SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...AKCENTI ODIZVE[TAJOT ZA RABOTATA NA SZPMZA 2010 GODINA

INTERVJU SO TODOR ATANASOVSKI,PRETSEDATEL NA SZBM

str. 10

str. 2

str. 9

str. 5

str. 4

25 mart 2011 godinaGodina IV, broj 32

str. 12 i 13

ZABAVAstr. 15

str. 16

str. 7

SORABOTKA

OT^ETNI I IZBORNI SEDNICI NASOBRANIJATA NA ZP

[TEDEWEIODGOVORNORABOTEWE

RAZGOVOR SO PRIM.D-R MIHAIL[UMKOVSKI,PORANE[EN PRETSEDATEL NA EVREJSKATA ZAEDNICAVO MAKEDONIJA

VODI^ ZAPRAVATA NA

ZDRAVSTVENITEOSIGURENICI

NOV STATUT NA SZPM

PENZIONER

str. 3

Sobranieto na SZPM, na 10 mart ovaagodina, odr`a ot~etna sednica na kojagi razgleda:

Izve{tajot za rabotata na SZPM vo2010 godina;

Zavr{nata smetka na SZPM i zapis-nikot na Nadzorniot odbor, so odluka;

Statut na SZPM. So sednicata rakovode{e pretsedatelot

na Sobranieto Du{ko [urbanovski kojotvoraj}i ja raspravata po prvata to~ka nadnevniot red, gi istakna okolnostite ivlijanieto na ekonomskite faktori vrzpadot na `ivotniot standard, osobeno kajpenzionerite, od {to proizleze usoglasu-vaweto na porastot na tro{ocite so penzi-ite so zgolemuvawe od 0,8 procenti za prvi-te tri meseci, koe, kako {to re~e, navisti-

na e minimalno i ne soodvestvuva na vis-tinskata sostojba.

Potpretsedatelot na IO ^edo Georgiev-ski dade kratok osvrt na izgotveniot ma-terijal za rabotata na Sobranieto od aspektna zalo`bata za ostvaruvawe na pravata odpenziskoto i invalidskoto osiguruvawe, aizve{tajot go nazna~i kako dobra osnova zavospostavuvawe i odr`uvawe kontinuitetvo rabotata na novoto rakovodstvo. Oce-nuvaj}i go Izve{tajot kako pozitiven, Ramiz]azimovski govore{e za vlijanieto naekonomskata sostojba vrz realizacijata naplaniranite aktivnosti i zaklu~i deka sonezna~itelni otstapuvawa zada~ite glavnose ostvareni. Dimitar Stojkoski pofalnose izrazi za Izve{tajot i rabotata na

organite na Sobranieto, no upati ostra kri-tika za pojavata i tendencijata za i para-lelno formirawe penzionerski zdru`enija,{to mo`e da na{teti na celinata na pen-

zionerskata organizacija i ja namaluva mo}-ta na dejstvuvaweto. Iniciran od takvatadiskusija, Ilija Petrov ja obrazlo`ipotrebata za izdvoenoto postoewe na in-validskata penzionerska organizacija koja,kako {to re~e, ima poinakvi celi i zada~i.Tome Mazgaloski vo svojata diskusija pov-torno se navrati na te{kata ekonomska sos-tojba na penzionerite i go kritikuva{enajavenoto usoglasuvawe na penziite od 0,8otsto vo odnos na zgolemenite `ivotnitro{oci i sugerira{e rakovodstvoto iSZPM poradikalno da dejstvuvaat tamukade {to gi zastapuvaat penzionerite. Ni-kola Nikolovski dade obrazlo`enie zapredlo`enata indeksacijata na penziite ise zalo`i za ostvaruvawe kontakti soVladata poradi istaknuvawe na potrebataza donesuvawe odluka za poka~u-vawe na penziite. Vo toj kontekstdiskutira{e i Vasko Kaleski kojnaglasi deka na novoto rakovod-stvo treba da mu se ostavi amanetda se izbori pogolem broj pret-stavnici na SZPM da vlezat vosostavot na dr`avnite i drugiterakovodni strukturi i da imaatvlijanie vrz odlukite od interesza penzionerite. Mile Nanevskiizrazi blagodarnost na rakovod-stvoto na SZPM za uspe{natarabota vo minatata godina, a Ale-ksandar Kostov go istakna prob-lemot so napu{tenoto bawsko od-moralli{te vo Bansko. BesnikPocesta go poddr`a predlogotVladata da izvr{i vonredno uso-glasuvawe na penziite, a Milo-rad Ristovski re~e deka Izve{-tajot e dobar i deka treba da seprifati.

Obrazlo`enie za zavr{natasmetka na SZPM za 2010 godinadade pretsedatelot na Nadzorni-ot odbor Traj~o Stojanov. Ista-knuvaj}i go pregledot na priho-dite i rashodite, toj zaklu~i dekaistite se vo ramkite na planira-noto.

Sobranieto iscrpno rasprava-{e i po predlog Statutot. Pret-sedatelot na Pravno ekonomskiot

sovet Nikola Nikolovski, gi soop{ti do-polnuvawata i usoglasuvawata so Zakonotza zdru`enija i fondacii. Po raspravatabe{e prifatena potrebata za vgraduvawena nekoi predlozi i podobruvawe na tek-stot. Besnik Pocesta podnese amandmanskipredlozi za oformuvawe na zada~ite napotpresedatelot i vgraduvawe pogolemiingerencii na {to se sprotivstavi Metodi-ja Ta{evski koj objasni deka od zakonski,praven i stru~en aspekt, potpresedatelotna Sobranieto ne mo`e da ima poinakvi na-dle`nosti od pretsedatelot. Vo raspravatau~estvuvaa i Aleksandar Kostov, Ivan

Bo{na~ki, Qup~o Janev, Vasko Kaleski,Spirko Nikolovski, Stojan Nikolov, Mi-lorad Ristovski, Tome Mazgaloski, Ramiz]azimovski i Arsen Ilievski.

Sobranieto go usvoi pre~isteniot tekstna Statutot na SZPM, so zaklu~ok da seobjavi vo vesnikot "Penzioner plus”.

Mendo Dimovski

Ot~etna sednica na Sobranieto na SZPM

Ostvareni programskite celi i zada~i

TVORE[TVOTONA AKADEMIKSLAVKOJANEVSKI

IZVE[TAJ PENZIONER plus mart 20112

Akcenti od I Z V E [ T A J O T

za rabotata na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija i na negovite organi - Sobranieto, Izvr{niotodbor i negovite tela za 2010 godina.

Svetskata krizna sostojba o~ekuvano negativno se odrazi i voRepublika Makedonija na pove}e op{testveni poliwa {to direk-tno vlijae{e vrz sostojbata na penzionerskiot `ivot, odnosnovrz realizirawe na o~ekuvanite pozitivni slu~uvawa. Izostanaamnogu proekti na ekonomski plan (novi investicii, otvorawenovi objekti, novi rabotni mesta i sl.) pozitivno re{avawe nagor~livite socijalni pra{awa - zgolemuvawe na vrabotenosta,smaluvawe na stepenot na siroma{tijata, pouspe{no pomagawe nazagrozeniot del na naselenieto, osobeno na mladata populacija,preku produktivno anga`irawe i na postarata populacija soorganizirana socijalna poddr{ka (socijalni penzii, domovi zastari lica, dnevni kujni, zgri`uvawe na bezdomni semejstva,napu{teni stari lica i drugo), sreduvawe na sostojbite vozdravstvoto i drugi seriozni pra{awa zna~ajni za celata popu-lacija vo zemjata vo ramki na penzionerite.

I vo ovaa godina, mnogu nedorazbirawa pa i nategawa, ni soz-davaa odredbite na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguru-vawe od 2008 godina. Podelenosta vo ~lenuvaweto na penzioner-ite vo ~etirite sojuzi na penzioneri: na{iot Sojuz (SZPM),Sojuzot na invalidite na trudot i invalidskite penzioneri ikorisnici na invalidska penzija, Sojuzot na invalidskite pen-zioneri na Makedonija i Nacionalniot sojuz na trudovi invalidipostojano gi podgreva{e nategawata za toa koj kolku ~lenovi ima,komu kolkav iznos na ~lenarina mu pripa|a i sli~no, taka {to~esto izostanuva{e potrebnata sorabotka i zaedni~kiteaktivnosti. Vo oddelni zdru`enija prodol`ija `elbite zaformirawe na novi, na rasitnuvawe na istite, bitka za poziciivo zdru`enijata, ne na ~lenovi so doka`ani kvaliteti iaktivnosti tuku na neregularni i nestatutarni osnovi {to dove-duva{e do zastoj vo rabotata, podelbi me|u ~lenstvoto i druginezdravi i ne sakani sostojbi.

1. Rabotata na organite i telata na Sojuzot i godinava glavnose odviva{e i zasnova{e vrz trajnite opredelbi i sodr`ini napenzionerite izrazeni vo celite i zada~ite vo Statutot i voProgramata za rabota za 2010 godina i nametnatite potrebi odsekojdnevjeto i proekciite na povisokite op{testveni strukturi.

Sobranieto svojata sedma (7) sednica ja odr`a na 1.3.2010 god-ina. Na sednicata bea razgledani i usvoeni izve{tai za rabota-ta na Sobranieto i na Izvr{niot odbor kako i izve{tajot naNadzorniot odbor, be{e usvoena zavr{nata smetka za 2009 godi-na i donesena Odluka za toa, be{e razgledan i usvoen Finan-siskiot plan za prihodi i rashodi na SZPM za 2010 godina i sedonese Programa za rabota na Sobranieto i na negovite organi za2010 godina.

Osmata sednica na Sobranieto se odr`a na 20.12.2010 godina.Na sednicata na osnova na temelna rasprava be{e utvrden Nacrtna Statutot na SZPM i se donese Odluka javnata rasprava da traedo 1.2.2011 godina. Se donese Odluka za prodol`uvawe na manda-tot na dosega{niot sostav na Sobranieto i na negovite tela dokrajot na mart 2011 godina, so {to }e se ovozmo`i aktuelniteorgani da ja zavr{at programiranata aktivnost, da usvojatizve{tai za svojata rabota i da organiziraat izbori za novoSobranie;

Se donese Odluka za privremeno finansirawe na SZPM voprvite tri meseci (januari-mart) 2011 godina, do usvojuvawe nanov Finansiski plan;

Se rasprava{e, a i po inicijativata na nekoi zdru`enija odseveroisto~niot region, za zgolemuvawe na ~lenarinata od 20 na30 denari. Osnovnoto vo baraweto be{e deka so zgolemenata~lenarina }e se obezbedat pove}e i podobri uslovi za po`iva ipobogata aktivnost i }e se zgolemat humanitarnite aktivnosti.So ogled na toa {to i drugite tri sojuzi na penzioneri se izjas-nija za zgolemuvawe na ~lenarinata, Odborot na registriranataorganizacija za Solidaren fond i za ~lenarina donese ednoglas-na odluka za zgolemuvawe od 20 na 30 denari zapo~nuvaj}i od jan-uarskata penzija, {to be{e objaveno i vo Slu`ben vesnik na RM.

2. Izvr{niot odbor vo tekot na godinata odr`a 4 sednici nakoi bea postaveni okolu 30-tina konkretni pra{awa. Temi narazgovori, raspravi i diskusii, razli~ni inicijativi, sugestii,predlozi, izve{tai, planovi, programi, informacii, odyivi nana{i inicijativi upateni do razli~ni dr`avni i drugi subjekti,a posebno odgovori na na{i obra}awa, predlozi, barawa i drugo.Podetalni raspravi i diskusii se vodea po materijali (izve{tai,informacii, analizi i sl.) na komisiite za zdravstvo, za sport-ski i rekreativni aktivnosti, za kulturno-zabavnite mani-festacii, so pra{awa od oblasta na informiraweto, soaktivnostite na Pravno-ekonomskiot sovet, so materijali (pro-grami, izve{tai, informacii i sl.) na nekoi organizacioniodbori po konkretni aktivnosti i zada~i itn. Izvr{niot odbororganizira i rasprava so pretstavnici na site zdru`enija napenzioneri od Republikata vo vrska so promeni vo izborniteperiodi, so vremensko tempirawe pri kraj ili po~etok na godi-nata, i na toj na~in da ima zaokru`uvawe na kalendarskite irabotnite godi{ni periodi. Pritoa bea izrazeni razli~nigledawa na ovie kolku organizaciski tolku i sodr`inski pro-meni koi }e zna~at nekade skratuvawe, a nekade prodol`uvawemandati na delegati i na organi. Pogolem del od zdru`enijata giprifatija ovie promeni kako korisni, a del ja prodol`ijadosega{nata praktika. Bea napraveni i osvrti na aktivnostitekoi proizlegoa od sovetuvawata organizirani vo 2009 godina popat na regionalni sredbi. Taka se potvrdi u{te edna{ deka imasmisla i potreba od vakva praktika;

I ovaa godina ne izostanaa napori za iznao|awe institu-cionalni i drugi vidovi vlijanija vo dr`avnite i drugite struk-turi preku postojani pretstavnici (~lenstvoto vo Upravniotodbor na FPIOM, ~lenstvoto vo Tripartitnata komisija vo soci-jalnata sfera), potoa inicijativi i formi na op{tewe sorazli~ni sobraniski i vladini organi, pretstavnici, prateni~kigrupi i komisii, so razli~ni ministerstva koi po prirodata nasvojata rabota se bliski do penzionerskata problematika - min-isterstvata za zdravstvo, za trud i socijalna politika, za

finansii, so fondovite za zdravstvo i penzisko-invalidskoosiguruvawe i drugi. So vnimanie se sledea aktivnostite vovrska so natamo{no sklu~uvawe na spogodbi za sorabotka voop{tini i zdru`enija kade {to tie u{te ne se realizirani. Vooddelni op{tini ostvarena e mnogu dobra i korisna sorabotka nazdru`enijata so gradona~alnicite, kako i so op{tinskite odborina Crveniot krst.

3. Godinava vidno izrazen interes, kako vpro~em i sekoga{porano, be{e svrten kon mo`nosta od zgolemuvawe na penziite porazli~ni osnovi, redovnost na isplatata so ogled na kriznatasituacija, opasnosta od eventualno naru{uvawe na penziskiotsistem, odnosno opasnosta od najlo{oto - smaluvawe na penziite(koe{to se slu~i kaj nekoi sosedni dr`avi i vo svetot).Zgolemuvawe nema{e osven ona {to be{e rezultat na formulata50:50 - zgolemuvawe na platite i tro{ocite na `ivot koe godi-nava iznesuva{e 0,3% za periodot od januari do juni i 1,1% zaperiodot od juli do dekemvri. So ogled na nestabilnosta na cen-ite na prehranbenite i drugite potrebi ovie zgolemuvawa ne gizadovolija na{ite o~ekuvawa, a u{te pomalku na{ite barawa.Ako pritoa se ima na um kolkavi se penziite, stanuva u{te pojas-no vakvoto raspolo`enie. Za potsetuvawe - prose~nata penzijana site penzioneri iznesuva{e vo septemvri 2010 godina 10.288denari ili 49,9% vo odnos na prose~nata plata vo Republikata.Treba da se naglasi deka prilivot na novi penzioneri vkupno enamalen, a i nivnite penzii se isto taka vo poskromen iznos. Istotaka izvorite na prihodite na FPIOM po osnova na uplata napridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe ne se redovninitu sekojpat soodvetni na stvarno isplatenite plati, pa Fondotsekoga{ ostvaruva pomala masa od o~ekuvanata - ostvaruva okolu65-70%, a ostanatoto nad 30% se pokriva so priliv od buxetot.Se na se prili~no nestabilna sostojba.

4. Vo oblasta na zdravstvoto i na zdravstvenoto osiguruvaweod aspekt na o~ekuvawata na penzionerite poedine~no nemamesto za nekoe pogolemo zadovolstvo. Vidlivi bea nastojuvawa-ta da se realiziraat potrebite na penzionerite vo soglasnost sodeklaracijata za pravata na starite lica donesena od Svetskatazdravstvena organizacija i od Obedinetite nacii.

I godinava problemot so snabdenosta na lekovite od pozitiv-nata lista be{e eden od najprisutnite i najraspravanite. ^asima{e vidlivi podobruvawa, vo gradskite naselbi, ~as nezado-volstvo so snabdenost osobeno vo ruralnite mesta. Bitkata zapodobra snabdenost i pove}e lekovi na pozitivnata lista neprestanuva. Od ovaa gledna to~ka te{ko e prifatlivo bolniteglavno sami da obezbeduvaat lekovi, infuziski rastvori i drugipomagala, da le`at vo bolnicite vo nesoodvetni uslovi itn.

Vo 2010 godina Vladata im ovozmo`i na okolu 8.000 penzioneribawska rekreacija. Oddelni zdru`enija na osnova na svoi sogle-duvawa odvojuvaat kolku mo`at vo svoite finansiski planovisredstva za pomo{ na bolni i gi dodeluvaat spored propi{anikriteriumi so svoi pravilnici. Vo toj pogled se u{te predni~iZdru`enieto od Kumanovo koe za taa namena izdvojuva od 900.000do 1.000.000 denari.

5. U{te minatata godina se govore{e deka HV sportski igri }ebidat ne{to vonredno, ne{to nevoobi~aeno i nekako tiho, no sopo~it se izgovara{e deka se jubilejni. Za taa cel Izvr{niotodbor so podvle~eno zna~ewe formira{e Organizacionen odbor,~ija{to zada~a be{e na soodvetno nivo da ja organiziraaktivnosta zaedno so Komisijata za sport. Regionalni sportskinatprevari se odr`aa vo Gazi Baba - Skopje, Saraj, Prilep,Ki~evo, Veles, Kriva Palanka, Lozovo i vo Del~evo. Site region-ski igri protekoa vo ubava atmosfera i vo natprevaruva~ki duh.U~estvo vo igrite zedoa natprevaruva~i od 46 zdru`enija nastarosni i semejni i dve zdru`enija na invalidski penzioneri.Vkupniot broj na u~esnici - natprevaruva~i iznesuva{e 1412 odkoi 854 ma`i i 558 `eni. Doma}inite se trudea maksimalnodobro da ja izvr{at svojata zada~a i vo toa uspeaja.

HV republi~ki sportski igri se odr`aa na 18 septemvri 2010godina na sportskite tereni na sportskiot centar “[ampion” voRadovi{. Okolu 900 u~esnici se ~uvstvuvaa vo sekoja raka kakopo~esteni, bidej}i prostorot i potrebnite kapaciteti za natpre-vari i za dru`ewe bea ograni~eni. Za natprevarite prekuregionalnite igri se kvalifikuvaa i u~estvuvaa vo 11 sportskidisciplini (strela{tvo, {ah, pikado, tabla, domino, tr~awe,skok od mesto, frlawe |ule, tegnewe ja`e, dvoboj i troboj) 382natprevaruva~i od 36 zdru`enija od koi 200 vo ma{ka i 182 vo`enska konkurencija.

Na sve~enoto otvorawe na Igrite govorea Jovan Eftimov,pretsedatel na Sobranieto na zdru`enieto doma}in - Radovi{,zamenik-ministerot za trud i socijalna politika SpiroRistevski, gradona~alnikot na Op{tina Radovi{ d-r RobertVelkov, Len~e Ta{kova, pretstavnik na pokrovitelot na igriteKomercijalna banka Skopje, Du{ko [urbanovski, pretsedatel naSobranieto na SZPM i Zdravko Petkovski, pretsedatel naKomisijata za sport i rekreacija na SZPM. Po zavr{uvaweto naIgrite za najdobra be{e proglasena ekipata na Tetovo, vtorabe{e ekipata na Ohrid i treta ekipata na Prilep. Na pobednikotmu be{e dodelen preoden pehar i mal pehar vo trajna sop-stvenost, a na pobednicite vo poedine~ni disciplini medali(zlatni, srebreni i bronzeni) i na najdobrite vo ekipnitekonkurencii pehari.

Za Igrite be{e izdaden informativen bilten koj e dodelen nasekoj direkten u~esnik, na site zdru`enija na penzioneri vo zem-java, na razni i mnogubrojni organi, institucii, na mediumi i nana{i sorabotnici. Za informacija i dokumentacija Biltenot eodli~no prifaten, bidej}i so tekst i slika mnogu uspe{no gipretstavuva jubilejnite igri.

Vo sportskata oblast pokraj aktivnostite vrzani za Igriteodredeni zdru`enija organiziraa mnogubrojni manifestacii kakona primer: vozewe velosipedi - Radovi{, krosevi i planinarskipohodi - Kumanovo, {ahovski, strela~ki, tabla i pikado turniri(Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Probi{tip i Zletovo),{ahovski turnir na Gradski odbor na SZP Skopje i drugi vidovisportuvawa i rekreacija. Ima idei, sugestii i predlozi za novi-ni vo sportuvaweto. Na primer se predlaga na Republi~kite igrida nastapuvaat reprezentacii na regioni, igrite da se odvivaatodvoeno, salonski i terenski, da se zbogatat so novi disciplini,nekoi natprevari da se organiziraat samo za oddelni zdru`enija

vo koi ima uslovi za toa (plivawe, veslawe) igri so topka itn.6. Osmite penzionerski regionalni revii na pesna, muzika i

igra, se odr`aa vo 2010 godina na pet punkta, spored odlukata naIzvr{niot odbor na Sobranieto na SZPM koj go formira{eOrganizacioniot odbor za organizirawe na reviite. Uspe{nidoma}ini na regionalnite revii bea ZP Sveti Nikole, Prilep,Vinica, \or~e Petrov i Strumica. I godinava u~estvuvaa novizdru`enija na penzioneri so poedinci i grupi, so {to vkupniotbroj na u~esnici se zgolemi na rekordni 39 zdru`enija. Tamu~uvme i vidovme novi napevi i igri na pove}e jazici, beazabele`ani interesni narodni nosii i obi~ai, taka {to mo`e dase ka`e deka imame i nov kvalitet i kvantitet. I za ovieaktivnosti be{e izdaden Bilten koj se razdeli na site u~esni-ci, na zdru`enijata, na na{ite sorabotnici, na instituciite iorganite i organizaciite so koi sorabotuvame, na mediumite idrugi.

Vo oddelni zdru`enija ima{e posebni aktivnosti. Kulturno-umetni~kite dru{tva odr`uvaa posebni ili zaedni~ki koncerti(Kumanovo, Ko~ani, Prilep, Ohrid, Probi{tip, [tip i drugi),zgolemeno e u~estvoto na razni festivali i gostuvawa, aKumanovskata teatarska sekcija dade pove}e pretstavi na "Len~eKumanov~e”, "[uti i rogati” "U kafan~e kude Stan~e” i drugi.

7. Sorabotkata kako zna~ajna sodr`ina na na{ata rabota be{ezabele`liva i vo ovaa godina, no ne vo mera i {irina kakva {too~ekuvavme, barem koga e zbor za dr`avni i drugi organi, soVladata, so Ministerstvoto za zdravstvo i trud i socijalnapolitika, so Fondot za zdravstvo i Fondot za PIOM. Nema{emnogu odyiv ili be{e vo nedovolna mera za pra{awa {to gi otvo-ravme {to vnesuvaa vo nekoi zdru`enija i nezadovolstvo baremkoga e zbor za isplata na sredstva za solidarni fondovi, odnos-no za isplateni i nevrateni posmrtnini, za nedavawe spisoci na~lenstvoto i za nedovolna kontaktibilnost od poedine~nipodra~ni edinici na FPIOM. Sorabotkata me|u zdru`enijata igodinava ode{e spored nivniot potreben interes {to e dobroiako e i nedovolno. No sepak e za pozdravuvawe.

Godinava na me|unaroden plan imavme na{ nastap na tradi-cionalniot festival na "Dostoinstvo na stari lica” organizirani finansiski pomognat od Evropskata zaedica, a doma}in be{eSlovenija i nejziniot Sojuz na penzioneri. Sekretarot na IO naSobranieto na SZPM Dragi Argirovski nastapi so svoj referat naedna od sesiite na tradicionalniot festival, a prisustvuvaapotpretsedatelot na IO na Sobranieto na SZPM ^edo Georgiev-ski i pretsedatelot na Zdru`enieto "Univerzitet Treto doba”Tome Dimi{kovski. Dragi Argirovski kako gostin na evropskiotInstitut Hevreka od Qubqana nastapi i na sredba vrzana za pra-{awa za dostoinstvoto na starite lica i za pra{awa za me|ugen-eraciskata sorabotka vo Trst Italija.

