ser Tomas V · Web viewSepak soedinuva~ki princip na ova dvi`ewe bila edna patrijarhalna dr`ava, koja e osnovena vo Medina, a nejzinata organizacija e ostvarena preku izvr{itelite

ser Tomas V. Arnold

ISTORIJA NA PROPAGACIJATA NA MUSLIMANSKATA VERA

1

POGLAVJE IVOVED

Zapoznavawe so verata na misijataU{te otkako prof. Maks Miler (Max Müller) go odràl predavaweto vo Vestminsterskiot Manastir vo Dekemvri, 1873. godina, po povod posreduvaweto za misiite, stanalo voobi~aeno {este golemi religii da se delat na misionerski i nemisionerski. Vo nemisionerski veri spa|aat Judaizamot, Brahmanizmot i Zoroastrijanizmot, a vo misionerski Budizmot, hristijanstvoto i islamot. Maks Miler dobro definiral {to se podrazbira pod terminot – misionerska religija: „Moè da se kaè deka misionerska religija e onaa ~ii {to sledbenici, kako i nejziniot vospostavuva~, go smetaat za sveta dol`nost da ja objavat vistinata i kon nea da gi preobratat nevernicite... Toa e duh koj postoi vo srcata na vernicite, a koj ne moè da najde mir s# dodeka ne se ispoveda, bilo vo mislite, bilo so zborovi, bilo so delo“.1

Muslimanite, poradi voodu{evenosta za vistinitosta na nivnata vera, bile inspirirani so dol`nosta vo site krai{ta vo koi stignale da go vnesat propovedaweto na islamot, {to na nivnata vera mu go dava pravoto da zazeme mesto me|u misionerskite religii. Istorijata na za~etokot na ova propovedni~ko voodu{evuvawe i silata koi go inspirirale, potoa na~inot na koj e sproveden, go ~inat predmetot na ovoj del. Dvestotinata milioni muslimani, koi se denes rasprskani po site krai{ta na zemjinata topka, se dokaz za ova trinaesetvekovno misionersko deluvawe.2

[ireweto na islamotPropisite na ovaa vera najprvo mu bile objaveni na narodot na Arabija vo sedmiot vek, od strana na eden Bo`ji pratenik pod ~ie zname nivnite razdeleni plemiwa se pretvorile vo nacija. Ispolneti so ova novo nacionalno raspoloènie i zanosno zalagawe, koe na negovata vojska mu dalo nesovladliva sila, negovite privrzanici prodrele vo tri kontinenti so namera da osvojuvaat i da pokoruvaat.

1 Zabele{ka na statijata na Mr. Lyall „Missionary Religions“, Fortnightly Review, July, 1874.2 Denes muslimanite brojat eden vek pove}e (14) vo svojata misionerska rabota, a i brojot vo svetot ja pominuva brojkata od edna milijarda. Statisti~kite podatoci za ìtelite od oddelni regii i narodi na svetot voop{to se ~esto kontraverzni. Zatoa, nitu statistikata na muslimanite vo svetot ne e sekoga{ sigurna. Se smeta deka vo poslednata ~etvrtina na XX vek bi moèlo da gi ima me|u 600 i 900 milioni.Spored deloto „MUSLIMANSKITE NARODI“ – SVETSKI ETNOGRAFSKI PREGLED – vo redakcija na amerikanskiot istraùva~ Ri~rad Viks (Richard Weeks) brojot na muslimanite vo svetot, spored statisti~kite podatoci od 1977 godina ja preminuval brojkata od 720 milioni. Podeleni se na okolu 300 razni etni~ki grupi. Zboruvaat desetici razli~ni jazici i dijalekti, a se sluàt so skoro site poznati pisma vo svetot. Samo pomal del (28%) naseluvaat gradski sredini, a ostanatite – zemjodelski vo sto~arskite predeli, {to se odrazuva i na na~inot na zanimaweto i ìvotot. Weeks, R. V., Muslim Peoples, a World ethnography survey, London, 1978, str. XV-XVI, (Voved).Eden drug istraùva~ Salih M. Abidin vo studijata „Demografskite posledici na malcinskata svest“ (Edna analiza), gi donesuva podatocite od 1975 godina spored koi na svetot toga{ imalo 793,4 milioni muslimani. Dve tretini (548,5 milioni) ìveat vo zemjite kade {to go pretstavuvaat mnozinstvoto od naselenieto, a edna tretina ili 244,9 milioni go so~inuvaat malcinstvoto od 12% ili pomalku procenti vo nemuslimanskite zemji. (Tabela 1 i 2)Saleh M. Abedin, Demographic Consequences of Minority of Consciousness, (An Analysis), JOURNAL, Isntitute of Muslim Minority Affairs, Jeddah, 1980, Kn.2, Br.1, str.97 –. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)

2

Najprvin pred ovoj poroj padnale: Sirija, Palestina, Egipet, Severna Afrika i Persija, Sto godini po smrtta na Verovesnikot, negovite sledbenici vladeele so dràva koja bila pogolema od Rimskoto Carstvo, koga bilo na kulminacijata na svojata mo}. Zemjite so koi vladeele na istok se protegale do rekata Sinda (Sindhu–Indus), a na zapad do [panija.Iako so tekot na vremeto ovaa golema islamska imperija se raspadnala i politi~kata mo} na muslimanite opadnala, duhovnite osvojuvawa sepak se odvivale neprekinato. Koga mongloskite ordi (1258.) prodrele vo Bagdad, vo krv ja zadu{ile izblednetata slava na dinastijata na Abasidite, koga Ferdinand od Leon i Kastilja (1236.) gi isteral muslimanite od okolinata na Kordova (Cordoba), i koga zadnoto islamsko upori{te vo [panija, Granada, bilo prinudeno da mu pla}a danok na hristijanskiot kral, islamot po~nal pobedonosno da se {iri na ostrovot Sumatra i tuku{to go zapo~nal triumfalniot progres niz ostrovite na Malajskiot Arhipelag. Vo vremeto na svojata politi~ka dekadencija, islamot postignal del od svoite najsjajni duhovni osvojuvawa. Nozete na neverni~kite varvari dva pati vo istorijata gi pregazile privrzanicite na Pratenikot: Turcite Selxuci vo edinaesettiot i Mongolite vo trinaesettiot vek, i vo edniot i vo drugiot slu~aj pobednicite ja prifatile religijata na pobedenite. Islamskite misioneri i toga{, koga nemale nikakva dominira~ka mo}, ja prenele svojata vera vo centralna Afrika, vo Indokina i vo Kina. Denes islamskata vera se protega od Maroko do Zanzibar, od Siera Leone vo Zapadna Afrika do Sibir i Kina, od Bosna i Hercegovina do Nova Gvineja. Pokraj granicite na striktno muslimanski zemji i vo zemjite vo koi golema muslimanska populacija, kako {to se Kina i Rusija, postojat u{te mali islamski zaednici na privrzanicite na Pratenikot, osameni me|u inovercite. Takvi se muslimanite vo Litvanija so tatarsko poteklo, koi se naseleni vo okolinata na Kovno, Vilno i Grodno3, koi zboruvaat polski, potoa muslimanite naseleni vo kolonijata Kejp, koi zboruvaat holandski: i hinduskite rabotnici koi ja donele so sebe islamskata vera na ostrovite na Zapadna Indija i vo britanskata i vo holandskata Gvineja (??Nova Gvineja). Isto taka vo poslednito godini islamot steknal privrzanici i vo Anglija, Severna Amerika, Avstralija i vo Japonija.4

Pri~inite {to islamot se ra{iril na vaka prostran del od Zemjata bile razli~ni: socijalni, politi~ki i verski. No, pokraj ovie ima i edna druga, koja bila glaven faktor za{to e postignat tolku prekrasen rezultat, a toa e – neumornata aktivnost na islamskite misioneri, koi kako primer go zemale Verovesnikot i koi svoite ìvoti gi posvetile za preobra}aweto na nevernicite.Misionerskoto rabotewe ne e ne{to novo vo islamot, tuku toa od samiot po~etok im bilo sveta dol`nost na muslimanite. Toa moè da se proceni od 3 Reclus, vol. V, str. 433; Gasztowtt, str. 320. sqq4 Za geografskata rasprostranetost na islamot vo na{e vreme da se vidi:Historical Atlas of the Muslim peoples (Istoriski atlas na muslimanskite narodi), Harvard,–Mu’nis, H., Atlâs târihi l-islam / Atlas na istorijata na islamot, Az-Zahrâ’li l-islâm al-arabi, Kairo, 1987.Avtorot gi donesuva slednive statisti~ki podatoci za muslimanite vo svetot, od 1984 god.–Zemji od Sreden istok...147,761,000–Evropa...11,907.550–SSSR...44,263.000–Afrika...206,276.110–Azija i Okeanija...392,158.200–Severna, Sredna i Ju`na Amerika...2,947.290VKUPNO: 805,286.150Istiot avtor smeta deka procentot na muslimanite e blizu do 20% od vkupnoto naselenie na zemjinata topka, od koe proizleguva deka edna petina od toa naselenie go ispoveduva islamot. (str. 439-440). (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)

3

slednive delovi od Kuranot, koi ovde se citirani vo hronolo{ki red spored datumot na nivnata objava.

„Povikuvaj kon patot od Gospodarot tvoj, i so mudrost i so uka dobra. I raspravaj so niv na najdobar na~in!“ (16:25). „Pa, izdrì po patot vistinski! Onaka kako {to ti e naredeno, tebe i na onie koi se so tebe...“ (11:112). „Pa, ete, zaradi toa povikuvaj (vo verata) i bidi istraen onaka kako {to ti e naredeno! I ne sledi gi strastite nivni, i kaì: ‚Veruvam vo ona {to e objaveno od Alah5 vo Knigata. Naredeno mi e spravedlivo da sudam me|u vas; Alah e i Gospodarot na{ i Gospodarot va{. Nam - na{ite dela a vam - va{ite dela. Nema potreba edni na drugi da se dokaùvame. Alah site }e n# zbere, i svratili{teto e - kon Nego!‘“ (62:15). Sli~ni naredbi se nao|aat i vo poglavjata od Medina, objaveni vo vremeto koga Muhamed m.n.n. bil na ~elo na golemata armija i vo veli~inata na svojata mo}.

„Kaì im na onie so dadenata im Kniga (t.e. na hristijanite i na Evreite) i na neznaenkovcite: ‚Nema li da go prifatite islamot?‘ Ako go prifatat islamot, toga{, }e odat po Patokazot...“ (3:20) „Ete, taka Alah vi gi objasnuva dokazite Svoi za da bidete upateni.“ (3:103). „Kaì: ‚O sledbenici na Knigata,6 zo{to go odvra}ate onoj {to veruva sakaj}i da mu go rasipete Alahoviot pat, a svedoci ste. A Alah ne e nevnimatelen kon ona {to go rabotite!‘ O vernici, ako & bidete poslu{ni na edna druìna od onie so dadenata im Kniga }e ve vratat, po veruvaweto va{e, vo neveruvawe.“ (3:99,100).„Povikuvaj go Gospodarot tvoj. Ti si, navistina, po patokazot vistinski!“ (22:67). „A ako nekoj me|u mnogubo{cite pobara od tebe zasolni{te, toga{, zgriì go s# dodeka ne go slu{ne Alahoviot zbor“ (9:6).

[to se odnesuva na nevernicite {to go prekr{ile dadeniot zbor, koi „gi zamenija ajetite7 Alahovi za ne{to {to malku vredi i u{te odvra}aat od Alahoviot pat“ i koi „ne ja po~ituvaat, vo vrska so vernikot, ni zimijata8 ni rodninata…“, re~eno e:

„Pa, ako se pokajat, i ako namaz izvr{uvaat, i ako zekat9 davaat, toga{, bra}a se va{i po vera.“ (9:9-11).

Taka, na svojot po~etok islamot bil misionerska religija, i teoretski i prakti~no, bidej}i ìvotot na Muhamed m.n.n. go pretstavuva istoto u~ewe, i samiot Pratenik stoi na ~elo na dolgiot red na muslimanski misioneri koi prona{le pat za nivnata vera vo srcata na nevernicite. Duri i pove}e, kako {to nema da gi barame pojavite na misionerskiot duh vo islamot vo nasilstvata na gavanite i 5 Bog, Gospodar na svetovite, Stvoritel na s#…; Vo hristijanstvoto: Jahve, Gospod, Bog. (zab. na prev)6 Se odnesuva na Evreite i hristijanite (zab. na prev)7 Ajet – citat (zab. na prev) 8 Zimija – nemusliman koj ìvee pod za{titata na nekoe islamsko vladeewe (zab. na prev)9 Zekat – Verska taksa {to muslimanite ja davaat edna{ godi{no vo iznos od 2,5%. Toa e, vsu{nost, godi{en danok na sevkupniot imot, nakit, trgovska stoka i dr. a se nao|aat vo sopstvenost na edna li~nost (zab. na prev.).

4

vo netrpelivosta na fanaticite, taka ne treba da gi barame nitu vo voenite potfati, kako toa nekoi go zamisluvaat vo svojata fantazija: so sabja vo ednata raka, a so Kuranot vo drugata,10 tuku vo skromnoto, nenametlivo dejstvuvawe na islamskiot propovednik i trgovec, koi nastojuvale da ja pro{irat svojata vera po site krai{ta na Zemjata. Vakov miroqubiv na~in na propovedawe i na ubeduvawe ne e primenet, kako {to nekoi od nas veruvaat, samo toga{ koga politi~kite uslovi gi napravile silata i nasilstvoto nevozmo`ni ili nepoliti~ki, tuku poradi toa {to vakviot na~in Kuranot strogo go nareduva vo brojni citati:

„I strpi se za ona {to go zboruvaat i oddale~i se od niv, so ras~ekor pristoen!“ (10:10).„I ostavi Me Mene so la{kovcite koi poseduvaat bogatstvo, i ostavi gi izvesno vreme!“ (73:11) „...osven da izvestam od Alah i od poslanijata Negovi.“ (72:23)„Kaì im na onie koi veruvaat da im prostat na onie koi ne se nadevaat na denovite Alahovi vo koi lu|eto }e se nagradat spored ona {to go spe~alija.“ (45:14).„I onie koi zdruènik Mu pripi{uvaa na Alah, zboruvaa: ‚Koga Alah bi sakal ne bi oboùvale, osven Nego, ni{to. Nie, a i predcite na{i, isto taka! Ni{to ne }e zabranuvame bez voljata Negova.‘ Ete, taka rabotea onie pred niv. Pejgamberot (Pratenikot), toga{, ima li ne{to drugo osven da izvesti i toa jasno?“ (:16:35). „Pa, ako gi svrtat ple}ite... ta, ti samo izvestuva{ jasno.“ (16:82).„I ne raspravajte so Sledbenicite na Knigata, osven na najdobar na~in, a ne i so onie me|u niv koi nepravda napravija. I kaète: “Veruvame i vo ona {to ni se objavuva i vo ona {to vi se objavuva. I na{iot i va{iot Bog e eden Bog; nie sme samo Nemu Poslu{ni.“ (29:46).„Pa, ako se trgnat na strana Nie ne te isprativme da bide{ niven ~uvar. Obvrskata tvoja e samo da izvesti{.“ (42:48). „Koga Gospodarot tvoj bi sakal toga{ site na zemjata }e veruvaat. E, pa, }e gi prisili{ li lu|eto da bidat vernici?“ (10:99). „I za site lu|e Nie te isprativme kako radosnik i opomenuva~, no, ete, mnozinstvoto na lu|eto ne znaat.“ (34:28).

Takvi naredbi ne se ograni~eni na poglavjata od Meka, tuku isto taka vo izobilie se nao|aat i vo onie objaveni vo Meka, kako {to sleduva:

„Vo verata nema prisiluvawe.“ (2:256).„Bidete poslu{ni i na Alah i na pejgamberot (pratenikot) Negov! Pa, ako gi svrtite ple}ite... pejgamberot (pratenikot) Na{ e zadolèn samo da izvesti jasno!“ (64:12).

10 Ova pogre{no objasnuvawe za muslimanskite osvojuva~ki pohodi e proizlezeno od pretpostavkata deka vojnite vodeni poradi {irewe na muslimanskata vlast nad zemjite na nevernicite go imale kako cel nivnoto preobratuvawe vo islamot.Goldziher izvonredno ukaàl na ovaa razlika vo svoeto delo „Vorlesungen über den Islam“ ...Muhamed, ona {to na po~etokot go ostvaril vo svojata arapska sredina, go ostavil kako zave{tanie na svoite sledbenici,ummah, a toa e –sprotivstavuvawe na neveruvaweto i {irewe na islamskoto veruvawe. Tuka ima i ne{to pove}e od toa, a toa e {irewe na islamskata vlast, koja e vsu{nost vlast na Alah. Na po~etokot, celta na islamskata borba ne odela za promena na verata so voveduvaweto na islamot, kolku {to stremela kon predupreduvaweto na nevernicite (str. 25).

5

„Bidete poslu{ni i na Alah i na pejgamberot (pratenikot). Pa, ako gi svrtite ple}ite... ta, toj e odgovoren za ona za {to e zadolèn.“ (24:54). „Kaì: ‚O lu|e, jas sum, navistina, va{ opomenuva~ jasen!‘“ (22:49).„Nie te isprativme, navistina, da bide{ i svedok, i radosnik i opomenuva~, za da veruvaat vo Alah i vo pejgamberot (pratenikot) Negov, za da go pomognete, za da Go osoznaete dostoinstvoto Negovo, i za da Go veli~ate i nautro i nave~er!“ (48:8-9).„I postojano, osven mal broj od niv, }e gi gleda{ kako go izneveruvaat Dogovorot. Pa, prosti im i oddale~i se od niv! Alah, navistina gi qubi dobro~initelite!“ (5:13).

Stranicite od ova delo }e posluàt da pokaàt kako ovie ajeti vo istorijata se izveduvale i na koj na~in e ostvaruvan sistemot na misionerskata aktivnost. Na po~etokot, ~itatelite treba dobro da sfatat deka ova delo e napi{ano za da bide istorija na islamskoto propoveduvawe, a ne na islamskoto prisilno preobra}awe, koe od vreme na vreme moè da se najde vo istorijata na islamot. Ovie primeri evropskite pisateli tolku hiperboli~ki gi prikaàle {to ne treba ni najmalku da stravuvame deka }e se zaboravat, a ovie primeri apsolutno ne spa|aat vo podra~jeto na istorijata na misionerstvoto. Sekako, vo istorijata na hristijanskoto misionerstvo me|u saksonskite magi, pogolem e uspehot na sv. Lijoge i Vilhard, otkolku {to e kaj prisilnoto preobra}awe na Karlo Veliki so me~.11 Idolopoklonstvoto od Danska ne bilo istrebeno od kralot Knut, tuku od sv. Ansigar i negovite naslednici.12 Vo pogled na preobratuvaweto na pruskite idolopoklonici malku uspeale opatot Gotfrid (Gottfried) i biskupot Hristijan (Christian), no nivnoto delo so ogin i so me~ go dovr{ile „Bra}ata na me~ot“ i ostanatite krstonosci, koi hristijanskoto misionerstvo go pretstavuvaat vo vistinska slika. Iako na prisilnoto kr{tevawe mnogu pridonele vitezite od redot „Ordo fratrum militum christi“ preobratuvaj}i gi ìtelite na Livonija, moè edinstveno da se ukaè na monasite Manihard i Teodorik kako na pravi misioneri na Isusovata vera vo tie krai{ta.Iako jezuitskite misioneri13 ponekoga{ se posluìle so prisilni sredstva, sepak toa ne go namalilo ugledot na sv. Frawo Ksaver (Xavier) i na drugite propoveda~i od istiot red. Koga vrhovniot sve{tenik vo 1699. godina do{ol na ostrovot Embonija poradi kontrola, izdal naredba site raxi na toj ostrov da se otkupat, da gi pokrsti, no ovoj gest ne mu na{tetil na misionerstvoto na Valentin.14

Po nastapuvaweto na misionerskata dejnost i na denovite koi n# potsetuvaat na golemoto zalagawe na apostolite, kaj hristijanite do{le periodi na apatija i indiferentnost, namesto propovedaweto koe e vr{eno vo ime Bo`je, se upotrebuvale prisilni sredstva. Istite fazi na polet i mrtvilo gi pominala i istorijata na {ireweto na islamot vo raznite periodi. Bidej}i {ireweto na verata e glavna karakteristika na ovie dve religii, bi bilo korisno da gi razdelime taka {to sekoja od niv da bide posebna grupa na studirawe na istorijata na

11 Vidi: Enhardi Fuldensis, 777. godina „Otkako Sakrancite oslabile po brojnite bitki, na krajot go prifatile hristijanstvoto, i & se pot~inile na frankovata vlast.“H. G. Pertz: Monumenta Germaniae Historica, vol. I, str.349 (Vidi isto taka str.156, 159)12 „Potoa pobedenite narodi se pokoruvale na hristijanskiot zakon, otkako vodel te{ki vojni so varvarskite kralevi, pottiknuvan so ognena èlba za {ireweto na verata“ (Breviarium Romanum, Iun. 19)13 Mathurin Veyssière de La Croze: Historie du Christianisme des Indes, str.529–531 (the Hague, 1724).14 Revue de l’Histoire des Religions, vol. XI str.89.

6

misionerstvoto, i toa ne ispu{taj}i ni{to od nivnite manifestacii na religiskiot ìvot, za da bide zabele`liva nivnata osobena forma. Toa bi rezultiralo so oddelna studija na analilte na propagandata i na prisilnoto preobra}awe bilo vo hristijanskata Crkva, bilo vo islamot, iako ponekoga{ ovie dve grupi se me{ale edna so druga.Nitu hristijanskata vera ne se {irela sekoga{ na ovoj na~in, na koj {to ja {irel norve{kiot kral Olaf Trigveson (Olaf Tryggveson) vo Viken (ju`niot del od Norve{ka), imeno ubivaj}i gi ili porobuvaj}i gi onie koi ne sakale da go primat hristijanstvoto, se~ej}i im gi racete i nozete ili progonuvaj}i gi,15 nitu, pak, se {irelo spored preoporakata na sv. Ludevit (st. Luis) koja glasi: „Ako nekoj laik ~ue ne{to lo{o za zakonot na hristijanstvoto, dolèn e so sabja da go brani i toa zaboduvaj}i go me~ot tolku kolku {to moè da vleze vo stomakot na nevernikot“.16 Isto taka i vo islamot ne se sluèle sekoga{ so nasilnite sredstva na Mervan, posledniot halif na Umeviite17 koj rekol: „]e gi pogubam i na krst }e gi raspnam site Egip}ani koi nema da ja primat mojata vera, koi nema da se molat kako i jas, i koi nema da gi sledat principite na mojata vera“.18

Isto taka pokraj primerite na Mutevekil,19 Hakim20 i Tipo–Sultanot ne treba da go gubime od predvid Mevlana Ibrahim, propoveda~ot na Java, Hvaxa Muinudin îstij vo Indija i bezbroj drugi misioneri koi edinstveno na miroqubiv na~in steknuvale privrzanici vo muslimanskata vera. Iako e lesno da se oddelat preobra}awata koi se rezultat na silata i nasilstvoto, od onie {to se postignati so mirna propaganda, ne e tolku lesno da se razjasnat namerite koi gi navele konvertite da ja promenat verata:, ili da otkrijat dali misionerite sakale da pridobijat edna glava pove}e za svoeto „stado“, ili poradi onaa vozvi{ena cel koja ja spomnavme na po~etokot od ova poglavje. Sekoga{, bilo vo islamot, bilo vo hristijanstvoto, se nao|ale iskreni du{i, koi ja smetale svojata vera za najvozvi{ena vistina na ìvotot i nivniot privle~en 15Konrad Maurer: Dic Bekehrung des norwegischen Stammes zum Christen – thume, vol. I, str.284 (München, 1855).16 Jean, Sire de Joinville: Historie de Saint Louis, ed. N. de Wailly, str.30 (~l.53)17 Mervan B. Muhamed (744–750) do{ol na vlast koga umevijskata dràva ja razdoruvale politi~ki, verski i nacionalni strui i protivre~nosti natrupani vo vremeto na negovite prethodnici. Zemjata ja zafatila gra|anskata vojna i Mervan II kolku i da se odlikuval so hrabrotst, trpelivost i odlu~nost, ne uspeal da zavede red vo dràvata. Samiot padnal na bojnoto pole vo borba so konkurentskata abasidska sila.Hasan, I. H., Tarihu l–islam., en–Nahda, Kairo, 1964, sedmo izd., kn.I, str.335–342, Hiti, F., Istorijata na arapite, V. Masle{ ,Saraevo 1967, str.261–267. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)18 Severus, str.191 (red 21–22)19 El–Mutevekkil (847–861) e desettiot abasidski halif. So nego zapo~nuva propa|aweto na abasidskata dràva. Zemjata se nao|ala vo raskinuvawe na persiskiot, turskiot i arapskiot element koj toga{ bil vo otstapuvawe. Duri i prestolot e prenesen od Bagdad vo novoosnovaniot grad Samer vo 836–ta godina za da se spasi ugledot na halifatot i integritetot na zamjata. Halifot Mutevekkil i samiot padnal kako `rtva na toga{nite socijalno–politi~ki previrawa. Seto ova imalo odraz na na~inot na negovoto upravuvawe.Hasan, I. H., nav. delo, kn. III, str.3–6Hiti, F., nav. delo, str. 423–424. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)20 Ebu Ali el Mensur el–Hakim e {estiot fatimijski vladetel (996–1021). U{te kako mlad do{ol na vlast. Vladetelstvoto mu bilo vo znak na postojani previrawa i oscilacii od umerenost do krajna pristrasnost kon {iitskoto u~ewe. Kulminacijata na negovata ekstremnost ja po~uvstvuvale negovite nemuslimanski podanici ehlu–z–zimme (hristijani i Evrei), no i muslimanite sun(n)ii. Pokaùval i znaci na umstveno poremetuvawe, {to na krajot dovelo do op{t revolt, pa i do atentat vrz nego.Hasan, I. H., Tarihu–d–devle el–fatimiyye, (Istorija na fatimijskata dràva), en–Nahda, Kairo, 1964, treto izd., str.164–168. Hiti, F., nav. delo, str.560–561. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)

7

interes vo duhoven pogled se manifestiral vo soop{tuvaweto na cenetite vistini i vo zalagaweto da zavladeat onie principi i sistemi koi tie gi smetaat za najsovr{eni, taka {to ovaa sostojba e oìvuva~ka sila na misionerskite dvièwa. Isto taka ima i takvi koi, bez bilo kakov sjaj, se otpovikale na nivniot povik i pristapile kon novata vera kako i onie prvite. Se zabeleùva, kako me|u sledbenicite na hristijanstvoto taka i na islamot, ona {to, poradi neopravdani potrebi ili kolebawa na verskite pra{awa na svoite pogledi, ~isto eklezijasti~nite ustanovi gi smetale za instrumenti na nekoe pravo ili na nekoi op{testveni poredoci. Ima mnogu vakvi me|u onie {to gi primile tie dve veri. Kako hristijanstvoto, taka i islamot mnogu sledbenici pridobile poradi op{testveni, politi~ki i ekonomski pri~ini, koi nemaat ni{to so onaa du{evna èd {to go oìvuva vistinskiot misioner. Duri i pove}e, analite na misionerskata dejnost ~estopati beleèle novi preobratenici, no ne se vpu{tale vo ispituvawe na motivite koi gi navele na toa, a islamskoto misionerstvo e osobeno oskudno so ovie podatoci. Ovie anali zazemaat va`no mesto vo pi{uvanite dela na hristijanskata Crkva, dodeka vo islamskata literatura nao|ame golema skudnost na podatoci vo vrska so toa pra{awe. Spored toa, vo nastapuva~kiot del za misionerskata aktivnost na islamot, ~estopati ne ni bilo vozmo`no potpolno da gi otkrieme dali politi~kite, socijalnite, ekonomskite ili ~isto religioznite motivi predizvikuvale konverzija, iako moàt da bidat napraveni povremeni nagovestuvawa za ednoto ili za drugoto vlijanie.

8

POGLAVJE IISTUDIJA NA @IVOTOT NA MUHAMED –MISIONEROT

NA ISLAMOTMuhamed – primer na islamski misioner

Ne e celta vo ova poglavje da se dodade u{te edna biografija na Muhamed m.n.n. kon onie mnogubrojnite, tuku da se prostudira negoviot ìvot i toa samo od eden od negovite aspekti, i toa: ìvotot na Pratenikot kako propoveda~ na verata i kako pratenik na verata. Sekako, se nadevame deka ìvotot na vospostavuva~ot na islamot i na inauguratorot na negovata propaganda }e ni go otkrie vistinskiot karakter na misionerskata aktivnost na ovaa religija. Dodeka ìvotot na Pratenikot ni sluì kako primer vo aktivnosta na eden obi~en musliman, isto taka treba da im sluì i na islamskite misioneri. Zna~i, ìvotot na Pratenikot e primer, vrz baza na koj se nadevame deka }e se zapoznaeme so ne{to {to se odnesuva na onie koi svojata aktivnost ja prisposobile kon ovoj primer, i na metodite koi se o~ekuva tie da gi prifatat. Vo slednoto prikaùvawe sakame da pretstavime kako duhot na misionerstvoto od samiot po~etok prodrel vo verata, bidej}i toj ne e ne{to novo, izmisleno vo islamot, potoa na kakov na~in Pratenikot stanal primer za islamski misioner. Spored toa, pokraj namerata da ja pi{uvame negovata istorija i da gi opi{uvame vlijanijata pod koi toj izrasnal do svoeto maèstveno doba, i da go prikaùvame kako dràvnik ili vojskovoditel, na{eto vnimanie najve}e }e go privle~e negovoto propovedawe.

Prvite napori vo povikuvaweto vo islamotKoga, po dolgotrajnite vnatre{ni konflikti i nemiri, Muhamed m.n.n. go dobil ubeduvaweto i dol`nosta so koja e vdahnoven, prvite napori bile naso~eni kon ubeduvaweto na svoeto semejstvo vo vistinitosta na svojata vera. Edinstvoto Bo`je, prezirot sprema idolatrijata, dol`nosta koja go obvrzuva ~ovekot da ja pot~ini negovata volja kon Tvorecot, ova se ednostavnite vistini vo {to ednostavno sakal da go sledat.Prvata preobratena li~nost be{e negovata verna i sakana sopruga, Hatixa, koja u{te pred 15 godini, koga toj kako nejzin polnomo{nik uspe{no trguval, mu ja ponudila rakata so zborovite: „Jas te sakam, bidej}i si mi ramen po rod i po pleme i bidej}i svetot te po~ituva, i poradi tvojata ~esnost, poradi ubavinata na tvojot karakter i vistinoqubivosta na tvojot govor“.21

Hatixa go spasila od siroma{tijata i mu dala mo`nost da moè da ìvee vo socijalna polo`ba koja mu pripa|a po ra|aweto. No, ovaa materijalna potkrepa na Hatixa ne e ni{to vo sporedba so nejzinata vernost i duhovna poddr{ka i so~uvstvo vo negovite du{evni griì, i mu pomagala so ne`no so~uvstvo i ohrabruvawe vo negovite ~asovi na poti{tenost.Hatixa umrela vo 619. godina, tri godini pred Hixra. Do ovoj moment, vo tek na 25 godini od bra~en ìvot, Hatixa sekoga{ bila podgotvena da mu dava so~uvstvo i ohrabruvawe koga negovite neprijateli bi go progonuvale i koga bi go ma~ele somneì i strav. Ibn Ishak, eden od pi{uva~ite na biografijata na Pratenikot, veli: „Eva vaka Hatixa poveruvala i posvedo~ila vo vdahnovenijata koi do{le od Boga, i mu pomagala vo negovata obvrska. Taka, Gospodarot bil 21 Ibn Ishaq, str.120.

9

naklonet na Svojot Pratenik da mu go olesni tovarot; bidej}i koga i da slu{nal ne{to {to go nata`nuval, dopren od odbivaweto od negoviot narod, toj bi se vratel kaj nea i Bog bi go te{el preku nea, zatoa {to taa bi go go uveruvala i bi mu go olesnuvala tovarot i bi ja izjavuvala svojata verba vo nego i bi mu go olesnuvala potcenuvaweto na lu|eto“.22

Me|u prvite vernici bile negovite posvoeni deca Zejd i Ali, i negoviot veren drugar Ebu Bekir, za kogo vo ponatamo{nite godini Pratenikot ~esto bi rekol: „Niz mnogute godini na mojot povik vo verate ne najdov nikogo {to ne pokaùval ~udewe, kolebawe i somnevawe osven Ebu Bekir. Koga zboruvav za islamot, toj nitu se ~ude{e, nitu, pak, gi izbegnuva{e dol`nostite“. Ebu Bekir bil bogat trgovec, i bil mnogu cenet od negovite sogra|ani poradi negoviot visok moral, mo} i bistrina. Otkako go primil islamot, pogolemiot del od imotot go potro{il otkupuvaj}i muslimanski robovi koi, poradi privrzanosta kon islamot, bile izloèni na maki od nivnite gospodari.Pod negovo vlijanie, poradi golemata slava, petmina od najranite preobratenici bile dodadeni kon brojot na vernicite, i toa: Sad b. Ebi Vekas – idniot osvojuva~ na Persija, Zubejr b. Avam, koj istovremeno bil reodnina na Pratenikot i na negovata sopruga; Talha, koj podocna }e bide proslaven so svoeto juna{tvo; bogatiot trgovec Abdurahman b. Avf i tretiot halih Osman. Osman bil prv izloèn na nasilstvo, negoviot ~i~ko go fatil i go vrzal, velej}i mu: „Zar ti preferira{ druga religija pove}e od onaa na tvoite pretci? Se kolnam deka nema da te pu{tam s# dodeka ne ja napu{ti{ taa nova vera“! Na {to Osman mu odgovoril: „Se kolnam vo Gospodarot deka nikoga{ nema da ja napu{tam ovaa vera“! Koga ~i~koto videl deka e olku cvrst i privrzan kon svojata vera, go pu{til.Pratenikot vo tretata godina od svojata misija uspeal okolu sebe da sobere edna grupa na privrzanici, osobeno robovi i siroma{ni lica. Ohrabren od uspehot na ovie li~ni obidi, prezemal novi merki i po~nal javno da go propoveda islamot. Gi povikal rodninite na eden sostanok i gi pokanil da ja prifatat novata vera. „Nieden Arap“ rekol toj „ne & ponudil na svojat nacija povredni principi otkolku jas vam. Vi go donesuvam ona {to }e ve napravi sre}ni na ovoj i na onoj svet. Koj od vas }e mi pomogne vo ova?“ Site bile tivki. Edinstveno Ali, so entuzijazam na mom~e izvikal: „Prateniku na Boga, jas }e ti pomognam“. Posle ova prisutnite po~nale da se rasturaat so pocenuva~ka smea.Muhamed m.n.n. ne se otkaàl od svojata namera poradi ovoj neuspeh, tuku im se obra}al koga i da mu se dala mo`nost, no negovite objavi i napomnuvawa ne rezultirale so ni{to drugo osven so ismejuvawe i prezir.

Terorot vrz prvite muslimaniKurej{ite pove}epati mu se obra}ale na Ebu Talib za toj, kako glavatar na plemeto na Benu Ha{im, na koe Muhamed m.n.n. mu pripa|al, da go odvrati od ponatamo{noto propovedaweto protiv verata na nivnite predci, predupreduvaj}i go deka, vo sprotiven slu~aj, }e prezemat ostri merki. Po ova, Ebu Talib li~no go molel svojot vnuk da ne predizvikuva nesre}a na sebesi i na svoeto semejstvo. „Da mi go stavat Sonceto na desnata raka, a Mese~inata na levata, dokolku Bog ne mi dozvoli, ne bi se otkaàl od propovedaweto; dokolku bi moral da odberam me|u moeto propa|awe i ova, bi go odbral moeto propa|awe, a ne bi go napu{til svojot povik“, mu odgovoril Pratenikot. Ova go

22 Ibid., str.155.10

trognalo Ebu Talib, i toj izvikal: „Odi i zboruvaj {to i da saka{: se kolnam vo Boga! Jas nikoga{ nema da te predadam na tvoite neprijateli“.Kurej{ite so negoduvawe i so omraza go sledele postepenoto {irewe na novata vera. Tie gi primenuvale site mo`ni merki, zakani i vetuvawa, navredi i ponudi na ovozemni ~est i sre}a za da go odvratat Pratenikot od patot po koj be{e trgnat. Se veli deka ova nasilno navreduvawe so koe bil napa|an bilo indirektna pri~ina negoviot ~i~ko Hamza da premine na negova strana. Koga na Hamza mu gi raskaùvale site onie poniùvawa na koi e izloèn negoviot vnuk i trpenieto so koe toj gi podnesuval, du{ata mu se ispolnila so tolkava somilost {to od èstok protivnik stanal revnosen prvivrzanik. Toj ne bil edinstveniot primer za naklonetost kon stradaweto na muslimanite {to bil projaven vo odnos na progonstvata {to morale da gi podnesuvaat, i, bez somnenie, mnogumina tajno bile nakloneti novata vera, no ne go izjavile toa javno s# do nejzinata kone~na pobeda.Kolku {to pove}e rastel brojot na sledbenicite na ovaa vera, tolku i neprijatelstvoto na Kurej{ite stanuvalo pogor~livo. Tie sfatile deka uspehot na novata vera zna~e{e uni{tuvawe na nacionalnata religija i na nacionalnoto oboùvawe, a i gubewe na mo}ta i na bogatstvoto za ~uvarite na Kabata. Muhamed m.n.n., za{titen od Ebu Talib i od Ha{imiite, bil vo sigurna polo`ba. Navistina, iako tie ne ~uvstvuvale qubov kon verata koja ja objavil nivniot rodnina, sepak go {titele od site napadi poradi silnite plemenski (rodninski) ~uvstva, karakeristi~ni za Arapite. Osven siroma{nite koi nemale za{titnici, i robovite morale da minat niz najnemilosrdni progonstva, i bile zatvorani i ma~eni, so namera da bidat prinudeni da se otkaàt.Tokmu vo ova vreme Ebu Bekir ja otkupil slobodata na Bilal,23 afrikanski rob, koj od Muhamed bil nare~en „prviot plodo od Abesinija“. Idolopoklonicite svirepo go ma~ele Bilala, bi go ispruìle na grb, potoa navaluvaj}i mu golemi kamewa na stomakot bi go ostavile da leì pove}e denovi na ognenite son~evi zraci. Toga{ mu zboruvale: „Ili }e ostane{ vo ovaa sostojba, dodeka ne umre{, ili otkaì se od Muhamed i oboùvaj gi idolite“, a toj samo bi go povtoruval svedo{tvoto „Nema Bog osven Alah, nema Bog osven Alah“. Dve lica ispu{tile du{a vo makite koi morale da gi pretrpuvaat. Iako nekolkumina od niv se pokolebale vo vernosta, ovie stradawa probudile kaj drugite u{te pove}e voodu{evuvawe, kako na primer kaj Abdulah b. Mesud, koj po~nal da recitira nekoi ajeti od Kuranot pokraj Kabata, koj{to hrabar ~in nikoj od sledbenicite na Muhamed dotoga{ ne se osmelil da go stori. Kurej{ite koi bile tuka na sobir, go napadnale i go tepale, i pominalo izvesno vreme do koga bil nateran da prestane da ~ita. Toj se vratil kaj svoite drugari. Sledniot den sakal na istiot na~in da ja manifestira svojata vera, no negovite drugari go odvratile od ovaa namera velej}i mu: „Tebe i volku ti e dovolno, bidej}i gi natera da go slu{aat ona {to nikako ne sakaat da go ~ujat“. Verojatno poradi zlobnoto odnesuvawe kon nego, vo ~etvrtata godina od svojata misija Pratenikot m.n.n. go napu{til svojot stan i se preselil vo ku}ata na Erkam, edniot od prvite preobratenici. Bidej}i negovata (Erkamovata) ku}a bila vo centarot, mnogu stranci i axii minuvale tamu. Na minuva~ite koi go pra{uvale, Pratenikot ovde spokojno, bez prekin, moèl da im propoveda i da im gi objasnuva islamskite propisi. Prestojot na Pratenikot vo ovaa ku}a pretstavuva vaèn period od {ireweto na islamot vo Meka bidej}i mnogumina se preobratile vo islamot otkako Pratenikot po~nal da propoveda vo ku}ata na Erkam.23 Vo islamot e poznat kako prv muezin (onoj {to go kaùva povikot za molitva).

11

Bidej}i Muhamed ne moèl pod svoja za{tita da gi zeme svoite progonuvani privrzanici, gi posovetuval da prebegnat vo Abesinija, i vo pettata godina od negovoto prateni{tvo (615.), edinaeset maì i pet èni prebegnale vo Abesinija, kade nai{le na dobar priem od strana na tamo{niot hristijanski kral. Me|u ovie bil i Musab b. Umejr, ~ie preobra}awe zasluùva vnimanie bidej}i doìveal gor~livi maki i bil podloèn na neprijatelstvo na onie koi gi sakal i koi nekoga{ nego go sakale. Slu{aj}i gi propovedawata na Pratenikot m.n.n. vo ku}ata na Erkam, toj go prifatil islamot, samo se pla{el toa da ne se pro~ue, bidej}i ~lenovite na negovoto pleme i negovata majka, koja mo{ne mnogu go sakala, bile ogor~eni protivnici na islamot. I navistina, {tom otkrile deka go primil islamot, go fatile i go zatvorile, no toj nekako uspeal da izbega vo Abesinija.Se veli deka omrazata na Kurej{ite gi sledela begalcite duri do Abesinija. Mu ispratile delegacija na tamo{niot kral da pobara ekstradikcija na muslimanite, no kralot, doznavaj}i od muslimanite {to gi sna{lo, odbil da gi li{i od za{tita. Na pra{awata vo vrska so nivnata vera go dobil sledniov odgovor: „Prevozvi{en kralu, bevme nurnati vo mrakot na neznaeweto, oboùvavme totemi, jadevme mr{a, pravevme razli~ni odvratnosti, gi pregazivme rodninskite vrski, gi maltretiravme sosedite, pojakite me|u nas gi progoltuvaa poslabite. Eve, vo vakva sosojba bevme s# dodeka Sevi{niot ne ni isprati pratenik, od me|u nas samite, ~ie poteklo go znaeme onolku. kolku {to ja znaeme negovata pravi~nost, verodostojnost i ~istotata na negoviot ìvot. Toj nas n# povika da go oboùvame edintveniot Bog i da gi napu{time kamewata i idolite, koi {to na{ite predci gi oboùvale namesto Nego. Ni zapoveduva{e da bideme vistiniti vo govorot, verni vo vetuvaweto, milostivi kon roditelite, dobri so sosedite, da se vardime od zlostorot i od krvoprolevaweto, a ni gi zabrani prevrtuvawata, lagata, pregazuvaweto na pravata na siroma{nite i obes~estuvaweto na ènite. Ne zadolì edinstveno so oboùvaweto na Bog, so postot i deleweto na milostina. Nie mu poveruvavme i po~navme da go sledime ona {to Bog ni go objavi preku Verovesnikot, samo {to na{ite sogra|ani se krenaa protiv nas i po~naa da n# maltretiraat, so cel povtorno da se vratime vo idolatrijata i vo prevrtuvawata vo na{iot porane{en ìvot. Taka, poradi nivnoto nasilni~ko postapuvawe so nas i gor~livite maki koi gi podnesuvavme, i poradi me{aweto vo na{ata vera, nie go napu{tivme rodniot kraj i prebegavme vo va{ata zemja. Potpiraj}i ja na{ata verba na va{ata pravi~nost, se nadevame deka nema da n# predadete na nasilstvoto na na{ite neprijateli“. Po ovie zborovi molbite im bea ispolneti, a pratenikot na Kurej{ite se vratil nazad, zbunet.24 Iako vo istovo ova vreme vo Meka e prezeman e nov obid Pratenikot da se ubedi da se otkaè od svojata propovedni~ka dejnost, a za vozvrat mu e veteno bogatstvo i ~est, no bez uspeh.Dodeka vo Meka so golema nade` se o~ekuval rezultatot na delegacijata koja oti{la vo Abesinija, se slu~ilo preobra}awe na edna li~nost, no takva li~nost, koja podocna na prvata faza na islamot & ja dal najveli~estvenata forma, a koja do svoeto preobra}awe bila najogor~eniot neprijatel na Muhamed m.n.n., koja so kraen fanatizam i tvrdoglavost mu se sprotivstavuvala na islamot, taka {to so pravo zasluìla muslimanite da ja smetaat za svoj najstra{en neprijatel. Taa li~nost bila Omer b. Hatab.Eden den, obzemen so naglo ~uvstvo na gnev, toj potr~al so me~ na rakata da go ubie Pratenikot m.n.n. Eden od negovite rodnini, sretnuvaj}i go na patot

24 Ibn Ishaq str.219–220. Taberi ne ja spomnuva ovaa misija, a Caetani (I, str.278) smeta deka e izmislena podocna.

12

so ova raspoloènie, go zapra{al kade odi. „Odam da go najdam Muhamed, sakam da go ubijam ovoj otpadnik, koj vnese razdor me|u Kurej{ite, koj gi smeta za ludi i koj saka da im ja iskrivi verata, i da go sru{i ugledot na nivnite idoli“, mu odgovori Omer. „Zar ne bi bilo podobro da gi odvrati{ svoite rodnini?“, mu rekol na toa onoj koj{to go pra{al. „Koi moi rodnini?“ „Tvojot zet Seid i tvojata sestra Fatima go prifatile islamot i stanale sledbenici na Muhamed!“ [tom Omer ~ul za ovaa novina, vedna{ trgnal pravo kon sestrinata ku}a. Negovata sestra i zetot sedele vo dru{tvo so eden od privrzanicite na Verovesnikot. Ovoj privrzanik po ime Habab gi podu~uva{e Fatima i nejziniot ma` da recitiraat edno poglavje od Kuranot. [tom pristignal, Omer gi zapra{al za ona {to gi slu{nal deka go recitiraat. „Ni{to“, odgovorija tie. „Kako? Jas ve slu{nav, duri i doznav deka ste stanale sledbenici na Muhamed“. Kaùvj}i go toa, se nafrlil na Seid i po~nal da go udira. Vo me|uvreme me|u niv vpadnala Fatima so zborovite: „Da, muslimani sme i veruvame vo Boga i vo Negoviot Pratenik! Ako saka{, ubij n# obajcata!“ Koga Omer videl deka od obrazot na negovata sestra, koja be{e povredena, te~e krv, mu se probudilo ~uvstvoto na soàluvawe i pobaral da vidi {to ~itale. Negovata sestra, kolebaj}i se, mu ja pruìla stranicata na koja bilo dvaesettoto poglavje od Kuranot –Taha. Otako Omer go pro~ital, izvikal od radost: „Oh! Kolku e ova ubavo, kolku vozvi{eno!“ Dodeka go ~ital ova, ubeduvaweto go pobedilo somneòt, taka {to izvikal: „Odvedete me kaj Muhamed da mu go ispovedam moeto preobra}awe“.25

Preminot na Omer b. Hatab vo islamot pretstavuva presvrtnica vo istorijata na islamot. Posle toa, muslimanite bile vo sostojba da zazemat posmel stav. Verovesnikot ja napu{til ku}ata na Erkam, a muslimanite po~nale javno da ja izvr{uvaat molitvata okolu Kabata. Moè da se kaè deka blagorodni{tvoto na Meka se zagriìlo poradi ova odnesuvawe, bidej}i morale da se zanimavaat so ovaa grupa koja ìveela vo nemo}, no koja, sklopuvaj}i sojuz ne samo so ugnetenite tuku i so vladetelite, moèla da ja zagrozi egzistencijata na postoe~koto upravuvawe i da zajakne so stapuvaweto na istaknati lu|e vo nea.Spored toa, Kurej{ite cvrsto naumile da go zaprat ponatamo{noto {irewe na vakvoto dvièwe vo ovoj grad. Ha{imite, koi poradi rodninskite vrski go {titele Verovesnikot, ~esto bile ekskomunicirani (isklu~uvani), poradi {to ostanatite Kurej{i odlu~ile da gi prekinat site trgovski i ènidbeni vrski so niv. Se veli deka Ha{imite, so isklu~ok na blagoslovenite meseci (e{huti hurum) ostanale izolirani tri godini. Za vreme na ovie isklu~itelni meseci, vo Arabija prestanuvale site kavgi, kako bi moèle axiite od site plemiwa da ja posetat svetata Kaba, koja bila centar na nacaionalniot kult.Muhamed m.n.n. bi gi koristel tie periodi, bi se posvetel na verski propovedawa me|u ~lenovite na plemiwata koi sli~no na poroj bi se slevale vo Meka i na pana|urite vo nejzinata okolina. No, ni vo ova ne uspeval mnogu, bidej}i negoviot ~i~ko Ebu Leheb postojano go sledel i so cel glas vikal: „Izmamnik, saka so nekakvi la`ni propisi da ve odvrati od verata na va{ite predci. Ne slu{ajte go! Izbegnuvajte go!“ Potoa ~lenovite na raznite plemiwa bi go do~ekuvale so zborovite: „Tvojot narod i tvoite rodnini podobro te poznavaat, zo{to tie ne ti veruvaat?“ Pratenikot m.n.n. so svoite pridru`nici i so rodninite snosele tolkavi maki {to na krajot predizvikalo soàluvawe kaj mnogumina od Kurej{ite, taka {to ja prekinale taa ekskomunikacija i bojkot.Istata godina Pratenikot m.n.n. go potresol i skoro vo o~aj go frlil gubitokot na iskrenata sopruga Hatixa, koja vo tekot na nivnite dvaeset godini bra~en ìvot mu bila sovetni~ka i pomo{no~kata. Malku podocna, smrtta na negoviot 25 Ibn Ishaq, str.225–226.

13

najgolem i najpostojan za{titnik Ebu Talib povtorno go izloìla na poniùvawe i napadi.Pratenikot m.n.n. bil podloèn na poniùvawe od svoite sogra|ani, me|u koi propovedal deset godini, bez zna~itelen uspeh, taka {to odlu~il da pobara lu|e koi polesno }e gi pridobie da go slu{aat i mesto koe }e bide poplodno za semeto na novata vera. So taa nade` trgnal vo Taif, koj od Meka e oddale~en okolu sto i dvaeset kilometri. Vo ova mesto na sostanokot na negovite ìteli Pratenikot, kako Bo`ji pratenik, go objavil edinstvoto Bo`je i go objasnil svoeto u~ewe, a vo isto vreme pobaral od niv za{tita od onie {to go progonuvale vo Meka. Neproporcionalnosta pome|u golemite tvrdewa, koi principielno bile narazbirlivi za idolopoklonicite na Taif, i negovata mizerija i nemo} vo ovoj pogled bile pri~inata zo{to go ismeale i so kamewa go izbrkale od gradot. Po vra}aweto od Taif, izgledite za uspeh bile u{te pomali.Muhamed m.n.n. bil taèn poradi toa i bil vo sli~na polo`ba kako i verovesnikot Nuh (Noe), za koj{to vo Kuranot stoi: „I (Nuh) re~e: ‚Gospodare moj, denono}no go povikuvav narodot moj, navistina! No, povikot moj gi tera{e samo vo begstvo (napravi da begaat od pravata vistina); i sekojpat koga }e gi povikuvav za da im prosti{ gi stavaa prstite svoi v u{i, i se pokrivaa so ogrta~ite svoi, i bea tvrdoglavi (vo neveruvaweto), i se dràa navisoko!‘“ (71:5–7).

Prethodnica na preselbata vo MedinaVerovesnikot imal obi~aj sekoja godina za vreme na axilakot da gi posetuva sobirali{tita na raznite arapski plemiwa i da se vpu{ta so niv vo razgovori vo vrska so verskite pra{awa. Nekoi od niv ramnodu{no go slu{ale negoviot govor, a nekoi so ismejuvawe. No, nemu mu do{la uteha od neo~ekuvana strana, imeno, koga nai{ol na sedum–osum lica koi go izvestile deka doa|aat od Medina, ~ie {to porane{no ime bilo Jesrib. „Od koe pleme ste?“ gi zapra{al. „Od Hazrex“, glase{e odgovorot. A na pra{aweto: „Od onie {to se prijateli na Evreite?“, go dobil odgovorot: „Da.“ „Toga{, }e sakate li malku da sednete. Bi sakal malku da porazgovaram so vas“, im rekol Verovesnikot. Tie prifatile i sednale zaedno. Potoa im propovedal za islamot i im recitiral ne{to od Kuranot. Na ovoj na~in Sevi{niot ukaàl neobi~no vnimanie kon islamot bidej}i, dodeka ovie u{te bile vo idolopoklonstvo, vo nivnite krai{ta ìveele Evrei, na koi im e objavena Knigata i koi bile upateni vo mudrosta. Evreite mnogu stradale od niv. Koga bi nastanal spor me|u niv, Evreite bi im rekle: „Naskoro }e se pojavi eden Verovesnik i nie }e mu se prilku~ime, taka {to zaedno so nego }e ve uni{time kako {to se uni{teni narodite Ad i Irem“. I dodeka Muhamed m.n.n. razgovaral so niv, nastojuvaj}i da gi ubedi vo edinstvoto Bo`je, tie me|u sebe si do{epnuvale: „Nema somnenie, ova e onoj verovesnik so koj{to Evreite nam ni se zakanuvaat. Ajde da mu se priklu~ime pred niv“. Na ovoj na~in go primile islamot i mu se obrnale na Verovesnikot so zborovite: „Na{ite sogra|ani od odamna se tepaat i se kolat. Nema li Bog da gi smiri i da gi soedini so tvoeto upatstvo i so pomo{ na tvoeto u~ewe! Spored toa, nie }e gi upatime vo pravata vera, i za ona {to sega od tebe go primivme niv }e gi nau~ime“.26

Vaka, so potpolno uveruvawe se vratile vo svoite krai{ta.Ova se poedinostite za toj nastan koi se baziraat vrz tradicijata. Ovoj nastan pretstavuva presvrtnica vo prateni{tvoto na Muhamed m.n.n. Kone~no nai{ol na lu|e koi bile podgotveni da gi primat negovite idei i negovoto prateni{tvo,

26 Ibn Ishaq, str.286–287.

14

zatoa {to nivnata toga{na sostojba bila vo soglasnost so taa cel na koja toj & sluèl.27

Gradot Jesrib odamna bil pod vlasta na Evreite. Tie vo nego se naselile otkako, poradi nesre}ite na svojot narod, a moèbi i poradi nasilstvoto na koe bile izloèni za vreme na imperatorot Hadrijan, ja napu{tile Palestina. ^lenovite na nomadskoto pleme Avs i Hazrex, otkako im stanale sosedi, se prisposobuvale kon Evreite. Podocna, kako {to tie numeri~ki pove}e rastele, taka pove}e ja odzemale vlasta od Evreite taka {to upravuvaweto na gradot na krajot od pettiot vek potpolno preminalo vo nivni race.Nekoi Arapi ja primile evrejskata vera od porane{nite gospopari na gradot, a nekoi, pak, Evrei, ostanuvaj}i vo slu`ba na pobednicite, ìveele tamu. Na ovoj na~in, Jesrib, koga Muhamed m.n.n. do{ol tamu, imal dosta mnogubrojna evrejska zaednica, taka {to tamo{nite ìteli bile upateni vo doa|aweto na noviot Mesija (Mesih).Spored toa, ovie lu|e moèle polesno od idolopoklonicite od Meka da go sfatat baraweto na Muhamed m.n.n. da go priznaat za Bo`ji pratenik. Ovaa ideja za idolopoklonicite bila sosema tu|a, a osobena im bila nevolna na Kurej{ite, bidej}i nivnata ovozemska sre}a i nadmo} nad site drugi arapski plemiwa proizleguvala od toa {to tie bile naslednite ~uvari na nacionalnite idoli, smesteni vo vnatre{nosta na Kabata.Voedno Jesrib go ma~ela nesre}a i poradi postojanite krvni kavgi me|u plemiwata Hazrex i Avs. Negovoto naselenie, poradi negovata nesredena i nepostojana sostojba, ja smetalo za blagodet sekoja mo`nost koja skaranite grupi bi gi smirila vo eden zaedni~ki interes. I kako {to republikite na Severna Italija vo sredniot vek, za da vospostavat ramnoteà me|u skaranite strani i, ako e mo`no, da stavat kraj na vnatre{nite buni koi im {tetele na trgovijata i na op{tata blagosostojba, odbirale tu|inci za upravnite mesta vo gradovite, taka i ìtelite na Jesrib bez bilo kakvo somnenie go primale doa|aweto na tu|incite vo nivnoto mesto.Ova e pri~inata zo{to Muhamed m.n.n. vo Medina e do~ekan so tolkavo odu{evuvawe: spored sfa}aweto na mnozinstvoto od nejzinoto naselenie, primaweto na islamot za sopstvena vera bil na~inot kako da se otrstanat makite koi gi podnesuva nivniot op{testven poredok. Spored nivnoto mislewe, islamot, so svoite ìvotni principi i so mo}ta, koja e nad site li~ni interesi, bil vo sostojba da zavede odredeni zakoni na disciplina.28 Ovie fakti se dovolni za da ni objasnat kako Muhamed m.n.n. osum godini po Hixra, na ~elo so 10.000 sledbenici moèl da vleze vo Meka, dodeka negoviot desetgodi{en trud vo nea donel slabi rezultati.Iako novopreobratenite Hazrexii mu ponudile na Muhamed m.n.n. da odi zaedno so niv vo Jesrib, toj gi odvratil od toa, s# dodeka ne se smirat so plemeto Avs. „Nie ova te molime“, mu rekle tie. „Koga }e se vratime kaj svoite, ako }e saka Bog da n# smiri, nie povtorno }e ti dojdeme; i poradi toa da odredime sostanok za vreme na sledniot axilak“. Vra}aj}i se vo rodniot kraj, barale od svoite sogra|ani i tie da ja primat novata vera. Mnogumina od niv ja

27 Novite muslimani od Jesrib (podocna Medina) vaka go izrazile poklopuvaweto na svoite èlbi so misijata na Muhamed m.n.n..: „Na{iot narod e premnogu raspar~an so vnatre{ni konflikti; nikoj ne moè da go spasi osven Bog, so tvoe posredstvo. Vetuvame deka vo taa smisla }e nastojuvame da dejstvuvame i deka }e go povikuvame narodot da go prifati ona {to nie sme go prifatile“.Hamidullah, M., Muhammed m.n.n., prevel N. Smailagi}, Zagreb, 1977, I (@ivot), str.148. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)28 Caetani, vol. I, str.334–335.

15

primile. Pratenikot m.n.n. tolku se proslavil vo Jesrib {to ne postoelo semejstvo vo koe ne se spomnuvalo negovoto ime.Na mestoto koe Muhamed m.n.n. go odredil, koga nastanala sezonata na axilakot, deputacija od desetmina Hazrexii i dvajca Avsii se sretnala so Verovesnikot i go dala zborot deka }e se pokoruva na negovite upatstva. Ova se narekuva „Prviot dogovor na Akaba“, koj e nare~en spored mestoto na koe tajno se sostanale. Ovoj govor glasi: „Osven Boga, nema da oboùvame ni{to drugo. Nema da krademe. Nema da pravime prequbodejstvie. Nema da gi ubivame rodenite deca. ]e ja izbegnuvame klevetata. Vo opravdanite raboti }e im se pokoruvame na zapovedite na Verovesnikot.“ Potoa ovie dvanaesetmina se vratile vo Jesrib kako islamski misioneri. Po~vata bila prigotvena. Tie ja vr{ele svojata dol`nost so tolku golemo zalagawe {to novata vera se {irela od ku}a do ku}a, od pleme do pleme.Pri nivnoto vra}awe, im se priklu~il Musab b. Umejr, a spored edna verzija nego go pratil Muhamed m.n.n. Ovoj mlad ~ovek, koj bil me|u prvite preobratenici, {totuku se vratil od Abesinija. Imal dosta iskustvo, bidej}i lekciite {to gi primil vo vremeto na nasilstvoto na paganite ne samo {to go potkrepile vo revnosta, tuku voedno nau~il i kako da izleze vo presret so nasilstvata i kako da postapuva so onie koi frlaat somnenija i go ocrnuvaat islamot, a od koi ne moè da se nadeva deka }e ja zapoznaat negovata su{tina. Poradi toa, Muhamed m.n.n. moèl so potpolna sigurnost na ovaa li~nost da & doveri te{ki dol`nosti, kako {to se vospituvawe i obu~uvawe na novopreobratenite i griàta poseanoto seme na verskiot entuzijazam i pobo`nosta da rezultira so uspeh. Musab se smestil vo Medina vo ku}ata na Asad b. Zuraret, sobijaj}i gi preobratenite za molitva i za ~itawe na Kuranot, nekoga{ tuka, a nekoga{ na onaa strana na gradot kade se naselilo semejstvoto na Abdu–l–E{hel vo ku}ata koja & pripa|ala na semejstvoto Benu Zuhr. Toga{nite glavatari na Abdu–l–E{helovoto semejstvo bile Sad b. Muaz i Usejd b. Hudajr. Eden den Sad b. Muaz slu~ajno go na{ol Musab zaedno so Esad vo ku}ata na plemeto Ebu Zuhr, kade gi podu~uval preobratenite. Sad, za da vidi kade tie se nao|aat, vlegol vnatre. Potoa mu se obratil na Usejd b. Hudajr: „Izbrkaj gi ovie lu|e koi doa|aat tuka i n# smetaat za ludi vo sopstvenite ku}i. Da nema{e pome|u mene i Esad srodstvo, koe ne mi dava da mu napravam nekakva neprijatnost, jas bi te za~uval od ovoj trud“. Esad mu bil bratu~ed na Sad. Na ovie zborovi Ibn Hudajr go zemal svoeto kopje i se upatil tamu kade {to se nao|ale Esad i Musab. „[to pravite ovde? Glupaku, saka{ da zavede{ vo zabluda!? Ako ti e drag ìvotot, da te nema odovde“, zagrmil toj. Na ovie zborovi Musab spokojno mu odgovoril: „Sedni malku i poslu{aj. Ona {to }e go ~ue{, ako te zadovoli, primi go, a ako ne, otfrli go“. Ibn Hudajr, zaboduvaj}i go kopjeto, sednal i po~nal da slu{a kako Musab gi tolkuva osnovnite principi na islamot i kako gi citira ajetite (citatite) od Kuranot. Malku podocna, bidej}i ova go odu{evilo, rekol: „[to treba da napravam za da stapam vo ovaa vera?“ „Izmij go tvoeto telo so voda i ispovedaj deka nema Bog osven Alah i deka Muhamed e Negov pratenik“, mu odgovoril Musab. Ibn Hudajr vedna{ postapil spored ova upatstvo i go povtoril svedo{tvoto, dodavaj}i: „Pokraj mene, ima i edna druga li~nost koja treba da se ubedi. Ako toj se ubedi, site drugi }e se povedat po nego. Sega }e vi go ispratam“, gi kaàl ovie zborovi so koi aludiral na Muaz ibn Hudajr, i oti{ol.Otkako Ibn Hudajr se razdelil so ovie zborovi, malku podocna do{ol i Sad b. Muaz. Gneven na Esad zo{to im dal za{tita na muslimanskite misioneri, vlegol vnatre. Musab go molel da na je ocrnuva ovaa vera pred da poslu{a i da

16

sfati. Toj ja primil ovaa molba. Posle ova zborovite na Musab tolku go trognale i mu go ispolnile srceto so uveruvawe i toj stanal musliman. So ogneno odu{evuvawe se vratil nazad kaj svoite i im se obratil so zborovite: „O deca Abdu–l–E{helovi, {to sum vi jas vam?“ Na toa tie mu odgovorile: „Ti si na{ gospodar; ti si naj~esniot i najdostojnit me|u nas“. „[tom e taka, nema da progovoram so nieden od vas dodeka ne poveruva vo Sevi{niot i vo Negoviot pratenik Muhamed“, gi predupredil Sad. Od toj den, naslednicite na Abdu–l–E{hel bile muslimani.29

Verskata propaganda bila vodena so tolkavo odu{evuvawe i iskrenost {to po edna godina nemalo niedno semejstvo me|u Arapite od Medina koe ne dalo po nekoj svoj ~len za porastot na islamot. Edinstven isklu~ok bila edna granka na plemeto Benu Avs, koja bila pod vlijanie na poetot Ebu Kajs el–Eslat.Slednata godina, koga do{lo vremeto na axilakot, odred od 70 preobratenici se priklu~il kon nivnite sogra|ani koi odele od Jesrib vo Meka. Ovie odele da se zakolnat deka }e go sledat Muhamed m.n.n. kako voda~ i kako Bo`ji pratenik. Voedno im e zapovedeno da mu predloàt da se zasolni vo Medina poradi besot na negovite neprijateli. Me|u niv bile i prvite preobratenici koi se sretnale so Pratenikot m.n.n. minatiot axilak, na ~elo so nivniot u~itel Musab. [tom stignal tamu, Musab pobrzal da odi kaj Pratenikot da go izvesti za uspehot na negovata misija. Se veli deka koga negovata majka doznala deka toj do{ol vo Meka, mu pratila poraka: „Nepokoren sine, doa|a{ vo edno mesto kade ìvee tvojata majka, a ne saka{ prvo nea da ja poseti{.“ Na ova Musab & odgovoril: „Taka e! Nikogo nema da posetam pred Pratenikot na Boga.“ Po razgovorot so Pratenikot oti{ol da ja vidi majka si, a taa go do~ekala so ovie zborovi: „Toga{ jas tvrdam deka ti si s# u{te otpadnik.“ „Jas go sledam Bo`jiot Pratenik: veruvam vo pravata vera“, odgovoril sinot. „Po patuvaweto vo Abesinija, zar se zadovoluva{ so ìvotot na skitnik vo Jesrib?“ go zapra{ala majka mu. Po ova Musab bil siguren deka majka mu }e go predade na neprijatelite, taka {to dodal: „[to! Sosila li saka{ eden ~ovek da go odvrati{ od negovata vera? Ako saka{ da me pritvoti{ vo temnica, bidi sigurna deka }e go ubijam prviot {to }e ja pruì rakata da me fati“. „Toga{ da te nema odovde!“ So ovie zborovi negovata majka po~nala da pla~e. Bidej}i ova go trognalo Musab, toj & predloìl: „Oh, majko moja! Poradi golemata qubov kon tebe, da ti dadam eden sovet: ispovedaj deka nema Bog osven Alah i deka Muhamed e Negov pratenik“. „Ne sakam da stanam luda so vleguvaweto vo tvojata vera. Ne sakam da imam rabota nitu so tebe nitu so tvoite raboti. Jas ostanuvam nepokolebliva vo svojata vera“, so ovie zborovi negovata majka go prekinala razgovorot.So cel za da ne predizvikaat somnenie kaj Kurej{ite, da ne se izloùvaat na nivnata opasnost, povtorno dogovorile taen sostanok na Akaba, na istoto mesto na koe preobratenicite se sretnale minatata godina. Verovesnnikot m.n.n.. do{ol tamu vo prisustvoto na negoviot ~i~ko Abas. Navistina, toga{ Abas s# u{te bil idolopoklonik, no sepak go primile na ovaa tajna sednica. Abas so osobena ceremonija go otvoril sostanokot i im go pretstavil svojot vnuk kako najblagodaren sin na plemeto na koe mu pripa|a. Iako Abas gi odbival u~ewata na Pratenikot, sepak ne go li{el od svojata za{tita. Bidej}i ve}e se zboruvalo deka Muhamed m.n.n. }e se zasolni kaj ìtelite na Jesrib, Abas im objasnil deka toj kaj niv }e bide kako amanet i, pred da go primat, da razmislat za dol`nostite koi vo toj povod pa|aat vrz niv, potoa deka }e go odràt vetuvaweto, a vo slu~aj da ne go odràt dadeniot zbor, odgovornosta da 29 Ibn Ishaq, str.291, sq.

17

pa|a vrz niv. Po ova Bera b. Marur od plemeto Hazrex rekol deka tie re{ile da go {titat Pratenikot i go zamolil potpolno da otkrie {to saka od nego.Muhamed m.n.n. go zapo~nal svojot govor so recitirawe na nekoi delovi od Kuranot i im sovetuval da & bidat verni na verata koja ja primile vo prisustvoto na Alahoviot Pratenik. Potoa od niv pobaral da gi {titat nego i negovite pridru`nici kako {to gi {titat svoite èni i deca. Na ova Bera b. Marur, zemaj}i ja negovata raka, izvikal: „Se kolnam vo Onoj {to te ispratil kako Pratenik i koj preku tebe ni ja kaùva Negovata vistina, deka }e te {titime onaka kako {to se {titime samite sebesi. Tebe }e te sledime kako svoj glavatar. Nie sme deca na kopjeto i na me~ot i toa sme go nasledile od svoite predci kako ~estiti deca“. Na ovoj na~in, prifa}aj}i go Pratenikot za raka, site se zakolnale na vernost nemu.[tom Kurej{ite doznale za ovoj taen sostanok, povtorno po~nale da gi maltretiraat muslimanite. Muhamed m.n.n. duri sega im prepora~al na muslimanite da go napu{taat gradot velej}i im: „Odete vo Jesrib! Sevi{niot tamu vi dal mnogu bra}a, tamu }e najdete mesto kade }e se zasolnite“. Od toga{ tie nezabele`livo, po eden, po dvajca, ja napu{tale Meka i zaminuvale vo Jesrib. Tamo{nite nivni istovernici se natprevaruvale da gi zapadne ~esta da gi primat i da gi snabduvaat so potrebnite raboti. Na toj na~in muslimanskata masa od 200 lu|e prebegnala tamu i se spasila. Edinstveno na pritvorenite i na zaprenite ne im se dala taa mo`nosta. Me|u niv bil nekoj so ime Suhejb, za koj Pratenikot rekol deka bil „najdobriot plod na Grcite“ (Vizantijcite). Za nego se zboruva deka bil gr~ki rob, i otkako negoviot gospodar go oslobodil, po~nal da se zanimava so trgovija i stanal mnogu bogat. Koga sakal da se preseli, ìtelite na Meka mu rekle: „Ti me|u nas dojde bos i siromav. Me|u nas svojot kapital go dotera do ovoj stepen, pa sega ne saka{ da odi{ sam, tuku saka{ da go ponese{ i sobranoto bogatstvo. Toa e nevozmo`no“. Na ova Suhejb im go postavil pra{aweto: „Ako jas vi go ostavam celiot svoj imot, }e me pu{tite li nepre~eno da odam?“ @itelite na Meka se sloìle i toj zaminal. Koga ovoj nastan mu be{e raskaàn na Pratenikot, toj rekol: „Navistina, Suhejb napravil dohodna trgovija“.Bez somnenie, Muhamed m.n.n. ja odloùval svojata preselba za da ne predizvika somnenie zaminuvaweto na negovite drugari, i toa s# dotoga{ dodeka ne be{e izvesten deka negoviot ponatamo{en prestoj vo Meka mu go zagrozuva ìvotot i deka e planiran atentat vrz nego. Kone~no po ova predupreduvawe toj go isplaniral svoeto bekstvo so voena itrina.Gradot Jesrib, koj ottoga{ se vika „Medinetu–n–nebi (Gradot na Pratenikot)“, s# u{te nemal muslimanski hram. [tom Muhamed m.n.n. pristignal tamu, najva`na rabota mu bila da napravi xamija za zaedni~ko klawawe, a i za zasedavawe. Dotoga{ muslimanite se sobirale edna{ vo stanot na edna, drugpat vo stanot na druga li~nost. Na po~etokot, verojatno za da gi pridobijat Evreite, vernicite pri molitvite licata gi svrtuvale kon Erusalim. Muhamed m.n.n. na pove}e na~ini nastojuval da im udobrovoluva na Evreite na pove}e na~ini, ukaùval na nivnite sveti knigi, ja osiguruval slobodata na veroispoved i politi~ka ramnopravnost, no ovie negovi nastojuvawa za zbliùvawe kaj Evreite nai{le na ironija i ismejuvawe. Bidej}i bilo zaludno nadevaweto vo zbliùvaweto so Evreite i bidej}i bilo jasno deka tie }e bidat protivnici na negovoto prateni{tvo, Verovesnikot im naredil na svoite sledbenici pri molitvata da se svrtuvaat kon Kaba i po toj povod im go citiral objaveniot ajet30 (2:144). Ovaa promena e

30 Odreduvaweto na postot vo vremeto na ramazan (Kuran, 2:179–184) nesomneno e vtoriot vid na prekinuvaweto so Evreite, bidej}i e dokinat postot na Denot na pokajanieto (A{ura).

18

mnogu pozna~ajna otkolku {to na prv pogled izgleda. I navistina, ovaa sostojba bila po~etok na ìveeweto na eden narod. Kaba, koja bila mesto za axilak na site arapski plemiwa u{te koga nedostasuvale istoriski podatoci, povtorno stanala centar na muslimanite. Ova stanalo verska dol`nost za sekoj musliman koj ako e vo sostojba, makar edna{ vo ìvotot da go izvr{i ovoj axilak.

Islamot–univerzalnata veraVo Kuranot ima mnogu citati koi ja so~inuvaat sr`ta na ~uvstvata na eden narod, {to ni ja objasnuva osobenosta koja e dadena na arapskiot narod: svetata Objava da bide objavena na nivniot jazik i preku ~ovek od toj narod. Eve nekolku od tie citati:“Nie, navistina, go odredivme Kuranot da bide na arapski za da sfatite!“ (43:2,3)„I ete, taka Nie ti go objavivme Kuranot na arapski za da ja opomene{ Ummul Kura (Meka) i onie okolu nea“. (42:7)„A Kuranot Nie da go objavivme na nearapski, tie sigurno }e re~ea: “Ajetite da mu bea podrobno objasneti... “ (41:44)„Nie im iznesovme na lu|eto vo ovoj Kuran od s# primer za da se se}avaat. Kuran na arapski, bez nesoglasie, za da bidat bogobojazlivi.“ (39:27,28)„Toa e Kuranot {to go objavi Gospodarot na svetovite… na jasen arapski jazik!“ (26:192,195)„Nie Kuranot, navistina, go olesnivme so jazikot tvoj za da gi zaraduva{ so nego bogobojazlivite i so nego da gi opomene{ sprotistavuva~ite.“ (19:97)Islamot ne im e objaven samo na Arapite.31 So ogled na toa {to Bog e eden, celoto ~ove{tvo treba da se obedini vo ovaa vera. Deka islamot }e bide univerzalna vera i deka negovite presudi }e se primenuvaat na site narodi, su{tinata za toa ni ja pokaùvat poslanijata koi Muhamed m.n.n., kako se kaùva, vo 668. (6.) godina im gi pra}al na golemite vlastodr{cite od svoeto vreme. Se zboruva deka pismoto, koe vo taa godina mu go ispratil na imperatorot Heraklius (Iraklios), na suverenot na Persija i na namesnicite na Jemen i na Egipet, pi{uvani vo ovaa smisla:„Vo ime na Bog...na Rimskiot imperator. Neka e mir so onie {to go sledat praviot pat. Po ona {to sme dol`ni...ve povikuvam vo islamot. Primete go, pa Sevi{niot dvokratno }e ve nagradi. Ako vie se vozdrìte od ovaa odluka, grevovite na va{iot narod }e padnat na va{ vrat. O sledbenici na Knigata, pristapete vo verata, koja e podobra i za vas i za nas, a toa e: da veruva{ samo vo Alah i Nemu vo boènstvoto pridru`nik da ne mu pridruùva{, osven nego drug da ne vika{ Alah. O Lu|e koi veruvaat vo knigite prateni od Boga, ako odbiete, ~uvajte se . Nie sme muslimani i na{ata vera e islamot...“ Kolku i da predizvikala ~udewe ovaa pokana kaj onie {to ja primile, sepak vremeto pokaàlo deka ne bila napi{ana onaka, od prazna èlba.32 Pokraj ovie poslanija, koi eksplicitno ja objasnuvaat pretenzijata na islamot kon univerzalnost, i ovie citati od Kuranot go potkrepuvaat toa:31 Bo`jata Objava ne e ograni~ena samo za Arapite, tuku Negovata volja gi opfa}a site sozdanija, {to zna~i potpolno predavawe i poslu{nost na ~ove{tvoto.„Muhamed, kako pratenik na Alah, imal pravo na baraweto na ovaa poslu{nost i toj moral da go pravi toa. Ova od po~etokot bil del koj ne se oddeluva od celinata koja sakal da ja ostvari vo principite“ (Sachau, str203–204).Goldziher (Vorksungen über alen Islam, str.25, sqq). Sli~no mislewe izrazuva i Nödleke (WZKM, vol. XXI, str.307–308).)32 Vo somnevawe za vistinitosta na ovie pisma vidi Caetani, vol. I, str.725 sqq.

19

„Kuranot e samo Opomena za svetovite! I }e doznaete, sigurno, za kaùvaweto negovo, nabrgu!“ (38:87,88)„Ova, sekako, e Opomena i Kuran jasen, za da go opomene onoj koj e ìv...“ (36:69,70)„Vo ova ima, navistina, poraka za lu|eto koi se pobo`ni“. (21:106)„Neka e vozvi{en Onoj koj go objavi Razdeluva~ot na vistinata od nevistinata (Kuranot) do robot Svoj za da bide Opomena za svetovite!“ (25:1)„I za site lu|e Nie te isprativme kako radosnik i opomenuva~...“ (34:27)„Toj go ispra}a pejgamberot (pratenikot) Svoj, so Patokaz i so vera vistinska, za da ja izrazi nad site drugi veri, i pokraj toa {to go preziraat mnogubo{cite!“ (61:9)

Vo ~asot na negovoto najgolemo o~ajuvawe, koga ìtelite na Meka neprestajno bea gluvi kon zborovite na nivniot pratenik (16:24, 2:4 i.t.n.), koga negovite preobratenici bea ma~eni s# dodeka javno ne se odre~at (16:110), a ostanatite bea prinuduvani da izbegaat od svojata zemja za da go izbegnat besot na svoite progonuva~i (16:43) –toga{ dojde vetuvaweto: „I Denot vo koj od sekoja zaednica }e oìvime po eden svedok“ (16:86) Pokraj navedenite citati od koi se bara od celoto ~ove{tvo da go prifati islamot, se pokaùva i ona {to Muhamed m.n.n. mu go kaàl na Bilal, deka e „najdobar plod na Abesinija“, a za Suhejb deka e „najdobar plod na Grcija“ kako oddelna aluzija na Verovesnikot na toa. Selman Farisi, prviot persiski preobratenik, koj bil hristijnski rob vo Medina, otkako vo prvata godina spored Hixra e preobraten vo islamot, nare~en e „najdobar plod na Persija“.Eve vaka, u{te pred da e zemen metodot na osvojuvaweto, Verovesnikot jasno pokaàl deka islamot nema da bide ograni~en na arapskiot narod. Vredno e da se spomne kako se raskaùva deka se ispra}ani glasnici so namera da go objavat islamot na site narodi. „Utre rano dojdete mi site“, vaka im napomenal Bo`jiot Pratenik na svoite pridru`nici. Po utrinskata molitva i voobi~aenoto slavewe na Boga toj se svrtel kon niv i edniot go ispratil na ednata, a drugiot na drugata strana. „Bidete pravi~ni vo va{ite postapki so Bo`jite robovi, bidej}i Bog }e gi zatvori Rajskite porti pred onoj koj nema pravi~no da postapuva vo rabotite koi mu se dovereni, a koi se odnesuvaat na ~ove{tvoto. Nemojte da bidete kako pridru`nicite na Isa (Isus), sinot na Mejrema (Marija), bidej}i tie oti{le samo kaj bli`nite, a podale~nite gi zanemarile“, im rekol vo taa mo`nost Verovesnikot. Za pratenicite koi Muhamed m.n.n. gi ispra}al, bile odbirani onie {to go vladeele jazikot na narodot na koj mu se isprateni. Koga na Pratenikot mu spomnale za ovaa rabota, toj im rekol: „Ova e edna od najgolemite dol`nosti kon Bog, vo pogled na Negovite slugi.“.33

Baraweto na islamot za univerzalnost i da stane vera na site narodi se bazira vrz toa {to toj po svojata sveta sila e namenet za site lu|e i {to e objeven preku posledniot Bo`ji pratenik Muhamed m.n.n. „...pe~atot na pratenicite“ (33:40) kako {to im bil objaven na izminatite generacii preku drugite verovesnici. Toa go pokaùvaat slednite citati od Kuranot: „Lu|eto bea samo edna zaednica pa se razedinija. I da ne be{e Zborot od Gospodarot tvoj, koj prethode{e, }e im be{e presudeno za ona za {to, tokmu, stanaa delenici.“ (10:19). „Me|u pratenicite jas ne sum ne{to novo, “ (46:9).

33 Ibn Said, 10. Mo`no e ovaa prikazna da e apokrifna, no taa na krajot ukaùva deka prethodnicite go sfatile misionerskiot karater na islamot.

20

„Lu|eto bea edna zaednica i Alah, toga{, im ispra}a{e pejgamberi (pratenici): radosnici i opomenuva~i. Preku niv Kniga objavuva{e, so Vistina...“ (2:213).„Potoa Nie ti objavivme: ‚Sledi ja ~istata vera Ibrahimova (Avramova). Toj ne be{e me|u mnogubo{cite.‘“ (16:124).„Kaì: ‚Mene, navistina, Gospodarot moj me upati po patot vistinski, kon vistinskata vera, ~istata vera Ibrahimova (Avramova). Toj ne be{e me|u mnogubo{cite!‘“ (6:161)„Kaì: ‚Ne, nie ja sledime verata Ibrahimova (Avramova) - vistinskata vera, a toj ne be{e me|u mnogubo{cite!‘“ (2:135)„Kaì: ‚Allah zboruva vistina. Sledete ja, toga{, ~istata vera Ibrahimova (Avramova). Toj ne be{e me|u mnogubo{cite.‘“ (3:95)„A koj ima podobra vera od onoj koj go predava liceto na Alah, a dobro~initel e? Ja sledi ~istata vera Ibrahimova (Avramova). A Alah Ibrahima (Avrama) go prifati za prijatel!“ (4:125).„Toj ve izbra i vo verata ne ve zadolì so ne{to isklu~itelno, vo verata na va{iot tatko Ibrahim (Avram). Toj ve imenuva{e od porano kako muslimani “ (20:78)

Muhamed m.n.n.–vospostavuva~na op{testveno-politi~kiot sistem

Da se vratime povtorno vo vremeto dodeka Muhamed m.n.n. bil vo Medina. Za da moème nekako da ja obmislime negovata polo`ba po preselbata (hixra), vaèn fakt e da se napomenat osobenite okolnosti na op{testvenata sostojba na Arapite–ako ni{to barem op{testvenata sostojba na ovoj del od Arapskiot poluostrov, koj nas n# zasega. Pravosudnata i upravnata organizacija, koi se vo tesen odnos so na{ite moderni sfa}awa za poimot dràva, tamu potpolno nedostasuvale. Sekoe pleme pretstavuvalo oddelno i potpolno samostojno telo. Ovaa samostojnost se protegala i na sekoj ~len od edno pleme. Sekoj od niv go priznaval zapovedni{tvoto na svojot glavatar samo poradi toa {to toj bil tolkuva~ i pretstavnik na op{toto mislewe, vo koe i toj zemal u~estvo, no sepak ~esto ja kr{el ednoglasnata odluka na svoeto pleme. Voedno i izborot na glavatarot ne se izveduval spored edno postojano pravilo, tuku toj samo trebal da bide najstariot ~len od najbogatoto i najmo}noto semejstvo od plemeto, koj najmnogu li~no go obezbeduval svojot avtoritet. Vo slu~aj plemeto numeri~ki da porasne, bi se razdeluvalo na mnogubrojni ogranoci. Sekoja granka postoela oddelno i samostojno, a se soedinuvale samo po povod na zaedni~ka odbrana ili po povod na nekoj vonreden voen pohod. Eve, na ovoj na~in razbirame kako se ostvarilo toa i Muhamed m.n.n., na ~elo na masata na site privrzanici, koi vo nego gledale svojot voda~ i glavatar, a koja s# pove}e se mnoèla, se smestil vo Medina, a ova negovo smestuvawe da ne probudi ~uvstvo na negoduvawe, nitu da istapi protiv postoe~kata vlast, kako {to toa se slu~uvalo vo gradovite na stara Grcija i sli~ni slu~ai na niv, kade osnovnata vlast e vo drugata socijalna sredina. Na ovoj na~in Muhamed m.n.n. vrz svoite privrzanici imal gra|anska mo}, sli~na na onaa {to ja imale samostojnite glavatari, samo so taa razlika {to me|u muslimanite namesto rodninska e vospostavena verska vrska. Spored toa, islamot, makar teoriski, go zemal principot koj e i verski i politi~ki, i taka ostanalo zasekoga{.Eden nau~nik veli: „Muhamed sakal da vosposatvi edna vera, {to mu trgnalo od raka. No, vo isto vreme so novata karakteristika postavil politi~ki princip. Na po~etokot edinstvena èlba mu bila da gi dovede svoite sogra|ani vo monoteizam, no zaedno so ova vo svoeto rodno mesto go uni{til i stariot

21

upraven poredok; namesto staroto feudalno upravuvawe, osnoval teokratija na ~elo so sebesi, kako Bo`ji pratenik.“

[ireweto na islamot po migracijata vo Medina U{te pred smrtta na Verovesnikot, skoro site krai{ta na Arabija go sledele nego. Onaa Arabija, koja nikoga{ dotoga{ ne se pokoruvala na eden vladetel, odedna{ go pokaàla svoeto politi~ko edinstvo i go dala zborot na ovoj apsoluten voda~. Stotici pogolemi i pomali plemiwa, koi ìveele vo neprekinat antagonizam, se soedinile na zborovite na Muhamed m.n.n. i stanale edinstven narod. Pod upravuvaweto na zaedni~kiot glavatar vo zakrilata na zaedni~kata vera, toj gi povrzal skaranite plemiwa edni so drugi vo forma na politi~ki organizam, taka {to toa na za~uduva~ki na~in ni otkriva nekoi negovi ~udni osobini. Eve, vakov rezultat moèl da dade golemata ideja, a toa vo idolopoklonskata Arabija e princip na narodniot ìvot. Golemiot podvig uspeal. I koga Muhamed m.n.n. umrel, vo pogolemiot del od Arabija zavladeal eden boànski mir, koj dotoga{ na Arapite im bil potpolno nepoznat, ~ija {to èd za ograbuvawe, vojuvawe i osveta bila poznata. Ona {to go sozdalo ova raspoloènie, toa e islamot.34

Duri i vo slu~aj na smrt, rodninskoto pravo e otstraneto, a „bratstvoto“ go nasleduvalo sevkupniot imot na umreniot brat. Po bitkata na Bedr, otkako me|u privrzanicite na Muhamed m.n.n. ne se ~uvstvuvala potrebata od ovaa ve{ta~ka vrska, taa e ukinata. Nema somnenie deka vakvoto ustrojstvo bilo potrebno dodeka brojot na muslimanite bil mal i dodeka individualniot ìvot na islamot bil ne{to novo. Osven toa, pred da stane primenata na ovoj „komunisti~ki“ socijalen poredok skoro nevozmo`na, poradi nagliot porast na negovite privrzanici, Muhamed m.n.n. u{te kratko vreme ìve el vo Medina.Sekako trebalo da se nadeva deka postepenoto rastewe na politi~kata masa, koja se sostoela od mekanskite nacionalisti i koja se nastanila vo gradot, principielnoto zlo raspoloèno sprema Kurej{ite, }e rezultira so kone~en antagonizam. I kako e poznato, delata na onie koi pi{uvale za biografijata na Muhamed m.n.n. vo pogolem del bile ispolneti so ovie nezna~itelni sudiri me|u muslimanite i mekanskite Kurej{i. Ovoj antagonizam rezultiral so toa muslimanite vo 630. godina pobedonosno da navlezat vo Meka i s# do smrtta na Muhamed m.n.n. vo 632. godina so mnogu plemiwa da se na voena noga.Ne e celta na ovoj del podrobno da gi opi{eme ovite sudiri, samo va`na rabota e da pokaème deka Muhamed m.n.n. ne e preobrazen fanatik, kako {to nekoi veruvaat, koj pove}e otkolku kako misioner, na ~elo na oruènata borba na svoite privrzanici so me~ vo rakata nastojuval da ja nametne svojata vera sekomu kogo bi go sretnal.35

Evropskiot pisatel ~esto tvrdi deka Muhamed m.n.n. se pokaàl vo druga priroda otkako se preselil vo Medina i otkako tamo{nite ìvotni okolnosti po~nale da se menuvaat. Spored ovie pisateli Muhamed m.n.n. ne bil sovetnik, Bo`ji pratenik i propoveda~, koj nastojuva da go ubedi ~ove{tvoto deka verata so koja toj e vdahnoven e vistinita, tuku naprotiv, prikaàn e kako smel fanatik koj gi iskoristil silata i site upravni sredstva so koi raspolagal za da gi ostvari svoite idei.

34 A. von Kramer (3) str.309,310.35 Se ~ini deka ova me|u prvite go izrazil profesorot Muir (Muir), koga zboruva za masakrot na Benu Kurejz koj se slu~il vo 6. godina spored Hixra. Toj veli: „Osnovite so koi Muhamed poa|al bile ~isto politi~ki, bidej}i toj dotoga{ ne ja primenil metodata na prisiluvawe na lu|eto vo primawe na islamot, ili kaznuvawe ako go odbijat“ (Muir/2/vol III, str.282).

22

Pogre{no e da se pretpostavuva deka Muhamed m.n.n., prestojuvaj}i vo Medina, ja napu{til dol`nosta na misioner na islamot i objavuva~ na verata, ili deka prestanal da gi povikuva nevernicite koga na raspolagawe dobil vojska. Ibn Sad spomnuva deka Muhamed m.n.n. od Medina ispra}al poslanija sli~ni na onie koi prethodno gi ispra}al na stranskite vladeteli, a vo koi gi povikuval vo verata. Deka gi ispra}al na glavatarite na arapskite plemiwa }e se vidi od slednite stranici od ova delo. Pokraj emisari, ispra}al i propoveda~i na onie plemiwa {to ne se preobratile. I vo onie slu~ai, koga ovie propoveda~i ne uspevale, nikoga{ ne se sluèl so prisilni sredstva, {to dokaùva deka negovoto nastojuvawe vo ovoj pogled imalo najgolemi obele`ja na misionerstvo. Vo ~etvrtata godina spored Hixra neuspehot na misionerskata misija ispratena na plemeto na Benu Umejr b. Sasa pretstavuva specijalen primer za ova. Voda~ot na ova pleme go posetil Muhamed m.n.n. vo Medina i gi slu{al negovite propovedawa, no sepak ne se preobratil vo islamot, iako zazel prijatelski stav kon islamot i duri pobaral od Muhamed m.n.n. da isprati nekolku lu|e vo Nexd za da propovedaat. Po ova Muhamed m.n.n. kako ekspedicija tamu ispratil ~etirieset mladi mom~iwa, pove}eto od Medina, koi bile ve{ti vo u~eweto na Kuranot i koi, posetuvaj}i gi no}nite predavawa, nau~ile da klawaat, no nasproti dadenata garancija od strana na voda~ot na ova pleme na Ebu Bera, podlo se ubieni, i samo trojca od niv se spasile i se vratile nazad.36

Sepak, uspehot na islamskoto oru`je sekoj den, privlekuvaj}i mnogumina, go zgolemilo brojot na privrzanici na Verovesnikot, a osobeno me|u plemiwata naseleni vo okolinata na Medina. „Deputaciite koi doa|ale od raznite plemiwa, koga go videle negovoto ne`no odnesuvawe sprema niv, negovoto vnimanie kon nivnite bolki, negovata proniklivost, koja ja pokaàl vo re{avaweto na nivnite sporovi, negovata pametna politika vo dosuduvaweto na kaznite, mu go pribavile toa op{to nivno odobruvawe, taka {to toa bilo pri~inata niz celiot Arapski poluostrov da mu se prenese slavata kako na vozvi{en vladetel.“37

Ne se slu~uvalo retko ~lenovite na nekoi plemiwa, poedine~no ili pove}emina od niv, da dojdat vo Medina da go vidat Muhamed m.n.n. i, otkako bi go videle, kaj svoite plemenski bra}a da se vratat vo svojstvo na islamski misioneri za i niv da gi preobratat. Kako primer za ovoj vid na preobratuvawe }e go navedeme sledniov nastan od 5. godina spored Hixra..Demam b. Selebe od plemeto Benu Sad ispraten e kaj Verovesnikot kako pratenik na svoeto pleme. Koga pristignal tamu, slegol od kamilata pred xamijata i & ja vrzal prednata noga. Potoa vlegol vo xamijata vo koja bil Verovesnikot so svoite pridru`nici. Koga sosema im se dobliìl, gi zapra{al: „Koj me|u vas e sin na Abdulah?“ Na ova Muhamed m.n.n. mu odgovoril deka toa e toj. „Navistina, zarem ti si Muhamed“ „Da“, go dobil odgovorot. „Dokolku ne go smetate za nesoodvetnono, jas bi ve pra{al u{te ne{to. Zakolni se vo imeto na tvojot Oboùvan i onie koi se okolu tebe i onie koi podocna }e vi se priklu~at, dali Bog te ispratil kaj nas kako svoj Pratenik“, mu rekol Demam. „Se kolnam vo Boga, da“. Toj prodolìl: „Zakolni se vo imeto na tvojot Oboùvan i onie koi se okolu tebe i onie koi podocna }e vi se priklu~at, dali Toj ti zapovedal da ni naredi{ samo Nego da go oboùvame, I da ne mu zdruùvame Nemu ni{to I da 36 Ibn Ishaq, str.648, sq.37 Muir/2/vol IV, str.107–108, isto taka vidi Caetani, vol I, str.663. „Zgolemuvaweto na brojot na vernicite e napraven pove}e blagodarej}i na voenite uspesi otkolku na Pratenikovoto povikuvawe i kvalitetot na islamskoto u~ewe.“Brzinata na {ireweto na islamot stanala o~igledna poradi ugledot na samiot Pratenik, duhot na tolerancijata i slobodata, i koristeweto na povolnite mo`nosti vo odnosite so onie koi go prifatile islamot.

23

gi napu{time ovie idoli {to gi oboùvake na{ite predci?“ „Se kolnam vo Boga, da“. Potoa go pra{al Pratenikot za islamskite odredbi, edna po druga, kako {to se klawaweto i postot, i kone~no rekol: „Svedo~am deka nema drug Bog osven Alah i deka Muhamed e Negov Pratenik. ]e gi ispolnuvam islamskite dol`nosti, a }e gi izbegnuvam zabranetite raboti, a nadvor od toa nitu }e dodadam ne{to, nitu pak }e namalam“. Otkako gi pozdravil, se vratil kaj kamilata, ja odvrzal i se vratil kaj svoeto pleme.Sobiraj}i gi ~lenovite na svoeto pleme, im se obratil so ovie zborovi: „Veruvaweto vo idolite Lat i Uzat e krivo“. [tom go kaàl ova, prisutnite mu dovikale: „Mol~i, da ne te snajdat leprata i ludiloto“. So ova sakale da mu napomnat deka bi moèla da gi snajde nesre}a, zatoa {to napravil grev so neverstvoto sprema bogovite. Toj na toa im rekol: „Sram da vi e! Se kolnam vo Boga, ovie idoli ne moàt nitu da vi bidat od korist, nitu, pak, da vi na{tetat, bidej}i Bog ispratil eden verovesnik so Kniga za da ve izvede od zabluda. Se kolnam deka ima Bog, deka nema drug pokraj Nego, deka Muhamed e Negov rob i pratenik. Vi donesov novina za ona {to vi e zabraneto i {to vi e zapovedano“. Se raskaùva deka taa ve~er vo nivniot logor ne ostanalo nitu ma{ko nitu ènsko koe ne go primilo islamot.38

Amr b. Mura, koj mu pripa|al na plemeto Benu Xuhejne, naseleno na mestata pome|u Medina i bregovite na Crvenoto more, e eden od ovie misioneri. Ovaa li~nost koja vo islamot se preobratila pred Hixra, vo pettata godina od Hixra gi dala slednive podatoci: „Bev ~uvar na hramot na eden idol, koj nie go oboùvavme. Koga slu{nav za pojavata na Verovesnikot, go zdrobiv ovoj idol na par~iwa. Potoa otidov kaj Muhamed m.n.n. i, priznavaj}i go negovoto prateni{tvo, go prifativ islamot. Poveruvav vo ona {to Muhamed m.n.n. go zpoveduval i {to go zabranuval, koe go pokaùvaat ovie moi dva stiha: ‚Svedo~am deka Bog e vistinit. Jas sum od prvite koi gi napu{taat od kamen napravenite idoli. Zavitkuvaj}i ja okolu sebe mojata nametka, minav niz ridovi i dolini da stignam do tebe. Sebesi, koj sum ~esen spored plemeto i spored samiot sebesi, se vrzuvam za Muhamed, koj e pratenik na vozvi{eniot Bog, ~ija mo} e nad oblacite‘“. Muhamed m.n.n. go ispratil Amr kaj plemeto Xuhejne da go propoveda islamot me|u niv. Nastojuvaweto na ovoj misioner rezultiralo so tolkav uspeh {to site od negovoto pleme go primile islamot, osven edna edinstvena li~nost koe voop{to ne gi prifa}alo upatstvata i sovetite.39

Dogovorot za primirje vo Hudejbije (6. godina spored hixra) ovozmoìl prijatelski odnosi so naselenieto na Meka. Poradi toa mnogu nejzini ìteli, koga slu{nale za propovedite na Muhamed m.n.n., doa|ale duri vo Medina za da go primat islamot.Poradi postojanite vojni so naselenieto na Meka, krai{tata ju`no od nea bile von vlijanieto na novata vera, no po ova primirje, i ju`niot del od Arabija moèl da dojde vo dopir so islamot, taka {to edna grupa od plemeto Benu Devs do{la od planinite, koi ja so~inuvaat severnata granica na Jemen, i mu se priklu~ila na Verovesnikot. U{te pred pojavata na Muhamed m.n.n., vo ova pleme imalo lu|e koi oddaleku gi pret~uvstvuvale zracite na nekoja povozvi{ena vera otkolku {to e idolatrijata, koja bila vreàna me|u niv. Me|usebno se prepirale za Tvorecot na svetot, samo {to im bilo nepoznato koj e Toj. [tom Muhamed m.n.n. se pojavil kako pratenik na toj Stvoritel, nekojsi Tufejl b. Amr trgnal vo Meka za da doznae koj e Tvorecot.

38 Ibn Ishaq, str.943–944. (Prikaznata se bazira vrz somnitelni izvori. Vidi Caetani, vol.I.str.610).39 Ibn Sa’d, 118.

24

Kurej{ite vistinski se vpu{tale vo razgovor so Muhamed m.n.n. i otkako bile svesni deka toj zna~itelno }e vlijae na Tufejl, go predupredile. No Tufejl, gledaj}i go eden den ~esniot Verovesnik preokupiran so molitva kraj Kaba, po vnimatelnoto nabquduvawe, go pridruùval do ku}ata. Koga vlegle vo ku}ata, Muhamed m.n.n. mu gi objasnil odredbite na islamot. Toj se vratil od Meka odu{even od novata vera. Po vra}aweto vo svojot roden kraj, iako uspeal da gi preobrati svojot tatko i svojata èna, sepak uvidel deka negovite plemiwa ne sakaat da ja napu{tat starata vera i idolite. Pa|aj}i vo o~ajuvawe poradi svojot neuspeh, se vratil kaj Verovesnikot i go zamolil da go povika Bo`joto prokletstvo vrz plemeto Ebu Devs. êsniot Muhamed m.n.n., za da go potkrepi vo negovoto nastojuvawe, go ispratil so ovie zborovi: „Vrati se kaj svojot narod i povikuvaj gi povtorno, samo ubavo postapuvaj so niv!“ Potoa prodolìl so ovaa molitva: „O Boè, bidi voda~ na prav pat na plemeto Benu Devs“. Ovoj pat Tufejlovite upatstva donele tolkav uspeh {to vo sedmata godina spored Hixra do{ol vo Medina so grupa od novopreobratenici, koja broela otprilika sedumdeset do osumdeset lu|e, a po pobedonosnoto vleguvawe na Muhamed m.n.n. vo Meka, javno go zapalile idolot {to do toga{ go oboùvale ~lenovite na nivnoto pleme.40

Vo sedmata godina spored Hixra po Muhamed m.n.n. se povele u{te petnaeset plemiwa. Vo osmata godina po predavaweto na Meka, osigurena e nadmo}ta na islamot. Nekoga{ plemiwata koi se drèle ponastrana od islamot zboruvale: „Neka Muhamed, so plemiwata koi go sledat, ja proba silata so nas, pa ako pobedi, }e go priznaeme kako vistinit pratenik Bo`ji“,41sega brzale da & se pridruàt na novata vera. Po pa|aweto na Meka, me|u onie koi se preobra}ale imalo i lu|e koi na po~etokot na prateni{tvoto najmnogu go ma~ele, no pokraj velikodu{nosta na Muhamed m.n.n. i negovoto kreposno prostuvawe, i za sebe na{le mesto vo islamskoto bratstvo. Slednata godina se slu~ila ma~eni~kata smrt na Urve b. Mesud, eden od glavatarite na naselenieto na Taif, koj{to grad muslimanite prethodno se obidele da go osvojat, no bez uspeh. Imeno, toj vo toa vreme se nao|al vo Jemen. Koga se prekinalo opsaduvaweto na gradot, toj tamu se sretnal so Muhamed m.m.n. Vo srceto mu se probudilo ~uvstvoto na stravopo~it kon nego. Za da stapi vo novata vera, ovoj pat se upatil duri vo Medina. Gonet od golemo versko zalagawe sakal da se vrati kaj svoite sogra|ani i da im ponudi da se preobratat.Nasproti nastojuvawata na Muhamed m.n.n. da go odvrati od ovoj opasen podvig, toj se vratil vo svoeto rodno mesto i javno gi povikuval da ja napu{tat idolatrijata i, kako i toj, da se preobratat vo islam. Za vreme na negovite propovedawa, edna strela smrtno go ranila. Me|utoa, toj izdi{uvaj}i, mu se zablagodaruval na Boga {to mu dosudil da umre so ma~eni~ka smrt.Gi imame ovie podatoci za propoveduva~kata dejnost, koja dve godini po ovoj nastan vo Jemen postignala pogolem uspeh, a ja razvil eden drug sledbenik na Verovesnikot. Poslanieto na Bo`jiot Pratenik isprateno na Nuajm b. Abdulkelal vo Himjer, po~nuva vaka: „Dodeka ne poveruvate vo Bog i vo Negoviot Pratenik, nema da vi nedostasuva Bo`jata milost. Bog e eden. Nema soprenik vo boèstvoto. So Svoeto upatstvo go ispratil Musa (Mojsej), so Svojot boèstven zbor go sozdade Isa (Isus) i...itn.“. Davaj}i go ova poslanie na Aja{ b. Rebi El–Mahzumi, Muhamed m.n.n. mu rekol: „Ako dojde{ no}e vo gradot kade tie ìveat, ne vleguvaj! Pri~ekaj ja zorata, potoa zemi abdest,42

40 Ibn Ishaq, str.252–254.41 Caetani, vol.II, str.341.42 Eden rekat e osnoven del od namazot i se sostoi od edno stoewe – nare~eno kijam, edno poklonuvawe – ruku i dve pa|awa ni~kum – nare~eno sexde (zab. na prev).

25

klawaj dva rekata43 i zamoli go Boga tie dobro da te primat i da ti go olesni uspehot. Zemi go moeto pismo vo desnata raka i nemu isto taka vra~i mu go vo desnata raka, i izrecitiraj im: „Onie koi ne veruvaa, me|u Sledbenicite na Knigata i mnogubo{cite, ne prestanaa…“ (98:1) i.t.n. do krajot na poglavjeto, a otkako }e zavr{i{, re~i im: „Muhamed veruva{e, i jas sum eden od prvite {to poveruvaa“. Potoa, ako uspee{ da odgovori{ na site zabele{ki, site doteruvani knigi {to }e ti gi navedat }e ja zagubat svojata vrednost. Ako ti se obratat na tu| jazik, pobaraj toa da ti se prevede. ‚Mene Bog mi e dovolen. Veruvam vo knigata koja Toj ja ispratil. Zapovedano mi e da ja objavam vistinata me|u vas. Vozvi{eniot Bog e i va{ i na{ Gospodar. Nas }e n# soedini so vas i site }e se vratime nazad pred Negovoto boèstvo‘–otkako }e im go kaè{ ova, ako go primat islamot, pobaraj gi onie tri stap~iwa koi tie gi postavuvaat pred sebe za da im se klawaat. Od ovie edno e belo so òlti damki, vtoroto e razgraneto, a tretoto e crno kako abonos. Zemi gi i izgori gi na plo{tadot...“. Otkako gi dobil ovie upatstva, Aja{ b. Rebi raskaùva deka trgnal na pat. Koga pristignal tamu, lu|eto bile doterani poradi praznikot. Za da moè podobro da gi vidi, se upatil kon gradot. Na trite vrati visele golemi zavesi. Toj ja krenal zavesata od srednata vrata i vlegol. Toga{ ja zabeleàl sobranata publika na dvorot na edna zgrada. Otkako im objasnil deka e glasnik na Bo`jiot Pratenik, im ja objasnil negovata objava. Tie go soslu{ale. Se slu~ilo onaka kako {to rekol Pratenikot“44

Vo devettata godina spored Hixra od plemeto Benu Kilab, koe e ogranok na plemeto Benu Umejr b. Sasa, kaj Pratenikot do{la deputacija od desetina lu|e. Sledbenikot na Verovesnikot Dahak b. Sufjan trgnal so niv za da gi upati vo islamskite principi. Se tvrdi deka po negovoto propovedawe i soveti site ~lenovi na ova pleme se preobratile vo novata vera.45 Isto taka ~lenovite na plemeto Benu Reas b. Kilab, vtoriot ogranok od ova isto pleme, preku edniot od negovite ~lenovi so ime Amr b. Malik, koj oti{ol vo Medina i go prifatil islamot, i potoa se vratil kaj ~lenovite na svoeto pleme i gi ubedil da go sledat negoviot primer.46

Vo tekot na istata godina, otkako Vasil b. El–Aska se sretnal so Muhamed m.n.n. i nastojuval svoeto pleme da go privle~e vo zakriloto na verata, koja toj ja prifatil, no sepak ne moèl da uspee. I negoviot tatko prezirno go izbrkal so ovie zborovi: „Se kolnam vo Boga, ve}e so tebe nikoga{ nema da prozboram“, i ne moèl da najde nikogo {to }e se povede po nego osven negovata sestra, koj mu pribavila sredstva za patot do Bo`jiot Pratenik vo Medina.47 Poradi toa, ovaa devetta godina spored Hixra se narekuva „Godina na Pratenikot“, a i poradi toa {to mnogu arapski plemiwa vo tekot na ovaa godina gi ispra}ale svoite pretstavnici kaj Verovesnikot da ja primat negovata vera.Zaveduvaweto na noviot op{testven poredok vo forma na islamsko bratstvo od samiot po~etok ja razlabavilo spojuvava~kata sila na krvnoto edinstvo, koja spored stariot plemenski nadzor bila osnova na nivnata op{testvena struka. Preobratuvaweto na edna li~nost i nejzinoto vklu~uvawe vo noviot socijalen poredok zna~elo ru{ewe na eden od glavnite principi na arapskiot ìvot. Postojanite preobratuvawa na plemenskite ustanovi deluvale sli~no na nekoja destruktivna sila, bidej}i site ovie ustanovi stanale nemo}ni kon neorganiziraniot odu{even naroden ìvot, do koj {to doprele muslimanite. 43 Miewe na odredeni delovi od teloto pred molitva (zab. na prev)44 Ibn Sa’d, 56.45 Ibn Sa’d, 85.46 Ibn Sa’d, 86.47 Ibn Sa’d, 91.

26

Motivot koj gi rakovodel arapskite plemiwa na ovoj na~in da stapat vo verata na Verovesnikot, ne e toa {to Muhamed m.n.n. do{ol vo polo`ba na voda~ na edna ~isto voena sila, tuku zo{to toj stanal objavitel na teorijata na noviot op{testven ìvot, koja gi potisnala i onevozmoìla site ostanati teorii.48

Muhamed m.n.n. na op{testveniot poredok, koj vo negovo vreme bil vo anarhi~na sostojba, mu go dal ~uvstvoto na narodno edinstvo, imeno, im go vleal ~uvstvoto na me|usebnite dol`nosti i prava, koe Arapite dotoga{ ne go ~uvstvuvale.49 Na ovoj na~in islamot gi obedinil plemiwata, koi dotoga{ bile zafateni so prolevawe na krv, taka {to kolku pove}e nivniot krug se {irel, dotolku gi privlekuval kon sebesi malite arapski plemiwa. Pri preobra}aweto na arapskite plemiwa, Muhamed m.n.n. vo sekoja prilika bi im vetel deka pod negovata za{tita }e bidat sigurni od svoite neprijateli. Koga slu{nal za smrtta na Verovesnikot, eden od glavatarite izvikal: „Te{ko mene, dodeka toj be{e ìv, moèv mirno da ìveam od moite neprijateli!“Nema somnenie deka vakvi izvikuvawa vo toa vreme moèle da se ~ujat i vo najoddale~enite krai{ta od Arabija.Spored otpadni{tvoto, koe zemalo golemi dimenzii vedna{ po smrtta na Verovesnikot, se razbira kolku bila povr{na privrzanosta na arapskite plemiwa. Izgleda deka islamot go primale od politi~ki pri~ini. Tie pripa|aat na onoj vid koj {to gi povlekla strujata, koja podocna zemala forma na edno golemo narodno dvièwe. @are~kiot entuzijazam i revnosta na prvite preobratenici ne moè vo tolkava merka da se najde vo vnimatelnoto i tendencionalnoto odnesuvawe na onie koi podocna se preobratile. Sepak, i me|u ovie se nao|ale primeri sli~ni na onie od prvite denovi na islamot, koi do{le da gi zgolemat redovite na muslimanite i koi bile proniknati so iskreno odu{evuvawe i bile podgotveni da se `rtvuvaat za propovedaweto na verata me|u svoite soplemenici.Ovie lu|e bile vistinskite morlni naslednici na Verovesnikot, apostoli na islamot i verni ~uvari na rabotite objaveni od Bog preku Verovesnikot. Ovie lu|e, poradi postojaniot kontakt so isprateniot Pratenik i poradi nivnata oddadenost nemu, potoa ~uvstvata i mislite {to gi nau~ile od nego, me|u lu|eto pro{irile novi, pokulturni i povozvi{eni misli i ~uvstva i navistina napravile progres vo sekoj pogled. Tie tolku vozvi{eno dokaàle, koe e nevozmo`no da se negira, deka zemjata koja ja poseal Muhamed m.n.n., vo svojstvo na dràvnik i vojskovodec, donela plod, duri i vo najte{koto vreme na postepenoto voeno osvojuvawe, i deka dal mo{ne vredni lu|e. Tie bile ~uvari na svetiot kuranski tekst i samo tie go znaele naizust. Isto taka tie so vnimanie, koja preminuva vo qubomora, go ~uvale sekoj Verovesnikov zbor, sekoj negov sovet i ja ispolnuvale dol`nosta na ~uvari na negovoto duhovno nasledstvo. Ovie lu|e go so~inuvaat svetiot islamski kapital, od koj ponatamu }e proizleze grupa na vredni lu|e kako {to se pravnici, nau~nici i poznava~i na tradicijata.50 Treba da se zablagodarime na toa {to se na{le vakvi li~nosti, taka {to moèlo da se odrì tolku {irikoto dvièwe, otkako bilo povrzano i sredeno. Da ne se na{le tie, ne bi moèlo lesno da se spasi ova dvièwe od onie raspravii koi nastanale po smrtta na Muhamed m.n.n. bidej}i islamot bil, {to treba da go imame na um, edno potpolno novo dvièwe vo idolopokloni~ka Arabija, vo koja faktorite na noviot i stariot op{testven poredok potpolno protivre~ele edni na drugi;51 i bidej}i 48 Vidi Sprenger, vol.III, str.360–36149 Caetani, vol.II, str.433.50 Caetani, vol.II, str.429.51 Ova pra{awe najdobro i najseopfatno go obrabotil prof. Ignaz Goldziher vo svoeto nau~no delo (Muhammedanische Studien, vol.I) od koe gi crpev podatocite koi }e gi navedam.

27

zaveduvaweto na islamot vo specijalniot poredok na Arapite ne zna~elo samo iskorenuvawe i otfrluvawe na nekolku nehumani divja~ki dela, tuku zna~elo i prevrat na odamna ustanovenite pogledi vo ìvotot.Eve, vo ova nao|ame najcvrst dokaz deka porakite na Muhamed m.n.n. princepielno zadrùvale obele`je na misionertstvo taka {to toj pred lu|eto se pojavil kako objavitel na principite na novata vera, spored koi baral svetot da se odnesuva. Kolku i da se smetaat vremenskite uslovi povolni za sozdavawe na novi politi~ki formacii, sepak op{testveniot poredok vo vremeto na Muhamed m.n.n. ne se nao|al vo takva sostojba za da bide podgotven da gi primi upatstvata na novata vera, i samo da go ~eka glasot koj vo srcata}e gi objasni s# u{te neotkrienite èlbi. Eve, ovaa psihi~kata dispozicija, t.e. duhot na o~ekuvawe im nedostasuval na Arapite, a osobeno vo sredna Arabija, za koja {to podvigot na Muhamed m.n.n. bil najmnogu vrzan. Ovie ni najmalku ne bile podgotveni da gi primat propovedawata na eden u~itel, a osobeno na u~itel koj imal za niv nepoznat naziv „Bo`ji Pratenik“.

Idealite na islamot i idealite na xahilijetot52

Potpolno bilo protivre~no na arapskite plemenski ~uvstva i toa {to vo islamot site vernici se smetale za ednakvi i {to site bile vo edno zaedni~ko bratstvo. Bilo nekoj da e Arap ili ne-Arap, sloboden ~ovek ili rob, nemal mo`nost me|u muslimanite da zazeme nekoja privilegirana polo`ba. Arapite svoite tvrdewa gi formirale vrz osnova na li~no rasuduvawe, koi povtorno se bazirale na slavata na nivnite predci. Rakovodeno so ova, vodele beskone~ni krvni kavgi, so koi se nasladuval nivniot duh. I navistina osnovnite principi na u~eweto na Muhamed m.n.n. bile protest protiv onie raboti koi Arapite gi smetale za mo{ne vredni. Noviot preobratenik–musliman e pou~uvan za doblesti da gi primi onie svojstva koi toj neodamna gi gledal so prezir.Spored misleweto na idolodokloni~kite Arapi, kako prijatelstvoto taka i neprijatelstvoto e smetano sli~no na nekakov dolg, koj nastojuvale da go vratat so kamata. Bi se gordeele koga zloto bi go vratile so zlo, a koga nekoj zloto bi go vratel so dobro, go smetale za slabak i podlec. Eve, tokmu na vakvite lu|e Muhamed m.n.n. im zapovedal zloto so dobro da go vra}aat, bidej}i toa go crpel od Kuranot:„Na zloto vozvratete so najdobro!“ (23:96).„Neka im prostat i neka pominat preku toa (navredite)! Ne posakuvate li Alah da vi prosti? Alah e Prostuva~ i Somilosen!“ (24:22).„I pobrzajte kon pro{kata od Gospopdarot va{...“ (3:133).Arapite, pri prvoto objavuvawe na Muhamed m.n.n., so ironija ja primile odredbata molitvata. Edna od najte{kite strani za ostvaruvawe na deloto na Muhamed m.n.n. bilo: da se uverat, kako toa go nau~uva islamot, vo pot~inetiot odnos na robot (~ovekot) kon negoviot Stvoritel. Vakvoto sfa}awe bilo potpolno nepoznato na idolopokono~kite Arapi. Nivnata samouverenost i nedostatokot od religiozen duh gi storilo nepodgotveni da gi primat zborovite: „Najblagorodniot kaj Alah, sekako, e najbogobojazliviot.“ (49:13) Isto taka ovie idolopokloni~ki Arapi ne moèle da go podnesat nitu nastojuvaweto na islamot da prejde preku granicata na nivnata sloboda i da go ograni~i nivniot na~in na ìvot. Vo predislamskoto vreme, na arapskite srca najmili im bile: opojnite

52 Xahilijet – Neukost koja se odnesuva na periodot pred doa|aweto na Pratenikot m.n.n.; Neislamski obi~ai koi, ili postoele, ili se nasledeni od periodot pred doa|aweto na Pratenikot m.n.n. (zab. na prev.).

28

pijaloci, ènite i pesnata, a Muhamed m.n.n. najmnogu nastojuval da gi izvr{i zapovedite koi se odnesuvale na ovie raboti.53

Spored toa, islamot od samiot po~etok na svojata pojava nosel pe~at na edna misionerska religija. Sakal da gi pridobie srcata na lu|eto i da gi privle~e vo krugot na verskoto bratstvo. Vo ovoj pogled negovite nastojuvawa kakvi {to bile na po~etokot, takvi ostanale i do den–denska, {to }e predmet na slednite stranici od ova delo.

53 Od ovie podatoci i citati na avtorot Sir–Arnold se gleda deka Muhamed m.n.n. ja oformuval sredinata vo koja se pojavil islamot, a ne, kako toa mnogu pristrasni evropski pisateli go tvrdat, deka sredinata i uslovite go oformile Muhamed m.n.n. Imeno, dokolku Muhamed m.n.n. ne se pojavel, zrelata sredina bi isfrlila nekoj drug. Ovie nivni tendenciozni tvrdewa celat kon toa da go namalat zna~eweto na ovoj najgolem socijalen prevrat vo istorijata na ~ovekot. Ova socijalno ~udo (muxiza), -sve kad ne bi bilo jo{ osim nje,- dovolen e dokaz za vistinitosta na negovoto prateni{tvo, a osobeno ako zememe predvid deka go izvelo edno siroma{no, neza{titeno ov~ar~e. Za da ja uvidime neosnovanosta na ovie tvrdewa, dosta e samo da se setime deka Arabija po pojavata na islamot, za kratko vreme otkako ja izvr{ila svojata kulturna misija, po~nala postepeno da se vra}a na svojot, iako ne vo nekoga{na merka, pustinsko nomadski na~in na ìvot (zab. na prev.).

29

POGLAVJE III[IREWTO NA ISLAMOT ME\U NASELENIETO OD

ZAPADNA AZIJAArapskite osvojuvawa i {irewe na arapskiot element po

smrtta na Muhamed m.n.n.Muhamed m.n.n. be{e podgotvil vojska za Sirija. Ovaa vojska po negovata smrt ja povel Ebu Bekir, i ova se napravilo nasproti prigovorite na nekoi muslimani: Zo{to se ispra}a tamu vojska koga sostojbata vo Arabija e buntovna? Nivnite ukori Ebu Bekir gi presekol so ovie zborovi: „Ne moàm da se otkaàm od zapovedta koja ja dal blagorodniot Verovesnik. Medina moè da se pretvori vo `rtva na divi yverki, no vojskata e primorana da ja izvr{i èlbata na Muhamed m.n.n.“ Ovoj voen pohod, koj e prviot od serijata na odu{evuva~kite voeni pohodi, so koi Arapite gi osvoile Sirija, Persija i Severna Afrika, ja sru{il drevnata persiska dràva, a isto~noto Rimsko Carstvo go li{el od najubavite pokraini. Da se sledi tekot na ovie mnogubrojni pohodi ne spa|a vo krugot na ovaa na{a kniga. Za nas e samo va`no tolku, da nastoime da gi otkrieme uslovite koi go ovozmoìle nagloto {irewe na islamskata vera a koe nastapilo vedna{ po osvojuvaweto.Eden golem istori~ar54 so slednive zborovi go objsnuva problemot na koj naidovme tuka: „Dali toa nekoj ~isto verski entuzijazam, verska sila, koja za prv pat se projavuvala so site svoi nadvore{ni formi, mu davalo na arapskoto oru`je pobeda na site bitki i za neverojatno kratko vreme da predizvika da se osnova edna, na svetot u{te nevidena, golema imperija?“. Za da bide, vsu{nost, vaka, za toa ni nedostasuvaaat dokazi.Brojot na onie koi otvoreno i srde~no trgnale po stapkite na Muhamed m.n.n. bil mo{ne mal, dodeka, pak, brojot na onie koi poradi nekakva nu`da, ili da stignat do nekoe ovozemsko dobro bil dosta golem. Upadliva e nastanatata sostojba koja se sostoi od nu`data i ubeduvaweto pri preobratuvaweto kako kaj Halid Ibn Velid, koj podocna go dobil prekarot Bo`ji me~, a koj za sebe veli: „Bog me zgrabi za srceto i za kosata i me povede po Verovesnikot“, taka i vo sostojbata na mnogu Kurej{i sli~ni na nego. Da se dobie na siguren na~in obilen siguren plen borej}i se za novata vera, namesto suvata i kamenita pustina, koja moè da pruì samo beden ìvot, da se dojde vo posedot na zemji{teto na plodnata Sirija, Persija i Egipet, i primamlivost sli~na na ovaa, e eden od pojakite motivi (za nivnoto preobra}awe).Ovie izvonredni osvojuvawa, koi go ostvarile osnovaweto na Arapskata imperija ne proizleguvaat sigurno od nastojuvaweto za {irewe na islamot. Samo {to celta e: napu{tawe na hristijanstvoto, a zgolemuvawe na preobratenici vo islamot, koe nastanuva po ovie osvojuvawa, pobudila vakva ideja za osvojuvaweto. Poradi toa hristijanskite istori~ari tvrdele deka me~ot e instrumentot na islamskata propaganda. Spored toa, poradi bolskotot na uspeh koj nemu mu se pripi{uva, vo senka se frleni dokazite i podatocite na dejnosta vo pogled na ~istoto islamsko misionerstvo. No vo duhot {to gi staval vo dvièwe silite na arapskata invazija, koja sli~no na poroj prodirala preku granicite na Vizantiskata i Persiskata Imperija, sigurno nema poodu{evuva~ki prozelitski entuzijazam.55 Ovaa arapska ekspanzija treba predimno da mu se 54 Döllinger, str.5–6.55 Caetani, Studi di Storia Orientale, I, str.365 (Milano, 1911).

30

pripi{e na stremeòt na ogneniot narod, koj gi napu{ta svoite pustelii, vo koi stradal od glad i nema{tija, za zemjite na svoite posre}ni i pobogati sosedi.56

Sepak soedinuva~ki princip na ova dvièwe bila edna patrijarhalna dràva, koja e osnovena vo Medina, a nejzinata organizacija e ostvarena preku izvr{itelite na zave{tanijata na Muhamed m.n.n., imeno preku negovite verni pridru`nici, taka {to nivnoto vlijanie i odu{evuvawe moèle da go odràt islamot kako oficijalna vera nasproti indiferentnosta na mnozina Arapi57 koi bile povr{no vrzani za nea. Poradi toa, brzoto {irewe na islamot ne treba da go barame vo analite na osvojuva~kite armii, koi ja otvorila vratata na toa {irewe, tuku porado vo uslovite koi vladeele me|u pobedenite narodi.

Preminot na beduinite–hristijani vo islamotOva narodno dvièwe, koe imalo ~isto arapsko obele`je, kon spomnatata invazivna sila so tek na vreme gi povlekol i onie oddale~eni pripadnici na arapskiot narod. Zaradi toa, ne treba da se ~udime za{to mnogu arapski beduini–hristijani se priklu~ile kon porojot na ova golemo dvièwe, {to mnogu plemiwa koi so vekovi bile hristijanski go napu{tile hristijanstvoto i go prifatile islamot. Me|u ovie bilo i plemeto na Gasaniite, koi vladeele so pustinata isto~no od Palestina a ju`no od Sirija. ^lenovite na ova pleme se smetani za „gosdpoda na predislamskoto (xahilietskoto) vreme, i za yvezdi na islamot“.58

Vo ~etirinaesettata godina spored Hixra, po celosniot poraz na persiskata vojska, mnogu hristijani, koi pripa|ale na Arapite naseleni na krajbre`jata na Eufrat, do{le kaj muslimanskiot zapovednik i izjavile: „Plemiwata koi pred nas go primile islamot bea popametni od nas. Rustem zagina; kone~no i nie ja primame novata vera“.59 Isto taka, po osvojuvaweto na severna Sirija, mnozinata beduinski plemiwa, otkako pokaàle izvesno kolebawe, im se priklu~ile na privrzanicite na u~eweto na Muhamed m.n.n.60 Deka silata ne bila pomo{en faktor pri preobra}aweto, moè da se zaklu~i spored onoj prijatelski odnos me|u muslimanite i hristijanite Arapi. Muhamed m.n.n. li~no, sklopuvaj}i dogovor so mnogubrojnite hristijanski plemiwa, im ja vetil za{titata i im osigural deka moàt slobodno da gi vr{at verskite obredi i nivnite sve{tenici nepre~eno da se sluàt so svoite stari prava i privilegii.61 Eve, okolnosti sli~ni na ovaa, so bratska vrska gi povrzale muslimanite i onie {to pred niv se klasificirale vo privrzanici na porane{nata Bo`ja objava. Kako {to mnozinata od ovie pripadnici na postarata vera dobrovolno gi pomagale muslimanite vo voenite podvizi, taka poradi svoite prijatelski ~uvstva ostanale nepristrasni vo ona raskolni~ko dvièwe koe po smrtta na Muhamed m.n.n. predizvikalo da se krene buntovnoto zname vo cela Arabija.62 Se veli deka hristijanite Arapi, na koi e doverena dol`nosta na ~uvawe na granicite na Vizantija, koja e pokraj pustinata, otkako carot Herakle im gi presekol prinadle`nostite, pridonele za voenata sre}a na muslimanite.63

56 Caetani sosema pravilno protolkuval deka ovie arapski osvojuvawa se posledna golema preselba na Semitite, vol. II, str.831–861.57 Caetani, vol II, str.445 (Vo Medina e formirano versko zdruènie sostaveno od razli~ni elementi. Mnozinstvoto sepak go so~inuvale Medinjanite koi cvrsto i verno go prifatile islamot. Novoto u~ewe go {titele cvsto uvereni deka so toa se zadovoluvaat sebesi i ja po~ituvaat voljata na Pratenikot). 58 Mas’udi, tom IV, str.238.59 Muir’s Chaliphate, vol. III, str.121–122.60 Caetani, vol.III, str.814 (323).61 Caetani, vol.II, str.260, 290, 351.62 Caetani, vol.II, str.792–793, vol. III, str.253(8)63 Caetani, vol.II, str.1/12–15.

31

Vo trinaesettata godina spored Hixra vo bitkata na Mostot „Xisr“ koga se blièl stra{en poraz, koga za{emetenite Arapi bile prisatni pome|u Eufrat i persiskata vojska, eden hristijanski glavatar od plemeto Gaj mu ponudil na arapskiot vojskovodec deka sam da go brani mostot i taka da go ovozmoì normalnoto povlekuvawe na vojskata. Za da ja spasat situacijata, od site strani sli~no na poroj nadoa|ale novi sili, me|u koi bilo i hristijanskoto pleme Benu Numejr, koe ìveelo na granicite na Vizantiskata Imperija. Podocna, vo eden drug sudir, koga pred zadniot napad voenata sre}a bila na stranata na Persijancite, arapskiot vojskovodec go nateral kowot vo pravecot kade bil hristijanskiot emir i mu doviknal: „I vie ste od na{a krv. Da navalime zaedno na niv“. Persijancite se povlekle na nivniot èstok zaedni~ki udar, i na toj na~in na ni{kata na bleskavite islamski pobedi e dodadena edna nova. Najgolemoto juna{tvo toj den go izvel edno mlado mom~e koe pripa|alo na edno hristijansko pleme, {to do{lo od pustinata. Ova mlado mom~e so svoite drugari (beduini, koi trguvale so kowi) im se priklu~ilo na Arapite pred samiot napad, koga nivnite redovi se bea podredile. Stapile vo borba zaedno so svoite sonarodnici, i koga borbata bila vo najèstok ek, ovoj mladi~ se frlil vo centarot na persiskata vojska i im go ubil vojskovodecot. Ka~uvaj}i se na svojot kow, vra}aj}i se me|u muslimanite koi mu rakopleskale, triumfalno izvikal: „Jas mu pripa|am na plemeto Taglib! go ubiv neprijatelskiot vojskovodec“.64

Tolerancijata kon onie koi ostanale hristijaniPlemeto za koe ova mlado mom~e se gordeelo deka mu pripa|a, sakalo da ostane vo hristijanstvo, dodeka drugite ira~ki plemiwa, kako {to se Numejr i Kadaa go prifatile islamot. U{te vo devettata godina spored Hixra plemeto Taglib mu ispratilo na Muhamed m.n.n. deputacija. ^lenovi na ovaa deputacija, koi bile oboùva~i na oginot, stanale muslimani, a hristijanite, spored dogovorot deka nema da gi krstat decata, ostanale pri starata vera. Ovoj uslov be{e sprotiven na voobi~aeniot presretliv stav na Verovesnikot. Se veli deka Verovesnikot, koi na vakvite lu|e im staval na raspolagawe da go primat islamot ili da pla}aat glavarina,65 i koj nikoga{ ne dozvolil prisilno preobra}awe, go postavil ovoj uslov so namera da gi spasi od golemiot tro{ok na kr{evaweto.66 Spored Taberievata istorija se gleda deka ne mu se pridavalo mnogu va`nost na spomnatiot uslov, bidej}i hristijanstvoto vo voa pleme se so~uvalo dolgo vreme. Koga halifot Omer doznal deka ovie ne sakaat da ja napu{tat svojata stara vera, naredil deka ne smee nad niv da se ~ini pritisok i deka ne smeat da bidat voznemiruvani pri molitvata; samo go postavil uslovot: dokolku vo slu~aj nekoj od niv saka da bide musliman, ne smee da mu se pravat prepreki i na decata na vaka poedine~no preobratenite vo islamot da ne se vr{i obredot na kr{tavawe.67 Koga od niv se pobaralo da pla}aat glavarina, danok koj se pla}al za za{tita na nivnata telesna i imotna sigurnost, tie toa go smetale za poniùvawe, taka {to go zamolile halifot da go pla}aat danokot so koj bile obvrzani muslimanite. Ovaa nivna molba e ispolneta.68

64 Muir’s Chaliphate, str.90–94.65 Za iscrpni studii vo vrska so xizjata (glavarinata), nastanata na isklu~itelniot raspored i kriti~koto ispituvawe na siot raspolo`liv istoriski materijal, vidi Caetani, vol.V, str.329 i ponatamu, i Becker, Beitrage zur Geshichte Aegyptens unter dem Islam, str.81 i ponatamu.66 Caetani, vol.II, str.299, Wellhausen, IV, str.156 (not.5)67 Tabari, Prima Series, str 2482. 68 Caetani (vol.IV, str.227) se smeta deka ovaa prikazna e izum od podocne`niot period, kako bi se objasnila isklu~itelnosta na ova hristijansko pleme vo odnesuvaweto kon niv kako da se muslimani.

32

Muslimanite gi lutelo me|u Arapite da ima takvi, verni na hristijanstvoto. Vo dvanaesettata godina spored Hixra plemeto Tenuh go prifatilo islamot. Ovie, zaedno so u{te nekoi drugi hristijanski plemiwa mu go dale zborot na Halid b. Velid.69 Nekoi me|u niv u{te eden i pol vek ostanale verni na svojata stara vera. Halifot Mehdi, koj vladeel me|u 158. i 169. godina spored Hixra,70

koga doznal za niv i za ìtelite vo okolinata na Halep, koi isto taka go ispoveduvaat hristijanstvoto, se razlutil i im zapovedal da se preobratat vo islamot. Na ova, pet iljadi preminale vo islam, dodeka samo eden go dal ìvotot za verata.71 Ni nedostigaat podrobni istoriski podatoci za is~eznuvaweto na hristijanstvoto me|u hristijanskite arapski plemiwa od severna Arabija. Izgleda deka niv gi progoltal islamskiot op{testven poredok, koj gi opkruùval so strujata na edna reformatorska sila. Dokolku islamskata vlast prisilno gi preobra}ala svoite novi podanici vo islamot, nevozmo`no e tie da opstoile s# do vremeto na halifite na Abasiite.72

@itelite na Hira ne obrnale vnimanie na nagovoruvawata na Halid b. Velid da go primat islamot. Ova grat~e zazemalo i bolskavo mesto vo istorijata na Arabija. Spored misleweto na ovoj èstok islamski borec, dovolno bilo da se napomene na tamo{noto naselenie deka vo nivnite ìli te~e arapaka krv, pa tie da se naredat vo redovite na privrzanicite na Verovesnikot. Halid na izbranikot koj e ispraten od strana na ova mesto za da pregovara za uslovite za predavaweto na gradot, mu go postavil pra{aweto: „[to ste vie, Arapi ili ste Persijci?“ Sogovornikot od deputacijata odgovoril: „Nie sme ~isti Arapi, a {to se odnesuva na drugite, tie se naturalizirani arapi“. Na toa Halid rekol: „Da e vistina ona {to ni go velite, nema da ni se protivevte nitu }e se pla{evte od na{ite nameri“. Sogovornikot: „Na{iot ~ist arapksi govor e dokaz {to sme nie“. „Pravo zboruva{,“ na ova rekol Halid, „Sega od tri raboti treba da odberete edna: ili da ja primite na{ata vera, taka {to }e moète slobodno da ostanete ovde ili da odite na drugo mesto, a va{ite prava i dol`nosti }e bidat potpolno kako i na{ite; ili da pla}ate glavarina; ili vojna. Se kolnam vo Boga, jas ovde dojdov vo dru{tvo so lu|e na koi {to smrtta im e tolku mila kako {to vi e vam ìvotot!“ Sogovornikot: „Nie ja prifa}ame glavarinata“. „Sram da vi e“, na ova dodal Halid, „Bezverieto e pustina bez pat; vo taa pustina dokolku praviot Arap bi sretnal dvajca vodi~i, od koi e edniot Arap a drugiot ne-Arap, i zar ne bi bilo sramota koga bi go zemal za voda~ ne-Arapot,“73

Napraveni se potrebnite podgotovki za podu~uvawe na preobratenicite, bidej}i bilo potrebno da se izleze vo presret so devijaciite koi nastanale bilo vo veruvaweto bilo vo obredite, poradi nagloto preminuvawe na site ovie plemiwa. Vrz baza na toa halifot Omer opredelil u~iteli vo site krai{ta, koi na lu|eto }e im gi podu~uvaat naredbite na Kuranot i koi }e go nadgleduvaat primenuvaweto na propisite na novata vera. Im dal naredba na kadiite74 da gi nadgleduvaat site muslimani, bilo da se stari ili mladi, dali redovno }e prisustvuvat na zaedni~kata molitva ili ne, a osobeno vo petocite i vo mesecot Ramazan. Moè da se zaklu~i (spored istori~arot Mesudi) kolkava va`nost se

69 Caetani, vol.II, str,1180.70 El–Mehdi e tretiot abasidski halif, a vladeel od 775 do 785–tata godina. Vodel ~esti borbi so Vizantija, pod negova uprava muslimanskata vojska go opsednala Carigrad pod vodstvo na negoviot sin Harun er–Re{id. Hiti, n.d., str.278–279. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)71 Barhebraeus, vol.II, str.828.72 Caetani, vol.II, str.828.73 Tabari, I, str.204174 Kadija – sudija (zab. na prev).

33

pridavala na ova podu~uvawe, {to taa dol`nost vo Kufa ja vr{el dràvniot blagajnik.“75

So gorenavedenite udobnosti, koi {to pobednicite muslimani vo prviot vek i ponatamu im gi dale na arapskite hristijani, moème da dokaème deka hristijanskite plemiwa svoevolno i sosema slobodno go prifatile islamot.76 Deka do den–denska me|u islamskoto naselenie se zabeleùvaat hristijani Arapi, toa vo ovoj pogled pretstavuva ìv primer za islamskata tolerancija. Sir Henry Layard vo edno svoe delo spomnuva deka se upatil kon Arapite hristijani vo Karak, isto~no od Mrtvoto More, i deka ovie bilo so oblekata bilo so obi~aitene se razlikuvale od muslimanite Arapi.77 Pisatelot Burckhardt vo svoite patetisi za ovie veli deka, dodeka bil na Sinaitskiot rid, se sretnal so eden kalu|er, spored ~ii zborovi do posledniot vek (t.e.18.) opstojuvale hristijanski semejstva koi ne go prifatile islamot, i deka posledniot od niv, edna stara èna, po~inala vo 1750. godina, i bila pogrebana vo manastirskata gradina.78 Mnogu ~lenovi od plemeto Gasan (Gassan), vo ~ii{to ìli e naj~istata arapska krv, duri vo ~etvrtiot vek spored Isa (Isus) go primile hristijanstvoto. Ovie isto taka ja ~uvaat hristijanskata vera. Tie, spored okolnosite, pred dveste godini se priklu~ile kon rimskata crkva i isto taka go upotrebuvaat arapskiot jazik pri moltivata.79 Ako gi ispitame gradovite vo koi se naseleni arapskite beduini ili ne–Arapi i nivniot odnos kon novata vera, }e vidime deka nivnoto preobra}awe ne nastapilo brzo po arapskoto osvojuvawe. Se gleda jasno deka vo ovie gradovi od isto~nite krai{ta na Vizantiskata Imperija mnozinstvoto od hristijanskoto naselenie ostanalo verno na svoite predci. Za da moème da go procenime ona vlijanie koe go predizvikalo nivnoto preobra}awe, koi ponekoga{ slu~jno se slu~ile, treba nakratko da ja opi{eme sostojbata vo Vizantiskoto Carstvo, koe postojano otstapuvalo pred arapskoto oru`je.

Neuspehot na Herakle da gi izmiri i da gi sobere hristijanskite sekti

Sto godini pred toa Justinijan go dal ednisntveniot izgled na Rimskata Imperija, no po negovata smrt, koga nastanalo raspar~uvaweto na ovaa Imperija, potpolno is~eznale zaedni~kite nacionalni ~uvstva me|u centarot na dràvata i provincijata. Herakle, za povtorno da ja privrze Sirija kon centralnoto upravuvawe, pokaàl nekoi, delumno uspe{ni, nastojuvawa, no prezemenite merki za smiruvawe, namesto da gi namalat sporovite, gi nagolemile. Ovie nacionalni ~uvstva edinstveno bi moèla da gi nadomesti verskata qubov. So verskata manifetacija kako sredstvo za izmiruvawe nastojuval da gi otstrani sporovite me|u protivni~kite partii i centralnoto upravuvawe i preku pravoslavnata crkva da gi pripoi onie {te se smetani za raskolnici. No, Herakle ja delel sre}ata so mnogu drugi, koi sakale da bidat „izmiriteli“, bidej}i raspraviite se rasplamtuvale vo u{te poìv plamen. Voedno, kako bezboèc, dal

75 Mas’udi, tom IV, str.256.76 Arapite vo prvite godini nikogo ne terorizirale poradi verata, nitu rabotele na privlekuvawe sosila vo svojata vera. Poradi toa hristijanite Semiti pod islamskoto upravuvawe vo prvite osvojuvawa uìvale takva sloboda, koja porano ja nemale niz generacii. (Vidi Caetani, vol.V, str.4). 77 Sir Henry Layard, Early Adventures in Persia, Susiana and Babylonia, vol.I, str.100 (London, 1887); R. Hartmann, Die Herrschaft von al–Karak. (Der Islam, vol.II, str.137).78 Burckhardt (2), str.564.79 W. G. Palgrave, Essays on Eastern Questons, str.206–208 (London, 1872).

34

povod da bide prokolnat, bidej}i taka protiv sebesi go predizvikuval gnevot od dvete neprijatelski grupi.I navistina, ~uvstvata koi gi probudil protiv sebe bile tolku èstoki {ti ima dosta pri~ini da veruvame deka mnozinstvoto od pravoslavnite vernici vo krai{tata koi toga{ bile osvoeni oti{le tolku daleku {to im posakuvale uspeh na Arapite. Ovie pravoslavni vo imperatorot gledale bezvernik i se pla{ele da ne im gi nametne svoite sfa}awa vo pogled na edinstvenosta na su{tinata Isusova.80

Spored toa, tie, duri i koga ne bi bile vo bliska opasnost, bile podgotveni da primat novi gospodari, koi im vetuvale verska tolerancija i koi bile nakloneti da im gi pomirat verskite sfa}awa so nacionalnata samostojnost.Vo edno delo koe jakobitskiot patrijarh vo Antiohija (Anatakija), Mihail Veliki go napi{al vo drugata polovina na dvanaesettiot vek, se odobruva ovaa odluka na hristijanite i, duri, i pokraj iskustvoto koe isto~nata crkva go steknala niz pette vekovi na islamskata vlast, osvojuvaweto na Arapite go smeta za osobeno vnimanie na Sevi{niot, taka {to, naveduvaj}i gi lo{ite postapki na Herakle, veli: „...Eve poradi ova osvetata na Sevi{niot koj e semoèn, koj carstvoto, za koe se pla{at smrtnicite, go dava komu saka, koj ja vozdignuva pokornosta, koj gi gleda zlodelata na Vizantijcite koi, nemilosrdno frlaj}i somnenie vrz nas, navalile na na{ite crkvi vo site krai{ta, koi potpadnale pod nivna vlast, od ju`nite krai{ta gi privlekla decata na Ismail (Ji{mael) da n# spasat od racete na Vizantijcite. Iako nie pretrpevme nekoi {teti, bidej}i ni gi zemaa katoli~kite crkvi, pa im gi dadoa na Kaldejcite, bidej}i tie gi davale crkvite na onie privrzanici na raznite sekti vo ~ii race bi se na{le vo slu~aj na predavawe na gradovite, sepak ne e mala polzata {to n# spasija od nasilstvoto i zlodelata na Vizantijcite, potoa od nivniot gnev, koi go izlevale vrz nas vo svoite napadni postapki“.81

Arapskoto osvojuvawe na Sirija i PalestinaKoga islamskata vojska pristignala do dolinata na Jordan i koga Ebu Ubejde se ulogoril vo Fejhel, tamo{nite hristijani, vo pismoto koe im go pratile na Arapite, go rekle ova: „O muslimani, iako Vizantijcite & pripa|aat na na{ata vera, nie sepak vas pove}e ve preferirame, bidej}i verno go odràvte dadeniot zbor, kon nas ste pomilosrdni od niv; nastojuvate da bidete pravedni kon nas. Nema somnenie, va{eto upravuvawe e podobro od nivnoto. Tie ni gi odzemaa imotite i ku}ite. “82

@itelite na gradot Emes gi zatvorile soite porti pred Herakleovata vojska i im rekle na muslimanite deka navistina pove}e ja preferiraat nivnata dràva (upravuvawe) otkolku nepravdata na Vizantija83

Za vreme na borbite koi se vodele me|u vizantiskite i islamskite armii od 633. do 639. godina, vakva bila sostojbata vo Sirija. Koga Damsk vo 638. godina, za da si osigura sebesi nekoi materijalni dobra i da bide za~uvan od grabe`, se pomiril so muslimanite, ni drugite gradovi vo Sirija ne odolgovle~uvale da se povedat po nego. Duri i Erusalimskiot patrijarh pod istite uslovi go predal

80 Ovoj strav bi bil neosnovan koga ne bi se zemal predvid netrpelivosta na imperatorot koj ja pokaàl kon sektata na jakobite, vo vremeto na negovoto napreduvawe niz Sirija, otkako gi porazil Persijancite vo 627. godina. (Vidi: Michael the Elder, vol.II, str.412; i Caetani: vol.II, str.1049). Za stravotiite koi gi napravile vizantiskite vojnici vrz svoite istovernici pod upravata na Konstantin II (642–668) vidi: Michael the Elder, vol.II, str.443.81 Michael the Elder, vol.II, str.412–413; Barhebracus eden vek podocna pi{uval so istiot ovoj ton (Chronicon Ecclesiasticum, ed.7.B. Abbeloos et Lamy, str.474).82 Azdi, str.97.83 Balazuri, str.137.

35

gradot. Poradu uàsuvawata na sekta{kata tortura koja ja proveduval eden raskolni~ki car, se razbira deka islamskata tolerancija bila poprivle~na (za tie krai{ta) otkolku sponata {to gi vrzuvala so Vizantiskata Imperija i hristijanskata vlast. Koga is~eznal onoj prv uàs, {to go proizvela invazionata vojska pri pominuvaweto, se slu~il dlabok presvrt vo ~uvstvata vo korist na arapskite osvojuva~i.84

Tolerancijata na Arapite i nivnite obvrskiI navistina, naseleneto od ovie krai{ta na Vizantiskata Imperija, na koe im bilo potpolno nepoznata verskata tolerancija, poradi toa {to bilo nestorijansko i zatoa {to veruvalo vo „edno{tvoto na Isusovata su{tina (??priroda)“, otkako muslimanite so svojata hrabrost gi osvoile, uìvale verska tolerancija. Im se dala mo`nosta slobodno, so isklu~ok na par klauzuli, i bez pre~ki da gi vr{at svoite verski obredi. Tie klauzuli se vneseni za da se spre~at sporovite me|u sektite koi se natprevaruvale, a i da ne dadat povod za budewe na fanatizmot pri pompeznoto manifestirawe na onie ni{ani koi gi povreduvaat ~uvstvata na muslimanite.85 Od uslovite {to im se dadeni na naselenieto na osvoenite pokraini, moè da se zaklu~i za goleminata na ovie privilegii, koja {to vo sedmiot vek po Isa (Isus) e upadliva. Imeno, ovie uslovi se sostojat vo ova: potpa|awe pod islamska vlast, za li~na i imotna sigurnost pla}awe na glavarina i po~ituvawe na verata.86 Ne e lesno da se dadat vistinskite podatoci vo vrska so dogovorite za predavawe poradi onoj haos na verzii koi nastanale po toj povod. Sepak, bilo zna~ajno {to islamskite istori~ari vo dvaesettiot vek od sigurni izvori kako istorisko predanie go zemale toa vo pretres. Da postoele dokazi koi go tvrdat sprotivnoto, predanieto nema{e lesno da se ustanovi nitu da se pro{iri. Kako primer na dogovor za predavawe87 vo ovoj pravec }e gi navedam uslovite piu{uvani na Omer b. Hatab pri predavaweto na Erusalim:„Vo imeto na Alah, Milostiviot Somilosen. Ova e zadadeniot zbor daden na ovde{niot narod od Omer, Bo`jiot rob i zapovednik na pravovernite. Zapovednikot na pravovernite im ja vetuva sigurnosta na site lu|e, bilo da se bolni, bilo da se zdravi, vo pogled na nivnata li~nost ili imot ili vo pogled na rabotite koi se odnesuvaat na nivnite hramovi i na nivnata vera. Crkvite nema da se ru{at, nema da se pretvorat vo ustanovi; nitu }e im se namaluvaat steknatite prava; nitu }e im se nanesuva {teta na nivniot imot. Od aspekt na verata, vrz niv nema da se pravi pritisok, nitu pak, voop{to, }e im se na nanesuva bilo kakva {teta.“88

Danokot za bogatoto naselenie e opredelen po pet dinari od glava, na sredno imotnoto naselenie po ~etiri, a na siroma{notopo po tri. Potoa Omer b. Hatab zaedno so patrijarhot gi posetil svetitite mesta. Dodeka bile vo crkvata na „Voskresenieto“, iako patrijarhot so {eguva~ki ton mu ponudil na Omer da 84 Caetan, vol. III, str.813, vol.V, str.394. (Naselenieto so jasno zadovolstvo ja prifatilo promenata na vlasta, bidej}i razbrale deka Arapite }e gi po~ituvaat nivnite li~ni prava i deka im ja ostavat op{tata sloboda vo vr{eweto na verskite obredi. Vo Sirija celi gradovi i pokraini pobrzale da se sporazberat so Arapite, duri i pred kone~niot vizantiski poraz.Vo Sevad se pokorile bez otpor i ja prifatile novata vlast bez bilo kakvi uslovi.Mo`no e deka ova se slu~ilo i vo Sirija, kako i vo mnogu oddale~enite krai{ta od glavnite soobra}ajnici.)85 Gottheil sobral vredna zbirka na dokumentirana evidencija, koja se odnesuva na citatite koi vlegle pod muslimanskata uprava, vo svoeto delo „Dhimmis and Moslems in Egypt“ (Nemuslimanite i muslimanite vo Egipet).86 Balazuri, str.74,116,121.87 Za kriti~ko ispituvawe na ovoj tekst vidi: Caetani, vol.III, str.952 i natamu.88 Tabari, I, str.2405.

36

klawa vo nea, Omer, vozdrùvaj}i se od toa, u~tivo mu se zablagodaril kaùvaj}i deka pri~inata za negovoto vozdrùvawe od klawaweto e toa {to onie {to bile vo negova pridru`ba, koga bi go videle toa, bi moèle ovaa crkva da ja smetaat za xamija.Zapi{ano e kako halifot bil poln so so~uvstvo kon svoite podanici koi pripa|ale na druga vera. Taka naredil na hristijanite koi zabolele od epidemijata na lepra da im se dade pomo{ vo pari i vo hrana.89 Pa i vo momentot na smrt me|u dol`nostite {to mu gi odredil na svojot naslednik, a zafa}aat vozvi{eno mesto vo negovoto zave{taine, ne gi zaboravil svoite zimii (podanici nemuslimani). Za niv rekol: „Zimiite koi bile dostojni na vnimanieto na Alah i na za{titata na Negoviot Pratenik, gi ostavam vo negova za{tita. Neka vnimava da ja po~ituva sodrìnata na dogovorot; neka ne tovari na nivnite vratovi dol`nosti {to tie ne se vo sostojba da gi moàt da gi snosat“.90

Omeroviot dogovorSepak, od stranata na onie {to do{le po halifot Omer po mnogu pokolenija mu se pripi{uva deka toj postavil nekoi odredbi koi na hristijanite im ja ograni~uvaat slobodata na vr{eweto na obredot. Me|utoa, Dehoje,91 Caetani i na niv sli~ni pisateli, na neosporen na~in dokaàle deka toa se podocna doterani verzii. Sepak, so ogled na toa {to pravnicite na podocne`nite eri sli~nite ograni~uva~ki odredbi gi zemale za vistiniti, vakvite naredbi se va`ni za proglasot na sudot za sostojbata na crkovnite pra{awa na hrisitjanite koi potpadnale pod islamska vlast. Ovie naredbi, koi mu se pripi{uvaa na halifot Omer, se potkrepuvaat so sodrìnata na slednovo pismo:„Vo ime na Boga! Ova pismo e upateno na halifot Omer b. Hatab od naselenieto na toj i toj grad. Koga trganavte protiv nas, od vas barame nas, na{ite potomci, na{ite istovernici i na{iot imot da go zemete pod za{tita, a kon vas se obvrzuvame da gi ispolnuvame ovie uslovi. Nitu vo na{eto mesto, nitu vo okolinata nema da gradime novi crkvi, manastiri, nitu, pak, isposni~ki }elii.92

Nema da gi popravame ve}e urnatite nitu }e gi popravame onie {to }e ostanat vo islamskite ~etvrti (kvartovi). Nema da im pre~ime na muslimanite koi sakatt, bilo dewe ili no}e, da vlezat vo crkva. Na muslimanskite patnici }e im davame preno}i{te i obezbeduvawe do tri no}i. Vo na{ite ku}i i vo crkvite nema da im davame pribeì{te na {piunite nitu }e gi krieme islamskite neprijateli; nitu }e proveduvame manifestacii na hristijanskata vera; nitu }e im pre~ime na onie od nas koi }e sakaat da go prifatat islamot. Muslimanite }e gi po~ituvame. Koga eden od niv }e vleze vo na{e dru{tvo, }e staneme na noze. Nema da gi imitirame vo obleka i vo kapite, vo obuvkite, a nitu vo ureduvaweto na kosata. Pri pozdravuvaweto nema da gi upotrebuvame izrazite so koi se sluàt muslimanite. Nema da javame osedlani java~ki ìvotni nitu }e nosime sabji na na{ite pojasi. Vo svoite prsteni nema da vreùvame arapski tekstovi. Nema da prodavame opojni pijaloci. Deka }e go bri~ime ~elniot del od glavata. Okolu soite pojasi nema da nosime kai{i. Na crkvite nema da go izloùvame krstot, nitu }e gi izloùvame na{ite krstovi i na{ite sveti knigi niz muslimanskite ulici i trgovskite centri. Yvonata od na{ite crkvi }e yvonat tivko. Vo procesiite nema da nosime sliki i elkini granki. Vo pogrebite nema premnogu glasno da se molime nitu }e palime sve}i dodeka pridru`bata }e 89 Balazuri, str.129.90 Ibn Sa’d, III, del I, str.246.91 Memoire sur la conquéte de la Syrie, str.143 i ponatamu.92 Nekoi avtoriteti vo islamskoto pravo smetaat deka ova pravilo ne se odnesuva na selata i selcata kade {to gradeweto na crkvite ne e spre~uvano (Hidayah, vol. II, str.219).

