Inštitut za razvoj brezpilotnih sistemov

Problematika uporabe brezpilotnih

zrakoplovov in letalskih modelov

Inštitut za razvoj brezpilotnih sistemov

25. oktober, 2018


Predsednik sveta zavoda

E: [email protected]

M: 041.387.850

BOŠTJAN VIDMAR

Direktor

E: [email protected]

M: 040.292.909

JANEZ KOTAR

3

I. IRBS

1. Kaj je IRBS?

2. Ustanovitev in zgodovina

3. Naše poslanstvo in temelji

4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti

II. Letalniki in uporaba

1. Uvod, izrazi

2. Brezpilotni zrakoplov (letalnik/dron)

3. Izvajanje letalnih operacij z droni

4. Prikaz brezpilotnih zrakoplovov

5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista

8. Vprašanja in diskusija

III. Trije ključni temelji

1. Varnost v zračnem prostoru

2. Varnost na tleh

3. Zasebnost in človekove pravice

Problematika uporabe brezpilotnih zrakoplovov in letalskih modelov

Agenda

IV. Droni in stanje pri nas

1. Statistika

2. Incidenti pri nas

3. Najpogostejše napake upravljalcev

4. Povzetek ključnih težav

5. Predlogi rešitev


V. Novi, prihajajoči EU predpisi

1. Glavne značilnosti in

poglavitne spremembe

2. U-zračni prostor (U-space)

3. Kdaj?


VI. Zavarovanja

1. Ko gre kaj narobe

2. Razrešitev dileme glede (obveznega)

zavarovanja odgovornosti

3. Zakaj mnogi sploh ne sklenejo


4. Predlog ustreznejšega načina


5. DJI CARE, rešitev ali težava?

6. Kako lahko tudi zavarovalnice

prispevajo k povečanju varnosti?


4


Agenda

VII. Modelarstvo

1. Kdo so modelarji in kako se razlikujejo

od ostalih?

2. Letalska zveza Slovenije

3. Modelarski klubi

4. Modelarji v luči Uredbe

5. Organiziranost modelarstva v Sloveniji

in težave

6. Prihajajoči EU predpisi in modelarstvo

7. Kaj si modelarji želimo pri zavarovanju

odgovornosti?


5


Agenda

6

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


I. IRBS

IRBS, Inštitut za razvoj brezpilotnih sistemov je neprofitna in neodvisna (NVO), vodilna nacionalna organizacija na področju brezpilotnikov/UAS.Kompetenčni center, stična točka za posameznike, privatna in javna podjetja ter organizacije, povezanih z brezpilotnimi zrakoplovi.

Smo vezni člen med uporabniki in med državnimi organizacijami.Celovit pregled in poznavanje področja, nevtralnosti, predvsem pa usmerjenost v promocijo varnosti pri uporabi sistemov brezpilotnih zrakoplovov/dronov.

Inštitut je po pravni in formalni ureditvi zavod zasebnega prava, glede na naloge in cilje spremlja ter sledi javnemu interesu na področju razvoja UAS, dronov in modelarstva.

7

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


I. IRBS

Posamezniki iz modelarstva, letalstva in drugih povezanih področjih smo že pred desetletjem (pred 2010) razmišljali, resneje pa letu 2012 in 2013, o povezovanju in oblikovanju skupine, z namenom širšega delovanja na področju brezpilotnih sistemov, na strokovni ravni.

Ideje so bile usmerjene predvsem v smeri druženja, povezovanju znanja, varne uporabe in spremljanja področja, ki ne bi bilo omejeno samo na dejavnosti v modelarskih, letalskih klubih ter drugih neprofitnih in gospodarskih organizacijah.

8

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


I. IRBS

V letu 2014 se je situacija bistveno spremenila, uporaba brezpilotnikov je bila v strmem porastu, s tem pa so nastali nekateri novi izzivi, kot so vprašaja o splošne varnosti, varnosti v zračnem prometu, varnosti ljudi in njihove lastnine, zasebnosti, ustreznih predpisih in regulativi.

Prav tako smo zaznali nove priložnosti, kot so predstavitve in promocija področja s pospeševanjem našega gospodarstva.

Sklenili smo, da našemu delu, projektom, ciljem in viziji najbolj ustreza organizacijska oblika zavoda, zato smo se ob koncu leta 2014 na ustanovnem sestanku, s sklepom odločili ustanovili inštitut, z nazivom "IRBS, Inštitut za razvoj brezpilotnih sistemov". Le to smo nato pravno realizirali z vpisom v sodni register v prvi polovici leta 2015.

