SOCIALNO PODJETNIŠTVO

Gradivo za udeležence delavnice »Od A do Ž o socialnem podjetništvu«

Izvajalec: INVEL, d.o.o. Velenje, 2014

KAZALO

UVOD ___________________________________________________________________________ 1

OPREDELITEV SOCIALNEGA PODJETIŠTVA in PRIMERJAVA S KLASIČNIM PODJETNIŠTVOM ________ 2

ZAKAJ V SOCIALNO PODJETNIŠTVO? ___________________________________________________ 3

NAČELA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA __________________________________________________ 4

PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI in NEVARNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA ______________ 5

PRAVNO-ORGANIZACIJSKE OBLIKE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA _____________________________ 6

POSEBNOSTI SOCIALNO PODJETNIŠKIH IDEJ _____________________________________________ 7

POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA _________________________ 8

PRIDOBITEV STATUSA SOCIALNEGA PODJETJA in AKT SOCIALNEGA PODJETJA _________________ 10

STATUSNE SPREMEMBE in RAČUNOVODSTVO __________________________________________ 11

SPODBUJANJE RAZVOJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA ____________________________________ 12

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) __________________ 12

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)________________________________ 12

Občine _______________________________________________________________________ 13

Zavod RS za zaposlovanje ________________________________________________________ 14

MERJENJE UČINKOV in REZULTATOV DEJAVNOSTI SOCIALNIH PODJETIJ ______________________ 14

USPEŠNA SLOVENSKA SOCIALNA PODJETJA ____________________________________________ 15

NALOGE ZA DISKUSIJO _____________________________________________________________ 19

Lastnosti podjetnika ____________________________________________________________ 19

Ogled kratkih video predstavitev in spletnih strani socialnih podjetij ______________________ 19

Podjetniška ideja _______________________________________________________________ 19

Vprašalnik o doseganju kompetenc socialnega podjetnika ______________________________ 20

LITERATURA IN VIRI _______________________________________________________________ 27

1

UVOD

V zadnjih letih vedno bolj v ospredje prihaja alternativna oblika podjetništva, in sicer socialno

podjetništvo. Socialno podjetništvo ima številne pozitivne učinke za socialnega podjetnika kot tudi za

družbo kot celoto. Številni socialni podjetniki trdijo, da je bil vstop na samostojno pot najboljša

odločitev v njihovem življenju. Na svoji poti se socialni podjetnik sooči s številnimi nalogami,

preizkušnjami in izzivi, pri njihovem premagovanju in reševanju pa pridobi številne kompetence,

znanja, izkušnje, prijateljstva, poznanstva itd. Na koncu poti pa ga čaka neizmerno zadovoljstvo ob

pogledu na družbeni učinek , ki ga je s svojim delom povzročil.

Področje socialnega podjetništva je vedno bolj pomembno z vidika reševanja socialnih, ekoloških in

ekonomskih problemov današnjega časa (Zahra et al., 2009). Tudi statistični kazalci kažejo na velik

potencial socialne ekonomije. V Evropski uniji (EU) socialna ekonomija k BDP-ju in zaposlenosti

prispeva približno 10 odstotkov (v nekaterih državah še več – npr. v Španiji 15 odstotkov), v Sloveniji

le dobra dva odstotka.

Pričujoče gradivo je namenjeno udeležencem delavnice »Od A do Ž o socialnem podjetništvu«. Pri

pripravi gradiva smo si prizadevali zajeti ključne teoretične podlage za socialno podjetništvo,

predstaviti praktične primere delujočih socialnih podjetij ter zbrati naloge, ki vam bodo pomagale pri

odkrivanju potencialov za socialno podjetništvo.

2

OPREDELITEV SOCIALNEGA PODJETIŠTVA in PRIMERJAVA S

KLASIČNIM PODJETNIŠTVOM

Koncept socialnega podjetništva (angleško social: družbeno podjetništvo) se je začel razvijati skupaj z

razvojem zgodnjega kapitalizma že v 19. stoletju. Uveljavljalo se je predvsem preko kooperativ in t.i.

prijateljskih družb, katerih cilj ni bil zgolj doseganje dobička, temveč zagotavljanje dobrin in storitev

na bolj enakopravni in demokratični osnovi. Njegovo bistvo se skozi dve stoletji praktično ni

spremenilo. Pravi razcvet je doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja v nekaterih evropskih državah. V

zadnjih dvajsetih letih se je povečalo število znanstvenih publikacij na to temo (Bera 2012, 251).

Obstajajo številne definicije socialnega podjetništva:

»Socialno podjetništvo je proces, pri katerem ustanovitev novega podjetja povečuje socialno

bogastvo in s tem koristi tako družbi kot tudi podjetniku. Pri tem gre za ustvarjanje novih

delovnih mest, povečanje produktivnosti, nacionalne konkurenčnosti in boljšo kvaliteto

življenja.« (MacMillan 2003, 1). V tej opredelitvi je poudarjen glavni namen delovanja

podjetništva.

»Socialno podjetništvo opredeljujemo kot inovativno uporabo virov za raziskovanje in

izkoriščanje potencialov, ki na trajno uravnotežen način zadovoljujejo socialne potrebe.« (Mair in

Noboa 2006, 122). Po tej opredelitvi je socialno podjetništvo opredeljeno kot inovativen pristop k

podjetništvu, ki prispeva k trajnostnem razvoju.

Dacin et. al. (2010) in Zahra et al. (2009) so naredili celovit pregled opredelitev socialnega

podjetništva. »Socialno podjetništvo obsega dejavnosti in procese, ki so potrebni za odkrivanje,

opredeljevanje in izkoriščanje priložnosti za povečanje socialne blaginje z ustvarjanjem novih

podjetij.« Ta opredelitev opredeljuje socialno podjetništvo kot proces ustvarjanja vrednosti, ki

vključuje ustanavljanje novih podjetij. V tem procesu je izkoriščanje priložnosti usmerjeno v

ustvarjanje družbene koristi z obravnavanjem socialnih potreb in ustvarjanjem ekonomske

vrednosti.

Rebernik idr. (2010) opredeljujejo socialno podjetništvo kot spekter gospodarskih dejavnosti, ki

niso niti del javnega niti del zasebnega sektorja, praviloma v lasti deležnikov, katerih primarni

namen ni ustvarjanje dobička. Socialno podjetništvo spodbuja sodelovanje in skupna vlaganja

ljudi, prostovoljno delo ter krepi družbeno solidarnost, predvsem pa išče inovativne poslovne

rešitve za zaznane socialne, okoljske, gospodarske in druge probleme. Z odpiranjem

dodatnih delovnih mest, kjer zaradi nizkega dobička zasebni sektor nima interesa in z

zaposlovanjem ranljivih skupin na trgu dela (dolgotrajno brezposelne osebe, invalidi, starejši

nezaposleni, …) zagotavlja večanje družbene blaginje in bruto dodane sreče.

Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo,

krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih

problemov. Zagotavlja dodatno spodbudo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove

možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno in poklicno integracijo najbolj

ranljivih skupin na trgu dela. Socialni oz. družbeni podjetniki so vizionarji, ki jim z novo idejo, močnim

etičnim čutom in ustvarjalnim pristopom k reševanju problema uspe pritegniti k sodelovanju tudi

druge.

3

Med obema podjetništvoma obstajajo praviloma razlike vsaj v namenu, ponudbi ter načinu

zaposlovanja. Pri klasičnem podjetništvu je namen ustvarjanje dobička. Socialno podjetništvo pa daje

prednost rasti socialnega (družbenega) kapitala pred ustvarjanjem dobička. Socialno podjetništvo

predstavlja tržen odgovor na reševanje socialnih, okoljskih, lokalnih in drugih problemov in ima za

primaren cilj zagotavljanje družbenega blagostanja. Obenem socialna podjetja mnogokrat ponujajo

storitve, ki jih klasična podjetja ne, saj se to ekonomsko ne izplača. Mnogokrat se v podjetniškem

svetu, kjer je prevladujoč interes kapitala, težko najde mesto za zaposlovanje manj konkurenčnih

posameznikov (dolgotrajno brezposelni, starejši itd.). Poenostavljeno danes govorimo o socialni

ekonomiji kot ekonomiji, ki je med zasebnim (poganja ga motiv dobička) in javnim sektorjem

(poganja ga motiv javnega, skupnega dobrega).