Za odbele`uvawe e uspe{niot nastap na igroornata i peja~katasekcija na KUD "\oko Simonovski” od Kumanovo na sve~enotootvorawe na Festivalot pred mnogubrojnite gra|ani na Qubqana.

I godinava na{ite zdru`enija od Debar, Ohrid i od Kumanovoja prodol`ija sorabotkata so penzionerskite organizacii odsosednite zemji i se o~ekuva da dojde do prodlabo~uvawe nasorabotkata i nejzino pro{iruvawe.

8. Vo oblasta na informiraweto i izdava~kata dejnostbele`ime uspe{ni nastapi. Nepre~eno se odviva{e i se odvivaizdavaweto na "Penzioner plus” i negovo pomasovno koristeweporadi podobra plasiranost kaj ~lenstvoto, kaj dr`avnite idrugite organi, kaj instituciite, kaj zdru`enijata na gra|ani itn.So toa stanavme poprisutni kaj niv so na{ite aktivnosti. Zaraditoa vo 2010 godina organiziravme i uspe{na sredba so dopisniciod site na{i zdru`enija i institucii so koi sorabotuvame.Na izdava~ki plan bele`ime izdavawe na knigata "Moeto ime epenzioner” na Dragi Argirovski. Promocijata be{e odr`ana predmnogubrojni zainteresirani poedinci, organi i organizacii, apromotori bea ^edo Georgievski, potpretsedatel na IO naSobranieto na SZPM i profesor d-r Tihomir Jovanovski.Knigata pretstavuva u{te eden seriozen prikaz na na{iteaktivnosti i e izvor na soznanija za na{ata organizacija kajpo{irokata javnost.

Se prodol`i so odr`uvawe na emisijata "Treto doba” na MTV.Ima{e nastapi i na drugi TV-ku}i (A1, Skaj Net) i na pi{animediumi {to pridonesuva za po{iroko informirawe. Pri krajotna godinata zapo~na emituvawe i na nedelna emisija za pen-zioneri na TV Alfa. Zna~ajno e {to se prodol`i so izdavawe nainformativni bilteni od poedine~ni zdru`enija kako {to se:Kumanovo, Ohrid, Gazi Baba, Centar, Kisela Voda.

9. Minatata godina Pravno-ekonomskiot sovet na IO na SZPMprojavi nevoobi~aena aktivnost. Se razgleda predlogot naNacionalnata strategija za stari lica za period 2010-2020 god-ina, pri {to se dade akcent za voveduvawe dr`avna socijalnapenzija, za izgradba na domovi za stari lica koi nemaat uslovi za`ivewe vo doma{na, semejna atmosfera od pove}e pri~ini, zaotvorawe na centri za dneven prestoj i sl. Najzna~ajnata inajseopfatnata anga`iranost be{e vo vrska so noviot Zakon zazdru`enija i fondacii donesen od Sobranieto na Makedonija na16 april 2010 godina i objaven vo Sl. vesnik na R Makedonija br.52. Se pristapi kon izgotvuvawe Nacrt-statut na SZPM, soo~ekuvawe pre~isteniot tekst na Statutot da bide usvoen naot~etnata sednica na Sobranieto na SZPM.

10. Nadzorniot odbor na Sojuzot vr{e{e nadzor i kontrola zanamensko koristewe i raspolagawe so imotot i sredstvata naSojuzot. NO vo tekot na 2010 godina ima odr`ano 3 sednici. Bearazgledani finansiskite izve{tai na prihodite i rashodite -godi{nata smetka za 2009 godina i izve{taite za {estmese~nitei devetmese~nite prihodi i rashodi za 2010 godina. Odizvr{enite uvidi vo materijalno-finansovoto rabotewe,Odborot konstatira deka se rabotelo vo soglasnost so zakon-skite propisi i deka nema nekoi nepravilnosti.

11. Vo godinata {to izmina ima{e i drugi zna~ajni aktivnostiza koi imavme navremeni informacii i izve{tai vo "Penzionerplus” i veb-stranicata na SZPM, vo informativnite bilteni,preku TV-emisii, razli~ni vidovi oglasi, pi{ani materijali vodnevniot pe~at i preku drugi raspolo`ivi vidovi informativnisredstva.

IO na SZPM

INTERVJUPENZIONER plus mart 2011 3

Na Osmiot kongres na Sojuzotna borcite na Makedonijaizbran ste za pretsedatel,

od toga{ navamu prezedovte {i-roka aktivnost za reafirmacijana istoriskite vrednosti na Na-rodnoosloboditelnata i anti-fa{isti~kata vojna (1941 - 1945god.), i vitalizirawe na Sojuzotna borcite so gra|anite po~itu-va~i. Koi se celite i kakviaktivnosti se postignati na tojplan?

- Vo maj 2010 godina go odr`avmeOsmiot kongres na SBM. Po ednomalo zati{je vo aktivnosta na

Organizacijata, imavme solidnipodgotovki i mislam deka uspeav-me vo celta. Pokraj nasokite zaidnata rabota, na Kongresot usvo-ivme Deklaracija za opredelbitena ostvaruvaweto na op{testvena-ta uloga na SBM, kako i stavovi zaaktuelnite sostojbi vo zemjata, ka-ko strategiski dokument za nata-mo{nata misija na Organizacijata.Kako najbitni gi istaknavme: opre-delbite za reafirmacija na isto-riskite vrednosti, pridobivkite iaktuelnite poraki od Narodnoos-loboditelnata i antifa{isti~ka-ta vojna 1941 - 1945. Zna~i da gireafirmirame onie atributi naNOAVM koi i denes se aktuelni iprifatlivi vo na{ata dr`ava, voregionot i po{iroko, ne samo kakobitki od minatoto, tuku kako vizi-ja za sega{nosta i za idninata. Voprv plan - antifa{isti~kiot ka-rakter na NOV e ednovremeno ivojna za nacionalno osloboduvawei dr`avovodstveno afirmirawe,vo koja pokraj vojskite u~estvuvaai mnogu progresivni lu|e. Deneskoga fa{izmot vo klasi~na formamo`ebi e pobeden, toj vo drugiizrodeni formi se pojavuva vosvetot (vklu~itelno kako neofa-{izam i rasisam), a Makedonija porod e antifa{isti~ka i nie neotstapuvame od toj pat i so toa segordeeme osobeno nie borcite, za-edno so site gra|ani. Ova oprede-luvawe ne e samo pasivno tukupretstavuva i golema obvrska zabudnost i aktivnost. Ottuka e pot-rebata za revitalizacija na bo-re~kata organizacija, koja ne esubjekt sam na sebe cel, tuku pokrajgri`ata za sopstvenoto ~lenstvo,da gi neguva, afirmira i kvali-tetno da gi prodol`uva pridobiv-kite od borbata za nacionalnotoosloboduvawe vo interes na nata-mo{en evropski razvoj na na{atadr`ava. Drugata odlika na NOAVMe pove}eetni~kiot i multikultur-niot karakter koj i toga{ i sega seednakvo funkcionalni. Vo Make-donija, denes, vladee multikultu-ren, multietni~ki i multireligi-ozen ambient, a tie se iska`ani ivo oficijalnite dokumenti u{teod Kru{evskata Republika, a i de-nes vo dokumentite na NOAVM sekako nezaobikoliv istoriski faktso masovno u~estvo na site narodii zaednici koi pridonesuvaat vorazvojot i opstanokot na na{atadr`ava, za razlika od novite vet-rovi koi duvaat od Evropa zaednonacionalni i ednokulturnidr`avi.

Sekako, Makedonija ja do`iveasvojata najgolema i najintenziv-

na prerodbeni~ka faza vo perio-dot od 1941 do 1945 godina?

- Da, to~no, od NOAVM pa nava-mu, koga i makedonskite komunistii narodot se opredelija za nacio-nalno osloboduvawe, zapo~na edencelosen prerodbeni~ki period.U{te vo tekot na NOAVM na slo-bodnata teritorija vo ramkite naGlavniot {tab na NOV i POM fun-kcioniraa site elementi i resorina ve}e edna izborena dr`ava nanarodot vo Makedonija. I vo pes-nite i vo literaturnite dela i vopolitikata i vo sekojnevniot `i-vot e iska`ano postoeweto make-

donska dr`ava na make-donski narod ne kakoetnikum tuku kako tatko-vina. Za celo vreme nemaantagonizam tuku se suge-rira na zaedni{tvoto. Nemo`eme da ostaneme indi-ferentni na novata iko-nografija koja se pojavuvavo Republika Makedonija,so izvesni tendencii zaseparatizam i podelbi naceliot makedonski narodpo razna osnova. I vo pe-

riodot na povoeniot razvoj mo`eda se sretnat tendencii na prik-rivawe na posebnostite na ambi-entot vo Makedonija, rakovodeniod najrazli~ni celi, koi nekoga{pomalku ili pove}e bile duri idobronamerni “vo interes na neza-meruvawe”. Taka stoticite zaed-ni~ki grobnici na soborcite odNOAVM od razli~nite etni~ki za-ednici nemale soodveten istoris-ko-kulturolo{ki tretman so do-volno afirmativna konotacija ka-ko {to e na pr. poznatata epopejaza Boro i Ramiz. Moram da ka`am,kako neposreden u~esnik, dekaNOAVM ne be{e stihien otpor isporadi~ni napadi vrz okupatori-te. Nie bevme voeno dobro organi-zirani i rakovodeni spored toga{poznatite voeni pravila za vooru-`ena borba. So ~esno odnesuvawekon me|unarodnoto voeno pravo,koe pak drugata strana, so pomo{na sorabotnicite, go kr{e{e nasite mo`ni na~ini. Zatoa, od toavreme nema{e procesi pred Me|u-narodniot voen sud protiv na{iteborci, kako {to ima{e slu~ai vodrugite dr`avi, a koi gi ima i s¢do denes.

Delegacija na Glavniot odborna SBM koja ja predvodevte Vie,neodamna ima{e oficijalnasredba so rakovodstvoto na Soju-zot na zdru`enijata na penzione-rite na Makedonija. Koi se Va{i-te vpe~atoci od ovaa sredba ikakvi rezultati o~ekuvate odprifatenata sorabotka i sodej-stvo na dvete organizacii?

- Sredbata so pretsedatelot naSZPM, Du{ko [urbanovski i sopotesnoto rakovodstvo nema{e pa-raden tuku raboten karakter. Ne

be{e vo pra{awe kurtoazna pose-ta, tuku mnogu va`na sredba nadvete rakovodstva. Jas, organiza-cijata na penzionerite ne ja odvo-juvam od organizacijata na borcite,a mislam deka nitu tie ne gi ~uv-stvuvaat borcite kako odvoenaorganizacija. Toa se dva dela naista op{testvena i socijalna

struktura. Duri, postoi i preklo-puvawe na ~lenstvoto, isti lu|e~lenuvaat vo dvete organizacii.Toa {to go ~uvstvuva bazata mora-me nie rakovodstvoto da go opera-cionalizirame vo zaedni~ka stra-tegija. Dvete organizacii imaatnepartisko, neetni~ko i nereli-gisko opredeluvawe so multikul-turen i multietni~ki sostav koj seotslikuva od op{testvoto vo Re-publika Makedonija. Gledano odekonomskata situacija, mo`e da sere~e deka edna tretina do ednapolovina od naselenieto zavisiod penziite koi nie zaedni~ki ve-}e gi imame dovolno dolgo odrabo-tuvano i zaslu`eno deponirano voekonomijata i vo vkupniot razvojna dr`avata. Slobodno mo`eme dazaklu~ime deka najgolemiot brojpenzioneri ne dobivaat dovolnofinansii za da se ka`e deka ima-at bezgri`en `ivot. Ne e samo hra-nata i domuvaweto, ne se samo le-kovite i oblekata, sovremenoto`iveewe podrazbira kvalitet nagodinite. Spregata za zaedni~kasorabotka pome|u borcite i penzi-onerite ne e samo vo o~ekuvana ko-rist kako op{testvena grupa, tuku,kako integralen del vo site slu-~uvawa vo op{testvoto, po~nuvaj}ikako glasa~ko telo, preku zbirotna iskustvoto, znaewata, ve{tini-te i intelektot (istoriski, kultu-rolo{ki, jazi~en pa i me|unarodnopriznaenata sorabotka i povrzu-vawa). Se o~ekuva da imame silnovlijanie i kaj pomladite genera-cii, prvenstveno vo ramkite na na-{ite semejstva kako so politi~ko-to iskustvo taka i so moralnatakontrola protiv devijantnite po-javi vo delovi od op{testvoto.

Godinava se odbele`uva 70-go-di{niot jubilej od po~etokot naNarodnoosloboditelnata i anti-fa{isti~kata vojna na Makedo-nija 1941 - 2011. Koi se karakte-ristikite na Programata za odbe-le`uvawata vo ovaa godina.

- Sedumdesetgodi{ninata imapove}eslojno zna~ewe. Osven dos-toinstvenoto odbele`uvawe nasite zna~ajni nastani, datumi ili~nosti od taa dr`avotvornaepoha na Makedonija, kako prvozna~ewe gi iznesuvame strategis-kite celi koi gi iska`avme i naKongresot. Programata ovaa godinae vo kontinuitet na reafirmacija-ta i reobznanuvawe na vistinataza NOAVM, za nejzinite poraki, zanejzinata filozofija, za nejzinatatoga{na politika koja e univer-zalna po kontinuitet, kako i za toazna~ewe. Vtorata cel na Progra-mata e zasiluvawe na rabotata naOrganizacijata, so {to pak }e jazazeme svojata zna~ajna op{tes-tvena uloga. Imame namera vo so-odveten oblik da gi odbele`imesite nastani (tuka ne mislam samona onie vode~kite i najzna~ajnite,

tuku bukvalnoda se ima mak-s i m a l e nopfat) ne samopreku paradnia k t i v n o s t i ,tuku vo znakotna jubilejot dap r i m e n i m en a j r a z l i ~ n ioblici na od-bele`uvawe,potencirawe iprodlabo~u-vawe, so mo`-

nost za primena i vo sega{nosta namnogu op{tonarodni pridobivki odtoa vreme. Zna~i vo sorabotka sosite op{testveni strukturi (dr-`avni, obrazovni, nepartiski or-ganizacii, zdru`enija, fondacii)pokraj tradicionalnite dolgogo-di{ni manifestacii }e organizi-rame i novi modeli. Organizacija-

ta na borcite e nevladina i nepar-tiska, me|utoa na{ite ~lenovi, ka-ko i drugite gra|ani, ne se apoli-ti~ni, tie imaat svoi politi~kiopredeluvawa koi gi iska`uvaatkako poedinci ili vo drugi orga-nizacii. Zemaj}i ja vo obyir regio-nalnata i globalnata dimenzija,ovaa godina mo`eme da ja ozna~imei kako vremensko raspa}e od kul-turolo{ki, ideen pa i politi~kiaspekt. Izvornata bore~ka genera-cija poradi dejstvuvaweto na pri-rodnite zakonitosti so odminu-vaweto na vremeto, ja predava{tafetnata palka na pomladitegeneracii za neguvawe na slobo-darskite tradicii i prodol`u-vawe na pridobivkite od NOAVM.Tuka golema uloga }e odigraat gra-|anite prodol`uva~i vo na{ataorganizacija, a nie preku Progra-mata morame da vlijaeme za nivnonaso~uvawe i osposobuvawe, za dago prezemat ovoj tovar od borcitekoi gi ima se pomalku me|u `ivite,a sekako tuka morame da uspeeme idr`avata da ja prezeme ulogata nasilen nositel na slobodarskitetradicii i pridobivki, sega smes-teni vo noviot op{testven i poli-ti~ki kontekst. Ne partiite, tukuDr`avata mora da go prifati ikontinuirano da go afirmira iovoj period od istorijata na svojotnarod. Nema begawe od istorijatana narodot, nie toa go ka`uvameglasno i so gordost. Programataima cel obnova na organizaciskiteformi na SBM vosredini vo koi ve}ene se ~uvstvuva nejzi-noto dejstvuvawe ibe{e zapostavena ilipasivizirana neza-visno dali tamu e do-minantna edna ilidruga politi~ka op-cija ili etni~ka za-ednica. Na Dr`avatalegalna obvrska e i"spomeni~nata kultu-ra”. Zboruvam za spo-menicite kako pametnici na vre-meto na NOAVM. Nekoi spomenicigi istro{il zabot na vremeto. Do-deka drugi bea zlonamerno o{te-tuvani i uni{tuvani. Spomenicitese del od kulturata na `iveewetoi vo isto vreme tie se me|nik naistoriskite slu~uvawa vo minato-to koe nesmee da se zaboravi. Po-rakite od i na spomenicite morada se obnovat i da bidat nedvos-misleno jasni. Kako mnogu zna~ajno,isplaniravme da im dademe mo`-nost na site `ivi borci, u~esnicivo NOAVM, da se iska`at prekuneposredni razgovori i intervjua.Ne samo onie koi bile rakovodi-teli, tuku bukvalno site koi }e sa-kaat i koi }e mo`at so `iv zborili so pi{an tekst i `iv spomen dago opi{at toa vreme i nivnoto dej-stvuvawe i borba, za da ostane toazabele`ano, sega gledano od ednaistoriska distanca i razvoj napridobivkite. Ne e va`no dali to-ga{ bile obi~ni borci i dali ima-le partiska pripadnost, va`no enivnoto patriotsko delo i hrab-rost. Programata treba da bidepoddr`ana od site gra|ani sekakovo golem del i od penzionerite, nosepak o~ekuvame i zna~ajno prifa-}awe od dr`avnite organi. Tukakako mnogu zna~ajna ja istaknuvamei mediumskata zastapenost. Izves-no vreme se ~uvstvuva{e midium-ska ti{ina, pa duri i po nekoj ne-gativen napis za na{ata Organiza-cija. Na ova pole, mo`ebi, vo pret-hodniot period ne posvetivme so-odvetno vnimanie koe sega sakameda go popravime. I od vesnikot nasite penzioneri "Penzioner plus”mnogu o~ekuvame da pridonese voreafirmacijata, isto kako i na{e-to spisanie "Borec” i na{ata veb-

stranica www.sbm.org.mk. Morameda ja doraska`eme vistinata nana{ata Narodnoosloboditelnavojna. Na{ata javnost mora da do-bie pocelosna pretstava za slu~u-vawata vo toa vreme {to nie gi po-nesovne na svoite ple}i. Mora dase vidi vistinskoto svetlo i oniedetali koi dosega ne bea osvetle-ni. So organizacijata na penzione-rite, koja spored vozrasta na ~le-novite ja ~uvstvuvame kako naj-bliska, a od druga strana nejzinite~lenovi masovno se i na{i ~leno-vi prodol`uva~i, morame da imamemnogu zaedni~ki organizirani ipoddr`ani akcii ne samo vo ovaajubilejna godina tuku i vo site go-dini {to sleduvaat. Za taa cel vodogovor so dvete rakovodstva pod-gotven e Memorandum za sorabotkakoj institucionalno }e gi nabele-`i oblastite na zaedni~ko orga-nizirano dejstvuvawe.

Vie ste general vo penzija, ka-`ete ni na kratko kako gi minu-vate penzionerskite denovi?

- Da, jas sum vo penzija, me|utoa`ivotniot pat ostavil mnogu dla-boka traga vo moeto odnesuvawe inaviki. Jas kako {to gledate seu{te sum op{testveno aktiven. Idoma i vo Sojuzot gi sledam i ana-liziram site slu~uvawa osobenona voeno-politi~ki plan kako vozemjata taka i na me|unarodno ni-vo. Sega{nata moja borba e tokmupreku mojot op{testven pridoneszasnovan vrz moeto bogato iskus-tvo. Sekako imam i po nekoe malozadovolstvo vo ovie godini. Sakami da zaigram i da zapeam sporedmo`nostotite i prilikite. Voplan e da organizirame "Ve~er na

partizanski pesni”, sobravme mno-gu revolucionerni pesni od sitekraevi i na razni jazici. Na ovaasredba, so vas, }e go otpeam “Mar-{ot na makedonskata vojska” kojsega malku lu|e go znaat. Vo semej-stvoto sum sre}en so porodot, imamsinovi i }erki, imam vnuci, pa ieden pravnuk. Me|udrugoto, zaednose raduvame koga mo`am da im pri-dodadam na nivniot xeparlak, gle-dame napred i se nadevame na po-dobra ekonomska situacija.

Koja e Va{ata li~na poraka zapenzionerite vo Makedonija, konkoi pripa|aat i borcite od NO-AVM kako i golemiot broj Va{i~lenovi prodol`uva~i?

Na site penzioneri im posakuvamdobra vitalnost na fizi~ki i du-hoven plan, odr`uvawe na zdravje-to, postojana aktivnost vo ramkitena silite i sposobnostite. Tie sesega generacisko premostuvawe. S¢u{te imaat {to da dadat za ovaazemja preku svoeto iskustvo, mud-rost i ve{tini, soveti pa i opre-deleni op{testveni aktivnosti.Da ne se zatvoraat doma. Tie trebavo javnosta da iznesat barawa zasoodvetno korekten odnos kon toa{to go zaslu`ile so svojata rabotai so svoeto vlijanie vrz razvojot.Kako {to nas ne u~ea na{ite starii nie sega imame {to da gi u~imepomladite generacii koi imaatprirodna obvrska toa da go poslu-{aat i da go po~ituvaat. Me|ugene-raciskata sorabotka e mnogu va`navo napredokot zatoa {to vo sitedr`avi ima se pove}e stari lu|e,toa e priroden proces. Aktivnotostareewe ovozmo`uva kvalitet na`ivotot i vo ovie godini.

Razgovorot go vode{ed-r Ilija Gligorov

Intervju so Todor Atanasovski, general vo penzija, pretsedatel na Glavniot odbor na SBM

Reafirmacija i prosvetluvawe na vistinata za NOAVM

\\

\

INFO PENZIONER plus mart 20114

Vo dekemvri minatata godina,vo Penzionerskiot dom Gos-tivar izvr{ena e celosna

rekonstrukcija na zaedni~kiteprostorii, odnosno skladi{niotprostor - farbawe, promena nastolarijata i elektri~nata ener-gija.

So ovaa investicija, koja ~iniokolu eden milion denari, Penzi-onerskiot dom e razubaven, po-dobreni se uslovite za `iveewe isosema razbirlivo e da o~ekuvamedeka vakvite investicioni zafati

}e prodol`at i vo drugite penzion-erski domovi vo na{ata zemja.

S.K.

Vo penzionerskiot dom vo Gostivar

Podobruvawe na uslovite

Vo pove}e zdru`enija na penzionerite vona{ata zemja vo tekot na vtorata polov-ina na fevruari i vo mart se odr`aa ot-

~etni sednici na koi se dadoa oceni za mi-natogodi{nata rabota i se usvoija zavr{nitesmetki, a na konstitutivnite sednici Sobra-nijata gi izbraa novite rakovodstva na zdru-`enijata i delegatite za Sobnanieto naSZPM.

Na sve~enata sednica na Sobranieto naZdru`enieto na penzionerite "Kisela Voda”-Skopje na koja prisustvuvaa pretsedatelot isekretarot na SZPM Du{ko [urbanovski iDragi Argirovski, pretsedatelot na Gradskiot

Sojuz na zdru`enija na penzionerite naSkopje, Krste Angelovski i drugi gosti, be{erazgledan osvrtot za rabotata vo izminatiot~etirigodi{en mandat na ovaa dosega najbro-jno zdru`enie. Pri toa se naglasi deka sepostignati dobri rezultati vo ispolnuvawena celite i zada~ite na zdru`enieto, a poseb-no vnimanie bilo posveteno na sozdavawe naprostorni uslovi i klubovi za aktivnosta na~lenstvoto. So racionalno i ekonomskoanga`irawe se postignati pozitivni rezul-tati i vo finansiskoto rabotewe. Na sedni-cata stana zbor i za potrebata od orga-nizirawe tribini i drugi aktivnosti za pona-glaseno argumentirano uka`uvawe na potre-bata od vonredno zgolemuvawe na penziite, odsozdavawe uslovi za nepre~en i dostoinstven`ivot na penzionerite i starite lu|e i drugo.^lenovite na Sobranieto ja usvoija i infor-macijata za izvr{enata podedlba na imotot ipari~nite sredstva pome|u novite zdru`enijana penzionerite "Kisela Voda” i "Solidarnost- Aerodrom”.

