Izkopavanje, PP in transport pri nesrei v snenem plazu Tokrat se ne bomo ustavljali pri navodilih in eljah kako naj bi in kako bi morali ravnati, da se ne bi zgodilo, torej, da nekoga nebi odnesel plaz, ampak se bomo osredotoili na postopke po dogodku. e natanneje, pogledali si bomo samo opravila, ki sledijo lociranju rtve, ne glede na to kako to doseemo. Lahko je rtev vidna, lahko jo odkrijemo s pomojo lavinske olne, s sondo itd. 1. Izkopavanje Kot vemo je iskanje zasutega razdeljeno v ISKANJE, ODKOPAVANJE in NUDENJE PP. V nekaterih publikacijah zasledimo, da naj bi za vsakega od teh opravil porabili tretjino asa, ki je po priporoilih zdravnikov in statistinih podatkih na voljo. Torej od 5 do 7 minut. Vsakemu je e na pogled jasno, da je to nemogoe. Tudi, e nam uspe z olno locirati rtev in je ta le meter globoko, kar je po statistiki veina zasutih, je v sedmih minutah zelo teko odkopati toliko snega, da lahko oistimo dihalne poti, ne da bi pri tem naredili ve kode kot koristi! S tem mislim, da pri odkopavanju ne stojimo na zasutem, da ne potlaimo zranega epa, e obstaja in da e v naprej pripravimo teren za popoln odkop, ki omogoa PP in premik na transportno sredstvo. Za primer vzemimo, da je rtev pokopana 1m globoko. Po doloitvi mesta zasutja, v idealnih pogojih do glave pridemo v 11 17 minut. Da pa rtev v celoti odkopljemo, moramo premetati cca 3 4 kubi.metere snega oz. 1 1,5 tone. Raziskave in delo v resninih situacijah je pokazalo, da najve asa pri odkopavanju rtve izgubimo zaradi neorganiziranega odkopavanja. Oglejmo si nekaj najpogostejih napak pri odkopavanju. Nenartno izkopavanje (kopljemo tesno ob sondi, vodita nas samo mo in motivacija)

- zaradi kopanja vertikalno je na lopati zelo malo snega - zelo hitro se utrudimo in e manj naredimo - luknja je stoaste oblike in kmalu zane odmetani sneg leteti nazaj v luknjo - e zgolj sluajno na tak nain pridemo do glave zasutega mu v leeem poloaju z

glavo navzdol in z iztegnjenimi rokami ne moremo nuditi ustrezne oskrbe - takoj ko iz kleeega poloaja preidemo v stojei in stojimo v luknji je velika

verjetnost,da stojimo na ponesreencu, kar je zelo neugodno, lahko pa celo potlaimo zrani ep, kar je lahko pogubno

- ko do rtve konno le pridemo je potrebno ponovno vloiti ogromno napora, da odmeemo e odmetani sneg in naredimo prostor za manever in premik na transportno sredstvo

- na tak nain lahko odkopavata dva, maksimalno trije. Vsi ostali so ta as nekoristni

Kopaa stojita na zasutem!!! Sondo so odstranili zaradi lajega kopanja.

Ker je rtev nemogoe dvigniti 2 m visoko, naredijo dodatno polico, as pa tee

Poloaj za izmetavanje je neugoden, izmetani sneg se vsipa nazaj, ostali prisotni niso koristni.

Ob premiku / dvigu je poloaj rtve popolnoma neustrezen!

