Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”Skopje

Filozofski FakultetInstutut za pedagogija

SEMINARSKA RABOTA

Predmet:Ekonomika na obrazovanieto

Tema: ,, Sistem na javni prihodi i rashodi"

Profesor: Izrabotila:

Prof.D-r Trajan Gocevski Momirovska B

Br. na indeks:

0

Skopje,2011

Sodr`ina:

Voved.........................................................................................2

Sistem na javni prihodi i rashodi....................................3

Vidovi javni prihodi............................................................3

Karakteristiki na dano~niot sistem.......................... 5

Javni rashodi........................................................................13

Buxet na zemjata............................................................... 14

Zaklu~ok...............................................................................16

Koristena literatura........................................17

1

Voved

Vo mojata seminarska rabota }e pi{uvam za sistemot na javni prihodi i rashodi. Prihodi pretstavuvaat onie sredstva koi dr`avata ili nekoe lice gi dobiva kako input vo svojot buxet. Dodeka pak za rashodi se smetaat site sredstva so koi se namiruvaat odredeni dolgovi i se pokrivaat obrskite. Vo pogled na prihodite }e bidat opfateni stavkite po koi dr`avata gi sobira svoite prihodi {to podrazbira odredeni vidovi na danoci koi taa gi naplatuva od fizi~kite i pravni lica, {to zna~i }e bidat opi{ani vidovite na danoci, koi se dano~ni obvrznici , {to e predmet na danokot i dr. Vo ista mera }e bide opfaten i javniot rashod.

2

Sistem na javni prihodi i rashodi

Za da mo`e da gi ostvaruva svoite funkcii, sekoja dr`ava ima potreba od obezbeduvawe sredstva, koi po pravilo gi pribira od naselenieto i od ostanatite ekonomski subjekti. Sistemot na pribirawe na tie sredstva kako i nivnoto tro{ewe e poznat kako sistem na javni prihodi i rashodi na dr`avata.

Javnite prihodi na dr`avata gi opfa}aat sredstvata {to taa gi napla}a od naselenieto i stopanskite subjekti, a gi upotrebuva za subjektite na dr`avata t.e za takanare~enite javni rashodi.

Javnite rashodi pak gi opfa}aat sredstvata pribrani od gra|anite od stopanstvoto nameneti za ostvaruvawe na funkcite na dr`avata.

Pokraj javnite prihodi, dr`avata mo`e da ima i svoi prihodi koi mo`e da gi naso~i za pokrivawe na javnite rashodi kako {to se prihodi od dr`avnite pretprijatija, od objekti i nedvi`nosti vo sopstvenost na dr`avata, od kamati na plasirani sredstava i dr.

So eden zbor, javnite prihodi na dr`avata gi ~inat sredstvata {to taa gi obezbeduva od sopstvenite prihodi, od gra|anite, od stopanskite subjekti i od ostanatite prihodi {to taa }e gi obezbedi po razni osnovi.

3

Vidovi javni prihodi

Po osamostojuvaweto vo Republika Makedonija se pristapi kon vospostavuvawe sistem na javni prihodi po primerot na zemjite so pazarni ekonomii na Evropskata unija. Ovoj sistem e nekolku pati dousovr{uvan i ve}e e zaokru`en. Toj vo osnova gi opfa}a prihodite od gra|anite, prihodite od ekonomskite i drugi subjekti i sopstvenite prihodi.1 Prihodite na dr`avata se delat na dve golemi grupi:

a) Na privatno-pravni prihodi, koi{to vo sovremenite dr`avi imaat mo{ne pomalo zna~ewe vo sporedba so minatoto i na

b) javno-pravni prihodi koi se dominantni.

Privatno-pravnite , ili originerni javni prihodi se onie {to se ostvaruvaat preku delovnata aktivnost na dr`avata , koja vo osniova e ista kako i delovnata aktivnost na subjektite od privatnoto pravo. Tie gi opfa}aat prihodite od dr`avniot imot.

