SANACIJA IN PRIZIDAVA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA · SANACIJA IN PRIZIDAVA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Klju čne besede: sanacija, terminski plan, rušitvena dela, organizacija

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Sebastjan Balažic

SANACIJA IN PRIZIDAVA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA

Diplomsko delo

Maribor, junij 2009

I

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa


Študent: Sebastjan BALAŽIC

Študijski program: Visoko strokovni, Gradbeništvo

Smer: Prometno-hidrotehnična

Mentor: doc. dr. Andrej ŠTRUKELJ

Somentor: dr. Nataša ŠUMAN

Maribor, junij 2009

II

ZAHVALA

Za strokovno pomoč pri izdelavi diplomske

naloge se zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju

Štruklju. Prav tako se zahvaljujem za strokovno

pomoč Antonu Sobočanu in gradbenemu

podjetju GOMBOC, d.o.o.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi

omogočili študij, in Anji za potrpežljivost ter

spodbudo pri študiju.

III


Ključne besede: sanacija, terminski plan, rušitvena dela, organizacija gradbišča UDK: 69.059(043.2)

Povzetek:

Predmet diplomske naloge je starejši poslovno stanovanjski objekt v Murski Soboti.

Objekt je zaradi različnih pomanjkljivosti in napak pri gradnji, dotrajanosti posameznih

materialov, ter slabega vzdrževanja v zadnjih letih, potreben temeljite prenove.

Investitor se je odločil, da poleg sanacije starega dela objekta na severni strani parcele

zgradi nov, sodoben objekt z ravno streho.

Cilj diplomskega dela je prikaz tehnologije grajenja posameznih gradbenih del, in sicer

sanacija kulturno zaščitenega pročelja objekta, postopka rušitve objekta in gradnja

novega objekta. Prav tako je prikazana ureditev gradbišča na omejenem prostoru v

centru mesta.

Delo je potekalo v skladu s terminskem planom. Po končani gradnji so bile izvedene

ponovne meritve vlage na notranjih in zunanjih stenah objekta. Z načinom sanacije

vlažnih zidov smo dosegli, da se vlaga v zidu izsušuje brez škodljivih posledic, kot so

odpadanje ometa, izsoljevanje in propadanje objekta kot celote. Novozgrajeni del

objekta na severni strani pa se sklada z novo urbanistično zasnovo Murske Sobote.

IV

RECONSTRUCTION AND CONSTRUCTION OF AN ANNEX TO

BUSINESS AND RESIDENTIAL BUILDING

Key words: sanitation, time plan, to pull down, organization of construction site

UDK: 69.059(043.2)

Abstract: The subject of the practical part of my thesis is an old business-house in Murska Sobota.

The building needs complete renovation because of the mistakes done during the

construction and poor maintenance. The investor decided to renovate the old part of the

building and construct a new contemporary building with a flat roof in the north part of

the building plot.

The goal of my thesis is to present the building technology like the pulling down of the

building, the construction of a new one and the sanitation of the facade which is of

significant cultural importance. The construction was done according to the time plan.

After the construction work reapeted moisture measurements of the inside and outside

walls were carried out. Because of the sanitation the moisture in the wall drains without

harmful consequences as peeling of the plaster and dilapidating the building. The new

building in the north side corresponds to the new town planning of Murska Sobota.

V

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 RAZDELITEV DEL V GRADBENIŠTVU .............................................................. 2

2.1 GRADBENA DELA............................................................................................... 2

2.1.1 Rušitvena dela ................................................................................................. 2

2.1.2 Zemeljska dela ................................................................................................. 3

2.1.3 Tesarska dela................................................................................................... 4

2.1.4 Betonska dela................................................................................................... 5

2.1.5 Zidarska dela ................................................................................................... 6

2.1.6 Druga gradbena dela ...................................................................................... 7

3 OPERATIVNO PLANIRANJE ................................................................................. 8

3.1 TERMINSKI PLANI .............................................................................................. 8

3.2 SPREMLJAJOČI PLANI ....................................................................................... 9

3.2.1 Plan finančnih sredstev ................................................................................... 9

3.2.2 Plan količin.................................................................................................... 10

3.2.3 Plan delovne sile............................................................................................ 10

3.2.4 Plan mehanizacije ......................................................................................... 10

3.2.5 Plan materialov ............................................................................................. 10

3.3 TERMINSKI PLANI ............................................................................................ 11

3.3.1 MPM Tehnika ................................................................................................ 11

3.3.2 Gantogramska tehnika terminskega planiranja ............................................ 13

3.3.3 Ciklogramska tehnika planiranja .................................................................. 14

3.3.4 Ortogonalna tehnika terminskega planiranja ............................................... 15

4 SANACIJSKE METODE VLAŽNIH ZIDOV ....................................................... 16

4.1 OPIS POSTOPKA METODE S SANACIJSKIMI OMETI.................................. 17

4.1.1 Postopek dela s hydroment ometom .............................................................. 17

4.2 ZAŠČITA KONSTRUKCIJE PRED TALNO VLAGO....................................... 20

4.2.1 Vertikalna hidroizolacija............................................................................... 20

4.2.2 Horizontalna hidroizolacija .......................................................................... 20

4.3 SANACIJA VLAŽNIH ZIDOV Z IZVEDBO DRENAŽE .................................. 21

4.3.1 Vertikalna drenaža ........................................................................................ 21

4.3.2 Horizontalna drenaža.................................................................................... 22

VI

4.3.3 Zračna drenaža.............................................................................................. 22

4.3.4 Odtočni žlebovi in ponikovalnica .................................................................. 22

4.4 METODA Z REZANJEM ZIDU IN VSTAVLJANJEM HIDROIZOLACIJSKIH

VLOŽKOV................................................................................................................. 23

4.5 ODVOD POVRŠINSKIH VODA ........................................................................ 24

5 UREDITEV GRADBIŠČA ....................................................................................... 26

5.1 DIMENZIONIRANJE VELIKOSTI ZAČASNIH GRADBIŠČNIH PROSTOROV

.................................................................................................................................... 26

5.2 OBJEKTI ZA PISARNIŠKE PROSTORE........................................................... 27

5.3 OBJEKTI ZA BIVANJE, PREHRANO, GARDEROBO IN SANITARIJE ........ 27

5.4 DEPONIJSKI PROSTORI.................................................................................... 28

5.4.1 Dimenzioniranje deponijskih prostorov za potrebe gradbišča ..................... 28

5.4.2 Deponija armature: ....................................................................................... 28

5.4.3 Deponija armaturnih palic ............................................................................ 29

5.4.4 Deponija opeke .............................................................................................. 29

5.4.5 Deponija lesa................................................................................................. 29

5.4.6 Deponija cementa .......................................................................................... 30

5.4.7 Skladišče vnetljivih snovi............................................................................... 30

5.4.8 Deponija peska .............................................................................................. 30

5.5 OSKRBA Z VODO............................................................................................... 31

5.6 ELEKTRIČNE INSTALACIJE............................................................................ 33

5.7 DIMENZIONIRANJE GRADBIŠČNIH PROMETNIC...................................... 35

5.8 DOLOČITEV POTREBNIH TRANSPORTNIH SREDSTEV ZA

HORIZONTALNI IN VERTIKALNI TRANSPORT NA GRADBIŠČU.................. 35

6 POSNETEK STANJA............................................................................................... 36

6.1 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA ......................................................... 36

6.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA ......................................................................... 36

6.3 PREGLED STANJA IN UGOTOVITVE............................................................. 37

7 SPLOŠNO O GRADNJI ........................................................................................... 39

7.1 OPIS RUŠITVENIH DEL, TER PRIKAZ TERMINIRANJA RUŠITVENIH DEL

.................................................................................................................................... 39

VII

7.2 POSTOPEK GRADNJE OBJEKTA..................................................................... 42

8 SANACIJSKA DELA PRI PRENOVI OBJEKTA ................................................ 49

8.1 UTEMELJITEV PREDLOGA ............................................................................. 49

8.2 KRITERIJ ZA OBNOVO OBJEKTA .................................................................. 49

8.3 OBSTOJEČE STANJE JUŽNE FASADE............................................................ 50

8.4 SANACIJSKA DELA NA JUŽNI FASADI......................................................... 54

9 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 56

10 LITERATURA ........................................................................................................ 59

11. PRILOGE................................................................................................................ 60

VIII

KAZALO SLIK:

Slika 3.1: Prikaz aktivnosti v mrežnem diagramu .......................................................... 12

Slika 3.2: Prikaz vrste povezav med aktivnostmi............................................................ 14

Slika 4.1: Izvedba ponikovalnice ................................................................................... 23

Slika 6.1: Prikaz grafičnih podatkov ZK Geodetske javne infrastrukture...................... 37

Slika 7.1: Prikaz zavarovanja svisel Slika 7.2: Prikaz zavarovanja svisel......... 41

Slika 7.4: Pogled iz južne strani (Slovenska ulica) ........................................................ 43

Slika 7.5: Oder iz severovzhodne strani ......................................................................... 44

Slika 7.6: sistem opaža dokafleks 1-2-4.......................................................................... 46

Slika 7.9: Skica hi-bond pločevine ................................................................................. 47

Slika 7.10: Pogled na Hi-bond pločevino Slika 7.11: Pnevmatska kladivo .............. 48

Slika 8.1:Gann Hydromette RTU 600 ............................................................................ 50

Slika 8.2: IR 40 Slika 8.3: B 60 ............................................................................ 51

Slika 8.4: Prikaz dotrajane južne fasade........................................................................ 53

Skica 8.5: Prikaz meritev z GANN Hydromette RTU 600. Črne številke pomenijo

izmerjeno vlago v točkah, rdeče pa kontaktno temperaturo zidu. .......................... 53

Slika 8.6: Prikaz velikosti štukature ............................................................................... 54

Slika 9.1: Prikaz predhodnega stanja objekta iz južne strani (Slovenska ulica)............ 57

Slika 9.2: Prikaz objekta po sanaciji iz južne strani (Slovenska ulica).......................... 57

Slika 9.3: Predhodno stanje objekta na dvoriščni strani................................................ 58

Slika 9.4: Pogled na dvoriščno stran objekta................................................................. 58

IX

KAZALO TABEL:

Tabela 5.1: Poraba tehnične vode za posamezna dela ................................................. 32

Tabela 5.2: Poraba pitne vode na gradbišču ................................................................. 32

Tabela 5.3: Prikaz potrebne količine vode na gradbišču............................................... 32

Tabela 5.4: Prikaz porabnikov električne energije in njihova poraba........................... 34

Tabela 5.5: Porabniki električne energije na gradbišču................................................ 34

Tabela 8.1: Temperatura zraka in relativna zračna vlažnost za preračun kondenzacije

................................................................................................................................ 52

Sanacija in prizidava poslovno stanovanjskega objekta Stran 1

1 UVOD

V svetu je Evropa znana po bogati nepremičninski kulturni dediščini, ki je priča burnega

razvoja civilizacij, katerih vsakdanjost so bile rušilne igre narave in človeka. Trenutno

stabilno obdobje, ki ga doživlja na novo cvetoča in bogata Evropa, omogoča povečano

skrb za prenovo podedovanega bogastva.

Razumevanje pomena izvirnika in njegove vrednosti prihaja k nam preko tujih

investitorjev, kajti sami se tega žal še ne zavedamo. Ob sanacijah težimo predvsem k temu,

da objekt “obnovimo”, in to dobesedno. To je bila težnja razvitih dežel pred desetletji,

dokler se niso zavedali, da so predelali že skoraj vse in nimajo več izvirnih objektov. Zato

danes investitorji v dediščini iščejo objekte, ki z obnovami še niso bili pokvarjeni. Za

popolnoma obnovljene objekte, fasade in spomenike se uvaja tudi strokovni izraz “over

restored”, z negativnim pomenom – “preveč restavrirano”.

Predmet diplomske naloge je starejši poslovno stanovanjski objekt, ki se nahaja v uličnem

nizu Slovenske ulice v Murski Soboti. Objekt je enonadstropen z delno izkoriščenim

podstrešjem. V pritličju je do nedavnega obratovala trgovina, ki bo dobila nov izgled. V

nadstropju objekta je bilo v preteklosti urejeno stanovanje, ki je imelo urejen dostop na

podstreho. Na severovzhodni strani objekta je objekt v preteklosti segal v notranjost

parcele, sedaj pa je ta del objekta delno porušen. Del objekta na dvoriščni strani je v zelo

slabem stanju in se poruši. V zelo slabem stanju so tudi konstrukcijski elementi objekta,

vključno z obodnimi stenami in stropnimi konstrukcijami. Zato ga porušimo in sezidamo

nov, sodoben objekt.

