RJAVI MEDVED (Ursus arctos Linnaeus, 1758)

BUTALA KRISTJAN2011/12

PROSTO ŽIVEČE ŽIVALI

SISTEMSKA UVRSTITEV MEDVEDA

• razred: MAMMALIA• red: CARNIVORA• družina: Ursidae• rod: Ursus• vrsta: Ursus arctos Linnaeus, 1758

SPLOŠNI OPIS FIZIČNIH ZNAČILNOSTI IN MORFOLOŠKIH PRILAGODITEV NA BIOTOP

• Medvedova postava nam daje občutek masivnosti in zavaljenosti,

• Dejansko pa je zelo hiter, okreten in močan,• Mišičasto telo in močne noge, ki se končajo

v šapah s krempliji, mu dajejo veliko moč• Ima razmeroma veliko glavo,• V preteklosti je imel značilno zversko

zobovje (42 zob), danes pa zobovje prilagojeno prehranjevalnim lastnostim

• Dober plezalec in plavalec,• Poletna dlaka je krajša in redkejša, jeseni pa

se zgosti v lesketajoč kožuh,• Medvedovo zimsko spanje ni pravo spanje,

ampak nekakšno zimsko dremanje• Med zimskim spanjem se mu telesna

temperatura zniža le za 2 stopinj celzija• ima tudi izreden voh in sluh, vidi pa mnogo

slabše.

TELESNA MASA• Telesna masa odraslega medveda je okrog

300 kg• medvedka tretjino manj (200kg),• V času dojitve medvedka močno shujša,• Mladiči rastejo razmeroma počasi • V jeseni rojstnega leta dosežejo do 30 kg

telesne teže, leto dni kasneje se teža podvoji,

• Velike razlike v teži so tudi ko medvedi telesno dorastejo,

• Pri medvedu se presnova med zimskim spanjem zelo malo upočasni

• Zimsko spanje 3 mesece ali več (izgubi 30-50% skupne mase),

STAROST

• Za medveda je značilna dolga življenjska doba

• 21 let je starost najstarejše evidentirane medvedke v Sloveniji

• Pozna spolna zrelost in raztegnjen reproduktivni cikel

• Spolno zrelost med tretjim in petim letom starosti,

REPRODUKCIJA• Parjenje v juniju in juliju,• Medvedka skoti v brlogu konec

decembra ali v januarju,• Brejost traja od 6-8 mescev,• najpogosteje dva, izjemoma tri ali celo

štiri mladiče,• Mladiči slepi in skoraj goli,• Mladiči tehtajo okrog 0,5 kg,• Mladiče grejo iz brloga šele konec aprila

ali v maju,• Mladiči se pri medvedki zadržujejo

največkrat do izpolnjenih dveh let starosti,

• Interval med eno in drugo brejostjo je približno 2,4 leti,

• Medvedka je izredno skrbna mati,• Veliko mladičev pogine zaradi mraza ali

drugih vzrokov,

PREHRANSKE ZNAČILNOSTI

• Ker je medved velika in močna žival potrebuje večje količine hrane,

• pretežni del medvedovega vsakdana namenjen zadostitvi teh potreb,

• Rad ima plodove (divje sadje, želod in žir),

• Priložnostni plen je mlada, oslabela in zastreljena divjad,

• Ob vodi je medved tudi dober ribič,• Pase se na mladi detelji, mlečnem žitu,

obiskuje tudi sadovnjake in čebeljnake,• V preteklosti so medveda hranili tako, da

so mu zalagali mrhovišča s hrano,• danes pa so mrhovišča prepovedana, • Največ hrane potrebuje v jeseni pred

zimskim spanjem,• Pri iskanju hrane mu je v veliko pomoč

izredno razvit čut voh,

ZNOTRAJ VRSTNI ODNOSI

• Temeljijo na medsebojnem izogibanju, razen v času parjenja

• Med dobo parjenja medvedka in medved preživita več tednov skupaj,

• Pojavljajo se v nizkih populacijskih gostotah,

• Samice svoj domači okoliš vzpostavijo ob materinem,

• samci dispergirajo,• Domači okoliši se prekrivajo,• Rjavi medved je poligamna

vrsta,

RAZŠIRJEBOST V SVETU IN V SLOVENIJI

• Medved je največja evropska zver,• in v prosti naravi živi le še v redkih deželah,• Zahodno od Slovenije živi le še v številčno obembe vrednih kolonijah v

Italiji, Franciji in Španiji. Poleg tega živi še v Rusiji, Skandinaviji, Češki, Slovaški, Bolgariji, Hrvaškem, Bosni in Makedoniji.

• V Evropi je najštevilčnejši v Romuniji,• Slovenski medvedi so del alpsko - dinarsko - pindske populacije,• Osrednje območje razširjenosti medveda v Sloveniji zajema visoki kras,• Slovenijo lahko razdelimo na tri velika območja:

- ZAHODNI VISOKI KRAS (937 km2), ki se razteza S od avtoceste Lj-Postojna-Razdrto -NOT RANJSKA (1306 km2) zajema zahodno pobočje Javornikov, Snežnik in Iško. -KOČEVSKO-BELOKRANJSKA REGIJA (2400km2) je največji del osrednjega območja medveda, ki se razteza od Iške do Bele krajine.

OBMOČJE RAZŠIRJENOSTI V SLOVENIJI

OBMOČJE RAZŠIRJENOSTI PO SVETU

OPIS TIPIČNEGA HABITATA VRSTE

• Medved živi na območjih strnjenih mešanih gozdov z razgibanim in nepreglednim terenom,

• nadmorskih višinah od 700-1200m,• Drevesne vrste ki prevladujejo na teh območjih so:

bukev, jelka, smreka, javor in brest,• Bolj kot lov ga ogroža nenehno

zmanjševanje njegovega življenjskega prostora in spreminjanje razmer v njem

VELIKOST ŽIVLJENSKEGA PROSTORA

• Medved živi samotarsko življenje,• Giblje se na izredno velikem

prostoru (10.000 ha),• Na velikost medvedovega stanišča

vplivata predvsem mir in hrana,• Medvedi so lahko aktivni preko

celega dneva,• Vendar pa je dokazano da večina

medvedov čez dan počiva, ponoči pa postanejo aktivni,

• aktivnost odvisna od okoljskih pogojev, količine hrane in od človekove aktivnosti,

RAZLOČEVALNI ZNAKI PRISOTNOSTI

• IZTRBKI: pri velikih medvedih je lahko iztrebek velik skoraj kot manjši iztrebek krave, pri mladiču jeseni pa približno kot iztrebek psa. Vsebina je odvisna od prehrane - koruza, trava, mrhovina, sadje, ose, mravlje, žir... Značilno je, da je vsebina dokaj slabo prebavljena in lahko vidimo večje delce hrane.

• STOPINJE IN RAZDEJANJA: medved ima značilne šape, ki so široke in imajo pri sledeh izrazito izražene kremplje. Da je bil medved prisoten na neki lokaciji lahko sklepamo tudi

iz razdejanj, ki jih pusti za sabo.

OBČUTLJIVOST NA ČLOVEKOVE POSEGE V OKOLJE

• Največji vpliv na medveda imajo vsekakor ceste.• Ceste medvedu omejujejo življenjski prosto in gibanje,• Medvedi so omejeni pri parjenju med različnimi populacijami, saj

morajo prečkati avtoceste, ceste in podobno, da pridejo do samic,• žal pa dosti medvedom prečkanje ceste ne uspe,• Velik problem so tudi večanje mest, vasi…

METODE SPREMLJANJA RAZŠIRJENOSTI