12.12.2016

1

ANALIZA TELESNE DRŽE

pripravila: doc. dr. Maja Bučar Pajek

Vir: Florence Peterson Kendall.: Muscles, testing and function 4th edition.

Canada, Toronto: Williams and Willkins .

ZASNOVA PREDAVANJA

• Delovanje mišic

• Telesna drža in njeno ocenjevanje

• Kako zasnovati program vadbe/terapevtske vadbe pri

ugotovljenih nepravilnostih v telesni drži

12.12.2016

2

DELOVANJE MIŠIC

• Telo ima okoli 650 mišic, ki delujejo na različni

ravneh:

–1. raven: majhni, lokalni stabilizatorji (LS)

–2. raven: veliki, globalni stabilizatorji (VS)

–3. raven: veliki mobilizatorji (VM)

MAJHNI, LOKALNI STABILIZATORJI

–Najgloblje, tonične mišice

–odgovorni za nevtralni položaj pripadajočega

sklepa, ves čas nadzorujejo gibanje sklepa,

ohranjajo pravilne osi gibanja sklepa, zagotavljajo

povratno informacijo o položaju sklepa

(proprioceptivna informacija),

–kontrakcija ni odvisna od smeri gibanja, kontrakcija

je prisotna skozi celotno gibanje (ŠEPETANJE)

•

12.12.2016

3

PRIMERI LOKALNIH STABILIZATORJEV

Lopatica: srednji in spodnji del

trapeziusa

PRIMERI LOKALNIH STABILIZATORJEV

• Ledveni del: globoka trebušna mišica,

multifidus, diafragma, mišice medeničnega dna,

nekateri deli globokih psoasov

•

12.12.2016

4

PRIMERI LOKALNIH STABILIZATORJEV

MOTNJE LOKALNIH ST.

• lokalna stabilizacije ni (zavrta zaradi poškodbe ali

prevelike obremenitve); ob pravilnem delovanju

lokalne stabilizacije je le-ta prisotna skozi celotno

gibanje;

• obnaša se kot mobilizator in namesto, da opravlja

svojo funkcijo, sodeluje pri izvedbi gibov.

•

12.12.2016

5

AKTIVACIJA IN TRENING L. ST.

• Nizka obremenitev, ki naj bo manjša od 25%

maksimalne kontrakcije.

• vaje se izvajajo v zaprti kinetični verigi, počasi,

uporaba pripomočkov za trening propriocepcije in

povratnih informacij trenerja/inštruktorja.

• Vaje se izvajajo v nevtralnem položaju sklepa (če je

le mogoče), s kratkimi ročicami in majhno

amplitudo giba (v začetku).

• Gibanje izvajamo večdimenzionalno, saj LS niso

vezani na smer gibanja, zato je pri vajah potrebno

zagotoviti aktivacijo v vseh ravninah.

• VELIKI, GLOBALNI STABILIZATORJI

–raztezajo se čez celoten sklep

–so anti-gravitacijske mišice, se vklapljajo in

izklapljajo po potrebi, aktivacija je odvisna od smeri

gibanja, primarno nudijo ekscentrično kontrakcijo

(upočasnjevalci giba)

–so proprioceptivne mišice s neprestano povratno

informacijo, izvajajo kontrolo nad celotnim gibom.

(GOVORJENJE)

•

12.12.2016

6

PRIMERI GLOBALNIH ST.

• Lopatica: sprednji seratus, zgornji in tudi

srednji del trapeziusa

• Ledveni del: oblikusi, spinalis, povrhnja

vlakna multifidusa, gluteus (vse tri glave:

medius, minimus, maksimus)

•

MOTNJE GLOBALNIH ST.

• zmanjšana možnost razvoja sile,

• slab nadzor skrajnih leg v sklepu,

• slaba ekscentrična kontrola giba

• slaba kontrola giba med zasuki,

• globalni stabilizatorji se vklapljajo ob enaki

obremenitvi kot lokalni stabilizatorji,

• tresenje – hitri vzorec vklapljanja in

izklapljanja.

•

12.12.2016

7

AKTIVACIJA IN TRENING G. ST.

• nizka do srednja obremenitev, zaprta kinetična

veriga, počasna (vendar ne prepočasna gibanja)

• proprioceptivni izzivi v treningu.

VELIKI MOBILIZATORJI

–raztezajo se preko več sklepov in so odgovorni za

vsa človekova gibanja

–kontrakcija povzroči spremembo dolžine mišice,

odgovorni so za amortizacijo gibanja in prenašanje

bremen, ter razpršitev sile po celem telesu

–imajo malo proprioceptorjev, prevladuje

koncentrična kontrakcija, gibanja so velika – groba,

v gibanje vključujejo sosednje sklepe (kar

stabilizatorji ne morejo), proizvajajo hitro in veliko

silo (KRIČANJE)

•

12.12.2016

8

PRIMER VELIKIH MOB.