Objekt je tako zaradi različnih pomanjkljivosti in napak pri gradnji, dotrajanosti

posameznih materialov ter slabega vzdrževanja, potreben temeljite obnove. Vse napake in

poškodbe pa niso predmet sanacije v diplomski nalogi, ampak je potrebno sanirati le

nekatere, in sicer je treba trajno preprečiti nadaljnje vstopanje vlage v objekt in osušiti ter

sanirati vlažne notranje zidove ter zunanjo fasado, ter s tem preprečiti odpadanje ometa,

prhnenje opeke, izstopanje soli iz zidu in propadanje objekta kot celote.


2 RAZDELITEV DEL V GRADBENIŠTVU

Dela v gradbeništvu lahko razdelimo po fazah graditve objekta na dela, vezana na pripravo

gradnje, in dela, vezana neposredno na gradnjo objekta. Dela, ki so vezana neposredno na

gradnjo objekta so:

• gradbena dela,

• obrtniška dela,

• inštalacijska dela.

2.1 GRADBENA DELA

V skupino gradbenih del sodijo:

1. rušitvena dela,

2. zemeljska dela,

3. tesarska dela,

4. betonska dela,

5. zidarska dela,

6. druga gradbena dela.

2.1.1 Rušitvena dela

V rušitvena dela uvrščamo vsa dela, ki so vezana na odstranitev celotnega objekta, ali le

dela objekta, npr. rušitev armiranobetonske konstrukcije, rušitev opečnih sten, odstranitev

strešne konstrukcije, odstranitev talnih oblog, odstranitev fasade, preboji v zidovih in

ploščah, sekanje utorov ipd. Rušitvena dela navadno vključujejo tudi odvoz materiala na

stalno deponijo.

Rušitvena dela se izvajajo z ročnimi orodji, z ročnimi delovnimi stroji in napravami ter

gradbeno mehanizacijo. Običajna orodja za ročno izvajanje rušitvenih del so sekači,


konice, kladiva, ročne žage, sekire, škarje za pločevino ipd. Zaradi lažjega dela se pri

izvajanju rušitvenih del pogosto uporabljajo ročni stroji in naprave, npr. pnevmatska

kladiva, motorne žage, plamenski rezalniki, vrtalni stroji, brusilniki, diamantski in vidia

rezalniki. Za masovno rušenje objekta uporabljamo gradbeno mehanizacijo, najbolj

pogosto bagre z žlico ali s pnevmatskim kladivom, vendar tudi buldožerje, nakladalce in

gradbene traktorje. Za rušenje visokih objektov se lahko uporabljajo tudi različne vrste

trdnih, plastičnih ali tekočih eksplozivov, vendar so možnosti njihove uporabe v gosto

urbaniziranem okolju omejene.

2.1.2 Zemeljska dela

Zemeljska dela lahko razdelimo na naslednje vrste del:

• izkopi, npr. površinski izkop, široki izkop gradbene jame, izkop za jarke, izkop za

jaške, izkop za pasovne temelje, izkop za pilote, podkopavanje objektov po kampadah

ipd.;

• geotehnična dela, npr. izvedba pilotov, kolov, vodnjakov, kesonov, zagatnih sten,

membran, zaves, globokih drenaž, sidranje zemljine, zavarovanje brežin izkopov

gradbenih jam, črpanje vode ipd.;

• zasipi, npr. zasipi za zidovi, zasipi temeljev, zasipi jarkov po položenih ceveh, zasipi

jaškov ipd.;

• nasipi, npr. cestni nasip, nasip platojev, nasipi streh, nasipi stropov, nasipi med temelji

ipd.;

• raztiranje in planiranje površin, npr. terena, jarkov, dna gradbenih jam, temeljev, brežin

vkopov in nasipov ipd.;

• utrjevanje tal, npr. valjanje ali nabijanje nasutja;

• zavarovanje brežin gradbenih jam, npr s pobrizgom s cementnim mlekom, s

torkretiranjem, z mrežami, s folijami, z geotekstilom ipd.;

• opiranje in razpiranje sten izkopov jarkov, npr. s plohi, z deskami, z opažnimi elementi,

s sohami ipd.;

• ročni transport zemeljskih materialov, npr. prenos, premet, kotaljenje, natovarjanje,

iztovarjanje ipd.;


• strojni transport zemeljskih materialov, npr. z bagerji, z buldožerji, z gradbenimi

traktorji, s kamioni, s tekočimi traki ipd.;

• druga zemeljska dela, npr. humosiranje in gnojenje površin, brazdanje površin, čiščenje

terena, geodetske zakoličbe, postavljanje profilov na terenu, zasaditev površin,

armiranje zemljin, polaganje geotekstila, sekanje dreves, kleščenje vej ipd.

2.1.3 Tesarska dela

V okvir tesarskih del so običajno uvrščena opažerska dela, postavitev in odstranitev

gradbiščnih odrov ter izdelava različnih lesenih izdelkov.

V opažerska dela so vključena vsa dela, ki so potrebna za izdelavo in podpiranje opažne

konstrukcije za oblikovanje površin betonskih elementov, na primer:

• ravnih, ločnih in obočnih temeljev, zidov, plošč, stropov,

• preklad, stebrov, nosilcev, okvirjev, pilonov,

• vertikalnih in horizontalnih vezi ter vencev,

• stopnišč,

• montažnih elementov,

• odprtin, vdolbin in utorov,

• specialnih površin.

Opažerska dela morajo biti izvedena tako, da zagotovijo projektirano obliko, dimenzije in

površino betonskega elementa po odstranitvi opažne konstrukcije. Konstrukcija opaža

mora biti dimenzionirana tako, da v fazi betoniranja prevzame obtežbo betona in vse

obremenitve, ki jih povzroča tehnologija vgrajevanja.

Gradbiščni odri omogočajo delavcem dostop do delovnega mesta. Odri so običajno

izvedeni kot montažno-demontažne konstrukcije, izdelane iz jeklenih ali aluminijastih

elementov, ki so med seboj povezani s spojnimi sredstvi. V gradbeništvu se uporabljajo

tudi odri z lesenim ogrodjem, vendar manj pogosto zaradi daljših časov montaže. Odre

najbolj pogosto uporabljamo za izvajanje fasaderskih in slikopleskarskih del, za montažo

inštalacij, za montažo konstrukcij, za montažo oken ipd. Gradbiščne odre lahko razdelimo

v naslednje skupine:


• lahki premični odri, npr. plohi na lesenih stolicah, kovinskih stolicah ali kozah;

• lahki povozni odri, npr. plohi na prevoznem ogrodju iz kovinskih cevi;

• lahki nepremični odri, npr. plohi na lesenem ogrodju;

• delovni odri, npr. plohi na ogrodju iz kovinskih cevi;

• fasadni odri, npr. pohodna površina in lestve na cevnem kovinskem ogrodju;

• konzolni odri, npr. plohi na lesenih ali kovinskih konzolah vpeti v objekt;

• lovilni odri, npr. plohi ali lovilne mreže na lesenem ali kovinskem ogrodju;

• viseči odri z lastnim pogonom ali brez njega za spuščanje s škripčevjem ob fasadi;

• nosilni odri, npr. začasna nosilna konstrukcija za opaž.

Izdelava lesenih izdelkov lahko obsega:

• lesene objekte, npr. ute, barake, brunarice;

• lesene nosilne konstrukcije, npr. stropne konstrukcije, strešne konstrukcije, mostove;

• letvanje in deskanje, npr. strehe, predelnih sten, poda;

• fasade, npr. lesene laminatne fasadne obloge na aluminijasti podkonstrukciji;

• ogrodja predelnih sten;

• lesena stopnišča;

• ograje.

2.1.4 Betonska dela

V okviru betonskih del so običajno zajeta tako dela z betonom kot tudi dela z betonsko

jekleno armaturo, to je železokrivska dela.

Dela z betonom vključujejo naslednje tehnološke postopke:

• priprava svežega betona, npr. z mešalcem betona na gradbišču ali v avtomatizirani

betonarni;

• transport svežega betona, npr. s samokolnico, z avtomešalcem, s posodo za beton in

gradbenim žerjavom, z betonsko črpalko, s transportnim trakom;

• transport montažnih betonskih elementov, npr. z vlačilcem, z avtodvigalom;

• vgradnjo svežega betona, npr. z ročnim nasipavanjem, z nasipavanjem po žlebu, z

vlivanjem po cevi, s centrifugiranjem, s torkretiranjem;


• zgoščevanje vgrajenega svežega betona, npr. z vibracijskimi iglami, z opažnimi

vibratorji, z vibracijskimi ploščami, z vibracijskimi mizami;

• negovanje strjenega betona, npr. s polivanjem vode, s pokrivanjem z mokrimi krpami,

z ogrevanjem ali hlajenjem prostora, s pokrivanjem s folijami.

V obseg železokrivskih del uvrščamo naslednje tehnološke postopke:

• rezanje armature, npr. ročno s škarjami ali strojno z električnimi škarjami;

• ravnanje armature, npr. s strojem za ravnanje;

• krivljenje armature, npr. s klešči, z jekleno cevjo ali s strojem za krivljenje;

• vezanje armature, npr. z žico ali z varjenjem;

• transport armature, npr. s prenosi, s kamioni, z gradbenimi žerjavi;

• polaganje, sidranje in distanciranje armature;

• polaganje cevi in vstavljanje kablov iz jeklenih vrvi, montaža sidrnih glav,

prednapenjanje jeklenih vrvi in injektiranje.

Betonska dela morajo biti izvedena tako, da zagotavljajo kvaliteto in dimenzije betonskih

ali armiranobetonskih elementov po projektni dokumentaciji, upoštevajoč veljavne

tehnične predpise.

2.1.5 Zidarska dela

V skupino zidarskih del uvrščamo naslednja dela:

• zidanje zidov, stebrov, slopov, lokov in obokov,

• zidanje samostojnih dimnikov in zračnikov,

• oblaganje sten, zidov in stropov,

• izvedba hidroizolacije in termoizolacije,

• ometavanje zidov, sten in stropov,

• površinska obdelava zidov sten in stropov,

• izdelava zidarskih tlakov in estrihov,

• vgradnja montažnih okenskih in vratnih preklad,

• vzidava stavbnega pohištva,

• podzidava špalet,


• montaža betonskih elementov,

• zidarska pomoč pri obrtniških, inštalacijskih in montažnih delih,

• injektiranje razpok v stenah, zidovih, stropovih ipd.

Zidarska dela vključujejo tudi vse prenose gradbenih materialov, ročno izdelavo manjših

količin zidarskih malt, manjša rušitvena dela in sprotno čiščenje objekta.

2.1.6 Druga gradbena dela

V druga gradbena dela lahko uvrstimo tudi:

• asfalterska dela, npr. polaganje asfalta, rezanje asfalta, pobrizg stikov in razpok v

asfaltu z bitumensko emulzijo, barvanje označb na cestišču ipd.;

• kanalizacijska dela, npr. polaganje cevi, postavitev peskolovov, montaža linijskih

požiralnikov, vgradnja revizijskih jaškov, izdelava priključkov na jaške in cevi ipd.;

• tehnološka kanalizacija, npr. izdelava lovilcev olj, izdelava bazenov za industrijske

odplake, vgradnja lovilnih rešetk, rezervoarjev ipd.;

• montažna dela, npr. narivanje mostne konstrukcije, montaža prefabriciranih betonskih

elementov, demontaža jeklenih konstrukcij ipd.


3 OPERATIVNO PLANIRANJE

O planiranju govorimo takrat, ko predvidevamo dogodke, ki so potrebni, da bi dosegli

določeni cilj. Operativni plani ali proizvodni plani predstavljajo le kratkoročne plane

proizvodnih enot, sektorjev, obratov, delavnic in gradbišč. Z njimi opredeljujemo časovno

(terminsko) odvijanje proizvodnje ter potrebe po delovnih sredstvih, predmetih in delavcih.

Operativne plane izdelujemo praviloma v grafični obliki. Po svoji vsebini so ti lahko samo

terminski (časovni) plani poteka proizvodnje, lahko pa vključujejo še tako imenovane

spremljajoče plane (plan količin, delovne sile, mehanizacije, materialov).

Operativno planiranje se v gradbeni proizvodnji nanaša na planiranje posamične

proizvodnje (gradnjo objektov), lahko pa se nanaša na planiranje serijske in masovne

proizvodnje. Dogodke, ki jih planiramo imenujemo aktivnosti, skupek vseh aktivnosti pa

objekt, če je predmet planiranja gradbeni objekt.

