Upload
dangnhi
View
300
Download
43
Embed Size (px)
GLASBENA ŠOLA ZAGORJE
Rudi Medved
60 LET ŽIVETI GLASBO
Rudi Medved: 60 LET ŽIVETI GLASBO
Založila in izdala: Glasbena šola Zagorje
Za založnika: Metka Podpečan
Strokovni pregled: Metka Podpečan
Fotografije: Arhivsko gradivo Glasbene šole Zagorje in zasebni arhivi
Lektor: Tomaž Petek
Oblikovanje naslovnice in logotipa: Simon Sernec
Oblikovanje in izvedba: Multima d.o.o. Kisovec
Naklada: 700 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
377.3:78(497.4 Zagorje)
GLASBENA šola (Zagorje)
[Šestdeset]
60 let živeti z glasbo / [pripravil] Rudi Medved ; [fotografije
arhivsko gradivo Glasbene šole Zagorje in zasebni arhivi]. -
Zagorje : Glasbena šola, 2006
ISBN 961-238-633-1
1. Medved, Rudi
226408960
Vsem zagorskim rodovom, ki so in živijo glasbo.
4
Dokazov o predanosti glasbi, današnji in tisti izpred veliko let, v zagorski dolini ni mo-goče spregledati in verjetno bi jih le v redkih manjših krajih našli toliko. Spoštovana tradicija vsakršnih pevskih in glasbenih zasedb ter odmevna dela posameznikov se pre-pletajo z vedno novimi željami in poskusi, da bi že zapetemu in zaigranemu dodali nove zvoke in sveže melodije. V širokem loku, razpetem od žlahtne tradicije do sodobnih iskanj, nastaja naša visoka pesem.Učenju glasbe gre pri tem posebno mesto. In tudi tu je naša dolina okolje bogatega izročila in ustvarjalne sedanjosti. Veščine godenja so se nekdaj selile od rok do ušes, že 1871. leta pa je učitelj Julij Plhak na topliški šoli ustanovil oddelek za poučevanje glas-bil. To je bila potem prednostna in obvezna naloga tistih glasbenih društev in druščin, ki so poleg danes videli tudi jutri. Glasbeno društvo, ki je bilo v Zagorju ustanovljeno po moriji prve svetovne vojne, je tako imelo odsek za instrumentalni naraščaj, kjer so poučevali godala in klavir, godba, ki vleče tradicijo globoko v devetnajsto stoletje, pa je sama skrbela, da ji ni zmanjkalo pihalcev in trobilcev.Sedanjost, katere obletnico obhajamo letos, sega v jesen leta 1946, ko je v prostorih osnovne šole v Toplicah zaživela glasbena šola. Shodila je kot podružnica šole iz so-sednjih Trbovelj, se nekajkrat selila in hitro postala samostojna. Spoznavanje skrivnosti glasbil in čarobnosti glasbe, kar so nekdaj počeli godci in zasebni učitelji, društva in godbe, je zdaj postalo njihovo poslanstvo.Tudi ali predvsem temu, da so delali dobro, se lahko zahvalimo za nenehno mlado-stnost glasbenega ustvarjanja. Številni učitelji so budili in oblikovali skrito nadarjenost, obvladovali znanje, širili krog tistih, ki se znajo in hočejo izraziti z zvokom. V 60-letnico zagorske glasbene šole so ujeti intimni glasbeni nagovori in mogočen zvok pihalnih orkestrov, igrivost otroških pesmi in udarni ritmi zabavnih skupin.
Seme glasbe, ki je bilo vrženo po zagorski dolini, bogato rodi. Zato marsikateri dan lepše vzcveti. In zato iskrenim čestitkam ob obletnici prav tako iskreno dodajam hvala.
Matjaž Švagan župan občine Zagorje
5
Iz sanj so narejene najlepše stvari. Začno se v domišljiji in nas navdajo z neizmerno ustvarjalno energijo. In prav ta energija je verjetno vodila naše prednike, da so leta 1946 v eni učilnici, ki so jo dobili v najem na topliški šoli, začeli pisati zgodovino Glasbene šole Zagorje. Šole, ki danes ponosno in z vsem spoštovanjem praznuje 60 let. Ne morem zapisati vsega, kar se je v teh letih dogajalo na šoli, lahko pa z gotovostjo trdim, da je šola prehodila uspešno pot in bogatila življenja veliko generacijam mladih, ki so iz nje odšli bogatejši za spoznanje, da je glasba lahko več kot samo beseda. V vseh teh desetletjih se je šola vse bolj in bolj širila ter leto za letom pridobivala nove učitelje in učence. Vse do danes, ko je na njej zaposlen pomlajen in strokovno usposo-bljen kader, ki predano vzgaja in oblikuje mlade glasbenike ter jih tako pripravlja na življenje. Glasbena šola Zagorje ima v svojem okolju pomembno vlogo, je opažena in aktivno prispeva k živahnemu kulturnemu utripu kraja. Osnovno glasbeno izobraževanje je po-stalo del splošne kulturne ozaveščenosti in prepričana sem, da je to odsev predanega in srčnega dela vseh generacij učiteljev, ki so šolo bogatili s svojim znanjem in izkušnjami. Iz šole je v 60 letih izšlo veliko glasbenikov, ki so in so bili uspešni tako na pedagoškem kot tudi umetniškem področju doma in v svetu.V srcu hranimo svoje najljubše spomine, tiste, ki nam vedno znova pričarajo nasmeh na usta. In ko nas nasmeh utrudi, je lepo za hip zapreti oči in pluti po reki spominov. Takrat se še posebej radi vračamo k trenutkom radosti in topline, ki smo jih doživljali skupaj ali vsak zase. Zato si želim, da se ta zgodba nikoli ne konča, kajti glasba ima v sebi veliko lepega in plemenitega. Negujmo jo in z njeno pomočjo oblikujmo osebnost mladega človeka.
Naj se lepa doživetja vseh generacij, ki so živeli in delovali v Glasbeni šoli Zagorje, zdru-žijo v harmoničnost in nam s pomočjo neminljivosti glasbe lepšajo življenje.
Metka Podpečan ravnateljica Glasbene šole Zagorje
6
Zadružni dom (sedanja glasbena šola) okrog leta 1910
7
1946–1955Čas romantike in realizma
Takrat je obstajala velika želja, zrasla iz
ljubezni in bogate glasbene tradicije v teh
krajih. Bilo je po vojni, ko je vsega manj-
kalo, le volje ne. Ob prebiranju orumene-
lih kronik se zdi zelo romantičen in hkrati
samoumeven naslednji podatek: »Na željo
staršev iz Zagorja je trboveljska glasbe-
na šola ustanovila podružnico v Zagorju
jeseni leta 1946. Njen takratni ravnatelj
Ladislav Marin je prevzel vodstvo podru-
žnice. Od topliške osnovne šole je dobila
eno učilnico za glasbeni pouk.« Kot bi re-
kli, naj bo šola in je bila. Pa ni bilo tako
preprosto. Prerez prvega desetletja kaže,
koliko težav in odrekanja je spremljalo za-
četke delovanja Glasbene šole Zagorje.
Okrožnica, prebrana na topliški in zagor-
ski osnovni šoli, je pritegnila k vpisu do-
volj učencev in 15. septembra leta 1946 se
je začelo prvo šolsko leto. Zgodovino šole
je pisalo veliko generacij, a samo ena je
tista prva, ki je postavila temelje. Obstaja-
jo različni podatki o tem, koliko je bilo v
prvem šolskem letu učencev in na katerih
oddelkih. Po nekaterih podatkih naj bi jih
bilo 18, in sicer na klavirskem, violinskem
in citrarskem oddelku. V razmeroma sko-
pi in po spominu napisani šolski kroniki
prvega leta je zapisano:
klavirski oddelek – 17 učencev, pedagoginja
Emilija Bernetič
violinski oddelek – 10 učencev, pedagog
Mirko Rus
citrarski oddelek – 2 učenca, pedagoginja
Avgusta Ledinek
Po vsej verjetnosti pa drži podatek, da je
bilo že prvo leto vpisanih vsaj 29 učen-
cev, ni pa zanesljivo število o posamez-
nih oddelkih. Po pričevanjih so že prvo
leto poučevali tudi harmoniko, klarinet
in trobento. Zaradi prostorske stiske in
same organizacije pouka so se nekateri
učili igranja glasbil doma, čeprav so bili
vpisani v glasbeno šolo in so prejeli tudi
spričevala. Ne glede na te ne dovolj na-
tančne podatke pa je zanesljivo na javnem
nastopu Glasbene šole Trbovlje 25. maja
leta 1947 doživelo ognjeni krst že tudi ne-
kaj začetnikov iz Zagorja. Po letnih izpi-
8
1946-1955
Maridi Prašnikar, rojena Regancinvpisana leta 1946
Kot nekdanja učenka Glasbene šole Zagorje – vse od ustanovitve – se rada spominjam samega vpisa v šolo. Imeli smo sprejemne izpite iz pevskega posluha in morebitnega znanja igranja na kako glasbilo. Za vpis je bilo veliko interesentov. Sprejemni izpiti in sam vpis so potekali v poznejših prostorih glasbene šole pri Renčofu v Toplicah. Zaradi velike prostorske stiske je imela šola dva prostora še pri Barličevih. Tu smo imeli večji prostor, kjer so bile tudi vaje godalnega orkestra. Šola se je nato preselila v zdajšnjo stavbo na Cankarjevem trgu. Tu je pod vodstvom profesorja Slavka Korošca nastal go-dalni kvartet, v katerem smo igrali: Mira Čretnik – I. violina, Heda Grošelj – II. violina, Rajko Drnovšek – viola in Maridi Regancin – čelo. Imeli smo kar lepo število javnih na-stopov. Ne spominjam se natančno, katerega leta je bilo, ko je orkester nastopil tudi na Radiu Ljubljana, na kar smo bili zelo ponosni in veseli, da nam je bilo to omogočeno.Spominjam se, da smo na koncertu glasbene šole v takratnem Sokolskem domu izvajali glasbeno igro Kresniček, v kateri je glavno vlogo odpela in odigrala Alenka Klun. Poželi smo velik aplavz. Čudi me, da o takratnih nastopih ni ohranjenega nobenega arhiva, saj bi to dokazovalo, kako kakovostna je bila glasbena šola že v tistih časih.Naj omenim, da skozi leta opažam veliko napredovanje Glasbene šole Zagorje. Vesela sem, ko vidim, da se število učencev iz leta v leto veča. Lepo jih je opazovati, ker nasto-pajo z velikim veseljem. Velik napredek je tudi v tem, da se učenci vsako leto udeležujejo tekmovanj na državni ravni in da dosegajo velike uspehe, nagrade ter priznanja. Vse to je seveda velika zasluga sposobnih in zelo dobrih pedagogov ter vodstva šole, za kar jim gre velika pohvala.
Veseli večer v Partizanu - Franci Lipičnik, Egon Kirbiš, Tomo Roglič, Avgust Rus, Ficko Tomažič
9
tih, opravljenih v Trbovljah, so jim konec
junija podelili prva spričevala.
Led je bil prebit in čeprav še vedno kot
podružnica se je zagorska glasbena šola,
opogumljena s prvimi izkušnjami, v no-
vem šolskem letu 1947/1948 preselila v
Sokolski dom oziroma dom Partizana,
v knjižnico in malo dvorano. To je bila
prva selitev, ne pa tudi zadnja. Ob precej
večjem zanimanju (vpisanih 37 učencev)
so se pojavile težave zaradi pomanjkanja
učil. Šolsko leto so kljub temu kronali z
javnim nastopom trboveljske in zagorske
šole 20. maja leta 1948 v domu Partizana.
Zagorski učenci so, tako pišejo kronisti,
poželi presenetljiv uspeh. Učiteljska kon-
ferenca se je končala z ugotovitvijo, da
ima glasbena šola v Zagorju dobro osnovo
za uspešno delo.
Leta 1948 je šolo spet čakala selitev. Za
takrat že 60 učencev so prostori v Partiza-
nu postali pretesni. Franc Renčof je vedo-
željni mladeži v Toplicah odstopil tri sobe
in prevzel tudi nekaj administrativnih po-
slov. Emilija Bernetič in Mirko Rus sta
poleg glasbil poučevala tudi nauk o glasbi.
Podružnična šola je dobila obrise prave
pedagoške ustanove. Na javnem nastopu
trboveljske glasbene šole v Zagorju so za-
gorski učenci nastopili v velikem številu in
z velikim uspehom. 30. junija, konec šol-
skega leta 1948/1949, so zadnjič podelili
spričevala zagorske podružnice Glasbene
šole Trbovlje. Nastopil je čas samostojne
poti.
Šolsko leto 1949/1950 je bilo za zagorsko
glasbeno šolo vsekakor prelomno. Po treh
letih podružničnega delovanja je postala
samostojna pedagoška enota. Pobudo za
to je dal zagorski rojak Slavko Korošec,
učitelj flavte na srednji glasbeni šoli v
Ljubljani, ki je honorarno prevzel ravna-
teljstvo Glasbene šole Zagorje. Skupaj z
njim je imela šola na začetku samostojne
poti 9 redno zaposlenih ali honorarnih
učiteljev. Po podatkih iz šolske kronike je
bilo tisto leto vpisanih kar 150 učencev,
vendar ta številka ni zanesljiva. Kar ne-
kaj let kasneje je bil namreč vpis bistveno
manjši, tako da si je ta podatek mogoče
razlagati ali kot plod izjemnega navduše-
nja ob začetku samostojnega delovanja ali
pa le kot napako kronista. Vsekakor pa je
bil vpis množičen, o tem priča širitev šole.
Poleg prostorov pri Renčofu v Toplicah je
šola dobila še dva prostora pri Barličevih
v Toplicah. Tako je imela pet učilnic. Šte-
vilo oddelkov se je precej povečalo, saj so
poleg klavirja, violine in citer začeli pou-
1946-1955
10
1946-1955
11
čevati tudi igranje trobil, klarineta, flavte,
čela, kontrabasa, kitare in harmonike. No-
voustanovljeni oddelki so dobili ustrezna
glasbila, da je lahko pouk potekal kolikor
toliko normalno. Učiteljski zbor prvega
letnika samostojne Glasbene šole Zagorje
so sestavljali:
Slavko Korošec – honorarni ravnatelj, uči-
telj flavte, kitare in kontrabasa
Štefan Regancin – učitelj klarineta
Miha Grošičar – učitelj čela
Srečko Godina – učitelj trobil
Avgust Rus – učitelj harmonike
Ivan Kellner – učitelj citer
Rudi Grčar – učitelj nauka o glasbi
Emilija Bernetič – učiteljica klavirja
Januška Brzin – učiteljica klavirja
Ravnatelj Slavko Korošec je sestavil prvi
mladinski godalni orkester Glasbene šole
Zagorje. 15 violinistov, 4 čelisti in kontra-
basist so izvajali dela Händla, Haydna,
Kumjaka, Halija in Simonitija. Na prvem
samostojnem javnem nastopu v domu
Partizana so ob koncu šolskega leta igrali
solisti in mladinski orkester; vsi so navdu-
šili zagorsko občinstvo. V prvem mladin-
skem godalnem orkestru so, kot jih je po
spominu naštela članica orkestra Maridi
Prašnikar, igrali:
Mira Čretnik, Emil Eberl, Heda Grošelj,
Janez Kalšek, Hinko Drnovšek, Betka
Drnovšek, Mili Strmljan, Hilda Kovač,
Majda Kralj, Rajko Drnovšek, Maridi
Regancin in Vinko Bokal, po potrebi sta
priskočila na pomoč še Franci Prosen in
Franci Lakovič.
O šolskem letu 1950/1951 v šolski kroni-
ki ni podatkov. Najbrž so se izgubili med
ponovno selitvijo. Šola je namreč dobila
prostore v zgornjem nadstropju stavbe,
kjer jih ima še danes, to je na Cankarje-
vem trgu pri cerkvi. Stavba, zgrajena po
letu 1900 je bila 7. 5. 1910 vpisana v zem-
ljiško knjigo kot last Ljudske gospodarske
zadruge Zagorje in je predstavljala zadruž-
ni dom. Leta 1925 jo je kupila Ljudska
hranilnica in posojilnica Zagorje in ostala
njena lastnica do januarja leta 1949, ko je
z nacionalizacijo postala splošno ljudsko
premoženje. V ne prav velikem poslopju
so bili trgovini in skladišče pa tudi dvo-
rana, v kateri je imelo prostore Športno
društvo Proletarec. Občasno so bili v tej
dvorani plesi in vaje tamburaškega orke-
stra, večkrat pa se je prelevila v čisto pra-
vo gledališko dvorano, v kateri so zagorski
gledališčniki igrali med drugim tudi Ham-
leta, Beneškega trgovca in Linhartovega
Matička.
1946-1955
12
1946-1955
Stanka Brezovar (1937–2003)
Začetnica baleta v Zagorju in tudi v Trbovljah je imela zanimivo življenjsko pot, ki jo je vodila po svetu, a vedno tudi v domači kraj. Z desetimi leti je odšla v Ljubljano in tam obiskovala gimnazijo ter srednjo baletno šolo. Njen učitelj baleta je bil znameniti Pino Mlakar. Že v Ljubljani se je začela njena baletna kariera, plesala je v različnih pred-stavah, glavno vlogo je odplesala v baletu Lepa Vida. Vmes je prihajala poučevat balet na zagorsko in trboveljsko glasbeno šolo. V petdesetih letih je odšla v Nemčijo in na-daljevala kariero baletne plesalke. V Düsseldorfu je plesala v tamkajšnjem baletnem zboru. Že ko je živela na tujem, je z nasveti pa tudi z učnim gradivom pomagala učiteljici baleta Mary Jurca v Zagorju. V Nemčiji je spoznala dirigenta Carlosa Kleiberja in se z njim poročila. Za nekaj časa sta odšla živet v Švico in se vrnila v Nemčijo. Tako ona kot mož Carlos sta bila kljub življenju v tujini tesno povezana z Zagorjem oziroma Zasavjem. Večkrat letno sta prihajala sem, dokler nista na Konjšici, od koder so bili doma starši Stanke Brezovar, kupila hiše. Umrla je v Nemčiji, pokopana pa je v Konjšici, prav tako kot njen mož Carlos Kleiber, ki je umrl leto za njo.
13
Zgornji prostori glasbene šole so bili tes-
ni, pretesni. Mili Lešnik, ki se je na šolo
vpisala leta 1961, se jih takole spominja:
»Spomini se mi vračajo v majhno, skromno
hišo – glasbeno šolo, na gričku ob cerkvi in
osnovni šoli. V prostore z lesenimi podi, pre-
mazanimi s črno snovjo. Na lesene stopnice,
ki so vodile v nadstropje, kjer so bile učilni-
ce. Vse je škripalo, a bilo nam je lepo. Tudi
v takšnih prostorih sem se veliko naučila,
za kar sem hvaležna učiteljici klavirja Anici
Guna in učiteljici teorije Katici Lapajne.«
Domnevamo lahko, da leto ni bilo bistve-
no drugačno od leta prej, prav tako pa je
upravičena domneva, da podatki o 150
vpisanih učencih niso najbolj zanesljivi,
saj se je v šolskem letu 1951/1952 vpisalo
84 učencev na oddelke za klavir, violino,
flavto, klarinet, čelo in trobila. Šola se je
kadrovsko okrepila z učiteljico klavirja Le-
opoldino Dörfler iz Trbovelj in učiteljico
nauka o glasbi Katico Lapajne iz Ljublja-
ne. Učenci so napredovali ter veliko nasto-
pali na prireditvah in proslavah. Pri tem
se je posebej odlikoval že dobro uigran
šolski orkester. Skozi vse leto so pridno
vadili spevoigro Kresniček, načrtovano za
leto kasneje. Odličnjake so oprostili plače-
vanja šolnine, učence nižjih razredov pa
so poleti peljali v Opatijo. Za mnoge je
bilo pravo doživetje prvič videti morje.
Preseneča podatek, da je takratni republi-
ški svet za prosveto v šolskem letu 1952/
1953 ukinil oddelek za tako imenovana
ljudska glasbila, tj. harmoniko, kitaro in
citre. O tem, kaj je šolske oblasti privedlo
k taki odločitvi, kronisti ne pišejo. Je pa
pod vodstvom ravnatelja Slavka Korošca
nastal salonski orkester, katerega člani so
bili boljši učenci, učitelji in nekateri člani
Rudniške godbe. Glasbena šola je vse bolj
postajala središče kulturnega življenja
v kraju. Z izvedbo spevoigre Kresniček
z vsemi elementi baletne predstave pod
mentorstvom domačinke Stanke Brezo-
var, članice ljubljanske opere in baleta,
so učenci in učitelji presegli sami sebe,
hkrati pa v delovanju šole postavili temelj
poznejšemu baletnemu oddelku.
Ko so se pojavili prvi večji uspehi, ki so
bili plod zanesenjaškega dela posamezni-
kov in vsega kolektiva, so nastala trenja
med ravnateljem Slavkom Korošcem in
nekaterimi učitelji. Ravnatelj je odstopil,
zamenjal ga je Avgust Rus iz Zagorja, šola
pa se je ukvarjala s hudim pomanjkanjem
glasbil in drugih učil. Ali je bil to razlog
za nesoglasja ali kaj drugega, ni natančno
1946-1955
14
1946-1955
Rudi Zupan, nesojeni klarinetist
Moji prsti so začeli raziskovati črne in bele tipke na klavirju v času, ko je v glasbeni šoli poučevala učiteljica Klodičeva. Takrat je bilo pravo razkošje, če si imel klavir za vadbo doma. Seveda si ga mi nismo mogli privoščiti. Takratni zagorski župnik je mami prijazno ponudil, da nam ga posodi. Zato je bila odgovornost, da pridno vadim, še toliko večja. Kljub temu pa je nastal intermezzo posebne vrste.Na počitnicah sem se zelo spoprijateljil z učiteljem klarineta Milanom Pritekljem. Zato sem ga kasneje večkrat obiskal tudi v njegovi učilnici, kjer me je čisto prevzel njegov es-klarinet. Sledila je tiha zarota. Klarinet sem odnesel domov in vadil na skrivaj v kleti, kadar mame ni bilo doma, v šoli pa namesto klavirja obiskoval pouk klarineta. Učitelj je seveda mislil, da je vse v dogovoru z mamo. Doma sem malo potipkal po klavirju in naredil vtis, da vadim. Tako je bilo vse do tistega dne, ko se je mama vrnila z dela prej kot običajno. Hoja za neznanim zvokom jo je pripeljala do kleti. Mama je onemela, jaz pa prebledel. Seveda ni kazalo drugega kot da ji povem vso zgodbo. Enoletnega »muziciranja« na klarinetu je bilo konec. Kar takoj sem ga moral zložiti v škatlo in z mamo sva nemudoma odšla v glasbeno šolo na pogovor. Odločitev je bila do-končna – nazaj h klavirju!Z veseljem in redno obiskujem koncerte zagorskih pihalnih orkestrov in zdi se mi, da stol z es-klarinetistom ni vedno zaseden.
Oddelek trobil v letu 1953 - Rudi Sotler, Tomo Roglič, Tone Lautar, Albert Zafred, Janez Kalšek, Franc Burkeljc, Franci Lipičnik, Ivan Rančigaj
15
znano. Tudi sicer je bilo šolsko leto 1953/
1954 precej burno, saj je bilo med letom
več konferenc, sklicali so večji roditeljski
sestanek, očitno je bilo zaradi hude pros-
torske stiske in pomanjkanja učil veliko
nezadovoljstva tudi med starši učencev. Z
imenovanjem novega šolskega odbora pod
vodstvom Franceta Ritterja so se razmere
delno izboljšale, kupili so nekaj glasbil, a
je bil to vseeno težek čas za šolo.
Nadaljeval se je tudi leto kasneje, ko je šola
doživela kopico kadrovskih sprememb
med učitelji. Nekateri so odhajali, v kolek-
tiv sta posegli bolezen in smrt. Učiteljica
klavirja Leopoldina Dörfler je zbolela in
umrla, šola je izgubila dobro učiteljico.
Klavir sta to leto poučevali Adela Klodič
in Ruška Kristan.
Najbolj sta bila prizadeta oddelka za tro-
bila in čelo, in sicer tako, da je na teh
področjih zastal prej nagel razvoj šole. V
takih razmerah je bil uspeh učencev koli-
kor toliko zadovoljiv, k sreči pa sta zelo
napredovala oddelka godal in pihal. Šol-
ski orkester je bil kos zahtevnim skladbam
Haydna in Mozarta. Javni nastop učencev
godal in pihal ter šolskega orkestra je lepo
izzvenel v zdravilišču Laško, zaključna
učiteljska konferenca v Zagorju pa je bila
še v znamenju nakopičenih težav šole. Iz-
piti so potekali ob navzočnosti inšpektor-
jev iz Ljubljane.
Jubilejno deseto šolsko leto 1955/1956 je
prineslo nekaj olajšanja. Število vpisanih
je zraslo na 111, in sicer z največjim zani-
manjem za klavir in violino, kar 34 učen-
cev pa je imel oddelek trobil, dovolj, da je
bilo mogoče ustanoviti mladinsko pihalno
godbo pod vodstvom ravnatelja Avgusta
Rusa. Tisto leto je Rudniška godba dobila
nova glasbila, stara pa posodila glasbeni
šoli. Mladinska godba se je dobro znašla
in hitro začela javno nastopati na povor-
kah in proslavah. To leto je bilo tudi leto
sprememb v učiteljskem zboru, kar je na
koncu vplivalo na uspeh nekaterih oddel-
kov. V Ljubljano sta šli študirat obe učite-
ljici klavirja, šolo je zapustil učitelj trobil
Rudi Bardorfer, ki je ustanovil zabavni an-
sambel. V celoti gledano pa so poletje leta
1956 v Glasbeni šoli Zagorje pričakali
vedrejših obrazov, saj so zadovoljivo rešili
težave zaradi pomanjkanja glasbil, nabra-
lo se je nekaj notnega gradiva, obetala se
je delna rešitev hude prostorske stiske.
1946-1955
16
1946-1955
Godalni orkester pod vodstvom Mirka Rusa
17
1956–1965Čas rasti in izzivov
Glasbena šola Zagorje je vstopila v novo
desetletje s slovesom kakovostne izobra-
ževalne ustanove, ki je uspešno previhari-
la začetne težave in ujela pravi ritem delo-
vanja. Povprečni vpis okoli 100 učencev
letno je bila dobra osnova za nadaljevanje
in čeprav so nekateri zdržali le toliko, da
so se naučili osnovnih veščin igranja, jih
je kar precej vztrajalo 4, 5 ali več let in
ni bilo malo takšnih, ki so se vpisali na
ljubljansko srednjo glasbeno šolo. Tudi
kar nekaj učiteljev je nadaljevalo študij na
akademiji za glasbo v Ljubljani. Zelo po-
membno je bilo vse tesnejše sodelovanje
šole z Rudarsko godbo, saj je ta nabirala
podmladek, šoli pa pomagala z glasbili.
Nenehne prostorske težave šole je leta
1956 nekoliko omilila ustanovitev podru-
žnice v Kisovcu, vendar je tudi število go-
jencev hipno naraslo na 163, tako da sta
bili dve dodatni učilnici v poslopju kina v
Kisovcu le delna rešitev. Res pa je, da so
imeli okoliški učenci olajšan obisk pouka,
saj so učitelji dvakrat tedensko hodili po-
učevat v nekaj kilometrov oddaljeni Kiso-
vec. Učiteljski zbor je dobil obrise precej
stalne sestave, novi moči sta bili učiteljici
klavirja Heda Groznik in Metka Letnik,
obe iz Ljubljane. Orkester glasbene šole
je z dramsko skupino Svoboda sodeloval
pri uspešni izvedbi spevoigre z naslovom
Radikalna kura. Predstavo so večkrat
uprizorili v Zagorju pa tudi v Kisovcu, na
Izlakah in v Lukovici. Komorni ansambel
je z dvema skladbama na povabilo ravna-
telja Glasbene šole Trbovlje sodeloval na
tamkajšnjem javnem nastopu, z uspehom
sta tam nastopila tudi solista na violini.
Pouk je tudi naslednje leto potekal nemo-
teno, saj je učiteljski zbor ostal v enaki se-
stavi. Pri učencih na vseh oddelkih so za-
znali občuten napredek in že med šolskim
letom so mladi na prireditvah nastopali z
zelo zahtevnimi skladbami. Šola je doku-
pila nekaj glasbil in notnega gradiva, zato
so se pojavile možnosti za vadbo pestrej-
ših in zahtevnejših glasbenih programov.
Tako so na zaključni konferenci v zgod-
njem poletju leta 1958 šolsko leto označili
kot eno izmed uspešnejših.
Novo šolsko leto se je začelo z odpovedjo
delovnega razmerja dveh učiteljic klavir-
18
1956-1965
Balet Sneguljčica 1961
Baletke na nastopu v Partizanu - Slavi Peterlin, MarjanaSušnik, Nuša Srebot, Olgi Bajcar, Dada Babič, Kristina Logar
Sneguljčica 1961 -Slavi Peterlin in Marija Sedlar
19
ja. Nadomestila sta ju Jernej Habjanič in
spomladi leta 1959 še Lidija Škabar. Pouk
klavirja so kljub kadrovskim spremembam
končali uspešno, šola je med letom doku-
pila nekaj violin. Učenci z oddelkov pihal
in trobil so se dobro odrezali na okrajni
reviji v Trbovljah, v Zagorju pa dejansko
nobena prireditev ni minila brez sodelo-
vanja glasbene šole.