Javno-pravnite , ili derivatni javni prihodi se onie {to dr`avata gi ostvaruva vrz osnova na svojot imperium , vr{ej}i preraspredelba na nacionalniot dohod. Javno pravnite prihodi mo`at da se obezbedat preku:

neposredno nametnuvawe na obvrska zap la}awe na javni dava~ki na licata koi se nao|aat vo odredena so zakon propi{ana situacija,

posredno nametnuvawe : tuka spa|aat pari~ni kazni izre~eni vo krivi~na i prekr{o~na postapka , kako i prihodi proizlezeni od nekoja dvostrana pravna rabota so javno-pravni elementi.

Predmet na na{iot interes se samo danocite kako najzna~aen vid na fiskalni javni prihodi. Tie spa|aat vo kategorijata na javno-pravni dr`avni prihodi, neposredno nametnati vrz site subjekti koi{to se pot~ineti na fiskalniot suverenitet na edna dr`ava.2

Spored vidot javnite prihodi se sostojat od:

1 Prof.D-r. Trajan Gocevski , "Ekonomika na obrazovanieto,, , Skopje 2009 god. Str.812 Prof.D-r. Vesna Pendovska ,,Dano~no pravo”, Skopje 2001 god., str.15,16

4

danoci od dohod, vo koi spa|aat: personalniot danok od dohod i danokot od dobivka nakorporacite;

danoci na potro{uva~kata, vo koi sa|aat: danok na dodadena vrednost akcizite i carinata;

danoci na imot, vo koi spa|aat; danok na imot, danok na nasledstvo i podaroci i danok na promet na nedvi`nosti i prava;

drugi javni dava~ki vo koi spa|aat: taksite,komunalnite dava~ki i nadomestoci, samopridonesi , ekolo{kiot danok i s.l;

pridonesi za socijalnite potrebi.

Karakteristiki na dano~niot sistem

Vo dene{nata praktika kako vo na{ata dr`ava taka i vo svetot, se poka`alo deka najgolemo strukturno u~estvo vo javnite prihodi zazemaat danocite. Dr`avata sobira danoci od svoeto postoewe do denes so toa {to vo razni fazi od razvojot danocite bile sobirani na razli~ni na~ini i vo razli~ni iznosi. Danokot predstavuva javna dava~ka {to dr`avata ja nametnuva na naselenieto i ostanaite stopanski i drugi subjekti, koi od svojot dohod treba da izdvojuvaat za javnite potrebi na dr`avata.

Danokot pretstavuva eden vid javen prihod, so koj dr`avata od subjektite koi{to se pod nejzina danio~na vlast prinudno zafa}a pari~ni sredstva , bez neposreden protiv nadomest , zaradi zadovoluvawe na svoite finansiski potrebi i ostvaruvawe na drugi - prvenstveno ekonomski i socijalni celi.3

Za da mo`e da se naplati danokot treba da postoi dano~no-praven odnos. Dano~no pravniot odnos e odnosot pome|u dr`avata i drugite lica

3 Prof.D-r. Trajan Gocevski , "Ekonomika na obrazovanieto,, , Skopje 2009 god. Str.81,825

vo pravoto vo vrska so utvrduvaweto i naplatata na danocite , svateni vo po{iroka smisla.4

Osnovnite karakteristiki na danocite se:

tie se zadol`itelna dava~ka, se zaveduvaat so poseben zakon, vo odredeni slu~ai dano~nata obvrska se naplatuva i so prisila, danokot se pla}a bez nadomest ili drugi obvrski od dr`avata, danokot se smeta za dava~ka od op{ta korist za site.

Danocite mo`at da se napla}aat vo natura i vo pari, pri {to vo sovremeni uslovi danocite se pla}aat isklu~ivo vo pari.