37

pominuva niz muslimanskite ulici. Vo na{ite ku}i nema da zemame zarobenici koi bile sopstveni{tvo na muslimanite; nema da udrime nieden musliman. Eve, so ovie uslovi se obvrzuvame kako vo svoe ime taka i vo ime na na{ite istovernici, a vo zamena za toa od vas barame za{tita. Ako prek{ime eden od uslovite vo ovoj dogovor, neka se povle~e od nas baranata za{tita, taka {to vo toj slu~aj ste slobodni so nas da postapuvate kako so neprijateli i buntovnici.“93

Prvata li~nost koja zboruvala za ovie dokumenti bil Ibn Hazm, koj umrel vo polovinata na pettiot vek spored Hixra. Nivnata sodrìna ja ograni~uva slobodata, koe vsu{nost po~nalo da se slu~uva mnogu vreme podocna. I navistina, ovie odredbi ne se primenuvale na eden redoven na~in, bidej}i za nivna primena trebalo da se ~ekaat vremiwa, koga fanatizmot op{to }e zovrie. Naprotiv, ima neosporni dokazi koi pokaùvaat deka imalo mo{ne malku àlbi vo vrska so ograni~uvaweto na versakata sloboda na hristijanite vo prvite denovi na islamskata ekspanzija. Navistina, nivnata privrzanost sprema hristijanstvoto ja imala za posledica pla}aweto na danokot. Xizja se narekuvaat site onie dava~ki koi nemuslimanskoto podani{tvo gi davalo na Arapskata Imperija. Podocna, pod novite vladari, koga e94 zaveden metodot na finasniska administracija, ova ime se dalo na glavarinata. No, koga taa xizja }e se sporedi so onaa obligatna voena obvrska koja spa|ala vo dol`nosta samo na islamskoto naselenie, ispa|a deka na ~ovekot, koj se preobratil edinstveno poradi toa da go stekne isklu~itelnoto pravo na nepla}awe na xizja, mnogu malku vlijaela prethodnata vera. Osven toa, novopreobrateniot namesto xizja, trebal da dava nekakov vid na zakonska milostina, nare~ena „zekat“, koj e zeman za negoviot podvièn i nepodvièn imot.95 Koga }e se zeme predvid deka na krajot na prviot vek spored Hixra arapskata dràva od finansiski pri~ini gi primorala preobratenicite da pla}aat xizja duri i po nivnoto primawe vo islamskata zaednica, toga{ toa u{te pomalku ja namaluva mo`nosta deka pari~nata atrakcija, kako {to e spasuvawe od visokite dava~ki, e sredstvo i povod za preobra}aweto.96 Od druga strana, koga dràvata bi po~uvstvuvala potreba da najde nov izvor na prihodi, treba da se ima na um deka i naselenieto od neislamskite redovi bilo izloèno na opasnosta da bide pritisnato so potpolno novi nameti.

XizjaVo prvite vekovi na islamskata era nemalo edinstvenost vo pogled na koli~estvoto na opredeluvaweto na danokot od strana na islamskite vladeteli.97

Golemite pravni pretstavnici imamot98 ebu Hanife i imam Malik, ne se sloìle vo nekoi elementi vrzani za xizjata.99

Kako primer za islamskite upravni metodi za vreme na Abasiite moàt da se zemat slednite odredbi, zemeni od deloto „Kitabu–l–harax“, koe go sotavil imamot Ebu Jusuf na barawe na Harun er–Re{id (789–809): „Godi{no od 93 Gottheil, str.382–384, naveduva razli~ni verzii na tekstot od ovoj dokument.94 Postojat dokazi koi ukaùvaat na toa deka arapskite osvojuva~i, vo zemjite osvoeni od Vizantijcite, go zadrùvale tekovniot finansiski sistem bez nekakvi promeni vo nego i tolkuvaweto na xizjata kako glavarina se smeta za izum na podocne`nite pravnici, koi ne ja poznavale su{tinata na rabotata od vremeto na raniot islam. (Caetani, vol.IV, str.610 (231): vol.V, str.449, H. Lammens, Ziad Ibn Abihi. (Rivista degli Studi Orientali, vol.IV, str.215)95 Goldziher, vol.I, str.590–57, 427–430, Caetani, vol.V, str.311 i ponatamu.96 Caetani, vol.V, str.424 (752), 432.97 Balazuri, str.124–125.98 Imam – li~nosta koja gi predvodi drugite vo namazot; muslimanski voda~ (halif). (zab. na prev)99 A. von Kremer (I), vol.I, str,60, 436.

38

bogatite be{e zemano 48, od srednostoe~kite 24, a od siroma{nite 12 dirhemi.“100 Ovaa dava~ka e zemana od zdravite vozrasni maì, dodeka decata i ènite bile solobodeni.101 Vo slu~j nekoj da se ènel, ovaa dava~ka se zemala vo natura. Namesto pari se zemal imot, trgovski artikli, poku}nina, duri i ra~na rabota. Dava~kata edinstveno ne se zemala vo sviwi, vino i pcovisani ìvotni. Onie sirom{ni koi za obezbeduvawe morale da primaat milostina, ili starci, koi poradi starosta bile nemo}ni da rabotat, potoa site onie koi materijalno propadnale, bile po{tedeni od ovaa dava~ka. Od davaweto bile isklu~eni i rabotnicite, sakatite, hroni~nite bolni, ludacite, osven ako ne se vospostavi deka i tie se kapitalisti. Vo ova isklu~uvawe vleguvaat i onie sve{tenici i monasi koi ìveat od pomo{ta na bogatite, osven ako ne stignat do funkcija i do poudoben na~in na ìveewe. Davani se osobeni zapovedi i upatstva na egzekutorite da postapuvaaat dobro pri sobiraweto na ovie dava~ki i vo slu~aj na nedavawe vo nikoj slu~aj da ne se zafa}aat za fizi~ki kazni.“102

Cel na xizjataOvaa dava~ka ne e kazna opredelena na hristijanskiot element, kako {to toa nekoi go tvrdat, poradi toa {to ne go prifatile islamot. Taa dava~ka se davala za za{tita, koja ja uìvale zimijskite (nemuslimanskite) podanici, bidej}i bile nesoodvetni za iskoristuvawe vo vojska. Koga naselenieto na Hira se soglasilo da ja pla}a baranata xizja, go postavile uslovot: „Ovaa xizja }e ja davame dokolku muslimnaite i nivnite glavatari ni dadat za{tita od eventualnite prestapi, bilo da se od strana na muslimanite ili od nekoja druga strana“103. Koga naselenieto od nekoi mesta od okolinata na Hira go potpi{alo ovoj dogovor, Halid b. Velid dodal: „Ako ve za{titime, imame pravo na ovaa xizja, a ako ne, nemame pravo.“104 Od sledniov nastan, koj se slu~il za vreme na halifot Omer, moè da se razbere kolku muslimanite gi po~ituvale dogovorenite uslovi: Imperatorot Herakle formiral golema vojska za da gi potisne i rasturi silite na islamskata naezda. Rezultat na ova bil deka muslimanite go vloìle siot trud vo podgotovki za o~ekuvaniot sudir. Islamskiot vojskovoditel Ebu Ubejde po ovoj povod, vo upatstvata koi gi podgotvil za namesnicite na osvoenite gradovi vo Sirija, naredil zemenata xizja da im se vrati nazad na onie od koi e zemena, I mu pi{al na narodot: „Bidej}i sme izvesteni deka protiv nas se dviì golema nerijatelska sila, vi ja vra}ame va{ata xizja. Spored na{eto precizirawe, nie za ovaa xizja bi bile dol`ni da ve {titime, no spored na{ata sega{na sostojba, bidej}i ni e nevozmo`no da vi ja dademe ovaa za{tita, nie vi gi vra}ame site pari {to od vas sme gi zemale“. Spored ovie upatstva, od dràvnata blagajna e dadena golema suma na pari. Poradi ova, hristijanite se obrnuvale sprema Bog za sre}a i uspeh na muslimanskite vladeteli so molitvata: „Neka povtorno ve isprati Bog vas za na{i gospodari; i neka ve napravi pobednici nad Vizantijcite. Da bea namesto vas Vizantijcite, ne samo {to ni{to nema da ni vratea, tuku }e ni go odzemaa i preostanatoto“.105

Koj e obvrzan da pla}a xizja?Bidej}i xizjata e zemana samo od sposobnite ma{ki lica, da bea ovie muslimani, tie, verojatno, namesto tie pari bi bile povikani da ja izvr{at svojata 100 Eden dirhem iznesuva otrpilika 5 peni ili pola {iling.101 Bell, str.XXV, 173.102 Abu Jusuf, str.69–71.103 Tabari, Prima Series, str.2055.104 Tabari, Prima Series, str.2050.105 Abu Jusuf, str.81.

39

voena obvrska. Va`no e da se napomene deka hristijanite, koga bi sluèle vojska, bile po{tedeni od davawe xizja. Za ova primer e postapkata na plemeto Xeraxime, koe ìveeslo vo okolinata na Antiohija. Tie so muslimanite potpi{ale dogovor spored koj vetile deka vo muslimanskite redovi }e se borat pod uslov ako ne im se zema xizja i ako i tie }e dobivaat eden del od plenot. 106 Dvaeset i vtorata godina spored Hixra, koga arapskite osvojuva~i napreduvale kon severen Iran, i pograni~nite plemiwa napravile vakvi dogovori, pod uslov za nedavawe na xizja.107

Primer za nedavawe na dava~ki nao|ame i vo turskata vojska i mornarica: albanskite hristijani po ime Megaris bile za~uvani od davawe danok pod uslov da im se dade oru`je poradi odbrana na klisurite koi dopiraat do korintskite planini vo Grcija. Hristijanite koi gi popravale mostoivte na pati{tata niz koi pominuvala turskata vojska i koi ja izvr{uvale dol`nosta na vodi~i, isto taka bile za~uvani od ara~ot i od site dava~ki na imotite koi im se pokloneti za ovie uslugi.108 Hristijanskoto naselenie na Hidra, namesto davawe na danok vo carskata blagajna, za turskata mornarica davalo po izbor dveste i pedeset mornari, a nivnite tro{oci bi se podmiruvale od lokalnite prihodi.109 Vojskata, koja ja davale hristijanite nare~eni Armatuli,110 koi se naseleni vo ju`nite krai{ta na Romanija, vo {esnaesettiot i sedumnaesettiot vek pretstavuvala vaèn element na turskata voena sila. Isto taka, sli~no na ovie od ara~ bile za~uvani i Grcite, na koi im e dovereno ~uvaweto na akvaduktite koi go ovozmoùvale doa|aweto na vodata vo Carigrad.111 Isto taka od dava~ki bile oslobodeni hristijanite na koi im e dovereno ~uvaweto na barutnite depoa vo Carigrad,112 dodeka od egipetskoto selsko naselenie, iako bilo muslimansko, se zemalo danok kako i od hristijanite.113

Hristijanite pod muslimaska upravaVo vremeto na damne{nite halifi, hristijanite, osobeno onie {to bile naseleni vo gradovite, poradi sopstvena i imotna sigurnost steknale u{te pove}e bogatstvo.Muavija (661-680) vrabotil mnogumina hristijani, pa i drugite vladeteli na Umeviite i Abasiite vo ovoj pogled se povele po niv.114 Hristijanite na nivniot dvor zazemale va`ni pozicii. Za dvorski poet e imenuvan poetot hristijanin po ime Ahtal. Za vreme na halifot Mutesim (833-842) dvajca bra}a hristijani ja steknale doverbata na glavatarot na pravovernite. Edniot od niv, po ime Salmavejh, se nao|al vo slu`ba sli~na na dene{nata slu`ba na minister na nadvore{ni raboti i nieden vladetelski dekret ne se smetal za validen bez negoviot potpis. Negoviot brat Ibrahim bil ~uvar na vladetelskiot pe~at (muhur) i ja nadgleduval dràvnata blagajna. Ne bilo neobi~no vakvo va`no mesto, na koe se raspolagalo so dràvnite finansii i so nivnoto rashoduvawe, da se poveri na eden nemusliman. Prijatelstvoto na Halifot kon Ibrahim bilo tolkavo {to za vreme na negovata bolest li~no go posetil i bil tolku razàlosten

106 Balazuri, str.159.107 Tabari, Prima Series, str.2665.108 Marsigli, vol.I, str.86 (toj gi narekuva „Musel(l)im“)109 Finlay, vol.VI, str.30,33.110 Lazar, str.56.111 Thomas Smith, str.324112Dorostamus, str.326.113 De la Jonquière, str.265.114 Lammens, str13.

40

od negovata smrt {to naredil vo dvorot da mu se izvr{i pogrebot sprema hristijanskite obredi.115

Abdulmelik mu naredil na negoviot brat Abdulaziz u~itel da mu bide hristijanskiot nau~nik po ime Atanasius. Koga Abdulazis bil imenuvan za namesnik vo Egipet, Atanasius tamu go pridruùval svojot star u~enik, taka {to vo Egipet steknal golemo bogatstvo. Se zboruva deka Atanasius imal okolu ~etiri iljadi robovi, mnogu sela, ku}i, gradini, zlato i srebro. Negovite sinovi, isplatuvaj}i gi platite na vojnicite, od sekoj vojnik zemale po eden dinar. Koga }e se zeme predvid deka vo toa vreme vo Egipet imalo okolu trieset iljadi vojnici, toga{ moème da si pretstavime kolkavo bogatstvo steknal Atanasius za vreme na dvaeset i dve godini ìveewe vo Egipet.116 Na krajot na devettiot vek spored Isa (Isus), hristijaninot po ime Ebunuh Enbari, dodeka bil pisar na Ebu–Musa b. Elmusah, go upotrebuval svoeto golemo vlijanie vo korist na svoite istovernici.117 Za vreme na Mutedid (892.-902.), namesnikot Enbar, Omer b. Jusuf bil hristijanin. Halifot rekol deka postojat pri~ini zo{to na vaka va`na pozicija stavil hristijanin, a ne musliman, Evrein ili privrzanik na Zoroastrinata vera.118

Muvefik, koj za vremeto na svojot brat imal tolkavo vlijanie {to toj, vsu{nost, bil vistinitiot vladetel, upravuvaweto na vojskata mu go doveril na hristijaninot po ime Israil. Za vreme na Muktedir na ~elo na voenoto upravuvawe bil hristijanin.119

Nasr b. Harim, koj bil glaven sekretar na Adudut–devlet od dinastijata Buvejhii (Buidi), koja vladeela so juèn Iran i Irak, bil hristijanin. Dolgo vreme dràvnite ustanovi, a voglavno finansiskite, bile polni so oboùvateli na oginot i so hristijani, koi rabotele zaedno.120 I vo podocne`nite vremiwa vo Egipet, hristijanite do{le dotamu {to od vreme na vreme vo svoi race gi drèle oficijalnite ustanovi.121 Hristijanite, osobeno vo svojstvo ne lekari, steknuvale golem kapital i nivnata ve{tina bila priznaena vo odli~nite islamski ku}i. Li~niot lekar na Harun er–Re{id bil hristijanin pod imeto Xebrail (Gabriel), ~ij{to prihod od privatniot imot iznesuval osumstotini iljadi dirhemi pokraj toa {to preku le~eweto, koe go vr{el kaj Halifot, dobival dveste i osumdeset iljadi dirhemi.122

Hristijanite i vo trgovijata stanale golemi bogata{i. Fanaticite, tendenciozno iskoristuvaj}i gi ~uvstvata na prostiot narod, koj se razbudil od zavista kon imotnite hristijani, nim im ~inele nasilstvo. Ako se isklu~at ovie slu~ai, hristijanskata zaednica imala ~isto avtonomno upravuvawe, bidej}i dràvata im prepu{tila na ovie zaednici nezavisno da upravuvaat so svoite raboti. Nivnite glavatari, za pra{awata koi se odnesuvaat na nivnite vernici ja vr{ele dol`nosta na sudii i ja kroele pravinata.123 Nemalo me{awe vo nivnite manastiri i crkvi. Samo nekoi vo golemite mesta bile pretvoreni vo xamii. Do pretvoraweto na crkvite vo xamii do{lo poradi numeri~koto opa|awe na hristijanite i golemiot porast na muslimanite, taka {to na toa ne moè da se prigovoruva.115 Ibn Abi Usaybi’ah, vol.I, str. 164.116 Michael the Elder, vol.II, str.475.117 Mari b. Sulayman, str.71. (L.16) Abu Nuh al–Anbari napi{al delo protiv Kuranot i protiv drugite islamski teolo{ki dela. (Wright, str.191, not.3).118 Mari b. Sulejman, str.84.119 Hilal as–Sabi, str.95.120 Von Kremer, (I) vol.I, str.167–168, Lammens, str.11. 121 Renaudot, str.430, 540.122 Von Kremer, (I), vol.II, str.180–181.123 Von Kremer, (I), vol.I, str.183.

41

Me|u prikaznite koi zboruvaat za Damask e i ovaa kade se zboruva deka Arapite, koga go osvoile ova mesto, crkvite koi tuka se nao|ale gi razdelile po polovina na muslimanite i na hristijanite i deka eden zapovednik so me~ vo rakata prodrel vo gradot na isto~nata vrata, a vtoriot vlegol na zapadnata so dogovorot za predavawe. Deka ovie kaùvawa se neto~ni dokaàno e so podocne`nite kriti~ki ispituvawa. Isto taka so vnimatelno istraùvawe i so topografija na golemata crkva st. Jean (Sv. Jovan) e dokaàna nevozmo`nosta na verziite na nekoi arapski istori~ari deka ovaa katedrala e upotrebuvana kako zaedni~ki hram na muslimanite i hristijanite (imeno, deka muslimanite vo eden del od taa crkva mu se molele na Boga).124 Sepak veruvaweto na spomantite istori~ari deka vakviot raspored trael osumaneset godini e dokaz za slobodata na hristijanite na samiot po~etok vo pogled na vr{eweto na religioznite obredi.Vo ova pra{awe mnozinstvoto islamski pravnici e sprotivno na presudite na najliberalniot pravec (mezheb) –hanefijskiot. I navistina, spored hanefijskite presudi, vo ramkite na islamskite granici, iako ne e dozvoleno gradewe na novi crkvi i sinagogi (harvi), sepak e dozvoleno da se gradat onamu kade {to otprvin bile, no se urnale. Dozvoleno e da se porpavi i onaa {to e vo urnuva~ka sostojba. Inaku moè da se izgradi crkva ili harva vo selata vo koi nema islamski obele`ja. Spored netolerantniot hanbelijski pravec, ne e dozvoleno da se gradat crkvi i harvi na ona mesto kade se sru{ile, nitu e dozvoleno da se popravat o{tetenite. Spored nekoi pravnici, privilegiite vo ovoj pogled se razli~ni spored sklopenite dogovoti so zimiite. Vo mestata {to se odzemeni sosila apsolutno ne im e dozvoleno na zimiite da izgradat hram. Samo dokolku vo ovoj pogled postoi nekakov dogovor, slobodni se da gradat bilo crkvi bilo harvi (sinagogi).125 Me|utoa, islamskite pravnici, zanimavaj}i se so ova i iznesuvaj}i sli~ni razgleduvawa, kako i nivni odredbi vo ovoj pogled, imale malku vrska so vistinskata sostojba na rabotite.126 Ulemite127 se sloìle vo misleweto deka vo edno mesto koe go zasnovale muslimanite, na zimiite ne im e dozvoleno da izgradat hram, a vo gradot Kairo, kogo go izgradile muslimanite, koptskata verska zaednica izgradila crkvi.128 Taka i vo mnogu drugi mesta koi gi osnovuvale muslimanite, hristijanite izgraduvale novi crkvi i manastiri. Za vaka odnovo izgradeni crkvi ima mnogu primeri koi gi naveduvaat kako islamskite, taka i hristijanskite istori~ari. Na primer, za vreme na Abdulmelik (685–705.), bogata{ot Atanasius vo negoviot roden grad Odesa dal da se napravi crkva, koja ja posvetil na sv. Marija, i krstilnica, koja ja posvetil na Isus. Nivniot nacrt, kako se zboruva, e ispraten na kralot Abgar. Ovoj ~ovek dal da se napravat mnogu crkvi vo Egipet, od koi najubavi se onie dve koi se nao|aat vo Fustat.129 Nekoi hristijani me|u dostoinstvenicite na egipetskiot namesnik Abdulaziz, bratot na Abdulmelik, dale vo Helaun da se napravi crkva posvetena na sv. Jovan.130 Ova mesto go osnovale muslimanite.Vo 711–ta godina, so soglasnost na halifot Velid (705.-715.)131 vo Antiohija e izgradena crkva za hristijanite jakobiti. Izvr{eni se osobeni ceremonii po povod sve~enoto otvorawe na crkvata, koja inaku vo vtorata godina od vladeeweto

124 Caetani, vol.III, str.350 i natamu, 387 i natamu.125 Gottheil, str.360–361, Goldziher: Zur Literatur des Ichtilauf al–medahib, ZDMG, vol.38, str.373–374.126 Za ovaa teoretska strana na islamskata pravna literatura vidi: Snouck Hurgonije, Muhammedanisches Recht in Theorie und Wirklichkeit.127 Ulema – verski nau~nik vo islamot (zab. na prev.).128 Gottheil, str.363.129 Michael the Elder, vol.II, str.476, Renaudot, str.189.130 Euthychlus, II, str.41, Severus (str.139) veli deka toa se „dve crkvi“.131 Von Kremer (I), vol.II, str.175.

42

na Jezid II (720.) za sebe ja izgradile jakobitskiot patrijarh vo Antiohija Maralias, so sve{tenstvoto i monasite. Slednata godina vo seloto Sermada vo okolinata na Antiohija, po povod izvr{uvaweto na ceremoniite za sve~enoto otvorawe na crkvite, crkovnite dostoinstvenici bile izloèni na protest, no toj protest doa|al od strana na privrzanicite na edna druga hristijanska sekta koja se natprevaruvala so ovaa.132 Halid el–Kasri, koj bil arapski namesnik na arapskiot i persiskiot Irak od 724. godina do 738., dal da se napravi osobena crkva za svojata majka, koja sakala da ostane vo hristijanstvoto.133 Za vreme na vladeeweto na halifot Mehdi (775-785.) vo Bagdad e napravena crkva za hristijanite koi padnale vo ropstvo vo mnogubrojnite vojni {to se vodele so Vizantiskata Imperija.134 Za vreme na vladeeweto na Harun er–Re{id (786.-809.) poradi osiguruvaweto na protektoratot od strana na naselenieto na Semava napravena e edna crkva.135 Za vreme na vladeeweto na istiot halif nestorijanskiot patrijarh vo Basra dobil dozvola vo nea da gradi crkva,136 a nejzinite (na Basra) temeli se postaveni vo 638. (17.) godina vo vremeto na halifot Omer, izgradena e bolskava crkva vo Babilon, kade se nao|aat grobovite na pratenicite Danijel (Daniil) i Zekerija (Zaharja).137 Halifot Memun (813.-833.), koga odel vo Egipet, dal ovlastuvawe na dvajca svoi dostoinstvenici na ridot Mukatamu vo okolinata na Kairo da napravat crkva.138 Nestorijanskiot patrijarh Timoteus, koj umrel vo 820. godina, dal da se napravi crkva vo Tekrit, a vo Bagdad manastir.139 Za vremeto na vladeeweto na pettiot fatimijski halif vo Egipet, Zahir (1020.-1035.) izgradena e crkva vo samata Xeda.140 So vospostavuvaweto na islamskata vlast, toleriraweto na hristijanskite crkvi ne e povredeno tuku sprotivnoto: nestorijancite, spored podatocite koi se zemeni od nivnite istoriski dela, pokaàle vonredno budewe i aktivnost vo religiozniot ìvot i revnosta otkako potpadnale pod islamska vlast.141 Vladetelite na Persija, kade {to ovaa sekta bila rasprostraneta, edna{ bi gi {titele, a potoa bi gi izloùvale na nasilstvo. Koga bi nastanala vojna me|u Persija i Vizantiskata Imperija, tie bi se nao|ale vo mnogu opasna polo`ba. Poradi nivnata naklonetost sprema neprijatelot, Persijanscite so niv bi postapuvale mnogu grubo. No za vreme na dràvnoto upravuvawe na halifot, nivnata sigurnost, koja ja postignala vo ramkite na svoite pokraini, odela dotamu {to im e ovozmoèno od svoite pokraini da ispra}aat verski misioneri. Nivnite misioneri, koi gi ispra}ale vo osmiot po red vek vo Indija i Kitaj, stignale duri do episkopski pozicii. Otkako nastapile i se vcvrstile vo Egipet, hristijanstvoto go pro{irile u{te vo centralna Azija. Duri i pokrstile mnogu Tatari vo edinaesettiot vek.142 Ne treba da se obvinuva islamskata urava zo{to drugite hristijanski zaednici ne pokaàle olkava aktivnost. Islamskata centralna uprava na site podednakvo im

132 Michael the Elder, vol.II, str.490, 491.133 Ibn Khallikan, vol.I, str.485.134 Jakut (Yaqut), vol.II, str.662.135 Jakut, vol.II, str.670.136 Mari b. Sulejman, str.73.137 Ishak of Romgla, str.266.138 Eutychius, II, str.58.139 Von Kremer (I), vol.II, str.175–176.140 Renoudot, str.399.141 Dominikanskiot monah od Florenca so ime Ricoldus de Monte Cruis go posetil Istok na krajot na XIII i po~etokot na XIV vek, i zboruval za tolerancijata koi nestorijancite ja uìvaat pod muslianskata uprava, vo negovo vreme. Vo vrska so toa veli: „ Va starite hroniki i delata na Arapite, koi se sigurni, sum ~ital deka nestorijancite bile prijateli i soojuznici na Muhamed.“ 142 F. Labourt, De Timotheo I, Nestorianorum Patriarcha, str.37 i natamu (Pariz, 1904).

43

izleguvala vo presret, duri i pove}e, gi spre~uvala napadite edni na drugi.143 Vo pettiot vek nestorijanskiot episkop so ime Barsauma, za da moè èstoko da gi progonuva privrzanicite na pravoslavnata crkva, go ubedil suverenot na Persija deka Nestorius im e peijatel i kako dokaz gi sporeduval svoite verski propisi so verskite propisi na Persijancite. Se zboruva deka vo ovie progonstva se iskasapeni 7800 pravoslavni sve{tenici, kako i ogromen broj na laici.144. Vrz pravoslavnite se napraveni nasilstva i za vreme na Kosroes II (Hosrev), otkako Herakle navlegol vo persiskata zemja. No, i ovie nasilstva nastanale poradi toa {to eden privrzanik na hristijanskata jakobitska sekta uspeal da go uveri vladetelot na Persija deka pravoslavnite se nakloneti kon Vizantija.145 Samo islamot so svoite propisi za tolerancija gi spre~uva vakvite dela {to ja ru{at pravinata. Naprotiv, jasno e deka nastojuval da postapi pravedno so seto hristijansko podani{tvo. Iskoristuvaj}i ja ovaa pravedna postapka na ednakvost, jakobitite, po osvojuvaweto na Egipet, koga videle deka vizantiskite ~inovnici se proterani, pobrzale da gi prisvojat pravoslavnite crkvi. No, pri ustanovuvaweto na sopstveni{tvoto, od strana na muslimanite e naredeno tie da im se vratat na sopstvenicite.146

Pri~inite za preminot na hristijanite vo islamotZemaj}i ja predvid ovaa sloboda na ispoveduvaweto na verata, koja e op{to dadena na hristijanite vo po~etokot na islamskoto vladeewe, proizleguva deka e apsolutno nevozmo`no da se primat pretpostavkite, koi se op{to ra{ireni, deka me~ot e faktor za islamskoto preobra}awe. Spored toa, dol`ni sme da pobarame drugi pri~ini za preobra}aweto nadvor od prisiluvaweto. Za àl, bidej}i sme vo nedostig na podatoci vo ovoj pogled, potrebno ni e da se obrneme na pretpostavkite.147 Vo vremiwata koga teolo{kite raspravi bile pove}e vo moda, postoele mnogu misliteli koi bile podgotveni za primawe na islamskoto u~ewe. Sli~no sogleduvawe na islamskoto u~ewe imale ~lenovite na staleòt [erhigan (zemjoposednici) vo osmiot vek. Tie, koi bile hristijani samo po ime, go smetale Isa (Isus) za obi~en ~ovek i deka bil eden od verovesnicite.148 Ponekoga{ tie im zadavale mnogu neprijatnosti na sve{tenicite, koi nastojuvale da gi vovle~at vo edna izrazito hristijanska sekta,149 no bidej}i pove}e bile nakloneti kon islamot otkolku kon hrisitjanstvoto, dosta e verojatno deka se naredile me|u onie koi go zgolemile brojot na muslimaniote otkako Arapite ja osvoile Persija.Spored pretpostavkite na mnozinata hristijanaski teolozi,150 tamo{niot moralen pad na isto~nite crkvi i duhovnata poniènost protiv sebe gi predizvikala srcata na mnozinata i gi navela da baraat po~ista duhovna atmosfera vo islamot, koj

143 E. von Dobschutz, str.390–391.144 Michael the Elder, vol.II, str.439–440.145 Makin, str.12, F. Labourt:Le Christianisme sous la dynastie sassanide, str.539 i natamu. (Pariz, 1904).146 Renaudot, str.169.147 Von Kremer dobro zabeleàl: „Ona {to go doznavme vo vrska so politi~kata i voenata istorija od tie vekovi mu go dolìme na trudot na arapskite istori~ari koi ne znaele za zamor i teìna vo sobiraweto na vesti i podatoci. Pome|u nas i taa istorija stojat dvanaeset vekovi. Poradi toa, pokraj site te{kotii, potrebna e preciznost. Vnatre{nata istorija na toj period e va`na, kako i istorijata na borbata me|u novata, ednostavna vera, i starite religii vo koi nastanale komplicirani sekti, za koi znaeme samo voop{teno“ (Von Kramer /2/, str.1–2).148 Thomas of Marga, vol.II, str.309 i ponatamu.149 Thomas of Marga, vol.II, str.310, 324 i ponatamu.150 Pokraj tekstovite koi se preneseni ovde, vidi: „M’Cliutoch i Strong’s vo Cyclopedia (Enciklopedija) pod predmetot Muhammedanism, vol.VI, str. 420, James Treeman Clarke: Ten Great Religions. Del II, str.75 (London, 1883).“

44

{to doa|al vo potpolnata sila na novoto versko odu{evuvawe.151 Vo ovoj pogled primer, za privrzanik na ova mislewe se nao|a vo slednovo objasnuvawe na golemiot crkoven dostoinstvenik Milmen (Millman):152 „Vo kakva sostojba se nao|alo hristijanstvoto vo onie krai{ta koi prvi bile izloèni na muslimanskite osvojuvawa? Ednata verska sekta bila protivre~na na drugata, sve{tenskite sobiri bile sprotivni eden na drug vo onie nejasni verski propisi i vo metafizi~kite to~ki; pravoslavnite, nestorijancite, jakobitite vo svojot neiscrpen antagonizam se ma~ele edni drugite. Mnozina od niv, namesto da se obedinat poradi odbranata na zaedni~koto (im) hristijanstvo, odele tolku daleku {to sakale da gi vidat svoite protivnici i sopernici pod vlasta na muslimanite. Seto ova, kolku èstoko da go osuduvame, e malku. Koj znae kolku gi ima me|u niv koi vo ovie beskone~ni raspravii gi razni{ale verskite osnovi. Me|utoa, ~udno e deka iljadnici v~udonevideni hristijani ne pribegnale kon vistinata na ednostavnoto sveto ednistvo, makar po cenata na priznavaweto na Muhamedovoto prateni{tvo, za da se spasat od onie beskrajni raspravii. Italijanskiot pisatel Caetani istaknuva deka oddale~uvaweto na ~uvstvata od labrinskite dogmi, koi se vneseni vo hristijastvoto preku vizantiskiot duh, e pri~ina za {ireweto na islamot me|u pripadnicite na isto~nata crkva; i vo toj pravec ragleduva: ‚Za Istokot, koj imal pove}e naklonetost sprema poednostavnoto i porazbirlivoto sfa}awe, bolskaweto na helenisti~kata kultura, od versko gledi{te, bilo propast, bidej}i ednostavnoto i vozvi{enoto u~ewe na Isus (Isa) se pretvorilo vo sekta polna so neizvesnost i somne`. Ova, sepak, rezultiralo so ~uvstvuvaweto na malodu{nost i od temel go razni{alo veruvaweto. Dodeka sostojbata na rabotite bila vakva, kone~no od pustinata po~nale da doa|aat vesti za novata Objava. Toga{ ovoj degeneriran vid na hristijanstvo na Istok, zbrkan od vnatre{nite razdori, pogoden vo samata sr` na veruvaweto, so zaprepastenost stoel vo nedoumica. Pove}e ne ja odbivala privle~nosta na novata vera, no na takva vera koja so eden udar gi ru{ela site onie somneì i kolebawa, taka {to so ednostavni, jasni i neosporni veruvawa davala u{te i mnogu materijalni koristi. Eve vaka Istokot go napu{til Isus i se frlil vo pregratkite na verovesnikot koj doa|al od Arabija.‘“153 Tejlor (Taylor) za islamot veli:154 „Lesno e da se sfati kako ovaa forma na reformiran mojsievizam brzo se {irela niz Azija i Afrika. Afri~kite i siriskite nau~nici namesto Isusovata vera postavile misteriozni i metafizi~ki veruvawa; i vo borbata protiv moralnata raspu{tenost na svoeto vreme, kako lek protiv nea, proglasile celibat, smetaj}i go za rajska doblest. Patot kon svetosta bil vo povle~enosta (isposni{tvoto), glavnata osobenost na kalu|erastvoto bila (vo) ne~istotijata. Obi~niot svet bil masa koja gi oboùvala ma~enicite, svetcite i angelite, sli~no na politeistite. Negovite povisoki sloevi bile so perverzen moral; srednite bile prigme~eni so dava~ki, robovite bile li{eni od sekakva nade` i spas.155 Islamot do{ol kako pro~istuva~ko sredstvo isprateno od strana na Bog, i spre~uvaj}i gi onie krivi veruvawa i onie zloupotrebi, gi uni{til. Ovaa sostojba bila nekakov vid na revolt protiv onie zaludni teolo{ki raspravii i maèvniot protest protiv voshituvaweto na celibatot kako kruna na 151 Ova go izrazil i imperatorot Herakle, so jazikot na muslimanskite istori~ari, (jezikom muslimanskih histori~ara) so zborovite: „Nivnata vera e nova vera koja im dava nov polet“ (Tabarai, str.2103)152 History of Latin Christinity, vol.II, str.216–217.153 Caetani, vol.II, str.1045–1046.154 Tekst pro~itan pred Church Congress at Wolverhampton (crkveniot kongres vo Velverpton), October 7th 1887.155 Za nepodnosliviot finansiski sistem pod vizantiskata imperija vidi: Gforver, Byzantiniche Geschichten, vol.II, str.337–339, 389–391, 450.

45

bogobojaznosta. Islamot kako osnova na verata gi postavil goleminata i edinstvoto Bo`je; ja objavil pokornosta na voljata kon vozvi{eniot Bog, koj bil praveden i milostiv, li~nata odgovornost, Sudniot den, èstoka kazna za zabludata, potoa ja odredil dol`nosta na molitvata, postot, davaweto na mislostina i vr{eweto na dobri dela. Vo pozadina gi frlil ve{ta~kite doblesti, lukavstvata praveni vo ime na verata, so interpretacijata na napnatite moralni ~uvstva i iskrivenite govori za veruvaweto. Namesto mona{tvoto ja postavil dol`nosta na maèvnosta. Na robovite im dal nade` za sloboda, a na ~ove{tvoto ~uvstvo na bratstvo, i gi potvrdil osnovnite su{tini na ~ove~kata priroda.“Islamot, od edna strana se prikaùva kao pojava na reakcija protiv vizantiskoto sve{tenstvo.156 Ova sve{tenstvo za inmperatorot (carot) i negoviot dvor bilo onaa druga strana na vozvi{enata svetost koja se nao|ala na najvisokata pozicija. Impretatorot ne samo {to e smetan za najvisok hristijanski vladetel, tuku i za pontifex maximus (vrhoven sve{tenik, papa).157 Prifa}aweto na ovoj princip od strana na sve{tenstvoto i staleòt nadvor od nego, se vkrepilo vo forma na despotizam, koj so ednakvata teìna gi pritiskal obi~nite vernici za vreme na Justinijan. Protiv Justinijanovata dràva vo Carigrad vo 532. godina buknal èstok bunt, koj bil manifestacija na nezadvolostvoto kako protiv dràvata taka i protiv crkvata, a koja moèle da ja zadu{at duri otkako uni{tile trieset i pet iljadi lu|e. Nezadovolnicite, koi se narekuvale zeleni, èstoko i javno protestirale. Vikale protiv vlasta na imperatorot: „Pravinata e izgubena i ve}e nema da se pronajde. ]e se poevrej~ime ili, u{te polesno, }e se vratime nazad vo idolopoklonstvoto!“158 Nitu sto godini podocna ne moèle da is~eznat pri~inite za nezadovolstvoto {to bile povod za onaka èstokite izjavi. Te{kiot udar na rakata na vizantiskata dràva ne dal mo`nost da se povtori ovoj bunt, taka {to nezadovolnicite se rasprskale. No, sepak, vo 560. godina vo Carigrad se fateni i progoneti onie {to tajno go ispoveduvale idolopoklonstvoto.159 Me|utoa, nezadovolnicite moèle nepre~eno da ìveat vo pograni~nite pokraini, oddale~eni od prestolninata na Carstvoto. Ereticite, koi bile izloèni na maki, so ostanatite nezadovolnici pribengale vo isto~nite krai{ta. Du{evnite potomci na onie {to pred okolu sto godini sakale da go zamenat hristijanstvoto so nekoja druga vera, sakale da & izlezat vo presret na islamskata vojska.Vo Hilafetskata160 Imperija, a osobeno vo gradovite, otkako arapskiot jazik bil primen za op{t jazik, po dva veka osvoenite krai{ta postepeno go porpimale odnesuvaweto i obi~aite na vladea~kiot narod, {to moralo da predizvika dlabok vpe~atok vo verskiot i intelektualniot ìvot na privrzanicite na drugite veri, koi vlegle vo nejzinata za{tita. Intelektualnoto dvièwe, vo mnogu raboti materijalisti~ko, koe od pettiot vek spored Hixra vlijael mnogu na islamskata teologija, izgleda deka mnogu vlijaelo i na hristijanskite misliteli, taka {to ja napu{tile verata vo koja toga{ preovladuvala naklonetosta kon veruvawe vo nevozmo`ni raboti. Eden islamski pisatel od 4. vek spored Hixra naveduva 156 „Islamot zna~el reakcija na lo{oto odnesuvawe na Justinijan kon ~ove{tvoto. Toa osobeno bilo protiv hristijanstvoto koe go smetalo Justinijan za svoj duhoven i svetoven glavar.Golema zasluga za uspehot na Arapot Muhamed, roden vo 571.god., t.e. {est godini po smrtta na Justinijan, vo negovata nesporedliva misija ima nezadovolstvoto i antipatiite koi gi ~uvstvuvale narodite koi bile vo granicite na Vizantiskata Imperija, kako i onie koi bile vo nejzino sosedstvo, poradi uàsite koi gi napravil Vasilij“ (Gfover: Byzantinische Geschichten, vol.II, str.437).157 Gfover, vol.II, str.296–306, 337.158 Gfover, vol.II, str.442–444.159 Gfover, vol.II, str.445.160 Hilafet – islamsko rakovodstvo (zab. na prev.).

46

razgovor so eden hristijanin (Kopt). Ovoj razgovor moè da se zeme kako primer za op{tiot na~in na sfa}aweto i za drugite toga{ni crkvi:„Deka hristijanstvoto ne e pravata vera, vo ova pra{awe }e gi navedam slednive dokazi: objavite na ovie veri gi ru{at propisite ednata na drugata; mnogu zapovedi se protivre~ni eden na drug i navistina poradi nivnata nepovrzanost i protivre~nost razumot gi odbiva, taka {to go teraat umot na revolt. Nikakvo razmisluvawe ne moè da gi potpomogne, nikakva rasprava ne moè da gi dokaè. Kolku i da gi ispituvame, nitu za razumot, nitu, pak, za setilata ne moème da navedeme dokaz koj bi moèl da n# uveri vo niv. Sepak, nasproti ova, sum videl mnogu vladeteli i narodi so znaewe i zdravo rasuduvawe koi ostanale pri dadeniot zbor na hristijanstvoto. Zatoa tvrdam deka, pokraj site ovie protivre~nosti, ovie go prifateile hristijanstvoto bidej}i bile prinudeni da gi primat dokazite koi im se pokaùvani vo oblik na ~uda i simboli.“161

Prodorot na racionalizmot i odre~uvaweto na ObjavataOd druga strana, treba da se im na um deka onie {to pre{le od hristijanstvoto vo islamot pod vlijanie na materijalnite i intelektualnite naklonetosti, go na{le vo ovaa vera misleweto na „pret~uvstvuvawata“na islamskite teolozi mutezelii i mnogu drugi raboti zaedni~ki za dvete veri. Spored toa, so ogled na nivniot nau~en stav sprema sodrìnata na verata i sprema mnogute teolo{ki pra{awa, ovoj prevrat ne e izveden so sila, kako toa se pretpostavuva. Jasno im e duri i na onie, koi barem malku se upateni vo verata koja ja objavil Muhamed m.n.n., deka postoi cvrsta spona me|u hristijanstvoto i islamot, ne zemaj}i gi predvid osnovnata ???zasada poradi koja za vreme na halifot na Umeviite, duri i podocna, vo mnogu to~ki do{lo do soglasnost me|u islamskite i hristijanskite teolozi. Poradi ova se tvrdi deka pri objasnuvaweto, spored edniot sistem, primaweto i sfa}aweto na osnovnite islamski stavovi, se zabeleùvaat tragi na vlijanie na vizntiskite teolozi. Formata i rasporedot na najstariot verski princip na arapskiot jazik potsetuva na negovata sporedba so deloto na damaskiot svetec Jovan (Jahja) i delata na nekoid rugi, na nego sli~ni hristijanski svetci.162

Eden najstar arapski mitski red, {to bil naklonet kon asketizmot, proizleguva od vlijanieto na hristijanskoto sfa}awe.163 Traga na ova vlijanie se nao|a voglavno vo veruvaweto na nekoi mutezelii.164

Tie svoeto rasuduvawe potpolno go prisposobile kon voobi~aeniot na~in na vizantiskit teolozi. Kaderijskite privrzanici go zemale principot na slobodnata volja tokmu od hristijanstvoto. Privrzanicite na sektata na murxiite vo pra{awe na odre~uvawe na ve~nata kazna, {to e sprotivno na op{toto sogleduvawe na site muslimani, se sloùvaat so u~eweto na isto~nata crkva.165 No sepak vlijnieto na islamskite pobo`ni imami se otkriva so preo|aeweto vo islamot na 20.000 Evrei, hristijani, oginopoklonici po povod smrtta na Ibn Hanbel166

Pravnikot na hanbelijskiot mezheb Ebul Ferex b. Xevzi, koj e najgolemiot

161 Mas’udi, vol.II, str.387.162 Von Kramer (2), str.8163 Von Kramer (2), str.54, i (3), str. 32, Nicholson, str.231.164 Se zboruva deka Muhammed b. Nuzeyl, mutezilijski filozof i vospituva~ (????odgoitel) na halifot Memun, preobratil vo islamot pove}e od tri iljadi lica (Ahmed b. Jahja b. er–Murteda, str.26, 27)165 Von Kremer (2), str. 3, 7–8, C.H.Becker, Christliche Plemik und islamische Dogmen bildung (Zeitschrift für Assyriologie, XXVI, 1912).)166 Ibn Khalllikan, vol.I, str.45.

47

nau~nik, propoveda~ i najproduktiven pisatel na svoeto vreme (1115.-1201.), so gordost naveduva deka istiot broj, kako mu e poznato, se preobratil.167

Notata na privle~nost na islamskata kulturaBesprimerniot uspeh na islamskoto oru`je ja razni{al verbata vo hristijanstvoto na onie {to potpadnale pod islamska vlast, bidej}i po~nale da ja sogleduvaat boànskata mo} vo islamskite osvojuvawa.168 Tie ja pobrkale zemskata sre}a so svetata mislost (so Bo`joto vnimanie), taka {to zapadnale vo veruvawe deka Gospodarot na vojnata ja dava pobedata na onie robovi koi Mu se pomili. Sproed toa, se gleda deka se nastojuvalo vistinitosta na islamot da se dokaè so islamskiot uspeh.Idealot na bratstvoto vo islamot bil jaka atrakcija za niv. I navistina, arapskata gordost na rodot i privilegiite na vladea~kiot narod, pro{ireni i na preobratenicite, po nekolu veka bile pre~ka za preobra}aweto, no so tekot na vremeto potvrdena e ramnopravnata polo`ba vo op{testveniot poredok na onie {to vo svojstvo na muslimani pripa|ale na razli~ni plemiwa, taka {to na krajot na prviot vek spored Hixra na spomnatiot streme` na bratstvoto vo islamskoto veruvawe mu izdejstvuvale dostojna polo`ba i, makar teoretski, uspeale da bidat primeni vo nivnata dràva.169

Progonstvata na koi hristijanite bile porano izloèniSamo za vremeto na prviot halif sostojbata na hristijanite ne bila premnogu podnosliva. Ponekoga{ se prezemani strogi merki protiv zimiite vo korist na muslimanite. Spored ova se nadevalo deka na muslimanite }e im se osigurat op{testvenite prednosti. Prezemeni se merki od strana na mnozina halifi zimiite da ne se primaat na dràvni pozicii, no toa ne moèlo da rezultira so uspeh. Vo ovoj pogled pa|ale odluki od strana na Mensur (754-770.), Mutevekil(847.-861.), Muktedir (908.-932.), vo Egipet na fatimiskiot halif Amir (1101.-1130.), i vo ~etirinaesettiot vek od strana na mamelu~kite sultani.170 Me|utoa, operativnoto izdavawe na odlukata zimiite da ne se primaat vo dràvnite ustanovi e znak deka pri primenata na vakvite hegemonisti~ki merki nemalo ednoli~nost i postojanost. I navistina, pri~inite za onie zapovedi treba da gi barame ili vo gnevot na publikata na èstokata i drskata postapka na hristijanskite ~inovnici,171 ili vo zovrieniot fanatizam koj predizvikuva postapka napolno sprotivna so islamskoto upravuvawe.Postrogoto postapuvawe protiv hristijanskite podanici zapo~nalo za vremeto na halifot Harun er–Re{id (786.-809.). Toj naredil (tie) da se oblekuvaat na poinakov na~in i da gi napu{tat dràvnite slu`bi vo korist na muslimanite. Prvata od ovie zapovedi ni pokaùva kolku se drèlo do onie preporaki {to mu se pripi{uvaa na Omer i deka tie zapovedi ne proizleguvaat od religioznite ~uvstva, tuku od politi~kite okolnosti od toa vreme. Stradawata {to gi pretrpele hristijanite vo pove}eto slu~ai nastanale poradi zlite nameri koi gi 167 Wustenfeld, str.103.168 Michael the Elder, vol.II, str.412–413, Caetani, vol.V, str.508: „Pobedite koi Arapite gi izvojuvale nad Vizantijcite i Persijcite ne bile samo pobedi na Arapite nad narodite od pokorenite pokraini, tuku vo o~ite na Orientalcite koi vo sekoj nastan ja gledaat Bo`jata mo}, bile i pobedi na islamskoto u~ewe nad hristijanstvoto i mazdeizmot, a osobeno pobedi nad hristijansvoto.“169 Goldzihner, vol.I, poglavje 3 i 4.170 Posledniot od ovie go otkril obidot na hristijanite da go zapalat gradot Kairo. (De Giugnes, vol.IV, str.204–205). Gottheil, str.359, Journal Asiatique, IV, serie, tom.XVIII (1851) str.454, 455, 463, 483, 491.171 Assemani, tom III, pars, 2.p.c., Renaudot, str.432, 603, 607.

48

neguvale hristijanskite dràvi protiv islamksite vladeteli. Pri~inata zo{to Harun er–Re{id gi zamrazil hritstijanite e toa {to vizantiskiot imperator Nikifor (Nicefor) go poniìl vo imeto na hristijannite.172 Povodot za istapot protiv hristijanite treba da se bara ili vo nevernosta, koja nastanala poradi me{awata i intrigite na islamskite neprijateli, na tu|ite hristijani so doma{nite, ili vo voznemirenosta koja poteknala od poniùvaweto i navreduvaweto na muslimanite od strana na hristijanite. Me|utoa, ~estopati i fanatizmot bil povod za konfliktite, kako {to bil slu~ajot za vreme na Mutevekil. Ovoj vladetel se pokaàl kako za{titnik na pobo`nata muslimanska grupa, koja ja iskoristila mo`nosta da izvede reakcija prtoiv materijalisti~kite strui i slobodoumnite nagoni, koi nastanale pod upravuvaweto na negoviot prethodnik. Ova bila grupata na prostiot narod, koja bila sprotivna na poviskoite sloevi.173 Izgleda deka ovaa grupa bila èdna za osveta poradi onie stradawa koi gi pretrpela za vreme na prethodnikot na Mutevekkil.174 Toj sakal da ja iskoristi nivnata jarost vo kaznuvaweto na muteziliite. Zabranil sekakva komentatorska diskusija vo vrska so Kuranot, a muteziliskoto u~ili{te go proglasil za ereti~ko. Gi tepal i gi zatvoral site onie koi Ali go smetale za svet, go sru{il turbeto na Husejn vo Kerbela i go zabranil axiskoto posetuvawe na negoviot grob. I hristijanite bile kazneti zaedno so onie {to se smetani za otpadnici. Poradi ova, strogo se vnimavalo za primenata na odlukata za razli~nosta vo oblekuvaweto na muslimanite i zimiite, koja bila izdadena pred Mutevekil. Naredil hristijanite da ne se vrabotuvaat vo ustanovi koi se griàt za op{tite blagosostojbi i da im se udvostru~at dava~kite. Im zabranil na zimiite vo slu`ba da zemaat muslimanski sluga i da se bawaat vo muslimanski bawi.Vredno e da obrne vnimanie na toa deka istori~arite na nestorijanskata crkva, koja najmnogu pretrpela poradi odredbite, ovaa sostojba ja objasnuvaat so novite raboti koi se vrzani za li~nosta na Mutevekil, i deka toa is~eznalo so negovata smrt.175 Eden od negovite naslednici, Muktedir (908-932), gi obnovil negovite uredbi. Verojatno, okolu pedesetina godini podocna i ovie padnale.Vrieweto na fanatizmot predizvikalo ru{ewe na crkvite i na sinagogite.176 Ovaa pojava e pri~ina {to se nagolemil brojot na onie {to se oddale~uvale od hristijanskata crkva,177 iako ovie progonstva se sprotivni na tolerantniot duh na islamot i izrekite178 {to mu se pripi{uvaat na ~esniot Muhamed. Fanati~nata grupa zaludno nastojuvala postojano da gi primenuva ovie drakonski merki. Poniùvaweto na muslimanite stanalo predmet na rasprava me|u ulemite. Tie vo svojata povle~enost se àlele i pregovarale, no vlastodr{cite, koga bi im se dala mo`nosta, ne se obrnuvale na toa.179 Pravilata koi se postaveni od strana na nekoi fanati~ni duhovnici so namera da gi iskorenat nemuslimanite, ne moàt da se smetaat za merilo na postapkite na dràvnoto upravuvawe. Se 172 Muir, the Caliphate, str.475.173 Von Kremer (3), str.246.174 Muir (I), str.508, 516–517.175 Mari b. Sulayman, str.79 i natamu, Saliba b. Yuhanna, str.71.176 Gottheil, str.364 i ponatamu.177 Mari b. Sulayman, str.114, (LL 14–16)178 Izgleda deka ovoj hadis se prenesuva vo pove}e verzii, na primer: „Koj im napravi nepravda na onoj so koj e napraven dogovor (zimija) i go optereti preku negovata mo}, jas }e mu bidam obvinitel.“ (Balazuri, str.162) (Jahja b. Adem, str.54. go dodava zborovite: „do Sudniot den“). „Koj }e go voznemiri zimijata koj ja pla}a xizjata i ja pokaùva svojata pokornost–toj e moj neprijatel“. (Usudu el–Gaba, citirano spored Goldziher vo Jewish Encyclopaedie, vol.VI, str.655). Hristijanskiot istori~ar Al–Makin (str.11) go spomnuva vo verzijata „Koj voznemiruva zimija, me voznemiruva i mene“.179 Journal Asiatique, IV serie, tom XIX, str.109 (Pariz, 1852). Vidi isto taka R. Gottheil, A. Fetwa on the appointment of Dhimmis to office (Zeitschrift fur Assyriologie, vol. XXVI, str.203 i natamu).

49

naveduva deka povod za toa se zloupotrebite na nemuslimanite koi bile na povisokite slu`beni pozicii. Vakvite hristijanski ~inovnici predizvikuvale omraza so pregazuvaweto na pravata na nekoj musliman. Kako se tvrdi, nekoi, iskoristuvaj}i gi svoite visoki pozicii, gi ma~ele i gi maltretirale muslimanite, i odele tolku daleku {to gi li{ele od imot. Vo ovoj pogled ispra}ani se àlbi za vremeto na halifite: Mensur (754–785), Mehdi (775–785), Memun (813–833), Mutevekil (847–861), Muktedir (908–932) i mnozina nivni naslednici.180 Nekoi hristijanski ~inovnici go predizvikale ~uvstvoto na prezir poradi svoite postapki kako {to e {piunirawe na Abasiite, koe rezultiralo so kaznuvawe na muslimanite, privrzanici na Emeviite.181 Podocna, za vreme na krstonoscite, obvinuvani se deka na ovie im ispra}ale vesti,182 potoa deka, na eden na~in, koj ne e dostoen da se smeta za versko progonstvo, dale povod protiv niv da se prezemat ograni~uva~ki drakonski merki.Kolku {to stanuvala nepodnosliva sudbinata na naselenieto vo osvoenite krai{ta, tolku do taa merka pobezotporno rastel brojot na onie {to so zborovite „Nema drug Bog osven Alah, Muhamed e Negov pratenik“ barale spas od siroma{tijata. Koga vo dràvata bi nastanala potreba za pari, a toa se slu~uvalo s# po~esto, toga{ bi se zgolemile danocite na pot~inetite narodi. Dokolku ovaa nesnosliva sostojba na nemuslimanite traela, dotolku rastel brojot na preobratenicite vo islamot. Spored ispituvaweto na ovie i sli~ni na ovie prikazni za svirepestite, so koi se ispolneti stranicite na istoriite na istori~arite od podocne`nite hristijanski vremiwa, hristijanskite crkvi ne moèle da otkrijat nekoe dovolno otporno duhovno sredstvo protiv pritisokot na spomnatata sostojba. Pri~inite za preobra}aweto i oddale~uvaweto od hristijanstvoto, koi gi pridruùvale ovie verski progonstva, kako {to veli golemiot istori~ar na nestorijanskata crkva Mari b. Sulejman, treba da gi barame vo indiferentnosta vo vr{eweto na verskite dol`nosti i vo nemoralniot ìvot na sve{tenstvoto.183

Od baranite pri~ini za opa|aweto na hristijnaskoto naselenie e i taa {to decata na zarobenite hristijanski èni, dovedeni vho haremite, ja sledele verata na svoite tatkovci. Nudeweto na slobodata na hristijanskite robovi od strana na nivnite presretlivi gospodari kako nagrada za nivnata konverzija e edna od atrakciite koi se pojavuvale ~esto. No, ne e poznato deka muslimanite prezemale ne{to za da gi prinudat nemuslimanite na preobra}awe, nitu deka pravele nasilstvo za odnekade da go iskorenat hristijanstvoto. Dokolku halifite ja dozvolele primenata na eden od ovie dva na~ini na preobra}awe, kako {to napravil Ludevit XIV so protestantizmot vo Francija, smetaj}i go za zlostorstvo, kako {to se progonuvani Evreite od Anglija polni 350 godini, taka i tie moèle lesno da go iskorenat hristijanstvoto od svoeto Carstvo. Bidej}i isto~nata crkva se vozdràla od u~estvoto vo akcijata na ostanatiot hristijanski svet, isto taka i vo toj hristijanski svet ne e ni{to prezemano za da se pomogne hristijanstvoto, koe e smetano za ereti~ko vo tie krai{ta. Spored toa, eden od cvrstite dokazi deka muslimanskite dràvi bile op{to tolerantni kon hristijanite e i toa {to denes navisitina postoi isto~nata crkva.184 180 Belin, str.425–440, 442, 448, 456, 459–461, 479–480. 181 Belin, str.435, not.2.182 Belin, str.478.183 Mari b. Sulayman, (str.115, red.1–2) dava objasnuvawe za ovaa gre{ka so progonstvata koi se slu~uvaat na po~etokot na desettiot vek i veli: „Mnozina preminale vo islamot, a pri~inata za ova e raspu{tenosta vo verata i lo{oto odnesuvawe na sve{tenicite na oltarot, haramovite i svetili{tata.“184 Egipetskiot halif el–Hakim (996–1020) be{e naredil site Evrei i hristijani da go napu{tat Egipet i da se iselat na vizantijska teriotorija. Na nivna molba ja povlekol svojata naredba.

50

Za vreme na islamskoto osvojuvawe, od privrzanicite na crkvata koi u{te preostanale, vo zapadna Azija imalo 150.000 nestorijanci.185 Dokolku privrzanicite na drugite crkvi ne prezemale merki da gi privle~at vo zakriloto na svojata sekta, nivniot broj }e be{e u{te pogolem. Kaldejcite koi & se priklu~ile na rimskata crkva gi imalo 70.000. Nestorijanskiot episkop Mar Xunan so mnogubrojnite drugari sve{tenici i so 15.000 privrzanici na nestorijanskata sekta vo 1898. godina & se priklu~il na ruskata pravoslavna crkva. Jakobitskiot patrijarh vo Antiohija vr{el duhovna vlast nad 85.000 privrzenici na ovaa stara sekta. Od druga strana 25.000 vernici, {to ja so~inuvaat kompaktnata jakobitska zaednica, & se priklu~ile na siriskata katoli~ka patrijarhija.186 28.836 semejstva privrzanici na isto~nata pravoslavna crkva bole pod duhovnoto upravuvawe na antiohiskata patrijarhija, a 15.000 lica pod erusalimskata patrijarhija.187 Brojot na privrzanicite na katoli~kata crkva iznesuval nad 13.000 lica.188 Maronitskata crkva koja od 1182. god. se spoila so rimokatoli~kata, ima 300.000 privrzanici.189

Izvonredno ~udo e deka moèle volku dolgo da opstojat ovie raspar~ani zaednici izloèni na voenoto ispustuvawe, epidemiite i gladta190 vo pokrainite koi so vekovi bile bojno pole i koe go gazele Turcite, Mongolite i krstonoscite,191

nasproti zakonot koj go postavile muslimanite deka ne smee da se prezema bilo {to vo pravec na nagovoruvawe na privrzanicite na edna zaednica, koja bila vo sostojba na numeri~ko opa|awe. Se nasetuva deka pri~inata za nivnoto numeri~ko opa|awe e odrekuvaweto, koe e celta na istokot, kade {to e rasprostraneto mno{tvo, voobi~aenoto na~elo na monogamijata, ~uvstvata koi poteknuvaat od nesigurnosta i ropskata polo`ba.192

(Markizi/I/, str.91).Vo sekoj slu~aj, halifot imal mo`nost da go sprovede ova so sila, kako {to toa go izvel svirepiot sultan Selim I (1512–1520), koj so cel da go dokraj~i religiskoto razdvojuvawe vo svojata zemja go predizvikal maskarot na 40.000 {iiti. Zacrtanata politika mislel da ja zavr{i i so iskorenuvaweto na hristijanite.Dozvoluvaj}i si sebesi otstapuvawe od ovoj pravec, bez somnenie toa go napravil vo soglasnost so op{tata politika koja ja imale islamskite vladeteli sprema hristijanskite podanici (Finlay, vol.V, str.29–30).Nekoi povodot na negovite sfa}awa go pripi{uvaat na inkvizicijata vo [panija, koja e sproveduvana vo toa vreme, taka {to sultanot Selim kako odmazda za torturite vr{eni vrz muslimanite vo [panija, sakal da gi prisili hristijanite da go primat islamot. No koga koga }e gi zememe predvid ideite i stremeìte na ovoj golem vladetel i politi~ar, opravdani se navodite na avtorot Arnold. (??Kako mu drago?), sultanot Selim mu se obratil na Me{ihatot vo toj pogled da mu izdade odobrenie (fetva) ??? (?po svoj prilici?) naveduvaj}i gi kako pri~ina delata na inkvizicijata. Toga{niot {ejhu–l–islam Zembili Ali–ef., primer na verskata i gra|anskata svest, mu odgovoril deka ne moè da ja izdade, bidej}i toa se sprotivstavuva so propisite na islamot vo vrska so zimiite. Koga sultanot Selim mu se zakanil deka }e go simne od pozicijata, toj mu odgovoril deka }e izdade presuda za negovo soboruvawe. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)185 Silbernagl, str.268.186 Silbernagl, str.307, 360.187 Silbernagl, str.25–26.188 Silbernagl, str.355.189 Silbernagl, str.384.190 Vidi A. von Kramer (I), vol.II, str.490–492.191 Ispustuvaweto (??pusto{eweto) na Carigrad od strana na krstonoscite vo 1204. godina moè da se zeme za model na odnesuvaweto na Latinite so hristijanite od isto~nata crkva.Barhebraeus se obvinuva deka manastirot Hor(r)an go napadnal kontot Goscelin, gospodar na Emes(s) (Homs vo Sirija), i vo 1184. godina mu nanel takva {teta kako da e Saracen (Arap) ili Tur~in (Barhebraeus /I/ vol.II, str.506–508).192 H. H. Milman, vol. II, str.218.

51

Vloènite napori vo {ireweto na islamot me|i hristijaniteNemame podrobni podatoci za preobra}aweto na ovie hristijani. Se razbira deka mnozina od ovie go prifatile islamot vo vremeto na prvata invazija. Za da dobieme nekakavo predo~uvawe, treba da napomeneme deka za vreme na Omer e zemano danok so iznos od 100 do 120 milioni dirhemi, a 50 godini podocna, za vreme na Abdulmelik iznosot se spu{til na 40 milioni. Pri~ina za ova namaluvawe na prihodite moè da im se pripi{e na ispustuvaweto koe e posledica na vojnite i buntovite, no moè da se pripi{e i u{te na preobra}aweto na masite, poradi {to mnozina se spasile od davawe na glavarina.193

Vo onie vremiwa zabeleàno e preobratuvawe na golem broj na hristijani od Horasan, {to se razbira od pismoto na sovremenikot na nestorijanskiot patrijarh I{ojab (Je{ib) koe {to zaedno so glavniot sve{tenik vo Persija Rorde{ir mu go pi{uval na mitropolitot Simenon. So~uvani se mo{ne malku pismeni hristijasnki dokumenti od prviot vek spored Hixra. Spored toa, bidej}i ova pismo tolku drasti~no svedo~i deka ovaa vera se ra{irila na miroqubiv na~in, i bidej}i malku e zemano predvid od strana na podocne`nite istori~ari, smetame za korisno delumno da go preneseme:„...Arapite, na koi Sevi{niot toga{ im ja podaril imperijalisti~kata vlast, sega se nao|aat me|u nas. Tie ne ja napa|aat hristijanskata vera, tuku, naprotiv, ja poddrùvaat. Gi po~ituvaat na{ite svetci i duhovnicite. Zo{to toga{ va{ite ìteli vo Merva ja napu{tile verata vo korist na Arapite? Voedno, spored zborovite na samoto mervansko naselenie, iako Arapite ne gi prinuduvale da ja napu{taat verata, iako im vetile sigurnost dokolku dadat del od svojot imot, sepak ja promenile verata. Ja prodale verata koja im donesuvala ve~no spasenie za del od imotot od ovoj minliv svet, napu{tile takva vera koja narodite ja kupuvale so krv i s# u{te ja kupuvaat, i so nea go steknuvaat mirazot za ve~nata egzistencija.“194

Mnogubrojnite preobra}awa, koi se slu~ile za vreme na hilafetot na Omer b. Abdulaziz (717–720) zasluùvaat vnimanie. Ovoj halif organiziral intenzivno misionersko dvièwe. Za da go privle~e naselenieto od osvoenite krai{ta vo zakriloto na islamot, go stimuliral na pove}e na~ini, duri i delel pari.195 Duri i pove}e, od finansiski pri~ini ja prekinal naredbata koja e izdadena vo 700. godina, 81. spored Hixra Spored ovaa naredba, novopreobratenicite ne bile oslobodeni od davawe na xizjata.196 Za dadade podstrek na preobra}aweto, gi prezemal ovie merki: od zemjoposednicite muslimani ne zemal ara~, no na niv go nateretil desetokot. Ovie merki od finasiska gledna to~ka bile strogi, no od gledi{teto {to go zastapuval pobo`niot halif bile krunisani so golem uspeh i mnogubrojnite nemuslimani gi naredile vo redot na muslimanite.197

Me|utoa, ne treba da pretpostavuvame deka samo ovozemnite obyrnuvawa bile ednistvenata sila koja gi vodela hristijanite vo islamot. Kako se razbira od deloto na sv. Jovan od Damask, koe se odnesuva na verskite raspravi, eden revnosen musliman, negov sovremenik, sakal so nau~ni argumenti i dokazi da gi razni{a osnovite na hristijanstvoto. Tekot na raspravata izgleda vaka; „Ako muslimanite zapra{aat... Ako muslimanite go kaàt ova..., vie vaka odgovorete im“, pa ima izgled na stvarnost. Se gleda deka ova e sostaveno so namera da se dadat gotovi odgovori na raznite prigovori na sosedite muslimani protiv 193 A, von Kramer, (I), vol.I, str.172.194 Assemani, tom.III, Paris Pria, str.130–131.195 Ibn Sa’d, Tabaqat, vol.V, str.258.196 Ibn Sa’d, Tabaqat, vol.V, str.262.197 August Müller, vol. I, str.440.

52

hristijanstvoto.198 Agresivniot stav na islamskite polemi~ari vo ovie dijalozi e mo{ne naglasen, iaku bi bilo bescelno da gi iskrivuvame argumentite na muslimanskite tvrdewa vo deloto koe go napi{al ovoj hristijanski nau~niak. Episkopot Teodor Ebu Kura, eden od u~enicite na sv.Jovan od Damask, napi{al ne{to vo vrska so raspraviite koi gi vodel so muslimanite. Ovaa rasprava sodrì dve sporni pra{awa pome|u dvete grupi.199 Muslimanite, kako i porano, i ovoj pat go primile predizvikot na raspravawe, i toa pretstavuva eden primer koj ja dava pravata slika za aktivnosta na muslimanite, koja navistina gi vodela kon nivnnite celi. „Site idei i nastojuvawa na na{ite protivnici se sveduvani na negirawe na svetosta na Bo`joto slovo (zborot, logos),“ rekol episkopot.200

Nestorijanskiot patrijarh Timotius vo prisustvoto na halifot Hadij i Harun Er–Re{id stapil vo rasprava vo vrska so verskite pra{awa i po s# izgleda deloto, vo koe, kako se veli, e napi{ana ovaa rasprava, e izgubeno.201 Timoteus e odbran za patrijarh, nasproti avtoritativnata crkovna hierarhija. Negoviot najgolem protivnik, meroskiot mitropolit Josif, vo zaednica so halifot Hadij, spletkarel protiv nego. Najposle ovoj, na ubeduvaweto na Halifot, go primil islamot i kako za nagrada za svoeto preobra}awe dobil besceneti darovi i e imenuvan za ~inovnik vo Basra.202

Detali vo vrska so preobra}aweto vo islamotOvie podatoci od prvite vekovi spored Hixra se mo{ne nejasni i gi nema dovolno. Pove}e n# potsetuvaat na nastojuvawata okolu povikuvaweto vo verata, otkolku {to iznesuvaat odredeni i neosporni fakti.Do denes so~uvanite pismeni podatoci, koi na sebe nosat obele`je na ~istoto misioneratvo, spa|aat vo vremeto na Memun (813.-833.), a toa e edinstvenoto pismo koe go napi{al bratu~edot na Halifot na eden blagorodnik hristijanin, koj imal visoka pozicija na dvorot na Halifot, ~ie {to po~ituvawe go steknal li~no.203 Na~inot na izrazuvaweto na avtorot na ova pismo, vo koe ne`no go moli svojot prijatel hristijanin da go primi islamot, e brilijantna slika koja ni go predo~uva tolerantniot stav koi toga{ muslimanite go zazemale sprema hristijanskata crkva. Ova poslanie po svojata vrednost zazema skoro besprimerno mesto vo istorijata na islamskoto misionerstvo.204 Spored toa pismo, vo koe stanuva zbor za govorot koj Halifot go odràl na sednicata na odli~nicite, se gleda deka uvaèniot Halif so kraen prezir zboruval za onie koi, poradi ovozemnite celi i sebi~nosti, go prifatile islamot. Toj gi sporedil so onie licemeri (munafici) koi se pokaùvale kako prijateli na Muhamed m.n., a tajno vr{ele zavera protiv negoviot ìvot.205 Ovie prigovori na Halifot zasluùvaat vnimanie, bidej}i svedo~at deka od preobratenicite vo islamot se pobaruvalo iskreno veruvawe, bez bilo kakvi niski, koristi, a deka koristoqubivite i sli~nite nedostojni celi kako povod za preobra}awe go predizvikuvale nivnoto èstoko negoduvawe.Memun li~no vloìl obilen trud vo {ireweto na islamot. Duri im ispratil pokana vo islamot na inovercite vo najoddale~enite pokraini od negovoto carstvo, kako

198 Migne, Potr, gr.tom.96, str.1336–1348.199 Migne, Potr, gr.tom.97, str.1528–1529, 1548–1561.200 Migne, Potr, gr.tom.97, str.1557.201 Amr b. Mattai, str.65.202 Amr b. Mattai, str.72.203 Risala ’Abdullah b. Isma’il al–Hashimi ila ’Abd al–Masih b. Ishaq al–Kindi, str.–1–37. (London, 1885) (Poslanie na Abdul(l)ah b. Ismail el–Ha{imi do Abdulhesih b. Ishak el–Kindi).204 Dodatok I. Vidi vo Dodatok II poradi pregled vo muslimanskata polemi~ka literatura.205 Kindi, str.111–113.

53

{to e Fergan,206 no nikoga{ ne ja zloupotrebuval svojata vladea~ka mo} za da gi prisili drugite da go primat islamot. Glavatarot na manihejskata sekta Jezdanbaht go posetil Bagdad207 i stapil vo rasprava so islamskite nau~nici, no moral da zamol~i pred nivnite cvrsti argumenti. Na ova halifot po~nal da go ubeduva da go prifati islamot, no Jezdanbaht, vo znak na nesoglasuvawe, odgovoril: „O zapovedniku na pravovernite, se slu{naa va{ite zborovi, va{ite soveti se primeni, samo vie ne ste od onie koi gi prisiluvaa lu|eto da ja napu{taat svojata vera.“ Halifot ne samo {to ne se nalutil za svojot neuspeh, tuku duri i odredil ~uvari pri negovoto vra}awe nazad da go ~uvaat od eventualnoto poniùvawe od strana na fanati~nile lu|e.208 Hristijanskite istori~ari davaat nedostatni podatoci za preobratenicite od povisokite sloevi na hristijasntvoto. Taka vo sredinata na 9. vek episkopot vo Bahrejn, \or|i, otkako poradi nekoi crkovni pri~ini e simnat od taa pozicija, preminal vo islamot.209 Mitropolitot vo Taris, Gabriel, so svojot brat go prifatile islamot vo sredinata na 10. vek. Se naveduva deka se preobratil poradi toa {to ne e izbran za nestorijanski patrijarh.210 Vo istiot vek Teodor, nestorijanski episkop vo Bet Gorem, preminal vo islamot. Crkovnite istori~ari ni{to ne pi{uvaat deka ovie preobra}awa bile na sila.211 Da bea prebrateni so sila, bez somnenie, tie toa bi go spomnale. Me|u 962. i 979. godina vo islamot se probratil i jakobitskiot episkop vo Azerbejxan, Filoksen.212 Jakobitskiot mitropolit vo Tekrit, Ignacije,213 koj na taa pozicija bil 25 godini, pod drugo ime kako Mark Barkiki, vo 1016. godina oti{ol vo Bagdad i prifa}aj}i go islamot vo prisustvoto na Halifot, go zemal imeto Ebu Muslim.214 Hristijanskite hroni~ari naveduvaat deka ovie tri preobra}awa bile poradi slabiot moral na odnosnite, no tie naveduvawa se podlo`ni na somnenie, bidej}i ne se potkrepeni so drugi argumenti.215 Kako koga na primer nekoj katolik bi tvrdel sli~no za eden 206 Balazuri, str.430.207 Mo`no e deka povod za Jezdanbahtovata poseta na Bagdad e pokanata na Memun da se odrì golem sobir na voda~ite na site verski zaednici od toa vreme, koga do u{ite na halifot do{lo deka proticvnicite na islamot izjavuvaat deka islamot za svoite uspesi treba da mu se zablagodari na me~ot (silata), a ne na silata na ragumentite.Na ovoj sobir islamskite nau~nici ja odbranile svojata vera od neopravdanite obvinenija. Se veli deka protivnicite priznale deka muslimanite im dale zadovoluva~ki dokazi (Ahmed. b. Jahja al–Murtad, Al–munyah wa l’amai fi sharh kitab al–milal wa n–nihal. British Museum. Or.3937, fol.53 (b), L.9–11)208 Kitab al–Fihrist, vol.I, str.338.209 Barhebraeus (I), vol.III, str.194.210 Mari b. Sulayman, str.101 (L.3–4)211 Barhebraeus (I), vol.III, str.230.212 Barhebraeus (I), vol.III, str.248.213 Site jakobitski patrijarsi go zemaat imeto Ignacije. Pred posvetuvaweto se vikal Mark bar Qiri.214 Barhebraeus (I), vol.III, str.288–290. Elios of Nisibis, str.153–154. So toa {to se povratil vo hristijanstvoto pred smrtta, koja go sna{la dvaeset godini podocna.Dva sli~ni slu~ai se registrirani vo analite na jakobitskiot patrijarh vo Antiohija vo XVI vek. Eden od niv e slu~jot Jasen, koj stanal musliman vo 1517. godina, no podocna otpadnal i izbegal na Kipar (koj toga{ bil vo racete na Venecijancite), kade {to ni~kum padnal pokajni~ki pred vratata na edna crkva i dozvolil preku teloto da mu preminuvaat onie koi vleguvale i izleguvale od nea.Vtoriot e Ni’metullah, koj ìveel okolu 1560. godina a koj otkako go ostavil islamot i povtorno preminal vo hristijanstvoto i dobil pro{tenie od papata Grgur XIII vo Rim (Barehbraeus /I/, vol.II, str.847–848).215 Vsu{nost Eliot od Nisebia, sovremeniot hroni~ar na preminot na jakobitskiot patrijarh vo islamot ne spomnuva takva rasipanost. Toa ne go pravi ni Mari b. Sulayman (str.115–116), istori~ar na rivalskata nestorijanska crkva, iako toj go obvinuva za ograbuvawe na svetite sadovi i crkovnite sliki.Isto taka Wright (Syriac literature, str.192) spored zborovite na Jozef, patrijarhot na Merve, veli: „Nemame potreba da veruvame vo s# {to Barhebraeus ni go kaùva za ovaj sirot ~ovek.“

54

sve{tenik koj bi preminal vo protestanststvo, {to bi bilo povod na somnevaweto. Nema somnenie deka preobra}aweto na spomnatite sve{tenici, koi im pripa|aat na dve protivni~ki sekti kakvi se jakobitskata i nestorijanskata, e so~uvano so posredstvo na istorijata poradi nivnata visoka pozicija, no ni{to ne se spomnuva za preobra}aweto na drugite poniski sve{tenici. Hroni~arot Bar Hebros, pi{uvaj}i ja istorujata do svoite denovi, za ovie preobratenici no dava poop{irni podatoci. na primer: vo sredinata na 12. vek eden od jakobitskite episkopi javno go primil islamot i toa e provedeno niz knigite, kako {to podocna i horosanskiot episkop Harun, otkako poradi svojot nemoral e osuden crkovno, go prifatil islamot. Potoa, pokaùvja}i se poradi svojot ~in, posakal povtorno da dojde vo svojata stara duhovna pozicija, no otkako e odbiena ovaa negova èlba oti{ol vo Carigrad i go napu{til jakobitskoto veruvawe vo „edno{tvoto na su{tinata (??prirodata)“. Me|utoa, bidej}i ne bil zadovolen so priemot vo Carigrad, povtorno mu se dodvoruval na jakobitskiot patrijarh. I najposle, otkako povtorno bez pri~ini go prifatil islamot i povtorno se pokajal, go zavr{il krajot na ìvotot me|u libanonskite maroniti216 (marunii). Sovremenik na ovoj hroni~ar, haburskiot episkop Daniel, koj e poznat i po svetovnoto u~ewe, se stremel da se imenuva za halepski nadbiskup, i otkako ne uspeal, go napu{til hristijanstvoto i poradi „sramot i du{evnata depresija“ {to stanal musliman, Sevi{niot mu poklonil uteha na ova o~ajno su{testvo, bidej}i podocna, po nekolku meseci ovoj „beden otpadnik“ umrel vo napu{tenost vo eden karavansaraj. Imeto mu is~eznalo, i nikoj ne go znael negovoto mesto na ìveewe.217 Deka ovie preobra}awa ne se retki i ~isto osameni slu~ai, svedo~i episkopot na Akre Jaques de Vitry. Zboruvaj}i za ona {to go videl vo Palestina od 1216. do 1225. godina, vaka gi izloùva svoeto mislewe za isto~nata crkva: „Oslabena i àlosno fatena vo stapici ili, poto~no, smrtonosno raneta so strasnata opsdnatost i la`nite nagovoruvawa na boèmniot prorok, be{e se urnala. Otkriena vo purpur, se zaglibila) vo |ol.“218

Slu~ai na preminuvawa vo islamot me|u krstonosciteHristijanskite crkvi, koi se nao|ale na podra~jeto na islamskoto vlijanie, se isto~no pravoslavie i od nego se razgraneti vo ereti~ki smetani sekti, no na krajot na 11. vek, na siriskite i palestinskite hristijani im se priklu~il noviot element, a toa se grupa grupi na krstonosci koi gi sledat latinskite obredi. Uspeale da ja so~uvaat svojata poremetena egzistencija naseleni vo erusalimskoto kralstvo i vo drugite pokraini okolu 200 godini. Ovie doselenici vo spomenatoto vreme se preobra}ale vo islamot. Na primer, za vreme na prvata krstonosna vojna eden del, koj se sostoel Germanci i Lombardijci pod vodstvo na vitezot Reynaud, se oddelil od golemiot karavan na krstonosci, taka {to selxu~kiot sultan Arslan gi opkolil vo eden dvorec. Reynaud, so namera da izbega od dvorecot, so svojot ekipa` preminale na stranata na Turcite i go prifatile islamot.219

Istorijata na vtorata nesre}na krstonosna vojna naveduva nastan sli~en na ovoj, koj zasluùva vnimanie. Eden sve{tenik, monah na manastirot Saint Denis, u~estvuval vo spomenatiot krstonosen pohod kako sekretar na Ludevit VII. Eve, }e gi prenesam citatite koi ja predo~uvaat spomnatata vojna:

216 Barhebraeus (I), vol.I, str.518.217 Barhebraeus (I), vol. II, str.712 i ponatamu.218 Historia Orientalis, c.15 (str.45).219 De Guignes, tom II (Seconde Partie) str.15.

55

Borcite na krstonosnata vojna, vo nastojuvaweto preku Mala Azija da dojdat do Eruslim, vo klisurite na Frigijskite ridovise napadnati od strana na Turcite i pretrpele stra{en poraz, no so te{ka maka se dofatile do bregot na gradot Antalija. Onie koi moèle da platat nesovesna cena, koja ja barale vizantiskite trgovci, moèle da najdat brod i da prejdat vo Antiohija, dodeka bolnite, ranetite i grupite axii bile prinudeni da ostanat na milosta i nemilosta na svoite predavni~ki sojuznici Grcite. Grcite zemale od Ludevit VII 500 marki pod uslov da ja dadat vojskata na frana~kite axii, koja }e gi brani i }e se griì za bolnite dodeka ne im stigne prva pomo{, koja odela po niv. No, {tom krstonosnata vojska trgnala, Grcite gi izvestile Turcite deka axiite se nao|aat vo bezizlezna sostojba, i dodeka bolesta, gladta i neprijatelskite streli predizvikuvale stra{no ru{ewe i ispustuvawe vo logorot na ovie bednici, Grcite toa ramnodu{no i mirno go nabquduvale. Edna grupa na krstonosci od tri–~etiri iljadi lu|e o~ajno nastojuvala da se spasi. Turcite gi opkolile i gi isekle na par~iwa. Otkako Turcite izvojuvale pobeda, po~nale da go stesnuvaat i samiot logor. Da ne bea srcata na muslimanite trognati uviduvaj}i ja volkavata beda i nesre}a, i ostatokot od krstonoscite bi gi sna{la smrtta. Turcite im gi le~ele ranite na ovie nevolnici, a siroma{nite gi spasile od bedotijata so svojata dare`livost. Duri i pove}e, nekoi muslimani gi kupuvale fran~kite pari koi {to Grcite, ne{to so sila, ne{to so laga, gi izmamile od axiite, i im gi davale na siroma{nite krstonosci. Ovaa postapka na so~uvstvo na inovercite mora vo o~ite na axiite da bila povod za sporeduvawe so delata i postapuvaweto na nivnite istovernici Grci, koi gi prisiluvale na rabota kako robovi, gi tepale i gi mamele, taka {to mnozina od niv svoevolno i iskreno go prifatile islamot. Toj star istori~ar Andonin de Dioclee po ovoj povod objasnuva: Iako gi izbegnuvale inovercite, koi im ukaùvale blagost i so~uvstvo, kako sme ~ule, pri povlekuvaweto na Turcite im se priklu~ile tri iljadi krstonosci. Ah, milost, ti si pogolem nasilnik (zalim) otkolku bilo kakvo poniùvawe. Muslimanite im dale leb, no im ja odzemale verata. I navistina, muslimanite za svojata napravena usluga nikogo ne prisilile da ja napu{ti svojata vera.220

Okolnostite kakvi {to se po~estite dopiri me|u muslimanite i hristijanite, steknuvaweto, preku krstonoscite, na novo mislewe vo vrska so doblestite na protvinikot, koe kaj podocne`nite krstonosni istori~ari221 zabele`livo se razlikuva od postarite, i imitiraweto na mnozinata Franki, naseleni vo Erusalim, na odnseuvaweto i na~inot na ìveewe na Istok, seto toa podednakvo vlijaelo i na verskite mislewa. Me|u najzna~itelnite pojavi od ova vlijanie spa|a i toa {to mnozina krstonosci zazemale povolen stav kon islamot. Ovoj niven stav Crkvata èstoko go napadnala. Siriskiot glavatar Usame b. Munkiz oti{ol vo Erusalim za vreme na primirjeto. Toga{ Mesxidu–l–Aksa bila pod nadzorot na templarniot vite{ki red, koj bil smesa od mona{tvo i vojni{tvo. Ovie mu odredile na Usame edna galerija vo hramot za da moè da klawa vo nea. Smetaj}i go ova za me{awe na eden gost–musliman vo verskite raboti, bil povod za èstok prigovor na odnovo dojdenite krstonosci vo Erusalim, taka {to spored toa i postojanoto vojuvawe, ne treba da se ~udime {to krstonoscite stapuvale vo verski raspravii koga i da im se dala mo`nost da dojdat vo prijatelski dopir so muslimanite. Vo ovie mo`nosti hristijanskite teolozi, za da dojdat do vistinskite pretpostavki za islamot, stapile vo li~ni vrski so muslimanite, taka {to usvoile sosema nov na~in na rasuduvawe, {to e pri~ina {to umovite se poremetile, so {to se pojavile grupi na {izmatici. Poradi ova ne

220 Odo de Diogilo (De Ludovici VII. Intinere, Migne, Potr. Lot. tom CXCV, str.1243).221 Guizot: Histoire de la civilization en Europe, str.234 (Pariz, 1882).

56

treba da se ~udime {to mnozina od niv direktno se privle~eni vo krugot na islamot.222 Vo 12. vek slu~aite na otpadni{tvo se ~esti, koi se provedeni niz oglasnite registri na kstonosniot sud vo Erusalim, spored koj, vo odredeni slu~ai, nivnata kaucija ne bila prifatena.223

Intersno e da se doznae koi se tie muslimani koi bile preokupirani so pridobivawe na ovie novopreobratenici. Me|utoa, ovie misioneri ne ostavile ni{to vo vrska so svojata li~na dejnost. Sepak znaeme deka na ~elo na ovie bil golemiot Salahudin, kogo negovite biografi go opi{ale „onoj koj gi privlekol krstonoscite vo islamot pokaùvaj}i gi islamskite doblesi kon hristijanskite gosti“.224

Jasno e deka ìvotot na Salahudin i negovite vite{ki ve{tini bile privle~ni za hristijanskite umovi. Duri nekoi hristijanski vitezi bile tolku ma|epsani {to ja napu{tile svojata vera i svoite lu|e i im se priklu~ile na muslimanite. Za ova e primer slu~ajot na templarskiot vitez Angli~anecot Robert. Ovoj vitez, napu{taj}i go hristijanstvoto vo 1185. godina, stanal cvrst musliman, duri se oènil so vnukata na Salahudin.225 Posle toa, po dve godini, Salahudin go osvoil Erusalim. Me|u zarobenicite po porazot na hristijanskata vojska na Hatin bil i erusalimskiot kral Ludevit. Za vreme na voeniot mete`, {est vitezi, kako {to toa go veli hroni~arot, „obzemeni od sotonskiot duh“, go napu{tile kralot i preminale vo Salahudinoviot logor, i svoevolno go prifatile islamot.226

Toga{ stapil vo pregovori so Salahudin i grofot od Tripoli (Tarabulusi–[am) Rejmond (Reymond), potoa, kako se ~ulo, go ubeduval da go primi islamot zaedno so svojata svita, no nenadejnata smrt na grofot ja spre~ila ovaa namera.227

Pa|aweto na Erusalim i Salahudinovite uspesi ja pottiknale Evropa za treta krstonosna vojna, ~ij{to najgolem nastan e opsaduvaweto na Akra. Stra{nite stradawa, na koi {to hristijanskata vojska bila izloèna poradi gladta i bolesta, bile povod {to mnozina od niv, za da se spasat od kanxite na gladta i smrtta, pribegnale vo islamski logor. Podocna nekoi od ovie krstonosci se vratile nazad, a nekoi sakale da im se priklu~at na muslimanite. Iako nekoi me|u ovie podocne`nite, kako se veli, im pravele uslugi na svoite porane{ni neprijateli, sepak ostanale verni na svojata vera i nezadovolni so svoite novi zapovednici, no poznato e deka mnozinstvoto se preobratilo vo islamot.228 Vo vrska so nivnoto svoevolno preobra}awe, eden voen hroni~ar, koj u~evstvuval vo spomanatata vojna so Rikardo, go pi{uva ova: „Nekoi od ovie begalci, ~ija {to sudbina ne moè da se opi{e nitu da se slu{a bez bolnoto ~uvstvo na àlost, ne moèj}i da ja izdràt gor~inata na gladta, za da gi spasat telata, predizvikale prokletstvo na svoite du{i. Mnogu podocna otkako preminale vo turskata strana, po izminatite lo{i vremiwa, stanale i otpadnici. Za da go prodolàt svojot privremen ìvot za eden ~ekor, ja kupile ve~nata smrt za odvratnoto neverni{tvo. Ah, besramen ~in, koj gi zasluùva site mo`ni kazni! Ah, ludi lu|e, koi nalikuvaat na nerazumni ìvotni! Nastojuvaj}i da se spasat od momentalnata smrt, ne se vardat od ve~nata“.229 Po~nuvaj}i od ova vreme, ~esto naiduvame na podatoci za ovie „otpadnici“, od patnici koi patuvale po 222 Prutz, str, str.266–267.223 Assises de la Cour des Bourgeois. (Recueil des historieus des Croisades, Assies de Jérusalem, tom.II, str.325).224 Baha al–Din, str.25.225 Roger Hoveden, vol.II, str.307.226 Benediet of Peterborough, vol.II, str.11–12.227 Benediet of Peterborough, vol.II, str.20–21, Roger Hoveden, vol.II, str.316–322.228 Abu Shamah, str.150.229 Itinerarium Pergrinorum et Gesta Regis Richardi, str.131 (Chronicles and memoarials of the reign of Richard I. Edited by William Stubbs) (London, 1864).

57

Palestina i drugite islamski zemji. Bidej}i muslimanite go fatile sv. Ludevit, toj bil prinuden da se obvrze deka }e dade otkupnina. Vo toa vreme eden preobratenik, biv{ sve{tenik, prigotvil kletva koja trebal da ja poloì na muslimanite.230 Dodeka e vr{ena postapkata na isplata na otkupninata, eden preobratenik od Provans do{ol tamu da mu ponudi darovi na kralot. Ovoj Francuzin pred toa vo dru{tvo na kralot Jovan vo 1219. trgnal na pohod protiv Damjat (Damiette). Na krajot se naselil vo Egipet kade steknal golem imot i se oènil so muslimanka.231 Od deloto „Spomeni“, koe vo 1266. godina go pi{uval eden predvodnik na francuskite vitezi, Amory de Roche, jasno se razbira kolku hristijanskite axii, koi odele vo Erusalim, se pla{ele da ne prejdat vo islamot. Go molel papata i negovite nuncii da ne im izdavaat dozvola za pat preku moreto vo Palestina na starcite i na siroma{nite, koi ne moàt da nosat oru`je, naveduvaj}i kako pri~ina deka vakvite muslimanite ili gi ubivaat, ili zarobuvaat ili najposle otpadnuvaat od hristijanstvoto.232 Rudolf de Zucham, koj vo periodot me|u 1336. do 1341. godina patuval po Palestina, kaùva deka sretnal tri lica kot go primile islamot. Ovie preobratenici, koi poteknuvale od sve{tenskite krugovi, bile vo dru{tvoto so vestfalskite vitezi, koi go steknale po~ituvaweto na sultanot i na drugite islamski glavatari.233 Nema somnenie deka ovie rasfrleni izve{tai pretstavuvaat pokazateli deka preminuvawata od hristijanstvoto vo islamot zazemale po{iroko dimenzii, samo deka do denes ne se so~uvani podatoci vo vrska so niv. Se spomnuva deka na krajot na 15. vek vo Kairo vo islamot preminale 25.000 preobratenici.234 Dosta e verojatno deka imalo mnogu preobratenici vo palestinskite gradovi po padot na Latinskoto Kneèvstvo na Istok, samo {to islamskite istori~ari, koi toga{ bile tolku preokupirani so sudbinata i goleminata na islamskite dinastii i avanturite na znamenitite lu|e, ne ni obrnuvale vnimanie na preobra}awata na nepoznatite lica. Kako se razbira: ovie islamski istori~ari, kako {to ne obrnuvale vnimanie na preobra}aweto vo islamot, taka ne obrnuvale vnimanie nitu na slu~aite na otpadni{tvo, koi bi se pojavuvale me|u nivnite istovernici. Taka sme prinudeni da se zadovolime so podatocite na hristijanskite pisateli i vo slu~atie na preobra}awe, i vo slu~aite na otpadni{tvo. Hristijanskite pisateli davaat op{irni i vredni podatoci za onie {to }e gi privle~at vo svojata vera, a gi pretstavuvaat vo {to pocrna boja celite i stremeìte na onie {to }e prejdat od nivnata vera vo islamot. Izgleda deka vo umovite na ovie hristijanski pisateli ne moèla da najde mesto mo`nosta deka eden hristijanin iskreno i ~esno, poradi veruvaweto, moèl da se preobrati vo islamot. Duri i ako bi im do{la na um ovaa mo`nost, tie ne bi ja spomnale od stravot da ne gi predizvikaat vrz sebesi molwite na crkvenoto predupreduvawe. Kako primer za sli~ni slu~ai na preobra}awe, koi se vistinski zavedeni, {to e redok isklu~ok, se naveduvaat podatocite za F. von Heimendorf, koj vo 1565. godina bil vo Kairo. Vo edno latinsko delo se veli deka ovoj germanski nau~nik, koj gi zavr{il svoite studii vo Lajpcig, iskreno se preobratil vo islamot.Ete, od spomnatite istoriski izvori moème da sobereme mnogu malku podatoci za isrenite preobra}awa i za misionerskite potfati, koi gi navele da ja menuvaat verata. Kako pri~ina za preobra}awe najve}e se naveduva deka so menuvaweto na verata se sakalo da se spasi od smrtnata kazna. Delata na evrospkite patnici mnogu zboruvaat za ova. Primer za ovie kaùvawa se 230 Joinville, str.238.231 Joinville, str.262. 232 Mas Latrie (I), vol.II, str.72.233 Ludolf de Suchem, str.71.234 Lionardo Fresccobaldi, quoted in the preface of Defremery and Sanguinetti’s edition of Ibn Batutah, vol.I, str.40.

58

podatocite, pi{uvani so nakiten jazik, na eden isusovec (jezuit), od koi se odbira ovoj: „Eden Kopt hristijanin, delumno od gnev, delumno poradi nevnimatelnoto ispoveduvawe na verskata revnost, go ubil svojot brat bidej}i ovoj, za da se spasi od turskoto progonstvo, mizerno go napu{til Isus i preminal vo islamot. Toj e zateknat i faten pri samoto zlostorstvo. Smelo priznal deka mu e ubien bratot i deka toj go ubil, bidej}i otpadnal, {to na negovoto ime mu nanel damka koja trebal so krv da ja ispere. Toga{ na zlostornikot mu napomenale, ako ja promeni verata, deka }e se spasi od kaznata. Iako rekol deka odlu~il da umre kako hristijanin, negovata odluka oslabila koga krvnicite, poradi ekzekutirawe, po~nale da go ma~at, taka {to vo poslednit moment bil prinuden da se ispoveda deka ja menuva verata. Ovaa nesre}na sostojba vo eden moment go pretvoril od revnosen pripadnik vo otpadnik, od ma~enik vo nevernik, od dete vo prokletnik, od angel vo vistinski Lucifer. Na islamski na~in go izrekol ‚islamskoto ispoveduvawe‘, ili poto~no: go izrekol ispoveduvaweto na svoeto poniùvawe. Po ova e pu{ten na sloboda, no na slobodata na bogougodnik tuku na slobodata na propadnatite lu|e. Malku podocna, poradi grià na sovesta, se povratil vo starata vera, taka {to vrz osnova na toa muslimanite go ubile.“235

Vo edno delo, koe go pi{uval opatot Burghardt236 vo 1283. godina, imeno koga krstonoscite se progoneti od zadnoto upori{te, koga od Istok is~eznala latinskata vlast, se tvrdi deka vo site mesta, koi se smetaat za islamski, preovladuval brojot na hristijanite osven vo Arabija i Egipet i deka procentot na muslimanite kon drugite iznesuval 3% ili 4% od celata populacija. O~igledno e deka ovoj zboruva hiperboli~ki. Ovoj ~esen opat bil nevnimatelen, taka {to spored sostojbata koja ja videl vo Kralstvoto Armenija, koja so u{te nekoi drugi mesta potpadnala pod krstonoscite, zaklu~il i za drugite isto~ni krai{ta. No, od negovite zborovi moè da se zaklu~i deka nemalo preobra}awa od po{iroki dimenzii pod vlasta na krstonoscite, i deka muslimanite, otkako povtorno ja osvoile Palestina, im gi dale na hristijanite starite privilegii, a deka ovie se soglasile za xizjata da gi kupat mirot i spasot.Sigurno deka hristinaji pove}e go preferirale islamskoto upravuvawe otkolku krstonosnoto. O~igledno e deka hristijanite od Palestina, koga posleden pat Erusalim padnal vo racete na muslimanite, ubavo gi primile svoite novi gospodari i so zadovolstvo se priklu~ile kon nivnoto upravuvawe.Ova ~uvstvo na verska sigurnost pod islamskoto upravuvawe isto taka gi navelo hristijanite od Mala Azija iskreno da im izlezat vo presret na Selxucite, koi toga{ doprva po~nale da napreduvaat. Ovie hristijani se pla{ele od ugnetuva~kiot duh na isto~nata crkva. Duri za vreme na Mihail VIII (1261.-235 Le Voyage en Ethiopie entepris par le Pere Aymard Querin (Rabbath, str.17–18).236 „Navistina e vredno da se spomene deka nekoi lu|e veruvaat sprotivno na ova i se nakloneti da tvrdat ne{to {to navistina ne go videle, a toa e deka celiot istok zad moriwata, Indija i Etiopija go priznava Isus i povikuva vo negovo ime, so isklu~ok na Arapite i del od Turcite koi ìveat vo KapadokijaJas, koj li~no sum videl i ~ul od drugite, tvrdam deka sekoga{ i na sekoe mesto, so isklu~ok na Egipet i Arabija, }e najde{ deka procentot na hristijanite vo odnos na muslimanite e 30:1 i pove}e. Site hristijani preku moreto se, vsu{nost, tu|inci, bidej}i poteknuvaat od Istok, iako se hristijani. So ogled na toa {to nemaat iskustvo vo upotrebata na oru`jeto, brzo im se pot~inuvaat na arapskite, tatarskite ili na drugite zavojuva~i, koga }e gi napadnat i gi kupuvaat mirot i sigurnosta so pla}awe na xizja (glavarina). Arapite ili drugite koi vladeat nad niv imenuvaat nadzornici ili sobira~i na danok vo tie zemji. Taka tie pokraini se narekuvaat – arapski zemji, iako seto naselenie im e hristijansko, so isklu~ok na upravitelot, sobira~ot na danok i negoviot pomo{nik.Ova li~no sum go videl vo Kikilija (Cicilija) i vo mala Armenija, so koja vladeat Tatarite“ (Burchardi de Monte Sion Descripto Terrae Sanetare, str.90).

59

1282.) ìtelite na grat~iwata vo Mala Azija, so cel da se spasat od vizantiskiot despotizam, gi povikale Turcite da gi zaposednat. Duri i pove}e, mnozina ìteli, siroma{ni i bogati, sakale da begaat vo turski teritorii.237

Ermenska i |or|ijanska crkvaTreba da dademe podatoci u{te za dve crkovni ustanovi vo Zapadna Azija, ermenskata i georgijanskata (|or|ijanskata). Crkvata koja dala najmal broj na svoi podanici (vo prpoprocija so goleminata na zaednicata) za {ireweto na islamot e ermenskata. Vo ovoj del }e se zadovolime so nekolku zborovi za odnosite na Ermencite i muslimanite vo tekot na istorijata.Blagodarej}i na kapriciozniot otpor na ovoj narod i na negovata privrzanost kon hristijanstvoto, nasproti stogodi{nite borbi, napadi (??navali) i progonstva, nasproti potresite na arapskata naezda, eremnskoto kralstvo se so~uvalo. Duri vo IX vek se dofatilo do pozicija na va`na dràva. Za vreme na propa|aweto na bagdadskiot hilafet, se steknale mnogu udobnosti, no vo XI vek bilo izloèno na naezdata na Selxucite. Iako nekoi ermenski begalci uspeale da ja formiraat Mala Ermenija, i taa vo XIV vek is~eznala. Ermencite, iako ja zagubile svojata samostojnost, ja so~uvale svojata nacionalna svest. Pod upravuvaweto na Turcite ermenskata crkva bila izvor na vdahnovenie i oìvuvawe na ermenskiot postojan patritoizam, kako {to bilo i vo Grcija, veli pisatelot Tavernier.238 „Moàt da se najdat Ermenci koi go prifatile islamot poradi materijalni dobra (??koristi), no Ermencite se najuporniot lu|e na svetot“, bidej}i se cvrsto privrzani kon nekoi narodni principi. Georgijanskata (Kirkorian) ili |or|ijanskata crkva, kako ~edo na isto~nata crkva, osnovana e na po~etokot od IV vek, taka {to nejzinata vrska so isto~nata crkva dolgo opstanala. No, dvestotini godini podocna, georgijanskata patrijarhija (katogigosluk)239 se odvoila od sekta{kiot vizantiski krug i ja proglasila svojata samostojnost.Istorijata na ovoj borben narod, raskinuvan so vnatre{ni razdori, postojano izloèn na napadite (??navali) na Vizantijcite, Persijancite, Arapite, Turcite i Mongolite, skoro bez prekin se sostoela od borbi so tu|iot neprijatel i divite razdori me|u nivnite vlladeteli.Slobodoqubiviot duh na Georgievcite (\or|ievcite), koj ne moèl da snosi ni~ija vlast nad sebesi, ~estopati do bes bi gi razgnevil sosednite muslimani koi ne moèle da im nametnat nitu duhovna nitu svetovna vlast. Momentot deka menuvaweto na verata e povrzano so gubeweto na politi~kata samostojnost, se objasnuva kako pri~ina {to vo hronikata na gregorijanskata crkva se zavedeni mnogu imiwa na ma~enici, dodeka istovremenite analite na isto~nata crkva ne moàt da se pofalat so tolku slavni (orig. di~nim) zapisi.Mongolskite ordi, koi zad sebe ostavale urnati crkvi i manastiri i piramidi na ~ove~ki ~erepi, go namalile brojot na sve{tenstvoto, i bidej}i dolgo vreme po ovaa nesre}a svetot ne go zadovoluval so svoite du{evni potrebi, i hristijanstvoto vo Georgija po~nalo da is~eznuva.240 Duri i nekoi koi ostanale verni na hristijanstvoto, ja zgolemile mizerijata (??bedata) i nevoqata na sve{tenstvoto, prisvojuvaj}i gi prihodite na hramovite i ograbuvaj}i gi imotite

237 Finlay, vol.III, str.358–359, J. H. Krause; Dei Byzantiner des Mittela (ters, str.276 (Halle, 1869))238 Tavernier (I), str.174.239 Zborot katogigos (katoghighos) e ermniziran oblik na gr~kiot zbor „katholikos“, a toa ime Ermencite od gregorijanskata veroispovest mu go dale na svojot glaven patrijarh, koj vladeel vo E~miadzin (Na Kavkaz).240 Joselian, str.125. Vo ovoj period hristijanstvoto go napu{tile plemiwata Abhoza, Xithesa, Oseta, Kabarea i Kistesa.

60

na crkvite i manastirite, taka {to na toj na~in ja zabrzale smrtnata presuda na hristijanstvoto vo svojata zemja.241

Naezdata na Timurlenk 1400. na nevoqite na Georgija im dala novi stravuvawa. Vo vremeto na Aleksandar I se spasile ispod tu|inskiot jarem i gi progonile muslimanite, no po negovata smrt Georgija povtorno se raspar~ala vo mali kneèvstva taka {to Turcite i Persijancite, iskoristuvaj}i go ova, gi istrebile i zadnite ostatoci na samostojnosta na Georgija. Me|utoa, muslimanite ja smetale Georija za nesre}na (orig. nesretnom) i vo sekoja, pa i vo najmala prilika, za bunt (orig. buna) podgotvena zemja. Kako Turcite, taka i Persijcite nastojuvale da ja osiguraat pokornosta na tamo{noto naselenie so pomo{ na preobra}aweto. So padot na Carigrad, spored toa i so zajaknuvaweto na turskoto vlijanie na Mala Azija, naselenieto na Ahasha i od nejzinata okolina preminalo vo islamot.242 Vo Carigrad, vo 1579. godina kako deputacija do{le dvajca bra}a od gregorijanskite knezovi so ekipa` (??svitom) od u{te dve stotini lu|e. Pomladiot brat so svojot ekipa` (??svita) se preobratil vo islamot boèmno so namera da prejde na polo`bata na svojot brat.243 Malku podocna od ovoj datum turskoto osvojuvawe se protegnalo do samoto srce na Georgija, taka {to nejzinoto naselenie ja prifatilo verata na osvijuva~ite.244 Od toga{ zapadniot del na Georgija stanal turska pokraina. Sepak ostanal golem broj na Georgijanci postojano verni na hrisijanstvoto, no otkako tamu vo 1625. vladea~kata ku}a preminala vo islamot, mnogu knezovi i blagorodnici se povele po niv.Hristijanstvoto u{te dolgo vreme vladeelo vo selata. Bidej}i nekoi sve{tenici ne se sloùvale so patrijarhot (katogikosot) vo Samciha (Samcikhe), ne vnimavale na duhovnite potrebi na naselenieto. Blagorodni{tvoto, koe duri pred svoeto preobra}awe vo islamot gi grabale crkovnite imoti, po svoeto preobra}awe, sekako, potpolno prestanalo da dava milostina („lemozina“) i potkrepa, taka {to crkvite i manastirite se pretvorile vo urnatini, a nivnite mesta gi zazemale xamiite.245 Po niv se povele i ostanatite krai{ta na Georgija (\ur|istan). Gore spomnatiot Tavernier, koga vo polovinata na XVII vek gi posetil ovie krai{ta, tvrdi deka so delot koj & pripa|al na Persija vladeele dva kneza koi, pred da dojdat do svoite oficijalni pozicii, se preobrateni vo islamot.246 Tie se vospitani na persiskiot dvor. Tavernier gi opi{al Georgijancite kako mnogu neprosveteni vo verski pogled. Kaùva deka nivnite sve{tenici znaat da ~itaaat, a ne znaat da pi{uvaat. Ustanovil deka nekoi crkovni odli~nici gi prodavale mom~iwata i devojkite na Turcite i Persijancite.247 Po~nuvaj}i od toga{, se namnoìl brojot na preobratenicite vo islamot, a osobeno me|u povisokite sloevi, koi sakale da ja steknat naklonetosta na persiskiot dvor.248 Vahtang IV, koj vo 1701. godina zavladeal so Georgija, bil hristijanin. Prvite sedum godini na svojata vlast gi pominal vo Isfahan. Dodeka bil tamu, bil ubeduvan (??nagovaran) da go prifati islamot. Rekol deka sakal da ja so~uva pozicijata makar po cena na „otpadni{tvoto“. Spored edna verzija se veli deka duri i negoviot pomal brat, 241 Joselian, str.127.242 Joselian, str.143.243 David Chytraeus, str.49.244 Joselian, str.157.245 Brosset, II e portie, I re livrosion, str.227–235, Description geographique de la Georgie par le Tsarevitch Wakhoucht, str.79 (st. Petersburg, 1842).246 The Six Voyages, str.123.247 Tavernier (I), str.125, 126. Toj go procenuva brojot na muslimanite na dvanaeset iljadi. (Ibid.123)248 Brosset, 11 e poartie 1 livrosion, str.85, 181.

61

koj porano bil georijanski patrijarh, go obvrzal da go primi islamot ako mu se dade taa pozicija. Potoa Persijcite na Vahtang mu dale upravuvawe, no so ogled na toa deka Georgijancite ne sakale da go primat, go progonile ottamu.249 Na krajot na XVIII vek georgijanskoto kralstvo so svoeto naselenie padnalo pod ruskiot protektorat. Bidej}i Georgija bila pod vladeeweto na tu|incite muslimani, dlabokoto nacionalno ~uvstvo dotoga{ bilo duhovna poddr{ka i oìvuva~ko sredstvo na verata. No sega dràvata, koja se podgotvuvala da ja odzeme nivnata samostojnost, bila so hristijanska vera, taka {to ovaa okolnost vo severnite krai{ta na Kavkaz proizvela vpe~atok vo korist na islamot. Nekoj dervi{ Mensur nastojuval da gi obedini razli~nite plemiwa vo Dagestan protiv Rusite. So svoite propovedi za islamot uspeal vo islamot da preobrati mnogu blagorodnici i glavatari vo Dagestan i Ubihistan (Ubyhistan). Mnozina êrkezi se preobratile vo islamot na negovite propovedi, i pove}e sakale da odat vo progonstvo otkolku da ostanat pod ruska vlast.250 No vo 1791. godina i Mensur padnal vo ropstvo. Slednata godina Georgija potpadnala pod ruska vlast.Dervi{ot Mensur ne bil edinstveniot {to nastojuval da gi preobrati êrkezite vo islamot. Zad dogovorot Küčük Kajnadži vo 1774. godina koga e prifatena klauzulata za krimskata samostojnost, imeno, koga e ovozmoèn sloboden izlez na ruskata mornarica na Crnoto More, osmanliskata dràva se ispla{ila deka Rusite }e zavojuvaat u{te i kon isto~niot breg na Crnoto More, taka {to gi podstreknuvala êrkezite na otpor. Ispraten i oficerot po ime Ferah Ali vo Anapa da osnova edna vojni~ka kolonija. Prvata rabota na Ferah Ali, otkako stapil vo odnos so êrkezite, bilo toa da ja pobara rakata (??zaprosi) na }erkata na eden ~erkeski beg, podaruvaj}i mu mnogu oru`je i bogatstvo. (??blago) Otkako Ferah Ali sve~eno ja provel veselbata, (??pir) gi odu{evil vojnicite koi bile pod negova zapoved, taka {to i tie se povele po nego. Duri samiot Ferah Ali se obvrzal da gi snosi site nivni tro{oci. Posledica na toa e deka mnogu êrkeskiwi vlegle vo malata Turska kolonija i ja prifatile verata na svoite maì, i so odu{evuva~ka revnost, koja e svojstvena za novopreobratenicite, pridobivale vo islamot novi preobratenici me|u svoite bra}a i tatkovci. Po~nuvaj}i od toga{, me|u niv niknalo aktivno misionersko dvièwe. Taka, napu{taj}i go idolopoklonstvoto, êrkezite od turskata naselba (??zaseli{te) i onie koi do{le vo dopir so niv ja primile verata na Kuranot. Tamo{nite oxi so krajno odu{evuvawe nastojuvale da im gi podu~at verskite propisi. Pobarana e pomo{ od Carigrad poradi olesnuvaweto na nivnoto postapuvawe so preobratenicite, ~ij {to broj s# pove}e rastel,251 no aktivniot ìvot na Ferah Ali bil kratok, bidej}i toj vo 1785. godina po~inal. Toga{ negoviot bil po~ituvan kako grob na nekoj svet ~ovek. Ma|utoa, rabotata koja toj ja zapo~nal is~eznala so nego. Anapa vo 1812. godina preminala vo racete na Rusite, a vo 1864. godina Rusite go skr{ile otporot na êrkezite. Posle toa, kako se raskaùva, pola milion êrkezi se preselile na turska teritorija.Pod ruska vlast bilo zabraneto preobra}aweto vo bilo ~ija vera osven vo pravoslavnata. Spored toa, ova go popre~ilo ponatamo{noto {irewe na islamot s# do 1905. koga e izdaden proglasot za verska tolerancija. Eden od rezultaite na ovoj proglas e toa {to Abazite, koi prividno se preobrateni vo hristijanstvoto, vo masi po~nale da preo|aat vo islamot i poradi toa crkovnata pravoslavna 249 Documents originaux sur les relations diplomatiques de la Georgie avec la France vers la fin du regne Louis XIV, recueillis par M. Bosset jeune. (J.A. 2 me serie, tome IX (1832), str.197, 451).250 Mackenzie, str.7, Garnett, str.194.251 Barbier de Meynard, str.45. i ponatamu.

62

hierarhija se upla{ila (??prestra{ila), taka {to protiv islamskoto vlijanie formirala odbor so cel za propaganda me|u niv.252

252 R. du M. M., VII, str.320 (1909)63

POGLAVJE IV[IREWETO NA ISLAMOT ME\U NASELENIETO NA

AFRIKAArapskoto osvojuvawe na Egipet i pozdravot (??

dobrodi{lica) na Koptite poradi osloboduvaweto od vizantiskata vlast

Za prv pat islamot stignal vo Afrika so arapskata vojska, koja pod vodstvoto na Amr b. As navalila (??go napadnala) na Egipet. Tri godoni podocna, naezdata na vizantiskata vojska se oddale~ila, prepu{taj}i go mnogubrojnoto hristijansko naselenie na Egipet na islamskite osvojuva~i. Brziot uspeh na osvojuva~ite najve}e se bazira vrz dobroto raspoloènie na hristijanite kon niv, bidej}i ova naselenie ne samo {to ~uvstvuvalo teìna poradi mo{ne nasilnoto upravuvawe na Vizantijcite, tuku toa raspoloènie e i rezultat na verskata omraza. Jakobitite, koi go pretstavuvale mnozinstvoto od hristijanskoto naselenie vo Egipet, ne gi zaboravile poniùvawata i svirepostite na koi bile izloèni na vizantiskiot dvor od strana na pravoslavnite. Duri nitu nivnite potomci do denes ne go zaboravile toa.253

Sostojbata na Koptite pod muslimanskata upravaNekoi od niv se ma~eni, nekoi se frlani vo moreto, a nekoi begale vo tu|ina, dedeka eden del moral tajno da ja ispoveduva svojata vera.254 Koptskoto naselenie, koe se narekuvalo hristijansko, so vekovi nemalo verska sloboda, koja {to muslimanite doprva ja donele. Po dadeniot danok, Amr b. As im ostavil potpolna sloboda na gospodarewe so nivnite crkvi i site crkovni raboti gi prepu{til na crkovnata avtonomija, taka {to tie na ovoj na~in se spasile od ve~noto me{awe na porane{noto upravuvawe, koe im zadavalalo gor~livi maki.255 Isto taka ne dopu{til nikomu pod bilo kakov povod da gi prisvojuva crkovnite imoti.256(?? dobra) Vo prvite fazi na islamskoto upravuvawe vo Egipet sostojbata na hristijanite Kopti bila povolna, i nema nikakov dokaz deka se praveni bilo kakvi nasilstva ili nepravedni ugnetuvawa so èlba za preobra}aweto na lu|eto vi islamot. Duri dodeka site delovi na Egipet ne bile ni osvoeni, dodeka centarot na Egipet, Aleksandrija, davala otpor, mnogu lu|e preminale na islamskata strana,257 potoa mnozina hristijani po nekolku godini se povele po ukaàniot primer na ovie.258 Za vreme na hilafetot na Osman vo 253 Amelineau, str.3. Caetani, vol.IV, str.81. i natamu. Se veli deka deka Justinijan naredil da se ubijat dveste iljadi Kopti vo Aleksandrija. Nasilstvoto na negovite naslednici gi navelo mnozinata da baraat pribeì{te vo pustinata (Wansleben, The Present of Egypt, str.11) (London, 1678)254 Renaudot, str.161, Severus, str.106.255 John, Jacobite bishop of Nikiu (vtora polovina od VII vek) str.584. Caetani, vol.V, str.515–516.256 Bel (Bell), str.38. Nepravdite i te{kotiite koi, spored Markiz, gi podnesuvale Koptite na okolu sedumdeset godini po osvojuvaweto, te{ko moè da se utvrdi deka se prodolèni. Taka veli i von Ranke: „Spored najto~nite dokazi znam deka naselenieto na Egipet ìveelo pod Arapska uprava vo zadovoluva~ka sostojba“ (Weltgeschichte, vol.V, str.153, 4. izd.). 257John of Nikin, str.560.258 John of Nikin, str.585.„Mnozina Egip}ani koi bile la`ni hristijani, potpolno ja odre~uvale svetata vera i krsteweto koe e dar na ìvotot i preminale vo verata na muslimanite, Bo`jite neprijateli, i go prifatile pravecot koj go donel toa su{testvo Muhamed.

64

643.-655., dohodot od egipetskiot danok iznesuval dvanaeset milioni. Malku podocna, imeno za vreme na Muavija 661.-680., poradi neobi~niot porast na preobra}aweto, ovoj dohod spadnal (??se namalil) na pet milioni. Najposle, otkako prihodite u{te se namalile, egipetskiot namesnik259 dal predlog da ne gi osloboduva od dava~ki novite preobratenici, no toga{niot poboèn halif ne se soglasil so toa, velej}i: „Bog ne go ispratil Muhamed da sobira danok tuku da ja objavi vistinata i da go povikuva ~ove{tvoto kon nea“.260

Voedno kako povod za preobra}aweto moè da se navede i toa {to hristijanstvoto, koe se manifestiralo (??projavilo, pokaàlo) vo teorijata koja se sostoela vo grubo potisnuvawe na site èlbi,261 bilo slaba atrakcija vo sporeduvawe so ~ove~kite moralni normi.262 Bidej}i od vreme na vreme vo islamot preo|ale vo s# pogolem broj, muslimanite go smetale Koptite za pove}e nakloneti kon islamot otkolku privrzanicite na drugite hristijanski sekti. Iako Koptite pove}e pati bile izloèni na prestapi i kazni, sepak brojot na preobratenite hristijani Kopti od ovie pri~ini vo odnos na brojot na onie {to svoevolno ja promenile verata e mo{ne nezna~itelen.263 Duri i vo XIX vek od islamskite dràvi Egipet dava pove}e verski udobnosti, koi i mu se priznava, pa sepak sekoja godina mnozina se preobra}ale vo islamot.264 Sepak nasilstavta i prestapite, bilo od strana na privrzanicite na drugite hristijski sekti, bilo od od strana na podocne`nite islamski vladeteli, mnogu pridonele vo numeri~koto opa|awe na hristijanite Kopti, taka {to istorijata na stradawata na ovie jakobiti e mo{ne àlna.265 Mnozina od niv, za da se spasat od nesnoslivite dava~ki, ja napu{tale verata na predcite. Objasnuvaweto na golemata razlika me|u sostojbata na hristijanskite Kopti i hristijanite na Palestina, Sirija i Andaluzija se bara vo nivniot zajadliv karakter. Izgleda deka vizantiskiot despotizam, crkovniot i upravniot, koj trael dolgo vreme, od Koptite, zadoeni so fanati~na revnost, napravile nacionalna grupa, (??partija) koja ne moèla lesno da go pokaè zadovolstvoto so tu|inskoto upravuvawe, najprvo na Vizantijcite, a potoa na Arapite. Vo edno vostanie, koe izbuvnalo (?? se krenalo) vo 646. godina protiv novoto upravuvawe, Koptite na nekoe vreme gi isterale (??progonile) Arapite od Aleksandrija, i duri im ja otvorile vratata na gradot na vizantiskata vojska, dodeka Vizantijcite, bidej}i ne zaboravile kolku srde~no Koptite gi primile Arapite, koga vlegle vnatre, neprijatelski postapuvale kon Zemale u~estva vo zabludata na ovie pagani i go iziskale oru`jeto protiv hristijanite.“259 Izgleda deka Quarra d. Sherik (guvernerot na Egipet 709–714) ili negoviot prethodnik isnistiral novopreobratenicite da prodolàt da pla}aat xizja (Becker, Papyri Schott–Reinhardt, str18).260 Ibn Sa’d, Tabaqat, vol.V, str.183.261 Amelineau, str.53–54, 69–70.262 Abu Salih n# izvestuva za nekoi monasi koi go primile islamot. Mo`no e deka ovoj broj e pogolem, bidej}i ovoj istori~ar propu{til da gi navede nivnite imiwa poradi nedostatok na podatoci poradi toa {to manastirot stradal ili poradi slaboto li~no intersirawe za ovie pojavi (str.128, 142).263 Lane, str.546, 549.264 Luttke (I), vol.I, str.30, 35. Dr Andrew Watson pi{uva:„Ne pominala nitu edna godina od mojot ~etiriesetgodi{en prestoj vo dolinata na Nil, a da ne sum ~ul za pove}e slu~ai na otpadni{tvo od verata.Naj~esti pri~ini se nadevaweto vo postignuvawe na razli~ni ovosvetski celi, postojanoto te{ko ugnetuvawe, izlagaweto, grubostite, grablivosta na muslimanskite sosedi, li~nata navredenost, kako i politi~kata nesposobnost od razli~en vid“. (Islam in Egypt: Mohammedan World, str.24).265 Severus, str.122, 126, 143. Prviot slu~aj na koj {to se poàlile bil poradi stra{niot danok koga Menos, hristijanskiot namesnik na Dolen Egipet, od gradot Aleksandrija iznudil 32.057 par~iwa zlato, namesto 22.000 kolku {to ’Amr naredil da se soberat (John of Nikin, str.585).Renoudot (str.168) veli deka po obnovata na ortodoksnata crkovna hierarhija, ne{to okolu sedumdeset godini po muslimanskoto osvojuvawe, Koptite od niv trpele kolku i od samite muslimani.

65

bednite Kopti.266 Ova vostanie, koe nastanalo poradi te{kite dava~ki, e prva buna koja Koptite gi izloìla na osveti, taka {to bila pri~ina, kako jakobitskite hristijani vo Egipet, taka i drugite hristijanski sekti, koi vo drugite krai{ta potpadnale pod islamska vlast, da gi snajde pogor~liva sudbina. No, verziite za ovie nastani pove}e spa|aat vo istorii koi se zanimavaat so nasilstvata na muslimanite otkolku (??{to spa|aat ) vo ovaa kniga. Me|utoa, treba da se kaè deka Koptite ne bile sekoga{ vo ugnetena sostojba tuku, naprotiv, me|u niv se zabeleùvaat mnozina koi stignale do oficijalni pozicii od vlijanie i pari. Vo dr`vnite instituti (??uredi, ???biroa, kancelarii) ispolnile mnogu mesta kako pisari i sekretari.267 êstopati nim im e ostavena dol`nosta na opredeluvawe na danokot.268 Ponekoga{ uspevale da stignat do golem kapital.269 Imame primeri deka islamskite vladeteli so mnozinata sve{tenici postapuvale mo{ne qubezno.270 Za vremeto na ovie vladeteli tie uìvale potpolna sloboda. Ete, toa (??taka) bilo vo onoj miren i sloboden period koga crkvata se nao|ala vo takva sostojba koja mnozina hristijani gi izme{alo so duhovnata individualnost na muslimanite.

Korupcijata i anarhijata na hristijanskoto sve{tenstvo kako edna od pri~inite za preminuvaweto vo islamot

Za vreme na vladeeweto na Salahudin Ejubi vo Egipet 1169.-1193. hristijanite pod negovata za{tita ìveele mo{ne sre}no. Nekoi danoci, koi bile opredeleni na niv, bile potpolno ukinati, a nekoi bile namaleni. Hristijanite gi preplavile javnite ustanovi so poziciite na sekretari, pisari, smetkovoditeli i.t.n. a vremeto na negovite naslednici tie u{te sto godini se sluèle (??koristili) so istite privilegii i vnimanie, i na ni{to ne moèle da se àlat, osven na zloupotrebata na svojata sve{tenska hierarhija, koja padnala nisko. Ovaa hierarhija bila premnogu preokupirana so duhovnata trgovija, bidej}i popovskite pozicii im se prodavale na laici i rasipani tipovi, a vo slu~ajot kandidatite za poziciite na velikodostojnici da ne gi poloàt parite za imenuvawe, nasproti verojatnosta na nivnata dostojnost i najvisoki prava na toa, bi bile isteruvani so ukor. Eden od rezultatite na ovaa sosotjba e toa {to duhovnata obuka na narodot bila potpolno zanemarena, taka {to verskiot ìvot àlosno is~eznuval.271 Crkovnite okolnosti (??prilike) se izvrtele vo tolkava rasipanost {to nepromenlivite i ogor~eni borbi, koi nastanale po smrtta (1261. godina) na sedumdeset i ~etvrtiot jakobitski patrijarh Johan, pome|u soperni~kite grupi (??partii) poradi nivnite kandidati, traele dvaeset godini. Za vreme na ovie borbi, protivnicite im obrnuvale pove}e vnimanie na grupnite strasti otkolku na {tetnite posledici na ovie bezobzirni borbi. Toga{niot egipetski sultan nekolku pati nastojuval da posreduva me|u skaranite strui, taka {to najprvo odbil mito od 3.000, potoa od 5.000, pa duri i od10.000 zlatnici, koi mu gi nudele, za toj, so pomo{ na svoeto oficijalno vlijanie, da go protne sakaniot kandidat. Duri i pove}e, toj odel tolku daleku {to vetil deka }e go oslobodi patrijarhot od pla}aweto na voobi~aenata taksa, vo slu~aj ako se nadminat razmiricite i da se sloàt vo izborot, no ovie nastojuvawa bile bezuspe{ni. Vo isto vreme mnozina episkopi bile razre{eni od slu`bata, a i mestata na onie popovi {to vo me|uvreme umrele ne na{le nivni 266 Markizi spomnuva u{te pet drugi pobuni na Koptite, koi se skr{eni so sila za vreme na prviot vek od arapskata vlast (Marqizi (2), str.76–82).267 Renaudot, str.189, 374, 430, 540.268 Renaudot, str.603.269 Renaudot, str.432, 607, Nasir–i Khusrau: Safar–namah, ed. Schefer, str.155–156.270 Renaudot, str.212, 225, 314, 474, 540.271 Renaudot, str.388.

66

(??svoi) zamenici. Bidej}i hristijanite od podra~jeto na zapadniot episkopat bile vaka napu{teni, go prifatile islamot.272 Nemame podatoci za neospornoto nastojuvawe na muslimanite da gi privle~at hristijanite od Egipet vo svojata vera, koe }e go pridodadevme na objasnuvaweto na ovoj istori~ar, koj ni dava jasni podatoci za koptskata crkva. Nema mesto za somnevawe vo nivniot vloèn trud, a osobeno vo toa deka javno se vodeni raspravii za prednostite na dvete soperni~ki religii, potoa poradi toa {to toa bilo povod nivnite tvrdewa da se napi{at, nema somnenie deka se slu~uvale takvi preobratuva~ki nastojuvawa.273 Tokmu od istoriskoto svedo{tvo razbirame deka ovie preobra}awa ne proizleguvale od gavanskoto ugnetuvawe. Taka, na primer, vo erata na propa|aweto na spomnatata patrijarhija postoela potpolna sloboda za zaedni~ka molitva, dozvoleno im e da gi popravaat crkvite, duri i da gradat novi; ukinata im e i nekoga{nata zabrana da javaat kowi; nivnite sporovi se re{avani nivnite specijanlni (??osobeni) sudovi; monasite bil oslobodeni od danoci, duri i pove}e, davani im se nekoi privilegii.274

Vrskite na Nubija so muslimanskite zemjiTe{ko e kategori~ki da se objasni kolku ovie gorenavedeni nastani pomognale vo {ireweto na konverzijata me|u koptskite hristijani.Sli~na sostojba na ovaa crkovna zanemarenost naveduvaat i dvajca misioneri na hristijanskiot kapucinski red, koi vo XVIII vek patuvale niz Gorniot Egipet. Na primer, tie vo Luksor ne videle nieden pop me|u Koptite, i razbrale deka tie ne se ispovedale pedeset godini, nitu deka gi izvr{ile verskite obredi na pri~esnuvawe. Koga }e gi zememe prdvid ovie okolnosti, lesno }e ja sfatime pri~inata za numeru~koto opa|awe na koptite vo Egipet.275

Izgleda deka sli~noto zanemaruvawe pomognalo i vo is~eznuvaweto na crkvata vo Nubija (imeno, vo berberskite krai{ta), koi gi priznavala, kako {to toa i denes go priznava Abesinija, vrhovni{tvoto na Aleksandriskata jakobitska patrijarhija. Berberite se preobrateni vo hristijastvoto vo sredinata od VI vek. Tie ja so~uvale svojata samostojnost u{te i po arapskoto osvojuvawe na Egipet. Berberite sklopile dogovor so arapskite osvojuva~i spored koj se obvrzale sekoja godina na egipetskiot namesnik da mu ispra}aat po ~etiristotini robovi, a za toa Arapite se obvrzale da davaat mast, ìto i obleka.276 Za vremeto na Mutesim (833.-842) isprateno e edno prateni{tvo, i go obnovilo spomenatiot dogovor. Koga nubijskiot kral ja posetil prestolninata na hilafetot, do~ekan e so golem bolskot, i dobivaj}i skapoceni darovi, se vratil vo svojata zemja.277

272 Wansleben, str.30. Finsliben spomnuva eden drug slu~aj vo sosema poinakvi okolnosti na propa|aweto na koptskata crkva na ostrovot Kipar, koja porano bila pod jurisdikcija na koptskiot patrijarh.Terorot na ortodoksnoto sve{tresntvo, koi ja uìvale za{titata na vizaniskite carevi, bil tolkav {to patrijarhot ne moèl da gi nagovori svoite sve{tenici da odat tamu.Posledicata bila takva {to site Kopti koi ìveele tamu go primile islamot, ili go priznale Kalkedonskiot koncil ili gi zatvorile site svoi crkvi. (Ibid, str.31).273 Renaudot, str.377.274 Renaudot, str.575.275 Relation du voyage du Sayd ou de la Thebayde fait en 1668. par les PP. Protais et Charles–Francois d’Orleans, Capuchius Misionaires, tr.3, (Thevenot, vol.II).276 Caetani, vol.IV, str.520.277 Ishak of Romgla, str.272–273.

67

Bereberite u{te vo XII vek bile vo hristijanstvoto278 i, nasproti vojnite pohodi, koi od Egipet se ispra}ani protiv niv, ja ~uvale svojata samostojnost.279

Bereberskiot kral zemal voena pomo{ od noviot egipetski sultan i trgnal na (??protiv) negoviot ~i~ko. Blagodarej}i na ovaa pomo{ go soboril (??simnal, smetnal) ~i~koto, taka {to poradi toa kako za vozvrat najsevernite krai{ta na negovata dràva se priklu~ile kon Egipet, no bidej}i tamo{noto naselenie sakalo da ostane vo hristijanstvoto, od sekoja ma{ka glava e zemano danok po denar godi{no.280 Me|utoa, islamskata vlast ne traela mnogu i Berberite povtorno ja steknale svojata samostojnost.281

Preselbata na Arapite vo NubijaMnogu vekovi porano vo berberskite krai{ta se naselile nekoi arapski plemiwa, i Arapite naseleni vo okolinata na Siniot Nil vo X vek numeri~ki tolku porasnale i steknale tolkavo bogatstvo, {to kone~no vo prestolninata na hristijanskiot kral,282 Sobi,283 uspeale da izgradat xamija.Vo XIII, a osobeno na po~etokot od XIV vek, se slu~ilo dvièweto na op{toto naseluvawe na Arapite vo Nubija. Osobeno otkako plemeto Xunbije se naselilo vo toj kraj, mnozina negovi ~lenovi se poènile so starosedelskite èni, i postepeno tolku se zacvrstile {to ja skr{ile mo}ta na vladetelot na toj kraj.284

Ibn Betuta285 n# izvestuva deka Barberite vo XIV vek s# u{te bile hristijani, no deka kralot Dongoli286 za vreme na mamelu~kiot sultan, Nasir Kalaun, go primil islamot. Nieden od mnogubrojnite voeni pohodi koi se ispra}ani od Egipet vo XIV vek ne prodrel vo osvojuvaweto na ju`no, podlaboko od prviot katarakt (??vodopad) na Nil.287 Hristijanstvoto, pak, se ra{irilo vo okolinata na Sinara na Goren Nil.

Postepenoto is~eznuvawe na hristijanstvotoHristijanskoto nubijsko kralstvo propadnalo malku poradi vnatre{nite razmirici, malku poradi napadot na Arapite i Zenxiite (Crncite).288

Vo tekot na ova vreme islamskite trgovci i posetiteli go {irele islamot vo vnatre{nosta na ovoj kraj. Vo edno delo, koe go napi{al Markizi vo XV vek, {to e retkost kaj arapskite istori~ari, se zboruva za misionerstvoto. Edna prikazna, koja ja kaùval Ibn Salim Azuvani, zasluùva vnimani poradi predo~uvaweto na aktivnosta na islamskata propaganda. Navistina preobratenikot, koj e predmet na ovaa verzija, kako {to ne e Berber, ne e ni hristijanin, no sepak prenesenata prikazna ni go otkriva oblikot na islamskoto misionerstvo, koe vo XVIII vek e

278 Idrisi, str.32.279 Maqrizi (2), tom I, 2 me parite, str.131.280 Maqrizi, str.128130.281 Burckhardt (I), str.494.282 Artin, str.62, 144.283 Se nao|a na dvanaeset milji od dene{niot Kartum.284 Becker, Geschichte des ostilchen Sûdân, str.160285 Vol.IV, str.396.286 Slatin–pa{a ja zabeleàl legendata koja kruì me|u Arapite Dangole, a taa glasi:Nivniot pradedo Dangal go osnoval ovoj grad koj podocna e nare~en spored negovoto ime. (Ova mislewe e neprifateno bidej}i Dangola postoela u{te vo vremeto na starite Egip}ani i se naveduva me|u pametnicite. Vidi Vivient de Saint–Martin, vol.II, str.85). Legendata zboruva deka ovoj Dangal, i pokraj toa {to bil rob, uspeal da stane vladetel na Nubija. Na Bahnesi, koptski biskup, mu pla}al tribut (??danok) za site podra~ja koi se prostiraat (?? leàt) me|u dene{na Safasa i Debba (Fire and Sward in teh Sudan, str.13) (London, 1896).287 Ibn Salim al–Aswânī, prenesenno od Marqizi: Kitab al–Khitat, vol.I, str.190, (Cairo, A.H. 1270).288 Budge, vol.II, str.199, Artin, str.144.

68

vr{eno vo Barberija. Ibn Salim na dvorot sretnal eden nubijski vladetel vo Mekara, ~ovek koj ìveel vo krajot koj e daleku od Nil tri meseci pe{a~ewe. Koga go pra{al za verata, toj mu odgovoril: „Moj i tvoj i na celoto ~ove{tvo tvorec e Bog, koj e na nebesata“. Koga }e im se pojavi gladta ili su{ata, izleguvaat na visok rid, kade go molat Vozvi{eniot Bog. Nivnite molitvi se primeni, i pred da se spu{tat od ridot, nivnata èlba bi se ispolnila. Na vtoroto pra{awe, ovoj ~ovek priznal deka ne im e ispraten nieden verovesnik. Koga ibn Salim mu zboruval za Musa (Mojsej), Isa (Isus), Muhamed i na sli~ni vozvi{eni verovesnici, i za ~udata, koi gi pravele so vdahnovenie, toj rekol: „Ako tie toa go pravele, toga{ vistinata i pravinata se so niv, i jas veruvam vo niv“289

Nubijskoto naselenie postepeno se pretopuvalo od hristijanstvoto vo islamot i is~eznuvalo.290 Bidej}i crkvata duhovno padnala na najnizok stepen i bidej}i me|u eklezijastite ne se pojavilo niedno reformatorsko dvièwe, i bidej}i bil izguben sekakov dopir so drugite hristijanski crkvi, prirodno e {to vo islamot barale zadovoluvawe za svoite du{evni stremeì. Muslimanite odamna ja pokaùvale ìvotnata sila i u{te toga{ na nekoi im ja nametnuvale svojata vera. Pome|u 1520. i 1527. godina eden portugalski sve{tenik, koj patuval vo Abesinija, na sledniov na~in ja iznesuva formata na prevratot vo koj se nao|ale Berberite: „Berberite toga{ nitu bile mojseevci nitu hristijani, nitu, pak, muslimani. Tie se nao|ale vo bezverstvo bez bilo kakov zakon. Me|utoa, sakale da ìveat vo hristijanstvo“.I navistina, poradi nedostatok na svoi sve{tenici ìveele vo crno neznaewe. Me|u podocne`nite nemalo nieden episkop, duri i nieden pop. Poradi ova vo Abesinija do{ol pratenik (??delegat) za da bara ottamu popovi, no na ova abesiniskiot kral, bez odobrenie na aleksandriskiot patrijarh, odgovoril deka nema da gi isprati ovie verou~iteli.291 Posle toa po edno sto godini, „bidej}i nemalo sve{tenstvo“, hristijanstvoto od Nubija potpolno is~eznalo. Na site strani od ovaa pokraina crkvite stoele zaklu~eni.292 Nubijcite gi zafatila strujata na islamot koja prodirala od site strani.Na strujata na islamot bez somnenie mnogu & pomognalo preobratuva~koto nastojuvawe na muslimanite, koi so vekovi pred toa patuvale niz Nubija. Imalo arapski plemiwa koi do{le i vospostavile svoja vlast vo krai{tata na sever blizu do bregovite na Nil.293 [to se odnesuva na sosedot na Jug, Nubijcite od Abesinija gi oddeluvalo plemeto Belus.

Pome|u Abesinija i NubijaNa po~etokot od XVI vek ~lenovite od plemeto Belus, bidej}i bile muslimani, na hristijanskiot kral na Abesinija mu davale danok.294 Bidej}i ovoj narod moè da se vbroi vo Belijunite, a niv istori~arot Idrisi gi spomnuva kako hristijani,295

so ogled na ova, verojatno e deka ova pleme malku pred spomnatoto vreme go prifatilo islamot. Tie u{te toga{ kon islmaskata dràva go priklu~ile Sinar, koj 289 Marqizi, Kitab al–Khitat, vol.I, str.193.290 Morie, vol.I, str.417–418.291 Lored Stonley od Alderle vo svojot prevod na Alvorzovata kniga „Raskazi“ od portugalskiot original, go donesuva sledniot odgovor na kralot: „Im rekol deka od berberskite zemji dobil biskup, a toa zna~i od strana na aleksandriskiot patrijarh, pa kako toga{ moè drugite da gi pomaga so sve{tenici i monasi koga nego vo toa go pomagaat drugite“ (str.352, London, 1881).292 Wansleben, str.30. Za opisot na ostatocite od ovie spomenici vidi: Budge, vol.II, str.299 i natamu, i G. S. Nileha, Churches in Lower Nubia (Philadelphia, 1910).293 Burckhardt (I), str.133.294 Alvarez, str.250.295 Idrisi, str.32.

69

im bil upraven centar. Nivnata vojska, koja pod vodstvoto na Ahmed Garan vo 1534. godina napa|aj}i ja Abesinija napreduvala, se spoila so vojskata na sultanot od Mezak, koj daval danok, iako upravuval so krajot pome|u Sinar i Abesinija. Voenata sila na ovoj sultan iznesuvala 15.000 Nubijci, koi spored dadeniti podatoci bile muslimani.296

Iako podatocite za preobra}aweto na Nubijcite se vaka nedovolni i rasprskani, sepak, spored nivnata slobodoqubiva priroda i spored nivnata dolgotrajna postojanost vo hristijasntvoto, moème da dokaème deka toa se slu~ilo po pat na evolucija niz mnogu vekovi.Sega da prejdeme na istorijata na {ireweto na islamot vo Abesinija.Iako Abesincite, sli~no na Nubijcite, & pripa|aat na jakobotskata crkva, hristijanstvoto go primile okolu dvestotini godini pred niv. Islamot ne go prenesle branovite na arapskata preselba koi gi bea zaplisnale bregovite na Abesinija u{te pred preobra}aweto na Arabija, tuku toj po~nal da navleguva nekolku veka podocna. Do X vek vo primorskite mesta bile naseleni samo (??odvaj) nekolku islamski semejstva. A na krajot od XII vek, po povod osnovaweto na edna arapska dinastija, nekoi primorski krai{ta se otcepile od abesiniskoto kralstvo. Eden islamski misioner po ime Ebu Abdul)ah Muhamed vo 1300. godina navlegol vo vnatre{nosta na Abesinija i po~nal lu|eto da gi povikuva vo preobra}awe. Slednata godina ovoj ~ovek moèl da sobere okolu dvestotini iljadi lu|e. Potoa, napa|aj}i go kneèvstvoto na Amrah, nekolku pati ja probal silata niv.297 Abesiniskiot kral Sifa Erad, koj vladeel od 1342. do 1370. godina, prezemal brzi ~ekori protiv muslimanite, taka {to nad onie koi sakale da go primat hristijanstvoto izvr{il op{t kole` ili gi isteral od dràvata.298 Tokmu na krajot na XIX vek poradi vnatre{nite nemiri i anarhijata na plemiwata naseleni vo primorjeto im e ovozmoèno da go otfrlat jaremot i da gi nateraat Abesincite vo vnatre{nosta na zemjata. Se raskaùva deka kralot Baida Majram zna~itelen del od svoeto vladeewe go provel vo borba so Arapite naseleni na isto~nata granica na dràvata.299 Dodeka silnata islamska dràva Adal, koja e osnovana na po~etokot na XVI vek vo ju`nite krai{ta pome|u Abesinija i Crvenoto More, i nekoi drugi islamski plemiwa otvoreno istapile protiv ovaa hristijanskat dràva, nekoi arapski plemiwa pokorno & davale danok, a vo krai{tata na Masaua (Masavuah) naselenite Arapi go ~uvale bogatstvoto na abesinskite glavatari, ìveej}i nomadski ìvot vo grupi od trieset–~etirieset lu|e, na koi im zapoveduval po eden hristijanski glavatar.300 Nekoi muslimani vo slu`ba na hristijanskiot kral zazemali va`ni pozicii.301 Nekoi od niv ostanale verni na islamot, a nekoi ja primile vladea~kata vera (hristijanstvoto). Te{ko e da se odredi {to zna~i davawe na danok na ovie muslimani na abesiniskiot negus (kral). Muslimanite Hadii pokraj danok sekoja godina morale da dadat u{te i edna mlada devojka, koja morala da go primi hristijanstvoto. Ovoj obi~aj e zaveden spored eden star dogovor so Arapite, koj e izvr{uvan koga nekoj abesiniski kral bi sakal da ja istakne svojata silna mo}. Osven ova, na spomnatite Arapi im bilo zabraneto da nosat oru`je za vreme na vojna i da javaat osedlani kowi. Objasnuvaj}i gi pri~inite za svoeto pokoruvawe kon spomnatite zapopeddi, na po~etokot velat: „Za da ne n# uni{ti kralot, za da ne ni gi sru{i xamiite, koga }e gi isprati lu|eto da sobirat danok i da ja zemat 296 Arabfaqih, str.323.297 Marqizi (2), tome II, 2 me portie, str.183.298 Basset, str.240.299 Basset, str.247.300 Alwarez (Ramusio, tom I, str.218, 242–249).301 Arabfaqih, str.83, 191.

70

devojkata, nie }e ja izbawame, oble~eme i namestime v postela, i pokraj nejzinata glava se molime za du{ite na na{ite umreni, pa im ja predavame nim“.302

Invazijata na Ahmed Garan i preminuvawata vo islamot vo negovoto vreme

Ovie muslimani, na koi e opredelen danok, ìveele na severnata granica koja e protega od zapadnata strana na Abesinija kon Sinar303 i vo krai{tata na ova kralstvo na jug i jugoistok.304 Da se zboruva kakvo vlijanie imale muslimanite vrz hristijanite, ìveej}i izme{ano, dali vo toj vek steknuvale preobratenici ili ne, toa e samo pretpostavka. Me|utoa, sigurno e deka samostojniot muslimanski vladetel vo krai{tata Adal, Ahmed Garan, sin na eden sve{tenik koj go napu{til krajot na svojot tatko i se naselil vo Adal305 me|u 1528. i 1543. godina, ottamu ja napadnal Abesinija, na {to mnogu hristijanski plemenski voda~i & se priklu~ile na pobedonosnata islamska vojska i preminale vo islamot. No, eden sovremen muslimanski hroni~ar za ovie nastani306 naveduva deka nekoi konverzii bile od strav i deka se somnevalo vo iskrenosta na izjavite na nekoi novopreobratenici. Me|utoa, somnevaweto vo ovie preobra}awa ne e op{to, naprotiv, vo mnogubrojnite krai{ta na preobratuvawa, koi zamale po{iroki dimenzii, n# naveduvaat na mislata deka toa bilo op{to dvièwe. Plemenskite voda~i, koi preminale vo islamot, li~no so nagovoruvawe vr{ele vlijanie vrz pot~inetite vojnici i tie da se povedat po niv. Onie muslimanski plemenski voda~i koi do neodamna bile vo slu`ba na abesiniskiot kral, i koi, smetaj}i ja naezdata na pobedonosnata islamska vojska za zgodna mo`nost, ja prekinale vrskata so hristijanstvoto i ja napu{tile pripadnosta na hristijanskiot kral, i izjavile deka se muslimani.307 Eden od niv, vo 1531. godina vo pismoto {to mu go pi{uval na Ahmed Garan, veli: „Jas do neodamna bev musliman i sin na muslimani. Nevernicite me zarobija i so sila me pokrstija. Me|utoa, vo srceto sum ostanal vo pravata vera. Baram uteha od Bog, potoa od Bo`jiot Pratnik i od tvoeto prijatelstvo. Ako go primi{ moeto pokajanie i ne me kazni{ za ona {to sum go napravil, }e se vratam nazad vo pravata vera na Alah i }e pronajdam sredstva vo islamot da ja prevedam i onaa vojska na kralot {to e pod moe zapovedni{tvo“. I navistina, mnozinstvoto od nemu pot~inetata vojska se povela po nego. Se zboruva deka nivniot broj so ènite i decata iznesuval 20.000 lu|e.308

Napredokot na islamot po Garanovata smrtAbesincite uspeale da se spasat od ropstvoto na islamskite osvojuva~i so pomo{ta na Portugalcite, koi toga{ imale golema sila i vlijanie na istok. Vo eden boj koj se slu~il vo 1544. godina Ahmed Garan e ubien. Sepak islamot vo vnatre{nosta na ovoj kraj fatil (??pu{til) takov koren {to doprinel vo dolgoto traewe na bunite, koi se pojavile vo XVI vek vo Abesinija, bidej}i dvete soperni~ki crkvi bie tolku preokupirani so me|usebnata borba {to ne vnimavale na sostojbata na nivniot zaedni~ki neprijatel. Voedno, uspesite na jezuitite i drguite katoli~ki misioneri vo steknuvaweto na privrzanici za svojata vera i 302 Arabfaqih, str.275–276.303 Arabfaqih, str.319, 324.304 Arabfaqih, str.28, 129, 275.305 Plowden, str.36.306 Arabfaqih, str.175, 195, 248. Plowden307 Arabfakih, str.34–35, 120–121, 181–183, 244, 327. 308 Arabfakih, str. 181–182, 186.

71

me{aweto na Portugalcite vo vnatre{nite upravni raboti na Abesinija, probudilo me|u hristijanite na Abesinija protivni~ko dvièwe. I navistina, ovie protivni~ki ~uvstva tolku porasnale {to nekoi abesinski glavatari otvoreno zboruvale deka pove}e bi sakale da mu se predadat na islamot otkolku da ostanat vo sojuz so Portugalcite.309 Ova poluversko–polupatriotsko dvièwe zemalo tolku {iroki razmeri, {to vo 1632. godina potpolno gi proterale Portugalcite so ostanatite tu|inci–hristijani. Po ova Abesinija zapadnala vo stra{na anarhija. Plemiwata koi mu pripa|aat na narodot Gala, iskoristuvaj}i ja ovaa sostojba, se vovlekle vo samiot centar na ovaa zemja, kade {to ostanale s# do denes.Kolku vo toa vreme islamot napreduval moè da se pretpostavi spored svedo{tvoto na eden patnik od XII vek. Ovoj patnik zapi{al deka privrzanicite na islamot se mnoàt na site strani od ovaa zemja i deka pretstavuvaat tretina od celoto nejzino naselenie.310 Sto godini podocna, brojot na Muhamedovite privrzanici so pomo{ na osamenite slu~ai na preobra}awe, koi se slu~uvale ovde–onde, postepeno se zgolemuval. Bidej}i vo dràvata nemalo edna centralno upravuvawe, nekoi mali, no samostojni plemenski voda~i, koi bile mnogu nakloneti kon islamot, bile podstreknuvani na buna. Ova se slu~uvalo nasproti zakonot koj opredeluval deka glavatarite treba da bidat hristijani. Nekoi muslimani, za da stignat do pozicija, se prepravale deka gi presekle vrskite so islamot i go prifatile hristijanstvoto, taka {to na toj na~in vo pokrainite vo koi doa|ale kako namesnici, go koristele svoeto vlijanie vo {ireweto na islamot me|u tamo{nite hristijani.311 Od samiot po~etok se zabeleùva deka edna od pri~inite na {ireweto na ovaa vera e toa {to muslimanite bile normalno nadmo}ni kon abesinskite hristijani.

Islamot vo XVIII i XIX vekGermanskiot patepisec Eduard Ruppel pi{uva deka pove}e pati zabeleàl za vreme na patuvaweto po Abesinija „...koga se sakalo na nekoja pozicija da se imenuva sigurno i ~esno lice, izborot obi~no bi padnal na musliman“. Kon toa dodava: „Muslimanite se gri`livi, sekoj musliman go nau~uva svojot sin ili sinovi da ~itaat i da pi{uvaat, dodeka hristijanite gi podu~uvaat svoite deca samo ako sakaat tie da im se zapopat.“312

Dovolno ni e da ja objasnime pri~inata makar na postepenoto, no istrajnoto {irewe na islamot do kade doprel (??do{ol) vo XVIII i XIX vek. Bedata i letargijata na hrsitijanskoto sve{tenstvo, beskone~nite kavgi na hristijanskite plemenski voda~i, pokraj nadmo}ta na muslimanite, pretstavuvale garancija za sigurnoto dejstvuvawe na islamskoto vlijanie. Plovden, koj me|u 1844. i 1860. godina bil britanski konzul vo Abesinija, pi{uva: „Plemeto Habab, naseleno na severozapadnite krai{ta na Masua, vo islamot preminalo duri vo zadnite 100 godini i s# u{te nosat hristijanski imiwa. Prvata pri~ina za poislamuvawe e toa {to bile vo postojan dopir so muslimanite, koi doa|ale tamu poradi trgovija. Osven toa, ovie krai{ta bile zanemareni od abesiniskite

309 Jobi Luolfi ad Suam Historiam Ethiopicam Commentarius, str.474. Frankfurt a.M. 1691.310 Historie de la Haute Ethiopie, par le R. P. Manoel d’Almeida, str.7 (Thevenot, vol.II).311 Massaja, vol.II, str.205–206. „Se gleda jasno deka ova otpadni{tvo nastapilo poradi èlbata za vladeewe i bilo samo prividno, bidej}i ovie otpadnici od verata bile vistinski muslimani vo srceto i vo odnesuvaweto. Koga bi dostasale do pozicijata na ‚ras‘, bi se okruùvale so muslimani, davaj}i im najvisoki slu`bi, tituli, bogatstva i blagodeti.Vaka hristijanskata Abesinija, opu{tos{ena i naselena so ovoj lo{ element, vlegla pod znameto na islamot“. (Ibid. str.206)312 Ruppel, vol.I, str.328, 366.

72

plemesnki voda~i, koi bile preokupirani so me|usebnite borbi“.313 Spored predanieto e ustanoveno deka eden abesiniski vladetel po ime Xavux go napu{til hristijanstvoto i go primil islamot poradi toa {to smetal deka islamot im donesuva sre}a na lu|eto i im go prodolùva ìvotot. Posle toa na eden pot~inet sve{tenik mu zapovedal:„Skr{i go ovoj zavetni~ki kov~eg!“ Na {to sve{tenik odgovoril: „Ne se osmeluvam da go razdrobam kov~egot na vozvi{enata Marija“. Toga{ Xavux li~no ja zemal sekirata i go iskr{il na par~iwa. Posle ova site toga{ni popovi preminale vo islamot, pa i do den–deneska nivnite potomci se voda~i na plemiwata.314

Vo toj period i naselenieto na drugite delovi vo severnite krai{ta na dràvata Abesinija preminalo vo islamot, bidej}i popovite se oddale~ile ottamu, a napu{tenite crkvi postepeno se ru{ele. Toga{nite preobra}awa nastanale ~isto poradi popustlivosta na hristijanite, bidej}i i muslimanite od tie krai{ta se poznati po svoeto prijatelstvo kon hristijanite, no ne se fanatici.315 Eden drug patnik svedo~i deka sli~ni preobra}awa se slu~ile na po~etokot na XIX vek.316

Toj veli deka videl mnogu lu|e koi eden po drug postanuvale muslimani. Ras Ali, koj ednovreme imal kralsko vlijanie i koj e smetan za zamenik na sultanot, gi poddrùval muslimanite: na muslimanite im dal mnogu ~inovni~ki mesta, potoa duri i im gi podaruval odzemenite raboti od crkvite. Vo negovo vreme skoro polovina od naselenieto na sredna Abesinija go prifatilo islamot.317 Ovaa vera vo Abesinija spruìla koren tolku dlaboko, {to skoro seta trgovija, osobeno sitniot biznis, muslimnaite go zemale vo svoi race, stanale sopstvenici na imoti, potoa stanale zapovednici i vo gradovite, pazarite i pana|urite i na toj na~in vlijaele na celoto naselenie. Ponatamu, eden misioner, koj bil tamu trieset i pet godini, tvrdi: „So ogled na uspesite i na revnosta na islamskite propagatori, koga bi se pojavel u{te eden Ahmed Garan i bi go ra{iril muslimanskoto zname, cela Abesinija bi go prifatila islamot“.318 Sporot koj nastanal me|u Egipet i Abesinija, koj vo 1875. godina rezultiral so vojna, predizvikal ~uvstvata na {teta na islamot. Bidej}i bole prinudeni (??prisileni) da vojuvaat so edna tu|a muslimanska dràva, toa vo Abesinija proizvelo reakcii protiv istovernicite od taa dràva. Abesinskito negus (kral) Johan osnoval eden duhoven sobor, so koj vo pogled na verata ja dal presudnata mo}, a ovoj izdal odluka deka vo dràvata smee da ima samo edna vera. Na muslimanite im e dadeno rok od tri godini da & se priklu~at na narodnata crkva. Poradi niv, vo onie mesta kade }e se ukaèla potreba dale da se izgradat crkvi. Na hristijanskite popovi morale da im davaat desetok. Muslimanite koi bile vo dràvnite slu`bi se predupredeni ili da se krstat ili da dadat ostavka. Sekako deka vlijanieto na ovaa nasilna metoda bilo ograni~eno. Od druga strana, prividnoto hristijanstvo ne im pre~elo na muslimanite tajno da ja ispoveduvaat svojata vera. Duri i se zabeleàni mnogu lica koi, otkako bile krsteni vo crkvite, direktno se obra}ale na nekoj imam i barale da im najde lek kako da se pro~isti od kr{tevaweto.319

Bidej}i ovaa nenadejna naredba gi opfa}ala samo maìte, toa ne deluvalo dovolno. [to se odnesuva na muslimanite, vo pogled na {ireweto na islamot vo Abesinija, italijanskiot misioner Masaja (Massagia) go spomnuva nivnoto va`no 313 Plowden, str.15.314 Littmann, str.69–70.315 Plowden, str.8–9.316 Beke, str.51–52, Isenberg, str.36.317 Reclus, vol.X, str.247, Massaja, vol.XI, str.125.318 Massaja, vol.XI, str.124.319 Massaja, vol.XI, str.77–78.

