63
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Vesna Pertinač SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL Diplomsko delo Maribor, september 2016

SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN

ARHITEKTURO

Vesna Pertinač

SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Page 2: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL

Študent: Vesna PERTINAČ

Študijski program: visokostrokovni, Gradbeništvo

Smer/ Modul: Operativno gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Borut MACUH, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, september 2016

Page 3: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

I

Page 4: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

II

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Borutu Macuhu

za pomoč in nasvete pri izdelovanju diplomske naloge

ter strokovno vodenje.

Posebna zahvala moji družini, ki mi je omogočila

študij, mi vselej zaupala in stala ob strani.

Zahvaljujem se tudi Tonetu Metelku, ki mi je pomagal

pri tehnični sestavi seminarske naloge in vsem

ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali v času študija.

Page 5: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

III

SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL

Ključne besede: temeljenje, posedanje objekta, poškodbe objekta, sanacijska dela

UDK: 624.138+69.059.3(043.2)

Povzetek

Geološka sestava tal in morfologija terena sta ključnega pomena pri gradnji in temeljenju

tako gospodarskih objektov kot stanovanjskih hiš. Ker se danes vedno bolj poslužujemo

gradenj objektov na neugodnih temeljnih tleh, je pomembno, da izberemo ustrezen način

temeljenja. Pravilna izbira temeljenja nam omogoča, da se v prihodnosti izognemo težavam

kot so posedanje ali plazenje objekta.

V diplomski nalogi smo podrobno predstavili sanacijo individualnega stanovanjskega

objekta, kateremu se zaradi glinasto lapornatih tal temelji z leti vidno posedajo. Posledično

so na objektu nastale velike stenske razpoke in razpoke okoli oken, zunanji podest se je

praktično že odmaknil od objekta, oknom in vratom pa je onemogočena njihova primarna

funkcija.

Posebno pozornost v diplomskem delu smo namenili utrjevanju temeljnih tal z raztezno smolo.

Page 6: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

IV

REMEDIATION OF STRUCTURE DAMAGES DUE TO FOUNDATION GROUND

SETTLEMENT

Key words: foundation, structure settlement, structure damage, remediation works

UDK: 624.138+69.059.3(043.2)

Abstract

Geology and morphology of the terrain is crucial in building and foundation both commercial

buildings and residential houses. Nowadays we have a growing number of building

constructions in the unfavorable fundamental ground. For this reason it is important to select

an appropriate type of foundations. The correct choice of foundation allows us to avoid future

problems, such as sitting or crawling of a building. In our work we presented in detail the

remediation of private residential building. The problem of our facility are primarily soil,

composed mainly of clay and marl. As a result base ground is collapsing. Consequently, on

the structure there are visible large wall cracks and crevices around windows, outdoor

platform has practically moved away from the house, windows and doors are disabled from

their primary function. Special attention was paid to the consolidation of soils with expansion

resin.

Page 7: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

V

Vsebina

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 SPLOŠNO O PODROČJU DIPLOMSKEGA DELA ................................................ 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .............................................................. 1

1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ................................................................... 2

2 SPLOŠNO O TEMELJENJU ......................................................................................... 3

2.1 ZGODOVINA TEMELJENJA .................................................................................. 3

2.2 NAČINI TEMELJENJA ............................................................................................ 5

2.2.1 Plitvo temeljenje ..................................................................................................... 6

2.2.1.1 Točkovni temelji ............................................................................................ 6

2.2.1.2 Pasovni temelji ............................................................................................... 7

2.2.1.3 Temeljna plošča .............................................................................................. 8

2.2.1.4 Temeljni nosilec ............................................................................................. 9

2.2.1.5 Peščeno-prodne in gramozne blazine pod temeljem .................................... 10

2.2.2 Globoko temeljenje ............................................................................................... 11

2.2.2.1 Temeljenje na pilotih (kolih) ........................................................................ 11

2.2.2.2 Vbrizgani (injektirani) piloti pod visokim tlakom (jet grouting) ................. 14

2.2.2.3 Temeljenje na vodnjakih .............................................................................. 15

2.2.2.4 Globoko temeljenje v odprti gradbeni jami.................................................. 16

2.2.2.5 Temeljenje s pogreznjenimi vodnjaki, skrinjami in kesoni .......................... 16

2.3 GLOBINA TEMELJENJA ...................................................................................... 16

2.4 NAČINI IZBOLJŠANJA NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL .................................. 18

2.4.1 Odstranitev slabo nosilnih tal .............................................................................. 18

2.4.2 Mehansko komprimiranje tal ............................................................................... 18

2.4.3 Znižanje globine podtalnice ................................................................................. 19

2.4.4 Injiciranje ............................................................................................................. 19

2.4.5 Zavarovanje proti izrivanju v stran ...................................................................... 19

2.4.6 Predhodne obremenitve ........................................................................................ 19

2.5 NAPAKE PRI TEMELJENJU ................................................................................. 20

3 PRAKTIČNI PRIMER .................................................................................................. 21

3.1 LOKACIJA OBJEKTA ............................................................................................ 21

3.2 INTERAKCIJA TAL IN OBJEKTA ........................................................................ 22

Page 8: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

VI

3.3 OBSTOJEČE STANJE OBJEKTA .......................................................................... 24

3.3.1 Temelji .................................................................................................................. 26

3.3.2 Zidovi .................................................................................................................... 26

3.3.3 Stropna konstrukcija ............................................................................................ 26

3.3.4 Ostrešje in streha ................................................................................................. 26

3.3.5 Fasada .................................................................................................................. 26

3.3.6 Stopnice in balkon ................................................................................................ 26

3.3.7 Stavbno pohištvo .................................................................................................. 27

3.3.8 Okolica in dovoz ................................................................................................... 27

3.4 IDENTIFIKACIJA POŠKODB, NAPAK, DOTRAJANOSTI ................................ 27

3.4.1 Temelji .................................................................................................................. 27

3.4.2 Zidovi .................................................................................................................... 28

3.4.3 Ostrešje in streha ................................................................................................. 29

3.4.4 Tlaki ...................................................................................................................... 30

3.4.5 Stopnice in balkon ................................................................................................ 31

3.4.6 Stavbno pohištvo .................................................................................................. 32

3.4.7 Zunanji podest ...................................................................................................... 33

4 TERENSKE PREISKAVE TAL................................................................................... 36

4.1 SONDAŽNA DELA ................................................................................................ 36

4.2 ODVZEM VZORCEV ............................................................................................. 37

4.3 PENETRACIJSKO SONDIRANJE ......................................................................... 37

4.4 GEOFIZIKALNE METODE PREISKAVE TAL .................................................... 38

5 PREDLOG IZVEDBE SANACIJE OBJEKTA .......................................................... 39

5.1 UTRJEVAJE TEMELJNIH TAL S SMOLO ........................................................... 39

5.2 OSTREŠJE IN STREHA .......................................................................................... 45

5.3 ZIDOVI .................................................................................................................... 45

5.4 TALNA PLOŠČA .................................................................................................... 46

5.5 STROPNA KONSTRUKCIJA ................................................................................. 46

5.6 OSTALI ELEMENTI PRENOVE ............................................................................ 47

6 SKLEP ............................................................................................................................. 49

7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 50

8 PRILOGE ....................................................................................................................... 51

Page 9: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

VII

8.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 51

8.2 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 53

Page 10: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

VIII

UPORABLJENE KRATICE

AB - armirani beton

DPT - dinamični penetracijski preizkus

PE - polietilenska folija

SPT - standardni penetracijski preizkus

Page 11: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 1

1 UVOD

1.1 SPLOŠNO O PODROČJU DIPLOMSKEGA DELA

Stanovanjske objekte smatramo kot trajne, zato je ključnega pomena, da so temelji izdelani

ustrezno glede na teren. Vsaka napaka nas bo v prihodnosti kaznovala, kar bo povzročilo

zahtevne popravke in velike stroške. Nekoč so načinu temeljenja pripisovali manj

pozornosti kot to počnemo danes.

V diplomski nalogi smo predstavili načine temeljenja, izboljšanje temeljnih tal, morebitne

napake, ki se lahko pojavijo pri temeljenju ter terenske preiskave zemljin za ugotavljanje

strukturne sestave temeljnih tal. Na konkretni stanovanjski hiši, ki leži v občini Šentjur pri

Celju smo opisali poškodbe, ki so se pojavile zaradi neustrezne izvedbe temeljev in zaradi

slabo nosilnih tal. Pozornost v diplomskem delu smo namenili utrjevanju temeljnih tal z

raztezno smolo. Gre za poseg brez razkopavanja, hkrati pa omogoča hitro dokončanje del.

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je izdelati najprimernejši predlog za sanacijo individualne

stanovanjske hiše v občini Šentjur pri Celju. S pomočjo diplomskega dela želimo obnoviti

in poglobiti znanje o načinih, ki so v današnjem času aktualni za sanacijo objektov, ki se

posedajo zaradi različnih razlogov.

