8
1
L E T N O P O R O I L O
2 0 0 8
NAGOVOR POSLOVODSTVA BANKE 5
POROILO NADZORNEGA SVETA 8
2.1. PREDSTAVITEV BANKE 15
2.3. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2008 16
2.4. GOSPODARSKO OKOLJE 17
3.1. POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE 22
3.2. PREGLED POSLOVANJA BANKE 23
3.3. UPRAVLJANJE TVEGANJ V BANKI 36
3.4. DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIARJI BANKE 38
3.5. RAZVOJ BANKE 39
3.6. DRUBENA ODGOVORNOST 44
4. UPRAVLJANJE BANKE 47
5. NOTRANJA ORGANIZACIJA 49
6. IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANKE O SPOŠTOVANJU KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUB
51
RAUNOVODSKO POROILO 57
2. RAUNOVODSKI IZKAZI BANKE 59
3. POJASNILA K RAUNOVODSKIM IZKAZOM 63
3.1. RAZKRITJA POMEMBNEJŠIH RAUNOVODSKIH SMERNIC 63
3.2. IZPOSTAVLJENOST RAZLINIM VRSTAM TVEGANJ 72
3.3. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA 94
3.4. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA 109
3.5. DRUGA RAZKRITJA 117
Kljuni podatki iz poslovanja banke 2008 2007 2006
Bilanna vsota (v tiso EUR) 702.556 626.306 564.992 Celotni kapital (v tiso EUR) 33.054 25.703 20.911 Neto dobiek (v tiso EUR) 2.812 4.450 1.883 Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 74,90 66,85 58,72 Donos na kapital a. pred obdavitvijo (v %) 12,02 25,05 13,73 b. po obdavitvi (v %) 9,21 19,09 9,89 Donos na aktivo pred obdavitvijo (v %) 0,55 0,98 0,48 Dele operativnih stroškov v povpreni aktivi (v %) 2,47 2,55 2,74 Kapitalska ustreznost (v %) 10,40 9,45 10,37
200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000
2007
2006
2008
2007
2006
2008
2007
2006
2008
4
2007
2006
2008
2007
2006
2008
2007
2006
2008
5
Cenjeni poslovni partnerji, spoštovana delniarja, dragi sodelavci!
Delovanje Poštne banke Slovenije, d.d. – banne skupine Nove kreditne banke Maribor d.d. (v nadaljevanju banka ali Pošt na banka Slovenije) je v letu 2008 najbolj zaznamovala notranja uvrstitev banke na podlagi sprejete dolgorone stra­ tegije razvoja do leta 2013 in spremembe v zunanjem okolju, povzroene s svetovno finanno in gospodarsko krizo, ki po­ membno vpliva tudi na slovenski gospodarski prostor.
Poštna banka Slovenije deluje na trgu v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. kot njenim najpomembnejšim poslovnim par­ tnerjem in je lanica banne ter širše finanne skupine Nove kreditne banke Maribor d.d. (v nadaljevanju Nove KBM d.d. ali Nove kreditne banke Maribor). Tak poloaj banke je tudi dolgorono opredeljen v sprejeti strategiji Poštne banke Slove­ nije za obdobje 2008 do 2013, ki izhaja iz strategije Nove KBM d.d. in je z njo v vseh kljunih usmeritvah usklajena. V stra­ tegiji so opredeljeni poslanstvo, vizija in strateški cilji banke. Poslanstvo Poštne banke Slovenije je, da kot vseslovenska banka ponuja svoje storitve prek razvejene mree poštnih enot v mestu in na vasi.
Za dosego strateških ciljev banke so v letu 2008 zaeti pomembni strateški projekti, ki podpirajo izvajanje strategije: – preveritev in redefiniranje vloge trenjske funkcije z namenom oblikovanja trenjskega koncepta banke, ki bo zagotovil
uinkovitejše trenje, – uvedba mobilnih bannih svetovalcev za doseganje optimalne izkorišenosti prodajne mree Pošte Slovenije, d.o.o. za
prodajo bannih in finannih produktov, – prenova plailnega prometa (vkljuitev v sistem SEPA), da se z vkljuitvijo banke v enotno obmoje plail v evrih, v
skladu z nacionalnim planom, banki dolgorono zagotovi vodilni poloaj pri izvajanju plailnega prometa za prebival­ stvo,
– preveritev in dopolnitev strategije informatike za izboljšanje uinkovitosti poslovanja in zmanjšanje tveganj.
Z uresniitvijo ciljev strateških projektov bo banka še monejša in pronejša, kar ji bo zagotovilo dolgoroni obstoj in na­ predek v vse bolj turbulentnem poslovnem okolju.
Zunanje gospodarsko okolje, v katerem banka deluje, je v letu 2008 doivelo temeljite pretrese. Najprej s finanno krizo, ki se je razširila na celotno gospodarstvo in dobila razsenosti svetovne gospodarske krize in recesije. Visoko tvegani vred­ nostni papirji, ki so bili povod za krizo in posledino znianje zaupanja med bankami, so povzroili zastoj na medbannih finannih trgih in obutne padce vrednostnih papirjev na svetovnih borzah. Z zamikom je prišlo tudi do znianega povpra­ ševanja po realnih dobrinah, kar zniuje splošno gospodarsko rast, v posameznih sektorjih pa je obseg proizvodnje tudi realno obutno niji kot v preteklih obdobjih. Nije povpraševanje in poslabšanje splošnega gospodarskega stanja mono vpliva tudi na posamezne panoge v slovenskem gospodarstvu, pri emer je najbolj izpostavljeno gradbeništvo, transport in predelovalne dejavnosti.
Poštna banka Slovenije se je zahvaljujo ugodni strukturi tako virov kot nalob uspešno izognila posledicam prvega vala finanne krize. Rast obsegov poslovanja banke temelji preteno na domaem varevanju prebivalstva. To se je ob poslab­ šanju gospodarskih gibanj še okrepilo in predstavlja trden temelj poslovanja banke tudi vnaprej. Tako na strani virov banka ni odvisna od tujih finannih trgov. V skladu s konzervativno politiko nalob je banka razpolagala z majhnim obsegom tr nih vrednostnih papirjev, ki jih je skoraj v celoti prodala ob zaetku padanja borznih cen. Ohranila je nalobe v netvegane dravne papirje Republike Slovenije in vrednostne papirje, katerih izdajateljice so drave iz Evropske unije.
S sprostitvijo omejitev pri strukturi nalob s strani Banke Slovenije, s porastom domaega varevanja in s pridobitvijo dol­ goronih namenskih sredstev za financiranje razvojnih projektov (predvsem prek SID banke d.d. in namenskih skladov) je banka ves as razpolagala z zadostnim potencialom, da je lahko nemoteno spremljala potrebe svojih komitentov po kre­ ditnih sredstvih in po drugih oblikah financiranja. To je banka izvajala tudi v asu poslabšanih gospodarskih razmer in ob zmanjšani kreditni aktivnosti nekaterih drugih bank zaradi zastoja pri delovanju medbannega finannega trga.
Banka je v letu 2008 poveala obseg poslovanja, merjen z bilanno vsoto, za 12 odstotkov na 703 milijone evrov.
6
Najveje poveanje virov je bilo doseeno v obliki depozitov nebannega sektorja, predvsem prebivalstva, sledijo sredstva, pridobljena od bank (SID banka d.d. in Nova KBM d.d.). Lastnika sta aktivno spremljala razvojne potrebe banke z vplailom depozita z lastnostmi podrejenega dolga in z dokapitalizacijo ter z razporeditvijo bilannega dobika v rezerve. S tem je banka konec leta 2008 dosegla regulatorni kapital v višini 50,2 milijona evrov in kapitalsko ustreznost, izraeno s koli­ nikom 10,40.
Iz razpololjivih virov je banka v letu 2008 poveala obseg kreditiranja za 23 odstotkov, najve za financiranje gospodar­ skih drub, ostalo pa za kredite prebivalstvu. Preostala sredstva je banka nalagala v netvegane dravne vrednostne papirje, razvršene med sredstva razpololjiva za prodajo in v depozite pri Evropski centralni banki, kar je poleg veje varnosti ugodno vplivalo tudi na kapitalsko ustreznost banke.
Finanni rezultat banke, doseen v letu 2008, v višini 3,7 milijonov evrov dobika pred obdavitvijo je niji od doseenega v predhodnem letu in od planiranega. Doseeni bruto dohodek leta 2008 v višini 28,8 milijonov evrov je za 8 odstotkov višji kot v predhodnem letu. Višje so tako doseene iste obresti (za 20 odstotkov) kot iste opravnine (za 10 odstotkov). Znianje dobika je posledica izgub iz trgovanja (0,9 milijonov evrov), slabitev dela sredstev razpololjivih za prodajo (v vi­ šini 1,7 milijonov evrov), ki so se prvotno izkazovale prek kapitala, a so bile prenesene v odhodke izkaza poslovnega izida, v najveji meri pa oblikovanja rezervacij in slabitev kreditnega portfelja (v višini 8,8 milijonov evrov). Zaradi posledic fi­ nanne krize in znianja gospodarske aktivnosti, ki se odraa tudi na finannem in likvidnostnem poloaju posameznih go­ spodarskih subjektov, je banka zelo konzervativno ocenila ekonomski poloaj in bonitetno oceno podjetij v svojem kre­ ditnem port felju. Posledino je banka v letu, ko je bil doseen visok bruto dohodek, izvedla dodatne slabitve posameznih izpostavljenosti v pomembnem znesku tudi na raun nedoseganja planiranega dobika. Pri tem je upoštevala tudi napo­ vedi gospodarskih gibanj v letu 2009, ko bodo monosti doseganja dohodka manjše, napovedi gospodarske aktivnosti pa so neugodne in negotove. Banka ocenjuje, da bodo v letu 2008 oblikovane slabitve dobra popotnica za krizno leto 2009.
Viktor Lene mag. Drago Pišek
7
V letu 2009 se bo Poštna banka Slovenije v skladu s potrjeno poslovno politiko in finannim nartom aktivnosti usmerila v uresnievanje dolgorone razvojne strategije banke. Po izvedbi kljunih razvojnih projektov bo izvajala aktivnosti, ki bodo sledile iz njih. Kljuno bo pospeševanje trenja predvsem v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. v ve oblikah. Banka bo sledila strateškim usmeritvam razvoja banne in finanne skupine Nove KBM d.d. Poveanje obsegov poslovanja banke bo temeljilo v najveji meri na rasti domaega varevanja, predvsem na sredstvih prebivalstva. Planirani razpololjivi viri bodo omogoili redno spremljavo potreb komitentov po tekoem financiranju in sodelovanje pri financiranju njihovih razvojnih po­ treb v okviru prilonosti, ki se porajajo tudi v kriznem obdobju.
Banka v letu 2009 nartuje poveanje obsega poslovanja, merjenega z bilanno vsoto, za 10 odstotkov ob poveanju dolgov do nebannega sektorja (depozitov) za 9 odstotkov, rast kreditov strankam nebannega sektorja za 10 odstotkov in poveanje nalob v netvegane dravne vrednostne papirje za 11 odstotkov. Nartovani dobiek ter donosnost kapitala in sredstev za leto 2009 sta višja kot v letu 2008.
Uresniitev napovedanih ciljev za leto 2009 je podvrena poglavitnemu tveganju, ki ga prinaša negotovost glede raz senosti uinkov finanne krize, kakor tudi trajanje in globina te krize pri nas in v svetu.
Ne glede na negotove razmere v okolju se banka smelo loteva uresnievanja zastavljenih nartov in ciljev. Ta smelost te­ melji na strokovno usposobljenih in banki predanih kadrih. Ti bistveno prispevajo h kvaliteti poslovanja ter k uresnievanju priakovanj in zadovoljstva poslovnih partnerjev banke in obeh lastnikov.