Kako {to javuvaat na{ite dopisnici iz-borni sednici odr`aa Sobranijata na pove}ezdru`enija. Najprvin ot~etna, a potoa izbornasednica odr`alo Sobranieto na ZP Berovo, nakoja za pretsedatel na zdru`enieto be{eizbran Jovan Dupkarski, a za delegat naSobranieto na SZPM Boris Sivevski.

Na sednicata vo Veles Sobranieto go usvoinoviot Statut na zdru`enieto, zavr{natasmetrka za 2010 godina i Programata za rabo-ta za 2011 godina. Za pretsedatel na zdru-`enieto i za delegat na Sobranieo na SZPMbe{e izbran Qubomir \or|iev.

Sobranieto na Zdru`enieto na penzioner-ite na op{tinite Radovi{ i Kon~e za novpretsedatel go izbra Jordan Kostadinov, aza pretstavnik vo Sobranieto na SZPM JovanEvtimov. Predhodno na ot~etnata sednicaSobranieto go usvoi Izve{tajot za rabotatavo izminatite ~etiri godini, vo koj periodzdru`enieto be{e dvapati uspe{en doma}inna Republi~kite penzionerski sportski nat-prevari.

Na izbornata sednica na Sobranieto naZdru`enieto na penzionerite na Tetovou~estvuva{e pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanovski koj vo diskusijata se zadr`a naanga`iraweto na penzionerskite asocijaciivo za{titata na standardot na penzionerite,za sorabotkata so organite vo lokalnatasamouprava i humanitarnite organizacii, kakoi za postojnite napori za zbogatuvawe na

kvalitetot na `iveewe na penzionerite. Zanov pretsedatel na Sobranieto be{e izbranGojko Eftovski, a na Izvr{niot odbor [abanAzisi. Za odbele`uvawe e deka od 17 ~lenovina IO 9 se izbrani za prv pat. Za ~lenovi naSobranieto na SZPM doverba im be{e dadenana Sofija Simoska i [aban Sabriu.

Konstitutivna sednica odr`a i Sobranietona Zdru`enieto na starosni i semejni pen-zioneri vo Probi{tip na koja stana zbor zapostignatite rezultati na sportskite natpre-varuvawa, za uspesite na KUD "Veseli pen-zioneri”, za dobrata sorabotka so gradona-~alnikot i so Crveniot krst. Za pretsedatelna Zdru`enieto be{e izbran To{o Aksenti-ev, za sekretar Angel Kocev, a za delegat naSobranito na SZPM Mite Slavevski.

Izborna sednica odr`a i Zdru`enieto napenzionerite na ZP "Taftalixe” DDD, na koj senapravi osvrt za trigodi{noto rabotewe i zazgolemuvaweto na brojot na ~lenstvoto. Zapretsedatel na Zdru`enieto be{e izbran Di-mitrija Dimovski, a za delegat na Sobranieona SZPM Du{ko [urbanovski.

Sobranieto na Zdru`enieto na penzioner-ite na op{tina Centar - Skopje na svojatatreta sednica go usvoi Izve{tajot za rabotana Sobranieto i negovite orani i tela za 2010godina za {to vovedno izlagawe ima{e pret-sedatelot na IO Pavle Spasev.Pri toa nag-laska be{e dadena na planiranata gradba naDomot na penzionerite, na ostvaruvaweto naprogramskite aktivnosti i informiraweto.Vo diskusijata u~estvuva{e sekretarot naSZPM Dragi Argirovski izrazuvaj}i pozitivnioceni za upe{nata sorabotka na zdru`enietoso gradona~alnikot na op{tinata i za otvo-raweto na centarot za sekojdnevna pomo{ nastarite lica. Na sednicata be{e usvoena zav-r{nata smetka za 2010 godina, finansiskiotplan i Programata za rabota na zdru`enietovo 2011 godina.

Denovive Sobranieto na Zdru`enieto napenzioneri na Kumanovo na izborna sednica zanov pretsedatel go izbra Spirko Nikolov-ski, koj voedno e i pretsedatel na Izvr{niotodbor, za potpretsedatelka Qubica Kuzma-novska i za sekretar Aleksandar Rali}. Zapretstavnici vo Sobranieto na SZPM bea iz-brani ^edomir Georgievski i Qubica Kuz-manovska. Predhodno na ot~etna sednica be-{e usvoen izve{tajot za rabotata na zdru`e-nieto vo izminatite ~etiri godini, a se usvoii noviot Statut na zdru`enieto.

Konstitutivna sednica odr`a i Sobranietona Zdru`enieto na penzionerite vo Kru{evo.Za pretsedatel na Sobranieto na zdru`enietobe{e izbran Krsto Stojanoski, za pretseda-tel na Izvr{niot odbor Nikola Nikolovski,a za sekretar Gligor Angeleski. Za pret-stavnik vo Sobranieto na SZPM be{e izbranm-r Jovan Dam~eski.

Na izbornata sednica na Sobranieto naZdru`enieto na penzionerite vo Sveti Ni-kole za pretsedatel na Sobranieto be{e iz-bran Nikola Atanasov i za delegat vo Sob-ranieto na SZPM, Dragi Apostolov.

Za pretstavnici na Sobranieto na SZPMdenovive bea izbrani Dragi Argirovski iMilorad Ristovski od Zdru`nieto na pen-

zioneri "Solidarnost - Aerodrom” - Skopje,Lazar Angelov od ZP Demir Kapija, RufatRamadani od ZP Saraj, Borivoj Bojaxiev odZP Dojran, Stojan Nastevski od ZP Kratovo,Strahil Mijal~evski od ZP Zletovo, ArifBekir od ZP [uto Orizari, AleksandarApostolovski od ZP "Solidarni penzioneri”- Ilinden i Spase Cuculeski od Zdru`eni-eto na invalidskite penzioneri vo Prilep.

Izborna sednica na Sobranieto odr`a iZdru`enieto na penzionerite "Gazi Baba” -Skopje. Za pretsedatel na Sobranieto be{eizbrana Ana \orgieva, za pretsedatel na Iz-vr{niot odbor \or|i Andonov, a za zamenikpretsedatel na IO Atanas Kutle{evski. Zapretstavnici na Sobranieto na SZPM bea iz-brani \or|i Andonov i Atanas Kutle{evski.

Za uspe{nata rabota na debarskite pen-zioneri se zboruva{e na ot~etnata sednica naSobranieto na Zdru`enieto na penzioneritevo Debar pri {to be{e usvoen Izve{tajot zaminatogodi{nite aktivnosti. Na konstitutiv-nata sednica za pretsedatel na zdru`enieto iza delegat na Sobranieto na SZPM be{eizbran Besnik Pocesta.

Konstitutivna sednica odr`a i Sobranietona Zdru`enieto na penzionerite vo Struga. Zapretsedatel na zdru`enieto be{e izbranLiman Polo`ani, a za delegat na Sobranietona SZPM Alimi Alim.

Sobranieto na Zdru`enieto na penzioner-ite na Vinica na ot~etnata sednica go usvoiizve{tajot za rabotata i zavr{nata smetka za2010 godina.Uvodni napomeni za postigawatai za aktivnostite {to ja odbele`aa minattagodina podnese pretsedatelot na zdru`enietoMladen Petrov. U~estvuvaj}i vo diskusijatapotpretsedatelot i sekretarot na IO naSZPM ^edo Georgievski i Dragi Argirovskipotenciraa deka treba da se ima podobar uvidvo socijalnata polo`ba na ~lenstvoto, da sepodobri me|ugeneraciskata solidarnost i dase nao|aat novi formi vo sorabotkata so lo-kalnata samouprava, Crveniot krst i drugitenevladini organizacii.Be{e usvoen i pre~is-teniot tekst na Statutot na zdru`enieto.

I Sobranieto na Zdru`enieto na voenitepenzioneri na RM odr`a izborna sednica nakoja se dade pozitivna ocena za ~etirigodi{-noto rabotewe i se usvoi noviot Statut. Zapretsedatel na Zdru`enieto i za delegat naSobranieto na SZPM be{e izbran Dragan Bo-zarevski, a za potpretsedatel Angele Laza-revski.

Ot~etna sednica odr`a Zdru`enieto napenzionerite vo \or~e Petrov na koja grado-na~alnikot na op{tinata Sokol Mitrovski ja

pofali aktivnosta na penzionerite i sezalo`i za natamo{ni zaedni~ki aktivnosti.Uvodni napomni za rabotata na zdru`enietoso istaknuvawe na postignatite rezultatidade Metodija Novkovski, pretsedatel naIO.Vo diskusijata u~estvuva{e i pretse-datelot na SZPM Du{ko [urbanovski. Zadelegat na Sobranieto na SZPM be{e potvr-den Metodija To{evski.

Na sednicata na Sobranieto na Zdru`eni-eto na penzionerite vo [tip be{e usvoenfinansiskiot izve{taj za 2010 godina, kako i

programata za rabota vo 2011 godina, za {touvodni napomeni dade pretsedatelot MihailVasilev. Poseben akcent se dade na socijal-nata pomo{ i bawskoto lekuvawe na pen-zionerite. Na sednicata bea dodeleni i priz-nanija na Vera Ogwanova i Pan~e Zahariev koibea proglaseni za najdobri {ahisti na 15-tite Republi~ki penzionerski sportski nat-prevari.

Ot~etnata sednica na Sobranieto naZdru`enieto na penzioneri "^air i Butel” -Skopje mina vo znakot na usvojuvaweto naIzve{tajot za rabotata i na zavr{nata smetkaza minatata godina. Vo uvodnite izlagawapretsedatelot na Sobranieto George Hristovi na Izvr{niot odbor Pero Tagasoski beaistaknati osnovnite aktivnosti i postig-natite uspesi vo raboteweto vo izminatiotperiod..

Ot~etna sednica odr`a i Sobranieto naZdru`enieto na penzionerite na Gostivar nakoja pretsedatelot Xelili Nijazi se osvrnana izve{tajnite aktivnosti i na finansiskiterezultati, koi uka`uvaat na ekonomskoto idoma}insko rabotewe. Vo diskusijata DragiArgirovski, sekretar na SZPM se zadr`a nazada~ite {to proizleguvaat od Nacionalnatastrategija za stari lica za period 2011 do2020 godina. Be{e usvoen i pre~isteniottekst na Statutot na zdru`enieto.

Sobranieto na Zdru`enieto na penzioner-ite vo Kavadarci odr`a redovna sednica nakoja go razgleda finansiskoto rabotewe, a za{to obrazlo`enie dade pretsedaterlot na IOTraj~e Stojanov. Be{e usvoen i finansiskiplan i Programa za rabota na zdru`enieto za2011 godina. Be{e potencirana potrebatapogolemo vnimanie da se posveti na koris-teweto na sredstvata za razvoj, za izgadba naobjekt za odmor i rekreacija, a po mo`nost ina Dom za stari lica.

Ot~etna i izborna sednica odr`a iZdru`enieto na penzionerite na Ohrid iDebarca. Na ot~etnata sednica za ~etirigo-

di{noto rabotewe na zdru`enieto se osvrnapretsedatelot na IO \or|i Trp~eski, naglasu-vaj}i deka vo ovoj mandanten period se pos-tignati zna~ajni rezultati vo site sferi naaktivnosta. Pri toa toj informira{e i zainicijativata za izgradba na Dom za stari li-ca vo Ohrid.

Na konstitutivnata sednica za pretsedatelna Sobranieto be{e izbrana MarinelaJovanovi}, a za pretsedatel na IO \or|iTrp~eski. Za potpretsedatel Izvr{niot od-bor ja izbra Dobrila Taleva, a za sekretarStefan Vladimirov. Za delegati na Sobra-nieto na SZPM bea izbrani Zore Mickoski iPoliksena Tunteva.

Vo ovoj period ot~etna sednica na Sobra-nieto odr`a i Zdru`enieto na penzioneritena Bitola na koja se usvoi izve{tajot zafinansiskoto rabotewe vo 2010 godina. Pret-sedatelot na Nadzorniot odbor Stanko Sip-kovski informira{e za po~ituvawe na zako-nitosta vo finasiskoto rabotewe. Se usvoi iProgramata za rabota vo 2011 godina vo koja sepredvideni golem broj aktivnosti.

I na krajot da informirame deka za 31.mart zaka`ana e izborna sednica na Sobra-nieto na SZPM, na koja }e bidat verifici-rani mandatite na site novi delegati koi }ego izberat i novoto rakovodstvo na SZPM.

Ot~etni i izborni sednici na Sobranijata na ZP

Pozitivni oceni za rabotata i izbor na novi rakovodstva

Interesot na penzionerite zaodmor vo bawite vo zemjavaso dr`avni fondovi raste so

neverojatna brzina. Za 7 iljadamesta kolku {to se predvideni seprijavile 17 iljadi penzioneri.Ministerot za trud i socijalnapolitika, Xelal Bajrami veli de-ka prednost }e imaat penzioneri-te so poniski prihodi. Toj dodadedeka vo paketot koj im se nudi napenzionerite vo tekot nivniotednonedelen prestoj e vklu~enono}evawe, hrana i koristewe na

bazenite. Izbiraweto na penzio-nerite }e ce vr{i po elektoronskipat „Kako lani taka i ovaa godina,proporcionalno }e se podeli bro-jot na penzioneri koi }e se ispra-tat niz bawite vo Makedonija. Za-visno koj grad kolkav procent odop{tiot broj na penzioneri ima,tolku procenti }e zafati od broj-kata od 7 iljadi penzioneri kolkue predvideno da bidat isprateni”Eden od sopstvenicite na bawitevo Debar, Mexit Capa re~e dekaiako so zadocnuvawe, Vladata gi

platila site potrebni sredstva zapenzionerite koi odmorale mina-tata godina. „Za minatata godina,kolku {to sme primale penzionerido posledniot denar se e plateno#Ministerot za trud i socijalnapolitika, Xelal Bajrami dodadedeka Vladata ovaa godina obezbe-dila okolu 50 milioni denari zaodmor na penzionerite. Besplat-nite uslugi }e se nudat od mart dodekemvri so isklu~ok na juli iavgust.

Vjolca Sadiku

Penzionerite i godinava na bawa

\

TRIBINAPENZIONER plus mart 2011 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IV - broj 32 mart 2011 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakoska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Podatocite od finansiskiot iz-ve{taj za rabotata vo minatata god-ina poka`uvaat deka e napraven go-lem is~ekor vo {tedeweto na fi-nansiskite sredstva i vo maksimal-noto rabotno anga`irawe na vra-botenite

Programata za {tedewe {to jaizgotvi na{ata Vlada, be{e iprakti~no primenuvana vo ra-

botata na Fondot na PIOM vo 2010god., so {to i na delo se postignaa re-zultati na planot na racionalnototro{ewe na sredstvata. Predizvikotdeka se raboti vo godina koga svet-skata kriza seu{te ne e zavr{ena,Menaxerskiot tim, proglasi rabotnamobilizacija so mototo deka sekoj nasvoeto rabotno mesto treba da {tedivo interes na korisnicite na fondov-skite uslugi. To~no kako rezultat navakvata kolektivna zalo`ba, finan-siskite rezultati ostvareni lani po-ka`uvaat deka navistina na ovoj plane postignato mnogu i deka se {tedelona sekoj denar.

Vo 2010 god., soglasno Zakonot zapridonesi od zadol`itelno socijalnoosiguruvawe, pridonesot za penziskoi invalidsko osiguruvawe se presme-tuva{e po stapka od 18%, {to e nama-luvawe za 5,3% od 2009 god. Namalu-vaweto na stapkata na pridones ima-{e vlijanie na visinata na ostvare-nite pridonesi, i vo strukturata navkupnite prihodi na Fondot.

No, i pokraj vakviot pad, sepak, soostvarenite sredstva od pridonesi idozna~enite sredstva od Buxetot naRepublikata, Fondot na PIOM vo2010 god. ostvari vkupni prihodi od41.470,03 milioni denari i vkupnirashodi od 42.507,46 milioni denari,odnosno vi{ok na rashodi nad priho-dite vo iznos od 1.037,43 milioni de-nari. So prenesenite pari~ni sred-stva od 2009 godina vo iznos od1.804,35 milioni denari, saldoto napari~nite sredstva na krajot na 2010god. iznesuva 766,92 milioni denari.

Vkupnite prihodi na Fondot voiznos od 41.470,03 milioni denari seostvareni i toa: od izvorni sredstvavo iznos od 26.301,39 milioni denariili 63,4%, potoa sredstva od Buxetotna Republikata 14.218,12 milioni de-nari ili 34,3%, od akcizi 787,57 mi-lioni denari ili 1,9%, od dividendai proda`ba na akcii i udeli 50,78

milioni denari ili 0,1% i od drugiprihodi 112,17 milioni denari ili0,3%.

]e istakneme deka najmnogu buxetotna Fondot na PIOM go polnat prido-nesite {to se ostvaruvaat od plata, ase sobrani sredstva od 25.156,98 mi-lioni denari i istite vo odnos naplaniranite iznesuvaat 96,8%. U~es-tvoto na pridonesot od plata vo vkup-nite prihodi iznesuva 60,6% . Iakostapkata na pridones e namalena za5,3% i e ostvaren minimalen porastna platite na vrabotenite od 0,8% inema porast na brojot na vraboteniteza koi se pla}a pridones, sepak pri-donesot od plata vo odnos na 2009 god.e pomal samo za 0,7%, za {to ima vli-janie naplatata na zaostanatite pri-donesi, od 2008 god., vo iznos od nad700 milioni denari, kako rezultat nazgolemenite aktivnosti na Fondot zanaplata na istite.

Treba u{te da se istakne deka vo2010 god., sredstvata od Buxetot naRepublikata redovno se dozna~uvaapred isplatata na penziite sporedpresmetkite na Fondot na PIOM iimaa zna~ajno vlijanie vrz negovatalikvidnost, {to ovozmo`i redovnaisplata na penziite vo vospostaveni-te rokovi i drUGO.

No, vo buxetot na Fondot na PIOMse ostvareni i drugi prihodi, a toa sesredstva vo iznos od 112,17 milionidenari, dodeka drugite prihodi seodnesuvaat i toa: na sredstva od dru-gi fondovi za isplata na penzii voiznos od 2,79 milioni denari, priho-di od zakupnina 16,78 milioni dena-ri, prihodi od nadomest na {teta25,67 milioni denari, 7,14 milionidenari prihodi od vrateni sredstvaod penziski fiondovi, 28,97 milionidenari od prihodi od minat period,3,31 milionio denari od dividendaod Komercijalna banka, 1,64 milionidenari prihodi od Slovenija po kon-vencii za socijalno osiguruvawe, 2,51milioni denari od kamati za nenav-remeno plateni pridonesi, 19,94 mi-lioni denari od proda`bata na ne-su{tinskite objekti na Fondot i dru-go.

Vkupnite rashodi na Fondot vo 2010god., pak, iznesuvaat 42.507,46 milio-ni denari.

Rashodite na Fondot vo 2010 god. seodnesuvaa, i toa za: isplatata na pen-ziite, transfer na sredstva za pri-

vatni penziski fondovi, nadomesto-kot za telesno o{tetuvawe, nadomes-tocite od invalidskoto osiguruvawei internatsko smestuvawe na decainvalidi, pridonesot za zdravstvenoosiguruvawe, nadomestokot na Stru~-nata slu`ba na Fondot, rekonstruk-cija na delovni objekti i dr.

Vkupniot broj na korisnici na pen-zija na 31 dekemvri 2010 god. iznesu-va{e 277.729 penzioneri.

Od vkupniot broj na korisnici napenzija, najgolem e brojot na starosnapenzija ili 151.894 korisnici, {topretstavuva pove}e od polovina odbrojot na korisnici, semejna penzijakoristat 75.739, invalidska penzijadobivaat 46.118 korisnici, voenipenzii koristat 2.161 korisnici, aminimalni zemjodelski penzii dobi-vaat 1.817 korisnici.

Porast na brojot na korisnicite napenzija vo 2010 god. e ostvaren samokaj korisnicite na starosna penzijaod 1,2%, dodeka kaj korisnicite nasemejna penzija brojot e namalen za198 korisnici, kako i kaj korisnicitena invalidska penzija ~ij broj e nama-len od 47.948 vo 2009 god. na 46.118 vo2010 god. ili za 1.830, pred sé, pora-di pomaliot priliv od odliv na ko-risnici na penzija.

Prose~niot iznos na penzija vo de-kemvri 2010 god. iznesuva{e 10.272denari ili za 2,1% pove}e od 2009god. i e rezultat na izvr{enite usog-lasuvawa na penziite kako i na visi-nata na penziite na novite korisnicina penzija i na korisnicite na koi imprestanuva pravoto.

m-r Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

[tedewe i odgovorno rabotewePred izvesno vreme se povrediv na rabotnoto mesto. Podolgovreme sum na boleduvawe. Sega treba da trgnam na rabota. Vemolam ka`ete mi gi moite prava okolu moeto telesno o{tetu-vawe.

Donka Ilieva od [tip

Nadomest za telesno o{tetuvaweVo vrska so va{eto pra{awe eve go odgovorot. Bidej}i ste se

povredile na rabotno mesto vie imate pravo na pari~en nadomestokza telesno o{tetuvawe Telesnoto o{tetuvawe e eden od rizicite vopenziskoto iinvalidsko osiguruvawe vrz osnova na koj osigurenikotpod opredeleni uslovi ostvaruva pravo na pari~en nadomestok.

Soglasno ~len 82 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe, telesno o{tetuvawe postoi koga kaj osigurenikot }e nastanezagubuvawe, posu{testveno o{teuvawe ili pozna~itelna ones-posobenost na oddelni organi ili delovi od teloto {to ja ote`nuvanormalnata aktivnost na organizmot i bara pogolemi usilbi voostvruvawe na `ivotnite potrebi, bez ogled na toa dali pri~inuvaili ne pri~inuva invalidnost.

Osigurenikot kaj kogo telesnoto o{tetuvawe }e nastane za vremena osiguruvawe, se zdobiva so pravo na pari~en nadomestok zatelesno o{teuvawe pod istite uslovi vo pogled na sta`ot pod koi sezdobiva so pravo na invalidska penzija.

Od zakonskata defincija na telesnoto o{teuvawe proizleguvadeka samoto postoewe na telesnoto o{teuvawe kaj osigurenikot nemora (no mo`e) voedno da vlijae na namaluvawe ili zagubuvawe nanegovata rabotna sposobnost, odnosno postoeweto na telesnotoo{tetuvawe ne mora da se poklopuva so invalidnosta zatoa {toosigurenikot kaj kogo postoi telesno o{teuvawe mo`e da rabotipolno rabotno vreme na opredelno rabotno mesto i da ostvaruva istirezultati kako i rabotnik kaj kogo ne postoi telesno o{tetuvawe.Me|utoa, bez ogled na toa dali telesnoto o{tetuvawe kaj osig-urenikot istovremeno predizvikuva ili ne predizvikuva invalid-nost, toa ja ote`nuva normalnata aktivnost na organizmot i barapogolemi napori, a ~esto pati i pogolemi tro{oci za ostvaruvawe nasekojdnevnite `ivotni potrebi. Spored toa, osigurenik so telesnoo{teuvawe ne e vo ednakva polo`ba so ostanatite osigurenici. Kajnego e naru{en fizi~kiot integritet {to neophodno go doveduva vonepovolna polo`ba sprema ostanatite osigurenici vo pogled naizvr{uvaweto na sekojdnevnite `ivotrni potrebi, odewe i doa|awena rabota/ od rabota, mo`nost za promena na rabotnoto mesto i drugo.