• Lopatica: romboidne mišice, prsna mišica,

dvigovalka lopatic

• Ledveni del: rektus (sprednja trebušna mišica),

zadnja stegenska mišica, kvadratus lomborum,

velika hrbtna mišica, rektus femoris (globoka

stegenska mišica)

•

12.12.2016

9

MOTNJE VELIKIH MOB.

• ko-kontrakcija (hkratna aktivacija) mišic na obeh

straneh sklepa,

• aktivacija pri nizkih obremenitvah,

• zakrčenost mišic, preobremenjenost,

• motnje v delovanju velikih mobilizatorjev se lahko

kažejo samo lokalno ali pa tudi celostno.

AKTIVACIJA IN TRENING V. MOB.

• Velika obremenitev,

• velika hitrost,

• odprta kinetična veriga,

• visoko koordinacijska gibanja,

• pliometrija

12.12.2016

10

TELESNA DRŽA

• individualna značilnost vsakega posameznika

• Spreminja se z rastjo, starostjo in čustvenimi

stanji

• Spreminja se lahko tudi preko dneva

• Nanjo vplivajo: anatomski in psihofizični

dejavniki

TELESNA DRŽA

Dobra telesna drža: je stanje

mišičnega in skeletnega

ravnotežja ki varuje

podporne strukture

telesa pred poškodbami

in nepravilnostmi, ne

glede na položaj telesa,

delo in počitek.

12.12.2016

11

DOBRA TELESNA DRŽA

• Minimalna obremenitev, ki prispeva maksimalni

učinkovitosti telesa.

• Glava je pokončna v dobro uravnoteženem

položaju in minimalno obremenjuje vratne mišice.

• Prsa in zgornji del hrbta sta v položaju, kjer

spodbujata optimalno delovanje dihalnih organov.

• V hrbtenici so prisotne naravne (nevtralne)

fiziološke krivine.

DOBRA TELESNA DRŽA

• Položaj medenice je glavnega pomena za dobro

ali slabo telesno držo. Mišice, ki skrbijo za

pravilen položaj medenice, so izrednega pomena

pri ohranjanju dobre telesne drže.

• Kosti spodnjih okončin so v idealnem položaju

za prenašanje/držanje teže zgornjega dela trupa.

12.12.2016

12

TELESNA DRŽA

Slaba telesna drža: je

porušeno ravnovesje

različnih delov telesa,

kar povzroča povečane

obremenitve

podpornih struktur.

Istočasno se razvije

porušeno ravnotežje

telesa nad podporno

površino.

OCENA TELESNE DRŽE

Metode za vrednotenje:

• Opazovanje (ne diagnosticiramo)

• Pripomočki za merjenje

• Radiografske slikovne metode

• Druge slikovne metode

• Elektronski senzorji

12.12.2016

13

OCENA TELESNE DRŽE

Metode za vrednotenje:

• Opazovanje (brez pripomočkov, težiščnica,

optično ozadje, ocenjujemo držo celega

telesa, je subjektivna, zanesljivost odvisna od

izkušenosti opazovalca, primerna za: šole,

športne klube, rekreativne skupine, osnovni

klinični pregled).

12.12.2016

14

ANALIZA/OCENA TELESNE DRŽE

(zakaj?)

• Pomoč pri programiranju vadbe

• Odprava asimetrij in posledično poškodb

• Služi nam kot pomoč pri izbiri vaj

PRIMER

OCENEJVALNEGA

LISTA

12.12.2016

15

STATIČNA VS DINAMIČNA

• Statična analiza: spredaj, zadaj, od strani (lažje)

• Dinamična analiza: poteka ves čas- opazujemo

telo v gibanju (prihod vadečega na

trening/vadbo, kakšen položaj zavzame med

izvajanjem vaj…).

• Statična telesna drža se lahko zelo razlikuje od

dinamične. V primeru, da je dinamična telesna

drža drugačna od statične, moramo prilagoditi

program.

DOBRA TELESNA DRŽA

TEŽIŠČNICA – BOČNO

• pred zunanjim gležnjem,

• skozi vrh stopalnega loka,

• rahlo pred kolenom,

• čez veliki trohanter,

• skozi telesa ledvenih vretenc,

• skozi središče ramenskega sklepa

• skozi ušesno odprtino.

12.12.2016

16

DOBRA TELESNA DRŽA

TEŽIŠČNICA – ČELNO

• po sredini med notranjima

gležnjema,

• enako oddaljena od obeh kolen,

• med glutealnima gubama,

• po poteku trnastih odrastkov,

• med lopaticama,

• čez zatilno izboklino.

KIFOZA - LORDOZA

12.12.2016

17

KIFOZA - LORDOZA

• Gležnji v rahli iztegu (plantarni fleksiji),

• kolena v povečanem iztegu (hiperekstenziji),

• kolki so v upogibu (fleksiji) in notranji rotaciji

• medenica je nagnjena naprej (> 30°).

• lordoza je povečana v ledvenem delu

• kifoza v prsnem delu,

• lopatici sta v odmiku (abdukciji).

• vratna vretenca v povečanem iztegu (hiperekstenziji),

• glava naprej (v anteriornem položaju).

