Reevanje padlega 1

Reevanje padlegaPadec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoi ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pripadcu lahko pride do pokodb soplezalca in do izgube ali oteene komunikacije v navezi.Reevanje padlega ni nadomestilo za strokovno reevanje gorske reevalne slube, temve zgolj postopek, s katerimpadlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Obiajno nato poakamo na gorsko reevalno slubo, ki opravireevanje iz stene.Pri padcu soplezalca moramo raunati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reevanja tolikopomembneje in nujno. Prav tako jepraktino nemogoe predvideti vse mone situacije, ki nas lahko doletijo, inzato tudi ni mogoe predvideti vseh monih reitev ter jih zapisati v Alpironik.

Opis osnovnih monih situacijZaradi veliko monih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoe opisati vse poteke in postopkereevanja za vsako posamezno situacijo. Za laje razumevanje in opisovanje bomo zato mone situacije razdelili nanekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reevanja kombiniramo in pokrijemo veino monihsituacij.V nadaljnjem besedilu loimo dve osnovni vlogi: reevalecje plezalec, ki je v asu padca na sidriu ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reevanja

padlega; padlije plezalec, ki je padel.

Padec drugega v naveziKo pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Taken padec je s staliareevanja relativno enostaven, ker ima (obiajno) reevalec varovalno vrv v samozateznem nainu. To postopekreevanja skraja. V tem primeru se mora reevalec odloiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcupadlega spustil nie ali pa ga bo s kripcem potegnil na sidrie.

Padec prvega v naveziPadec prvega v navezi je nevarneji in bolj zapleten, saj so padci napredujoega dalji in zato obstaja veja monostpokodb padlega, kar dodatno otei reevanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije: prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidria;

Reevanje padlega 2

Prvi pade mimo sidria

prvi v navezi pade dale nad sidriem.

Reevanje padlega 3

Prvi v navezi pade dale nad sidriem

Prvi koraki ob padcuNe glede na situacijo so osnovni nujni koraki po padcu soplezalca naslednji. Oceni situacijo.Razmisliti mora, kdo ti lahko pomaga, ali je v bliini e kaka naveza, katero opremo ima na

voljo, v kako odroni steni plezata in kaj je cilj reevanja (dvig padlega, spust na polico, ). Predvsem pa semora zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki preijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reevanja jenamre, da ne ogroa reevalcev v tem primeru sebe.

Vzpostavi komunikacijo s padlim. Zelo pomembno je, da dobi vsaj priblino sliko o obsegu pokodb. Preveri,v kakni meri (e sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reevanju. eprav se udno slii, je pomembnejeoblikovati uinkovit nart reevanja kot brezglavo nuditi pomo padlemu, etudi ta e tako krii in zahtevatakojnjo pomo. Krianje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, e jepadli tiho). Ne pozabi zaititi padlega pred dodatnimi pokodbami.

Preveri, katero opremo ima na voljo za reevanje. e pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, kateroopremo imata s seboj, vkljuno s prvo pomojo.

Oblikuj nart reevanja in ga pojasni tudi padlemu. Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu(e posebej, e je pokodovan) ne sme dati vedeti, da te je strah. Ostati mora priseben in suveren v potezah, kijih vlee. Neodlonost in premiljanje te lahko staneta dragocenega asa. Zelo pomembno je, da je nart dobrooblikovan, saj ga bo pozneje zelo teko spreminjal brez dodatne izgube asa. Ker reevanje zahteva rokovanje zglavno vrvjo, bodi e posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveri.

Prva pomo. e ima padli ivljenjsko ogroajoe pokodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomo. Reevalec se mora zavedati, da postopki reevanja trajajo. e ima padli kritine ivljenjske pokodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo

Reevanje padlega 4

stanje.

Vestopenjska pomoKer je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoi. Lahko sezgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh.Na izbiro metode oz. pomoi pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost pokodbe,oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoi se lotimo vestopenjsko, in sicer po pravilu od lajihproti zahtevnejim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode obseneje metode).Najprej se je treba odloiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadnobistveno hitreje.