Cilje diplomskega dela lahko strnemo v naslednje točke:

• podroben ogled objekta (fotografiranje, vzorčenje, izmere …),

• analiza fotografij in izmer,

• identifikacija poškodb in vzroki zanje,

Page 12: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 2

• izbira najprimernejšega sanacijskega ukrepa.

1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA

V začetnem delu diplomskega dela smo predstavili običajne načine temeljenja, spraševali

smo se po ustrezni globini temeljev. Opisali smo načine, s katerimi je možno izboljšati

temeljna tla, ter omenili morebitne napake, na katere moramo biti pozorni pri izbiri in

izvedbi temeljev.

Sledi podroben opis objekta, ki zajema lokacijo, vpliv tal na objekt ter njegovo obstoječe

stanje. Identificirali smo poškodbe, napake in dotrajanost objekta.

V zadnjem sklopu smo predstavili predlog izvedbe sanacije objekta in preiskave tal, ki so

ključnega pomena za izbiro ustreznega postopka sanacije.

Page 13: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 3

2 SPLOŠNO O TEMELJENJU

Temeljenje je prvo umetno izvedeno telo na pripravljenem terenu, pravimo da je prvi

gradbeni poseg. Je prva in najgloblja konstrukcija, katere naloge je, da enakomerno

prenaša lastno in koristno obtežbo zgradbe na podlago in se mora razporediti na tolikšni

površini, da je dosežena varnost, da ne pride do loma tal in deformacij v tleh. [1]

Velikost in oblika temeljev je odvisna od velikosti in vrste obtežbe, vrste materiala iz

katerega so izdelani temelji in tudi od vrste temeljnih tal. [2]

2.1 ZGODOVINA TEMELJENJA

V preteklosti so ljudje zemljo uporabljali kot material za namakanje, nadzor poplav, za

gradnjo stavb ter kot material za gradnjo temeljev. Sledi nasipov, kanalov in jezov, ki so

bile najdene v starem Egiptu, stari Mezopotamiji in Perziji segajo najmanj 2000 Pr. n. št.

S širitvijo mest so se pojavili objekti, ki so bili podprti s formiranimi temelji. Znano je, da

so stari Grki gradili točkovne in pasovne temelje ter temeljne brane. Vse do 18. stoletja ni

bilo nikakršne teoretične podlage namenjene projektiranju temeljnih konstrukcij, tako da se

ta disciplina ni razvijala kot znanost, temveč kot umetnost.

Inženirski problemi povezani s temeljenjem, kot denimo poševni stolp v Pisi, so

znanstvenike vzpodbudili, da so z znanstveno podprtimi pristopi preučevali zemeljski

polprostor. Eni izmed prvih napredkov so prišli z razvojem Teorije zemeljskega pritiska za

gradnjo opornih zidov. Francoski inženir Henri Gautier je leta 1711 prepoznal naravno

pobočje v različnih tleh. Takrat je bil klasifikacijski seznam temeljnih tal določen na

podlagi enote teže materiala.

Po letu 1773 je Charles Coloumb s pomočjo zakona o trenju in koheziji za določitev

dejanske drseče površine za podpornim zidom določil porušne kriterije zemljine.

Coloumbova teorija se je združila s teorijo Shritiana Otta Mohra in tako je nastala Mohr-

Page 14: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 4

Coloumbovo teorija, ki jo uporabljamo še danes. Najvažnejše ime na področju spoznavanja

fizikalnih lastnosti zemljin je dr. ing. Karl v. Terzaghi. [3][4]

Do nedavnega so nosilnost posameznih slojev zemljišča ugotavljali na zelo primitiven

način. Smatrali so, da so nepokvarjeni geološki sloji v določeni primerni globini in

pretežno enotne strukture že zadostno varna podlaga za temelj. Predpostavljali so, da

temelji zadostne širine, ki zmanjšajo tlačne napetosti v tleh, nudijo varno izvedbo na

katerihkoli zemljiščih. S posedanjem temeljev ali morebitnim neenakomernim posedanjem

se praktično niso ukvarjali. Glede na to, da so temelje izdelovali v glavnem kot pasovne,

zidane z apneno malto, je bilo to do neke mere opravičljivo, saj so takšni temelji zelo malo

občutljivi za večje neenakomerne posedke.

Uvedba novih materialov, kot je armirani beton, pa je bistveno povečala obtežbo na

posamezne elemente, v glavnem na elemente nosilnih konstrukcij. Posledično sama

izvedba objektov in njihova statična zasnova ne dovoljuje večjih neenakomernih posedkov.

Te nove zahteve pa so povzročile vrsto novih problemov. Postavljena je bila zahteva, da se

podrobneje analizira obnašanje zemljišča pod obtežbo. Tako se je razvila nova veja

gradbene mehanike – geomehanika. [2]

V Sloveniji so najpogostejši ostanki zidanih temeljev, saj so ti zagotavljali trajnost stavb.

Običajno gre za temelje iz zloženega kamenja. Na Gorenjskem so slovenske kozolce

večinoma temeljili s pomočjo obklesanih in vkopanih ustreznih kamnitih blokov, na katere

so nato s sponami pritrdili stebre.

4000 let stare ostanke koliščarskih naselij pa so odkrili na Ljubljanskem barju, kjer so za

globoko temeljenje uporabili lesene kole. Zabiti koli so težo hiše prenašali s trenjem med

zemljino in lesenim kolom. [5]

Page 15: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 5

Slika 2.1: Ostanek kamnitih temeljev slovenskega kozolca [5]

2.2 NAČINI TEMELJENJA

Sloji na površini terena vsebujejo razne primesi in tanka nasutja; poleg tega pozimi tudi

zmrzujejo. Da bo objekt postavljen na solidno in vzdržljivo podlago, ki bo minimalno

izpostavljena raznim škodljivim vplivom, smo temelje prisiljeni postaviti v globlje,

nosilnejše sloje.

Kadar so dela omejena samo na izkop gradbene jame, takrat govorimo o plitvem

temeljenju. Če pa so nosilni sloji v večjih globinah, moramo izvesti tako imenovano

globoko temeljenje. [2]

Sicer pa temelje izbiramo glede na:

vrsto in lastnosti temeljnih tal,

konstrukcijsko zasnovo objekta,

deformacije temeljnih tal,

položaj in nihanje talne vode.

Temelj mora pri prenašanju na temeljna tla:

zagotoviti varnost glede na nosilnost tal,

preprečiti večje neenakomerno posedanje posameznih delov objekta,

zagotoviti, da se posedki in pomiki objekta ostanejo v dovoljenih mejah,

Page 16: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 6

preprečiti poškodbe na sosednjih že zgrajenih objektih. [6]

2.2.1 Plitvo temeljenje

Plitvo temeljenje uporabljamo tedaj, ko so nosilna tla blizu vrhnje kote terena, tako da

temeljimo neposredno na njih v globini, ki smo jo izbrali, ob upoštevanju minimalne

globine temeljenja. Gre za najenostavnejši način temeljenja, izdelava je hitra in dokaj

poceni. [5]

Plitvo temeljenje delimo na:

posamezne (točkovne) temelje,

pasovne (trakaste) temelje,

temeljne nosilce,

temeljne plošče,

poglobljeno temeljenje. [5]

2.2.1.1 Točkovni temelji

So vrsta plitvih temeljev in jih uporabljamo, kadar prenašamo obtežbo objekta preko

posameznih stebrov na nosilna tla. Njihova uporaba je smotrna tedaj, ko so tla dobro

nosilna in malo deformabilna in kadar so obremenitve, ki se prenašajo preko temelja

majhne.

Uporaba točkovnih temeljev je omejena na temeljenje dimnikov, strojev, stopnic, stebrov

žičnic in daljnovodov, manjših mostnih opornikov lesenih mostov. Najpogostejša oblika

temeljne ploskve je kvadrat, redkeje pravokotnik, pri dimnikih pa krog.

Točkovne temelje najpogosteje izdelamo iz armiranega betona. [5]

Page 17: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 7

Slika 2.2: Primer točkovnih temeljev

(http://www.homeey.com/construction/starting-construction/101/common-types-of-

foundations-in-building.html, 29.7.2016)

2.2.1.2 Pasovni temelji

So konstrukcijski elementi objekta, ki prenašajo obtežbo z zidov na nosilna tla. Obtežba se

na spodnjo ploskev preko zidov prenaša navpično in prečno, zato pasovni temelji v

vzdolžni smeri niso obremenjeni.

Pasovni temelji se izdelujejo iz betona, kar jim zagotavlja togost, kljub temu, pa jih je

potrebno armirati z vzdolžnimi vezmi, kar poveča togost temelja v vzdolžni smeri in

posledično preprečuje razpoke v temelju, v primeru morebitnega neenakomernega

posedanja tal pod njim. [5]

Page 18: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 8

Slika 2.3: Pasovni temelji individualne hiše

(http://www.mojmojster.net/zidarstvo-

stanonik/reference_in_mnenja/pasovni_temelji/3433, 29.7.2016)

2.2.1.3 Temeljna plošča

Temeljno ploščo uporabljamo na slabo nosilnih tleh, kadar bi bila potrebna širina

pasovnega temelja tako velika, da bi pokrila večji del ploskve pod stavbo. Takšen način

temeljenja preprečuje neenakomerno posedanje stavbe in hkrati s svojo veliko kontaktno

ploskvijo zmanjšuje napetosti pod temeljem. Temelj se izdela kot temeljna plošča po

celotnem tlorisu objekta.