Maribor, marec 2009
8
POROILO NADZORNEGA SVETA
Nadzorni svet, kot nosilec skupnih interesov banke, je v poslovnem letu 2008 deloval skladno s svojo temeljno funkcijo nadzora nad njenim vodenjem in poslovanjem. Svoje delo je opravljal upoštevajo veljavno zakonodajo, ki opredeljuje nje­ gove pristojnosti in odgovornosti (Zakon o banništvu, Zakon o gospodarskih drubah, Sklep Banke Slovenije, Statut banke in drugi predpisi) in deloval po naelih sodobnega korporativnega upravljanja ter skladno s standardi ustrezne profesio­ nalne skrbnosti. Z namenom im bolj uinkovitega nadzora je nadzorni svet pri svojem delovanju spoštoval tudi naela Ko­ deksa upravljanja javnih delniških drub. Nadzorni svet ocenjuje, da je delo uprave in poslovanje banke v poslovnem letu 2008 nadzoroval na ustrezen nain in z doslednim udejanjanjem obvez, ki mu jih nalaga relevantna zakonodaja, pozitivno prispeval k uinkovitosti in transparentnosti poslovanja banke.
Delovanje nadzornega sveta Nadzorni svet Poštne banke Slovenije, d.d. – banne skupine Nove Kreditne banke Maribor d.d. ima pet lanov. V letu 2008, natanneje 30. 9. 2008, je nadzornemu svetu v sestavi Aleš Hauc, Matja Kovai, Andrej Plos, Igor Šujica in Jurij Blatnik, potekel mandat. Sestava nadzornega sveta je kljub temu ostala nespremenjena, saj je skupšina banke, ki je za­ sedala 22. junija 2008, za naslednje mandatno obdobje od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2012 v nadzorni svet banke imenovala iste lane: Aleša Hauca, Matjaa Kovaia, Andreja Plosa, Igorja Šujico in Jurija Blatnika. Ti so na svoji 18. korespon­ denni – ustanovitveni seji, ki je potekala 2. in 3. oktobra 2008, skladno z delniarskim sporazumom, kjer je dogovorjen prevzem vodenja nadzornega sveta Poštne banke Slovenije v vsakem naslednjem mandatnem obdobju s strani predstav­ nika enega delniarja izmenino, za predsednika nadzornega sveta izvolili Matjaa Kovaia, za njegovega namestnika pa Aleša Hauca.
Ob e omenjeni korespondenni seji, ki je bila v letu 2008 tudi edina izvedena na ta nain, se je nadzorni svet v lanskem letu sestal še na devetih rednih sejah. Visoka stopnja udelebe in pripravljenost na seje, na podlagi predhodno posredo­ vanih strokovnih gradiv s strani uprave banke, kae na odgovorno in angairano delo vseh lanov nadzornega sveta. Oba predsednika nadzornega sveta sta v asu svojega predsedovanja v preteklem letu z upravo banke tesno sodelovala tudi v obdobjih med posameznimi sejami ter tako dodatno prispevala k uinkovitemu vodenju ter sprejemanju konstruktivnih od­ loitev. V tem smislu je v preteklem letu še posebej skrbno potekala redna izmenjava informacij z upravo banke z na­ menom ugotavljanja morebitnega vpliva zaete finanne in gospodarske krize na poslovni poloaj banke.
Uprava banke, ki je dvolanska in ji od 10. 2. 2005 predseduje mag. Drago Pišek, funkcijo lana uprave pa od istega dne dalje opravlja Viktor Lene, je nadzornemu svetu v preteklem letu redno posredovala vsa poroila o tekoem poslovanju banke ter ga seznanjala z drugimi pomembnimi dejstvi iz podroja vodenja in delovanja banke.
Morebitnega nasprotja interesov lanov uprave in lanov nadzornega sveta nadzorni svet v poslovnem letu 2008 ni za­ sledil, to pa je zagotovilo tudi nepristransko, objektivno, pošteno in celovito osebno presojo lanov nadzornega sveta v zvezi z obravnavanimi zadevami na posameznih sejah.
Seje nadzornega sveta Nadzorni svet je v letu 2008 budno spremljal uresnievanje ciljev iz potrjene poslovne politike in finannega plana za leto 2008, ki ga je potrdil na svoji seji v mesecu decembru 2007. Na podlagi predloenih finannih poroil je ugotavljal, da banka uspešno zasleduje zastavljene obsege na posameznih podrojih poslovanja in nartovane vrednosti v pomemb­ nejših kazalcih tudi presega. Ob tem je nadzorni svet posebno skrb posveal nadzoru nad obvladovanjem vseh kljunih tveganj, ki nastopajo pri poslovanju banke. Pri pregledu kreditnega portfelja je pozival k vejim prizadevanjem za prido­ bitev kvalitetnih zavarovanj posameznih nalob banke. V preteklem letu je nadzorni svet tudi podal dve soglasji k veliki izpo­ stavljenosti banke v skladu z doloili Zakona ob banništvu, eno soglasje k prodaji terjatev in soglašal z enim predlogom uprave za odpis terjatev. Upravi je priporoal pragmatino konzervativno politiko na podroju upravljanja s krediti, kar se je v lui poslabšanih razmer zaradi vpliva finanne krize na slovensko gospodarsko okolje, izkazalo za ustrezno. Tudi Stra­ tegija in politika nalob v vrednostne papirje, h kateri je nadzorni svet v mesecu marcu leta 2008 podal svoje soglasje, je bila po mnenju nadzornega sveta zastavljena ustrezno in v prvi vrsti iz vidika zagotavljanja sekundarne likvidnosti, kar je tudi skladno z usmeritvijo matine banke. Veliko pozornosti je nadzorni svet namenjal še spremljavi kapitala in kapitalske ustreznosti banke, katere triletno projekcijo je obravnaval na svoji seji v mesecu marcu. Na sejah v mesecu maju in av­
9
gustu 2008 je nadzorni svet tudi ugotovil vplailo druge in tretje tretjine VII. emisije delnic s strani obeh lastnikov banke, namenjeno poveanju osnovnega kapitala banke. Skladno z e sprejetim sklepom skupšine v letu 2007 je ob tem spre­ jemal tudi spremembe v statutu banke v tem delu. Za letno skupšino banke v letu 2008 pa je nadzorni svet podal svoje soglasje h gradivom na svoji 81. redni seji, 11. 4. 2008, ko je tudi potrdil Letno poroilo banke za leto 2007. Na isti seji se je tudi seznanil o zagonu projekta Mobilni banni svetovalci, pozdravil tovrsten odziv banke na zaostrovanje konkurennih razmer in poudaril intenzivnejše izkorišanje povezave med Novo KBM d.d., Pošto Slovenije, d.o.o. in Poštno banko Slove­ nije za doseganje veje uspešnosti vseh treh drub.
Na 83. redni seji 16. 6. 2008 je bila nadzornemu svetu predstavljena Strategija banke 2008–2013. Nadzorni svet je ugo­ tovil, da je pripravljena strategija rezultat sistematinega dela in je skladna s strategijo finanne skupine Nove KBM d.d., v vsebino pa je ustrezno vpeta tudi ekskluzivnost sodelovanja s Pošto Slovenije, d.o.o. Nadzorni svet je predloeno strate­ gijo potrdil.
Na seji v mesecu novembru 2008 se je nadzorni svet e seznanil z izhodiši za pripravo plana poslovanja banke za leto 2009 in podal usmeritve, na podlagi katerih je bil pripravljena poslovna politika in finanni nart banke za leto 2009 s pro­ jekcijami do leta 2012. Nadzorni svet je k navedenemu podal svoje soglasje na svoji 87. redni seji, 17. decembra, na ka­ teri je tudi soglašal s planom dela Slube notranje revizije za leto 2009.
Nadzorni svet izraa zavedanje, da so imele posledice finanne krize na poslovanje banke v letu 2008 le posreden vpliv in se odraajo s asovnim zamikom. Zato bo negotovo dogajanje v nemirnem finannem in širšem gospodarskem okolju ter iz tega nastale spremembe v dinamiki poslovanja banke tudi v letu 2009 spremljal z vso potrebno skrbnostjo.
Komisije nadzornega sveta Komisije nadzornega sveta je nadzorni svet ustanovil konec meseca novembra leta 2007. V prid uinkovitosti dela nad­ zornega sveta in reševanja zahtevnejših zadev delujejo tri komisije: Komisija za pospeševanje poslovnega sodelovanja v fi­ nanni (banni) skupini oz. med Novo KBM d.d., Pošto Slovenije, d.o.o. in Poštno banko Slovenije, Komisija za kadrovske zadeve in Revizijska komisija. Vse tri komisije so v zaetku leta 2008 nadzornemu svetu podale v potrditev poslovnike o svojem delovanju in s tem tudi formalno opredelile nain in vsebino svojega dela.
Skladno s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi je v letu 2008 najintenzivneje delovala Revizijska komisija nadzornega sveta. Ta se je v letu 2008 sestala šestkrat. Nadzornemu svetu je posredovala vsa potrebna mnenja, vezana predvsem na trimesena poroila o delu slube notranje revizije in letno poroilo banke, kakor tudi posamezne predloge, vezane na samo delo komisije. Nadzorni svet je s strani Revizijske komisije prejemal vse potrebne strokovne podlage za nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, notranje revizije in sistema notranjih kontrol ter ostalih vsebin, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava Revizijska komisija.
Matja Kovai
10
Letno poroilo za leto 2008 Uprava banke je nadzornemu svetu v zakonskem roku predloila revidirano Letno poroilo banke za leto 2008 skupaj z revizijskimi poroili. Prav tako mu je predloila letno poroilo o notranjem revidiranju za leto 2008. Nadzornemu svetu je mnenje k vsemu navedenemu podala tudi Revizijska komisija nadzornega sveta.
Druba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., ki je opravila redno letno revizijo raunovodskih izkazov banke za leto 2008, je k raunovodskim izkazom podala mnenje, po katerem so raunovodski izkazi banke v vseh pomembnih po­ gledih poštena predstavitev finannega stanja banke na dan 31. decembra 2008, njenega poslovnega izida in denarnih tokov v letu, konanem z navedenim datumom, v skladu z Mednarodnimi standardi raunovodskega poroanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Revizorjevo mnenje potrjuje tudi vsebinsko skladnost raunovodskih izkazov s poslovnim poro­ ilom. Poroilo neodvisnega revizorja v povezavi z razkritji, izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji ter kvaliteto informacij­ skega sistema prav tako v vseh pomembnih pogledih potrjuje skladnost z zakonskimi doloili in podzakonskimi predpisi, zahtevami Banke Slovenije in notranjimi pravili banke.
Nadzorni svet je preveril tudi predlog uporabe bilannega dobika za leto 2008, o katerem odloa skupšina banke. Ugo­ tovil je, da je predlog uporabe bilannega dobika skladen s strateško usmeritvijo banke in priporoili Banke Slovenije ter soglašal s predlogom uprave, da skupšini banke predlaga razporeditev ugotovljenega bilannega dobika v celoti v re­ zerve.
Ob upoštevanju revizijskih poroil in vsebine letnega poroila banke za leto 2008 nadzorni svet ugotavlja, da je bilo vodenje poslov uprave banke korektno in odgovorno ter upravljanje s premoenjem banke ustrezno.
Na podlagi navedenega se je nadzorni svet do Letnega poroila Poštne banke Slovenije, d.d. – banne skupine Nove Kre­ ditne banke Maribor d.d. za leto 2008 pozitivno izrekel in ga, v skladu z 282. lenom ZGD­1, na svoji 89. redni seji 23. 4. 2009 potrdil.
Nadzorni svet nima informacij o kršitvah zakonodaje, sklepov skupšine in nadzornega sveta ter splošnih aktov drube Poštne banke Slovenije, d.d. – banne skupine Nove Kreditne banke Maribor d.d. v zvezi s poslovanjem drube.