Nadzorovan spust padlegaKo padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo vasih bolje, e padlega spustimo k sebi na sidrie ali na blinjopolico. V primeru spusta napredujoega lahko kontroliran spust opravimo s popuanjem varovalne vrvi. e pamoramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni nain, je potrebno nekaj ve previdnosti, zlasti obuporabi starejih avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogoajo enostavnega oziroma nadzorovanegaspuanja na nain, kot ga omogoajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejih napravahje dovolj, da vrv med popuanjem napeljemo skozi obraalno vponko v sidriu ali pa jo jo popuamo tako, da jostalno drimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavjuVarovanje.

Dvig padlegaV primeru dvigovanja delimo metode pomoi na tri stopnje.1. Poteg vrvi.2. Enojni kripec.3. vicarski kripec.Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomo ez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (potegvrvi). Kadar pa potrebuje dalji dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti vicarski kripec.

Osnovni postopki reevanjaPri nesrei je glavni cilj reevalca im prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drivarovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal kripec (ali spustil padlega nie), in dvigniti padlegak sebi.Da doseemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reevanja: zaustavitev padca; aretacija obremenjene vrvi; vzpostavitev komunikacije s padlim in nudenje prve pomoi; e lahko padlega spustimo na polico nie, izvedemo kontroliran spust padlega; prenos obremenitve; vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi; izdelava kripevja.

Reevanje padlega 5

Aretacija obremenjene vrviKo pride do padca, varujoi padec zaustavi s pomojo varovala ali polbievega vozla. Pri tem dri varovalno vrv, dapreprei nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in sitako osvoboditi roke.Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi.Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti jepomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride dopomanjkljivega ali ibkega varovanja.

Aretacija v primeru uporabe polbievega vozla

V primeru uporabe polbievega vozla izdelamo pod polbievim vozlom ta trenutno dri obremenitev polvozel(ali mulin vozel) in varovalni vozel.

Aretacija polbievega vozla

Reevanje padlega 6

Aretacija v primeru varovanja s ploico na pas ali na center sidria

V primeru varovanja s ploico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalnovrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zakljuimo z dodatnimvarovalnim vozlom na glavni vrvi.

Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponkoz matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega

dela vrvi (C).

Prenos obremenitveZa sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi strakom ali pomono vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen drsni vozel in nato v vponko v centru sidriaponovno izdelamo najprej polbiev vozelternato polvozel in varovalni vozel.Tovrstna aretacija nam omogoi odstranitev osnovnega varovanja (polbiev vozel, ploica) ter enostavno innadzorovano popuanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem nainu ali vgardo. e grekaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

Reevanje padlega 7

Ko na glavno vrv namestimo pomono vrvico, ki je s polbiem in aretacijo pritrjena v centersidria, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,

Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomono vrvico (rdee) po opravljeni aretaciji. Tonaredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomono vrvico, v center sidria pa jo namestimov novo vponko s polbievim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremoaretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomona vrvica prevzela celotno obremenitev aline. e ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo teavo na pomoni vrvici.

Reevanje padlega 8

Prenos obremenitve na pomono vrvico z dodatnim varovanjem

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statino obremenitev (ne prihaja do premikanja sidria, med katerim bilahko prilo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvie se odloimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoa: pobiranje vrvi med dvigovanjem; prepreuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva naina.

Samozatezno varovalo

Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujnopazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidria in vanj vpnemo vrv vsamozateznem nainu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla.Sledi podiranje prenosa obremenitve pomone vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno drati varovalnovrv. Tako lahko v primeru teav prenos obremenite vedno obnovimo.

Izdelava vozla garda

e nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjenovrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je vsamozateznem nainu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako davozel garda poasi prevzame celotno obremenitev. e se izkae, da vozel garda ni pravilno narejen in da spuaobremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo.Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok)funkcijo, ki postopek olajajo in asovno skrajajo.

Reevanje padlega 9

Izdelava kripevjaV primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reevalec izdelati kripevje. Spodaj navedene razliicekripevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.Osnova za vsa kripevja je samozatezni sistem, ki ga izdelamo s pomojo varovala ali vozla garda.

