Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Vsebina
• Ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč:
• naravne nesreče,
• druge nesreče,
• industrijske nesreče.
• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu
PGD.
• Informacijski sistemi o naravnih in drugih
nesrečah.
Nesreče
Naravne in druge nesreče v Sloveniji:
• Nesreče, ki se pojavljajo zelo pogosto, posledice so
lokalno omejene, prizadenejo predvsem
posameznika.
• Nesreče, ki se pojavljajo poredko, posledice so
obsežne in onemogočijo delovanje bistvenih delov
družbe (rušilni potres, poplava, vihar in podobno).
• Nesreče, ki se dogajajo poredkoma in neposredno
vplivajo na socialno strukturo in imajo zelo hude
posledice (jedrske nesreče).
Potres
Potresi
• Potresi so posledica nenadnih premikov nekje v
notranjosti Zemlje (hipocenter) in se širijo na površje
(epicenter).
• Potrese delimo v tri skupine:
• šibak potres, ki doseže do IV. stopnje EMS,
• močnejši potres, ki doseže V. in VI. stopnjo EMS,
• rušilni potres doseže VIII. ali višjo stopnjo po EMS.
Potres
• Ukrepi za preprečevanje posledic potresa:
• Potresno odporna gradnja.
• Sistematično spremljanje in proučevanje potresov.
• Izdelava programov potresne sanacije.
• Izdelava programov varstva kulturne dediščine.
• Krepitev pripravljenosti za zaščito, reševanje in
pomoč (dopolnjevanje načrtov, usposabljanje in
opremljanje).
Poplava Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin ali
naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Do
poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega odtoka na kraških
poljih, zaradi zajezitev, povzročenih s snežnim ali zemeljskim
plazom, zaradi delovanja hudournikov, zaradi naravnega posedanja
tal ali posedanja, povzročenega z gospodarsko dejavnostjo, zaradi
padavin in istočasnega taljenja snega na zamrznjeni podlagi, dviga
gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime. Posebna vrsta
poplav, ki so značilna za kraški svet Slovenije, so kraške poplave.
Nastopajo na kraških poljih, kadar je dotok na kraško polje večji kot
podzemni odtok prek požiralnikov. K pojavu poplav vse bolj
prispevajo tudi človekovi posegi v naravo.
Poplava
Pospešena urbanizacija, posegi na vodna zemljišča,
zasedba poplavnega prostora in prostora za razlivanje
visokih voda ter zmanjševanje visokovodnih konic na eni
strani, poleg tega pa tudi globalne vremenske
spremembe močno povečujejo poplavno ogroženost
območjih ob naših vodotokih. Pri tem je povsem prezrto
dejstvo, da se s še tako obsežnimi tehničnimi ukrepi ni
možno zagotoviti absolutne varnosti pred poplavo.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Varnost pred poplavami je zbir različnih aktivnosti, ki poleg
tehničnih ukrepov
obsega tudi druge ukrepe, kot so:
usmerjanje gradnje poselitve in drugih objektov, na katerih
je lahko velika škoda,izven poplavnih območij,
alarmiranje in opozarjanje na nevarnost poplav,
evakuacija prebivalstva in premoženja,
zavarovanje pred škodo, ki jo povzročajo poplave,
če naštejemo le najbolj pogoste in znane.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih
preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in
neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal.
V Sloveniji poplave ogrožajo več kot 300.000 ha površin
ali 15 % vsega ozemlja države. Okrog 30 obsežnih
poplavnih območij je v razširjenih delih dolin, zelo so
ogrožena tudi območja vzdolž hudourniških rek in potokov.
Manj obsežne so poplave, ki nastanejo zaradi plimovanja
morja ter kraške poplave.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Poplave so najpogosteje pojavljajo v jesenskem in
spomladanskem času in jih najpogosteje povzročajo obilica
padavin, siloviti nalivi, pred pojavom ekstremnih padavin pa
so tla že zelo namočena, zamrznjena ali pa so po svoji
geološki sestavi slabo propustna. Za Slovenijo je značilna
prevlada močno razčlenjenega hribovitega sveta in
vododržne hribine, ki pospešujejo hiter odtok vode v doline
in kotline.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Ločiti moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo
skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo 10 do 20 let in
katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let, tako
imenovane katastrofalne poplave. Poplavna ogroženost
je odvisna od višine poplavnega vala, hitrosti toka vode,
onesnaženja, erozije dna in brežin struge, naplavljanja
plavin in trajanja poplave.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Poplave lahko ogrožajo človeška življenja in materialne
dobrine neposredno ali posredno, zaradi poškodb
objektov in naprav, poškodb ali porušitve mostov in druge
prometne infrastrukture, poškodb na električnih, plinskih in
drugih napeljavah in podobno. Poleg poškodb povzročajo
poplave tudi psihično prizadetost in izgubo človeškega
življenja, najpogosteje zaradi utopitev.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Ogroženost poplavnega sveta se kaže v njegovi izrabi.