Matja Kovai Predsednik nadzornega sveta
11
12
13
P O S L O V N O P O R O I L O
14
1. POmEmBNEJšI PODATKI O POSLOVANJU BANKE
v tiso EUR Bilanca stanja 31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2006 Bilanna vsota 702.556 626.306 564.992 Skupni znesek vlog nebannega sektorja 522.507 478.789 439.089 – pravnih in drugih oseb 56.142 50.550 66.266 – prebivalstva 466.365 428.239 372.824 Skupni znesek kreditov nebannemu sektorju 390.620 318.574 233.862 – pravnim in drugim osebam 316.546 251.511 174.552 – prebivalstvu 74.074 67.063 59.310 Celotni kapital 33.054 25.703 20.911 Oslabitve fin. sred., merj. po odpla. vr. in rezervacije 40.134 33.657 28.614 Obseg zunajbilannega poslovanja 80.124 74.812 216.543 Izkaz poslovnega izida 1–12/2008 1–12/2007 1–12/2006 iste obresti 20.700 17.237 13.266 isti neobrestni prihodki 8.058 9.417 8.118 Stroški dela, splošni in administrativni stroški 14.684 13.748 13.346 Amortizacija 1.649 1.395 1.400 Oslabitve in rezervacije 8.754 5.673 4.025 Poslovni izid pred obdavitvijo iz rednega in ustav. posl. 3.671 5.838 2.613 isti poslovni izid 2.812 4.450 1.883 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustav. posl. 859 1.388 730 Zaposleni Število zaposlenih 235 224 221 Delnice Število delniarjev 2 2 2 Število delnic 441.300 384.500 356.100 Nominalna vrednost delnice – EUR 16,6917 16,6917 16,6917 Knjigovodska vrednost delnice – EUR 74,90 66,85 58,72 Kapital Kapital 50.235 34.844 29.534 Kapitalske zahteve 38.629 29.487 22.792 Kapitalska ustreznost 10,40 9,45 10,37 Kvaliteta aktive Oslabitve fin. sred., mer. po odpla. vred., in rezerv. za prevzete obv./razvr. aktivne bilan. in zunajbil. postavke 6,83 5,66 4,30
Profitabilnost Obrestna mara 3,13 2,90 2,46 Mara finannega posredništva 4,32 4,48 3,97 Donos na aktivo pred obdavitvijo 0,55 0,98 0,48 Donos na aktivo po obdavitvi 0,42 0,75 0,35 Donos na kapital pred obdavitvijo 12,02 25,05 13,73 Donos na kapital po obdavitvi 9,21 19,09 9,89 Operativni stroški Operativni stroški/povprena aktiva 2,47 2,55 2,74 Likvidnost Likvidna sred./kratkor. vloge do nebannega sektorja 7,28 6,30 6,64 Likvidna sred./povprena aktiva 5,25 4,48 4,40
Po metodologiji Banke Slovenije
2.1. PREDSTAVITEV BANKE
Poštna banka Slovenije je na slovenskem bannem trgu e 17 let. S svojim delovanjem je priela 1. 7. 1992. Skoraj leto dni pred zaetkom delovanja so banko ustanovile nekdanje slovenske organizacije PTT prometa kot delniško drubo za opravljanje bannih in drugih finannih storitev na temelju Zakona o banništvu in Zakona o gospodarskih drubah. Banka je po razpadu Jugoslavije in potem, ko je svojo filialo v Sloveniji zaprla Poštna hranilnica, prevzela njene posle.
Banka e od samega zaetka posluje prek najbolj razvejane in najbolj enakomerno razporejene mree poštnih enot. V so­ delovanju s Pošto Slovenije d.o.o. je banka organizirala tudi svoje samostojne enote, in sicer komercialna centra v Ljubljani in Mariboru, ki poslujeta predvsem s fizinimi osebami. V Murski Soboti, Celju, Kranju in Kopru ima banka odprta svoja predstavništva, ki v veini poslujejo s pravnimi osebami.
Od skromnih zaetkov, ko je banka ponujala le nekaj klasinih bannih storitev, danes banka nudi celovito paleto bannih in finannih storitev. Banka stalno poveuje obsege poslovanja, širi ponudbo in daje poudarek na kakovost poslovanja v banki, ki se odraa v ponudbi storitev in v odnosu do komitentov.
Istoasno s porastom obsega poslovanja in razvojem poslovnih funkcij banka krepi tudi podporne funkcije, predvsem na podroju uvajanja informacijskega sistema v obliki novih povezanih aplikativnih podpor za masovne banne posle.
Poštna banka Slovenije je v letu 2004 postala lanica banne skupine Nove KBM d.d., in s tem lanica širše finanne sku­ pine Nove KBM d.d., ki prek razlinih podjetij ponuja celotno paleto finannih storitev. Vkljuitev v banno skupino za Po­ štno banko Slovenije pomeni novo poglavje v njenem nadaljnjem razvoju.
Lastniška struktura Lastništvo banke je razdeljeno med Novo KBM d.d., ki ima 55­odstotni dele, in Pošto Slovenije, d.o.o., ki ima 45­odstotni dele.
Dejavnost banke Banka opravlja finanne storitve, med katere spadajo banne storitve, vzajemno priznane finanne storitve, dodatne fi­ nanne storitve in druge finanne storitve ter pomone storitve, vse v skladu z Zakonom o banništvu.
Banne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti in dajanje kreditov za svoj raun.
Banka opravlja samo tiste storitve po zakonu o banništvu, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev, in sicer: • sprejemanje depozitov, • dajanje kreditov, ki vkljuujejo:
– potrošniške kredite, – hipotekarne kredite, – odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), – financiranje komercialnih poslov, vkljuno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa
dolgoronih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finannimi instrumentom (forfeiting), • storitve plailnega prometa po Zakonu o plailnem prometu razen storitev upravljanja plailnih sistemov, • izdajanje in upravljanje plailnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih ekov), • izdajanje garancij in drugih jamstev, • trgovanje za svoj raun ali za raun strank:
– s tujimi plailnimi sredstvi, vkljuno z menjalniškimi posli, • trgovanje za svoj raun:
– z instrumenti denarnega trga, – s prenosljivimi vrednostnimi papirji.
16
Organi banke – Skupšina delniarjev banke – Nadzorni svet banke – Revizijska komisija – Uprava banke
Skupšina banke je najvišji organ banke, na katerem oba delniarja uresniujeta svoje pravice. Nadzorni svet ima pet lanov; imenuje in odpoklie jih skupšina delniarjev banke. Uprava banke je dvolanska, ima predsednika in lana uprave; imenuje in razrešuje ju nadzorni svet banke.
2.2. OSEBNA IZKAZNICA BANKE
Ime firme: Poštna banka Slovenije, d.d. – banna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. Skrajšano ime: PB Slovenije, d.d. – banna skupina Nove KBM d.d. Sede: Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Telefon: 02 228 82 00 Telefaks: 02 228 82 10 Spletni naslov: www.pbs.si Elektronska pošta: info@pbs.si Ustanovitev: 1. 8. 1991 Prietek delovanja: 1. 7. 1992 Številka reg. vpisa pri Okronem sodišu v Mariboru: 1/10463/00 Matina številka: 5620112 Davna številka: 24009725 Identifikacijska številka za DDV: SI24009725 Šifra dejavnosti: 64.190 Osnovni kapital: 7.366.048,71 EUR Številka rauna: 01000­0009000034 IBAN: SI56 0100 0000 9000 034 SWIFT/BIC koda: PBSLSI22
Predsednik uprave: mag. Drago Pišek Predsednik nadzornega sveta: Matja Kovai
2.3. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2008
Januar – Banka se je uspešno vkljuila v sistem ezmejnih plail STEP2 SEPA.
Marec – V letu 2008 je banka uvedla nove, prenovljene spletne strani. – Z Deutche Postbank je banka podpisala pogodbo o odprtju rauna za poravnavo plail prek Eurogiro.
April – Nova KBM d.d. in Pošta Slovenije, d.o.o. sta odkupili drugo tretjino VII. emisije delnic Poštne banke Slovenije in banko
tako dokapitalizirali. – Banka je nadgradila elektronsko banništvo za fizine osebe.
Junij – Nadzorni svet banke je potrdil Strategijo Poštne banke Slovenije 2008–2013, ki izhaja iz strategije Nove KBM d.d. in
je z njo tudi usklajena. – Banka je konala s projektom in uvedla interni spletni portal. – Banka je predstavništvo v Murski Soboti preselila v veje in prijaznejše poslovne prostore.
17
Julij – Nova KBM d.d. in Pošta Slovenije, d.o.o. sta odkupili tretjo tretjino VII. emisije delnic Poštne banke Slovenije in banko­
tako dokapitalizirali. – Banka je za komitente, fizine osebe, uvedla brezplano telefonsko številko 080 80 58. – Na podroju poslovanja s prebivalstvom je banka za komitente uvedla mini kredite.
Oktober – Banka je dobila nov nadzorni svet. Za predsednika nadzornega sveta Poštne banke Slovenije za naslednje štiriletno
mandatno obdobje je nadzorni svet imenoval predsednika uprave Nove KBM d.d., gospoda Matjaa Kovaia, in za na­ mestnika predsednika nadzornega sveta generalnega direktorja Pošte Slovenije, d.o.o., gospoda Aleša Hauca. Izvoljeni lani nadzornega sveta so Andrej Plos, Igor Šujica in Jurij Blatnik.
– Banka je na podlagi podpisane pogodbe s Pošto Slovenije, d.o.o. zakljuila z enoletnim izobraevanjem okoli 2.100 po­ štnih delavcev o trenju, vrstah in znailnostih bannih storitev, ki jih ponuja.
– Za podroje Gorenjske in Prekmurja je banka »pilotsko« uvedla mobilne banne svetovalce.
2.4. GOSPODARSKO OKOLJE
V zadnjih štirih letih je Slovenija beleila visoko gospodarsko rast, ki je temeljila preteno na izvozni in investicijski aktiv­ nosti. Ugodna mednarodna konjuktura in pozitivni uinki vstopa Slovenije v Evropsko unijo (odslej EU) so pospešili rast iz­ voza in proizvodnih zmogljivosti v predelovalni dejavnosti poleg investicij v stroje in opremo ter zgradbe, pa so se v zadnjih dveh letih mono poveale tudi investicije v izgradnjo avtocest.
V tem asu je z liberalizacijo kapitalskih tokov, vstopom Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter vedno vejo vpetostjo Slovenije v mednarodne finanne in denarne tokove prišlo do opaznejšega poglabljanja finannega sektorja in okrepitve finannih tokov s tujino, vloga finannega sektorja v financiranju gospodarskega razvoja pa se je tako okrepila. Visoko pov­ praševanje po bannih kreditih je bilo v zadnjih letih povezano predvsem s potrebami domaega nebannega sektorja po finannih sredstvih za financiranje domaih nalob (stroje, opremo, infrastrukturo, gradnjo stanovanjski in drugih objektov).
Po rekordni gospodarski rasti v letu 2007, ki je dosegla najvišjo stopnjo 6,8 odstotka v samostojni Sloveniji, se je rast v drugi polovici leta 2008 strmo znievala. Rast BDP v letu 2008 je bila le 3,5 odstotna.
etrtletne in letne stopnje rasti BDP 2007 2008
3 etrt. 4. etrt. letna 1. etrt. 2. etrt. 3. etrt. 4. etrt. letna BDP v % 7,5 5,4 6,8 5,7 5,5 3,8 –0,8 3,5
Gospodarske aktivnosti so v letu 2008 najveji preobrat zabeleile novembra, ko se je izvoz blaga na medletni ravni znial za 14,2 odstotka, ko je vrednost gradbenih del prvi upadla, in sicer za 8,1 odstotek, in ko se je v trgovinah na drobno na­ daljevalo umirjanje rasti, predvsem v trgovini s trajnimi dobrinami. Primanjkljaj na tekoem raunu plailne bilance je v enajstih mesecih lani presegel 1,8 milijarde evrov, ob koncu leta pa se je zaela umirjati tudi rast javno­finannih pri­ hodkov.
Izvoz v letu 2008, ki je v novembru doivel najveji padec po letu 1995, je bil v primerjavi z letom 2007 še vedno veji, in sicer za 1,9 odstotka, uvoz pa je bil veji za 6,7 odstotka. Izvoz v drave lanice EU se je v letu 2008 zmanjšal za 0,5 od­ stotka medtem, ko se je uvoz na drugi strani poveal za 5,1 odstotka. Izvoz v drave nelanice EU se je v letu 2008 po­ veal za 7,7 odstotka, uvoz iz teh drav pa se je poveal za 12,8 odstotka. V letu 2008 je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 3.167,3 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 86,2 odstotna.
Slovenija je bila v letu 2008 neto planik v evropski proraun. Po podatkih Umar­ja je Slovenija leto 2008 zakljuila kot neto planica v evropski proraun, saj je vplaala 64,7 milijonov evrov ve, kot je iz njega prejela in je v letu 2008 nar­ pala le 44,4 odstotka predvidenih sredstev.