Soglano ~len 82 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguru-vawe vidovite na telesnite o{tetuvawa se utvrduvaat so Pravilnikza telesni o{tetuvawa od 30-100%, a spored ~lenot 83 od spomena-tiot zakon osigurenikot ne steknuva pravo na pari~en nadomestokako stanuva zbor za telesno o{tetuvawe od 30 do 40%, nastanatokako posledica na bolest ili povreda von rabota. Bitna informa-cija za idnite penzioneri e deka pravoto na pari~en nadomestokmo`e da se ostvari, samostojno i koga osigurenikot e vo rabotenodnos ili vr{i dejnost i istovremeno so koristewe na pravoto napenzija. Toa zna~i, deka koga idniot penzioner vo tekot na rabot-not odnos se stekne so pari~en nadomestok za telesno o{teu-vawe, prodol`uva da go koristi toa pravo i koga }e ostvaripravo na penzija.

Osnoven uslov da se ostvari ovoj pari~en nadomestok e i faktot,telesnoto o{teuvawe da nastanalo za vreme na osiguruvawe-dodekatrael rabotniot odnos ili vr{eweto na dejnost po koj osnov idniotpenzioner bil opfaten vo penzisko i invalidsko osiguruvawe.Pravoto se ostvaruva so podnesuvawe na barawe do filijalite naStru~nta slu`ba na Fondot i vo prilog se dostavuva medicinskadokumentacija so koja se potvrduva postoeweto na telesnoto o{tetu-vawe.

Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

Da se slu~uvaa rabotite kako{to gi zamisluva{e Aleksan-dar Trpkovski u{te koga ja

izbra svojata profesija, sega pri-kaznata za nego }e be{e poinakva.Patot {to go vode{e niz `ivototnema{e da poa|a samo od Ra{tak iJurumleri vrtej}i se okolu Skopje ivo nego, tuku treba{e da go odvedevo Muzi~ka Akademija vo Belgradili vo Sarajevo. Ekonomskata sos-tojba na negovite roditeli mu doz-volila samo da ja zavr{i Srednatamuzi~ka {kola, a so pomo{ na sti-pendija i Vi{ata pedago{ka {kolavo Skopje. Sepak, Aleksandar ne `a-li za minatoto, za{to, kako nastav-nik po muzika pominal i ostavil go-lem vpe~atok vo pove}e osnovni isredni u~ili{ta, a trgnuvaj}i odStrumica (2 godini), preku Skopje,

Petrovec i Kolonija Idri-zovo (36 godini), vo 2004godina go ispolnil bonusotza penzionirawe i sega giu`iva plodovite od svoetorabotewe. Godina - dve po-toa, porivot za muzika nemu dozvolil da sedi doma imirno da go pominuva vremeto. Nego-voto ~etiriestgodi{no iskustvo vovodewe horovi i osvojuvaweto viso-ki mesta i priznanija vo razni ma-nifestacii i natprevari na u~i-li{ni horovi go dovedoa na ~elo nahorot “Gazi Baba”, koj podolgo vremeegzistira pri istoimenoto penzio-nersko zdru`enie.

- Koga dojdov vo horot vedna{po~nav da go reorganiziram i da godoteruvam spored moite kriteriu-mi. Napraviv audicija i od najdob-

rite glasovi oformivpea~ka grupa pridru`u-vana od dva orkestra -edniot na klasi~ni idrugiot na narodni ins-trumenti. Potoa po~-navme da ve`bame iuspesite brzo pristig-naa, skromno ka`uvaAleksandar za svojotpridones vo horot.

Negovata virtuoznostdoa|a do izraz so har-

moniziraweto na pesnite pri {to some{aweto na glasovi uspeal daizleze od monotonijata i da izgradiposebna prepoznatlivost na horot,koj navistina e dobredojden vo mno-gu penzionerski domovi, a ofici-jalnite regionalni i republi~kirevii na pesni i ora bez nego ne mo-`at da se zamislat. Kako edinstve-no penzionersko kulturno-umetni~-ko dru{tvo vo Skopje horot u~es-tvuva na razni manifestacii voorganizacija na Zdru`enieto na

penzioneri i na SZPM, a golem brojpenzioneri slu{nale i bile svedo-ci na negovite nastapi.

No kako i da e, pea~kata grupa i naposebni karakteristiki, i so diri-gent namesto koj palka vo racete, nanastapite ja rastegnuva malata i po-lovina vek stara harmonika, so kojana peja~ite im dava intonacija i gidr`i glasovite vo privle~no soz-vu~je. Po nekoja slu~ajnost, vo grupa-ta pee i soprugata na Aleksandar, zakoja toj vo {ega ka`uva deka posebnogo ispolnuva toa {to nejze edin-stveno ovde mo`e da i dirigira.

Vqubenosta vo muzikata Aleksan-dar ja vsadil i kaj negovata }erka,koja pee vo Makedonskata opera, a sosega{nata misija, go podgotvuvapenzionerskiot hor za nastapi porazni povodi, iako naiduva na prob-lemi poradi stesnatiot prostor zave`bawe. Vo dru`ewe so horistitei muzikata ja razbiva monotonijata igo jakne zdravjeto.

M. Dimovski

Sredba so Aleksanmdar Trpkovski, dirigent na penzionerskiot hor "Gazi Baba” od Skopje

Razbivawe na monotonijata

Proslaven 8-mi mart ivo Domot za stari lica"Sju Rajder# vo Bitola

Po povod 8. mart, Denot na`enata, Aktivot na `enipri Zdru`enieto na penzi-

oneri od Bitola, predvodeni odpretsedatelkata Vera Lav~an-ska, spored vospostavenata tra-dicija, go posetija Domot za sta-ri lica "Sju Rajder”, me|u Bitol-~ani poznat i kako "Penzioner-ski#, koj e eden od trite penzio-nerski domovi vo gradot koi gizgri`uvaat penzionerite i sta-rite lica.

Po srde~niot pre~ek od sta-narite, vrabotenite i direkto-rot na domot, Blagoja Ilievski,rakovodstvoto na Aktivot na `e-ni na ZP - Bitola, podeli 70 ka-ranfili za site `eni vo Domot.

Potoa vo salata na penzioner-skiot dom "Sju Rajder” vo organi-zacija na Kiril Bo`inovski, naop{to zadovolstvo na penzione-rite, osobeno `enite, peja~katamuzi~ka grupa "Sirma Vojvoda#odr`a edno~asoven koncert,pretstavuvaj}i se so splet na na-rodni pesni i ora, pod dirigen-stvo na Done Jo{evski.

Direktorot na Domot BlagojaIlievski, kako i sekoga{ i vosekoja prigoda, ja istakna koris-nosta od sorabotkata so zdru`e-nijata, a osobeno so ZP Bitola,.

D. T.

REKLAMI PENZIONER plus mart 20116

HRONIKAPENZIONER plus mart 2011 7

Dinami~niot na~inna `iveewe pos-tojano ne stava vo

kostec so vremeto.Obvrskite se zgolemu-vaat i sekoj od nas ba-rem edna{ vo denot sipomislil "nemav vremeda zavr{am se {to tre-ba{e”. A listata na se-kojdnevnite zada~i edolga. No taa deviza zamojata sogovorni~kaNada Dav~eva,penzio-ner i pretsedatel na `enite penzi-onerki vo klubot "@ivko Brajovski”od Butel, ne va`i.

Ima premnogu pozitivna energija itakov mentalen sklop {to re{ava sena eden smiren i vesel na~in. Izne-naduva~ki vitalna i vesela, nepov-torlovo silna `ena koja so svojataenergija uspeva da dr`i se pod kon-trola pa duri i koga i e najte{ko.Samo na nea svojstvenata energija,taa uspeva da ja izdr`i anga`ira-nosta na pove}e poliwa i nikoga{ne poka`uva deka i e te{ko. Sekojgo bira na~inot na borba vo `ivo-tot, a Nada izbra uspesite da gi pos-tignuva so svojata vedrina, dru`e-qubivot nasmevka i so seta sila daim pomaga na lu|eto. Vnimanieto na-mesto na sebe, taa go naso~ila konpenzionerkite. Da se saka `ivotot,da se pomaga na iznemo{tenite lica,da se bide sekoga{ so penzionerki-te, ne zna~i deka ne treba da se zna-at nivnite `elbi i potrebi, pova`-no e tie da veruvaat vo vas. Patot douspehot e nepovtorliv i za `al vo-op{to ne e ednostaven i lesen.

Dolgo ste penzioner. Mnoguminapenzioniraweto go do`ivuvaatdepresivno i im sozdava proble-mi vo funkcioniraweto. Na po~e-tokot kako Vie go razbravte toa?

- Kako i sekoja druga `ena zadol-`enijata i obvrskite vo semejstvo-to i domot ne mi dozvoluvaat darazmisluvam mnogu za toa. Seto toa

go svativ kako eden novpo~etok, nov `ivot. Negi napu{tiv starite na-viki {to gi praktiku-vav. Drugaruvaweto, dabidam sekoga{ vo dvi-`ewe i postojano da sumopkru`ena so lu|e. Zna-ev deka mojot tempera-ment nema da mi dozvolipenzionerskiot `ivotso ni{to da se razliku-va od onoj pred penzio-niraweto. Svativ deka

toa e eden neminoven proces vo `i-votot i treba vo nego da se vlezeodnapred podgotven i spremen nasite predizvici {to gi nosi penzio-nerskiot `ivot. I ovaa doba , vpro-~em, si ima svoja ubavina. Vnimani-eto sega mi e naso~eno kon semej-stvoto, moite vnuci i penzionerkiteod na{iot klub.

Kako uspevate da go izdr`itenaporot, vo isto vreme da gi usog-lasite sekojdnevnite i obvrskitekako pretsedatelka na klubot ?

- Naviknata sum. Moeto `ivotno irabotno iskustvo vlijaat na toa, ipokraj tovarot na godinite {to na-te`nal. Dosta sum vitalna , polna soenergija i `elba {to pove}e da seanga`iram. So celiot svoj potenci-jal da rabotime so penzionerkite voklubot i da postigneme u{te pove}ei pogolemi uspesi.

Spomnavte deka imate dovolnoenergija i potencijal. Od kade crpi-te energija i sila - koga odmarate?

Celiot rabote vek, kako samosto-en referen za tekstil, mi pomina solu|e. Jas i da sakam nemo`am da bi-dam mirna. Toa e ne{to posilno odmene. I koga ne sum so penzionerki-te jas sum so niv. Sekojdnevno sum somoite prijateli, rodnini. Postojanosum vo dvi`ewe, a aktivnosta vlijaeza za~uvuvawe na zdravjeto. Takavodej}i aktiven `ivot, dru`ejki seso prijatelite, steknuvam i noviprijateli, ja zajaknuvam samodover-

bata koe me pravi od den na den seposilna i na moja sedumdeset i petgodi{na vozrast ne dozvoliv da mepregazi vremeto.

Kolku ste zadovolni od srabote-noto vo izminatite godini kakopretsedatelka na `enite vo klu-bot.

- Se {to sme zacrtale, se e srabo-teno. Tuka materijalnite sredstvaodamna prestanaa da bidat pre~kaza da se sraboti ne{to ili da se po-seti nekoe mesto. Vistinsko e pra-{aweto "kade i koga”, zo{to samatapro{etka pretstavuva svoevidenkultutren hit vo ovoj klub, kade se-koga{ verbata i `elbite serioznopozitivno zame{ale prsti. Site smesvesni za ova {to go pravime, za na-{e podobro, za podobruvawe na fi-zi~kata i mentalnata aktivnost.Ima li ne{to po ubavo za penzioner,ja iskoristi mo`nosta barem malkuda gi napolni belite drobovi so~ist viozduh, da pro{eta vo priro-da, da ja odmori du{ata i teloto ne-kade vo mir, da se poseti nekoj arhe-olo{ki lokalitet ili manastir.

Bezdrugo, ovde treba da se spom-ne i deka ste dobitnik na mnogub-rojni nagradi i priznanija?

- Mo`am da ka`am deka sum mnogugorda na toa {to sum dobitnik na go-lem broj nagradi, priznanija i bla-godarnici vo mojot penzionerski`ivot. Posebno mi e mila i se gor-deam so nea, zlatnata plaketa {to jadobiv 2010 godina od gradona~alni-kot na op{tina Butel, Petre Lati-novski, vo znak na blagodarnost zadobrata sorabotka so lokalnata sa-mouprava. No sakam da naglasam de-ka ovaa plaketa ja dobiv blagoda-renie na celosnoto anga`irawe na~lenovite od klubot.

Na krajot, ka`ete ni go receptotkako go postignuvate seto ova?

Pred se treba da gi saka{ lu|eto.Neodminlivo e razbiraweto vo se-mejstvoto, zo{to nekoga{ treba i odpomladite da primame ne{to zasovremeniot `ivot. Da ne zaboravi-me deka i drugaruvaweto e eden odpreduslovite pokraj aktivniot `i-vot. Treba da se otfrla pasivnostai izolacijata.

Vasil Pa~emski

Intervju so Nada Dav~eva - pretsedatel na penzionerkitevo klubot "@ivko Brajkovski” - Butel, Skopje

So rabota do novi predizvici

Op{tina Centar zapo~na soaktivnosti naso~eni kon gri-`a na starite lica nad 65 go-

dini koi se `iteli na Op{tinata, ane se vo mo`nost da gi izvr{uvaatsekojdnevnite `ivotni potrebi.Kol-centarot za stari lica ima celda obezbedi kontinuirana gri`a,pomo{ i podr{ka na stari lica, voslednive segmenti: dnevno opslu-`uvawe na osnovnite potrebi naovie gra|ani i obezbeduvawe naprimarna medicinska pomo{ i me-dicinski soveti. Isto taka, vo Cen-tarot }e se nudat uslugite infor-mirawe i upatuvawe na korisnicikoi }e se javat vo Centarot, davawena pomo{ i nega vo doma{ni uslovi

na stari lica preku deluvawe namobilnata ekipa, nabavka na hranai lekovi i na drugi najneophodnisredstva za starite lica, davawena medicinska pomo{ i medicinskisoveti vo doma{ni uslovi. Kol-centarot za stari lica }e rabotisekoj raboten den od 9 do 18 ~asot.

Kako {to informiraat od Op{ti-na centar, anga`iran e obu~en timlica preki Zavodot za socijalnidejnosti.

Nivnata obuka se sostoe{e od ne-kolku sesii koi gi opfa}aa temitesistem na socijalna za{tita vo Re-publika Makedonija, prava i uslugina socijalna za{tita za stari lica,mapirawe na potrebite na starite

lica, standardi za socijalna rabo-ta so stari lica, komunikacija, timi timska rabota. Od denes ovoj tim}e zapo~ne so utvrduvawe na brojotna stari lica vo Op{tina Centarkoi se vo socijalen rizik, kako imapirawe na potrebite i tipot nauslugi koi im se potrebni, prekuvospostavuvawe na baza na podato-ci vo Kol-centarot, velat odgovor-nite od op{tina Centar.

Site zainteresirani stari licakoi `iveat vo Op{tina Centar do-kolku sakaat da bidat korisnici naovie uslugi, mo`at da se obratat ili~no na de`urniot telefon voCentarot- 3203-636.

Vo op{tina Centar otvoren Kol-centar za stari lica

3. Pravo na koristewe sanitet-sko vozilo

Osigurenoto lice mo`e da koristisanitetsko vozilo vo itni slu~ai ikoga bolniot, odnosno povredeniotporadi nepodvi`nost ili ograni~e-na podviwnost ne mo`e da koristiprevoz so javniot soobra} Potrebataod prevoz so sanitetsko vozilo jautvrduva izbraniot lekar ili leka-rot od bolni~kata zdravstvenaustanova kade {to se lekuval bol-niot. Osigurenoto lice ima pravo nasanitetsko vozilo i vo slu~aj na le-kuvawe vo stranstvo, po predlog nalekarskata komisija za upatuvawena lekuvawe vo stranstvo ili popredlog na nadle`niot lekar odbolni~kata zdravstvena ustanova vostranstvo kade {to se lekuval bol-niot.

4. Pravo na patrona`na posetaPatrona`na poseta e davawe na

stru~na pomo{ i sledewe na sostoj-bata po poroduvaweto na `enata po-rodilka i na novorodenoto dete.Patrona`nata poseta ima za cel za-~uvuvawe i unapreduvawe na zdrav-jeto na rodilkata i deteto. Patro-na`nata poseta ja sproveduvaat me-dicinski sestri od timot na izbra-niot lekarginekolog.

5. Pravo na koristewe na lekoviOsigurenoto lice ima pravo na

lekovi potrebni za lekuvawe voordinacijata na izbraniot lekar, vobolnicata ili vo doma{ni uslovi.Pravoto na lekovi osigurenoto licego ostvaruva vrz osnova na recept odizbraniot lekar. Osigurenoto licepri podigaweto na lekot vo aptekamora da prilo`i recept od izbrani-ot lekar i potvrda za platenozdravstveno osiguruvawe (sin kar-ton). Na receptot se prepi{uva samoeden lek, za edno osigurano lice, vokoli~ina potrebna za terapija od 8dena za akutni slu~ai i zadol`i-telno upatstvo za na~inot na upot-

rebata. Vo slu~aj na hroni~na bo-lest, bolniot ima pravo na pove}erecepti za lekovi so koi }e obezbe-di lekuvawe do 30 dena. Pri toatreba da se znae deka na eden receptmo`at da se prepi{at lekovi za te-rapija najmnogu do 10 dena. Osigure-noto lice ima pravo na lekovi natovar na Fondot za zdravstvenoosiguruvawe, samo od t.n. pozitivnalista na lekovi, koja ja utvrduvaFondot, vrz osnova na predlog odmedicinski eksperti od site oblas-ti na medicinata. Zatoa, osigureno-to lice sekojpat od svojot izbranlekar treba da bara lek {to se nao-|a na pozitivnata lista na lekovi.Me|utoa, ~esto se slu~uva vo aptekada go nema baraniot lek. Vo toj slu-~aj, osigurenoto lice mo`e da go na-bavi potrebniot lek na drug na~in, apotoa da podnese barawe do podra~-nata slu`ba na Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe, vo mestoto na`iveewe, za vra}awe na parite pla-teni za lekot. No treba da se znaedeka toa va`i samo za onie lekovi{to se na pozitivnata lista na le-kovi. Ako cenata na kupeniot lek epovisoka od utvrdenata cena na le-kot na javniot tender za lekovi,razlikata pome|u tenderskata cenai cenata {to ste ja platile pa|a nava{ tovar. Ako ako osigurenoto liceima potreba na lek od stransko pro-izvodstvo {to ne e na pozitivnatalista na lekovi, istiot mo`e da gonabavi vrz osnova na mislewe nakonziliumot na soodvetnata bolni-ca i lekarskata komisija na Fondot.Tro{ocite za lekot, vrz osnova naplatena smetka ili drug dokaz dekalekot e nabaven vo stranstvo, pa|a-at na tovar na Fondot, vo denarskaprotivvrednost od najniskatautvrdena cena od soodvetnata gene-rika.

prodol`uva

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici (5)

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonijapotpomognato od Germanskoto ministerstvo

za ekonomska sorabotka i razvoj

Na ot~etnoto Sobranie na Zdru-`enieto na penzioneri-Bitola,odr`ano na 24.02.2011 godina

odlu~eno e eden den vo mesecot, pen-zionerite od gradskoto i prigradsko-to podra~je, kako i od ~etirieset isedum sela koi gravitiraat kon gra-dot, da imaat bezplaten gradski pre-voz. Za taa cel, obezbedeni se osum-naeset linii, pri {to e postignat ipotpi{an dogovor so deset avtopre-voznici.

Ova, na konferencijata za pe~ate-nite i elektronski mediumi go istak-na pretsedatelot na Izvr{niotodbor na bitolskite penzioneri TomeIliovski.

Na~inot na koristewe na prevozna-ta usluga e ednostaven, odnosno, pot-

rebno e da se prika`e talon deka li-ceto e korisnik na penzija. Dokolkuvakvata praksa se poka`e kako dobraza penzionerite, se razmisluva i zavoveduvawe na u{te eden dopolnite-len den vo nedelata.

Rakovotstvoto na bitolskite pen-zioneri razgleduva i bara finansis-ki mo`nosti, vo ovaa akcija da sevklu~at i sosedniote ruralni Op{-tini Mogila i Novaci.

Za akcijata zapoznaena e i lokal-nata samouprava i gradona~alnikotna Bitola Vladimir Talevski, koj gopozdravi vakviot poteg i izrazi pod-gotvenost za sorabotka vo site aktiv-nosti koi gi prevzemaat bitolskitepenzioneri vo urbanite.

D. T.

I za Bitol~ani besplaten gradski prevoz

Vo prisustvo na brojni qubite-li na poetskata re~, prijatelii sorabotnici, so promocija na

najnoviot izbor poezija „Bilje krajEzeroto#, neodamna be{e odbele-`an 80-ot rodenden i 60 godini tvo-re{tvo na ohridskiot poet, prozaisti dramski pisatel, Vidoe Vidi~ev-ski.

Na prigodnata sve~enost {to za-edni~ki ja organiziraa Lokalnatasamouprava od Ohrid i Mediteran-skata akademija "Bra}a Miladinov-ci “ od Struga, za literaturen opusna Vidi~evski govore{e pisatelotRazme Kumbaroski.

^estitki za rodendenot i jubile-jot na Vidi~evski upati i gradona-~alnikot Aleksandar Petreski, kojvo ime na lokalnata samouprava muvra~i skromen podarok. Zablagoda-ruvaj}i se Vidi~evski istakna dekai natamu }e bide aktiven.

- ]e se trudam i ponatamu neza-visno od godinite da podgotvam novidela vo literaturata, re~e Vidi-

~evski. Ohri|anecot Vidoe Vidi-~eski e avtor na pogolem broj lite-raturni dela. Pi{uva poezija iproza, a spored negovata kniga „Go-lemata [uma” vo 1977 godina e ra-botena televiziskata serija „Mali-ot odred”. Toj e dobitnik na golembroj nagradi i priznanija. Osnova~ ena Istoriskiot arhiv vo Ohrid i naRadio Ohrid i e eden od inicijato-rite za ra|aweto na festivalotOhridsko leto, Stru{kite ve~eri napoezijata i na kulturnata manifes-tacija Prli~evi besedi i drugi.

K. Spaseski

80 godini `ivot i 60 godini tvore{tvo naohridskiot pisatel Vidoe Vidi~evski

Vo ramkite na Memorandumotza sorabotka me|u Sojuzot nazdru`enija na penzionerite

na Makedonija i Crveniot krst naMakedonija, a za realizacija naProektot za intenzivna nadgradbana kapaciteti (INK) na Crveniotkrst na Makedonija, pri Op{tin-skata organizacija na Crveniotkrst - Negotino e formiran Klubna vozrasni "Anri Dinan”. Klubotsve~eno po~na so rabota na 14Fevruari 2011 godina. Proektot zaformirawe na Klubot finansiski epodr`an od Crveniot krst na Make-donija.

Osnovna cel na Klubot e da seprivle~at 20-30 volonteri od po-vozrasnata populacija i da se vklu-~at vo aktivnostite na Crveniotkrst i tie so svoeto `ivotno iskus-tvo i organizatorskite sposobnosti}e dadat ogromen pridones vo

uspe{nata realizacija na humanatai blagorodna misija na Crveniotkrst da im pomaga na lu|eto vo ne-volja.

^lenovite na Klubot }e se anga-`iraat, preku timska rabota vo ne-kolku oblasti i toa: socijalno-hu-manitarnata dejnost, preventivno-zdravstvenata dejnost, edukacija na~lenovite, kultura na `iveewe(kulturno-zabaven `ivot), sport irekreacija, ekologija i drugo. Prog-

ramata kontinuirano }e se nadopol-nuva so novi sodr`ini koi }e proiz-lezat od interesot na ~lenovite. ]ese ostvaruva sorabotuva so drugi

vakvi klubovi, humanitarni orga-nizacii, kulturni institucii, lo-kalnata samouprava, biznis sek-torot, Zdru`enieto na penzione-rite i drugi nevladini organiza-cii.Informiraweto za rabotewe-to na Klubot }e se vr{i prekuinformativno pano, informativ-ni bilteni i sredstvata za javnoinformirawe.

