PSIHIČNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU MOBING

Žana Andlovic, univ.dipl. prav.,

prostovoljka v skupini za samopomoč žrtvam mobinga

11.10. 2014

KAJ JE MOBING?

Mobing označujejo izrazi: trpinčenje, nadlegovanje in

šikaniranje na delovnem mestu. Gre za sistematično,

ponavljajoče, dalj časa trajajoče psihično, čustveno,

verbalno, lahko tudi fizično nasilje, usmerjeno proti

enemu posamezniku ali ožji skupini na delovnem mestu

ali v zvezi z delom.

TOREJ: MOBING JE NASILJE nad posameznikovo

osebnostjo, s psihičnimi posledicami, ki presegajo delovno okolje.

KAKŠNE SO GLAVNE VRSTE MOBINGA?

VERTIKALNI MOBING :

„OD ZGORAJ NAVZDOL“ = Bullying in bossing

„Od SPODAJ NAVZGOR“ = Staffing

STRATEŠKI MOBING = namenska odstranitev „z vrha“

HORIZONTALNI MOBING:

MED ENAKIMI torej SODELAVCI

DRUGE OBLIKE: E-MOBING, EMOCIONALNI MOBING, LAŽNI MOBING....

CILJ IN NAMEN IZLOČITEV POSAMEZNIKA IN POJAV

„GREŠNEGA KOZLA“

Pred začetkom...VSAKO NESTRINJANJE ŠE

NI MOBING....

KONFLIKT NESTRINJANJE

MOŽNOST ZA POGOVOR IN SKUPNO REŠITEV

SOOČENJE RAZLIČNIH MNENJ

NOV POGLED IN KONSTRUKTIVNA REŠITEV PROBLEMA

? KAKO PREPREČITI NASTANEK ?

!!!! POGOSTO JE REŠITEV ŽE V POGOVORU IN ASERTIVNI KOMUNIKACIJI....... (primer)

NASTANEK MOBINGA

NERAZREŠEN KONFLIKT

PRIKRITI KONFLIKT

OBČUTEK STRAHU IN OGROŽENOSTI

PONAVLJANJE IN RAZRAŠČANJE

KONFLIKTA IN GRUPIRANJE

PREKINJENA KOMUNIKACIJA

NAMENSKO, VEČKRATNO NASILJE

KAJ NI MOBING... NESTRINJANJE

KONFLIKT Z MOŽNOSTJO POGOVORA

DISKRIMINACIJA V OŽJEM POMENU

ČUSTVENO STANJE JEZE Z NENAMERNIM IZBRUHOM

DOLOČANJE PRAVIL V SKLADU Z ORGANIZIRANJEM DELA

ENKRATNO DEJANJE (brez namen prizadeti dostojanstvo posameznika)

NEIZPLAČANA PLAČA

KAZNIVO DEJANJE (Spolno nasilje, posilstvo...)

MERILO ZA PREPOZNAVANJE MOBINGA:

VEČKRATNO, NAMERNO, PONAVLJAJOČE SE RAVNANJE USMERJENO NA POSAMEZNIKA ALI OŽJO SKUPINO Z NAMENOM ŠKODOVATI, V ZVEZI Z DELOM.

MOBING JE PROCES - ZAČETEK: KONFLIKT, NESIMPATIČNOST, IZBOR ŽRTVE

- NADALJEVANJE: USMERJENA, PONAVLJAJOČA NEŽELENA

DEJANJA, v trajanju najmanj 6 mesecev, vsaj enkrat

tedensko

- STOPNJEVANJE INTEZIVNOSTI

- KONEC: S PRENEHANJEM DELOVNEGA RAZMERJA.

POSLEDICE:

DEGRADACIJA POSAMEZNIKA, PSIHIČNI IN ČUSTVENI

ZLOM NA OSEBNOSTNI RAVNI, NEZAVADANJE

SITUACIJE S POGOSTO PREPOZNIM UKREPANJEM IN

DOLGOTRAJNO PSIHIČNO OKREVANJE.