Nartovano ali strateko izkopavanje Glavne ugotovitve raziskav so strnili v nekaj priporoil: (ob predpostavki, da imajo vsi prisotni nujno opremo, tudi dobro vodenje ni odve)

- uporabimo strateko metodo odkopavanja (strateka metoda glede na potrebo sestavljena iz e znanih metod)

- upotevajmo glavne znailnosti posameznega primera koliko ljudi je na razpolago, globina zasutega, naklon, poloaj zasutega

- odkopavamo ali z metodo stoca ali frontalno - ne glede na metodo zanemo z odkopavanjem na spodnji strani sonde, v razdalji

priblino 1,5 do 2x globina zasutega - ne glede na metodo pazimo, da kopljemo klee ali sede, da delamo s telesom oz. kolki,

da sneg premeemo samo enkrat - e je kopaev ve se e v startu razporedijo za zamah vsaksebi - e v zaetni fazi mislimo na prostor kjer bo stalo transportno sredstvo - do globine pasu meemo na stran, kasneje za sabo - takoj ko je mogoe luknjo delno ali v celoti pokrijemo s prirono ponjavo ali folijo - ob vejem tevilu prisotnih, takoj po vzpostavitvi ritma odkopavanja eden ali ve z

dodatnim sondiranjem poizkua ugotoviti natanen poloaj rtve - ne glede na mo in motivacijo kopaev naj se ti menjajo na 20 -30 sekund - ob prvem stiku z rtvijo takoj lociramo glavo in jo pazljivo odkopljemo, oistimo

obraz in dihalne poti - eden rono imobilizira glavo oziroma vratno hrbtenico, ostali nadaljujejo z

odkopavanjem (izluenjem) rtve, dokler ni dovolj prostora za ekipo, ki lahko ravna z rtvijo kot ob zlomu hrbtenice

S sondo zaznana rtev,sonde ne izvleemo. V kaknem poloaju je rtev ne vemo.

Razporeditev petih kopaev in razdalje med njimi.

Ob zadostnem tevilu pomonikov, hkrati s kopanjem, eden ali dva z dodatnimi sondami doloita poloaj rtve.

Nain in smer odmetavanja.

Prvi in drugi kopa (primarna kopaa) zaneta kopati na spodnji strani sonde, 1 1,5x globina rtve, ostali (sekundarni) kopai pa e pod njima.

Kopanje v enakem poloaju naj ne traja predolgo. Kopai se lahko zamenjajo na prikazan nain.

Po odkritju rtve se prvi trije kopai razporedijo v frontalni nain in irijo elo, ostala dva pa odmetavata vznoje.

Eden oisti obraz, dihalne poti in po monosti e fiksira glavo. Ostala dva nadaljujeta z odkopavanjem.

Ob prihodu organizirane pomoi kopai pripravljajo prostor za transportno sredstvo.

Zakljuek: Pri odkopavanji naj nas vodita dve stvari:

- asovna oddaljenost od zasutja in - globina zasutja

rtev je zasulo pred nekaj minutami, takoj smo jo locirali in z dotikom sonde potrdili najdbo. rtev npr. ni zasuta ve kot pol metra. V tem primeru je glede na Krivuljo preivetja zelo velika verjetnost, da je rtev e iva in glavno vlogo igra as. Tudi, e med izkopavanjem, kopa s svojo teo po nerodnosti obremeni rtev ali porui zrani ep zaradi hitrosti odkopavanja, to ni toliko pomembno kot to, da v najkrajem monem asu odkopljemo glavo in sprostimo dihalne poti. Seveda vseeno upotevamo pravila, da zanemo kopati na spodnji strani sonde, med odkopavanjem kleimo in odmetavamo sneg vstran ali navzdol. e pa je od zasutja do najdbe preteklo dalj as, uro ali ve in je rtev relativno globoko, pa se takoj lotimo stratekega odkopavanja. Strateko odkopavanje naj ne bo domena le organiziranih reevalcev, ampak mora postati rutinirano opravilo tovarike pomoi. S premiljenim in nartovanim ukrepanjem lahko hkrati dela ve ljudi, prihranimo energijo, oboje pa zagotavlja najhitrejo pot do uspenega zakljuka!

- strategija (razporeditev motva, nartovanje nadaljnjih postopkov) - mo, sposobnost (energijo max. izkoristiti, ustrezen poloaj telesa) - tehnika (metoda odkopavanja)

2. PP Podrobneja razlaga PP ali NMP je seveda v pristojnosti zdravnikov. Tule bom spomnil le na nujne postopke in vrstni red.

