SANACIJA OBJEKTA_Bojan Preložnik_popravljena

SANACIJA OBJEKTASeminarska naloga

Bojan PRELONIK MAG Gradbene konstrukcije tudijsko leto: 2011/2012

Maribor, december 2011

3

1

VSEBINA1 2 3 UVOD.......................................................................................................................1 OPIS OBJEKTA......................................................................................................2 OPIS OBSTOJEEGA STANJA OBJEKTA......................................................3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA................................................................................................3 KONSTRUKCIJA..................................................................................................................6 STAVBNO POHITVO............................................................................................................8 INTALACIJE......................................................................................................................9 4 5 6 7 IDENTIFIKACIJA POKODB IN NAPAK OBJEKTA..................................10 NAIN IZVEDBE PREISKAV IN KONTROL................................................13 OPIS VZROKOV ZA NASTANEK POKODB IN NAPAK...........................14 SANACIJSKI UKREPI IN MONOSTI SANIRANJA OBJEKTOV............17 7.1 7.2 7.3 8 9 10 VLAGA...............................................................................................................17 SANIRANJE TEMELJEV............................................................................................20 OJAITEV IN SANACIJA ZIDOV.................................................................................21

PREDLOG OPTIMALNE SANACIJE OBJEKTA..........................................26 ZAKLJUEK........................................................................................................27 VIRI IN LITERATURA.......................................................................................28

VIRI IN LITERATURA

Sanacije konstrukcij

Stran 1

1

UVOD

Vsak objekt ima neko ivljensko dobo, v kateri bi naj prenaal obtebe in naravne neprilike. e je objekt neustrezno vzdrevan, nepravilno grajen, grajen z napakami ali zaradi samega staranja gradbenih materialov, je potrebna sanacija. Z izvedbo ustrezne sanacije, lahko vzpostavimo zaetno stanje objetka ali pa ga celo izboljamo. S sanacijo moramo zagotoviti ustrezno nosilnost, odpornost in stabilnost objekta. V seminarski nalogi nameravam opisati sanacijo stanovanjske hie v Rogaki Slatini. Hia je bila pred leti dozidana s prizidkom, kasneje je bila predelana v gostinski objekt, sedaj pa je potrebna temeljite obnove. V nalogi bom podal pokodbe stavbe, ki so nastale med uporabo in monosti saniranja. Objekt ima ve razlinih pokodb, zato bo naloga zanimiva in pouna.


Stran 1

2

OPIS OBJEKTA

Objekt se nahaja v Rogaki Slatini, ob glavni cesti. V okolici je ve stanovanjskih hi, poslovnih objektov. Stareji del objekta je bil zgrajen leta 1924, prizidek pa je bil narejen leta 1992. Objekt meri 154 m2 povrine. Streha je dvokapnica, ki se lomi med prizidkoma. Objekt je brez kleti, v nadstropju je bila nazadnje trgovina v pritliju pa gostilna, ki pa se bo po sanaciji spremenila v pritliju v avtomobilsko delavnico, v nadstropju pa v stanovanjski objekt. Ob prizidku stoji garaa, na kateri je terasa, vendar je v zelo slabem stanju in je primerna za ruitev. Objekt lei na ravnem terenu, na katerem je zelo visoka podtalnica. Nadmorska viina lokacije je 229 m.

Lokacija objekta


Stran 1

3

OPIS OBSTOJEEGA STANJA OBJEKTA

Projektna dokumentacija Stareji del objekta je bil zgrajen v asu, ko je bila projektna dokumentacija e redkost, noveji del pa je bil grajen v lastni reiji, zato tudi ni narejene projektne dokumentacije. Izvedli so se posnetki objekta, kateri narti so podani na spodnjih straneh. Za sanacijo je izveden pregled temeljev ob izkopu ter pregled sten in stropa ob delnem ruenju.