18
Kazalnik gospodarske klime je v drugi polovici leta 2008 strmo upadel pod dolgoletno povpreje in konec leta dosegel naj­ nijo vrednost od konca devetdesetih let.
Zaposlenost je v letu 2008 znašala 946,5 tiso oseb, kar je za 1,4 odstotka manj kot v letu 2007. Po dejavnostih je zapo­ slenost najbolj upadla v gradbeništvu (10,8 odstotka), v prometu (6,4 odstotka) in v poslovnih storitvah (6,3 odstotka). Konec leta 2008 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih nekaj ve kot 66 tiso brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila konec leta 2008 7,0 odstotna.
Povprena mesena bruto plaa za leto 2008 je v Sloveniji znašala 1.391 evrov in je bila za 8,3 odstotka višja v primer­ javi z letom 2007. Tudi realno, ob upoštevanju rasti cen ivljenjskih potrebšin, so povprene mesene bruto plae v letu 2008 porasle za 2,5 odstotka.
Rast cen ivljenjskih potrebšin je bila v letu 2008 2,1 odstotna, povprena letna pa 5,7 odstotka. Umirjeni rasti cen na zaetku leta je sledilo obdobje od marca do junija 2008, ko so bili indeksi mesene rasti relativno visoki, generatorja rasti pa sta bila zviševanje cen nafte in drugih surovin. Umirjenju inflacije v tretjem etrtletju je sledilo obdobje deflacije v zad­ njem etrtletju leta 2008 predvsem zaradi pospešenega znievanja rasti gospodarskih aktivnosti, znatno nijih cen nafte in umirjene rasti cen hrane.
Inflacija v dravah z evrom se je iz 3,1 odstotka v preteklem letu v letu 2008 zniala na 1,6 odstotka, medtem ko se je v dravah Evropske unije iz 3,2 odstotka v preteklem letu zniala na 2,2 odstotka konec leta 2008. ECB ugotavlja, da se in­ flacijski pritisk v dravah z evrom zmanjšuje, in napoveduje za leto 2009 nadaljnje padanje inflacije.
Finanni trgi in dogajanja na borzah Medtem ko se je kreditna aktivnost domaih bank v prvih desetih mesecih leta 2008 postopoma umirjala, se je novembra zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medbannih trgih skoraj v celoti ustavila in je bila na najniji ravni po marcu leta 2005.
Potem, ko je obseg sredstev v vzajemnih skladih domaih upravljavcev v obdobju 2000–2007 na letni ravni v povpreju beleil skoraj 90­odstotno rast, se je njihova vrednost v letu 2008 skoraj prepolovila. Vzajemni skladi so tako v letu 2008 izgubili 1,4 milijarde evrov. Skoraj 80 odstotkov celotnega upada predstavlja nija vrednost nalob, preostanek pa gre pri­ pisati neto odlivom, ki so bili na ravni 303,6 milijonov evrov, v preteklem letu pa so zabeleili rekordni priliv v višini 469,7 milijonov evrov.
Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi novih negativnih informacij fi­ nannega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Tako je v januarju zaznan najveji obrat indeksov v negativno smer v zadnjih desetletjih. V februarju je sledila umiritev in s tem tudi ustalitev teajev na nijih nivojih. Za umi­ ritev posledic finanne krize je prva posredovala ameriška centralna banka z znievanjem kljune obrestne mere, emur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. K trenutni krizi je pripomogla tudi visoka cena nafte in s tem posredno ceni energije ter hrane kot tudi razmerje EUR/USD. Umirjenost na borzi je trajala vse do sredine sep­ tembra, ko je bil objavljen steaj ene izmed najvejih investicijskih bank, Lehman Brothers. Svetovni indeksi so tako po­ novno doiveli ekstremne enodnevne padce. Amerika je objavila program reševanja finanne krize in za to namenila 700 milijard dolarjev, kar je kazalo na poasno ponovno umiritev. Vendar pa omenjeni program ni prinesel priakovanih rezul­ tatov; indeksi so doiveli ponovno velike padce. Vsi svetovni indeksi so konali leto 2008 v rdeih številkah, in sicer:
19
Vrednost indeksa 31. 12. 2008 Razlika vrednostno Razlika v %
SLOVENIJA SBI 20 11.369,60 3.695,72 –7.673,88 –67,49 NEMIJA – DAX 8.067,32 4.810,20 –3.257,12 –40,37 FRANCIJA – CAC 5.614,08 3.217,97 –2.396,11 –42,68 ZDA – DOW JONES 13.264,80 8.776,39 –4.488,41 –33,84
Na slovenskem borznem trgu se je vpliv finanne krize pokazal z zamikom, in sicer je prvi padec teajev zabeleen šele konec januarja 2008, stopnjevanje padanja pa se je nadaljevalo do konca marca. V letu 2007 je bila rast slovenskega bor­ znega indeksa izjemna, saj je razvidno, da je bil slovenski trg tretji najbolj rastoi na svetu s kar 73 odstotno rastjo indeksa SBI 20. Prav zaradi tega je sedanje nihanje teajev v negativno smer toliko bolj obutno, kar kae tudi primerjava padca slovenskega borznega indeksa SBI 20 in drugih vodilnih svetovnih indeksov, kjer s 67,5 odstotnim padcem krepko odstopa od padcev drugih indeksov. Razlogi za upad teajev na slovenskem trgu so delno tudi prodaje nalob tujih investitorjev, kajti kljub trenutnemu padcu le­ti beleijo še zmeraj visoke donose. Potem ko se je vrednost indeksa SBI 20 v vseh mesecih leta 2008 znievala, je njegova vrednost januarja 2009 zabeleila 3,8­odstotno rast in se e drugi mesec zapored ne giba skladno s tujimi kapitalskimi trgi.
Vpliv finanne krize na slovenski banni sektor Posledice finanne krize se v slovenskem bannem sektorju zaradi nizke izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, ki so bili povod za finanno krizo, kaejo predvsem posredno. Po razširitvi finanne krize septembra 2008 je prišlo do obutnega zaostrovanja razmer na medbannih trgih, ki so bili med najpomembnejšimi viri financiranja kreditne aktivnosti slovenskih bank. Poslabšali so se predvsem pogoji pridobivanja kreditov, saj so obrestne mere porasle (referenne obrestne mere in pribitki), zaradi velike negotovosti pa je prišlo tudi do obutnejšega krajšanja ronosti kreditov. Kreditna aktivnost sloven­ skih bank se je tako v letu 2008 priela postopoma umirjati, ob koncu leta pa se je skoraj ustavila.
Slovenske banke so se v zadnjih letih precej zatekale k tujim finannim virom, tako da se je pokritost kreditov z vlogami precej zmanjšala. Financiranje bank v tujini se je v zadnjih letih precej pocenilo in postalo praktino dostopno celotnemu bannemu sektorju, depoziti nebannih sektorjev pa so se v tem asu deloma preusmerjali tudi v druge nalobe z višjim priakovanim donosom. V zadnjih treh letih so se banke na tujem trgu neto zadolile v višini 6,6 milijarde evrov, depoziti nebannega sektorja pa so beleili neto priliv v višini 4,8 milijard evrov in s tem dosegli 30 odstotno rast, obseg kreditov nebannim sektorjem pa se je ve kot podvojil. Na spremenjen odnos slovenskih bank do depozitov kae tudi gibanje pa­ sivnih obrestnih mer. Te so bile v preteklosti na ravneh, ki niso zagotavljale niti ohranjanje realne vrednosti prihrankov v bankah. Kratkorone obrestne mere so se od druge polovice leta 2006 do oktobra leta 2008, kljub višji inflaciji v Sloveniji, ohranjale na niji ravni kot v evrskem obmoju. Dolgorone obrestne mere so se v tem obdobju gibale le rahlo nad ravnjo v evrskem obmoju; razlika se je sicer v letu 2008, zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medbannih trgih, neko­ liko okrepila. Pokritost kreditov z vlogami se je do leta 2008 obutno zniala. Potem ko so vloge domaih in tujih ne bannih sektorjev še konec leta 2004 presegale vrednost kreditov domaim in tujim nebannim sektorjem, so konec decembra 2008 dosegle le še dobrih 60 odstotkov kreditov nebannim sektorjem, kar je precej manj od povpreja EU (86,5 od­ stotka), kjer se pokritost kreditov z vlogami v zadnjih petih letih ni bistveno spremenila.
Med letoma 2004 in 2007 se je izpostavljenost slovenskega bannega sektorja tujini izrazito poveala. Potem ko je izpo­ stavljenost bank do tujine še v letu 2004 dosegala manj kot polovico bilanne vsote bank in bila nija od povpreja EU, je do leta 2007 poskoila e na skoraj dve tretjini in za slabih 10 odstotnih tok presegla tudi povpreno vrednost lanic EU. Še veji je razkorak v primerjavi z evrskim obmojem, kjer izpostavljenost bank ne dosega niti polovice celotnega obsega bilanne vsote.
Manjši pomen domaih virov in vse veji dele tujega financiranja kreditne aktivnosti bank sta tako precej okrepila ob­ utljivost slovenskih bank na dogajanja na mednarodnih finannih trgih. To se je potrdilo tudi ob koncu leta 2008, ko so se razmere na mednarodnih medbannih trgih mono zaostrile, ponudba virov se je mono skrila, hkrati pa so slovenske banke morale poravnavati zapadle obveznosti do tujine.
Kljub obutnemu znianju obrestnih mer na medbannih trgih v zadnjih mesecih razmere še niso dovolj stabilne, da bi dopušale celotno refinanciranje najetih tujih bannih posojil, še manj pa novo zadolitev. Za boljšo likvidnost bannega sistema je slovenska vlada sprejela ve ukrepov, med drugim tudi dravna poroštva, ki zaenkrat še nimajo pravih rezul­
20
tatov. Vse veje likvidnostno tveganje predstavlja tudi širjenje finanne krize v druge sektorje gospodarstva, ki se v dolo­ eni meri e sooajo z likvidnostnimi teavami.
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Gibanje kljune obrestne mere ECB in 6M EURIBOR v letu 2008
1,0
5,5
5,0
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
ECB 6M EUR%
Vpliv finanne krize na poslovanje Poštne banke Slovenije Banka je v letu 2008 vseskozi pozorno spremljala vsa dogajanja, povezana z narašajoo globalno finanno krizo, tako v svetu kakor pri nas. Posledice finanne krize se v Poštni banki Slovenije odraajo le posredno in s asovnim zamikom. Glede na konzervativno nalobeno politiko banka nima nalob v tuje lastniške vrednostne papirje, zato iz naslova steajev nekaterih finannih institucij ni utrpela direktnih izgub.
Za razliko od nekaterih ostalih slovenskih bank poslovanje Poštne banke Slovenije temelji na klasinih bannih storitvah in dejstvu, da pridobiva veino finannih sredstev iz domaih, primarnih virov. V delu dolgoronih virov je delno odvisna od nadrejene banke in drugih bank v dravi. To ji zagotavlja, da ni neposredno odvisna od financiranja na tujih medbannih trgih. Banka je v letu 2008 uspela kljub finanni krizi zagotavljati zadostne vire in izpolnjevati interne ter regulatorne li­ kvidnostne kolinike.
Na podroju poslovanja s prebivalstvom banka v letu 2008 še ni utila vejih posledic finanne krize, varevalci naloenih sredstev v banki niso dvigovali, opazen je bil le rahel padec obsega kreditiranja v zadnjih dveh mesecih. Zaradi povea­ nega tveganja števila brezposelnosti, je banka pri odobravanju kreditov bistveno previdnejša.
Pri poslovanju z gospodarskimi subjekti je banka zaznala poveano povpraševanje po sredstvih, v drugi polovici leta pa tudi negotovost poslovanja v razlinih gospodarskih panogah. Posledice finanne krize so se bistveno hitreje in globlje, kot se je priakovalo, odrazile v poslovanju realnega sektorja, kar je e v letu 2008 vplivalo na poslabšanje bonitete kreditnega portfelja banke in posledino na poveanje delea slabih kreditov ter bistveno višjih stroškov oslabitev, kot jih je banka za to obdobje nartovala.