73

dejstvuvawe (??vlijanie) vo propagandata.320 Se zboruva deka kralot Johan vo 1880. godina dal so sila da se pokrstat 50.000 muslimani.321

Me|utoa, ovie nasilni~ki merki vo korist na hristijanstvoto ne ja spre~uvale silata na {ireweto na islamot vo XIX vek. Plemiwata kako {to se Tekles (t.e. drvo Isusovo), Hebtes (dar Isusov), Tamarijam (podarok Marijin), koi i denes nosat vakvi imiwa spored koe se znae deka prethodno bile hristijanski, stanale potpolno muslimanski. Dva ogranoka od plemeto Menza, delumno vo polovinata na minatiot vek, a delumno na po~etokot na ovoj vek potpolno go prifatile islamot. Neznaeweto na tamo{noto hristijansko sve{tenstvo mnogu ja olesnilo revnosta na muslimanskite propagatori, koi gi odu{evuvale na preobratuvawe.322

Kako se {irel islamot vo severna Afrika?Sega }e preminame na istorijata na Afrika, preku ~ij {to severen breg, od istok kon zapad preminalo arapskoto osvojuvawe vo VII vek.Osvojuvaweto na Eegipet se slu~ilo lesno so potpomognuvaweto na negovoto naselenie, koe nastojuvalo da ja dokraj~i vizantiskata uprava. No, od Egipet do bregot na Atlanskiot Okean, krvavite borbi i dolgotrajniot otpor (imeno bile potrebni 50 godini za vospostavuvawe na arapskata vlast) ne moàt da se sporeduvaat so Egipet. Rimskoto gospodstvo vo Afrika ne e zbri{eno pred padot na Kartagina (??Kartaga) vo 698. godina. Da se pot~inat Berberite vo tie krai{ta i da nadvie vlasta na Arapite, trebalo, zna~i, okolu pedeset godini. Ne ni e namerata da davame podatoci za tie voeni podvizi, samo imame namera da go istraìme na~inot na koj se slu~ilo {ireweto na islamot me|u hristijanite od tie krai{ta. Za àl, materijalot koj moè da ni posluì vo ovaa cel e rasprkan, i e nedostaten. [to li se slu~ilo so onaa afrikanska crkva koja na hristijanskio svet mu dala tolku teolozi i svetci? Crkvata na Tertullian, sv. Cyprian, sv. Augustin, koi {to i pokraj mnogute izdràni maki, so uspeh go dokaàle imeto na svojata vera, i koi bile smeli predvodnici na staroto hristijanstvo, kako odedna{ da molknala i od toga{ se gleda deka is~eznuva.

Muslimanskata pristrasnost ne e pri~ina za povlekuvaweto na hristijanstvoto

Is~eznuvaweto na hristijanskoto naselenie ottamu, kako i obi~no, poradi nedostig na podatoci vo toj pogled, im se pripi{uva na fatani~nite nasilstva, koi im se propi{uvaat na muslimanite. No, za ovoj grub i dopolnitelen na~in na re{avawe na ova pra{awe ima mnogu ublaùva~ki zabele{ki. Prvo: za ova tvrdewe nema sigurni dokazi. Bitkite, pusteweto i sli~nite raboti, koi se posledica na edna dolgotrajna vojna, pretstavuvaat stra{en zbir, no vo samata rabota, fanati~noto nasilstva vo odnos na niv pa|aat na minimum. Od po~etokot na arapskoto osvojuvawe, pa niz osumstotini godini, mnogu hristijanski crkvi go so~uvale svojot opstanok. Pri~inata koja go ovozmoìla nivnata egzistencija svedo~i za verskata tolerancija. Pri~inite koi dovele do propasta na hristijanstvoto vo severna Afrika ne treba da gi barame vo fanatizmot na islamskit glavatari, tuku na drugo mesto. Pred nabrojuvaweto na ovie pri~ini, zgodno e da ustanovime kolku imalo malku hristijani na krajot na sedmiot vek. Eve ovaa okolnost e pozna~ajna vo pogled na egzistiraweto na ova naselenie pod islamskata vlast i nenasilnoto 320 Massaja, vol.XI, str.124–125.321 Oppel, str.307, Reclus, tom X, str.247.322 Littmann, str.68–70, K. Cederquist, Islam and Christianity in Abyssinia, str.154, (The Moslem World, vol. II).

74

preobra}awe, taka {to ostava pomalku verojatnost za pretpostavkata deka pred arapskoto osvojuvawe tamu bila mo{ne ra{irena edna hrsitijanska crkva.Hristijanstvoto nikoga{ ne se {irelo kon jug ponatamu od rimskite provincii vo Afrika, vo koi imalo mesta so hristijansko naselenie. Sahara pretstavuvala barikada, taka {to se ~inelo nevozmo`no da se prodre pove}e od 100 milji od primorjeto.323 Navistina, malku pred naezdata na Vandalite tamu imalo okolu 500 episkopi, no bidej}i bilo obi~aj episkopatite da se osnovuvaat i vo nezna~itelnite gradovi, pa duri i vo nezabele`livite sela,324 taka spored nivniot broj ne moème da ja cenime numeri~kata mo} na hristijanite. Osobeno e somnitelna verzijata deka hristijanstvoto se ra{irilo me|u berberskite plemiwa naseleni vo vnatre{nosta na zemjata.325 Koga vo V vek nastanala dekadencijata na Rimskata Imperija, razni berberski plemiwa od ju`nite krai{ta prezemale invazii, i gi pusto{ele i ograbuvale primorskite mesta koi bile bogati. Nema somnenie deka ovie zavojuva~i bile oginopoklonici (mexusii). Ovoj narod, koj mu pripa|a na eden del od Libija, kako za toa o~ajno izvikuval Sinesius, koj po poteklo bil od mestoto Sirena (dene{en Bengazi), gi ograbil crkvite, potoa gi zapalil, a relikviite gi odvel so sebe za da gi upotrebi vo svoite idolatriski obredi.326 Ovie predeli na Bengazi nikoga{ ne zakrepnale od spomnatoto pusto{ewe, taka {to hristijanstvoto, po seta verojatnost, ottamu is~eznalo u{te pred islamskata invazija. Koga vo zapaden Tripolis eden marokanski vladetel vojuval so vandalskiot kral Turismund, koj vladeel od 496. do 524. godina, toj zabranil da se napa|aat pravoslavnite crkvi i sve{tenici, koi inaku bile podloèni na progonstvata i maltretirawata na Vandalte. Iako ovoj vladetel ne sakal da go prifati hristijanstvoto, tuku javno go ispoveduval idolopoklonstvoto, sepak odgovoril vaka: „Ne znam koj e Bogot na hristijanite; samo dokolku toj Bog, kako se veli, ima mo}, }e im se osveti na onie {to Go poniùvaat, a }e gi ~uva onie {to Go oboùvaat“.327 Kolku i da bil golem krugot na vlijanieto na tamo{nata hristijanskata crkva, sepak ne moèla da za krepne od smrtonosniot udar nanesen za vreme na napadite na Vandalite. Naprotiv, Vandalite, koi ja ispovedale Ariusovata hristijanska sekta, okolu sto godini so jarost vr{ele nasilstvo vrz pravoslavnite. Nivnite episkopi gi progonuvale, im zabranile javno da ja izvr{uvaat molitvata i gi ma~ele onie {to sakale da ja prifatat nivnata vera.328 Koga Verizarius (Belizarius) vo 534. godina ja skr{il mo}ta na Vandalite vo Severna Afrika, i koga ovoj kraj povtorno & e vraten nazad na Rimskata (Vizantiskata) Imperija, vo Kartagina (??Kartaga) e povikan sinod (sobor, koncil),329 na koj, poradi prezemaweto na upravuvaweto na crkovnite raboti, se sobrale dvestotini episkopi. Bidej}i bile izloèni na tolku èstoki napadi, prirodno e deka brojot na hristijanskite vernici mnogu opadnal. Osven toa, spored okolnosta (??prilikata) okolu sto godini pred doa|aweto na muslimanite, varvarskite plemiwa, isteruvaj}i gi Grcite vo gradovite, gi prisilile da ostanat tamu, dodeka okolinata bila pod nivna vlast.330

Nemirite, lo{oto upravuvawe, a osobeno ~umata, koja tamu pusto{ela na krajot na VI vek, vlijaele na smaluvaweto na brojot na hristijanite. Se zboruva

323 Gibbon, vol.I, str.162.324 Gibbon, vol.II, str.212.325 C. O. Castiglioni: Recherches sur les Bereberes atlantiques, str.96–97, (Milan, 1826)326 Synesii Catastasis (Migne: Patr. Gr. tom.LXVI, str.1569).)327 Neander (2) str.320.328 Gibbon, vol.IV, str.331–333.329 Gibbon, vol.V, str.115.330 Tijânī, str.201, Gibbon, vol.V, str.122.

75

deka vojnata, koja ja otvoril imperatorot Justinijan, uni{tila pet milioni afrikansko naselenie. Ovie krai{ta, vo koi do neodamna cutele trgovijata i zemjodelieto, a koi se pretvorile vo nepopravlivi urnatini, odamna se napu{teni od nivnite bogata{i. Vo ovoj pogled istori~arot Gibbon go dava sledniov opis: „...Vaka bil izgledot na pustewata vo Afrika. Vo mnogu krai{ta, koga patnikot bi pominal dewe, ne bi sretnal nitu prijatel nitu neprijatel. Vandalskite plemiwa, ~ij{to broj, ne vklu~uvaj}i gi ènite i decata, iznesuval 160.000 za vojna podgotveni borci, is~eznale od bojnoto pole. Naselenieto od Afrika, koe Vandalite stra{no go poni{tile, kon niv bilo nesporedlivo pobrojno. Istite pustewa se vr{eni i vrz Grcite i nivnite sojuznici. I tie propadnale malku poradi klimata, malku poradi me|usebnite sporovi i nasilstvoto na varvarite.“331

Vo 642. godina, imeno godina dena pred pobedonosnoto napreduvawe na Arapite od Egipet poradi osvojuvawe na zapadnite krai{ta, afrikanskata crkva, koja tolku revnosno se soglasuvala so hristijanstvoto, se nurnala vo bezdna vo raspravata protiv dogmata za „edno{tvoto na su{tinata (??prirodata) Isusova“. No povisokoto sve{tenstvo, {to se nao|ale na slu`ba vo ~etiri biskupii koi & pripa|ale na arhiepiskopijata vo Kartagina (??Kartaga) vo koja spa|aat Mauritanija, Nunidija, Vizantija i vizantiskiot Afrikanski prokonzulat, nastojuvalo da ja osomni~i „ edno{tvoto na su{tinata (??prirodata) Isusova “, i go povikala crkovniot sobor (sinod) i mu prigotvilo pismo na papata i na imperatorot vo imeto na sinodot. Koga go objavile op{tiot sostanok, na nego do{le 60 ~lenovi od Afikanskiot prokonzulat, a 42 od Vizantija. Nepoznat e brojot na delegati od dve pokraini; poznato e deka nivnoto hristijansko naselenie vo mestata koi bile blizu do centarot na vlasta pretrpele pove}e nesre}i otkolku naselenieto od gornite dve duhovni oblasti.332 Zemaj}i gi predvid spomnatite oblasti, koi tolku gi rastrevoìle ~uvstvata, mo{e e mala verojatnosta deka imalo ~lenovi koi ne se otpovikale i ne do{le na sostanokot, bidej}i e nevozmo`no da se vozdràle vo momnetot na eden biten nastan, vo koj se sostanale revnosta na provlekuvaweto na hristijanskite propisi so qubomorata kon (??na) Vizantiskata Imperija. Spored ova, malobrojnosta na episkopite go pokaùva numeri~koto opa|awe vo po{irokite dimenzii na hristijanskoto naselenie. Osven toa, ne e premnogu potrebno da se obrnuvame na brojot na sve{tenicite koi prisustvuvale na sinodot, bidej}i ima i mnogu drugi pri~ini, koi treba da se ispitaat, i se odnesuvaat na numeri~koto opa|awe, bidej}i dolgo vreme se postavuvani popovi i vo onie episkopati vo koi hristijanskoto naselenie skoro, ili potpolno is~eznalo.Moè, sekako da se dokaè deka od gorenavedenite pri~ini tamo{noto naselenie pred islamskata naezda nikako ne bilo mnogubrojno. Pustewata, koi rezultirale so pedesetgodi{ni sporovi za osiguruvawe na rezultatot na arapskata pobeda, u{te pove}e go namalile brojot na hristijanskoto naselenie. Tripolis po {estmese~niot otpor na opsadata, ne moèj}i da dade otpor na napadot, bil podlegnat na grabe`, a naselenieto e delumno uni{teno (??ubieno, masakrirano), a delumno isprateno kako robje vo Egipet.333 Edno drugo mesto blusku do Sahara, koe bilo pod upravuvaweto na eden rimski grof, poradi mnogubrojnosta na ekipaòt davalo otpor godina dena, no kone~no negoviot otpor e skr{en, a vojnicite se ispotepani, a ènite i decata odvedeni vo ropstvo.334 Se zboruva deka brojot na zarobenicite vaka se iska~il na desetina

331 Gibbon, vol.V, str.214.332 Neander (I), vol.V, str.254–255, J. T. Wiltsch: Hand–book of the geography and statistics of teh Church, vol.I, str.433–434 (London, 1859), J. Bournichon: L’Invasion muslimane an Afrique, str.32–33 (Tours, 1890).333 Leo Africanus. (Ramusio, tom I, str.70, D).

76

iljadi.335 Mnozina hristijani se spasile.336 Nekoi zato~enici uspeale da izbegaat vo Italija, a nekoi vo poodale~eni mesta.337 I navistina, nekoi pogolemi gradovi na Vizantijcite odamna opustele, i kone~no se pretvotile vo urnatini,338 a osvojuva~ite, kade izbirale zgodni mesta, ispoizgradile novi gradovi 339 [to se odnesuva na ovde–onde rasfrlenite delovi od hristijanskata crkva, koja s# u{te egzistirala do krajot na VII vek, i duri nekoe vreme napreduvala i cutela, te{ko e da se pretpostavi deka verskite progonstva se pri~ina za is~eznuvaweto na crkovnite ustanovi, koga }e se zeme predvid deka starosedelskite hristijanski zaednici egzistirale tolku dolg period, duri i do XVI vek. Se raskaùva deka Idriz, vospostavuva~ot na dinastijata na Idrisiite vo Maroko, vo prvite vremiwa, imeno vo 789. godina, koga po~nal da se zanimava so formiraweto i ureduvaweto na dràvata, gi teral Evreite i hristijanite da go prifatat islamot,340

no sli~en nastan pove}e ne se na{ol vo crkovnite hroniki na hristijanite, starosedelci vo Severna Afrika.341

Postepenoto slabeewe na hristijanskata crkva kako dokaz za muslimsanskata tolerancija

Duri i postepenoto propa|awe na ovaa crkva svedo~i za blagonaklonetosta i trpelivosta na muslimanite kon nea. Tristotini godini po islamskoto osvojuvawe imalo okolu 40 episkopski pozicii.342 Vo 1053. godina papata Leon IX poplakuvaj}i istaknuval deka afrikanskata crkva,343 koja nekoga{ tolku sre}no 334 Densen e star grad. Go izgradile Rimjanite na granicata so kralstvoto Buggi i pustinata na Numidija (Leo Africanus, tom I, str.75, F).335 Pavy, vol.I, str.IV.336 „Site onie {to ne se preobratile vo islamot i koi ostanale privrzani kon svoeto veruvawe i odbile da pla}aat xizja bile prisileni da begaat pred islamskata vojska“ (Tijânī, str.201).337 Leo Africanus. (Ramusio, tom I, str.7).338 Leo Africanus. (Ramusio, tom I, str. 65, 66, 68, 69 76).339 Karjuvan e osnovan vo 50. godina spored H. Fes 185. H, Al–Mehdiya, 303.H. Masial 315. H, Marakeš 424. H, (Abu–l–Fida, tom II, str.198, 186, 200, 191, 187).340 Ibn Abi Zar, str.16.341 Postoi somnitelen slu~aj na prisilena konverzija {to mu se pripi{uva na Abd al–Mu’min, koj go osvoil Tunis vo 1159. godina. Vidi kaj De Mass Latrie (2) str.77–78: „Postojat dva arapski pisatela, od koi edniot e Ibn al–Esir, koj bil sovremenik. @iveel vo Damask, vo verskoto odu{evuvawe predizvikano od Salahudinovite pobedi.Vtoriot pisatle e Tixani (Tijani) koj ja posetil Afrika vo ~etirinaesettiot vek. Tie dvajcata pi{uvale deka vladetelot na Tunis gi prisilil hristijanite i Evreite, naseleni vo ovoj grad, da go prifatat islamot, i deka neposlu{nite se nemilosrdno pogubeni.Nie se somnevame vo ovie prezemeni merki, bidej}i dokolku naredbata be{e izdadena od sultanot, vo voshitot na pobedata, so cel na zadovoluvawe na nekoi privremeni èlbi, bi bilo nu`no podocna da gi izmeni ili povle~e, bidej}i rabotata se kosi si principot na verskata sloboda koj e po~ituvan od site zapadna~ki vladeteli do toa vreme. Ona {to e sigurno e toa deka hristijanite i Evreite ne se pojavile podocna vo Tunis.Duri gi gledame hristijanite deka go naseluvaat pred krajot na Abdul–muminovata uprava, i deka kako i pred negovoto vreme uìvaat vo slobodata na vr{eweto na trgovskite raboti i manifestiraweto na verskite obredi... Eden klasi~en arapski pisatel veli deka Abdul–mumin gi preminal predelite na Zaba i Afrika, poddràn od Alah vo prezemanoto osvojuvawe na zemjite i gradovite. Ja daval sigurnosta i za{titata na onoj {to gi bara, a se borel protiv onoj koj mu se sprotivstavuva.“Ovie posledni zborovi go poddrùvaat na{eto misleweto vo ona {to e prezemeno kon hristijanite koi ja prifatile smrtnata presuda, koja im ja odredila sudbinata.342 De Mas Latrie (2), str.27–28.343 S. Leonis IX, Papae Epist LXXXIII (Migne: Patr, Lat, tom.CXLIII, str.728). Predmetot na ova pismo e konflikt na prioritet me|u biskipite na Gumi i na Kartagina.Mo`no e deka anarhi~nata sostojba, koja toga{ vladeela vo Afrika, dovela do toa {to afrikanskite biskupi ne znaat ni{to za drugite biskupi, so isklu~ok na onie koi im se dadeni na upravuvawe.

77

se razvivala, spadnala na pet episkopii. Istori~arot Latry, koj ja naveduva pretposlednata verzija, iako zboruva za prisilnoto preobra}awe za vreme na Abdulmumunovoto osvojuvawe na Tunis vo 1159. godina, sepak pokraj toa napomenuva deka tie podatoci se somnitelni. Pri~ina za poniùvaweto koe go pretrpela crkvata verojatno e deka e vo anarhijata, vo koja arapskite plemiwa go turnale ovoj kraj, koi sli~no na poroj se projavuvale vo vnatre{nosta na ovoj kraj i se rasprskale na site strani.344 Afrkanskata crkva vo 1076. godina ne moèla da najde episkopi, koja spored crkovniot zakon trebala na pozicija da postavi episkopi, taka {to papata Gregorije VII bil primoran pri arhiepiskopot da postavi samo dvajca pomo{nici. Me|utoa, hristijanskoto naselenie bilo mnogubrojno, taka {to mu bil potreben pogolem broj na episkopi, a duhovni proslavi imalo tolku {to nivnata teìna ne moèle da ja podnesat tri golemi sve{tenici.345 Po dvestotini godini od hristijanstvoto crkvata u{te pove}e padnala, taka {to vo 1246. godina od duhovnite upravuvawa na doma{nata crkva postoel u{te samo marokanskiot episkopat.346 Sepak s# do ova vreme se zabeleùvaat tragi na hristijanstvoto me|u alìrskite plemiwa.347 Iako nekoi od plemiwata Kabil dobile glasnici na islamot, sepak ovaa nova vera moèla mo{ne malku da vlijae vrz niv. Duri vo tekot na vremeto i onie {to se preobrateni go zaboravile ona {to go nau~ile za islamskoto bogosluèwe. Kabilite se povlekle vo utvrdeni ìveali{ta na visokite ridovi. Dodeka so qubomora ja ~uvale svojata samostojnost, uspeale da dadat otpor *??da mu se sprotivstavat) na prodiraweto na arapskiot element me|u niv. Spored toa, bilo mnogu te{ko tie da se preobratat. Iako dervi{ite od kaderiskiot red od Sekijjetu–l–hamra odrùvale propoveduvawa me|u niv, nivnite nastojuvawa vo ovoj pogled ne krunisale so rezultzti. No kone~no, vo 1492. godina, ~esta vratata na islamot da ja otvoti me|u niv im padnala na nekoi andaluziski begalci, koi po padot na Granada se isterani od [panija. Tie Andaluzijci pribegnale vo spomnatata kaderiska zavija (te}e). [ejhot na te}eto, nasproti revnoto nastojuvawe koe go prezemale negovite muridi (privrzanici), gi smetal ovie begalci zgodni za prodolùvawe na neplodonosnite preobratuva~ki podvizi. Voveduvaj}i gi vo ovaa verska dol`nost, {ejhot na tekijata im gi dal slednive upatstva: „Nam ni pa|a dol`nosta fakelot na boèstvenoto upatstvo da go vneseme vo narodot, kaj koj vie }e odite, a koj izgubil s# {to nasledil od verskata sre}a. Ovie nesre}ni Kabili nemaat nikakov misioner so pomo{ na koj bi im gi nau~ile na svoite deca moralnite principi i islamskata doblest. Ostanuvaj}i vaka bez verata vo Boga, ìveat sli~no na nerazumni ìvotni. Odlu~iv da se nadevam (??da imam verba) vo va{eto znaewe i va{ata verska revnost pa da ja otstranite ovaa àlosna sostojba. Vie ne se soglasuvate ova ridsko naselenie, poradi nepoznavaweto na vozvi{enite vistini na na{ata vera, da ostane vo zabluda i da propadne. Odete i vdahnete nov plamen vo nivnoto versko ~uvstvo koe se gasi. Otstranete gi site nedostatoci me|u niv koi poteknuvaat od porane{nite hristijanski veruvawa. Spored u~eweto na Muhamed m.n.n. ne~istotijata ne se smeta za prostliva, kako {to e slu~aj vo hristijanstvoto. Nema da krijam deka va{ata dol`nost e

Spored informaciite dadeni na papata brojot na biskupite izgledal pomal otkolku {to vsu{nost e. 344 A. Müller, vol.II, str.628–629.345 S. Gregorii VII, Epistoli XIX (Liber tertius). (Migne: Lat. tom. CXLVIII, str.449).346 De Mas Latrie, str.226. Eden broj na {panski hristijani ~ii{to predci se proterani vo Maroko vo 112. godina, se nao|ale tamu s# do 1386. godina, koga im e dozvoleno da se vratat nazad vo Sevilja, so dobrinata na marokanskiot sultan. (Whishaw, str.31–34).347 C. Trumelet; Les Saintes de l’Islam, str.XXXIII (Pariz, 1881).

78

polna so pote{kotii, no va{ata neskr{liva volja i va{eto versko odu{evuvawe, so Bo`ja pomo{, }e gi sovlada site ovie pote{kotii. Odete, deca moi, i izvle~ete go toj beden narod od kalta na neznaeweto i bezverstvoto i dovedete go povtrono na patot, so koj se zavovolni Bog i Negoviot Pratenik. Odete, gulabi moi, odnesete im ja vesta za spasenieto. Bog neka vi pomogne i neka ve {titi.“ Treba da go objasnime zborovite „hristijanska ne~istotija“ na koi se aludira vo ovaa izjava. Imeno, vo 1566. godina zasedaval visokokiot sobor vo Madrid, koj ja izdal odlukata spored koja me|u ostanatite „reformi“ vo pogled na andaluziskite ostatoci, nikoj ne smee da se bawa nitu vo ku}ata, nitu nadvor od nea, a bawite da se urnat.Ovie misioneri {to im se isprateni na Kabilite, oble~eni so stari krpi i so stap vo rakata, po pet–{estmina od niv se razi{le na site strani. Tie gi odbrale osamenite i skoro nepristapnite mesta vo pe{terite i me|u klisurite na visokite gori i se smestile vo niv. Nivniot asketizam vo pogled na samoodre~uvaweto, nivnata istrajnost vo molitvata po kratko vreme probudila qubopitnost kaj Kabilite, taka {to po~nale da doa|aat vo prijatelski dopir so niv. Bidej}i bile upateni vo medicinata, vo tehni~kite instrumenti i ostanatite kulturni pridobivki, ovie misioneri po~nale postepeno da go steknuvaat sakanoto vlijanie me|u niv. Pribeì{tata na ovie misioneri stanale centri za islamskata veronauka. Nau~nite pridobivki na ovie do{laci privlekle okolu niv golem broj na slu{ateli, taka {to nivnite u~enici sega kako islamski misioneri se vra}ale me|u svoite sonarodnici i na toj na~in go {irele islamot na site strani od kabilskoto ìveali{te duri do Alìrskata pustina.348

Ovoj misionerski potfat pokaùva na koj na~in islamot im e priblièn na plemiwata od ovoj kraj. Svesta za hristijanstvoto kaj ~lenovite na ovie plemiwa postepeno is~eznuvala, i kone~no e svedena na nekolku predrasudi,349 bidej}i ovie bile potpolno oddeleni od drugiot hristijnski svet i bidej}i bile li{eni od upatstvata na duhovnite u~iteli. Spored toa, tie imale mo{ne malku hristijansko veruvawe, koe bi gi poddràlo protiv verskoto u~ewe i propagandata na muslimanite misioneri.So~uvani se mo{ne malku bele{ki (??pribele{ki, zapiski) vo analite, koi bi moèle da se pridodadat na ova izlagawe, za is~eznuvaweto na hriatijanskata crkva vo Severna Afika. Eden patnik musliman350 koj na po~etokot od XIV vek go posetil mestoto Xerid, koj se nao|a na jugot na Tunis, naveduva deka tamu s# u{te postoele, iako urnatini, starodrevni crkvi i deka muslimanskite osvojuva~i ne gi sru{ile, tuku spored sekoja crkva napravile xamija. Ibn Haldun n# izvestuva deka na krajot na XIV vek vek imalo sela vo okolinata na Kastilija351 so hristijansko naselenie koe tamu nepre~eno ìveelo u{te od islamskoto osvojuvawe.352

Na krajot na XV vek vo Tunis bila hristijanskata zaednica na starosedelcite, ~ii {to ~lenovi ìveele potpolno oddelno od tu|ite hristijanski trgovci vo osobena naselba (??kvartal) i vo osoben ìvot. Tie ne samo {to ne bile izloèni na 348 C. Trumelet, Les Saints de l’Islam, str.XXVIII–XXVI. (???vidi angliski)349 Leo Afrikanecot, na krajot na petnaesettiot vek, veli deka site planinci (??gorjani) od Alìr i Bugi, iako se muslimani, na svoite obrazi i dlanki na racete tetoviraat crn krst. (Ramusio, I, str.61).Sli~ni se i Benu Mirab koi do denes zadràle nekoi verski obi~ai vrzani za anatemata i ispovedot (Oppel, I, str.299). Nekoi nomadski plemiwa od Sahara imaat obi~aj da praktikuvaat nekoi vidovi na kr{evawe i go upotrebuvaat krstot za dekoracija na svoite raboti i oru`je (De Mas Latrie (2), str.8).350 Tijani, str.203.351 Toa e sovremeniot Touzer vo Tunis.352 Ta’rih al–duwal al–islamiyyah bi–l–maghrib, I, str.146 (izd. De Slane, Alger, 1847).

79

nasilstva, tuku i davale vojnici vo gardata na tamo{niot sultan.353 Nema somnenie deka ~lenovite na ovaa zaednica egzistirale, bidej}i Karlo V, koga vo 1535. godina go osvoil Tunis, im ~estital {to go so~uvale svoeto hristijanstvo.354 Dolgogodi{nata egzistencija na doma{nata hristijanska crkva vo Afrika potpolno go ru{i sudot koj nastanal od pretpostavkata deka muslimanite po nasilen pat vr{at preobra}awe, duri i koga ne bi imalo dovolno dokazi za tolerantniot duh koi go pokaùvale vladetelite na raznite arapski dràvi. Ovie islamski vladeteli gi upotrebuvale hristijanite kako vojnici355 i im ja davale slobodata na veroispoved na hristijanite koi, poradi trgovija i drugi pri~ini, bi do{le odnadvor i bi se naselile.356 Duri i papite357 na tamo{nite hristijani, poradi nivnata za{titenost, im prepora~uvale da im bidat verni na vladetelite.358

353 Leo Africanicus (Ramusiom tom.I, str.67).354 Powy, vol.I, str.VII.355 De mas Latrie (2) str.61–62, 266–267. L. del Marmol–Caravajal: De l’Afruque, tom II, str.54. (Pariz, 1667).356 De mas Latrie (2) str.192.357 Npr. Ino}entie III, Grgur VII, Grgur IX i Ino}entie IV.358 De mas Latrie (2) str.273.

80

POGLAVJE V[IREWETO NA ISLAMOT ME\U HRISTIJANITE VO

[PANIJAHristijanstvoto vo [panija pred islamskite osvojuvawa

Arapite vo 711. go vnele islamot vo [panija, a islamskata vera vo [panskoto kralstvo e dokinata so proglasot na Ferdinand i Izabela 1502. Niz mnogu vekovi od ovoj period muslimanite gi ostavile najsvetlite istoriski stranici vo sredniot vek. Eve, ova vlijanie na {panskite muslimani preminalo preku Provanca i vo drugite krai{ta na Evropa, taka {to se probudile novi ~uvstva i se formirala nova nauka. Naukata i filosofijata, koja na evropskite nau~nici im ja osveùvala nau~nata dejnost s# do renesansata (renaissance–prerodba) nastanala od [panija. No, bidej}i predmet na ova delo ne e da zboruvame za kulturniot ìvot, imeno za pridonesite vo umetnosta, naukata, filosofijata, }e se vratime na verskata sostojba vo [panija pod upravuvaweto na muslimanite.Koga muslimanite go donele islamot vo [panija, tamu se zacvrstilo katoli~koto hristijanstvo, otkako izvojuvalo pobeda nad arievskata sekta. Na {estiot koncil, koj e odràn vo Toldo, postaven e zakonot deka site kralevi koi }e dojdat na prestol da se zakolnat deka nema da dozvolat druga vera ili sekta osven katoli~kata i zaklu~eno e deka strogo }e go primenuvaat zakonot na onie koi }e bidat protivni na katoli~kata vera. Podocna podneseniot zakon odredil ve~en zatvor i konfiskuvawe na imotot za onie koi }e pokaàt somne` ili prigovor kon svetoto crkovno prateni{tvo na katoli~kite evangelisti~ki ustanovi, preporakite na crkovnite oci i svetite obi~ai. Sve{tenstvoto, za svojot stale`, stignalo vo dràvnoto upravuvawe so dominantno vlijanie.359 Biskupite i drugite crkovni velikodostojnici imale mesta vo Narodnoto sobranie, koe gi re{avalo va`nite dràvni raboti, go odobruvalo izborot na kralot i koe, vo slu~aj da ne se sloùval so negovite odluki, go simnuvalo. Hristijanskoto sve{tenstvo, stignuvaj}i do ova vlijnaie i iskoristuvaj}i go, gi izloìl na maki mnogubrojnite {panski Evrei. Bile prezemani drakonski merki protiv onie {to ne sakale da se krstat.360 Ete, potomcite na Evreite so iskrena radost gi do~ekale svoite spasiteli, arapskite osvojuva~i, i vo osvoenite gradovi vo nivno ime formirale garda, a vo utvrdenite mesta gi otvarale portite.361

Muslimanite vo [panija se do~ekani so radost i od strana na robovite. Sostojbata na ovie robovi pod gotska vlast, koja otporano ja vospostavile dva germanski naroda, bila nesre}na i bedna. Nivnoto poznavawe na hristijanstvoto, vo ona vreme koga & se priklu~ile na sudbinata na islamot, a koe im dalo sloboda i drugi materijalni dobra (??koristi), bilo tolku povr{no i na tolku nizok stepen {to nemale sposobnosti za rasuduvawe. Prvite preobratenici vo [panija bile ovie ugnetuvani robovi . Do 693. godina362 izvesen broj na oboùva~i na oginot se povel po primerot na preobra}awe na ovie robovi. Potoa mnozina hristijanski blagorodnici, ili od uveruvaweto ili poradi nekoi drugi pri~ini, go prifatile islamot.363 Mnozina od sredniot ili poniskiot stale`, ne 359 Baudissin, str.22.360 Helfferich, str.68.361 Makarri, vol.I, str.280–282.362 Baudissin, str.7.363 Dozy (2) tom II, str.45–46.

81

prividno, ami od ~isto uveruvawe se preobratile vo islamot, taka {to & go svrtile grbot na verata ~ii {to sve{tenici gi ostavile vo neznaewe i napu{tenost, koja od materijalni pri~ini gi izloìla na grabeì i ugnetuvawe.364

Ovie {panski preobratenici otkako }e go prifatele islamot, stanuvale najverni privrzanici. Tie, kako samite taka i nivnite semejstva, sprotivno na rasko{niot i raspu{teniot ìvot na arapskata aristokratija, se poveduvale po na~inot na ìveeweto na iskrenite i dlaboko bogobojaznite muslimani.365

Hristijanskite istori~ari pi{uvaat deka za vreme na islamskite osvojuvawa opadnale starite gotski doblesti, deka preteranata qubov sprema ènite go zazela mestoto na ovie kreposni svojstva vo odnesuvaweto na lu|eto, taka {to trgnale kon lo{ pat, poradi {to islamskata vlast e doìveana kako kazna od Sevi{niot,366 no ovie objasnuvawa na crkovnite istori~ari spored svedo{tvoto na novata istorija ne moàt da se primat.367 Navistina, vo tekot na vremeto ne se zabeleùvale tragi na podobruvawe na nivnata sostojba. Toga{ biskupite prisustvuvale na osobenite ceremonii na dvorovite na vladetelot; nivnite pozicii im se prodavani na bliskite. Postavuvani se na visoki pozicii, za da bidat voda~i na ~ove{tvoto, li~nosti osomni~eni so bezverstvo, a tie na poniski pozicii opredeluvale prosti i nekreposni popovi.368 Licata koi se odrekle od verata, ~ii {to popovi steknale slava poradi svojot nemoralen ìvot, koi sakale za svojata du{evna i moralna egzistencija vo islamot da di{at po~ista atmosfera–se misli deka toa ne se samo hristijanite od okolinata na Elvira.369 Da sakale crkovnite istori~ari da zapi{uvaat vo svoite knigi, nie bi ja na{le seta sila na primeri, vo [panija, na onie koi poradi nemoralnite postapki na popovite ja napu{tale crkvata. Baudot, koj za vrem na Ludevit Pobo`niot zazemal pozicija na visok sve{tenik na francuskiot dvor, vo 838. preminal vo evrejstvoto za da moè, spored negovite zborovi, napu{taj}i go gre{niot na~in na ìveewe, postepeno da se odnesuva spored boèstvenite zakoni.370 Biskupot Egila, koj na krajot na VIII vek e ispraten me|u hristijanite vo Ju`na [panija za da go zapre dejstvuvaweto na islamskoto vlijanie, gi osomni~il {panskite popovi za konkubinat (drèwe na kurtizani).371

Hristijanskata sekta arijanizam vo osobena forma, koja ve}e postoela kaj starite Goti, oìveneana e po {panskata crkva malku pred arapskata naezda, i po~nala da se primenuva vo delo.372 Nema somnenie deka ovaa sekta gi prigotvila ~ove~kite umovi da ja primat novata vera, ~ie {to u~ewe vo pogled na hristijanstvoto & bilo poblisko nejze otkolku na hristijanstvoto.373 Moè da se zabeleì deka vo Zapadna Evropa do arapskata naezda toa bil prv slu~aj na 364 A. Müller, vol.II, str.463.365 Dozy (2), tom II, str.44–46.366 So St. Boniface (A.D. 745, Epist, LXII). „Kako {to im se slu~ilo i na drugite plemiwa vo pokrainite na [panija i na naselenieto na Burgundija, koe napravilo golem grev oddale~uvaj}i se od Boga, taka Vrhovniot Sudija odlu~il da gi kazni i da im se osveti preku Arapite, poradi storenite grevovi i nepoznavaweto na Bo`jite zakoni“ (Migne: Patr. Lat. tom. LXXXIX, str.761).367 Dozy (3), tom I, str.15–20, Whishaw, str.38, 44.368 Samson, str.377–378, 381.369 Dozy (3), tom II, str.210.370 Alvari Corduben–sis. Epist.XIX „Jas navistina mu se predavam na Zakonot Gospodov, so mnogu kopneì, bidej}i ja zasluùvam ve~nata kazna“ (Migne: Patr. Lot. tom.CXXI, str.512)371 Helfferich, str.83.372 Helfferich, str.79–80.373 „Ako ~ovekot bi razmisluval do koja merka se ~ulo ehoto za idejata na prateni{tvo prezemeno od Stariot Zavet vo hristijanstvoto na germanskite arijski plemiwa, duri ako bi razmisluvalo za zadrùvaweto na ovaa ideja kaj zapadnite Goti po prifa}aweto na katoli~kiot pravec, ako ~ovekot za s# dobro razmisli, }e mu bide jasno kako, po doa|aweto na Arapite, kaj pokorenite hristijanski narodi se pojavuvale sli~ni gledi{ta so islamot“ (Helfferich, str.82).

82

preobra}awe. Taka se preobratil eden Vizantinec (Teodosiklos) koj vo 636. godina do{ol na biskupska pozicija vo Sevilja namesto sv. Izidor. Bidej}i toj ne veruval deka Isus, soedinet so Tatkoto i so Svetiot Duh, ne go pretstavuva Bog, tuku deka Bog samo go storil za Svoj sin, simnat e od duhovnata pozicija. Na ova Teodosik se otkaàl i im se priklu~il na Arapite, taka {to me|u niv i se preobratil.374

Vlijanieto na tolerancijata na Arapite vrz hristijaniteNa po~etokot na islamskoto osvojuvawe ne se slu{nal nieden slu~aj na napa|awe na verata nitu na prisilno preobra}awe. I navistina, edna okolnost, koja najmnogu pomognala vo osvojuvaweto na [panija, e taa {to arapskite osvojuva~i zazemale toleranten stav kon hristijanstvoto. Hristijanite edinstveno moèle da se poàlat na nivnite gospodari, {to so niv inaku postapuvale vo pogled na zemaweto na dava~ki, imeno {to zemale glavarina: od bogata{i 40, od sredno imotnite20, a od zanaet~iskiot stale` 12 drahmi. Bidej}i ovaa dava~ka ja sobirale vo zamena za voenata dol`nost, ja zemale samo od potpolno zdravite maì, dodeka decata, ènite, siroma{nite, kalu|erite, sakatite, (??invalidite) bolnite i robovite bile oslobodeni od davawe.375 Bidej}i ovoj danok go sobirale hristijanskite ~inovnici, tie nemale tolku maki i stradawa.376

Vo sporovite koi ne odele na {teta na islamskite zakoni, koga i obvinitelot i obvineniot se hristijani, bi im sudel istoveren sudija spored nivnite zakoni,377

taka {to nikoj ne im se me{al verskite raboti.378 Obredot na beskrvnata `rtva, koj e eden od ~istite katoli~ki obredi, bi se izvr{uval pokraj zapalena kadilnica i yvonewe na yvonata. Drèle i propovedi, peele pobo`ni pesni, nakratko, crkovnite obredi gi izvr{uvale spored obi~ajot. Jasno e deka tamu ne bile prinudeni , kako {to toa bilo vo Sirija i Egipet, poradi poniùvawe na nivniot stale`, da oblekuvaat poinakva obleka. Vo IX vek hristijanite, osven sve{tenstvoto, se oblekuvale kako Arapite.379 Nekoga{ bi dobivale dozvola da izgradat novi crkvi.380 Vo istoriskite dela od tie vremiwa ~itame deka muslimanskite ~inovnici ne se me{ale vo toa {to hristijanite odnovo 374 Lucae Diaconi Tudensis Chronicon Mundi. (Andreass Schottus: Hisponiae Illustratae, tom IV, str.53) (Francofurti, 1603–1608).375 Dozy (2), tom II, str.41, Whishaw, str.17.376 Dozy (2), tom II,str.39.377 Baudissin, str.11–13, 196.378 Eulogius: Mem. Sanet, lib.I, 30 „@iveeme me|u niv bez verska omraza“ (str.761). „Nikakva mo} na vladetelot ne gi prisilila da ja odrekuvaat svojata vera, nitu gi oddale~ila od oboùvaweto na svetata vera“ (str.751).John od Gorz (koj ja posetil [panija na polovinata od desettiot vek) na str.124 veli: „Hristijanite za vreme na nivnata uprava slobodno raspolagaat so svoite imoti i gi posetuvaat svetite mesta.“Vakov opis na sostojbata na hristijanie mu ispratil i {panskiot biskup na John od Gorz i vo nego veli:„Vo ovaa sostojba sme do{le poradi poradi na{ite grevovi. Sme & se pot~inile na silata na nevernicite i nemo}ni sme da & se sprotivstavime na nivnata vlast. Vo ovaa situacija ne moème da se poàlime osven toa {to hristijanite koi se vo slu`ba gi pozdravuvaat (muslimanite) koi gi sre}avaat, a tie vo toa toplo gi poddrùvaat. Ne n# spre~uvaat vo upotrebata na na{ite zakoni. Zadovolni se, istovremeno, so svojot op{testven ìvot. S# dodeka ne se oddale~uvame od na{ata vera, morame privremeno da go pokaùvame prifa}aweto na politikata sprema nas. Im se pokoruvame i im se pot~inuvame na nivnite zapovedi, s# dodeka politikata ne im pretstavuva kamen za pretnuvawe na na{eto veruvawe.“ (str.302).379 Baudissin, str.16–17.380 Eulogius, umrel vo 859. godina (Mem. Snct. lib. III, C.3) zboruva za novoizgradenite crkvi. Ovoj istoriski nastan po gre{ka mu e pripi{an na Luitbrand vo vrska so gradeweto na crkvata vo Kordoba vo 895. godina (str.1113).

83

osnovuvale manastiri za monasite i kalu|erkite.381 Na javnite mesta se gledale monasi so volneni mantii (habiti) spored propisite na nivniot red, a sve{tenicite ne ~uvstvuvale potreba da gi krijat znacite na svojata veroispoved.382

Istovremeno, ne gi zapostavuvale hristijanite zemaj}i gi vo slu`ba na dvorot i na visoki pozicii.383

Izgleda deka nemalo povod za àlbi za hristijanite koi se pomirile so toa {to ja izgubile politi~kata mo}. Zasluùva vnimanie i taa okolnost deka vo celiot VIII vek e krenata samo edna buna i toa vo mestoto Bexa (Beja) poradi postapkata na eden arapski glavatar.384 Sigurno ne se nao|ale vo podobra sostojba i nivnite istvovernici koi se preselite vo vnatre{nosta na francuskata granica so èlba da ìveat pod hristijanska vlast. Naprotiv, koga Karlo Veliki se vra}al od [panija vo 812. godina, hristijanskite iselenici koi ja sledele negovata vojska tolku se maltretirani od strana na negovite oficiri {to bil primoran da posreduva poradi nivnata za{tita. Ludevut I Pobo`niot (le Debonnaire), koj po nego do{ol na vlast, do tri godini izdal specijalni naredbi vo korist na begalcite, bidej}i dvorjanstvoto (??aristokratijata) gi grabnala imotite koi se dadeni na spomnatite begalci, poradi {to ovie bile prinudeni povtorno da se àlat. Ova nasilstvo, iako bilo prekinato za nekoe vreme, sepak podocna povtorno se pojavilo. Naredbite koi se izdadeni vo korist na zato~enicite, ja napravile nivnata sostojba u{te ponepodnosliva. Ovie nesre}nici koi, begaj}i od islamskata vlast, se frlile vo pregratkite na so~uvstvoto na svoite hrisijanski bra}a, u{te edna{ gi gledame izloèni na maltretirawe i beda.385 Tolerantniot stav koj go zazemala islamskata dràva vo [panija i slobodnite dopiri na privrzanicite na dvete veri napravile ovie dve zaednici donekade da se izme{aat. Izidor od mestoto Bexa, koj frla drvja i kamewa protiv muslimanskite osvojuva~i, bez prigovor go zabeleàl ven~avaweto na vdovicata na kralot Roderik so Abdulaziz b. Muaz.386 Mnozina hristijani zemale arapski imiwa i, makar {to toa bilo i prividno, sledele nekoi obi~ai na svoite sosedni muslimani. Na primer, nekoi svoite deca gi obreùvale.387 Mnozinata koi go nosele imeto „nekrsteni pagani“ gi imitirale (??oponirale) muslimnaite vo jadeweto i pieweto.388 Izrazot „Muzarab“ e iskriven od „mustareb“ (poarabeni), pod koj se podrazbiraat {panskite hristijani pod arapska vlast, so svoeto soo~uvawe ukaùva na okolnostite vo koi se ìveelo, vo sebe go sodrì zna~eweto na okolnostite vo toj pogled. U~eweto na arapskiot jazik brzo go zazemalo mestoto na u~eweto na latinskiot jazik vo cela [panija.389 Vaka latinskiot jazik, jazik na hristijanskata teologija, postepeno pa|al vo zaborav taka390 {to duri bile zasramuvani sve{tenicite od visokite pozicii poradi nepoznavaweto na latisnskiot jazik. Sigurno ne moèlo za ovie raboti da se o~ekuva pove}e vnimanie i nastojuvawe od onie koi ne bile duhovni lica. Eden

381 Eulogious, Mem. Sanct. lib.III, c.II (str.812).382 Baudissin, str.16.383 Baudissin, str.21, i John of Gorz, 128. (str.306)384 Dozy (2), tom.II, str.42.385 Baudissin, str.96–97.386 Isidori Pacensis Chronicon, 42 (str.1266).387 Alvar: Indic. Lum. 35 (str.53) John of Gorz, 123 (str.303).388 Letter of Hardian I, str.385, John of Gorz, 123 (str.303).389 S# u{te postojat arapski stihovi na eden hristijanski poet koj ukaùva na izvonrednata ve{tina vo vladeeweto na jazikot i na metroto. (bos. metrom) (Von Schack, II, 95).390 A. Samson ni dava primeri na lo{ latinski stil, so koj pi{uvaat nekoi teolozi vo negovoto vreme, i veli: „Bidej}i se zadovolivme so ednostavno hristijanstvo, no negovoto ispravuvawe stanalo polo{o od ona porano. Bevme se zadovolile poradi hristijanskata ednostavnost“ (str.404, 406).

84

{panski pisatel poradi ova vo edno delo napi{ano vo 854. godina gi ukoruva svoite sogra|ani hristijani:„Dodeka nie gi studirame svetite doktrini na muslimanite, dodeka se sostanuvame so niv za da gi nau~ime nivnite filosofski pravci, ili, poto~no, nivnoto mudroslovno razmotruvawe, dodeka nie toa go pravime, ne so namera da gi pobieme nivnite zabludi, tuku zaneseni so ubavinata na nivniot jazik i so privle~nosta na nivnata elokvencija, go zanemaruvame Evangelieto. Kade moème sega da najdeme u~en ~ovek, koj }e se posveti vo prou~uvaweto na latinskoto delo na ocite koi se nurnale vo studiraweto na na{ite sveti pisma (knigi). Na{ata hristijanska mladina, bogata so zborovi i so gospodarsko odnesuvawe, se gordee so tu|ata nauka. Opieni se so arapskata elokvencija. So uìvawe gi studiraat arapskite knigi, tuku{to ja goltaat nivnata sodrìna. Dodeka tie nemaat poim za crkovnata knièvnost ili, poto~no, dodeka so prezir gledaat na crkovnite poroi, koi te~at od rajot, se falat so bombasti~nata elokvencija na islamskite dela. Hristijanite tolku slabo gi znaat zakonite na svojata vera, tolku malku vnimanie obrnuvaat na svojot latinski jazik {to odvaj me|u niv ima eden na iljada koj bi moèl da napi{e, a da se razbere najobi~no pismo: da zapra{a za zdravjeto na svojot prijatel. Me|utoa, gi ima od site staleì poradi razmotruvawata vme{ani me|u arapskite retori~ari. Tie moàt da pi{uvaat arapski pesni, ~ii {to stihovi zavr{uvaat so ista bukva, i vo toa se proslavile pove}e od tu|incite (Arapite).391

Bidej}i bile premnogu preokupirani so svetlinata na arapskata knièvnost, koja silno gi privlekuvala, onie koi sakale da se zapoznaat so hristijanskite dela imale malku u~ebni~ki materijal. Duri u~itelite so pote{kotii nao|ale obi~ni podatoci. So tekot na vremeto ovie pedago{ki merki rastele. Ovoj poaraben narod, vo edna molba ispratena na aragonskiot kral Alfonso, veli: ‚Nie, kako i na{ite starateli, do denes sme vospituvni me|u tu|inci. Bidej}i sme hristijani, gi ispolnuvame hristijanskite verski zapovedi, no za da dobieme dostojna obuka za na{ata sveta vera, toa ne zavisi sekoga{ od na{ata mo}, bidej}i im pripa|ame na nevernicite koi ni ~inat nasilstvo. Ne sme se osmelile da barame u~iteli od papata ili od Francija, a tamo{nite u~iteli sepak ne moèle sami od sebe da ni dojdat, stravuvaj}i od nevernicite, na koi sme prinudeni da im se pokoruvame‘“.392

Kako se razbira, poradi vaka tesniot dopir so muslimanite, potoa poradi golemoto studirawe na nivnata (arapskata) knièvnost, duri i Alvar,393

fanati~niot protivnik na islamot, ja priznava ubavinata i retori~kata ~udotvornost na Kuranot, i toa deka hristijanite ne moàt da se ottrgnat ~itaj}i go. Poradi toa prirodno e deka tuka se zabeleùvaat tragi na vlijanie na verata koja nie ja istraùvavme i, navistina, tie tragi postojat. Poznato e deka sve{tenikot Elipandos vo 810. godina, toledski biskup, tolkuva~ na ereti~kata sekta „mutehazin“ i nau~nik koj veruval deka Isus, koj e ~ovek, ne e po priroda Bo`ji sin, tuku spored toa {to go sledel Bo`jiot pat, ja usvoil ovaa ereti~ka ideja poradi negoviot ~est dopir so muslimanite.394 Ovaa nova sekta se ra{irila vo mnogu delovi od [panija, i duri i po~nala da se prostira, spored napatstvata na katoli~kiot biskup Feliks, do Septimanija, koja bila pod

391 Alvar: Indic. Lum, 35, (str.554–556).392 Orderic: Vitalis, str.928.393 Alvar: Ind. Lum. 29. „So na{ite o~i ~itame vo nivnite knigi. Gi odobruvame site sostavi na frazi i molitvi so koi se molat pomaga~ite na ovaa vera, i koi sekojdnevno se oblikuvaat so izvonredna ve{tina i so privle~na elokventnost.“ (Migne: Patr. Lat. tom. CXXI, str.546).394 Enhueber, 26. str.353.

85

francuska za{tita.395 Biskupot Feliks e izveden pred duhovniot sud so koj li~no pretsedaval Karlo Veliki, i e nateran da se otkaè i da se pokae poradi svojata zabluda, no {tom se vratil nazad vo [panija, povtorno zapadnal vo stariot eres. Ova, spored tvrdeweto na toga{niot papa Leon III, se slu~ilo poradi negoviot dopir so nevernicite koi imaat sli~no veruvawe.396 Koga vlijanieto na dopirot so muslimanite bilo tolku zna~ajno na crkovnite velikodostojnici, moème da zaklu~ime deka bilo mnogu golemo i na ostanatite (??drugite) hristijani od [panija. I navistina, koncilot, koj e formiran vo 936. godina vo Toledo, raspital koi sredstva treba da se prezemat protiv mislewata koi }e ja rasipaat (??ja rasipuvaat) ~istotata na hristijanskoto veruvawe.397 Se razbira deka ovie vlijanija na muslimanskoto veruvawe i dejstvuvawe, pokraj odredenite podvizi na preobra}awe,398 pokraj ~estoto me{awe i dopiri }e se krunisa so u{te pogolemi rezultati, i deka }e go zgolemi brojot na muslimanite so nearapska krv nare~eni „muveledi“. Ne pominalo mnogu vreme, a potomcite na ovie muveledi vo dràvata formirale va`na partija.399 Duri se doznava deka kone~no ovie muveledi, koi go so~inuvaat mnozinstvoto od naselenieto, u{te na po~etokot na IX vek, nastoile da ja razni{aat arapskata vlast, i postepeno, formiraj}i me|u muslimnaite od [panija nacionalna partija, navistina dokaàle deka postojat.Igleda deka nema podatoci za istorijata na preobra}aweto na ovie novi muslimani. Primeri za ovie preobra}awa se zabeleùvale do poslednite denovi od islamskata vlast. Duri vo 1497. godina, koga vojskata na Ferdinand i Izabela ja zaposednala Malaga, gi ispoubila onie {to otpadnale od hristijanstvoto, ma~ej}i gi so tenki {iqesti stapovi. Posle ova, po dve godini preku dogovorot za predavawe vo Pogrena, dobieno e osobeno vetuvawe deka onie koi otpadnale nema da se prinuduvaat povtorno da se vratat nazad vo hristijanstvoto.400

Nekoi od preobratenicite go napu{tile islamot za da se spasat od pari~nata globa, na koja se osudeni od strana na sudovite.401 Mnozinstvoto go pridobila duhovnata nadmo} na islamskoto vlijanie.Vite{kata velikodu{nost so drugite humani i visoki doblesti koi gi pokaàle arapskite osvojuva~i, stvorile otvoreno pole za razvivawe na ova vlijanie. Vakviot ìvot bil zatvoren za [panskite nemuslimani. Koga }e se sporedi naukata i knièvnosta na muslimanite so naukata i knièvnosta na hristijanite, ovaa vtorata izgleda mo{ne siroma{na. Islamot na poleto na naukata i knièvnosta, kako dvigatel i odu{evuva~ki faktor, vr{el osobena uloga za svoite sledbenici. Osven toa, islamot vo [panija gi pokaàl oblagorodenite privle~nosti na religioznata, energi~na grupa na moralno ~isti lu|e, na ~ie ~elo bile pobo`ni lu|e. Ovaa iskrena i religiozna grupa vr{ela dominira~ko 395 Hellferich, str.88.396 „Malku podocna go prekr{il Gospodoviot zakon, izbegal kaj nevernicite so koi se soglasil {to go izneveril svojot zavet.“Frobenii dissertatio de haeresi Elipandi et Felicis, XXIV, (Migne: Patr. Lat. tom CI, str.313).397 Pseudo–Luitprandi Chronicon, 341 (str.1115) „Bacilius go povikal koncilot vo Toledo i so nego uslovil da ne se kaznuvaat hristijanite poradi me{aweto so muslimanite“.398 Postojat malku tekstovi koi gi objasnuvaat ovie faktori i napori. Me|utoa, tie se sogleduvaat od zborovite na Eulogius (Liber Apologeticus Martyrum, 20) za Muhamed: „Navistina }e uspeat onie katolici koi sakaat da ja zapoznaat ludosta na ovoj grev, bezumnosta na ovaa misija i zabludata na novotarijata bez svetost, mnogu pojasno od samite ~lenovi na ovaa sekta, ako gi izu~at. Vo uveruvawe se deka se pri ne{to sveto, veruvaat vo nego i ja povikuvaat verata na svojot Pratenik ne samo vo tajnost, tuku i vo javniot govor“ (Magne: Potr. lot. tom. CXV. str.862).399 Dozy (2), tom.II, str.53.400 Lea, The Moriseos, str.177, 18.401 Samson, str.379.

86

vlijanie vrz dràvnite raboti, i iskreno se borela za sproveduvaweto na verskite i moralnite reformi. Koga }e se zemat predvid ognenite verski ~uvstva na muslimanite od [panija, potoa intrigite na hristijanskoto naselenie, so koi vo dogovor so istovernicite nadvor od granicite ja rastrevoùvale i nalutuvale islamskata vlast, moème nasproti sevo ova da sogledame deka [panija, so isklu~ok na nekoi slu~ai, bila po{tedena od verski progonstva pod arapskata vlast. Koga }e se isklu~at tri–~etiri slu~ai na svoevolno izloùvawa na kazni na onie koi vo ime na verata sakale da postanat boèmni ma~enici, za celoto vreme na islamskoto vladeewe ne moè da se najde sostojba (??slu~aj) za koja moè da se kaè deka e ~isto napa|awe na verata. Islamskite vlasti prezemale strogi merki za da go spre~at ludiloto na „samovolnoto ma~eni{tvo“ koe se pojavilo vo IX vek vo Kordoba (Cordoba). Toga{ vo ovoj kraj na [panija me|u hristijanite se ra{irila (??edna) fanati~na grupa ~ii{to ~lenovi, bez povod, javno ja navreduvale verata na muslimanite i go pcuele nivniot Verovesnik, i za da proizvedat skita~ka (??talka~ka) struja na hristijanskiot fanatizam, namerno nastojuvale na sebe da predizvikaat smrtna kazna.

Samo`rtvuvaweto na nekoi hristijaniOva ~udno isku{uvawe na svoevolno `rtvuvawe se zabeleùvala osobeno od 850. do 860. godina me|u popovite, monasite i isposnicite. Onie na koi im izbegala krunata na ma~eni{tvoto, poradi trpelivosta na vlasta vo pogled na veroispovesta, razmisuvaj}i vo ti{inata, pod svodovite na galskiot manstir, kako is~eznuva vlijanieto na hristijanstvoto i kako oslabuva nivnata verskata revnost, nastojuvale povtorno da ja postignat so èstokite napadi vrz islamot i vrz Verovesnikot. Eden od sli~nite, nekojsi monah Isak, do{ol pred kadijata, taka {to se prepraval deka saka da dobie nekoi podatoci za islamot. Otkako kadijata mu dal informacija za propisite na islamot, ovoj odedna{ navalil so ovie zborovi. „Muhamed vam vi sugeriral lagi! Neka e Bo`joto prokletstvo vrz nego! Bidej}i bil poln so zloba, go zavel ~ove{tvoto vo zabluda i go povlekol vo bezdnata na pekolot. Sotonata se vovlekol vo nego i ma|epsuvaj}i ve satanski, za da stvori bolest vo vas, vi dal ~a{a od smrten napitok. Za svoeto zlostorstvo }e go snosi ve~noto prokletstvo. So ogled na toa deka ste razumni, zo{to ne nastoite da se spasite od ovaa opasnost? Zo{to ne go otkornete ova bolno veruvawe i da pobarate spas vo Evangelieto na Isusovata vera?“402

Vo druga prilika dvajca vakvi fanati~ni hristijani vlegle vo xamijata i so psovki po~nale da go povikuvaat prokletstvoto vrz islamot, tvrdej}i deka toj na svoite privrzanici }e ja privle~e pustelijata na pekolniot ogin.403 Navistina, nemalo mnogu vakvi sli~ni fanatici.404 Me|utoa, islamskata dràva se ispla{ila (??prestra{ila) od ova bidej}i omalovaùvawata na nejzinoto upravuvawe predupreduvale na mo`nosta za nezadovolstvo me|u muslimanite a i na op{to vostanie. Spored toa, Muhamed I405 vo 853. godina ispratil vojska za da gi 402 Eulogius, Mem. Sanet. Pref. 2 (Migne, tom CXV, str. 737).403 Eulogius, CXIII, (str.794).404 Se veli deka brojot na ma~enicite ne bil pogolem od ~etirieset (W. H. Prescott, History of the Reign of Ferdinand and Isabella, vol.I, str.342. n.) (London, 1846).405 Muhammed I, sin na Abdurrahman II, e petti vladetel na umevijskite halifi vo muslimanska [panija. Vladeel 852–886. godina. Nastojuval da go sledi patot na svojot tatko vo rabotata za blagosostojbata i tolerantnoto ìveewe vo multikonfecionalnata i pove}enacionalnata dràva. Vnatre{nite raspravii, pobuni, me{aweto na okolnite hristijanski vladeteli i podbucnuvaweto na hristijanskoto naselenie protiv muslimanskata vlast, potoa navleguvawata (??invaziite) na Norman odnadvor, mu zadavale na ovoj emir ~esti maki. Na ~elo na ovie pobuni naj~esto stoela nekoga{nata kralska prestolnina i centarot na crkovnata vlast, gradot Toledo.

87

vrazumi toledskite hristijani.406 Iako, spored edna verzija, ovoj vladetel naredil da se izvede op{t kole` nad hristijanite, koga mu e objasneto deka me|u hristijanite ima razumni, koi nemaat ni{to zaedni~ko so toa,407 naredil samo strogo da se primenuva zakonot za pcueweto. Umerenata struja me|u provrzanicite na crkvata ja odobrila odlukata na dràvata, a i biskupite od crkvata gi isklu~ile fanaticite,408 koi bile povod za vlo{uvaweto na nivnata sostojba. Za da potseti na ovie prezemeni merki, vo 983. godina specijalno e povikan Koncil. Posle toa, iako u{te ponekade se zabeleùvale slu~ai na „svoevolno ma~eni{tvo“, sepak ovie nastani ne se povtoruvale za vreme na podocneànata arapska vlast.409

Zastranuvaweto (??sk{nuvaweto) na nekoi muslimani ne ja negira idejata za islamskata tolerancija

Navistina, za vreme na dinastijata na Almoravid (Murâbitûn) i na po~etokot na XII vek me|u zanesenite teolozi muslimani se pojavila struja na fanatizam. Od ova razgoreno dvièwe stradale hristijanite zaedno so Evreite, pa duri i slobodoumnicite muslimani kako poeti i filozofi. Me|utoa, vakvite nastani pretstavuvaat retki isklu~oci od tolerantniot princip, koj kon hristijanskoto naselenie go usvoile islamskite vladeteli na [panija.Eden od andaluziskite muslimani nare~eni „Moriskos“ (Moriscos), protestiraj}i vo 1610. godina protiv okrutnosta na inkvizicijata, koja toga{ potpolno gi isterala spomenatite muslimani, so ovie zborovi im ja napomnuva na hristijanie slobodoumnata tolerancija koja do neodamna im ja pokaàle istovernicite: „Dodeka silata be{e vo racete na na{ite pobedonosni dedovci, dali bilo koga sakale da go iskorenat hristijanstvoto od Andaluzija. Dodeka va{ite predci bile pod nivnata vlast, zar tie ne dale potpolna sloboda na veroispoved i sloboda na vr{ewe na hristijanskite obredi? Zar na{iot Verovesnik ne naredil da se ~uvaat starite veruvawa, makar bile tie i krivi, za cena na davaweto na umereniot godi{en danok na sekoj ~len od narodot, koj i da bil vovle~en vo krugot na osvoenite, duri i so pomo{ na islamskiot me~? Ako toga{ imalo slu~ai na prisilno preobra}awe, tie se tolku retki {to i ne se pametat, pa duri i se vr{ele od strana na onie vo ~ii {to srca nemalo ostrav nitu od Boga nitu od Negoviot Pratenik. Tie go pravele toa znaej}i deka toa e sprotivno na islamskite pravila i propisi. Ne moète da tvrdite deka kaj nas, poradi razli~nostite vo veruvaweto, ima makar eden oficijalen sud sli~en na va{ata krvava inkvizicija. Bez somnenie, onie koi sakaat da ja prifatat na{ata vera, sekoga{ ja nao|aat otvorena na{ata bratska pregratka, no êsniot Kuran ne ni dozvoluva da vr{ime pritisok vrz sovesta. Lu|eto koi }e gi vneseme vo na{ata vera }e gi postignat site mo`ni potkrepi. [tom go ispoveda veruvaweto vo Bo`joto edinstvo i prateni{tvoto na na{iot Verovesnik, nie go smetame za svoj bez bilo kakvi uslovi; se ven~ava so na{ite }erki i dobiva vrabotuvawe vo visokite korisni profesii, kade se bara doverlivsot. Nie se zadovoluvame so toa {to }e se tretira kako i nie i {to spored izgledot, a da ne ja ispituvame negovata

’Inan, M. A., Devletu l–islam fi l–Andalus, (Islamskata dràva vo Andaluzija/[panija), Kairo, 1960, (treto izd.), kn.II, str.284–312.Hiti, n.d.466–467., Gomez, E. G., Mavarska [panija, Svetot na islamot, str.229–232. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)406 Dozy (2), tom II, str.161–162.407 Eulogius: Mem. Sanet. J. III. C. VII (str.805) 408 Alvar, Ind. Lum, 14 (Migne, tom CXXI, str.529). „Jasniot fakt zboruva deka me|u hristijanite nema mudar i vospitan ~ovek, nitu lider koj bi napravil takvo ne{to.“409 Baudiosin, str.199.

88

sovest–}e izgleda kako musliman, samo pod toj uslov otvoreno da ne ja kudi verata i da ne ja izigruva. Vo slu~aj nekoi da ne pravat (??~inat) taka, nie takvite navistina }e gi kaznime, bidej}i dobrovolno go prifatile islamot, a ne so sila.“410

Vo edna aplikacija koja nadbisupot Valencije ja podnel na kralot Filip III, a koja ja sostavil vo 1602. godina so namera da prepora~a progon, poniùvawe i konverzija na {panskite muslimani, vo edna to~ka od po~etokot se napomnuva za ovoj toleranten duh na islamot. Po toj povod vo istata aplikacija se priznava deka Turcite i ostanatite muslimani na ostanatite nemuslimani im ja dale slobodata na sovesta.411

Kolku dlaboko islamot pu{til korewa vo srcata na {panskiot narod moème da sudime spored ovaa sostojba koga e isterana zadnata povorka na doma{nite muslimani, nare~eni „Moriskos“, vo 1610. godina, ovie bednici, iako vo tek na eden vek bile prinudeni (??prisileni) providno da se pokaùvaat kako hristijani, pokaàle deka ostanale verni na verata na svoite predci. Nasproti emigraciite, koi se slu~ile po pa|aweto na Granada, brojot na zadnata isterana povorka iznesuval petstotini iljadi.412 Gradovite i selata opustele, a ku}ite se pretvorile vo urnatini, i ne na{le novi ìteli koi }e gi popravat.413 Vo ìlite na ovie Moriskosi imalo mo{ne malku arapska krv. Da se naveduvaat dokazi za ovie objasnuvawa bi bilo premnogu dolgo. Samo vo ovoj pogled da spomneme edna to~ka, a taa e izvadena od edno pismo koe e napi{ano vo 1311. godina. Spored nego, od 200.000 muslimani naseleni vo Gravada, imalo samo 500 so arapska krv. Site ostanati (??drugi) bile potomci na {panskite preobratenici.414

Na krajot da go zabeleìme i ova, deka islamot vo poslednite denovi od svojata egzistencija vo [panija steknuval novi preobratenici. Poradi toa eden istori~ar, pi{uvaj}i za nastanite koi se slu~ile vo 1499. godina, imeno sedum godini po pa|aweto na Granada, obrnuva vnimanie na ovoj fakt, t.e. deka i vo takvo vreme nekoi lu|e koi ìveele me|u Marokancite stapile na verskiot pat na ~esniot Muhamed.415

410 Morgan, vol.II, str.297–298, 345.411 Morgan, vol.II, str.310.412 Lea, the Morisscos, str.259.413 Morgan, vol.II, str.337.414 Morgan, vo.III, str.289.415 Stirling–Maxwell, vol.I, str.115.

89

POGLAVJE VI[IREWETO NA ISLAMOT ME\U HRISTIJANITE NA

EVROPSKA TURCIJAOdnosot na Turcipte kon hristijanskite podanici bil vo

znakot na verskata tolerancijaZa imeto na osmanliskite Turci vo Zapadana Evropa za prv pat se slu{nalo od po~etotkot na XIII vek. Tie, toga{ gi imalo pedeset iljadi, begale od Mongolite. Kone~no mu pristignale napomo{ na konijskiot sultan, i mu ~inele uslugi vo borbata protiv Mongolite i Vizantijcite. Poradi ova dadeni im se nekoi predeli na severozpapdnata strana od Mala Azija. Tokmu ovde bila oskata na dràvata koja vo idninata ja zemala formata na Osmanlisko Carstvo, progoltuvaj}i edna po edna dràvi~ka na selxu~kite Turci, se prefrlilo na evropskata strana i, s# dodeka vo 1683. godina pod Viena e udrena brana na negovoto ponatamo{no rasprostirawe, kon svojata dràva prisoedinuvalo (??pripojuvalo, svrzuvalo) kralstvo posle kralstvo.416

U{te od vremeto na {ireweto na Osmanliite vo Mala Azija tie steknale hristijanski podanici i vladeele nad niv, no do 1453. godina, koga drevnata prestolnina na Isto~nata Imperija padnala vo nivni race, me|u osmanliskata dràva i nivnata crkva nemala postojani odnosi bazirani vrz odreden dogovor. Prvite ~ekori na sultanot Mehmed II po osvojuvaweto na Carigrad i po vospostavuvaweto na redot bile tie deka se proglasil za za{titnik na isto~nata crkva i go ispolnil zadadeniot zbor na hristijanite. êsto go zabranuval me{aweto vo pravata na hristijanite. Fermanot koj e izdaden za novoodbraniot patrijarh im gi garantiral, kako nemu taka i na negovite naslednici so nivnite duhovni patrijarhii, starite privilegii i prihodi, duri i site onie islku~itelni privilegii koi gi uìvale za vreme na padnatata dràva. Po turskoto osvojuvawe sultanot Mehmed li~no mu go predal na Genadios èzloto (??skiptarot) (pataricata), koe e simbol na patrijarhskata ~est, kako i dar so polna kesa dukati, kow so ukrasena oprema, na koj{to patrijarhot, koga carot bi odel so svojata svita, imal privilegija da java pokraj nego.417 Ovoj crkoven glavatar, na koj {to voobi~aenoto po~ituvawe e iskaùvano od strana na hristijanskite imperatori, istoto toa go imal i podocna. Pokraj ova, nemu mu e dadena i izvesna upravna vlast. Patrijar{kiot sud se sostanuval za da gi re{i site sporni pra{awa koi bile ~isto vnatre{na rabota na hristijanite. Ovoj sud, pokraj toa {to moèl da ja opredeli globata, moèl obvinetite da gi zatvori vo zatvor, kogo go imal na raspolagawe; duri koga nekogo bi go osudil na smrt, nadle`nite dràvni 416 Ne e ovde mesto da se dade istoriski pregled na zemjite koi gi osvoilte Turcite. Nakratko toa moè da se pretstavi vaka:Osmanliskite Turci za prv pat preminale na evropska po~va vo 1533. godina i samo nekolku godini podocna Edrene (Adrianopol) stanal nivna evropska prestolnina. Vo vremeto na Bajazid (1389-1402) nivnata vlast se protega od Egejskoto More do Dunav, opfa}aj}i ja cela Bugarija, Makedonija, Tesalija i Trakija, isklu~uvaj}iu ja Kalkidikija i predelite direktno vrzani za Carigrad.Murat II (1421-1451) ja osvoil Kalkidikija i so osvojuvawata trgnal kon Jadranot. Mehmed II (1451-1481) stanal gospodar na Carigrad, Albanija, Bosna i Srbija, skoro na celiot jugoisto~en Poluostrov, so isklu~ok na krajbre`nite predeli koi gi drèle Venecija i Crna Gora. Sulejman II (1520-1566) ja pridodal u{te Ungarija, a Egejskoto More postanalo osmansko.Vo sedumnaesettiot vek zavladeale so Krit, a od Polska ja oddelile Podolija.417 Phrantzes, str.305-306.

90

~inovnici bi go izvr{ile toa. Nadzorot nad duhovnata i crkovnata vlast, vo koja Turcite, sprotivno na metodata na vizantinskata dràva, ne se pra{uvale, prepu{ten e vo racete na sinodot, koj se sostanuval na povik na patrijarsite. Vaka e re{eno dràvata da ne se me{a vo predmetite koi se odnesuvaat na verata i veruvaweto. Imalo polza koga ugnetuvanite poradi namaluvaweto na stradawata bi intervenirale kaj sultanot. Taka bi obrnuvale vnimanie na nasilstvata koi bi gi ~inele nekoi dràvni ~inovnici. Gr~kite episkopi vo provincijata uìvale golem avtoritet, taka {to mnogu gr~ki imoti im se prepu{teni nim. Ovie, s# do ponovite vremiwa, nad pravoslavnoto naselenie koe bilo vo nivnite duhovni oblasti, vr{ele nekoj vid na upravuvawe sli~no na namesnik, i taka go zaposednale mestoto na aristokratijata, koja {to osvojuva~ot ja uni{til. Sve{teticite na povisokite pozicii od crkovnata hierarhija, op{to, vo svojata aktivnost pove}e bile turski agenti otkolku gr~ki sve{tenici, taka {to se gleda deka na pravoslavnoto naselenie mu sugerirale deka sultanot dobil sveta dozvola da bide za{titnik na crkvata. I kone~no, fermanot {to e izdaden za povtorno da im se vratat na raspolagawe na pravoslavnite onie crkvi {to bile konfiskuvani za da bidat pretvoreni vo xamii, mu odgovaral na slobodnoto vr{ewe na obredite spored nacionalnite obi~ai.418 Bidej}i Grcite na evropskata strana bile pomnogubrojni od Turcite, nivnite verski privilegii, potoa li~nata i imotnata za{tita pokaùvale (a zapovednicite im se menuvale ~esto) deka upravuvaweto na sultanot e podobro otkolku upravuvaweto na hristijanskit dràvi. I navistina, bidej}i Grcite bile ma~eni so nasilni~ki postapki od Frankite koi, sakaj}i da zavladeat so krai{tata {to bile so Grcija, trgnale protiv Vizantija, a od druga strana Mletkite, tie vo mnogu mesta im izleguvale vo presret na osmanliskite osvojuva~i kako na svoi za{titnici i spasiteli. Ovie hristijanski dràvi, otkako go prezemale stariot feudalen sistem na Evropa i Grcija, go turnale naselenieto vo ropska sostojba, i bidej}i tie im bile tu|inci vo pogled na jazikot, i na krvta, i na verata, go steknale (??predizvikale) nivniot prezir.419 Za niv steknuvaweto na novi gospodari ne e smetano samo za mo`nost da zapadnat vo polo{a sostojba tuku, naprotiv, za mo`nost da im se podobri sostojbata. Navistina o~ekuvanite spasiteli za niv s# u{te bile tu|inci, samo {to tie Turcite, koi & pripa|aat na sosema druga vera, gi preferirale pove}e od katolicite, koi tie gi smeatale za eretici.420 Tokmu za Grcite, koi ìveele pod upravuvaweto na vizantiskiot dvor, ne bilo nepoèlno menuvaweto na svoite gospodari. Nasilstvoto i bedata, koi gi nanel Paleolog, bile tolku uàsni {to ne moème ni da gi zamislime. „Moralno prodadnatoto blagorodni{tvo, mnogubrojnoto i despotsko sve{tenstvo, zakonite i ukazite, koi bile izloèni na protegnato interpretirawe, dràvata koja neprestajno go derela narodot i, {to e polo{o, onie sobira~i na dràvnite prihodi koi gi imalo mnogu 418 Finlay, vol.III, str.522. Pitzipios, seconde partie str.75 M. d’Ohsson, vol.III, str.52–54. Arminjon, vol.I, str.16.419 Eden patnik koj vo 1508. godina go posetil Kipar, na sledniov na~in go opi{uva nasilstvoto na Venecijancite vo nivnite tu|i imoti: „Site ìteli na Kipar se robovi na Mletkite so ogled na toa {to se prisileni 1/3 od prihodot ili dohodot da go dadat na dràvata, podednakvo od zemjodelskite prozvodi, ìtaricite, vinoto, masloto, ili dobitokot ili bilo {to drugo.Pokraj ova, sekoj od niv e dolèn bilo da kulu~i besplatno za dràvata dva dena vo sedmicata, bilo kade tie da go opredelat. Sekoj od niv koj izostane od rabotata poradi nekoja svoja li~na zafatenost ili telesna bolest, dolèn e da plati nadomestok za propu{tenite denovi na rabota. Ona {to u{te pove}e ja vlo{uva sostojbata se godi{nite i drugite nametnati danoci, {to kutriot narod go izloìlo na grabeì, taka {to te{ko imale so {to da gi odrùvaat teloto i du{ata zaedno.“ (The Travelers of Martin Bunungarten, str.373). Isto taka vidi gi tekstovite koi Hajket (Haekett) gi prenel vo History of the Orthodox Church of Cyprus, str.183).420 Finlay, vol.III, str.502.

91

kako vojska, ne ostavile vo bedniot narod nitu traga nade` vo podobruvaweto na sostojbata, vo spasenieto.“421 Bidej}i ima mo`nosti ovoj na~in na obmisluvawe da se smeta za pristrasen, da se obrneme i na drug izvor na podatoci koj nastanal vo vremeto na spomnatite nastani: Eden star ruski hroni~ar, pi{uvaj}i za padot na Carigrad, na ist na~in ja osuduva padnatata vlast i veli: „Carstvo vo koe nema strav od zakonite sli~no e na razuzdan pastuv. Konstantin i negovite pret~esnici im dale na podra~nite zapovednici odvrzani race da go ugnetuvaat narodot. Vo sudovite ve}e is~eznala pravdata, a vo srcata smelosta. Sudiite gi polnele blagajnite na smetka na solzite i krvta na nevinite. Vizantiskite vojnici moèle da se gordeat samo so bolskotot na svoite uniformi. Gra|anite ve}e ne se sramele da bidat predavnici na tatkovinata, a vojnicite da begaat od bojot. Najposle odeknal grmeòt na gnevot na Sevi{niot nad ovaa nedostojna dràva. Gospodarot na vselenata go izvel na boi{te sultanot Mehmet II, ~ija {to vojska bila voodu{evena od bojot ~ii sudii ne bile neverni sprema poverenata im pravina“.422 Navistina, pofalbata423 vo ovoj zaden ise~ok ~udno odeknuva vo u{ite na pripadnicite na edno politi~ko potomstvo koe si go prisvoilo pravoto na ve~no protestirawe protiv turskite nasilstva, no sepak e dokaàno so mnogubrojnite i izri~nite argumenti na toga{nite istroi~ari. Spored ona {to sme go razbrale (??otkrile) od istori~arite koi ni zboruvat za padot na Carigrad, duri i sultanot Bajazid, koj e poznat po svojata strogost, se pokaàl velikodu{en i toleranten sprema hristijanskoto podani{tvo i, primaj}i gi vo audiencija, gi steknal nivnite simpatii.424 Murat II se odlikuval so nastojuvawata vo pogled na pravinata i vo iskorenuvaweto na zloupotrebite koi se vreàle pod vizantiskoto upravuvawe, i vo izveduvaweto na reformite, potoa nemilosrdno gi kaznuval ~inovnicite koi bi ~inele prestapi nad podani{tvoto.425 Otkako e zavedeno sigurno i uredno upravuvawe, koe po osvojuvaweto na Carigrad traelo najmalku sto godini, i e postavena niza na sposobni ~inovnici, na site strani na dràvata zavladeal red i mir i e vospostavena dràvna i pravna uprava vredna za pofalba. Iako ovie ne osigurale i za muslimanite i za hristijanite potpolno nepristrasen sistem na pravina (??praven sistem), vo sekoj slu~aj (??sepak) zavele podobar poredok koj ni oddaleku ne moè da se sporedi so porane{niot poredok na Vizantijcite. Vo pogled na vr{eweto na te{kite slu`bi, Vizantijcite odamna ~uvstvuvale mal pritisok. Izvonrednite danoci, vo sporedba so porane{nite, mnogu retko se sobirale, a obi~nite danoci bile mo{ne lesni vo sporedba so beskone~nite nameti na fran~kite feudalci i neograni~enoto iznuduvawe na pari od narodot od strana na vizantiskite zapovednici. Toga{ vo Turcija e upravuvano kade-kade podobro otkolku vo mnogute hristijanski dràvi vo Evropa, i vladeela vistinska blagosostojba i sre}a. [to se odnesuva na hristijanite koi najve}e se zanimavale so zemjodelie, pod sultanovoto upravuvawe vo sporedba so podani{tvoto na toga{nite hristijanski vladeteli, imale pove}e li~na sloboda i moèle pove}e da raspolagaat so plodovite na svojot trud.426

421 Urquhart, quoted by Clark: Races of European Turkey, str.82.422 Karamsin, vol.V, str.437.423 Martin Cruisus pi{uva vo istiot duh: „ûdno e deka voo{to ne slu{ame deka se slu~ile bilo kakvi zlostorstva i nepravdi me|u barbarite (Turcite) i preostanatite; vo ovoj golem grad pravinata e zagarantirana na sekoja li~nost. Poradi toa sultanoviot Carigrad se opi{al kako centar (bos. stjeci{te) na celiot svet. Tuka site zagrozeni ìveat vo sigurnost. Pravinata se prostira nad site lu|e, podednakvo na najslabiot kako i na najmo}niot po vlijanie, na hristijanite i nevernicite podednakvo“ (Turcograecia, str.484), (Basileae, 1584).424 Phrantzes, str.81.425 Phrantzes, str.92.

92

Vo dràvata se razvila trgovskata dejnost. Starite sultani sekoga{ bile podgotveni da gi zemat pod za{tita trgovskite nastojuvawa i drugite stopanski prezemawa na svoeto podani{tvo. Mnogu golemi mesta, oslobodeni so turskoto osvojuvawe na ugnetuva~kiot finansiski sistem na Vizantija, navlegle vo erata na izobilstvo i plodonosna dejnost. Osmanliskite Turci sli~no na starite Rimjani pokaàle golema ve{tina vo izgraduvawe na pati{ta i mostovi, {to ja olesnuvalo trgovijata vo Carstvoto. Gr~kite trgovci za vreme na Vizantiskata Imperija bile progoneti od stranskite pristani{ta, a bidej}i stanale podanici na Osmanliite, pravena e presija vrz onie stranski dràvi na koi im pripa|ale tie pristani{ta za tie da moàt pod turskoto zname vo niv da trguvaat. A ovie gi poprimile oblekata i obi~aite na Turcite, i koga bi izleguvale na pomorskite patuvawe pod toa zname, na toj na~in katolicite, koi do neodamna im go uskratuvale vnimanieto na privrzanicite na isto~nata crkva, moèle da gi smetaat za zapaden narod.427

Danokot vo krv - isklu~ok na netolerancijaSepak, isklu~okot od ova ubavo postapuvawe so hristijanite go ~ini odzemaweto na hristijanskite deca od nivnite semejstva. Ovie deca u{te kako sosema mali sosila se odzemani od roditelite i se vospituvani za da bidat poredeni vo redovite na famoznite redovi na carsakta vojska. Jani~arskata vojska najprvin vo 1330. godina ja organiziral sultanot Orhan, i podocna, po nekolku vekovi, postoela kako poddr{ka na despotizmot na turskite carevi. Jani~arskiot oxak moèl da opstojuva vrz osnova na danokot vo krv (detski danok), koj se sobiral so sila i redovno sekoja ~etvrta godina.428 Vo opredeleno vreme eden turski oficir bi navlegol vo oblasta, koja bila podloèna na ovoj danok, i bi gi izbiral decata od sedum godini i bi gi oddeluval od nivnite roditeli. Nekoi islamski pravnici ovoj nehuman danok napnato go interpretirale deka toa e onaa petina koja Kuranot429 ja dosudil na vladetelite. Iako ovie ustanovile deka svetite propisi za zabranata na prisilnoto preobra}awe430 se protegaat i na vakvite deca, sepak, prepu{taj}i gi decata, vo naj~uvstvitelniot period, na vospituvaweto na islamskite u~iteli, ja pu{tile (??dozvolile) primenata na spomenatite zapovedi kako tie da ne postojat.431 Ottamu se pojavile ~uvstva na odvratnost sprema ova varvarsko zemawe na danok, i hristijanskite patnici sentimentalno gi prikaùvale roditelite kako ronat solzi poradi zemaweto na decata od nivnite urnati gnezda. Me|utoa, na po~etokot na osnovaweto na 426 Finlay, vol.V, str.5, 123, Adeney, str.311. Gerloh vo 1577. godina pi{uva i veli: „Ako Evreite ili hristijanite (na Istok) ìvele vo mestata vo koi postoele kadii i suba{i, taka {to obi~nite Turci ne moèle so niv da pravat {to }e posakaat, tie (t.e. Evreite i hristijanite) imale ~uvstvo deka ìveele pod hristijanska vlast. Pri~inata e taa {to ne bile izloèni na voznemiruvawe, s# dodeka ja pla}ale xizjata. [to se odnesuva na hristijanskite dràvi, im nemalo granica na danocite koi po (?niz) celata godina gi pla}ale nivnite podanici“ (Tage-Buch, str.413).427 Finlay, vol.V, str.156-157. 428 Ovoj vremenski period ne bil utvrden. Na po~etokot sobiraweto e izvr{uvano sekoja sedma ili petta godina. Me|utoa, vo podocne`nite periodi bilo vo po~esti razdale~enosti, ve}e spored potrebite na dràvata (Menzel, str.52).Metrophanes Kritopoulos vo 1625. godina pi{uval deka sobira~ite doa|ale vo gradovite sekoja sedma godina i sekoj grad trebal da daruva tri ili ~etiri, ili najmalku dve mom~iwa (str.205).429 Kuran, 8:42.430 Kuran, 10:99-100.431 „Pa i pokraj toa hristijanskite mom~iwa ne bile prisiluvani na promena na svojata vera. Principite na vlasta ponekoga{ im protivre~ele na principite na Kuranot. Ako ovie slu`benici bi upotrebile nekoja prinuda od svojot verski fanatizam, toa bilo od popustilovosta na nivnite komandi, dodeka ovaa prisila voop{to ne e dozvolena od stare{inite“ (M. d'Ohsson, tom.III, str.397-398).

93

jani~arskiot oxak, toj porasnal na toj na~in {to roditelite dobrovolno gi davale svoite deca.432 Ovoj danok na po~etokot na negovoto osnovawe se objasnuva so ramnod{nosta koja vo toj pogled ja pokaùvale Grcite. Navistina, naselenieto od ovie krai{ta, koi bilo opusto{eni od prethodnite vojnici , bilo izloèno na umirawe i glad. Me|u ovie kandidati za jani~ari imalo mnogu siraci koi moèbi bi umrele od glad da ne bile zemeni za jani~ari. Bidej}i imalo mo`nost kako neodamna vo starite vremiwa da gi fa}aat hristijanite i da gi prodavaat kako robje, taka (??dotolku) ovaa metoda na sobirawe bila od dve zla pomaloto. Voedno, ne treba da zaboravime deka ovoj sistem na sobirawe e prodoùvawe na nemu sli~niot, koj postoel vo vremeto na vizantiskata vlast.433

Oficerite na koi im e dovereno sobiraweto na decata retko nekoga{ se slu~uvalo deka trebale da se posluàt so sila; naprotiv, vo pove}eto slu~ai roditelite svoevolno gi davale svoite deca vo ovaa slu`ba, i vo mnogu slu~ai, veruvaj}i vo (??nadevaj}i se na) nivnite brilijantni karieri, ìveele vo nade`. Sekako e zemano predvid deka so decata, koi se smetani kako posvoeni, sultanovite pastorci ubavo }e postapuvaat i deka tie dobro }e bidat vospitani.434

Ako e vistinita verzijata deka za nezan~itelna suma na pari decata moèle da se izvadat od jani~arskiot oxak, toga{ spomnatata ustanova treba da ja prikaème kako pomalku varvarska otkolku {to se pretstavuvala.435 Vo edno delo koe vo 1625. godina go napi{al Mitrofnis Kirijakopulos (Metrophanes Kritopoulos), koj bil patrijarh najprvin vo Carigrad, a potoa vo Aleksandrija, se spomnuvaat razni itrini so koi se sluèle hristijanite za da se spasat od ovoj sistem na sobirawe. Na primer, }e (??bi) kupele edno muslimansko rop~e i kako svoe bi im go predale na ~inovnicite koi gi sobirale decata. Na ovie ~inovnici, koi bile (??bivale) koruptivni, bi im davale mito, i taka bi gi spasuvale decata.436 Thomas Smith, eden od starite pisateli, vo knigata koja ja objavil vo 1680. godina, pi{uvaj}i za decata koi se spaseni so mito, veli: „Nekoi roditeli, goneti od qubovta ili od verskite ~uvstva decata da ne im bidat zemeni i taka da bidat li{eni od hristijanskata vera, ja iskoristuvale al~nosta na Turcite i im davale od 50 do 100 dolari.“437 Hristijanite od nekoi mesta i od gradovite kako {to e Carigrad pri nivnoto predavawe na Turcite se dogovorile

432 Hertzberg, str.472.433 „@alosno e ona {to nekoga{ se slu~uvalo, deka hristijanskite carevi od sekoj grad dobivale opredelen broj na mom~iwa, kaj koi prirodnata sila pove}e doa|ala do izraz od ostanatite. Im sluèle na op{tite potrebi, civilni i vojni.Koga go osvoile Vizantiskoto Carstvo, Turcite si dale sebesi sli~no pravo od semejstvata da zemaat deca, na koi prirodata im podarila izvonredna sila i sposobnost.“ (David Chytraeus, str.12-14).434 Creassy, str.99. M. d'ohhson, tom.III, str.397. Menzel, str.5r, Thomas Smith, zboruva za takvite semejstva i veli: „Drugite (??ostanatite) koi bi gi sledelo poniùvaweto na verata i sramot, hristijni samo spored imeto, so niv se oprostuvale slobodno i so golemo zadovolstvo.Ova se pravi ne samo za da se oslobodat od teìnata (??teretot) i od griàta, tuku i so nade` deka ovie deca koga }e izrasnat }e postignat nekoja va`na pozicija vo vladata.“ (An Account of the Greek Church, str.12. (London 1680).Za vreme na vladeeweto na Murat I upotrebuvana e hristijanska vojska vo sobiraweto na ovoj danok vo krv -hristijanskite deca. (Finlay, vol.V, str.45).435 „Roditelite navistina moèle da gi spasat svoite deca `rtvuvaj}i malku (??ne{to) pari.“ (David Chytraeus, str.113). De la Guilleiere vo 1669. godina go spomnuva ovoj danok kako privilegija na Atiwanite. (An Account of a late Voyage to Athens, str.272, London, 1676).436 Confessio, str.205.437 An account of the Greek Church, str.12 (London, 1680).

94

(??precizirale) da bidat isklu~eni od davaweto na toj, kako {to se veli, surov danok vo krv. Toa bilo kako kupena koncesija.438

GlavarinaHristijanskoto podani{tvo od Turskata Imperija gi pla}alo li~nite nameti kako obvrski ili kako nadoknada za voenata dol`nost ili kako nagrada za pruènata (??dadenata) im za{tita. Iznosot na ovoj namet, kogo go odredile osmanliskite zakoni, spored zarabotkata na poedincite bil dva i pol, pet i deset gro{a, a i toa e zemano samo od polnoletnite,439 dodeka ènite i duhovnicite bile po{tedeni.440 Ova vo XIX vek se iska~ilo na 15, 30 i 60 gro{a.441 Hristijanskite pisateli od XVI i XVII vek naveduvaat deka toj namet (ara~) bil po dukat na glava.442 Za da moè pravo (??to~no) da se proceni teìnata na ovoj danok za odano~uvawe, treba temelno da ja ispitame kupovnata vrednost na toga{nite pari. No, vo nikoj slu~aj vrednosta na parite ne moè da se smeta za uvaèno opravduvawe vo pogled na konverzijata. Tournefort, zboruvaj}i za konverzijata (na) Kandijaninte (Kandiot-ite) vo deloto koe go napi{al vo 1700. godina, veli: „Treba da se priznae deka ovie bednici ja prodavale svojata sovest za pet, deset pari. Nadoknadata za menuvaweto na verata ja dobile vo toa {to se isklu~eni od davawe na li~en namet, koj se sostoel od pet kruni godi{en danok.“443 Schaefer, koj {to nastojuval sostojbata na hristijanite pod turskoto upravuvawe da ja prikaè {to pocrna, sepak priznava deka dukat od glava e sigurno mala suma. Poradi ova, toj izvonredniot danok, koj go davale samo hristijanite, go smeta za voena obvrska.444 Danokot na podvi`niot imot bil ednakov i za muslimanite i za hristijanite445. Starata razlika me|u desetokot (u{rata) koja ja davale zemjoposednicite muslimani, i ara~ot, koj go davale nemuslimnaite, Osmanliite ne ja zemale predvid.446 Ako i stradale hristijanite, stradale poradi toa {to nekoi ~inovnici, za da stignat do pari, ja iskoristuvale svojata slu`bena pozicija i ~inele nasilstva. Inaku vakvi nasilni dela retko se zabeleùvale, bidej}i se sprotivni na islamskiot {erijat, s# dodeka centralnoto 438 Menzel, str.52. Thomas Smith: De Moribus ac Institutis Turcarum, str.81 (Oxonii, 1672). 439 Joseph von Hammer (2) vol.II, str.151. Hans Schiltberger, koj bil zaroben od Turcite vo 1396. godina, i po trieset i dve godini zarobeni{tvo se vratil doma vo Minhen, tvrdi deka danokot, koj hristijanite morale da go pla}aat, ne bil (??iznesuval) pove}e od dva feninga mese~no. (Reisebuch, str.92).440 „Im go prostuvale danokot na sluìtelite na hristijanskata crkva, kako {to toa Bog go naredil. Toa go napravile od po~itot sprema svetite pozicii koi gi zazemale. Na ènite isto taka im go prostile ovoj danok“ (De Gracae Hodierno statut Epistola ruthore Thoma Smitho, str.12) (Trajecti ad Rhenum, 1698).441 Silbernagl, str.60.442 Martin Cruisus, str.486, Sansovino, str.67, Georgieviz, str.98-99, Scheffler, 56, Hertzberg, str.648, De la Jonquiere, str.267. Deloto objaveno vo London vo 1595. godina pod naslovot „The Estate of Christians living under the subjection of the Turke“ (Polo`bata na hristijanitekoi ìveat pod upravuvaweto na Turcite), vo koe se tvrdi deka glavarinata na ma{kite deca e osum {ilinga (str.2).Michael Baudin veli deka iznesuva eden sequin (cekin – dukat) od sekoja ma{ka glava (Histoide de Serrail, str.7, Paris, 1662.)443 Tournefort, vol.I, str.91.444 Scheffler, 56 „[to se odnesuva na ovie dukati koi gi pla}aat, stra{no se laète vo vrska so niv. To~no e deka turskiot car obi~no za xizja zemal po eden dukat, no kade se carinite i vonrednite danoci? Zarem opolnomo{tenicite i sultanovite namesnici ne zemaat ni{to? Zar za vreme na vojna ne ste dol`ni da pla}ate izvonredni danoci? [to se odnesuva na vonrednite danoci, tie se zgolemuvaat i namaluvaat soodvetno so lo{ite priliki (??uslovi). Nu`no (??bitno, va`no) e deka sultanovite podanici gi pla}aat ovie danoci, kako {to i nie gi pla}ame.“445 Finlay, vol.V, str.24-25. H. von Moltke: Brief über Zustande und Bege-benheiten in der Türkei aus den Jahren 1835. bis 1839, str.274, 354. (5 th ed. Berlin, 1891).446 Hammer (2), vol.I, str.346.

95

upravuvawe ne oslabilo i pu{tilo (??dozvolilo) negovoto ~inovni{tvo da ostane nekazneto za prestapite i zloupotrebite.447 Se zabeleùva razlikata koja zasluùva vnimanie vo pogled na polo`bata na hristijanite za vreme na prvite dva veka od turskto upravuvawe i polo`bata na hristijanite koga Turskoto Carstvo trgnalo po patot na propasta, imeno, vo onie vremiwa koga nivnata sostojba bila najlo{a, toga{ imalo najmalku slu~ai na preobra}awe vo islamiot. Vo XVIII vek, koga sostojbata na hristijanite bila najte{ka, nema niedna bele{ka (??zapiska) za preobra}awe: naprotiv, toga{nite Turci se prikaàni kako indiferentni sprema napredokot na svojata vera, preokupirani so skepticizam i razvrat.448 Stradawata {to gi snosele hristijanite bile pove}e poradi lo{oto upravuvawe otkolku poradi verskite nagoni. Za toa kako primer }e navedam i toa {to tie nasilstva gi snosele i muslimanite kako i hristijanite449, samo {to hristijanite pove}e bile izloèni na grabeì, nasilstvo i zloupotrebi, bidej}i vo potraga po pravina pred sebe imale pote{kotii. Poradi ova, osnovano (??opravdano) e da se smeta deka nekoi mo{ne siroma{ni hristijani na{le spasenie vo menuvaweto na verata.Koga }e se isklu~i pra{aweto na davaweto na decata, koe Grcite po malo protivewe go primile (??prifatile), a koe ne e dokinato so vostanija i revolucii,

447 „Te{kotiite koi gi ~uvstvuvale hristijanskite podanici na sultanot, vo site vremiwa, doa|ale poradi faktot deka centralnata vlast vo Carigrad imala slabo realno (??stvarno, vistinsko) vlijanie nad site krai{ta na turskata dràva.Nepravdata na selskite vlasti e mala. Proizleguva od li~nata omraza koja porano pottiknuvala na grubi postapki ili denes, koga tie postapki izgledaat u{te pogrubi. Hristijanite vo Turcija se pokoruvaat.Vo vremeto na podemot na eden narod, pravinata i po~estite sprema podanicite se sosema mo`ni, no retko se nao|aat kaj narodot koj }e trgne kon nazaduvawe“ (Rev. W. Denton, Servia and the Servians, str.15. London, 1862) Gerlach, str.49, 52.448 Businello, str.43-44.449 „Bilo voobi~aeno centralnoto sultanovo upravuvawe da se odnesuva grubo i nepravedno sprema muslimanskite podanici, kako i sprema pokorenite hristijani.Pote{kotiite na Grcite se predizvikani od bezobyirnosta i ugnetuvaweto na vladea~kata klasa i od korupcijata koja zavladeala so osmanliskata administracija, pove}e otkolku (??kako) rezultat na direktnoto sultanovo vlijanie.Vo privatnite raboti Grkot imal podobra mo`nost da stigne do pravinata kaj svojot patrijarh i kaj nadle`nite vo svojata nahija, otkolku {to Tur~inot moèl da postigne kaj kadijata ili kaj vojvodata“ (Finlay, vol.VI, str.4-5)„Gre{ka e da se misli deka samo hristijanite se eden i zagrozen (??edinstven zagrozen) del od naselenieto. Lo{oto tursko upravuvawe bilo seopfatno, pod negovata teìna stradal siot (??celiot) narod.Moèbi vo nekoi delovi od Carstvoto sirima{tvoto na muslimanite bilo pogolemo od bedata na hristijanite, no nivnata sostojba kaj patepiscite predizvikalo pove}e somilost“ (William Forsyth: The Slavonic Province South of Danube, str.157-158, London).„Seto ova siroma{tvo i beda na severot od Mala Azija podednakvo padnale i na muslimanskoto i na hristijanskoto naselenie“ (James Bryce: Transcaucasia and Ararat, str.381).„Na Evropa & se pri~inuva deka samo hristijanite vo Turcija se izloèni na diktatura, kazna i poniùvawe so nastanatata tiranija. Ova voop{to ne e to~no. Koja tu|a (??stranska) sila se zainteresirala za muslimanite?Moèbi postoe~kata nepravda sprema niv e pogolema, moèbi se poizloèni na podnesuvawe na nepravda pove}e otkolku onie {to ne veruvaat vo Pratenikot“ (De la Jonquiere, str.507).„Ako razmislime za ona {to sme go kaàle, }e voo~ime deka najniskata klasa na hristijani vo Mala Azija ne bila vo polo{a situacija otkolku na niv sli~nite Turci.Ako hristijanite od evropska Turcija se sluèle so nekoi privilegii proizlezeni (bos. proizli{nim) od nivniot pogolem broj od Turcite, toga{ hristijanite od Azija bile mirni, gledaj}i kako i Turcite bile izloèni na terorot na vlatodr{cite, pod koi bile i samite. Dovolno im e da sorabotuvaat so takviot vid na muslimani koi se op{to poumereni, popobo`ni i poprincipielni od onie vo Evropa.“ (W. M. Leake, Journal of a Tour in Asia Minor, str.7, London 1824) Vidi isto taka: Laurence Oliphant, The Land of Gilead, str.320-323, 446. (London, 1880).

96

tuku vrz osnova na numeri~kiot porast na Turcite i preobratenicite koi stapuvale vo carskata vojska,450 postapuvaweto na islamskite carevi so hristijanskite podanici, vo sekoj slu~aj po osvojuvaweto na Grcija po dvestotini godini, tolku e povolno {to vo toa mu nema primer vo hristijanska Evropa. Odamna privrzanicite na Kalvinovata (Calvin) sekta vo Ungarija i privrzanicite na monoteizmot vo Transilvanija (Erdelja) (??pove}e) sakale da postanat turski podanici otkolku da padnat vo kanxite na Habsbur{kata dinastija.451 Isto taka protestantite od [lezija odamna go vperile pogledot vo Turcija, i ja sakale slobodata na veroispoved, pa makar i po cena na islamskoto upravuvawe.452

[panskite Evrei koi na krajot na XV vek vile izloèni na nasilstva, vo ogromen broj pribegnuvale edinstveno vo Turcija.453 Kozacite koi bile izloèni na progonstvata na oficijalnata ruska crkva, a koi pripa|ale na sektata nare~eni „staroverci“, vo sultanovata dràva na{le sloboda na veroispoed koja nivnite istoverni soplemenici ne im ja davale (??im ja uskratuvale).454 Imal pravo antiohijskiot patrijarh vo XI vek Makarios koga gi izrekol ovie zborovi po povod stra{noto nasilstvo {to go izvr{ile Poljacite nad pravoslavnite Rusi.„Pla~evme vrz gubitokot na iljada ma~enici koi gi ispoubile tie bezverni bednici. Brojot na ubienite se iska~il na sedumdeset, a mo`no e i na osumdeset iljadi. Ah, bezvernici, ah, pagani! Ah lu|e so kameni srca! [to vi se vinovni isposnicite i ènite?! Kakvo zlo vi nanele mom~iwata i devoj~iwata? Zo{to jas ovie gi narekuvam prokletnici? Bidej}i tie so nasilstvata koi gi pravale na hristijanite so namera da go izbri{at pravoslavnoto ime od zemjata, padnale mnogu ponisko od idolopklonicite. Bog da ja poìvee na vek-vekovi Turskata Imperija! Bidej}i Turcite, otkako }e zemat danok, nema nikomu vo ime na verata da mu nanesat zlo, pa bil toj musliman, bil hristijanin, bil Evrein. A ovie prokletnici ne se zadovolile so zemaweto na danokot i desetokot od svoite hristijanski bra}a, tuku gi izloìle na upravata na despotskite Evrei, neprijatelite na Isus. Evreite ne im dozvolile da gradat crkvi, nitu im dozvolile da si najdat sve{tenici, upateni vo tajnite na mudrosta.“455 Ovie hristijani, gubej}i ja nade`ta deka }e najdat verska tolerancija pod upravuvaweto na hristijnaskata dràva, gi vperuvale svoite kopne`livi pogledi vo (??sprema) Turcija so èlba da 450 Vo XVI vek danokot vo krv po~nal da se gubi, a posledniot bil vo 1676.godina.451 De la Jonquiere, str.333. Scheffler, 45-46. Gasztowtt, str.51.452 „So zaprepastuvawe slu{ame deka rabotata ne se sveduva samo na glasini ra{ireni me|u obi~niot svet deka ìvotot pod turskata vlast e prifatliv. Se smeta deka koga ~ovek }e plati eden dukat, a toa e glavarinata, deka posle toa ne e izloèn na nevoljata i deka Turcite lu|eto, op{to, gi ostavaat slobodni vo verata i deka na hristijanite }e im se vratat crkvite i sli~no na toa.Postojat i drugi (me|u hristijanite), koi bi trebale da gi sftat rabotite ispravno, se raduvaat na ona {to im se kaùva (za dobrinite na Turcite) i ja slavat nesere}ata vo koja se!Vakvite hristijani ne samo deka propadnale, tuku se i gre{nici. Lekoumnite nevernici izrasnale od ateisti~ka po~va, koja e nakloneta sprema eresot i sprema iskorenuvaweto na hristijanstvoto“ (Scheffler, 48).453 Hertzberg, str.650.454 De la Jonquiere, str.34. Sli~na sporedba vo 1605. godina napravil Richard Staper, angliski trgovec, koj vo Turcija bil nekade okolu 1578. godina. „Pokraj toa {to turskiot narod, voop{to, e eden od najopasnite vo stremeeweto sprema (??vo) mra~nite raboti...im dozvolile na site hristijani, Grci i Latini, da ìveat ~uvaj}i ja svojata religija i slobodno da ja izrazuvaat svojata svest, na toj na~in {to im gi ostavile crkvite i svetite obredi. Vo Carigrad i na drugi mesta gi ima mo{ne mnogu.Nasproti ova, pokraj dokazot od dvanaeset godini pominati vo [panija, navistina moàm da tvrdam, ne deka sme bile prisiluvani da gi gledame nivnite popovski sve~enosti, tuku vo opasnost ni bile ìvotot i rodot“ (M. Epstein, The Early History of the Levant Company, str.57. London 1908)455 Macarious; vol I, str.183, 165, Cf. the memorial presented by Polish refugees from Russia to the Sublime Porte, in 1853 (Gastowtt, str.217).

97

go primat nejzinoto podani{tvo.456 Navistina, ako i imalo (??postoel) nekoj drzok i nepraveden ~inovnik vo dekadencijata na Osmanliskata Imperija, koj moèl da bide povod nekoi hristijani, poradi podobruvaweto na svojata sostojba, da ja menuvaat verata, sepak e jasno deka islamot ne se ra{iril so me~ vo dràvite na turskite carevi. Mnozinata slu~ai na preobra}awe se slu~ile vo prvite dva veka od turskoto upravuvawe. Dostojno za voshit e deka revnosta vo {ireweto na verata, koja toga{ se zabeleùvala kaj Osmanliile, nikako ne im naveduvala da ja prejdat granicata na verskata trpelivost, koja im ja odredile nivnite zakoni. Edna li~nost koja bila dvaeset i dve godini vo (??pod) tursko ropstvo svedo~i deka Turcite nikogo ne prinuduvale da ja napu{ta svojata vera.457 Vo ovoj pogled ima u{te mnogu drugi svedo{tva. Na primer, eden Angli~anec koj vo XVIII vek ja posetil Turcija, rekol: „Ona {to najretko ovde moè da se zabeleì e toa deka bilo kakva presija ne e pravena na sovesta.“458 Po toa data, po trieset godini, imeno vo 1663. godina, i germanskiot pisatel Schaefer459 vo svoeto delo „Türken-Schriftt“ gi naveduva ovie zborovi: „Tie steknuvaat preobratenici pove}e so ve{tina otkolklu so sila; spored toa, onie od ~ove~kite srca go vadat Isus so ve{tina (prestidigitation). I navistina, tie sega niedna pokraina ne ja nagonuvaat na preobra}awe, no upotrebuvaat drugi sredstva, taka {to hristijanstvoto neusetlivo }e go iskorenat i isfrlat. [to se slu~uvalo so hristijanite od ovie pokraini? Tie ne se progoneti od svoite krai{ta, nitu prinudeni da ja prifatat turskata vera. Spored ova, ovie hristijani mora sami od sebe da se pretvorile vo Turci.“

Trudot {to Turcite go vloùvale vo {ireweto na islamotTurcite smetale deka najgolemata milost koja moè da mu se napravi na eden ~ovek e da se vovede vo krugot na islamot.460 Za taa cel tie ne propu{taat nieden opitan na~in na uveruvawe. Eden od holandskite patnici od XVI vek raskaùva deka dodeka so voshit ja nabquduval Aja Sofija, mu pristapil eden Tur~in koj sakal da vlijae vrz nego, duri sakal da go dopre vo negovata estetska naklonetost sprema ubavite umetnosti, i mu rekol: „Ako go prifati{ islamot, }e moè{ celiot ìvot da doa|a{ vamu.“ Sto godini podocna sli~no (??mu) se slu~ilo i na eden angliski patnik.461 Ovoj patnik, po ime Thomas Smith, vo svojot patepis veli: „Prifa}aj}i go islamot, zo{to ne bi bil (??da ne bide{) eden od nas?“ Edno vakvo pra{awe i mene mi e postaveno pred vratata na Aja Sofija. Spored radosta koe Turcite ja pokaùvaat koga nekomu mu go ~estitaat preobra}aweto vo nivnata vera, moè da se zaklu~i deka nivnoto ogneno voodu{evuvawe vo pridobivawe na lica (???du{i) gi nareduva me|u revnosnite misioneri. Noviot musliman go sednuvaat na kow i pobedonosno go 456 „Nekoi gledale na izvesnata sloboda, koja sodrì glupost koga izgubile nade` deka ovaa sloboda }e ja steknat pod vlasta na nekoi hrisitjanski vladi; smetale deka e podobro da ìveat pod Turcite, kako da se tie pomilostivi od hristijanskite vladeteli vo obezbeduvaweto na ovaa sloboda“(Joannis Ludovici Vivis De Conditione Vitae Christianorum sub Turca, str. 220, 225) (Basileae, 1538) .„Nekoi lu|e zboruvaat deka verata e slobodna pod turskoto upravuvawe“ (Othonis Brunfelsii ad principes et Christianos omnes Oratio, str.133) (Basileae, 1538).Ubetrus Folieta, blagorodnik od \enova, vo 1577. godina pi{uva: „êsto sum se pra{uval, kako se slu~uva eden golem broj od na{ite lu|e neprestajno da pribegnuva kaj niv, ja odrekuvaat hristijanskata vera i se stavaat po znameto na islamskiot zakon“ (De causis Magnitudinis Turcorum Imperii, col.1209) (Thesaurus Antiquitatum et Historiarum Italiae, cura Joannis Georgii Graevii, tom I, Lugduni Botavorum, 1725).457 Turchicae Spucitiae Suggillatio, fol.XVII (a).458 Blount, vol.I, str.548.459 Scheffler, 51, 53.460 Dousa, str.38, Busbecq, str.190.461 Thomas Smith, str.32.

98

{etaat po ulicite. Ako tie se uverat deka noviot musliman svoevolno i iskreno se preobratil vo islamot, tie negovoto preobra}awe go doìvuvaat so golemo po~ituvawe. Ako noviot preobrratenik e beden, tie go obezbeduvaat.462

Angliskiot pisatel vo XVIII vek Alexander Ross vaka obrazloùva: „Turcite se mo{ne revnosni vo pogled na steknuvawe na preobratenici, poto~no da odvratat od pravata vera vo svojata vera. Vo svoite hramovi go molat Boga hristijanite da go primat Kuranot, i za da ja ostvarat ovaa cel, se sluàt so site opitani sredstva, kako so zakanuvawe i so nudewe na nagrada.“463

Faktorite koi pomagaat vo {ireweto na islamotRevnosnata dejnost vo steknuvaweto preobratenici, poradi okolnostite koi se svojstveni za socijalniot poredok na hristijanite, zemala povlijatelna forma. Pokraj upravniot despotizam na Vizantija voedno se razvil i crkovniot despotizam, koj gi zabranil site raspravii po pra{aweto na (??vo vrska so) moralot i verata, taka {to so teìnata na svojot dogmatizam gi prigme~il site nau~ni stremeì. Vo ovoj pogled, ako ne{to go pomestuvalo od negoviot umor, toa e nacionalnata netrpelivost i govorni~kata vojna koja se vodela okolu teolo{kite raspravii protiv latinskata crkva. Verskoto ~uvstvo na narodot se sostoelo vo upornoto imitirawe na formalnosta i vo neodrìvoto oboùvawe na Marija, svetcite i ikonite. Imalo mnogu lica koi sakale da go svrtat liceto od crkvata, ~ij{to duhoven ìvot padnal vo vakva bezdna na poniùvawe. Bidej}i na vakvite li~nosti im dosadile sitnite sitni~arewa, kako {to se beskone~nite raspravii vo vrska so delikatnite to~ki za preminot na Svetiot Duh od Tatkoto na Sinot, potoa dali lebot, koj se upotrebuva pri bogosluèweto, e so kora ili bez nea, so zadovolstvo ja primile jasnata i pristapnata objava na islamskiot moneteizam. Eden pisatel za ova ni kaùva: „Zabeleèno e deka vo islamot se preobratuvale ne samo onie od poniskite sloevi, tuku i mnozina intelektualci od site staleì, i deka Turcite im gi osiguruvale ìvotnite sredstva na sve{tenicite i na monasite koi bi go prifatile islamot, i spored toa, ovie i drugite bi gi ohrabruvale da se povedat po nivnata traga“.464 Dodeka Edirna (Drinopole) s# u{te bila prestolnina na Turcija, imeno pred 1453. godina, datumot na osvojuvaweto na Carigrad, tamo{niot carski dvor bil poln so preobratenici; duri se zboruva deka ovie preobratenici go pretstavuvale mnozninstvoto od (?vo) blagorodni{tvoto i dostoinstvenicite.465

462 Thomas Smith, str.42, Blount, vol.I, 548, Georgieviz, str.20, Schiltberger, str.83-84, Baudier, str.149, 313.463 Alexander Ross, str.IX, Baudier, str. 317, Cf, also Rycaut, vol.I, str.276. „ôvekot veruva deka e golema zasluga nekoj da se preobrati vo islamot. Sekoj koj ima bilo kakov imot saka da ima rob, mladi~ (??mom~e) koj e silen i mo}en da gi podnese site vidovi te{kotii.Onaa li~nost koja moè da se pofali deka robot go preobratil vo islamot, so toa zasluùva golema ~est, bidej}i go zgolemila brojot na vernicite.“Thomas Smith zboruva kako {ejhot, koj ni go pokaàl Orhanoviot grob vo Brusa „go podignal pogledot kon neboto so molba do Boga da se smiluva i za negovoto vreme da n# preobrati vo ilamot. Ova, bez somnenie, e najgolem dokaz za negovata qubov sprema nas, koja proizleguva od praznata èlba i osvedo~enoto neznaewe.“(Epi6stolae duae quarum altera De Moribus as Institutis Turcarum agit, str.20, Oxonii, 1672)464 Prezemeno od anonimen pisatel koj prestojuval vo Turcija od 1436. do 1458. godina. Turchicae Spurcitiae Suggilatio, fol.XVII (a). 465 Turchicae Spurcitiae Suggillatio, fol.XI (b) Lionardo of Scio, arhiepiskopot Mitylene, koj bil svedok na padot na Carigrad, zboruva za golemiot broj na preobratenici vo vojskata koja go opsednala gradot: „Koj go opkolil (??opkruìl) gradot? Koj gi podu~il Turcite vo organizacijata osven hristijanskite izrodi. Vidov deka Grcite, Latinite, Germancite, Ungarcite i site drugi hristijani koi se izme{ale so Turcite go nau~ile nivnoto odnesuvawe i nivnoto veruvawe. Onie koi ja zaboravile svojata hristijanska vera go pokorile gradot so sila.

99

Nekoi vizantiski princevi i drugi golemci preminale na stranata na muslimanite, taka {to me|u muslimanite na{le veli~estven priem. Eden od najstarite primeri e onoj od 1140. godina, koga vo islamot se preobratil vnukot na imperatorot Jovan Komnen i koga e ven~an so }erkata na sultanot Mesud, vladetelot na Kowa.466

Po osvojuvaweto na Carigrad, lu|eto od povisokite hristijanski socijalni sloevi bile ponakloneti sprema islamot otkolku obi~nite sopstvenici (??posednici). Me|u preobratenicite mnozinata go nosele imeto na dinastijata na padnatiot imperator Paleolog. Nau~nikot od Trapezunt Jorgo (Georgios) Amirotzes pri (??na) krajot na svojot ìvot go napu{til hristijanstvoto i go prifatil islamot. U{te mnogu li~nosti sli~ni na ovie se vovedeni vo registerot za preobra}awe.467

Novata vera, koja im e predloèna, im soodvestvuvala poradi (??so) svoite ednostavni zborovi. Ovie zborovi „Nema drug Bog osven Alah; Muhamed e Negov pratenik“ po ovoj povod gi kritikuval eden star hristijanski pisatel,468 ~ie {to ime gore go spomnavme: „Site te{kotii se sostojat vo ova versko ispoveduvawe. Spored toa, koga nekoj }e se uveri deka go oboùva ednistveniot Alah, toga{ otrovot na eresot koj se krie vo forma na vera (??veruvawe) po~nuva da prodira vo negovata du{a. Eve, na ovaa klisura na zaboravot, mnozina (??mnogumina) se zaglibile i so gubitokot na du{ata padnale vo zamki. Eve, ova e vodeni~kiot kamen koj na mnozinata e zaka~en na vratot, i gi povlekol vo bezdnata na o~ajot. Koga ovie ludaci }e slu{nat deka Turcite gi prokolnuvaat idolite i deka iskaùvaat uàsuvawe na sekoja slika ili kip (??skulptura) kako da e pekolen ogin, koga }e slu{nat deka ispoveduvaat veruvawe vo postoweto na ednistveniot Alah i koga }e gi slu{nat nivnite propovedawa, toga{ vo nivnite umovi ne ostanuva mesto za somne`“.

Gr~kata crkvaNajposle islamot stanal pribeì{te za onie, koi nekolku vekovi pred toa sakale so drakonski merki da ja obnovat prigme~enata erekti~ka sekta na pavli}anite (bogomilite), koja se narekla spored apostolot Pavle, a koja, otkako e pripoena kon isto~nata crkva, e progonuvana poradi svoeto nastojuvawe da vovede poednostavni dogmi. Vsu{nost, ova dvièwe bilo protest protiv u~eweto na pravoslavnata crkva i oboùvaweto na likovite i predmetite, i potfat so cel za zaveduvawe na religiozen ìvot preku ednostavna vera. Muslimanskite osvojuva~i vo XVII vek vo Bugarija zateknale mnogu privrzanici kon ovoj eres,469 koi im negoduvale na delata i na dogmata na isto~nata crkva. Bidej}i ovde ne se na{le okolnosti koi mu soodvestvuvale na formiraweto na protestanstskata crkva vo zapadite zemji, zatoa (??dotolku) privrzanicite na opozicionite idei po~uvstvuvale pozgodna atmosfera vo podra~jeto na islamot. Za neuspehot na potfatite za reformacijata na isto~nata crkva, koi se slu~ile vo XVII vek, ima dovolno pri~ini da se misli deka toa se slu~ilo poradi napredokot na islamot. Duhoven voda~ na ova dvièwe bil Kiril (Kyrillos) Lokaris, koj me|u 1621. i 1638. godina bil pet pati izbran za carigradski patrijarh. Vo mladosta se nao|al na univerzitetite vo Vitenberg i @eneva, Holandija i Anglija, no nitu propisite na protestanstskata, nitu na anglikanskata crkva ne ja osvoile tolku negovata qubov kako Kalvinovoto

O izrodi koi go odrekovte Hrista! O antihristi, na koi ime e dosuden pekolot, ova e va{iot suden mig (??~as)!“ (Sansovino, str.258).466 J. H. Krause, Die Byzantiner des Mittelalters, str.385-386. (Halle, 1869). 467 Hertzberg, str.616, Finlay, vol.V, str.118. 468 Turchicae Spureitiae Suggillatio, fol.XIX (a).469 Rycaut, vol.I, str.710-711, Bizzi, fol. 49 (b).

100

u~ewe.470 Poradi toa nastojuval da go vovle~e Kalvinovoto u~ewe vo isto~nata crkva. Ovie nastojuvawa so odu{evuvawe gi poddrùvale Kalvinovite privrzenici vo @eneva. Duri i pove}e, ispratile vo Carigrad eden mlad profesor po teologija po ime Leè (Lege), da se najde napomo{ pri preveduvaweto na delata na Kalvinovite teolozi na gr~ki jazik.471 Kirijakos ili Kiril Lokaris si prona{ol prijateli vo prateni{tvata (??delegaciite) na protestantskite zemji vo Carigrad, a osobeno go potpomognuvale angliskite i holandskite pratenici. Od druga strana tamo{nite jezuiti, na zagovor na pratenicite na katoli~kite dràvi, gi upotrebuvale site mo`ni sredstva da go spre~at (??osuetat) voveduvaweto na kalvinizmot vo isto~nata crkva, i duri vistinski gi poddrùvale spletkite (??intrigite) na opozicionata struja vo isto~nata crkva protiv Lokaris. Najposle ovie protivnici oti{le tolku daleku {to sakale da izvr{at atentat vrz patrijarhot. Lokaris vo 1629. godina obelodenil edno dogmati~no ispoveduvawe ~ija glavna cel bila da se prikaàt protivre~nostite na propisite na isto~nata i katoli~kata crkva, i spored toa da ja pokaè nu`nata (??potrebnata) harmonija na protestantskoto u~ewe.472 Patrijarhot Lokaris go pozajmil od kalvinizmot pra{aweto za sudbinata i propisot deka pro{tevaweto na grevovite moè da se postigne samo so pomo{ na verata, a ja odrekol neprikosnovenosta (nepogre{livosta) na crkvata i pravoto na klisarot na tolkuvaweto na Sv. Pisma, i voedno go osudil oboùvaweto na likovite. Vo tolkuvaweto na slobodnata volja i na drugite pra{awa pove}e bil naklonet sprema Kalvinovata sekta otkolku sprema u~eweto na isto~nata crkva.473 Spomanatoto versko ispoveduvawe, koe e obelodeneto kako zapoved na crkvata, ~ij{to duhoven voda~ bil toj, ja naterala hierarhijata na gr~ite sve{tenici vo èstoka opozicija i, na sinodot koj e svikan po nekolku sedmici posle negovata smrt, osudeni se navedenite idei, a toj e proglasen za otpadnik. Povtorno vo 1642. godina so istata namera e svikan sinod, na koj sekoja to~ka od verskoto ispoveduvawe na Kirijakos Lokaris podrobno e odbiena, a na ovoj na~in nad nego e istureno ogneno prokletstvo: „So sloèna èlba i neiska`liva jarost, so zborovi go osuduvame i kudime ‚verskoto ispoveduvawe‘ poradi toa {to e prenatrupano so eres i zatoa {to e protivre~no na na{eto pravoslavie. Voedno objavuvame deka li~nosta koja gi sobrala propisite na ispoveduvawe nema ni{to zaedni~ko so na{ata vera, tuku samo sakala la`no (??falisifikatorno) da ni go nametne kalvinizmot. Site onie koi }e gi ~uvaat i ~itaat negovite izmislici, smetaj}i gi za ~isti i za pravi dela, ili koi }e gi branat ustno i pismeno, }e bidat isfrleni od verskata zaednica kako negovi sou~esnici, kako privrzanici na raskolot i kako izmamnici na hristijanskata crkva. Kolku i da bide visoka nivnata pozicija nie }e gi smetame za idolopoklonici. Sli~ni da bidat na otpadnicite na vek-vekovi! Neka se prese~e sekakva vrska me|u niv i otecot, Sinot i Svetiot Duh bilo na ovoj, bilo na onoj ve~en svet! Neka se vbrojat me|u napu{tenite i prokletnicite! Razo~arani i li{eni neka bidat na Voskresnenieto i neka ne bidat spaseni od ve~nata kazna!“474

Vo 1672. godina vo Erusalim e odràn i tret sinod za da ja pobie raskolni~kata sodrìna na ova versko ispoveduvawe i da go utvrdi pravoslavstvoto na isto~nata crkva koe, spored misleweto na nekoi, e izvalkano so kalvinisti~koto 470 Pichler, str.164, 172.471 Pichler, str.143.472 Pichler, str.148, Se somneva deka Kiril bil vistinskiot avtor na ovoj dokument koj go nosi negovoto ime (Kyriakos, str.100).473 Pichler, str.226.474 Pichler, str.226.

101

u~ewe. Izgleda deka na ovoj na~in se onevozmoèni site podvizi za reformacijata na isto~nata crkva. I navistina, Kalvinovoto u~ewe e potpolno protivre~no na u~eweto na ovaa crkva. Negovoto u~ewe, izgleda, bilo poblisku do propisite na islamot, taka {to teolozite na spomnatata crkva, stapuvaj}i vo raspravii so muslimanite, se naso~ile na (??kon) sli~ni propisi. Poradi ovaa sli~nost so u~eweto na islamot ova dvièwe, koe pokaàlo naklonetost sprema kalvinizmot, vo istorijata na islamot nao|a zgodno (??visoko) mesto. Navistina, eden ~ovek koj go osuduva oboùvaweto na likovite, koj e antikleriklan, (??antikleri~en) koj go zastapuva misleweto na sudbinata, koj ja odre~uva neograni~enata sloboda na ~ove~kata volja, koj e privrzanik na kalvinisti~kiot duh, harmoni~en so Stariot i so Noviot Zavet, poprvo }e moè da najde zgodna atmosfera na podra~jeto na islamot otkolku vo isto~nata crkva od XVII vek.Izgleda deka nema somnenie vo toa deka mnozinata me|u preobratenicite od XVII vek se onie koi, poradi svoite naklonetosti sprema kalvinizmot, se oladile sprema verata na svoite predci.475 Nema neosporni podatoci za brojot na privrzanicite na Karijakos Lokaris nitu za {irinata na vlijanieto koe go izvr{il kalvinizmot vrz isto~nata crkva. Crkvata, koja so gordost go brani svoeto pravoslavie i ~istotata od eresot, i koja qubomorno go ~uva svojot avtoritet, i spored toa i sve{tenstvoto ~isto od somneòt na kalvinizmot, frla (??istresuva) s# samo vrz glavata na patrijarhot,476 no Lokaris mora da imal i svoi privrzanici. Duri eden protivsinod (??anti sinod) koj e sostaven od lica isfrleni poradi raskolite po sinodite odràni vo Carigrad i vo Erusalim, javno go dozvolil Lokarisovoto „versko ispoveduvawe“.477 Besmisleno e da se tvrdi, otkako e izrazeno isfrluvaweto na Lokarisovite privrzanici, deka toj voop{to ne gi ni imal. Od istorijata, na na{ite prethodnici im bile poznati imiwata na nekoi negovi privrzanici.478 Me|u ovie e Atinskiot mitropolit Sofronos, koj kako monah od London vo Carigrad go donel priborot za pe~atnica i koj gi obelodenil raskolni~kite bro{uri,479 i najposle Nikodemos Metaris, koj za napravenite uslugi go imenuval Lokaris za mitropolit,480 filozofot Koridaleos koj vo Carigrad go otvoril teolo{kiot fakultet, Gagranos, koj go sostavil osobeniot kaktekizam (??katehizam) so namera me|u svoite sogra|ani da go vovle~e kalvinizmot,481

Teofitas II, koj ja vr{el dol`nosta na patrijarh, dodeka Lokaris bil vo progonstvo na ostrovor Rodos i vo ~ija korist po svoeto vra}awe dal ostavka, i mnogu drugi.482 Lokaris vo pismoto, koe vo 1636. godina go ispratil na Univerzitetot vo @eneva, javuva deka mnozinata se preobrateni vo kalvanizam vo korisnosta na pi{uvaweto (bos. u zdravqu pisawa, ?dobro~instvo) i propovedite na Leger,483

kogo {to spomnatiot univerzitet go ispratil vo svojstvo na pretstavnik i tolkuva~. Patrijarhot, naslednikot484 na Lokaris, progonet e vo Tunis i tamo{nite Lokarisovi privrzanici go udavile. Na kalvinistite, koi o~ekuvale mnogu uslugi od Lokarisoviot zamenik, poznatiot patrijarh Partenios I, im propadnala nade`ta 475 [to se odnesuva na zarobenicite me|u Turcite, protestantite uìvale podobar glas, bidej}i bile ponakloneti sprema preobra}aweto otklolku katolicite (Gmelin, str.21).476 Pichler, str.211, 227.477 Pichler, str.181, 228.478 Pichler, str.222, 226.479 Pichler, str.177.480 Pichler, str.128, 132, 143.481 Pichler, str.143. 482 Le Quien, tom I, col.334.483 Pichler, str.172.484 Toa e Curil II od Berhoca.

102

koga ovoj ili otruen ili, na nenadejnata vest za progonstvoto, umrel.485 Partenios II, koj bil patrijarh vo Carigrad od 1644. do 1646. godina, iako vo du{ata bil privrzanik na kalvinizmot, ne se osmeluval otvoreno da gi ispoveduva negovite principi. Sepak toa bilo pri~inata za negovoto simnuvawe, a podocna i za negovoto progonstvo i davewe.486 Eve vaka se ra{irilo vlijanieto na kalvinizmot, pove}e otolku {to toa go priznavaat protvinicite na Lokaris. Lokarisovite privrzanici, koi ne sakale da ja navednat glavata pred isfrluvaweto (??isklu~uvaweto) na onie sinodi {to go osuduvale nivniot voda~, o~igledno (??javno) imale pove}e so~uvstvo so (??sprema) svoite sosedi muslimani otkolku so pravoslavnoto sve{tenstvo, koe se prepravalo deka ne gi poznava. Navistina, nema neosporen dokaz deka kalvinizmot ne vlijael na polesnoto {irewe na islamot,487 samo {to, poradi nedostigot na izri~no navedeni pri~ini, moè sigurno da se pretpostavi, deka i toj e eden od faktorite za mnogubrojnite preobra}awa koi nastanale vo XVII vek od srde~nite odnosi me|u muslimanite i Grcite. Nema somnenie deka preobra}awata, koja toga{ se zabeleùvani vo sredniot stale` i obi~niot narod, se po~esti od preobra}awata vo drugite vremiwa.488 Se zboruva za „otpadni{tvoto“, koe postojano se slu~uvalo me|i gr~kite sve{tenici, duri i me|u onie koi bile na visoki pozicii, kako {to e slu~ajot na mitropolitot na ostrovot Rodos.489 Duri se àlele zo{to vo pokrainata Korint vo Grcija vo 1676. godina sekoj den po nekolku hristijani se nurnuvaat vo „turskata zabluda“, me|u koi duri i trojca sve{tenici ja promenile verata.490

Koga sultanot Mehmed IV vo 1675. godina ja sproveduval veselbata po povod obreùvaweto na svojot sin Mustafa, koja traela 13 dena, na nea bile prisutni barem 200 preobratenici.491 Isto taka, vo delata koi se pi{uvani vo tie vremiwa, sre}avame mnogu primeri na preobra}awe. Eden od toga{nite pisateli na ovoj na~in gi opi{uva raspoloènijata na preobratenicite vo 1664. godina: „Me{aj}i se so Turcite i doa|aj}i so niv vo ìvotnite okolnosti vo voobi~aeni dopiri, me|u nivnata pobo`na liturgija gi gledaat i psalmite na David (Davud) m.n.n. Turcite davaat milostina, i ~inat drugi humani dela. Golemo e nivnoto po~ituvawe na Isus (Isa) m.n.n. I Evangelieto go po~ituvaat. Osven toa, koga nekoj obesenik (??nemirnik, ugursuz) bi mu ponudil magare kako dar na pa{ata od toj kraj, bi moèl da bide imenuvan za papa na toj kraj. [to se odnesuva na vakviot ~ovek, toj nema mnogu da se griì za potrebite na svojata parohija. Spored toa, po~nuvate da veruvate deka, ako se potur~ite, }e go najdete patot kon spasenieto. Eve vaka od va{iot um izleguva svetoto trojstvo. Bo`jiot sin, koj stradal na krstot, i drugite verski tajni, koi na neprosveteniot um mu izgledaat 485 Quien, tom I, col.336.486 Quien, tom I, col.337. 487 Mo{ne rano se slu~il i obidot na protestantskite teolozi od Tübingen (1573-1577) da vnesat reformisti~ki idei vo isto~nopravoslavnata crkva. Edna od nau~nicite Quarquar od Samtskheth vo Xorxija se obratil na konfesijata na Augsburg, no vo 1580. godina preminal vo islamot. (Joselian, str.140).488 Scheffler, 53-56, Finlay, vol.V, str.118-119.489 Hammer (17, vol.VI, str.94)490 Spon, vol.II, str.57, Hammer (I), vol.VI, str.364.491 Early Voyages and Travels in the Levant, edited by F. Theodor Bent, str.210 (London, 1823). I Michael Bandier sli~no go zavr{uva svojot opis na proslavite vo Carigrad po povod obreùvaweto na Mehmed III vo XVI vek so izvesuvaweto za preobra}aweto na pogolem broj na hristijani vo islamot. „Za vreme na gletkata na site sve~enosti bednite Grci vo grupi tr~ale kon mestoto kade go primale islamot. Nekoi go napu{tale hritstijanstvoto za da se spasat od turskata nepravda, dodeka drugite toa go ~inele so nade` da postignat nekoja li~na korist. Brojot na ovie bednici preminal ~etriri iljadi du{i“ (The History of the Serrail, and of the Court of the Grand Seigneur Emperour of the Turkes, str.93-94. (London, 1635). History generale de Serrail, et de la Cour di Grand Seigneur, Empereur des Turcs, str.89-90. (Paris, 1631).

103

(??kako) zabludi, dodeka va{eto hristijanstvo na neuseten na~in potpolno ne is~ezne. Posle toa po~nuvata da doa|ate do uveruvaweto deka za vas nema razlika da se bide hristijanin ili Tur~in.“492 Posle taa epoha retko se sre}avaat slu~ai na konverzija, no sepak eden francuski pisatel opi{uva deka deka vo 1703. godina mnogu hristijani konvertirale i deka me|u ovie pokraj nekoi katolici ima i eden francuski sve{tenik. Toj pi{uva deka vo Izmir u{te nekolku sve{tenici go prifatile islamot.493

Eden od faktorite koi go pri~inile numeri~koto opa|awe na privrzanicite na istoi~nata crkva e i toj {to propoveda~ite, a osobeno vi{ite crkovni dostoinstvenici, vodele mo{ne razvraten (??rasipan, razuzdan) ìvot. Iznesuvani se na proda`ba episkopiite i arhiepiskopiite i davani se na onoj koj najmnogu }e dade. Onie koi bi gi dobivale, za da stignat do parite {to gi dale za niv, se zafa}ale (??grabale) za site mo`ni sredstva za da gi iznudat od svoite zaednici. Ovie udirale obi~ni i vonredni nameti na nesre}noto hristijansko naselenie i opredelile deka moraat so golemi sumi da gi pla}aat obi~nite sveti obredi kako {to se: kr{tevawe, ispoved, pri~esna, isposni{tvo, pogreb itn. Nekoi popovi sklopuvale so jani~arite nekoj vid na svetoven sojuz. Duri i imiwata na mnogu lica, koi bile vo svitata na episkopot, se nao|ale na jani~arskite listi i pod za{titata na ovaa voena zaednica, koja se zdobila so golema mo} vo dràvata, poradi raspu{tenosta na osmanliskite poglavici, tie li~nosti se osigurale deka nema da bidat kazneti za svoite zlostorstva i prestapi.494 Nekoi toga{ni pisateli, o~evidci, gi predo~uvale nevoljite koi tamo{nite hristijani gi snosele od nasilni~kite postapki na gr~kite popovi. Eden od ovie pisateli, so ime Tournefort, zboruvaj}i za izborot na patrijarh koj e izvr{en vo 1700. godina, veli:„Ne se somnevame vo toa deka vremeto na patrijarhot }e pomine dobro. Negoviot despotizam i zlostorstvo }e go pridruùvaat simoniite (proda`bata na verskite pozicii). Prvata rabota koja ja izvr{uva patrijarhot e soop{tuvaweto na sultanovata volja na vladikite, episkopite i drugite sve{tenici. Edna od negovite najgolemi dol`nosti e da se zapoznae so prihodite na site povisoki popovski pozicii. Na sekoj oddelno }e mu raspi{e nameti i vo osobeno pismo strogo }e predupredi deka treba da se ispra}aat. Bidej}i ovie vi{i (??povisoki) sve{tenici naviknale na ovaa trgovija, ni tie nema da ostanat pod ovoj pritisok; i tie }e gi prigme~at popovite od poniskite pozicii, a ovie }e mu se obrnat na naselenieto od svojata parohija, i dodeka toa ne im se plati, nema da prskaat nitu edna kapka sveta vodi~ka. Ako na patrijarhot mu zatrebaat pove}e pari, toj na Turcite im doveruva tie da gi zemat. Dodeka obi~no na sve{tenicite im pla}aat 20.000 kruni, Turcite zemaat 22.000, i od toa go pla}aat svojot trud, i spored dogovorot, sklopen so patrijarhot, na episkopite koi }e se vozdràt od davawe, da im pre~at pri vr{eweto na verskite dol`nosti.495 Duri se raskaùva deka nekoi popovi, za da se zdobijat so pari za ovie crkovni kupoproda`bi, gi izmamuvale decata na svoite parohijani i gi prodavale kako robje.“496

Ovoj na~in na iznuduvawe na pari, koj se primenuval vo XVII vek, povtoren e i vo XIX vek vo Bosna i Hercegovina, pred avstriskata okupacija. Saraevskiot mitropolit dal od svojata bedna zaednica godi{no da se iznudat tolku pari, 10.000 liri, {to imal dva pati pove}e otolku {to e seop{tiot prihod na turskiot namesnik. Da se dojde do ovie visoki sumi, izvr{uvan e pritisok vrz ~lenovite 492 Scheffler, 55.493 A. de la Motraye; Voyages en Europe, Asie et Afrique, vol.I, str.306, 308. (La Haye, 1727). 494 Pitziopios, Seconde Partie, 83-87, Pichler, str.29.495 Tournefort, vol.I, str.107. Spon naj~esto gi potrebuva istite zborovi, vol.I, str.56.496 Gaultier de Leslie, str.137.

104

na zaednicata, a turskite ~inovnici dobivale naredbi vo ovoj pogled da im pomognat na popovite. Selata koi ne sakale ili ne moèle da davaat pari, koi od niv gi barale visokite sve{tenici, pridruùvaj}i se kon zaedni~kata nevolja na ograbenite gradovi, snosele maki.497 Ovie nesnosni maki od sve{tenstvoto, koe vo sekoja zgoda obvrzano da go za{titi hristijanskoto naselenie, duri go podignuvale naselenieto na buna.498 Spored toa, ne treba da se ~udime {to mnozina hristijani preminale na stranata na muslimanite so namera da se spasat od ovaa postapka na vladikite.499 Drugiot vid na crkovni nasilstva se slu~il vo solunskata oblast vo mestoto Naunti. Se zboruva deka pri~inata za nasilstvata koi tamu se slu~ile bilo preobra}aweto na predcite na edna vla{ka zaednica, koja broi okolu ~etiri iljadi ~lenovi. Spored nivnoto usno predanie, eden od carigradskite patrijarsi od XVIII vek go uveril toga{niot sultan deka me|u hristijanskoto podani{tvo verni se samo onie {to zboruvaat gr~ki, taka {to slultanot mu izdal naredba na hristijanskoto podani{tvo deka ima samo gr~ki da zboruva, a deka vo sprotiven slu~aj }e im se otse~e jazikot. Koga ovaa vest doprela (??do{la) do naselenieto na Naunt, nekoi od strav pribegnale vo {umite i odnovo osnovale sela, a onie koi ne izbegale go prifatile islamot i na ovoj na~in go so~uvale svojot maj~in jazik.500

Navistina, na sve{tenstvoto na selata i okolinata ne mu se pripi{uvale zlodelata {to im se pripi{uvani na nivnite stare{ini,501 no ovie sepak bile crni neznajkovci (??laici) pa moè da se kaè deka ne znaele nitu da ~itaat nitu da pi{uvaat. Se veli deka na krajot od XVII vek me|u gr~koto sve{tenstvo samo dvanaesetmina ~estito go znaele klasi~niot gr~ki jazik. Da se znae da se ~ita za popovite e smetano kako golema sposobnost, ovie ne go razbirale zna~eweto na mnogute zborovi i izrazi od svoite molitvenici.502

Moralnata superiornost na TurciteDodeka vo toga{niot socijalen poredok na hrisijanite postoele mnogu neprivle~ni raboti, vo ìvotot na Turcite postoele mnogu intersni i prifatlivi svojstva. Spored toa, koga }e se sporedi hristijanskata crkva so nejzinoto vodstvo i u~itelite, se istaknuva nadmo}ta na Turcite, koja sekako mnogu vlijaela na pobo`nite lu|e koi, poradi zloupotrebata na isto~nata crkva i poradi nejzinite egoisti~ki stremeì, go napu{tale hristijanstvoto. Starite hristijanski pisateli, skoro vo sekoja zgoda, ja falat turskata predadenost (??vernost) i iskrenost vo verskiot ìvot, nivnoto voodu{evuvawe vo vr{eweto na dol`nostite koi im gi nametnuva verata, nivnata pristojnost koja ja pokaùvaat vo svojot na~in na ìvot i vo oblekuvaweto, nivnata ~ednost (???skormnost), itn.503

497 A. J. Evans, str.265. Sli~no kaùvaat Mackenzie V Irby: Vo mnogu delovi na stara Srbija go zateknavme misleweto spored koe mitropolitot e onaa li~nost koja go zemala onoj mal ostatok na pari {to Turcite go ostavale (str.258).Eden pisatel naveduva drug opis na sve{tenikot na crkvata vo Revue des Deux Mondes (tome 97, str.336) i go kaùva slednovo: „Na po~etokot od ovoj vek, vo Trnovo izvesniot pop Joakim, koj bil omilen kaj svoite sledbenici, a omrazen kaj patrijarhot, eden den dobil naredba da opredeli danok na kowite za crkovnata {tala, no toj ne prifatil. Toga{ na nego se nafrlile slugite udiraj}i go so vili. Me|utoa, popot bil jak i im se sprotivstavil. Izbegal kaj kadijata otkako ja ostavil oblekata kako zalog. Sonceto u{te ne za{lo, a toj ve}e postanal dobar musliman.“498 Pitzipios, Seconde Partie, str.87.499 Pitzipios, Seconde Partie, str.87, Pichler, str.29. 500 Lazar, str.327.501 Finlay, vol. IV, str.153-154.502 Tournefort, vol.I, str.104. Cf. Pichler, str.29, 31. Spon, vol.I, str.44.503 Turchicae Spurcitiae Suggillatio fol.XIII (b); fol.Xv (b), fol.XVII (b); fol.XX (a). Veniero, str.32, 36, Busbecy, str.174.

105

Hroni~arot Gaultier de Leslie, kogo carot Leopold I mu go ispratil na svoeto prateni{tvo pri Visokata Porta vo 1665. godina, falej}i gi Turcite, osobeno nivnata revnost pri molitvata, veli: „Morame da priznaeme ne{to {to }e predizvika ~udewe kaj hristijanite: za vreme na molitvata o~ite na nieden od niv nema da se svrtat na niedna strana; srceto ne go vrzuvaat za ni{to drugo osven pobo`nosta, nema da se vidi niedno su{testvo koe sprema Tvorecot ne bi pokaàlo krajna poniznost, koja od nego se o~ekuvala.“504 Eden del od ovie pofalbi ja opfatilo duri i vojskata poradi nejzinoto odnesuvawe i postapuvawe. Spored podatocite na pisarot na prateni{tvoto (??delegacijata) na Karlo II, pri Visokata Porta nikoga{ ne se slu~uvalo ne{to kako grabe`, siluvawe, {to bi bilo povod za poplaki od gra|anite, koga turskata vojska bi minuvala. Kr~mite koi se na patot kade minuva vojskata, se zatvorani i zape~ateni (??plombirani) tri dena pred minuvaweto. Zabraneto e prodavaweto na alkohol na vojskata, pod zakana so smrtna kazna.505 Duri i hristijanskite pisateli, koi nemale ni traga qubov sprema Turcite, mnogu gi cenele turskite doblesti. Eden od vakvite pisateli, imaj}i za turskata vera lo{o mislewe506 sepak veli: „Iako ne go smetam Kuranot kako vreden za primawe, no sepak znam deka vo nego ima tragi na hristijanska supstancija. Navistina, koga hristijanite vnimatelno bi gi prostudirale istorijata i zakonite na muslimanite, bi nai{le na mnogu raboti pred koi sebesi bi se smetale za sitni. Tie raboti se: vnimalenosta i iskrenosta vo delata na pokornost, pravewe dobro i ~uvawe na pobo`nosta, ~istotata, stav na potpolno po~ituvawe vo hramovite, pokornost sprema verskite nau~nici. Duri i nivniot vladetel, dodeka ne se razbere so muftijata, nema ni{to da napravi. Kolku vnimanie davaat na svojata molitva: bez razlika kade se nao|aat i bez razlika so kakva rabota se preokupirani, tie }e se pomolat pet pati dnevno. So kolkava revnost postat cel mesec od zorata do zatemnuvaweto! (??mrakot) Spored svojot islam, tie se dobro~iteli edni na drugi. Tie vnimatelno gi neguvaat tu|incite vo svoite bolnici, bilo da se siroma{ni ili patnici. Koga bi frlile pogled na nivnata pravina, na nivnata trezvenost (??umerenost) i drugite moralni doblesti, uviduvaj}i go na{eto studeno odnesuvawe bilo vo pobo`nosta bilo vo humanosta, nie bi po~uvstvuvale sram. Nema somnenie deka islamot e pri~inata za nivniot povisok stepen vo pobo`nite i humanite dela.“ Eden istori~ar od ponovoto vreme vo toj pogled do{ol do istiot rezultat.507 Toj veli: „Spored ona, kako moèvme da otkrieme, mnozina Grci so visoki sposobnosti i so moralni doblesti taka i ja ~uvstvuvale prednosta na muslimanite {to duri mnozinata, koi ja izbegnuvale carskata slu`ba, namesto davawe danoci, svoevolno go primale islamot. Navistina socijalniot poredok na Osmanliite i nivnata moralna nadmo} imale silno vlijanie i na poedincite od mnogute slu~ai na preobra}awe, koi se slu~uvale vo XV vek.“Navistina, za edno pokolenie, koe e svedok na Turskata dekadencijaa vo Evropa i na postojanoto stesnuvawe na nejzinite granici, koe priviknalo da slu{a deka turskata duhovna individualnost, kako „bolen“, e osudena na skoro is~eznuvawe, te{ko e da go sfati vlijanieto koe Osmanliskata Imperija go vr{ela vrz Evropa vo vremeto na svojot progres.Uspesite na turskoto oru`je, koi se sluìle naglo i epohalno, vo ~ove~kite umovi predizvikale voshit i uàs. Hristijanskite kralstva edno po drugo pa|ale vo nivnite race. Bugarija, Srbija, Bosna, Ungarija, im ja predavale svojata 504 Gaultier de Leslie, str.180, 182.505 Rycaut, vol.I, str.689, vidi isto taka Georgieviz, str.53-54 i Menavino, str.73.506 Alexander Ross, str.IX.507 Finlay, vol.V, str.29.