Poteg vrvi

Pri uporabi potega vrvi z lastno mojo vleemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta nainje uinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bliini sidria.

Enojni kripec

Enojni kripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo priemo oziroma trak ali vrvicoz ustreznim drsnim vozlom. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrviv smeri navzgor dvigamo soplezalca.Kadar s to metodo nismo uinkoviti, uporabimo vicarski kripec. kripec je zelo uporaben za hitro pomosoplezalcu pri premagovanju tekih mest, zlasti e imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).

Enojni kripec (Vir: PV)

vicarski kripec

vicarski kripec nam z uporabo dodatne vrvi mono olaja dviganje, pogosto pa je celo edini nain, ki dvigomogoi. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem kripcu) skozi vponko napeljemo dodatnopomono vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemoneobremenjeni del glavne vrvi in kripec je pripravljen. Pri taknem kripcu je pomembno, da je razdalja medvarovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoa ustrezno povzemanje vrvi. eje premajhna, dvigovanje ni uinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opremelahko namesto dodatne vrvice za izdelavo vicarskega kripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim

Reevanje padlega 10

smopritrjeniv sidrie. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjamo z uporabo dveh navadnih vponk na obehmestih.

vicarski kripec s trakom (Vir: PV)

Reevanje padlega 11

vicarski kripec z glavno vrvjo (Vir: PV)

Potek reevanjaOmenili smo e, da je nemogoe predstaviti vse mone kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcusoplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reevanja za dva primera: prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidria; prvi v navezi pade dale nad sidriem.

Padec blizu ali mimo sidriaZa ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico vsak lan naveze ima 4.Plezalec pleza naprej, varujoi ga varuje na varovalno ploico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je e karnekaj metrov nad varovalie, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade vglobino, leti mimo varujoega in se ustavi pod sidriem.

Reevanje padlega 12

Plezalec nad sidriem po vpetju nekajvmesnih varoval pade in obvisi pod sidriem.

Najprej reevalec zaustavi padec in izvede aretacijo varovalne naprave. Po opravljeni aretaciji ima reevalecproste roke za naslednje korake postopka reevanja. V tem trenutku je kljuno, da reevalec vzpostavikomunikacijo s padlim. e se padli ne odziva ali e iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomo, se morareevalec spustiti do njega. To lahko naredi na ve nainov. e ima na voljo dovolj proste (varovalne)vrvi, jo pritrdi v sidrie in se spusti po njej do padlega. e ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reevalec izdela improvizirano kripevje, s katerim sebe

najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidria. e proste vrvi ni dovolj, mora reevalec prusikariti po glavni vrvi, ki tee do padlega.

Reevanje padlega 13

Po zaustavitvi padca reevalec nemudoma zane z aretacijo vrvi.

Reevanje padlega 14

Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno drimo varovalno vrv.

Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.

Reevanje padlega 15

Da bi lahko sprostil varovalo, mora reevalec sedaj izdelati prenos obremenitve. Ker je situacija takna, dareevalec dosee obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, daobremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reevalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

Ker reevalec dosee glavno vrv, lahko izvede prenosobremenitve neposredno na sidrie.

Reevalec prenos obremenitve izvede s pomojo pomone vrvice, ki jo s prusikovim vozlom namesti naobremenjeni pramen glavne vrvi, ki tee neposredno do padlega. e na voljo nima vrvice, lahko uporabineskonno zanko in francoski vozel.

Reevanje padlega 16

Za prenos obremenitve se uporabi pomona vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. e pomone vrvicereevalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.

V center sidria vpne navadno vponko, v katero s polbievim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlomaretira pomono vrvico. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in poasi izvede prenos obremenitve na aretiranopomono vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti e dodatno varovanje. V center sidria vpne e enonavadno vponko in glavno vrv z bievim vozlom vpne vanjo.

Reevanje padlega 17

Pomono vrvico, ki jo reevalec s prusikovim vozlom pritrdinajprej na obremenjeno vrv, s polbievim vozlom in aretacijo

pritrdi v vponko v center sidria.

Reevanje padlega 18

V center sidria reevalec doda e eno vponko, v katero vpne dodatnovarovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo

dodatnega varovanja vedno dri za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnegavarovanja lahko reevalec izpne varovalo.