Spored nositelite na dano~nata obvrska tie mo`at da bidat: posredni danoci, kaj koi ne e opredelen konkretniot nositel na dano~nata obvrska, kako {to e danokot na promet t.n neposredni, kaj koi e konkretno utvrden nositelot na dano~nata obvrska i koj se utvrduva so odredena dano~na stapka vo sklad so negovata ekonomska mo}, kako {to e danokot na dobivka, danokot na imot i sl.

Danocite vo sekoja zemja imaat pove}e funkcii pome|u koi najzna~ajni se slednive:

Fiskalna funkcija se ogleda vo toa {to dano~niot sistem e odgovoren za sobiraweto dovolno sredstva potrebni za finansrawe na site javni potrebi na dr`avata.

Ekonomska funkcija na dano~en sistem se ogleda vo mo`nosta prekusistemot na odano~uvawe sopovlastenidano`ni stapki da se stimulira razvojot na odelni stopanski granki, ili obratno, istiot da se zako~uva preku voveduvawe visoki dano~ni stapki;

Socijalna funkcija na dano~en sistem se sostoi vo mo`nosta preku sistemot na odano~uvawe na platite, profitot, rentata i drugite primawa na naselenieto da se ubla`uvaat socijalnite razliki. Dr`avata toa go pravi preku progresivno odano~uvawe na prihodite, od edna strana i preku socijalnata strana koja se finansira od buxetot, od druga strana. Toa 4 Prof.D-r. Vesna Pendovska ,,Dano~no pravo”, Skopje 2001 god., str.16,48

6

zna~i ubla`uvawe na socijalni razliki kaj naselenieto preku povratuvawe na del od buxetskite sredstva nameneti za javna potro{uva~ka, stabilizatorska i antiinflaciona funkcija na dano~en sistem se ogleda vo mo`nosta preku dano~nite zafa}awa da se vlijae vrz kupovnata sposobnost na pravnite i fizi~kite lica, so {to se regulira ramnote`ata pome|u ponudata i pobaruva~kata na pazarot. Dano~niot sistem na zemjata mo`e da igra mnogu zna~ajna fukcija i pri preraspredelbata na nacionalniot dohod, taka {to dr`avata preku dano~nite zafa}awa mo`e da izvr{i prenaso~uvawe na sredstvata, ili pak preku dano~nata politika da stimulira novi vlo`uvawa za razvoj, a da ja destimulira potro{uva~kata.

jaknewe na akumulativna sposobnost ; ubla`uvawe na socijalnite razliki.

Za dano~niot sistem na sekoja zemja bitni se nekolku elementi vrz koi toj se zasnova:

a) Predmetot, objektot na odano~uvaweto. Kaj nas toa se prihodite, potro{uva~kata i imotot na naselenieto i stopanskite subjekti;

b) Dano~niot obvrznik, subjektot na ograni~uvaweto odnosno koi treba da go pla}a danokot kaj nas dano~ni obrznici se gra|anite, pretprijatijata i ostanatite subjekti koi vr{at odredena dejnost;

c) Dano~nata osnovica, koja ja pretstavuva goleminata odnosno iznosot na predmetot na odano~uvaweto na koi se presmetuva dano~noto optovaruvawe;

d) Dano~na stapka, go predstavuva procentot {to treba da se plati na ime danok od utvrdena dano~na osnovica.5

Kako dano~en objekt mo`at da se pojavat prihodite , odnosno dohodot , imotot , potro{uva~kata, a kaj subjektnite danoci vo potesna smisla i samata egzistencija na obvrznikot. Kako element na na dano~no pravniot odnos , dano~en object pretstavuva sekoj objektiven fakt so ~ie{to podveduvawe pod zakonskiot opis na dano~nata fakti~ka sostojba , nastanuva konkretna obvrska.5 Prof.D-r. Trajan Gocevski , "Ekonomika na obrazovanieto,, , Skopje 2009 god. Str82,83

7

Pod subjekti se podrazbiraat aktivni i pasivni dano~ni subjekti. Aktiven danio~en subjekt pretstavuva dr`avata , kako i drugi javno-pravni tela koi izvr{uvaat razli~ni politi~ki , ekonomski i socijalni funkcii, {to im se delegirani preku pravniot poredok. Kako pasivni dano~ni subjekti se kvalifikuvaat dano~nite dol`nici odnosno sekoe fizi~ko i pravno lice koe{to e dol`no da ja ispolni obvrskata od dano~no-pravniot odnos.