V splošnem razlikujemo kontinuirane plošče, pri katerih so rebra navzgor v eni ali obeh

smereh in gobaste temeljne plošče. Slednje se uporabljajo za objekte z nosilnimi stebri,

kjer se obtežba stebrov prenaša na temeljna tla neposredno preko plošče. Temeljna plošča

se izdeluje izključno iz armiranega betona. [7]

Page 19: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 9

Slika 2.4: Vgrajevanje betona v temeljno ploščo

(http://houseunderconstruction.com/foundation/how-build-concrete-slab-foundation-

proper-way.html, 29.7.2016)

2.2.1.4 Temeljni nosilec

Temeljni nosilec je vrsta plitvega temeljenja, ki se uporablja za temeljenje dveh ali več

stebrov v nizu na deformabilnih tleh manjše nosilnosti. Uporabljamo jih tudi, ko so stebri

zelo obremenjeni in bi se točkovni temelji stebrov med seboj dotikali ali pa bila med njimi

majhna razdalja, kar bi povzročilo zmanjšanje stabilnosti in uporabnosti objekta. S

pomočjo temeljnega nosilca – nosilca na elastični podlagi, se poveča togost temeljne

konstrukcije in se zmanjšajo posedki na sprejemljivo vrednost.

Izdeluje se izključno iz armiranega betona, dimenzioniramo pa ga kot prostoležeči ali

kontinuirni nosilec na upogib in strižne napetosti. Dimenzioniramo in armiramo ga v

vzdolžni smeri, saj tam poteka glavna obtežba. [7]

Page 20: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 10

Slika 2.5: Temeljni nosilec [7]

2.2.1.5 Peščeno-prodne in gramozne blazine pod temeljem

Kadar temeljimo na slabše nosilnih tleh, glinenih ali meljastih zemljinah, ker je nosilnost

tal zelo nizka in bi morali izdelati temelje z veliko osnovno ploskvijo, se poslužujemo

peščeno-prodne ali gramozne blazine. Ta nam omogoča dopustno obremenitev na vrhu

tampona od 100 do 150 kN/m2. Blazina omogoča, da se obtežba na temeljna tla zmanjša in

se uskladi v okviru dovoljene nosilnosti tal.

Tamponska blazina se izdela iz gramoza ali čistega peščenega proda, ki ga dobro utrdimo

po posameznih plasteh debeline od 15 do 20 cm. Delo se izvaja v sušnem obdobju na

utrjenih temeljnih tleh gradbene jame. Pod gramozno blazino položimo geotekstil, kateri

preprečuje mešanje zemlje s tamponsko plastjo. Tampon položimo v plasteh do 20 cm in

jih uvaljamo. Za blazino uporabimo močno pusti beton, ki ga zbijemo in tako

onemogočimo škodljiv vpliv vode. [5]

Slika 2.6: Tamponska peščeno-prodna ali gramozna blazina pod temeljem [7]

Page 21: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 11

2.2.2 Globoko temeljenje

Globoko temeljenje izvedemo v primeru, ko so vrhnje plasti terena premalo nosilne ali pa

so posedki večji od predpisanih ali preveč neenakomerni. Globoko temeljenje je tisto, pri

katerem je razmerje med globino temeljenja in širino temelja večje od 4 (kar ne velja za

temeljenje v odprti gradbeni jami in na vodnjakih) ter globina temeljenja znaša vsaj 5 m.

Obtežba objekta se pri tem načinu prenese neposredno na globlje ležečo nosilno plast.

Izvedba globokega temeljenja je zahtevna in draga. [5]

Globoko temeljenje delimo na:

pilote (zabite, uvrtane ali vtisnjene ter pilote, izdelane z izboljšanjem nosilnih tal),

temeljenje na vodnjakih,

temeljenje v odprti jami,

temeljenje s pogreznjenimi vodnjaki, skrinjami in kesoni.[5]

2.2.2.1 Temeljenje na pilotih (kolih)

Pilote uporabljamo za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na slabo nosilnih tleh.

Omogočajo preprosto izdelavo in hitro vgradnjo. Pilote razvrstimo glede na prenos obtežbe

na temeljna tla, glede na material in glede na način izvedbe.

Zabijamo lahko lesene, armiranobetonske, jeklene in gramozne kole, vtisnjeni ali uvrtani

so lahko armiranobetonski, z injektiranjem pa izdelamo cementne ali apnene kole. Za način

izdelave pilotov se odločimo glede na:

globino nosilnih tal, katera bi morala prevzeti obtežbo s stoječih pilotov,

dimenzije in teže objekta,

karakteristik obtežbe (statična ali dinamična obremenitev, smer delovanja obtežbe),

predvidene trajnosti,

ekonomičnosti in

razpoložljive tehnologije.

Zabiti piloti

Uporabljamo jih za stanovanjske enodružinske stavbe na barjanskih tleh, sicer pa za

začasne objekte. Za izdelavo zabitih pilotov moramo izbrati les, ki je obstojen, običajno

Page 22: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 12

hrast, za manjše objekte je primeren tudi kostanj, jelša, macesen, akacija ali bor. Njihova

prednost je nizka cena in dostopnost materiala, slabost pa gnitje v območju stalne

vlažnosti. Da objektu zagotovimo trajnost, morajo biti piloti ves čas pod vodo, povečamo

pa jo lahko z impregnacijo kolov.

Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca, danes z zabijalnimi napravami, krajše kole

pa lahko vtisnemo v koherentne zemljine z ročico bagra. Noga kola mora biti ošiljena in

pogosto okovana, poškodbe glave kolov preprečimo s kovinsko kapo ali z jeklenim

obročem. Običajna dolžina lesenih kolov je 12 m, srednji premer pa vsaj 20 cm.

Danes za trajne objekte večinoma uporabljamo armiranobetonske kole, saj je trajnost

lesenih pilotov majhna. Ti se predhodno izdelajo v industrijskih obratih, njihova običajna

dolžina zanaša do 24 m. So kvadratnega prečnega prereza s prisekanimi vogali. Lahko so

prednapeti ali klasično armirani, močneje armirani sta konica in glava. [5]

Za temeljenje mostovnih stebrov v rečnem toku najpogosteje uporabljamo jeklene pilote

zaradi njihove hitre vgradnje. Sicer pa se uporabljajo redko, saj je cena jekla in

antikorozivne zaščite zelo draga. Jekleni piloti so izdelani iz navadnega gradbenega

(valjanega jekla), običajno gre za cevi ali druge standardne profile, katerih notranjost

zapolnimo z betonom. Varjenje jekla nam omogoča podaljšanje pilota z novim delom cevi.

[7]

Page 23: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 13

Slika 2.7: Zabijanje pilota pod kotom

(http://www.directindustry.com/prod/junttan-oy/product-54195-570644.html, 29.7.2016)

Uvrtani in vtisnjeni piloti

Benotto tehnologija je najpogosteje uporabljena tehnologija pri nas. Cev potiskamo in

rotiramo z lavirko (oscilirnim primežem), ki nam omogoča lažje hidravlično potiskanje v

tla. Jekleno cev, s katero je pred betoniranjem zavarovan izkop, lahko podaljšujemo z

elementi dolžine od 2 m pa vse do 5 m. Ob morebitnih ovirah (trdna skalna tla, samice) s

pomočjo posebnega dleta, ki prosto pada na trdna tla, omenjene ovire zdrobimo in jih nato

odstranimo z žlico (grabežem). Po doseženi globini očistimo površino izkopa, vanjo

vstavimo armaturni koš ter pilot postopoma kontraktorsko zabetoniramo. Sledi postopen

izvlek zaščitne cevi, pri čemer moramo biti še posebej pazljivi.

V kompaktnih hribinah in stabilnih zemljinah je možna izvedba uvrtanih pilotov, pri

katerih ne potrebujemo zaščitne cevi, oz. jih vgradimo le na zgornjih od 3 m do 6 m

globine, tako da se materiali ne sipljejo v vrtino. Vrtanje pilotov se lahko izvede s

spiralnim svedrom ali s posebno frezo in valjasto komoro za transportiranje izkopanih

materialov na površino.

Page 24: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 14

Da dosežemo zanesljive in trajne pilote pa je potrebno izvesti oblogo vrtine do kote dna

pilota ali zagotoviti stabilnost izkopa s pomočjo betonitne suspenzije, kjer vertikalne stene

izkopa stabiliziramo s histrostatskimi nadtlaki v notranjosti pilotne vrtine. [8]

Slika 2.8: Uvrtani in vtisnjeni kol

(http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva, 29.7.2016)

2.2.2.2 Vbrizgani (injektirani) piloti pod visokim tlakom (jet grouting)

Uporaba injektiranih pilotov v svetu ima zelo razširjeno uporabo. Pod visokim tlakom se

vbrizgava cementna suspenzija, ki se meša z zemljino in napolni prazne prostore. Nastaja

zmes zemljine in cementne suspenzije, ki otrdi steber.