Negativni uinki finanne krize so se v banki najbolj odrazili tudi pri poslovanju z vrednostnimi papirji in to tako tistih, ki so namenjeni trgovanju, kakor tistih, ki jih ima banka razvršene med finanna sredstva, razpololjiva za prodajo.
Pri trnih vrednostnih papirjih se negativni uinki odraajo v izgubah iz trgovanja in vrednotenja v višini 1.073 tiso evrov. Zaradi nizkega obsega poslovanja s temi vrednostnimi papirji in še pravoasnih odprodaj, nastala izguba ni usodna za po­ slovanje banke.
21
Banka je v skladu z mednarodnimi raunovodskimi standardi in priporoili neodvisnih strokovnjakov, glede vrednotenja fi­ nannih sredstev v pogojih finanne krize, vrednost oslabitev finannih sredstev, razpololjivih za prodajo, ki jih je izkazo­ vala kot popravek prek kapitala, slabila in prenesla v poslovni izid, v višini 1.655 tiso evrov. Za navedeni znesek se je zmanjšal dobiek banke za leto 2008.
Pomemben prispevek k zmanjšanju vpliva finanne krize v bannem sistemu je zagotovila drava z vzpostavitvijo neome­ jene dravne garancije za vloge depozitov obanov, samostojnih podjetnikov ter mikro in malih podjetij. Tako se je prepre­ ilo mnoino dvigovanje sredstev iz bank in se ohranilo zaupanje v banni sektor.
22
3.1. POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE
Nadzorni svet banke je v mesecu juniju 2008 sprejel Strategijo Poštne banke Slovenije 2008–2013, ki izhaja iz strate­ gije Nove KBM d.d. in je v vseh kljunih usmeritvah z njo tudi usklajena. V strategiji so opredeljeni tudi poslanstvo, vizija in strateški cilji banke.
Poslanstvo Poštna banka Slovenije je vseslovenska banka, ki ponuja svoje storitve prek razvejane mree poštnih enot v mestu in na vasi.
Vizija – Prek mree Pošte Slovenije, d.o.o. bomo našim strankam omogoili monost opravljanja vseh finannih storitev na
pošt nih okencih v sodelovanju s Skupino Nove KBM d.d. (bankassurance, skladi …). – Poveali bomo števila transakcijskih raunov za 5 odstotkov na leto. – Upraviili bomo kapitalska vlaganja lastnikov – dosegali bomo donosnost na ravni povpreja bannega sektorja ali
višje.
Vrednote Hitrost, razpololjivost, varnost in uinkovitost.
V strategiji si je banka zadala ambiciozne strateške cilje, ki jih ob prvem valu recesije še ni popravljala, in ti so:
Finanni vidik Donosnost Doseganje vsaj 21 % donosnosti kapitala pred obdavitvijo
Likvidnost Krediti/depoziti bodo znašali 73 % leta 2013.
Varnost Premija za tveganje bo upadla na 0,44 %.
Stroškovna uinkovitost Operativni stroški v aktivi se bodo zniali pod 1,7 % leta 2013.
Trni vidik oziroma vidik strank
Poveanje uinkovitosti trnih poti
Ponuditi komitentom širši nabor produktov iz skupine Nove KBM d.d., kot jih ima Poštna banka Slovenije.
Vidik notranjih procesov (organiziranost)
Koncentracija istovrstnih znanj iz manjših v veje zakljuene oddelke
Vzpostaviti komunikacijo med kljunimi odbori Nove KBM d.d. in Poštne banke Slovenije.
Posodobitev poštnih okenc
Oblikovanje virtualnega podjetja (Pošta Slovenije, d. o. o., Poštna banka Slovenije, Nova KBM d. d.) za optimizacijo prihodkov in stroškov
Vzpostavitev CRM procesov
Optimizacija delovnih procesov
Sektor za informatiko mora nadzirati vse vidike informacijskega sistema.
Vidik uenja in razvoja Razvijanje veopravilnost za nadomešanje
Oblikovanje sistema gradnje kariere in nasledstva
Doseganje višje strokovne usposobljenosti za poštne uslubence in naše zaposlene, ki opravljajo banne storitve.
Izboljšanje znanja tujih jezikov
23
Za doseganje teh ciljev bo potrebno izkoristiti vse razpololjive notranje rezerve, znievati stroške poslovanja in kar se le da izkoristiti prednosti povezav v finanni skupini.
Cilji za leto 2009 Nadzorni svet banke je v decembru 2008 potrdil poslovno politiko in finanni nart za leto 2009 ter projekcije do leta 2012. Banka v skladu z usmeritvami finanne skupine izdeluje triletne plane, ki jih letno dopolnjuje za eno leto.
Tako bodo vse aktivnosti banke v tem obdobju usmerjene v uresnievanje razvojne strategije banke, v pospeševanje tr­ enja v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. in strateškim usmeritvam razvoja banne in finanne skupine Nove KBM d.d. ter temeljnim poslovnim usmeritvam za leto 2009. Mednje je banka uvrstila nadaljnjo rast obsega poslovanja, izboljšanje kakovosti storitev, optimalno obvladovanje vseh bannih tveganj, dohodkovno uspešnost in racionalizacijo poslovanja.
V letu 2009 banka predvideva poveanje bilanne vsote za 10 odstotkov. Za pridobivanje novih virov in nadomešanje starih bo banka namenila veliko pozornost individualni obravnavi komitentov ter izkorišanju sinergijskih uinkov v banni skupini. Banka nartuje 9 odstotno poveanje dolgov do strank, ki niso banke, in 28 odstotno poveanje dolgov do bank.
Pri plasiranju sredstev bo banka maksimalno upoštevala omejitvene faktorje, ki ji bodo zagotavljali ustrezno likvidnost, ka­ pitalsko trdnost in dobikonosnost. Tako nartuje 10 odstotno poveanje kreditov strankam, ki niso banke, in 11 odstotno poveanje nalob v vrednostne papirje.
Z rastjo obsega poslovanja in z znievanjem stroškov na sredstva si bo banka prizadevala ustvariti isti poslovni izid v vi­ šini 6,3 milijonov evrov, kar bo pomenilo 16 odstotni isti donos na povpreni kapital (ROAE) ter 0,86 odstotni donos na sredstva.
Poglavitno tveganje glede uresniitve napovedanih ciljev je predvsem negotovost glede razsenosti uinkov finanne krize, kakor tudi trajanje in globina te krize pri nas in v svetu.
3.2. PREGLED POSLOVANJA BANKE
3.2.1. Finanni rezultat banke Banka je v letu 2008 dosegla poslovni rezultat pred obdavitvijo v višini 3.671 tiso evrov, kar je za 37 odstotkov manj kot v preteklem letu in za 41 odstotkov manj, kot je nartovala. Nedoseganje oziroma nije doseganje dobika je predvsem posledica negativnih uinkov finanne krize, ki se odraajo v izgubah pri trgovanju, v oslabitvah finannih sredstev, razpo­ loljivih za prodajo, in v trgovanju ter poveanju odhodkov oslabitev, zaradi poslabšanja kreditnega portfelja banke.
Banka je dosegla prihodke v višini 52.048 tiso evrov, odhodke pa v višini 48.377 tiso evrov. Po obraunanem davku od dohodka pravnih oseb, v višini 1.180 tiso evrov in odloenih davkov (terjatev) v višini 321 tiso evrov, je banka dosegla 2.812 tiso istega poslovnega dobika, ki se v skladu z Zakonom o gospodarskih drubah, statutom Poštne banke Slo­ venije in sklepom skupšine, razporeja v rezerve in druge oblike kapitala.
Bruto dohodek (mara finannega posredništva), izraunan kot seštevek neto obresti, neto opravnin in neto preostalih ne­ obrestnih prihodkov, je v letu 2008 znašal 28.758 tiso evrov. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je bruto dohodek nominalno poveal za 8 odstotkov. Struktura postavk, ki sestavljajo bruto dohodek, se je spremenila. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je dele neto obresti zvišal z 64,7 odstotka na 72,0 odstotkov v bruto dohodku, dele neto neobrestnih prihodkov pa se je znial za 7,3 odstotni toki, in sicer iz 35,3 odstotkov na 28 odstotkov. Banka je za pokrivanje administrativnih stroškov in za amortizacijo porabila 55,8 odstotka bruto dohodka, 19,1 odstotek za rezer­ vacije in neto oslabitve, preostalih 25,1 odstotek pa za dobiek iz rednega poslovanja.
V strukturi mare finannega posredništva znašajo iste obresti 72,0 odstotkov, iste opravnine 30,3 odstotka, dobiki iz finannih sredstev in obveznosti za 3,1 odstotek zniujejo maro finannega posredništva, 0,8 odstotka pa je drugih istih dobikov (dobiki iz finannih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, 0,5 odstotka, izgube iz te­ ajnih razlik –0,6 odstotka in drugi isti poslovni dobiki 0,9 odstotka).
24
Banka je v letu 2008 dosegla 20.700 tiso evrov istih obresti. Med prihodki iz obresti, ki so znašali 36.965 tiso evrov, je najve obresti iz danih kreditov in vlog, in sicer 27.385 tiso evrov oziroma 74,1 odstotek vseh prihodkov iz obresti. Med odhodki za obresti zavzemajo najveji dele obresti za finanne obveznosti, merjene po odplani vrednosti, to je 16.006 tiso evrov ali 98,4 odstotke.
2008 2007 Bruto dohodek v tiso EUR Struktura % v tiso EUR Struktura % iste obresti 20.700 72,0 17.237 64,7 iste opravnine 8.706 30,3 7.915 29,7 Dobiki/izgube iz finannih sredstev in obveznosti –884 –3,1 1.410 5,3 Drugi isti prihodki 236 0,8 91 0,3 Bruto dohodek 28.758 100 26.654 100
Obrestna mara, izraunana na povpreno aktivo, znaša 3,13 odstotka, kar je za 0,23 odstotne toke ve kot v pred­ hodnem letu.
Prihodki iz dividend so doseeni v višini 39 tiso evrov.
iste opravnine znašajo 8.706 tiso evrov in za 10 odstotkov presegajo doseene v letu 2007. Z doseenimi istimi oprav­ ninami je banka pokrila 53,3 odstotka administrativnih stroškov in amortizacije oziroma 93,3 odstotka stroškov dela.
Prejete opravnine v višini 13.811 tiso evrov predstavljajo 26,5 odstotkov vseh prihodkov banke. Med storitve, ki so banki prinesle najveji del prihodkov iz naslova opravnin so: – opravnine za opravljanje plailnega prometa v dravi in s tujino (56,50 odstotkov), – opravnine za opravljanje administrativnih in ostalih storitev (31,52 odstotkov), – opravnine od kreditnih poslov in danih jamstev (11,98 odstotkov).
Dane opravnine v višini 5.105 tiso evrov predstavljajo 10,6 odstotka vseh odhodkov in so v primerjavi s preteklim letom doseene 97 odstotno. Razlogi za nedoseganje so v manjših obsegih in nijih odhodkih iz naslova borznih poslov. Najveji, 66,8 odstotni dele, med danimi opravninami predstavljajo opravnine za posle, ki jih za banko opravlja Pošta Slovenije, d.o.o.
Doseeni dobiki iz finannih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so realizirani v vi­ šini 124 tiso evrov, nanašajo pa se v celoti na realizirane dobike iz finannih sredstev, razpololjivih za prodajo.
Banka je v letu 2008 realizirala izgubo iz naslova finannih sredstev, namenjenih trgovanju, v višini 884 tiso evrov. Od tega se 1.073 tiso evrov iste izgube nanaša na poslovanje z vrednostnimi papirji, pri poslovanju s tujo valuto pa je banka ustvarila isti dobiek v višini 189 tiso evrov, kar je 23 odstotkov manj kot doseeno v letu 2007. Doseena izguba je po­ sledica finanne krize, saj so se negativni uinki te krize najprej pojavili na borzi. Izgube zaradi majhnosti poslov trgovanja za banko niso bile tako velike, da bi pomembneje vplivale na njene poslovne rezultate.
Iz teajnih razlik je bila doseena ista izguba v višini 197 tiso evrov.