Šolsko leto 1959/1960 je v glasbeno šolo
pritegnilo 104 učence in pohvalno so
njihovo prizadevnost označili tudi na za-
ključni konferenci. Ob koncu leta je na
študij v Ljubljano odšel učitelj klavirja
Jernej Habjanič. Na prireditvah ob odprt-
ju zagorskega delavskega doma maja leta
1960 so imeli pomemben delež tudi učen-
ci in učitelji glasbene šole.
Jeseni istega leta so v program glasbene
šole vrnili poučevanje ljudskih glasbil. Pri
pouku klavirja so imeli težave zaradi od-
hoda učitelja, honorarno ga je nadomesti-
la Anica Guna. Na okrajnih revijah mla-
dih glasbenikov v Radečah in Ljubljani so
sodelovali tudi Zagorjani.
Želja po znanju tudi v tistih časih ni bila
zastonj. V šolski kroniki 1961/1962 je za-
pisana podražitev »ukovine« za vse pred-
mete na 800 dinarjev, pouk nauka o glasbi
pa je bil za polovico cenejši. Šola je kupila
magnetofon, za takratni čas veliko prido-
bitev.
Vpis se je v tem obdobju gibal okoli 100
učencev, največje zanimanje je bilo vse-
skozi za klavir in violino, a tudi trobila in
klarinet so bili vse bolj priljubljeni. Jeseni
leta 1962 je odšel iz šole honorarni uči-
telj klarineta Milan Pritekelj. Veliko let
pozneje, leta 1981, je bil dobitnik plake-
te dr. Slavka Gruma za prizadevno delo
v kulturi. Milana Priteklja je na glasbeni
šoli nadomestil Ivan Povše, tudi učitelj
harmonike.
Leto pozneje je šolo zapustila učiteljica
klavirja Lidija Škrabar, na razpisano de-
lovno mesto so zaposlili profesorja Igorja
Štuheca. Ta je ostal na šoli eno leto, leta
1964 ga je nadomestila Tatjana Bajželj,
spomladi leta 1965 pa jo je zaradi bolni-
škega dopusta nadomeščal Janez Lovše,
pianist iz Ljubljane.
Raven izobrazbe učiteljev se je z leti izbolj-
ševala. V prvih letih so poučevali mnogi, ki
so si strokovno in pedagoško znanje prido-
bivali sami, seveda pa so bili že od vsega
začetka med njimi tudi učitelji s srednjo šolo
in akademijo. Veliko jih je prav iz Glasbene
1956-1965
20
1956-1965
Milan Vidic, novinarČasopis Delo 1966
Dvajset let delovanja nižje glasbene šole v Zagorju ob SaviPouk glasbe je zadnja leta v številnih občinah v zagati. Tudi zagorska nižja glasbena šola ni izjema, glede na to, da pravkar mineva drugo desetletje od njene ustanovitve.
V preteklem obdobju so v zagorski glasbeni šoli vzgajali vsako leto 100–120 otrok. Ne-kateri so resda dobili samo osnove tega znanja, spet drugi so vztrajali po štiri, nekateri pa celo po sedem in več let. Precej dečkov in deklic se je vpisalo na ljubljansko srednjo glasbeno šolo, posamezniki celo na akademijo za glasbo. Sicer pa je in bo glasbena šola vse bolj pomemben dejavnik za oblikovanje glasbenega življenja v tej revirski občini, številni člani teh ali onih glasbenih ansamblov so izšli iz glasbene šole. Rudarska godba na pihala nabira svoj podmladek iz zagorske glasbene šole. Godba podpira šolanje najmanj desetih gojencev na glasbeni šoli, kar pomeni, da zanje plačuje šolnino. Godba posoja šoli trobila in pihala, vse brezplačno. Pred leti so na šoli ustanovili nov oddelek za baletno vzgojo. Trenutno prejema osnove ritmične vzgoje okoli 20 otrok. Žal baletni odsek nima večjih prostorov, najosnovnejše opreme in vsega, kar sodi k temu pouku. Ne glede na to pa kaže izredno trdoživost in vnemo za delo, kar je nekajkrat pokazal na javnih nastopih doma in drugod.Glasbeno šolo pestijo dokaj hude težave. Glasbila so stara, denarja za nakup novih pa ni. Trenutno bi nujno potrebovali vsaj 20.000 dinarjev za nakup dveh novih klavirjev in nekaj drugih glasbil. Prostori za vaje so tesni in stari. Vodstvo šole in odbor Rudarske godbe imata zanimiv načrt, katerega uresničitev bi pomenila nove možnosti in še bolj sistematičen pouk na tem področju. Gre za ustanovitev glasbenega doma, in sicer v poslopju nekdanje zagorske osemletke. S preureditvijo in primerno adaptacijo prosto-rov bi pridobili dvorano za vaje Rudarske godbe in sobe za pouk različnih glasbil, ki jih poučujejo na glasbeni šoli. Sčasoma bi utegnil postati glasbeni dom resnično središče celotne glasbene in vokalne vzgoje. V šoli so skoraj prepričani, da jim bo to zamisel uspelo uresničiti ob sodelovanju celotne zagorske skupnosti.
1. pionirski pevski festival v Partizanu 1959
21
šole Zagorje odhajalo na študij v Ljublja-
no, izobraženi učitelji pa so prihajali tudi
iz Ljubljane in drugih krajev. Nasploh je
bila selitev učiteljskega kadra vseskozi zelo
velika. Učitelji so bili zaposleni na različne
načine, od rednega razmerja za nedoločen
ali določen čas do honorarne zaposlitve, ne-
kateri zaradi obveznosti drugod le po nekaj
ur tedensko.
1956-1965
Glasbena šola je 20-letnico delovanja pri-
čakala z zelo razvejano dejavnostjo, saj
so učenci igrali v številnih glasbenih za-
sedbah: godalnem kvartetu, klavirskem
triu, harmonikarskem orkestru, zabavnem
kvintetu. Vse več so nastopali zunaj Za-
gorja in Zasavja. Godalni kvartet je bil leta
1964 povabljen v pionirsko oddajo RTV
Ljubljana, klavirski trio je bil leto pozne-
je na srečanju mladih instrumentalistov v
Ljubljani izbran za nastop na republiški
reviji. Po ponovni uvedbi pouka ljudskih
glasbil je zraslo tudi število oddelkov. V
šolskem letu 1965/1966 jih je bilo že 12,
in sicer s 105 učenci.
22
1956-1965
Pri pouku: Anica Guna in Andrej Pruša
Katica Lapajne z učenkami in učencem: prva vrsta z leve - Slavi Gregl, Dani Dolar (Kovač), Mojca Bren (Zupan), Marija Bertoncelj (Grčar), Irena Kampič (Kobe), pri klavirju Marjana Kolenc-Rus; druga vrsta z leve - Cveta Šum (Turk), Vanja Kužnik, Zora Marn (Abram), Andrej Bren, Andrina Pečar (Percl), Tanja Janež
23
1966–1975Čas pretresov in nove energije
V tretje desetletje je Glasbena šola Zagor-
je vstopila z novim ravnateljem. Avgust
Rus se je upokojil, na njegovo mesto pa
so imenovali profesorja Igorja Lavriča iz
Ljubljane. Novi ravnatelj ni imel lahkega
dela. Prišel je v času, ko se je začelo naglo
povečevati število učencev, hkrati pa se je
šola začela ukvarjati s hudimi denarnimi
težavami.
Šolsko leto 1966/1967 so začeli z 91 učen-
ci, vendar se je njihovo število s priključit-
vijo ritmično-baletnega odseka Svoboda
Zagorje marca leta 1967 povečalo na 129.
Balet je prišla poučevat Mary Jurca, nova
moč je bila še učiteljica violine, harmoni-
ke in nauka o glasbi Metka Gregl, saj se je
dotedanja učiteljica nauka o glasbi Katica
Lapajne invalidsko upokojila.
Katica Lapajne je zaznamovala obdobje po-
učevanja na šoli od leta 1951 s predanim in
kakovostnim delom. Učencem je vlila traj-
no znanje in veliko veselje do glasbe. Pouk
nauka o glasbi je znala narediti zanimiv in
prijeten. Kot izobražena solopevka je hitro
prepoznala pevske talente in s solisti ter ko-
mornimi skupinami popestrila marsikatero
prireditev v Zagorju.
Našlo se je nekaj denarja za preureditev
učilnice za nauk o glasbi in dopolnitev
opreme drugih učilnic ter za zamenjavo
dotrajanega pisarniškega inventarja.
Zanimanje za ritmiko in balet je bilo tudi
leto kasneje precejšnje, tako da se je na
šolo vpisalo 119 učencev. Le polovica pa
jih je napredovala v višje letnike. Vzroki
za tako skromen uspeh so bili različni, od
fizične nerazvitosti in bolezni do preobre-
menjenosti in spreminjanja učenja glasbil
med samim šolskim letom. To je bilo leto
hudih finančnih težav, kar je pokazal tudi
zaključni račun. Sprejeli so sveženj ukre-
pov, da je šola vsaj za silo končala leto.
Seveda pa so ti obremenili predvsem star-
še, saj se je podražila šolnina, prizadeli
pa učence zaradi skrčenja pouka nauka o
glasbi in odslovitve nekaj učencev. Kakrš-
no koli širjenje dejavnosti šole je bilo ne-
mogoče, prav tako strokovno izpopolnje-
vanje učiteljev, da o nakupu novih, nujno
potrebnih glasbil niti ne govorimo. Nova
24
1966-1975
Alenka Flere Pavlič, nekdanja učenka klavirja
V klavirski oddelek glasbene šole sta me starša vpisala leta 1968. Doma nisem imela klavirja, zato sem hodila na vaje v glasbeno šolo, kjer je bila učilnica s starim klavirjem. Klavir je bil na voljo za vaje tri dni v tednu in ob sobotah. Učenke smo same naredile urnik, a smo ga le redkokdaj upoštevale. Pri vajah nam je bilo tako lepo, da smo včasih ostale v glasbeni šoli kar celo dopoldne ali popoldne. Poslušale smo se, si pomagale, se ocenjevale in med seboj tudi tekmovale. Ker smo bile v različnih letnikih, smo igrale različne skladbe. Mlajše smo komaj čakale, da bomo igrale lepše, čeprav težje skladbe iz višjih letnikov. Veselile smo se vsake dobro izvedene skladbe pri kateri koli izmed nas. Čeprav veliko tipk na klavirju ni imelo zgornje ploskve in si moral posebej paziti, da si pri igranju nisi poškodoval prstnih blazinic, smo rade igrale. Povezoval nas je in napolnil prostor z »našo« glasbo, kakršna koli je že bila. Včasih razmišljam, da je mogoče zaradi teh lepih spominov prav tej sobi v obnovljeni glasbeni šoli pripadla čast, da ima balkon. Vsakokrat, ko me opravki pripeljejo na Cankarjev trg, se mi ob pogledu na balkon odvije glasbeni film z vsemi glavnimi in stranskimi igralci, z učitelji, ki so nam odpirali pot v čudoviti svet glasbe in s sošolci, s katerimi smo odkrivali glasbo in jo sprejeli za svojo iskreno prijateljico. In vsakokrat je moje srce polno hvaležnosti in radosti.
Starši čakajo na nastop svojih otrok
Mala šola
Prvi aplavz mlademu violinistu Gabrijelu Brezovarju
25
državna politika financiranja osnovnega
šolstva je hudo prizadela tudi glasbene
šole, zagorska pa pri tem ni bila izjema.
Vse leto sta se vodstvo in učiteljski zbor
ukvarjala s tem, iskala sta rešitve, a do
konca šolskega leta se razmere niso iz-
boljšale.
Jeseni leta 1968 je učitelje, starše in učen-
ce pričakala enaka slika. Šolsko leto je bilo
ogroženo, saj vodstvu šole kljub številnim
kriznim sestankom s predstavniki občin-
ske skupščine ni uspelo zagotoviti denarja
za kolikor toliko normalno delo. Šola se je
zatekla k edini preostali možnosti, podra-
žitvi šolnine. K sreči staršev to ni odvrnilo
od pošiljanja otrok k pouku, še več, vpis je
bil s 114 učenci nad vsemi pričakovanji,
kar kaže, da si je šola v tem okolju ustvari-
la velik ugled. Zaradi pomanjkanja denar-
ja so morali skrčiti skupinski pouk, tako
da je bil pouk nauka o glasbi le v 1. in 2.
razredu. Ohranili pa so godalni ansambel,
narodno skupino in klavirski trio ter usta-
novili celo veliki plesni orkester Zagorje.
Slabo plačani učitelji so v tistih hudih
časih z veliko požrtvovalnostjo izpeljali
šolsko leto in dobili zadoščenje za trud ob
uspešnem nastopu zagorskih učencev na
republiški reviji glasbenih šol v Ljubljani.
Najbrž je tudi trma učiteljev, da ne odne-
hajo, spametovala občinske oblastnike,
da so šoli že v letu 1969 obljubili boljše
čase. In obljubo so tudi držali. Učitelje na
glasbeni šoli so izenačili z drugimi peda-
goškimi delavci v občini in ustrezno povi-
šali letno dotacijo glasbeni šoli. Finančne
razmere so se občutno izboljšale, čeprav
so nenehne podražitve zviševale gmotne
stroške in šola je le s težavo krpala izrab-
ljeno glasbeno opremo.
Odmevni javni nastopi učencev glasbene
šole so dokazali, da urejanje gmotnega
položaja učiteljev in šole nasploh ni bilo
zaman. Učenci so blesteli v javni radij-
ski oddaji, koncertni nastop dijakinje X.
letnika klavirja Mojce Bren in velikega
plesnega orkestra pa je bil vrh prireditve
ob 20-letnici samostojne Glasbene šole
Zagorje.
Razveseljivo je, da v teh nekaj viharnih le-
tih učitelji niso zapuščali šole in odhajali
drugam. Tako so 20-letnico samostojne
Glasbene šole Zagorje pričakali v nasled-
nji sestavi:
Tatjana Šopova Bajželj – klavir in harmo-
nika
Metka Gregl – violina, harmonika, kitara,
nauk o glasbi
Ivan Povše – pihala, harmonika
1966-1975
26
1966-1975
Harmonikarski orkester z učiteljem Ivanom Povšetom
Godalni orkester z učiteljico Metko Gregl
Flavtistki Marjeta Gomboc in Darja OstrovršnikRavnatelj Igor Lavrič
27
Boris Drenik – violončelo
Franci Lipičnik – trobila, harmonika
Mirko Rus – violina, kitara (upokojen leta
1968)
Igor Lavrič – klavir, kitara, nauk o glasbi
(ravnatelj)
Mary Jurca – balet
V šolskem letu 1969/1970 je dal odpoved
ravnatelj Igor Lavrič, in sicer s predlo-
gom, da bi ga nadomestila Metka Gregl,
do njenega imenovanja pa bi kot vršilec
dolžnosti ravnatelja šolo vodil Franci Li-
pičnik. Skupaj sta vodila šolo do 1. febru-
arja 1971, ko je ravnateljstvo prevzel Ri-
hard Beuermann. Rodil se je leta 1927 v
Ljubljani in poleg klasične gimnazije obis-
koval tudi državni konservatorij, oddelek
za violino. Od leta 1952 je služboval na
rudniku v Velenju in bil med ustanovitelji
tamkajšnje glasbene šole. Ravnatelj šole je
bil do leta 1959, ko je prišel za stalno živet
v Zagorje. Na osnovni šoli Toneta Okro-
garja je poučeval glasbeni pouk in vodil
mladinski pevski zbor. Ta je sčasoma pre-
rasel v mladinski pevski zbor Vesna, ki je
navduševal ne le doma, ampak skoraj po
vsej Evropi.
Z začetkom ravnateljevanja Riharda Beu-
ermanna se je v delovanju Glasbene šole
Zagorje marsikaj spremenilo. Na vseh
področjih je razgibal dejavnost, skrbel
za popularizacijo šole, nastajanje novih
programov in povezovanje šole z ljubitelj-
stvom. Novi ravnatelj je reorganiziral delo
učiteljev, saj je imela šola do njegovega
prihoda dejansko le štiridnevni delovni te-
den, veliko pa je bilo popuščanja tudi pri
disciplini učencev, saj je prejšnje vodstvo
šole dopuščalo, da učenci niso obiskova-
li pouka nauka o glasbi in ga kar dve leti
sploh ni bilo. Za učence 1. in 2. razreda
je bil od takrat pouk teorije in solfeggia
obvezen.
Marca leta 1973 so pri gospodarskem so-
dišču v Ljubljani Glasbeno šolo Zagorje
vpisali v register zavodov. Skupščina Ob-
čine Zagorje je malo pred tem prevzela
ustanoviteljske pravice šole. Dokončno
je bil status šole določen z referendu-
mom decembra 1974. Glasbena šola se je
združila z osnovnimi šolami in vrtcem v
en zavod, v Vzgojno-izobraževalni zavod
Zagorje.
Število vpisanih učencev je v tem obdobju
raslo: 117 v šolskem letu 1971/1972, 127
v šolskem letu 1972/1973, 136 v šolskem
letu 1973/1974, 138 v šolskem letu 19-
74/1975 in 168 v šolskem letu 1975/1976.
V tridesetih letih je imela šola vpisanih
1966-1975
28
1966-1975
Franci Lipičnik, učitelj harmonike in trobil v letih 1965–1981
V začetku mojega službovanja na Glasbeni šoli Zagorje od 1. 9. 1965 so bili trobilni oddelki v Sloveniji zelo slabo razviti. Glasbena šola Zagorje pri tem ni bila izjema. Moj prvi oddelek je sestavljalo 20 harmonikarjev in 4 trobilci. Oddelek sem si želel čim prej urediti, za kar sem imel izobrazbo in tudi velik interes. Po enem letu sem večino harmo-nikarjev preusmeril na različna trobila. Po nekaj letih sem ustanovil mladinski pihalni orkester, s čimer se je interes za ta glasbila še povečal. Z uspešnim delom glasbene šole je še uspešneje začel delovati Delavski pihalni orkester (današnja Svea), v katerega se je vključilo 42 mojih učencev. S tem je bila postavljena osnova za kakovosten oddelek trobil in orkester Viva, ki ga vodi moj učenec Drago Peterlin, prav tako pa tudi za orke-ster Svea, v katerem še vedno igra veliko mojih učencev. Zanimivo, da se mi je enaka zgodba ponovila tudi v Mengšu in Kamniku.
Oddelek trobil 1966-67
Oddelek trobil 1979-80
29
okoli 1.500 učencev. Zanimivo, da je bilo
vsakokrat približno enako število dečkov
in deklic. Na šoli so delovali dva godal-
na ansambla, harmonikarski orkester in
še nekaj drugih komornih zasedb. Franci
Lipičnik je z navduševanjem učencev za
pouk trobil zbral dovolj mladih, da je lah-
ko spet začel delovati mladinski pihalni
orkester.
Na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in
Mariboru, na pedagoško akademijo, na
akademijo za glasbo in vojaško glasbeno
šolo se je v 30-letnem obdobju vpisalo 34
učencev iz zagorske glasbene šole, 6 jih je
delalo kot glasbeni učitelji v Zasavju, 28 pa
jih je bilo zaposlenih v različnih glasbenih
ustanovah in zavodih, kot so simfonični
orkester, ljubljanska in mariborska opera,
orkestra RTV Ljubljana in RTV Zagreb,
ali pa so poučevali glasbo na osnovnih in
glasbenih šolah po Sloveniji.
Ob 20-letnici glasbene šole se je rodila
zamisel o ustanovitvi glasbenega centra v
Zagorju. Skoraj desetletje kasneje je vod-
stvo šole zamisel obudilo in jo tudi precej
bolj opredmetilo. Zvesti spremljevalec do-
gajanja v Zasavju, novinar Milan Vidic, je
v časopisu Delo leta 1974 zapisal:
»Gre za poskus, da bi glasbena in vokalna
dejavnost zagorske mladine postala sestav-
ni del vzgoje in izobraževanja ne le šolske,
ampak tudi zunajšolske mladine. Osnutek
novega programa predvideva vrsto novih od-
delkov pa tudi dejavnosti, med drugim tudi
ustanovitev mladinske godbe na pihala,
narodnozabavnega ansambla in manjšega
ansambla, ki bi se ukvarjal z resno glasbo.
Razširili in povečali bi tudi število gojencev
v baletnem oddelku, v oddelku za folklorne
plese. Svet za kulturo občinske skupščine je
predlog označil kot primeren, opozoril pa je
na znano zadrego – na pomanjkanje sred-
stev, saj bi, če bi ustanovili glasbeni center,
morali najti dodatnih 100.000 dinarjev za
nakup novih glasbil.«
1966-1975
30
1966-19751966-1975
Učiteljica baleta Mary Jurca sprejema državno odlikovanje
Koncert v DD: Mojca Bren
Učiteljica baleta Mary Jurca sprejema državno odlikovanje
Kolektiv v šolskem letu 75-76: stojijo - Ivan Povše, Rihard Beuermann, Metka Gregl-Trop, Franci Lipičnik, Jernej Ramšak, sedijo - Helga Ramšak, Mary Jurca, Cilka Bernetič, Zdenka Krečan
Ivan Jerin, učitelj flavte, umrl 1984
Na izletu v Martuljku 1968
Ivan Jerin, učitelj flavte, umrl 1984
31
1976–1985Čas pomanjkanja in obnove
Strokovno in prizadevno delo učiteljev,
pridnost in talentiranost učencev, vse to
je povzročalo naglo rast ugleda Glasbene
šole Zagorje, ki je postajala prava valilnica
vrhunskih glasbenikov. Mladi Zagorjani
so se s pomembnih glasbenih tekmovanj
vse pogosteje vračali z visokimi priznanji,
solisti in glasbene zasedbe so bili zaželeni
gostje na prireditvah ne le v Zasavju, am-
pak tudi širše.
Šolska leta so bila že dolgo ne le čas po-
uka, ampak tudi številnih nastopov zunaj
šole. Sredi 70 let prejšnjega stoletja so
se začele revije glasbenih šol Zasavja, na
katerih so poleg revirskih sodelovali tudi
učenci iz Litije in Radeč, vse večji pomen
pa so pridobivala tudi območna in repu-
bliška tekmovanja mladih glasbenikov.
V šolskem letu 1976/1977 se je z republi-
škega tekmovanja violinistov z doseženim
zelo dobrim 3. mestom vrnila učenka V.
letnika Glasbene šole Zagorje Tamara Brus
pod mentorstvom profesorice Metke Gregl
Trop. Klarinetist Dimitrij Beuermann je na
državnem tekmovanju osvojil prvo in drugo
mesto. Maja leta 1978 so učenci zagorske
glasbene šole – kot solisti in v zasedbah kla-
virski trio in kvintet trobil – nastopili skupaj
z gojenci tržaškega konservatorija »G. Tar-
tini« na zaključni akademiji v Kulturnem
domu v Trstu. Leto kasneje je bilo na repu-
bliškem tekmovanju 5 učencev iz Zagorja;
klarinetist Dimitrij Beuermann in pozavnist
Drago Brvar sta osvojila prvi nagradi in po-
tem z velikim uspehom nastopila tudi na dr-
žavnem tekmovanju, vrnila sta se z drugima
nagradama.
Za uspehe je bil zaslužen prizadevni uči-
teljski zbor šol, ki je v tistem obdobju de-
loval v sestavi:
Metka Gregl Trop – violina
Franc Lipičnik – trobila
Zdenka Krečan – violončelo, NOG
Franci Steban – harmonika, klavir, NOG
Mojca Zupan – klavir, GP
Jernej Ramšak – kitara, kontrabas
Slavi Gregl - klavir
Ivan Povše – klarinet, harmonika
Cilka Bernetič – klavir
Mary Jurca – balet
Rihard Beuermann – ravnatelj, NOG
32
1976-1985
Mary Jurca, učiteljica baleta (1907–1981)
Vse življenje Mary Jurca je bilo povezano z glasbo, še posebej s plesom. Rodila se je leta 1907 v Bukovju pri Postojni. V Ljubljani je končala učiteljišče, službovala je najprej v zasebni dekliški šoli v Mekinjah pri Kamniku, kjer se je začela posvečati plesu. Potem ko je do leta 1941 poučevala v Nevljah pri Kamniku, je bila na pragu vojne kazensko premeščena v Šentgotard pri Zagorju, kjer pa je učila le en mesec. Izgubila je službo, ker je znala nemško, pa so jo zaposlili na občini. Med vojno je sodelovala z odporniškim gibanjem, po osvoboditvi pa prevzela mladinski pevski zbor na topliški šoli. Nekaj časa je nadaljevala šolanje na glasbeni šoli v Ljubljani, a ga je morala opustiti, tako zaradi prometnih zvez z Ljubljano kot tudi zaradi veliko dela v Zasavju. Baletni oddelek Glas-bene šole Zagorje je bil njeno življenje. 15 let svojega življenja je vtkala vanj in toliko ji je pomenil, da je hišo v Kosovelovem naselju po smrti zapustila glasbeni šoli. Za prispevek k oblikovanju kulturne podobe Zagorja je Mary Jurca leta 1976 prejela plaketo dr. Slavka Gruma, najvišje občinsko priznanje za delo v kulturi.
Sneguljčica Jolanda Steban
33
Na začetku šolskega leta 1979/1980 v
šolski kroniki zasledimo zanimiv dopis
vodstva šole, naslovljen na Izobraževalno
skupnost. V njem je ravnatelj Rihard Beu-
ermann opozoril, da je glasbena šola vsako
leto oškodovana pri dodeljevanju sredstev
za financiranje njene dejavnosti. Ugotovil
je namreč, da pouka nauka o glasbi nihče
ne plačuje in da gre v celoti v breme šole.
Enako se je godilo tudi s financiranjem
pripravne stopnje in male glasbene šole.
Glasbena šola Zagorje je imela tudi zaradi
neurejenega sistema financiranja v občini
najvišjo šolnino med vsemi tremi zasav-
skimi glasbenimi šolami.
Leti 1980 in 1981 sta bili leti velikih uspe-
hov zagorskih glasbenikov. Zagorski pihalni
orkester, v katerem je igralo veliko tedanjih
in nekdanjih učencev glasbene šole, je pod
vodstvom Edija Eberla na svetovnem tekmo-
vanju pihalnih orkestrov v Kerkradeju na
Nizozemskem prejel zlato odličje. Na repu-
bliškem tekmovanju učencev in študentov
glasbe v Mariboru sta Drago Peterlin in Igor
Golob osvojila tretji nagradi, Renato Drgan
je bil pohvaljen.
Baletni oddelek glasbene šole je imel v
šolskem letu 1979/1980 25 vpisanih, ve-
činoma učenk. V svojem dolgoletnem de-
lovanju je prav v tem letu doživel enega
izmed največjih vrhuncev. Pod vodstvom
Mary Jurca, baletu in plesu predane z
vsem srcem, so postavili na oder izjemno
zahtevno baletno predstavo Sneguljčica in
z njo navdušili Zagorjane. Žal je bil to za-
dnji večji projekt Mary Jurca. Julija leta
1981 je po krajši bolezni umrla.
Baletni oddelek je po smrti Mary Jurca
prevzela Ema Zalezina, Srečko Smrekar je
namesto Franca Lipičnika poučeval trobi-
la, Slavica Gregl je prišla poučevat klavir,
Jožica Zupan violino, Ivan Jerin flavto,
Dimitrij Beuermann pa klarinet. Strokov-
no in predano delo učiteljev glasbene šole
je bilo velikokrat v senci uspehov, ki so jih
učenci želi na javnih nastopih in tekmo-
vanjih, kljub temu pa se je Zagorje zna-
lo oddolžiti tudi pedagogom, ki so poleg
rednega dela zmogli energijo za delovanje
v prid kulturnemu življenju v občini. Leta
1983 je tako Grumovo plaketo prejela pro-
fesorica Slavica Gregl, vodja klavirskega
oddelka in dolgoletna korepetitorka mla-
dinskega pevskega zbora Vesna ter drugih
otroških in mladinskih pevskih zasedb,
tudi mlajšega mladinskega pevskega zbo-
ra, ki je pod vodstvom Francija Stebana
začel delovati v šolskem letu 1981/1982.