Patem da spomeneme deka, prikrajot na 2010 godina, na dvajca

penzioneri od Negotino, Crveniotkrst na Makedonija im vra~i Jubi-lejni priznanija po povod 65 godi{-ninata od svoeto postoewe. "Jubile-en znak, na Crveniot krst# dobija:\or|i Kocev - rekorder vo krvoda-ruvaweto (130 krvni edinici) i pi-{uva~ot na ovie redovi - PetarStefanov za pedeset godi{no vo-lontersko anga`irawe vo CrveniotKrst.

P.Stefanov

NEGOTINO

Formiran nov klub "Anri Dinan#

REKLAMI PENZIONER plus mart 20118

SORABOTKAPENZIONER plus mart 2011 9

Vo ramkite na programataEvropa za gra|anite na 23fevruari godinava vo glav-

niot grad na Republika Hrvatska- Zagreb se odr`a trkalezna masai pres konferencija na koi kakopartneri na proektot "Za toler-

anten op{testven so`ivot na sitegeneracii# govorea pretstavnicina penzionerskite asocijacii odSlovenija, Italija, Makedonija iHrvatska. Uspe{en doma}in be{eMaticata na penzionerite na Hr-vatska so prisustvo na pretstav-nici na ministerstva, na hrvatskinevladini organizacii, na evrop-skite institucii i novinari odtelevizijata i drugite mediumi.

Pretstavuvaj}i go pro-ektot Andrej Jus, direk-tor na Institutot "Hev-reka” od Qubqana posebnanaglaska dade na me|unar-odnata sorabotka za neza-visen i dostoinstven `i-vot vo treta doba, za orga-nizirawe stru~ni sobirii tribini, kako i kul-turni, umetni~ki i drugisodr`ini za podobruvawena kvalitetot na `ivototna starite lica. Voedno se pot-rebni promeni vo op{testvenotosfa}awe na stareeweto i staros-ta, sozdavawe na me|ugeneraciskasorabotka i solidarnost za pot-rebite na starite lica i drugo.

Iznesuvaj}i gi iskustvata i so-gleduvawata vo Hrvatska, JosipVicek, pretsedatel na Maticatana penzionerite potseti deka odokolu milion stari lica vo niv-nata organizacija ~lenuvaat266.000 penzioneri organiziranivo 326 zdru`enija so 809 ogranocii klubovi. Pri toa toj posebno japofali sorabotkata so Sojuzitena penzionerite na Slovenija,Italija, Makedonija, Ungarija iSlova~ka.

- Na{eto povrzuvawe, istaknaVicek, e vo ramkite na programa-ta Evropa za gra|ani, so cel da sevospostavi solidna sorabotka vosozdavawe na zaedni~ki proektiza toleranten so`ivot na sitegeneracii, nudej}i sodr`ini zapodobruvawe na uslovite za `i-vot i aktivnost vo treto `ivotnodoba.

Spored nego ne treba da zaosta-

nuva i razmenata na iskustva zapronao|awe na re{enija za pro-blemite so koi se soo~uvaat pen-zionerskite organizacii vo oviezemji.

Na ovoj zna~aen me|unarodensobir govore{e i sekretarot na

SZPM Dragi Argi-rovski, informi-raj}i deka vo Repu-blika Makedonijaima okolu 280.000penzioneri od koi230.000 se ~lenovina ovoj Sojuz, koj eeden od najbrojnite inajaktivnite nevla-dini, nepartiski ime|uetni~ki organi-zacii.

- Se nastojuvapenzionerite da bidat tretiranikako potrebna i korisna popu-lacija i da se barat evropskire{enija za podobruvawe na tret-manot i na uslovite na `ivot nasite stari lica, istakna Argi-rovski. Vo vrska so toa, toj gipotencira{e o~ekuvawata odNacionalnata strategija za starilica za periodot 2011 do 2020godina.

Anton Donko, potpretsedatelna Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Slovenija uka`ana iskustvata na ovaa ~lenka naEvropskata unija osobeno za soz-davawe me|ugeneraciska sorabot-ka i volonterski i poluinstitu-cionalni formi za pogolemagri`a za starite lica. Voedno, vosorabotka na lokalnata samoup-rava se nastojuva vo site pogole-mi op{tini da se otvoraat in-formativni slu`bi kade staritelu|e }e dobivaat informacii ibesplatni soveti za razni pra{a-wa od `ivotot.

Za vakvite iskustva vo Italijagovore{e Zoltan Kornfeind,pretsedatel na penzionerskataorganizascija vo Trst, naglasu-vaj}i go problemot so demograf-skite promeni.

Vo celina toa be{e mnogu koris-na sredba na koja mo{ne otvorenose govore{e za problemite na pen-zionerite i za izleznite re{enija.Pozitivnite iskustva sekako sesamo za pozdravuvawe i za pri-fa}awe.

D. Arg.

Me|unarodna sorabotka

Nezavisen idostoinstven `ivot vo treta doba

Kom{ikaProjde zima,S`lnce blesna na svi strane,nema vi{e izleguvawe.

Mu`i se fatisva za lopatu i kopa~,a `ene za krpu i xamda ne gi ede sram.

Ukqu~i se i ja u akciju,rekviziti u ruke pa na xam.turi ciglu da se potka~u, ubavo dadoka~u.

Zayvoni nekoj na vrata,otvaram, kom{ika od dolepla~e, a po lice modrice.

Ka`uj Stanojke {to te strefi,dali xam te udri,ili Kole pesnicu u oko ti nabi !?

Toj, toj kom{ike,pesnicu u oko dobi.

@al mi bidna za kom{iku,zgrabi ciglu, otr~a doleda ga sredu Kole.

Ja na vrata, a on boks nakude mene,ja blok, on pa boks, ja blok,on pa na mene, a blokovi gi potro{i,a ja ciglu pa me|u o~i.

Uzvika Kole, ne, ne kom{ikeNej}u vi{e,Stanojka mo`e raat da di{e.

Borjana Rali},penzionerka od Kumanovo

Vtoro nagradena pesna na [egobina razglednica 2010

Na pokana od Zdru`enieto na voeni penzioneri na R.Makedonija, vo salata na Domot na ARM vo Skopje, naden 18. 02. 2011 godina be{e prika`ana pretstavata

"Len~e Kumanov~e” od Vasil Iqoski, vo izvedba na Dramska-ta rabotilnica pri penzionerskoto KUD "\oko Simonovski”od Kumanovo. Gledali{teto be{e prepolno, glavno so po-vozrasna publika, penzioneri, za koi vlezot be{e bespla-ten.

Akterite i pristapile na podgotovkata so verba vo sebe iso strast vo rabotata. Iako stanuva zbor za amaterski pro-ekt, voden od mladiot re`iser Stoje Dodevski ve{to senapraveni dramatur{kite prilagoduvawa na tekstot, koj soprecizni intervencii e osloboden od nepotrebniot balast aso toa e dinamizirano dejstvoto, tekot i vremetraeweto napretstavata.

Se otvora inventivno: se pojavuvaedna `ena koja i se pretstavuva napublikata: "Jas sum Len~e od Kuma-novo, Len~e Kumanov~e.” potoa gonapu{ta centarot odi vdesno kade{to na udobna fotelja po~nuva darazgleduva eden star album od vre-meto na nejzinata mladost. Na sre-dinata se pojavuvat site u~esnicivo eden polumrak {to na slikata idava patina na stara fotografija.Ottamu poleka po~nuva da se raz-grnuva temata, koja niz ednostavnoto si`e gi otvara proble-mite na qubovta na fonot na socijalnata neednakvost navqubenite. Doce ja saka ubavicata Len~e, tatko mu, bogat~orbaxija, mu vetil deka }e mu ja kupi, ama Len~e go sakaBo{ko, siroma{no no bistro, spastreno, ubavo mom~e, koe senadeva deka so silata na qubovta }e go podobri svojot soci-jalen status. Tatkoto na Len~e, ne saka da slu{ne za golta-rot Bo{ko, ja svr{uva vo ~etiri o~i so Doseviot tatko. Amataa svr{uva~ka nema idnina. ^ar{ijata e na stranata naBo{ko i Len~e i taa i pomaga na Len~e da pojde za onoj {to ie vo srceto. Axi Trajko e besen, se otka`uva od }erkata, nokoga se ra|a vnu~eto ne mo`e da ostane ramnodu{en. Porazen

e, ama sepak sre}en.Publikata u`iva{e. Naviva{e i se raduva{e, rakoples-

ka{e. U{te dolgo vreme po zavr{uvaweto ostana vo foajeto,komentiraj}i ja pretstavata so zaiskreni i vozbudeni o~i.Lu|eto go prepoznaa vremeto, se vidoa sebe si vo tie godinii mnogumina izrazija `alewe {to na{ite teatri nemaatinteres za doma{nata klasika - bitovata drama. Muzi~katapodloga od popularni i prigodni narodni pesni be{e dobrailustracija.

Igrata na akterite iskrena i voglavno voedna~ena. Sosvojata strast i energija za nijansa otskoknuva{e sestratana Axi Trajko. Majkite, kako site majki ne`ni i topli, na-mesta nedovolno ~ujni, kako i nekoi drugi pasa`i, najveroj-tno poradi neprilagodenosta na prostorot. Scenografijatana Jovica Cvetkovski, svedena na neophodnite elementi,

funkcionalna. Vtoriot plannedovolno ispolzuvan. Ovde e, ivredno i ~esno, da se spomneu{te eden va`en fakt: na Me|u-narodniot amaterski festivalvo Ko~ani vo 2010 godina jaosvoi glavnata nagrada za naj-dobra pretstava.

I poradi toj fakt zaslu`uva-at da bidat navedeni baremimiwata na tie vredni entuzi-jasti: Axi Trajko - Novko Petru-

{evski, Velika - Nade`da Bulatovi}, Len~e - SlavicaLamba{a, Stara Len~e - Dobrinka Petru{evska, Mirsa -Milanka Zafirovska, Donka - Qubica Kuzmanovska, Bo{ko -Radosvet Ilievski, Evra - Stana Kiprijanovska, Dose - Ru-somir Janevski, Trendo - Vlajko Petkovski, Mitre - Stoj~oGievski, Manas - Stoj~o Mitevski, Petko - Vlado Pe{evski,Ekrem - Stefan Ilievski, Sanko - Dragoqub Dimitrievski,[i{ko - Jovica Stoj~evski.

Gi ohrabruvam penzionerite dramski amateri od Kumano-vo posveteno da rabotat i ponatamu na novi naslovi, za{tose dobri. So sekoja nova pretstava }e bidat se podobri.

B. [uminoski

Kumanovskite penzioneri dobri akteri

Delegacija na ZP na Ohrid i Deb-rca predvodena od pretsedate-lot na Izvr{niot odbor \or|i

Trp~eski,a vo ~ij sostav be{a pretse-datelot na SZPM Du{ko[urbanoski, delegatot odOhrid vo SZPM Vasko Ka-leski i Peja~kata grupa"Raspeani Ohri|anki#, na12 ovoj mesec be{e vo voz-vratna poseta na Zdru`e-nieto na penzioneri nagradot Vrawe, RepublikaSrbija. Prestojot na oh-ridskata penzionerskadelegacija be{e na pokanana ZP na Vrawe, a po povodOsmi mart - Me|unarodniot den na`enata. Posetata be{e vozvratna, ka-ko rezultat na pokanata {to na{iteprijateli od Vrawe, pri prestojot voOhrid na Sve~enata Akademija na ZPna Ohrid i Debrca koja se odr`a napraznkot 20 septemvri, Denot na pen-zionerite na Makedonija, na koj pri-sustvuva{e i delegacija na penzione-ri na Vrawe. Da potsetime, deka sora-botka me|u dvete penzionerki organi-zacii postoela porano vo zaedni~kaJugoslavija, no poradi nastanatiteslu~uvawa taa bila prekinata. Dvetezdru`enija na Ohrid i Vrawe, so voievozvratni poseti sakaat da ja obnova-ta nekoga{nata uspe{na sorabotka.

Sredbata na prestavnicite na dvetezdru`enija najmnogu be{e iskoristenaza zapoznavawe, mo`nostite za sora-botka i organizacijata i na~inot i me-todologijata na rabota. Za organiza-cionata postvenost, brojot na ~len-stvoto,sorabotkata so Vlasta i drugi-te dr`avni institucii, statusot i

aktuelnite sostojbi na Sojuzot nazdru`enjata na penzionerite na Ma-kedonija, doma}inite na ZP Vrawepredvodeni od pretsedatelot Zoran

Aleksi}, gi zapozna pretsedatelotDu{ko [urbanoski a za Ohridskatapenzionerska organizacija pretsedte-lot na Izvr{niot odbor \or|i Trp~es-ki. Pretsedtelot [urbanoski, vo raz-govorite gi akcentira problemite sokoi se soo~uva na{ata penzionerskaorganizacija i kako taa da gi nadminenepovolnite sostojbi vo pove}etooblasti niz institucite na sistemot,i niz koi formi mo`e da se izbori istane eden od klu~nite faktori vodr`avata so svoeto ~lenstvo od270.000 penzioneri. Na oficijalniterazgovori bea aktuelizirani i drugipra{awa,od domenot na podobruvawena stadardot, zdravstvenata za{titai solidarnoto osiguruvawe na penzio-nerite. Paralelno svoi razgovoriimaa i pretsetaelkite na Aktivite na`eni na Vrawe i Ohrid Milica Krs-ti} i Ru`a Baleska,koi obostrano japozdravija sredbata i `elbata zaobnovuvae na sorabotkata. Najaveno eAktivot na `eni na Vrawe godinava da

nastapi na pove}e kulturni nastani voOhrid.

Sredbata na dvete delegacii nazdru`enijata na Vrawe i Ohrid, pok-raj oficijalnite razgovori na nivo narakovodstva, be{e zbogatena i so kul-turno-zabavna programa ispolneta sopove}e sodr`ini. Pokraj nastapot nadoma}inite,ohridskata delegacija seprestavi so nastap na peja~kata grupa"Raspeani Ohrid|anki# koja gi ispolnistarogradskite pesni: "Ohrid Ohridubav mil# "Jas sum moma ohri|anka# i"Jas Metodi Pat~e od Ohrida#. Pose-ben beleg i voodu{evvawe kaj publikapredizvika izvedbata na recitacija-ta na Marinela Jovanovi} za pesnata"Ra{ela# od @ak Prever.

Vo taa prigoda a vo znak na obnovu-vawe na sorabotkata i prijatniot inezaboraven prestoj vo ovoj bratskigrad od sosedna Srbija, pretsedatelotna ZP na Ohrid i Debrca \or|i Trp-~eski na pretsedatelot na ZP na Vra-we Zoran Aleksi}, mu vra~i umetni~-ka slika so motiv na crkvata "SvetiJovan Kaneo# Ohrid.

Po nastapot na kulturniot programana doma}inite na Vrawe i gostite od

Ohrid, dvodnevnata sredba zavr{i sozaedni~ka veselba, od koja 20-~lena-ta delegacija na Ohrid ima mo{neprijatni i nezaboravni vpe~atoci. Do-ma}inite na Vrawe, so zadovolstvo japrifatija pokanata na pretsedatelotna Izvr{niot odbor \or|i Trp~eski,za poseta na ZP Ohrid i Debrca.

K.Spaseski

Delegacija na ZP Ohrid i Debrca vo poseta na ZP Vrawe,Srbija

Sredba za obnovuvawe na sorabotkata me|u dvete zdru`enija

Denovive se odr`at r a d i c i o n a l n i o tsportski turnir me|u

vrabotenite voPoliciskata sta-nica i Zdru`eni-eto na penzioneriKavadarci. Nat-prevarite se odr-`aa vo {ah i tab-la za ma`i i pi-kado za `eni. Vonatprevarot me|umladosta i iskus-

tvoto pobednici izlegoapovozrasnite, odnosno pen-zionerite.

Vo disciplinata {ah zama`i ekipno prvoto mestomu pripadna na Zdru`enie-to na penzioneri i poedi-ne~no prvoto mesto go osvoipenzionerot Petar Kabra-nov. Vo disciplinata tablapobedija povtorno penzio-nerite, a poedine~no prvotomesto mu pripadna na pen-zionerot Vano Kolev, dode-ka vtoroto mesto go osvoiMitko Mitevski od Polici-jata. Pikado-`eni, ekipno

pobedi povtorno Zdru`eni-eto na penzioneri, prvotomesto poedine~no go ponesepenzionerkata Velika Si-monovi}, vtoroto BlagicaKiceva od policiskata sta-nica Kavadarci, a tretotopenzionerkata Ru`ica Jo-sifovska.

Gradime prijatelstvo,sozdavame bezbednost, sopo~it kon postarite lica emototo pod koe sorabotuva-at vrabotenite vo Poli-ciskata stanica Kavadarcii penzionerite vo tekot nacelata godina.

F. Kostadinovska

Sportski turnir

Natprevari me|u policijata i penzionerite

\

\

\

\ \

\

PANORAMA PENZIONER plus mart 201110

Utroto be{e studeno, a mrazot{ara{e sliki na prozorcite. Voordinacijata vleze vozrasen

ma`, koj me zamoli za razgovor. Re~edeka se raboti za negovata sopruga.Sedna vo ponudenata fotelja i dla-boko vozdivna:

- Mojata sopruga ve}e sedum godiniboleduva od Alzhajmerova bolest, -progovori tivko toj, a teloto kako damu se smali vo foteljata vo koja sede-{e. Potoa zamol~i, zborovite mu zam-rea, a o~ite mu se napolnija so solzi.Za da ja prekinam ma~nata ti{ina, re-kov:

- Verojatno ste nau~ile mnogu zataa bolest, bidej}i sedum godini sedolg period, osobeno koga se rabotiza Alzhajmerovoto zaboluvawe...

- Da, znam deka ova zaboluvawe ehroni~no i deka napreduva po nadol-na linija. Toa mi go predo~ija leka-rite na Klinikata za nevrologija. Toami e jasno, jas ne baram izlekuvawe.Jas baram od vas sovet, za da mi po-mognete da donesam edna mnogu te{kaodluka.

Koga go ka`a baraweto, kako da se"smali” u{te pove}e, no sepak pro-dol`i:

- Taa ima 72 godini. Jas sum desetgodini postar od nea. Imam i {e}er-na bolest. Redovno primam insulin.No, veruvajte, se u{te gi izvr{uvamsite obvrski vo domot i nadvor odnego. Gotvam, pazaram, gi pla}amsmetkite, se gri`am za ku}ata....Pretpladne mi pomaga edna osoba, nopopladne i preku cela no}, jas sumpostojano so mojata sopruga. Ja hra-nam, ja oblekuvam, ja bawam. Toa ne mipa|a te{ko. Najte{ko mi e koga ja slu-{am kako povtoruva edni isti pra-{awa, a jas ne sum vo sostojba da i po-mognam da gi razbere odgovorite.Znam deka zaradi nejzinata bolest nemo`e da razbere, no ovie situaciimnogu me bolat, me iscrpuvaat. Samokoga }e se setam kako se razbiravme!Nekoga{ samo so pogled znaevme da se

dogovorime. Kolku malku zborovi beapotrebni da dejstvuvame kako eden.Sega, so saati kako da se raspravame!- zastana, a pogledot i mislata kakoda mu odletaa vo minatoto. Po~ekavda se pribere, a potoa go zapra{av:

- Dali imate svoi deca koi bi mo-`ele da ve odmenat, da prezemat delod obvrskite?

- Da, imam sin i }erka. Sinot e mu-zi~ar i raboti vo klubovi do docnite~asovi. A ima i svoe semejstvo. ]er-kata pak, e oma`ena vo stranstvo. Ne-mam koj da mi pomogne. Najte{ko e ko-ga }e dojde no}ta i koga }e ostanemesami. Taka e sekoj den! - dlaboka voz-di{ka se otkina od negovata du{a.

Iako nevolno, go zapra{av:- Ste razmisluvale li da ja smes-

tite vo soodvetna ustanova, makar ina odredeno vreme, bidej}i, gledamdeka i na vas vi e potrebna pomo{?

- E, toa e najbolnoto pra{awe zakoe dojdov da razgovaram so vas! [tobi me posovetuvale vie, {to e najdob-ro da storam? - Ne ~eka{e da muodgovoram, tuku prodol`i:

- Kako da ja ostavam sama, bez mene,vo nova i nepoznata sredina? Kako dase odvojam od nea? Zaedno sme okolupedeset godini! - glasot mu trepere-{e od pome{ani ~uvstva od koi naj-silno ja po~uvstvuvav qubovta konnea. Potoa prodol`i da zboruva kakoza sebe:

- Znaete, dolgi godini jas bev piloti instruktor po letawe i padobran-stvo. Nikoga{ od ni{to ne se pla{ev.Se spravuvav so sekoj predizvik i sosekoj problem. Vo mojata kariera,obu~iv nad dve iljadi piloti. Nituedna od majkite na tie mom~iwa neproplakala, nitu se zavi vo crno. Segri`ev za niv kako za svoi deca. A se-ga, eve, ne sum sposoben da se gri`amza svojata sopruga, a se pla{am da nezgre{am, da ne me osuduvaat decata,prijatelite, rodninite... - Tuka nemo`e{e da se vozdr`i i go poka`aceliot svoj o~aj i svojata bespomo{-nost. Otkako se smiri, mu odgovoriv:

- Sfa}am deka od mene barate davi ka`am dali e vreme da ja donesete

vo na{ata ustanova. Moram da vioddadam priznanie za va{ata qubov,za va{ata posvetenost i za va{atahrabrost vo borbata so ova zabolu-vawe. No, za `al, jas ne sum taa kojamo`e da donese odluka mesto vas.Odlukata e va{a i na va{ite deca. Bivi dala sovet taa odluka da ja done-sete zaedno so celoto semejstvo. Spo-delete go va{iot problem so va{itedeca, spodelete ja odgovornosta zagri`ata na va{ata sopruga. Taa e inivna majka. Takvi sme nie roditeli-te. Sekoga{ sakame da gi za{titimesvoite deca od se, duri i koga se ve}evozrasni lu|e. Tie moraat da se gri-`at i za svojata majka, no i za vas. Se-pak, ako ne naidete na pomo{ i raz-birawe, imate potpolno pravo nasopstvena odluka. Toga{ mislete sa-mo na soprugata i na sebesi! - Dodekazboruvav, toj postojano kima{e soglavata, vo znak na razbirawe.

- Mo`ebi vakvata odluka }e vi bi-de "najte{kiot” padobranski skok vo`ivotot no }e morate da skoknete! -prodol`iv so metafora sakaj}i da gopoddr`am i da go ohrabram polesnoda donese odluka. Na negovoto izmo-reno lice se pojavi bleda nasmevkana olesnuvawe, verojatno {to ima{emo`nost so nekogo da gi spodeli svo-ite dilemi i razmisluvawa.

- Ovoj razgovor mnogu mi zna~e{e!Od se srce vi blagodaram {to me sos-lu{avte i me posovetuvavte. - Soposmiren glas prodol`i:

- Se dodeka imam sili, }e se gri-`am za nea, a koga }e vidam deka ve}ene mo`am }e napravam kako {to meposovetuvavte i neka bide kako }ebide! - U{te edna{ mi se zablagoda-ri i so mnogu polesni ~ekori i vidnosmiren izleze od ordinacijata.

Mojata poraka e: pomognete im nasvoite stari i bolni roditeli. Nekane ve spre~uva vo toa ni trkata po pa-ri, ni brzoto tempo na `ivotot. Toaim go dol`ite. I ne zaboravajte dekai vie eden den }e ostarete. Ne im da-vajte lo{ primer na svoite deca.

D-r Kostadinka Bojkova, nevropsihijatar

Poraka

D-r Ksenija Todorova e lekarvo penzija. Ovaa isklu~itelnali~nost preku svojot primer goka`uva receptot za ispolnet ianga`iran penzionerski `ivot.Eve kako izgleda eden nejzinpenzionerski den:

- Raboram po cel den i taka se~uvstvuvam ispolneto. Rabotatami e raznovidna. Najprvo so mojotsoprug go pieme utrinskoto kafe,malku razgovarame i potoa zapo~-nuvaat obvrskite. Jas se gri`am ra-botite doma da odat po red, za damo`e da funkcionira doma}instvo-to. Postojano imam otvoren spisokza site moi obvrski za toj den. Kako}e ja zavr{am nekoja rabota, taka jabri{am od spisokot. Taka uspevamsekoj den kompletno da gi zavr{ammoite zada~i.