V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjemneposredno na glavni vrvi.V naslednjem koraku reevalec izpne varovalo in ga vpne v center sidria na samozatezni nain ter skozenjspelje glavno vrv. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom vsamozateznem nainu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

Reevanje padlega 19

V center sidria reevalec vpne varovalo, ki bo sluilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.

Pod varovalom v samozateznem nainu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, kiprepreuje morebiten zdrs vrvi.

Reevanje padlega 20

Glede na teo, teren in druge faktorje se odloimo, ali bo zadostoval navadni kripec ali bomo morali izdelativicarskega. Podrobnosti izdelave kripevja so opisane v poglavju Izdelava kripevja.

Pri izdelavi kripevja lahko reevalec uporabi kar pomono vrvico, ki je e od prenosa obremenitve sprusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. e ima reevalec na voljo prieme (T-block, Ropeman), lahko

uporabi tudi te.

Reevanje padlega 21

Pri dvigovanju je koristno teo padlega dvigovati z nogami. Reevalecda dvino vrv preko ramen in nato dviguje iz poepa.

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reevalec pred dvigom poepne, si da vrv ezramena in nato vstane.V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti im blie centru sidria, lahko vicarski kripec zaradilastne doline to otei. Zato si lahko reevalec pomaga in vpne vleno vrv v vponko neposredno v manevrsko zankopadlega in tako dosee im veji izkoristek mehanskega prenosa.

Reevanje padlega 22

Blizu sidria si lahko reevalec pomaga pri dvigovanjutako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko

padlega in skoznjo spelje dvino vrv.

Ko reevalec potegne padlega na varovalie, ga mora takoj s popkovino pripeti v center sidria. V primeru, da sebosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reevalec predhodno izdela sidrie za spust in padlega pripne vanj, dabo lahko reevalec nato hitreje podrl osnovno sidrie. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanjeuporabimo osnovno sidrie.

Reevanje padlega 23

e reevalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrie za spust, vkaterega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidria

visi v varovalu v samozateznem nainu, je zato izdelal dodatno varovanje. e spust nipredviden, reevalec zavaruje padlega v obstojeem sidriu.

Reevalec lahko padlega pripne z navadno popkovino. Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrskozanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidria. V primeru, ko je padli popolnoma negiben,ga lahko zavaruje s pomono vrvico, ki jo v centru sidria aretira s polbievim in polvozlom ali mulinimvozlom in obvezno zakljui z varovalnim vozlom. To mu bo pozneje bistveno olajalo sprostitev vozla, e padlivisi v sidriu.

Reevanje padlega 24

e je padli popolnoma obnemogel, ga mora reevalec zavarovati s pomonovrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidria pa s

polbievim vozlom in aretacijo. Na ta nain bo lahko kasneje veliko laje padlegaizpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbiev vozel.

Padec dale od sidriaKadar je plezalec porabil e veliko vrvi in je padel proti koncu razteaja, je potrebno sidrie premakniti na vijopozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoi. Taken manever terja kar zapleteno in dolgotrajnozaporedje postopkov ter vkljuuje: aretacijo na spodnjem sidriu; plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli; izdelavo novega sidria na mestu, kjer je zadnje varovalo; prenos obremenitve na novo sidrie; ponovno plezanje navzdol; podiranje spodnjega sidria; vraanje na zgornje sidrie, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju Padec

mimo ali blizu sidria.Na koncu velja poudariti e pomembno dejstvo, da se moramo pred zaetkom opisanih manevrov prepriati, ali jenosilnost sidria po morebitnem padcu oz. sunku e vedno ustrezna. e ni, je potrebno sidrie okrepiti z dodatnimifiksnimi tokami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrie v doloenih fazahdodatno obremenjujejo, izvajali varno.