KIFOZA - LORDOZA

• Kratke in močne: iztegovalke vratu,

upogibalke kolka, ledveni del (ne nujno

skrajšan),

• Podaljšane in šibke: upogibalke vratu,

zgornji hrbet, erector spina, zunanji

oblikusi, zadnje stegenske mišice (ni

nujno, da so šibke).

12.12.2016

18

12.12.2016

19

NAGIB HRBTA NAZAJ

NAGIB HRBTA NAZAJ

• gleženji v nevtralnem položaju,

• koleno v povečanem iztegu (hiperekstenziji),

• kolk v povečanem iztegu (hiperekstenziji),

• medenica nagnjena nazaj (posteriorno < 30°) in v celoti

pomaknjena naprej (anteriorno),

• povečana ledvena lordoza

• prsna kifoza je enakomerno povečana in pomaknjena nazaj

(posteriorno),

• vratna vretenca v rahlem iztegu (ekstenzji)

• glava je pomaknjena naprej (anteriorno).

12.12.2016

20

NAGIB HRBTA NAZAJ

• Kratke in močne: zadnja

stegenska, notranji oblikus

(zgornja vlakna, ledveni del

(ni skrajšan),

• Podaljšane in šibke:

upogibalke kolka, zunanji

oblikus, iztegovalke hrbta

hrbta zgoraj, upogibalke

vratu

VOJAŠKA DRŽA

12.12.2016

21

VOJAŠKA DRŽA

• gležnji v rahlem iztegu (plantarni fleksiji),

• kolena v povečanem iztegu (rahla hiperekstenzija),

• kolki v upogibu,

• medenica nagnjena naprej (anteriorno > 30°),

• ledvena del ukeknjen (lordoza je povečana).

• prsni del v fiziološkem položaju, rahlo nazaj

(posteriorno),

• vratna vretenca uleknjena (v lordozi).

• glava je v fiziološkem položaju

VOJAŠKA DRŽA

• Kratke in močne: upogibalke

kolka, ledveni del,

• Podaljšane in šibke: trebuh

spredaj, zadnje stegenske (ni

nujno, da so šibke)

12.12.2016

22

PLOSKI HRBET

PLOSKI HRBET

• gležnji v rahlem iztegu (plantarni fleksiji),

• kolena v iztegu (ekstenziji),

• kolki v iztegu (ekstenziji),

• medenica nagnjena nazaj (posteriorno< 30°),

• ledvena lordoza zravnana.

• v spodnjem delu prsne hrbtenice je kifoza zravnana, v

zgornjem povečana,

• v vratu je rahlo povečana uleknitev (lordoza),

• glava je naprej (anteriorno)

12.12.2016

23

PLOSKI HRBET

• Kratke in močne: zadnje

stegenske,

• Podaljšane in šibke:

upogibalke kolka

SKOLIOZA – 1. primer

12.12.2016

24

• Stopala v rahlem notranjem zasuku (pronaciji) –

zvrnjena stopala na not,

• levi kolčni sklep je v primiku (addukciji) in rahlem

notranjem zasuku, desni v odmiku (abdukciji),

• medenica : spust na desni strani in premaknjena v levo,

• prsna in ledvena hrbtenica sta ukrivljeni v desno,

• lopatici sta v primiku (addukciji) in dvignjeni,

• glava je vzravnana.

SKOLIOZA

• Kratke in močne: levi trup, leva

odmikalka, leva primikalka, desni

peroneus, levi tibialis zadaj,,

romboidne mišice

• Podaljšane in šibke: mišice trupa na

desni, leva odmikalka, desna

primikalka, levi peroneus, desni

tibialis zadaj

12.12.2016

25

SKOLIOZA – 2. primer

SKOLIOZA

• Kratke in močne: mišice trupa na

desni, leva odmikalka, desna

primikalka, levi peroneus, desni

tibialis zadaj, halucis, digitorum

• Podaljšane in šibke: levi trup, desna

odmikalka, leva primikalka, desni

peroneus, levi tibialis zadaj, halucis

digitorum

12.12.2016

26

• levo stopalo je rahlem notranjem zasuku (pronaciji), desno

v rahlem zunanjem zasuku (suplinaciji),

• desni kolčni sklep je v odmiku (abdukciji) in rahlem

zunanjem zasuku, levi v primiku (addukciji),

• medenica: spust na levi strani in premik v desno,

• prsna in ledvena hrbtenica sta ukrivljeni v levo,

• lopatici sta v primiku (addukciji), desna je v rahlem spustu

(depresiji),

• glava je vzravnana, rahlo nagnjena in obrnjena v desno.

PRIMER

OCENEJVALNEGA

LISTA

12.12.2016

27

TERAPEVTSKA VADBA

• Individualno prilagoditi vaje glede na telesno držo

• Krepilne in raztezne gimnastične vaje – ciljano na analizo telesne

drže

• aktivacijske vaje, dihalne vaje

• Nizka obremenitev – 25%, uporaba pripomočkov, nadzor

trenerja

HVALA ZA POZORNOST