lastnih delnic izključno zaradi trgovanja.

2.2.5 PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

Podatki o delovanju skupščine, ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega

izjavljanja so vključeni v poglavju Upravljanje na straneh od 33 do 39 tega letnega poročila.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

52

2.2.6 PODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETU

Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij so vključeni v poglav-

ju Upravljanje na straneh od 39 do 46 tega letnega poročila.

Laško, 12. marec 2012

mag. Dušan Zorko dr. Vladimir Malenković

predsednik uprave predsednik nadzornega sveta

Marjeta Zevnik

članica uprave

Mirjam Hočevar

članica uprave

Gorazd Lukman

član uprave

Matej Oset

član uprave

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

53

S TEM POROČILOM PIVOVARNA LAŠKO, D. D., NAVAJA UKREPE ZA POVRNITEV ŠKODE IZ ŠKODLJIVIH

PRAVNIH POSLOV, KI JIH JE SKLENILA BIVŠA UPRAVA DRUŽBE.

Bivša uprava družbe Pivovarne Laško, d. d., je v poslovnih letih 2008 in 2009 sklenila pravne posle

kot tedaj odvisna družba v okviru večstopenjskega dejanskega koncerna, ki so se izkazali za škodljive.

Posojila družbama Center Naložbe, d. d., in Infond Holding, d. d., skupaj z obrestmi niso bila popla-

čana. Nakup delnic družbe Thermana, d. d., – Zdravilišče Laško od družbe Infond Holding, d. d., je bil

izveden po nakupni ceni, ki je bila višja od ocenjene takratne tržne vrednosti delnic družbe Thermana,

d. d. Koncernsko krovna družba v večstopenjskem dejanskem koncernu Atka – Prima, d. o. o., prikraj-

šanj družbi Pivovarna Laško, d. d., ni nadomestila ne v istem poslovnem letu ne kasneje.

Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d., je kot skrben gospodar ukrenila vse potrebne postopke, ki jih

je dolžna ukreniti:

• dne 29. 3. 2010 je prijavila terjatev v stečajni postopek zoper Infond Holding, finančna družba, d. d.,

– v stečaju in podala zahtevo za oblikovanje upniškega odbora. Stečajni postopek je v teku;

• dne 17. 3. 2010 je prijavila terjatev v postopek prisilne poravnave zoper družbo Center naložbe, d. d. Na

podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 13. 8. 2010 je bil nad družbo Center naložbe, d. d.,

začet stečajni postopek. Družba je podala zahtevo za oblikovanje upniškega odbora ter dne 10. 11. 2010

prijavila terjatev v stečajni postopek in jo dopolnila še z ločitveno pravico in zakonskimi zamudni-

mi obrestmi. Stečajni postopek je v teku;

• dne 12. 1. 2011 je vložila odškodninsko tožbo zoper toženi stranki: družbo Atka – Prima, d. o. o., in

Boška Šrota kot njenega solastnika in takratnega zakonitega zastopnika oz. direktorja Pivovarne

Laško, d. d., za plačilo 13,3 mio. EUR. Postopek je v teku, prvi narok za glavno obravnavo je bil dne

2. 4. 2012.

Obstaja možnost, da bo Pivovarna Laško, d. d., iz naslova oškodovanja v prihodnosti vložila dodatne

odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki jo je utrpela, še ni znan. Po trenutno znanih dejstvih

obstajata dve potencialni oškodovanji:

2.3

POROčILO UPRAVE PIVOVARNE laŠKO, D. D., O ODVISNOStI PO 545. čL. ZGD-1

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

54

• zastava 345.304 delnic Radenske, d. d., z oznako RARG, katerih imetnik je Pivovarna Laško, d. d.,

za zavarovanje posojila družbi Center naložbe, d. d., v vrednosti 6.250.000 EUR, ki ga je le-ta najel

pri NKBM, d. d., dne 12. 3. 2009. Pivovarna Laško, d. d., v tem poslu nastopa kot zastavitelj na

osnovi pogodbe o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjih z dne 5.6.2009. Knjigovodska

vrednost zastavljenih delnic RARG na dan 31. 12. 2011 znaša 3.637.650 EUR. Dne 22. 11. 2011 je

Pivovarna Laško, d. d., prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče dopustilo

poplačilo terjatve iz vrednosti zastavljenih delnic in dovolilo izvršbo na zastavljenih delnicah za

poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dne 11. 1. 2012 je

Pivovarna Laško, d. d., prejela sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, s katerim je sodišče

dovolilo predlagano izvršbo z vpisom sklepa o izvršbi v register KDD pri zastavljenih 345.304 del-

nicah RARG, prodajo teh delnic in poplačilo upnika oz. NKBM iz zneska, dobljenega s prodajo. Ko

bodo delnice v izvršilnem postopku prodane in se bo NKBM poplačala iz dobljenega zneska, bo za

Pivovarno Laško, d. d., nastopilo prikrajšanje oz. oškodovanje;

• patronatska izjava z dne 31. 12. 2008 oz. dne 10.1.2009; Pivovarna Laško, d. d., je dne 23. 11. 2009

prejela dopis Perutnine Ptuj, d. d., v katerem navaja, da je na osnovi kreditnih pogodb z družbama

Infond Holding, d. d., in Center naložbe, d. d., in patronatske izjave z dne 31. 12. 2008, ki jo je pod-

pisal bivši direktor Boško Šrot, v imenu Pivovarne Laško, d. d., plačevala obveznosti. Ker sta družbi

prenehali vračati posojila, je Perutnina Ptuj, d. d., na osnovi patronatske izjave zahtevala plačilo od

Pivovarne Laško, d. d., v višini približno 11 mio. EUR. Pivovarna Laško, d. d., zahtevka ni pripoznala,

saj z obstojem patronatske izjave z dne 31. 12. 2008 ni bila seznanjena in ji tudi niso znane okoli-

ščine ter poslovna razmerja med pravnimi osebami. Perutnina Ptuj, d. d., je zaradi uveljavitve prej

navedenega zahtevka vložila tožbo, ki jo je Pivovarna Laško, d. d., prejela dne 15. 2. 2011, s katero od

tožene stranke Pivovarne Laško, d. d., zahteva plačilo 10.116.488,71 EUR s pripadki. Tožeča stranka

v tožbi navaja, da ji je nastala škoda, ker tožena stranka ni v celoti izpolnila obveznosti iz patro-

natske izjave z dne 10.1.2009. Pivovarna Laško, d. d., je na tožbo odgovorila, da v celoti nasprotuje

tožbenemu zahtevku, saj meni, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče o

tožbenem zahtevku še ni odločilo. Če bo Perutnina Ptuj, d. d., s tožbo uspela, bo nastopilo prikraj-

šanje oziroma oškodovanje za Pivovarno Laško, d. d.

Laško, 6. april 2012

mag. Dušan Zorko

predsednik uprave

Marjeta Zevnik

članica uprave

Mirjam Hočevar

članica uprave

Gorazd Lukman

član uprave

Matej Oset

član uprave

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

55

DANES PIVOVARNA LAŠKO, DELNIŠKA DRUŽBA, V LASTI SKORAJ 7.500 DOMAČIH IN TUJIH DELNI-

ČARJEV, STOPA PO POTI RAZVOJA S TEMELJNO POSLOVNO USMERITVIJO: PONUDITI UPORABNI-

KOM NAJKAKOVOSTNEJŠE PIVO OB ODLIČNI OSKRBI TRŽIŠČA.

Pivovarna Laško je od leta 1995 dalje organizirana kot delniška družba. Ob koncu poslovnega leta

2011 je štela 7.492 delničarjev, kar je za 448 delničarjev oz. 5,6 % manj kot konec leta 2010.

ŠTEVILO DELNIČARJEV

2009 2010 2011

Delničarji na dan 31.12. 8.268 7.940 7.492

Verižni indeks / 96,0 94,4

2.4.1 VPLIV GOSPODARSKIH IN DRUGIH GIBANJ NA POSLOVANJE

Na potrošnjo piva v Sloveniji je enako kot zadnja leta tudi v letu 2011 vplivala visoka fiskalna obre-

menitev (trošarina) proizvoda. V danih zaostrenih gospodarskih razmerah in posledično slabšemu

standardu prebivalstva vse to vpliva na slabo konkurenčnost piva v primerjavi z ostalimi primerjalnimi

pijačami, predvsem z vinom, katerega trošarina na alkoholne pijače ne obremenjuje.

2.4.2 LASTNIŠKA SESTAVA KAPITALA

Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2011 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 ko-

sovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice so navadne,

imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 31. 12. 2011 je bilo

v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d., Ljubljana) vpisanih 8.611.481

delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

2.4

DELNIčARJI IN VPLIV GOSPODARSKIh IN DRUGIhGIBANJ NA POSLOVANJE

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

56

LASTNIŠKA SESTAVA KAPITALA PIVOVARNE LAŠKO, D. D., NA DAN 31. 12. 2011

NLB, d. d.

Hypo Alpe-Adria-Bank, AG

Kapitalska družba, d.d.

Probanka, d. d.

Ostale pravne osebe

Fizične osebe

Tujci

15,1 %

13,6 %

26,6 %7,0 %

7,1 %

7,1 %

23,5 %

LASTNIŠKA SESTAVA KAPITALA PIVOVARNE LAŠKO, D. D., NA DAN 31. 12. 2010

NLB, d. d.

Kapitalska družba, d.d.

Hypo Alpe-Adria-Bank, AG

Probanka, d. d.

Ostale pravne osebe

Fizične osebe

Tujci

14,9 %

13,8 %

26,7 %7,0 %

7,0 %

7,1 %

23,5 %

( v % ) 2009 2010 2011

Pravne osebe 79,1 71,4 71,3

Fizične osebe 13,7 13,8 13,6

Tujci 7,2 14,9 15,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

NAJVEČJI DELNIČARJI

Deset največjih delničarjev je imelo na dan 31. 12. 2011 skupaj 6.161.064 delnic ali 70,4 % celotnega

osnovnega kapitala, kar je za 221 delnic manj kot na dan 31. 12. 2010.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

57

DESET NAJVEČJIH DELNIČARJEV PIVOVARNE LAŠKO, D. D., KONEC LETA

( 31.12.2011 ) št. delnic v % mesto

NLB, d. d. 2.056.738 23,512 1.

Hypo Alpe-Adria-Bank, AG 618.202 7,067 2.

Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059 3.

Probanka, d. d. 614.911 7,029 4.

GB, d. d. Kranj 542.448 6,201 5.

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 499.286 5,708 6.

NFD1, delniški podsklad 443.557 5,071 7.

Abanka, d. d. 285.463 3,263 8.

Banka Celje, d. d. 252.500 2,886 9.

Banka Koper, d. d. 230.471 2,635 10.

Skupaj - 10 največjih delničarjev 6.161.064 70,431

Ostali mali delničarji 2.586.588 29,569

Skupaj - vsi delničarji 8.747.652 100,000


NLB, d. d. 2.056.738 23,512 1.

Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059 2.

Hypo Alpe-Adria-Bank, AG 615.515 7,036 3.

Probanka, d. d. 614.911 7,029 4.

GB, d. d. Kranj 542.448 6,201 5.

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 499.286 5,708 6.

NFD1 delniški investicijski sklad, d. d. 446.465 5,104 7.

Abanka, d. d. 285.463 3,263 8.

Banka Celje, d. d. 252.500 2,886 9.

Banka Koper, d. d., dvojezična firma: Banka 230.471 2,635 10.


Ostali mali delničarji 2.586.367 29,566


Lastniška sestava kapitala družbe se v letu 2011 ni bistveno spremenila, saj kot lastniki, enako kot

v letu 2010, prevladujejo banke. Na prvem ostaja NLB, d. d., kot največja lastnica, ki je obdržala svoj

23,51 % delež Pivovarne Laško, d. d. Sledi Hypo Alpe-Adria-Bank, AG, ki ima v lasti 7,07 % delnic in je

svoj delež v primerjavi z letom 2010 povečala za 0,03 %, in Kapitalska družba, d. d., z enakim številom

delnic kot pred letom dni.

Med večjimi delničarji so še Probanka, d. d., sledijo GB, d. d., Kranj, Skagen Kon-tiki Verdipapirfond

in NFD 1, delniški podsklad, ki imajo konec leta 2011 enak delež lastništva kot konec leta lani. Ostale

družbe imajo na dan 31. 12. 2011 v lasti manj kot 5 % delnic Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

58

Lastniška sestava kapitala odvisnih družb

NAJVEČJI DELNIČARJI RADENSKE, D. D., RADENCI (PO IZPISKU KDD)


Pivovarna Laško, d. d. 4.148.703 81,960 1.

*DBS, d. d. 600.000 11,853 2.

Slovenijales, d. d. 22.062 0,436 3.

Radenska, d. d., Radenci 19.236 0,380 4.

Štern Blaž 4.666 0,092 5.

Slatnar Sonja 2.063 0,041 6.

Vrankar Anton 1.500 0,030 7.

Potočnik Marko 1.451 0,029 8.

4 F, d. o. o. 1.260 0,025 9.

Camlek Marija 1.164 0,023 10.


Ostali mali delničarji 259.751 5,132


* V KDD – Centralna klirinška depotna družba, d. d., je vpisano tudi lastništvo družbe DBS, d. d.,

nad delnicami Radenske v deležu 11,85 %. Po vsebini gre za reodkupno pravico, pri čemer po pogodbi

pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva začasnemu prodajalcu, to je Pivovarni Laško, d. d. Več

v pojasnilu v računovodskem delu tega poročila na strani 180 in 181.



Slovenijales, d. d. 22.062 0,436 2.


Kozelj Bojan 6.042 0,119 4.

GBD, d. d. 4.666 0,092 5.

Počivavšek Tadej 2.063 0,041 6.

Vrankar Anton 1.500 0,030 7.

Potočnik Marko 1.451 0,029 8.

4 F, d. o. o. 1.260 0,025 9.

Camlek Marija 1.164 0,023 10.




Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., se je iz 93,810 % konec leta 2010 začasno

zmanjšal na 81,960 % na dan 31. 12. 2011.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

59

NAJVEČJI DELNIČARJI PIVOVARNE UNION, D. D. LJUBLJANA


Pivovarna Laško, d. d. 441.617 97,895 1.

May Alexander 3.652 0,810 2.

Skandij, d. o. o 384 0,085 3.

Štern Blaž 120 0,027 4.

Potočnik Marko 118 0,026 5.

Pintar Nina 100 0,022 6.

Srakar Drago 86 0,019 7.

Pivovarna Union, d. d. 69 0,015 8.

MIF Invest, d. d. 50 0,011 9.

Slatnar Sonja 50 0,011 10.

Skupaj - 10 največjih delničarjev 446.246 98,921


Skupaj - vsi delničarji 451.114 100,000



May Alexander 3.652 0,810 2.

Skandij, d. o. o 384 0,085 3.

GBD, d. d. 120 0,027 4.

Potočnik Marko 118 0,026 5.

Energoplan, d. d. 100 0,022 6.

Pintar Nina 100 0,022 7.

Srakar Drago 86 0,019 8.

Pivovarna Union, d. d. 69 0,015 9.

Laknar Frančiška 40 0,009 10.

Skupaj - 10 največjih delničarjev 446.275 98,927



Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., se je iz 97,892 % konec leta 2010 povečal

na 97,895 % na dan 31. 12. 2011.

LASTNIŠKI DELEŽI V JADRANSKI PIVOVARI - SPLIT, D. D.



Ostali mali delničarji 29.365 0,541 2.


SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

60



Ostali mali delničarji 29.365 0,894 2.


Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in ostalih malih delničarjev v Jadranski

pivovari - Split, d. d., se je iz 99,106 % konec leta 2010 povečal na 99,459 % na dan 31. 12. 2011. Vseh

delničarjev je 84. Število delnic na dan 31. 12. 2011 je večje kot na zadnji dan preteklega leta zaradi iz-

vedene dokapitalizacije s konverzijo terjatev v lastniški kapital s strani obvladujoče družbe Pivovarne

Laško, d. d.

POSLOVNI DELEŽI V DRUŽBI VITAL MESTINJE, D. O. O.

( 31.12.2011 ) v % mesto

Pivovarna Laško, d. d. 96,920 1.

Ostali družbeniki 3,080 2.

Skupaj - vsi družbeniki 100,000

Poslovni delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in ostalih družbenikov v družbi Vital Me-

stinje, d. o. o., na dan 31. 12. 2011 ostaja v primerjavi z lanskim letom nespremenjen.

LASTNIŠKI DELEŽI V DRUŽBI DELO, D. D., LJUBLJANA





Lastniški delež obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in ostalih delničarjev v družbi Delo, d. d.,

na dan 31. 12. 2011 ostaja v primerjavi z lasnkim letom nespremenjen.

STANJE DELNIC TER DELEŽ ČLANOV UPRAVE PIVOVARNE LAŠKO, D. D.,

V OSNOVNEM KAPITALU DRUŽBE NA DAN 31. 12. 2011

( delničar ) Članstvo Št. delnic Udeležba v %

Dušan Zorko Uprava - predsednik 450 0,0051

Marjeta Zevnik Uprava 548 0,0063

Mirjam Hočevar Uprava 548 0,0063

Matej Oset Uprava 574 0,0066

Skupaj 2.120 0,0242

Ostali člani uprave na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

61

STANJE DELNIC TER DELEŽ ČLANOV NADZORNEGA SVETA PIVOVARNE LAŠKO, D. D.,

V OSNOVNEM KAPITALU DRUŽBE NA DAN 31. 12. 2011

( delničar ) Članstvo Št. delnic Udeležba v %

Bojan Cizej Nadzorni svet 3.180 0,0364

Dragica Čepin Nadzorni svet 3.413 0,0390

Skupaj 6.593 0,0754

Ostali člani nadzornega sveta na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d.

POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA

Skupščina Pivovarne Laško, d. d., je dne 24. 6. 2011 odločala o povečanju osnovnega kapitala z denar-

nimi vložki, vendar sklep ni bil sprejet.

ODOBRENI IN POGOJNI KAPITAL

Skupščina družbe v letu 2011 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala ali o odobrenem

kapitalu.

POOBLASTILO UPRAVI ZA PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC

Skupščina delničarjev je dne 31. 8. 2009 pooblastila upravo družbe Pivovarna Laško, d. d., za nakup

lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu vre-

dnostnih papirjev, z namenom maksimalizacije notranje vrednosti delnic družbe.

Skupni delež delnic, pridobljenih za namen iz prejšnjega odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastni-

mi delnicami družbe preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pooblastilo uprave za nakup lastnih

delnic velja 36 mesecev od sprejema tega sklepa, to je do 31. 8. 2012.

Uprava ne sme pridobivati lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Če uprava družbe ugotovi, da

za navedeni namen pridobljenih delnic ne potrebuje več, jih lahko odsvoji v soglasju z nadzornim

svetom družbe.

2.4.3 DELNICE

Delnice Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev

Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana od 1.2.2000 dalje kot redne delnice. Osnovni kapital družbe na dan

31. 12. 2011 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vredno-

sti. Na dan 31. 12. 2011 je bilo v centralnem registru KDD vpisanih 8.611.481 rednih kosovnih delnic z

oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba delnice z oznako PILH, te so rezervirane za

denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist denacionalizacijskega upravičenca, se

delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Rezerve za lastne delnice so se v letu 2011 zmanjšale zaradi prodaje 4.156 lotov, ki jih je prodala odvi-

sna družba Pivovarna Union, d. d., prodala svojim zaposlenim in zaradi prevrednotenja v skupni višini

251.179 EUR. V letu 2011 Pivovarna Laško, d. d., ni pridobila lastnih delnic. Na dan 31. 12. 2011 ima Pivo-

varna Laško, d. d., v lasti 755 lotov, Radenska, d. d., 21.195 lotov ter Pivovarna Union, d. d., 2.131 delnic

PILR. Lastne delnice so bile na dan 31. 12. 2011 preračunane na borzno ceno, ki je znašala 11,02 EUR.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

62

Padec vrednosti delnic je v računovodskih izkazih odvisnih družb vplival na poslovni izid, Pivovarna

Laško, d. d., kot obvladujoča družba pa ima za celotno vrednost delnic, ki so v lasti družb v Skupini

Pivovarna Laško oblikovane rezerve za lastne delnice. Rezerve za lastne delnice so se zmanjšale za

251.179 EUR v breme drugih rezerv iz dobička.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. 2011 znaša 12,50 EUR. Tržna vrednost

delnice je konec leta 2011 znašala 11,02 EUR in je za 11,84 % nižja od njene knjigovodske vrednosti.

Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.

POVPREČNA TRŽNA VREDNOST DELNICE PILR V LETU 2011

0

10

20

30

40

50

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

v EU

R

( v EUR ) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Povprečna

tržna 14,16 13,06 12,44 11,59 8,55 8,34 10,47 10,89 11,37 11,81 11,85 11,36

vrednost

delnice

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

63

KNJIGOVODSKA VREDNOST DELNICE PILR NA DAN 31.12. ZA OBDOBJE V LETIH OD 2002 – 2011

0

8

16

24

32

40

200

2

200

3

200

4

*20

05

*20

06

*20

07

*20

08

*20

09

*20

10

*20

11

v EU

R

( v EUR ) 2002 2003 2004 *2005 *2006 *2007 *2008 *2009 *2010 *2011

Knjigovod.

vrednost 22,12 23,07 22,82 20,11 21,93 26,45 20,90 14,78 14,19 11,02

delnice

* po MSRP; za vsa leta od 2002 do vključno 2006 preračun iz SIT, 1 EUR = 239,640 SIT

V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila iz 24,44 EUR na 20,11 EUR, zaradi

prehoda na MSRP.

2.4.4 FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 2012

Skupščina Predvidoma v avgustu 2012.

Upravičenost do dividende V primeru, da skupščina odloči o izplačilu dividende,

so do nje upravičeni imetniki delnic, ki so vpisani

v delniško knjigo tretji delovni dan po skupščini.

Izplačilo dividend Najkasneje 60 dni po sprejetem sklepu o izplačilu.

LETNO POROČILO

Družba mora objaviti letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta oziroma

do 30. aprila.

POLLETNO POROČILO

Družba mora objaviti polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta, takoj ko je to mogoče,

in ne pozneje kot v dveh mesecih po koncu tega obdobja oziroma do 31. avgusta.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

64

ČETRTLETNO POROČANJE

Družba bo poročala o poslovanju tudi za prve 3 oziroma prvih 9 mesecev poslovnega leta (četrtletno

poročanje). Družba mora objaviti četrtletno poročilo, takoj ko je to mogoče oziroma dva meseca po

preteku trimesečnega obračunskega obdobja (31. maj oz. 30. september).

OSTALO MEDLETNO POROČANJE

Pivovarna Laško, d. d., je 15. marca 2012 objavila nerevidirane nekonsolidirane računovodske izkaze

za leto 2011 s pojasnili. Pivovarna Laško, d. d., nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov za

leto 2011 ne bo objavila, saj bo v predvidenem obdobju objavila revidirano letno poročilo za leto 2011.

Objava nerevidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih letnih izkazov ni zakonsko predpisana oz.

obvezna.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

65

SKUPINA LAŠKO JE V LETU 2011 DOSEGLA RAST PRODAJE IZDELKOV V PRIMERJAVI S PRETEKLIM

LETOM. DOBRI REZULTATI SO POSLEDICA INTENZIVNEJŠEGA NASTOPA NA VSEH TRGIH IN POGLO-

BLJENEGA SODELOVANJA VSEH DRUŽB V SKUPINI.

2.5.1 SKUPINA LAŠKO

Leto 2011 je bilo kljub negativnim gospodarskim kazalcem, povečevanju brezposelnosti in manjši

kupni moči, za skupino Laško prodajno zelo uspešno. Dobri rezultati so posledica intenzivnejšega

nastopa na vse trgih in poglobljenega sodelovanja posameznih subjektov v Skupini. Upoštevana je bila

dolgoročna poslovna strategija razvoja Skupine Laško, katera temelji na kar najboljši oskrbi domačega

trga in rasti na tujih trgih s kakovostnimi proizvodi celotne Skupine.

Prodaja Skupine Laško (Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Radenska, d. d.,

Radenci ter Vital Mestinje, d. o. o.) v letu 2011 znaša 3,652 mio. hektolitrov pijač, kar je 6,0 % več kot v

letu 2010. Na vseh segmentih pijač dosegamo rast glede na preteklo leto. Segment piva dosega indeks

107,0, segment vod 104,2 ter segment brezalkoholnih pijač 106,1.

2.5

PRODAJA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

66

PRODAJA SKUPINE LAŠKO V LETU 2011 NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU

Delež v celotni

( v hl ) Prodaja 2011 Indeks 11/10 prodaji ( v % )

SLOVENSKI TRG

Pivo 1.453.060 105,0 39,8

Voda 922.576 103,3 25,3

Brezalkohol 453.447 100,9 12,4

Ostali alkohol 844 / /

Skupaj - slovenski trg 2.829.927 103,8 77,5

TUJI TRGI

Pivo 521.676 113,1 14,3

Voda 175.604 108,6 4,8

Brezalkohol 124.344 130,7 3,4


Skupaj - tuji trgi 822.052 114,5 22,5

SKUPAJ

Pivo 1.974.736 107,0 54,1

Voda 1.098.180 104,2 30,1

Brezalkohol 577.791 106,1 15,8

Ostali alkohol 1.272 / /

Skupaj - slovenski trg in tuji trgi 3.651.979 106,0 100,0

Dejavnosti prodaje in trženja Pivovarne Laško, d. d., so podrejene strategiji Skupine Laško, ki temelji

na poslovni rasti in sledi trendom in spremembam, tako globalnim kot lokalnim. Fokus v letu 2011 je

bil ohranitev tržnih deležev na domačem trgu na vseh segmentih, povečanje prodaje na tujih trgih

ter uvajanje novih konceptov in novih prodajnih poti, hkrati pa racionalizacija marketinških vložkov v

okviru zastavljenih ciljev.

2.5.2 PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Količinska prodaja Pivovarne Laško v letu 2011 znaša 975.838 hl in je za 0,7 % presegla prodajo iz leta

2010, uvedli smo novo kategorijo »ostali alkohol«, v kateri se nahaja jabolčno vino iC Cider.

Povečevanje prodaje na tujih trgih je dolgoročno izredno pomembno za razvoj Pivovarne Laško, d. d.,

kjer beležimo rast v višini 7,3 %. Na domačem trgu ohranjamo tržne deleže, kljub povečanju prodajno

marketinških aktivnosti pa so slabše gospodarske razmere vplivale na prodajo, ki se je zmanjšala za

1,5 %.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

67

PRODAJA PIVOVARNE LAŠKO, D. D., V LETU 2011 NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU

Delež v celotni

Delež v celotni ( v hl ) Prodaja 2011 Indeks 11/10 prodaji ( v % )

SLOVENSKI TRG

Pivo 670.750 97,4 68,8

Voda 30.488 101,6 3,1

Brezalkohol 5.125 / 0,5

Ostali alkohol 844 / 0,1

Skupaj - slovenski trg 707.207 98,5 72,5

TUJI TRGI

Pivo 267.995 107,5 27,5

Voda 53 88,3 /

Brezalkohol 155 16,9 /


Skupaj - tuji trgi 268.631 107,3 27,5

SKUPAJ

Pivo 938.745 100,1 96,3

Voda 30.541 101,6 3,1

Brezalkohol 5.280 574,5 0,5

Ostali alkohol 1.272 / 0,1

Skupaj - slovenski trg in tuji trgi 975.838 100,7 100,0

2.5.3 SLOVENSKI TRG

1. SKUPINA LAŠKO

Skupina Laško je na slovenskem trgu v letu 2011 prodala 2,830 mio. hl pijač, kar znaša 3,8 % več kot

v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 105,0, pri vodi indeks 103,3 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks

100,9. Rast kategorije piva gre pripisati predvsem zelo uspešni prodaji pivskih mešanic – radlerjev,

proizvedenih v Pivovarni Union. Uspešna prodaja je tudi rezultat poenotenja prodajno marketinške

ekipe, ki deluje v skladu z dolgoročno strategijo skupine in ob upoštevanju najboljših praks v skupini

in izven.

Trgovci so nadaljevali s preferiranjem svojih trgovskih blagovnih znamk in pospeševanjem prodaje

blagovnih znamk z nižjimi maloprodajnimi cenami, saj so ugotovili, da se ob zmanjšani kupni moči

potrošnika pripadnost blagovni znamki bistveno spremeni. Ta je v normalnih razmerah kupne moči še

zadovoljiva pri pivu, pri vodah pa je bistven element pri odločanju za nakup cena.

Trg piva v Sloveniji je v letu 2011 količinsko ostal na nivoju prejšnjega leta (1,6 mio. hl). Slovenski

potrošnik v horeci ostaja zvest domačim proizvajalcem piva, v trgovini pa deloma posega tudi po ce-

novno ugodnejših tujih pivih, ki so prisotna predvsem v diskontnih trgovinah. Uvoz piva se je v letu

2011 zmanjšal za 10 % in ima tržni delež 13,6 %. Manjšo kupno moč potrjuje podatek, da se je delež

nakupov v času cenovnih akcij močno povečal.

Količinski tržni delež za pivo Pivovarne Laško (skupaj s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami)

v letu 2011 znaša 39,1 %, Pivovarne Union (skupaj s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami) 47,3 %

in uvoženega piva 13,6 %.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

68

2. PIVOVARNA LAŠKO, D. D.

Pivovarna Laško, d. d., je na slovenskem trgu v letu 2011 prodala 670.750 hl piva, kar znaša 71,5 %

celotne prodaje piva. Prodaja piva na slovenskem trgu je bila nižja za 2,6 % glede na leto 2010.

Voda Oda se skoraj v celoti proda na slovenskem trgu. Realizacija je višja glede na leto 2010 za 1,6 %

in je znašala 30.488 hl.

V letu 2011 se je povečala distribucija s centralnega skladišča, saj je eden ključnih slovenskih kupcev

spremenil način oskrbe. Tega kupca od 1. 1. 2011 vse članice Skupine Laško oskrbujejo iz svojih central-

nih skladišč.

Spremembe v prodajnem asortimentu:

• marca smo na slovenski trg uvedli pivo z dodatkom Bandidos Sun 0,33 l v nepovratnih steklenicah

(posamična in šestorček),

• marca smo na slovenski trg uvedli sladno pijačo z okusom Malt jabolko 0,33 l in Malt breskev 0,33 l

v povratnih steklenicah,

• marca smo na slovenski trg uvedli lahko pivo Laško Trim 0,5 l v povratnih steklenicah,

• aprila smo na slovenski trg uvedli jabolčno vino iC Cider 0,4 l v nepovratnih steklenicah (posamič-

no in trojček),

• aprila smo na slovenski trg v gostinski sektor uvedli točeno pivo Laško Zlatorog v 10 l povratnih

sodih SmartDraft,

• junija smo na slovenski trg uvedli sladno pijačo z okusom Malt jabolko 0,5 l in Malt breskev 0,5 l v

pločevinkah (posamično in četverček),

• v začetku leta smo začeli polniti pivo TBZ Tuš v 0,5 l pločevinkah (posamična in šestorček),

• v marcu smo začeli polniti pivo TBZ Lidl (Deep) v 1,5 l plastenke,

• ukinili smo izdelek Bandidos Cuba Libre.

S 1. 4. 2011 smo zaradi rasti cen surovin zvišali cene piva različno po posameznih proizvodih (2 % – 8 %).

Cena vode je ostala nespremenjena.

V letu 2011 smo povečali število akcij, da smo uspeli zadržati padec prodaje glede na leto 2010.

Kot vsa leta doslej, smo tudi v letu 2011 dobro obvladovali plačilno politiko, saj imamo večino plačil

zavarovanih z bančnimi garancijami.

Prodajo smo podpirali s spletom trženjskih aktivnosti, ki je vključeval močno sponzorsko podporo

športnih klubov (NK Maribor, RK Celje Pivovarna Laško in KK Zlatorog), oglaševanje, pospeševanje

prodaje, promocije, sponzoriranje marketinških in prodajnih prireditev, ostala sponzorstva in donacije.

Korporativno oglaševanje smo v prvi polovici leta 2011 podprli s sponzorstvi športnih ekip in dogod-

kov ter s sodelovanjem na večjih prireditvah. Večjo izpostavljenost smo dosegli na sponzorstvu NK

Maribor, kjer smo domače in evropske tekme podprli z aktivnostmi v Laško Vijol'čnem Fun Parku.

Skupaj s Pivovarno Union smo podpisali štiriletno pogodbo s Košarkarsko zvezo Slovenije.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

69

Komunikacija v 2011 je bila osredotočena na vračljivo 0,5 l steklenico in podprta s krovno komu-

nikacijsko akcijo »Flaško nazaj v Laško« z elementi ATL (TV oglas, tiskani mediji) in BTL (spletno

komuniciranje, družabna omrežja, vizualizacija prodajnih mest in pospeševanje prodaje v trgovini)

komunikacijskimi elementi.

Aktivnost pospeševanja vračljive embalaže je bila v poletnih mesecih podprta z nacionalno SMS

nagradno igro, v kateri smo podeljevali Garmin navigacijske sisteme, HP prenosnike, Gilera skuterja

in osebni avtomobil VW Golf Cabrio.

Nadaljevali smo z akcijo tržnega komuniciranja Pivovarne Laško “Poln ponosa”, ki je bila poleti po-

novno podprta z akcijo “Gremo v hribe”. Na 12 dogodkih se je zbralo skoraj 7.000 pohodnikov.

V 2011 smo več pozornosti namenili znamki Laško Club, kjer smo predvsem z mehanizmi BTL ko-

munikacije želeli poudariti prvovrstnost piva in prestižnost te premium znamke. Krovni del kampanje

je bila serija eventov v kanalu Horece – “Premium Clubbing”, ki smo jo oglaševali s pomočjo tiskanih

oglasov, spletnega komuniciranja in outdoor oglaševanja (gverilsko oglaševanje, brandiran mestni av-

tobus LPP). Akcija je bila podprta z eventi na izbranih lokacijah (Ljubljanski grad, club Alaya, Playa,

PlusMinus), na katerih so nastopili svetovno znani izvajalci klubske glasbene scene.

V 2011 smo lansirali novo blagovno znamko – iC Cider, jabolčno vino oz. cider, ki smo jo pripravljali

od leta 2008. Pripravili smo celovito komunikacijsko akcijo, ki je vsebovala ATL in BTL komunika-

cijske elemente (TV oglas, spletna stran, komuniciranje v družbenih medijih, tiskani oglasi, outdo-

or promocije, sampling, degustacije), bila je prodajno podkrepljena s prodajo promocijskih pakiranj

s kozarcem (trgovina) in serijo manjših in večjih dogodkov v horeci (delno prepletanje s Premium

Clubbing-i, pojavnost na večjih slovenskih festivalih, samostojni dogodki). Krovno komunikacijsko

sporočilo akcije je bilo “iC Cider – 100% zvezda zabave” in je pričalo o zabavni in mladostni osebnosti

znamke in ciljne publike, ki bi jo naj nagovarjalo.

Kot novost v liniji Bandidos smo v marcu lansirali nov okus – Bandidos Sun (pomaranča in pink

guava), ki je s pomočjo pritiska čez pospeševalsko mrežo osvojil visok indeks distribucije. Lansiranje

nove znamke je bilo podkrepljeno z adaptacijo TV oglasa (Bandidos – Za Vedno), spletnim komuni-

ciranjem, tiskanimi mediji in dogodki v horeci. Nadaljevali smo Outdoor akcijo “Bandidos Freestyle

Desant”.

Kot samostojen projekt smo znamki Bandidos v 2011 priredili akcijo “Support Your Local Spot”, ki je

akcijske športnike nagovarjala k promoviranju svoje lokalne okolice, v kateri prakticirajo svoje športe.

Akcija je pričela teči z avgustom 2011 in se nadaljuje tudi 2012.

V aprilu 2012 smo lansirali novo blagovno znamko brezalkoholne sladne pijače Laško Malt, ki je ob

lansiranju štela dva okusa (jabolko in breskev). Izdelek je bil podprt z elementi ATL in BTL komunika-

cije (TV oglas z Luko Žvižejem in Marcosom Tavaresem – ambasadorjema znamke), tiskanimi oglasi

in s spletnim oglaševanjem. Med BTL aktivnosti na znamki spadajo tudi akcija z Radijem Center, po-

vezava z več avtošolami in društvi za varno vožnjo. Steklenici Laško Malt 0,33 l se je kasneje pridružila

še 0,5 l pločevinka in nadalje še multipack četvorček.

Čez poletje 2011 smo ponovno izvajali akcijo “Gremo v hribe”, ki je bila to leto razširjena na 12 vzpo-

nov, podprta pa s TV oglasom, serijo radijskih oglasov, tiskanimi oglasi, reportažami na spletni strani

in v Slovenskih novicah.

V okviru EP v košarki smo skupaj s Pivovarno Union pripravili, organizirali in izvedli projekt “S to-

vornjakom v Litvo”, kjer smo družno nastopali kot sponzorji slovenske košarkarske reprezentance. Ak-

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

70

cijo smo integrirali s pospeševanjem prodaje slovenskih piv v litvanskih lokalih, ki so med prvenstvom

predstavljali “slovenske navijaške točke”. Projekt je prejel nagrado za najboljše športno sponzorstvo

2011 na konferenci SVRSA.

V trgovinskem segmentu smo prodajne aktivnosti zakupa dodatnih paletnih mest podprli s paletni-

mi ovoji, ki so komunikacijsko podpirali več akcij Pivovarne Laško (Flaško nazaj v Laško, Laško Club +

kozarci, Bandidos & Dance Republic Open Air).

Leta 2011 smo v Pivovarni Laško, d. d., spremenili pristop do organizacije festivala Piva in Cvetja in

ga z večjo mero vpletenosti uspešno izvedli.

3. PIVOVARNA UNION, D. D., LJUBLJANA

V Sloveniji je Pivovarna Union, d. d., prodala 1.176.842 hl pijač, kar je za 7,8 % več v primerjavi z

letom 2010. Tako visoka rast prodaje pijač je posledica za 12,5 % povečane prodaje piva, znotraj katerega

je bila v letu 2011 prodajna uspešnica blagovna znamka Radler. Padec prodaje vod za 3,3 % je posledica

vse večje konkurence nižje cenovnih trgovskih znamk ter neprisotnost v diskontnih verigah, ki imajo

vse višji tržni delež v trgovini na drobno na slovenskem trgu.

4. RADENSKA, D. D., RADENCI

V Sloveniji je Radenska, d. d., v letu 2011 prodala 818.089 hl litrov pijač, kar pomeni 82,2 % delež

vseh prodanih količin podjetja. Na domačem trgu so ustvarili 91,2 % celotne finančne realizacije.

Ključni proizvodi so vode, katerih količinski delež predstavlja 79,9 %, delež ostalih brezalkoholnih

pijač pa 20,1 %. Radenska, d. d., ostaja znotraj Skupine Laško nosilec razvoja in prodaje naravnih mine-

ralnih vod ter gaziranih pijač, kamor so bile usmerjene tudi tržne in prodajne aktivnosti. Pri blagovnih

znamkah ACE, Ledeni čaj in ostalih so izvajali predvsem cenovne akcije.

2.5.4 TUJI TRGI

Skupina Laško je na tujih trgih v letu 2011 prodala 822,1 tisoč hl pijač, kar znaša 14,5 % več kot v letu

2010. Pri pivu dosega indeks 113,1, pri vodi indeks 108,6 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 130,7.

Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki so zaznamovale tudi države, v katere izvažamo, je bilo leto

2011 zelo uspešno. Z intenzivnejšim delom in z novo strategijo skupnega nastopa na tujih trge smo v

segmentu piva kot tudi v segmentu brezalkoholnih in alkoholnih pijač dosegli rast prodaje.

Kot ključne korake uspešnega poslovanja v letu 2011 smatramo formalizacijo Laško Grupe Hrvatske

in organiziranje vseh potrebnih aktivnosti za ustanovitev Laško Grupe v Bosni in Hercegovini.

Izvozna strategija skupine je prodajati izdelke preko uvoznikov, s katerimi imamo vzpostavljene

dolgoročne poslovne odnose, s čimer zagotavljamo najmanjše možno tveganje. Dolgoročno razvijamo

partnersko sodelovanje s ključnimi kupci ter s tem zagotavljamo večjo prepoznavnost naših blagovnih

znamk.

Poleg prodaje lastnih blagovnih znamk skušamo dodatne količine zagotoviti s proizvodnjo trgovskih

blagovnih znamk oziroma tujih blagovnih znamk s ciljem zapolnitve proizvodnih kapacitet in zniža-

njem fiksnih stroškov na enoto izdelka.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

71

PRODAJA PIJAČ SKUPINE LAŠKO NA TUJIH TRGIH

( v hl ) Prodaja 2011 Prodaja 2010 Indeks 11/10

Bosna in Hercegovina 96.319 70.566 136,5

Srbija 21.323 12.146 175,6

Hrvaška 181.596 133.438 136,1

Kosovo* (9.347) 93.042 86.753 107,2

Makedonija* (8.694) 10.811 14.872 72,7

Črna gora* (3.840) 860 2.651 32,4

Italija 282.360 263.935 107,0

Avstrija 44.117 39.476 111,8

Madžarska 51.030 56.642 90,1

Ostali tuji 40.595 37.576 108,0

Skupaj 822.053 718.055 114,5

*Trge Kosovo, Makedonija in Črna gora smo v letu 2011 začeli oskrbovati z licenčno polnitvijo piva iz pivovarne Peć, v oklepaju.

PRODAJA PIJAČ PIVOVARNE LAŠKO, D. D., NA TUJIH TRGIH


Bosna in Hercegovina 27.015 21.333 126,6

Srbija 6.346 4.418 143,6

Hrvaška 90.888 75.971 119,6

Kosovo* (9.347) 3.979 17.510 22,7

Makedonija* (8.694) 3.858 9.472 40,7

Črna gora* (3.840) 730 2.521 29,0

Italija 115.520 101.634 113,7

Avstrija 8.751 7.669 114,1

Madžarska 2.169 2.284 95,0

Ostali tuji 9.375 7.559 124,0

Skupaj 268.631 250.371 107,3

*Trge Kosovo, Makedonija in Črna gora smo v letu 2011 začeli oskrbovati z licenčno polnitvijo piva iz pivovarne Peć, v oklepaju.

Pivovarna Laško je v letu 2011 nadaljevala z intenzivnim prodajnim pristopom in ob koncu leta za-

beležila rast na vseh ključnih trgih v primerjavi z letom poprej. Trge Kosova, Makedonije in Črne gore

smo začeli oskrbovati z licenčno polnitvijo piva iz Pivovarne Peć in s tem povečali konkurenčnost na

omenjenih trgih.

BOSNA IN HERCEGOVINA

Skupina Laško je na trgu Bosne in Hercegovine v letu 2011 prodala 96,3 tisoč hl pijač, kar znaša 36,5 %

več kot v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 141,2, pri vodi indeks 185,7 ter pri brezalkoholnih pijačah

indeks 129,0. Odraz spremembe in povečanja prodaje je nova organizacija obdelovanja in delitve trga

Skupine Laško. Skupno podjetje Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo smo formalno pripravili in registrirali

za možen uvoz vseh izdelkov Skupine Laško. Ocenjujemo, da je trg piva Bosne in Hercegovine velik

1,45 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti Apatinska pivovarna, Sarajevska pivovarna in Carlsberg.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

72

Pivovarna Laško je na trgu Bosne in Hercegovine v letu 2011 prodala 27.015 hl piva in dosegla pove-

čanje prodaje z indeksom 126,6 glede na leto 2010. V letu 2011 je Pivovarna Laško izvažala proizvode

uvozniku MIP iz Gornjega Vakufa – Uskoplja, AGRO MARKET, d. o. o., Ljubuški (samo točeno pivo)

ter manjšo količino licenčne polnitve Kaltenberg uvozniku Pivovarna Banja Luka. V letu 2011 je bil

zaustavljen padec prodaje iz prejšnjih let.

SRBIJA

Skupina Laško je na trgu Srbije v letu 2011 prodala 21,3 tisoč hl pijač, kar znaša 75,6 % več kot v letu


Pivovarna Laško je na trgu Srbije v letu 2011 prodala 6.346 hl piva in dosegla povečanje prodaje

z indeksom 143,6 glede na leto 2010. Sodelujemo z uvozniki laškega piva za trg Srbije: MV Sistem

Beograd, SM Group Beograd (samo točeno pivo), Union Company Sremska Mitrovica (samo točeno

pivo), prenehali pa smo sodelovati z uvoznikom Vegro Company iz Novega Pazarja. V letu 2011 je bil

zaustavljen padec prodaje. Pridobili smo tudi novega kupca IDEA, d. o. o., Beograd za uvoz trgovske

blagovne znamke K Plus. Ocenjujemo, da je srbski trg piva velik 5,23 mio. hl, na katerem so ključni

konkurenti piva Jelen, Lav in Tuborg.

HRVAŠKA

Skupina Laško je na trgu Hrvaške v letu 2011 prodala 181,6 tisoč hl pijač, kar znaša 36,1 % več kot v

letu 2010. Pri pivu dosega indeks 205,3, pri vodi indeks 90,6 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 61,7.

Skupina Laško je ustanovila podjetje Laško Grupa, d. o. o., Zagreb, ki odlično izvaja skupno politiko

nastopa Skupine Laško na trgu. K dobrim rezultatom na trgu je veliko prispeval Union Radler, katerega

smo uspeli lansirati na police vseh pomembnih trgovcev in gostinskih lokalov ter podpis pogodbe z

največjim Hrvaškim trgovcem Konzumom, ki nam je omogočila prisotnost naših vodilnih izdelkov na

njegovih policah.

Pivovarna Laško je na trgu Hrvaške v letu 2011 prodala 90.888 hl piva in dosegla povečanje prodaje

z indeksom 119,6 glede na leto 2010. V letu 2011 Orbico, d. o. o., Zagreb, ki je uvoznik laških piv za

hrvaški trg, postane tudi uvoznik za pivo blagovne znamke Kaltenberg in trgovske blagovne znamke

piva Konzum.

Za največjega hrvaškega trgovca Konzum smo pripravili TBZ Adria Grejp – radler z okusom greniv-

ke, polnjen v osnovno embalažo 0,5 l pločevinko.

Ocenjujemo, da je hrvaški trg piva velik 3,2 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarne

Zagreb, Karlovec in Carlsberg Croatia.

KOSOVO

Skupina Laško je na trgu Kosovo v letu 2011 prodala 93,0 tisoč hl pijač. Pri pivu dosega indeks 25,8

(sprememba distribucije v letu 2011), pri vodi indeks 106,7 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks 143,9.

Ocenjujemo, da je kosovski trg piva velik 340 tisoč hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarni

Nikšič in Skopje.

Pivovarna Laško je na trgu Kosovo v letu 2011 prodala 3.979 hl. To je tržišče, kjer se je prodaja laškega

piva v preteklih letih stabilizirala. V začetku leta 2011 smo sprejeli odločitev, da Pivovarna Peć licenč-

no polni blagovno znamko Zlatorog za trge Kosova, Makedonije in Črne gore. S tem smo povečali

konkurenčnost z zmanjšanjem transportnih poti in večjo fleksibilnostjo. Ta prodaja ni zajeta v zgoraj

navedeni količini. Pivovarna Laško pa polni specialne vrste piva. Na tržišču Kosova smo prisotni tako v

gostinstvu kot tudi v vseh trgovskih sistemih.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

73

Pivovarna Union je na Kosovo prodala največ brezalkoholnih pijač, in sicer 76.345 hl, kar je 44 % več

od leta 2010 ter 59 % več od načrtovanega.

MAKEDONIJA

Skupina Laško je na trgu Makedonije v letu 2011 prodala 10,8 tisoč hl pijač. Pri pivu dosega indeks

46,9 (sprememba distribucije v letu 2011), pri vodi indeks 86,5 ter pri brezalkoholnih pijačah indeks

222,6.

Pivovarna Laško je na trgu Makedonije v letu 2011 prodala 3.858 hl piva. Ta trg smo v letu 2011 začeli

oskrbovati tudi z licenčno polnitvijo piva blagovne znamke Zlatorog iz Pivovarne Peć in s tem pove-

čali konkurenčnost in fleksibilno prisotnost z zmanjšanjem transportnih poti. Ta prodaja ni zajeta v

zgoraj navedeni količini. Prisotni smo v gostinstvu in v vseh srednjih in večjih trgovskih sistemih. Na

malem trgu imata proizvodnjo dve multinacionalki in sicer Heineken (Skopje) in Carlsberg (Prilep).

Ocenjujemo, da je makedonski trg piva velik 680 tisoč hl, na katerem so ključni konkurenti pivovarne

Skopje, Prilep in Kamenica.

ČRNA GORA

Skupina Laško je na trgu Črne gore v letu 2011 prodala 860 hl pijač. Pri pivu dosega indeks 29,0

(sprememba distribucije v letu 2011), pri vodi pa indeks 100.

Pivovarna Laško je na trgu Črne gore v letu 2011 prodala 730 hl piva. Ta trg smo v letu 2011 začeli

oskrbovati tudi z licenčno polnitvijo piva iz Pivovarne Peć in s tem povečali konkurenčnost. Ta prodaja

ni zajeta v zgoraj navedeni količini. V preteklosti smo bili z našimi proizvodi prisotni le v gostinstvu in

v trgovski verigi Mercator. Z verigami Delta nismo sodelovali zaradi previsokih stroškov pozicioniranja

in zaradi neplačil. Situacija se je v letu 2011 popravila, tako na strani vstopa v trgovske verige (Delta je

bila prevzeta s strani tuje trgovske verige), pridobili pa smo tudi konkurenčnost in asortiman s strani

licenčne polnitve v Pivovarni Peć. Ocenjujemo, da je črnogorski trg piva velik 340 tisoč hl, na katerem

so ključni konkurenti pivovarne Nikšič, Apatin in Carlsberg.

ITALIJA

Skupina Laško je na trgu Italije v letu 2011 prodala 282,3 tisoč hl pijač, kar znaša 7,0 % več kot v letu

2010. Pri pivu dosega indeks 105,4, pri vodi pa indeks 113,1. Količinska prodaja piva v Italiji je za 1 %

nižja od enakega obdobja lani in za 18 % večja od planiranih količin.

Pivovarna Laško je na trgu Italije v letu 2011 prodala 115.520 hl piva in dosegla povečanje prodaje z inde-

ksom 113,7 glede na leto 2010. V letu 2011 smo uspeli povišati prodajo lastnih blagovnih znamk za 23 %,

kar je posledica bolj intenzivnega nastopa na italijanskem tržišču v »retail« segmentu. V Pivovarni La-

ško opravljamo storitev proizvodnje in polnitve piva Ceres Top Pilsner za dansko pivovarno Royal Uni-

brew. Pivo Ceres Top Pilsner je namenjeno samo prodaji na italijanskem trgu. Prodaja zgoraj omenje-

nega piva je bila v letu 2011 na nivoju 71.000 hl. Ocenjujemo, da je italijanski trg piva velik 16,9 mio. hl,

na katerem so ključni konkurenti Moretti, Peroni in Dreher.

Pivovarna Union je prekinila sodelovanje z kupcem InBev Italia, za katerega so licenčno polnili

Tennent's pivo, tako da prodane količine Tennent's piva v prvi polovici lanskega leta vplivajo na primer-

javo s prodajo v preteklem obdobju. Prodaja drugih trgovskih blagovnih znamk podjetja Atlante v letu

2011 je praktično nadomestila izpad Tennent's piva. Prodaja trgovskih in tujih blagovnih znamk piva je

bila za 3 % nižja od prodaje v letu 2010 ter za 56 % višja od načrtovane. Prodaja Union piva je bila za 3 %

višja od prodaje v letu 2010 ter za 19 % nižja od načrtovane.

Radenska je na Italijanski trg prodala 49,8 % vse prodaje na trgu Evropske unije. Več aktivnosti in

stalna prisotnost na trgu je pomenila rast prodaje za 13 % glede na leto 2011.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

74

AVSTRIJA

Skupina Laško je na trgu Avstrije v letu 2011 prodala 44,1 tisoč hl pijač, kar znaša 11,8 % več kot v letu


Pivovarna Laško je na trgu Avstrije v letu 2011 prodala 8.751 hl piva in dosegla povečanje prodaje z

indeksom 114,1 glede na leto 2010. Povečanje prodaje v letu 2011 je bila posledica bolj intenzivnega na-

stopa Pivovarne Laško predvsem v segmentu točenega piva. Ocenjujemo, da je avstrijski trg piva velik

8,2 mio. hl, na katerem so ključni konkurenti Puntigamer, Goesser in Stiegl.

MADŽARSKA

Skupina Laško je na trgu Madžarske v letu 2011 prodala 51,0 tisoč hl pijač, kar je za 9,9 % manj kot

v letu 2010. Pri pivu dosega indeks 90,4 in pri vodi indeks 121,0.

Pivovarna Laško je na trgu Madžarske v letu 2011 prodala 2.169 hl piva. Prodaja je bila nekoliko nižja

z indeksom 95,0 glede na leto 2010. Ocenjujemo, da je madžarski trg piva velik 6,5 mio. hl, na katerem

so ključni konkurenti Borsodi, Dreher in Soproni.

OSTALI TRGI

Skupina Laško je na ostalih trgih v letu 2011 prodala 40,6 tisoč hl pijač, kar znaša 8,0 % več kot v

letu 2010.

Pivovarna Laško je na ostalih trgih v letu 2011 prodala 9.375 hl piva in dosegla povečanje prodaje z

indeksom 124,0 glede na leto 2010. V letu 2011 smo v Pivovarni Laško pričeli z prodajo naših proizvo-

dov na tržišču Kitajske in v Angliji. Ostali trgi, na katerih beležimo prodajo piva, so: Malta, Kanada,

Latvija, Švica, ZDA, Avstralija, Slovaška, Romunija, Švedska, Nemčija, Poljska, Češka, Nizozemska in

Združeni arabski emirati.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

75

NADALJUJEMO S SKUPNIM DELOVANJEM NABAVNIH SLUŽB V SKUPINI LAŠKO, KAR SE JE ŽE V PREJ-

ŠNJIH LETIH POKAZALO KOT DOBRO IN PRINAŠA VEDNO VEČJE SINERGIJSKE UČINKE. DOBRI IN

KOREKTNI ODNOSI MED ČLANICAMI, SKUPEN IN ENOTEN NASTOP TER STALNA KOMUNIKACIJA Z

DOBAVITELJI JE POT, KI JO NEGUJEMO IN JO BOMO NADALJEVALI.

V letu 2011 se je položaj na nabavnem trgu zopet popolnoma spremenil. Po nekoliko slabši ponudbi

v letu 2010 se je v letu 2011 ponudba vseh vrst materialov zopet precej izboljšala.

Ponudba vseh osnovnih surovin v letu 2011 je bila dobra, na trgu so se ponovno pojavili viški (hmelj,

slad, koruzni zdrob …). Kljub dovolj veliki ponudbi in viškom na nabavnem trgu so se svetovne cene

surovin za naše proizvode močno dvignile, kar je včasih težko razumljivo. Pravega vzroka za dvig su-

rovin za pivo in sladkorja ne poznamo. Pravilo, da ob večji ponudbi padajo cene, očitno ne velja več.

Edina surovina, kjer smo v letu 2011 beležili padec cen je hmelj in hmeljni ekstrakt.

Letina kmetijskih proizvodov je bila v posameznih evropskih državah zaradi vremenskih nevšečno-

sti zelo različna. Boljše rezultate beležimo v vzhodni Evropi (Češka, Slovaška, Ukrajina) ter v Franciji,

slabše pa je bilo v centralni Evropi (Nemčija, Avstrija, Madžarska).

Zanimiva situacija se je dogodila s koruznim zdrobom, saj smo se 100 % vezali na srbski trg. Ob zelo

dobri kvaliteti in velikih količinah je bila cena na tem tržišču od 10 do 20 % nižja od cen v EU.

Svetovni trendi na trgu plastičnih mas so se v letu 2011 nadaljevali v ekstremne višine. Zadnje tri

mesece leta 2011 je prišlo do velikega padca cen teh materialov (preko 20 %). Napoved za začetek leta

2012 pa je ponoven dvig cen, prav takšna pa je tudi napoved za vse ostale surovine.

Splošna gospodarska situacija v Sloveniji in nadaljevanje reševanja problemov v Pivovarni Laško,

d. d., so tudi v letu 2011 negativno vplivali na zaupanje dobaviteljev. Slabšanje likvidnostne situacije

z zamujanjem pri plačevanju obveznosti in negotovost glede prihodnosti sta pri dobaviteljih vzbu-

dila določen strah in negotovost. Soočamo se z dejstvom, da vedno več dobaviteljev zahteva nekatere

instrumente zavarovanja terjatev ter postavljajo dovoljene limite dolga. Zaradi korektnega odnosa z

dobavitelji, mnogi od teh so naši partnerji že mnogo let, za zdaj še dosegamo normalno oskrbo. V letu

2011 nam je uspelo z večino dobaviteljev z dogovorom podaljšati plačilne roke.

2.6

NABAVNI tOKOVI

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

76

Pomemben je odkrit razgovor in stalen stik z dobaviteljem. V letu 2011 nam je kljub velikim težavam

uspelo v celoti zagotoviti oskrbo s surovinami in repromateriali.

Nadaljujemo s skupnim delovanjem nabavnih služb v Skupini Laško, kar se je že v prejšnjih letih

pokazalo kot dobro in prinaša sinergijske učinke.

Prednosti, ki smo jih poudarjali v prejšnjih letih, zaradi vsem znanih dogodkov to niso več. Dobri

in korektni odnosi med članicami, skupen in enoten nastop ter stalna komunikacija z dobavitelji je

pot, ki jo bomo nadaljevali. S takimi postopki in z izboljšanjem splošne situacije si bomo skozi daljši

čas povrnili zaupanje dobaviteljev, ki je kljub vsem težavam še vedno dobro. V letu 2011 nam je kljub

slabšim pogojem poslovanja z naše strani uspelo obdržati vse dobavitelje.

V letu 2011 nam je z zmanjševanjem in optimiziranjem zalog ter pospešenim varčevanjem pri nabavi

potrebnih materialov uspelo obvladovati stroške. Stroške nabavljenih materialov v letu 2011 smo uspeli

kljub neugodni tržni situaciji in bistveno drugačni strukturi naših proizvodov zadržati na indeksu 102.

Pri delovanju na področju ohranjanja človeku prijaznega okolja bomo veliko energije vlagali v upora-

bo ekološko primernih materialov, ki ohranjajo naravno okolje, v kolikor se da, normalnem stanju. To

v nabavnih procesih pomeni predvsem manipuliranje z različnimi vrstami embalaže, v katerih prevze-

mamo različne materiale ter zbiranje in recikliranje le-teh. Prioriteto nam mora predstavljati uporaba

lažjih vrst embalaže, uporaba vseh vrst embalaže z dodajanjem recikliranih materialov in podobno.

Dvig ekološke zavesti je sestavni del našega delovanja.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

77

KLJUB GOSPODARSKIM TEŽAVAM IN TEŽAVAM Z LIKVIDNOSTJO SMO V LETU 2011 USPELI USPEŠNO

PROIZVESTI IN NAPOLNITI CELOTEN NABOR PROIZVODOV V DRUŽBAH SKUPINE LAŠKO TER OBE-

NEM UVESTI NEKAJ POMEMBNIH NOVOSTI, KI SO POTRDILE RAZVOJNO USMERJENOST IN INOVATI-

VNOST RAZVOJNIH TIMOV SKUPINE.

Strateške usmeritve na področju proizvodnje, vzdrževanja, investicij, energetike in ekologije v Sku-

pini Laško temeljijo na doseganju optimalne produktivnosti, ravnotežju med prilagodljivostjo in učin-

kovitostjo posameznih delov proizvodnega procesa, doseganju sinergijskih učinkov med družbami

skupine, integraciji informacijske tehnologije v proizvodne procese, možnostih modularnih povečav

določenega sklopa proizvodnje in usmeritvi k investicijam s čim višjo donosnostjo na investirani ka-

pital. Tako smo tudi v letu 2011 nadaljevali z razvojno in inovacijsko usmeritvijo na vseh področjih

tehnologije pijač in dosledno izpolnjevali cilje v okviru trajnostnega razvoja kolikor smo zaradi težke

finančne situacije v Skupini lahko.

Kljub gospodarskim težavam in likvidnostnemu krču smo v letu 2011 uspeli uspešno proizvesti in

napolniti celoten nabor proizvodov v družbah Skupine Laško ter hkrati uvesti nekaj pomembnih novo-

sti, ki so potrdile razvojno usmerjenost in inovativnost razvojnih timov skupine. Še posebej smo lahko

ponosni na izjemen prodajni uspeh Radlerja iz Pivovarne Union ter zlate medalje za Laška piva na

mednarodnem ocenjevanju piv Monde Selection, kar samo potrjuje našo osredotočenost k najvišjim

standardom kakovosti. Večletno delo skupaj z nabavo pri izbiri najboljših surovin in materialov za pro-

izvodnjo pijač zagotovo prinaša rezultate. Vedno znova lahko z veseljem ugotavljamo, da kakovostni

standardi družb Skupine Laško presegajo normative in standarde dobaviteljev, ki sicer svoje izdelke ali

storitve dobavljajo tudi svetovno znanim podjetjem v naši branži.

Skladno z usmeritvijo v optimiranje in racionalizacijo proizvodnih linij, smo v letu 2011 skušali z

optimiranjem časa, potrebnega za realizacijo naročil s strani prodaje in zalog ter logističnih procesov,

doseči boljšo izkoriščenost kapacitet, hkrati pa z združevanjem proizvodnih programov, kjer je to mo-

goče, vzpostaviti osnove za kasnejše investiranje po posameznih podjetjih Skupine Laško.

Nadaljevali smo z optimiranjem porabe materialov in surovin ter si prizadevali doseči vse prihranke,

ki smo si jih zadali v petletnem projektu 2010-2014. Skladno s tem smo za leto 2011 dosegli tudi izre-

dno ugodne pogoje nakupa električne energije za celotno skupino in sinergijske učinke pri večletnem

zakupu zemeljskega plina.

2.7

PROIZVODNJA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

78

S projekti energetskega managementa in vzpostavitvijo popolnega nadzora nad porabo posameznih

energentov dosegamo nižjo specifično porabo posameznih energentov in posledično nižje stroške,

kljub temu da so cene energentov odvisne od borznih razmer.

Na razvojno raziskovalnem področju smo tudi v letu 2011 nadaljevali z raziskavami pri uvajanju

novih prodajnih artiklov, z raziskavami embalažnih materialov ter najpomembnejših surovin pri pro-

izvodnji. Ena izmed pomembnejših aktivnosti je tudi energetsko in okoljsko optimiranje proizvodnih

procesov, ki smo ga izvajali skupaj s priznanimi slovenskimi inštituti ter uveljavljenimi izvajalci tovr-

stnih storitev.


V letu 2011 so bile proizvodne kapacitete varilnic namenjene izključno varjenju različnih vrst pivin.

V prvi polovici leta smo začeli z redno proizvodnjo lahkega piva Laško Trim z 2,5 % vsebnosti alko-

hola.

Za potrebe kupcev smo v proizvodni program uvedli piva za Lidl, Konzum in TUŠ, poizkusno pa tudi

za dva potencialna kupca na italijanskem trgu. Celotna proizvodnja hmeljene pivine je bila 1.040.011 hl.

V drugi polovici leta smo proizvedli tudi posebno pivo Club Premium, ki je bilo namenjeno ekskluziv-

nemu polnjenju v buteljčne steklenice.

V proizvodnem procesu razen odstopanj v kakovosti slada enega od dobaviteljev nismo beležili ve-

čjih težav.

Zaradi slabega povpraševanja kupcev po izdelku Ic Cider smo se odločili za modifikacijo organolep-

tike, ki je bila pozitivno sprejeta.

Vse leto so se izvajale aktivnosti na optimizaciji proizvodnih procesov (CIP sistemov, menjave sred-

stev z namenom zmanjšanja ekoloških obremenitev ...).

Na tehnoloških in tehničnih kolegijih smo posvetili veliko časa vzajemnemu reševanju problemov

in realizaciji le-teh. Teme so vključevale tudi problematiko HACCP sistema. Zelo pomemben segment

iz vidika zagotavljanja varnosti izdelkov so aktivnosti na področju vzdrževanja opreme, predvsem ser-

visiranja ventilov fermentorjev in ostalih funkcionalnih delov proizvodnje.

Izvedli smo tudi izobraževanja zaposlenih, predvsem tistih, ki delujejo na ključnih mestih tako pro-

izvodnje kot vzdrževanja in kontrole kakovosti.

V oktobru 2011 je bila uspešno izvedena recertifikacija HACCP tako iz področja vodnih virov kot

celotne proizvodnje in polnjenja.

Prvič je bila izvedena presoja s strani kupca Konzum, nadzor pa so izvršile tudi inšpekcijske službe,

tako veterinarska kot zdravstvena, za meroslovje in ekologijo. Neskladij ni bilo ugotovljenih.

Nadaljevali smo aktivnosti sodelovanja z gostinskimi šolami in gostinci z namenom dviga kulture

ravnanja s točenim pivom in rokovanjem piva v prometu nasploh.

Število reklamacij je bilo zanemarljivo. Še vedno so bolj tehnične narave oz. je vzrok pretečen rok

uporabe.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

79

Z uvedbo reševanja in klasifikacije reklamacij preko informacijskega sistema SAP bo omogočen bolj

natančen vpogled v statistiko in vrsto reklamacij.

V letu 2011 je bilo tudi izvedeno optimiranje proizvodnje piva Zlatorog v Pećki pivovarni (Birra Peja).

Redni obiski strokovnih sodelavcev in konstruktivno sodelovanje obeh strani je zagotovilo izdelek, ki

je zadostil zahtevam trga.

Uslužnostno polnjenje v Proan, d. o. o., Slovenske Konjice se je izvajalo za potrebe naših blagovnih

znamk in trgovskih blagovnih znamk v embalaži o,5 in 2 lita PET.

SODELOVANJE Z INŠTITUCIJAMI

V sodelovanju z IHPS Žalec in Biotehniško fakulteto je bila realizirana naloga »Vpliv zaporedne

uporabe kvasa Saccharomyces Pastorianus«.

K sodelovanju nas je povabila SŠTG Maribor, ki je v sklopu izobraževanja odraslih ob delu uvedla

program »sommelier«, kjer smo predstavili vsa potrebna znanja s področja proizvodnje in kulture

nudenja ter pitja piva.

VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA

Kot vsa leta do sedaj, smo na področju vzdrževanja in energetike tehnično zadovoljili potrebam v

proizvodnji in polnjenju piva. Operativno so se dela izvajala po začrtanih planih preventivnih del, po-

segi kurativnega vzdrževanja pa nastopijo med glavno sezono proizvodnje, ko pride do popolne izrabe

proizvodne opreme.

Skladno z izvedbo preventivnega vzdrževanja smo s planskimi načrti stremeli k racionalizaciji

stroškovnega dela porabe sredstev in skrbno spremljali realizacijo porabljenih sredstev. Realizacija

preventivnega vzdrževanja je bila izvedena v celoti, v ta namen pa je bila poraba finančnih sredstev

nižja od planirane in tudi nižja glede na pretekla leta. V celokupnem pregledu porabljenih sredstev za

vzdrževanje v letu 2011 je Pivovarna Laško, d. d., na indeksu pod 100, gledano na preteklo leto. Del raci-

onalizacije temelji na zniževanju stroškov gradbenega vzdrževanja, bistvena pa je optimizacija porabe

sredstev za vzdrževanje. Ne moremo pa mimo dejstva, da so stroji in naprave z leti starejši in zahtevajo

vse več vzdrževanja, da zagotavljajo zahtevano produktivnost. Zato bo v skladu s petletnim planom

investiranja potrebno postopoma obnavljati opremo, sicer se bodo stroški za vzdrževanje povečevali,

fizična kondicija opreme pa bo vse manjša in energetsko potratna.

Proizvodnja in poraba energije se je gibala na nivoju preteklega leta. Opaziti pa je povišanje stroškov

za energijo, kar je pretežno posledica povišanih cen osnovnih energentov. Tako je naša naloga kot na-

loga celotne proizvodnje racionalna poraba energije tako v proizvodnji kot polnjenju piva.

Poleg osnovne dejavnosti vzdrževanja smo skladno z zakonodajo izvedli vse zakonsko potrebne pre-

glede tako na energetskih napravah kot ostalih napravah, ki so vezane na delovni proces.

2.7.2 PIVOVARNA UNION, d. d., LJUBLJANA

V letu 2011 smo v Pivovarni Union proizvedli 943.855 hl piva. Omenjena številka prikazuje le proi-

zvedeno pivo in ne zajema deleža sadnega soka v radlerjih.

Prav radlerji Pivovarne Union pa so v letu 2011 naleteli na zelo dober odziv tržišča v Sloveniji in tudi

v sosednjih državah in na Balkanu. Zato smo že v letu 2011 nadaljevali z razvojem novih okusov, kar je

edini način nadaljevanja uspešne prodajne zgodbe.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

80

Veliko razvojnih naporov je bilo vloženih v vzdrževanje in izboljšanje kvalitete piv proizvedenih v

Pivovarni Union. Uspehi na področju kvalitete so vidni na laboratorijskih rezultatih, kjer beležimo zelo

dobre rezultate stabilnosti piva in zelo stabilne rezultate ostalih kakovostnih parametrov in mikrobiolo-

ških rezultatov. Interne degustacije kažejo tudi na izboljšanje stabilnosti arome in okusa piva.

Mnogo naporov je bilo usmerjenih v doseganje prihrankov pri proizvodnji ne da bi kakorkoli ogrozi-

li kvaliteto proizvodov. Na ta način smo nadaljevali optimizacijo porabe vode, ki uspešno poteka že več

let. Prihranke smo zabeležili tudi pri porabi energije in količinah odpadnih vod.

Poleg piva, proizvedenega v Pivovarni Union, smo v letu 2011 prevzeli in za hrvaški trg napolnili

še 12.124 hl piva Bavaria in s tem nadaljevali že tradicionalno sodelovanje z uveljavljeno nizozemsko

pivovarno.

V letu 2011 smo nadaljevali tudi s polnjenjem Mercator piva v plastenkah v Pivovarni Laško, del pro-

izvodnje piva v plastenkah za trgovske verige pa smo v celoti preselili v pivovarno Birra Peja.

V letu 2011 smo zabeležili nekaj tehnoloških težav glede odstopanja kvalitete vhodnih surovin, ki

pa na kvaliteto končnega izdelka niso vplivali. Po težavah v začetku leta s kvaliteto koruznega zdroba

smo izvedli temeljit pregled in presojo obratov obeh dobaviteljev koruznega zdroba iz Srbije in kasneje

odstopanj nismo več beležili. Ponovno smo zabeležili nekaj tehnoloških težav s sladom v poletnih

mesecih, zato sklepamo, da je nujno nadaljevati s presojami dobaviteljev surovin, materialov in repro-

materialov.

Na polnilnih linijah smo letos napolnili skupaj 1.550.304 hl pijač. Od tega 1.041.776 hl piva in Radler-

ja, 432.091 hl osvežilnih brezalkoholnih pijač in 75.483 hl vode Zala. Zagotovili smo vsem prodajnim

zahtevam, vedno večjemu številu vrst proizvodov in kvaliteti naših pijač.

Stalno vzdržujemo pridobljene standarde: ISO 14001, ISO 9001, NSF, IFS, HACCP.

VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA

Služba vzdrževanja igra pri današnjem stanju opreme izredno pomembno vlogo. Zaradi minimal-

nih vložkov v novo tehnološko opremo zahteva oprema vse več vzdrževalnih posegov. Najobčutljivejše

področje je področje elektronike in krmilnih sistemov. Za stare krmilnike je vedno manj rezervnih de-

lov. Dobijo se še samo obnovljeni, novih pa skorajda ni. Zaradi tega smo popolnoma prenovili krmilje

polnilnega stroja na liniji za povratno embalažo S4, nekaj sklopov v regalnem skladišču in varilnici.

Zahtevnejša dela izvajamo z zunanjimi izvajalci. Cilj v prihodnosti pa je, da sami dvignemo strokovno

raven vzdrževalcev predvsem na področju industrijske procesne informatike.

Redno spremljamo stroške storitev in porabo materiala, ki glede na starost tehnološke opreme osta-

jajo na sprejemljivi ravni.

ENERGETSKI PREGLED

V letu 2011 smo se odločili za energetski pregled tehnoloških procesov, projekt smo vodili skupaj

z zunanjim izvajalcem. Pregled Pivovarne Union je potekal v smeri celostne definicije energetskega

stanja in priložnosti na eni strani, na drugi strani pa so se med projektom izvedle številne konkreti-

zacije predlogov učinkovite rabe energije. Ocenjeni prihranki na letni ravni znašajo 3.000 MWh/leto.

Izvedeni ukrepi v letu 2011:

• prehod na trotarifno merjenje,

• optimizacija priprave sterilizirane vode na liniji PET2,

• optimizacija obratovanja klimatskih naprav,

• optimizacija obratovanja hlajenja kombi kleti.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

81

Nekateri cilji, ki jih želimo doseči v letu 2012:

• uvedba sistematičnega upravljanja z energijo v povezavi z nadgradnjo energetskega nadzorno in-

formacijskega sistema,

• optimizacija obratovanja tehnoloških polnilnih linij,

• rekonstrukcija energetskega sistema v kotlovnici,

• izdelati sistemski pristop k povečanju izrabe odpadne toplote v podjetju,

• zmanjšati izgube pri proizvodnji toplote.

2.7.3 RADENSKA, d. d., RADENCI

Čeprav je vsesplošno gospodarsko stanje vse prej kot spodbudno, se lahko v Radenski pohvalimo, da

smo v letu 2011 v proizvodno-tehničnem sektorju zadostili vsem količinskim in tehnološkim zahtevam

po proizvodih za prodajo. Ker je bil obseg prodaje v tem letu večji od prodaje v letu 2010 za 6 %, smo

tudi proizvedli 6 % več proizvodov kot v predhodnem letu oz. 102,5 mio. litrov naravnih mineralnih,

izvirskih in namiznih vod ter brezalkoholnih pijač. Prav tako smo povišali produktivnost dela za 5,5 %.

Glede na porast proizvodnje in prodaje je nekaj manj spodbudno stanje na področju stroškov, saj

se dejansko vsi energenti in surovine dražijo skladno z globalnimi trendi, kar čutimo tudi v manjši

efektivnosti na stroškovni plati.

Naše delovanje spremljamo tudi preko realizacije zastavljenih ciljev in indeksov z okoljskega vidika,

kjer stremimo k zmanjšanju porabe energentov na enoto, kar ima posledično tudi ekonomske učinke.