Od leta 1984 je zmeraj nastopal na Reviji
1976-1985
34
1976-1985
Eleonora Kramar, rojena Goštespomini učenke baleta
Moji spomini na balet so zaradi časovne oddaljenosti že rahlo obledeli, pa vendar so še dovolj živi, saj sem bila kar 14 let učenka baletnega oddelka Glasbene šole Zagorje. V največji meri so povezani z izjemno osebnostjo gospe Mary Jurca. Ko z današnjimi očmi gledam na tisto obdobje (70. in 80. leta prejšnjega stoletja), se mi zdi, da je bila baletna dejavnost tistega časa poveza z ogromnim navdušenjem Mary Jurca, ki je večji del svojega življenja posvetila edino baletu. Spominjam se neprestanih težav pri iskanju primernega prostora za vadbo in s tem povezanih selitev, dokler ni uspela za silo zgra-diti »baletne hiše«, o kateri je vedno sanjala in ki jo je po smrti zapustila glasbeni šoli za baletno dejavnost. Spominjam se velike baletne knjige in njenih prekrasnih zapiskov. Spominjam se neskončnih priprav na nastope, šivanja oblek, ki jih je v veliki meri sešila Mary sama. Spominjam se njenega skromnega življenja in osebnega odpovedovanja, da je financirala stvari, povezane z baletom. Spominjam se njene nervoze pred nastopi, previjanj glasbenih trakov na starem magnetofonu in nečistih zvočnih posnetkov. Spo-minjam se neskončnih ponavljanj in vaj, ki jih je na naše veselje včasih prekinil obisk gospe Bernetič. Z Mary sta se pogovarjali v francoščini in tako pustili našo radovednost nepotešeno. Spominjam se številnih nastopov, nekaterih bolj uspešnih, skoraj zvezdni-ških, na primer v Aleksincu, nekaterih pa z nekoliko slabšimi kritikami, na primer na reviji v Litiji, kar je bolj kot nas potrlo Mary. Spominjam se celovečernih predstav Moži-ček in Sneguljčica, ki sta bili vrhunec našega baletnega ustvarjanja. Mislim, da so bila prizadevanja gospe Mary Jurca prevečkrat prezrta, saj prav ona zasluži veliko zahvalo, da se je baletna dejavnost ohranjala in razvijala. Vsa leta z veseljem spremljam razvoj baleta v Zagorju, še posebej pozorno pa sem ga spremljala, ko je baletno šolo obiskova-la tudi moja hčerka. Zagorjani smo lahko ponosni na svojo baletno tradicijo.
Eleonora Gošte, Nada Zupan, Jolanda Steban
35
mladinskih zborov Slovenije in občasno
tudi na Mednarodnem mladinskem festi-
valu v Celju. Leta 1984 je plaketo dr. Slav-
ka Gruma prejela zborovodkinja Danica
Kovač, na začetku 70. let že učiteljica na
Glasbeni šoli Zagorje, pozneje pa se je na
šolo vrnila in bila tudi ravnateljica.
Tik pred praznovanjem 40-letnice Glasbene
šole Zagorje se je junija leta 1984 začela
obnova dotrajanega poslopja na Cankarje-
vem trgu, v katerem je od leta 1950 šola.
Pri začetku del se je zapletlo, saj izvajalec
ni pravočasno pridobil gradbenega dovo-
ljenja. Tudi v nadaljevanju je prenavljanje
šole spremljala smola. To so bili časi, ko
se v tedanji Jugoslaviji marsičesa ni dobilo.
Kot nalašč je ob razkritem poslopju na trgu
manjkalo kritine, tako da sta sneg in dež
dodobra razmočila notranje prostore in ste-
ne. Ob odprtju 26. aprila 1985 je na zidovih
nastala plesen, stene so bile polne vlažnih
madežev. Veliko dela je ostalo za suhe pole-
tne mesece, a učitelji in učenci so bili vseeno
hvaležni in veseli. Končno nova šola!
Razmere za delo so se z novimi prosto-
ri začele izboljševati, čeprav so bili prvo
zimo nekajkrat na mrzlem, saj peč za cen-
tralno kurjavo ni in ni hotela greti. Za dva
dni so morali celo prekiniti pouk. Naza-
dnje je dimnik le »potegnil«, izpadli pouk
pa so nadomestili ob sobotah. Z novimi
prostori je prišla tudi nova oprema: mize,
stoli, zvočna tabla, celo nov pianino, z
ogledali so opremili prostore baletnega
oddelka.
V dotedanjih slabih gmotnih in prostor-
skih razmerah si je Glasbena šola Zagorje
prislužila laskave ocene zavoda Republike
Slovenije za šolstvo kot šola, ki je v pri-
merjavi z drugimi glasbenimi šolami na
širšem ljubljanskem območju dosegla
enega izmed najboljših uspehov v zadnjih
desetih letih. Občudovanje so vzbujali
nenehna rast števila vpisanih učencev,
dober uspeh in izredno majhen osip, to
pa je bilo še posebej veliko vredno. Šola
se je ponašala z daleč naokrog najboljšo
kadrovsko sestavo učiteljev, ki so bili ve-
činoma nekdanji učenci šole. Učenci so
kot solisti ali pa kot člani mladinskega
simfoničnega orkestra, harmonikarskega
orkestra, mlajšega mladinskega pevskega
zbora, mladinskega pevskega zbora Vesna
in številnih manjših komornih zasedb na-
stopali v domačem kraju, na revijah mla-
dih glasbenikov po Sloveniji pa tudi zunaj
meja ožje domovine, na primer na gosto-
vanjih zasavskih glasbenih šol v Aleksincu
in Raški maja leta 1985.
1976-1985
36
Glasbena šola Zagorje pred adaptacijo
Prenovljena šola na Cankarjevem trgu, 26.4.1985
Obiskovalci na otvoritviGlasbeni program ob otvoritvi
1976-1985
Pouk v pretesnih prostorih
37
1986–1995Čas ponosa in vznesenosti
40-letnico Glasbene šole Zagorje so pro-
slavili z velikim slavnostnim koncertom
23. maja leta 1987 v delavskem domu v
Zagorju. V koncertnem listu je ravnatelj
Rihard Beuermann na kratko, a s ponos
vzbujajočimi podatki strnil prehojeno
pot. V štirih desetletjih je bilo na šolo red-
no vpisanih 4.235 učencev, še 965 jih je
obiskovalo tako imenovane pripravnice,
baletno in malo glasbeno šolo. Takrat
so razvili oddelke za klavir, violino, vio-
lončelo, kljunasto flavto, flavto, klarinet,
saksofon, trobento, rog, pozavno, tenor,
bariton, tubo, kitaro, citre, harmoniko in
balet. Na teh oddelkih se je šolalo veliko
izvrstnih glasbenikov in pedagogov. Kar
53 jih je do takrat nadaljevalo šolanje na
srednji glasbeni šoli v Ljubljani in Mari-
boru ter na vojnoglasbeni šoli. 11 jih je
končalo akademijo za glasbo v Ljubljani
ali pedagoško akademijo. 10 se jih je zapo-
slilo na zasavskih glasbenih šolah, 28 pa
v glasbenih ustanovah, kot so simfonični
orkester, ljubljanska in mariborska opera,
orkestra RTV Ljubljana in RTV Zagreb,
vojaška godba in godba policije ter glas-
bene in osnovne šole po vsej Sloveniji. Po-
leg tega pa je glasbena šola vseskozi gojila
ljubezen do domačih glasbenih skupin,
predvsem Delavski pihalni orkester bi si
težko predstavljali brez nenehnega pri-
toka naraščaja iz glasbene šole. Kar 146
mladih godbenikov iz šole se je zvrstilo v
orkestru v 40 letih. Tudi veliko izjemnih
in delu predanih pedagogov je dalo pe-
čat šoli. Nekateri so se na šoli ustavili za
krajši čas in jih je življenjska pot peljala
drugam, na študij, poučevanje, nekateri
pa so vztrajali dolga leta. Kar za en velik
orkester jih je bilo.
Jubilejno leto je bilo res leto glasbe, pesmi
in plesa. V dneh pred novim letom decem-
bra 1986 so po skoraj 15 letih spet upri-
zorili spevoigro Kresniček, s katero so v
šolskem letu 1952/1953 postavili temelje
kasnejšemu izjemnemu napredku baletne
šole. Na prednovoletnih prireditvah je raz-
veseljeval tudi narodnozabavni ansambel
Polkarji. Tudi X. Revija mladih glasbeni-
kov v organizaciji Društva glasbenih pe-
dagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske
v Ribnici, Grosuplju, Trbovljah in Litiji je
februarja leta 1987 minila ob pomemb-
38
1986-1995
Rihard Beuermann (1927-1987)
Med vodenjem šole od leta 1971 je Rihard Beuermann šolo tesno povezal s kulturnim dogajanjem v kraju, ji dodal številne nove oddelke in dosegel temeljito prenovo samega šolskega poslopja. Leta 1985 je bil v Kamenici operiran na srcu, a kot neutrudni in vse-stranski organizator je delal enako zagnano. Smrt ga je doletela med vračanjem s člani Zagorskega okteta iz Avstrije, kjer so se dogovarjali o gostovanju okteta. Vsestransko prizadevnost Riharda Beuermanna je širša skupnost opazila in mu večkrat izrekla pri-znanje. Leta 1965 je prejel častno plaketo Mladinskega pevskega festivala Celje, dese-tletje pozneje Gallusovo plaketo, leta 1969 srebrno odličje Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, leta 1977 plaketo dr. Slavka Gruma v Zagorju, v letih 1978, 1980 in 1982 zlato plaketo Republiške revije mladinskih pevskih zborov, nagrajen je bil tudi z odličjem svobode z zlatim listom Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V Zagorju je s svojo energijo pustil neizbrisen pečat kot ustanovitelj mladinskega pevskega zbora Vesna in kot pobudnik ustanovitve bienalne republiške revije mladinskih pevskih zborov, ki deluje še danes.
39
nem sodelovanju učencev Glasbene šole
Zagorje. Na koncertu ansamblov glasbe-
nih šol Zasavja marca istega leta v Zagor-
ju je nastopil Mladinski simfonični orke-
ster pod vodstvom Jožice Zupan, maja pa
v Trbovljah Zasavski simfonični orkester
prav tako pod vodstvom Jožice Zupan.
Z novim šolskim letom je glasbeno šolo
prizadela huda izguba. Septembra leta
1987 je umrl ravnatelj Rihard Beuer-
mann.
Za vršilca dolžnosti ravnatelja Glasbene
šole Zagorje so 1. oktobra leta 1987 ime-
novali Dimitrija Beuermanna, profesorja
klarineta, ki je učil na šoli od leta 1981.
31. marca leta 1988 so na podlagi javnega
razpisa Dimitrija Beuermanna imenovali
za ravnatelja. Šola je prav v tem letu žela
izjemne uspehe na tekmovanjih glasbeni-
kov tako v Sloveniji kot tudi tedanji Jugos-
laviji. Na tekmovanju učencev in študentov
glasbenih šol Slovenije v Novem mestu si je
klarinetist Samo Juvan priigral drugo na-
grado, klarinetist Marjan Grošelj pa prvo,
oba iz razreda Dimitrija Beuermanna in ob
klavirski spremljavi Slavice Gregl. Slednji
je uspešno nastopil tudi na jugoslovanskem
tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani
in prejel drugo nagrado. Študent, tudi uči-
telj na zagorski glasbeni šoli, flavtist Matej
Zupan, je na istem tekmovanju v svoji ka-
tegoriji prepričljivo zmagal. V delavskem
domu je potem na celovečernem koncertu
rojakom pokazal, kaj je treba znati, da si
na tekmovanju prislužiš maksimalno šte-
vilo točk.
Na prvi reviji mladinskih pevskih zborov
po smrti njenega utemeljitelja Riharda
Beuermanna maja leta 1988 so organi-
zatorji globoko obžalovali njegov odhod,
kljub veliki praznini pa so se odločili na-
daljevati, saj so se v več kot 20 letih od
njega veliko naučili. Revija je izzvenela v
njegov spomin, na njej pa so z uspehom
nastopili tudi otroški pevski zbor osnovne
šole Toneta Okrogarja pod vodstvom Joži-
ce Beuremann in ob klavirski spremljavi
Mojce Zupan, ta je to leto prejela priznanje
dr. Slavka Gruma, mlajši mladinski pevski
zbor Glasbene šole Zagorje pod vodstvom
Francija Stebana in ob klavirski spremlja-
vi Slavice Gregl ter mladinski pevski zbor
Vesna pod vodstvom Riharda Majcna. V
oceni nastopa mlajšega mladinskega pev-
skega zbora Glasbene šole Zagorje je žiri-
ja zapisala:
»Nastop zbora je deloval disciplinirano
in urejeno. Zbor je bil dobro vokalno po-
1986-1995
40
1986-1995
Učitelji in učiteljice v 40-letni zgodovini šole
Klavir:Tatjana Bajželj, Emilija Bernetič, Leopoldina Dörfler, Januška Erzin, Slavica Gregl, Ana Groznik, Anica Guna, Jernej Habjanič, Barbka Jahn, Karla Kadrijevič, Adela Klodič, Vera Kralj, Ružka Kristan, Igor Lavrič, Metka Letnik, Janez Lovše, Mira Muhič, Renata Omer-ze Rebolj, Tatjana Požar, Helga Ramšak, Franc Steban, Lidija Škabar, Tatjana Šopov, Igor Štuhec, Mojca Zupan
Godala (violina, violončelo, kontrabas):Rihard Beuermann, Boris Drenik, Darko Bučevec, Metka Gregl-Trop, Karlo Gregori, Mi-hael Grošičar, Franc Kostevc, Zdenka Krečan, Mirko Rus, Joža Zupan
Pihala (kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon):Dimitrij Beuermann, Tomaž Fele, Ivan Jerin, Slavko Korošec, Ivan Povše, Milan Prite-kelj, Iztok Rabuzin, Metka Razboršek, Štefan Regancin, August Rus, Matej Zupan
Trobila (trobenta, rog, pozavna, tuba, tenor, bariton):Rudi Bardorfer, Srečko Godina, Franc Lipičnik, Živan Milosavljević, Drago Peterlin, Srečko Smrekar, Josip Windisch, Albert Zafred
Brenkala (kitara, citre):Rihard Beuermann, Angela Dolar, Ivan Kellner, Danica Kovač, Igor Lavrič, Avgusta Le-dinek, Jernej Ramšak
Harmonika:Metka Gregl-Trop, Stane Hudolin, Franc Lipičnik, Živan Milosavljević, Ivan Povše, Avgust Rus
Balet:Mary Jurca, Vojka Kokošinek, Ema Zalezina.
Nauk o glasbi:Emilija Bernetič, Rihard Beuermann, Karlo Gregori, Rudi Grčar, Metka Gregl-Trop, Danica Kovač, Zdenka Krečan, Katica Lapajne, Jernej Ramšak, Franc Steban, Mojca Zupan
Glasbena pripravnica in predšolska glasbena vzgoja:Mojca Zupan
41
stavljen. Program je bil izveden korektno.
Mislimo, da je treba zbor prekvalificirati v
mladinski pevski zbor. Produkcijo je profesi-
onalno dopolnjevala klavirska spremljava.«
Novoletni in pomladanski koncerti so
sčasoma postali nepogrešljiva stalnica
v delovanju glasbene šole. Zasavski sim-
fonični orkester pod vodstvom Dimitrija
Beuermanna in baletni oddelek Glasbene
šole Zagorje pod vodstvom Vojke Kokoši-
nek sta decembra leta 1988 navdušila ob-
činstvo z izjemo izvedbo zelo zahtevnega
programa, med drugim tudi z odlomkom
iz baleta Labodje jezero. Na spomladan-
skem koncertu aprila leta 1989 v delav-
skem domu pa je glasbena šola predsta-
vila izjemno pisano paleto najrazličnejših
komornih zasedb in zborovskega petja.
Nastopili so: zbor cicibanov, trio flavt,
trio klarinetov, trio trobil, sekstet harmo-
nik, mlajši mladinski pevski zbor, orkester
mladih violinistov in zasavski simfonični
orkester.
Novo šolsko leto je prineslo spremembo
v vodstvu šole. Zaradi odhoda Dimitrija
Beuermanna v tujino so iskali novega rav-
natelja. Na javnem razpisu so izbrali Da-
nico Kovač, ki je ravnateljevanje prevzela
septembra leta 1989. V letih 1968–1971
je na glasbeni šoli pogodbeno poučevala
nauk o glasbi, kitaro in klavir. Leta 1970
je diplomirala na prvi stopnji akademije
za glasbo, smer glasbena pedagogika, 1.
februarja leta 1971 pa se je zaposlila na
Osnovni šoli Toneta Okrogarja, kjer je več
kot 18 let poučevala glasbeno vzgojo. Na
šoli je ustanovila mlajši mladinski pevski
zbor in Orffovo skupino, s pevskim zbo-
rom pa je večkrat sodelovala na republiški
reviji otroških in mladinskih pevskih zbo-
rov. 6 let je poučevala tudi na podružnični
šoli v Kisovcu, 2 leti na Osnovni šoli Iva-
na Kavčiča pa na podružnični šoli Seno-
žeti in eno leto tudi na Osnovni šoli Ivana
Skvarče. Zaradi prizadevnega dela na zbo-
rovskem področju je prejela zlato Gallusovo
plaketo, občinsko priznanje, priznanje OF,
priznanje krajevne skupnosti Jože Marn in
Grumovo plaketo za dolgoletno delo z otro-
škimi in mladinskimi vokalnimi in instru-
mentalnimi ansambli.
Šola pa je tisto poletje žal izgubila Sreč-
ka Smrekarja, ki je od leta 1981 po-
učeval igranje trobil. Na začetku 90.
let prejšnjega stoletja je na glasbeni šoli
poučevalo 21 učiteljev, nekaj redno za-
poslenih za nedoločen ali določen čas,
precej pa tudi honorarnih sodelavcev, štu-
dentov. Na 14 oddelkov se je v šolskem
1986-1995
42
1986-1995
Orkester mladih glasbenikov pod vodstvom Jožice Zupan
43
letu 1989/1990 vpisalo 206 učencev.
Časopis Delo je 20. decembra zapisal:
»Usmeritev zagorske glasbene šole, da se
vse bolj povezuje z okoljem, so v Zagorju do-
bro sprejeli. To potrjuje vrsta povabil, ki jih
mladi glasbeniki in njihovi pedagogi preje-
majo iz različnih okolij. V tem šolskem letu
so tako nastopali na prireditvah v krajevnih
skupnostih, v domu za starejše občane, v
hotelu Medijske Toplice, na pomembnejših
občinskih sejah in proslavah. Posebej bodo
učenci glasbene šole zaposleni v teh pred-
novoletnih dneh.«
Takratne težke gospodarske razmere so
prizadele tudi šolstvo. Na glasbeni šoli
so morali šolnino zvišati na 100 –150
konvertibilnih dinarjev; ob realni ceni bi
šolnina znašala kar 600 dinarjev, kar bi
pomenilo množičen osip učencev in naj-
brž konec delovanja šole. Sredstva za in-
vesticijsko vzdrževanje so morali kar pre-
poloviti, kar je pomenilo, da bo nemogoče
izvajati tekoča popravila in nadomestiti iz-
rabljeno opremo. Po šolah so organizirali
roditeljske sestanke in starše seznanjali s
katastrofalnim gmotnim položajem. »Po
dobrih 40 letih se nad glasbenim šolstvom
zbirajo temni oblaki,« je zapisala ravnate-
ljica Danica Kovač. Pa je šola kot že toli-
kokrat do takrat ponovno pokazala svojo
trdoživost in v celoti izpeljala tako šolski
program, po katerem jih je od 201 učenca
letnik izdelalo 191, med njimi je bilo kar
92 odličnjakov, kot tudi vse predvidene
zunajšolske nastope. Na takratnem za-
dnjem zveznem tekmovanju učencev in
študentov s slovensko udeležbo v Herceg-
novem je flavtist Matej Zupan ponovno
prejel prvo nagrado, učenke baletne šole
pod vodstvom Vojke Kokošinek pa so z
glasbeno-baletno pravljico Čudežna pro-
dajalna lutk najprej navdušile zagorsko
občinstvo s petimi ponovitvami, potem
pa še obiskovalce Linhartove dvorane v
Cankarjevem domu v Ljubljani. Na pragu
osamosvojitve Slovenije politične razme-
re niso dovoljevale izpeljave mladinskega
pevskega festivala v Celju, na katerem bi
moral nastopiti tudi mlajši mladinski pev-
ski zbor Glasbene šole Zagorje. Da šolsko
leto ne bi izzvenelo nemo, je zbor pod
vodstvom Francija Stebana in ob klavirski
spremljavi Slavice Gregl julija pripravil sa-
mostojni koncert v Valvasorjevi kapeli na
Medijskem gradu. Franci Steban je bil to
leto dobitnik plakete dr. Slavka Gruma.
V razmerah samostojne države Sloveni-
je so reorganizirali delovanje družbenih
dejavnosti, tudi šolstva. Skupščina Ob-
1986-1995
44
1986-1995
Mlajši mladinski pevski zbor glasbene šole pod vodstvom Francija Stebana
45
čine Zagorje ob Savi je tako 13. 11. 1991
sprejela odlok o ustanovitvi javnega zavo-
da Glasbena šola Zagorje ob Savi. 15. 1.
1992 je bil javni zavod vpisan v register
organizacijskih enot.
Na tekmovanju mladih glasbenikov v Ce-
lju marca leta 1992 je uspešno nastopil
violinist Klemen Benko in dobil pohvalo.
Mlajši mladinski pevski zbor se je po maj-
ski XII. Reviji mladinskih pevskih zborov
Slovenije v Zagorju udeležil še medna-
rodnega mladinskega pevskega festivala
v Celju. Za nastop je dobil zelo pohvalne
kritike. »Zelo lep in poln zvok. Razveselji-
vo velik zbor z veliko dečki, kar je danes
že zelo redko,« je zapisala žirija in še: »gla-
sovno je zbor oblikovan zelo lepo, s pri-
jetnim, homogenim zborovskim zvokom.«
Na državnem prvenstvu v show danceu so
džezbaletke zagorske glasbene šole sku-
paj s koreografinjo Vojko Kokošinek pri-
pravile svež in zanimiv večer. Po dolgi in
uspešni tradiciji gojenja klasičnega baleta
se je baletna šola začela spogledovati tudi
s sodobnejšimi oblikami plesa.
Po nekajletnem premoru je na šoli spet
začel delovati mladinski pihalni orkester
pod vodstvom dirigenta Draga Peterlina.
Sprva je bilo v njem 25 učencev pihal,
trobil in tolkal. Orkester je z leti zrasel v
pravo pihalno godbo z imenom Viva, ki
uspešno deluje še danes. Šola pa se je v
iskanju novih in novih oblik popularizaci-
je glasbe lotila še enega zelo odmevnega
projekta. V Valvasorjevi kapeli na Medij-
skem gradu so med slikarsko kolonijo Iz-
lake–Zagorje pripravili prvo mednarodno
poletno klavirsko šolo. Vodil jo je profe-
sor Sijavuš Iršadovič Gadžijev iz Moskve.
Udeležilo se je je 9 pianistov, starih od 5
do 26 let, iz vse Slovenije in Italije. Naj-
mlajši je bil komaj petletni Kristjan Štu-
hec iz Ljubljane.
Glasba ne pozna meja. Zagorski glasbeni-
ki in pevci so to dokazali z veliko gostova-
nji po svetu. Spomladi leta 1993 je Glas-
bena šola Zagorje dodala nov kamenček v
ta mozaik. Med prijateljske vezi avstrijske
občine Nestelbach in Zagorja se je vtkala
nova nitka. Osnovna šola Nestelbach je v
goste povabila učence zagorske glasbene
šole. Na srečanju je nastopila komorno
vokalna skupina pod vodstvom Francija
Stebana, pa tudi zvoki harmonike niso
manjkali.
Aprila je 4 učence zagorske glasbene šole
čakal zahteven nastop na 22. tekmovanju
mladih glasbenikov v Velenju. Po regijskih
1986-1995
46
1986-1995
Polkarji
Prvi aplavz: Barbara Lebar
Baletke
Slavi Gregl in Dimitrij Beuermann ob izidu Najskladbic
47
predtekmovanjih so Zasavje zastopali
trobentač Miha Simončič in flavtisti Ina
Prašnikar, Marko Zupan in Petra Lipec.
Prizadevno delo v šoli in večurne vaje na
dan pred tekmovanjem so obrodili sado-
ve. Miha Simončič je v svoji kategoriji osvo-
jil 2. mesto, pri čemer prva nagrada ni bila
podeljena. Ina Prašnikar se je uvrstila na
3. mesto, v težavnostno najzahtevnejši kate-
goriji pa je bil Marko Zupan peti, medtem
ko je bila Petra Lipec petnajsta. Tekmovalce
sta korepetirali Mojca Zupan in Slavi Gregl.
To je bilo veliko priznanje tudi za mlade
učitelje – Draga Peterlina, Mateja Zupa-
na, Natašo Burger in Metko Razboršek.
Ravnateljica Danica Kovač ni skrivala za-
dovoljstva: »Naši pedagogi so mladi, am-
biciozni, kar mi daje upanje za prihodnje
delo.« Flavtist Matej Zupan je imel dober
mesec kasneje podiplomski recital v mali
dvorani Slovenske filharmonije.
Ob kulturnem prazniku so podelili plakete
in priznanja dr. Slavka Gruma za dosežke
v kulturi. Grumovo plaketo je prejela Vojka
Kokošinek za prizadevno delo na baletnem
področju. Mesec kasneje so imeli ljubitelji
baletne umetnosti priložnost občudova-
ti sadove njenega dela. Zasavska plesna
revija je marca 1994 navdušila prepol-
no dvorano delavskega doma v Zagorju.
Baletni oddelki glasbenih šol iz Zagorja,
Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Litije so pri-
pravili program klasičnega in džezbaleta.
Učenke Vojke Kokošinek, ki je že deveto
leto vodila baletni oddelek, so zaplesale
na glasbo Čajkovskega – Ples snežink – in
odlomek iz Hrestača – Cvetlični valček.
Mlajše plesalke so zaplesale še na splet
pesmi Janeza Bitenca ob petju zbora cici-
banov pod vodstvom Mojce Zupan. Celo-
tna baletna pravljica Hrestač je doživela
uprizoritev decembra v zagorski gledališki
dvorani in potem še 3 ponovitve. Očarani
so bili tudi učenci in učitelji osnovnih šol
Bohinjske Bistrice in Gorij pri Bledu, ko
je s Hrestačem pri njih gostoval baletni
oddelek Glasbene šole Zagorje.
Profesorica Slavi Gregl je z izdajo učbe-
nika »99 + 1 najskladbic« razveselila uči-
telje klavirja po Sloveniji. Strokoven in
poglobljen učbenik je hitro postal zelo
iskan, tako da je kmalu doživel ponatis.
V učbeniku je 99 skladbic, pri stoti pa je
samo notno črtovje. Zakaj? Slavi Gregl
pojasnjuje: »Tu bo otrok napisal svojo naj-
ljubšo skladbico ali pa kakšno, ki je sploh
ni v tem učbeniku.«
Mladinski pihalni orkester pod vodstvom
Draga Peterlina, ki je veliko nastopal
1986-1995
48
1986-1995
Dimitrij Beuermann, nekdanji ravnatelj, učitelj klarineta in saksofona, dirigent
Z Glasbeno šolo Zagorje sem se srečal večkrat; no, prvič se resda nisem srečal. Ko me je namreč Rihard ob vstopu v osnovno šolo eno jutro prav zgodaj vprašal, ali bi se učil klavir, sem rekel, tudi prav na hitro, da se ne bi. Kasneje se je želja po glasbi po malem pojavila in v šestem razredu dozorela (sošolca Vili in Slavko sta že igrala pri godbi, ki je takrat slovela tudi po vabljivih honorarjih za te in one nastope …). Na sprejemnih izpitih je Franci rekel, da moje ustnice niso za trobento – torej sem zgrabil klarinet pri Ivanu, ki me je učil in kasneje poslal v Ljubljano na nadaljnje učenje. Ko sem se kasneje še malo bolj privadil klarineta in tudi saksofona, sem že lahko postal učitelj na zagorski glasbeni šoli. Ta je bila takrat še malo zgubana in stopnice so škripale, vendar so bili to lepi časi. Za kurjavo je bilo treba skrbeti kar sproti in zgornji gašperček je pomagal pri prenekateri topli malici. Zdravko nam je pravil legendarne zgodbe, piknike smo imeli pri Slavi, od gostovanj pa v spominu najbolj odmevajo tista v Aleksincu. Kasneje pa se je zbrala volja in šola si je odela nova oblačila, pri pouku smo to proslavili z belimi haljami, ki so šle prav dobro zraven vijoličastih zaves.Naneslo je, da sem na glasbeni šoli za slabi dve leti postal ravnatelj. Reči so še vedno potekale dokaj gladko, je pa takrat zelo naraščala količina porabljenega papirja in ti-skarske barve, večalo se je tudi število fasciklov na policah. Kasneje me je odneslo na potovanje po svetu, Danica pa me je čez nekaj let ponovno vzela v službo. Ko sem na šolo prišel tretjič, sem spet poučeval klarinet in saksofon. Zdaj se z glasbeno šolo že desetletje srečujem iz Ljubljane; tu in tam z Metko in kolegi še vedno uspemo kaj ma-lega načrtovati in sodelovati. Oh, saj vidite, saj vidite, to pot sem lahkotno preskočil vse tiste resne in odlične stvari, po katerih slovi zagorska glasbena šola, verjamem pa, da se bodo ob pomembni oblet-nici še in še lahko pojavile, in sicer ob marsikateri priložnosti. Toda, čeprav na kratko: veseli me, da se je v tistem času kar nekaj učencev – Andrej, Marjan idr. – odločilo hoditi po glasbeni poti: kasneje smo postali poklicni kolegi. In, nedvomno, veselimo se lahko, da je mnogim glasba iz Glasbene šole Zagorje omogočila uzreti in uživati lepši pogled na svet. In tako naj bo tudi vnaprej.