Tam, kjer so poplave reden pojav tudi danes naletimo na
travnike, pašnike in logove, ki so najgospodarnejša izraba
tal v takšnih razmerah. Tudi v Sloveniji smo na poplavnih
območjih spreminjali travnike in pašnike v obdelovalne
površine, ponekod pa so poplavna področja tudi pozidali.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Za Slovenijo so značilni naslednji tipi poplav:
nižinske poplave
hudourniške poplave
poplave na kraških poljih
poplave morja
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Naša glavna in najobsežnejša poplavna območja so v
nižinsko-ravninskih predelih severovzhodne in
subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah,
ki odmakajo Šavrinsko gričevje in hribovje. Najnižje
obrečne ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici prekrivajo
obsežna poplavna območja. Drava pod Mariborom je
obdana s prostranim poplavnim svetom, tudi vsi njeni
pritoki na široko preplavljajo kmetijsko zemljo (Pesnica,
Polskava, Dravinja). Z regulacijo Savinje in njenih
pritokov se je korenito spremenila namembnost
poplavnega sveta. Poplavne in povodenjske vode
zajemajo znatne površine kmetijske zemlje v spodnjem
Posavju.
Poplava
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Vzhodna in osrednja Dolenjska z Belo krajino ima več
manjših poplavnih predelov ob Kolpi, Krki, Temenici,
Mirni in ob njihovih pritokih. Ljubljansko barje, ki je na
meji med alpskim in dinarskim gorskim sistemom, je
naše najobsežnejše poplavno območje.
Toča
• Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v
oblakih v obliki ledenih kroglic.
• Velikost zrna toče so lahko premera do 1 cm,
redkeje 2 do 3 cm, zelo redko pa tudi več.
• Drobna toča povzroča škodo na poljščinah,
debelejša pa tudi na strehah objektov in
avtomobilov ter na okenskih steklih.
Žled
• Žled je zaledenela oblika padavin na tleh. To je
enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in
na zemeljsko površino.
• Žled nastane takrat, ko se v nižinah zadržuje
hladen zrak v višinah pa topel zrak.
• Iz oblakov pada dež, ki na zemlji hipoma
zmrzne.
• Na predmetih nastane enolična prevleka ledu.
• Zaradi teže ledu se lomijo veje ali trgajo
električne žice.
Spomladanske pozebe
• Spomladanske pozebe povzročajo
spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo
kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka.
• Prizadenejo manjša izpostavljena območja kot
so doline ali tla pobočij.
Veter
• Veter je naravno gibanje zraka.
• Veter povzročijo neenakomerno razporejene
zračne plasti z različnimi temperaturami in
različnim tlakom.
• Burja piha s sunki, ki presegajo hitrost 200 km/h.
• Veter povzroča škodo v kmetijstvu in na
zgradbah.
Visok sneg
• Sneg je padavina v trdnem stanju, ki nastaja iz
ledenih kristalov v oblakih.
• Za nesrečo štejemo večje količine snežnih
padavin, ki povzročajo škodo s tem da
onemogočajo redni promet, otežujejo preskrbo,
poškodujejo in porušijo strehe in šibkejše
stavbe, trga električne in druge vode, lomi drevje
v sadovnjakih in gozdovih.
Visok sneg
• Ukrepi za zmanjšanje posledic visokega snega:
• Sprotno odstranjevanje snega iz streh objektov, cest,
električnih vodov in drevja.
• Čiščenje kanalizacijskih odprtin, da ob topljenju snega
voda lahko odteka vanje.
Suša
• Suša je izredno stanje v naravi, ki nastane
zaradi dolgotrajnega pomanjkanja vode v neki
pokrajini.
Erozija tal
• Erozija je premikanje prsti zaradi vetra, vode,
ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov,
ki spreminjajo obliko zemeljskega površja.
• Erozija poteka v treh stopnjah:
• Delci prsti se ločijo od podlage.
• Voda, veter in drugi pojavi jih prenesejo na drugo
lego.
• Na novi lokaciji ostanejo kot odloženi material.
Erozija tal
• Erozija je pogostejša na obdelanih površinah z
večjim naklonom površja in tam kjer zasajene
kulture prsti ne pokrivajo sklenjeno.
• Na pojav erozije vpliva zlasti vrsta prsti, naklon
površja in padavine.
• Pomembna dejavnika sta tudi vrsta zasajene
kulture in način obdelovanja zemljišča.
Zemeljski plaz
• Zemeljski plazovi nastajajo največkrat na strmih
pobočjih, če je povezava med zgornjimi in
spodnjimi plastmi zemlje šibka.