Osnovni cilji operativnih planov so opredeljeni s terminskim potekom proizvodnje

(gradnje objekta), dodatni cilji pa se kažejo v zmanjševanju stroškov z racionalnim in

kontinuiranim izkoriščanjem delovnih sredstev, predmetov dela in delavcev. Te cilje lahko

dosežemo le s kvalitetno izdelavo terminskih planov.

3.1 TERMINSKI PLANI

So najpomembnejši plani operativnega planiranja. Z izdelavo teh planov želimo grafično,

lahko tudi številčno, prikazati časovni potek aktivnosti. Služijo kot osnova za izdelavo

spremljajočih planov, ter kot osnova za vodenje, pravočasnega izvajanja del in kot sredstvo

časovne kontrole izvajanja del. S terminskimi plani določamo:

• termine za izvršitev aktivnosti,

• redoslednost izvajanja aktivnosti,

• usklajenost izvajanja aktivnosti med sabo.


Izdelujemo jih grafično s pomočjo naslednjih tehnik:

• gantogramske,

• ciklogramske,

• ortogonalne,

• tehnika mrežnega planiranja

3.2 SPREMLJAJOČI PLANI

Kakovostni in popolni operativni plani zahtevajo poleg terminskega plana še spremljajoče

plane, kot so:

• plan finančnih sredstev,

• plan količin,

• plan delovne sile,

• plan mehanizacije,

• plan materialov.

Glede na način prikazovanja delimo spremljajoče plane na: statične in dinamične plane.

Statične izdelujemo tabelarično in nam brez časovne dimenzije prikazuje zbir delovne sile,

mehanizacije, materialov in finančnih sredstev, potrebnih pri gradnji. Dinamične pa lahko

izdelamo kot grafične ali številčne. V odvisnosti od časa nam ti plani prikazujejo količine

del, delovno silo, mehanizacijo, materiale in finančna sredstva, potrebnih pri gradnji

objekta. Izdelava statičnih spremljajočih planov predstavlja I. fazo operativnega planiranja.

Z izdelavo teh planov želimo številčno prikazati količino in strukturo delovne sile,

mehanizacije in materialov. Podatke za izdelavo statističnih spremljajočih planov črpamo

iz glavnih analiz vseh obračunskih postavk gradbenega objekta.

3.2.1 Plan finančnih sredstev

S pomočjo plana finančnih sredstev v naprej predvidimo vrednost opravljenih del, ki jih

bomo lahko investitorju zaračunali vsak mesec gradnje. Vrednost mesečnih opravljeni del

predvidimo v planu finančnih sredstev, tako da iz plana količin predvidene količine del po


mesecih pomnožimo s pogodbenimi cenami za ta dela. To ponavadi naredimo z

ortogonalno tehniko ali pa v ustrezno tabelo. Finančna sredstva si zagotovimo na različne

načine, kot je posojilo banke, s sredstvi sovlagateljev, z mladimi delnicami, obveznicami.

3.2.2 Plan količin

Delo na spremljajoči planih pričnemo vedno z izdelavo količin dela oziroma aktivnosti, ki

dajo v pogled v povprečno intenzivnost izvajanja aktivnosti v časovni enoti (uro, dan,...).

Plan količin izdelamo grafično, tako da nad črte gantograma, ki prikazuje aktivnosti in

njihov čas trajanja, vpišemo planirano količino dela aktivnosti, izraženo v enoti časovnega

intervala(m3/dan). Številčno pa izdelamo plan količin dela v tabelarični obliki

3.2.3 Plan delovne sile

Predpogoj za plan delovne sile je plan količin dela. S planom delovne sile prikažemo

skupne potrebe po številu delavcev, izražene v norma urah in kvalifikacijski strukturi

delavcev, potrebnih za gradnjo objekta. Iz vsote potrebnih ur posameznih skupin delavcev

lahko izračunamo, koliko delavcev v povprečju in s kakšno kvalifikacijsko strukturo, bo

potrebnih za gradnjo objekta v določenem roku.

3.2.4 Plan mehanizacije

Po zagotovljenem planu količin dela lahko pristopimo tudi k izdelavi plana mehanizacije in

opreme. V širšem pomenu besede s tem razumemo plan strojev, plan transportnih sredstev

in plan opreme. S statističnim planom mehanizacije prikažemo skupne potrebe po

mehanizaciji in opremi. Skupne potrebe izrazimo v norma urah za posamezno

mehanizacijo in opremo.

3.2.5 Plan materialov

S statističnim planom materialov prikažemo skupne potrebe po glavnih materialih,

izražene v enotah mere.


3.3 TERMINSKI PLANI

3.3.1 MPM Tehnika

Glavna prednost MPM tehnik je v tem, da je s pomočjo teh tehnik možno ugotoviti tista

dela (aktivnosti), od katerih je odvisen rok izgradnje objektov oziroma je odvisna

realizacija projekta na splošno. Imenujemo jih kritična dela, njihov tok izvajanja pa

kritična pot. S pomočjo mrežnih tehnik lahko razmeroma hitro in enostavno izvršimo

korekcije planov, hitro in enostavno lahko ugotovimo zamude in prehitevanja del,

enostavno grafično prikazujemo celotni delovni proces, možnost ugotavljanja rezervnih

časov za nekritične aktivnosti.

I. Faza: analiza strukture

Najprej določimo tehnološki proces izvajanja del (aktivnosti). Po določitvi aktivnosti

določimo vrstni red izvajanja v obliki strukturnega mrežnega diagrama. Cilj izdelave

strukturnega mrežnega diagrama je, da določimo optimalni način dela ter redosledje dela

za izgradnjo objekta. Analizo strukture izvršimo ročno v tistem delu, ko se analiza nanaša

na določitev aktivnosti in na redosledje njihovega izvajanja, kar prikažemo s tabelo

oziroma listo aktivnosti. Povsem logično je, da se gradnja objekta začne z zemeljskimi deli

in temeljenjem, ter nadaljuje z gradnjo zidov... Pri določanju redosledja lahko nastanejo

trije slučaji:

• aktivnosti si sledijo druga za drugo,

• aktivnosti se prekrivajo,

• aktivnosti potekajo istočasno.

Čas, ko se lahko začne druga aktivnost, določa tehnologija procesa dela.

II. Faza: analiza časa

Analiza časa mrežnih tehnik terminskega planiranja predstavlja II. fazo postopka izdelave

terminskih planov. Lotimo se je takrat, ko imamo izdelano analizo strukture. Razrešujemo

problem časovnega trajanja aktivnosti in celega objekta. Na ta način damo strukturnemu

mrežnemu diagramu v tej fazi časovno dimenzijo, v obliki mrežnega diagrama. Za vsako


aktivnost najprej določimo čas trajanja. Pri tem se poslužujemo normativov, kjerkoli je to

možno. Čas izvajanja del prilagajamo zahtevam tehnološkega procesa in predvidenemu

roku izgradnje. Potrebno je izračunati čas gradnje objekta. Bistvena kvaliteta mrežnih

tehnik je, da z izračunom časa gradnje določimo še rezervne čase nekritičnih in kritičnih

aktivnosti. S kritičnimi aktivnostmi določimo kritično pot, ki predstavlja merodajni čas

gradnje objekta.

Št. Akt.

Rp

t (A)

ES

Rs

EF

LS

Rn

LF

Slika 3.1: Prikaz aktivnosti v mrežnem diagramu

Ta – čas trajanja aktivnosti

ES – najzgodnejši začetek aktivnosti

EF – najzgodnejši konec

LF – najpoznejši konec

LS – najpoznejši začetek

1. L�D

ES(A)=min(EF(A-1))

EF(A)=ES(A)+t(A)


2. D�L

LF(A)=min(LS(A+1))

LS(A)=LF(A)-t(A)

3. Rs=LF(A)-EF(A)

Kjer je Rs=0 so poti kritične.

III. Faza: optimizacija (ne obravnavamo)

IV. Faza: terminiranje

Na podlagi mrežni diagramov izrišemo terminske plane v obliki modificiranega

gantograma, ciklograma ali v obliki časovno razvitega mrežnega diagrama. K terminiranju

mrežnih diagramov pristopimo zato, ker dobimo z raznimi metodami izračunov mrežnih

diagramov za praktično uporabo nepregleden način, prikazane rezultate pa v mreži ali

tabelarično.

Za potrebe terminiranja mrežnih planov koristimo:

• gantograme,

• ciklograme,

• časovno prikazane mrežne diagrame.

Najpreglednejši način prikazovanja mrežnih diagramov so gantogrami, če želimo nazorno

prikazati aktivnosti, prekrivanja aktivnosti, rezervne čase in mrežne diagrame.

Horizontalno nanašamo časovne enote, vertikalno pa aktivnosti.

3.3.2 Gantogramska tehnika terminskega planiranja

Je najstarejša tehnika terminskega planiranja. Uporabimo koordinatni sistem, tako da nam

horizontalna os predstavlja čas, vertikalna os pa aktivnosti. Rezultat gantogramske tehnike

so gantogrami. Iz gantograma je razvidno kako si aktivnosti sledijo, koliko časa je za

posamezno aktivnost na razpolago, kako se nekatere aktivnosti prekrivajo in čas izvršitve

aktivnosti. Prikaz je enostaven. Njegova slabost je, da ne prikazuje medsebojnih odvisnosti


med aktivnostmi, ne nakazuje rezervnih časov posameznih aktivnosti in ne določa kritične

poti, kar predstavlja njegove slabosti.

Slika 3.2: Prikaz vrste povezav med aktivnostmi

3.3.3 Ciklogramska tehnika planiranja

Za izdelavo ciklogramov uporabljamo koordinatni sistem, v katerem horizontalna os

predstavlja časovne enote (ure, dneve,...), vertikalna os pa delovne odseke (imenovane tudi

delovne etape), na katerih je moč organizirati delo po zahtevah taktnega dela, torej z

delovnimi skupinami, ki obvladajo določene delovne procese, katerim določimo čas

trajanja dela. V tak koordinatni sistem vrišemo planirane delovne procese z daljicami, ki so

usmerjene z leve proti desni. Na ta način nam delovni procesi v bistvu predstavljajo

tehnološke procese. Ciklogram ponazarja zaporedna dela z daljicami, katerih naklon se

spreminja glede na čas trajanja dela. Naklon daljice je določen z začetnimi in končnimi

točkami. Večji je naklon krajši je delovni čas.


3.3.4 Ortogonalna tehnika terminskega planiranja

Bistvo te tehnike je v tem, da na eno od koordinatnih osi nanesemo vzdolžni presek

objekta, na drugo koordinatno os pa časovno skalo izvajanja del. Z daljicami v tako

skonstruiranem koordinatnem sistemu ponazarjamo dela, ki so na eni osi koordinatnega

sistema opredeljena časovno, na drugi pa lokacijsko. Rezultat ortogonalne tehnike so

ortogonalni terminski plani. Ti so posebej primerni pri razvlečenih objektih (ceste,

železnice...).


4 SANACIJSKE METODE VLAŽNIH ZIDOV

Vstop vlage v konstrukcijo, ali nastanek vlage v konstrukciji, je potrebno nujno preprečiti.

Zato moramo najprej odkriti vzroke, ki so povzročili vlago v objektu in jih nato odstraniti.

Nastanek kondenzne vode se prepreči z dodatno toplotno izolacijo obodnih sten, z

izdatnejšim ogrevanjem prostorov in po potrebi z ustreznimi parnimi zaporami. Priporoča

se tudi pogosto zračenje zidov.

Večji problem je kapilarna vlaga. Do tovrstnega vlaženja zidov pride zaradi nezadostne ali

nepravilno vgrajene hidroizolacije, zaradi poškodb hidroizolacijskih plasti oziroma

predčasne dotrajanosti hidroizolacije, zaradi vgrajenih slabo izolacijskih materialov ali

zaradi zablatitve odvodnega kanalskega sistema – drenaže.

V primeru, da je poškodovana vertikalna hidroizolacija obodnega kletnega zidovja, je

sanacija enostavna. Stavbo je potrebno odkopati in obnoviti vertikalne izolacijske plasti.

Pogosteje pa se srečujemo s poškodbami horizontalnih izolacijskih slojev, obnova

(zamenjava) le-teh je možna, vendar problematična in draga.