Podatki o povrini objekta PROSTORI PRITLIJE Dnevni prostor s kuhinjo Spalnica Hlev PODSTREJE Neizkorieno podstreje SKUPAJ: m2 49,56 13,00 7,31 29,25 52,00 52,00 101,56

Tloris pritlija:


Stran 2

Tloris podstreja:


Stran 2


Stran 1

Konstrukcija Objekt, ki je potreben sanacije je sestavljen iz pritlija, nadstropja in podstreja. Objekt je v smeri njegove dalje stranice orientiran v smeri severo-zahod / jugo -vzhod. Temelji Objekt je temeljen na pasovnih temeljih iz vejih kamnov, povezanih z malto. Temelji so irine 55 cm in globine od 50 cm do 60 cm. Hidroizolacija je poloena horizontalno na temelje iz bitumske mase, ki pa je preperela. Temelji novega objekta so izdelani bolje, in sicer iz armiranega betona irine 50cm in globine 50cm. Objekt stoji na mehkih-nenosilnih tleh z visoko podtalnico cca 70cm pod terenom.

Zidovi Zunanji nosilni zidovi starejega objekta so zidani z opeko normalnega formata in so irine 50,00 cm, kot tudi vmesni zidovi z opeko normalnega formata in so debeline 25,00 cm. Zidovi novejega objekta pa so zidani z openim modulom irine 30cm. Za vezivo je v starejem objektu je uporabljena apnena malta, ki je v slabem stanju za razliko od novega objekta, kjer pa se je uporabila podaljana malta. V starem delu ni izvedenih vertikalnih vezi v kolikor so v novem delu izvedene vezi iz AB. V obeh delih objekta pa so izvedene horizontalne AB vezi, katere povezujejo objekt v ravnini medetanih plo. Prav tako so izvedene preklade nad vsemi okni in vratami.


Stran 1

Garaa z teraso Ob objektu je bila postavljena e garaa, na njej pa nepokrita terasa. Izvedba ploe na terasi je bila zelo pomankljiva, saj je bila popolnoma brez hidroizolacije. Prav tako pa so bili tudi temelji premajhnih dimenzij in slabo izolirani.

Strena konstrukcija Streha je dvokapnica, ki pa se vekrat lomi v razline smeri. Na stikovanju prizidka se streha stikuje le na majhnem delu, kjer je izdelana ploevina za odvajanje vode. Naklona sta enaka na obeh straneh. Nosilni del ostreja je sestavljen iz leg, katere dimenzije so 14 x 18 cm in pirovcev dimenzij 12 x 16 cm. Izvedena je toplotna izolacija. Objekt je pokrit z openo kritino.


Stran 1

Tlaki v pritliju Tlaki v pritliju so betonski, debeline od 5,00 cm do 12,00 cm. Pod tlaki je gramozno nasutje, a je premeano z blatom zaradi podtalnice. Hidroizolacije je izvedena, vendar slabo. Fasada Fasada je izvedena samo s konnim ometom, ni toplotno izolirana. Obarvana je v modro in roza barvo.

Stropna ploa V starejem delu objekta je izdelana z lesenim tramovnim skladom. Ploa ni zvono niti toplotno izolirana. Tramovi so naslonjeni na zid in niso dodatno fiksirani. Na strop je poloen topli pod. V novejem delu pa je AB ploa debeline 15cm, katera ima na vrhu klasini plavajoi estrih.

Stavbno pohitvo Vsa okna in vrata so lesena in imajo dvojno zasteklitev. Tista na starejem delu objekta imajo tudi lesena polkna. Vsi leseni deli so pobarvani in zaiteni pred vremenskimi vplivi.


Stran 1

Intalacije Elektrika Objekt je prikljuen na elektrino omreje in ima lastnen tevec elektrine energije. Ozemljitev objekta ni izvedena. Ostala elektrina napeljava v objektu je e v prvem, a e vedno uporabnem stanju. Vodovod Objekt je prikljuen na javno vodovodno omreje in ima lasten tevec porabe. Kanalizacija Fekalna kanalizacija je speljana v javni kanalizacijski vod, prav tako tudi meteorna voda.