V letu 2011 smo tako uspeli zmanjšati porabo električne energije, zemeljskega plina ter dušika na

enoto proizvoda, medtem, ko smo bili pri porabah tehnološke vode, butana, CO2 plina ter čistilnih in

dezinfekcijskih sredstev nekoliko nad specifičnimi porabami na enoto v letu 2010. Na porast nekaterih

od naštetih elementov ima vpliv struktura proizvodov, ki se vsako leto delno spreminja in s tem posle-

dično prinese občasna nihanja v porabah energentov in surovin. Prav tako pa je na povečanje porabe

čistilnih in dezinfekcijskih sredstev v tem letu vplivalo obsežno preventivno delovanje na področju

čiščenja opreme in proizvodnih ter tehnoloških objektov zaradi z mikrobiološkega vidika oporečnega

sladkorja. S preventivnim delovanjem smo sicer dosegli omejitev problematike, smo pa na drugi strani

povečali stroške porabljenih kemijskih sredstev in samih čiščenj ter porabe tehnološke vode.

Pri dobavi energentov, predvsem elektrike, zemeljskega plina ter pri nabavah nekaterih surovin,

materialov in sredstev, so občutni tudi sinergijski učinki skupnega delovanja članic Skupine Laško, saj

lahko tako nastopamo do dobaviteljev močnejši in z večjimi količinami.

Nekoliko pod rezultati iz predhodnega obdobja smo bili na področju zastojev ter izplenov pri pol-

njenju brezalkoholnih pijač. Pri zastojih pri proizvodnji so sicer k povečanju največ doprinesli zastoji

zaradi repromateriala, in sicer predvsem zaradi vsesplošnega trenda varčevanja ter s tem siromašenja

nekaterih repromaterialov, kar povečuje možnosti za napake in povzroča dodatne zastoje pri proizvo-

dnji, prav tako pa se povečanje števila zastojev zrcali v vedno starejši opremi, malih šaržah proizvodnje

in vedno širšemu asortimanu proizvodov.

Pri kazalnikih reklamacij je v letu 2011 viden rahel porast indeksov. Reklamacije merimo v procentu

vrednosti reklamacije na vrednost fakturirane realizacije proizvodov. Glede na leto 2010 so se nam le-te

povečale. Reklamacij večjega obsega s strani kupcev nismo imeli, bilo je nekaj posamičnih primerov,

na različnih produktih in različne narave. Večji del nepravilnosti je odpravljen že v sami Radenski,

kar pomeni, da so to reklamacije internega značaja in jih potrošnik sploh ni zaznal. Večinski delež

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

82

»majhnih« reklamacij predstavljajo reklamacije proizvodov, napolnjenih na aseptiki. Vzrok teh rekla-

macij je mikrobiološke narave; zaradi problematike s surovinami ter tudi opreme za polnjenje, ki je že

dotrajana. To so namreč proizvodi, polnjeni brez konzervansov in s tem zelo občutljivi na najmanjše

nepravilnosti. Z aktivnostmi na aseptični liniji in tudi manjšimi investicijami v letu 2010 in 2011 smo

dejansko tudi te reklamacije zelo zmanjšali. Precej pa je reklamacij tudi iz naslova pretečenih rokov.

Omenjeno je posledica razdrobljenosti prodajnega asortimana in prodaje malih količin določenih pro-

izvodov. Omenjeno problematiko rešujemo tako, da bomo v letu 2012 ukinili kar nekaj proizvodov, ki

so se tekom obdobja zadnjih nekaj let pokazali kot najbolj kritični in najmanj prodajani.

V letu 2011 so nas obiskali tudi inšpektorica za okolje in prostor, pa zdravstvena inšpektorica, in-

špektor za energetiko ter inšpektor za rudarstvo, pod katerega spadajo vrtine naravnih mineralnih vod.

Vsi inšpekcijski pregledi so minili brez posebnosti. S strani okoljskega inšpektorja je bila le podana

odločba za dopolnitev vloge o porabi vse vode v Radenski ter o preverbi odpadkov, ki nastajajo pri vr-

tanju vrtin.

Na področju vzdrževanja opreme in objektov smo s politiko racionalnega obnašanja in stroškovne

optimizacije dosegli 4 % zmanjšanje stroškov storitev in rezervnih delov, kar je zavidanja vreden do-

sežek. Glede na stanje in starost opreme ter vlaganja v zadnjih petih letih, ko so bile prepolovljena, v

primerjavi z obdobji pred tem, je to rezultat, ki si ga nismo upali niti planirati.

Zadnjih nekaj let prakticiramo tudi t. i. samovzdrževanje, kar pomeni, da poskušamo upravljavce

strojev in naprav ter operaterje usmerjati v miselnost in delovanje ne samo upravljanja opreme, tem-

več tudi vzdrževanja. V to nas je prisilila tudi problematika kadrovske zasedenosti na vzdrževanje.

Zadeva se počasi, a vztrajno uveljavlja z zadovoljivimi rezultati. Vseeno pa smo na vseh področjih v si-

tuaciji, ko bomo morali strokovni kader sistemsko »pomlajevati« in nadomeščati upokojitve. Oprema

je namreč vedno bolj zahtevna, kar pomeni, da potrebujemo temu primerne kadre, prav tako pa nas na

to opozarja povprečna starost zaposlenih v Radenski, ki je 47,5 let.

2.7.4 VITAL MESTINJE, d. o. o.

V letu 2011 smo napolnili 132.543 hektolitrov pijač, kar je 10 % manj kot predhodno leto.

Poglavitni cilj v tem in prihodnjih obdobjih je racionalizacija v proizvodnji. Tako smo v letu 2011

uspeli prepoloviti nastali kalo od priprave do končane polnitve. Zmanjšala se je tudi poraba električne

energije in kurilnega olja. Za 6 % smo uspeli povečati produktivnost, ki je deloma tudi odraz investicij

v sodobnejšo polnilno opremo, ki smo jih izvajali in zaključili v letu 2010.

Vseskozi smo stremeli k čim popolnejšemu izvajanju smernic iz sistema HACCP. Tu smo že drugo

leto zapored deležni zunanje presoje obrata po smernicah HACCP sistema s strani kupca Hofer.

Izvedene so bile razne inšpekcijske kontrole, vendar ni bilo ugotovljenih nikakršnih pomanjkljivosti.

Na področju vzdrževanja in energetike smo uspeli realizirati vse potrebne aktivnosti, ki smo si jih

zadali za to obdobje. Sem spadajo predvsem redni letni servisi ciljne kot podporne opreme. Glavni cilj

za prihodnje obdobje si zadajamo racionalizacijo energetike.

Glavni poudarek pri razvoju novih izdelkov je bil na novi PET embalaži, katero smo implementirali v

naš asortiment. Govorimo namreč o plastenki z navojem 38-15. Tako smo s to plastenko na trg postavili dva

nova okusa Frupi z volumnom 1 liter, za trgovsko blagovno znamko Tuš pet okusov z volumnom 1,5 litra,

za trgovsko blagovno znamko Spar dva okusa ter osem izdelkov v klasični PET embalaži.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

83

V Vitalu skrbimo za nenehno kontrolo od vhoda surovin do izhoda končnih izdelkov, in to na način,

da imamo pregled nad celotnim procesom.

Vhodne surovine skrbno izbiramo glede na predhodne vzorce.

Velik poudarek posvečamo sami pripravi proizvodov po proizvajalnih specifikacijah, in to za vsako

pripravljeno pijačo za vsako šaržo posebej. Odstopanj od standardov ni bilo. Redno, dnevno so se

izvajale fizikalne, kemijske in mikrobiološke kontrole. V letu 2011 smo analizirali 4021 kom mikrobi-

oloških vzorcev.

Za doseganje dobrih rezultatov smo se ravnali po HACCP načelih in dobri proizvodni praksi.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

84

V LETU 2011 SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI PROJEKT UVEDBE MODULA SAP QM ZA DELO SLUŽB KAKO-

VOSTI V PIVOVARNI LAŠKO, PIVOVARNI UNION, RADENSKI IN VITALU.

V vseh družbah je izvajanje notranjega nadzora glede kakovosti in varnosti v letu 2011 potekalo skla-

dno z zahtevami veljavne zakonodaje in internimi predpisi. Ob ugotovljenih odstopanjih smo izvajali

ustrezne korekcijske in korektivne aktivnosti, s katerimi smo tveganja na neustreznosti eliminirali ali

jih zmanjšali na sprejemljivo raven.

V letu 2011 smo uspešno zaključili projekt uvedbe modula SAP QM za delo služb kakovosti v štirih

družbah Skupine Laško. Modul nam bo omogočil še hitrejšo obdelavo in analitiko rezultatov dela na-

ših laboratorijev, precej pa bo olajšal sledljivost od surovin do končnega izdelka ali v primeru kakšne

reklamacije tudi v nasprotno smer.


V letu 2011 je oddelek kontrole kakovosti opravljal svoje delo v skladu s predpisanimi plani kontrole.

Produktne novosti so vsekakor dodale nove plane kontrole, vendar za izkušeni tim oddelka kontrole

kakovosti to ni predstavljalo večjih težav. Zaradi razvoja in vpeljave novih proizvodov (Malt Breskev,

Malt Jabolko, Laško Lemon Lime, Laško Orange ter razna licenčna in polnjenja piva trgovskih blagov-

nih znamk) se je ustrezno povečal obseg analiz in kontrol.

Sledili smo rednemu planu kontrole repromaterialov, analitike vod, kontrole vhodnih surovin, fa-

znih medproduktov (piva in brezalkoholnih pijač – limonad), stranskih produktov, končnih proizvodov

ter na področju razvojne analitike brez posebnosti. Kot osnova za dobro analitiko služijo priporočila

Analytice EBC, MEBAK metode, predpisane metode po veljavnih pravilnikih, vpeljane lastne metode

ter seveda upoštevanje HACCP načel ter dobre laboratorijske prakse. Sodelovanje v redni medlabo-

ratorijski primerjalni shemi BAPS (pivo), MAPS (slad) in QWAS (voda), kjer dosegamo zelo dobre

rezultate tako na področju kemijske kot mikrobiološke kontrole.

Razen skoraj konstantno slabe kakovosti nemškega slada ter malenkostnih odstopanj pri koruznem

zdrobu ni bilo opaziti večjih sprememb pri rezultatih analiz v primerjavi s prejšnjim letom. Reprodukcij-

ski materiali so v glavnem ustrezali zahtevanim standardom (izjema kronske zaporke, občasno etikete).

2.8

KONtROla KAKOVOStI

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

85

V mikrobiološkem laboratoriju spremljamo mikrobiološko stanje proizvodnje in polnjenja piva, pol-

njenja izvirske vode, končnih proizvodov in pitne vode v okviru vodovodnega sistema. V tem obdobju

se je začela polnitev novih proizvodov (Laško Trim, Laško Malt jabolko, Laško Malt breskev, IC Cider,

Laško Orange in Laško Lemon Lime) in služnostna polnitev v podjetju Proan, d. o. o., (piva Zlatorog,

Lidl Deep). Pri vseh novih proizvodih in polnitvah smo uvedli ustrezno mikrobiološko kontrolo, ki

zagotavlja varnost proizvodov.

V letu 2011 smo dosegali ustrezno mikrobiološko kakovost naših proizvodov in tako zagotavljali tudi

ustrezno varnost naših proizvodov.

V obdobju lanskih dvanajstih mesecev smo v kontroli kakovosti skupaj pregledali preko 24.900

vzorcev (vir: sistem Plillis, Pivovarna Laško).

Veliko pozornosti smo v letu 2011 namenili tudi šolanju interne degustacijske skupine. Z angleškim

podjetjem Flavor Activ sodelujemo že vrsto let. Treninge degustatorjev smo tako nadaljevali v primer-

jalni shemi svetovnih pivovarn v potrditev usposobljenosti in rednega usposabljanja strokovne degu-

stacijske skupine. Zavedamo se namreč, da je velika pozornost, ki jo namenjamo senzorični kontroli,

nujni del za zagotavljanje kakovosti izdelkov in s tem zadovoljstva potrošnikov.

Poleg tega smo v preteklem letu precej truda in energije vložili v izgradnjo in vpeljavo novega in-

formacijskega sistema SAP – modul QM, ki je s 1. 1. 2012 v celoti nadomestil obstoječi informacijski

sistem TQM.

Kakovost proizvodov Pivovarne Laško je vedno znova postavljena v ospredje kot ena izmed konku-

renčnih prednosti podjetja. Zato konstantna visoka kakovost le še pridobiva na pomenu.


V Pivovarni Union, d. d., smo v letu 2011 uspešno opravili presoje po vseh štirih standardih, po

katerih poteka naše poslovanje. To so: ISO 9001, ISO 14001, NSF in IFS. Najzahtevnejša je presoja po

standardu IFS (International Food Standard), ki poteka kar tri dni, v večji meri v proizvodnji, skladiščih

in delavnicah. Pri presoji smo dosegli višjo stopnjo, kar pomeni nad 95 % uspešnost.

Z naraščanjem deleža trgovskih znamk se je namreč s strani velikih trgovskih verig pokazala potre-

ba po enotnih kriterijih za ocenjevanje dobaviteljev. Tako je leta 2002 Nemško trgovinsko združenje

(HDE - Hauptverband des Deutschen Einzelhandels) pričelo oblikovati IFS standard. K temu stan-

dardu sta nato pristopili še francosko in italijansko trgovinsko združenje. Standard IFS je priznan pri

GFSI (Global Food Safety Initiative) – neprofitnem združenju, ki skrbi za primerjavo standardov na

osnovi kriterijev varne hrane.

IFS standard združuje zahteve sistema HACCP po Codex Alimentariusu, poleg tega pa še pravila

dobre poslovne in dobre higienske prakse, sledljivosti ter označevanja živil.

Z namenom preprečiti težave v procesu proizvodnje in posledično znižati stroške smo v letu 2011

presojali proizvodnjo koruznega zdroba pri enem od naših dobaviteljev in kot vsako leto spremljali

briketiranje hmelja za naše potrebe. Presojali smo tudi enega od dveh glavnih dobaviteljev baz za pro-

izvodnjo brezalkoholnih pijač ter opravili pregled še pri izdelovalcu etiket in proizvajalcu EURO palet.

Kakovost, varnost živil in varstvo okolja v Fructalu, d. d., vzdržujejo s pomočjo treh sistemov po stan-

dardih ISO 9001:2008, ISO 22000:2005 in ISO 14001:2004. Vsi trije sistemi so integrirani v enovit

sistem, ki pokriva vse poslovne procese. Sistemi so jim tudi v pomoč pri zunanjih presojah kupcev in

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

86

inšpekcijskih nadzorih, ki so v letu 2011 zelo dobro ocenili delovanje Fructala, d. d. V letu 2011 so tudi

v Fructalu, d. d., presoje uspešno opravili, poleg ISO 9001 in 14001, tudi ISO 22000 za varnost proi-

zvodov ter še dva bolj specializirana standarda, SGF, ki potrjuje, da je Fructal proizvajalec avtentičnih

sadnih sokov ter SI-01-EKO za linijo BIO.

V družbi Fructal Mak, a. d., Skopje, ki ima certifikat ISO 9001:2008 in HACCP, so jeseni 2011 uspe-

šno prestali zunanji presoji. Presoja za HACCP ni pokazala nobenih neskladnosti, recertifikacija je

planirana za november 2012.


V službi kontrole kakovosti Radenske, d. d., delujemo v treh laboratorijih, z namenom zagotavljanja

kakovosti ter kontrole naših proizvodov. Pred končno sprostitvijo proizvoda na trg se opravijo analize,

s katerimi potrjujemo zdravstveno ustreznost proizvodov.

V letu 2011 smo se v Kontroli kakovosti srečevali tudi s kadrovsko problematiko. Posledično smo bili

primorani prilagoditi obseg izvajanja kontrole na medprocesni kontroli in končnih proizvodih.

Leto 2011 je bilo tudi v znamenju priprav na uvedbo modula za kontrolo kakovosti- QM modula. V

času od marca do junija so potekale delavnice pod vodstvom predstavnika Sapphirja. V sklopu delavnic

smo si nastavili sistem, ki bi optimalno pokrival vse procese v vseh službah kontrole kakovosti v Skupi-

ni Laško. V mesecu juniju je sledil »blue print«, do katerega smo se dokopali tekom številnih usklaje-

vanj. V mesecu oktobru je sledil prenos matičnih podatkov kontrole kakovosti, v mesecu decembru pa

uspešen zaključek projekta QM. Tako je bil tudi v Radenski nastavljen sistem vnašanja, spremljanja,

obdelovanja ter arhiviranja vseh podatkov, rezultatov analiz, ki se izvajajo v sklopu kontrole kakovosti.

Največji delež vseh reklamacij v letu 2011 predstavljajo reklamacije kot posledica pretečenih rokov

proizvodov. Glede na vzrok pa sledita tehnološke reklamacije in reklamacije kot posledica mikrobiolo-

ške oporečnosti. Večino reklamacij na račun tehnoloških težav nam uspe izločiti preden so sproščene

v prodajo, težave rešujemo sprotno. Dodatno je leto 2011 zaznamovalo tudi precej reklamacij vhodnega

repromateriala, pri čemer gre izpostaviti predvsem izdobave etiket.

Na področju zagotavljanja kontrole kakovosti delujemo v 3 laboratorijih:

• vhodna kontrola repromateriala, surovin, PET materiala, izdelave predoblik,

• kemijska kontrola,

• mikrobiološka kontrola.

Kakor vsako leto, je bila tudi v letu 2011 izvedena presoja s strani Pepsi Cole ter notranja in zunanja

presoja ISO standarda in HACCP-a. Pepsi presojo je izvedla ameriška certifikacijska hiša, pooblaščena

s strani Pepsi Cole – AIB. Tekom presoje so bile ugotovljene predvsem manjše neskladnosti. Neskla-

dnosti smo odpravili v predvidenem roku ter na Pepsi Colo poslali poročilo o izvedenih korektivnih

ukrepih.

Pred redno presojo je bila izvedena še presoja s strani predstavnika Pepsi Cole. Preverjal je predvsem

skladnost dokumentacije in certifikatov glede na zahteve Pepsi. Pepsi ima namreč zahtevo, da so vsi

dobavitelji odobreni s strani Pepsi Cole. To pa pomeni, da so tudi vse izdobave surovin in repromateri-

ala, ki se porablja za polnitve tega proizvoda, opremljene z ustrezno dokumentacijo: COC/COA. Večjih

odstopanj ni bilo.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

87

V letu 2011 je bila drugič izvedena tudi presoja sistema IFS. Gre za certifikat, kateri se zahteva za

prodajo proizvodov v nekatere tuje trgovske verige. V letu 2011 je bil pregled izveden po naročilu kupca

trgovske verige Hofer. Presoja je bila uspešno zaključena, neskladnosti niso bile ugotovljene.

Kvaliteta naših proizvodov je eno izmed osnovnih načel našega podjetja: skrb za zdravstveno neopo-

rečen proizvod, ki ga damo našemu potrošniku, izbira kvalitetnih in preverjenih dobaviteljev, upošte-

vanje zakonsko predpisanih zahtev glede internega nadzora, izvajanje potrebnih analiz z namenom

preverjanja skladnosti … Omenjeno moramo izgrajevati in nadgrajevati na vseh področjih in vseh

nivojih tudi v bodoče.


V Vitalu skrbimo za nenehno kontrolo od vhoda surovin, do izhoda končnih izdelkov in to na način,

da imamo pregled nad celotnim procesom.

Vhodne surovine skrbno izbiramo glede na predhodne vzorce.

Velik poudarek posvečamo sami pripravi proizvodov po proizvajalnih specifikacijah in to za vsako

pripravljeno pijačo za vsako šaržo posebej. Odstopanj od standardov ni bilo. Redno, dnevno smo izva-

jali fizikalne, kemijske in mikrobiološke kontrole. Mikrobioloških vzorcev smo v letu 2011 analizirali

4.021 kom.

Za doseganje dobrih rezultatov smo se ravnali po HACCP načelih in dobri proizvodnji praksi.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

88

CILJ IZVEDBE TAKO INVESTICIJSKIH KOT VZDRŽEVALNIH PROJEKTOV JE DOSEGANJE OPTIMAL-

NEJŠE UČINKOVITOSTI DELOVANJA POLNILNIH LINIJ, ENERGETSKE OPREME IN UČINKOVITEJŠEGA

NADZORA NAD PORABO SREDSTEV V VZDRŽEVANJU.

Ne glede na dotrajanost naše proizvodne opreme in omejevanje investicij v tehniko v zadnjih letih

smo v letu 2011 izpolnili in celo presegli ambiciozen cilj po ohranjanju nivoja stroškov vzdrževanja iz

leta 2010, hkrati pa smo korektno izvedli vsa preventivno vzdrževalna dela, ki so zagotavljala nemoteno

obratovanje proizvodnih kapacitet v sezonskih mesecih.


DOPOLNITEV LINIJE Z NOVO OPREMO – ST2

Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in finančnih omejitev v letu 2011 ta projekt s strani uprave

ni bil potrjen za realizacijo v načrtovanem terminu. Izvedba in financiranje je preneseno v leto 2012.

V zvezi z tem projektom smo v letu 2011 uspeli izdelati projektno dokumentacijo energetske infra-

strukture polnilnic A0, A in B v navezavi s SPTE (Soproizvodnja toplote in električne energije). Ta je

izdelana do faze razpisne dokumentacije za povabilo ponudnikom k izvedbi projekta, ki bo izveden v

pričetku leta 2012.

V pomladanskih mesecih 2011 smo na tržišče vstopili z novo pijačo »Malt«. Tehnološki postopek

priprave te pijače na polnilni liniji ST2 je zahteval tudi dopolnitev opreme te linije. Zato smo morali

obstoječi tunelski grelnik doopremiti tako, da je na njem mogoče izvajati tudi potrebno tehnološko

fazo pasterizacije.

Za navedene aktivnosti je bilo porabljenih 103.000 EUR.

HIGH GRAVITy BREwING HGB

Zahteve in zakonitosti tržišča narekujejo vedno nove proizvode, kar vzporedno generira tudi nove

proizvodne postopke, ki lahko sledijo tem zahtevam, hkrati pa proizvodne procese tudi optimirajo.

Zato je za razvoj in proizvodnjo novih vrst piv in tudi drugih pijač z višjo ali nižjo vsebnostjo ekstrakta

potrebna vgradnja dodatne opreme, ki to tudi omogoča.

2.9

VlaGANJA IN NALOŽBE

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

89

Vgradnjo ustrezne opreme z vso tehnološko in energetsko infrastrukturno povezavo v področju kleti

smo zaključili in v mesecu juniju 2011 tudi uspešno spustili v obratovanje. Naprava uspešno obratuje

in izpolnjuje vse načrtovane parametre za razvoj in oskrbo tržišča z novimi proizvodi predvsem na

področju trgovskih blagovnih znamk.

Projekt je bil zaradi racionalizacij pri izvedbi uspešen tudi po finančni plati, ker je bilo od načrtova-

nega vložka 300.000 EUR porabljeno 258.000 EUR.

ZABOJ 10 x 0,5 LITRA

Ker se možnost uvedbe malega zaboja 10 x 0,5 litra tesno navezuje na »dopolnitev linije z novo opre-

mo ST2«, se bo tudi izvedba in financiranje tega projekta preneslo v leto 2012.

PAKIRANJA ZA »CIDER«

Že v letu 2009 smo v področju vrelno zorilnih kleti instalirali opremo, ki omogoča proizvodnjo

jabolčnika ter opravili poizkusno proizvodnjo in testiranja novega proizvoda. Z optimiranjem tehnolo-

škega postopka smo nov proizvod pripravili do faze, ko smo ga seveda v primerni embalaži in pakira-

njih v mesecu maju 2011 lahko ponudili tržišču.

V povezavi z načrtovanimi aktivnostmi prihoda novega proizvoda na trg ter zahtevami glede opreme

steklenic in vrst pakiranj, so bile na polnilni liniji ST3 potrebne dopolnitve s formatnimi deli SMI,

KHS in Krones, ki so to omogočili.

Stroški investicije so znašali 136.000 EUR.

ZAMENJAVA VENTILOV ZA AMONIAK NA ZKT

Projekt izvedbe rekonstrukcije hladilnega sistema je bil zaradi finančnih omejitev prenesen v leto

2012.

ENERGETSKI MANAGEMENT – SOFTwARE IN OPREMA

V letu 2010 smo že uspeli izvesti polovico teh projektnih aktivnosti, ki nam omogočajo kvalitetnejši

nadzor in učinkovito rabo energentov. Zaradi finančnih omejitev v letu 2011 je bilo nadaljevanje pro-

jekta preneseno v leto 2012.

OBNOVA IT CENTRA

Vse aktivnosti tega projekta so bile prenesene v leto 2012.

EKOLOŠKI PROJEKTI – BIOPLIN

Zaradi naraščanja cen energije in predvsem škodljivih emisij TOC sušenje odpadnega pivskega kva-

sa ni več racionalno oz. je z strani IRSOP tudi ustavljeno. V primeru odlaganja mokrega odpadnega

produkta na deponije bi nastajali visoki stroški prevozov in samega deponiranja. Zato v sodelovanju s

Kemijskim inštitutom in Biotehniško fakulteto Ljubljana poteka raziskovalna naloga možnosti upora-

be odpadnega pivskega kvasa za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu razgradnje.

V pilotnem poskusu direktnega uvajanja in razgradnje pivskega kvasa na našem UASB reaktorju

čistilne naprave, ki je potekal skozi celotno leto 2011, so bili načrtovani rezultati povsem doseženi. Iz

odpadne kvasne suspenzije smo dodatno pridobili preko 250.000 m3 bioplina kot nadomestilo ze-

meljskemu plinu v naši kotlovnici.

Za potrebe poskusnega pilotnega testiranja reaktorja je bilo porabljenih 26.000 EUR.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

90

REGISTRACIJA DELOVNEGA ČASA

Na področjih upravne stavbe, glavne vratarnice in transportne vratarnice južni uvoz smo v drugi po-

lovici leta 2011 uspeli namestiti ustrezno strojno in programsko opremo tako, da smo že pred koncem

tega leta uspešno pričeli z avtomatiziranim zajemom in obdelavo podatkov prisotnosti zaposlenih na

delovnem mestu.

Za te namene je bilo porabljeno 42.000 EUR.

VODNI VIRI

Na tem področju vlaganj so bile vršene nekatere aktivnosti, kot jih predvideva načrt vlaganj 2011, ven-

dar le do faz, ki niso zahtevale finančnih vložkov. Nadaljevanje teh aktivnosti načrtujemo v letu 2012.


GLAVNE INVESTICIJE

V letu 2011 smo v filtraciji zamenjali star dotrajan filter za pivo, za katerega ni več rezervnih delov, z

novim PALL filtrom na diatomejsko zemljo. Filter potrebujemo za proizvodnjo manjših serij special-

nih vrst piva, ki jih od nas zahteva potrošnik. Novi bo zaradi specifične konstrukcije omogočal racio-

nalnejšo filtracijo z manjšimi izgubami piva. Ker je popolnoma avtomatiziran, bomo z njim povečali

tudi produktivnost.

V letu 2011 smo nadaljevali z investicijo v rekuperacijo odpadnih voda. To je sistem zbiranja in po-

novne uporabe odpadnih voda, kar nam bo znižalo stroške vode, hkrati pa bomo s tem varovali okolje.

Celotna količina vode, ki smo jo zbrali in ponovno uporabili, je bila v letu 2011 31.000m3, posledično

smo zato načrpali toliko manj sveže vode. Na rekuperacijo smo v začetku leta 2011 priklopili izpirne

vode naslednjih strojev in naprav: pasterja D2, rinserja D2, CIP polnilnica ter vodo za hlajenje črpalk

OBP2. Zbrano vodo smo ponovno uporabili na hladilnem sistemu (hladilni stolpi), pred tem smo sis-

tem hladili s svežo vodo iz vodnjakov.

Razvoj industrijske elektronike in krmiljenja je zelo hiter, zato moramo tudi v pivovarni ves čas na-

domeščati okvarjene sklope z novimi, ker jih na trgu ni več moč dobiti ali pa so zelo dolgi dobavni roki

in visoke cene. Zato smo na življenjsko pomembnih sklopih opreme v letu 2011 zamenjali zastarele

elektronike krmiljenja z novimi. Dotrajane sklope smo prenovili na naslednjih: na polnilnem stroju

S4, v regalnem skladišču in v varilnici piva.

V letu 2011 smo investirali tudi v kalupe in formatne dele na liniji za polnjenje brezalkoholnih pijač,

ker smo prenovili PET plastenke. Te so zdaj lažje, s tem cenejše in ekološko bolj sprejemljive ter imajo

nov modernejši izgled.

Nabavili smo tudi novo vračljivo embalažo, sode, zaboje in steklenice, saj nam je zaradi povečane

prodaje predvsem v izvoz, kjer je obrat embalaže počasnejši, le te primanjkovalo. Ker nismo mogli

pravočasno slediti vsem naročilom kupcev, smo se poleg rednih nabav odločili še za interventno.

Ostale investicije so bile namenjene v proizvodne naprave in stroje, računalniško opremo, v opremo

za pospeševanje prodaje ter v skladiščne kapacitete.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

91


V Radenski smo v letu 2011 namenili za investicije le polovico sredstev amortizacije. Ciljno prioriteto

imajo le projekti, ki so nujno potrebni za prilagoditev opreme novim proizvodom ter za zagotavljanje

nemotene proizvodnje.

ZAMENJAVA POLNILNEGA STROJA IN KONTROLE STEKLENIC NA LINIJI TPO-1

V maju 2011 smo na polnilni liniji TPO-1 zamenjali polnilni stroj za 1-litrske steklenice. V uporabi je

bil polnilec proizvajalca TPO iz leta 1994, ki je bil iztrošen in mikrobiološko neprimerne za polnjenje

vode brez CO2 in brezalkoholnih gaziranih pijač, prav tako pa je bila oprema nefleksibilna in nespo-

sobna prilagajanja na nove zamaške. Do sedaj smo zato 1-litrsko steklenico polnili na dveh linijah, in

sicer: 1 liter Radenske Naturelle in 1 liter Ore smo polnili na liniji P-PET, Radensko Classic pa na liniji

TPO-1. Z novim polnilcem smo dosegli, da se polni 1-litrsko steklo samo na liniji TPO-1 in s tem raz-

bremenili polnilno liniji P-PET, kjer sedaj polnimo samo PET embalažo in ni več obsežnih predelav

linije na steklo.

Prav tako nam je sedaj omogočeno uporabljati vse vrste plastičnih zamaškov in aluminijastih zama-

škov, saj je bil osnovni namen tudi preiti na naši glavni blagovni znamki Radenski Classic v stekleni

embalaži, na elegantnejši in primernejši zamašek.

Ker je na tej liniji embalaža povratna, je vitalni del linije tukaj tudi elektronski pregled in kontrola

steklenice pred polnjenjem. Obstoječi elektronski pregled namreč ni podpiral kontrole vseh vitalnih

elementov steklenice (navoja, mineralnih oblog ipd.), prav tako pa je bila obstoječa naprava že dotra-

jana in zastarela.

Polnilec smo izbrali od slovenskega dobavitelja Vipoll, elektronski pregled steklenic pa od nemškega

proizvajalca Heuft. Vrednost omenjene investicije je bila 0,9 mio. EUR.

S to investicijo smo posodobili opremo za polnjenje steklene povratne in nepovratne embalaže, torej

embalaže, ki predstavlja kraljico naše glavne blagovne znamke Radenska Classic in s tem tudi dali mo-

žnost posodobitve zamaševanja teh steklenic ter dvignili nivo kvalitete proizvoda zaradi elektronskega

pregleda steklenic, ki se vrši z opremo enega najboljših proizvajalcev tovrstne opreme.

OBNOVA VRTIN NARAVNIH MINERALNIH VODA

Večina vrtin Radenske je bilo izdelanih v sedemdesetih letih. Glede na to so se pričele pojavljati

težave z delovanjem teh vrtin. Filtrski zasipi v vrtinah so se počasi zasičili in postajajo nepropustni,

prav tako pa so dostikrat tudi poškodovani. Zaradi omenjenih težav že zadnjih 10 let posodabljamo ob-

stoječe vrtine na način, da v neposredni bližini obstoječe vrtine izvrtamo novo vrtino v isti vodonosnik.

Starih vrtin namreč ni mogoče drugače sanirati zaradi materialov, ki so bili uporabljeni v času gradnje.

Tako smo v letu 2011 obnovili vrtino V-C, ki leži na samem dvorišču polnilnice. Z deli smo pričeli v

oktobru, vrtina se uporablja od decembra naprej. Dela smo izvedli s podjetjem Georaz, vrednost inve-

sticije pa je bila 130.000 EUR.

INFORMATIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Z REPROMATERIALI IN SUROVINAMI TER INTEGRACIJA KON-

TROLE KAKOVOSTI V INFORMACIJSKEM SISTEMU SAP

Informatizacijo procesov smo v tem letu integrirali tudi na segment repromaterialov in surovin. V

informacijskem sistemu (IS) SAP smo s podjetjem SAPHIR integrirali modul, ki podpira informatiza-

cijo in sledljivost vseh materialov, ki so sestavni del proizvodov. Omenjeni projekt se izvaja tudi na ni-

voju vseh članic Skupine Laško. Projekt je bil precej zahteven, predvsem v delu prehoda na novi sistem,

ko je bilo potrebno popisati in integrirati vse obstoječe repromateriale in surovine. Tako imamo infor-

macijsko podprt ves proizvodni proces od vhodnih materialov do skladiščenja in odpreme proizvodov.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

92

Prav tako je v teku implementacija modula kontrole kakovosti QM za celotno Skupino Laško v ob-

stoječi IS SAP. Tudi s tem projektom bomo dosegli večjo povezavo pomembnega dela procesa, to je

kontrolo kakovosti s podatki v IS, kar bo olajšalo delo in integriralo parametre kontrole in kakovosti

direktno na podatke proizvodnje in uporabljenih surovin in materialov za proizvode.

PROJEKT PALETIRANJA NA DD PALETE

Zaradi prilagoditve trgu se je pojavila potreba po avtomatiziranju pakiranja proizvodov na polovične,

t. i. Düsseldorfer (DD) palete. Omenjeno smo do sedaj zagotavljali z ročnim prelaganjem paketov na

paletizacijo in ponovnim pakiranjem na DD palete oz. za nekatere proizvode direktno iz linije, vendar

z zelo zmanjšano kapaciteto. Proizvodov na DD paletah je vedno več, prav tako pa je pri zdajšnjem

načinu zagotavljanja tovrstnega pakiranja precej fizičnega dela. Zaradi omenjenega smo v decembru

pričeli s projektom avtomatskega prelaganja proizvodov iz EURO na DD palete z robotom in istočasno

tudi s prilagoditvijo linije P-PET na direktno pakiranje na DD palete brez zmanjšane kapacitete. V

obsegu tega projekta bo na tej liniji zamenjan še ovijalni stroj palet, saj je obstoječi že dotrajan in tudi

kapacitetno premajhen. Projekt bo izveden fazno in bo zaključen v februarju 2012, vrednost projekta

pa znaša 400.000 EUR.


V družbi Vital je bil v obdobju do leta 2010 zaključen stalen investicijski cikel, s katerim so bile

zagotovljene vse aktualne potrebe po doseganju ustreznega nivoja kakovosti, produktivnosti in hkrati

fleksibilnosti naše dejavnosti. Za leto 2011 tako ni bilo predvidenih nikakršnih vlaganj. Smo pa pričeli

z aktivnostmi v zvezi s sanacijo energetike, predvsem kotlovnice.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

93

POSLOVNO LETO 2011 POMENI ZA SKUPINO LAŠKO LETO REŠEVANJA IN SPOPADANJA Z LIKVIDNO-

STNIMI TEŽAVAMI ZARADI NESTRATEŠKIH FINANČNIH NALOŽB V PRETEKLOSTI. Z REORGANIZACI-

JO, DEZINVESTIRANJEM IN REPROGRAMOM BOMO PRIDOBILI TRDNEJŠE MATERIALNE TEMELJE ZA

URESNIČITEV ZASTAVLJENE STRATEGIJE RAZVOJA.

Delniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proizvajalcev pijač v Skupino

Laško, ki jo dopolnjuje še neaktivna družba Jadranska pivovara-Split – d. d., ter časopisno in založniško

podjetje Delo, d. d., Ljubljana.

Družbe Skupine Laško so še vedno v težki finančni situaciji, saj je Skupina visoko zadolžena. Do-

datno visoko finančno tveganje predstavlja ročnost finančnih obveznosti. Dezinvestiranje sredstev

namenjenih prodaji omogoči razdolžitev Skupine Laško na vzdržno raven dolga. Naložbeni portfelj,

specifika posameznih naložb in nelikvidnost na kapitalskem trgu so zavirali in onemogočali takojšnjo

odprodajo nepotrebnega premoženja po sprejemljivih vrednostih.

Tržni položaj Skupine Laško je na domačem trgu na področju piva, vod in ostalih brezalkoholnih

pijač stabilen, kar se odraža tako na tržnem deležu kot tudi v prodanih količinah pijač. Pogoji prodaje

so se v letu 2011 zaostrili, tako se tudi naša poslovna politika tekoče prilagaja nastali situaciji. Ugota-

vljamo, da je takšna poslovna politika na področju oskrbovanja potrošnikov pravilno zastavljena. V letu

2011 smo skladno strategiji povečali prodajo pijač na tujih trgih. Doseženi prodajni rezultati leta 2011 so

dokaz, da ima Skupina tradicionalne in razvojne kapacitete, znanje in energijo uresničevati zastavljeno

strategijo rasti.

Vse družbe v Sloveniji, ki so bile kapitalsko povezane v Skupino Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna

Union, Radenska, Fructal do konca leta 2011 in Vital), so v poslovnem letu 2011 nadaljevale in uresni-

čevale prizadevanja za optimalno sodelovanjena vseh področjih, predvsem pa na nabavnem in prodaj-

nem področju. Rezultati takšnega sodelovanja so se odražali pri nabavah surovin, embalaže, reproma-

terialov in ostalih materialov pod ugodnejšimi pogoji nabave, tako rokov kakor tudi cenovnih pogojev.

Pri takšnih povezavah pa so učinki sinergijskih učinkov vidni šele v daljšem časovnem obdobju.

Zaostrene tržne razmere in zahteve trgovskih družb po vse večjih prodajnih ugodnostih kažejo, da

je bila usmeritev skupine, da prodaja proizvode preko lastne distribucijske mreže horeca – distribucija

2.10

ANALIZA USPEŠNOStI POSLOVANJA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

94

izdelkov za nadaljnjo prodajo v gostinskem sektorju, pravilna. Glede na težave pri reorganizaciji tako

pomembne poslovne funkcije, je nerealno pričakovati takojšne ugodnejše poslovne rezultate, ki bodo

celotne sinergijske učinke izkazovali v prihodnjih obdobjih.

V letu 2012 se bo poslovna strategija obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško

nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske unije, kakor

tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo trženj-

skega pristopa za prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagovnih znamk, še vnaprej

pa si bomo prizadevali za zagotovitev ugodnejših nabavnih pogojev.

2.10.1 POSLOVANJE SKUPINE

Skupina Laško je v letu 2011 skupaj prodala 4,001 milijona hl vseh vrst pijač, kar je za 4,1 % več kot

v letu 2010.

PRODAJA VSEH PIJAČ SKUPINE LAŠKO


Pivo 1.974.735 1.845.989 107,0

Mineralna voda 657.224 595.497 110,4

Izvirska naravna voda 184.842 187.658 98,5

Voda z okusi 256.115 271.197 94,4

Sadni sokovi, nektarji 311.422 333.546 93,4

Ostali brezalkohol 951.788 921.941 103,2

Sirupi 55.449 61.538 90,1

Ostali alkohol 9.142 8.137 112,4

Skupaj 4.400.717 4.225.503 104,1

Večja prodaja pijač, predvsem piva in mineralne vode, v letu 2011 je rezultat povečanih aktivnosti na

tujih trgih, kjer bo tudi v prihodnosti potrebno povečevati prodajne aktivnosti, kajti večja prodaja na

domačem trgu je glede na dosežen tržni delež prodaje na slovenskem trgu prej iluzija kot realnost.

Še ugodnejše prodajne rezultate pa je v preteklem letu delno preprečila splošna gospodarska situacija,

katera se odraža v padcu življenjskega standarda ter posledično manjšemu povpraševanju in porabi

pijač, kar se je predvsem odražalo pri prodaji naravnih vod, vod z okusi in sadnih sokovih.

FINANČNI PODATKI SKUPINE

Skupina Laško (vključno s skupino Fructal) je v letu 2011 ustvarila 323,4 mio. EUR vseh čistih prihod-

kov iz prodaje, kar je za 5,6 % več kot v preteklem letu. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev

znašajo 319,5 mio. EUR in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 14,9 mio EUR oz. za 4,8 %.

Na domačem trgu so se prihodki iz naslova prodaje proizvodov in storitev povečali za 8,9 mio. EUR,

na tujem trgu pa za 6 mio. EUR.

V strukturi prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev predstavljajo prihodki na domačem trgu 84 %,

prihodki na tujih trgih pa 16 %. Največji delež prihodkov na tujem trgu skupina še vedno dosega na

trgih bivše Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih Evropske unije.

Skupina Laško brez Skupine Fructal (ohranjeno poslovanje) je v leu 2011 ustvarila 264,7 mio. EUR

čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 14,4 mio EUR več kot v letu 2010. Delež prihodkov iz naslova

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

95

prodaje piva znaša 55,8 %, delež prihodkov iz naslova prodaje ostalih pijač 20,9 %, iz naslova časopi-

sno-založniške dejavnosti 20,6 % ter iz drugih naslovov 2,7 %.

Odhodki poslovanja, ki so v letu 2011 znašali 321,9 mio. EUR, so se v primerjavi z letom 2010 povečali

za 1,8 mio. EUR oz. za 0,6 %. Poslovni odhodki brez Skupine Fructal (slednja predstavlja ustavljeno

poslovanje) pa znašajo 255 mio. EUR in so v primerjavi s preteklim letom večji za 16,2 mio. EUR oz. za

6,8 %. Najbolj so se povečali stroški materiala, in sicer za 12,9 mio. EUR oz. 16,6 %, kar je predvsem

posledica podražitev določenih strateških suruvin, repromateriala in energije. Stroški dela so se v pri-

merjavi z letom 2010 povečali za 0,3 mio. EUR. Stroški amortizacije so v primerjavi s preteklim letom

manjši za 1,4 mio. EUR, stroški rezervacij za 0,2 mio. EUR ter stroški drugih storitev za 0,4 mio. EUR.

Skupina je v letu 2011 prevrednotila nepremičnine, naložbene nepremičnine ter blagovne znamke. Iz

naslova prevrednotenj je izkazala slabitev ter pripoznala prevrednotovalne poslovne odhodke v vredno-

sti 11,3 mio. EUR, od katerih se 5,8 mio. EUR nanaša na oslabitev blagovnih znamk družbe Delo, d. d.

V letu 2010 je bilo izkazanih slabitev dolgoročnih sredstev 8,7 mio. EUR oz. za 2,5 mio. EUR manj kot

v letu 2011.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) v letu 2011 znaša 9,9 mio EUR. Skupina je v letu 2011 pripoznala

določene enkratne poslovne dogodke, kot so slabitve blagovnih znamk, prevrednotenja dolgoročnih

sredstev in neobračunano amortizacijo zaradi ustavljenega poslovanja, ki negativno vplivajo na tekoči

poslovni rezultat v vrednosti 13,4 mio. EUR. Normaliziran EBIT je prilagojen za vpliv teh poslovnih

dogodkov in znaša 23,4 mio EUR. V preteklem letu je znašal prilagojen EBIT 16 mio. EUR, kar je za

7,4 mio. EUR manj kot v letu 2011.

Skupina Laško je v letu 2011 ustvarila 27,5 mio. EUR celotne čiste izgube. Celotni normaliziran

denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 47,5 mio. EUR in je v primerjavi s preteklim letom večji za

8,5 mio. EUR.

Skupina je izkazala negativni izid iz financiranja v višini 41,2 mio. EUR. Finančni odhodki iz naslova

plačanih obresti posojilodajalcem znašajo 24,6 mio. EUR in presegajo normaliziran EBIT za 1,2 mio.

EUR, kar pomeni, da ustvarjeni dobiček iz poslovanja ne zadošča v celoti za pokrivanje obresti. Poleg

tega je v letu 2011 Skupina Laško med finančnimi odhodki izkazala slabitev naložb v skupni vrednosti

26 mio. EUR, od tega se 21,5 mio. EUR slabitev nanaša na delnice MELR. Del slabitve v vrednosti 17,7

mio. EUR direktno povečuje drugi vseobsegajoči donos in ne vpliva na spremembo vrednosti kapitala

Skupine.

POJASNILO IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE

Finančni položaj Skupine Laško je zelo resen. Visok finančni dolg obremenjuje tekoče poslovanje ter

ogroža njen obstoj in razvoj. Za rešitev likvidnostnega položaja so se že v letu 2010 v skladu s sprejeto

petletno strategijo poslovanja Skupine Laško pričeli intenzivno izvajati postopki prodaje vseh nestra-

teških naložb. V letu 2011 so potekali postopki prodaje 93,73 % družbe Fructal, d. d., 79,25 % deleža v

časopisni družbi Večer, d. d., 100 % deleža v družbi Delo, d. d., 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem

Mercator, d. d., ter vseh ostalih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. V decembru leta 2011 je

bil uspešno izveden in zaključen postopek prodaje družbe Fructal, d. d., ki je bila v 93,73 % lasti Pivo-

varne Union, d. d., strateškemu partnerju družbi Nectar iz Srbije. Iz naslova prodaje je bila realizirana

kupnina v višini 35,3 mio. EUR.

Na dan 31. 12. 2011 znašajo sredstva Skupine 569,7 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem

preteklega leta zmanjšala za 67,2 mio. EUR oz. za 10,6 %. Sredstva so se zmanjšala predvsem zaradi

prodaje Skupine Fructal, oslabitev blagovnih znamk družbe Delo ter oslabitev naložb v Poslovni sistem

Mercator in Probanko. Povečala pa so se zaradi večjih kratkoročnih poslovnih terjatev.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

96

Delež dolgoročnih sredstev znaša 56,4 % oz. 321,1 mio. EUR. V primerjavi s preteklim letom se je

vrednost dolgoročnih sredstev povečala za 55,5 mio. EUR, predvsem zaradi prenosa sredstev družbe

Delo, d. d., iz nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji nazaj na posamezno vrsto sredstev. V letu

2010 so bila sredstva družbe Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med

nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za takšno razvrstitev sredstev ne obstajajo več,

ker se je izkazalo, da družbe Delo na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni

z visoko verjetnostjo ni moč prodati.

Celotne obveznosti Skupine znašajo 444,2 mio. EUR, od tega znašajo finančne obveznosti 87,6 %

oz. 389 mio. EUR. Glede na preteklo leto so se finančne obveznosti zmanjšale za 8,5 mio. EUR.

Zmanjšanje se nanaša na odplačilo posojil bankam iz naslova prejete kupnine za Skupino Fructal

medtem ko so se le-te povečale zaradi ponovne vključitve finančnih obveznosti družbe Delo, d. d., v

višini 13,4 mio. EUR.

Na zadnji dan leta 2011 izkazuje Skupina Laško, presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoroč-

nimi sredstvi v višini 148 mio. EUR, zaradi česar obstaja veliko likvidnostno tveganje. V primerjavi z

zadnjim dnem leta 2010 se je negativni presežek povečal za 103,6 mio. EUR, predvsem zaradi slabitev

naložb in blagovnih znamk ter prenosa sredstev in obveznosti družbe Delo iz skupine za odtujitev

nazaj na posamezno vrsto sredstev in obveznosti.

V primeru uspešno zaključenih prodajnih postopkov bo Skupina močno zmanjšala svojo zadolže-

nost ter s tem izpostavljenost likvidnostnemu tveganju. Vendar pa se bo znotraj Skupine zadolženost

posameznih družb zmanjšala različno. Obstajajo negotovosti o uspešno izvedeni odprodaji finančnih

naložb in nepotrebnega premoženja, in tudi ob uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo obvladujoča

družba Pivovarna Laško, d. d., še vedno ostala prezadolžena, medtem ko bodo imele posamezne od-

visne družbe viške prostih likvidnih sredstev. Zato je v planu finančnega prestrukturiranja predvide-

no izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi obvladujoča družba delno izboljšala svoj likvidnostni

položaj in poslovni rezultat. S povečanjem trajnih virov pa bi omogočila ohranjanje in povečevanje

vrednosti premoženja svojim lastnikom.

Kapital Skupine na dan 31. 12. 2011 znaša 125,5 mio. EUR in je za 6,4 mio. EUR manjši kot na zadnji

dan leta 2010.

PRODAJA NA ZAPOSLENEGA

Prodaja na zaposlenegaSkupine Laško

v tis

oč E

UR

0,0

40,0

80,0

120,0

160,0

200,0

2009 2010 2011

177,7164,1169,4

Prodaja na zaposlenega v Skupini Laško se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečala za 8,3 %.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

97

POSLOVNI ODHODKI V ČISTIH PRIHODKIH OD PRODAJE

Poslovni odhodki v čistihprihodkih od prodajeSkupine Laško

v %

0,0

30,0

60,0

90,0

120,0

2009 2010 2011

99,5104,5104,6

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje v letu 2011 so v primerjavi z letom 2010 manjši za

4,8 %.

NAČRTI

V Skupini Laško za leto 2012 načrtujemo, da bomo na domačem in na tujih trgih skupaj prodali

4.082.629 hl vseh vrst pijač, kar je za 11,8 % več od prodaje v letu 2011, kjer zaradi primerljivosti podat-

kov za to leto nismo upoštevali prodaje družb Fructal, d. d., Ajdovščina in Fruktal Mak, a. d., Skopje.

Načrt smo zastavili optimistično predvsem zaradi načrtovane kar za 30 % večje prodaje na tuja tržišča.

2.10.2 POSLOVANJE OBVLADUJOČE DRUŽBE

Poslovno leto 2011 bomo zabeležili kot leto, v katerem nismo uspeli uresničiti poslovnih ciljev, ki

smo si jih zastavili. Vzrokov za takšno stanje je bilo več, od nerazumevanja in nepodpore lastnikov

družbe – bank, do problemov, kateri so izhajali iz reorganizacije nekaterih poslovnih funkcij, ki v prvi

fazi uvajanja še niso optimalno naravnane. Pričakujemo, da bomo začrtane poslovne cilje uspeli ure-

sničiti v naslednjih letih.

Izvedene slabitve nekaterih finančnih naložb v letu 2011 bodo v naslednjem obdobju nekoliko upoča-

snile, nikakor pa ne onemogočile načrtovanega razvojnega procesa. Ne pričakujemo, da bi ti dogodki

lahko vplivali na poslabšanje socialne varnosti zaposlenih.

Vse večji globalizaciji, tako na domačem kakor tudi tujem trgu, lahko konkuriramo le z združeva-

njem in povezovanjem sorodnih družb. V skladu s tem smo naravnali poslovno-razvojno strategijo

matične družbe in Skupine, zato lahko konkurenčno nastopamo na tržišču. Vse morebitno na novo

nastale tržne razmere na posameznih trgih si prizadevamo prilagoditi na to poslovno strategijo.

V preteklih letih in v letu 2011 so bila prizadevanja vseh zaposlenih usmerjena v izboljšanje kvalite-

te proizvodov, ki jo omogoča sodobna tehnološka opremljenost proizvodno-polnilnega procesa, pred-

vsem pa uporabljene kakovostne surovine, vključno z vodo. Zavedamo se, da bomo le s kvaliteto pro-

izvodov uspeli zadržati naše zveste kupce in potrošnike vseh proizvodov Pivovarne Laško in pridobiti

nove, za kar si bomo prizadevali tudi v letu 2012.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

98

KOLIČINSKA PRODAJA PIJAČ

( v hl ) 2009 2010 2011

Prodaja SKUPAJ 1.011.539 968.697 975.838


Prodaja PIVO 978.833 937.721 938.745


Prodaja VODA 32.706 30.057 30.541


Prodaja OSTALI BREZALKOHOL - 919 5.280

Verižni indeks / / 574,5

Prodaja OSTALI ALKOHOL - - 1.272

Verižni indeks / / /

V poslovnem letu 2011 je Pivovarna Laško, d. d., na segmentu:

• PIVA

prodala 938.745 hl,

kar je za 0,1 % več kot v letu 2010,

• NARAVNE PITNE VODE

prodala 30.541 hl,


• OSTALEGA BREZALKOHOLA

prodala 5.280 hl,


• OSTALEGA ALKOHOLA

prodala 1.272 hl,

v letu 2010 ni bilo prodaje te vrste pijače.

Večja prodaja piva v letu 2011 glede na predhodno leto je predvsem posledica večje prodaje na tujih

trgih, slabšo prodajo beležimo na domačem trgu, delno tudi kot posledico večje potrošnje pivskih

mešanic kot konkurenčne pijače pivu. Manjša prodaja na trgih Kosova, Makedonije in Črne gore pa

je zaradi tega, ker smo proizvodnjo piva za omenjene trge prenesli na Pećko pivovaro na Kosovo. Na

ostalih tujih trgih pa je opazen porast prodaje, ugodni prodajni rezultati so predvsem na trgih Hrvaške

ter Bosne in Hercegovine.

Padec prodaje ustekleničene vode, ki jo večino prodamo na domačem trgu, je predvsem posledica

nižjega standarda potrošnikov. Ugotavljamo, da je del potrošnikov v tem kriznem obdobju ustekleniče-

no vodo nadomestil z vodo iz vodovodov.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

99

FINANČNI PODATKI

Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 ustvarila 94,3 mio. EUR vseh čistih prihodkov iz prodaje, kar

je za 3,3 % več kot v preteklem letu. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev znašajo 74,6 mio.

EUR in so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšali za 0,5 mio. EUR, oz. za 0,7 %. Na domačem

trgu so se prihodki iz naslova prodaje proizvodov in storitev zmanjšali za 1,7 mio. EUR, na tujem trgu

pa so se povečali za 1,2 mio. EUR. Prihodki iz naslova prodaje trgovskega blaga v kanalu horece so se

povečali za 2,9 mio. EUR, na tujem trgu pa je družba realizirala 0,6 mio. EUR čistih prihodkov od

prodaje materiala in blaga.

Med prihodki iz prodaje proizvodov in storitev znaša delež prihodkov iz naslova prodaje piva 95,9 %,

delež prihodkov iz naslova prodaje vode in ostalih pijač 2 % ter delež prihodkov iz naslova prodaje

storitev 2,1 %.

V strukturi prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev predstavljajo prihodki na domačem trgu 84,6 %,

prihodki na tujih trgih pa 15,4 %. Največji delež prihodkov na tujem trgu družba še vedno dosega na

trgih bivše Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU.

Odhodki poslovanja, ki so v letu 2011 znašali 86,5 mio. EUR, so v primerjavi z letom 2010 večji za

6,7 mio. EUR oz. za 8,4 %. Znatno so se povečali stroški surovin in repromateriala (0,9 mio. EUR)

ter energije (0,3 mio. EUR). Med stroški storitev pa največjo rast beležijo stroški plačilnega prometa

(0,8 mio. EUR) ter stroški pri prodaji proizvodov (1,1 mio. EUR).

Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 realizirala 10,5 mio. EUR dobička iz poslovanja (EBIT), 16,8 mio.

EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) ter 17,2 mio. EUR normaliziranega EBITDA, kar je za 1

mio. EUR oz. za 5,5 % manj kot v preteklem letu.

Iz naslova financiranja je družba izkazala izgubo v višini 28,9 mio. EUR, ki je večja kot v preteklem

letu za 10,2 mio EUR.

Družba je v letu 2011 izkazala 32,9 mio. EUR finančnih odhodkov, in sicer iz naslova obresti 15,4 mio.

EUR ter iz naslova slabitev finančnih naložb 17,5 mio. EUR.

Finančni odhodki iz naslova obresti so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 2,3 mio. EUR

in znašajo 15,4 mio. EUR ter za 4,9 mio. EUR presegajo ustvarjen dobiček iz poslovanja. Tako visoke

obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe.

Finančni odhodki iz naslova oslabitve naložb v vrednosti 17,5 mio. EUR se nanašajo na slabitev

naložbe v Delo, d. d., v višini 8,2 mio. EUR, na slabitev naložbe v Poslovni sistem Mercator v višini

4,3 mio. EUR, na slabitev naložbe v Probanko, d. d., v višini 3,1 mio. EUR ter na oblikovanje popravka

vrednosti danih posojil in obračunanih obresti Jadranski pivovari – Split, d. d., v višini 1,8 mio. EUR.

ČISTA IZGUBA

Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2011 ustvarila 16,4 mio. EUR izgube pred davki ter 15,5 mio. EUR

čiste izgube.

POJASNILO IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA

Na dan 31. 12. 2011 znašajo sredstva družbe 405,7 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem

preteklega leta zmanjšala za 10,2 mio. EUR oz. za 2,4 %. Sredstva so se zmanjšala predvsem zaradi

oslabitve naložb v Delo, Poslovni sistem Mercator in Probanko, povečala pa so se zaradi večjih kratko-

ročnih poslovnih terjatev.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

100

Delež dolgoročnih sredstev znaša 79 % oz. 320,5 mio. EUR. V primerjavi s preteklim letom se je

vrednost dolgoročnih sredstev povečala za 26,4 mio. EUR, predvsem zaradi prenosa naložbe v družbo

Delo, d. d., iz nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji nazaj na dolgoročne finančne naložbe v

odvisne družbe. V letu 2010 je bila naložba v družbo Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi

načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe

med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta)

v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati.

Celotne obveznosti družbe znašajo 294,7 mio. EUR, od tega znašajo finančne obveznosti 90,9 %

oz. 268 mio. EUR. Glede na preteklo leto so se finančne obveznosti povečale za 2,2 mio. EUR. Kratko-

ročne finančne obveznosti so se glede na preteklo leto povečale za 23 mio. EUR – predvsem iz naslova

kratkoročnega dela dolgoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2012. Delež kratkoročnih finančnih

obveznosti v celotnih finančnih obveznostih znaša 90,9 %.

Na zadnji dan leta 2011 izkazuje Pivovarna Laško, d. d., presežek kratkoročnih obveznosti nad krat-

koročnimi sredstvi v višini 184,4 mio. EUR, zaradi česar obstaja veliko likvidnostno tveganje. V pri-

merjavi z zadnjim dnem leta 2010 se je negativni presežek povečal za 62,8 mio. EUR, predvsem zaradi

slabitve naložbe v Delo ter prenosa naložbe iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj na dolgoročne

finančne naložbe v odvisne družbe.

V skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško so se že v letu 2010 pričeli intenziv-

no izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V letu 2011 so potekali postopki prodaje 93,73 %

družbe Fructal, d. d., 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., 100 % deleža v družbi Delo, d. d.,

23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., ter vseh ostalih naložb in poslovno nepotreb-

nega premoženja. V decembru leta 2011 je bil uspešno izveden in zaključen postopek prodaje družbe

Fructal, d. d., ki je bila v 93,73 % lasti Pivovarne Union, d. d., strateškemu partnerju družbi Nectar iz

Srbije. Iz naslova prodaje je bila realizirana kupnina v višini 35,3 mio. EUR.

V času do uspešno izvedenih zaključkov prodaj posameznih naložb bo imela Pivovarna Laško, d. d.,

resne likvidnostne težave, ki jih bo lahko uspešno reševala le ob dogovoru z bankami (le-te nastopajo

tako v vlogi upnikov kot tudi v vlogi pomembnih lastnikov družbe). V okviru strateških ukrepov finanč-

nega prestrukturiranja potekajo pogajanja z bankami o reprogramu posojil na dolgi rok. Dogovori v

zvezi z dolgov dnevno, medtem ko do dogovorov glede pridobivanja novih trajnih virov še ni prišlo.

Kapital družbe na dan 31. 12. 2011 znaša 109,4 mio. EUR in je za 14,8 mio. EUR manjši kot na zadnji

dan leta 2010.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

101

PRODAJA NA ZAPOSLENEGA

Prodaja na zaposlenegaPivovarne Laško, d. d.

v tis

oč E

UR

160,0

80,0

0,0

240,0

320,0

400,0

2009 2010 2011

289,3281,8307,6

Prodaja na zaposlenega v Pivovarni Laško, d. d., se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečala

za 2,7 % zaradi povečanih čistih prihodkov od prodaje, saj se je povprečno število zaposlenih zmanj-

šalo za 2 delavca.

POSLOVNI ODHODKI V ČISTIH PRIHODKIH OD PRODAJE

Poslovni odhodki v čistihprihodkih od prodajePivovarne Laško, d. d.

v %

0,0

30,0

60,0

90,0

120,0

2009 2010 2011

91,587,485,4

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje so se v letu 2011 povečali za 4,9 % v primerjavi z

letom 2010, nekoliko zaradi povečanih stroškov blaga, materiala in storitev, največ pa zaradi povečanih

odpisov vrednosti.

NAČRTI

Za poslovno leto 2012 v Pivovarni Laško, d. d., načrtujemo prodajo 1.040.918 hl vseh pijač, kar je za

10,7 % več, kot je bilo prodano v letu 2011. Tako načrtujemo povečati prodajo piva za 6,2 %, prodajo

naravne vode za 1,3 % in ostalih pijač za 92,2 %.

Ob realizaciji planiranih prodanih količinah pijač načrtujemo, da bomo v letu 2012 ustvarili 97,1 mio. EUR

čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4,0 % več kot v letu 2011. Obenem načrtujemo, da bosta v po-

slovnem letu 2011 kazalnika gospodarnosti in EBITDA v prihodkih od prodaje dosegla vrednosti 1,15

in 0,232.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

102

ZAKLJUČEK

Osnovna dejavnost Pivovarne Laško, d. d., je odlična. Kazalnik ebitda marža je primerljiv z drugimi

primerljivimi pivovarnami po svetu. Cilj je ob enakem izplenu povečevati prihodke. Breme so finanč-

ni odhodki zaradi visoke zadolženosti. Postopki dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja,

ki bi omogočili na nivoju skupine razpoloviti dolg, niso izvedljivi brez konsenza drugih deležnikov

in so zaradi poglobljene gospodarsko finančne dolžniške krize oteženi. Razdolžitev bo skupini omo-

gočila kontroliran razvoj osnovne dejavnosti. Skupina potrebuje sistemske rešitve, legitimno enovito

organiziranost (pogodbeni koncern), dezinvestiranje, dolgorčni reprogram finančnih obveznosti in

dokapitalizacijo.

Zaključeno poslovno leto 2011 ni bilo tako uspešno kot obdobja pred nekaj leti, vendar ugotavljamo,

da je poslovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspešen razvoj tudi vnaprej. Pivovarna

Laško, d. d., se je v preteklosti praviloma uvrščala med uspešnejše družbe živilsko predelovalne panoge

v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo družba, kljub zelo zaostrenim pogojem gospodarjenja in

finančni krizi, nadaljevala z dobrimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se družba

lahko primerja z najuspešnejšimi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna Laško, d. d., želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo odličnosti in vodilni položaj v

svoji panogi v Sloveniji. Projekt združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje novih mo-

žnosti izkoriščanja sinergij bo še nadalje osnovna strategija poslovne politike Skupine. Skupine lahko

le združena uspešno konkurira tujim korporacijam tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji

razvoj družbe bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba

poiskušala usmerjati tudi v poslovne povezave z drugimi proizvajalci pijač, predvsem na območju

jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna Laško, d. d., že večkrat dokazala, da sta znanje in volja ključna dejavnika,

ki pomagata kljubovati vsem nastalim težavam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslo-

vanja. Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem z boljšim izkoristkom sinergijskih

učinkov kapitalsko povezanih družb na področju skupnega trženja blagovnih znamk na tujih trgih.

Pivovarna Laško, d. d., bo tudi v prihodnje svojim zvestim potrošnikom zagotavljala vrhunsko kvaliteto

vseh svojih proizvodov, lastnikom družbe – delničarjem pa zagotavljala uspešen razvoj in dolgoročno

trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos na vloženi kapital.

2.10.3 POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB

1. RADENSKA, D. D., RADENCI

PREDSTAVITEV DRUŽBE

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve

steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot

zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca

sodi med najstarejše v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih

pijač.

Na slovenskem tržišču želimo pod blagovno znamko Radenska ostati vodilni polnilec naravnih mi-

neralnih voda, na področju ustekleničenih pitnih voda in brezalkoholnih pijač pa razvojno aktivno

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

103

in konkurenčno podjetje s pomembnim tržnim deležem. Na področju izvoza želimo ostati vodilni

slovenski izvoznik naravnih mineralnih voda pod blagovno znamko Radenska in aktivni polnilec in/

ali prodajalec tistih proizvodov Radenske, ki so glede na svojo kakovost tržno zanimivi, predvsem na

prostoru bivših republik Jugoslavije in srednje Evrope.

Radenska, d. d., Radenci je odvisna družba obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. Lastniški delež

obvladujoče družbe predstavlja 81,96 % kapitala (pojasnilo o lastništvu in glasovalnih pravicah je na

strani 58 tega poročila).

Radenska, d. d., Radenci ima tudi lastniške deleže v drugih družbah in je lastnik oziroma solastnik v

družbah: Radenska, d. o. o., Beograd (100 % poslovni delež), Radenska, d. o. o., Zagreb (100 % poslovni

delež), družbi nista aktivni ter Miral, d. o. o., (100 % poslovni delež), Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo

(1,97 % poslovni delež) in Odem GIZ Slopak, d. o. o., (9,74 % poslovni delež).

OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V LETU 2011

V letu 2011 smo v Radenski, d. d., na vseh prodajnih področjih prodali 994,7 tisoč hl pijač, kar po-

meni za 5,9 % več kot v letu 2010 in 3,7 % manj, kot je bilo planirano. Nekoliko večji količinski izpad

pri planu beležimo pri vodah (7,8 %), medtem ko pri brezalkoholnih pijačah beležimo porast (23,9 %).

Skupni čisti prihodki od prodaje pijač so v letu 2011 znašali 28,4 mio EUR in so za 1,5 mio. EUR

oz. 5,9 % večja kot v letu 2010. V Sloveniji smo prodali za 25,9 mio. EUR proizvodov, kar je za 7,1 %

več kot v prejšnjem letu, na tržiščih jugovzhodne Evrope za 0,7 mio. EUR, kar je 30,5 % manj kot v

prejšnjem letu, na tržiščih Evropske unije 1,4 mio. EUR oz. 11,0 % več kot v prejšnjem letu in v ostalih

državah 0,4 mio. EUR ali za 8,0 % več kot v prejšnjem letu. Skupaj smo v izvozu prodali za 2,5 mio.

EUR proizvodov, kar je 5,0 % manj kot v prejšnjem letu.

Vrednostna prodaja v EUR v Sloveniji od celotne vrednostne realizacije predstavlja 91,2 %, na trži-

ščih Evropske unije 4,9 %, na tržiščih jugovzhodne Evrope 2,4 % in v ostalih državah 1,5 %.

Količinska prodaja na slovenskem trgu znaša 818 tisoč hl in predstavlja 82,2 % vseh prodanih koli-

čin; v letu 2010 je bil delež 82,3 %, porast za 41,6 tisoč hl.

Tudi v letu 2011 nam je z aktivnostmi pri ključnih kupcih na domačem tržišču pri posameznih kate-

gorijah uspelo zadržati ali pa celo povečati tržne deleže v primerjavi s konkurenco.

Na tržiščih Evropske unije smo prodali 93,8 tisoč hl, porast za 8,9 tisoč hl v primerjavi z letom

2010, v strukturi količinske prodaje v hektolitrih beležimo porast, delež v letu 2011 9,4 %, v letu 2010

je znašal delež 9,0 %.

Na prodajnem področju jugovzhodne Evrope smo prodali 63,5 tisoč hl, kar pomeni padec za 0,2 %

v primerjavi z letom 2010, v strukturi celotne količinske prodaje v hektolitrih beležimo padec, delež v

letu 2011 6,4 %, v letu 2010 je znašal delež 6,8 %.

V ostalih državah smo prodali 19,4 tisoč hl, porast je za 11,0 % v primerjavi z letom 2010, v strukturi

celotne količinske prodaje v hektolitrih znaša delež v letu 2011 2,0 %, medtem ko je v letu 2010 znašal

1,8 %.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

104

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DRUŽBE RADENSKA, D. D., RADENCI

( v EUR ) 2009 2010 2011


Čisti dobiček -36.833.222 456.936 -1.776.502

Čisti denarni tok1 -33.509.004 3.310.706 914.170

EBIT 1.467.336 1.254.152 1.232.730

EBIT - normalizirani 1.467.336 2.699.230 883.328

EBITDA 4.791.554 4.107.922 3.923.402




Kapital 83.758.794 81.102.108 79.736.226

Rezervacije 2.721.028 2.558.036 2.298.725

Dolgoročne obveznosti 8.565.555 6.618.526 692.295


1Čisti dobiček z amortizacijo

V letu 2011 smo v Radenski, d. d., ustvarili 31,8 mio. EUR poslovnih prihodkov, 30,6 mio. EUR poslov-

nih odhodkov in dosegli poslovni izid iz poslovanja v višini 1,2 mio. EUR. Finančni prihodki, ki pred-

stavljajo prihodke na podlagi odtujitve finančnih naložb oziroma prodaje deležev, prihodke od prejetih

dividend, prihodke iz naslova obresti za dana posojila in finančne prihodke iz poslovnih terjatev, so

znašali 3,8 mio. EUR. Zaradi realnega prikazovanja finančnih naložb, katere poseduje Radenska, d. d.,

smo konec leta 2011 izvedli trajno slabitev naložbe Mercator, d. d., (MELR) v vrednosti 3,9 mio. EUR,

dodatno slabitev naložbe Delo, d. d., (DELR) v vrednosti 1,9 mio. EUR in skupaj z odhodki iz obresti

in ostalimi finančnimi odhodki ustvarili 7,1 mio. EUR vseh finančnih odhodkov in s tem negativni

poslovni izid iz financiranja v višini -3,3 mio. EUR. Zaradi tega je čisti poslovni izid negativen in znaša

-1,7 mio. EUR.

ZAPOSLENI

V letu 2011 smo v Radenski, d. d., zaposlili 6 novih sodelavcev, 5 sodelavcev je odšlo (upokojitve,

sporazumni odhodi). Število zaposlenih se je konec leta povečalo za enega zaposlenega, tako da ima-

mo na dan 31. 12. 2011 208 zaposlenih. V letu 2012 nameravamo zaposliti 4 nove sodelavce, prav tako

načrtujemo povečanje produktivnosti dela zaradi planirane večje proizvodnje, kot je bila v letu 2011.

ZAKLJUČEK

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v

poslovanju v letu 2012. Pričakujemo, da se bodo znotraj pogodbenega koncerna nadaljevali procesi, ki

bodo imeli nadaljnje sinergijske učinke.

2. SKUPINA UNION

PREDSTAVITEV SKUPINE

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d. d., prevzela družbo Fructal, d. d., Pivo-

varna Union, d. d., je obvladujoča družba Skupine Union. V skupini sta bili v letu 2011 poleg pivovarne še

družbi Fructal, d. d., in Fruktal Mak, a. d., katerih osnovna dejavnost je proizvodnja sokov in pijač. Pivo-

varna Union, d. d., je bila do 16. 12. 2011 lastnica 93,73 % družbe Fructal, d. d., ki je 89,39 % lastnik druž-

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

105

be Fruktal Mak, a. d. 16. 12. 2011 je lastnik Fructala, d. d., v enakem deležu postala družba Nectar, d. o. o.,

iz Bačke Palanke. Skupina Union ima pridruženi družbi v tujini, to sta družba Birra Peja, Sh. a.,

Kosovo in družba Birra Peja, Sh. p. k., Albanija. V družbi Birra Peja, Sh. a., ki je proizvajalka piva, ima

Pivovarna Union, d. d., na dan 31. 12. 2011 39,55 % lastniški delež, Birra Peja, Sh. a., Kosovo pa ima v

100 % lasti družbo v Albaniji.

Vizija Skupine Union je, da z lastnimi blagovnimi znamkami ohranjamo visoko prepoznavnost in

hkrati lojalnost potrošnikov tako na slovenskem kot na okoliških trgih izven slovenskih meja. V okviru

Skupine Laško si hkrati prizadevamo postati močan regijski proizvajalec z močno lastno distribucijsko

mrežo. Smo družbeno odgovorna podjetja z visoko stopnjo ekološke zavesti. Tudi v prihodnje bomo

kljub odprodaji Fructala, d. d., nadaljevali z razvojno-inovativnimi programi, s katerimi bomo pobudni-

ki sprememb in tvorci novih trendov na tržišču.

Naše poslanstvo je zagotavljanje visoko kakovostnih pijač, ki zadovoljujejo potrebe najzahtevnejših

potrošnikov in sledijo svetovnim in hkrati razvijajo in odkrivajo nove segmente in trende. Tako pri pivu

kot pri brezalkoholnih pijačah, ki jih proizvajamo brez konzervansov, upoštevamo zahtevne živilske

in tehnološke standarde. Za vse zaposlene ustvarjamo urejeno delovno okolje, ki spodbuja njihov stro-

kovni in osebnostni razvoj.

Strateški cilji Skupine Union so proizvodnja in prodaja inovativnih trendovskih izdelkov, ohranja-

nje tržnih pozicij lastnih blagovnih znamk na domačem trgu in ponovna pridobitev in razširitev v

preteklosti že doseženih pozicij na bližnjih trgih. Načrtovano stroškovno učinkovitost bomo dosegali

s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in skladno s kulturo Skupine Union.


Skupina Union je v letu 2011 prodala 2.297.729 hl pijač, kar je za 6 % več od prodaje leta 2010 in 1 %

nad načrtovano količino. Prodala je 1.638 ton živilskih izdelkov, kar je 10 % več kot predhodno leto in

za 9 % več od načrtovanega za leto 2011.

Skupina Union je 70 % pijač prodala na slovenskem trgu, na izvoznih pa 30 %. Najboljše rezultate

je dosegla pri prodaji piva, saj ga je prodala za 14 % več kot predhodno leto in 12 % več, kot je načrto-

vala. V Sloveniji je prodala za 13 % več piva kot v letu 2010, rast smo dosegli tako s svojimi blagovnimi

znamkami, kjer je bila prodajna uspešnica blagovna znamka Radler, kot tudi s trgovskimi. Brezalko-

holnih pijač smo prodali enako kot predhodno leto, vod pa za 3 % manj. Poleg manjše potrošnje vod

se je del potrošnikov preusmeril v diskontne verige, kjer Skupina Union v letu 2011 s svojimi vodami

ni bila prisotna.

Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki so zaznamovale tudi države, v katere izvaža Skupina Uni-

on, je bilo leto 2011 zanjo na teh trgih zelo uspešno. Z dobrim delom in s pravilno izbrano strategijo

vstopa na te trge smo tako v segmentu piva kot tudi v segmentu brezalkoholnih in alkoholnih pijač

dosegli rast prodaje. Vseh pijač smo v izvozu tako prodali za 8 % več kot leta 2010 in ravno tako 8 %

več od načrtovanih.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

106

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE UNION

( v EUR ) 2009 2010 20112


Čisti dobiček -51.645.016 -544.238 5.062.306

Čisti denarni tok1 -39.120.762 10.732.943 12.230.152

EBIT 14.224.570 6.692.040 14.352.456

EBIT - normalizirani

(za slabitve nepremičnin) 14.224.570 6.692.040 17.920.024

EBITDA 26.748.824 17.969.221 21.520.302


(za slabitve nepremičnin) 26.748.824 17.969.221 25.087.870



Kapital 78.424.313 80.151.688 94.261.537




2Upoštevano ohranjeno in ustavljeno poslovanje skupaj

Skupina Union je v letu 2011 ustvarila 164,7 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 57,8 mio. EUR) kon-

solidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 10,5 % več kot predhodno leto. V strukturi prihodkov

iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 78,1 %, prihodki na tujih trgih pa 21,9 %.

Poslovni stroški v višini 153,3 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 55,3 mio. EUR) so za 6,3 % višji kot

v letu 2010, predvsem zaradi višjih stroškov porabljenega materiala za 19,7 %. Razlog je večja količin-

ska prodaja ter s tem povezana večja proizvodnja ter visoke rasti cen nekaterih surovin, pakirnega in

opremnega materiala ter energentov, predvsem zemeljskega plina.

Stroški storitev so bili višji za 2,5 %, predvsem zaradi višjih stroškov marketinga, stroškov prodaje,

najemnin, bančnih storitev ter raznih drugih storitev.

Odpisi vrednosti so v primerjavi s preteklim letom manjši za 10,9 %, predvsem zaradi 36,4 % nižje

amortizacije. Sredstva Skupine Fructal v letu 2011 namreč niso bila amortizirana, saj so bila razporeje-

na v skupino sredstev, namenjenih prodaji (MSRP5). Ker smo konec leta 2011 izvedli cenitev nepremič-

nin, smo učinke prevrednotenja na nižjo pošteno vrednost pripoznali med prevrednotovalnimi odhod-

ki za osnovna sredstva v višini 3,6 mio. EUR in za to prevrednotenje izkazali manjši poslovni rezultat.

Stroški dela so nižji za 8 %.

Skupina Union je v letu 2011 ustvarila 14,4 mio. EUR dobička iz poslovanja (od tega Skupina Fructal

4,3 mio. EUR), kar je za 114,5 % več kot leto prej. Razlog je delno v izboljšanem poslovanju, delno pa

je razlog manjša amortizacija zaradi neamortiziranih sredstev Skupine Fructal. EBITDA je znašala

21,5 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 4,3 mio. EUR)in je večja za 19,8 %.

Finančni prihodki v višini 12,4 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 7,0 mio. EUR) so za 133 % višji kot

v letu 2010. 54,6 % teh prihodkov je dobiček iz prodaje delnic Fructala, 30,6 % so prihodki iz naslova

prejetih dividend, ostalo so prejete obresti in dobiček iz prodaje manjših naložb.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

107

Finančni odhodki skupine v višini 18,5 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 0,8 mio. EUR) so za

46,3 % višji kot leta 2010. Ker je Agrokor v začetku februarja 2012 odstopil od prodajnega procesa za

Mercator, d. d., in zaradi napovedi njegovega slabšega poslovanja in slabih napovedi za naprej, je padla

borzna cena delnic MELR. Delnice smo zato trajno slabili za razliko med povprečno nabavno in borzno

ceno na dan 31. 12. 2011 v višini 8,9 mio. EUR preko izkaza poslovnega izida (finančni odhodki). Skoraj

polovica ostalih finančnih odhodkov so obresti za prejeta posojila.

Čisti poslovni izid leta 2011 je dobiček v višini 5,1 mio. EUR (od tega Skupina Fructal 8,4 mio. EUR),

od tega je čisti poslovni izid lastnika obvladujočega deleža dobiček v višini 4,9 mio. EUR in čisti po-

slovni izid lastnika neobvladujočega deleža dobiček v višini 0,2 mio. EUR. Skupina Union je leta 2010

imela izgubo v višini 0,5 mio EUR (od tega Skupina Fructal 0,9 mio. EUR izgube).

Ker smo konec leta 2011 odprodali Skupino Fructal, smo na 31. 12. 2011 naredili tako imenovano

»zadnjo konsolidacijo« Skupine Union. V skladu z MRS 27 je zato Skupina Fructal v izkazu vseobse-

gajočega donosa upoštevana celo leto 2011, medtem ko v izkazu finančnega položaja na dan 31. 12. 2011

ni več upoštevana.

ZAPOSLENI

Skupina Union je konec leta 2011 imela 778 zaposlenih, kar je 2,4 % manj kot leto prej. Skupina

Union je zaradi racionalizacije zaposlovanja v zadnjih petih letih radikalno zmanjševala število zapo-

slenih. Nemoten delovni proces je zagotavljala s prerazporejanjem kadrov znotraj Skupine. Če to ni

bilo mogoče, je koristila agencije za posojanje kadrov. Če so se kadri izkazali za uspešne in potrebne

glede na naravo dela, je družba po določenem obdobju tak kader prezaposlila na svojo pogodbo. Nujno

nadomeščanje za nemoten delovni proces je možno le v direktni proizvodnji, v podpornih procesih

pa so možne le prerazporeditve kadrov oziroma dela. Zaradi prodaje Skupine Fructal konec leta 2011

pričenjamo leto 2012 s 353 zaposlenimi.

ZAKLJUČEK

V letu 2012 bosta Skupino Union poleg obvladujoče družbe Pivovarna Union, d. d., sestavljali še od-

visni družbi Birra Peja, Sh. a., Kosovo in družba Birra Peja Albanija, ki sta v letu 2011 bili še pridruženi.

Skupina Union bo poslovala v skladu s sprejeto strategijo Skupine Pivovarna Laško do leta 2014.

Strategija temelji na poslovni rasti, kar naj bi dosegla s povečevanjem tržnih deležev na izvoznih trgih

in z ohranitvijo položaja na slovenskem trgu. Skupina bo še naprej intenzivno in pospešeno iskala

alternativne scenarije za odprodajo naložb in poslovno nepotrebnega premoženja ter z bankami po-

skušala doseči reprogram posojil.

3. VITAL MESTINJE, D. O. O.

PREDSTAVITEV DRUŽBE

Razvoj podjetja Vital Mestinje se je začel več kot pred petdesetimi leti. Osnovni dejavnosti podjetja

sta predelava sadja in polnjenje različnih brezalkoholnih pijač pod blagovno znamko »FRUPI«. Isto-

časno pa je podjetje pomemben polnilec trgovskih blagovnih znamk za različne trgovske verige. Le-te

nam predstavljajo že 80 %, kar je absolutno preveč, zato je naša strategija v bodoče povečati tržni delež

blagovne znamke Frupi.

Na slovenskem tržišču želimo v prihodnosti ponovno pridobiti vodilni tržni delež pri sirupih, istoča-

sno pa se bomo usmerili v kvalitetnejše Frupi proizvode, ki bodo temeljili na kozjanskem jabolku, ki je

naša osnovna surovina. Podjetje je kapitalsko povezano s Pivovarno Laško, d. d., ki je bila na dan 31. 12. 2011

lastnik Vitala v višini 96,92 %.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

108


V letu 2011 je znašala skupna prodaja blagovne znamke Frupi in trgovskih blagovnih znamk (TBZ)

12.778.911 litrov oz. 4.663.330 EUR. Količinsko smo prodali za 10 % manj kot v letu 2010, finančno

pa za 3,8 % več kot v letu poprej, predvsem zaradi spremembe strukture prodaje. Frupi proizvodi so

količinsko padli v letu 2011 za 20 %, finančna realizacija pa se je dvignila za 1 %, kar je zelo vzpodbu-

dno. K temu je najbolj pripomogla povečana prodaja FRUPI sirupov. TBZ so količinsko padle za 3,5 %,

finančni indeks pa je 108.

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DRUŽBE VITAL MESTINJE, D. O. O.

( v EUR ) 2009 2010 2011


Čisti dobiček 47.569 -81.667 8.427

Čisti denarni tok1 424.865 292.495 356.936

EBIT 48.000 -79.933 21.836

EBITDA 425.296 294.229 370.345



Kapital 3.439.456 3.357.788 3.366.215

Dolgoročne obveznosti 97.629 333.739 248.104

Kratkoročne obveznosti 800.101 945.675 716.604


Vital Mestinje je leto 2011 zaključil z dobičkom v višini 8.426,95 EUR, kar je zelo vzpodbudno, saj

smo leto 2010 zaključili z veliko izgubo. K pozitivnemu poslovanju je pripomogla strateška odločitev

vodstva Vitala, da smo ukinili vse nerentabilne proizvode FRUPI in TBZ. Ukinili smo vse TBZ, kjer

nam trgovci niso hoteli priznati povišanja cenikov.

Strošek amortizacije je v letu 2011 manjši za 7 %, kot je bil v letu 2010.

ZAPOSLENI

V letu 2011 smo povečali število zaposlenih za 2 delavca, tako da je stanje na dan 31. 12. 2011 v Vitalu

Mestinje 37 zaposlenih. V letu 2010 so se namreč trije delavci upokojili in so bile nove zaposlitve nujne

za nadaljevanje delovnega procesa.

ZAKLJUČEK

Glede na to, da je gospodarska recesija globalno prisotna, smo v Vitalu zadovoljni, da smo leto 2011

zaključili pozitivno. Pestile so nas izjemne težave na suroviski bazi, saj so se nekatere surovine podra-

žile tudi več kot 60 % (sladkor, izoglukoza ...). Kljub temu smo z izjemno stroškovno učinkovitostjo,

z racionalnostjo, izboljšano kvaliteto, zmanjšanjem kala uspeli zagotoviti pozitivno poslovanje. Sledili

smo ciljem in uresničili povečanje prodaje sirupov Frupi za 15 %.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

109

4. SKUPINA DELO

PREDSTAVITEV SKUPINE

Skupino Delo sestavljata obvladujoča družba Delo, d. d., Ljubljana in odvisna družba Izberi, d. o. o.,

Ljubljana. Družba Delo, d. d., je s 1. 1. 2009 dejavnost raznosa in prevoza prenesla na družbo Izberi, d. o. o.,

in je 100 % lastnica družbe. Družba Delo, d. d., je eno vodilnih in najvplivnejših podjetij na slovenskem

medijskem trgu ter pomemben oblikovalec javnega mnenja. Prvi začetki družbe Delo segajo v leto

1955, ko je nastalo Časopisno založniško podjetje Slovenski poročevalec, predhodnik današnje družbe.

Družba Delo izdaja dva vodilna slovenska dnevna časopisa, Delo in Slovenske novice, ob nedeljah

časopisa Nedelo in nedeljske Novice, štirinajstdnevnik Pogledi, specializirano revijo Grafičar in štiri

redne časopisne priloge. V letu 2011 je družba izdala nove revije Onaplus, Deloindom+ in Polet Fit.

Bralci lahko časopise in revije berejo na spletnih straneh delo.si, slovenskenovice.si, pogledi.si, delo-

indom.si, polet.si.

Skupina Delo sledi tehnološkemu razvoju in smernicam na panožnem področju, kar zagotavlja za-

dovoljevanje najzahtevnejših tržnih razmer. Delovo sodobno Tiskarsko središče zagotavlja kakovosten

barvni tisk lastnih časopisov in prilog ter tudi tiskanje edicij za zunanje naročnike.


V letu 2011 so se nadaljevale zaostrene gospodarske razmere, ki so vplivale na upad prodanih na-

klad tiskanih medijev in omejevanje oglaševalskih proračunov. Kljub negativnemu trendu plačljivih

dnevnih časopisov časnik Delo ostaja najbolj bran tradicionalni dnevni časopis, Slovenske novice so še

vedno najbolj bran dnevno-informativni časopis.

Vstop Dela kot prvega slovenskega časnika na iPad in začetek zaračunavanja aplikacije pomeni po-

memben mejnik pri postopnem prehodu na različne platforme. Tudi raziskava MOSS, ki spremlja

gibanje obiskovalcev spleta, potrjuje pravilnost odločitve za razvoj digitalnih vsebin.

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE DELO

( v EUR ) 2009 2010 2011


Čisti dobiček / izguba -11.522.245 -2.191.968 -1.470.864

Čisti denarni tok1 -8.675.049 689.301 1.513.421

EBIT 556.397 366.578 278.235

EBITDA 3.403.593 3.247.847 3.262.520



Kapital 15.665.385 13.472.842 12.002.091




V letu 2011 je skupina ustvarila 55,5 mio. EUR prihodkov iz poslovanja, kar je za 0,8 mio. EUR več od

predhodnega leta. To je prvo leto sicer skromne rasti za skupino po več letih krčenja, in sicer v težkih

gospodarskih razmerah. Skupina je ustvarila pozitivni izid iz poslovanja. Na poslovni izid iz poslovanja

so najbolj vplivale neugodne poslovne razmere, ki so omejevale rast prihodkov iz prodaje časopisov

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

110

in oglasnega prostora. Med letom smo se prilagajali trenutnim tržnim razmeram predvsem z ukrepi

racionalizacije na področju stroškov. Negativni celotni poslovni izid je posledica negativnega izida iz

financiranja. Na osnovi cenitve pooblaščenega cenilca je družba Delo slabila finančno naložbo Večer,

kar je v največji meri vplivalo na negativni izid iz financiranja.

POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2011

V letu 2011 smo nadaljevali s preobrazbo tiskanih edicij: Dela, Slovenskih novic, Nedela, izdali smo

tri nove revije in razvijali digitalne vsebine.

Likovno in vsebinsko preoblikovana dnevnika sta uspela kljubovati strmemu upadanju prodanih

naklad vseh slovenskih medijev. Preobrazba obeh dnevnikov temelji na procesu integracije uredništva

Dela in Slovenskih novic. Prenova Nedela sodi med pomembne razvojne projekte vlaganja v nedeljsko

branje.

V marcu je izšla ekskluzivna revija Onaplus – revija za ženske z vizijo. Konec marca sta izšli še nova

revija o kulturi bivanja Deloindom+ in prvi slovenski rekreativni mesečnik Polet fit.

Po zadnjih podatkih nacionalne raziskave branosti (objavljeni v januarju 2012) so časopisne edicije

medijske družbe Delo povečale tržni delež. Tako je med prvimi desetimi najbolj branimi tiskanimi

mediji v Sloveniji kar pet edicij medijske družbe Delo.

V februarju 2011 je Urad za varstvo konkurence izdal soglasje za prodajo delnic ČZP Večer družbi 3

Lan, d. o. o. Ministrstvo za kulturo je kupcu v decembru 2011 izdalo odločbo, s katero je zavrnilo izdajo

soglasja za nakup delnic ČZP Večer.

ZAPOSLENI

Za družbo je značilna visoka izobrazbena struktura, ki odraža njeno dejavnost in zahtevnost delov-

nih procesov. Že od začetka leta so stekle aktivnosti za pospešeno upokojevanje vseh tistih zaposlenih,

ki so izpolnjevali pogoje. Družba je zaključila leto 2011 z manjšim številom zaposlenih, kot je načrto-

vala. Konec decembra 2011 je bilo v Skupini Delo 443 zaposlenih, kar je 1 % manj kot konec leta 2010.

ZAKLJUČEK

Prednostne naloge vodstva so usmerjene predvsem v povečanje učinkovitosti poslovanja in s tem

izboljšanje poslovnega izida.

Družba Delo v letu 2012 pričakuje zaostrene gospodarske razmere, ki bodo podobne razmeram v

letu 2011. Ključni dejavnik sprememb v panogi bo ob grožnji upadanja prodanih naklad tiskanih izdaj

dnevnikov in omejenih oglaševalskih proračunov pospešeno prehajanje na digitalne platforme. Kljub

zaostrenim gospodarskim razmeram skupina Delo za leto 2012 načrtuje skoraj 56 mio. EUR poslovnih

prihodkov.

2.10.4 POSLOVANJE PRIDRUŽENE DRUŽBE

BIRRA PEJA, SH. A., PEć

Kosovska pridružena družba Birra Peja, Sh. a., Peć (le-ta ima še v 100 % lasti odvisno družbo Birra

Peja Albanija, ki pa je z vidika Skupine Union nepomembna) je v letu 2011 zabeležila 18,5 mio. EUR

vseh prihodkov od prodaje oziroma za dobrih 17 % več kot v letu 2010. Količinsko je prodala 247 tisoč

hl piva (le-to predstavlja 70 % celotne vrednostne prodaje, sicer pa družba prodaja tudi vodo in brezal-

koholne pijače), kar je približno na nivoju predhodnega leta. Tržni delež v prodaji piva na Kosovu se je

gibal okoli 70 %, največja konkurenta ostajata Skopsko in Nikšičko pivo.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

111

Finančno je družba v letu 2011 zabeležila čisto izgubo v višini 0,7 mio. EUR, vendar ta rezultat ni

primerljiv s predhodnim letom, ko je družba zaradi prevrednotenj in raznih odpisov sredstev v skupni

višini 6,2 mio. EUR zabeležila čisto izgubo 8,2 mio. EUR. Dobiček iz poslovanja (EBIT) v letu 2011

je znašal 0,5 mio. EUR (2010: -7,1 mio. EUR), medtem ko je poenostavljen denarni tok iz poslovanja

(EBITDA) v letu 2011 znašal 3,1 mio. EUR (2010: 1,3 mio. EUR). Družbo še vedno zelo bremenijo stroški

financiranja (velika večina jih izhaja iz začetnega zadolževanja ob privatizaciji družbe), saj so v letu

2011 odhodki iz naslova obresti po prejetih posojilih znašali 1,2 mio. EUR.

Težko likvidnostno situacijo (kratkoročne obveznosti so ob koncu leta 2011 presegale kratkoročna

sredstva za dobrih 16 mio. EUR in le 10 % sredstev je bilo financiranih s kapitalom) bosta v letu 2012

z načrtovanimi dokapitalizacijami reševala oba strateška lastnika: Pivovarna Union, d. d., kot novi ob-

vladujoči 58 % lastnik družbe (zaradi unovčenja prodajne opcije je Factor banka, d. d., kot predhodni

18 % lastnik družbe v decembru 2011 pozvala Pivovarno Union, d. d., k odkupu omenjenega deleža) in

g. Ekrem Luka s svojimi 42 %. Poslovodstvo družbe računa tudi na dobro sodelovanje z bankami pri

reprogramu posojil.

V letu 2012 poslovodstvo Birre Peje načrtuje zmerno rast prodaje tako v količinskem kot tudi v fi-

nančnem smislu; tukaj največji izziv predstavlja tržišče Albanije. Ob izboljšanju stalnega in striktnega

finančnega nadzora (k temu bo doprinesel tudi na novo uvedeni finančno – računovodski informacij-

ski sistem) se pričakuje, da bo družba poslovala finančno še uspešneje (planiran čisti poslovni izid za

leto 2012 je pozitivna ničla in EBITDA v višini 4 mio. EUR). K zniževanju stroškov na enoto proizvoda

naj bi doprinesli predvsem na novo pridobljeni posli, kot na primer polnitev brezalkoholnega progra-

ma Sola za okoliške trge.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

112

AKTIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ SKUPINE LAŠKO SLEDI CILJU PRAVOČASNEGA PREPOZNAVANJA

IN ODZIVANJA NA POTENCIALNE NEVARNOSTI S PRIPRAVO USTREZNIH UKREPOV ZA ZAVAROVANJE

PRED IDENTIFICIRANIMI TVEGANJI. UKREPI ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ SO VGRAJENI V VSAKO-

DNEVNO POSLOVANJE.

Poslovanje Skupino Laško izpostavlja različnim tveganjem, tako poslovnim kot finančnim. Pred

vsemi tveganji se ne moremo zavarovati v celoti, lahko pa jih s pravočasnimi ukrepi omilimo. Zato jih

poskušamo čimbolj identificirati in z aktivnim pristopom obvladovati.

Aktivno upravljanje s tveganji sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in odzivanja na potencialne

nevarnosti s pripravo ustreznih ukrepov za zavarovanje pred identificiranimi tveganji oziroma zniža-

nje izpostavljenosti tveganjem. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje.

2.11.1 POSLOVNA TVEGANJA

Poslovna tveganja so povezana s samim poslovanjem oziroma osnovno dejavnostjo Skupine Laško.

Med njimi so najpomembnejša tveganja na prodajnem trgu in tveganja v procesu nabave.

Tveganja na prodajnem trgu se izražajo v zmanjšanem obsegu povpraševanja po izdelkih oziroma

padcu kupne moči prebivalstva na vseh trgih in segmentih delovanja zaradi finančne krize in zmanj-

šanega obsega kreditiranja prebivalstva ter podjetij s strani bank. Omenjena tveganja so potencirana

tudi zaradi zaostritve razmer na prodajnih trgih predvsem s prihodom novih konkurentov s cenovno

ugodnejšimi izdelki, z ukinjanjem carinskih in drugih dajatev, na trgih izven EU pa z enostranskimi

ukrepi držav, ki ščitijo domačo proizvodnjo. Tveganja poskušamo zmanjševati s partnerskimi odnosi

s kupci, z dobro kvaliteto, novimi izdelki, učinkovito dobavo ter delno tudi s proizvodnjo izven Slove-

nije. Pred plagiati in kopiranjem naših izdelkov se varujemo z zaščito blagovnih znamk pri Uradu za

varstvo intelektualne lastnine.

Tveganja v procesu nabave so pomembna zaradi izpostavljenosti cenam vhodnih surovin, ki so odvi-

sne od letine posamezne vrste kultur (ječmen, koruza), pri čemer ta vpliv rahlo zmanjšuje globalizaci-

ja. Pomembni pri tem pa so tudi globalnih inflacijski pritiski nafte, slabih kmetijskih letin, podnebnih

2.11

UPRAVLJANJE tVEGANJ

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

113

sprememb, valutnih nihanj ... Skupina Laško povečuje delež nakupov surovin na produktnih borzah,

kar omogoča terminske nakupe in fiksiranje nabavnih cen za določeno obdobje. Izbor dobaviteljev se

že kar nekaj let opravlja na podlagi organizacijskih predpisov, tako da se jih ocenjuje v skladu z med-

narodnim standardom ISO 9001:2000 in se posluje le z dobavitelji, ki obvladujejo kakovost, sledijo

zahtevam naročnikov ter spoštujejo dobavne roke. Izkoriščajo se sinergije na področju nabav enakih

ter podobnih materialov in surovin v okviru skupne nabave v Skupini Laško.

2.11.2 TVEGANJA DELOVANJA

Tveganja delovanja so povezana z izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti ter

porabo in stroški, ki nastajajo tekom izvajanja poslovnih procesov.

Tveganja v zvezi s proizvodnim procesom pomenijo nevarnost motenega delovanja proizvodnih

zmogljivosti predvsem zaradi morebitnih večjih okvar. Ocenjujemo, da je to tveganje zmerno, nemo-

teno delovanje proizvodnje pa se zagotavlja z rednim preventivnim tekočim vzdrževanjem, rednimi

letnimi remonti in z nadomeščanjem izrabljenih delov z novimi. Vsekakor velja poudariti, da zaradi

pomanjkanja finančnih sredstev vlaganja v proizvodnjo niso optimalna in tveganja v zvezi s tako ime-

novanim »investment gap-om« se bodo z leti povečevala. Tveganja, ki so povezana z varnostjo zapo-

slenih in proizvodnjo brezhibnih izdelkov, se obvladujejo s pomočjo standardov ISO 9001, ISO 14001,

NSF, HACCP ter IFS.

Med tveganji delovanja, katerim posvečamo znatno mero pozornosti, so tudi:

• premoženjsko-pravna tveganja, ki jih obvladujemo s sklepanjem ustreznih zavarovalnih poslov

(požar, strojelom, nezgodno zavarovanje ...),

• regulativna tveganja v smislu sprememb predpisov nacionalnih in lokalnih regulatorjev konku-

renčne zakonodaje, zakonodaje s področja proizvodnje živil, varovanja zdravja potrošnikov, ekolo-

ške zakonodaje, ki uvaja ekološke takse (koncesije za črpanje vode) ali takse na nepovratno embala-

žo, in davčne ter trošarinske zakonodaje, ki jih obvladujemo predvsem s preventivnim delovanjem

strokovnih služb, ki na različne načine sledijo spremembam zakonodaje na svojih področjih de-

lovanja,

• informacijska tveganja, do katerih prihaja zaradi naravnih nesreč, požara v prostoru, odpovedi

posameznih komponent sistema, nepravilnega delovanja sistemske ali aplikativne programske

opreme in jih obvladujemo z izdelavo ažurnih varnostnih kopij ključnih informacijskih sistemov

ter njihovo segmentacijo in podvojevanjem,

• okoljska tveganja zaradi neučinkovite rabe vseh vrst energentov, neoptimalnega delovanja poslov-

nih procesov in vgrajenih tehnologij, ki jih obvladujemo z varčevalnimi ukrepi, tekočim vzdrževa-

njem in rednimi manjšimi investicijami ter

• kadrovska tveganja v smislu pomanjkanja ustreznih kadrov in zdravja zaposlenih, ki jih obvladuje-

mo z ozaveščanjem zaposlenih o njihovem zdravem življenjskem stilu, sodelovanjem z zdravniki,

managerskimi pregledi ...

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

114

2.11.3 UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ SKUPINE LAŠKO

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine je potrebno sprotno in temeljito spre-

mljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Gre za tveganja, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost

ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov in ohranjanja vrednosti finančnih

sredstev. Celotno upravljanje s finančnimi tveganji v Skupini se osredotoča na nepredvidljivost in ne-

likvidnost finančnih trgov, ki sta v razmerah finančne krize še toliko bolj potencirani in skuša mi-

nimizirati potencialne negativne učinke na finančno stabilnost in uspešnost poslovanja Skupine. Z

upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja predvsem finančna služba, pri kreditnih tveganjih pa ji

je v pomoč tudi prodajna služba.

Tudi v letu 2011 smo sledili cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti

posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so posebej pomembna kreditno

tveganje, tveganje obrestnih mer, valutno tveganje, likvidnostno tveganje in nedvomno tudi tveganje

spremembe poštene vrednosti finančnih naložb opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih ne-

premičnin. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi

izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

• Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi Skupine

zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev), ki lahko vodi do neizpolnjevanja

njihovih pogodbenih obveznosti. Zato terjatve tekoče spremljamo po poslovnih partnerjih in po za-

padlosti ter s sprotno izterjavo, opominjanjem, zaračunavanjem zamudnih obresti ter tudi s sodno

izterjavo zapadlih terjatev prispevamo k izboljševanju plačilne discipline kupcev. Skupina kreditno

tveganje obvladuje tudi z ustreznim zavarovanjem terjatev, kar omogoča v primeru poslabšanja pla-

čilne discipline naših kupcev razmeroma hitro in učinkovito izterjavo. Terjatve imamo zavarovane z

običajnimi instrumenti zavarovanja, kot so bančna garancija, hipoteka in menice. Terjatve v tujini ima

Skupina delno zavarovane tudi preko SID zavarovalnice. S kupci, za katere ocenjujemo, da je poslova-

nje z njimi, na odloženo plačilo tvegano in imajo slabšo boniteto, pa poslujemo izključno po sistemu

vnaprejšnjih (avansnih) plačil. Kreditna tveganja obvladujemo in za Skupino pomenijo zmerno sto-

pnjo izpostavljenosti.

• Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na

finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo

obrestno mero (EURIBOR). Po napovedih gospodarskih podatkov za Evro območje je moč pričakovati

preobrat v trendu napovedane rasti referenčne obrestne mere. Trenutne napovedi se namreč gibljejo

v prid znižanja EURIBOR-ja. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini

vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero.

Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni

obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega do dveh let. V mesecu sep-

tembru smo z bankami upnicami dosegli dogovor o moratoriju na odplačilo vseh obrokov dolgoročnih

kreditov in dogovor o podaljšanju roka odplačila vseh kratkoročnih kreditov do 30. 3. 2012. Dogaja-

nja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadolženosti v primernem trenutku

potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih

tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.

• Z valutnim tveganjem se pri poslovanju družbe v letu 2011 ne srečujemo, saj tako na strani izvoza

kot uvoza poslujemo v evrih. Tudi struktura naših tujih virov financiranja je v celoti sestavljena iz kre-

ditov v skupni valuti Evropske monetarne unije.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

115

• Likvidnostno tveganje: Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega

tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposob-

nosti. Poleg tega mora Skupina spremljati in zagotavljati kapitalsko ustreznost, kar pomeni, da mora

vedno razpolagati z dovolj dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opra-

vlja. Zagotavljati mora ustrezno razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi.

Skupina izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj

precejšnjega likvidnostnega tveganja. Da bi se izognili težavam pri zagotavljanju tekoče likvidnosti,

načrtujemo gibanje denarnega toka na prilivni in odlivni strani najprej na letnem nivoju, nato pa še v

okviru posameznega meseca. Skupina s pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje

denarnih tokov v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu likvidnostno

tveganje precej težko obvladuje. Kljub temu ocenjujemo, da se bo ob zapadlosti kratkoročnih posojil

pri bankah na finančnem trgu možno dogovoriti za obnovitev obstoječih kratkoročnih virov financi-

ranja. Z bankami upnicami vseskozi potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki

reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok. Prav tako so vsa posojila pri

bankah ustrezno zavarovana s premoženjem Skupine, zato bi bilo ob morebitni neugodni situaciji na

finančnem trgu in zahtevi bank po vračilu posojil ob zapadlosti možno poplačati posojila s prodajo dela

premoženja Skupine. Da bi dosegla vzdržno raven finančnega dolga, Skupina aktivno prodaja svoje

poslovno nepotrebne naložbe. Leto 2011 je bilo zaznamovano s številnimi nepredvidljivimi dogodki, ki

so posredno ali neposredno vplivali na realizacijo dezinvestiranja. Skupina je uspešno prodala naložbi

v Fructal in Zavarovalnico Triglav, medtem ko je bil postopek prodaje Mercatorja neuspešen. Nalož-

beni portfelj, specifičen značaj posameznih naložb in nelikvidnost na kapitalskem trgu onemogočajo

realizacijo cilja vodstva, da proda presežno premoženje po sprejemljivih cenah. V času do zaključka

postopkov dezinvestiranja bo Skupina še vedno podvržena težki likvidnostni situaciji, predvsem v času

nesezone, ko pričakujemo, da v predpisanem roku ne bo mogoče poravnati vseh zapadlih finančnih

obveznosti. Zato pričakujemo, da se bo v letu 2012 z bankami moč dogovoriti o celostnem dolgoroč-

nem reprogramu finančnih obveznosti. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidno-

stnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru

izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti fi-

nančnih naložb opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. V povezavi z dezinve-

stiranjem, opisanem v razdelku tveganja nelikvidnosti, velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse

težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina

omenjenih finančnih naložb pridobljena.

Več o finančnih tveganjih Skupine Laško je v računovodskem delu letnega poročila opisano na stra-

neh od 298 do 301 v pojasnilu št. 32.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

116

USTVARJENI DOBIČEK IZ POSLOVANJA VLETU 2011 JE ZADOŠČAL ZA PLAČILO 74 % OBRESTI IZ NA-

SLOVA FINANCIRANJA NA RAVNI SKUPINE LAŠKO. PIVOVARNA LAŠKO, D. D., JE Z USTVARJENIM DO-

BIČKOM IZ POSLOVANJA POKRILA 68 % OBRESTI IZ FINANCIRANJA V LETU 2011.

Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že nekaj časa prisotna na slovenskem gospodarskem

prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, tako v okviru Sku-

pine Laško kakor tudi na nivoju matične družbe Pivovarne Laško, d. d.

Leto 2011 je bilo zaznamovano s konstantnimi težavami pri uravnavanju tako mesečne kot tudi dnev-

ne tekoče likvidnosti. Likvidnostno najtežji so bili prvi trije meseci leta, ko je bila, zaradi ne sezone,

nižja prodaja našega asortimana in, ko je v tem obdobju bilo zaznati tudi slabo plačilno disciplino

naših kupcev nasploh. V teh mesecih je potrebna tudi priprava na sezono z nabavo potrebnih surovin,

repromaterialov, reklamnih materialov in izvedbo ostalih aktivnosti, ki so potrebne za zagon proizvo-

dnje v prihajajoči sezoni.

NAJVEČJE BREME NAŠE LIKVIDNOSTI PREDSTAVLJA VISOKA STOPNJA ZADOLŽITVE

Največje breme tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti predstavlja visoka stopnja zadol-

žitve tako Skupine Laško, predvsem pa obeh pivovarn, kjer glavno breme zadolžitve nosi Pivovarna

Laško, d. d. Na dan 31. 12. 2011 je bila Skupina do institucij na finančnem trgu zadolžena v višini 377,7

mio. EUR, od tega Pivovarna Laško, d. d., 222,6 mio. EUR, Pivovarna Union, d. d., 122,7 mio. EUR,

Radenska, d. d., 17 mio. EUR in Delo, d. d., 15,4 mio. EUR. V letu 2011 so potekali postopki pri prodaji

93,73 % deleža družbe Fructal, d. d., v lasti Pivovarne Union, d. d. Postopek prodaje je bil uspešno za-

ključen in finančno realiziran 16. 12. 2011. Pivovarna Laško, d. d., ima poleg obveznosti iz financiranja

do finančnih institucij še obveznost iz financiranja v okviru Skupine, v višini 42,4 mio EUR. Zaradi

visoke zadolženosti predstavljajo obveznosti iz naslova financiranja precejšnje breme tekoče likvidno-

sti. Skupina povprečno za obresti od prejetih kreditov nameni 2,0 mio. EUR na mesečni ravni, od tega

Pivovarna Laško, d. d., 1,2 mio. EUR in Pivovarna Union, d. d., o,65 mio. EUR. Skupina Laško je v

lanskem letu za obresti iz naslova financiranja potrošila 60 % ustvarjenega EBITDA-ja v tem obdobju.

Pivovarna Laško, d. d., je za plačilo obresti v letu 2012 namenila kar 90 % ustvarjenega EBITDA-ja,

medtem ko je Pivovarna Union, d. d., za ta namen porabila 50 % ustvarjenega EBITDA-ja v letu 2011.

Ustvarjeni dobiček iz poslovanja v letu 2011 je zadoščal za plačilo 74 % obresti iz naslova financiranja

na ravni Skupine. Pivovarna Laško, d. d., je z ustvarjenim dobičkom iz poslovanja pokrila 68 % obresti

2.12

FINANcIRANJEIN ODPRODAJA NALOŽB

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

117

iz financiranja v letu 2011, medtem ko je ustvarjeni dobiček iz poslovanja Pivovarne Union, d. d., pre-

segal znesek obresti iz naslova financiranja v letu 2011 za 16 %.

DOSEŽEN DOGOVOR REPROGRAMA PRI VSEH BANKAH UPNICAH

V mesecu septembru sta pivovarni pri vseh bankah upnicah dosegli dogovor reprograma vseh krat-

koročnih kreditov do 30.3.2012 in dogovor o moratoriju na odplačilo obrokov vseh kreditov prav tako do

30.3.2012. Vseskozi si Uprava prizadeva z bankami dogovoriti celovit reprogram vseh finančnih obve-

znosti na dolgi rok. V ta namen je bil pripravljen Načrt finančnega prestrukturiranja s podrobnim pre-

dlogom odplačevanja kreditov po posameznih bankah in kot takšen predstavljen vsem bankam upni-

cam na skupnem sestanku dne 28. 2. 2012. Predlagani načrt finančnega prestrukturiranja predvideva

dezinvestiranje naložb v Mercator in Delo in predlog reprograma kreditov, ki so zavarovani z navede-

nima, za prodajo namenjenima, naložbama. Predlog zajema reprogram z moratorijem do odprodaje.

Ostali krediti se reprogramirajo dolgoročno z odplačilom obrokov, ki so prilagojeni denarnemu toku

pivovarn. Po enomesečnih pogajanjih z bankami so dne 2. 4. 2012 vse banke upnice Pivovarne Laško,

Pivovarne Union in Radenske uskladile stališča in dosegle dogovor o reprogramu kreditov, o čemer so

nas tudi pisno obvestile. Banke so sprejele odločitev o podaljšanju kreditov za obdobje najmanj enega

leta, z odplačili po posameznih kreditih v skladu, z naše strani predlaganim reprogramom, ki je del

Načrta finančnega prestrukturiranja. Izjema sta dve banki, katerih stališče je, da zaenkrat kredite po-

daljšata za 6 mesecev. Nekatere izmed bank pa so potrdile reprogram za obdobje 5–7 let. Kredite, ki so

zavarovani z delnicami Mercatorja, so banke reprogramirale z moratorijem za 1 leto. Načrt finančnega

prestrukturiranja predvideva tudi dogovorjene, nižje obrestne mere, ki jih dogovarjamo z vsako banko

bilateralno. Ker je dokončna odločitev reprograma v pristojnosti kreditnih odborov bank, podpisane

pogodbe o reprogramu kreditov pričakujemo s strani bank do konca meseca aprila.

IZVAJANJE AKTIVNOSTI SKUPINE LAŠKO V OKVIRU DEZINVESTIRANJA

Skupina Laško vseskozi izvaja aktivnosti v okviru dezinvestiranja finančnih naložb kot tudi ostalega,

za poslovanje nepotrebnega premoženja.

Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., ki so potekali vse od druge polovice leta

2010, so bili konec lanskega leta ustavljeni. Ministrstvo za kulturo je namreč z odločbo zavrnilo vlogo

potencialnega kupca za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v družbi Večer, d. d.

Skupina bo kljub temu nadaljevala s prodajo naložbe in iskanjem novih potencialnih kupcev.

Prodaja Dela, d. d., je začasno ustavljena, saj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom.

Tudi s postopki prodaje Dela, d. d., bomo nadaljevali.

Postopki pri prodaji 93,73 % deleža družbe Fructal, d. d., so potekali vse od meseca februarja lanske-

ga leta. Prodajna pogodba z družbo Nectar iz Srbije je, je bila podpisana 25.7.2011. Transakcija je bila

uspešno zaključena in finančno realizirana 16.12.2011. Iz prejete kupnine pri prodaji, v višini 35,3 mio.

EUR, so bile poplačane banke zastavne upnice na delnicah in nepremičnini Fructala v višini 25 mio.

EUR. Na fiduciarnem računu je ostal deponiran 1 mio. EUR za obdobje 18 mesecev, kar služi za mo-

rebitna zavarovanja kupca. Preostanek kupnine ostaja na depozitnem računu Pivovarne Union, d. d.

V lanskem letu je uprava vložila maksimalne napore v prodajo 23,34 % deleža Skupine v naložbo

Mercator, d. d., vendar zaradi objektivnih razlogov do realizacije prodaje ni prišlo. Na nadzornem svetu

Pivovarne Laško, d. d., dne 4. 5. 2011 je bil sprejet naslednji sklep: Nadzorni svet soglaša, da se ponudba

Agrokorja ne more sprejeti, ker Skupina Laško zaradi odločbe UVK št. 306-29/2011-4 z dne 26. 4. 2011

v zadevi presoje skladnosti koncentracije in sklepa o zavrnitvi začasne odredbe Vrhovnega sodišča

opr. Št. G 23/2011-11 z dne 29. 4. 2011, zaradi odprave odločbe tožene stranke št. 306-29/2011-4 z dne

26.4.2011, o zahtevi za izdajo začasne odredbe, do nadaljnjega ne more razpolagati z delnicami MELR.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

118

Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je ustavljena, ker ponudbe s strani potencialnih kupcev

nismo prejeli. Vseskozi potekajo aktivnosti za racionalizacijo poslovanja.

Preko posrednika pri prodaji NLB, d. d., potekajo aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., La-

ško. Pivovarna Laško, d. d., je 10. 10. 2011 podpisala prodajni sporazum o prodaji delnic Thermana, d. d.,

Laško. V skupno prodajo je združen 51,96 % delež družbe Thermana. Dne 28. 11. 2011 je bi v časniku

Delo objavljen razpis za prodajo naložbe. Interesentov za nakup zaenkrat ni.

V februarju je Skupina odprodala celoten paket delnic Zavarovalnice Triglav, d. d., z oznako

ZVTG po ceni 17,50 EUR/delnico, kar za Radensko, d. d., pomeni 366.944 delnic v skupni vrednosti

6.421.520,00 EUR, za Pivovarno Union, d. d., 17.712 delnic v skupni vrednosti 309.960,00 EUR in za

Fructal, d. d., 26.960 delnic v skupni vrednosti 471.800,00 EUR.

Z družbo Final Art, d. o. o., je bila podpisana pogodba za prodajo naslednjih nepremičnin:

• za Pivovarno Laško: hotela Hum in Savinja v Laškem, športna dvorana Tri lilije v Laškem, skladišče

na Letališki 32 v Ljubljani in skladišče v Varaždinu,

• za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

• za Radensko: poslovna stavba v Radencih,

• Skupina je 30. 12. 2011 uspešno realizirala prodajo skladišča v Varaždinu in transakcijo finančno

zaključila.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

119

S CILJEM UČINKOVITEGA OBVLADOVANJA SEGMENTOV, VEČJE ODZIVNOSTI NA SIGNALE TRGA IN

DOLGOROČNE RASTI SKUPINE LAŠKO SMO KOMERCIALNE IN MARKETINŠKE PRISTOJNOSTI V 2011

RAZDELILI MED VODJE BLAGOVNIH SKUPIN PIVA, VODE IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ.

Korak k višji stopnji učinkovitosti Skupine Laško predstavlja tudi spremenjena organizacija sektorja

komerciale, ki ob združitvi marketinga in razvoja vodenje delegira po kategorijah pijač oz. blagovnih

skupinah. S ciljem učinkovitega obvladovanja segmentov, večje odzivnosti na signale trga in dolgo-

ročne rasti Skupine Laško smo komercialne in marketinške pristojnosti v 2011 razdelili med vodje

blagovnih skupin piva, vode in brezalkoholnih pijač.

2.13.1 BLAGOVNA SKUPINA PIVO

TRŽENJSKE AKTIVNOSTI BLAGOVNE SKUPINE PIVO

Ob zaostrenih gospodarskih pogojih smo svoje trženjske aktivnosti v letu 2011 še naprej usmerjali

tako, da so najbolje pripomogle k uspešnemu poslovanju Skupine Laško. Tako smo sredstva in aktiv-

nosti usmerili v ohranjanje položaja na domačem trgu in intenzivni rasti na tujih trgih.

Intenzivno delo na razvoju novih izdelkov je v pričetku sezone ponudilo široko paleto novih izdel-

kov, ki so začrtali smernice nadaljnjega razvoja slovenskega trga pijač, vse aktivnosti skozi leto pa so

podpirale bodisi na novo lansirane izdelke bodisi krovne projekte obeh glavnih slovenskih pivovarn.

IZDELKI BLAGOVNE SKUPINE PIVO

Zasičenost domačega trga in velik tržni delež postavlja Skupino Laško pred izziv, kako ubraniti polo-

žaj tržnega vodje in hkrati rasti skozi razvoj novih segmentov in podsegmentov. S ciljno usmerjenostjo

smo v 2011 v blagovni skupini piva predstavili štiri popolnoma nove znamke, dve pa obogatili z novimi

proizvodi.

Kot ključno novost smo v aprilu 2011 predstavili jabolčno vino znamke iC Cider, ki predstavlja nov

potencialen segment na slovenskem trgu. iC Cider je pijača s 4 % (volumskimi odstotki) alkohola tipa

»sparkling cider« in izrazitim okusom jabolk, ki primarno cilja pivce vina in ne-pivce piva. Cider je

eden izmed konstantno rastočih segmentov v industriji piva in s pivom zmešanih pijač, ki je v zadnjem

2.13

tRŽENJSKE AKtIVNOStI

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

120

desetletju naredil opazne premike na več evropskih trgih, hkrati pa postaja vse pogostejša praksa, da ga

v svoj portfelj uvrščajo multinacionalne pivovarne.

Drugi premik v blagovni skupini piv smo ustvarili z lansiranjem dveh znamk sladnih pijač – Laško

Malt in Union Malt. Medtem ko je Union Malt z okusom ananasa že uvedena znamka na določenih

tržiščih nekdanje Jugoslavije, je Laško Malt novost iz Pivovarne Laško, ki je v marcu predstavila dva

okusa te brezalkoholne pijače – jabolko in breskev.

Trend zmanjševanja porabe alkoholnih pijač je na svetovni ravni moč opaziti v porastu piv z nižjo ali

znižano stopnjo alkohola. V tej luči smo v aprilu 2011 lansirali novo lahko pivo Pivovarne Laško – Laško

Trim. Ime samo nakazuje, da gre za izdelek, namenjen aktivnejšemu segmentu populacije, ki pa sicer

posega po pivu. S klasično embalažo 0,5 litra in umestitvijo v linijo krovne znamke Laško smo želeli

predstaviti lahko pivo standardnega cenovnega razreda in ga s cenovno pozicijo oddaljiti od premium

segmenta, kjer je v portfelju že Laško Light.

V podsegmentu s pivom mešanih pijač je bil kot glavna novost v 2011 predstavljen nov okus Union

Radler Redorange z okusom rdeče pomaranče in granatnega jabolka. Razširitev izdelčne linije je bila

po uspehu Uniona Grape v predhodnih dveh letih logična poteza, ki se je ob koncu leta z uspešno

realizacijo plana okusa in nadaljnjo rastjo blagovne znamke Radler.

Tudi v liniji Bandidos je prišlo do sprememb, in v marcu smo trgu predstavili novinca Bandidos Sun

z okusom pomaranče in guave. Bandidos Sun je kasneje v izdelčni liniji zamenjal prodajno šibkejšega

Bandidos Cuba Libre.

Širok nabor novih proizvodov je terjal dodatne prodajne aktivnosti, predvsem dodatne izpostavitve

na prodajnih mestih v trgovinskem segmentu ter promocije v gostinskem. Obstoječe artikle v pro-

dajnem portfelju smo podprli predvsem z dodanimi izpostavitvami in skupinskimi promocijskimi

pakiranji (multipack 5 + 1, 3 + 1, multipack + kozarec).

CENE

Cenovne pozicije se kot leto poprej tudi v 2011 niso spremenile. Krovni blagovni znamki Laško Zla-

torog in Union Svetlo pivo sta ostala predstavnika srednjega cenovnega razreda, znamke Laško Club,

Laško Dark, Laško Light, Union Premium in Eliksir se uvrščajo kot specialna piva v višji cenovni

razred. Nekoliko pod višji cenovni razred se kot nizki premium izdelek uvršča Bandidos, ki se mu je v

tem razredu v 2011 pridružil še iC Cider. Export Pils in Union Pils sta še naprej ključna izdelka v nižjem

cenovnem razredu. Radler je kot ključni generator pozitivnih prodajnih rezultatov še zmeraj umeščen

v srednji cenovni razred, kjer se mu z nekoliko nižjo cenovno pozicijo v 2011 pridružuje še Laško Malt.

TRŽNA KOMUNIKACIJA

KORPORATIVNO KOMUNICIRANJE IN KOMUNICIRANJE KROVNIH ZNAMK

Aktivnosti tržnega komuniciranja smo v 2011 izvajali skladno z dolgoročnejšim projektom spodbuja-

nja zavesti o povratni embalaži. Krovni znamki blagovne skupine pivo, Laško Zlatorog in Union svetlo,

sta napore in sredstva vlagali usklajeno in ciljno usmerjeno vseskozi 2011.

Korporativno komuniciranje smo ob sponzorstvih za Pivovarno Laško podprli tudi z akcijo z leta

2010 »Poln ponosa«, medtem ko je Pivovarna Union v 2011 nadaljevala akcijo »Povezani s strastjo«,

ki smo jo nadgradili s serijo animiranih oglasov »Union Zmajček«, s katerimi smo podpirali ključne

športne dogodke tekom leta. Krovni korporativni akciji sta bili podprti z elementi tradicionalnih me-

dijev, velik poudarek pa smo namenili tudi spletnemu oglaševanju in komuniciranju preko družbenih

omrežjih, ki sta gradnika pomlajevanja ciljne publike.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

121

Krovna komunikacijska akcija blagovne znamke Laško »Flaško nazaj v Laško« se je osredotočala na

pomembnost povratne embalaže. »Flaško nazaj v Laško« smo v tradicionalnih medijih podprli skozi

televizijo in tiskane medije, sočasno pa z nacionalno SMS nagradno igro in spletnim komuniciranjem.

Nagradna igra je potekala skozi poletne mesece, odzivnost pa je presegla vse podobne aktivnosti, iz-

vedene v Sloveniji do tedaj. Akcijo smo podprli z obema krovnima znamkama tudi s prodajne plati, s

povečanimi aktivnostmi na vračljivi embalaži v trgovinskem segmentu.

Eno izmed ključnih aktivnosti v 2011 predstavlja ponovljen projekt z 2010 »Gremo v hribe«. Akcija

je bila tudi v 2011 izpeljana deloma kot samostojni projekt, deloma pa kot podporni projekt krovni

korporativni kampanji »Poln ponosa«.

Obe pivovarni sta s pomočjo množičnih medijev podprli tudi športna sponzorstva z akcijama »Navi-

jaj po Laško!« in »Union zmajčkom«. Na ta način smo dosegli boljšo aktivacijo sponzorstev in dodatno

podprli ostale aktivnosti na področju športnih sponzorstev.

UNION RADLER

Ob lansiranju Radlerja Redorange smo pripravili nadgradnjo akcije »Osvežitev na cilju« in izdelek

podprli s spletno komunikacijo in aktivnostmi na spletnem portalu Facebook. Radler smo na tujih

trgih dodatno podprli s televizijskim spotom in akcijo »Osvježenje na cilju«.

IC CIDER

Razvoj znamke iC Cider je ob lansiranju terjal celovito komunikacijsko akcijo, ki se je pod naslovom

»iC Cider. 100 % zvezda zabave« pričela z majem 2011. Akcija je bila podprta s celovitim spletom tra-

dicionalnih in modernih medijev (televizijski oglas, tiskani oglasi, zunanje oglaševanje, spletni oglasi,

komuniciranje v družbenih omrežjih) in s podporo v prodajnih kanalih trgovine in horece. Tekom

sezone smo izvajali degustacije in promocije izdelka, komunikacijskim aktivnostim pa je sledilo tudi

več aktivnosti pospeševanja prodaje, vse skupaj s ciljem dviga prepoznavnosti znamke in segmenta ter

rasti indeksa distribucije.

SLADNE PIJAČE

Tudi segment sladnih pijač smo podprli z elementi tradicionalnih in modernih medijev, tako za

znamko Laško Malt kot za Union Malt. Znamki Laško Malt smo priredili akcijo »Lažje je začeti, če veš,

kaj te čaka na koncu«, kjer smo znamko podprli z vrhunskima slovenskima športnikoma – rokometa-

šem Luko Žvižejem in kapetanom NK Maribor Marcosem Tavaresom. Akcija je bila nadalje podprta s

prodajnimi aktivnostmi v trgovini in horeci, še posebej pa z aktivnostmi na športnih prireditvah. Uni-

on Malt je svojo prisotnost na trgu podkrepil s tiskanimi oglasi in aktivnostmi pospeševanja prodaje.

BANDIDOS

Znamko Bandidos smo v 2011 podprli s kampanjo »Za vedno«, ki je spremljala znamko od prenove

celostne grafične podobe v letu 2009. Medijski splet je zajemal televizijo, tisk, zunanje oglaševanje,

splet in s poudarkom na direktni komunikaciji preko družbenih omrežij. Znamko smo podprli tudi v

celoletnem projektu s koncem v februarju 2012 – »Support Your Local Spot«, s katero smo želeli mla-

dim pripadnikom akcijskih športov skozi skupen projekt ponuditi možnost, da se na interaktiven na-

čin potegujejo za finančno pomoč njihovemu športnemu objektu. V 2011 smo nadaljevali tudi zunanjo

akcijo »Bandidos Freestyle Desant«, ki smo jo z veliko Bandidos blazino izvedli v okviru Festivala Lent

2011, Festivala Piva in cvetja 2011, Utripa mladosti 2011 in v okviru več športno obarvanih dogodkov.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

122

RAZVOJNI PROJEKTI

Ob vpeljavi dveh popolnoma novih znamk in ostalih dopolnitvah obstoječih linij je za Skupino Laško

v prihodnosti ključnega pomena optimalna izraba izdelčnega portfelja, pravočasna menjava manj po-

tencialnih izdelkov in konstanten razvoj izdelkov, izdelčnih linij, podsegmentov in segmentov.

Marketing in razvoj Skupine Laško predstavljata enega izmed ključnih dejavnikov, ki bodo skupino

popeljali iz nezavidljive situacije, saj okolje preprosto ne dopušča veliko prostora za zastarele koncepte

ali neupoštevanje tržnih karakteristik.

Še naprej tako razvijamo nove okuse v segmentu radlerja, ki ga na domačem tržišču obvladujemo, za

tuja tržišča kjer pa blagovna znamka Union Radler nastopa v vlogi izzivalca pa pripravljamo podporni

izdelek – Laško z brezalkoholnim sokom različnih okusov. Pivska mešanica ima vse karakteristike

radlerja, le da ne bo šlo za generično znamko, temveč del linije Laško. Znamka bo namenjena tujim

trgom, poslovni cilj lansiranja drugega radlerja v blagovni skupini pivo pa je učinkovitejši nastop v

segmentu radlerja na tujih trgih in podpora tako Union Radlerju kot krovni znamki Laško. Okusa v

razvoju sta limona z limeto (Lemon & Lime) in pomaranča za guavo (Orange). Izdelek bo na voljo ob

pričetku sezone 2012.

Struktura domačega trga se z vidika portfelja blagovnih znamk v Sloveniji ne bo spremenila, edina

lastna znamka Skupine Laško ostaja Union Radler. Ob tem velja dodati, da skupina že dlje časa sode-

luje z vsemi ključnimi trgovci na slovenskem trgu, s katerimi izvaja tudi skupni razvoj njihovih lastnih

trgovskih znamk, kar se bo v 2012 predstavilo v obliki trgovskih blagovnih znamk Radlerja polnjenega

s strani ene od pivovarn skupine.

Segment sladnih pijač želimo obvladovati na domačem trgu in postavljati smernice razvoja segmen-

ta v širši regiji. Zato bomo v 2012 optimizirali izdelčni portfelj in na trgu glede na proizvodne kapaci-

tete ohranili le enega od obeh maltov.

Dolgoročno je pomemben tudi segment brezalkoholnih in lahkih piv, ki je v svetovnem merilu v

porastu, na slovenskem trgu pa stagnira pod svojim potencialom. Skupina Laško bo tako v letu 2012

optimizirala svoj segment lahkih piv in trgu ponudila le en proizvod, ki bo združeval kakovost in ugo-

dno cenovno politiko sedanjih Laško Trim in Laško Light.

Vse več bo optimizacije z naslova stroškovne učinkovitosti, kar se bo poznalo v krčenju posameznih

embalaž izdelkov in združevanju izdelkov za več tržišč, saj moramo učinkoviteje razpolagati s sredstvi,

da lahko ob obveznostih do svojih lastnikov in upnikov še zmeraj izpolnjujemo svoje osnovno poslan-

stvo – ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo za potrošnika.

2.13.2 BLAGOVNA SKUPINA BREZALKOHOLNE PIJAČE

TRŽENJSKE AKTIVNOSTI BLAGOVNE SKUPINE BREZALKOHOLNIH PIJAČ

Skupina Laško ponuja široko izbiro brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu, kjer realiziramo tudi

največji del prodaje. Razvoj kategorije je usmerjen v ledene čaje, nektarje, sadne pijače, športne in

energijske pijače ter sirupe, fokus pa smo skozi leto držali predvsem na segmentu ledenih čajev, kjer

znamka Sola ostaja vodilna na slovenskem trgu ter na razvoju sadnih pijač, ki ob spremembah navad

potrošnika pridobivajo na pomenu.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

123

Kategorija brezalkoholnih pijač bo ostala pomemben del ponudbe Skupine Laško, v vlogi izzivalca

na trgu pa bomo v naslednjih letih še naprej skrbeli za razvoj in usmerjali napore v rast tako na doma-

čem trgu, kot tudi na tistih ključnih trgih, kjer realiziramo preostanek proizvedene pijače.

IZDELKI BLAGOVNE SKUPINE BREZALKOHOLNIH PIJAČ

LEDENI ČAJI

V segmentu ledenih čajev ostaja Skupina Laško kljub vsem izzivom trga na mestu vodilnega proi-

zvajalca v Sloveniji. Glavno vlogo v segmentu so tudi v 2011 odigrali ledeni čaji znamke Sola, ki skupaj

z ledenimi čaji Radenske in Vitala predstavljajo nekoliko manj kot polovico trga. V Radenski smo

izboljšali kakovost linije ledenih čajev z novo sestavo brez konzervansov in sladil. Nova linija je odslej

pripravljena z osnovo naravne mineralne vode, opremljena s spremenjenim dizajnom etikete in boga-

tejša za novega člana – ledeni čaj z okusom kaktusove fige.

NEKTARJI

Prodaja nektarjev v retailu (podatek brez diskontov) je skladno s trgom padla glede na leto poprej.

Del padca lahko v primeru nektarjev pripišemo tudi porastu diskontne prodaje na slovenskem trgu,

kljub navedenemu pa ostajajo Frupi nektarji četrti najbolj prodajani v Sloveniji.

SADNE PIJAČE

Kljub skupnemu padcu trga in kupne moči, je ostala potrošnja sadnih pijač v letu 2011 na enakem

nivoju kot leto pred tem. Skupina Laško v omenjenem segmentu ponuja znamke Sola, Radenska ACE

in Frupi. Kot novost v segmentu smo v prvem polletju predstavili Sola limonado, v Vitalu pa smo v mar-

cu trgu ponudili dve novi sadni pijači okusa ribez-malina in pomaranča-limeta. Avgusta smo v Vitalu

lansirali še izboljšane Bibito pomaranča in Bibito tropic brez umetnih sladil.

ŠPORTNE IN ENERGIJSKE PIJAČE

V tej skupini pijač ima Skupina Laško dva proizvoda: Sola Isošport in Radenska Sprint. V lanskem

letu sta bila izdelka prodajno uspešna, a se istočasno delež prodaje povečuje tudi trgovskim blagovnim

znamkam, ki kvaliteti izdelkov SPL konkurirajo predvsem na cenovni ravni.

SIRUPI

V segmentu sirupov ostaja ključna blagovna znamka Vitalov Frupi, ki je svojo prodajo v primerjavi

z letom prej dvignil.

GAZIRANE PIJAČE

Skupina Laško v svoj niz ponudbe šteje tudi gazirane sadne pijače Stil, Ora in licenčno polnjeno

Pepsi. Uspešno linijo Ora smo v 2011 dopolnili z okusom grenke limone, pripravljen na osnovi izvirske

vode Radenske in vsebuje lastni ogljikov dioksid. Blagovni znamki Stil smo obstoječa okusa pomaran-

če in limone dopolnili z okusom jabolka.

TRŽNA KOMUNIKACIJA

SOLA

V aprilu 2011 smo začeli s polnjenjem brezalkoholnih pijač Sola ter vode Zala in Za v novo plasten-

ko. Glavna cilja pri razvoju nove plastenke sta bila posodobiti kvadratno obliko v skladu s trendi in jo

narediti lažjo, okolju bolj prijazno plastenko. Podporne aktivnosti so bile usmerjene v seznanjenje

potrošnikov z novo plastenko. Za novo podobo smo pripravili izjavo za medije z glavnim sporočilom

zmanjšanja ogljičnega odtisa.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

124

V medijih smo Sola ledenim čajem priredili akcijo »Edini okus, ki te premakne«, ki smo jo podprli v kla-

sičnih in modernih medijih. Že peto leto zapored smo nadaljevali uspešno promocijsko akcijo »Sola Migaj

in ustvarjaj«, ki je namenjena našim najmlajšim potrošnikom. Za otroške prireditve, bazene in bowling

klube smo pripravili koncept »Sola otroški športni poligon in ustvarjalne delavnice iz praznih plastenk«.

V mesecu septembru smo pripravili nagradno igro »S Solo v šolo« in promocijsko akcijo z enakim

sporočilom. Akcija je bila namenjena pospeševanju prodaje pijač Sola, Za in Zala v časopisnih kioskih

po Sloveniji.

Novinko v liniji Sola limonado smo podprli s tiskanimi oglasi in »retro« obarvano komunikacijsko

kampanjo »Nič več kislih fac – nova dobra Sola limonada.«, namenjeno mlajši ciljni publiki.

VITAL

Vital Mestinje je v letu 2011 izvajal predvsem aktivnosti pospeševanja prodaje na prodajnem mestu.

Prenovo Bibite smo v mesecu avgustu podprli z oglaševanjem v lokalnih in regionalnih tiskanih me-

dijih. Kot del tržno-komunikacijskih aktivnosti pa smo v 2011 prenovili spletno stran Vitala Mestinje.

ORA

Maja lansirano Oro bitter lemon smo oglaševali na billboardih in na televiziji. Za vzpostavitev sti-

ka z mladimi, ki predstavljajo ključni del ciljne skupine, smo del komunikacije usmerili v družbena

omrežja in s promocijskimi in prodajno pospeševalnimi akcijami gradili na prepoznavnosti znamke.

Ora si je z učinkovitim komunikacijskim spletom prislužila drugo mesto v skupnem seštevku vseh

nagrajenih del na Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF).

LEDENI ČAJI

V novembru 2011 smo izvedli prenovo podobo ledenih čajev in lansiranje novega okusa Radenska Ice

Tea kaktusova figa podprli s promocijami v trgovinah ter zunanjim oglaševanjem.

GAZIRANE SADNE PIJAČE

Blagovno znamko Pepsi smo oglaševali v verigi kino centrov Kolosej in po televiziji, ob koncu leta

pa smo pripravili tudi spletno stran blagovne znamke Pepsi. V mesecu juniju smo z znamko podprli

tekmovanje BMX Pepsi Evolution. Komunikacijske aktivnosti so bile tekom leta podprte s prodajno

pospeševalnimi akcijami.

RAZVOJNI PROJEKTI

Segment sadnih pijač bomo z znamko Sola razvijali naprej, v letu 2012 pa bomo znamki Sola li-

monada dodali še dva nova okusa in jo s celostno podobo in naravo samega izdelka približali novim

pivcem.

Konstanten razvoj bo v novi organizacijski strukturi z integracijo določenih služb lažje zagotavljal

konkurenčne izdelke in pomagal Skupini Laško še bolje razgibati segment brezalkoholnih pijač.

2.13.3 BLAGOVNA SKUPINA VODE

TRŽENJSKE AKTIVNOSTI BLAGOVNE SKUPINE VOD

Voda ni le voda. Skupina Laško je tudi v kategoriji vod en izmed ključnih akterjev na slovenskem

trgu, kjer določene segmente skorajda absolutno obvladuje. Z visokim tržnim deležem pa se ob zao-

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

125

strenih pogojih vse večja pretnja za vstop konkurence, zaradi česar težimo k razpršenemu, a uravnove-

šenemu portfelju vod in vod z dodatki. Tako tudi v kategoriji vod neprestano razvijamo nove možnosti

za rast na sicer zelo konkurenčnem tržišču.

IZDELKI BLAGOVNE SKUPINE VOD Z RAZVOJEM V 2011

TIHE VODE

V segmentu tihih vod Skupina Laško nastopa z znamkami Radenska Naturelle, Zala in Oda ter s ce-

novno politiko obvladuje tržni segment v višjem, srednjem in nižjem cenovnem razredu. Oda in Zala

skupno pokrivata skoraj četrtino slovenskega trga. Sama narava izdelka ne dopušča veliko možnosti za

razvoj, zato želimo premike na znamkah in dodano vrednost ustvarjati z optimizacijo dizajna in sesta-

ve embalaže. Izvirska voda Zala je v 2011 podobno kot pijače znamke Sola in izdelčna linija Za dobila

novo plastenko, ki se lahko z zmanjšanim ogljičnim odtisom in privlačno novo obliko postavi ob bok

kateri koli konkurenčni vodi na trgu.

GAZIRANE VODE

Protagonist med gaziranimi vodami je kot že leta poprej Radenska Classic, skupaj z znamko Raden-

ska Light obvladuje več kot polovico trga in ostaja sinonim za mineralno vodo v Sloveniji.

VODE Z OKUSI IN FUNKCIONALNE VODE

Skupina Laško na slovenskem trgu vod z dodatki predstavlja vodilnega ponudnika. Skupina na trgu

vod z okusi ponuja blagovni znamki Za in Oaza, ki skupaj predstavljata skoraj dve tretjini trga. Vode

z okusom so primer uspeha, za katerim stoji kontinuiran razvoj v kombinaciji s tržno komunikacijo.

Blagovno znamko Za smo v 2011 obogatili za okusa Za Sport in Za IceMint. Medtem ko je prva

voda z vsebnostjo fruktoza in predstavlja najmanj sladko v liniji Za, je Zala IceMint dodan nov okus s

kombinacijo limone in mete. Pri Radenski smo v segmentu vod z okusi Oazam dodali nov okus. Med

mnogimi testiranimi okusi smo se odločili za okus češnje, ki smo ga zaokrožili z izvlečkom belega

čaja. Pri Oazah je sicer osnovno vodilo proizvoda užitek, vendar smo z dodatki zdravih čajnih izvlečkov

dosegli tudi potrebno funkcionalnost proizvoda.

Družino učinkovitih vod smo razširili z novim okusom in tržno zanimivim funkcionalnim dodat-

kom. Na trg smo lansirali Radenska Plus FeelGood z okusom jagode z bistvenim dodatkom za to

skupino proizvodov; L-karnitinom.

TRŽNA KOMUNIKACIJA

ZALA IN ZA - NOVA PLASTENKA

V aprilu 2011 smo začeli s polnjenjem brezalkoholnih pijač Sola ter vode Zala in Za v novo plasten-

ko. Glavna cilja pri razvoju nove plastenke sta bila posodobiti kvadratno obliko v skladu s trendi in jo

narediti lažjo, okolju bolj prijazno plastenko. Podporne aktivnosti so bile usmerjene v seznanjanje

potrošnikov z novo plastenko. Za novo podobo smo pripravili izjavo za medije z glavnim sporočilom

zmanjšanja ogljičnega odtisa. Pri izvirski vodi Zala smo poleg nove plastenke pripravili osvežitev dizaj-

na in prešli na transparentno plastično etiketo.

V letošnjem letu smo bili z blagovno znamko Zala in Sola eden glavnih sponzorjev pri najbolj gleda-

nem šovu letošnjega leta Slovenija ima talent. Pri blagovni znamki Zala smo nadaljevali z akcijo tržne-

ga komuniciranja »Polna življenja«. Poleg image oglaševanja v medijih, na prireditvah in dogodkih,

dajemo vse večji poudarek na eko oglaševanju in pojavljanju. Blagovna znamka Zala je tudi v letu 2011

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

126

dobila priznanje Trusted Brand – za negazirano ustekleničeno vodo, ki ji slovenski potrošniki najbolj

zaupajo.

Še vedno priljubljenim vodam z okusi pod blagovno znamko Za smo v letu 2011 dodali nov izdelek

Za IceMint z okusom limone in mete. SI ZA? je sporočilo blagovne znamke, ki smo ga poleg TV ogla-

sov nadgradili z inovativnimi 3D plakati po Sloveniji.

ZA

V začetku junija smo poleg Za IceMint uspešno presenetili slovenske potrošnike z novo sadno pijačo

Sola limonada. Za uspešno in hitro prepoznavnost novega izdelka na trgu je pripomogla »retro« ogla-

ševalska akcija na billboardih s sporočilom »Nič več kislih fac – nova dobra Sola limonada.«

OAZA

V Radenski se je v letu 2011 večji del marketinških aktivnosti začel odvijati aprila, ko smo na trg lansi-

rali Oazo češnja. Nov proizvod smo oglaševali v tiskanih medijih ter ga podprli z aktivnostmi v trgovini

(degustacije, izpostavitve). V mesecu maju in juniju smo izpeljali vseslovensko nagradno akcijo »Najdi

Oazo«, ki je bila podprta s strani različnih medijev: TV, billboardi, tisk, splet in radio. Komunikacijsko

kampanjo je spremljala še akcija pospeševanja prodaje s hladilnimi torbami pri največjem slovenskem

trgovcu.

FUNKCIONALNE VODE

Nov okus Radenske Plus Feel Good smo meseca junija podprli s tiskanimi oglasi in obešankami ter

degustacijami na prodajnih mestih.

NARAVNE MINERALNE VODE RADENSKA

Radenska je bila prisotna kot sponzor v oddaji Slovenija ima talent s poudarkom na naravni mine-

ralni vodi Radenska Classsic. Aktivnosti na vodah so se nadaljevale v juniju, ko smo skupaj s slovensko

zborsko zasedbo Perpetuum Jazzile posneli televizijski oglas »Moč vode«, ki smo ga nato predvajali v

poletnih mesecih. Sama akcija se je izkazala za uspeh na spletu in z visoko gledanostjo postavila nove

mejnike v svoji kategoriji. Za učinkovitejši doseg mlajših ciljnih skupin smo tekom leta aktivno komu-

nicirali v družbenih omrežjih in kot krovno akcijo gre izpostaviti aktivnost »Pridi na igrišče«.

Skladno s komunikacijskimi aktivnostmi smo izvajali aktivnosti pospeševanja prodaje pri sloven-

skih trgovcih. Kot enega izmed primerov dobre prakse v 2011 lahko izpostavimo še uporabo sekundar-

nega pakiranja – folije kot oglaševalske prostora na prodajnem mestu, s čimer smo letos tekom sezone

komunicirali pozitivne lastnosti uživanja naravnih mineralnih vod.

ODA

Oda, izvirska voda iz Pivovarne Laško, ki v stagnirajoči kategoriji izvirskih vod brani pozicijo »best

value«, je v letu 2011 ohranila svoj tržni delež. Komunikacijsko v obliki celostne kampanje ni bila

podprta, medijski mix je temeljil predvsem na PR aktivnostih, manjših tiskanih oglasih in spletnem

oglaševanju v času prodajnih aktivnosti.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

127

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKO ŽELI OSTATI VODILNI PROIZVAJALEC PIVA TER MINERALNIH IN IZVIR-

SKIH VOD V SLOVENIJI S PREVLADUJOČIM TRŽNIM DELEŽEM, S POUDARKOM NA VISOKI KAKOVOSTI

IN PREPOZNAVNOSTI PROIZVODOV PA USPEŠNA TUDI NA TUJIH TRGIH.

Skupina Laško si bo prizadevala ostati vodilni proizvajalec piva ter mineralnih in izvirskih vod v Slo-

veniji s prevladujočim tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konkurenčna proizvajalka

z vidnejšim tržnim deležem.

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti proizvodov načrtuje Skupina biti uspešna tudi

na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkohola, po

uspešnosti poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco.

PLAN 2012 IN PRODAJA 2011 SKUPINE LAŠKO - PO SKUPINAH IZDELKOV

( v hl ) Plan 2012 Prodaja 2011 Indeks 12/11

Pivo 2.341.709 1.974.735 118,6

Mineralna voda 712.431 657.224 108,4

Izvirska naravna voda 210.969 184.842 114,1

Voda z okusi 257.713 256.115 100,6

Sadni sokovi, nektarji 27.600 25.306 109,1

Ostali brezalkohol 502.788 528.291 95,2

Sirupi 26.992 24.194 111,6

Alkohol ostalo 2.427 1.272 190,8

Skupaj 4.082.629 3.651.979 111,8

(prodaja s Fructalom in Fr. Makom) 4.082.629 4.400.717 92,8

2.14

NAčRtI ZA LEtO 2012 IN RAZVOJNA StRAtEGIJA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

128

- PO POSAMEZNIH DRUŽBAH

( v hl ) Plan 2012 Prodaja 2011 Indeks 12/11

Pivovarna Laško 1.040.918 975.838 106,7

Pivovarna Union 1.565.408 1.548.953 101,1

Radenska Radenci 1.032.805 994.734 103,8

Vital Mestinje 137.850 132.454 104,1

Birra Peja 305.648 - /

Skupaj 4.082.629 3.651.979 111,8

Nadaljevali bomo s strateškimi usmeritvami, kjer bo poudarek na proizvodnji in prodaji inovativnih

trendovskih izdelkov in predvsem na ohranjanju tržnih pozicij lastnih blagovnih znamk na domačem

trgu ter ponovni pridobitvi in razširitvi v preteklosti že doseženih pozicij na tujih trgih. Načrtovano

stroškovno učinkovitost bomo dosegali s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko

in skladno z usmeritvami Skupine Laško.

Nadaljevali bomo z izvajanjem aktivnosti pri trajnostnem razvoju in skrbi za okolje tako, da bomo

svojo družbeno odgovornost izvajali z optimalno uporabo vhodnih materialov, surovin in energije.

Varovali in zaščitili bomo lastne vodne vire in preprečevali negativne vplive na okolje pri razvojnih in

investicijskih aktivnostih.

Pričakujemo, da bomo v času poslabšanih gospodarskih razmer z učinkovitim in racionalnim pri-

stopom pri reševanju ekoloških vplivov dosegli konkurenčno prednost pri obvladovanju stroškov pro-

izvodnje, ekologije in energetike.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

129

KOLIČINSKI IN STRUKTURNI PRIKAZ PLANA PRODAJE PIJAČ V LETU 2012 ZA SKUPINO LAŠKO

Pivo

Mineralna voda

Izvirska naravna voda

Voda z okusi

Ostali brezalkohol

Sirupi

Ostali alkohol

Sadni sokovi, nektarji

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

Plan 2012

v h

ekto

litr

ih

( v hl ) Plan 2012 v %

Pivo 2.341.709 57,4

Mineralna voda 712.431 17,5

Izvirska naravna voda 210.969 5,2

Voda z okusi 257.713 6,3

Sadni sokovi, nektarji 27.600 0,7

Ostali brezalkohol 502.788 12,3

Sirupi 26.992 0,7

Ostali alkohol 2.427 0,1

Skupaj 4.082.629 100,0

KONSOLIDIRANI PLAN IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE LAŠKO ZA LETO 2012

( v EUR, razen števila zaposlenih ) Plan 2012

Skupni prihodki 272.766.374

Skupni odhodki 244.626.188

Amortizacija 18.685.438

Celotni poslovni izid 59.540.423

Davki 6.495.634

Čisti dobiček 53.045.059

Čisti denarni tok1 71.730.497

EBIT 29.992.413

EBITDA 48.677.851

Povprečno število zaposlenih iz ur 915


SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

130

S POGODBAMA O OBVLADOVANJU SO SE DRUŽBE PIVOVARNA LAŠKO, D. D., PIVOVARNA UNION, D. D.,

LJUBLJANA IN RADENSKA, D. D., RADENCI IZ DEJANSKEGA KONCERNA POVEZALE V POGODBENI

KONCERN.