Poznamo veliko možnosti, kako preprečiti vstop vlage oziroma vode v objekt:

• metoda s sanacijskimi ometi,

• sanacija vlažnih zidov z izvedbo drenaže,

• metoda z rezanjem zidu in vstavljanjem hidroizolacijskih vložkov,

• odvod površinskih voda,

• metoda izsuševanja zidov z elektroosmozo,

• metoda s silikonsko blokado,

• metoda z vibracijskim potiskanjem kromirane jeklene pločevine v zidove,

• izvedba vertikalne hidroizolacije zidov in vkopanih delov objekta,

• osuševanje z RAEM opečnimi elementi,

• metoda z zračnimi kondenzatorji,

• metoda z odvzemanjem zidakov.


4.1 OPIS POSTOPKA METODE S SANACIJSKIMI OMETI

Običajno apneno- cementni omet na zidu, ki je izpostavljen dvigu kapilarne vlage, kaj

kmalu klavrno konča. Da bi dolgoročno ostal na zidu in hkrati opravljal še razvlažilno in

okrasno funkcijo, mora biti omet iz čisto drugačnega “testa”. Hydroment sušilni omet je

nedvomno dokaz, da izpolnjuje te zahteve.

Hydroment je mineralni sušilni omet, na osnovi pranega kremenovega peska in

hidravličnih vezi, z mineralnimi in posebnimi dodatki za izboljšanje obdelanosti in

izdatnosti. Med mešanjem hydromenta z vodo se v ometu tvori velika količina por, ki so

med sabo povezane s posebnimi hydroment kapilarami mikro-velikosti. Te kapilare zaradi

svoje ozkosti preprečujejo, da bi voda prehajala skozi plasti ometa v tekoči obliki. Voda

prehaja skozi izredno paroprepustni omet kot para. Na tak način ne more s seboj nositi

vodotopnih soli, ki ostanejo v neškodljivi raztopljeni obliki v zidu, ne prehajajo v omet in

na njegovo površino in ne povzročajo zasičenja ometa in značilnih površinskih poškodb.

Te izredne lastnosti omogočajo, da hydroment uporabljamo za:

• notranji in zunanji sanacijski omet,

• neomejeno razvlaževanje vseh vrst zidov s kapilarno vlago in solmi v primerih, ko ni

mogoče vzpostaviti blokade kapilarni vlagi,

• sanacijski omet na zidu, kjer smo blokirali kapilarno vlago,

• omet za prizidek (cokel),

• kletni notranji omet,

• omet na kletnih obokih pod nivojem terena.

Hydroment fini omet je mineralni omet na osnovi finega pranega kremenovega peska in

hidravličnih veziv. Namenjen je za finalno izravnavo sušilnega ometa hydroment.

4.1.1 Postopek dela s hydroment ometom

1. Najprej je potrebno odstraniti ves omet iz sten do opeke. Iz fug je potrebno odstraniti ves

slabo vezani ali razpadajoči vezni material in fuge poglobiti minimalno do debeline 2 cm.

Zidne površine je potrebno v celoti popraviti v skladu z zahtevami navodili navedenimi na


tehničnem listu proizvajalca sušilnega ometa. Približno pol ure pred ometavanjem površino

intenzivno navlažimo z vodo.

2. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da lahko vezni obrizg (špric) pri hydromentu

preskočimo, in neposredno na navlažen zid namečemo prvi sloj sušilnega ometa

hydroment v debelini po 1 cm, katerega ne zaglajujemo. V primeru, da obrizg vseeno

izvedemo, ga smemo pripraviti izključno le iz hydroment sušilnega ometa, ampak kot

malto.

3. Naslednji dan prvi sloj sušilnega ometa hydroment spet intenzivno navlažimo, nakar ga

ponovno omečemo s hydroment sušilnim ometom do skupne debeline ometa najmanj 2

cm. Če je potrebna večja debelina ometa, omet vgrajujemo v slojih po 1 cm do želene

debeline, da se s tem izognemo možnosti nastajanja razpok. Debelino nanosa uravnavamo

s predhodno pripravljenimi vodilnimi letvami ali fažami, narejenimi iz hydroment

sušilnega ometa. Zadnji sloj hydroment sušilnega ometa z izravnalno desko porežemo od

spodaj navzgor. Izogibati se je potrebno prekomernemu zaglajevanju ometa. Vodilne letve

odstranimo, ter prazne žlebove zapolnimo s hydroment sušilnim ometom, še preden se

naneseni sloj ometa strdi.

4. Glede na zahtevan videz površine lahko:

• zadnji sloj hydroment sušilnega ometa po strditvi (2 do 3 ure) oblikujemo z leseno ali

plastično gladilko do srednje gladke strukture,

• z zidarsko žlico oblikujemo določeno strukturo z videzom starejših zidov,

• za popolnoma gladko površino nanesemo približno 2 mm hydroment finega ometa,

katerega zagladimo kot fini omet. Priporočen čas izvedbe finega ometa je vsaj 2 do 30

tednov po izvedbi primarnega ometa na dobro navlaženo podlago. Predhodno moramo

navlažiti sušilni omet zaradi možnosti nastanka razpok.

5. Med posameznimi sloji hydroment sušilnega ometa so možne prekinitve, vendar

moramo ob nadaljevanju predhodne sloje ometa dobro navlažiti.


6. Po treh tednih lahko sušilni omet hydroment prebarvamo s fasadno barvo. Pri tem je

zelo važno, da ima fasadna barva vsaj tolikšno ali večjo paroprepustnost, kot hydroment

sušilni omet. Zahtevano paroprepustnost dosegajo silikatne ali silikonsko mineralne barve,

apneni belež in podobno.

7. Barvanje fasadnih površin se izvede s paroprepustnimi silikatnimi barvami, barvanje

notranjih površin pa se izvede s paroprepustnimi apnenimi barvami ali silikatnimi barvami.

Odpadni omet moramo odpeljati od objekta, da bi s tem onemogočili prehajanje v vodi

topnih soli potom kapilarnih sil nazaj na zid. Da zagotovimo optimalno količino zračnih

por, malto mešamo 10 minut. Prav tako malte ne smemo mešati predolgo, saj se potem

tvori preveč zračnih por, ki povzročajo padec trdnosti.

Zelo pomembno je, da na sušilni omet ne smemo izvajati nobenih stenskih oblog (les,

tapete, keramika, ipd.). Če se temu zaradi funkcionalnih razlogov ne moremo izogniti je

teh površin naj čim manj, višina obloge pa čim nižja. Sušilni omet v tem primeru izvedemo

minimalno 0,5 m nad višino obloge. Kot alternativa se obloge lahko izvedejo na

podkonstrukciji za katero bo omogočeno kroženje zraka. Instalacije na zidu, na katerem bo

vgrajen sušilni omet se v nobenem primeru ne smejo pritrjevati z uporabo mavca, ampak

samo s posebno hitrovezno cementno malto (npr. hidrozat). Zato je potrebno vse obstoječe

mavčne plombe odstraniti in jih zamenjati s hitrovezno cementno malto.

Temperatura zraka in podlage med nanašanjem malte in vezanjem ne sme biti nižja od

0°C.

Da bi preprečili prehitro izsuševanje ometa med vezanjem, se moramo izogibati direktni

sončni pripeki in močnemu vetru. Fasadno površino zaščitimo z zaščitnimi zavesami ali

škropimo z vodo. Prav tako moremo preprečiti, da bi v času vezanja omet izpiral dež.

Hydroment sušilni omet ni hidroizolacija in ga ne smemo uporabljati tam, kjer je prisotna

tlačna ali pronicna voda. V kleteh, kjer je prisotna visoka zračna vlaga, moramo za

optimalno delovanje sušilnega ometa hydroment nujno zagotoviti zadostno prezračevanje.

Na fasadnih stenah se priporoča do višine cirka 2,5 m sušilni omet hydroment. Nad višino

se nanese Kemamix. Kemamix je suho pripravljena mešanica iz apna in cementa v

razmerju 3:1, pranega kremenovega peska s pravilno granulometrijo ter specialnih


dodatkov. Po končanem mešanju z vodo dobimo mikroarmiran omet, ki ga odlikuje dobra

sprijemljivost s podlago, zračnost in obdelanost.

Za popravilo globljih poškodb na obstoječih stabilnih ometih (predhodno je potrebno

odstraniti ves slabo vezan omet, površino pa oprati z vodo pod pritiskom), naj se prav tako

uporabi Kemamix G, na koncu se naj kompletne površine preplastijo z Kemamix F. Za

boljšo sprijemljivost priporočamo, da se Kemamix modificira s polimerno disperzijo

Kemacryl.

V primeru potrebe po hrapavi strukturi, se lahko namesto finega zaključnega ometa nanese

tanek sloj paroprepustnega silikatnega ometa s strukturo.

4.2 ZAŠČITA KONSTRUKCIJE PRED TALNO VLAGO

4.2.1 Vertikalna hidroizolacija

Naknadna izvedba vertikalne izolacije stavbnega ovoja proti vdoru vlage iz temeljnih tal je

razmeroma preprosta. Očiščen, osušen in saniran vertikalni del temeljnega zidu in del

kletnega zidu hišnega podstavka zaščitimo pred zasutjem drenažnega jaška z bitumensko

hidroizolacijo (klasična hidroizolacija), ki jo lahko pred morebitnimi mehanskimi

poškodbami še dodatno zaščitimo s toplotno izolacijo.

4.2.2 Horizontalna hidroizolacija

Med opisanimi postopki sanacije s talno vlago (vodo) napojene ovojne konstrukcije, je

najzahtevnejša izvedba horizontalne hidroizolacije. Načinov je več: od vlaganja svinčene

pločevine, izolirnih plasti do prepojitve konstrukcije z impregnacijo, ki odbija vodo.

Zaradi pomislekov, da s posegom žaganja ovojne konstrukcije in uvajanja horizontalne

izolacije v nosilno konstrukcijo negativno vplivamo na statično stabilnost avtohtone

stavbe, delno jo poškoduje že sam poseg, ki ga ni mogoče izpeljati brez tresljajev, se v

praksi vedno bolj uveljavlja postopek prepojitve konstrukcije z vodoodbojno snovjo.

Postopek strokovno imenujemo impregnacija in ga za sanacijo kapilarne vlage v gradivih

hišnega podstavka identitetno oblikovanih stavb tudi priporočamo.


Vodno zaporo, imenovano impregnacija zidu, izvedemo tako, da stavbni ovoj na stiku s

temelji prepojimo z vodoodbojno tekočino, ki ustvari trajno za vodo neprepustno plast. To

izvedemo tako, da v ovojno konstrukcijo nad temelji zvrtamo vrtine pod kotom 30 do 40

stopinj. Zidove debelejše od 50 cm, je treba vrtati z dveh strani (notranje in zunanje). V

vrtine s sondo nalivamo posebno raztopino toliko časa, da je zid popolnoma napit. Po

popolni prepojitvi zidu morajo vrtine ostati odprte 30 do 60 dni, nato jih zapremo z

vodoneprepustno snovjo, ki jo uporabljamo za tesnjenje fug (izoplast).

Tudi pri sanacijah poškodb hišnega podstavka zaradi delovanja kapilarne vlage pri novih

stavbah z izvedeno, a mestoma poškodovano horizontalno ali vertikalno izolacijo, je

postopek vodne zapore, izvedene z impregnacijo, zelo uporaben. Uporabljamo pa ga tudi

pri gradnji novih stavb, in sicer na tistih delih, kjer je bitumenska hidroizolacija prekinjena

zaradi kontinuitete konstrukcijske armature.

4.3 SANACIJA VLAŽNIH ZIDOV Z IZVEDBO DRENAŽE

Preveliko količino talne vlage (vode) v zemlji oziroma temeljnih tleh odstranimo z

izsušitvijo. To izvedemo z drenažami vseh vrst (vertikalna, horizontalna, zračna), ki so v

nekaterih primerih zelo uspešen sanacijski ukrep. Predpogoj je solidna izvedba, vgradnja

na pravem mestu, ustrezna zaščita pred zablatitvami, pravilen padec in zadosten profil

odtočnih cevi.

4.3.1 Vertikalna drenaža

Objekt se nahaja ob vznožju ali pobočju hriba. S svojo maso predstavlja oviro podtalnici,

ki se po vodo-neprepustnih plasteh preceja v dolino. Voda ob objektu zastaja in predstavlja

stalno potencialno nevarnost, da bo ob najmanjši okvari na hidroizolaciji prodrla v objekt.

Preventivni ukrep v takem primeru je drenaža, ki vodi omogoči čim lažji odtok s pomočjo

drenažnih cevi.