Najprej izdelamo vrtino do delovne globine posega, nato sledi postopno izvlačenje opreme

v tla in vtiskanje injekcijske mase pod kontroliranimi tlaki.

Pri uporabi injektiranih pilotov v heterogenih tleh se lahko pojavi nevarnost dvigovanja tal

in poškodbe sosednjih objektov.

Tehnologije jetiranja so lahko enostopenjske (jetiranje injekcijske mase), dvostopenjske,

kjer gre za vtiskanje vode in jetiranje ter tristopenjske (jet-grounting), pri čemer vpihujemo

zrak, vtiskamo vodo in injektiramo injekcijsko maso. [8]

Page 25: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 15

Slika 2.9: Jet grouting piloti

(vir: http://www.earthtech.com/commercial/services/jet-grouting, 4.6 2016)

2.2.2.3 Temeljenje na vodnjakih

Temeljenje na vodnjakih je podobno gradnji vodnjakov, primerno je za gradnjo

zahtevnejših in večjih objektov na nenosilnih tleh, ki niso dovolj obstojna, da bi prenesla

težo objekta. Premeri vodnjakov znašajo od 4 m do 7 m, globina ne presega 15 m.

Gradnja vodnjakov poteka po posameznih korakih, ki jim pravimo takti, po 1 m od zgoraj

navzdol. Na delu prvega takta izkopljemo material, ob steni položimo armaturo v dveh

plasteh, ki sta med seboj oddaljeni za 10 cm, sledi postavitev opaža in betoniranje obroča,

ki ga po potrebi sidramo v zemljino; v dveh ali treh enakih fazah na enak način dokončamo

prvi obroč. Nato iz druge kampade v vodnjaku izkopljemo material, nadaljujemo s

položitvijo armature v dveh slojih, ki jo opažimo in zabetoniramo. Nadaljujemo s

kampadami na enak način vse do kompaktne hribine, v kateri kopljemo navpično ali

konično navzven. Ob steno kompaktne hribine namestimo enojno armaturo, uporabimo

brizgani beton in na dnu izdelamo talno ploščo. [5]

Page 26: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 16

Slika 2.10: Izdelan vodnjak za temelje [7]

2.2.2.4 Globoko temeljenje v odprti gradbeni jami

Velike objekte, kot so hidroelektrarne, jedrske elektrarne, mostovi in višje poslovne stavbe,

pogosto temeljimo pod gladino podtalnice ali celo v jezeru, morju ali reki. V odprti

gradbeni jami, ki mora segati do nosilnih tal, temeljimo, kadar so dimenzije temeljev

velike. Gradbeno jamo pred vdorom vode zaščitimo z zagatnicami. Gladino podtalnice

lahko znižamo s črpanjem vode iz ustrezno projektiranih vodnjakov.

2.2.2.5 Temeljenje s pogreznjenimi vodnjaki, skrinjami in kesoni

Gre za poseben način temeljenja na dnu reke, jezera ali morja. Temeljenje s pogreznjenimi

vodnjaki, skrinjami in kesoni uporabljamo takrat, ko ni možno uporabiti običajnih načinov

temeljenja zaradi prevelike globine vode. Na pripravljeno podlago potopijo že izdelan

temelj velikih dimenzij, ki ga privlečejo po vodi, nato ga obtežijo z nasutjem ter utrdijo in

zaščitijo z oblogo iz velikih skal. [9]

2.3 GLOBINA TEMELJENJA

Globina zmrzovanja je tista globina pod nivojem terena do katere lahko prodre zmrzal. Za

določitev globine so nam lahko v pomoč podatki z meteoroloških postaj, kadar pa globine

zmrzovanja ne moremo določiti, vzamemo mejo 70 cm do 100 cm.

Page 27: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 17

Najmanjšo globino temeljenja določamo glede na nevarnost zmrzovanja in glede na

nevarnost drsenja površinskih slojev. S povečano globino in dovolj širokimi temelji

preprečimo nevarnost drsenja posameznih slojev. Bolj kot se povečuje vlažnost, večja je

nevarnost drsenja.

Globino temeljev zaradi nevarnosti zmrzovanja določimo tako:

v skalnatih tleh ni omejitve, kadar preprečimo dotok vode pod dno temelja,

globina temeljenja v prodcu in debelejšem pesku znaša najmanj 50 cm, kadar je

nivo talne vode pod to točko,

pri drugih zemljinah globino temeljenja določimo v odvisnosti od nivoja podzemne

vode ob zmrzovanju.

Globino temeljenja določimo glede na karateristike objekta, zemljišča in izbrani način

gradnje.

a) Karakteristike zemljišča:

sestava posameznih talnih slojev, njihova debelina, gostota, vlažnost, poroznost,

geotehnične karakteristike zemljišča, stisljivost, nabrekanje, prepustnost, nevarnost

premikov

geološke in hidrološke razmere,

globina zmrzovanja.

b) Karakteristike objekta:

dimenzije objekta, doba trajanja in vrsta objekta,

oblika ter medsebojna lega objektov,

občutljivost objekta za posedanje,

velikost in vrsta obtežbe.

c) Način gradnje:

pretečen čas med izkopom in začetkom gradnje,

vpliv črpanja vode na nivo podzemne vode in sosednje temelje,

način izvedbe ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. [6]

Page 28: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 18

2.4 NAČINI IZBOLJŠANJA NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL

Kadar na podlagi terenskih preiskav terena ugotovimo, da objekta ne moremo plitvo

temeljiti, se lahko odločimo za globoko temeljenje ali pa za izboljšanje nosilnosti temeljnih

tal. Nosilnost tal izboljšamo z metodami, ki povečajo nosilnost tal do te mere, da lahko

uporabimo plitvo temeljenje.

Med te metode štejemo:

odstranitev slabo nosilnih tal,

mehansko komprimiranje tal,

znižanje globine podtalnice,

injiciranje,

zavarovanje proti izrivanju v stran,

predhodne obremenitve.

2.4.1 Odstranitev slabo nosilnih tal

Odstranitev slabo nosilnih tal uporabimo, kadar so nosilna tla blizu površine terena.

Odstranimo manj nosilne zemljine, kot je npr. humos, umetno nasutje, pesek, organska tla

in jih nadomestimo z bolj nosilnimi, bolj prepustimi zemljinami. Poleg tega, da povečamo

nosilnost temeljnih tal, hkrati bistveno zmanjšamo posedke. Kadar gre za dela pod nivojem

talne vode, moramo paziti na medsebojno mešanje in izpiranje zemljin.

2.4.2 Mehansko komprimiranje tal

Če zgostimo zgornje plasti zemlje, posledično povečamo nosilnost tal. Tlaki se razširjajo v

globino zemljišča in z naraščanjem le-te, hitro upadajo, zato včasih zadošča že površinsko

komprimiranje. Gre za postopek dinamičnega komprimiranja, kjer najprej utež zarinemo v

manj nosilna tla, jo nato odstranimo in v odprtine vstavimo peščeno gramozne zemljine.

Mehanskega komprimiranja tal se poslužujemo v nekoherentnih, malo zasičenih tleh

(peski, meljasti peski, gramozi itd.) z uporabo statičnih in dinamičnih komprimacijskih

sredstev. [8]

Page 29: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 19

2.4.3 Znižanje globine podtalnice

Kadar so tla iz peščenega materiala se odločimo za postopek znižanja globine podtalnice.

Ker na vsako zrno materiala deluje vzgon, je struktura materiala v območju podtalne vode

redkejša. Ko znižamo nivo podtalnice, vzgona ni več in material se zgosti. [6]

Znižanje nivoja talne vode dosežemo z drenažami, kjer poznamo površinske drenažne

zavese in drenažne zaseke. Kadar mora drenaža segati do neprepustnih tal se poslužujemo

popolne drenaže, kadar pa se drenaža nahaja samo v zgornjih slojih zasičenih in prepustnih

tal, pa izvedemo nepopolno drenažo. Drenažne cevi morajo imeti odtoke, sicer so

nekoristne. [8]

2.4.4 Injiciranje

Injiciranje je sredstvo, s katerim zgostimo obstoječi material. Cementno malto ali

cementno mleko pod ustreznim tlakom vbrizgavamo v zemljišče. Pore se zapolnijo,

cement veže posamezne delce in spremeni zemljišče v beton podoben material. Uspešnost

injiciranja je odvisna od poroznosti zemljišča, zato injiciranje pri vezljivih zemljinah ni

posebej uspešno.