Vir: Socialno podjetništvo, Mesojedec in sod., 2012

Tako v tujini kot v Sloveniji socialna ekonomija izgublja negativen predznak, da gre za »služenje na

revnih«, saj praksa kaže na številne pozitivne učinke, ki ga ima njen razvoj in kakovostno izvajanje.

Posledično na socialno ekonomijo tudi ne gledamo več kot le na manjši odklon od klasičnega

podjetništva, temveč kot na alternativni sistem ekonomije, ki bi moral imeti primeren družbeni

pomen in vlogo, zlasti v modernih časih gospodarsko finančnih kriz in krize vrednot.

ZAKAJ V SOCIALNO PODJETNIŠTVO?

Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo,

krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih

problemov. Zagotavlja dodatno spodbudo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove

možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno in poklicno integracijo najbolj

ranljivih skupin na trgu dela. Socialno podjetništvo pomeni ustvarjanje nove vrednosti. Pomeni

inoviranje, prepoznavanje in uresničevanje novih priložnosti, vse skupaj z namenom doseganja čim

večjega »družbenega učinka«. Lahko bi trdili, da socialno podjetništvo v turbokapitalizem vnaša

4

vrednote in pozitivne družbene spremembe. In ravno to, vrednote v povezavi s pozitivnimi

družbenimi spremembami, inovacijami in novimi delovnimi mesti, je tisto, kar bi lahko pomenilo

preboj in izhod iz krize.

NAČELA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih in zahtevah, ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj (ZSocP, 4. člen):

so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);

namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve);

so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja);

pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);

s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);

praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);

posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);

v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);

premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja);

zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);

trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

5

PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI in NEVARNOSTI SOCIALNEGA

PODJETNIŠTVA

Pri načrtovanju strateških ciljev in iz njih izhajajočih ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva

je potrebno upoštevati prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki so predstavljene v naslednji

SWOT analizi.

PREDNOSTI SLABOSTI

- tradicionalno močan čut za solidarnost med prebivalci;

- zavedanje že utečenih oblik in tradicije socialnega podjetništva v Sloveniji (zasebni zavodi, invalidska podjetja in zaposlitveni centri...), vključno s tradicijo zadružništva;

- številčno stabilen obseg nevladnih organizacij v zadnjih 20ih letih;

- možnost statističnega spremljanja, analiz in s tem večja prepoznavnosti socialnih podjetij v prihodnje z vpisom v evidenco socialnih podjetij;

- prvič sprejete zakonske podlage za razvoj socialnega podjetništva (Zakon o socialnem podjetništvu);

- ustanovitev Sveta za socialno podjetništvo kot pomembnega dejavnika za oblikovanje politike socialnega podjetništva;

- cilji razvojnih politik omogočajo umestitev socialnega podjetništva v širok spekter dejavnosti;

- obstajajo ukrepi/spodbude za zaposlovanje ciljnih skupin invalidov in težje zaposljivih brezposelnih oseb;

- zakonodaja omogoča pridobitev koncesij za razvoj socialnih storitev in podpore razvoju podjetništva;

- obstajajo podporne organizacije (vstopne točke VEM, regionalne razvojne agencije), ki lahko spodbujajo razvoj socialnega podjetništva;

- obstajajo ukrepi za investicijske podpore socialnemu podjetništvu na podeželju;

- poudarek projektom razvoja socialnega podjetništva in socialne vključenosti ranljivih skupin oseb na trgu dela, ki so sofinancirani iz sredstev Evropskega socialnega sklada veljavne finančne perspektive ter načrtovanje izvajanja projektov s tem namenom tudi v naslednji finančni perspektivi 2013-2020;

- področju trajnostnega delovanja podjetij; - obstajajo številne iniciative v lokalnih okoljih.

- nepravilna uporaba in zmeda pri uporabi izrazov vezanih na namen, načela in cilje socialnega podjetništva;

- pomanjkljivo razumevanje pomena in umestitve socialnega podjetništva ter njegovih koristi tako na nacionalni kot na regionalni/lokalni ravni;

- negativni prizvok področja kot dediščine nedemokratične družbene ureditve;

- nerazviti mehanizmi statističnega in analitičnega spremljanja socialnega podjetništva;

- nepovezanost civilne sfere z gospodarstvom; - neenaka obravnava nekaterih pravnih oblik

socialnega podjetništva pri ukrepih spodbujanja podjetništva;

- razpršeni in neusklajeni zakonodajni okviri in podporni mehanizmi;

- omejenost, razpršenost in nepovezanost sredstev za izvajanje ukrepov;

- nestimulativne davčne spodbude; - obstoječe podporne mreže so med seboj slabo

povezane in premalo usmerjene v prepoznavanje priložnosti za razvoj socialnega podjetništva, kot generatorju gospodarske rasti;

- pomanjkanje podjetniškega pristopa pri razvoju iniciativ za uvajanje storitev/produktov socialnih podjetij;

- pomanjkljiva usposobljenost managementa v socialnem podjetništvu;

- nezadostno povezovanje različnih spodbud in ukrepov pri razvoju posameznih iniciativ;

6

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

- socialno podjetništvo ima evropsko prepoznan potencial za prispevek k gospodarski rasti, posebno v kriznih razmerah;

- sistematična finančna in vsebinska podpora socialnemu podjetništvu na ravni Evropske unije (socialnemu podjetništvu prilagojeni finančni instrumenti in programi);

- socialno podjetništvo je generator regionalnega in lokalnega razvoja;

- povečati prepoznavnost socialnega podjetništva in vedenje o načelih socialnega podjetništva;

- primerno okolje za socialno in delovno vključevanje oseb iz ranljivih skupin, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev in drugih skupin na trgu dela;

- možnost povezovanja z družbeno odgovornimi podjetji;

- prepoznava in odprava administrativnih ovir v postopku implementacije Zakona o socialnem podjetništvu in podzakonskih aktov;

- prilagoditev zakonodaje s področja podpornega okolja za podjetništvo s ciljem zagotavljanja dostopa socialnih podjetij do instrumentov podpornega okolja.

- uporaba mehanizmov in načel socialnega podjetništva v namene, ki niso v skladu z načeli in vrednotami socialnega podjetništva;

- kratkotrajne rešitve za razvojne probleme, ki zahtevajo sistemski pristop reševanja;

- socialno podjetništvo enačiti z nevladnim sektorjem;

- socialno podjetništvo enačiti s socialno politiko; - neprepoznavanje potenciala socialnega

podjetništva na strani ministrstev, ki skladno z Zakonom o socialnem podjetništvu zagotavljajo izvajanje politike razvoja vsak na svojem delovnem področju;

- nadomeščanje javnih storitev izključno v obliki socialnega podjetništva.

Vir: Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016

PRAVNO-ORGANIZACIJSKE OBLIKE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

Če želite registrirati socialno podjetje, morate pri tem upoštevati Zakon o socialnem podjetništvu

(ZSocP, Uradni list RS, št. 20/2011), ki natančno določa, kakšne pogoje mora tako podjetje

izpolnjevati in katere dejavnosti lahko opravljate. Zakon celostno obravnava področje socialnega

podjetništva. Gre za prvi zakon v Sloveniji, ki natančno definira socialna podjetja, opredeljuje merila

za pridobitev in ohranitev statusa, načine spremljanja, poročanja in spodbujanja socialnega

podjetništva (Bera 2012, 252).