Dano~nata osnova pretstavuva kvalitativna i kvantitativna konkretizacija na dano~niot objekt. Taa slu`i za presmetuvawe danokot, bidej}i ozna~uva opredelena vrednost. Postojat nekolku metodi za utvrduvawe na dano~na osnovica i toa : direkten metod , indirekten metod, slu`ben metod , metod na parifikacija.

Koga dano~nata stapka }e se dovede vo relacija so dano~nata osnova se doa|a do iznosot na danokot kako suma so ~ie pla}awe obvrznikot go namiruva svojot dano~en dolg. Dano~nata stapka e onaa numeri~ka oznaka koja go obele`uva matemati~kiot odnos me|u osnovata za odano~uvawe i sumata koja{to obvrznikot e dol`en da ja plati na ime danok.6

So dano~niot sistem na Republika Makedonija se vovedeni pove}e vidovi danoci od koi najzna~ajni se;

Danok za dodadena vrednost, Danok od dobivka, danok od dohod, danok na imot, Akcizi.

Javnite prihodi vo zemjata se obezbeduvaat i preku carinite, taksite, pridonesite, javnite zaemi i s.l.

Danokot na dodadena vrdnost se presmetuva i naplatuva sukcesivno, vo sekoja prometna faza niz koja proizvodot, odnosno uslugata spored toa so danokot na dodadena vrednost se opfateni site 6 Prof.D-r. Vesna Pendovska ,,Dano~no pravo”, Skopje 2001 god., str.48,49,62,63, 65

8

prometni transakci: proizvodstvoto, trgovija na golemo i trgovija na malo kako i izvozot na stoki.

Site proizvodi i uslugi podle`at na DDV, auslugite se 18% danok. Odano~uvaweto na prometot na stoki i uslugi so DDV treba da se vr{i so dve odnosno tri stapki: standardna, poniska i eventualno nulta.

Standardnata stapka se primenuva za odano~uvawe na promet na stoki i uslugi i na uvozot, osven za proizvodite i stokite za koi se utvrdeni posebni stapki. Vo Republika Makedonija ovaa stapka iznesuva 18%.

Poniska stapka se primenuva na prometot na odredeni stoki i uslugi na uvozot na odredeni stoki: osnovni prehrambeni proizvodi i pijalaci (osven akoholot), prometot na dobitok, meso riba mle~ni proizvodi {e}er, sol bro{uri vesnici. Visinata na reduciranata stapka iznesuva 5%.

Nulta stapka se predviduva za celosno osloboduvawe od pla}awe na DDV za odredeni vidovi prehrambeni proizvodi i uslugi za koi }e se opredeli samata dr`ava.

Vo zakonot se dadeni i dano~nite olesnuvawa koi se odnesuvaat na prehrambenite i uvoznite proizvodi, proizvodite koi se prodavaat na diplomatskite pretstavnici, sredstvata za vooru`uvawe, voenata oprema proizvodite nameneti za Crveniot krst lekovi, ortopedski pomagala i drugo.

Danokot od dobivka e voveden po voveduvaweto na novit stopanski sistem vo zemjata koga stanuva osnovna ekonomska kaegorija. Na pla}awe danok od dobivka podle`at site fizi~ki i pravni lica koi ostvaruvaat dobivka na teritorija na zemjata ili nadvor od nea kako i stranski lica koi ostvaruvaat dobivka vo na{ata zemja.