Poleg anorganskih injekcijskih mas najpogosteje uporabljamo tudi organske in umetne

injekcijske mase. [6]

2.4.5 Zavarovanje proti izrivanju v stran

Tla v trdnih zemljinah, kot so prodi, gline, peski in ilovice ogradimo z zagatnimi stenami,

ki jih zabijemo ali uvibriramo. Material se zgosti in nosilnost tal se poveča. [6]

2.4.6 Predhodne obremenitve

Stavbišče prehodno obremenimo in čakamo, da se material konsolidira. Predhodno

obremenitev izvedemo zato, da se bo bodo tla, kasneje, ko jih bomo obremenili s koristno

težo manj deformirala, kot bi se sicer. Ker stisljivost zemljin poteka počasi, lahko s

pomočjo vertikalnih drenaž vpliv preobremenitve bistveno pospešimo, saj se bo voda

pospešeno izcejala iz zemljine. [8]

Page 30: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 20

2.5 NAPAKE PRI TEMELJENJU

Napake, ki so storjene pri temeljenju vplivajo, ne le na posamezne dele objekta, temveč

ogrožajo stabilnost celotnega objekta.

Napake pri temeljenju razvrščamo po Madžaru, Karolyju Szechyju, profesorju na Tehniški

fakulteti v Budimpešti in članu madžarske akademije znanosti, ki je deloval v prejšnjem

stoletju.

Prva napaka pri temeljenju se lahko pojavi že v času preiskovanja zemljine. Lahko se

zgodi, da se strokovno mnenje geomehanika ne spoštuje, ali pa udeleženci niso seznanjeni

z njegovimi ugotovitvami. Do teh napak pride, ker so preiskave tal in hidrološke preiskave

izvedene pomanjkljivo ali pa njihova izvedba ni realizirana. Vzorci so lahko neprimerne

kakovosti in dajejo nepravilne rezultate, kar vodi do napačnega sklepanja. Eden izmed

vzrokov je lahko tudi nepravilno obravnavanje vzorcev materiala iz sondažne vrtine in

neustrezna ocena rezultatov raziskav zemljin, v glavnem gre za nestrokovno obdelavo

vzorca in neprimeren način transporta. Rezultati preiskav so lahko v strokovnem poročilu

zapisani neustrezno oz. nepopolno.

Napaka pri temeljenju se lahko zgodi v fazi projektiranja, ko projektant projektira

neustrezno temeljno konstrukcijo. Projektant spregleda zunanje vplive, ki vplivajo na

nosilnost tal, npr. voda, ki vlaži, izpira in spodkopava temeljna tla, lahko zmanjša začetno

nosilnost tal. Okolica temelja postane nasičena z vodo, notranji odpor tal se zmanjša in

pritisk se s tem povečuje.

Napaka, storjena med gradnjo se kaže kot nekvalitetna izdelava, neprimeren gradbeni

material ali neprimerna tehnologija izvedbe. Najpogosteje se pojavi zaradi neustreznega

načina zaščite gradbene jame pred vodo in nezadostnega podpiranja zaščitnih sten. Vzrok

za to napako je lahko tudi slaba kakovost dela in izvedbe.

Zadnja napaka, ki se pojavi pri temeljenju po K. Szechy-ju je škoda, ki je povzročena z

višjo silo ali s spremembo obremenitve. [10]

Page 31: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 21

3 PRAKTIČNI PRIMER

3.1 LOKACIJA OBJEKTA

Obravnavan stanovanjski objekt etažnosti klet + pritličje stoji v k. o. Straška Gorca, št.

parcele 198, občina Šentjur.

Občina Šentjur, ki šteje skoraj 20 tisoč prebivalcev, se razprostira od drameljskih goric na

severu do kozjanskega gričevja in vrhov Bohorja na jugu. S površino 222.3 km2

se uvršča

med večje slovenske občine. Ljudje se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, poudarek je na

sadjarstvu, živinoreji in vinogradništvu, dobro ohranjeno naravno okolje pa nudi številne

možnosti turizma. Pospešeno se razvija tudi obrt in podjetništvo, poslovne dejavnosti in

trgovina. [11]

Slika 3.1: Prikaz občine Šentjur v Sloveniji

(http://www.kam.si/obcine/sentjur.html, 15.7.2016)

Page 32: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 22

3.2 INTERAKCIJA TAL IN OBJEKTA

Obravnavan stanovanjski objekt je temeljen na peščeno meljni glini na lapornati osnovi. S

fotografij je mogoče jugo vzhodno od objekta opaziti sledi plazu, ki pa je v mirovanju

približno tri leta, ponovnega premikanja terena ni opaziti.

Slika 3.2: Mesto nekoč delujočega plazu zaraščeno z grmičevjem (lasten vir)

Leta 2014 se je na južni strani objekta pojavilo ponovno polzenje terena, ki je delujoče še

danes. Vzrok za njegov nastanek so glinena tla, ki z vlago močno spreminjajo prostornino.

Rezultat tega je neenakomerno posedanje in nabrekanje terena. Lezenje terena je počasno,

saj gline zaradi drobne strukture zrn reagirajo izrazito počasi.

Globalno gre za nestabilno področje, katero se premika z vrha hriba in ogroža stanovanjsko

hišo Straška Gorca 13.

Page 33: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 23

Slika 3.3: Trenutno aktivno pobočje (lasten vir)

Da so tla v gibanju, dokazujejo tudi drevesa, katerih debla so se nagnila iz vertikalne lege v

smeri navzdol.

Slika 3.4: Nagnjena drevesa nakazujejo premikanje tal (lasten vir)

Page 34: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 24

3.3 OBSTOJEČE STANJE OBJEKTA

Projektna dokumentacija za objekt ne obstaja, zato opisi temeljijo na podlagi videnega in

povedanega s strani lastnice objekta.

Enodružinske hiša je bila zgrajena po potresu, ki je prizadel kozjansko leta 1974. Objekt je

deloma podkleten, etažnosti klet + pritličje, dimenzij 9 m x 10.50 m. V kleti se nahajata

klet in garaža, v pritličju pa predsoba, kopalnica, kuhinja, spalnica, jedilnica in shramba.

Slika 3.5: Južna fasada (lasten vir)

Page 35: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 25

Slika 3.6: Zahodna fasada (lasten vir)

Slika 3.7: SV fasada (lasten vir)

Page 36: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 26

3.3.1 Temelji

Temelji so klasični, armirano betonski, brez izvedene hidroizolacije ter ukrepov za

odvajanje vode. Opaziti je posedanje kot posledica delovanja tal.

3.3.2 Zidovi

Zunanji zidovi v kleti so izdelani iz betonske opeke širine 20 cm, prav tako notranji zidovi.

Na zunanji strani je izveden fini omet, sicer pa so zidovi brez toplotne in zvočne zaščite ter

finalne obdelave.

V pritličju so zunanji zidovi izdelani kot klasični montažni z dodano izolacijo na notranji

strani v debelini 5 cm. Notranji zidovi so prav tako montažne izvedbe, sveže pobeljeni

(izvedeno 2015).

3.3.3 Stropna konstrukcija

Strop kleti je armiranobetonski, nanj so pritrjene deske debeline cca 2 cm, na katere je

pritrjen linolej, v kopalnici pa je na armirani beton položena keramika.

Strop proti ostrešju je lesen, izdelan iz tramov, od spodaj navzgor ga sestavlja omet,

trstičje, opaž za trstičje, tramovi, nasutje in leseni pod.

3.3.4 Ostrešje in streha

Ostrešje je v celoti leseno s podeskanim napuščem. Streha je klasična dvokapnica z enakim

naklonom v obeh smereh, brez nameščene toplotne izolacije, krita je s salonitno kritino –

visoki val.

Pocinkani žlebovi za odvajanje meteorne vode so v odličnem stanju in ustrezno nameščeni.

3.3.5 Fasada

Fasada je bila izvedena v beli barvi leta 1995 (pritličje).

3.3.6 Stopnice in balkon

Zunanje stopnice so izdelane iz armiranega betona, brez finalne obdelave, širine 1.2 m.

Beton je zaradi boljše oprijemljivosti rahlo nazobčan.

Balkon je, prav tako kot stopnice, brez finalne obdelave, izdelan iz armiranega betona.

Page 37: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 27

Ograja je v obeh primerih izdelana iz vertikalnih škatlastih jeklenih profilov, oblečenih v

les, v višini 1.2 m. Za horizontale so uporabljene lesene deske širine 10 cm.

3.3.7 Stavbno pohištvo

Vhodna vrata v pritličje so izdelana iz PVC materiala, medtem ko so ostala okna in vrata

izdelana iz masivnega lesa. V kleti so vgrajena okna z enojno zasteklitvijo, lakirana z

lakom v rjavem odtenku, okna v pritličju z dvoslojno zasteklitvijo pa so v beli barvi.

3.3.8 Okolica in dovoz

Na južni strani objekta je izveden armiranobetonski podest, na ostalih straneh pa je urejena

zelenica.

Dovoz je od leta 2015 urejen preko makadamske ceste, katera se v kraju Bistrica priključi

regionalni cesti.