No toa ne e se. Tuka e i mojot kom-pjuter. Preku nego kontaktiram somoite rodnini i prijateli koi se vostranstvo. Im gi ~estitam rodende-nite i pogolemite praznici. Kompju-terot go koristam i za pi{uvawepesni, raskazi i sli~no. Odvreme-navreme dobivam inspiracii naj-mnogu od mojot najmal vnuk i toavedna{ go zapi{uvam.

Da ne go zaboravam i moeto pijano.Povremeno vnucite ili nekoi moigosti sakaat da im posviram ne{to.No ~esto pati i na mojot soprug mupomagam okolu odgleduvaweto nacve}iwata. Najgolemo zadovolstvomi pretstavuva da gi gledam kakonapreduvaat a osobeno koga cvetaat.Toga{ vedna{ gi fotografiram. Za-dovolstvo mi pravi i fotografi-raweto na nekoi pojavi koi }e gi za-bele`am vo prirodata. Pokraj toa islikam, pravam mozaici, ikoni idrugo. So eden zbor rabotata mi gorazubavuvala `ivotot otsekoga{, noi denes kako penzionerka.

Tolku mnogu raznovidni anga`-mani. Sepak da porazgovaramemalku pove}e za nekoi od va{itepreokupacii. Na primer za mozai-cite od kamen~iwa. Izgledaat tol-

ku ubavo. Od kakvi kamen~iwa giizrabotuvate, kakvi motive sozda-vate?

- Najprvo da ka`am kako zapo~navda pravam mozaici. Toa se slu~i napla`ata "Gorica1” vo Ohrid. Bevfascinirana so ubavinata na ednicrni kamen~iwa od koi najnapredpravev ikoni, a potoa i brojanici.Inspirirana od kamen~iwata voezerskite vodi, koi gi ima vo devetboi, po~nav da pravam i mozaici voboja.

Imam napraveno manastiri, crkvi,motivi od narodnite rakotvorbi,nakiti i drugo. Izrabotuvam i delaod kristali i od {kolki, koi gi so-biram otsekade po svetot.

Kako {to rekovte, vie i slikate.Na va{ite sliki dominira vodata.Zo{to?

- Da, na moite platna dominiravodata. Toa mi e predizvik, taa emoja slabost. Koga }e ja vidam voda-ta, dobivam silna `elba da ja pre-nesam na moite platna. No ne samotoa, imam nacrtano i dosta sliki somotivi i od Makedonija.

Pokraj seto ova vie sepak nao|a-te vreme i za va{ite vnuci?

- Tie se mojata radost i inspira-cija. I dodeka rabotev, kako lekarspecijalist - transfuziolog (40 go-dini vo zdravstvoto), nao|av vremeza da im pomagam na vnucite. Denestie mi pomagaat mene. ^estopati odniv dobivam mnogu idei. Od niv na-u~iv i mnogu za kompjuterite, koi mipomagaat vo rabotata. Vnucite gi sa-kam pove}e od se na svetot. Nemani{to pomilo na svetot od niv.

I va{iot soprug Zdravko, penzi-oniran lekar, vi pomaga vo del odva{eto tvorewe, no i toj samiotima svoe hobi: izrabotuva umet-ni~ki dela od drvo. Ka`ete nine{to i za negovoto hobi.

- Mojot soprug, specijalist gine-kolog-aku{er, ima{e mnogu humanarabota. Pomogna da dojdat na ovojsvet iljadnici de~iwa. Sega kakopenzioner ima pove}e vreme i mipomaga vo dosta raboti. Toj izrabo-tuva i saati od drvo. Na popre~enpresek od drvo gi pi{uva brojkite soletkum, potoa gi lakira, im stavamehanizmi i toa ni se najto~nite inajomilenite suveniri vo na{ite ivo domovite na na{ite prijateli. Nokoga sme kaj na{ite zaedni~ki preo-kupacii i kaj na{eto hobi, nie dvaj-cata sme i kolekcioneri na {apki,na skici i drugo. Skicite {to giobjaviv na fejsbuk, se delo na moja-ta majka.

Vie imate sozdadeno i rodos-lovno drvo. Ka`ete ni ne{to zatoa.

- Imam mnogu stari fotografiikoi se smesteni vo moeto rodoslov-no drvo. Toa e mnogu golemo zatoa{to gi opfativ familiite po majkami, tatko mi, svekrva mi i po svekormi. Imam i dve mnogu golemi fami-lijarni fotografii, vrameni, koi sestari preku 85 godini. Na moite vnu-ci im ostaviv dve sliki so otisociod mojata i dlankata na mojot soprugi so otisoci od na{ite stapala. Zaniv porakite se:

1. Se e napraveno samo so ovie dverace i

2. ^ekor po ~ekor do uspehotNa krajot {to }e im pora~ate na

~itatelite na vesnikot "Penzio-ner plus”.

- Mojata poraka do ~itatelite na"Penzioner plus” e: rabotata e naj-dobar lek za se. Na site ~itateli zada se ~uvstvuvaat zdravi i sre}ni,im prepora~uvam postojano ne{to darabotat. Nikako da ne se povlekuva-at vo sebe, tuku da se dru`at i da sezanimavaat so ne{to. Taka nema daimaat vreme za razmisluvawa koioptovaruvaat, a denovite }e im bi-dat ispolneti i ubavi.

Cvetanka Ilieva

Lekarsko-penzionerski recept: rabotata i anga`manot se lek za se

PRO^ITAV ZA VAS

Prviot roman i negovoto presozdavawe

Tvore{tvoto na aka-demik Slavko Ja-nevski e golemo i

raznorodno: knigi zadeca, raskazi, romani,poezija, patepisna pro-za, filmski scenarija,kritiki, esei.... spaku-vani me|u koricite nanad 40 naslovi. Epi-tetot enciklopediskali~nost se odnesuva nanegovoto sestrano qu-bopitstvo: ezoteri~nitei okultnite znaewa,astrologijata, alhemija-ta, proro{tvata, halucinaciite,soni{tata, magijata, onie granki nakoi se dr`i mitot, {to vlijaelo isamiot da sozdava sopstveni mi-tologii. Gi zapoznal site kontinen-ti, go magepsala Afrika, Kenijaposebno, zaradi negibnatata avten-ti~nost .

Roden e na 11. januari 1920 godinavo Skopje, kade i po~inal vo istotakva okrugla godina 2000, na 20 jan-uari, kradej}i mu na `ivotot samodevet dena od devettata decenija.Pokraj so literaturna rabota se ba-vel i so op{testvena: ~len e naMANU od osnovaweto, na DPM, naPEN, urednik na detski spisanijakoi vo toa vreme bea i dragocenalektira, literaturni spisanija,urednik vo izdava{tvoto.

Bezdrugo treba da se potenciragrandiozniot romansierski ciklusvo 10 tomovi, so zaedni~ki naslovKukulino, za kogo akademik Star-delov veli deka e sinonim na Ma-kedonija. "Vo svojata romansierskadekalogija Janevski, kako i vo vkup-niot kni`even opus tvore~kiotnapor go sosredoto~i na edna cen-tralna kni`evna ideja - da go os-misli istoriskiot axilak na svojotnarod i da go iscrta negoviot antro-polo{ki, eti~ki i duhoven portret#.

Odlukata da go napi{e i objaviromanot, koj }e ja nosi istoriska-ta etiketa: prv roman objaven namakedonski jazik vo vremeto nanajrigidnite postulati na socreal-izmot, spored koi i umetnosta sosvojata anga`iranost treba{e da gopotpomaga osvestuvaweto na naro-dot vo duhot na noviot poredok -spa|a vo redot na najhrabrite tvo-re~ki odluki. Dotolku pove}e {tovleze vo tema ~ii sobitija se odvi-vaa vo aktuelnoto vreme. Avtorotbe{e li{en od nu`na distanca alimitiran vo tvore~kata sloboda.Istorijata, ne kako nau~na disci-plina, tuku kako sled na nastanipottiknati od iskrivokol~eni ide-ologii, }e ja definra kako "prikaznabez smisla, taa e nasilstvo vrzprirodniot tek i vrz prirodatasama, ~ovekot e su{testvo koe bez-razlo`no i slepo gi uni{tuva dru-gite su{testva okolu sebe i koe, vopomamata na svojata pomatena svestse uni{tuva i sebesi.”

Romanot Selo zad sedumte jase-ni, zapo~nat 1949 godina, objaven1952 godina, nedvojbeno ja potvrduvanagovata sogledba. Go koristicrniot humor "vo migovite koga nituedno drugo oru`je ne mo`e da mupomogne za da go spasi integritetotna svojata li~nost od bezmilosnitezakani na suroviot svet”, uka`uva V.Uro{evi}. Koga stegite }e olabavat}e i se vrati na temata preku ednamoderna kni`evna postapka, li{enaod linearnost, so me{awe na vremi-wata, na redot na slu~kite, na real-noto i zaumnoto. Jazikot, so kogosuvereno vladee{e, razlikuvaj}i ginajfinite nijansi na negovoto os-novno i zasolneto zna~ewe, japotvrdi golemata tvorbena mo}.]e zapi{e kuso, re~i si kako da seizvinuva: "...jas sakav da preraska-`am mig na hibridni ~uda, da gi po-dlo`am nastanite na moite dene{nisfa}awa za romanot.” Taka, 1965. giobjavi Stebla, presozdadeni odJasenite... koi gi ostavi da gi pre-krie "pravta na istorijata”, isto-vremeno konstatiraj}i deka "nemave}e prv makedonski roman i nitu

eden ne }e bide toa#.Seedno, i vo dvete ver-zii "dobrovolnata” ko-lektivizacija na imo-tite i stokata, "vo edenneramen triagolnik,me|u tri bu~ki, sekoja sosvoe ime - Pa{ino,Kmetska Kolepka, Kara-ula, {to le`at na div-iot prostor me|u Og-ra`den i Belasica, vosto i devette jasenskiku}i, od ~ii senki brza-at modri vrvici, se vr-zuvaat vo jazli, se leat

vo edna i pak begaat vo poleto,sekoja na svoja strana. Od KmetskaKolepka na ~ij ramnotapest vrvkle~i axiski nabo`no crkvi~e odkamen, se gleda vo dale~ina zadsultanskiot drum, vodeno carstvo na~apjite: amebi v batak, pijavici voplitka voda, {tuki vo dlabo~inatana nekolkute okna na kali{tetomonospitovsko”...

Po agitacijata selanite niz svoja-ta crno{egovita prizma go opi{uva-at vetenoto utre. Bogoj~o Bundarov:"}e se izbri{at me|ite, selanskatamaka }e stane edna i ni~ija niva,~ergite }e se so{ijat edna dodruga - pod taa pokrivka site za-dru`no }e spijat. ...]e onadimetu|i `eni~ki”. Mino Murtin, komu-nist i koleblivec pred idninata,pluka i go pra{uva dali saka sotupanici da mu ja izbri{e gnasataod ku~e{kata mucka.

"\avolot gi istresuva{e xe-bovite, tie ne se praznea. Vrz zem-jata legna senka.” Zvladuva{e na-movnat mrak vo koj sekoj kon sekogogleda{e so {ube, skr{nuva{e sopogledot nastrana, zad sebe o~eku-va{e zakana i pcost. Moralnotodegradirawe nikoj ne mo`e da goskrie, na mnogu deca inakvo im be{esimsileto, zavrzok na ne~ie tu|o se-me. Eden Ermenec, Onisim, be{eproglasen za fabrikant za deca.Mnogumina ja imaa negovata temnaboja i negovite crni kadrici. Ni{tood sonuvanoto utre ne be{e izvesno,izvesna be{e samo kone~nata pora-zija. Selanite kako vo najmorni~a-vite prikazni izmisluvaa skakulcikoi go pusto{at poleto, go koleadobitokot samo da ne go dadat vo za-drugata, zgromeni i zgrozeni od di-rektivata da `iveat bez Boga a cr-kvite da se prenamenat vo magacinii {tali. Lu|eto pove}e nalikuvaa namrtovci na koi od nozdrite edvaj im~ade{e tenka paroinka, koskite~kripavi se dr`ea samo na mezdra-ta. Izbezumeni, kako simnati odslikite na u`asot na [agal.

Narodot be{e podelen: edni spro-ti drugi so edno nejasno promrmo-reno "za”, ili u{te ponejasno "pro-tiv”, od strav, od nemo`nosta da seprepoznae pomaloto zlo. Apsurdotstanuva{e na~in na pre`ivuvawe."Ako treba i vo Partija }e vlezamama svoeto ne go davam”, }e re~eeden bez da ja znae smislata na ona{to go rekol. Toa sepak be{e ednaop{ta trauma bez ogled koj za kojastrana se opredelil.

Vlasta priznava: Diverziite nesmeat da pominat nekazneto. Niemo`eme da presudime i bez sudewe,no}e, tivko! Apostol Kocev koga se-til ugroza na svoeto vo lutinaizlajal: mo`am da ubijam, da zapa-lam. Nepoznati zapalile, a tu|osel-ci ubile, kalej}i go svojot bes,znaej}i deka Apostol }e bide vinov-nikot bez istraga i odnapred osu-den. Avtorot, preku Ermenecot Ga-laktion, }e prispomne: "^ovekot eeden neprekinat otpor duri i vonemo}ta pred prirodata. Zo{totoga{ da ne se veruva dekakopne`ot po pobeda e del od pobe-data duri i vo porazot?” I }edodade: "Sekoj ~ovek edna{ epredupreden od samiot sebe, odna-tre. ...I sekoj narod, i toj po edna{e opomenat od sudbinata - ako ne jasfati opomenata, gotov e, mrtov”.

Boris [uminoski

\

\

\

\

\

\

\

\

\

REKLAMIPENZIONER plus mart 2011 11

STATUT PENZIONER plus mart 201112Vrz osnova na ~len 23 od Zakonot za zdru`enija i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika

Makedonija” broj 52/2010), Sobranieto na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija na sednicata odr`ana na 10.3.2011 godina, donese

S T A T U TNA SOJUZOT NA ZDRU@ENIJATA NA PENZIONERITE NA MAKEDONIJA

OP[TI ODREDBI

^len 1So Statutot se ureduvaat celite i dejnostite, organizacionata postavenost i funkcioniraweto na

Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Sojuzot).Statutot sodr`i: zdru`uvawe i razdru`uvawe vo Sojuzot, ime i sedi{te; celi i dejnosti so koi se

ostvaruvaat celite; organite i nivniot sostav, na~inot na izbor i razre{uvawe, traewe na manda-tot na ~lenovite vo organite; na~inot na odlu~uvawe; zastapuvawe po zakon; na~in na steknuvawe iraspolagawe so sredstvata; na~in na ostvaruvawe javnost i ot~et vo rabotata; na~in na donesuvawe,izmenuvawe i dopolnuvawe na Statutot; na~in na postapuvawe so sredstvata i imotot vo slu~aj naprestanok na Sojuzot i drugi pra{awa od zna~ewe za rabotata na Sojuzot.

^len 2Zdru`enijata na penzionerite na Makedonija dobrovolno se zdru`uvaat vo Sojuzot za ostvaruvawe

i za{tita na celite i interesite na korisnicite na penzija, za pocelosno i na edinstven na~in pret-stavuvawe pred nadle`nite organi na dr`avata na nivnite interesi, za{tita i unapreduvawe napravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, za ostvaruvawe na pocelosna i pokvalitetnazdravstvena za{tita, kako i za koordinirawe, zbogatuvawe i unapreduvawe na kulturnite, sport-skite i humanitarnite potrebi i na drugi dejnosti na penzionerite na Makedonija.

^len 3Vo Sojuzot se zdru`eni zdru`enijata na penzionerite od: Berovo, Bogdanci, Valandovo, Veles,

Vinica, Gevgelija, Gostivar, Debar, Del~evo, Demir Kapija, Demir Hisar, Dojran, Zletovo, Kavadarci,Ki~evo, Ko~ani, Kratovo, Kriva Palanka, Kru{evo, Kumanovo, Labuni{ta, Lozovo, MakedonskaKamenica, Makedonski Brod, Novo Selo, Negotino, Ohrid i Debarca, Peh~evo, Prilep, Probi{tip,Radovi{, Resen, Sveti Nikole, Struga, Strumica, Tetovo, [tip, "Solidarnost” Aerodrom, Gazi Baba,\or~e Petrov, Karpo{, Kisela Voda, Saraj, Centar, Taftalixe, ^air i Butel, [uto Orizari, Voenitepenzioneri, Penzionerite od OVR, invalidskite penzioneri od: Veles, Kavadarci, Ohrid i Prilep.

Vo Sojuzot mo`at da se zdru`uvaat i drugi zdru`enija na penzionerite pod uslovi i kriteriumiutvrdeni so ovoj statut.

^len 4Vo Sojuzot mo`e da se zdru`uvaat zdru`enijata na starosni, semejni, invalidski penzioneri koi

se registrirani vo Centralniot registar i go prifa}aat Statutot i drugite akti na Sojuzot i gipo~ituvaat i sproveduvaat odlukite na Sojuzot.

So baraweto za priem vo Sojuzot, zdru`enieto na penzioneri dostavuva: fotokopija od re{eni-eto za registracija vo Centralniot registar na Republika Makedonija, Statut na zdru`enieto napenzionerite; odluka deka go prifa}a Statutot i programata na Sojuzot; odluka deka }e u~estvuva vofinansiraweto na dejnosta na Sojuzot; odluka za ovlastuvawe na organot na Sojuzot da ja utvrduvavisinata na delot od ~lenarinata za finansirawe na dejnosta na Sojuzot; odluka za ovlastuvawe naorganot na Sojuzot da ja opredeluva visinata na zadr{kata od penzijata za ~lenarina na zdru`eni-eto i visinata na pridonesot za Solidarniot fond i visinata na ispratninata na ~len na semejstvo-to na po~inat korisnik na penzija i spisok na ~lenovi na zdru`enieto so pristapnici (dokaz za bro-jot na ~lenstvoto).

Zdru`enijata na penzionerite ~lenki na SZPM mu dostavuvaat informacii, izve{tai, zapisniciod sednici i sovetuvawa, programi za rabota i drugi materijali zaradi me|usobno informirawe,ostvaruvawe potesna sorabotka i drugi dejstvija spored zaedni~ka procenka na zdru`enijata na pen-zionerite i Sojuzot.

^len 5Do razdru`uvawe na zdru`enieto na penzionerite od Sojuzot }e dojde: ako za toa Sobranieto na

zdru`enieto donese odluka so dvotretinsko mnozinstvo od ~lenovite za razdru`uvawe od Sojuzot;ne postapuva soglasno Statutot i odlukite na Sojuzot; e donesena odluka od nadle`en sud zaprestanok na zdru`enieto na penzionerite i e izbri{ano od Centralniot registar na RepublikaMakedonija i poradi statusni promeni.

2. IME I SEDI[TE NA SOJUZOT

^len 6Imeto na Sojuzot e: SOJUZ NA ZDRU@ENIJATA NA PENZIONERITE NA MAKEDONIJA. Skrateno

ime na Sojuzot e: SZPM.Sedi{teto na Sojuzot e vo Skopje, ulica "12 Udarna brigada” broj 2.

^len 7Sojuzot ima svojstvo na pravno lice i ne mo`e da se transformira vo drug vid na pravno lice.

^len 8Sojuzot ima pe~at i {tembil.Pe~atot e vo trkalezna forma so pre~nik od 26 mm so tekst koj glasi: "Sojuz na zdru`enijata na

penzionerite na Makedonija - Skopje”.[tembilot e vo forma na pravoagalnik vo golemina od 6 h 2,5 sm so ist tekst kako i na pe~atot, so

mesto za broj i datum.

^len 9Sojuzot go odbele`uva 20 septemvri, kako Den na penzionerite na Makedonija.

3. CELI NA SOJUZOT I DEJNOSTI SO KOI TIE SE OSTVARUVAAT

^len 10Sojuzot e nevladina, nepartiska i multietni~ka asocijacija i samostoen vo organiziraweto i ost-

varuvaweto na celite, interesite i dejnostite na zdru`enijata na penzionerite vo Makedonija -~lenki na Sojuzot, za nivno ostvaruvawe, utvrdeni so ovoj statut.

^len 11Celi na Sojuzot:- sledewe i prou~uvawe na ostvaruvaweto na ustavnite i zakonskite prava na korisnicite na pen-

zija;- poveduva inicijativi pred nadle`ite dr`avni organi za za{tita i za unapreduvawe na pravata

na korisnicite na penzija, soglasno Ustavot i zakonite;- ostvaruva sorabotka so penzionerskite asocijacii od drugi zemji i so me|unarodnite organizacii

na penzionerite i starite lica, so cel za unapreduvawe na organizacijata, metodot i sodr`inata narabotata na Sojuzot i na sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija;

- sledewe i koordinirawe na organiziraweto i na~inot na dejstvuvawe na zdru`enijata na pen-zionerite ~lenki na Sojuzot za unapreduvawe na formite na nivnoto organizirawe i na~inot nadejstvuvawe, {to se od interes za site korisnici na penzija vo dr`avata;

- go sledi ostvaruvaweto na postapkata utvrdena so zakon na zadr{ka od penzijata za posmrtnatapomo{ i isplatata na posmrtnata pomo{ i sredstvata za ~lenarinata na ~lenkite na Sojuzot;

- ostvaruva sorabotka so drugi sojuzi, so nevladini i nepartiski asocijacii i fondacii, so human-itarni organizacii, so cel za unapreduvawe na humanitarnata pomo{ na korisnicite na penzija soniski penziski primawa;

- ostvaruva sorabotka so Sojuzot na sindikatite na Makedonija, Crveniot krst na Makedonija,ZELS, so politi~kite partii za unapreduvawe na penziskiot sistem, za za{tita na pravata od pen-ziskoto i invalidskoto osiguruvawe i unapreduvawe na zdravstvenata za{tita na penzionerite;

- gi organizira, sledi i gi prou~uva sportskite aktivnosti na penzionerite vo Makedonija, so celza unapreduvawe, zbogatuvawe i pro{iruvawe na interesot na penzionerite za praktikuvawe narazni sportski aktivnosti i formi za odr`uvawe na psihofizi~kata kondicija na penzionerite. Zataa cel neposredno organizira regionalni i zavr{ni sportski igri na penzionerite;

- organizira, sledi, analizira i unapreduva razni oblici i formi na kulturno-umetni~ki izabavni dejnosti na zdru`enijata so organizirawe revii na pesni, muzika i igri, odr`uvawe izlo`bina umetni~ko tvorewe od oblasta na likovnata i dramskata umetnost, promocii na literaturni delai na drugi oblici na tvorewe;

- pottiknuva i dogovara spogodbi so organizacii od oblasta na prometot, lokalniot soobra}aj,zdravstvenata za{tita, bawsko- klimatski odmorali{ta, kulturno-umetni~kite ustanovi i drugi zaostvaruvawe podobra sorabotka i benificii.

- ostvaruvawe javnost i ot~et vo rabotata.

4. UPRAVUVAWE SO SOJUZOT

^len 12Organi na Sojuzot:- Sobranie - Izvr{en odbor i- Nadzoren odbor.

Sobranie na Sojuzot

^len 13Sobranieto e najvisok organ na Sojuzot i go so~inuvaat izbrani pretstavnici na zdru`enijata na

penzionerite - ~lenki na Sojuzot.Brojot na ~lenovite na Sobranieto na Sojuzot e vo zavisnost od brojot na ~lenovite na zdru`eni-

jata, i toa: zdru`enijata do 8.000 ~lenovi biraat po eden pretstavnik, a zdru`enijata so nad 8.000~lenovi, biraat po dvajca pretstavnici.