Vertikalno drenažo izvedemo tako, da ob zunanjih stenah stavbnega ovoja izkopljemo

jarke do dna temeljev in vanje na podlago iz proda položimo zbiralne drenažne cevi, ki

imajo v zgornjem delu odprtine, skozi katere v drenažo vstopa voda. Cevi so položene v


padcu od 0,5 do 2%. Položene so na dno temelja oziroma minimalno 10 cm pod

horizontalno hidroizolacijo tlaka v kleti. Cevi so zasute s filtrom peska, debelejšim

frakcijam sledijo drobnejše in končno humus. Kjer se steka več krakov drenažnih cevi ali

pa se smer kanala menja, vgrajujemo v mrežo revizijske jaške. Občasna kontrola delovanja

drenaža je zaželena. Da preprečimo možno zablatitev drenaže je priporočljivo, da jih

zavarujemo s povstjo (propilenski filc), cevi enostavno ovijemo, ali pa ovijemo z njimi tudi

del gramoznega nasutja. Drenažne cevi so lahko plastične ali betonske izvedbe.

4.3.2 Horizontalna drenaža

Izvedemo jo običajno pod celotno površino objekta. Drenažne cevi so položene v nasutju

pod tlemi objekta (kleti) v obliki ribje kosti in povezane z zbirnim kanalom. Z horizontalno

drenažo je možno nivo podtalne vode znižati na kontrolirano višino in vodi omogočiti, da

bi kvarno vplivala na hidroizolacijo. Višina gramoznega nasutja v katerem je položena

drenaža je približno 30-40 cm.

4.3.3 Zračna drenaža

V tem primeru klet objekta ni zasuta, okoli nje kroži zrak. Vlažna zemlja nima direktnega

stika z obodom stavbe. Horizontalna izolacija je izvedena normalno, zračna drenaža pa

nadomešča vertikalne izolacijske plasti.

4.3.4 Odtočni žlebovi in ponikovalnica

V nekaterih občinah dovoljujejo, da se voda iz streh oziroma meteorna voda spelje v

mestno kanalizacijo. Kjer to ni dovoljeno, pa je potrebno narediti ponikovalnico. Če se

voda steka iz asfaltnih površin, obstaja možnost razlitja nevarnih snovi. V tem primeru je

potrebno narediti lovilec olj, kateri zadrži mastne delce, voda pa odteče nemoteno naprej v

mestno kanalizacijo ali ponikovalnico.


Slika 4.1: Izvedba ponikovalnice

4.4 METODA Z REZANJEM ZIDU IN VSTAVLJANJEM HIDROIZOLACIJSKIH

VLOŽKOV

Zid predviden za sanacijo, v temeljnem delu in v coni oslabitve izžagamo po

horizontalnem stiku, skozi celotno debelino. Z žaganjem zaradi vibracij verige specialne

žage povečamo stik na 2,5-3,5 cm, med spodnjo in zgornjo vrsto opeke. Tehnološki opis

postopka definira izvedbo blazine iz elastično plastične konsistence malte, na katero se

položi hidroizolacijski vložek, ki je največkrat klasična bitumenska lepenka ali

hidroizolativna folija.


Pred začetkom uporabe sanacijskega postopka – sanacije izvedbe nepropustne membrane

za zaustavitev kapilarnega dviga vlage iz podtalnice, moramo raziskati gradivo v zidovih

in način tehnološke izvedbe zidanja. Izvedba z žaganjem je možna le, če so v zidu

horizontalni ravni stiki, kot je to pri klasični zidavi z opeko ali penjenimi mehkejšimi

gradivi. Glede na debelino zidu in debelino izžagane reže za polaganje horizontalnega

vložka določimo pogostost zabijanja zagozd, ki bodo nudile oporo zidu do predvidenega

injiciranja. V elaboratu se določi kvaliteta hidroizolacijskega vložka, kot tudi injicirane

malte, glede na hitrost napredovanja izvedbe postopka.

Izvedba postopka:

S specialno žago izžagamo horizontalni stik, ki zaradi vibracije kovinskega lista z verigo

poveča širino stika. Stik najprej izpihamo. Nato v stik injiciramo plastično malto. Ta malta

nam služi za mehko ležišče hidroizolacijskemu vložku. Obenem pa služi kot zaščita pred

poškodbami. Kakšen material se bo uporabil za hidroizolacijski vložek je določeno s

tehnološkim elaboratom. V uporabi so lahko razne hidroizolacijske folije, armirane

poliestrske plošče in nerjaveča jeklena pločevina. Hidroizolacijski vložki morajo biti daljši,

kot je debelina zidu, in se po končanem tehnološkem postopku porežejo s kotno rezalko

1 cm od zidu, kar preprečuje vlaženje iz temelja v fasadni omet.

4.5 ODVOD POVRŠINSKIH VODA

Eden od vzrokov navlaženja podzemnih in temeljnih zidov je tudi razlivanje atmosferske

vode okoli objekta, katerega odvodnjavanje pogosto ni rešeno, je nepravilno rešeno ali pa

je zaradi dotrajanosti poškodovano. Možnosti reševanja tega problema pri sanacijah so

različne in predstavljajo posebno nalogo projektanta za vsak objekt posebej. Zelo

pomembno je, da ta problem rešujemo skupaj z vsemi drugimi zahtevami vsakega

posameznega objekta. Če je v sklopu širše lokacije objekta možnost odvodnjavanja

atmosferske vode, potem moramo to izkoristiti in izdelati kanale, izlivnike, steze s

potrebnim padcem ter speljati vodo do reke ali kakšnega drugega obstoječega vira

odvodnjavanja. Včasih je zelo uporaben in ekonomičen način sanacije tudi razlivanje vode

po poroznem terenu, in sicer čim dlje od objekta.


Odvodnjavanje atmosferske vode po terenu lahko kombiniramo z dreniranjem, če v bližini

ni vodotoka ali pa se za manjše količine ne izplača odvodnjavati vode. Najenostavnejši

način deponiranja atmosferske vode je ob samem objektu, ampak ni povsem varen, ker se

vsa voda zliva proti temeljem in lahko v primeru zamašitve drenažnega rova ali cevi, pride

do neposrednega prodiranja vode v temelje.


5 UREDITEV GRADBIŠČA

Pred začetkom gradbenih del smo morali izdelati načrt ureditve gradbišča. Ker se objekt

nahaja v strogem centru Murske Sobote in je parcela, na kateri se bodo izvajala gradbena

dela, velikosti 290 m2, smo morali zelo smiselno urediti gradbišče. Na gradbišču smo

potrebovali:

• en delovodski kontejner, kjer bodo potekali operativni sestanki na gradbišču,

• en kontejner za delavce,

• eno lopo za hranjenje materiala in lahkih delovnih strojev,

• WC,

• žerjav – Liebherr K-35,

• pnevmatsko kladivo.

5.1 DIMENZIONIRANJE VELIKOSTI ZAČASNIH GRADBIŠČNIH

PROSTOROV

Za vodenje in normalno delo so potrebni začasni gradbiščni objekti, katerih obseg je

odvisen od velikosti in lokacije gradbišča ter trajanja del. Glede na velikost spada naše

gradbišče na malo gradbišče (do 25 gradbenih delavcev). Zato pridejo v poštev montažno-

demontažni objekti.

Poleg pisarniških, garderobnih, sanitarnih in prehrambenih prostorov moramo na gradbišču

postaviti delavnice, ki služijo proizvodnji. Vsi objekti morajo glede na velikost izpolnjevati

minimalne pogoje:

• pisarniški prostori: 3,0-3,25 m2 na uslužbenca

• garderoba : 0,4-0,5 m2 na delavca

• 0,3-0,5 m2 za delovno obleko in čevlje

• Sanitarije: 1 WC na 10-25 delavcev

1 pisoar na 15-30 delavcev


• Jedilnica: 0,5-1,0 m2 na delavca

Za zagotovitev nepretrganosti proizvodnega procesa rabimo skladiščna prostore. Na

gradbišču smo bili primorani postaviti pločevinasto uto, dimenzij 4,0x6,0 m, ki nam po

standardu ni zadostovala, ampak smo zaradi prostorske stiske v njej lahko hranili le lahke

delovne stroje in potreben material za gradnjo.

5.2 OBJEKTI ZA PISARNIŠKE PROSTORE

Od režijskih delavcev so na gradbišču:

• vodja gradbišča,

• pomočnik vodje gradbišča,

• delovodja.

Na gradbišču smo bili trije režijski delavci. Za vsakega smo bili dolžni po normativih

zagotoviti 3,25 m2 površine. Iz tega je razvidno, da bomo imeli 10 m2 uporabne površine

pisarniških objektov. Na podlagi potreb smo izbrali pisarniški kontejner standardnih

dimenzij 6,05x2,43 m. Pisarniški kontejner nam je služil za vodenje internih sestankov, kot

tudi sprejeme nadzornih organov investitorja.

5.3 OBJEKTI ZA BIVANJE, PREHRANO, GARDEROBO IN SANITARIJE

Objekti za bivanje niso bili potrebni, saj imajo vsi delavci prebivališče v okoliških krajih.

Prostor za malico ravno tako ni bil potreben, saj je za delavce bila poskrbljena prehrana v

jedilnici izven gradbišča.

Garderoba: 0,4-0,50 m2 na delavca

0,30-0,50 m2 na omarico za delovno obleko in čevlje

Za garderobo smo postavili en kontejner standardnih dimenzij 6,05x2,43 m.

Sanitarije: 1WC za 10-25 delavcev

1 pisoar za 15-30 delavcev


1 prha do 10 delavcev

Postavili smo eno mobilno enoto WC-ja z vgrajenim pisoarjem, kar nam je zadostovalo za

predvideno število delavcev, medtem ko zaradi prostorske stiske gradbišča in bivanja

delavcev v okoliških krajih, nismo postavili kontejnerja s prho.

5.4 DEPONIJSKI PROSTORI

Deponijskih prostorov za potrebe gradbišča razen v pločevinasti uti nismo imeli. Tako smo

predvideli 3x5 m pločevinasto uto, kjer smo imeli shranjeno krožno žago, vibronabijač,

nekaj lesa za opaževanje, cement, ves ostali material je prihajal sprotno na gradbišče.

5.4.1 Dimenzioniranje deponijskih prostorov za potrebe gradbišča

Q*n*k*αF = T*q*β (5.1)

F - potrebna velikost skladiščnega prostora

Q - količina materiala

T - število dni z materialom

n - število dni rezerve materiala

k - koeficient neenakomernosti porabe materiala

α - koeficient neenakomernosti dobave materiala

β – manipulativni koeficient

5.4.2 Deponija armature:

Deponija armature je bila 3,00x6,00 m.

Dimenzije so prilagojene dimenzijam armaturnih mrež.


5.4.3 Deponija armaturnih palic

Q=3000,00kg

n=10

k=1,15

L=1,15

T=2 dni

q=1,6t/m2

β=0,7

Q*n *k *α 3000*10*1,15*1,15 39675F = = = = 15,74

T *q *β 2*1,80*0,7 2,52 (5.2)

Deponija v velikosti 6,0x3,0m.

5.4.4 Deponija opeke

Q=1620 kom

n=5

k=1,20

L=1,15

T=4 dni

q=0,65t/m2

β=0,7

Q*n *k *α 1620*5*1,20*1,15 11178F = = = = 61, 42

T *q *β 4*65*0,7 182 (5.3)

Deponija v velikosti 61,42 m2; 10,0x6,0 m.

5.4.5 Deponija lesa

Q=3m3

n=12

k=1,15

L=1,15


T=3 dni

q=1,5t/m2

β=0,5

Q*n *k *α 3,0*12*1,15*1,15 47,61F = = = = 21,16

T *q *β 3*1,5*0,5 2, 25 (5.4)

Deponija v velikosti 21,16 m2; 5,0x4,0 m.

5.4.6 Deponija cementa

Q=10000kg

n=3

k=1,20

L=1,15

T=5 dni

q=1,5t/m2

β=0,7

Q*n *k *α 1000*3*1, 20*1,15 39744F = = = = 7,64

T *q *β 5*1500*0,7 5200 (5.5)

Deponija v velikosti 7,64 m2; 2,5x,0 m.

5.4.7 Skladišče vnetljivih snovi

Skladišča smo locirali na samem in smo poskrbeli, da je bilo zadoščeno požarni varnosti. V

našem primeru je bilo zelo majhno količino vnetljivih snovi, zato nismo potrebovali

posebne lope.

5.4.8 Deponija peska

Deponija peska za malte je dimenzij 4x4 m.