• Dež ali snežnica namočijo zgornjo plast zemlje,
da postane težka, voda oslabi tudi vezi in tako
omogoči, da začne vrhnja plast drseti v dolino.
• Zemeljski plaz je nevaren za vse objekte, ki
stojijo na plazovitem terenu.
Zemeljski plaz
• Znaki, ki opozarjajo na nevarnost zemeljskega
plazu:
• Razpoke v zemlji.
• Gubanje vrhnjega sloja zemlje.
• Razpoke na objektih.
• Nagnjeno drevje.
• Glasno pokanje korenin in drevja, ki se nagiba.
Zemeljski plaz
• Plazenje tal največkrat povzroči človek s posegi
v naravo. Posegi, ki lahko povzročijo plaz so:
• Sprememba tipa vegetacije.
• Sprememba višine podzemne vode.
• Občasno nihanje vode v podzemnih jezerih.
• Sprememba oblike brežine z izgradnjo zgradb.
• Sprememba obremenitve tal.
Zemeljski plaz
• Hitrost pomikanja zemeljskega plazu je odvisna
od:
• Naklona brežine. Čim večji je naklon večja je
verjetnost, da se bodo kamenine, zemljine ali hribine
začele premikati.
• Sestave hribine.
• Vsebnosti vode v hribini.
• Površinske obremenitve.
Zemeljski plaz
• Sanacija plazu:
• Preusmeritev dotokov površinskih vod.
• Odvajanje vod (drenažni jaški).
• Zaščita objektov z opaži.
• Zaščita površine od delovanja sonca, vetra in dežja.
Snežni plaz
• Snežni plaz nastane, če so v snežni odeji plasti
le rahlo povezane in se zgornja plast odtrga in
zdrkne po pobočju navzdol.
• Snežni plaz lomi drevje, poruši hiše, zasuje
ceste in ogroža človeška življenja.
• Poznamo tri značilna območja plazu:
• Območje kjer se snežni plaz utrga.
• Območje gibanja plazu.
• Območje odlaganja (kjer se plaz ustavi).
Snežni plaz
• Varnostni ukrepi:
• Izogibanje strmih gladkih pobočij.
• Da ne hodimo preko gladkih pobočij.
Nalezljive bolezni
• Nalezljive bolezni so vse tiste, ki se hitro
prenašajo pri človeku, živalih ali rastlinah.
• Prenos je možen s hrano, vodo, na dotik, z
izločki ali piki.
• Epidemija – nalezljiva bolezen pri ljudeh.
• Epizootija – nalezljiva bolezen pri živalih.
• Epifitija – nalezljiva bolezen rastlin.
• Pandemija – bolezen zavzame več držav ali
kontinentov.
Požari
• Požari na objektih:
• stanovanjski objekti,
• javni objekti,
• obrtne delavnice in trgovine,
• industrijski objekti.
• Požari v naravnem okolju:
• na travnikih in pašnikih,
• v gozdu,
• na smetiščih in neurejenih deponijah.
Tehnične nesreče
• Tehnične nesreče:
• nesreče v rudnikih,
• porušitve jezu ali vodnih pregrad,
• nesreče z nevarnimi snovmi,
• nesreče s prometnimi sredstvi na cestah, železniške
nesreče, nesreče na rečnem ali pomorskem prometu,
letalske nesreče,
• nesreče na žičnicah,
• nesreče v prostem času.
Druge nesreče
• Druge nesreče so:
• nepredvidena migracija prebivalstva,
• množično nasilje (nogometni stadioni),
• neposredna vojna nevarnost,
• vojaški napad.
Požarni okoliš PGD
• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu
PGD delimo na:
• Naravne in druge nesreče, ki se lahko zgodijo v
vsakem požarnem okolišu (potres, veter, požar …).
• Naravne in druge nesreče, ki so specifične za
določen požarni okoliš ( plazovi, rudniške nesreče,
nesreče na žičnicah, letalske nesreče …).
Požarni okoliš PGD
• Seznam naravnih in drugih nesreč v požarnem
okolišu PGD izdelamo na podlagi
• Lastnih statističnih podatkov.
• Upoštevati moramo najmanj deset letne statistične
podatke.
• Upoštevamo tudi vse tiste nesreče, ki se lahko
zgodijo in v statistiki niso zajete.
• Upoštevati moramo tudi vse tiste nesreče, ki se
zgodijo izven našega okoliša in imajo posledice v
našem požarnem okolišu.
Požarni okoliš PGD
• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu
PGD lahko določimo tudi na podlagi:
• Statističnih podatkov Uprave RS za zaščito in
reševanje.
• Podatkov državnih agencij in zavodov (ARSO…).
• Ocene ogroženosti požarnega okoliša.