Reevanje padlega 25

Spust s ponesreencemSpust s ponesreencem pride v potev ko: na trenutnem sidriu ni dovolj varno; so monosti za reevanje z druge lokacije bistveno bolje;Za spust se odloimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.S pomono vrvico izdelamo novo sidrie za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidria. Vrvpotegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidria in pripravimo za spust. Na koncih vrvinaredimo vozle in jo spustimo navzdol.Za spust s ponesreencempripravireevalec 120 cm neskonno zanko, na kateri naredi vozel estica na priblino 1/3doline. Na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskonno zanko, ki jo je pripravil. Pritem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel estica.

Vpetje naprave za spust za spust s ponesreencem

V dalji konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reevalec, krajo pa vpne v manevrskozanko padlega. Reevalec namesti na vrvi e samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z maticovpne v manevrsko zanko.

Reevanje padlega 26

S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reevalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno zaspust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko

pasu.

Tako pripravljena lahko prineta s spustom. e je padli v sidrie pripet z navadno popkovino, ga mora reevalec izsidria izpeti. e pa je pripet s pomono vrvico, ki je v sidriu aretirana, previdno podre aretacijo in sprostipolbiev vozel, dokler tee padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

Reevanje padlega 27

Ko reevalec zane s spustom, najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet vsidrie. Tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spustpreprei zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre e popkovino, s katero je v sidrie

pripet padli in zane s spustom.

e padli nima prehudih pokodb, se lahko z njim spua tako, da visi ob reevalcu. Da preprei morebitno nihanjepadlega, si ga lahko reevalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino.

Reevanje padlega 28

Reevalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, e mu je treba pri spustupomagati. V primeru spustov v preko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj

pas, povee pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.

Reevanje padlega 29

Hitri diagram postopkovSpodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reevanju padlega.Diagram vam je lahko v pomo tudi pri praktinih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaih postopkov.

Hitri diagram posameznih faz reevanja padlega.

Viri lanka in sodelavci 30

Viri lanka in sodelavciReevanje padlega Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?oldid=4166 Sodelavci: Brdi, Maticek, Mojca b, Peterm, Poli, Tomo, Zenki

Viri slik, dovoljenja in sodelavciImage:Resevanje padlegega situacija2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlegega_situacija2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlegega situacija1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlegega_situacija1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Aretacija polbic.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Aretacija_polbic.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: PoliImage:Aretacija pas center sidrisca.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Aretacija_pas_center_sidrisca.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: PoliImage:Prenos obremenitve.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Prenos_obremenitve.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, MaticekImage:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Pomoc_soplezalcu_-_brez_aretacije_polbicevega_vozla.jpg Dovoljenje:neznano Sodelavci: MaticekImage:Enojni skripec.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Enojni_skripec.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek, PoliImage:Svicarski skripec s trakom.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Svicarski_skripec_s_trakom.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek, PoliImage:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Svicarski_skripec_z_glavno_vrvjo.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek, PoliImage:Situacija.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Situacija.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega aretacija1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_aretacija1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevnaje padlega aretacija2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevnaje_padlega_aretacija2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega aretacija3.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_aretacija3.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega prenos1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega prenos2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega prenos3.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos3.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega prenos4.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos4.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega varovalo.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_varovalo.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega varovalo1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_varovalo1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega skripec2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_skripec2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega skripec1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_skripec1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega dvig.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_dvig.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega spust1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega spust2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_Na_sredini_-_slika_1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega spust3.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust3.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega spust4.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust4.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Resevanje padlega spust5.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust5.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: MaticekImage:Diagram resevanje padlega.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Diagram_resevanje_padlega.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Poli

Reevanje padlegaOpis osnovnih monih situacij Padec drugega v navezi Padec prvega v navezi

Prvi koraki ob padcuVestopenjska pomo Nadzorovan spust padlega Dvig padlega

Osnovni postopki reevanja Aretacija obremenjene vrvi Aretacija v primeru uporabe polbievega vozla Aretacija v primeru varovanja s ploico na pas ali na center sidria

Prenos obremenitve Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi Samozatezno varovaloIzdelava vozla garda

Izdelava kripevjaPoteg vrvi Enojni kripec vicarski kripec

Potek reevanja Padec blizu ali mimo sidriaPadec dale od sidria

Spust s ponesreencem Hitri diagram postopkov