KONEC POSTOPKA PRODAJE DELNIC DRUŽBE ČZP VEČER, D. D., DRUŽBI 3LAN, D. O. O.

Dne 13. 12. 2011 je Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, s katero je zavrnilo vlogo družbe 3Lan, d. o. o.,

za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v družbi ČZP Večer, d. d. Pridobitev na-

vedenega soglasja s strani kupca 3Lan, d. o. o., je predstavljala enega od odložnih pogojev, pod katerimi

je bila sklenjena prodajna pogodba za prodajo 202.788 delnic oziroma 79,24 % deleža družbe ČZP

Večer, d. d., sklenjena dne 23.6.2010 med družbo Delo, d. d., kot prodajalcem in družbo 3Lan, d. o. o.,

kot kupcem. Zoper zgoraj navedeno odločbo ministrstva je bil dovoljen upravni spor. Rok za vložitev

tožbe je potekel 16. 1. 2012. Tožba ni bila vložena, zaradi česar je navedena odločba postala pravnomoč-

na in prodajnega postopka z družbo 3 Lan, d. o. o., ni bilo mogoče izvesti.

SKUPŠČINA DELNIČARJEV PIVOVARNE LAŠKO

Dne 30. 1. 2012 je bila skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., podrobnejše informacije o izgla-

sovanih in neizglasovanih skupščinskih sklepih so objavljene na spletnem portalu Ljubljanske borze,

d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe.

POGODBENI KONCERN

Dne 30. 1. 2012 je bila skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. (na tej skupščini NLB kot največja

lastnica in Banka Celje zaradi odločbe ATVP nista mogli uresničevati svojih glasovalnih pravic), ki je

sprejela tudi sklep, da daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27. 12. 2011 med

družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno druž-

bo ter k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27. 12. 2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d.,

kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno družbo. Soglasje k posamezni

pogodbi o obvladovanju sta dne 31. 1. 2012 dali tudi skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d., in

Radenske, d. d., Radenci. S pogodbama o obvladovanju so se družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna

Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci iz dejanskega koncerna povezale v pogodbeni koncern.

2.15

DOGODKI PO PREtEKU POSLOVNEGA LEtA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

131

PRIDOBITEV VEČINSKEGA DELEŽA V DRUŽBI BIRRA PEJA, SH. A., PEć

Pivovarna Union, d. d., in Factor banka, d. d., sta dne 15. 3. 2011 kot podaljšanje pogodbe o terminski

prodaji delnic družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo, ki izvira iz marca 2007, sklenili pogodbo o prodaj-

ni opciji z iztekom uveljavitve 15. 12. 2011. Dne 29. 11. 2011 je Factor banka, d. d., takratna 18 % lastnica

družbe Birra Peja, Sh. a., na podlagi zgoraj omenjene opcijske pogodbe pozvala Pivovarno Union, d. d.,

k odkupu njenega 18 % deleža v Birri Peji, Sh. a. Na podlagi poziva Factor banke, d. d., je Pivovarna

Union, d. d., dne 15. 12. 2011 za omenjeni 18 % delež nakazala kupnino v višini 4.739.782,22 EUR.

Postopek uveljavitve prodajne opcije je bil zaključen dne 18. 1. 2012. Pivovarna Union, d. d., je z dnem

zaključka postopka uveljavitve prodajne opcije postala večinska oziroma 57,6 % lastnica omenjene

družbe na Kosovu.

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV V JADRANSKI PIVOVARI – SPLIT, D. D.

Pivovarna Laško, d. d,. je izpeljala postopek za izstisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari –

Split, d. d. Vložila je zahtevek na sodišče, ki je imenovalo sodnega izvedenca oz. pooblaščenca revizor-

ja, ki je ocenih vrednost delnice na 14,79 kn, nato je Pivovarna Laško določila primerno odpravnino

v višini 16,5 kn. Na izredni skupščini delničarjev Jadranske pivovare dne 24.2.2012 je bila sprejeta

odločitev, da se iz družbe izstisnejo mali delničarji. Pivovarna Laško ima od 5.426.217 delnic 5.396.932

delnic, kar predstavlja 99,46 %. Mali delničarji so imeli 29.285 delnic. Po vpisu sklepa v sodni register

se bodo delnice prenesle na Pivovarno Laško, razen če ne bodo vložene izpodbojne tožbe proti sklepu

skupščine. Odpravnina se bo delničarjem izplačala po vpisu sklepa v sodni register.

KAZENSKA PREISKAVA ZOPER PIVOVARNO LAŠKO, D. D., ZARADI NAKUPA DELNIC MELR V LETU 2005

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9. 3. 2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to po

pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljublja-

ni dne 3.6.2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo zoper več osumljenih oseb, med njimi tudi zoper

bivšega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, in dve pravni osebi, med njimi tudi Pivovarno Laško,

d. d. Med drugim se dvema osumljenima, eden od njiju je Boško Šrot, očita kaznivo dejanje goljufije

po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje

goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne La-

ško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30. 8. 2005, ki jih je SOD prodal Pivovarni Laško

po ceni 158,62 EUR. Osumljenemu Bošku Šrotu se očita, da je sodeloval pri izvršitvi z namenom, da

bi tretjemu, to je Pivovarni Laško, d. d., pridobil protipravno premoženjsko korist. Z določeno presle-

pitvijo določene fizične osebe ter temu posledično njegovo opustitvijo podaje konkurenčne ponudbe v

višini 177,34 EUR naj bi Boško Šrot ustvaril gospodarsko korist Pivovarni Laško, d. d., v višini najmanj

8.279.124,39 EUR. Pivovarni Laško, d. d., se kot pravni osebi očita, da je odgovorna za kaznivo deja-

nje, ki ga je v sostorilstvu storil Boško Šrot, saj naj bi očitano kaznivo dejanje storil v korist Pivovarne

Laško, d. d., katera naj bi odtlej tudi razpolagala s protipravno premoženjsko koristjo najmanj v višini

8,2 mio EUR.

TOŽBA ERE GOOD

Dne 13. 1. 2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna

Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni vi-

šini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska

100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da politika rabatov, kakršno

je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju

omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine

Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči

stranki posledično nastala škoda. V tej zadevi je sodišče v dosedanjem postopku izdalo sklep, s katerim

je tožeči in toženim strankam naložilo, da morajo najkasneje do 14.5.2012 vložiti pripravljalno vlogo,

v kateri morajo navesti vse relevantne trditve in predlagati vse dokaze. Tožba po našem mnenju nima

osnov in ni utemeljena.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

132

SKUPŠČINA DRUŽBE POSLOVNI SISTEM MERCATOR, D. D.

Skupščina družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana, ki je bila dne 30. 3. 2012, je med dru-

gimi odločitvami imenovala tudi nov 9-članski nadzorni svet (6 članov je predstavnikov kapitala in 3

člani so predstavniki delavcev). Skupščina je za članici nadzornega sveta te družbe izvolila tudi članici

uprave Pivovarna Laško, d. d., Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar, ki je hkrati tudi članica uprave

Pivovarne Union, d. d. Dne 4. 4. 2012 je Mirjam Hočevar podala odstopno izjavo, da odstopa z mesta

članice nadzornega sveta družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., oz. da mandata ne sprejema z ob-

razložitvijo, da Skupina Laško nima in ni imela nobenega namena izvajati kakršnekoli kontrole nad

družbo Poslovni sistem Mercator, d. d. Družbe iz Skupine Laško bodo na naslednji skupščini družbe

Poslovni sistem Mercator, d. d., podprle za člana nadzornega sveta predlog, ki ga bo podal nadzorni

svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

DOSEŽEN DOGOVOR Z BANKAMI O REPROGRAMU KREDITOV

Konec meseca marca 2012 je obema pivovarnama zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti iz naslova

kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov. Vseskozi si Uprava prizadeva z bankami do-

govoriti celovit reprogram vseh finančnih obveznosti na dolgi rok. V ta namen je bil pripravljen Načrt

finančnega prestrukturiranja s podrobnim predlogom odplačevanja kreditov po posameznih bankah

in kot takšen predstavljen vsem bankam upnicam na skupnem sestanku dne 28. 2. 2012. Predlagani

načrt finančnega prestrukturiranja predvideva dezinvestiranje naložb v Mercator in Delo in predlog

reprograma kreditov, ki so zavarovani z navedenima, za prodajo namenjenima, naložbama. Predlog

zajema reprogram z moratorijem do odprodaje. Ostali krediti se reprogramirajo dolgoročno z odpla-

čilom obrokov, ki so prilagojeni denarnemu toku pivovarn. Po enomesečnih pogajanjih z bankami so

dne 2. 4. 2012 vse banke upnice Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske uskladile stališča in

dosegle dogovor o reprogramu kreditov, o čemer so nas tudi pisno obvestile. Banke so sprejele odloči-

tev o podaljšanju kreditov za obdobje najmanj enega leta, z odplačili po posameznih kreditih v skladu

z naše strani predlaganim reprogramom, ki je del Načrta finančnega prestrukturiranja. Izjema sta dve

banki, katerih stališče je, da zaenkrat kredite podaljšata za 6 mesecev. Nekatere izmed bank pa so potr-

dile reprogram za obdobje 5–7 let. Kredite, ki so zavarovani z delnicami Mercatorja, so banke reprogra-

mirale z moratorijem za 1 leto. Načrt finančnega prestrukturiranja predvideva tudi dogovorjene, nižje

obrestne mere, ki jih dogovarjamo z vsako banko bilateralno. Ker je dokončna odločitev reprograma v

pristojnosti kreditnih odborov bank, pričakujemo podpisane pogodbe o reprogramu kreditov s strani

bank do konca meseca aprila.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

133

OD TAKRAT JE MINILO ŽE VEČ KOT 185 LET, PIVOVARNA LAŠKO PA JE PRERASLA IZ LOKALNE PI-

VOVARNE V VODILNO PROIZVAJALKO PIVA IN Z OSTALIMI PODJETJI V SKUPINI LAŠKO V VODILNO

PROIZVAJALKO MINERALNIH IN NARAVNIH VOD TER BREZALKOHOLNIH IN DRUGIH PIJAČ NA SLO-

VENSKEM TRGU.

1825

Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem

špitalu uredi obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes.

1838

Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo in Egipt.

1867

Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi takrat največjo pivovarno na Spodnjem

Štajerskem.

1889

Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovarnar Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo

in temno termalno pivo, pa še pivo Ležak in Porter, ki ga kasneje preimenuje v Temno laško pivo. Vse

bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

1924

Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma pokupi večino njenih delnic in opusti pro-

izvodnjo. Zaprtje pivovarne Laščane ne prizadene le gmotno; pobudniki ponovnega odprtja pivovarne

najprej navdušijo gostilničarje.

1929

Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi gostilničarsko delniško pivovarno.

1938

Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence odprejo delniško Pivovarno Laško in pred-

stavijo novo laško pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog. Pivopivcem gre tako v slast, da nemški okupa-

torji zaradi kakovosti piva dopustijo ohranitev znamke Laško pivo.

2.16

DOGODKI PRED POSLOVNIMLEtOM 2011

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

134

1944

Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in porušena tudi pivovarna. Po II. svetovni vojni

v pivovarni zaženejo proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden

razvoj prodaje: s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990

Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje podjetja v družbeni lastnini vpisano v

sodni register kor sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31. 5. 1990.

1991

V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v delniško družbo v mešani lastnini. Dne

30. 9. 1991 sta ocenjena delniški in družbeni kapital ter opravljena razdelitev delnic.

1995

Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne 20. 4. 1995, lastninsko preoblikuje v

delniško družbo z znanimi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 8. 9. 1995.

Postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

2000

Kapitalske povezave z Radensko, d. d., Radenci, Jadransko pivovaro-Split, d. d., in Vitalom, d. d.,

Mestinje so ena največjih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna strategija razvoja.

2002

Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka

vseh njenih delnic.

2003

Nadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-odstotni delež v Delu, d. d., Ljubljana. Po-

stane njegova največja lastnica.

2004

Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka lastnine) delniške družbe Union Ljublja-

na. Pivovarna Laško, d. d., postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005

Februarja od družbe Interbrew Central European Holding B. V., Nizozemska, odkupi celoten lastni-

ški delež, tj. 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pivovarna Laško tako postane

večinska, 95,17-odstotna lastnica družbe Union.

Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni koncentraciji družb Pivovarna Laško, d. d.,

in Pivovarna Union, d. d.

2006

Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d., Ljubljana, s Slovenske

odškodninske družbe, d. d., Ljubljana, na Pivovarno Laško, d. d. Po preknjižbi ima delniška družba

Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

2.

PO

SL

OV

NO

PO

RO

ČIL

O

135

2007

Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana.

Prevzemniki Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d., in Talis, d. o. o., imajo skupaj 628.044 delnic, tj.

94,09-odstotni delež ciljne družbe.

2008

Februarja je objavljena prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Pivovarna Laško, d. d. Prevze-

mniki Infond Holding, d. d., Maribor, Cestno podjetje Maribor, d. d., Fidina, d. d., Ljubljana in Koto,

d. d., Ljubljana pridobijo skupaj 4.818.151 delnic, tj. 55,08-odstotni delež delnic ciljne družbe. Prevze-

mniki ponudijo 88,00 EUR za 1 delnico PILR in 2.488 delničarjev Pivovarne Laško, d. d., sprejme pre-

vzemno ponudbo. Na dan 31. 12. 2008 je Infond Holding, d. d., večinski lastnik Pivovarne Laško, d. d.,

s 52,97-odstotnim deležem.

2009

Banke upnice NLB, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., Abanka, d. d., Banka Celje, d. d., Gorenjska

banka, d. d., Probanka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., in Banka Koper, d. d., so v obdobju od

avgusta do septembra 2009 pridobivale delnice Pivovarne Laško, d. d., (PILR), ki jih je imela družba

Infond Holding, d. d., zavarovane za bančne kredite. S tem so banke pridobile pomembne lastniške

deleže v Pivovarni Laško, d. d. Infond Holding, d. d., Maribor od dne 5. 8. 2009 ni več večinski lastnik

Pivovarne Laško, d. d.

2010

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je dne 23. 4. 2010 potrdil izhodišča novega poslovnega modela

in reorganizacije Skupine Laško, ki ga je pripravila in predložila uprava družbe, ter potrdil izhodišča

strategije rasti Skupine Laško do leta 2014 na segmentu pijač. Nov poslovni model predvideva preobli-

kovanje Skupine Laško v pogodbeni koncern in nato v enotno podjetje.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

136

3.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

137

ZAVEDAMO SE, DA STA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH IN POSLOVNA USPEŠNOST NELOČLJIVO POVE-

ZANA, ZATO USPEŠNO SKRBIMO ZA ZDRAVO IN VARNO DELOVNO OKOLJE IN DOBRO SODELOVANJE

MED ZAPOSLENIMI. ZAPOSLENI S SVOJIM ZNANJEM, PRIZADEVNOSTJO IN SPOSOBNOSTJO PRIPO-

MOREMO K DOBRI KVALITETI IN S TEM K ZADOVOLJSTVU POTROŠNIKOV NAŠIH IZDELKOV.

Za vodenje uspešne skupine, ki ustvarja vodilne blagovne znamke z dodano vrednostjo za kupce

in lastnike, potrebujemo prave ljudi. Z odgovornim in okolju prijaznim poslovanjem stremimo k do-

seganju vrhunskih rezultatov. Tako kot nam je pomemben razvoj poslovanja, tako so za nas ključni

kadri. Zavedamo se, da so zaposleni ključnega pomena za konkurenčnost družb na trgu, zaradi česar

bomo veliko časa posvečali upravljanju s človeškimi viri, osebnostnemu razvoju vsakega zaposlenega

in vzpostavitvi stabilnega delovnega okolja. Naš pristop je povečati znanje in sposobnosti zaposlenih

skozi praktično delo, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo, ki nagrajuje ljudi za prevzem odgo-

vornosti in rezultate. Vpetost v velik sistem Skupine Laško omogoča zaposlenim veliko možnosti za

poklicni in osebni razvoj.

3.1.1. ZAPOSLITVENA POLITIKA

Na osnovi reorganizacije poslovanja in optimizacije procesov, boljše tehnološke opremljenosti družb

in izboljšane izobrazbene strukture zaposlenih, sistematično znižujemo število zaposlenih v zadnjih

letih. Pri tem upoštevamo strategije posameznih družb in celotne skupine ter obremenitve posame-

znika in zahtevnosti delovnega procesa. Za doseganje ciljev skupine smo zaposlili tudi nekaj visoko

strokovnih, mladih in perspektivnih kadrov.

3.1.2 RAZVOJ KADROV

V letu 2011 smo začeli intenzivneje delati na razvoju zaposlenih. Za zaposlene v prodaji smo skupaj

z zunanjimi izvajalci izvedli številne treninge za razvoj prodajnih kompetenc, kjer je prodajni sektor

intenzivno osvajal nove tehnike za doseganje boljših rezultatov.

3.1

UPRAVLJANJE S čLOVEŠKIMI VIRI V SKUPINI laŠKO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

138

Prav tako smo v oktobru izvedli projekt ocene vodstvenih kompetenc, katerega rezultat je bil analiza

razvitosti posameznih kompetenc in potencialnih vodij, ki so bili vključeni v projekt. Poleg tega smo s

projektom ugotovili stanje organizacijske klime in potreb po dodatnem izobraževanju.

Kot v preteklosti, smo tudi v letu 2011 zaposlenim omogočili izobraževanje iz področja informatike,

tujih jezikov, varstva okolja, zakonodaje in ostalih specifičnih znanj po področjih dela.

Skupina Laško je na koncu leta 2011 zaposlovala 1.820 ljudi. Število zaposlenih po posameznih druž-

bah v skupini je naslednje:

ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO DRUŽBAH V SKUPINI LAŠKO NA DAN 31. 12. 2011

Število zaposlenih Delež v %

Pivovarna Laško, d. d. 329 18,1

Radenska, d. d., Radenci 208 11,4

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana 353 19,4

Fructal, d. d., Ajdovščina* 364 20,0

Fuktal Mak, a. d., Skopje* 61 3,4

Jadranska pivovara - Split, d. d. 40 2,2

Vital Mestinje, d. o. o. 37 2,0

Delo, d. d., Ljubljana 428 23,5

Skupaj 1.820 100,0

*Opomba: Skupina Fructal je bila 16.12.2011 prodana, vendar je zajeta v podatkih o zaposlenih za leto 2011.

3.1.3 SKRB ZA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH

Zaposleni v Skupini Laško smo deležni:

• ozaveščanja, skrbi in usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu, urejenega delovnega okolja in

rednih zdravniških pregledov,

• plačevanja premije v višini 3,5 % za dodatno pokojninsko zavarovanje vsem zaposlenim za nedo-

ločen čas,

• nastanitve po ugodnih cenah v naših počitniških kapacitetah, ki se nahajajo na morju, hribih in v

termalnih zdraviliščih.

Prav tako smo zaposlenim omogočili sodelovanje in dajanje koristnih predlogov za izboljšave in

razvoj tako na ravni organizacijske enote kot na ravni družbe kot celote.

Z namenom poenotenja delovnih mest in plačnih razmerij med družbami v Skupini Laško smo

pričeli s projektom poenotene sistemizacije za družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d.,

in Radenska, d. d., ki bo zaključen v prvi polovici 2012.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

139

3.1.4 KADRI V PIVOVARNI LAŠKO, PIVOVARNI UNION, RADENSKI IN VITALU

V nadaljevanju predstavljamo podrobnejše kadrovske podatke za Pivovarno Laško, d. d., Pivovarno

Union, d. d., in Radensko, d. d., in Vital Mestinje, d. o. o., ki predstavljajo našo osnovno pijačarsko

dejavnost v Sloveniji.

Število zaposlenih v letu 2011 se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za 9 delavcev. To povečanje je

nastalo zaradi radikalnega zmanjšanja najema delovne sile preko kadrovskih agencij. Skupno število

zaposlenih na dan 31. 12. 2011 je 927 delavcev, od tega je 867 delavcev zaposlenih za nedoločen čas in

44 delavcev za določen čas.

ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZA NEDOLOČEN IN DOLOČEN ČAS

PIVOVARNA LAŠKO Razlika PIVOVARNA UNION Razlika

( zaposleni ) 2009 2010 2011 11-10 2009 2010 2011 11-10

Nedoločen čas 305 298 303 5 334 317 323 6

Določen čas 6 8 15 7 14 36 26 -10

Skrajšani delovni čas 10 9 10 1 5 5 4 -1

Pripravniki - 3 1 -2 - - - -

Skupaj 321 318 329 11 353 358 353 -5

RADENSKA Razlika VITAL Razlika

( zaposleni ) 2009 2010 2011 11-10 2009 2010 2011 11-10

Nedoločen čas 219 205 207 2 36 33 34 1

Določen čas - 1 - -1 2 2 3 1

Skrajšani delovni čas - - - - - - - -

Pripravniki 1 1 1 - - - - -

Skupaj 220 207 208 1 38 35 37 2

SKUPAJ Razlika

( zaposleni ) 2009 2010 2011 11-10

Nedoločen čas 894 853 867 14

Določen čas 22 47 44 -3

Skrajšani delovni čas 15 14 14 -

Pripravniki 1 4 2 -2

Skupaj 932 918 927 9

STAROST ZAPOSLENIH

Največje število zaposlenih je starih med 41 in 50 let, povprečna starost zaposlenih na dan 31. 12. 2011

je 44,6 let, povprečna delovna doba je 23,8 let.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

140

ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO STAROSTNIH RAZREDIH NA DAN 31. 12. 2011

PIVOVARNA LAŠKO Indeks PIVOVARNA UNION Indeks

( starost ) 2009 2010 2011 11/10 2009 2010 2011 11/10

Manj kot 30 let 8 12 16 133,3 3 11 9 81,8

od 30 do 40 let 83 82 74 90,2 110 126 112 88,9

od 41 do 50 let 172 163 165 101,2 126 133 139 104,5

od 51 do 60 let 56 61 74 121,3 107 87 89 102,3

Nad 60 let 2 - - / 7 1 4 400,0

Skupaj 321 318 329 103,5 353 358 353 98,6

RADENSKA Indeks VITAL Indeks

( starost ) 2009 2010 2011 11/10 2009 2010 2011 11/10

Manj kot 30 let 18 20 19 95,0 5 2 4 200,0

od 30 do 40 let 26 25 31 124,0 10 7 6 85,7

od 41 do 50 let 75 67 57 85,1 18 19 20 105,3

od 51 do 60 let 100 94 98 104,3 5 7 7 100,0

Nad 60 let 1 1 3 300,0 - - - /

Skupaj 220 207 208 100,5 38 35 37 105,7

SKUPAJ Indeks

( starost ) 2009 2010 2011 11/10

Manj kot 30 let 34 45 48 106,7

od 30 do 40 let 229 240 223 92,9

od 41 do 50 let 391 382 381 99,7

od 51 do 60 let 268 249 268 107,6

Nad 60 let 10 2 7 350,0

Skupaj 932 918 927 101,0

FLUKTUACIJA

V letu 2011 je odšlo 31 delavcev, od tega jih je 25 odšlo sporazumno oz. jim je potekla pogodba za

določen čas. V letu 2011 se je upokojilo relativno majhno število zaposlenih. Vzrok za to je predvsem

v tem, da smo leta 2010 zaradi napovedane pokojninske reforme predčasno upokojili vse, ki naj bi v

naslednjih 3 letih izpolnili pogoje za upokojitev.

IZOBRAZBENA SESTAVA ZAPOSLENIH

Na dan 31. 12. 2011 je bila dejanska izobrazbena sestava zaposlenih v skupini naslednja:

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

141

ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO STOPNJI IZOBRAZBE

Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Indeks 11/10

Osnovnošolska 184 162 160 98,8

Poklicna izobrazba 286 260 269 103,5

Srednja šola 252 274 269 98,2

Višja strokovna izobrazba 82 85 88 103,5

Univerzitetna + visoka izobrazba 117 125 129 103,2

Magisterij 10 12 12 100,0

Doktorat 1 - - /

Skupaj 932 918 927 101,0

Iz zgornje tabele je razvidno, da se je povečalo število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo in število

delavcev s poklicno šolo (IV. stopnja izobrazbe), zmanjšalo pa se je število zaposlenih s srednješolsko

in osnovnošolsko izobrazbo, kar potrjuje našo usmerjenost na izboljšanje izobrazbene strukture za-

poslenih.

Največ zaposlenih ima dokončano poklicno ali srednjo šolo, saj pri novih zaposlitvah v tehničnem

sektorju zaradi narave dela zahtevamo najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Zaposleni pa se tudi dodatno

izobražujejo ob delu.

BOLNIŠKA ODSOTNOST (ABSENTIZEM)

Bolniška odsotnost se je v letu 2011 zmanjšala za 8.105 ur oz. za 7,8 %.

Zaradi bolniške odsotnosti je bilo v letu 2011 izgubljenih 95.743 delovnih ur oz. 11.968 dni, kar po-

meni skoraj 13,5 dni na zaposlenega.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

142

PIVOVARNA LAŠKO JE V LETU 2011 NADALJEVALA S KOMUNIKACIJSKO STRATEGIJO SISTEMATIČNE

DVOSTRANSKE KOMUNIKACIJE MED PODJETJEM IN NJENIM INTERNIM TER EKSTERNIM OKOLJEM.

EKIPA PIVOVARNE LAŠKO JE KOMUNICIRANJE IZVAJALA V SKLADU Z NAČRTOM TER PRILAGAJALA

TAKTIKE IN ORODJA INTERESOM RAZLIČNIH JAVNOSTI, KI VPLIVAJO NA POSLOVANJE DRUŽBE.

3.2.1 KOMUNICIRANJE Z VLAGATELJI

Pivovarna Laško skladno z zakonom obvešča vlagatelje in potencialne vlagatelje z zadostnimi, na-

tančnimi in pravočasnimi informacijami. Informacije v okviru politike razkrivanja informacij zajema-

jo uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja družbe v prihodnje.

Delnice Pivovarne Laško kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, zato je družba zakonsko

zavezana k objavi predpisanih informacij na spletnih straneh ljubljanske borze (seonet.ljse.si), prav

tako pa te informacije objavi tudi na spletnih straneh podjetja.

Med aktivnosti komuniciranja z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji sodijo redne skupščine podje-

tja, novinarske konference, sklicane z namenom poročanja o medletnih in letnih poslovnih rezultatih,

individualni sestanki predstavnikov podjetja s predstavniki investicijskih družb ter večjih delničarjev

in objava medletnih in letnih poročil v tiskanih medijih ter na spletnih straneh družbe.

3.2.2 KOMUNICIRANJE Z MEDIJI

Podjetje Pivovarna Laško s sporočili za medije o svojih dejavnostih, poslovanju, načrtih in strateških

usmeritvah redno obvešča medije. Odnosi z mediji temeljijo na načrtovanem, dvosmernem sodelo-

vanju, pravočasnem ter sprotnem odzivanju na vprašanja novinarjev v skladu z veljavnimi etičnimi

standardi stroke odnosov z javnostmi.

3.2

KOMUNIcIRANJE

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

143

3.2.3 KOMUNICIRANJE S KUPCI

V letu 2011 je bil kupcem Pivovarne Laško že tretje leto na voljo Klicni center, v katerem so na brez-

plačni telefonski številki 080 1825 na voljo operaterji, ki sprejemajo naročila kupcev za vse izdelke

Skupine Laško. Klicni center je lociran na Distribucijskem centru Skupine Laško v Ljubljani in spre-

jema naročila za vse distribucijske kanale (trgovina, gostinstvo in ustanove). V treh letih delovanja

so ga kupci sprejeli kot eno ključnih orodij za naročanje izdelkov, saj je naročanje enostavnejše in

uporabnikom prijaznejše.

3.2.4 KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI

Ob zdravih medsebojnih odnosih je komuniciranje z zaposlenimi eden bistvenih elementov za do-

seganje dobrih poslovnih rezultatov družbe. Ob primerni implementaciji internih komunikacijskih

načrtov zagotavlja zadostno informiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. V Pivovarni Laško

zaposlene sprotno seznanjamo s pomembnimi informacijami ter obvestili za javnost. Na najbolj fre-

kvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, v zadnjih letih pa strmo narašča pomen obve-

ščanja preko interneta. Pomembno orodje internih komunikacij sta tudi intranet Pivovarne Laško in

Skupine Laško. Raba tega orodja se v zadnjih letih povečuje, saj se povečujejo tudi potrebe po komu-

niciranju med različnimi organizacijskimi oddelki in mešanimi projektnimi timi. Intranet omogoča

zainteresiranim dostop do skupne rabe določenih dokumentov. Kot komunikacijsko orodje bistveno

prispeva k učinkovitosti poslovnih procesov.

V treh letih po ponovnem začetku izhajanja internega glasila Pivovarne Laško »Laški pivar«, ki je

namenjeno zaposlenim v Pivovarni Laško in sodelavcem v Skupini Laško, pošiljamo pa ga tudi drugim

zainteresiranim, se je glasilo uveljavilo kot eno ključnih orodij informiranja internih in drugih zain-

teresiranih javnosti. Zaposleni ga prejemajo v elektronski obliki, na petih točkah v podjetju pa je na

voljo tiskana izdaja, ki jo prejemajo tudi upokojenci Pivovarne Laško, novinarji in predstavniki drugih

pomembnih javnosti. Za zainteresirane je v obliki datoteke na voljo na spletni strani Pivovarne Laško.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

144

KLJUB ZAHTEVNIM FINANČNIM RAZMERAM SMO V PIVOVARNI LAŠKO NADALJEVALI S POLITIKO

DRUŽBENO ODGOVORNEGA PODJETJA. Z NAČRTOVANO UPORABO OKOLJU PRIJAZNEJŠIH TEHNO-

LOGIJ NAŠI PROIZVODNI PROCESI KAR NAJMANJ VPLIVAJO NA LOKALNO OKOLJE, V LETU 2011 PA

SMO Z AKCIJO “FLAŠKO NAZAJ V LAŠKO” KUPCE IZDELKOV SPODBUJALI K UPORABI POVRATNE

STEKLENE EMBALAŽE IN NA TA NAČIN ŠE DODATNO ZMANJŠEVALI OBREMENJEVANJE OKOLJA.

V zadnjih desetletjih je Pivovarna Laško vlagala izjemno visoka sredstva tako za zmanjševanje vpli-

vov na okolje kot za razvoj lokalnih skupnosti v katerih deluje. To kaže pomen in težo, ki ga podjetje

namenja odnosom z okoljem, kakovosti življenja v lokalni skupnosti, kar najbolje demonstrira konsi-

stentno izvajanje politike družbene odgovornosti.

Pivovarna Laško tudi s svojimi vrhunskimi izdelki demonstrira kakovost in tradicijo. Proizvodni

procesi v Pivovarni Laško potekajo v skladu z zelo strogimi evropskimi okoljskimi standardi, odpadne

vode pa smo speljali v lastno čistilno napravo.

Pivovarna Laško je zadnja desetletja med najpomembnejšimi podporniki slovenskega vrhunskega

športa. Skupina Laško pa je sploh največji sponzor športa v državi. Športna sponzorstva, katerih uspe-

šnosti zaradi majhnosti slovenskega tržišča ne moremo meriti zgolj s prodajnimi rezultati, pa so le

eden od segmentov izvajanja politike družbene odgovornosti Pivovarne Laško. Tako Pivovarna Laško

kot Skupina Laško s številnimi sponzorstvi aktivno podpirata kulturo in ustvarjalno umetnost, razvoj

lokalnih skupnosti, zdravstva in sociale.

Pivovarna Laško je v letu 2011 že drugo leto zapored izvedla akcijo “Gremo v hribe,” s katero spod-

buja gorništvo, druženje in aktivno preživljanje prostega časa, zbrana sredstva pa namenja obnovi

slovenskih gorskih poti.

Pivovarna Laško je tudi generalni sponzor najbolje obiskane turistične prireditve v Sloveniji – Pivo in

cvetje – s skoraj petdesetletno tradicijo. V letu 2011 se je Pivovarna Laško odločila aktivneje sodelovati

tudi pri vsebinski pripravi prireditve, predvsem glede glasbeno festivalskega dela prireditve. V letu 2011

smo v Pivovarni Laško pripravili vse potrebno tudi za izvedbo projekta Skupina Laško – mecen sodob-

ne slovenske glasbe, ki bo izvajan v letu 2012 in je edini tovrstno mecenski projekt v državi.

Dodaten pomen, ki ga v podjetja namenja družbeno odgovornemu ravnanju, ilustrirajo tudi dona-

cije pretežno humanitarnim projektom, neprofitnim dejavnostim in podpori razvoja manjših klubov

ter društev iz lokalnih okolij.

3.3

ODGOVOREN ODNOS DO DRUŽBENEGA OKOLJA

•

HMELJ JE CENJENA ZAČIMBA,

KI DAJE JEDEM PRAV POSEBEN

OKUS. V PIVOVARNI LAŠKO

SKRBIMO, DA JE V NAŠIH PIVIH

RAVNO PRAVŠNJA KOLIČINA

V SLOVENIJI PRIDELANEGA

HMELJA, DA USTREŽEMO

ŠE NAJBOLJ PREFINJENIM

GURMANSKIM OKUSOM.

•

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

146

TRAJNOSTNO USMERJEN SISTEM DELA V DRUŽBAH SKUPINE LAŠKO DOKAZANO PRINAŠA DOLGO-

ROČNE REZULTATE, KI SE NA KONCU IZRAŽAJO TUDI V POVEČANEM DOBIČKU PODJETJA, PRED-

VSEM PA V KREPITVI UGLEDA IN PREPOZNAVNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK.

V družbah Skupine Laško smo odpravili večino negativnih vplivov na okolje in med prvimi pridobili

okoljevarstvena dovoljenja, kar je tudi nujen pogoj za obratovanje po določilih IPPC direktiv. V letu

2011 smo nadaljevali z aktivnim reševanjem odpadnega pivskega kvasa, ki se danes deloma uvaja v

čistilno napravo Pivovarne Laško, v sezonskih konicah pa prodaja bioplinarnam.


V Pivovarni Laško želimo s strategijo trajnostnega razvoja predvsem na področju energetske in eko-

loške učinkovitosti v podjetju stalno zmanjševati vpliv na naše življenjsko okolje. Zavedamo se, da

mora biti trajnostni razvoj ena od strateških usmeritev podjetja, ki je podprta s strani uprave podjetja

ter vgrajena v kompleten delovni proces. Trajnostno usmerjen sistem dela dokazano prinaša dolgoroč-

ne rezultate, ki se izražajo tudi v povečanem dobičku podjetja, predvsem pa v krepitvi ugleda in prepo-

znavnosti blagovnih znamk. V podjetju se držimo smernic stalnega povečevanja izkoristkov surovin,

zmanjševanja kala in izmeta v proizvodnji ter izboljševanja ekoloških vplivov na okolje kot posledica

naše dejavnosti.

EKOLOŠKI PROJEKT – BIOPLIN

Nadaljevali smo s podrobnim spremljanjem delovanja anaerobnega reaktorja za obdelavo odpadnih

vod, kar predstavlja velik ekonomski uspeh zaradi pridobivanja bioplina, predvsem na račun dodajanja

svežega odpadnega kvasa v tehnološke odpadne vode. Poraba bioplina, ki se uporablja kot nadomestek

zemeljskega plina v kotlovnici in tako predstavlja uporabo obnovljivega vira energije, je bila 392.000 m3.

IPPC OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE (OVD)

Redno smo izvajali vse predpisane monitoringe v skladu z OVD. V predpisanih rokih smo posredo-

vali vsa zahtevana poročila na Agencijo republike Slovenije za okolje.

3.4

VAROVANJE OKOLJA

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

147

V okviru letnega inšpekcijskega pregleda so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti predvsem na

področju odpadnih vod in spremembah tehnološkega postopka sušenja kvasa. V predpisanem roku

smo odpravili pripombe ter na ARSO podali zahtevo za spremembo OVD.

EKOLOGIJA V PROIZVODNJI PIVA

V projektu CIP optimizacije v polnilnici piva smo izvedli pregled stanja, pripravili rešitve in izvedli

spremembe programov čiščenja proizvodne opreme. Pri tem smo izboljšali predvsem učinkovitost

čiščenja opreme in namenili poudarek na zmanjšanju porabe vode v tem delu proizvodnje.

V področju proizvodnje in polnjenja piva konstantno znižujemo porabo sveže vode v skladu z dobro

prakso in podporo meritev s strani dobaviteljev čistilnih sredstev. Tako smo dosegli specifično porabo

vode 5,76 hl/hl prodanega piva in vode.

PORABA VODE V LETIH OD 2009 DO 2011

Prodaja vseh pijač

Poraba vode

Pro

daja

pija

č v

tisoč

hl

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2009 2010 2011

0

200

400

600

800

Pro

daja

vod

e v

tisoč

m³

( v hl ) 2009 2010 2011

Poraba vode na 1 hl prodane pijače 6,06 5,66 5,76

V letu 2011 smo nadaljevali s sistemom ločenega zbiranja odpadkov na področju celotnega podjetja

in tako zmanjšali količino direktno odloženih komunalnih odpadkov glede na prejšnje leto. Ločeno

zbrane frakcije odpadne embalaže in ostalih sekundarnih surovin pa od septembra dalje krovno pre-

vzema samo en pooblaščen zbiralec odpadkov za predelavo.

ODPADNA DIATOMEJSKA ZEMLJA

S projektom mešanja odpadnega kiselgura in lesnega pepela smo zelo inovativno pristopili k reše-

vanju problematike odpadka, saj iz dveh odpadnih snovi pridobimo nov uporaben material. Pričetek

mešanja in uporabo materiala planiramo v letu 2012, ko je predviden pričetek zapiranja deponije ko-

munalnih odpadkov Strensko in bo omenjeni material postal tudi komercialno zanimiv.

VODNI VIRI

Dela na vodovodu so tudi v preteklem letu potekala v glavnem po načrtu, ki smo si ga zastavili tako,

da ni bilo večjih odstopanj od plana. Skozi celotno obdobje smo zagotavljali zadostne količine kvalite-

tne pitne vode tako v sistemu vodovoda Laško kakor tudi na okoliških vodovodih. Zaradi dokaj ugodnih

hidroloških razmer niso bili potrebni prevozi vode. Tudi v tem obdobju smo zamenjali nekaj odsekov

cevovoda, ki so bili v slabem stanju.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

148

Na vodovodih smo izvajali nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode skladno s pravilnikom o pitni

vodi ter drugo zakonodajo.

V okviru preventivnih ukrepov zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode izvajamo redne ob-

hode vodovodnih objektov, imamo pa vzpostavljen tudi daljinski nadzor določenih objektov. Redno

čiščenje in vzdrževanje objektov vodovoda izvajamo preventivno po izdelanem HACCP načrtu in o

tem vodimo tudi potrebne evidence.

Poleg rednega vzdrževanja smo v preteklem letu opravili tudi sledeča večja vzdrževanja dela:

• menjava oziroma obnova cevovodov na sledečih območjih: Voluš – Vrh, na Šmohorju, Rimske

Toplice (Partizanska, Završnikova ter Cankarjeva ulica), Globoko, Podšmihel,

• sodelovanje z občino Laško pri sledečih vodovodih: Vodiško – Škofce, Curnovec, Marija Gradec,

Trobni dol, Vrh – Radoblje – Strensko,

• obnova sledečih vodohranov: Klinar, Lahomno – Železnik, Kuretno, Albreht,

• vgradnja avtomatskega vklopa črpališča Rudnik, vezano na vodovod Laško,

• vzpostavitev meritev motnosti v Globočaju,

• ureditev zajetja šola Jurklošter ter cevovoda do Kartuzije,

• sodelovanje pri izdelavi idejne osnove vodovoda Rimske Toplice-Laško,

• vzpostavitev delovanja vrtine Lurd L3,

• ureditev vrtine H7 Kal ter cevovodne povezave do vrtine H6.

ENERGETSKA OSKRBA PODJETJA

Z energetskimi napravami smo v celoti zadovoljevali potrebam, ki so eden od členov tehnološkega

procesa, in sicer v okviru normativov za tovrstne namene. Obenem smo na področju energetike z nad-

zori nastalih emisij kot posledico pretvorbe energij strmeli k čim nižjim enotam oz. bili s preverjenimi

meritvami v okviru enot, ki so zakonsko predpisane.

Za kompletno proizvodnjo in ostale funkcije smo porabili 13.214.040 kWh električne energije, kar po-

meni specifično porabo 13,5 kWh/hl piva. Poraba nabavljenega zemeljskega plina pa je bila 3.085.886 Sm3

in znaša 3,2 Sm3/hl prodanega piva.

ČISTILNA NAPRAVA

V letu 2011 smo pod optimalnimi pogoji nadaljevali z obratovanjem anaerobne čistilne naprave Pivo-

varne Laško. S strani ZZV Maribor se redno izvaja monitoring vtoka in iztoka iz čistilne naprave, ki pri-

kazuje visoko stopnjo očiščenja. Skupna letna količina odpadnih vod iz pivovarne je bila 392.502 m3.

Pri delovanju čistilne naprave pa iz odpadne vode nastaja tudi bioplin, ki smo ga letno proizvedli

712.481 m3, kar pomeni več kot 20 % povečanje. Bioplin se uporablja za segrevanje odpadne vode na

čistilni napravi, večina pa kot alternativni vir toplotne energije v kotlarni za proizvodnjo pare. Letno

smo tako nadomestili približno 300.000 m3 (10 % porabe) zemeljskega plina z bioplinom kot obno-

vljivim virom energije.

V mesecu avgustu smo za potrebe zagona nove bioplinske naprave v Srbiji iz anaerobnega reaktorja

odprodali 128 t aktivnega blata, ki med delovanjem naprave konstantno prirašča.

PREGLED VLAGANJ IN STROŠKOV NA PODROČJU EKOLOGIJE

Pri investicijah v tehnologijo so pomembni kriteriji izbire dobavitelja tudi energetske in ekološke

karakteristike, ki nam zagotavljajo višje izkoristke procesa, zmanjševanje onesnaževanja okolja, izpol-

nitev zakonskih standardov, zmanjšanje tveganja za zdravje zaposlenih ter izboljšanje podobe podjetja

v javnosti. Določen delež prihodkov podjetja pa se nameni za direktne okoljske stroške poslovanja, ki

so prikazani v tabeli na naslednji strani.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

149

PREGLED VLAGANJ V EKOLOGIJO V PIVOVARNI LAŠKO, D. D.

( v EUR ) 2009 2010 2011

Vlaganja v vodne vire 593.786 488.218 530.718

Odškodnine vodovod 1.125 999 340

Vzdrževanje vodovoda 592.661 487.219 530.378

Voda 62.446 53.925 56.438

Vodna povračila 32.805 33.931 37.638

Koncesija za vodo 29.641 19.994 18.800

Odpadne vode 641.785 649.135 618.804

Čistilna naprava 641.785 611.527 603.608

Okoljska dajatev - odpadne vode * 37.608 15.196

Odpadki - okoljska dajatev 417.813 233.720 238.538

Izdatki za varstvo okolja - odpadna embalaža 394.366 195.140 191.331

Okoljska dajatev za odpadno embal. 9.336 6.643 5.875

Okoljska dajatev za elekt. in elektr. opremo - tujina 37 66 1.334

Obdelava odpadne diatomejske zemlje 14.074 31.871 39.998

Skupaj 1.715.830 1.424.998 1.444.498

*Z akontacijami v letu 2008 smo že pokrili okoljsko dajatev v višini 22.469 EUR.

Z visoko okoljsko zavestjo, izobraževanjem strokovnih kadrov in praktičnim opravljanjem procesov

pri vseh zaposlenih želimo vzpostaviti učinkovit sistem ravnanja z okoljem. Naše podjetje ocenjuje, da

je vpeljava eko-tehnoloških rešitev pomembna za celoten poslovni proces.


Pivovarna Union pri svojem poslovanju namenja veliko pozornost tudi skrbi za okolje. V svoji okolj-

ski politiki smo se zavezali, da bomo nenehno izboljševali ravnanje z okoljem ter preprečevali onesna-

ženje in izpolnjevali zakonske zahteve, ki se nanašajo na ravnanje z okoljem.

V zadnjih letih se sistematično ukvarjamo z zmanjševanjem količine odpadne vode. V letu 2011 smo

zaključili s projektom CIP optimizacija, s katerim smo pričeli v 2008. Z začetkom leta 2011 smo pričeli

s projektom rekuperacija odpadnih vod. V letu 2012 bomo ta projekt sproti nadgrajevali.

V Pivovarni Union, d. d., smo opravili vse predpisane meritve in monitoringe, ki jih zahteva Zakon

o varstvu okolja. Naloge in obveznosti imamo opredeljene v OP-20-00. Z novo nevtralizacijsko postajo

sedaj v celoti izpolnjujemo vse zakonodajne zahteve, pred tem so od zahtev odstopale le meritve pH

odpadnih vod.

V letu 2011 je bil izvršen inšpektorski pregled. Neskladja smo odpravili, podali smo tudi dopis za

spremembo OVD-ja. Spremembe se nanašajo na prenehanje uporabe sušilca tropin in kvasa ter z

njima povezane aktivnosti na področju z zakoni določenih monitoringov.

V letu 2011 smo zaključili tudi s projektom CIP optimizacija. V treh letih smo popisali vse CIP pro-

grame pranj. V letu 2012 nam ostane le še posnetek pranj na CIP PET2 ter popis potencialnih vod na

PET2 ter njihovo odvajanje na sistem rekuperacije.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

150

V povprečju smo v letu 2011 dosegali preko 90 % ustreznost pH (zakonska obveza je več kot 80 %).

S priključitvijo sistema nove filtracija bo ustreznost preko 95 %. Na merskem jezu nismo imeli težav s

preseganjem največje dovoljene temperature.

V aprilu 2011 smo začeli s spremembami v tehnologiji CIP pranj na programih CIP filtracija. Vpeljali

smo enofazno CIP pranje. Rezultate pranj smo redno spremljali, odstopanj glede na pretekla leta ni

bilo. Ocenjujemo da smo zmanjšali količino kanalizirane vode za okoli 5.000 m3.

• V letu 2012 bomo na sistem rekuperacije priklopili novega porabnika, to je sistem hlajenja kotlo-

vske vode. Priklopili bomo novi vir rekuperirane vode, to je paster S4. Glede na kalkulacije za leto

2012 pričakujemo porabo rekuperirane vode med 35.000 in 40.000 m3.

• Redno opravljamo tudi mesečne analize kakovosti rekuperirane vode. Voda je mikrobiološko opo-

rečna, zato bo za priklop porabnikov v polnilnici potrebna njena obdelava (nano in mikro filtracija),

kar bo povezano z večjimi investicijskimi stroški.

Za leto 2012 smo izdelali projekt rekuperacija vroče vode. V ta projekt bo vključen sistem CIP varil-

nica. Pričakovana zmanjšana količina porabe vroče na letni ravni bo znašala med 2.000 in 3.000 m3.

Nadaljevali bomo z nadaljevanjem popisov možnih rešitev za zmanjševanje porabe vode na porabni-

kih. S tem v zvezi bomo proučili možnost lokalne rekuperacije vode na pralcu zabojev S4, S5 ter pralcu

steklenic S4 (projekt ”Bottle guard”). Proučili bomo možnost vgradnje ventila na pralni napravi za

steklenice, ki bo blokiral dotok vode v sistem v neobratovanju.

PORABA NARAVNIH VIROV V PIVOVARNI UNION, D. D.

(NAČRPANA IN KANALIZIRANA VODA)

Mer. enota Kumulat. 2009 Kumulat. 2010 Kumulat. 2011 Indeks 11/10

Voda načrpana m3 683.644 627.188 668.108 106,5

Voda rekuperirana m3 - 2.103 31.129 /

Voda kanaliz. merski jez m3 590.315 541.986 552.203 101,9

Voda kanaliz. računska m3 552.484 493.599 537.196 108,8

Mesečne padavine mm 1.400 1.798 998 55,5

Mesečne padavine m3 51.789 66.537 41.294 62,1

Elektrika MWh 20.376 16.806 19.243 114,5

Plin Sm3 4.285.664 4.181.340 4.202.312 100,5

Emisije CO2 t 8.143 7.945 7.984 100,5

Napolnjene količine hl 1.476.620 1.371.026 1.549.350 113,0

Zaradi večjih napolnjenih količin gotovih izdelkov se je količina načrpane vode glede na lansko leto

povečala.

V letu 2011 se je nadaljeval trend zmanjševanja specifične porabe vode za proizvedeno pivo. Spe-

cifična poraba se je zmanjšala iz 4,6 na 4,3. V boljšem razmerju kot lani smo bili v vseh mesecih,

razen v juniju in decembru. V decembru je bil glavni razlog za povečano specifično porabo vode nižja

proizvodna piva. V vseh mesecih od aprila dalje je bila opazna povečana poraba vode zaradi testiranja

novega Pall filtra.

Glavni izvedeni ukrepi v 2011 so bili: enofazno CIP pranje na programih filtracija, CIP optimizacija

in rekuperacija. S projektom rekuperacije smo zmanjšali specifično porabo v polnilnici. Glavni porab-

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

151

nik vode ostaja proizvodnja piva. V letu 2012 načrtujemo zmanjšanje zlasti s projektom rekuperacija

vroče vode.

Poraba lužine se je glede na leto 2010 povečala. Večja poraba se nanaša na večjo obratovanje linije

S4, ki je velik porabnik 25 % NaOH. Posledično je bila nevtralizacijska naprava bolj obremenjena, zato

se povečana poraba kaže tudi pri HCl. Calgonit SN554 smo v mesecu aprilu zamenjali s Calgonitom

SN588 (projekt enofazno pranje CIP filtracija). Poraba je bila povečana zaradi višje koncentracije nove-

ga sredstva. Optimizacijo porabe lužine bomo v letu 2012 izvedli preko projekta „Bottle guard”.

V Pivovarni Union, d. d., ravnanje z okoljem poteka skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD),

z zakonodajo, z zahtevami standarda ISO 14001 ter okoljske politike.

V letu 2011 smo v skladu z direktivami, ki se nanašajo na emisije CO2 oddali vlogo, s katero bomo

sodelovali v trgovanju z emisijskimi kuponi za drugo trgovalno obdobje 2013–2020. Na osnovi vloge

smo dobili dopis, s katerim so ovrednotene količine brezplačnih emisijskih kuponov, katere gospodar-

stvu namenja država. Zmanjšanje brezplačno prejetih kuponov se nam obeta od leta 2013 dalje, kar

pomeni, da bomo morali manko kuponov kupiti na borzi (dodatne stroške je sedaj težko ovrednotiti,

saj cene kuponov na borzi nihajo).

RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO

V letu 2011 smo znižali teže predform za plastenke, v povprečju so se teže znižale za 10 %. Posledično

je strošek z embalažnino nižji. V letu 2011 smo prenovili objekt ekološki otok, povečali smo nadstre-

šek, prostor smo prepleskali in adaptirali, mesto za odlaganje kontejnerjev tudi povečali. V letu 2012

imamo v načrtu narediti urejen prostor za popravilo viličarjev, ki bo opremljen z lovilcem za odpadna

olja. Ker smo imeli v letu 2011 veliko težav z okvarami preše za stiskanje odpadkov, imamo v letu 2012

v načrtu kupiti novo.


Okoljevarstveno zavedanje je v Radenski stalna spremljevalka našega dela, truda in prizadevanj že

vrsto let.

Zaradi lažjega obvladovanja okoljske problematike smo se odločili, da bomo poleg standarda ISO

9001:2000 uvedli tudi okoljski standard ISO 14000:1996. Certifikat smo pridobili v letu 2002.

Okoljsko tematiko smo v Radenski upoštevali že pred začetkom uvajanja standarda, ker smo odvi-

sni od naravnega bogastva. Že v poslanstvu se kaže naša povezanost z okoljem, naravo. Pod blagovno

znamko Radenska namreč naravno bogastvo tega okolja, naravne mineralne vode, spreminjamo v

tržno zanimive, kakovostne in uspešne proizvode.

Z racionalno rabo surovin in energentov so tesno povezani stroški našega poslovanja, torej je korist

dvojna.

POLITIKA RAVNANJA Z OKOLJEM

Naša dejavnost – »črpanje, razvoj, polnjenje naravnih mineralnih, izvirskih in pitnih vod ter proi-

zvodnja brezalkoholnih pijač in trženje le-teh« – je močno odvisna od skrbnega ravnanja z okoljem.

Zato se Radenska zavezuje:

• da stalno spremljala in izpolnjuje zahteve veljavnih zakonodajnih in drugih obvezujočih zahtev

in smernic vezanih na okoljske in druge vidike dejavnosti podjetja ter vključuje te zahteve v svoje

procese v okviru ekonomskih možnosti;

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

152

• da je okoljsko planiranje sestavni del vsakoletnega poslovnega planiranja in se s tem izvajanja ak-

tivnosti za trajno izboljšanje urejenosti okolja, kakovosti ozračja, krajinske urejenosti in infrastruk-

ture, pri čemer se pri iskanju izboljšav v prvi vrsti osredotočamo na preprečevanje onesnaževanja

in s tem zmanjševanja nastajanja okoljskih problemov;

• da si prizadeva za čim racionalnejšo rabo vseh surovin, materialov in energentov, ki vstopajo v po-

slovni sistem oz. procese podjetja, hkrati pa v okviru ekonomskih zmožnosti postopno nadomešča

obstoječe surovine, materiale in energente z okolju prijaznejšimi;

• da si prizadeva razvijati in prodajati izdelke in storitve z jasno izraženo okoljsko komponento;

• da pri vseh novih investicijah v opremo v okviru ekonomsko sprejemljivih rešitev strmi k uporabi

okolju prijaznih tehnologij;

• da prepoznava vse okoljske vidike in spremlja vplive na okolje (nastajanje odpadkov, porabo vode,

zemeljskega plina, električne energije in drugih energentov ter drugih emisij), si prizadeva za

nenehno zmanjševanje količine oz. porabe na enoto proizvoda ter v primeru neustreznosti takoj

ukrepa;

• da stalno poudarja pomen preventivnega pristopa pri obvladovanju okoljskih vidikov in s tem k

nenehnemu izboljševanju in preprečevanju onesnaženje, še zlasti je preventiva življenjskega po-

mena pri skrbi za čistost podtalnice, ki je vir naravnega bogastva za naše podjetje ter racionalne

rabe naravnih virov, energije in drugih materialov ter surovin;

• da pri sodelovanju z dobavitelji daje prednost tistim, ki lahko ustrezno dokazujejo svojo dobro

okoljsko prakso;

• da podpira javne akcije za varovanje okolja in ustvarja odprte odnose z javnostjo tako, da vzpostavlja

dialog s krajani in drugimi zainteresiranimi strankami;

• da skrbi za postopni dvig okoljske kulture in znanja vseh zaposlenih;

• da redno seznanja vse zaposlene in tiste, ki delajo za ali v imenu podjetja, ter zainteresirano javnost

o okoljevarstvenih aktivnostih, ciljih in dosežkih na področju ravnanja z okoljem;

• da je politika v dokumentirani obliki na voljo javnosti, da se izvaja in vzdržuje ter periodično pre-

gleduje.

OKOLJEVARSTVENO DELOVANJE RADENSKE V LETU 2011

Okoljevarstveno delovanje je povezano z izvajanjem okoljskih ciljev iz prejšnjih let ter tekočih ciljev

v letu 2011. Cilji so bili naravnani v smeri zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, odpadki

in racionaliziranjem porabe energentov. Projekti, ki so pokrivali okoljevarstveno delovanje v letu 2011

so bili:

• aktivnosti na področju vrtin (revidiranje odloka o zaščiti vodovarstvenih pasov, določitev kroga

potencialnih onesnaževalcev, ukrepanje proti onesnaževalcem);

• sodelovanje z lokalnimi in državnimi organi na zakonodajnem področju;

• zaščita vodnih virov – skladno z zakonodajo;

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

153

• ureditev označevanja vodovarstvenih pasov v skladu z zakonodajo in predlog ureditve celostne

podobe vrtin;

• natančen popis vseh vrtin na Radenskem vrelčnem področju;

• detektiranje rizičnih vrtin z vidika izhajanja CO2 in izdelava projektov za sanacijo;

• sanacija vrtine V-C in ureditev okolice na vrtinah Radenske;

• aktivnosti za pridobivanje koncesij za črpanje naravnih mineralnih, izvirskih in pitnih voda;

• iskanje možnih racionalizacij na grlu plastenke oz. optimizacija teže predoblik – idejni projekti;

• uporaba recikliranega PET materiala;

• spremljanje in optimizacija energentov ter energetski pregled – pridobivanje ponudb;

• monitoringi naravnih mineralnih vod, pitne oz. tehnološke vode in odpadnih voda;

• obnova/menjava dotrajanih vrat po polnilnici;

• menjava salonitne kritine;

• pregled in zamenjava dotrajanih delov omrežja komprimiranega zraka in CO2;

• zamenjava opreme in racionalizacija (polnilni stroj TPO-1);

• hladilni sistem – menjava plina R-22 z okolju prijaznejšim ter projekt centralne priprave hladilne

vode – priprava projektov;

• evidenca količin črpanja in porabe CO2;

• zamenjava komplet zunanje razsvetljave;

• iskanje novih tehnoloških rešitev za zmanjševanje količine odpadkov;

• meritve in po potrebi sanacija hrupa v proizvodnih prostorih.

V letu 2012 bodo glavne okoljevarstvene usmeritve enake. Stalni cilj Radenske ostaja zaščita vodo-

varstvenega področja – vitalnega vira našega podjetja in zmanjševanje porabe energentov na enoto

obračuna.

Podrobnosti izvajanja okoljskih programov in cilji, ki smo jih pri tem dosegli, so predstavljeni v

Okoljskem poročilu, ki je priloga Letnega poročila 2011 Radenske, d. d. V njem so tudi predvidene

aktivnosti in cilji naslednjega obdobja.

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

154


VAROVANJE OKOLJA

Na področju varovanja okolja vseskozi skrbimo za izvajanje zahtev, ki so definirane v okoljevarstve-

nem dovoljenju. Tu gre predvsem za izvajanje predpisanega števila monitoringov odpadnih ter hladil-

nih voda, skrbno ravnanje z ostalimi vrstami odpadkov ter za te vodenje ustreznih evidenc.

ČISTILNA NAPRAVA

V letu 2011 je bil na čistilni napravi opravljen večji remont in je delovanje le-te brezhibno, kar je

razvidno iz opravljenih monitoringov odpadnih voda.

•

JEČMENOVA ZRNA IMAJO

ZDRAVILEN UČINEK IN

LAJŠAJO MARSIKATERO

TEGOBO. V PIVOVARNI LAŠKO

IZ NAJKAKOVOSTNEJŠIH

JEČMENOVIH ZRN

PROIZVAJAMO SLAD, KI JE

V VSAKEM DOBREM PIVU

NEPOGREŠLJIVA SESTAVINA.

•

156

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D. 4.

RAČUNOVODSKO POROČILO

157

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. NA DAN 31. 12. 2011

( v EUR ) Pojasnilo 2011 2010

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 320.277.999 294.360.182

Neopredmetena sredstva 1 1.395.064 1.635.341

Opredmetena osnovna sredstva 2 49.161.657 53.673.619

Naložbene nepremičnine 3 6.538.066 2.877.608

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 4.A 245.016.537 220.919.754

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 4.C 241.655 320.942

Dolgoročna posojila 5 3.310 16.296

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 6 751.266 573.467

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 7 17.170.444 14.343.155

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih

aktivnih časovnih razmejitev 85.159.806 121.469.248

Nekratkoročna sredstva za prodajo 8 4.408.589 39.545.865

Zaloge 9 8.544.047 8.877.962

Kratkoročne terjatve iz poslovanja 10.A 20.735.181 13.999.334

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 11 50.026.401 56.698.549

Kratkoročna posojila 12 1.105.738 2.250.738

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 13 339.850 96.800

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 14 49.527 27.850

Skupaj kratkoročna sredstva 85.209.333 121.497.098

SKUPAJ SREDSTVA 405.487.332 415.857.280

4.1

REVIDIRANI RAčUNOVODSKIIZKAZI PIVOVARNE laŠKO, D. D. ZA POSLOVNO LEtO 2011, V SKlaDU Z MSRP

158

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. NA DAN 31. 12. 2011( n a d a l j e v a n j e )


KAPITAL 109.365.419 124.168.015

Kapital 15 109.365.419 124.168.015

Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305

Kapitalske rezerve 64.675.034 79.811.653

Rezerve iz dobička 3.907.178 4.298.827

Presežek iz prevrednotenja 4.279.902 3.554.230

OBVEZNOSTI 296.121.913 291.689.265

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 16 1.421.397 2.450.385

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 16.A 1.088.909 1.105.422

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 16.B 332.488 1.344.963

Dolgoročne obveznosti 17 25.289.353 46.122.235

Dolgoročne finančne obveznosti 17 25.289.353 46.122.235

Kratkoročne obveznosti brez kratkoročnih

pasivnih časovnih razmejitev 18 263.928.111 236.977.903

Kratkoročne poslovne obveznosti 18.A 21.177.290 17.247.950

Kratkoročne finančne obveznosti 18.C 242.750.821 219.729.953

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 19 5.483.052 6.138.742

Skupaj kratkoročne obveznosti 269.411.163 243.116.645

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 405.487.332 415.857.280

Usmeritve in pojasnila na straneh od 164 do 221 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne

Laško, d. d.

159

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1. 1.–31. 12. 2011


Čisti prihodki od prodaje 20 94.314.248 91.287.653

Sprememba vrednosti zalog proizvodov

in nedokončane proizvodnje 137.035 (1.352.664)

Drugi poslovni prihodki 20.C 2.538.249 1.059.263

Stroški blaga, materiala in storitev 20 (65.869.989) (60.428.686)

Stroški dela 20 (10.638.357) (10.270.645)

Amortizacija neopredmetenih

in opredmetenih osnovnih sredstev 20 (6.294.430) (6.996.074)

Rezervacije 20 (61.137) (110.235)

Odpisi vrednosti 20 (1.672.108) (194.499)

Drugi poslovni odhodki 20.F (1.734.344) (1.770.318)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 10.719.167 11.223.795

Finančni prihodki 21 3.981.229 4.332.001

Finančni odhodki 21 (31.073.148) (22.945.211)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (16.372.752) (7.389.415)

Davki 22 2.528.474 1.097.155

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA

OBDOBJA IZ OHRANJENEGA POSLOVANJA (13.844.278) (6.292.260)

Ustavljeno poslovanje


OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA 29 (1.683.990) -

CELOTNI ČISTI POSLOVNI IZID

OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (15.528.268) (6.292.260)

Čista izguba na delnico iz ohranjenega poslovanja:

Čista izguba na delnico 25 (1,5828) (0,7194)

Popravljena čista izguba na delnico 25 (1,5828) (0,7194)

Čista izguba na delnico iz ustavljenega poslovanja:

Čista izguba na delnico 25 (0,1925) -

Popravljena čista izguba na delnico 25 (0,1925) -

Čista izguba na delnico:

Čista izguba na delnico 25 (1,7753) (0,7194)

Popravljena čista izguba na delnico 25 (1,7753) (0,7194)


Laško, d. d.

160

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1. 1.–31. 12. 2011


Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (15.528.268) (6.292.260)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 909.524 1.267.174

Dobički / (izgube) iz naslova

prevrednotenja nepremičnin (115.944) -

Odloženi davki iz naslova prevrednotenj (67.907) (109.542)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 725.673 1.157.632

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS 26 (14.802.595) (5.134.628)

Celotni vseobsegajoči donos na delnico 26 (1,6923) (0,5870)

Popravljen celotni vseobsegajoči donos na delnico 26 (1,6923) (0,5870)


Laško, d. d.

161

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.

4 IZ

KA

Z SP

RE

ME

MB

LA

STN

IŠK

EGA

KA

PIT

ALA

PIV

OVA

RN

E L

AŠK

O, D

. D. Z

A O

BD

OB

JE 1.

1.–3

1. 12

. 20

11

Čis

ti

Osn

ovni

Ka

pita

lske

Za

kons

ke

Reze

rve

za

Last

ne

Dru

ge re

zerv

e

Skup

aj re

zerv

e

posl

ovni

izid

Č

isti

Pr

esež

ek iz

SK

UPA

J ( v

EU

R )

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id p

revr

edno

tenj

a

KA

PITA

L

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na d

an 1

. jan

uar

2011

36

.503

.305

79

.811

.653

3.

650.

331

66

0.56

4

(12.

068)

-

4.29

8.82

7

- -

3.55

4.23

0 1

24.1

68.0

15

Tran

sakc

ije z

last

niki

Dru

ge s

prem

embe

-

- -

- 3.

749

(3

.749

) -

- -

- -

Skup

aj tr

ansa

kcije

z la

stni

ki

- -

- -

3.74

9

(3.7

49)

- -

- -

-

Spre

mem

be v

vse

obse

gajo

čem

don

osu

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta

- -

- -

- -

- -

(15.

528.

268)

-

(15.

528.

268)

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

opre

dmet

enih

osn

ovni

h sr

edst

ev

- -

- -

- -

- -

- (1

15.9

45)

(115

.945

)

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

fina

nčni

h na

ložb

-

- -

- -

- -

- -

909.

524

90

9.52

4

Dav

ki p

ovez

ani s

pos

amez

nim

i

post

avka

mi v

seob

sega

joče

ga d

onos

a -

- -

- -

- -

- -

(67.

907)

(6

7.90

7)

Skup

aj s

prem

embe

v

vseo

bseg

ajoč

em d

onos

u v

letu

201

1 -

- -

- -

- -

- (1

5.52

8.26

8)

725.

672

(14.

802.

596)

Spre

mem

be v

kap

italu

Pokr

ivan

je te

koče

izgu

be

- (1

5.13

6.61

9)

- -

- (3

91.6

49)

(391

.649

) -

15.5

28.2

68

- -

Obl

ikov

anje

rez

erv

za la

stne

del

nice

(del

eže)

-

- -

(395

.398

) -

395.

398

-

- -

- -

Skup

aj s

prem

embe

v k

apita

lu

- (1

5.13

6.61

9)

- (3

95.3

98)

- 3.

749

(3

91.6

49)

- 15

.528

.268

-

-

KO

NČ

NO

STA

NJE

na d

an 3

1. d

ecem

ber

2011

36

.503

.305

64

.675

.034

3.

650.

331

26

5.16

6

(8.3

19)

- 3.

907.

178

-

- 4.

279.

902

109

.365

.419

Usm

eritv

e in

poj

asni

la n

a st

rane

h od

164

do 2

21 s

o se

stav

ni d

el r

ačun

ovod

skih

izka

zov

Pivo

varn

e La

ško,

d. d

.

162

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.

5 IZ

KA

Z SP

RE

ME

MB

LA

STN

IŠK

EGA

KA

PIT

ALA

PIV

OVA

RN

E L

AŠK

O, D

. D. Z

A O

BD

OB

JE 1.

1. –

31.

12. 2

010

Čis

ti

Osn

ovni

Ka

pita

lske

Za

kons

ke

Reze

rve

za

Last

ne

Dru

ge re

zerv

e

Skup

aj re

zerv

e

posl

ovni

izid

Č

isti

Pr

esež

ek iz

SK

UPA

J ( v

EU

R )

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id p

revr

edno

tenj

a

KA

PITA

L Z

AČ

ETN

O S

TAN

JE

na d

an 1

. jan

uar

2010

36

.503

.305

85

.561

.447

3.

650.

331

1.

211.

460

(2

0.49

8)

- 4.

841.

293

-

- 2.

396.

598

129

.302

.643

Tran

sakc

ije z

last

niki

Dru

ge s

prem

embe

-

- -

- 8.

430

(8

.430

) -

- -

- -

Skup

aj tr

ansa

kcije

z la

stni

ki

- -

- -

8.43

0

(8.4

30)

- -

- -

-

Spre

mem

be v

vse

obse

gajo

čem

don

osu

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta

- -

- -

- -

- -

(6.2

92.2

60)

- (6

.292

.260

)

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

fina

nčni

h na

ložb

-

- -

- -

- -

- -

1.26

7.17

4

1.26

7.17

4

Dav

ki p

ovez

ani s

pos

amez

nim

i

post

avka

mi v

seob

sega

joče

ga d

onos

a -

- -

- -

- -

- -

(109

.542

) (1

09.5

42)

Skup

aj s

prem

embe

v

vseo

bseg

ajoč

em d

onos

u v

letu

201

0 -

- -

- -

- -

- (6

.292

.260

) 1.

157.

632

(5

.134

.628

)

Spre

mem

be v

kap

italu

Pokr

ivan

je te

koče

izgu

be

- (5

.749

.794

) -

- -

(542

.466

) (5

42.4

66)

- 6.

292.

260

-

-

Obl

ikov

anje

rez

erv

za la

stne

del

nice

(del

eže)

-

- -

(550

.896

) -

550.

896

-

- -

- -

Skup

aj s

prem

embe

v k

apita

lu

- (5

.749

.794

) -

(550

.896

) -

8.43

0

(542

.466

) -

6.29

2.26

0

- -

KO

NČ

NO

STA

NJE

na d

an 3

1. d

ecem

ber

2010

36

.503

.305

79

.811

.653

3.

650.

331

66

0.56

4

(12.

068)

-

4.29

8.82

7

- -

3.55

4.23

0 1

24.1

68.0

15

Usm

eritv

e in

poj

asni

la n

a st

rane

h od

164

do 2

21 s

o se

stav

ni d

el r

ačun

ovod

skih

izka

zov

Pivo

varn

e La

ško,

d. d

.

163

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.6 IZKAZ DENARNIH TOKOV PIVOVARNE LAŠKO, D.D. ZA OBDOBJE 1. 1.–31. 12. 2011


DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Denar ustvarjen pri poslovanju 24 12.929.274 19.921.166

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja 12.929.274 19.921.166

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev 2 (2.855.220) (4.223.786)

Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 5.040 (1.691)

Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4.C,11 (608.472) (3.403.078)

Prejete obresti 21 44.741 443.575

Prejete dividende in kapitalski dobički 21 3.936.488 3.888.427

Neto denarni tok iz naložbenja 522.577 (3.296.553)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Plačane obresti 21 (15.396.786) (13.042.511)

Povečanje / zmanjšanje dolgov 17,18.C 2.187.985 64.766.151

Odplačila dolgov - (68.380.736)

Neto denarni tok iz financiranja (13.208.801) (16.657.096)

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE

DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 243.050 (32.483)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 13 96.800 129.283

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 13 339.850 96.800


Laško, d. d.

164

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4.1.7 POKRIVANJE IZGUBE POSLOVNEGA LETA

Čista izguba leta 2011 znaša 15.528.268 EUR.

( v EUR ) 2011 2010

Čista izguba poslovnega leta (15.528.268) (6.292.260)

Pokrivanje izgube:

Del drugih rezerv iz dobička za kritje čiste izgube 391.649 542.466

Del kapitalskih rezerv za kritje čiste izgube 15.136.619 5.749.794

BILANČNA IZGUBA NA DAN 31. DECEMBRA - -

Uprava predlaga nadzornemu svetu in skupščini, da se čista izguba leta 2011 v vrednosti 15.528.268

EUR pokrije iz drugih rezerv iz dobička in kapitalskih rezerv.

4.1.8 USMERITVE IN POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

SPLOŠNI PODATKI

Pivovarna Laško, d. d., je delniška družba, registrirana pri Okrožnem sodišču v Celju s sklepom

številka Srg 95/00673, pod št. reg. vložka 1/00171/00. Spada med velike družbe in je zavezana k redni

letni reviziji. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja in prodaja piva, slada in vode, opravlja pa tudi

storitve trgovine na drobno in veliko.

Pivovarna Laško, d. d., (Družba) je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Slove-

niji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”.

Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,96 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto preno-

sljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala.

RAČUNOVODSKE USMERITVE

V letu 2011 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih.

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejel Odbor za mednarodne raču-

novodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računo-

vodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.

Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z

zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena

na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahte-

va po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot ce-

loto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski

izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom,

financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se

uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in

morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke.

165

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

A) STANDARDI IN POJASNILA, KI SO STOPILI V VELJAVO V POROČEVALSKEM OBDOBJU

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU:

• Spremembe MRS 24 »Razkrivanje povezanih strank« – Poenostavitev zahtev po razkritju za pod-

jetja, povezana z vlado, in razlaga opredelitve povezane stranke, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010

(veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje),

• Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« - Obračunavanje izdaje delniških pra-

vic, ki jih je EU sprejela 23. decembra 2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2010

ali kasneje),

• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Ome-

jeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki

jih je EU sprejela 30. junija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje),

• Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2010)«, ki izhajajo iz letnega pro-

jekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 6. maja 2010 (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27,

MRS 34, OPMSRP 13), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki ga

je 18. 2. 2011 sprejela EU (spremembe je potrebno uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija

2010 ali kasneje oziroma 1. januarja 2011, odvisno od standarda/pojasnila),

• Spremembe OPMSRP 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede mini-

malnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti« – Vnaprejšnja plačila zahtev glede mi-

nimalnega financiranja, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo

1. januarja 2011 ali kasneje),

• OPMSRP 19 »Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti«, ki ga je EU sprejela 23.

julija 2010 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih

usmeritvah družbe.

B) STANDARDI IN POJASNILA, KI JIH JE IZDAL OMRS IN SPREJELA EU, KI ŠE NISO V VELJAVI

Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, popravke standar-

dov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo:

• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Prenosi finančnih sredstev, ki jih je EU

sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje).

Družba se je odločila, da ne bo uporabila teh standardov, popravkov in pojasnil, preden stopijo v ve-

ljavo. Družba ocenjuje, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in pojasnil ne bo imela

pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

C) STANDARDI IN POJASNILA, KI JIH JE IZDAL OMRS IN JIH ŠE NI SPREJELA EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Od-

bor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo naslednjih standardov in pojasnil, ki

na dan 6. 4. 2012 niso bili potrjeni za uporabo:

• MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

166

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

• MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013

ali kasneje),

• MSRP 11 »Skupne ureditve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• MSRP 12 »Razkritja vplivanja na ostala podjetja« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja

2013 ali kasneje),

• MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali

kasneje),

• MRS 27 (spremenjen leta 2011) »Ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo


• MRS 28 (spremenjen leta 2011) »Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi« (velja za letna

obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Visoka

hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP (ve-

ljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje),

• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Pobotanje finančnih sredstev in obvezno-

sti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Ob-

vezni datum uveljavitve in razkritja prehodov,

• Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega obse-

žnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje),

• Spremembe MRS 12 »Davek iz dobička« - Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za

letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje),

• Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov

(velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« – Pobotanje finančnih sredstev in

obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),

• OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča« (velja za letna obdo-

bja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).

