ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Civilna zaščita je namensko organiziran del

sistema varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami.

Civilna zaščita obsega organe vodenja, enote

in sluţbe za zaščito, reševanje in pomoč,

zaščitno in reševalno opremo ter objekte in

naprave za zaščito, reševanje in pomoč.

CILJI VARSTVA PRED

NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI

preprečevanje nesreč;

pripravljenost na nesreče;

zaščita pred nevarnostmi;

reševanje in pomoč ob nesrečah;

sanacija posledic nesreč.

Temeljne naloge

sistema

odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč;

preprečevanje naravnih in drugih nesreč;

obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;

izobraţevanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč;

organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrţevanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč;

samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita);

mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;

odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;

reševanje in pomoč;

odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za ţivljenje;

ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;

mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

pomoč drugim drţavam ob naravnih in drugih nesrečah.

SISTEM ZAŠČITE IN REŠEVANJA

V SLOVENIJI

Sistem opazovanja, obveščanja in

alarmiranja sestavljajo:

– opazovalno omreţje;

– centri za obveščanje;

– alarmiranje.

ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE

Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje

drugih operativno-strokovnih nalog zaščite,

reševanja in pomoči se organizirajo štabi Civilne

zaščite.

Štabi Civilne zaščite so:

Štab Civilne zaščite Republike Slovenije;

regijski štabi;

občinski oziroma mestni štabi;

sektorski oziroma krajevni štabi;

štabi Civilne zaščite gospodarskih druţb, zavodov in drugih organizacij.

Temeljne naloge sistema

obveščanja

zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč ter za izvajanje drugih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

obveščanje in alarmiranje prebivalcev o pretečih nevarnostih ter posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito;

obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o nevarnostih ter posredovanje odločitev pristojnih organov vodenja za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.

SILE ZA ZAŠČITO,

REŠEVANJE IN POMOČ

enote, sluţbe in druge operativne sestave

društev in drugih nevladnih organizacij;

gospodarske druţbe, zavodi in druge

organizacije;

enote in sluţbe Civilne zaščite;

policija;

Slovenska vojska v skladu z zakonom.

JAVNE REŠEVALNE

SLUŢBE

gasilska sluţba, ki jo opravljajo gasilske enote v skladu s

predpisi o gasilstvu;

gorska reševalna sluţba, ki jo opravljajo postaje Gorske

reševalne sluţbe v skladu z merili za organiziranje in

opremljanje enot, sluţb in drugih operativnih sestav za

zaščito, reševanje in pomoč;

jamarska reševalna sluţba, ki jo opravljajo jamarji –

reševalci pri jamarskih društvih v skladu z odločitvijo

pristojnega drţavnega organa;

podvodna reševalna sluţba, ki jo opravljajo postaje

Podvodne reševalne sluţbe v skladu z merili za organiziranje

in opremljanje enot, sluţb in drugih operativnih sestav za

zaščito, reševanje in pomoč;

sluţba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih

nesrečah na morju, ki jo organizirajo lokalne skupnosti in

drţava.

GASILSKA SLUŢBA

NUJNA MEDICINSKA POMOČ

PODVODNA REŠEVALNA

SLUŢBA

GORSKA REŠEVALNA

SLUŢBA

JAMARSKA REŠEVALNA

SLUŢBA

ENOTE ZA POSEBNE NAMENE

Enote kinologov z reševalnimi psi.

Rudniške reševalne enote.

Enote za reševanje ob nesrečah z jedkimi snovmi.

Mobilna meteorološka in enota HMZ RS.

Mobilni ekološki laboratorij IJS Ljubljana.

Mobilni ekološki laboratorij ZZV Maribor

Enote tabornikov in skavtov.

Stacionarij Rdečega kriţa Slovenije.

Nastavitvene enote Rdečega kriţa Slovenije.

ENOTE KINOLOGOV Z

REŠEVALNIMI PSI

RUDNIŠKE REŠEVALNE

ENOTE

ENOTE TABORNIKOV IN

SKAVTOV

ENOTE IN SLUŢBE

CIVILNE ZAŠČITE

Enote za prvo pomoč.