9

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


I. IRBS

Skrbimo za varno in ustrezno uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov ter za razvoj področja.

NAŠE POSLANSTVO IN TEMELJI, NA KATERE PRISEGAMO:- Skrb za varnost v zračnem prostoru- Skrb za ljudi in premoženje- Upoštevanje človekovih pravic in spoštovanje zasebnosti- Družbena sprejemljivost, raznovrstni načini uporabe, gospodarski razvoj

in nova delovna mesta

10

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


I. IRBS

— Promocija varnosti in zasebnosti

— Izobraževanje

— Svetovanje

— Informiranje

— Raziskovanje

— Povezovanje

— Predstavitve in promocije

— Testiranje

— Razvoj in rešitve

— Zagovorništvo

— Pomoč in podpora

— Tehnični pregledi

— Varnostna oprema

— UAS forenzika

— Projekti

— ...

11

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


IRBS

— NAGRADA AMBASADOR ZASEBNOSTIIRBS je prejemnik nagrade AMBASADOR ZASEBNOSTI, ki nam jo je ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov, 28. januarja 2016, v Državnem svetu Republike Slovenije podelila INFORMACIJSKA POOBLAŠČENKA

— PREPOZNAVNOST in ZAUPANJEIP-RS, CAA, KZPS in ostale organizacije

12

1. Kaj je IRBS?



4. Kaj delamo?

5. Dosežki

6. Projekti


I. IRBS

Nekaj naših tekočih projektov:

— Portal brezpilotnik (vse informacije na enem mestu)

— S5 UAS cona (cona za brezpilotnike)

— Droni in težave na turističnih območjih

— Ko vi letite, mi ne moremo

(osveščanje upravljalcev o interventnih službah)

— Droni in (ne)varnost na našem nebu

— …

13


II. LETALNIKI IN UPORABA

Droni.Sistemi brezpilotnih zrakoplovov.Brezpilotni zrakoplovi.Letala brez posadke.RV (radijsko vodeni) modeli.UAV, UAS.Upravljalci.Operaterji.

… in še kaj.

Od kje izvira izraz dron (kot zanimivost)?

1. Uvod, izrazi




5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


14



— Arhitektura, funkcioniranje in možnosti okvar.— Zakaj in kako letalnik leti?— Shema tipičnega letalnika z komponentami (hardware) (multirotor, fixed

wing, VTOL)— Funkcionalni model letalnika in kako so sistemi medsebojno povezani z

vidika funkcij.

1. Uvod, izrazi

2. Brezpilotni zrakoplov

(letalnik/dron)



5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


15



1. Uvod, izrazi


(letalnik/dron)



5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


16



— Okvare, posledice, kako jih preprečiti (stanje sistema, redundanca)— Kinetična energija in potencialna nevarnost (ogrodje SORA).

1. Uvod, izrazi


(letalnik/dron)



5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


17



— Redundanca in naši predpisi (primer C in D).1. Uvod, izrazi


(letalnik/dron)



5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


18



— Tipični scenariji in z njimi povezana tveganja (primeri "iz terena").— Ročno upravljanje drona.— Avtomatiziran in avtonomni let.— Različna okolja (naseljeno, nenaseljeno).— Rekreativno letenje, fotografiranje, snemanje, zajem z drugimi senzorji.— Varnostni razmisleki ob izvajanju letalnih operacij.

1. Uvod, izrazi


3. Izvajanje letalnih operacij z

droni


5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


19



— DJI Mavic AIR (kategorija A)— Skyris (kategorija C, kategorija D)— RV model – leteče krilo (FPV oprema)— RV model – multikopter (FPV oprema/FPV dirke)

1. Uvod, izrazi



4. Prikaz brezpilotnih

zrakoplovov

5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


20



— Odsevni varnostni jopič— Gasilni aparat— Prva pomoč— Opozorilna tabla— Varnostna vreča za shranjevanje LiPo baterij (neobvezno)

1. Uvod, izrazi




5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


21



— IDENTIFIKACIJA1. Uvod, izrazi




5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


22



— KONTROLNE LISTE. Zakaj je uporaba kontrolnih list tako pomembna?Standardni operativni postopki definirajo potek dela korak za korakom, kontrolne liste pa služijo kot opomnik pri izvajanju teh postopkov.Namen kontrolnih list je, da se sledi točno določenim korakom v pravilnem vrstnem redu, s čimer se zmanjša ali izniči napake pri izvrševanju postopka.

— Kontrolne liste niso namenjene samo operaterjem, koristijo jih lahko tudi modelarji in drugi, ki letijo za namene športa in rekreacije.