Poleg e navedenega je banka v letu 2008 realizirala tudi druge poslovne dobike v višini 270 tiso evrov. Med drugimi poslovnimi prihodki v višini 525 tiso evrov zavzemajo najveji dele prihodki iz naslova prilivov iz steajne mase (359 tiso evrov – Kih banka v steaju), prihodki iz naslova nepovratnih sredstev EU (33 tiso evrov) in prihodki za nebanne storitve. Druge poslovne odhodke v višini 255 tiso evrov sestavljajo odhodki, povezani s lanarinami (60 tiso evrov), prispevki za humanitarne, športne in kulturne dejavnosti (37 tiso evrov), odhodki pri prodaji osnovnih sredstev (12 tiso evrov) ter škodni odhodki (73 tiso evrov) in drugi.
Banka je v letu 2008 oblikovala za 8.754 tiso evrov neto rezervacij in oslabitev, od tega za 66 tiso evrov rezervacij in za 8.688 tiso evrov oslabitev. V primerjavi s preteklim letom je banka imela za 647 tiso evrov manj rezervacij in za 3.728 tiso evrov ve oslabitev. Poveanje odhodkov iz naslova oslabitev je predvsem posledica negativnih uinkov finanne krize, ki se odraa v poslabšanju kreditnega portfelja banke, in zahteve, da se oslabitve finannih sredstev, razpololjivih za prodajo, ki so se izkazovale prek kapitala, izkaejo v poslovnem izidu. Iz tega naslova so se odhodki za oslabitve poveali za 1.655 tiso evrov.
25
Mara finannega posredništva, izraunana kot seštevek neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkov v primerjavi s pov­ preno bilanno vsoto, je znašala 4,32 odstotka, kar je za 4 odstotke manj kot v preteklem letu. Znianje je predvsem po­ sledica izgub iz naslova poslovanja s finannimi sredstvi, namenjenih trgovanju.
V letu 2008 so bili administrativni stroški doseeni v višini 14.684 tiso evrov, to je 7 odstotkov ve kot leta 2007. Kljub preseganju stroškov se je stroškovna uinkovitost banke, merjena s kazalcem operativnih stroškov na povpreno aktivo, izboljšala, in sicer je bila doseena v višini 2,47 odstotka, kar je za 3 odstotke ugodneje kot v preteklem letu.
Za stroške dela je bilo v banki v letu 2008 porabljenih 9.327 tiso evrov oziroma 57,1 odstotka vseh administrativnih stro­ škov z amortizacijo, za splošne in administrativne stroške pa je banka namenila 5.357 tiso evrov ali 32,8 odstotka. Stroški amortizacije so znašali 1.649 tiso evrov ali 10,1 odstotek. Stroški dela so v primerjavi s preteklim letom višji za 14 od­ stotkov. Poveanje je predvsem posledica usklajevanja izhodišnih pla z inflacijo, poveanja števila zaposlenih in vkalku­ liranja stroška dela za neizkorišeni del dopustov zaposlenih za leto 2008.
Struktura administrativnih stroškov in amortizacije v tiso EUR 2008 % 2007 % Indeks
1. Stroški dela 9.327 57,1 8.199 54,1 114 2. Splošni in administrativni stroški 5.357 32,8 5.549 36,6 97 3. Skupaj administrativni stroški (1+2) 14.684 89,9 13.748 90,8 107 4. Amortizacija 1.649 10,1 1.395 9,2 118 SKUPAJ (3 + 4) 16.333 100 15.143 100 108
3.2.2. Finanni poloaj banke Bilanna vsota banke je ob koncu leta 2008 znašala 702.556 tiso evrov. V primerjavi s preteklim letom se je poveala za 76.250 tiso evrov oziroma za 12 odstotkov, primerjalno s planom pa je bila višja za 1 odstotek oziroma za 7.126 tiso evrov.
Dolgovi do strank, ki niso banke (primarni viri), so ob koncu leta 2008 znašali 522.507 tiso evrov in so se v letu 2008 poveali za 43.718 tiso evrov oziroma za 9 odstotkov.
V letu 2008 so se najbolj poveali kratkoroni dolgovi in vpogledne vloge, in sicer prvi za 36.916 tiso evrov oziroma za 23 odstotkov, druge pa za 13.470 tiso evrov oziroma 5 odstotkov. Od tega so se najbolj poveali dolgovi do prebivalstva. Obveznosti za dolgorone vloge so se v tem letu zmanjšali za 6.668 tiso evrov.
v tiso EUR Bilanca stanja – obveznosti 31. 12. 2008 % Spremembe 31. 12. 2007 % Indeks
1 2 3 = 1 – 4 4 5 6 = 1 : 4 Finanne obveznosti po odplani vrednosti 658.659 93,8 69.033 589.626 94,1 112 – dolgovi do bank 94.481 13,4 30.916 63.565 10,1 149 – dolgovi do strank, ki niso banke 522.507 74,4 43.718 478.789 76,4 109 – dolniški VP 16.670 2,4 –10.250 26.920 4,3 62 – podrejene obveznosti 25.001 3,6 4.649 20.352 3,2 123 Druge obveznosti 10.843 1,5 –134 10.977 1,8 99 Kapital 33.054 4,7 7.351 25.703 4,1 129 Obveznosti 702.556 100 76.250 626.306 100 112
Dolgovi do gospodinjstev, ki so konec leta 2008 pomenili 89,8 odstotka obveznosti, do strank, ki niso banke, so se pove­ ali za 37.191 tiso evrov oziroma za 9 odstotkov in so konec leta 2008 znašali 469.229 tiso evrov.
Dolgovi do gospodarskih drub so se v letu 2008 poveali za 6.527 tiso evrov oziroma za 14 odstotkov in so konec leta znašali 53.278 tiso evrov. Med dolgovi do nefinannih drub je banka najbolj poveala kratkorone dolgove.
Dolgovi do bank so se poveali za 30.916 tiso evrov oziroma za 49 odstotkov, v strukturi virov pa so se poveali z 10,1 odstotka v letu 2007 na 13,4 odstotka v letu 2008 in so ob koncu leta 2008 znašali 94.481tiso evrov.
26
Stanje dolniških vrednostnih papirjev se je v opazovanem obdobju znialo za 10.250 tiso evrov in je konec leta 2008 znašalo 16.670 tiso evrov. Znianje se nanaša na obveznico PBS5 v višini 10.000 tiso evrov, ki je zapadla v izplailo 31. 07. 2008.
Stanje podrejenih obveznostih je v primerjavi s koncem leta 2007 veje za 4.649 tiso evrov, glavnina, 4.200 tiso evrov, izhaja iz naslova vplaila depozitov Nove KBM d.d. (2.310 tiso evrov) in Pošte Slovenije, d.o.o. (1.890 tiso evrov) z last­ nostjo podrejenega dolga za potrebe dodatnega kapitala in s tem zagotavljanja ustreznega kapitalskega kolinika.
Stanje rezervacij je konec leta 2008 znašalo 3.073 tiso evrov, kar je isti nivo kot konec preteklega leta.
Kapital banke se je poveal za 7.351 tiso evrov in znaša konec leta 2008 33.054 tiso evrov. Poveanje izhaja iz naslova dokapitalizacije v višini 3.335 tiso evrov, dobika poslovnega leta v višini 2.812 tiso evrov, ter iz naslova preseka iz pre­ vrednotenja v višini 1.204 tiso evrov.
Dolgovi do strank, ki
Struktura virov
Kapital 4,7 %
Najveje absolutno poveanje sredstev belei banka pri kreditih strankam, ki niso banke, in sicer za 72.046 tiso evrov oziroma za 23 odstotkov, od tega so se krediti gospodarskim drubam poveali za 63.752 tiso evrov, krediti gospodinj­ stvom pa za 8.294 tiso evrov. Stanje kreditov strankam, ki niso banke, je bilo konec leta 390.620 tiso evrov. Najvišja mesena rast je bila v mesecu juniju, in sicer za 15.695 tiso evrov, v drugi polovici leta se je rast umirila, še posebej v zadnjem tromeseju, ko je bilo e zaznati vplive finanne krize, ki se je najprej odrazila v nezaupanju na medbannih trgih, kar je povzroilo bistveno zmanjšanje poslovanja med bankami in omejevanje kreditiranja realnega sektorja.
Tudi stanje denarja na raunih pri centralni banki se je v letu 2008 povealo, in sicer za 50.962 tiso evrov. Poveanje je predvsem na raun prestrukturiranja nalob iz medbannih depozitov v mejni depozit pri BS, s ciljem ugodnega vpliva na kapitalsko ustreznost banke.
27
v tiso EUR Bilanca stanja - sredstva 31. 12. 2008 % Spremembe 31. 12. 2007 % Indeks
1 2 3 = 1 – 4 4 5 6 = 1 : 4 Denar v blagajni in stanje na raunih pri centralni banki 71.573 10,2 52.977 18.596 3,0 385
Finanna sredstva, namenjena trgovanju 231 0,0 –3.277 3.508 0,6 7 Finanna sredstva, razpololjiva za prodajo 122.336 17,4 24.406 97.930 15,6 125 Krediti bankam 33.013 4,7 –19.287 52.300 8,4 63 Krediti strankam, ki niso banke 390.620 55,6 72.046 318.574 50,9 123 Finanna sredstva v posesti do zapadlosti 68.229 9,7 –51.270 119.499 19,1 57
Opredmetena osnovna sredstva in neopred­ metena sredstva 10.747 1,5 61 10.686 1,7 101
Druga sredstva 5.807 0,8 594 5.213 0,8 111 Sredstva 702.556 100 76.250 626.306 100 112
Stanje kreditov bankam se je v letu 2008 znialo za 37 odstotkov oziroma za 19.287 tiso evrov. Znianje je predvsem po­ sledica prestrukturiranja dela medbannih depozitov v mejni depozit pri Banki Slovenije.
Finanna sredstva, namenjena trgovanju, so konec leta 2008 znašala 231 tiso evrov, kar je za 3.277 tiso evrov manj, kot je bilo stanje konec leta 2007. Znianje je predvsem posledica razmer na finannih trgih v opazovanem obdobju, saj so delnice doivele hitre in mone padce, zato je banka na osnovi stop loss limitov, odprodala skoraj celotni trgovalni port­ felj.
Finanna sredstva, razpololjiva za prodajo, so konec leta 2008 znašala 122.336 tiso evrov in so se v tem letu poveala za 24.406 tiso evrov oziroma za 25 odstotkov. V okviru finannih sredstev, razpololjivih za prodajo, ima banka za 1.414 tiso evrov delnic in deleev, izkazanih po pošteni vrednosti, za 27 tiso evrov po nabavni vrednosti in za 120.895 tiso evrov dolniških vrednostnih papirjev.
Stanje finannih sredstev v posesti do zapadlosti je bilo ob koncu leta 68.229 tiso evrov, v primerjavi s koncem leta 2007 so se zniala za 51.270 tiso evrov. Banka razpolaga z dolgoronimi in kratkoronimi dolniškimi papirji, izdanih od drav in centralne banke v višini 61.596 tiso evrov ter izdanih od drugih izdajateljev, v višini 6.633 tiso evrov. Banka omenjena finanna sredstva dri v lasti do njihove dokonne zapadlosti.
V strukturi sredstev je na dan 31. 12. 2008 dele kreditov znašal 60,3 odstotka in se je v primerjavi z zaetkom leta po­ veal za 1 odstotno toko. Krediti strankam, ki niso banke, so se poveali za 4,7 odstotka, krediti bankam pa so se zniali za 3,7 odstotka. Dele finannih sredstev, razpololjivih za prodajo, je 17,4 odstotka oziroma za 1,8 odstotno toko ve kot predhodno leto, dele finannih sredstev v posesti do zapadlosti pa je iz 19,1 odstotka v letu 2007 padel za 9,4 odstotka, na 9,7 odstotne toke.
28
29
Opredmetena neopredmete- na osnovna sredstva 1,5 %
Druga sredstva 0,8 %
17,4 %
Denar v blagajni in stanje na raunih pri centralni banki–10,2 %
3.2.3. Izkaz denarnega toka Banka ima ob koncu leta 2008 v višini 104.586 tiso evrov denarnih ustreznikov, kar je za 33.693 tiso evrov oziroma za 48 odstotkov ve, kot jih je imela ob koncu leta 2007. Med denarnimi ustrezniki se je poveal denar v blagajni in stanje na raunih pri centralni banki, in sicer za 52.977 tiso evrov, krediti bankam pa so padli za 19.284 tiso evrov oziroma za 37 odstotkov.