Enote za prvo veterinarsko pomoč.

Tehnične reševalne enote.

Enote za RKB zaščito.

Enote za neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Sluţbe za podporo.

Sluţbe za vzdrţevanje in uporabo zaklonišč.

Enote za hitre intervencije.

ENOTE SLOVENSKE

VOJSKE

Letalske enote SV.

Enote za ABK obrambo SV.

Inţenirske enote SV.

ENOTE POLICIJE

Letalska enota policije.

Specialna enota policije.

NADOMESTNA CIVILNA

SLUŢBA

Državljani, ki zaradi ugovora vesti vojaški

službi opravljajo nadomestno civilno službo

na področju zaščite in reševanja.

JAVNI DELAVCI IN

DRUGI STROKOVNJAKI

Radioamaterji.

Aktivisti Rdečega križa Slovenije.

Aktivisti slovenske Karitas.

Člani drugih človekoljubnih in drugih

nevladnih organizacij.

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN

POMOČI V OBČINI

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN

POMOČI V REGIJAH

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN

POMOČI NA RAVNI DRŢAVE

OGROŢENOST ZARADI

NARAVNIH NESREČ

• Slovenija ima vsakoletne poletna neurja,

vodne ujme, ţled, zemeljske plazove in

številne naravne nesreče.

• Zaradi nasilnih posegov v okolje, z

graditvijo industrijskih obratov, jedrskih

objektov, veliko vodnih zbiralnikov in

naraščajočim prometom so bile številne

nevarnosti in nesreče.

Posebna pooblastila

Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije ima pravico in

dolţnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove

dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo

tega kraja ter odredi:

umik ljudi, ţivali in premoţenja iz ogroţenih objektov in območij;

vstop v stanovanje;

uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;

odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo;

uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;

obvezno sodelovanje drţavljanov pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje;

uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči;

uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za ţivljenje;

porušitev objekta oziroma posek drevja.

NESREČE, KI SE LAHKO

ZGODIJO V SLOVENIJI

Potres.

Zemljski plaz.

Vihar.

Suša.

Pozeba.

Žled.

Toča.

Velik sneg.

Snežni plaz.

Poplava.

Strela.

Poţar v naravi.

Poţar na objektu.

Nesreča z nevarnimi snovmi.

Nesreče v cestnem, zračnem, pomorskem in ţelezniškem prometu.

Rudniška nesreča.

Nepredvidene imigracije prebivalstva.

Vojna.

Jedrska nesreča.

Terorizem.

Druge oblike mnoţičnega nasilja.

Drugo.

POTRES

ZEMLJSKI PLAZ

VIHAR

SUŠA

TOČA

VELIK SNEG

SNEŢNI PLAZ

POPLAVA

STRELA

POŢAR V NARAVNEM OKOLJU

POŢAR NA OBJEKTU

NESREČA Z NEVARNIMI SNOVMI

NESREČE V CESTNEM PROMETU

NESREČE V ZRAČNEM PROMETU

NESREČE NA VODI

NESREČE V ŢELEZNIŠKEM

PROMETU

TERORIZEM

INFORMACIJSKI NAČRT

ALI ALARMIRNI NAČRT

Nesreč so lahko različne, za vse pa velja:

Skušajmo ohraniti mirno kri.

Če je le mogoče, skušajmo pomagati sebi in drugim.

Najprej poiščimo pomoč pri najbliţjih, sosedih, prijateljih ali pri ljudeh, ki so na kraju nesreče.

Če presodimo, da situacije ne bomo mogli rešiti sami, nemudoma pokličimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Številko 112 pokličite:

Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih ali jamarskih reševalcev.

Če opazite, da gori, izteka nevarna snov,

da je onesnaţena pitna voda, potok, reka

ali morje, da grozi zemeljski, sneţni plaz,

da so pretrgane električne in telefonske

ţice ali če opazite druge pojave, ki

predstavljajo nevarnost za ţivljenje ali

zdravje ljudi, ţivali ali za varnost

premoţenja, kulturne dediščine in okolja.