Stran 1

4

IDENTIFIKACIJA POKODB IN NAPAK OBJEKTA

Temelji Objekt stoji na lokaciji z zelo visoko podtalnico cca 70cm pod terenom. Zaradi tega so tla mehka in je prilo na nekaterih delih objekta do posedanja, e posebej na prizidku, kjer je garaa. Nastale so razpoke na temeljih in zidovih.

Zidovi Na zidovih so nastale veje razpoke zaradi posedanja temeljev. Zaradi vlage je prilo do odpadanja ometa. Zunajne stene niso toplotno izolirane, zato stavba ni energetsko varna.


Stran 1

Stropna ploa V starejem delu objekta je tramovna etana ploa, ki e ni bila sanirana ali zaitena pred kodljivci. Prav tako odpada omet iz stropa, ki je narejen po metodi s trstiko, ki je ometana. Nekateri tramovi so v slabem stanju.


Stran 1

Keramika na balkonu Na balkonu in na terasi je prilo do odpadanja keramike in zamakanja. Slabo je izveden stik balkona med starejim in novejim delom objekta, ter slabo so izdelani zakljuki same keramike.


Stran 1

5

NAIN IZVEDBE PREISKAV IN KONTROL

Pot k dobro izvedeni sanaciji je dobra preuitev in pregled objekta. Pregled dejanskega stanja je nujno potreben, da se ugotovi stabilnost in nosilnost objekta ter lastnosti uporabljenih materialov. Obravnavani objekt se bo pregledal vizualno, tehnine dokumentacije ni, zato se bodo izvedle posnetki objekta. Zaradi pokodb temeljev bo potreben odkop temeljev za podrobnejo analizo stanja. Predviditi je potrebno tudi probleme, ki lahko nastanejo po sanaciji. Podrobneje preiskave so naslednja stopnja preiskav, kjer se ugotavljajo konkretne konstrukcijske lastnosti objektov, kot so na primer: stanje temeljev, temeljnih tal, nosilnih elementov, v primeru AB konstrukcije se doloi koliina, razpored in stanje armature, kakovost betona, sposobnost betona po itenju armature, sestavo stropov, zidanih zidov in oceno nosilnosti. Te preiskave se izvajajo v kombinaciji z nedestruktivnimi in destruktivnimi metodami ter laboratorijskimi preiskavami. Nedestruktivne preiskave so tiste, kjer se ne rui konstrukcije, ampak se z raznimi instrumenti preiskuje lastnosti. So pri veini precej bolj zaelene, saj ne povzroajo pokodb konstrukcije. Slabost teh preiskav pa je, da ne dajo popolnoma jasne slike, zato jih je v veini primerov potrebno dopolniti z destruktivnimi metodami.Pri destruktivnih metodah gre za izvajanje globinskih sond na objektu, da se na ta nain ugotovi stanje elementa, ki ga preiskujemo. Na sondah se preiskuje stanje ali sestava elementa, odvzemajo se vzorci, ki se nato preskuajo v laboratoriju. Te preiskave dajo najbolj toen vpogled v dejansko stanje.


Stran 1

6

OPIS VZROKOV ZA NASTANEK POKODB IN NAPAK

Vlaga v objektu Pred sanacijo sten je potrebno poiskati vzroke za nastanek oziroma vstop vlage v objekt. Kot moni vzroki se pojavljajo razlini vplivi vode in vlage na objekt (podzemna voda, podzemna vlaga, kondenz, atmosferska vlaga, voda iz intalacij). Vasih je lahko ve vzrokov krivo za vlanost zidov. V tem objektu je vlaga ena izmed vejih teav. Ker je objekt na terenu z visoko podtalnico, je vdor vode moen iz terena. Prav tako je teava v odvajanju meteornih voda iz parkiri od objekta, ki je izvedeno kar preko terena, zato je e vija podtalnica kot bi naj bila v okolici. Pri starejem objektu je teava v tem, da je izvedena hidroizolacija probadla oz. preperela, zato se je pojavil kapilarni dvig preko temeljev, ki so namoeni v podtalnici. Kot moen vzrok za vlago je tudi neizoliranost zunanjih sten, kar je vodilo do kondenzacije na stenah.