RAZVOJNE FAZE PROCESA MOBINGA: Heinz Leymann, Švedski psiholog s področja preučevanja mobinga navaja 4 faze:

1. Nerešen konflikt in stopnjevanje Običajno statusno močnejša stran v

konfliktu nima interesa po razrešitvi konflikta, nerešene zadeve se pospravljajo

pod preprogo… Pojavlja vse več konfliktov.

2. Psihološki teror in začetek mobinga – nerešen konflikt je potisnjen v ozadje,

oblikuje se odnos napadalec-žrtev in začnejo se pojavljati vse pogostejši

napadi in opazke. Opazne so velike spremembe v obnašanju žrtve, ki se v

očeh drugih prelevi v izobčenca, ki se ga sodelavci izogibajo. Žrtev ne more

več normalno navezovati odnosov in vse bolj izgublja občutek varnosti.

Postane „Grešni kozel“.

3. Disciplinski ukrepi – žrtev zaradi psihičnega pritiska zares postane

problematična, pri delu je nezbrana, dela napake, zateka se v bolniško

odsotnost. Disciplinski ukrepi so lahko ustni ali pisni opomini s strani nadrejenega

ali opomin disciplinskega postopka (npr. znižanje plače, premestitev).

4. Konec delovnega razmerja – odpoved da žrtev, ki ne zdrži več pritiska ali

pa je odpuščena. (66 % žrtev mobinga prostovoljno zapusti organizacijo).

PRAKTIČNI PRIMER KAKO IZGLEDA

PSIHOLOŠKI TEROR

MOBING KI GA IZVAJA

NADREJENI

Nesimpatičnost in osebne

„prikrite“ hibe vodje

Situacija v kateri nastopi konflikt ali

pa brezpogojno uboganje

podrejenega

Nalaganje dodatnih nalog, maili v

petek popoldne da mora biti

nekaj nujno narejeno

Nezadovoljstvo nad delom in

kritiziranje, kričanje, poniževanje

Degradiranje na nižje delovno

mesto in odvzem nalog zaradi

nesposobnosti.

MOBING KI GA IZVAJAJO

SODELAVCI

Sodelavci s skupnimi interesi in

nekdo, ki se od njih razlikuje (ni mu

na prvem mestu družina, druge

vrednote, narodnost...)

Nesprejemanje drugačnosti,

zavračanje, nedruženje

Opazke

Očrnitev pred nadrejenimi

Izločitev in izoliranost od informacij

Onemogočeno napredovanje

MOTIVI ZA IZVAJANJE MOBINGA

NA STRANI

NADREJENEGA

STRAH pred izgubo

moči/avtoritete in po tem da bi

ga drugi „izrinili“

AVTORITATIVNOST in discipliniranje

podrejenih s posebnimi metodami

kot način dela

ANTIPATIČNOST nekaterih

sodelavcev

SADIZEM

MAŠČEVANJE ZA POVZROČENE

TEŽAVE

STARE ZAMERE

NETOLERANTNOST

NA STRANI SODELAVCA

BOJ ZA DELOVNO MESTO z

zamolčanjem pomembnih informacij

JEZNI ODZIVI na tiste, ki delegirajo

delo

Poskus SILITI sodelavca, da bi se

podredil zahtevam večine

OSEBNO SOVRAŠTVO

IZŽIVLJANJE, nagnenje k norčevanju,

kritiziraju ali nevolja nad socialno

šibkejšimi sodelavci

NESTRPNOST zaradi drugačnosti žrtve

POJAVNE OBLIKE MOBINGA Kategorije napadov

NAPADI NA: NEUSTREZNA OBLIKA VEDENJA

1. IZRAŽANJE/KOMUNICIRANJE Nenehno kritiziranje, poniževanje, jemanje

besede, kričanje in zmerjanje, pisne/ustne

grožnje, onemogočanje stikov...