49
doma in v tujini, med drugim v Hartbergu
v Avstriji, je dobil generalnega pokrovite-
lja, revijo Viva, in je od takrat nosil nje-
no ime. Predsednik upravnega odbora je
postal Vladimir Kojnik, orkester je dobil
novo programsko zasnovo. Ob 25-letnici
Glasbene mladine Slovenije je orkester
skupaj s komorno vokalno skupino sode-
loval na glasbenem maratonu v Slovenski
filharmoniji.
Mlajši mladinski pevski zbor je na 21. med-
narodnem mladinskem pevskem festivalu
v Celju prejel zlato plaketo in tako dosegel
največji uspeh zagorske glasbene šole na
področju zborovskega petja. Zbor je dobil
najlepše darilo ob svoji 15-letnici delovanja,
zborovodja Franci Steban pa veliko zadošče-
nje za ves vložen trud. »Zlata plaketa je na-
grada za vse preteklo delo, predstavlja veliko
priznanje, ki ga nismo pričakovali. Presene-
čenje ob razglasitvi rezultatov je bilo tako
veliko, da mi pevci na začetku sploh niso
verjeli, saj na vajah nikdar nisem omenjal
brona, srebra ali zlata,« se spominja Franci
Steban.
24. tekmovanje mladih glasbenikov Sloveni-
je v Ljubljani je bilo eno najuspešnejših za
zagorsko glasbeno šolo. Iz razreda Mateja
Zupana je flavtist Marko Zupan zasedel 1.
mesto, flavtistka Tanja Repe pa 3. mesto.
Iz razreda Nataše Burger je flavtistka Anja
Brglez zasedla 3. mesto. Klarinetist Gregor
Troha je pod mentorstvom Marjana Grošlja
osvojil 2. mesto. Vse štiri tekmovalce je na
klavirju spremljala Slavi Gregl.
Tudi na majskem tekmovanju zasavskih
glasbenih šol so blesteli učenci Glasbene
šole Zagorje. Violinistka Alja Bebar, kla-
rinetist Gregor Troha in trobentač Uroš
Pečnik so prejeli prve nagrade, trobenta-
ča Andrej Sušnik in Miha Simončič drugi
nagradi, harmonikar Aleksander Klanči-
šar pa tretjo nagrado.
Učiteljski zbor, ki je največ pripomogel k
takšnim uspehom Glasbene šole Zagorje,
je imel v šolskem letu 1994/1995 18 uči-
teljic in učiteljev. Poučevali so 203 vpisa-
ne učence. 1. februarja je kolektiv zaradi
odhoda na novo delovno mesto višjega
svetovalca na zavodu za šolstvo zapustil
Dimitrij Beuermann. Zagorjani so se mu
za prizadevno delo v kulturi oddolžili z Gru-
movo plaketo za uspehe, ki jih je dosegel
kot glasbenik, solist, dirigent, predavatelj in
skladatelj.
Kolektiv Glasbene šole Zagorje je v pre-
teklih letih osvežila in obogatila vrsta
1986-1995
50
1986-1995
Prvi aplavz: Karina Medved
Jaša Drnovšek in komorno vokalna skupina
Mladinski pihalni orkester GŠ pod vodstvom Draga Peterlina
51
mladih pedagogov, veliko se jih je naučilo
brati note prav tam, kamor so se vrnili, v
Zagorju.
30 učencev klavirja sta poučevali Slavi
Gregl in Mojca Zupan, Joža Zupan je
imela v razredu violine 19 učencev, Me-
tka Podpečan, Drago Peterlin in Katja Pe-
terlin so poučevali 13 učencev blokflavte,
najštevilčnejši razred glasbenikov flavti-
stov, 31 jih je bilo, je nabiral znanje pri
Mateju Zupanu, Metki Podpečan, Nataši
Burger, Petri Krečan in Katji Peterlin, 15
klarinetistov so učili Dimitrij Beuermann,
Andrej Knap in Marjan Grošelj, 5 sakso-
fonistov je bilo v razredu Andreja Knapa,
14 trobilcev pri Dragu Peterlinu, 5 tolkal-
cev pri Iztoku Pepelnjaku, Jernej Ramšak
je učil 16 kitaristov, Stane Hudolin 14 har-
monikarjev, pri Vojki Kokošinek pa je bilo
kar 41 baletk. Nauk o glasbi sta učila rav-
nateljica Danica Kovač in Franci Steban.
V glasbeni pripravnici in pri predšolski
glasbeni vzgoji je Mojca Zupan poučeva-
la 32 najmlajših. Pohvalili so se lahko ne
le z velikim številom vedoželjne mladeži,
ampak tudi z njihovim uspehom. Kar 107
izmed 203 jih je izdelalo letnik z odliko,
srednja ocena vseh razredov je bila 4,2.
Na pragu praznovanja 50-letnice se je
Glasbena šola Zagorje ukvarjala z že dol-
ga leta znano težavo, hudo prostorsko
stisko. Učitelji in učenci so je bili že va-
jeni. Premagovali so jo z veliko strpnosti
in razumevanja. Število učencev je bilo iz
leta v leto večje, zelo razvejana je bila tudi
dodatna dejavnost šole, od zborov in or-
kestrov do komornih skupin. Šola je vzgo-
jila veliko vrhunskih glasbenikov in peda-
gogov, predvsem pa je bila srce in motor
kulturnega dogajanja v Zagorju.
1986-1995
52
1986-1995
Mladi harmonikarji
Srečko Smrekar, učitelj trobil, umrl 1989
Manca Cerkovnik,Samo Juvan,
Marjan Grošelj
Boštjan Sluga, Klemen Flere, Gregor Grobolšek
učitelj trobil, umrl 1989
53
1995–1996
Uvod v jubilejno leto praznovanja 50-let-
nice Glasbene šole Zagorje je bil božično-
novoletni koncert, ki je predstavil pisano
paleto ustvarjalne moči šole od nastopov
najmlajših do tistih, ki so bili že vajeni
soja žarometov, velikih nastopov in ve-
likih uspehov. Praznovanje kulturnega
praznika je bilo v zgodovini šole pogosto
v njenem znamenju, ne le zaradi glasbene-
ga programa, ki ga je oblikovala, ampak
tudi zaradi priznanj, ki so jih prejemali
njeni učitelji. Leto 1996 ni bilo izjema.
Flavtist Matej Zupan, eden izmed takrat
najperspektivnejših flavtistov, je prejel pla-
keto dr. Slavka Gruma.
Marca so se vsi delavci šole odpravili na
glasbeni sejem v Frankfurt, da bi videli,
kam gre svet glasbe in predvsem, kaj vse
bi bilo treba nakupiti za kakovosten pouk,
če bi seveda imeli denar. Mudilo se jim je
domov, saj je bila pred vrati XXII. Instru-
mentalna revija učencev zasavskih glasbe-
nih šol, tokrat v Zagorju, ki je bila hkrati
prva v nizu prireditev ob jubileju šole. V
programu so v triu flavt pod mentorstvom
pedagoginje Nataše Burger najprej nasto-
pile najmlajše glasbenice – Ines Ule, Petra
Sedej in Nina Vetršek. Za njimi so se pred-
stavili učenka kljunaste flavte Špela Sav-
šek iz razreda Metke Podpečan, pianistka
Nana Forte iz razreda Mojce Zupan, tro-
bentača Miha Simončič in Boštjan Brino-
vec iz razreda Draga Peterlina, pianistka
Urška Kos iz razreda Slavi Gregl in na
koncu še kvartet violinistk – Saše Hace,
Nane Forte, Katarine Sajovic in Lucije
Kržišnik pod mentorstvom pedagoginje
Jožice Zupan.
V Zagorju glasba to pomlad ni niti za hip
potihnila. »Čarobne flavte« je časopis Za-
savc poimenoval Dan mladih flavtistov
Slovenije, ki se je na pobudo aktiva uči-
teljev flavte glasbenih šol Zasavja zgodil
11. maja. Prijavilo se je 130 flavtistov iz
večine slovenskih glasbenih šol. Z nekaj
skladbami so nastopili skupaj v »ad hoc
orkestru« pod vodstvom Draga Peterlina,
potem pa so se zvrstili nastopi komornih
skupin. Gost dneva je bil italijanski flav-
tist Mario Ancilotti, ki je prenašal svoje
54
1995-1996
Kolektiv glasbene šole v jubilejnem letu: stojijo - F. Steban, M. Grošelj, M. Zupan, D. Kovač, J. Zupan, S. Gregl, N. Burger, K. Peterlin, D. Golob, M. Podpečan, N. Kukovica, J. Ramšak, čepijo - M. Zupan, S. Hudolin, M. Zupan,
A. Knap, D. Peterlin
Viva v Hartbergu v Avstriji
Otroški pevski zbor Cicido pod vodstvom Mojce Zupan v Nestelbachu v Avstriji
55
izkušnje in znanje na mlade na poseb-
nih javnih urah. Prireditev je bila močna
vzpodbuda mladim glasbenikom, ki so se
želeli izpopolniti v igranju tega čudovitega
glasbila, pa tudi tistim, ki so obupavali in
nameravali opustiti učenje, zdaj pa so ne-
nadoma v glasbi spet našli sebe. Temeljno
poslanstvo 1. Dneva mladih flavtistov Slo-
venije je bilo mlademu človeku ponuditi
motiv in izobraževanje, da bi lahko po-
zneje od njega tudi kaj pričakovali. Razšli
so se trdno prepričani, da bo čez dve leti
na vabilu pisalo 2. Dan mladih flavtistov
Slovenije.
Glasbena šola Zagorje je to leto prevzela
tudi organizacijo X. Plesne revije zasav-
skih glasbenih šol. Zagorske baletke so na-
stopile z najmlajšimi, tistimi iz male šole
in tistimi iz višjih letnikov, ki so zmogle
zahteven program klasičnega in džezba-
leta. Vojka Kokošinek, ki na zagorski šoli
poučuje balet že več kot 10 let, je ob na-
stopu dejala, da nikoli ni popolnoma za-
dovoljna s prikazanim. Prepričana je, da
bo prihodnjič še bolje, predvsem pa ji je
žal, da večina deklet po osnovni šoli pre-
neha plesati balet.
»Z glasbo je dan lepši,« so poimenovali
peturni glasbeni maraton 23. maja v de-
lavskem domu in v okviru praznovanja
jubileja predstavili številne komorne sku-
pine, soliste, otroški in mladinski pevski
zbor, na koncu pa še mladinski pihalni
orkester Viva. Glasbeni maraton je bil
uvod v slavnostni koncert Glasbene šole
Zagorje 24. maja. Slavnostne fanfare so
naznanile enega izmed večjih glasbenih
dogodkov v zgodovini šole, ustanove, ki si
je vseh preteklih 50 let prizadevala delati
dobro, bolje, najbolje. Seme, ki ga je seja-
la, je padalo na plodna tla. O tem priča
veliko vrhunskih glasbenikov, ki so izšli iz
tega okolja. Ravnateljica Danica Kovač je
povzela misli kolektiva, predanega delu z
mladimi, ljudi, ki jim glasba ni le poklic,
ampak življenje samo, ko je zapisala:
»50 let življenja Glasbene šole Zagorje, 50
let dela ljudi, zaljubljenih v glasbo, 50 let
življenja z glasbo in za glasbo. Petdeset let:
veliko v življenju človeka, a vendar malo v
življenju ustanove, kakršna je šola, kjer se
je treba nenehno dokazovati s kakovostnim
delom in se neprestano spopadati z novimi
izzivi. A človeku, ki mu glasba pomeni živ-
ljenje, to ni težko. Še več, to mu je v užitek
in zadovoljstvo.«
Poleg koncertov, ki jih je obiskalo več kot
2.000 ljudi, zadovoljnih in ponosnih na
življenje v kraju s takšno glasbeno tradi-
1995-1996
56
1995-1996
Nande Razboršek, nekdanji direktor Kulturnega centra Delavski dom
Moje sodelovanje z zagorsko glasbeno šolo sega v drugo polovico prejšnjega stoletja. V Zagorje sem prišel leta 1961 in se kmalu seznanil z obstojem in delovanjem omenjene šole. Izvedel sem, da so nekateri glasbeni učitelji na šoli izjemno prizadevni, da ima prof. Milan Pritekelj v okviru Svobode in glasbene šole na njej uspešen orkester, da ob šoli obstaja baletni oddelek, ki ga skrbno vodi Mary Jurca, da šola vzgaja glasbeni pod-mladek za Delavski pihalni orkester in še marsikaj. Sodelovanje s šolo se je verjetno povečalo, ko je postal njen ravnatelj dirigent MPZ-ja Vesna in tajnik občinske kulturno-prosvetne zveze gospod Rihard Beuermann. Z njim sem namreč sodeloval že, ko je poučeval glasbo še na Okrogarjevi osnovni šoli. Najbrž je bila najina prva skupna prireditev klubski satirični večer z naslovom Obe strani me-dalje, za katerega je Rihard priskrbel glasbene točke, jaz pa za posodobljene in Zagorju prilagojene basni in recitatorsko skupino. Ta satirični program smo doma in na gosto-vanju večkrat ponovili. Ko sem leta 1981 postal direktor zagorskega delavskega doma, sem pri oblikovanju kul-turnih programov pogosto potreboval pomoč glasbene šole. Njeni učenci so nastopali na odprtjih slikarskih in drugih razstav, učitelji in učenci so sodelovali pri organizaciji in poteku republiških revij, otroških in mladinskih pevskih zborov, bil sem namreč dvajset let predsednik organizacijskega odbora, skupaj smo se trudili in uživali na priljubljenih božičnih oziroma novoletnih koncertih, ob različnih spominskih svečanostih, občinskih praznikih, podelitvah priznanj … Sodelovanje seveda ni ponehalo v času, ko je bila ravnateljica glasbene šole gospa Da-nica Kovač, s katero sva med drugim skupaj pripravila precej obširno brošuro o 50-let-nem obstoju šole. Moja besedna duhovičenja v veznih besedilih za koncerte je včasih označila za pikra in jih ni vedno odobravala, a morebitno nezadovoljstvo se je do nasled-nje prireditve največkrat poleglo, ker smo potrebovali drug drugega. Delo z gospo Ko-vačevo, z učitelji oziroma profesorji šole je bilo vedno prijetno, prijateljsko in uspešno, dopolnjevalo je moj in najbrž tudi njihov dan in čas. Marsikaj je v teh desetletjih zbledelo, se pozabilo, ostalo v spominih drugih, bilo zapisano v šolsko kroniko, v časopise in re-vije, ostalo je ovekovečeno na fotografijah ali pa se je nehote zapisalo v veter, na oblake in zvezde. Čas je prinesel, čas je vzel.Na vodstvo glasbene šole, na S. Gregl, M. B. Zupan, J. Zupan, M. Jurca, M. Podpečan, N. Burger, V. Kokošinek, F. Stebana, D. Peterlina, S. Hudolina, J. Ramšaka in druge, na šolski godalni in pihalni orkester Viva, na zbor Juventus in druge pevske in instrumen-talne skupine in soliste imam torej nadvse prijetne spomine in nič ne bo narobe, če bo ob 60-letnici šole to nekje zapisano.
57
cijo, je v počastitev 50-letnice Glasbene
šole Zagorje izšla tudi brošura, v kateri je
Nande Razboršek popisal ne le življenjsko
pot glasbene šole, ampak zbral tudi veliko
dragocenih podatkov o kulturnem utripu
v Zagorju in ljudeh, ki so ga ustvarjali.
Brošura je dokument nekega časa, dopol-
njen s fotografijami in drugim gradivom,
po izboru Danice Kovač pa prava kultur-
na kronika Zagorja.
Je bilo ob tako natrpanem urniku prazno-
vanja sploh kaj časa za šolo? Seveda, pouk
je potekal po ustaljenem redu. Vpisanih je
bilo 220 učencev, največ, 46, na baletnem
oddelku pri Vojki Kokošinek, med glasbili
pa tako kot že nekaj prejšnjih let največ,
33, na oddelku flavt pri učiteljih Mateju
Zupanu, Metki Podpečan, Nataši Burger
in Petri Krečan ter 32 na oddelku klavirja
pri Slavi Gregl in Mojci Zupan. Igranja na
violino pri Joži Zupan se je učilo 18 učen-
cev, na blokflavto pri Metki Podpečan in
Katji Peterlin 16, Marjan Grošelj je učil
15 klarinetistov, Andrej Knap 7 saksofoni-
stov, na oddelku trobil pri Dragu Peterlinu
je bilo 15 učencev, pri Sebastjanu Snoju je
bilo 6 tolkalcev, Stane Hudolin je pouče-
val 15 harmonikarjev, Jernej Ramšak pa
17 kitaristov. Nauk o glasbi sta učila rav-
nateljica Danica Kovač in Franci Steban.
V glasbeni pripravnici in pri predšolski
glasbeni vzgoji pri učiteljici Mojci Zupan
je bilo 62 učencev. Da je bila prostorska
stiska tudi to leto ena izmed poglavitnih
težav šole, je skorajda odveč zapisati. Šola
je bila preprosto pretesna za vse učence in
tako razvejano redno dejavnost otroškega
in mladinskega zbora, pihalnega in simfo-
ničnega orkestra ter več stalnih komornih
skupin.
1995-1996
58
1995-1996
Oktet flavt - Andreja Ravnikar, Anja Brglez, Aljaž Maček, Ina Prašnikar, Tomaž Beja, Neža Šabanovič, Miša Mohar, Maruša Arh
Slavnostne fanfare - Drago Peterlin, Boštjan Brinovec, Uroš Pečnik, Miha Simončič
59
1996–1997
Glasbena šola je v novo šolsko leto poleg
rednega pouka prenesla številne druge de-
javnosti, ki so bogatile kulturni prostor, a
jih je bilo v okviru šole vse težje organi-
zacijsko in finančno obvladovati. Konec
septembra so na pobudo Zveze kultur-
nih organizacij Zagorje sprejeli sklep, da
se dejavnosti, kot so otroški pevski zbor,
mladinski pevski zbor, komorno vokalna
skupina, godalni orkester, baletna nad-
standardna dejavnost in pihalni orkester
Viva organizirajo v posamezna samostoj-
na društva. Temeljni namen tako obliko-
vane razširjene šolske dejavnosti je bila
višja kakovost in porazdelitev nalog tudi
na zunanje zainteresirane sodelavce. Z
njihovo pomočjo bi se društva promovi-
rala, pridobivali bi dodatna sredstva prek
pokroviteljev in donatorjev. Tako so od
oktobra na šoli delovala društva: otroški
pevski zbor Cicido, mladinski pevski zbor
Juventus, komorna skupina Srebrni zvon-
čki, Baletno društvo Mary Jurca, Zagor-
ski godalni orkester in mladinski pihalni
orkester Viva. Ta je prav takrat izdal prvo
CD-ploščo in kaseto z naslovom Po jutru
se dan pozna.
Glasbena šola je v razmerah nove orga-
niziranosti še intenzivneje nastopala kot
organizatorka koncertov, sooblikovalka in
prirediteljica samostojnih koncertov. Tako
je jeseni skupaj z Občino Zagorje priredi-
la harmonikarski koncert Snežane Nešić
v delavskem domu in imela pomemben
delež pri organizaciji ter izvedbi koncerta
ob 700-letnici prve pisne omembe kraja
Čemšenik. Tradicionalni božično-novo-
letni koncert je bil v znamenju nastopov
otroškega zbora Cicido pod vodstvom
zborovodkinje Mojce Zupan in ob sodelo-
vanju učenk baletnega oddelka pod men-
torstvom Vojke Kokošinek, mladinskega
zbora Juventus in komorne vokalne sku-
pine Srebrni zvončki pod vodstvom zbo-
rovodje Francija Stebana in mladinskega
pevskega zbora Vesna pod vodstvom
zborovodje Riharda Majcna. Kot solisti
so nastopili Rihard Majcen, Neža Maj-
cen, Boris Beja in Maja Lavrin. Pevce so
spremljali učitelji in učenci: pianistke Kat-
ja Skrinjar, Polona Troha, Urška Vidic in
60
1996-1997
Člani zlatega orkestra Viva
Piccolo: Nataša Burger
Oboa: Metka Podpečan
Flavta: Marko Zupan, Anja Brglez, Alenka Bedrač, Aljaž Maček, Vladimir Sotlar
Klarinet: Marjan Grošelj, Gregor Troha, Peter Kuder, Miha Benko, Miha Jahn, Dominik Hribovšek, Maruša Kadoič, Nejc Bergant, Jure Grom, Peter Drnovšek, Urban Knez, Tomaž Zmajšek, Marko Drnovšek, Marko Ležič, Simon Grčar, Gašper Glas
Saksofon: Gregor Cerinšek, Kristijan Adamlje, Miha Sluga, Andrej Knap, Sašo Špec
Trobenta: Simon Štendler, Aleksander Mercina, Boštjan Župevc, Miha Simončič, Peter Govejšek, Uroš Pečnik, Boštjan Brinovec, Boštjan Zupan, Jernej Leskovšek, Andrej Sušnik, Grega Sušnik
Rog: Boštjan Lipovšek, Franci Lipovšek, Edvard Bizjak
Tenor: Janez Fele, Branko Repe, Jure Dolar, Tomaž Zupan
Bariton: Klemen Jelševar, Mitja Zupan
Pozavna: Blaž Rojko, Andrej Sraka, Damjan Tomažin
Tuba: Gregor Brinjevec
Baskitara: Matej Zupan
Kontrabas: Jernej Ramšak
Tolkala: Sašo Marn, Sebastjan Snoj, Matic Butja, Iztok Pepelnjak, Dušan Jamnik
Dirigent: Drago Peterlin
Predsednik: Vladimir Kojnik
61
Slavi Gregl, tolkalec Iztok Pepelnjak, kon-
trabasist Jernej Ramšak, flavtistka Nataša
Burger in Orffova skupina v sestavi Tanja
Repe, Katarina Jahn, Maruša Dobčnik,
Katja Repe in Jure Jahn.
Poleg internih javnih nastopov, 6 jih je
bilo v tem šolskem letu, tudi pustni in va-
lentinov, je šola spodbujala medšolske iz-
menjave koncertov učencev tekmovalcev.
Tako so učenci iz Zagorja nastopili na
Glasbeni šoli Jesenice in v dvorani Glas-
benega ateljeja Tartini v Ljubljani, učenci
iz Ljubljane pa so nastopili v Zagorju. 26.
tekmovanje mladih glasbenikov Repu-
blike Slovenije je bilo marca leta 1997 v
Ljubljani. Iz Zagorja sta sodelovala trio
flavt v zasedbi Anja Brglez, Ina Prašnikar
in Andreja Ravnikar pod mentorstvom
Nataše Burger in trio saksofonov v sesta-
vi Gregor Cerinšek, Kristijan Adamlje in
Miha Sluga pod mentorstvom Andreja
Knapa. Flavtistke so se vrnile z osvojenim
četrtim mestom, saksofonisti pa z osmim
mestom.
Mladinski pihalni orkester Viva se je med-
tem zelo zavzeto pripravljal na tekmovanje
pihalnih orkestrov v drugi polovici marca
v Italiji. Na eni izmed vaj jih je doletela
posebna čast. Obiskal jih je svetovno zna-
ni dirigent Carlos Kleiber, ki je takrat go-
stoval v Sloveniji. Povedal je, da je užival
ob pogledu na mlade glasbenike, dal pa
jim je tudi nekaj dragocenih nasvetov.
Riva del Garda, 23. marec 1997, 1. mesto.
Ta podatek je z zlatimi črkami zapisan v
kroniki pihalnega orkestra Viva. Orkester je
zmagal v svoji kategoriji in prejel še posebno
nagrado za največje število prejetih točk.
Živela, Viva! To so bili vzkliki navdušenih
italijanskih ljubiteljev glasbe ob razglasitvi
rezultatov tekmovanja. Mednarodna žiri-
ja v sestavi uglednih svetovnih glasbenih
imen, kot so Franco Cesarini, Laszslo
Marosi, Philipe Sparke, je ocenjevala
intonacijo, kakovost zvoka, tehniko izva-
janja, ritmičnost, fraziranje in interpre-
tacijo skladb 45 pihalnih orkestrov. »Na
tekmovanju smo imeli precejšnjo tremo,«
je povedal dirigent Drago Peterlin, »saj
nismo vedeli, kakšna je glasbena raven na-
stopajočih. Težko smo se ocenjevali, saj se
do zdaj še nismo primerjali z evropskimi
pihalnimi orkestri. Z nastopanja smo od-
šli zadovoljni, videli smo, da je odločitev
prava, saj smo od maksimalnih 90 prejeli
kar 89,06 točke.« Tudi predsednik Vive
Vladimir Kojnik je bil navdušen: »Tekmo-
vanje je potrdilo pravilnost orkestrove za-
1996-1997
62
1996-1997
Carlos Kleiber in Drago Peterlin
Viva v parku Vigeland v Oslu
Viva na trgu v Larviku
63
gnanosti, da delamo prave stvari in da to
počnemo prav.«
Po več kot petnajstletnem premoru so na
pobudo nekaterih zborovodij obudili ob-
činsko revijo otroških in mladinskih pev-
skih zborov. Odziv je bil nad pričakovanji,
saj se je prijavilo 7 zborov. Poleg osnov-
nošolskih zborov in Mladinskega pevske-
ga zbora Vesna sta nastopila tudi Otroški
pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje
in Mladinski pevski zbor Juventus Glasbe-
ne šole Zagorje. Za zbor Juventus je bila
to dobra generalka pred nastopom na 22.
Mednarodnem mladinskem pevskem fe-
stivalu v Celju. Konkurenca je bila huda,
saj je nastopilo kar 35 zborov iz 15 držav.
Iz Zasavja je na tekmovanju nastopil le
Mladinski pevski zbor Juventus pod vod-
stvom Francija Stebana in le za las zgrešil
bronasto plaketo.
Junija je bil spet na poti pihalni orkester
Viva. Potoval je v Larvik na Norveško,
na festival mladinskih pihalnih orkestrov.
Norvežani, sicer zadržani, so Vivo pospre-
mili z vzkliki. Po nastopu na festivalu so se
godbeniki ustavili v Oslu in presenetili mi-
moidoče v znamenitem parku Vigeland.
Postavili so stojala in zaigrali. Hitro se je
okrog njih nabrala množica z vprašanji, le
kdo so tile glasbeniki, od kod prihajajo.
Kdo ve, koliko časa bi trajal koncert, če
se ne bi nad Oslom prav takrat razdivjala
nevihta.
Leto velikih uspehov Glasbene šole Za-
gorje je pospremil tudi dober uspeh učen-
cev ob koncu šolskega leta. Od 226 vpi-
sanih jih je kar 114 izdelalo z odliko, še
posebej pa je razveseljivo, da je pogoje za
vpis v višji letnik izpolnilo več kot 98 %
učencev. Opogumljenih z uspehom se jih
je z vpisom na srednjo glasbeno šolo vse
več odločalo za poklic glasbenika. Učitelj-
ski kolektiv je ostal v enaki sestavi kot leto
prej, pridružila pa se mu je korepetitorka,
pianistka Urška Vidic.
Pred začetkom novega šolskega leta je pri-
šlo še eno priznanje. Ob 50-letnici delova-
nja je Občina Zagorje ob Savi Glasbeni šoli
Zagorje podelila zlato občinsko plaketo. V
obrazložitvi je bilo zapisano, da je glasbena
šola na številnih jubilejnih prireditvah pred
javnostjo razgrnila vso pestrost in širino svo-
jega preteklega in zdajšnjega vzgojnega de-
lovanja. Njena vloga in strokovna raven sta
v petih desetletjih nihali, v zadnjem obdobju
pa je njen prispevek k vzgojni in kulturni po-
dobi občine neprecenljiv.
1996-1997
64
1996-1997
Viva v Italiji, Riva del Garda - dirigent Drago Peterlin in predsednik Vladimir Kojnik prejemata nagrado
Otroški pevski zbor Cicido na Občinski pevski reviji
65
1997–1998
Na šolo je prišlo nekaj novih, mladih uči-
teljskih moči, tudi zaradi nadomeščanj
med porodniškim dopustom. Pri pouče-
vanju blokflavte se je Metki Podpečan in
Katji Peterlin pridružila študentka glas-
bene akademije Eva Slana, namesto Ka-
tje Peterlin in Petre Krečan je prišla ob
Mateju Zupanu, Metki Podpečan in Na-
taši Burger igranje flavte poučevat Magda
Klančišar. Okrepil se je oddelek klarineta,
saj sta Marjanu Grošlju prišla pomagat
dijaka srednje glasbene šole Janez Benko
in Peter Kuder. Saksofon je tudi v novem
šolskem letu poučeval Andrej Knap, tro-
bila Drago Peterlin, kitaro Jernej Ram-
šak, harmoniko Stane Hudolin, tolkala
Sebastjan Snoj, balet Vojka Kokošinek,
nauk o glasbi ravnateljica Danica Kovač
in Franci Steban, v glasbeni pripravnici in
pri predšolski glasbeni vzgoji je poučevala
Mojca Zupan. Vpis učencev po posamez-
nih oddelkih je bil podoben kot leto prej.
