Reitve nalog

  • View
    278

  • Download
    1

Embed Size (px)

Text of Reitve nalog

  • 1Reitve

    1.1. Pospeeno gibanje (522)

    PONOVIMO O GIBANJU

    1. hitrost | neenakomerno | gibljeta | mirujeta | neenakomerno | enakomerno | premo | krivo

    2. 1,2 ms | 4,32kmh

    3. a) 125 kmb) 2 h 13 minc) Gibanje obravnavamo, kakor da je

    enakomerno, to pomeni, da se avtomobil in katamaran gibljeta ves as z enako hitrostjo.

    4. a) t1 = 0,9 h = 54 min; t2 = 0,7 h = 42 minb)

    c) Peter ob 9.06, Miha pa ob 9.18.

    ENAKOMERNO POSPEENO GIBANJE

    1. a)as t [s] Hitrost v

    [ ms ]

    0 51 72 93 114 135 156 17

    b) 17 msc) 2 ms2)

    2. pospekom | hitrost | sekundo | 3 ms3. 2,8 ms2

    4. 2,5 ms25. B

    6. a) 12,5 ms

    b)t [s] v [ ms ]

    0 201 18,52 173 15,54 145 12,5

    Reitve

    00

    2

    4

    6

    8

    10 km

    0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 h t

    s

  • 2 MOJA PRVA FIZIKA 2

    7. a) 10 sekundb) enakomerno pospeeno | enakomerno |

    enakomerno pospeeno c)

    v 2. sekundi

    v 4. sekundi

    v 6. sekundi

    Sprememba hitrosti v

    [ ms ]

    1 0 0,25

    Pospeek a [ ms2 ] 1 0 0,25

    )

    POT PRI ENAKOMERNO POSPEENEM GIBANJU

    1. a) pojemajoeb) enakomernoc) pospeeno) enakomerno

    2. a)

    A B

    C

    vA = 9ms | v

    B = 9

    ms | v

    C = 12

    ms |

    v = 12ms

    b) sA = 81 m | sB = 81 m | sC = 108 m | s = 108 m

    3. a) s1 = 125 m | v1 = 12,5ms

    b) s2 = 194 m | v2 = 19,4ms

    4. a) 20 sb) 1000 m

    5. A 1, 4, 5 B 1, 4 C 1, 2, 3, 4 1, 4

    enaba 1: Pot je tevilsko enaka ploini trikotnika.

    enaba 4: ppravokotnika ptrikotnika = vzt + (at2

    2 )

    enaba 5: polovica ploine pravokotnika vzt

  • Reitve 3

    6. Odsek 0A AB BCGlede na hitrost je gibanje ...

    enako-merno

    pospe-eno

    pospe-eno

    as gibanja t [s] 5 3 2

    Povprena hitrost v [ ms ]

    10 20 15

    Pot s [m] 50 60 30Pospeek

    a [ ms2 ]0 6,7 15

    140 m

    7. a)t [s] s [m] st

    [ ms ]

    0 01 3 32 12 93 27 154 45 185 63 186 81 187 85,5 4,5

    Motoristovo gibanje je bilo enakomerno od 27. m do 81. m.

    b)

    Prve tri sekunde je gibanje enakomerno pospeeno, druge tri enakomerno, v zadnji sekundi pa pojemajoe.

    PADANJE

    1. a) A | C b)

    2. a) 10 ms2

    b) 13,5 ms

    3. a) 15 msb) 11,25 m

    4. a) 10 ms2

    b) 0 msc) 1,5 s

    ) 15 ms

  • 4 MOJA PRVA FIZIKA 2

    SILA KOT VZROK ZA SPREMEMBO HITROSTI

    1. a) DA, b) NE, c) DA, ) DA, d) NE

    2. C

    3. B

    4. a)

    b) Rezultanta je enaka sili trenja.

    5. a) Tea, sila tal, vlena sila in sila trenja.b)

    c) Vsota sil je ni. Fg + Ft + Fv + Ftr = 0

    6. Merilo: 1 cm pomeni 50 N.a)

    b) 200 N

    7. Merilo: 1 cm pomeni 100 N.a) 0 | 320 N

    b) sila trenja | 320 N | pospeeno

    +2

    8. a) Ab) B

    9. C

  • Reitve 5

    10. B

    11. a) premo | obratno b) hitrost | 1 c) 5 kg ) 1 N d) 4 ms2

    12. a) 2 ms2 b) 10 N

    13. 6 N | 12 N | 3 N

    14. a) 5 sekund b) 4 ms2 c) 3200 N

    15. a)

    200 N | 0 N | 200 N b) Navzdol s silo 25 N, navzgor pa s silo

    425 N. Ko se klada giblje po klancu navzgor, je

    trenje usmerjano navzdol. Navzdol delujeta sili F in Ftr, njuna vsota je 400 N.