Eden osnovnih začetnih pogojev je, da ustanovite nepridobitno pravno osebo. To je lahko društvo,

zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega

prava. To pravno osebo ustanovite na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni za vsako posebej,

npr. Zakon o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/2005, 91/2005–popr.), Zakon o zavodih (Uradni list RS,

št. 12/91 in nasl.), Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011– UPB2), Zakon o gospodarskih

družbah (Uradni list RS, št. 65/2009–UPB3 in nasl.) itd. Pri ustanovitvi pa morate upoštevati še

pogoje, ki jih za pridobitev statusa socialnega podjetja določa Zakon o socialnem podjetništvu. To

pomeni, da v ustanovni akt vnesete tudi sestavine in določila, ki jih bomo navedli v nadaljevanju, in

upoštevate tudi druge pogoje, ki jih določa zakonodaja. Če je pravna oseba že ustanovljena, vi pa bi

se želeli ukvarjati s socialnim podjetništvom, je treba ustrezno dopolniti oz. spremeniti temeljni akt in

izpolniti tudi druge pogoje. Najpomembnejše določilo je, da pravna oseba ni ustanovljena izključno z

namenom pridobivanja dobička in ne deli premoženja, ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov

nad odhodki, kar pomeni, da si ustvarjenega presežka oziroma dobička ne boste mogli izplačati,

7

temveč ga boste usmerili nazaj v izvajanje osnovne dejavnosti. Če želite, da vaše podjetje pridobi

status socialnega podjetja, morate pri ustanovitvi upoštevati načela socialnega podjetništva.

POSEBNOSTI SOCIALNO PODJETNIŠKIH IDEJ

Vse se začne z idejo. Z dobro podjetniško idejo, ki jo umestimo v socialno podjetništvo. Vsako

socialno podjetje naj bi v prvi vrsti reševalo določen družben problem in povzročalo določen družbeni

učinek. Večji kot je problem, več ljudi se z njim sooča in zagotovo je vsaj del teh pripravljen plačati za

našo rešitev. Na primer problem nezdrave in nekakovostne hrane, ki je prepotovala pol sveta, da je

prišla na naše police. Obstajajo številna socialna podjetja, ki delujejo po principu zadrug in združenj

ter tako omogočajo ljudem zdravo lokalno pridelano hrano.

Podobno kot pri podjetniških idejah je tudi pri socialno podjetniških pomembno razumevanje težav in

potreb, ki so obenem lahko priložnost za vašo dejavnost na trgu. Navadno (bodoči) socialni podjetniki

relativno dobro poznajo socialne probleme v družbi. Precej težav v družbi je povezanih s

kompleksnimi okoliščinami in smiselno je oceniti objektivne okoliščine, od katerih bo

odvisna uspešnost vašega podjema. Npr. če morate za uspešno izvajanje svoje bodoče dejavnosti pri

reševanju problema doseči spremembo zakonodaje, potem je vredno premisliti in realno oceniti čas

ter vložek, ki bo potreben za dosego sprememb. Sicer je težavnost prepoznavanja družbenih

problemov v marsičem povezana z vašo umeščenostjo v družbene procese. Večji, intenzivnejši stik

imate s strankami, uporabniki, posamezniki, ranljivimi skupinami, večja je verjetnost, da boste imeli

dober pregled nad družbenimi problemi. Spremljanje medijev in objav v njih je dodatno orodje. Dobri

stiki z različnimi deležniki (svetovalne službe, nevladne organizacije, javni sektor itd.) so pomembni za

širše razumevanje konteksta problemov. Za oceno družbenega problema je pomembno pridobiti kar

največ podatkov o njem (obseg, značilnosti, razlogi itd.), pomembno pa je tudi oceniti stroškovno plat

problema in prepoznati, kdo je nosilec teh stroškov.

Ni preprosto prepoznati, ali je določena rešitev, ki sicer potencialno rešuje družbeni problem, sploh

primerna za začetek socialno podjetniške dejavnosti. Mnogokrat je tovrstne dejavnosti možno izvajati

na podlagi npr. nepovratnih sredstev (donacije, subvencije itd.), niso pa nujno primerne za izvajanje v

obliki socialno podjetniške dejavnosti. Zlasti socialni podjetniki, pri katerih prevladuje »socialna «

žilica, se morajo zavedati, da mora socialno podjetniška dejavnost temeljiti tudi na zdravem

finančnem poslovanju.

Primer podjetniške ideje v Sloveniji

Dejavnost posredovalnice rabljenih predmetov se je razvijala postopoma, nastajala in oblikovala se je

na podlagi splošne usmerjenosti društva Kralji ulice, ki temelji na prepoznavanju in sprotnem odzivanju

na potrebe ljudi, ki doživljajo brezdomstvo. Ideja posredovalnice se je v praksi oblikovala tudi kot odziv na

pričakovanja javnosti oziroma podpornikov, ki so nam v društvo samoiniciativno prinašali odvečne stvari. Na

drugi strani se je vse bolj kazala potreba in želja po dodatnem vključevanju brezdomnih ljudi v polje dela, saj jih

državne zaposlovalne institucije in sam trg dela velikokrat niso zmožni vključiti in jih niti ne dosežejo. (Kralji

ulice, Luna Jurančič Šribar)

8

Primeri podjetniških idej v tujini

V Italiji zdravstveni dom poleg visoko specializiranih storitev zagotavlja tudi kulturno mediacijo, zlasti v

območjih, v katerih so javne storitve slabo pokrite, s posebnim poudarkom na osebah v težkem socialno-

ekonomskem položaju (npr. priseljenci).

Romuniji podjetje s petimi zaposlenimi in petimi prostovoljci od leta 1996 slepim zagotavlja kulturne storitve v

romunskem jeziku: za ciljno skupino približno 90.000 oseb medije prilagajajo potrebam slepih (zlasti

avdioknjige, avdiofilme).

V Franciji je podjetje leta 2004 uvedlo inovativni koncept za pranje avtomobilov brez vode in z biološko

razgradljivimi proizvodi. Zaposluje nekvalificirano ali marginalizirano delovno silo in jo tako ponovno vključuje

na trg dela.

Na Madžarskem je fundacija odprla restavracijo, ki zaposluje invalide (40 zaposlenih), nudi izobraževanje in

varstvo otrok ter jim tako zagotavlja prehod na stalno zaposlitev.

Na Nizozemskem podjetje zagotavlja pomoč pri branju z inovativnimi digitalnimi orodji in na igri temelječo

metodo. Metoda je še posebej prilagojena hiperaktivnim otrokom ali avtistom, lahko pa se uporablja tudi pri

nepismenih in priseljencih.

Na Poljskem zadruga, ki jo sestavljata dve združenji, zaposluje dolgotrajno brezposelne in invalide ter jim

zagotavlja vrsto storitev: restavracijske storitve in storitve preskrbe s pripravljeno hrano, mala gradbena in

obrtna dela ter izobraževanje za poklicno vključevanje prikrajšanih oseb.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

Socialno podjetje lahko ustanovijo nepridobitne pravne osebe, namen ustanovitve pa ne sme

predstavljati pretežno ali izključno pridobivanje dobička. Status socialnega podjetja lahko pridobi

nepridobitna pravna oseba za trajno opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva oziroma za

zaposlovanje ranljivih skupin oseb.

Glavni namen socialnega podjetništva je:

trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva z zaposlovanjem najmanj enega delavca

v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja (socialno podjetje tipa A);

trajno zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (socialno podjetje tipa B).

9

V Sloveniji zakon našteva številna področja socialnega podjetništva, kjer socialna podjetja opravljajo

svojo dejavnost. Zakon opredeljuje dejavnosti, ki jih lahko opravlja socialno podjetje tipa A, na

naslednjih področjih:

Vir: Socialno podjetništvo, Mesojedec in sod., 2012

Zakon opredeljuje kot najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela (socialno podjetje tipa B):

invalidi, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;

brezposelne osebe, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice

telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo

ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo;

brezposelne osebe, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več;

brezposelne osebe, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljene več kot

šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem

univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili

pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca;

brezposelne osebe:

˗ nad 55 let starosti

˗ pripadnikov romske skupnosti

˗ mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja

˗ ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od

prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v

programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa

zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje

zaposljive osebe).