Družba predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdo-

bju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obvezno-

sti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.

Podjetje ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnimi

sredstvi in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje«

167

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum

izkaza finančnega položaja.

1. PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le

teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov. Prihodki iz

prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na

kupca.

Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah:

• prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek

odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi

obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov,

• prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Družbe do prejema plačil iz naslova dividend.

2. NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež

ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski raču-

novodski izkazi.

Naložba v odvisno družbo se vrednoti po izvirni zgodovinski nakupni vrednosti. Prihodki iz naslova

udeležbe v dobičku se pripozanjo finančni prihodek, ko so nakazani oz. ko skupščine teh družb sprej-

mejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost

naložbe manjša od njene knjigo-vodske vrednosti. Izguba zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu

poslovnega izida.

3. NALOŽBE V PRIDRUŽENE DRUŽBE

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v kate-

rih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so

vrednotene po nabavni vrednosti, vendar se mora vsako leto preveriti, če morda ne obstajajo okoliščine,

ki nakazujejo na potrebo po slabitvi. V ta namen se izvajajo cenitve naložb v pridružene družbe s stra-

ni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. V primeru, da je ocenjena vrednost naložb nižja kot

nabavna vrednost, se razlika pripozna kot finančni odhodek in vpliva na višino izkazanega poslovnega

izida.

4. VALUTNA POROČANJA

A) FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA

Postavke prikazane v finančnih izkazih Družbe so nominirane v evrih (EUR), ki je hkrati funkcijska

in predstavitvena valuta družbe.

168

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

B) TRANSAKCIJE IN STANJA

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan

transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter

obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sred-

stev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valu-

tami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane

kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vre-

dnostnih papirjih so pripoznane direktno v kapitalu v presežku iz prevrednotenja, ki je sestavni del

rezerv.

5. NEOPREDMETENA SREDSTVA

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene patente, licence, blagovne znamke, dobro

ime, neopredmetena sredstva v razvijanju, programska računalniška oprema in druga neopredmetena

sredstva (MRS 38). Neopredmeteno sredstvo se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo

bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Pivovarna Laško, d. d., uporablja model nabavne vrednosti (MRS 38.74.), zato so neopredmetena

sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti

in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

A) PATENTI, BLAGOVNE ZNAMKE IN LICENCE

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo li-

nearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru,

da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo, temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih

dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti.

B) OSTALA NEOPREDMETENA SREDSTVA

Kadar računalniški programi niso sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnavajo

kot neopredmetena sredstva. Ostala neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanj-

šani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena

dolgoročna sredstva imajo življenjsko dobo 10 let.

6. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremični-

ne so od leta 2008 dalje vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene

po nabavni vrednosti. Ob pripravi letnih računovodskih izkazov se vsako leto opravi preverjanje znakov

slabitve ter potreba po ponovnem prevrednotenju. Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu

nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe

po posameznih skupinah sredstev znašajo:

169

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

nepremičnine 20–40 let;

proizvajalne naprave in stroji 4–10 let;

računalniška oprema 2–4 let;

motorna vozila 4–8 let;

druga oprema 3–7 let.

Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se

ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so razpoložljiva za uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se morajo sred-

stva prevrednotiti na ocenjeno nadomestljivo vrednost (oslabiti) – MRS 36.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme, se ugotavljajo na osnovi njihove

knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice

in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz.

4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva se kapitali-

zirajo. Kasnejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva ali pa so prepoznani kot posebno

sredstvo, kar je primerno samo v primeru, ko se pričakuje, da se bodo prihodnje ekonomske koristi

povezane s tem predmetom upoštevale v Skupini in se stroški tega predmeta lahko zanesljivo izmerijo.

Knjigovodska vrednost nadomestnih delov ni posebej izkazana. Stroški vseh ostalih popravil in vzdr-

ževanja se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Amortizacija iz naslova

prevrednotenja se pripozna kot strošek neposredno v poslovnem izidu. Presežek iz prevrednotenja se

odpravi in pripozna v zadržanem dobičku ob izločitvi osnovnega sredstva iz uporabe.

7. NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih

ima Družba v lasti ali v finančnem najemu, z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti

premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev

ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dol-

goročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremič-

nina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v

družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Družba v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na

model poštene vrednosti.

8. FINANČNA SREDSTVA

Družba klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi

poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpo-

ložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila naložba pridobljena.

170

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

A) FINANČNA SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI POSLOVNI IZID

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena

po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe, pridobljene z namenom ustvarjanja

dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju

in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani/nerealizi-

rani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega

izida v obdobju, v katerem so nastale.

B) POSOJILA IN TERJATVE

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki

ne kotirajo na delujočem trgu. Vključena so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12

mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila

in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z

upoštevanjem efektivne obrestne mere.

C) FINANČNE NALOŽBE V POSESTI DO ZAPADLOSTI V PLAČILO

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti, so klasificirane

kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. V tekočem obdo-

bju družba ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

D) ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so ali razporejena v

to kategorijo ali pa niso razporejena v nobeno izmed kategorij. Sredstva v tej kategoriji so izmerjena

glede na pošteno vrednost ali glede na nabavno vrednost, v kolikor poštene vrednosti ni mogoče zane-

sljivo določiti. V primeru, da so sredstva izmerjena po pošteni vrednosti, se prevrednotenje na pošteno

vrednost pripozna neposredno v kapitalu.

Na vsak datum bilance stanja družba oceni, ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost finančnega

sredstva ali skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru za prodajo razpoložljivih finančnih sred-

stev se značilno ali dolgotrajno pomanjšanje poštene vrednosti pod nabavno vrednostjo upošteva kot

kazalec slabitve delnic. V primeru, ko obstaja takšen dokaz za finančna sredstva razpoložljiva za proda-

jo, se kumulativna izguba – merjena kot razlika med nabavno vrednostjo in tekočo pošteno vrednostjo

kot izguba zaradi slabitve finančnega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida – izloči iz kapitala

oz. vseobsegajočega donosa in pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprave slabitve, pripoznane v

izkazu poslovnega izida za kapitalske inštrumente, ni mogoče razveljaviti.

E) IZVEDENI FINANČNI INŠTRUMENTI

Izvedeni finančni inštrumenti se koristijo za upravljanje obrestnega tveganja. Gre za obrestne opcije

in obrestne zamenjave.

Izvedeni finančni inštrumenti so začetno pripoznani po pošteni vrednosti na dan sklenitve pogod-

be zanje, kasneje pa se merijo po njihovi pošteni vrednosti na datum poročanja. Dobički in izgube v

zvezi s spremembo njihove poštene vrednosti so takoj pripoznani v poslovnem izidu, razen če gre za

varovanje pred tveganjem.

9. OSLABITEV IN PREVREDNOTENJE NEFINANČNIH SREDSTEV

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabi-

tev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo,

da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost

171

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja od poštene vre-

dnosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mo-

goče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega

imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

Družba vsa prevrednotenja in oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev knjiži na način, da prevre-

dnotena/oslabljena vrednost postane nova nabavna vrednost.

10. NEKRATKOROČNA SREDSTVA ZA PRODAJO

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih

knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih

dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Omenjena sredstva so vrednotena po nižji med knjigo-

vodsko in pošteno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje.

11. ZALOGE

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen.

Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključuje-

jo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne

stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanj-

šane za stroške dokončanja in prodaje.

12. POSLOVNE TERJATVE

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni

vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se

oblikuje, ko Družba pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina

oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenje-

nih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna

v izkazu poslovnega izida.

13. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, de-

pozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih

računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne

obveznosti.

14. REZERVACIJE

Rezervacije so pripoznane, ko Družba izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov, za

katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati in je možna zane-

sljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

172

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

15. REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE

Neto obveznost družbe v zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojnin-

skih shem, je znesek za služkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem

in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se

diskontira na sedanjo vrednost.

16. ODLOŽENI DAVKI

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik

med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v računovodskih izka-

zih. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena

in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek

realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni

dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Obveznost za odloženi davek se pripozna ob

prevrednotenju sredstev. V bilanci stanja sta terjatev in obveznost za odloženi davek izkazana v pobo-

tanem znesku. V letu 2011 znaša davčna stopnja 20 %.

17. POSLOVNE OBVEZNOSTI

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do

zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno,

da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je zne-

sek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa

se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

18. FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih tran-

sakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z

uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in

obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

19. DELNIŠKI KAPITAL

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo

novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni

presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih

delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

20. LASTNE DELNICE

Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne delnice (PILR), se plačan znesek, vključno s transak-

cijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse do-

173

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

kler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Družba mora v bilanci stanja za to poslovno leto

oblikovati rezerve za lastne deleže v enaki višini. Obenem mora oblikovati rezerve za lastne delnice še

za delnice PILR, ki so v lasti odvisnih družb. Rezerve za lastne delnice se sprostijo, ko se lastne delnice

odtujijo ali umaknjene, v dobro vira iz katerega so bile oblikovane. Ob prodaji se razlika med prodajno

in knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic poračuna direktno v kapitalu in ne vpliva na poslovni izid.

Lastne delnice se porabljajo za namene iz 247. člena ZGD.

21. DIVIDENDE

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani

dobički.

22. POROČANJE PO ODSEKIH

Poslovni odseki proizvajajo/izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od

proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve

znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od

tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih. V letnih poročilih posameznih družb poslovanje po

odsekih ni posebej razkrito, je pa razkrito v letnem poročilu Skupine Laško.

23. OCENA VREDNOSTI POSAMEZNIH POSTAVK

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenje-

ne naslednje postavke: neopredmetena dolgoročna sredstva, nepremičnine, naložbene nepremičnine,

finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posa-

meznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.

POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM


Leto 2011 Licence in NS

( v EUR ) druga NS v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 3.354.786 5.039 3.359.825

Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev - (5.039) (5.039)

31. december 2011 3.354.786 - 3.354.786

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI

1. januar 2011 1.724.484 - 1.724.484

Amortizacija v letu 235.238 - 235.238

31. december 2011 1.959.722 - 1.959.722

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 1.395.064 - 1.395.064

1. januar 2011 1.630.302 5.039 1.635.341

174

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Leto 2010 Licence in NS ( v EUR ) druga NS v pridobivanju Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 2.786.904 571.229 3.358.133

Neposredne pridobitve - 1.468 1.468

Prenos z investicij v teku 567.658 (567.658) -

Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 224 - 224

31. december 2010 3.354.786 5.039 3.359.825


1. januar 2010 1.493.124 - 1.493.124

Amortizacija v letu 231.360 - 231.360

31. december 2010 1.724.484 - 1.724.484

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 1.630.302 5.039 1.635.341

1. januar 2010 1.293.780 571.229 1.865.009

Družba na dan 31. 12. 2011 nima zastavljenih neopredmetenih sredstev. Družba je za zavarovanje

kratkoročnih posojil pri bankah zastavila del blagovnih znamk v vrednosti 50 mio. EUR, ki so sestavni

del premoženja družbe in v skladu z računovodskimi standardi lastne blagovne znamke niso izkazane

v računovodskih izkazih.

175

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

2. O

PR

ED

ME

TEN

A O

SNO

VN

A S

RE

DST

VA

Pr

oizv

ajal

ne

Dru

ge

O

snov

na

Leto

201

1

na

prav

e in

na

prav

e in

D

robn

i sr

edst

va v

( v

EU

R )

Zem

ljišč

a Zg

radb

e st

roji

opre

ma

inve

ntar

pr

idob

ivan

ju

Skup

aj

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

1. ja

nuar

201

1 8.

017.

964

33.9

26.2

88

106.

810.

473

24.9

12.6

88

10.6

90.9

83

696.

043

185.

054.

439

Nep

osre

dne

prid

obitv

e -

- -

- -

2.69

6.64

9 2.

696.

649

Pre

nos

z in

vest

icij

v te

ku

- 18

.550

90

1.05

9 65

3.83

7 1.

306.

790

(2.8

80.2

36)

-

Pre

vred

note

nje

55.7

92

(7.6

99.6

58)

- -

- -

(7.6

43.8

66)

Pre

nos

iz/

na N

OS,

NN

-

- 5.

039

291.

478

- -

296.

517

Odt

ujitv

e (1

77.7

30)

(217

.346

) (5

18)

(847

.663

) (9

34.5

46)

- (2

.177

.803

)

31. d

ecem

ber

2011

7.

896.

026

26.0

27.8

34

107.

716.

053

25.0

10.3

40

11.0

63.2

27

512.

456

178.

225.

936

NA

BR

AN

I P

OP

RA

VEK

VR

EDN

OST

I

1. ja

nuar

201

1 -

6.66

4.48

9 97

.982

.829

18

.972

.022

7.

761.

481

- 13

1.38

0.82

1

Am

ortiz

acija

v le

tu

- 96

5.44

3 2.

223.

140

1.33

4.39

4 1.

536.

215

- 6.

059.

192

Pre

vred

note

nja

- (6

.825

.169

) -

- -

- (6

.825

.169

)

Pre

nos

na n

alož

bene

nep

rem

ični

ne

- -

- 21

3.31

3 67

.193

-

280.

506

Odt

ujitv

e -

(70.

608)

(5

18)

(834

.921

) (9

25.0

25)

- (1

.831

.072

)

31. d

ecem

ber

2011

-

734.

155

100.

205.

451

19.6

84.8

08

8.43

9.86

4 -

129.

064.

278

SED

AN

JA V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2011

7.

896.

026

25.2

93.6

79

7.51

0.60

2 5.

325.

532

2.62

3.36

3 51

2.45

6 49

.161

.658

1. ja

nuar

201

1 8.

017.

964

27.2

61.7

99

8.82

7.64

4 5.

940.

666

2.92

9.50

2 69

6.04

3 53

.673

.618

176

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Pr

oizv

ajal

ne

Dru

ge

O

snov

na

Le

to 2

010

napr

ave

in

napr

ave

in

Dro

bni

sred

stva

v

( v

EU

R )

Zem

ljišč

a Zg

radb

e st

roji

opre

ma

inve

ntar

pr

idob

ivan

ju

Skup

aj

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

1. ja

nuar

201

0 8.

047.

057

33.9

39.2

77

105.

546.

319

24.8

19.0

92

9.70

3.54

2 68

5.86

1 18

2.74

1.14

8

Nep

osre

dne

prid

obitv

e -

- -

26.8

12

- 4.

288.

016

4.31

4.82

8

Pre

nos

z in

vest

icij

v te

ku

11.7

87

817.

202

1.51

9.80

9 94

1.59

5 98

7.44

1 (4

.277

.834

) -

Pre

nos

na n

alož

bene

nep

rem

ični

ne

(11.

787)

(8

30.1

91)

- (1

66.7

80)

- -

(1.0

08.7

58)

Odt

ujitv

e (2

9.09

3)

- (2

55.6

55)

(708

.031

) -

- (9

92.7

79)

31. d

ecem

ber

2010

8.

017.

964

33.9

26.2

88

106.

810.

473

24.9

12.6

88

10.6

90.9

83

696.

043

185.

054.

439

NA

BR

AN

I P

OP

RA

VEK

VR

EDN

OST

I

1. ja

nuar

201

0 -

5.74

2.73

8 95

.092

.736

18

.443

.904

6.

361.

951

- 12

5.64

1.32

9

Am

ortiz

acija

v le

tu

- 95

6.62

0 3.

098.

026

1.30

9.25

4 1.

400.

814

- 6.

764.

714

Pre

vred

note

nja

- -

- -

(1.2

84)

- (1

.284

)

Pre

nos

na n

alož

bene

nep

rem

ični

ne

- (3

4.86

9)

- (8

8.61

5)

- -

(123

.484

)

Odt

ujitv

e -

- (2

07.9

33)

(692

.521

) -

- (9

00.4

54)

31. d

ecem

ber

2010

-

6.66

4.48

9 97

.982

.829

18

.972

.022

7.

761.

481

- 13

1.38

0.82

1

SED

AN

JA V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2010

8.

017.

964

27.2

61.7

99

8.82

7.64

4 5.

940.

666

2.92

9.50

2 69

6.04

3 53

.673

.618

1. ja

nuar

201

0 8.

047.

057

28.1

96.5

39

10.4

53.5

83

6.37

5.18

8 3.

341.

591

685.

861

57.0

99.8

19

177

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih

sredstev. Družba nima osnovnih sredstev v najemu. Za vrednotenje nepremičnin družba od leta 2008

dalje uporablja model prevrednotenja, medtem ko je oprema in drobni inventar vrednoten po modelu

nabavne vrednosti. Na dan 31. 12. 2011 je nepremičnine ocenil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin.

Negativni učinki prevrednotenja v vrednosti 1.296.458 EUR so izkazani med prevrednotovalni po-

slovnimi odhodki, medtem ko pozitivni učinki prevrednotenja v vrednosti 477.425 EUR vplivajo na

spremembo vrednosti kapitala in povečujejo presežek iz prevrednotenja.

Od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev je Družba realizirala dobiček v vrednosti 22.723 EUR,

ki je izkazan kot prevrednotovalni poslovni prihodek in 31.207 EUR izgube, ki je izkazana kot prevre-

dnotovalni poslovni odhodek.

Družba je za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil zastavila opredmetena osnovna sred-

stva, katerih sedanja vrednost na dan 31. 12. 2011 znaša 37.216.704 EUR. Knjigovodska vrednost zasta-

vljenih nepremičnin znaša 31.649.609 EUR, knjigovodska vrednost zastavljene opreme pa 5.567.095

EUR. Na dan 31. 12. 2011 Družba izkazuje obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev v višini

213.355 EUR.


Leto 2011

( v EUR ) Zemljišča Zgradbe Skupaj

NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 11.786 3.311.912 3.323.698

Prevrednotenje - okrepitev / oslabitev 123.119 912.792 1.035.911

Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 2.943.324 2.943.324

Prenos opreme iz leta 2010 - (414.962) (414.962)

Popravek prenosa iz OOS iz leta 2010 - 123.484 123.484

31. december 2011 134.905 6.876.550 7.011.455


1. januar 2011 - 446.090 446.090

Prenos pop. vred. opreme - (213.313) (213.313)

Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 240.612 240.612

31. december 2011 - 473.389 473.389

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 134.905 6.403.161 6.538.066

1. januar 2011 11.786 2.865.822 2.877.608

178

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Leto 2010


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 578.460 4.679.805 5.258.265

Prenos iz OOS 11.786 996.971 1.008.757

Prenos na sredstva za prodajo - (2.943.324) (2.943.324)

31. december 2010 590.246 2.733.452 3.323.698


1. januar 2010 - 194.497 194.497

Slabitve - 368.721 368.721

Prenos iz OOS - 123.484 123.484

Prenos na sredstva za prodajo - (240.612) (240.612)

31. december 2010 - 446.090 446.090

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 590.246 2.287.362 2.877.608

1. januar 2010 578.460 4.485.308 5.063.768

Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravlja-

nje osnovne dejavnosti, temveč jih Družba daje v najem. Med naložbenimi nepremičninami je Družba

v letu 2011 izkazovala športno dvorano Tri lilije, gostinske objekte (Hotel Hum, Hotel Savinja in Grad

Tabor) ter počitniške kapacitete. Družba je iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 514.257 EUR

odhodkov ter 224.693 EUR prihodkov. Naložbene nepremičnine je na dan 31. 12. 2011 ocenil poobla-

ščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin na zadnji dan

leta 2011 znaša 6.538.066 EUR in je za 1.029.568 EUR večja kot knjigovodska vrednost. Iz naslova pre-

vrednotenja so izkazani prevrednotovalni poslovni prihodki v višini 1.160.661 EUR in prevrednotovalni

poslovni odhodki v višini 124.760 EUR.

Uprava Družbe je v začetku leta 2011 pričela s postopki prodaje gostinskih objektov – Hotela Hum in

Hotela Savinja ter športne dvorane Tri lilije. Pri tem ocenjuje, da je verjetnost, da bodo nepremičnine

prodane v roku enega leta, zelo majhna. Konec leta 2010 smo ocenjevali, da bosta oba hotela prodana

v roku enega leta, kar se ni uresničilo, zato smo oba objekta s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči

konec leta 2011 razporedili iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj na naložbene nepremičnine.

Naložbene nepremičnine v vrednosti 4.784.910 EUR so zastavljene za zavarovanje dolgoročnih in

kratkoročnih posojil pri bankah.

179

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

4. A. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE

( v EUR ) 2011 2010

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI

V državi:

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana 169.269.001 169.267.846

Vital Mestinje, d. o. o. 1.457.761 1.457.761

Radenska, d. d., Radenci 46.387.081 50.023.603

Delo, d. d., Ljubljana 27.732.150 -

Firma Del, d. o. o., Laško 7.427 7.427

244.853.420 220.756.637

V tujini:

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 2.709 2.709

Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo 160.408 160.408

163.117 163.117

Skupaj 245.016.537 220.919.754

PODATKI O ODVISNIH DRUŽBAH

Odstotek Vrednost Dobiček/ Dejavnost Država udeležbe celotnega izguba Ime družbe družbe družbe v kapitalu kapitala leta 2011 ( v EUR ) ( v EUR )

Odvisne družbe

Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,920 % 3.366.215 8.428

Radenska, d. d., Radenci proizvodnja pijač Slovenija 81,960 % 79.736.226 3.052.843

Skupina Union proizvodnja piva Slovenija 97,895 % 94.261.537 7.316.434

in pijač

Skupina Delo časopisna in za- Slovenija 80,834 % 17.480.363 (1.528.898)

ložniška dejavnost

Firma Del, d. o. o., Laško proizvodnja piva Slovenija 100,00 % 51.723 1.273

Jadranska Pivovara - Split, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,459 % 4.542.877 (3.731.895)

Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo trgovsko posredovanje BiH 69,23 % 147.588 23.525

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb trgovsko posredovanje Hrvaška 100,00 % 14.650 5.716

Družba v skladu z MRS 27 vrednoti dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja po modelu

nabavne vrednosti.

180

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Družba ima v lasti 441.617 delnic odvisne družbe Pivovarne Union, d. d., oz. njen 97,895 % delež,

539.536 delnic odvisne družbe Delo, d. d., oz. njen 80,834 % delež, 5.396.852 delnic Jadranske pivo-

vare – Split, d. d., kar predstavlja njen 99,459 % lastniški delež, in 4.748.703 delnic odvisne družbe

Radenska, d. d., oz. njen 93,813 % lastniški delež. Družba je v letu 2011 začasno prodala 600.000 delnic

RARG (11,9 %), vendar so na osnovi sklenjene pogodbe upravljalske pravice kljub začasnemu prenosu

lastništva ostale prodajalcu, Pivovarni Laško, d. d., tako da družba iz tega naslova ni odpravila pripozna-

nja naložbe. Delež glasovalnih pravic je zato večji od deleže lastništva in znaša 93,813 %.

V letu 2010 je bila naložba v družbo Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane pro-

daje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva

za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni

obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati. V družbi Delo potekajo postopki raci-

onalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene

naložbe bistveno večja po izvedenih procesih prestrukturiranja.

Poleg tega ima Družba večinske lastniške deleže še v naslednjih odvisnih družbah: Vital Mestinje,

d. o. o., (96,92 %), Laško Grupa, d. o. o., Zagreb (100 %) in Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo (69,23 %).

Za namene ugotavljanja potrebe po slabitvi je bila s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti pod-

jetij na dan 31. 12. 2011 opravljena cenitev naložbe v družbo Delo, d. d., vključno z naložbo v družbo Ve-

čer. Ocenjena vrednost naložbe na zadnji dan leta 2011 znaša 27.732.150 EUR oz. 51,40 EUR na delnico,

kar je za 8.183.810 EUR manj, kot je pred tem znašala njena knjigovodska vrednost. Negativna razlika

je kot slabitev izkazana med finančnimi odhodki.

Naložbe v odvisne družbe Pivovarno Union, d. d., Radensko, d. d. in Vital Mestinje, d. o. o., niso

bile ocenjene s strani pooblaščenega ocenjevalca. Poslovodstvo je na osnovi cenitev iz preteklega leta

preverilo uresničevanje v cenitvah načrtovanih denarnih tokov in ugotovilo, da realizirani poslovni

rezultati leta 2011 presegajo načrtovane poslovne rezultate, zato ocenjuje, da ni potrebe po slabitvah

omenjenih naložb.

Dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja so se v letu 2011 povečale za dodatne nakupe v vre-

dnosti 2.283 EUR. Pivovarna Laško, d. d., je povečala naložbo v odvisno družbo Pivovarno Union, d. d.,

v vrednosti 1.185 EUR in v Radensko, d. d., v vrednosti 1.128 EUR zaradi novih nakupov.

1. FINANČNA NALOŽBA V ODVISNO DRUŽBO RADENSKA, D. D., RADENCI

V letu 2011 smo na osnovi pravnomočne sodbe iz spora med tožečo stranko Novo Kreditno banko

Maribor, d. d., kot zastavno upnico in toženo stranko Pivovarno Laško, d. d., kot zastavno dolžnico,

zmanjšali naložbo v Radensko, d. d., za 345.304 delnic, ki jih je bivša uprava Pivovarne Laško zastavila

v korist družbe Center naložbe za najem njenih posojil pri NKBM. Dne 22. 12 .2011 je upnica NKBM

na Okrajno sodišče v Celje vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naloga (17. člen ZIZ), na

osnovi katerega je sodišče isti dan izdalo Sklep o izvršbi. Izvršba do dne potrditve računovodskih izka-

zov 6.4.2012 še ni bila realizirana, vendar smo na osnovi vseh naštetih dejstev prenesli del naložbe v

vrednosti 3.637.650 EUR, kar ustreza povprečni nabavni knjigovodski vrednosti 345.304 delnic RARG,

med sredstva za prodajo. Iz naslova zastave delnic RARG so bili že v letu 2009 pripoznani finančni

odhodki in oblikovane pasivne časovne razmejitve v enaki višini.

Dne 30. 11. 201 je bila med Deželno banko Slovenije, d. d., in Pivovarno Laško, d. d., sklenjena

okvirna pogodba za začasno prodajo vrednostnih papirjev (repurchase agreement), v kateri je predmet

reodkupnega posla 600.000 delnic Radenske (RARG). Nakupna cena delnic znaša 5.000.000 EUR,

181

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

vrednost ponovnega odkupa pa 5.146.306 EUR. Obrestna mera začasne prodaje znaša 6,5 %. Datum

ponovnega odkupa je 30. 5. 2012. Kot reodkupni sozavezanec in zastavitelj nastopa Pivovarna Union,

d. d., Ljubljana. V času trajanja reodkupne pogodbe pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva

navedenih delnic začasnemu prodajalcu (Pivovarni Laško, d. d.). Po vsebini je posel reodkupa za Pivo-

varno Laško, d. d., finančna obveznost, zato iz tega naslova nismo izkazali zmanjšanja finančne nalož-

be v delnice odvisne družbe Radenska, d. d., prav tako na dan 31. 12. 2011 ne izkazujemo zmanjšanja

upravljalskega deleža v omenjeni družbi.

DENACIONALIZACIJSKI ZAHTEVKI V RADENSKI, D. D., RADENCI

Denacionalizacijski upravičenec Rudolf Höhn-Šarič, Baltimor, ZDA, je v letu 1993 vložil zahtevek

za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin. Vložen zahtevek se nanaša na vrnitev lastninskega

deleža v takratnem podjetju ter podrejeno vrnitev v last in posest nepremičnin ter plačilo odškodnine.

V naravi to predstavlja večino zemljišč ter objektov znotraj zdraviliškega kompleksa v Radencih in del

zemljišč ter objektov na lokaciji sedanje polnilnice v Boračevi.

V upravnem postopku pred Upravno enoto Gornja Radgona se vodi zahteva za denacionalizacijo

po ZDEN, ki je bila vložena 4. 5. 1993. Ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v juliju 2009 v

revizijskem postopku razsodilo, da se upravičenec Rudolf Hohn-Šarič od 28. 8. 1945 dalje šteje za ju-

goslovanskega in slovenskega državljana, so se pričeli postopki pred Upravno enoto v Gornji Radgoni.

Razpisane so bile tri ustne obravnave v aprilu 2010, maju 2011 in januarju 2012. Dosedanji postopki

se vodijo v smislu vlaganja pripravljalnih vlog, razjasnitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za

odločitev v tej zadevi in ugotavljanje dejstev ali sta upravičenca imela pravico dobiti odškodnino od tuje

države na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe med Avstrijo in Nemčijo iz leta 1962.

V sodnem nepravdnem postopku pred Okrajnem sodišču v Novem mestu se vodi zahtevek za vrnitev

premoženja po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij skrajšano: ZIKS), ki je bil vložen 20. 12. 2010.

Upravičenca Mihchael Wiesler in Barbara Purre-Wiesler (vnuka dr. Antona Šariča) sta vložila predlog

za vrnitev zaplenjenega premoženja in predlog za obvestilo o vodenju postopka pred Uradom RS za

industrijsko lastnino, katero premoženje je bilo podržavljeno Antonu Šariču s sodbo Sodišča sloven-

ske narodne časti. Upravičenci so ovrednotili premoženje na 14,5 mio. EUR za polovico premoženja

zahtevanega v denacionalizacijskem postopku. Dodatno uveljavljajo vrnitev 12 blagovnih znamk in

plačilo odškodnine za pravico do mineralne vode oz. zemljišč na katerih se nahajajo vrelci mineralne

vode. Skupno je bilo do sedaj vloženih 20 pripravljalnih vlog upravičenca Rudolfa Hohn-Šariča in prav

toliko tudi odgovorov. Dne 23. 12. 2010 sta upravičenca po ZIKS opravila vpis v zemljiški knjigi v obliki

plombe kot zaznambo spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Prav

tako so na nekaterih znamkah Radenske pri Uradu za intelektualno lastnino vpisane zaznambe spora.

Denacionalizacijski zahtevki so zelo pomembni postopki proti družbi Radenska, d. d., vendar je še

prezgodaj, da bi lahko napovedovali, kakšen bo izid, še težje pa je ovrednotiti potencialno škodo. Ta

negotovost lahko vpliva na vrednotenje finančne naložbe v odvisno družbo v prihodnosti.

2. FINANČNA NALOŽBA V ODVISNO DRUŽBO DELO, D. D., LJUBLJANA

A) POSTOPKI PRI PRODAJI 100 % DELEŽA V DRUŽBI DELO, D. D., LJUBLJANA

Skupina Pivovarna Laško prodaja celotni 100 % delež družbe Delo, d. d. Poleg Pivovarne Laško, d. d.,

ki ima v lasti 80,13 % lastniški delež v omenjeni družbi, je 19,17 % lastnik družbe Delo, d. d., tudi od-

visna družba Radenska, d. d.

182

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Postopki v zvezi s prodajo naložbe so se pričeli v oktobru 2010, ko je bil mandat za organizacijo

prodaje podeljen družbi KPMG, d. o. o., Ljubljana. Novembra 2010 je bil opravljen finančni in davčni

skrbni pregled poslovanja, ki sta ga opravili družbi Ernest&Young, d. o. o., Ljubljanan in Schonherr

(Austria). Dne 30. 11. 2010 je bil objavljen poziv za javno zbiranje pisnih ponudb v časniku Delo in

Financial Times (UK). Rok za oddajo interesa za sodelovanje je bil 14. 12. 2010. Dne 21. 12. 2010 je bil

potencialnim investitorjem poslan informacijski memorandum, podpisanih je bilo sedem NDA. Rok

za oddajo nezavezujočih ponudb je bil 28. 1. 2011. Do tega datuma je prispelo več nezavezujočih po-

nudb, vendar so ponujene cene nižje od pričakovanih. V mesecu februarju so bili opravljeni pogovori

s ponudniki glede možnosti zvišanja nezavezujočih ponudb. Do 1. 3. 2011 je bil opravljen razgovor s

tremi ponudniki, ki bodo dodatno v vpogled dobili Vendor due diligence, nato pa se bodo udeležili pre-

zentacije s strani uprave družbe (management presentation). Rok za oddajo izboljšanih nezavezujočih

ponudb je bil 8. 4. 2011. Dne 14. 4. 2011 je bil dvema nezavezujočima ponudnikoma posredovan poziv,

da do 26. 6. 2011 izboljšata posredovani ponudbi ter natančno opredelita strukturo posla.

V mesecu juliju sta ponudnika posredovala kombinirani obliki ponudbe, ki sicer nista bili v skladu

z javno objavljeno ponudbo prodaje. Uprava je ponudbo proučila in zavzela stališče, da se postopek

prodaje začasno ustavi do konca meseca septembra. Dne 22. 7. 2011 so bili vsi potencialni ponudniki

obveščeni, da je prodaja Dela odvisna od zaključka prodaje Večera. Istočasno so se pričele izvajati aktiv-

nosti za prestrukturiranje družbe v smislu delitve dejavnosti, na osnovi katerih bo družba pripravljena

za ponovno oblikovanje ponudbe za prodajo. Obenem so se v družbi pričeli izvajati ukrepi raciona-

lizacije poslovanja, ki naj bi povzročili izboljšanje poslovnih rezultatov. Trenutno je prodaja naložbe

ustavljena, bo pa v letu 2012 ponovno objavljen razpis za prodajo družbe.

B) OCENA VREDNOSTI DRUŽBE DELO, D. D., LJUBLJANA

Cenitev je opravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem inštitutu za

revizijo.

Najpomembnejši elementi in ugotovitve postopka vrednotenja so:

• predmet vrednotenja je večinski lastniški delež podjetja (100 %), ki omogoča večinskemu lastniku

vplivati na sprejemanje odločitev na organih upravljanja družbe in vplivanje na oblikovanje strate-

gije in poslovnih odločitev (o investicijah, zadolževanju itd.). Hkrati lahko večinski lastnik izvede

statusne spremembe;

• tržna vrednost podjetja je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, saj s fi-

nančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih koristi, ki jih to podjetje prinaša

svojemu(im) lastniku(om);

• pri oceni vrednosti podjetja je uporabljena »metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denar-

nih tokov, brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost pro-

stih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega kapitala), nato pa so zaradi

predmeta vrednotenja (to je lastniški kapital podjetja) odštete vse finančne obveznosti podjetja.

Tako dobljena vrednost je popravljena za morebitne potencialne obveznosti, premije in diskonte;

• cenilka je skušala uporabiti tudi metodo primerljivih podjetij in primerljivih transakcij. Uporablje-

na podjetja in transakcije niso dovolj primerljiva glede na velikost podjetij (primerljiva podjetja

so znatno večja) in obseg dejavnosti (poleg izdajanja časopisov se ukvarjajo tudi z ostalim zalo-

žništvom ter ostalimi mediji), kar posledično vpliva tako na dobičkonosnost kot finančni položaj

podjetij. Zato je to metodo upoštevala zgolj kot kontrolno metodo,

• zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala za Delo je:

rDelo = (4,0 % + 7,0 % x 0,98 + 1,20 %) x 1,10 = 13,3 %;

183

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

• zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega + dolžniškega) kapitala za Delo pa je (WACC):

rWACC = 13,3 % x 0,68 + 6,5 % x 0,32 x (1 - 0,20) = 10,7 %;

• pri izdelavi projekcij je cenilka izhajala iz ocene poslovanja podjetja Delo za leto 2011 in Poslovne-

ga načrta 2012. Pri ocenitvi bodočih donosov je upoštevala potencial podjetja, ki ga je določila na

osnovi dosedanjega poslovanja podjetja ter spoznanj iz analize dejavnosti. V cenitvi sta predvidena

dva scenarija poslovanja podjetja v prihodnje (optimistični in pesimistični), ki se med sabo razli-

kujeta po predvidenih čistih prihodkih od prodaje in stroških poslovanja ter posledično dobička iz

poslovanja (EBIT) in EBIT maržo;

• plan 2012 predvideva skromno gospodarsko rast v Sloveniji (1 %) in posledično izjemno težko leto

za medijsko dejavnost. Predviden je nadaljnji upad prodanih naklad in nizki oglaševalski prihodki,

podjetje pa v planu ne predvideva dviga cen edicij. Plan 2012 je podjetje zastavilo predvsem na

racionalizaciji stroškov, medtem ko je raven prihodkov nespremenjena. Plan je z vidika prihod-

kov razmeroma konservativen, na strani stroškov pa je predvidena racionalizacija nujna, vendar

pogajanja s sindikati še niso zaključena. V obdobju 2013–2016 je predvideno postopno izboljšanje

gospodarskih razmer in ponovna rast izdatkov za oglaševanje prek tiskanih medijev;

• poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2011 ocenjen na 0,2 mio. EUR (0,4 % prihodkov od pro-

daje), v letu 2012 je zaradi racionalizacije stroškov in prihrankov predviden v višini 1,6 mio. EUR

po pesimističnem scenariju oz. 1,9 mio. EUR po optimističnem scenariju. V obdobju 2013–2016

je z rastjo prihodkov, predvsem prihodkov od oglaševanja in rastjo cen, predvidena postopna rast

EBITDA in EBIT podjetja Delo, saj je del stroškov podjetja fiksen oz. so določene rezerve možne

predvsem na področju stroškov dela. Raven EBIT v prihodkih od prodaje do leta 2016 naraste na

raven 9,2 % po optimističnem (oz. 7,6 % po pesimističnem scenariju). Petletno povprečje EBIT

marž evropskih podjetij na področju izdajanja tiskanih medijev znaša 10,8 %, primerljiva podjetja v

regiji (predvsem Hrvaška) pa v letu 2010 dosegajo nižje EBIT marže in se prestrukturirajo v smeri

racionalizacije stroškov (predvsem stroškov dela);

• kljub visoki zadolženosti del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih finančnih naložb in presežnih

sredstev podjetja Delo. Kot presežna sredstva so v cenitvi upoštevane nepremičnine in naložbene

nepremičnine v višini 927 tisoč EUR, odvisna družba Izberi v višini 780 tisoč EUR ter finančne

naložbe v višini 10.365 tisoč EUR;

• premija za kontrolo je upoštevana v velikosti 0 %, ker so prihodnji donosi že v osnovi izdelani za

povprečnega večinskega strateškega lastnika;

• pri ocenitvi vrednosti večinskega lastniškega deleža (Skupina Laško ima 100 % delež) je upoštevan

diskont za pomanjkanje likvidnosti v višini 15 %. Pri tem je upoštevan tržni delež podjetja na trgu

(vodilna časopisna hiša), moč blagovnih znamk podjetja in siceršnja strateško-politična pozicija

podjetja.

Na osnovi vseh navedenih predpostavk je ocenjena nadomestljiva vrednost 100 % lastniškega kapi-

tala podjetja Delo na dan 31. 12. 2011 za namen preverjanja slabitve v skladu z MRS 36 enaka vrednosti

pri uporabi, to je:

34.290.000 EUR

z možnim razponom vrednosti med 29.820.000 EUR po pesimističnem scenariju in 39.490.000 EUR

po optimističnem scenariju,

184

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

51,4 EUR na delnico

z možnim razponom vrednosti med 44,1 EUR na delnico po pesimističnem scenariju in 59,6 EUR

na delnico po optimističnem scenariju.

3. FINANČNA NALOŽBA V JADRANSKO PIVOVARO – SPLIT, D. D.

A) POSTOPKI PRI PRODAJI 99,11 % DELEŽA V DRUŽBI JADRANSKA PIVOVARA – SPLIT, D. D.

Poslovodstvo Pivovarne Laško se je že v letu 2009 odločilo, da zaradi slabega finančnega položaja

in racionalizacije preneha s proizvodnjo v Jadranski pivovari in proizvodnjo prenese v Laško, naložbo

oz. proizvodni obrat pa proda najugodnejšemu ponudniku. Svojo napoved glede selitve proizvodnje

je Družba v letu 2010 uresničila. V mesecu aprilu 2010 je Jadranska pivovara prenehala proizvajati,

v jeseni 2010 pa tudi polniti pivo. Družba je vse leto intenzivno iskala kupca, vendar s posameznimi

kupci, ki so bili zainteresirani za nakup proizvodnega obrata, ni prišlo do sklenitve posla.

Zato je bil v jeseni 2010 mandat za prodajo 99,11 % deleža v Jadranski pivovari – Split, d. d., podeljen

družbi Caper, d. o. o., Zagreb. Dne 26. 11. 2010 je bila v hrvaškem časniku Poslovni Dnevnik in na poslov-

nem portalu Mergemarkt objavljena javna prodaja namere za prodajo. Družba Caper je do 17. 12. 2010

pripravila seznam potencialnih kupcev, katerim je poslala teaser. Informacijski memorandum, ki je

bil pripravljen 24. 12. 2010, sta prevzela dva potencialna kupca, in sicer SABMiler in Bavaria NV. Rok

za oddajo nezavezujočih ponudb je bil 2. 3. 2011, pred tem pa je bil opravljen ogled Jadranske pivovare

s strani zainteresiranih kupcev. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb je bil dvakrat podaljšan. V tem

času sta od ponudbe odstopila SABMiler in Bavaria NV, pojavil pa se je nov kupec – Arena, d. o. o.,

Split. Kljub podaljšanju roka za oddajo ponudbe do 25. 3. 2011, Arena, d. o. o., ni posredovala ponudbe.

Uprava Družbe ugotavlja, da prodajni postopek ni bil uspešen in bo sprejela odločitev o nadaljnjih

postopkih.

B) OCENA VREDNOSTI DRUŽBE JADRANSKA PIVOVARA – SPLIT, D. D.

Dolgoročna finančna naložba v družbo Jadranska pivovara – Split, d. d., je bila v celoti oslabljena že

v letu 2009.

V letu 2011 je bila opravljena cenitev nepremičnin in premičnin s strani pooblaščenih ocenjevalcev. Po

optimističnem scenariju ocenjena tržna vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2011 znaša 6.388.680 EUR,

tržna vrednost v pogojih likvidacije pa 5.308.990 EUR. Tržna vrednost v pogojih likvidacije po pesimi-

stičnem scenariju pa znaša 4.404.011 EUR. Ocenjena tržna vrednost opreme Jadranske pivovare, d. d.,

(optimističen scenarij) na dan 31. 12. 2011 znaša 3.574.700 EUR, tržna vrednost v pogojih likvidacije

(pesimistični scenarij) pa 1.821.106 EUR.

Iz cenitev posameznih sredstev na dan 31. 12. 2011 izhaja, da se je vrednost premoženja družbe v

zadnjih dveh letih zmanjšala, zato ni potrebe po novi cenitvi naložbe, saj ni znakov, ki bi kazali na

izboljšanje finančnega stanja omenjene družbe. Vrednost naložbe v Jadransko pivovaro, d. d., je na

zadnji dan leta 2011 enaka nič.

V preteklem letu smo v skladu z MSRP 5 razporedili omenjeno naložbo med sredstva za prodajo.

Ker ni realno pričakovati, da bi bila naložba prodana v roku enega leta, je na dan 31. 12. 2011 ponovno

izkazana med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe.

185

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

4. B. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V PRIDRUŽENE DRUŽBE

PODATKI O PRIDRUŽENIH DRUŽBAH

Vrednost Dobiček/ Dejavnost Država Odstotek celotnega izguba družbe družbe udeležbe kapitala leta 2011 Ime družbe ( v EUR ) ( v EUR )

Pridružena družba

Thermana, d. d., Laško dejavnost zdravilišč, Slovenija 20,630 % 28.739.199 221.533

hotelov in podobnih

nastavitvenih obratov

Na dan 31. 12. 2011 ima Pivovarna Laško, d. d., v lasti 645.003 delnic družbe Thermana, d. d., kar

predstavlja 20,63 % lastniški delež. Izvirna nabavna vrednost naložbe znaša 6.897.921 EUR. V letu

2010 pa je bila naložbo oslabljena v celoti na nič.

V zvezi z naložbo poteka prodajni postopek. Družba je podelila mandat za organizacijo prodaje NLB,

d. d., Ljubljana. Že v letu 2010 je bil pripravljen sporazum o izvedbi prodaje in posredovan lastnikom,

ki imajo v lasti več kot 50 % naložbe. V mesecu februarju 2011 je potekalo pridobivanje soglasja naroč-

nikov za prodajo. Dne 28. 2. 2011 je bil podpisan in usklajen sporazum s strani NLB, d. d., Pivovarne

Laško, d. d., in Zavarovalnice Triglav, d. d., kar skupaj predstavlja 44,85 % delež lastništva Thermane,

d. d. V letu 2011 so potekale usklajevalne aktivnosti s preostalimi potencialnimi podpisniki sporazuma

o izvedbi prodaje delnic.

S strani Pivovarne Laško, d. d., je bil dne 10. 10. 2011 podpisan Sporazum o skupni prodaji delnic

Thermane v višini 51,96 % deleža. NLB, d. d., je kot posrednik pri prodaji pričela s prodajnimi aktiv-

nostmi. Dne 28. 11. 2011 je bil v časniku Delo objavljen razpis za prodajo naložbe, v mesecu decembru

pa je bilo preko 100 skladom privatnega kapitala in preko 100 družbam iz panoge posredovano javno

vabilo skupaj s Teaserjem.

4. C. ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA DOLGOROČNA FINANČNA SREDSTVA

( v EUR ) 2011 2010

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti 241.655 320.942

Skupaj 241.655 320.942

186

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

GIBANJE ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVIH FINANČNIH SREDSTEV

( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januar 320.942 55.840.789

Spremembe v letu:

Prenos na DFN v pridružene družbe (MELR) - (56.724.195)

Prevrednotenje - 1.423.146

Slabitve (79.287) -

Prodaja - (218.798)

Stanje 31. december 241.655 320.942

Vrednost za prodajo razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev se je v primerjavi s preteklim

letom znižala za 79.287 EUR. Zmanjšanje se nanaša na oslabitev naložbe v družbo Slopak, ki smo jo

zaradi njenega slabega finančnega položaja v letu 2011 oslabili v celoti.

5. DOLGOROČNA POSOJILA

( v EUR ) 2011 2010

Druga dolgoročna posojila 3.310 16.296

Skupaj 3.310 16.296

Dolgoročna posojila se nanašajo na dolgoročna stanovanjska posojila, ki jih je Družba v preteklosti

dajala svojim zaposlenim za reševanje njihovih stanovanjskih problemov.

6. DOLGOROČNE TERJATVE IZ NASLOVA FINANČNEGA NAJEMA

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 751.266 573.467

Skupaj 751.266 573.467

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema se nanašajo na opremo za proizvodnjo blagovne

znamke Bandidos, dano v finančni najem poslovnemu partnerju iz Belorusije. Vrednost omenjene

terjatve na zadnji dan leta 2011 znaša 517.100 EUR. Terjatve iz naslova finančnega najema zapadejo

15. 10. 2015. V letu 2011 je družba v finančni najem družbi Birra Peja Peć do zapadlosti 31. 12. 2014 po-

sredovala embalažo v vrednosti 275.132 EUR. Vrednost omenjene terjatve na zadnji dan leta 2011 znaša

234.166 EUR.

187

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

7. DOLGOROČNE NETO TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 18.240.502 15.436.180

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek (1.070.058) (1.093.025)

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek 17.170.444 14.343.155

Dolgoročne terjatve in obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upo-

števanjem metode obveznosti in 20 % stopnje davka.

( v EUR ) 2011 2010

Na začetku leta - terjatve za odloženi davek 15.436.180 14.482.886

Sprememba v izkazu poslovnega izida 2.895.197 1.097.155

Sprememba v vseobsegajočem donosu (90.875) (143.861)

Skupaj 18.240.502 15.436.180

Na dan 31. 12. 2011 družba izkazuje neto dolgoročno terjatev iz naslova odloženih davkov iz ohranje-

nega poslovanja v vrednosti 17.537.166 EUR, kar je za 3.194.011 EUR več kot v preteklem letu.

GIBANJE DOLGOROČNIH TERJATEV ZA ODLOŽENI DAVEK

Poštena Obveznosti do vrednost ( v EUR ) zaposlencev (finan. sredstva) Ostalo Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2010 390.021 13.727.427 365.438 14.482.886

Sprememba v izkazu poslovnega izida (73.919) 1.170.944 130 1.097.155

Sprememba v vseobsegajočem donosu - (143.861) - (143.861)

31. december 2010 316.102 14.754.510 365.568 15.436.180

Sprememba v izkazu poslovnega izida 2.528 2.253.051 639.618 2.895.197

Sprememba v vseobsegajočem donosu - (90.875) - (90.875)

31. december 2011 318.630 16.916.686 1.005.186 18.240.502

Dolgoročne terjatve za odloženi davek, ki se odražajo v poslovnem izidu, so se povečale za 2.895.197 EUR,

medtem ko so se dolgoročne poslovne terjatve za odloženi davek, ki vplivajo na spremembo v vse-

obsegajočem donosu zmanjšale za 90.875 EUR. Povečale so se terjatve za odloženi davek iz naslova

obveznosti do zaposlencev v vrednosti 2.528 EUR ter iz naslova oblikovane davčne izgube v vrednosti

639.618 EUR. Iz naslova slabitev in prevrednotenj finančnih sredstev je bila oblikovana terjatev v vre-

dnosti 2.162.176 EUR.

188

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek v vrednosti 1.070.058 EUR v izkazu finančnega položaja

zmanjšujejo terjatev za odloženi davek. V primerjavi s preteklim letom se dolgoročna obveznost za

odloženi davek ni bistveno spremenila.

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek se nanašajo na prevrednotenje nepremičnin, ki je bilo

opravljeno v letu 2008 in v letu 2011. Iz naslova prevrednotenj nepremičnin znašajo obveznosti za

odloženi davek 1.069.320 EUR.

GIBANJE DOLGOROČNIH OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK

Poštena vrednost Poštena vrednost

( v EUR ) (zemljišča, zgradbe) (finančna sredstva) Skupaj

OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2010 1.092.511 34.833 1.127.344

Sprememba v izkazu poslovnega izida - (34.319) (34.319)

31. december 2010 1.092.511 514 1.093.025

Sprememba v vseobsegajočem donosu (23.191) 224 (22.967)

31. december 2011 1.069.320 738 1.070.058

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek se skoraj v celoti nanašajo na prevrednotenje nepremičnin

na pošteno vrednost, ki se izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Uporabljena stopnja davka je 20 %.

Njihova vrednost na dan 31. 12. 2011 znaša 1.070.058 EUR.


( v EUR ) 2011 2010

Nepremičnine za prodajo 770.939 3.634.713

Druga nekratkoročna sredstva za prodajo 3.637.650 35.911.152

Skupaj 4.408.589 39.545.865

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost poslovno-skladiščnega prostora s

pripadajočim zemljiščem v Ljubljani, ki ga nameravamo odtujiti v roku enega leta ter 345.304 delnic

RARG, za katere je bil konec leta 2011 izdan sklep o izvršbi v korist zastavne upnice Nove kreditne

banke Maribor, d. d. (več v pojasnilu številka 4).

Vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo se je glede na zadnji dan preteklega leta zmanjšala za

prenos naložbe v družbo Delo, d. d., nazaj na dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe v vredno-

sti 35.911.152 EUR. V letu 2010 je bila naložba v družbo Delo, d. d., izkazana v skladu z MSRP 5 zaradi

načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe

med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega

leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati. V družbi Delo potekajo

postopki racionalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje

omenjene naložbe bistveno večja po izvedenih procesih prestrukturiranja.

189

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker naložbe ni

možno prodati v obliki, v kakršni je danes. V družbi Delo potekajo postopki racionalizacije poslovanja

ter projekt prestrukturiranja. Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene naložbe bistveno večja

po izvedenih procesih prestrukturiranja.

V letu 2011 se je zmanjšala tudi vrednost nepremičnin za prodajo v višini 2.863.774 EUR. Zmanjša-

nje v vrednosti 2.702.712 EUR se nanaša na prenos nepremičnin (Hotel Hum, Hotel Savinja), za katere

poslovodstvo ocenjuje, da ni več razlogov za njihovo razvrščanje v skladu z MSRP 5. Na osnovi opra-

vljene cenitve pa se je vrednost skladiščno-poslovnega objekta v Ljubljani zmanjšala za 161.061 EUR.

9. ZALOGE

( v EUR ) 2011 2010

Material in surovine 5.442.140 5.929.076

Nedokončana proizvodnja 998.140 749.917

Proizvodi 1.694.418 1.813.588

Trgovsko blago 409.349 385.381

Skupaj 8.544.047 8.877.962

Vrednost zalog se je glede na preteklo leto zmanjšala za 333.915 EUR oziroma za 3,8 %. Predvsem

se je zmanjšala vrednost gotovih proizvodov in materiala. Na dan 31. 12. 2011 ni bilo zastavljenih zalog,

prav tako ni bilo oblikovanih popravkov vrednosti zalog. Knjigovodska vrednost ne presega čiste iztr-

žljive vrednosti zalog.

INVENTURNI VIŠKI IN PRIMANJKLJAJI

( v EUR ) 2011 2010

Inventurni viški 82.428 16.603

Inventurni primanjkljaji (75.598) (14.834)

Pri rednem letnem popisu ni bilo ugotovljenih večjih viškov in primanjkljajev.

190

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

10. A. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:

na domačem trgu 19.819.256 14.280.075

na tujem trgu 5.105.232 3.746.424

Manj popravek vrednosti (5.195.905) (4.975.710)

Skupaj 19.728.583 13.050.789

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.000.841 1.008.952

Predujmi 97.067 30.903

Manj popravek vrednosti (91.310) (91.310)

Skupaj 20.735.181 13.999.334

Na dan 31. 12. 2011 Družba izkazuje 20.735.181 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je za

6.735.849 EUR več kot na zadnji dan preteklega leta. Zaradi povečanja prodaje so se predvsem poveča-

le kratkoročne poslovne terjatve do domačih kupcev.

Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.

POPRAVKI VREDNOSTI KRATKOROČNIH POSLOVNIH TERJATEV

( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januar 4.975.710 4.835.059

Izterjane odpisane terjatve (79.594) (163.089)

Dokončen odpis terjatev (101.020) (240.813)

Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 400.809 544.553

Stanje 31. december 5.195.905 4.975.710

Popravek vrednosti poslovnih terjatev do kupcev se je povečal iz naslova tožb v vrednosti 149.874 EUR

ter iz naslova oblikovanja popravka vrednosti terjatev v vrednosti 250.935 EUR. Zmanjšal pa se je za

odpise terjatev v vrednosti 101.020 EUR ter za izterjane tožene terjatve v vrednosti 79.594 EUR.

191

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV

( v EUR ) 2011 2010


nezapadle 18.072.827 12.174.153

do 30 dni 1.374.665 890.124

od 30 do 60 dni 468.381 183.692

od 60 do 90 dni 107.097 50.861

nad 90 dni 4.901.518 4.727.670

Stanje 31. decembra 24.924.488 18.026.500

Terjatve do kupcev v vrednosti 6.035.411 EUR so zavarovane s prejetimi garancijami v vrednosti

4.529.000 EUR. Na dan 31. 12. 2011 ima Družba prejeta posojila zavarovana s terjatvami do kupcev v

vrednosti 7.900.000 EUR.

10. B. KRATKOROČNE TERJATVE ZA PREVEČ PLAČAN DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

V davčnem obračunu za leto 2011 je Družba izkazala davčno izgubo v vrednosti 3.198.089 EUR.

Nepokrita davčna izguba na dan 31. 12. 2011 znaša 4.473.067 EUR in se nanaša na ugotovljeno in ne-

pokrito davčno izgubo iz preteklih let in tekočega leta. V letu 2010 Družba ni izkazala davčne osnove,

zato v letu 2011 ni plačevala akontacij davka od dohodka pravnih oseb.

11. ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA KRATKOROČNA FINANČNA SREDSTVA

( v EUR ) 2011 2010

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstav po NV 297.302 464.587

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstav po PV 49.729.099 56.233.962

Skupaj 50.026.401 56.698.549

Na zadnji dan leta 2011 znaša vrednost kratkoročnih za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

50.026.401 EUR in so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 6.672.148 EUR.

1. FINANČNA NALOŽBA V DRUŽBO POSLOVNI SISTEM MERCATOR, D. D., LJUBLJANA

Družba je na dan 31. 12. 2011 lastnik 317.498 delnic MELR (8,43 %), kar ob upoštevanju poštene tržne

vrednosti 147 EUR na delnico na dan 31. 12. 2011 znaša 46.672.206 EUR. Poštena vrednost omenje-

ne naložbe je na dan 31. 12. 2011 za 4.305.632 EUR nižja od izvirne nabavne vrednosti, ki je znašala

50.977.838 EUR oz. 160,56 EUR na delnico. Poslovodstvo ocenjuje, da zaradi neuspešnega poskusa

prodaje delnic MELR padec borzne cene pomeni trajno slabitev, zato se je odločilo, da se le-ta izkaže

kot finančni odhodek.

POSTOPKI PRI PRODAJI 23,43 % DELEŽA V DRUŽBI PS MERCATOR, D. D., LJUBLJANA

Po neuspešnem dogovarjanju z bankami je nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., naložil upravi pro-

dajo delnic MELR v javni prodaji. V ta namen je bila z NLB, d. d., Ljubljana dne 3. 2. 2011 podpisana

192

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

pogodba o svetovanju pri prodaji. Dne 4. 2. 2011 je bil objavljen javni razpis za prodajo 23,43 % deleža

družbe PS Mercator, ki je v lasti družb Skupine Laško. V javnem razpisu je bil določen rok za oddajo

zavezujočih ponudb, in sicer 9. 3. 2011.

Vzporedno z javno prodajo so v mesecu februarju potekala pogajanja s finančnim skladom Mid

Europa Partners LTD iz Velike Britanije. Do 9. 3. 2011 so prispele tri ponudbe: Mid Eura UK, Agrokor

HR in Warburg Pincus US. Rok za sprejem odločitve glede prodaje deleža v družbi Mercator je bil

15. 4. 2011, ki pa je bil 30. 4. 2011 podaljšan. Ponudba za nakup 23,34 % deleža MELR je bila s strani Agro-

korja podaljšana do 4. 5. 2011 do 24. ure. Dne 26. 4. 2011 smo prejeli odločbo UVK-ja št. 306-29/2011-4,

ki prepoveduje družbam iz Skupine Laško razpolaganje z delnicami MELR, brez predhodnega soglasja

UVK. Še isti dan so družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., na Vrhov-

no sodišče RS vložile tožbo zoper odločbo UVK-ja in predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev

izvršitve izpodbijane odločbe UVK. Dne 29. 4. 2011 je Vrhovno sodišče RS s sklepom, št. G 23/2011-11

zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe UVK.

Na nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d., je bil 4. 5. 2011 sprejet naslednji sklep: nadzor-

ni svet soglaša, da se ponudba Agrokorja ne more sprejeti, ker Skupina Laško zaradi odločbe UVK

št. 306-29/2011-4 z dne 26. 4. 2011 v zadevi presoje skladnosti koncentracije in sklepa o zavrnitvi zača-

sne odredbe Vrhovnega sodišča, opr. št. G 23/2011-11, z dne 29. 4. 2011 zaradi odprave odločbe tožene

stranke št. 306-29/2011-4 z dne 26. 4. 2011 o zahtevi za izdajo začasne odredbe, do nadaljnjega ne more

razpolagati z delnicami MELR.

V mesecu juniju 2011 so potekali postopki v zvezi s podpisom Sporazuma o skupni prodaji Mercator-

ja. Sporazum so družbe Skupine Laško podpisale 8. 6. 2011. Družbe Skupine Laško, Pivovarna Laško,

d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, so skupaj z družbami Nova Ljubljanska ban-

ka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna

banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., in Banka Celje, d. d., sklenile sporazum o skupni

prodaji delnic družbe Mercator, d. d., ki je stopil v veljavo z dnem 15. 6. 2011. Omenjene pogodbene

stranke oz. podpisnice sporazuma so imetnice skupaj 1.883.826 delnic družbe Mercator, d. d., z oznako

MELR, kar predstavlja 50,03 % delež v osnovnem kapitalu družbe Mercator, d. d. Sporazum o skupni

prodaji je sklenjen za obdobje 12 mesecev, šteto od dneva sklenitve sporazuma, in se lahko po poteku

navedenega roka podaljša. V sporazumu so se prodajalci strinjali, da se bo prodajni postopek 50,03 %

deleža v družbi Mercator, d. d., izvedel ob sodelovanju finančnega svetovalca, ki ga bodo v skladu z

določili navedenega sporazuma določile pogodbene stranke. V mesecu juliju je bila za svetovalca pri

prodaji naložbe izbrana družba ING London, k prodajnemu sporazumu pa je pristopila še Banka Ko-

per, s čimer se delež v Sporazumu poveča na 52,10 %.

Dne 30. 7. 2011 je bilo na skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., izglasovano soglasje za pod-

pis Mandatne pogodbe skladno s 47. členom Zpre-1 zaradi objavljene prevzemne namere družbe KS

Naložbe. Konzorciju prodajalcev je svetovalec pri prodaji dne 19. 10. 2011 predstavil prejete ponudbe.

Posredovane so bile 4 nezavezujoče ponudbe, med njimi ena s strani strateškega ponudnika. Konzorcij

prodajalcev je dne 7. 11. 2011 z edinim strateškim ponudnikom podpisal pogodbo, s katero ponudni-

ku za pogodbeno omejeno obdobje, podeljuje ekskluzivno obravnavo. Dne 16. 12. 2011 je bil SPA potr-

jen s strani vseh članic konzorcija razen družb Skupine Laško in NLB. Nadzorni svet Pivovarne Laško

je odločanje o SPA prestavil zaradi prevzemne namere za Pivovarno Laško s strani ameriške družba

Eatons Capital iz Las Vegasa. Prevzemna namera s strani Eatons Capital je bila s strani ATVP dne

22. 12. 2011 razglašena kot neveljavna. Namero za prevzem Pivovarne Laško, d. d., pa je istega dne

objavila družba Poslovni sistem Mercator, d. d.

Dne 27. 12. 2011 se je nadzorni svet Pivovarne Laško seznanil s prevzemno namero družbe Mercator

in sprejel sklep, da podpira nadaljevanje postopka prodaje delnic družbe Mercator, d. d., in bo skladno

193

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

z določbami 47. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) soglasje k prodajnemu postopku uvrstil na dnevni

red skupščine. Dne 29. 12. 2011 je bil objavljen sklic skupščine za dne 30. 1. 2012. Na dnevnem redu

skupščine je bilo na podlagi 47. člena ZPre-1 tudi odločanje skupščine o soglasju k prodaji delnic druž-

be Mercator družbi Agrokor. Podaljšana je bila tudi ekskluzivna obravnava Agrokorja v pogajanjih do

konca februarja 2012. Nadzorni svet se je na seji dne 27. 1. 2012 seznanil z vsebino prodajne pogodbe

delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., in soglašal s prodajno pogodbo ter pozval upravo, da v

nadaljnjih pogajanjih zmanjša tveganja, povezana z neizpolnitvijo pogodbe. Dne 7. 2. 2012 je družba

Agrokor odstopila od prodajnega procesa. Stališče poslovodstva družbe je, da se s prodajo deleža v

Mercatorju nadaljuje.

2. OSTALE FINANČNE NALOŽBE ZA PRODAJO

Med za prodajo razpoložljivimi kratkoročnimi finančnimi sredstvi izkazujemo še naslednje naložbe:

naložbo v delnice Probanke, d. d., v vrednosti 2.109.625 EUR (6,27 %), v delnice Elektra Gorenjska, d. d.,

v vrednosti 947.268 EUR (1,6 %), v delnice družbe Ceste Mostovi Celje, d. d., v vrednosti 238.355 EUR

(5,49 %) in v delnice družbe Etol Celje, d. d., v vrednosti 58.898 EUR (0,21 %). V letu 2011 smo prodali na-

ložbo v NLB sklad v vrednosti 83.574 EUR in naložbo v Vzajemni sklad Primus v vrednosti 83.459 EUR.

Vse naložbe, razen naložbe v delnice Etola, so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Na zadnji

dan leta 2010 je bilo za vsa sredstva, namenjena prodaji, opravljeno preverjanje znakov slabitve. Na tej

osnovi je bila izkazana slabitev naložbe v delnice Probanke v vrednosti 3.107.634 EUR na borzni tečaj

prednostnih delnic 9,9 EUR na delnico, katere učinek se je odrazil med finančnimi odhodki.

GIBANJE ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVIH KRATKOROČNIH FINANČNIH SREDSTEV

( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januar 56.698.549 -

Spremembe v letu:

Oslabitev MELR (3.397.229) -

Oslabitev PRB (3.107.634) -

Prevrednotenje / oslabitev ostalih naložb (253) -

Prenos iz dolgoročnih finančnih naložb - 56.698.549

Prodaja (167.032) -

Stanje 31. december 50.026.401 56.698.549

12. KRATKOROČNA POSOJILA IN DEPOZITI

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročni depoziti 880.000 2.050.402

Kratkoročna posojila 15.667.888 16.227.613


Skupaj 1.105.738 2.250.738

194

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Kratkoročno dana posojila na zadnji dan leta 2011 znašajo 1.105.738 EUR in se nanašajo predvsem

na depozite pri bankah. V letu 2011 smo odvisni družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., za premosti-

tev likvidnostnih težav odobrili posojila v vrednosti 1.833.608 EUR, obenem smo bankam vrnili del

posojil, ki jih je pred leti najela Jadranska pivovara, s strani Pivovarne Laško, d. d., pa je bilo dano

poroštvo. Obveznost iz naslova danega poroštva je bila v poslovnih knjigah Pivovarne Laško izkazana

že v letu 2009 in je bremenila poslovni izid leta 2009. Za vrednost v letu 2011 danih posojil Jadran-

ski pivovari – Split, d. d., je bila kot finančni odhodek pripoznana slabitev v višini 2.039.734 EUR ter

oblikovan popravek vrednosti. Popravek vrednosti kratkoročno danih posojil je bil oblikovan zato, ker

obstaja velika verjetnost, da posojilo ne bo vrnjeno. Zaradi neustrezne kapitalske strukture Jadranske

pivovare – Split, d. d., je bila izvedena dokapitalizacija v vrednosti 2,9 mio. EUR s konverzijo danih

posojil v preteklih letih.

Kratkoročna posojila, dana drugim, so se v letu 2011 zmanjšala za 25.000 EUR, depoziti pri bankah

pa so se zmanjšali za 1.170.402 EUR.

195

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

GIB

AN

JE D

AN

IH K

RAT

KOR

OČ

NIH

PO

SOJI

L

Za

četn

o

Ko

nčno

stan

je d

anih

Po

prav

ek

Nov

a

st

anje

dan

ih

po

sojil

za

četn

ega

poso

jila

Dok

api-

Odp

lači

la

Slab

itev

Odp

rava

p

osoj

il ( v

EU

R )

1.1.

2011

st

anja

v

letu

201

1 ta

lizac

ija

v le

tu 2

011

v le

tu 2

011

slab

itve

31. 1

2. 2

011

Odv

isne

dru

žbe

8.37

8.00

0 (8

.378

.000

) 1.

833.

608

(2.9

00.0

00)

- (1

.833

.608

) 2.

900.

000

-

Dru

ge d

ružb

e 7.

900.

015

(7.6

50.0

15)

- -

(25.

000)

-

- 22

5.00

0

Skup

aj

16.2

78.0

15

(16.

028.

015)

1.

833.

608

(2.9

00.0

00)

(25.

000)

(1

.833

.608

) 2.

900.

000

225.

000

Obr

estn

a m

era

za k

ratk

oroč

na p

osoj

ila je

v le

tu 2

011

v po

vpre

čju

znaš

ala

6 %

. Izk

azan

a vr

edno

st k

ratk

oroč

nih

poso

jil o

draž

a po

šten

o vr

edno

st.

196

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

13. DOBROIMETJE PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA

( v EUR ) 2011 2010

Dobroimetje pri bankah 262.562 16.323

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 35.574 27.633

Denar na poti 41.714 52.844

Skupaj 339.850 96.800

14. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

( v EUR ) 2011 2010

Aktivne časovne razmejitve 49.527 27.850

Skupaj 49.527 27.850

15. KAPITAL

Kapital Pivovarne Laško, d. d., sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička,

preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih

v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega

leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na

vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna

postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital družbe Pivovarna Laško, d. d., je opredeljen v statutu družbe in znaša 36.503.304,96

EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica

daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Nominalna

vrednost vpoklicanega kapitala znaša 36.503.304,96 EUR.

Kapitalske rezerve so se v letu 2011 zmanjšale v višini 15.136.619 EUR, vse zaradi pokrivanja izgube.

Na dan 31. 12. 2011 znašajo 64.530.814 EUR in vse izhajajo iz vplačanega presežka kapitala v preteklih

dokapitalizacijah.

Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 3.650.331 EUR, rezerve za lastne delnice v

vrednosti 409.385 EUR in lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 8.319 EUR.

Rezerve za lastne delnice so se v letu 2011 zmanjšale zaradi prodaje 4.156 lotov, ki jih je prodala odvi-

sna družba Pivovarna Union, d. d., prodala svojim zaposlenim in zaradi prevrednotenja v skupni višini

251.179 EUR. V letu 2011 Pivovarna Laško, d. d., ni pridobila lastnih delnic. Na dan 31. 12. 2011 ima Pivo-

varna Laško, d. d., v lasti 755 lotov, Radenska, d. d., 21.195 lotov ter Pivovarna Union, d. d., 2.131 delnic

PILR. Lastne delnice so bile na dan 31. 12. 2011 preračunane na borzno ceno, ki je znašala 11,02 EUR.

Padec vrednosti delnic je v računovodskih izkazih odvisnih družb vplival na poslovni izid, Pivovarna

197

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Laško, d. d., kot obvladujoča družba pa ima za celotno vrednost delnic, ki so v lasti družb v Skupini

Laško oblikovane rezerve za lastne delnice. Rezerve za lastne delnice so se zmanjšale za 251.179 EUR v

breme drugih rezerv iz dobička.

Zakonske rezerve se smejo porabiti izključno za pokrivanje izgub.

Presežek iz prevrednotenja je bil oblikovan iz učinkov prevrednotenj finančnih sredstev za prodajo

in nepremičnin na pošteno vrednost. Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe Družbe, vrednotene

po pošteni vrednosti, so opredeljene kot naložbe za prodajo. Spremembe poštene vrednosti teh naložb

se odražajo direktno v lastniškem kapitalu na presežku iz prevrednotenja. Zaradi pripoznanja trajne

slabitve delnic MELR na njihovo nižjo pošteno vrednost, ki smo jo izkazali v poslovnem izidu, se je

v celoti odpravil v preteklih letih oblikovan negativni presežek iz prevrednotenja v vrednosti 908.403

EUR, iz naslova prevrednotenja ostalih dolgoročnih finančnih naložb pa se je presežek iz prevrednote-

nja povečal še za 1.121 EUR. Na zadnji dan leta 2011 smo na osnovnih cenitev, ki jih je izdelal pooblašče-

ni ocenjevalec nepremičnin prevrednotili nepremičnine, katerih negativni učinek znaša 115.944 EUR.

Iz naslova prodaje nepremičnin se je presežek iz prevrednotenja zmanjšal za 593.369 EUR. Presežek

iz prevrednotenja se je zmanjšal še za obračunani odloženi davek iz naslova vseh prevrednotenj v višini

67.907 EUR.

LASTNIŠKA SESTAVA KAPITALA NA DAN 31. 12. 2011

Delničar Udeležba v %

NLB, d. d. 1. 23,5119 %

Hypo Alpe-Adria-Bank AG 2. 7,0671 %

Kapitalska družba, d.d. 3. 7,0589 %

Probanka, d. d. 4. 7,0294 %

GB, d. d. Kranj 5. 6,2011 %

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 6. 5,7077 %

NFD 1, delniški podsklad 7. 5,0706 %

Abanka, d. d. 8. 3,2633 %

Banka Celje, d. d. 9. 2,8865 %

Banka Koper, d. d., Dvojezična firma: Banka 10. 2,6347 %

Infond Holding, d. d., - v stečaju 11. 2,3296 %

CPM, d. d. 12. 1,6224 %

D.S.U., d. o. o. 13. 1,5567 %

Infond, d. o. o., - PE Uravnoteženi vzajemni 14. 1,4097 %

Probanka upravljanje, d. o. o., - PE Vzajemni 15. 1,1295 %

Nova KBM, d. d. 16. 1,0022 %

Ostali mali delničarji 17. 20,5187 %

Skupaj 100,0000 %

Knjigovodska vrednost delnice Pivovarne Laško, d. d., na dan 31. 12. 2011 po MSRP znaša 12,50 EUR.

Tržna vrednost delnice je konec leta 2011 znašala 11,02 EU in je za 11,8 % nižja od njene knjigovodske

vrednosti.

198

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

16. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

16. A. REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE

( v EUR ) 2011 2010

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 1.088.909 1.105.422

Skupaj 1.088.909 1.105.422

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad, kot dolgo-

letnega službovanja zaposlenih, na dan izkaza finančnega položaja, diskontirano na sedanjo vrednost.

Rezervacija je bila oblikovana za pričakovana izplačila.

Pri izračunu potencialnih obveznosti iz odpravnin ob upokojitvi so upoštevana določila Uredbe o

davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, če znesek odpravnine

presega znesek iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega raz-

merja delodajalec na presežek plača še prispevke delodajalca v višini 16,1 %.

Pregled dodatnih predpostavk:

• rast povprečne plače v Republiki Sloveniji je predpostavljena v višini 3,5 % letno in predstavlja

ocenjeno dolgoročno rast plač;

• v izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o

davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v višini 3,5 % letno;

• izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca.

Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,80 % letno, kolikor je konec decembra 2010 znašala dono-

snost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evroobmočju.

GIBANJE REZERVACIJ ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE

Odpravnine Jubilejne ( v EUR ) ob upokojitvi nagrade Skupaj

Stanje 1.1.2011 718.275 387.147 1.105.422

Povečanje 61.137 - 61.137

Zmanjšanje - črpanje (4.235) (36.384) (40.619)

Zmanjšanje - odpravljene - (37.031) (37.031)

Stanje 31.12.2011 775.177 313.732 1.088.909

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so se v primerjavi z letom 2010 zmanjšale za de-

janske upokojitve in izplačila jubilejnih nagrad v vrednosti 40.619 EUR ter za odpravo rezervacij za

jubilejne nagrade v vrednosti 37.031 EUR, povečale pa so se za dodatno oblikovane rezervacije za od-

199

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

pravnine v vrednosti 61.137 EUR, kar je posledica spremembe strukture zaposlenih in spremenjenih

pogojev upokojevanja.