    16. a)

    b) 1200 kg c) 2600 N

    ) 2,2 ms2

    17. a) 1,7 ms2 b) 1700 N

    ENAKOMERNO KROENJE

    1. a) 3 sb) 0,33 Hzc) 0,42 ms

    2. 184

    3. 356min

    4. 28,3 kmh = 7,85ms

    5. A 1, 7; B 4, 5; C 3, 6; 2

    6. a) DA, b) NE, c) NE, ) DA, d) DA, e) DA

    7. a) 1500minb) 0,63 m

    c) 15,8 ms8. a) 0,011 s | 0,0083 s

    b) 0,56 m | 0,56 m

    c) 50,9 ms | 67,5ms

    9. a) 220 ms

    b) 300minc) 7 m

    10. a) 1 s

    b) 60

    c) 0,314 m

    ) 31,4 cms

  • 6 MOJA PRVA FIZIKA 2

    2.2. Delo in energija (2344)

    ENERGIJSKI VIRI

    1. a) DA, b) DA, c) NE, ) NE

    2. a) Ker je energija Sonca potrebna za nastanek mnogih drugih virov energij, na primer vode, vetra, fosilnih goriv, biomase, hrane.

    b) Izkoristek energije se med letom spreminja. Najbolji je poleti, ko Sonce potuje visoko po nebu. Zaradi naklona zemeljske osi se viina te poti med letom spreminja. Tudi dan je dalji.

    c) V sonnih celicah za pridobivanje elektrine energije, v kolektorjih za segrevanje vode, v naravi za rast rastlin.

    ) Svetilke napaja akumulator, ki se podnevi polni z elektrinim tokom iz sonnih celic.

    Svetijo tudi v slabem vremenu, kajti svetlobna telesa so zelo varna.

    VARNA RABA ENERGIJE

    1.

    2.

    3. a) Pri zgorevanju v motorjih nastajajo kodljivi izpuni plini in saje, ki jih vdihavamo.

    b) To je energija, ki jo pridobivajo iz segretih kamnin, vode in pare, ki leijo pod povrjem Zemlje.

    Najve je je na Islandiji. V Sloveniji jo uporabljajo v termalnih

    zdraviliih, za daljinsko ogrevanje prostorov, za ogrevanje rastlinjaka v Dobrovniku. V Prekmurju nartujejo izgradnjo prve geotermalne elektrarne.

    c) Najve energije porabimo za potrebe pri bivanju v prostorih za njihovo segrevanje in hlajenje, za razsvetljavo, delovanje raznih naprav

    DELO

    1. a) na pianino, vedro peska, smuarje, medicinko, ogo, omaro

    b) pianino, smuarji, ogac) vedro peska, medicinka, omara

    2. a) 10 Nmb) 2100 kJ | 2 100 000 Jc) 1 kJ

    3. a) 300 J; b) 40 Jc) 2,7 kJ

    4. a) 4 dmb) 0,2 mc) 20 N) 100 Nd) (Odgovor je poljuben.)

    5. a) 160 Jb) 100 N

    6. a) 0 Nb) 0 J

    7.

    Merilo: 1 cm pomeni 10 N.a) 35 Nb) 24,5 kJ

    8.

  • Reitve 7

    Merilo: 1 cm pomeni 40 N.a) Delavec, ki vlee s silo F3.b) A1 = 5000 J, A2 = 6000 J, A3 = 7000 Jc) A = 18 kJ

    KINETINA ENERGIJA

    1. a) DA, b) NE, c) DA, ) NE, d) DA, e) DA

    2. a) Wk se je poveala.b) Wk se je pomanjala.

    3. B

    4. a) Avtomobil B. Ker ima vejo hitrost.b) Avtomobil C. Ker ima vejo maso.

    5. Zmanja se, ker se zmanja njegova masa.

    6. Ne. Opravljeno delo gre za premagovanje trenja.

    RAUNANJE KINETINE ENERGIJE

    1. a) 300 Jb) 200Jc) 100J) 2,5 m

    2. a) Cb) A

    3. C

    4.v [ ms ] Wk [J]

    6 9012 360

    4 401 2,5

    5. a) 800b) 600 Jc) 25

    6. A

    7. a)as [s] Hitrost

    [ ms ]Kinetina

    energija [J]0 0 01 1 52 2 203 3 454 4 805 5 125

    b)