— Dosledna uporaba kontrolnih list zmanjšuje tveganja.

1. Uvod, izrazi




5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


23



— VPRAŠANJA ?— DISKUSIJA

1. Uvod, izrazi




5. Varnostna oprema

6. Identifikacija

7. Kontrolna lista


24


III. TRIJE ključni stebri (ki so temelj varnosti, zasebnosti in jih je potrebno upoštevati)

Skrb za varnost v zračnem prostoruPoskrbimo, da bodo potniki, piloti in letalsko osebje ter ostali udeleženci v

zračnem prometu varni.


2. Varnost na tleh


25



Skrb za ljudi in premoženjeVedno upoštevajmo oceno tveganja in nikoli ne letimo neposredno nad

ljudmi.


2. Varnost na tleh


26



Upoštevanje človekovih pravic in spoštovanje zasebnostiTehnologija brezpilotnikov z naprednimi senzorji prinaša široke možnosti

zajemanja podatkov.Naj bo zakonito.


2. Varnost na tleh

3. Zasebnost in človekove

pravice

27


V. DRONI IN STANJE PRI NAS

Število uporabnikov dronov, modelov in drugih pri nas. Na žalost ni evidenc, zgolj ugibanja na podlagi prejetih informacij.— Modelarji: okoli 2.000 in več (v 30 modelarskih klubih in izven).— Registrirani operaterji: 169 v vseh kategorijah (A, B, C, D) – javni podatek CAA na

dan 02.10.2018.— Rekreativni letalci (ki niso modelarji in tudi igrače): nad 10.000.— Število vseh dronov, ki so sposobni izvajanja dejavnosti („leteča kamera“ in drugi

senzorji): več kot 5.000.— Slovenski prodajalci naj bi prodali med 100 in 200 dronov vsak mesec (brez igrač).

Z gotovostjo pa lahko trdimo, da so brezpilotni zrakoplovi (droni, modelarji in drugi) že danes največja skupina, najštevilčnejši uporabniki v zračnem prostoru. Število bo zgolj naraščalo.

1. Statistika






28



— Da, tudi pri nas so incidenti— Za velik del incidentov ne izvemo— Ni kulture poročanja (in posledično ni analiz in napredka)

1. Statistika






29



Najpogostejše napake upravljalcev so povezane predvsem s pomanjkljivim znanjem.— Ni prepoznave tveganja (ocena tveganja).— Neuporaba kontrolnih list.— Predpoletna priprava, pregledi in vzdrževanje.— …

Velikemu številu uporabnikom je sodoben dron “le leteča kamerafotografski pripomoček” in ga tako tudi tretirajo. Pri tem se ne zavedajo, da gre lahko tudi kaj narobe, posledice pa so lahko precejšne.

1. Statistika


3. Najpogostejše napake

upravljalcev




30



— Nelojalna konkurenca.— Čakanje in špekuliranje glede na prihajajoče nove skupne evropske predpise.— Ni registra, ni evidenc, ni podatkov (za vse).— Ni za vse obveznega izobraževanja in teoretičnega ter praktičnega preverjanja

znanja (kot ga poznamo v letalstvu in drugje).— Letenje nad ljudmi.— Najave letov odvračajo uporabnike (nikjer nimajo tako urejeno).— Nejasnosti pri operativno tehničnih zahtevah (predvsem kategorija C in D).— Tehnične rešitve (razvoj na tehničnem področju močno prehiteva predpise).— Izrazoslovje (ni usklajeno, stari izrazi…).— Identifikacija letalnika (veliko uporabnikov tega ne izvajaja, ne poznajo ali načrtno -

njihovo razmišljanje).— Neprimeren in neustrezen postopek pridobivanja posebnih dovoljenj.— Ni (podprtega) kompetentnega centra oz. se ta ne sliši.— Tujci in njihovo letenje pri nas.— Turistični centri in težava s prekomernim posegom v tem okolju.— NADZOR.

1. Statistika






31



Kako povečati varnost, ter kako povečati število legalnih operaterjev?(brez spremembe Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov)— Poenastavitev in bolj jasni postopki (vodič po točkah itd.)— Ugodnejša in primernejša cenovna politika (trenutno nejasno, predrago)— Vse informacije na enem mestu (spletni portal namenjen samo dronom).— On-line registracija ("Dron Register")— Najave letov (če že, enostavna oddaja - elektronsko/on-line sistem, v kombinaciji z

drone registrom - možnost neposredno pred letom, ali po letu najkasneje v 24 urah)

— Nadzor, sankcioniranje, sankcioniranje!— Obrazec in vodič "prijavil bi nelegalno ali nevarno letenje z dronom

(kršenje uredbe, ogrožanje zračnega prostora, ogrožanje ljudi in premoženja, kršenje zasebnosti in poseg v človekove pravice…)

— Projekti iz področja promocije varnosti.— Vse informacije na enem mestu (spletni portal namenjen samo dronom).