5.5 OSKRBA Z VODO

Količino vode izračunamo na podlagi normativov. Morebitne podatke za potrošnjo vode,

ki jih v normativih ni, ocenimo, in nato izračunamo najprej dnevno potrošnjo vode. Za

normalno obratovanje gradbišča upoštevamo še 50-odstotno rezervno urno porabo (h

k ), s

katero zajamemo vse porabe vode.

( )Qmax/dQ = k *max/h h nh (5.6)

Qmax/d [m3/dan]-maksimalna poraba vode na dan

hk (1,50 za 50-odstotno rezervno urno porabo) – koeficient rezervne urne porabe

hn [m3/dan] – predstavlja število delovnih ur na dan

Svetli premer gradbiščnega cevovoda d [m] se dimenzionira glede na količino pretoka in

hitrost pretoka po naslednji enačbi:

4*Qax,hd =v*π

(5.7)

d – svetli premer cevovoda

v [m/h] – hitrost pretoka vode

π - Ludolfovo število

Običajno se hitrost vode giblje od 5 do 15 dm/s.

Pritisk tehnološke vode na gradbišču mora znašati 2 do 3 bara, minimalni pritisk vode 2 m

nad najvišjo točko objekta pa ne sme biti manjši od 0,8 bara.

Za razvod vode po samem gradbišču uporabimo gumijasto cev ¾“ mm, ki je priključena

na vodomerni jašek, direktno na mestni vodovodni sistem.


Tabela 5.1: Poraba tehnične vode za posamezna dela

Vrsta porabe Na enoto mere Poraba [m3]

1. Priprava betona m3 0,120-0,200

2. Priprava malte m3 0,150-0,300

3. Zidanje m3 0,090

4. Ometavanje m2 0,22

5. Vlaženje betona m2 0,030

6. Pranje cestišč m2 0,040

7. Vlaženje opaža m2 0,005

Tabela 5.2: Poraba pitne vode na gradbišču

Vrsta porabe Na enoto mere Poraba [m3]

8. Na gradbišču Delavec/dan 0,030

Tabela 5.3: Prikaz potrebne količine vode na gradbišču

1. Priprava betona m3/dan 0,6 x 0,200 m3 0,12 m3

2. Priprava malte m3/dan 1,30 x 0,300 m3 0,39 m3

3. Zidanje m3/dan 10 x 0,090 m3 0,90 m3

4. Ometavanje m2/dan 100 x 0,022 m2 2,20 m3

5. Vlaženje betona m2/dan 100 x 0,030 m2 3,00 m3

6. Pranje cestišč m2/dan 50 x 0,04 m2 2,00 m3

7. Vlaženje opaža m2/dan 20 x 0,005 m2 0,10 m3

8. Na gradbišču del/dan 20 x 0,30 m2 0,60 m3

Σ 9,31 m3

Količina vode, ki jo potrebujemo za nemoteno oskrbo gradbišča z vode, znaša:

( )Q 9,31max/d 3Q = k * = 1,5* = 1,75mmax/h h n 8h (5.8)


Svetli premer gradbiščnega cevovoda znaša:

34*Q 4*1,75m / hax,hd = = = 0,0249 cmv*π 3600m / h *3,14

oziroma 2,49 cm. (5.9)

5.6 ELEKTRIČNE INSTALACIJE

Električna energija za potrebe gradbišča je zagotovljena iz električnega omrežja, preko

gradbiščne omarice. Služi za pogon mehanizacije, strojev, za razsvetljavo, za

komunikacijske zveze idr.

Na gradbišču smo koristili električni tok z napetostjo 380 V za stroje (3 fazni tok) in 220 V

za razsvetljavo (1- fazni tok).

Potrebna moč električne energije:

k *k0 1N = N *tr i ηm∑ (5.10)

Ntr-potrebna efektivna moč električne energije

Ni – instalirana moč motorja

ko – koeficient obremenjenosti motorjev (k0<1)

k1 – koeficient istočasnosti obratovanja motorjev

mη – koeficient izkoristka

Moč transformatorske postaje se izračuna:

[ ]Ne

N = kWAtr cosΦ (5.11)

Ntr – potrebna moč transformatorja

cosФ – fazni zamik


Tabela 5.4: Prikaz porabnikov električne energije in njihova poraba

Električni porabnik cosФ k=k0*ki/η

Mešalci za beton 0,68 0,60-0,70

Drobilci, vibracijska sita, kompresorji 0,65- 0,75 0,55-0,75

Bagri 0,60-0,80 0,60-0,85

Žerjavi in dvigala 0,40-0,50 0,40-0,50

Stroji za kontinuirni promet 0,70 0,60

Gradbiščna razsvetljava 0,95 1,00

Tabela 5.5: Porabniki električne energije na gradbišču

Žerjav 5 kW

Mešalec malte 4,0 kW

Vibratorji 2,0 kW

Ostali stroji, pripomočki 4 kW

Drobna mehanizacija 5 kW

Skupaj 20,00 kW

k *k0 1N = N *tr i ηm∑ (5.12)

Potrebna moč transformatorske postaje za nemoteno oskrbo gradbišča z električnim tokom

znaša:

k *k0 1= N * = 5,0*0,4 + 4,0*0,60 + 2,0*0,65 + 4,0*1,0 + 5,0*1,0tr i ηm∑N =

=14,7 kWA (5.13)

Potrebna moč transformatorske postaje mora znašati 16 kWA.


5.7 DIMENZIONIRANJE GRADBIŠČNIH PROMETNIC

Glede na okolico gradbišča, ki je zelo kompleksna, je dostop na gradbišče iz

severozahodne strani. Novih prometnih poti za dostop na gradbišče ni bilo potrebno

urediti.

5.8 DOLOČITEV POTREBNIH TRANSPORTNIH SREDSTEV ZA

HORIZONTALNI IN VERTIKALNI TRANSPORT NA GRADBIŠČU

Vsi zunanji transporti so v celoti potekali s cestnimi prevoznimi sredstvi. Za prevoz veziv

in agregatov so se uporabljala tovorna vozila. Tudi prevoz opreme, strojev, orodja in

drugih gradbenih materialov je potekal s tovornimi vozili. Za transport svežega betona pa

avto-mešalci s prostornino 9 m3.

Notranji vertikalni transport se je vršil z žerjavom Liebherr K-35.


6 POSNETEK STANJA

6.1 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je prikaz rušitve objekta, sanacije in uporabljenih sanacijskih

materialov ter terminski plan gradnje objekta. Zaradi specifike gradnje na zelo ozkem

območju in v samem centru Murske Sobote pa prikaz ureditve gradbišča. Pri tehnologiji

sanacije je bilo potrebno težiti k uporabi naravnih materialov, ki so zdravju in okolju

prijazni. Ker pa objekt opredeljen kot del spomeniško zaščitenega objekta in predstavlja s

svojo podobo pomemben kulturno-zgodovinski spomenik v mestu Murska Sobota, se

moramo držati navodil Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

6.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA

Objekt se nahaja v uličnem nizu Slovenske ulice v Murski Soboti in je bil zgrajen leta

1907. Leži na parceli št. 1294, 1295/3, 1296/1 in 1295/6, skupaj v velikosti 290 m2. Objekt

je enonadstropen, z delno izkoriščenim podstrešjem. V nadstropju objekta je bilo v

preteklosti urejeno stanovanje, ki je imelo urejen dostop na podstreho. V pritličju je

trenutno urejena prodajalna s spominki. Na severovzhodni strani objekta (dvoriščna stran)

je objekt v preteklosti segal v notranjost parcele, sedaj pa je ta del objekta delno porušen.

Del objekta na dvoriščni strani, ki še stoji, pa je v zelo slabem stanju in kot tak predstavlja

nevarnost za okolico.


Slika 6.1: Prikaz grafičnih podatkov ZK Geodetske javne infrastrukture

6.3 PREGLED STANJA IN UGOTOVITVE

Pri pregledu konstrukcijskih delov zgradbe smo ugotovili, da so obodni nosilni zidovi v

celoti ohranjeni, medtem ko je nosilna stena na severovzhodni strani v slabšem stanju in se

poruši. Prav tako se porušijo vse predelne stene, zaradi novih razporeditev prostorov.

• V predelu pritličja (obodni zid) smo zasledili vlago na zidovih, do višine 2 m. Čeprav

je bila v preteklosti narejena hidroizolacija s postopkom žaganja zidov in vstavljanjem

hidroizolacijskih trakov, talna plošča ni bila zaščitena s hidroizolacijskimi trakovi.

Posledično je bil prisoten kapilarni dvig vode in vlaga v stenah ter tlaku.

• Obodni zidovi so zgrajeni iz NF opeke v apneni malti. Debelina zidu na južni strani

(Slovenska ulica) znaša 70 cm, medtem ko zid na vzhodni in zahodni strani debeline 50

cm.

• Predelne stene v pritličju in nadstropju so zidane iz NF opeke v debelini 20 do 30 cm

in se porušijo zaradi nove geometrije bivalnih prostorov.

• Vmesne plošče so zgrajene po principu tramovnega sklada in kot take ne ustrezajo

novodobnim standardom bivanja in konstrukcijskim zahtevam novega objekta. Zato jim


moramo porušiti in se namestiti nove etažne plošče iz Hi-bond pločevine ter 5 cm debele

armirano betonske plošče.

• Streha je dvokapnica, s spremenljivim naklonom 22° in 45° iz bobrovcev. Ker je v

slabem stanju, jo moramo porušiti. Izgled nove strešne konstrukcije in kritine mora

ustrezati predhodnemu izgledu, zato se moramo držati navodil Zavoda za varstvo kulturne

dediščine Slovenije, ki je zapisal: “Leseno ostrešje obuličnega objekta naj se ohrani; v

primeru menjave kritine priporočamo čim višjo mero souporabe strešnikov; sicer je

potrebno uporabiti klasičen bobrovec (neengobiran, neglaziran), brez bakrenih obrob,

žlote; v primeru potrebe naj se namesti linijski snegobran, ne pa točkovni; vsa kleparska

dela je potrebno izvesti v enem materialu; za tip slemenjaka naj se izbere slemenjak z

gumbom ali nosom; videz strešine in izvedba morata ostati enaka obstoječim; še posebej

pomemben je pogled na južni del hiše z značilnim nizom petih niš in mehkim strešnim

zaključkom.”

• Obstoječa dvokrilna okna so prva in ne ustrezajo sedanjim standardom o energetski

učinkovitosti, zato jih bomo zamenjali. Ker severna stran objekta (dvoriščna) ni predmet

Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se namestijo nova iz aluminija. Na južni

strani objekta pa se moramo držati navodil ZVKD Slovenije in namestiti tri nova lesena

okna, ki pa morajo biti identična oziroma narejena po vzoru obstoječih in njih profilacije.

Izložbena okna, ki so bila prej iz dveh delov, z vmesnim razstavnim prostorom, se

zamenjajo z novimi iz aluminija, z toplotno izolativnostjo U=1,1 W/m2K in 4-16-4 mm

izolacijskim steklom.

• Glavni vhod v poslovni objekt predstavljajo enokrilna lesena vrta, z zamikom v objekt,

glede na izložbo. Zaradi energetske neučinkovitosti ter novega izgleda se zamenjajo skupaj

z izložbenim oknom. Vhod v objekt ostane z zamikom v objekt in v aluminijasti izvedbi.

• Fasada je iz apnene malte obarvana v rdeče – oker barvi. Zaradi dotrajanosti in

prisotnosti vlage jo bomo v celoti obnovili. Pri tem pa se moramo držati navodil ZVKD

Slovenije, tako da ostane videz v prvotni podobi.

• Obstoječe elektro in strojne instalacije bomo odstranili in v celoti obnovili. Na novo bo

izveden priklop na mestno plinovodno omrežje.

• Obstoječi dimnik bomo porušili in v novozgrajenem objektu pustili odprtine za dimnik

iz nerjaveče pločevine.


7 SPLOŠNO O GRADNJI

Predvidena rekonstrukcija obstoječega objekta je dimenzij 12x10m in novogradnja objekta

v velikosti 5,4x5,8 in 5,5x4,5 m.

Najprej smo pregledali obstoječe stanje objekta in določili gradbiščno mejo. Zavarovali

smo gradbišče in postavili začasne gradbiščne objekte.

Predhodno smo izdelali terminski plan izvajanja del. Rok za dokončanje vseh del je znašal

120 dni ali 4 mesece.