    5 J | 45 J

    8. 980 N

    9. 1 ms10. a) 90 J b) 60 ms

    POTENCIALNA ENERGIJA

    1. a) planincub) zmajarju in zabojuc) Petru

    2. Spremembe potencialnih energij so enake.

    3. a) zlata; Wp Au = 77,2 Jb) aluminijasta; Wp Al = 10,8 J

    4. a) NE, b) NE, c) DA

    5. a) potencialnob) kinetino in potencialnoc) Oe. Ker ima vejo maso.) 0 J

    6. B

  • 8 MOJA PRVA FIZIKA 2

    7. a) 1200 J | 960 Jb) nic) 2160 J

    8. a) Wp = 40 Jb) Wp = 0 Jc) Wp = 40 J) Da. Wp je odvisna le od viinske razlike

    med konno in zaetno lego.d) W = 0 J

    9. a) 1400 Nb) 18,9 kJc) 16,38 kJ

    10. 3,5 kJ

    11. a) 1715 J

    b) 7 ms c) 84 N

    12. e kolesar ne bi poganjal kolesa, bi imel na koncu klanca 4640 energije, tako pa ima 5760 J.

    IZREK O KINETINI IN POTENCIALNI ENERGIJI

    1. B A = Wk + Wp A Opravljeno delo je enako spremembi

    kinetine energije. | B Opravljeno delo je enako vsoti sprememb kinetine in potencialne energije. | C Opravljeno delo je enako spremembi potencialne energije.

    2. A 3; B 2; C 2; 3; D 1

    3. A = Fs = 4,2 J Wp = 2,8 J A = Wk + Wp Wk = A Wp Wk = 1,4 J

    4. a) 14 Jb) teje telo: Wp = 14 J, laje telo:

    Wp = 10 Jc) Energija lajega telesa je 11,7 J.

    Skupna sprememba Wp obeh teles je 4 J, zato se skupna kinetina energija povea za 4 J. Masi teles sta v razmerju 5 : 7; tudi kinetini energiji sta v razmerju 5 : 7, zato

    dobi laje telo 512 od 4 J, to je 1,7 J

    kinetine energije, kar je skupaj s potencialno energijo 11,7 J. Tejemu telesu pa se v celoti energija zmanja za 11,7 J.

    DELO OPRAVLJAMO Z ORODJEM

    1. C

    2. a)

    b) priblino 30 cmc) 3 J) 3-krat manja | 10 N

    3. 67 N

    4. a) 500 N | 4 m | 250 N | 4 m | 8 mb) 700 N | 700 N | 1 m | 1 m

    5. a) 1200 Jb) 1200 J

    6. 1200 J | 1200 J | 200 N | 300 N | 1 : 3 | 3 : 1 | 33

    7. a) pri nainu Bb) pri nainu Ac) Spremembe so enake.

    8. O R O D J AK L A N E C

    V Z V O D

    N E W T O N

    D O L I N A

    V A G O N E K

    D E L O

    S I L A

    J O U L E

    E N E R G I J A

    Ravnovesje: Stanje, v katerem so nasprotne sile po velikosti enake.

  • Reitve 9

    9. E aga A spenja za papir; B klju za odpiranje

    kronskih zamakov; C karje za rezanje ploevine; karje; D ipalnik za nohte; E aga; F luknja za papir; G lopata

    PRONOSTNA ENERGIJA

    1. a) proni ponjavi, elastiki, deskib) frai, veji, ipalkamc) listu papirja

    2. 40 J

    3. a) 0,14 Jb) pronostna energija za 0,14 J

    MO

    1.

    2. A in

    3. B

    4. 160 W | 125 W

    5. a) 11,8 MWb) 2,4 MWc) 6,45 MW) 1,68 MW

    6.Naprava Mo Delo v eni uri

    akvarijska sijalka 11 W 39,6 kJdvigalo 300 W 1,08 MJhidroelektrarna Vrhovo

    34 MW 122 400 MJ

    lokomotiva 5600 kW 20 160 MJosebni avtomobil 75 kW 270 MJsuilni stroj 2200 W 7,92 MJvodna rpalka 150 W 540 kJ

    7. 4800 W

    8. 19,5 kW

    9. 8 ms10. 400 N

    11. 16 N

    3.3. Temperatura, notranja energija in toplota (4564)

    ZGRADBA SNOVI

    1. plinastem | kapljevina | trdnina | atomov | molekul | gibljejo | ves | je na voljo | posode | trdnine | naliti | vodoravna

    2.

    3. a) DA, b) DA, c) NE, ) NE, d) DA

    4. a) plinasto in kapljevinskob) trdnem

    5. a) NE (gibljejo se neurejeno) b) DA c) NE (razdalje so velike) ) NE (ta pojav je difuzija)

    6. A

    7. a) Tlak se povea, ker se povea masa plina v zranici.

    b) Tlak zraka se p