2. SOCIALNE STIKE Nihče se ne želi pogovarjati z žrtvijo, prepoved

pogovarjanja z žrtvijo, ignoriranje, premestitev v

„karanteno“stran od sodelavcev...

3. OSEBNI UGLED

Obrekovanje, širjenje govoric, smešenje žrtve,

norčevanje iz narodnosti, prisile v psihiatrični

pregled...

4. KAKOVOST DELA Odvzem delovnih nalog, dodelitev nesmiselnih

nalog in nalog pod kvalifikacijo, okrnitev

delovnega mesta za „odstrel“....

5. ZDRAVJE Namerno povzročanje psihične škode, Grožnje s

fizičnim nasiljem, dodelitev za zdravje škodljivih

nalog.

POMEMBNO:

Prepoznavanje da gre za mobing,

Orientiranje glede na razvojno fazo v kateri se

mobing nahaja in

Pisanje dnevnika in natančno beleženje dejanj

napadalca (datum, ura, dejanje, prisotni...)

Ustrezno ukrepanje (formalno, neformalno)

Iskanje psihološke podpore pri sodelavcih,

prijateljih, družini in zunanjih strokovnjakih

SKRITE PASTI

NAJPOGOSTEJE SE POSAMEZNIK NE ZAVEDA, DA SE NAD NJIM IZVAJA

MOBING, TUDI ČE JE S TO TEMATIKO SEZNANJEN

ŽRTEV POSTANE ZMEDENA, UJAME SE V TOK DOGODKOV IN NE NAJDE

IZHODA, ZATO ZA ORIENTACIJO PONAVADI POTREBUJE VELIKO ZUNANJE

PODPORE

POGOSTO JE V PRAKSI ZAVEDANJE PREPOZNO: STREZNITEV PRIDE V

TRENUTKU VROČENE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI, KO JE POGOSTO

ŽE PREPOZNO ZA UKREPANJE IN OSTANE LE ŠE POGOSTO NEUSPEŠNA

SODNA POT, Z DODATNIM PSIHIČNIM IZČRPAVANJEM, SAJ SI ŽRTEV NI

USPELA NABRATI DOKAZOV, DELODAJALEC PA ZA RAZLOG ODPOVEDI

NAVAJA DRUGE RAZLOGE...

VZROKI ZA NASTANEK MOBINGA:

GLEDE NA KULTURO IN ORGANIZACIJSKO

KLIMO V DELOVNEM OKOLJU

GLEDE NA OSEBNOST NAPADALCA

1. Vzroki glede na kulturo organizacije: Velika TEKMOVALNOST in spodbujanje INDIVIDUALIZMA

Toga HIERARHIJA

Nezadostna interna KOMUNIKACIJA

Kultura POVZPETNIŠTVA

Osredotočenost le na EKONOMSKI DOBIČEK

PRESEŽEK delovne sile

AVTORITATIVNI slog vodenja

CENTRALIZIRAN NAČIN upravljanja

Nizka stopnja VKLJUČEVANJA ZAPOSLENIH v odločanje

OHLAPNO NAČRTOVANJE organizacijskih ciljev

NEJASNO NAČRTOVANJE kariere

NEJASNA PRAVILA poklicnega kodeksa

Velike GENERACIJSKE RAZLIKE

Pomanjkanje medsebojnega SPOŠTOVANJA in netolerantnost

2. Vzroki za nastanek mobinga –

organizacija dela:

NEZASEDENA delovna mesta („boj za stolček“)