Banka izkazuje negativen neto denarni tok iz poslovanja, in sicer v višini 23.968 tiso evrov, kar pomeni, da je banka v opazovanem obdobju ve sredstev plasirala v kredite in finanna sredstva, razpololjiva za prodajo, kot je zbrala sredstev iz vlog in kreditov ter izdanih dolniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplani vrednosti.
Pozitiven neto denarni tok banka izkazuje tako iz nalobenja kot iz financiranja. Iz nalobenja je banka ustvarila za 49.677 tiso evrov pozitivnega denarnega toka, pri financiranju pa za 7.984 tiso evrov.
3.2.4. Podroja poslovanja banke 3.2.4.1. Poslovanje s prebivalstvom
Banka je v letu 2008 na podroju poslovanja s prebivalstvom nadaljevala z aktivnostmi, ki so doprinesle k poveevanju ob­ sega poslovanja, tako na podroju zbiranja sredstev kot tudi na podroju kreditiranja prebivalstva.
Navedeno je banka dosegala z ustrezno politiko oblikovanja obrestnih mer in z izvajanjem raznih akcij posrednega ter ne­ posrednega trenja, s katerimi je pridobivala nove komitente, obenem pa poveevala obsege poslovnega sodelovanja z ob­ stojeimi komitenti.
V letu 2008 je banka nadaljevala in tudi zakljuila izobraevanje poštnih delavcev, ki delajo na okencih in opravljajo tudi banne storitve. Poudarek izobraevanja je bil na spoznavanju procesa svetovalne prodaje bannih produktov oziroma sto­ ritev in njihovi predstavitvi.
Nova storitev – Mini kredit V letu 2008 je banka komitentom ponudila povsem novo storitev, Mini kredit. Gre za obliko kredita, ki ga komitenti, ob iz­ polnjevanju vseh potrebnih pogojev, prejmejo v nekaj minutah na vsaki pošti.
30
Uvedba mobilnih bannih svetovalcev Za podroje Gorenjske in Prekmurja je banka »pilotsko« uvedla mobilne banne svetovalce. Glavni namen njihovega delo­ vanja je pomo poštnim uslubencem na poštah za intenzivnejšo in kakovostnejšo prodajo bannih storitev. Poleg tega so mobilni banni svetovalci usposobljeni tudi za delo s strankami na terenu.
Poveanje na podroju zbiranja sredstev Na podroju zbiranja sredstev je banka ponovno dosegla precejšnje poveanje obsega avista sredstev (sredstva na osebnih raunih in vpoglednih hranilnih vlogah), ki znaša skoraj 5 odstotkov in skoraj 17 odstotno poveanje obsega ostalih zbranih sredstev (depoziti, razne oblike varevanja). Vsa zbrana sredstva prebivalstva so se v letu 2008 poveala za 9 odstotkov in presegla 466 milijonov evrov.
0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000
Vl og
e na
v po
gl ed
Vloge prebivalstva
Kr at
ko ro
n a
va r
ev an
ja Do
lg or
o na
va r
ev an
ja 2008 2007
v tiso EUR
Osebni raun Število osebnih raunov je banka v letu 2008 obdrala na podobnem nivoju, kot je ta bil konec leta 2007 (nekaj manj kot 120.000), pri emer je potrebno poudariti, da je banka sistematino zapirala raune, na katerih e dalj asa niso potekale aktivnosti. Pri tem je banka poveala število osebnih raunov s kartico kot instrumentom poslovanja za 2.500, s imer se je dele v celotnem številu osebnih raunov poveal z nekaj manj kot 40 odstotkov na skoraj 42 odstotkov.
Elektronsko banništvo Banka je v letu 2008 poveala število uporabnikov elektronskega banništva za 22 odstotkov, kar pomeni, da je dele ime­ tnikov osebnih raunov s kartico, ki uporabljajo ta sodoben nain poslovanja z banko, presegel 10 odstotkov.
Brezgotovinsko poslovanje Na podroju brezgotovinskega poslovanja ima banka v ponudbi široko paleto kartinih produktov. Banka izdaja plailne kartice v sodelovanju s sistemom Activa ter z mednarodnima sistemoma MasterCard in Visa. Kartice odlikuje velika prepo­ znavnost in uporabnost tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Uporabljati jih je mogoe na številnih prodajnih mestih, POS ter­ minalih, v bankah, na poštnih okencih, bankomatih in na internetu. Vsi imetniki osebnih raunov (razen tistih, ki poslujejo s knjiicami) prejmejo kartico Activa/Maestro (opravljene transakcije pomenijo takojšnjo bremenitev rauna), dodatno pa lahko izbirajo med naslednjimi karticami z odloenim plailom: Activa, Activa/MasterCard in Activa/Visa.
31
Kreditno poslovanje Banka je bila precej aktivna tudi na podroju plasmajev prebivalstvu (krediti, limiti na osebnih raunih) in tako v letu 2008 poveala obseg plasiranih sredstev prebivalstvu za 10 odstotkov. Poveanje plasiranih sredstev na podroju kreditiranja prebivalstva (dolgoroni in kratkoroni potrošniški krediti, stanovanjski in drugi krediti) znaša v primerjavi s koncem pre­ teklega leta 10 odstotkov, medtem ko je znesek korišenih limitov na osebnih raunih 11 odstotkov višji kot konec pre­ teklega leta.
0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000
Do lg
or o
iti 2008 2007
v tiso EUR
Na podroju poslovanja s prebivalstvom banka ni utila posledic globalne finanne krize, ki se je razmahnila v letu 2008. Varevalci naloenih sredstev v banki niso dvigovali, opazen je bil le rahel padec obsega kreditiranja prebivalstva v zadnjih dveh mesecih, kar je lahko posledica negotovosti, ki je prisotna med ljudmi. Zaradi poveanega tveganja izgub zaposlitve, je banka pri odobravanju kreditov še nekoliko bolj previdna kot obiajno.
Tudi v letu 2008 je banka na podroju informacijske podpore za podroje poslovanja s prebivalstvom nadaljevala z izvaja­ njem raznih izboljšav, s katerimi je racionalizirala in skrajšala posamezne raunalniško podprte postopke in komitentom omogoila prijaznejše poslovanje. Prav tako je izvedla tudi ve prilagoditev v skladu z zakonskimi zahtevami, hkrati pa za novo uvedene storitve pripravila ustrezne aplikativne podpore.
3.2.4.2. Poslovanje s pravnimi osebami
Trenjske aktivnosti V skladu s sprejeto strategijo trenja so bile aktivnosti banke na podroju poslovanja s pravnimi osebami usmerjene v ši­ ritev in poveanje uinkovitosti prodajnih poti ter rast in nadaljnji razvoj banke. Osnova za prodajo so bile klasine banne storitve, ki jih je banka po potrebi prilagajala komitentom in jih dopolnjevala s storitvami banne skupine. Trenje se je iz­ vajalo po principu teritorialnega pristopa in naelih osebne prodaje. V skladu s sklenjeno pogodbo med Pošto Slovenije, d.o.o. in banko so bile v prodajo bannih storitev vkljuene tudi poštne enote.
Podroje pravnih oseb je bilo v letu 2008 osredotoeno predvsem v naslednje segmente ciljnih skupin: – mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki s celotno ponudbo svojih storitev; – društva in upnijski uradi, predvsem na podroju odpiranja transakcijskih raunov in opravljanja plailnega prometa; – notarji in odvetniki, na podlagi usmerjenih akcij s posebno ponudbo; – obine, predvsem s trenjem ponudbe vezave sredstev, odpiranja gotovinskih raunov in kreditov s subvencionirano
obrestno mero; – podjetja v nastajajoih poslovnih conah, predvsem na podroju financiranja investicij in pridobitve komitentov na ostalih
podrojih poslovanja;
– podjetja, ki poslujejo z gotovino.
Trne aktivnosti za pridobivanje novih komitentov je banka izvajala predvsem na naslednje naine: – trenje na osnovi individualnih ponudb ter osebnih predstavitev banke in njenih storitev s strani vodilnih in vodstvenih
delavcev ter usposobljenih komercialistov; – trenje prek mree enot Pošte Slovenije v skladu s programom pospeševanja prodaje bannih storitev (predvsem odpi­
ranje transakcijskih raunov); – izvajanje posebnih akcij z uporabo direktne pošte po posameznih segmentih komitentov (društva, upnijski uradi …)
oziroma po posameznih storitvah; – kreditiranje na osnovi posebnih aranmajev pri subvencioniranih kreditih (obine) in s tem pridobivanje novih komiten­
tov.
Trne aktivnosti za zadranje in poveanje obsega sodelovanja z obstojeimi komitenti je banka izvajala predvsem na na­ slednje naine: – celovito in strokovno spremljanje prek urejenega skrbništva komitentov; – pravoasno informiranje komitentov o novostih v ponudbi banke; – hitra odzivnost, strokovnost in svetovanje; – krepitev partnerskega odnosa z raznimi poprodajnimi aktivnostmi (obasni stiki po telefonu, obiski, sreanja ob raznih
prireditvah …).
Poveanje nalobenega poslovanja V letu 2008 je banka poveala nalobe (krediti in garancije) pravnim osebam, ki niso banke, za 76.182 tiso evrov oziroma za 28 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Individualni pristop do komitentov, kakovost izvedbe storitev, strokovnost zaposlenih in poveana prisotnost na trgu so najpomembnejši dejavniki, ki so pripomogli, da je banka na podroju pravnih oseb izpolnila in presegla zastavljene cilje v sprejeti poslovni politiki za leto 2008.
Obseg nalob v tiso EUR Vrsta nalobe Stanje na dan Indeks
31. 12. 2008 31. 12. 2007 (2:3) 1 2 3 4 Krediti – skupaj 315.644 251.069 126 – kratkoroni 208.668 151.028 138 – dolgoroni 106.976 100.041 107 Garancije 37.640 26.033 145 Nalobe skupaj 353.284 277.102 128 Op.: Podatki ne vkljuujejo obresti
V strukturi kreditov po ronosti je znašal dele kratkoronih kreditov 66 odstotkov, dele dolgoronih kreditov pa 34 od­ stotkov. V primerjavi s preteklim letom se je struktura kreditov po ronosti spremenila, in sicer za 6 odstotnih tok v korist kratkoronih kreditov.
Na dan 31. 12. 2008 je banka na podroju nalob pravnim osebam, ki niso banke, sodelovala s 1.306 komitenti, s kate­ rimi je bilo sklenjenih 3.024 pogodb. Število komitentov se je povealo za 96 komitenti oziroma za 8 odstotkov, število sklenjenih pogodb pa za 448 pogodb oziroma za 17 odstotkov.
Posebna pozornost je bila v letu 2008 namenjena narašajoi globalni finanni krizi in priakovani recesiji v gospodarstvu. Zaznati je bilo predvsem poveano povpraševanje po sredstvih, negotovost poslovanja v razlinih panogah in zmanjšan odziv bannega sektorja na potrebe komitentov po sredstvih. Banka je skrbno preverjala posamezno nalobo z vidika kre­ ditnega tveganja, bonitete posameznega komitenta in obnašanja panoge, v kateri komitent deluje. Pri vsaki nalobi je banka individualno presojala tveganje za banko, posebna pozornost je bila namenjena ocenitvi dolnikove sposobnosti iz­ polnjevanja obveznosti do banke iz naslova rednega poslovanja in kakovosti dodatnih zavarovanj po vrsti in obsegu, pred­ videnih kot sekundarni vir poplaila.
33
Ob aktivnostih za pridobivanje in spremljavo nalobenih poslov je banka posebno pozornost namenila gospodarjenju z na­ lobami, predvsem pravoasnosti zaznavanja slabih nalob in razreševanju terjatev do komitentov, ki obveznosti do banke niso poravnavali oziroma so jih poravnavali z zamudo.
3.2.4.3. Poslovanje plailnega prometa
Domai plailni sistemi Poštna banka Slovenije je bila v letu 2008 za namen izvajanja plailnega prometa za svoje komitente in zase kot nepo­ sredna udeleenka vkljuena v plailna sistema: – TARGET2 (plailni sistem za procesiranje plail velikih vrednosti in nujnih plail); – iro kliring (doma plailni sistem za procesiranje plail majhnih vrednosti).