Že v prvih septembrskih dneh je pihalni
orkester Viva čakalo gostovanje v Italiji.
V Livornu je potekal festival Caleidosco-
po, ki v mesto vsako leto privabi glasbene,
plesne in folklorne skupine. Slovenijo sta
zastopala pihalni kvintet RTV Slovenija
Ariart in mladinski pihalni orkester Viva
Glasbene šole Zagorje. Zagorjani so bili
kot zmeraj »nabrušeni« za igranje. Mateja
Grošelj je v časopisnem članku zapisala
tale utrinek: v počitniškem domu v Livor-
nu so zvečer po dolgi in utrudljivi vožnji,
po kateri je dirigent Drago Peterlin hitro
zadremal, potegnili na dan glasbila in ga
hitro zbudili. Za dirigentskim pultom je
stal eden izmed najmlajših glasbenikov:
»Smo si pač zaželeli naših ljubic,« je po-
jasnil. In »ljubice« so se jim oddolžile na-
slednji večer na samostojnem Vivinem
koncertu. Šotor, v katerem so nastopili, je
bil premajhen, strešno platno je dvigoval
zvok več kot 50-članskega orkestra. Ob-
činstvo je zahtevalo dodatke in jih dobilo,
tudi dva dni pozneje ob slovesu, ko je žu-
panja Vivi izročila spominske diplome z
vabilom, naj pridejo spet.
Doma so se vrstili nastopi drugih zasedb
glasbene šole. Na Mladi pesmi v Bohinju
66
1997-1998
Balet Trnuljčica
67
je oktobra nastopila komorna vokalna
skupina Srebrni zvončki pod vodstvom
Francija Stebana, v zagorskem vrtcu Maja
pa sta Mojca Zupan in Metka Podpečan
pripravili nastop najmlajših pevcev in
glasbenikov. Glasbena šola je organizirala
tudi gostovanja vrhunskih glasbenih umet-
nikov. Na njeno pobudo sta v Zagorju na-
stopila mezzosopranistka Saša Kolarič in
pianist Benjamin Govže.
Baletni oddelek je pridno vadil glasbeno-
baletno pravljico Trnuljčica, s katero je
decembra očaral mlado in staro. Vojka
Kokošinek je v ples vključila 47 baletk, od
malošolk do srednješolk in študentk. Na-
stop je bil resnično pravljičen, tudi zaradi
izredne kostumografije in scene, ki jo je
na ogromno platno prelil akademski sli-
kar Nikolaj Beer.
Plesalec, koreograf in operni režiser Henrik
Neubauer si je ogledal »zagorsko Trnuljčico«
in bil presenečen: »Predstava je odlična in
delim občudovanje občinstva. Zelo privlačno
je, da je taka množica otrok znala pripraviti
in zdržati celovečerno predstavo brez odmo-
ra. Dvakrat sem že koreografiral Trnuljčico
Čajkovskega in vem, da to zahteva ogromno
dela, saj gre za baletno predstavo, narejeno
za ogromno število nastopajočih.«
Baletna predstava je bila uvod v pestro
prednovoletno dogajanje. Pihalni orkester
Viva je pripravil samostojni božično-novo-
letni koncert, le nekaj dni kasneje je bil v
delavskem domu že 17. božično-novoletni
koncert Glasbene šole Zagorje. Mladinski
pevski zbor Vesna, mladinski pevski zbor
Juventus, komorna vokalna skupina Sre-
brni zvončki, otroški pevski zbor Cicido
in godalni orkester so ustvarili enkraten
in neponovljiv glasbeni trenutek. Kot je
v oceni koncerta zapisal Jaša Drnovšek,
je bil to netipičen, nepričakovan dogo-
dek, pri katerem so presenetili že s samo
zgradbo programa. Koncert je odprl prej
»večno zadnji« zbor Vesna, s čimer so
organizatorji prebili okvire formalizma in
sestavili program, ki je bil značilno strog
in pričakovan ob takih priložnostih. Izva-
jalce je nagradila nabito polna dvorana.
Učenci in učitelji glasbene šole so že po
tradiciji zmeraj sooblikovali program
proslav ob kulturnem prazniku, a vse po-
gosteje so bili tudi med slavljenci. Uspeš-
nega dela šole ni bilo mogoče spregledati
ob izbiri dobitnikov občinskih nagrad s
področja kulture. Februarja leta 1998 sta
šli na šolo dve plaketi dr. Slavka Gruma.
Mladinski pevski zbor Juventus, naslednik
mlajšega mladinskega pevskega zbora pod
1997-1998
68
1997-1998
Matej Zupan, Luciano Tristaino in Slavi Gregl
Matej Zupan
69
vodstvom zborovodje Francija Stebana, je
prejel nagrado za 15-letno uspešno delo-
vanje, med katerim je žel laskave pohvale
in nagrade tudi na več tekmovanjih. Drago
Peterlin je prejel plaketo za izjemne dosež-
ke s pihalnim orkestrom Viva, kateremu je
položil temelje, in sicer z ustanovitvijo mla-
dinskega pihalnega orkestra leta 1992. V
kratkem času je orkester zrasel v izjemno
priljubljeno zasedbo in dosegel vrh z zma-
go na festivalu pihalnih orkestrov v Italiji.
Prav v dneh okoli kulturnega praznika
so potekala regijska tekmovanja mladih
glasbenikov. Na ljubljanskem območju,
kamor je sodilo tudi Zasavje, je 5 učencev
iz Zagorja prejelo zlate plakete za osvoje-
nih več kot 90 točk. Flavtistke Tanja Repe,
Anja Brglez, Barbara Brkovič in Ina Praš-
nikar ter klarinetist Miha Jahn so se tako
uvrstili na državno tekmovanje. Od 27. do
31. marca so odšli na zelo zahtevno preiz-
kušnjo, ki od mladih glasbenikov zahteva
tudi velik duševni napor, še posebej zato,
ker je treba ves program izvesti na pamet.
Klarinetist Miha Jahn je pod mentorstvom
Marjana Grošlja v svoji kategoriji osvojil peto
mesto in srebrno plaketo. Ni bil zadovoljen,
pričakoval je vsaj drugo ali tretje mesto.
Flavtistka Anja Brglez, varovanka Mateja
Zupana, je bila četrta in prejela zlato pla-
keto. Povedala je, da se je na tekmovanje
intenzivno pripravljala vse od novega leta.
Flavtistka Ina Prašnikar, njena mentorica
je bila Nataša Burger, je prejela bronasto
plaketo. Zdelo se ji je, da je skladbe zelo
dobro odigrala in da je imela očitno nekaj
smole pri ocenjevanju sodnikov. 13-letna
flavtistka Tanja Repe je prejela zlato plake-
to in prvo nagrado. Flavto je igrala četrto
leto v razredu Mateja Zupana. Takšnega
uspeha ni pričakovala, saj so tudi sotek-
movalci po njenem mnenju igrali izredno
dobro. 10-letna flavtistka Barbara Brkovič
je prejela bronasto plaketo. Po drugem letu
igranja flavte je na tekmovanju nastopila
prvič, dejala je, da jo je malo zdelala tre-
ma. Mentorica Nataša Burger je bila pre-
pričana, da sta njeni varovanki odigrali
program po svojih najboljših močeh, zato
je bila malce razočarana nad rezultati, a
okusi so pač različni. Tekmovalce sta na
klavirju spremljali Slavi Gregl in Urška
Vidic. Obe sta v marsičem pripomogli k
uspehu učencev.
Na osnovni šoli v Markovcih je bilo 3.
aprila srečanje Orffovih skupin iz vse
Slovenije. Mojca Zupan je za nastop pri-
pravila 22-člansko skupino, ki je med pet-
imi skladbami dve izvedla premierno, obe
ob avtorstvu in priredbi skladatelja Blaža
1997-1998
70
1997-1998
Nana Forte, violinistka in skladateljica
Živo se še spominjam tiste čudežne roza obarvane stavbe tam na hribčku, iz katere je odzvanjala vznemirljiva mešanica zvokov. In spominjam se svoje prve velike želje, da bi tudi sama vzela v roke kako glasbilo in ustvarjala zvoke. To ni bilo kar katero koli glas-bilo, saj sem izbrala violino in pri tem tudi trmasto vztrajala. Spominjam se tiste prve majhne violine, ki je dajala vtis igračke, ne pa pravega glasbila. Spominjam se prvega škripanja po strunah, prvih nastopov in seveda tudi dni, ko se mi ni in ni dalo vaditi. In počasi je ta »smešna pojoča stavba« postala moj drugi dom. Dnevi so bili vedno polnejši glasbe. Odkrila sem čar petja v zboru, zvrstile so se vaje z otroškim zborom, vaje z mla-dinskim zborom pa nastopi z orkestrom, nastopi s komorno vokalno skupino, igranje klavirja, violine. Z vsakim letom sem si težje predstavljala, kako bi izgledalo življenje brez »moje« glasbene šole, brez ustvarjanja. Ob koncu osnovne šole sem spoznala, da je glasba tisto, s čimer se hočem ukvarjati v življenju, tisto, kar me izpolnjuje, me pomirja in vznemirja hkrati, mi daje zatočišče, ko ga potrebujem, ter moč in življenjsko energijo. Za vedno bom hvaležna vsem mentorjem glasbene šole, ki so mi pomagali na tej glasbeni poti, mi predstavili glasbo v najlepši luči in me spodbujali, da vztrajam.
71
Rojka. V reviji Glasba v šoli so glasbenike
iz Zagorja označili kot izredno pripravlje-
ne in muzikalne. Odlikuje jih dober obču-
tek za ritem in vodenje glasov ter študijski
pristop do polifonega izvajanja. Prav tako
so pokazali tudi dober odnos do izbora
glasbenega programa in pravilnega upoš-
tevanja glasbenih značilnosti posameznih
skladb.
XVI. revija mladinskih pevskih zborov od
16. do 18. aprila je potekala v dveh delih,
revijalnem in tekmovalnem. V revijalnem
delu se je predstavil otroški pevski zbor Ci-
cido, mladinski pevski zbor Juventus pa se
je ponovno izkazal na tekmovanju. Prejel je
srebrno plaketo, zborovodja Franci Steban
pa je prejel posebno priznanje za najboljšo
izvedbo nagrajene skladbe iz zbirke Drob-
tine zvezd, tj. skladbe Nane Forte z naslo-
vom Jadro. V revijalnem delu pa je blestel
zbor Cicido pod vodstvom Mojce Zupan, saj
je prejel posebno priznanje za najboljši na-
stop med otroškimi zbori. Oba zbora sta se
udeležila tudi Zasavske revije otroških in
mladinskih pevskih zborov v Trbovljah, ki
so jo oživili po dolgih letih premora, ko-
morna vokalna skupina Srebrni zvončki
pa je pela na prvem področnem srečanju
malih pevskih skupin Zasavja na Polšni-
ku. Otroški pevski zbor Cicido je upihnil
10 svečk na samostojnem koncertu v de-
lavskem domu. V tem času je zbor posnel
tudi zgoščenko Male pesmice Blaža Roj-
ka. Vsa leta ga uspešno vodi Mojca Zu-
pan, ob klavirski spremljavi Slavi Gregl.
8. maja se je mladinski zbor Juventus od-
pravil na Češko, na obisk k zboru Comeni-
us iz kraja Uhersky Brod na Moravskem.
Na koncertu so se predstavili z desetimi
skladbami, kot prvo so zapeli pesem Ja-
dro, ki jo je uglasbila članica zbora Juven-
tus Nana Forte. Prijatelji iz Češke so že
junija vrnili obisk in navdušili s progra-
mom skladb renesanse, baroka, romanti-
ke, sodobne pevske literature in priredb
ljudskih pesmi v več svetovnih jezikih.
Tradicionalni pomladanski koncert je iz-
zvenel v pričakovanju drugega srečanja
flavtistov Slovenije v Zagorju. Želja idejne-
ga vodje in organizatorja Mateja Zupana
izpred dveh let se je izpolnila. Na festival
je prišlo več kot 400 učencev flavtistov,
učiteljev in profesionalnih glasbenikov iz
Slovenije, Italije, Avstrije, Anglije, Franci-
je, ZDA in Japonske. Namen prireditve,
ki je ni mogoče primerjati z nobeno dru-
go, je druženje netekmovalne narave, torej
izmenjava izkušenj, poslušanje vrhunskih
koncertov, preizkušanje novih glasbil. Ob-
1997-1998
72
1997-1998
Gregor Cerinšek, kot osmošolec, danes saksofonist
Spomnim se, da sem že kot triletni otrok bobnal s kuhalnico po loncu, trobental na lijak in udarjal s pokrovkami. Ker sem imel dober posluh za melodijo in ritem, sem se vpisal v nižjo glasbeno šolo. Začel sem igrati na blokflavto in peti v otroškem pevskem zboru. Po dveh letih sem presedlal na klarinet. Nekaj časa sem preživljal hudo krizo in skoraj bi obupal, a sem s trdno voljo in zaupanjem vase premagal težave ter končal četrto igralno leto. Veselje do glasbe se je začelo stopnjevati, ko sem presedlal na saksofon. Vendar, ker nesreča ne počiva, sem si v bazenu »odbil« prednja sekalca in moral za štiri mesece prenehati igrati. Vpisal sem se za igranje na novo glasbilo. Začel sem igrati bobne. Zdaj redno igram na obe glasbili, sodelujem pri kvartetu saksofonov ter v pihal-nih orkestrih Svea in Viva. Devet let igranja na različna glasbila je dovolj dober razlog, da sem se odločil nadaljevati šolanje na glasbeni gimnaziji. Rad imam glasbo in vem, da bom imel rad svoj poklic. Veliko truda bo treba vložiti, vendar me trdna volja in vztrajnost spremljata vsak dan, tudi med počitnicami. Po končani glasbeni gimnaziji nameravam nadaljevati študij na glasbeni akademiji. Poklic glasbenika ponuja več možnosti zapo-slitve: igranje v policijskem ali vojaškem pihalnem orkestru, učenje na glasbenih šolah, glasbeno ustvarjanje kot svobodni umetnik in še kaj. Cilj imam začrtan, volje na pretek, še nekaj sreče in Slovenija bo imela novega saksofonista.
Kvartet saksofonov - Gregor Cerinšek, Miha Sluga, Kristijan Adamlje, Andrej Knap
73
iskovalci so imeli kaj slišati, saj so med
drugim v živo spremljali koncerte Irene
Grafenauer, Luciana Tristana in Emilia
Galanteja iz Italije, Ruth Ann McClain
iz ZDA, Kirsten Spratt iz Anglije in Ma-
teja Zupana iz Zagorja. Na ploščadi pred
delavskim domom pa so mladi glasbeniki
s skupinskim koncertom pod vodstvom
dirigenta Marka Muniha uprizorili pravi
spektakel na različnih vrstah flavt.
Mladinski pihalni orkester Viva je bil junija
na večdnevni turneji po Nemčiji. Nastopil
je v Kupsu, Bambergu in Zeeghnu, v Strul-
lendorfu pa so tekmovali na tamkajšnjem
festivalu. Odločili so se za nastop v srednji
težavnostni kategoriji in prepričljivo zmaga-
li. Z zlatim odličjem so se vrnili tudi z ju-
lijskega tekmovanja godbenikov v Balatonu
na Madžarskem.
Ob koncu šolskega leta je prišla prijetna
novica iz Ljubljane. Vsi trije prijavljeni
učenci iz zagorske glasbene šole – flavtist-
ki Anja Brglez in Ina Prašnikar ter klarine-
tist Miha Jahn – so bili sprejeti na Srednjo
glasbeno šolo Ljubljana, na akademijo za
glasbo pa klarinetist Peter Kuder in Katja
Skrinjar, in sicer na študij glasbene peda-
gogike. V novem šolskem letu je bilo tako
na srednjih glasbenih šolah 13 dijakov iz
zagorske šole, 11 v Ljubljani, 1 v Velenju
in 1 v Celju.
I. letnik – Ina Prašnikar (flavta), Anja Br-
glez (flavta), Miha Jahn (klarinet)
II. letnik – Gregor Troha (klarinet), Gregor
Cerinšek (saksofon), Miha Simončič (tro-
benta), Andreja Ravnikar (flavta)
III. letnik – Lucija Kržišnik, Urška Kos,
Nana Forte, Saša Hace (glasbena pedago-
gika)
IV. letnik – Klemen Benko (violina), Marko
Zupan (flavta)
Vsi instrumentalisti so se 12. junija pred-
stavili na skupnem koncertu dijakov
srednjih glasbenih šol, Anja Brglez in
Ina Prašnikar pa sta se poslovili od svoje
glasbene šole s koncertom v Valvasorjevi
kapeli na Medijskem gradu. Ob pregledu
uspeha konec šolskega leta je bilo jasno,
da se bo še marsikateri učenec pridružil
tistim, ki so odhajali na nadaljnje šolanje,
saj jih je izmed 223 kar 113 izdelalo letnik
z odliko.
1997-1998
74
1997-1998
Državno tekmovanje v Ljubljani, veselje ob uspehu
75
1998–1999
S prvimi jesenskimi dnevi so stekle pri-
prave na načrtovano bogato in pestro kon-
certno sezono, vmes pa so deževale proš-
nje za sodelovanje učencev in učiteljev na
veliko priložnostnih prireditvah, ki si jih
je bilo brez glasbene šole težko zamisliti.
Hortikulturno društvo Zagorje si je zaže-
lelo glasbe na podelitvi priznanj za najbolj
urejeno okolje, gospodarska zbornica na
konferenci o kakovosti v Zasavju, vrtci na
glasbenih urah za najmlajše pa osnovne
šole, krajevne skupnosti. Povsod, kjer »se
je pelo in igralo«, je bila zraven glasbena
šola. Ne le doma, tudi na tujem, saj je pi-
halni orkester Viva tisto jesen gostoval v
Tischnu v Avstriji. V zraku pa je vso je-
sen dišalo po decembru, tistem čarobnem
času, ki je, napolnjen s pesmijo in glasbo,
v Zagorju zmeraj nekaj posebnega.
Po izrednih uspehih pihalnega orkestra
Viva po Evropi je bila dvorana delavskega
doma v soboto, 19. decembra, pretesna
za vse, ki so želeli slišati in videti koncert.
Tudi videti, saj je bilo znano, da mladi
glasbeniki poleg odličnega programa za-
dnja leta poskrbijo tudi za atraktivne
scenske učinke. Na tokratnem novolet-
nem koncertu so gostovali člani vokalne
skupine Izvir pod vodstvom Toma Brezo-
varja in harmonikar Zoran Zorko, danes
uspešni vodja zasedbe Zeron, ki razvija
novo glasbeno smer alpskega rocka, ter
kitarist Bor Zuljan. To je bil očarljiv uvod
v tradicionalni božično-novoletni koncert
glasbene šole, že 17. po vrsti.
Zvesti spremljevalec takratnega kulturne-
ga dogajanja, časopis Zasavc, je zapisal:
»Še preden so novoletne lučke zasijale v
silvestrski odmev, je Glasbena šola Zagor-
je s svečanim koncertom zaželela novolet-
no glasbeno voščilnico, popisano z zbo-
rovskim petjem, klarinetisti in baletkami.
Koncert je bil odsev tega, kar ustvarjajo
skozi šolsko leto. Koncert je začel otroški
pevski zbor Cicido z zborovodkinjo Mojco
Zupan, pri klavirju je zbor spremljala Sla-
vi Gregl. Novoletnemu vzdušju prilagojen
program je izzvenel z željami, da bi se v
novem letu imeli še lepše. Zbor je poljski
Božični pesmi dodal še solista Primoža
76
1998-1999
77
Krta in flavtista Marka Zupana ter zani-
mivo popestril izvedbo nekaterih skladb.
Nadaljeval je zbor Vesna pod vodstvom
Riharda Majcna in razgibal večer tudi s
prikupno pesmijo The Little Drummer
Boy ob klavirski spremljavi Katje Skrinjar
in bobnih z Maticem Butjo. Mladinski pev-
ski zbor Juventus pod vodstvom Francija
Stebana in ob klavirski spremljavi Urške
Vidic se je s skladbo Drevo miru poklonil
leto prej umrlemu dirigentu in skladatelju
Jožetu Privšku, ob skladbi Lastovki slovo
je občinstvo z bučnim aplavzom nagradi-
lo solistko Majo Lavrin. Baletke glasbene
šole so odplesale ples vil v koreografiji
Vojke Kokošinek s solistko Ano Hrastelj,
koncert pa se je končal z nastopom orke-
stra klarinetov pod vodstvom dirigenta
Janeza Benka. Sodeč po navdušenju, so
v glasbeni šoli dobro izbrali program in
napovedali melodično leto 1999.«
In res je bilo melodično, čeprav je moralo
slavnostno vzdušje prostor hitro prepusti-
ti vajam, nervozi in tremi pred pomemb-
nimi tekmovanji. Nov način izbiranja za
tekmovanje mladih glasbenikov, uveden
leto prej, je bil dodatno breme za učen-
ce, saj so morali, če so hoteli nastopiti
med najboljšimi, prej skozi sito regijskih
tekmovanj. Doseženih 90 točk na regij-
skem tekmovanju je bil prag za uvrstitev
na glavno tekmovanje, tisto leto že 28. po
vrsti. Trobentača Matic Bovhan in Rok
Zmajšek ter tubist Andrej Kovač pod
mentorstvom Draga Peterlina so se na vi-
dez zlahka uvrstili na glavno tekmovanje
z osvojenimi zlatimi priznanji, sami pa so
najbolje vedeli, koliko vaj in odrekanja je
treba za tak uspeh. Vsi trije so bili 26. in
27. marca v Ljubljani na zanje zelo po-
membnem dogodku, saj je bilo tekmova-
nje trobilcev le vsaka tri leta. Vrnili so se
z zlato, srebrno in bronasto plaketo. Rok
Zmajšek je v starostni skupini 12 in 13 let
dosegel kar 97,33 točke in s tem absolutno
1. mesto, tako da je bil med izbranci sklep-
nega koncerta prvonagrajencev v veliki dvo-
rani Slovenske filharmonije. Skromno je
povedal, da mu priznanje veliko pomeni,
vendar si tudi njegov »tovariš« zasluži na-
grado. Matic Bovhan je v starostni skupini
10 in 11 let osvojil četrto mesto in bronasto
plaketo. Vesel je je bil, saj je vadil vsak
trenutek prostega časa. Andrej Kovač je ig-
ral na tubo v starostni skupini 14 in 15 let
in prejel srebrno plaketo. Povedal je, da je
imel tremo, priznanje pa ga je preseneti-
lo. Mentor Drago Peterlin je bil prav tako
presenečen nad uspehom, saj so bila me-
rila za nastop zelo stroga, zato tudi niso
gojili prevelikih pričakovanj. Slavi Gregl
1998-1999
78
1998-1999
Godalni orkester, solistka Nika Hace
Nestrpni pred tekmovanjem - Drago Peterlin, z učenci: Matic Bovhan, Andrej Kovač, Rok Zmajšek
79
je mlade glasbenike spremljala na klavir-
ju in jih spodbujala tudi po tekmovanju.
Predvsem je treba veliko vaje, je dejala,
ker potem pride tudi samozavest.
Na šoli so se veselili uspehov in se priprav-
ljali na nove nastope. V začetku aprila je
bila doma ponovno oživljena občinska
revija mladinskih pevskih zborov z ude-
ležbo Cicidoja in Juventusa, kmalu zatem
pa v Šmartnem še zasavska revija. Zagor-
ske baletke so požele veliko priznanje na
XIII. Plesni reviji zasavskih glasbenih šol
v Trbovljah, instrumentalisti so se zbrali
na zasavski reviji, prav tako v Trbovljah.
Glasbeno šolo Zagorje so zastopali: Po-
lona Troha na klavirju pod mentorstvom
Slavi Gregl, trobilni kvintet v zasedbi An-
drej Sušnik, Rok Zmajšek, Lovro Lezič,
Georg Brkovič in Andrej Kovač pod men-
torstvom Draga Peterlina in harmonikar
Aleksander Klančišar pod mentorstvom
Staneta Hudolina. Orffova skupina, ki
je pod vodstvom Mojce Zupan delovala
drugo leto, je bila na državnem srečanju
skupin v Velenju skupaj z vokalno skupi-
no Cicido. S pomladanskim koncertom
v delavskem domu so skorajda sklenili
bogato sezono nastopov, a vso šolo je ča-
kala še ena prijetna, čeprav malce otožna
dolžnost.
30. maja so v delavskem domu pripravili
veliki koncert godalnega in simfoničnega
orkestra ob upokojitvi pedagoginje Jožice
Zupan. Na Glasbeni šoli Zagorje je preda-
no poučevala violino od leta 1978, ob tem
pa je bila »duša« najrazličnejših komornih
godalnih zasedb in orkestrov, tudi simfonič-
nega. Začetki simfoničnega orkestra Mladi
glasbeniki so segali v leto 1980, ko je Jožica
Zupan na glasbeni šoli ustanovila godalni
orkester s 15–20 učenci. Zaradi različnih
zahtevnosti posameznih skladb je dodajala
pihala, trobila in klavir. Tako je iz godalne-
ga orkestra nastal pravi simfonični orkester
s 50 glasbeniki. Jožica Zupan je leta 1990
prejela plaketo dr. Slavka Gruma za delo v
kulturi.
1998-1999
80
1998-1999
Jožica Zupan, upokojena učiteljica violine
Ko sem se v mladih letih odločila za svoje glasbilo – violino – in se ga začela učiti na zagorski glasbeni šoli, sem si želela, da bi kdaj lahko tudi sama vzgajala mlade violi-niste. Več let sem poučevala na drugih glasbenih šolah po Sloveniji, leta 1978 pa me je pot prinesla nazaj v Zagorje. Učence violiniste sem poučevala individualno, v manjših komornih skupinah in takratnem zasavskem simfoničnem orkestru. Po večini so po-stali ljubitelji glasbe, nekateri pa se z njo ukvarjajo tudi profesionalno. Moje življenjsko vodilo je bilo, da vzljubiš glasbilo in glasbo, saj je trud poplačan, če učenec glasbo čuti. Vsekakor je osnovni cilj glasbenih šol poučevanje glasbe, posredno pa tudi vzgajanje za življenje in včasih imam občutek, da mi je to v mojih letih poučevanja do neke mere tudi uspevalo. Še vedno se vsakič z veseljem odpravljam poučevat mlade in srečevat svoje kolege in kolegice, od katerih sem se z leti ogromno naučila oziroma smo spodbujali drug drugega.
Vladimira Grčar, mati učenke violine
Hči je po končani nižji glasbeni šoli še sodelovala v takratnem simfoničnem orkestru, ki ga je vodila gospa Joža Zupan. V tistem času je bilo težko dobiti posnetek koncerta, zato sem se odločila, da ga sama posnamem. Na pomladanskem koncertu v delavskem domu leta 1988 sem imela v naročju kasetofon na baterije, s katerim sem posnela del koncerta. Posnela sem seveda igranje simfoničnega orkestra, v katerem je igrala moja hči. Še danes rada prisluhnem njihovemu igranju Bolera in drugih skladb. Igrali so zelo dobro in če si malo zamižal, je bilo, kot bi poslušal dunajski novoletni koncert.
81
Program nepozabnega in neponovljivega
večera je bil naslednji:
Habe: Menuet iz suite Carioli
Nikolič: Concertino v g-duru, 1. stavek
(solistka Nika Hace)
Habe: Tri primorske (Smrečica, Mafrina
I, Mafrina II)
Handel: Koncert za harfo solo (solistka
Urška Križnik)
NN: Verde
NN: Modre španske oči
NN: Edelweiss
Lesjak: Ne čakaj na maj
Strauss: Dunaj ostane Dunaj
Lehar: Zlato in srebro
Strauss: Žvižg polka
Handel: Aleluja
Škotska narodna: Dobri stari časi
1998-1999
Upokojitev Jožice Zupan 1. 2. 1999 pa ni
bila edina to leto. Po koncu šolskega leta,
15. 7. 1999, se je upokojil tudi Stane Hudo-
lin, ki je na glasbeni šoli poučeval harmo-
niko, in sicer od leta 1986. Zaradi upoko-
jitev in porodniških dopustov je bilo nekaj
nadomeščanj. Tako je violino honorarno
poučevala Monika Redenšek, saksofon
pa Aleš Stopinšek. Sicer pa je učiteljski
kolektiv že nekaj let deloval v razmeroma
stalni sestavi, večkrat pa so mu na pomoč
priskočili dijaki srednje glasbene šole in
študentje glasbene akademije, nekdaj tudi
učenci Glasbene šole Zagorje.