Zaradi specifike gradnje objekta, ki se nahaja v centru mesta Murske Sobote, smo posebno

pozornost posvetili ureditvi gradbišča. Ves material, ki smo ga porušili smo morali sproti

voziti na deponijo. Pri gradnji objekta pa smo morali posvetiti posebno pozornost dostavi

materiala. Dostavo materiala smo vršili sprotno, odvisno od vrste del, ki smo jih izvajali.

Ureditvena shema gradbišča se nahaja v prilogi.

7.1 OPIS RUŠITVENIH DEL, TER PRIKAZ TERMINIRANJA RUŠITVENIH DEL

Pred začetkom rušitvenih del smo izvedli izklop vseh inštalacijskih naprav, ki so potekala

preko območja rušitve, ter preverili, če se na območju rušitve nahajajo eksplozivna

sredstva (barve, laki…).

Postopek rušenja objekta smo izvedli v dveh fazah.

Prva faza je obsegala pripravo gradbišča:

• zaščita gradbišča s postavitvijo ograje in označb,

• odklop električne energije, vode in telefona,

• zagotovitev končnega odlagališča gradbenih materialov.

Druga faza je obsegala rušitev obstoječe stavbe. Tako smo najprej odstranili:


• zastekljene dele objekta,

• montažne elemente,

• odstranjevanje opečne kritine objekta,

• odstranjevanje lesenega ostrešja,

• odstranjevanje lesenega stropa,

• strojno rušenje monolitne nosilne konstrukcije.

Vsa rušitvena dela smo izvajali strojno, razen odstranitve opreme. Odstranitev strešne

kritine, lesenega ostrešja ter rušenje lesenega masivnega stropa smo izvajali z žerjavom.

Žerjav smo locirali 14,00 m vstran od objekta predvidenega z sanacijo, tako da smo

zavarovali žerjav v primeru nenadne porušitve starega dela objekta. Za odstranjevanje

opečne kritine smo uporabljali tako imenovane “japanerje”. To so posebne vrste kible, ki

jih s pomočjo žerjava dvigujemo in spuščamo na želeno mesto. Za odstranitev lesenega

ostrešja in masivnega lesenega stropa pa tako imenovane “gurtle”.

Ker je sosednji objekt na vzhodni strani nižji od objekta predvidenega z sanacijo, so svisli

3 m nad sosednjim objektom. Tako je po odstranitvi lesenega ostrešja obstajala nevarnost

bočne zvrnitve svisel. Svisli smo zato izdolbli v globino 10 cm in vanje zabetonirali C-

profil, ki je prečno povezan in zvarjen z drugim C-profilom. Le-tega pa smo na drugi strani

pritrdili z zaplatami.


Slika 7.1: Prikaz zavarovanja svisel Slika 7.2: Prikaz zavarovanja svisel

Rušenje opečnih nosilni in predelnih sten smo izvajali s strojem Caterpillar M318C.

Rušenje sten je potekalo od zgoraj navzdol, porušeni material pa smo sproti nakladali na

kamion. Skladiščenje odpadnih materialov na gradbišču ni bilo mogoče, zato smo morali

ves odpadni material sortirati ter odpeljati na deponijo za razgradnjo. Opečni material smo

odpeljali na drugo gradbišče, kjer smo ga zmleli s strojem Rubler Master. Tako smo 120

m3 opeke odpeljali, zdrobili in pripravili za ponovno vgraditev. Leseno strešno

konstrukcijo in leseni strop, ki okolju ne predstavljata nobenih nevarnosti, smo odpeljali na

razrez in pripravo za kurjenje. Ostale elemente smo odpeljali na ustrezno deponijo.

Prikaz terminiranja rušitvenih del:

• Odstranitev oken in vrat

KV 2,30*3=6,90 ure (okno dimenzije 100x200 cm) (7.1)

KV 2,70*5=13,5 ure (okno dimenzije nad 100x210 cm) (7.2)

Za odstranitev oken ter vrat smo rabili: 3 KV delavce, 1. dan

• Odstranitev lesene strehe zahtevnejše izvedbe

PK 0,158*310=48,98 ur (7.3)


KV 0,198*310=61,38 ur (7.4)

Za odstranitev lesene strehe smo rabili: 2 PK delavca, 3 KV delavce, 3 dni

• Odstranitev strešne kritine

PK 0,071*310=22 ur (7.5)

KV 0,142*310=44,02 ur (7.6)

Odstranitev strešne kritine smo rabili: 1 PK delavca, 3 KV delavce, 2 dni.

• Odstranitev lesenega masivnega stropa (zmozničen tramovni sklad)

PK 0,158*231=36,5 ur (7.7)

KV 0,316*231=73 ure (7.8)

Za odstranitev lesenega masivnega stropa, ki se nahaja v dveh etažah, smo potrebovali:

1 PK delavca, 2 KV delavca za eno etažo. Aktivnost je trajala en dan.

7.2 POSTOPEK GRADNJE OBJEKTA

Po končanih rušitvenih delih in odvozu ruševin na trajno deponijo, smo začeli postavljati

fasadni oder na južni in vzhodni strani objekta.

Postavili smo fasadni oder tipa Mercury, ki je sestavljen iz naslednjih elementov:

• H element: sestavljen je iz cevi premera 48,3 mm. To so običajne cevi za fasadne

odre. Vse cevne spojke so izdelane za ta premer cevi, tako da lahko kombiniramo montažni

H fasadni oder z cevnim fasadnim odrom. Ojačitve odra so izdelane iz cevi premera 27

mm. Na vertikalne cevi so privarjeni nastavki, na katere pritrjujemo horizontalne in

diagonalne vezi.

• Horizontale in diagonale: za učvrstitev fasadnega odra služijo horizontalne in

diagonalne vezi izdelane iz jeklenih cevi premera 27 mm.

• Varnostna zaponka: H elementi imajo na mestu, kjer se sestavljajo izvrtino; da se

element ne iztakne, je vsak spoj varovan s kromirano varovalko.

• Podstavki: na izbiro imamo navadne ali regulacijske podstavke. Ker navadni niso v

vseh primerih zadostni, nudi proizvajalec regulacijske podstavke višine 33, 50 in 100 cm.


Slika 7.3: Skica fasadnega odra, tipa Mercury

Slika 7.4: Pogled iz južne strani (Slovenska ulica)


Slika 7.5: Oder iz severovzhodne strani

Na vzhodni strani objekta, ki je del niza Slovenske ulice smo postavili cevni oder. V

objektu na vzhodni strani smo na podstrešju postavili bankine 16/10 cm, kot podlago za

cevni oder. Nato smo odkrili del strehe, kjer gre cev fasadnega odra skoz streho in jo

zavarovali pred zamakanjem.

Najprej smo preverili globino temeljev starega objekta in obvestili geomehanika, da

pregleda teren in izdela poročilo o ustreznosti temeljnih tal. Globina starih temeljev je

znašala 1,30 m in ni bilo potrebno izvajati podbetoniranja. Po izkopu, opaževanju,

polaganju armature in betoniranju temeljev, smo izkop za temelji zasuli z gramoznim

materialom, ga utrdili ter položili gumbasto folijo Tefond. Nato smo položili armaturne

mreže, opažili temeljno ploščo ter jo zabetonirali. Sledilo je negovanje betona. Po

končanem vezanju betona smo temeljno ploščo premazali z hladnim bitumenskim

premazom, nato pa zvarili hidroizolacijsko folijo.

Sledilo je zidanje zidov z opeko Porotherm 30S P+E, opaževanje vertikalnih in

horizontalnih vezi. Zazidane in opažene vertikalne in horizontalne vezi smo zabetonirali z

betonom MB 30. Nato smo opažili ploščo nad pritličjem. Na severni strani objekta (nov


objekt) smo betonirali klasično ploščo, debeline 16 cm, ki smo jo opažili po sistemu

“Dokaflex 1-2-4”. Na južni strani objekta (stari del) pa smo naredili ploščo iz HI-bond

pločevine, v rebra položili armaturne palice premera 8 mm, ter zalili z betonom MB 30 v

debelini 5 cm.

Ploščo v novem delu objekta smo podpirali in opaževali s ploščami sistema “Dokaflex 1-2-

4”. Ta sistem pomeni hitro in natančno sestavljanje opaža. Zaradi enostavne montaže ni

potrebno posebnih projektov, saj se elementi opaža izbirajo in prilagajajo na samem

objektu. Sestavljen je iz treh sistemskih elementov:

• podpornika,

• lesenih nosilcev,

• Dokadur opažne plošče.

Ti elementi se lahko poljubno ponovno uporabljajo, s čimer se zmanjšajo stroški gradnje.

Za opaženje stropnih plošč debeline 30 cm so maksimalni razmaki za podložne in prečne

nosilce ter opore že označeni na nosilcih. Oznaka “1-2-4” v nazivu pomeni maksimalne

razmake elementov v tem sistemu opaža, in sicer:

• razmak “1” je 0,50 m in pomeni maksimalni previs prečnega nosilca in med nosilci;

• razmak “2” je 1,00 m in pomeni maksimalni razmak podpor;

• razmak “4” je 2,00 m in pomenijo maksimalni razmak vzdolžnih nosilcev;

• leseni nosilci “H 20”; zaradi definirane uporabe in boljšega vpogleda materiala, ter

hitrejše montaže obstajata samo dve dolžini nosilcev, in sicer 3,90 m za vzdolžne in

2,65 m za prečne nosilce.

• “Dokadur” plošče; so površinsko dvoplastno lakirane z dodatkom korunda, kateri

preprečuje drsenje ter hkrati omogoča čiste in gladke površine betona. Posebni plastični

okvir zagotavlja tesne stike plošč. Plošče imajo dimenzije: širina 50 cm, dolžina 100-

600 cm in debeline 21-27 mm.

• Stropni podporniki “Eurex 20 in Eco 20”; imajo pri vsaki dolžini izvlečenja enako

nosilnost, to je 20 kN, kar omogoča pravilno in varno dimenzioniranje. Uporabni so za

višine od 0,92-6,0 m. Podporniki so preverjeni po Evropski normi EB 1065. Razmaki

med posameznimi elementi se določijo s pomočjo preglednic.


Slika 7.6: sistem opaža dokafleks 1-2-4 Slika 7.8: način izvedbe opaža dokafleks 1-2-4

Kontrolni izračun nosilnosti opaža:

• Opažna plošča: 0,50x2,50 m

• Podporniki EUREX 20: nosilnost 20 kN

• Debelina plošče: d=16 cm

• Višina podpiranja: H=2,85 m

Kontrolni izračun obtežbe na opaž:

• Lastna teža opaža: 2g = 0,17 kN / m (7.9)

• Teža betona: q' = d*f *g' (7.10)

2q' = 0,16*1,20*28 = 5,38kN / m (7.11)

Skupna obtežba: q'' = g + q' (7.12)

2q''=0,16*1,20*28=5,38kN/m (7.13)

g – lastna teža

q'- skupna teža betona

d – debelina plošče

f – faktor dinamične obremenitve


g'- teža betonske mase

q'' - skupna obtežba na opaž

Pripadajoča površina podpiranja:

2A = (2,00m*1,00m) = 2,00 m (7.14)

Pripadajoča obtežba na podpornik:

P = A*q'' = 2,00*5,55 = 11,10kNmax (7.15)

211,10kN < P = 20kN *q'' = 0,16*1, 20*28 = 5,38kN / mdop (7.16)

Kot je razvidno iz kontrolnega izračuna, skupna teža opaža in betonske mešanice ne

presega nosilnosti opažnega podpornika EUREX 20.

V starem delu objekta smo naredili ploščo iz Hi-bond pločevine. Hi-bond pločevina je

jeklena trapezna pločevina, ki se uporablja kot izgubljeni opaž in je hrapava razrezana

pločevina. Pri Hi-bond pločevini prevzame beton sile na tlak, pločevina pa na nateg. Pri

polaganju Hi-bond pločevine smo morali paziti na preklop plošče, ki mora znašati eno

rebro.

Slika 7.9: Skica Hi-bond pločevine


Slika 7.10: Pogled na Hi-bond pločevino Slika 7.11: Pnevmatska kladivo

Po namestitvi pločevine smo le-to pritrdili s pnevmatsko pištolo Hilti. To je pol

avtomatsko pnevmatsko kladivo, ki vsebuje magazin z desetimi jeklenimi žeblji za

pritrjevanje.

Sledilo je polaganje in vezanje armature za ploščo nad pritličjem. Vzporedno smo

opaževali stopnice. Nato je potekalo betoniranje plošče ter stopnic. Enako se je delo

izvajalo nadstropje višje.