106

samostojnost. Mo}nata Republika Venecija gledala kako & izleguvaat od racete mnogu delovi od nejzinata zemja. Po pa|aweto na Otranto, duri i ve~niot grad Rim bil izloèn na opasnost. Na krajot na XV i vo XVI vek obelodenetite pismeni dela na hristijanite, dodeka ne bil zapren (??se zaprel) pobedonosniot pohod na Turcite, ispolneti se (??bile ispolneti) so pretskaùvawa na nesre}i, koi ja zagrozile (??zastra{ile) sudbinata na Evropa. Trucite bile pretstavuvani kako kam{ik Bo`ji, so koj Toj gi kaznuva robovite poradi gre{eweto i nemoralot;508 ili se smetani za sila na Lucifer (Iblis) na kogo mu e dadena sloboda licemerno i pod maskata na verata da nastoi da go urne hristijanstvoto. No, ovde ima edna to~ka koja zasluùva vnimanie, a toa e deka nekoi lu|e si gi postavuvale ovie pra{awa: „Da ne postoele opravdani pri~ini, zar Sevi{niot bi se soglasil brojot na muslimanite vaka neizmerno da se zgolemuva? Moè li razumot da prifati deka na iljadnici lu|e kako edna li~nost da bidat gre{nici i da bidat prokolnati? Koga e volku mnogubrojna, kako e mo`no taa ~ove~ka zaednica da bide sprotivna na pravata vera (imeno spored hristijanskoto sfa}awe)? Bidej}i vistinata e posilna od zabludata, i bidej}i toa site lu|e go ispoveduvaat, zar e toga{ mo`no deka ova mnogubrojno Adamovo (Ademovo) potomstvo da se bori protiv nea? So ogled na toa deka Sevi{niot ja pomaga i ja zazboruva vistinata, kako e toga{ mo`no Turcite da ja osvojat vistinata? Ako e turskata vera postavena, kako se veli, vrz gnili temeli na zabluda, zo{to toga{ na vaka natpriroden na~in se ra{irila“!509 Kako {to spored ova moè da se razbere, se na{le sli~ni na ovie zabele{ki i vo umovite na hristijanite koi ìveele pod turska vlast; a toa osobeno u{te pove}e se vreàlo vo umovite na siroma{nite hristijani koi, pa|aj}i vo ropstvo i gubej}i nade` deka }e se spasat od bedata na koja se izloèni i deka }e go prodi{at vozduhot na slobodata, gledale vo nevoljata kako godinite pominuvaaat. (??pominuvale) Zna~i, ne treba da se ~udime zo{to eden od ovie zarobenici sebesi vaka si se obra}a: „Du{o moja, da e Bog zadovolen so verata koja ti ja sledi{, ne bi te napu{til vo vakva sostojba.; naprotiv, bi ti pomognal da se oslobodi{ i da se vrati nazad (??povrati) tvojata vera; no bidej}i Toj gi zatvoril site pati{ta na spasenieto, toga{ mora da e sudeno ti da ja napu{ti{ ovaa vera i Bog mora da sakal ti da trgne{ po verksiot pat koj }e te izvede na patot na spasenieto.“510

Preminot na hristijanskoto ìtelstvo vo islamot Somneòt, koj na ovoj na~in go opi{uva hristijanskiot zarobenik, a koj nastanal poradi bavnite i dolgi godini, koi ne im pruàle sredstva za spasenie, stanal tolkuva~ na zabele{kite koi uporno im se nametnuvale na umovite i na drugite hristijanski zarobenici, taka {to tie najposle ja prekinale vrskata so svojata stara vera i go prifatile islamot. I onie lica (??individui) koi vedna{ vo imeto na hrisitjanstvoto bi ja odbrale ma~eni~kata smrt, koga bi se na{le pred zamisleniot izbor me|u Kuranot i me~ot, posle pove}e godini na ropstvo bi po~nale da ~uvstvuvaat porast na vlijanieto na islamskoto mislewe i dejstvuvawe, taka {to kade ne bi moèlo nasilstvoto da uspee da steknuva preobratenici, bi uspeala humanata postapka.511

508 Schiltberger, str.96.509 Thurchicae Spurcitiae Suggillatio, fol.XII (b), XIII (a).510 Thurchicae Spurcitiae Suggallatio, fol.XXVII (a).511 „So ogled na toa {to poradi vnimanieto i griàta Turcite ne im go uni{tile teloto, so svojata |avolska stra{livost, odlu~ile da im ja ubijat du{ata ostavaj}i gi bez vera.Ovoj fakt moàt da go posvedo~at grupi na vernici, ~ij{to broj ne se znae. Iako mnozinata od niv bile podgotveni da umrat za hristijanskata vera i za Hrist. Za da se spasat od telesnata

107

Navistina, sudbinata na mnozinata hristijanski zarobenici bila gor~liva, no nekoi od niv zazemale va`ni mesta na dvorovite. Sekako, nivnata sostojba ne bila polo{a od sostojbata na slugite vo drugite krai{ta na Evropa. Kako e opredeleno spored {erijatot, ropstvoto vo Turcija e po{tedeno od nehumanite na~ini. Sekako, tamu ne postoelo varvarstvo i nasilstvo kako {to bilo kaj gusarskite dràvi vo Severna Afrika. Tamo{nite zarobenici imale pravo kako i doma{nite lu|e. Duri se zboruva za eden zarobenik deka poradi maltretirawe moèl svojot gospodar da go povika pred kadijata i kadijata bi moèl na negoviot stopan (??sopstvenik) da mu naredida da go prodade na drug, koga bi se vospostavilo deka tie ne bi moèle da se sloàt (??smirat) poradi sprotivnite obi~ai i karakteri.512 Sostojbata na hristijanskite zarobenici bila, sekako, razli~na spored uslovite (??prilike) na mestoto vo koe ìveele i spored nivnite sposobnosti na prisposobuvawe kon noviot ìvot. Starcite, sve{tenicite, monasite i blagorodnicite pove}e stradale, dodeka lekarite i zanaet~iite bile vo zna~itelno podobra polo`ba, bidej}i dostojno za oddolùvale za parite koi se tro{eni na niv.513 Zarobenicite koi se upotrebuvani vo galiite najve}e bile izloèni na nezgodi i maki. Eden pisatel pi{uvaj}i za niv, veli: „@ivotot na ovie bedni zarobenici, vrzani na turskite voeni brodovi, ne bil nitu podobar nitu polo{ od ìvotot na robovite na galiite, koi pod ni{anot na krstot se zanimavale so trgovija na robovi. Vo dvata slu~ai na zarobenicite im se dosudeni te{ki raboti, (??obvrski) nesre}i i gor~livi udari. Mo`no e deka zatvorite na bregot, na primer turski ili alìrski, vo pogled na mrakot (??temnicata) i ne~istotijata, se pokatastrofalni za zdravjeto od barcelonskite i napolskite, no na moreto, ako treba bedata da ja razdelime vo kategorii, sostojbata na robovite vrzani za turskite brodovi e od dve zla pomaloto.“514

Bilo obi~aj da se pu{taat zatvorenicite nepre~eno da gi vr{at svoite verski obredi. Vo dràvniot zatvor vo Carigrad se nao|ale popovi za robija{ite (??zatvorenicite) i osobeni hramovi za niv. Na popovite im e davana dozvola da moàt na robovite na galiite da im delat uteha i da im ja propovedaat verata.515

Mo{ne e golem brojot na hristijanskite zarobenici koi go prifatile islamot. Istoriski e evidentno deka nasilstvoto e povod za napu{taweto na starata kera, no poverenicite spored voobi~aenata metoda ne gi prinuduvale vo turskata vera. Vo prvite godini na ropstvoto, iako toga{ postoele pritisoci,516 postepeno bi gi pu{tale zarobenicite da ja sledat svojata vera.517 Spored toa, mnozina

smrt, otkako bile zarobeni, vo tek na vremeto Tur~inot gi zatvoral i gi rasipal i gi dovel do toa da go odrekuvaat veruvaweto vo Hrist (Turchicae Spurcitiae Suggullatio, fol. I; ef.fol.VI (a))512 Menavino, str.96. John Harris: Navigantium atque Itinerantium Bibliotheca, vol.II, str.819 (London, 1764).513 „Morame da konstatirame deka Turcite, so svoite slugi i robovi, so ~ija sposobnost moèle da se sluàt (??polzuvaat), se odnesuvale mnogu podobro otkolku {to hristijanite se odnesuvale sprema svoite slugi i robovi. Ve{tiot sluga vo nekoja struka, se sluèl so seto ona so koe se sluèl i slobodniot. Mu nedostigala samo slobodata“ (G. C. von den Driesch, str.132).514 Sir William Stirling – Maxwell, (Vol.I, str.102-103).515 Gmelin, str.23516 John. Harris: Navigantium atque itinerantium Bibliothecam vol.II, str.810.517 Za ovie bednici prvite godini bile najte{kite vo ìvotot, osobeno ako ne bile mladi, bidej}i Turcite se obiduvale so ubavo postapuvawe lu|eto da gi preobratat vo svojata vera. Ako toa ne bi vaèlo, toga{ sosila. Koga bi pominale site naporni godini, robuvaweto pod Turcite bilo popodnoslivo od drugite. (G. C. von den Driesch, str.132).Na ova moè da se pridodade i ova {to go veli Georgieviz: deka onie koi ostanuvale cvrsto vo hristijanstvoto bile oslobodeni po izvesno vreme.„Ado bi ostanuvale dosledni na (??vo) hristijanstvoto, bi im se opredeluval izvesen period za sluèwe po ~ie istekuvawe stanuvale slobodni. [to se odnesuva na onie {to }e ja odre~uvaat na{ata vera, imaat ograni~eno vreme za sluèwe i pravo na vra}awe nazad vo svojata tatkovina. Nade`ta vo slobodata e vrzana za dobrata volja na gospodarot.“ (str.87).

108

probrateni zarobenici svoevolno ja promenile verata. Ni prateni{tvata na hristijanskite dr`vi koi odele vo Carirgad, ne bile sigurni za poslugata koja tamu ja vodele, deka nema eden den da go prifatat islamot.518 Jasno e deka zarobenicite, koi potpolno ja izgubile nade`ta deka }e se vratat vo svojot kraj, koi se zemeni vo mldodsta, koi imaat mo{ne malku mo`nosti da se potkrepat vo veronaukata i da istraat vo vr{eweto na obredite na svojata vera, }e podlegnat (??se pokorat) na izloènoto vlijanie i deka nema da iznao|aat pre~ki vo stapuvaweto vo novata vera i vo noviot socijalen poredok. Angliskiot patnik vo XVII vek,519 Thomas Smith, vo spomnatoto delo, pi{uvaj}i za vakvite dela, veli: „Mo{ne malku vakvi lu|e se vra}at vo pravata (??vistinskata) tatkovina. Podu~uvaweto koe moèle da go dobijat e mo{ne povr{no; bazata na znaeweto koe go poseduvale e mo{ne slaba. Spred toa, nekoi od strav i netrpelivost, a nekoi vo depresija od zatvoreni~kata rabota se pretopuvale so Turcite. Nekoi pak bile osvoeni od privle~nosta na {eriatskata tolerancija ili, za da ja podobrat svojata polo`ba, ja menuvale verata. [tom }e izgubele nade` vo spasenieto, bi go preminale (bos. prolazili bi se) zagovornikot (??zazboruva~ot) t.e. Isus i hristijanstvoto, i brgu ja zaboravale vistinskata tatkovina. Ovie ve}e ne se smetale za tu|inci (??stranci), tuku za doma{ni“.Opredeluvaweweto za novata vera vo pove}eto slu~ai zavisi od individualniot entitet (??bitnost??su{tina) na zarobenikot. Eden pisatel, od ~ie {to delo do sega sme zemale mnogu podatoci i koj, ostanuvaj}i dolgo vreme vo ropstvo, go steknal pravoto da ni objasni mnogu raboti, ovie zarobenici gi deli vo tri grupi: „Prvata grupa e od onie koi ìveele ednostaven ìvot, taka {to ne sakale da se potrudat da doznaat (??zapoznaat) ni{to za verata na svoite gospodari. Za ovie, spored nivno mislewe, dovolno bilo da znaat deka Turcite se ‚nevernici‘. Poradi toa, dokolku ropstvoto im dopu{talo, gi izbegnuvale Turcite i ne se interesirale za nivnata molitva, i na ovoj na~in se za~uvale od zabludata na menuvawe na verata i spored svoeto znaewe i mo`nosti nastojuvale da gi vr{at hristijanskite obredi. Vtorata grupa e od onie koi gi obzemala qubopitnosta da gi istraùvaat delata i rabotata na Turcite. Ako ovie so Bo`ja pomo{ imale sposobnost da gi istraùvaat turskite tajni, ako ja imale svetlinata na razumot (??razbiraweto) toa pto go }e go prostudiraat podrobno da go objasnat, toga{ ne samo {to toa bi im {tetelo, tuku toa u{te (??duri i pove}e) bi gi potkrepilo (bos. ukrijepilo) vo nivnata vera. Tretata grupa e od onie koi se vpu{tile vo ispituvaweto na islamot bez potrebnata vnimatelnost. Vakvite ne samo {to ne uspeale da doprat do nivnata bezdna tuku, duri i pove}e, se zavedeni. Ovie ja smetale za vistina turskata gre{ka vo veruvaweto, svojata vera ja izgubile i stanale sledbenici na krivata vera islamot, i na ovoj na~in ne samo {to se upropastile sebesi (??si se upropastiele), tuku bile i lo{ primer za drugite. Vakvi gi imalo vo mo{ne (???nebrojno) golem broj“.520

Vidi isto taka: Menavino, str.65, Cantacuzenos veli deka ovoj vremenski period e sedum godini: „So nivnite robovi ubavo se postapuva, bidej}i toa Muhamed im go naredil, kako i toa deka robot ne ostanuva vo ropstvo pove}e od sedum godini. Poradi toa nikoj ne se obiduva, ili toa retko go pravi, da ja prekr{i ovaa naredba“ (st.128).518 Vernite (??oddadenite) hristijani, koi doa|ale vo Turcija ili vo drugite hristijanski zemji, imale dosta pri~ini za àlewe poradi otpadni{tvoto na mnozina nivni istovernici. Knigite na glavatarite na mona{kite rodovi izobiluvaat so àlbi na ovie slu~ai. Koga se vo pra{awe robovite, ~uvstvoto na àlewe poradi nivnata polo`ba se me{a so ~uvstvoto na taga poradi nivnata sostojba. êsto hristijaninot po~uvstvuval bolka koga bi videl deka slobodwacite od negoviot narod preminuvaat vo islamot. Pratenicite (??delegatite) nieden den ne bile sigurni za svojata pridru`ba (Gmelin, str.22) Cf. Von Diresh, str.161. 519 Thomas Smith, str.144-145.520 Turchicae Spurcitiae Suggillatio, fol.XXXV (a).

109

Preobra}aweto vo islamot, kako {to toa nekoi go tvrdat, ne osloboduvalo od ropstvoto,521 bidej}i pra{aweto za slobodata bilo vo racete na stopanite (??sopstvenicite); tie obi~no bi vetuvale deka }e go oslobodat robot bez bilo kakva nadoknada dokolku toj go primi islamot.522

Pokraj hristijanskite zarobenici imalo u{te i mnogu lica koi se razdelile od svojata sredina i od vodstvoto taka {to gi prekinale glavnite vrski, a i samite se frlile nasred socijalen poredok pridviùvan na sosema nov na~in so verski i socijalni stremeì. Tolpi (??masi) na hristijani bez zemja i rabota (??vrabotuvawe) od krai{tata koi Turcite gi osvoile, se krenale vo XV vek i skitaj}i doprele (?do{le) do Edrene i drugite pogolemi turski mesta, taka {to (?i) barale da se vrabotat. Tie lesno dozvolile (bos. oni su se dali) da bidat nagovoreni da e naselat i da go prifatat islamot.523 Taka i hristijasnkite semejstva, koi {to sultanot Mehmed II dal da se prefrlat od osvoenite zemji vo Evropa i Anadolija (??Anadolija??Mala Azija),524 neusetno se izme{ale so islamskoto naselenie i is~eznale. Istoto go storil i {ah Abas I (1587-1629/996-1039) so Ermenite frlaj}i gi vo vnatre{nosta na Iran. Ovaa grupa vo vtoroto pokolenie se preobratila vo islamot i is~eznala.525 Se zabeleùva deka vo XVIII i XIX vek me|u Turcite is~eznuva misionerskiot duh. Me|utoa, vo poslednite godini na vladeeweto na Abdulhamid II se zabeleàlo deka do nekoja merka povtorno se javila islamskata propaganda i deka turskite vesnici po~nale vnimatelno da gi iznesuvaat (??objavuvaat) slu~aite na preobra}awe. Eden od slu~aite na menuvaweto na verata vo toa vreme, koj e smetan za najzaluèn za vnimanie, e preobra}aweto na osumnaesettemina princevi od libanonskoto semejstvo [ihab, koe bilo vo hristijanstvoto 100 godini. Bidej}i se zboruvalo deka semejstvoto [ihab poteknuva od potomcite na Kurej{ite, Turcite mnogu nastojuvale da gi vratat nazad vo krugot na islamskata verska zaednica. ^lenovite na ova semejstvo vo turskata dràvna slu`ba se postaveni na mesta so izobilni prihodi.526

Turskoto osvojuvawe na AlbanijaVo slednite stranici }e dademe op{irni i osobeni (??specijalni, naro~ni) podatoci za na~inot na {ireweto na islamot me|u hrostijanskoto naselenie od Albanija, Srbija, Bosna i Krit, bidej}i sekoj od ovie krai{ta, otkako e osvoen od Omanliite, ima osobeno zna~ewe vo istorijata na {ireweto na islamot.Albancite, so isklu~ok na eden del koj e naselen vo Grcija,527 naseleni se vo planisnkite krai{ta od isto~niot breg na Jadranskoto More, koj se protega me|u Crna Gora i zalivite na Narda i Prevez. Tie mu pripa|aat na eden od najstarite narodi vo Evropa, taka {to se vbrojuvaat vo arievskoto pleme, ogranokot Pelazga. Prvata naezda na Turcite nad (?na) Albanija bila vo 1387. (789.)godina, no malku podocna turskata sila se povlekla ottamu. Albancite za prv pat ja priznale sultanovata vlast vo 1423. (827.) godina. Albanija pod upravuvaweto na \er| Kastriot, koj e poznat pod islamskoto ime Skender-beg, za nekoe vreme 521 M. d'Ohsson, vol.III, str.133, Georgieviz, str.87 (quoted above), Menavino, str.95.522 Von den Dreisch, str.250. 523 Turchical Spurcitiae Suggillatio, fol.XI.524 Hertzberg, str.621.525 „Po smrtta na starcite, mladinata naj~esto preminuvala vo islamot. Taka {to sega (1655) te{ko moè{ da se sretne{ so dvajca hristijani Ermeni vo celata plodna ramnina, kade {to roditeite im se isprateni da ja obrabotuvaat“ (Tavernier (I), str.16).526 H. H. Jessup: Fifty - three years in Syria, vol.II, str.658 (New York, 1910). 527 Za imiwata vidi: Finlay, vol.VI, str.28-29.

110

ja vratila nazad svojata nezavisnost. Prikaznite za toa kako u{te vo detstvoto e zemen kako zalo`nik vo Turcija, kako go vospitale me|u muslimanite i kako na sebe go privlekol (??obrnal) vnimanieto na sultanot, istoriskite istraùvawa gi razotkrile kako izmisleni. Vo ovoj pogled ova se ispitanite fakti: Skender-beg ja provel (??pominal) svojata mladost vo planinskite krai{ta naseleni so Albanci. Borbite koi gi vodel protiv Turcite zapo~nale so negovata pobeda vo 1444. (848.)godina. Bidej}i èstoko i so uspeh pove}e od dvaeset godini daval (??pruàl) otpor na nivnata invazivna sila, Trucite, po negovata smrt vo 1467. (872.) godina, povtorno (??odnovo) po~nale da ja osvojuvaat Albanija. Edinaest godini podocna i Kroja, koja bila centar (??sredi{te) na dràvata na plemiwata na Kastriot, padnala vo racete na Turcite. Ni potoa Albanija ne bila potpolno pokorena, bunite (??vostanijata) se povtoruvale, no nemalo nieden op{t otpor. Me|utoa, nekoi primorski mesta dolgo vreme ne sakale da se predadat. Dra~ e osvoen duri vo 1501. (907.) godina, a pristani{teto Bar (Antivari),528

najsevernata to~ka kade {to imalo Albanci, se predalo duri vo 1571. (979.) godina. Ova se uslovite na negovoto pedavawe: da se so~uvaat starite zakoni i sudovi na mestoto, hristijanite da moàt slobodno i javno da gi vr{at verskite obredi, crkvite i kapelite da bidat za{titeni od napadi, a vo slu~aj nekoja da se poru{i, povtorno da moè da se izgradi, narodot da raspolaga so svoj podvièn i nepodvièn imot i na nego da ne se udiraat danoci.

Osobinite na albanskiot narodSe razbira deka Albanija pod turska vlast sekoga{ imala nekoj vid na poluavtonomno upravuvawe i deka ja so~uvale samostojnosta; kako {to ja imale nekoi plemiwa pred osvojuvaweto. Iako bile pod sultanovoto upravuvawe, sepak nivniot zavet (??zakletva) za vernost ne odel tolku daleku da se soglasat turskite ~inovnici da se me{aat vo nivnite vnatre{ni raboti. Ima dosta opravdani pri~ini da se misli deka Turcija ne opredeluvala (??odreduvala) nieden ~inovnik koj ne bil vistinski (??prav) starosedelec, pa duri ne odreduvala za namesnik ili okruèn na~alnik vo toj kraj ni Albanec koj ne se proslavil so svoeto oru`je ili nemal silni rodninski vrski.529 Narodnata gordost na Albancite e mnogu golema. Koga nekoj }e zapra{a eden Albanec {to e, pred da odgovori deka e musliman ili hristijanin, }e kaè deka e [}iptar. Ovoj izraz, so ogled na negovoto zna~ewe, bi moèl da se protolkuva deka toj e ìtel na karpa. (bos.kr{, ??kamenliv predel, koj {to ne moè da se obrabotuva???) Ovoj na~in na iskaùvawe na individualnosta e pri~inet od nacionalnite ~uvstva, bidej}i go otstranuvaat onoj èstok razdor koj vladee vo drugite krai{ta na Osmanliskata Imperija me|u privrzancite na ovie dve veri. Albanecte, muslimnani i hristijani, go zboruvat istiot jazik, gi ~uvaat istite tradicii i imaat isto odnesuvawe i obi~ai. Zaedni~kata nacionalna gordost e tolku jaka {to ne mu dala mesto na sprotivnoto religiozno vlijanie, koe gi razdelilo ~lenovite na ovoj narod.530 Vo redovite na neredovnata vojska, na koja, vo pogled na odrùvaweto na redot i obezbeduvaweto na upravuvaweto, na po~etokot na 528 Zalaèn od faktot deka starit grad Bar (Antibari) po pa|aweto pod osmanliska vlast vo 1571. godina vlegol vo sostavot na skadarskiot sanxak, Arnold pogre{no go smestuva vo Severna Albanija. Navistina, vo IX vek Bar crkovno pripa|al na dra~kata dijaceza, za da duri vo 1022. godina bide pod crkovnoto upravuvawe na Dubrovnik. Samostojna mitropolija stanal vo 1089. godina. Bil vo sopstvenost na Vizantija, dukljanskite knezovi i germanskite vladeteli. Turcite go osvoile od Mle}anite pod ~ie upravuvawe bil od 1442. godina. So odlukata na Berlinskiot kongres vo 1878. godina vlegol vo sostavot na crnogorskat dràva.Enciklopedija na Leksikografskiot zavod, Zagreb, 1955, kn.1, str.386. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)529Leake, str.250.

111

turskata naezda se potpirala osnovanata dràva, paralelno sluèle muslimanite Albanci so hristijanite Albanci. Bidej}i Albancite od dvete veri se vbrojuvale me|u najhrabrite vo (??vnatre{nosta na) Turskoto Carstvo, zatoa sekoga{ se nao|ale vo slu`ba na pa{ata vo Albanija. Albancite hristijani ja vr{ele voenata slu`ba vo turskata vojska za vreme na krimskata vojna.531 Navistina, hristijanite, iako se pomirni od muslimnaite i pove}e se nakloneti sprema zemjodelieto, sepak razlikata me|u niv e mo{ne mala. Hristijanite Albanci gi za~uvale svoeto oru`je i svoite voinstveni (bos.ratoborni) obi~ai i sekoga{ pokaùvale sloboden, gordeliv i èstok nacionalen duh. Bile zadoeni so nacionalni ~uvstva kolku i nivnite soplemenici koi go prifatile islamot.532

Postepenoto slabeewe i povlekuvawe na hristijanstvotoZa prou~uvaweto na {ireweto na islamot vo Albanija bitno e da se zeme predvid gorenavedenoto, bidej}i ova {irewe me|u doma{noto naselenie se ostvaruvalo postepeno, taka {to ne bilo izloèno na nikakov nadvore{en pritisok. Vo ovoj pogled podatocite za misionerskoto dejastvuvawe, (??vlijanie, dvièwe) koi gi imame pri raka, mo{ne se ograni~eni, bidej}i stranicite na istorijata od XV vek pa s# do pojavuvaweto na Ali–pa{a Tepedelenli, po tristotini godini izgleda deka ostanale prazni.533 Spored toa, podatocite do koi moèvme da dojdeme vo vrska so preminuvaweto vo islamot, koe vo spomenatato vreme se vr{elo bavno, no trajno (??postojano), zemeni se od hronikite na raznite crkovni krugovi i od proektite koi od vreme na vreme mu se ispra}ani na papata.534 Me|utoa, kako {to samo od sebe se podrazbira, su{tinata na ovie izvori, na podatocite, koi }e bidat od niv zemani, im dava deficientno (??nedostatno) obele`je, a osobeno vo pogled na onaa vozvi{ena cel za preobra}aweto. Duri nieden crkoven glavatar od toa vreme ne moèl da si ja predo~i iskrenata namera pri preobra}aweto vo islamot, a osobeno te{ko bilo da se sfati deka tie bi moèle da go objasnat svoeto mislewe za postoeweto na iskrenata namera.Navistina, iako vo XVI vek tamu nastanala (??se sozdala) struja na prozelitizam, (???preobra}awe) sepak izgleda deka islamot mo{ne malku napreduval. Brojot na hristijanite vo Albanija vo 1600. (1019.) godina bil deset pati pogolem od muslimnaite.535 Selata predimno bile naseleni so hristijani, me|u koi imalo po nekoj musliman.536 Zemaj}i go toa predvid, se razbira deka bile po~esti slu~aite na preobra}awa vo gradovite. Na primer, hristijanite od mestoto Bar (Antivari) koi preostanale po onie {to se raselile vo sosednite hristijanski zemji, bilo od povisokite bilo od poniskite sloevi, vo pove}eto slu~ai (??predimno)

530 Eden od niv, Albanec hristijanin, zboruaja}i za neprijatelstvoto koe postoelo me|u hristijanite i muslimnaite od Buratija, veli: [to se odnesuva na Albanija, situacijata e sosema poinakva. Muslimanite Albanci, kako i hristijanite zboruvaat ist jazik, imaat isti obi~ai i moral i odat spored eden voobi~aen zakon. Me|u muslimanite i hristijanite voop{to nema omraza, bidej}i niz pokolenijata nemalo neprijatelstva. Verskiot faktor ne bil pri~ina za razedinuvawe. So isklu~ok na nekoi slu~ai, ìveele endakvo koristej}i se so istite prava i podednakvo vr{ej}i gi dol`nostite (Wassa, Effendi, Albanien und die Albanesen, Berlin, 1879).531 Finlay, vol.I, str.46.532 Clark, str.175-177. Mirditite koi se fanati~ni rimokatolici (naseleni vo pokrainata Alessio) nikoga{ ne gi prifatile muslimanite da ìveat vo nivnite planini, nitu nekoj od nivnite plemiwa da go primi islamot. Dokolku i eden Mirdit bi se obidel, bez somnenie bi go ubile, osven ako ne bi uspeal da prebega od Albanija (Hecquard, Histoire de la Haute Albanie, str.224).533 Objaveno vo Farlati’s Illyricum Sacrum.534 Alessandro Comuleo 1593. Bizzi, 1610. Marco Crisio, 1651. Fra Bonaventura di S. Antonio 1652. Zmaievich. 1703.535 Bizzi, fol.60 (b).536 Bizzi, fol.35 (a).

112

preminale vo islamot. Na ovoj na~in tamo{noto hristijansko naselenie opa|alo.537 Bidej}i brojot na muslimanite rastel, nekoi crkvi se pretvoreni vo xamii.538 Iako ovaa sostojba, vsu{nost, bila sprotivna na postavenite uslovi na predavawe, tamo{noto doma{no naselenie, menuvaj}i ja verata, go smetalo za opravdano i preina~uvaweto na svoite hramovi. Spored verzijata na pisatelot Ferlati, bidej}i ja pruìle rakata i po (??za) nadbiskupskiot dvorec, toa bilo povod za negovata àlba. A od druga strana, pak, ovoj dvorec stoel prazen osum godini bidej}i nadbiskupot Ambrosius begaj}i von turskite granici èstoko nastapil protiv islamot: go pcuel Bo`jiot Pratenik, duri se osudil nivnata vera da ja nare~e „sotonski propisi“, i spored toa bekstvoto go smetal za najadekvatno. Vo 1610. godina ostanale samo dve crkvi, koi im sluèle kako u~ili{te, a i ovie preminale vo racete na zapadnata, latinskata crkva, no sepak gi zadovoluvale potrebite na hristijanskata zaednica, koja tamu ostanala.539

Kakvo zna~ewe imaat ovie okolnosti moè gore-dolu da se dokaè so zborovite na Marko Bizi (Marko Bizzi): „Tamu imalo {estotini ku}i koi bile naseleni, bez razlika, so muslimani, latini i gr~ki pravoslavni. Muslimanite numeri~ki dominirale nad katolicite i pravoslavnite.“So ogled na podatocite koi gi imale za socijalnata vrska me|u hristijanite i muslimanite i za toa deka me|u ovie dve zaednici nema nikakva crta koja bi gi razdeluvala (??razdvojuvala), moème da otkrieme kako islamot steknuval privrzanici vo onaa merka vo koja opa|ala (??se namaluvala) revnosta i duhovniot ìvot na crkvata.êsto se slu~uvalo hristijanskite roditeli da ja ven~avaat svojata }erka za musliman i deka ne im dodevale (??bile protiv, pre~ele, obeshrabruvale) na hristijankite vo ovoj brak (??maà~ka, ven~awe).540 Od ovie me{ani brakovi ma{kite deca se vospituvani kako muslimani, dodeka na ènskite deca im se dozvoluvalo da rasnat (??rastat) vo hristijanska vera,541 samo {to ovaa dozvola se gubela so ogled na toa {to crkovnite vladeteli na vakvite èni im go zabranuvale u~estvoto vo svetite obredi i gi drèle nadvor (??ponastrana) od crkvata.542 Navistina, nekoi popovi vo pomalite mesta ne gi sproveduvale na delo naredbite na svoite stare{ini, no sepak nivnoto postapuvawe so ènite navelo mnozinata da ja prifatat verata na svoite maèvi. Sepak nekoi hristijanski èni so~uvale nekoi prvobitni veruvawa vo pogled na kr{tevaweto i sakale da gi krstat svoite deca, pretpostavuvaj}i deka toa e uspe{en lek protiv leprata, protıv magııte i protıv napadıte (??agresıjata) na volcite.543

537 Ferlati, vol. VII, str.104, 107.538 Nekoi se àlele deka muslimanite zavladeale so dvorot na arhiepiskopot. Me|utoa, dvorot bil napu{ten u{te pred osum godini, otkako arhiepiskopot Ambrozija (1579-1598) uvidel deka e podobro za nego da odi vi izbegni{tvo, bidej}i ostro go napadnal islamot „so ostrina koja ja preminuva granicata na predostro`nost go navredil Muhamed i negovot |avolsko u~ewe“ (Ferlati, vol. VII, str.107)“539 Bizzi, fol. 9, veli: „Toa utro ja posvetiv skoro celata latinska hristijanska zaednica“. Dokolku ova bi go sporedile so statistikata koja ja naveduva Zamjevi} (Zmaievich – fol.227), moàm da pretpostavam deka celata latinska hristijanska zaednica, vo toa vreme, broela ne{to pove}e od iljada du{i. “540 Bizzi, fol.27 (b), 38 (b).541 Veniero, fol.34. Vakov obi~aj se zadràl (??prodolìl) vo nekoi albanski sela s# do podocne`nite godini, odnosno do po~etokot na XIX vek. Vidi: W. M. Leam: Travels in Northern Greece, vol.I, str.49. (London, 1835): „Vo nekoi sela muslimanite gi zemaat Grkiwkite, sinovite se vospituvani, tursko-islamski a }erkite hristijanski. Taka svinskoto i jagne{koto se jadat skoro na ista masa“. 542 Bizzi, fol.38 (b), Farleti, tom.VII, str.158. 543 Bizzi, fol.10 (b), Veniero, fol.34.

113

Hristijanskite popovi bile podgotveni muslimanskite èni koi bi im doa|ale da gi krstat svoite deca da gi zacvrstuvat vo toa krivo veruvawe.544 Blagorodnite ~uvstva me|u privrzanicite na ovie dve veri se545 uvuduvaat (?gledaat, zabeleùvaat) vo prisustvuvaweto na muslimanite vo ceremoniite, koi se prireduvani vo po~est na nekoj hristijanski svetec. Vo ovaa zgoda (??slu~aj) Marko Bizi rekol: „Na \ur|ovden, koj Albancite osobeno go po~ituvaat vo crkva se gledale pove}e muslimani otkolku hristijani.“546 Spored edna verzija, muslimanite Albanci i denes ja smetaat Marija (Mejrema) za sveta, gi po~ituvaat hristijanskite svetci i gi posetuvaat nivnite grobi{ta. Isto taka, od druga strana, hristijanite so zaveti im se obrnuvaat na grobi{tata na muslimnskite bogougodnici so namera da im ja izle~at bolesta.547 Vo mestoto Kalevaki, vo koe se naseleni 60 hristijanski i deset muslimanski semejstva, vo pove}eto slu~ai (??predimno) muslimanite oèneti so hristijanki u~estvuvale vo izdrùvaweto na tamo{niot pop.548 Marko Bizi sakal ovie nedostatoci da gi objasni na tri na~ini: so primamlivosta na ovozemnite interesi, so èlbata za spasuvawe od ara~, so nedostigot na sposobno sve{tenstvo koe vo dovolna merka }e gi zadovoluvo duhovnite potrebi na naselenieto.549 Pogolemiot broj od preobra}awata se pripi{uvaat na nesnoslivata teìna na danocite, koi im se opredeluvaat na hristijanite, i se naveduva deka celi sela, za da se spasat od ovoj danok, napravile „otpadni{tvo“. Poradi àlbata koja ovde padnala zo{to ovaa strana ne e dovolno osvetlena, nevozmo`no e da se zaklu~i deka za toa navistina ima dovolno pri~ini; ili deka e toa napnato (??nategnato) interpretirawe na onie koi sakale da najdat opravduvawe za konverzijata na svoite nekoga{ni istoverci; ili deka se sostoi od hiperboli~koto tvrdewe na klisarite (??crkvewaci) deka e apsolutno nevozmo`no da se prifati islamot od uveruvawe. Navistina, lu|eto koi ~isto poradi spasuvaweto od danok ili, so drugi zborovi, od globata, ja menuvale svojata prvobitna vera, se malku vrzani za svojata vera. Voedno, sega{noto postoewe na mnogubrojnoto hristijansko naselenie vo Albanija pokaùva deka tie danoci ne bile tolku te{ki za da gi nateraat (??prinudat) da ja menuvaat svojata vera. Koga bi moèle da najdeme ne{to pove}e od tie àlbi, op{to neodredeni, za „turskiot despotizam“, bi moèle da odredime kolku imal toj vo toa udel (??u~estvo), no dokazite na usnite verzii ne izgledaat deka lesno }e osiguraat takov rezultat. Lo{iot obi~aj na Osmanliskata Imperija, kako {to e prodavaweto na provinciskite pozicii na onie koi }e dadat pove}e, potoa neodredenosta na traeweto na ovie pozicii, vo pove}eto slu~ai (??predimno) bi rezultiral vo toa ~inovnicite, koi bi gi zaposednale, so site mo`ni sredstva za iznuduvawe na pari bi nastoile da napravat {to pogolem kapital. Me|utoa, poznato e deka ovoj teòk tovar ne im e tovaren ne samo na hristijanite, tuku so istata merka i na muslimnaite.550 Navistina, na lakomiot i nepraveden ~inovnik sigurno mu e 544 Vedna{ otkako Marko Bizzi stignal vo Antivari (Bar), edna muslimanka od viskokoto op{testvo sakala deteto da & go krsti samiot arhiepiskop, koj n# izvestuva deka ovaa èna o{tro (??gorko) se poàlila na eden hristijanski prvak (?prvenec, lider) vo gradot, Ponatamu veli: „Ne najdov nekogo da mi pomogne vo pri~esnata, a toa e rabota koja moite sve{tenici ja pravat (??pruàt, davaat) sekojdnevno, na sekogo od narodot koj toa }e go pobara“ (fol.10 – b). 545Za ubavite odnosi, vo dene{no vreme (XIX vek – zab. na prev.) me|u sledbenicite na ovie dve veri, koi ìveat vo isto selo, vidi: Hyacinthe Hecquard: Histoire et descriptiot de la Haute Albanie (str. 153, 162, 200) (Paris, 1858)546 Bizzi, fol.38 (a).547 Garnett, str.267.548 Bizzi, fol.35b (b).549 Bizzi, fol.38 (b), 61 (a): 37 (a), 33 (b).550 Bizzi, fol.12 – 13, Zmaevich, fol.5.

114

polesno da vr{i nasilstvo vrz hristijaninot otkolku vrz muslimnaot, a osobeno hristijanite na koi e frleno somnenie (??osomni~eni) deka bile vo predavni~ko {pionstvo (??kodo{tvo) so Venecija i drugite hristijanski dràvi i u~esnici vo razni buntovni~ki zaveri. Makar {to sostojbata bila takva, sepak ne moè da se somneva vo vlijanieto koja go vr{ela vernata dejnost (??aktivnost) za islamot pri tolku (??onaka) apati~nata crkovna hierarhija. Da ima{e islamot vo Albanija pove}e oxi, zboruvaj}i Marko Bizi za verskite pra{awa, pofalbata na nivnata iskrenost, ne`nosta i prijatelstvoto, toa vo nea bi predizvikalo golem progres.551

Hristijanskite sve{tenici predimno (?vo pove}eto slu~ai) bile nepismeni. (??laici, prosti) Ako nekoi od niv znaele da ~itaat, pove}e ~itale naizust otkolklu od Pismata. Ovie bile tolku malku upateni vo svojata verska dol`nost {to duri ne znaele naizust da ja citiraat isposni~kata molitva.552 Iako nekoi znaele pri zaedni~kata slu`ba da citiraat molitvi, koi se voobi~aeni i opredeleni da se citiraat na latinski jazik, sepak te{ko bilo me|u niv da se najdat takvi koi go razbirale ovoj jazik. Tie nemale drugo znaewe za su{tinite na svojata vera, osven onie odredeni podatoci koi se bazirale na usnoto predanie.553 Spomnatiot pisatel misli deka za ovie nedostatoci se odgovorni onie {to bile na episkopskite pozicii. Toj isto taka gi smeta za odgovorni i poradi (??za) nedovolniot broj na sve{tenstvoto, za neznaeweto na onie {to bile na duhovnite dol`nosti, za ìveeweto i umiraweto na mnogute hristijani koi ne ja (??a da ne ja) nau~ile ni „Veruvaat“, (ori. Vjeruju) za „otpadni{tvata“ koi se slu~uvale nasekade. Toj pretpostavuva deka tamu hristijanstvoto }e is~ezne ako ne se najde lek za ova.554 Vo ovaa prilika vredno e da se napomene deka albanskite sve{tenici ne bile, kako {to bile pravoslavnite vo drugite krai{ta od Turskoto Carstvo, ~uvari na nacionalnoto svest i streme`. Iako i me|u drugite pravoslavni popovi se nao|ale neuki, (??prosti) sepak tie verno (??predadeno) ja ~uvale dol`nosta na privrzenost sprema hristijanstvoto koe e osnova na nacionalniot ìvot, kako na primer kaj Grcite.555 Kaj Albancite, naprotiv, nacionalnite ~uvstva bile potpolno oddeleni od religioznite veruvawa. [to se odnesuva na nivniot stav sprema Turcite, tie bile uvereni, koe poteknuva od vernosta sprema stariot feudalen duh, deka treba da im se pokoruvaat na nivnite naredbi, bidej}i tie se gospodari na dràvata.556 Me|u sve{tenstvoto i narodot toa go potvrduva eden ~uden slu~aj na konverzija: Vo starite vremiwa, dodeka cela Albanija s# u{te bila hristijanska, vo Skadar se nao|ala mo{ne ubava slika na Marija. Vo mavzolejot, kade bila za~uvana (??skladirana) ovaa slika doa|ale iljadnici lu|e od site krai{ta, davale darovi, poti{teno (??smireno) se molele i barale lek za svoite svoite du{evni maki. Poradi nekoja pri~ina (bos.zbog ne~ega) nastanalo nesmireno neprijatelstvo me|u narodot i sve{tenstvoto. Eden den se vturnale (??navlegle so sila) i izjavile deka, dokolku sve{tenicite ne gi zadovolat nivnite potrebi, site 551 Bizzi, fol.10 –11.552 Bizzi, fol. 13 (b).553 Bizzi, fol. 60 (b).554 „Ako na Albanija ne & se dade (??pruà) pove}e pomo{, sostojbata na mnozinstvoto hristijani }e se vlo{i za malku godini, poradi maliot boj na biskupi i sve{tenici koi se razumni (??razbrani)“ (Bizzi, fol.38 b)555 Finlay, vol.V, str.153-154, Clark, str.290.556 „Ovie bednici bile cvrsto uvereni deka ne pravat nikakov grev so maèweto – èneweto (kako {to e maèweto na hristijankite za muslimani), so ogled na toa drka Turcite se gospodari na dràva, pa e nevozmo`no da ne se oyvijat (??javat, otpovikaat) koga ne{to }e zapovedaat.“ (Bizzi, fol.38 b).

115

kompaktno }e go napu{tat Isus i }e go prifatat Muhamed. Bidej}i sve{tenstvoto uporno ostanalo pri svojata odluka, bilo toa pravo (??pravedno) ili krivo (??nepravedno), narodot od vratata gi ispokinale (??ispotrgnale) site cvetni ve~niwa (??krun~iwa) i i gi raspnale (orig. raspela) i vo gnev so noze gi zgazile, i oti{le do najbliskata xamija, kade {to imamot gi do~ekal kako vistinski (??pravi) muslimani.557

Poradi nemarnosta i bezgri`nosta na hristijanskoto sve{tenstvo vo hristijanskoto op{testvo (??dru{tvo) nastanale mnogu zloupotrebi i neredi. Edna od ovie pojavi sprotivna na crkovnite uredbi e i gr|anskiot brak, koj e sklopuvan bez oficijalnata molitva i odobrenija na sve{tenicite, a koj izgleda blizok na islamskiot verozakon. Za da se stavi kraj na ova, sopru`nicite bile isklu~uvani od zaednicata s# dodeka ne bi po~nale da postapuvaat spored crkovnite kanoni i so vtemelenite obredi.558

Socijalnite priliki vo XVIII vek i ostanatite fektori, na koi pogore ukaàvme, obilno gi pokaàle svoite rezultati: brojot na hritstijanskoto naselenie po~nal naglo da opa|a. Za (??vo) period od trieset godini, koj za maliot narod se smeta za kratok, imeno od 1620. do 1650. (1039-1060.) godina se zboruva deka islamot go prifatile tristotini iljadi Albanci.559 Vo 1624. godina vo celata barska dijeceza imalo samo dve iljadi katolici. Vo samiot grad ostanala samo edna crkva i pred krajot na toj vek crkvata do{la (??bila dovedena) vo takva sostojba {to ne se upotrebuvala za hristijansko bogosluèwe, bidej}i vo gradovite nemalo hristijani osven dve semejstva.560 Malku podocna, imeno vo 1651. (1062.) godina, op{to zemeno, ènite go so~inuvale mnozinstvoto od ovoj kraj. Sostojbata na hristijanite postepeno stanuvala s# polo{a. Katolicite po~nale numeri~ki da is~eznuvaat: proporcijata na ednite se namalila skoro dvokratno. Hristijanskite maì vo masi go napu{tale hristijanstvoto i go primile islamot.561

Sto godini pred toa imalo deset pati pove}e hristijani otkolku muslimani.562

Hristijanite od dra~kata biskupija numeri~ki padnale na polovina.563

Hristijanstvoto od dijecezata na Kruja po trieset godini go prifatilo islamot.564

Poniskoto sve{tenstvo, sprotivno (??nasproti) na upatstvata na svoite stare{ini, dodeka na narodot od edna strana mu ~ital misi, od druga strana niz prsti gledalo kako site eden po drug (bos. kako ovaj sve??) go izjavuvaat svoeto preobra}awe vo islamot. Rezultat na ova e toa {to decata na ovie (??nivnite deca) zasekoga{ bile izgubeni za hristijanskata crkva. I selskite popovi, koi niz prsti gledale kako hristijanskite roditeli gi ven~avaat (??maàt, davaat) }erkite za muslimnai, im delele pri~et na ovie èni,565 taka {to ovaa sostojba, nasproti prokletstvoto na povisokoto (??vi{oto) sve{tenstvo, traela so (?po) èlbata na sve{tenicite.566 Na mnozinstvoto od poniskoto sve{tenstvo e frleno somnenie (??e osoni~eno) poradi nemoralniot ìvot. Retko odele na obredot za ispoved, duri i vo stanovite, osobeno odredeni za popovi, se prireduvale (??podgotvuvale) gozbi. Go prodavale crkovnite imoti i, napu{taj}i gi svoite crkovni dol`nosti, se povlekuvale vo krajot. (bos. u kraj) Koga bi se otkrilo (??doznalo) za onie koi za ovaa sostojba bi moèle da se povikaat na odgovornost, 557 Garnett, str.268.558 Bizzi, fol. 38 (b), 63 (a).559 Kyriakos, str.12.560 Ferlati, tom VII, str.124, 141.561 Marco Crisio, str.202.562 Bizzi, fol.60 (b).563 Zmaievich, fol.137.564 Zmaievich, fol.157.565 Zmaievich, fol.11, 159.566 Zmaievich, fol.13.

116

ovie bi pribegnale pod za{titata na Turcite.567 I obrazovanite (??vospitanite) frawevci, koi se ispra}ani da gi zadovoluvaat du{evnite potrebi na narodot, ne zaostanuvale vo kavgite (??karanicite) i borbite, koi ~esto doa|ale do sud, a toa se slu~uvalo pred narodniot prezir po cena na zanemaruvaweto na dol`nostite.568 @upata Pulati moèla samo edna{ da go vidi liceto na biskupot vo period od trieset godini, a tamu bile naseleni 6.000 hristijani.569 Duri postoele (??imalo) i parohii vo vnatre{nosta koi po 40 godini nemale nieden sve{tenik. Najposle se isprateni ~etiri frawevci da gi prezemat potrebnite merki protiv ovaa sostojba. Ovie vo svoite slu`beni izve{tai, upateni na duhovniot centar, javuvale deka nemale nikakvi pre~ki od turskata strana dodeka go obikoluvale ovoj kraj i ja vr{ele svojata misija.570 Skadarskiot biskup, koj bil despot i vo o~ite na podredenoto sve{tenstvo i vo o~ite na narodot, so pomo{ na Turcite nastojuval da se odrì na taa pozicija.571 Se razbira deka crkovnite dostoinstvenici, spored carskiot ferman, gi sobirale prihodite od narodot vo svoite parohii.572 Nadbiskupot vo Bar, koj na taa pozicija bil me|u 1599. i 1607. godina, od sekoe hristijansko semejstvo zemal ara~ po 2 aspri, od sekoj prv brak po 12, a vo slu~aj na vtor brak 24, a od tretiot 40. Za postignuvaweto na ovoj ara~ vo site parohii, vo slu~aj na potreba, za pomo{ im se obrnuvale na turskite ~inovnici.573

Vo vnatre{nosta na cela Albanija nemalo (??ne postoelo) duri niedno hristijansko u~ili{te.574 I samite popovi slabo znaele da ~itaat i da pi{uvaat. Navistina nekoi od niv se ispra}ani vo Italija na edukacija, (bos. nauke) kade {to, priviknuvaj}i se na poudoben ìvot, ne sakale da se vra}aat vo tatkovinata. Dodeka sve{tenstvoto bilo vo olku golemo neznaewe i dodeka ova (??toa) bilo nebre`no vo vr{eweto na dol`nostite, ne e za ~udewe (??ne treba da se ~udime) deka obi~niot svet ne gi znael ni osnovnite principi na verata. Spored toa, spored zloupotrebata i rasipanosta, spored zborovite na eden toga{en povisok (??vi{i) sve{tenik, izvedeno e „najgolemoto grabawe (??pqa~kosuvawe) na boèstvenata gradina“.575 Mnogumina (??mnozina) hristijani so godini ìveele vo konkubinat, a ponekoga{ go primenuvale i metodot na poligamija.576 Nasproti vakvite okolnosti, hristijanite i muslimnaite se izme{ale tolku {to, poradi ova me{awe, gi zemale muslimanite za kumovi pri kr{tevaweto na decata a osobeno spored staroto krivo veruvawe, se priviknale na kr{tevaweto na muslimanskite deca.577

Eve, vaka bila sostojbata na hristijanskata crkva vo Albanija na krajot od XVII vek. Duri i najmal povod bil dovolen za menuvawe na verata. I pokoruvaweto (bos. upokoravawe) na katolicite, koi vo istiot vek krenale vostanie, e eden od dovolnite faktori za zajaknuvaweto na naklonetosta sprema islamot, i (?za) oddale~uvawe od crkvata. Vostanieto na koe ovde se aludira e ona {to go krenal barskiot nadbiskup \or|i, koj na taa duhovna pozicija se nao|al me|u 1635. i 1644. godina. \or|i nastojuval so pomo{ na nadbiskupot vo Dra~, Skadar i Alsona da gi pobuni (??razbuntuva) hristijanskite glavatari protiv 567 Bizzi, vol.38 (b), Farlati, vol.VII, str.158.568 Informatione circa la missione d’Albania, fol.196.569 Crisio, fol.204.570 Fra Bonaventura, fol.201.571 Marco Crisio, fol205.572 Zmaievich, fol.13.573 Farlati, tom. VII, str.109, Bizzi, fol.19 (b).574 Marco Crisio, fol.205.575 Zmaievich, fol. 11.576 Crisio fol.204.577 Zmaievich, fol.11, vol.VII, str.151.

117

turskata vlast i da gi nagovori da se prilku~at na kon Venecija (kon Mlecite). Bidej}i toga{ Mleta~kata republika bila vo primirje so Turcija, za ostvaruvaweto na ovaa pobuna se dala (??pruìla) prilika duri vo 1645. (1055.) godina, koga nastanala vojnata me|u Turcite i Venecija. Venecijancite nastojuvale da go vratat nazad (??povratat) Bar, koj{to pred turskoto osvojuvawe go drèle vo svoi race tristotini godini, no potfatot ne im uspeal. Hristijanite Albanci, bidej}i bile privrzani (??zastanuvale, se soglasuvale, im bile verni) kon neprijatelska Turcija i tajno gi pomagale, bea zasluìle kazna i (??taka {to) gi izgubile starite privilegii. A pravoslavnite, bidej}i se pla{ele tamu povtorno da ne se vospostavi venecijanskata vlast, i spored toa, bidej}i & ostanale verni na Turcija, dobile ugled (??avtoritet) i osobena pofalba zo{to ostanale lojalni. Vo ovaa zgoda (??prilika) mnogu katolici go prifatile islamot ili & se priklu~ile na isto~nata crkva. Zna~ajno e nivnoto priklu~uvawe kon isto~nata crkva. Toa pokaùva deka na ~lenovite na eden narod ne im se ~inelo nasilstvo poradi toa {to bile hristijani, nitu se prezemalo bilo {to so sila da se dovedat do (bos. privesti) islamot. Katolicite, koi go prifatile islamot, ja menuvale verata za da se spasat od lo{ata polo`ba, vo koja zapadnale poradi neuspehot na nivnite buntovni~ki podvizi. Ovie bi moèle da ja postignat istata cel koga bi & se priklu~ile na isto~nata crkva ~ij {to ugled vo Bar toga{ u{te pove}e porasnal. Deka ne postapile na toj na~in, se dokaùva so toa deka tie mo{ne slabo bile privrzeni sprema hristijanstvoto. Istiot prigovor vaì i za onie mnogubrojni hristijani koi vo podocne`nite (??slednite, idnite) godini go prifatile islamot. Spomnatiot Zmajevi} pi{uva deka ovie ja menuvale verata za da se spasat od ara~ot, no, kako toa pogore go objasnivme, izgleda deka ima mo{ne malku verojatnost deka toa go pravele pod sila. Edna buna se pojavila i vo 1646. godina. Inicijator na bunata bil nadbiskupot so ime Jozef Bonaldo. So golemcite od Bar, Skadar i od drugite mesta tajno zaklu~il na Venecijancite da im gi otvorat vratite na svoite gradovi, no sepak ni toga{ ne e ostvarena namerata na vostanicite. Turskata vojska go zadu{ila vostanieto, a vo toa & pomognale i onie od hristijanskoto naselenie koi bile protiv vostanieto. Mnozinata (??mnogumina) Albanci, ~ie {to vlijanie bi moèlo da bide opasno, progoneti se vo vnatre{nosta na Turcija. Okolu tri iljadi preminale i na venecijanska po~va. Ostanatite zapadnale vo strav i bile prinudeni (??prisileni) za svojata nelojalnost da pla}aat te{ka globa opredelena za (??na) vozrasnite578

@alosno e toa {to hristijanskite pisatleni, koi zboruvale deka Albancite pod pritisokot na nasilstvoto i nezakoniot ara~ bile prinudeni (??prisileni) na menuvaweto na verata,579 gi upotrebuvaat ~esto povtorenite izrazi. Ovie pisateli ni davaat (??pruàat) podatoci dali nivnite àlbi se dokaàni so fakti ili ne. Zmajevi} svoite objasnuvawa za konverzijata na 2.000 lu|e gi zapo~nuva so nabrojuvaweto danocite i drugite dava~ki, so koi bile optereteni hristijanite, no priznava deka muslimanite gi davale istite dava~ki, osven li~niot danok (glavarinata). Pi{uva deka ovoj li~en danok bil (??iznesuval) 6 taliri godi{no na ma{ka li~nost,580 i svoite objasnuvawa gi zavr{uva vaka: „Narodot so ovie danoci bil ranet na naj~uvstvitelnoto mesto, imeno, vo ovozemniot interes. Zemaweto predvid na ovaa korist (??polza) poteknuva od nu`data (??potrebata) ili od izvonrdniot priroden nagon, taka {to ovie 2.000 lu|e, koi se odrekle (??otkaàle) od svojata vera, za da se spasat od ara~ot, imale pravo da 578 Ferlati, vol.VII, str.126-132. Zmaievich, fol.4-5, fol.20.579 „Golem broj go napu{tilo hristijastvoto postepeno za da se oslobodi od danocite i ostanatite nametnati dava~ki“ (Ferlati, tom. VII, str.311).580 Zmaievich, fol.5.

118

gi snosat makite.581 Vo navodite (??citatite) na ovoj pisatel se tvrdi deka mnogumina (??mnozina) preminuvale vo islamot poradi spasuvaweto od ara~, pa sepak ne se gleda nieden dokaz za tolkavata nesnoslivost na dava~kite koi gi pla{ale katolicite za da moraat da ja menuvaat verata.“Vo izve{taite na eden duhovnik ne moàt da se o~ekuvaat objasnuvawa za prezemanite inicijativi na muslimanite za steknuvawe na hristijanski preobratenici. Samo vo edna pokraina, poradi dopirot (??kontaktot) so Turcite (muslimanite), se gleda aluzija na ona „deka gi obzemalo zloto na nevernicite“. Voedno zasebno (??oddelno) se naveduva pri~inata deka ovie se oddale~ile od hristijanstvoto za da moàt da se ènat so Tur~inkite.582 Nema somnenie deka ovde islamskoto vlijanie bilo mo{ne silno (??sna`no). Isto taka ima aluzii deka hristijanite bile izloèni na opasnosta na menuvaweto na verata poradi nedostatokot na verskite voda~i, popovi, vo mestata nare~eni Biska{ija i Bazija, vo koi imalo okolu 1000 me{ani (??me{oviti) ìteli.583

Zmajevi} naveduva deka na ~elo na edno blagorodni~ko semejstvo, naseleno vo okolinata na Bar, bile dvajca bra}a, i deka postariot negovite rodnini muslimani go molele da ja promeni verata. Na po~etokot naveduva deka pomaldiot imal naklonetost i sposobnosti za popovska slu`ba (??profesija) („Bidej}i Turcite nivnoto semejstvo go smetale za vlijatelno, kako pop moèl na hristijanite da im napravi mnogu uslugi, iako ne bil ima{liv.“)584 Sekako, i ovie zborovi svedo~at deka muslimanite so hristijanite, ~esto poradi nivnoto hristijanstvo, ne postapuvale lo{o, osven dokolku (?ako) hristijanite bi se pokaàle politi~ki {tetni. Zmajevi} e po poteklo Albanec. Za razlika od drugite episkopi, toj ne se naselil na venecijanska po~va, tuku, vra}aj}i se vo tatkovinata, ìveel tamu.585

Dodeka bil tamu, ne samo {to bil dobro priman od strana na turskoto ~inovni{tvo, tuku i od strana na najgolemiot pa{a vo Albanija. Pa{ata mu daval po~esno mesto vo svojot divan, i koga bi go posetuval, tij bi go ispratil do vratata.586 „Ovoj varvarin koj ne na li~i na Tur~in tuku na velikodu{en hristijanin“, ovoj muslimanski pa{a, izdavaj}i na molba na nadbiskipot naredba da se vrati nazad zemeniot danok za slednata godina na me{ovitoto naselenie od ~etiri grat~iwa, (bos.varo{ice) so toa pokaàl i razbirawe sprema materijalnata sostojba na hristijanite. Ako bilo lo{o postapuvano so nekoj sve{tenik, toa vo pove}eto slu~ai se slu~uvalo poradi somnevawe za predavni~ko dopi{uvawe i {pionaà (??kodo{ewe) so neprijatelite na Turcite. êstoto patuvawe na sve{tenicite vo Italija na ova somnenie mu davalo opravdano mesto, inaku izgleda deka nema verojatni pri~ini za àlbite na sve{tenicite za lo{oto postapuvawe na muslimanite so niv. Zmajevi} veli deka i sitnite klisari (??crkvewaci) premnogu ja uìvale qubovta i uvaùvaweto na turskite dostoinstvenici.587 Sli~en primer se gledal vo Bosna, vo zeni~kata ùpa. (??oblast) Eden sve{tenik, koj bil tamu vo XVIII vek, poradi svoeto intimno druèwe so muslimanite pobudil somne` deka ima namera (??namerava) da go prifati islamot, i poradi toa negoviot nadleèn biskup pod nadzor go ispratil vo Rim.588 Mnogubrojnite preobra}awa vo istorijata na

581 Zmaievich, fol.5.582 Zmaievich, fol.149.583 Zmaievich, fol.143-144.584 Zmaievich, fol.22.585 Farlati, tom.VII, str.141.586 Zmaievich, fol.7, 17.587 Zmaievich, fol.141.588 Farlati, vol.VI, str.317.

119

Albanija, koi se slu~ile vo XVII vek, ne se zabeleàni vo podocne`nite vremiwa. Me|utoa, i den-deneska se slu~uvaat osameni slu~ai na konverzija. Numeri~kata nadmo} na muslimanite vo krai{tata na Toska, vo Ju`na Albanija, dovela do derogacija (bos.krwewe) na interesite na hristijanskoto naselenie. Kara-murtatite (crnite predavnici), koi so~inuvale zaednica od triesettina sela vo okolinata na Pogomjani, do XVII vek se nao|ale vo hristijanstvoto. Bidej}i nemale dovolno sila da dadat otpor na postojanite navali od svoite sosedi muslimani, ìteli na Leksovik, se sobrale vo crkvata i po~nale da gi molat duhovnite hristijanski svetci da gi spasat. Se zavetuvale (??dale zavet) da postat dodeka ne im dojde duhovnata pomo{, najdocna do Boì}. Najposle do{ol i Boì}, a o~ekuvanoto ~udo ne se slu~ilo. Poradi ova se nalutile (??razlutile) i, napu{taj}i go hristijanstvoto, go prifatile islamot, i, po svoeto preobra}awe, stignuvaj}i do oru`jeto, navalile na svoite stari neprijateli, gi ispoubile (??masakrirale) i gi zaplenile nivnite imoti.589 Izgleda deka zaedni~kata vera ne moèla da vlijae na pra{aweto na krvnata osveta me|u arbana{kite plemiwa. Duri do XIX vek mnogu sela i plemiwa poradi nezna~itelni pri~ini ja menuvale verata. Nekoi hristijanski plemiwa go prifatile islamot bidej}i popot, koj se nao|al tamu vo duhovna slu`ba, navaluval (??nagonuval) vo nezgodno vreme, sosema rano, da doa|aat na zaedni~ka molitva.590 Vo podocne`nite vremiwa se smeta deka vo Albanija ima eden milion muslimani, a hristijani polovina (??milion), samo {to ovoj broj ne e siguren. Celoto pleme Mirdita e katoli~ko. Ovie dale kletva (??mu se zakolnale) na sultanot pod uslov nieden musliman da ne smee da se naseli na nivnoto podra~je, no privrzanicite na ovie dve religii ima skoro (??re~isi) vo site ostanati plemiwa. Moè da se kaè deka skoro (??re~isi) cela sredna Albanija e muslimanska. Muslimanite vo Severna Albanija pretstavuvaat 60% od tamo{noto naselenie. [to se odnesuva na hristijanskoto naselenie, procentualno se najsilni vo Ju`na Alabanija, a osobeno vo pograni~nite krai{ta kon Grcija.591

Islamot vo SrbijaSrbija za prv pat po~nala da dava danok vo 1375. (777.) godina, a vo 1389. (792.) godina po stra{niot poraz na Kosovo, ja zagubila svojata samostojnost. Na kosovskoto boi{te (??bojno pole) svoite ìvoti gi ostavile i srpskiot kral i sultanot. Naslednicite na ovie skarani vladeteli sklopile dogovor. Mladiot srpski princ Stefan go priznal turskiot protektorat nad Srbija. I svojata sestra ja ven~al za sultanot Bajazid, i, spored toa, me|u niv nastanalo nekakvo bratstvo. Vo Nikopolskata bitka (1397./797.) koja na Turcite im osigurala vlast na Balkanskiot Poluostrov, osven Carigrad, pokolebanata (??raskolebanata) voena sre}a na pomo{nite srpski sili bila nakloneta (bos. nagela,) sprema turska strana. Vo juna~kata bitka na Angorskoto pole (1402./805.), koga Timurlenk ja uni{til turskata sila i go zarobil Bajazid, bil prisuten Stevan so srpskata sila i bil o~evidec na propasta na svojot zet. Stevan, za ume{no (bos. umjeto) da go iskoristi porazot na Turcite, ostanal veren na dadeniot zbor, taka {to bil vo prijatelstvo so sinovite na Bajazid s# dodeka ne go vratil nazad izgubeniot prestol na svojot tatko. Pod \or|e Brankovi}, koj go nasledil, Srbija imala 589 Eliot, str.401.590 Eliot, str.392.591 Spored Viks, Albanija vo 1977. godina imala 2,5 milioni ìteli. Od toj broj muslimnai imalo (?bile) 1,750.000 ili 70%Weekes, nav.delo, str.19-22, 500 (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)

120

nekakov vid na polusamostojnost, no ovoj ~ovek vo 1438. godina gi krenal lu|eto na buna, pa Tucija po vtor pat ja pregazila Srbija. Malku podocna Srbija bila prinudena (??prisilena) da go priznae Ungarskiot protektorat, no po porazot na Ivan Hunjadij vo 1444. godina kaj Varna, Srbija u{te edna{ potpadnala pod danok i najposle vo 1459. (864.) godina postanala pokraina na Turskata Imperija.Onie Srbi koi se preobratile po bojot (??bitkata) na Kosovo izgleda deka znaele za sudbinata na malata islamska zaednica, koja sto godini pred toa ìveela vo Ungarija i potpolno bila iskoreneta, bidej}i izgleda kako nevozmo`no deka ova poznavawe nemalo vlijanie na nivnoto preferirawe (bos. pretpostavljanje) na Turcija pove}e od (??pred) Ungarija. Sudbinata na ovaa islamska zaednica e ovaa: Vo 1228. (626.) godina. Jakut Hamevi, prestojuvaj}i vo Halep, se sretnal so nekoi lu|e koi & pripa|ale na ovaa mala zaednica od Sredna Evropa. Spored podatocite od ovoj pogled, kosata i liceto na ovie muslimani se crvenkasti. Se narekuvaat pripadnici na plemeto Ba{kir. Vo Halep gi slu{ale predavawata za pravoto (fikhot) na pravecot na Ebu Hanife. Jakut, naveduvaj}i (??citiraj}i) go razgovorot so niv, veli: „Edniot od niv, koj mi izgleda{e bistar, go pra{av ne{to za negoviot kraj. Toj mi gi dade slednive informacii (??izvestuvawa): „Na{iot kraj tamu, podaleku od Carigrad, mu pripa|a na kralstvoto na narodot koj se narekuvaat Ungarci. Nie sme muslimani i sme podanici na nivniot kral. Krai{tata vo koi ìveeme se nao|aat blisku do granicata na kralstvoto. Zafa}amne 30 sela, koi se po golemina kolku mali grat~iwa. Samo {to kralot ne ni dozvoluva okolu niv da izgradime yidovi, pla{ej}i se od mo`nosta da ne se kreneme na vostanie. Se nao|ame vo te{ka (??ma~na) sostojba me|u hristijanskite krai{ta. Na sever ni se Slovenite, a na jugot papstvoto, ona papstvo koe e glavatar na site Franki592 i, vo nivni o~i, zamenik na Mesijata. Na zapad ni se krai{tata koi se spoeni so Andaluzija, a na istok ni se pokrainite na Vizantija. Na{iot jazik e eden od frana~kite jazici. I se oblekuvame na niven na~in. Zaedno so niv sluìme vojska i zaedni~ki gi napa|ame nivnite neprijateli, bidej}i i nivnite protivnici se neprijateli na islamot.“ Posle toa go pra{av kako tie, vaka pritisnati (??stisnati) me|u hristijanite, go prifatile islamot. Toj mi odgovoril: „Spored na{eto predanie, sedummina muslimani od krai{tata na Bulgarija593 do{le i se naselile me|u nas. Tie mo{ne ne`no i blago (??tivko, krevko) n# predupredija na na{ite zabludi i ni gi pokaàa praviot pat na islamot. Podocna Sevi{niot ni be{e vodi~, ni gi otvoril srcata kon vozvi{enata vera. Site se preobrativme. Vo ova mesto dojdovme da ja nau~ime veronaukata. Koga }e se vratime vo svojot kraj, na{iot narod }e ne ceni (??uvaùva). Tie }e ni go doverat verskoto upravuvawe“.594

Islamot uspeal da opstoi me|u Ba{kirite vo Ungarija do 1340. (741.) godina. Toga{ ungarskiot kral Karlo Robert gi prisilil (??prinudil) svoite podanici koi s# u{te ne bile pokrsteni, da se krstat ili da ja napu{tat negovata dràva.595 592 Ovde se misli na hristijanite, odnosno Evropejcite, kak {to e obi~aj da se narekuvaat me|u muslimanite. Samiot infinitiv (da se evropizira – teferenxe) nastanal od zborot Fnenx (Frenk) Frank (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)593 Verojatno se misli na Bulgarija na Volga (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)594 Yaqut, vol.I, str.469 sq.595Geographie d’Aboulfeda, traduite par M. Reinaud, tom II, str.294-295.Za mo`nite dopiri na naselenieto od na{ite krai{ta so islamot, pred osmanliskite osvojuvawa (XIV vek) preku sevenrite sosedi, na bosanski jazik pi{uvale:– Sikiri}, [., Ismailitite vo Ungarija, kalendarot „Pravda“, Saraevo, 1923.– Boòvi}, R., Arapite vo usnata narodna pesma i raskaùvawata na srpskohrvatskoto jazi~no podra~je, Filolo{ki fakultet, Belgrad, 1977, str...

121

Muslimanite vo Srbija, kako i nivnite sogra|ani hristijani, se spasile od ungarskata vlast. Taka koga se na{le pred izborot: ili upravuvaweto na Ungarcite ili vlasta na muslimanite Turci, ovie, bidej}i Srbite se cvrsto oddadeni (??verni) na isto~nata crkva, go preferirale (??pretpostavile) tolerantnoto upravuvawe na muslimanite pove}e od upravuvaweto na Latinite (hristijanite), koe e nezdru`livo i polno so duh na nasilni~ko preobra}awe. Edna stara prikazna vo ovoj pogled toga{nite ~uvstva ni gi pretstavuva vaka: „Za vreme na vojnata me|u Ungarcite i Turcite, srpskiot vladetel \or|e Brankovi} go pra{al Hunjadij: „Ako pobedi{, kako }e postapuva{ so nas?“, na {to go dobil odgovorot: „]e go vtemelime katolicizmot“. Potoa mu se obrnal na sultanot. „Ako izvojuvate pobeda, {to }e prezemete protiv na{ata vera?“, go dobil odgovorot „Pokraj sekoja xamija moè da se najde po edna crkva; koga i nekoj da posaka }e moè da se moli“.596 Izvesno vreme po toa posadata (??ekipaòt) na belgradskata tvrdina (??krepost) od spletkite na srpskite popovi bila prinudena (??prisilena) da ja predade na Turcite.597 Mnogu podocna naselenieto na Smederevo na Dunav mu izleglo vo presret na (??ja do~ekalo) turskata vojska, taka {to Turcite gi spasile od nivnite sosedi katolici.“598

[ireweto na islamot me|u Srbite zapo~nuva po bitkata (??bojot) na Kosovo. Eden zna~itelen del od onie od starite feudalni semejstva, koi ja preìveale kosovskata bitka (??boj) ili koi ne se iselile vo sosednite hristijanski dràvi, svoevolno ja prifatile verata na Muhamed m.n.n. za da gi so~uva neo{teteni svoite osobeni (??naro~ni, specijalni) privilegii.599 Me|utoa, sultanite za ovie blagorodnici, koj na spomnatiot na~in se preobratile, im gi na{le najrevnosnite propagatori za {ireweto na islamot,600 no sepak mnozinstvoto od narodot (??naselenieto, pu~anstvo) vo Srbija, nasproti nezgodite, ostanalo verni na starata vera. Me|u naselenieto na stara Srbija601, koja za Turcite pretstavuva isto~en del na Albanija, slu~aite na preobra}awe se ~esti. Islamot vo ovie krai{ta postepeno napreduval s# do XVII vek. Vo toa vreme Avstrijcite gi podstreknale Srbite na buna, no bidej}i Trucite go zadu{ile ova vostanie, vo Ungarija so patrijarhot Arsenije êrnojevi} III preminale 40.000 srpski semejstva. Vtorata grupa so begalci od 15.000 semejstva se iselila vo 1729. godina, taka {to vo ovoj kraj ostanale mo{ne malku starosedelci.602 Albanskite kolonisti, koi doa|ale od jug, po~nale da gi zaposednuvaat ovie napu{teni krai{ta. Za vreme na naseluvaweto na Albancite, tie skoro site bile katolici, no otkako se naselile vo Srbija, postepeno go primale islamot. Iako vo posledno vreme ostatokot od katolicite Albanci pretstavuva nezna~itelno malcinstvo, sepak nivniot broj porasnal so doseluvaweto na onie od planinite. Me|utoa, i ovie se povele po primerot na Albancite hristijani koi do{le pred niv, i postepeno se islamizirale.603 Po preselbata (??selidbata) na Albancite, islamot brzo se {irel me|u preostanatoto srpsko naselenie. Inaku, srpskite popovi bile mo{ne neprosveteni. Molitvenite knigi gi ~itale so te{ka maka. Izgleda deka skoro i da – Haxijahi}, M., i drufi, Islamot i muslimanite vo BiH, Stare{instvo na IZ vo SRBiH..., Saraevo, 1977, str.25-25. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)596 Enrique Dupuy de Lome: Los Esclavos y Turqufa, str.17-18 (Madrid, 1877.).597 De la Jonquiere, str.215.598 De la Jonquiere, str.290.599 Kanitz, str.37.600 Kanitz, str.37-38. 601 Kartata na ovie zemji ja dava Mackenzie i Irby (str.243). Tie go opfa}aat Prizren, prestolninata na Stara Srbija, Ipek (Pe}), sedi{teto na srpskiot patrijarh, i bojnoto pole na Kosovo.602 Kanitz, str.37.603 Mackenzie and Irby, str.250-251.

122

nemalo (??ne postoele) pismeni. Ovie ne umeele da mu propovedaat na narodot, a ni katehizmot ne znaele da go podu~uvaat. Poradi toa duri i bilo te{ko da se najde eden ~ovek vo celo selo koj go znael „O~e na{“ ili brojot na svetite zapovedi.604 Zaradi pobunata (??buntot), koja nastanala vo 1689. (1101.)godina Visokata Porta imenuvala vo Pe} nov srpski patrijarh; no poradi povtornoto vostanie vo 1737. (1140.)godina potolno e dokinata Pe}kata patrijarhija, a srpskata crkva e priklu~ena kon gr~kata patrijarhija. Posle toa po~nale da gi polnat srpskite crkvi so gr~ki popovi, koi zaedni~ki so begovite i pa{ite po~nale da mu ja {mukaat krvta na bednoto hristijansko naselenie. Na Srbite im e zabraneto pri molitvite da se sluàt so nacionalniot jazik. Starite verski knigi, koi bile napi{ani na slavenski (??slovenski) sobrani se i isprateni (??ekspedirani) vo Carigrad.605 Ne treba da se ~udime {to toga{noto hristijanstvo, ìveej}i vo vakvi uslovi (??priliki) i pod upravuvaweto na vakvite popovi, po~nalo da opa|a. Iako krajot Gora, koj mu pripa|a na Prizren, u{te pred preselbata (??selidbata) se islamiziral, sepak rasprskanite, preostanatite hristijanski semejstva nekolku pati mu se obrnuvale na gr~kiot episkop do Prizren i barale pomo{ (bos. susut), no ne im bilo pomognato. Taka tamo{nite deca ostanale nekrsteni, ven~avkite i zakopot na mrtovcite ostanale bez crkovna posveta, a svetite mesta po~nale da se pretvoraat vo urnatini.606

Izgleda deka muslimanskite ìteli od okolinata Opolje, koi{to denes gi ima oklu 9.000, predimno (??vo pove}eto slu~ai) se vnuci na staroto slavensko (?slovensko) naselenie)607 Na po~etokot od XVII vek, pi{uva Marko Bizi, vo \akovica imalo (??postoele) 120 katoli~ki semejstva, 200 gr~ki, a 180 muslimanski.608 Pomalku od sto godini podocna, naselenieto od sekoja ku}a se smetalo za islamsko, bidej}i stare{inite na zadrugite go primile islamot, samo nekoi èni i deca ostanale pod hristijasnko ime. Naselenieto od seloto Le}ores vo sredinata na XVIII vek bilo katoli~ko; dodeka vo 1863. (1280.) godina od 80 nivni semejstva vo hristijastvoto ostanale samo 25. Najposle, ìtelite od ova, kako i od drugite sela, potpolno go napu{tile hristijanstvoto.609 Iako do neodamna vo selata se zabeleùvale nekoi od starite hristijanski obi~ai, kako {to e zapaluvaweto na pra~ki (bos. spaljevanje badnjaka) za badnik (??kolede), koi specijalno bi gi donele od {umata, sepak i tie obi~ai po~nale poleka da is~eznuvaat.

Islamot vo Crna GoraSrbite, koi po porazot na kralstvoto na Kosovo ne sekale da im im se predadat na Turcite, i koi sakale da ìveat vo sloboda, pribegnale vo divite i planinski krai{ta na Crna Gora. Nemame (??ne ni e) namera da se vpu{tame vo studija na istorijata na ova juna~ko pleme koe, borej}i se so vekovi pod vodstvo na duhovniot i svetovniot glavatar,610 nasproti nepogodite i silite, vo ridovite nastoilo da odrì nekoja (??nekakva) hristijanska dràva, i pokraj toa {to nivnite soplemenici potpadnale pod islamska vlast. Kaj niv baza (??temel) na samostojnosta i na nacionalnata individualnost e cvrstata privrzanost kon hrisitjanskata vera. Sekako, ne moè da se o~ekuva lesno prodirawe na islamot me|u niv. Sepak, mnozinata naseleni na granicata na Crna Gora vo XVII

604 Farlati, vol.VII, str.127-128.605 Mackenzie and Irby, str.374-375, Kanitz, str.39.606 Kanitz, str.39-40.607 Kanitz, str.38.608 Bizzi, fol.48 (b).609 Kanitz, str.38.610 So Crna Gora upravuvale episkopi vladiki od 1516. do 1852. godina.

123

vek preminale vo islamot i stapile vo slu`ba na pa{ata od okolnite mesta. No, vo 1703. (1115.) godina episkotot Petrovi},611 koj bil na ~elo na dràvata, gi povikal na sobor ~lenovite na site plemiwa i im rekol deka opstanokot na nivnata dràva i vera nema drug izlez osven da gi uni{tat muslimanite koi se nao|aat me|u niv. Spored toa, onie Crnogorci koi ne sakale da go napu{tat islamot i da se vratat nazad (??povratat) vo hristijanstvoto, vo eden Boì} eden po eden ladnokrvno se masakrirani.612

Islamot vo Bosna i Hercegovina

Preminot na bogomilite vo IslamotReligioznite i socijalnite priliki na ovaa zemja pred turskoto osvojuvawe zasluùvaat osobeno vnimanie. Mnozinstvoto od tamo{noto naselenie pripa|alo na hristijanskata ereti~ka sekta na bogomlilite. Ovie {izmatici od XIII vek bile izloèni na progonstavata (??progonite) na papite. Duri papite nekolku pati protiv niv prepora~uvale krstonosna vojna.613 Papapta Jovan XII vo edno pismo za bosanskiot kral pi{uva:„Drag na{ sine, bosanski knezu, vreden Stevane! Znaeme deka si veren sin na Crkvata. Poradi toa go o~ekuvame tvoeto posreduvawe vo uni{tuvaweto na ereticite vo tvojata zemja. O~ekuvame deka }e mu bide{ napomo{ na na{iot inkvizitor Fabius, bidej}i otpadnicite (ereticite) ja smetaat Bosna za zdravo mesto. Se sobrale od razni krai{ta na svetot i sakaat tamu da go poseat semeto na odvratnata zabluda. Ovie lu|e, sviknati na intrigite (??spletkite) na stariot Lucifer (Iblis), vooruèni so otrovot na prostodu{nosta, pod maska na hristijanstvoto nastojuvaat da gi otrujat umovite na katolicite. Nivnite zborovi se vovlekuvaat sli~no na rak. Prividno se skromni (??~edni, nevini), no potajno se podgotveni na ubistvo. Za da gi ulovat i izmamat prostodu{nite stada Isusovi, go prikrivaat svoeto yverstvo“.Stradawata koi gi trpele bogomilite vo XV vek stanale tolku nesnoslivi (??nepodnoslivi) {to poradi svoe spasenie im se obrnuvale na Turcite za somilost, bidej}i grubite postapki i pritiskawata (??pritisocite, pritisokot) na bosanskiot kral bile takvi {to im nema (??za niv nema) primer. êtirieset iljadi od niv izbegale vo sosednite zemji. Onie {to ne izbegale isprateni se vo Rim okovani vo sinxiri. Me|utoa, ovie uàsni (??stra{ni, grozni) merki malku mu pravele usluga na namaluvaweto na bogomilite vo Bosna, bidej}i se zboruva deka ovoj eres s# u{te bil jak i vo 1462. (867.)godina. Slednata godina, koga sultanot Mehmed II ja pot~inil Bosna, tamo{nite katolici go napu{tile svojot kraj. Klu~evite na na Bobovac, prestolninata na kralot, na Turcite im gi predal negoviot namesnik koj bil bogomil. Bidej}i i drugite mesta i gradovi se povele 611 Vladikata Danilo [}epovi} (podocna Petrovi}) predanieto (ovekove~eno so Gorskiot venec) go smeta za inicijator na organiziranata borba protiv turskata vlast vo Crna Gora vo XVIII vek. Na patot za ostvaruvaweto na osloboduvaweto na C. Gora so poddr{kata (??potpirawe) na crnogorskite i hercegovskite plemiwa odnatre, kako i Mle}anite i Rusite odnadvor, vladikata Danilo postoeweto na doma{nite muslimani go smetal za t.n. potklada (??potstava,), za golema prepreka. (??pre~ka) Sekako, istrebuvaweto na ovie potkladi ne se slu~ilo vo edna „Badni~ka ve~er (Kolede)“, kako {to toa go kaùvaat predanijata, tuku toa e proces koj trael podolgo. Poop{irno za borbata na C. Gora za osloboduvaweto od Turcite vidi: Istorija na narodot na Jugoslavija, Zagreb, 1960, II, str.1252-1280 (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto). 612 E. L. Clark, str.362.613 Kon niv povikuvale(?Njima su pozivali) papata Honorus III vo 1221. godina, Gregori IX vo 1238. godina, Innocent IV vo 1246. godina i Benedict XII vo 1337. godina. Inkvizicijata e osnovana vo 1291. godina.

124

po nego, za edna nedela vo racete na sultanot padnale sedumdeset gradovi. Mehmed II ja priklu~il Bosna kon ostanantite osvoeni krai{ta.614

Ottoga{ ve}e ni{to ne se slu{a za bogomilite. Se misli deka po turskoto osvojuvawe vo golem broj go primile islamot. Mnozinstvoto katolici se iselile vo sosednata Avstrija i Ungarija, a za preostanatite se misli615 deka mnozinata od niv se povele po primerot na porane{nite preobratenici. Nekoi Evropjani pretpostavuvale deka mnogubrojnoto preobra}awe na bogomilite vo islamot na po~etokot na turskoto osvojuvawe bilo so taa namera, {tom vo idninata }e im se pruì prilika, da se vratat nazad vo svojata osobena sekta. Kako dokaz za ova tvrdewe tie naveduvaat deka bogomilite, poradi gorespomenatoto stradawe i pritisok, na{le zgoden pat kako namerno }e ja odre~at svojata stara vera (katoli{toto), i so ogled na toa {to podocna ne im se dala (??pruìla) o~ekuvanata prilika (??mo`nost) za vra}awe nazad, namerata na nivnite pretci najposle se zaboravila. Obi~no vakvata pretpostavka e samo pretpostavuvawe, taka {to ne moème da se potpreme na nea kako na nepobiten dokaz. Nie za posilna ja smetame pri~inata {to bogomilite izme{ani so muslimanite bile nakloneti kon islamot poradi mnogute to~ki vo nivnoto veruvawe koi se sli~ni na islamskoto u~ewe. Bogomilite go otfrluvale oboùvaweto na Marija, ustanovata na kr{tevaweto i site vidovi na sve{tenstvo.616 Tie ~uvstvuvale odvratnost kon Krstot kako ni{an (??znak, znamenie) na verata. Go smetale za idolopoklonstvo upatuvaweto na molitvi kon slikite i kipovite na svetcite i relivkiite. Sprotivno na katoli~kite crkvi, koi nedostojno se ukraseni so sliki, nivnite hramovi bile skromni i ednostavni. Isto kako i muslimanite, tie imale lo{o mislewe za crkovnite yvona, koi gi narekuvale „sotonski trubi“. Veruvale deka Isus ne bil li~no raspnat, tuku deka toa bil nekoj iluzoren lik, taka {to vo ovoj pogled delumno se soglasuvale so Kuranot.617 Osudata na alkoholot i na naklonetosta kon asketskiot ìvot i ednostavnostite spa|aat vo onie okolnosti koi posluìle vo zbliùvaweto na bogomilite so islamot.618 I tie se molele pet pati dnevno. êsto pati pa|ale na kolenici i mu izrazuvale blagorodnost na Bog.619

Spored toa, izgleda deka za nivnoto u~evstvuvawe vo molitvata vo xamijata ne trebalo golemo preina~uvawe.Ovde sum sobral nekoi od to~kite koi se sli~ni so propisite na islamot, a koi se nao|aat vo {izmati~kata sekta na bogomilite. Me|utoa, vo bogomilskoto veruvawe ima i takvi to~ki koi ja sodràt formata na hristijanskite propisi {to pobo`nite muslimnai ne moàt da gi smetaat dostojni za primawe. Dodeka zaedni~kite to~ki se olku mnogubrojni, moè da se zaklu~i deka tie se uverile vo potrebata za postepenoto napu{tawe na onie veruvawa koi islamot ne gi trpi. Nivnoto veruvawe, sli~no na dualizmot na mahinejcite, ne moèlo da se usoglasi so veruvaweto na muslimanite, no islamot sekoga{ bil toleranten kon

614 Asboth, str.42-95, Evans, str.XXXVI-XLII.615 Asboth, str.96-97.616 „Gi napa|ale crkovnite ceremonii i nejzinite glavatari. Pravoslavnite popovi gi narekuvlae slepi farisejci i laele po niv kako {to ku~iwata laat po kowite.Za Bo`jata ve~era (Poslednata ve~era) tvrdele deka taa ne e spored Bo`ja naredba i deka toa ne e Bo`jo telo, tuku obi~en leb.“ (Kosmas, quoted by Evans, str.XXX-XXXI).617 “...i zaradi izjavata nivna: ‚Da, nie, navistina, go ubivme Hrista,‘ Isa (Isus), sinot na Merjem (Marija), Alahoviot pratenik. Ne go ubija i ne go raspnaa! Tuku toa im se pri~ini.“ (Kuran, 4:157).618 Sporedi go ~udeweto koe Turcite go pokaàle kon {vedskiot kral Karlo XII: „Negovata apstinencija od alkoholot, javnoto izvr{uvawe na molitvata dva pati dnevno, na niv deluvalo (??predizvikalo) da kaàt – Toj navistina e musliman“ (C. Euvres de Voltaire, tom.23, str.200, Paris, 1785.)619 Asboth, str.36. Wetzer und Welte, vol.II, str.975.

125

vakvite religiozni rasuduvawa, samo pod toj uslov da ne gi izjavuvaat ovie svoi {izmati~ki nazirawa (??sogleduvawa). Turcite, za da im ja napravat mila svojata vera na Bo{wacite, spored svojot poznat obi~aj gi nagovoruvale so nudeweto na site materijalni i duhovni povolnosti. Na site onie koi bi go prifatile islamot mu osiguruvale sopstveni{tvo na siot niven imot, a spahiite bile oslobodeni od danocite.620 Mo`no e deka mnozinata (??mnogumina) od islamiziranite mu pripa|ale na blagorodni{tvoto i bile lenski gospodari, i poradi svojot eres sprema katolicite porano bile li{eni od tie prava. Najposle, priklu~uvaj}i & se na pobedni~kata vera, ja iskoristile mo`nosta da go vratat nazad svoeto sopstveni{tvo. Bosanskite muslimani ja so~uvale svojata narodnost, taka {to do den-deneska nosele hristijanski prezimiwa i zboruvale na nacionalen jazik.621 Istovremeno neprestajno so revnost i odu{evuvawe bile privrzani kon verata. Staroto vite{ko odnesuvawe (??odnos) na muslimanskite blagorodnici, predadenata (??vernata) privrzanost kon islamot, pokraj nivnoto vlijanie i mo}, sekoga{ na niv privlekuvale osobeno vnimanie. Na nekoi od niv im se doveruvani va`ni slu`beni (??oficijalni) mesta. Duri i pove}e, me|u 1544. i 1611. (951. i 1020.) godina, devetmina od niv go zazemale pretsedatelstvoto na vladata.

Islamot na KritOvoj ostrov vo 1669. (1080.) godina kone~no padnal vo racete na Turcite kako rezultat na dvaeset i pet godi{niot dvoboj na protivnicite (??sopernicite) Turcija i Venecija, po trigodi{nata o~ajna borba i opsednuvaweto na Kandiite. Da se obyrneme na ostrovot Krit. Vo ovaa prilika Krit ne padnal za prv pat vo racete na muslimanite. Na po~etokot na IX vek ovoj osrov go zaposednala edna grupa na avanturisti {to do{le od Andaluzija. Posle toa vo racete na muslimanite ostanal okolu sto godini622, taka {to skoro celoto negovo naselenie go prifatilo islamot. Crkvite im se urnale ili bile pretvoreni vo xamii. No, Kritjanite, otkako nivniot roden kraj bil povtorno vraten pod vlasta na Vizantiskata Imperija, poradi zgodno doteranite propovedi na eden monah Armenec, se vratile nazad vo svojata vera. Posle toa na Ostrovot ne ostanala druga vera osven hristijanstvoto.623 Po deleweto na Vizantiskata Imperija, Krit padnal na delot na mont-feratskiot vojvoda Bonifacij. Na po~etokot na XIII vek Venecijacnite go kupile ovoj ostrov i so nego upravuvale so èlezna raka. Izgledalo deka nivniot tamo{en nepodvièn imot (??posed) im sluèl samo na interesite na centalnoto upravuvawe i na doma{noto ~inovni{tvo. Bidej}i nivnoto upravuvawe bilo mo{ne nasilno i despotsko, toa rezultiralo vo mnogubrojni vostanija. Ovie vostanija se zadu{eni so nemilosrdna lutina (??jarost, raspalnenost). Poradi edno od ovie progonstva okolinata na Lasitija i Sfakija (Sphakia) opustela. Vo ovie krai{ta bilo zabraneto da se see p~enica pod zakana na smrtna kazna, pa zamji{teto ostanalo neobraboteno 100 godini.624 Za da zadu{i edno od vostanijata, koe izbuvnalo (??plamnalo) na po~etokot na XVI vek, svirepata (??surova, gruba) postapka na venecijanskiot senat im donel nov uàs (??stravotija) i nevolja na i onaka ugnetenite Kritjani. Kolku stanala te{ka nivnata sudbina moè da se razbere od izve{taite na istra`nata komisija koja na Ostrovot ja ispratil venecijskiot senat. Kako se spomnuva vo ovie izve{tai, venecijskite blagorodnici gi ugnetuvale 620 Olivier, str.17-18.621 Olivier, str.113.622 Amari, vol.I, str.163, vol.II, str.260.623 Cornaro, vol.I, str.205-208.624 Perrot, str.151.

126

selanite pod svojot despotski i gavanski pritisok. Vo svojstvo na feudalci ovie gospodini gi drèle vo sostojba polo{o otkolku {to e ropstvoto. Selanite, koi sli~no na robovi bile izloèni na nepravdi, se nao|ale vo takva polo`ba {to nemale od kogo da pobaraat za{tita. Sekoj selanec ili rabotnik bil prinuden (??prisilen) 12 dena vo godinata besplatno da kulu~i za svojot gospodar, a potoa sekoj drug gospodar moèl da go prisili da mu raboti kolku }e saka – spored dene{nata cena za dnevnica od nekoi {eeset-sedumdeset pari. Sekoj sopstvenik na lozje kako kazna zemal tretina od prihodot na lozjeto na selanecot. Sepak, malku so izmama, malku so kartel, od negoviot nedvièn imot izleguvale dve tretini od ovoj prihod. Negoviot feudalec go upotrebuval negoviot vol, negovata mazga. Nakratko, negoviot feudalec bi na{ol iljada na~ini kako da go ugnetuva siroma{niot selanec.625 Protestite, koi istra`nata komisija gi ispra}ala na venecijskiot sovet za da im ja popravi sostojbata na nesre}nite Kritjani, i da stavi kraj na nasilstvoto na blagorodnicite, bile zaludni. (??naprazni) [to se odnesuva na Senatot, toj ja pretpostavil (??preferiral) preporakata na naro~niot (??osobeniot, specijalniot) ~inovnik na republikata na Krit, koja ovoj ja ispratil vo 1615. godina vo vrska so ovaa kolonija, ~ija {to smisla e ovaa: „Ako sopstvenicite na ovaa kolonija vr{at vlast na selanite od svojot nedvièn imot, bidej}i nema so~uvstvo me|u niv i nivnite kmetovi, najdobar pat za re{enie e da se zatvorat o~ite.626 Ne treba da se ~udime deka od drugite pismeni podatoci, koi doa|aat od istiot izvor, se doznava deka Grcite od Krit silno kopneele za promena na gospodarot; deka ne go smetale za nikakva {teta toa toa da stanat turski podanici, bidej}i blagosostojbata na sli~nite zaednici na nivnite soplemenici pod Turcija pred o~ite im bil kako primer. Navistina, Kritjanite, koga od vreme na vreme bi im se dala mo`nost, begale vo Turcija.627 Golem broj od niv pribegnale vo Egipet i tamu se islamizirale.628 Ona {to osobeno se odnesuvalo na Kritjanite, (bos...{to se naro~ito doimalo Kre}ana) toa e raspolagaweto na crkovnite imoti na isto~nata crkva i {to spomnatite sve{tenici gi omalovaùvale verskite obredi na gr~koto naselenie, koi pretstavuvale devet desetini od naselenieto na Ostrovot.629 Turcite vo drugite krai{ta, vra}aj}i & ja nazad samoupravata na crkovnata hierarhija, gi osvoile nivnite simpatii, a ova, spored izjavite na eden sovremen Venecijanec, vaka se slu~ilo: „Eden pop od Hanija (Kanea), obrnuvaj}i mu se na turskiot zapovednik Kasim, rekol: „Ako sakate da gi pridobiete Kritjanite i da ja raspalite (??razgorite) nivnata omraza kon Venecijancite, treba da znaete deka verata e najjakata spona (??vrska) koja edna zaednica ja za{tituva (??~uva) od propasta (??raspad, razgrom) i deka vie so nas treba poinaku da postapuvate od toa kako postapuvale Venecijancite“. Venecijancite sakale od koren da go ottrgnat pravoslavieto, a namesto nego gi vospostavile propisite na rimskata crkva. Vo taa namera e zaklu~eno e na Ostrovot da ne se ostavi nieden gr~ki episkop. Progonuvaj}i go omileniot naroden ov~ar, sakale za sebe da go soberat rasprskanoto stado. Ovaa postapka kaj Kritjanite predizvikala takvo o~ajuvawe {to sakale so pokornost i so zadovolstvo da do~ekaat kakva i da bilo vlast koja }e im ja vrati nazad ustanovata na porane{nata duhovna hierarhija, bidej}i vospostavuvaweto na ovoj poredok za niv bilo neophodno za da moàt dostojno da go vr{at bogosluèweto. Popot Hanija, za da gi stekne narodnite simpatii, ne 625 Pashley, vol.I, str.30, vol.II, str.284, 291-292.626 Pashley, vol.II, str.298.627 Pashley, vol.II, str.285.628 Pashley, vol.I, str.319.629 Perrot, str.151.

127

samo {to nastojuval da im gi osigura starite privilegii, tuku vo svojata preopraka na{ol za zgodno (??podesno, udobno) da pridodade novi dokazi, koi gi navel popot. Kasim toa go smetal za opravdano, pa vedna{ pi{al (??isparatil pismo) vo Carigrad. Tamo{nata vlast, odobruvaj}i go ova, vo eden dopis na Gr~kata patrijarhija & naredil da se isprati eden arhiepiskop na Krit, na koj mu e odredena kako eparhija Kandija so okolinata. Pod upravuvaweto na ovoj mitropolit vospostaveni se 7 episkopi.630

Po turskoto osvojuvawe se zabeleùvaat ~esti i mnogubrojni slu~ai na preobra}awe vo Krit. Sekako, Kritjanite, koi pokaàle tolkava verska revnost pod tu|ata vlast na Venecijancite, koi od niv se otu|uvale i me{aweto so niv go smetale za neprostlivo poniùvawe,631 i koi kako ugneteni sekoga{ nastojuvale da im go vlevaat ~uvstvoto na inferiornost, ne ja vozrdùvala svojata naklonetost sprema verata na novite gospodari. Novite gospodari so Kritjanite postapuvale ne kako so podanici, tuku kako so ramni na sebe, taka {to vo nivnite krai{ta pridobile nekoj vid na dejnost (??aktivnost) vo politi~kiot i socijalniot ìvot. [to i da bile pri~inite za pojavata na preminuvavaweto vo islamot me|u Kritjanite, sepak ne moè da se veruva deka svireposta (??surovosta) i silata moèle da vlijaat vrz menuvaweto na verata na onoj narod koj, nasproti navalite (??agresiite, navleguvawata, napadite) praveni vo ime na tu|ata protivni~ka vera, so vekovi ostanal privrzan kon svojata vera. Kakva i da bila pri~inata za porastot na muslimanskite redovi, se spomnuva deka, otprilika do trieset godini po osvojuvaweto, mnozinstvoto od naselenieto na Ostrovot go pretstavuvale muslimanski preobratenici so svoite deca.632

Navistina, sto godini podocna polovinata od naselenieto na Krit bilo islamsko. Muslimanite ne samo {to se naselile vo grat~iwata tuku i vo selata, pa duri i vo viskoite ridovi, taka {to za fizionomijata i obi~aite voop{to ne se razlikuvale od Grcite. Naprotiv, i nekoi lica so tursko poteklo go nau~ile op{tiot gr~ki jazik, i duri bilo i obi~aj na gr~ki da se preveduvaat fermani i dràvni odluki i potoa da im se objavvuvaat na lu|eto.633

„Verskiot antagonizam me|u muslimanite i hristijanite dal àlosna slika na istorijata na XIX vek na ostrovot Krit. Me|utoa, pred vostanieto i pred samostojnosta na Grcija me|u privrzanicite na ovie dve veri, kako toa go vidovme, odnosite voop{to ne bile zategnati.634 Socijalnata pripadnost me|u ~lenovite na ovie dve zaednici malku se manifestirala (??pokaùvala) edinstveno vo oblekata, taka {to Grcite koi doa|ala od strana ednite bi gi zamenuvale so drugite.“635

Podocna politi~kite zbidnuvawa bile pri~ina za golemoto namaluvawe na islamskoto naselenie na Krit. Nivniot broj vo 1881. godina iznesuval 73.324, dodeka poradi postojanata preselba, brojot na muslimanite vo 1909. godina spadnal na 33.496 ìteli.636

630 Charles Edwards: Letters from Crete, str.90-92 (London, 1887).631 Pashley, vol.II, str,151-152.632 Pashley, vol.I, str,9.633 Perrot, str.159.634 Pashley, vol.I, str.10, 195.635 T. A. B. Spratt, Travels and Researches in Crete, vol.I, str.47. (London, 1865).636 R. du M. M., VII, str.99.Vo studijata za muslimanite od Ju`na Evropa (Grcija) M. Ali Kettani donesuva podatoci vo tabeli vo koi se gleda namaluvaweto na muslimanskoto naselenie na Krit vo vtorata polovina od XIX i po~etokot na XX vek. Spored nego do 1921. goina na Krit imalo 27.852 ili 8.3 % muslimani od vkupniot broj na ìteli. (336.151) Samo dve godini podocna vo 1923. godina voop{to gi nema tamu bidej}i se iselile.

128

POGLAVJE VII[IREWETO NA ISLAMOT VO PERSIJA I VO CENTRALNA

AZIJAVerskata sostojba vo Persija vo vremeto na arapskoto

osvojuvaweDokolku sakame da go sledime {ireweto na islamot kon istok, kon centralna Azija, morame nakratko da se vratime na prvite arapski osvojuvawa. Ne pominala ni prvata polovina od VII vek, a silnata sasanidska dinastija ve}e bila sru{ena (??urnata). Imperijata koja ~etiri vekovi uspe{no im se sprotivstavuvala na Rim i na Vizantija stanala nasledstvo na islamot.Koga se rasprskala vojskata na persiskata dràva, muslimanite ne nai{le na pozna~aen otpor od persiskiot narod koj, vo posledno vreme stenkal pod te{kata diktatura na sasanidskata dinastija. Ona {to posebno predizvikalo negoduvawe i omraza kon ovie vlastodr{ci bilo toa {to ja {titele (??proteìrale) Zoroastrovata vera, koja kaj narodot bila zamrazena (??namrazena) u{te od porano. Taa bila dràvna vera i na nejzinite sve{tenici im se dadeni {iroki ovlastuvawa. So ova im se zgolemila mo}ta i vlijanieto vo kralskiot sovet. Preku ova, zna~ajno mesto dobivale i vo civilnoto upravuvawe. Svoeto vlijanie go upotrebuvale vo ugnetuvaweto na soperni~kite veri, koi gi imalo pove}e.Pokraj nekoi staropersiski grupacii, zastapeni bile u{te i hristijanski, evrejski, sabejski kako i izvesen broj na verski sekti nastanati pod vlijanieto na u~eweto na gnosticizmot,637 manihejstvoto638 i budizmot.Progonstvata i terorot kaj narodot stvorile odvratnost kon nametnatata vera pa i kon dinastijata koja ja poddrùvala. Taa vera bila edna od pri~inite arapskata pobeda i osvojuvawe da se vidat vo svetlina na spasenie od takvata sostojba.639

Sledbenicite na raznovidnite formi vo verata najposle zdivnale pod upravuvaweto koe im ja zagarantiralo slobodata na veroispoved i gi oslobodil od voenata slu`ba so pla}awe na minimalen danok.Islamskoto pravo ja garantira slobodata na veroispoved ne samo na hristijanite i na Evreite, tuku i na zoroastrovcite i sabejcite, idolopoklonicite, oboùvatelite na oginot i na totemite,640 so toa da pla}aat xizja.641

So soedinuvaweto na Krit so Grcija vo 1912. godina, i so dogovorot na Turcija i Grcija vo 1923. godina za razmena na naselenieto, nastapilo iseluvaweto od Krit i toa ne samo vo Turcija, tuku i vo sosednite arapski i muslimanski zemji.Spored Kettani, vo 1971. godina kritski muslimani imalo vo dijasporata, kako {to sledi:Turcija 200.000Libija 100.000Egipet 100.000 i vo Drugite zemji 50.000.(Kettani, M. A., Muslims in Southern Europe (Muslimanite vo Ju`na Evropa)),JOURNAL, Institute of Muslim Minority Affairs, Jeddah/Xeda/1980, kn.II, str.151-153. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto).637 Fantasti~no-spektakularen pravec vo vremeto na ranoto hristijanstvo. Se stremel kon sinteza na hristijanskoto versko u~ewe so paganskata filozofija. (zab. na prev)638 Pagansko-hristijanska sekta koja ja osnoval Persijanecot Manes. (zab. na prev.)639 Caetani, II, str.910-911, A. de Gobineau, I, str.55-56.640 Abu Yusuf, Kitab al’Harag, str.73.641 Danokot koj vo islamskata dràva go pla}ale nemuslimanite od glava na ma{ko lice sposobno za vojska.

129

Se veli deka Alahoviot Pratenik prepora~al ubavo postapuvawe so zoroastrovcite kako i so „sledbenicite na Knigata“ t.e. hristijanite i Evreite, i od niv da se zema xizja kako nadoknada za pruènata im za{tita.642 Mo`no e deka ovoj hadis bil ra{iren (??rasprostranet) vo II vek posle Hixra koga muslimanite go barale postapuvaweto na Pratenikot koj ja dozvoluva verskata tolerancija vo odnesuvaweto so pripadnicite na razli~nite veri, koi {to Arapite gi sretnuvale vo svoite krai{ta, bez razlika dali ovie se vbrojuvale vo „sledbenici na Knigata“ ili ne.643 Promenata na vlasta dovela do osloboduvawe na hristijanskata crkva vo Persija, koja bila ugnetuvana (??tiranizirana) od strana na sasandskite carevi. Ovie gi podstiknuvale stra{nite nesoglasuvawa (??nedorazbirawa) na jakobitite i nestorijancite i gi zgolemuvale sudirite me|u skaranite sekti. Porano (??prethodno) ukaàvme na verskite ugnetuvawa,644 a sega }e spomneme deka vo toa vreme na agonija vo koja se na{la dinastijata na Sasanidite za vreme na vladeeweto na Husrev II terorot e potsilen. Po porazot koj go doìveal od hristijanskiot vladetel Herakle omrazata mu se razleala na hristijanite koi bile pod negovo upravuvawe. Ova go po~uvstvuvale site hristijanski sekti. Moèbi tokmu vakavata sostojba ja podgotvilo psihata na lu|eto za nagla (??brza) promena, {to ja olesnilo i promenata na verskoto uveruvawe“.„Pokraj politi~kiot haos vo zemjata, se pojavila i moralna anarhija, koja ja ispolnila du{ata na hristijanite. Bile soo~eni so narasnatite te{kotii i so moralnata agonija i so predizvikanite sudiri na razli~nite verski u~ewa. Zatoa se stremele kon ovoj ~uden sistem na racionalna harmonija, vo koj novata vera lesno narasnuvala (??se razvivala) i pred sebe gi odnesuva site drugi obiduvaj}i da postavi vera i op{testvo (??dru{tvo) vrz nova osnova.Poinaku kaàno, naselenieto na Persija, posebno semitskite grupi, intelektualno bilo na takvo nivo {to toa mu pomognalo da premine vo novata vera. Se voodu{evilo vo nejzinoto prifa}awe poradi ednostavnosta so koja se odlikuva islamot. Vaka na islamot mu bilo sudeno so eden zamav da gi otstrani site maglovitosti, pred narodot da otvori jasni pati{ta na golemite nadeì i da mu veti skore{no osloboduvawe od ropstvoto i bedata.645

Islamot edvaj (??tuku{to) go do~ekale i so odu{evuvawe go prifatile mnozinstvoto od gradskoto naselenie, zanaet~iite, graditelite i drugite rabotnici. Spored Zoroastrinata vera, nivnite zanimawa (??profesii) gi pravele ne~isti, bidej}i gi zagaduvale oginot, zemjata i vodata.Poradi toa, vo o~ite na zakonot na niv se gledalo so omalovaùvawe i so predizvikuvawe (bos. nipodo{tavawe). Da se primi islamot za niv zna~elo da se stane sloboden i ednakov vo verata.646

Napu{taweto na Zoroastrinata vera ne im bilo te{ko. So padot na sasadinskata dinastija dojdeno e do kriza i na nacionalnite crkvi so ogled na toa {to nejzinite sledbenici nemale centar okolu koj vo idnina }e se sobiraat. Zatoa na{le lesen pat za preminuvawe vo islamot. Tolku porano {to me|u svojata stara i nova vera nao|ale niza na sli~nosti. Persijanecot vo Kuranot nao|al dosta (??dovolno) osnovni u~ewa na porane{noto veruvawe, samo vo razli~ni varijanti. Podobro kaàno, toj 642 Abu Yusuf, navedeno delo, str.74, Balazuri, str.71, 79-80.643 Caetani, V, 361 (611. n.e.), 394-395, 457.644 Vidi str.???(83)NA KRAJ SO GAZMEND645 Caetani, II, str.910.646 A. de Gobineau (2), str.306-310.

130

namesto Ahuramazd i Ahriman vo svojata stara religija, vo Kuranot go sre}avaat imeto na Alah i Sotonata i sozdavaweto na svetot vo {est vremenski periodi. Gi sre}ava angelite i demonite, i prikaznata za prviot bezgre{en ~ovek, povtornoto proìvuvawe na teloto posle smrtta, potoa veruvaweto vo rajot i vo pekolot.647

Izvesnata sli~nost ja nao|ame duri i vo detalite na dnevnite molitvi. Taka, spored u~eweto na novata vera molitvata dnevno trebaat da ja izvr{uvaat pet pati dnevno, kako {to toa porano go pravele spored upatstvoto na Avest.648

Plemiwata koi bile naseleni vo Severna Persija tvrdoglavo i neprstajno & se sprotivstavuvale na crkovnata organizacija na dràvnata religija. Vo toj kraj skoro sekoja li~nost bila sve{tenik vo svojata ku}a i ne & trebal nikakov propoveda~. Takviot ~ovek veruval vo postoeweto na supremnoto Bitie i vo ve~nosta na du{ata. Znael deka treba da mu posakuva dobro na svojot sosed, deka treba da gi skrotuva svoite strasti, da bide trpeliv i da se bori za ìvot koj }e bide podobar od onoj {to go ìvee sega.Ne e toga{ ~udno {to ovoj narod ne trebalo mnogu da se ubeduva da go primi islamot.649 Islamot imal dosta dopirni to~ki i so veruvawata na nekoi ereti~ki sekti vo Persija koi bile pod vlijanije na hristijanstvoto.Pokraj ve}e spomnatite faktori koi go pri~inile (??predizvikale) voodu{evuva~ki brzoto {irewe na islamot vo Persija, postoela u{te edna pri~ina. Olicetvorena e vo politi~koto i nacionalnoto ~uvstvo na pobeden narod. Toj }e dovede do toa (??tie) da se stavat pod znameto na novata vera preku ènidbata na Husein b. Ali so [ahbana, edna od }erkite na Jezrexid, posledniot sasnidski vladetel.Vo decata na [ahbana i Husein Persijcite gi videle naslednicite na svoite porane{ni kralevi i naslednici na nacionalnata tradicija.Ova patriotsko ~uvstvo ni ja objasnuva golemata privrzanost na Persijcite kon strankata na Ali kako i prvata pojava na {iizmot kako odvoena (??oddelena) partija.650

Mo}ta i nasilstvoto ne bile pri~ina za po{irokiot premin na lu|eto vo islamot. Dokaz za toa e tolerantniot odnos na muslimanite kon onie koi ostanale vo svojata stara vera. Vo Persija s# u{te postojat pomali grupi na oginopoklonici.651

Dodeka vo ponovo vreme ovie imale izvesni pritiskawa (??pritisoci, pritisok) i progonstva, nivnite prethodnici, vo ranite vekovi na Hixra, uìvale vo tolerancijata i vo verskata sloboda. Hramovite im se po~ituvani. Taka ~itame deka eden muslimanski vojskovoditel (vo vremeto na vladeeweto na halifot El-Mutasam, 833-842.) naredil da se kam{ikuvaat imamot i muezinot zatoa {to u~estvuvale vo ru{eweto na eden oginopokloni~ki hram vo gradot, i na negovo mesto izgradile xamija.652 Vo X vek, tri veka posle osvojuvaweto na Persija, oginopokloni~ki hramovi moèle da se najdat vo Irak, Persija, Kirman, Sixistan, Horasan, Xibal,

647 Dozy, I, str.157.648 Haneberg, str.5.649 Dozy, str.191, i A. de Gobineau, I, str.55.650 Les croyances Mazdeennes dans la religion Chiite, par Ahmed-Bey Agaeff (Transaction of the Ninth International Congress of Orientalists, vol.II, London, 1893, str.509-(5)11). Za drugite dopirni to~ki vidi Goldziher, Islamisme et Parsisme (Revue de l’Histoire des religions, XVIII, str.1, sqq). 651 Dosabhai Franji Karaka: History of the Parsis, vol I, str.56-59, 62-67. (London, 1884), Nicolas de Khanikoff k veli deka na krajot na XVIII vek imalo 12.000 semejstva na oginopoklonici vo Kirman (Memoire sur la partie merdoinale de l’Asie centrale, str.193. Paris, 1861,).652 Chwolsohn, I, str.287.

131

Azerbejxan, Aran, ili podobro kaàno, vo sekoj agol na Persija.653 Skoro nieden grad ili pokraina ne bile bez oginopoklonici i nivnite hramovi.654

E{-[ahristani (koj pi{uval kon krajot na XII vek) isto taka go spomnuva oginopokloni~kiot hram vo Isfinija, vo sosedstvoto na samiot Bagdad.655

Od ve}e iznesenite razli~ni pri~ini, verojatno e deka brojot na preobratenite Persijci vo islamot vo prvite godini od arapskoto vladeewe bil golem. Opstanokot na nivnata stara vera, potoa tragite na nejzinoto postepeno napu{tawe vo vekovite koi nastapile go potvrduvat na{eto uveruvawe i pretpostavkata deka nivnoto primawe na islamot te~elo sosema dobrovolno, vo atmosfera na mir i na sloboden izbor. Kon krajot na VIII vek Saman, blagorodnik od Velh, ja napu{ta Zoroastrinata vera i go prima islamot, so pomo{ta na Esad b. Abdulah, namesnikot na Horasan. Spored imeto na guvernerot, pod ~ie upravuvawe do{ol, go dal imeto i na svojot sin Esad. Od ova preminuvawe vo islamot ovaa dinastija go zemala imeto Samanii (vladee 873-999.).Na po~etokot na IX vek Kerib b. [ahrijar bil prviot vladetel na dinastijata na Kabusiite koj go primil islamot. So aktivnista (??dejstvivaweto) na Nasirulhak Ebu Muhamed vo 873. godina golem broj na oginopoklonici od Dejlem go primile islamot. Sledniot vek, okolu 912. godina, potomokot na semejstvoto na Ali Hasan b. Ali, koj se zacvrstil na ju`niot breg od Kaspiskoto More i bil mo{ne u~en, inteligenten i dobar poznava~ na verskoto u~ewe na raznite religiski sekti, go povikal vo islamot naselenieto na Taberistan i Dejlem, koe bilo idolopokloni~ki i oginopokloni~ko – Magi. Mnogumina (??mnozina) od niv odgovorile (??se oyvile, se javile) na negoviot povik dodeka nekoi i ponatamu ostanale vo neveruvawe.656 Vo 1003-1004 (394). godina vo islamot preminal poznatiot poet Ebu’l Hasan Mihjar od Dejlem. Porano bil oginopoklonik. Vo islamot preminal pod vlijanie na svojot u~itel vo poezija [erif er-Rida, poznat poet.657 Nekako vo istoto vreme vo islamot preminal i dedoto na Ibn Horadzbih, poznat geograf. Ova se odigralo (??razvilo) pod vlijanie na Bermekij658 ~ij{to dedo isto taka bil sledbenik na Manite i eden od povisokite (??vi{ite) sve{tenici na golemiot oginopokloni~ki hram Nevbahar i Belh.Pokraj malku so~uvanite podatoci koi dopiraat do nas za preminuvawata na ovoj narod vo islamot, ni izgleda deka preminot bil rabota na ~isto li~en izbor.Isto taka e jasno deka sledbenicite na Zoroastrinite u~ewa op{to uìvale polna verska sloboda s# do krajot na abasidskiot period. So mongolskoto osvojuvawe po~nalo ma~noto vreme (??doba, period) vo nivnata istorija. Izgleda deka o~ajnata sostojba vo koja se na{le persiskite muslimani, kaj niv stvorila duh na verska netrpelivost {to, od vreme na vreme, znaelo da se odrazi (??reflektira) vo grubosta i netolerancijata kon sledbenicite na Zoroastrinata vera.659

Sektata na ismailititeVo sredinata na VII vek Persija stanuva lulka na dvièweto koe }e ima izvesno vlijanie i interes vo misijskata istorija na islamot. Toa se ismailitite. Ne e ovde 653 Mes’udi, IV, str.86.654 Istahri, str.100, 118, i Ibn Hawqal, str.189-190.655 Kitab al-milal wa’l-nihal, izdanie Cureton, I, str.198.656 Mas’udi, vol. VIII, str.279, IX, str.4-5.657 Ibn Halikan, III, str.517.658 Kitab al’Fihrist, izdanie Flügel, str.149. (1, 2).659 Za nivnata polo`ba pod muslimanskoto upravuvawe op{to vidi: D. Mennant: Les Zoroastriens de Perse (R, du M. M., III, str. 1943, i 421 i ponatamu).

132

mestoto da zboruvame za istorijata i teolo{koto u~ewe na nejzinite sledbenici, nitu za politi~kite i socijalnite faktori koi na ovaa sekta & pomognale da se zasili (??zacvrsti). Vsu{nost, vnimanieto ni go privleklo nejzinata ~udna misionerska organizacija so pomo{ na koja e vr{ena propagandata.Abdulah b. Mejmun bil onoj koj vo IX vek vdahnal nov ìvot vo du{ata na ismailitite vo pogled na {ireweto na u~eweto na nivniot pravec. So svojata preciznost vo poznavaweto na ~ovekovata priroda tie mo{ne ve{to im gi podu~uvale na lu|eto principite na svojata sekta spored mo}ta i stremewata (??aspiraciite) na sekoj poedinec. Vo ova ja nadminale duri i metodata na jezuitite.Svoite propagatori Abdulah b. Mejmun gi raspratil (??ispratil) vo site pravci prepraveni (??preoble~eni, maskirani) vo sufii, trgovci i sl. Bile izve`bani (??istrenirani) da ovladeat (??zavladeat) so lu|eto i na voda~ot na ismailitskite propagatori da mu privle~at lu|e od site socijalni sloevi. Svoite u~ewa gi prisposobuvale kon jazikot, sfa}awata i intelektualnoto nivo na sekoj slu{atel.Ovie propagatori uspeale da ovladeat (??zavladeat) so masata so pomo{ na (??preku) nesekojdnevni mahinacii koi, vo o~ite na obi~nite lu|e, izgledale kako natprirodni dela (muxizi), predizvikuvaj}i kaj tie lu|e qubopitnost. Kon pobo`nite pokaùvale bogobojaznost i verski àr. Istoto go pravele i kon asketite, istaknuvaj}i gi doblesta i pobo`nosta kako ideal. Na sufiite im gi iznesuvale skrienite zna~ewa na popularnite u~ewa. Za onie koi gi voveduvale vo svoeto u~ewe odreduvale razli~ni stepeni, zavisno od nivnoto intelektualno nivo.Na svoite simpatizeri, koi im pripa|ale na razli~nite veri od toa vreme, im go pretskaùvale doa|aweto na spasitelot.Na muslimanite im ja objavuvale skore{nata pojava na o~ekuvaniot imam –Mehdi, na Everite doa|aweto na Mesijata, a na hristijanite Ute{itelot. Me|utoa, tie im vreàle vo glavata deka nikoj, koj saka od toa ne{to da postigne, toa ne moè da go ostvari bez vra}aweto nazad kon Ali, glavniot spasitel.Ismailitskiot propagator se pokaùval potpolno veren (??predaden) kon {iitskata doktrina, istaknuvaj}i ja pri toa surovosta (??svireposta, grubosta) i nepravdatta na sunitite kon Ali i negovite sinovi. Slobodno gi navreduval sunitskite halifi. Koga na ovoj na~in go podgotvil patot, lukavo (??itro) se prenesuval od preciznoto {iitsko u~ewe na ezoteri~noto, tajno u~ewe na ismailitskata sekta.Koga im se obra}al na Evreite, bi gi omalovaùval hristijanite i muslimanite. So preobratenikot bi se sloìl za skoroto (??skore{noto) doa|awe na Mesijata. Postepeno bi go naveduval na veruvaweto deka ovoj Mesija ne e nikoj drug tuku (??osven) Ali b. Ebi Talib, golemiot Mesija vo ismailitskata sekta.660

Koga bi se obidel da gi pridobie hristijanite, se potpiral vrz svoeglavosta (??tvrdoglavosta) na Evreite i na neznaeweto na muslimanite. Go iznesuval svoeto po~ituvawe kon osnovnite principi na hristijanskata vera, no vnimatelno bi ukaùval na toa deka ova veruvawe e vo znak na simboli i podlaboki zna~ewa do koi moè da se dojde preku (??so pomo{ na) ismailitskoto u~ewe. Toj so dosta (??dovolno) pretpazlivost (??vnimanie) ukaùval na toa deka hristijanite 660 Ova ne se sloùva so osnovata na ismailitskiot verski pravec koj go zazboruva (??zagovara) vodstvoto (imametot) na Ismail b. Xafer es-Sadik i skoroto (??skore{noto) pojavuvawe na eden od negovite sinovi. Bez ova ne bi moèle da gi razlikuvame ismailitite, koi veruvaat vo vodstvoto na Ismail i negovite sinovi, i duodecimalnite – isna’ašariyya –{iitite, koi veruvaat vo vodstvoto na Musa el’Kazim i negovite sinovi, potoa zedjdiite i drugite {iitski grupi, koi veruvaat vo imametot na Ali b. Ebi Talib. [to se odnesuva na grupata na nusejrijite, tie veruvaat vo boèstvoto na Ali b. Ebi Talib (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto).

133

donekade lo{o ja interpretirale idejata za o~ekuvaniot Mesija, Parakletot (Ute{itelot), koj, vsu{nost, se javuva vo li~nosta na Ali b. Ebi Talib.Na ovoj na~in ismailitskite misioneri na{le pat vo Indija, i se obidele da gi nagovorat (??pridobijat) Indusite na prifa}awe na nivnoto u~ewe prikaùvaj}i go Ali b. Ebi Talib kako desettiot Arator na Vi{na,661 koj treba da dojde od Zapad, t.e. od Almut.662

Isto taka pi{uvale i za Mehdi Puran663 i gi sostavuvale pesnite imitiraj}i go vo toa Vamacarius ili levata raka na Saktas. Asketskiot ìvot na Hindusite gi podgotvil nivnite umovi na prifa}aweto na ezoteri~nite ismailitski doktrini.664

So vakvite metodi golem broj lu|e so razli~ni veruvawa se soedinile vo realizacijata na programata ~ii {to celi gi znaele samo mal broj na lu|e.Izgleda deka ambiciite na Abdulah b. Mejmun bile isklu~ivo politi~ki, no sredstvata so koi se sluèl vo nivnoto ostvaruvawe bile verski. Taka sobral dosta lu|e pod edno zname. Gi obedinuvalo i is~ekuvaweto na skoroto (??skore{noto) pojavuvawe na imamot Mehdi, o~ekuvaniot Mesija.Aktivnosta na misionerite i istorijata na ovaa sekta pobarale nakratko da se spomenat na ovie stranici.665

Islamot vo Centralna Azija i AvganistanIstorijata na {ireweto na islamot vo zemjite na Centralna Azija, kon severot na Persija, ukaùva na slaba misionerska aktivnost. Koga Kutejba b. Muslim pristignal vo Semerkand, na{ol mnogu idoli. Nivnite oboùva~i veruvale deka sekoj {to }e gi navredi se izloùva na smrt. Me|utoa, muslimanskiot voda~ ne se (??vodel grià) grièl za zastra{uvaweto so tie praznoverija, tuku gi zapalil idolite. Posledica na toa e deka mnogu lu|e (??svijeta) preminale vo islamot.666

Malubrojnite podatoci koi ni se pri raka ukaùvaat deka i pokraj seto toa, preminuvaweto vo islamot bilo nezna~itelno na po~etokot na muslimanskite prodirawa (??navleguvawa) vo Centralna Azija. Ponatamu, izgledalo deka naselenieto od ovie krai{ta ~esto se prikaùvlao deka go primilo islamot, za nekoe vrme, potoa nabgu bi ja simnuvale maskata i ja otkaùvalo poslu{nosta kon halifata {tom vojskata na osvojuva~ite bi se povlekla.667

Duri otkako Kutejba po ~etvrti pat ja pokoril Buhara, uspeal da go prisili (??prinudi) naselenieto da se soglasi so verata na svojot osvojuva~. Sprotivstavuvaweto na naselenieto na Buhara i Semerkand kon islamot se iskaùvalo so dosta grubost i tvrdoglavost, do taa merka {to bilo zabraneto noseweto na oru`je, osven na onie {to ja prifatile ovaa vera.Dolgo godini muslimanite ne se pojavuvale bez oru`je vo xamiite i drugite javni mesta. Nemalo drug izlez osven preobratenicite da se dràt na oko. Osvojuva~ite go vloùvale siot trud za da go pridobijat narodot za islamot. Se obidele so pari da gi pridobijat vo Petok da u~estvuvaat na xuma-namazot.668

Im bilo dozvoleno i da go citiraat Kuranot na persiski jazik, namesto na arapski, kako bi moèle {to e mo`no polesno da go razberat i sfatat.669 661 Zbor od sanskritsko poteklo, a zna~i obogotvorena li~nost koja gi sozdava ìvite su{testva. (zab. na prev.).662 Ismailitski grad vo planinite severozapadno od Teheran. (zab. na prev.).663 Komentar koj{to go napi{al Mehdi.664 Khoja Vrittant, str.141-148. Poradi podobro objasnuvawe vo vrska so ismailitskite misioneri vo Indija, vidi vo narednoto IX poglavje od ovaa kniga.665 Le bon Silvestre De Sacy: Expose de la Religion des Druzes, I, str.LXXVI, CXLVIII-CLXII.666 Belazuri, str.421.667 Narshahi, str.46.668 Xuma-namaz – molitven ritualen obred vo petok (zab. na prev.).669 Isto, str.47.

134

Napreduvaweto na islamot vo Trasjordanija bilo o~eidno (??vidlivo) bavno. Del od naselenieto mu odgovorilo (??se javilo) na povikot na halifot Omer II (717/720) i go prifatilo islamot.670 Golem broj se preobratile preku Ebu Sejd koj so svojata misija po~nal vo Semerkand vo vremeto na halifot Hi{am II (724-743).671 Me|utoa, pogolemiot del od naselenieto od ovie regii go prifatilo islamot672 duri vo vremeto na El-Mutesam (833-842). Edna od pri~initee toa {to vo ova vreme vrskite so Begdad, prestolninata na islamskiot svet vo toa vreme, bile dosta dobri.Me|u najva`nite faktori na {ireweto na islamot vo ova podra~je spa|aat Turcite koi vo golem broj se selele i masovno & se pridruùvale na vojskata na halifot.673

Izgleda deka islamot koj na ovoj na~in zemal zamav me|u turskite plemiwa, bavno se {irel s# do X vek, koga vo ovaa vera preminale nivnite plemenski stare{ini. Tokmu kako {to primerot na Klovis (Clovis) i nekoi drugi varvarski kralevi od Severna Evropa, koga go prifatile hristijanstvoto, go sledele mnogu plemiwa na koi im pripa|ale.Vo toa vreme se pojavile mnogu verski legendi i prikazni, koi go zazemale mestoto na serioznite fakti vo pogled na preminuvaweto na lu|eto vo islamot. Na primer, gradot Hiva kako nacionalen svetec go slavel muslimanskiot bora~ Pahlavan (Pahlavân) koj bil vo slu`ba na paganskiot vladetel Havarizm. Koga vladetelot na Indija slu{nal za Pahlavanovata slava, ispratil eden od svoite dvorski bora~i na dvorot na havarizamskiot kral da go predizvika na dvoboj. Bil opredelen denot koga ovie dvajcata }e ja isprobaat (??opitaat) silata. Povikani se mnogu avtoritetni li~nosti (??uglednici) i obi~niot narod na Hiva. Glavata na pobedeniot mu leta od ramenicite.Den pred borbata, dodeka svetecot Pahlavan klawal vo xamijata, slu{nal edna starica koja go moli Boga: „Boè, ne dozvoluvaj sinot da mi bide porazen vo borbata so nepobedliviot Pahlavan, bidej}i nemam drugo dete osven nego!“ Pahlavan se smiluval; sostojbata na ovaa majka go rastaìlo. Mu ovozmoìl na indiskiot bora~ da go pobedi. Kralot naredil da mu se otse~e glavata bidej}i go obzemala golema lutina. (??gnev) Vo toj mig kowot, koj bil pod kralot, naglo se vturnal kon opasnata strmnina. (??stomnina) Pahlavan potr~al napred i go fatil kowot za uzdite i taka go spasil kralot od sigurna smrt. Od blagodarnost kralot ja primil vistinskata vera islamot. Bora~ot–svetec toga{ poln so radost oti{ol (??se upatil) kon pustinata. Se predal na isposni{tvo i pobo`nost.674 Okolu polovinata od X vek se zboruvala ~udnata legenda za islamot na Satuk Burga-kan, osnova~ na muslimanskata dinastija na Ilhaniite vo Ka{gar. Eden od knezovite na samanijskata dinastija, oxata Ebu Nasr Saman, bil poboèn ~ovek so ponizen karakter. (??narav, priroda) Sakal da gi ispolni (??zadovoli) barawata na svojata upravuva~ka sposobnost pa ja odbral trgovijata za zanimawe (??profesija). @elbata vo ova mu bila verata na vistinata da ja {iri vo neverni~kite krai{ta. Namesto so trgovskoto rabotewe da sobere {to pove}e bogatstvo, toj seta dobivka ja tro{el na patot za pridobivawe na lu|eto vo novata vera.Edna no} na son mu se pojavil Pratenikot m.n.n. i mu rekol: „Probudi se i odi vo Turkestan, kade {to princot Satuk Bugra-kan go ~eka tvoeto doa|awe za da premine vo islamot.“ Isto taka, ovoj princ videl na son kako o~ekuva li~nost 670 Belazuri, str.426.671 Tabari, II, str.1507 sqq.672 Belazuri, str.431.673 August Müller, I, str.520. 674 Cahun, str.150.

135

koja }e mu bide u~itel vo verata. Koga po nekolku dena go sretnal Ebu Nasr Saman, toj ve}e bil podgotven da go prifati negovoto u~ewe i da stane musliman. Izgleda deka ovaa legenda se bazirala na istoriskiot fakt deka islamot se prostiral od zemjata na Samanite do sosednite krai{ta na Turkestan. Imeno, turskite podanici na Burga-kanovata dràva, sledej}i go negoviot primer, vo golem broj go prifatile islamot, bidej}i vo 960. godina islamot go ispovedale preku 200.000 turski semejstva koi ìveele pod {atori.675

Legendite im davale magi~na mo} vo vojnite, koi gi vodel protiv nevernicite. Taka se raskaùva deka od ustata mu izleguval zapalliv fakel, a me~ot koj go razmavnuval stanuval dolg ~etirieset stapki (stapka – 30 cm, zab. na prev.).Se zboruva (??raskaùva) deka do vremeto koga Satuk napolnil ni 96 godini od negoviot me~ treperele od strav nevernicite, koi bile naseleni na bregovite na rekata Oxus ju`no, do Karakurite na sever, i se preobratile vo islamot. Se veli deka pred samata negova smrt negovite pobedni~ki vojski vlegle vo Kina i go pro{irile islamot duri do Tufran.676

Slikovitiot prikaz na borbata na ovaa dinastija so budisti~koto kralstvo Hotan go oblekol ovoj junak vo nametkata na uspesite koi vsu{nost do{le duri vo XVI vek.Kolku navistina bil ograni~en uspehot na Satuk Burga-kan moè da se vidi od ovoj podatok. Koga naslednicite od dinastijata na Ilhaniite vo 1026. godina sakale da se ènat so knegiwite na dinastijata na Mahmud Gaznevi, Mahmud im odgovoril deka toj e musliman, a deka tie ne se, i deka kaj muslimanite ne e obi~aj svoite sestri i }erki da gi maàt za nevernici. Problemot }e se razgleda dokolku prejdat vo islamot.677

Nekolku godini podocna, me|u 1041. i 1042. godina, nekoi Turci koi s# u{te bile pagani, naseleni na teritorijata na Tibet, barale od Arslan-kan b. Kadr-kan da se naselat vo negovata dràva, bidej}i slu{nale za negovata pravednost, {irokogradost i blago upravuvawe. Me|utoa, koga mu se pribliìle na Balasagan,678 im ja ispratil porakata vo koja gi povikuva vo islamot, no tie go odbile toa. Gi ostavil vo nivnata sostojba, bidej}i se pokaàle kako miroqubivi i poslu{ni. Nemame podatoci za toa kako go primile islamot. Po s# izgleda deka toa se odigralo so tek na vremeto. Te{ko e da gi identifikuvame so grupata od 10.000 turski semejstva koi preminale vo islamot, gi napadnale i gi opqa~kale (??ograbile) muslimanite.679 Napadot na Kara Hitaj nad Turkestan680 bil teòk udar za silata na islamot. Izve{taite na evropskite patepisci do XIII vek ukaùvaat na toa deka vo tie krai{ta se nao|ale pova`ni grupi na budisti, manihejci i hristijani.681

Golema va`nost za islamot bilo preobra}aweto na Turcite Selxuci vo islamot, no za toa nemame pi{uvan (??pi{an) tekst, so isklu~ok na dale~niot izve{taj 675 Ibn al’Asir, VIII, str.396 (11, 19-20), i Grenard, str.7, sq. 42-43.676 Grenard, str.9-10. Od ovaa vojna lakoma za ~est, tradicija napravila (??sostavila) prikazna za sveta vojna. Legendata na Satuk Burga-kan mu go pripi{uva osvojuvaweto koe go izvr{il duri negoviot dvanaesetti naslednik. O~eviden (??vidliv) apsurd e i toa {to ovaa prikazna mu go pripi{uva ova i na ~i~koto na Satuk Burga-kan, koj s# u{te bil idolopoklonik. Gre{ka e i deka ovaa prikazna od dve li~nosti pravi edna. Napadot na Turfan, zemjata na Ujgurite, mu se pripi{uva na ovoj princ, a vsu{nost go izvr{il sosema treta li~nost (ist izvor, str.50). 677 Raverty, str.905.678 Ova bila prestolnina na kanovite na Turkestan vo X i XI vek. Me|utoa, nejzinata vistinska (??realna) polo`ba e nejasna.679 Narshahi, str.234-235.680 Raverty, str.925-927.681 Grenard, str.76.

136

deka vo 956. godina Selxuk so svoeto pleme od Turkestan se iselil vo Buhar, kade {to toj i negoviot narod go primile islamot i stanale negovi ogneni privrzenici.682

Ova e potekloto na poznatite Turci Selxuci, koi so svoite pobedi i osvojuvawa ja vratile izgubenata slava na muslimanskite vojski i vo edna impeirja gi obedinile muslimanskite dràvi od Zapadna Azija. Na krajot na XII vek selxu~kata dràva ja gubi sekade svojata mo} osven vo Mala Azija.Vo vremeto koga Muhamed el-Guri gi {iri granicite na svojata imperija, od Horasan isto~no i do Severna Indija, go oìveal dvièweto na {ireweto na islamot me|u Avganistancite. Zemjata im bila prekriena so misioneri Arapi i Indusi, koi preminale vo islamot i ogneno se dale vo {ireweto na u~eweto na ovaa vera.683

Avganistanskata tradicija za toa veli deka islamot vo ovie krai{ta vlegol na sosema miren pat. Isto taka se spomnuva deka Arapite, vo prviot vek spored Hixra, ja zazemale zemjata (??dràvata) Gur s# do Herat na istok i deka Halid b. Velid stignal tamu nosej}i ja vesta za islamot. Naselenieto od ovie krai{ta go povikalo da se stavat pod znameto na Pratenikot m.n.n., potoa toj se vratil kaj Pratenikot vo dru{tvo so deputacija od {est ili sedum lica, koi go pretstavuvale avganistanskiot narod. Koga ovie se vratile vo tatkovinata, po~nale vo islamot da gi preveduvaat ~lenovite na svoite plemiwa.684 Ovaa prikazna e bez nikakva istoriska osnova.Najva`nata avtenti~na zabeleèna vest za preminuvawata vo islamot me|u Avganistancite moè da bide tekstot vrzan za preminot na kralot Kabul vo islamot vo vremeto na halifot El-Memun.685

Izgleda deka naslednicite na ovoj kral konvertirale vo budizmot, bidej}i koga Jakub b. Lejs, osnova~ na safaridskata dinastija, gi prodolìl vo 811. godina svoite osojuvawa i na Kabul, nao|a deka vladetelot na ovie krai{ta e idolopoklonik. Od toa vreme Kabul za prv pat stanuva potpolno muslimanski kraj.Ne e isklu~eno deka Avganistancite go pozdravile i sluèweto vo vojskata na taka (??tolku) uspe{niot osvojuva~ kakov {to bil Jakub b. Lejs.686 S# u{te ne bile zavr{eni osvojuvawata na Sabaktekin i Mahmud Gaznevi, a islamot ve}e se zacvrstil {irum Avganistan.Za ponatamo{nata istorija na islamot vo Persija i centralna Azija }e se najdat nekoi detali i vo narednite poglavja.

682 Raverty, str.117.683 Bellow, str.96.684 Bellow, str.15-16..685 Balazuri, str.402.686 August Müller, II, str.29.

137

POGLAVJE VIII[IREWETO NA ISLAMOT ME\U MONGOLITE I

TATARITE687

Opis na mogolskite osvojuvawaVo svojata istorija islamot ne doìveal pogolema katastrofa i teror od mongolskite osvojuvawa. Sli~no na sne`nite lavini vo visokite planini, ordite na Xingis-kan se isturale (??issipale) na centrite na islamskata kultura i civilizacija. Zad sebe ostavale pustelii i urnatini na mestata kade nekoga{ bile dvorcite na vladea~kite dinastii, okruèni so bogati gradini (??bav~i) i so zeleni poliwa. Koga mongolskata vojska go napu{tila gradot Herat, ~etiriesetina negovi ìteli izlegle od svoite skrivali{ta (??zaolni{ta) i zastanale so navednati glavi da 687 Ne e na odmet da se ukaè na razlikata me|u poimite „Tatar“ i „Mongol“, kako i nastanite koi dovele do nivnoto me{awe.So svoeto op{to zna~ewe zborot „Tatar“ niz vekovite imal razli~na smisla. So ovoj poim se ozna~eni dve grupi na tatarski plemiwa vo turskite orhanski kameni natpisi, koi poteknuvaat od VIII vek od n.e., kako {to e ova ime dadeno i na Mongolite, op{to ili na nekoi od niv. Vo site mongolski osvojuvawa vo XIII vek ovie osvojuva~i se narekuvani Tatari, kako vo Kina taka i vo islamskite zemji, Rusija ili Zapadna Evropa. Ibn Esir, arapski istori~ar, predcite na Xingis-kan gi narekol (??imenuval) Tatari. Toa se starite Tatari, poznati kaj Starite Grci u{te kak „Skiti“ (Schthia). Imeto „Mongol“ se javuva duri vo X vek. Mo`no e deka toa ime e dadeno na onie rodovi koi se stavile pod vodstvo na eden od plemenskite voda~i, koj se vikal Mongol i koj posle zagospodaril so ostanatite sojuzni~ki rodovi, pa taka imeto od ednite se ra{irilo (??protegnalo) na site (Lane – Poole,; Muth. Dyn. P.200).Nekoi istori~ari smetaat deka terminot (??nazivot) „Mongol“ ne bil poznat nadvor od zemjite koi gi naseluvale nomadski plemiwa na granicata na pustinata Gobi pred IV vek spored Hixra (X vek n.e.). Tie pretpostavuvat deka ova ime im e dadeno na site ovie plemiwa otkako vlijanieto na ~ovekot so ova ime se pro{irilo na site sojuzni~ki rodovi.Edna voena mongloska formacija preminala vo zemjite na Mala Azija, ~ii potomci (bez somnenie postanale Turci) se narekuvani Crni Tatari (Kara Tatar).@iveele so nomadski, beduinski ìvot vo vremeto na Timurlenkovite voeni pohodi vo selskite podra~ja koi leàt izme|u Amarija i Kajserija.Brojkata im se dvièla me|u 30 i 40 iljadi semejstva.Timurlenk gi progonil (??isteral) vo Centralna Azija. Osmanskiot sultan Bajazid II gi naselil vo nekoi mesta na podra~jeto na Ka{gar i Havarizm. Posle Timurlenkovata smrt Crnite Tatari se vra}aat i povtorno se naseluvaat vo Mala Azija.Vo Rusija i Isto~na Evropa imeto „Tatar“ naj~esto se dava na site turski narodi osven Osmanliite. Nekoi muslimanski istori~ari smetaat deka Tatarite se eden golem narod od turskata nacija od koja se razgranile (??ra{irile) ostanatite rodovi i ogranoci. Kaj zapadwacite ova ime e sinonim za site Turci, taka {to tie site Turci gi vbrojuvaat vo Tatari, vo koi spa|aat Osmanliite i Turkmenite.Ova ime (Tatari) gi opfa}a site mongoli, osobeno (??naro~no) „Mankos“ (Madehus) kako {to e slu~ajot vo Kina.Izrazot „Tatar“ vo svoeto posebno zna~ewe e ime na odreden (??opredelen) narod so koj se narekuvaat ìtelite na dolinata na rekata Volga na podra~jeto Koran i Astrahan, kako i naselenieto na poluostrovot Krima i (??potoa) del od naselenieto na Sibir koe zboruva na turski jazik.Izgleda deka narodite koi vo osnova bile Mongoli spored jazikot (sebesi) si se narekuvale Tatari.Zborot „Tatar“ posle Xingis-kan vo Mongolija i Centralna Azija e zamenet so izrazot „Mongol“ (Moghul). Ovoj termin, Mongol, do denes vo podra~jeto na Avganistan se upotrebua za potomcite na Mongolite koi do denes go so~uvale svojot jazik. Ova ime Xingis-kan slu`beno go vovel vo svojata zemja. No, terminit „Mongol“ nikoga{ ne ovladeal (??zavladeal) vo pogolemiot del od zapadnite krai{ta od mongolskata imperija i pokraj slu`benoto zaveduvawe.Ova go doznavame i od evrospkite patepisci kako {to se John of Diani el Carpini (Jovan Bjan el’Korbini) i William of Rubruck (Viljem Rubruk) i drugi. (Fusnotata e prezemena od arapskiot porevod na Arnoldovoto delo Ed-da’vet ila ’i-islam, str.248. – zab. na prev.).

138

pla~at nad urnatinite od svojot grad. Tie bile eden ostatok od okolu 100.000 iljadite ìteli na ovoj grad.Vo gradot Buhara, koj bil poznat po u~enite i pobo`nite lu|e, Mongolite gi pretvorile xamiite vo {tali za svoite kowi. Kuranite gi kinele i gi stavale pod svoite java~ki ìvotni. Delot od naselenieto, koi go izbegnale koleòt, gi povele vo zarobeni{tvo, dodeka gradot im e pretvoren vo pepel, koj go raznesuvale vetri{tata.Sli~na sudbina imale i Semerkand, Belh i mnogu drugi gradovi od Centralna Azija koi porano bile gordost na islamskata civilizacija, mesta na bogougodnicite (evliite) i steknuvali{te na znaeweto. Ovaa sudbina ja doìveal i Bagdad, koj pove}e vekovi bil prestolnina na abasidskata dinastija.Na muslimanskite hroni~ari koàta im se naeùva od ovie stravotii (??uàsi), i se kostre{at (??pla{at, grozat) koga gi spomnuvaat mongolskite navleguvawa (??invazii, vleguvawa) vo islamskite zemji. Tokmu toa mu se slu~uva na Ibn Esir koga gi opi{uva napadite na Mongolite i veli:688 „Dolgo godini sum se vozdrùval od spomenuvaweto na ovoj nastan poradi negovata golemina i moeto pla{ewe (??~uvstvuvawe na nesigurnost) od se}avaweto na nego. Eve, so maka i bez volja (??nerado) & pristapuvam na taa rabota. Komu mu e lesno da pi{uva za predsmrtnoto ma~ewe na islamot i muslimanite? Koj moè seto toa lesno da go spomene? Kamo sre}a majka mi da ne me rode{e. ‚Zo{to ne si umrev pred ova i za sekojpat da bidam zaboraven‘.689

Mnogu roditeli me nasr~uvale da go zabeleàm ova, a jas podzapirav (??zastanuvav, zastojuvav). Potoa uvidov (??svativ) deka e nekorisno toa da go ostavam i zatoa velam: Ova delo (??~in) opfa}a stra{en nastan i golema nesre}a, koja po sli~nost ne ja znaat deni i no}i. Nego muslimanite go po~uvstvuvale pove}e od drugite narodi.Koga nekoj bi rekol deka od Alahovoto sozdavawe na ~ovekot – Adem (Adam) do sega lu|eto ne doìveale sli~na nesre}a, bi ja kaàl vistinata. Istorijata ne zapi{ala ne{to {to bi mu bilo pribli`no ili sli~no.Najve}e {to se spomnuvaat se nastanite vrzani za koleòt na Benu Israilite (Izraeli}anite) i razurnuvaweto na Erusalim, koe go izvel Nabukodonosor. No, {to e Erusalim vo sporedba so ona {to ovie prokletnici go razurnale vo pokrainite kade {to sekoj grad bil pove}ekratno pogolem od Erusalim? [to se Benu Israil (Izraeli}anite) vo odnos na onie koi gi masakrirale? Samo naselenieto na eden grad numeri~ki e pove}e od Benu Israilite. Da se nadevame deka svetot nikoga{ pove}e nema da doìvee katastrofa kako {to e ovaa.“690

Konkurencijata na raznite religii vo pridobivaweto na prijatelstvoto na Mongolite

Nemalo drug izlez osven islamot povtorno da se izgradi pod urnatinite na svojata nekoga{na mo} i slava i so pomo{ na svoite misioneri (duat), da gi pridobie ovie varvarski osvojuva~i da go prifatat.Zaslugata za ova leì vo naporot na muslimanskite misioneri koi bile pritesneti (??stesneti, stegnati) so razni te{kotii, od koi najgolemata bila

688Ibn Esir ova go spomnuva koga zboruva za zbidnuvawata od 1220/617.godina. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto). 689 Kuran, 19:23.690 Ibn al-Athir, tom XII, str.233-4.

139

sprotivstavuvaweto na silnite konkurenti, misionerite od drugite veri na ova pole.Navistina se retki takvite ~udni gletki vo istorijata na svetot, kako {to e borbata koja se povela (??bila povedena) me|u budizmot, hristijanstvoto i islamot. Sekoja religija & konkurirala na drugata vo privlekuvaweto na srcata na ovie grubi osvojuva~i koi so svoite noze gi pregazile vratovite na pripadnicite na site tie golemi religii. Ovie religii imale svoi propagatori i misioneri vo site zemji i pokraini.Pred da po~neme so prikaùvaweto na vesta za ovoj sudir (??konflikt), a i za podobro da razbereme, nao|ame za soodvetno (??soobrazno) kratko da frlime pogled na ~etirite delovi na mongolskata imperija podelena na ~etirite sina na Xingis-kan po negovata smrt.Nego go nasledil tretiot sin Ogutaj (Ogutay)691 kako kagan (vrhoven kan).Nemu mu pripadnal isto~niot del na imperijata na koj {to, podocna, Kabulaj ja pripoil (??pridodal) i cela Kina. So sredi{niot del na Carstvoto ovladeal (??zavladeal) drugiot sim, Xagataj. Batun, sinot na najstariot sin Dzu|ij, upravuval so zapadnite krai{ta kako kan na Zlatnata orda. êtvrtiot sin Tuluj ovladeal (??zavladeal) so Persija, na koja Halagu, osnova~ na dinastijata na Ilhaniite vo ovie krai{ta, & pripoil (??pridodal) golem del od Mala Azija.[amanizmot bil primitivno veruvawe na Mongolite. Pokraj priznavaweto na vrhovnoto mo}no boèstvo (Bog), sepak vo molitvite ne mu se obra}ale nemu tuku na na nekolku (??nekolcina) izvajani boèstva. Toa osobeno go ~inele (??pravele) kon boèstvata na zloto. Nim im prinesuvale `rtvi. Smetale deka ovie boèstva imaat golema mo} za voznemiruvawe. Veruvale vo preminuvaweto na du{ite na umrenite predci vo potomcite i deka tie imale vlijanie vrz nivniot ìvot. Za da ja harmoniziraat (??usoglasat, soobrazat) mo}ta na nebesata i ponsikiot svet, im se obrnuvale na sve{tenicite Samani, na gatalcite (??gleda~ite) i na lekarite. Tvrdele deka ovie imaat tajno vlijanie i ~udotvorna mo} nad mrtvite i nivnite du{i. Poradi toa nivnata religija i ne moèla da smeta deka dolgo }e moè da im se sprotivstavi (??da se soo~i, da dade otpor) na verite na mnogubrojnite sledbenici i pomaga~i na taa sistematska teologija, koja ja ima seta mo} na ubeduvawe, racionalni argumenti i oganizirani ustanovi (??institucii) na verou~iteli i propagatori.Nao|aj}i se vo dopir so narodite od povisokite (??vi{ite) religijski u~ewa, Mongolite pa|ale pod nivno kulturno vlijanie i postepeno izleguvale od svoeto varvarstvo. Se slu~ilo deka me|u narodite koi se me{ale so Mongolite, po nivnite osvojuvawa, imalo dosta golem broj na budisti, hristijani i muslimani.Vernicite na ovie tri misionerski religii se natprevaruvale vo preveduvaweto na osvojuva~ite vo nivnata vera. Otkako burata (??lunata) se smirila, i otkako se otkaàle od razurnuvawata, so {to se odlikuvale nivnite osvojuvawa, Mongolite [amanisti tolerantno postapuvale so pripadnicite na drugite religii. Nivnite sve{tenici i misioneri se oslobodile od danocite i im dale polna sloboda vo vr{eweto na nivnite verski obredi.

691 Odreduvaweto (??opredeluvaweto) na Ogutaj (1227-1241) za naslednik na svojot tatko Xingis-kan predizvikalo nemir kaj privrzanicite na negoviot postar brat Xagataj so ogled na toa {to se prekr{ila tradicijata najstariot sin da se ostava za naslednik. (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto)

140

Vo vremeto na Xingis-kan (1206-1227) budisti~kite sve{tenici vodele verski raspravii so sve{tenicite {amani vo negovo prisustvo.Na dvorovite na Mangu-kan (1248-1257) i na Kublaj-kan (1257-1294)692

za{titata ja uìvale budisti~kite i hristijanskite sve{tenici i muslimanskite imami.Vo vremeto na posledniot mongolski vladetel vo Kina me|u Mongolite moèle da se vidat rezultatite na vlijanieto na budizmot, ra{iren okolu niv.Ve}e vo XIV vek budisti~koto veruvawe skoro potpolno ovladealo (??zavladealo) so du{ite na Mongolite.693 Golema zasluga vo (?za) ova preobra}awe im pripa|a na lamite od Tibet. S# do denes narodot na Mongolija & pripa|a na ovaa vera, kako i Kalmucite, koi se otselile vo Rusija vo XVII vek. Dodeka budizmot si sozdaval zna~ajno mesto vo isto~niot del od mongolskata imperija, dotolku (??dotamu, dotoga{), na po~etokot, ne bilo ni{to pomalo vlijanieto na hristijanskata crkva i nadeòt i èlbata na nejzinite lu|e vo preobra}aweto na Mongolite vo nivnata vera.Nestorijanskite misioneri go prenele hristijanskoto u~ewe vo VII vek od zapad na istok, preku Azija s# do severna Kina. Nivnite rasprskani grupi bile vo tie krai{ta s# do XIII vek. Nekoi istori~ari pretpostavuvaat deka sve{tenikot Jovan, za ~ie ime se vrzani legendite od sredniot vek, bil stare{ina na plemeto na Karaitite, hristijanski Tatari, pleme koe ìveelo na jugot na Bajkalskoto Ezero.Koga go osvoil ova pleme, Xingis-kan se oènil so }erkata na nivniot toga{en stare{ina, a od istoto semejstvo se oènil i negoviot sin Ogataj. Sinot na Ogataj, Kujuk, koj ne bil hristijanin, pokaàl dosta naklonetost sprema ovaa religija, na koja & pripa|ale {efot na negovata vlada i eden sekretar.Negovata visoka naklonetost na dvorot ja uìvale nestorijanskite sve{tenici, a vo isto vreme ja primil i delegacijata na papata Ino}entije IV.694

Ovie hristijanski sili od istok i zapad ja o~ekuvale pomo{ta na Mongolite vo borbata protiv muslimanite.Hajton, hristijanskiot vladetel na Armenija, bil pomaga~ki faktor vo pridobivaweto na Mangu-kan (1248-1257) za da ja isprati svojata voena ekspedicija koja go razurnala Bagdad pod zapovedni{tvoto na Hulagu695 (1256-1265).Negovata èna, hristijanka, imala dosta vlijanie vrz toa ovoj da pokaè dosta naklonetost kon hristijanite, posebno kon nestorijancite.Mnogu Mongoli koi gi osvoile zemjite na Armenija i \ur|ija go primile hristijanstvoto i bile krsteni od strana na hristijanite od ovie krai{ta.696 Za goleminata i mo}ta na popot Jovan se izrodile neverojatni i ~udni prikazni, koi ja zapalile (??potpalile) fantazijata na srednovekovna Evropa {to go sozdalo (??stvorilo) uveruvaweto deka Mongolite bile hristijani.Vakvoto uveruvawe go zasilile (??zakrepnale) i la`nite vesti koi doprele (??do{le) vo Evropa za preobra}awto na nekolku mongolski princevi vo hristijanstvoto, potoa za nivnata privrzanost kon ovaa vera i pomo{ta vo nejzinoto delo (??rabotewe,).Pod vlijanieto na vakvite prikazni Sveti Luj go ispratil Viljem od Rubruk (William of Rubruck) kako svoj ambasador na vrhovniot kan (kagan) da go poddrì vo negovoto nastojuvawe da go {iri hristijanstvoto.692 William of Rubruck, str.182, 191, C. d’Ohson, vol.II, str.488.693 De Guignes, vol.III, str.200, 203.694 De Guignes, vol.III, str.115.695 Isto, str.125 i Cahun, str.391.696 Klaproth, str.204.

141

Naskoro se obistinilo (??utvrdilo) deka site tie vesti bile bez osnova, iako Viljem od Rubruk ustanovil deka hristijanstvoto e tolerirano na dvorot na Mangu-kan i deka prifa}aweto na ovaa vera od strana na pomal broj Mongolci, kaj nekoi hristijanski sve{tenici sozdalo (??stvorilo) nade` za ponatamo{noto {irewe na ovaa vera.Pojavata i vnesuvaweto na teolo{kite razmirici (??kavgi, razdor) na Latinite (katolicite), Grcite (pravoslavnite), nestorijancite i Ermencite, i vo mongolskiot logor ja namalilo nade`ta vo pogolem uspeh otkolku {to e dotoga{ postignata. Nepostoeweto na ednistvo i sloga (??soglasie) me|u hristijanskite misioneri predizvikalo slab uspeh vo nivnoto rabotewe (??deluvawe, trud) me|u Mongolite.Dodeka ovie hristijanski sekti me|usebno se glodale (??se karale), dotolku (??dotamu, dotoga{) budizmot i islamot se zacvrstuvale vo mongolskite zemji.Pretencioznite barawa na rimskiot papa i negovite pomaga~i sprema osvojuva~ite na polovinata od svetot predizvikuvale menuvawe na prvobitnata naklonetost kon negovite emisari. No, postoele (??imalo) i drugi pri~ini rimokatoli~kata misionerska (??misijsko) aktivnost (??dejstvo) da se poovle~e.697

[to se odnesuva na nestorijancite, koi tuka prvi se pojavile, tie padnale na takvo nivo na za~maenost (??ovenatost, bezìvotnost), degeneracija i apatija {to ne moèle da gi iskoristat povolnite priliki.Za nestorijancite vo Kina, Viljem Rubruk veli698 deka bile golemi laici (??neznajkovci). Ne gi razbirale ni svoite molitvenici napi{ani na sirjanski jazik. Toj gi obvinuva za opivaweto, poligamijata i al~nosta pravej}i nepristrasna sporedba (??komparacija) me|u nivniot ìvot i ìvotot na budisti~kite sve{tenici. Nivniot biskup gi posetuval mo{ne retko, edna{ vo duri pedeset godini. Koga toa bi se slu~ilo, toga{ bi gi odredil (??zaredil) site ma{ki deca, duri i onie vo lulka. Sve{tenicite trguvale so verskite pozicii pravej}i promet (??cirkulacija) na smetka na verskite obredi na crkvata, ostavaj}i go za sebe pogolemiot del od parite koj e sobiran za verskata propaganda.699

Vo zapadnite delovi od mongolskata imperija, kade hristijanite od ovaa sila vo podem o~ekuvale da im pomogne vo vojnite koi gi povele protiv muslimanite, i da im osigura zaposednuvawe na Svetata Zemja, me|u hristijanite i ilhaniskite Mongoli vo Iran postoel sojuz od kratok vek (??traewe), bidej}i pobedite koi (??na) Zahir Bajbaros, memlu~kiot sultan na Egipet (1266-1277), i negoviot sojuz so Baraka-kan (1256-1266)700 gi naterale Ilhaniite pove}e da se svrtat kon sopstvenite interesi.Ugledot (??avtoritetot) na hristijanite i nivnite imiwa vo Zapadna Azija se namalil i poradi ekscesot koj, hristijanite od Damask i od nekoi drugi gradovi od Sirija, go napravile za kratkoto vreme dodeka ja uìvale naklonetosta na Mongolite od Persija.701

697 C. d’Ohson, vol.II, str.226-227, Cahun, str.408 sq.698 Za ovoj pisatel Yule veli: „Ni dal (??pruàl) neosporen opis (??prikaz) na u~enosta i moralot na nivnoto sve{tenstvo. Toj e mnogu povreden od sudovite na onie koi gi posmatrale (??nabquduvale) kako buntovnici (??razbojnici, otpadnici). Rubrukovoto kaùvawe n# naveduva na mislata deka se raboti za zrela i inteligentna li~nost“ (Cathay and the Way Thither, vol.I, str.XCVIII).699 William of Rubruck, str.158-9.700 Vladetelot na plemiwata na Zlatnite ordi (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto).701 Marqizi (2) vol.I, prv del, str.98, 106.