82
1998-1999
Danica Kovač v družbi Miklavža
Mladi upokojenec Stane Hudolin v prijetni družbi Mojce Zupan, Slavice Gregl in Jožice Zupan
83
1999–2000
Poletje je bilo v znamenju pihalnega orke-
stra Viva in kazalo je, da bo tako vse tja
do novega leta. V okviru 47. Ljubljanske-
ga poletnega festivala je Viva s solistom
kitaristom Borom Zuljanom 19. avgusta
nastopila v prepolnih ljubljanskih Križan-
kah. Orkester je to leto doživel že sedem
pomladi. Deklice in dečki, povabljeni k
»pleh muski«, so postali dekleta in fantje,
ki so tudi glasbeno dozoreli in se pripra-
vili na nove izzive. In ti so se že kazali na
obzorju. Mladinski pihalni orkester Viva
je namreč prejel vabilo na The Midwest
Clinic v Chicagu, kjer se bo postavil ob
bok najboljšim ameriškim profesionalnim
in ljubiteljskim skupinam. Američani so
orkester uvrstili v program na osnovi iz-
jemnih priporočil in strokovnih kriterijev
kot edino neameriško zasedbo na festiva-
lu. Laskavo priznanje, ki je prinašalo s
seboj tudi veliko odgovornost. Še prej pa
tekmovanje pihalnih orkestrov v Ostravi
na Češkem od 12. do 14. novembra in zla-
to priznanje, kar je bila odlična popotnica
za decembrsko pot prek luže.
Festival The Midwest Clinic v Chicagu v
ameriški zvezni državi Ilinois je prireditev
ogromnih razsežnosti, največje ameriško
srečanje glasbenih skupin in orkestrov. V
tistih letih ga je obiskovalo več kot 12.000
ravnateljev, administratorjev, skladateljev
in drugih predstavnikov glasbene indu-
strije oziroma predstavniki več kot 30
narodov iz vseh ameriških zveznih držav.
Midwest Clinic dviguje glasbeno izob-
razbo, izboljšuje kakovost izobraževanja,
razvija nove glasbene tehnike in razširja
obzorja glasbenim učiteljem. V okviru fe-
stivala potekajo delavnice, okrogle mize,
demonstracije, koncerti, vse z namenom
pomagati pedagogom pri izboljševanju
tehnike učenja.
Člani orkestra Viva so imeli dva koncer-
ta, in sicer v hotelu Hilton, kjer je potekal
festival, in za slovenske izseljence v Slo-
venskem kulturnem centru v Lemontu.
80 glasbenikov pod vodstvom dirigenta
Draga Peterlina je na koncert privabilo
več kot 2.000 obiskovalcev, ki so uživali
v sicer zelo zahtevnem programu, oboga-
84
1999-2000
Viva v Ameriki, Midwest Clinic
85
tenem s solističnimi vložki flavtista Mate-
ja Zupana, klarinetista Jožeta Kotarja in
kitarista Bora Zuljana. Uigranost orkestra
je navdušila poznavalce, glasbenike in
skladatelje. Same godbenike pa so prese-
netili slovenski izseljenci v Lemontu, ki se
niso in niso mogli naposlušati glasbenikov
iz matične domovine. Predsednik orkestra
Vladimir Kojnik je bil zelo zadovoljen z
gostovanjem in poudaril, da je bil to tudi
velik organizacijski zalogaj. Vendar Viva
igra glasbo, ki pritegne, odziv občinstva
pa poplača ves trud. Iz Amerike so se vr-
nili 20. decembra, čez dva dni pa so že
igrali na prednovoletnem koncertu v stari
Elektrarni v Ljubljani. Dober mesec kasne-
je je mladinski pihalni orkester Viva Glas-
bene šole Zagorje prejel plaketo dr. Slavka
Gruma.
Predprazničnemu vzdušju je tudi doma, v
Zagorju, dajala ton glasbena šola. Baletke
so v delavskem domu odplesale Čudežno
prodajalno lutk po zamisli in koreografiji
Vojke Kokošinek. Nastopilo je več kot 40
plesalk, v glavnih vlogah so plesale Urška
Gruden, Nina Rome, Alena Medich in
Ana Hrastelj. Ob več ponovitvah doma so
s predstavo gostovale tudi v Beričevem pri
Ljubljani. Ples se je z božično-novoletnim
koncertom prelil v glasbo in pesem. »Živ-
ljenje je pesem – poj jo, življenje je igra
– igraj jo, življenje je sen – zato sanjaj,«
je pozdravila polno dvorano povezovalka
Vanda Kopušar in napovedala pravljični
večer, posut z glasbo. Nastopajoči, godal-
ni orkester, otroški pevski zbor Cicido,
mladinski pevski zbor Juventus, komor-
na vokalna skupina Srebrni zvončki in
mladinski pevski zbor Vesna, so skupaj s
solisti in korepetitorji pričarali ubran in
prijeten večer. Godalni orkester je vodil
novopečeni dirigent Klemen Benko in so-
deč po odzivu, ognjeni krst dobro prestal.
Na zasavski instrumentalni reviji so za-
gorsko glasbeno šolo zastopali flavtistka
3. letnika Vita Benko, pozavnist 4. razre-
da Georg Brkovič in klarinetist 6. razreda
Nejc Herman. Za nastop na regijskem
tekmovanju mladih glasbenikov pa se je
že zavzeto pripravljala violinistka Mirjam
Mah. Pod mentorstvom Monike Reden-
šek in ob klavirski spremljavi Slavi Gregl
je prejela bronasto plaketo. Organizator-
ji so ohranili občinsko revijo otroških in
mladinskih pevskih zborov, tudi tokrat sta
nastopila zbora Cicido in Juventus. Se-
veda pa je mlade pevce najpomembnejši
dogodek še čakal. 17. Republiška revija
otroških in mladinskih pevskih zborov je
bila razpisana za drugo polovico maja,
1999-2000
86
1999-2000
Učna ura na 3. srečanju flavtistov - Emmanuel Pahud in Vita Benko
Viva v Ameriki
87
prijavljenih pa kar 48 zborov.
Večni pomisleki, ali le nastopati in se ve-
seliti petja ali tekmovati in trepetati za
rezultat, so zmeraj spremljali tovrstne
prireditve. A ker je število zborov, pri-
javljenih za tekmovanje, nenehno raslo,
je očitno pri otrocih in učiteljih vendarle
prevladal tekmovalni duh. Tomaž Habe,
skladatelj, pedagog in dirigent, je ob reviji
leta 2000 zapisal, da zborovodje posveča-
jo vedno večjo pozornost vokalni tehniki.
Ta se je občutno izboljšala, vendar obstaja
bojazen, da zbori izgubijo naraven zvok.
Ob pohvalah visoki ravni otroškega in
mladinskega petja je Tomaž Habe tudi v
sklepnem nagovoru zborovodjem na srce
položil ugotovitev, da v izvedbah včasih
preprosto manjka muzike. V pretiranem
hlepenju po tehnični zahtevnosti in obvla-
dovanju parta manjka pravzaprav tistega,
zaradi česar pojemo – izpovednosti.
Za mlade zagorske pevce je bila tudi ta re-
vija nadvse uspešna. Mladinski pevski zbor
Juventus pod vodstvo Francija Stebana je
osvojil srebrno priznanje, prava zvezda to-
kratne revije pa je bil otroški pevski zbor
Cicido pod vodstvom Mojce Zupan. Osvojil
je zlato priznanje ter še posebni priznanji
za najbolj prepričljivo izvedbo Habetove pri-
redbe slovenske ljudske pesmi Petelinček je
na goro šel in za najbolj prepričljivo izvedbo
celotnega nastopa na reviji.
Mednarodno srečanje flavtistov je v svo-
ji tretji izdaji 13. in 14. maja postalo ena
izmed najpomembnejših in najodmevnej-
ših tovrstnih prireditev v srednji Evropi.
Privabilo je kar 352 udeležencev različ-
nih starosti in glasbenega znanja. V dveh
dneh so se zvrstili koncerti svetovno zna-
nih flavtistov iz Norveške, Estonije, Švice,
Brazilije, ZDA, Anglije in Slovenije, tudi
mladinskega pihalnega orkestra Viva. Dra-
gocen prispevek velikih glasbenih imen je
bil poleg igranja tudi prenos bogatih iz-
kušenj na mlade, ki šele prav stopajo na
glasbeno pot. »Največkrat igraš, tako kot
čutiš,« je na javni učni uri mladim razlagal
Emmanuel Pahud, 30-letni flavtist, ki je
tudi solist Berlinske filharmonije. Trevor
Wye iz Anglije je skušal pojasniti, kako
skozi glasbilo izražati čustva, s pianistom
Robertom Scottom pa sta izvedla tako ko-
mičen koncert, da sta dodobra nasmejala
navzoče.
1999-2000
88
1999-2000
Baletna predstava Čudežna prodajalna lutk
Pedagoginja Vojka Kokošinek s solistkami - Nina Rome, Alena Medich, Urška Gruden in Ana Hrastelj
89
Neutrudni organizator Matej Zupan je bil
vesel, da so na festival uspeli privabiti tudi
mlade iz Hrvaške, Avstrije in Italije, kar je
dalo prireditvi tudi strokovno težo. Da posta-
neš dober flavtist, moraš najprej rad igrati
na flavto in bolj ko to rad počneš, večje imaš
veselje do vadbe, ta pa je bistvenega pomena
za uspeh.
1999-2000
Pred koncem šolskega leta je izšel razpis
za mesto ravnatelja na Glasbeni šoli Za-
gorje. Po preteku štiriletnega mandata se
je prijavila dozdajšnja ravnateljica Danica
Kovač in bila po predhodnem mnenju pe-
dagoških delavcev, Občine Zagorje in ob
soglasju ministrstva za šolstvo ponovno
imenovana na to mesto. V preteklem šol-
skem letu so se kolektivu pridružili učitelji
violine Klemen Benko, harmonike Matjaž
Kmet in Tomaž Kosem ter tolkal Maja
Povše. Ne mine več leto, da si ne bi kdo iz-
med učencev Glasbene šole Zagorje izbral
glasbe za poklicno življenjsko sopotnico.
To poletje se je poslovila flavtistka Tanja
Repe, ki je odšla na nadaljnje šolanje na
srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljublja-
no. Pred tem sta s pianistko Polono Troha
iz razreda Slavi Gregl, pripravili zaključni
koncert v Valvasorjevi kapeli na Izlakah.
90
1999-2000
Scena: Metka Podpečan
Godalni orkester
Zaključni koncert Polone Troha in Tanje Repe v Valvasorjevi kapeli
91
2000–2001
Po dolgih letih so na glasbeni šoli spet
uvedli pouk violončela in oboe. Učitelja
Darko Bučevec in Metka Podpečan sta
imela prvo leto na oddelkih res le po
enega učenca, pomembno pa je, da so
igranje obeh glasbil spet začeli poučevati.
Na javni razpis za učitelja klarineta se je
prijavil Tito Korošec Corona in se zapo-
slil s polovično obveznostjo, saj je drugo
polovico obveznosti opravljal na Glasbeni
šoli Sežana. K vojakom je odšel klarinetist
Janez Benko, njegovo delo je pogodbeno
prevzel Marjan Grošelj. Vpisanih je bilo
307 učencev, po predmetih glasbil največ
pri klavirju, 34, flavti 25, kljunasti flavti
21, violini 20, harmoniki 19, kitari 18 in
klarinetu 16. Baletni oddelek je imel kar
85 učenk, oddelek sodobnega plesa še
39. Tudi v novem šolskem letu so delova-
li oba zbora in pihalni orkester, orkester
klarinetov pa je z odhodom Janeza Benka
usahnil.
Po julijskem gostovanju v Maniagu v Itali-
ji je pihalni orkester Viva septembra spet
igral našim zahodnim sosedom, v Azza-
nu, že oktobra pa se je orkester predstavil
na samostojnem koncertu v Velikovcu v
Avstriji. Na 20. jubilejnem srečanju ma-
lih pevskih skupin Slovenije v Šmartnem
pri Litiji je sodelovala vokalna skupina
Srebrni zvončki pod vodstvom Francija
Stebana.
Čas pred božično-novoletnimi prazniki
je za mlade glasbenike najlepši, čeprav
pomeni tudi veliko obremenitev. Glasbe-
na šola je ponovno izpeljala dva velika
koncerta in kot že tolikokrat do zdaj pre-
senetila s svežim programom, v katerega
je vključila tudi imenitne goste iz tujine.
Pihalni orkester z dirigentom Dragom
Peterlinom je občinstvu predstavil vide-
ospot z nedavnega gostovanja v ZDA.
Predsednik orkestra Vladimir Kojnik je v
Zagorje povabil Branko Učakar iz Chica-
ga, ki je veliko pripomogla k dobri orga-
nizaciji Vivinega gostovanja. Sam koncert
sta popestrila Luca Di Vollo in Claudio
Bombardello iz Italije, ki sta navdušila z
virtuoznim izvajanjem etnoglasbe.
92
2000-2001
Zahvala mladim glasbenikom za dosežen uspeh na državnem tekmovanju
Mladinski pevski zbor Juventus na tekmovanju v Celju
93
23. december je po tradiciji prežet s pre-
gledom ustvarjalnosti glasbene šole, pri
čemer pripravljavcem božično-novoletne-
ga koncerta tudi po 19 letih, kolikor traja
ta tradicija, ne zmanjka idej in navdiha.
Pripraviti vsako leto nekaj novega in osta-
ti zvest tradiciji je umetnost. Mladinski
pevski zbor Vesna z dirigentom Rihar-
dom Majcnom in korepetitorko Katarino
Skrinjar je dal veliko prostora solistkam
– Neži Majcen, Nevi Marn, Veroniki
Razboršek, Katarini Jahn, Maji Anzeljc
in Mateji Drnovšek. Otroški pevski zbor
Cicido z zborovodkinjo Mojco Zupan in
ob klavirski spremljavi Slavi Gregl je na-
stopil skupaj z instrumentalno zasedbo:
Nataša Burger – flavta, Gregor Troha
– klarinet in Sašo Marn – tolkala. Tudi ob
prepevanju mladinskega pevskega zbora
Juventus pod vodstvom Francija Stebana
in ob klavirski spremljavi Urške Vidic se je
izkazala solistka, tokrat Saša Hace. Večer
ubranosti med zbori in solisti torej, ki sta
ga zaokrožila godalni orkester z dirigen-
tom Klemnom Benkom in baletni oddelek
pedagoginje Vojke Kokošinek z odlomki
iz Labodjega jezera.
V zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla so
božični koncert pripravili študentje aka-
demije za glasbo. Nastopili so flavtista
Eva Slana in Marko Zupan, violončelist
Gregor Fele in harfistka Urška Križnik.
Ob dnevu samostojnosti ter ob 200. oblet-
nici rojstev Franceta Prešerna in Antona
Martina Slomška so na velikem koncertu,
prav tako v zagorski cerkvi, nastopili tudi
mladi iz glasbene šole: komorna skupina
flavt in kljunastih flavt, komorna skupina
violin in zbor Juventus ob spremljavi Ur-
ške Vidic.
Z novim koledarskim letom so stekle pri-
prave na februarsko regijsko tekmovanje
mladih glasbenikov. Tekmovalne discipli-
ne jubilejne 30. tovrstne prireditve so bile
klavir, kljunasta flavta, flavta, klarinet,
saksofon, oboa, fagot in komorne skupi-
ne trobil. V Ljubljani so tekmovali štirje
učenci zagorske glasbene šole in se ime-
nitno odrezali, saj sta dva prejela zlato
priznanje in se uvrstila na državno tekmo-
vanje. Klarinetist Nejc Herman iz razreda
Marjana Grošlja je v starostni kategoriji
od 13 do 15 let dosegel 98,5 točke, kar
je bilo največ med vsemi, za kar je prejel
zlato priznanje. Flavtistka Vita Benko iz
razreda Nataše Burger je v kategoriji od
11 do 13 let dosegla 90,25 točke in prav
tako zlato priznanje. Oba je na klavirju
spremljala Urška Vidic. Pianistka Polona
Troha iz razreda Slavi Gregl je v katego-
2000-2001
94
2000-2001
Labodje jezero
Big band iz Velikovca
95
riji od 13 do 15 let prejela srebrno prizna-
nje, flavtistka Barbara Brkovič iz razreda
Nataše Burger v isti starostni skupini pa
prav tako srebrno priznanje. Pri klavirju
jih je spremljala Urška Vidic. Tudi ne-
kdanji učenci zagorske glasbene šole, ki
so nadaljevali šolanje na srednji glasbeni
šoli v Ljubljani, so se dobro odrezali. Zlati
priznanji sta prejeli flavtistki Anja Brglez
in Tanja Repe. Flavtist Marko Zupan iz
razreda profesorja Mateja Zupana na aka-
demiji za glasbo v Ljubljani je v kategoriji
študentov prav tako prejel zlato prizna-
nje. Državno tekmovanje je bilo prav tako v
Ljubljani. Nejc Herman je ponovno zmagal,
Vita Benko, ki je prav tiste dni prebolela vi-
rozo, pa je za svoj nastop prejela priznanje.
Na koncertu zmagovalcev v kazinski dvo-
rani v Mariboru je tako zagorsko glasbeno
šolo zastopal Nejc Herman.
Glasbena šola je z velikim čutom za hu-
manost zmeraj sodelovala tudi na najraz-
ličnejših dobrodelnih prireditvah. Njeni
pevci in glasbeniki so bili vsakokrat ne-
pogrešljivi gostje na dobrodelni prireditvi
ob materinskem dnevu, to leto že šestič
zapovrstjo, učitelji pa so bili tudi marlji-
vi soorganizatorji. Mladinski pevski zbor
Juventus je sodeloval s tremi pesmimi,
dve je dodal harmonikarski duet v sestavi
Boris Fajfar in Aleksander Klančišar. Naj-
mlajši pevci zbora Cicido pa so sodelovali
v dobrodelni oddaji na televiziji Slovenija
Zidak dobre volje v organizaciji Rdečega
križa Slovenije.
Gostiteljica plesne revije zasavskih glas-
benih šol je bila Glasbena šola Zagorje,
slavljenka, ki je praznovala 55-letnico
delovanja. Dolgoletno plesno in baletno
ustvarjalnost so dostojno predstavile ple-
salke pod mentorstvom Vojke Kokošinek.
Odlomka iz Labodjega jezera so odplesa-
le najmlajše baletke iz pripravnice in male
šole, Polko plesalke od 1. do 4. razreda,
Madžarski ples Neža Vrtačnik, Nina Kra-
utberger in Ana Hrastelj, Valček plesalke
od 4. do 6. razreda ter Španski ples Urška
Gruden in Tina Bantan. Baletni oddelek
je skrbel za naraščaj tudi s popularizacijo
plesa med najmlajšimi. Povabilo k vpisu
je spremljal praktični prikaz, kako lep
je lahko baletni ples. Baletni oddelek je
pripravil plesno predstavo za predšolske
otroke in osnovnošolce s povabilom, naj
se mu pridružijo.
Prijateljske vezi, ki so se stkale v Velikovcu
v Avstriji med tamkajšnjo območno glas-
beno šolo in pihalnim orkestrom Viva, so
prerasle v sodelovanje med glasbenima
2000-2001
96
2000-2001
Skupni pomladanski koncert
Viva v Londonu
97
šolama. Pomladanski koncert, združen s
praznovanjem 55-letnice Glasbene šole
Zagorje, je bil priložnost za povabilo pri-
jateljem prek meje. Na koncertu so se
tako prepletale glasbene in pevske točke
učencev obeh šol. Skupna simfonična za-
sedba je očarala občinstvo z Ravelovim
Bolerom.
Zaradi velikega števila učencev pri indi-
vidualnem in skupinskem pouku so imeli
najmlajši, željni nastopanja, do zdaj malo-
krat možnost za javne predstavitve. Mojca
Zupan, to leto dobitnica plakete dr. Slavka
Gruma, in Metka Podpečan sta zato pri-
pravili cici koncert, na katerem so se jav-
nosti predstavili najmlajši nadobudneži.
Poleg mlajše godalne skupine pod vod-
stvom Jožice Zupan in otroškega pevske-
ga zbora Cicido pod vodstvom Mojce Zu-
pan so se širokemu avditoriju dvorane v
delavskem domu predstavili instrumenta-
listi: Amanda Žnidar (klavir), Jure Guna
(klarinet), Tilen Suša (harmonika), Sara
Baš (klavir), Jerica Keršnik (violina),
klavirski trio v sestavi Zala Gabrijel, Ana
Bovhan in Petra Razboršek, Eva Vrtačnik
(kljunasta flavta), Aleš Grom (troben-
ta), Kristijan Kovač (rog), Vito Poredoš
(pozavna), klavirski duo v sestavi Urška
Očkon in Tina Senkiš, Simon Zupan (sak-
sofon), duo flavt v sestavi Tanja Jarc in
Maruša Grošelj, Alen Bučar (bobni), duo
klarinetov v sestavi Boštjan Škoberne in
Gregor Brinovec, Urška Pikl (violina)
in učenke baletnega oddelka pod men-
torstvom Vojke Kokošinek. Zanesljivo je
mogoče pričakovati, da bodo med temi
glasbeniki rosnih let že kmalu tudi taki,
ki bodo nastopili na solističnem koncertu,
na kakršnem so ob koncu šolskega leta na-
stopili klarinetist Nejc Herman, flavtistka
Ines Ule in pianistka Polona Troha, ki je
to leto bila sprejeta na srednjo glasbeno in
baletno šolo v Ljubljani.
Pomlad je bila deževna in streha šole tega
ni prav dobro prenašala. Občasno krpanje
ni več zadoščalo. V zgornjih nadstropjih
so morali ob nalivih vse pogosteje pod-
stavljati vedra in pokrivati tla s polivini-
lom. Občina Zagorje je sprožila postopek
za zamenjavo strehe skupaj s strešnimi
okni. Poleti so bili na strehi krovci in novo
šolsko leto se je resnično začelo pod stre-
ho.
2000-2001
98
2000-2001
Duet harmonik - Robert Lazar in Blaž Izlakar
Mirjam Mah in Urška Vidic
Mlade violonistke - Nika Hace, Tanja Hrastelj, Blažka Plahutnik
Baloh, Eva Koprivšek
99
2001–2002
Mladinski pihalni orkester Viva je dobil
»konkurenco« kar na domači šoli. V res-
nici je šlo za uresničitev želje, da tudi naj-
mlajši dobijo možnost igranja v večji sku-
pini in nastal je otroški pihalni orkester
pod vodstvom Draga Peterlina. V njem se
bodo kalili bodoči vivovci.
Baletni oddelek glasbene šole si je v pre-
teklem obdobju pridobil velik ugled ne le
doma, ampak tudi v širšem okolju. Peda-
goginja Vojka Kokošinek je z vrhunskimi
predstavami svojih varovank presenečala
iz leta v leto, seveda pa jo je zanimalo
tudi, kaj in kako delajo na drugih glas-
benih šolah. Oktobra so tako zagorske
baletke obiskale primorsko dramsko gle-
dališče v Novi Gorici in si ogledale balet-
no predstavo Sneguljčica v izvedbi učenk
glasbenih šol Nova Gorica in Ajdovščina
ob sodelovanju nekaterih znanih imen iz
baletnega sveta. Ob primerjanju z njimi so
v šoli ugotovili, da so lahko ponosni na to,
kar zmore baletni oddelek zagorske glas-
bene šole sam, brez pomoči profesional-
nih baletnih plesalk.
V novi sezoni so baletke spet presenetile
z izvedbo pravljice Labodje jezero Petra
Iljiča Čajkovskega. V okviru božično-no-
voletnih prireditev so predstavo odplesale
kar šestkrat. Poleg domačih predstav in
gostovanj v Trbovljah, Radečah in Ljuto-
meru so bile tudi gostje glasbene šole v
Velikovcu v Avstriji, kjer so Labodje jeze-
ro uprizorile dvakrat.
Scena za baletno predstavo, oblikoval jo
je akademski slikar Nikolaj Beer, je bila
tokrat nekaj posebnega. Podjetje Multima
je izdelalo videoprojekcijo, tako da se je
ozadje spreminjalo tako, kot je tekla sama
zgodba. Skozi pravljico je plesalo kar 80
baletk, od najmlajših, starih komaj 4 leta,
do nekoliko starejših in srednješolk. V
glavnih vlogah so nastopile Ana Hrastelj,
Alena Medich, Tina Bantan in Neža Vr-
tačnik.
Božično-novoletni koncert je spet napol-
nil dvorano delavskega doma do zadnjega
kotička. Gneča je bila v dvorani pa tudi
na odru, saj so se predstavili kar trije pev-
100
2001-2002
Drago Peterlin, dirigent mladinskega pihalnega orkestra Viva
Ko sem se odločal za šolanje na srednji glasbeni šoli, me je nastopanje zelo veselilo. Razveseljevalo me je igranje v orkestrih. Potem pa me je začelo zanimati pedagoško delo. Dve leti sem igral v policijskem pihalnem orkestru v Ljubljani, potem sem začel pogumno poučevati na Glasbeni šoli Zagorje. Zdaj bi me le težko prepričali, da bi se prelevil samo v glasbenika, saj sem zadovoljen z dosežki svojih učencev pa tudi orke-ster Viva, se mi zdi, daje polet mojemu delu. Z veseljem načrtujem programe za naše koncerte in tekmovanja. Delo pedagoga, poučevanje trobil mi je v veselje. Kot vsako glasbilo tudi trobila terjajo veliko vaje, za trobila pa je značilno tudi, da je treba imeti izrazit posluh. Če bi rekel, da sem z orkestrom Viva dosegel že vse, bi se poslovil in bi bilo moje poslanstvo končano. Res smo z orkestrom dosegli veliko, vendar bomo delali še naprej, da ne zaspimo na lovorikah. V desetih letih se je zasedba orkestra veliko spreminjala, saj sta nekaterim pošla volja in interes, drugi pa so bili bolj zagnani in potrpežljivi. V orkester smo vključevali učence glasbene šole in zdaj imamo 55 članov. Sprva so bili najmlajši člani stari 8 let, zdaj pa jih vključujemo pozneje, saj smo videli, da je več mlajšim članom igranje v orkestru povzročalo težave. Tudi zato smo pred kratkim ustanovili še otroški pihalni orkester. Povprečna starost članov Vive je okoli 18 let. Letno imamo približno 20 nastopov, tako da se včasih srednješolci kar težko časo-vno uskladijo. Repertoar izbiramo glede na priložnost, pomembno pa se mi zdi, da ga pogosto popestrimo z novimi skladbami. Do zdaj smo javno izvedli 120 skladb in posneli 3 zgoščenke. Želimo tekmovati, saj je dobro biti v stiku z drugimi svetovno znanimi orkestri, vendar pa si je treba vzeti čas tudi za domače občinstvo, pred katerim se prav-zaprav želimo najbolj izkazati. Nič ne pomeni, če si prvi na svetu, če tega ne znaš deliti z domačim občinstvom.
101
ski zbori: Cicido, Juventus in Vesna, na
koncu tudi s skupnim nastopom. Kot gost
večera je z njimi zapel Joseph Rakotara-
halahy z Madagaskarja. Za uvodne takte
slavnostnega večera je poskrbel godalni
orkester glasbene šole.
Mladinski pihalni orkester Viva je koncert
ob koncu leta združil s praznovanjem 10-let-
nice delovanja. V tem času je orkester uspeš-
no nastopal na mednarodnih tekmovanjih
in za dosežke na kulturnem področju pre-
jel Grumovo plaketo Občine Zagorje. Vseh
10 let je orkester vodil Drago Peterlin. V
daljšem intervjuju za časopis Zasavc je
obujal spomine in razkril, kaj mu pomeni
glasba.
Januarski dnevi so navadno naporni, saj
se začnejo intenzivne priprave na tekmo-
vanja, regijska in državno. Iz Glasbene
šole Zagorje sta se na 31. državno tekmo-
vanje mladih glasbenikov marca v Ljublja-
ni uvrstila trobentač Matic Bovhan iz raz-
reda Draga Peterlina in pozavnist Primož
Bizjak, prav tako pod mentorstvom Draga
Peterlina, potem ko sta na regijskem tek-
movanju v Domžalah oba prejela zlati pri-
znanji za doseženih več kot 90 točk.
Matic Bovhan je ponovil dosežek tudi na
državnem tekmovanju in prejel zlato prizna-
nje, Primož Bizjak pa je prejel priznanje za
sodelovanje.
Pred osrednjo republiško revijo mladin-
skih pevskih zborov je bila v Zagorju 4.
Občinska revija otroških in mladinskih
pevskih zborov, ki sta se je ponovno ude-
ležila tudi otroški pevski zbor Cicido pod
vodstvom Mojce Zupan in mladinski pev-
ski zbor Juventus pod vodstvom Francija
Stebana. Litijska izpostava Javnega sklada
Republike Slovenije za kulturne dejavno-
sti (JSKD) je na revijo mladinskih pevskih
zborov osrednje slovenske regije povabila
tudi zbor Juventus iz zagorske glasbene
šole. Cicido in Juventus sta seveda tudi
redna gosta republiške revije otroških in
mladinskih zborov v Zagorju. Oba sta se
na 18. reviji dobro odrezala in za svoja na-
stopa prejela srebrni priznanji.