Podjetje tipa B lahko opravlja katerokoli dejavnost in ves čas svojega delovanja trajno zaposluje

najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, in sicer ima najmanj eno tretjino takšnih delavce izmed

10

vseh delavcev. Socialno podjetje tipa B ima lahko tako samo enega zaposlenega, v kolikor gre

za osebo iz najbolj ranljivih skupin.

PRIDOBITEV STATUSA SOCIALNEGA PODJETJA in AKT SOCIALNEGA

PODJETJA

Za »ustanovitev socialnega podjetja« je potrebno najprej ustanoviti eno od nepridobitnih pravnih

oseb, ki bo nato zaprosila za pridobitev statusa socialnega podjetja. Oba postopka (to je postopek

ustanovitve in postopek pridobitve statusa) je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ,

pristojen za registracijo ob sami ustanovitvi presojal tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa

socialnega podjetja.

Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje mora

poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še (ZSocP, 14. člen):

sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava

poslovati kot socialno podjetje

osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki

imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva

dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva.

Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega

akta, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje. Vlogo se predloži na

pristojni registrski organ glede na osnovno pravno organizacijsko obliko:

za društva: upravna enota

za zavod, gospodarsko družbo, zadrugo: okrožno sodišče

za ustanovo; ministrstvo.

Registrski organ mora en izvod akta nemudoma posredovati Ministrstvu za delo, družino, socialne

zadeve in enake možnosti, za vzpostavitev evidence socialnih podjetij in izvajanje nadzora. Akt o

ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki je določena z zakonom za pravno

organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih,

Zakon o zavodih) opredeliti tudi nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in utemeljiti njen

javnokoristni in socialni značaj. Kot dejavnost oz. naloge socialnega podjetja mora opredeliti

opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge, razmejiti le-te od drugih dejavnosti oziroma

nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov

prihodkov.

Ustanovitveni akt mora (ZSocP, 12. člen):

opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,

določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva

ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,

določiti nadzorni organ ter način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa,

mandatno dobo ter njihove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,

določiti vrsto socialnega podjetja (tip A oziroma tip B),

11

določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,

določiti način udeležbe deležnikov (tj. zaposlenih delavcev, prostovoljcev) pri upravljanju,

določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja,

določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem

socialnega podjetja v primeru prenehanja.

Registrski organ z aktom, s katerim odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe v register, odloči tudi,

da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje« (so.

p.). Z vpisom tega dostavka v register ali javno evidenco nepridobitna pravna oseba pridobi status

socialnega podjetja in lahko začne poslovati kot socialno podjetje.

STATUSNE SPREMEMBE in RAČUNOVODSTVO

Pri spojitvah oziroma pripojitvah je treba upoštevati zakonodajo, ki velja za obliko pravne osebe, na

podlagi katere ste ustanovljeni. Socialno podjetje se lahko spoji ali pripoji samo k drugemu

socialnemu podjetju. Pod enakimi pogoji je dopustna razdružitev, torej le v primeru, da vse pravne

osebe, ki nastanejo, izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Socialno podjetje vodi računovodske knjige v skladu z računovodskim standardom, ki velja za

pravnoorganizacijsko obliko socialnega podjetja, hkrati pa je treba upoštevati tudi SRS 40 –

Računovodske rešitve v socialnih podjetjih. Za vse oblike velja, da morajo v primeru, da poleg

dejavnosti socialnega podjetništva opravljajo tudi druge dejavnosti, prihodke in odhodke od te

dejavnosti prikazovati ločeno. Finančna sredstva, ki jih socialno podjetje pridobi iz naslova spodbud,

oprostitev in olajšav, morajo biti prikazana na posebnem kontu. Prihodki in odhodki iz dejavnosti

socialnega podjetništva morajo biti prikazani ločeno do prihodkov in odhodkov iz druge dejavnosti.

Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo in ministrom,

pristojnim za finance, predpiše poseben računovodski standard za socialna podjetja. Z

računovodskim standardom se določi vsebina in način sestave letnega poročila socialnega podjetja

ter prilog, ki omogočajo ugotavljanje poslovanja socialnega podjetja po načelih socialnega

podjetništva, predvsem pa (ZSocP, 22. člen):

razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti

in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,

prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in

drugih zakonov,

prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu ali števila in

strukture delavcev glede na zahteve druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona in

števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače,

razporejanje dobička oziroma presežkov prihodkov po namenu,

pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno

poročilo).

Dobiček oziroma presežek prihodkov, ki ga ustvarite kot socialni podjetnik, morate namenjati za:

investicije v osnovna sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti,

12

ohranjanje in povečevanje števila zaposlenih,

pokrivanje izpada dohodka zaradi večje bolniške odsotnosti oziroma manjše delovne

učinkovitosti delavcev,

izobraževanje in usposabljanje delavcev in prostovoljcev,

druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravljate, če niso izključno v korist članov,

povečanje premoženja socialnega podjetja,

delitev, če je dopustna.

SPODBUJANJE RAZVOJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

Ključnega pomena za uveljavitev socialnega podjetništva je usklajeno delovanje ministrstev, občin,

gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih institucij na vseh nivojih ter širše javnosti, tako z vidika

promoviranja in informiranja, kot tudi z vidika načrtovanja in izvajanja ustreznih ukrepov v podporo,

razvoju in rasti socialnih podjetij.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)

MDDSZ je odgovorno za izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva na svojem delovnem

področju, aktivno prispeva k realizaciji strateških razvojnih ciljev strategije. Pomembna naloga

MDDSZ je načrtovanje in izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, s katerimi posega na trg

dela predvsem z namenom zmanjševanja stopnje brezposelnosti in razreševanja strukturnih

problemov trga dela. MDDSZ preko programov aktivne politike zaposlovanja nudi podporo ciljnim

skupinam prebivalstva. Vloga MDDSZ je na podlagi določb Zakona ustrezno načrtovanju in izvajanju

posebnih spodbud za zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela (invalidov, dolgotrajno brezposelnih,

iskalci prve zaposlitve, starejših brezposelnih, Romov, odvisnikov, brezdomcev, beguncev, ljudi s

prestano zaporno kaznijo) v okviru socialnih podjetij tipa B. V skladu z določbami Zakona je naloga

MDDSZ tudi sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za

delo z ranljivimi skupinami oseb. MDDSZ je dejavno tudi pri večanju prepoznavnosti socialnega

podjetništva in vedenja o načelih socialnega podjetništva.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)

MGRT je odgovorno za izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva na svojem delovnem

področju, aktivno prispeva k realizaciji strateških razvojnih ciljev strategije. MGRT ima pomembno

vlogo pri nastajanju, razvoju in rasti socialnih podjetij, predvsem socialnih tipa A, s ciljem večanja

konkurenčnosti in dolgoročne samovzdržnosti socialnih podjetij. V skladu z določbami Zakona MGRT

izvaja za Svet tudi strokovne naloge na svojem področju. V okviru že vzpostavljenih instrumentov v

podporo rasti in razvoju podjetij je smiselno nadgraditi nekatere podporne instrumente MGRT in

sicer predvsem v obliki:

- pomoči pri ustanavljanju socialnih podjetij ter,

- svetovanju socialnim podjetjem v vseh fazah njihovega delovanja, ki ga bodo izvajali določeni

subjekti podpornega okolja (vstopne točke VEM,…)

Naloga MGRT je tudi aktivno sodelovanje z drugimi resornimi ministrstvi in vladnimi službami na

področju pilotnih projektov za spodbujanje socialnega podjetništva.

13

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO)

MKO je odgovorno za izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva na svojem delovnem

področju, aktivno prispeva k realizaciji strateških razvojnih ciljev strategije.