Če ob nesreči ali zvečani nevarnosti

naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer,

potrebujete informacije o motnjah pri

oskrbi s pitno vodo, električno energijo in

plinom, o motnjah v telefonskem omreţju,

ter o stanju sneţne odeje v visokogorju

Ko kličete na številko 112 povejte:

Kdo kliče.

Kaj se je zgodilo.

Kje se je zgodilo.

Kdaj se je zgodilo.

Koliko je ponesrečencev.

Kakšne so poškodbe.

Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (poţar, nevarne snovi,poškodovane plinovode ali druge napeljave, …).

Kakšno pomoč potrebujete.

Ne pozabite! Pri večini nesreč je čas najpomembnejši dejavnik, zato sami takoj storite vse, kar znate in zmorete.

Načrt alarmiranja je pomemben segment

od osnovne enote pa vse do republiškega

obsega alarmiranja enot za primer

posredovanja v večjih katastrofah.

Prvi, izredno pomemben korak, ki pa mora

biti zajet v okviru splošnega načrtovanja

( načrt poţarnega varstva v občini ) je

določitev poţarnega območja enote ter

nato razvrstitev gasilskih enot v ustrezne

kategorije. Na osnovi tega lahko planiramo

tudi alarmiranje enot glede na tehniko in

kadrovske moţnosti posamezne enote.

Teţišče izdelave načrta alarmiranja je občina kot lokalna skupnost, ki ima

v skladu z zakonom vse pristojnosti, da načrtuje in organizira javno

gasilsko sluţbo.

sprejem

sporočila

gasilska

enota

Prvi poziv

V prvem pozivu

prenos informacije od sprejemnega mesta do interventne skupine

Ob tem je potrebno upoštevati predvsem vrsto intervencije ter opremo in

kadrovske možnosti, ki jih ima dežurna enota - skupina.

Glede alarmiranja poznamo več

tehničnih moţnosti, od katerih je tudi

odvisen način in pa predvsem čas

alarmiranja posameznih skupin.

Gasilska enota je v celoti opremljena s pozivniki

Skupina1 Skupina 2 Skupina 3

ENOTA

S pozivniki imamo opremljene le ključne

osebe v enoti

Enota ne razpolaga s pozivniki ( javno

alarmiranje )

poveljnik enote - dežurne skupine

· pomočniki poveljnika enote - dežurnih skupin

· osebe, pooblaščene za javno alarmiranje

· osebe s posebnimi zadolžitvami ( specialnosti )

PODNIVOJI

objekti Požar v stanovanjskem objektu

objekt do treh nadstropij

višji objekti

obrtna delavnica

manjši industrijski obrat

večji ind. obrat

ind. obrat z nevarnimi snovmi

Požar v industrijskem objektu

Poţar v naravnem okolju

Tehnična intervencija

Reševanje oseb

osebni avtomobil

večja vozila

Posegi v primeru nesreč z nev. snovmi

razlitje nevarne snovi

odstranjevanje nevarnosti

Drugi poziv

V okviru drugega poziva obveščamo dodatne sile,

ki jih glede na situacijo zahteva poveljujoči na

intervenciji. Pri tem lahko uporabimo vse načine

alarmirana, naštete pod prvim pozivom. Zelo

pogosto v drugem pozivu uporabljamo

kombinirani način, predvsem zaradi tega, ker se v

drugem pozivu običajno obvešča poveljnik

gasilske enote ( društva ) kot odgovoren za

požarno območje društva ter posamezni člani

glede na njihove specialnosti.

Tretji poziv

V tretjem pozivu predvidevamo

alarmiranje celotnega

operativnega sestava gasilske

enote ( društva ), ki je v glavnem.

opravljena z javnim alarmiranjem

Organiziranje pomoči

Priprave za skupne

intervencije

PGD

GV1

PV1

GVC 16/25

GVC 24/50

A