Personalen danok ja opfa}a vkupnata dano~na sila na dano~niot obvrznik koja se iska`uva kako zbir na site negovi neto prihodi {to gi ostvaruva vo eden period. Spored Zakonot za personalen danok na dohod ovoj vid danok ,, se pla}a na zbirot na neto prihodite {to dano~niot obvrznik gi ostvaril vo tekot na godinata od razli~ni izvori, osven prihodite {to ne podle`at na odano~uvawe ". Kako dano~ni obvrznici koi go

9

pla}aat ovoj vid danok se javuvaat: fizi~kite lica rezidenti na Republika Makedonnija za dohodot {to go ostvarile vo zemjata i stranstvo fizi~ki lica nerezidenti na R.M- stranski dr`avjani koi ostvarile dohod na teritorijata na R.M i fizi~ki lica koi neprijaveno vr{at dejnost i ostvaruvaat prihodi koi podle`at na odano~uvawe dano~na osnovica na ovoj danok e ,, dohodot za odano~uvawe {to se dobiva kako zbir na iznosite kako oddelni neto prihodi {to gi ostvaril obvrznikot vo godinata za koja se utvrduva danokot , namalen za li~noto osloboduvawe vo visina od 25% od prose~nata godi{na neto plata ostvarena vo republikata spored podatocite na Republi~kiot zavod za statistika i pridonesite za socijalno osiguruvawe i drugi javni dava~ki plateni na prihodite na obvrznikot.

Dohodot {to podle`i na odano~uvawe, spored koj se presmetuva dano~na osnovica go so~inuvaat:

li~nite primawa po osnov na raboten odnos, penziite i invalidnicite;

prihodi od zemjodelska dejnost; li~nite prinawa od stopanska i profesionalna dejnost; prihodi od imot i imotni prava; drugi prihodi.

Dano~nata stapka kaj ovoj vid danok ne e progresivna i iznesuva 10%.

Akcizite pretstavuvaat poseben vid danok na promet koj se pla}a samo na odredeni vidovi proizvodi koi ili spa|aat vo luksuznata potro{uva~ka ili za niv ima golema pobaruva~ka na pazarot. Vo na{ata zemja akcizi se pla}aat na slednive proizvodi: ,, derivati na naftata, prerabotki od tutun, alkoholni pijaloci, pivo, kafe, patni~ki aftomobili, luksuni proizvodi i s.l. kako dano~nite obvrznici za pla}awe na akcizite, spored Zakonot se javuvaat: za promet na naftenite derivati i tutunot- proizvoditelite i uvoznicite; za alkoholnite pijaloci, kafeto i luksuznite proizvodi- sekoj u~esnik vo prometot; a kaj patni~kite avtomobili- kupuva~ot.

10

Spored Zakonot za danoci na imot, vo R. Makedonija se pla}aat i danoci na imot vo koi spa|aat danokot na stanbenite zgradi, stanovite, delovnite i drugite prostorii, administrativnite prostorii, zgradi i stanovi za odmor, zemji{te i s.l. kako dano~nite obvrznici se javuvaat site fizi~ki i pravni lica koi imaat ili se u`ivateli na takov imot. Kako dano~na osnovica za ovoj danok se zema pazarnata vrednost na imotot koj e predmet na odano~uvawe. Dano~nite stapki se proporcionalni i iznesuvaat 0,10% za nedvi`en i 0,20% za podvi`en imot.

Vo Republika Makedonija se pla}a danok na nasledstvo i podaroci koi se sostojat vo nedvi`en imot koj se nasleduva ili zema kako podarok. Dano~en obvrznik e sekoj gra|anin na Republika Makedonija koj nasleduva ili prima na podarok takov imot. Kako dano~na osnovica za ovoj danok se zema pazarna vrednost na imot koj se nasleduva ili prima kako podarok. Dano~nite stapki za ovoj danok se proporcionalni i se razli~ni vo zavisnost od nasledniot red. Taka za naslednik od vtor red dano~nata stapka iznesuva od 2 do 3% od dano~nata osnovica, a za obvrznik koj e naslednik od tret red taa iznesuva od 4 do 5%.