Baletni večer in pomladanski koncert sta
bila spet priložnost za prikaz znanja in veš-
čin veliko učencev – instrumentalistov in
baletnih plesalk vseh starosti. Zanimivo,
koliko najrazličnejših komornih zasedb
uspejo sestaviti pedagogi. Na pomladan-
skem koncertu so se tako predstavili: duet
klarinetov – Boštjan Škoberne in Gregor
Brinovec pod mentorstvom Marjana Groš-
lja, kvartet kitar – Natalija Ložak, Mateja
2001-2002
102
2001-2002
Združeni pevski zbor na 20. božično-novoletnem koncertu z gostom Josephom z Madagaskarja
Matic Bovhan prejema zlato plaketo
103
Podkrajšek, Nejc Sijamhodžič Kuder in
Marko Guna pod mentorstvom Jerneja
Ramšaka, duet malih bobnov – Luka Šum
in Simon Pangeršič pod mentorstvom
Saša Marna, duet harmonik – Robert La-
zar in Blaž Izlakar pod mentorstvom Ivice
Obrul, ki je prišla na šolo to šolsko leto,
in kvartet saksofonov – Simon Zupan,
Matic Ajtič, Renee Vozelj in Špela Savšek
pod mentorstvom Aleša Stopinška. V so-
lističnih točkah pa so zaigrali violinistka
Jerica Keršnik iz razreda Jožice Zupan,
Eva Vrtačnik na kljunasti flavti iz razreda
Metke Podpečan, pianist Simon Prašni-
kar iz razreda Slavi Gregl, pozavnist Pri-
mož Bizjak in trobetač Matic Bovhan iz
razreda Draga Peterlina. Gostje večera so
bili violončelisti iz Ljubljane s solistoma
violončelistko Marušo Bogataj in violon-
čelistom Joštom Kosmačem.
Maja je bilo Zagorje dva dni spet središče,
v katerega je prišlo veliko učencev in ljubi-
teljev glasbe flavt. Na 4. srečanje flavtistov
Slovenije je organizator Matej Zupan po-
novno pritegnil zveneča svetovna imena.
Na koncertih in glasbenih delavnicah so
nastopili Moshe Aron Epstein iz Izraela,
Jean-Louis Beaumandier iz Francije, Re-
nata Penezić iz Hrvaške, Mathias Ziegler
iz Švice, Jean Penny iz Avstralije, Janos
Balint iz Madžarske, Silvia Careddu iz Ita-
lije, Robert Stallman iz ZDA in mladinski
pihalni orkester Viva iz Zagorja. Posebna
zanimivost festivala je bila predstavitev
prazgodovinske koščene piščali, ki pred-
stavlja domnevno najstarejše glasbilo. Kot
je pojasnil dr. Ivan Turk, najditelj te arheo-
loške dragocenosti v najdišču Divje Babe
pri Cerknem, je piščal stara od 43.000 do
83.000 let. Posebej za tokratno srečanje so
Drago Kunej, Jože Kotar in Zoran Mitev,
prvi na koščeni piščali, drugi na klarinetu
in tretji na fagotu, izvedli skladbo Glasba
divjih bab avtorja Nenada Firšta.
Po navdušenem sprejemu prejšnje leto sta
Mojca Zupan in Metka Podpečan v zgod-
njem poletju spet pripravili cici koncert
najmlajših učencev glasbene šole. Nasto-
pili so učenci prvih in drugih razredov:
Karin Debevc – flavta, Zala Gabrijel – kla-
vir, Saška Peterlin – klavir, Sara Juvančič
– harmonika, Matija Prašnikar – harmo-
nika, Polona Pavlič – klavir, Uroš Sršen
– kitara, Matevž Vidic – violina, Sara Her-
man – flavta, Gregor Brinovec – klarinet,
Kristijan Ferme – bariton, Kristijan Ko-
vač – rog, Rok Drnovšek – trobenta, Anja
Udovč – klavir, Maruša Grošelj – flavta,
Ana Bovhan – klavir, Matej Zupančič –
harmonika, Simon Zupan – saksofon, Re-
2001-2002
104
2001-2002
Trio flavt - Andreja Grčar, Barbara Miklič, Nika Perko
Trio flavt - Vita Benko, Barbara Brkovič, Petra Zupan
105
nee Vozelj – saksofon, Tanja Komučar –
flavta, Urška Kos – flavta, Karin Debevec
– flavta, skupina učencev kljunastih flavt
ter zbor Cicido, učenci male šole, baletne
male šole in učenci pripravnice. Med temi
nadobudnimi glasbeniki in pevci je skoraj
zanesljivo kdo, ki bo čez nekaj let zmago-
val na tekmovanjih ali se čez leta vračal v
Zagorje kot dijak srednje glasbene šole ali
študent glasbene akademije.
Nekdanji učenci zagorske glasbene šole,
ki so nadaljevali šolanje na srednji glasbe-
ni šoli ali glasbeni akademiji, so pogosto
gostje na svoji nekdanji šoli. Na koncertu
flavtistk Srednje glasbene in baletne šole
Ljubljana aprila v Glasbeni šoli Zagorje je
nastopila tudi Tanja Repe, dijakinji klavir-
skega oddelka Polona Troha in kot gostja
Neža Naglič pa sta imeli v Zagorju samo-
stojni koncert ob koncu šolskega leta.
Zadnje dni pouka je več učencev zagor-
ske glasbene šole sodelovalo na osrednji
prireditvi ob 750-letnici avstrijskega kraja
Velikovec, s katerim sta Občina Zagorje
in glasbena šola že pred leti stkali tesne
prijateljske stike. Ob spremstvu dirigenta
godalnega orkestra Klemna Benka so na
velikem koncertu, okoli 500 nastopajočih,
na osrednjem trgu v Velikovcu nastopili
Nika Hace, Tanja Hrastelj, Mirjam Mah,
Zala Pavšič, Jasna Razpotnik, Vladimir
Sotlar, Nina Beja, in Žiga Urbanija.
2001-2002
106
2001-2002
Primož Bizjak prejema zlato priznanje
Otroški pevski zbor Cicido
107
2002–2003
Število vpisanih učencev je bilo v zadnjih
letih relativno stalno, več jih prostorske
možnosti šole niti niso dovoljevale. V šol-
skem letu 2001/2002 je število vpisanih
poskočilo na 317, predvsem na račun no-
vega oddelka za sodobni ples, v šolskem
letu 2002/2003 pa je bilo vpisanih 268
učencev, kar je nekako v povprečju za-
dnjih let. Na oddelek flavt sta začasno
prišli poučevat Klavdija Feguš in Ina Praš-
nikar, poučevanje tolkal pa je namesto
Saša Marna prevzel Dejan Tabor. Pri po-
samičnih glasbilih je ves čas največje zani-
manje za klavir, v povprečju je vsako leto
vpisanih več kot 30 učencev, v zadnjem
obdobju pa izrazito rasteta zanimanji za
flavto in kljunasto flavto, morda v marsi-
čem tudi po zaslugi bienalnega srečanja
flavtistov v Zagorju, festivala, ki je nastal
predvsem v želji popularizirati zanimanje
za igranje tega glasbila. Kar približno tri
četrtine vpisanih učencev sodeluje tudi
pri različnih spremljajočih dejavnostih
šole. Otroški pevski zbor ima 60 pevcev,
mladinski pihalni orkester prav tako 60
glasbenikov, v mladinskem pevskem zbo-
ru jih je 35, v godalnem orkestru 30 in v
otroškem pihalnem orkestru 20.
Jesen je bila po tradiciji v znamenju pri-
prav na obe veliki prireditvi ob koncu leta,
koncert mladinskega pihalnega orkestra
Viva in božično-novoletni koncert glasbe-
ne šole. Na 21. božično-novoletnem kon-
certu so se predstavile vse na glasbeni šoli
delujoče skupine, od obeh pevskih zborov
do godalnega orkestra in godalne komor-
ne skupine, gostoval pa je kot zmeraj tudi
mladinski pevski zbor Vesna.
Glasbena šola Hrastnik je praznovala
50-letnico in ob jubileju pripravila vse po-
membnejše revijalne prireditve zasavskih
glasbenih šol. Na 29. instrumentalni reviji
je zagorska glasbena šola popestrila pro-
gram s štirimi točkami. Nastopili so: kla-
virski trio Urška Pikl – violina, Nina Beja
– violončelo, Peter Laznik Eberl – klavir,
Vita Benko – flavta, Tanja Gomilar – sak-
sofon, Simon Prašnikar – klavir in trio
klarinetov v sestavi Klemen Drnovšek,
Boštjan Škoberne in Gregor Brinovec.
108
2002-2003
Na cickoncertu
109
Tudi plesna revija zasavskih glasbenih šol
je bila v Hrastniku, seveda z udeležbo ba-
letnega oddelka iz Zagorja.
Na občinski reviji otroških in mladinskih
pevskih zborov je nastopilo 6 zborov, trije
med njimi, otroški pevski zbor Cicido ter
mladinska Juventus in Vesna, so se uvrsti-
li na medobčinsko revijo osrednje sloven-
ske regije. Otroška revija je bila v Zagorju,
kjer je po kakovosti izrazito izstopal zbor
Cicido iz zagorske glasbene šole. Mladin-
ski zbori so prepevali na reviji v Ribnici
tudi ob udeležbi zbora Juventus iz Zagor-
ja.
Javni nastopi učencev so najboljša mo-
tivacija za učenje, saj radi pokažejo, kaj
znajo, hkrati pa so tudi najboljši način za
spodbujanje zanimanja za vpis v glasbeno
šolo. Ena izmed takih prireditev je zdaj
že tradicionalni pomladanski koncert, na
katerem se šola predstavi z najboljšimi,
tudi tistimi, ki dosegajo velike uspehe na
najrazličnejših tekmovanjih. Tokrat so
koncertu dodali pomladno obarvane pes-
mi zagorskih pesnikov Francija Lakoviča,
Francke Šmit, Vesne Berk in Vlada Ga-
rantinija ter ob 100-letnici rojstva še pes-
mi pokojne zagorske pesnice Vide Taufer.
Pomladno razigrani so bili nastopajoči
Eva Vrtačnik na kljunasti flavti, Matevž
Vidic na violini, kitarski kvartet v sestavi
Natalija Ložak, Mateja Podkrajšek, Matej
Grujič in Tadej Šinkovec, kvartet flavt v
sestavi Vita Benko, Barbara Miklič, An-
dreja Grčar in Veronika Razboršek, kla-
virski trio v sestavi Urška Pikl, Nina Beja
in Urška Vidic, harmonikarski trio v se-
stavi Blaž Izlakar, Mirko Vresk in Gregor
Strmljan ob sodelovanju Eve Vrtačnik na
altovski kljunasti flavti, Doroteja Feguš
na flavti, Aleksandra Debevc na klavirju,
kvartet harmonik v sestavi Robert La-
zar, Blaž Izlakar, Mirko Vresk in Gregor
Strmljan, Vita Benko na flavti, kvartet v
sestavi Tanja Gomilar – saksofon, Matic
Ajtič – saksofon, Simon Prašnikar – kla-
vir in Nina Čebin – tolkala, trio klarine-
tov v sestavi Klemen Drnovšek, Boštjan
Škoberne in Gregor Brinovec in na koncu
otroški pihalni orkester. Mentorji nasto-
pajočih so bili: Metka Podpečan, Jožica
Zupan, Jernej Ramšak, Božidar Bučevec,
Ivica Obrul, Klavdija Feguš, Slavi Gregl,
Nataša Burger, Aleš Stopinšek in Mar-
jan Grošelj, ob klavirski spremljavi Slavi
Gregl in Urške Vidic.
Glasbena šola je bila gostiteljica prijetnega
plesnega večera baletk baletne in srednje
baletne šole iz Ljubljane ter domačih ba-
2002-2003
110
2002-2003
Božena in Janez Prestor, upokojena učitelja
Tako kot je kruh hrana za telo, je glasba hrana za dušo. Kadar sva bila utrujena od dela in obveznosti, sva se spočila ob glasbi, plesu ali dobri gledališki predstavi. Ni nama bilo treba hoditi v prestolnico ali še kam dlje, vse to sva dobila v Zagorju, v našem prelepem kulturnem centru, kjer je pogosto »domovala« tudi glasbena šola. Bila sva na skoraj vsaki prireditvi, če ne sama, pa z otroki, ki sva jih učila. Revije pevskih zborov, nastopi orkestrov in baletnih skupin so bili zmeraj nekaj posebnega. Vse je bilo do potankosti pripravljeno in vrhunsko izvedeno. Vezna besedila, scena in glasba, vse to je bilo vedno v pravem sozvočju. Nekoč sem vprašal ravnateljico Danico Kovač, kdo ureja sceno, da je vedno pripravljena s takšnim okusom. Ponosno je odgovorila: »To ima pa naša Metka čez!« Še posebej morava poudariti pevska zbora pod vodstvom Mojce Zupan in Francija Stebana. Pa kako pomembno brazdo je zorala Jožica Zupan z orkestrom. Pravi bal-zam za dušo je pihalni orkester Viva. Da smo Zagorjani po svetu znani zaradi orkestra Svea, je »kriva« tudi glasbena šola, ki je vzgojila celo armado odličnih glasbenikov in jim vcepila ljubezen do glasbe. Tudi baletne predstave so na zavidljivi umetniški ravni. Razveseljivo je, da nastopajo vsi, ne samo »ta boljši«. S ponosom vedno lahko rečemo, da je Zagorje mesto glasbene kulture, za kar ima ogromno zaslug Rihard Beuermann, ki je bil oče pevske revije in zbora Vesna, pa tudi za denar se je znal potegniti. Ni se nam bati za prihodnost glasbene šole, saj jo vodijo sposobni in glasbeno izobraženi ljudje, ki imajo glasbo v srcih.
111
letk. Te so se lahko primerjale s starejšimi
vrstnicami, veliko znanja pa so pokazale
tudi same. V koreografiji Vojke Kokoši-
nek so odplesale valček iz Labodjega je-
zera, Damjana Jerman, Mateja Drnovšek,
Manja Brinovec in Aleksandra Debevec
so bile solistke v plesu Letni časi iz Pe-
pelke, Aleksandra Debevec je plesala solo
tudi v plesu Dvorne dame iz Pepelke.
Maja je bil jubilejni 25. mednarodni mla-
dinski pevski festival v Celju. V hudi med-
narodni konkurenci se imajo le redki pev-
ski zbori priložnost uvrstiti na festival in
se primerjati z vrstniki iz tujine. Iz Zagor-
ja sta bila to leto na festivalu zbor Vesna, ki
je prejel srebrno plaketo, in mladinski zbor
Juventus z glasbene šole, ki je prejel brona-
sto plaketo. Otroški pevski zbor Cicido pa
je imel osrednje mesto na cici koncertu,
s čimer je proslavil 15-letnico uspešnega
delovanja pod vodstvom Mojce Zupan.
Uspešno in glasbeno razgibano šolsko
leto so učitelji in nekdanji učenci Glasbe-
ne šole Zagorje kronali s skupnim nasto-
pom na festivalu Valvasorjevi večeri. To
leto je bil festival osmi po vrsti, kot zmeraj
je potekal v idiličnem okolju Valvasorjeve
kapele na Medijskem gradu. Prireditev je
v preteklih letih postala v strokovni javno-
sti prepoznavna in cenjena, med ljubitelji
komorne glasbe pa težko pričakovan do-
godek. 8. festival se je v marsičem razli-
koval od prejšnjih, saj je razširil geograf-
ski in časovni prostor z dodanimi novimi
vsebinami in tako prerasel v pravi poletni
kulturni utrip Zagorja.
V večeru Glasbene šole Zagorje so nasto-
pili Metka Podpečan na altovski kljunasti
flavti, Slavi Gregl na klavirju, Georg Brko-
vič na pozavni, Ivica Obrul na harmoni-
ki, Tanja Repe na flavti, Nejc Herman na
klarinetu, Urška Vidic na klavirju, Polona
Troha na klavirju, Neva Marn na sakso-
fonu, Monika Redenšek na violini, Urška
Meglič Sadiki na klavirju in Nataša Bur-
ger na flavti. Sodelovanje na festivalu je
bilo oddolžitev glasbeni šoli za njeno 55-
letno uspešno delovanje, prežeto z veliko
uspehi. Skoraj ne mine leto, da učenci z
različnih tekmovanj ne bi prinašali zla-
tih priznanj, zelo uspešna v slovenskem
prostoru sta tudi oba pevska zbora. Po-
membno mesto ima na šoli tudi mladinski
pihalni orkester, ki s tekmovanj v tujini
prav tako prinaša odličja. Od 26 učencev,
kolikor se jih je v zadnjem desetletju od-
ločilo za nadaljevanje šolanja na srednji
glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, je več
kot dve tretjini učencev pihal in trobil.
2002-2003
112
2002-2003
113
2003–2004
Na začetku šolske kronike za šolsko leto
2003/2004 je zapisano tisto, kar se v de-
lovanju Glasbene šole Zagorje ponavlja
skozi vso njeno zgodovino – prostorska
stiska. Za 257 učencev in 20 učiteljev ter
za vse spremljajoče dejavnosti je šola pre-
prosto pretesna. Učiteljskemu kolektivu
se je pridružila učiteljica violine Katja
Mohorko, tako da so po mnenju vodstva
šole vsi predmeti kadrovsko dobro pokri-
ti. Kakovost pedagoškega dela je na zelo
visoki ravni, znanje in izkušnje šola prena-
ša tudi drugim. V okviru strokovnega iz-
popolnjevanja je zavod za šolstvo povabil
učiteljico Mojco Zupan, da skupaj z zbo-
rom Cicido izvede dva programa zborov-
ske šole za vzgojitelje in učitelje osnovnih
in glasbenih šol na Slovenskem. Na semi-
narju v Celju je Mojca Zupan predavala o
upevanju zbora in skupaj z zborom izve-
dla glasbeno delavnico. Tak način prena-
šanja izkušenj je naletel na odličen odziv
pri vzgojiteljih in učiteljih z željo, da bi to
postala stalna praksa.
Oktobra so učenci glasbene šole popestri-
li program praznovanja 100-letnice topli-
ške šole, mentorica Ivica Obrul pa je že
pripravljala skupino za odhod v Velikovec
v Avstrijo na prireditev Tri kulture, en
koncert. Na koncertu ljudske glasbe so po-
leg Avstrijcev in Hrvatov sodelovali tudi
Zagorjani – harmonikar Robert Lazar ter
kitarista Gregor Troha in Miha Jan –ter
zaigrali nekaj Avsenikovih skladb z nepo-
grešljivo Golico.
Predpraznično decembrsko vzdušje je
najprej ogrel koncert Big banda Zagorje,
v katerem so prekaljeni glasbeniki, člani
pihalnih orkestrov Viva in Svea, tudi ne-
kdanji učenci zagorske glasbene šole. Sle-
dila sta tradicionalna novoletni koncert
pihalnega orkestra Viva in božično-novo-
letni koncert glasbene šole. Ob nastopih
godalnega orkestra ter zborov Cicido, Ju-
ventus in Vesna sta vzbudili pozornost so-
listki Eva Koprivšek in Saša Hace, gosta
večera sta bila Anda in Chris Eckman, ki
je član svetovno znane rockskupine The
Walkabouts.
114
2003-2004
Blaž Herman
Kristijan Kovač
Saša Peterlin z mentorico Slavi Gregl na tekmovanju v Zagrebu
115
Za regijsko tekmovanje mladih glasbeni-
kov so se pripravljali flavtistke Sara Her-
man, Vita Benko in Mateja Drnovšek iz
razreda Nataše Burger, Eva Vrtačnik iz
razreda Metke Podpečan in klarinetist
Boštjan Škoberne iz razreda Marjana
Grošlja. Vrnili so se z izjemnimi dosež-
ki: Eva Vrtačnik, Mateja Drnovšek, Vita
Benko in Boštjan Škoberne z zlatimi pri-
znanji za doseženih 90 ali več točk in Sara
Herman s srebrnim priznanjem. Korepe-
titorki sta bili Slavi Gregl in Urška Vidic.
Zmagovalci so se predstavili na koncertu
v Domžalah. Boštjan Škoberne je tudi na
državnem tekmovanju prejel zlato plaketo,
Eva Vrtačnik srebrno in še posebno nagrado
za najbolje izvedeno obvezno skladbo, Ma-
teja Drnovšek in Vita Benko pa sta prejeli
bronasti plaketi. Pianistka Saša Peterlin z
mentorico Slavi Gregl je nastopila na med-
narodnem tekmovanju na Hrvaškem in za
nastop prejela priznanje. Na srednjo glas-
beno šolo so bili sprejeti flavtistka Vita
Benko, trobentač Matic Bovhan, kitarist
Jure Jahn in na smer glasbene pedagogike
Simon Prašnikar.
Ob 50-letnici Glasbene šole Litija sta bili
tam zasavska instrumentalna in plesna
revija. Iz Zagorja so se predstavili nagra-
jenci z državnega tekmovanja, 20 učenk
baletnega oddelka pod vodstvom Vojke
Kokošinek pa je odplesalo nekaj plesov iz
baleta Pepelka.
Na 19. republiško revijo otroških in mla-
dinskih pevskih zborov v Zagorju je pri-
šlo kar 1.850 mladih pevcev, zbranih
v 44 zborov iz vse Slovenije. Merila za
sodelovanje na reviji so bila, kot zmeraj,
kakovost, umetniška vrednost programa
in primernost programa zasedbi zbora.
19. revija je bila do zdaj največji uspeh za
otroško zborovstvo v Zagorju.
Otroški pevski zbor Cicido pod vodstvom
Mojce Zupan in s klavirsko spremljavo
Urške Vidic je osvojil prvo mesto in naziv
zlati zbor ter še posebni priznanji za naj-
bolj prepričljiv zbor na reviji in za najbolj
prepričljivo izvedbo ljudske pesmi Sveti Ja-
nez Nepomuk. Zbor je v tekmovalnem pro-
gramu zapel pesmi Debeli Kum Marijana
Lipovška, skladbo Sveti Janez Nepomuk,
ki jo je po ljudskem izročilu zapisala Mojca
Zupan, in Pesem poskočnico A. Pascanuja
na slovensko besedilo Jožeta Humra.
Dobro se zavedam, da k uspešnemu na-
stopu otroškega zbora v veliki meri pripo-
more pianist, je ob uspehu poudarila zbo-
rovodkinja Mojca Zupan. Otroški pevski
zbor Cicido ima srečo, da se lahko zahvali
2003-2004
116
2003-2004
117
dvema odličnima korepetitorkama Slavici
Gregl in od leta 2002 Urški Vidic.
Uspeh zborovskega petja na zagorski glasbe-
ni šoli je dopolnil mladinski zbor Juventus
pod vodstvom Francija Stebana s srebrnim
priznanjem, zborovskega petja v Zagorju v
celoti pa še mladinski zbor Vesna pod vod-
stvom Riharda Majcna, tudi s priznanjem
zlati zbor.
Delavski dom Zagorje je v pozdrav pomla-
di organiziral prireditev Pokaži, kaj znaš in
v gaj pred stavbo povabil pogumne mlade
glasbenike. Iz glasbene šole so prišli har-
monikarja Robert Lazar in David Novak
ter klarinetist Gregor Brinovec. Odigrali
so nekaj poskočnic, pihalni orkester Viva
pa je prišel kar z vaje na odru delavskega
doma in z balkona pred knjižnico odigral
nekaj skladb. Harmonikarji Robert Lazar,
Gregor Strmljan in Blaž Izlakar, klarine-
tist Gregor Brinovec in tolkalec Luka Ko-
pušar so poskrbeli za vzdušje ob odprtju
razstave akademskega slikarja Marjana
Skumavca v Galeriji Medija.
Baletni oddelek pod vodstvom mentorice
in koreografinje Vojke Kokošinek se je
pripravljal na plesni dogodek leta. Pred-
stava Pepelka na glasbo Sergeja Prokofje-
va je bila zelo zahteven projekt, plesalke
pa so pokazale toliko nadarjenosti, da ne
bo presenečenje, če bo katera izmed njih
svojo poklicno pot posvetila baletu. Tanja
Hrastelj je imenitno odplesala vlogo Pe-
pelke, mačeha je bila Urška Gruden, hčer-
ki Aleksandra Debevc in Eva Hrastelj. K
izjemnemu uspehu predstave so pripomo-
gle prav vse plesalke, poleg omenjenih še
Špela Ramšak, Saša Pikelj, Damjana Jer-
man, Neja Kovač, Hana Lapornik, Liza
Kokole, Nada Ihanec, Teja Ramšak, Maša
Renčof, Neža Vrtačnik in Mateja Drnov-
šek. Sodelovali so tudi razigrani najmlajši,
celo plesalec je med njimi.
Vsako drugo leto konec maja Zagorje
za dva dni preplavijo mili zvoki stoterih
flavt, tako priljubljenega glasbila v tem
kraju. Peto jubilejno srečanje flavtistov se
je uradno preimenovalo v festival in tudi
program se je nekoliko spremenil ter se še
bolj približal širšemu občinstvu. Umetni-
ški vodja in organizator Matej Zupan je v
Zagorje povabil Orkester Slovenske vojske
s solisti, Big band RTV Slovenija in Mate-
ja Grahka ter Orkester slovenskih flavti-
stov, iz tujine pa tako zanimiva imena, kot
so Salvatore Vella iz Italije, Pariški kvartet
flavt, Raffaele Trevisani iz Italije, Robert
Dick iz ZDA, Tadeu Coelho iz Brazilije in
ameriški orkester flavt. V avli delavskega
2003-2004
118
2003-2004
Danica Kovač, nekdanja ravnateljica Glasbene šole Zagorje
Prag glasbene šole v Zagorju sem prvič prestopila leta 1960 kot majhna deklica, polna želja in načrtov, kako bo glasba izpolnjevala moje življenje. Glasba je bila sestavni del življenja naše družine, saj sta oče in mati igrala na citre, pesem pa je pogosto bogatila večere v naši hiši.Tako rekoč v zibelko mi je bilo položeno, da se bom ukvarjala z glasbo, kar se je tudi uresničilo. Po 29 letih, ko je bil za mano študij na srednji glasbeni šoli in akademiji za glasbo v Ljubljani ter 19 let službovanja na Osnovni šoli Toneta Okrogarja, sem se ponovno vrnila v Glasbeno šolo Zagorje na delovno mesto ravnateljice šole. To delo sem z veseljem in predanostjo opravljala celih 15 let in spomini, ki me vežejo na ta čas, so povezani ne samo z veliko dela in odgovornosti, ampak tudi z uspehi, veliko srečanji in z neštetimi lepimi dogodki, ki so me napolnjevali z radostjo ter mi dajali voljo in energijo za vedno nove izzive.Ko zdaj gledam na prehojeno pot, me navdajata sreča in ponos, da je Glasbena šola Za-gorje postala v kraju, regiji in širše prepoznavna kot ustanova, v kateri se ob predanosti učiteljev kalijo mladi glasbeni upi vseh predmetnih področij in zvrsti. Moja pot v glasbeni šoli se je končala v letu 2004, kar pa ne pomeni, da ne spremljam več dela in uspehov, ki jih pod novim vodstvom dosegajo učenci skupaj z učitelji te šole. Ob vsakokratnem srečanju z njimi sem neizmerno vesela in ponosna, da sem kamenček v mozaik njiho-vega dela prispevala tudi sama.
119
doma je vrvelo od preizkušanja glasbil naj-
večjih svetovnih proizvajalcev, v stekleni
dvorani so ugledni gostje na glasbenih de-
lavnicah nesebično prenašali svoje znanje
na veliko mladih flavtistov ne le iz Slove-
nije, ampak tudi iz Hrvaške, Avstrije, Itali-
je, v veliki dvorani pa so se vrstili vrhunski
koncerti virtuozov. Osrednji skupni kon-
cert je bil v zagorski župnijski cerkvi, kjer
je na samostojnem koncertu navdušil tudi
ameriški orkester flavt. Nepozabno. Festi-
val flavtistov je brez dvoma najuspešnejša
tovrstna prireditev v Evropi.
Na vseh zasavskih glasbenih šolah so de-
lovali šolski pihalni orkestri in ravnatelji
so se dogovorili, da organizirajo revijo
otroških orkestrov. Potekala je v dveh de-
lih, v Trbovljah in Laškem, kjer je nastopil
tudi otroški orkester zagorske glasbene
šole. Hkrati se je rodila še revija godalnih,
harmonikarskih in Orffovih orkestrov,
prav tako na ravni Zasavja. V Trbovljah
se je predstavil godalni orkester zagorske
glasbene šole pod vodstvom Katje Žekar.
Zlati zbor Cicido je ob koncu šolskega
leta ponovno spomnil na velik uspeh, do-
sežen na republiški reviji. Mladi pevci so
nastopili na cici koncertu, ob njih pa še
cela kopica najmlajših glasbenikov, več-
inoma učencev prvega razreda: flavtistki
Klara Majdič in Katja Kreže, klarinetist
Andraž Blaznik, trobentač Blaž Herman,
klavirski duo v sestavi Tanja Hriberšek in
Maruša Jelševar, violinski trio v sestavi
Klara Jerman, Ana Kuder in Anja Šribar,
kitarist Črt Dragar, harmonikar David
Novak, duo flavt v sestavi Anja Podpečan,
Tanja Komučar in pianistka Saša Peterlin,
klavirski duo v sestavi Manca Kos in Ta-
nita Ostrožnik, trio flavt v sestavi Barbara
Razboršek, Klara Veteršek, Barbara Šva-
gan in pianistka Ana Bovhan, rogist Kri-
stijan Kovač ter skupine predšolskih otrok
glasbene pripravnice.