Velika intenzivnost dela – KRATKI ROKI za dokončanje nalog, časovni pritiski

Nejasna delovna struktura – NEJASNE ORGANIZACIJSKE VLOGE

Nejasno razdeljene ODGOVORNOSTI med člani ožjega tima ali člani vodstva

SLABO POZNAVANJE KOMPETENC ZAPOSLENIH – podcenjevanje ali

precenjevanje kompetenc zaposlenih

Podcenjevanje dela zaposlenih – NESPOŠTOVANJE DELA zaposlenih na

splošni ravni, stremenje k perfekcionizmu

3. Vzroki za nastanek mobinga –

značilnosti napadalca Osebe, ki jih je STRAH – oblika obrambnega položaja

Osebe, ki se ČUTIJO NESPOSOBNE IN MANJVREDNE – oblika prikrivanja lastne

nesposobnosti

Osebe, ki imajo NEREŠENE ODNOSE na delovnem mestu ali v zasebnem okolju

INTELIGENTNE OSEBE – manj mobinga v miselno nezahevnih dejavnostih

OSEBE KI NE POVEDO DIREKTNO KAJ JIH MOTI – uporabljajo preveč

diplomatski jezik ali so v komunikaciji zadržane

INTROVERTIRANE OSEBE, zaprte in le na svojo korist osredotočene osebe

Osebe, ki SILIJO druge v skupinske norme; „voditelji skupin“

Osebe z MOČNIMI NOTRANJIMI PREDSODKI, ne sprejemajo drugačnosti,

netolerantne

Osebe, ki so PREMALO OBREMENJENE

Osebe, ki pogosto AGRESIVNO KOMUNICIRAJO – reševanje situacij z nasiljem

ŠIRŠE POSLEDICE MOBINGA

POSLEDICE ZA PODJETJE POSLEDICE ZA DRUŽBO, DRŽAVO

Slabšanje delovne klime - nizka

pripadnost, zadovoljstvo, slabi odnosi

Višji stroški zdravstvenega in invalidskega

varstva

Zmanjšanje produktivnosti - slabo

sodelovanje, nezaupanje

Višji stroški socialnih transferjev

Več absentizma in prezentizma – višji

stroški dela

Slabši družbeni odnosi

Zmanjšanje inovativnosti - vpliv strahu na

ohromitev ustvarjalnosti

Slabše zaupanje ljudi v družbene strukture

Slaba motivacija zaposlenih

Slabše sodelovanje institucij

Povečanje fluktuacije – ključni kadri

odhajajo drugam

Slabši ugled države

SMERNICE ZA PREVENTIVO NA RAVNI

ORGANIZACIJE

Sprememba ORGANIZACIJSKE KULTURE: sodelovanje, timsko delo, organizirana skupna druženja…= USPEŠNA EKIPA

SLOG VODENJA: avtentično vodenje, vodenje na pozitivnih psiholoških osnovah, ciljno vodenje s pohvalami in priznavanjem zaslug podrejenih

IZBOLJŠANJE KOMUNIKACIJE: jasno izražanje pričakovanj, ciljev, dober pretok informacij, odprta in neposredna komunikacija

JASNA ORGANIZACIJA DELA IN DELITEV NALOG: jasno opredeljena vloga posameznika v delovnem procesu, čim manj povratnih zank, ustrezna obremenitev intelektualnih delavcev…

USPOSABLJANJE VODIJ in menedžmenta za preprečevanje neprimernih oblik vedenja

INFORMIRANJE zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah

JASNA OPREDELITEV VLOG pri reševanju mobinga

SPREJEM NOTRANJEGA AKTA O PREPREČEVANJU MOBINGA (dogovor, pravilnik…)

ETIČNI KODEKS RAVNANJA

POUDAREK JE NA KOMUNIKACIJI IN OSEBNEM STIKU PODREJENI : VODJA

ORGANIZACIJA, KI IMA AKTE ZA PREPREČEVANJE MOBINGA SE Z NJIM MANJ SOOČA, SAJ SO PRAVILA BOLJ JASNA IN DAJE ZGLED SVOJIM ZAPOSLENIM, DA MOBING PRIZNAVA IN GA JE TUDI PRIPRAVLJENA REŠEVATI

KDO POSTANE ŽRTEV MOBINGA? ? VSAK

ŠE POSEBEJ PA:

„POŠTENJAKI“ – osebe, ki so opazile in prijavile nepravilnosti pri delu

AMBICIOZNE IN SPOSOBNE OSEBE, ki izstopajo iz skupine z ustvarjalnostjo

Osebe, kiI zaradi čezmernega dela zahtevajo PRIZNANJE IN VEČJO PLAČO

TELESNI INVALIDI

MLADI delavci kot konkurenca starejšim generacijam

STAREJŠI delavci zaradi boja za njihovo delovno mesto ali status

Zaposleni kot VIŠEK delovne sile

Osebe, ki so pogosto BOLNIŠKO ODSOTNE

ŽENSKE (62,8 %)

Pripadniki MANJŠINSKIH SKUPIN in vsi, ki kakorkoli odstopajo od povprečja

(veroizpoved, kultura, spolna usmerjenost, moški v ženskem kolektivu…)

ŽRTEV MOBINGA JE LAHKO PRAV VSAK!

DISKRIMINACIJA NA PODLAGI SPOLA, VERE,

INVALIDNOSTI, NOSEČNOSTI ... IN OSTALE

DRUGAČNOSTI

LAHKO

VODI V MOBING

ODZIVANJE ŽRTVE NA MOBING

* največkrat se posameznik ne zaveda

da se nad njim izvaja mobing! Žrtve skušajo dokazovati, da delajo dobro in se zato še bolj trudijo, da bi preprečile

nadaljnje napade. TO JIM NE USPEVA NAJBOLJE, KER SO OSREDOTOČENE NA NAPADALCA IN BRANJENJE.

Samoobtoževanje – žrtev se sprašuje, v čem je odgovorna za nastalo situacijo, kaj je naredila narobe...

Pojav osamljenosti – ker se to dogaja samo njej, se žrtev čuti osramočeno. O problemu težko govori s sodelavci, v družini ali prijateljem. V tej fazi žrtev pogosto ZBOLI, da se lahko umakne iz delovnega okolja.

Osebno razvrednotenje – pojavijo se simptomi depresije z vsemi bolezenskimi znaki. Prisotne so črne misli, ker ni kos situaciji in ker problema ne more rešiti, se čuti nesposobno in da ni ničesar vredna…

TO LAHKO VODI V RESNE PSIHIČNE TEŽAVE, ZATEKANJE V ODVISNOST IN CELO V SAMOMOR. VPLIV IZ DELOVNEGA OKOLJA SE PRENAŠA NA SAMOPODOBO.

KAKO UKREPATI?

PRI NAČINU UKREPANJA SE MORAMO PRILAGODITI GLEDE NA FAZO V KATERI SE

MOBING NAHAJA NAJPREJ JE POTREBNO SEZNANITI ODGOVORNO OSEBO DELODAJALCA S TEM,

DA SE NAD NAMI IZVAJA MOBING ( 36. člen ZDR-1) O STVARI SE JE POTREBNO TEMELJITO POGOVORITI IN ISKATI MOŽNE REŠITVE DELODAJALEC SE JE NA NAŠE OPOZORILO DOLŽAN ODZVATI, V KOLIKOR SE NE

ODZOVE V 15 DNEH, OBVESTIMO INŠPEKTORAT ZA DELO. ŠELE V KOLIKOR S POGOVOROM IN NOTRANJIM POSREDOVANJEM

ODGOVORNE OSEBE DELODAJALCA (neposredno nadrejeni, pooblaščenec

za mobing, kadrovska služba, sestava komisije) NI MOGOČE NAJTI USTREZNE

REŠITVE ali pa ČE GRE ZA IGNORIRANJE in NEREAGIRANJE, SE POSLUŽIMO DRUGIH

INTENZIVNEJŠIH UKREPOV.

Vse to kombiniramo tudi z VESTNIM VODENJEM DNEVNIKA IN ZAPISOVANJA

DEJANJ MOBINGA

KAJ LAHKO POLEG OBVESTITVE

DELODAJALCA NAREDIMO SAMI? ZAUPATI SE O SVOJI STISKI

VODENJE DNEVNIKA (zapis kršitve, njen opis, točna ura, datum,

prisotni). Dnevnik nam je v pomoč pri dokazovanju in lahko služi kot

dokaz.