Poleg transakcij v nacionalnih plailnih sistemih banka belei tudi obseg transakcij med komitenti v banki (interni plailni promet).
Obseg plailnega prometa – vrednostno v milijardah EUR 2008 2007 Indeks
TARGET2 15,9 14,7 108 iro kliring 2,9 2,7 107 Interno 2,3 2,2 104
Obseg plailnega prometa število nalogov 2008 2007 Indeks
TARGET2 27.028 25.678 105 iro kliring 6.782.919 6.815.434 99 Interno 294.261 256.969 115
Banka je v letu 2008 poveala obseg poslovanja v plailnem sistemu Target2 in ugotavlja, da je vrednostni obseg tran­ sakcij v vseh plailnih sistemih e nekaj let v stalnem porastu.
V letu 2008 je potekal pomemben projekt implementacije SEPA (Single Euro Payments Area) plail. Banka je v preteklem letu nameravala pristopiti v plailni sistem SIMP (SEPA infrastruktura za mala domaa in ezmejna plaila) za procesiranje internih kreditnih plail (doma plailni promet majhnih vrednosti), vendar zaradi zamud pri uvajanju tega sistema na na­ cionalnem nivoju, tega ni storila. Banka se bo v sistem SEPA IKP (interna kreditna plaila) vkljuila v zaetku leta 2009.
Transakcijski rauni pravnih oseb Storitve plailnega prometa je banka pravnim osebam zagotavljala prek lastnih komercialnih centrov, poštnih enot in ele­ ktronskega banništva. Banka zagotavlja komitentom vevalutni transakcijski raun, ki omogoa komitentom enostavno opravljanje storitev v valutah, ki jih potrebujejo.
Za pridobivanje komitentov je banka izvajala Program vodenja osebne prodaje in partnerski odnos s komitenti. Program vodenja in odnosov s komitenti je nudil podporo storitvenemu in prodajnemu okolju z namenom zadovoljiti komitenta.
Pridobivanje novih komitentov je tudi v letu 2008 uspešno potekalo v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. Ciljna skupina banke so manjša podjetja, samostojni podjetniki in društva. V letu 2008 je banka poveala število transakcijskih raunov za 8 odstotkov v primerjavi s preteklim letom.
34
Število odprtih raunov pravnih oseb na dan 31. decembra: Vrsta pravnih oseb 2008 2007 Indeks Podjetja 1.076 1.025 105 S.p., civilne pravne osebe, društva 2.549 2.328 109 Skupine oseb 124 125 99 SKUPAJ 3.749 3.478 108
Banka v letu 2008 na podroju opravljanja storitev plailnega prometa za svoje komitente še ni zaznala uinkov finanne krize.
Elektronsko banništvo Elektronsko banništvo uporablja 1.844 komitentov banke, od tega je 918 pravnih oseb, 926 samostojnih podjetnikov in društev. Veina komitentov, ki so v letu 2008 prieli opravljati storitve plailnega prometa, so tudi uporabniki elektronske banke.
Servisiranje in pomo komitentom elektronskega banništva banka zagotavlja prek t. i. »help­desk« banke.
Banka si je v letu 2008 prizadevala zagotoviti komitentom dodatnega ponudnika storitev elektronskega banništva, kar bo zagotovila takoj na zaetku leta 2009. Komitenti banke, ki bodo eleli poslovati z banko prek elektronske poti, bodo lahko izbirali med rešitvijo ponudnikov elektronske banke Hermes Softlab in Halcom E­ban.
Plailni promet na poštnih okencih Banka je na podroju plailnega prometa za fizine osebe še naprej ohranila vodilno vlogo pri sprejemu in obdelavi pla­ ilnih nalogov (posebnih polonic in plailnih nalogov), vplaanih z gotovino. V primerjavi s preteklim letom je koliina ob­ delanih plailnih instrumentov padla za 4 odstotke; obdelanih je bilo 35,5 milijonov plailnih nalogov, medtem ko je vred­ nostni obseg porasel za 5 odstotkov.
Obseg transakcij na poštnih okencih
Koliina 2008
Koliina 2007
Vrednost v mio EUR
2007 Indeks Indeks Posebne polonice 30.731.779 32.078.741 96 1.079,5 1.057,8 102 Gotovinski nalogi BN 4.786.810 4.903.498 98 1.083,5 1.006,4 108 Gotovinska izplaila pokojnin 689.646 726.545 95 267,1 256,8 104 Vplaila in izplaila za Novo KBM d.d. 875.833 760.261 115 268,9 215,9 125 Poštne nakaznice 459.347 447.963 102 28,3 26,5 107
Banka e nekaj let spremlja trend uporabe plailnih instrumentov z vplailom ali izplailom gotovine. Pri tem ugotavlja, da upada uporaba plailnih instrumentov na poštnih okencih, vrednost teh transakcij pa naraša. Razlog za upad koliine »tradicionalnih« plailnih instrumentov banka pripisuje predvsem elektronskemu nainu poslovanja.
Banka zagotavlja opravljanje storitev vplaila in izplaila na in iz transakcijskih raunov fizinih oseb, ki so komitenti Nove KBM d.d. Obseg teh storitev naraša, v letu 2008 je narasel za 15 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, vrednost opra­ vljenih transakcij pa je narasla kar za etrtino.
Banka je tudi v letu 2008 nadaljevala z aktivnostmi, ki se nanašajo na izboljšavo programske podpore, povezane z izvaja­ njem storitev, tako na poštnih okencih kot v zaledju. S tem je banka zniala monosti pojava operativnih tveganj in dosegla doloene racionalizacijske uinke ter izboljšala kakovost izvajanja storitev. Veliko pozornosti je v letu 2008 banka namenila tudi upravljanju z gotovino na poštnih okencih.
Mednarodni plailni promet Tudi v letu 2008 je bila banka usmerjena v pridobivanje novih komitentov in ohranjanju obstojeega obsega poslovanja. Banka pri mednarodnem plailnem prometu upošteva, poleg transakcij v tuji valuti, tudi vse ezmejne transakcije, ki jih opravljajo komitenti v valuti evro.
35
Mednarodni plailni promet je banka v letu 2008 zagotavljala komitentom banke samostojno prek sistema TARGET2 in prek pogodbene banke. Dodatno se je banka v zaetku leta 2008 vkljuila v nov plailni sistem za procesiranje SEPA eks­ ternih kreditnih plail prek SEPA SVT­SCT pri Banki Slovenije. Banka je pri vkljuevanju v ta plailni sistem sprva zasledo­ vala predvsem cilj dosegljivosti, proti koncu leta pa je zagotovila tudi procesiranje odlivnih plailnih nalogov za svoje komi­ tente. Za prihodnje leto banka nartuje migracijo iz sistema SEPA SVT­SCT na SEPA EKP (sistem eksternih kreditnih plail, ki se bodo procesirala prek SIMP). Obseg plail v sistemu SEPA SVT­SCT je bil majhen, saj je banka v letu 2008 prejela 396 plailnih nalogov v skupni vrednosti 829 tiso evrov.
Banka omogoa poslovanje za pravne osebe in samostojne podjetnike prek enotnega transakcijskega rauna v domai in tuji valuti ter za fizine osebe prek ve valutnega osebnega rauna.
Banka je v letu 2008 ustvarila 69,6 milijonov evrov plailnega prometa s tujino, od tega je 29 milijonov evrov prilivov in 40 milijonov evrov odlivov, kar predstavlja 11 odstotno porast v primerjavi z letom 2007. Pri tem banka veino plail procesira v valuti evro.
Obseg plailnega prometa v tiso EUR Promet 2008 2007 Indeks Prilivi 29.173 22.933 127 Odlivi 40.526 39.902 102 SKUPAJ 69.698 62.835 111
Banka opravlja plailni promet s tujino za fizine osebe tudi z mednarodnimi poštnimi nakaznicami. Vplaila in izplaila z mednarodnimi poštnimi nakaznicami izvaja s 17 dravami, s katerimi ima sklenjene dvostranske dogovore. S šestimi po­ štnimi upravami poteka izmenjava še vedno po pošti, z drugimi pa elektronsko prek sistema Eurogiro. V letu 2008 je banka zagotovila poravnavo plail v sistemu Eurogiro prek Deutsche Postbank.
Mednarodne poštne nakaznice v tiso EUR Koliina Vrednost
Promet 2008 2007 Indeks 2008 2007 Indeks Izplaane 4.903 5.793 85 1.366 1.578 87 Vplaane 1.646 1.771 93 290 365 80 SKUPAJ 6.549 7.564 87 1.656 1.943 85
Poslovanje z mednarodnimi poštnimi nakaznicami je v trendu upadanja e drugo leto, saj se uporabniki posluujejo drugih nainov transferja denarnih sredstev.
Banka v letu 2008 na podroju opravljanja storitev plailnega prometa še ni zaznala uinkov finanne krize.
3.2.4.4. Poslovanje zakladništva
Banka je na podroju zakladništva v letu 2008 opravljala primarno funkcijo uravnavanja likvidnosti v skladu z likvidnostno politiko banke. Njeno izvajanje dnevno nadzoruje likvidnostna komisija. Likvidnost banke je zakladništvo primarno uravnalo s plasiranjem depozitov na medbannem trgu, kjer je banka preteno neto upnica. Leto 2008 je banka zakljuila z 31,2 milijona evrov nalob v medbanne depozite ter z mejnim depozitom pri Banki Slovenije v višini 50,0 milijonov evrov.
Zaradi uravnavanja denarnih tokov znotraj dneva v skladu s pravili dobre prakse pri izvajanju plailnega prometa je banka dnevno najemala posojilo ez dan pri Banki Slovenije. Vsa posojila je banka vedno vrnila isti dan, kot jih je najela. Mejnih posojil v letu 2008 banka ni koristila.
Konec leta 2008 ima banka iz naslova depozitov pravnih oseb, obin, društev in samostojnih podjetnikov zbranih 62,7 mi­ lijonov evrov depozitov. Navedeni znesek vkljuuje 19,6 milijonov evrov hibridnih depozitov in depozite, pridobljene za re­ financiranje kreditov komitentom, v višini 1,2 milijona evrov.
Leto 2008 je bilo zaznamovano s finanno krizo, ki je ne glede na trdnost slovenskih bank, proti koncu leta dosegla tudi našo dravo. V slovenskem prostoru se posledice finanne krize kaejo predvsem skozi oteeno pridobivanje dolgoronih
36
medbannih virov. Ker banka ni neposredno odvisna od financiranja na tujih medbannih trgih, je v letu 2008 uspela pri­ dobiti potrebne dolgorone medbanne vire pri domaih bankah. Za kreditiranje predvsem pravnih oseb je banka v letu 2008 na podroju zakladništva organizirala najem dolgoronih medbannih kreditov v skupni višini 52,5 milijonov evrov.
Banka je na podroju zakladništva upravljala tudi z obsenimi nalobami v vrednostne papirje. Pri tem je zasledovala cilj varnosti, likvidnosti in ustreznega donosa vrednostnih papirjev. Veino vrednostnih papirjev je razporedila med banne po­ stavke, od tega jih je po stanju na dan 31. 12. 2008 35,89 odstotkov v skupini do zapadlosti in 63,98 odstotkov v skupini razpololjivih za prodajo.
Banka ima majhen dele vrednostnih papirjev, ki so namenjeni trgovanju in predstavljajo postavke trgovalne knjige. Po stanju na dan 31. 12. 2008 predstavljajo ti vrednostni papirji 0,12 odstotka celotnega portfelja vrednostnih papirjev. V tr­ govalni knjigi so zaradi realizacije tako imenovanih »stop loss« limitov (limiti, ki so vezani na padce trnih vrednosti) ostali le še lastniški vrednostni papirji enega slovenskega podjetja.
Prvovrstni vrednostni papirji (izdajateljev drav lanic EU in vrednostni papirji s poroštvom Republike Slovenije) so imeli v celotnem portfelju vrednostnih papirjev 94,8 odstotni dele. Banka zaradi monega sodelovanja pri monetarnih instru­ mentih Evropske centralne banke vzdruje visok dele nalob v prvovrstne vrednostne papirje, ki so primerni za zavaro­ vanje terjatev evrosistema. Dele