Za MKO je socialno podjetništvo v okviru strateških razvojnih ciljev priložnost za:

razvoj podeželja in izenačevanje pogojev bivanja na podeželju s tistimi v urbanih okoljih –

možnost razvoja novih storitev na področju izobraževanja, kulture, športa, socialnega

varstva, otroškega varstva ipd.,

nadaljnji razvoj ekološkega kmetijstva s poudarkom na odzivnosti glede na pričakovanja

potrošnikov s ciljem povečanja stopnje samooskrbe v Sloveniji,

razvoj samooskrbnih zadrug, saj je v kmetijstvu (vključno z živilstvom, gozdarstvom, itn.)

prisotna dolgoletna tradicija zadružništva, na kateri se lahko gradi in v povezavi z lokalnimi

odjemalci (tudi javne ustanove) oblikuje lokalni trg kvalitetne in cenovno dostopne hrane.

Hkrati je tak sistem priložnost za zaposlovanje mladih strokovnjakov, pridelava in

distribucijska mreža (npr. mobilne trgovine in dostava) pa ponuja možnost za zaposlovanje

oseb iz ranljivih skupin,

vzdrževanje kulturne krajine (odpravljanje zaraščanja), javnih površin in zavetišč za živali,

ohranjanje naravne in kulturne dediščine,

ohranjanje tradicionalnih obrti in znanj,

razvoj medgeneracijskih centrov in socialnega turizma ter ustvarjanje zelenih delovnih mest v

okviru varovanja naravnih virov, gozdarstva in lesarstva,

napredek na področju ravnanja z odpadki, spreminjanja potrošniških vzorcev in proizvodnih

procesov v bolj trajnostne (centri ponovne uporabe, predelava organskih odpadkov, zelena

pisarna, zelena oskrba, energetska učinkovitost, biološke čistilne naprave, ekogozdarstvo,

itd.).

spodbujanje razvoja trajnostnih skupnosti (na primer ekovasi, ekokomun).

Občine

Občine so odgovorne za načrtovanje, financiranje in izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva

na območju občine, aktivno prispevajo k realizaciji strateških razvojnih ciljev strategije. Ena izmed

pomembnih karakteristik socialnega podjetništva je predvsem tesna povezanost z lokalnim okoljem,

odzivnost na specifične probleme lokalnih skupnosti in s tem nastanek delovnih mest na lokalnem

nivoju, kar je za Slovenijo pomembno tudi v povezavi s poseljenostjo podeželja. Zato so občine

vitalnega pomena predvsem pri razširjanju vedenja o pomenu in vidnosti socialnega podjetništva na

lokalnem nivoju. Pri tem je ključnega pomena osveščanje, izobraževanje in usposabljanje nosilcev

pomembnih funkcij in razvoja v lokalnih skupnostih in institucijah na regionalni ravni, saj je od

njihovega odnosa do socialnega podjetništva ter poznavanja tega področja v veliki meri odvisen

razvoj tega sektorja v posameznih lokalnih okoljih.

Cilj tovrstnih aktivnosti je večja senzibilnost za različne pobude reševanja lokalnih problematik in

nudenja inovativnih rešitev podpornega okolja npr. v obliki brezplačne uporabe prostorov,

volonterstva oz. podobnih oblik, ki ne obremenjujejo občinskega proračuna. To je hkrati priložnost za

spodbujanje javno-zasebnih partnerstev, to je javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v

javnem interesu in se izvajajo v socialnih podjetjih. Lokalne skupnosti/občine v sodelovanju s socialno

podjetniško iniciativo identificirajo lokalno problematiko, nakažejo rešitve in omogočijo reševanje te

14

problematike v sodelovanju s socialnimi podjetji. S prenosom posameznih storitev opravljanja javne

gospodarske službe, občine omogočijo odpiranje novih delovnih mest in priložnost za delovanje

socialnih podjetij.

Zavod RS za zaposlovanje

Spodbuja razvoj socialnega podjetništva v sklopu javnih del, ki so eden od že vrsto let izvajanih

ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ). Javna dela nudijo na eni strani delovno in socialno

vključenost, ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih znanj ter prvih delovnih izkušenj

brezposelnim osebam, na drugi strani pa dajejo možnost za razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest

v lokalnih okoljih, s čemer pripomorejo k trajnejšemu načinu reševanja brezposelnosti. Javno

povabilo za Javna dela za leto 2014 ima dva sklopa:

SKLOP 1 javnega povabila je namenjen spodbujanju razvoja zaposlitvenih programov ter

razvoju novih delovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju

brezposelnosti na njihovem območju.

SKLOP 2 javnega povabila pa je namenjen izvajanju razvojnih programov javnih del za

spodbujanje ustanavljanja in razvoj novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B za trajno

zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin. Razvojni programi socialnega podjetništva

so izbrani z namenom razvoja poslovne ideje, priprave poslovnega načrta ter ustanovitve

socialnega podjetja tipa B ali razvoja novih dejavnosti v že ustanovljenih socialnih podjetjih

tipa B.

MERJENJE UČINKOV in REZULTATOV DEJAVNOSTI SOCIALNIH

PODJETIJ

Do leta 2020 bodo meritve socialnega učinka postale ne samo običajna praksa v socialni ekonomiji

med socialnimi podjetji, dobrodelnimi organizacijami in združenji, ampak bo vse večje povpraševanje

zanje tudi v javnem in profitnem sektorju. Merjenje socialnega učinka in poročanje o njem bosta

postajala vedno bolj razvita, organizacije pa bodo posledično ocenjevane po njihovem družbenem

učinku, kar bo odločalo o nadaljnjih nakupih in investicijah. Dejstvo je, da bodo do leta 2020 številne

organizacije začele izdajati letna poročila o svojem socialnem, okoljskem in gospodarskem vplivu.

Dogovorjeni spekter socialnega učinka od pozitivnega, do nevtralnega in negativnega, bo družbi

omogočil, da lahko ocenjuje vse organizacije na podlagi njihove dejanske družbene koristnosti. Dobra

in etično vodena podjetja se bodo potegovala z najboljšimi socialnimi podjetji in javnimi službami za

vodilne položaje v sferi socialnega učinka. Prinašala bodo izjemno družbeno korist za minimalni

finančni vložek.

Merjenje učinkov dejavnosti socialnih podjetij je med najzahtevnejšimi in najhitreje razvijajočimi

podpornimi področji za razvoj socialnega podjetništva. V ugotavljanje učinkovitosti socialnega

podjetništva se vlaga mnogo energije in denarja, vse z namenom razviti zanesljive metode in tehnike,

s katerimi bi izmerili učinek, ki ga imajo na družbeni razvoj socialna podjetja. V ekonomskem smislu

to ni pretirano težavno, saj se lahko uporablja metode in tehnike, ki sicer merijo uspešnost podjetij

(npr. dobiček, delež na trgu, stopnja rasti itd.). Večja težava nastane pri merjenju družbenega učinka,

ki naj bi ga dosegala socialna podjetja. Družbeni učinek ni lahko izmerljiv, metode pa so mnogokrat

različne in le slabo primerljive.

15

Merjenje učinkov poteka vsaj na dveh nivojih (Social Innovation Europe, 2011). Na makronivoju

(svetovni nivo, nivo EU, regionalni nivo itd.) so metodologije za merjenje pomembne zlasti za

oblikovanje takšnih politik in predpisov, ki bodo omogočali spodbudno rast in razvoj socialnega

podjetništva. Pri tem naj bi merjenje učinkov omogočilo oceno položaja socialnega podjetništva v

družbi, oceno trendov rasti itd. Pri merjenju so uporabne tudi metodologije, ki jih uporabljajo različni

akterji (npr. OECD v Oslo Manual's process and organisational innovation metric iz leta 2005, EPSIS,

IUS itd.) (Mesojedec in sod.,2012).