142

Preprekite (??pre~kite) na patot na islamotVo sudirot (??konfliktot) me|u Mongolite i muslimanite vo Sirija pripadnicite na dvete veri pokaàle golema grubost.Moè da se zeme eden primer od polovinata na XIII vek koja ja iznesuva El-Xunxani. Toj tvrdi deka vo Delhi ja slu{nal prikaznata od izvesniot Sejid E{refudin koj do{ol od Semerkand. „Uvaèniot Sejid raskaùva deka vo Semerkand nekoj hristijanin preminal vo islamot. Pobo`nite muslimani od gradot mu posvetile vnimanie i po~it i go opsipale so bogatstvo.Vo me|uvreme vo Semerkand od Kina stignal eden ugleden i vlijatelen nevernik Mongol, koj imal simpatii kon hristijanstvoto.Hristijanite od gradot do{le kaj nego i mu se poàlile so zborovite: ‚Muslimanite gi hrabrat na{ite deca vo napu{tawe na hristijanstvoto i sluèweto na Isus (mir so nego) i gi pottiknuvaat na primawe na verata na Mustafa702 (mir i blagoslov nad nego). Ako ne se zatvori ovaa vrata pred muslimanite, site na{i deca }e go napu{tat hristijanstvoto. Re{i go na{iot problem so svojot avtoritet i vlast.‘Mongolot naredil da mu se dovede mladoto mom~e koj stanal musliman.Se obidele da go udobrovolat so zborovi i so bogatstvo da se otkaè (??odre~e) od novata vera, no toj odbil da go stori toa, kako {to i odbil od svoeto srce i du{a da go soble~e (??simne) novoto ruvo, islamskoto veruvawe.Vladetelot na Mongolite se nafrlil na mladoto mom~e i po~nal da zboruva za èstokata kazna. Nad mladoto mom~e, koj ne sakal da ja napu{ti verata poradi svojata gorlivost za islamot, izvr{il mnogu kazni i raznovidni grubosti.Udarite na racete na ovoj tvrdoglav nevernik ne moèle od mladoto mom~e da ja izbijat slatkata goltka na islam.Koga mladi~ot (??mladoto mom~e) ostanal cvrst vo vistinskata (??vistinitata) vera ne mu pridavaj}i va`nost na vetuvaweto i na zakanata koi doa|ale od ova rasipano op{testvo, prokletiot Mongol naredil vrz mladi~ot da se izvr{i smrtna kazna pred lu|eto. Mladi~ot go napu{til ovoj svet vo blagosostojba na verata – Neka Bog izobilno go nagradi.Ova bilo pri~ina za o~ajanie i strav kaj muslimanite na Semerkand. Podignata (??krenata) e peticija so svedo~eweto na liderite i na uglednite muslimani od Semerkand i so nea dojdovme vo voeniot logor na Baraka-kan. Izlegovme i mu go opi{avme odnesuvaweto i moralot na hristijanite koi ìveat vo toj grad.Gorlivosta kon islamot vo mislite na ovoj monarh stvorila ~uvstvo deka toa e navistina idealna vera. Odbrana na vistinata mu stanala silen podstik.Po nekolku dena Baraka-kan mu ukaàl po~est na Sejid i opredelil edna grupa na Turci i doverlivi li~nosti me|u muslimanite nareduvaj}i im da gi masakriraat hristijanite koi u~estvuvale vo spomnatatoto zlostorstvo i da gi ispratat vo pekolot.Koga im e izdadena ovaa zapoved, se skrile (??prikrile), s# dodeka taa nesre}na grupa ne se sobrala vo crkvata. Toga{ gi ispofatile i gi masakrirale site do eden, ispra}aj}i gi vo pekolot, a crkvata povtorno ja pretvorile vo urnatini.“703

Izgleda deka konkurentskata mo} na islamot na po~etokot na mongolskoto upravuvawe vo odnos na jakite sili na budizmot i hristijanstvoto bila beznade`na i slaba.Muslimanite pretrpele mnogu pove}e od drugite posledici na mongolskite invazii.702 Mustafa – Odbraniot, Muhamed, m.n.n.703 Juzjani, str.448-450. Raverty, str.1288-90.

143

Pove}eto (??mnozinstvoto) gradovi koi do toa vreme bile centar na verskata mo}, Kaba na naukata za islamot na aziskiot kontinent, stanale obi~ni urnatini. Islamskite pravnici, teolozi i pobo`nici (??pobo`waci) ili se masakrirani ili stanale zarobenici.704 Me|u mongolskite upravuva~i, koi obi~no bile poznati spored toleranrnosta kon site veri, imalo takvi koi osobeno (??naro~no, specijalno) pokaùvale netrpelivost sprema islamot.Xingis-kan naredil da se ubie sekoj onoj {to gi kole (??zakoluva) ìvotnite spored islamskite propisi. Istiot pravec go sledel i Kubilaj. Odredil i nagrada za sekogo {to }e ukaè na onoj koj kole (??zakoluva) na islamski na~in. Polni sedum godini stra{no gi progonuval muslimanite.Mnogu (??mnogumina, mnozina) siroma{ni steknale bogatstvo preku primenata na ovoj zakon, a robovite se oslobodile obivinuvaj}i gi svoite gospodari za vakvo kolewe (??zakoluvawe) na ìvotnite.705

Najgolemoto progonstvo i tortura muslimanite gi diìveale za vreme na vladeeweto na Kujuk (1246-1248) koj vnatre{noto upravuvawe go prepu{til na dvajca svoi ministri hristijani, a dvorot mu bil prepoln so hristijanski sve{tenici.706

Sovremeniot istori~ar El-Xunxani go dava sedniov prikaz (??opis) za tretmanot i odnesuvaweto so eden islamski pravnik na Kujukoviot dvor. „Doverliva li~nost (??individua) prenesuva deka Kuluk od budisti~kite sve{tenici bil postojano podbucnuvan na muslimanite i nivnoto maltretirawe.Vo zemjata toga{ ìveel eden islamski nau~nik, imam Nurudin el-Havarizmi. Izvesen broj na hristijanski laici, potoa idolopoklonici, budisti~ki gatalci (??gleda~i) i sve{tenici go zamolile Kujuk (baraj}i) da go povika toj imam na rasprava i razgovor so niv, i ako ne im dade ubedliv dokaz za superiornosta na islamskata vera i potvrdata (??potvrduvaweto) na prateni{tvoto na Muhamed m.n.n. da bide poguben (?egzekutiran).Kanot odgovoril (??se osyvil, se javil) na nivnoto barawe i ispratil po (??za) imamot. Diskusijata zapo~nala na temata na vistinitosta na prateni{tvoto na Muhamed, negovoto odnesuvawe vo ìvotot vo sporedba so ostanatite (??drugite) pratenici.Bidej}i dokazite na ovie prokletnici bile slabi, bez sila na vistina, dignale race od raspravata so dokazi i argumenti, zacrtale (??ucrtale) nov plan na nepravda i omraza na onaa strana (??stranica) koja sakale da ja sprovedat vo delo.Pobarale od Kujuk-kan na ovoj imam da mu naredi dva pati da padne ni~kum (da napravi dve sexdi), spored propisite i u~eweto na {erijatot, i pred niv i pred Kanot da se pokaè nedoli~nosta na dvièwata na nivniot verski obred.Kujuk mu naredil na imamot i na u{te eden musliman, koj bil so nego, da ja izvr{at molitvata (namazot) spored islamskite propisi.Koga pobo`niot imam i onoj drugiot musliman padnale ni~kum, Kujuk i nevernicite, koi gi povikal, preterano gi maltretirale èstoko udiraj}i so glavite po zemjata, pravej}i im i drugi odvratni raboti.

704 Do koja merka bilo divja~koto odnesuvawe kon ovie se gleda i spored toa {to kineskite zabavuva~i vo teatarot na senkite pobedonosno napred ja istaknuvale figurata na starecot, so bela brada, vrzan za vratot, za opa{kata na kowot. So ova sakale da prikaàt kako mongolskiot kowanik se odnesuval kon muslimanite. (Howorth, vol.I, str.159)705 Reverty, str.1146, Howorth, vol.I, str.112, 273. Ovoj zakon ne e dokinat s# dodeka muslimanskite trgovci ne se iznenaduvale (?sretnuvale, dosignuvale, vtasale, stignalegli) od doa|aweto na dvorot, a trgovijata bila o{tetena so toj zakon. 706 Howorth, vol.I, str.165.

144

Seto ova maltretirawe (??ma~ewe) i voznemiruvawe ne go spre~ilo ovoj poboèn imam spored propisite da go izvr{i namazot. Koga imamot go zavr{il namazot i predal selam, go svrtlel liceto kon neboto i izgovoril (??rekol): ‚Povikuvajte go Gospodarot va{ pot~ineto i skri{no!‘707 go zamolil potoa Kujuk da mu dozvoli da odi, po {to se vratil doma.“708

Arghun (1284-1291), ~etvrtiot Ilhanij vo Persija, gi maltretiral muslimanite od svojata zemja. Gi simnal od site sudski i finansiski pozicii. Im zabranil da doa|aat vo negoviot dvorec.709 Pokraj site ovie peripetii, Mongolite i varvarskie plemiwa,710 na krajot & se pokorile na verata na muslimanskite narodi, koi gi poniìle i gi frlile pod svoite noze.Za àl, istorijata frla malku svetlina vrz napredokot na islamskoto misionersko dvièwe, so iskluok na mal broj na detali vrzani za preminot vo islamot na nekolku zna~ajni (??va`ni) li~nosti. Bez somnenie, postoele (??imalo) mnogu pomaga~i na Pratenikot m.n.n. koi se razi{le nadol` i napreku mongolskata imperija vo tajnost borej}i se nevernicite da gi privle~at vo islamot.Ve vremeto na upravuvaweto na Ogataj (1229-1241) ~itame deka budisti~kiot guverner na Persija, so ime (??nare~en) Kurguz, preminal vo islamot.711

Za vreme na vladeeweto na Timur-han (1323-1328), Ananda, vnuk na Kubilaj, vice kral (??zamenik na kralot) na Kan-Su, bil gorliv musliman. Pottiknal mnogu ìteli na Tangut da go primat islamot, kako i pogolem broj od vojskata koja bila pod negovo zapovedni{tvo.I pokraj toa {to bil povikan na Timuroviot dvor za da se vrati nazad (??povrati) vo budizmot, toj odbil i ostanal privzan kon svojata nova vera. Poradi toa bil frlen vo temnica, no bil pu{ten poradi stravot od vostanie na naselenieto na Tangut, koe mu bilo silno privrzano.712

Pisatelot na deloto „Muntahab at-tawarih“ (Izbor od istorijata) tvrdi deka Ananda izgradil ~etiri xamii vo Hanbalig (sega{en Peking) koi moèle da primat milion lica vo petok na xuma-namazot. Me|utoa, ne postoi osnova za ovaa i za drugite prikazni (??raskazi) na avtorot za {ireweto na islamot vo Kina.Spored nego, Ananda go nasledil Tumur-kan na prestolot na mongolskata impeirja. îsta legenda e i toa deka pet Timurovi naslenici, koi postoele samo vo fantazijata na ovoj pisatel, go primile islamot.713

Prvite muslimani (1256-1267)Baraka-kan bil prviot mongolski vladetel koj go primil islamot. Stoel na ~elo na Zlatnata orda vo Rusija me|u 1256. i 1267. godina.714

Spored Ebu Gazi, toj islamot go primil po doa|aweto na prestolot. Toj veli deka Kanot eden den vpadnal vo eden karavan, koj doa|al od Buhara. Koga se osamil so dvajca trgovci, gi pra{al za osnovite na islamskoto veruvawe. Tie tolku ubavo mu gi objasnile {to toj potoa iskreno go prifatil islamot.707 Kuran, 7:55.708 Juzjani, str.404-405, Raverty, str.1160 i natamu.709 De Guignes, vol.III, str.265.710 Vo XIII vek tri ~etvrtini od Mongolite bile Turci (Cahum, str.279).711 C. d’Ohsson, vol.III, str.121.712 Rashid al’Din, str.600-602.713 Blochet, str.74-77.714 Polezno e da se navede deka Nadžmuddin Muhtar el’Zahidi vo 1260. godina za Baraka-kan sostavil raspravka, koja argumentirano ja potvrduva misijata na Muhamed m.n.n. i go pobiva seto ona {to protivnicite za nego go iznele (??istaknale, rekle, kaàle), informiraj}i n# za disputite – nau~nite raspravi, vodeni me|u hristijanite i muslimanite (Steinschneider, str.63-64).

145

Svoeto menuvawe na verata i preminot vo islamot najprvin mu go otkril na svojot najmlad brat i posakal i toj da pojde po negoviot primer. Potoa javno ja priznal svojata nova vera.715

No, Xunxani veli deka Baraka-kan go primil islamot vo detstvoto, koga dorasnal za u~ewe. Go nau~il Kuranot naizust pred eden alim od gradot Hoxand (Hokned).716 Istiot pisatel (koj sostavil svoja istorija za Baraka-kan) spomnuva deka seta vojska mu bila muslimanska. „Doverlivi li~nosti (??individui) spomnuvaat deka sekoj kowanik vo negovata vojska nosel ~ergi~e za namaz (sexade), taka {to koga bi do{lo vremeto za namaz, sekoj bi se pozabavil (??pozanimaval) so klawaweto. Ne postoel nikoj (??nemalo nikogo) vo negovata vojska {to koristel (??uìval, se nasladuval so) bilo kakov opoen pijalok. Negovoto visoko dru{tvo go so~inuvale poznatite ulemi koe se sostoelo od komentatori, poznava~i na tradicijata, pravnici i rasprava~i. Imal golem broj na verski knigi. Pogolemiot del od negovite priemi i debati bil so ulemite. Na negovite priemi i sedenki verskite raspravi i polemiki zazemale glavno mesto. Vo svoeto veruvawe, kako musliman, bil strikten i ortodoksen.“717

Baraka-kan, vlegol vo sojuz so Ruknadin Bajbars (1260-1277), memlu~ki sultan od Egipet. Inicijativata poteknala od ovoj posledniov, koj na edna grupa od 200 vojnici, pripadnici na Zlatnata orda, im dal (??pruàl) za{tita i dobar priem. Koga ovie vojnici go zabeleìle neprijatelstvoto me|u nivniot kan i Hulagu, osvojuva~ot na Bagdad, vo ~ija {to vojska i tie sluèle, prebegnale vo Sirija. Ottamu stignale vo Kairo kade {to so site po~esti bile do~ekani na dvorot na Bajbars, kade {to gi udobrovoluval da preminat vo islamot.718

Bajbars bil vo vojna so Hulagu. Kratko pred toa Bajbars go porazil i go potisnal od Sirija.Bajbars ispratil dvajca prebegnati Mongoli i u{te nekoi pratenici so pismo za Baraka-kan. Koga ovie se vratile nazad vo Egipet, izvestile deka sekoj princ i sekoja princeza na dvorot na Baraka-kan imaat svoj imam i muezin i deka vo u~ili{tata decata Kuranot go u~ele naizust.719

Rezultat na ovie prijatelski vrski me|u Bajbars i Baraka-kan bil {to mnogu Mongoli od Zlatnata orda doa|ale vo Egipet i postanuvale muslimani.720

Islamot na ilhanijskite MongoliVo Persija, vo koja Hulagu ja osnoval dinastijata na Ilhaniite, {ireweto na islamot me|u Mongolite bilo dosta zabaveno. Za da gi spre~i napadite na Baraka-kan i na egipetskiot sultan, Hulagu sklopuva sojuz so hristijanskite sili na Istok, kako na primer so kralot Armenije i so krstonoscite.Negovata omilena èna bila hristijanka. Taa vlijaela vrz Hulagovite simpatii sprema nejzinite istoverci. Negoviot sin Abaka-kan (1265-128-) se oènil so }erkata na vizantijskiot imperator.Iako Abaka-kan ne stanal hristijanin, negoviot dvor bil poln so hristijanski sve{tneici. Im ispratil pove}e delegacii na evropskite vladeteli, kako na primer na Sveti Luj – kralot na Francija, na Karlo – kralot na Sicilija, na kralot Aragon Xems, baraj}i od niv sojuz protiv muslimanite.So taa cel vo 1274. godina na lionskiot koncil (sobor) ispratil delegacija (??prateni{tvo) od 16 ~lenovi. [efot na ovaa delegacija go primil hristijanstvoto so 715 Abu’l-Ghazi, tom.II, str.181.716 Juzjani, str.447, Raverty, str.1283-84.717 Juzjani, str.447, Raverty, str.1285-86.718 Marqizi (2), tom.I, str.180-181, 187.719 Isto, (2), tom.I, str.215.720 Marqizi (2), tom.I, str.222.

146

u{te nekoi svoi pridru`nici. Hristijanite toga{ polagale golema nade` vo preobra}aweto na Abaka-kan vo hristijanstvoto, no nadeìte im se izjalovile. Abaka-kanoviot brat Takudar Ahmed721 (1274-1282), koj {to go nasledil, bil prviot Ilhanij Mongol {to go primil islamot (vo Persija).Toj rastel kako hristijanin (kako ne informira sovremeniot hristijanski pisatel) i vo detstvoto e krsten so imeto Nikola. Koga stanal polnoleten, go primil islamot. Druèj}i se so muslimanite, koi mu bile dragi, stanal podol saracen – musliman.Napu{taj}i go hristijanstvoto, sakal da se vika Muhamed-kan. Go vloìl siot trud Tatarite da gi prevede vo Muhamedovata vera i pravec.Koga se pokaàle cvsti vo svojata vera i ne se soglasile da go primat islamot, toj preku pokloni, po~esni slu`bi (orig. zvawa) i tituli pridobil golem broj na Tatari vo verata na saracenite – muslimanite.“722

Za svoeto preminuvawe vo islamot ovoj vladetel mu go ispratil slednovo pismo na memlu~kiot sultan (Kaldun) vo Egipet: „Vo ime na Semo}niot Bog, po naredba (??zapoved, nalog) na Ahmed, sultanot na Egipet. Alah, neka mu e seta slava, so svoeto vnimanie i so svetlinata na svoeto Upatstvo, vo ranata mladost n# upatil na praviot pat i soznanie za Negovoto Boèstvo, na priznavaweto na Negovoto edinstvo i svedo~eweto na vistinitosta na prateni{tvoto na Muhamed, neka e nad nego najubaviot blagoslov i selam, od Boga i ubavoto mislewe za negovite dobri sledbenici. ‚Pa, kogo Alah saka da upati }e mu gi otvori gradite kon islamot.‘“723

Na{ite stremeì se kon istaknuvaweto na verata i podobruvaweto na sostojbata na islamot i na muslimanite. Vo vremeto koga ja nasleduvame vlasta (imperijata) po slavniot tatko i brat, Bog vrz nas ja isturil slavata na Svojata po~est i vnimanie i vo izobilieto na Negovite naklonetosti se ostvarile na{ite èlbi, vozdignuvaj}i i podaruvaj}i ni ja ovaa dràva kako blagoroden prijatel.Vo Kuriltajot (Quriltay) ili Golemoto sobranie se sostanuvaat na{ite bra}a, sinovi, visokoto blagorodni{tvo, vojskovodite i upravnicite na pokrainite, oficerite na na{ite voeni sili, i tuka go odrùvaat sobranieto. Tie se sloìle vo toa {to go provela vladata na mojot postar brat vo angaìraweto na ogromna vojska, od ~ija mnogubrojnost se potresuvala (??pottreperuvala) zemjata, ispolneta so strav od nejzinata sila, pri ~ij {to udar se ru{ele (??urivale) i omeknuvale (??smeknuvale) kamewata. Se pokoruvale planinite i dolinite na site strani. Nie ja razgledavme taa nivna odluka, koja ja izrazuvala èlbata na site niv, i najdovme deka vakvata odluka e vo sprotivnost so ona {to e vo na{ite du{i kon op{toto dobro, i {to e izraz na zasiluvawe (??jaknewe, krepnewe) na opredelbite na islamot.Nikoga{, s# dodeka sme vo mo`nost, od na{a strana nema da se izdavaat zapovedi osven onie koi }e go spre~uvaat prolevaweto na krvta i otstranuvaweto na zloto od lu|eto, za da vo site zemji zavladee sigurnost i mir, vladetelite na ostanatite zemji da se odnesuvaat vo dobro~instvo (??dobrodetelstvo) i somilost, veli~aj}i ja Alahovata naredba i milosrdie kon Negovite su{testva.Alah n# inspiriral da go ugasime toj ogin i da gi dokraj~ime tie te{ki nesre}i izvestuvaj}i go onoj {to ukaàl na idejata, so koja Bog n# upatil i ja stavil vo na{ite srca, na lu|eto da im go dademe o~ekuvaniot i sakaniot lek od bolesta, a da se otkaème od ona {to bi bilo posleden lek.

721 Wassaf (al Harda) go narekol Nikudar pred, a Ahmed, po primaweto na islamot.722 Hayton. (Ramusso, tom. II, str.60, c)723 Kuran, 6:125.

147

Nie ne sakame da izbrzuvame so potegnuvawe na oru`jeto za borba dodeka prethodno ne go utvrdime praviot pat, nitu se brzame vo borba s# dodeka ne ja utvrdime jasnata vistina i dokazot.Na{ata re{itelnost e zasilena so ona {to go nao|ame za podstaknuvawe (??podstrek) na dobroto, i izvr{uvaweto na ova {to nam ni se ~ini uspe{no spored sovetot na [ejhu-l-islam, primerot na pobo`nik, koj ni dava (??pruà) mnogu pomo{ vo rabotite okolu verata.Nie sme gi odredile (??opredelile) na{iot glaven pravnik Kutbudin i Ata-beg Behaudin, obajcata se vistinoqubivi li~nosti na ova napredno kralstvo, za da ve zapoznaeme so na{iot pravec i da vi ukaème na najdobrite nameri za op{toto dobro na muslimanite. Da se znae deka Alah n# prosvetlil i deka islamot dokinal s# {to bilo pred toa, i vozvi{eniot Alah vo na{ite srca vsadil da ja sledime vistinata – el-haqq, i onie koi ja praktikuvaat. Ako lu|eto se uverat vo dokazot, koj e dovolen za da bide pri~ina za doverba i dokaz na koj moàt da se potpiraat, neka ja sogledaat na{ata rabota koja ve}e postanala op{to poznata. Nie so Alahovata pomo{ i zadovolstvo po~navme so javno manifestirawe (??pokaùvawe) na verata. Vo site na{i naredbi i odredbi gi sledime zakonite na Muhamed, spored propisite na Ahmed,724 so polno uvaùvawe i po~it. Vnesovme radost (??veselba) vo srcata na narodot.Sekomu mu gi prostivme porano napravenite dela i kaàvme: „A Alah prosti za ona {to pomina.“725

Pristapivme kon reforma i obnova na sostojbata na muslimanskite mirazi (vakufi), koi se ostaveni za xamiite, medresite, dobrotvornite institucii, i povtorno izgradivme karavansaraji. Nie im gi vrativme nivnite prihodi onaka kako gi uslovuvale nivnite darodava~i. Naredivme da se respektiraat axiite, da gi prigotvuvaat (??prigodat, doteraat) i osiguraat nivnite karavani i pati{tata po (??preku) koi pominuvaat.Na trgovcite im dadovme izvonredna sloboda. Moàt da patuvaat od edna pokraina vo druga spored nivniot sloboden izbor. Im zabranivme na na{ite vernici i na policijata da se vpletkuvaat me|u niv vo nivnoto doa|awe i zaminuvawe.“ Go baral sojuzni{tvoto na egipetskiot sultan „preku {to ovie krai{ta i gradovi povtorno bi se naselile (??nastanile), da se smirat stra{nite nesre}i i da se vratat sabjite vo koricite, naselenieto da ìvee vo mir i spokojstvo, a vratovite na muslimanite da se spasat od okovite na sramot i poniùvaweto.“726

Navistina, onoj {to ja izu~uva istorijata na Mongolite, koga po stravotiite (??uàsite) i krvoprolevawata koi ovie gi napravile, }e premine iznenadno na najvozvi{enite ~ove~ki ~uvstva i qubovta kon dobroto, koi gi izrazuva ovaa istoriska povela pi{uvana od Takudar Ahmed na memlu~kiot sultan vo Egipet, predizvikuva kaj ~ovekot vistinsko ~udewe deka moèl da ja izdade eden takov Mongol.Ugnetuvaweto na hristijanite od Takudar Ahmed gi nalutilo Mongolite koi bile silno vrzani za hristijanite i pokraj nivnata razli~nost vo verata, pa go obvinile 724 Ahmed i Mustafa se imiwa na Bo`jiot pratenik Muhamed m.n.n.: prvoto se spomnuva vo Kuranot 71:6 (zab. na prev.).725 Del od kuranski ajet 5:95. (zab. na prev.).726 Wassaf, str.231-234.Ovaa pismo go notiral i Kalka{indi (Qalqashindi) „Subhul’a’aša“, tom I, str.65, 68, i datirano e so mesecot džumad se’ula 681 (avgust 1282), a go odnesle dvajca pratenici: Kutbudin [irazi i Ata-beg Pahlivan. Egipetskiot sultan, Kalavun, mu odgovoril na Ilhanot Mongol so pismo od 1. ramazan od istata godina (3. dekemvri 1282). I ova pismo go donesuva Kalka{indi (tom VII, str.237-242).

148

kaj Kublaj-kan obvinuvaj}i go deka so vakvoto odnesuvawe gi prekr{il zakonite na svoite predci. Protiv nego e krenato vostanie, koe go predvodel negoviot vnuk Arqhun, a koj mu podgotvil i ubistvo za potoa da go nasledi na prestolot.Vo vremeto na kratkoto vladeewe na Arqhun (1284-1291) hristijanite go vratile nazad (??povratile) svoeto porane{no vlijanie, {to rezultiralo so progonstvo na muslimanite. Simnati se od site pozicii koi gi zazemale vo sudstvoto i finansiite i zabraneto im e pojavuvaweto vo negoviot dvor.727

Naslednicite na Takudar Ahmed ostanale idolopoklonici s# do preminuvaweto vo islamot na Gazan (1295-1304), sedmiot i najjakiot Ilhanij. Toj go proglasil islamot za dràvna vera vo Persija.Vo vremeto na vladeeweto (??vladetelstvoto) na trojcata728 Gazanovi prethodnici hristijanite se nadevale deka }e ja pokrstat ovaa vladea~ka dinastija na Persija, koja sprema niv pokaùvala tolkava naklonetost i im doverila va`ni dràvni pozicii.Gazanoviot prethodnik Bajdu-kan, koj gi predvodel mnogute nemiri vo Persija, na prestolot zasednal samo par meseci vo 1295. Go primil hristijanstvoto. So site sili nastojuval da go spre~i {ireweto na islamot me|u Mongolite. Na sekoja li~nost (??individua) & zabranil da povikuva i da go {iri u~eweto na ovaa vera me|u niv.729

Gazan pred islamot izrasnal (??porasnal) vo budizmot. Vo podra~jeto na Horasan izgradil pove}e budisti~ki hramovi. Mnogu sakal da se druì so sve{tenicite na ovaa vera, koi vo Persija do{le vo pogolem, broj po zacvrstuvaweto na mongolskata vlast vo ovie krai{ta.730

Izgleda deka Gazan bil so promenliva priroda vo pogled na verskite pra{awa, bidej}i gi izu~uval verskite u~ewa na mnogute rasprostraneti veri vo negovoto vreme. Imal obi~aj da odrùva diskusii so nau~nicite na ovie veri.731

Re{idudin, negoviot u~en vezir, minister i hroni~ar na negovoto vladeewe, argumentirano ja poddrùval ispravnosta na negovata pripadnost vo islamot. Toj na svoj vrat (??svoja odgovornost) zemal vo tekot na celoto vladeewe da se griì za islamskite propisi so golem àr (??du{even plamen) i volja. Nekoi negovi sovremenici (kako i pisateli koi do{le po nego) go obvinuvale deka toj toa go napravil popu{taj}i na molbite na nekoi emiri i {ejhovi.732

„Pokraj s#, koi bitni motivi“ }e se pra{aat negovite braniteli „moèle tolku silno da vlijaat da ja promeni svojata vwera? Tolku (??taka) nezna~itelni motivi za vladetelot ~ii {to paganski predci go osvojuvale svetot?“Gazan so primaweto na islamot gi pridobil srcata na Persijancite za vreme na borbata za prestolot so Bajdu-kan. Mongolite muslimani dezertirale od Bajdu-kanovata vojska i go pomagale negoviot konkurent, nivniot istovernik. So ova se pokaàlo ispravno gledi{teto na Nevruz, emirot na muslimanite, koj go bodrel (??podstaknuval, podstrek) Gazan da go primi islamot. Go narekol Gazana emir pretskaùvaj}i mu deka }e se pojavi vo ova vreme so cel da go za{iti islamot i da mu ja vrati nekoga{nata slava. Ukaùval na toa deka, ako go primi islamot, }e stane vladetel na Persija.

727 De Guignes, vol.III, str.263-265.728 Toa se Aragun (1284-1291), Džihatun (1291-1295) i Baydu (april-avgust 1295. godina)729 C. d’Ohsson, tom.IV, str.141-142.730 C. d’Ohsson, tom.IV, str.148-1.731 C. d’Ohsson, tom.IV, str.365..732 Isto, str.148, 354, i Cahun, str.434.

149

Muslimnaite so toa }e se spasat od ugnetuvaweto na paganskite Mongoli, }e ja prifatat negovata strana (i }e priznaat deka vistinskata vera gi spasila od sigurnata propast).Bog }e go uvaì kako spasitel na vistinskata vera od sigurnata propast i negovata vojska }e ja nagradi so pobeda.733 Malku podocna Gazan go obelodenil svojot pristap kon islamot, a negovite oficeri i vojskata go sledele negoviot primer.Im delel nagradi na pobo`nite lu|e i na ulemite, gi posetuval xamiite i turbiwata na dobrite lu|e, pokaùvaj}i se sekade kako primeren muslimanski vladetel.Negoviot brat Ulxajtu (Uljaytu), koj go nasledil na prestolot vo 1304. godina pod imeto Muhamed Hudabende734 izrasnal (??porasnal) vo verata na svojata majka kako hristijanin i krsten pod Imeto Nikola. Bil s# u{te mlad koga go primil islamot po maj~inata smrt, a na ohrabruvawe od negovata èna.735 Ibn Betuta ukaùva na toa deka odnesuvaweto i primerot na ovoj vladetel imaat golemo vlijanie na Mongolite.736

Od toa vreme pa natamu islamot stanal vladea~ka vera vo dràvata na Ilhaniite.

Islamot na dinastijata XagatajPodatocite so koi raspolagame za prodiraweto na islamot vo srednata mongolska imperija, koja mu pripa|ala na Xagataj, s# u{te se nezna~itelni. Pove}e vladeteli od ovaa dinastija se potpomognuvale so ministrite muslimani a sepak da nemale naklonetost kon islamot.

733 C. d’Ohsson, tom.IV, str.128, 132.734 Ibn Betuta veli deka misleweta vo vrska so negovoto ime se raziduvaat (vol.I, str.143). Velat Huda, {to na persiski zna~i Bog, i bende, {to zna~i mom~e, sluga, rob. Potoa velat Haratbende, {to na persiski zna~i magare. Pa imeto bi mu zna~elo Abdulah, Alahov rob, ili Mom~e – magare.Se zboruva deka pri~inata za nazivot (??terminot) so ova drugo ime e eden tatarski obi~aj koga }e se rodi deteto da go imenuvaat spored imeto na prviot {to }e vleze vo ku}ata.Koga e roden, prviot {to vlegol bil sopstvenik na tovarot, po s# izgleda natovareno magare, i poradi toa e imenuvan (?nare~en) Harabende. Braun veli deka Ulxajtu, koga Gazan do{ol na vlast, izbegal vo zato~eni{tvo (??progonstvo) i ~uval magariwa na podra~jeto na Kerman i Hormesa i deka spored toa mu e dadeno imeto Harabende, ~uvar na magariwa.Se zboruva deka roditelite mu dale grdo (??neubavo) ime za da ne go uro~at o~ite na zavidnicite i deka zatoa e nare~en Hurdbende. Sli~no pravele starite Arapi davja}i im gi na decata imiwata: Karpa (Fihr), Kamen (Sahr), Pes (Kelb), [akal (Muavija), so nade` deteto, koga }e porasne, kon neprijatelot da bide kako kamen ili pes. Ibn Werdi (Istorija na Werdi, str.264) veli deka imeto mu se Hudabende i deka vlasta mu se prostirala na Irak, Horasan, Azerbejxan i Dijarbekr (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto). 735 Hammer – Purgstall Geshichtw den Ilchanen, tom.II, str.182. Izgleda deka zarobenite muslimanki odigrale vidna uloga vo preobra}aweto na Mongolite vo islamot, bidej}i ènata kaj Mongolite imala po~esno i ceneto mesto. Moàt da se navedat mnogu primeri od koi se moè da se vidi nejzinoto vlijanie i vo politi~kiot ìvot. Ve}e iznesovme pove}e slu~ai vo koi ènite vlijaele i na verskite opredeluvawa na svoite maì. Viljem Rubruk ni zboruva za toa kako samiot go doìveal vlijanieto na edna èna muslimanka i kako nejziniot stav i vlijanie mu se sprotivstavile vo {ireweto na negovite verski idei: „Na denot na Duhovite ni dojde eden musliman (Saracen). Vo razgovorot so nego po~navme da go objasnuvame verskoto u~ewe. Koga slu{na za Bo`jite darovi na lu|eto i Negovoto oli~enie (??inkarnacija) vo ~ovek, proìvuvaweto po smrtta, Sudniot den i oprostot na grevovite so pri~esnata, posakal da se pri~esti. Tokmu koga se podgotvuvavme da go pri~estime, odedna{ skokna na kowot velej}i deka mora da odi doma i da se konsultira so ènata. Sledniot den, vo razgovorot so nas re~e deka ne moè da se pri~esti bidej}i toga{ pove}e ne bi moèl da pie kosmos (mleko od kobila)“ (Rubruck, str.90-91). 736 Ibn Batuta, tom.II, str.57.

150

Xagataj svoite muslimanski podanici gi ma~el so razni zakoni za koleweto (??zakoluvaweto) na ìvotnite za hrana i za ceremonijalnoto miewe (abdest). El-Xurxani veli deka Xagataj bil najgolemiot neprijatel na muslimanite me|u site mongolski kanovi.Islamot go mrazel do taa merka (??tolku) {to ne dozvoluval vo negovoto prisustvo da se kaè zborot „musliman“, osven ako so nego ne se poniùvalo i ismejuvalo (??podigruvalo).737

Orghana, ènata na negoviot najstar sin i naslednik na Kara-Hulagu, go vospitala svojot sin kako musliman. Toj pod imeto Mubarek-{ah vo 1264. godina se javuva kako pretendent na prestolot na Xakatajkanatot, koj inaku bil predmet na konfliktite (??sudirite) me|u mongolsite princevi. Nabrgu go soboril (??smetnal, simnal) negoviot bratu~edot Burak-kan.Izgleda deka negoviot islam nemal nekakvo vlijanie vrz Mongolite. Vsu{nost, koga bi se vratile na imiwata na negovite sinovi, nema da najdeme nieden od niv {to ja primil tatkovata vera.738

Za Burak-kan se zboruva deka go „imal blaènstvoto da ja primi svetlinata na verata“ samo nekolku dena pred smrtta vo 1270. godina koga go zemal imeto Sultan Gijasudin.739

Pokraj toa, ne e pogreban spored islamskite propisi tuku spored stariot mongolski obi~aj. Onie koi vo negovoto vreme go primile islamot povtorno mu se vratile na svoeto porane{no paganstvo.Vo Xagataevata imperija islamot se zacvrstil duri vo sledniot vek, po Mubarek-kan, i toa otkako ovaa vera ja primil Tarma{irin-kan okolu 1326. godina. Ovoj pat Mongolite, koi se povele po negoviot primer, ostanale vo novata vera.Pokraj seto toa, islamot ne se zacvrstil potpolno vo du{ite na Mongolite bidej}i Buzan, koj bil kan vo narednata decenija, iako to~nosta na ovoj datum ne e utvrden, go soboril (??smetnal, simnal) od prestolot Tamari{irin i po~nal da gi progonuva muslimanite.740

Duri po nekolku godini slu{ame za prviot vladetel na muslimanite vo Ka{gar koj, blagodarej}i na slabosta na Xagataevata dinastija, uspeal da se osamostoi vo novite krai{ta.Nekoi istori~ari velat deka princot Tukluk Timur-kan (1347-1363), vladetel na Ka{gar, islamot go primil preku eden dobar i poboèn ~ovek od Buhara so ime {ejh Xemaludin. Ovoj {ejh eden den, vo dru{tvo na nekoi patnici, ne znaej}i pominal niz krai{tata koi ovoj princ (emir) gi opredelil (??odredil) za lov i zabava. Naredil da im se vrzat racete i nozete i da se dovedat pred nego.Naluteno gi pra{al kako se osmelile da vlezat vo toa podra~je. [ejhot odgovoril deka se tu|inci (??stranci) i deka voop{to ne znaele deka odat po zabraneta zemja (??po~va). Koga vladetelot razbral deka se Persijanci, im rekol: „I pesot e poskap od Persijancite.“ „Da“, rekol {ejhot, „koga ne bi veruvale (??da ne veruvavme) vo pravata vera, bi bile pomalku vredni otkolku pesot.“Iznenaden od odgovorot na {ejhot, vladetelot naredil da mu se dovede (??privede) ovoj hrabar Persijanec {tom toj }e se vrati od lov. Koga se osamile, go pra{al {ejhot {to mu zna~at tie zborovi i kakva e taa vera. [ejhot mu go pretstavil u~eweto na islamot so takvo odu{evuvawe i zanes {to Kanovoto srce, koe porano bilo tvrdo kako karpa, se topelo kako sve}a. Neverstvoto {ejhot mu go pretstavil taka {to Kanot ja sogledal seta zabluda i 737 Juzjani, str.381, 397, Raverty, str,1110, 1145-46.738 Rashid al’Din, str.173-174, 188.739 Abu’l-Ghazi, tom.II, str.159. 740 Ibn Batuta, tom III, str.47.

151

praznina na svoeto veruvawe i mu rekol: „Ako (??dokolku) jas sega go primam islamot, jas ne sum vo sostojba da gi upatam i moite podanici na praviot pat. Daj mi malku vreme, dodeka ne ovladeam (??zavladeam) so imperijata na moite predci“.Vo toa vreme Xagatajovoto carstvo bilo podeleno na pove}e pomali kneèvstva. Toa bilo (??se slu~ilo) mnogu godini pred da uspee Tugluk Timur da ja obedini celata imperija, kako {to nekoga{ bila.Vo me|uvreme {ejhot Xemaludin se vratil vo svojot kraj kade smrtno se razbolel. Koga bil pred smrt (??vo agonija), mu rekol na sinot Re{idudin: „Eden den Tugluk Timur }e stane postane mo}en vladetel. Ne zaboravaj da otide{ kaj nego i da mu go prenese{ mojot pozdrav, i ne se pla{i da go potseti{ na obvrskata i vetuvaweto koe mi go dal.“Malku posle toa (??potoa) Re{idudin oti{ol kaj Tugluk Timur vo negoviot voen logor, otkako ovoj uspeal da go vrati nazad (??povrati) prestolot na svoite predci, da mu ja prenese poslednata èlba na svojot tatko. Pokraj site nastojuvawa, ne moèl da vleze na audiencija kaj Kanot.Na krajot pribegnal kon (??edna) interesna itrina.Eden den, rano nautro, vo blizina na Kanoviot {ator go prou~il pokikot za molitva (ezanot). Jakiot (??silniot) glas go spre~il (??naru{il) Kanoviot son i go predizvikal negoviot gnev. Toga{ Re{idudin go ispolnil o~eviot zavet. Tugluk-kan ne be{e zaboravil na svoite vetuvawe i rekol: „Navistina, postojano se prisetuvam na toa otkako zasednav na prestolot na predcite, no li~nosta na koja sum go dal toa vetuvawe ne se pojavila porano. Sega si ti dobredojden.“ Potoa gi izgovoril zborovite na svedo~ewe ({ehadetot), i stanal musliman.„Sonceto na islamot svetnalo (??bolsnalo) i so svojata svetlina go rasteralo mrakot (??temnicata) na neverstvoto. Za da ja pro{iri svojata vera me|u svoite podanici, Tugluk Timur i Re{idudin se dogovorile vladetelot da prima eden po eden princ, i da im go ponudi primaweto na islamot; koj }e go primi izobilno }e bide nagraden, a koj }e odbie }e bide ubien kako paganin i idolopoklonik.“Prvite na koi im e ponudeno bil blagorodnikot Emir Tulik, komu Kanot mu rekol: „Saka{ li da go prifati{ islamot?“Emir Tulik se nasmeal do solzi i rekol: „Pred tri godini jas preminav vo islamot so pomo{ na eden dobar ~ovek od Ka{gar. Musliman sum, no od stravot od tebe toa ne go obelodeniv.“Tugluk-kan toga{ go gu{nal (??pregrnal) i site trojca sednale zaedno. Vaka im go ponudile islamot na site knezovi, eden po eden. Site go prifatile osven eden, so ime Xaras, koj go odbil primaweto na ovaa vera.Predloìl, kako ispituvawe vo silata, borba me|u {ejhot i negoviot sluga, koj imal ogromno telo, bil tolku silen {to moèl da krene (??podigne, digne) dvegodi{na kamila.[ejhot go prifatil dvobojot i mu rekol na toj knez: „Ako ne go pobedam, nema da baram da go primi{ islamot. Ako bide Alahovata volja Mongolite da ja steknat ~esta na blagoslovot na ovaa vera, Toj, bez somnenie, }e mi dade sila so pomo{ na koja }e go pobedam ovoj ~ovek“.Tugluk-kan i drugite koi go primile islamot se obidele da go odvratat (??otklonat, odbijat) pobo`niot {ejh od dvobojot, no toj bil cvrst vo svojata odluka.„Narodot se sobral, do{ol i toj nevernik. Zastanale eden nasproti drug. Slugata pristapil, poln so gordost i sigurnost (??verba) vo svojata sila. [ejhot pokraj toj ~ovek izgledal mo{ne mal i slab.Samo {to zapo~nala borbata, {ejhot tolku silno go udril so rakata vo gradite na nevernikot {to ovoj padnal onesvesten (??vo bezsoznanie). Malku podocna

152

slugata povtorno se obidel da se bori, no samo {to se krenal, povtorno padnal pred {ejhovite noze izgovoruvaj}i go svedo~eweto za primaweto na verata.Narodot po~nal glasno da rakopleska i toj den 160.000 lu|e gi postrièle (??ostrièle) svojite kosi i go primile islamot. Kanot bil obreàn (??osuneten), a svetlinata na islamot ja raspaluvalo (??razgoruvalo, spotnuvalo) temnicata (??mrakot) na neverstvoto.“Od toa vreme, islamot stanal vospostavena vera vo mirnite i naseleni pokraini so koi upravuvale Xagataevite naslednici.741 Izgleda deka mnogu mongolski nomadi ostanale daleku nadvor od islamot s# do po~etokot na XV vek, {to se gleda i od (??preku, spored) surovite (??èstokite) metodi {to gi primenuval Muhamed-kan, koj bil kan na Mugalistan742 okolu 1416. godina, vo preobra}aweto na ovie nomadi vo islamot.„Muhamed-kan bil bogat vladetel i dobar musliman. Zastapuval pravednost i ednakvost me|u lu|eto. Ne se otkaùval od svoite nastojuvawa s# dodeka mnozinstvoto (??pogolemiot del) od mongolskite plemiwa ne go primile islamot za vreme na negovoto sre}no vladeewe (?? vladetelstvo).Narodot (??lu|eto) znael za negovite strogi merki so koi gi pridobil (??nagovoril, ubedil) Mongolite vo islamot. Na primer, ako nekoj Mongol bi odbil da go oble~e turbanot, bi mu bil za~ukuvan (??zatropuvan) kowski klinec (??brut, {ajka) vo glavata. Vaka surovata (??èstokata) postapka bila rasprostraneta. Bog da go nagradi so dobro.“743

Ni vaka èstokite merki ne go naterale siot narod (??lu|e) na primawe na islamot.Vo krajot na sledniot, XVI vek,744 se pojavil dervi{ot nare~en Ishak Veli koj prona{ol pole za akcija na preobra}awe vo islamot vo Ka{gar, Jarkand i Hoton, kade pominal (??provel) 12 godini vo {irewe na verata.745 Isto taka rabotel i me|u Kirgizite i Kazacite. Taka preku nego islamot go prifatile 180 lica (??individui) i se urnale (??sru{ile) 18 paganski hramovi.746

Vo spomnatoto se obidovme da objasnime nekoi gre{ki na muslimanite koi gi napravile pridobivaj}i gi vo islamot divite plemiwa, koi gi razorile centrite na nivnata kultura.Islamot postepeno se kreval od urnatinite na nekoga{nata slava. Povtorno go zazemal svoeto mesto kako vladea~ka vera po poti{tenosta (??ugnetenosta) i propa|aweto pove}e od eden vek. Na patot na borbata so sledbenicite na konkurentnite veri vo pridobivaweto na Mongolite vo nivnoto versko u~ewe, opredeleni (??odredeni) politi~ki polzi (??koristi), bez somnenie, imale udel vo naso~uvaweto na ovaa borba vo korist (??polza) na muslimanskite strani.Zaverite na hristijanskiot narod na Zapad frlile somnenie vrz hristijanite kako na {piuni na nekoja tu|a (??stranska) sila.Me|utoa, nekoi Mongoli, koi go prifatile u~eweto na nestorijanskata hristijanska sekta, na po~etokot imale mnogu pove}e uspeh vo propagandata od ostanatite. Smetaj}i se za nacionalna partija (??stranka), moèle polesno da

741 Abu’l – Ghazi, tom II, str.166-68, Muhammad Haydar, str.13-15.742 So opa|aweto na mo}ta na dinastijata na Xagataj-kanovata, isto~nata provincija od nivnoto carstvo prakti~no stanala samostojna pod imeto Mugalistan. Toa e zemjodelski kraj koj im odgovara (??soodvestvuva) na nomadite i sto~arite. Denes se vika Kineski Turkestan. 743 Muhammed Haydar, str.57-58.744 Toa bilo za vreme na vladeweto Abdulkerim, koj bil kan na Ka{gar (983.-1003./1575.-1504.).745 Martin Hortmann: Der Islamische Orient, vol.I, str.203 (Berlin, 1899).746 Martin Hortmann: Der Islamische Orient, vol.I, str.202.

153

atakuvaat (??gi napa|aat) na muslimanite gledaj}i vo niv nositeli na tu|a (??stranska) vera. Ahmed Takdar bil obvinet od Argun za predavstvo na zakonite na predcite poradi toa {to go sledel „patot na Arapite“, kogo {to nikoj od negovite predci ne go znael.747

Vostanieto preku koe e soboren (??simnat, smetnat) Tarma{irin i ispraten (??ekspediran) vo zato~eni{tvo (??progonstvo) imal potpirka vo àlbata deka ovoj vladetel go zanemaril Jassak, kodeksot na mongolskite zakoni.748

Iako izvorot na konflikitite (??sudirite) dolgo vreme ostanal izvor na somneòt, islamot se zacvrstil vo krai{tata nekoga{ otmeni (??odzemeni) od nego.Metodite preku koi ovaa vera postignala uspeh se pra{awa s# u{te obvitkani (??zavitkani) so vel na tajni i nejasnotii. Iako dadenite informacii se skudni (??{turi), tie zamenuvaat mnogu podrobnosti (??poedinosti) od ovaa prikazna. Go registriravme ona {to dovolno upatuva na nekoi akcii koi vodele kon individualnite pristapi kon ovaa vera. Ananda go vpila (??apsorbirala) duhot na islamot;749 a i ostanatite vernici, posebno starite turski muslimanski semejstva, sekoga{ vr{ele neusetno (??nezabeleàno) vlijanie vrz Mongolite, koi do{le vo nivnata sredina. Osobena va`nost me|u faktorite koi pomagale vo {ireweto na islamot ima vlijanieto na pirot (duhovniot voda~) i negovite duhovni u~enici.Vo sredinata na stra{nata nesre}a koja se isturila vrz muslimanite po nadojdeniot poroj na mongolskoto osvojuvawe, svoeto prvo pribeì{te tie go nao|aat vo misticizmot (tesavufot).Pirot ili duhovniot voda~ (mur{id) i verskite redovi kako na primer nak{ibendiskiot750 koj vo XIV se pokaàl kako silen i vlijatelen, mu dale na islamskoto op{testvo nov ìvot i mu vdahnale (??vdi{ile) nova verska toplina.Vo racete na pirot i na negovite sledbenici, muslimanot vo Azija, na po~etokot pasivniot i nesvesniot posrednik, na krajot postanal aktiven pobornik za strankata (??partijata) na nacionalnata vera koja }e se stavi vo opozicija na mongolskata vlast, koja bila stranska (??tu|a), varvarska i svetovna.751 Da se vratime sega na istorijata na {ireweto na islamot me|u plemiwata na Zlatnata orda.Ovaa grupa na Mongoli se spu{tila vo glavnata plodna nizina koja ja navodnuvala (??bila navodnuvana od) rekata Volga. Na eden nejzin breg go osnovale i svojot glaven grad – prestolinata Saraj, kade {to ruskite knezevi mu go pra}ale danokot na kanot.Preminuvaweto vo islamot na Baraka-kan, za kogo porano se zboruva{e, a koj vospostavil prijatelski vrski so Memlucite vo Egipet, dosta vlijaelo vrz {ireweto na islamot me|u ~lenovite na ova pleme.Izgleda deka postepeno mnogu ~lenovi na aristokratskiot sloj so mongolsko poteklo, voda~i na Zlatnata orda, se povele po negoviot primer. Isto taka fakt e deka mnogu negovi rodnini & se sprotivstavuvale na ovaa vera i na nejzinoto {irewe me|u niv, i koga Baraka-kan go obelodenil svoeto primawe na islamot, razmisluvale za negovoto turnuvawe (??otfrluvawe,

747 Assemani, tom.III, pors.II, str.CXVI.748 Ibn Batutah, tom.III, str.40.749 Rashid al-Din, str.600, pasus 1.750 Ovoj red (tarikat) se smeta za podnik (??fidanka, potomok) na sunitskoto misti~no dvièwe vo Horasan (Persija) i e nare~en (??imenuvan) spored imeto Muhamed b. Muhamed Behaudin Buhari Nakšibendi (um.1389 godina), iako toj ne e direkten osnova~ (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto).751 Cahun, str.40.

154

kutnuvawe) od prestolot. Smetaj}i go za nedostoen, krunata na Mongolite mu ja ponudile na negoviot rival Hulagu.Protiveweto (??sprotivstavuvaweto) bilo otolku silno {to Mongolite me|usebno se podelile. Taka kako posebno pleme se pojavilo plemeto Nogaj. Imeto go zemale spored Nogaj, glavniot vojskovodec na mongolskite sili pod Baraka-kan.Koga drugite mongolski knezevi na Zlatnata orda stanale muslimani, Nogaj ostanal [amanist. Ostanal postojana spona (??vrska) za site lu|e koi odbile da ja napu{tat starata mongolska vera. Sepak }erkata na ovoj vojskovodec, koja se omaìla za {amanist, go primila islamot neposredno po maà~kata, i ostanala privrzena kon novata vera i pokraj lo{oto odnesuvawe na svojot ma` i poniùvaweto koe go doìvuvala.752

Islamot vo vremeto na plemiwata na Zlatnata ordaNa Uzbek-kan, koj bil na ~elo na plemiwata na Zlatnata orda od 1313. do 1340. godina i bil poznat spored gorlivosta za {ireweto na islamot me|u svoite soplemenici, re~eno mu e: „Zadovoli se so na{ata poslu{nost kon tebe, a {to te interesira (??{to te zasega) na{ata vera? Zo{to da ja napu{time verata na Xingis-kan i da ja prifatime verata na Arapite?“Uzbek, i pokraj otporot na koj naiduval, uspeal vo nastojuvawata mnogumina (??mnozina) da pridobie i da privede vo novata vera, na koja {to bil cvrst i gorliv sledbenik. Nemu treba da mu se zablagodarime {to (??Blagodarej}i na nego) taa gi spruìla i zacvrstila svoite koreni vo zemjite koi bile pod negovata vlast.753

Ona {to go potvrduva vlijanieto na Uzbek e i toa {to nao|ame plemiwa na Uzbek vo Centralna Azija, koi gi dobile imeto spored nego, i ne e isklu~eno deka i islamot go primile za vreme na negovoto vladeewe.Se veli deka imal plan (??planiral) da go pro{iri islamot na site krai{ta na Rusija, no ovoj plan ne mu uspeal.Iako vlasta na Mongolite vo Rusija potrajala dva veka, taa nemala pozna~ajno vlijanie vrz nejzinoto naselenie, a najmalku vo sferata na verata.Treba da se zabeleì i toa deka, i pokraj golemata predanost (??oddadenost, vernost), gorlivosta i àrot za {ireweto na islamot, Uzbek-kan imal mnogu razbirawe i tolerancija kon svoite hristijanski podanici.Im dal polna sloboda vo izvr{uvaweto na verskite obredi, a ne im pravel lo{o (?zlo) so bilo {to. Vo tolerancijata oti{ol podaleku od ova. Duri i go dozvolil doa|aweto na hristijanskite misioneri vo negovata dràva da ja {irat nivnata vera.Eden od mo{ne va`nite dokumenti za islamskata tolerancija, koj bara (??iziskuva) vnimanie, e dokumentot koj Uzbek-kan mu go dal na mitropolitot Petar vo 1313. godina. Vo nego stoi: „So Alahovata volja, Negovata mo} i golemata milost! Od Uzbek do site na{i zapovednici (emiri), golemi i mali. Nikomu ne mu e dozvoleno da & nanesuva navreda na crkvata na Mitropolitot, na ~elo na koja e Petar, ili na negovite slugi i sve{tenici, nitu bilo {to da zema od nejziniot imot, vrednosti ili lu|eto, nitu da se me{a vo nejzinite raboti.Kojgode (??Koj i) da ja prekr{i ovaa naredba e gre{en kaj Boga, a na{ata kazna mu e smrtta. Da go ostavime Mitropolitot da uìva vo veselbata i vo sigurnosta. Da go pu{time nego (ili negovite zastapnici) da odlu~uva i da gi ureduva crkovnite pra{awa spored svoja volja i so mirna du{a.Sve~eno izjavuvame deka nie, na{ite deca, blagorodni{tvoto na na{ata dràva i guvernerite na pokrainite ni vo koj (??vo nikoj) slu~aj nema da navleguvame 752 Howorth, vol.II, str.1015.753 Abu-Ghazi, tom II, str.184.

155

vo vnatre{nite raboti na crkvata i Mitropolitot, nitu vo rabotite na nivnite gradovi, centri, sela, lovi{tata na kopno i na more, p~elarnicite, pasi{tata, poliwata i pustinite, lozjata i melnicite (??vodenicite), ni na bilo koj nejzin imot i sopstveni{tvo. Da go ostavime Metropolitot da uìva vo mir i spokoj daleku od te{koiite i problemite, da pu{time da bide so mirno i ~estito srce, kako bi moèl da se moli na Boga i za nas, na{ite deca i na{iot narod.Ako nekoj bi ja stavil rakata na ne{to sveto i se utvrdi negovoto obvinenie, }e bide izloèn na Bo`jiot gnev (??lutina) i kazna so smrt, a negovata sudbina }e vlee strav vo srcata na ostanatite.Ako se odredi (??opredeli) ara~ot ili drugite danoci kako: carinata, danokot na zemjata, pati{tata i na neobrabotlivata zemja, ili ako sakame da gi sobereme vojnicite me|u na{ite podanici, neka ni{to ne se sobira so sila i so nasilstvo od katedralnite crkvi pod mitropolitot Petar ili (??pod) bilo koj od negovite sve{tenici. S# {to }e se zeme od sve{tenstvoto so sila }e bide vrateno trokratno. Nivnoto pravo, crkvite, manastirite, kapelite neka bidat mesto za po~ituvawe.Koj i da ja ukori ili obvini ovaa vera, nema da mu se prifati izvinuvaweto nitu baraweto na oprostuvawe, tuku kaznata mu e smrt. Bra}ata i sinovite na sve{tenicite i |akonite koi sedat na ista masa i ìveat vo ista ku}a }e gi uìvaat istite prava i privilegii. “754

Deka ova ne bile prazni zborovi i deka tolerancijata navistina e sproveduvana vo ìvotot dokaz e i pismoto na Papata Jovan XII od 1318. godina upateno do Kanot vo koe na muslimanskiopt vladetel mu se zablagodaruva na vnimanieto koe go posvetil na svoite hristijasnki podanici i blagonaklonetiot tretman koj ovie go imale kaj Uzbek-kan.755 Dodeka Rusite uredno mu go davale danokot na kanot, im bila ostavena slobodata vo ispoveduvaweto na verata, kolku {to sakale. Hristijanstvoto potpolno vleglo vo ìvotot na narodot taka {to sekoe nastojuvawe da se oddelat od verata na tatkovcite bilo naprazen (??zaluden) trud. Pri~inata e i toa {to hristijanstvoto stanalo nacionalna vera na ruskiot narod skoro tri veka pred Mongolite da se zacvrstat na ruskata teritorija.Izgleda deka Uzbekovite naslednici ne ja poseduvale ovaa gorlivost za {ireweto na islamot kako nego, i ne ni moèlo da se o~ekuva da uspeat kade {to toj ne uspeal.

Istorija na {ireweto na islamot vo RusijaEden drug narod mnogu porano se obidel da gi privle~e Rusite vo islamot, no ne uspeal. Toa bile Bugarite-muslimani, koi okolu X vek ìveele na krajbre`jeto na Volga. Tie islamot go primile preku muslimanskite trgovci koi trguvale so krzno i so druga stoka dobiena od sever. Nivnoto preminuvawe vo islamot mora da se slu~ilo pred 921. godina koga abasidskiot halif El-Muktedir (295-320/908-932) ispratil delegati koi }e rabotat vo zacvrstuvaweto na verata i na obu~uvaweto vo islamskoto u~ewe i propisi.756

Bugarite–muslimani se obidele vo islamot da go preobratat Vladimir, vladetelot na Rusija (kako ni zboruvaat za toa ruskite hroniki), koj toga{ smetal deka

754 Karamzin, vol.IV, str.391-394.755 Hammer – Purgstall: Geschichte der Goldenen in Kiptschak, str.290. 756 Za Ba{kardite, koi gi spomnuvaat Ibn Fadlan i Jakut, pi{uval: C. N. Fraehnio (Mémoires de l’Academie Imperiale des Sciences de St.Petersbourg, tom.VIII, str.626, 1822.).

156

treba da izbere veruvawe podobro od paganskoto, na koe do toga{ mu pripa|al. Obreùvaweto i zabranata na alkoholot bile edinstvenata prepreka (??pre~ka) za nego i negovite podanici da go primat islamot, od ~ija upotrebi, kako izjavil, Rusite nikoga{ ne moàt da se odre~at, bidej}i toa im e sostaven del od ìvotnite radosti. Sli~en neuspeh doìveale i Evreite koi do{le od podra~jeto na Kazar na Kaspiskoto More i uspeale vo Musaovata (Mojseevata) vera da prevedat eden tamo{en vladetel.757

Koga Vladimir gi soslu{al nivnite dokazi, gi zapra{al kade im bila tatkovinata. „Erusalim“, odgovorile tie „no Bog, od svojata lutina (??gnev) kon nas, ne rasprskal niz celiot svet“, „Zna~i, vie ste od Boga prokolnati“, izvikal kralot, „a sakate drugite da gi u~ite. Odete (??Zaminete si)! Nie ne sakame da ostaneme bez tatkovina kako i vie.“ Na Vladimir najmnogu mu ostavila vpe~atok idejata koja ubavo ja prikaàl gr~kiot sve{tenik. Toj, po kratkiot kriti~ki prikaz (??opis) na drugite veruvawa, dal seopfaten prikaz (??opis) na hristijanskoto u~ewe po~nuvaj}i od sozdavaweto na svetot do prikaznite za propasta na ~ovekot i krajot (na svetot) zavr{uvaj}i so sedumte ekumenski sobiri {to gi prifatila gr~kata pravoslavna crkva. Na vladetelot mu ja dolovil (??do~aral) slikata na Sudniot den, vleguvaweto na dobrite lu|e vo rajot i frlaweto n nevernicite vo pekolot. Mu go vetil nebeskoto nasledstvo, dokolku se krsti. No, Vladimir ne bil prebrz vo izborot na verata koja }e ja zmeni negovata paganska; zatoa gi sobral site ruski stare{ini od svojata dràva i im go kaàl seto ona {to go slu{nal za drugite veri baraj}i sovet od niv. Tie mu rekle: „O, vladetelu, sekoj ~ovek ja fali svojata vera. Ako saka{ da ja odbere{ najdobrata me|u verite, isprati mudri lu|e vo razli~ni zemji i neka ti otkrijat koj narod go slavi Boga na na~in koj najve}e mu prilega (??e soodveten) na Negovata Golemina.“So ovaa cel (??namera) Kralot opredelil (??odredil) deset lu|e poznati spored cvrstinata (??ja~inata) na karakterot i na misleweto. Ovie delegati kaj Bugarite na{le razni mesta so lo{ izgled, molitvi koi predizvikuvaat neprijatnost i mra~ni (??stu{eni, namurteni) lica. Me|u Germanite go zateknale katoli{tvoto ~ii {to religiski rituali bile bez pompeznost (??torèstvenost) i sjaj. Na krajot stignale vo Konstantinopol. Imperatorot rekol: „Pu{tete gi da ja vidat goleminata na na{iot Bog!“ Potoa gi odvele vo crkvata na Sveti Sofija, kade {to patrijarhot, vo sve~ena ode`da (??uniforma, obleka), ja sluèl svetata slu`ba.Veli~estvenosta na zgradata, bogatata obleka na sve{tenicite, oltarot ukrasen so ornamnenti i zanosnite mirisi, mirot na lu|eto, proizlezen od po~itot i pobo`nosta, potoa verskiot obred poln so misti~na pobo`nost i poti{tenost (??smirenost, pokajni~ko raspoloènie) – seto toa gi ispolnile Rusite so ~udewe i gordelivot.Im izgledalo deka ovaa crkva e prestojuvali{te (??ìveali{te) na Najvisokata Mo}, koja ja pokaàla svojata veli~enstvenost na lu|eto na ova mesto.Koga delegatite se vratile vo Kiev, mu go opi{ale na vladetelot patot na svojata misija. So omalovaùvawe zboruvale za Pratenikovata vera i mo{ne malku kaàle za rimokatoli~kata crkva.Za gr~kata crkva zboruvale so odu{evuvawe i gorlivost. „Sekoj ~ovek“ rekle tie, „koj }e ja vksusi (??proba) slatkata goltka vo idnina }e mu bide prosteno za

757 Abu Ubayd al-Bakri, str.470-71.

157

bilo {to gor~livo. Poradi toa, otkako go zapoznavme veruvaweto na gr~kata pravoslavna crkva, ne sakame nikakva druga vera.“Vladimir povtorno gi konsultiral (??se konsultiral so) ruskite stare{ini koi mu rekle: „Da ne be{e gr~kata vera podobra od ostanatite (??drugite), ne bi ja primila (??nema{e da ja primi) tvojata baba Olga, najmudroto su{testvo“. Posle toa Vladimir ne se kolebal i vo 988. godina se deklariral kako hristijanin.Eden den, po kr{tevaweto dal da se uni{tat idolite koi gi oboùvale nivnite predci. Im izdal naredba na site Rusi, gospodarite i robovite, bogatite i siromasite, da go prifatat kr{tevaweto spored hristijanskite propisi.758

Vaka hristijanstvoto stanalo vera na Rusite. Po mongolskoto osvojuvawe nao|ame razni nacionalni karakteristiki na Rusite i na Tatarite koi, s# do denes, ostanale da gi delat ovie dva elementa eden od drug.Odbojnosta kon tatarskata vlast, privrzanosta na Rusite kon svojata vera, potoa nedostatokot na verski àr kaj eden del od Tatarite – seto toa vlijaelo pot~inetiot element da bide daleku od prifa}aweto na verata na osvojuva~ite na nivnata zemja. Nekoi smetale deka zabranata na uìvaweto na alkoholot spored muslimanskite propisi bila seriozna prepreka (??pre~ka) za prifa}aweto na ovaa vera od strana na ruskoto naselenie.Izgleda deka do 1905. godina, koga e izdaden proglasot za verskata tolerancija vo celata Carska Rusija, nemalo (??ne postoele) slu~ai na preminuvawe na Rusite vo islamot kako rezultat na pojako muslimansko misionersko deluvawe.Vo slu~aite na preminuvaweto vo islamot zna~ajna uloga imala i materijalnata podd{ka na Tatarite na preobratenicite kako i vlijanieto na moralnata sila na samite muslimani.759

Ne bile site Tatari vo Rusija podednakvo neaktivni vo pomagaweto na {ireweto na islamot vo izminatite vekovi. Helenisti~kiot tip na likovi, koj e osoben (??svoebrazen) me|u (??za) onie koi se narekuvaat krimski Tatari, navel na razmisluvaweto deka ovie muslimani gi apsorbirale vo svoeto dru{tvo Grcite i Italijanite, koi gi zateknale naseleni na Krismskiot poluostrov. Me|u ovie gi nao|ame i nivnite potomci, koi go primile islamot od mesnoto naselenie, pa i kolonistite Xenovjani (??od Xenova).760 Eden patnik od XVII vek ni zboruva deka Tatarite od Krim se obidele da gi pridobijat svoite robovi i zarobenici vo islamot i deka uspeale vo ovaa vera da prevedat mnozina (??mnogumina) vetuvaj}i im ja slobodata.761 Povikuvaweto vo islamot me|u krimskite Tatari osobeno se aktiviralo po proklamiraweto na verskata sloboda vo 1905.762

Ne e na odmet nakratko da ukaème i na Tatarite od Litvanija, ~ii {to pomali grupi se naselile tamu u{te na po~etokot od XV vek. Ovie muslimanski doselenici uspeale da ja so~uvaat svojata vera me|u hristijanskoto naselenie, no (moèbi od politi~ki pri~ini) ne se obiduvale da im gi nau~at islamskite principi. Me|utoa, imale obi~aj da se ènat so Litvanki i Poljakiwi, ~ii {to deca obi~no bile muslimani, a ne & dozvoluvale na niedna muslimanka da se omaì za hristijanin.Golemite knezevi na Litvanija gi poddrùvlae ven~avkite na hristijankite za tatarskite vojnici, na koi im davale zemji{ni posedi i drugi privilegii.763

758 Karamsin, tom.I, str.259-271.759 Bobrovnikoff, str.13.760 Reclus, tom V, str.831, R.du M. M. tom III, str.76, 78.761 Relation des Tartares, for Jean de Luca, str.17 (Thevenot, tom I).762 Islam and Misions, str.257.763 Gasztowtt, str.321-323. R. du M.M.XI (1910), str.287. sqq.

158

Eden od kuriozitetite na istorijata na islamskoto misionerstvo e preobra}aweto na Kirgizite od centralna Azija preku tatarskite oxi koi me|u niv go {irat islamot vo XVIII vek kako delegati na ruskata vlada.Kirgizite do{le pod ruskoto upravuvawe vo 731. godina i za 120 godini seta diplomatska korespondencija me|u niv e vodena na tatarski jazik zabludno smetaj}i gi (??pogre{no, po gre{ka), deka se etnografski Tatari od Volga. Vtoriot del od zabludata na ruskata vlada e deka Kirgizite bile muslimani, dodeka tie, vsu{nost, vo XVIII vek s# u{te bile {amani i zna~itelen broj od niv bile takvi s# do sredinata na XIX vek.Vo vremeto koga Carska Rusija anketirala golem del od nivnite zemji, so isklu~ok na mal broj na kanati i sultanati, imalo (??postoelo) ne{to (??malku) znaewe za islamot, no i toa vo golem stepen bilo konfuzno i izme{ano. Vo celiot prostor na kirgiskata stepa ne moèl da se najde edna xamija kako {to ne moèl da se najde ni najobi~en u~itel na Pratenikovata vera.Kirgizite svoeto preminuvawe vo islamot mu go dolàt na faktot {to Rusite gi smetale za muslimani, gi tetirale i se odnesuvale kon niv kako sprema takvi.Im dodeluvale dosta golemi sumi na pari za gradewe na xamii i im ispra}ale verou~iteli (muli) poradi gradewe na {koli i podu~uvawe na principite na islamot na pomladite. Kirgiskite ulemi sekojdnevno dobivale izvesna suma na pari potrebna za izdrùvawe. Tatkovcite so mnogu podaroci i sli~ni darovi se stimulirani za da gi ispra}aat decata na u~ili{te.Nepobiten e faktot deka misijata na islamot i negovoto {irewe vo kirgiskite stepi doa|ala od strana na Rusija. Fakt e i toa deka Kirgizite koi doa|ale vo dopir so Evropa stanale muslimani pred toa.Staroto {amansko veruvawe s# do krajot na XIX vek poleka is~eznuvalo me|u onie koi se dvièle me|u sosednite krai{ta na Hiva, Buhara i Hokand, iako ovie zemji ve}e pove}e vekovi bile islamski.764

Ova e edinstven primer edna hristijanska vlast da ima udel (??u~estvo) vo {ireweto na islamot.Ni{to pomalku ne e za~uduva~ko od toa deka ruskata vlada, vo ovoj vek, se obidela da go nametne hristijanstvoto na muslimanskite podanici vo Evropa, kako prodolènie na istite napori vo XVI vek koga go osvoila kanatot Kazan.Na po~etokot od XIX vek mnogumina (??mnozina) Kirgizi koi ja naseluvale prostranata (??{irokata) stepa, koja se prostirala (??spruàla) od pokrainata Tobolsk, ju`no s# do Turkestan, s# u{te bile idolopoklonici.Ruskata vlada go razgleduvala misleweto da & dopu{ti na hristijanskata misija da dojde me|u niv.Me|utoa, vladata sepak ne odgovorila (??se javila, se oyvila) na ova barawe so opravduvaweto deka ovoj narod (??svijet) e tolku varvarski i div {to nivnoto razbirawe na Evangelijata ne e lesno. No, naskoro se pojavile drugi misioneri koi ne se potpirale na ubavata namera na bilo koja vlast, a imale mnogu pove}e verski àr, polet i razbirawe. Go zazemale ova pole i gi privlekle site kirgiski plemiwa vo islamot.765 Po ruskoto osvojuvawe na Kazan, vo XVI vek nastapila okupacija i na drugite tatarski kanati po {to zapo~nuva slu`benoto dvièwe na pokrstuvawe. Eden del od idolopoklonskoto naselenie vo kanatite bil pokrsten. Ovaa aktivnost na sve{tenicite ja poddràle policijata i civilnite upravni vlasti.So ogled na toa deka ruskite sve{tenici ne go poznavale jazikot na svoite preobratenici, na krajot gi zapostavile. Nemale drug izlez osven da priznaat 764 Tre Russian Policy regarding Central Asia. An historical sketch, By prof. V. Grigorief (Eugene Schuyler: Turkistan, vol.II, str.405-406, 5th ed. London, 1876): Fnanz von Schwarz: Turkestan, str.58. (Freiburg, 1910).765 Islam and Missions, str.251-252, 255.

159

deka ovie koi povtorno se preobratile „besramno zadrùvale mnogu odvratni tatarski obi~ai i ne se pridrùvaat, nitu go znaat hristijanskoto u~ewe.“Koga duhovnoto predupreduvawe (??napomnuvawe) ne uspealo, vladata im naredila na svoite slu`benici da gi smirat, pozatvorat i da gi stavat vo okovi onie koi, nasproti kr{tevaweto, ne im se pokoruvaat na naredbite na patrijarhiot, i so toa nepou~enite da gi zastra{at (??upla{at) od tatarskata vera.Vo XVIII vek vladata vloìla mnogu trud i napor za da gi pokrsti idolopoklonskite plemiwa i Tatarite koi otpadnale (??se odmetnale) od verata i vo taa cel (??namera) vloìla mnogu napori. Caricata Katarina II vo 1778. godina naredila sekoj od ovie novopreobratenici vo hristijanstvoto da dade pismeno vetuvawe deka „vo celost }e gi ostavi idolopokloni~kite grevovi, sekoj dopir so nevernicite, cvrsto }e go prifati hristijanstvoto i negovite dogmi.“I pokraj s#, ovie koi se nare~eni „krsteni Tatari“ bile hristijani samo spored imeto. Naskoro se obidele da se oslobodat od seto ona {to poravoslavnata, ortodoksnata crkva go vloìla vo misionerskiot trud. Go napu{tile hristijanstvoto i go prifatile islamot.Ova primawe na hristijanstvoto bilo samo otsko~na {tica za vleguvawe vo Pratenikovata vera. Isto taka e mo`no deka vo slu`benite registri se zavedeni kako htistijani, no sekoga{ cvrsto i silno stanuvale (??se krevale) protiv bilo koj obid za nivno pokrstuvawe.Vo edna poluslu`bena statija objavena vo 1872. godina avtorot veli:„Faktot koj zasluùva vnimanie e deka postoi dolg sinxir na evidentno otpadni{tvo, koe se poklopuva so po~etokot na prezemenite merki za zacvrstuvawe na konvertitite vo hristijanskata vera. Tuka mora da postoi paralelna (??sporedbena) pri~ina koja doveduva do situacii na ovie otpadni{tva vo vremeto koga se o~ekuva sprotivnoto.“Faktot ukaùva na toa deka za celoto vreme ovie Tatari vo srceto se ~uvstvuvale kako muslimani. Im se sprotivstavuvale na prezemenite merki koi nivnoto prifa}awe na hristijanstvoto bi go napravile stvarnost (??bi go realizirale) vo bilo koj moment.766 Vo vtorata polovina na XIX vek napraven e obid za pokrstuvawe na ovie idolopokloni~ki i muslimanski plemiwa preku osnovawe na u~ili{ta me|u niv. Se nadevale deka za sebe }e ja pridobijat mladinata na taa generacija.Im se ~inelo deka ako storat taka, nevozmo`no e da gi vnesat (??vovedat) Tatarite vo hristijastvoto. Za ova, eden ruski profesor veli: „Tek{o e da gi pridobieme za nas ìtelite na Kazan, no nie }e privle~eme pomal broj od selskoto naselenie od stepada i }e gi vospitame da mu se pla{at na Boga. Otkako edna{ }e bidat so nas, nikoga{ pove}e nema da se vratat nazad.“767 Ruskiot kaznen zakon opredeluval (??odreduval) te{ki kazni za onie koi otpa|ale od pravoslavnata crkva.768

766 D. Mackenzie Wallace: Russia, vol.I, str.242-244, (London, 1877. 4th ed.) R. du M. M. vol.IX (1909) str.249, Bobrovnikoff, str. 5 sqq.767 W. Hewporth Dixon: Free Russia, vol.II, str.284 (London, 1870). 768 Na primer , vo 1883. godina odvedeni se selanite od seloto Apozof pred sudot vo Kazan bidej}i go napu{tile pravoslavieto. Obvinetite izjavile deka otsekoga{ mu pripa|ale na islamot. Sedmina se osudeni na te{ka fizi~ka rabota poradi neveruvawe, dodeka mnogumina (??mnozina) koi go napu{tile hristijanstvoto se isterani (??proterani) vo Sibir. Anatole Leroy-Beaulien: L’Empire des Tsars et les Russes, tom III, str.645 (Paris, 1889-1893).

160

Sekoe lice (??individua) za koe }e se utvrdi obvinenieto deka preobratil hristijanin vo islamot, }e bide li{eno od site gra|anski prava i so zatvor osudeno na te{ka fizi~ka rabota od 8 do 10 godini. Pokraj site vladini naredbi, muslimanskata propaganda uspeala site sela da gi pridobie za islamot, a posebno plemiwata naseleni na severoistokot od Rusija.769

Gradot Kazan e glavniot centar na ovaa misioenrska aktivnost. Na toa mesto sekoja godina e pe~aten golem broj na islamski publikacii, a mulite zaminuvale od univerzitetite na selo za preobra}awe na idolopoklonicite i vra}aweto na Tatarite vo islamot otkako bile izloèni na pokrstuvawe.Postojanoto zgolemuvawe na brojot na Tatarite hristijani koi gi popolnuvale redovite na muslimanite predizvikalo v~uvoviduvawe (??zaprepastuvawe) kaj sve{tenstvoto na pravoslavnata ortodoksna crkva, no naporite im bile zaludni (??naprazni) pred uspesite na mulite.770

Zabeleèni se mnogu vesti za vleguvaweto na lu|eto vo ovaa vera vo grupi, osobeno po izdavaweto (??odreduvaweto) na ediktot (??proglasot) za verska sloboda vo 1905. godina. Za masovnata konverzija e javeno vo 1909. godina koga 91 semejstvo vo seloto Atomva preminale vo islamot,771 a vo vremeto od 1906. do 1910. godina brojot na preminuvawata vo islamot se iska~il na 53.000 lica.772

Se veli deka uspehot na ovaa misija najmnogu leì vo visokoto moralno nivo na islamskoto op{testvo, kolku (??kako) i vo silnite ~uvstva na bratska solidarnost koi vo nego preovladuvale.773

Na ova se nadovrzuvaat i metodite kon koi pribegnuvale ruskite sve{tenici potpomagnati od vlastite, za da ovie, koi se vikaat hristijanski Tatari, da gi napravat {to poprivrzani za (??kon) verata. Tie dovele do toa hristijanskata vera, vo nivnata sredina, da bide nepopularna.774

Od druga strana, propagandata na islamot mo{ne gorlivo povikuvala napred. Sekoj obi~en i nepismen musliman bil misioner na svojata vera; siroma{nite, neobrazovanite i nepismenite plemiwa na idolopoklonicite i na niv sli~nite, ne moèle da & se sprotivstavat na nivnata misija.Od mnogute sela, vo koi e izvr{eno pokrstuvaweto, lu|eto vo zimskiot period zaminuvale vo muslimanskite sela da rabotat kako tkaja~i. Tuka tie preminuvale vo islamot. Potoa se vra}ale vo svoite sela kako ravnosni nositeli na islamskite idei, koi vleguvlale vo nivnite ku}i.775 Me|u plemiwata koi najmnogu gi zafatila ovaaa islamska misionerska akitivnost bilo plemeto Votiaka, vo koe vo pogolem del bile hristijani. Mnoguminata (??mnozinata) vo XVIII i po~etokot na XIX vek stanale muslimani. Islamot s# u{te prodolùva da vleguva me|u niv, kako me|u onie {to se hristijani taka i me|u onoj mal ostatok na idolopoklonici.[irmisite kako i Votiacite se plemiwa na Finusite.776 Edna ~etvrtina s# u{te se pagani, no mnogunina (??mnoizina) od niv ve}e go primile islamot i ne e daleku denot koga naskoro i drugite }e se prisposobat kon ovaa religija.

769 D. Mackenzie Wallace: Russia, vol.I, str.245.770 Palmieri, str.85-86, R. du M. M. (1907) str.162.sq.771 R. du M. M. IX (1909), str.294.772 Ibid. X (1910), str.413, Id. I (1907) str.273.773 Ibid. X, str.252.774 Ibid. X, str.249.775 Bobrovnikoff, str.12.776 Ovie plemiwa spored potekloto se tetonski i bile naseleni vo Severoisto~na Evropa.

161

Dvièweto na [irmisite kon islamot bilo zabeleàno vo XIX vek koga mnoguminata (??mnozinata) s# u{te bile hristijani. Celi sela im stanuvaat muslimanski i pokraj zakonite koi zabranuvale bilo kakva konverzija, osven vo pravoslavnoto hristijanstvo.777 Tie postanale muslimani preku neposredniot kontakt so Ba{kirite i Tatarite, ~ii semejni i socijalni obi~ai, i na~inot na ìveewe bile mo{ne sli~ni na nivnite.Nekoga{ ovoj proces zapo~nuval so ènidbata (??èneweto) na muslimanite. Na primer, nekoe semejstvo od [irsmisite preku maèwe ili ènewe se sprijateluva so nekoj Be{kir i taka se prisposobuvale kon nivnata vera.Novite muslimani vo svoite sela bile izloùvawe na potsmevawe (??podigruvawe) kako „obreàni ku~iwa“; poradi toa bi se odselile vo nekoe drugo mesto, par (??nekolku) kilometri podaleku. Nekoi poima{livi (??pobogati) Ba{kiri materijalno gi pomagale. So ogled na toa deka vo oficijalnite (??javnite) protokoli tie se vodeni kako idolopoklonici, ne moèle da dobijat dozvola za izgradba na xamija. Poradi toa nekolku Be{kirski semejstva bi se preselile vo novoosnovanata naselba za da (??kako bi) go zadovolat baraniot broj na mesni ìteli (??me{tani) – muslimani za steknuvawe na slu`bena dozvola za izgradba na xamija.778

Sli~en proces se povtoruval i vo drugite sela, kade muslimanite se naseluvale i se ènele i se me{ale so [irmisite.779

I vo drugite priliki se ~uvstvuvalo jasnoto dvièwe za {ireweto na misijata. Na primer, na po~etokot na XIX vek seloto Karakul bilo naseleno so [irmisi hristijani. Po polovinata od ovoj vek nekoi semejstva preminale vo islamot preku [irmisot koj postanal mula (verou~itel). Po negovata smrt vo ovaa rabota go nalseduva Be{kir od drugoto selo. Ovie konvertiti se preseluvale vo tatarski i be{kirski sela, otkako Tatarite im gi zazemale zemjite; taka prakti~no celoto selo stanalo tatarsko.Samo pomal broj od pomladite [irmisi go so~uvale svojot jazik i se ènele samo so Tatarki.780

Ako ja ostavime na strana ovaa misionerska dejnost, }e najdeme (??ustanovime) deka vlijanieto na Tatarite nad [irmisite bilo uo~livo (??zabele`livo) vo jazikot i vo obi~aite.Tatarskiot jazik se {irel i se vnesuval me|u niv versko-moralnoto u~ewe na islamot. Prezemaweto na tatarskata obleka zna~elo i izvesna kulturna nadmo}.Ako nekoj [irmis ne bi se oblekol na tatarski, bi bil podlegnat (orig. izvrgnut) na potsmevawe (??podigruvawe) od prviot Tatar koj bi go sretnal, pa i od negoviite soplemenici [irmisi.Celoto ova kulturno dvièwe se stremelo kon kone~noto zacvrstuvawe na verata na Tatarite.781

Se zboruva deka [irmisite po primaweto na islamot postanale gorlivi pobornici za negovoto ponatamo{no {irewe. Vo ova gi pomagale (??bile pomagani od) pobogatite Tatari.782

777 Reclus, tom V, str.746, 748.778 Eruslanov, str.3, 6.779 Ibid. str.7-8.780 Eruslanov, str.5-6.781 Ibid. str.9, 13.782 Ibid. str.17, 20, 36.

162

Od druga strana, Rusite gi gledale [irmisite so potcenuvawe. Gi smetale za zaostanata rasa. Im propi{uvale poniùva~ki epiteti, i nim, i na onie hristijani [irmisi koi bile so niv.783

Okolu edna ~etvrtina od [irmisite s# se u{te idolopoklonici, no muslimanskoto vlijanie me|u niv e tolku silno {to nabrgu mnozinstvoto od niv }e stanat muslimani.784

ûva{ite, koi gi ima 100.000, skoro site se pokrsteni, dodeka 20.000 od niv s# u{te se idolopoklonici. Islamot postepeno gi voveduva vo svoite redovi; duri i nekoi ûva{i – hristijani stanale muslimani. Ostanatite ostanale pod islamskoto vlijanie.Za verskata gorlivost na novopreobratenicite vo islamot zboruva slu~ajot od edno ~uva{ko selo vo koe popot minal (??provel, potro{il) pove}e godini dodeka sobral (??prisobral) 300 rubqi potrebni za popravka na crkvata. Koga osum ~uva{ki semejstva od ova selo preminale vo islamot, za samo nekolku meseci muslimanite sobrale (??prisobrale) 2000 rubqi za izgradba na xamija.785

Ovaa ìva aktivnost moè da se ozna~i kako karakteristika na islamskoto misionerstvo koe cutelo me|u mesnite plemiwa od toa vreme. Sekoe semejstvo koe go primalo islamot bilo pomognato pari~no ili vo natura. Za edni se gradela (??pravela) ku}a, za drugi e kupena niva, dobitok i.t.n. Ako vo islamot bi preminale pove}e semejstva od edno selo, bi im se izgradila xamija i osnovno u~ili{te za nivnite deca.786

Islamot me|u Tatarite od SibirZa {ireweto na islamot me|u Tatarite od Sibir imame samo nekolku poedinosti (??podrobnosti). Islamot po~nuva da se zacvrstuva vo tie krai{ta duri na krajot od XVI vek. Islamskite misioneri vleguvale vo Sibir od vreme na vreme i pred ovoj period, so nade` deka deka tamo{noto naselenie }e go pridobijat za svojata vera. Mnozinstvoto od ovie misioneri tamu umirale so ma~eni~ka ({ehidska) smrt. Koga Sibir do{ol pod muslimansa upravuva, za vreme na vladeeweto na Ku~um-kan, bile najdeni grobi{ta na sedummina od ovie misioneri. Gi otkril eden star {ejh, koj do{ol od Buhara vo potraga po niv. Znael ne{to za nivnata pobo`nost i oddadenosta (??predadenosta, vernosta) vo verata. [ejhot gi navel i imiwata na ovaa grupa {ehidi. Nivnite imiwa do posledniot vek ostanale predmet na se}avawe i po~it kaj Tatarite vo Sibir.787

Koga Ku~um-kan (koj poteknuval od semejstvoto na \u|i-kan, najstariot od sinovite na Xingis-kan) stanal kan na Sibir (okolu 1570. godina), ili pak so pravo na prestol preku osvojuvawe na tie kraii{ta ili (spored drugata verzija) na povik na naselenieto od tie krai{ta po smrta na kanot koj ostanal bez naslednik,788–, vloìl mnogu trud vo preobra}aweto na svoite podanici vo islamot. Vo Buhara ispratil po misioneri za da mu pomognat vo ovaa pobo`na zada~a. Eden od misionerite koi stignale od Buhara ni ostavil opis na svoeto odewe (??trgawe, zaminuvawe) so eden svoj drugar vo prestolninata na Ku~um-kan na bregot na rekata Irti{.Ovde po dve godini mu umrel (??po~inal) drugarot, a toj se vratil vo svojata tatkovina ne spomnuvaj}i gi pri~inite.783 Ibid. str.38-39.784 Bobrovnikoff, str.22.785 Ibid. str.21-22, 31.786 Ibid. 13, Islam and Missions, str.257.787 G. F. Müller, Sammlung Russsischer Geschichte, vol.VII, str.191.788 G. F. Müller, Sammlung Russsischer Geschichte, vol.VII, str.183-184.

163

Po nekoe vreme toj povtorno se vratil vo zemjata na Ku~um-kan za da ja prodolì svojata rabota vo dru{tvo na drug kolega. Ova go napravil na povtornoto barawe na Ku~um-kan od Buhara da go pomogne so misioneri.789 Misionerite od Kazan isto taka doa|ale vo Sibir. Ruskite osvojuvawa ja zaprele Ku~um-kanovata misionerska aktivnost pred da ostvari pogolemi rezultati vo toa. Vo ovaa smilsla pri~ina bil i silniot protivni~ki stav na nekoi plemiwa pod negovata vlast da gi preobrati vo islamot.Iako ruskoto osvojuvawe go zaprele ovoj trud, napredokot na islamot vo ovie krai{ta vo nikoj slu~aj ne zaprel.Mulite od Buhara i od drugite gradovi na centralna Azija i trgovcite od Kazan prodolìle so islamskata misionerska aktivnost vo Sibir.Islamot za prv pat vo 1745. godina vlegol me|u tatarskite plemiwa nare~eni (??imenuvani) Baraba Tatari (naseleni me|u rekata Irti{ i Ob). Mnozinata (??mnogumina) od niv do po~etokot na XIX vek bile idolopoklonici, sega site stanale muslimani.790 Ve}e stana zbor za preminot na Kirgisite vo islamot, no istorijata na mnogu drugi muslimanski plemiwa vo Sibir ostanala nejasna i se pretpostavuva deka nivnoto preobra}awe vo islamot e od ponov datum. Me|u va`nite instrumenti na islamskata propaganda do na{eto vreme interesno e da se navedat narodnite pesmi koi gi peat Kirgizite. Ovie pesni sodràt mnogu principi (??na~ela) na veruvaweto dadeni niz prikazni i legendi, {to mo{ne lesno go nao|a patot do srceto na obi~nite lu|e.791

POGLAVJE IX[IREWETO NA ISLAMOT VO INDIJA

Rasprostranetosta na muslimanskoto naselenieMnogu klasi~ni i sovremeni istrori~ari podednakvo se odnesuvale kon muslimanskite osvojuvawa vo Indija, potoa zacvrstuvaweto na nivnoto vlijanie i razvojot na islamot vo tie krai{ta.Me|utoa, nikoj dosega ne se obidel da pi{uva za istorijata na {ireweto na islamot vo Indija kako ne{to odvoeno od voenite pobedi i upravuva~kite raboti na privrzanicite na ovaa vera. Navistina, vakviot potfat im izgleda nevozmoèn na mnozinata od ovie istori~ari.Indija ~esto se odbira i se istaknuva kako tipi~en primer na zemja kade islamot svoeto postoewe i opstanok go dolì na naseluvaweto na, za nea tu|iot, osvojuva~ki islamski element koj im ja prenesuval svojata vera na potomcite posle niv. Nadvor od svojata sredina uspevale da ja pro{irat isklu~ivo preku sila i progonstvo.Nekoi tvrdele (??smetale) deka misionrskiot duh na islamot vo svojata vistinska (??prava) slika se prikaùva preku brutalniot masakr na Mahmud Gaznevij nad brahmanite, potoa progonstvata na Aurangzeb,792 nasilnoto obreùvawe za vreme na vladeeweto na Hajdar Ali, Tipo-sultanot i na niv sli~nite.789 Redloff, vol.I, str.147.790 Jedrinzew, str.138, Radloff, vol.I, str.241.791 Radloff, vol.I, str.472, 497. 792 Ime na eden od nivnite vladeteli; zna~i ukras svojata vera na prestolot (Aurang – prestol i Zeb – ukras, nakit).

164

No, nie vo brojot od 66 mislioni muslimani od Indija793 nao|ame ogromen broj na takvi kaj koi, vo nivnoto preobra}awe i preobra}aweto na nivnite potomci, prisilata nemala ama ba{ nikakov udel. Vistinsko vlijanie vo toj trud (??rabota) imalo pou~uvaweto i verskoto uveruvawe na miroqubivite muslimanski misioneri. Ovoj vid na preobratenici so~inuvaat edna zasebna (??oddelna) grupa koja se razlikuva od onaa {to prisilno go primila islamot, i drugite heterogeni grupi {to gi so~inuvaat muslimanite na Indija. Celata zaednica na muslimanite pribli`no moème da ja podelime na onie koi mu pripa|aat na tu|iot (??stranskiot) element i onie koi na islamot mu pri{le od edna od starite veri vo zemjata, pod vlijanie na raznite faktori i vo razli~nite istoriski periodi. Stranskite (??tu|ite) kolonii (??zaseli{ta, naselbi) vo Indija se sostojat od tri osnovni grupi.Prvata, numeri~ki najzna~ajnata (??najva`nata), e grupata na doselenicite koi stignale preku severozapadnite granici na Indija i gi nao|ame vo dve provnicii: Sind i Penxab.Vtorata grupa se ostatoci na pripadnicite na dvorot ili vojskata na nekolku muslimanski dinastii, koi se naselile vo gorna Indija, a mnogu pomalku na visoramninata Dekan.Tretata i posledna grupa ja so~inuvaat onie {to go naselile zapadniot breg i, spored potekloto, ne e mo`no deka se Arapi. Osnova~ite na ovie kolonii stignale vo Indija preku morski pat.794

Brojot na semejstvata so stransko poteklo koi se naselile vo Indija, so isklu~ok na Penxab i okolinata, nikade ne e golem.To~no e deka pove}e od polovinata od muslimanite od Indija prezemale izrazito tu|i nazivi kako: {ejh, beg i kan, pa duri i sejid,795 me|utoa, mnozinstvoto na ovie muslimani se ili lokalno naselenie od ovie krai{ta ili nivni potomci koi preminale vo islamot. Gornite nazivi gi zemale spored najoddale~enata li~nost me|u onie koi gi prevodele vo islamot ili toa te~elo so me{aweto so muslimanskata aristokratija, pa i spored nekoi pomalku va`ni motivi.796

[to se odnesuva na vtoriot del od ovaa grupa – a toa e avtohtonoto naselenie koe preminalo vo islamot, del od niv bez somnenie ja promenile verata sosila i pod pritisok na oficijalnata vlast, no pogolemiot del vlegol pod za{titata na islamot so sosema li~na volja i izbor.Istorijata na dvièwata koi muslimanite gi izveduvale so cel na {irewe na islamot i socijalnite vlijanija koi dovele do preminot na del od indiskoto naselenie vo islamot, brnatno e mo{ne malku vnimanie.Pove}eto (??pogolemiot del) od islamskata literatura na koja moème da se obrneme a koja zboruva za muslimanite od Indija, bez razlika dali avtori & se Evropjanite ili doma{nite lu|e, se samo hroniki za vojnite, pohodite, akciite na poedinite vladeteli, so {turo (??skudno, slabo) spomnuvawe na verskiot ìvot vo toa vreme. Ako e i ne{to kaàno, toa bilo vo forma na netrpelivost i fanatizam.793 Denes brojot na muslimanite vo Indija e mnogu pogolem. Imeno, spored podatocite od 1996 godina, koi gi prenesuva UN od CIA World Facts Book, brojot na muslimanite vo Indija e 133.295.027 ili 14%. (zab. na prev.).794 Census if India, 1891, Genral Report by J. A. Baines, str.167. (London, 1893).795 Zna~i gosdpodin, a davan e na ~lenovite na semejstvoto na Muhamed m.n.n. i na nivnite posomci, ar.796 Census if India, 1891, Genral Report by J. A. Baines, str.126, 207. (London, 1893).

165

Od biografiite na muslimanskite dobri lu|e (evliite) i od mesnite tradicii moème da doznaeme ne{to za misionerskoto rabotewe na muslimanite koe bilo potpolno nezavisno od politi~kiot ìvot vo zemjata.Pred da kaème bilo {to vo vrska so (??za) ovaa rabota (??trud), bi bilo dobro da doneseme ise~ok od slu`benata propaganda na islamot i da ja istakneme ulogata koja muslimanskite vladeteli ja igrale vo {ireweto na svojata vera.

Muslimanskite vladeteli i nivniot udel vo {ireweto na islamot

Petnaeset godini po smrtta na Pratenikot, Arapite ispratile edna (voena) eksprdicija vo Sind. Osvojuva~kata poplava kon Indija te~ela od severozapadnata strana, i traela s# do XVIII vek. Nekoi od ovie osvojuva~i bile osnova~ite na mo}nite imperii, dodeka drugite bile obi~ni avanturisti. Nekoi doa|ale samo poradi pqa~ka (??grabe`) i plen, so koj i se vra}ale, drugite, pak, ostanuvale i osnovale dràvi ~ie vlijanie tamu se ~uvstvuvalo s# do denes.Ne znaeme dali ovie prvite so sebe vodele bilo kakvi misioneri i propagatori na verata i toa ne poradi nivnata indiferentnost sprema verata.Mnozinata od niv svojata invazija vrz Indija ja obelodenile vo svetlina na svetata vojna, koe e zabele`livo vo idejata koja bila vo umot na Mahmud Gaznevi i Timurlenk. Ovoj posledniot, po zazemaweto na Delhi, vo svojata biografija go zapi{al slednovo: „Vo Delhi bev petnaeset dena. Ova vreme mi pomina (??iste~e, prote~e) vo raspolo`nie i veselba. Odrùvav kralski soveti i davav golemi gozbi. Potoa se prisetiv deka vo Hindustan sum do{ol poradi vojna so nevernicite.Alah ja blagoslovil ovaa voja i mi ovozmoìl da odam od pobeda vo pobeda. Sum triumfiral nad moite protivnici i sum uni{til mnogu nevernici i idolopoklonici. Me~ot na preobra}aweto sum go natopil vo krvta na neprijatelite na verata.Sega, po sjajnata pobeda, ~uvstvuvam deka ne mi prilega da se predavam na postojano spokojstvo tuku i ponatamu da se angaìram vo borbata protiv nevernicite od Hindustan.“797

Iako Timurlenk zboruva mnogu za svojata sabja so koja se pomagal vo {ireweto na misijata, izgleda deka taa ne posluìla za nikakva druga cel osven za ispra}aweto na nevernicite vo pekolot. Izgleda deka mnozinstvoto od muslimanskite osvojuva~i go sledele tokmu ovoj pat.Vo imeto na Alah se ru{eni idoli, nivnite sve{tenici doa|ale pod me~ i im bile ru{eni hramovite, a na nivnite mesta, vo pove}eto slu~ai, gradeni se xamii.To~no e deka islamot im e nuden na Hindusite nevernici pred muslimanite da gi napadnat.798

Nekoga{ stravot bi gi nateral lu|eto da ja prifatat ovaa vera. Toa se slu~aite koi predimno bile so kratkotraen efekt, barem vo prvite denovi od islamskoto osvojuvawe, bidej}i ostanuvale bez vlijanie po povlekuvaweto na osvojuva~ot.Ovaa sostojba ni ja ilustrira prikaznata za Hardatt, eden od vladetelite na Bunald{ar,799 koj mu se pokoril na Mahmud Gaznevij, koe (?{to) go iznel pi{uva~ot na istorijata na Mahmudovite osvojuvawa i negoviot sekretar.797 Elliot, vol.II, str.448.798 Muhammed b. Qasim gi povikuval indiskite knezovi da go primat ilsamot. Ne e nevo`mo`no deka toa go pravele i osvojuva~ite pred nego, primenuvaj}i gi taka principite na verata (Elliot, vol.I, str.157, 207).799 Hindu zbor, a zna~i visok grad.

166

Na krajot (okolu 410/1010.) Mahmud stignal do tvrdinata Barba800 vo zemjata na Hardatt, koj bil eden od reisite, {to na hindu jazikot zna~i „kral“. Koga Hardatt slu{nal za ova navleguvawe (??invazija) koj go izvele Alahovite borci, a koi do{le sli~no na (??kako) morski branovi, opkruèni so angeli od site strani, go obzemala stra{na lutina (??gnev), nozete mu zatreperile, ze islpla{il za svojot ìvot koj bi moèl da bide izguben spored Bo`joto pravo. Poradi toa sogledal deka najdobriot na~in da se spasi e ako se sloì da go prifati islamot, bidej}i Bo`jiot me~ bil isukan od koricite, a glasot na kaznata ve}e se raznel (??zayunil, odglasuval). Pristapil (??pri{ol) so deset iljadi lu|e iskaùvaj}i èlba za preobra}awe vo islamot i napu{tawe na idolite.801

Ovie novopreobratenici verojatno ja koristele prvata mo`nost koja }e im se ukaè, po povlekuvaweto na osvojuva~ite, da otpadnat od verata. Ova e pojavata na koja se àlat muslimanskite istori~ari na Indija.Koga Kutbuddin Ubejk go napadnal Baran vo 1193. godina, èstoko mu se sprotivstavil ândrasen, toga{en raxa, koj vodi poteklo od dinasijata na Hardatt. Samoto ime ukaùva na negovata hindu-vera i od toga{ ne sme slu{nale za postoewe na muslimani pod negovoto upravuvawe.802 Izgleda deka pri ovie osvojuvawa postoelo (??imalo) mo{ne malku od ona {to go narekuvame „qubov od du{ata“, koja iskrenite misioneri gi pottiknuva na {irewe na islamot, a koja izvr{ila tolku golemi osvojuvawa za islamot.Dinastijata na Hilixiite (1290-1320), na Tuglucite (1320-1412) i na Lodiite (1451-1526) obi~no bile preokupirani so vojni i ne im pridavale mnogu va`nost na verskite celi. Bile mnogu pove}e preokupirani so nametnuvaweto (??natrapuvaweto) i sobiraweto na danok otkolu so raboteweto (??trudot) vo {irewe na verata.803 Me|utoa, ne bile potpolno bez verski àr. Na primer za Xahkerite, varvarski narod vo planinskite predeli severno od Penxab, koi na prvite osvojuva~i im zadale mnogu maki, se veli deka preminale vo islamot pod vlijanie na Muhammed Guri na krajot od XII vek. Muslimanskiot vladetel go zarobil nivniot voda~ i go pottiknal da go primi islamot. Otkako mu ja potvrdil titulata na voda~ na ova pleme, go vratil svoite sledbenici da gi prevede vo islamot.So ogled na toa {to mnogumina (??mnozinata) od niv malku znaele za svojata porane{na vera, bilo lesno islamot da ovladee (??zavladee) so niv.804

Spored zborovite na Ibn Betuta, Hilixite gi bodrele lu|eto da go primat islamot. Napravile obi~aj liceto {to }e go primi islamot da mu bide pretstaveno na

800 Ili Baran, stariot naziv za Buladshahr.801 Elliot, vol.II, str.42-43.802 Gazetteer of the N. W. P. vol.III, part.II, str.85.803 Voenite avanturisti (??pustolovi), koi ja osnovale dinastijata vo severna Indija i sozdale (??stvorile) dràvi na visoramninata Dekan, mo{ne malku im pridavale va`nost na duhovnite raboti. Pove}eto od niv (??Mnozinstvoto) nemale vreme za {irewe na verata bidej}i bile zafateni so osvojuvawata ili so gra|anskata vojna.Obi~no bile surovi (??èstoki) Tatarite i Mongolite. Muhamedovata vera s# u{te na ovladeala (??zavladeala) so nivnite du{i. Bile nedopreni (??negibnati,) so iskren semitski entuzijazam, koj gi inspiriral prvite Arapi, a koi prvite go ponele znameto na islamot. Imperijata koja ja osnovale bila ~isto militaristi~ka.Ovaa imperija ostanala vakva pod vlijanie na polovi~niot uspeh koj go imale vo osvojuvawata, a koj bil srazmeren (??proporcionalen) so neuspehot na nivnata duhovna invazija. Bile dovolno silni za da spre~at ne{to {to bi bilo sli~no na verskoto pretopuvawe me|u Hindusite ili da go spre~at sobiraweto na plemiwata vo narod. Tie bile mo{ne daleko od preobra}awerto na Indija vo islamot. Duri i me|u samite muslimani nivnata vera na steknala nikakov isklu~itelen monopol na visokite upravuva~ki pozicii (Sir Alfred C. Lyall: Asiatic Studies, str.289) (London, 1882). 804 Firishtan, vol.I, str.184.

167

sultanot, koj bi mu podaril ubava obleka, prsten i narakvica od zlato vo vrednost koja bila proporcionalna na negovata socijalna pozicija (??polo`ba).805 Vladetelite na ranite muslimanski dinastii nemale dovolno verski àr za {ireweto na islamot. Vo nivnata istorija e te{ko da se najde ne{to sli~no na sledniov pasus od avtobiografijata na Firus-{ahot Tuglak (1351-1388): „Sum gi podstaknuval svoite podanici nevernici da ja prifatat Pratenikovata vera. Sum objavil deka sekoja individua koja }e go prifati ova veruvawe i stane musliman, }e bide oslobodena od xizjata ili glavarinata.Ovaa vest doprela (??do{la) do u{ite na narodot i golem broj na Hindusi se predstavil i dozvoleno im e da ja steknat ~esta na islamot. Potoa, od den na den, doa|ale od site krai{ta i ja prifa}ale verata. Bile osloboduvani od xizjata i daruvani so podaroci i so po~esti.“806 Koga islamskoto vlijanie se zacvrstilo, osobeno vo vremeto na dinastijata na Mogulite, verskoto vlijanie na islamot, sekako, bilo porpisutno i neprestajno.Biskupot Lefroy smeta deka jasnata i konkretnata priroda na islamskoto u~ewe gi privlekuvala umovite koi ne moèle da se zadovolat so idejata na panteizmot,807 koj se odlikuva so nejasnotii i so relativnost.Koga islamot so svojata silna privrzenost kon realnosta na Bo`jata egzistencija od koja kako potpolna i cvsta proizleguva (??proistekuva) objektivna priroda na vistinata, do{ol vo konflikt so idejata na transcendencijata – panteizmot i subjektivizmot na nejzinoto veruvawe, nu`no trgnal napred. Islamot ne samo {to pobedil vo konfliktot, ami (??tuku) i do{ol kako spasonosen lek za ìvotot i mislata na gorna Indija. Nabrgu gi osveìl i u{te pove}e gi oìveal mnogute du{i koi nikoga{ sami od sebe intlektualno ne bi se pomestile.808

Islamot na Raxputa i na drugiteSilnata inicijativa za preminuvawe vo islamot stanuva uo~liva (??zabele`liva) koga veruvaweto vo kipovite postanuva prepreka (??pre~ka) na patot na napreduvaweto vo karierata na muslimanskiot dvor, iako duhot na tolerancijata, koj svojata kulminacija ja dostignal za vreme na upravuvaweto na elekti~niot809 Ekber, pokaùvan kon Hindusite i vo mnogu slu~ai respektiran dar na ovaa vera.810 Pokraj toa {to stravot (na Ekber) od nepopularnosta i èlbata za pridobivaweto na lu|eto ja diktirale politikata na neme{aweto i osuduvaweto na postapuvawata na nasilstvoto (??nasilnite postapuvawa) i vostanijata na verskiot fanatizam, koi {to gi karakteriziral prviot period na osvojuvaweto i na pobedata, – nasproti seto toa, motivite na li~niot interes mnogumina privlekle od hinduizmot vo islamoskoto veruvawe.Na ovoj na~in mnogu Raxputi stanale muslimani. Nivnite potomci moàt s# do denes da se najdat me|u aristokratijata na zemjoposednicite.Me|u ovie najvaèn bi moèl da bide ogranokot na muslimanite, koj mu pripa|a na golemiot rod na Ba{kotitie, na ~ie {to ~elo stoi blagorodnikot Oda, prviot muslimanski voda~.

805 Ibn Batutah, tom.III, str.197.806 Elliot, vol.III, str.386.807 Panteizam e filozofski pravec spored koj s# e bog, potpoln identitet na bog i lu|eto. Taka, s# moè da se narekuva bog.808 Mankind and the Church, str.286. (London, 1907).809 Gr~ki – onoj koj od razli~nite u~ewa odbira oddelni (??poedini) delovi i taka oblikuva svoj sistem. 810 Sir Richard Temple: India in 1880. str.164 (London, 1881), Punjab States Gazetteers, vol.XXXVI – A Bahawalpur, str.138.

168

Spored edna legenda, imperatorot Babar go zarobil nivniot predok Tiluk ând, koj svojata sloboda ja otkupil so prifa}aweto na islamot.811 Spored drugata legenda, negovata konverzija bila vo vremeto na vladeeweto na Humajun. Koga ovoj vladetel slu{nal za vol{ebnata ubavina na ènata na Tilok ând koga taa bila na pazarot, im naredil na svoite lu|e da mu ja dovedat.Na krajot sovesta ne mu bila mirna i toj ja vratil na svojot ma`.Tilok ând bil o~aen i ubeden deka nikoga{ pove}e nema da ja vidi. Od blagodarnost kon ovaa dobrina (??dobrota), i toj i èna mu go prifatile islamot „koj gi u~i lu|eto na velikodu{na ~ednost.“812 Raxputite koi preminale vo islamot se mo{ne privrzani za praktikuvaweto na svojata vera. êsto & se sprotivstavuvaat na svojata stara hindu vera, i toa na ~uden na~in.Na primer, vo pokrainata Buland{ehr nao|ame golema golemo muslimansko semejstvo poznato pod imeto Lalkani Pathan, so mal isklu~ok, koja s# u{te gi ~uva hindu nazivite i semejnite ènidbeni obi~ai.Od istiot ovoj rod nastanuvaat hindu ogranocite, koi ìveat edni pokraj drugi.813

Vo pokrainata Mizrapur pripadnicite na plemeto Xuhavar Raxputi, koi se sega muslimani, s# u{te gi zadràle elementite na doma{noto hindu pravo, obi~ai i tradicii i na svoite muslimanski imiwa dobivaat po~esni hindu tituli.814

Prisilnite preminuvawa vo islamotSe veli deka nikoga{ ne bil upotrebuvan slu`beniot pritisok nad Hindusite kako za vreme na vladeweto na Aurangzeb.Vo isto~nite delovi na Penxab ima mnogu slu~ai kade {to predokot na muslimanskiot ogranok na zaednicata, kako velat, ja promenil svojata vera za vreme na vladeeweto na ovoj fanatik „za da ja spasi zemjata na seloto“. Vo gradot Xurxaon blizu Delhi ìvee hindu semejstvoto Banjas koe s# u{te ja nosi titulata {ejh (koja, obi~na, ja zemale Hindusite {to preo|ale vo islamot), bidej}i eden od ~lenovite na ova semejstvo, ~ij {to rod izumrel, go primil islamot za da go spasi imotot na semejstvoto od konfiskacija.815

Mnogu Raxputi, zemjoposednici vo pokrainata Kanpur, na ovoj na~in bile prisileni da go primat islamot.816 Vo nekoi drugi slu~ai se veli deka ovoj predok e doveden vo Delhi kako zarobenik ili kako zalo`nik, kade bil obreàn i prisilno preveden vo islamot.817

811 Maunal of Titles for Oudh, str.78 (Allahabad, 1889).812 Gazetteer of the Province of Oudh, vol. I, str.466.813 Gazetteer of the N. W. P. vol. III, part.II, str.46.814 Gazetteer of the N. W. P. vol. IV, part.II, str.119.Vo pokrainata Kanbur (Cawnpore) muslimanskiot ogranok na semejstvoto Dihit (Dikhit) gi ~uva svoite islamski obi~ai kaj ra|aweto, ènidbata i smrtta. Iako obi~no ne moàt molitvata (namazot) da ja izvr{at pravilno, tie relativno ortodoksno iskaùvaat po~est preku klawaweto (sexda).Istovremeno tie go oboùvaat ê~ek Devi, bogot na bolestite variola i kolera, za da gi odbijat od sebe ovie bolesti. ûvaat i dobri prijatelski vrski so svoite stari kastinski bra}a Saruksi vo porodi~nite priliki. Obi~no se narekuvaat so zaedni~ki hindu imiwa.(Gazetteer of the N. W. P. vol. VI, part.II, str.64).815 Ibbetson, str.163.816 Gazetteer of the N. W. P. vol. VI, str.64. Isto taka sporedi go ona {to e navedeno vo istiot izvor vol.XIV, part.III, str.4. „Brojot na zemjodelcite muslimani ne bil golem. Toa se muslimanite koi neodamna go primile islamot. Vremeto na preminot vo islamot na mnozinata se vrzuva (??sovpa|a so) za vladeeweto na Aurangzeb. Nekoga{ toa se prikaùva kako rezultat na prisila, a nekoga{ kako sredstvo za za~uvuvawe na svoite prava, koga ne bi moèle da pla}aat ara~.“ 817 Ibbetson, str.163.

169

Mora da se zabeleì deka izvorot na ova prisilno preobra}awe bila semejnata ili lokalnata legenda i taa ne se spomnuva (kolku {to sum moèl jas da proveram) vo istoriskite izvori od vremeto na Aurangzebovoto upravuvawe.818

Bez somnenie, se vospostavilo misleweto deka nasilnoto preobra}awe bilo od strana na muslimanskite vladeteli. Ova izgleda mo`no poradi dobro poznatata Aurangzebova verska gorlivost koja bila pri~ina mnogu semejstva od Severna Indija (~ija {to istorija na preminot vo islamot e odamna zaboravena) promenata na svojata vera da go povrzuvaat so ova. Ovaa pri~ina e najbliska na pretpostavkata.Sli~no i vo Dekan, kade {to Aurangzeb sou~estvuval so Hajdar-Ali i so Tipo-sultanot (a toa se najpoznatite muslimanski vladeteli od toa vreme), vo glasinite za prisilnoto preobra}awe na semejstvata i na drugite grupi od mesnoto naselenie ~ie {to preobra}awe vo islamot bez somnenie datira mnogu pred ova vreme i za {to nema istoriski zabele{ki (??podatoci) koi bi gi zemale predvid ovie zbidnuvawa.819

Mo`no e deka Tipo-sultanot bil toj muslimanski vladetel koj pove}e sistematski se angaìral vo prisilnoto preveduvawe vo islamot.Slednata proklamacija ja objavil vo 1788. godina na narodot na Malabar: „Po izminatite 24 godini od pot~inuvaweto na va{ata zemja, vie ste s# u{te neposlu{ni i buntovni. S# u{te ste izvor na neredi i opasnosti. Vo vojnite koi se vodeni vo do`dovnata sezona vie bevte pri~ina za ma~eni{tvoto na mnogu na{i vojnici. Neka bide taka. [to bilo–pominalo. Podgotven sum da go zaboravam minatoto.Vreme e koga morate da go menuvate svoeto odnesuvawe, da se pridrùvate kon redot i mirot, i uredno da gi pla}ate dava~kite kako {to toa go pravat ostanatite podanici. S# dodeka va{ata èna ne se zadovoluva so eden ~ovek, tuku se druì so desetmina i vodite qubov so va{ite majki i sestri, s# dodeka napravite grev (??gre{ite) vo razni poroci, poradi {to site se ra|ate od prequbodejstvie (??izneveruvawe), i s# dodeka va{ite me|usebni odnosi se pobedni od odnosite na krvolo~nite yverki, nao|am deka mi e nu`no (??potrebno) da ve spre~am od va{ite gre{ni obi~ai, i (??a) da ve sovetuvam da bidete kako ostanatite lu|e. Ako zgre{ite vo mojata zapoved i ne obrnete vnimanie na (??se oglu{ite od) sovetot, iskreno vi se kolnam deka }e ve nateram na praviot pat i }e ve po~estam so islamot. ]e gi dovedam site pova`ni lu|e, stari i mladi, vo centarot na moeto vladetelstvo.“Ovoj proglas predizvikal pobuna na Malabar. Na po~etokot na 1789. godina Tipo-sultanot podgotvil vojska od 20.000 vojnici so sila da go provede ovoj proglas. Izdal op{ta zapoved deka sekoe lice vo pokrainata, bez razlika, }e bide po~esteno so vleguvaweto vo islamot. Ku}ite na onie koi }e izbegaat od ovie po~esti moraat da bidat zapaleni (??izgoreni) i }e bidat sledeni s# dodeka nema da bidat pronajdeni vo skrivali{tata (??zasolni{tata). Moraat da bidat upotrebeni site sredstva na iskrenost i na laga, na sila i na itrina za da se nateraat site na promena na verata.Vrz osnova na ova iljadnici Hindusi se obreàni i se naterani da jadat govedsko meso. Britanskata vojska, na krajot na 1790. godina, go uni{tila ostatokot od silite na Tipo-sultanot vo Malabur, a samiot sultan go doìveal svojot kraj na

818 Fri{te navistina jasno veli: „Negovata gorlivost kon Muhamedovata vera go pottiknuvala onie koi preminuvaat vo islamot bogato da gi nagradi, i ne se znae deka upotrebuval sila kon onie koi se so poinakvi verski uveruvawa.“ (The History of Hindostan, trans. From the Persian by Alexander Dow, vol.III, str.361. (London, 1812).819 The Bombay Gasetteer, vol.XXII, str.222, vol.XXIII, str.282.

170

po~etokot na 1799. godina koga Angli~anite go osvoile Seringpatem.820

Mnozina (??mnogumina) brahmani i najari, koi se prisilno preobrateni, podocna ja napu{tile svojata nova vera.821

Kolku (??bil) mal efektot vo {ireweto na islamot sosila od strana na muslimanskite vladeteli moè da se dokaè spored faktot {to duri vo centrite kade {to e vladea~ko muslimanskoto vlijanie, kako {to se Delhi i Agra, muslimannite, vo sovremenoto doba, ne so~inuvaat pove}e od 10% od naselenieto vo prvata pokraina, dodeka, pak, vo vtorata pokraina odvaj so~inuvaat ¼ od naselenieto.822 Jasen primer za bezvrednosta na prisilnata konverzijase pokaùva vo slu~ajot na Budh Mal, raxa od Maxhauli vo pokrainata Gorkapur. Bil zatvoren od strana na Akbar poradi zatajuvaweto (??skrivawe, pronevera) na ara~, bil doveden vo Delhi, preobraten vo islamot i nare~en Muhamed Salim. Koga se vratil, negovata èna mu zabranila da vleze vo tvrdinata (??kreposta) na svoite predci. Izgleda deka taa gi privlekla na svoja strana simpatiite na negovite podanici i zavladeala nad zemjata, dodeka sinot Bhawani Mal mu bil maloleten, i taka bez promena e prodolèno hindu nasledstvoto na prestolot.823 Do denes se so~uvani nekoi ostatoci na sli~ni zaludni la`ni preobra}awa na lu|eto vo islamot. Toa se zabeleùva vo nekoi obi~ai na hindu sektata koja se vika Bi{noi.Osnovnite principi na nivnoto veruvawe se otvfrluvaweto na site hindu boèstva so isklu~ok na (??osven) Vi{na. Vo ponovo vreme imaat obi~aj da gi zakopuvaat svoite mrtvi namesto da gi zapaluvaat (??izgoruvat). Go prifatile imeto Gulam Muhamed, kako i nekoi drugi muslimanski imiwa, i upotrebata na muslimanskiot pozdrav.Adaptiraweto kon muslimanskite obi~ai go objasnuvaat so zborovite deka edna{ go zaklale kadijata koj im se me{al vo nivniot obi~aj na zapaluvaweto na vdovicite. Napravenata gre{ka ja popravale so preminuvawe vo islamot.Me|utoa tie do denes se odrekle od taa praksa vo korist na hindu obi~aite.824

I pored seto toa, nekoi muslimanski vladeteli, vo prisiluvaweto na svoite hindu podanici da go primat islamot nemale pogolem uspeh od spomenatite slu~ai.Kolku i da moè da ima vistina vo tvrdeweto825 deka e „nevozmo`no da & se pribliì{ na verskata strana na pozicijata na muslimanite vo Indija, a prvo (??prethodno) da ne se razgleda nejziniot politi~ki aspekt“ nie, bez somnenie smetame deka islamot svojata najgolema pobeda i traen misionerski uspeh ja postignal vo vremeto i vo mestata kade {to negovata politi~ka sila bila najslaba, kako {to toa bilo vo Ju`na Indija i vo Isto~en Bengal.Ne e na odmet da izneseme nekolku primeri na takvi misionerski dvièwa, po~nuvaj}i so Ju`na Indija i so visoramninata Dekan. Otkako kriti~ki }e ja razgledame istorijata na Sind, Ku~ (Cutch) i Guxurat, }e premineme vo Bengal i, na krajot, }e ukaème na rabotata (??trudot) na nekoi misioneri ~ie {to dejstvuvawe (??vlijanie) bilo nadvor od (??von) spomenatite geografski granici.Za nekolkumina od ovie misioneri istori~arite dale mnogu podatoci, so isklu~ok na naveduvaweto na nivnite imiwa i poleto na rabota. Vo ovoj domen ne raspolagame so detaqni podatoci poradi retkosta na vestite za misionerstvoto, voop{to.820 Se nao|a vo pokrainata Mejsur na jugot od Indija, a go osnoval Haydar Ali vo XVIII vek.821 Innes, str.72-73, 190.822 Sir W. W. Hunter: The religions of India (The Times, February 25th, 1888).823 Gazetteer of the N. W. P. vol. VI, str.518.824 Gazetteer of the N. W. P. vol. V, port.I, str.302-303.825 Sir Alfred C. Lyall: Asiatic Studies, str.236.

171

Islamot vo Ju`na IndijaPrviot prodir na islamot vo Ju`na Indija ne vra}a vo VII vek koga grupa od begalci pristignala od Irak, pribegnala kaj Mapilla i se naselila vo ovie krai{ta.826

Arapite i Persijcite se zanimavale so trgovija na za~ini, slonova koska, skapoceni kamena i dr. pome|u Indija i Evropa pove}e stotici godini. Ova go pri~inilo (??predizvikalo) neprestajnoto islamsko vlijanie vrz zapadniot breg od Ju`na Indija. Rezultat na konstantniot priliv vo ovaa pokraina e toa deka se sozdala me{avina na naselenieto, pola Hindusi, pola Arapi ili Persijanci vo trgovskite centri dol` bregot.Se sozdale (??stvorile) i prijatelski odnosi me|u ovie muslimanski i idniski upravuva~i, koi im pruàle pokrovitelstvo i za{tita, imaj}i ja predvid golemata trgovska aktivnost od koja {to nastapila blagosostojba vo zemjata, kako rezultat na ìveeweto na ovie trgovci vo nea.827

Nemalo (??ne postoele) prepreki (??pre~ki) na patot na misionerskoto deluvawe (??misinerskata aktivnost). Onie koi go primale islamot ja uìvale istata po~it koja ja imale i stranskite trgovci, iako pred preminot vo islamot bile na poslednoto nivo od socijalnata hierarhija.828

Tradicionalnoto objasnuvawe za preminot vo islamot vo Malabar, kako ni go dava muslimanskiot hroni~ar od XVI vek, e deka prvite misioneri bile grupa na axii koi odele da ja posetat tragata od stopaloto na Adem (Adam) m.n.n. vo Cejlon. Koga stignale vo Kranganor, raxata ispratil po niv. Voda~ot na ovaa grupa, {ejh [erif b. Malik, vo ~ie dru{tvo se nao|al negoviot brat Malik b. Dinar i vnukot Malik b. Habib, na{ol zgodna prilika (??mo`nost) na raxata da mu go prezentira u~eweto na islamot i prateni{tvoto na Muhamed m.n.n. Bog ja vnel iskrenosta na Verovesnikoto u~ewe vo srceto na kralot i toj go prifatil. Srceto mu se ispolnilo so qubov kon Pratenikot. Mu naredil na {ejhot povtorno da namine (??kaj nego) zaedno so svoite drugari po vra}aweto od axilakot (??patuvaweto) na Ademovite (Adamovite) stapki.829

Koga se vratile od axilakot na Cejlon, kralot potajno se ka~il na brodot (??la|ata) koj bil pred poa|awe na bregot na Arabija. Kralstvoto im go ostavil na upravuvawe na zamenicite. Tamu ostanal nekoe vreme. Koga sakal da se vrati vo svojata zemja, so odluka da gradi xamii i da go {iri islamot, se razbolel i umrel.Na smrtnata postela im dal zave{tenie na svoite drugari da ne se otkaùvaat od svojot misionerski pat vo Malabar. Za da im pomogne vo ninoto rabotewe, im dal pi{ani preporaki za negovite pomaga~i vo koi najtoplo gi prepora~uva.Istovremeno gi zamolil svoite drugari da ja prikrijat vistinata za negovata smrt.Snabden so ovie pisma, [erif b. Malik i negovite drugari zaplovile kon Kranganor, kade {to kralskite pisma im obezbedile ubav priem i daruvawe na zemja na koja izgradile xamija.Malik b. Dinar odlu~il da ostane tamu, a Malik b. Habib trgnal ponatamu so namera ponatamu da go {iri islamot i da gradi xamii vo site predeli na Malabar.Taka Malik b. Habib zaminal vo Kuilon so svojot imot, ènata i nekolkute deca i tamu izgradil xamija. Otkako ja ostavil ènata tuka, oti{ol vo Hili Maravi,830

kade {to izgradil xamija. Prikaznata ponatamu prodolùva i se naveduvaat 826 Na eden grob vo grobi}{tata Pontaljini Kollam vreàn e datumot 166 spored Hixra (782 n.e.) (Innes, str.463).827 Zayn al-Din, str.34-35.828 Zayn al-Din, str.36 (int.)..829 Ibid. str.21.830 Toa e sovremeniot grad Madaji.

172

imiwata na sedum drugi mesta vo koi ovoj misioner izgradil xamii. Na krajot se vratil vo Kranganor.Ne{to podocna toj povtorno gi posetil ovie mesta za vo site da go izvr{i namazot i se vratil vo tatkovinata zablagodaruvaj}i mu se i veli~aj}i go Boga za pojavata na islamot vo zemjata polna so nevernici.831

Nema istoriski dokaz za to~nosta na ovaa prikazna, kolku i da se odlikuva so detali. Ra{irenoto veruvawe go stava datumot na ovoj registriran nastan vo vremeto vo koe ìveel Pratenikot.So ne{to (??malku) somnenie, Zejnudin misli deka ova ne moèlo da se slu~i pred tretiot vek spored Hixra.832 Nema tuka ni{to {to bi napravilo nattegnuvawe na edniot datum nad drugiot ili {to bi ja poddràlo narodnata tradicija na Mapila za postoeweto na grobot na edniot hindu kral vo Zafar na bregot na Arabija, a na koj e vreàno imeto na Abdraman es-Samarij, koj do{ol tamu vo 212., a umrel vo 216. godina spored Hixra.833

Xamijata vo Madaja, za koja se veli deka ja izgradil Malik b. Dinar, nosi vreàn memorijalen datum na izgradba vo 1124. godina.834

Vsu{nost, legendata vo sebe sodrì dokaz na miroqubiv karakter na {ireweto na islamskoto u~ewe, koe pove}e vekovi deluvalo na bregot na Malabar. Licata (??individuite) koi se zanimavale so ova rabotewe (??trud) rvenstveno bile arapski trgovci. Me|utoa, Ibn Batuta spomnuva pove}e alimi koi profesionalno se zanimavale so obu~uvaweto vo verata. Tie do{le od Arabija i od drugite krai{ta. Gi sretnal vo mnogu gradovi na bregot na Malabar.835

Zamarin od Kalkuta, koj bil glaven pomaga~ na arapskata trgovija vo Kalkuta, gi pottiknuval lu|eto vo islamot kako (??so {to) bi gi prigotvuval arapskite brodovi na koi se potpiral vo (??za) zgolemuvaweto na svojata mo}. Se veli deka naredil vo sekoe ribarsko semejstvo vo negovata zemja eden ili pove}e ma{ki ~lenovi da bidat vospituvani vo duhot na islamot.836

Na po~etokot na XVI vek Mapilite so~inuvale 1/5 od naselenieto na Malabar. Zboruvale so istiot jazik kako i Hindusite i od niv se razlikuvale samo spored dolgite bradi i osobenite (??neobi~nite) kapi.Koga pristignale Portugalcite, bilo mo`no seto naselenie od ovoj breg da premine vo islamot. Mo{ne golem broj na lu|e se preobratil poradi golemoto vlijanie {to go imale islamskite trgovci, koi pristignuvale od drugite delovi na Indija, kako {to se Guxurat i Dekan, potoa od Aradija i od Persija.837

Izgleda deka nema (??ne postojat) registrirani vesti za licata (??individuite) koi {to u~estvuvale vo propagiraweto na islamot so isklu~ok na onoj {to go 831 Zayn al-Din, str.23-24.832 Ibid, str.25.833 Innes, str.41.834 Innes, str.398.835 Ibn Batutah, tom. IV, str.82, 88 i dr.836 Innnes, str.190.837 Obardo Barposa, str.10.Nekoi tvrdat deka i Cejlon postanal islamska dràva po doa|aweto na Portugalcite, bidej}i pred pojavata na portugalskite sili vo Indiskoto more arapskite trgovci bile gospodari na trgovijata na ovoj ostrov bez konkurencija (tamu imale svoi trgovski kolonii, eden vek pred ra|aweto na Pratenikot), i se nao|ale na sekoe pristani{te (??zaliv) vo gradot. Lesnotijata (??lesninata) na trgovijata privlekla mnogu grupi na novopridojdeni, koi doa|ale od svoite kolonii na Malabar. Muslimanskite trgovci ovde go napravile (??storile) ona {to go pravele i na drugite mesta. So (??Preku) ènidbata se sprijateluvale so naselenieto od zemjata i ja {irele svojata vera dol` bregot. Izgleda deka tuka nemalo (??ne postoel) vistinsko misionersko dvièwe i rabotewe ili, pak, Singelazite se pokaàle nezainteresirani za islamot, kako {to toa moè denes da se uo~i (??zabeleì). Mnozinstvoto od muslimanite na Cejlon se od arapsko poteklo. Sir James Emerson Tennet, Ceylon, vol.I, str.631-633. (5th ed., London, 1860).

173

spomnuva istroi~arot Abdurezak, koj go ostavil opisot na neuspe{nata misija na dvorot na kralot Zamarin vo Kalkuta.Toj bil ispraten na ovaa misija vo 1441. godina od strana na Timurid [ahot na Ruh Bahadar na odyiv na eden ambasador, kogo {to Zamarin od Kalkuta mu go ispratil na ovoj vladetel. Ambasadorot bil musliman.Ovoj ambasador na sultanot mu ja pretstavil rabotata taka {to ispra}aweto na edna delegacija na Zamorin pretstavuvalo isklu~itelna va`nost i po~est. Pobaral da go povika Zamorina vo islamot vo harmonija so Bo`jata naredba „Povikuvaj kon patot od Gospodarot tvoj, i so mudrost i so uka dobra“,838 otvori mu go srceto zatvoreno so mrak (??temnica) i so zabluda, i dozvoli zracite na svetlinata na verata i odblesocite na son~evata svetlina da vlezat vo oknoto na nagovata du{a. Abdurezak bil odbran za ovaa zada~a. Po patuvaweto, proprateno so opasnosti, pristignal vo Kalkuta. Izgleda deka bil studeno primen. Otkako pominal (??provel) {est meseci, se otkaàl od glavnite nameri. Se vratil vo Horasan po otsustvuvawe od tri godini.839

Vtorata muslimanksa zaednica vo Ju`na Indija se Ravutansite. Nivniot premin vo islamot se povrzuva so pou~uvaweto i rabotata na grupa misioneri ~ii {to grobi{ta (??grobovi) gi po~ituvaat s# do denes.Najpoznatiot me|u niv bil Seyyid Nasar Šah840 (969-1039). Toj, po dolgite patuvawa niz arapskite zemji, Persija i Severna Indija, zaprel vo Trihinopoli, kade go pominal ostatokot od svojot ìvot vo pobo`nost (ibadet) i vo pravewe (??~inewe) na dobri dela. Vo islamot prevel golem broj na Hindusi.Mnogu lu|e go posetuvaat i odat na axilak na negoviot grob.Muslimanite Trihinopoli go narekle (??imenuvale) Nasarnagov, spored imeto na ovoj evlija (dobriot).841

Sejid Ibrahim [ehid (se smeta deka e roden na polovinata od XII vek), ~ij {to grob e na bregot na rekata Ervadi, bil borec i vojnik.Go predvodel voeniot pohod na kralstvoto Pandyan. Ovaa zemja ja osvoil za nekoi dvanaeset godini, za na krajot da pogine (??i na krajot poginal).@ivotot na negoviot sin go spasile poradi uvaùvaweto na dobroto upravuvawe na negoviot tatko. Mu ja podarile i zemjata, koja negovite naslednici ja uìvaat i do denes.Posledniot od ovie evlii bil [ehot el-Hamid (1532-1600). Roden e vo Monikpur vo Severna Indija. Pogolemiot del od ìvotot go pominal vo posetuvawe na svetite mesta na islamot i vo misionerski patuvawa, osobeno vo predelite na Ju`na Indija. Na krajot zaprel vo Nagor, kade {to s# u{te potomcite na negoviot pasinok go nadgleduvaat negoviot grob.842 Dodekulite se druga grupa na muslimani vo Ju`na Indija. @iveat od ~istewe na pamuk (na {to i imeto im ukaùva) i tkaewe na grubo platno. Svojot premin vo islamot mu go pripi{uvaat na Baba Fahrudin, ~ij {to grob go po~ituvaat vo Penukond.Legendata veli deka Baba Fahrudin bil kralot na Sistan. Abdiciral vo korist na svojot brat i postanal prosjak – pobo`nik.

838 Kuran, 16:126.839 ‘Abd al-Razaq: Mat al-sa’dayin, str.173.840 Tie osobeno se nao|aat vo pokrainite vo koi se zboruva tamali jazikot, a toa se regiite: Mandura, Tinnevelly, Coimbatore, severen Arcot i Nilgiri (ju`na Indija) 841 Madras District Gazetteers. Trichinopoly, vol.I, str.3338 (Madras, 1907), Qadir Husayn Khan, South Indian Musalmans, str.36. (Madras, 1910).842 Qadir Husayn Khan, str.36-38.

174

Po izvr{uvaweto na axilakot i posetata na Meka i Medina, Pratenikot, na son, mu naredil da odi vo Indija. Toj ovde go sretnal Nasar-{ah od Trihinopoli. Stanal negov sledbenik i u~enik. Ispraten e vo dru{tvo na 200 pobo`ni prosjaci so zada~a da go {iri verskoto u~ewe.Legendata prodolùva i ponatamu i veli deka na krajot zaprele vo Penukonda vo blizina na hindu hramot.Raxata na ovoj kraj ne bil zadovolen od nivniot prestoj ovde. No toj, namesto da upotrebi sila, izvr{il nekolku opiti (??obidi, eksperimenti) za da vidi dali muslimanskiot velij ili negoviot sve{tenik imaat podobra svetost da go poseduvaat hramot.Kako posledna proba (??opit) bila naredbata i dvajcata da se vrzat vo vre}a polna so var i da se frlat vo bazen so voda. Hinduskiot sve{tenik potonal i ne se pojavil, no Baba Fahrudin ja dokaàl superiornosta na svojata vera. So natprirodno ~udo se premestil na edno brek~e nadvor od gradot.Potoa raxata preminal vo islamot, a po negoviot primer trgnale i ìtelite od sosednite krai{ta, dodeka hramot bil pretvoren vo xamija.843

Preminite od hinduizmot vo islamot bile tolku mnogubrojni (??~esti) {to tendencijata na muslimanite od zapadniot, kako i od isto~niot breg od Ju`na Indija bila dobivaweto na nacionalniot hindu ili starosedelskiot pe~at. Izzemaj~}i go slu~ajot na nekolkute blagorodni~ki semejstva, pogolemiot broj na novopreobratenite gi pretstavuvaat site karakteristiki na starosedelcite so mo{ne malku stara tu|a krv {to te~e vo niv.844

Na podra~jeto na zapadniot breg tiranijata na kastinskata netrpelivost bila neobi~no nesnosna. Eve eden primer.Vo Travenkar ne mu e dozvoleno na nekoj od poniskata kasta (??privilegirani lu|e) na brahmanot da mu se mu se pribliì pove}e od 70 ~ekori. Tie pu{taat grubi glasovi koga odat po patot, kako bi predupredile na svojata blizina.Ima mnogu vakvi primeri koi ja potvrduvaat to~nosta na ovoj navod.Ne e za ~udewe deka brojot na muslimanskoto naselenie brzo se zgolemuval poradi vleguvaweto vo islamot na lu|eto od poniskite sloevi, koi na toj na~in se osloboduvaat od nepravdata {to gi poniùva. So preminot vo islamot tie ja krevaat (??podigaat) svojata pozicija vo op{testvoto, kako i socijalno nivo na svoeto potomstvo.Vsu{nost, Mapilancite od zapadniot breg numeri~ki se zgolemile poradi preminot vo islamot na poniskite hindu sloevi. Stanalo mo`no site poniski sloevi na narodot, koi go naseluvaat zapadniot breg, za nekolku godini da stanat muslimani.845

Na ostrovite Lakada i MaldivaNajverojatno e deka islamot od Malabar preminal na ostrovite Lakada i Maldiva (vo Bengaslkiot zaliv), na koi {to naselenieto e muslimansko.@itelite na ovie ostrovi za svojot islam im dolàt na arapskite trgovci koi se naselile vo ovie krai{ta. Tie so (??preku) ènidbata se sprijateluvale so mesnoto naselenie i na toj na~in go podgotvuvale patot za rabotata vo {ireweto na verata.Se smeta deka vremeto na preminot vo islamot na prviot muslimanski vladetel na Maldiva, Ahmed [auraz846 bilo okolu 1200. godina. Moè da se pretpostavi deka muslimanskite trgovci svojata vera ja vnele na Ostrovot tri veka pred toa 843 Qadir Husayn Khan, op. cit. str. 39-42, Madras District Gazetteers, Anantapur, vol.I, str.193-194 (Madras, 1905).844 Report of the Census of the Medras Presidency, 1871, by W. R. Cornish, str.71, 72, 109 (Madras, 1874).845 Report of the Second Decennial Missionery Conference held at Calcutta, 1832-3 (str.228, 233, 248) (Calcutta, 1883).

175

vreme. Procesot na konverzija, bez somnenie, te~el postepeno.847 Detalite vo vrska so ova ne stignale do nas.Vo sedi{teto na vladata na Mala se nao|a grobot na {ejh Jusuf [emsudin, po poteklo od Tibriz vo Iran. Za nego se veli deka bil uspe{en misioner na islamot vo ovie ostrovi. Lu|eto s# u{te mu go po~ituvaat i mu go popravaat turbeto. Na istiot del od ostrovot zakopani (??pogrebani) se nekoi od negovite sogr|ani koi do{le da go baraat, i na maldivskite ostrovi ostanale do smrtta.848

Vleguvaweto vo islamot na sosednite lakadivski ostrovi mu se pripi{uva na eden arapski propagator kaj ostrovjanite poznat so imeto Pir Mahabir Hamdejt. Grobot s# u{te mu se gleda vo Androta.So ogled na deka sega{nuot mesten sudija (kadi) tvrdi deka toj e dvaeset i {estiot potomok na ovoj misioner, moè da se pretpostavi deka toj stignal na ovie ostrovi vo XII vek.849

Vo DekanDekan isto taka bil uspe{no pole na rabota (??dejstvuvawe) na mnogu muslimanski misioneri. Ve}e ukaàvme deka arapskite trgovci dosta porano gi posetile gradovite na zapadniot breg.Rekovme deka vo X vek Arapite vo pogolem broj se zacvrstile vo gradovite na Konkan. Tie se ispoènile so mestnite èni i ìveele spored sopstvenoto pravo i vera.850

Pod upravuvaweto na dinastijata na Bahmanite (1374-1490) i Baxapur-vladetelot (1489-1686) na arapskata migracija & e daden nov impuls. So trgovcite i vojnicite bogata{i do{le i misioneri za da vr{at duhovno osvojuvawe za smetka na islamot i pridobivawe na narodite, vo tie krai{ta, koi ne veruvaat. Gi povikuvale vo islamot i barale vo toa da gi sledat.Nemame pi{ani podatoci za slu~ai na prisilno preobra}awe vo islamot vo vremeto na vladeeweto na porane{nite dinastii na Dekan, ~ie vladetelstvo se karakterizira so golema verska tolerancija.851 Eden od arapskite povikuva~i (??propagatori) vo verata (dai), Pirot Mahabir Hamdajet,852 kako misioner do{ol vo Dekan vo ranata 1304. godina.Me|u pokultiviranite klasi na Bixapur se nao|aat potomcite na \ajin, koi se preobrateni preku nego.853

Na krajot od toj vek poznatiot evlija Gulbarga854 Sejid Muhamed Xisudaraz855 vo islamot prevel eden broj na Hindusi od pokrainata Puna. Dvaeset godini podocna rabotata mu bila krunisana so sli~ni uspesi vo regijata Belgona.856

Vo Dahan s# u{te ìveat potomcite na rodninite na eden od nagolemite evlii vo islamot, Abdulkadir Gejlanij od Bagdad.

846 Ibn Batutah, tom.IV, str.128. Ibn Batuta ìveel (??prestojuval) na Maldivskite ostrovi me|u 1343. i 1344. godina i se oènil so }erkata na vezirot koj bil vnuk na sultanot Davud, a ovoj, pak, bil vnuk na sultanot Ahmed Sanuraz (tom.IV, str.154). Od ovoj podatok, 1200–ta godina e zemena kako kako pretpostavka za moèn datum. 847 H. C. P. Bell, The Moldive Islands, str.23-25, 71. (Colombo, 1883).848 Memoir on the Inhabitants of the Maldive Islands By J. A. Young, and W. Christopher. (Transactions of the Bombay Gegraphical Society from 1836. to 1938. str.74, Bombay, 1884.)849 Innes, str.485, 492.850 Mes’udi, tom II, str.85-86.851 The Bombay, Gazetteer, vol.X, str.132, vol.XVI, str.75.852 Pir – u~itel, mah – najgolem, abir – pobo`nik (zab. na prev.).853 Ibid, vol.XXIII, str.282.854 Ime na grad na dekanskata visoramnina, pripa|a na dr`vata Nizam od Hajdarabad.855 Xisuvaraz na persiski zna~i dolgokosiot, nekoga{ go narekuvaat Se(j)jiMahmud Xisudaraz.856 The Bombay Gazetteer, vol.XVIII, str.501, vol.XXI, str.218, 223.

176

Vo Zapadna Indija do{ol okolu XV vek otkako vo islamot prevel mnogu ìteli na Konkon. Umrel i bil zakopan (??pogrban) vo Dahan.857

Vo pokrainata Dohraver postoi golem broj na tkaja~i ~ii {to predci preminale vo islamot preku Ha{im Pir Guxaratij, koj mu bil duhoven u~itel na bixapurskiot kral Ibrahim Adil-{eh II, na krajot od XVI vek.Lu|eto s# u{te go po~ituvaat ovoj evlija oddavaj}i mu golemo i dol`no po~ituvae, nemu i na negovoto potomstvo.858 Potomcite na eden drug evlija, [ahot Muhamed Sarmost Husejin, s# u{te se nao|aat vo Nasik.859 Se veli deka toj e eden od najuspe{nite islamski misioneri. Po pra}aweto od Medina vo 1568. godina propatuval golem del od Zapadna Indija i na krajot zaprel vo Nasik. Vo ovoj kraj eden drug uspe{en muslimanski misioner, havaxe Humir Husejin, ja zapo~nal svojata rabota (??svojot trud) nekoi pedeset godini porano.860

Tuka se i drugite dvajca arapski misioneri na koi treba da ukaème. Podra~je na nivnoto versko dejstvuvawe (??aktivnost) e pokrainata Balgam. Eden se vikal Sejid Muhamed b. Sejid Ali, a vtoriot Sejid Omer Ajdrus Bi{ban.861

Okolinata na gradot MultanZa drugoto misionersko dvièwe pribli`no moè da se kaè deka centarot mu e okolu gradot Multan.862 Toj, vo prvite denovi na arapskoto osvojuvawe, bil isturena (??napredna) to~ka na islamot koga Muhamed b. Kasim zavel islamska vlast nad (??vo) Sind (714. godina).Bilo prirodno niz tri veka od arapskoto upravuvawe mnogumina da vlezat vo verata na osvojuva~ite.Nekolku sindski princevi se javile (??oyvile, odgovorile) na povikot na halifot Omer b. Abdulaziz, da go prifatat islamot.863 Narodot na Savandar mu se pokoril na Muhamed b. Kasim. Toj im podaril mir pod uslov da gi poddràt muslimanite i da gi snabduvaat so vodi~i za da gi zapoznaat nivnite krai{ta. Kako veli Balazuri (koj pi{uva 100 godini podocna), islamot se zacvrstil me|u niv u{te vo (??za) negovoto vreme.êsto slu`benite izve{tai, koi gi ispra}aat osvojuva~ite, referiraat za preminot na nemuslimanite vo islamot.Deka ovie konverzii vo osnova bile dobrovolni moè da se sudi vrz osnova na tolerancijata na Arapite koja tie ja pokaùvale kon svoite idolopokloni~ki podanici po prvite osvojuvawa, koi se odlikuvale so izvesna jarost (??lutina, raspalenost, èstina).Na primer, na narodot na Brahmanabad, ~ij {to grad e osvoen sosila (??na sila), im bilo dozvoleno da go popravat svojot hram, koj bil izvor za izdrùvaweto na brahmite (sve{tenicite). Nikomu ne mu bilo zabraneto da go prodolì manifestiraweto (??projavuvaweo) i izvr{uvaweto na svoite verski propisi.864

857 Ibid. vol.XIII, delI, str.231.858 Ibid, vol.XXII, str.242.859 Ime na grad od Zapadna Indija i sveto mesto na Hindusite.860 The Bombay Gazetteer, vol.XVI, str.75-76.861 Ibid. vol.XXI, str.203.862 Vo vremeto na arapskite osvojuvawa posedot na hinduskite vladeteli na Sind se prostiral severno od ovoj grad, koj sega ne vleguva vo sostav na ovaa provincija.863 Baladhuri, str.441.864 Elliot, vol.I, str.185-186.

177

Op{to zemeno, osvojuva~ite ne opredeluvale poseben kvart od gradot za pripadnicite na drugite veri kade {to nai{le na mir i poslu{nost. Mu dozvoluvale na narodot da go manifestira svoeto veruvawe i negovite propisi.

Vo SindVo vremeto na te{kotiite niz koi minuval hilafetot vo vtorata polovina od IX vek centralnata vlast go zanemarila Sind,865 koj bil podelen pome|u nekolku (??nekolcina) mali kneèstva, me|u koi najvlijatelni bile emirite na Multan i Mensura.Ovaa rascepkanost, normalno, ja oslabuvala politi~kata mo} na muslimanite, ~ie {to oslabuvawe, vsu{nost, po~nalo mnogu porano vo toj vek.Za vreme na vladeeweto na El-Mutasam (833-842) Hindusite od Sind ja objavile svojata nezavisnost, no gi ostavile xamiite vo koi muslimanite prodolìle nepre~eno da gi izvr{uvaat svoite obredi.866

Muslimanite od Multan uspeale da ja za~uvaat svojata politi~ka nezavisnost i da se odràt pred osvojuvawata na sosednite hinduski knezevi so zakana deka, ako gi napadnat, }e go sru{at kipot koj e osobeno po~ituvan i posetuvan od site Hnidusi, pa i od najoddale~enite krai{ta.867 No, vo momentot koga muslimanite ja doìvuvale politi~kata dekadencija, islamot s# u{te prodolùva so svoite misioenrski uspesi.El-Balazuri868 ja donesuva slednava prikazna za preminot vo islamot na kralot na Usajfan, pokraina koja se nao|a izme|u Ka{mir, Multan i Kabul.@itelite na ovoj kraj oboùvale idol na koj {to napravile hram. Sinot na kralot se razbolel, pa se povikani sve{tenicite od toj hram i im e re~eno da go molat idolot da mu ozdravi sinot. Oti{le i posle nekoe vreme se vratile i rekle: „Nie se molevme i na{ite molbi idolot gi primi.“ Ne pominalo dolgo i mom~eto umrelo. Toga{ kralot go napadnal hramot, go razoril (??razurnal) i idolot go skr{il na par~iwa, a sve{tenicite gi ispotepal (??uni{til).Posle toa povikal nekoi muslimanski trgovci koi go zapoznale so Bo`joto edinstvo, koe {to toj go posvedo~il i stanal musliman.Sli~ni misionerski akcii prezemale mnogu muslimanski trgovski zaednici, koi so sebe ja nosele i svojata vera vo paganskite gradovi na Hindustan.Arapskite geografi od X i XII vek gi spomuvaat imiwata na vakvite gradovi, na bregot ili vo vnatre{nosta, kade {to muslimanite izgradile xamii. Bile sigurni pod za{titata na mesnite knezovi koi im go garantirale pravoto na ìveewe soglasno so svoite zakoni.869

Vo toa vreme arapskite trgovci bile posrednici vo trgovijata pome|u Sind i sosednite pokraini i nadvore{niot svet.Vo pristani{tata na Sind dostavuvale proizvodi od Kina i od Cejlon, od kade {to preku Multan se transportirani vo Turkestan i Horasan.870

ûdno e deka ostanatite trgovci, rasprskani po (??niz) drugite gradovi na nevernicite, ne uspevaat da pokaàt takva verska gorlivost kako (??kakva) {to sogleduvame deka ja ima muslimanskiot trgovec na bilo koe mesto.Najverojatno e deka pod vlijanie na vakvite trgovski zdruènija te~elo preobra}aweto na dinastijata Samas, koja vladeela so Sind od 1351. do 1521. godina.865 Verojatno Sindan vo Abresa, ju`na pokraina na Ko~ (Cutch).866 Baladhuri, str.446.867 Istakhri, str.173-174.868 Baladhuri, str.446.869 Istakhri, loc. Cit. Ibn Hawqal, str.230 s.q., Idrisi (Geographie d’Edrisi traditue par P. A. Jaubert, vol.I, str.175 sqq.).870 Mas’udi, vol.I, str.207.

178

Upravuvaweto na Nand b. Babinija od ovaa dinastija posebno se istaknuva kako edna od „mirnite i sigurnite taka {to ovoj vladetel nemal potreba da vodi bitka, nitu, pak, nekoga{ neprijatelot mu do{ol na bojnoto pole“.871 Istovremeno, toj se opi{uva kako li~nost poznata spored svojata pravi~nost i preminot na mnogute lu|e vo islamot vo negovoto vreme.Ovie premini vo islamot moèle edinstveno da proizlezat od mirni metodi.Eden od najpoznatite me|u ovie misioneri bil poznatiot evlija Seyyid Jusufuddin, potomok na Abdulkadir Gejlanij. Nemu na son mu bilo naredeno da go napu{ti Bagdad, da trgne vo Indija i da go preobra}a nejzinoto naselenie vo islamot.Vo Sind stignal vo 1442. godina. Posle misionerskoto rabotewe od deset godini uspeal vpo islamot da prevede 700 semejstva na Lohana, od edna kasta. Tie go sledel primerot na dvajcata svoi ~lenovi so imiwata Sundra|i i Hansra|. Ovie dvajcata se preobratile vo islamot otkako videle nekoi ~uda (kirameti) od ovoj evlija. Po preobra}aweto prviot se narekol Adem|i, a vtoriot Tax Muhamed. Ova naselenie, pod vodstvo na svojot prv predok, se otselilo vo Ku~, kade {to brojot im se zgolemil so preobratenicite od semejstvoto na Lohana vo ku~.872

Sind bil pole na dejnost (??aktivnost) na Pirot Sadrudin, eden od ismailiskite misioneri. Ja predvodel oxa–sektata okolu 1430. godina.Spored voobi~aenite principi na prisposobuvaweto na u~eweto na ovie sekti kon drugite u~ewa, Sarudin zemal i hindu ime. Se soglasil so prezemaweto na izvesnoto versko u~ewe na Hindusite, koi {to nastojuval da gi preobrati vo islamot. Me|u niv ja vnel i knigata nare~ena Dasavtar, vo koja {to Ali (Ali b. Ebi Talib, zab. na prev.) e smetan za desetti Avtar ili za inkarniran Vi{na. Ovaa kniga na po~etokot stanala sveta kniga na oxa–sektata. Ja ~itaat sekoga{ pokraj postelata na umreniot i vo povremenite prazni~ni priliki (??povodi). Ovaa kniga prezemala deka devet inkarnacii na Vi{na, spored u~eweto na nejzinite sledbenici, se to~ni, no i nedostasuva potpolnata vistina i (??a) nedostatokot na Vi{na sistemot se nadopolnuva so glavnoto ismailisko u~ewe, a toa e inkarnacijata i pojavata na Ali.Ovoj misioner tolkuval deka Brahma e Muhamed, Vi{na e Alija, a Adem (Adam) e [iva.Prvite {to Pirot Sarudin gi preobratil vo ovaa vera bile ìtelite na selata i grradovite od Goren Sind. Toj povikuval i vo Ku~. Od ovie predeli, u~eweto na ovie sekti se pro{irilo ju`no, preku Guxurat, do Bombaj. Denes oxa–zaednicite moàt da se najdat skoro vo site pogolemi trgovski gradovi na Zapadna Indija i na bregovite na Indiskiot Okean.873

Pirot Sarudin ne bil prviot ismailiski misioner koj do{ol vo Indija. Pred nego bil Abdulah, misioner ispraten od Jemen okolu 1067. godina. Se zboruva deka bil so {iroko znaewe. Narodot veruval deka ima (??postojat) mnogu ~uda (kirameti). Poradi toa, so svoeto iskreno veruvawe, preobratil golem broj na Hindusi.874

Drug ismailitski misioner, Nurudin, obi~no poznat spored svoeto hindusko ime Nur Satagar, bil ispraten vo Indija od Alamut, tvrdina (??krepost) na glavniot

871 Elliot vol. I, str.273.872 Bombay Gazetteer, vol.II, str.93.873 Khoja Vrttant, p.208. Sir Bartle Frere: The Khojas: The Disciples of the Old Man of the Mountain, Macmillan’s magazine, vol.XXXIV, str.431, 433-34. (London, 1876). 874 Bombay Gazetteer, vol.IX, del II, str.26.