3.4 IDENTIFIKACIJA POŠKODB, NAPAK, DOTRAJANOSTI

V poglavju 5.2 Napake pri temeljenju smo predstavili napake po Szechy-ju, ki so povezane

s temeljenjem. Vse poškodbe in napake obravnavanega objekta lahko uvrstimo med

napake, storjene v času preiskovanja zemljine; v času gradnje dotičnega objekta, niso

izvajali nikakršnih preiskav tal ali hidroloških preiskav.

3.4.1 Temelji

Na podlagi vizualnega pregleda objekta smo ugotovili, da prihaja do pogrezanja temeljnih

tal, posledično se posedajo temelji, kar se kaže v obliki razpok jugo-zahodnega in severno-

vzhodnega vogala objekta. Širine razpok se gibljejo od 1 mm -22 mm.

Page 38: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 28

Slika 3.8: Razpokan SV vogal hiše (lasten vir) Slika 3.9: Razpokan JZ vogal hiše (lasten vir)

3.4.2 Zidovi

Posedanje tal se kaže tudi na kletnih zidovih. S fotografij je razvidno, da so bile razpoke v

preteklosti zapolnjene z apneno malto. Vidimo, da je malta razpokala, iz česar utemeljeno

sklepamo, da gre za aktivne razpoke. Razpoke so vidne tudi okoli okenskih okvirjev in

vrat.

Slika 3.10: Razpoke na kletnih zidovih (lasten vir)

Page 39: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 29

Slika 3.11: Razpoke okoli okna (lasten vir)

3.4.3 Ostrešje in streha

Na ostrešju so vidni znaki prisotnosti škodljivcev, posamezni elementi so dotrajani.

Napušč oblečen z deskami je vidno ne vzdrževan, dotrajan. Salonitna kritina je na

določenih mestih v slabem stanju in pušča.

Page 40: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 30

Slika 3.12: Nevzdrževan napušč (lasten vir)

3.4.4 Tlaki

Talne ploščice v kopalnici so v slabem stanju, odstopajo, nekatere so poškodovane. Linolej

v kuhinji in jedilnici je poškodovan, na nekaterih mestih obrabljen, vidne so deske na

katere je pritrjen.

Page 41: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 31

Slika 3.13: Obrabljena tla v kuhinji (lasten vir)

3.4.5 Stopnice in balkon

Stopnice so v zadovoljivem stanju, zamenjave je potrebna le ograja, saj ta svoje funkcije ne

opravlja več. Ograja na balkonu ni vzdrževana, nekateri elementi so dotrajani.

Slika 3.14: Zunanje stopnice (lasten vir)

Page 42: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 32

Slika 3.15: Balkonska ograja (lasten vir)

3.4.6 Stavbno pohištvo

Okna in vrata v pritličju so dotrajana, potrebna zamenjave. Leseni elementi niso bili redno

vzdrževani, stekla so poškodovana, odstopajo od okvirja.

Page 43: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 33

Slika 3.16: Dotrajana vrata kleti (lasten vir)

Slika 3.17: Počeno okensko steklo (lasten vir)

3.4.7 Zunanji podest

Zunanji podest je popolnoma poškodovan, od objekta se je na nekaterih mestih odmaknil

za cca 2 cm, na drugih za 10 cm.

Page 44: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 34

Slika 3.18: Odmik podesta od objekta (lasten vir)

Slika 3.19: Poškodbe podesta od stopnic (lasten vir)

Page 45: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 35

Slika 3.20: Poškodbe podesta (lasten vir)

Page 46: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 36

4 TERENSKE PREISKAVE TAL

Preden se odločimo za postopek sanacije temeljev, moramo opraviti terenske preiskave tal,

za ugotovitev strukturne sestave ter nosilnosti temeljnih tal. Po pridobljenih vzorcih

temeljnih tal je potrebno opraviti laboratorijske preiskave.

4.1 SONDAŽNA DELA

Sondažna dela zajemajo sondažne jame, ki so primerne za plitvo temeljenje in sondažna

vrtanja, kadar preiskujemo zemljino v večji globini ali pod nivojem podtalnice.

Izkop sondažne jame se izvede ročno, pogosteje pa strojno z bagrom. Tla preiskujemo na

horizontalnem terenu, do globine največ 6 m. Globino izkopa omejuje globina podtalnice,

dimenzije tlorisa jame pa ne smejo biti manjše od 0.7 m x 1.0 m. Jamo, ki je globlja od

1.75 m je potrebno zavarovati s plohi in oporniki. Sondažna jama nam omogoča

neposreden vpogled v tla, tako da lahko natančno določimo meje posameznih zemljin in

odvzamemo neporušene vzorce koherentne zemljine V koherentnih tleh lahko s pomočjo

žepnega penetrometra izmerimo enoosno tlačno trdnost, s krilno sondo pa lahko določimo

nedrenirano strižno trdnost.

Med sondažna vrtanja uvrščamo udarno ali zabijalno vrtanje, rotacijsko vrtanje s krono,

svedrom, žlico in vrtanje z izpiranjem. Paziti moramo, da vrtamo do globine, v kateri ne

pričakujemo večjih deformacij in sprememb napetosti, ki bi bile posledice izgradnje

objekta. Kadar raziskujemo pobočja plazov, moramo vrtati do stabilne podlage. Sondažno

vrtanje nam omogoča odvzem porušenih in neporušenih vzorcev. [7]

Page 47: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 37

4.2 ODVZEM VZORCEV

Po kakovosti odvzete vzorce delimo na porušene in neporušene vzorce zemljin. Porušeni

vzorci so enake zrnavosti kot naravna zemljina, iz katere so pridobljeni, vendar je njihova

struktura popolnoma ali deloma porušena. Izjemno pomembno je, da vzorce zemljin

odvzamemo pravilno in da jedra zlagamo v lesene zaboje od levega zgornjega roba proti

desni strani zaboja.

Neporušene vzorce dobimo tako, da sonde z jeklenimi cilindri vtiskamo v zemljino na dnu

sondažne jame ali na stopnicah. Okoli cilindra odkopljemo zemljino in nato z nožem ali

lopato odsekamo material pod dnom cilindra. Odprti del vzorca zapremo s kartonastim ali

kovinskim pokrovom, oblitim z parafinom. Vzorce moramo ustrezno označiti s številko

vzorca, koordinatami položaja, globino in z datumom odvzema. Nato sledi preiskovanje

vzorcev v laboratoriju. [7]

4.3 PENETRACIJSKO SONDIRANJE

Kadar ne moremo odvzeti neporušenih vzorcev zemljin, se poslužujemo penetracijskega

sondiranja. Običajno ta način uporabljamo pri prodih in peskih. Mehanske lastnosti teh

zemljin določamo z dinamičnim ali statičnim prodiranjem kovinskega droga s konico ali

sonde v zemljino, ob tem pa merimo odpor zemljine proti prodiranju. Na podlagi

izmerjenih podatkov določimo nosilnost in stisljivost tal.

Najbolj razširjen terenski preizkus je standardni penetracijski preizkus SPT, s katerim

določamo trdnost in deformabilnost nekoherentnih zemljin. Meritev poteka tako, da na dno

očiščene vrtine spustimo vrtalno drogovje s sondo ali konusom, nato z višine 76 cm

spuščamo utež, ki udarja na drogovje, sledi meritev penetracije pri petdesetih udarcih.

Določitev odpora zemljine in mehkih kamnin na dinamično prodiranje konusa skozi

zemljine določamo z dinamičnim penetracijskim preizkusom DPT. Penetrometer lahko

nastavimo na površje temeljnih tali ali pa na dno pripravljene vrtine, nato ga konstantno

zabijamo v tla, vse do trdne podlage. Število udarcev zabeležimo na vsakih 10 cm globine.

[7]

Page 48: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 38

4.4 GEOFIZIKALNE METODE PREISKAVE TAL

Geofizikalne raziskave tal se izvajajo na površini terena ali v vrtinah. Obsegajo

geoelektrična merjenja, seizmična in mikroseizmična merjenja, merjenje gostote in

zasičenosti tal ter druga merjenja, odvisno od primera.

Geoelektrična merjenja izvajamo z upornostno metodo, ki temelji na neposredni električni

upornosti hribin, oziroma njenih razlikah. Odpornostni profil odraža podpovršinske

geološke spremembe vzdolž profila. Geoelektrične metode so primerne za raziskovanje

terenov, kjer so nizko in visoko upornostne zemljine in nas zanima njihova prostorska

razporeditev.

S seizmičnimi in mikroseizmičnimi metodami merimo hitrost razširjanja prožnostnega

valovanja skozi tla. Valovanje merimo z geofoni tako, da na enem mestu z udarci sprožimo

valovanje in nato na drugem koncu merimo čas prihoda valovanja. Seizmična metoda

omogoča, da poleg globine in lastnosti tal, določimo še Poissonov koeficient in Youngov

modul elastičnosti.

Z radiometričnim merjenjem ugotavljamo zmožnost absorpcije zemljine radioaktivnih

snovi. [7]

Page 49: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 39

5 PREDLOG IZVEDBE SANACIJE OBJEKTA

Posedanje temeljev se je pojavilo zaradi delovanja tal, poškodbe na objektu pa so posledica

posedanja temeljev. Predlog izvedbe sanacije objekta bomo obravnavali ob predpostavki,

da smo plazenje terena že odpravili.