Danok na promet na nedvi`nostite i pravata kako predmet na odnesuvawe go ima prometot na nedvi`nosti i prava. Kako obvrznici na ovoj danok se javuvaat pravni i fizi~ki lica koi prodavaat nedvi`nosti i prava, sopstvenici na idealen del od nedvi`nosti ilipravata koi se prenesuvaat kako i primatel na nedvi`nost ili negov naslednik ako se raboti za dogovor za do`ivotna izdr{ka. Kako dano~na osnovica za ovoj danok se zema pazarnata vrednost na nedvi`nosta ili pravoto vo momentot koga nastanala obvrskata. Dano~nata stapka za ovoj vid danok vo na{ata zemja e proporcionalna i iznesuva od 2 do 4% od dano~nata osnovica.

Carinite koi vo osnova imaat za{titna funkcija isto taka se javuvaat kako zna~aen izvor na sredstva za pokrivawe na buxetskata porto{uva~ka vo zemjata. Spored na~inot kako se naplatuvaat tie imaat karakter na posreden danok. Carinite po pravilo se naplatuvaat na stokite

11

i uslugite koi se uvezuvaat, a retko i na proizvodite koi se izvezuvaat. Kako predmet na carinewe po pravilo e vrednosta na uvezenata stoka. Kako dano~ni (ili carinski) obvrznici se javuvaat site pravni i fizi~ki lica uvezuvaat, a vo odredeni slu~ai i koga izvezuvaat stoka i uslugi. Stapkite po koi se pla}a carinata se razraboteni vo poseben tarifen sistem vo koi se dadeni proizvodite i carinskite stapki koi se odnesuvaat na niv.

Taksite isto taka spa|aat vo javni dava~ki {to gi pla}aat pravnite ili fizi~kite lica za odredeni uslugi {to gi dobivaat od nadle`nite dr`avni i pravosudni organi. Poradi toa taksite mo`at da bidat: administrativni, sudski i komunalni. Spored toa predmet na odano~uvawe se uslugite od dr`avnite organi i institucii, a obvrznici se gra|anite i pravnite lica koi se korisnici na uslugite. Visinata na taksite e vo zavisnost od vidot i karakterot na uslugite i e razli~na za razli~ni uslugi.

Vo nivnata praktika postoi i mesten samopridones, kako javna dava~ka koja po pravilo ja zaveduvaat lokalnite organi. Toj isklu~ivo slu`i za pribirawe sredstva za re{avawe na razni komunalni i infrastrukturni objekti, objekti od oblasta na kulturata, zdravstvoto, obrazovanieto i s.l. Obi~no se zaveduvaat so referendum i imaat isklu~itelno namenski karakter i ne mo`e da se upotrebuvaat za drugi nameni. Vo na{ata republika ima pozitivno iskustvo od efektite od ovoj vid javna dava~ka koj re~isi redovno se primenuva.

Javnite zaemi se isto taka eden od mo`nite izvori za ostvaruvawe javni prihodi. Sredstvata od javnite zaemi mo`at da se iskoristat za razni nameni kako {to se: izgradba na va`ni sobra}ajnici, re{avawe na klu~ni ekonomski problemi kako na primer nevrabotenosta, sanirawe na platniot promet bilans na zemjata, pokrivawe na buxetskite deficiti i sl.

Vo odredeni slu~ai e mo`no da se voveduvaat i drugi javni dava~ki, no dosega iznesenite se osnovni i nose~ki.

Javni rashodi

12

Za da mo`e dr`avata da gi ostvari svoite funkcii ima potreba od opredelen kvantum na sredstva koi se pribiraat preku dano~niot sistem na zemjata. Funkcite na dr`avata se mnogubrojni i slo`eni i se odnesuvaat na funkcioniraweto na dr`avnata administracija, funkcioniraweto na pravniot sistem, odbranata i bezbednosta na zemjata, reguliraweto na socijalnite sostojbi, intervenciite vo stopanstvoto i dr. 7

Postojat fakti~ki odredeni potrebi koi poedinecot ne mo`e vo dr`avata da gi zadovoli na individualen na~in, i za ~ja realizacija eneophodno funkcionirawe na dr`avnite organi i institucii, tie se narekuvaat javni potrebi.