1. Statistika






32




1. Statistika






33


VI. NOVI, PRIHAJAJOČI EU PREDPISI

— Novi predpisi določajo temeljna načela za zagotavljanje varnosti, zaščite, zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter zaščite okolja.Cilj je poenostavitev, zmanjšanje birokracije in spodbuda inovacijam.

— Harmonizacija predpisov.Prva skupni zakonodajni okvir - enotna, jasna in izvršljiva pravila in zahteve na ravni EU.

— Poenotenje izrazov. Dron je osnovni izraz za brezpilotne zrakoplove.— Register. Enotni elektronski nacionalni sistem registracije dronov.— Droni, ki v letu presegajo kinetično energijo večjo od 80J, morajo biti

registrirani in označeni z identifikacijo.— Zagotavljanje varnosti na podlagi ocene tveganja in zmogljivosti letalnika— Za izvajanje operacij z višjo stopnjo tveganja bo potrebna certifikacija.— Dodatna izobraževanja in za nekatere skupine uporabnikov.— Operaterji bodo lahko pod enotnimi pravili leteli povsod znotraj EU.— Novi skupni EU predpisi so drugačni od naših nacionalnih in ne bodo

omogočali prenos že pridobljenih pravic in dovoljen.




3. Kdaj?


34



— Novi, skupni EU predpisi prinašajo tudi temelje za določene organizacijske, upravljalske, varnostne in tehnične rešitve.

— U-prostor (U-space) je niz novih storitev in posebnih postopkov, z namenom varnega, učinkovitega in varnostno zaščitenega delovanja v zračnem prostoru za večje število dronov.

— Načrt za izvedbo U-prostora predvideva 4 sklope, ki bodo podpirali novo EU letalsko strategijo in regulativni okvir dronov.




3. Kdaj?


35



— 11. septembra 2018 je stopila v veljavo nova uredba EU 2018/1139, objavljena v Uradnem listu Evropske unije dne 22. avgusta.

— Ta uredba določa skupna pravila na področju civilnega letalstva, razširjuje pristojnosti Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) in določa osnovne smernice za letenje dronov tudi pod maso (MTOM) nižjo od 150kg, kar je bilo prej v nacionalnih pristojnosti.

— Do konca leta 2018 morata EASA in Evropska komisija dopolniti novo osnovno uredbo (NBR) in implementirati predpise za manjše drone z delegiranim aktom.

— Zaradi pomembnosti področja naj bi bil rok za implementacijo v članicah EU dokaj kratek.

— Pričakuje se, da bi bili novi predmetni predpisi implementirani v letu 2019.




3. Kdaj?


36







3. Kdaj?


37


VI. ZAVAROVANJA












38


VI. ZAVAROVANJA

— Kje je težava?Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje in njeno tolmačenje ter izvajanje pri nas.

— Predlog predpisa - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.

— Predstavitev aktivnosti IRBS, dopisi pristojnim.


2. Razrešitev dileme glede

(obveznega) zavarovanja

odgovornosti









39


VI. ZAVAROVANJA

— Predstavitev razmišljanj uporabnikov pri nas.1. Ko gre kaj narobe











Vir: newsday.com

40


VI. ZAVAROVANJA

— Trenutno je zavarovanje vezano na letalnik(-e) operaterja, kar ni praktično (in prihaja do špekulacij).

— Naš predlog oblikovanja police zavarovanje odgovornosti za operaterje.1. Ocena tveganja - 2 kategoriji in sicer:a.) manj tveganja - letenje na področju I. in II/oziroma kategorija A,B (manjša premija).b.) več tveganja - letenje na področju III. in IV./oziroma kategorija C,D(večja premija).2. Sočasna uporaba letalnikov:a.) ena lokacija (privzeto), b.) možnost več lokacij (doplačilo).

— CAA ne izda Potrdila/Dovoljenja brez priložene ustrezne zavarovalne police (zavarovanje odgovornosti).












41


VI. ZAVAROVANJA

— DJI dodatno zavarovanje Dodatno zavarovanje teče vzporedno z osnovno garancijo.Omogoča do 2 menjavi v primeru mehanskih poškodb naprave

in sicer v roku enega leta od registracije drona in dodatnega zavarovanja.— Posledica je sprememba miselnosti uporabnikov – več si upajo, večje je tveganje.— Mnenje uporabnikov: to je najcenejši „kasko“.— Nelojalna konkurenca zavarovalnicam?