Po potreba, za podobruvawe na polovata, nacionalnata i obrazovnata struktura Sobranieto izbi-ra od redot na ~lenovite na zdru`enijata - ~lenki na Sojuzot u{te najmnogu pet ~lenovi, na na~in ipostapka po predlog na Kandidacionata komisija.

^len 14Sobranieto ima pretsedatel i potpretsedatel.Pretsedatelot na Sobranieto istovremeno e i pretsedatel na Izvr{niot odbor.

^len 15Nadle`nost na Sobranieto:- donesuva statut, programa, finansiski plan, delovnik za rabota i drugi akti;- formira Statutarna komisija;- usvojuva godi{en izve{taj za rabota i finansiski izve{taj i gi objavuva na svojata veb-strani-

ca i vo vesnikot "Penzioner plus”;- odlu~uva za promena na celite na Sojuzot;- izbira i razre{uva pretsedatel i potpretsedatel na Sobranieto, ~lenovi na Izvr{niot odbor

i na Nadzorniot odbor;- donesuva odluka za visinata na u~estvoto od ~lenarinata na zdru`enijata na penzionerite za

finansirawe na dejnosta na Sojuzot vo soglasnost so zdru`enijata;- izbira pretstavnici vo Odborot na Registriranata organizacija za Solidarniot fond i ~lena-

rina;- formira komisija za arbitra`a i drugi postojani i povremeni tela na Sobranieto na Sojuzot;- odlu~uva za zdru`uvawe i razdru`uvawe na zdru`enijata vo Sojuzot;- odlu~uva za zdru`uvawe ili razdeluvawe od drugi sojuzi i za za~lenuvawe vo sojuzi i me|unar-

odni organizacii;- odlu~uva za prestanok na Sojuzot so mnozinstvo glasovi od site zdru`enija ~lenki na Sojuzot;- gi opredeluva funkciite vo organite na Sojuzot za ~ie izvr{uvawe sleduva nadomestok na

nositelite na tie funkcii i visinata na nadomestokot;- odlu~uva za visinata na patni i dnevni tro{oci na pretstavnicite vo organite i za pomo{nite

tela;- odlu~uva i za drugi pra{awa koi ne se vo nadle`nost na drugite tela na Sojuzot.

^len 16Pretsedatelot na Sobranieto go pretstavuva SZPM;- gi svikuva sednicite na Sobranieto, go predlaga dnevniot red, pretsedava so sednicite i se

gri`i za redot i disciplinata vo tekot na sednicata;- raspi{uva redovni i vonredni izbori za izbor na pretstavnici za ~lenovi na Sobranieto;- gi opredeluva pretstavnicite {to }e odat vo poseta na stranskite penzionerski organizacii i

asocijacii;- vr{i i drugi raboti {to }e mu gi doveri Sobranieto.

^len 17Potpretsedatelot na Sobranieto na SZPM gi ima slednite prava i obvrski:- go zamenuva pretsedatelot vo slu~aj na negovo otsustvo;- u~estvuva na sovetuvawa so pretsedateli na zdru`enija na penzioneri, na regionalni i repub-

li~ki sportski natprevari i na revii;- prisustvuva na poseti i priemi na pretstavnici na organite na Dr`avata, na me|unarodni orga-

nizacii i drugo;- vr{i i drugi raboti {to }e mu gi doveri pretsedatelot na SZPM ili Sobranieto;

^len 18Sobranieto raboti na sednici.Sobranieto, po pravilo, odr`uva sednica po potreba, a najmalku dvapati godi{no.Vonredna sednica na Sobranieto mo`e da se odr`i po pismeno barawe na edna tretina od

~lenkite na Sojuzot, Izvr{niot odbor i Nadzorniot odbor.Vonredna sednica na Sobranieto se odr`uva najdocna vo rok od 30 dena od denot na podnesuvawe-

to na baraweto za odr`uvawe.Sednica na Sobranieto svikuva i so nea rakovodi pretsedatelot, a vo negovo otsustvo ili

spre~enost potpretsedatelot na Sobranieto.Na~inot na svikuvawe sednica na Sobranieto, rabotata i donesuvaweto na odlukite, se ureduvaat

so delovnikot za rabota na Sobranieto.

^len 19Sobranieto mo`e da raboti ako na sednicata prisustvuvaat najmalku dve tretini od vkupniot broj

~lenovi.Sobranieto odlukite gi donesuva so mnozinstvo glasovi od prisutnite.

^len 20Sobranieto odlu~uva so javno glasawe, a za oddelni pra{awa, po predlog od najmalku 10 ~lenovi,

Sobranieto odlu~uva so tajno glasawe.

^len 21Na ~len na Sobranieto na Sojuzot }e mu prestane mandatot pred istekot na vremeto za koe e izbran

vo slu~ai:a) koga sam }e podnese neotpovikliva ostavka;b) koga neopravdano ne u~estvuva vo rabotata na organite na Sojuzot ~ij ~len e podolgo od 6 mese-

ci;

STATUTPENZIONER plus mart 2011 13v) koga }e bide otpovikan od zdru`enieto {to go izbralo.

Izvr{en odbor na Sobranieto na Sojuzot

^len 22Izvr{niot odbor se sostoi od 19 ~lenovi i izborot se vr{i od redot na ~lenovite na Sobranieto.Izvr{niot odbor od svojot sostav izbira potpretsedatel i sekretar.Izvr{niot odbor za svojata rabota mu odgovara na Sobranieto.

^len 23Sednica na Izvr{niot odbor svikuva i so istata rakovodi pretsedatelot na Izvr{niot odbor, a

vo slu~aj na negova spre~enost ili otsustvo potpretsedatelot ili sekretarot.Izvr{niot odbor odlu~uva ako na sednicite prisustvuvaat najmalku dve tretini od ~lenovite na

Izvr{niot odbor, a odlukite gi donesuva so izjasnuvawe na pove}e od polovinata od vkupniot broj~lenovi na Izvr{niot odbor.

Za sednicata na Izvr{niot odbor se vodi zapisnik.Zapisnicite se dostavuvaat do ~lenovite na Izvr{niot odbor i do zdru`enijata na penzionerite.Zapisnikot od sednicata na Izvr{niot odbor se usvojuva na narednata sednica na Izvr{niot

odbor.

^len 24Izvr{niot odbor:- donesuva delovnik za svojata rabota;- gi podgotvuva sednicite na Sobranieto;- go utvrduva nacrtot na statutot i drugite akti {to gi denesuva Sobranieto;- ja sproveduva politikata, zaklu~ocite i odlukite doneseni od Sobranieto;- formira stru~na slu`ba i vr{i kontrola vrz nejzinata rabota;- upravuva i odgovara za upravuvaweto so imotot na Sojuzot;- podnesuva godi{en i periodi~en izve{taj za svojata rabota;- go utvrduva predlogot na delovnikot za rabota na Sobranieto;- ja opredeluva visinata na nadomestokot na tro{ocite na licata anga`irani za izvr{uvawe na

administrativno-tehni~kite raboti vo Sojuzot;- odlu~uva za dodeluvawe blagodarnici, plaketi, priznanija i nagradi na poedinci i organizacii;- organizira odr`uvawe tribini, sovetuvawa i seminari za oddelni pra{awa od interes za

usovr{uvawe na na~inot i metodite na rabota na zdru`enijata so pretstavnici na zdru`enijata poregioni ili za celata Republika;

- organizira sovetuvawa i stru~ni raspravi so poznava~i na sistemot na penziskoto i invalid-skoto osiguruvawe, za reformite na sistemot i negovoto usovr{uvawe i unapreduvawe;

- organizira konferencii so novinari za zapoznavawe na po{irokata javnost po pra{awa odinteres za penzionerite;

- formira postojani i povremeni rabotni tela (komisii) za konkretni aktivnosti, za sledewe iprou~uvawe na sostojbite vo oddelni oblasti od dejstvuvaweto na zdru`enijata na penzionerite vodr`avata i so nivnite naodi i ocenki go zapoznava Sobranieto;

- gi razgleduva predlozite i poplakite upateni do nego i do Sobranieto, gi prou~uva navodite voniv i prezema merki za re{avawe na istite, zapoznavaj}i gi so niv podnositelite na pretstavkite iSobranieto;

- vr{i i drugi raboti {to ne se pojavuvaat vo sekojdnevjeto i po razni osnovi.

^len 25Pretsedatelot na Izvr{niot odbor gi ima slednite prava i obvrski:- gi svikuva sednicite na Izvr{niot odbor, predlaga dneven red i rakovodi so sednicata;- go pretstavuva i zastapuva Sojuzot vo pravniot promet i sprema treti lica;- gi izvr{uva odlukite na Sobranieto i na Izvr{niot odbor;- se gri`i za zakonito i racionalno koristewe na imotot, za sredstvata i za inventarot na

Sojuzot;- sklu~uva i potpi{uva dogovori i drugi dokumenti vo ime na Sojuzot;- odgovoren e za realizacija na finansiskiot plan;- organizira izgotvuvawe na Programata za rabota na Izvr{niot odbor;- organizira i izgotvuva izve{taj za rabota na Izvr{niot odbor;- podnesuva prijava za registracija i za izmeni i dopolnuvawa vo Statutot;- vr{i i drugi raboti predvideni so ovoj statut i so drugite normativni akti na Sobranieto i na

Izvr{niot odbor.

^len 26Potpretsedatelot na Izvr{niot odbor gi ima slednite prava i obvrski:- go zamenuva pretsedatelot vo slu~aj na negovo otsustvo;- se gri`i za izvr{uvawe na finansiskiot plan na prihodite i rashodite na Sojuzot i za navre-

meno izgotvuvawe na zavr{nata smetka na prihodite i rashodite na Sojuzot;- podgotvuva materijali za sednici na Sobranieto i na Izvr{niot odbor;- vr{i i drugi raboti {to mu gi dava pretsedatelot i Izvr{niot odbor so delovnikot i so drugite

akti i odluki.

^len 27Sekretarot na Izvr{niot odbor gi vr{i slednite raboti:- operativno gi sproveduva odlukite i zaklu~ocite na Sobranieto i na Izvr{niot odbor;- organizira i samiot podgotvuva materijali za sednici na Sobranieto i na Izvr{niot odbor;- gi izvr{uva rabotite povrzani so zaka`uvaweto i odr`uvaweto na sednicite na Sobranieto,

Izvr{niot odbor, Nadzorniot odbor i na rabotnite tela na Sobranieto i na IO, kako i odr`uvawena razni sovetuvawa, seminari, simpoziumi i konferencii za novinarite;

- ja organizira rabotata na Stru~nata slu`ba i rakovodi so nea;- gi zamenuva vo slu~aj na otsutnost pretsedatelot i potpretsedatelot;- vr{i i drugi raboti {to }e mu gi doveri Izvr{niot odbor i Sobranieto.- Za svojata rabota sekretarot odgovara pred Izvr{niot odbor.

Nadzoren odbor

^len 28^lenovite na Nadzorniot odbor gi izbira Sobranieto od penzionerite na ~lenkite na Sojuzot.Nadzorniot odbor se sostoi od pretsedatel, zamenik-pretsedatel i tri ~lenovi.Nadzorniot odbor odlu~uva so mnozinstvo od vkupniot broj ~lenovi.

^len 29Nadzorniot odbor vr{i uvid vo materijalno-finansiskata dokumentacija i ja kontrolira pravil-

nata primena na propisite od materijalno-finansiskoto rabotewe i so naodot gi informiraSobranieto i Izvr{niot odbor.

Ja razgleduva godi{nata smetka i periodi~nite presmetki za finansiskoto rabotewe i za toapodnesuva izve{taj do Sobranieto i do Izvr{niot odbor.

Nadzorniot odbor mo`e da odlu~i, zaradi zapoznavawe so najdenite neregularnosti vo materijal-no-finansiskoto rabotewe na Sojuzot, da pobara od pretsedatelot na Sobranieto da svika vonred-na sednica na Sobranieto.

Traewe na mandatot na ~lenovite vo organite

^len 30Izborite na organi na Sojuzot se sproveduvaat na sekoi 4 godini.Konstitutivnata sednica na Sobranieto na Sojuzot se odr`uva na sekoi ~etiri godini do krajot na

mesec april.

5. ZASTAPUVAWE ^len 31

Pretsedatelot na Izvr{niot odbor e zakonski zastapnik na Sojuzot i go pretstavuva i zastapuvaSojuzot vo pravniot promet i sprema treti lica.

Po negovo ovlastuvawe, Sojuzot mo`e da go zastapuva i potpretsedatelot ili sekretarot naIzvr{niot odbor.

6. SREDSTVA ZA RABOTA NA SOJUZOT

^len 32Sojuzot sredstvata za finansirawe gi steknuva od del od ~lenarina na zdru`enijata, dobrovolni

prilozi, donacii, proekti, podaroci (vo pari, imot, imotni prava), zave{tanija, legati, kako i drugiprihodi i so niv raspolaga vo soglasnost so zakonot i so Statutot.

Sojuzot mo`e da dobiva sredstva i od Buxetot na Republikata, buxetite na edinicite na lokalna-ta samouprava i Buxetot na Skopje.

^len 33Sredstvata za finansirawe na dejnosta na Sojuzot se planiraat i raspredeluvaat so

Finansiskiot plan za tekovnata godina, pri {to mora da bide uramnote`en pome|u prihodnata irashodnata strana.

^len 34Finansiskiot plan na Sojuzot, po pravilo, se donesuva do krajot na tekovnata godina za naredna-

ta godina.Vo zavisnost od potrebite Sobranieto mo`e vo tekot na fiskalnata godina da vr{i rebalans na

Finansiskiot plan.Vo opravdani slu~ai, Sobranieto mo`e do donesuvaweto na Finansiskiot plan da donese odluka

za vremeno finansirawe na Sojuzot, za prvite tri meseci na narednata fiskalna godina, vo visinana 1/3 od ostvarenite prihodi i rashodi vo prethodnata godina.

^len 35Naredbodavec za izvr{uvaweto na Finansiskiot plan na Sojuzot e pretsedatelot na Izvr{niot

odbor, a po negovo ovlastuvawe vo slu~aj na negova otsutnost, e potpretsedatelot ili sekretarot naIzvr{niot odbor.

Koristeweto na sredstvata od smetkite na Sojuzot e so eden potpisnik.

7. JAVNOST I OT^ET VO RABOTATA

^len 36Rabotata na Sojuzot e javna.Sednicite na Sobranieto i na Izvr{niot odbor i drugite organi i tela na Sojuzot se otvoreni za

javnosta i za pretstavnicite na sredstvata za javno informirawe.Zaradi zapoznavawe na javnosta so odredeni sostojbi vo zdru`enijata na penzionerite i so

raboteweto na organite na Sojuzot kako i so ostvaruvaweto na ustavnite i zakonskite prava nakorisnicite na penzija, Izvr{niot odbor mo`e da odr`i konferencija so novinarite ili da izdadesoop{tenie za javnosta preku sredstvata za javno informirawe.

Za informirawe na ~lenovite i po{irokata javnost se koristi pe~atot, radioto, televizijata iveb-stranicata i vesnikot na SZPM “Penzioner plus”.

8. DONESUVAWE, IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA STATUTOT

^len 37Nacrt na Statutot na Sojuzot go izgotvuva Statutarna komisija formirana od Sobranieto a go utvr-

duva Izvr{niot odbor i go dava na javna rasprava pred zdru`enijata na penzionerite - ~lenki naSojuzot.

Predlozite i mislewata od javnata rasprava gi razgleduva Statutarna komisija koja go izgotvuvaPredlog-statutot, {to go utvrduva Izvr{niot odbor i go podnesuva do Sobranieto na Sojuzot.

Statutot go donesuva Sobranieto na Sojuzot so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj~lenovi na Sobranieto.

^len 38Avtenti~no tolkuvawe na Statutot i statutarnite odluki i drugite akti {to gi donesuva

Sobranieto dava Sobranieto, a na aktite {to gi donesuva Izvr{niot odbor dava samiot organ.

^len 39Za statusnite promeni i prestanokot na Sojuzot se odlu~uva spored odredbite od Zakonot za

zdru`enija i fondacii.

9. POSTAPUVAWE SO SREDSTVATA I IMOTOT VO SLU^AJ NA PRESTANOK NA SOJUZOT

^len 40Po prestanokot na rabotata na Sojuzot, imotot i sredstvata {to ostanuvaat po namiruvaweto na

obvrskite }e bide raspredelen na zdru`enijata na penzionerite - ~lenki na Sojuzot srazmerno nanivniot pridones vo negovoto sozdavawe.

10. ADMINISTRATIVNI I STRU^NI RABOTI

^len 41Za izvr{uvawe na stru~nite raboti za organite na Sojuzot i materijalno-finansiskoto rabotewe,

Izvr{niot odbor organizira stru~na slu`ba koja }e gi izvr{uva materijalno-finansiskite rabotii kancelariskoto rabotewe soglasno so pozitivnite propisi.

Brojot na anga`iranite lica vo Stru~nata slu`ba i nivnite zada~i go utvrduva Izvr{niot odbor.

^len 42Stru~nata slu`ba od prethodniot ~len izgotvuva periodi~ni presmetki vo tekovnata godina kako

i zavr{na smetka za izminatata godina, vo soglasnost so postojnite propisi.

^len 43Stru~nata slu`ba gi izvr{uva odlukite, zaklu~ocite i drugite akti {to gi donesuvaat organite i

telata na Sojuzot.

11. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 44Ovoj Statut vleguva vo sila so denot na negovoto donesuvawe, a }e bide objaven i vo javniot ves-

nik na Sojuzot “PENZIONER PLUS”.So vleguvaweto vo sila na ovoj statut prestanuva da va`i Statutot broj 354 od 21 dekemvri 1998

godina.

^len 45Aktite na organite na Sojuzot doneseni pred vleguvaweto vo sila na ovoj statut }e se usoglasat vo

rok od {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

Broj. 01-01/179 SOJUZ NA ZDRU@ENIJATA NAPENZIONERITE NA MAKEDONIJAS O B R A N I EP R E T S E D A T E L

Du{ko [urbanovski

REKLAMI PENZIONER plus mart 201114

Centarot za energoterapija i rehabilitacija Konstantin e holisti~ki centar kade site lu|e se tretiraat prekukombinirawe na tehniki od zapadnata i isto~nata medicina, na toj na~in ~ovekot se pottiknuva na povisokovibraciono nivo i kaj nego se iniciraat samoiscelitelnite mehanizmi.

Telefoni vo Centar Konstantin: 02/3213 145 i 075 560 789veb strana: www.konstantin.com.mk

Kolku sme zadovolni od na{ite dostignuvawa? Vremeto odminuva i sekoja godina se ~ini kako edna minuta. Sekoja nova br~ka na ko`ata e u{te eden orden zatrpenieto {to go imavte vo `ivotot.

Dali vo ovie godini stivnuva radosta vo vas? Nikoga{ nema da stivne, no treba da se oslobodite od gri`ite i stravovite. Vsu{nost tie se vo vas i se mani-festiraat kako bolki vo koskite, kako nesonici, kako ma~ni misli koi ve dr`at bezbedno pokraj krevetot.

Zarem mudrosta {to ja imate treba da zgasne? Tokmu zatoa e va`no da se napravi prviot ~ekor kon radosta islobodata vo `ivotot, u{te edna{ da se nasmevnete pod sonceto na Qubovta. Ako gi sakate bli`nite, ako sesakate sebe si, ako navistina gi po~ituvate va{ite godini, toga{ }e za~ekorite re{itelno i smelo, nasmeano ivedro kon novite predizvici. Neka bide toa dru`ewe so prijatelite, neka bide edno popladne opeano so pes-nite na va{eto vreme, no u{te podobro e toa da bide razdvi`uvawe.

Dvi`eweto e pove}e od potrebno, toa revi-talizira, podmladuva, davaj}i vi vedrina isila. Duri i koga teloto ne mo`e i trpibolka, ako `elbata e silna, toga{ utrinsko-to i popladnevnoto razdvi`uvawe vo va{i-ot dom }e ja pottikne cirkulacijata na krvvo va{eto telo, }e donese pove}e kislorodvo va{ite gradi, a so toa va{ite misli }ebidat po~isti, pozitivni i }e imate redovenson. Znaete deka ni{to vo `ivotot ne doa|alesno, zatoa naso~ete ja svesnosta kon celtada bidete vitalni, ubavi i zdravi i taka

posejte trud preku razdvi`uvawa, igra, pro{etka i pesna i do~ekajte ja prolettadostoinstveno. Vreme e pak da se zaqubite, ovojpat vo `ivotot koj e ispolnet soradost i sloboda. Ne se predavajte na bolkata, umorot i osamenosta bidej}i e lesnoda si `rtva, no vie mo`ete, poka`ete pred sebe deka imate pravo da primate idavate Qubov!

Konstantin Kaj{arov, m-r po kineziterapijaMaster na U~eweto Svetiot {epot

60 % POPUST ZA PENZIONERI

Trpe po~nal da odi vo sredno {kolo.Posle nekolku dena tatko mu go pra{uva:- Sine, ka`i be ne{to, kako ti e vo {kolo?- A be tato se e super, samo malku mi pre~i {to jas doa|amso mercedes, a site drugi so avtobus.- Ne se sekiraj sine, tato i avtobus }e ti kupi!

* * *Razgovaraat Trpe i Vase.- Znae{ li Trpe deka lavot odi na odmor sam- Tigarot so svojata qubovnica- Majmunot so svojata `ena, a ti Trpe kako koj si?- Kako nikoj. Jas ne odam, nemam pari!

* * *^ovek sakal da se obesi zatoa {to `ena mu go napu{tila.

Oti{ol na nekoj most i si go vrzal ja`eto okolu polo-vina. Pominuva drug ~ovek i go pra{uva:- [to pravi{ be ti?- Eve se besam.- Pa {to si go vrzal ja`eto okolu polovina, okolu vrattreba?- Ne mo`am tamu, me gu{i.

* * *Dedoto go u~i vnu~eto:

- Koga majka ti e luta na tatko ti, ne i davaj da te ~e{la.- Ako te udri sestra ti, ne ja udiraj i ti. Sekoga{ vtoriotgo jade stapot.- Ne kivaj dodeka te {i{aat.- Ne go ostavaj ku~eto da ti ja ~uva hranata

* * *Vnu~eto i neli na svojata baba:

- E duri sega mi e jasno zo{to {trkovite odat na jug.- E zo{to?- Pa i crncite sakaat da imaat deca!

* * *Kom{iite go pra{uvaat Trpe {to i zemal na Trpana za 8-mi mart.- A be ima{e samo 500 denari vo nov~anikot, da ima{epove}e i tie }e i gi zemev za vo kladilnica.

ZABAVAPENZIONER plus mart 2011 15

Na maratonska trkavolkot stignal prv nacelta. Se nasobralereporteri i go pra{ale:

- Komu najmnogu mudol`i{ za uspehot votr~aweto?

[ampionot odgovoriliskreno:

- Najzaslu`ni se mo-ite neprijateli - pesoti lovxijata. Sekoja ve-~er poradi niv pret-r~uvam po desetina kilometri po vidlivi i nevidlivi pate-ki.

- Toga{ medalot treba da go podeli{ so niv.- Da, dokolku gospodata se soglasat da go podelime i sta-

doto.

Zaslu`ni neprijateliM.T.

Nervnite impulsi od i do mozokot patuvaat so brzina od273 kilometri na ~as - Dali ste se pra{uvale kako reagiratetolku brzo na ne{tata okolu vas i zo{to povredenoto stapa-lo ve boli vo momentot na udarot? Toa e taka zaradi superbr-zoto dvi`ewe na nervnite impulsi od mozokot kon ostatokotna teloto i obratno, predizvikuvaj}i ja reakcijata so brzinana sportski avtomobil.

- Za da funkcionira mozokot potrebna mu energija istotolku kolku na sijalica od 10 vati - Slikata so sijalica nadglavata koga se pojavuva nekoja ideja ne e daleku od realnos-ta. Mozokot generira isto tolku energija kolku edna malasijalica duri i koga spieme.