Odredeni kategorii na dr`avni funkcii proizlegle tokmu od razli~ni kategorii na javni potrebi kako onie koi pogore gi navedovme. Vo edna grupa na javni dobra postojat ~isti i ne~isti javni dobra. ^isti se onie koi vo nikoj slu~aj ne bi mo`ele individualno da se obezbedat na pazarot , a dodeka pak ne~isti javni dobra se onie koi e vozmo`no da se obezbedat na pazarot, no privatniot sektor nema interes da gi proizveduva ili pak da gi uvezuva in iv dr`avata gi obezbeduva podednakvo za site gra|ani bez razlika na nivnta plate`na sposobnost.

So cel da se obezbedi ~isti i ne~isti javni dobra , so koi gra|anite {e gi zadovolat svoite javni potrebi , dr`avata mora da tro{i finansiski sredstva . Pari~nite izdatoci na dr`avata koi se izvr{uvaat za da se zadovolat javnite potrebi , bez favorizirawe na bilo koj del od zaednicata , vo korist na najgolemiot broj gra|ani vo odredena zemja se narekuvaat javni rashodi.8

Visinata na javnite rashodi od zemja do zemja se razliuva i se dvi`i pome|u 30 i 50% od ostvareniot op{testven proizvod. Vo Republika Makedonija procentnoto u~estvo na javnite rashodi vo op{testveniot proizvod vo poslednite nekolku godini se dvi`i od 30-40%, {to so ogled na procesite na zaokru`uvawe na Makedonija kako samostojna i suverena dr`ava pretstavuva relativno prifatlivo optovaruvawe.7 Prof.D-r. Trajan Gocevski , "Ekonomika na obrazovanieto,, , Skopje 2009 god. Str.84-998 Prof.D-r. Vesna Pendovska trud ,, Javni rashodi ", Skopje 2001 god., str.1

13

Buxet na zemjata

Buxet na zemjata vo osnova pretstavuva godi{en plan na javnite prihodi i javnite rashodi koi se o~ekuvaat da se ostvarat vo godinata za koja e donesen buxetot.

Toa zna~i deka buxetot se sostoi od dva dela i toa prihoden i rashoden del. Vo prihodniot del na buxetot se iska`uvaat o~ekuvanite javni prihodi koi treba da se priberat vo tekot na godinata i toa po vidovi i iznosi. Vo rashodniot del se davaat rashodite {to se planiraat da se napravat vo tekot na godinata po nositeli i po iznosi. Buxetot po pravilo se donesuva so va`ewe za edna godina, no buxetskata i kalendarskata godina ne mora da se poklopat.

Sovremeniot buxet pokraj pokrivaweto na tro{ocite za vr{ewe na klasi~nite dr`avni funkci, kako{to se funkcioniraweto na dr`avnata administracija, pravosudcvoto, odbranata i bezbednosta na zemjata i sl. ,sejavuva kako va`en faktor vo vodeweto na socijalnata politika vo dr`avata, a vo poslednoto vreme i kako va`en ekonomski faktor, vo smisla na davawe razni premii, regresi, stimulaci i sl, {to se vo funkcija na razvojot na oddelni granki, izvozot i sl. Isto taka buxetot se javuva i kako izvor na investirawe vo odredeni klu~ni infrastrukturni objekti, energetski kapaciteti i sl, koi imaat op{to zna~ewe za stopanskiot razvoj na zemjata.9

Kako rezultat na jakneweo na ekonomskata uloga na buxetot , razvieni se tri koncepti za buxetot:

1. Koncept na administrative buxet: {to gi opfa}a site vidovi buxetski prihodi i rashodi po izvori i nositeli ; vo funkcija e na kontrola na sobirawto i tro{eweto na javnite sredstva koi se iska`uvaat vo buxetot,