- ne glede na to ali je rtev imela pred usti zrani ep ali ne takoj oistimo predel obraza in zanemo z ugotavljanjem zavesti in po potrebi z umetnim dihanjem

- e od samega zaetka ravnamo z rtvijo kot ob sumu na zlom hrbtenice in podhladitev - takoj poskrbimo, da nekdo rono imobilizira glavo vratno hrbtenico in jo zavaruje

pred osnim premikanjem. Namestimo mu ovratno opornico. - kopai intenzivno nadaljujejo delo in odstranijo toliko snega na nivoju rtve, da lahko

ob ponesreenega pravilno razporedimo vsaj tiri ljudi, ki bodo poskrbeli za premik na transportno sredstvo

- ponesreenega dodatno zavarujemo pred nadaljnjim ohlajanjem, e je mono poskrbimo za toplotni omot (neaktivno ogrevanje jedra)

- presodimo koliko je varen trenuten prostor!? Premik na transportno sredstvo naj bo v skladu s smernicami ravnanja ob sumu na zlom hrbtenice (e e nameeni zane bruhati ga v boni poloaj postavimo skupaj z nosili)

- ko je ponesreeni nameen na transportno sredstvo se nam nikamor ve ne mudi. Ponesreenci, ki so podhlajeni ali da sumimo na pokodbo hrbtenice zahtevajo obziren transport. Med transportom stalno preverjamo njihovo zdravstveno stanje.

Oistimo obraz in dihalne poti in z rokami imobiliziramo glavo (vratno hrbtenico), takoj ko je mono namestimo vratno opornico.

e nismo e med odkopavanjem pokrili luknje s ponjavo to nujno storimo med nudenjem PP.

Za premik pokodovanega so potrebni tiri osebe. Dva na obeh koncih in dva

ob strani pokodovanega. Za pravilen premik je nujno potrebno dovolj prostora okoli pokodovanega.

Pokodovanega dobro zaitimo pred nadaljnjo izgubo toplote in namestimo v primerno transportno sredstvo.

Zakljuek:

- im prej oistimo dihalne poti - e med odkopavanjem pokrijmo luknjo s folijo ali ponjavo - rono fiksiramo glavo, umetno dihanje in masaa srca - naredimo toplotni omot ali kako drugae zaitimo pred mrazom - premik izvrimo kot pri pokodbi hrbtenice - transport naj bo obziren, pokodovanega stalno kontroliramo

3. Transport Z izjemo vejih organiziranih pohodov ali teajev, kjer organizator poskrbi za spremstvo GRS, ta pa za vso potrebno opremo, med drugim tudi za transportna sredstva, manje skupine ali posamezniki po navadi s seboj na turi nimajo tipiziranih transportnih sredstev. V nadaljevanju bom sicer omenil dve improvizirani monosti transporta, ki pa glede na zgoraj opisane zahteve kako ravnati z odkopanim iz plazu, nimata kaj dosti skupnega. Zato e sedaj poudarjam, da z napano manipulacijo s ponesreenim ali napanim transportom lahko naredimo ve kode kot koristi. Zato, e se le da, s transportom poakajmo na reevalce. To pa seveda ne pomeni, da pokodovanega, ob upotevanjem vseh priporoil, ne premaknemo z ogroenega obmoja na varneje mesto. Transport pokodovanega v snenem plazu mora biti izjemno obziren. Ne pozabimo, da ponesreeni miruje, zato mora biti dobro zaiten pred nadaljnjim ohlajanjem. Med transportom ga je potrebno nenehno opazovati in preverjati njegovo zdravstveno stanje. Opisana naina vam bosta vsekakor prila prav ko je nedvomno ugotovljeno, da je odkopani samo pokodovan, prezebel, izrpan ali psihino nestabilen (ni bil popolnoma zasut, zasut je bil le kratek as, sam s