Sanacija objekta se bo pričela z odstranjevanjem podesta, sledilo bo utrjevanje tal z

raztezno smolo.

Naslednji korak je ojačitev in sanacija zidov, dela nadaljujemo s sanacijo strehe in ostrešja.

Sledi zamenjava stavbnega pohištva in obnova tlakov ter zamenjava balkonske in

stopniščne ograje.

Zadnji korak pri sanaciji objekta zajema finalno obdelavo zidov in ureditev okolice ter

dovoza.

5.1 UTRJEVAJE TEMELJNIH TAL S SMOLO

Postopek utrjevanja temeljnih tal s smolo uporabljamo, kadar je potrebno povečati

nosilnost tal, odpraviti diferenčne posedke ali pa, ko na objekt projektiramo dodatne

obtežbe ali ga prenavljamo. Globinsko injektiranje s smolo uporabljamo na objektih kot so:

industrijski objekti, zgodovinske zgradbe, stanovanjski bloki, hiše in vile, bazeni, stolpi,

sakralni objekti in podporni zidovi.

Dvokomponentna raztezna poliuretanska smola v fazi ekspanzije razvije raztezni tlak do

10.000 kPa, nato v fazi strjevanja v nekaj minutah doseže tlačno trdnost vse do 8 MPa.

Zaradi njenih odličnih mehanskih lastnosti jo lahko uporabimo za zelo močno utrjevanje in

konsolidacijo temeljnih tal. [12]

Sanacijo temeljnih tal obravnavanega objekta bomo izvedli na vseh notranjih in zunanjih

nosilnih stenah nepodkletenega dela hiše v dolžini 22 m. Da bo delo potekalo neovirano, je

potrebno najprej odstraniti poškodovan zunanji podest.

Page 50: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 40

Slika 5.1: Območje posega (lasten vir)

Poseg utrjevanja se prične z vrtanjem vrtin neposredno v temelje, s premerom do 3 cm,

razdalja med vrtinami sme znašati od 50 cm do 150 cm. Sledi vgrajevanje injektirnih cevi

iz posebne zlitine, različnih dolžin za doseganje ustreznih globin. V vsako vrtino se

vstavijo dve cevi, prva do globine enega metra, druga do globine treh metrov. Najprej ju

potiskamo ročno, nato si pomagamo s pnevmatskim kladivom.

Slika 5.2: Vrtanje vrtin (URETEK d.o.o)

Podkleten del

Nepodkleten del

Page 51: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 41

Slika 5.3: Injektirne cevi na zunanji steni (URETEK d.o.o)

Sledi injektiranje raztezne smole, ko je ta v tekočem stanju vendar že v fazi raztezanja.

Injektiranje se izvaja v treh višinskih nivojih po 1.0 m; neposredno pod temelji in tri metre

pod njimi. Kemična reakcija, ki se prične odvijati že med vbrizgavanjem, povzroči

strjevanje smole. Prostornina, ki se spreminja v odvisnosti od količnika med razteznim

tlakom smole in odporom tal, se lahko poveča tudi do tridesetkrat. Ker se smola razteza

zelo kratek čas, omogoča natančno injektiranje na mesto največjih napetosti pod temeljem.

Ta karakteristika smoli preprečuje, da bi dvignila tla ali površine izven območja temeljev.

S postopkom injektiranja smole nadaljujemo vse dokler se temeljna tla ne utrdijo do te

mere, da zavrnejo nadaljnje prodiranje smole v zemljino, kar se kaže v raztezanju smole

navzgor; sledi dvig zgradbe.

Dvig objekta spremljamo z laserskimi merilnimi napravami, ki jih namestimo na objekt.

Merilnik deluje z natančnostjo 0.5 mm, kar omogoča kontroliran dvig posedenega temelja.

Z injektiranjem prekinemo, ko laserski merilnik zazna prvi dvig stavbe, saj je to dokaz, da

je teren utrjen. S tem, ko se dvignejo posedeni deli objekta, se razpoke delno zaprejo in

znatno zmanjšajo napetosti na konstrukciji.

Page 52: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 42

Slika 5.4: Injektiranje in nadzor dvigov z laserjem (URETEK d.o.o)

Po končanem injektiranju odstranimo ostanke injektirnih cevi, počistimo gradbišče ter

izvedemo zaključne penetracijske preizkuse.

Page 53: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 43

Slika 5.5: Gradbišče po končanem posegu (URETEK d.o.o)

Po končanem posegu čez razpoke namestimo 2 D mehanske merilnike razpok, z

milimetrsko skalo. Merilnik meri morebitne premike konstrukcije v horizonralni ali

vertikalni smeri in samo širino razpok. Odstranimo jih šele takrat, dokler ni povsem jasno,

da se je stanje razpok stabiliziralo.

Slika 5.6: Merilnik za nadzor razpok (URETEK d.o.o)

Page 54: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 44

Zadnji korak pri postopku utrjevanja temeljnih tal z globinskim injektiranjem je

preverjanje rezultatov s pomočjo dinamičnega penetriranja. Gostotno stanje zemljine se po

končanem postopku meri z isto metodo kot pred posegom. Na ta način ugotovimo stopnjo

izboljšanja temeljnih tal, ki je bila dosežena s posegom. [12]

Slika 5.7: Preizkus nosilnosti temeljnih tal (URETEK d.o.o)

Page 55: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 45

5.2 OSTREŠJE IN STREHA

Najprej odstranimo žlebove in salonitne plošče, za kar moramo angažirati pooblaščene

izvajalce za odstranjevanje azbestne kritine. Nato sledi pregled elementov ostrešja.

Elemente, ki so poškodovani zamenjamo z novimi elementi enakih dimenzij, če je

potrebno, zamenjamo celotno ostrešje. Paziti moramo, da nove elemente ustrezno

pritrdimo in da se ujemajo s starimi elementi. Horizontalne letve iz napušča v celoti

odstranimo in jih nadomestimo z novimi.

Po zaključeni izdelavi ostrešja, lesene elemente premažemo z ustreznimi premazi, ki

preprečujejo nastanek lesnih gliv, vdor žuželk in bakterij v elemente. Nato sledi

prekrivanje strehe s kritino zareznik in nameščanje snegobranov. Dela na strehi se

zaključijo z namestitvijo žlebov.

5.3 ZIDOVI

Preden se bomo posvetili sestavi zidov, moramo najprej ojačati razpokane kletne zidove.

To bomo storili z metodo injektiranja zidov s cementno injekcijsko maso, ki se vtisne v

razpoke v zidu in tako poveže posamezne zidne sloje.

Najprej moramo zidove enostransko navrtati do globine dve tretjini zidu, v razmiku 50 cm.

V vrtine namestimo jeklene čepe in nato navlažimo zidove, da se bo kasneje cementna

masa bolje sprijela s posameznimi sloji zidu. To storimo tako, da skozi jeklene nastavke

injektiramo vodo. Sledi injektiranje zidov s cementno maso. Maso vbrizgavamo pod

majhnim pritiskom v vrstnem redu od spodaj navzgor. Po končanem postopku odstranimo

cevke in nadaljujemo s sanacijo zidov. [13]

Na zunanje kletne zidove namestimo toplotno izolacijo, izvedemo notranji omet ter fasado,

notranje zidove obrizgamo. Zunanje zidove pritličja na zunanji strani toplotno izoliramo,

sledi izvedba fasade. Poseg za notranje zidove pritličja ni potreben.

Page 56: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 46

Slika 5.8: Predlog sanacije zunanjih zidov a) klet, b) pritličje (lasten vir)

5.4 TALNA PLOŠČA

Talno ploščo je potrebno izolirati, napraviti estrih in izbrati ustrezno finalno obdelavo.

Slika 5.9: Predlog sanacije talne plošče (lasten vir)

5.5 STROPNA KONSTRUKCIJA

Strop kleti je sestavljen iz AB plošče in lesenih desk na katere je pritrjen linolej, v

kopalnici pa so neposredno na ploščo položene keramične ploščice. Deske, linolej ter

keramiko odstranimo, nato ploščo toplotno izoliramo in vgradimo estrih. V kopalnici in

Page 57: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 47

kuhinji položimo keramične ploščice, medtem ko se v ostalih prostorih odločimo za

laminat.

Lesen strop proti ostrešju je potrebno toplotno in zvočno izolirali in sicer tako, da med

tramove dodamo trdo izolacijo, nad katero nato položimo paroprepustno folijo. Nato na PE

folijo položimo stiroporno ploščo, ki preprečuje širjenje udarnega zvoka. Naslednji korak

je vgradnja suhega estriha. Za končno podlago izberemo deske.