179

ismailitski voda~. Vo Guxurat pristignal za vreme na vladeeweto na indiskiot vladetel Sidha Raxa (1094-1143).875

Zemal indisko ime, no na muslimanite im rekol deka vistinskoto ime mu e Sejid Sadat. Za nego se veli deka gi preobratil Kanbite, Harvesite i Korisite, plemiwa na poniskite kasti od Guxurat.876

Kako {to e Nur Satagar cenet kako prv misioner oxa, taka nekoi veruvaat deka Abdulah e osnova~ na sektata na Bohrite, edna va`na i golema {iitska grupa so indisko poteklo koja vo zna~itelen broj gi zazema (??opfa}a) glavnite trgovski pozicii vo vlasta vo Bombaj.Drugite (??vtorite) ~esta na prviot bohr musliman go povrzuvaat so Mula Ali, za ~ii {to metodi na povikuvawe vo verata eden {iitski istori~ar zboruva na sledniov na~in: „Bidej}i narodot na Guxurat tie denovi bil paganski i za verski voda~ zemal starec, na ~ie {to u~ewe slepo mu se pokoruvale, Mula Ali ne videl drug izbor osven da otide kaj ovoj starec i da pobara da mu bide u~enik (??da bide negov u~enik). So ova imal namera da mu gi izloì svoite argumenti i jasni dkazi i da go prevede vo islamot, a posle toa bi gi preobratil i ostanatite negovi privrzanici.Mula Ali pominal nekolku godini vo slu`ba na ovoj starec, go nau~il jazikot na narodot od ovaa zemja, gi ~ital nivnite knigi i gi zapoznal nivnite.Postepeno uspeval na prosvetleniot um na starecot da mu ja pruà (??dava) vistinata na islamskoto u~ewe i da go nagovori da prejde vo islamot. Po primaweto na islamot nekoi negovi u~enici se povele po negoviot primer.Na krajot eden od glavnite kralski ministri od taa zemja doznal za preminot na starecot vo islamot, i trgnal do nego kako bi se uverul vo toa. Ne trebalo malku i toj se predal na negovoto duhovno vodstvo i, kako i toj, stanal musliman. Dolgo vreme starecot, ministerot i ostanatite koi ja primile ovaa vera, go kriele svojot islam, pla{ej}i se kralot da ne doznae za nivnata konverzija. Na krajot kralot bil izvesten za ministeroviot premin vo islamot i sakal da ja ispita ovaa vest.Eden den kralot, bez prethodna najava, vlegol vo ku}ata na ministerot. Go na{ol na namaz, so navednata glava, koe {to go razlutilo (??nalutilo).Ministerot znael kakva e celta na ovaa poseta. Bil ubeden deka lutinata (??gnevot) na kralot }e se isturi (??issipe) na nego poradi somnòt predizvikan od negovoto klawawe, poklonuvaweto (ruku) i pa|aweto ni~kum (sexda). Me|utoa, Bo`joto upravuvawe i pomo{ mu pomognale, kako {to toa & odgovara na dadenata prilika. Mu rekol na kralot deka ovie dvièwa gi izvel bidej}i na agolot od sobata videl zmija. Koga kralot se svrtel kon agolot na sobata, so Bo`ja volja na agolot navistina na sobata zdogledal zmija, go primil opravduvaweto na ministerot i se oslobodil od sekakov somne`.Na krajot i kralot tajno stanal musliman, no ova preobra}awe go kriel od dràvni pri~ini. Koga smrtta mu se pribliìla, dal zave{tanie teloto da ne mu se izgori (??zapali), kako {to bilo obi~aj kaj paganite.Neposredno po negovata smrt, sultanot Zafer, eden od bliskite blagorodnici na sultanot Firuz-{ah, kralot na Delhi, go osvoil Guxurat. Nekoi sunitski uglednici (??dostoinstvenici), koi bile vo negovoto dru{tvo, mu dokaùvale deka ovoj narod bi trebalo da go pripojat kon sunitskiot pravec na islamot. Taka nao|ame nekoi bohri kako suniti, no pove}eto & pripa|aat na svojata prva vera.877 875 K. B. Fazalullah Lutfullah smeta deka Nur Satagar do{ol vo Indija malku podocna za (??vreme na) vladeeweto na Bhima II (1179-1242). (Bombay Gazetteer, vol.IX, del II, str.38.).876 Khoja Vrttant, str.154-158.d877 Nur Allah al’Shushtari, Majâlis al’Mu’minin, fol.65. (India Office, M. S. No. 1400).

180

Nekolku pomali muslimanski grupi vo Ku~ i Guxurat svojot premin vo islamot go povrzuvaat so Iman-{ah od Pirana,878 koj bil mo{ne uporen vo svoeto misionersko rabotewe vo tekot na vtorata polovina od XV vek.Se zboruva deka toj vo islamot preobratil pogolem broj na zemjodelci hindusi na toj na~in {to molel za niv za do`d, koj im padnal po dve posledovatelni su{ni godini. Vo druga prilika se slu~ilo da sretnat grupa na Hindusi axii koi minuvale niz Pirana, na svojot pat za Banares. Im predloìl da gi povede tamu, a tie prifatile. Vo toj mig (??moment) se na{le vo svetiot grad, kade {to se izbawale vo rekata Ganges i go ispolnil svojot zavet. Potoa se osvestile i se na{le sebesi s# u{te vo Pirana. Toga{ ja prifatile verata na ovoj evlija, koja moè da izvede vakov kiramet.Umrel vo 1512. godina. Grobot vo Pirana s# u{te mu e mesto za axilak (??poseta) na Hindusite kako i muslimanite.879 Mnozina muslimani od Ku~, koi se od hindusko poteklo, kako svoj duhoven voda~ go slavat Daval [ah-Pirot, ~ie {to vistinsko (??pravo) ime e Malik Abdulatif.880 Toj e sin na blagorodnikot Mahmud Bigara (1459-1511), poznatiot vladetel na muslimanskata dinastija na Guxurat. Od negovoto vreme datira poznatata prikazna za preminot vo islamot na mnozina Hindusi.881

Vo BengalUspehot na muslimanskite misioneri vo Indija sprema brojot na prevedenite vo islamot bil najdobar vo Bengal.Pravata islamska dràva ovde e osnovana na krajot od XII vek. Osnova~ & bil Muhamed Bahtijar Hilxi, koj gi osvoil Bihar i Bengal, a Gur go napravil prestolnina na poslednata provincija.Bilo prirodno podolgoto traewe na muslimanskoto upravuvawe da go pomogne {ireweto na islamot. Hinduskata vlast povtorno e vospostavena desetina godini preku tolerantniot Kans-raxa, ~ie {to upravuvawe bilo popularno o kaj muslimanskite podanici,882 no, sepak, negoviot sin Xatmal go odbil hinduizmot i stanal musliman.Po tatkovata smrt vo 1414. godina gi povikal site dràvni slu`benici i im objavil deka saka da go primi islamot, kako i toa deka, ako poradi toa visokite dràvni slu`benici ne mu go dozvolat doa|aweto na prestolot, spremen e da abdicira vo bratovoto ime (??imeto na bratot).Slu`benicite go prifatile za kral bez ogled na toa (??razlika) koja vera da (??}e) ja prifati. Potoa gi povikal povisokite (??vi{ite) islamski alimi da posvedo~at deka raxata go napu{til hinduizmot i javno go prifatil islamot.Za sebe go zemal imeto Xelaludin Muhamed [ah. Spored tradicijata, za vreme na negovata uprava se slu~ile mnogu preminuvawa vo islamot.883 Mnozinata od niv bile vrzani za silata. Imeno, edinstveno negovoto vladeewe (??vladetelstvo), od pet i pol vekovi na muslimanska vlast vo isto~en Bengal884, se odlikuva so toa {to vo nea ne e zabeleàn nitu eden slu~aj na pritisok vrz hinduskite podanici.878 Grad oddale~en deset milji jugozapadno od gradot Ahmedabad.879 Bombay Gazetteer, vol.IX, del II, str.66, 76.880 Ibid, vol.V, str.89.881 Ibid, vol.II, str.378; vol.III, str.36-37.882 Isto taka Firishtah, no vidi i H. Blochmann: Contributins of the Geography and History of Bengal (J. A. S. B.) vol. XIII, no.I, str.264-266, 1873). 883 J. H. Ravenshaw: Raur: its ruins and inscripcions, str.99 (London, 1878) Firishtah, vol.IV, str.337. 884 Wise, str.29.

181

Sepak prisilnata konverzija vo drugite periodi se slu~uvala za vreme na muslimanskoto upravuvawe.Raxite na Haragpur so poteklo bile Hindusi, potoa go primile islamot, bidej}i eden od Ekberovite vojskovoditeli, koga gi osvojuval nivnite krai{ta, dozvoli da moàt da se zadràt semejnite imoti ako go primat islamot.Hinduskiot predok na semejstvoto na Esad Ali-kan vo îtagonga885 bil isklu~en od svojata kasta so toa {to bil prisilen da mirisa govedsko meso. Bil prisilen da go primi islamot. Bi moèle da se evidentiraat u{te nekolku sli~ni slu~ai.886 Mur{id Kuli-kan (sinot na preobrateniot brahma) od strana na carot Aurangzeb imenuvan e za guverner na Bengal. Na po~etokot od XVIII vek izdal zakon spored koj bilo koj slu`benik ili feudalec koj ne go podmiri odredeniot na nego ara~ ili ne moè na zemjata da & ja nadoknadi nastanatata {teta, mora da go primat islamot toj, èna mu i decata.Pokraj ova, spored narodniot zakon, ako nekoj Hindus ispadne (??izleze) od negovata sekta poradi kr{eweto na propisite, moèl da se popravi ednistveno preku muslimanskoto upravuvawe. Dokolku vlasta bi ja odbila intervencijata, otfrleniot ne moèl da go vrati nazad (??povrati) svojot status vo hinduskiot socijalen sistem. Vo ovoj slu~aj nemal drug izlez osven da vleze vo islamot.887

Avganistanskite avanturisti, koi se naselile vo ovaa provincija, isto taka bile aktivni vo {ireweto na verata. Pokraj decata, koi gi imale so Hinduskiwite, imale obi~aj da kupuvaat izvesen broj na mom~iwa, vo te{kite i oskudni (??skudni, bedni) vremiwa, i da im gi podu~uvaat osnovite na islamot.888

Muslimanite od Bengal ne gi naseluvaat, vo pogolemi zaednici, starite centri na islamskoto upravuvawe, tuku se vo provinciskite sela. Toa se krai{tata vo koi ne nao|ame traga od naselenici od zapad. Gi naseluvaat poniskite sloevi od Hindusite, kako i otpadnicite od op{testvoto vo pogolem broj.889

Sli~nostite vo obi~aite na ovie poniski hinduski kasti i na Pratenikovite sledbenici i kastinskite osobenosti se zadràle, kako i fizi~kite sli~nosti.Seto ova ukaùva i uveruva (??ubeduva) deka muslimanite od Bengal se avtohtoni plemiwa od ovaa zemja.Islamot ovde ne se sretnal so silniot verski sistem koj bi mu zastanal na patot vo napreduvaweto, kako {to toa bilo slu~aj vo severozapadna Indija kade muslimanskite osvojuva~i nai{le na brahmanizmot, poln so sveìna i sila, po sjajniot triumf nad budizmot.Vlijanieto na islamot postoelo i pokraj progonstvata i pottiknuvawata na silite pred otporot koj go pruàle (??davale) Hindusite, i toa vlijanie go so~uvalo islamot nad niv i vo najte{kite nevolji i poniùvawa.Vo Bengal muslimanskite misioneri bile dobro do~ekani od mestnoto naselenie i poniskite sloevi, koi samo periferno bile vo hinduizmot. Bile poniùvani i omalovaùvani od svoite arijski upravuva~i.„Na ovoj sirot narod – ribari, lovci, gusari, selani i lu|e od poniskite kasti, islamot mu do{ol kako otkrovenie od Neboto!Islamot bil vera na upravuva~ite, a misionerite mu se odlikuvale so verski àr. Ja nosele vistinata za Bo`joto eedinstvo i u~ewe za ednakvosta na lu|eto me|u prezrenoto i omalovaènoto naselenie.

885 Krajbreèn grad vo blizina na Kalkuta.886 Census of India, 1901, vol.VI, del I, str.170.887 Census of India, 1901, vol.VI, del I, str.30.888 Charles Srewart: The History of Bengal, str.176 (London, 1813), H. Blochmann: Contributions to the geography and History of Bengal (J. A. S. B. vol.XIII, No I, str.220, 1873).889 The Indian Evangelical Review, str.278. (January 1883).

182

Ideite koi ovie misioneri gi vnele deluvale taka {to napu{taweto na ovaa vera kaj Hindusite bilo nevozmo`no. Preobratenicite i negovite potomci go napravile iskren vernik zasekoga{.Na ovoj na~in islamot se zacvrstil vo najplodnite i najbogatite indiski krai{ta. Toa se provinciite koi moèle da gi zadovolat site potrebi na naselenieto, koe brzo i gusto se zgolemuvalo.Prisilnata konverzija e registrirana ponekoga{. Postojaniot uspeh, koj islamot go ostvaril vo dolen Bengal, ne bil posledica na prisila. Mu se obrnuval na narodot i najgolemiot del od preobratenicite bil od posiroma{nite sloevi.Islamot im donel posovr{ena koncepcija, podobra i poblagorodna ideja za ~ove~koto bratstvo. Toj na mnogubrojnite poniski kasti od Bengal, koi niz generaciite bile ponièni i daleku von (??nadvoro od) granicite od indiskoto op{testvo, im ponudil sloboden vlez vo novata op{testvena (??socijalna) organizacija.“890

Zalagaweto i trudot na misinerskoto rabotewe (??deluvawe) na Bengal, za koe se zboruva, go potvrduvaat i nekoi legendi koi svedo~at za verskata gorlivost na nekoi individui (??lica) vo svojata vera. Turbiwata na nekoi od ovie misioneri se s# u{te mesta za poseta na stotici axii (??posetiteli).891

Me|u najstarite od ovie misioneri e {ejhot Xelaludin Tibrizi, koj umrel vo 1244. godina. Toj bil u~enik na golemiot evlija [ihabudin Suhreverdi. Na svoite misionerski (??misijski) patuvawa go posetil i Bengal, kade {to vo negova ~est e izgradena grobnica kon koja e pridodadena bogata zaklada (??miraz). Vistinskoto mesto na negoviot grob e, vsu{nost, nepoznato. Nemu mu se pripi{uvaat mnogu naprirodni dela. Me|u niv e i toa deka so samo eden pogled vo islamot prevel eden mlekar.892

Vo XIX vek bila zabeleàna aktivnost na islamska propaganda vo Bengal. Nekolku grupi, koi bile pod vlijanie na reformatorskoto vehabisko dvièwe, ispratile svoi misioneri. Tie krstarele niz ovaa provincija i ja ~istele (??pro~istuvale) od ostatocite na hindu veruvaweto. Ja budele verskata gorlivost i go {irele islamskoto veruvawe me|u nevernicite.893

Islamot vo ostanatite krai{ta na IndijaOstanaa u{te nekoi informacii za muslimanskite misioneri koi dejstvuvale vo ostanatite dosega nespomnati delovi na Indija. Ne e na odmet ovde da gi izneseme.Eden od najranite me|u niv bil [ejh Ismail. Bil poznat sejid na Buhara, so mo{ne {iroko versko i svetovno obrazovanie. Se prenesuva deka bil prviot muslimanski misioner koj povikuval vo islamot vo gradot Lahore vo koj {to stignal vo 1005. godina. Mnoèstvoto na lu|eto (orig.mno}{tvo svijeta) doa|ale da gi slu{aat negovite predavawa. Brojot na preobratenite vo islamot rastel od den na den.Se veli (??kaùva) deka ne postoel nevernik koj so nego li~no kontaktiral a da ne preminal o islamot.894 Za preobra}aweto vo islamot na naselenieto od zapadnite nizini od Penxab se veli deka bilo izvedeneo so misionersko rabotewe na Bahaul-hak el-Multani895 i

890 Sir W. W. Hanter: The Religions of India (The times, February, 25, 1888). Isto taka vidi Wise, str.32.891 Wise, str.37.892 Blochmann, op. cit. str.260.893 Wise, str.48-55.894 Gulâm Sarwar: Khazinat al-Asifiyâ, vol.II, str.330.895 Vo drugo predanie e poznat kako Šeih Bahauddin Zekeriyya

183

Baba Feridudin Pakpatani. Rabotata im cutela na krajot od XIII i na po~etokot od XIV vek.896

Biografot na ovoj posledniov evlija donesuva spisok na imiwa na 60 plemiwa pridobieni za islamot so negovoto povikuvawe no, za àl, pisatelot ne ni dava nieden detal (??podrobnost) od (??za) ova rabotewe (??trud) za (??na) preobra}awe.897

Eden od najpoznatite muslimanki evlii od Indija i pioner na islamot vo Raxputan bil i Oxa Muinudin îsti, koj umrel vo Axmir vo 1234. godina. Bil ìtel na Sixistan vo Isto~na Persija. Se prenesuva deka dobil povik da go {iri islamot me|u ìtelite na Indija dodeka bil na pat za Medina vo vremeto na izvr{uvaweto na axilakot.Ovde Pratenikot mu se pokaàl na son i mu se obratil so zborovite: „Vozvi{eniot Alah tebe ti gi doveril zemjite na Indija. Idi i nastani (??naseli) se vo Axmir. So Bo`ja pomo{, so tvojata pobo`nost i so pobo`nosta na onie koi }e te sledat, islamskata vera }e se pro{iri vo taa zemja.“Odgovoril (??Se oyvil, se javil) na povikot i go preminal patot do Axmir, koj toga{ bil pod hindusko upravuvawe. Idolatrijata gospodarela so seta zemja.Me|u prvite preobratenici ovde bil Jogi, duhovniot u~itel na samiot raxa.Ovoj ~ovek okolu sebesi postepeno sobiral golem broj na u~enici, i negovoto u~ewe gi izdvojuvalo od redovite na neveruvaweto. Negovata slava na verski voda~ se {irela i privlekla vo Axmir golem broj na Hindusi, koi toj gi pottiknal da go primat islamot.898

Se veli deka na svojot pat za Axmar vo islamot prevel okolu 700 lica od gradot Delhi.Doa|aweto na Sejid Xelaludin vo zemjata bilo od golemo zna~ewe za istorijata na islamot vo Indija. Se veli deka e roden vo Buhara vo 1199. godina. Vo 1244. godina ostanal za postojano vo U~, na teritorijata na dene{niot Bahavalpur899 i vo islamot prevel golem broj na lica od sosedstvoto. Umrel vo 1291. godina. Na negovite potomci, me|u koi ima i mnogu evlii, se gleda so respekt i so po~it kako na ~uvari na negoviot grob s# do na{ite denovi. Ova mesto go zemale za centar na {irokoto versko vlijanie.Na negoviote vnuk Sejid Ahmed Kebir, poznat kako Muhamed Xihani, mu se pripi{uva uspehot na preobra}aweto na nekolku plemiwa vo islamot vo Penxab.900

Na oddale~enost od 1000 milji se nao|a grobot na Hasan Keburudin, sinot na Sejid Fahrudin, koj bil sovremenik na Xelaludin.Tatkoto i sinot, kako {to velat, vo islamot vnele mnogu lu|e. Vlijanieto koe mu se pripi{uva na Hasan Kebirudin takvo {to bilo koj Hindus bi preminal vo islamot koga ovoj evlija samo bi go pogledal.901

896 Ibbetson, str.163.897 Asghar ‘Ali: Jawahir-i - Faridi (A. H.1033), str.395 (Lahore, 1884).898 Elliot, vol.II, str.548.899 Ova e islamska pokraina vo Penxab, ~ii {to vladeteli vle~at poteklo od Abasidite.900 Punjab States Gazetteers, od XXXVI A. Bahawalpur State. (Lahore, 1908) str.160.sqq. Imiwata na nekoi plemiwa koi svoeto preobra}awe mu go pripi{uvaat na Mahmud i Xihanjan dadeni se na str. 162.901 Punjab States Gazetteers, vol. XXXVI, str.171.

184

Pred krajot na istiot vek eden ìtel od persiskiot Irak, so ime (??nare~en) Ebu Ali Kalandar, do{ol vo Indija i se naselil vo Panipat,902 kade {to umrel vo 1324. godina vo dlaboka starost od 100 godini.Muslimanite od Raxputi od ovoj grad brojat 33 maì i vle~at poteklo od nekojsi Amir Sing, koj e preobraten od strana na ovoj evlija.Grobot s# u{te mu se ceni i po~ituva i e mesto na poseta na mnogu axii.Sli~en na ovoj evlija bil Persijanecot [ejh Xelaludin, koj vo Indija do{ol vo vtorata polovina od XIV vek i se nastanil (??naselil) vo Sihit, vo dolen Asam, so cel na preveduvawe vo islamot na naselenieto od ovie krai{ta.Kako svet ~ovek, postignal {iroka reputacija, a rabotata (??trudot) na {ireweto na islamot mu bil krunisan so golem uspeh.Osobeno vtorata polovina na XIX vek pokaùva golemo oìvuvawe na misionerskata aktivnost. Brojot na godi{nite premini vo islamot se dviì od deset, pedeset, stotina i {est stotini iljadi.903

Te{ko e da se dobijat precizni za opisot na individualniot karakter na misionerskoto rabotewe (??trud) so koe toj se odlikuva poradi nedostig na bilo kakva centralna organizacija ili bilo {to e vo vrska so misijskite izve{tai. Uspesite, koi gi pratele rabotnicite na (??vo) muslimanskata propaganda, donekade se hiperbolizirani (??prekaluvani).Taka, na primer, za nekojsi Haxi Muhamed se veli deka vo Penxab vo islamot prevel blisku do 200 iljadi Hindusi.904 Eden mevlevij vo Balngalor se falel deka za pet godini, vo ovoj grad i vo okolinata, vo islamot prevel iljada lica. Ona vo {to ne se somneva e toa deka imalo (??postoele) muslimanski misioneri koi aktivno i so uspeh ja rabotele svojata rabota.Slednite primeri se tipi~ni za periodot na koj se odnesuvaat.Mevlevi Beka Husein-kan, misioner koj bil misioner koj patuval, za nekolku godini vo islamot prevel 228 lica, naseleni vo Bombaj, Kavapur, Axmir i vo drugi gradovi. Mevlevi Hasan Ali preobratil 25 inividui (??lica), dvanaeset od niv se od Pon, a ostanatite od Hajderabad i od drugite strani na Indija.905

902 Mesto vo Indija kade se slu~ile tri va`ni zbidnuvawa: vo prvoto Babur go porazil Ibrahim Luhdi vo april 1521. godina, a vo vtoroto Muhamed Ekber go proazil Hajim Bakal vo 1556. godina, i vo tretoto i najpoznatoto Ahmed {ah ad’-Darani go porazil Hindusot Sebmercha vo 1761. 903 The Indian Evangelical Reviewe, vol.XVI, str.52-53 (Calcutta, 1889-90). The Contemporary Review, February 1889. str.170. The Spectator, October 15, 1887, str.1382.904 Garcin de Tassy: La Langue et Litterature Hindonstanies de 1850. a 1869. str.343. (Paris, 1874).905 Ovie podatoci mi gi dal (??priìl) Hasan Ali nekolku godini pred smrtta, vo 1896. godina. Vo nekrologot koj e objaven vo spisanieto „Muslimanska hronika“ (The Muslim Chronicle, april 4, 1896.) dadena e slednava interesna crta od negovipt ìvot: „Vo privatniot i vo prosvetniot ìvot bil poznat kako mo{ne inteligenten mladi~. Za mo{ne kratko vreme napravil golem napredok vo svojata nau~na kariera.Vo ranite godini od ìvotot go poloìl ispitot „za vleguvaweto“ i dobil stipendija, koja mu pomognala da ja dobie diplomata Bakalorijus od prva klasa. No nabrgu (??naskoro) negoviot vroden nemir go tera kon baraweto na vistinata, poradi {to patuva vo stranstvo.Gi napu{ta studiite i se me{a so lu|e od razli~ni uveruvawa: Fakiri, Panditi i hristijani, vleguva vo crkvi, talka niz divinite, {umite i gradovite. Ni{to ne go interesiralo osven nade`ta, oddadenosta i apsolutnoto potpirawe na milosta na vozvi{eniot Bog.Samo za edna godina pominal pove}e razli~ni religiski prostori, dodeka vo 1874. godina ne ja prifatil slu`bata – nadzornik vo edno u~ili{te vo Pator...Bidej}i bil roden da bide misioner na islamot, po~uvstvuval skrien kopne` da ja napu{ti pozicijata na koja mese~no dobival 100 rupii. Dal ostavka na pozicijata, protiv voljata na svoite prijateli. Ostanal na svoeto. Edno vreme go izdaval islamskoto spisanie „Nuru-l’islam“ (Svetlo na islamot). Odràl pove}e predavawa vo Patna, potoa otpatuval vo Kalkuta, kade {to drèl predavawa na angliski jazik. Ovie predavawa imale takov efekt {to nekolkumina (??nekolcina) evrospki sve{tenici ja potvrdile vistinata na islamot. Edna ugledna li~nost, Babu Bepin ândra Pel neodamna stanala musliman.

185

Vo pokrainata Hande{, na podra~jeto na bombajskata vlada, so misionerskata aktivnost na Sejid Safdar Ali, kadija na Nasirabad, islamot go prifatile zna~itelen broj na zanaet~ii koi se zanimavaat so izrabotka na èlezni predmeti ili se kova~i.906

Izvesen broj na individui (??lica) od istata struka koi ja so~inuvale malata zaednica od 200 lu|e, vo pokrainata Nasik, preobrteni se vo islamot na neobi~en na~in okolu 1870. godina. Prezbiterijanskite misioneri od Nasik dolgo vreme se obiduvale da gi preobratat od hinduizmot. Dodeka bile vo sostojba na dvoumewe za primawe ili odbivawe na hristijastvoto, se pojavil eden muslimanski fakir od Bombaj koj bil izvonreden poznava~ na na~inot na nivnoto razmisluvawe. Toj im gi objasnil principite na islamot i uspeal da gi privle~e vo ovaa vera.907

Vo Patriala908 Mevlevi Ubejdulah, preobraten brahman so {iroko obrazovanie, se dokaàl kako gorliv misioner na islamot.Pokraj preprekite (??pre~kite) koi na toj pat na po~etokot mu gi postavuvale rodninite, vo islamot uspeal da prevede skoro cela edna naselba (?? kvartal) od gradot.Pi{uval i polemi~ki trudovi, koi doìvuvaat nekolku izdanija. Bile upateni kon dve religii – hristijanskata i hinduskata. Vo edna od ovie knigi toj zboruva i za svoeto li~no preobra}awe: „Jas, Muhamed Ubejdulah, sin na Mun{i Kot Mal, ìtel na Pajal vo dràvata Patiala, izjavuvam deka ovoj siromav vo svoeto detstvo i za vreme na o~eviot ìvot bil zarobenik na idolopoklonstvoto, no rakata na Alahovata milost go spasila i go povela kon (??nakaj) islamot. Toga{ gi zapoznav prednostite na islamot i nedostatocite na hinduizmot. Islamot go prifativ so srce i so du{a i sebesi se vbroiv me|u sluìtelite na Alahoviot Pratenik (mir nad nego!)Od toa vreme inteligencijata, koja e Bo`ji dar, mi sugerira{e deka bi bilo glupavo ~ovekot slepo da gi sledi obi~aite na predcite, so niv da se izmamuva i da ne razmisluva i da ne gi istraùva pra{awata na religijata i veruvaweto vrz koi se temeli na{ata ve~na sre}a ili beda.So ovie idei zapo~nav studija na postoe~kite veri i sekoja ja istraùvav, bez pristrasnost.Hinduizmot potpolno go zapoznav i go istraùvav so u~enite Panditi. I za hristijanstvoto steknav znaewe vo celost. îtav knigi za islamot i diskutirav so islamskite nau~nici – ulemite.Vo site niv pronajdov gre{ki i nedostatoci osven vo islamot. Voda~ot na islamot, pratenikot Muhamed, poseduva takvi moralni osobenosti (??odliki) {to nema jazik koj bi gi napi{al. Toj samiot gi poznaval veruvaweto i osnovite na ovaa vera, nejzinoto eti~ko u~ewe i praktikuvawe, i moèl vo celost da go realizira. Fala mu na Boga!

Bil povikan na poseta od naselenieto na Daka. Tuka vazovite i predavawata mu go ovekove~ile imeto vo srcata na ìtelite.Negovite mnogubrojni knigi, pamfleti i uspe{ni predavawa na urdu i na angliski, vo razli~nite naselbi i gradovi na Indija, imeto mu go napravile istorisko vo svetot. Najmalku stotina lu|e go primile islamot slu{aj}i gi negovite predavawa i ~itaj}i gi negovite knigi.Negovata misionerska gorlivost se pokaàla i vo posledniot mig od ìvotot koga nekoi slu{nale deka veli: „Napu{ti ja svojata vera i stani musliman.“ Koga go pra{ale za toa, rekol deka mu se obra}al na eden hristijanin.“ 906 Bombay Gazetteer, vol.XII, str.126.907 Ibid. vol.XVI, str.81.908 Ime na indiska pokraina, koja ja naseluvaat (??vo koja se naseleni) Sikite.

186

Ovaa vera e tolku prekrasna (??odli~na) {to s# {to e vo nea ja vodi du{ata kon Boga. Nakratko, fala mu na Boga, razlikata me|u vistinata i nevistinata mi stana jasna kako no}ta i denot, mrakot (??temninata) i svetlinata.No, iako srceto dolgo vreme mi be{e osvetleno so svetlinata na islamot, a usnite mi ja ispovedaa verata, lo{ite strasti i sotonata me stavija vo okovite na uìvawata (??nasladite) i udobnostite na ovoj minliv ìvot. Bev vo lo{a sostojba poradi nadvore{noto pokaùvawe (??manifestacija) na idolatrijata. Toga{ Alahovoto vnimanie me predupredi: „Do koga }e go ~uva{ biserot, koj e so neprocenliva vrednost, skrien vo {kolkata, i ovoj osveùva~ki miris zatvoren vo kutijata? So ovoj biser treba da go nakiti{ vratot i da go koristi{ (??polzuva{) mirisot!“Pokraj ova, nau~nicite objavile deka onoj {to go krie svoeto uveruvawe vo islamot i ostane vo oblekata i obi~aite na nevernicite, odi kon (??nakaj) pekolot.Taka, Fala mu na Boga, na Ramazanskiot bajram (idal-fitr) vo 1624. godina sonceto na moeto vleguvawe vo islamot probi niz zavesata od oblaci i svojata pobo`nost ja iskaàv javno so moite bra}a muslimani.“909

Mnozinata muslimanski misioneri gi prezemale metodite na hristijanskite misioneri, kako {to se povikuvawata (??pokanite) na ulicite, delewe na pe~ateni verski raspravii i drugi dejstvuvawa (??aktivnosti).Vo pove}eto (??golem broj) na pogolemi gradovi na Indija moàt da se najdat muslimanski misioneri koi sekojdnevno go pou~uvaat islamot na nekoi glavni prometni pati{ta.Vo Bangalor ova e op{ta praksa. Eden od ovie propagatori, koj bil imam na xamijata okolu 1890. godina, bil tolku popularen {to bil ponekoga{ povikuvan i od Hindusite da im drì (??odrùva) predavawa.Verata ja propovedal i na pazarite i za nekoi sedum-osum godini vo islamot pridobil 42 lica. Vo Bombaj eden misioner skoro sekoj den povikuva vo verata, vo blizina na gradskiot Pazar, a vo Kalkuta postojat nekolku centri za povikuvawe vo islamot postojano podgotveni za ovaa cel.Me|u preobratenicite, od vreme na vreme, se nao|a i po nekoj Evropjanin, naj~esto lica so siroma{ni uslovi. Masovniot premin vo islamot e zabeleìtelen kaj Hindusite.910

Nekoi od mnogubrojnite zdruènija na Anxuman, vo poslednite godini, osnovani vo glavnite centri na islamskiot ìvot vo Indija, vo zacrtanite celi imaat i ispra}awe na misioneri na pokrienite pazari i pazari{tata da povikuvaat vo verata. Edno od tie zdruènija e „Anxuman himajeti islam“ vo Lahore (Zdruènie za za{tita na islamot) i zdruènieto „Anxuman Hami Islam“ vo Axmir.Ovie dve zdruènija gi pla}aat svoite agitatori. No, pogolemiot del od rabotata na povikuvaweto vo verata, na pazarite i pazari{tata, go vr{at lica koi se zanimavaat so zanaet~istvo ili so druga rabota vo tekot na rabotnoto vreme vo domot, a svoeto slobodno vreme nave~er go posvetuvaat na ova pobo`no rabotewe (??trud).Golem del od misionerskiot polet na indiskite muslimani e naso~ne protiv dejstvuvawata (??aktivnostite) na antiislamskite tendencii vo pou~uvaweto, koe go davaat hristijanskite misioneri i propagatori na Arja Sama|. Spored toa,

909 Tuhfat al-Hind, str.3. (Delhi, A. H. 1309)910 The Indian Evangelical Review, 1884, str.128. Garcin de Tassy: La Langue et La Litterature Hindonstanies de 1850. à 1869, str.485 (Paris, 1874), Garcin de Tassy: La Langue et la Litterature Hindoustaines en 1871, str.12. (Paris, 1872).

187

vloènite napori se pove}e so odbramben, a pomalku so direkten misionerski karakter.Nekoi misioneri svoeto vnimanie go obrnuvaat na zacvrstuvaweto na porano postavenite osnovi i na obiduvawata za osloboduvawe na svoite istoverci od neznaeweto i od staroto indisko praznoverie i vsaduvawe na ~ista vera.Ovoj napor ne e ni{to drugo osven (??ami) prodolùvawe na porane{nata misionerska aktivnost.Raboteweto na preobra}aweto, vsu{nost ~esto bil nedostaten. Za mnogumina (??mnozinata) koi bile muslimani samo spored imeto moè da se kaè deka se napolu Hindusi. Tie gi ~uvaat starite kastinski odnosi, u~estvuvaat vo hinduskite praznici i izveduvaat mnogu idolopoklonski ceremonii.Vo nekolku pokraini, na primer vo Mevata i Gurgan, moè da se najde dosta golem broj na muslimani koi osven imeto ne znaat ni{to za svojata vera. Tie nemaat xamii, nitu, pak, vnimavaat na vremeto na namazot.Vakvata sostojba e osobena kaj muslimanite na selata ili krai{tata oddale~eni od vernicite.Vo gradovite postoeweto na ulemite vo golem stepen (??zna~itelno) go pomagalo otstranuvaweto (??suzbivawe??spre~uvaweto) na vlijanieto na starite veruvawa i sozdavalo pojasna i porazumna (??porazbrana) slika na verskiot ìvot vo islamot.Vo poslednite godini, op{to zboruvaj}i (??kaàno), postoi dvièwe me|u indiskite muslimani, koe zasluùva da se spomene bidej}i raboti na toa verskiot ìvot da bide {to poto~en spored propisite na islamot.Hristijanskite misionerski (??misijski) u~ili{ta isto taka vlijaele (??dejstvuvale) stimulativno vrz pomladite generacii na muslimanite da se frlat na izu~uvaweto na sopstvenata vera i budewe na soodvetniot verski zanos kaj niv.Vsu{nost, {ireweto na obrazovanieto op{to dovelo do mnogu pojasnoto pretstavuvawe na verskite principi, kako i do zgolemuvawe na brojot na verou~iteli vo okolnite (??bliskite) pokraini koi, s# do denes, bile zapostaveni. Ova misionersko reformatorsko dvièwe (bez (??razlika) ogled na toa od koi pri~ini e pokrenato) moè da se zabeleì vo raznite delovi na Indija.Vo isto~nite pokraini na Penxab, na primer, po buntot, dojdeno e do golem verski preporod. Propagatorite patuvaat, nadol` i na{ir, niz zemjata i gi povikuvaat vernicite da ja napu{tat svojata idolatriska praksa i im gi tolkuvaat verskite principi na verata.Kako posledica na toa vo mnogu sela, kade {to muslimanite imaat bilo kakov pozna~aen udel (??u~estvo), izgradena e xamija, dodeka pogolemata i otvorenata idolatrija po~nala da prestanuva.911 Vo Raxputan, indiskite plemiwa koi od vreme na vreme preminuvale vo islamot vo zemjodelskite krai{ta (??predeli), sega postanale poortodoksni i porevnosni vo vr{eweto na verskite obvrski. Gi napu{taat na starite obi~ai vo koi {to dotoga{ sou~estvuvale so svoite idolopoklonski sosedi.Plemeto Merati, na primer, sega go sledi praviot (??vistinskiot) islamski pat vo ènidbata, namesto indiskiot ritual koj go sledele dotoga{. Se otkaàle (??odrekle) i od jadeweto na svinskoto meso.912

Sli~en bil i preporodot vo Bengal, za koj{to ve}e se zboruva{e (??stana zbor).

911 Ibbetson, str.184.912 The Rajputana Gazetteer, vol.I, str.90: vol.II, str.47. (Calcutta, 1879).

188

No, vakvite dvièwa i napori na individualnite misioneri nikako (??voop{to) ne se dovolni da go objasnat brzoto zgolemuvawe na brojot na muslimanite vo Indija. Prirodno e ~ovek da se zapra{a koi se drugite pri~ini, osven normalnata populacija913, {to nivniot broj tolku mnogu se zgolemil.Odgovorot moè da se najde i vo socijalniot ìvot na Hindusite.Potcenuvaweto i poniùvaweto, koe e vr{eno vrz poniskite sloevi na Hindusite od strana na nivnite istoverci, i preprekite (??pre~kite) koi bile nesovladlivi, a bile postaveni pred bilo koj ~len od ovie kasti koj sakal da ja popravi svojata sostojba, ukaùvaat na napadnata razlika vo prednosta na religiskoto beskastinsko ureduvawe, koe dava slobodno pole na rabotewe (??deluvawe) i zadovoluvawe na bilo kakva ambicija. Vo Bengal, na primer, tkaja~ite na pamuk, koi bile gledani so pot~inuvawe od svoite indiski istoverci, vo golem broj go prifatile islamot za da se spasat od poniènata polo`ba (??pozicija), so koja se sramoteni.914

Postoi mo{ne jasen primer, so sli~na priroda, za istorijata na severnoisto~niot del od istata pokraina. Ovde vo 1550. godina starosedelskoto pleme Ko~ vospostavilo dinastija pod svojot golem voda~ Hoxu. Za vreme na upravuvaweto na negoviot vnuk, koga povisokite sloevi vo dràvata vlegle vo krugot na hinduizmot,915 mnozinstvoto od lu|eto sebesi se na{le prezreni von (??nadvor od) kastata pa postanale muslimani.916

Spasot (??spasenieto) koj islamot im go pruàl (??daval) na poniskite indiski sloevi od nasilstvata na povisokite kasti ~udno se manifestiral (??projavil, pokaàl) vo pokrainata Tineveli na krajot od XIX vek.Mo{ne zagrozenata kasta na [anarite poslednite godini tolku dobro prosperirala {to mnozinata (??mnogumina) od niv gradele i bavi ku}i.Uporno go barale svoeto pravo da se molat vo hramovite od koi {to, od toa vreme, se otsranuvani sosila.Nastapila golema polemika poradi koja [anarite pretrpele mnogu zla od Hindusite od povisokite kasti i spasot go na{le vo zakrilata (??za{titata) na islamot. Zamo za eden den vo islamot vlegle {estotini [anari vo edno selo. Nivniot primer nabrgu go sledele i drugite mesta.917

Sli~ni primeri moàt da se najdat i vo ostanatite delovi na Indija.Za Hindusot, koj na bilo koj na~in e otstranet od kastata i bil isteran (??izbrkan) od semejstvoto i dru{tvoto vo koe se dvièl, bilo normalno deka }e bide privle~en kon verata koja, bez razlika, gi prifa}ala site lu|e. Taa mu pribavuvala socijalno nivo koe odgovara na socijalnata skala od koja bil otstranet (??oddale~en).Vakvata promena na verata obi~no e pridruùvana so iskreno veruvawe. No, lu|eto koi bile dosta ramnodu{ni kon brojot i imiwata na boèstvata na koi bile povikuvani na oboùvawe, seriozno go ~uvstvuvaat spre~uvaweto i isteruvaweto od socijalnata sredina, {to predizvikalo (??go pri~inilo) gubewe na kastinskite prava. Postanuvale muslimani bez bilo kakvi verski ~uvstva.Vlijanieto na studijata (??studiraweto, u~eweto) na muslimanskata literatura i voobi~aeniot kontakt so muslimansko op{testvo ~esto neusetno (??nezabeleàno) se ~uvstuvalo.913 Za pri~inite na zgolemuvaweto na brojot na muslimanite vidi: The Census of India, 1901, vol.VI, str.172.914 E. T. Dalton, str.324.915 Za voveduvaweto na starosedelskite plemiwa vo hinduizmot vidi: Sir Alfred Lyall, Asiatic Studies, str.102-104.916 E. T. Dalton, str.89.917 The Missionary Review of the World, N. S. vol.XIII, str.72-73. (New York, 1900.).

189

Tendencijata na islamskoto vlijanie vo XIX vek bila zabele`liva i me|u raxiputskite knezevi – Raxputite i Bundelkondite.918 Dokolku imperijata na Mogulite ostane{e, mo`no e deka ovaa naklonetost }e gi odvede{e ovie knezevi kone~no vo islamot.Tie ne gi po~ituvale muslimanskite evlii, tuku za u~iteli na svoite sinovi zemale nemuslimani. @ivotnite gi kolele spored verksite propisi na muslimanite. U~estvuvale vo verskite praznici na muslimanite vo oblekuvaweto na siroma{nite (fakirite) i se molele sli~no na (??kako) pravite vernici.Od druga strana, nekoi smetaat deka dene{nata sostojba na rabotite dejstvuva (??vlijae) na preminot na Hindusot vo islamot (??da bide) mnogu pove}e vozmoèn, otkolku {to toa bil oslu~ajot pod upravuvaweto na muslimanskite dinastii, koga hinduizmot obedinuval i se zasiluval (??jaknel, zakrepnuval) vo postojanata borba so agresivniot neprijtel.919 Hindusite isto taka vo grupi i broj~ano (??vo golem broj) odele kaj grobovite na muslimanskite evlii na denot na se}avaweto na niv. ôvekot {to ne moèl da ima deca mu ukaùval na muslimanskiot Bog najdostojna pobo`nost, pottiknat od ona ~uvstvo {to go ima idolopoklonikot, a toa e deka ne ostava niedno boèstvo a da ne mu iskaè qubov i da ne mu prijde so molitva. Ako mu se rodi dete, po s# sudej}i, toa bilo odgovor na ovaa molitva, vo toj slu~aj celoto semejstvo (a tie ne se retki) }e premine vo islamot.920

Qubovta kon ènata muslimanka nekoga{ bil povod za konverzija na nekoj Hindus, bidej}i spored islamskoto pravo nedopu{tlivo e muslimankata da se omaì za nemusliman.Dokolku muslimanite bi posinile indiski deca, bi gi vospituvale vo verata na nivnite novi roditeli. Istoto bilo (??se slu~uvalo) dokolku Hinduskiwa bi se omaìla za Pratenikov sledbenik; naj~esto ja prifa}a verata na svojot ma`.921

Bidej}i bil redok slu~ajot da se slu~i sprotivnoto (??obratnoto), brojot na muslimanite se zgolemuval vo odnos na brojot na Hindusite.Hindusite koi od nekoja pri~ina se isfrleni od svojata kasta, i siroma{nite koi ìveele od muslimanskata grià i milostina, ili ènite i decata koi koi posle smrtta na maìte i roditelite ostanale ili bile napu{teni (vakvi slu~ai, prirodno, imalo vo te{kite vremiwa na oskudica), go ~inele postojaniot, makar mal, priliv na Hindusi vo islamot.922

Imalo (??postoele) i lokalni situacii koi mu pomagale na razvojot na islamot. Prethodno e ukaàno na nekoi primeri.923 Taka vo selata Terai, kade {to brojot na muslimanite i na Hindusite bil ednakov, porastot na muslimanskata vlast

918 Sir Alfred Lyall (Asiatic Studies, str.29) zboruva za zabele`livata naklonetost koja, od vreme na vreme, ja pokaùvale nekoi od indiskite prvenci (??lideri).919 Gazeteer of the Province of Oudh, vol.I, str.XIX.920 ]e navedeme samo eden primer. Vo Gatanpur, vo pokrainata Kanfor, eden ogranok od eden golem rod se muslimani poradi zavetot na nivniot predok Ghatam Deo Bais. Toj , koga se molel da obie sin na grobot na muslimanskiot evlija Madar-{ah, ako molbata mu bide ispolneta, polovina od negovite potomci }e bide islamski vospitana.(Gazetteer of the N. W. P. vol.VI, str.64, 328).Klawaweto na muslimanskite evlii bilo tolku ra{ireno me|u nekoi poniski hinduski kasti {to popisot na naselenieto od 1891. godina vo severozapadnata provincija i Udah okolu (??izme|u) 2.333.643 Hindusi (ili 5,78% od vkupnoto indisko naselenie na pokrainata) so molitva mu se obra}ale na muslimanskite evlii.(Census of India, 1891, vol.XVI, del I, str.217, 244 Allahabad, 1894).921 Nekoi primeri za vakvi slu~ai se dadeni vo: Census of India, 1901, vol.VI, Bengal, del I, ApendixII.922 Report of the Census of the N. W. P. and Oudh, 1881, by Edward White, str.62 (Allahabad, 1882.)923 Ibid, str.63.

190

naj~esto nastapuval posle prepirawata vo vrska so koleweto na kravite i drugite verski obi~ai koi bile neprijatni za Hindusite.Hindusite postepeno zaminuvale od selata ostavaj}i gi od svoeto veruvawe samo [amarite-ora~i, koi bile vo slu`ba na muslimanskite selani. Ovie na krajot pribegnuvale kon verata na svoite gospodari. Toa ne bilo rezultat na nivnoto veruvawe vo nejzinata vistinitost, tuku pove}e poradi te{kotiite na izolacijata od svoite istoverci.Nekoi poizraziti (??pokarakteristi~ni) primeri za konverzija na poniskite hinduski kasti se nao|aat vo zemjodelskite krai{ta na Oudh. Iako muslimanite od ovaa provincija so~inuvaat edna desetina od celoto naselenie, s# u{te mali grupi na muslimanski zemjodecli (??kultivatori,) gi so~inuvaat ra{trkanite centri na revolt protiv poniùvaweto i ugnetuvaweto, na koi {to religijata na ovie poniski sloevi gi stavila vo beznade`no o~ajna polo`ba.924 Prednsotite koi islamot im gi daval (??pruàl) na vakvite sloevi, kako {to se Korite i [amarite, koi bile na najniskata skala na induskoto op{testvo, i spasot (??spasenieto) koj im e daden so primaweto na islamot, najdobro se razbira od sledniot opis na nivnata socijalna sostojba kako Hindusi.925 „Najniskata beda i poniùvawe gi dofatile (??doprele) Korite i [amarite koi bile tkaja~i i reza~i (??kroja~i na lozje) za drugite. Mnogumina (??mnozinata) od niv vo severnite pokraini se, vsu{nost, vistinski (??pravi) robovi. Voop{to ne e lesno da se podgotvat da se sluàt so pravnata pomo{ na na{ite sudovi. Propa|aat zaedno so decata od generacija vo genracija kako {to opa|a vrednosta na starata roba.Tie go prifa}aat plugot na gospodarot Brahman ili [atr,926 na koj {to negovata visoka kasta mu zabranuva da go dopira. @iveat me|u sviwite, koi ne se poizvalkani od niv, vo odvoeni ~etdri (??naselbi) od ostanatoto naselenie na seloto.Nivnite slabuwavi crni likovi, izgladneti tenki figuri, glupavi lica, neubavi (??grdi) obi~ai koi predizvikuvaat odvratnost, ja dolovuvaat (??do~aruvaat) nivnata beda koja gi osudila da bidat poniski od ìvotnoto koe ìvee me|u lu|eto od povisokata klasa. Deka ne e mo`no nivnata sostojba da se popravi go pokaùvaat prilikite i aktivnosta na slugite vo {talite, koi se angaìraat od ovaa sredina. Gi pla}aat solidno i ìveat dobro sluèj}i im na evropskite gospodari.Edinstveno promenata na verata e trasiran pat za nivniot spas, poradi toa tie imaat malku pri~ini da bidat predadeni (??vrni, oddadeni) na verata na koja & pripa|ale.Nepostoeweto na kastinskata pristrasnost ja pretstavuva vistinskata sila na islamot vo Indija i moè za sebe da privle~e mnogu preobratenici od hidnuizmot.“

924 Gazetteer of the Province of Oudh, vol.I, str.XIX.925 Ibid, str.XXIII-XXIV.926 @itelite na Indija se delat na pet kasti:– brahmi – kasta na u~eni i sveti lica;– {atri – vojnici;– vi{ ili bi{ – trgovci ili delovni lu|e;– {odra – niska kasta; i– xandali – kasta koja ne se razlikuva od ìvotnite.^lenovite na odelnite kasti vo nikoj slu~aj ne se me{aat.

191

Islamot vo Ka{mir i vo TibetZa da go vpotpolime ovoj pregled na islamot vo Indija, potrebno e da dademe izvesni informacii za {ireweto na ovaa vera vo Ka{mir, a ottamu i zad granicata na Indija, vo Tibet.Od site pokraini i dràvi na Indija (so isklu~ok na Sind) Ka{mir ima najgolem broj na muslimani (okolu 70%) vo odnos na celoto naselenie.Za àl, istroiskite podatoci koi bi go objasnile postoeweto na pogolemiot broj na muslimani vo ovaa dràva se voglavno od indisko i tibetansko poteklo, i se mnogu retki.Site dokazi n# naveduvaat toa, vo celost, da mu go pripi{eme na kontinuiranoto misionersko dvièwe koe go zapo~nale fakirite i dervi{ite. Me|u niv imalo i ismailitski propagatori isprateni od tvrdinata Alamut.927

Te{ko e da se kaè koga ova islamsko vlijanie za prv pat ja prekrilo ovaa zemja. Se veli deka deka prviot muslimanski vladetel na Ka{mir bil Sadrudin928

svojot premin vo islamot mu go dolì na izvesniot dervi{ Bulbul [ah od po~etokot na XIV vek.Ovoj evlija bil edinstveniot verski u~itel koj mu ja ostvaril èlbata da stigne do verskata vistina. Koga go zapoznal so verskoto u~ewe koe mu bilo poprifatlivo od (??otkolku) negovoto hindusko, so koe ne bil ba{ zadovolen, preminal vo islamot.Na krajot na istiot vek (1388.) islamot go doìveal svojot najgolem prodor so doa|aweto na Sejid Ali Hamadani, koj izbegal od svojot roden Hamadan vo Persija kade {to na sebe go navlekol (??navrel) gnevot (??lutinata) na Timurlenk. Toj do{ol vo dru{tvo na 700 sejidi, koi osnovale mesta za pobo`nost vo site delovi na zemjata. Izgleda deka nivnoto vlijanie go osiguralo prifa}aweto na novata vera.Ma|utoa, se ~ini deka nivnata pojava predizvikala i jak duh na fanatizam, bidej}i sultanot Sikindar (1393-1417) go dobil imeto But{ikan, poradi razurnuvaweto na hinduskite kipovi i hramovi. Negoviot prv minister, preobraten Hindus, èstoko gi progonuval i ugnetuval privrzanicite na svojata stara vera. Posle negovata smrt verskata tolerancija stanala osnova na upravuvaweto vo kralstvoto.929

Na krajot od XV vek misionerot so ime Mir [emsudin, koj mu pripa|al na {iitskata sekta, do{ol od Irak i so pomo{ na svoite u~enici i privrzanici pridobil mnogu preobratenici vo Ka{mir.Koga pod Akbar Ka{mir stanal provincija na mogulskata imperija, muslimanskoto vlijanie prirodno se zasililo (??zacvrstilo) i vo ovaaa zemja do{le mnogu u~eni lu|e, ulemi.Za vreme na vladeeweto na Aurangzeb vo islamot preminal Raxata Ki{tvara, eden od prvencite (??liderite) na Raxputa, blagodarej}i na kirametot na izvesniot Sejid [ah Feriduddin.Izgleda deka negovoto preobra}awevo islamot vlijaelo vo toa da go sledat mnozinstvoto od negovite podanici.Dol` linijata na koja (orig.kojom) moglskite kralevi imale uspeh vo Ka{mir nao|ame raxi, koi potemnuvaat od islamiziranite Raxputi.930

927 Khoja, Vrttant, str.141. Ovaa tvrdina ja osnoval Hasan as-Sabah vo blizina na Kaspiskoto More vo XI vek. 928 Spored drugoto predanie negovoto ime e Šemsuddin. Vidi: Muhammed Hajdar, str.433 (not.2).929 Firishtan, vol.IV, str.464, 469.930 F. Drew the Jummoo and Kashmir Territories, str.58, 155. (London, 1875).

192

Severot i severoistokot na Ka{mir, provinciite Balistan i Ladahi, naseleni se so me{avina na tibetantskata rasa. Kaj niv islamot se zacvrstil pred pove}e vekovi, no vremeto i na~inot na negovoto vleguvawe se nepoznati.Muslimanite od Balistan zboruvaat za ~etvoricata bra}a koi do{le od Kirasan i go donele verskoto osveùvawe, no nema (??ne postoi) niedno predanie koe bi zboruvalo za najstarite propagatori.931

Izgleda deka islamot s# do sredinata na XIX vek pokaùval napredok, no poddr{kata koja maharaxata Ranbir Singh im ja daval (??pruàl) na privrzanicite na budizmot ja soprela ovaa tendencija. Vo Lahad ima izvesen broj na polu-kasti (??melezi,polutani), koi se vikaat Argoni,932 rodeni od majki Tibetanki i tatkovci muslimani, trgovci, koi do{le vo Leh. Gi pridobivale ènite Tibetanki za ènidba za da go primat islamot.Site ovie Argoni se muslimani kako i nivnite tatkovci i èni Tibetanki. Se veli deka brojot im se zgolemuva pobrzo otkolku ~istite Tibetanci.933

Islamot isto taka bil prenesen vo praviot (??vistinskiot) Tibet preku ka{mirskite trgovci.Na primer, ovie trgovci moàt da se najdat vo site glavni gradovi na Tibet. Tie se poènile so Tibetankite koi, obi~no, ja primale verata na svoite maì. Se veli deka sega ima pove}e od 2000 muslimanski semejstva vo Lhasa.934

Islamot na{ol pat i preku Junan935 i Su-~ing na granicata na pokrainata Zi-{van i Tibet me|u ìtelite na Tibet.936 Se smeta deka muslimanskoto vlijanie doa|alo od Persija937 i od Turkestan.938

931 Drew, op. cit.359.932 Za ova prikazna vidi kaj Yule: Marco – Polo, vol.I, str.290.933 Ahmad Shah, Four years in Tibet, str.45, 75 (Benares, 1906.).934 Broomhall, str.206, Tu Wen – su e voda~ na Ponthay vostanieto od 1856. do 1873. godina. [esnaeset godini bil vistinski sultan na polovinata od provincijata Junnan. Vo samata Lhasa izdal proglas za po~etokot na vostanieto za da gi pridobie muslimanskite vojnici.935 Misiion d’Ollone, str.207, 226, 233.936 Broomhall, str.206.937 A. Bastian: Die Geschichte der Indochinesen, str.159. (Leipzig, 1866.).938 R. du M. M. tom I, str.275. (1907).

193

POGLAVJE X[IREWETO NA ISLAMOT VO KINA

Prethodnicata na islamot vo KinaTradicijata prenesuva deka Muhamed m.n.n. rekol: „Barajte znaewe makar i vo Kina.“939 iako nema siguren dokaz deka ovie zborovi gi izgovoril tokmu (??ba{) Pratenikot, ne e isklu~eno deka imeto na ovaa zemja mu bilo poznato, bidej}i trgovskite vrski me|u Arabija i Kina bile zacvrsteni mnogu pred (??porano od) negovoto ra|awe. Proizvodite od Istok, koi pristignuvale vo pristani{tata na Sirija i Sredozemnoto More, vo golemi koli~estva minuvala niz Arabija.Vo VI vek, se odvivala va`na trgovija pome|u Kina i Arabija preku Cejlon. Na po~etokot od VII vek trgovijata pome|u Kina, Persija i Arabija bila ra{irena a gradot Sirav vo Persiskiot zaliv bil glaven pazar na kineskite trgovci.Vo ovoj period, na po~etokot na vladeeweto na dinastijata Tang (618-907) za prv pat vo kineskite izvori940 se spomuvaat Arapite. Tie zboruvaat za musliamnskata sila vo Medina i nakratko zboruvaat za religikoto u~ewe na novata vera.Hronikite na Kwangtung go zabeleàle doa|aweto na prvite muslimani vo Kina: „na po~etokot na vladeeweto na Tang-dinastijata vo Kantan do{la pogolema grupa na stranci od krlastvoto Anam, Kamboxa, Medina i od nekolku drugi zemji.Ovie stranci mu se molele na Boga a vo svoite hramovi nemale kip, idol ili sliki. Kralstvoto Medina bilo blizu Indija. Vo nego nastanala verata na ovie stranci, koja se razlikuva od verata na Buda. Tie ne jadat svinsko meso, nitu pijat vino. Go smetaat za ne~isto ìvotinskoto meso koi samite ne go zakoluvaat.Tie sega se vikaat Hui-Hui...941 Otkako ja pobarale, ja dobile carskata dozvola da se naselat vo Kanton, napravile ubavi ku}i vo stil koj se razlikuva od na{iot. Imale golemo bogatstvo. Mu bile poslu{ni na glavatarot koj samite go izbirale.“942

Iako nedostigaat (??nema) dovolno istoriski dokazi,943 se pretpostavuva deka islamot vlegol vo Kina so trgovcite koj go sledele stariot morski pat. No, najstarite pi{uvani izvori, na koi moème da se potpreme, ukaùvaat na diplomatski vrski koi odele niz kopno preku Persija. Koga umrel posledniot sasanidski kral, negoviot sin Firuz pobaral od Kina da mu pomogne protiv arapskite zavojuva~i (??osvojuva~i),944 no carot odgovoril deka Persija bila mnogu oddale~ena od nego za da mu ja isprati baranata vojska.

939 Kanz al’U,,al, vol.V, str.202.940 Bretschneider (2), str.6.941 Za potekloto na ova ime vidi: Deveria, str.311, Mission d’Ollone, str.420, sqq.942 De Thiersant, vol.I, str.19-20.943 D’Ollone go dava slednovo predupreduvawe za somnenieto vo na{eto znaewe vo Kina: „Ne znaeme ni{to za islamot vo Kina. Ne znaeme ni{to kako se pro{iril vo imperijata nitu brojot na onie koi go primile islamot, nitu dali mu bile to~ni site principi. Ne znaeme ni{to za nivnata organizacija nitu za negovite vrski so ostanatiot islamski svet“ (Mission d’Ollone str. 1.) Shefer go sobral ona {to Arapite i Persijcite go napi{ale za Kina. „Notice sur les relations des peuples musulmans avec Les Chinois.“ 944 Chavennes, str.172.

194

No, se prenesuva deka toj sepak ispratil ambasador na arapskiot dvor da go prezeme (??zazeme) slu~ajot na prebegnatiot princ; se pretpostavuva deka carot svojot ambasador go sovetuval da se uveri vo prostranosta i mo}ta na novata dràva, koja nastanala na zapad.Se prenesuva deka halifot Osman ispratil eden arapski vojskovodec da go pridruùva kineskiot ambasador vo negovoto vra}awe vo 651. gdoina. Ovoj prv muslimanski delegat, pokraj site po~esti, bil primen kaj imperatorot.Za vreme na vladeeweto na Velid (705-715) poznatiot arapski vojskovodec Kutejb b. Muslim bil guverner vo Horasan. Ja preminal rekata Oksus i zapo~nal serija na uspe{ni napadi vo koi ja pokoril Buhara, Semerkand i drugite gradovi i gi prenel svoite osvojuvawa na isto~nata strana, nakaj (??kon) kineskata imperija. Vo 713. godina toj ispratil delegati kaj carot koi toj (spored arapskite predanija) gi ispratil (??otpu{til) so bogati darovi.Negolku godini podocna kineskite hroniki go spomuvaat ambasadorot so ime Sulejman, kogo {to vo 726. godina halifot Hi{am go ispratil kaj imperatorot Hsuan Tsung.Ovie diplomatki odnosi pome|u Arapite i kineskite carevi dobile nova va`nost pri krajot na vladeeweto na ovoj car, koga bil turnat (??otfrlen, kutnat) od oprestolot od uzurpatorot. Abdiciral vo korist na svojot sin Su Tsung (856). Ovoj posledniov baral pomo{ od abisidskiot halif El-Mensur. Halifot se javil (??odgovoril, se otpovikal) na negovoto barawe i mu ispratil izvesen broj na arapski trupi. So nivnata pomo{ carot uspeal da gi vrati nazad (??povrati) svoite dva glavni grada Si-ngan-fu i Ho-non-fu od vostanicite.Po zavr{uvaweto na vojnata ovie arapski sili ne se vratile nazad vo svojata zemja tuku se poènile so Kineskiwi i se naselile (??nastanile) vo Kina.Na ovaa nivna postapka & se pridavaat razli~ni pri~ini. Edno predanie veli deka se vratile vo tatkovinata, no ne im bilo dozvoleno da ostanat vo nea, bidej}i dolgo vreme prestojuvale vo zemja kade se jade svinskoto meso, pa povtorno se vratile vo Kina. Spored druga verzija, koga se podgotvuvale da isplovat za Arabija vo Kantona, po~nale da gi ismejuvaat zo{to za vreme na vojnata jadele svinsko meso. Posledica na toa bila toa {to tie odbile da se vratat vo tatkovinata za da gi izbegnat sli~nite obvinenija vo (??od) svojot narod.Koga guvernerot na Kanton se obidel da gi prisili na toa, tie im se pridruìle na arapskite i na persiskite trgovci, na svoite bra}a vo vera, i gi ograbile (??opqa~kale) glavnite trgovski ku}i vo gradot. Samiot guverner se spasil so begawe (??begstvo) vo gradskite yidini. Ne moèl da se vrati s# dodeka ne dobil od carot dozvola ovaa arapska vojska da ostane vo zemjata.Vo raznite gradovi im odredile ku}i i zemja, kade {to se naselile (??nastanile) i se poènile so mestnite ìtelki.945

Islamot za vreme na vladeweto na dinastijata TangMe|u kineskite muslimani postoi legenda deka vo nivnata vera prv gi povikuval eden od vujkovcite na Pratenikot ~ij {to grob vo Kanton mnogu go po~ituvale. Samo {to ovaa legenda nema nikakva istoriska podloga. Izgleda deka niknala podocna.946

Nema somnenie deka nejzinata pojava e rezultat na nivnata èlba istorijata na islamot vo nivnata zemja, po mo`nost, da ja spojat so vremeto na 945 De Thiersant, vol.I, str.70-71.946 Broomhall dovolno ja razgledal ovaa legenda; Islam in China, IV, VII.

195

prateni{tvoto na Muhamed m.n.n., a toa e vremeto koe bilo ploden izvor na legendi vo zemjite daleku od centarot na islamskata istorija.947

No, {to se odnesuva na postoeweto na muslimanite vo Kina, posebno na trgovcite vo gradovite i vo pristani{tata za vreme na dinastijata Tang, toa e potpolno evidentno.Kineskiot hroni~ar od ovoj period (713-742) veli: „Varvarite od Zapad do{le vo srednoto kralstvo vo golem broj, kako poplava. Do{le od oddale~enost, najmalku od 1000 ligi (1 lig – 3 milji ili 2250 metri) i pove}e od stotina dràvi. Kako danok gi nosat svoite sveti knigi, koi gi donele i gi ostavile vo carskiot dvor, vo salata (??dvoranata) za preveduvawe na svetite i kanonskite knigi.Od ova vreme verskite doktrini od razli~nite zemji se razvivale i otvoreno se praktikuvale vo imperijata Tang.“948

Eden arapski geograf vo 851. godina pi{uval za ovie naselbi i xamii, ~ie {to gradewe im e dozvoleno na trgovcite, za da moàt da gi izvr{uvaat svoite verski dol`nosti.949 Toj veli deka ne slu{nal deka nekoj knez go primil islamot. No, bidej}i istata zabele{ka ja dal i za naselenieto od Indija, mo`no e deka bil slabo informiran vo prviot, kako i vo drugiot slu~aj.950

Sigurno e deka nema siguren dokaz deka muslimanite vo Kina stapile vo bilo kakva misionerska aktivnost. Vsu{nost, za niv ima mo{ne malku podatoci s# do vremeto na mongolskite osvojuvawa vo XII vek.

Posledicite od mongolkoto osvojuvawe Ovie osvojuvawa kako posledica imale op{irni doseluvawa na muslimani od razli~ni nacionalnosti: Arapi, Persijci i drugi, vo kineskata imperija.951 Nekoi do{le kako trgovci, zanaet~ii, vojnici ili kolonisti, a drugite (??ostanatite) se dovedeni kako voeni zarobenici.Golem broj se nastanile (??naselile) vo zemjite za postojano i se razvile vo mnogubrojna i napredna zaendica. Postepeno gi gubele svoite originalni osobenosti (??karakteristiki) so ènidbata so Kineskiwite.Vo vremeto na mongolskoto upravuvawe nekolku muslimani zazemale visoki pozicii. Na primer Abdurahman koj vo 1244. godina i izbran za {ef na finansiite vo Imperijata, i dadeno mu e da gi opredeli danocite nametnati na Kina.952

Sli~no e i so Omer [emsudin, poznat kako Sejid Axal, so poteklo od Buhara, komu Kublaj-kan, po povod stapuvaweto na vlast vo 1259. godina mu go doveril upravuvaweto so finansiiite vo carstvoto. Podocna postanal upravitel na Junan, koga ovaa pokraina e osvoena i pripoena kon kineskata imperija.953

947 Na ovoj na~in ìtelite na Hotan tvrdat deka islamot vo nivnata zemja prv go donel Xafer, bratu~edot na Pratenikot (Grenard: Mission Dutreuil de Rhius, tom III, str.2). Plemiwata Cam vo Kamboxa svoeto vleguvawe vo islamot go povrzuvaat so (??go vrzuvaat za) eden od ~i~kovcite na Pratenikot. (R. du M. M. vol.II, str.138). 948 De Thiersant, vol.I, str.153.949 Reinaud: Relation des Voyages foits par les Arabes et les Persans, dans l’Inde et la Chine, I, str.13, 64. (Paris, 1854).950 Ibid, str.58.951 Deka postoele (??imalo) migracii i na Kinezite kon Zapad, vo osvoenite predeli na islamot, kade {to doa|ale vo sfera na negovoto versko vlijanie, moème da pro~itame vo dnevnikot na eden kineski monah, koj vo1222-1224. godina propatuval niz centralna Azija i Persija, i zboruvaj}{i za Semerkand, veli: „Kineskite majstori ìveele na sekoe mesto“ (Bretschneider (I), vol.I, str.78.).952 Howorth, vol.I, str.161.953 Za kineskite biografii na Sejjid Adžill vidi : R. du M. M. VIII, str.344, sqq, i IX, str.3 sqq; Mission d’Ollone, str.25, sqq.

196

Sejid Axal umrel vo 1270. godina ostavja}i go zad sebe glas na mudar i praveden upravilte. Toj vo gradot Junnan izgradil konfu~ijski hram, kako {to izgradil i xamija.954

Potomcite na Sej(j)id Axal igrale zna~ajna uloga vo zacvrstuvaweto na islamot vo Kina. Negoviot vnuk vo 1335. godina uspeal od imperatorot da dobie priznanie deka islamot e „vistinska i ~ista vera“, {to e ime koe islamot go nosi do denes. Na eden drug potomok na Sej(j)id Axal carot vo 1420. godina mu dozvolil da izgradi xamii vo glavnite gradovi Si-ngan-fu i Non-kin(u).955

Kineskite istori~ari, za(??vreme na) vladeeweto na Kublaj-kan, mnogu se àlele na ovoj monarh zatoa {to ne gi angaìral kineskite slu`benici namesto doselenite Turci i Persijci.956

Odli~noto vnimanie koe go uìval Sejid Axal i lesnata komunikacija me|u Kina i zapadot, stvorena so mongolskoto osvojuvawe, privlekla pogolem broj na vakvi lica na severot na Kina.Mo`no e deka rezultatot na ovie migracii e toa {to po~nale da formiraat rasprskani (??rasfrleni) muslimanski zaednici, koi vo golem procent po~nale da se razvivaat vo site krai{ta na Kina. Marko Polo, koj ja uìval naklonetosta na Kublaj-kan i koj ìveel vo Kona od 1275. do 1292. godina, go zabeleàl prisustvoto na muslimanite vo mnogute krai{ta na Junan.957

Istori~arot, sovremenik na Marko Polo, veli deka na po~etokot na XIV vek celoto naselenie na Talif, prestolnina na Junan, bilo muslimansko.958

Ibn Betuta, koj posetil nekolku krajbre`ni gradovi vo Kina, na sredinata od XIV vek zboruva za topliot do~ek na koj nai{ol kaj svoite istoverci959 i povtoruva deka vo sekoj grad postojat osobeni (??naro~ni) ~etvrti (??naselbi) za muslimanite vo koi samite ìveat i imaat svoi xamii. Tie se ceneti i po~ituvani od Kinezite.960

Islamot vo vremeto na dinastijata MingS# do toj period na muslimanite vo Kina e gledano kako na tu|a zaednica. No, po isteruvaweto na mongolskite dinastii vo vtorata polovina od XIV vek ne dobivale novo zasiluvawe, odnadvor, na svojata numeri~ka sostojba, poradi politikata na izolacija koja toga{ ja sproveduvala kineskata vlada.So ogled na toa {to ja prekinale vrskata so svoite istoverci vo drugite zemji, vo mnogu krai{ta od Imperijata po~nale da se pretopuvaat (??asimiliraat) vo masite na doma{noto naselenie so ènidbata so Kineskiwite. Se adaptirale kon kineskite maniri i obi~ai.Osnova~ot na novata dràva Ming, carot Hung Vu (Hung Wu) im dal (??pruìl) mnogu privilegii. Za procutot na nivnata mo}, vo periodot na vladeeweto na ovaa dinastija (1368-1644), svedo~i i golemiot broj na izgradenite xamii.Carevite na ovaa dinastija odrùvale prijatelski odnosi so muslimanksite vladeteli na nivnata zapadna granica. Vr{ele razmena na delegati i so timuridskite vladeteli.Eden od niv e osobeno (??posebno) vaèn za misionerskata istorija na islamot.

954 Broomhall, str.127.955 Mission d’Ollone, str.435-436.956 Howorth, vol.I, str.257.957 Marco Polo, vol.I, str.219, 274; vol.II, str.66.958 Rashid al’Din (Yule’s Cathay, str.9).959 Ibn Batutah, vol.IV, str.270, 283.960 Ibn Batutah, vol.IV, str.258.

197

Toa bil [ahot Ruh Bahadur, koj ja iskoristil mo`nosta (??prilikata) vo prestojot na kineskiot ambasador na negoviot dvor vo Semerkand vo 1412. godina pokraj svojot odgovor na kineskiot imperator da mu go priloì i povikot (??pokanata) vo islamot.So svojot delegat, koj ja pridruùval kineskata delegacija na vra}aweto nazad, ispratil dve pisma. Prvoto, koe e napi{ano na arapski jazik, ja ima slednava sodrìna:„Vo imeto na Alah, Milostiviot Somilosen! Nema drug Bog osven Nego, Muhamed e Negov pratenik. Muhamed m.n.n. rekol: ‚Me|u moite sledbenici nema da ima (??nema da postoi) narod koj gi izvr{uva Alahovite naredbi a da gi pomaga na onie koi gi uniùvaat i da gi slu{aat onie koi im se sprotivstavuvat. Tie se pri ova s# dodeka ne nastapi Alahovata naredba (Sudniot den).‘Koga vozvi{eniot Alah sakal da go sozdade Adema (Adama) i negoviot vid, rekol: ‚Bev (??Sum bil) skriena riznica (??sokrovi{te) i posakav da bidam zapoznaen. Gi sozdadov lu|eto za da Me zapoznaat.‘Toga{ toa jasno pokaàlo deka Boànskata namera (oddadenosta Mu e sila a vozvi{enosta Negov zbor) so sozdavaweto na ~ovekot Samiot da ja stavi vo dvièwe imresijata na spoznanieto i da go vozdigne znameto na pravoto uputstvo i vera.Go ispratil Pratenikot so upatstvo i vistinita vera, vozdignuvaj}i ja nad drugite veri, makar i da ne im se dopa|a na idolopoklonicite. Go ispratil da im gi podu~i na lu|eto pravilata i zakonite potoa pati{tata na dozvolenoto (halâl) i nedozvolenoto (harâm).Mu go dal êsniot Kuran, kako natprirodno delo (mu’džiza), taka da gi zamol~i negatorite i da im ja zatvori ustata vo diskusijata i prepirkata so nego.So Negovoto polno vnimanie i so Negovoto sestrano upatstvo ~ini ovaa vera da ostane do Sudniot den.So svojata mo} postavil, vo site epohi i vremiwa, i vo site delovi na svetot, na istok i na zapad, vo Kina, mo}en vladetel, zapovednik na golemata vojska, i vlast, da ja nadgleduva pravinata i dobro~instvoto i da gi {iri kriljata na mirot i sigurnosta nad mirnite glavi, da im nareduva pravewe na dobro, a da im zabranuva nanesuvawe na zlo i nasilstvo. Nad nego da go razvie znameto na cenetiot {erijat, da ja istera idolatrijata i neveruvaweto preku ispravnoto veruvawe vo Bo`joto edinstvo.Alah n# udostoil so poddr{kata na svojata dobrina (??dobrota) da rabotime na vospostavuvaweto na zakonite na ~istiot {erijat i na prodolènieto na zapovedta na svetliot pat.Ni naredil, fala mu na Boga, na{ite raboti i site predmeti vo sporovite i slu~aite da gi re{avame spored {erijatot na Pratenikot i propisite na Odbraniot. Na site strani da gradime xamii i u~ili{ta, hramovi i manastiri i mesta na pobo`nost, za da ne is~eznat zasekoga{ znacite na naukata i mestata na u~eweto, da ne se izbri{at tragite na {erijatot i negovite odredbi (??opredelbi).Opstanokot na ovosvetskiot napredok i vlast, prodolènieto na vlasta i na upravuvaweto zavisi od pomo{ta na vistinata, od pravi~nosta i od iskorenuvaweto na zloto, od idolatrijata i od neveruvaweto od liceto na zemjata za da se o~ekuva dobroto i nagradata. Go molime i se nadevame od va{ieto Viso~estvo i blagorodni{tvoto na va{eto kralstvo deka }e zastane pokraj nas vo spomnatite raboti i deka }e n# poddrì vo zasiluvaweto na osnovite na sigurniot {erijat.“Vtoroto pismo, pi{uvano na perskiski jazik, e pove}e direkten povik (??pokana) i bez retori~ka nakitenost (??nakontenost) koja ja nao|ame vo arapskoto

198

pismo: „Vozvi{eniot Bog so svojata visoka mudrost i seopfatna mo} go sozdal Adem (Adam) (mir nad nego) i odredil (??opredelil) nekoi od negovite sinovi za verovesnici i pratenici.Gi ispratil me|u lu|eto da gi povikuvaat vo Vistinata. Na nekoi od ovie pratenici, kako Ibrahim (Avram), Musa (Mojsej), Davud (David) i Muhamed (mir nad niv) im dal kniga i im gi nau~il zakonite. Na lu|eto od nivnoto vreme im naredil da go sledat zakonot (šeri’at) i verata na sekoj od niv.Site ovie pratenici go povikuvale narodot vo verata (??veruvaweto) vo Eden Bog i vo oboùvaweto samo na nego i vo zabranuvaweto na klawaweto na Sonceto, Mese~inata, yvezdite, vladetelite i idolite.Iako sekoj od ovie pratenici imal svoj zakon (šeri’at) site tie se sloùvale vo idejata na edinstvoto na vozvi{eniot Alah.Najposle, koga misijata na verovesta i prateni{tvoto preminala na Muhamed-Mustafa (mir i Bo`ji blagoslov nad nego), site ostanati zakoni se dokinati.Toj e verovesnik i pratenik na poslednata epoha i treba site lu|e: knezevi, kralevi i ministri, bogata{i i siromasi, mali i golemi, da go sledat negoviot zakon (šeri’at) i da gi napu{tat site porane{ni veruvawa i zakoni. Ovaa vistinita i sovr{ena vera se vika islam.Pred izvesno vreme Xingis-kan ja sobral vojskata i gi ispratil sinovite vo mnogu zemji od Kralstvoto: Xuxi-kan ko ispratil kon Saraj, Krim i Da{t Kaf~ak, kade {to nekoi vladeteli kako Uzbek-kan, Xani-kan i Urus-kan go prifatile muhamedoviot m.n.n. zakon – {erijat i stanale muslimani.Hulagu-kan e ispraten vo Horasan, Iran i vo sosednite zemji. Na nekoi od negovite sinovi, koi go nasledile, vo srcata im vlegla svetlinata na Muhamedoviot m.n.n. {erijat – zakon. Stanale muslimani. Po~esteni so blagoslovot na islamot, se preselile sre}ni na drugiot svet.Vo ovie spa|aat iskreniot vladetel na Gazan, Ulxatu-kan i sre}niot kral Ebu Said Bahadur, s# dodeka mojot ~esen tatko Emirot Timur Xur|an ne zasednal na prestolot. Toj isto taka postapuval spored Muhamedoviot m.n.n. zakon vo site zemji pod negovo upravuvawe. Vo tekot na negovoto vladeewe pripadnicite na islamot uìvale polna blagosostojba.Sega so Bo`jata dobrina i vnimanie kralstvoto Horasan, Irak, Ma verau n-nehra (Transoksanija) i.t.n. preminale vo moi race. Upravuvaweto vi site zemji na Kralstvoto te~e spored ~istiot Pratenikov zakon (šeri’at). Pravi~nosta se zaloùva, a nepravdata se zabranuva. Jarguto i principie na Xingis-kanoviot zakon se voop{teni (??generalizirani).Od toa vreme sigurno e potvrdeno deka spasot i osloboduvaweto na Sudniot den i smirenosta i sre}ata na ovoj svet se pri~ineti od vistinitata vera islamot i so pomo{ na Vozvi{eniot Alah. Nu`no e so na{ite podanici da se odnesuvame zakonski i pravi~no.Jas se nadevam deka i vie, so blagorodnosta i dobrinata (??dobrotata) na Vozvi{eniot Alah, isto taka }e go sledite zakonot, {erijatot na Muhamed, Alahoviot Pratenik m.n.n. i deka }e go zasilite (??zacvrstite) islamot i, taka, namesto minlivata vlast na ovoj, }e ja postignete slavata i mo}ta na onoj svet.“961 Mo`no e deka ovie dve pisma bile osnova podocna da nastane legendata za toa deka eden kineski car se preobratil vo islamot.962 Ovaa legenda, pokraj stanatite drugi, ja prenesuva muslimanskiot trgovec Sejid Ali Ekber, koj pominal (??provel) nekolku godini vo Peking, na krajot od XV vek i na po~etokot na XVI vek. Toj zboruva za golem broj na muslimani 961 Abd al’Razzaq al’Samarqandi, Matla’al-sa’dayn, foll.60-61, (Blochet, str.249-252).962 Zenker, str.798-799, Melanges Orientaux, str.65 (Publications de l’Ecole des Langues Orientales Vivantes. Ser, II, t.9.) (Paris, 1883).

199

naseleni vo Kina. Vo gradot Kenxauf im skoro 30 iljadi muslimanski semejstva. Tie ne pla}aat danoci i ja uìvaat naklonetosta na Imperatorot. Toj im podaruva zemji{ni posedi. Uìvaat polna sloboda vo vr{eweto na svoite verski propisi, na koi Kinezite gledaat so po~it.Preminot vo islamot e sosema slobodna rabota. Vo samata prestolnina imalo (??postoele) ~etiri golemi xamii i okolu dvaeset drugi vo ostanatite provincii na Imperijata. Site se izgradeni na tro{ok na carot.963

Vostanieto na muslimanite vo vremeto na dinastijata Man~u

S# do doa|aweto na vlast na dinastijata Man~u vo 1644. godina ne e zabeleèn nieden bunt na muslimanite. Izgleda deka bile potpolno zadovolni od verskite slobodi koi gi uìvale.Problemite nastanale so doa|aweto na novata vlast koga se pobunile muslimanite vo pokrainata Kansu vo 1648. godina. Ova bilo prv pat muslimanite da se vooruàat i da trgnat protiv kineskata vlast.S# do XIX vek nemalo nieden takov revolt koj bi imal stra{ni posledici ili koj bi gi prekinal prijatelskite, od po~etokot dobrite odnosi me|u kineskite muslimani i nivniot upravuva~ (??upravnik).Slu`beniot stav na kineskata vlada za tie odnosi jasno se gleda od ediktot izdaden od carot Jung ên vo 1731. godina:„Vo moite pokraini na carstvoto od minatite vekovi ima golem broj na muslimani, koi so~inuvaat del od narodot, a koi jas gi smetam za moi sopstveni deca kako i ostanatite moi podanici. Ne pravam razliki pome|u niv i onie koi ne & pripa|aat na nivnata vera.Od nekoi moi slu`benici sum primal tajni izve{tai protiv muslimanite, a pri~inata e vo toa {to veruvaweto im se razlikuva od verata na ostanatite Kinezi. Tie ne zboruvaat na kineski jazik i nosat obleka koja se razlikuva od oblekata na ostanatoto naselenie.Se obvinuvaat za neposlu{nost, gordelivost (??naduenost), i buntovni stremeì. Od mene e pobarano da prezemam odlu~ni ~ekori.Koga gi razgledav site ovie àlbi i obvinenija, pronajdov deka ne se bazirani (??temelat) vrz vistinata. Vsu{nost, verata koja muslimanite ja sledat e vera na nivnite predci. To~no e deka nivniot jazik ne e jazik na ostanatite Kinezi, no kolku mnogu dijalekti ima vo Kina?[to se odnesuva na nivnite hramovi, oblekata i na~inot na pi{uvaweto koi se razlikuvaat od ostanatite Kinezi – toa se raboti {to voop{to nemaat va`nost. Toa se, vsu{nost, samo obi~ai.Tie imaat ubavo odnesuvawe i etika kako i mnogu drugi podanici i nema ni{to {to ukaùva na nivnite buntovni~ki tendencii. Moja èlba e da im se dade sloboda vo vr{eweto na nivnite verski propisi, koi imaat za cel da gi podu~uvaat lu|eto na pridrùvaweto kon moralot i ispolnuvawe na socijalnite i gra|anskite dol`nosti.Ovaa vera gi po~ituva osnovite na vlasta. [to moème od nea pove}e da barame?Ako muslimanite prodolàt da se odnesuvaat kako ostanatite lojalni podanici, moeto vnimanie kon niv }e bide kako i kon ostanatite (??drugite) moi deca. Me|u niv imalo (??postoele) i dosta civilni i vojni slu`benici, koi dofatile (??dosegnale) visoki pozicii.963 Schefer, str.29-30, Zenker, str.796.

200

Ova e najdobar dokaz deka tie se adaptiraat kon na{ite naviki i obi~ai i deka u~at kako da se prisposobat kon propisite na na{ite sveti knigi. Vo knièvnosta polagaat ispite kako i bilo koj drug. Gi izvr{uvaat site obvrski koi im gi naloùva zakonot. Nakratko, tie se verni (??oddadeni, predadeni) ~lenovi na golemoto kinesko semejstvo i sekoga{ (??postojano) se trudat da gi ipolnat svoite verski, civilni i politi~ki dol`nosti.Koga sudiite re{avaat gra|anski spor, ne gledaat na verata na parni~arite. Postoi samo eden zakon za site moi podanici.Koj ~ini dobro, }e bide nagraden, a koj ~ini zlo }e bide kaznet.“964

Trieset godini podocna negoviot naslednik, imperatorot Kimbung, pokaàl jasni dokazi za svojata naklonetost kon muslimanite koga im go dal dvorjanstvoto (??plemstvo, blagorodni{tvoto) na dvajca turski begovi, koi navistina mu pomagale vo zadu{uvaweto na pobunata na severozapadniot del na Imperijata i vo Ka{gar. Im izgradil dvorci vo Peking. Im napravil i xamii, koi turskite begovi }e gi upotrebuvaat koga na poseta vo carskiot dvor, i za voenite zarobenici, koi od Ka{gar se dovedeni vo prestolninata.Me|u ovie zarobenici bila i edna ubava devojka, koja bila favorizirana kurtizana (??milosnica, ??qubovnica) na carot. Se zboruva deka carot od qubovta kon nea ja izgradil ovaa xamija nasproti negoviot dvor, kako i paviqon vo krugot na dvorecot, kako bi moèla ovaa devojka da gi gleda svoite sogra|ani dodeka go izvr{uvaat namazot i da u~estvuva vo nivnata pobo`nost.Ovaa xamija e izgradena me|u 1763. i 1764. godina i ima natpisi na ~etiri jazici. Tekstot na kineski jazik go napi{al carot li~no.965

Posle krajot na vostanieto vo Zungarija, imperatorot Kien Lung, vo 1770. godina premestil vamu, od drugite delovi na Kina, deset iljadi voeni koloniisti (doselenici), koi gi pridruùvale nivnite semejstva i drugite lu|e, za da ja naselat zemjata.Se prenesuva deka site ovie preminale vo verata na okolnoto muslimansko naselenie.966 Nemame podatoci za toa dali se slu~il vakov, pomasoven, premin vo islamot i vo drugite mesta od Impeijata.Postoeweto na pogolem broj na muslimani vo sekoja kineska pokraina967 te{ko moè da se tolkuva samo so naseluvaweto od strana i so prirodniot prirast na naselenieto so toa {to nivniot broj e pogolem vo provincijata koi gi naseluvaat muslimanite stranci (??tu|inci).968

Nevozmo`no e deka muslimanite od Kina za vreme na nivnoto pove}evekovno postoewe vo ovaa zemja i verskite slobodi koi gi imale, potoa za{titite koi gi uìvale od nekolkute carevi, bile bez verski àr za {irewe na islamot, {to sovremenite istraùva~i go zabeleùvaat i denes kaj nivnite potomci.969 Za ovaa direktna misionerska aktivnost se vrzuva (??povrzuva) i preminot vo islamot na kineskite Evrei. Nivnoto naseluvawe (??nastanuvawe) vo ova zemja

964 De Thiersant, tom.I, str.163-164.965 Broomhall, str.92 sqq, Deveria: Musulmans et Menicheens chinois (J. A. 9me. Ser, tom.X, str.447sqq).966 De Thiersant, tome I, str.163-164.967 Broomhall vo XII poglavje od svojata kniga „Islamot vo Kina“ spomnuva deka vkupniot broj im iznesuva me|u pet i deset milioni lica, a d’Ollone go namaluva ovoj broj na ~etiri milioni (str.430). 968 Se veli deka natalitetot na muslimanite e pogolem od natalitetot na ostanatite Kinezi. Spored kineskiot popis, koj e vr{en spored semejstvata, se smetalo deka muslimanskoto semejstvo ima {est ~lena, a obi~noto kinesko, pet. (Broomhall, str.197, 203). 969 Vide Infra, str.309-310.

201

datira od raniot period. Bile vo dràvnite slu`bi i imale prostrani posedi, no na krajot na XVII vek golem del od niv se preobratile vo islamot.970 Ovaa propaganda mora da e sosema nenametliva. Vsu{nost, postoele (??imalo) dosta drugi javni metodi vo povikuvaweto, koi predizvikale somnenie i nayirawe (??nasetuvawe) kaj vladata, kako {to toa go pokaùvaa interesniot izve{taj {to guvernerot na pokrainata Kvang-Se mu go ispratil na carot Kien Lung vo 1783.godina. Sodrìnata mu e slednava: „Imam ~est da go izvestam Va{eto viso~estvo deka eden avanturist, so ime Han-Fo-Jun od provincijata Kvang-Se, e uapsen pod obvinenieto na skitawe. Na ispituvaweto prizna deka pominal (??provel) deset godini obikoluvaj}i (posetuvaj}i, talkaj}i, ??opituvaj}i) mnogu pokraini od carstvoto so cel da se zapoznae so sostojbata na verata.Vo ednata torba najdovme trieset knigi. Nekoi od niv gi napi{al samiot toj, a drugite se pi{uvani na jazik koj nikoj od ne go razbira.Ovie knigi go slavat zapadniot kral kogo go narekuvaat Muhamed, na sme{en i fantasti~en na~in.Koga spomnatiot skitnik go stavivme na maki, na krajot prizna dela vistinskata cel na negovoto patuvawe bila da povikuva vo ovaa kriva vera od ovie knigi. Priznal deka vo pokrainata [en-sin pominal (??provel) pove}e vreme otkolku vo bilo koja druga.Li~no gi ispitav ovie knigi. Nekoi od niv se navistina napi{ani na stranski jazik, poradi {to ne gi razbirav. Drugite, koi se napi{ani na kineski, se mo{ne lo{i.Na toa moàm da go dodadam i toa deka predizvikuvaat potsmevawe poradi preteranosta vo pofalbata na lu|eto, koi taa pofalba ne ja zasluùvaat, zo{to jas nikoga{ ne sum slu{nal za niv.Moèbi spomnatiot Han-Fo-Jun e eden od buntovnicite od Kan-Su.Bez somnenie, negovoto odnesuvawe e somnitelno, oti {to li pravel toj vo provinciite niz koi patuval vo poslednite deset godini?Se odlu~iv so ova pra{awe seriozno da se pozanimavam. Vo me|uvreme, go molam va{eto veli~estvo da zapaluvawe na slovoslaga~kite plo~i koi se vo sopstveni{tvo na negovoto semejstvo, a slovoslaga~ite (??graverite) da se zatvorat, isto kako i pisatelite na knigite, koi gi ispra}am na Va{eto veli~estvo, so èlba da znam kakvo e va{eto gledawe (??viduvawe) na rabotite“.971

Muslimanite i nivnite sogra|aniOvoj izve{taj, vo najmala raka, svedo~i za edna aktivnost na eden od poslednite muslimanski misioneri, vo XVIII vek. Isto taka ukaùva deka porastot na islamot, koj jezuitskite misioneri972 go zabeleàle vo XVIII vek, ne e bez vrska so otvoreno povikuvawe vo islamot, kako {to nekoi smetaat.Du Halde, na nekolku stranici posveteni na muslimanite vo svojot obemen trud,973 zgolemuvaweto na nivniot broj go doveduva vo vrska so nivnoto voobi~aeno kupuvawe na deca vo vremeto na gladot i nema{tijata.„Muslimanite na naselile (??nastanile) vo mnogute provincii od pred 600 godini, kade {to ìveat vo potpoln mir, bidej}i ne vloùvaat nikakov napor vo {ireweto na svoeto veruvawe i pridobivawe na novi muslimani. Vo izminatite vremiwa brojot im se zgolemuval so ènidbenite vrski so Kinezite.970 Clark Abel: Narrative of a journey in the interior of Chine, str.361 (London, 1818).971 De Thiersant, tom II, str.361-363.972 Eden misioner vo 1721. godina od Peking pi{uva: „Zaednicata na muslimanite se {iri s# pove}e i pove}e“ (Lettres edifiantes et curieuses, tom XIX, str.140).973 J. B. du Halde: Description Geographique, historique, chronologique, politique et physique de l’Empire de la Chine, tom III, str.64 (Paris, 1375).

202

No, od pred nekolku godini tie zabeleìtelno odat napred blagodarej}i na svoeto bogatstvo.Tie nasekade gi kupuvaat decata na paganite, bidej}i roditelite na ovie deca ne se vo sostojba sekoga{ da im obezbedat hrana.Za vreme na gladot, koj ja pogodil pokrainata ântong, muslimanite kupile pove}e od 10.000 deca. Muslimnaite se ènat so Kineskiwite i im kupuvaat ku}i ili vo gradot pravat odvoeni kvartovi, pa duri i celi sela.Na mnogu mesta postepeno dostignale takvo vlijanie {to ne dozvoluvaat me|u niv da ìveat onie koi ne odat vo xamija.Na ovoj na~in vo minatiot vek brojot mnogu im porasna.“ Sli~no se slu~ilo i so gladot koj ja sna{ol (??zafatil) provincijata Kvangtung vo 1790. godina koga muslimanite, kako se veli, kupile pove}e od 10.000 deca od semejstvata koi bile tolku siroma{ni {to ne moèle da gi izdrùvaat pa gi dale za da se spasat od gladot. Site ovie se vospitani vo islamot.974

Kineskiot musliman od pokrainata Junan, so ime Sejid Sulejman, go posetil Kairo vo 1894. godina i vo intervjuto na edno arapko spisanie975 izjavil deka brojot na onie koi na ovoj na~in vleguvaat vo islamot e sekoja godina bezbroen.M. D’ollone dava sli~no svedo~ewe i potvrduva deka obi~ajot na kupuvawe na deca za vreme na gladot e sega ra{iren i me|u muslimanite od site krai{ta na Kina. Na ovoj na~in se kupeni decata na hristijanskite semejstva koi Bokserite gi masakrirale (??ubile) vo 1900. godina i se vospitani vo islamot.976

Muslimanite od Kina se nakloneti kon zaedni~ko ìveewe vo odvoeni sela i gradovi ili osnovaat odvoeni muslimanski ~etvrti vo gradovite, kade {to ne mu dozvoluvaat da ìvee me|u niv na niedno lice koe ne odi vo xamija.977 Iako donekade sebesi se dràt vo izolacija, se trudat da izbegnat bilo kakva otvorena i posebna verska manifestacija koj bi gi voznemirila nivnite sosedi.Se trudele da ne ja predizvikaat netrpelivnosta na svoite kineski sogra|ani.Vo svojot sekojdneven ìvot tie se pridrùvaat kon obi~aite i pravilata koi vladeat okolu niv. Tie nosat pletenka (??prcel,kika) na glavata i ja nosat poznatata kineska obleka, a spored obi~ajot (??po obi~aj) vo xamijata stavaat turbani.Muslimanite izbegnuvale da gradat visoki minariwa na bilo koe mesto, za da ne ja predizvikaat netrpelivosta na Kinezite.978

Vo najve}e slu~ai, nivnite xamii se prisposobeni kon kineskata arhitektura i naj~esto ne se razlikuvaat od obi~niot kineski hram ili ku}a za ìveewe.979

Spored zakonot sekoja xamija morala da ima tabla na koja e vreàno: „Da ìvee besmrtniot car zasekoga{.“ Spored tekovniot kineski obi~aj, i muslimanite morale da & se poklonuvaat na ovaa tabla, no tie imale pove}e lukavstva (??trikovi) kako da se oslobodat od toa, za da ja zadovolat svojata sovest i da go odbegnat obvinenieto za idolatrija.980

Duri i vo krai{tata na tatarska Kina, kade {to kako posebna privilegija im e dozvoleno na muslimanskite vojnici da ne se me{aat so drugite i da moàt da bidat odvoena zaednica, visokite muslimanski slu`benici nosele obleka koja im soodvestvuvala na nivnata pozicija, pu{tale dolgi musta}i i pletenka (??prcel).974 Anderson, str.151, Grosier, tom IV, str.507.975 Thamarat al’Funun, 17th Shawwal, str.3 (Bayrut, A. H. 1311).976 Mission d’Ollone, str.279, R. du M. M. tom IX, str.577-78.977 Broomhall, str.226, Grosier, tom IV, str.508.978 Vasil’ev, str.15.979 Broomhall, str.237.980 Ibid. str.186, 228.

203

Za vreme na praznicite go izveduvale slu`beniot ceremonijal na iskaùvawe na vernost (??oddadenost) i poslu{nost kon portretot na carot, so toa {to so ~elo ja dopirale zemjata tri pati.981

Site muslimanski mandarini (dostoinstvenici) sli~no kako i drugite slu`benici vo drugite provincii vo praznicite gi izvr{uvale posebnite ceremonii spored svoite slu`beni pozicii vo hramovite na Konfu~ie.Vsu{nost, muslimanite bile vnimatelni i prezemale merki na predostro`nnost (??vnimatelnost) nivnata vera da ne se pokaè opoziciona sprema dràvnata religija.Na ovoj na~in ja izbegnale omrazata so koja Kinezite gledale na vernicite od tu|ite religii, kako {to se evrejstvoto i hristijanstvoto.Muslimanite im ja pretstavuvale svojata vera na Kinezite nebare taa se usoglasuva so u~eweto na Konfu~ie, so edna razlika deka muslimanite vo ènidbata ja sledat tradicijata na predcite, go sproveduvaat i pereweto na racete pred ru~ek, potoa go zabranuvaat jadeweto na svinskoto meso, pieweto na vinoto, pu{eweto na tutunot i kockaweto.982

Sli~no na ova, pi{uvanite muslimanski kineski dela so golemo uvaùvawe se odnesuvale kon Konfu~ie i kon drugite kineski klasici, a kolku bilo vozmo`no ukaùvale na soglasnosta vo sodrìnata na kineskite knigi i islamskoto u~ewe.983

Kineskata vlada na muslimanksite podanici (so isklu~ok na vreme na bunt) im davala isti privilegii i prava koi gi uìvalo i ostanatoto naselenie.Ne postoela (??nemalo) dràvna slu`ba koja im bila nepristapna (??nedostapna). Ja uìvale doverbata i po~itot kako guverneri na pokraini, vojskovodi, sudii i dràvni ministri kaj upravitelot i kaj narodot. Vo kineskata istorija se pojavile imiwa na muslimani kako poznati slu`benici, vojnici i civili, no tie se istaknale i vo tehni~kite i vo nau~nite disciplini, vo matematikata i vo astronomijata.984

Za kineskite muslimani se veli deka se uspe{ni delovni lu|e i trgovci. Nivniot monopol e trgovijata so govedsko meso.985

Na ovoj na~in tie se vo vrska so site strani na nacionalniot ìvot i gi imat site uslovi za propaganda. No, nekolku hristijanski misioneri, koi gi interesiralo ovaa rabota, zabeleàle deka ovie muslimani ne gi pottiknuva verskata gorlivost na {ireweto na islamot.986 Ona {to e sigurno e deka golem broj na preobrateni kineski muslimani moàt da go navedat imeto na prviot predok koj preminal vo islamot, {to ukaùva na kontinuiran proces na preobra}awe vo ovaa vera.Po s# sudej}i, na muslimanite ne im bilo dozvoleno vo svojata vera da povikuvaat na ulicite, kako {to pravat protestantite,987 no (kako {to vidovme porano),988 tie ne propu{taat vo vakvite priliki da se pretstavat sebesi so cel da & go zgolemat brojot na svojata zaednica.Edna od nivnite verski knigi „Upatstvo (??Voved) vo osnovite na pravata vera“ (objavena vo Kantona vo 1668. godina) pottiknuva na akcija na povikuvawe vo verata istaknuvaj}i gi onie koi preminale vo islamot me|u idolopoklonicite.989

981 Armanius Vambery: Travels in Central Asia, str.404 (London, 1864).982 Vasil’ev, str.16.983 De Thiersant, tom II, str.367, 372.984 De Thiersant, tom I, str.247, Thamarât al’Funûn, 28th Sha’ban, str.3.985 Broomhall, str.224.986 Mission d’Ollone, str.210, 431.987 Broomhall, str.274, 282.988 Ibid, str.274, 283.989 Broomhall, str.231-232.

204

Na osnovite na islamskoto u~ewe novopridojdenite vo islamot se podu~uvaat preku metri~ki nazivi.990 Na vlijanieto na verskite knigi na kineskite muslimani Sejid Sulejman mu go pripi{uva preminot na mnozinata vo islamot vo poslednite godini.991

Se prenesuva deka islamskiot seminar vo Ho~ov, vo pokrainata Kan-su, gi podu~uva studentite po teologija koi se vra}aat vo svoite provincii posle vpotpolnuvaweto na studiite, da ja {irat tamu svojata vera.992

Se naveduva deka ovaa svoja rabota (??trud) ja zapo~nale vo pove}e od deset provinciski centri kade {to verou~itelite se podgotvuvale za islamska propaganda.993 Mnogu oficeri preobratile vo islamot dosta svoi vojnici koi im bile pod komanda. Istoto go pravele i muslimanskite velikodostojnici, koristej}i go avtoritetot {to go uìvale vo pridobivaweto na preobratenici. No, bidej}i postojano bile premestuvani od edno mesto vo drugo, tie ne moèle da imaat tolku mnogu golem uspeh i vlijanie kako muslimanskite voeni stare{ini.994

Se slu~uvale preminuvawa vo islamot koi ne bile rezultat na nekoe direktno propagandno povikuvawe.Na primer, turskiot patepisec koj vo 1895. godina prestojuval vo Peking, spomnuva deka tamu videl trieset xamii. Me|u niv bila i edna koja porano bila vistinski hram, i toa semeen hram na nekoj bogat Kinez. Nemu ìvotot mu go spasil muftijata Va-Ahonad (Abdurahman) vo vremeto na buntot na Bokserite. Kako izraz na svoja blagodarnost, toj preminal vo verata na svojot spasitel.995

Turskite i drugite muslimanski misioneri vo poslednite godini ja posetuvale Kina i se obiduvale me|u kineskite muslimani da zacvrstat podlaboko i po{iroko poznavawe na svojata vera i da probudat vo niv verska gorlivost. No, izgleda deka nivniot trud vrodil vo slab plod.996

Ruskiot pisatel997 vo 1867. godina pi{uval vo svoeto interesno delo za islamot vo Kina izrazuvaj}i mislewe deka na islamot mu e opredeleno da bide nacionalna vera na kineskata imperija, poradi {to bi se izmenile vnatre{nite politi~ki sili na isto~niot svet.Pominalo polovina vek do (??od) ova alrmantno proro{tvo, no ne se slu~ilo ni{to {to bi go potvrdilo. Naprotiv, izgleda deka islamot vo izminatiot vek bil vo nazadok (??nazaduvawe) pove}e otkolku vo napredok (??napreduvawe).Od golemite masakri, koi go pridruùvale zadu{uvaweto na buntovite na idolopoklonicite vo Junan od 1855. do 1873. godina i vostanieto vo Tungan vo pokrainata [en-si i Kan-su 1864-1877. i 1895-1896. godina muslimanskoto naselenie se proret~ilo za nekolku milioni du{i (??lica).998 Vospostavuvaweto na novata republika na kineskite muslimani im ja dalo slobodata na rabota, podobro otkolku koja i da bilo prethodna vlast. U{te e te{ko da se otkrie do koja granica }e moàt da gi koristat mo`nostite koi im gi ovozmoìle uslovite na noviot ìvot.[ireweto na islamskoto u~ewe vo Kina s# u{te napreduva vo obem koj mu go dozvoluvaat uslovite, {to ukaùva deka nadeòt za {irewe s# u{te postoi.

990 W. J. Smith, str.175, Mission d’Ollone, str.407, sqq.991 Thamarât al’-Fuhûn, Loc. Cit. (porano citirano).992 Broomhall, str.240.993 The Missionary Review of the World, vol.XXV, str.786 (1912).994 Mission d’Ollone, str.431.995 R. du M. M. III, str.124 (1907).996 Broomhall, str.242, 286, 292. sqq.997 Vasil’ev, str.3, 5, 14, 17.998 Za poop{irni podatoci za pri~inite na muslimanskite vostanija, vidi: Mission d’Ollone, str.436.

205

Iako pominale ~etiri veka od vremeto koga muslimanskiot patepisec999 vo Kina moèl da diskutira za mo`nosta na premin vo islamot na imperatorot, a potoa i na negovite podanici, s# u{te e mo`no kineskiot musliman od ovaa generacija da izjavi deka nivnite istovernici vo ovaa zemja odnapred so verba (?? sigrunost) doverba gledaat na denot koga islamot }e triumfira nadol` i na{ir kineskata imperija.1000

999 Sayyid ‘Ali Akbar: Khitay Namah, str.83. „Ako imperatorot na Kina go primi islamot, neizbe`no e i negovite podanici da go primat, bidej}i site tie go oboùvaat do taa merka {to mu veruvaat s# {to }e kaè. Ako ovaa svetlina, koja doa|a od zapadot, bide jaka, nevernicite od Istokot vo grupi }e vlezt vo islamot, bez bilo kakvo protivewe, bidej}i se oslobodeni od bilo kakov fanatizam vo verskite pra{awa.“1000 Thamarat al-Funun, 26th Shewwal, str.3 (A. H. 1311).

206

POGLAVJE XI[IREWETO NA ISLAMOT VO AFRIKA

Arapite vo Severna AfrikaIstorijata na islamot vo Afrika, koja go zafa}a periodot od skoro trinaeset veka i opfa}a dve tretini od ovoj kontinent, so mnogu plemiwa i rasi, mu pretstavuva osobeni (??naro~ni) te{kotii na sistematskoto istraùvawe. Skoro e nevozmo`no istovremeno da se dadat objasnuvawa na hronolo{kiot tek na {ireweto na ovaa vera vo raznite predeli na afrikanskiot kntinent.Vo prviot del od ovaa kniga se pozanimavavme (??pozabavivme) so vrskite me|u {ireweto na ovaa vera i hristijanskite crkvi vo Egipet i vo ostanatite delovi od Severna Afrika, Nubija i Abesinija.Vo ova poglavje }e se sledi negoviot napredok prvo me|u idolopokloni~koto naselenie na Severna Afrika, potoa vo Sudan i ponatamu vo Zapadniot breg i, na krajot, dol` isto~niot breg i kolonijata Kap.1001

Islamot na (??kaj) BerberiteInformaciite koi gi imame za {ireweto na islamot me|u paganskoto naselenie na Severna Afrika se samo nekolku pomali podatoci, koi moàt da se dodadat na porano spomenatite, za is~eznuvaweto na hristijanskata crkva.Berberite èstoko & se sprotivstavuvale na arapskata vojska. Izgleda deka silata imala mnogu pove}e vlijanie vo nivnoto preobra}awe vo islamot otkolku verskoto uveruvawe.Koga i da (??bi) im se ukaàla mo`nost (??prilika), tie bi se pobunile protiv verata, isto onaka kako i protiv upravuvaweto na nivnite osvojuva~i. arapskite istori~ari iznesuvaat deka tie duri dvanaeset pati otpadnuvale od verata.1002

Vo istorijata na dolgata borba moàt da se najdat samo nekolku oskudni aluzii na konverzija.Izgleda deka ponekoga{ kon islamot gi vodelo soznanieto deka e beskorisno da & se sprotivstavuvaat na arapskata vojska.Koga Berberite za posleden pat im se sprotivstavile na osvojuva~ite vo 703. godina, nivniot bestra{en voda~ i proro~kata El-Kahina1003 prorekla (??pretskaàla) deka voenata sre}a }e se svrti protiv niv.Taa gi ispratila svoite sinovi vo voeniot logor na muslimanskiot vojskovodec sovetuvaj}i im da go primat islamot i da zastanat vo redovite na neprijatelot. Samata ja odbrala smrtta i borbata so svoite sogra|ani vo golemata bitka, koja ja skr{ila politi~kata sila na Berberite i im ja pot~inila Severna Afrika na Arapite.Sklopen e mir so toa Berberite da dadat 12.000 vojnici vo sostav na arapskata vojska. Od niv se formirani dve vojski. Sekoja od niv e stavena pod zapovedni{tvo na sinovite na El-Kahina.1004

So ovaa itrina na vklu~uvaweto na Berberite vo nivnata vojska arapskite vojskovodi se nadevale deka so (??preku) nivnata èlba za plen }e gi pridobijat za svojata sopstvena vera.1001 Izvonrednata karta koja go objasnuva prostiraweto na islamot vo Afrika moè da se najde vo „The International Review of Missions“, vol.I, str.652.1002 Fournel, vol.I, 271.1003 Vostinskoto ime & e nepoznato.1004 Fournel, vol.I, str.224.

207

Vojskata koja isplovila od Afrika vo 711. godina za da ja osvoi [panija se sostoela od 7000 Berberi, pod vodstvo na Tarik (i samiot bil Barber), a bile skore{ni preobratenici vo islamot. Se veli deka vo islamot preminale so cvrsto uveruvawe.Bile odbrani pravnicite (fakihite) i nau~nicite Arapi, koi }e im gi u~at i tolkuvaat svetite zborovi (ajetite) od Kuranot i }e gi podu~at vo seto ona {to go bara novata vera.1005

Musa, golemiot osvojuva~ na Afrika, ja pokaàl svojata verska gorlivost sprema (orig.prema) napredokot na islamot. Opredelil (??odredil) golema suma na pari, koi mu gi daval halifot Abdulmelik, da gi kupuva vakvite zarobenici ako se obvrzat i pokaàt deka }e im bidat verni na sinovite na islamot. „Posle sekoja pobeda sekoga{ bi imalo izvesen broj na robovi na proda`ba. Toj imal obi~aj da gi kupuva site onie robovi za koi mislel deka se raspolo`ni (??volni) da go primat islamot, kako i onie koi bile so blagorodni~ko poteklo, a pokraj niv i onie koi izgledale silni i aktivni. Na niv toj prvo im predagal da go primat islamot. Ako tie, po iskristaliziraweto na nivnite sfa}awa i podgotovkite da ja primat vozvi{enata vistina, bi bile preobrateni vo najdobrata vera i ako nivnoto preobra}awe bi bilo iskreno, gi staval na ispituvawe (??isku{enie) spored nivnite sposobnosti.Vo slu~aj da pokaàle dobra podgotvenost i talent, vedna{ gi osloboduval i bi im daval visoki komandi vo negovata vojska. Gi unapreduval spored zaslugite.Ako bi se slu~ilo sprotivnoto, t.e. ako ne bi pokaàle naklonetost kon svoite zadolùvawa, bi bile vra}ani vo zaedni~kiot logor na zarobenicite, koj mu pripa|al na vojskata. Tuka, spored op{tiot obi~aj kaj niv, bi se oslobodite i so }otek bi go izvlekle ona {to e lo{o kaj niv.“1006

Kolku preobra}aweto na Berberite bilo povr{no moè da se obmisli (??proceni) i od ovoj slu~aj. Koga pobo`niot Omer b. Abdulaziz vo 100/718. godina go imenuval Ismail b. Abdulah za guverner na Severna Afrika, so nego ispratil deset islamski nau~nici na muslimanite Berberi da im gi podu~uvaat propisite na nivnata vera. Do toga{ tie ne znaele deka nivnata nova vera im go zabranuva uìvaweto vo vinoto. Se veli deka noviot guverner pokaàl golema gorlivost da gi pridobie Berberite za islamot. No neto~no e misleweto deka negoviot trud e krunisan so takov uspeh {to ne ostanal nieden Berber {to ne go primil islamot.1007

Bez somnenie e deka preobra}aweto na Berberite e trud od nekolku vekovi. Duri i do dene{nite denovi tie so~uvale mnogu od svoite primitivni veruvawa, koi se vo sprotivnost so vistinskiot islamski zakon.1008 Islamot ne se zacvrstil me|u niv s# dodeka postanal nacionalno dvièwe i bil povrzan so vospostavuvaweto na vlasta na doma{nite dinastii, pod ~ie {to upravuvawe mnogu Barberi vlegle vo krugot na islamot. Pred toa primaweto na ovaa vera go smetale kako gubewe na politi~kata nezavisnost.Ne e ovde mestoto da se zboruva za raznite politi~ki promeni. Ona {to zasluùva spomen vo istorijata na islamskoto misionerstvo e pojavata na Murabitite (Almoravidite), koja zasluùva osobeno vnimanie kako golemo nacionlano dvièwe koe gi privleklo berberskite plemiwa vo sostav na islamskata zaednica.

1005 Makkari, vol.I, str.253.1006 Makkari, vol.I, str.253.1007 Fournel, vol.I, str.270.1008 Za ovie i za ereti~kite dvièwa, koi gi otkrile ostatocite na staroto berbersko veruvawe, vidi: Goldziher, Materialen zur Kenntniss der Almohaden bewegung in Nordafrika (Z. D. M. G. vol.XLI, str.37 sqq.)

208

Na po~etokot od XI vek Jahja b. Ibrahim, voda~ot na Sanhax, edno od saharskite berberski plemiwa, na svoeto vra}awe od axilakot od Meka, niz verskite centri na Severna Afrika tragal po u~en i poboèn u~itel, koj }e trgne so nego kako misioner na islamot me|u negovite neuki i so mrakot na neznaeweto obvitkani soplemenici. Na po~etokot uvidel deka e te{ko da se najde ~ovek koj saka da ja napu{ti svojata nau~ni~ka samotija i da se protivi (??da bide uporen) na opasnostite na Sahara. Na krajot go sretnal Abdulah b. Jasin, sposobna li~nost, dovolno smela da ja prifati ovaa te{ka zada~a. Bil poboèn i so isposni~ki ìvot, u~en vo verata, {eriatskoto pravo i drugite nauki.Ako se vratime vo IX vek, }e vidime deka povikuva~ite vo islamot go na{le svojot pat me|u Berberite na Sahara, i me|u niv ja vostanovitle verata na Verovesnikot, no tamu nai{la na slabo prifa}awe.Abdulah b. Jasin videl deka onie koi go prifatile islamot mnogu (??mo{ne) go zapostavile izvr{uvaweto na svoite verski obredi i se predale na raznovidni opasni poroci.Toj revnosno se predal na ma~nata rabota da gi upati na praviot pat i da im gi pou~i rabotite na nivnata vera. No, silata so koja gi odviknuval od svoite poroci i obidot so pomo{ na nea (??nejzina pomo{) da im go popravi odnesuvaweto, gi otu|ila simpatizerite od nego. Ova, voglavno, go pottiknalo na otkaùvawe od ovaa zada~a, napu{tawe na ovoj tvrdoglav narod i na odlukata svoite sili da gi posveti na preobra}aweto vo Sudan. Otkako e pottiknat da ne ja napu{ti rabotata, koja ja prezel porano, se otstranil so privrzanicite koi negovoto povikuvawe gi sobralo okolu nego na eden ostrov na rekata Senegal. Tuka izgradile ribat (teke) i se predale (??oddale) na postojano ibadet.Onie Berberi koi bile malku nakloneti kon pobo`nosta, razmisluvaweto vo samot koj im go izbrkal (??isteral) pobo`niot u~itel od nivnata sredina, gi navelo na pokajuvawe (??pokajanie). Do{le pokorno na negoviot ostrov baraj}i od nego pro{ka i primawe na instrukcii vo sigurnite verski vistini.Na ovoj na~in, den po den, okolu nego se sobirala i rastela grupata na privrzanicite, posebno od Lamuton, ogranok na plemeto Sanhax. Brojot im se zgolemil i dostignal okolu iljada lica.Posle ova Abdulah b. Jasin videl deka do{lo vreme za izleguvawe vo po{irok prostor na dejstuvawe. Pobaral od svoite sledbenici da ja izrazat svojata blagodarnost na Alah za ovaa objava so koja gi nagradil, a toa e deka soznanieto za nea da go prenesat na drugite: „Odete kaj svoite soplemenici i podu~ite im go Bo`jiot zakon i zapla{ete gi so Negovata kazna.Ako se pokajat i & se vratat na Vistinata, ostavete gi na mira. A ako odbijat i prodolàt vo svojata zabluda, }e ja povikame bo`jata pomo{ protiv niv i }e se borime protiv niv dodeka Bog ne preudi me|u nas.“Posle toa sekoj ~ovek oti{ol vo svoeto pleme i rod i gi sovetuval da se pokajat i iskreno da veruvaat, no ne uspeale vo ova. Isto taka bile neuspe{ni i naporite na samiot Abdulah b. Jasin. Go napu{til ribatot so nade` deka sega }e gi najde berberskite voda~i mnogu popoèlni da go slu{aat negoviot povik. Na krajot od 1042. godina se stavil na ~elo na svoite sledbenici, koi gi narekol Al-Muratibun (Almoravidite), ime od istoto ime kako ribat,1009 t.e. osamuvawe na negoviot otrov na Senegal, i gi napadnal sosednite plemiwa i gi prisilil da go primat islamot.1009 Za ovoj zbor vidi: Doutte, Notes sur l’Islam maghribin (Revue de l’histoire des religions, tom.XLI, str.24-26).

209

Izgleda deka uspesite koi gi imal na svoite voeni ekspedicii protiv plemiwata vo Sahara bile posilni argumenti od seto negovo pou~uvawe bidej}i nabrgu dobrovolno doa|ale da ja primat vrata koja na vojskata na svoite sledbenici & obezbeduva tolku sjajni (??bolskavi) uspesi.Abdulah b. Jasin umrel vo 1059. godina, no dvièweto koe go zapo~nal ìveelo i posle nego.Mnogu paganski berberski plemiwa do{le da go potsilat (??podzasilat) brojot na svoite muslimanski sogra|ani.Islamot go prifatile kako ne{to za {to se borele. Kako poroj potekle od Sahara vo Severna Afrika, za podocna da stanat duri gospodari na [panija.1010

Mo`no e deka vtoroto nacionalno dvièwe koe nastanalo me|u berberskite plemiwa, imeno pojavata na Muvehidite (Almohads) na po~etokot na XII vek na muslimanskoto op{testvo mu privleklo nekoi plemiwa koi do toga{ bile daleku od islamot.Negoviot osnova~ Ibn Tumart go napravil popularno (??go populariziral) u~eweto na tevhidot (Bo`joto edno{tvo) na ovaa zaednica so trudovite na berberski jazik. Toj vo niv na svoj na~in gi protolkuval osnovite na islamskoto u~ewe. Vo ova oti{ol i ponatamu davaj}i mu na berberskiot nacionalen duh posebna privilegija nareduvaj}i i ezanot (povikot za molitva) da bide na niven sopstven jazik.1011 Pokraj toa, nekoi berberski plemiwa ostanale paganski s# do krajot na XV vek,1012 no op{tata tendencija bila prirodno vklopuvawe (??vklu~uvawe) na ovie malite vo golemite zaednici.[esnaesettoit vek bil o~evidec na ra|aweto na edno aktivno dvièwe i {irewe na verata vo Magreb. Bil trasiran od reakcijata predizvikana od uspesite na hristijanskite sili vo [panija i vo Severna Afrika. Ova dvièwe dalo silen impuls na ustanovata na „murabitite“.1013 Eden golem broj od niv izlegel od ribatite na jugot od Maroko za da povedat kampawa za mirno upatuvawe vo verata niz celiot Magreb obnovuvaj}i ja verata na nebre`nite (??nergi`livite) muslimani i preobra}aj}i gi vo islamot svoite paganski sosedi.1014 Vo ova dvièwe na {ireweto na u~eweto na islamot zemale u~estvo i isteranite muslimani od [panija, na {to e ukaàno porano (str.127).1015 Do{le da im pomognat na E{rafite ili na potomcite na Idris b. Abdulah, koi prebegnale vo Maroko pred gnevot na Harun er-Re{id.1016

Od Sahara u~eweto na islamot prvo se pro{irilo me|u crncite od Sudan.Ranata istorija na ova dvièwe e obvitkana so nejasnotija. Izgleda malku somnitelno deka Berberite bile tie koi go vnele islamot vo zemjite koi gi napojuvaat rekite Senegal i Niger, kade {to do{le vo vrska so paganskite kralevi, od koi {to na pr. Gana i Songhaj se mo{ne stari.1017 1010 Ibn abi Zar, str.168-173, A.Müller, vol.II, str.611-613.1011 Ibn abi Zar, str.250, Goldziher, op. London, str.71.1012 Leo Africanicus (Ramusio, tom.I, str.11).1013 ?????????????1014 Doutté, XL, str.354; XLI, str.26-27.1015 Gazmend na kraj???????????? od kniga, kraj na treto poglavje)1016 Depont et Cappolani, str.127 sq.1017 Ne e ovde mestoto da se iznesuva po~etokot i politi~kata istorija na raznite kralstva na Zapadna Afrika. Ova mu e popotpolno dostapno na angliskiot ~itatel vo deloto na Lady Lagurad, pod naslovot:„A Trophical Denpendency. An Outline of the Ancient History of the Sudoniwith Account of the Modern Settlement of the Western Sudan, with Account of the Modern Setlement of Northern Nigeria“ (London, 1905). Vidi isto taka: H. F. Helmot: The World’s History, vol.III, poglav.IX (London, 1903).

210

Dve Berberski plemiwa Lamtuna i Xadala, koi mu pripa|aat na semejstvoto Sanhax, osobeno se istaknuvale so svojot verski àr vo raboteweto na preveduvaweto na lu|eto vo islamot.1018

So nivno posredni{tvo Murabitite (Almoravidite) vlijaele vrz paganskite plemiwa od Sudan.Vladetelstvoto na Jusuf b. Ta{afin, osnova~ na Maroko (1062.) i vtor vladetel (emir) na murabitskata dinastija, bilo polno so vleguvawa vo islamot. Mnozina (??mnogumina) crnci koi bile pod negovo upravuvawe doa|ale da go zapoznaat Muhamedovoto u~ewe.1019

Vo 1076. godina Berberite, koi nekoe vreme go {irele islamot vo kralstvoto Gana, ja proterale (??isterale) vladea~kata dinastija. Se pretpostavuva deka e toa dinastijata na Fulbite i ova kralstvo postanalo potpono muslimansko.Na po~etokot od XIII vek ja izgubilo nezavisnosta, bidej}i go okupirale Mandingite.1020 [to se odnesuva na vleguvaweto vo islamot vo kralstvoto Sanghaj, za koe se veli deka postoelo rano, okolu 700. godina imame zabeleàno deka prviot muslimanski vladetel se vikal Za-Kasi, petnaesettiot kral na dinastijata Za.Negoviot premin vo islamot se stava vo 400/1009-1010. godina. Na sanghajski jazik toj e nare~en Muslim-dam, {to ukaùva deka islamot go primil so svoja slobodna volja, a ne pod pritisok, no nema nikakvo aludirawe za uslovite pod koi go primil islamot.1021

1018 Blau, str.322.1019 Leo Africanicus (Ramusio, tom.I, str.7, 77).1020 Mayer, str.91.1021 As-Sa’di, Tarikh al‘Sudan, str.3 (Paris, 1898).

211

Islamot vo Zapaden SudanVo istiot vek vo goren Niger bile osnovani dva grada na koi, vo narednite vekovi, im bilo sudeno da imaat silno vlijanie vrz razvojot na islamot vo Zapaden Sudan. Xini1022 e osnovan vo 435/1043-44. godina1023 i bil predodreden da postane vaèn trgovski centar. A vtoriot e Tinbuktu, zna~aen centar na karavanskata trgovija od sever. Osnovan e nekade vo 1100. godina od n.e.Kunburu, kralot na Xini, stanal musliman na krajot od VI vek spored Hixra (okolu 1200 godina od n.e.), a negoviot primer go sledele i drugite ìteli na gradot.Koga se odlu~il da go primi islamot, Kunburu rekol da se soberat site ulemi od negovoto kralstvo. Brojot im iznesuval 4200 alimi (kolku i da e preteran ovoj broj, prikaznata ni ukaùva na toa deka islamot ve}e napravil zna~aen napredok vo zemjata so koja {to vladeel). Vo nivno prisustvo javno izjavil deka e musliman i pobaral od ulemite da go molat Bog za prosperitet na negoviot grad.Posle toa go urnal (??sru{il) svojot dvorec i izgradil golema xamija1024 na negovo mesto.1025

Pokraj toa, Tinbuktu bil muslimanski grad od po~etokot, „nikoga{ ne go obes~estilo oboùvaweto na kipovite, nitu bilo koj ~ovek ~inel (??poravel) sexda (padal ni~kum) na bilo {to drugo osven na Vozvi{eniot Alah.“1026

Nekolku godini posle toa postanal vlijatelno mesto na islamskoto u~ewe i pobo`nost. Vo nego pristignuvale studenti i ulemi vo golem broj, pottiknati od hrabreweto i za{titata koja tuka ja nao|ale.Ibn Betuta, koj gi propatuval ovie krai{ta na sredinata od XIV vek, gi falel crncite za nivnata gorlivost vo isvr{uvaweto na verskite obvrski i vo izu~uvaweto na Kuranot. Toj ni zboruva deka ako nekoj nekoj vo petok ne dojde porano vo xamija, }e mu bide nevozmo`no da najde mesto poradi golemata gu`va.1027

Vo negovo vreme najjaka dràva vo Zapaden Sudan bila Mele ili Mali, koja go izgradila svojot ugled eden vek pred toa, po osvojuvavweto na Gana od Mandingite, eden od najnaprednite narodi vo Afrika. Leo Afrikanski1028 (Africanus) gi narekuva najcivilizirani, najostroumni i najceneti crnci. Modernite patnici go falat nivnoto proizvodstvo, ve{tina i ~esnost.1029 Mandingite bile najaktivnite misioneri na islamot kogo {to go {irele me|u sosednite narodi.1030

Spored Kano Hronikata, Mandingite narodot na Hausite go zapoznale so islamot. Vremeto na toa zapoznavawe ne e poznato,1031 kako {to e toa slu~ajot 1022 Džini ili Diniyyi.1023 Meyer go sledi Barth: the Tarikh al-Sudan (str.12) i go stava datumot na nastanokot na gradot – tri veka porano.1024 Felix Dubois, vo svoeto delo „Tomboucton la Musteriense“, pogl.IX, go dava planot na rekonstrukcijata na ovaa xamija koja bila urnata po naredbata na [ejh Ahmed okolu 1830.1025 As;Sa’di, Tarikh al-Sudan, str.12-13.1026 Ibid, str.21.1027 Ibn Batutah, tom.IV, str.421-422.1028 Ramussio, tom.I, str.78.1029 Winwood Reade gi opi{uva kako visoki, so ubav izgled, so svetla boja, pobo`ni muslimani. Poseduvaat kowi i mnogubrojni stada, odgleduvaat pamuk, orevi i razni vidovi na ìtarici. Uìvav vo nivnata dobrota (??dobrina) i gostoqubivost, vo seriozniot i pristoen izgled na nivnite èni, vo ~istotata i mirot na nivnite sela (W. Winwood Reade: African Sketchbook, vol.I, str.303). 1030 Waitz, II, Theil, str.18-19.1031 Palmer (str.59) vleguvaweto vo islamot vo Kano go stava pome|u 1349. i 1385. godina. Edna druga istorija na Hausite po~etokot na upravuvaweto na prviot muslimanski kral Zozo go stava okolu 1456. godina (Journal of the African Society, vol.IX, str.161).

212

i pove}eto datumi vrzani za istorijata na dràvata na Hausite, bidej}ti Fulbite, koi gi pokorile na po~etokot od XIX vek, uni{tile pogolem del od nivnite istoriski spisi.Va`nosta na primaweto na islamot na Hausite ne moè da se hiperbolizira. Tie se raboten i inteligenten narod. Nivnata golema ve{tina vo trgovijata im donela neizmerno vlijanie me|u raznite narodi so koi do{le vo vrska. Nivniot jazik stanal jazik na trgovijata vo Zapaden Sudan.I kade i da odele trgovcite na Haus, a se nao|ale od breogot na Gvineja (Guinea) do Kairo, tie so sebe ja nosele islamskata vera.Podatocite za nivnata misionerska aktivnost }e se najdat na slednive stranici.Samo, za nivnoto prifa}awe na islamot, kako i na ostanatite sedum Hausa dràvi i pokraini koi im pripa|aat,1032 istoriski podatoci skoro i da ne postojat.1033

Izgleda deka eden od misionerite isprateni vo Kano i Katsen bil u~en i poboèn u~itel od Tilmisan. Toa bil Muhamed b. Abdulkerim el-Maxili. Napreduval vo 1500. godina.1034

Mo`no e deka Hausite bile pod vlijanie na golemiot zamav na muslimanskoto vlijanie koe doa|alo od ju`nata strana na Egipet vo XII vek.1035

Trgovcite od Kardofan i voop{to od isto~en Sudan se gordeat deka tie poteknuvaat od Arapite koi go napravile patot vamu posle padot na fatimiskiot hilafet vo 1171. godina.Mo`no e deka postoelo (??imalo) porane{no muslimansko vlijanie koe vo centralna Afrika doa|alo od severoistok. Od egipet islamot se {irel vo Kanem, kralstvo na sever i severoistok od âdskoto Ezero. Kratko vreme otkako negovoto naselenie go prifatilo islamot, postanalo dràva od golemo zna~ewe i svojata vlast ja spruùval (??prostiral) na plemiwata od Isto~en Sudan s# do granicata so Egipet i Nubija. Se veli deka prviot muslimanski kral na Kanem vladeel nekade na krajot od XI ili vo prvata plovina na XII vek.1036

Detalite (??podrobnostite) koi gi poseduvame za {ireweto na islamot od severoistok se mnogu poretki od onie koi gi spomnavme porano za istorijata na dràvite na Zapaden Sudan. Samite datumi na preobra}aweto na vladetelite i vospostavuvaweto na muslimanskite dinasitt ni zboruva mo{ne malku, no od ovie oskudni istoriski podatoci eden fakt jasno ni se ukaùva: golema bavnost vo procesot na {ireweto na islamot vo ova podra~je.Postoeweto na pogolemite paganski druìni vo sredi{teto na teritorijata, koi so vekovi bile pod muslimansko upravuvawe, ukaùva deka vlijanieto na islamot dolgo vreme ostanalo na gradovite i samo postepeno nao|al pat me|u paganskoto naselenie.Vsu{nost, islamskoto vlijanie ne naiduvalo na tolku tvrdokoren otpor kako {to go pruàle paganite od Bambara (koi go naseluvale goren Senegal i goren

1032 Za vidovite na ovie pokraini vidi Meyer, str.27.1033 Kako {to e slu~aj i vo drugite delovi od islamskiot svet, tradicijata go stava prvoto vleguvawe na islamot vo vremeto na negoviot osnova~ i go dava imeto al-Farisi, eden od poznatite pratenikovi drugari, kako delegat na narodot na Hausite (J. Lippert: Sudanica, MSOS, III, del 3, str.204 (Berlin, 1900). 1034 Mischlich and Lippert, str.138-139.1035 Mayer, Loc. Cit. Artin Pasha (str.62) po~etokot na ova vleguvaweto na Arapite muslimnai go stava rano vo VIII vek.1036 Becker, Geschichte des ostlichen Sudan, str.162-163. Blau, str.322, Oppel, str.289. Na krajot od XIV vek Omer b. Idris ja prenel svojata prestolnina zapadno od âdskoto ezero na teritorijata Bornu, spored ~ie ime kralstvoto Kanem vo idnina stanalo poznato.

213

Niger) iako pove}e vekovi bile opkruèni (??zaobikoleni) so muslimansko naselenie.Obidot na preobra}aweto na Bambarite vo islamot od Murabit Umar Kaba, na po~etokot od XII vek bil bezuspe{en.Ovoj ~ovek osnoval novo versko bratstvo, koe imalo vrska so kaderiite.Koga ne uspeal svoite istovernici da gi privle~e kon sebe, svoeto vnimanie go svrtel (??obrnal) kon Bambarite. Nastojuval da prevede vo islamot i da gi naredi (??nanaredi, rasporedi) vo svojot red. (???kaderiski red – sekta)Izgleda deka bil na pat da uspee bidej}i pred toa vo islamot go prevel paganskototo selo vo pokrainata Sansanding. Koga upravnikot na ovaa provincija go proteral (??isteral) ovoj misioner von granicite na svojata pokraina, im naredil na novopreobratenicite od Bambara da mu se vratat na svoeto staro religisko veruvawe.1037

Koga i da bilo obilno me|usebnoto maèwe i ènewe pome|u ovie narodi i drugite, pocesot na me{aweto se odvival uredno. Na ova se nadovrzuvala i misionerskata aktivnost na narodoite na Fulanite (Fulebe), Hausite i Mandingite, koi se odlikuvale so gorlivost na patot na svojata vera. Porastot na muslimanskoto naselenie bi bil mnogu pogolem da ne postoele (??imalo) bratoubistveni vojni, koi pri~inuvale (??pravele, predizvikuvale) ednata muslimanska dràva da ja uni{tuva drugata (??da uni{tuva druga).Narodot na Mala (Mali) se izgradil vrz urnatinite na Gana vo XIII vek za da, na po~etokot od XVI vek, bidat pregazeni od Songhaite, a ovie bile opusto{eni od Morite (Arapite) samo eden vek podocna. Kako {to ovie muslimanski op{testva opa|ale vo stra{nite masakri, karaktersiti~ni za vojnata vo Sudan, feti{izmot go vratil nazad (??povratil) svojot ugled, koj{to (??be{e) go izgubil. Kako {to bila situacija vo hristijnaskiot, istoto se slu~ilo i so islamskiot narod. Imalo periodi koga silata na misionerskiot àr opa|ala. Muslimanite vo nekoi delovi od Sudan se zadovoluvale so toa da go ostavat da gi opkruùva, i da ne go zasega bilo kakvo rabotewe (??rabota, trud) na {ireweto na islamot.Vo XIV vek Tunxar-Arapite se iselile od Tunis nakaj jug. Preminale niz Bornu Vadai kon Darfur, a drugite podocna stignale do istok.1038 Eden od niv, so ime Ahmed, bil qubezno primen od idolopoklonskiot kral Darfur, koj mnogu drèl do nengo i go imenuval za danzornik na rabotite vo negovata ku}a i so nego se konsultiral vo site priliki (??mo`nosti). Negovoto iskustvo so pociviliziranite metodi na upravuvawe mu ovozmoìlo da vnese brojni (??mnogubrojni) reformi vo ekonomskite raboti na kralskata ku}a i dràvnoto upravuvawe.Se veli deka toj so mudroto upravuvawe gi dovel vo poslu{nost nepokornite voda~i. So deleweto na zemjata na siroma{nite ìteli im stavil kraj na postojanite vnatre{ni pqa~ki (??grabeì) i problemi.So ova vo zemjata vnel ~uvstvo na sigurnost i zadovolstvo, koe porano ne bilo poznato. Kralot nemal ma{ki naslednik. Ja omaìl svojata }erka za Ahmed i go opredelil za svoj naslednik. Izborot bil pozdraven od narodot. Muslimanskata dinastija koja e vospostavena na ovoj na~in prodolùva da upravuva do ovoj vek.Civilizaciskoto vlijanie koe go izvr{il ovoj vladetel i negovite potomci, bez somnenie, e pridruùvano i so izvesno rabotewe (??trud) na {ireweto na verata.

1037 Manrice Delafosse, str.87.1038 Becker: Geschichte des östlıchen Sudan, str.161-162

214

Se ~ini deka ovie Arapi doselenici mo{ne malku rabotele na {ireweto na svojata vera me|u paganskite sosedi.Darfur kone~no stanal muslimanski so zalagaweto na eden od negovite vladeteli koj se vikal Sulejman, a koj po~nal da vladee vo 1596. godina.1039 S# do XVI vek islamot ne se zacvrstil vo drugite kralstva koi leàt pome|u Kardofan i êdskoto Ezero, kako {to se Vadai i Baghirmi. Prviot muslimanski kral na Baghirmi bil Abdulah, koj vladeel od 1568. do 1608. godina, no glavniot centar na muslimanskoto vlijanie vo ova vreme bilo kraklstvoto Vaxi. Go osnoval Abdulkerim okolu 1612. godina. Ne izminal ni posledniot del od XVIII vek a mnzinstvoto (??pogolemiot del) od narodot na Baghrimi preminal vo islamot.1040

Istorijata na muslimanskata misija vo Afrika za vreme na XVII i XVIII vek e mo{ne povr{na i sosema nezna~itelna koga }e se sporedi so golemiot preoporod na misionerskata aktivnost vo sega{niot vek.Bilo potrebno silno vlijanie za da ja probudi uspienata (??prispienata) energija na afrikanskite musliamani, ~ija {to sostojba, za vreme na XVIII vek izgledala skoro kako sostojba na verska indiferentnost.Nivnoto duhovno budewe treba da mu se zablagodari na vlijanieto na vehabiskata reformacija, na krajot od XVIII vek.Ottamu doa|a toa deka vo sovremenoto doba se sretnuvame so izve{taite za {ireweto na verskoto u~ewe me|u crncite, koi ne se sosema odbojni i slabi kako onie {to tuku{to gi spomnavme. Tie ni prezentiraat dovolno detali za pojavata i napredokot na nekolku va`ni misionerski potfati.Okolu krajot na XVIII vek eden interesen ~ovek, {ejh Osman Danfadio,1041 se pojavil me|u Fulanite (Fulbite)1042 kako verski reformator i borben misioner.Od Sudan oti{ol vo Meka da go izvr{i axilakot (??haxot). Ottamu se vratil poln so gorlivost i entuzijazam za reforma i za povikuvawe vo islamot.Padnal pod vlijanie na vehabiskotou~ewe koe, za vreme na negovata poseta na Meka, rastelo i se zajaknuvalo.Go osuduval klawaweto (moleweto) za du{ata na umreniot i po~ituvaweto na umrenite evlii.Go osudil i preteruvaweto vo slaveeweto i na samiot Muhamed. Istovremeno gi napadnal i dvete sramoti na Sudan, opivaweto i nemoralot.Do toa vreme Fulbite (Fulanite) se sostoele od pove}e rasprskani mali rodovi, koi ùveele so sto~arski ìvot. Tie rano go primile islamot. S# do toa vreme bile zadovolni od osnovuvaweto na sto~arskite i zemjodelskite kolonii vo raznite delovi od Sudan.Spored vestite koi gi imame za niv, na po~etokot od XVIII vek, predstaveni se kako i raboten narod. Eden patnik1043 koj ja posetil nivnata naselba na rekata Gambija vo 1731 godina za niv zboruva: „Vo sekoja dràva i zemja, na sekoj od bregovite na rekata, ima narod so temen plot (??crnomurest). Se narekuvaat Fulzi (Pholeys. t.e. Fulbi–Fulani). Li~at na Arapite, ~ij {to jazik mnozinstvoto go zboruva, bidej}i go u~at vo svoite u~ili{ta, a go u~at i Kuranot, koj e niven zakon, na niven jazik. Tie, voop{to, se poobrazovani na arapski otkolku Evropejcite na latinski, zatoa mnozinstvoto od niv moàt da go govorat. Tie imaat i poprost (??poednostaven) jazik koj go vikaat (??narekuvaat) fuli (fulani).1039 R. C. Slatin Pasha,: Fire and Sword in the Sudan, str.38, 40-42 (London, 1896).1040 Westermann, str.628.1041 Oppel, str.292, Meyer, str.36-37, Westermann, str.629-630.1042 Fulbi (ednina Ful) e ime so koe samiot narod se narekol. Okolu stotina drugi varijanti im dale nivnite sosedi, a najra{ireni se Fuli i Fulani (Meyer, str.28).1043 Francis Moore, str.75-77.

215

@iveat vo plemiwa i vo rodovi. Gradat gradovi, a ne mu se pokoruvat na nieden kral ili zemja, iako ìveat na nivna teritorija. Ako nekoj narod im nanese zlo, tie gi ru{at svoite gradovi i zaminuvaat kaj drug narod.Imaat svoi stare{ini koi upravuvaat tolku umereno {to sekoja rabota (??delo) na vladata pove}e izgleda kako akt na narodot otkolku kako akt na eden ~ovek. Ovoj oblik na vlast pretstavuva lesno upravuvawe, bidej}i narodot e dobar i so mirna priroda, a dobro se upateni {to e pravo i vistina. Taka onoj {to }e stori zlo stanuva osuduvan od site.Tie se mnogu rabotlivi i {tedlivi. Seat ìto i pamuk pove}e otkolku {to tro{at. Gi prodavaat so umerena cena. Tie se tolku po~ituvani poradi svojata gostoqubivost {to mestnite ìteli go cenat (??smetaat) kako blagoslov da imaat vo svoeto sosedstvo fulani grad.Pri toa, nivnoto odnesuvawe im donelo takva reputacija {to postanalo sramno nekoj so niv da postapi lo{o. Iako nivnata ~ove~nost se protega na site lu|e, tie se dvokratno poqubezni sprema svojot narod.Ako doznaat deka nekoj od nivnata zaednica stanal rob, site Fulani se soedinuvaat za da go oslobodat.Bidej}i imaat dovolno hrana, nikako ne dozvoluvaat nekoj od niv da bide vo oskudica, tuku gi izdrùvaat starcite, slabite i sakatite (??invalidite) podednakvo kako i ostanatite.Retko se naluteni. Nikoga{ ne sum slu{nal edniot da go pcue drugiot. Ovaa umerenost ne proizleguva od èlbata za hrabrost, bidej}i se hrabri kako i bilo koj narod vo Afrika.Mnogu (??mo{ne) se ve{ti vo upotrebata na svoeto oru`je, koe se sostoi od kopje, kratki jatagani (noèvi), lak, strela, pa duri nekoga{ upotrebuvaat i pu{ki. Tie se striktni muslimani. Retko nekoj od niv da pie rakija ili bilo {to pojako od vodata.“Danfadio gi obedinil vo edna jaka organizacija site onie razdvoeni zaednici rasfrlani niz pomalite pokraini na Haus.Prviot bunt se slu~il okolu 1802. godina vo s# u{te paganskoto kralstvo Gober, koe svojata vlast ja protegalo do krajniot sever na zemjite na Hausite. Kralot na Gober se obidel da ja sovlada (??obuzda) raste~kata sila na Fulbite (Fulanite) vo svojata zemja, {to pri~inilo (??predizvikalo) Dufandio da krene vostanie. Naskoro se na{ol na ~elo na jakata (??silnata) vojska koja {to ne gi napadnala samo paganskite plemiwa i im ja gi nametnala Pratenikovata vera, tuku i islamskite pokraini na Haus.Tie pokraini pa|ale edna po edna, dodeka site zemji na Haus ne se na{le pod Dufandiovoto upravuvawe pred negovata smrt vo 1816. godina.Negoviot grob vo Sokot e s# u{te predmet na po~it od brojnite (??mnogubrojnite) posetiteli. Kralstvoto go podelil pome|u svoite dva sina. Tie isto taka gi pro{irile granicite na fulba–vlasta. Gradot Adamanua, koj vo 1837. godina e osnovan vrz urnatinite na nekolku paganski kralstva, pretstavuva granicata na negovite osvojuvawa kon jugoistok.Gradot Ilorin vo pokrainata Joruba, osnovan vo tek na òvotot na na Danfadio, e jugozapadna granica na Pul–imperijata.So promenliva sre}a mo}ta na vlasta ostanala vo racete na Fulbite (Fulanite) vo tekot na XIX vek. Se pokaùvale kako strogi i fanati~ni propagatori na islamot s# do vospostavuvaweto na britanskata vlast vo Nigerija vo 1900. godina.Zaveduvaweto na zakonot i redot vo Ju`na Nigerija mu pomognalo na povikuvaweto vo islamot kako {to bil slu~ajot vo drugite delovi na Afrika, koi do{le pod upravuvaweto na Evropejcite.

216

Muslimanite od Haus, od koi nekoi mu pripa|ale na tixanijskiot tarikat (red), moèle slobodno da se dviàt niz zemjata i da prodiraat me|u paganskite plemiwa, koi, do toa vreme, fanati~no i cvrsto spre~uvale bilo kakvo muslimansko vlijanie me|u niv.Se veli deka islamot dosta brzo se {irel vo zemjata Joruba.Postoi legenda za eden neuspe{en obid na eden muslimanski misioner vo XI ili XII vek. Ovoj ~ovek bil od Haus. Pristignal vo Ifa, verska prestolnina na paganskata zemja Joruba. Po~nal da go sobira narodot i da im ~ita delovi od Kuranot. Ne go zboruval te~no joruba jazikot. So stranski akcent im povtoruval na svoite slu{ateli: „Dojdete da go oboùvame Alah. Toj gi sozdal planinite i poliwata, Toj sozdal s#, pa i nas.“Ova go pravel od vreme na vreme a da ne uspee vo islamot da preobrati barem eden ~ovek. Umrel posle nekolku meseci po doa|aweto vo Ifa.Posle negovata smrt vo negovata soba na{le Kuran obesen za klinot na yidot. Po~nale da go oboùvaat kako feti{.1044

Dodeka prvite glasnici na ovaa vera nemale uspeh, nivnite sovremeni istoverci postignuvaat izvonredni uspesi.Vo periodot na anarhijata, pred britanskata okupacija, mnozinstvoto od muslimanite se naseluvale vo golemi gradovi opkruèni so yidovi.No, vo novata situacija na sigurnost, tie moàt da se naseluvaat i na selata vo blizina na svoite zemjodelski trudovi. Vaka muslimanskoto vlijanie po~nalo brzo da se {iri vo ovie krai{ta.Kako {to e situacijata i vo germanskata Isto~na Afrika, se pokaàlo deka postoeweto na muslimanite vo doma{nata vojska pomaga vo {ireweto na nivnata vera.Paganskite vojnici naj~esto go primale islamot za da go izbegnat potsmevaweto od lu|eto i da steknat po~ituvawe.1045

Sosema novoto muslimansko dvièwe moè da se zabeleì i vo pokrainata Ixeba, na jugot od Nigerija. Vo ovoj del od zemjata islamot vlegol duri vo 1893. godina i ve}e vo 1908. godina vo edniot grad imalo dvaeset, a vo drugiot dvanaeset xamii.1046

Brzoto {irewe na islamot moè osobeno da se zabeleì dol` krajbre`jeto na rekata Niger vo Ju`na Nigerija.Eden hristijanski misioner izvestuva: „Koga gi napu{tiv ovie krai{ta, postoea (??ima{e) samo nekolku muslimani pod gradot Ida,1047 no sega gi ima (??sega se) sekade osven vo dolen Abo. Spored sovremenata brzina na {ireweto na islamot, odvaj deka }e ima barem edno pagansko selo na krajbre`jeto na rekata do 1910. godina.“1048

Muhamed Osman el–MirginiVakva, vo odoj del od Afrika, bila golemata misionerskata aktivnost vo povikuvaweto vo islamot od lu|eto koi ne se smiruvale dodeka ne ja postignat svojata cel: preobra}aweto na paganite.Vakvi bile mnoguminata (??mnozinata) od onie koi gi sledele islamskite verski principi, koi formirale odli~na idnina na verski ìvot vo Severna Afrika.

1044 R. E. Dennett, Nigerian Studies, str.12, 75 (London, 1910).1045 Islam and Missions, str.71-73, The Moslem World, str.296-297, 351.1046 Church Mission Review (1908, str.64).1047 Grad na Niger, na jugot od severnata granica na Ju`na Nigerija.1048 Church Missionery Society Intelligencar (1902), str.353.

217

Nivnite napori bile krunisani so krupni rezultati vo tek na XIX vek. Bez somnenie, golem del od nivnoto rabotewe (??trud) ne e evidentirano, no s# u{te imame vesti za nekoi dvièwa koi ovie misioneri gi zapo~nuvale.Edno od najranite e ona koe se vrzuva za Si Ahmed b. Idris1049 koj uìval golem ugled kako verou~itel vo Meka od 1797. do 1833. godina. Bil duhoven voda~ na Kaderiite. Pred smrtta vo 1835. godina ispratil eden svoj sledbenik, koj se vikal Muhamed Osman el–Emir Gani, na patot za Afrika zaradi {irewe na islamot.Go preminal Crvenoto More do Kosajr, od kade {to niz vnatre{nosta stignal do Nil. Tuka me|u muslimanskoto naselenie go svel svojot trud voglavno na pridobivawe na ~lenstvo za redot na koj mu pripa|al. Na ova patuvawe, vo gorniot tek na rekata, nemal pogolem uspeh s# do Asuan. Od Asuan do Dongola patuvaweto mu bilo potpolno uspe{no.Nubijcite pobrzale da vlezat vo negoviot red (tarikat). Kralskata pompa so koja bil opkruèn kaj ovie lu|e predizvikuvala dlaboka vpe~atok. Istovremeno, glasot za negovite ~uda mu privlekol dosta privrzanici.Vo Dongola Muhamed Osman ja napu{til dolinata na Nil i oti{ol za Kordofan, kade {to ostanal dolgo vreme. Ovde zapo~nal so misionerskata rabota me|u nevernicite.Mnogu plemiwa na ovaa zemja okolu Senar bile paganski. Povikot na Muhamed Osman vo verata me|u niv imal poln uspeh. Za da go napravi postojano svoeto vlijanie me|u niv, toj se oènil so nekolku nivni èni. Negovite potomci od niv, posle negovata smrt vo 1853. godina, prodolìle so aktivnosta na redot koj {to toj go osnoval, a koj podocna e nare~en spored negovoto ime: elmirganii.1050

Nekolku godini pred misionerskoto patuvawe na Muhamed Osman, vojskata na Muhamed Ali, osnova~ot na sega{nata vladea~ka dinastija na Egipet, zapo~nala so protegawe na svoite osvojuvawe vo Isto~en Sudan. Delegati od nekolku verski redovi vo Egipet bile poddrùvani od egipetskata vlada, vo nade` deka nivnite napori }e pomognat vo smiruvaweto na zemjata. Prodolìle so {ireweto na misijata na novoosvoenite teritorii, kade {to rabotele so mnogu uspeh. Duri i neodamne{noto vostanie pod vodstvo na Mehdi bilo potpomognato od verskata gorlivost koja bila pottiknata od nivnoto povikuvawe.1051

Kadiriite i tixaniiteVo Zapadna Afrika dva reda (tarikati) osobeno go pomagale {ireweto na islamot. Toa bile kadiriite i tixaniite.Prviot e eden od najra{irenite verski redovi vo islamot. Osnovan e vo XII vek od Abdulkadir Xilani. Se smeta deka toj bil najpopularniot i najpoznatiot islamski evlija.1052 Kadiriskiot tarikat vo Zapadna Afrika vlegol vo XV vek. Go donele dvajca begalci od Tuot, edna oaza vo zapadnata polovina na Sahara.Valata go napravile za prv centar na svojata organizacija, no podocna nivnite potomci se proterani (??isterani) od ovoj grad. Na{le pribeì{te vo Timbuktu, na krajniot istok (??podaleku vo istok). Na po~etokot od XIX vek golemiot duhoven preporod, koj dlaboko go zafatil islamskiot svet, kadiriite od Sahara i od Zapaden Sudan gi pottiknal na nov ìvot i aktivnost. Ne pominalo dolgo, a u~enite teolozi ili pomalite grupi na lu|e 1049 Rinn, str.403–404.1050 Le Chatelier (1), str.231-233.1051 Le Chatelier (2), str.89-91.1052 Rinn, str.175.

218

pristapile kon redot. Moèle da se najdat rasprskani (??rasfrleni) po (??niz) Zapaden Sudan, od Senegal do utokata na Niger.Glavnite centri na nivnata misionerska organizacija bile vo Kanka, Timbo, (Futah–Xalon) i Musardu (vo zemjata na Mandingite).1053

Ovie upateni li~nosti napravile centri na islamskoto vlijanie nasred paganskoto naselenie, kaj koi se primeni so dobredojde. Kako narodni pisari, pravnici, pisari na amajlii (amuleti), u~iteli, malku po malku steknale nadmo} i vlijanie vrz nivnite novi sosedi.Individualnite slu~ai na konverzija nabrgu prerasnale vo pomali grupi na preobratenici.Onie koi pove}e vetuvale ~esto gi ispra}ale da gi vpotpolnat svoite studii vo glavnite centri na redot ili vo u~ili{tata na Karevan i Tripoli ili na univerzitetite Fes i Al–Azhar vo Kairo.1054

Tamu bi pominale nekolku godini dodeka bi gi vpotpolnile svoite teolo{ki studii. Toga{ bi se vra}ale vo rodnite mesta, potpolno podgotveni za rabota (??trud) vo {ireweto na verata me|u svoite sogra|aniNa ovoj na~in nikulecot bi vleguval me|u paganite i idolopoklonicite. Iako poleka, islamot se {irel sigurno i neprekidno.U~itelite, s# do polovinata na XIX vek, osnovale i upravuvale so pogolemiot del od u~ili{tata vo Sudan. Ovie u~iteli se vostpitani pod zakriljata na kadiriite i nivnata organizacija, koja bila snabduvana so potpoln i postojan sistem na propaganda me|u paganskite plemiwa.Misionerskoto rabotewe na ovoj red bilo od sosema miren karakter. Potpolno se potpiral na li~niot primer i upatstvo, na vlijanieto na u~itelot vrz negovite u~enici i na {ireweto na prosvetata.1055

Na ovoj na~in kadiriskite misioneri od Sudan se pokaàle kako dosledni na principite na svojot osnova~ i na op{tite tradicii na ovoj red.Vode~kite principi, koi vladeele so ìvotot na Abdul–Kadir, bile qubovta sprema sosedot i tolerancijata.Kralevite i bogata{ite mu ispra}ale svoi pratenici (??delegati). Negovata beskrajna blagorodnost go drèla vo siroma{tija. Vo negovite knigi i vo poukite ne moè da se najde bilo kakov izraz na lo{a namera i neprijatelstvo sprema hristijanite.Koga i da zboruval za „sledbenicite na Knigata“, sekoga{ bi go izrazuval svoeto àlewe za (??poradi) nivnite verski gre{ki i bi go molel Boga da im go osvetli patot.Na svoite u~enici im go ostavil vo zave{tanie ova tolerantno odnesuvawe, {to bilo zabeleìtelna karakteristika na negovite privrzanici niz site epohi.1056

Tixaniite pripa|ale na redot koj e osnovan vo Alìr na krajot od XVIII vek. Od svoeto zacvrstuvawe vo Sudan, okolu polovinata od XIX vek, gi sledele istite misionerski metodi kako i kadiriite. Nivnite brojni (??mnogubrojni) i rasprostraneti u~ili{ta im pomognale vo propagiraweto na verata. No tixaniite, za razlika od kadiriite, ne se vozdrùvale da posegnat po sabjata i da se pomognat (??posluàt) so nea vo unapreduvaweto na svojot na~in na preobra}aweto vo verata.Ako pravilno se oceni rabotata (??trudot) na ovie misioneri na povikuvaweto vo islamot vo Zapadna Afrika, }e se najde (??vidi) deka, za àl, slavata na nivniot xihad ili verskite vojni gi frlila vo senka uspesite na mirnite propagatori. 1053 Bonet – Maury, str.239.1054 Bonet – Maury, str.230.1055 Le Chatelier (2), str.100-109.1056 Rinn, str.174.