16. B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 132.488 135.620

Rezervacije 200.000 1.209.343

Skupaj 332.488 1.344.963

Rezervacije se nanašajo na dano poroštvo Jadranski pivovari – Split, d. d., za posojila, ki jih je le-ta

najela pri bankah, in sicer za dolgoročni del posojil v vrednosti 200.000 EUR. Za omenjeno poroštvo

so bili že v letu 2009 oblikovani popravki vrednosti in pripoznani finančni odhodki. Dolgoročne pasiv-

ne časovne razmejitve v vrednosti 132.488 EUR pa se nanašajo na oprostitve prispevka za pokojninsko

in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto, ki se lahko uporabijo samo za namene iz 61. člena

ZZRZI (investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih pogojev

za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide ipd.).

GIBANJE DOLGOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV

Novo Stanje Črpanje oblikovane Stanje ( v EUR ) 1. 1. 2011 v letu 2011 Odpravljene v letu 2011 31. 12. 2011

Dolgoročne PČR - invalidi nad kvoto 135.620 59.890 - 56.758 132.488

Dolgoročne PČR - poroštvo JP 1.209.343 - 1.009.343 - 200.000

Skupaj 1.344.963 59.890 1.009.343 56.758 332.488

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se v v letu 2011 zmanjšale za 1.209.343 EUR zaradi pre-

nosa kratkoročnega dela obveznosti iz naslova poroštva Jadranski pivovari na kratkoročne pasivne ča-

sovne razmejitve ter za črpanje oprostitve prispevka za invalide nad kvoto v vrednosti 59.890 EUR,

povečale pa za novo oblikovane rezervacije iz naslova oprostitve prispevka za invalidsko pokojninsko

zavarovanje za invalide v vrednosti 56.758 EUR.

17. DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 68.705.112 73.723.973

Dolgoročno dobljena posojila pri drugih družbah 37.465 -

Skupaj 68.742.577 73.723.973

Prenos na kratkoročne finančne obveznosti (43.453.224) (27.601.738)

Skupaj 25.289.353 46.122.235

200

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Dolgoročne finančne obveznosti se v celoti nanašajo na prejeta dolgoročna posojila od bank. V pri-

merjavi s preteklim letom se je vrednost dolgoročnih posojil zmanjšala za 20.832.883 EUR zaradi

prenosa na kratkoročni del.

Obrestna mera za dolgoročna posojila je v letu 2011 v povprečju znašala 5,39 %. Izkazana vrednost

dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

ZAPADLOST DOLGOROČNIH POSOJIL OD BANK

( v EUR ) 2011 2010

Zapadlost od 4 do 6 let 4.323.172 4.204.044



Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 43.453.224 27.601.736

Skupaj 68.705.112 73.723.973

V letu 2011 se je iz dolgoročnih v kratkoročna posojila spremenilo za 4.350.000 EUR posojil, najetih pri

bankah, odplačali pa smo 668.861 EUR dolgoročnih posojil. V letu 2012 zapade v plačilo 43.453.224 EUR,

v letu 2013 12.814.211 EUR, v letu 2014 8.114.505 EUR ter v letu 2015 4.323.172 EUR dolgoročnih posojil.

GIBANJE DOLGOROČNIH POSOJIL PRI BANKAH

Glavnica Spremembe Glavnica Del, dolga iz kratkoro- Odplačila dolga ki zapade Dolgoročni ( v EUR ) 1.1.2011 čnega v letu 2011 31.12.2011 v letu 2012 del

Banka 1 2.500.000 - - 2.500.000 1.607.143 892.857

Banka 2 5.010.000 4.350.000 660.000 - - -

Banka 3 11.153 - 8.861 2.292 2.292 -

Banka 4 66.202.820 - - 66.202.820 41.843.789 24.359.031

Skupaj banke 73.723.973 4.350.000 668.861 68.705.112 43.453.224 25.251.888

Dolgoročna posojila so v celoti zavarovana z vrednostnimi papirji, hipotekami in zastavo premičnin

(podrobno pojasnilo pri kratkoročnih finančnih obveznostih).

201

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

18. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

18. A. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne obveznosti do družb v skupini kot dobaviteljev 7.833.917 4.603.366

Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 6.321.150 7.181.607

Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih:

do zaposlencev 680.087 591.793

do države 5.783.249 4.396.447

Kratkoročne obveznosti za predujme 197.777 116.620

Druge kratkoročne obveznosti 361.110 358.117

Skupaj 21.177.290 17.247.950

Kratkoročne poslovne obveznosti so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 3.929.340 EUR.

Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi predstavljajo največji delež obveznosti do dobaviteljev v

vrednosti 14.155.067 EUR, ki so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 2.370.094 EUR. Obve-

znosti do podjetij v skupini, ki znašajo 7.833.917 EUR, predstavljajo 55,3 % vseh obveznosti do dobavi-

teljev. V letu 2011 so se obveznosti do podjetji v skupini povečale za 3.230.551 EUR, medtem ko so se ob-

veznosti do ostalih dobaviteljev zmanjšale za 860.457 EUR. Velik del obveznosti do podjetij v skupini

je že zapadlo, in sicer 4.265.565 EUR, kar predstavlja 20,1 % vseh kratkoročnih poslovnih obveznosti.

Obveznosti do države so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta povečale za 1.386.803 EUR,

predvsem iz naslova davka na dodano vrednost in trošarin od povečane prodaje v mesecu decembru

2011. Obveznosti do zaposlencev, ki znašajo 680.087 EUR, se v primerjavi s preteklim letom niso

bistveno spremenile.

STAROSTNA STRUKTURA OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV

( v EUR ) 2011 2010

Nezapadle 8.952.248 6.733.372

Zapadlost od 1 do 30 dni 1.333.446 3.106.555

Zapadlost od 31 do 60 dni 1.683.566 1.880.185

Zapadlost od 61 do 90 dni 1.495.007 30.968

Zapadlost od 91 do 180 dni 655.404 57.886

Zapadlost od 181 do 360 dni - -

Zapadlost nad 361 dni 35.396 (23.993)

Skupaj 14.155.067 11.784.973

18. B. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PLAČILO DAVKOV

Družba na dan 31. 12. 2011 kot tudi na zadnji dan leta 2010 ne izkazuje obveznosti za davek od do-

hodka pravnih oseb. Družba je v letu 2011 izkazala presežek davčnih odhodkov nad davčnimi prihod-

ki v vrednosti 3.310.484 EUR. V davčnem obračunu je izkazana davčna izguba leta 2011 v vrednosti

3.198.090 EUR. Nepokrita davčna izguba na zadnji dan leta 2011 pa znaša 4.473.067 EUR.

202

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

18. C. KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010


Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil 2.166.940 2.229.175

Kratkoročno dobljena posojila pri podjetjih v skupini 42.449.526 41.245.435

Kratkoročno dobljena posojila pri bankah 153.870.985 147.724.934

Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja 810.146 928.672

Skupaj 242.750.821 219.729.953

Na dan 31. 12. 2011 znašajo kratkoročne finančne obveznosti 242.750.821 EUR. Kratkoročna posojila,

najeta pri bankah, znašajo 197.324.209 EUR, pri podjetjih v skupini pa 42.449.526 EUR.

GIBANJE KRATKOROČNIH POSOJIL PRI BANKAH

Kratkor. del Stanje dolga Nova posojila dolgoročnih Odplačila Stanje dolga ( v EUR ) 1. 1. 2011 v letu 2011 posojil v letu 2011 31. 12. 2011

Banka 1 3.000.000 - 1.607.143 - 4.607.143

Banka 2 7.330.186 5.000.000 - 6.200.000 6.130.186

Banka 3 10.000.000 - - - 10.000.000

Banka 4 51.500.000 3.000.000 41.843.789 - 96.343.789

Banka 5 11.400.000 - - - 11.400.000

Banka 5 2.994.751 - - 3.952 2.990.799

Banka 6 - 4.350.000 - - 4.350.000

Banka 7 2.000.000 - - - 2.000.000

Banka 8 53.500.000 - - - 53.500.000

Banka 9 - - 2.292 - 2.292

Banka 10 6.000.000 - - - 6.000.000

Skupaj banke 147.724.937 12.350.000 43.453.224 6.203.952 197.324.209

Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti, ki na zadnji dan leta 2011 znaša 242.750.821 EUR, se je

v primerjavi s preteklim letom povečala za 23.020.865 EUR. Kratkoročno dobljena posojila pri bankah

so se povečala za 21.997.538 EUR, kratkoročno dobljena posojila pri družbah v skupini pa za 1.204.091

EUR.

Povprečna obrestna mera za kratkoročna posojila od bank je v letu 2011 znašala 5,68 %, za prejeta

kratkoročna posojila, prejeta od družb v Skupini Laško pa 6,2 %. Izkazana vrednost kratkoročnih fi-

nančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil je Družba zastavila 539.516 delnic (80,83 %) Dela,

d. d., 4.399.803 delnic (86,92 %) Radenske, d. d., 440.295 delnic (97,60 %) Pivovarne Union, d. d.,

317.498 delnic (8,43 %) Poslovnega sistema Mercator, d. d., 213.115 delnic (6,27 %) Probanke, d. d.,

Maribor, 645.003 delnic (20,6 %) Thermane, d. d., Laško ter 270.648 (1,6 %) delnic Elektra Gorenj-

ska, d. d. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic na dan 31. 12. 2011 znaša 293.126.554 EUR. Del

dolgoročnih in kratkoročnih dolgov je zavarovan še s hipoteko in z zastavo premičnin ter naložbenih

203

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

nepremičnin. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin premičnin in naložbenih nepremičnin

na dan 31. 12. 2011 znaša 37.216.704 EUR. Kratkoročna posojila družbe so zavarovana še s terjatvami,

katerih vrednost na dan 31. 12. 2010 znaša 7.900.000 EUR, ter z zastavo blagovnih znamk v vrednosti

50.000.000 EUR. Vrednost vseh neodplačanih z delnicami, hipoteko, zastavo premičnin, naložbenih

nepremičnin in terjatev zavarovanih dolgov na dan 31. 12. 2011 znaša 222.576.092 EUR. Kratkoročna

posojila v vrednosti 42.449.526 EUR, ki jih je Družba najela pri svojih odvisnih družbah, so zavarova-

na z menicami.

19. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 5.483.052 6.138.742

Skupaj 5.483.052 6.138.742

Med pasivnimi časovnimi razmejitvami je izkazana obveznost za poroštva Jadranski pivovari v

vrednosti 1.531.389 EUR ter obveznost iz naslova poroštva Novi kreditni banki Maribor v vrednosti

3.637.650 EUR.

Pasivne časovne razmejitve so se zmanjšale za unovčenja poroštev za posojila Jadranske pivovare

– Split, d. d. Zaradi slabega finančnega položaja Jadranska pivovara, d. d., ni bila sposobna sama po-

ravnati zapadlih obrokov bančnih posojil, zato jih je namesto nje na osnovi podpisanega poroštva iz let

2005, 2007 in 2008 poravnala Pivovarna Laško, d. d.

Vrednost poroštva za posojila Jadranske pivovare – Split, d. d., je konec leta 2009 znašala 5.110.524

EUR, na zadnji leta 2011 pa 1.531.389 EUR. Kratkoročni del poroštva, ki je izkazan med pasivnimi ča-

sovnimi razmejitvami, se je zmanjšal za izplačilo v vrednosti 1.715.230 EUR in povečal za kratkoročni

del poroštev v vrednost 1.209.343 EUR.

Obveznosti iz naslova poroštva Novi kreditni banki Maribor, d. d., izhaja iz leta 2009, ko je bivša

uprava Pivovarne Laško, d. d., za posojilo v vrednosti 6.250.000 EUR, ki ga je pri Novi kreditni banki

Maribor najela takrat njena nadrejena družba Center naložbe, d. d., zastavila 345.304 delnic Radenske,

d. d. Ker družba Center naložbe, d. d., ob zapadlosti ni poravnala najetega posojila, je posojilodajalka

Nova kreditna bana Maribor, d. d., na podlagi pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev vložila predlog za

izvršbo. Zoper sklep o izvršbi je Družba vložila ugovor. V letu 2011 smo na osnovi pravnomočne sodbe

iz spora med tožečo stranko Novo Kreditno banko Maribor, d. d., kot zastavno upnico in toženo stranko

Pivovarno Laško, d. d., kot zastavno dolžnico, zmanjšali naložbo v Radensko, d. d., za 345.304 delnic,

ki jih je bivša uprava Pivovarne Laško zastavila v korist družbe Center naložbe za najem njenih posojil

pri NKBM. Okrožno sodišče v Mariboru je v sodbi razsodilo v korist tožeče stranke. Odločba je postala

pravnomočna 8. 12. 2011. Dne 22. 12. 2011 je upnica NKBM na Okrajno sodišče v Celje vložila predlog

za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), na osnovi katerega je sodišče isti dan izdalo

Sklep o izvršbi. Izvršba do dne potrditve računovodskih izkazov 6. 4. 2012 še ni bila realizirana, zato

obveznosti iz tega naslova nismo zmanjšali, smo del naložbe v vrednosti 3.637.650 EUR prenesli na

sredstva za prodajo. Iz naslova zastave delnic RARG so bili že v letu 2009 pripoznani finančni odhodki

in oblikovane pasivne časovne razmejitve v enaki višini.

Med pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje tudi obveznost do zaposlencev za neizko-

riščene opravljene ure in neizplačane letne dopuste. V primerjavi s preteklim letom se je vrednost teh

obveznosti povečala za 55.625 EUR.

204

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

20. ANALIZA PRIHODKOV IZ PRODAJE IN STROŠKOV

20. A. ANALIZA PRIHODKOV IZ PRODAJE PO GLAVNIH IZDELKIH

( v EUR ) 2011 2010

Pivo 71.539.206 73.197.493

Druge pijače (voda. sladne in fermentirane pijače) 1.507.797 821.735

Prihodki iz prodaje trgovskega blaga - kanal Horeca 19.065.985 16.211.970

Prihodki iz prodaje materiala 642.159 238.749

Ostalo 1.559.101 817.706

Skupaj 94.314.248 91.287.653

Čisti prihodki iz prodaje so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 3,3 %. Na domačem trgu so

se prihodki iz naslova prodaje proizvodov in storitev zmanjšali za 1.690.415 EUR, na tujem trgu pa so

se povečali za 1.246.837 EUR. Povečali so se tudi prihodki iz naslova prodaje trgovskega blaga v kanalu

Horece, in sicer za 2.854.015 EUR. Med prihodki iz prodaje proizvodov in storitev znaša delež prihod-

kov iz naslova prodaje piva 95,9 %, delež prihodkov iz naslova prodaje vode 2 %, delež storitev pa 2,1 %.

20. B. ANALIZA PRIHODKOV IZ PRODAJE PO TRGIH

( v EUR ) 2011 2010

Prihodki iz prodaje v Sloveniji 82.178.049 81.014.449

Prihodki iz prodaje na tujem trgu 12.136.199 10.273.204

Skupaj 94.314.248 91.287.653

Prihodki iz prodaje na domačem trgu so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 1.163.600 EUR,

na tujem trgu pa za 1.862.995 EUR. Največji delež prihodkov na tujem trgu dosegamo na trgih bivše

Jugoslavije, predvsem na trgu Hrvaške, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU.

20. C. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

( v EUR ) 2011 2010

Prihodki od odprave rezervacij 37.031 379.776

Drugi poslovni prihodki 379.837 233.240

Prevrednotovalni poslovni prihodki pri kratkoročnih sredstvih 752.420 392.224

Prevrednotovalni poslovni prihodki pri dolgoročnih sredstvih 1.368.961 54.023

Skupaj 2.538.249 1.059.263

205

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

20. D. ANALIZA STROŠKOV PO KATEGORIJAH

Proizvajalni Stroški Leto 2011 stroški prodanih Stroški splošnih ( v EUR ) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški prodanega

trgovskega blaga (Horeca) - 19.294.414 - 19.294.414

Stroški materiala

in surovin in trgovskega blaga 24.377.502 426.084 271.208 25.074.794

Stroški storitev 2.506.935 14.340.366 4.653.480 21.500.781

Amortizacija 4.826.321 548.182 919.927 6.294.430

Stroški dela 4.546.916 3.052.231 3.039.210 10.638.357

Prevrednotovalni poslovni

odhodki pri dolgoročnih sredstvih 15.018 60.187 1.413.198 1.488.403


odhodki pri kratkoročnih sredstvih 525 148.688 34.492 183.705

Stroški rezervacij 24.191 12.138 24.808 61.137

Drugi stroški 289.001 257.616 1.187.727 1.734.344

Skupaj 36.586.409 38.139.906 11.544.050 86.270.365

Odhodki poslovanja so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 6.717.012 EUR oz. za 8,4 %.

Nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga se je povečala za 19 %, stroški surovin in materiala so se

povečali za 4,5 %, stroški energije pa za 13,1 %. Povečali so se tudi stroški storitev, in sicer za 1.090.130

EUR oz. 5,3 %. Za 1.694.713 EUR so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki, kar je predvsem

posledica prevrednotenja nepremičnin in naložbenih nepremičnin. Zaradi omejevanja investicijskih

vlaganj v zadnjih letih pa se je strošek amortizacije v letu 2011 v primerjavi s preteklim letom zmanjšal.

20. E. STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH


Stroški prodanega


Stroški materiala in surovin

in trgovskega blaga 24.377.502 426.084 271.208 25.074.794


Amortizacija 4.806.321 548.182 919.927 6.274.430

Stroški dela 4.546.916 3.052.231 3.039.210 10.638.357


odhodki pri dolgoročnih sredstvih 15.018 60.187 1.433.213 1.508.418


odhodki pri kratkoročnih sredstvih 525 148.688 251.596 400.809


Drugi stroški 289.001 257.616 1.187.712 1.734.329

Skupaj 36.566.409 38.139.906 11.781.154 86.487.469

206

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.


Stroški prodanega


Stroški materiala

in surovin in trgovskega blaga 23.125.737 379.615 298.779 23.804.131


Amortizacija 5.493.739 526.259 976.076 6.996.074

Stroški dela 4.524.364 3.002.812 2.743.469 10.270.645


odhodki pri dolgoročnih sredstvih 15.725 10.603 22.143 48.471


odhodki pri kratkoročnih sredstvih - 135.895 10.132 146.027


Drugi stroški 340.310 50.434 1.379.575 1.770.319

Skupaj 36.278.311 34.117.561 9.374.585 79.770.457

V letu 2011 so se proizvajalni stroški povečali za 288.098 EUR, stroški splošnih dejavnosti za

2.496.625, stroški prodajanja pa za 4.022.345 EUR.

Stroški revizije, ki jo je opravila revizorska družba Deloitte revizija, d. o. o., za leto 2011 znašajo

37.500 EUR.

2O. F. DRUGI POSLOVNI ODHODKI

( v EUR ) 2011 2010

Takse, druge dajatve 11.420 41.298

Dajatve v zvezi z vodo in ekologijo 285.850 333.223

Nadomestila za zameljišče 139.261 138.336

Članarine združenjem 37.989 32.066

Ostali stroški (donacije. izvršbe) 420.988 327.273

Odhodki za zamudne obresti 272.958 197.019

Odhodki za oslabitve naložbenih nepremičnin 124.751 657.926

Drugi poslovni odhodki 441.128 43.177

Skupaj 1.734.345 1.770.318

2O. G. STROŠKI USTAVLJENEGA POSLOVANJA

( v EUR ) 2011 2010

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih 217.104 -

Skupaj 217.104 -

207

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

21. NETO FINANČNI ODHODKI

( v EUR ) 2011 2010

Finančni prihodki brez tečajnih razlik 3.981.190 4.331.945

Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 3.936.488 3.888.427

Finančni prihodki iz danih posojil 24.001 442.791

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 20.701 727

Finančni odhodki brez tečajnih razlik (31.073.148) (22.944.703)

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (15.676.362) (9.902.701)

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (15.381.190) (13.042.002)

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (15.596) -

Tečajne razlike iz financiranja 39 (452)

Negativne tečajne razlike - (509)

Pozitivne tečajne razlike 39 57

Neto finančni odhodki (27.091.919) (18.613.210)

Finančni odhodki presegajo finančne prihodke za 28.925.527 EUR. Finančni odhodki iz naslova

finančnih obveznosti znašajo 15.381.190 EUR, iz naslova oslabitev finančnih naložb pa 17.509.970 EUR.

Finančni odhodki iz naslova prejetih posojil pri bankah znašajo 12.768.432 EUR, iz naslova prejetih

posojil pri družbah v skupini pa 2.612.758 EUR.

Med finančnimi odhodki so izkazane slabitve naložb: v Delo, d. d., v vrednosti 8.183.810 EUR na

osnovi cenitve, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, v delnice Poslovnega sistema

Mercator v vrednosti 4.305.632 EUR na osnovi prevrednotenja na pošteno borzno ceno, v delnice Pro-

banke, d. d., Maribor v vrednosti 3.107.634 EUR na osnovi prevrednotenj na borzno vrednost, v delež v

družbi Slopak v vrednosti 79.287 EUR ter slabitev posojila, danega odvisni družbi Jadranska pivovara

– Split, d. d., v vrednosti 1.833.608 EUR.

21. A. FINANČNI ODHODKI IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA

( v EUR ) 2011 2010

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 1.833.608 -

Neto finančni odhodki 1.833.608 -

22. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

( v EUR ) 2011 2010

Odloženi davek (2.528.474) (1.097.155)

Skupaj (2.528.474) (1.097.155)

208

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

( v EUR ) 2011 2010

Poslovni izid pred obdavčitvijo (18.423.464) (7.389.415)

Davek. izračunan po veljavni davčni stopnji:

Davek od dohodka. obračunan po davčni stopnji 20 % (3.684.693) (1.477.883)

Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (3.571.580) (3.901.721)

Davčno nepriznani odhodki 18.684.561 11.313.618

Davčna osnova I (3.310.483) 22.482

Sprememba davčne osnove 112.394 137.209

Davčna osnova II (3.198.089) 159.691

Davčne olajšave - (159.691)

Davčna osnova III (3.198.089) -

Davčna izguba (3.198.089) -

Davek - -

V letu 2011 je bila ustvarjena davčna izguba v vrednosti 3.198.089 EUR. Zaradi ugotovljene davčne

izgube nismo ugotavljali davčnih olajšav, ki jih ni mogoče prenašati v prihodnje leto. Družba na zadnji

dan leta 2011 izkazuje nepokrito davčno izgubo v višini 4.473.067 EUR, od katere znaša obračunana

terjatev za odloženi davek po 20 % stopnji 894.613 EUR, ki bo poračunana v prihodnjih letih iz naslova

obdavčljivih dohodkov.

Oblasti lahko preverijo poslovanje podjetja, v okviru katerega lahko nastanejo dodatne obveznosti

plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki

kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna

nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.

23. TEČAJNE RAZLIKE

Tečajne razlike iz poslovanja in financiranja, upoštevane v izkazu poslovnega izida, so naslednje:

( v EUR ) 2011 2010

Tečajne razlike iz financiranja 39 (453)

Skupaj 39 (453)

209

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

24. IZKAZ DENARNIH TOKOV IZ POSLOVANJA

( v EUR ) 2011 2010

Dobiček iz poslovanja obdobja 10.502.063 11.223.795

Prilagoditve za:

Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin 6.059.192 6.764.714

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 235.238 231.360

Odpise in prevrednotenje dolgoročnih sredstev 260.557 520.027

Odpise in prevrednotenje kratkoročnih sredstev 561.870 146.027

Neto gibanje v rezervacijah 156.248 (1.937.886)

7.273.105 5.724.242

Spremembe obratnega kapitala

Zaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo 333.915 2.244.907

Poslovne terjatve in druge terjatve (7.244.121) 975.658

Poslovne obveznosti in druge obveznosti 2.064.312 (247.436)

(4.845.894) 2.973.129

Denar ustvarjen pri poslovanju 12.929.274 19.921.166

25. IZGUBA NA DELNICO

( v EUR ) 2011 2010

Izguba tekočega leta (15.528.268) (6.292.260)

Število vseh izdanih navadnih delnic 8.747.652 8.747.652

Število lastnih delnic 755 755

Tehtano število izdanih navadnih delnic 8.746.897 8.746.897

Čista izguba na delnico (1,78) (0,72)

Popravljena čista izguba na delnico (1,78) (0,72)

Čista izguba na delnico se izračuna z delitvijo čistega poslovnega izida, ki pripada delničarjem, s

tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno

število lastnih delnic.

210

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

26. VSEOBSEGAJOČI DONOS NA DELNICO

( v EUR ) 2011 2010

Vseobsegajoči donos večinskih lastnikov (14.802.595) (5.134.628)


Število lastnih delnic 755 755


Vseobsegajoči donos na delnico (1,69) (0,59)

Popravljena vseobsegajoči donos na delnico (1,69) (0,59)

27. DIVIDENDE NA DELNICO

V letu 2011 nismo izplačali dividend, prav tako dividend nismo izplačali v letu 2010.

28. FINANČNA TVEGANJA

28. A. KREDITNO TVEGANJE

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi družbe za-

radi plačilne nesposobnosti poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih

obveznosti. V ta namen družba redno nadzira in spremlja finančne terjatve kupcev, tako grosistov kot

tudi kupcev detajlistične prodaje. Družba večinoma posluje z znanimi in preverjenimi poslovnimi

partnerji, katerih boniteto sproti spremlja. Glede na navedeno je za vsakega partnerja določen limit,

do katerega je posameznim kupcem dovoljena dobava blaga. Pri kupcih z izrazito nizko stopnjo bo-

nitete pa se uporablja dobava na osnovi avansnega plačila. Na ta način so kupci omejeni pri dobavah

preko njihovih zmožnosti za plačilo. V okviru obvladovanja kreditnega tveganja se družba poslužuje

medsebojnih in verižnih kompenzacij, ki imajo prav tako pozitivne učinke na zagotavljanje ustreznega

denarnega toka družbe. Terjatve so zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev, kot

so: menica, bančna garancija in hipoteka. Finančna služba tekoče spremlja terjatve po poslovnih par-

tnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo tako interno preko lastne službe izterjave kot tudi preko

zunanje agencije, velik del terjatev izterja pred sodno izterjavo. Z zaračunavanjem zamudnih obresti, s

pisnim opominjanjem in v zaključni fazi tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev dosega boljšo plačilno

disciplino kupcev in odpise neizterljivih terjatev omejuje na minimum. V letu 2010 tako družba ni za-

beležila vrednostno pomembnejših odpisov terjatev zaradi neplačil kupcev. Kreditna tveganja družba

obvladuje in pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

28. B. TVEGANJE OBRESTNIH MER

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na fi-

nančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo

obrestno mero (EURIBOR). Po napovedih gospodarskih podatkov za evroobmočje je moč pričakovati


v prid znižanja EURIBOR-a. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini




211

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.






Povprečna obrestna Razlika ( v EUR ) Višina obresti mera v % obresti

Dejanski odhodki iz financiranja

iz naslova obresti 15.381.190 5,83 -

Odhodki v primeru povečanja

obrestne mere za 1 % 18.019.473 6,83 2.638.283

Odhodki v primeru zmanjšanja

obrestne mere za 1 % 12.742.907 4,83 (2.638.283)


obrestne mere za 1,5 % 19.338.615 7,33 3.957.425


obrestne mere za 1,5 % 11.423.765 4,33 (3.957.425)

V primeru, da bi se pri nespremenjeni zadolžitvi povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se

odhodki povečali za 2.638.283 EUR, pri 1,5 % pa za 3.957.425 EUR.

Če bi se obrestna mera znižala za 1 oz. 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 2.638.283 EUR

oz. 3.957.425 EUR.

28. C. VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Družbe v letu 2011 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov

s tujino pretežno vezana na evro.

28. D. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Na zadnji dan leta 2011 izkazuje Pivovarna Laško, d. d., presežek kratkoročnih obveznosti nad kratko-

ročnimi sredstvi v višini 184.201.830 EUR, zaradi česar obstaja veliko likvidnostno tveganje.

V skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško so se že v letu 2010 pričeli intenziv-

no izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V letu 2011 so potekali postopki prodaje 93,73 %

družbe Fructal, d. d., 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., 100 % deleža v družbi Delo, d. d.,

23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., ter vseh ostalih naložb in poslovno nepotreb-

nega premoženja. V decembru leta 2011 je bil uspešno izveden in zaključen postopek prodaje družbe

Fructal, d. d., ki je bila v 93,73 % lasti Pivovarne Union, d. d., strateškemu partnerju družbi Nectar iz

Srbije. Iz naslova prodaje je bila realizirana kupnina v višini 35.300.000 EUR.

Postopek prodaje 23,34 % deleža v družbi Poslovni sistem Mercator, ki je intenzivno potekal celo leto

2011, ni bil uspešno zaključen, vendar se bo v letu 2012 nadaljeval. Prav tako se bodo nadaljevali postop-

ki prodaje vseh ostalih nestrateških naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. V primeru uspešno

zaključenih prodajnih postopkov bomo močno zmanjšali svojo zadolženost ter s tem izpostavljenost

212

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

likvidnostnemu tveganju. Vendar obstaja negotovost glede uspešno izvedenih odprodaj finančnih na-

ložb in nepotrebnega premoženja. Kljub uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo obvladujoča družba

Pivovarna Laško, d. d., še vedno ostala prezadolžena, medtem ko bo likvidnostna situacija v posame-

znih odvisnih družbah bistveno ugodnejša. Zato je v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideno

izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi obvladujoča družba delno izboljšala svoj likvidnostni polo-

žaj in poslovni rezultat. Povečanje trajnih virov pa bi omogočilo ohranjanje in povečevanje vrednosti

premoženja lastnikom.

V času do uspešno izvedenih zaključkov prodaj posameznih naložb bo imela Pivovarna Laško, d. d.,

resne likvidnostne težave, ki jih bomo lahko uspešno reševali le ob dogovoru z bankami (le-te nastopa-

jo tako v vlogi upnikov kot tudi v vlogi pomembnih lastnikov družbe). V primeru neuspešne prodaje

premoženja pa je možna rešitev likvidnostnega položaja družbe le s pridobitvijo novih trajnih virov

(dokapitalizacija). V okviru strateških ukrepov finančnega prestrukturiranja pa bodo potekala pogaja-

nja z bankami o reprogramu posojil na dolgi rok. Dogovori v zvezi z reprogramom dolgov potekajo

dnevno, medtem ko do dogovorov glede pridobivanja novih trajnih virov še ni prišlo. Več v pojasnilu

na strani 132 tega poročila.

Izračun razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (gearing ratio):

( v EUR ) 2011 2010

Finančne obveznosti 268.040.173 265.852.191

Denarna sredstva 339.850 96.800

Neto finančne obveznosti 267.700.323 265.755.391

Kapital 109.571.175 124.168.014

Gearing ratio (v %) 244,32 214,03

Iz razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom je razvidno, da je družba Pivovarna

Laško, d. d., prezadolžena.

28. E. TVEGANJE DENARNEGA TOKA

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče ob-

vladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Družba v letu 2011 tveganja poštene vrednosti finančnih

sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v naslednji tabeli.

Razlika - vpliv na Pošena vrednost presežek iz Razlika - vpliv na na dan Razlika - vpliv na prevrednotenja/ obveznost za ( v EUR ) 31. 12. 2011 vrednost naložbe poslovni izid odloženi davek

Stanje 31.12.2011 46.672.206 - - -

Povečanje cene za 20 % 56.006.647 9.334.441 7.467.553 1.866.888

Zmanjšanje cene za 20 % 37.337.765 (9.334.441) (7.467.553) (1.866.888)

Povečanje cene za 5 % 49.005.816 2.333.610 1.866.888 466.722

Zmanjšanje cene za 5 % 44.338.596 (2.333.610) (1.866.888) (466.722)

213

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Izračun tveganja se nanaša na finančno naložbo v delnice Poslovnega sistema Mercator, ki predsta-

vlja 99,9 % vrednosti finančnih sredstev, namenjenih prodaji, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.

Družba razdeljuje merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev (kategoriziranih v skladu z MRS

39) v izkazu finančnega položaja po naslednjih nivojih:

• raven 1: poštene vrednosti izhajajo iz tržnih cen (brez njihovih prilagoditev) na aktivnih trgih vre-

dnostnih papirjev;

• raven 2: poštene vrednosti so neposredno ali posredno izpeljane iz drugih virov na trgu, ki jih je

mogoče spremljati, razen tržnih cen na aktivnih trgih vrednostnih papirjev, in

• raven 3: poštene vrednosti izhajajo iz tehnik vrednotenja, ki temeljijo na virih, ki jih na trgih ni

mogoče spremljati.

ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI, NA DAN 31.12.

( v EUR ) 2011 2010

Raven 1 46.672.206 50.069.435

Raven 2 3.056.893 6.164.527

Skupaj 49.729.099 56.233.962

29. USTAVLJENO POSLOVANJE

Zaradi prenehanja poslovanja družbe Jadranska pivovara – Split, d. d., v skladu z MSRP 5, Pivovarna

Laško, d. d., izkazuje učinke iz naslova ustavljenega poslovanja. Iz naslova ustavljenega poslovanja je

izkazana izguba v vrednosti 1.683.990 EUR, ki se nanaša na oblikovanje popravka vrednosti terjatev v

vrednosti 217.104 EUR, na slabitev danih posojil v vrednosti 1.833.608 EUR ter na oblikovanje dolgoroč-

ne terjatve za odloženi davek iz naslova slabitve posojil v vrednosti 366.722 EUR.

30. POTENCIALNE OBVEZNOSTI

Potencialne obveznosti se nanašajo na dane garancije oz. poroštva v vrednosti 15.819.000 EUR. Po-

roštva so v višini 8.900.000 EUR dana odvisnim družbam za najeta posojila pri bankah ter povezani

družbi Birra Peja, Peć v višini 2.000.000 EUR. Odvisni družbi Radenski, d. d., je dano poroštvo v višini

5.900.000 EUR in odvisni družbi Pivovarni Union, d. d., v višini 3.000.000 EUR. Garancija v višini

310.000 EUR pa je dana Carinski upravi za obveznosti iz naslova trošarin.

Potencialna obveznost za Pivovarno Laško, d. d., izhaja tudi iz naslova patronatske izjave, ki jo je

dne 31. 12. 2008 podpisalo bivše vodstvo Družbe in jo naslovilo na Perutnino Ptuj, d. d. Patronatska

izjava v letnem poročilu za leto 2008 ni bila razkrita, ker je bivša uprava ni razkrila. Dne 20. 11. 2009

je družba Perutnina Ptuj, d. d., na Pivovarno Laško naslovila zahtevo za vračilo 11.600.120 EUR. Ome-

njeni znesek se nanaša na dana posojila, ki jih je na osnovi podpisane patronatske izjave Perutnina

Ptuj, d. d., odobrila družbama Center naložbe, d. d., in Infond Holding, d. d. Pivovarna Laško, d. d., s

pomočjo pravnih strokovnjakov zahtevek proučuje in želi ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bo morala

zahtevani znesek vrniti. V ta namen je pridobila več pravnih mnenj. Poslovodstvo družbe na osnovi

pridobljenih pravnih mnenj ocenjuje, da za Pivovarno Laško, d. d., iz tega naslova ne obstaja obveznost

214

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

za plačilo zahtevanega zneska, zato Družba v svojih poslovnih knjigah za zahtevani znesek ni izkazala

obveznosti. Dne 15. 2. 2011 je Pivovarna Laško, d. d., od Okrožnega sodišča v Celju prejela tožbo v zvezi

s patronatsko izjavo, ki naj bi jo g. Boško Šrot kot direktor Družbe podpisal dne 10. 1. 2009. V tožbi

tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., zahteva plačilo v višini 10.116.489 EUR z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 1. 1. 2010 dalje do plačila. Pivovarna Laško, d. d., je zoper tožbo na sodišče vložila odgovor

na tožbo.

ODŠKODNINSKE TOŽBE ZARADI DOMNEVNE KRŠITVE PREVZEMNE ZAKONODAJE (MERCATOR)

Družba Pivovarna Laško, d. d., je skupaj z ostalimi toženimi strankami (Pivovarno Union, d. d.,

Radensko, d. d., in Infond Holdingom, d. d., v stečaju) prejela s strani 28 tožnikov zahteve za plači-

lo različnih zneskov odškodnine (skupna višina 408.218,05 EUR), zaradi domnevnega kršenja pre-

vzemne zakonodaje, domnevnega usklajenega delovanja in domnevnega doseženega prevzemnega

praga, s strani posameznih delničarjev. Sodišče je dne 9. 11. 2011 razpisalo narok v zadevi opr. št. V

Pg 1490/2010 ter glavno obravnavo končalo. S sodbo z dne 30. 11. 2011 je sodišče vse zahtevke tožeče

stranke zavrnilo kot neutemeljene ter mu naložilo v plačilo stroške postopka. Sodba še ni pravnomoč-

na. Navedeni postopek naj bi bil po informacijah sodišča vzorčni postopek, čeprav smo ob vpogledu

v spis ugotovili, da sodišče sklepa o izvedbi vzročnega postopka ni izdalo. Po izdaji sodbe so tožniki

začeli umikata tožbe. Do sedaj je tožbo umaknilo že 24 tožnikov. Sodišče na podlagi umika s sklepom

postopek ustavi in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov.

TOŽBA ERE GOOD









je tožeči in toženim strankam naložilo, da morajo najkasneje do 14. 5. 2012 vložiti pripravljalno vlogo,



31. POSLOVNE ZDRUŽITVE

V letu 2011 ni bilo poslovnih združitev.

32. PREJEMKI POSLOVODSTVA IN ZAPOSLENIH PO INDIVIDUALNI POGODBI

Družbo upravljata uprava in nadzorni svet, katerih bruto zaslužke predstavljajo spodnje tabele:

( v EUR ) 2011 2010

UPRAVA

Fiksni del prejemkov 520.304 272.000

Drugi prejemki (bonitete) 10.717 3.204

Skupaj 531.021 275.204

215

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Drugi Poslovodske Fiksni del prejemki in druge ( v EUR ) prejemkov (bonitete) pogodbe Skupaj

UPRAVA - V LETU 2011

(za čas. ko so bili člani uprave)

Dušan Zorko 192.000 382 - 192.382

Gorazd Lukman 120.000 6.089 - 126.089

Matej Oset (od 5. 8. 2011 dalje) 47.043 3.193 - 50.236

Mirjam Hočevar (od 1. 5. 2011 dalje) 80.000 - - 80.000

Marjeta Zevnik (od 5. 8. 2011 dalje) 48.261 - - 48.261

Robert Šega (do 31. 3. 2011) 30.000 1.053 - 31.053

Skupaj 517.304 10.717 - 528.021

Na podlagi odstopne izjave z dne 14. 3. 2011 je z dnem 31. 3. 2011 prenehal mandat članu uprave, od-

govornemu za finance, Robertu Šegi. Za novo članico uprave, odgovorno za finance, je nadzorni svet

na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka na seji dne 31. 3. 2011 z dnem 1. 4. 2011 imenoval

Mirjam Hočevar za mandatno dobo do 30. 8. 2015.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na predlog predsednika uprave mag. Dušana Zorka z dnem

5. 8. 2011 imenoval dodatna člana uprave, in sicer Marjeto Zevnik za članico uprave, odgovorno za

pravno, kadrovsko in splošno področje, in Mateja Oseta za člana uprave, odgovornega za proizvodno-

-tehnično področje, oba za mandatno dobo od 5. 8. 2011 do 30. 8. 2015. Imenovanje dodatnih članov

uprave temelji na spremembi statuta, sprejeti na 17. redni skupščini delničarjev družbe dne 24. 6. 2011,

ki omogoča imenovanje največ petčlanske uprave.

Zaslužki, ki so jih v letu 2011 prejeli zaposleni na osnovi individualnih pogodb, so prikazani v spodnji

tabeli:

( v EUR ) 2011 2010

INDIVIDUALNE POGODBE

Fiksni del prejemkov 1.087.376 1.104.839


Skupaj 1.120.776 1.132.309

V letu 2011 so člani nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v skladu s 30. členom Statuta in sklepom

zadnje skupščine, prejeli sejnine v skupni vrednosti 73.526 EUR.

216

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

( v EUR ) 2011 2010

NADZORNI SVET

Marjan Mačkošek 9.048 4.845

Vladimir Malenković 13.865 4.080

Peter Groznik 10.170 3.018

Bojan Košak 7.320 3.762

Andrej Kebe 8.652 4.270

Aleksander Svetelšek 4.000 1.351

Anton Turnšek 4.582 1.881

Bojan Cizej 5.552 -

Dragica Čepin 2.838 -

Borut Jamnik 3.763 -

Borut Bratina 3.736 -

Skupaj 73.526 23.207

( v EUR ) 2011 2010

REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETA

Marko Koleša 539 1.012

Peter Groznik 698 349

Bojan Košak 495 990

Marjan Mačkošek - 528

Skupaj 1.732 2.879

33. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

33. A. PRODAJA POVEZANIM DRUŽBAM

( v EUR ) 2011 2010

Radenska, d. d. Radenci 972.404 844.359

Vital Mestinje, d. o. o. 816 799

Skupina Union 11.762.662 11.958.601

Skupina Delo 2.880 2.832

Jadranska pivovara - Split, d. d. 49.373 616.066

Skupaj odvisne družbe 12.788.135 13.422.657

Skupaj pridružene in druge povezane družbe 708.232 51.494.356

Skupaj 13.496.367 64.917.013

217

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

33. B. NABAVA PRI POVEZANIH DRUŽBAH

( v EUR ) 2011 2010

Radenska, d. d. Radenci 2.994.119 2.473.348

Vital Mestinje, d. o. o. 252.729 232.055

Skupina Union 20.803.297 19.051.647




Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 867.426 -



Skupaj 26.256.571 24.440.837

Podatki so izkazani v bruto vrednostih z obračunanim davkom na dodano vrednost. Nabava pri po-

vezanih družbah se nanaša predvsem na nabavo trgovskega blaga v kanalu horeca.

218

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

ODPRTE POSTAVKE IZ PRODAJE / NABAVE PRI POVEZANIH DRUŽBAH

( v EUR ) 2011 2010

Terjatve iz poslovanja do družb v Skupini Laško


Vital Mestinje, d. o. o. 42 108

Skupina Union 1.242.011 1.207.018


Jadranska pivovara - Split, d. d. 2.590.857 2.541.484

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 38.916 -

Popravek vrednosti terjatev, Jadranska pivovara - Split, d. d. (2.590.857) (2.373.753)



Skupaj 1.583.905 8.117.705

Terjatve iz naslova obresti v Skupini Laško


Popravek vrednosti terjatev, Jadranska pivovara - Split, d. d. (523.048) (523.048)

Skupaj odvisne družbe - -

Obveznosti iz poslovanja do družb v Skupini Laško


Vital Mestinje, d. o. o. 118 21.954

Skupina Union 7.415.762 4.153.308

Skupina Delo - 1.835

Jadranska pivovara - Split, d. d. 13.489 -



Skupaj pridružene in druge povezane družbe 2.148 633.748

Skupaj 7.836.065 5.237.115

33. C. POSOJILA PRIDOBLJENA OD POVEZANIH DRUŽB

( v EUR ) 2011 2010


Skupina Union 9.300.000 8.100.000

Firma Del, d. o. o., Laško 49.526 45.435

Skupaj 42.449.526 41.245.435

219

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

V letu 2011 so se obveznosti iz naslova prejetih posojil povečale za 1.204.091 EUR iz naslova prejete-

ga posojila s strani Pivovarne Union, d. d., za 1.200.000 EUR in iz naslova pripisa obresti od posojila

Firme Del, d. o. o.

Obveznosti za obresti od prejetih posojil do družbe Radenska na dan 31. 12. 2011 znašajo 177.108 EUR,

do družbe Pivovarne Union, d. d., pa 48.182 EUR.

33. D. POSOJILA DANA POVEZANIM DRUŽBAM

( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbe

Jadranska pivovara - Split, d. d. (dolgoročno posojilo) 8.820.150 8.378.000

Popravek vrednosti danih posojil Jadranski pivovari - Split, d. d. (8.820.150) (8.378.000)

Skupaj odvisne družbe - -

Druge povezane družbe

Infond Holding, d. d., Maribor 1.699.613 1.699.613

Center naložbe, d. d., Maribor 5.900.000 5.900.000

Popravek vrednosti danih posojil (7.599.613) (7.599.613)

Skupaj druge povezane družbe - -

Skupaj - -

Družba je v letu 2011 odvisni družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., odobrila za 1.833.608 EUR

kratkoročnih posojil za izplačilo odpravnin ter za premostitev likvidnostnih težav. Iz naslova podpisa-

nega poroštva iz leta 2009 je poravnala obroke zapadlih posojil Jadranske pivovare, d. d., v vrednosti

1.715.229 EUR. Za posojila v višini 1.833.608 EUR so bili oblikovani popravki vrednosti v breme teko-

čega poslovnega izida.

33. E. FINANČNI PRIHODKI

( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbe


Skupina Union 44.331 -

Jadranska pivovara - Split, d. d. - 415.575

Skupaj 1.184.020 1.555.219

220

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

33. F. FINANČNI ODHODKI

( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbe


Skupina Union 527.458 464.405

Delo, d. d., Ljubljana - oslabitev 8.183.810 6.501.966

Jadranska pivovara - Split, d. d. - oslabitev posojil in obresti 1.833.608 1.779.670

Skupaj 12.630.176 10.589.136

33. G. POROŠTVA DANA POVEZANIM DRUŽBAM

( v EUR ) 2011 2010

Odvisne družbe

Jadranska pivovara - Split, d. d. (za bančna posojila) 1.531.389 3.246.619

Fructal, d. d., Ajdovščina (662.624 RARG - za bančna posojila) - 6.957.552

Radenska, d. d., Radenci (za bančna posojila) 5.900.000 7.850.000

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana (za bančna posojila) 3.000.000 8.747.490

Skupaj 10.431.389 26.801.661

Popravek vrednosti poroštev v Jadranski pivovari - Split, d. d. (1.531.389) (3.246.619)


Druge povezane družbe

Birra Peja, a. d., Peć 2.000.000 2.000.000

Center naložbe, d. d., Maribor - 3.625.692

Popravek vrednosti poroštva - (3.625.692)

Skupaj druge povezane družbe 2.000.000 2.000.000

Skupaj 10.900.000 25.555.042

Na dan 31. 12. 2011 znaša vrednost danih poroštev odvisnim družbam 8.900.000 EUR, katerih vre-

dnost se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 14.655.042 EUR.

34. POSLOVNI DOGODKI PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA

Poslovni dogodki po preteku poslovnega leta v Pivovarni Laško, d. d., so opisani na straneh od 130

do 132 poslovnega dela letnega poročila, poglavje 2.15. Po preteku poslovnega leta ni bilo pomembnih

poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze.

Dne 30. 1. 2012 je bila skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. (na tej skupščini NLB kot največja

lastnica in Banka Celje zaradi odločbe ATVP nista mogli uresničevati svojih glasovalnih pravic), ki je

sprejela tudi sklep, da daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27. 12. 2011 med

družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno

221

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

družbo ter k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27. 12. 2011 med družbo Pivovarna Laško,

d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno družbo. Soglasje k posa-

mezni pogodbi o obvladovanju sta dne 31. 1. 2012 dali tudi skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d.,

in Radenske, d. d., Radenci. S pogodbama o obvladovanju so se družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivo-

varna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci iz dejanskega koncerna povezale v pogodbeni koncern.

4.1.9 IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe ter računo-

vodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja

družbe v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska

unija in Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2011.

Uprava Pivovarne Laško, d. d., potrjuje poslovno poročilo in računovodske izkaze s pojasnili za leto

končano 31. 12. 2011 in izjavlja:

• da so računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo Pivovarna Laško, d. d., nadaljevala

poslovanje tudi v prihodnje,

• da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v raču-

novodskih politikah,

• da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in

dobrega gospodarja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja

družbe ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.


mag. Dušan Zorko

predsednik uprave

Marjeta Zevnik

članica uprave

Mirjam Hočevar

članica uprave

Gorazd Lukman

član uprave

Matej Oset

član uprave

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

222

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

3.

TR

AJ

NO

ST

NI

RA

ZV

OJ

223

224

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2

REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAčUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE laŠKO ZA POSLOVNO LEtO 2011 V SKlaDU Z MSRP

225

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.1 KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE LAŠKO NA DAN 31. 12. 2011


SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 321.093.374 265.643.825

Neopredmetena sredstva 1 87.017.785 66.016.523

Opredmetena osnovna sredstva 2 180.695.007 153.632.750

Naložbene nepremičnine 3 9.117.703 4.656.484

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 4.A 364.803 207.148

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 4.B 1.239.563 718.449

Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe 4.C - 317.148

Dolgoročna posojila 5 11.079.110 10.444.245

Dolgoročne terjatve 6 877.146 717.347

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 7,18.C 30.702.257 28.933.731

Kratkoročna sredstva brez

kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 248.064.577 370.997.307

Nekratkoročna sredstva za prodajo 8 8.960.939 286.684.408

Zaloge 9 22.079.914 21.376.855

Kratkoročne terjatve iz poslovanja 10.A 46.730.029 30.660.793

Kratkoročne terjatve

za preveč plačan davek od dohodka 10.B 407.636 1.595.596

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 12.A 143.271.798 24.554.570

Kratkoročna posojila 11 5.110.497 4.733.715

Dobroimetje pri bankah. čeki in gotovina 13 21.503.764 1.391.370

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 14 525.338 210.569

Skupaj kratkoročna sredstva 248.589.915 371.207.876

SKUPAJ SREDSTVA 569.683.289 636.851.701

226

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.1 KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE LAŠKONA DAN 31. 12. 2011

( n a d a l j e v a n j e )


KAPITAL 125.473.457 131.889.003

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža 16 7.647.527 9.557.633

Kapital lastnikov obvladujočega deleža 15 117.825.930 122.331.370

Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305

Kapitalske rezerve 78.908.924 78.908.924

Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.330

Presežek iz prevrednotenja 10.907.339 42.217.836

Čisti poslovni izid preteklih let 15.504.846 110.742

Čisti poslovni izid (27.669.598) (25.574.602)

Prevedbena rezerva 20.783 (13.485.165)

OBVEZNOSTI 444.209.832 504.962.698

Rezervacije in dolgoročne pasivne

časovne razmejitve 17 7.068.763 4.805.958

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 17.A 4.785.771 2.788.161

Rezervacije in dolgoročne

pasivne časovne razmejitve 17.B 2.282.992 2.017.797

Dolgoročne obveznosti 18 40.536.520 84.263.898

Dolgoročne finančne obveznosti 18.A 40.532.009 84.263.898

Dolgoročne poslovne obveznosti 18.B 4.511 -

Kratkoročne obveznosti 19 388.171.257 411.167.663

Obveznosti skupine za odtujitev 8 - 67.250.490

Kratkoročne poslovne obveznosti 19.A 36.777.184 30.636.500

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 19.B 2.963.742 -

Kratkoročne finančne obveznosti 19.C 348.430.331 313.280.673

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 20 8.433.292 4.725.179

Skupaj kratkoročne obveznosti 396.604.549 415.892.842

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 569.683.289 636.851.701

Usmeritve in pojasnila na straneh od 235 do 305 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izka-

zov Skupine Laško.

227

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.2. KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31. 12. 2011


Ohranjeno poslovanje

Čisti prihodki od prodaje 21 264.737.273 250.319.305

Sprememba vrednosti zalog proizvodov

in nedokončane proizvodnje 21 467.270 (2.081.674)

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 21 197.804 23.108

Drugi poslovni prihodki 21 5.498.458 2.987.775

Stroški blaga. materiala in storitev 21 (168.051.199) (152.962.129)

Stroški dela 21 (49.303.255) (48.993.729)

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih

in opredmetenih osnovnih sredstev 21 (19.585.979) (20.968.032)

Prevrednotovalni poslovni odhodki (11.820.395) (8.993.597)

Dolgoročne rezervacije 21 (298.655) (537.108)

Drugi poslovni odhodki 21 (5.918.214) (6.335.617)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 15.923.108 12.458.302

Finančni prihodki 22 9.548.495 2.178.402

Finančni odhodki 22 (49.705.487) (25.963.027)

Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah 23 - 4.112.331


Davki 24 3.432.744 2.819.947


OBDOBJA IZ OHRANJENEGA POSLOVANJA 30 (20.801.140) (4.394.045)

Ustavljeno poslovanje - Jadranska pivovarna Split (3.610.790) (4.926.041)

Ustavljeno poslovanje - Fructal (3.094.368) (16.498.719)


OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA (6.705.158) (21.424.760)

CELOTNI ČISTI POSLOVNI IZID

OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (27.506.298) (25.818.805)

228

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.2. KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31. 12. 2011

( n a d a l j e v a n j e )


Delež lastnikov neobvladujočega

deleža v čistem dobičku / izgubi 163.300 (244.203)

Delež lastnikov obvladujočega

deleža v čistem dobičku / izgubi (27.669.598) (25.574.602)

Celotni čisti dobiček /

izguba na delnico lastnikov obvladujočega deleža

Čisti dobiček / izguba na delnico (3,18) (2,94)

Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico (3,18) (2,94)

Celotni čisti dobiček /

izguba na delnico lastnikov neobvladujočega deleža

Čisti dobiček / izguba na delnico 0,02 (0,03)

Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico 0,02 (0,03)

Čisti dobiček /

izguba na delnico iz ustavljenega poslovanja



Čisti dobiček /

izguba na delnico iz ohranjenega poslovanja




zov Skupine Laško.

229

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.3 KONSOLIDIRAN IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31. 12. 2011

( v EUR ) 2011 2010

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (27.506.298) (25.818.805)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS

Prevredbena rezerva od pridruženih družb - 69.307

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (1.521.580) (3.207.490)

Dobički / (izgube)

iz naslova prevrednotenja nepremičnin 6.226.259 489.484

Odloženi davki iz naslova prevrednotenj (461.873) 132.347

Odloženi davki iz naslova

prevrednotenj - pridružene družbe - (2.442.531)

Drugi vseobsegajoči donos - kap.

Metoda Mercator (prenos na IPI) 15.882.356 -

Končna konsolidacija FRAG 1.335.234 -

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 21.460.396 (4.958.883)

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (6.045.902) (30.777.688)

Drugi vseobsegajoči donos 21.460.396 (4.958.882)

Delež lastnikov neobvladujočega deleža (1.812.706) (247.540)

Delež lastnikov obvladujočega deleža 23.273.102 (4.711.342)

Celotni vseobsegajoči donos (6.045.902) (30.777.688)

Delež lastnikov neobvladujočega deleža (1.649.406) (491.743)

Delež lastnikov obvladujočega deleža (4.396.496) (30.285.945)

Celotni vseobsegajoči donos

lastnikov obvladujočega deleža na delnico (0,50) (3,48)

Popravljen celotni vseobsegajoči donos

lastnikov obvladujočega deleža na delnico (0,50) (3,48)


zov Skupine Laško.

230

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.

4 KO

NSO

LID

IRA

N IZ

KA

Z SP

RE

ME

MB

LA

STN

IŠK

EGA

KA

PIT

ALA

SK

UP

INE

LA

ŠKO

ZA

OB

DO

BJE

1.1.

– 3

1. 12

. 20

11

Skup

aj

Čis

ti

Sk

upaj

kap

ital

Ka

pita

l las

tn.

O

snov

ni

Kapi

tals

ke

Zako

nske

Re

zerv

e za

La

stne

re

zerv

e

posl

ovni

izid

Č

isti

Pr

esež

ek iz

Pr

evre

dben

a

last

niko

v

neob

vlad

ujoč

. SK

UPA

J ( v

EU

R )

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id

prev

redn

oten

ja

reze

rva

ob

vlad

uj. d

elež

a

dele

ža

KA

PITA

L

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na d

an 1

. jan

uar

2011

36

.503

.305

78

.908

.924

3.

650.

331

81

2.30

4

(812

.304

) 3.

650.

331

11

0.74

2

(25.

574.

602)

42

.217

.835

(13

.485

.165

) 12

2.33

1.37

0

9.55

7.63

3 1

31.8

89.0

03

Tran

sakc

ije z

last

niki

Pove

čanj

e la

stni

h de

lnic

(del

ežev

) -

- -

- (6

0.42

0)

(60.

420)

-

- -

(6

0.42

0)

- (6

0.42

0)

Za

prod

ajo

razp

olžl

jiva

FS

- -

- -

154.

041

15

4.04

1

- -

- -

154.

041

-

154.

041

Izpl

ačilo

div

iden

d -

- -

- -

- -

- -

-

(64.

835)

(6

4.83

5)

Dru

ge s

prem

embe

-

- -

- 25

1.17

9

251.

179

-

- -

- 25

1.17

9

(148

.084

) 10

3.09

5

Skup

aj tr

ansa

kcije

z la

stni

ki

- -

- -

344.

800

34

4.80

0

- -

- -

344.

800

(2

12.9

19)

131.

881

Spre

mem

be v

vse

obse

g. d

onos

u

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta

- -

- -

- -

- (2

7.66

9.59

8)

- -

(27.

669.

598)

16

3.30

0 (

27.5

06.2

98)

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

opre

dmet

enih

osn

ovni

h sr

edst

ev

- -

- -

- -

- -

6.10

8.23

1

- 6.

108.

231

11

8.02

8

6.22

6.25

9

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

fina

nčni

h na

ložb

-

- -

- -

- -

- (1

.514

.872

) -

(1.5

14.8

72)

(6.7

08)

(1.5

21.5

80)

Dav

ki p

ovez

ani s

pos

amez

nim

i

post

avka

mi v

seob

seg.

don

osa

- -

- -

- -

- -

(395

.105

) -

(395

.105

) (6

6.76

8)

(461

.873

)

Dru

gi v

seob

seg.

don

os -

kapi

tals

ka

met

oda

Mer

cato

r (p

revr

ed. O

OS)

-

- -

- -

- 37

.976

.794

-

(37.

976.

794)

-

- -

-

Dru

gi v

seob

seg.

don

os -

kapi

tals

ka

met

oda

Mer

cato

r (p

reno

s na

IP

I)

- -

- -

- -

- -

4.18

5.14

2

13.5

54.4

72

17.7

39.6

14

- 17

.739

.614

Kon

čna

kons

olid

acija

FR

AG

-

- -

- -

- 3.

189.

158

-

(1.8

53.9

24)

- 1.

335.

234

(1

.857

.258

) (5

22.0

24)

231

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.

4 KO

NSO

LID

IRA

N IZ

KA

Z SP

RE

ME

MB

LA

STN

IŠK

EGA

KA

PIT

ALA

SK

UP

INE

LA

ŠKO

ZA

OB

DO

BJE

1.1.

– 3

1. 12

. 20

11( n

a d

a l

j e v

a n

j e

)

Skup

aj

Čis

ti

Sk

upaj

kap

ital

Ka

pita

l las

tn.

O

snov

ni

Kapi

tals

ke

Zako

nske

Re

zerv

e za

La

stne

re

zerv

e

posl

ovni

izid

Č

isti

Pr

esež

ek iz

Pr

evre

dben

a

last

niko

v

neob

vlad

ujoč

. SK

UPA

J ( v

EU

R )

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id

prev

redn

oten

ja

reze

rva

ob

vlad

uj. d

elež

a

dele

ža

KA

PITA

L

Skup

aj s

prem

embe

v vs

eobs

eg. d

onos

u v

letu

201

1 -

- -

- -

- 41

.165

.952

(2

7.66

9.59

8)

(31.

447.

322)

13

.554

.472

(4

.396

.496

) (1

.649

.406

) (6

.045

.902

)

Spre

mem

be v

kap

italu

Raz

pore

d. p

reos

tale

ga

dela

čis

tega

dob

ička

po

skle

pu s

kupš

čine

-

- -

- -

- (25

.574

.602

) 25

.574

.602

-

-

- -

Obl

ikov

anje

rez

erv

za la

stne

del

nice

(del

eže)

-

- -

(190

.759

) -

(190

.759

) (6

0.42

0)

- -

- (2

51.1

79)

- (2

51.1

79)

Črp

anje

rez

erv

za la

stne

del

nice

(del

eže)

-

- -

(154

.041

) -

(154

.041

) -

- -

(1

54.0

41)

- (1

54.0

41)

Dru

go

- -

- -

- -

(136

.826

) -

136.

826

(4

8.52

4)

(48.

524)

(4

7.78

1)

(96.

305)

Skup

aj s

prem

embe

v k

apita

lu

- -

- (3

44.8

00)

- (3

44.8

00)

(25.

771.

848)

25

.574

.602

13

6.82

6

(48.

524)

(4

53.7

44)

(47.

781)

(5

01.5

25)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na d

an 3

1. d

ecem

ber

2011

36

.503

.305

78

.908

.924

3.

650.

331

46

7.50

4

(467

.504

) 3.

650.

331

15

.504

.846

(2

7.66

9.59

8)

10.9

07.3

39

20.7

83

117.

825.

930

7.

647.

527

125

.473

.457

Usm

eritv

e in

poj

asni

la n

a st

rane

h od

235

do

305

so s

esta

vni d

el k

onso

lidir

anih

rač

unov

odsk

ih iz

kazo

v Sk

upin

e La

ško.

232

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.

5 KO

NSO

LID

IRA

N IZ

KA

Z SP

RE

ME

MB

LA

STN

IŠK

EGA

KA

PIT

ALA

SK

UP

INE

LA

ŠKO

ZA

OB

DO

BJE

1.1.

– 3

1. 12

. 20

10

Skup

aj

Čis

ti

Sk

upaj

kap

ital

Ka

pita

l las

tn.

O

snov

ni

Kapi

tals

ke

Zako

nske

Re

zerv

e za

La

stne

re

zerv

e

posl

ovni

izid

Č

isti

Pr

esež

ek iz

Pr

evre

dben

a

last

niko

v

neob

vlad

ujoč

SK

UPA

J ( v

EU

R )

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id

prev

redn

oten

ja

reze

rva

ob

vlad

uj. d

elež

a

dele

ža

KA

PITA

L

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na d

an 1

. jan

uar

2010

36

.503

.305

78

.908

.924

3.

650.

331

1.

363.

200

(1.

363.

200)

3.

650.

331

-

- 40

.453

.825

(6

.899

.071

) 15

2.61

7.31

4

9.97

7.06

7 1

62.5

94.3

81

Tran

sakc

ije z

last

niki

Odt

ujite

v la

stni

h de

lnic

(del

ežev

) -

- -

(52.

587)

52

.587

-

- -

- -

- -

-

Izpl

ačilo

div

iden

d -

- -

- -

- -

- -

-

(75.

112)

(7

5.11

2)

Pove

čanj

e /

zman

jšan

je k

apita

la

- -

- -

- -

- -

- -

- 14

7.42

2

147.

422

Dru

ge s

prem

embe

-

- -

- 49

8.30

9

498.

309

-

- -

- 49

8.30

9

- 49

8.30

9

Skup

aj tr

ansa

kcije

z la

stni

ki

- -

- (5

2.58

7)

550.

896

49

8.30

9

- -

- -

498.

309

72

.310

57

0.61

9

Spre

mem

be v

vse

obse

gajo

čem

don

osu

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta

- -

- -

- -

- (2

5.57

4.60

2)

- -

(25.

574.

602)

(2

44.2

04)

(25.

818.

806)

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

neop

redm

eten

ih s

reds

tev

- -

- -

- -

- -

- -

- (9

3.90

3)

(93.

903)

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

opre

dmet

enih

osn

ovni

h sr

edst

ev

- -

- -

- -

- -

531.

334

-

531.

334

51

.796

58

3.13

0

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

nalo

žben

ih n

epre

mič

nin

- -

- -

- -

- -

- -

- 25

8

258

Pre

seže

k pr

evre

dnot

enja

finan

čnih

nal

ožb

MEL

R

- -

- -

- -

- -

(3.0

15.1

00)

- (3

.015

.100

) (1

92.3

90)

(3.2

07.4

90)

Dav

ki p

ovez

ani s

pos

amez

nim

i

post

avka

mi v

seob

seg.

don

osa

- -

- -

- -

- -

145.

648

-

145.

648

(1

3.30

1)

132.

347

Pre

vred

bena

rez

erva

-

- -

- -

- -

- -

69.3

07

69.3

07

- 69

.307

Dru

gi v

seob

sega

joči

don

os

kapi

tals

ka m

etod

a M

erca

tor

- -

- -

- -

- -

4.21

2.87

0

(6.6

55.4

01)

(2.4

42.5

31)

- (2

.442

.531

)

233

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.

5 KO

NSO

LID

IRA

N IZ

KA

Z SP

RE

ME

MB

LA

STN

IŠK

EGA

KA

PIT

ALA

SK

UP

INE

LA

ŠKO

ZA

OB

DO

BJE

1.1.

– 3

1. 12

. 20

10( n

a d

a l

j e v

a n

j e

)

Č

isti

Skup

aj k

apit

al

Kapi

tal l

astn

.

Osn

ovni

Ka

pita

lske

Za

kons

ke

Reze

rve

za

Last

ne S

kupa

j rez

erve

po

slov

ni iz

id

Čis

ti

Pres

ežek

iz

Prev

redb

ena

la

stni

kov

ne

obvl

aduj

oč

SKU

PAJ

( v E

UR

) ka

pita

l re

zerv

e

reze

rve

la

stne

del

eže

de

lnic

e

iz d

obič

ka

pret

eklih

let

posl

ovni

izid

pr

evre

dnot

enja

re

zerv

a

obvl

aduj

. del

eža

de

leža

K

API

TAL

Skup

aj s

prem

embe

v vs

eobs

eg. d

onos

u v

letu

201

0 -

- -

- -

- -

(25.

574.

602)

1.

874.

752

(6

.586

.094

) (3

0.28

5.94

4)

(491

.744

) (3

0.77

7.68

8)

Spre

mem

be v

kap

italu

Obl

ikov

anje

rez

erv

za la

stne

del

nice

(del

eže)

-

- -

(498

.309

) -

(498

.309

) -

- -

- (4

98.3

09)

- (4

98.3

09)

Dru

go

- -

- -

- -

110.

742

-

(110

.742

) -

- -

-

Skup

aj s

prem

embe

v k

apita

lu

- -

- (4

98.3

09)

- (4

98.3

09)

110.

742

-

(110

.742

) -

(498

.309

) -

(498

.309

)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na d

an 3

1. d

ecem

ber

2010

36

.503

.305

78

.908

.924

3.

650.

331

81

2.30

4

(812

.304

) 3.

650.

331

11

0.74

2

(25.

574.

602)

42

.217

.835

(13

.485

.165

) 12

2.33

1.37

0

9.55

7.63

3 1

31.8

89.0

03

Usm

eritv

e in

poj

asni

la n

a st

rane

h od

235

do

305

so s

esta

vni d

el k

onso

lidir

anih

rač

unov

odsk

ih iz

kazo

v Sk

upin

e La

ško.

234

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.6 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31. 12. 2011


DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Denar ustvarjen pri poslovanju 25 32.797.639 54.712.234

Izdatki za davke 699.747 -

Plačane obresti 709.316 (1.005.670)

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja 34.206.702 53.706.564

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prevzem odvisnih družb. neto izdatki za prevzem 31 (286.000) -

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev 2 (10.255.894) (10.964.743)

Dobički / izgube pri odtujitvi

opredmetenih osnovnih sredstev 2 119.014 65.533

Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 (816.716) (527.742)

Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4.B.11 6.154.364 1.067.114

Prodaja nekratkoročnih sredstev

in obveznosti namenjih prodaji 30 35.300.000 -

Prejete obresti 22 759.304 1.718.756

Prejete dividende in kapitalski dobički 22 7.411.835 616.102

Neto denarni tok iz naložbenja 38.385.907 (8.024.980)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Plačane obresti 22 (23.094.295) (22.074.537)

Nakup lastnih delnic 15 90.616 52.587

Zmanjšanje kapitala - (132.705)

Povečanje / zmanjšanje finančnih dolgov 18.19 (30.129.819) (22.333.754)

Dividende izplačane lastnikom 15 (65.069) (75.112)


NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE

DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 19.394.043 1.118.063

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 2.109.721 991.658

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 21.503.764 2.109.721


zov Skupine Laško.

235

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.7 USMERITVE IN POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

SPLOŠNI PODATKI

Glavne dejavnosti Skupine Pivovarna Laško (Skupine) so: proizvodnja piva, mineralnih in izvirskih

vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, žganih pijač, trgovina na veliko ter časopisno

založniška dejavnost.

Pivovarna Laško, d. d. (Družba), je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Slove-

niji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”.

Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,96 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto preno-

sljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala.

Skupina pripravlja računovodske izkaze na podlagi predpostavke o neomejenem poslovanju.

Konsolidirani računovodski izkazi so bili potrjeni 6.4.2012 s strani Uprave družbe.

RAČUNOVODSKE USMERITVE

1. PODLAGA ZA IZDELAVO POROČILA

V letu 2011 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih.

Ti obvezni konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih

zahtev. V skladu z zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov.

Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se

izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne ra-

čunovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih.

Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odloča-

nja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na

družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na

računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke.

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP kot jih je sprejel Odbor za med-

narodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standar-

dov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer:

A) TRENUTNO VELJAVNI STANDARDI IN POJASNILA

V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za

mednarodne računovodske standarde in sprejela EU:

• Spremembe MRS 24 »Razkrivanje povezanih strank« - Poenostavitev zahtev po razkritju za podje-

tja, povezana z vlado, in razlaga opredelitve povezane stranke, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010

(veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje),

• Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« - Obračunavanje izdaje delniških pra-

vic, ki jih je EU sprejela 23. decembra 2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2010

ali kasneje),

236

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Ome-

jeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki

jih je EU sprejela 30. junija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje),

• Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2010)«, ki izhajajo iz letnega pro-

jekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 6. maja 2010 (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27,

MRS 34, OPMSRP 13), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki ga

je 18.2.2011 sprejela EU (spremembe je potrebno uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija

2010 ali kasneje oziroma 1. januarja 2011, odvisno od standarda/pojasnila),

• Spremembe OPMSRP 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede mini-

malnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti« - Vnaprejšnja plačila zahtev glede mi-

nimalnega financiranja, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo


• OPMSRP 19 »Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti«, ki ga je EU sprejela 23.

julija 2010 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje).

Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovod-

skih usmeritvah Skupine.

B) STANDARDI IN POJASNILA, KI JIH JE IZDAL OMRS IN SPREJELA EU, KI ŠE NISO V VELJAVI

Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, popravke standar-

dov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo:

• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« - Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU

sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje).

Poslovodstvo se je odločilo, da ne bo uporabila teh standardov, popravkov in pojasnil preden stopijo

v veljavo. Ocenjuje, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in pojasnil ne bo imela

pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine.

C) STANDARDI IN POJASNILA, KI JIH JE IZDAL OMRS IN JIH ŠE NI SPREJELA EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Od-

bor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov in pojasnil, ki na

dan 6.4.2012 niso bili potrjeni za uporabo:

• MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2013 ali kasneje),

• MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013

ali kasneje),

• MSRP 11 »Skupne ureditve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• MSRP 12 »Razkritja vplivanja na ostala podjetja« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja

2013 ali kasneje),

• MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali

kasneje),

237

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

• MRS 27 (spremenjen leta 2011) »Ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo


• MRS 28 (spremenjen leta 2011) »Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi« (velja za letna

obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja« - Visoka

hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP (ve-

ljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje),

• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Pobotanje finančnih sredstev in obvezno-

sti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Ob-

vezni datum uveljavitve in razkritja prehodov,

• Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega obse-

žnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje),

• Spremembe MRS 12 »Davek iz dobička« - Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za

letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje),

• Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zasluž-

kov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

• Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« – Pobotanje finančnih sredstev in

obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),

• OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča« (velja za letna obdo-

bja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).

Poslovodstvo predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v

obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine.

Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obvezno-

sti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.

Poslovodstvo ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem fi-

nančnimi sredstvi in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti: pripoznavanje

in merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena

na datum izkaza finančnega položaja.

2. KONSOLIDACIJA

Odvisne družbe, v katerih ima obvladujoča družba neposredno ali posredno lastniški delež večji od

polovice glasovalnih pravic ali pa lahko na kakšen drug način vpliva na poslovanje, se konsolidirajo.

V izkaze Skupine se konsolidirajo od dne, ko obvladujoča družba prevzame kontrolni delež v njih,

njihovo konsolidiranje pa se preneha, ko obvladujoča družba v njih nima več kontrolnega deleža. Vse

transakcije ter terjatve in obveznosti med družbami v Skupini se za namene konsolidiranja izločijo.

238

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Izločena je tudi slabitev dolgoročnih finančnih naložb v družbo Delo, d. d., in v družbo Fructal, d. d.,

na pogodbeno dogovorjeno vrednost. Njeno zmanjšanje na ocenjeno vrednost se v konsolidaciji odraža

kot slabitev blagovnih znamk, ki so bile pripoznane ob prevzemu. Prav tako so izločene prejete divi-

dende od odvisnih družb. Zaradi zagotavljanja konsistentnih in pravilnih podatkov za potrebe konsoli-

dacije in računovodskega poročanja Skupine so računovodske usmeritve v odvisnih družbah usklajene

z usmeritvami obvladujoče družbe.

Pri obračunavanju prevzemov družb se v Skupini uporablja nakupna metoda. Nabavna vrednost

prevzema se meri kot poštena vrednost danih sredstev, kapitalskih instrumentov in prevzetih obvezno-

sti na dan transakcije, skupaj s stroški, ki se jih da neposredno pripisati prevzemu. Prevzeta sredstva,

obveznosti in pogojne obveznosti pri prevzemu so v začetni fazi evidentirane po pošteni vrednosti na

dan prevzema, ne glede na velikost neobvladujočega deleža. Presežek nabavne vrednosti nad pošteno

vrednostjo deleža obvladujoče družbe v neto sredstvih prevzetega podjetja se evidentira kot dobro ime.

Če je nabavna vrednost nižja od poštene vrednosti neto sredstev prevzete družbe, se razlika pripozna

neposredno v izkazu poslovnega izida.

Skupina obravnava transakcije z lastniki neobvladujočega deleža enako kot transakcije z zunanjimi

partnerji. Dobički in izgube manjšinskih lastnikov se kažejo v izkazu poslovnega izida Skupine.

3. SESTAVA SKUPINE POVEZANIH DRUŽB

Povezano skupino družb, Skupino Pivovarna Laško, v katerih ima družba Pivovarna Laško, d. d.,

svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje družbe:

Vrednost Dobiček/ Dejavnost Odstotek celotnega izguba Ime družbe družbe Država udeležbe kapitala leta 2011 ( v EUR ) ( v EUR )

ODVISNE DRUŽBE

Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,920 % 3.366.215 8.428

Radenska, d. d., Radenci proizvodnja pijač Slovenija 93,813 % 79.736.226 3.052.843

Skupina Union proizvodnja piva in pijač Slovenija 97,895 % 94.261.537 7.316.434

Skupina Delo časopisna in založ. dejav. Slovenija 80,834 % 17.480.363 (1.528.898)

Firma Del, d. o. o., Laško proizvodnja piva Slovenija 100,000 % 51.723 1.273

Jadranska pivovara - Split, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,459 % 4.542.877 (3.731.895)

Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo trgovsko posredovanje BiH 100,000 % 14.588 23.525

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb trgovsko posredovanje Hrvaška 100,000 % 14.650 5.716

Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, Laško, sestavlja konsolidirano letno poročilo za matično in

odvisne družbe v Skupini Laško. Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma

Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o.,

Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd.

4. PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh

s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov ter izločitev pro-

daje znotraj Skupine. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva

blaga prenese od prodajalca na kupca.

239

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Skupinski prihodki so seštevek prihodkov posameznih družb, vključenih v Skupino. Iz skupinskih

prihodkov se izključijo prihodki, doseženi znotraj skupine družb. Ostali realizirani prihodki so pripo-

znani na sledečih osnovah:

• prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek

odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi

obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov,

• prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica družb v Skupini do prejema plačil iz naslova

dividend.

5. NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski de-

lež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in, ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski

računovodski izkazi.

Naložba v odvisno družbo se v posamičnih računovodskih izkazih vrednoti po izvirni zgodovinski

nakupni vrednosti. Prihodki iz naslova udeležbe v dobičku se pripoznajo kot finančni prihodek, ko so

nakazani oz. ko skupščine teh družb sprejmejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe

se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost naložbe manjša od njene knjigovodske vrednosti. Izguba

zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida

6. NALOŽBE V PRIDRUŽENE DRUŽBE

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic in v kate-

rih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so

vrednotene po nabavni vrednosti, vendar se mora vsako leto preveriti, če morda ne obstajajo okoliščine,

ki nakazujejo na potrebo po slabitvi. V ta namen se izvajajo cenitve naložb v pridružene družbe s stra-

ni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. V primeru, da je ocenjena vrednost naložb nižja kot

nabavna vrednost, se razlika pripozna kot finančni odhodek in vpliva na višino izkazanega poslovnega

izida.

Naložbe v pridružene družbe se obračunavajo na osnovi kapitalske metode. Pridružene družbe so

družbe, v katerih ima Skupina med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na

poslovanje, vendar jih ne obvladuje.

Finančna naložba v pridruženo družbo se v skladu z MRS 28 obračuna po kapitalski metodi od

datuma, na katerega postane pridružena družba. Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej

evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna

naložbenikov delež v dobičku ali izgubi družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, ki nasta-

ne po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička

družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, zmanjšuje knjigovodsko vrednost finančne naložbe.

Preračuni knjigovodske vrednosti so prav tako potrebni, če se spremeni naložbenikov sorazmerni de-

lež v kapitalu druge družbe, a te spremembe niso vključene v izkaz poslovnega izida. Med takimi spre-

membami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih

naložb, tečajnih razlik in preračunavanja razlik, ki nastanejo pri poslovni združitvi.

240

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in naložbenikovim

deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgovih in pogojnih obveznosti pridruženega

podjetja obračuna v skladu z MSRP 3 – poslovne združitve.

Dobro ime, povezano s pridruženo družbo, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe.

Vendar amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena in zato ni vključeno v ugotavljanje naložbeniko-

vega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe.

Vsak presežek naložbenikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in po-

gojnih obveznosti pridruženega podjetja nad stroški finančne naložbe se izključi iz knjigovodske vre-

dnosti finančne naložbe in namesto tega vključi kot prihodek v ugotavljanje naložbenikovega deleža

v dobičkih ali izgubah pridružene družbe za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

Vrednost Dobiček/ Odstotek celotnega izguba ( v EUR ) Dejavnost družbe Država udeležbe kapitala leta 2011

PRIDRUŽENE DRUŽBE

Thermana, d. d., Laško dejavnost zdravilišč, Slovenija 20,63 % 28.719.105 201.439

hotelov in podobnih

nastanitvenih obratov

Birra Peja, Sh. a., Peć proizvodnja piva in pijač Kosovo 39,55 % 2.835.643 (726.236)

Slopak, d. o. o., Ljubljana ravnanje z

odpadno embalažo Slovenija 29,22 % 670.525 (496.095)

Na dan 31. 12. 2011 Skupina med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe izkazuje

naložbo v kapital družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo, naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in

naložbo v družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana.

Delež v lastništvu pridružene družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo na zadnji dan leta 2011 znaša

39,55 %, delež v družbi Slopak znaša 29,22 %, delež v Thermani pa 20,63 %.

7. VALUTA POROČANJA

A) FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA

Postavke prikazane v finančnih izkazih posameznih družb Skupine so nominirane v valuti primar-

nega okolja – države, v kateri posluje posamezna družba (ta valuta je t. i. »funkcijska valuta«). Konso-

lidirani izkazi so izkazani v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe (Pivo-

varne Laško, d. d.).

B) TRANSAKCIJE IN STANJA

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan

transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter

obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sred-

stev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valu-

tami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane

kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vre-

dnostnih papirjih so vključene v prevrednotovalnih rezervah na kapitalu.

241

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

C) DRUŽBE V SKUPINI

Izkazi poslovnega izida in izkazi denarnega toka odvisnih družb v tujini so preračunani v poročeval-

sko valuto obvladujoče družbe na podlagi povprečnega deviznega tečaja, izkazi finančnega položaja pa

so preračunani v poročevalsko valuto z uporabo tečaja, veljavnega na dan 31. decembra. V primeru, da

pride do prodaje družbe v tujini, se tečajne razlike, realizirane pri prodaji, pripoznajo v izkazu poslov-

nega izida kot del dobička / izgube iz prodaje.


Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene patente, licence, blagovne znamke, dobro

ime, neopredmetena sredstva v razvijanju, programsko računalniško opremo in druga neopredmetena

sredstva (MRS 38). Neopredmeteno sredstvo se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo

bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in, če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Pivovarna Laško, d. d., uporablja model nabavne vrednosti (MRS 38.74.), zato so neopredmetena

sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in

nabrano izgubo zaradi oslabitve.

A) DOBRO IME

Dobro ime predstavlja presežek nabavne vrednosti prevzete družbe nad pošteno vrednostjo deleža

neto sredstev prevzete družbe na dan prevzema. Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisnih družb, je

izkazano med neopredmetenimi sredstvi. Dobro ime se letno preverja, testira zaradi slabitev in se

meri po začetni vrednosti, zmanjšani za kumulirane oslabitve. Dobički in izgube pri odprodaji družbe

vključujejo sedanjo vrednost dobrega imena, ki se nanaša na prodano družbo. Na dan 31. 12. 2011 je bil

opravljen preizkus slabitve dobrega imena za naložbo v Skupino Union, na osnovi katerega se vrednost

glede na preteklo leto ni spremenila.

B) PATENTI, BLAGOVNE ZNAMKE IN LICENCE

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo

linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V prime-

ru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih

dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti. Za blagovne znamke ži-

vljenjska doba ni določljiva, zato je bil opravljen preizkus slabitve. Na osnovi cenitve, ki jo je na dan 31.

12. 2011 opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, je bila opravljena slabitev blagovnih znamk

družbe Delo, d. d., v vrednosti 3.619.545 EUR. Na osnovi uspešno zaključenega prodajnega postopka

družbe Fructal, d. d., Ajdovščina, je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazana slabitev blagov-

nih znamk omenjene družbe v vrednosti 5.272.016 EUR.

Druga neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo od 3 do 10 let.

C) OSTALA NEOPREDMETENA SREDSTVA

Kadar računalniški programi niso sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnavajo

kot neopredmetena sredstva. Ostala neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanj-

šani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena

dolgoročna sredstva imajo življenjsko dobo 10 let.

242

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

9. FINANČNA SREDSTVA

Skupina klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi

poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo raz-

položljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila investicija prido-

bljena.

A) FINANČNA SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI POSLOVNI IZID

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena

po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja

dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju

in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizi-

rani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega

izida v obdobju v katerem so nastale. V letu 2011 Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te katego-

rije, izvedeni finančni instrumenti pa so razkriti posebej.

B) POSOJILA IN TERJATVE

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki

ne kotirajo na delujočem trgu. Vključene so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12

mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila

in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z

upoštevanjem efektivne obrestne mere.

C) FINANČNE NALOŽBE V POSESTI DO ZAPADLOSTI V PLAČILO

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti so klasificirane

kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. V tekočem obdo-

bju Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

D) ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena

kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena v nobeni od ostalih kategorij. Vrednotena so prav

tako po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti. V primeru, da se z naložbo trguje

na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se kot poštena vrednost obravnava tržna cena. Pošteno

vrednost posamezne naložbe je mogoče tudi oceniti. Cenitve opravljajo ocenjevalci vrednosti podjetij,

ki so registrirani pri Slovenskem institutu za revizijo. Učinki prevrednotenj na nove poštene vrednosti

povečujejo ali zmanjšujejo vrednost kapitala – presežek iz prevrednotenja. Slabitve za prodajo razpolo-

žljivih finančnih sredstev pa povečujejo finančne odhodke in vplivajo na poslovni izid.

Finančna sredstva, za katera ni mogoče ugotoviti poštene vrednosti, so vrednotena po nabavni vre-

dnosti.

Na vsak datum izkaza finančnega položaja Skupina oceni, ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost

finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru za prodajo razpoložljivih fi-

nančnih sredstev se značilno ali dolgotrajno pomanjšanje poštene vrednosti pod nabavno vrednostjo

upošteva kot kazalec slabitve delnic. V primeru, ko obstaja takšen dokaz za finančna sredstva razpolo-

žljiva za prodajo, se kumulativna izguba – merjena kot razlika med nabavno vrednostjo in tekočo po-

šteno vrednostjo kot izguba zaradi slabitve finančnega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida

– izloči iz kapitala oz. vseobsegajočega donosa in pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprave slabitve,

pripoznane v izkazu poslovnega izida za kapitalske inštrumente, ni mogoče razveljaviti.

243

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

10. IZPELJANI FINANČNI INŠTRUMENTI

Izpeljani finančni inštrumenti so inštrumenti, ki jih uporabljamo za varovanje pred izpostavljeno-

stjo finančnim tveganjem. Uporabljajo se kot orodje za varovanje pred spremembo poštene vrednosti

ali denarnega toka, tveganju izpostavljene varovane postavke. Kot predmet trgovanja predstavlja samo-

stojen finančni inštrument, ki je izpostavljen tveganjem.

Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti, kasneje pa se prevrednotijo na pošteno vrednost.

Dobiček ali izguba iz prevrednotenja izpeljanega finančnega inštrumenta za varovanje poštene vre-

dnosti pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu. Prevrednotenje finančnega inštrumenta, ki se

uporablja za varovanje denarnega toka, se pripozna neposredno v kapitalu, kadar je varovanje uspešno,

medtem ko se neuspešni del dobička ali izgube iz inštrumenta za varovanje pred tveganjem pripozna

v poslovnem izidu.

Skupina uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred obre-

stnim tveganjem. Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in

obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega

izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji

gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni in-

štrument zadošča opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta ter če se sestavljeni inštrument ne

izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

11. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremič-

nine (zemljišča in zgradbe) so od leta 2008 naprej vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih

letih pa so bile vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Oprema in drobni inventar sta vrednotena

po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe

po posameznih skupinah sredstev znašajo:

nepremičnine 20 - 40 let;

proizvajalne naprave in stroji 4 - 10 let;

računalniška oprema 2 - 4 let;

motorna vozila 4 - 8 let;

druga oprema 3 - 7 let.

Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se

ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so razpoložljiva za uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se sredstvo pre-

vrednoti na ocenjeno nadomestljivo vrednost (oslabi) – MRS 36. Nadomestljiva vrednost sredstva je

večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje ali njene vrednosti

pri uporabi.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme se ugotavljajo na osnovi njihove

knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice in

zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 5 let.

244

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva se kapita-

lizirajo v času priprave investicije za uporabo. Kasnejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost

sredstva ali pa so prepoznani kot posebno sredstvo, kar je primerno samo v primeru, ko se pričakuje,

da se bodo prihodnje ekonomske koristi povezane s tem predmetom upoštevale v Skupini in se stro-

ški tega predmeta lahko zanesljivo izmerijo. Knjigovodska vrednost nadomestnih delov ni posebej

izkazana. Stroški vseh ostalih popravil in vzdrževanja se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju,

v katerem nastane.


Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih

ima Skupina v lasti ali v finančnem najemu z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti

premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev

ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dol-

goročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremič-

nina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v

družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Skupina v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti

na model poštene vrednosti. Ob pripravi letnih računovodskih izkazov se vsako leto opravi preverjanje

znakov slabitve. V skladu s politiko vrednotenja po modelu poštene vrednosti se učinki prevrednotenj

(slabitve in krepitve) odražajo v izkazu poslovnega izida.

13. OSLABITEV NEFINANČNIH SREDSTEV

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabi-

tev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo,

da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost

sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja izmed poštene

vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mo-

goče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega

imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.


Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih

knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih

dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Nekratkoročna sredstva za prodajo se vrednotijo po nižji

izmed dveh vrednosti: knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje. Na

zadnji dan leta 2011 Skupina med nekratkoročnimi sredstvi, namenjenimi prodaji, izkazuje naložbo v

družbo Večer, d. d., ter nepremičnine, namenjene prodaji.

245

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

15. ZALOGE

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen.

Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključuje-

jo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne

stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanj-

šane za stroške dokončanja in prodaje.

16. POSLOVNE TERJATVE

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni

vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se

oblikuje, ko Skupina pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina

oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenje-

nih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna

v izkazu poslovnega izida.

17. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, de-

pozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih

računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne

obveznosti.

18. REZERVACIJE

Rezervacije so pripoznane, ko Skupina izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov za

katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati, in je možna zane-

sljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

19. REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE

Neto obveznost Skupine v zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokoj-

ninskih shem, je znesek za služkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v

tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti

enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

20. ODLOŽENI DAVKI

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik

med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v konsolidiranih ra-

čunovodskih izkazih. Odloženi davek je obračunan pri prevzemih iz naslova začetnega pripoznanja

sredstev in obveznosti, ki nimajo vpliva niti na poslovni, niti na davčni dobiček ali izgubo. Odloženi

davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na

dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz.

obveznost za odloženi davek poravnana.

246

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni

dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Obveznost za odloženi davek se pripozna ob

prevrednotenju sredstev. Odloženi davek je izkazan na osnovi začasnih razlik, ki izhajajo iz naložb v

odvisne družbe, razen kadar je časovna uskladitev ukinitve začasnih razlik pod kontrolo Skupine in

obstaja verjetnost, da se začasne razlike ne bodo ukinile v bližnji prihodnosti. V izkazu finančnega

položaja sta terjatev in obveznost za odloženi davek izkazana v pobotanem znesku. V letu 2011 znaša

davčna stopnja 20 %.

21. POSLOVNE OBVEZNOSTI

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do

zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obenem se kot poslovne obveznosti obravnavajo kratkoročne

pasivne časovne razmejitve. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo

zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za porav-

navo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po

odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

22. FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih tran-

sakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z

uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in

obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

23. DELNIŠKI KAPITAL

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo

novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni

presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih

delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

24. LASTNE DELNICE

Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne delnice (PILR), se plačan znesek, vključno s transak-

cijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse do-

kler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Družba mora v bilanci stanja za to poslovno leto

oblikovati rezerve za lastne deleže v enaki višini. Obenem mora oblikovati rezerve za lastne delnice še

za delnice PILR, ki so v lasti odvisnih družb. Rezerve za lastne delnice se sprostijo, ko se lastne delnice

odtujijo ali umaknejo, v dobro vira iz katerega so bile oblikovane. Ob prodaji se razlika med prodajno

in knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic poračuna direktno v kapitalu in ne vpliva na poslovni izid.

Lastne delnice se porabljajo za namene iz 247. člena ZGD.

25. DIVIDENDE

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani

dobički.

247

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O


Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni

od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. sto-

ritve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo

od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

27. DAVČNA POLITIKA

Davčni izkazi Pivovarne Laško, d. d. in družb Skupine Laško v Sloveniji so pripravljeni v skladu z

Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU in Zakonom o davku od

dohodkov pravnih oseb.

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2010 je 20 %. Davčna osnova je dobiček kot prese-

žek prihodkov nad odhodki, po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova

za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu

poslovnega izida, ugotovljeni na osnovi zakona ali računovodskih standardov.

Davčna osnova se zmanjša za priznane davčne olajšave in za pokrivanje izgube iz preteklih let.

28. OCENA VREDNOSTI POSAMEZNIH POSTAVK

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenje-

ne naslednje postavke: neopredmetena dolgoročna sredstva, nepremičnine, naložbene nepremičnine,

finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posa-

meznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.

248

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

PO

JASN

ILA

H K

ON

SOLI

DIR

AN

IM R

AČ

UN

OV

OD

SKIM

IZK

AZO

M

1. N

EOP

RE

DM

ETE

NA

SR

ED

STVA

Leto

201

1 Bl

agov

ne

Dob

ro

Lice

nce

in

Prem

ožen

jske

N

S

znam

ke

ime

drug

a N

S pr

avic

e v

prid

obiv

anju

Sk

upaj

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

1. ja

nuar

201

1 46

.974

.329

17

.197

.382

6.

507.

249

234.

083

5.03

9 70

.918

.082

Nep

osre

dne

prid

obitv

e -

- 49

9.33

0 -

1.16

6.99

7 1.

666.

327

Pre

nos

iz s

reds

tev

za p

roda

jo

24.0

01.7

50

- 3.

028.

996

- 71

.924

27

.102

.670

Pre

nos

z in

vest

icij

v te

ku

- -

851.

458

- (8

51.4

58)

-

Slab

itve

(5.8

37.6

47)

- -

- -

(5.8

37.6

47)

Pre

nos

na o

pred

met

ena

osno

vna

sred

stva

-

- -

- (5

.039

) (5

.039

)

Odt

ujitv

e -

- (1

45.4

53)

- -

(145

.453

)

31. d

ecem

ber

2011

65

.138

.432

17

.197

.382

10

.741

.580

23

4.08

3 38

7.46

3 93

.698

.940

NA

BR

AN

I P

OP

RA

VEK

VR

EDN

OST

I

1. ja

nuar

201

1 -

- 4.

812.

433

89.1

23

- 4.

901.

556

Pre

nos

iz s

reds

tev

za p

roda

jo

- -

1.09

8.04

6 -

- 1.

098.

046

Am

ortiz

acija

-

- 76

5.47

4 18

.032

-

783.

506

Pove

čanj

a -

- -

38.6

09

- 38

.609

Odt

ujitv

e -

- (1

40.5

62)

- -

(140

.562

)

31. d

ecem

ber

2011

-

- 6.

535.

391

145.

764

- 6.

681.

155

SED

AN

JA V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2011

65

.138

.432

17

.197

.382

4.

206.

189

88.3

19

387.

463

87.0

17.7

85

1. ja

nuar

201

1 46

.974

.329

17

.197

.382

1.

694.

816

144.

960

5.03

9 66

.016

.526

249

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Leto

201

0 Bl

agov

ne

Dob

ro

Lice

nce

in

Prem

ožen

jske

N

S

znam

ke

ime

drug

a N

S pr

avic

e v

prid

obiv

anju

Sk

upaj

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2009

98

.707

.783

28

.938

.487

9.

409.

880

234.

083

2.10

5.15

2 13

9.39

5.38

5

Spre

mem

ba S

RS

- -

(27.

388)

-

- (2

7.38

8)

1. ja

nuar

201

0 98

.707

.783

28

.938

.487

9.

382.

492

234.

083

2.10

5.15

2 13

9.36

7.99

7

Nep

osre

dne

prid

obitv

e -

- 36

0.69

4 -

189.

923

550.

617

Pre

nos

z in

vest

icij

v te

ku

- -

637.

177

- (6

37.1

77)

-

Slab

itve

(12.

687.

903)

(1

1.74

1.10

5)

- -

- (2

4.42

9.00

8)

Pre

nos

iz o

pred

met

enih

osn

ovni

h sr

edst

ev

- -

224

- -

224

Odt

ujitv

e -

- (5

47.9

32)

- (5

24.7

26)

(1.0

72.6

58)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- FR

UC

TAL

(14.

530.

530)

-

(4.1

91)

- (1

.056

.209

) (1

5.59

0.93

0)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- SP

LIT

-

- (2

27.1

43)

- -

(227

.143

)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- DEL

O

(24.

515.

021)

-

(3.0

94.0

72)

- (7

1.92

4)

(27.

681.

017)

31. d

ecem

ber

2010

46

.974

.329

17

.197

.382

6.

507.

249

234.

083

5.03

9 70

.918

.082

250

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

( n a

d a

l j e

v a

n j

e )

NA

BR

AN

I P

OP

RA

VEK

VR

EDN

OST

I

31. d

ecem

ber

2009

-

- 6.

229.

553

71.0

91

- 6.

300.

644

Pre

nos

- -

(5.2

49)

- -

(5.2

49)

1. ja

nuar

201

0 -

- 6.

224.

304

71.0

91

- 6.

295.

395

Am

ortiz

acija

v le

tu

- -

1.09

8.12

0 18

.032

-

1.11

6.15

2

Odt

ujitv

e -

- (1

.017

.743

) -

- (1

.017

.743

)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- FR

UC

TAL

- -

(394

.202

) -

- (3

94.2

02)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- SP

LIT

-

- (1

64.0

25)

- -

(164

.025

)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- DEL

O

- -

(934

.021

) -

- (9

34.0

21)

31. d

ecem

ber

2010

-

- 4.

812.

433

89.1

23

- 4.

901.

556

SED

AN

JA V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2010

46

.974

.329

17

.197

.382

1.

694.

816

144.

960

5.03

9 66

.016

.526

1. ja

nuar

201

0 98

.707

.783

28

.938

.487

3.

180.

327

162.

992

2.10

5.15

2 13

3.09

4.74

1

251

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so izkazana po modelu nabavne vrednosti. Med neopred-

metenimi dolgoročnimi sredstvi predstavljajo največjo vrednost blagovne znamke in dobro ime, kate-

rih vrednost se vsako leto presoja in ugotavlja morebitna potreba po slabitvah. V letu 2010 je bila zaradi

načrtovane prodaje Skupine Delo celotna vrednost blagovnih znamk v skladu z MSRP 5 prenesena na

nekratkoročna sredstva za prodajo. Trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo

ne obstajajo več, ker se je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in

po primerni ceni z visoko verjetnostjo ni moč prodati, zato smo blagovne znamke družbe Delo, d. d.,

prenesli nazaj na neopredmetena sredstva.

Na dan 31. 12. 2011 je bila opravljena preveritev poštene vrednosti blagovnih znamk. Za blagovne

znamke družbe Delo, d. d., je bila preveritev poštene vrednosti blagovnih znamk opravljena s strani

pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij, ki je vpisana pri Slovenskem institutu za revizijo. Pri oceni

vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov.

Osnova za preveritev potrebe po slabitvi vrednosti blagovnih znamk in dobrega imena Pivovarne Uni-

on, d. d., je bila ocena poslovodstva, ki je temeljila na oceni vrednosti podjetja, ki jo je v letu 2010 opra-

vil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ter poslovnih rezultatov leta 2011 in predvidenih projekcij

poslovanja vrednosti družbe v prihodnjih letih. Vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union, d. d.,

na dan 31. 12. 2011 znaša 46.461.058 EUR, vrednost dobrega imena pa 17.197.380 EUR.

Skupina je v letu 2011 na osnovi cenitve Družbe Delo, d. d., v konsolidiranih izkazih izkazala slabitev

blagovnih znamk družbe Delo, d. d., v vrednosti 5.837.647 EUR. Na dan 31. 12. 2011 znaša vrednost

blagovnih znamk Skupine Delo 18.677.374 EUR.

ZASTAVA BLAGOVNIH ZNAMK

Za zavarovanje svojih posojil pri bankah je obvladujoča družba, Pivovarna Laško, d. d., zastavila del

svojih blagovnih znamk v vrednosti 50.000.000 EUR, ki so sestavni del premoženja Skupine in v skla-

du z računovodskimi standardi niso izkazane v računovodskih izkazih. Blagovne znamke obvladujoče

družbe Pivovarne Laško, d. d., so bile s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ocenjene

v letu 2010. Blagovne znamke odvisnih družb Pivovarne Union in Dela so zastavljene tudi v okviru v

zastavo danih naložb v te družbe.

OCENA VREDNOSTI DRUŽBE DELO, D. D., LJUBLJANA

Cenitev družbe Delo, d. d., ki vključuje tudi oceno vrednosti blagovnih znamk, je opravila pooblašče-

na ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem inštitutu za revizijo.


• predmet vrednotenja je večinski lastniški delež podjetja (100%), ki omogoča večinskemu lastniku

vplivati na sprejemanje odločitev na organih upravljanja družbe in vplivanje na oblikovanje strate-

gije in poslovnih odločitev (o investicijah, zadolževanju, itd.). Hkrati lahko večinski lastnik izvede

statusne spremembe,



svojemu(im) lastniku(om),


nih tokov brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost pro-



252

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Tako dobljena vrednost je popravljena za morebitne potencialne obveznosti, premije in diskonte,





podjetij. Zato je to metodo upoštevala zgolj kot kontrolno metodo,

• zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala za Delo je:

rDelo = (4,0 % + 7,0 % x 0,98 + 1,20 %) x 1,10 = 13,3 %,

• zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega + dolžniškega) kapitala za Delo pa je (WACC):

rWACC = 13,3 % x 0,68 + 6,5 % x 0,32 x (1 - 0,20) = 10,7 %,

• pri izdelavi projekcij je cenilka izhajala iz ocene poslovanja podjetja Delo za leto 2011 in Poslovne-





poslovanja (EBIT) in EBIT maržo,

• plan 2012 predvideva skromno gospodarsko rast v Sloveniji (1 %) in posledično izjemno težko leto

za medijsko dejavnost. Predviden je nadaljnji upad prodanih naklad in nizki oglaševalski prihodki,

podjetje pa v planu ne predvideva dviga cen edicij. Plan 2012 je podjetje zastavilo predvsem na

racionalizaciji stroškov, medtem ko je raven prihodkov nespremenjena. Plan je z vidika prihod-

kov razmeroma konservativen, na strani stroškov pa je predvidena racionalizacija nujna, vendar

pogajanja s sindikati še niso zaključena. V obdobju 2013-2016 je predvideno postopno izboljšanje

gospodarskih razmer in ponovno rast izdatkov za oglaševanje prek tiskanih medijev,

• poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2011 ocenjen na 0,2 mio. EUR (0,4 % prihodkov od pro-

daje), v letu 2012 je zaradi racionalizacije stroškov in prihrankov predviden v višini 1,6 mio. EUR

po pesimističnem scenariju oz. 1,9 mio. EUR po optimističnem scenariju. V obdobju 2013-2016

je z rastjo prihodkov, predvsem prihodkov od oglaševanja in rastjo cen, predvidena postopna rast

EBITDA in EBIT podjetja Delo, saj je del stroškov podjetja fiksen oz. so določene rezerve možne

predvsem na področju stroškov dela. Raven EBIT v prihodkih od prodaje do leta 2016 naraste na

raven 9,2 % po optimističnem (oz. 7,6 % po pesimističnem scenariju). Petletno povprečje EBIT

marž evropskih podjetij na področju izdajanja tiskanih medijev znaša 10,8 %, primerljiva podjetja v

regiji (predvsem Hrvaška) pa v letu 2010 dosegajo nižje EBIT marže in se prestrukturirajo v smeri

racionalizacije stroškov (predvsem stroškov dela),

• kljub visoki zadolženosti del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih finančnih naložb in presežnih

sredstev podjetja Delo. Kot presežna sredstva so v cenitvi upoštevane nepremičnine in naložbene

nepremičnine v višini 927 tisoč EUR, odvisna družba Izberi v višini 780 tisoč EUR ter finančne

naložbe v višini 10.365 tisoč EUR,

• premija za kontrolo je upoštevana v velikosti 0 %, ker so prihodnji donosi že v osnovi izdelani za

povprečnega večinskega strateškega lastnika,

• pri ocenitvi vrednosti večinskega lastniškega deleža (Skupina Laško ima 100 % delež) je upoštevan

diskont za pomanjkanje likvidnosti v višini 15 %. Pri tem je upoštevan tržni delež podjetja na trgu

(vodilna časopisna hiša), moč blagovnih znamk podjetja in siceršnja strateško-politična pozicija

podjetja.

253

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Na osnovi vseh navedenih predpostavk je ocenjena nadomestljiva vrednost 100 % lastniškega kapita-

la podjetja Delo na dan 31. 12. 2011, za namen preverjanja slabitve v skladu z MRS 36, enaka vrednosti

pri uporabi, to je:

34.290.000 EUR

z možnim razponom vrednosti med 29.820.000 EUR po pesimističnem scenariju in 39.490.000

EUR po optimističnem scenariju,

51,4 EUR na delnico



254

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

2. O

PR

ED

ME

TEN

A O

SNO

VN

A S

RE

DST

VA

Pr

oizv

ajal

ne

Dru

ge

O

snov

na

Leto

201

1

na

prav

e in

na

prav

e in

D

robn

i sr

edst

va v

( v

EU

R )

Zem

ljišč

a Zg

radb

e st

roji

opre

ma

inve

ntar

pr

idob

ivan

ju

Skup

aj

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

1. ja

nuar

201

1 38

.626

.854

10

7.95

6.08

3 29

9.96

8.27

1 38

.046

.342

22

.886

.714

2.

827.

919

510.

312.

183

Pre

nos

iz s

reds

tev

za p

roda

jo

6.60

4.95

5 32

.722

.703

48

.989

.242

8.

179.

213

- 31

.831

96

.527

.944

Nep

osre

dne

prid

obitv

e -

254.

644

470.

278

1.41

6.57

0 1.

812.

788

5.37

6.39

0 9.

330.

670

Nov

e na

bave

-

- -

- -

650.

041

650.

041

Pre

nos

z in

vest

icij

v te

ku

- 39

8.84

8 3.

047.

945

98.3

09

1.59

2.69

9 (5

.137

.801

) -

Pre

vred

note

nja

(1.1

40.8

23)

(39.

608.

948)

45

4.77

6 -

- -

(40.

294.

995)

Pri

pozn

anje

1.

719.

925

534.

202

- -

- -

2.25

4.12

7

Pre

nos

iz u

pora

be

- -

(2.4

42.4

72)

- -

- (2

.442

.472

)

Pre

nos

iz/n

a …

-

- 2.

447.

511

291.

478

- -

2.73

8.98

9

Odt

ujitv

e (1

77.7

30)

(272

.240

) (4

.326

.975

) (1

.043

.587

) (2

.420

.712

) -

(8.2

41.2

44)

31. d

ecem

ber

2011

45

.633

.181

10

1.98

5.29

2 34

8.60

8.57

6 46

.988

.325

23

.871

.489

3.

748.

380

570.

835.

243

255

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

2. O

PR

ED

ME

TEN

A O

SNO

VN

A S

RE

DST

VA

( n a

d a

l j e

v a

n j

e )

NA

BR

AN

I P

OP

RA

VEK

VR

EDN

OST

I

1. ja

nuar

201

1 -

43.7

11.0

71

266.

629.

692

29.1

32.1

36

17.2

06.5

34

- 35

6.67

9.43

3

Pre

nos

iz s

reds

tev

za p

roda

jo

- 10

.002

.244

43

.358

.694

6.

650.

093

- -

60.0

11.0

31

Pri

dobi

tve

- -

436

- 29

.479

-

29.9

15

Am

ortiz

acija

-

3.75

5.79

4 8.

952.

784

2.94

9.21

1 3.

145.

004

- 18

.802

.793

Pre

vred

note

nja

- (3

8.36

3.57

5)

- -

- -

(38.

363.

575)

Pre

nos

na n

alož

bene

nep

rem

ični

ne

- -

- 21

3.31

3 67

.193

-

280.

506

Odt

ujitv

e -

(103

.140

) (3

.781

.858

) (1

.888

.218

) (1

.526

.651

) -

(7.2

99.8

67)

31. d

ecem

ber

2011

-

19.0

02.3

94

315.

159.

748

37.0

56.5

35

18.9

21.5

59

- 39

0.14

0.23

6

SED

AN

JA V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2011

45

.633

.181

82

.982

.898

33

.448

.828

9.

931.

790

4.94

9.93

0 3.

748.

380

180.

695.

007

Teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

-

1. ja

nuar

201

1 38

.626

.854

64

.245

.012

33

.338

.579

8.

914.

206

5.68

0.18

0 2.

827.

919

153.

632.

750

Opr

edm

eten

a os

novn

a sr

edst

va s

o vr

edno

tena

del

no p

o m

odel

u pr

evre

dnot

enja

, del

no p

a po

mod

elu

naba

vne

vred

nost

i. Z

a vr

edno

tenj

e ne

prem

ični

n Sk

upin

a od

leta

20

08

dalje

upo

rabl

ja

mod

el p

revr

edno

tenj

a, m

edte

m k

o je

opr

ema

in d

robn

i inv

enta

r vr

edno

ten

po m

odel

u na

bavn

e vr

edno

sti.

256

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

V letu 2010 je Skupina v skladu z MSRP 5 zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročna sredstva

za prodajo prenesla vsa opredmetena osnovna sredstva Skupine Delo in družbe Jadranska pivovara –

Split, d. d. Ker trenutno razlogi za razvrstitev naložbe med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker se

je izkazalo, da naložbe na kratek rok (v roku enega leta) v trenutni obliki in po primerni ceni z visoko

verjetnostjo ni moč prodati, smo opredmetena osnovna sredstva obeh družb v letu 2011 razvrstili nazaj

na opredmetena osnovna sredstva Skupine.

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih

sredstev. Skupina nima osnovnih sredstev v najemu.

Na dan 31. 12. 2011 je nepremičnine ocenil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin. Negativni učin-

ki prevrednotenja v vrednosti 7.375.539 EUR so izkazani med prevrednotovalni poslovnimi odhodki,

od tega odpade na ustavljeno poslovanje 2.251.248 EUR. Pozitivni učinki prevrednotenja v vrednosti

5.444.119 EUR pa vplivajo na spremembo vrednosti kapitala in povečujejo presežek iz prevrednotenja.

Od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev je Skupina realizirala dobiček v vrednosti 66.347 EUR,

ki je izkazan kot prevrednotovalni poslovni prihodek in 51.209 EUR izgube, ki je izkazana kot prevre-

dnotovalni poslovni odhodek.

Skupina je za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil zastavila opredmetena osnovna sred-

stva, katerih sedanja vrednost na dan 31. 12. 2011 znaša 123.612.816 EUR. Knjigovodska vrednost zasta-

vljenih nepremičnin znaša 108.872.621 EUR, knjigovodska vrednost zastavljene opreme pa 19.144.206

EUR.

Kot je pojasnjeno v poslovnem delu letnega poročila so proti odvisni družbi Radenska, d. d., sproženi

denacionalizacijski zahtevki. Upravičenci so po ZIKS-u opravili vpis v zemljiški knjigi v obliki plombe

kot zaznambo spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Vpis zaznambe

spora je bil opravljen tudi pri omenjenih blagovnih znamkah Radenske, d. d., Radenci.

Skupina na dan 31. 12. 2011 izkazuje obveznost za opredmetena osnovna sredstva v vrednosti 545.428

EUR.

257

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

Pr

oizv

ajal

ne

Dru

ge

O

snov

na

Leto

201

0

na

prav

e in

na

prav

e in

D

robn

i sr

edst

va v

( v

EU

R )

Zem

ljišč

a Zg

radb

e st

roji

opre

ma

inve

ntar

pr

idob

ivan

ju

Skup

aj

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2009

52

.785

.951

16

6.84

5.14

6 40

2.88

8.48

4 54

.131

.632

22

.207

.872

3.

103.

025

701.

962.

110

Teča

jne

razl

ike

(6.3

69)

185.

030

(24.

498)

(1

98.6

84)

- (1

2)

(44.

533)

Pre

nos

na

neop

redm

eten

a sr

edst

va

- -

- 27

.388

-

- 27

.388

1. ja

nuar

201

0 52

.779

.582

16

7.03

0.17

6 40

2.86

3.98

6 53

.960

.336

22

.207

.872

3.

103.

013

701.

944.

965

Nep

osre

dne

pri

dobi

tve

554.

624

504.

394

1.33

5.34

3 96

7.93

0 10

9.24

1 10

.938

.928

14

.410

.460

Pre

kval

ifika

cije

-

- -

- -

(3.2

10)

(3.2

10)

Pre

nos

z in

vest

icij

v te

ku

11.7

87

1.81

7.76

9 6.

117.

261

1.79

4.88

7 1.

240.

773

(10.

982.

477)

-

Pre

vred

note

nja

310.

042

170.

056

(555

.825

) -

- -

(75.

727)

Slab

itve

- (4

58.3

78)

(1.6

10.2

00)

- -

- (2

.068

.578

)

Pre

nos

na n

alož

bene

nepr

emič

nine

(1

1.78

7)

(830

.191

) -

(166

.664

) 29

.063

-

(979

.579

)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sre

dstv

a za

prod

ajo

31.1

2.20

10

(8.3

12.9

52)

(27.

398.

543)

(5

2.87

0.01

2)

(7.4

83.0

20)

- (9

.290

) (9

6.07

3.81

7)

Odt

ujitv

e (8

9.48

7)

(156

.497

) (6

.323

.040

) (2

.857

.914

) (7

00.2

35)

(187

.214

) (1

0.31

4.38

7)

Pre

nos

na

nekr

atko

ročn

a sr

edst

va

za p

roda

jo -

SPLI

T

(3.8

66.7

21)

(11.

328.

728)

(3

2.18

8.27

0)

- -

(11.

783)

(4

7.39

5.50

2)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sre

dstv

a

za p

roda

jo -

DEL

O

(2.7

38.2

34)

(21.

393.

975)

(1

6.80

0.97

2)

(8.1

79.2

13)

- (2

0.04

8)

(49.

132.

442)

31. d

ecem

ber

2010

38

.636

.854

10

7.95

6.08

3 29

9.96

8.27

1 38

.036

.342

22

.886

.714

2.

827.

919

510.

312.

183

258

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

( n a

d a

l j e

v a

n j

e )

NA

BR

AN

I P

OP

RA

VEK

VR

EDN

OST

I

31. d

ecem

ber

2009

-

69.0

97.3

78

349.

783.

946

41.4

14.5

62

14.7

16.5

13

2.24

9 47

5.01

4.64

8

Teča

jne

razl

ike

- 18

6.78

2 (1

3.66

0)

(192

.406

) -

(13)

(1

9.29

7)

Pre

nos

iz n

eopr

edm

eten

ih s

reds

tev

- -

- 5.

249

- -

5.24

9

1. ja

nuar

201

0 -

69.2

84.1

60

349.

770.

286

41.2

27.4

05

14.7

16.5

13

2.23

6 47

5.00

0.60

0

Am

ortiz

acija

v le

tu

- 4.

493.

191

12.1

59.9

90

3.53

9.33

8 3.

132.

759

27

23.3

25.3

05

Pre

kval

ifika

cije

-

(327

) -

- -

- (3

27)

Pre

vred

note

nja

- 20

.757

(1

79.7

06)

- (1

.284

) -

(160

.233

)

Pre

nos

na n

alož

bene

nep

rem

ični

ne

- (3

4.86

9)

- (8

8.49

9)

29.0

63

- (9

4.30

5)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

31.1

2.20

10-

- (2

0.03

1.58

3)

(45.

746.

391)

(6

.112

.153

) -

(1.2

86)

(71.

891.

413)

Odt

ujitv

e -

(18.

014)

(6

.015

.793

) (2

.783

.862

) (6

70.5

17)

(977

) (9

.489

.163

)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- SP

LIT-

-

(7.6

19.2

61)

(29.

945.

143)

-

- -

(37.

564.

404)

Pre

nos

na n

ekra

tkor

očna

sred

stva

za

prod

ajo

- DEL

O-

- (2

.382

.983

) (1

3.41

3.55

1)

(6.6

50.0

93)

- -

(22.

446.

627)

31. d

ecem

ber

2010

-

43.7

11.0

71

266.

629.

692

29.1

32.1

36

17.2

06.5

34

- 35

6.67

9.43

3

SED

AN

JA V

RED

NO

ST

31. d

ecem

ber

2010

38

.636

.854

64

.245

.012

33

.338

.579

8.

904.

206

5.68

0.18

0 2.

827.

919

153.

632.

750

Teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

-

1. ja

nuar

201

0 52

.779

.582

97

.746

.016

53

.093

.700

12

.732

.931

7.

491.

359

3.10

0.77

7 22

6.94

4.36

5

259

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O


Leto 2011


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2011 1.090.980 4.494.245 5.585.225

Prevrednotenje - okrepitev / oslabitev 123.119 1.635.281 1.758.400

Prenos opreme iz leta 2010 - (414.962) (414.962)

Popravek prenosa iz OOS iz leta 2010 - 123.484 123.484

Prekvalifikacije (prenos iz sredstev za prodajo) - 2.943.324 2.943.324

Prenos iz na nekratkoročna sredstva

za prodajo - DELO - 80.159 80.159

31. december 2011 1.214.099 8.861.531 10.075.630


1. januar 2011 - 928.741 928.741

Amortizacija - 404 404

Prenos popravkov vrednosti opreme - (213.313) (213.313)

Prekvalifikacije

(prenos iz sredstev za prodajo) - 240.613 240.613

Prenos iz na nekratkoročna sredstva

za prodajo - DELO - 1.482 1.482

31. december 2011 - 957.927 957.927

SEDANJA VREDNOST

31. december 2011 1.214.099 7.903.604 9.117.703

1. januar 2011 1.090.980 3.565.504 4.656.484

260

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Leto 2010


NABAVNA VREDNOST

1. januar 2010 1.158.911 6.943.312 8.102.223

Prevrednotenje - okrepitev / oslabitev (79.717) (268.385) (348.102)

Prenos iz OOS 11.786 996.971 1.008.757

Prenos na sredstva za prodajo - (2.943.324) (2.943.324)

Zmanjšanje vrednosti - (109.465) (109.465)

Prenos na kratk. sr. za prodajo - FRUCTAL - (44.705) (44.705)

Prenos na kratk. sr. za prodajo - DELO - (80.159) (80.159)

31. december 2010 1.090.980 4.494.245 5.585.225


1. januar 2010 - 703.827 703.827

Amortizacija - 7.217 7.217

Slabitve - 368.721 368.721

Odtujitve - (5.388) (5.388)

Prenos iz OOS - 123.484 123.484

Prenos na sredstva za prodajo - (240.612) (240.612)

Prenos na kratk. sr. za prodajo - FRUCTAL - (27.026) (27.026)

Prenos na kratk. sr. za prodajo - DELO - (1.482) (1.482)

31. december 2010 - 928.741 928.741

SEDANJA VREDNOST

31. december 2010 1.090.980 3.565.504 4.656.484

1. januar 2010 1.158.911 6.239.485 7.398.396

V letu 2011 je Skupina iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 296.287 EUR prihodkov iz

najemnin ter 514.257 EUR odhodkov. Na osnovi cenitev je Skupina izkazala slabitev naložbenih nepre-

mičnin v vrednosti 124.760 EUR ter prevrednotovalne poslovne prihodke v vrednosti 1.883.150 EUR.

Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravlja-

nje osnovne dejavnosti, temveč jih Skupina daje v najem. Kot naložbene nepremičnine so v Pivovarni

Laško, d. d., evidentirane naslednje nepremičnine: športna dvorana Tri lilije, gostinski objekti (Hotel

Hum, Hotel Savinja in Grad Tabor) ter počitniške kapacitete; v Radenski, d. d., pa poslovna stavba v

Radencih ter poslovni objekti v Boračevi, Petanjcih in Sarajevu. Naložbene nepremičnine je na dan

31. 12. 2011 ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.

Uprava družbe Pivovarne Laško, d. d., je v začetku leta 2011 pričela s postopki prodaje gostinskih

objektov – Hotela Hum in Hotela Savinja ter športne dvorane Tri lilije, poslovodstvo odvisne družba

Radenska pa se že več let trudi prodati poslovno stavbo v Radencih. Postopki prodaje naložbenih nepre-

mičnin, ki predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje, doslej niso bili uspešni, zato so bili izvedeni

prenosi iz nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji nazaj na naložbene nepremičnine. Aktivnosti

prodaje se nadaljujejo. Družbe bodo zaradi zagotavljanja likvidnosti poslovno nepotrebne nepremični-

ne, po potrebi prisilno odprodajale in licitirale.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil je Skupina zastavila naložbene nepremičnine v


261

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4. A. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE

Delež v

( v EUR ) kapitalu 2011 2010

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI

V državi:

Radenska Miral, d. o. o., Radenci 100,00 % 160.363 -

Firma Del, d. o. o., Laško 100,00 % 7.427 7.427

167.790 7.427

V tujini:

Radenska, d. o. o., Zagreb 100,00 % 4.907 4.907

Radenska, d. o. o., Beograd 100,00 % 250 250

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb 100,00 % - 2.707

Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo 82,68 % 191.856 232.241

197.013 240.105

Prenos na sredstva za prodajo - FRUCTAL - (40.384)

- (40.384)

Skupaj 364.803 207.148

Skupina v skladu z MRS 27 vrednoti dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja po modelu

nabavne vrednosti.

Zaradi nepomembnosti in ker bi bili stroški postopka konsolidiranja višji od koristi, v konsolidacijo

niso vključene naslednje družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo ter Radenska

Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd. Vse ostale odvisne

družbe se konsolidirajo z uporabo metode popolne konsolidacije.

Dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja so se v letu 2011 povečale za 160.363 EUR, za dokapi-

talizacijo družbe Radenska Miral, d. o. o., Radenci ter zmanjšale za 2.707 EUR zaradi vključitve družbe

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb v konsolidacijo in za 17,32 % delež družbe Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo,

ki je v lasti družbe Fructal, d. d.

4. B. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V PRIDRUŽENE DRUŽBE

Delež v kapitalu/glasovalne ( v EUR ) pravice 2011 2010

Thermana, d. d., Laško 20,63 % - -

Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana 24,34 % - 132.934.216

Slopak, d. o. o., Ljubljana 29,22 % - 317.148

Birra Peja, Sh. a., Peć. Kosovo 39,55 % - -

Prenos na kratkoročne finančne naložbe - MELR - (132.934.216)

Skupaj - 317.148

262

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Naložbe v pridružene družbe so vrednotene v skladu s kapitalsko metodo. Vrednost naložb se vsako

leto poveča oz. zmanjša za pripadajoči del dobička oz. izgube. Prevrednotenje na višjo pošteno vre-

dnost v skladu z MSRP se ne pripozna. Poštena vrednost naložb, s katerimi se trguje na organiziranem

trgu vrednostnih papirjev, je znana na osnovi tečaja delnic na Ljubljanski borzi, za ostale naložbe pa se

poštena vrednost ugotavlja na osnovi cenitev.

Na dan 31. 12. 2011 med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje

naložbo v 39,55 % družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo (700 delnic), v 20,63 % delež družbe Ther-

mana, d. d., Laško (645.003 delnic) in v 38,96 % Slopak, d. o. o., Ljubljana. V letu 2011 je bila zaradi

slabih poslovnih rezultatov in slabega finančnega stanja v celoti oslabljena vrednost naložbe v družbo

Slopak, d. o. o. Na osnovi cenitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij sta bili naložbi v družbi

Thermano, d. d., in Birro Pejo, Sh. a., za potrebe računovodskega poročanja na zadnji dan preteklega

leta ocenjeni na 0 EUR. Na dan 31. 12. 2011 cenitev omenjenih naložb ni bila ponovno opravljena, ker se

predpostavke, na katerih sta bili izdelani cenitvi v preteklem letu, niso spremenile.

Na zadnji dan leta 2011 med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe ni več iz-

kazana naložba v delnice MELR, ker poslovodstvo Skupine Laško ocenjuje, da v Poslovnem sistemu

Mercator nima več pomembnega vpliva, zato omenjena naložba od 1. 1. 2011 ni več vrednotena v skladu

s kapitalsko metodo. Zaradi opustitve kapitalske metode vrednotenja je bila naložba na dan 31. 12. 2011

vrednotena po borzni ceni 147,00 EUR na delnico in znaša 129.189.627 EUR ter je izkazana med krat-

koročnimi finančnimi sredstvi, namenjenimi prodaji. Negativni učinki prevrednotenja naložbe v letu

2011 bremenijo izkaz poslovnega izida Skupine.

NALOŽBA V PRIDRUŽENO DRUŽBO THERMANA, D. D.

Na dan 31. 12. 2011 ima Skupina v lasti 645.003 delnic družbe Thermana, d. d., kar predstavlja 20,63 %

lastniški delež. Izvirna nabavna vrednost naložbe znaša 6.897.921 EUR. Na osnovi cenitve je skupina

v letu 2009 opravila slabitev naložbe za 5.303.921 EUR, v letu 2010 pa je naložbo oslabila v celoti še za

preostanek, in sicer 1.594.000 EUR. Oslabitev je bila pripoznana ob upoštevanju cenitve za leto 2009

ter preveritve v cenitvi upoštevanih projekcij poslovanja. Obenem se je Thermana v letu 2010 dodatno

zadolžila, kar ima negativni vpliv na denarne tokove v prihodnjih letih. V letu 2011 je Thermana, d. d.,

ustvarila čisti dobiček v vrednosti 201.439 EUR. Na dan 31. 12. 2011 so znašala vsa sredstva družbe

Thermana, d. d., 83.055.352 EUR, obveznosti pa 54.336.247 EUR. Razmerje med tujimi in lastnimi viri

sredstev znaša 65 : 35 v korist tujih virov.

V zvezi z naložbo poteka prodajni postopek. Poslovodstvo je mandat za organizacijo prodaje pode-

lilo NLB, d. d., Ljubljana. Že v letu 2010 je bil pripravljen sporazum o izvedbi prodaje in posredovan

lastnikom, ki imajo v lasti več kot 50 % naložbe. V mesecu februarju 2011 je potekalo pridobivanje so-

glasja naročnikov za prodajo. Dne 28. 2. 2011 je bil podpisan in usklajen sporazum s strani NLB, d. d.,

Pivovarne Laško, d. d., in Zavarovalnice Triglav, d. d., kar skupaj predstavlja 44,85 % delež lastništva

Thermane, d. d. V letu 2011 so potekale usklajevalne aktivnosti s preostalimi potencialnimi podpisniki

sporazuma o izvedbi prodaje delnic.

S strani Pivovarne Laško, d. d., je bil dne 10. 10. 2011 podpisan Sporazum o skupni prodaji delnic

Thermane v višini 51,96 % deleža. NLB, d. d., je kot posrednik pri prodaji pričela s prodajnimi aktiv-

nostmi. Dne 28. 11. 2011 je bil v časniku Delo objavljen razpis za prodajo naložbe, v mesecu decembru

pa je bilo preko 100 skladom privatnega kapitala in preko 100 družbam iz panoge posredovano javno

vabilo skupaj s Teaserjem.

NALOŽBA V PRIDRUŽENO DRUŽBO BIRRA PEJA, SH. A., PEć

Družba Birra Peja, Sh. a., Peć je pridružena družba Pivovarne Union, d. d., ki ima v lasti 700 delnic

oz. njen 39,55 % delež. Na dan 31. 12. 2011 so znašala vsa sredstva družbe Birra Peja, Sh. a., 29.207.494

263

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

EUR, vse dolgoročne in kratkoročne obveznosti 26.371.851 EUR. Družba je v letu 2011 realizirala

18.744.001 EUR celotnih prihodkov in čisto izgubo v višini 726.236 EUR.

Skupina je v letu 2010 na osnovi cenitve v celoti oslabila naložbo ter izvedeni finančni instrument

(opcija za nakup dodatnega deleža). Na zadnji dan leta 2010 je bila opravljena cenitev naložbe, ki jo je

opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, registriran pri Slovenskem inštitutu za revizijo. S

pomočjo metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov je ocenil, da je na dan 31. 12.

2010 tržna vrednost 39,55 % lastniškega kapitala družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, za namen računovod-

skega poročanja enaka nič. Na dan 31. 12. 2011 cenitev ni bila ponovno opravljena, ker se predpostavke,

na katerih je bila izdelana cenitev v preteklem letu, niso spremenile.

Na dan 31. 12. 2011 se delež v družbi Birra Peja, Sh. a., še vedno upošteva kot naložba v pridruženo

družbo, čeprav je v decembru 2011 Factor banka, d. d., izkoristila svojo prodajno opcijo in 18 % delež v

družbi Birra Peja, Sh. a., Peć prodala Pivovarni Union, d. d. Pivovarna Union, d. d., je namreč omenje-

no družbo pričela obvladovati šele v januarju 2012.

NALOŽBA V PRIDRUŽENO DRUŽBO SLOPAK, D. O. O., LJUBLJANA

Na zadnji dan leta 2011 ima skupina v lasti 29,22 % delež družbe Slopak, d. o. o., Ljubljana. V letu

2011 se je naložba zmanjšala za 79.287 EUR zaradi prodaje Skupine Fructal, ki ima v lasti 9,74 % delež

omenjene družbe. Preostala vrednost naložbe v višini 238.131 EUR pa je bila v letu 2011 oslabljena v

celoti zaradi negativnega rezultata in slabega finančnega položaja družbe. V letu 2011 je družba Slopak

ustvarila izgubo v vrednosti 496.095 EUR.

Na dan 31. 12. 2011 so znašala vsa sredstva družbe Slopak, d. o. o., Ljubljana 4.779.111 EUR, obveznosti

pa 4.108.586 EUR. Razmerje med tujimi in lastnimi viri sredstev znašajo 86 : 14 v korist tujih virov.

4. C. ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA

( v EUR ) 2011 2010

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti 796.053 727.345

Ostale naložbe v delnice in deleže po pošteni vrednosti 443.510 568.136

Skupaj 1.239.563 1.295.481

Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (577.032)

Skupaj 1.239.563 718.449

Dolgoročne finančne naložbe so opredeljene kot naložbe za prodajo. Za naložbe, katerih pošteno

vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti, se poštena vrednost dobičkov in izgub odraža direktno v lastni-

škem kapitalu.

Dolgoročne finančne naložbe za prodajo, vrednotene po nabavni vrednosti znašajo 796.053 EUR,

od tega naložba v družbo Davidov hram, d. o. o., v vrednosti 240.000 EUR, v Skupno pokojninsko

družbo v vrednosti 205.257 EUR, v družbo Geoplin, d. o. o., v vrednosti 104.485 EUR, v Novi center

Brdo 103.824 EUR, v Gorenjski glas, d. d., 49.685 EUR, v Radio tednik Ptuj v vrednosti 20.992 EUR

ter druge naložbe manjših vrednosti. Dolgoročne finančne naložbe za prodajo, ki so vrednotene po

pošteni vrednosti, so na dan 31. 12. 2011 izkazane v vrednosti 443.510 EUR in vključujejo predvsem

naložbe v vzajemne sklade in nekatere manjše naložbe.

264

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Poštenih vrednosti naložb, ki so vrednotene po nabavni vrednosti, zaradi nepomembnega deleža v

lastništvu ni bilo mogoče oceniti, zato se njihova vrednost glede na stanje na zadnji dan preteklega leta

ni spremenila.

GIBANJE ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVIH FINANČNIH SREDSTEV

( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januarja 718.449 30.829.924

Spremembe v letu:

Prenos iz DFN v pridružene

družbe (MELR) + Thermana, d. d. - (317.148)

Pridobitve 195.167 825

Prevrednotenje (250.896) (1.238.150)

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - (26.896.371)

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo 31. 12. 2010 - (724.539)

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO 577.032 (577.032)

Prodaja (189) (359.060)

Stanje 31. december 1.239.563 718.449

5. DOLGOROČNA POSOJILA

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročna posojila pridruženim družbam 10.554.498 9.871.580

Druga dolgoročna posojila 17.624.612 17.728.740

Manj popravek vrednosti (17.100.000)

Prenos na sredstva za prodajo - SPLIT - (56.075)

Skupaj 11.079.110 10.444.245

Med dolgoročno danimi posojili Skupina v višini 10.554.498 EUR izkazuje posojilo Pivovarne Uni-

on, d. d., vključno s pripisanimi obrestmi družbi Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo. Posojilo je zavarovano

z menicami in zastavo nepremičnin. Obrestne mere so od 6-mesečni EURIBOR +2,98 do 6,1 %. Za-

dnji obroki posojila zapadejo v letu 2014.

Ostala dolgoročna posojila se nanašajo predvsem na dolgoročna stanovanjska posojila zaposlenim.

Obrestna mera v povprečju znaša 6-mesečni EURIBOR + 1 %.

Med dolgoročnimi posojili so izkazana tudi posojila, ki so bila v preteklosti dana družbi Center na-

ložbe, d. d., v višini 17.100.000 EUR s strani družb Radenska, d. d., in Pivovarna Union, d. d., in so bila

v letu 2009 v celoti oslabljena.

265

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

6. DOLGOROČNE TERJATVE

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve iz finančnega najema 751.266 573.467

Druge dolgoročne poslovne terjatve 125.880 144.541

Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (661)

Skupaj 877.146 717.347

Dolgoročne terjatve iz finančnega najema znašajo 751.266 EUR in se nanašajo na opremo za pro-

izvodnjo blagovne znamke Bandidos, dano v finančni najem poslovnemu partnerju iz Belorusije

(517.100 EUR), ter na embalažo, dano v finančni najem družbi Birra Peja Peć (234.166 EUR). Vrednost

drugih dolgoročnih poslovnih terjatev do ostalih pa znaša 125.880 EUR. Terjatve iz naslova finančnega

najema imajo skrajno zapadlost 31. 12. 2014.

7. DOLGOROČNE TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik, z upoštevanjem me-

tode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi da-

vek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb je v letu 2011 znašala 20 %.

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 46.472.483 40.283.165

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek (15.770.226) (11.349.433)

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek 30.702.257 28.933.732

Na dan 31. 12. 2011 Skupina izkazuje neto dolgoročno terjatev iz naslova odloženih davkov v vrednosti

30.702.257 EUR, kar je za 1.768.525 EUR več kot v preteklem letu.

266

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Poštena vrednost Obveznosti do (finančna ( v EUR ) Rezervacije zaposlencev sredstva) Ostalo Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2010 115.989 1.305.959 41.894.025 1.166.951 44.482.924

Sprememba v izkazu

poslovnega izida 12.045 (138.092) 2.053.962 328.281 2.256.196

Sprememba v izkazu

vseobsegajočega donosa - - 273.465 - 273.465

31. december 2010 128.034 1.167.867 44.221.452 1.495.232 47.012.585

Prenos na nekratkoročna

sredstva za prodajo - FRUCTAL (95.576) (171.338) (3.119.887) (514.039) (3.900.840)


sredstva za prodajo - DELO - (383.719) (2.272.041) (172.820) (2.828.580)

31. december 2010 32.458 612.810 38.829.524 808.373 40.283.165

Prenos iz nekratkoročnih

sredstev za prodajo - DELO - 383.719 2.272.041 172.820 2.828.580

Sprememba v izkazu

poslovnega izida (38.391) 136.050 2.094.293 655.981 2.847.933

Sprememba v izkazu

vseobsegajočega donosa - - 141.228 - 141.228

Prilagoditve z izločitvijo

zaradi prodaje FRAG 95.576 21.950 - 254.049 371.575

31. december 2011 89.643 1.154.529 43.337.086 1.891.223 46.472.481

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke je na dan 31. 12. 2011 izkazana terjatev za odloženi

davek iz naslova slabitev finančnih naložb v vrednosti 43.337.086 EUR, iz naslova obveznosti do za-

poslencev za odpravnine, jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste v vrednosti 1.154.529 EUR, iz

naslova rezervacij 89.643 EUR ter ostalo v vrednosti 1.891.223 EUR.

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke ni izkazana terjatev iz naslova davčne izgube odvi-

sne družbe Jadranska pivovara – Split, d. d., ki je znašala 29.048.173 EUR, ker odvisna družba iz tega

naslova ne pričakuje v prihodnosti obdavčljivih dohodkov. Iz naslova davčne izgube bi ob upoštevanju

20 % davčne stopnje znašala terjatev za odloženi davek 5.809.635 EUR.

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 5.342.019

EUR. Predvsem so se povečale terjatve za odloženi davek iz naslova prevrednotenj finančnih sredstev

na pošteno vrednost, in sicer v vrednosti 4.626.562 EUR. Iz naslova obveznosti do zaposlencev so se

terjatve za odloženi davek povečale za 541.719 EUR ter iz drugih naslovov za 1.140.035 EUR.

Povečanje terjatev za odloženi davek v vrednosti 2.847.933 EUR povečuje poslovni izid, v vrednosti

141.228 EUR pa povečuje vseobsegajoči donos in se odraža neposredno v izkazu sprememb lastniškega

kapitala.

267

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Poštena Poštena Poštena vrednost vrednost vrednost (zemljišča, (finančna (blagovne ( v EUR ) zgradbe) sredstva) znamke) Ostalo Skupaj

OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK

1. januar 2010 4.208.904 181.769 19.638.902 112.605 24.142.180

Sprememba v izkazu

poslovnega izida (11.746) (34.319) (3.793.887) 28.291 (3.811.661)

Sprememba v izkazu

vseobsegajočega donosa 53.688 (39.544) - (41) 14.103

31. december 2010 4.250.846 107.906 15.845.015 140.855 20.344.622


sredstva za prodajo - FRUCTAL (762.910) (36.442) (2.466.967) - (3.266.319)


sredstva za prodajo - DELO (1.643.034) - (4.085.836) - (5.728.870)

31. december 2010 1.844.902 71.464 9.292.212 140.855 11.349.433

Sprememba v izkazu

poslovnega izida 20.100 - (4.685.069) 272.716 (4.392.253)

Sprememba v izkazu

vseobsegajočega donosa 673.827 (70.726) - - 603.101

Prenos iz nekratkoročnih

sredstev za prodajo - DELO 1.643.034 - 4.085.836 - 5.728.870

Prilagoditve z izločitvijo

zaradi prodaje FRAG 14.106 - 2.466.967 - 2.481.073

31. december 2011 4.195.969 738 11.159.946 413.571 15.770.224

Dolgoročna obveznost za odloženi davek na dan 31. 12. 2011 znaša 15.770.224 EUR in se nanaša na pre-

vrednotenje blagovnih znamk Pivovarne Union, d. d., v vrednosti 9.292.212 EUR in družbe Delo, d. d.,

v vrednosti 1.867.734 EUR, na prevrednotenje nepremičnin Skupine v vrednosti 4.195.969 EUR, na

vrednost ugotovljenega presežka iz prevrednotenja za finančna sredstva, namenjena prodaji v vredno-

sti 738 EUR ter na ostala prevrednotenja v vrednosti 413.571 EUR. Dolgoročne obveznosti za odloženi

davek v izkazu finančnega položaja znižujejo dolgoročne terjatve za odloženi davek.


( v EUR ) 2011 2010

Nepremičnine za prodajo 770.939 3.634.713

Druga nekratkoročna sredstva za prodajo 8.190.000 283.049.695

Skupaj 8.960.939 286.684.408

268

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Na dan 31. 12. 2011 znaša vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo 8.960.939 EUR. Med nekrat-

koročnimi sredstvi za prodajo je zaradi načrtovane prodaje v letu 2011 izkazana naložba v družbo Večer,

d. d., v vrednosti 8.190.000 EUR in poslovno skladiščni prostor v Ljubljani v vrednost 770.939 EUR.

Vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo se je v letu 2011 zmanjšala za 277.723.469 EUR. Zmanj-

šanje se nanaša na prodajo sredstev Skupine Fructal v vrednosti 67.052.031 EUR, na prenos sredstev

Skupine Delo nazaj na posamezna sredstva v vrednosti 63.063.431 EUR, na prenos sredstev družbe

Jadranska pivovara – Split, d. d., nazaj na posamezna sredstva v vrednosti 10.821.113 EUR, na prenos

naložbe v Poslovni sistem Mercator na za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva v vre-

dnosti 132.934.216 EUR, na slabitev naložbe v Večer, d. d., v vrednosti 988.904 EUR in na zmanjšanje

vrednosti nepremičnin za prodajo v vrednosti 2.863.774 EUR. Zaradi neuspešnih postopkov prodaje

delnic MELR ter napovedi slabšega poslovanja družbe Poslovni sistem Mercator smo v letu 2011 del-

nice MELR trajno slabili na borzno ceno 147 EUR na delnico, naložbo pa izkazali med kratkoročnimi

sredstvi, razpoložljivimi za prodajo.

V letu 2010 so bila sredstva Skupine Delo in družbe Jadranske pivovare, d. d., izkazana v skladu

z MSRP 5, zaradi načrtovane prodaje med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Trenutno razlogi za

razvrstitev med sredstva za prodajo ne obstajajo več, ker naložb ni možno prodati v obliki, v kakršni

sta danes. V družbi Delo potekajo postopki racionalizacije poslovanja ter projekt prestrukturiranja.

Ocenjujemo, da bo verjetnost prodaje omenjene naložbe bistveno večja po izvedenih procesih pre-

strukturiranja. V družbi Jadranska pivovara, d. d., pa potekajo postopki postopnega zapiranja družbe.

V letu 2011 se je zmanjšala tudi vrednost nepremičnin za prodajo v višini 2.863.774 EUR. Zmanjša-

nje v vrednosti 2.702.712 EUR se nanaša na prenos nepremičnin (Hotel Hum, Hotel Savinja), za katere

poslovodstvo ocenjuje, da ni več razlogov za njihovo razvrščanje v skladu z MSRP 5. Na osnovi opra-

vljene cenitve pa se je vrednost skladiščno-poslovnega objekta v Ljubljani zmanjšala za 161.061 EUR.

Ker Skupina vrednoti nekratkoročna sredstva za prodajo, ki bodo v letu 2011 predmet prodaje po

pošteni vrednosti, je bilo na dan 31. 12. 2011 opravljeno vrednotenje omenjenih sredstev.

FINANČNA NALOŽBA V DRUŽBO VEČER, D. D., MARIBOR

A) OCENA VREDNOSTI DRUŽBE VEČER, D. D., MARIBOR

Cenitev je opravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem

inštitutu za revizijo.


• predmet vrednotenja je večinski lastniški delež podjetja (79,243 %), ki omogoča večinskemu la-

stniku vplivati na sprejemanje odločitev na organih upravljanja družbe in vplivanje na oblikovanje

strategije in poslovnih odločitev (o investicijah, zadolževanju, itd.). Hkrati lahko večinski lastnik

izvede statusne spremembe;



svojemu(im) lastniku(om);


nih tokov brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost pro-

269

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O



Tako dobljena vrednost je popravljena za morebitne potencialne obveznosti, premije in diskonte;





podjetij. Zato je to metodo upoštevala zgolj kot kontrolno metodo. Ocenjena vrednost 1 delnice

lastniškega kapitala družbe Večera za večinskega lastnika na osnovi primerljivih podjetij se giblje

v razponu med 15 in 62 EUR. Najnižje vrednosti dosegajo ocene vrednosti na podlagi multiplika-

torja MVIC/EBIT, kar kaže na nižjo trenutno dobičkonosnost podjetja Večer. Povprečje vrednosti,

izračunanih na podlagi vseh metod, je 36,4 EUR, kar je znotraj razpona tržne vrednosti, ocenjene

po metodi DCF (bližje pesimističnemu scenariju);

• zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala je:

rVečer = (4,0 % + 7,0 % x 1,02 + 1,14 %) x 1,10= 13,5 %;

• zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega + dolžniškega) kapitala za Večer pa je:

WACCVečer = 13,5 % x 0,66 + 6,0 % x 0,34 x (1 - 0,20) = 10,5 %,

• pri izdelavi projekcij je cenilka izhajala iz ocene poslovanja podjetja Večer za leto 2011 in Poslovne-





poslovanja (EBIT) in EBIT maržo. Plani podjetja so bili v preteklih letih razmeroma realni;

• za leto 2012 je predviden upad prihodkov od prodaje. Podjetje v letu 2012 predvideva predvsem

pripravo ustrezne multimedijske ponudbe produktov, prestrukturiranje, informatizacijo za opti-

mizacijo poslovnih procesov ter za še boljšo regionalno ponudbo, vse z namenom izboljšali startni

položaj ob prehodu na nov način časopisne ponudbe v prihodnosti. Rast realizacije bo v obdobju

2013–2016 pogojena z rastjo oglasnih prihodkov in rastjo prihodkov od naklade, deloma na račun

novih uporabnikov, edicij in dviga cen, deloma kot posledica novih nosilcev vsebin (mobilne plat-

forme in portali) ter novih projektov (e-založništvo, e-vsebine, Večer Plus). V okviru analize panoge

je bilo ugotovljeno, da imajo ravno lokalni oz. regionalni časopisi s specifično regijsko vsebino,

ki je na ostalih medijih (TV, internet) slabše pokrita, največ možnosti ohranjanja oz. rasti števila

naročnikov. Tako je v obdobju 2013–2016 predvidena rast prihodkov od prodaje na ravni 3–4 % po

optimističnem oz. 2-3 % po pesimističnem scenariju;

• stroški poslovanja (do EBIT) so za leto 2012 planirani v skladu s planom, v obdobju 2013–2016 pa

je njihova višina načrtovana:

• stroški storitev in materiala so v planu načrtovani v enakem odstotku, vezano na prihodke

od prodaje brez oglaševanja;

• pri stroških dela je predvidena rast povprečne plače v višini 2 % prihodkov od prodaje in

število zaposlenih v letu 2013 bomo dodatno zmanjšali za 2 zaposlena, kasneje pa načrtovali

165 zaposlenih;

• amortizacija v vseh letih je načrtovana na ravni predvideni v letu 2012 (243 tisoč EUR);

270

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

• popravke vrednosti obratnih sredstev smo načrtovali na ravni 0,2 % prihodkov od prodaje,

prav tako druge poslovne odhodke;

• raven dobička iz poslovanja (EBIT) v prihodkih iz prodaje se v obdobju 2012–2016 po op-

timističnem scenariju giblje med 1,8 in 7,4 %, po pesimističnem scenariju pa med 1,8 in

5,2 %. V napovedih poslovanja je upoštevano postopno izboljšanje poslovanja in rast EBIT/

EBITDA marže, predvsem na račun rasti prihodkov iz oglaševanja in dela stroškov, ki se

z rastjo prihodkov ne bodo bistveno povečevali. Petletno povprečje EBIT marž evropskih

podjetij na področju izdajanja tiskanih medijev znaša 10,8 %, petletno povprečje EBIT marž

slovenskih konkurenčnih podjetij 4 %, primerljiva podjetja v regiji (predvsem Hrvaška) pa v

letu 2010 dosegajo EBIT marže na ravni 3,4 % in se prestrukturirajo v smeri racionalizacije

stroškov (predvsem stroškov dela),

• pri izračunu davka od dobička za načrtovano obdobje smo upoštevali obstoječo davčno

zakonodajo, po kateri znaša davek na dobiček 20 %. Dodatno smo pri izračunu davka od

dobička v letih 2012 in delno 2013 upoštevali tudi terjatve za odložen davek iz naslova dol-

goročnih in kratkoročnih finančnih naložb (v višini 14 tisoč EUR) in davčni efekt izgube pri

prodaji finančnih naložb pod knjigovodsko vrednostjo (Dnevnik);

• investicije so načrtovane v višini, ki bi omogočala načrtovano izboljšanje produktivnosti

in, ki bi omogočala ohranjanje tehnološke opremljenosti na potrebni ravni. Večer nima

lastnih tiskarskih kapacitet, zato so pretekle in predvidene investicije vezane predvsem na

računalniško in programsko opremo. Podjetje za leto 2012 predvideva investicije pretežno

v računalniško in programsko opremo. S tem bo zaključen večletni projekt v redakcijsko-

-informacijski sistem, zato v naslednjih nekaj letih večjih investicij na tem področju ni

predvidenih, kasneje pa so investicije izenačene z amortizacijo;

• obratni kapital je načrtovan na ravni 3,7 % prihodkov od prodaje,

• kot osnovo za izračun prostega denarnega toka v rezidualu (po letu 2016) je upoštevan prosti

denarni tok v letu 2016, ki je prilagojen za spremembo v obratnem kapitalu glede na stanje obra-

tnega kapitala v zadnjem letu načrtovanja in ocenjeno stopnjo rasti reziduala. Predvideno je, da bo

podjetje po obdobju napovedi povečevalo svoj prosti denarni tok s povprečno 2,0 % letno stopnjo

rasti po obeh scenarijih,

• del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih finančnih naložb, katerih vrednost po optimističnem

scenariju znaša 3.151.ooo EUR, po pesimističnem pa 2.994.000 EUR,

• finančne obveznosti so upoštevane v višini 350.000 EUR na podlagi stanja kratkoročnih in dolgo-

ročnih finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2011,

• prednostne delnice so glede na njihove značilnosti in glede na zanemarljivo višino v okviru vredno-

tenja izenačene z navadnimi delnicami,

• premija za kontrolo je upoštevana v velikosti 0 %,

• diskont za pomanjkanje likvidnosti je upoštevan v višini 15 %,

• družba Delo, d. d., mora v skladu z MSRP 5 (nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslo-

vanje) meriti nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev), razvrščeno med sredstva za prodajo

po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, katera je nižja,

271

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

• ocenjena poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, naložbe v podjetje Večer, d. d., je tako

8.190.000 EUR

z razponom vrednosti med 7.050.000č EUR po pesimističnem scenariju in 9.330.000 EUR po op-

timističnem scenariju, oz.

40,4 EUR na delnico



B) POSTOPKI PRI PRODAJI 79,243 % DELEŽA V DRUŽBI VEČER, D. D., MARIBOR

Med kratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost naložbe v delnice družbe ČZP Večer,

d. d., ki je v lasti Delo, d. d., Družba Delo,d. d., je leta 2008 kupila 59,25-odstotni delež družbe ČZP

Večer, d. d., in tako postala 79,243-odstotna lastnica družbe ČZP Večer, d. d. Družba Delo iz naslova

imetništva delnic ČZP Večer, d. d., nad 19,9 % na skupščini ČZP Večer, d. d., nima glasovalnih pravic

zaradi določbe 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zato skupinski računovod-

ski izkazi niso bili izdelani.

Družba Delo, d. d., je izpolnila odločbo Urada RS za varstvo konkurence in dne 23. 6. 2010 sklenila

pogodbo o prodaji delnic ČZP Večer z družbo 3 Lan, d. o. o. Kupnina je bila določena v višini 9.250

tisoč EUR.

Pogodba je bila sklenjena pod odložnimi pogoji, ki so bili določeni v točki 3.1. navedene pogodbe.

Eden od bistvenih pogojev je bil soglasje Ministrstva za kulturo, na podlagi katerega bi lahko družba

3 LAN, d. o. o., kot kupec v skladu z določbami Zakona o medijih pridobila več kot 20 % delnic z gla-

sovalno pravico izdajatelja ČZP Večer d. d.