Ravnateljici Danici Kovač in nekaterim
članom sveta šole se je iztekal štiriletni
mandat. Februarja je bil objavljen razpis
za ravnatelja in edina se je prijavila Met-
ka Podpečan, profesorica oboe z nazivom
svetovalka, večletna učiteljica kljunaste
flavte, flavte in oboe na Glasbeni šoli Za-
gorje. Aprila jo je svet šole imenoval na
mesto ravnateljice, po pozitivnem mnenju
Občine Zagorje pa je dalo maja soglasje
tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport. Metka Podpečan je ravnateljevanje
s 5-letnim mandatom začela 1. septembra,
z začetkom novega šolskega leta.
2003-2004
120
2003-2004
Baletke na odprtju razstave Franca Kopitarja v galeriji Medija
Violonistka Anja Bukovec in godalni orkester
121
2004–2005
Ob novi ravnateljici Metki Podpečan je
bilo na začetku šolskega leta še nekaj
kadrovskih sprememb v učiteljskem zbo-
ru. Na delovno mesto učiteljic kljunaste
flavte in flavte so sprejeli študentki Anjo
Brglez in Tanjo Repe kot pogodbeni sode-
lavki, učitelja klarineta in saksofona Gre-
gorja Troho pa so zaposlili za polovični
delovni čas. Na šoli je bilo pri individu-
alnem in skupinskem pouku skupaj 300
učencev.
V jesenskih dneh je bilo v Zagorju dvoje
praznovanj obletnic, ki ju je s programom
sooblikovala tudi glasbena šola. Na praz-
novanju 200-letnice podjetja IGM sta
igrala pihalni orkester Viva in šolski go-
dalni orkester. Godbeniki so s koncertom
pred delavskim domom pozdravili tudi
prihod predsednika države Janeza Dr-
novška, godalni orkester pa se je v veliki
dvorani predstavil skupaj z odlično violi-
nistko Anjo Bukovec, ki je navdušila tako
mlade glasbenike kot goste v dvorani.
Mladi bi vsekakor želeli še kdaj nastopati
z njo, pa tudi Anja je izrekla kopico po-
hvalnih besed na račun orkestra. Anja Bu-
kovec je zaigrala tudi v duetu s flavtistom
Markom Zupanom, ki se izpopolnjuje na
podiplomskem študiju v Parizu. Tudi slo-
vesnosti ob 130-letnici župnijske cerkve v
Zagorju je dal praznični ton nastop pihal-
nega orkestra Viva, ob njem pa še nastop
oboistke Eve Vrtačnik in kvarteta flavt v
zasedbi Andreja Grčar, Veronika Razbor-
šek, Tanja Jarc in Barbara Miklič.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture
3. decembra je bilo v galeriji Medija od-
prtje razstave zagorskega rojaka, akadem-
skega slikarja Franca Kopitarja. Kulturni
program je bil drugačen, kot smo ga vaje-
ni ob takšnih priložnostih, zato pa toliko
bolj zanimiv. Baletke glasbene šole so s
plesnimi točkami odlično zaokrožile pri-
reditev.
Prostorska stiska (!) glasbene šole je vod-
stvo in učitelje silila k različnim rešitvam.
Predvsem zaradi velikega števila učencev
je bilo nemogoče kolikor toliko normalno
izpeljati tako imenovane notranje »pro-
122
2004-2005
Rudi Medved, direktor Kulturnega centra Delavski dom Zagorje
V veliko veselje mi je bilo pomagati glasbeni šoli, da notranje javne nastope končno za-čne pripravljati v normalnih razmerah in omogoči vsem staršem ter drugim zainteresi-ranim, da lahko spremljajo nastope svojih otrok. Spominjam se tako imenovanih »pro-dukcij« na začetku devetdesetih let, ko je hči začela obiskovati glasbeno šolo in se učiti igranja violine. Velikokrat sem na vrat na nos hitel iz Ljubljane, da bi ujel hčerin nastop v zgodnjem popoldnevu. Starši, babice, dedki, strici in tete smo se nekako stlačili v dvora-nico glasbene šole in hlastaje za zrakom čakali na »svojega otroka«. Stisnjenost v maj-hen prostor, utrujenost po službi in poln želodec po na hitro »vase zmetanem« kosilu so naredili svoje in za vedno mi bo ostal v spominu strah, da ne bi med nastopom malčkov zadremal in morda še zasmrčal. Tako je imela žena za vsak slučaj eno oko zmeraj na meni. Ko je hči rasla in kazala vse večje veselje do violine, je bilo treba kupiti glasbilo. Nekega peklensko vročega poletnega dne smo se odpravili po ljubljanskih trgovinah kupovat violino. Z ženo sva hitro ugotovila, da ne veva, kako se kupuje glasbilo, pa smo zavili v staro Ljubljano v podstrešno delavnico gospoda Demšarja, znanega izdelovalca violin. Gori, pod streho, je bila še veliko hujša vročina kot zunaj, kupovanje violine pa cela znanost. Spominjam se, da sem bolj malo poslušal strokovnjaka za violine in si le želel čim prej ven, da ne omedlim od slabosti. Ko smo se dogovorili in izbrali violino, pa je zaradi cene vročina še huje pritisnila. Do takrat se mi ni niti sanjalo, koliko stanejo glasbila. A je bilo vredno. Hči je prek glasbene šole v naš dom prinesla zanimanje za glasbo in prebudila malce uspavano ljubezen do nje. Od takrat sva z ženo zahajala na koncerte, sprva bolj na tiste, na katerih je nastopala najina violinistka, pozneje pa vse pogosteje tudi na druge, tako dolgo, da je zanimanje za glasbo postalo moj poklic.
123
dukcije« na šoli. Ob dobrem sodelovanju
med Glasbeno šolo Zagorje in Kulturnim
centrom Delavski dom Zagorje ni bilo
težko najti skupnega jezika in »produkci-
jo« preseliti v veliko dvorano delavskega
doma. Šola je »produkcijo« preimenovala
v 1. javni nastop ter v nabito polni dvorani
staršem in vsem drugim zainteresiranim
omogočila spremljanje ustvarjalnosti mla-
dih glasbenikov. Več kot 2 uri in pol dolg
nastop je bil utrudljiv za nastopajoče, za
obiskovalce pa nikakor ne. V šolski kro-
niki je zapisano: »Noben poslušalec nam
ni ušel.«
Novo leto je bilo pred vrati, na kar je naj-
prej opominjal vsakodnevni otroški vrvež
ob prednovoletnih prireditvah za najmlaj-
še. Otroški pevski zbor Cicido pod vod-
stvom Mojce Zupan je pripravil vrstnikom
pravljično popotnico v čarobne praznične
dni, magični večer sta obljubila dirigent
Drago Peterlin in predsednik Vladimir
Kojnik, podpisana pod vabilo na magični
koncert zabavne, revijske in domače glas-
be v izvedbi pihalnega orkestra Viva. To
je bil zadnji novoletni koncert Vive pod
predsedovanjem Vladimirja Kojnika, ki
se je po letih vodenja poslovil. Želja po-
novno nastopiti skupaj z violinistko Anjo
Bukovec se je izpolnila organizatorjem
in nastopajočim na božično-novoletnem
koncertu glasbene šole. Poleg nje so pri-
šli voščit praznike tudi nekdanji učenci,
ki nadaljujejo šolanje na srednji glasbeni
šoli ali glasbeni akademiji. Gosta sta bila
flavtist Marko Zupan in pianistka Polona
Troha. To je bil večer glasbe in pesmi, v
katerem so zbori Cicido, Juventus in Ves-
na ter godalni orkester ob izjemnih soli-
stičnih vložkih gostov dobesedno začarali
občinstvo. V glasbeni šoli so sklenili tudi
v prihodnje na tovrstne prireditve redno
vabiti nekdanje učence, ki nadaljujejo šo-
lanje tudi po končani nižji glasbeni šoli.
Poleg pevskih in instrumentalnih revij na
državni ravni, ki imajo že dolgoletno tra-
dicijo, je bila 15. januarja v Celju 1. revija
klasičnih baletnih šol in društev Republi-
ke Slovenije. Zbralo se je kar 180 učenk
in učencev iz vse Slovenije, med njimi
tudi baletke iz zagorske glasbene šole pod
mentorstvom Vojke Kokošinek. Nastopile
so s štirimi točkami v različnih starostnih
skupinah in navdušile.
Blizu pa je bilo že regijsko tekmovanje
mladih glasbenikov. Na državno tekmova-
nje se je uvrstil harmonikar David Novak
iz razreda Ivice Obrul pa tudi trobentači
Matic Golob, Blaž Herman in Aleš Grom
2004-2005
124
2004-2005
125
ter rogist Kristijan Kovač iz razreda Dra-
ga Peterlina. Kristijan Kovač si je na držav-
nem tekmovanju priigral zlato plaketo, Da-
vid Novak srebrno, Blaž Herman bronasto,
Matic Golob in Aleš Grom pa sta se vrnila
s priznanji. Pri klavirju jih je spremljala
Slavi Gregl. V Gorici je bilo mednarodno
tekmovanje violinistov, od koder se je Je-
rica Keršnik pod mentorstvom Jožice Zu-
pan in ob klavirski spremljavi Urške Vidic
vrnila z diplomo za sodelovanje.
Z glasbo, ki jo človek posreduje drugemu,
razkriva svoj notranji svet, misli, občutke
in čustva in zaradi njih je ta svet kljub vse-
mu poln majhnih lepot in ljubezni. S to
mislijo je ravnateljica Metka Podpečan, to
leto dobitnica plakete dr. Slavka Gruma,
povabila v svet glasbe, na pomladanski
koncert. Odprli so ga člani godalnega or-
kestra z dirigentom Klemnom Benkom in
klavirsko spremljavo Polone Troha (pri-
hodnje leto bo nadaljevala šolanje na aka-
demiji za glasbo), nadaljevala pa komorna
skupina flavt z dirigentko Natašo Burger.
V nadaljevanju so se predstavili učenci
različnih letnikov: Neža Martinčič – klju-
nasta flavta, Jerica Keršnik – klavir, Blaž
Izlakar – harmonika, kvartet kitar v sesta-
vi Mateja Doležalek, Uroš Sršen, Bernard
Flere in Črt Dragar, Jerica Keršnik – vio-
lina, Klara Šafner – kljunasta flavta, Anja
Udovč – klavir, kvartet violin v sestavi
Brigita Razboršek, Jerica Keršnik, Kaja
Kosi in Anja Miklavčič, Matic Golob
– trobenta, Aleš Grom – trobenta, David
Novak – harmonika, Blaž Herman – tro-
benta, Kristijan Kovač – rog, Eva Vrtač-
nik – oboa, Aleksandra Debevec – klavir,
trobilni kvintet v sestavi Aleš Grom, Blaž
Herman, Kristijan Kovač, Vito Poredoš in
Kristijan Ferme, Gregor Brinovec – kla-
rinet, Blaž Izlakar – harmonika, Robert
Lazar – harmonika in Luka Groboljšek
– baskitara, kvartet tolkal v sestavi Laura
Mercina, Luka Kopušar, Luka Jazbinšek
in Dorian Hauptman ter otroški pihalni
orkester pod vodstvom Draga Peterlina.
Poleg državnih tekmovanj učenci glasbene
šole odhajajo tudi na tekmovanja v tujino.
Dve taki sta bili to pomlad, v Požarevcu v
Srbiji in v Zagrebu na Hrvaškem. Na tek-
movanji so odšle: v Zagreb flavtistki Klara
Veteršek in Sara Herman, v Požarevac pa
Maruša Grošelj in Tanja Jarc, ki sta osvo-
jili srebrno plaketo, vse so varovanke Na-
taše Burger. Pri klavirju jih je spremljala
Urška Vidic.
Na mednarodnem tekmovanju »Flauta Au-
rea« v Zagrebu se je zgodil največji solistični
2004-2005
126
2004-2005
Mateja Drnovšek, Tanja Jarc, Maruša Grošelj, Sara Herman, učenke glasbene šole
V glasbeno šolo smo prvič vstopile pred približno desetimi leti. Nanjo nas veže veliko lepih spominov. Z željo po pridobivanju novih izkušenj in znanja smo se udeleževale različnih tekmovanj in seminarjev. Aprila lani nas je pot zanesla v Srbijo, kjer smo na-kupovale, posedale v gostilni s čevapčiči in poslušale srbsko glasbo ter se ob gledanju televizije učile cirilico. Zašle pa smo tudi na tamkajšnjo glasbeno šolo in se udeležile tekmovanja. Vzklik »Mitja, pazi tramvaj!« nas spominja na sprehod po Zagrebu, med katerim smo se ustavili na tržnici, kmalu potem pa igrali na mednarodnem tekmovanju. V letošnjem šolskem letu smo se začele pripravljati na državno tekmovanje komornih skupin s pihali. Da bi se na tekmovanju čim bolje odrezale, smo se pripravljale ob na-svetih dveh priznanih flavtistov, profesorice Renate Penezič v Novi Gorici in profesorja Mateja Zupana. Poleg tega pa se z veseljem pripravljamo na ponovni obisk v Požarevcu, kjer bomo lahko poleg truda okusile tudi slastne čevapčiče. Glasba je v tem času po-stala pomemben del našega življenja, zato smo se odločile, da šolanje nadaljujemo na srednji glasbeni šoli, za kar je bil potreben sprejemni izpit, ki smo ga uspešno prestale. Do vseh teh uspehov pa ne bi prišle brez naše stalne spremljevalne ekipe: ravnateljice Metke Podpečan, mentorice Nataše Burger, korepetitorke Urške Vidic in voznika Mitje Zupana, s katerimi si ob uspehih in neuspehih delimo smeh in solze.
127
uspeh v zgodovini Glasbene šole Zagorje.
Klara Veteršek je v konkurenci 47 flavtistov
osvojila 5. mesto in s tem nagrado mesta
Zagreb. Zelo dobro je tekmovalni program
odigrala tudi Sara Herman.
Obiskovalci delavskega doma so v sobo-
to, 23. aprila, videli plesni dogodek, ki
se ga ne bi sramovali tudi najzahtevnejši
poznavalci. Plesalke in plesalec baletnega
oddelka Glasbene šole Zagorje pod men-
torstvom Vojke Kokošinek ter plesalke in
plesalci Srednje glasbene in baletne šole
Ljubljana so pričarali nepozabno doživet-
je plesa. Ob domačih baletkah in baletni-
ku sta navdušili nekdanji učenki iz Zagor-
ja – Ana Hrastelj in Alena Medich.
Mladinski pevski zbor Juventus z zboro-
vodjo Francijem Stebanom je redni gost
mednarodnega mladinskega pevskega
festivala v Celju. Na 26. po vrsti je zbor
ob klavirski spremljavi Urške Vidic prejel
bronasto plaketo in posebno priznanje za
najboljšo izvedbo slovenske pesmi. Zbor je
izvedel pesem Čez noč, čez noč na bese-
dilo Otona Župančiča skladateljice Urške
Magdalene Kos, nekdanje učenke Glas-
bene šole Zagorje. Zbor Juventus je bil
uspešen tudi na 1. regijskem tekmovanju
otroških in mladinskih zborov, kjer je pre-
jel srebrno priznanje. Otroški pevski zbor
Cicido z zborovodkinjo Mojco Zupan pa
je tudi na tem tekmovanju v svoji katego-
riji zasedel 1. mesto in prejel nagrado za
najboljši otroški zbor.
Še nekaj nastopov in javnih predstavitev
je bilo pred koncem šolskega leta in se-
veda zdaj že tradicionalni cici koncert s
predstavitvijo najmlajših. Na tokratnem
koncertu so nastopili: otroški pevski zbor
Cicido, Tanita Ostrožnik – klavir, Andraž
Blaznik – klarinet, Maruša Jelševar – kla-
vir, Klemen Škoberne – klavir, Klara Jer-
man – violina, Ajda Ihanec – kitara, Anja
Javoršek – kljunasta flavta, Urška Udovč
– kljunasta flavta, Anja Drnovšek – klju-
nasta flavta, David Novak – harmonika,
Žan Pirc – harmonika, Aljaž Podpečan
– klavir, Lučka Guna – klavir, Ana Štravs
– klavir, Anja Miklavčič – violina, Matic
Golob – trobenta, Anja Podpečan – flav-
ta, učenke nižjih razredov baleta ter učen-
ci predšolske skupine in pripravnice.
Tako se je končalo šolsko leto 2004/2005,
naslednje bo jubilejno, saj Glasbena šola
Zagorje praznuje 60-letnico.
2004-2005
128
2004-2005
Diplomantka srednje baletne šole Ana Hrastelj
Alena Medich - prvonagrajenka državnega tekmo-vanja mladih baletnih plesalcev
Klara Veteršek v družbi najboljših flavtistk in žirije, Zagreb
Veselje ob uspehu, Požarevac
129
2005–200660 let Glasbene šole Zagorje
»Kaj, ali jih bo že šestkrat po deset?« je ob
jubileju začuden upokojeni ravnatelj Glas-
bene šole Trbovlje in skladatelj Marijan
Korošec. »Odlično skrivate leta. Saj pravijo,
da kakovost potrebuje svoj čas zorenja. Moji
vtisi govorijo o prevzemajočem delu oddelka
za klasični balet in delo otroškega zbora.
Toliko let, tako visoka kakovost, kako vam
to uspe?«
Šolsko leto 2005/2006, v katerem Glasbe-
na šola Zagorje praznuje 60-letnico, se je
začelo z darilom, za katerega pa se je bilo
treba zelo potruditi.
Harmonikar David Novak iz razreda Ivice
Obrul je 24. septembra na mednarodnem
tekmovanju Fisa … Armonie a Trieste na
Opčinah pri Trstu v svoji kategoriji dosegel
97 točk in osvojil absolutno 1. mesto v kate-
goriji ter zlato plaketo.
Decembra je glasbena šola predstavila
celotno paleto ustvarjalnosti. Najprej je
baletni oddelek pod mentorstvom Vojke
Kokošinek premierno izvedel predstavo
Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Sledil je
koncert z naslovom Kuža pazi in še kaj,
tokrat posvečen Janezu Bitencu, skladate-
lju najlepših pesmic za otroke. Koncert so
v treh izvedbah poslušali vsi učenci nižje
stopnje zagorskih osnovnih šol in otroci iz
vrtcev. Dvorana delavskega doma je bila
tudi tokrat premajhna za vse, ki so žele-
li slišati novoletni koncert mladinskega
pihalnega orkestra Viva in božično-novo-
letni koncert glasbene šole.
Na slavnostni akademiji ob slovenskem kul-
turnem prazniku je pedagoginja Glasbene
šole Zagorje Nataša Burger prejela plaketo
dr. Slavka Gruma. V obrazložitvi je med
drugim zapisano, da Nataša Burger v
Glasbeni šoli Zagorje z veliko predanost-
jo poučuje prečno flavto. Njeni učenci
uspešno tekmujejo na regijskih, državnih
in mednarodnih tekmovanjih, kot solisti
nastopajo na številnih koncertih, združu-
jejo pa se tudi v komorne skupine, ki po-
pestrijo marsikatero prireditev v Zagorju.
Njene učenke so se ji oddolžile le nekaj
130
2005-2006
Delavci Glasbene šole Zagorje v šolskem letu 2005/2006
Redno zaposleni pedagoški delavci in njihovi predmeti
Klemen Benko – violina, godalni orkesterNataša Burger – flavtaTito Corona – klarinetSlavi Gregl – klavir, korepetitorkaVojka Kokošinek – balet, baletna pripravnicaIvica Obrul – harmonikaDrago Peterlin – trobila, kljunasta flavta, mladinski pihalni orkesterIna Prašnikar – flavta, kljunasta flavtaJernej Ramšak – kitaraKatarina Skrinjar – nauk o glasbiFranci Steban – nauk o glasbi, mladinski pevski zbor JuventusAleš Stopinšek – saksofonDejan Tabor – tolkalaGregor Troha – klarinet, saksofonUrška Vidic – klavir, korepetitorkaMojca Zupan – klavir, korepetitorka, predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, otroški pevski zbor CicidoKatja Žekar – violina, godalni orkester (porodniški dopust)Metka Podpečan – ravnateljica, oboa, kljunasta flavta
Pogodbeno zaposleni pedagoški delavci in njihovi predmeti
Darko Bučevec – violončeloMarjan Grošelj – klarinetTanja Repe – flavta, kljunasta flavtaJožica Zupan – violina
Računovodsko-administrativni in tehnični delavci
Nada Kukovica – tajnica, računovodkinjaDemetrij Zupan – hišnik, vzdrževalecDesanka Glavač – čistilka
131
dni za tem. Kvartet flavt v sestavi Mate-
ja Drnovšek, Tanja Jarc, Sara Herman in
Maruša Grošelj je na državnem tekmova-
nju mladih slovenskih glasbenikov v svoji
kategoriji osvojil bronasto plaketo.
Šola ostaja kovnica glasbenih talentov, saj
je marca leta 2006 kar 7 učencev opravilo
sprejemni preizkus znanja in bilo sprejetih
na srednjo glasbeno šolo. Flavtistke Maruša
Grošelj, Sara Herman in Tanja Jarc, violist-
ka Eva Koprivšek, oboistka Eva Vrtačnik in
džezbobnar Luka Kopušar bodo nadaljevali
šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli
Ljubljana, Kristijan Ferme pa se bo izpo-
polnjeval v igranju bariton tube na Srednji
glasbeni šoli Celje.
Pomlad je v znamenju priprav na pro-
slavljanje visokega jubileja glasbene šole.
Še prej bo v Zagorju srečanje godalnih
orkestrov zasavskih glasbenih šol, godal-
ni orkester pa bo nastopil tudi na samo-
stojnem koncertu in predstavil zgodovino
orkestrske glasbe. Mladi pihalci odhajajo
na mednarodno tekmovanje v Požarevac
v Srbijo.
Tradicionalni pomladanski koncert je v
jubilejnem letu združen z osrednjo sloves-
nostjo, na kateri se bodo predstavili zdajš-
nji in nekdanji učenci zagorske glasbene
šole. Pa to še ni vse v tej razigrani pomla-
di, saj je to leto tudi leto republiške revije
otroških in mladinskih pevskih zborov, na
kateri bosta nastopila zbora Cicido in Ju-
ventus, ter leto 6. mednarodnega festivala
flavtistov. Konec šolskega leta bo tradici-
onalni cici koncert, zanimiv program pa
pripravljajo tudi različne komorne zased-
be, ki delujejo na šoli.
Vsako šolsko leto v 60-letni zgodovini
Glasbene šole Zagorje je posebno in ne-
ponovljivo. Vsako leto oblikujejo ljudje,
učenci in učitelji. V šolskem letu 2005/20-
06 je v glasbeno šolo k individualnemu
pouku vpisanih 189 učencev. 33 se jih uči
igranja na klavir, 20 harmoniko, 22 violi-
no, 1 violončelo, 19 kitaro, 21 kljunasto
flavto, 29 flavto, 2 oboo, 14 klarinet, 5
saksofon, 1 rog, 9 trobento, 2 tubo in 11
na tolkala. Na petih oddelkih baleta je 55
učenk in učenec, v baletni pripravnici 36,
na oddelku za sodobni ples pa 8. Nauk o
glasbi obiskuje 187 učencev, 12 jih je pri
predšolski glasbeni vzgoji in 24 v glasbeni
pripravnici.
Poleg rednega pouka na šoli poteka vrsta
interesnih dejavnosti. V godalnem orke-
stru pod vodstvo Klemna Benka je 25
2005-2006
132
2005-2006
2. revija klasično-baletnih šol in društev Slovenije v Sežani
Vojka Kokošinek se posvetuje z organizatorko Alenko Tomc
133
članov, v mladinskem pihalnem orkestru
Viva pod vodstvom Draga Peterlina 45,
v mladinskem pevskem zboru Juventus
pod vodstvom Francija Stebana 28 in v
otroškem pevskem zboru Cicido pod vod-
stvom Mojce Zupan 46 članov. 8 učencev
sodeluje v dveh skupinah kljunastih flavt
pod vodstvom Metke Podpečan, v ko-
morni skupini Nataše Burger jih je 20, v
skupini Ivice Obrul 6, v skupini Gregorja
Trohe 5, v skupini Metke Podpečan 8, v
skupini Draga Peterlina 5 in v skupini Jer-
neja Ramšaka 4.
Skupna želja zdajšnjih pedagogov in vseh
generacij pred njimi je bila in bo zagotav-
ljati kakovosten pouk in visoko raven zna-
nja. To je Glasbeni šoli Zagorje uspevalo
od njenih začetkov do danes, zdajšnja ge-
neracija pa je trdno odločena nadaljevati
uspešno tradicijo šole. Poslanstvo šole pa
ni le učenje igranja na različna glasbila. Je
veliko več. Je vzgoja, je negovanje ljubezni
do glasbe. Zato si toliko mladih iz zagor-
ske glasbene šole izbere glasbo za sopo-
tnico na poklicni poti. Zagorska dolina z
njimi bogati slovenski in evropski kulturni
prostor, največje bogastvo pa je, da se po
šolanju vračajo tja, kjer so prebrali prve
note in vzgajajo nove rodove ljubiteljev
glasbe, poklicnih glasbenikov in odličnih
pedagogov. Glasbena šola načrtno spod-
buja mlade talente k nadaljnjemu izob-
raževanju, kar se ji bogato obrestuje, saj
tako nima večjih težav pri pridobivanju
novih generacij strokovno usposobljenih
učiteljev.
Pregled zgodovine Glasbene šole Zagorje
jasno kaže, kako zelo je ustanova vpeta v
oblikovanje kulturnega utripa v kraju. Pri
tem ne gre le za tradicionalne koncerte
glasbene šole kot so božično-novoletni
koncert, novoletni koncert pihalnega or-
kestra Viva, pomladanski koncert, baletni
večer in cici koncert, prireditve, ki vsako
leto napolnijo veliko dvorano delavskega
doma do zadnjega kotička. Glasbena šola
aktivno sodeluje pri oblikovanju progra-
ma festivala Valvasorjevi večeri in festiva-
la flavtistov. Mladi glasbeniki, korepetitor-
ji in učitelji so redni gostje na slikarskih
razstavah, prireditvah ob kulturnem,
občinskem in drugih praznikih, prirejajo
koncerte za šolsko in predšolsko mladino,
popestrijo marsikatero praznovanje naj-
različnejših društev v kraju, prirejajo kon-
certe nekdanjih učencev glasbene šole, va-
bijo v goste velika imena glasbenega sveta
iz domovine in tujine. Učenci glasbene
šole imajo veliko priložnosti za javno na-
stopanje, kar jim daje voljo in spodbudo
2005-2006
134
2005-2006
Aljaž Podpečan, Klemen Škoberne
Anja Podpečan
Luka Zupan
Matic Pavšek
Jerneja NimacKristina Drnovšek
Nika Rakovič Filip Veteršek
135
in najbrž se jih tudi zato toliko odloči za
nadaljnje šolanje in poklicno ukvarjanje z
glasbo.
Vseh 60 let delovanja so bili učitelji in
učenci Glasbene šole Zagorje vajeni
skromnosti, brez prevelikih in neures-
ničljivih želja. Tudi ob visokem jubileju
ostajajo takšni. Nov koncertni klavir je
njihova dolgoletna želja, a so potrpežljivi
in vedno razumejo, zakaj klavir še ni pri-
šel na vrsto. Zdajšnja generacija učencev
in učiteljev razume tudi, da je bila velika
želja po novi, predvsem pa večji šoli, že
želja številnih generacij pred njimi in da je
za zdaj še vedno le želja. Tesni in premajh-
ni prostori so bili položeni v zibelko Glas-
bene šole Zagorje, spremljali so jo skozi
vsa leta delovanja, tako da so se učenci in
učitelji hočeš nočeš navadili živeti s tem.
Navadili so se, ne pa tudi sprijaznili. Sanje
o novi šoli ostajajo v prepričanju, da se
bodo nekoč uresničile, kot se je uresničilo
vse, česar so se lotili. Prihodnje generacije
bodo zanesljivo dočakale tudi novo šolo
in nič ne bo narobe, če bo rumene barve z
rdečo streho in balkonom.
Naša glasbena šola je rumene barve, ima
rdečo streho in balkon.
Na balkonu so rdeče rože.
Naša glasbena šola je velika.
V glasbeni šoli je veliko otrok.
Ravnateljica je Metka Podpečan.
V glasbeni šoli se učenke in učenci učijo ig-
rati na klavir, flavto, harmoniko.
Učenci se ne učijo samo igrati na inštru-
mente, ampak tudi peti, pisati note in tako
naprej.
Iz glasbene šole se slišijo lepi, visoki, nizki
in svetli toni.
Lep pozdrav, Pia Zupan.
Za našo glasbeno šolo, ki praznuje 60 let.
2005-2006
Iskrena hvala gospodu Rudiju Medvedu, ki ima rad glasbo in je našo preteklost stkal v besede. Hvala Občini Zagorje za vso podporo in pomoč ter hvala vsem vam, ki ste na kakršen koli način pripomogli k vsebinski in oblikovni podobi pričujoče knjige. V imenu učiteljev in učencev Glasbene šole Zagorje Metka Podpečan, ravnateljica