VKLJUČITEV V PODPORNO SKUPINO ZA SAMOOPOMOČ

POISKATI USTREZNO STROKOVNO IN ČUSTVENO OPORO

NE SE ZATEKATI V VLOGO ŽRTVE

ZAVEDATI SE VPLIVA, KI GA PRENAŠAMO IZ DELOVNEGA OKOLJA V

ZASEBNO ŽIVLJENJE IN SE TRUDITI ZA SVOJO SAMOPODOBO

POZITIVNA NARAVNANOST

VPOGLED V SITUACIJO OD ZUNAJ: Si še želim delati tukaj? Pomeni

izguba te službe res konec sveta? Si priznati možnosti in morda delo

iskati drugje...

NEFORMALNO IN FORMALNO UKREPANJE Neformalni ukrepi Formalni ukrepi

Zavrnitev vloge žrtve Vključitev neposredno

nadrejenega

Neposredni nagovor napadalca Prijava pooblaščencu za

antimobing

Zaupati se sodelavcu ali

prijatelju

Pritožba svetu delavcev,

sindikatu

Vodenje dnevnika Pritožba na inšpektorat za delo

Iskanje pomoči v društvih Pravno svetovanje

Iskanje psihološke pomoči Izredna odpoved pogodbe o

zaposlitvi

Formula nenasilne komunikacije:

1. povemo, kaj smo opazili

2. povemo, kaj smo pri tem občutili

3. odkrito predstavimo našo potrebo, povezano z našimi občutki

4. predstavimo predlog rešitve, prošnjo in naša pričakovanja

Posledice mobinga za posameznika Potrtost in obup

Preutrujenost, občutek izčrpanosti

Izguba volje do dela

Napadi joka

Motnje zbranosti in spomina

Upad samozavesti

Motnje v socialnih odnosih

Težnja po neopaznem vedenju

Nespečnost in nočne more

Strah in tesnoba

Depresivna motnja, reaktivne psihoze

Kriza osebnosti

Izguba nadzora nad vedenjem

………..

Posledice mobinga za sodelavce

Strah pred posledicami, če bi žrtvi pomagali (le 2,5 % prič bi o mobingu

povedalo še komu, drugi pa bi ostali tiho)

Strah pred tem, da tudi sami postanejo žrtve mobinga, začnejo se vesti zelo

previdno, skoraj sterilno

Občutek krivde, ker žrtvi niso mogli pomagati

Manjša aktivnost v delovnih timih – navadno se zmanjša intenzivnost

aktivnosti in socialne vpletenosti sodelavcev v tim ter organizacijo, kar vodi

do počasnega razpadanja delovnih struktur.

Preprečevanje in reševanje mobinga

na ravni organizacije – ukrepanje

kakršno NAJ bi bilo: Korektna obravnava prijave

Vključitev zunanje neodvisne strokovne pomoči (certificiran

pooblaščenec za preprečevanje mobinga)

Varovanje zasebnosti žrtve

Povrnitev ugleda žrtvi: z ustrezno interno komunikacijo, spodbudno novo

delovno okolje

Rehabilitacija žrtve (dodatni dopust, materialna ali socialna pomoč,

izobraževanje za izboljšanje samozavesti…)

Izvedba sankcij zoper napadalce (sankcije opredeljene znotraj

internega akta, obveščanje interne in širše javnosti, odpoved delovnega

razmerja…)

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ ŽRTVAM

MOBINGA – STOP MOBING

SKUPINA DELUJE V OKVIRU ZAVODA

KARAKTER

Dostojanstvo in samospoštovanje sta

toliko vredni, da je plačevati z njima

vedno predrago.

Ti povem zgodbo, J. Bucay

HVALA ZA VAŠO POZORNOST