Stran 1

Pokodbe temeljev Glavni vzrok za pokodbe temeljev so premehka tla in visoka nihajoa podtalnica, zaradi nekokrektnega odvodnjavanja parkiri, kar privede do posedanja objekta in pa razpok v temeljih in stenah. eprav imata oba dela objekta podobne irine temeljev, je prilo do pokodb samo na mlajem delu. Vzrok je verjetno slaba utrditev ali pa obremenitev terena z razbremenitvijo in nato obremenitvijo v asu gradnje prizidka. Potrebno bo izboljati stanje temeljev in popraviti hidroizolacijo na objektu. Pokodbe zidov Na zidovih so nastale razpoke zaradi posedanja temeljev v novem objektu. Zaradi pretrganja hidroizolacije pa je v zidove prila vlaga. V delu prizidka kjer je garaa, je prilo do taknih posedkov, da je potrebna poruitev.

Odpadanje keramike Do odpadanja keramike na prizidku v katerem je garaa, je prilo zaradi tega, ker ni bilo izvedene hidroizolacije. Zaradi posedanja temeljev je prilo posledino do razpok plo.. Do odpadanje na balkonih je prav tako prilo zaradi neizvedene hidroizolacije pod keramiko ,ter zaradi nepravilno izvedenih detajlov oz. zakljukov keramike.


Stran 1

Stropna ploa Na stropni ploi odpada omet na trstiki, zato so nekateri tramovi strohnjeni. Glavna vzroka za propad sta vlaga iz samih zidov oz. vlaga iz naetih intalacij, ter insekti in glive. Insekti so naeli les, saj lesen del konstrukcije ni bil zaiten proti njim. Glive in insekti pa za preivetje potrebujejo sobno temparaturo ter vlago, kar jima objekt nudi.


Stran 1

7

SANACIJSKI UKREPI IN MONOSTI SANIRANJA OBJEKTOV

7.1

Vlaga

Odvod povrinskih voda Eden od vzrokov navlaenja temeljev in zidov je tudi voda v tleh okoli objekta, katerega odvodnjavanje pogosto ni reeno ali pa je zaradi dotrajanosti pokodovano. Monosti reevanja tega problema so razline in so odvisne od okolice samega objekta. e je v sklopu ire lokacije objekta monost odvajanja povrinske vode, potem je potrebno to izkoristiti in izdelati kanale in drenae. Drenae se lahko izvede na ve nainov (vertikalna, horizontalna in zrana drenaa). Najpomembneje pa je, da se kanal ali drenaa izvede s potrebnim padcem, da se vodo spelje do potoka ali kaknega drugega obstojeega vira odvajanja. Vasih je zelo uporaben in ekonomien nain sanacije tudi razlivanje vode po poroznem terenu ali pa se izvede ponikalni tunel, vendar im dlje od objekta. Sanacijski ometi Obiajno apneno - cementni omet na zidu, ki je izpostavljen dvigu kapilarne vode ali pa je izpostavljen atmosferski vodi prine odpadati. Da bi dolgorono omet ostal na zidu in hkrati opravljal e razvlailno in predvsem okrasno nalogo, mora biti sestava ometa pravilna, zmeane komponente pa kakovostne. Hydroment je mineralni suilni omet na osnovi pranega kremenovega peska in hiravlinih veziv z mineralnimi in posebnimi dodatki za izboljanje obdelovalnosti. Med meanjem hydromenta z vodo se v ometu tvori velika koliina por, ki so med sabo povezane s posebnimi hydroment kapilarami, ki so mikro-velikosti. Te kapilare zaradi svoje ozkosti prepreujejo, da bi voda prehajala skozi plasti ometa v tekoi obliki. Voda prehaja skozi izredno paropropustni omet kot para. Na tak nain ne more s seboj nositi vodotopnih soli, ki ostanejo v nekodljivi raztopljeni obliki v zidu, ne prehajajo na omet in njegovo povrino, in ne povzroajo zasienja ometa in znailnih povrinskih pokodb.