42


VI. ZAVAROVANJA

Predlogi IRBS.— Projekti za ozaveščanje uporabnikov.— Morda (obvezno) izobraževanje in izkušnje v pogoje?— Popust pri obisku izobraževanje (CAA, IRBS)?— Pridružite se IRBS pri projektih "promocije varnosti„

(podpora in skupni nastopi).— …

Pri ozaveščenem, z znanjem in veščinami podkrepljenemu uporabniku, se močno zmanjša tveganje, posledično se zmanjša verjetnost povzročitve škode in poškodb na ljudeh.












43


VI. ZAVAROVANJA













44


VII. MODELARSTVO

— Aero modelarji letijo za svoj lastni užitek, za šport in rekreacijo.— Modelarstvo je izrazito tehnični hobi.— Večina modelarjev se druži v okviru modelarskih klubov, na modelarskih

vzletiščih in izmenjuje mnenja ter izkušnje.

1. Kdo so modelarji in kako se

razlikujejo od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave



odgovornosti?


45


VII. MODELARSTVO

— Letalska zveza Slovenije podeljuje klubom in posameznikom licence za športna tekmovanja (FAI).

— Ocenjuje se, da je letalskih modelarjev, ki tudi tekmujejo, manj kot 5% vseh modelarjev.


od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave



odgovornosti?


46


VII. MODELARSTVO

— V Sloveniji je več kot 30 modelarskih klubov, ki se ukvarjajo z letalnimi modeli. Število članov je precej različno. Ni uradnih evidenc.

— Neuradni zemljevid modelarskih vzletišč:http://www.geopedia.si Lokacije modelarskih letališč v Sloveniji.

— Za modelarske klube ne veljajo nobena posebna pravila, zahteve.


od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave



odgovornosti?


http://www.geopedia.si/

47


VII. MODELARSTVO

— Po Uredbi ni razlikovanja z ostalimi uporabniki, ki ne izvajajo dejavnosti (šport in rekreacija).

— Uredba zmanjša pravice (predvsem višine letenja v CTR, letališki coni do 50m in v G-prostoru, nekontroliranem zračnem prostoru na 150m).

— Modelarji so v večini seznanjeni z Uredbo.— Veliko modelarjev (še) nima identifikacije.


od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave



odgovornosti?


48


VII. MODELARSTVO

— V Sloveniji (še) nimamo krovne organizacije za področje modelarstva (kot ameriška AMA, nemški DMFV, avstrijski ÖAeC).

— Posledica je slaba organiziranost področja.


od ostalih?


3. Modelarski klubi


5. Organiziranost modelarstva v

Sloveniji in težave



odgovornosti?


49


VII. MODELARSTVO

— Oblikovale se bodo posebne cone za aero modelarje (aeromodell zone) in s tem določene večje pravice (večje območje letenja, povečana dovoljena višina...).

— Potrebna bo boljša organiziranost modelarstva (če bomo modelarji želeli koristiti privilegije v posebnih conah). Izobraževanje bo nuja.

— Država bo morala prepoznati tudi pristojne zveze, klube (voditi evidenco in podeliti pristojnosti – za izobraževanja itd).

— …


od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave

6. Prihajajoči EU predpisi in

modelarstvo


odgovornosti?


50


VII. MODELARSTVO

— Enotno zavarovanje odgovornosti po vzoru nemškega DMFV ali Planinske zveze (članstvo v zvezi prinaša urejeno zavarovanje odgovornosti…).

— Ustreznejšo cenovno politiko (nizek rizik) in primerljivo s sosednjimi državami ter ustrezno višino kritja (da lahko naši modelarji letijo tudi v drugih EU, predvsem sosednjih državah).

— Predložitev popisa modelov je nesmiselna(en modelar lahko sočasno leti le z enim modelom, lastna gradnja, zamenjava sestavnih delov, nadgradnje, preizkušanje meja…).

— Predlog, če si hkrati operater in modelar, velja operaterjevo zavarovanje tudi za "modelarski del"(na zavarovalni polici navedeno oseb - upravljalca).


od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave


7. Kaj si modelarji želimo pri

zavarovanju odgovornosti?


52


VII. MODELARSTVO



od ostalih?


3. Modelarski klubi



in težave



odgovornosti?


HVALA!


[email protected]

040.292.909

041.387.850

Documents

Inštitut za razvoj brezpilotnih sistemov