2. Koncept na konsolidiran gotovinski buxet ; seopfatno gi prika`uva izvorite i namenite na buxetskite sredstva na centralnata vlast in a drugite javno-pravni subjekti spored

9 Prof.D-r. Trajan Gocevski , "Ekonomika na obrazovanieto,, , Skopje 2009 god. Str.99,10014

momentot na nivnoto podmiruvawe; vo funkcija e na obezbeduvawe na analizi na likvidnosnite efekti na javnata potro{uva~ka ,

3. Concept na ekonomski buxet; gi registrira site primawa i izdatoci na dr`avata vo momentot na nivnoto vistinsko nastanuvawe , so cel da se sogleda ulogata na javnata potro{uva~ka vo kontekstot na nacionalnite smetki.10

Buxetot go donesuva najvisokiot zakonodaven organ na dr`avata- Sobranieto na Republika Makedonija. Pred donesuvaweto na buxetot prethodi strogo propi{ana procedura za prijavuvawe na potrebite od strana na korisnicite, utvrduvawe na obemot na buxetskata potro{uva~ka, usoglasuvawe na potrebite so mo`nostite, usoglasuvawe so korisnicite na buxetot i sl. Seto toa e neophodno za da se zapazi osnovniot principp za obezbeduvawe buxetska ramnote`a, {to zna~i deka vkupnite buxetski rashodi vo godinata treba da bidat ednakvi so vkupnite buxetski prihodi.

Vo uslovi koga buxetskite rashodi gi nadminuvaat buxetskite prihodi ima buxetcki deficit, koj dr`avata mora da go re{ava ili so dopolnitelni prihodi ili so namaluvawe na vkupnata buxetska potro{uva~ka. Vo uslovi koga nastanuva neramnote`a pome|u pribranite sredstva od javnite priodi i buxetskata potro{uva~ka se pribegnuva kon rebalans na buxetot, so koj treba povtorno da se vospostavi buxetskata ramnote`a.Za izvr{uvawe na buxetot se nadle`ni Vladata na Republika Makedonija i Ministerstvoto za finansii.

10 Prof.D-r. Vesna Pendovska trud ,, Javni rashodi ", Skopje 2001 god., str.2015

Zaklu~ok

Vo na{ata zemja sistemot na prihodi gi opfa}a site vidovi na danoci koi pogore gi napomenavme i voedno tie se regulirani so Zakonot za dano~na postapka na Republika Makedonija od 2006 godina. Kako i vo drugi zemji taka i vo na{ata zemja postojat prihodi i rashodi koi se regulirani so eden plan na dr`avata nare~en buxet. Buxetot postoi kako osnoven instrument za izvr{uvawe na javnite rashodi , a pak buxetskiot sistem e predmet na postojana modernizacija i unapreduvawe. Funkcionalnata struktura na na{iot buxetski sistem ja so~inuvaat tri segmenti:

16

Buxetot na centralnata vlast, buxetite na fondovite i buxetite na edinicite na lokalnata samouprava.

Buxetot na centralnata vlast i buxetite na fondovite go so~inuvaat konsolidiraniot buxet na centralnata dr`ava. Konsolidiraniot buxet i buxetite na edinicite na lokalnata samouprava go so~inuvaat pak konsolidiraniot buxet na op{tata dr`ava.

Buxetot e osnovata od kade dr`avata gi sledi finansiskite odlivi i nadopolnuvawa i dokolku ima nekakov problem go upotrebuva instrumentot rebalans na buxetot.

Koristena literatura:

1.Prof.D-r. Trajan Gocevski , "Ekonomika na obrazovanieto,, Skopje 2009 godina,

2.. Prof.D-r. Vesna Pendovska trud ,, Javni rashodi ", Skopje 2001 godina,

3. Prof.D-r. Vesna Pendovska ,,Dano~no pravo”, Skopje 2001 godina.

17