Slika 5.10: Polaganje steklene volne med lesene tramove [14]

5.6 OSTALI ELEMENTI PRENOVE

Lesena okna v kleti in pritličju bomo zamenjali z novimi okni, z dvoslojno zasteklitvijo in

dvojnim odpiranjem, izdelanih iz smrekovega lesa. Vrata, ki vodijo v klet in v pritličje

bodo izdelana iz hrastovega lesa, medtem ko bodo notranja vrata iz lepljenega lesa. Okna

in vrata bodo premazana z ustrezno zaščito.

Page 58: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 48

Balkonsko ograjo bomo v celoti odstranili in jo zamenjali z jekleno ograjo v višini 1.20 m,

zgornja prečka bo oblečena v les. Prav tako bomo zamenjali stopniščno ograjo, le da bo ta

v celoti jeklena. Ograji bosta višine 1.10 m. Kot zaključno površino bomo za balkon

uporabili keramične ploščice, stopnice bomo obložili s kamnom, s spodnje strani pa sledi

izvedba ometa.

Zunanji podest na južni strani objekta, ki bo odstranjen pred postopkom utrjevanja

temeljnih tal, bomo nadomestili z novim, za finalno obdelavo bomo izbrali kamen.

Na zahodni strani objekta bomo izvedli nasutje in tlakovanje, tako da bo omogočen

neposreden dostop do objekta. Dovozno pot bomo razširili in asfaltirali.

Page 59: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 49

6 SKLEP

V diplomskem delu smo predstavili predlog sanacije individualne stanovanjske hiše.

Glavni razlog, da je do predloga sanacije prišlo, je posedanje temeljnih tal. Posedanje

objekta na nepodkletenem delu objekta se je odražalo v razpokanih vogalih, razpokah v

zidovih in okoli oken, okenska stekla so podlegla pritisku in popokala, vrata v kletnih

prostorih so se le s težavo zapirala. Vse omenjene težave so kazale, da je bivati v takšnem

objektu iz leta v leto bolj nevarno.

Problem posedanja tal smo rešili z metodo utrjevanja temeljnih tal s smolo, katera

omogoča povečanje nosilnosti tal in odpravo diferenčnih posedkov. Gre za postopek, ki ne

vključuje večjih gradbenih posegov, hkrati pa ga štejemo med najhitrejše načine sanacije

temeljev. Globinsko injektiranje smole pod temelje lahko uporabimo pri vseh načinih

temeljenja in v različnih tipih zemljine.

Posedanje tal in posledično posedanje temeljev, bi lahko pred začetkom gradnje preprečili

z ustreznimi preiskavami zemljine. S pomočjo analiziranih podatkov o zemljini pridobimo

podatke o najustreznejšem načinu temeljenja in morebitnem načinu izboljšanja nosilnih tal.

Spoznali smo, da je potrebno temelje pravilno načrtovati in zaščiti, saj napake, ki nastanejo

med samo gradnjo zahtevajo zahtevne gradbene postopke, ki predstavljajo velik finančni

zalogaj.

Page 60: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 50

7 VIRI IN LITERATURA

[1] Brezar , V 1995, Stavbarstvo, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

[2] Žitnik D 1969, Fundiranje, Gradbena tehniška šola, Ljubljana.

[3] American Society for testing and materials, Standard test methods for Liquid

Limit, Plastic Limit, and Plasticity Index of soils: Annula Book of Standards, 1995

Philadelphia.

[4] British Standards Institution, Methods of test for soils for civil engineering

purposes, 1990, London.

[5] Slokan I 2003, Nizke zgradbe, Ljubljana

[6] Gradbeniški priročnik 2008, 1.natis, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana

[7] Gregorač V 2015, Mehanika tal, zemeljska dela in temeljenje, Podsmreka.

[8] Macuh B, študijsko leto 2014/2015, Mehanika tal s temeljenjem, študijski zapiski,

Maribor

[9] Slonep, dostopno na:

http://www.slonep.net/gradnja/priprava-na-gradnjo/globoko-temeljenje

(4. 7. 2016)

[10] Seči, K 1971, Greške pri fundiranju, Beograd

[11] Šentjur, dostopno na: http://www.sentjur.si/O-obcini.html (15.7. 2016)

[12] URETEK, dostopno na:

http://www.uretek.si/pdf/URETEK_DeepInjections_slv.pdf (17.7. 2016)

[13] Lepo stanovanje, dostopno na:

http://www.lepo-stanovanje.si/portfolio/utrjevanje-zidov (21. 7. 2016)

[14] Moj mojster, dostopno na:

http://www.mojmojster.net/clanek/428/Prenova_lesenega_poda_v_hisi (22. 7.

2016)

Page 61: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 51

8 PRILOGE

8.1 SEZNAM SLIK

Slika 2.1: Ostanek kamnitih temeljev slovenskega kozolca [5] ............................................ 5

Slika 2.2: Primer točkovnih temeljev

(http://www.homeey.com/construction/starting-construction/101/common-

types-of-foundations-in-building.html, 29.7.2016) ...................................................... 7

Slika 2.3: Pasovni temelji individualne hiše (http://www.mojmojster.net/zidarstvo-

stanonik/reference_in_mnenja/pasovni_temelji/3433, 29.7.2016) .............................. 8

Slika 2.4: Vgrajevanje betona v temeljno ploščo

(http://houseunderconstruction.com/foundation/how-build-concrete-slab-

foundation-proper-way.html, 29.7.2016) ..................................................................... 9

Slika 2.5: Temeljni nosilec [7] ............................................................................................ 10

Slika 2.6: Tamponska peščeno-prodna ali gramozna blazina pod temeljem [7] ................. 10

Slika 2.7: Zabijanje pilota pod kotom (http://www.directindustry.com/prod/junttan-

oy/product-54195-570644.html, 29.7.2016) .............................................................. 13

Slika 2.8: Uvrtani in vtisnjeni kol (http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva, 29.7.2016)..... 14

Slika 2.9: Jet grouting piloti (vir: http://www.earthtech.com/commercial/services/jet-

grouting, 4.6 2016) ..................................................................................................... 15

Slika 2.10: Izdelan vodnjak za temelje [7] .......................................................................... 16

Slika 3.1: Prikaz občine Šentjur v Sloveniji (http://www.kam.si/obcine/sentjur.html,

15.7.2016) .................................................................................................................. 21

Slika 3.2: Mesto nekoč delujočega plazu zaraščeno z grmičevjem (lasten vir) .................. 22

Page 62: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 52

Slika 3.3: Trenutno aktivno pobočje (lasten vir) ................................................................. 23

Slika 3.4: Nagnjena drevesa nakazujejo premikanje tal (lasten vir) .................................... 23

Slika 3.5: Južna fasada (lasten vir) ...................................................................................... 24

Slika 3.6: Zahodna fasada (lasten vir) ................................................................................. 25

Slika 3.7: SV fasada (lasten vir) .......................................................................................... 25

Slika 3.8: Razpokan SV vogal hiše (lasten vir) ................................................................... 28

Slika 3.9: Razpokan JZ vogal hiše (lasten vir) .................................................................... 28

Slika 3.10: Razpoke na kletnih zidovih (lasten vir) ............................................................ 28

Slika 3.11: Razpoke okoli okna (lasten vir) ........................................................................ 29

Slika 3.12: Nevzdrževan napušč (lasten vir) ....................................................................... 30

Slika 3.13: Obrabljena tla v kuhinji (lasten vir) .................................................................. 31

Slika 3.14: Zunanje stopnice (lasten vir) ............................................................................. 31

Slika 3.15: Balkonska ograja (lasten vir) ............................................................................ 32

Slika 3.16: Dotrajana vrata kleti (lasten vir)........................................................................ 33

Slika 3.17: Počeno okensko steklo (lasten vir) .................................................................... 33

Slika 3.18: Odmik podesta od objekta (lasten vir) .............................................................. 34

Slika 3.19: Poškodbe podesta od stopnic (lasten vir) .......................................................... 34

Slika 3.20: Poškodbe podesta (lasten vir) ............................................................................ 35

Slika 5.1: Območje posega (lasten vir) ................................................................................ 40

Slika 5.2: Vrtanje vrtin (URETEK d.o.o) ............................................................................ 40

Slika 5.3: Injektirne cevi na zunanji steni (URETEK d.o.o) ............................................... 41

Slika 5.4: Injektiranje in nadzor dvigov z laserjem (URETEK d.o.o)................................. 42

Slika 5.5: Gradbišče po končanem posegu (URETEK d.o.o) ............................................. 43

Slika 5.6: Merilnik za nadzor razpok (URETEK d.o.o) ...................................................... 43

Slika 5.7: Preizkus nosilnosti temeljnih tal (URETEK d.o.o) ............................................. 44

Page 63: SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA …

Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 53

Slika 5.8: Predlog sanacije zunanjih zidov a) klet, b) pritličje (lasten vir).......................... 46

Slika 5.9: Predlog sanacije talne plošče (lasten vir) ............................................................ 46

Slika 5.10: Polaganje steklene volne med lesene tramove [14] .......................................... 47

8.2 NASLOV ŠTUDENTA

Vesna Pertinač

Topolovo 9 a

3261 Lesično

Tel.: 031 491 952;

e-mail: [email protected]