Betonsko mešanico smo dostavljali na gradbišče z avtomešalniki, saj smo tako eliminirali

zmanjšanje kakovosti betona. Vgrajevali smo ga preko cevi z betonskimi črpalkami.


8 SANACIJSKA DELA PRI PRENOVI OBJEKTA

Prenovljeni objekt ohranja iz južne strani vse vizualne elemente arhitektonske značilnosti

objekta in bo v prenovljeni izvedbi obogatil ulični niz na Slovenski cesti v Murski Soboti.

Prav tako novozgrajeni objekt na severni strani predstavlja dodatno kvaliteto prostoru. Z

ravno streho se vklaplja v prostor novozgrajenih stanovanjskih blokov na severni strani.

8.1 UTEMELJITEV PREDLOGA

S sanacijo in dograditvijo novega objekta dosežemo:

• zastavljene cilje in naloge,

• izrazimo poudarjen odnos do naravne in kulturne dediščine,

• zagotovimo funkcionalno izrabo objekta.

8.2 KRITERIJ ZA OBNOVO OBJEKTA

Pred začetkom gradnje smo si določili izhodišča in smernice:

• Slediti moramo terminskemu planu izvajanja del. Rok za dokončanje vseh del znaša 4

mesece ali 120 dni.

• Pri rušitvenih delih moramo posvetiti posebno pozornost delu objekta, ki je

spomeniško zaščiten – južna fasada ter vzhodne in zahodne svisli.

• Obravnavano zgradbo moramo ohraniti v višinskem gabaritu obstoječega objekta. Na

severni strani se prizida nov objekt, na višino kapi strehe starega, ter se izvede ravna

streha. Dotrajani deli se porušijo oziroma odstranijo in se vgradijo novi, sodobni

materiali.

• Okna na Slovenski ulico, ki so predmet ZVKD Slovenije, bomo nadomestili z enakimi

lesenimi dvokrilnimi okni v prvotno beli barvi.


• Zunanja vrata in izložba so prav tako predmet ZVKD. Z dovoljenjem bodo lahko v

aluminijasti izvedbi, z termopan zasteklitvijo in toplotno izolativno vrednostjo U=1,1

W/m2K in 4-16-4 mm izolacijskim steklom,.

• Predmet novogradnje je stanovanjski prizidek P+2. V pritličju novozgrajenega objekta

bodo skladiščni prostori prodajalne, sanitarije za zaposlene, vhod in kolesarnica za

stanovalce.

• Uredili bomo okolico objekta, tako da bomo izvedli dovoz do dvorišča preko parkirišča

na severni strani. Pred stanovanjskim delom pa bomo položili tlakovane plošče.

8.3 OBSTOJEČE STANJE JUŽNE FASADE

Da bi dobili jasnejšo sliko o stanju vlage v zidovih, smo po vizualnem ogledu fasade

opravili še meritve vlage z merilcem vlage GANN Hydromette RTU 600. Merilec vlage

meri vlago v zidu v točkah in ne v procentih, kakor je to pri vlagi v zraku. Vrednosti nam

služijo kot primerjalne. Omenite je potrebno, da se območje povečane vlažnosti začne pri

80 točkah, maksimalna vlažnost pa je 160 točk (to je vrednost, ki nam jo aparat izmeri če

potopimo merilni nastavek v vodo).

Slika 8.1:Gann Hydromette RTU 600


Slika 8.2: IR 40 Slika 8.3: B 60

• Merilec RF-T 28: Uporabljamo ga za hitro testiranje relativne zračne vlažnosti in

merjenje temperature zraka. Območje merjenja: 7 % do 98 % RH in -10°C do +80°C.

• Infrardeči merilec površinske temperature IR 40: Brez kontaktno merjenje

temperature v območju od -20°C do +199,9°C.

• Aktivna elektroda B 60: Merilna elektroda uporablja patentiran proces ustvarjanja

polja velike frekvence v globino 120 mm, odvisno od specifične teže materiala.

Izmerjene vrednosti z Gann Hydromette RTU 600:

1. Zunanja stena južne fasade:

• Temperatura: 16,0°C

• Relativna vlažnost: 62 %

• Kontaktna temperatura: 8,7°C

• Točka kondenzacije: 8,2°C

2. Notranja stena južne fasade:

• Temperatura: 12,3°C

• Relativna vlažnost: 47 %

• Kontaktna temperatura: 6,1°C

• Točka kondenzacije: 1,9°C


Tabela 8.1: Temperatura zraka in relativna zračna vlažnost za preračun kondenzacije

Točka kondenzacije v °C pri relativni zračni vlažnosti od

30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% Temperatura

zraka (°C)

°C °C °C °C °C °C °C

Vlaga pri

zasičenju

=

količina

vode v

g/m3

24 5,40 9,50 13,00 15,80 18,20 20,30 22,20 21,80

22 3,60 7,70 11,10 13,90 16,30 18,40 20,30 19,40

20 1,90 6,00 9,30 12,00 14,30 16,50 18,30 17,30

18 0,20 4,20 7,40 10,10 12,40 14,50 16,30 15,40

16 -1,50 2,40 5,60 8,20 10,50 12,50 14,30 13,60

14 -3,30 -0,60 3,80 6,40 8,60 10,60 12,40 12,10

12 -5,00 -1,20 1,90 4,30 6,60 8,50 10,30 10,70

10 -6,70 -2,90 0,10 2,60 4,80 6,70 8,40 9,40

8 -8,50 -4,80 -1,60 0,70 2,90 4,80 6,40 8,30

6 -10,30 -6,60 -3,20 -1,00 0,90 2,80 4,40 7,30

4 -12,00 -8,50 -4,80 -2,70 -0,90 0,80 2,40 6,40

2 -13,70 -10,20 -6,50 -4,30 -2,50 -0,80 0,60 5,60

0 -15,40 -12,00 -8,10 -5,60 -3,80 -2,30 -0,60 4,80

Glede na izmerjeno relativno zračno vlago zunaj, ki je znašala od 50-70 %, temperatura

zraka je bila 15,6-16,0°C, je bila kontaktna temperatura na zidovih od 6,1-8,7°C. Točka

kondenzacije je glede na izmerjene vrednosti pri 1,9-8,20°C. Ker je kontaktna temperature

višja od točke kondenzacije, na dan opravljenih meritev ni bilo pogojev za nastanek pojava

kondenzne vlage.


Slika 8.4: Prikaz dotrajane južne fasade

Skica 8.5: Prikaz meritev z GANN Hydromette RTU 600. Črne številke pomenijo

izmerjeno vlago v točkah, rdeče pa kontaktno temperaturo zidu.


8.4 SANACIJSKA DELA NA JUŽNI FASADI

Vsa dela na fasadi smo izvajali ročno. Pred začetkom sanacijskih del smo naredili posnetke

okrasnih vencev in štukatur. Opazili smo, da so štukature naknadno lepljene na fasado in

zalite z apneno cementno malto.

Slika 8.6: Prikaz velikosti štukature

Nato smo se lotili zbijanja fasade. Po zbitju fasade smo očistili rege v globino do 2 cm in

oprali fasado z vodo pod pritiskom. Tako smo odstranili ves prašni material in soli na

površju opeke.

Do višine prve etaže smo nanesli sušilni omet hydroment , od višine prve etaže naprej, pa

Kemamix G.

Vse štukature smo naredili v razmerju 1:1. Delo smo izvajali tako, da smo odstranjen

element vtiskovali v stiroporno ploščo, do enake globine kot izvirnik. Nato smo naredili

odlitek iz Kemamix G. Po strditvi materiala pa smo ga namestili na fasado in zalili z

Kemamix G.

Po končanih deli s štukaturami in okrasnim vencem, smo fasado fino zaribali z Kemamix F

in prebarvali z barvo. Barvo je določil Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Maribora. Po

KEIM-ovi lestvici je bila izbrana barva št. 9162 (44H 48), ki vsebuje naslednje barve:


• 9872 bela cca. 12,9%

• 9002 rumeno-rjava cca. 36%

• 9003 rjavo-rdeča cca. 47,9%

• 9004 zelena cca. 3,2%

Na podlagi te specifikacije pa je Baumit izdelal barvo, s katero smo prebarvali južno

fasado in svili na vzhodni ter zahodni strani.


9 ZAKLJUČEK

Z diplomsko nalogo ter predvideno sanacijo in novogradnjo objekta smo dosegli

zastavljeni namen in cilj. Predhodno opazovanje objekta je pokazalo:

• na dvoriščni strani je del objekta porušen;

• vse notranje in zunanje stene so zelo vlažne, in sicer notranje stene do višine dveh

metrov, medtem, ko je fasada na južni strani povsem vlažna in dotrajana;

• meritve z elektronsko napravo GANN Hydromette so pokazale vrednosti do 130 točk

na južni fasadi in do 150 točk na notranjih stenah;

• potrebno je bilo izdelati terminski plan gradnje in sanacije objekta ter prikazati potek

rušitve starega dela objekta.

Sklepne ugotovitve:

Delo je potekalo v skladu s terminskem planom. Po končani gradnji so bile izvedene

ponovne meritve vlage na notranjih in zunanjih stenah objekta.

Primerjava izmerjenih vrednosti notranjih sten pred sanacijo in po sanaciji objekta:

• na višini 1,00 m zmanjšana s 147 toč na 67 točk,

• na višini 2,00 m zmanjšana s 121 točk na 59 točk.

• Primerjava izmerjenih vrednosti na južni fasadi pred sanacijo in po sanaciji objekta:

• po celotni površini, ki je v povprečju dosegala 130 točk se je vlaga zmanjšala na

povprečno 63 točk.

Z načinom sanacije vlažnih zidov smo dosegli, da se vlaga v zidu izsušuje brez škodljivih

posledic, kot so odpadanje ometa, izsoljevanje in propadanje objekta kot celote.

Novozgrajeni del objekta na severni strani pa se sklada z novo urbanistično zasnovo

Murske Sobote.


Slika 9.1: Prikaz predhodnega stanja objekta iz južne strani (Slovenska ulica)

Slika 9.2: Prikaz objekta po sanaciji iz južne strani (Slovenska ulica)


Slika 9.3: Predhodno stanje objekta na dvoriščni strani

Slika 9.4: Pogled na dvoriščno stran objekta


10 LITERATURA

1. N. Seliškar, Stavbarstvo – ponatis, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo,

Ljubljana, 1990

2. M. Pšunder, U. Klanšek, N. Šuman, Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo,

Univerza v Mariboru, Maribor 2008

3. P. Baloh in P. Vrečar, Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office Project 2007 in

Microsoft Office Groove 2007, Pasadena, Ljubljana, 2007

4. Savetovanje o sanacija zgrada – zbornik referata 1,2,3; 1983

5. GNG gradbene norme GIPOSS, druga izdaja, Ljubljana, 1973

6. D. B. Arizanović, Tehnologija građevinskih radova, Univerzitet u Beogradu, Beograd,

1997

7. R. Chudley and R. Greeno, Construction technology, fourth edition, England, 2005

8. J. Bijen, Durability of engineering structures, England, 2003

VIRI:

1. Preveč vlage v stavbnem ovoju, Gradbenik, junij, 2007

2. Hidroizolacije, Gradbenik, april, 2009

3. Kema puconci, www.kema.si

4. Wienerberger, prospektna dokumentacija

5. http://www.academia.si\clanek\69-tehnoloska-in-operativna-priprava/stran-1.html


11. PRILOGE

1. Shema ureditve gradbišča

2. Terminski plan

3. Tloris temeljev

4. Tloris pritličja

5. Tloris nadstropja

6. Tloris medetaže

7. Tloris mansarde

8. Tloris ostreška

9. Prerez 1

10. Prerez 2

11. Prerez 3

12. Tehnični list za sušilni omet hydroment

13. Tehnični list za fini omet hydroment

14. Tehnični list apnenocementnega ometa KEMAMIX G

15. Tehnični list apnenocementnega ometa KEMAMIX F

16. Tehnični list: sanacija vdora vode z zunanje strani in sanacija kapilarne vlage

celotne konstrukcije

17. Tehnični list: izvedba blokade kapilarne vlage in sanacija ometa

18. Tehnični list: sanacija zidu s kapilarno vlago

19. Tehnični list: sanacija zidu s kapilarno vlago – manjše poškodbe nastale zaradi

kapilarne vlage

Documents

SANACIJA IN PRIZIDAVA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA · SANACIJA IN PRIZIDAVA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Klju čne besede: sanacija, terminski plan, rušitvena dela, organizacija