Na mikronivoju pa je koristno imeti razvite metodologije za merjenje rezultatov socialnih podjetij,

ocenjevanje učinkovitosti izvajanja njihove dejavnosti ter za pomoč pri odločanju o financiranju

socialno podjetniške dejavnosti. Socialni donos na investicijo je eden najbolj obetavnih poskusov

merjenja socialnih vrednosti. Je inovativen pristop razumevanja in poročanja o vrednosti, ustvarjeni v

organizaciji in zaradi neke organizacije. Preiskuje družbeno-socialne, ekonomske in okoljske koristi, ki

jih proizvaja organizacija. S tem razširja razumevanje donosov za posameznika, organizacijo,

skupnost. Vloga socialnega podjetnika v postopkih merjenj je lahko različna. V določenih preprostih

primerih bodo lahko nekatere preproste metode uporabili kar sami, v zahtevnejših primerih in

metodologijah bodo potrebovali pomoč strokovnjakov. Ne le zaradi nepoznavanja metod, ampak ker

bo le tako mogoče izgraditi zaupanje ciljnih skupin (npr. uporabniki, financerji) v objektivnost

merjenj. Pomembno pa je, da je delovanje organizirano tako, da omogoča zajem potrebnih podatkov

in informacij, saj le tako proces ocenjevanja ne povzroča prevelikih obremenitev (tako finančnih kot

tudi časovnih) za poslovanje.

USPEŠNA SLOVENSKA SOCIALNA PODJETJA

PODEŽELSKO RAZVOJNO JEDRO – POMELAJ

Zadruga za razvoj podeželja je nastala kot plod štiriletnega dela v okviru programa

»Samozaposlovanja na podeželju«, ki ga je razvijalo podjetje DART iz Lendave in podjetje LKC iz

Velike Polane ob podpori občine Velika Polana, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in

ZRSZ ter JAPTI. Izdelan je bil model celovitega pristopa k razvoju podeželja, ki na eni strani povezuje

interese podeželskega prebivalstva ter na drugi strani iniciative ter možnosti lokalnih skupnosti,

razvojnih inštitucij in drugih nosilcev razvoja. Svojo dejavnost uresničujejo z bogato paleto storitev in

izdelkov – z vlaganjem v ljudi in okolje, s kulturno-turističnimi storitvami, predvsem pa z izdelki – kar

omogoča ljudem iz ciljne skupine nove zaposlitvene priložnosti, s tem pa tudi izhod iz revščine in

socialne izključenosti.

16

Utrjujejo položaj socialnega podjetja na podeželju v Pomurju, ki omogoča ljudem iz ranljivih ciljnih

skupin na podeželju integracijo v delo v domačem okolju in to v dejavnostih, ki so jim tradicionalno

blizu. Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj, z.o.o. se je 1.8.2009 transformirala v zaposlitveni center.

Zadruga ima poseben status, ki v prvi vrsti sledi poslanstvu v smislu socialne ter zaposlitvene

integracije invalidnih oseb na zaščitenih delovnih mestih, kar je tudi razlog ustanavljanja tovrstne

pravne oblike. Z namenom ponuditi invalidnim osebam na zaščitenih delovnih mestih stalno in

neprekinjeno delo, so v Zadrugi razvili različne dejavnosti vezane na podeželje predvsem s področja

tradicionalnega rokodelstva in kulinarike. Poslanstvo Zadruge je torej razvijanje socialno -

podjetniških oblik (kulture) med podeželskim prebivalstvom, še posebej med ranljivimi ciljnimi

skupinami v dejavnostih, ki so tradicionalno vezane na podeželje (domača obrt, kulinarika...)

EKOSOCIALNA KMETIJA KORENIKA

Na Ekosocialni kmetiji razvijajo dejavnosti na področju ekološkega kmetijstva v povezavi z

varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma. Ukvarjajo se z

ekološko pridelavo in predelavo sadja, zelenjave, žitaric in zelišč. Obdelujejo približno 16 hektarjev

njivskih površin, 2 hektarja sadovnjakov in 2 hektarja travnikov. V delo na kmetiji je vsak dan

vključenih od 50 do 60 oseb iz ranljivejših skupin. Vključeni so v različne programe delovnih

usposabljanj in delajo prek programa javnih del.

Zavedajo se, da je za Slovenijo značilna zelo nizka stopnja samooskrbe. S svojim delovanjem

dokazujejo, da skupnost lahko preživi z naravnimi viri. Spodbujajo lokalno skupnost pri pridelavi

hrane ter se zavzemajo za partnersko kmetovanje in boljše povezave med pridelovalci, predelovalci in

končnimi potrošniki. V sodelovanju z lokalnimi viri se trudijo zagotavljati nova delovna mesta, s čimer

skušajo reševati resna ekonomska in socialna vprašanja v regiji. Širši skupnosti želijo približati pomen

ekološkega kmetijstva in zdrave prehrane.

17

BBBeeellleeežžžkkkeee:::

18

19

NALOGE ZA DISKUSIJO

Lastnosti podjetnika

Razmislite in pokomentirajte o naslednjih 10 lastnostih podjetnika, ki se začnejo v angleščini na

črko D!

Dream – Sanje: Podjetnik ima vizijo.

Decisiveness – Odločnost: Odločno sprejemajo odločitve.

Doer – Realizator: Ko se odloči, tudi realizira.

Detenination – Odločenost: Privržen je ideji in se ne predaja.

Dedication – Privrženost: Povsem se posveti svojemu poslu, včasih celo zanemari.

Devotion – Predanost: Rad počne, kar počne.

Details – Podrobnosti: obvladati kritične detajle

Destiny – Usoda : Sam želi odgovarjati za svojo usodo.

Dollars – Denar: Denar je merilo uspeha, ne pa primarni motiv itd.

Distribute – Delitev: Lastništvo podjetja delijo s ključnimi delavci.

Ogled kratkih video predstavitev in spletnih strani socialnih podjetij

Ogled kratih video predstavitev dveh socialnih podjetij Zadruge Pomej in Ekosocialne kmetije

Korenika. Pregled naslednjih spletnih strani:

Gostilna dela: www.facebook.com/Gostilnadela

Eko koncept: www.ebm.si

Trgovina Smetumet Zibka: www.smetumet.com

Eko socialna kmetija Korenika: www.facebook.com/ekokorenika

Center ponovne uporabe: www.eko-tce.eu

Trgovina Stara roba nova raba: www.kraljiulice.org

Turistična agencija Premiki: www.premiki.com

Podjetniška ideja

Zamislite si, da imate idejo o tem, s čim bi se ukvarjali kot socialni podjetnik. Kako bi vašo idejo

predstavili na sestanku potencialnih vlagateljev, kako bi jih prepričali, da je ta ideja prinaša družbeno

korist? Napišite primer vaše predstavitve.

20

Vprašalnik o doseganju kompetenc socialnega podjetnika

Pod vsako kompetenco so navedene trditve, ki so vrednotene od 1 do 4. Obkrožite ustrezno

številko glede na to, koliko se strinjate s trditvijo (1 – sploh se ne strinjam, 4 – popolnoma se

strinjam).