Stran 1

Izsuevanje zidov z elektroosmozo Kot moen nain odstranjevanja vlage iz zidov, grajenih iz kamna ali opeke, se uveljavlja umetno ustvarjen kapilarni sistem, ki srka vodo iz zidovja. Kapilarno odvzemanje vode temelji na razlinih napetostih elektrinega polja. Sistem se imenuje elektroosmoza. Dve elektrodi sta priklopljeni na enosmerno elektrino napetost. Elektrina napetost potiska vodo od anode, v okolici katere se koliina vode zmanjuje, h katodi v okolici katere se koliina vode poveuje. Loimo pasivni in aktivni postopek elektroosmoze. Pasivni postopek bazira na kratkostini napeljavi in je brez zunanje dodatne prikljuitve napetosti. Zaradi tega je preprost za izvedbo.

Pasivni postopek elektroosmoze V kratkostini napeljavi tee elektrini tok, ki ustvari elektrino polje in je odvisen od izbranih elektrod in zidnega potenciala. Med anodami in katodami moramo ustvariti tako elektrino polje, da nam potiska vodo navzdol, saj je le tako postopek uporaben. V primerih, ko pasivni postopek elektroosmoze ni uspeen zaradi prenizkega elektrinega potenciala, zaradi nejasne polaritete v zidu ali pa zaradi prevelike vlanosti, uporabimo aktivni postopek. Elektrino polje vzpostavimo med dvema zapornima ravninama s prikljueno zunanjo napetostjo, s pomojo baterije ali hine napeljave prek usmernika in transformatorja. Voda se ob katodi zbira in se izloa v posebne kanale.


Stran 1

Aktivni postopek elektroosmoze

Pogoj za uspeno sanacijo z elektroosmozo je dovolj velik elektrini zidni potencial, ne prevelika vlanost ( 25 - 30 % ), dobra prevodnost zemljine in stika ozemljitve. Slaba stran postopka je troenje katode, saj po iztroenju katode postopek preneha delovati. Slabost je tudi as trajanja osuitve, saj postopek traja kar 5 do 7 let. Aktivni postopek elektroosmoze se ni uveljavil predvsem zaradi troenja elektrod pri napetosti, ki so veje od 1 Volta. Pasivni postopek elektroosmoze je uporabneji, ker odpade vsakrno vzdrevanje zunanje elektrine napeljave. Aktivni postopek je uporaben le takrat, ko je potrebno pospeiti postopek osuevanja, a se po nekaj mesenem aktivnem osuevanju, tak sistem vseeno preuredi na pasivnega. Uporaba opisanih sistemov je upraviena predvsem, kadar monih izvorov talne vlage ni mogoe odstraniti na drug nain.


Stran 1

7.2

Saniranje temeljev

Podbetoniranje temeljev e se zaradi neenakomernega posedanja temeljev pojavljajo razpoke po celotni konstrukciji, je potrebno temelje podbetonirati. Podbetoniranje je potrebno izvesti tudi, e dno temelja ni pod mejo zmrzovanja. Ta meja je v Sloveniji 80,00 cm pod terenom. Podbetoniranje je potrebno izvesti po kampadah. Prva kampada je odkop zemljine, druga je postavljanje opaa in tretja kampada je podbetoniranje temeljev. Dolina kampade je obiajo 100,00 cm, kampade pa si sledijo izmenino. Obbetoniranje temeljev Obbetoniranje temeljev se izvede takrat, ko ni doseena potrebna nosilnost temeljev oziroma temeljnih tal s podbetoniranjem. Poznana sta dva sistema obbetoniranja: a) obbetoniranje temeljev s sidranimi AB nosilci med seboj b) obbetoniranje in medsebojno povezovanje posameznih temeljev z