Informacijski sistem
• Informacijski sistemi o naravnih in drugih
nesrečah:
• informacijski sistem za obveščanje,
• informacijski sistem za vodenje evidenc,
• informacijski sistem za poročanje – SPIN,
• informacijski sistem o nevarnih snoveh.
Informacijski sistem
• S pomočjo informacijskega sistema podatke:
• zbiramo, obdelujemo, arhiviramo in posredujemo.
• Uporabniki informacijskega sistema
• Enote zaščite, reševanja in pomoči.
• Zunanje inštitucije na področju zaščite in reševanja.
• Strokovnjaki za načrtovanje, razvoj in vzdrževanje
informacijskega sistema.
Informacijski sistem
• Informacijski sistem za obveščanje.
• Temeljne naloge sistema so:
• Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov.
• Obveščanje in alarmiranje prebivalcev.
• Obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite,
reševanja in pomoči.
• Obveščanje in aktiviranje pristojnih organov vodenja.
Informacijski sistem
• Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja
na podlagi:
• Obvestil prebivalcev, organizacij, gasilcev, jamarjev,
gorskih reševalcev, potapljačev, gozdarjev, lovcev,
letalskih klubov in podobno.
• Obvestil opazovalnih in nadzornih služb za
spremljanje meteoroloških, hidroloških, ekoloških,
seizmoloških in drugih razmer.
• Opazovanj služb za nadzor zračnega prometa.
• Mednarodne izmenjave podatkov in informacij.
Centri za obveščanje
• Center za obveščanje Republike Slovenije.
• Regijski centri za obveščanje.
• Območni centri za obveščanje:
• območni centri se aktivirajo in delujejo le ob večjih
naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.
• Klicna številka centra za obveščanje je 112.
Alarmiranje
• Alarmiranje se organizira kot enoten sistem
javnega alarmiranja.
• Alarmiranje se izvaja na podlagi preverjenih
obvestil ali na zahtevo poveljnikov CZ ter drugih
organov vodenja.
• Prebivalce se z alarmiranjem opozarja samo
takrat, če prebivalcev ni mogoče opozoriti na
drug način.
Alarmiranje
Znaki za alarmiranje:
• Opozorilo na nevarnost – enoličen zvok sirene, ki
traja dve minuti – se uporablja za napoved bližajoče
se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče
in drugih nesreč.
• Neposredna nevarnost – zavijajoč zvok sirene, ki traja
1 minuto – se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem
požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti
vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Alarmiranje
• Znaki za alarmiranje
• Konec nevarnosti – enoličen zvok sirene, ki traja 30
sekund – se obvezno uporabi po prenehanju
nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za
neposredno nevarnost.
• Preizkus siren – enoličen zvok sirene, ki traja 30
sekund – se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob
12 uri.
Alarmiranje
• Posebna znaka za alarmiranje
• Nevarnost nesreče s klorom – zvok sirene, ki traja
100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-
sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni
zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v
okolje.
• Neposredna nevarnost poplavnega vala – zavijajoč
zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali
zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se
uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu
vodne elektrarne.
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
Na območjih občin Brežice, Krško in Sevnica ter Hrastnik in Trbovlje velja
poseben znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom.
2a. NEPOSREDNA NEVARNOST NESREČE S KLOROM - zvok sirene, ki traja
100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene
in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje.
Uporabite osebna zaščitna sredstva. Takoj se umaknite v višje kraje v smeri proti
vetru.
Posebni znak se uporablja na območjih občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik
ter Trbovlje.
Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje
2b. NEPOSREDNA NEVARNOST POPLAVNEGA VALA - zavijajoč zvok
sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-
sekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu
vodne elektrarne.
Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo
lahko doseže poplavni val.
Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvleka-
Ribnica ter Radlje ob Dravi.
Informacijski sistem
Informacijski sistem za vodenje evidenc:
• Program vulkan:
• zbiranje podatkov o gasilskih organizacijah,
• zbiranje podatkov o članstvu v gasilskih organizacijah,
• zbiranje podatkov o opremljenosti gasilskih enot,
• zbiranje podatkov o opravljenih nalogah.
Informacijski sistem
• Informacijski sistem za poročanje “SPIN”.
• Prvo poročilo o dogodku izdela center za
obveščanje kjer določi:
• lokacijo intervencije in aktivirane enote.
• Poročilo vodje intervencije, kjer vpiše:
• sodelujoče gasilce,
• uporabljeno opremo,
• količino gasilnih sredstev,
• potek intervencije.
Razlaga kratic
• V predstavitvi imajo kratice naslednji pomen:
• URSZR – Uprava republike Slovenije za zaščito in
reševanje,
• ZIR – zaščita in reševanje,
• ZRP – zaščita, reševanje in pomoč,
• VNDN – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• CZ – civilna zaščita,
• GZ – gasilska zveza,
• PGD – prostovoljno gasilsko društvo.