219

Rabotata na ovie poslednite bila poefektivna za {ireweto na islamot otkolklu osnovuvaweto na malite dinastii so kratok vek (??kratko traewe).Vestite za voenite pohodi, osobeno koga se isprepletele so trgovskite i osvojuva~kite planovi na beliot ~ovek, priridno (??deka) pove}e go privlekuvale vnimanieto na Evropejcite otkolku nenametlivoto rabotewe na muslimanskite misioneri i nivnite u~iteli.No, istorijata na tie dvièwa i nivnite u~iteli ja ima taa va`nost deka, kako {to ~esto se slu~uvalo i vo slu~ajot na hristijanskata misija, osvojuvawata otvoraat novi poliwa na misionerskata aktivnost, sozdavaj}i vo du{ata cvrsto uveruvawe za postoeweto na {iroki predeli na Zemjata ~ie {to naselenie s# u{te ne e preobrateno.Prvoto od voenite propagandni dvièwa na delot na pripadnicit na tixansikiot red svojot po~etok go vrzuva so El–Hax Omer. Toj vlegol vo ovoj tarikat preku eden od negovite voda~i, kogo go zapoznal vo Meka.Roden e vo 1797. godina blizu Podor vo dolen Senegal. Izgleda deka ~ovekot bil so blagorodni maniri, so li~no talenti i so izgled koj vleval avtoritet.Sin e na eden Murabit i se zdobil soseriozno versko obrazovanie. Ve}e bil poznat spored spored svojata u~enost i pobo`nost koga trgnal na axilak vo Meka vo 1827. godina. Ne se vratil vo svojata zemja s# do 1833. godina, koga po~nal aktivno da go propagira u~eweto na tixaniskiot red.@estoko gi napa|al svoite istoverci poradi neznaeweto i nebre`nosta, posebno kadiriskite {ejhovi ~ija {to voobi~aena tolerancija go predizvikuvala negoviot gnev.El–Hax Omer go preminal centralen Sudan. Pridobil mnogu sledbenici i postignal ugled na nov spasitel (el–mehdi). Okolu 1841. godina stignal do planinata Futah-Xalon, kade {to gi vooruàl svoite privrzanici i ja zapo~nal serijata na pohodi za {irewe na verata me|u plemiwata koi s# u{te bile paganski i naseleni okolu goren Niger i Senegal.Vo eden od svoite pohodi, 1865. godina, go sna{la smrtta.Negoviot sin Ahmadu [ejhu uspeal da obedini nekolku provincii vo dràvata na negoviot takto, no samo za nekolku godini.Vnatre{nite suduri (??konflikti) i prodorot na Francuzite ja skr{ile tixaniskata imperija, a nivnite teritorii do{le pod vlasta na Francija.1057 Ve}e se dadeni nekoi napomeni za vlevguaweto na islamot vo ovoj del od Afrika.Zrnoto koe ovde go poseal Abdulah b. Jasin i negovite drugari, se hranelo so postojanite kontakni na muslimanskite trgovci, u~iteli i Arapi od oazite na El–Havd i drugite.Patepisecot vo XV vek zboruva za toa kako Arapite se trudele na crne~kite poglavici da im go nau~at Muhamedoviot {erijat (zakon), objasnuvaj}i im deka e sramota da bidat voda~i, da ìveat bez bilo kakov zakon i da rabotat kako prostite lu|e, koi ìveele bez bilo kakov zakon.Od ova moè da se vidi deka ovie prvi muslimani gi koristele impozantnite odliki na islamskata vera i nejzinoto ustrojstvo za da vlijaat vrz umovite na ovie nekulturni divjaci.1058

Imame dovolno detali za dvièweto od ovoj vid koj e pomlado od gornoto. Pokrenato e na jugot na Segenembija od eden Manding. Se vikal Samudu, poznat pod imeto Samari, paganin i vojnik na sre}ata. Roden e vo 1846. godina. Musliman stanal rano, vo naponot na svojata sila. Osnoval imperija na

1057 Oppel, str.292-93, Blyden, str.10, Chatelier (3), str.167. 1058 Delle Navigationi di Messer Alvise da Ca da Mosto (A. D. 1454), Remusio, tom.I, str.101.

220

jugot na Senegambija na teritoriite koi gi napojuva Goren Niger i negovite pritoki.Eden arapski izve{taj za ìvotnata kariera na Samari, pi{uvan od doma{nite hroni~ari, ni dava interesni poedninosti za negovite dostignuvawa.Toj po~nuva vaka:„Ova e prikazna za xihadot na Ahmadu Samudu, eden Manding... Bog mu ja dal Svojata pomo{, otkako po~nal so posetuvaweto na paganite, idolopoklonicite, koi ìveat me|u moriwata i zemjata Vasulu. Gi posetuval poradi povikot da ja sledat Bo`jata vera islamot. Neka znae onoj {to }e go pro~ita ova deka prvata akcija koja ja prezemal imam Samudu bil gradot koj se vika Fulindija.Spored knigata, {erijatot i Sunetot (tradicijata), toj mu ispratil delegati na kralot vo gradot so ime Sindidu. Go povikuval da mu se pokori na negovata vlast, da go napu{i idolopoklonstvoto i da go oboùva Edinstveniot Bog, Vozvi{eniot, Vistinitiot, ~ie oboùvawe im e od korist na negovite su{testva na ovoj i na onoj svet, no tie ja odbile pokoprnosta.Toga{ toj im ja opredelil glavarinata – xizjata, kako Kuranot im naredil na negovite podanici, no tie ostanale vo svojata tvrdoglavost i gluvost. Imamot toga{ sobral mala sila, okolu petstotini lu|e, hrabri i re{itelni za xihad. Go napadnal ovoj grad, Bog mu pomognal protiv niv i mu dal (??ovozmoìl) dal pobeda nad niv. Gi gonel so svojata kowica dodeka ne se predale. Pove}e ne & se vratile na svojata idolatrija. Od toga{ site negovi deca vo u~ili{tata go u~at naizust Kuranot, verskite nauki i ubavoto vospituvawe. Fala mu na Boga za ova.“1059

Ovde e nevozmo`no da se sledat negovite osvojuvawa, koi bile polni so ubivawe i pusto{ewa.1060 Kulminacijata na svojata mo} ja dostignal vo 1881. godina malku pred da dojde vo konflikt so Francuzite, koi go zarobile vo 1898. godina po pove}e ednopodrugi ma~ni borbi. Umrel vo 1900. godina.Taka efektot na negovite osvojuvawa bil uni{uvawe na golem broj pagani, koi bile ubieni od negovite okrutni vojnici, dodeka drugite bile ispla{eni (??prestra{eni) i go prifatile islamot samo po ime.Izgleda deka toj ne odel po istata jasna verska namera po koja odel El–Hax Omer.1061

Toj na kadiriskite Murabiti im ostavil tegobna rabota na propaganda. Tie so svojata poznata tradicionalna tolerancija nastojuvale da gi ublaàt nivnite okrutni postapki.1062 Otvaraat u~ili{ta vo osvoenite gradovi i ja zacvrstuvale organizacijata na svoeto rabotewe. Gi podu~uvaat novopridojdenite vo islamot i nastojuvaat da pridobijat novi muslimani.Nabquduvaj}i gi ovie voeni dvièwa na muslimanskata propaganda, va`no e da se zabeleì deka voenite uspesi i teritorijalnite osvojuvawane pridonele mnogu za napredokot na islamot vo ovie krai{ta.Jasno se pokaàlo deka prisilnoto preobra}awe na lu|eto vo islamot, koe go izvel El–Hax Omer, brzo e zaboraveno, osven vo pomalite (??pomale~kite) delovi na negovata dràva koi, kone~no (??eventualno), ostanale vo racete na negovite naslednici.

1059 Blyden, Christianity, Islam and the negro Race, str.357-360.1060 Ovie pra{awa op{irno gi prikaàl le Chatelier (3), str.225 sqq.1061 La Chatelier (3) str.237, „Samari ne se me{al direktno vo verskite pra{awa.“ L. G. Bigner do{ol do istiot zaklu~ok, vrz osnova na li~niot kontakt so Samari (Le Peril de l’Islam, str.20). (Paris, 1906).1062 La Chatelier (3) str. str.238-240.

221

Nasproti goleminata na negovite privremeni uspesi i odu{evuvaweto na negovata vojska, ostanale mo{ne malku spomeni na ovaa voena propaganda.1063

Vistinskata va`nost na ovie dvièwa vo muslimanskata istorija na islamot vo Zapadna Afrika e verskiot zanos koj go pottiknale, a koj se pokaàl vo daleku ra{irenata misionerska aktivnost so sosema miren karakter me|u paganskoto naselenie.Ovie xihadi (verski vojni), ako pravilno se sogledaat, ne se ni{to drugo osven (??tuku) pridru`ni (??propratni) incidenti na modernoto islamsko budewe i tie nemaat karakter na sili i aktivnosti koi navistina vlijaele na pojavuvaweto na islamot vo Afrika.Vpro~em, ovie vojni ne gi sledelo (??pridruùvalo) nekoe misinersko rabotewe (??trud). Tie sekoga{ pokaùvale potpolna nesposobnost vo sozdavaweto na vistinasko islamsko op{testvo.Fakt e deka uriva~kite vojni i stra{nata surovost na osvojuva~ite kakvi {to bile El–Hax Omer i Samari, a osobeno emisarite na tixaniite, pri~inile (??predizvikale) islamskoto veruvawe da bide omrazeno kaj paganskite plemiwa na Sudan, vo zemjite koi se napojuvaat so Senegal i so Niger.Neprijatelstvoto kon islamot sekoga{ ja porpimalo formata na nacionalno dvièwe, no i pokraj toa islamskata propaganda ja {irela Pratenikovata vera vo mnogu delovi na Gvineja i Senegambija.Ova se predeli vo koi Fulbite1064 i trgovcite od zemjite na Hausite so svoite ~esti trgovski patuvawa go donele i u~eweto na nivnata vera. Vo tekot na minatiot i vo ovoj vek uspeale da privle~at golem broj na preobratenici.Osobeno se istaknuva aktivnosta na kadiriskite propagatori i na muslimanskite trgovci, koi pridobile novi preobratenici za svojata vera otkako francuskata okupacija donela mir vo zemjata. Ovoj miren prodor na verata bil olesnet vo francuskiot Sudan kako i vo predelite na Afrika, koi neodamna do{le pod upravuvaweto na evropskite sili. Olesnuvaweto doa|alo od tamu {to francuskite upravuva~i malku poprivilegirano gledale na obrazovanite sloevi, me|u koi imalo najve}e muslimani. Za razlika od niv, vladinite slu`benici potcenuva~ki gledale na lo{ite obi~ai i praznoverijata ra{ireni kaj paganskite idolopoklonici.1065

SenusiiteRabotata (??trudot) na {ireweto na islamot koja ja razvile senusiite vo nikoj slu~aj ne moè da se dovede vo vrska so nasilstvo ili so vojna. Vo slu`ba na verata se upotrebeni samo mirni sredstva i uveruvawa.Alìrskiot pravnik (fekih) so ime Sidi Muhamed b. Ali es–Senusi vo 1837. godina osnoval versko zdruènie so cel na reforma vo islamot i {irewe na verata.Pred smrtta vo 1859. godina uspeal da formira teokratska dràva so silata na svojata genijalnost, bez krvoprolevawe. Negovite sledbenici & iskaùvaat podani~ka vernost na dràvata ~ii granici negovite naslednici sekojdnevno gi {irat.1066

^lenovite na ova bratstvo (red) se pridrùvaat, do podrobnosti, kon pravilnoto odnesuvawe spored normite na Kuranot, vo soglasnost so ~istiot monoteizam.

1063 La Chatelier (2) str. str.112, R. du M. M. vol.XII, str.22.1064 „Site Fulani se revnosni muslimani; kade i da se Fulanite, tamu moàt da se najdat i xamii“ (Haywood, str.200).1065 La Chatelier (3) str. str.231, 237, 303. Westermann, str.632-633..1066 Muhammed b. Uthman Al’Hasha’ishi, str.84 i natamu.

222

Toa se principite na poslu{nosta kon Edinstveniot Alah. Potpolno se zabranuva barawe na pomo{ od evliite i posetuvaweto na nivnite grobovi.Morale da se vozdrùvaat od kafe i od tutunot, gi izbegnuvale site me|usebni vrski so Evreite i so hristijanite. Go pomognuvale op{testvoto so odvojuvawe na izvesen del na sredstva od svoite primawa, dokolku samite ne znaele da se angaìraat vo sluèweto na zaednicata.Site svoi sili gi posvetuvale na napredokot na islamot, istovremeno davaj}i otpor na sekoj vid na evropsko vlijanie.Ovaa zaednica se ra{irila niz cela Severna Afrika. Nejzinite zavii (tekiwa) se rasprskani od Egipet do Maroko, a vo vnatre{nosta se protegaat niz oazite na Sahara i na Sudan.Centarot na ovaa organizacija se nao|al vo oazata Xagabub1067 vo Libiskata pustina, pome|u Egipet i Tripoli. Vo nego sekoja godina se obu~uvale stotici misioneri, a potoa se ispra}ani vo site delovi na Severna Afrika.Od zavijata vo ova selo site ostanati zavii – ogranoci (a se smeta deka gi imalo 121) dobivale upatstva i naredbi vo site pra{awa vrzani za ureduvaweto i {ireweto na ovaa golema teokratska dràva, koja so svoeto izvonrednoto ureduvawe opfa}ala iljadnici lica od razli~ni rasi i nacionalnosti.Da na be{e vakva situacijata, geografskite razliki i ovosvetskite interesi bi gi razdvoile ednite od drugite.Bidej}i uspehot koj go ostvarile ovie po`rtvuvani i enegri~ni emisari bil silen (??jak), postoeweto na nivnite sledbenici ne se ograni~ilo na Severna Afrika, od Egipet do Maroko, preku Sudan, Senegambija i Somalija, tuku pripadnicite na ovoj red moàt se najdat vo Arabija, Mesopotamija i vo ostrovite na Malajskiot Arhipelag.1068 Iako senusiite na po~etokot bile reformatorsko dvièwe vo ramkite na islamot, tie se istovremeno aktivni i vo {ireweto na islamskoto u~ewe. Nekolku afrikanski plemiwa, koi pred toa bile paganski, ili muslimnai samo po ime, koga emisarite od ovoj red vlegle vo nivnata sredina, postanale zagreani privrzanici na Pratenikovata vera.Primer za ova e rabotata (??trudot) na senusiskite misioneri vo preobra}aweto na delot na Beolite (pleme koe go naseluvalo ridskiot predel na Enedi, isto~no od Borku) koi s# u{te bile pagani. Del od ova pleme svojata verska gorlivost ja prenelo i na drugiot del od plemeto koj imal samo povr{no znaewe za islamot i muslimani bile samo po ime.1069 Koga senusite do{le me|u narodot Tedas vo krai{tata Tu ili Tibisti, vo Sahara, ju`no od oazata Fezan koi isto taka bile muslimani samo po ime, bile svedoci na uspesite na nivniot napor i trud.1070

Misionerite od ovoj red se isto taka nositeli na aktivnata propaganda vo zemjata Gala, vo koja sekoja godina ispra}ale misioneri od Herar, kade {to senusiite bile mo{ne vlijatelni. Bez isklu~oci, mnogu prvenci (??lideri) od emiroviot dvor bile nivni ~lenovi.1071

Vo unapreduvaweto na naporite vo {ireweto na verata ovie misioneri otvarale u~ili{ta i formirale centri vo pustinskite oazi. Zabeleìtelen e slu~ajot vo Vadai. 1067 Sidi al’Mehdi, sin i naslendik na Sidi Muhamed es’Senusi vo 1895. godina se otselil vo Kufra, bidej}i bila pove}e vo centarot otkolku Xanguba (Muhammed b. Uthman alHasha’ishi, str.111-115). Podocna oti{ol ponatamu nakaj jug kon pokrainata Borku i Tibesti, kade {to i umrel vo 1902. godina. Stare{inata na ovaa zaednica vo 1908. godina bil Sidi Ahmed, rodnina na osnova~ot (J. C. E. Falls: Drei Jahre in der Lybischen Wüste, str.274) (Freiburg, 1911).1068 Riedel (I), str.7, 59, 162.1069 G. Nachtigal: Sahara und Sudan, vol.II, str.175 (Brlisn, 1879-1881).1070 Duveyrier, str.45.1071 Paulitschke, str.214.

223

Golem broj na privrzanici steknale i preku kupuvaweto na robovi koi gi vospituvale vo Xagbub, i koga procenile deka se dovolno obu~eni vo u~eweto na redot, gi osloboduvale i gi ispra}ale nazad vo rodniot kraj da gi preveduvaat vo islamot svoite sobra}a.1072 Izgleda deka vlijanieto na ovoj red sega e vo opa|awe.1073 Makar i nezna~itelni, ovie vesti za misionerskoto rabotewe na muslimnaite me|u paganskite plemiwa na Sudan se od va`nost so ogled na op{tiot nedostig (??deficit) na informacii za {ireweto na islamot vo ovoj del od Afrika.No, dodeka (??duri) dokumentaciskata evidencija e vo nedotig (??deficit), dotolku prestojot na muslimanite vo sredinata na feti{istite i idolopoklonicite, kako predstavnici na povisoko veruvawe i civilizacija, se ìv dokaz za rabotata na muslimanskite misioneri na {ireweto na verata (osobeno na jugozapadnata granica na islamskoto vlijanie) i pretstavuvaat upadliva razlika vo odnos na paganskite plemiwa ~ij {to moral go razorila evropskata trgovija so alkoholot.Ovoj kontrast dobro go iznesuva sovremeniot patepisec1074 koga zboruva za poniùva~kata sostojba na plemiwata od Dolen Niger: „Dodeka plovev sprotivodno niz rekata (Niger), vo prvite 200 milji vidov malku raboti {to bi gi promenile moite pogledi (vidici). Tuka vo srodno ednistvo se razvivale feti{izmot, ~ovekojadstvoto (??kanibalizam) i trgovijata so alkohol.No koga go ostaviv zad sebe niskiot krajbreèn predel i se najdov blizu do ju`nata granica od ona {to se narekuva Centralen Sudan, zabeleàv zna~itelno podobruvawe vo nadvore{nite i vo moralnite odliki na domorodcite. ôvekojad{tvoto (??kanibalizmot) is~eznalo, a vo toa go sledelo i is~eznuvaweto na idolatrijata.Vo golem stepen (??zna~itelno) is~eznala i trgovijata so alkohol. Oblekata stanala po prostrana i porpistojna. îstotijata im e voobi~aena, a nivniot nadvore{en izgled e podostoinstven, koe {to, ponatamu, ja nagovestuva{e normalnata obnova.S# uptuvalo na nikulecot na eden povisok princip, princip koj tolku dlaboko vlijael na prirodata na crnecot {to od nego stvoril nov ~ovek.Moèbi }e bidete iznenadeni koga }e razberete deka toj princip e – islamot.Koga minav pokral Lokoxa, na prekrstuvaweto na Benue so Niger, zad sebe gi ostaviv misionerskite centri na islamot. Vleguvaj}i vo Centralen Sudan, se najdov vo relativno dobro upravuvana dràva prepolna so aktivni grupi na mudri trgovci i na lu|e ve{ti vo proizvodstvo na tekstil, bakar, i na koà. Toa e narod koj napravil golem napredok kon civilacijata.“Za da se dobie prava (??vistinska) ocenka na misionerskite aktivnosti na islamot vo Crna Afrika (Nigritia), slednovo ne smee da se trgne od um: dodeka na bregot i dol` ju`nata granica ima vlijatelna sfera na islamot muslimanskiot misioner bil pioner na svojata vera, dotolku s# u{te zad nego ostanuvalo {iroko pole za islamska propaganda vo vnatre{nite zemji, koi se protegale kon sever i istok, i pokraj toa {to islamot vo ovie krai{ta go zacvrstil korenot u{te mnogu porano.Eden del od Funxite, crne~ka rasa koja gospodarela so Senar, bile muslimani, a drugite bile pagani. Muslimanskite trgovci od Nubija se obidele ovie poslednite da gi prevedat vo islamot.1075

1072 H. Duveyrier: La Confrerie muslulmane de Sidi Mohammed Ben Ali. Es–Senousi, passim. (Paris, 1886), Louis Rinn: Maraboutes et Khouans, str.481-513. N. Slousch: Les Senoussiya en Tripolitaine (R. du M. M. vol.I, str.169, sqq). Za bibliografijata na senusiskoto dvièwe vidi: Der Islam, III, str.141-142, 312.1073 R. du. M. M. vol.I, str.181, vol.III, str.64-65.1074 Joseph Thomson (2), str.185.1075 Oppel, str.303.

224

Paganskoto pleme Xukun,1076~ija {to nekoga{na silna dràva is~eznala pred pobedni~kiopt razvoj na Fulbite, uspealo da mu se sprotivstavi na raste~keto vlijanie na islamot, iako ministerot za nadvore{ni raboti na nivniot kral bil muslimna, a doselencite od Haus i drugi muslimani se naseluvale me|u niv. Ovie doselenici ne uspeale da prevedat vo islamot nikogo od Xukunite. Nivnata tradicija na starata slava ~inela tie cvrsto da se pridrùvaat kon svoeto nacionalno veruvawe. Duhovnoto vodstvo im e predstaveno vo likot na nivniot kral.1077

Lesno e da se nabrojat mnogu delovi od naselenieto na Sudan i na Senegambija, koi s# u{te gi ~uvaat svoite svoite obi~ai i paganski veruvawa ili ova go prekrivaat so islamskite obredi, makar da se, vo najve}e slu~ai, so vekovi opkruèni so Pratenikovite sledbenici.Konhosite, eden ogranok na golemoto pleme na Mandingite, s# u{te vo golem broj se pagani. Duri vo poslednite godini godini islamot napreduval me|u niv.1078

Kako posledica na toa e neobi~nata gorlivost kon misionerkoto rabotewe, koja se razvila me|u muslimanite od ovoj kraj vo tekot na ovoj vek, iako ne na{la {irokoto pole na koe bi ja razvila svojata dejnost (??aktivnost).Va`nosta vo misionerskata istorija na islamot se gleda vo ovoj kontinent na reformatorski dvièwa vo ramkite na samiot islam i vo oìvuvaweto na sopstvenoto (??individualnoto) versko ìveewe na muslimanite. Ova se pra{awata na koi porano obrnavme vnimanie.

Islamot na Zapadniot breg na AfrikaZapadaniot breg na Afrika e u{te edno pole na islamskiot misionerski potfat. Ovde islamot se soo~il so brojnoto naselenie koe s# u{te ne e preobrateno i pokraj napredokot koj go imal na Gvinejskiot breg, Siera Leone i Liberija, kade {to, na krajot, ima pove}e muslimani otkolku pagani.Edna od najranite zabeleàni muslimanski misionerski aktivnost vo sosedstvoto na Siera Leone moè da da se najde vo molbata za raspu{tawe na Kompaniite na Siera Leone. Nejzinoto pi{uvawe go naredil Dolniot Dom (House of Commons) na 25. maj 1802. „Ne pove}e od pred 70 godini, eden pomal broj na muslimani se naselil na zemjata oddale~ena okolu 40 milji severno od Siera Leone, a ja narekle Zemja na Mandingite. Kako {to e vo praktikata na u~itelot na ovaa vera, tie osnovale u~ili{ta vo koi go u~ele arapskiot jazik i Muhamedovoto versko u~ewe, potoa islamskite obi~ai. Potrebno e da spomneme deka tie od svoite istoverci nikogo ne prodavaat kako robje.Vovedeni se zakoni vospostaveni so Kuranot. Praktikata koja voglavno pridonesuvala vo raseluvaweto na Bregot e iskoreneta i, nasproti mnogute vnatre{ni raspravii, voveden e prorporcionalno (??srazmerno) golem stepen na civilizacija, edinstvo i sigurnost.Poradi toa naselenieto brzo porasnalo (??se zgolemilo) i seta vlast vo podra~jeto koe go naseluvaat postepeno preminala vo nivni race.Onie {to u~at vo nivnite u~ili{te gi prezemale bogatstvoto i mo}ta i vo sosednite zemji i so sebe donesuvale zna~itelen del od nasledstvoto na svojata vera i zakon.Ostanatite poglavari gi prifatile imiwata, koi gi zemale za sebe ovie muslimani poradi ugledot {to gi pratel. Se ~ini kako mo`no deka islamot mirno se {irel vo celiot kraj vo koj se nao|a kolonijata (na Mandingite), nosej}i gi so sebe onie

1076 Se naoa|a vo pokrainata Muri vo Severna Nigerija.1077 Journal of the African Society, vol.VII, str.379-381.1078 Haywood, str.33.

225

prednosti koi, izgleda, sekoga{ & posluùvaat na negovata pobeda nad crne~kite praznoverija.“1079

Vo zemjata Mendi, okolu stotina milji ju`no od Siera Leone, izgleda deka islamot na{ol vlez duri vo sega{niov vek i sega vr{i postojan napredok. „Propagandata ne ja vodi nekoe posebno telo ili sve{tenici odredeni za ovaa cel, tuku sekoj musliman e aktiven misioner.Ako se najdat desemina, pomalku ili pove}e, vo nekoj grad, kade imaat namera da se naselat nekoe vreme, nabrgu gradat xamija i zapo~nuvaat so rabota.Najprvin bi mu se obrnale na stare{inata na gradot za da ja dobijat negovata soglasnost za nameruvaniot ~in (??akt), a moèbi i negovoto vetuvawe deka }e stane privrzanik. Tie mu gi pou~uvaat nivnite molitvi na arapski jazik ili se griàt da gi nau~i naizust.Tie bi go upatile vo oblicite i obredite pri molitvata. Bi mu gi zabranuvale alkoholnite pijaloci, zabrana do koja ne e taka dràno, i taka ~ovekot bi stanuval probratenik“.1080

Na bregot na Gvinea muslimanskoto vlijanie glavno se {irelo preku Haus trgovcite, koi moèle da se najdat vo svoite trgovski gradovi na bregot. Tuka formirale naselbi, vedna{ bi gradele xamija i so svoeto seriozno odnesuvawe i ponadmo}na kultura im ostavale vpe~atok na paganskite sosedi.Celi plemiwa na idolopoklonici preminuvale vo islamot poradi toa {to po~nale da go imitiraat ona {to go prepoznavale kako povisoko od nivnata sopstvena kultura. Ova se slu~uvalo bez vloùvawe na bilo kakov potreben trud za nivno uveruvawe.1081

Vo Ashanti bil za~etokot na islamskoto op{testvo, ~ie postoewe datira dosta rano, okolu 1750. godina. Od toga{, muslimanskite misioneri rabotele poleka, no so siguren uspeh,1082 bidej}i nai{le na dobredojde vo zemjata i za sebe steknale zna~itelno vlijanie na dvorot.So pomo{ na svoite u~ili{ta uspeale da ovladeat so du{ite na pomladoto pokolenie. Ovde se veli deka postojat jasni znaci deka islamot }e stane vladea~ka vera vo Asnahtija, otkako go prifatile mnogu lideri (??prvenci).1083

Vo Dahomej na Zlatniot Breg islamot sekojdnevno beleì nov napredok. Vo slu~ajot koga paganskite poglavici ne go prifa}aat, na krajot naj~esto doìvuvaat da padnat pod vlijanie na negovite misioner, koi znaele kako da go iskoristat za svoeto rabotewe me|u obi~niot svet.1084

Dahomej i Ashanti se najva`nite kralstva vo ovoj del od kontitnentot. So niv s# u{te vladeat pagani – upravuva~i. Se veli deka nivnata konverzija vo islamot e samo pra{awe od kratko vreme.1085

Vo Lagos ima blizu 10.000 muslimani. Site trgovski centri od zapadniot breg, vklu~uvaj}i go i nivnoto naselenie i brojni muslimani, im pripa|aat na kulturno ponaprednite crne~ki plemiwa, kako {to se Fulbite (Fulanite), Mandingite i Hausite.Koga ovie lu|e se simnuvaat vo krajbre`nite gradovi, {to go pravat vo zna~itelen broj, bilo kako trgovci ili za da sluàt vo evropskite voeni sili, tie ne

1079 Claude George: The Rise of British West Africa, str.120-121 (London, 1902).1080 Islam and Misiions, str.73-74.1081 Lippert: Uber die Bedeutung der Haussonation für unsere Togo – und Kamerunkolonie, str.200, MSOS, Band.X (1907), Abteilung, III.1082 Waitz, II, Theil, str.250.1083 C. S. Salomon, str.891.1084 Pierre Bouche, str.256.1085 Blyden, str.357. ?????Proveri kako e vo sega{nosta???????

226

moàt da izbegnat so svojata smelost i slobodno odnesuvawe da im ostavat vpe~atok na crnecot od krajbre`niot kraj.Toj moè da zabeleì deka onie koi veruvaat vo Kuranot, kade i da se, go uìvaat po~itot na evrospkite upravuva~i, slu`benici i trgovci. A tie od nego ne se razlikuvaat spored rasata i izgledot, oblekata i manirite, {to bi mu go pravele preminot vo nivnoto bratstvo nevozmoèn.Nemu isto taka mu se dava udel vo nivnite privilegii, pod uslov da vleze vo nivnata vera.1086

Ako crnecot-paganin, kolku i da e neugleden i poniùvan, se pokaè volen (??raspoloèn) da go prifati Pratenikovoto u~ewe, toj vedna{ se prifa}a kako ramnopraven vo nivnoto op{testvo.Primaweto vo bratstvoto po islamot ne e priznanie koe se dava so te{ko srce, tuku (??ami) e ne{to {to slobodno mu go davaat (??pruàat) gorlivite i revnosni (??revni) propagatori na verata.Poradi toa, od utokata na Senegal vo Lagos, na prostor od 2000 milji, se veli deka e te{ko da se najde nekoj grad od zna~ewe na Bregot a vo nego da nema barem edna xamija so aktivni propagatori na islamot, koi ~esto rabotat rame do rame so u~itelite na hristijanstvoto.1087

Islamot na Isto~niot afrikanski bregSega }e se prefrlime na istorijata na {ireweto na islamot na drugata strana od afrikanskiot kontinent, ~ie naselenie bilo vo vrska so zemjata kade ovaa vera e rodena.Pi{uvanite podatoci, koi se odnesuvaat na prvite arapski naselbi na Isto~niot breg na Afrika, se nezna~itelni.Spored edna arapska hronika, koja Portugalcie ja na{le vo Kiloa1088 koga ovoj grad go ograbil (??opqa~kal) Don Francisko d’Almeida vo 1505. godina, prvite doselenici se grupa na Arapi, koi se proterani poradi sledeweto na ereti~koto u~ewe na izvesniot Zejd,1089 potomok na Pratenikot, po kogo bile nare~eni Emozejdii (moèbi Ummeti Zeyd, Zejdov narod).Mo`no e deka ova se odnesuva na Zejd b. Ali, vnukot na Husein. Toj e eden od potomcite na Ali, vnukot na Muhamed.Za vreme na halifot Hi{am, se proglasil za imam – Mehdi. Predizvikal bunt na {iitskata stranka (??grupa), no bil porazen i ubien vo 122. po Hixra (740. godina)1090

Izgleda deka ovaa zaednica na muslimani ìveela vo golem strav od mesnoto pagansko naselenie. I pokraj toa uspeale postepeno da gi pro{irat svoite naselbi dol` bregot. Potoa stignala u{te edna grupa na begalci, koja do{la odd arapskata strana na Persiskiot zaliv, nedaleku od ostrovot Bahrejn.Tie stignale vo tri broda pod vodstvo na sedmina bra}a. Begale od nasilstvoto na kralot na Lasah1091 (el–Ahsa), grad vo blizina na kolonijata na nivnoto pleme.Prviot grad koj go izgradile bil Mogdi{o (Magadaxo) 1092 koj podocna se razvil vo takva sila {to ovladeal (??zavladeal) so site Arapi na bregot.So ogled na toa deka starosedelcite t.e. Emozejdiite mu pripa|ale na drug pravec, bidej}i prvite bile {iiti, a vtroite suniti, odbile da im se pot~inat na 1086 C. S. Salmon, str.887.1087 Blyden, str.202. Westermannm str.633-634.1088 Se nao|a na ostrovot na oddale~enost od 2° ju`no od Zanzibar.1089 J. de Barros, Dec. Liv. VIII, cap. IV, str.211.1090 Ibn Khaldun, vol.III, str.98-100.1091 Mo`no e deka e toa iskriven zbor od al’Hasa. Vidi Ibn Batutah, tom.II, str.247-248.1092 Ili (arapsko ime) Maqdishu.

227

vlastodr{cite na Mogdi{o. Se povlekle vo vnatre{nosta, kade se pome{ale so doma{noto naselenie. Se ènele so niv i gi prifatile nivnite naviki i obi~ai.1093

Mogdi{o e osnovan vo sredinata na X vek, i ostanal najjak grad na ovoj breg ne{o pove}e od 70 godini, koga stignale novite doselenici od Persiskiot zaliv i ja osnovale rivalskata naselba ne{to poju`no.Voda~ na ovaa ekspedicija se vikal Ali, eden od sedumte sinovi na izvesniot sultan Hasan od [iraz. bidej}i majkata mu bila Abesinka, bra}ata go gledale potcenuva~ki. Nivnoto surovo postapuvawe kon nego, po smrtta na tatkoto, go nateralo da go napu{ti rodnoto mesto i da se zadomi na nekoe drugo mesto. Poradi toa isplovil od ostrovot Ormuz so ènata i decata i mala grupa na sledbenici, izbegnuvaj}i go Magdi{o, ~ie naselenie mu pripa|alo na poinakov verski pravec.Odel ponatamu kon jug, bidej}i slu{nal deka e pronajdeno zlato na bregot na Zanzibar. Tamu go osnoval gradot Kiloa. Tuka moèl da zapazi (??odrì) nezavisna pozicija i da bide sloboden od me{aweto na negovite prethodnici od sever.1094

Na ovoj na~in nastanal izvesen broj na arapski gradovi dol` bragot, od Adenskiot zaliv do Ju`niot (Jar~eviot) obratnik, na rabot koj od srednovekovnite arapski geografi e nare~en „Zemja na Zunxite“ – Zemja na crncite.Voop{to ne e zabeleàno kakov trud e vloèn od muslimanskoto naseleniena preobra}aweto na Zunxite (crncite).Postoi neobi~na prikazna koja e so~uvana vo edna stara patepisna zbirka, napi{ana verojatno na po~etokot od X vek. Taa kaùva deka islamot vlegol me|u edno od tie plemiwa preku negoviot kral.Nekoj arapski trgovski brod vo 922. godina od burata (??lunata) bil otfrlen od svojot kurs i donesen do zemjata na ~ovekojadcite (??kanibalistite), Zunx, kade {to ekipaòt go o~ekuvalo sigurnata smrt.Sprotivno od o~ekuvanoto, kralot na toa mesto qubezno gi primil i im pruìl (??dal) gostoprimstvo nekolku meseci. Za toa vreme ja rasprodale svojata roba po mo{ne povolna cena. Me|utoa, trgovcite na nivnoto dobro~instvo odgovorile verolomno (??neverno). Koga toj i negovata povorka (??svita, pridru`nici) do{le na brodot za da gi ispratat, tie gi vrzale i gi odvele kako robje vo Omam.Nekolku godini podocna istite trgovci so (??od) burata bile frleni vo istiot zaliv. Mestnoto naselenie gi prepoznalo i gi opkolilo so svoite kaj~iwa (??~unovi).Ovoj pat se predale kako izgubeni. Eden na drug mu go izvr{uvale namazot na smrtta. Bile odvedeni pred kralot. Ovde so ~udewe i iznenaduvawe otkrile deka e toa istiot kral kon koj tie, pred nekolku godini, tolku sramno se povele.Namesto da im se osveti za nivnoto verolomno (??neverno) odnesuvawe, gi ostavil da ìveat i im dozvolil da ja prodadat svojata roba. So prezir go odbil bogatiot dar koj mu go ponudile.Pred da isplovat, eden od niv se ohrabril i go zamolil kralot da raskaè za svoeto bekstvo.Im opi{al kako toj kako rob dostasal vo Basra, a potoa vo Bagdad. Tuka toj go primil islamot i se vospital vo verata. Pobegnuvaj}i od svojot gospodar, mu se pridruìl na karavanot na axiite, koj odel vo Meka.Otkako go izvr{il axilakot, stignal vo Kairo. Ottamu so (??preku) Nil se upatil vo pravecot na svojata zemja. Tamu stignal otkako doìveal mnogu opasnosti i pove}e pati pa|al vo ropstvo.

1093 J. de Barros: Dec. i. Liv. VIII, cap.IV, str.211-212.1094 De Barros, id. str.224-225. Vidi isto taka Justus Strandes: Dic. Portugiesen-zeit von Deutsch und Engisch – Ostafrika, str.81, sqq. (Bernlin, 1899)

228

Vra}aj}i se povtorno vo svoeto kralstvo, na svojot narod mu go pou~il (??nau~il) islamot „i sega se raduvam zo{to Bog na mene i na mojot narod ni go dal znaeweto za islamot i pravata vera i zo{to nikoj drug vo zemjata na Zunxite ne e dostoen za ovaa milost. Poradi toa (??zatoa) {to vie bevte pri~inata (??povodot) za mojot premin vo islamot, jas vi prostuvam.Kaète im na muslimanite deka moàt da dojdat vo na{ata zemja i deka }e gi smetame za svoi bra}a.“1095

Od istiot izvor doznavame deka u{te vo raniot period ovaa krajbre`na zemja e ~esto posetuvana od pogolem broj na arapski trgovci. No, nasproti postoeweto na vrskata koja so vekovi traela me|u muslimanite i vistinskoto naselenie na Bregot (so isklu~ok na Somalijcite), malkumina od niv bile pod vlijanie na islamot.Duri i pred portugalskoto osvojuvawe vo XVI vek postoele (??imalo) samo nekolku preobra}awa ograni~eni voglavno na krajbre`niot pojas.Po kr{eweto na portugalskoto vlijanie vo ovoj del od svetot i obnovuvaweto na arapskata vlast pod upravuvaweto na Sejid Osman, s# do XX vek bilo te{ko da se napravi bilo kakov napor na {ireweto na znaeweto za islamot me|u plemiwata vo vnatre{nosta, so isklu~ok na plemiwata Gala i Somali.Eden toga{en patepisec rekol: „Za vreme na moite tri patuvawa, koi gi prezemav kon istokot na Sredna Afrika, ne zabeleàv ni{to {to bi go nagovestilo islamot kako civilizaciska mo}.Kakva i da bila ìvotnata sila na ovaa vera, taa ostanala latentna. Arapite i nivnite naslednici vo ova podra~je ne bile propagatori. Tuka nemalo misioneri koi povikuvaat vo islamot. @itelite na Maskat se zadovoluvale nivnite robovi da bidat donekade vo harmonija (??soglasnost) so nekoi forma na verata.Tie gi ostavile plemiwata na Isto~na Afrika vo nivnoto golemo neznaewe, zadovoluvaj}i se , izgleda, so toa da ostanat vo taa sredina i vo svoeto neznaewe.Nivnata nesposobnost za civilizacija jasno se manifestirala vo ~udniot fakt deka petstotini godini kontaktirale so poluciviliziran svet, a da ne ostanala ni najmala nijansa na napredni osobini so koi se odlikuvaat nivnite sosedi. Ne niknal nitu se razvil nieden dobar nikulec vo tek na site ovie godini.1096

Arapite vo Isto~na Afrika potpolno & se predale na trgovskata profesija ili na lovot na robje, pokaùvaj}i nebre`nost (??nemarnost) za unapreduvaweto na interesite na svojata vera.Ova e uo~liva sprotivnost na misionerskata po`rtvuvanost koja ja pokaùvale nivnite istoverci vo drugite delovi na Afrika.“

Islamot vo UgandaZabeleìtelen isklu~ok e propagandnata aktivnost na arapskite trgovci kon koja pristapile vo Uganda vo prvata polovina od XIX vek.Mo`no e deka zabeleìle deka silata na slobodata na Bagandite e takva {to trgovijata so robje e nevozmo`na me|u niv. Poradi toa videle deka so nivnata doverba }e se zdobijat taka {to }e gi privlekuvaat vo svojata vera.Mnozinata od Bagandite stanale muslimani za vreme na vladeeweto na kralot Mutesa, no Stanlievata poseta na ovoj kral vo 1875. godina dovela do vleguvaweto na hristijanskite misii vo narednata godina.

1095 Kitab’ağa’Hind, ou Livre des Merveilles de l’Inde, bublie’ par P. A. von der Lith, str.51-61 (Leiden, 1883).1096 Mohammedanism in Central Africa, by Joseph Thomson, str.877.

229

Muslimanskata mo} vo dràvata brzo opa|ala so zgolemuvaweto na brojot na pokrstenite i so vospostavuvaweto na britanski protektorat.1097 No, s# u{te izvesen broj na muslimani dràt va`ni pozicii vo Uganda i ustanovena e mo`nosta Isto~nata Provincija da stane muslimanska.Se prenesuva deka vo bogatata pokraina Busoga, na severot od Uganda, golem broj na vlijatelni lica (??individui) preminale vo islamot vo 1906. godina.1098

So ovoj isklu~ok, islamot vo isto~nata ekvatorijalna Afrika s# do vtorata polovina od XIX vek bil ograni~en na krajbre`nite i sosednite zemji.Objasnuvaweto moè da se najde vo toa {to trgovcite so robje nemale interes za {ireweto na islamot me|u paganskite plemiwa, me|u koi atignuvale do svoite nesre}ni `rtvi, bidej}i ako nekoe pleme bi preminalo vo islamot, tie bi postanale nivni bra}a po verata i vo toj slu~aj ne bi bile porobuvani i odveduvani kako robje.1099

Islamot vo Isto~na AfrikaKoga se zabranila trgovijata so robje so {ireweto na evropskoto upravuvawe nad isto~no–ekvatorijalnata Afrika, nastapila zabeleìtlna ekspanzija na islamskata misionerska aktivnost.Vo vnatre{nosta se vostopstavil (??zacvrstil) red i mir. Izgradeni se èleznicata i {irokite pati{ta a sega mirniot muslimanski trgovec moèl da najde pat vo krajot koj do toga{ bil zatvoren za nego.Upravata na zemjata odbrala svoi slu`benici od pove}e obrazovaniot del od naselenieto koj vo golem broj go so~inuvale muslimanite.Upravata na germanskata isto~na Afrika sozdala iljadnici slu`bi i im gi predala na muslimanskite slu`benici. Tie go upotrebuvale svoeto vlijanie i celi sela preveduvale vo islamot.1100

U~itelite od dràvnite u~ili{ta isto taka bile muslimani. Na po~etokot od poslednite dekadi od XIX vek zabeleèno e deka Svahili u~itelite sproveduvaat ìvo i uspe{no misionerako rabotewe me|u narodite Bondei i Vadigo (koi ìveat malku povnatre vo krajbre`jeto) vo germanskata Isto~na Afrika.1101 Aktivnsta na ova novo misionersko dvièwe bila silno izrazena vo vnatre{nosta1102 na po~etokto od XX vek, osobeno posle zadu{uvaweto na buntot vo 1905. godina vo germanskata Isto~na Afrika.Ova dvièwe na ekspanzija osobeno te~elo dol` èlezni~kite prugi i golemite trgovski pati{ta. Se {irelo pravo preku germanskata Isto~na Afrika kon nejziniot zapaden breg na Tanganijskoto Ezero, a na sever od Usambara kon pokrainata Kilimnaxaro i na jug do ezeroto Njasa.1103

Na ovaa propagnada rabotele trgovci, posebeno Svahiliskite, od krajbre`jeto, potoa vojnicite i vladinite slu`benici...Na primaweto na islamot se gledalo kako na znak na vozdignuvawe na povisoko kulturno i socijalno nivo, a i omalovaùvaweto so koe muslimanite

1097 Roscoe, str.229.1098 Zwemer, str.236. Gairdner (str.26) dava broj od 200.000 muslimani od vkupno 4 milioni ìteli, no toj ne go donesuva izvorot od koj go zema ovoj podatok. Roscoe (str.6) spomnuva deka celoto naselenie na Uganda iznesuva okolu samo eden milion. 1099 Richter, str.146-147, 163, Merensky, str.156, Klamroth, str.4.1100 R.du M. M. vol IX (1909) str.322.1101 Oscar Baumann: Usambara und seine Nachbargebiete, str.141, 153 (Berlin, 1891).1102 Becker, Islam in Deutch – Ostafrika, str.10.1103 Becker, Islam in Deutch – Ostafrika, str.13 sqq. Klamroth, str.14-28.

230

gledale na paganite, kako se zboruva, ~esto bilo odlu~uva~ki faktor vo nivnoto preobra}awe vo islamot.1104

Eden primer za vakvi ~uvstva moè da se zeme od Zapadna Usambara, za koja se veli deka s# do 1891. godina bila zatvorena za islamot.Neprijatelski ~uvstva imale i narodot i poglavicite kon muslimanite, od koi se pla{ele i ~uvstvuvale nesigurnost kako od trgovci so robje. No koga denovite na trgovijata so robje pominale i koga e zavedena postojana uprava i red, prvite doma{ni slu`benici koi se imenuvani bile skoro site muslimani.Ovie dejstvuvale (??vlijaele) vrz liderite i vrz drugite va`ni li~nosti so koi doa|ale vo dopir smetaj}i go za ispravno vleguvaweto vo islamot na onie koi rabotat vo slu`benite ustanovi (??institucii). Taka postignale preobra}awe na nakolku povisoki voda~i, koi pdocna so sli~noto vlijanie dejstvuvale vrz onie po rang poniski od sebe.1105 Izgleda deka ima (??postojat) malku dokazi za rabotata na profesionalnite misioneri ili bilo koja verska grupa. Nema ni oskudna evidencija za sistematskite napori, kako za onie koi gi vloùval eden u~itel. Toj izvestuva deka redovno posetuval edna oblast vo pokrainata Kilimanxaro pet meseci sekoja sedmica i povikuval vo islamot.Negovoto sluèwe bilo pozdraveno od narodot, znael da gi go{tava (??gosti) so oriz i so drugo.1106

Zabeleìtelno e deka vo gorlivata propaganda muslimanskite povikuva~i vo verata ne go svrtuvale svoeto vnimanie samo kon paganite, tuku nastojuvale da dobijat preobratenici i me|u doma{nite hristijani.1107

Islamot na{ol pat i vo Njasaland isto taka na isto~niot breg. Vlegol so arapskite trgovci na robje i so nivnite sojuznici Jaosi, ~ii {to predci do{le od blizinata na isto~niot breg, kade {to mnogu porano go prifatile islamot.Se veli deka e retkost da se vidi Arap vo Njasaland, no Jaosite so~inuvaat edno od najsilnite doma{ni plemiwa vo Njasaland. Na islamot gledaat kako na svoja nacionalna vera.Iako izgleda deka nemalo (??ne postotela) organizirana priopaganda, islamot brzo se {irel vo tekot na prvata dekada od XX vek i toa me|u nekoi najinteligentni plemiwa vo zemjata.1108

Plemiwata Gala i SomaliSli~en uspeh islamot postignal i me|u plemiwata Gala i Somali. Ve}e stana zbor za naselbite Gala vo Abesinija. Se pretpostavuva deka ovie doselenici, koi se delat na sedum glavni rodovi, so eden naziv Volo–Gala, site bile pagani vo vremeto na nivnata invazija vo ovaa zemja.1109 Dobar del od niv ostanal vo paganstvoto s# do denes.Posle zacvrstuvaweto (orig.ustaljenja) vo Abesinija tie tuka se prisposobile. Vo najve}e slu~ai go prezemale jazikot, navikite i obi~aite na mesnoto naselenie.1110

1104 Ibid, str.5.1105 Klarmroth, str.23-24.1106 Ibid, str.26.1107 Ibid, str.67.1108 Becker: Islam in Deutsch – Ostafrika, str.14, The Moslem World, vol.II, str3 sqq.1109 Eden sovremen etiopski izve{taj za ovie plemiwa, Geschichte der Galla. Bericht eines abessinishen Mönches über die Invasion der Galla in sechzehnten Jahrhundert. Text und Übersetzung hrsg. Von A. W. Schleichler (Berlin, 1803), gi pretstavuva ovie plemiwa kako paganski, iako ne dava detaqno (??podrobno) izvestuvawe za nivnata vera. Reclus (tom X, str.330) tvrdi deka bile muslimani za vreme na nivniot napad.1110 Henry Salt: A. Voyage to Abyssinia, str.299 (London, 1814).

231

Prikaznata za nivniot premin vo islamot e nerazre{ena. Za nekoi od niv se veli deka se nasilno pokrsteni. Nepostoeweto na politi~ka mo} vo racete na muslimanite ne ja dopu{talo mno`nosta za bilo kakvo obra}awe vo islamot na sli~en na~iin.Se veli deka tie od jugot vo XVIII vek vo mnozinstvo bile muslimani, dodeka onie na istok i zapad bile voglavno pagani.1111

Malku ponovite informacii ukaùvaat na poponatamo{no zgolemuvawe na brojot na Pratenikovite sledbenici.Muncinger (Munzinger) vo 1867. godina pretskaùval deka za kratko vreme site Gala plemiwa }e bidat muslimani.1112 Bidej}i za niv se veli deka se „mo{ne fanati~ni“, moème da zaklu~ime deka vo nikoja smisla ne bile ramnodu{ni i nelojalni vo svojata vernost kon ovaa vera.1113 Oslobodeniot Gala, kogo Dauti (Doughty) go sretnal vo Hajber, pokaùval visok stepen na gorlivost kon svojata vera.Ovoj ~ovek kako dete e odveden od svojata ku}a i e prodaden kao rob vo Xeda. Dauti go zapra{al zar s# u{te vo srceto ne ja nosi omrazata kon onie koi go ukrale i mu go prodale ìvotot za da sluì na krajot na svetot. „Edna rabota mi nadoknadila s#, odgovorij toj, „a toa e deka ne sum udaven vo neznaeweto me|u paganite.Oh, kakvo e toa Alahovo vnimanie {to dojdov vo zemjata na Pratenikot i ja zapoznav ovaa vera.1114

Oh, kako e slatko ovde, vo veruvaweto! Veruvaj mi, drag prijatelu, toa e rabota za koe srceto e nemo}no da zboruva. Kolku sakam Bog da te upati vo ova (nebesko) znaewe, no jas sum siguren deka Bog }e te {titi i deka nema da te uni{ti dodeka ne vleze{ vo ovaa vera. Ah, kako bi bilo prekrasno (??~udesno) da te vidam kako musliman. Da postane{ eden od nas, no jas znam deka vremeto (na smrtta) e vo Bo`ji race, i Toj raboti {to saka.“1115

Del od naselenieto me|u plemiwata na Gala naseleni vo vistinskata Gala zemja, e muslimansko (nekoi plemiwa se preobrateni okolu 1500. godina,1116 a drugiot del se pagani. Isklu~ok pravat onie plemiwa koi direktno ìveat dol` abesinskata granica. Tie na krajot od XIX vek od kralot na taa zemja bile naterani da go primat hristijanstvoto.1117

Vo planinskite predeli muslimanite se vo malcinstvo, no vo nizinite islamskite misioneri imale viden uspeh i nivnoto u~ewe nai{lo na izvonreden priem vo tekot na minatiot vek.Antonio Se~i (Antonio Cecchi), koj go posetil maloto kralstvo Limu vo 1878. godina, donesuva edna prikazna za konverzijata na Aba Beghibo,1118 tatko na regionalniot glavatar, preku muslimanite koi go vodele svoeto misonerskoto rabotewe vo ovaa zemja vo obleka na (??prepraveni vo) trgovci. Negoviot primer go sledele i ostanatite lideri na sosednite Gala–kralstva, kako i slu`benicite na nivnite dvorci. Delot od naselenieto isto taka bil pridobien vo

1111 James Bruce: Travels to discover the source of the Nile, vtoro izd. Vol.III, str.243 (Edinburgh, 1805).1112 Munzinger, str.408.1113 I. L. Krapf: Reisen in Ost–Afrika, ausgeführt in den Jahren 1873-1855, vol.I, str.106 (Kornthal, 1858).1114 Arabia Deserta, vol.II, str.168.1115 Ibid, vol.II, str.109.1116 Morie, vol.II, str.248.1117 Reclus, tom X, str.309. Besset, str.270-271.1118 Koga rimokatolicite ja otvorile svojata misija me|u Galite vo 1846. godina, Aba Baghibo im rekol: „Da dojdovte tuka deset godini porano, ne samo jas, tuku i ostanatite moi sogra|ani }e ja prifatea va{ata vera, no sega toa e nevozmo`no“ (Massaja, vol.IV, str.103)

232

novata vera, koja prodolìla da napreduva me|u niv. No pogolemiot del od niv ostanal vo svojot star kult na veruvawe.1119

Ovie trgovci nai{le na dobredojde na dvorcite ne Gala–liderite, so ogled na toa {to tamu na{le Pazar za razmena na lokalnite trgovski proizvodi za uvezenata roba so stransko proizvodstvo.Bidej}i ovie trgovci samo edna{ vo godinata ili vo dve godini patuvale do krajbre`jeto, ostanatiot del od vremeto go minuvale (??proveduvale) vo zemjata na Galite. Imale mnogu mo`nosti (??priliki) koi dobro znaele da gi iskoristat vo rabotata na propagiraweto na islamot. Kade i da stapnale, sigurno za kratka vreme pridobivale pogolem broj od onie koi vleguvale vo islamot.1120

Islamot ovde do{ol vo konflikt (??sudir) so hristijanskite misineri od Evropa, ~ii {to napori, makar i da steknale nekolku hristijanski preobratenici, rezultirale so mal uspeh.1121 Duri od onie koi gi pokrstil kardinalot Masaxa (Massaja), koj podocna e proteran od ovie krai{ta, nekoi go primile islamot ili ostanale vo bezverie –ne veruvale nitu vo Hrista nitu vo Alah.1122

Vo me|uvreme muslimanskite misioneri ostvarile kontinuirani uspesi i otvorile za sebe pat daleku kon jug i ja preminale rekata Vabi.1123 Mnozinstvoto od Gala plemiwata prestojuvaat vo Gala-zemjite, kade {to s# do krajot na XIX vek ostanale paganski. Me|u najzapadnoto od niv, t.e. plemeto Lega1124 staroto oboùvawe na prirodata po~nalo da mu opa|a i raste~koto vlijanie na muslimanskite misioneri napravilo mo`no za nekolku godini site Legi da vlezat vo krugot na islamot.1125 Severoisto~na Afrika vo dene{nicata pretstavuva gletka na ìva i gorliva misionerska aktivnost od strana na muslimanite.Od Arabija vo sekoja godina doa|aat po nekolku stotini misioneri. Vo svoeto rabotewe mnogu pove}e uspeh imaat me|u Somalijcite otkolku me|u Galite.1126 Neposrednata blizina na Arabija i Somalija pri~inila (??predizvikala) ovaa zemja da bide mo{ne rano pole na muslimanskoto misionersko rabotewe, no, za àl, ona {to e zapi{ano vo vrska so ova e mo{ne malku.Ibn Havkal1127 spomnuva deka narodot na Zajla vo vtorata polovina na IX vek bil hristijanski, no vo prvata polovina od XIV vek Ebu Fida za niv veli deka se muslimani.1128

Po s# izgleda deka novata vera preku mreto e prenesena preku arapskite trgovci begalci.Somalijcite na sever imaat legenda za izvesniot Arap so blagorodni~ko poteklo koj bil prisilen da ja napu{ti svojata zemja, da premine preku moreto do Adel, kade vo islamot gi povikuval svoite predci.1129

1119 Da Zeila alle froniere del Caffa, vol.II, str.160 (Rome, 1886-87). Massaja, vol.IV. str.103, vol.VI, str.10.1120 Massaja, vol.IV, str.102.1121 Zboruvaj}i za neuspesite na hristijanskite misii, Cecchi veli: „Pri~inata za ova treba da ja barame vo {ireweto na islamot ovde vo poslednite godini, ~ii nositeli se stotici ulemi i muslimanski trgovci, na koi ne im nedostasuvale materijalni sredstva, snaodlivost i jazi~ni mo`nosti“ (Massaja, vol.II, str.342).1122 Massaja, vol.II, str.343.1123 Reclus, tom.XIII, str.834.1124 Lage (??ili Lega) nao|a na dolìna od 9 do 9 30’ i {irina 34 do 35 isto~no.1125 Reclus, tom.XII, str.834.1126 Paulitschke, str.330-331.1127 Ibn Hawqal, str.41.1128 Abu’l–Fida, tom II, del I, str.231-232.1129 Documents sur l’histoire, la geographie et le commerce d l’Afrique Orientale, recueillis par M. Guillain. Dauxieme partie, tom I, str.399. (Paris, 1856).

233

Vo XV vek grupa od 44 Arapi do{le kako misioneri od Hadramevt. Od brodot slegle vo Berbera na Crvenoto More i ottamu se razi{le po Somalija poradi povikuvawe vo islamot.Eden od niv, {ejh Ibrahim Ebu Zarbaj, se upatil do Herara vo 1430. godina i tamu pridobil mnogu preobratenici. Grobot s# u{te mu e predmet za po~it vo gradot.Ridot blizu Berbera s# u{te se vika Ridot na Evliite, kako spomen na ovie misioneri. Za niv se veli deka tuka ìveele vo seriozna pobo`na osamenost pred da se razidat nadol` i na{ir niz zemjata, rabotej}i na preobra}aweto vo islamot.1130

Islamot leka poleka ovladeal (??zavladeal) so site delovi od Severoisto~na Afrika, no porastot na mo}ta na carot Menalik i negovata okupacija na Harar vo 1866 godina rezultiralo so premin vo hristijanstvoto na izvesen broj od naselenieto.1131

Islamot vo Kolonijata KapZa da go vpotpolnime ovoj pregled na islamot vo Afrika, ostana da se ukaè na faktot deka ovaa vera napravila prodor i do krajniot jug na ovoj kontinent, do kolonijata Kap.Muslimanite od Kap se potomci na Malajcite koi ovde gi donele Holan|anite,1132

nekade vo XVII ili XVIII vek.1133 Tie zboruvaat so iskriven Boer-dijalekt so golema me{avina na arapski i nekoi angliski i malajski zborovi.Edna neobi~na kni{ka e objavena na ovoj dijalekt. Pi{uvana e so arapsko pismo i pe~atena vo Istanbul vo 1877. godina od strana na turskiot minister za obrazovanie, za da im posluì kako prira~nik za pou~uvawe na osnovite na islamot.1134

Holandskite imiwa, koi nekoi od niv gi nosat, kako i oblikot na liceto koe kaj mnogumina e zabeleìtelno, ukaùva na pretpostavkata deka vo svojata zaednica nekoga{ primale nekoi lica (??individui) so holandsko poteklo. Vo kraen slu~aj, vo nivnite veni postoi zna~itelna me{avina na holadnska krv.Tie pridobile i nekoi preobratenici me|u Hotentotite.Evrospkite patepisci1135 ne pi{uvale za niv, kako i nivnite istoverci s# do poslednite denovi.Kolbruk (Colebrooke) vo 1819. godina go svrtel (??obrnal) vnimanieto na porastot na islamot vo svoite intersni bele{ki koi gi napi{al vo kolonijata Kap: „Velat deka islamot napreduva me|u robovite i me|u oboenite slobodwaci vo Kap. A toa zna~i deka e mnogu pogolem brojot na onie crnci i oboeni, od razli~ni vidovi, koi od paganstvoto preminale vo islamot, otkolku vo hristijanskata vera, i pokraj golemiot napor koj go vloìle pobo`nite misioneri. Edna od pri~inite za 1130 R. F. Burton: First Footprints in East Africa, str.76, 404 (London, 1856).1131 R. du M. M., VI, str.288 (1908).1132 ’Rtot Dobra Nade` bil vo sopstveni{tvo na Holan|anite od 1652. do 1759. godina. Go vratile nazad (??povraitile) vo 1803. godina po mirot vo Amijami, posle koe (orig.~ega0 go okupirale Britancite po izbivaweto na novata vojna. 1133 Me|u ovie bil i {ejh Jusuf, verski u~itel, so golemo vlijanie na Java i posleden junak za nezavisnosta na Bantam. Kako dràven zatvorenik Holan|anite go dovele vo kolonijata Kap, zaedno so negovoto semejstvo kako i izvesen broj na negovi sledbenici. Negoviot grob s# u{te se po~ituva kako sveto mesto (G. M. Theal: History and Ethnography of Africa south of Zambesi, vol.II, str.263). (London, 1909).1134 M. J. de Goeje: Mohammedaansche Propaganda, str.2, 6 (Overgedrukt uit de Nederlandsche Spectator, No.51, 1881).1135 Na niv vnimanieto go svrtel (??obrnal) Mr. Kambel (Campbell) vo 1824. godina. Vidi William Adams: The Modern Voyager and Traveller, vol.I, str.93 (London, 1834).

234

ovaa izopa~enost (??iskrivokol~enost) e braneweto i neraspoloènieto koe sopstvenicite na robovi go pokaùvale kon pokrstuvaweto na nivnite robovi. Ova se pojavilo poradi pogre{noto sfa}awe i preteraniot strav od pravata koi }e gi steknat pokrstenite robovi.Nema somnenie deka robovite bile pod vlijanie na ostanuvaweto na ova neraspoloènie i ne bilo retko robot da odgovori, koga bi bil pra{an za motivot za preminot vo islamot, deka mora da ima nekakva vera, a ne mu e dopu{teno da vleze vo hristijanstvoto.Predrasudata vo ovaa rabota se napu{ta i sega e namaleno protiveweto na ovie sopstvenici poradi konverzijata na nivnite robovi kako {to bilo porano.Gospodarite po~nale da sfa}aat deka nivnite robovi ne go zloupotrebuvaat pou~uvaweto koe go primaat so verskite dol`nosti.Misionerite koi se posvetile osobeno na verskoto pou~uvawe na robovite (i vo sekoj glaven grad ima po eden), uspeale (??doprinele) da se zgolemi brojot na vernicite i se nadevaat deka nivniot trud nema da bide besploden. No, muslimanskiot sve{tenik so pomal napor ima pogolemo stado.1136

Za poslednite 50 godini muslimanite vo kolonijata Kap bile posetuvani od nivnite gorlivi istoverci od drugite zemji. Sega mnogu pove}e vnimanie e posveteno za nivnoto obrazovanie. Vo niv oìveal podlabok verski ìvot od onoj so koj ìveele. Se veli deka vodele gorliva propaganda posebno me|u oboenoto naselenie na Kap i postignale izvesen uspeh.1137

Ova dvièwe na misionerstvo (??misionersko dvièwe) osobeno e silno vo zapadniot del od Kolonijata.Se veli deka postoi dvièwe koe e na pat da osnova fakultet vo Klirmont, vo blizina na Kejptaun. Toj }e stane centar na propagandata na islamot.Eden od metodite koj sega se koristi e i zemaweto na napu{teni i zanemareni deca i nivno vospituvawe vo islamot.1138 Poradi ovaa oddelena (??odvoena) polo`ba (??pozicija) od okolu 220 do 540 milji od glavnoto kopno ostrovot Madagaskar bara posebno vnimanie.Edinstvenoto pleme koe go primilo islamot e Antaimorona, koe go zazema jugoisto~niot del od bregot (??krajbre`jeto). Nema somnenie deka vo islamot preminale preku arapskite misioneri, no e nepoznato vremeto koga ovaa promena na verata se slu~ila.Tradicijata ova go vra}a vo vremeto na samiot Pratenik, no nie duri vo XVI vek nao|ame vistinski podatoci za muslimanite na ostrovot vo delata na italijanskite i portugalskite geografi.“1139

Misionerskite metodi vo {ireweto na verataOd ovoj povr{en misionerski pregled moè da se uo~at mirnite metodi koi vo golem del go karakterizirale islamskoto misionersko dvièwe vo Afrika. Iako islamot ~esto go potegnuval (??izvlekuval) me~ot kako instrument na svoite duhovni osvojuvawa, sepak na pribegnuvaweto kon silata i krvoprolevaweto, vo najve}e slu~ai mu prethodele mirnite misionerki napori. Propagatorot go sledel osvojuva~ot za da ja vpotpolni nedostatnata rabotata vo konverzijata.Vistina e deka islamot so golema lesnina uspeal vo mnogu delovi od Afrika so svetovnite uspesi na muslimanskite pioneri kako i so formiraweto na muslimanskite dràvi vrz ostatocite na paganskite. 1136 Sir T. E. Colebrooke: The Life of H. T. Colebrooke, str.335. (London, 1873).1137 F. Coillard: Au Cap de Bonne Esperance. (Journal des missions evangeliques, avril 1899, str.265).1138 Kumm, str.233.1139 G. Ferrand, Les Musulmans a Madagascar, str.19, 50, sqq 138 (Paris, 1891), Id. Les Migrations musulmanes et juives a Madagascar (Revue de l’Hitoire des Religions, vol.LII, str.381, sqq).

235

êsto (??êstopati) oginot i krvoprolrvaweto go obeleùvale pravecot na xihadite, vodeni zaradi iskorenuvaweto na paganite.Zborovite na mladi~ot Arap od Bornu kogo {to kapetanot Burton1140 go sretnal na dvorot na kralot na Abeokuta, bez somnenie gi izrazuvaat stremeìte na mnogute afrikanski muslimani: „Daj ni gi tie pu{ki i barut i nie }e gi islamizirame ovie psi.“Ehoto na ovie zborovi moè da se najde i vo porakta koja ni ja dal Mungo Park,1141 koja e ispratena od muslimanskiot kral Futah Toro na negoviot paganski sosed: „So ovoj no` Abdulkadir }e se udostoi da ja izbri~i glavata na Damel ako Damel premine vo islamot, a so ovoj drugiot no` Abdulkadir }e mu ge prese~e vratot na Damel ako Damel odbie da premine vo islamot. Odberi za sebesi.“Kolku i da & dolì islamot na voinstvenata hrabrost na fanaticite kakvi {to se ovie, nie imame nesoborlivi dokazi od patepiscite i od drugite za mirnoto povikuvawe vo verata, za nenapadnata i istrajnata rabota na muslimanskite propagatori koi doprinele za brzoto {irewe na islamot vo sovremena Afrika bez bilo kakov vid na prisila. Mo`no e deka so ovoj posledniov metod protivnicite bile istrebeni, no konverzijata voglavno se vr{ela so prvata, i rabotata na obra}aweto u{te e zabeleìtelna vo napredokot vo mnogute predeli na krajbr`jeto i vnatre{nosta.1142

Kade i da si otvoril sebesi islamot pat, tuka }e se najde muslimanskiot misioner kako nositel na doktrinata na ovaa vera. Trgovecot, bilo da e Arap, Pul ili Mandingo, go spoil {ireweto na verata i proda`bata na svojata roba. Samata negova profesija go vodela vo tesen i direkten kontakt so onie koi sakal da gi preobrati vo islamot i go razoruùvalo od sekakava mo`nost na obvinenie za zlonamerni motivi.Koga vakviot ~ovek bi vlegol vo pagansko selo, bi go svrtel vnimanieto na svoeto ~esto zemawe na abdest i urednoto pratewe (??sledewe) na vremeto na namazot i pobo`nosta vo koi izgledal kako da razgovara so nekoe skrieno su{testvo.So svojata visoka i intelektualna i moralna superiornost gi predizvikuval po~itot i doverbata na paganskoto naselenie. Istovremeno se pokaùval podgotven i volen da gi prenese svoite visoki odliki i znaeweto. Axijata koj se vra}al od Meka, poln so entuziazijam za {irewe na verata, na koja & ja posvetil seta svoja energija, prefrluvaj}i se od mesto vo mesto, ìveej}i od milostinata na vernicite, bi go vnesuval dokazot na vistinata me|u svoite paganski sosedi.Studentot, kako ~ovek od naukata, naiduval na po~it so ogled na negovoto znaewe od verata i islamskoto pravo. Ponekoga{ se zanimaval i so medicinata. Na krajot (??Eventualno) vo golem stepen e baran kako pi{uva~ na talismani, kuranski ajeti, koi bi bile {ieni (??so{ivani) vo par~iwa koà ili platno i vrzani za rakavot ili okolu vratot. Ovaa dol`nost koja moèl da ja iskoristi kako sredstvo za zgolemuvawe na brojot na preobratenicite vo islamot.Na primer, koga od nego ovie amajlii }e gi pobaraat èni nerotki ili onie koi izgubile maloletni deca, kako uslov za uspehot na ovie talismani im go postavuva toa nivnite idni deca da gi vospitaat vo islamot.1143

Ovie verou~iteli, murabiti ili aluti, kako se narekuvani, se visoko ceneti. Vo nekoi plemiwa od Zapadna Afrika sekoe selo imalo ku}i~ka za nivniot priem. 1140 Richard F. Burton (I), vol.I, str.256.1141 Travels in the Inerior of Africa, chap.XXV, ad fin. 1142 D. J. East, str.118-120. W. Winwood Reade, vol.I, str.312, Blyden, str.13, 202.1143 Bishop Crowther, On Islam in Western Africa (Church Missionery Intelligencer, str.254, April, 1888).

236

Kon nego se odnesuvale so najvisoko uvaùvawe i respekt. Vo Darfur tie zazemaat najvisok socijalen stepen po dràvnite slu`benici.Me|u Mandingite imaa u{te povisok rang i ja uìvaat po~itta vedna{ po kralot. Podredenite lideri se smetaat spored pozicijata na podredenite na niv.Vo dràvite koi go zemale Kuranot za osnova na svoeto upravuvawe vo gra|anskite raboti nivnite uslugi bile mnogu potrebni kako bi go objasnuvale negovoto zna~ewe.Li~nosta na ovie u~iteli bila tolku ceneta {to bez voznemiruvawe preo|ale (??preminuvale) niz zemjite na oddelni knezovi, koi ne samo {to bile vo neprijatelstvo edniot so drugiot, tuku bile zafateni i so vistinska vojna.Ova po~ituvawe ne im bilo ukaùvano samo vo muslimankite sela, tuku i vo paganskite kade gi osnovale (??izgradile) svoite u~ili{ta. Lu|eto gi po~ituvale kako u~iteli na nivnite deca. Na niv gledale kako na posrednici pome|u sebe i Bog, ednakvo (??podednakvo) vo zadavoluvaweto na svoite potrebiili vo odbivaweto i vo ottrgnuvaweto (??otklonuvaweo) na nesre}ite.1144

Mnogumina od ovie u~iteli stidirale vo xamiite na Kajrevan, Fes, Tripoli1145 i vo drugite centri na islamskoto u~ewe, ama osobeno vo xamiite na el-Azhar vo Kairo.Studentite mu doa|aat od site delovi na islamskiot svet i me|u niv ~esto se nao|a i grupa na crnci od Afrika. Toa se studenti od Darfur, Vadaij i Bornu. Nekoi svojot pat go preminuvaat pe{ki od oddale~eniot (??dale~niot) Zapaden Breg.Koga }e go zavr{at svoeto {koluvawe od teologijata ili od islamsktoo pravo, mnozinata od niv postanuvaat misineri me|u paganskoto naselenie od svojata zemja.Ovie misioneri osnovuvaat u~ili{ta vo gradovite koi gi posetuvaat, a gi posetuvaat paganskite, kako i muslimanskite deca. Gi u~ele da go ~itaat Kuranot i gi upatuvale vo propisite i ceremoniite na islamot.Imaj}i vakava osnova (??temel), muslimanskiot misioner so svoeto podobro znaewe i qubov neosporno postignuval golemo vlijanie me|u narodot vo koj do{ol da ìvee.Vo ova mu pomagal faktot {to na~inot na ìveewe i odnesuvaweto vo mnogu raboti mu bile sli~ni na nivniot na~in na ìveewe.So ogled na toa {to trgovecot mu go podgotvil patot, na nego ne se gledalo so somne` (??somnenie). So ènidbata so doma{noto naselenie zapo~nuva negoviot priem vo nivniot socijalen ìvot, negovoto vlijanie stanuva cvrsto vkoreneto i postojano. Vaka toj najprirodno, leka poleka, go pri~inil znaeweto za islamot da se {iri me|u niv. Negovite misionerksi napori ponatamu se olesnuvani od faktot deka deizmot,1146 osnova na verskite ~uvstva na mnogu idolopoklonici – moèl lesno da se premine vo teizmot na islamot1147 zaedno so nekoi drugi aspekti na nivnoto teolo{ko u~ewe.

1144 D. J. East, str.112-113, Blyden, str.202.1145 Se veli deka preku iljada islamski misineri sekoja godina go napu{taat Tripoli poradi dejstvuvawe vo Sudan (Paulitschke, str.331).1146 Sfa}awe dek Bog go sozdal svetot, a potoa sepovlekol od nego, taka {to svetot bil prepu{ten na samiot sebesi (zab. na prev.)1147 Veruvawe vo Bog koj stvoril s# i upravuva so s#, a Samiot se nao|a nadvor od svetot (zab. na prev.)

237

Nivniot op{t pogled na ìvotot i nekolku od nivnite religiski ustanovi mo}ni se da se obojat so islamski boi i da se prenesat vo noviot verski sistem bez podloùvawe (??pot~inuvawe) na pogolemite promeni.1148

Doa|aweto na muslimanite vo paganskite zemji isto taka e po~etok na otvorawe na posilna i poprometna trgovija potoa povrzuvawe so golemite muslimanski trgovski centri kakvi {to se: Xene, Segu ili Kano.Zaedno so Pratenikovata vera tie imaat udel (??u~estvo) i vo prednostite na nejzinata materijalna civilizacija.Poradi toa me|u neciviliziranite crne~ki plemiwa misionerot moèl da bide siguren vo brziot priem. Toj ne im gi daval (??pruàl) samo vistinite za Bog i ~ovekot, {to im go otvorilo patot na srceto, tuku istovremeno im daval lozung (??lozinka) za pristap vo socijalnoto i politi~koto edinstvo, koe e pak patna isprava za za{tita i pomo{ od Atlantikot do Kineskiot yid.Kade i da se najde muslimanska ku}a, tamu e i crnecot-preobratenik, koj moè moè da gi povtori mno{tvoto na propisi na svojata vera siguren vo za{titata, hranata i vo sovetot. Vo svojata zemja toj, odnenade`, se nao|a kako ~len na vlijatelniot sloj, ako ne i na vladea~kata klasa.Izgleda deka ova e vistinski fakt za uspehot na islamskite misioneri vo Zapadna Afrika.[to se odnesuva na brojot na preobratenicite, toj e golem i brzo raste, od ednostavna pri~ina {to muslimanskiot misioner od prviot moment na veruvaweto na preobratenikot prakti~no rabotel na sproveduvaweto na principite na ednakvost i bratstvo na site vernici pred Bog, vo {to islamot sou~estvuva so hristijanstvoto.Muslimanskiot misioner vo ova rabotewe e voop{to pobrz i poodlu~en od hristijanskiot misioner, koj vo mnozinstvoto slu~ai ~uvstvuva deka e prisilen da bara silen dokaz na vernost (??predadenost, oddadenost) na pokrsteniot pred da mu ja dade rakata na bratimewe vo hristijanstvoto. Toa sekoga{ predizvikuvalo rasna netrpelivost, koja ne moèla da is~ezne vo edna generacija, koga niz generaciite hristijaninot-belec e smetan za gospodar, a crnecot za paganin i za rob.1149 Isto taka e va`no da se zabeleì deka bojata i rasata vo nikoj slu~aj ne go go ~inela (??pravela) crnecot pristrasen vo o~ite na negovite novi istoverci.Nema somnenie deka progresot na islamot vo crnata Afrika vo osnova bil potpomognat so ova nepostoewe na ~uvstva na odvratnost kon crnecot. Fakt e deka islamot nikoga{ ne go tretiral crnecot kako pot~inet kako {to, za àl, ~est bil slu~ajot vo hristijanskiot svet.1150

1148 Za detalite (??podrobnostite) od ispituvaweto na ovie to~ki na kontakt vidi: Forget, str. 28 sqq, Merensky, str.115. 1149 Sir Bartle Frere (I), str.18-19.1150 E. W. Blyden, str.18-24. E. Allegret, str.200, Westerman, str.644-645.Vo edna mo{ne interesna, no denes zaboravena debata pred Antropolo{koto zdruènie vo London za naporite na misionerite me|u divjacite, spomenat e slu~ajot na hristijanskiot misioner vo Afrika koj se oènil so crnkiwa. ûvstvata kon nego i posledicite bile takvi {to moral da ja napu{ti kolonijata. Muslimanskiot misioner raboti, no ne vo tolku nepovolna polo`ba.(Journal of the Anthropological Society of London, Vol.III, str.1865).Razlikata vo na~inot kako hristijanstvoto i islamot sebesi se prezentiraat vo Afrika vo sledniov pasus dobro ja iznel ~ovek koj samiot e cnrec „Dodeka misionerskite delegacii pripi{uvaat postavuvawe na doma{ni sve{tenici na neodredeno vreme, dotolku muslimanskite misioneri dejstvuvaat vo srceto na Afrika i so lesnotija stignuvaat do paganite i gi preveduvaat vo islamot. Poradi toa crncite gledaat na islamot kako na vera na crncite, a na hristijanstvoto kako na vera na belcite. Gledaat deka hristijanstvoto go povikuva crnecot kon spasot (??spasenieto), no go ostava vo podredena polo`ba (??pozicija) do taa merka {to toj vo sebe, dodeka go

238

Ova zabeleùvawe donekade go objasnuva uspehot na muslimanite ako se sporedi so hristijanskite misii me|u crne~kite narodi.Toa naj~esto se pokaùva vo toa deka pokrsteniot crnec e pod ~uvstvoto deka negovite evropski istoverci & pripa|aat na takov vid na civilizacija koja ne im soodvestvuva na negovata priroda i ìvotot. Istovremeno, sebesi kako mnogu povisok se ~uvstvuval doma, vo muslimanskoto op{testvo.Ova e osobeno navedeno kaj eden sovremen nabquduva~ vo sledniov citat: „Islamot, pokraj svoite nedostatoci od gledna to~ka na Nigerijcite, ne bara gubewe na nacionalnosta na Nigerijcite kako pridruùva~ki okolnosti na konverzijata. Toj ne uslovuva revolucionerni promeni vo socijalniot ìvot, koi se nevozmo`ni vo sovremenata situacija na nigeriskiot razvoj (??razvitok). Toj ne go podriva (??potkopuva) avtoritetot na semejstvoto i na op{testvoto. Tuka nema bezdna (??ponor) me|u onoj koj povikuva vo islamot i onoj koj go prima. I dvajcata se ednakvi, ne samo teoretski tuku i prakti~no, pred Boga. I dvajcata se Afrikanci. Sinovi se na edna zemja. Principot na ~ove~koto bratstvo prakti~no se sproveduva.Preobra}aweto ne zna~i deka preobratenikot prekinuva so svoite raboti, semejstvoto i so svojot socijalen ìvot, nitu, pak, so po~ituvaweto na vlasta na negovite doma{ni upravuva~i. Ne moè da se najde nikoj {to nema da se odu{evi (??voodu{evi) od drèweto i odnesuvaweto na Nigerijcite, a i na muslimanite od Zapadna Afrika. Celiot ~ovekov razvoj (??razvitok) ja nametnuva svesta za gra|anskoto pravo. Nacionalnata gordost izgleda deka zboruva: ‚Nie se razlikuvame, ti i jas, no nie sme lu|e.‘“[ireweto na islamot vo ju`na Nigerija, koe denes go gledame, voglavno e socijalno dejstvuvawe. Islamot na onie so koi doa|a vo dopir im donesuva povisok status i povozvi{ena koncepcija na ~ove~koto mesto vo svetot koj go opkruùva. Go osloboduva od robuvaweto i od iljada drugi stravuvawa.1151

Spored muslimanskata tradicija, Musa bil crn ~ovek, {to moè da se vidi od slednite kuranski ajeti: „I vovle~i ja rakata tvoja vo pazuvite: }e ti se pojavi bela, bez koj bilo druga mana...“ (Kuran, 20:22)„I ja izvadi rakata i taa, ete, za gleda~ite, stana bela. Golemcite od narodot faraonov, rekoa: “Ovoj, navistina, e vol{ebnik znalec...“ (Kuran, 7:108,109) Slednata prikazna od zlatnoto doba na abasidskata dinastija, koja doprela do nas, e dokaz za muslimanskite ~uvstva na simpatija kon crncite.Ibrahim, bratot na Harun er-Re{id i sin na crnkiwa, se proglasil za halif vo Bagdad, no Memun, koj vladeel vo 819. godina, go porazil i mu prostil.Ibrahim raskaùva (??pripoveda) za svojata sredba so Halifot. „Memun, otkako vlegov kaj nego posle pro{tevaweto, mi re~e: ‚Ti si crn halif?‘ Na toa jas odgovoriv ‚Zapovedniku na pravovernite! Jas sum onoj koj e nagraden so pro{tenie.‘Robot Benu-l-Hashas re~e:‚Koga ~ovekot ja fali svojata vrednost, robot Benu-l-Hashas so svoite stihovi moè da ja nadomesti manata na potekloto i sudbinata.Ako sum rob, du{ata mi e slobodna i blagorodna:Ako mi e teloto crnomuresto, mojata du{a e bela.‘

obzema o~ajuvawe, veli,: ‚Jas nemam udel i sre}a vo ovaa vera. [tose odnesuva na islamot, toj lu|eto gi povikuva vo spas (??spasenie) i im veli: Postignuvaweto na najviokiot moèn stepen zavisi od tebe samiot.‘Poradi toa crnecot so entuzijazam, so du{a i so telo, & pristapuva na ovaa vera.“L’islam et le christianisme an Afrique d’apres un Africain. (Journal des Missions Evangiliques, 633 annce, str.207) (Paris, 1888). 1151 E. D. Morel: Nigeria, its people and its problems, str.216-217 (London, 1911).

239

Na ova El-Memun mi odgovori: Vujko! Mojata {ega te stavi vo seiozno raspoloènie‘.Toj toga{ gi citira{e slednive stihovi:‚Crninata na koàta ne ja smaluva snaodlisvosta na duhotNitu ja namaluva vrednosta i razumnosta (??staloènosta) na obrazovaniot.Ako crninata ima udel vo bojata na tvoeto telo, belinata na ubavoto odnesuvawe od tvoja strana e moj udel.‘“1152 Taka preobrateniot crnec odedna{ zazema ednakvo mesto vo bratstvoto na vernikot. Na patot ne mu stojat ni bojata, ni rasata, nitu bilo kakvo porane{no druèwe.Nema somnenie deka ubaviot priem na koj naiduvale, vlijael na toa paganskite crnci rado da vleguvaat vo religioznoto opt{estvo, ~ija povisoka kultura barala da napu{tat mnogu varvarski obi~ai i naviki.Ona {to, istovremeno, vo mnogu raboti pomaga vo objasnuvaweto na uspehot na ovaa vera e faktot deka primaweto na islamot zna~i civiliaciski napredok i zna~aen ~ekor vo intelektualniot, moralniot i materijalniot progres na crne~kite plemiwa.Silite koi bile na stranata na islamot bile tolku jaki (??golemi) i nadmo}ni {to varvarizmot, neznaeweto i praznoverieto imale malku {ansi da go prodolàt otporot.Ona {to civilizacijata na muslimanska Afrika mu go dala na crnecot, preobratenik, prekrasno e izrazeno vo slednive zborovi: „Najgolemite sramoti, jadeweto na ~ove~koto meso, `rtvuvaweto na ~ovekot i zakopuvaweto na ìvi deca, se iskrivokol~uvawa za koi razumot ne moè da poveruva. Edno vreme preovladuvale vo cela Afrika i s# u{te moàt da se najdat vo mnogu nejzini delovi. Seto toa, koe ne e daleku od Zlatniot breg i od samite na{i naselbi odedna{ is~eznalo zasekoga{.Domorodcite, koi dotoga{ ìveele goli ili polugoli, po~nale da se oblekuvaat, i toa dosta uredno. Domorodcite, koi pred toa ne se bawale, po~nale da go pravat toa, i toa mo{ne ~esto. Svetiot {erijat im go nareduva ~isteweto (??mieweto), i toa e odredba koja nemala kako posledica golemo vlijanie nad nivnite prirodni nagoni.Plemenskata organizacija na ìvotot se stremela kon sozdavawe na prostor na ne{to so po{iroki osnovi. Poinaku kaàno, stapuvaweto na plemiwata vo nacii, i so zgolemuvaweto na silata i na neznaeweto, naciite stanuvaat imperii.Mnogu vakvi situacii moàt da se navedat vo istorijata na Sudan i okolnite zemji za vreme na poslednite stotina godini.Ako voeniot duh e vaka pottiknuvan, centrite od koi vojnata poteknuvala se numeri~ki pomali, a osven toa se i ponastrana.Vojnata e podobro organizirana i vo izvesniot vid na vozdrànosta, i konfliktot ne se razviva becpri~inski. Bespri~inskite zaplenuvawa se pomali i pogolema e sigurnosta za imotot i ìvotot.Se osnovaat osnovni u~ili{ta1153 kako onie koi gi opi{al Mungo Park eden vek porano. Duri i da se ograni~ile ovie u~ili{ta na podu~uvaweto na Kuranot na 1152 Ibn Khallikan, vol.I, str.18.1153 Izvadocite od Kuranot gi formiraat po~etnite lekcii za ~itawe za decata. [to se odnesuva na komentarot i drugite trudovi napi{ani vo vrska so toa, tie gi opsluùvaat glavnite predmeti vo ponatamo{noto studirawe. Osnovnite u~ili{ta se so razli~ni nivoa, pred pove}e vekovi, vo raznite vnatre{ni crne~ki zemji, pod upravata na zakonot.Vo niv se obrazuvaat diri i siroma{nite, na naroden tro{ok. Zaslu`nite me|u niv prodolùvaat studii dolgi pove}e godini preku redovno {koluvawe. Sistemot na studiite (??studiraweto) ne se ograni~uva na arapski jazik ili na trudivite (??delata) na arapskite avtori.

240

svoite u~enici, samite za sebe se vredni i pretstavuvaat skala kon mnogu povisoko.Ubavo izgradenata i ~isto odrùvanata xamija so pette pati povikuvawe na namaz dnevno, so svrtuvaweto kon Meka, so nejziniot imam i sedmi~niot (??nedelniot) xuma-namaz, postanala centar na seloto, namesto stra{nite (??uàsnite, groznite) feti{i i Xuxu-ku}ite.Oboùvaweto na Edinstveniot Bog, Semo`niot, Postoe~kiot, Seznajniot i Semilosniot, e neizmeren (??beskraen) napredok nad seto ona {to naselenoieto nau~ilo da go oboùva porano.Arapskiot jazik, na koj sekoga{ se pi{uvani muslimanskite knigi, e jazik so izvonredna ubavina i bogatstvo. Ako edna{ (??{tom) }e go nau~at ovoj jazik, toj }e stane jazik na op{tewe (??komunicirawe) na plemiwata na polovina kontinent. Toj sluì za voved vo knièvnosta, ili podobro: toj samiot po sebe e knièvnost.Osven toa, toj e jazik na pi{uvaniot kodeks na zakoni i zamena za samovolnata kapricioznost na glavatarot na plemeto – promena koja samata po sebe e golem civilizaciski napredok.Zanaet~istvoto i trgovijata se izgradile ne kako kupi{te na stoka ili kako elementarna razmena na nedorabotenite proizvodi, za koja od Herodot znaeme deka postoela vo prvo vreme vo Afrika. Nitu se kako {kolkite, barutot, tutunot ili rumot, koi s# u{te sluàt kako glavno sredstvo dol` celiot Breg, tuku toa se zanaet~iskite proizvodi koi baraat golema ve{tina i trgovija so cvrsta organizacija. Pod vlijanie na ova zanaet~istvo i trgovija i dosta stabilnite vladi, so koi do{ol islamot, tuka nastanale i golemite gradovi vo crne~kata zemja. Tie se dosta ìvi, kako vo po~etokot gi opi{uvaat evropskite patepisci. Ne moèle ednostavno da gi zanemarat (?zaboravat). Daleku sum od toa da kaàm deka religijata e edinstvenata pri~ina na celiot ovoj srazmeren (??proporcionalen) napredok. Jas samo velam deka taa se soglasuva (??se poklopuva) so nego i deka go pottiknuvala (??pobuduvala).Klimatskite uslovvi i pove}e drugi vlijanija pomognale vo postignuvaweto na ovoj rezultat. No, {to ja pottiknuva (orig.poti~e) paganska Afrika, koga se uslovite (orig.prilike) mo{ne sli~ni, da pravi sporedba so taa sostjba i uspeh?[to se odnesuva na li~nostite, moè da se poveruva, vo sekoj pogled, deka islamot na novite crni preobratenici im dal sila, gordost i potpirka za sebesi i samopo~it, a site ovie svojstva retko moàt da se najdat kaj nivnite paganski i hristijanski sogra|ani.1154

Prethodno napi{avme deka, pred podelbata na golem del od Afrika me|u hristijanskite evropski vladi: Anglija, Francija i Germanija, impozantniot karakter na islamskata civilizacija ne prestanal da se vsaduva vo du{ata na crncite i da vlijae vrz eden od faktorite koj pomognuva vo preobra}aweto na afrikanskite idolopoklonici.Iznenadno preneseni vo kontakt so evropskata kultura, dobile pottik da trgnat kon patot na civilizacijata, no bile nemo}ni da ja premostat bezdnata koja gi delela od nivnite tu|i (??stranski) upravuva~i.Izvesen broj na doma{ni jazici se prisposobeni kon pi{uvaweto. Knigite se prevedeni od arapskiot jazik, a i originalnite trudovi se pi{uvaat na niv. Otvoreni se u~ili{ta vo koi se u~at i doma{ni jazici. „Condition and Character of Negroes in Africa. By Theodore Dwight. (Methodist Querterly Review, January, 1869). Dr. Blyden (str.206-207) gi naveduva slednive knigi koi gi ~itaat muslimanite od Zapadna Afrika: Makame Hariri, prevodite na Aristotel i Platon na arapski jazik, arapskata verzija na Hipokrat i arapskiot prevod na Noviot Zavet i na Psalmite koi bile izdadeni od Amerikanskoto biblisko zdruènie. Vo vrska so islamskata literatura na muslimanite od Isto~na Afrika vidi: Becker: Islam in Deutch-Ostafrika, str.18,sqq.“ 1154 Mohammedanism in Africa, by R. Bosworth Smith (The Nineteenth Century, December, 1887, str.798-800).

241

Vo islamot ja na{le kulturata koja im soodvestvuva na nivnite potrebi i koja e sposobna da gi ispolni nivnite barawa i stremeì.1155

Poradi toa bilo iluzorno {ireweto na evropskata dominacija da se stremi kon spre~uvaweto na aktivnostite na islamskite propagatori.[ireweto na ovaa dominacija vsu{nost vo golem stepen mu pomognalo na napredokot na islamot.Vleguvaweto na islamot pomognalo vo vnesuvaweto na mir vo zemjite, koi prethodno bile isto{teni (??izma~eni) od istrebuva~kite vojni ili od invaziite na lovcite na robje, i vo vospostavuvaweto na instrumentot na vlasta i upravata, potoa vo olesnuvaweto i zgolemuvaweto na sredstvata za komunikacija so gradewe na pati{ta i èlezni~ki prugi.Seto ova zna~itelno ja stimuliralo trgovijata i ja ovozmoìlo aktivnosta na propagatorite, na muslimanskite trgovci, da go pro{irat svoeto vlijanie vo predelite vo koi pred toa ne stapnala ~ove~ka noga i da ja preminuvaat poznatata zemja so potpolna sigurnost. Ponatamu, zabranata na trgovijata so robje ukinala edna golema prepreka (??pre~ka) na patot na {ireweto na islamot vo paganska Afrika. Toa bilo vo interes na Arapite i na drugite muslimanski trgovci so robje da ne go stesnuvaat poleto na svojata rabota, so dopu{taweto na svoite mo`ni `rtvi da se bratimat vo islamot.1156

Sega vo islamot vleguvaat paganski plemiwa do koi ne do{la misionerskata aktivnost od vremeto na trgovijata so robje.Evropskite vladi pomognale da se postigne ovoj rezultat zemaj}i gi muslimanite vo vtorostepenite (orig.drugorazredne) slu`bi na civilnata uprava (bidej}i samo me|u muslimanite moèle da se najdat obrazovani lica) i rasporeduvaj}i gi vo paganskite krai{ta, potoa (orig.te) primaj}i muslianski u~iteli vo dràvnite u~ili{ta ili regrutiraj}i gi svoite vojski me|u muslimanskite plemiwa. Preku ova (orig.Ovim) tie pridonesuvale za ugledot na islamot vo o~ite na paganskite Afrikanci, a toa e mo`nost (??prilika) koja muslimanite ne propu{tale da ja iskoristat za svojata vera.1157

Mo{ne malku vistina ima vo tvrdeweto deka islamot napreduva so silata na oru`jeto,1158 tuku rabotata e potpolno sprotivna na toa. Podelbata na Afrika me|u evropskite sili go ottrgnala me~ot od racete na muslimanskite glavatari. Pod nivna kontrola sega zapo~nala propagandata na islamot, koja ima izgledi da uspee, i toa vo vremeto koga zemjite so muslimanska vlast propa|aat.

1155 Le Chatelier, (3), str.348.1156 Forget, str.95, Merensky, str.156.„Polzata koja muslimanite ja imale od eksploatacijata na doma{noto naselenie bila pogolema od onaa koja ja imale so {ireweto na islamot me|u niv. De go prevedoa tie narodot na Afrika vo islamot preku duhoven metod, bi im stanale bra}a vo verata i bi bile so niv izedna~eni vo pravata. Toga{ bi im bilo zabraneto da gi kradat, porobuvaat i da ja iskoristuvaat robovskata rabota.“1157 Westermann, str.643, L. de Contenson, str.244, Kumm, str.122.1158 Vo vrska so Merensky, koga zboruva za propustite na islamot da ovladee (??zavladee) so cela Afrika otkako pominala vekovnata okupacija, veli: „Nao|ame deka glavnata pri~ina za ovaa ~udna pojava vo odnosite e taa {to nadvore{nata sila na islamot kaj muslimanite i {ireweto na islamot odat zaedno, se me{aat i ~ekorat zaedno napred i nazad“ (str.156).

242

POGLAVJE XII[IREWETO NA ISLAMOT NA MALAJSKIOT ARHIPELAG

Istorijata na Malajskiot Arhipelag vo periodot na poslednite 600 godni ni ja dava edna od najinteresnite prikazni za {ireweto na islamot so misionerkiot trud (??rabotewe).Vo tekot na celiot ovoj period nao|ame dokazi za kontinuirana aktivnosti na del od muslimanskite misioneri na edniot ili na drugiot ostrov na Isto~na Indija.Vo sekoj slu~aj, na po~etokot nivnata rabota e vodena biz nikakov nadzor i pomo{ od upravitelot na zemjata, edinstveno so silata na veruvaweto, a vo mnogu slu~ai i so soo~uvawe so jakata opozicija, osobeno od strana na [pancite.No, nasproti site pote{kotii, so promenliv (??varijabilen) uspeh tie ja prodolùvale svojata rabota (osobeno vo sovremeno doba), kolku i da e parcijalna i nepotpolna (??necelosna, nedostatna).Nevozmo`no e to~no da se odredi vremeto na prvoto vleguvawe na islamot na Malajskiot Arhipelag. Moèbi tamu go donele arapskite trgovci vo prvite vekovi na Hixra mnogu porano otkolku {to imame bilo kakov istoriski dokaz za takvite vlijanija vo tek na raboteweto.Ona {to ja ~ini ovaa pretpostavka vozmo`na e soznanieto koe go imame za razvienata trgovija na Arapite so Istokot u{te od damne{nite vremiwa.Vo II vek pred Hrista celata trgovija so Cejlon bila vo nivni race.Na po~etokot od VII vek od hristijanskata era trgovijata so Kina preku Cejlon primila zna~itelen podstrek taka {to vo sredinata na VIII vek arapskite trgovci moàt da se najdat vo golem broj vo Kantonot.Vo vremeto me|u X i XV vek, s# do doa|aweto na Portugalcite, Arapite bile neosporni (??o~igledni) gospodari na trgovijata so Istokot.1159 Poradi toa moème so sigurno (??podnoslivo) tvrdewe da nasetime deka tie osnovale svoi trgovski kolonii na nekoi ostrovi na Malajskiot Arhipelag, kako {to toa go pravele na drugi mesta vo dosta raniot preiod.Iako nema spomeni (??napomnuvawa) za ovie ostrovi vo trudovite na arapskite geografi pred IX vek,1160 sepak vo kineskite anali od 674. godina postoi podatok za arapskiot voda~ za koj spored podocne`nite vesti se smeta deka bil voda~ na edna arapska kolonija na zapadniot breg na Sumatra.1161

Vo sekoj slu~aj, misionerite morale da doa|aat na Malajskiot Arhipelag od Ju`na Indija, {to se dokaùva so izvesnite svojstva na islamskata teologija koja Ostrovjanite ja prifatile.Mnozinstvoto na muslimanite od Arhipelagot & pripa|aat na {afiskata pravna {kola. Taa do denes dominira vrz bregovite na Karamandel i Malabar kako {to bil slu~ajot i vo sredinata na XIV vek koga ovie delovi gi posetil Ibn Betuta.1162

Ako zememe deka muslimanskite okolni zemji mu pripa|aat na hanefiskiot pravec, preovladuvaweto na {afiskoto u~ewe i negovoto prezemawe edinstveno moème da go objasnime so toa deka toa e doneseno tamu od

1159 Niemann, str.337.1160 Reinaud: Geographie d. Abdulfeda, tom.I, str.CCCXXXIX.1161 Groeneveldt, str.14, 15.1162 Ibn Batutah, tom IV, str.66, 80.

243

Malabarskiot breg, a toe e delot koj mnogu go posetuvale trgovcite od Java, potoa od Kina, Jemen i Persija.1163 [iizmot, ~ija traga moè s# u{te da se najde na Java i vo Sumatra, mora da do{ol od Indija ili Persija.Od Ibn Betuta doznavame deka muslimanskiot sultan na Samudra1164 vlegol vo prijatelska vrska so dvorot vo Delhi.Me|u prvite nau~nici, doktori po pravo (fukahi), koi ovoj vladetel posebno gi proteìral, bile dvajca kadii so persisko poteklo. Edniot bil od [iraz, a drugiot od Isfahan.1165

No, mnogu pred (??porano) od ova vreme trgovcite od Dekan, preku ~ii {to race pominuvala trgovijata na muslimanskite dràvi na Indija i na Malajskiot Arhipelag, vo golem broj se zacvrstile vo trgovskite pristani{ta na ovie ostrovi, kade go poseale semeto na novata vera.1166

Za postoweto na doma{noto muslimansko naselenie, za ~ij {to islam nao|ame tragi vo ranite istoriski zapisi, treba da im se zablagodarime na misionerslite napori na arapskite i indiskite trgovci.Naseluvaj}i gi trgovskite centri, tie se ènele so ènite od mestnoto naselenie. Od ovie paganski èni i robovite vo doma}instvoto e zasnovano jadroto na muslimanskoto op{testvo, ~ii {to ~lenovi vloùvale siot svoj napor za da go zasilat (??zacvrstat). Sledniov opis na metodite koi gi usvoile tie trgovci, misioneri na Filipinskite ostrovi, ni davaat, bez somnenie, slika na praktikata koja ja imale i porane{nite generacii na muslimanskite trgovci. „Najdobriot na~in za muslimanite za vnesuvaweto na svojata vera vo zemjata bilo prezemaweto na jazikot i na mnogute obi~ai na starosedelcite, ènidbata so nivnite èni, kupuvaweto na robovite za da go izgradat svojot li~en ugled i na krajot uspeale da se vme{aat vo onie sloevi koi gi zazemale najva`nite pozicii vo dràvata.Zaedno rabotele so golema ve{tina i harmonija podobro od doma{nite lu|e. postepeno s# pove}e zajaknuvale (??jaknele, zakrepnuvale).Bidej}i poseduvale pogolem broj na robovi, napravile izvesen (??siguren) me|useben sojuz, vospostavile nekakva vrska na monarhija i ja napravile nasledna vo edno semejstvo.Iako ovoj sojuz se zasilil (??zacvrstil), sepak po~uvstvuvale potreba za odrùvawe na prijatelski vrski so starata aristokratija. Istata potreba ja ~uvstvuvale i kaj osiguruvaweto na svojata sloboda kaj onie klasi ~ija{to poddr{ka ne moèle daja odre~at (??odbija).“1167 Na na~in kakov {to e ovoj, raznite muslimanski naselbi na Malajskiot Arhipelag mora da postavile politi~ka i op{testvena (??socijalna) osnova za svoeto prozelitsko dejstvuvawe (??aktivnost).Tie ne do{le kako osvojuva~i, kako [pancite vo XVI vek, nitu, pak, go upotrebile me~ot kako sredstvo za prinudno (??prisilno) preobra}awe.Za sebe ne gi prisvoile drsko privilegiite na superiornata i vladea~kata rasa za da go obezvredat i ugnetuvaat donma{noto naselenie, tuku doa|ale skromno oble~eni kako trgovci. Seta svoja visoka inteligencija i kultura ja stavile vo slu`ba na svojata vera pove}e otkolku {to gi upotrebile za li~en presti` ili za zgolemuvawe na bogatstvoto.1168

1163 Veth (3), vol.I, str.231, Ibn Batutah, tom.IV, str.89.1164 Staro ime na Sumatra, velat deka e od (??ima) sankritsko poteklo i zna~i more.1165 Ibn Batutah, tom.IV, str.230, 234.1166 Snouck Hurgonje (I), str.8-9.1167 Padre Gainza, citirano od C. Semper, str.67.1168 Crawfurd (2), vol.II, str.265.

244

So ovoj op{t prikaz na ovie pomo{ni (??dopolnitelni) sredstva, koi tie gi prifatile, }e prodolìme so iznesuvawe na nivnite napori na patot na {ireweto na islamot vo raznite okolni ostrovi.

Islamot na SumatraTradicijata kaùva deka islamot na Sumatra do{ol od Arabija, no za takvo veruvawe nema to~na istoriska osnova.Site podatoci ukaùvaat na toa deka Indija e izvor od koj naselenieto na Sumatra go dobilo svoeto znaewe za ovaa vera.Aktivnite trgovski vrski pome|u Indija i Maljskiot Arhipelag postoele so vekovi. Mo`no e deka prvite misioneri na Sumatra bile indiski trgovci.1169

Nema istoriski podatoci za nivnite trudovi, a malajskite hroniki ~esta za prvoto povikuvawe vo islamot vo gradot Atxeh, na severozapadot od Sumatra, mu ja pripi{uvaat na eden Arap so ime Abdulah Arif.Za nego se veli deka Ostrovot go posetil okolu sredinata od XII vek. Se veli deka eden negov sledbenik Burhanudin go prenel islamskoto znaewe na zapadniot breg s# do Priaman.1170

Iako ovoj podatok e nesiguren, sepak toj go objasnuva postoeweto na izvesna misionerska aktivnost vo ovoj period. Malajskata hronika od Atxeh ja dava 1205. godina kako datum na stapuvaweto na Xuhan-{ah na prestolot, spored predanieto na osnova~ot na muslimanskata dinastija.Za nego se veli deka bil tu|inec (??stranec) od zapadot1171 i deka do{ol na ovie krajbr`ja da povikuva vo Pratenikovata vera.Vo islamot prevel mnogumina. Se oènil so èna od toj narod, koj {to go pozdravil kako svoj kral pod titulata Sri Paduka Sultan, polovina sanskritski, polovina arapski izraz.Novata vera izvesno vreme se ograni~uvala voglavno na pristani{atata na koi stignuvale muslimanskite trgovci. Napredokot na ovaa vera vo vnatre{nosta na zemjata bil ne{to pobaven, bidej}i ovde taa se sudrila so silnoto hindusko vlijanie koe svojot centar go imalo vo kralstvoto Menangkabau. Marko Polo, koj minal {est meseci na severnoto krajbre`je na Sumatra vo 1292. godina, veli deka celoto naselenie bilo pagansko so isklu~ok na maloto kralstvo Parlak na severoisto~niot agol na Ostrovot. Tuka samo gradskoto naselenie bilo muslimansko, bidej}i vo „ova kralstvo, treba da znae{, mo{ne mnogu naminuvale saracenskite (muslimanskite) trgovci, koi doma{noto naselenie go preobratuvale vo Muhamedoviot zakon, no planinskoto naselenie e seto pagansko i kanibalsko.“1172

Natamu, edna malajska hronika veli deka sultanot Ali Mugajat-{ah, koj upravuval so Atxeh od 1507. do 1522. godina, bil prviot primer za premin vo islamot, vo {to }e go sledat negovite podanici.1173

Izgleda deka ~esta za prv muslimanski vladetel na dràvata mu e pridodadena na oreolot na monarhot koj ja vtemelil (??vospostavil) goleminata na Atxeh i po~nal da go {iri svoeto vlijanie na okolnite zemji.

1169 Snouck Hurgronje: L’Arabie et les Indes Neerlandaises: (Revue de l’Histoire des Religions, vol.LVII, str.69 sqq.)1170 De Hollander, vol.I, str.581, Veth (17, str.60). 1171 Ovaa nejasna aluzija se odnesuva na Arabija, Persija ili Indija. No, ako li~nosta na Xuhan-{ahot e vistinska (??realna), toga{ e nevozmo`no deka toj stignal od bregot na Koromandel(a) ili na Malabar(a) (Chronique du Royaume d’Atcheh, traduite du Malay par Ed. Dulanrier, str.7).1172 Marco Polo, vol.II, str.284.1173 Veth (I), str.61.

245

Toj isto taka go pri~inil (??predizvikal) oìvuvaweto ili mu dal sve` pottik na verskiot ìvot na svoite podanici davaj}i im go prvoto znaewe za Pratenikovata vera. Sekako, islamot vo Sumatra se zacvstil mnogu pred ova vreme.Spored predanieto koe zboruva za gradot Samudra, {erifot na Meka ispratil edna misija za da go prenesuva narodot na Sumatra vo islamot.[efot na ovaa misija bil izvesniot {ejh Ismail. Prvoto mesto so koe do{le vo dopir po napu{taweto na Malabar e Pasuri (mo`no e deka bilo situirano malku podaleku na zapadnoto krajbre`je) ~ie naselenie, blagodarej}i na nivnoto povikuvawe, preminalo vo islamot.Potoa trgnale kon severnata strana nakaj Lammbri i go preminale (??preplovile) Ostrovot dodeka ne stignale na negovata druga strana. Ottamu otplovile do Aru na isto~iot breg, a toj e skoro nasproti Malaka. Vo dvete ovie mesta nivnite napori rezultirale so sli~ni uspesi. Vo Aru se raspra{ale za Samudra, gradot na severniot breg na Ostrovot, koj bil osoben (??naro~en) predmet na nivnata misija, no utvrdile deka go zaobikolile poradi toa po istiot pat se vratile vo Parlak, kade {to Marko Polo, pred nekolku godini, na{ol muslimanska zaednica. Otkako tamu isto taka pridobile novi preobratenici, prodolìle kon Samudra.Ovoj grad i istoimenoto kralstvo podocna go osnoval izvesniot Mora-Silu, kogo {to {ejhot Ismail go nagovoril da go primi islamot i da go zeme imeto El-Melik es-Salih.Toj se oènil so }erkata na kralot na Parlak, so koja }e ima dva sina. Za da na sekoj od niv im ostavi kneèstvo, go osnoval muslimanski grad i kralstvo Posei, isto taka na severniot breg.1174 Ne e isklu~eno deka El-Melik ez-Zahir onoj kogo Ibn Batuta go na{ol dodeka vladeel so Samudra koga go posetil ostrovot vo 1345. godina.Ovoj vladetel go pokaàl siot bolskot (??sjaj) na islamskoto kralstvo i negovata vlast se prostirala mnogu denovi pe{a~ewe dol` Ostrovot. Bil gorliv i ortodoksen musliman. Sakal da vodi nau~ni raspravii so islamskite pravnici i teolozi. Dvorot mu bil prepoln so poeti i nau~nici.Ibn Betuta ni gi dava imiwata na dvajcata kadii koi do{le tamu od Persija. Go spomnuva i imeto na blagorodnikot koj odel kako delgat na sultanot na Delhi, {to ukaùva deka Sumatra i porano bila vo dopir so pove}e krai{ta na islamskiot svet.El-Melik ez-Zahir bil golem voskovoda~. Im objavil vojna na paganite od sosednite zemji dodeka ne & se pot~inile na negovovata uprava i pla}ale xizja.1175

Islamot, bez somnenie, vo toa vreme postignal golem napredok na sumatra. Otkako se zacvrstil dol` krajbre`jeto, po~nal da pravi pat kon vnatre{nosta.Eden kineski patepisec, koj go posetil Ostrovot vo 1413. godina, zboruval za Lambri deka naselenieto mu ima 1000 semejstva, i deka site se muslimnai i „mo{ne fin narod.“ Kralot i narodot na kralstvoto na Aura se od ista vera.1176

Se slu~ilo na krajot od istiot vek ili vo XV vek Pratenikovata vera da najde sledbenici i vo golemoto kralstvo Menangkabau, ~ii {to teritorii se prostiraat od kraj do kraj na krajbre`jeto i na golem del od Ostrovot, severno i ju`no od ekvatorot.1177 1174 Yule’s Marco Polo, vol.II, str.294, 303.1175 Ibn Batutah, tom.IV, str.230-236.1176 Groeneveldt, str.94.1177 Na kulminacijata od svojata mo} se protegalo od 2 severno do 2 ju`no na zapadnoto krajbre`je, i od 1 severno do 2 ju`no na isto~noto krajbre`je. Vo XIV vek ja izgubilo upravata na isto~niot breg. (De Hollander, vol.I, str.3.)

246

Iako vo toa vreme mo}ta, vo golem del mu opadnala, kako drevna potpirna to~ka (??upori{te) na hinduizmot, toa bilo golema prepreka (??pre~ka) za napredokot na novata vera. Nasproti ovoj fakt, islamot na krajot (??eventualno) se vkorenil dlaboko vo du{ite na podanicite na ova kralstvo, pove}e otkolku me|u naselenieto od vnatre{nosta na Ostrovot.1178

Sosema e jasno deka ovoj sredi{en del na Ostrovot moral da bide popotpolno preobraten otkolku ìtelite na mnogu drugi predeli, koi bile popristapni (??podostapni) za tu|oto (??stranskoto) vlijanie. Do denes ìtelite na Batak-zemjata s# u{te vo pogolem del se pagani, no islamot uspeal me|u niv da ostavi traga. Primer (??za ova) se nekoi koi ìveat na granicite na Atxeh, a koi islamot go primile od svoite muslimanski sosedi.1179

Drugite koi gi naseluvaat planinite na pokrainata Rau na ekvatorot isto taka stanale muslimani. Na isto~noto krajbre`je se preobrateni Batakite, koi mnogu doa|ale vo kontakt so Malajcite.1180

Fanati~nite Padri (str.372) vloìle naprazen (??zaluden) revnosen trud so me~ da im go nametnat islamot na Batakite. Im ja razorile zemjata, a mnogumina ubile, no vakvite svirepi metodi nikogo ne privlekle vo islamot.Koga holandskata vlada go zadu{ila vostanieto na Padrite, go anketirala ju`niot del na zemjata na Batakite. Islamot po~nal da se {iri po miren pat. Ova voglavno te~e so gorlivoto zalagawe na pomo{nite slu`benici na noviot reìm, a site bile muslimnai Malajci.1181 No, ova vlijanie odi i preku trgovcite koi krstarele niz zemjata.Nivnata prolezitska aktivnost ja prodolùvat axiite i drugite poznati u~iteli na verata.Sosema e jasen faktot deka Batakite, koi so vekovi mu davale èstok otpor na vleguvaweto na islamot me|u niv, iako bile pome|u dve fanati~ni muslimanski naselenija; A~inezite na sever i majajcite na jug, poslednite godini se javuvale (??odgovarale) na mirnite nastojuvawa so entuzijazam da se preobratat vo islamot.Objasnenie za ova moè da se najde vo opa|aweto na nivniot naciolani osobenosti vo tek na holandskata okupacija. Osvojuvawata ja otvorile nivnata zemja na stranskite (??tu|ite) vlijanija, {to go vklu~uva po~etokot na novata era vo nivniot kulturen razvoj (??razvitok). Pretstavnicite na novata vera isto taka postapuvale ve{to (??ume{no) i znaele da go prisposobat svoeto u~ewe kon postoe~koto veruvawe na Batakite i na dlaboko vkorenetite tradicii vo niv.1182 Izgleda deka vaèn pottik na muslimanskata propaganda & e daden so osnovaweto na hristijanskite misii me|u Batakite vo 1897. godina. Tie misii duri & go podgotvile patot na nejzinite uspesi. Dva sela na Batakite, ~ii ìteli bile pokrsteni, kompletno preminale vo islamot nedolgo posle krsteweto.1183 1178 Marsden, vol.I, str.3.1179 J. H. Moor (Appendix, str.1)1180 Goldsdienstige verschijnselen en toestanden in Oost-Indie. (Uit de Koloniale Verslagen van 1886. en 1887) Med. Ned. Zendelinggen, vol.XXXII, str.175-176 (1888). Vo 1909. godina vkupniot broj na Bataksite bil 500.000, a 300.000 s# u{te bile pagani, no 125.000 se muslimani i 80.000 hristijani. (R. du M. M. vol.VIII, str.183).1181 J. Warneck: Die Religion der Batak, str.122 (Leipzig, 1903).1182 G. R. Simon: Die Propaganda des Hlabmondes. Ein Beitrag zur Skizzierung des Islam unter den Batakken, str.425, 429-430 (Allgemeine Missions – Zeitschrift, vol.XXVII, 1900).1183 R. du M. M. vol.VIII, (1909), str.183.

247

Na centralna Sumatra s# u{te ima dosta pagansko naselenie, iako mnozinstvoto se muslimani. Ovie poslednite se slabo upateni vo verata, so isklu~ok na nekolku axii i verski u~iteli.Me|u narodot Korintxi, koi vo golem broj se gorlivi sledbenici na islamot, ima izvesni delovi na naselenieto koi s# u{te gi oboùvaat boèstvata na svoite paganski pretci.1184

Se vloùvaat napori na verskoto oìvuvawe, a i muslimanskite misioneri vr{at novi osvojuvawa me|u paganite, osobeno dol` zapadnoto krajbre`je.1185

Vo pokrainata Sipirok eden verski u~itel, koj vr{el slu`ba vo xamijata vo gradot so isto ime, za ~etvrtina vek vo islamot go prevel celoto naselenie od ovaa pokraina, osven hristijanite koi ìveele tuka, a bile potomci na porane{ni robovi.1186 Podocne`noto misionersko dvièwe vo prvata decenija od XX vek uspealo da privle~e vo islamot mnogu hristijani od ovaa pokraina, i se privle~eni duri i onie koi ìveat vo centarot na vlijanieto na hristijanskata misija.1187

Spored tradicionalnoto prikaùvawe, islamot vo Palembang vlegol vo 1440. godina preku Raden Rahmat, ~ija {to propagandna aktivnost }e bie spomnata podocna.No, hindu vlijanieto ovde bilo vkoreneto od porano, taka {to napredokot na novata vera bil zabaven.Se veli deka muslimanite od Palembang s# do XIX vek malku znaele za ovaa vera, so isklu~ok na nekoi nadvore{ni obredi. Od ova se isklu~uvaat i ìtelite na prestolninata, koi sekojdnevno doa|ale vo kontakt so Arapite.1188

Izgleda deka vo prvata decenija od XX vek e dojdeno do versko oìvuvawe taka {to propagandata porasnala, bidej}i kolonijalnite izve{tai na holandskata vlada go ottrgnuvaat vnimanieto na neprekidnoto {irewe na islamot me|u paganskoto naselenie na nekolku pokraini na Palembang.1189

Od Java islamot e prenesen vo pokrainata Lampong, koja ja pretstavuva krajnata ju`na granica Sumatra, preku glavatarot na ovaa pokraina koj se vika Minak Kamala Bumi.Toj okolu XV vek go preminal protokot (??morskata tesnina, tesnec) Sunda kon kralstvoto Bantam, na zapadnoto krajbre`je na Java, koe go prifatilo u~eweto na muslimanskite misioneri nekolku godini pred negovata poseta. Ovde i toj go primil islamot i posle izvr{eniot axilak vo Meka u~eweto na novoprifatenata vera go {irel me|u sogra|anite.1190 Ovaa vera napravila zna~aen napredok me|u Lamnpongzite. Tie vo pove}eto od selata imaat xamii, no starite praznoverija (??suevernosti) s# u{te se zadràle vo nekoi predeli vo vnatre{nosta.1191

Na po~etokot od XIX vek do{lo do versko oìvuvawe, koe ne ostanalo bez vlijanieto na zabrzanata ponatamo{na propaganda na islamot.Trojca Sumatranci, ~lenovi na zdruènieto „Haxi“, vo 1803. od Meka se vratile vo svojata tatkovina.

1184 A. L. van Hassalt, str.55, 68.1185 Med. Ned. Zendelinggen, id. str.173. (Koloniaal Verslag van 1911, str.26, 1912, str.17).1186 Uit het Kolonial Verslag van 1889 (Med. Ned. Zendeliggen, vol. XXXIV, str.168 (1890).1187 Koloniaal Verslag van 1910, str.30.1188 De Hollander, vol.I, str.703.1189 Koloniaal Verslaag van 1904.str.80; 1905.str.46; 1909.str.47, 1910.str.33; 1911.str.29; 1912.str.21.1190 Canne, str.510.1191 Marsden, str.301.

248

Za vreme na prestojot vo svetiot grad padnale pod vlijanie na vehabiskoto dvièwe za reformacija na islamot. Kopneele po toa istite reformi da gi vovedat me|u svoite sogra|ani i me|u niv da go vnesat po~ist i porevnosen verski ìvot.Po~nale so povikuvaweto vo striktniot monoteizam na vehabiskiot pravec. Go zabranuvale obrnuvaweto kon evliite, pieweto na vinoto, kockaweto i drugite raboti koi se vo sprotivnost so Kuranot.Vo svojot pravec vnele izvesen broj na istoverci i pagani. Podocna proglasile sveta vojna, xihad, protiv Batakite. Doa|aj}i vo racete na nesovesni i ambiciozni lu|e, dvièweto go izgubilo svojot prvobiten karakter i se degeneriralo (??izrodilo) vo svirepost i vo kravava vojna na osvojuvawe.Ovie koi gi narekuvaat Padri vo 1821.godina do{le vo konflikt (??sudir) so holandskite vlasti i do 1838. godina nivnoto posledno upori{te padnalo, a mo}ta skr{ena.1192

Islamot na Malajskiot poluostrovSite naseleni Malajci od Malajskiot poluostrov vle~at poteklo od preselbata od Sumatra, posebno od Menangkabau, poznatoto kralstvo, porano spomnato. Za nego se veli deka bilo najmo}no kralstvo na Ostrovot.Nekoi od upravuva~ite na vnatre{nite dràvi vo ju`niot del od Malajskiot poluostrov s# u{te primaat posedi od toa mesto.Koga ovie kolonisti od srceto na Sumatra ja naselile vnatre{nosta na Poluostrovot e predmet na pretpostavuvawe. [to se odnesuva na Singapur i na ju`nite izdadeni (??nadadeni, istureni) delovi na Poluostrovot, izgleda deka kolonistite tamu stignale na polovinata od XII vek, so ~ii potomci e osnovana Malaka, eden vek podocna.1193

Blagodarej}i na povolnata polo`ba na glavniot pat na isto~nata trgovija, naskoro stanal golem i rascuten grad. Malo e somnenieto deka islamot vlegol so muslimanskite trgovci, koi se naselile ovde.1194

Malajskata hronika na Malaka preobra}aweto na ova kralstvo vo islamot mu go pripi{uva na izvesniot sultan Muhamed-{ah, koj na prestolot zasednal vo 1276. godina.Se zboruva deka toj vladeel samo nekolku godini i toa pred doa|aweto na brodot pod zapovedni{tvo na Sidi Abdulaziz, koj vo Malaka do{ol od Xeda.Novopridojdenite go pidobile kralot da ja promeni verata i da go ostavi svoeto maljsko ime i da go zameni so edno koe }e go sodrì imeto na Pratenikot.1195

No, op{ta karakteristika na ovoj dokument ja ~ini negovata vistinitost vo golem stepen (??zna~itelno) somitelna1196 i pokraj toa {to e mo`no deka datumot na toa va`no zbidnuvawe moè navistina da bide zabeleàn kaj narodot (kako {to se slu~ilo na mnogu strani od Arhipelagot) koj e gord na zbidnuvaweto i na nego gleda kako na otvorawe na nova epoha vo svojata istorija.Eden portugalski istori~ar dava eden podocneèn datum, imeno 1384. godina koga, kako {to veli, stignal kadijata od Arabija, go prevel kralot vo islamot i mu

1192 Niemann, str.356-359.1193 J. H. Moor, str.255.1194 Otkako ovie Hindusi, a nie gi smetame za Arapi – Persijanci i Gunxurati, se naselile poradi trgovija, edna grupa od niv se preobratila vo Muhamedovata vera. Bidej}i nekoi od doma{nite & pristapile na ovaa vera, ne potrajalo dolgo za ovaa „pekolna ~uma“ da stigne do Malaka. (De Barros. Dec.II, Liv.VI, cop.I, str.15).1195 Aristide Marre: Malaka, Histoire des rois malays de Malaka. Traduit et extrait du Livre des Annales malayses, intitule en arabe Selalet al Salatyn, str.8 (Paris, 1874).1196 Crawfurd (I), str.241-242.

249

go dal imeto Muhamed, spored ugledot na Pratenikot, dodavaj}i mu go u{te „{ah“.1197

Vo analite na Kueda, edna od dràvite na krajniot na Malajskiot poluostrov, imame ~udna prikazna za vleguvaweto na islamot vo ova kralstvo okolu 1501. godina1198 eve ja taa prikazna (otkako od nea izostavivme nekoi ~udni zbidnuvawa): „Nekoj u~en Arap, so ime {ejh Abdulah, do{ol vo Kueda, go posetil raxata i go pra{al za mestnata religija. ‚Mojata vera‘, odgovoril raxata, ‚i verata verata na site moi podanici e onaa koja doprela do nas od prethodniot narod. Site nie oboùvame kipovi.‘‚Zna~i deka va{ata visost nikoga{ ne slu{nala za Kuranot koj{to Bog mu go ispratil na Muhamed i koj gi potisnal site ostanati veri i gi ostavil vo sopstveni{tvo (??posed) na |avolot?‘ ‚Jas te molam, ako e vistina‘, rekol raxata, ‚da n# podu~i{ i da ne prosvetli{ so taa nova vera.‘ Vo voshitenosta na svetiot àr, na ovaa molba {ejhot go obrnal raxata, a potoa go upatil vo u~eweto na verata.“Otkako raxata se uveril vo {ejhovoto u~ewe, ispratil po site svoi „stomni na du{ite“ (kon koi i samiot bil mo{ne predaden (??veren) i so svoi race gi ispraznil na zemjata.Posle ova toj gi iznel site idoli od dvorot. Idolite od zlato, od srebro, od glina i od drvo se sobrani pred nego. [ejhot Abdula gi skr{il na par~iwa so svojot me~ i so sekira. Ostatocite se izgoreni vo oginot. [ejhot pobaral od raxata da gi sobere site svoi èni vo tvrdinata i vo dvorot. Koga do{le site vo prisustvoto na raxata i na {ejhot, bile pou~eni so islamskoto u~ewe.[ejhot bil dobro vospitan i prijaten vo odnesuvaweto i slatkore~iv i ovladeal so srcata na site ìteli na dvorot.Raxata na krajot ispratil po svoite ~etiri stari ministri koi pri vleguvaweto vo salata (??holot) bile iznenadeni gledaj}i go {ejhot deka sedi pokraj raxata.Raxata im go objasnil predmetot na {ejhovoto doa|awe. Toga{ ovie ~etvorica dostoinstvenici izrazile podgotvenost da go sledat primerot na negovata visost, velej}i: „Nie se nadevame deka {ejhot Abdulah i nas }e ne podu~i“.Koga {ejhot gi soslu{al ovie zborovi, gi prevel vo islamot ~etvoricata ministri i im rekol deka toj se nadeva deka i tie }e ja dokaàt svojata oddadenost (??vernost) ako go povikaat narodot vi priemnata sala (??hol) i da gi donesat so sebe site idoli, koi voobi~ajuvale da gi obou`vaat, kako i onie {to im ostanale od lu|eto od minatite vremiwa.Baraweto bilo ispolneto. Site idoli {to lu|eto gi ~uvale bile vo odredeno vreme sobrani i tuka se skr{eni i izgoreni vo pepel.Nikoj ne go àlel ova uni{tuvawe na svoite bezvredni boèstva. Na site im bilo drago da vlezat vo krugot na islamot. Potoa {ejhot Abdula gi pra{al ~etvoricata ministri: „Kako se vika va{iot vladetel?“ tie mu odgovorile: „Toj se vika Pra Ong Mahavangsa.“ „Dozvolete da mu go promenime so edno na jazikot na islamot“, re~e {ejhot.Po izvesnite konsultacii, imeto na raxata na negovo barawe bilo promeneto vo sultan Muzlif-{ah, bidej}i {ejhot tvrdel deka toa ime e pro~ueno i deka se nao|a vo Kuranot.1199

1197 De Barros, Dec. IV, Liv. II. Cap.I).1198 Barbosa vo 1516. godina pi{uva za brojnite muslimanski trgovci koi ~esto doa|aat vo pristani{teto na Kueda (Ramusio, tom I, str.317). 1199 Muzlif, vo ovoj oblik ne e spomnato vo Kuranot, mo`no e deka na nego samo se ukaùva vo XXVI sura, 90.ajet: „A kon bogobojazlivite Xenetot }e se pribliì.“

250

Raxata gradel xamii vo naselenite predeli. Naredil pri sekoja da bidat pripoeni najmalku 44 lica od ìtelite koi }e go so~inuvaat verskiot sobir, xematot, bidej}i bilo koj broj pomal od ovoj e nedovolen za izvr{uvawe na verskite dol`nosti.1200

Pri izgradenite xamii bile pridodadeni golemi barabani (??tapani) na koi e udirano pri povikuvaweto na lu|eto na namazot vo Petok.[ejhot Abdula prodolìl izvesno vreme na svetot da im go pou~uva islamot. Mu doa|ale od site bregovi na pokrainata Kueda i nejzinata okolina. Preku nego gi nau~ile oblicite na islamskoto projavuvawe i manifestacija.Vesta za preobra}aweto vo islamot na naselenieto na Kueda preku Abdulah stignala vo Atxeh. Sultanot na ovaa zemja i izvesniot {ejh Nurudin, eden arapski misiner koj do{ol od Meka, mu ispratile nekoi knigi i pismo so slednava sodrìna: „Ova e pismo na sultanot Atxeh i Nurudin, do na{iot brat sultanot na Kueda i do {ejhot Abdulah od Jemen, sega vo Kueda. Isrativme dve verski knigi so namera islamot cvrsto da se ustanovi i lu|eto potpolno da se upatat vo nivnite dol`nosti i pravata vo verata.“Podocna e ispraten odgovor na raxata i {ejhot Abdulah vo koj im se zablagodaruvat na daritelite.[ejhot Abdula potoa gi dupliral svoite napori. Vo sekoe selo izgradil pomali xamii i za da bidat od op{ta korist i gi pou~uval lu|eto za nivnite propisi i obredite na verata.Raxata i negovata èna bile postojano do {ejhot i u~ele da go ~itaat Kuranot. Ovoj kralski par tragal po èna od semejstvoto na raxata, za da se oèni {ejhot. Me|utoa, ne na{le nikogo {to bi mu ja dal }erkata za èna, bidej}i naskoro ovoj svet ~ovek se vra}al vo Bagdad. Samo ~ekal dobro da nau~i nekogo koj }e dojde na negovoto mesto.Vo toa vreme sultanot imal tri sina ~ii imiwa bile raxa Muazam, raxa Muhamed i raxa Sulejman-{ah. Ovie imiwa {ejhot Abdula gi zemal od Kuranot i im gi dal na svoite princevi. Niv {ejhot gi predupredil (??im napomenal) da bidat trpelivi i da ne se nalutuvaat brzo so svoite robovi i so poniskite sloevi i somilosno da se odnesuvaat kon slugite Bo`ji, kon siroma{nite i nevolnite (??nesre}nite, bednite).1201

Ne moè da se zeme (??prifati) deka site napori na {ejhot Abdulah rezultirale so potpolni uspesi, bidej}i od analite na Atxeh doznavame deka sultanot na ovaa zemja, koj ja osvoil Kueda vo 1649. godina odlu~il „cvrsto da ja ustanovi verata i da gi urne ku}ite na Liar, hramovi na idolite.“1202

Taka pominale eden i pol vek dodeka idolatrijata ne bila potpolno iskoreneta od ovie krai{ta.Nie ne poseduvame nikakvi detali za istorijata na preminot vo islamot na Malajcite od Poluostrovot, no na mnogu mesta se nao|aat grobovi na arapskite misioneri koi prvi povikuvale vo verata. Tie kaj ovoj narod mnogu se po~ituvaat.1203

Nivnite dolgi me|usebni odnosi so Arapite i muslimanite od isto~no-indiskiot breg gi napravile mo{ne revnosni vo vr{eweto na svoite verskite dol`nosti taka {to uìvaat reputacija kako najprimerni muslimani od Arhipelagot.Istovremeno, nivniot postojan kontakt so Hindusite, budistite, hristijanite i paganite vo sopstvenata zemja gi napravile slobodoumni i tolerantni.

1200 Ovde treba fusnota?????1201 Prevod na Analite na Kedah od Lieunt-Col. James Low, vol.III, str.474-477.1202 Ibid, str.480.1203 Newbold, vol.I, str.252.

251

Strikno se pridrùvaat kon ramazanskiot post i izvr{uvaweto na dol`nosta na axilakot vo Meka. Verskite polzuvawa za narodot sekoga{ se zemaat predvid istovremeno kako polzuvawa na nivnoto sekojdnevno ìveewe.Koga }e se utvrdi deka seloto ima pove}e od ~etirieset ku}i i }e se zabeleì deka nivniot obem pobaruva organizacija i imenuvawe na postojani selski slu`benici, me|u niv se odreduvaat (??opredeluvaat) i narodni propovednici, i se gradi i vospostavuva xamija.1204

Islamot na SijamNa sever, kade malajskite dràvi se grani~at so Sijam, islamot izvr{il zna~ajno vlijanie vrz Sijamcite – budisti.Onie koi preminale vo islamot se nare~eni Samsami i go zboruvaat jazikot koj e izme{an dijalekt na jazicite na dvata naroda.1205

Preobra}aweto vo islamot e izvr{eno i me|u divite plemiwa na Poluostrovot.1206

Istorijata na {ireweto naislamot vo Indokina e nerazre{ena. Mo`no e deka arapskite i siriskite trgovci ja vnesuvale svojata vera vo pristani{nite gradovi od X vek. Zaslugata za mnogu pogolemoto {irewe im pripa|a na preselbite na Malajcite, koi po~nale na krajot od XIV vek.1207

Islamot na JavaSega morame da se vratime nanazad pove}e vekovi za da moème da ja sledime istorijata na preobra}aweto na Java vo islamot.Nema somnenie deka povikuvaweto i javnosta na islamskoto u~ewe na ovoj ostrov u{te odamna e rezultat na individualnoto rabotewe na trgovcite ili dostoinstvenicite na malite kolonii. Na Java nemalo nekakva centralna muslimanska sila koja bi moèla svoeto vlijanie da go stavi na stranata na novata vera ili da go nametne nejzinoto primawe so voeni sredstva.Muslimanskite misioneri do{le vo kontakt so hindu civilizacijata, koja pu{tila dlaboki koreni vo ìvotot vo zemjata. Javancite (??ìtelite na Java) gi podignala na visoko kulturno nivo i op{t progres, {to kone~no jasno se izrazuva vo instituciite i vo zakonite koi radikalno se razlikuvaat od onie vo Arabija. S# do denes islamskoto pravo ne uspealo apsolutno da se zacvrsti duri ni tamu kade {to vlasta na islamot postepeno stanuvala dominantna. Tuka postojaniot konflikt me|u privrzanicite na starite malajski obi~ai i axiite koi go izvr{ile axilakot vo Meka i se vratile so zasilen (??zajaknat) entuzijazam za dosledno primenuvawe na islamskiot {erijat (zakon). Posledicata e taa {to rabotata na preobra}aweto morala da te~e mo{ne bavno. So prili~na sigurnost moème da kaème deka eden del od istorijata na ova prozelitsko dièwe moè da se odgonetne (??razvrze, rasplete) od legendite i od tradicijata. Mnogu od toa mora da ni ostane potpolno nepoznato.Vo malajskata hronika, ~ii nameri se da ni dade izvesen opis na prvite povikuva~i vo ovaa vera, toa, nesomneneno, bilo rabota na mnogu generacii i moralo da bide prodolèno vo tekot na dosta vekovi, zbieno e na nekolku godini. Kako {to naj~esto se slu~uva vo narodnite istorii, nekolku mo{ne dobro poznati imiwa sekoga{ postignuvaat slava i doverba, a toa, vsu{nost, mu pripa|

1204 Mc Nair, str.226-229.1205 J. H. Moor. str.242.1206 Newbold, vol.II, str.106, 396.1207 R. du M. M. tom II (61907), str.137-138.

252

a na gri`livoto (??trudoqubivoto, vrednoto) rabotewe na nivnite nepoznati prethodnici.1208

Ponatamu, mirnoto i nenametlivo rabotewe na mnozinata od ovie misioneri ne moèlo da go privle~e vnimanieto na hroni~arite, ~ie {to vnimanie, prirodno, pred s# bilo vrzano za deloto na kralevite i knezovite i na onie so koi doa|ale vo tesna vrska.No, ako sme go izgubile tolku {irokoto soznanie, morame da se zadovolime so faktite koi do{le (??prodrele) do nas.Poradi toa vo slednite stranici }e bide iznesen kratok prikaz na zacvrstuvaweto na islamot na ovoj ostrov, kako e prikaàno vo narodnite hroniki polni so sprotivnosti i so skazni, no koi sepak imaat izvesna istoriska podloga (??osnova). Na ova upatuvaat natpisite na grobovite na spomnatite ugledni li~nosti, na ostatocite na gradskite urnatini i.t.n.Vo sekoj slu~aj, bidej}i nema drugi podatoci, slednive vesti moàt da se prifatat vo su{tina to~ni, so navedenata pretpazlivost (??vnimatelnost) kon pripi{uvaweto na tolku mnogu uspe{nosti vo prozelitskite napori na poedincite.Prviot koj se obidel da go vnese islamot vo Java, na krajot od XII vek, bil starosedelec na Ostrovot.Prviot kral na Pa~a~aran, dràva na zapadniot del od Ostrovot, ostavil dva sina. Postariot od niv go odbral zanimavaweto so trgovija. Toj & se priklu~il na trgovskata ekspedicija koja odela vo Indija, ostavaj}i go kralstvoto na svojot pomlad brat.Go nasledil prestolot vo 1190. godina pod nazivot (??imeto) Prabu Munding Sari.Za vreme na svoeto krstarewe postariot brat se sretnal so nekoi arapski trgovci koi go prevele vo islamot. Go zemal imeto Haxi Purva.Po vra}aweto nazad vo svojata zemja, toj, so pomo{ na arapskiot misioner, se obidel da go preobrati bratot i kralskoto semjatvo vo svojata nova vera, no naporite mu ostanale bez rezultat.Izbegal vo xunglada od stravot sprema kralot i negovite bezverni~ki podanici. Posle ova za nego ve}e ni{to ne sme slu{nle.1209

Vo drugata polovina od XIV vek, misionerskoto dvièwe koe e sledeno so golem uspeh, zapo~nato e od izvesniot mevlana Malik Ibrahim. Toj slegol od brod na isto~niot breg na Java so nekoi svoi istovernici. Se naselile blizu do gradot Gresik, nasproti ostrovot Madura.Velel deka vle~e poteklo od Zejnul-Abidin, eden od vnucite na Pratenikot, i deka e vnuk na raxata od êrmen.1210

Ovde se pozanimaval so uspe{no rabotewe na preveduvawe vo islamot i nabrgu okolu sebe sobral malo dru{tvo na vernici.Podocna se sostanal (??sretnal) so svojot vnuk, raxata od êrmen, koj do{ol so nade` vo islamot da go prevede raxata na Maxapahit, hindusko kralstvo, i da stvori (??sozdade) sojuz so niv so ponuda da se oèni so negovata }erka. Po doa|aweto go ispratil svojot sin Sadik Muhamed vo Maxapahit da go opredeli vremeto na sostanokot dodeka samiot bil zafaten so izgradba na xamija i so preveduvaweto vo islamot.Sredbata na dvajcata vladeteli se ostvarila. No, pred da moèlo da prodolì povolnoto vlijanie (??dejstvuvawe) na postignatoto, se ra{irila bolesta kaj 1208 Snouck Hurgonje (I), str.9.1209 Veth (3), Vol.I, str.215. Raffles (ed. Of 1830), vol.II, str.104, 183.1210 Polo`bata na êrmen ne e odredena. Vit (3) vol.I, str.230, misli deka e mo`no da bide vo Indija, no Rouffaer (str.115. ) dava mo{ne dobri pri~ini deka toa mesto se nao|a na Sumatra.

253

narodot na raxata od êrmen. Bolesta mu ja odnela }erkata i trite bratu~edi koi go pridruùvale kako i dobar del od negovata svita (??pridru`ba). Posle seto ova toj se vratil vo svoeto kralstvo.Ovaa nesre}a ja napolnilo glavata na raxata od Maxapatih so predrasudi kon novata vera koja, kako {to veli raxata, trebala da bide najdobar za{titnik na svoite privrzanici. Spored toa misijata propadnala.Mevlana Ibrahim posle toa ja prezemal obvrskata na ~uvaweto na grobi{tata1211 na svoite rodnini i istoverci.Samiot toj umrel dvaeset godini podocna vo 1419. godina. Zakopan (??pogreban) e vo Gresik, kade {to grobot s# u{te mu se po~ituva kako grob na prv delegat na islamot na Java.Eden kineski musliman koj ja pridruùval delegacijata na kineskiot imperator na Java vo svojstvo na preveduva~, {est godini pred smrtta na mevlana Ibrahim, vo 1413. godina go spomnuva prisustvoto na svoite istoverci na ovoj ostrov. Vo svojot „Op{t opis na krajbre`jeto na Okeanot“ veli: „Vo ovaa zemja postojat tri vida na narodi. Prviot se muslimani, koi do{le od zapad i se naselile ovde. Nivnata obleka i hranata se ~isti i pristojni. Drugite se Kinezi koi izbegale i se naselile ovde. Ona {to go jadat i upotrbuvaat e isto taka dobro. Mnozinata od niv go prifatile islamot i se pridrùvaat kon negovoto u~ewe.Tretiot vid se domorodcite koi se dosta odbivni i neobnoslivi. Doa|aat i zaminuvaat so otkrieni glavi i bosi. Pobo`no veruvaat vo |avolite. So ogled na toa {to se poznati po toa vo budisti~kite knigi, zemjata im e poznata kako |avolska zemja.“1212

Sega }e mu se pribliìme na periodot vo koj upravata na muslimanite stanala dominatna na Ostrovot, otkako nivnata vera vlegla vo Ostrovot pred blizu eden vek.Ovde e nu`no da vlezeme ne{to pove}e odblisku vo istoriskite detali so cel da se pokaè deka toa ne bilo rezultat na bilo kakvo fanati~no dvièwe pottiknato od Arapite, tuku popravo revolucija izvedena od samoto doma{no naselenie.1213

Tie, otkako steknale sila preku obvrskata vo zaedni~kata vera, bile pottiknati na soedinuvawe so namerata vrhovnata vlast da ja ottrgnat od racete na paganskite sogra|ani, ne povikuvaj}i se na svetata voja. Ova go ostvarile so pomo{ na èbata za osveta na eden ambiciozen pretendent za prestolot komu mu bila nanesena nepravda.1214

Politi~kata situacijavna Ostrovot izgledala vaka.Centralniot i isto~niot predel, koi bile najbogati i najnaseleni i civilizaciski najnapredni, bile pod upravata na indiskoto kralstvo Maxapahit.Kraen zapad se êribon i nekolku pomali nezavisni kneèstva, dodeka ostanatiot del na Ostrovot, vklu~uvaj}i gi site predeli na negoviot najoddale~en zapad, bil podloèn na kralot na Pa~a~aran.Kralot na Maxapahit bil oènet so }erkata na knezot od âmpa, mala dràva vo Kamboxa, isto~no od Sijamskiot zaliv.1215 Taa bila qubomorna na edna privilegirana konkubina na kralot. Toj svojata konkubina mu ja ispratil na svojot sin Arja Damar, na guvernerot na Palambang

1211 Opisot na sega{nata sostojba na ovie grobi{ta go dal J. F. Brumund (str.185). na edniot od niv s# u{te ima natpis na arapsko pismo (str.185). 1212 Groeneveldt, str.VII, 49-50.1213 Kern, str.21.1214 Veth (3), vol.I, str.233-242, Raffles, vol.II, str.113-133.1215 Rouffaer ne ja stavaâmpa vo Kamboxa, tuku na severniot breg na Atxeh i ja poistovetuva so sovremenata Djeumpa (Encyclopedia van N. I. vol.I, str.206).

254

na Sumatra. Mu go rodila sinot Raden Patah, koj e vospitan kako eden od sinovite na upravitelot.Na ova dete (kako {to }e vidime) }e mu bide sudeno, vo podocne`nite godini da raboti na stra{nata osveta poradi gruboto odnesuvawe na negovata majka kon nego.Vtorata }erka na knezot od âmpa bila omaèna za eden Arap koj do{ol vo âmpa da povikuva vo islamot.1216

Od ovoj brak e roden Raden Ramhat, kogo tatkoto go vospital vo islamot. Javancite (??@itelite na Java) s# u{te go po~ituvaat kako glaven pratenik (??delegat) na islamot vo nivnata zemja.1217

Koga napolnil dvaeset godini, semejstvoto so pisma i so podaroci go ispratilo kaj svojot ~i~ko, kralot na Maxapahit.Na pat ostanal dva meseca vo Palambang. Bil gostinn na Arja Damar, kogo postojano go ubeduval da stane musliman. No ovoj ne se osuduval javno da go ispoveduva islamot, od stravot od narodot koj bil silno privzan kon svoite stari praznoverija.Prodolùvaj}i go svoeto patuvawe, Raden Rahmat do{ol vo Gresik kade eden arapski misioner, {ejhot Mevlana Xumadel-Kubra, go do~ekal so radost, nebare e veteniot vesnik na islamot vo isto~na Java.Bilo pretskaàno deka pod negova raka }e bide propasta na paganstvoto i deka negovoto rabotewe }e rezultira so preobra}awe na mnogumina vo ovaa vera.Vo Maxepahit e mo{ne ubavo do~ekan od kralot i knezevite na âmpa. Makar {to samiot kral ne sakal da premine vo islamot, pokaàl qubov i po~it kon Raden Rahmat. Go postavil za upravitel na tri iljadi semejstva vo Ampel, na isto~niot breg, ne{to poju`no od Gresik.Mu dozvolil slobodno da ja praktikuva svojata vera i da preobra}a vo islamot.Posle izvesno vreme, vo islamot gi povikuval site onioe koi bile pod negova uprava.Od toa vreme Ampel stanal glavno sedi{te na islamot, a slavata na vladetelot koj tolku gorlivo rabotel na propagiraweto na svojata vera se pro{irila daleku i na{iroko.Posle toa, vo Ampel stignal nekojsi Mevlana Ishak za da mu pomogne vo raboteweto vo preobra}aweto vo ovaa vera.Nemu mu go doveril {ireweto na verata vo kralstvoto Balambangan, na krajniot istok na Ostrovot.Ovde toj ja izle~il }erkata na kralot, koja bila te{ko bolna, a blagodarniot tatko mu ja dal za èna.Taa revnosno go primila islamot, a i nejziniot tatko se soglasil da bide podu~uvan za islamot. No, koga Mevlana go pottiknuval otvoreno da go manifestira islamot, kako {to vetil deka }e go stori toa ako }erkata mu bide izle~ena, naredil {ejhot da se protera od negovoto kralstvo i zapovedal neodamna (??skoro) rodenoto dete na negovata }erka da se ubie (??da bide ubieno).Majkata, pak, potajno go ispratila novoroden~eto vo Gresik na edna muslimanska vdovica,1218 koja go vospitala so svojata maj~inska grià. Go

1216 Vo âmpa s# u{te moàt da se najdat ostatoci na minariwa i na islamski grobi{ta (Bastian, vol.I, str.498-499).1217 Ovoj genealogiski pregled gi razjasnuva ovie rodninski vrska kako {to i ukaùva na ostanatite odnosi za koi }e stane zbor podocna. (?????str 381 ANGLISKI – Gazmend)1218 Spomenot na ovaa èna se ~uva kaj Javancite (??ìtelite na Java) so golema po~it i mnogumina doa|aat da se molat na nejziniot grob. Vidi Brumund, str.186.

255

mailto:??@itelite

eucirala s# do dvanaesettata godina, a potoa mu go doverila na Raden Rahmat.Koga Raden Rahmat doznal za minatoto na ova dete, mu go dal imeto Raden Paku. Posle izvesno vreme go oènil so svojkata }erka. Potoa Raden Paku izgradil xamija vo Giri, jugozapadno od Gresik, kade vo islamot preobratil iljadnici lu|e.Negovoto vlijanie porasnalo tolku {to kralot na Maxapahit, posle smrtta na Raden Rahmat, go postavil za guverner na Ampel i Gresik.1219

Vo me|uvreme vo Gresik se osnovani pove}e misii.Dvajcata sinovi na Raden Rahmat se zacvrstile na razli~ni delovi na severoisto~niot breg i stanale pro~ueni za svojata verska gorlivost. Vo islamot prevele mnogu ìteli na ovie krai{ta.Raden Rahmat ista taka ispratil misioner so ime {ejh Halif Husejin na sosedniot ostrov Madura. Tuka izgradil xamija i privlekol mnogu lu|e vo islamot.Sega morame da se vratime kaj Arja Damar, guvernerot na Palembang. Izgleda deka svoite deca gi vospital vo islamot, kogo samiot se pla{el otvoreno da go manifestira.Koga napolnil dvaeset godini, na Java go ispratil Raden Patah zaedno so negoviot brat po mleko Raden Husejin, koj bil dve godini pomlad od nego. Tie se naselile vo Gresik.Raden Patah bil svesen za svoeto proteruvawe. Bil besen na surovata postapka na koja nai{la negovata majka. Ne sakal da go isprati svojot brat po mleko vo Maxapahit, tuku ostanal so Raden Rahmat vo Ampel, dodeka Raden Husejin oti{ol vo prestolninata, kade e dobro primen i namesten vo slu`bata vo pokrainata. Podocna stanal general vo vojskata.Vo me|uvreme Raden Patah se oènil so vnukata na Raden Rahmat i ja osnoval naselbata na prirodno bogatoto mesto nare~eno Bintara, vo centarot na mo~uri{nata zemja, zapadno od Gresik.Koga na krajot kralot na Maxapahit slu{nal za ovaa nova naselba, go ispratil Raden Husejin da go nagovori svojot brat da dojde vo prestolninata i da mu izrazi poslu{nost na kralot.Raden Husejin go nagovoril na ova i oti{ol na dvorot, kade negovata sli~nost so kralot bila vedna{ prepoznatliva. Tuka e ubavo primen i bil imenuvan za guverner na Bintara. Bidej}i s# u{te kopneel za osveta i rabotel na uni{tuvaweto na tatkovata dràva, se vratil vo Ampel, kade svojot plan mu go iznel na Raden Rahmat.Ovoj posledniot nastojuval da ja sovlada (??obuzda) negovata lutina, potsetuvaj}i go deka od negoviot tatko, kralot na Maxapahit, ima sekoga{ za{tita i vnimanie. S# dodeka princot e tolku praveden i dobar vernik, negovata vera mu zabranuva da vojuva ili na bilo kakov na~in da go o{teti (??da mu na{teti). Raden Patah ne se zadovolil so ovie soveti (kako {to }e se objasni podocna). Se vratil vo Bintara, koja sega sekoj den stanuvala pova`na i ponaselna. Golem broj na lu|e od okolnite zemji preminale vo islamot.Be{e napravil plan za izgradba na golema xamija, no malku vreme do po~etokot na rabotata mu stignale vesti deka Raden Rahmat te{ko se razbolel. Pobrzal vo Rampel. Tamu gi zateknal misionerite na islamot sobrani okolu negovata postela, a na nego gledale kako na svoj voda~.Me|u niv bile i dvajcata sinovi na Raden Rahmat, porano spomnati, Raden Paku od Gir i drugite petmina.

1219 Veth (3), vol.I, str.235-236.

256

Raden Rahmat posle nekolku denovi go ispu{til svojot posleden zdiv i taka is~eznala poslednata prepreka koja bila na patot na ostvaruvaweto na osvetni~kiot plan na Raden Patah.Vo vra}aweto nazad vo Bintara go pridruùvale osum drugi voda~i, kade mu pomognale da ja zavr{i (??dovr{i) xamijata.1220 Na sebe ja zemale obvrskata da mu pomognat vo obidot protiv Maxapahit.Vo ovoj sojuz se sobrale site muslimanski knezevi, osven Raden Husejin, koj zaedno so svoite sledbenici ostanal veren (??oddaden, predaden) na svojot gospodar i odbil da zema u~estvo so svoite buntovni (??vostani~ki) istoverci.Posle toa nastapil dolg voen pohod, vo ~ii detali nema potreba da navleguvame. Po èstokata bitka, koja traela sedum dena, vo 1478. godina1221

Maxapahit e porazen i indiskata vlast na isto~na Java e zameneta so muslimanskata mo}.Kratko vreme posle toa Raden Husejin bil opkolen so svoite sledbenici vo edna tvrdina, bil prisilen na predavawe i bil sproveden vo Ampel, kade {to bratot (??negoviot brat) ubavo go primil.Golem broj od onie koi mu ostanale verni (??predadeni, oddadeni) na hindu veruvaweto pobegnale na ostrovot Bali vo 1481. godina kade oboùvaweto na [iva s# u{te bila glavna religija.1222 Drugite formirale mali dràvi~ki pod vodstvo na princevite od ku}ata na Maxapahit. Tie ostanale vo mnogubo{tvo izvesno vreme posle padot na golemata hinduska prestolnina. Duri i pod upravata na muslimanskite voda~i naselenieto na sredna Java ostanalo pagansko. Napredokot na islamot kon jug, od prvite centri na misionerskoto rabotewe na sever, bil rabota na vekovite.S# do dene{no vreme vlijanieto na nivnite hinduski veri jasno se manifestira vo verskite pogledi (??sfa}awa) na muslimanskoto naselenie od centralna Java.Eden o~eviden dokaz deka hinduizmot spruìl dlaboki koreni vo ovoj del od Ostrovot e vo faktot deka s# do 1768. godina avtoritetot na indiskite pravni knigi, osobeno kodeksot na zakonite Manu, ne otstapil odnenade` pred kodeksot na zakonite koi se vo harmonija so duhot na muslimanskoto zakonodavstvo.1223

Islamot vlegol vo isto~niot del od Ostrovot nekolku godini podocna, moèbi ve}e na po~etokot na sledniot vek, preku misionerskoto rabotewe na {ejhot Nurudin Ibrahim od êriban.