armiranobetonskimi vezmi

Obbetoniranje temelja in obbetoniranje z delnim podbetoniranjem temelja


Stran 1

Injektiranje temeljev V kamnitih temeljih in meanih kamnito-openih zidovih so obiajno tevilne votline in nevezani material v nasutih jedrih. Te temelje je mogoe sistematino injektirati s cementno maso in jim tako bistveno izboljati mehanske lastnosti. Sistematino injektiranje s cementno meanico je postopek, pri katerem injekcijska masa zapolni votline in po strjevanju povee dele zidu v monolitno strukturo. S tem se preprei razslojevanje in razpadanje kamnitih delov temelja, ter se zagotovi celovitost delovanja med potresom. Med kamne temelja se izvrta luknje na medsebojni razdalji 50,00 cm do 100,00 cm, ki segajo vsaj do polovice temelja, kar je odvino od debeline in poroznosti temelja. V izvrtane odprtine se vstavi kovinske ali plastine cevke, ki se jih zapre s hitrovezoo malto. Pred injektiranjem je potrebno rege zidu zapreti s fugiranjem ali ometom. Postopek je sistematien in poteka od spodaj navzgor, pri tem je potrebno paziti, da ne pride do iztekanja injekcijske mase iz zidu.

1.1

Ojaitev in sanacija zidov

Ojaitev z injektiranjem razpok Zaradi strukture openega zidovja je injektiranje razpok tipina metoda popravila. Podrobna poroila za popravilo razpok so podana tudi v Evrokodu 8-3 dodatek C, ki govori o velikostih razpok in nainih sanacije. e so razpoke manje od 1,00 mm se zalepijo z epoksidnimi injekcijami. e pa so razpoke veje od 3,00 mm pa se injektirajo s cementno maso. Pri injektiranju s cementno maso je najprej potrebno odstraniti pokodovani del ometa ter v razpoke na medsebojni razdalji 30,00 50,00 cm uvrtati luknje, v katere se vstavijo in privrstijo injektirne cevke. Cementna injekcijska masa je sestavljena iz 90% portland cementa in 10% opalske bree. Pri injektiranju vejih razpok je masi potrebno primeati e fini pesek. Med injektiranjem se tlak pod katerim se vgrajuje injekcijska masa poveuje do 3,00 barov, nato pa se ta tlak vzdruje 5 10 minut, da se meanica zgosti in da se odcedi odvena voda. V primeru zelo velikih razpok Evrokod 8-3 priporoa poleg injektiranja e dodatno armirano cementno oblogo.


Stran 1

Utrditev s prefugiranjem Postopek prefugiranja ali zamenjava dela slabe malte v regah se izvede takrat, ko je opeka dobra, vendar je celotna struktura zaradi malte slaba. Z zamenjavo malte z boljo, se odpornost na navpino in vodoravno obtebo bistveno izbolja. Odstranitev obstojee malte lahko poteka rono ali strojno s posebnimi napravami. Fuge je potrebno izpraskati do ene tretjine debeline zidu. Po odstranitvi malte je potrebno rege izpihati in omoiti. Za izboljanje duktilnosti je potrebno zid armirati tako, da se na vsakih 30,00 50,00 cm viine v rego vstavi armaturna palica 6,00 mm, ki jo je potrebno na koncu ustrezno sidrati in nato rege zapolniti s cementno malto. Postopek je potrebno izvesti najprej na eni strani in nato e na drugi strani, da se s preveliko izpraskano povrino ne ogrozi stabilnost zidu.