Znam realizirati inovativne ideje. 1 2 3 4 Sposoben sem poiskati finančne vire za realizacijo ideje. 1 2 3 4 Sposoben sem poiskati kadrovske vire za realizacijo ideje. 1 2 3 4 V preteklosti sem že sodeloval pri procesu razvoja produkta/storitve. 1 2 3 4 V preteklosti sem že zaslužil denar z eno od mojih inovativnih idej. 1 2 3 4 V zadnjem času sem predlagal izboljšave nekega produkta/procesa. 1 2 3 4 V preteklosti sem že prepoznal priložnost in spontano realiziral svojo idejo. 1 2 3 4 V okolju znam poiskati ustrezne informacije. 1 2 3 4 Hitro ugotovim, če proces poteka učinkovito ali ne in znam v slednjem primeru tudi oceniti, kaj je narobe. 1 2 3 4 Sposoben sem hitro spremeniti (prilagoditi) proces, ko ugotovim, da ne poteka učinkovito. 1 2 3 4 Vem, katere organizacije, mreže in subjekti so lahko koristni za mojo socialno podjetniško pot. 1 2 3 4

V zadnjem času sem naredil nekaj, kar bi označil kot kreativno. 1 2 3 4 V zadnjem času sem naredil nekaj, kar smatram za inovativno. 1 2 3 4 V preteklosti sem že prenesel neko inovativno idejo od drugod (npr. iz tujine) in jo vključil v svoje delo. 1 2 3 4 V zadnjem času sem rešil nek problem, ki ga ni znal nihče drug. 1 2 3 4 V preteklosti sem že zaslužil iz svojega hobija, konjička, nečesa kar me veseli. 1 2 3 4

Podjetnost

Samozavedanje, prepoznavanje priložnosti, nagnjenost k tveganju, fleksibilnost, integriteta, razvijanje produkta/storitve, prepričljivost, hitro prepoznavanje konfliktov, težav, dajanje pobud in predlogov, ažurno odzivanje, odgovornost, zanesljivost, poštenost, vedenje v skladu s predpisi, priznavanje lastnih napak

Kreativnost, inovativnost

Nekonvencionalnost razmišljanja, inovativnost, dajanje predlogov za izboljšanje obstoječih delovnih procesov, iznajdljivost, prepoznavanje poslovnih priložnosti, izvirnost, dinamičnost

21

V preteklosti sem že nekomu predlagal »preobrazbo« hobija, ideje v tržni produkt/storitev. 1 2 3 4 Nove ideje se mi porajajo tako pogosto, da si jih moram sproti beležiti. 1 2 3 4

Družbena empatija

Poznavanje trendov dolgoročnega razvoja družbe, poznavanje virov informacij za zajem družbenih problemov, sposobnost prepoznave in definiranja družbenega problema, razumevanje procesa oblikovanja družbeno inovativnih rešitev, ocena stanja in analiza tveganj za rešitev družbenega problema, poznavanje ocenjevanja družbenega učinka podjetniške dejavnosti

Poznam trende dolgoročnega razvoja družbe. 1 2 3 4 Poznam vire, iz katerih se lahko poučim o družbenih problemih. 1 2 3 4 Znam prepoznati družben problem in ga definirati. 1 2 3 4 Na problem v družbi znam pogledati iz več zornih kotov. 1 2 3 4 Razumem, kako se oblikuje družbeno inovativna rešitev. 1 2 3 4 Znam oceniti stanje in narediti analizo tveganja za rešitev družbenega problema. 1 2 3 4 Znam oceniti družbeni učinek določene podjetniške dejavnosti. 1 2 3 4

Vztrajnost, predanost Predanost cilju podjetja, predanost ideji, storilnostna motivacija, vztrajnost, premagovanje ovir

Ustaljen delovni urnik sem pripravljen zamenjati za nepredvidljivega. 1 2 3 4 Svoj življenjski ritem sem pripravljen prilagajati delu. 1 2 3 4 Voljan sem izbrisati ločnico med delom in prostim časom. 1 2 3 4 Pripravljen sem na odrekanje, ki ga prinaša zagon lastnega podjetja. 1 2 3 4 Pripravljen sem na vzpone in padce ter dovolj zrel, da me slednji ne ovirajo na poti k cilju. 1 2 3 4 Stoodstotno stojim za svojo idejo in sem visoko motiviran, da jo realiziram. 1 2 3 4 Pri doseganju ciljev vedno pazim, da ne prizadenem in oškodujem drugih. 1 2 3 4 Poštenost je ena mojih glavnih vrednot v poslovnem delovanju. 1 2 3 4 Za svojo vizijo stojim dovolj trdno, da sem pripravljen tvegati in se odreči drugim možnostim. 1 2 3 4 Za realizacijo svoje ideje sem se pripravljen začasno odreči finančni stabilnosti. 1 2 3 4

22

V svojo idejo sem pripravljen vložiti lasten denar. 1 2 3 4

Vodenje, organiziranje

Učinkovito načrtovanje in organiziranje delovnih situacij, postavljanje prioritet, upoštevanje časovnih rokov, delovanje v okviru razpoložljivih sredstev, odkrivanje potencialov sodelavcev, jasno opredeljevanje nalog in delegiranje teh, dajanje ustreznih povratnih informacij, spodbujanje kooperativnosti, dajanje zgleda z lastnim vedenjem, navduševanje za doseganje postavljenih ciljev, prepoznavanje in priznavanje dobro opravljenega dela, ustrezno koordiniranje manj učinkovitih zaposlenih, uspešno razreševanje napetosti med zaposlenimi, poznavanje osnov mediacije

Velikokrat sem se znašel v situaciji, kjer se je izkazalo, da imam visoko razvite sposobnosti motiviranja drugih. 1 2 3 4 Velikokrat sem posredoval v konfliktu drugih kot mediator. 1 2 3 4 Na druge delujem pozitivno in spodbudno. 1 2 3 4 Sposoben sem uveljavljati sebe kot avtoriteto (v zdravi meri, ki je potrebna za uspešno vodenje tima). 1 2 3 4 Sposoben sem smotrno porazdeliti delo, tako da vzamem v obzir najbolj relevantna znanja in sposobnosti svojih sodelavcev. 1 2 3 4 Redno se držim predpisanih časovnih rokov. 1 2 3 4 Redno se držim časovnih rokov, ki si jih postavim sam. 1 2 3 4 Glede na odzive drugih lahko trdim, da sem pri svojih navodilih in razlagah jasen, natančen in razumljiv? 1 2 3 4 Strpen sem do ljudi, ki so manj učinkoviti kot jaz. 1 2 3 4 Sposoben sem poiskati najboljše v ljudeh in s tem nadomestiti njihove pomanjkljivosti. 1 2 3 4 Smatram se za dobro organizirano osebo. 1 2 3 4 Sposoben sem prepoznati prioritete v delovnem procesu. 1 2 3 4 Sposoben sem organizirati delovni dan tako, da sledim postavljenim prioritetam. 1 2 3 4

Komunikacija Razvita medosebna, telefonska in pisna komunikacija, samozavesten nastop

Vajen sem prilagajati svoj način komunikacije različnim situacijam in ljudem. 1 2 3 4 Pri drugih sem pozoren na neverbalno komunikacijo. 1 2 3 4 Sposoben sem ozavestiti svojo neverbalno komunikacijo in jo imeti pod nadzorom. 1 2 3 4

23

V pogovoru pazljivo poslušam sogovornika in razumem, kar mi želi sporočiti. 1 2 3 4 Moj način komunikacije je glede na odzive drugih jasen in razumljiv. 1 2 3 4 Tudi v napetih situacijah sem spodoben ohraniti diplomatski dialog. 1 2 3 4 V telefonskem komuniciranju sem enako suveren kot v medosebnem. 1 2 3 4 Moj način pisanja je natančen in razumljiv. 1 2 3 4 Dosledno upoštevam pravila in bonton pisnega komuniciranja (struktura sporočil, vljudnostne fraze, doslednost pri informacijah). 1 2 3 4 Sposoben sem profesionalnega in samozavestnega nastopa pred potencialnimi partnerji, strankami, investitorji, itd. 1 2 3 4 Poznam osnovna pravila lobiranja. 1 2 3 4 Imam veščine in poznam tehnike za uspešno lobiranje za mojo socialno podjetniško idejo. 1 2 3 4

Prodaja in trženje

Pogajalske sposobnosti, poznavanje in posluževanje mreženja, zaznavanje potreb kupcev, prodajne veščine, sposobnost graditve zaupanja, sposobnost prilagajanja trgu