- Vo samo edna mozo~na kletka ima za 5 pati pove}einformacii od Enciklopedija Britanika ili koja bilodruga pogolema enciklopedija -

Nau~nicite doprva treba da ja odredat to~nata koli~ina,no kapacitetot na informacii vo mozokot vo elektronskitermini se smeta deka e nekade pome|u 3 ili duri 1.000 ter-abajti. Nacionalnata arhiva na Britanija, vo koja se arhivi-rani pove}e od 900 godini istorija, ja “sobira” celata vookolu 70 terabajti.

- Mozokot koristi 20% od kilorodot vo krvotokot -Mozokot e samo 2% od vkupnata telesna masa, a sepak konzu-mira pove}e kislorod od koj bilo drug organ vo teloto, {to gopravi mnogu podlo`en na povredi pri oksigenska deprivaci-ja. Zatoa, di{ete dlaboko.

- Mozokot e mnogu poaktiven nave~er odo{to vo tekot nadenot - Logi~no, bi pomislile deka so seto toa dvi`ewe,komplicirani kalkulacii, zada~i i interakcija, na mozokotbi mu bilo potrebno mnogu pove}e energija odo{to koga samose le`i vo krevet. Me|utoa to~no e tokmu sprotivnoto. Kogavie se isklu~uvate, mozokot se vklu~uva. Nau~nicite se u{tene znaat zo{to e toa taka, no mo`ete da bidete blagodarni nate{kata rabota na mozokot zatoa {to imate prijatni soni{tanave~er.

- Pogolem IQ - pove}e soni{ta - Dodeka ova verojatno eto~no, ne gledajte go kako znak toa {to ne mo`ete da se setitena va{ite soni{ta. Pove}eto od nas ne go pamtat pogolemiotdel od ona {to sonuvaat, a prose~noto vremetraewe nasoni{tata e samo 23 sekundi - tolku mnogu kratko {to te{komo`e da se registriraat.

- Nevronite prodol`uvaat da rastat vo tekot na~ove~kiot `ivot

So godini nau~nicite i doktorite smetaa deka mozokot itkivoto na nevronite ne mo`at da rastat i da se regeneri-raat. Iako navistina toa ne se slu~uva na istiot na~in kakotkivata kaj drugite delovi od teloto, nevronite mo`at darastat vo tekot na `ivotot, fakt {to dodade kompletno novadimenzija vo prou~uvaweto na mozokot i bolestite namozokot.

- Informaciite "patuvaat” so razli~na brzina kajrazli~nite tipovi nevroni - Ne se site nevroni isti.Postojat nekolku razli~ni vidovi vo teloto i transmisijatakaj ovie razli~ni vidovi mo`e da bide kaj nekoi so brzina od0.5 metri vo sekunda, a kaj drugi - 120 metri na sekunda.

- 80% od mozokot e voda - Va{iot mozok ne e onaa siva,cvrsta materija koja ste ja videle na televizija. @ivotomozo~no tkivo e vla`en, mek organ nalik na `ele zaradigolemata koli~ina krv i voda vo nego. Pa sledniot pat koga }ese po~uvstvuvate dehidrirani napijte se ne{to za da go nato-pite dobro va{iot mozok. V.S.

ZANIMLIVOSTI

Humor

KRSTOZBOR

SKANDI FILM SOFILM SOTOM KRUZTOM KRUZ

INIC. NAINIC. NALIZGA^KATALIZGA^KATA

RODNINARODNINA

“SEVER“SEVERSEVERO-SEVERO-ISTOK“ISTOK“

ME\U.ME\U.AMATER.AMATER.

BOK.BOK.ORGANIZ.ORGANIZ.

SKANDISKANDI TONTON

INIC. NAINIC. NAARTI-ARTI-SKATASKATA

KOLESARKOLESAR

KA[A ODKA[A ODMELENMELENSUSAMSUSAM

VIDVIDINSEKTINSEKT

(MN.)(MN.)

NA[APEJA^KA(FOTOS)

IMETO NAIMETO NALOLOLOLO--

BRIXITABRIXITA

REKA VOREKA VOKOSOVOKOSOVO

RADIUSRADIUS

VID TROPVID TROP--SKO DRVOSKO DRVO

ITAL.ITAL.ARTISTARTISTFRANKOFRANKO

SOJUZ NASOJUZ NADR@. ODDR@. OD

JUGOI. AZIJAJUGOI. AZIJAARTISTOTARTISTOT

GRANDGRAND

KRATENKAKRATENKAZA ANGOLAZA ANGOLAPLANINAPLANINAVO MAKEVO MAKE--DONIJADONIJA

ARG. FUDARG. FUD--BALERBALERPAOLOPAOLOPLOTUNPLOTUN

REKA VOREKA VOINDIJAINDIJA

SREBRENSREBRENJODITJODIT

JODJOD

GRAD VOGRAD VOUNGARIJAUNGARIJA

INIC. NAINIC. NAARTISTOTARTISTOTSVETIEVSVETIEV

PRISVOJNAPRISVOJNAZAMENKAZAMENKA

STAROGR^KOSTAROGR^KOBO@ESTVOBO@ESTVO

NANATEMNINATATEMNINATA

INDIUMINDIUM

NE E TVRDNE E TVRD

RA^KA NARA^KA NAVIOLINAVIOLINA

KAMENKAMEN(POET.)(POET.)

DRVENIDRVENIKU]IKU]I

SELO VOSELO VOPRESPAPRESPA

GRAD VOGRAD VOVAVILO-VAVILO-

NIJANIJAKORALENKORALENOSTROVOSTROV

KRITI^ARKRITI^ARDIJAM. NADIJAM. NACEVKA NACEVKA NAOGNENOOGNENOORU@JEORU@JE

RUSKIRUSKIKOSMONAUTKOSMONAUT

GERMANGERMANBLAGAJNABLAGAJNA

BLAGAJNIBLAGAJNIARTISTOTARTISTOTSTOJAN-STOJAN-OVSKIOVSKI

NAIVNANAIVNAUMETNOSTUMETNOST

VIDVIDMLE^ENMLE^EN

PROIZVODPROIZVOD

[ESTATA[ESTATABUKVA ODBUKVA OD

EVREJSKATAEVREJSKATAAZBUKAAZBUKA

ALALKORALIKORALI

PLANIN-PLANIN-SKI VRVSKI VRV

NANAANDITEANDITE

EDEN ODEDEN ODU^ENICITEU^ENICITENA KIRILNA KIRIL

I METODIJI METODIJ

VOLTVOLT

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

TVRDINA,TVRDINA,ZAMOKZAMOK

METARMETARBIRA^ NABIRA^ NAKANALIKANALI

TERBIUMTERBIUM

PRA@ITELPRA@ITELNANA

[PANIJA[PANIJA

MORE VOMORE VOJAPONIJAJAPONIJA

AKTINIUMAKTINIUM

GRAD VOGRAD VOJORDANJORDANHIMNAHIMNA

KRITIKAKRITIKAPRVAKPRVAK

@IVOTNO@IVOTNOSO BOCKISO BOCKI

GR^KAGR^KABUKVABUKVA

PRESEKPRESEKPOPO

DOL@INADOL@INARADIUSRADIUS

RADIUSRADIUS

AVTOZNAKAVTOZNAKZA [TIPZA [TIPPARI^NAPARI^NAEDINICAEDINICAVO BURMAVO BURMA

ME\U.ME\U.AMAT. BOKAMAT. BOK--

SERSKISERSKISOJUZSOJUZ

ANIANI@IRARDO@IRARDO

PTICA VOPTICA VOSEVRE-SEVRE-

NITENITEMORIWAMORIWAMARAMAMARAMA

NA[ANA[APEJA^KAPEJA^KAKOSTA-KOSTA-DINKADINKAM. IMEM. IME

NA[ANA[APEJA^KAPEJA^KAVIOLETAVIOLETA

M. IMEM. IMENAGALENONAGALENO

ARTISTOTARTISTOTTODOTOVI]TODOTOVI]

UDARUDAR(ANG.)(ANG.)

ITAL.ITAL.AKTERKAAKTERKA

KLAUDIJAKLAUDIJA

ZBIRKAZBIRKAPESNI ODPESNI OD

ANTEANTEPOPOVSKIPOPOVSKI

PREDLOGPREDLOG

VODORODVODOROD

GERM. M.GERM. M.IMEIME

(ALARIH)(ALARIH)

SELO VO SKOPJESELO VO SKOPJE

BOJA ZA KOSABOJA ZA KOSA

\

VIDICI PENZIONER plus mart 201116

Vo organiza-cija na Zdru-`enieto na

penzionerite naGostivar, po povod8 Mart, me|unaro-den den na `enata,se odr`a sve~ensobir na penzio-nerkite od nekol-ku gradovi na Ma-kedonija: Debar,Tetovo, [tip, Gos-tivar, Sveti Ni-kole, Radovi{,Struga, Ki~evo, Kavadarci i drugi.

Za zna~eweto na ovoj den govore-{e Vadije Zendeli, potpreseda-telka na aktivot na `enite priZdru`enieto na penzionerite naGostivar, istaknuvaj}i deka i pen-zionerite znaat da slavat i zaslu-`uvaat da se zabavuvaat i da bidataktivni vo razli~ni manifestacii.

Presedatelot na gostivarskitepenzioneri Nijazi Xelili ~esti-tajki im go denot na penzionerkite8 Mart, naglasi deka vakvi sredbi

pridonesuvaat za me|uetni~ka so-rabotka i po~it .

Vo imeto na SZPM sredbata japozdravi sekretarot Dragi Argi-rovski potenciraj}i deka vakvitesredbi zna~itelno pridonesuvaatza dobro dru`ewe i zabava, no i zarazmena na iskustva za penzioner-skoto `iveewe i sorabotka.

Sredbata mina vo mo{ne prijatnaatmosfera, so muzika i igra.

V.Sadiku

Osmomartovska sredba so penzionerite vo Gostivar

Penzionerite, osven vo pe-tok, besplatno }e se vozatvo avtobusite na JSP "Sko-

pje” i sekoj vtornik.Vaka se izjasni Sovetot na

Skopje, za predlogot na gradona-~alnikot Koce Trajanovski, kojsmeta deka vo petocite vo avto-busite ima nepodnosliv mete`.

So ovaa odluka }e im izlezemevo presret na zdru`enijata napenzionerite, koi baraat bes-

platniot prevoz da va`i i vodrugite denovi od nedelata. A soobnovuvaweto na vozniot park naJSP, do krajot na godinata }e sepodobrat i efikasnosta i eko-nomskata situacija na pretpri-jatieto, re~e Trajanovski.

Za realizacija na ovaa odlukagradot }e mu dade subvencii naJSP "Skopje” vo iznos od 11milioni denari.

I vo vtornik besplaten avtobuski prevoz za penzionerite

Kako go do`iveavte penzioni-raweto na 60 godi{na vozrast, aseu{te dovolno vitalen za rabotai pridones vo op{testvoto?

- Veruvav (pogre{no) deka zako-not za penzionirawe na 60 godini evo interes na vrabo-tuvaweto na mladite,pa penzioniraweto goprifativ bez frus-tracii, sepak prodol-`iv da rabotam (vo ZDBujanovac do 1991 g.).

Kako dojde do toada izdadete knigapod naslov "Odglasivo vremeto”?

- So osamostoju-vaweto na R. Makedo-nija, nastapija burniop{testveni i poli-ti~ki slu~uvawa. Budno gi sledevnastanite, koi{to zaslu`uvaa kri-ti~ka ocena, kako i onie, koi zaslu-`uvaa da bidat istaknati kako pri-mer na progresivno razmisluvawe.Pritoa ne se libev da bidam osterkriti~ar i na istaknati javni li~-nosti kako {to se porane{en pre-mier, minister, akademik, pisateli ambasador ili novinar. Ne mo`evda ne reagiram i na takov na~innastanaa nad 70 tekstovi, publiku-vani vo javni mediumi, od koi 50 sesobrani vo knigata "Odglasi od

vremeto”. Indiferentniot odnos odstrana na onie, koi{to imaat inte-lektualen i stru~en kapacitet mi eapsolutno neprifatliv. Indife-rentnosta, vo vreme koga na zemjatai e potrebna pomo{, e pogubna. Si

dozvoluvam javno da goizrazam moeto mislewedeka za Vtorata svetskavojna, vo koja zaginale 60milioni lu|e, od koi 6 mi-lioni Evrei, imaat odgo-vornost i Golemite sili.Tie otprvo mirno gledale{to se slu~uvalo vo na-cisti~ka Germanija i fa-{isti~ka Italija. Reagi-rale toga{, koga sfatiledeka i samite tie se zag-rozeni. Docna!

Sozdadovte i vtorakniga - "Evreite vo Makedonijaniz vekovite”. Koj e motivot {toja napi{avte ovaa kniga?

- Klevetite, zabludite i predra-sudite vo odnos na evrejskiot narodse pri~inata za nivnata tragedija,koja kulminira so holokaustot. Pa-pata Jovan Pavle Vtori vo Erusa-lim se izvinil od imeto na hristi-janite, Vili Brant se izvinil odimeto na germanskiot narod, a i{panskata vlada se izvini za egzo-dusot na Evreite vo 1492 godina od[panija. Me|utoa, seto toa ne e do-

volno. Protiv zabludite i predra-sudite potrebna e u{te dolga iuporna borba preku informiraweza vistinata za Evreite.

Kako gledate na ulogata koja{to}e ja ima Memorijalniot centar naholokaustot na evreite vo Make-donija.

- Memorijalniot centar }e potse-tuva na zlostorstvata storeni odmra~nite umovi so kulminacija voholokaustot. Zatoa toj }e bide hram- svetilnik od kade }e zra~at ide-ite za mir, sloboda, demokratija iso`ivot. Zaslu`uva da se odbele`ideka Memorijalniot centar na ho-lokaustot vo Skopje e vtor vo Evro-pa (posle Berlinskiot) i ~etvrt vosvetot, posle “Jad Vi{em” vo Erusa-lim i Va{ingtonskiot memorijalencentar. Mnogubrojnoto u~estvo nagra|ani i visokoto dr`avni~ko pri-sustvo pri otvoraweto na Memori-jalniot centar vo Skopje uka`uva narespekt kon Evreite vo Makedonija.Fondot na holokaustot na Evreiteod Makedonijaja (kako mnogu speci-fi~na organizacija) ja iska`uvaevropskata vizija za edukacija zarazbirawe i harmonija, a protiv se-kakva diskriminacija, nasilstvo igenocid na lu|eto.

Kolku ste zadovolen od aktiv-nostite i obvrskite, koi kakopenzioner dobrovolno gi prifa-}ate?

- Na godinite treba da im se do-dade `ivot! Toa go pravam i toa emojot odgovor.

Ilija Gligorov

Razgovor so Prim. d-r Mihail [umkovski, porane{enpretsedatel na Evrejskata zaednica vo Makedonija

Postojano aktiven penzioner

Kumanovskoto zdru`enie napenzioneri vo izminatata de-cenija postigna izvonredni

rezultati vo svoeto dejstvuvawe.Toa se temeli na pogo-lem broj izvonredniaktivisti, koi zaslu`u-vaat da bidat zabele-`ani i da slu`at zaprimer, za inspiracijana generaciite koi doa-|aat vo ovaa golemo pen-zionersko semejstvo.

Me|u edna takva ple-jada na kreativni pen-zionerski likovi sevbrojuva i Slavica Lam-ba{a. Taa stignuva se-kade. Zabele`itelna e nejzinatauloga vo Izvr{niot odbor na Zdru-`enieto, vo Komisijata za kultur-no-umetni~ki samodejnosti, voAktivot na `eni penzionerki idrugo.

Svoite tvore~ki kvaliteti po-sebno gi potvrdi vo Kulturno umet-ni~koto dru{tvo "\oko Simonov-ski”, formirano od penzionerskotozdru`enie. Slavica, iako vo tekotna rabotniot sta` kako hemiskianaliti~ar vo laboratorijata naKo`arsko-prerabotuva~kiot kom-binat vo Kumanovo, nemala prilikada gi iska`e svoite afiniteti, sopristapuvawe vo KUD svoite kva-liteti posebno gi potvrdi vo hor-skata, folklornata i recitator-skata sekcija. Vo niv ~lenuva odformiraweto pri {to se zalaga zaneguvawe i prezentacija na bogato-to nacionalno folklorno tvore{-tvo.

Vrvnoto dostignuvawe Slavica godoka`a vo Dramskata amaterskarabotilnica na Dru{tvoto. Kako

hemiski analiti~ar po profesijanitu na son ne mo`ela da zamislideka po penzioniraweto }e se za-nimava kako amater so gluma. Nej-

zinoto prvo "kr{tevawe”be{e vo "Lan~e Kuma-nov~e” ostvaruvaj}i jaglavnata uloga Len~e. Ka-ko za celiot artisti~kiansambl, taka i za uloga-ta na Slavica, kritikatase oglasi so mnogu pozi-tivni mislewa i oceni.Ne bea retki i konstata-ciite deka ova delo eizvedeno na visoko pro-fesionalno nivo. Potoanastapi i vo komedijata

"[uti i rogati”.Vo rabotata na KUD, Slavica po-

ve}epati se iska`a i vo ulogata navoditel na koncertite {to beaodr`ani vo Kumanovo i na gostu-vawata vo na{ata dr`ava.

Pokraj postigawata vo oblasta nakulturno-umetni~koto tvore{tvo,Lamba{a gi doka`a svoite kvali-teti i vo sportot. Godini so red taae redoven u~esnik vo sportskitenatprevari {to gi organizira Ku-manovskoto zdru`enie, kako i naregionalnite natprevari {to giorganizira SZPM. Nejzina omilenadisciplina be{e tr~awe na 60 met-ri, a vo 2009 godina svoite kvali-teti gi potvrdi i vo dvoboj, osvoju-vaj}i go zlatniot medal na Repub-li~kite sportski natprevari. Mi-natata godina vo Radovi{ vo dvobojgo osvoi srebreniot medal. Kakorezultat na toa, dva pati edno podrugo e proglasena za sportist nagodinata na Zdru`enieto.

S. Nikolovski

Portret na Slavica Lamba{a

Sestran penzionerskiaktivist

- Mojot tvore~ki likoven nemir emoeto sekodnevie - toa se zborovi naSvetlna Ivanova likoven umetnik odSveti Nikole, nekoga{ vrabotenakako nastavnik po likovno vo u~i-li{teto "Kiril i Metodi”, denespenzioner. Taa sozreva kako umetnikka~uvaj}i se po skalilata na tvo-re{tvoto od mladi godini pa se dodenes, do tretoto doba, tvorej}i iponatamu bez da zastane i toa se vosvoeto rodno mesto.

Vleguvaj}i vo nejziniot dom dobre-dojde mi posakaa raznobojni prek-

rasni cvetovi, likovite na "`ena vo-in “ od koja izbiva neskrotlivost i`ivotna sila. Sliki izraboteni vomaslo, pastel i tu{ visat na sekojzid od ku}ata... Mi se ~ine{e kako dao`ivuvaat i kako da mi doa|aat vopresret. Svetlaninoto "Dobredojde“me vrati vo realnosta. Prekrasnanasmevka na nejzinoto lice i topli-ot pogled mi potvrdija deka navis-tina sum dobredojdena.

So svojot ne`en smiruva~ki glas,sekoga{ so ton na veselost, Svetla-

na mi raska`uva za svoite po~etoci,za svoeto umetni~ko sozrevawe, zatvore{tvo vo tretoto doba od nejzi-niot `ivot.

- Po zavr{uvawe na Likovnataakademija kako nastavnik mojataqubov i afinitet za likovnoto tvo-re{tvo im go prenesuvav na svoiteu~enici. Nekoi od niv stanaa likov-ni umetnici i imat svoi izlo`bi, ame|u niv e i Bo{eva Aleksandra. [tose odnesuva do moeto tvore{tvo,imam dosega dve samostojni izlo`bi,a so uspeh u~estvuvav i na pove}egrupni. Imam dobieno prva nagradavo konkurencija na 12 `eni slikariod Makedonija, koja se odr`a vo Sve-ti Nikole. U~estvuvav na izlo`ba naARM vo Skopje, kako i na prvata \u-ri{ka likovna kolonija vo 1999 go-dina - raska`uva Svetlana.

Kako penzionerka, poslednite petgodini ne zastanuva, neumorno goslika sekojdnevieto, go ovekove~uvana platno, a vo momentov podgotvuvau{te edna samostojna izlo`ba. Sosvoite sliki e sekojpat prisutna vokulturniot `ivot na Sveti Nikole,no i po{iroko, potpomognata od svo-jot talent i od svoeto semejstvo.

- Site ovie godini na moeto tvo-re{tvo imam golema podr{ka od sop-rugot i sinovite,a vo podocne`nitegodini posebno sum im blagodarna namoite snai koi sekoga{ me podr`u-vaat i ja prifakaat mojata anga`ira-nost vo sozdavaweto na moite novidela. Sega mi pomagaat i vnucite... -so gordost i qubov za svoite naj-

bliski, raska`uva Svetlana.Inaku, Svetlana ovaa godina so

svoi sliki u~estvuva{e vo progra-mata koja Domot na kulturata ja orga-nizira{e po povod 8-mi mart, naslo-vena kako "Kreativnosta nema grani-ci”. Po toj povod taa dobi "Plaketa”za kreativnost i tvore{tvo koe nep-rekinato trae celi 36 godini.

Na pra{aweto {to posebno biizdvoila od svoeto tvore{tvo, bezdvoumewe taa veli: portite. So po-sebni ~uvstva raska`uva za svoetodelo nasloveno kako "Porti”. Odsliki raboteni vo tu{ naslikani seporti: stari, mali, golemi... Od siteniv izvira svetlina, se gledat tragiod minatoto, a otvoreni se kon idni-nata i ubavinata. Inspirirana odovie porti taa sozdala i stihovi:

PORTANa portata nema zvono

ima ~ukalka-alka, katanecpuknato drvo, puknatina.

Pred portite stomna voda|umot prepoln mleko.Svetlosta nazira vo puknatinata na drvotose slu{a ~ukawe.

Snopot - vino`ito navleguvaPortata se otvora. Se razdenuva,denot zapo~nuva.

Razdeluvaj}i se i posakav ubavipenzionerski denovi ispolneti somnogu novi dela i radosti, so mnogunovi porti otvoreni kon `ivotot iumetnosta. Vukica Petru{eva

"Portite# na Svetlana Ivanova

Na 16 mart godinava, sve~eno be-{e odbele`eno otvoraweto nanovite delovni prostorii i

sovremeno uredeniot klub naZdru`enieto na penzioneri voop{tina [uto Orizari. Grado-na~alnikot na op{tinata ElvisBajram i pretsedatelot naZdru`enieto Arif Bekir is-taknaa deka so zaedni~ka so-rabotka se obezbedeni uslovi zarabotata na zdru`enieto i zadneven prestoj na penzionerite.Na sve~enosta prisusvuvaa iDragi Argirovski, sekretar naSZPM, Krste Angeleski, pret-sedatel na Gradskiot sojuz na pen-zioneri na Skopje, Quben Veqa-novski, pretstavnik na PIOM iBlagorodna Ceni}, sekretar naCrveniot krst na ^air.

Vo prigodnite obra}awa tie janaglasija gri`ata za otvarawe naklubovi i sozdavawe uslovi za nivna

rabota, a posebno ja pofalija dobra-ta sorabotka na ovaa zdru`enie solokalnata samouprava na ~elo sogradona~alnikot. Poseben akcent sedade na faktot deka klubot zna~i-

telno treba da pridonese za podobrodru`ewe i informirawe na ~len-stvoto i za nadminuvawe na monoto-

nijata vo tretoto doba.. Radostase gleda{e kaj site ~lenovibidej}i dolgogodi{nata `elbaim se ostvari.Tuka }e mo`at dagi odr`uvaat svoite sostanoci,da se dru`at i da go minuvaatslobodnoto vreme.

- Ova Zdru`enie, kako {to niizjavi Arif Bekir, nema da zas-tane samo do tuka. Vo plan eotvarawe na drug takov klub voop{tinata, bidejki penzioneriteimaat dovolno slobodno vreme i

navika za drugaruvawe i za razniaktivnosti. So toa na golem broj~lenovi }e im se ovozmo`i podobroinformirawe i zgolemena aktivnost.

V. Pa~emski

Novi prostorii za penzionerite vo [uto Orizari