1220 Ovaa xamija s# u{te postoi i Javancite (??@itelite na Java) ja gledaat kako na jsvet objekt na svojot ostrov.1221 Postoi izvesno somnenie deka ovoj datum e podranet. Studiite na protugalskite izvori ukaùvaat na zaklu~okot deka Maxapahit e porazen 40 godini podocna. (Rouffaer, str.144.)1222 Narodot na Bali s# do na{ite denovi daval otpor na golemiot broj na naporite na muslimanite da gi nagovorat (??pridobijat) da go primat islamot.Pokraj privremenite preminuvawa vo islamot i na pomalite zaednici na doma{nite muslimani, brojot na ovie e tri iljadi, a vkupniot broj preku 862.000 lu|e.Zgodnata polo`ba na Ostrovot za trgovski celi sekoga{ privlekuvala izvesen broj na stranci na nivnite bregovi, koi vo mnogu slu~ai vo Ostrovot se naseluvale za postojano. Dodeka ednite od ovie naselenici se dràele podaleku od domorodcite, drugite sozdavale ènidbeni vrski so starosedelcite, {to za posledica imalo me{awe so pogolemiot del od naselenieto.Zaslugata e tokmu na ovie {to islamot podocna napravil baven, no siguren napredok.Kako se zboruva, muslimanite na Bali so~inuvaat napredna i aktivna zaednica polna so entuzijazam vo unapreduvaweto na svojata vera. Toa e zaednicata koja na krajot vlijaela vrz svoite paganski sosedi. I pokraj seto toa, vo imeto na oboùvaweto na Alah, ne uspeale da gi odvratat od jadeweto na, za niv omilenoto, svinsko meso. (Liefrinck, str.241-243). 1223 Encyclopaedie van N – 1. vol.II, str.523.

257

mailto:??@itelite

Steknal golem ugled izlekuvaj}i edna èna zarazena od lepra. Rezultat na toa bil deka iljadnici od niv mu do{le da im gi podu~i osnovite na novata vera.Na po~etokot nekoi prvenci (??lideri, dostoinstvenici) vo sosedstvoto se obidele da mu se sprotivstavat na dvièweto. Nabrgu uvidele deka sprotivstavuvaweto ne im pomaga.Dozvolile da gi nosi strujata i mnogumina od niv preminale vo islamot.1224

[ejhot Nurudin Ibrahim od êriban go ispratil svojot sin Mevlana Hasamudin da povikuva vo islamot vo Bantam, najzapadnata provincija na Ostrovot, zavisna od paganskoto kralstvo Pa~a~aran. Negoviot trud rezultiral so golemi uspesi. Me|u preobratenicite bila i grupa od 800 asketi.Istorijata na ovoj predel od zemjata osobeno (??naro~no) go spomnuva mladiot princ koj gi pridobil da preminat vo islamot, isklu~ivo po miren pat, a ne so me~.1225

Posle toa so tatkoto oti{ol na axilak vo Meka. Po vra}aweto nazad svojata mo} ja pro{iril na sosedniot breg na Sumatra, isto taka bez upotreba na me~. Samo so (??preku) miren na~in gi privlekuval preobratenicite vo islamot.1226 Izgleda deka napredokot na islamot bil pobaven na zapadniot otkolku na isto~niot breg na Java. Nastanal dolg konflikt pome|u oboùva~ite na [iva i Pratenikovite sledbenici.Idniskoto kralstvo Pa~a~aran, koe vo eden period od istorijata go protegalo sizerenstvo (??vrhovnata vlast) i na kneèvstvata od zapadniot del od Ostrovot, go doìvealo svojot kraj1227 vo XVI vek.Drugite pomali mnogubo{tveni zaednici proìveale do mnogu podocne`niot period,1228 a nekoi i do dene{en den.Istorijata na edna od niv, koja se narekuva Badivu, e od posebno zna~ewe. Tie se potomci na sledbenicite na starata religija. Posle padot na Pa~a~aran pobegnale vo {umite i vo zafrlenite (??zaturenite) planini, kako bi moèle da go prodolàt izvr{uvaweto na obredite na verata na svoite predci.Vo podocne`no vreme, koga & se pokorile na muslimanskata uprava na sultanot na Bantam, im bilo dozvoleno da prodolàt so praktikuvaweto pod zavetot da ne gi zgolemuvaat zaednicite na onie koi ja ispoveduvaat ovaa idolatriska vera.1229

ûdno e da se kaè deka s# u{te se pridrùvaat kon toj obi~aj, iako holandsata uprava tolku dolgo se zacvrsila vo Java. Taa gi oslobodila od potrebata na pokornost kon taa stara spogodba (??dogovor). Tie striktno go ograni~uvaat svojot broj na ~etirieset semejstva. Koga zaednicata }e ja premine granicata na ova ograni~uvawe, edna ili pove}e go napu{ta ovoj vnatre{en krug i se naseluva me|u muslimanskoto naselenie vo ednoto od okolnite sela.1230

Pokraj toa {to raboteweto na preobra}aweto na zapadna Java se odvival mnogu pobavno otkolku vo drugite delovi na Ostrovot, treba vo golem stepen da mu se zablagodari na faktot deka hinduizmot ovde nemal tolku dlabok koren vo narodot kako vo vnatre{nosta.

1224 Veth (3), vol.I, str.245, 284.1225 Raffles, vol.II, str.316.1226 Veth (3), vol.I, str.285, 286.1227 Veth (3), vol.I, str.305, 318-319.1228 Patnikot koj bil na Java vo 1596. godina spomnuva dve ili tri paganski kralstva so golem broj na mnogubo{tveno naselenie (Niemann, str.342).1229 Raffles, vol.II, str.132-133.1230 Metzger, str.279.

258

Pobedata na islamot nad mnogubo{tvoto, koe go zamenil, bila mnogu pocelovita otkolku vo predelite koi mnogu pobrzo do{le pod upravata na raxata na Maxapahit.Ovde islamskoto pravo e ìva sila, a i civilizacijata e vnesena vo zemjata od Arabija i se isprepletela so vladata i so ìvotot na narodot.Moè da se zabeleì deka i denes muslimanite na zapadna Java, koi ja izu~uvaat svojata vera vo celost i go izvr{uvaat axilakot vo Meka, obi~no go so~inuvaat najinteligentniot i najnapredniot del od naselenieto.1231

Ve}e vidovme deka golem del od Javancite (??ìtelite na Java) ostanal vo mnogubo{tvo pove}e vekovi po vospostavuvaweto na muslimanskite kralstva na Ostrovot.Denes celoto naselenie na Java e muslimansko, so nezna~itelni isklu~oci. Pokraj mnogute praznoverija i obi~ai, koi im ostanale od vremeto na paganskite predci, s# u{te postoi streme` vo prodolùvaweto na pravecot na dvièweto, razmisluvaweto i upravuvaweto spored u~eweto na islamot.Ova dolgo rabotewe na konverzijata minalo mirno i postepeno. Muslimanskite dràvi od ovoj ostrov svojot razvoj pove}e & go dolàt na politi~kata otkolku na religiskata istorija, bidej}i verskiot napredok bil pove}e rezultat na rabotata na misionerite otkolku na rabotata na vladetelite. Dodeka muslimanite od Java spletkarele prodtiv hindu vladata i sosila ja zemale upravata vo svoi race, dotolku presvrtot na drugite delovi od Arhipelagot bil od mo{ne miren karakter. Toj presvrt te~el preku povikuvaweto na muslimanskite misioneri, koi poleka ama sigurno postignuvale uspesi so svoite misionerski napori.Da go naso~ime na{eto vnimanie kon istorijata na ova propagandno dvièwe na Molu~kite ostrovi.

Islamot na Molu~kite ostroviNajverojatno trgovijata so karanfil~iwa mo{ne rano gi donela Molu~anite vo kontakt so ostrovjanite od zapadnata polovina od Arhipelagot, so Javancite (??ìtelite na Java) i so drugite Malajci koi preminale vo islamot, doa|ale na ovie ostrovi i ja {irele svojata vera me|u ìtelite na Bregot.1232

Magelanovite sopatnici donele ~udna prikazna za na~inot na koj ovie lu|e go vnele svoeto versko u~ewe me|u Molu~anite. „Kralevite1233 na ovie ostrovi, nekolku godini pred doa|aweto na [pancite, po~nale da veruvaat vo besmrtnosta na du{ata. Ova go zaklu~ile vrz osnova na samo eden dokaz: videle prekrasna ptica na koja & nema sli~na na Zemjata, nitu pak imalo bilo {to na Zemjata poubavo od nejze.Muslimanite koi se zanimavale so trgovija na ovie ostrovi im rekle deka ovaa mala ptica e rodena vo rajot, a rajot e mestoto kade se odmaraa du{ite na onie koi umrele.

1231 L. W. C. van den Berg (I), str.35-36., C. Poensen, str.3-8.1232 De Barros, Dec.III, Live. V. Cap. V. str.579-580, Argensola, str.11.B.1233 Vo ovoj period Molu~anite bile naj~esto pod upravata na ~etiri kneza: na Ternate, Tidor, Gilolo i Bot~an.Prviot bil najvlijatelen. Imotite mu se {irele na Ternate i sosednite mali ostrovi, del od Halemahera i del od Celebes, Ambain i Banda ostrovot.Sultanot na Tidor vladeel so Tidor i nekoi pomali sosedni ostrovi i so del od Halemahera i ostrovite koi leàt pome|u Nova Gvineja zaedno so zapadniot breg i so del od Serom.Izgleda deka teritoriite na sultanot na Gilolo se sveduvale na sredi{niot del od Halemahera i na del od severniot breg na Serom, dodeka sultanot na Bot~an upravuval voglavno so Bot~an i so Obi-grupite (Ramusio, tom.I, str.351 D).

259

mailto:??@itelite

mailto:??@itelite

Od ovaa pri~ina ovie gospoda & pri{le na muslimanskata zaednica, koja im vetila mnogu ~udesni raboti na ona mesto na du{ite.“1234

Izgleda deka ovde islamot po~nal da napreduva vo XV vek. Mnogubo{tveniot kral na Tidor se predal vo veruvaweto na eden Arap so ime {ejh Mensur i go prifatil islamot zaedno so mnogumina svoi podanici.Paganskoto ime na kraot T~ireli Li~atu e promeneto vo Xemaludin, dodeka negoviot najstar sin e nare~en Mensur po negoviot arapski u~itel.1235

Ova e posledniot vladetel koj ja nagostil {panskata delegacija, koja vo Tidor stignala vo 1521. godina malku po Magelanovata smrt.Istori~arot na ovaa ekspedicija, Pigafeta, go povikuva raxata sultan Mauzor i mu veli deka ima pove}e od 55 goini i deka ne pominale pove}e od 50 godini otkako muslimanite do{le da ìveat na ovie ostrovi.1236 Izgleda deka islamot se zacvrstil na sosedniot ostrov Ternate malku porano. Portugalcite, koi na ovoj ostrov stignale istata godina koga [pancite do{le na Tidor, naselenieto gi izvestilo deka islamot do{ol vo nivnata zemja pred osumdeset godini.1237

Isto taka spored izvestuvaweto na Portugalcite,1238 sultanot na Ternate e prviot molu~ki vladetel koj stanal musliman. Legendata za vleguvaweto na islamot vo ovoj ostrov zboruva za toa kako trgovecot so ime Datu Mula Husejin predizvikal qubopitnost kaj lu|eto so ~itaweto na Kuranot na glas vo nivno prisustvo.Se obidele da gi imitiraat bukvite napi{ani vo Knigata, no ne moèle da gi ~itaat. Potoa go pra{ale trgovecot kako toj moè toa da go ~ita koga tie ne moàt.Im odgovoril deka prvo moraat da veruvaat vo Bog i vo Negoviot Pratenik. Posle toa izrazile èlba da go prifatat negovoto u~ewe i da bidat preobrateni vo negovata vera.1239

Se veli deka sultanot na Ternate, koj zazemal najzna~ajno mesto me|u vladetelite na Ostrovot, vo 1495. godina otpatuval do Gresik na Java so cel tamu da se preobrati vo islamot.1240

Vo ova bil potpomognat so propagandnoto rabotewe na izvesniot Pati Putah, koj patuval do Hitu vo Ambion nakaj Java so cel da gi nau~i principite na novata vera. Po svoeto vra}awe nazad go {irel u~eweto na islamot ma|u narodot na Ambion.1241

Izgleda deka islamot na po~etokot bavno napreduval. Naiduval na golem otpor na ostrovjanite koi bile strastveno privrzani kon svoite stari praznoverija i mitologii. Taka starata idolatrija prodolìla nekoe vreme grubo da se me{a so u~eweto na Kuranot drèj}i ja du{ata na narodot vo neprekinata sostojba na nesigurnost.1242

Portugalskoto osvojuvawe isto taka go zabavilo napredokot na islamot, {to inaku (??vsu{nost) bi bilo i da ne se slu~ilo ova.

1234 Massimiliano Transilvano (Ramusio, tom.I, str.351 D)1235 P. J. B. C. Robide van der Aa, str.18.1236 Pigafetta, tom I, str.365, 368.1237 Kolku pove}e napreduvavme na Ostrovot, vremeto ni ovozmoùva{e od starosedelcite da ja nau~ime tajnata na ova veruvawe, koe vo zemjata vleglo ne{to pred 80 godini (J. de Barros, Da Asia, Dec.III, Liv. V. Cap. V. str.580). 1238 De Barros, De Asia, Dec.III, Liv. V. Cap. V. ptr.580.1239 Simon, str.13.1240 Bokemeyer, str.39.1241 Simon, str.131242 Agensola, str.3-4.

260

Tie go proterale kadijata koj na narodot mu go pou~uval u~eweto na Muhamed i go {irele hristijanstvoto me|u paganskoto naselenie, vo {to imale izvesen uspeh, barem na pokratko vreme.1243

Koga Molu~anite ja iskoristile zafatenosta na Portugalcite so svoite sopstveni (??li~ni) te{kotii vo vtorata polovina od XVI vek da se oslobodat od nivnata vlast, tie zavele stra{no ugnetuvawe na hristijanite. Mnozinata od niv ja na{le smrta (??gi sna{la smrt), a drugite ja napu{tile svojata vera; taka hristijanstvoto go zagubilo svojot posed koj go be{e steknalo.1244

Od toa vreme pa ponatamu sprotivstavuvaweto kon politi~kata prevlast na hristijanite im obezbedilo dobredojde na muslimanskite u~iteli koi od zapad doa|ale vo pogolem broj.1245 Holan|nite go nadopolnile razurnuvaweto na hritijanstvoto na Molucite so isteruvaweto na [pancite i Portugalcite od ovie ostrovi vo XVII vek. Posle toa jezuitite ostatokot na hristijanite na Ternate go odnele so niv na Filipinite.1246

Od ovie ostrovi islamot se pro{iril na ostanatite ostrovi na Moluk, iako edno vreme preobra}aweto bilo ograni~eno na naselenieto na bregot.1247

Najgolemiot del od onie koi preminale vo islamot se Malajci, koi go so~inuvaat naselenieto na malite ostrovi, dodeka Alfurite ja naseluvat vnatre{nosta. No preobratenicite na podocne`niot period isto taka }e bidat od niv.1248

Duri i mnogu rano, vo 1521. godina, kralot na Gilola bil musliman, kralstvoto na zapadnata strana na severniot del od ostrovot Halemahera.1249

Vo ponovo vreme postoeweto na posebnite propisi vo korist na dràvnata religija donekade dovelo do olesnuvaweto na napredokot na islamot me|u Alfurite vo vnatre{niot del na zemjata.Na primer, spored tie propisi ako (??dokolku) nekoj od Alfurite imal nezakonit (??nelegitimen) odnos so devojka muslimanka, mora da se oèni so nea i mora da stane musliman. Ako nekoja Alfur èna se omaì za musliman, treba da se preobrati vo verata na svojot ma`.Prekr{itelot na zakonot moèl da se pokae so (??preku) primaweto na islamot.Dokolku bi se sakalo da se popolni nekoe isprazneto upravni~ko mesto, ne se gledalo na zakonitosta na zgodnosta (??podobnosta) na kandidatot kolku (??{to se gledalo) na negovata podgotvenost da go prifati islamot.1250

Islamot na BorneoIzgleda deka islamot na Borneo voglavno se smestil na bregot, iako, na po~etokot na XVI vek, na ostrovot dosta rano se zacvrstil.

1243 Argensola, str.15 B.1244 Ibid., str.97, 98.1245 Ibid., str.155 i 158. Argensola vaka go opi{uva Ternat: „Ova e utoka vo koja struite se stekuvaat od site strani, a od nego istekuvaat site neverni~ku pravci, a osobeno namrazenoto Muhamedovo veruvawe.Otkako Holan|anite vo 1595. godina vlegle vo ovie moriwa, ova veruvawe ne prestanalo da se {iri i da pridobiva pomaga~i i da privlekuva gusarski kapetani. Toa se voda~ite koi so sebe gi donesuvale dobrata na Azija, a zad sebe go ostavale ova veruvawe i na nego gi preobra}aat ovie du{i (??lica, lu|e).“ 1246 S# u{te ima nivni potomci vo pokrainata Cavite na ostrovot Luzon (Crawfurd (I) str.85).1247 W. F. Andriessen, str.222.1248 T. Forrest, str.68.1249 Pigafetta (Ramussio, vol.I, str.366).1250 Campen, str.346, Koloniaal Verslag van 1910, str.56, 1911, str.52.

261

Okolu ova vreme prifaten e i od naradotot Banxarmasin, kralstvoto na ju`nata strana, koe bilo vo vazalen odnos kon indiskoto kralstvo na Maxapahit s# do negoviot pad vo 1478. godina.1251

Svojot premin vo islamot & go dolàt na muslimanskata dràva koja podocna nastanala na ostatocite na Maxapahit kralstvoto.1252

Se zboruva deka narodot Barxamasin baral pomo{ zaradi zadu{uvaweto na eden bunt. Ovaa pomo{ im e dadeno pod uslovot da ja primat novata vera.Posle toa izvesen broj na muslimani stignale od Java, go zadu{ile vostanieto, a potoa uspe{no ja zavele akcijkata na preobra}aweto vo islamot.1253

Na severozapadniot breg [pancite na{le muslimanski kral na Borneo koga stignale tamu vo 1521. godina.1254

Ne{to podocna, vo 1550. godina, islamot vleguva i vo kralstvoto Sukadana,1255

na zapadniot del na Ostrovot, so doa|aweto na Arapite od Palembang na Sumatra.1256

Vladea~kiot monarh odbil da ja napu{ti verata na svoite predci, no za ~etirieset godini minati pred negovata smrt (1590.) novata vera postignala zna~aen napredok.Negoviot naslednik stanal musliman i se oènil so }erkata na knezot od sosedniot ostrov, na koj, po s# sudej}i, islamot ve}e dolgo vreme se zacvrstil.1257 Za ve vreme na negovoto vladeewe eden patnik,1258 koj go posetil Ostrovot vo 1600. godina, zboruval za islamot kako na rasprostraneta vera dol` bregot.@itelite na vnatre{nosta, kako {to veli, bile site idolopokonici, a mnozinstvoto se takvi i do denes.Izgleda deka napreduvaweto na islamot vo kralstvoto Sakadana go obrnalo vnimanieto na centarot na islamskiot svet na ovoj dale~en kraj. Za vreme na vladeeweto nasledniot knez do{ol {ejhot [emsudin od Meka, nosej}i so sebe kako podarok primerok od Kuranot i golem hijaciten (??skapocen kamen) prsten so pismo vo koe ovoj branitel na verata dobiva po~esen naziv Muhamed Safiudin.1259

Na krajot od XVIII vek za edno pleme od vnatre{nosta so ime Idani, naseleno vo vnatre{nosta na severno Borneo, bidej}i imaat vera koi samite tie s# u{te ja nemaat.1260

Darlimple, koj svojata informacija za Idanite od Borneo ja dobil za vreme na negovata poseta na Sulu od 1761. do 1764. godina, veli deka tie „vo du{ata gledaat nosat àlewe poradi svoeto neznaewe“ i poradi toa za sebesi imaat lo{a slika. Zatoa, koga vleguvaat vo ku}ite i vo brodovite na muslimanite, im ukaùvaat najgolema po~it, kako kon mnogu popametni, koi go znaat svojot Stvoritel.Tie ne sednuvaat tamu kade {to spijat muslimanite, nitu gi stavaat svoite prsti vo ist ~unam ili kutija na piperki, tuku od nea zemaat malku so najgolema

1251 Dulaurier, str.528.1252 Damak e na severniot breg na Java, nasproti ju`no Borneo.1253 Hageman, str.236-239.1254 Pigafetta (Ramusio, tom.I), str.363-364.1255 Ova kralstvo e osnovano od kolonijata na kralstvoto Maxapahit (De Hollander, vol.II, str.67) i, prirodno, mo`no e deka do{lo pod muslimansko vlijanie, posle preminot na Javancite vo islamot.1256 Dozy (I), str.386.1257 Veth (2), vol.I, str.193.1258 Olivier de Noort (Histoire générale des voyages, vol.XIV, str.225) (The Hague, 1756). 1259 Safiudin umrel vo 1677. godina. Izgleda deka tatko mu ne zemal muslimansko ime; toj e poznat samo po svoeto pagansko ime Panembahan Gari – Kusuma (Netscher, str.14-15).1260 Thomas Forrest, str.371.

262

poniznost. Tie vo sekoj slu~aj izrazuvaat najgolemo stremewe i krajna po~it kon nepoznatiot Bog. Zatoa tie gi cenat onie koi imaat soznanie za Nego.1261

Izgledalo deka, od toa vreme, toj narod ja prifatil Muhamedovata vera.1262 Ova e eden od brojnite dokazi koi ukaùvaat na silnoto vlijanie na islamot vrz plemiwata koi bile na poniska civilizaciska skala.Preobra}aweto se slu~uvalo od vreme na vreme i me|u brojnite kolonisti: Arapite, Bugisite i Malajcite, isto kako i Kinezite (koi se naselile ovde u{te od VII vek),1263 kako i robovite koi do{le na Ostrovot od raznite zemji, taka muslimanite od Borneo denes se mo{ne izme{ana rasa.1264

Mnogumina od ovie stranci koga stignale vo Borneo s# u{te bile pagani. Bile pocivilizirani od Djaksite, koi tie gi osvojuvale ili isterale vo vnatre{nosta kade {to s# u{te vo pogolem del se pagani.Isklu~ok se ovie od zapadnioit del na Ostrovot kade, od vreme na vreme, po nekoe pomalo pleme na Djaksi se preobra}a vo islamot.1265

Koga paganskite Djaksi }e ja proment svojata vera, vo najve}e slu~ai pove}e se predavale na islamskoto uveruvawe otkolku na uveruvaweto na hristijanskiot misioner ili prvo se preobra}ale vo hristijanstvoto, a potoa preminuvale vo islamot.Muslimanite vloùvale gorlivi napori da gi pridobijat preobratenicite podednakvo me|u paganskite i hristijanskite Djaksi.1266

Islamot na CelebesNa ostrovot Celebes nao|ame sli~en baven porast na islamskata vera. Svojot podem go zapo~nuva ma|u krajbre`noto naselenie i poleka go kr{i patot so toa {to pocivilizaniot del od naselenieto go prifatil islamot. Ovie vo golem del se delele na dve plemiwa: Makasari i Bugi, koi go naseluvaat jugozapadniot del od Poluostrovot. Ovie poslednite, Bugite, so~inuvaat proporcionalno mnozinstvo od krajbre`noto naselenie i na drugite poluostrovi.Naselenieto koe ja naseluva vnatre{nosta na Ostrovot, so isklu~ok na jugoistokot na Poluostrovot kade {to pribli`no site ìteli se muslimani, e s# u{te pagansko. Vo golem del se naseleni so Alfuri, rasa od najniskata civilizaciska skala, koja isto taka ja so~inuvat mnozinstvoto od ìtelite od severot, istokot i jugoistokot od Poluostrovot. Na krajniot istok na ovoj prv poluostrov, t.e. vo Minahasa, ìtelite vo pogolem broj se preobrateni vo hristijanstvoto.Muslimanite ne nao|ale tamu pat s# dodeka Portugalcite ne se zacvrstile na ovoj del od Ostrovot. Alfurite, koi Portugalcite gi preobratile vo rimokatoli{tvoto, od Holan|anite bile preobrateni vo protenstantizam. Nivnite misioneri vo Minahasa rabotele so golem uspeh.Islamot poleka si go ras~istuval patot me|u paganskite plemiwa na Alfurite na razli~nite delovi od Ostrovot, seedno dali pokrainata bila direktno pod holandska uprava ili pod upravata na doma{nite voda~i.1267

Koga Portugalcite za prv pat go posetile Ostrovot okolu 1450. godina na{le samo nekolku muslimanski stranci vo Gava, prestolnina na kralstvoto Makasar.

1261 Essay towards an account of Sulu, str.557.1262 B. Panciera, str.161.1263 J. Hageman, str.224.1264 Veth (2), vol.I, str.179.1265 De Hollander, vol.II, str.61.1266 Coolsma, str.566, Koloniaal Verslag van 1911, str.38, 41; 1912, str.30.1267 Med. Ned. Zedndelinggen, vol.XXXII, str.177, vol.XXXIV, str.170.

263

Doma{noto naselenie s# u{te ne bilo preobrateno i toa ne se slu~ilo s# do po~etokot na XVII vek koga islamot e op{to prifaten kaj niv.Istorijata na dvièweto e posebno interesna bidej}i ovde imame eden od nekolkute slu~ai kade hristijanstvoto i islamot se natprevauvale za vernosta na paganskite narodi. Eden star pisatel zboruva za eden incident vo ovaa smisla: Portugalcite go gledale otrkritieto na tolku va`nata zemja kako na delo na golemo osvojuvawe.Prezemeni se merki za pridobivaweto na naklonetosta na onie koi ne bilo lesno da se osvojat. Od druga strana, pak, tie, kako nivni sojuznici, bile podgotveni da iskaàt blagodarnost ili da vozvratat so dobro za ubavoto odnesuvawe. Toa bil hrabar narod, duri i porazumen i povitalen od mnozinstvoto Hindusi.Posle toa, posle pomalata diskusija so Evropejcite, po~nale op{to da razbiraat (??raspoznavaat) deka verata im e bez smisla i bez pouka.Nekolklumina od niv koi stanale hrisitijani so vnimanieto (??griàta) na Don Antonio Galvan (guvernerot na Moluk) ne se osposobie potpolno vo ona {to e potrebno za da im ja podu~uvaat novata vera.Siot narod op{to go otfrlil svoeto staro praznoverie i odedna{ po~nale da veruvaat vo Bog. No ne se zadovoluvale so toa, tuku istovremeno odlu~ile da baraat sve{tenici od Malaka, a i nau~nici za islamsko pravo od A~in.1268

Odlu~ile da ja prifatat verata na u~iteli koi }e dojdat prv me|u niv.Portugalcite do toga{ bile ceneti za odredenata gorlivost za svojata vera, no izgleda deka Don Luis Perera, koj bil guverner na Malaka, bil po malku nedosleden vo griàta za nea. Taka toj napravil golemo i nepotrebno zadocnuvawe vo ispra}aweto na pobaranite sve{tenici.Od druga strana, kralicata na A~in, gorliva muslimanka, {tom go primila izve{tajot za ovaa naklonetost na narodot od ostrovot Celebes, vedna{ ispratila (??ekspedirala) poln brod so islamski pravnici koi za kratko vreme efektno ja zacvrstile svojata vera me|u naselenieto.Izvesno vreme posle toa stignale hristijanskite sve{tenici. O{tro i so gor~ina se frlile na islamskoto pravo, no bez uspeh. Narodot na Celebes ve}e go nmapravil svojot izbor i bilo nevozmo`no da se nagovorat na promena. Eden od kralevite na Ostrovot koj porano go primil hristijanstvoto istrajal vo verata i vo nea prevel mnogu svoi podanici. No, ogromnoto mnozinstvo na naselenieto ostanalo muslimansko. Tie se toa do denes, i se najrevnosni kon svojata vera od bilo koe naselenie na ostrovot na isto~na Indija.1269

Se veli deka ovoj nastan se slu~il vo 1603. godina.1270 Mnogu ukaùvawa na nego vo sovremenata literatura ra|aat somnenie vo vistinitosta na ovaa prikazna.1271 Vo maloto kneèstvo Talo, severno od Govaa, so koja sekoga{ bila vo sojuz, s# u{te moè da se vidi grobot na eden od najpoznatite misioneri na Makasar, so ime Hatib Tungal.

1268 To est Atxeh.1269 A. Compleat History of the Rise and Progress of the Portugeze Empire in the East Indies. Colected chiefly from their own Writers. John Harris; Navigantium atque Itinerantium Bibliotheca, vol.I, str.682 (London, 1764).1270 Crawurd (I), str.91. The Encyclopaedie van N. – I (Vol.I, str.216) ja dava 1606. godina kako datum na nastanot.1271 Fernandez Navarette, eden {panski sve{tenik, oti{ol na Fiflipinskite ostrovi vo 1646. godina (Collection of Voyages and Travels, str.236. London, 1752), Tavernier go posetil Makasar vo 1648. godina (Travels in India, str.193) (London, 1678). Itinerarium Orientale R. P. F. Philippi à SSma, Trinitate Caramelitae Discalceati ab ipso concriptum, str.267 (Lugduni, 1649).

264

Vladetelot na ovaa dràva posle preobra}aweto se dokaàl kako najrevnosen junak na novata vera. Pod negovo vlijanie islamot e op{to prifaten od site plemiwa koi go zboruvaat jazikot na Makasarite.Posledica na dvièweto ne bila so tolku miroqubiv karakter. Makasarite, noseni od àrot vo novoprimentata vera, vr{ele napad vo nea da gi prevedat i svoite sosedi Bugi.Kralot na Govite mu predloìl na kralot na Boni da go smeta kako ramen na sebe vo s#, dokolku go oboùva edinstveniot vistinit Bog.Koga kralot go konsultiral svojot narod za ova, tie mu rekle:„S# u{te ne sme vojuvale, nitu sme porazeni“.Se isprobale (??opitale) vo borbata i bile porazeni. Kralot potoa stanal musliman. Vrz sebe ja zemal obvrskata sosila da go nametne svoeto veruvawe na podanicite i na pomalite dràvi na svoite sosedi.ûdno, narodot se preobratil so pomo{ na kralot na Makasara, koj mu ispratil delegati na kralot na Boni, baraj}ui od nego da mu odgovori na slednive pra{awa. – Dali kralot vo svoeto propagirawe bil posebno trognat od objavata na Pratenikot ili mu se pot~inil na nekoj star obi~aj, ili na propagiraweto odel od sopstveno zaovolstvo?Ako e toa od prvata pri~ina, kralot na Govite bara izvestuvawe, ako e poradi drugoto, iskreno }e mu dade pomo{, ako e od tretata pri~ina, kralot na Boni mora da se otkaè, bidej}i onie, kon koi trgnal da gi ugnetuva (??tiranizira, izma~uva), se prijateli na Govite. Kralot na Boni voop{to ne odgovoril. Makasarite podgotvile golema vojska na kopnoto i go porazile vo tri bitki. Go prisilile da ja napu{ti zemjata, a Boni ja pretvorile vo provincija. Posle trisetgodi{en jarem, narodot na Boni so pomo{ na Holana|anite se pobunil protiv Makasarite. Go prifatile vodstvoto na plemeto na Celebesite namesto svoite prethodni gospodari.1272

Nema somnenie deka propagandata (??{ireweto) na islamot me|u Bugite1273

te~ela postepeno i bavno, no koga ja prifatile novata vera, izgleda deka taa gi pottiknuvala na rabota, kako {to porano gi pottiknala Arapite (iako ova novo budewe na energija vo dvata slu~aja trgnalo vo razli~ni pravci). Islamot od niv go napravil ona {to denes se istovremeno najhrabrite lu|e i najve{tite trgovci i moreplovci na Arhipelagot.1274 So svoite trgovski brodovi patuvale do site delovi od Arhipelagot, od bregovite na Nova Gvineja do Singapur. So nivnite brojni kolonii vo naselbite vo koi Bugite posebno se razlikuvale, vnesen e islamot na ostrovot so mnogu pagani.Na primer, edna nivna kolonija e osnovana vo dràvata koja se prostirala na zna~itelen del od juzniot breg na Flores. Tuka se izme{ale so starosedelcite, od koi eden del bil rimokatoli~ki. Uspeale celoto naselenie na ovaa dràva da go prevedat vo islamot.1275

Bugite i na svojot sopstven ostrov Celebes go kombinirale raboteweto na {ireweto na verata so svoite trgovski raboti.

1272 Crawfurd, vol.II, str.385-389.1273 Izgleda deka dolgo vreme ne e vloùvan osoben trud vo korist na novata vera. Narodot na Celebes se razlikuva od ostanatite plemiwa na isto~nite ostrovi, se pla{i od novninite, silno se istrajni (??izdr`livi) vo verata i oddadeni (??verni, predadeni) na starite obi~ai. Na prv pogled ovie svojstva se ~inat kako golemi prepreki na patot na {ireweto naislamot.Verojatno e ova pri~inata koja go odloìla prifa}aweto na novata vera za tolku dolg period s# dodeka sebesi ne se prepora~ala vo postaroto ruvo (Crawfurd (2), vol. II, str.387).1274 Crawfurd, (I) str.75. De Hollander, vol.II, str.212.1275 De Hollander, vol.II, str.666. Ridel (2), str.67.

265

Vo malata pokraina Balang-Mongondou na sever od Poluostrovot1276 vo tek na prviot vek uspeale vo islamot da go privle~at hristijanskoto naselenie, ~ie preobra}awe datira od krajot na XVII vek.Prviot hristijanski kral na Balang-Mongondou bil Jakob Monopo (1689-1709), za vreme na ~ie vladeewe hristijanstvoto brzo se {irelo preku vlijanieto na Holandskata isto~no-indiska kompanija i misijskoto rabotewe na holandskite sve{tenici.1277

Site negovi naslednici bile hristijani do 1844. godina koga vladea~kiot raxa Jakob Maniel Manopo preminal vo islamot. Negovoto preminuvawe vo islamot bilo kruna na naporite na {ireweto na novata vera, koja bila vo napredok na po~etokot na ovoj vek.Ova se slu~uva vo vremeto koga muslimanskite trgovci, Bugite i drugite, so svoeto gorlivo rabotewe pridobile izvesen broj na preobratenici vo islamot vo eden krajbreèn grad na severot na kralstvoto Mongondou.Od ovoj grad trgnale dvajca trgovci misioneri so ime Hakim Bagus i imam Tuveko za da ja {irat svojata vera vo ostanatite delovi na kralstvoto.Zapo~nale so preobra}aweto na nekoi robovi i doma{ni èni so koi {to se ènele. Malku po malku svoite prijateli i rodnini gi pridobivale da ja prifatat novata vera.Od Mongondou islamot se pro{iril na severnoto kralstvo Bolang, kade celoto naselenie vo 1830. godina bilo hristijansko ili pagansko, so isklu~ok na dvajca ili trojca muslimanski ìteli.No gorlivite povikuva~i vo islamot Bugite i Arapite, koi im pomognale vo nivnoto misionersko rabotewe, postignale uspeh od {iroki razmeri.Hristijanite, ~ie {to poznavawe na u~eweto na svojata religija bilo zanemarlivo, a i samoto veruvawe slabo, bile slabo vooruàni za polemika za da go primat udarot na rivalskoto u~ewe.Bidej}i samata holandska vlast na ovie hristijani gledala so omalovaùvawe, a i crkovnite avtoriteti gi zanemarile, tie ovie stranci (??tu|inci) gi drèle za svoi prijateli, od koi nekoi se poènile i se naselile me|u niv.Bidej}i raboteweto na preobra}aweto napreduvalo, posetata na ovie Bugi i Arapi, na po~etokot razredena, stanala za~estena, a nivnoto vlijanie vo zemjata bilo vo golem porast. Ova oti{lo dotamu {to okolu 1832. godina eden Arap se oènil so }erkata na kralot Kornelij Manopo, koj bil hristijanin. Nekade vo isto vreme mnogumina trgovci, i onie najvlijatelnite me|u niv, go napu{tile hristijanstvoto i go prifatile islamot.Na ovoj na~in islamot se zacvrstil vo negovoto krastvo pred raxata Jakob Manuel Manopo da stane musliman vo 1844. godina.Ovoj knez pove}e pati baral od holandskata vlast vo Manadou da opredelat naslednik na na hristijanskiot u~itel Jakob Bastian, ~ija smrt bila golem gubitok za hristijaskata zaednica, no bilo bezuspe{no.Koga od rezidencijata vo Manadou doznal deka holadskata uprava e potpolno indiferentna, deka narodotna nivnata dràva e hristijanski i muslimanski i deka se lojalni, otvoreno izjavil deka e musliman i so site sredstva se obidel da gi vnese svoite podanici vo istata vera – islamot.Eden Arap, misiner, narednata godina gi iskoristil te{kotiite pri izbivaweto na zemjotresot, prorokuvaj}i deka Bolang-Mongondou }e bide razru{en dokolku narodot brgu ne se preobrati vo islamot.

1276 Se nao|a isto~no od Minahosa pome|u dolìnata 124 i 45’ i 123, 20’ so naselenieto ~ij {to broj se dvièl me|u 35.000 i 50.000 du{i (De Hollander, vol.II, str.247).1277 Wilken (I), str.42-44.

266

Mnoguminata vo strav go poslu{ale ovoj sovet. Raxata i negovoto plemstvo im ja dale svojata pomo{ na misionerite i na arapskite trgovci, ~ii metodi vo odnesuvaweto so onie so koi se vo spor ne se sekoga{ najqubezni.Blizu polovina od naselenieto s# u{te bilo pagansko, no progresot na islamot me|u niv, iako baven, sigurno se prodolùva.1278

Izgleda deka sosednata Sambava svoeto znaewe za verata go primila od Celebes, preku povikuvaweto na misionerite od Makasar pome|u 1540. i 1550. godina.Se veli deka site civilizirani ìteli se iskreni vernici i podosledni vo izvr{uvaweto na verskite dol`nosti od bilo koj soseden musliamnskite narod.Ova e vo golem stepen na obnovuva~koto dvièwe koe go zapo~nal izvesniot Haxi Ali, posle stra{nata erupcija na planinata Tambora vo 1815. Taa stra{na nesre}a na toa mesto imala za posledica narodot da se pottikne na podosledno pridrùvawe kon u~eweto na svojata vera i da vodi popoboèn ìvot.1279

S# do denes islamot prodolùva so pridobivawe na novi preobratenici na ovoj ostrov.1280

Sasaksite, koi go naseluvaat sosedniot ostrov Lombok, isto taka svoeto preobra}awe vo islamot mu go dolàt na povikuvaweto na Bugite, koi tamu osnovale golema kolonija. Do{le so preminuvaweto na Moreuzite od Samabava ili direktno od Celebes. Vo sekoj slu~aj, izgleda deka preobra}aweto te~elo na miren na~in.1281 Naselenieto na Lambok se deli na dva dela: Sasaksi i Balin.Prviot del go so~inuvaat Sasaksite muslimani, starosedlesko naselenie na ostrovot, daleku pobrojno od drugiot del.No, na sredinata od XVIII vek do{le pod upravata na Balinite i nabrgu ostrovot im bil preplaven so gramadi na hinduski sosedi.1282

Upravata na Balin bila dosta svirepa (??surova) i vloùvale napori, iako so mal uspeh, svoite muslimanski podanici da gi prevedat vo hinduizmot.Sasaksite se obidele, bez uspeh, da se oslobodat od tiranijata i od svoite ugnetuva~i i pove}e pati barale pomo{ od holanskite vlasti pred voeniot pohod od 1894. godina da donese mir na Ostrovot i da vospostavi uredna administracija pod holandskata uprava.Novata vlast so sebe donela golem broj na muslimanski slu`benici domorodci, koi svoeto vlijanie go stavile na stranata na svojata vera.Poradi ova trebalo da se o~ekuva deka eden od rezultatite na holandskoto osvojuvawe na Lombok da bide golemiot zamav na islamot na ovoj ostrov.1283

Islamot na FilipiniteNa Filipinite nao|ame konflikt pome|u hristijanstvoto i islamot za privrzenost na ìtelite. Ovoj konflikt spored svojot karakter e donekade sli~en na onoj na Celebes, so toa {to ovde bil mnogu poèstok i potraen.Vo nego [pancite i muslimanite se zapletkale vo èstok i krvav konflikt (??sudir), koj prodolìl do XIX vek.Neizvesno e koga islamot stignal na ovie ostrovi.1284

1278 Wilken (2), str.276-279, Kolonial Verslag van 1910, str.52, 1911, str.47. 1279 Zollinger (2), ptr.126, 169.1280 Med. Ned. Zendelinggen, XXXII, str.177, XXXIV, str.170.1281 Zollinger (I), str.527.1282 De Hollander (vo 1882) dava broj od 20.000 Balinci i 380.000 Sasaksi (vol.I, str.489).1283 Encyclopaedie von N. - I, vol.II, str.432-434, 524 W. Cool: With the Dutch in the East. An outline of the military operations in Lombok, 1894. (London, 1897).

267

Tradicionalnata hronika na Mindiano iznesuva deka islamot vlegol od Xahora, na Maljskiot poluostrov, preku izvesniot [erif Kabungsuvan, koj se naselil na Ostrovot so izvesen broj na svoi sledbenici i se oènil tamu.Se zboruva deka toj odbil da sleze od brodot dodeka lu|eto, koi go ~ekale, ne mu vetat deka }e preminat vo islamot.Ovie prvi vesti davaat vpe~atok deka sleguvaweto od brodot na Kabungsuvan i konverzijata na narodot na Mindanao na po~etokot pominale sosema (??mo{ne) mirno. No, otkako ja zacvrstil svojata mo}, po~nal da gi osvojuva sosednite glavatari i plemiwa. Ja primale i negovata vera pot~inuvaj}i & se na negovata vlast.1285

[pancite koi gi otkrile vo 1521. godina utvrdile deka ìtelite na severnite ostrovi se surovi (??èstoki) i ednostavni pagani, dodeka ostrovite Mindanao i Sulu se naseleni so mnogu pokulturni muslimanski plemiwa.1286

S# do krajot na XIX vek vo mnogu delovi od Ostrovot uspe{no im davale otpor (??im se sprotivstavuvale) na naporite na hristijanite vo osvojuvaweto i vo pokrstuvaweto. Taka {panskite misioneri pa|ale vo o~aj (??o~ajanie) vo vr{eweto na nivnoto preobra}awe.1287

Uspehot na islamot vo sporedba so hristijanstvoto vo golema merka treba da & se zablagodari na razli~nosta na formite vo koi ovie dve veri mu se pretstaveni na naselenieto.Prifa}aweto na hristijanstvoto zna~elo gubewe na sekakva politi~ka sloboda i nacionalna nezavisnost. Poradi toa na nego se gledalo kako na simbol na ropstvoto.Metodite so koi se slu`lel [pancite vo propagiraweto na svojata vera ja napravile nepopularna od po~etokot. Nivnata grubost i netrpelivost bila vo silna sprotivnost so pomirlivoto odnesuvawe na muslimanskite misioneri. Tie go u~ele jazikot na narodot, gi prifatile negovite obi~ai, se ènele so niv i se vtopuvale vo masata narod. Za sebe ne prisvojuvale osobeni (??naro~ni) prava na privilegiranata rasa nitu, pak, na doma{noto naselenie ne gledale kako na ponièna kasta.Od druga strana, [pancite go ignorirale jazikot, oblekata i navikite na doma{noto naselenie. Nivnoto pijanstvo, skràvosta i al~nosta dovele do omrazenosta na nivnata vera, dodeka {ireweto na verata im sluèlo kako instrument za politi~ko napreduvawe.1288 Zatoa ne e te{ko da se razbere sprotivstavuvaweto koe doma{noto naselenie go pokaàlo kon doa|aweto na hristijanstvoto. Toa stanalo vera na narodot vo onie delovi kade naselenieto bilo dosta slabo ili ostrovite bile mo{ne mali taka {to [pancite moèle potpolno da gi podjarmat (??pot~inat, pokorat).Doma{nite hristijani, posle preobra}aweto, bile prisileni da ja vr{at svojata verska dol`nost od stravot od kaznata. Bile tretirani tokmu kako {kolski deca.1289

1284 Kapetan Thomas Forrest vo 1775. godina pi{uva i veli deka Arapite do{le na ostrovot Mindanao tristotini godini porano i deka denes se gleda grobot na prviot Arap, [erif, od Meka. Toa e, vsu{nost, neobraboteno kupi{te na koralni karpi (str.201, 313).1285 N. N. Saleeby: Studies in Moro History, Law and Religion, str.24-25, 53-55 (Manila, 1905).1286 Relactone di Ivan Gaetan del discoprimento dell’Isole Molucche (Ramusio, tom I, str.375 E.).1287 Izgleda deka bilo skoro nevozmo`no da se preobratat vo hristijanstvoto poradi nivnata tvrdoglavost kon Bo`jata milost i oddale~enosta od Negovoto veruvawe (Cartes de los PP. de la Compania de Jesus de la Mission de Filipinas, 1879, quoted by Montero y Vidal, tom.I, str.21).1288 Crawfurd (2), vol. II, str.274-280.1289 Malku obrnuvale vninamie vo izvr{uvaweto na hristijanskite obvrski, koi gi prifatile. Nemalo drug izlez osven da se prisilat na vr{eweto so zakauvawe so kazna i kon niv da se odnesuva kako kon {kolski deca.

268

S# do amerikanskata okupacija, na filipinskite ostrovi kralstvoto Mindanao bilo pribeì{te na onie koi sakale da se spasat od omrazenata hristijanska uprava.1290

Ostrovot Sabo, koj nominalno bil vo {pansko sopstveni{tvo s# do 1878. godina, go stvoril u{te eden centar na muslimanskiot otpor kon hristijanstvoto. Ovde moèle1291 da se najdat otpadnici (??renegati) koi znaele {panski.

Islamot na SuluNemame sigurni istoriski dokazi za toa kolku dolgo ìtelite na Sulu bile muslimani pred doa|aweto na Ostrovot.Istorijata na Sulu go spomnuva imeto na [erif Kerim el-Mahmud kako prv misioner na islamot na Ostrovot.Za nego se veli deka bil Arap koj do{ol vo Malaka na sredinata od XIV vek i vo islamot go prevel sultanot Muhamed i narodot na Malaka.Prodolùvaj}i go svoeto patuvawe kon istok, stignal na Sulu okolu 1380. godina i se naselil vo Bvansa,1292 starata pestolnina na Sulu. Tuka narodot mu izgradil xamija i mnogu pogalvari go prifatile negovoto u~ewe.Za nego se veli deka go posetil skoro sekoj ostrov na Arhpelagot i deka vo islamot prevel dosta lu|e na mnogu mesta. Se veli deka grobot mu e na ostrovot Sibutu.1293

Sledniot misioner koj se spomnuva e Ebu Bekir i za nego se veli deka e Arap i deka svoeto misinersko rabotewe go zapo~nal vo Malaka i deka gi propatuval Palambang i Brunei i stignal na Sulu okolu 1450. godina. Izgradil xamija i go prodolìl uspe{noto propagirawe.Muslimanskiot kral na Bvansa, voda~ot na Bagindite, mu ja dal }erkata za èna i go napravil svoj naslednik.Ebu Bekrovata zasluga e toa {to ja organiziral upravata. Zakonodavstvoto na Sulu go stavil na ortodoksni islamski osnovi, onolku kolku {to toa go dopu{tale mesnite obi~ai.1294

Iako tolku odamna preminale vo islamot, ìtelite na Sulu se daleku od toa deka se pravi muslimani. Na ova vlijaele brojnite hristijanski robovi, dovedeni od Filipinite, vo svoite pqa~ka{ki pohodi. Vlijanieto im bilo tolku silno {to nekoi istraùva~i tvrdele „deka se tie ve}e odamna pravi hristijani, no so pretpostavka deka takvata promena na verata so deleweto na nadmo}ta na vlijanieto na sve{tenstvoto neminovno vodela vo ru{eweto na sopstvenata vlast i go utvrdila patot na prenesuvaweto na nivnata vlast pod {panskiot jarem.Ova e slu~ajot ~ie {to kobno (??nesre}no) iskustvo uverlivo gi pou~ilo site narodi koi nevnimatelno go prifatile hristijanskoto veruvawe.“

Relation des Isles Philippines, Faite par un Religieux, str.7 (Thevenot, vol.I).1290 „Vo Mindanao se naseleni plemiwata Tagal na istok. Os cel da se oslobodat od omrazena (??nemilata, odvratnata) uprava na katoli`kite gospodari, po~nale, malku po malku, da se sobiraat okolu doma{nite oglavari. Tuka imalo okolu 360.000 muslimani koi go priznavaat Kuranot za svoj edinstven ustav.Namesto jezuitite, pretstavnicite na slu`benata religija, koi se isterani od Ostrovot, kako (orig.do{li su za) verski voda~i i u~iteli na narodot do{le muslimanski misioneri od Kina i Indija. Taka ovie muslimani ja obnovile misijata vo islamot zapo~nati so arapskoto osvojuvawe.“ (A. le Chatelier (2), str.45). 1291 Montero y Vidal, vol.I, str.86.1292 Se nao|a tri milji zapadno od Jolo, sega{nata prestolnina.1293 N. M. Saleeby: The History of Sulu, str.150, 158-159 (Manila, 1908).1294 N. M. Saleeby: The History of Sulu, str.150, 162-163.

269

Na ova se pridodava i agresivnoto odnesuvawe na {panskite sve{tenici, koi ja osnovale misijata na Sulu i koe vo du{ata na naselenieto stvorilo stra{na antipatija kon tu|inskata vera.1295

Od vremeto na amerikanskata okupacija na Filipinite vlijanieto na islamot bilo dosta ograni~eno. Sega e stesneto na ostrovot Palavan, ju`niot breg na Mindanao i arhipelagot Sulu.1296

Islamot nastojuva da ja pro{iri svojata propaganda na severnite ostrovi. Se veli deka po~nal so misionerskata aktivnost duri vo Manila.Se veli deka izvesni okolnosti mu pomognale na negoviot uspeh, osobeno faktot deka Filipincite imale predrasudi kon hristijanstvoto poradi zloupotrebite, koi gi navele da go grabnat oru`jeto protiv {panskite kalu|eri.1297

Islamot me|u PapuanciteKako {to e ve}e spomnato, islamot e prifaten so najgolemo voodu{evuvawe kaj narodite so povisoko kulturno nivo na Malajskiot arhipelag, dodeka kaj onie so ponizok kulturen stadium pu{tal poplitki koreni.Takvi se Papuancite na Nova Gvineja i na ostrovite na nejziniot severozapad: Vaigju, Misol, Vaigama i Salavati.Ovie ostrovi , zaedno so poluostrovot Onin, na severozapadtp od Nova Gvineja, vo XVI vek bile pod vlasta na sultanot na Bat~an,1298 Eden od Molu~kite kralevi.Preku vlijanieto na muslimanskite upravuva~i na Bat~an papuanskite prvenci (??lideri) na ovie ostrovi go primile islamot,1299 iako dosta lu|e vo vnatre{nosta do denes ostanale mnogubo{ci. Naselenieto na bregot e vo golem del muslimansko. Nema somnenie deka zaslugata za ova im pripa|a na naselenicite od Moluk.1300 Izgleda deka vo samata Nova Gvineja eden mal broj na Papuanci go primile islamot. Islamot vlegol na zapadniot breg (moèbi na poluostrovot Onin) preku muslimanskite trgovci koi svojata vera ja propagirale me|u naselenieto na po~etokotna 1606. godina.1301

No, se ~ini deka islamot napravil mal napredok za vreme na izminatite vekovi od toa vreme.1302 Papuancite ne pokaùvale volja da stanat muslimani, kako {to ne bile nakloneti kon primaweto na u~eweto hristijanskite misioneri, koi me|u niv rabotele bez pogolem uspeh od 1855. godina.Muslimanite od sosednite ostrovi se obvinuvani deka kon Papuancite se odnesuvaat so golem prezir za da vloàt nekoi napori vo {ireweto na islamot me|u niv.1303

1295 Dalrymple, str.549.1296 R. du M. M. VII, str.115-116 (1909).1297 The Missionery Review of the World, N. S. vol.XIV, str.877 (New York, 1901).1298 Prviot knez na Bat~ana koj stanal musliman bil izvesniot Zejnul-Abidin, koj vladeel vo 1521. godina, koga Portugalcite za prv pat do{le na Molucite (orig.na Moluke).1299 Robide van der Aa, str.350, 352-353.1300 Ibid, str. (Misool) „@itelite na bregot se site muslimani... a ridskoto naselenie se mnogubo{ci.“ Ibid, 53 (Salawatti). „Mal del go manifestira Muhamedovoto veruvawe dodeka pogolemiot del od naselenieto go so~inuva paganskoto naselenie na Papuan(a). Mal broj od niv preminale vo islamot i javno gi prifatile negovite principi.“ Ibid.str.290 (Waigyu). Nekoi Papuanci od ostrovot Gobi, pome|u Vagiu i Halemahera, se preobrateni od muslimanskite naselenici od Maluk (Crawfurd, (I), str.143). 1301 Robide van der Aa, str. 352.1302 Kapetan Forrest vo 1775. godina n# izvestuva i veli deka mnogu Papuanci „stanale muslimani“ (Voyage to New Guinea, str.68).1303 Robide wan der A-a, str.352: „Grubosta na Papuanecot bila takva {to ne ~uvstvuval potreba za prifa}awe na bilo koja vera. Tuka nemalo drugo veruvawe.

270

Vo sekoj slu~aj, najdeno e imeto na eden misioner, izvesniot Imam Dikir (Dhikr?) koj do{ol od Keram, ostrovot na jugoistok, okolu 1856. godina, i go vnel islamot na maliot ostrov Adi, ju`no od Onin. Otkako ja ispolnil svojata zada~a, se vratil vo svojata ku}a. Mu se sprotivstavuval na nastojuvaweto na naselenieto da ostane me|u niv.1304

Muslimanskite trgovci od Keram i Goram izvestuvaat deka vo islamot prevele izvesen broj na idolopoklonici vo prvata decenija od XX vek.1305

Sli~en trud e vloèn vo preobra}aweto na Papuancite na sosednite Kei ostrovi.Se veli deka na sredinata od XIX vek te{ko bilo da se najdat bilo kakvi muslimani na ovie ostrovi so isklu~ok na potomcite na doselenicite od Banda ostrovite.Ne{to porano, misionerite od Keram uspeale vo preveduvaweto na nekoi vo islamot, no propisite na Kuranot mo{ne malku se vr{eni. Sebesi si dozvoluvale jadewe na zabraneto meso i piewe na opojni pijaloci.@enite, kako se veli, bile podosledni od maìte vo privrzanosta kon svojata vera. Taka, koga lu|eto bi si go dozvolile jadeweto na svinskoto meso, morale da go pravat toa skri{um, bidej}i ènite ne im dozvoluvale da go vnesat toa vo ku}ata.1306

No vo 1877. godina se zabeleùva izvesno oìvuvawe na verskiot ìvot me|u ostrovjanite na Kei, a i brojot na muslimanite dnevno se zgolemuval.Arapskite trgovci od Madura, Java i Bali se dokaàle kako gorlivi propagatori na islamot. Ne propu{tile niedno sredstvo a da ne go upotrebat vo pridobivaweto na preobratenici. Nekoga{ svoite dokazi gi potkrepuvale (??zajaknuvale) so zakanuvawe i nasilstvo, a vo druga prilika i so mito.Se veli deka novopreobrateniot obi~no dobival podaroci so vrednost od 200 florini, dodeka glavatarite dobivale pogolem podarok so vrednost od iljada florini.1307 Se istaknuva deka na krajot od XIX vek okolu 8000 ostrovjani od vkupniot broj na naselenieto na Kei ostrovite go primile islamot.1308

Misionerite na islamot: trgovcite i slojot „El-Haxi“ Op{tata slika na {ireweto na islamot od zapad nakaj istok preku Malajskiot Arhipelag sodrì mal del od istorijata na islamskoto misinersko rabotewe na ovie ostrovi.Mnogu fakti od ovaa istorija ne se zabeleàni vo celost. No ona {to moèlo da se sobere od doma{nite hroniki, od delata na evropskite patnici, od slu`benicite i od misionerite e bezuslovno fragmentarno i nepotpolno.

So isklu~ok na hristijanstvoto koe go na{lo patot, i islamot, da vloè{e napor me|u ovie narodi, moèl da uspee.Kolku {to vidov, za vreme na moite pet patuvawa vo ovie zemji narodot na Tidor, nitu narodot na Serasma ili drugite, ne vloìle nikakov trud vo preobra}aweto na Muhamedovoto veruvawe ovde...Moème da nabroime mo{ne malku glavatari, kako raxata Ampat od Vaigju, Salavat, Misol i Viagama, koi ja ispovedaat ovaa vera. Pri~inata e nivnata pove}ekratna zaostanatost zad Tidor so ogled na toa deka se Papuanci. Nikoj nikoga{ ne se obidel da go vnese islamot me|u avtohtonoto naselenie. Toa e verojatno poradi po~itot na taa vera koja ja smetaat daleku nad nivoto na Papuancite.“1304 Robide van der A-a, str.319.1305 Koloniaal Verslag van 1906. str.70, 1911. str.52.1306 The Journal of the Indian Archipelago, vol.VII, str.64, 61 (Singapore, 1853).1307 G. W. W. C. Baron von Hoevell , str.120, Krieger, str.436.1308 Encyclopaedie van N – I, vol.II, str.210.

271

No, postojat dovolno podatoci koi ukaùvaat na postoeweto na mirnoto misionersko rabotewe vo {ireweto na islamot za vreme na izminatite {estotini godini.Navistina, me~ot e ponekoga{ izvlekuvan za da se poddrì principot (??na~eloto) na verata, no povikuvaweto i uveruvaweto, a ne silata i nasilstvoto, bile glavnite karakteristiki na ova misionerkso dvièwe.Izvonrednite uspesi koi se postignati se vo golem del nastojuvawata na trgovcite koi go pronao|ale svojot pat do srcata na domorodcite so u~eweto na nivnite jazici, so prifa}aweto na nivnoto odnesuvawe i na obi~aite. Tie nenapadno i postepeno go {irele znaeweto za svojata vera, prvo so preobra}aweto na doma{nite èni so koi se ènele i lica so koi se vrzuvale vo svoite trgovski raboti.Namesto sebesi da se dràt vo gordeliva (??naduena) izolacija, tie postepeno se vtopuvale vo masata na naselenieto. Ja upotrebuvale svojata intelektualna i kulturna nadmo} vo svoeto rabotewe na preobra}aweto vo islamot. Pri ova pravele ve{ti kompromisi vo u~eweto i praksata na svojata vera {to bilo nu`no vo pribliùvaweto na ovaa vera kon narodot koj sakale da go privle~at.1309

Vsu{nost, kako {to Bikle rekol za niv – muslimanskite misioneri se mnogu ostroumni.1310

Pokraj trgovcite tuka imalo i izvesen broj na onie koi moàt da se nare~at profesionalni misioneri: teolozi, propovednici, kadii i axii. Ovie poslednite vo izminatite godini bile osobeno aktivni vo raboteweto vo {ireweto na verata, vo gradeweto i vo zajknuvaweto na dosledniot verski ìvot me|u svoite istovernici.Rabotele na nivnoto ~istewe od ostatocite od neznabo{tvenite naviki i veruvawa.Brojot na onie koi zaminuvale na axilak vo Meka od site delovi na Arhipelagot e postojano vo porast. Posledica na toa e proporcionalen porast na muslimanskoto vlijanie i na islamskata misla.S# do sredinata na XIX vek holandskata vlast se obiduvala da stava prepreki na patot na axiite. Izdala naredba na nikoj da ne mu se dopu{ti da go izvr{i axilakot vo svetiot grad bez paso{ za koj treba da se uplatat 110 florini. Sekoj {to }e go izbegne ovoj propis, po vra}aweto nazad }e bide prisilen da plati pari~na globa (??kazna) vo dvoen iznos.1311

Zatoa ne e ~udno deka vo 1852. godina se namalil brojot na axiite samo na 70, no istata godina ovaa naredba e dokinata i od toga{ brojot na axiite konstantno rastel.Prose~niot broj na axiite vo tekot na poslednata decenija od XIX vek bil 7000, a vo tekot na prvata decenija od XX vek 7300,1312 no brojot bil razli~en od godina vo godina.Najgolemiot zabeleàn broj na axii vo 1910. godina od holadnska Indija bil 14.234.1313 Nema somnenie, za vakvoto zgolemuvawe na axiite imaat zasluga olesnetite komunikacii me|u Meka i Malajskiot arhipelag.Samo ova, kako {to zabeleàl eden hristijanski misiner, „ne ja namaluva va`nosta na faktot deka axiite, ~ij {to broj tolku brzo raste, vo nikoj slu~aj ne gubat na steknatiot kvalitet poradi brojnosta.

1309 Crawfurd (2), str.275, 807.1310 Buckle’s Miscallaneous and Posthumous Works, edited by Helen Taylor, vol.I, str.594 (London, 1872).1311 Neimann, str.406-407.1312 C. Snouck Hurgonje: De hadji – politiek der Indische Regeering, str.12. (Overdruk uit Onze Eeuw, 1909).1313 Id. Notes sur le mouvement du pelerinage de la Mecque aux Indes Neerlanaises (R. du M. M., vol.XV, str.409, 412).

272

Naprotiv, sega me|u niv ima mnogu od onie koi popodrobno se zapoznale so principite na islamot i sosema proniknale so muslimanskata revnost i so omrazata kon paganstvoto pove}e otkolku {to bile porano.“1314 Izve{tajot na holandskata uprava i na hristijanskite misioneri donesuvaat ednoglasen iskaz za vlijanieto i verskata gorlivost na ovie axii. Tie se vra}aat vo svoite ku}i istovremeno kako reformatori i kako misioneri.1315

Pokraj axiite koi se zadovolile samo so posetata na svetite mesta i vr{eweto na zadolìtelnite obredi, ima i takvi koi ostanuvale podolgo od potrebata za dovr{uvaweto na svoite teolo{ki studii. Postoi i golema kolonija na Malajci vo Meka vo ova vreme, koi vo svetiot grad se naselile za psotojano.Tie se vo postojana vrska so svoite sogra|ani vo tatkovinata. Nivnite napori se mo{ne uspe{ni vo ~isteweto na islamot od primesite na paganskite obi~ai i na~inite na mislewe, koi na Malajskiot arhipelag se zadràle od porane{noto vreme. Golem broj na verski knigi isto taka e pe~aten vo Meka na pove}e jazici na koi zboruvaat malajskite muslimani. Tie knigi se ispra}ai (??ekspedirani) vo site delovi na Arhipelagot.So pravo e kaàno deka Meka pove}e vlijaela vrz verskiot ìvot na ovie prostori otkolku vrz Turcija, Indija ili Buhara.1316

Kako {to moè da se o~ekuva od ragleduvaweto (??razmotruvaweto) na ovie fakti, vo izminatite godini se slu~ilo golemo oìvuvawe na misionerskata aktivnost na Malajskiot arhipelag.Axiite koi se vra}ale, isto kako i trgovcite i verskite u~iteli, stanuvale povikuva~i vo islamot, koga i da do{le vo kontakt so mnogubo{tvenoto naselenie. Osven toa, verskite bratstva ja pro{irile svojata organizacija na Malajskiot arhipelag.1317

Duri i najmladoto od niv, senusiite, na{le privrzanici na najdale~nite ostrovi.1318

Eden od dokazite za nivnoto vlijanie se gleda vo toa {to imeto „Senusi“ go zemale mnogu Malajci koga vo Meka gi promenuvale svoite doma{ni imiwa so arapski.1319

Hristijanskite misioneri ja obvinuvale holandskata vlast deka go pomaga {ireweto na islamot.Kako i da e, sigurno e deka raboteweto na muslimanskite misioneri e olesneto so faktot deka Malajskiot jazik, so koj skoro nikoj ne zboruva osven muslimanite, e zemen, osven na Java, kako slu`ben jazik na holandskata uprava.Bidej}i holadnskite civilni slu`bi sekade bile prepolni so muslimanski pomo{ni slu`benici, so politi~ki pretstavnici, so pisari, preveduva~i i so trgovci, tie so sebe go prenesuvale islamot vo sekoe mesto koe go posetuvale.Site lica koi sorabotuvale so vlastite bile obvrzani da go nau~at malajskiot jazik, a retko go nau~uvale a istovremeno da ne stanat muslimani.Na ovoj na~in vlijatelniot svet preminuval vo islamot. Na krajot i ostanatite go sledel nivniot primer.1320

1314 Report of Centaenary Conference on Protestant Missions, vol.I, str.21, Niemann, str.407.1315 Med. Ned. Zendelinggen, vols. XXXII, XXXIV, passim.1316 Snouck Hurgonje (3), vol.II, str.XV, 339-393, Encyclopedie van N – I, vol.II, str.576-579.1317 Na primer kaderiite, nak{ibendiite i senusiite (Snouck Hurgonje(2), str.186, Ibid., (3), vol.II, str.372. itn.1318 J. G. F. Riedel (I), str.7, 59, 162.1319 Snouck Hurgonje (3), vol.II, str.233.1320 Hauri, str.313, Encyclopaedie van N– 1, vol.II, str.524.

273

Vaka islamot i denes raboti na is~eznuvaweto na paganstvoto od Malajskiot arhipelag.

274

POGLAVJE XIIIZAKLUÔK

Vo hristijanskiot svet pod misionersko rabotewe se podrazbiraat misionerski zdruènija, plateni agenti, postojani pridonesi – prilozi, izve{taite i pe~atot. Izgleda deka misionerski potfat bil neto~en naziv ako bil bez vistinsko ustrojstvo i bez organizirana ustanova.Sve{tenskoto ustrojstvo na hristijanskata crkva od samiot po~etok na svojata istorija vodelo grià za propagiraweto na hristijanskoto u~ewe me|u nehristijanite.Nejzinite misioneri naj~esto bile odredeni sve{tenici i monasi.Mona{kite redovi (od benediktancite pa nadolu) i misionerskite zdruènija od ponov datum, so osobeno koncentrirano vnimanie, napolno (??sosema) se posvetile na ureduvaweto na propagandniot del na hristijanskoto rabotewe. Od po~etokot ova rabotewe bilo prepoznatlivata prva dol`nost na Crkvata.[to se odnesuva na islamot, otsustvoto na bilo kakov vid na kler (??sve{tenski red) ili na sve{tenska organizacija e pri~ina {to misionerskata aktivnost na muslimanite se pokaùvala vo sosema poinakvi vidovi od onie koi se pojavile vo istorijata na hristijanskata misija.Tuka nema misinerski zdruènija1321 nitu posebno obu~eni agenti, i kontiuniranoto raboteweto vo taa smisla e mo{ne slabo.Isklu~ok na ova e pojavata koja moè da se najde kaj verskite redovi vo islamot, ~ija organizacija donekade e sli~na na mona{kite redovi vo hrisitjanstvoto. Otsustvoto na sve{tenskiot primer i na bilo kakva teorija za odvojuvaweto (??oddeluvaweto) na verou~itelite od masata na vernicite ili potrebata za posebno posvetuvawe i ovlastuvawe za vr{eweto na verskite slu`bi e ona {to ja pravi osnovnata razlika vo dvata sistema, razlikata koja na sekoe mesto e tolku jasna.Bilo kakvi nedostatoci da se steknat od ovaa potreba za sve{tenska klasa, osobeno od onie {to se ispratena na rabota na propaganda na verata, nadoknadeni se so ~uvstvoto na odgovornost koe po~iva vo li~nosta na vernikot.Bidej}i pome|u muslimanot i negoviot gospodar nema posrednik, odgovornosta za negovoto li~no spasenie mu pa|ala na vrat na nemu samiot.Posledica na toa e deka muslimnaot, vo princip, stanal mnogu postrog i povnimatelen vo vr{eweto na svoite dol`nosti, da podnesuva pove}e napori vo u~eweto na principite i obredite na svojata vera.Na ovoj na~in dlaboko mu se vreàla va`nosta na ovie principi i polesno stanuval pretstavnik na misionerski karakter na svoeto u~ewe vo prisustvoto na onie koi ne veruvaat.Onoj {to sakal da bide povikuva~ vo verata ne trebal svojot preobratenik da go upatuva na nekoj priznat verou~itel na svoeto u~ewe, koj moèbi novopreobrateniot samo formalno bi go vnel vo muslimanskata zaednica.

1321 Organizcii osnovani spored primerot na hristijanskite zdruènija ne se pojavile s# do XX vek. Izvesen pregled na ova e daden vo Dodatokot III.

275

Ne se pla{el ni od sve{tenskata kontrola poradi ~ineweto na Karunoviot grev.1322 Spored toa, kolku i da se zboruva deka e preterano ona {to se veli1323

deka sekoj musliman e misioner ostanuva vistina.Male e brojot na iskrenite muslimani, koi sekojdnevno ìveat vo kontakt so nevernicite, {to }e ja zanemarat kuranskata zapoved: „Povikuvaj kon patot od Gospodarot tvoj, i so mudrost i so uka dobra.“1324

Pokraj ova, naporedno so profesionalnite propagatori – verou~iteli, koi seto svoe vreme i sila go posvetile na misionerskoto rabotewe, analite na propagandata na islamot sodrì popis na imiwa na maì i èni od site op{testveni sloevi, od vladeteli1325 do selani, site struki (??specijalnosti) i zanimawa (??profesii), koi rabotele na {irewto na svojata vera. Muslimanskiot trgovec, za razlika od svojot hristijanski brat, posebno se pokaàl kako aktiven vo takvoto rabotewe. Na spisokot na indiskite misioneri objaven vo spisanieto na edno versko i dobrotvorno zdruènie vo Lahore,1326 gi nao|ame imiwata na u~itelite i dràvnite slu`benici od otsekot Kanal i Opium, na trgovci (vklu~uvaj}i i eden trgovec so kamili), na eden novinski izdava~, na eden knigovezec (??podvrzuva~) i na pe~atarski rabotnik. Ovie lu|e go posvetuvale svoeto slobodno vreme, po zavr{uvaweto na svoeto dnevno rabotewe, za da povikuvaat vo svojata vera, na ulicite i na pazarite na indiskite gradovi, nastojuvaj}i da pridobijat preobratenici me|u hristijanite i hindusite, ~ii {to veruvawa gi pobivale i gi napa|ale.Interesno e da se zabeleì deka propagiraweto na islamot ne bilo samo rabota na maìte, tuku i muslimankata zemala u~estvo vo ova pobo`no rabotewe.Nekolku mongolski princevi svojot premin vo islamot mu go dolàt na vlijanieto na ènata – muslimanka. Sli~en e slu~ajot i so mnogu paganski Turci, koga svoite napadi gi prenele na muslimanska teritorija.Senusiskite misineri, koi do{le da rabotat me|u Tubuite na severot na âdskoto Ezero, otvorile u~ili{ta za devojki.Go iskoristile silnoto vlijanie koe go vr{at ènite me|u ovie plemiwa (kako i me|u nivnite sosedi Berberite) vo svoite nastojuvawa da gi pridobijat vo redovite na islamot.1327

Vo germanskata isto~na Afrika, kade paganskite domorodci gi napu{taat svoite domovi po {est i pove}e meseci za da rabotat na èleznicata ili na plantaìte, bile preobrateni preku muslimanskite èni. Tie so niv sklopuvale privremeni brakovi, no odbivale da imaat bili {to so neobreàn numisliman.Za da go izbegnat sramot, na koj mu se davalo takvo ime, nivnite maì se obreùvalei taka vleguvale vo muslimanskoto op{testvo.1328

Se veli deka napredokot na islamot vo Abesinija vo tekot na prvata polovina na minatiot vek vo golema mera mu go dolì na raboteweto (??trudot, deloto) na 1322 Karun e kuranski lik, otelotvoruvawe na preterano bogatewe (zab. na prev.)1323 „Izgleda deka stremeòt na sekoj musliman za {ireweto na islamot, kolku i da sakaat ovie lu|e e donekade rabota na nagonot“ (Snouck Hurgonje: Revue de l’Histoire des Religions, vol.LVII, str.66). „Muslimanot po priroda e misioner... toj se zanimava so misionerstvoto so sopstven trud i so pari~no vloùvawe“ (Munzinger, str.4110 Snouck Hurgonje (I), str.8, Lüttke (2) str.30, Fuliuis Richter, str.152, Merensky, str.154.1324 Kuran, XVI, 125.1325 Vidi go interesnoto pismo upateno od Mevlay Ismail, {erifot na Maroko, vo 1869. godina, na kralot Xejms II, vo koe go povikuva da premie vo islamot (Revue de l’Histoire des Religions, vol.XLVII, str.174, sqq).1326 Anjuman Himâyat-i Islâm kâ mâhwâri risalah, str.5-13 (Lahore. October 1889).1327 Duveyrier, str.17.1328 Klamroth, str.

276

ènata – muslimanka, osobeno na ènite na hristijanskite knezevi. Ovie se prepravale vo preobra}aweto vo hristijanstvoto pri svojata ènidba. Svoite deca gi vospituvale vo islamski duh i rabotele na sekoj moèn na|in za progresot na taa vera.1329 Na zapadnata strana na Abesinija se nao|alo paganskoto pleme koe se vika Boruns. Nekoi od negovite ~lenovi, koi bile regrutirani vo crne~kiot polk so anglo-egipetska uprava vo Sudan, preminale vo islamot preku ènite na crne~kite vojnici dodeka bataljonot se vra}al vo Kartum.1330

Se smeta deka Tatarkite od Kazan se osobeno gorlivi propagatori na islamot.1331

Izrazitata verni~ka, i pokraj toa {to e èna, ne isklu~uva da go zazeme svoeto mesto do maòt-svetec vo dru{tvoto na onie koi povikuvaat vo verata.Legendata za ènite-svetici se vrzuva so Ali. Za niv se veli deka se veat vo vozduhot od Kerbela do Lahore. Tie so silata na svoeto pobo`no ìveewe, klawaweto i postot go pridobile prviot preobratenik od hinduizmot vo islamot.1332

Te{ko deka ovaa legenda bi imala osnova dokolku vlijanieto na ovie èni-svetici ostanalo potpolno nepoznato. Edno od najstarite grobi{ta na Kairo e grobot na Nefisa, vnukata na Hasan (sinot na Ali, koj bil ubien). Nejzinata teolo{ka u~enost predizvikuvala voshit kaj nejziniot golem sovremenik Imam-i [afi. Nejzinata pobo`nost i ednostavnost ja vozdignale na dostoinstvoto na svetica.Za nea se zboruva deka vo Egipet se naselila vo sosedstvoto na edno semejstvo na zimij (nemusliman), koj imal }erka tolku seriozno i te{ko bolna, {to ne moèla da gi dviì racete i nozete (??ekstremiteti) tuku cel den leèla na grb.Eden den roditelite na kutrata devojka odele na Pazar, pa ja zamolile svojata pobo`na sosetka muslimanka da im ja nadgleduva }erkata vo nivnoto otsustvo.Nefisa so qubov i so milost ja izvr{ila prezemenata milosrdna rabota (??obvrska). Koga roditelite na bolnata devojka oti{le (??zaminale), so du{a se vozdignala molej}i go Bog za nemo}nata bolesni~ka.U{te pred da ja zavr{i svojata molba (dova), bolnata devojka ve}e moèla da se sluì so svoite race i noze (??ekstremiteti) i bila mo}na (??vo mo`nost) da izleze da gi do~eka roditelite na vra}aweto nazad.Polni so blagodarnost, celoto semejstvo preminalo vo verata na svojata dobro~initelka.1333

Duri i muslimanskiot zarobenik ja koristel mo`nosta da go povikuva vo svojata vera osvojuva~ot ili onie so koi e vo zarobeni{tvo. Prvoto vleguvawe na islamot vo isto~na Evropa bilo preku raboteweto na eden muslimanski pravnik, koj e zaroben, mo`no vo edna od vojnite me|u vizantiskata imperija i nejzinite muslimanski sosedi. Bil odnesen vo zemjata na Pe~enezite1334 na po~etokot od XI vek. Na mnozinata me|u niv prethodno im go izloìl islamskoto u~ewe, i tie iskreno se preobratile vo verata i taka islamot po~nal da se {iri me|u ovoj narod.No, Pe~enezite koi ne ja prifatile muslimanskata vera im zabeleàle (??prefrlile, zamerile) na svoite sogra|ani i, na krajot, do{lo do konflikt (??sudir) me|u niv.1329 Massaja, vol.XI, str.124-125.1330 Artin, str.119.1331 R. du M. M. IX (1909), str.252.1332 Ghulam Sarwar, Khazitan al-Asfijâ, vol.II, str.407-408.1333 Goldziher, vol.II, str.303-304.1334 Pe~enezite vo toa vreme gi zazemale zemjite koi leàt me|u Dunav i Don, kade se doselile od krajbre`jeto na Ural, na krajot od IX vek (Karamsin, vol.I, str.1890-181).

277

Muslimanite ~ij {to broj bil okolu 12.000 uspe{no mu se sprotivstavuvale (??davale otpor) na napadot na nevernicite ~ij {to broj bil pove}e od dvojno pogolem od nivniot. Ostatokot na pobedenata grupa preminal vo verata na pobednikot.Pred krajot na XI vek siot (??celiot) narod go ispoveduval islamot i me|u niv imalo lu|e koi ja izu~uvale islamskata teologija i pravo.1335

Za vreme na vladeeweto na carot Xahangir (1605-1628) ìveel eden suniski teolog so ime {ejh Ahmed Muxedid. Se istaknuval so posebna energija so koja go pobival veruvaweto na {iitite. Ne{to podocna nekoi privrzanici na dvorot uspeale da go zatvorat za bezna~ajna rabota. Za vreme od dve godini, kolku {to bil vo zatvor, vo islamot preobratil nekolku stotici idolopoklonici, koi bile so nego vo istiot zatvor.1336

Ne{to pred toa vreme eden indiski mevlevi, kogo britanskata vlast go osudila na doìvotno zato~eni{tvo (??progonstvo) na Andamen ostrovite, bidej}i aktivno u~estvuval vo vehabiskata zavera vo 1864. godina, prevel vo islamot mnogu kaznenici pred negovata smrt.Vo centralna Afrika eden arapski voda~, kogo belgiskite vlasti go osudile na smrt, svoite posledni ~asovi gi minal vo obidot da go preobrati vo islamot hristijanskiot misioner, koj mu e isprateni poradi verska uteha.1337

Faktorite za uspehot na muslimaniteMisionerskata revnost na muslimanite e takva {to za nea se podgotveni da zboruvaat vo prilikata ili nadvor od nea kako {to toa, so fina proniklivost, go rekol Dauti (Doughty): „Nivniot razgovor za verata te~e neprestajno (bez licemerstvo). Toj za niv e udobno (??prijatno) pobo`no potsetuvawe (??potse}avawe)“.1338 Da navedeme sega nekoi od faktorite koi im pomognale na nivnite uspesi.Na prvo mesto e ednostavnosta1339 na islamskoto u~ewe. Nema drug Bog osven Alah, Muhamed e Bo`jiot pratenik – prifa}aweto na ovie dve doktrini e s# {to se bara od preobratenikot.Celata istorija na islamskata dogmatika ne uspeala da pretstavi nieden obid od strana na sve{tenskite zborovi sosila da & nametne na masata bilo kakov simbol koj krie ili koj sodrì podoterani i kompleksni termini.Ova ednostavno u~ewe ne bara golem verski obid (??opit, eksperiment). Kako princip, ne gi pottiknuva (??pobuduva) osobenite (??naro~nite) intelektualni te{kotii, bidej}i vleguva vo dometot na prose~noto sfa}awe.Neoptereteno so teolo{ki dosetlivosti, ova u~ewe moèl da go objasni bilo koj, duri i najmalku upateniot vo verskite izrazi.Prvata negova polovina ja izrazuva doktrinata koja e skoro univerzalna i lu|eto moàt da ja prifatat kako neophodno barawe, dodeka vtorata polovina se bazira na teorijata na ~ovekoviot odnos prema Bog, koja e ednakvo {iroko ra{irena. Toa zna~i deka vo vremenskite razdale~enosti (??periodi) na na svetskata istorija Bog im dal na lu|eto nekoi otkrovenija za Sebe preku jazikot na vdahnovenite (wahy) pratenici.Ovoj racionalen karakter na islamskoto u~ewe i polzata koja ja imal od svoeto misionersko rabotewe najubavo go izrazuvaat slednive re~enici na

1335 Abu ‘Ubayd al-Bakri (umrel vo 1094), str.467-468.1336 Ghulam Sarwar: Khazinat al-Asfiya, vol.I, str.613.1337 D. Crawford: Thinking Black, str.202. (London, 1913).1338 Doughty, vol.II, str.39.1339 Ova go potvrdil i Morai (Morracce) vo XVII vek (Alcorani textus... translatus, str.9. (Potavi, 1698).

278

prof. Montet: „Islamot vo osnovata e racionalen vo naj{irokoto zna~ewe na ovoj zbor, geldano etimolo{ki i istoriski.Definicijata na racionalizmot kako sistem koj religiskite veruvawa gi zasnovuva na principite proizlezeni (orig.proisteklim) od razumot, moè potpolno da se primeni na nego vo islamot.Vistina e deka Muhamed, koj bil entuzijast, isto taka poseduval verski àr i plamen (orig.plam) na uveruvawe. Toj ovoj izvonreden kvalitet go prenel na mnogu svoi sledbenici. Svoeto reformisti~ko dvièwe go izloìl kako Objava (Wahy),1340 so toa {to ovoj vid na objava e samo oblik na izlagawe i tolkuvawe. Negovata vera gi ima site znaci na zbir na doktrini bazirani vrz faktot na razumot.Vernicite na Muhamedovoto u~ewe go sumiraat ova u~ewe vo veruvaweto bo Bo`joto edinstvo i vo prateni{tvoto na Negoviot Pratenik.Od na{a gledna to~ka, koi studeno analizirame, nivnoto u~ewe e da veruvaat vo Bog i vo sledniot ìvot. Ovie dve doktrini se minimum na religiskoto veruvawe. Toa se raboti koi kaj pobo`niot ~ovek ostanuvaat na cvrstata osnova na razumot i go sumiraat celoto doktrinarno u~ewe na Kuranot. Ednostavnosta i jasnotijata na ova u~ewe e sigurno najizrazenata sila vo raboteweto za verata i za misionerskata aktivnost na islamot.Ona {to ne moè da se porekne e toa deka mnogu teolo{ki u~ewa i sistemi, a isto taka i mnogu praznoverija, od obrnuvaweto kon svetcite (evliite) do upotrebata na brojanicite (tespihite) i amajliite, go pothranuvale glavnoto steblo na muslimanskoto u~ewe.No, nasproti bogatiot razvoj (??razvitok), vo pravoto (??vistinskoto) zna~ewe na zborot, na Pratenikovoto u~ewe, Kuranot nepromenlivo go drèl svoeto mesto kako osnovna to~ka na poa|awe. Dogmata na Alahovoto edinstvo na toa mesto e otsekoga{ naglasuvana so voshit, dostoinstvo, nepromenliva ~istota so znak na sigurno uveruvawe, {to se odliki koi te{ko se nao|aat kade i da bilo osven islamot. Iskrenata predadenost (??oddadenost, vernost) kako osnoven verski princip, elementarnata ednostavnost na formulata preku koja se izrazuva, dokaz so koj ovaa vera go steknuvala gorlivoto uveruvawe na misionerite koi ja propagirale, s# se toa pri~ini koi gi objasnuvaat uspesite na naporite na muslimanskite misioneri. So pravo se o~ekuvalo taka odredenoto (??opredelenoto) u~ewe, li{eno od teolo{ka kompliciranost, poradi {to e pristapno na sfa}aweto na obi~nata li~nost (??individua, lice), da bide prifateno, bidej}i navistina ja poseduva ~udnata mo} da go pronajde svojot pat vo svesta na lu|eto.“1341

Biskupot Lefroj (Lefroy) smeta deka „tajnata na izvonrednata mo} na osvojuvaweto i napredokot, koja islamot ja pokaàl vo svoeto najdobro vreme“, se nao|a vo sfa}aweto na Bo`jata egzistencija otkolu vo Bo`joto edinstvo: „Priznanieto deka Bog e eden ne e pogolemo od priznanieto deka postoi, {to zna~i deka Negovoto postoewe se bazira vrz faktite na Univerzumot, Negovata volja najvisoka (??najgolema), Negovata vlast apsolutna, Neogvata mo} neograni~ena... veruvaweto deka srede haosot, neredot, poremetuvawata vo svetot, koi stra{no go zatemnuvaat, sepak postoi edna kone~na, neazdr`liva (??nezapirliva) i vrhovna Volja. ôvekot se povikuva da bide pretstavnik na taa Volja i toa javno da go objavi i da se obvrze, ako e potrebno i so ednostavni i 1340 Avtorot ovde go poreknuva boànskoto poteklo na Muhamedovata m.n.n. misija. Kuranot odamna gi otfrlil vakvite mislewa: „...i ne zboruva po èlba svoja, tuku toa e samo Objava {to se objavuva!“ (Kuran, 53:3-4) (zabele{ka pozajmena od bosanskiot prevod na deloto) 1341 Edouard Montet: La propagande chretienne et ses adversaires musulmans, str.17-18 (Paris, 1890).

279

osnovni sredstva, na poslu{nosta kon taa Volja. Ova bilo ona {to & pomognalo na Muhamedovata vojska vo tolku nepobedliviot osvojuva~ki stroj. Toj gi vdahnovil (??inspiriral) so vojni~kiot duh na pokornost i na disciplina isto kako i so prezir i so smrt, so takov prezir koj e mo`no deka ne e nadminat vo nieden drug sistem. Toa e ona {to, dokolku se zacvrstilo vo bilo koe iskreno i delotvorno ~uvstvo na mislimanite, istovremeno mu dava sr` na karakterot, a toa zna~i cvrstina, odlu~nost i sila na voljata. Toa e trpenieto koe ne priznava àlopojki i predavawe vo prisustvo na najgolemi nesre}i. Sevo ova gi karakterizira i gi krasi najdobrite privrzanici na verata.“1342

Koga preobratenikot go prifatil i go nau~il ova ednostavno veruvawe na islamot, toj toga{ se obu~uva (??nau~uva) so prakti~nite dol`nosti na svojata vera:

1. izgovorot na veruvawe (svedo~eweto)2. izvr{uvaweto na pette vremiwa na namazot3. davaweto na zekatot4. postot na mesecot ramazan5. axilakot – haxot vo Meka

Vr{eweto na ovie posledni dol`nosti ~esto bilo rabota na prigovor kako tu| preìvean idolatriski obi~aj srede (??nasrede) monoteizmot na Pratenikovoto u~ewe. Ne smee da se zaboravi deka axilakot e Muhamedovata vrska so Ibrahim (Avram), ~ija {to vera negovata misija ja obnovuva.1343

No, nad s#, tuka e negovata golema va`nost vo misionerskata istorija na islamot, axilakot odreduva (??opredeluva) sobirawe na vernicite od site nacii i jazici od site krai{ta na svetot, za da se molat na toa sveto mesto. Na mestoto kon koe gi svruvaat svoite lica sekoj ~as vo svoite li~ni molitvi, vo dale~nite domovi.Nema proniklivost na verskite genii koja moèla da zamisli poracionalno sredstvo za vpe~atuvawe vo du{ata na vernite, smislata na nivnoto zaedni~ko ìveewe i na bratstvoto vo vrskite na verata. Ovde, vo sovr{eniot akt na zaedni~kata molitva, se sre}ava crnecot od zapadniot breg na Afrika so Kinezot od Dale~niot Istok. Uslu`niot i u~tiv Tur~in go sre}ava svojot brat musliman, diviot ostrovjanin od dale~nite krai{ta na Malajskiot arhipelag. Vo isto vreme, {irum islamskiot svet, srcata na vernicite se digaat (??vozdignuvaat) vo sou~estvuvawe so svoite posre}ni bra}a, koi zaedni~ki se sobrale vo svetiot grad, taka {to vo svoite ku}i go proslavuvaat praznikot ’Idu al-adhâ ili (kako {to se vika vo Turcija i vo Egipet) praznikot Bajram.1344 Posetata na svetiot grad za mnogu mulslimani e edno iskustvo koe gi pottiknuva da se „borat (??nastojuvaat, vloùvaat napor) na Bo`jiot pat.“Na prethodnite stranici se nao|aat postojani podatoci za aktivnoto u~estvo na axiite vo misionerskoto rabotewe.Pokraj ustanovata (??institucijata) na axilakot, zekatot e vtorata dol`nost koja postojano go potsetuva muslimanot „Vernicite, navistina, se bra}a...“1345 {to e verska terija koja izvonredno se realizira vo muslimanskoto op{testvo i retko izneveruva da se prikaè vo qubezniot gest kon noviot musliman. Bez ogled na negovata rasa, bojata i potekloto, noviot musliman }e bide prifaten vo bratstvoto na vernicite i }e zazeme mesto kako ednakov me|u ednakvite.

1342 Mankind and Church, str.283-284 (London, 1907). 1343 Kuran, 2:118-126.1344 Ovoj praznik se narekuva vaka i kaj muslimanite vo Makedonija. (zab. na prev.).1345 Kuran, 49:10.

280

Ne e to~no ona {to nekoi evrospki pisateli go smetaat deka dokolku (??ako) nemuslimanskiot rob na nekoj musliman premine vo islamot, deka toj premin go osloboduva od ropstvoto.Spored islamskoto pravo, preobra}aweto na robot vo islamot ne vlijae vrz negovata ropska polo`ba pred toa.1346 Sostojbata na robot – musliman vo golem stepen (??zna~itelno) zavsisi od moralot na svojot gospodar. No vo mnogu slu~ai slobodata e nagrada za preobra}aweto. Predadenite (??vernite, oddadenite) i pobo`ni du{i i vo ropstvo go priznavaat bo`joto upatstvo kon vistinitata vera, kako {to e slu~ajot so crncite od zemjite na Goren Nil, koi Dauti (Doughty) gi sretnal vo Arabija. „Kaj ovie Afrikanci nema omraza poradi toa {to stanale robovi... duri i toga{ koga svirepite (??surovi, grubi) ~ovekokradci gi grabnale od nivnite rodnini.Gospodarite, koi ja pla}ale nivnata cena, gi prifa}ale vo svoite ku}i. Maìte se obreùvani i ona {to nivnite du{i gi osloboduvalo od kopneòt kon tatkovinata e toa deka Bog gi nadzira (??nadgleduva) vo nivnata nesre}a. Tie moàt da re~at ‚Toa bila Negovata (Bo`jata) blagodet‘‚ deka poradi toa vlegle vo spasitelna (??spasonosna) vera. Poradi toa smetale deka se (??nao|aat) vo podobra zemja, kade {to se Bo`ji slobodwaci. Vo zemjata so pove}e civiliziran (??pociviliziran) ìvot, na po~vata na dvata ~esni harema, vo zemjata na Muhamed, poradi {to mu se zablagodaruvaat na Bog {to telata, nekoga{, im bile prodadeni vo ropstvo“.1347 Dosta e delotvorna, vo privlekuvaweto i zadrùvaweto, dol`nosta na pette molitvi na den.Monteskje1348 dobro rekol: „ôvekot e mnogu popovrzan kon verata koja ima dosta obredi, otkolku kon verata koja gi ima pomalku. Pri~inata e vo toa {to ~ovekot e popovrzan kon rabotite koi postojano mu ja preokupira mislata (??idejata, namerata).“ Verata na muslimanite e postojano prisutna so niv. Taa se pokaùva vo dnevniot namaz, vo dostoinstveniot i impresiven obred, koj ne go ostava ramnodu{en ni onoj koj go izvr{uva namazot nitu nabquduva~ot.Seid b. Hasan, eden aleksandriski Evrein koj preminal vo islamot vo 1298. godina, zboruva za gletkata na xuma-namazot vo Petok, koj bil odlu~uva~ki faktor za negovoto preobra}awe.Za vreme na te{kata bolest na son slu{nal glas koj mu nareduval da izjavi deka e musliman. „I koga vlegov vo xamijata“, prodolùva toj, „i gi vidov muslimanite kako stojat vo redovi kako angeli, gu slu{nav glasot kako mi veli: Ova e zaednicata ~ie doa|awe go najavuvale pratenicite (neka e blagoslovot i mirot nad niv!). I koga propoveda~ot se pojavi oble~en vo crna nametka, me ispolni dlaboko ~uvstvo na stravopo~it. Koga svojot govor go zavr{i so zborovite ‚Alah, navistina, nareduva i pravednost, i dobrodetelstvo, i da im se dava na bli`nite, i da se zabranuva zlo, i sramno delo i nasilstvo. Alah ve sovetuva za da se prisetite!‘1349 Namazot samo {to po~na, a jas sum silno krenat, bidej}i redicite na muslimanite mi se ~inea kako redici na angeli vo ~ii {to pa|awa ni~kum i poklonuvawa se otkriva{e Alahovata mo}. Slu{nav glas koj mi veli: ‚Ako Bog mu zboruval na narodot na Izrael dva pati za (??vreme) na site vekovi, pa Toj na ovaa zaednica mu zboruva vo sekoe vreme na namazot.

1346 W. H. Mancnaghten: Principles and Precedents of Moohummudan Law, str.312 (Madras, 1882).1347 Arabia Deserta, vol.I, str.554-555.1348 De l’Esprit des Lois, Livre XXV, chap.2.1349 Kuran, 16:90.

281

Vo sebe bev uveren deka sum sozdaden (??stvoren) za da bidam musliman.‘“1350 Zatoa Renan moèl da kaè: „Nikoga{ ne sum vlegol vo xamija a da ne me trognalo ostro ~uvstvo, ili podobro re~eno, a navistina da ne sum se rastaìl {to ne sum musliman.“1351

Lesno e da se razbere kako gletkata (??pojavata) na muslimanskiot trgovec na namaz, negovite ~esti sexdi, negovata dlaboka i mirna molitva na nevidliviot Bog mu ostavala vpe~atok na paganskiot Afrikanec nadaren so silna smisla za tajni, {to obi~no ja pridruùva (orig.prati) poniskostepenata (orig.niòstepenu) civilizacija. Qubopitnosta, prirodno, pottiknuva (orig.podsti~e) pra{awe. Na ovoj na~in se dava (??spruùva0 u~eweto (orig.znanost) na islamot, koe ponekoga{ go privlekuva preobratnikot vo islamot, od koj moèl da se odvrati (orig.okrenuti,??svrti) da mu se ponudel nepoèlno (??nesakano), a ne kako sloboden dar (??podarok).Dovolno e da se kaè deka postot za vreme na mesecot ramazan e del od postojaniot dokaz protiv teorijata deka islamot e verski sistem koj privlekuva sprema sebesi ugoduvawe (??zadovoluvawe) im na ~ove~kite strasti.Karlaj veli: „Negovata vera voop{to ne e lesna: rigorozenpost, ~istota (??~istina), strog sklop (??sostav) na propisi, klawawe pet pati dnevno, zabranata na alkoholot, ne uspeva da bide lesna vera.“Vrzan za ovie i za drugi verski obredi, no neoptereten ili zamaten (??razmaten) so niv, principite na islamskoto u~ewe neprekidno se nao|aat vo nadvore{nata manifestacija na ìvotot na vernikot.Potoa, ova u~ewe stanuva nerazvrzuva~ki (orig.nerazmrsivo) isprepleteno so sekojdnevniot ìvot na vernikot {to muslimanot edinka go ~ini pretstavnik i u~itel na negovoto u~ewedaleku pove}e otkolku {to e toa slu~aj so sledbenicite na mnozinstvoto na drugite veri.1352

Svedeno na tolku kratok i ednostaven jazik, negovoto u~ewe bara malku intelektualen napor.Odredenosta, pozitivnosta i preciznosta na obredite ne go ostava vernikot vo somnenieto {to treba da pravi za da ja izvr{i ova dol`nost. Toj ~uvstvuva zadovolstvo koga gi ispolnuva site barawa na {erijatot.

1350 Goldziher, Sa’id b. Hasa d’Alexandrie (Revue des Etudes Juives, tom XXX, str.17-18) (Paris, 1895).1351 Ernest Renan: L’Islamisme et la Science, str.19 (Paris, 1883). Ova go potvrdile mnogu nabquduva~i, no ovde e dovolno da gi navedeme zborovite na poznatiot hristijanski biskup: „Nema ieden {to }e dojde vo dopir so musliman za prv pat, a da ne e trognat (??pogoden) od ovoj aspekt na negovta vera. Kade i da se nao|a nekoj od niv, na otvoren pat, na èlezni~ka stanica, na pole, najrasprostraneta rabota e da vidi ~ovek koj za mig (??moment) ja ostava rabotata, kakva i da e, za bez ni malku farizejstvo i javno istaknuvawe, mirno i ponizno, da gi izvr{i svoite namazi vo odredeno vreme.Pove}e od toa (??duri i pove}e), neka nikogo, {to go videl dvorot na golemata xamija vo Delhi vo posledniot petok od mesecot na postot (ramazan) ispolenet so, moèbi, 15.000 vernici; site se zadlabo~eni vo molitva i so svoeto dvièwe iskaùvaat dlaboka po~it i poniznost, a da ne bide dlaboko impresioniran od ovaa gletka, i brzo da ja zabeleì silata vrz koja po~iva takviot sistem.Propisnoto dnevno povikuvawe na namaz, od raniot utrinski povik (ezan), pred pojavata na svetlinata, ili vo vremeto na vrevata i brzaweto na rabotnoto vreme, ili povtorno koga ve~erta se zavr{uva, s# e ispolento so istata poraka“ (Dr. G–A. Lefroy: Mankind and the Church, str.287-288) (London, 1907.)1352 „ôvek moè da zabeleì & da se voshiti na vite{kata gordost koja {to prose~niot mismluman ja steknuva (??ima) vo svojata vera“ (Bishop Lefroy: Mankind and the Church, str.289)

282

Vo ova edinstvo na racionalizmot i na ritualot, nie moème zna~itelno (??vo golem stepen) da ja najdeme tajnata na mo}ta so koja islamot ovladeal (??zavladeal) so ~ove~kite umovi.„Ako saka{ da privle~e{ golema masa, daj (??pruì) im vistina vo polna forma, precizna i ~ista, vo vidliv i opipliv izgled.“1353

Moàt da se navedat i mnogu drugi okolnosti koi im pomognale na misionerskite uspesi na islamot, okolnosti koi se odnesuvaat na raznite vremiwa i zemji.Me|u ovie okolnosti moè da se spomne polzata koja misionerskoto rabotewe ja imala vo faktot deka vo golem del (??predimno) bilo vo racete na neciviliziranite zemji, kade {to stranecot e gledan so podozrenie (??somnevawe) od strana na lokalnoto naselenie.Vo slu~ajot na trgovec, negovata dobro poznata i nezlobna profesija mu obezbeduvala sigurnost od bilo kakvo ~uvstvuvawe na somne` (??somnenie). Negovoto poznavawe na lu|eto i na manirite, negovata trgovska profinetost mu pribavuvale ubav priem i go otklonuvale (??otstranuvale) ~uvstvoto na vozdrànost, koe, prirodno, proizleguvale vo prisustvoto na stranci (??tu|inci).Toj ne raboti vo takvite pre~ki (??prepreki) vo koi se zapletkuva profesionalniot misioner koj e izloèn na obvinenieto za lo{ite molitvi, i toa ne samo kaj narodot ~ie iskustveno nivo i umniot horizont se ograni~eni i ~ija predstava za bilo koj ~ovek koj se izloùva na opasnosti na dolgiot pat, i koj ostanuva nastrana sekoja ovosvetska profesija (??zanimawe) poradi samo edna cel – da gi pridobiva lu|eto vo verata, e neobjasniva rabota. Duri i mnogu pociviliziranite lu|e vo svetot se nakloneti kon semnenie vo iskrenosta na plateniot misionerski pretstavnik.Okolnostite silno se razlikuvaat kade islamot ne se javil kako molitel vo tu|ata (??stranskata) zemja tuku se postavuvala gordelivo kako vera na vladetelite (??vladea~kata rasa).Na prethodnite stranici e ukaàno deka teorijata na islamskite veri naloùva tolerancija i sloboda na verskiot ìvot za site sledbenici na drugite veri koi go pla}aat danokot kako nadomestuvawe za bezbednosta.Iako stranicite na muslimanskata istorija se oboeni vo krvta na mnogute svirepi (??grubi) progonstva, vo celina gledano, nevernicite pod muslimanskoto upravuvawe s# u{te uìvaat takva merka na tolerancija kakva {to ne moè da se najde vo Evropa s# do denes.Nasilnoto preveduvawe vo islamot e zabraneto spored kurnskata zapoved: „Vo verata nema prisiluvawe.“ (Kuran, 2:256). „E, pa, }e gi prisili{ li lu|eto da bidat vernici? ôvekot veruva samo so odobrenieto Alahovo...“ (Kuran, 10:99-100)Postoeweto na bronijte hristijanski sekti i zaednici vo zemjite koi se so vekovi pod islamska uprava bile cvrst dokaz za tolerancijata koja ja uìvale. I ukaùvaat deka progonstvata, koi se slu~uvale odvreme navreme, bile barani i podnesuvani od racete na zanesenici i fanatici. Vsu{nost, pottiknati se so nekoi posebni i lokalni okolkosti pove}e otkolku {to se inspirirani od nekoj utvrden princip (??na~elo) na netolerancija.1354

1353 A. Kuenen: National Religions und Universal Religions, str.35 (London, 1882).1354 Primer e progonstvoto koe se slu~ilo za vreme na Mutevekil, kako reakcija na ortodoksite protiv site vidovi na izopa~uvawa (??iskrivokol~uvawa) na ednostavnoto narodno veruvawe.Vo Persija i vo drugite delovi na Azija okolu krajot na XIII vek izvr{eno e nasilstvo za nasilni~koto i navredlivo odnesuvawe vo vremeto na nivnoto napreduvawe i mo} pod prvite Mongoli (Marqizi (2), tom I. Premiere Partie, str.98, 106). Asemani zboruva (tom III, pors.II, p.s.) za pri~inite koi dovele do progonstvoto na hristijanite pod muslimanskata uprava i veli: „êsto me|usebnite konflikti (??sudiri) na samite hristijani, potoa izjavite na nivnite sve{tenici i na nivnite voda~i i na nivnite sopstveni vrvovi predizvikuvale bura (??luna) na nasilstvo. Vo ova se

283

Vo takvite vremiwa na progonstvo, pritisokot na okolnostite mnoguminata nevernici gi vodel kon toa barem naizgled da stanat muslimani.Mo`no e da se navedat mnogu slu~ai na poedinci koi, vo posebni priliki, bile prisileni da da & se pot~inat na verata na Kuranot. No, vakvoto ugnetuvawe e potpolno bez soglasnost na {erijatskoto (islamskoto) pravo, versko ili gra|ansko.Citatite od Kuranot koi go zabranuvaat prisilnoto preobra}awe i go prepora~uva povikuvaweto (propovedaweto) kako edinstven zakonski na~in na {ireweto na verata, porano se navedeni (Voved, 5 – 6???).Istiot princip e potpomognat so odlukata na islamskite nau~nici. Koga Mo{e Maimonid, pod upravata na fanati~niot Muvehid, simuliral premin vo islamot, prebegnal vo Egipet i otvoreno se pretstavil kako Evrein.Eden muslimanski pravnik od [panija go obvinil za obvinil za otpadni{tvo od islamot i pobaral vrz nego da se izvr{i najstrogata zakonska kazna za ovoj pretstap.Obvinenieto e otfrelo od uvaèniot kadija Abdurahman b. Ali,1355 eden od najpoznatite muslimanski pravnici i prv minister na golemiot Salahudin Ejubi. Toj odlu~no izlavil deka ~ovekot koj na sila }e bide preobraten vo islamot zakonski ne moè da se smeta za musliman.1356

Vo istiot duh postapil i Gazan (1295-1304) otkrivaj}i deka budisti~kite monasi stanale muslimani (koga hramot im e razru{en) na po~etokot na negovoto vladeewe i samo prividno se preobratile vo islamot. Im dozvolil na site, koi sakale, da se vratat vo Tibet, kade me|u svoite budisti~ki ìteli moàt da bidat slobodni vo sledeweto na sopstvenata vera.1357

Tavernie ni donesuva sli~na prikazna za nekoi Evrei od Isfahan koi {to guvernerot na gradot stra{no gi progonuval „{to sosila i so itrina go predizvikal nivnoto preobra}awe vo islamot. No kralot [ah Abas II (1642-1667) sfatil deka samo silata i stravot gi primorale na preobra}awe. Im dozvoli odnovo da & se vratat na svojata vera i da ìveat vo mir.“1358

istaknuvaat raspraviite me|u lekarite i pisarite okolu apsolutnata vlast nad nivniot narod.“ Za vreme na krstonosnite vojni hristijanite od Istok ~esto pa|ale pod somnenie za iskaùvawe na naklonetost kon napadite na nivnite istovernici od Zapad. Vo sovremenata Turcija (pred 1912. godina – zab. na prev) dvièweto na Grcite predizvikalo verski simpatii vo hristijanska Evropa, {to pomognalo sudbinata na hristijanskiot narod da bide pote{ka otkolku {to (??bi) bila da ne se obvineti za predavstvo i za nezadovolstvo kon nivniot muslimanski upravuva~. De Gobineau sosema jasno se izrazuva za ova pra{awe na islamskata tolerancija: „Dokolku (?ako) bi se odvoila verskata doktrina od politi~kata nu`nost, vo ~ie ime se zboruva i se raboti, nie ne nao|ame potolerantna vera od islamot; duri moè pribli`no da se re~e, ni vera koja e pomalku indiferentna kon uveruvaweto na ~ovekot.Ovoj tehni~ki sostav e silen do taa mera {to, ako gi odzememe (??isklu~ime) slu~aite vo koi postoe~kiot poredok na dràvata bi l vo opasnost, gi naveduva islamskite vladi da gi prezemat site merki za da postignat versko edinstvo. Tolerancijata do maksismum e princip (??na~elo) proilezeno od islamskite osnovi. Ne smeeme da se zapreme na slu~aite na nasilstvo i grubost storeni po nekoja prilika. Ako gi gledame odblizu, nema da se posomnevame vo soznanieto deka pri~inite im se ~isto politi~ki, ili se motivirani od ~ove~ki kaprisi, potoa so temperamentot koj }e ovladee (??zavladee) so vladetelot ili narodite. Verskoto rabotewe ne pribegnuvalo kon vakvite merki osven koga tie bile izgovor, no toj razgovor ne vleguva vo delokrugot na verskoto rabotewe“ (A. de Gobineau (I), str.24-25). 1355 Za negovata biografija vidi Ibn Khallikan, vol.II, str.111-115.1356 Barhebraus (2), str.417-418.1357 C. d’Ohsson, vol.IV, str.281.1358 Tavernier (17, str.160)

284

Edna prikazna na eden mnogu porane{en patnik1359 vo Persija od 1478. godina zboruva kako nekoga{ vo nemirnite vremiwa eden muslimanski vladetel se postavil kako strog vo uni{tuvaweto na navalata na fanatizmot. Nekoj bogat armenski trgovec od Tirbiz eden den sedel vo svojata rabotilnica koga kaj nego do{ol nekojsi Haxi,1360 koj bil poznat po pobo`nosta (??nabo`nosta), i go molel da premine vo islamot i da ja napu{ti hristijanskata vera.Koga trgovecot ja iznel svojata namera da ostane cvrsto vo svojata vera, mu dal na ~ovekot podarok so nade` da se oslobodi od nego. Mu odgovoril deka ona {to go saka ne e negovata mislostina, tuku negoviot premin vo islamot. Na krajot istrajnoto (??izdr`livoto) odbivawe na trgovecot go razbesnelo Haxi. Iznenadno go istrgnal me~ot od rakata na eden nabquduva~ i smrtno go udril trgovecot po glavata, a potoa izbegal.Koga upravitelot na gradot slu{nal za vesta, mnogu se nalutil i naredil ubiecot da se progoni (??izgoni, zato~i) i da se zatvori. Vinovnikot e doveden pred nego. Toj go usmrtil li~no, so svoja raka, i naredil teloto da im se frli na ku~iwata (??psite) velej}i: „[to, ova li e na~inot na koj se {iri verata na Muhamed?“Koga padnala no}ta, lu|eto go zemale i go zapalile (??izgorele) teloto. Na toa upravitelot se razlutil poradi kr{eweto na negovata zapoved. Dozvolil vo ova mesto negovite vojnici da pqa~kosuvaat tri-~etiri ~asovi, a potoa odredil (??opredelil) danok kako naredna globa.Toj isto taka go povikal kaj sebe sinot na trgovecot, go te{el i mu se obrnuval so ubavi i prijatni (??qubezen) zborovi.Duri i besniot El-Hakim (996-1020), ~ii {to progonstva predizvikale mnogu Evrei i hristijani da ja ostavat svojata vera i da stanat muslimani, potoa im dozvolil na onie koi bez svoja volja se preobratile vo islamot povtorno da se vratat vo sopstvenata vera i da gi obnovat svoite sru{eni (??urnati) mesta i hramovi.1361

Isto~nite hristijani bile zanemareni (??zaboraveni) od nivnite hristijanski bra}a na Zapad. Naj~esto bile nenaoruèni i potpolno neza{titeni. Mu bilo lesno na bilo koj posilen islamski vladetel da gi iskoreni hristijanskite podanici ili da gi protera (??istera) od nivnata zemja. Taka [pancite napravile so Moreskite ({panskite muslimani), a Angli~anite so Evreite, pred okolu ~etiri veka. Principot koj na{ol mnogu privrzanici vo Germanija vo XVII vek1362 – ~ija e zemjata negova e i verata, nikoga{ ne e prifaten od nieden muslimanski vladetel.O~evidno (??o~igledno), fakt e deka islamot kako dràvna religija ne prestanuval da ima izvesna mo} vo zgolemuvaweto na brojot na svoite privrzanici.Li~nostite ~ie religisko ubeduvawe ostanalo povr{no bile pdogotveni za vlijanie bez ogled na ovosvetskata polza. Ambiciite i li~nite polzi na mestoto na mnogu popofalnite pri~ini za preobra}aweto vo islamot. 1359 Viaggio di Iosafa Barbero nella Persia (Ramusio, vol.II, str.111).1360 Ako navistina pod azi misli axi, axija.1361 Makin, str.260. Sli~no, eden vek porano, El-Muqtadir (908-932) izdal naredba povtorno da se izgradat nekoi crkvi vo Ramlah vo Palestina koi muslimanite gi urnale za vreme na buntot, ~ii pri~ini ne se evidentirani vo istorijata (Eutychius, II, str.82). Ebu Salih ja spomnuva povtornata izgradba na golemiot broj na crkvi i manastiri vo Egipet, koi bile sru{eni za vreme na vojnata (to est za vreme na napadot na Oguzite i Kurdite vo 1164) (str.91, 96, 112, 120), ili se uni{teni od fanaticite (str.85-86, 182 i Marqizi, preneseno vo Dodatokot, str.327-328), ili propadnale poradi dotraenost (str.5, 87, 103-104).1362 E. Charvériat: Histoire de la guerre de Trente Ans, tome II. str. 615, 625 (Paris, 1878).

285

Sveti Avgustin napravil sli~na àlba vo V vek: mnozinata vleguvaat vo hristijanskata crkva samo zatoa bidej}i se nadevaat da dobiajt nekoi svetovni polzi (??koristi). Vo vrska so toa rekol: „Ima mnogu takvi koi se stremat kon Isus poradi edna namera, a toa e so toa da soberat nekakva korist (??polza) za sebe, kako ve}e baraat prilikite (??mo`nostite, uslovite) za sekoj od niv. Nekoj od niv ima izvesna rabota i se brza do sve{tenikot za da go dobie od nego zborot za odobruvawe. Vtoriot se brza vo crkva i od nea bara za{tita od svojot drugar koj e pomo}en i posilen od nego pa go pritesnuva (??stesnuva) i go gu{i. Tretiot, pak, so toa (??preku toa) saka so svojot drugar da go deli ugledot i vlasta, od li~no koristoqubie. I ovoj i onoj imaat svoj dokaz. Crkvata sekojdnevno se polni so vakvi. “1363

Pokraj toa, na varvarskite necivilizirani plemiwa, koi ja videle veli~inata (??goleminata) i slavata na arapskata imperija vo naponot na svojata nejzinata mo}, islamot im izgledal impozanten i silno gi fasciniral. Ist e slu~ajot i so hristijanskata vera koga im se pretstavila na varvarite na severna Evropa. „Nai{le na hristijanstvoto vo imperijata. Toa bilo kultiviranoto, zapletkanoto, rasko{noto hristijanstvo, hristijanstvo ustoli~eno od kralevi, a ponekoga{ vo vlasta bivalo i nad niv.“1364

Na ova treba da se dodade potstojanoto i postepeno vlijanie na sekojdnevniot kontakt so islamskoto ìveewe i misliwe. Ova rakovodelo eden nestorijanski pisatel od XII vek, pri spomnuvaweto na imeto na Pratenikot i na prvite halifi,1365 da gi dodade zborovite za po~it i da se moli bo`jata mislost da se spu{ti nad Omer b. Abdulaziz.1366

Vo novo vreme, hristijanskite misineri na sistemot na op{toto obrazovanie vo Egipet pod britanskata uprava spored koe „hristijanskite deca bile prisileni da sedat i da go slu{aat Kuranot i veronaukata, so koj se podu~uvaat nivnite muslimanski kolegi, i nemalo soba kade bi bile odvoeni.“1367 Ovoj sistem ima za cel davawe na prete`no vlijanie vrz nivnite hristijanski so-u~enici.Eden od najaktivnite sledbenici na posledniot muftija Muhamed Abduhu bil po poteklo Kopt, student po medicina, koj go prifatil islamot pod vlijanie na verskoto pou~uvawe koe go slu{al za vreme na u~ili{nite ~asovi.1368 No, naveduvaweto na vakvite motivi kako mali objasnuvawa za site slu~ai na preobra}awe, na ednata kako i na drugata religija, ne moàt da n# zaslepat od ostanatite faktori vo misioenrksiot ìvot na islamot, ~ie {to vlijanie imalo jasno verska karakteristika (??obele`je).Na ~elo na ovie faktori e vlijanieto na pobo`noto ìveewe na sledbenicite na islamot.Na generacijata koja e naviknata na islamot da gleda kako na izvor na site vidovi na poroci & izgleda ~udno deka vo porane{no vreme mnozina hristijani koi doa|ale vo dopir so ìvoto muslimansko op{testvo, bile dlaboko impresionirani od doblestite koi pri toa tie gi pokaùvale.

1363 In Ioannis Evangelium Tractatus, XXV, 10.1364 C. Merivale: The Conversion of the Northern Nations, str.102 (London, 1866).1365 Mari b. Suleyman, str.62 (II, 4, 6, 13). Eden u~en maronit, Jusuf Sim’an al-Sima’ani, od XVIII vek, go izrazuva svoeto uàsuvawe na takvoto popu{tawe na muslimanskoto mislewe i veli: „Go falel Muhamed i negovite pomaga~i. Rabotata koja ne moè da se spomene a da ne mu se naeì koàta na~ovekot, e toa da go spomnuva imeto na toj Pratenik...dodavaj}i gi zborovite „alejhi-s-selâm – neka e nad nego spasot. Toa se zborovite koi ne izrazuvaat ~udewe, bidej}i se voobi~aeni kaj muslimanite“ (Assemani, tom III, del I, str.585).1366 Mari b. Suleyman, str.65 (L. 16).1367 Methods of Mission Work among Moslems, str.62.1368 Ibid., 61-64.

286

Dokolku ovie doblesti vlijaele vrz patnikot i na stranecot, nema somnenie deka imale izvesno vlijanie vo privlekuvaweto na nevernikot koj sekojdnevno doa|al so nego vo dopir.Ricoldus de Monte Crucis, dominikanski misioner koj go posetil Istok na krajot od XIII vek gi fali muslimanite me|u koi rabotel i veli: „Se ~udime kako delata {to se odlikuvaat so vakva sovr{enost moàt da opstanat pod zakonot koj e oboen so ova neverni~ko sfa}awe (??nazor). poradi toa da se podgotvime nakratko da gi izneseme tie muslimanski (saracenski) sovr{eni odnesuvawa...“ Koj ne se voshituva, ako dobro razmisli, kolkavo vnimanie muslimanite (Saracenite) mu posvetuvaat na u~eweto, kakva oddadenost (??predadenost) pokaùvaat vo namazot – molitvata, kakvo milosrdie imaat kon siroma{niot, kakva po~est (??~est) im oddavaat na Bo`jite imiwa, na pratenicite i na svetite mesta! Kolkavo e dostoinstvoto vo nivniot moral i vo odnesuvweto so strancite i kakva e qubovta {to me|usebno gi vrzuva.1369

Viljem Petit (William Petit) od Newburgh, pred krajot na XII vek, na sli~en na~in ja fali (??pofaluva) trezvenosta (??umerenosta, vozdrànosta) na muslimanite (Saracenite) kako izraz na u~eweto na nivniot Pratenik i kako nivno vdahnovenie pokraj (??so) ~uvstvoto na moralna superiornost nad hristijanite: „Bidej}i Muhamed gi mrazel pijanicite i nenasitnici vo celiot svet, toa gi nu~ilo za ~ednost (??nevinost) i skromnost, a ja zgadil ubavata hrana, potoa im go zabranil pieweto na alkohol, osven vo opredeleni (??odredeni) mali praznici.1370

Poradi toa gi gledame muslimanite (Saracenite), iako vsu{nost im se predavaat na telesnite nasladi, tie, kako {to se veli, go sleda patot na onoj {to gi zavel.@alosno e da kaème deka tie se popo{teni i na podobar stepen od nas hristijanite. Tie ni zabeleùvaat za na{ite sramoti i na{ite ne~istotii – poradi lakomosta (??al~nosta) i oddavaweto na pieweto (??pijalok)! Koga najposle Salahudin slu{nal, ispituvaj}i gi prilikite na na{iot narod, a samiot bil razoren uriva~ na hristijanskoto ime, vo izminatite deset godini, deka hristijanite koristat nekoi ~inii pri jadeweto, se zboruva deka rekol: „Ovie sadovi se sramota za Svetata zemja“.Od ova e jasno deka izgledot na na{ata slava gi pottiknuva (??pobuduva) na nas muslimanite (Agarenos). Tie se falat so svoeto bogatstvo, kako {to gi hrabri na jazikot na svoite priliki da zboruvaat: „Bog gi otfrlil pijanicite, da ja sledime nivnata traga i da gi zarobime so ogled na toa deka ne si nao|aat sebese (??za sebe ne nao|aat) spasitel.“1371 Literaturata na krstonoscite e bogata so visoki oceni za muslimanskata ~estitost. Osmanliskite Turci, vo svoite prvi denovi na vladeeweto vo Evropa, primale mnogu izrazi na pofalba od ustite na hristijanite, na {to e ukaàno vo prethodnite poglavja.Vo sega{no vreme postojat dva glavni faktora (pokraj ona {to e spomnato porano i {to go pravi ispraven) koi rabotat na misionerskata aktivnost vo islamskiot svet.Prviot od ovie e oìvuvaweto na verskiot ìvot, a datira od vehabiskata reforma od krajot na XVIII vek.

1369 Laurent, str.131.1370 O~igledno e avtorovoto nepoznavawe na islamskoto u~ewe za ishranata i za zabranata na alkoholot, koe e od traen, a ne od privremen karakter.„I jadete od nafakata Alahova kon vas, halal (dozvolena) ~ista hrana, i pla{ete se od Alah vo kogo vie, tokmu, veruvate!“ (Kuran. 5:88)1371 Historia Rerum Anglicarum Willelmi Parvi de Newburgh, ed. Hans Claude Hamilton, vol.II, str.158 (London, 1856).

287

Iako ovoj nov pravec dolgo vreme izgubil sekakvo politi~ko zna~ewe von (??nadvor od) granicite ne Nexd, negovoto vlijanie vo verskata obnova se ~uvstvuva niz po Afrika, Indija i Malajskiot Arhipelag s# do na{ite denovi. Toj dal povod za brojnite dvièwa koi zemale mesto me|u najvlijatelnite sili vo islamskiot svet.Na prethodnite stranici e ukaàno kako mnogu sovremeni muslimanski misii cvrsto se vrzuvaat za ova {iroko ra{ireno dvièwe.Toj ja pottiknal silnata verska gorlivost. Vdahnal (??inspiriral) nov ìvot vo postoe~kite verski institucii. Mu dal zamav na teolo{koto izu~uvawe i na sreduvaweto na pobo`nite obredi. Seto ova mu sluèlo na budeweto i oìvuvaweto na prirodniot misionerski duh na islamot.Rame do rame so ova reformisti~ko dvièwe odi i vtoriot faktor koj e od potpolno poinakov karakter. ]e spomneme samo edna to~ka na razli~nost.Dodeka prviot ~initel e vo strogo sprotivstavuvawe kon evropskata civilizacija, vtoriot faktor donekade so~uvstvuva so modernata misla i raboti na pretstavuvaweto na islamot spored taa msila. Toa e dvièweto na islamskoto ednistvo koe se stremi kon vrzuvawe na site islamski narodi vo vrska na zaedni~ko ~uvstvo (??so~uvstvo).Iako ovoj faktor spored va`nosta nema zna~ewe kako prviot, vakvoto naso~uvawe na razmislivaweto mu dava jak stimulans na misionerskoto rabotewe.Naporot koj vo sekojdnevniot ìvot go ostvaruva muslimanskiot ideal za bratstvoto na site vernici se odrùva i na dodatnite verski ideali. Svesta za beskrajnoto edinstvo i za zaedni~kiot ìvot te~e niz ovie narodi i gi vdahnuva srcata so verba (??sigurnost) i gi pravi da zboruvaat hrabro vo prisustvo na nemuslimanite.Kakvo }e bide ponatamo{noto vlijanie na ovie dve dvièwa vrz misionerskiot ìvot na islamot }e pokaè idninata.Samata nivna aktivnost vo dene{no vreme e dokaz deka islamot ne e mrtov.Duhovnata sila na islamot, kako {to ~esto se mislelo, ne e proporcionalna so negovata politi~ka mo}.1372 Sprotivno na toa, gubeweto na politi~kata mo} i na ovosvetkiot napredok mu posluìlo na izbivaweto vo preden plan na najfinite duhovni vrednosti, koi se najsokrienite pottiknuvawa za misionerskoto rabotewe.Islamot u~i za polzuvaweto na nesre}ite, i e daleku od pa|aweto vo ovosvetskata blagosostojba, koe e predznak za propasta (??propa|aweto) na ovaa vera.Zna~ajno e deka mnogu muslimanaski zemji, koi bile najdolgo vreme pod muslimanska uprava, se pokaàle kako najaktivni vo {ireweto na verata.Indiskite i Malajskite muslimani pokaùvat takva gorlivost i entuzijazam za {ireweto na verata, {to nekoj zaludno }e gi bara vo Turcija ili vo Maroko.

1372 Frederik Denisom Maurice go izrazil ednoto od najra{irenite mislewa koe se odnesuva na ovaa vera koga rekol: „Dokaàno e deka islamot moèl edinstveno da uspee koga se stremel kon osvojuvawe“ (The Religions of the World, str.28), (Cambridge, 1852).

288

DODATOK IPIMOTO NA EL-HA[IMI VO KOE GO POVIKUVA EL-

KINDI DA GO PRIFATI ISLAMOT

Sleduva tekstot od pismoto na El-Ha{imi so koi go povikuva El-Kindi da go prifati islamot: „Vo imeto na Alah, Milostiviot Somilosen. Ti go zapo~nuvam ova pismo so pozdravot za mir i blagoslov, sli~no na mojot voda~ i na predvodnikot na pratenicite, Muhamed, Alahoviot pratenik, (Bo`jiot mir i milosta neka se nad nego). Spored lu|eto od doverba i pravednost koi ni ja prenele tradicijata na na{iot Pratenik (neka e mirot nad nego) velat deka toj imal navika koga i da go zapo~nuval svojot razgovor so lu|eto, bi go zapo~nuval so mir i blagoslov. Ne pravel razlika pome|u zimiite i nepismenite, nitu pome|u vernicite i mnogubo{cite. Toj bi velel: Ispraten sum za da bidam qubezen i vnimatelen kon lu|eto, a ne da se odnesuvam grubo i ostro (??gordelivo) so niv. Bi gi citiral Alahovite zborovi: „A kon vernicite so~uvstvitelen i somilosen!“ (Kuran, 9:128) Toa sum go videl i kaj na{ite halifi, koi sum gi zateknal, a koi go sledele svojot Pratenik vo vnimanieto, vo blagorodnosta, vo milosta i vo dobrotvornosta. Vo toa ne pravele razlika nitu gi proteìrale ednite nad drugite. Taka i jas go sledam ovoj odli~en (??isklu~itelen) pat i go zapo~nuvam moeto pismo so pozdravot za mir i blagoslov, za de ne me ukori nikoj {to }e go vidi ova pismo.Ona {to me vodi i {to me pottiknuva kon tebe e ona {to mojot voda~ i Pratenik, Muhamed (neka e mirot nad nego) imal obi~aj da go veli: Da go saka{ bli`niot e iskrena pobo`nost (??nabo`nost) i vera.Taka jas ti go pi{uvam ova od poslu{nosta kon Alahoviot Pratenik (neka e mirot nad nego) ~uvstvuvaj}i dol`nost da iskaàm blagodarnost za uslugite {to si ni gi storil, kako i za qubovta, za naklonetosta i za simpatiite {to gi ukaùva{ kon nas. Pri~ina e i toa {to go ceni{ mojot voda~ i rodnina, voda~ot na pravovernite (Bog da go pomogne), kako i negovata doverba vo tebe i pofalbata kon tebe.Taka iskreno ti go posakuvam tebe ona {to go posakuvam za sebesi, za moite rodnini i semejstvoto. Jas }e ti ja opi{am verata kon koja nie se pridrùvame. Toa e onaa koja Bog ni ja odobril nam i na site negovi su{testva i za koja ni vetil ubava nagrada na krajot i sigurnost od kaznata koga }e mu se vratime. ...Taka jas ti go posakuvam tebe ona {to si go posakuvam za sebsie. Voo~uvaj}i go tvojot visoko moralen ìvot, golemoto znaewe, blagorodniot karakter, otmenosta vo potekloto, vozvi{enite sposobnosti i tvoeto zna~itelno vlijanie vrz tvoite istoverci, ~uvstvuvam somilost od strav da ne prodolì{ ponatamu vo svojata sega{na vera.Rekov: ]e mu go otkrijam ona so {to Bog n# nadaril i }e go zapoznaam so ona na {to sme nie so najne`ni i najubavi zborovi. Pritoa ja dodavam (??ja prosleduvam) Bo`jata naredba: „I ne raspravajte so Sledbenicite na Knigata, osven na najdobar na~in...“ (Kuran, 29:46).Taka i jas sakam so tebe da razgovaram, samo so odbrani zborovi, so ubav i blag govor. Moèbi }e se razbudi{ i }e se vrati{ na praviot pat i }e trgne{ kon zborovite na vozvi{eniot Alah, koi Gi spu{til na posledniot pratenik i na voda~ot na Ademovite (Adamovite) deca, na na{iot pratenik Muhamed (neka e mirot nad nego). Ne sum bez nade` vo uspehot, tuku jas i tebe ti posakuvam od Boga, koj upatuva kogo saka, i Go molam jas da bidam pri~ina za toa.

289

Bog vo svojata sovr{ena Kniga veli: „Alahovata vera e - islamot, navistina!“ (Kuran, 3:19). Potvrduvaj}i gi svoite prethodni zborovi, Alah veli: „Na onoj koj saka druga vera osven islamot - nema da mu se primi. No, toj na Ahiret }e bide me|u porazenite.“ (3:85). Alah povtorno odlu~no potvrduva koga veli: „O vernici, pla{ete se od Alah so pla{livost vistinska. I umrete samo kako muslimani!“ (Kuran, 3:102).Ti znae{ – Bog neka te spasi od neznaeweto i neveruvaweto i neka ti go otvori srceto za svetlinata na verata – deka sum ~ovek komu mu izminale godinite. Se nurnav vo dlabo~inite na drugite veri, gi ispituvav, gi prou~uvav nivnite knigi, osobeno va{ite, hristijanski. (Ovde gi nabrojuva glavnite poglavja na Stariot i Noviot Zavet i objasnuva kako gi prou~uval raznite hristijanski sekti). Sum se sre}aval so mnogu monasi, poznati po svojot asketizam i golemo znaewe. Posetiv mnogu crkvi i manastiri i prisustvuvav na nivnite molitvi...Ja vidov nivnata izvonredna gri`livost (??trudequbivost), nivnoto kle~ewe (??koleni~ewe), pa|awe ni~kum, prilepuvawe (??dobliùvawe) na nivnite obrazi za zemjata i nejzino dopirawe so ~eloto. Go zabele`v ~ednoto odnesuvawe za vreme na nivnite molitvi, posebno sproti nedelata i sobiraweto vo petok i za drugite praznici, koga bdeat cela no}, stoej}i na noze, zablagodaruvaj}i mu se i slavej}i go Boga i ispovedaj}i Mu se. Koga }e go pominat celiot den stoej}i vo molitvata, neprestajno go povtoruvaat imeto na Tatkoto, Sinot i Svetiot Duh.Gi nabquduvav vo denovite na nivnoto povlekuvawe koe go narekuvat Sveta nedela, koga stojat bosi vo grubata isposni~ka obleka na pepelta, so jak pla~ i neprestajno prolevawe na solzi i kukawe so ~udno lipawe. Isto taka gi vidov i nivnite `rtvi, so kakva ~istota go dràt lebot za niv. Gu slu{nav drugite molitvi koi gi izrekuvaat so golema pobo`nost koga gi krevaat na oltarot (`rtvenikot) vo dobro poznatata crkva vo Erusalim, so polni pehari vino.Gi gledav i meditaciite na monasite vo nivnite kelii vo vremeto na nivnite {est posti, t.e. ~etirite golemi i dvata pomali i.t.n.Sum prisustvuval na site ovie slu~ai i vnimatelno gi nabquduvav lu|eto.Isto taka gi posetiv i nivnite mitropoliti i biskupi, pro~ueni po svojata u~enost i privrzanost kon hristijanskata vera i krajna vozdrànost od ovoj svet. Nepristrasno diskutirav so niv baraj}i ja Vistinata, ostavaj}i gi na strana site sporni raboti, faleweto, u~enosta i svoevolnosta vo prepiraweto, ogor~enosta i gordelivosta na potekloto.Im dadov povolna mo`nost da gi iznesat svoite dokazi, da gi izrazat svoite mislewa, bez pre~ki i zastra{uvawa, kako {to se slu~uva vo diskusiite na grubite, nepismeni i naludni~avi lica kaj na{ite istoverci, onie koi nemaat osnovi od koi dejstvuvaat ili um (??pamet) vrz koj se potpiraat ili versko ~uvstvo i dobar moral, koj }e gi spre~i od neobnoslivost (??nevospitanost). Nivniot govor e zastra{uvawe, madueno prepirawe, i tie ne poseduvaat znaewe ili argumenti, so isklu~ok na koristeweto na~eloto na vlasta.Koga i da diskutirav so niv (moite sogovornici), barav slobodno da zboruvaat spored svoeto rezonirawe, veruvawe i so sopstven uverliv pottik. Zboruvaa otvoreno bez bilo kakov vid na izmama.Nivnite vnatre{ni ~uvstva mi se pokaàa razgoleni tolku jasno kako i nadvore{niot izgled.Ti pi{uvam tolku vnimatelno – Bog neka ti go pokaè podobriot pat! – po dolgo promisluvawe (??obmisluvawe), temelno ispituvawe i istraùvawe. Taka nikoj ne moè da somni~i deka sum neuk vo rabotite za koi pi{uvam, i neka znae sekoj, vo ~ii race moè da dojde ova pismo, deka imam potpolno znaewe za hristijanskata vera.

290

Jas te povikuvam – Bog neka ti go pokaè blagoslovot – so seto moe znaeweza tvojata vera vo koja si, i so dolgo postoe~kata qubov (kon tebe), da ja primi{ verata koja Bog mi ja odbra mene, a i jas za sebe, osiguruvaj}i ti vleguvawe vo rajot i spas od pekolot.Toa zna~i deka }e go oboùva{ samo Edniot Edinstveniot Bog, Ve~niot, koj ne rodil nitu e roden, koj nema drugar nitu sin, nitu nekoj Mu e sli~en... Ova e svojstvo so koe Bog Sam Sebe se ozna~il, i niedno od Negovite sozdanija (??su{testva) ne Go znae podobro od Nego Samiot.Jas te povikuvam da go oboùva{ ovoj Eden Bog, koj e so vakvo svojstvo. Vo svoeto pismo ne sum dodal ni{to na ona so koe Samiot Sebesi se opi{a – vozvi{eno neka e Negovoto ime od onoj {to Mu pripi{uva!Ova e vera na tvojot i na{iot tatko Ibrahim (Avram) – Bo`jiot blagoslov neka e nad nego –, a toj bil „pravoveren i musliman“.Te povikuvam – Bog neka te za{titi – da posvedo~i{ i da go priznae{ prateni{tvoto na mojot voda~ i voda~ot na sinovite na Adem (Adam), odbranikot na Gospodarot na site svetovi i pe~atot na pratenicite – Muhamed...Bog go ispratil kako radosna vest i predupreduvawe na celiot svet?? „...so Patokaz (??upatstvo) i so vera vistinska za da ja obelodeni pove}e od site drugi veri i pokraj toa {to mnogubo{cite go mrazat toa!“ (Kuran, 9:33)Toj gi povikual site lu|e, na istok i na zapad, na kopno i na more, na rid ili na ramnica, so milost, so~uvstvo, so ubavi zborovi, so dobro odnesuvawe i blagost.Site ovie lu|e odgovorile na negoviot povik, mu posvedo~ile deka e pratenik na Boga, Stvoritelot na svetovite, ispraten na onie koi sakaat napomnuvawe (??predupreduvawe).Site dale volna soglasnost koga ja zapoznale vistinitosta i iskrenosta na negovite zborovi, to~nosta na negovata namera, jasnite argumenti i dokazite so koi do{ol. Se raboti za Knigata koja mu e ispratena od Boga, na koja sli~na ne moàt da sostavat ni lu|eto ni xinite.1373 „Kaì: ‚Koga bi se zbrale i xinite i lu|eto da donesat ne{to {to }e bide sli~no na Kuranot, ne }e moàt da donesat ni{to sli~no nemu, pa bilo da se pomagaat edni so drugi.‘“ (Kuran, 17:88)Ova e dovolen dokaz za negovata misija. Toj taka gi povikuval lu|eto vo oboùvaweto na Edniot Bog, Samopostojaniot. Tie vleguvale vo negovata vera, go prifa}ale negoviot avtoritet bez prinuda (??prisila) i neraspoloènie. Ponizno go privikuvaat osvetleni so svetlinata na negovoto upatstvo. So negovoto ime postanuvaat pobednci nad onie koi ja poreknuvale boèstvenosta na negovata misija i ja poreknuvale negovata poraka i precizno ja otfrluvale negovata poraka. Bog gi zacvrstil vo zemjite i im gi navednal vratovite na mnogute narodi me|u lu|eto, osven na onie {to zboruvale, veruvale i ja svedo~ele verata kako i onie.So ova ja so~uvale svojata krv, imot i ~est. Bile za{titeni i isklu~eni od poniùvaweto na pla}aweto xizja (glavarina). (Ovde nabrojuva pove}e islamski zapovedi kako {to se: pette dnevni namazi, postot za veme na Ramazan, xihadot, go objasnuva oìvuvaweto na mrtvite, Sudniot den i gi opi{uva ubavinite na rajot i makite na pekolot).Jas te potsetuvam: ako veruva{ vo ovaa vera i prifati{ {to ti se citira od objavenata Bo`ja Kniga, }e se polzuva{ so moeto predupreduvawe (??napomnuvawe) i moeto pi{uvawe na tebe. No ako odbie{ i ako prodolì{ vo 1373 Xinot (Demonot) e u{te edno Bo`je sozdanie, sozdadeno od oginot i, kako i ~ovekot, ima slobodna volja. Vo nivnata izvorna forma, Xinite se nevidlivi za lu|eto, no moàt da vlijaat vrz niv. (zab. na prev.).

291

svoeto neveruvawe, zabluda i tvrdoglavost kon Vistinata, jas }e ja dobijam mojata nagrada, jas postapiv kako mi e naredeno. A Vistinata tebe ]e ti presudi. (Ovde nabrojuva razni verski dol`nosti i odliki na muslimanite i zavr{uva so zborotvite ): Vo svoeto pismo ti gi citirav zborovite na Vozvi{eniot Alah, a toa se zborovi na Vistinata, vetuvawa koi ne propa|aat. Toa se zborovi vo koi nema laga.Otkaì se od neveruvaweto i zabludata, koi Bog ne gi odobruva i koi baraat kazna. Toa se odnesuva na nejasnotijata na zborovite, koi ti se poznati, no ne gi poreknuva{, kako {to se Sin, Tatko i Svet Duh, potoa moleweto na krstot, koe {teti, a ne koristi.Jas sakam da te odvratam od toa, bidej}i poradi toa se poniùva tvojata u~enost i blagrodnost na duhot.Nao|am deka Vozvi{eniot Alah veli: „Alah, navistina, nema da prosti da Mu se zdruùva zdruènik, a s#, osven ova, prostuva komu saka. A onoj koj Mu zdruùva na Alah zdruènik, toj, laèj}i, pravi golem grev.“ (Kuran, 4:48) Ponatamu veli: „Sosem ne veruvaa onie koi zboruvaa: ‚Alah, navistina, e Mesih, sinot na Merjem.‘ A Mesih zboruva{e: ‚O sinovi Izrailovi, oboàvajte go Alaha - Gospodarot moj i Gospodarot va{! Na onoj koj }e Mu pripi{e zdruènik, Alah mu go zabrani Xenetot i prestojuvali{teto negovo e - ognot! Nevernicite (??nepravednite) nemaat poddr`nici nikakvi!Sosem ne veruvaa onie koi zboruvaa: ‚Alah e eden od trojcata.‘ Nema drug bog osven eden Bog. A ako ne prestanat so ona {to go zboruvaat - onie koi ne veruvaat od niv - za niv }e ima kazna bolna.“ Ne se kajat li i ne baraat li pro{ka od Nego? A Alah e Prostuva~ i Somilosen!Mesih, sinot na Merjem, e samo pratenik. I pred nego pominaa pejgamberi (??pratenici) mnogu. A majkata negova be{e iskrena. I dvajcata bea jadele hrana. I pogledni kako Nie im gi objasnuvame znamenijata; potoa pogledni kako kinisuvaat!“ (Kuran, 5:72-75)Otkaì se od toa gre{ewe i èstokata, dolga i mra~na pristrasnost, neprijaten i zamoren post, koj ti e postojana maka i koj ne ti polzuva, tuku ti go isto{tuva teloto i ti ja ma~i du{ata.Prifati ja ovaa, i ostavi ja taa vera, prav i lesen pat, vistinita vera dobar zakon i prostran pat, koj Alah im go odbral na Svoite milenici me|u lu|eto i gi povikal vo niv lu|eto od site veri.So (??preku) toa Toj nim im ja pokaàl svojata dobrina i naklonetost, vodej}i gi so praviot pat na Svoeto Upatstvo, so toa da im gi vpotpolni Svoite blagodati.Te sovetuvav i pokaàv kon tebe dol`no prijatelstvo i iskrena qubov, bidej}i sakam da si pokraj mene. Da bideme so isto mislewe i so ista vera. Sum slu{nal deka mojot Gospodar vo Svojata sovr{ena Kniga veli: „Onie koi ne veruvaa, me|u Sledbenicite na Knigata, i mnogubo{cite }e bidat vo ognot xehenemski i vo nego za navek }e ostanat... da, onakvite se od site su{testva najlo{ite! Onie koi, navistina, veruvaa i koi dobri dela rabotea... da, onakvite se od site su{testva najdobrite. Nagradata nivna e kaj Gospodarot nivni: edenski gradini ispod koi reki te~at i vo niv za navek }e ostanat. Alah }e bide zadovolen od niv a i tie }e bidat zadovolni od Nego. Ete, toa e za onoj koj se pla{i od Gospodarot negov!“ (Kuran, 98:6-8)Alah na drugo mesto veli: „Vie ste najdobrata zaednica za lu|eto koja se pojavi: nareduvate dobro, odvra}ate od zlo; i veruvate vo Alah. A koga Sledbenicite na Knigata bi veruvale - toa bi bilo podobro za niv. Me|u niv ima vernici, no mnozinstvoto od niv se rasipani (??nevernici)!“ (Kuran, 3:110)

292

Se soàliv so tebe da bide{ me|u ìtelite na pekolot, koi se najlo{i su{testva.Sakav, so Bo`ji blagoslov, da stane{ eden od iskrenite vernici, so koi Alah e zadovolen, a i tie so Nego, a toa se najdobrite su{testva.Jas se nadevam deka }e & se pridruù{ na najdobrata vera koja im e dadena na lu|eto.No, ako odbie{ i istrae{ (??bide{ uporen) vo svojata tvrdoglavost, zajadlivost i neznaewe, i vo svoeto neveruvawe i zabluda, i ako gi otfrli{ moite zborovi i go odbie{ iskreniot sovet, jas ti predloùvam (a da ne gledam vo nekoja nagrada i blagodarnost): pi{i mi za tvojata vera {to saka{, s# {to smeta{ za vistinito, i za {to ima{ cvrst dokaz, bez bilo kakov strav i bojazan, i bez namaluvawe na tvoite dokazi ili bez sokrivawe na svoeto veruvawe.Celta mi e trpelivo da gi soslu{am tvoite argumenti i da go dopu{tam i priznaam seto ona {to e uverlivo vo niv. Rado se pot~inuvam, bez odbivawe, otfrluvawe ili strav. Ova e zatoa za da moàm da gi sporedam tvoite i svoite pri~ini.Sloboden si da ja istakne{ svojata pri~ina, bez opravduvawe deka stravot te spre~uva da gi soop{ti{ argumentite, ili deka jazikot }e ti bide zauzdan. Slobodno moè{ da gi iznese{ svoite dokazi.Sega si sloboden da gi izloì{ svoite argumenti i ne moè{ da me obvini{ za gordelivost, nepravda ili pristrasnost, {to mene ne mi prilega.Donesi gi site dokazi koi saka{ i zboruvaj {to saka{, sloboden si vo iznesuvaweto na seto {to go potvrduva tvojot dokaz.Siguren si i sloboden da kaè{ {to saka{, i opredeli sudija, koj nepristrasno }e presudi me|u nas, koj }e & bide naklonet samo na vistinata i }e bide sloboden od mo}ta na strastite. Toj arbitar (??posrednik, sudija) moè da bide Razumot, so koj {to Bog ne ~ini odgovorni za li~nata nagrada ili kazna. Bev pravi~en kon tebe i ti dadov polna sigurnost. Podgotven sum da ja prifatam presudata na Razumot, bez razlika dali }e bide za mene ili protiv mene, bidej}i: „Vo verata nema prisile.“ (Kuran, 2:256). Jas samo te povikuvam dobrovolno da ja prifati{ na{ata vera, so sopstvena èlba. Ti ukaàv na beznade`nosta na tvoeto sega{no veruvawe. Neka se mirot, Bo`jata milost i blagoslovot nad tebe.“Postoi samo malo somnenie deka ovoj dokument doprel (??stignal) do nas vo iskrivena sostojba i deka vo racete na hristijanski prepi{uva~i pretrpel iskrivuvawe.Ni{to popotpolno ne & se protivstavuva na osobenosta (??svoeobraznosta) na hristijanskata doktrina kako u~eweto na svetoto trojstvo. Aluziite na tie napadi se nao|aat vo odgovorot na El-Kindi. Na toa sigurno ukaùva isfrluvaweto na takvite pasusi, koi bi moèle da gi navredat hristijanskite ~itateli.1374

1374 Vo ovaa smisla {panaskiot izdava~ na polemi~kite pisma razmenetei pome|u Alvar i „Gre{nikot“ (hristijanin koj preminal vo evrejstvoto) ja dodava slednava zabele{ka po petnaesettoto pismo (poslanie): „ Od ovaa stranica se izbri{ani ~etirinaeset reda taka {to e nevozmo`no zborovite da se pro~itaat na nea. Sopstvenikot na knigata ja iskinal slednata stranica za da ne se ~itaat nevistinite za Gre{nikot“ (Migne, Patr. Lat. Tom. CXXI, str.483).

293

DODATOK IIPOLEMI^KA LITERATURA POME\U MUSLIMANITE I

SLEDBENICITE NA DRUGITE VERI

Iako islamot nemal organizirana forma na propaganda, verski zdruènija ili sli~ni pretstavni{tva na misinersko rabotewe, ne postoel nikakov propust vo razumnoto prezentirawe na verata na nevernicite, osobeno na hristijanite i Evreite.Ne e celta ovde da se dade op{iren prikaz (??opis) na toa, tuku e samo bitno da se svrti vnimanieto kon (??na) negovoto postoewe. Dozvoleno e samo da ja ottrgneme rasprostranetata gre{ka deka masovnoto preobra}awe e prevladuva~ko svojstvo vo {ireweto na islamot i deka poedine~noto uveruvawe nemalo u~estvo vo propagandnite programi na muslimanskoto misionerstvo.Vo samiot Kuran se nao|aat za~etoci na islamskata polemika so nevernicite.Po~nuvaj}i od IX vek od n.e. zapo~nuva dolga serija od sistematski poslanija vo odbrana na islamskoto veruvawe. Ovaa aktivnost e prodolèna do na{i denovi.Brojot na trudovite koi se napi{ani protiv hristijanskoto veruvawe e daleku pogolem od onoj koj hristijanite go napi{ale za pobivawe na islamot.Nekoi od najpoznatite islamski musliteli gi upotrebuvale svoite pera vo pi{uvaweto na ovie raspravi. Na primer Ebu Jsuf b. Ishak el-Kindi (813-873), El-Mesudi (umrel vo 958.), Ibn Hazm (994-1064), El-Gazali (1111) i drugi.Interesno e isto taka da se zabeleì deka nekolku otpadnici napi{ale raspravi za svojata promena na verata a vo odbrana na islamskoto u~ewe, na primer Ibn Xazla vo XI vek. Jusuf el-Lubnani i {ejh Nijade b. Jahja vo XIII vek, potoa Abdulah b. Abdulah vo XV vek, Dervi{ Ali vo XVI vek, Ahmed b. Abdulah, Angli~anec roden vo Kembrix, vo XVII vek i.t.n.Site ovie poslednive bile hristijani pred preminuvaweto vo islamot. [to se odnesuva na evrejskite renegati, ~ij {to broj e pomal, gi imalo i niv me|u onie {to pi{uvale vo odbrana na islamot.Vo Idnija, pokraj mnogute muslimanski knigi napi{ani protiv hristijanskata vera, ima dosta polemi~ki dela protiv hinduizmot.Nemam podatoci za toa kolku muslimanite bile aktivni vo ovoj pogled vo drugite bezbo`ni (??neznabo`ni) zemji.îtatelot }e najde dovolno informacii za muslimanskata polemi~ka literatura vo slednive dela:– Moritz Steinschneider: Polemiche und apologetische Litteratur in arabischer Sprache, zwischen Muslimen, Christen undJuden. (Leipzig, 1877); – Ignaz Goldziher: Über Muhamedanische Polemik gagen Ahl al-kitâb (Z.D.M.G., tom 32, str. 341 ff, 1878);– Martin Schreiner: Zur Geschichte der Polemik zwischen Juden und Muhammedanern (Z.D.M.G, tom 42, str. 591 ff. 1888);– W. A. Shedd: Islam and the Oriental Churches, str. 252-253;– Carl Güterbock: Der Islam in Lichte der byzantinischen polemik. (Berlin, 1912).

294

DODATOK IIIMUSLIMANSKI MISIONERSKI ZDRU@ENIJA

Formirawe na zdruènija za vr{ewe na organizirana i sistematska propaganda e so ponova data vo muslimanskata istorija na islamot, {to vo odnos na istorijata na hristijanskite misii e isto taka od ponova data.Ovie muslimanski misionerski zdruènija izgleda deka se formirani po primerot na sli~nite organizacii vo hristijanskiot svet. Samite po sebe ne izrazuvaat osobenost na misionerski duh vo islamot.Vo zapadniot svet toa moè mo{ne malku da se zabeleì. Se ~ini deka nemalo nikakvi obidi za sozdavawe na vakvo zdruènie pred vtorata polovina od XIX vek. Prvite napori rezultirale so malku uspeh.Koga H. M. Stanley (H. M. Stenli) pi{uval vo angliskiot pe~at vo 1875. godina, zabrzuvaj}i (??nagovoruvaj}i) go ispra}aweto na hristijanska misija na kralot na Uganda, Mutesi, golemoto vnimanie posveteno na negoviot povik rezultiralo vo formirawe na misionersko zdruènie vo Carigrad za propaganda na islamot vo taa zemja, no vo Uganda voop{to ne bile isprateni muslimanksite misioneri. Rusko-Turskata vojna vo 1878. godina go odvratil (??odzemal) vnimaniet na Turcite od bilo kakov takov zafat.1375

Sli~en neuspeh da se vospostavi organizirano misionersko rabotewe se pokaàl koga anglisko-egipetskata vlada na Sudan im odredila (??opredelila) zoni na vlijanie na raznite hristijanski misionerski zdruènija vo pokrainite so pagansko naselenie. Nekoi muslimani od Kairo barale del od zemjata da se odredi (??opredeli) za sledbenicite na islamot.Vladata odgovorila deka s# {to moè da stori e toa da se ispratat muslimanski misioneri i deka nim }e im se dadat istite olesnuvawa kako {to im se dadeni na hristijanskite misioneri, no potrebnata organizacija zaostanuvala i rabotata e zanemarena.1376

[ejh Ra{id Rida, Sopstvenik na spisanieto „El-Menar“, vo 1910. godina osnoval misionersko zdruènie vo Kairo. Celta mu bila da gi udri temelite na fakultetot (pod imeto Dar ad-da’wah wa’l-irshad) za da gi izve`ba (??podgotvi) misionerite i polemi~arite za islamot. Prvenstveno bi bile ispra}ani vo paganskite i hristijanskite zemji, no i vo misionerskite zemji vo koi se se vloùvaat napori muslimanite da ja napu{tat svojata vera.1377

Vo Indija rasprostranetosta na vakvite zdruènija bila najgolema. Verojatno edno od najorganiziranite e Anjuman Hamayat-i-Islam vo Lahore. Propagandnoto rabotewe so~inuvalo samo mal del od {irokoto pole na negovata aktivnost i vo sekoj slu~aj ne bi moèlo da se opi{e kako ~isto i edinstveno misionersko zdruènie.Osnovnata cel poradi koja be{e formirano zdruènieto Anjuman Hami Islam vo Ixmar bilo da odgovori na prigovorite na (??za) islamot koi mu gi upatuvale ~lenovite na Arja Samax. Me|utoa, taa namera ja vklu~uvala i rabotata okolu

1375 Richter, str.164-165.1376 Artin, str.35.1377 The Moslem World, vol.I, str.441; R. du M. M., vol. XV, str.364, vol.XVIII, str.216, 224.

295

povikuvaweto vo islamot i snabduvaweto na novite muslimani so hrana i obleka.1378

Zdruènieto Anjuman Wa’z-i-Islam – zdruènie za propovedawe na islamot, kako {to toa mu go pokaùva imeto, gi koncentriralo svoite napori na povikuvawe vo islamot.Koga Mavlavi Baraka Husein-kan bil sekretar na ova zdruènie, objaveni se listite so imiwata na onie koi ova dru{tvo gi pridobilo za islamot.Sli~no napravilo i Anjuman-i-Islam i Anjuman Tabligh-i-Islam (Zdruènie za soop{tuvawe (??prezentirawe) na islamot) (koe se stremelo kon preobra}aweto na Indusite koi ne do{le vo dopir so islamot). Osnovano e vo Hajderabad (Dekan). Izgleda (??se ~ini) deka i dvete zdruènija ne opstanale dolgo.1379

Me|u zdruènijata koi se osnovani vo XX vek e Madrasa Ilahiyyat (Versko u~ili{te) vo Cawnpore (Kounpur) za obu~uvawe na misionerite i izdavawe na raspravi vo odbrana na islamot i odbivawe na napadite na nego.Anjuman Isha’at wa Ta’lim-i-Islam (Zadruènie za {irewe i pou~uvawe na islamot) vo Batali vo Penxab e osnovano so sli~ni celi.No najgolema od site ovie organizacii e Anjuman Hidayat al-Islam (Zdruènie za upatuvawe vo islamot) vo Delhi, koja sobira dvaeset i ~etiri drugi zdruènija1380

vo razli~ni delovi na Indija.Ova zdruènie ispra}a misioneri da povikuvaat kon islamskoto u~ewe i vodat polemiki so nemuslimanite. Objavuvaat polemi~ka literatura, osobeno kako (??vo) odgovor na napadite koi gi upatuvale ~lenovite na Arja Samax.

1378 Rajaputana Herald, April 17, 1889.1379 Mohammeden World of Today, str.183.1380 Imiwata na ovie zdruènija se nao|aat na 19. stranica, The Annual Report za 1328. godina spored Hixra.

296