V Pogodbi o prodaji delnic z dne 23. 6. 2010 je bila dogovorjena tudi ara v višini 925.000 EUR. Ara

je bila položena na depozitni račun notarja v Ljubljani na Podlagi pogodbe o hrambi, SV 584/10. V

citiranem notarskem zapisniku je bilo dogovorjeno, da je notar dolžan nakazati deponirani znesek

družbi DELO, d. d., po prejemu pisne zahteve, kateri ni bilo potrebno predložiti nikakršne dodatne

dokumentacije. Družba DELO, d. d., je notarju podala zahtevo za nakazilo are po tem, ko je podjetje

3 LAN, d. o. o., dne 16. 12. 2011 upravo družbe DELO, d. d., obvestilo, da je Ministrstvo za kulturo dne

13. 12. 2011 zavrnilo izdajo soglasja za pridobitev več kot 20 % deleža v družbi ČZP Večer, d. d., ter da

zaradi tega odstopa od Pogodbe o prodaji delnic skladno s točko 4.2. Notar je družbi DELO, d. d., celo-

tno aro tudi nakazal na njen račun.

Kasneje je med pogodbenima strankama potekalo dogovarjanje na sestanku dne 11.1.2012, na ka-

terem je uprava prodajalca povedala, da so vsi napori družbe DELO, d. d., usmerjeni k uresničitvi

prodajne pogodbe, uprava družbe 3 LAN, d. o. o., pa, da je kupec podal odstop upravičeno in v skladu s

pogodbo. DELO, d. d., je podalo predlog, da kupec do 13. 1. 2012 vloži kvalitetno tožbo v upravnem spo-

ru zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 61513-7/2010/68 z dne 13. 12. 2011, s katero je le-to odločilo,

da se vloga pravne osebe 3 LAN, d. o. o., za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža

v premoženju gospodarske družbe ČZP Večer, d. d., zavrne. Kupec – družba 3 LAN, d. o. o., tožbe zoper

navedeno odločbe ni vložil, z dopisom z dne 12. 1. 2012 pa je od družbe DELO, d. d., zahteval vračilo are.

V poglavju Pogodbe o prodaji delnic z dne 23. 6. 2010 pod točko IV. je določeno, kdaj lahko pro-

dajalec odstopi od pogodbe brez dolžnosti povrnitve kakršnekoli škode. Tako lahko od pogodbe med

drugim odstopi tudi iz razloga po točki 4.1.3., to je, če izve neposredno sam, od kupca ali posredno od

katerekoli osebe, da je bilo zavrnjeno katerokoli od treh soglasij iz 3. člena iste pogodbe. Pri tem je v

tej točki izrecno določeno, da za prodajalčevo pravico odstopiti ni pomembno ali je bilo vloženo pravno

272

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

sredstvo zoper katerokoli od odločb, s katero je bilo zavrnjeno soglasje. V konkretnem primeru torej

je prodajalec – družba DELO, d. d., imel pravico odstopiti od pogodbe po tem, ko je bil dne 16.12.2011

obveščen o tem, da Ministrstvo za kulturo ni dalo ustreznega soglasja. V zadnjem odstavku točke 4.1.

pa je določeno, da v primeru, da prodajalec odstopi od te pogodbe iz kateregakoli razloga, ki ga določa

ta točka, torej tudi v primeru iz točke 4.1.3., mora v roku treh delovnih dni od dneva, ko nastopi razlog

za odstop, to je 16. 12. 2011, kupcu poslati pisno obvestilo o odstopu, ki vsebuje kratko obrazložitev ra-

zlogov za odstop, priporočeno po pošti, sicer se šteje, da prodajalec od pogodbe ni odstopil.

Določbe pogodbe iz točke 4.1. je potrebno razlagati v povezavi s točko 4.3., ki govori o tem, kdaj pro-

dajalec lahko zadrži prejeto aro. Tako je v točki 4.3.3. določeno, da prodajalec zadrži prejeto aro, če od

pogodbe odstopi skladno s 4.1.3., ker je bilo zavrnjeno eno od treh soglasij iz 3. člena pogodbe (v našem

primeru je to zavrnitev soglasja Ministrstva za kulturo) po krivdi kupca. Točka 4.3.3. tudi določa, da

krivda kupca pomeni, da je soglasje zavrnjeno zaradi opustitve dolžne skrbnosti, aktivnosti ali priza-

devanj za pridobitev soglasja, torej če kupec ni storil vsega kar je potrebno za pridobitev ustreznega

soglasja in je to v njegovi moči.

Iz obrazložitve odločbe Ministrstva za kulturo RS z dne 13. 12. 2011 je mogoče razbrati, da si 3 LAN, d. o. o.,

ni zadosti prizadeval za pridobitev soglasja in ni izpolnil svojih obveznosti. Družba 3 LAN, d. o. o.,

je bila s strani Ministrstva za kulturo pozvana, da pripravi strategijo upravljanja za družbo ČZP Večer, d. d.,

kar je mogoče opredeliti kot razumno obveznost in katero bi 3 LAN, d. o. o., moral izpolniti v okviru

skrbnosti dobrega gospodarja.

9. ZALOGE

( v EUR ) 2011 2010

Material in surovine 13.600.208 19.831.502

Nedokončana proizvodnja 2.232.780 3.938.198

Proizvodi 5.783.876 10.646.983

Trgovsko blago 463.050 526.218

Prenos na sredstva za prodajo - FRUCTAL - (11.607.022)


Prenos na sredstva za prodajo - DELO - (1.236.600)

Skupaj 22.079.914 21.376.855

Vrednost zalog se je glede na preteklo leto povečala za 1.114.894 EUR oziroma za 5,2 %. Na dan 31. 12.

2011 ni bilo zastavljenih zalog, prav tako ni bilo oblikovanih popravkov vrednosti zalog. Knjigovodska

vrednost ne presega čiste iztržljive vrednosti zalog.

Pri rednem letnem popisu je skupina ugotovila 93.904 EUR inventurnih viškov in 90.089 EUR

inventurnih primanjkljajev.

273

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

10. A. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:

na domačem trgu 44.186.763 43.446.494

na tujem trgu 5.693.121 5.718.851


Skupaj 43.591.523 44.056.231

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 3.984.057 5.486.328

Predujmi 984.265 292.599


Stanje terjatev 31.12.2011 46.730.029 47.587.099




Stanje terjatev 31.12.2011 46.730.029 30.660.793

Na dan 31. 12. 2011 Skupina izkazuje 46.730.029 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je za

16.069.236 EUR oz. 52,4 % več kot na zadnji dan preteklega leta. Povečanje se nanaša predvsem na

povečano prodajo v mesecu decembru leta 2011. Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in

drugih terjatev odraža pošteno vrednost.

POPRAVKI VREDNOSTI KRATKOROČNIH POSLOVNIH TERJATEV

( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januarja 5.109.114 6.931.669

Izterjane odpisane terjatve (332.812) (336.055)

Dokončen odpis terjatev (620.985) (858.531)

Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 653.579 1.562.860

Povečanje popravka iz naslova toženih 10.620 1.048.057

Prenos na terjatve financiranja (476.678) -

Ostalo - 479.627

Skupaj 4.342.838 8.827.627

Prenos iz/na nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - (1.772.990)

Prenos iz/na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT 1.125.738 (1.125.738)

Prenos iz/na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO 819.785 (819.785)

Stanje 31. decembra 6.288.361 5.109.114

274

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O


( v EUR ) 2011 2010


nezapadle 35.795.134 31.481.677

do 30 dni 4.285.558 7.503.176

od 30 do 60 dni 2.071.141 2.594.445

od 60 do 90 dni 1.252.718 767.103

nad 90 dni 6.475.333 13.601.989

Stanje 31. decembra 2011 49.879.884 55.948.390




Stanje 31. decembra 2011 49.879.884 37.109.597

Terjatve do kupcev v vrednosti 20.260.000 EUR so uporabljene za zavarovanje prejetih posojil od

bank.

10. B. KRATKOROČNE TERJATVE ZA PREVEČ PLAČAN DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

( v EUR ) 2011 2010

Terjatve za preveč plačan davek od dohodka 407.636 1.612.961


Skupaj 407.636 1.595.596

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb se nanašajo na preveč plačane

akontacije davka, ki so obračunane na osnovi obveznosti za leto 2010. Terjatev iz naslova preveč plača-

nega davka od dohodka pravnih oseb izkazujeta družbi Radenska, d. d., in Delo, d. d.

11. KRATKOROČNA POSOJILA

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil - 346

Kratkoročni depoziti 3.275.000 4.186.633

Obresti od posojil drugim 58.106 39.936

Kratkoročna posojila 84.744.473 83.961.209


Druge kratkoročne terjatve iz financiranja 663.731 -

Stanje 31.12.2011 5.110.497 5.033.715


Stanje 31.12.2011 5.110.497 4.733.715

275

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Na dan 31. 12. 2011 izkazuje Skupina 1.113.660 EUR kratkoročno danih posojil in 3.275.000 EUR

kratkoročnih depozitov.

Skupina na zadnji dan leta 2011 izkazuje popravek vrednosti danih posojil v višini 83.630.813 EUR.

V letu 2009 je Skupina družbama, ki sta bili v času odobritve njeni nadrejeni družbi, odobrila skupaj

92.050.000 EUR, in sicer: družbi Infond Holding, d. d., 54.250.000 EUR in družbi Center naložbe,

d. d., 37.800.000 EUR kratkoročnih posojil. V letu 2009 je Skupina zaradi objave insolventnosti ter

uvedbe postopka stečaja in prisilne poravnave za celotno vrednost posojil, danih obema povezanima

družbama, oblikovala popravek vrednosti posojil in izkazala finančne odhodke. Skupina na dan 31. 12.

2011 izkazuje manjšo vrednost posojil in popravka vrednosti danih posojil v višini 9.400.000 EUR,

zaradi prodaje družbe Fructal, d. d. (vrednost teh posojil in popravkov vrednosti je bila konec leta 2010

vključena v skupino sredstev za odtujitev). Obenem na dan 31. 12. 2011 Skupina izkazuje še popravek

vrednosti obresti za dana posojila omenjenima družbama v vrednosti posojil za dana posojila drugim

v vrednosti 967.678 EUR.

Obrestna mera za kratkoročne depozite se giblje med 1,1 % do 2,53 %, za kratkoročno dana posojila

pa med 5,86 % in 5,90 %. Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost.

12. A. ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA KRATKOROČNA FINANČNA SREDSTVA

( v EUR ) 2011 2010

Za prodajo razpoložljiva kratkor.

finančna sredstva - poštena vrednost 129.481.948 7.255.113

Za prodajo razpoložljiva kratkor.

finančna sredstva - nabavna vrednost 14.023.419 17.299.457

Skupaj 143.505.367 24.554.570

Na zadnji dan leta 2011 znaša vrednost kratkoročnih za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

143.505.367 EUR. V letu 2011 se je njihova vrednost povečala zaradi prenosa naložbe v Poslovni sistem

Mercator (MELR) iz nekratkoročnih sredstev, namenjenih prodaji ter zmanjšala zaradi prodaje delnic

zavarovalnice Triglav (ZVTG) in nekaterih manjših naložb in slabitve posameznih naložb.

Med za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi Skupina izkazuje naslednje naložbe: naložbo v Po-

slovni sistem Mercator (23,34%) v vrednosti 129.189.627 EUR, naložbo v delnice Elektro Maribor, d. d.,

v vrednosti 6.728.124 EUR (5,74 %), v delnice Probanke, d. d., v vrednosti 2.109.625 EUR (6,27 %), v

delnice Premogovnika Velenje v vrednosti 4.000.000 EUR (7,09 %), v delnice Elektra Gorenjska, d. d.,

v vrednosti 947.333 EUR (1,6 %), v delnice družbe Ceste Mostovi Celje, d. d., v vrednosti 238.355 EUR

(5,49 %) ter naložbe v vzajemne sklade Probanka Alfa, Perspektiva, Triglav renta, NLB skladi in vzaje-

mni sklad Primus.

Na zadnji dan leta 2010 je znašala vrednost naložbe v delnice MELR 132.934.216 EUR. Poslovodstvo

Skupine Laško ocenjuje, da v Poslovnem sistemu Mercatorja nima več pomembnega vpliva, zato ome-

njena naložba od 1. 1. 2011 ni vrednotena več v skladu s kapitalsko metodo. Skupina Laško ima na dan 31.

12. 2011 v lasti 878.841 delnic oz. 23,34 % (Pivovarna laško, d. d. 8,43 %, Pivovarna Union, d. d., 12,33 %

in Radenska, d. d., 2,57 %) Poslovnega sistema Mercator, d. d. V letu 2011 je Skupina iz naslova prejetih

dividend pripoznala finančne prihodke v vrednosti 7.030.728 EUR. Zaradi opustitve kapitalske metode

vrednotenja je Skupina v letu 2011 v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznala oslabitev v vre-

276

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

dnosti 21.484.202 EUR, ki se delno odraža direktno v spremembi vrednosti kapitala. Vrednost naložbe

pa je glede na preteklo leto zmanjšana za slabitev v vrednosti 3.107.637 EUR. Naložba je na dan 31. 12. 2011

vrednotena po borzni ceni 147,00 EUR na delnico in znaša 129.189.627 EUR.

GIBANJE ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVIH KRATKOROČNIH FINANČNIH SREDSTEV

( v EUR ) 2011 2010

Stanje 1. januarja 24.554.570 -

Spremembe v letu:

Prenos iz nekratkoročnih sredstev za prodajo (MELR) 132.934.216 -

Slabitev (3.107.637) -

Prevrednotenje (3.803.201) -

Prenos iz rezerv 233.569 -

Prenos na DFN - 24.554.570

Prodaja (7.306.150) -

Stanje 31. december 143.505.367 24.554.570

Skupina je v letu 2011 odprodala celoten paket delnic Zavarovalnice Triglav, d. d., z oznako ZVTG

po ceni 17,50 EUR na delnico v skupni vrednosti 7.570.224 EUR, kar brez upoštevanja prodaje delnic,

ki so bile v lasti družbe Fructal, d. d., znaša 7.098.424 EUR, kolikor so se iz tega naslova zmanjšala za

prodajo razpoložljiva krtakoročna finančna sredstva. Družba Radenska, d. d., je prodala 366.944 delnic

v skupni vrednosti 6.421.520,00 EUR, Pivovarna Union, d. d., 17.712 delnic v skupni vrednosti 309.960

EUR in Fructal, d. d., 26.960 delnic v skupni vrednosti 471.800 EUR.

V letu 2011 je bila realizirana še prodaja naložbe v NLB sklad v vrednosti 83.574 EUR in naložbe v

vzajemni sklad Primus v vrednosti 83.459 EUR ter naložbe v vzajemne sklade Triglav renta, Perspek-

tiva World Mix in Alfa – uravnoteženi.

Med slabitvami je izkazana slabitev naložbe v delnice Probanke, d. d., v vrednosti 3.107.634 EUR,

delnic MELR kot razlika med vrednostjo naložbe na dan 31. 12. 2011 in vrednostjo naložbe na zadnji dan

preteklega leta v vrednosti 3.744.589 EUR ter slabitev ostalih naložb v vrednosti 58.612 EUR.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil pri bankah je Skupina zastavila: 213.115 delnic

(6,27 %) Probanke, d. d., Maribor, 1.922.321 delnic (5,74 %) in 270.648 delnic Elektro Gorenjske oz. 1,6 %

vseh delnic v skupni vrednosti 9.785.016 EUR.

12. B. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Skupina med izvedenimi finančnimi instrumenti izkazuje opcijsko pogodbo za nakup delnic druž-

be Birra Peja, Sh. a., Peć, ki je bila konec leta 2010 ocenjena s strani pooblaščenega ocenjevalca vre-

dnosti podjetij. Na osnovi cenitve znaša njegova poštena vrednost na dan 31. 12. 2010 nič EUR. Ker se

predpostavke v letu 2011 niso spremenile, se tudi vrednost opcijske pogodbe ni spremenila in znaša na

dan 31. 12. 2011 nič EUR.

277

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

13. DOBROIMETJE PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA

( v EUR ) 2011 2010

Dobroimetje pri bankah 21.356.755 1.208.426

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 41.226 33.280

Denarna sredstva v tuji valuti 57.453 37.248

Denar na poti 48.330 355.159

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (10.564)

Prenos na nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (232.179)

Skupaj 21.503.764 1.391.370

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina odražajo pošteno vrednost. Denarna sredstva so se v pri-

merjavi z zadnjim dnem preteklega leta močno povečala predvsem iz naslova kupnine za delnice

FRAG in deponiranih sredstev. Pivovarna Union ima deponirano kupnino za unovčenje opcije za

nakup delnic družbe Birra Peja, Sh. a., v višini 4.739.782 EUR ter 1.000.000 EUR zadržane kupnine za

čas 18 mesecev od dneva zaključka prodaje delnic FRAG. Večji del dobroimetja pri bankah predstavlja

ostanek kupnine od prodaje delnic FRAG v višini 11.362.486 EUR.

14. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

( v EUR ) 2011 2010

Aktivne časovne razmejitve 525.338 476.844



Skupaj 525.338 210.569

Aktivne časovne razmejitve se nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke in kratkoročno

nezaračunane prihodke.

15. KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČEGA DELEŽA

Kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobi-

ček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za

prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še neporavnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpo-

klicani in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega

kapitala.

Vpoklicani kapital Skupine je opredeljen v statutu družbe in znaša 36.503.305 EUR. Razdeljen je na

8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico

glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.

278

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Kapitalske rezerve na dan 31. 12. 2011 znašajo 78.908.924 EUR. Kapitalske rezerve so bile v prete-

klih letih oblikovane iz naslova vplačanega presežka kapitala, nastalega ob obeh izvedenih dokapita-

lizacijah iz vplačil delničarjev, ki so presegala nominalno vrednost vplačanih delnic ter iz splošnega

prevrednotovalnega popravka kapitala. Vrednost vplačanega presežka kapitala je znašala 79.231.564

EUR, vrednost splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala pa 23.146.157 EUR. V preteklih letih

so se kapitalske rezerve uporabile za pokrivanje izgube v vrednosti 23.468.797 EUR. Tako je njihova

vrednost na zadnji dan leta 2011 znašala 78.908.924 EUR.

Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 3.650.331 EUR, rezerve za lastne delnice v

vrednosti 467.504 EUR, lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 467.504 EUR ter druge rezerve

iz dobička. Zakonske rezerve se smejo porabiti za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. V letu 2011 se

vrednost rezerv ni spremenila. Med lastnimi delnicami so izkazane delnice PILR, RARG in PULG.

Skupina ima na zadnji dan leta 2011 v lasti 24.081 lastnih delnic PILR, 85 delnic PULG in 19.236 delnic

RARG. Vrednost delnic PILR na dan 31. 12. 2011 znaša 265.373 EUR, vrednost delnic odvisnih družb pa

141.533 EUR. V lasti Pivovarne Laško, d. d., je 755 delnic PILR v vrednosti 8.320 EUR in v lasti odvisnih

družb pa 23.326 delnic v vrednosti 257.053 EUR. Skupina je v letu 2011 odtujila 4.156 lotov lastnih del-

nic PILR v vrednosti 30.196 EUR ter kupila 6.042 delnic RARG.

Čisti poslovni izid iz preteklih let se je povečal iz naslova črpanja presežka iz prevrednotenja za del

amortizacije prevrednotenih nepremičnin.

Presežek iz prevrednotenja se je zmanjšal za učinke prevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih

prodaji, na novo pošteno vrednost v višini 1.514.872 EUR ter povečal za učinek prevrednotenj opred-

metenih osnovnih sredstev v vrednosti 6.108.231 EUR. Presežek iz prevrednotenja se je zmanjšal še za

odloženi davek iz naslova prevrednotenj v vrednosti 395.105 EUR. Zaradi opustitve kapitalske metode

vrednotenja delnic MELR se je presežek iz prevrednotenja zmanjšal za delež v prevrednotenju osnov-

nih sredstev Skupine Mercator v vrednosti 37.976.794 EUR ter za isto vrednost povečal čisti poslovni

izid iz preteklih let. Presežek iz prevrednotenja se je povečal še za delež vseh ostalih sprememb kapita-

la Poslovnega sistema Mercator v vrednosti 4.185.142 EUR, ki je obenem pripoznan v breme tekočega

poslovnega izida leta 2011 ter za učinke prodaje Skupine Fructal v vrednosti 1.853.924 EUR.

Kapital skupine se je v letu 2011 povečal še za prevedbene rezerve iz naslova tečajnih razlik pri pre-

vedbi tujih podjetij v vrednosti 13.554.472 EUR in izhaja iz ukinitve kapitalske metode vrednotenja

delnic MELR ter je bil oblikov kot delež v spremembah kapitala Skupine Mercator v letih 2009 in 2010.

Lastniška sestava kapitala na dan 31. decembra 2011 je naslednja:

279

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Delničar mesto Udeležba v %

NLB, d. d. 1. 23,512 %

Hypo Alpe-Adria-Bank AG 2. 7,067 %

Kapitalska družba, d.d. 3. 7,059 %

Probanka. d. d. 4. 7,029 %

GB, d. d. Kranj 5. 6,201 %

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond 6. 5,708 %

NFD 1, delniški podsklad 7. 5,071 %

Abanka, d. d. 8. 3,263 %

Banka Celje, d. d. 9. 2,886 %

Banka Koper, d. d. 10. 2,635 %

Infond Holding, d. d., - v stečaju 11. 2,330 %

CPM, d. d., - v stečaju 12. 1,622 %

D.S.U.. d. o. o. 13. 1,557 %

Infond, d. o. o., - PE Uravnoteženi vzajemni 14. 1,410 %

Probanka upravljanje, d. o. o., - PE Vzajemni 15. 1,129 %

Nova KBM, d. d. 16. 1,002 %

Ostali mali delničarji 17. 20,519 %

Skupaj 100,000 %

16. KAPITAL LASTNIKOV NEOBVLADUJOČEGA DELEŽA

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na zadnji dan leta 2011 znaša 7.647.526 EUR in je v primer-

javi z letom 2010 manjši za 1.910.107 EUR. Kapital lastnikov neobvladujočega deleža se je v letu 2011

povečal za ugotovljen čisti dobiček tekočega leta v vrednosti 163.300 EUR, za prevrednotenje osnovnih

sredstev v višini 118.028 EUR ter odloženi davek v višini 22.091 EUR. Zmanjšal pa se je za izplačilo

dividend v višini 64.835 EUR, prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost v višini 95.567

EUR ter za zmanjšanje deleža neobvladujočih lastnikov iz naslova prodaje Skupine Fructal v višini

1.857.258 EUR.

17. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

17. A. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENCEV

( v EUR ) 2011 2010

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 4.785.771 6.972.137

Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - FRUCTAL - (1.163.282)

Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - SPLIT - (956.251)

Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - DELO - (2.064.443)

Skupaj 4.785.771 2.788.161

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad kot dolgo-

letnega službovanja zaposlenih na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost, in temeljijo

na aktuarskih izračunih.

280

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade je opravil pooblaščeni aktuar na dan

31. 12. 2011. Izračun je opravljen za vsakega zaposlenega, tako da je upoštevan strošek odpravnine ob

upokojitvi, ki mu pripada po Pogodbi o zaposlitvi, ter strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad za

skupno delovno dobo oziroma delovno dobo v družbi do upokojitve. Aktuar je pri izračunu uporabil

naslednje predpostavke:

• zaposlenim tako po kolektivni kot tudi individualni pogodbi pripada ob upokojitvi odpravnina v

višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v

višini dveh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje;

• jubilejne nagrade se zaposlenim po kolektivni pogodbi kot tudi po individualni pogodbi izplačujejo

glede na skupno delovno dobo, in sicer 50, 75 ali 100 % povprečne bruto plače v družbi za pretekle

tri mesece za dopolnjenih 10, 20, 30 ali 40 let skupne delovne dobe;

• za leto 2012 in naslednja leta ni predvidene rasti plač;

• rast odpravnin in jubilejnih nagrad iz Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se ne

vštevajo v davčno osnovo, je upoštevana v višini 3,5 % letno;

• izračun rezervacij za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca;

• izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,8 % letno;

• fluktuacija zaposlencev je odvisna predvsem od njihove starosti;

• smrtnost zaposlencev je upoštevana z uporabo tablic smrtnosti v letu 2007;

• sedanja vrednost rezervacij delodajalca pri razporeditvi delavca med tehnološke viške je enaka

sedanji vrednosti rezervacij za odpravnine.

17. B. REZERVACIJE

( v EUR ) 2011 2010

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.282.992 3.469.156

Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - FRUCTAL - (748.437)

Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - SPLIT - (234.092)

Prenos na obveznosti za nekratkor. sredstva za prodajo - DELO - (468.830)

Skupaj 2.282.992 2.017.797

Dolgoročne rezervacije se nanašajo na nerešene tožbe v odvisnih družbah in so oblikovane na pod-

lagi odvetniških mnenj in ocen.

281

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

GIBANJE DOLGOROČNIH REZERVACIJ IN PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV

Odpravnine ob Jubilejne ( v EUR ) upokojitvi nagrade Drugo Skupaj Stanje 1.1.2011 1.633.374 1.154.787 2.017.797 4.805.958

Prenos iz obveznosti za nekratkor.

sredstva za prodajo - SPLIT 956.251 - 234.092 1.190.343

Prenos na obveznosti za nekratkor.

sredstva za prodajo - DELO 2.064.443 - 468.830 2.533.273

Povečanje 113.168 185.487 56.758 355.413

Zmanjšanje - črpanje (64.061) (134.113) (68.632) (266.806)

Zmanjšanje - odpravljene (1.082.825) (40.740) (425.853) (1.549.418)

Stanje 31.12. 2011 3.620.350 1.165.421 2.282.992 7.068.763

V letu 2011 je Skupina dodatno oblikovala dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in ju-

bilejne nagrade v vrednosti 298.655 EUR ter le-te črpala oz. odpravila v vrednosti 1.321.739 EUR. Druge

rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se v letu 2011 zmanjšale za 437.727 EUR.

18. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

18. A. DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 142.835.017 163.007.254

Druge dolgoročne finančne obveznosti 39.810 -

Dolgoročno dobljena posojila pri drugih družbah - 71.019

Skupaj 142.874.827 163.078.273

Prenos na kratkoročne finančne obveznosti (102.342.818) (69.190.134)

Skupaj 40.532.009 93.888.139

Prenos na obveznosti za

nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL - (5.244.452)


nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (1.221.187)


nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (3.158.602)

Skupaj 40.532.009 84.263.898

282

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

ZAPADLOST DOLGOROČNIH FINANČNIH OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010





Skupaj 142.835.017 163.007.254

Obrestna mera za dolgoročna posojila Skupine se je v letu 2011 v povprečju gibala med 5,39 in 5,41 %

oziroma 6-mesečni EURIBOR + 3,25 do 3,9 %.

283

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

GIB

AN

JE D

OLG

OR

OČ

NIH

FIN

AN

ČN

IH O

BVEZ

NO

STI

Prer

azvr

stite

v

na

obv

., pov

ez.

Nov

a

Pren

os m

ed

Del

, ki

G

lavn

ica

dolg

a s s

kup.

sred

st.

poso

jila

krat

koro

čna

Odp

lači

la v

G

lavn

ica

dolg

a za

pade

D

olgo

ročn

i ( v

EU

R )

1.1.

2011

za

odt

ujite

v v

letu

201

1 po

sojil

a le

tu 2

011

31. 1

2. 2

011

v le

tu 2

012

del

Ban

ka 1

16

.705

.971

1.

066.

667

- -

2.55

6.83

1 13

.082

.473

12

.055

.331

1.

027.

142

Ban

ka 2

10

0.70

0.75

3 1.

601.

500

- -

- 99

.099

.253

66

.168

.074

32

.931

.179

Ban

ka 3

4.

056.

755

- -

- 74

3.86

8 3.

312.

887

2.23

9.89

9 1.

073.

988

Ban

ka 4

5.

010.

000

- -

4.35

0.00

0 66

0.00

0 -

- -

Ban

ka 5

5.

011.

153

- -

- 8.

861

5.00

2.29

2 1.

138.

692

3.86

2.60

0

Ban

ka 6

3.

000.

000

- -

- -

3.00

0.00

0 3.

000.

000

-

Ban

ka 7

-

- -

- -

- -

-

Ban

ka 8

-

- -

- -

- -

-

Ban

ka 9

1.

562.

500

- -

- -

1.56

2.50

0 1.

562.

500

-

Ban

ka 1

0 3.

800.

000

- -

- -

3.80

0.00

0 3.

800.

000

-

Ban

ka 1

1 6.

000.

000

- -

- 36

3.63

6 5.

636.

364

5.00

0.00

0 63

6.36

4

Ban

ka 1

2 5.

114.

752

- 1.

000.

000

- 30

5.55

6 5.

809.

196

5.44

8.08

5 36

1.11

1

Ban

ka 1

3 5.

000.

000

5.00

0.00

0 -

- -

- -

-

Ban

ka 1

4 72

8.89

7 -

- -

710.

884

18.0

13

- -

Ban

ka 1

5 2.

535.

223

- -

- 1.

023.

184

1.51

2.03

9 1.

330.

237

199.

815

Ban

ka 1

6 3.

781.

250

- -

- 2.

781.

250

1.00

0.00

0 60

0.00

0 40

0.00

0

Skup

aj b

anke

16

3.00

7.25

4 7.

668.

167

1.00

0.00

0 4.

350.

000

9.15

4.07

0 14

2.83

5.01

7 10

2.34

2.81

8 40

.492

.199

284

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

V letu 2011 je Skupina najela 1.000.000 EUR novih dolgoročnih posojil ter z bankami dosegla dogo-

vor o reprogramu kratkoročnih posojil v dolgoročna v vrednosti 4.350.000 EUR. Odplačanih pa je bilo

7.205.078 EUR dolgoročnih posojil. V letu 2012 zapade v plačilo 102.342.818 EUR dolgoročnih posojil,

ki so izkazana kot kratkoročna posojila.

Dolgoročne finančne obveznosti Skupine so zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, nepremič-

nin in premičnin, kar je podrobno razkrito pri pojasnilu 19. C.

Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

18. B. DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010

Druge dolgoročne poslovne obveznosti 4.511 6.501

Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (6.501)

Skupaj 4.511 -

18. C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENI DAVEK

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem

metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odlože-

ni davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb v letu 2011 znaša 20 %.

Glej pojasnilo št. 7.

19. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

19. A. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini kot dobaviteljev 518.209 68.946

Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 19.907.908 30.386.922

Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih:

do zaposlencev 4.347.753 4.897.704

do države 9.985.476 9.284.076

Kratkoročne obveznosti za predujme 657.435 707.106

Druge kratkoročne obveznosti 1.360.403 2.716.187

Skupaj 36.777.184 48.060.941







Skupaj 36.777.184 30.636.500

285

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 31. 12. 2011 znašajo 36.777.184 EUR, kar je 2.243.607 EUR

manj kot na zadnji dan preteklega leta ob upoštevanju izločitve poslovnih obveznosti Skupine Fructal

v letu 2010. Skupina Laško je na dan 31. 12. 2010 v skladu z MSRP 5 na obveznosti, povezane s skupino

sredstev za odtujitev prenesla vse kratkoročne poslovne obveznosti Skupine Fructal, Skupine Delo in

družbe Jadranska pivovara – Split, d. d. V letu 2011 se je realizirala prodaja Skupine Fructal, medtem

ko so se kratkoročne poslovne obveznosti Skupine Delo in družbe Jadranska pivovara, d. d., prenesle

nazaj iz obveznosti skupine sredstev za odtujitev.

19. B. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PLAČILO DAVKOV

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 2.963.742 9.537

Prenos na obveznosti za nekratkoročna

sredstva za prodajo - DELO - (9.537)

Skupaj 2.963.742 -

19. C. KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

( v EUR ) 2011 2010


Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil 2.919.248 2.538.036

Kratkoročno dobljena posojila pri bankah 236.696.177 259.895.460

Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja 6.472.086 6.265.335

Skupaj 348.430.330 337.888.965







Skupaj 348.430.330 313.280.673

286

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

GIB

AN

JE K

RAT

KOR

OČ

NIH

OBV

EZN

OST

I

K

ratk

or. d

el

Pren

os n

a O

dpla

čila

Stan

je d

olga

N

ova

poso

jila

dolg

oroč

nih

dolg

oroč

na

in p

odal

jšan

ja

Stan

je d

olga

( v

EU

R )

1. 1

. 201

1 v

letu

201

1 fin

. obv

ezno

sti

poso

jila

v le

tu 2

011

31. 1

2. 2

011

Ban

ka 1

12

1.51

5.49

7 19

.034

.300

72

.001

.424

-

60.5

89.7

97

151.

961.

424

Ban

ka 2

4.

279.

582

- 2.

239.

900

- 1.

279.

581

5.23

9.90

1

Ban

ka 3

27

.014

.421

23

.887

.981

6.

221.

981

- 37

.002

.403

20

.121

.980

Ban

ka 4

2.

497.

454

28.3

03.9

48

- -

28.8

96.2

10

1.90

5.19

2

Ban

ka 5

65

.900

.000

-

- -

- 65

.900

.000

Ban

ka 6

7.

330.

186

5.00

0.00

0 -

- 6.

200.

000

6.13

0.18

6

Ban

ka 7

14

.114

.752

37

.855

.000

5.

448.

085

- 51

.969

.752

5.

448.

085

Ban

ka 8

10

.060

.303

-

5.00

0.00

0 -

3.40

0.30

3 11

.660

.000

Ban

ka 9

5.

814.

727

20.3

12.0

00

1.13

8.69

2 -

21.1

26.7

27

6.13

8.69

2

Ban

ka 1

0 1.

320.

000

4.35

0.00

0 -

- 1.

320.

000

4.35

0.00

0

Ban

ka 1

1 2.

000.

000

- -

- -

2.00

0.00

0

Ban

ka 1

2 14

.400

.000

-

- -

1.80

0.00

0 12

.600

.000

Ban

ka 1

3 7.

000.

000

- 3.

000.

000

- 2.

000.

000

8.00

0.00

0

Ban

ka 1

4 1.

000.

000

1.00

0.00

0 -

- 1.

000.

000

1.00

0.00

0

Ban

ka 1

5 18

.610

.095

1.

200.

000

- -

8.61

0.09

5 11

.200

.000

Ban

ka 1

6 14

.110

.884

-

- -

710.

884

13.4

00.0

00

Ban

ka 1

7 2.

994.

751

- -

- 3.

952

2.99

0.79

9

Ban

ka 1

8 5.

500.

000

- 3.

800.

000

- 3.

800.

000

5.50

0.00

0

Ban

ka 1

9 1.

562.

500

- 1.

562.

500

- 1.

562.

500

1.56

2.50

0

Ban

ka 2

0 1.

332.

052

- 1.

330.

237

- 1.

332.

052

1.33

0.23

7

Ban

ka 2

1 63

8.39

3 -

600.

000

- 63

8.39

3 60

0.00

0

Ban

ka 2

2 90

.000

-

- -

90.0

00

-

Skup

aj b

anke

32

9.08

5.59

7 14

0.94

3.22

9 10

2.34

2.81

9 -

233.

332.

649

339.

038.

996

287

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Kratkoročne finančne obveznosti Skupine na dan 31. 12. 2011 znašajo 348.430.330 EUR, od tega

posojila pri bankah 339.038.996 EUR. Vrednost kratkoročnih posojil pri bankah se je v primerjavi z

zadnjim dnem preteklega leta povečala za 9.953.399 EUR. Povečanje izhaja iz povečanja kratkoroč-

nega dela dolgoročnih posojil v vrednosti 33.152.685 EUR ter iz zmanjšanja za dejanska odplačila v

vrednosti 23.199.283 EUR. V letu 2012 zapade 102.342.819 EUR dolgoročnih posojil. Skupina je v letu

2011 odplačala oz. dosegla dogovor o podaljšanju kratkoročnih posojil v vrednosti 140.943.229 EUR,

odplačanih oz. podaljšanih pa je bilo za 233.332.649 EUR kratkoročnih bančnih posojil in so se v pri-

merjavi s preteklim letom povečala za 20.373.580 EUR.

Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil pri bankah je Skupina zastavila 667.444 delnic

(100 %) Dela, d. d., 4.399.803 (86,92 %) Radenske, d. d., 440.295 delnic (97,6%) Pivovarne Union, d. d.,

861.110 delnic (22,87 %) Poslovnega sistema Mercator, d. d., 213.115 delnic (6,27 %) Probanke, d. d.,

Maribor, 1.922.321 delnic Elektra Maribor, d. d., (5,7 %) ter 645.003 delnic (20,6 %) Thermane, d. d.,

Laško. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic na osnovi podatkov iz posamičnih računovodskih

izkazov, v katerih so določene delnice vrednotene po zgodovinskih nabavnih vrednostih, znaša na dan

31. 12. 2011 393.811.191 EUR. Del kratkoročnih dolgov je zavarovan še s hipoteko in z zastavo premičnin

ter naložbenih nepremičnin. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin premičnin, naložbenih

nepremičnin na dan 31. 12. 2011 znaša 126.075.969 EUR, od tega znaša vrednost zastavljenega premo-

ženja odvisnih družb 42.183.056 EUR. Posojila pri bankah so zavarovana še s terjatvami, katerih vre-

dnost na dan 31. 12. 2011 znaša 20.260.000 EUR, ter z zastavo blagovnih znamk Pivovarne Laško, d. d.,

v vrednosti 50.000.000 EUR. Vrednost vseh neodplačanih, z delnicami, hipoteko, zastavo premičnin,

naložbenih nepremičnin in terjatev zavarovanih kratkoročnih posojil pri bankah na dan 31. 12. 2011

znaša 339.038.996 EUR, vrednost dolgoročnih bančnih posojil 40.309.482 EUR.

Povprečna efektivna obrestna mera za najeta kratkoročna posojila se giblje med 5,68 in 5,99 %

fiksno oz. variabilno 1-mesečni EURIBOR, povečan za 4,3 do 4,5 odstotne točke oz. 6-mesečni EURI-

BOR, povečan za 4 odstotne točke.

20. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

( v EUR ) 2011 2010

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 8.433.292 6.961.970

Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT - (9.752)

Prenos na obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO - (2.227.039)

Skupaj 8.433.292 4.725.179

Pasivne časovne razmejitve se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene do-

puste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške ter na prejeto aro v vrednosti 925.000

EUR, ki jo je od potencialnega kupca za nakup deleža v družbi Večer, d. d., Maribor prejela družba

Delo, d. d. Kupec je od pogodbe odstopil, zato na osnovi pogodbenih določil ara pripada prodajalcu.

288

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

21. ANALIZA PRIHODKOV IZ PRODAJE IN STROŠKOV

Analiza prihodkov in stroškov se nanaša na ohranjeno poslovanje, torej na družbe Skupine Laško

brez Skupine Fructal in Jadranske pivovare. Zaradi zagotavljanja primerljivosti so podatki za leto 2010

prilagojeni oziroma očiščeni vplivov Skupine Fructal in Jadranske pivovare – Split, d. d.

21. A. ANALIZA PRIHODKOV IZ PRODAJE PO TRGIH

( v EUR ) 2011 2010

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev v Sloveniji 232.246.501 224.399.517

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 30.331.941 24.873.450

Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga v Sloveniji 1.453.408 914.415

Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 705.423 131.923

Skupaj 264.737.273 250.319.305

21. B. ANALIZA PRIHODKOV IZ PRODAJE PO DRŽAVAH

( v EUR ) 2011 2010

Prihodki iz prodaje v Sloveniji 233.699.909 225.313.932

Prihodki iz prodaje na tujem trgu 31.037.364 25.005.373

Skupaj 264.737.273 250.319.305

Skupina je v letu 2011 na domačem trgu ustvarila 85 %, na tujih trgih pa 15 % čistih prihodkov od

prodaje proizvodov in storitev. Prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje

na trge bivše Jugoslavije in trge Evropske unije.

21. C. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

Drugi poslovni prihodki znašajo 5.498.458 EUR in so v primerjavi s preteklim letom večji za

2.510.683 EUR. Med drugimi poslovnimi prihodki so izkazani prihodki od prodaje osnovnih sredstev,

izterjane terjatve, za katere je bil v preteklih letih oblikovan popravek vrednosti terjatev, prihodki iz

odprave dolgoročnih rezervacij ter prejete subvencije.

289

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

21. D. ANALIZA STROŠKOV PO KATEGORIJAH

( v EUR ) 2011 2010

Stroški materiala. surovin in trgovskega blaga 93.299.604 80.659.230

Stroški storitev 74.751.595 72.302.899

Amortizacija 19.585.979 20.968.032

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih 11.253.951 8.689.940

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 566.444 303.657

Stroški plač 36.545.742 35.141.377

Dajatve na plače za socialno varnost 6.994.618 6.588.258

Drugi stroški dela 5.762.895 7.264.094

Stroški rezervacij 298.655 537.108

Drugi poslovni odhodki 5.918.214 6.335.617

Skupaj 254.977.697 238.790.212

Poslovni odhodki so v letu 2011 znašali 254.977.697, kar je za 16.599.318 EUR več kot v preteklem

letu. V letu 2011 je Skupina oslabila vrednost blagovnih znamk družbe Delo, d. d., v vrednosti 5.837.647

EUR, v letu 2010 pa je znašala slabitev blagovnih znamk družbe Delo, d. d., 8.543.891. Stroški materi-

ala, surovin in trgovskega blaga so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 13.018.366 EUR, kar

je predvsem posledica podražitev določenih surovin, repromateriala in energije. Stroški storitev so v

primerjavi s preteklim letom večji za 2.448.696 EUR, stroški dela pa za 309.525 EUR. Znatno zmanj-

šanje beleži strošek amortizacije, ki je v primerjavi s preteklim letom manjši za 3.589.748 EUR, kar je

posledica zmanjšanega investiranja v zadnjih letih.

21. E. STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH

Proizvajalni Stroški Leto 2011 stroški prodanih Stroški splošnih (v EUR) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški prodanega

trgovskega blaga (Horeca) - 746.537 - 746.537

Stroški materiala in

surovin in trgovskega blaga 82.468.327 8.946.235 1.138.507 92.553.069


Amortizacija 15.457.275 2.051.256 2.077.448 19.585.979

Stroški dela 32.169.033 7.656.702 9.477.521 49.303.256

Prevred. poslovni odhodki

pri stalnih sredstvih 1.838.856 973.817 8.441.278 11.253.951


pri obratnih sredstvih 4.936 194.721 366.787 566.444


Drugi stroški 2.512.264 627.289 2.778.660 5.918.213

Skupaj 157.656.989 61.989.966 35.330.742 254.977.697

290

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Proizvajalni Stroški Leto 2010 stroški prodanih Stroški splošnih (v EUR) proizvodov in blaga prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški materiala

in surovin in trgovskega blaga 76.626.155 836.725 3.196.350 80.659.230


Amortizacija 15.739.944 2.371.109 2.856.979 20.968.032

Stroški dela 66.985 30.185 8.592.770 8.689.940


pri stalnih sredstvih 4.831 186.116 112.710 303.657


pri obratnih sredstvih 29.509.115 9.616.971 9.867.643 48.993.729


Drugi stroški 2.707.780 1.598.795 2.029.042 6.335.617

Skupaj 148.896.775 51.458.365 38.435.072 238.790.212

Stroški revizije Skupine Laško za leto 2011 so znašali 122.500 EUR.

22. NETO FINANČNI ODHODKI

( v EUR ) 2011 2010

Finančni prihodki brez tečajnih razlik 9.547.842 2.123.526

Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 7.373.270 558.121

Finančni prihodki iz danih posojil 671.111 1.455.427

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 341.183 107.622

Finančni prihodki iz prodaje vrednostnih papirjev 1.162.278 2.356

Finančni odhodki brez tečajnih razlik (49.703.678) (25.865.191)

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (26.071.300) (5.674.697)

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (23.370.461) (20.222.912)

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (261.917) 32.418

Tečajne razlike iz financiranja (1.156) (42.960)

Negativne tečajne razlike (1.809) (97.836)

Pozitivne tečajne razlike 653 54.876

Neto finančni odhodki (40.156.992) (23.784.625)

Presežek finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki v letu 2011 znaša 40.156.992 EUR.

Finančni odhodki za obresti iz naslova bančnih posojil so v letu 2011 znašali 23.370.462 EUR, finanč-

ni odhodki iz oslabitve finančnih naložb pa 26.071.346 EUR. Finančni odhodki iz oslabitve finančnih

naložb se v največji meri, in sicer v vrednosti 21.484.202 EUR, nanašajo na slabitev delnic MELR.

Med slabitvami ostalih naložb pa predstavlja največjo vrednost slabitev delnic Probanke, d. d., v višini

3.107.637 EUR in slabitev naložbe v družbo Večer, d. d., v vrednosti 988.904 EUR.

291

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

23. DELEŽ (IZGUBE)/DOBIČKA V PRIDRUŽENIH DRUŽBAH

( v EUR ) 2011 2010

Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah - 4.112.331

Skupaj - 4.112.331

Skupina v letu 2011 iz naslova deležev v dobičku pridruženih družb ni ustvarila finančnih prihodkov

oz. finančnih odhodkov, ker so naložbe v pridružene družbe oslabljene na vrednost nič. V letu 2010

je Skupina ustvarila finančne prihodke iz naslova udeležbe v dobičku Poslovnega sistema Mercator v


24. DAVEK IZ DOBIČKA

( v EUR ) 2011 2010

Tekoči davek 1.697.944 946.449

Odloženi davek (5.130.688) (3.766.396)

Skupaj (3.432.744) (2.819.947)

V letu 2011 sta pozitivno davčno osnovo ter posledično davčno obveznost izkazali družbi Pivovarna

Union, d. d., in Laško grupa, d. o. o., Zagreb v višini 1.697.944 EUR.

Davek od dobička Skupine se razlikuje od teoretičnega zneska davka, ki bi se pojavil ob uporabi

temeljne davčne stopnje domače države. Davčna osnova je izračunana kot razlika med davčno prizna-

nimi prihodki in davčno priznanimi odhodki na ravni vsake posamične družbe v Skupini. V primeru

presežka davčno priznanih odhodkov nad prihodki družbe izkažejo davčno izgubo, ki jo bo mogoče

pokriti iz prihodnjih obdavčljivih prihodkov. V Skupini Pivovarna Laško na dan 31. 12. 2011 izkazujejo

nepokrito davčno izgubo naslednje družbe: Pivovarna Laško, d. d., v višini 4.473.067 EUR, Jadranska

pivovara – Split, d. d., v višini 29.048.173 EUR in Radenska, d. d., v višini 1.258.460 EUR.

Davčno osnovo znižujejo davčne olajšave, ki se nanašajo na:

• olajšave za raziskave in razvoj,

• olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

• olajšavo za zaposlovanje invalidnih oseb in

• olajšave za donacije.

Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katere lahko nastanejo dodatne obveznosti plači-

la davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli

v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih

okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.

292

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Odloženi davek, ki vpliva na poslovni izid, je prikazan v tabeli gibanja dolgoročnih terjatev za odlo-

ženi davek (pojasnilo 7) in v tabeli gibanja dolgoročnih obveznosti za odloženi davek (pojasnilo 18. C).

25. DENARNI TOK IZ POSLOVANJA

( v EUR ) 2011 2010

Dobiček iz poslovanja obdobja 9.887.269 (9.945.684)

Prilagoditve za:

Amortizacijo opredmetenih

OS in naložbenih nepremičnin 18.802.472 23.345.636

Amortizacijo neopredmetenih sredstev 783.506 1.095.821

Odpise dolgoročnih sredstev 19.435.782 27.244.086

Odpise kratkoročnih sredstev 680.023 1.138.202

Neto gibanje v rezervacijah 153.486 725.229

Tečajne razlike iz poslovanja 354.734 -

Izplačilo udeležbe v dobičku pridruženih družb - 6.327.373

Skupaj prilagoditve 40.210.003 59.876.347

Spremembe obratnega kapitala

Zaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (6.158.966) 15.918.998

Poslovne terjatve in druge terjatve (16.536.979) (27.406.638)

Poslovne obveznosti in druge obveznosti 5.396.313 16.269.211

(17.299.632) 4.781.571

Denar ustvarjen pri poslovanju 32.797.640 54.712.234


26. A. POSLOVNI ODSEKI

Poslovni segmenti so razdeljeni na štiri dele in se spremljajo ločeno za segment piva, ostalih pijač,

časopisno-založniško dejavnost in ostalo.

V segmentu ostalo spremljamo prodajo storitev, stranskih proizvodov in trgovskega blaga. V tem

segmentu med sredstvi izkazujemo vse naložbe, ki ne sodijo v osnovno dejavnost Skupine. Med ob-

veznostmi je izkazana vrednost finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2011, ki jih je Skupina najela za

financiranje naložb (med drugim tudi za kredite, dane družbama Center Naložbe, d. d., in Infond

Holding, d. d., katerih vrednost je bila v letu 2009 v celoti oslabljena, medtem ko finančne obveznosti

niso bile poravnane.

293

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Časopisno Leto 2011 založniška ( v EUR ) Pivo Ostale pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 147.610.795 55.274.902 54.601.594 7.249.982 264.737.273

Čisti prihodki od prodaje 147.610.795 55.274.902 54.601.594 7.249.982 264.737.273

Poslovni izid iz poslovanja 26.707.281 (5.115.419) (5.540.059) (128.695) 15.923.108

Finančni odhodki (neto) (40.156.994)

Poslovni izid pred davki (24.233.886)

Davek 3.432.744

Poslovni izid obračunskega obdobja (20.801.142)

Sredstva po odsekih 199.351.784 99.113.802 42.251.029 146.630.862 487.347.477

Blagovne znamke 46.461.058 - 18.677.374 - 65.138.432

Dobro ime 17.197.380 - - - 17.197.380

Obveznosti po odsekih 267.120.802 48.895.502 54.709.064 73.484.463 444.209.831

Investicije 5.527.440 4.247.528 1.165.827 278.462 11.219.257

Amortizacija 11.438.609 5.038.461 3.025.250 83.658 19.585.978


odhodki in rezervacije 5.480.557 265.288 6.074.550 298.655 12.119.050

294

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Časopisno Leto 2011 založniška ( v EUR ) Pivo Ostale pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih 136.016.473 51.780.628 53.728.877 6.562.880 248.088.858

Čisti prihodki od prodaje 136.016.473 51.780.628 53.728.877 6.562.880 248.088.858

Poslovni izid iz poslovanja 22.531.067 (2.450.653) (8.201.132) (1.651.336) 10.227.946

Finančni odhodki (neto) (26.414.716)

Delež (izgube) / dobička

v pridruženih družbah 6.742.331

Poslovni izid pred davki (9.444.439)

Davek 2.819.947

Poslovni izid obračunskega obdobja (6.624.492)

Sredstva po odsekih 159.068.557 159.390.693 72.240.500 182.493.514 573.193.264

Blagovne znamke 46.461.058

Dobro ime 17.197.380

Obveznosti po odsekih 280.486.144 84.249.126 64.735.823 75.491.635 504.962.728

Investicije 8.739.010 4.088.024 1.452.545 373.665 14.653.244

Amortizacija 12.900.975 4.522.423 2.920.426 624.208 20.968.032


odhodki in rezervacije 1.239.182 (831.198) 8.585.613 537.018 9.530.615

Prodaja po geografskih odsekih je razkrita v pojasnilu 26. B.

295

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

26. B. GEOGRAFSKI ODSEKI

( v EUR ) 2011 2010

Čisti prihodek iz prodaje

Slovenija 233.699.908 223.083.485

Tuji trg 31.037.365 25.005.373

Skupaj 264.737.273 248.088.858

Sredstva

Slovenija 460.740.784 525.763.815

Tuji trg 26.606.693 47.112.300

Naložbe v pridružene družbe - 317.148

Blagovne znamke (Slovenija) 65.138.432 46.461.058

Dobro ime (Slovenija) 17.197.380 17.197.380

Skupaj 569.683.289 636.851.701

Investicije

Slovenija 11.219.257 13.979.725

Tuji trg - 673.519

Skupaj 11.219.257 14.653.244

Čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno na trgih bivše Jugoslavije, sredstva

na tujih trgih pa se nanašajo izključno na sredstva v državah bivše Jugoslavije.

27. IZGUBA NA DELNICO

Čista izguba na delnico se izračuna iz čiste izgube, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim

številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic.

( v EUR ) 2011 2010

Celotna izguba lastnikov obvladujočega deleža (27.669.598) (25.574.602)


Lastne delnice 38.079 42.973


Čisti izguba na delnico (3,18) (2,94)


296

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

( v EUR ) 2011 2010

Izguba iz ohranjenega poslovanja (20.801.140) (4.394.045)




Čista izguba na delnico (2,39) (0,50)


28. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS NA DELNICO

( v EUR ) 2011 2010

Celotni vseobsegajoči donos lastnikov obvladujočega deleža (6.045.902) (30.285.944)




Vseobsegajoči donos na delnico (0,69) (3,48)

Popravljeni vseobsegajoči donos na delnico (0,69) (3,48)

29. DIVIDENDE NA DELNICO

Matična družba Pivovarna Laško, d. d., v letu 2011 ni izplačala dividend, prav tako jih ni izplačala v

letu 2010. V letu 2011 je izplačala dividende le odvisna družba Radenska, d. d. Lastniki neobvladujočega

deleža družbe Radenska, d. d., so prejeli dividendo v vrednosti 64.835 EUR.

297

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

30. USTAVLJENO POSLOVANJE

Zaradi prodaje Skupine Fructal v letu 2011 in prenehanja poslovanja družbe Jadranska pivovara –

Split, d. d., v skladu z MSRP 5 Skupina Laško izkazuje učinke iz naslova ustavljenega poslovanja:

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA

(SKUPINA FRUCTAL IN JADRANSKA PIVOVARA – SPLIT, D. D.)

( v EUR ) 2011 2010

Čisti prihodki od prodaje 58.675.181 56.098.848

Sprememba vrednosti zalog

proizvodov in nedokončane proizvodnje 1.050.201 1.054.304

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 20.730 30.170

Drugi poslovni prihodki 1.115.289 1.756.639

Stroški blaga. materiala in storitev (46.477.435) (44.729.950)

Stroški dela (9.516.038) (10.945.522)

Amortizacija neopredmetenih

dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (10.128.560) (22.862.116)

Stroški rezervacij (84.745) (1.750.880)

Drugi poslovni odhodki (690.462) (995.811)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (6.035.839) (22.344.318)

Finančni prihodki 202.074 156.966

Finančni odhodki (1.203.069) (1.445.328)


Davek od dohodka 1.777.821 59.221

Odloženi davek (2.109.497) (2.267.141)


OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA (6.705.158) (21.424.760)

Čisti dobiček / izguba na delnico

lastnikov obvladujočega deleža iz ustavljenega poslovanja



DENARNI TOK IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA

( v EUR ) 2011 2010

Neto denarni tok iz poslovanja (182.087) 4.070.115

Neto denarni tok iz naložbenja 35.171.405 (1.188.127)


Skupaj neto denarni tok 11.450.828 (160.661)

298

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

31. PRODAJA SKUPINE FRUCTAL

Pivovarna Union, d. d., je dne 16. 12. 2011 prodala naložbo v svojo odvisno družbo Fructal, d. d., Aj-

dovščina za pogodbeno ceno 35.300.000 EUR. Iz naslova prejete kupnine je zadržala 1.000.000 EUR

za čas 18 mesecev od dneva zaključka prodaje, ki ga izkazuje med dobroimetjem. Bankam je bilo iz na-

slova kupnine vrnjenih 22.937.514 EUR posojil, ostanek kupnine v vrednosti 11.362.486 pa je zadržan v

obliki kratkoročnega depozita pri bankah, ki je namenjen poplačilu prejetih posojil.

32. FINANČNA TVEGANJA

32. A. KREDITNO TVEGANJE

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi družbe zara-

di plačilne nesposobnosti poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih ob-

veznosti. V ta namen Skupina redno nadzira in spremlja finančne terjatve kupcev, tako grosistov kot

tudi kupcev detajlistične prodaje. Skupina večinoma posluje z znanimi in preverjenimi poslovnimi

partnerji, katerih boniteto sproti spremlja. Glede na navedeno je za vsakega partnerja določen limit, do

katerega je posameznim kupcem dovoljena dobava blaga. Pri kupcih z izrazito nizko stopnjo bonitete

pa se poslužuje dobave na osnovi avansnega plačila. Na ta način so kupci omejeni pri dobavah preko

njihovih zmožnosti za plačilo. V okviru obvladovanja kreditnega tveganja se Skupina poslužuje med-

sebojnih in verižnih kompenzacij, ki imajo prav tako pozitivne učinke na zagotavljanje ustreznega de-

narnega toka Skupine. Terjatve so zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev, kot so:

menica, bančna garancija in hipoteka. Finančne službe posameznih družb tekoče spremljajo terjatve

po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo tako interno preko lastne službe izter-

jave kot tudi preko zunanje agencije, velik del terjatev izterja pred sodno izterjavo. Z zaračunavanjem

zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in v zaključni fazi tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev

dosega boljšo plačilno disciplino kupcev in odpise neizterljivih terjatev omejuje na minimum. V letu

2011 Skupina ni zabeležila vrednostno pomembnejših odpisov terjatev zaradi neplačil kupcev. Kreditna

tveganja Skupina obvladuje in pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

32. B. TVEGANJE OBRESTNIH MER

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na fi-

nančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo

obrestno mero (EURIBOR). Po napovedih gospodarskih podatkov za Evro območje je moč pričakovati


v prid znižanja EURIBOR-ja. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini









299

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Povprečna obrestna Razlika ( v EUR ) Višina obresti mera v % obresti

Dejanski odhodki iz financiranja

iz naslova obresti 23.961.900 5.18 -


obrestne mere za 1 % 28.587.749 6.18 4.625.849


obrestne mere za 1 % 19.336.051 4.18 (4.625.849)


obrestne mere za 1,5 % 30.900.674 6.68 6.938.774


obrestne mere za 1,5 % 17.023.126 3.68 (6.938.774)

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 4.625.849

EUR, pri 1,5 % pa za 6.938.774 EUR.

Če bi se obrestna mera znižala za 1 oz. 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 4.625.849 EUR

oz. 6.938.774 EUR.

32. C. VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2011 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov

s tujino pretežno vezana na evro.

32. D. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Na dan 31. 12. 2011 Skupina Laško izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi

sredstvi v višini 148.014.634 EUR in predstavlja veliko likvidnostno tveganje, ki mu je najmočneje

izpostavljena obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d.

V skladu s sprejeto petletno strategijo poslovanja Skupine Laško so se v letu 2010 pričeli intenzivno

izvajati postopki prodaje vseh nestrateških naložb. V primeru uspešno zaključenih prodajnih postop-

kov bo Skupina močno zmanjšala svojo zadolženost ter s tem izpostavljenost likvidnostnemu tvega-

nju. Vendar pa se bo znotraj Skupine zadolženost posameznih družb zmanjšala različno. Obstajajo

negotovosti o uspešno izvedeni odprodaji finančnih naložb in nepotrebnega premoženja, in tudi ob

uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., še vedno ostala

prezadolžena, medtem ko bodo imele posamezne odvisne družbe viške prostih likvidnih sredstev.

Zato je v planu finančnega prestrukturiranja predvideno izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi

obvladujoča družba delno izboljšala svoj likvidnostni položaj in poslovni rezultat. S povečanjem trajnih

virov pa bi omogočila ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja svojim lastnikom.

V letu 2011 je bil uspešno zaključen postopek prodaje Skupine Fructal, medtem ko postopki prodaje

ostalih naložb niso bili uspešno zaključeni.

V letu 2011 so potekali postopki prodaje 79,25 % deleža v časopisni družbi Večer, d. d., in 100 %

deleža v družbi Delo, d. d., 99,10 % deleža v družbi Jadranska pivovara – Split, d. d., ter 23,34 % deleža

300

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

v družbi Poslovni sistem Mercator, d. d. Uprava si bo še vnaprej prizadevala za prodajo nestrateških

naložb in poslovno nepotrebnega premoženja ter ponovila aktivnosti v zvezi s prodajami.

V času do uspešno izvedenih zaključkov prodaj posameznih naložb bo imela Skupina resne likvi-

dnostne težave, ki jih bo lahko uspešno reševala le ob dogovoru z bankami (le-te nastopajo tako v vlogi

upnikov kot tudi v vlogi pomembnih lastnikov Skupine). V primeru neuspešne prodaje premoženja pa

je možna rešitev likvidnostnega položaja Skupine le s pridobitvijo novih trajnih virov (dokapitalizacija).

V okviru strateških ukrepov finančnega prestrukturiranja pa kot dopolnilo stalnih usklajevanj z ban-

kami o podaljševanju poplačila zapadlih obrokov posojil na nivoju celotne Skupine Laško z bankami

potekajo dogovori o možnostih obsežnejšega reprogramiranja posojil na dolgi rok. Dogovori v zvezi

z reprogramom dolgov potekajo dnevno, medtem ko do dogovorov glede pridobivanja novih trajnih

virov Skupine še ni prišlo.

Izračun razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (gearing ratio):

( v EUR ) 2011 2010

Finančne obveznosti 388.962.339 406.826.783

Denarna sredstva 21.503.764 1.391.370

Neto finančne obveznosti 367.458.575 405.435.413

Kapital 125.473.457 131.889.003

Gearing ratio (v %) 292,86 307,41

Iz razmerja med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom je razvidno, da je Skupina Laško pre-

zadolžena.

32. E. TVEGANJE DENARNEGA TOKA

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvla-

dati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina v letu 2011 tveganja poštene vrednosti finančnih

sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v spodnji tabeli in se nanaša na delnice

Poslovnega sistema Mercator (MELR).

Tržna cena delnice MELR na dan 31. 12. 2011 je bila 147 EUR. V primeru, da se cena delnice poveča

ali zmanjša, obstaja tveganje spremembe poštene vrednosti, ki je opredeljeno v spodnji tabeli. V izra-

čun tveganja niso zajete naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, prav tako ne naložbe v pridružene

družbe, ki se vrednotijo v skladu s pravili kapitalske metode.

Pošena vrednost Razlika - vpliv na Razlika - vpliv na na dan Razlika - vpliv na presežek iz obveznost za ( v EUR ) 31. 12. 2011 vrednost DFN prevrednotenja odloženi davek

Tržna vrednost MELR

na dan 31.12.2011 129,189,627 - - -

Povečanje cene za 20 % 155,027,552 25,837,925 20,670,340 5,167,585

Zmanjšanje cene za 20 % 103,351,702 (25,837,925) (20,670,340) (5,167,585)

Povečanje cene za 5 % 135,649,108 6,459,481 5,167,585 1,291,896

Zmanjšanje cene za 5% 122,730,146 (6,459,481) (5,167,585) (1,291,896)

301

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Skupina razdeljuje merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev (kategoriziranih v skladu z MRS 39)

v izkazu finančnega položaja po naslednjih nivojih:

• raven 1: poštene vrednosti izhajajo iz tržnih cen (brez njihovih prilagoditev) na aktivnih trgih vre-

dnostnih papirjev;

• raven 2: poštene vrednosti so neposredno ali posredno izpeljane iz drugih virov na trgu, ki jih je

mogoče spremljati, razen tržnih cen na aktivnih trgih vrednostnih papirjev, in

• raven 3: poštene vrednosti izhajajo iz tehnik vrednotenja, ki temeljijo na virih, ki jih na trgih ni

mogoče spremljati.

ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI,

NA DAN 31.12.

( v EUR ) 2011 2010

Raven 1 129.487.600 7.809.049

Raven 2 9.785.017 12.892.650

Raven 3 8.190.000 9.178.904

Skupaj 147.462.617 29.880.603

33. POTENCIALNE OBVEZNOSTI

Potencialne obveznosti se nanašajo na dane garancije oz. poroštva v vrednosti 2.083.516 EUR pridruže-

nim družbam za najeta posojila pri bankah ter drugim nepovezanim osebam v vrednosti 470.000 EUR.

Med pogojnimi obveznostmi je potrebno posebej omeniti še potencialno obveznost iz naslova patro-

natske izjave, ki jo je podpisal g. Boško Šrot, bivši direktor Pivovarne laško, d. d., v januarju leta 2009 in

je bila naslovljena na družbo Perutnina Ptuj, d. d. S to izjavo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d.,

jamči Perutnini Ptuj, d. d., za izpolnitev obveznosti v višini 20 mio EUR s pripadajočimi obrestmi. Po-

tencialne obveznosti Skupine v letnem poročilu za leto, končano 31. 12. 2008, niso bile razkrite v skladu

z MSRP. Dne 20. 11. 2009 je družba Perutnina Ptuj, d. d., na obvladujočo družbo Pivovarno Laško, d. d.,

naslovila zahtevo za vračilo 11.600.120 EUR. Omenjeni znesek se nanaša na dana posojila, ki jih je na

osnovi podpisane patronatske izjave Perutnina Ptuj, d. d., odobrila družbama Center naložbe, d. d., in

Infond Holding, d. d. Skupina s pomočjo pravnih strokovnjakov zahtevek proučuje in želi ugotoviti,

kakšna je verjetnost, da bo morala zahtevani znesek vrniti. V ta namen je pridobila več pravnih mnenj.

Poslovodstvo Skupine na osnovi pridobljenih pravnih mnenj ocenjuje, da za Skupino iz tega naslova

ne obstaja obveznost za plačilo zahtevanega zneska, Skupina zato v svojih računovodskih izkazih za

zahtevani znesek ni izkazala obveznosti.

Dne 15. 2. 2011 je Pivovarna Laško, d. d., od Okrožnega sodišča v Celju prejela tožbo v zvezi s patro-

natsko izjavo, ki naj bi jo g. Boško Šrot kot direktor Pivovarne Laško, d. d., podpisal dne 10. 1. 2009. V

tožbi tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., zahteva plačilo v višini 10.116.489 EUR z zakonskimi zamu-

dnimi obrestmi od 1. 1. 2010 dalje do plačila. Pivovarna Laško, d. d., je zoper tožbo vložila na sodišče

odgovor na tožbo.

302

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

30 tožnikov – malih delničarjev družbe Mercator, d. d., je vložilo tožbe zoper družbe Pivovarna La-

ško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., in Infond Holding, d. d. – v stečaju, zaradi plačila

odškodnine (skupna višina 418.505,65 EUR) iz naslova kršitve Zakona o prevzemih. Tožniki zatrjujejo,

da zaradi opustitve dolžnosti podaje prevzemne ponudbe s strani Pivovarne Laško, d. d., Pivovarne

Union, d. d., Radenske, d. d., in Infond Holdinga, d. d., – v stečaju niso vedeli za prevzem, zaradi česar

naj bi jim posledično nastala škoda v višini 257,19 EUR na delnico. Sodišče je s sodbo z dne 30.11.2011

v enem od postopkov zahtevek tožnika zavrnilo kot neutemeljenega. Navedeni postopek naj bi bil po

informacijah sodišča vzorčni postopek. Po izdaji omenjene sodbe so preostali tožniki začeli umikati

tožbe. Do sedaj je tožbo umaknilo že 24 tožnikov. Pričakujemo, da bodo tožbe umaknili tudi ostali

tožniki.









je tožeči in toženim strankam naložilo, da morajo najkasneje do 14. 5. 2012 vložiti pripravljalno vlogo,



Denacionalizacijska upravičenca Michael Wiesler in Barbara Purre-Wiesler (vnuka dr. Antona Šari-

ča) sta dne 20. 12. 2010 v sodnem nepravdnem postopku na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih

sankcij vložila zahtevek za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki je bilo podržavljeno Antonu Šariču s

sodbo Sodišča slovenske narodne časti. Upravičenca sta ovrednotila premoženje na 14, 5 mio EUR.

Dodatno uveljavljata vrnitev 12 blagovnih znamk Radenske, d. d., Radenci in plačilo odškodnine za

pravico do mineralne vode oz. zemljišč, na katerih se nahajajo vrelci mineralne vode. Dne 23. 12. 2010

sta upravičenca po ZIKS opravila vpis v zemljiški knjigi v obliki plombe kot zaznambo spora na vseh

zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Vpis zaznambe spora je bil opravljen tudi

pri omenjenih blagovnih znamkah Radenske, d. d., Radenci. Pričakuje se dolgotrajen proces razre-

ševanja denacionalizacijskih zahtevkov, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje odvisne družbe

Radenska, d. d., in Skupine Laško.

34. POSLOVNE ZDRUŽITVE

V letu 2011 ni bilo poslovnih združitev.

35. PREJEMKI POSLOVODSTVA IN ZAPOSLENIH PO INDIVIDUALNI POGODBI

Matično družbo Pivovarno Laško, d. d. upravljata Uprava in Nadzorni svet, prav tako večino družb,

povezanih v Skupino Laško. Njihove zaslužke za leto 2011 predstavljajo tabele na naslednji strani:

303

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

Drugi Fiksni del prejemki ( v EUR ) prejemkov (bonitete) Skupaj

UPRAVA

Dušan Zorko 252.800 12.734 265.534

Gorazd Lukman 132.000 6.089 138.089

Matej Oset 47.044 3.192 50.236

Mirjam Hočevar 92.000 2.454 94.454

Marjeta Zevnik 48.261 - 48.261

Drago Kavšek 132.000 5.715 137.715

Ales Škraba 45.226 - 45.226

Emilija Mitevska 21.299 - 21.299

Ilija Vidoevski 21.347 - 21.347

Milan Hojnik 44.800 4.584 49.384

Mira Močnik 83.688 2.341 86.029

Zvonko Murgelj 89.053 1.566 90.619

Jurij Giacomelli 141.120 15.427 156.547

Samo Čok 92.687 8.714 101.401

Borut Matjaščić 107.416 - 107.416

Robert Šega 30.000 1.053 31.053

Skupaj 1.380.741 63.869 1.444.610

( v EUR ) 2011 2010

INDIVIDUALNE POGODBE

Fiksni del prejemkov 3.523.669 3.705.769


Poslovodske in druge pogodbe 3.000 -

Variabilni del (stimulacija) 197.080 175.494

Jubilejne nagrade 1.595 -

Odpravnine - 238.875

Skupaj 3.928.019 4.315.016

( v EUR ) 2011 2010


Sejnine 1.732 2.879

Skupaj 1.732 2.879

304

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

( v EUR ) 2011 2010


Marko Koleša 539 1,012

Peter Groznik 698 349

Bojan Košak 495 990

Marjan Mačkošek - 528

Skupaj 1.732 2.879

( v EUR ) 2011 2010

NADZORNI SVET

Marjan Mačkošek 9.048 4.845

Vladimir Malenković 16.335 4.080

Peter Groznik 13.381 3.018

Bojan Košak 7.320 3.762

Andrej Kebe 8.652 4.270

Aleksander Svetelšek 4.000 1.351

Anton Turnšek 6.796 7.417

Bojan Cizej 8.022 -

Dragica Čepin 13.682 9.183

Mirjam Hočevar 7.001 8.434

Marjeta Zevnik 12.426 14.896

Pavel Teršek 2.044 2.286

Franko Lipičar 4.173 2.895

Omar Dominik 4.173 2.895

Primož Mlekuš 1.192 -

Terezija Peterka 8.106 11.400

Robert Šega 6.194 6.194

Sonja Tominec - 2.559

Gorazd Šetina - 1.978

Tadeja Filipič Stojanovič - 2.156

Branko Šafarič - 2.156

Anton Medvešek 2.384 4.003

Iztok Počkaj Vilijam 667 1.110

Jure Jež - 1.110

Lilijana Ipavec 667 889

Franc Rojnik 1.703 4.258

Branimir Piano 5.419 5.419

Janko Remic 1.703 4.258

Jure Ferlin 5.419 2.860

Borut Jamnik 3.763 -

Borut Bratina 3.736 -

Skupaj 158.006 119.682

305

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

PIV

OV

AR

NA

LA

ŠK

O,

D.

D.

36. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

NABAVA PRI POVEZANIH OSEBAH

( v EUR ) 2011 2010

Nabave pri odvisnih družbah 327.161 163.978

Nabave pri pridruženih in drugih povezanih družbah 1.392.507 9.916.991

Skupaj 1.719.668 10.080.969

( v EUR ) 2011 2010

Obveznosti do odvisnih družb 23.422 23.664

Obveznosti od nabav pri pridruženih in drugih povezanih družbah 76.215 2.569.364

Skupaj 99.637 2.593.028

PRODAJA POVEZANIM OSEBAM

( v EUR ) 2011 2010

Prodaja povezanim osebam 5.228 -

Prodaja pridruženim in drugim povezanim družbam 4.206.468 142.031.437

Skupaj 4.211.696 142.031.437

( v EUR ) 2011 2010

Terjatve do odvisnih družb 200 -

Terjatve od prodaje pridruženim

in drugim povezanim družbam 1.822.348 19.105.523

Skupaj 1.822.548 19.105.523

37. POSLOVNI DOGODKI PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA

Poslovni dogodki po preteku poslovnega leta v Skupini Laško so opisani na straneh od 130 do 132 po-

slovnega dela letnega poročila, poglavje 2.15. Po preteku poslovnega leta ni bilo poslovnih dogodkov, ki

bi vplivali na računovodske izkaze. Pri posameznih razkritjih smo že navedli tudi dogodke po datumu

izkaza finančnega položaja.

306

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

4.2.8 IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila Skupine Laško ter

konsolidiranih računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega

stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot

jih je sprejela Evropska unija in Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2011.

Uprava Pivovarne Laško, d. d., potrjuje poslovno poročilo in konsolidirane računovodske izkaze

Skupine Laško s pojasnili za leto končano 31. 12. 2011 in izjavlja:

• da so konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina Laško nadalje-

vala poslovanje tudi v prihodnje,

• da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v raču-

novodskih politikah,

• da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in

dobrega gospodarja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja

Skupine Laško, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.


mag. Dušan Zorko

predsednik uprave

Marjeta Zevnik

članica uprave

Mirjam Hočevar

članica uprave

Gorazd Lukman

član uprave

Matej Oset

član uprave

•

VODA JE ŽIVLJENJE.

V PIVOVARNI LAŠKO SMO

ŠE POSEBEJ ZAVEZANI

K OHRANJANJU VISOKE

KAKOVOSTI NAŠIH

VODNIH VIROV.

•

308

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

309

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

LE

TN

O P

OR

OČ

ILO

20

11

4

. R

AČ

UN

OV

OD

SK

O P

OR

OČ

ILO

SK

UP

INA

LA

ŠK

O

310

O P O M B E

311

O P O M B E

K O L O F O N

Izdajatelj: Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško

Oblikovanje: atelje.Balant, Ljubljana

Tekst: Pivovarna Laško, d. d.

Lektura: LPI.SI

Tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o., Ljubljana

Naklada: 100

Julij 2012

Documents

Letno porocilo 2011 skupina lasko