Metoda prefugiranja openega zidu


Stran 1

Ojaitve z navpinimi povezovalnimi elementi Pri openih zidovih z navpinimi povezovalnimi elementi se poveejo temelji z vencem oziroma armiranobetonsko ploo. Ojaitev se izvede v seiih ali vogalih, tako da se odstrani opeka in tako ostane nazobana povrina, ki omogoa dobro povezavo med opeko in betonom. V nastalo odprtino se vstavi navpino armaturo, katere premer ne sme biti manji od 14,00 mm. V obmoju morebitnih obstojeih horizontalnih vezi je potrebno odstraniti beton, tako da se lahko povee obstojeo in novo armaturo vertikalnih vezi. Vertikalne palice je potrebno povezati s stremeni, da nastane armaturni ko, ki se po potrebi sidra v zid. Nato se vez zaopai in zabetonira. e gre za objekte, kjer je pomembna energetska varnost, je potrebno prepreiti nastanek toplotnih mostov.

Detail vertikalne vezi


Stran 3

Utrditev z oblaganjem Oblaganje zidov z armirano oblogo je najbolj primerno, kadar je zidovje resneje pokodovano. Z eno ali obojestranskim oblaganjem dosee zid boljo odpornost, duktilnost in zmonost sipanja energije. Oblogo se lahko nanaa rono z oblaganjem armature in ronim ometom, ali pa se omet nanese strojno, jekleno armaturo pa se zamenja s sintetinimi materiali. Ko se zid oblaga s klasinim armaturnim jeklom, je potrebno odstraniti obstojei omet, iz reg med zidaki pa odstraniti malto do globine 15,00 mm. Povrino je potrebno oistiti in omoiti, po potrebi zainjektirati razpoke ter s cementnim obrizgom prevlei zidno povrino. Nato se nanese prvi sloj cementnega ometa debeline 10,00 15,00 mm, nanj pa se poloi armaturna mrea, ki se povee z jeklenimi sidri. Pred nanosom prvega sloja ometa in armature, se v zid izvrtajo luknje, v katere se vgradijo jeklena sidra. Nato se nanese e drugi sloj ometa, tako da skupna debelina znaa priblino 30,00 mm. Armaturo v vogalih in seiih je potrebno ustrazno sidrati proti nevarnosti uklona. Obloga openega zidu se lahko izvede tudi s tehnoloko naprednejimi in hitrejimi ukrepi, npr. torketiranje, vendar se debeline oblog poveajo na 60,00 80,00 mm.

Armirana obloga openega zidu


Stran 1

1.2

Sanacija etane ploe

Zamenjava nosilnih elementov e je les tako pokodovan, da je ogroena njegova nosilnost, moramo pokodovani del nadomestiti z novim iz identinega lesa. Ti deli morajo biti primerno preventivno zaiteni pred biolokimi kodljivci. Najbolje ga zaitimo s impregnacijo s keminimi zaitnimi sredstvi. Seveda je treba za vsak primer posebaj izdelati natanen statini izraun, ki zagotavlja varnost konstrukcije. Stropne lege-stropniki zanejo najpogosteje propadati na leiih. Tam so v stiku z zidom, iz katerega prejemajo vlago. Pri njihovi sanaciji jih je treba na nek nain izolirati od zidu.

Zaita obstojeih lesenih elementov V doloeni meri je mogoa tudi sanacija delov lesenih konstrukcij, pri katerih les propada. Propadanje je odvisno od koliine in stopnje propadanja. Najpogosteji vzrok propadanja je vlaga. Prvi korak pri sanaciji je ugotovitev in odstranitev izvora vlage. Nadalje moramo identificirati vrsto propadanja (ugotoviti, kakne vrste plesni, gliv ali insektov so napadle les). e les e ni napaden do te mere, da izgubi svojo nosilnost, odstranimo pokodovan del, preostali zdrav del lesa pa e dodatno utrdimo z razlinimi utrjevalci in zaitimo s sredstvi, ki vsebujejo fungicidno in/ali insekticidno aktivno komponento. Pri nanosu omenjenih sredstev moramo biti previdni, da izberemo takega, ki ne prepreuje izhlapevanja vlage iz lesa.