V preteklosti se je že velikokrat izkazalo, da sem dober pogajalec. 1 2 3 4 Tudi še tako vsakdanjo stvar sem sposoben predstaviti na tak način, da izpade posebna. 1 2 3 4 S svojim načinom predstavitve znam pritegniti pozornost in zanimanje. 1 2 3 4 Veliko časa in truda si želim vložiti v prepričevanje drugih v to, da so moji produkti/storitve resnično dobra naložba. 1 2 3 4 Do telefonskega trženja nimam nikakršnih zadržkov. 1 2 3 4 Pogosto se postavim v kožo kupca, ki potrebuje moje storitve, z mislijo na to, kaj lahko izboljšam. 1 2 3 4 Svojo idejo sem voljan in sposoben prilagajati povpraševanju na trgu. 1 2 3 4 Natanko vem, kako lahko unovčim svoja poznanstva za širjenje svoje ideje. 1 2 3 4 Izkoristil bom vse možnosti, ki mi jih ponuja moja socialna mreža za širjenje in uveljavljanje moje ideje. 1 2 3 4 Imam izkušnje z oblikovanjem anketnih vprašalnikov za ugotavljanje zadovoljstva strank. 1 2 3 4

24

Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)

Poznavanje ključnih računalniških funkcij in programov, obdelovanje preglednic, besedil, baz podatkov, uporaba IKT za namene učinkovitega prezentiranja, komuniciranje preko elektronske pošte, vstopanje na spletne strani, poznavanje osnov kreiranja spletnih strani

Redno uporabljam IKT za namene učinkovitega prezentiranja. 1 2 3 4 Obvladujem internet za pridobivanje informacij. 1 2 3 4 Dobro znam izkoristiti možnosti spletnega marketinga. 1 2 3 4 Poznam osnove programiranja. 1 2 3 4 Uporabljati znam programe za oblikovanje in urejanje slik, grafik in video materiala. 1 2 3 4 Uporabljati znam zahtevnejše funkcije v okolju MS Office. 1 2 3 4

Finančni menedžment

Poznavanje možnih načinov financiranja in iskanja finančnih virov, učinkovito razporejanje in uporaba razpoložljivih virov, načrtovanje finančnega poslovanja

Sposoben sem poiskati finančne vire za realizacijo svoje ideje. 1 2 3 4 Poznam specifike virov in načinov financiranja socialnega podjetništva. 1 2 3 4 Znam razpolagati s finančnimi sredstvi. 1 2 3 4 Porabo stroškov imam ves čas pod nadzorom. 1 2 3 4 Menim, da sem tudi z minimalnimi finančnimi sredstvi sposoben doseči svoje cilje. 1 2 3 4 Hranim vse pomembne račune. 1 2 3 4

Administracija in osnove prava Poznavanje osnov knjigovodstva in računovodstva, poznavanje osnov pravnega okolja, poznavanje osnov administracije

Poznam osnove računovodstva in knjigovodstva. 1 2 3 4 V preteklosti sem že opravljal administrativna dela. 1 2 3 4 Nimam odpora do dela s papirji. 1 2 3 4 Poznam zakonodajo, ki ureja moje področje dela oz. delovanja. 1 2 3 4 Sistematično znam urediti dokumente. 1 2 3 4 Znana mi je zakonodaja s področja varstva intelektualne lastnine. 1 2 3 4

25

Timsko delo

Učinkovito oblikovanje tima, spodbujanje k sodelovanju med člani tima, sodelovanje v timu, upoštevanje potreb in prispevkov drugih članov tima

Znam motivirati druge člane tima. 1 2 3 4 Znam sprejemati in podajati konstruktivno kritiko. 1 2 3 4 Poslušam in spoštujem različna mnenja in ideje drugih, tudi če se z njimi ne strinjam. 1 2 3 4 Konflikte sprejemam kot izziv in priložnost. 1 2 3 4 Pripravljen sem sprejemati kompromise, ki so v interesu doseganja skupnega cilja tima. 1 2 3 4 Poznam ključne vloge v timu in razumem njihov pomen za učinkovito delovanje tima. 1 2 3 4 Razumem medsebojno odvisnost tima in sem pripravljen priskočiti na pomoč drugim članom. 1 2 3 4 Svoje znanje in izkušnje brez težav delim z drugimi. 1 2 3 4

Strateško razmišljanje Načrtovanje, analiziranje, evalviranje, iskanje informacij, neodvisnost, usmerjenost na dosežke

Znam prenesti ugotovitve analize trga v načrtovanje nadaljnjih aktivnosti podjetja. 1 2 3 4 Znam predvideti potrebe po različnih virih. 1 2 3 4 Svoje želje znam spremeniti v realne cilje. 1 2 3 4 Znam opredeliti potrebne korake za doseganje zastavljenih ciljev. 1 2 3 4 Informacije, pridobljene iz različnih virov, znam med seboj kritično primerjati. 1 2 3 4 Pred pomembnimi odločitvami si pogosto naredim seznam argumentov za in proti. 1 2 3 4 Pogosto delam samostojne zaključke in sklepe. 1 2 3 4 Zanimajo me vzročno posledične povezave. 1 2 3 4 Imam izkušnje s pisanjem vmesnih ali zaključnih poročil. 1 2 3 4 Znam oblikovati evalvacijske vprašalnike. 1 2 3 4 Poznam osnovne metode obdelave podatkov. 1 2 3 4 Pridobljene podatke znam kritično in objektivno interpretirati. 1 2 3 4

26

Pridobljene rezultate znam uporabiti za izboljšanje prakse. 1 2 3 4 Znam pripraviti poslovni načrt. 1 2 3 4

Strokovna, specifična področja Izobrazba, neformalne izkušnje, študentsko delo, prostovoljno delo, motorične spretnosti, praktična znanja

Zaključeno imam stopnjo in smer izobrazbe, ki mi bo koristila pri delu. 1 2 3 4 Pridobil sem relevantno neformalno znanje (usposabljanja, tečaji, medn. izmenjave …), s katerim lahko zapolnim morebitni izobrazbeni primanjkljaj. 1 2 3 4 Opravljal sem študentsko delo, ki se navezuje na moje poklicne cilje v prihodnosti. 1 2 3 4 V sklopu prostovoljnega dela oz. ljubiteljske dejavnosti (hobi, prosti čas) sem pridobil znanja in veščine, ki mi lahko koristijo pri nadaljnji poklicni poti. 1 2 3 4 Imam praktična znanja, ki jih zahteva področje, na katerem se želim uveljaviti. 1 2 3 4

27

LITERATURA IN VIRI

1. Bera, Sandra. 2012. Socialno podjetništvo kot priložnost za inovativno zaposlovanje ranljivih

skupin na trgu dela. Http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-135-

9/prispevki/028.pdf. Zbornik 9. Festivala raziskovanja ekonomije in managementa, 251-257.

2. British Cuncil (2014). Vizija socialnega podjetništva 2020. Http://www.britishcouncil.si/sites/

britishcouncil.si/files/vizija_socialnega_podjetnistva_2020.pdf (18.7.2014).

3. Ekosocialna kmetija Korenika. Http://www.korenika.si/ (18.7.2014).

4. Copati nagrajeni na MOS Celje 2013. Http://www.pomelaj.si/ (18.7.2014).

5. Mesojedec, Tadeja in sod. 2012. Socialno podjetništvo, prvi priročnik o socialnem

podjetništvu v slovenskem jeziku. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

6. Rebernik, Miroslav; Tominc, Polona; Pušnik, Ksenija. 2010. Slovensko podjetništvo v letu

krize. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7. Socialno podjetje (so.p.). Http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/oblika-

podjetja/socialno-podjetje-sop (11.7.2014).

8. Socialno podjetništvo. Http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/

trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/ (11.7.2014).

9. Socialno podjetje (so.p.). Http://info.evem.gov.si/info/zacenjam/poslovne-oblike-

podjetij/socialno-podjetje-sop/ (11.7.2014).

10. Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016

11. Zahra, S. A., Gedajlovic, E., Neubaum, D. O., & Shulman, J. M. (2009). A typology of social

entrepreneurs: Motives, search processes and ethical challenges. Journal of Business

Venturing, 24(5), 519-532.

12. Zakon o socialanem podjetništvu (ZSocP). 2011. Http://www.uradni-

list.si/1/content?id=102703 (11.7.2014).