Stran 1

2

PREDLOG OPTIMALNE SANACIJE OBJEKTA

Najprej se bodo na objektu sanirali temelji. Sanacija bo potekala po kampadah, saj je teren premehek. Izvedlo se bo obbetoniranje in manja poglobitev temelja do globine 80cm pod terenom. Stari in novi temelj je potrebno povezati z armaturo oz. sidri. Dolina kampade je 1 m, armatura pa se podaljuje, da bo nosilnost ustrezna. Pred tem se odstrani del objekta, ki ni primeren za sanacijo in se je investitor odloil za odstranitev. Ko je sanacija temeljev konana, je potrebno izvesti novo hidroizolacijo, preko temeljev do viine priblino 0,5 m nad konno koto terena. Povrina mora biti ista in suha, da se lahko premae z hladnim bitumnom, ki kasneje omogoa dober spoj hidroizolacije s podlago. Vsi prehodi morajo biti dobro zavarjeni, da ne pride do puanja vode. Hidroizolacija se nato zaiti proti mehanskim pokodbam s gumbasto membrano. Ob temelju se izvede drenaa za odvodnjavanje vode od objekta. Vsa meteorna voda se spelje v jaek in od tam v javni kanalizacijski vod. Stene objekta se sanirajo s sanacijsko malto, zato ker pokodbe niso bile velike in ker so na objektu izvedene AB vezi, se lahko stene objekta po konani izdelavi hidroizolacije presuijo, da se lahko naredijo novi ometi. Na zunanji strani se izvede nova fasada s toplotno izolacijo. Na balkonih se odstrani keramika, izravna povrina ter izvede hidroizolacija, vendar je potrebno pred tem popraviti vse razpoke, ki so nastale zaradi posedanja. Na konno izravnavo (estrih) se poloi nova keramika, ki mora biti ustrezno zafugirana ter ustrezno izdelani zakljuki. Etana ploa v starem objektu se detaljno pregleda in se po potrebi odstranijo tisti stropniki, ki so trajno pokodovani in je njihova nosilnost prekoraena. Predhodno jih zaitimo s sredstvi, ki vsebujejo fungicidno in/ali insekticidno aktivno komponento. Unieni stropni omet na trstikah ga v celoti odstranimo ter na novo izdelamo sodobneji strop s pomojo Armstrong plo ali pa Knauf sistema.


Stran 1

3

ZAKLJUEK

V seminarski nalogi sem opisal objekt in njegovo sanacijo. Ker je za dobro izvedeno sanacijo potrebno dobro poznavanje trenutnega stanja objekta in materialov, sem pregledal objekt in posnel foto material. Podal sem nekaj razlinih monosti sanacije, med njimi tudi tisto, ki je bila izvedena. Vsi postopki in ukrepi bodo poveali stabilnost, nosilnost, zanesljivost in pa varnost objekta, da bo ivljenje v njem ugodno. e je sanacija izvedena korektno, je objekt dosegel prvotno ali celo bolje stanje. Ta projekt se mi je zdel zanimiv, ker je na enem objektu ve razlinih vrst sanacije, z razlinimi tehnologijami in materiali.


Stran 1

4

VIRI IN LITERATURA

1. Tomaevi M., Potresno odporne zidane zgradbe, Ljubljana, marec 2010 2. www.gi-zrmk.si, 2.11.2011 3. Gradbeni intitut ZRMK, Sanacija in rekonstrukcija zgradb, Ljubljana, junij 1999 4. www.zag.si, 8.11.2011 5. www.kema.si, 8.11.2011 6. www.inpro-projektiranje.si, 15.11.2011 7. Pohleven, F.: Zaita lesa pred kodljivci. Gradbenik, december 1998; 10-13

Documents

SANACIJA OBJEKTA_Bojan Preložnik_popravljena