RAZVOJ DELOVNEGA PRAVA NA SLOVENSKEM · Delovno pravo vsebuje številne vidike odnosov med sindikati, delodajalci in delojemalci. Lahko ga delimo na dve poglavitni področji: •

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih sistemov

RAZVOJ DELOVNEGA PRAVA NA SLOVENSKEM

Mentor: izr. prof. dr.Drago Mežnar Kandidat: Matej Zoretič Gajser

Kranj, avgust 2012

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Dragu Mežnarju za pomoč pri izdelavi tega diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem tudi svoji družini za podporo pri nastanku diplomskega dela.

POVZETEK V tej diplomski nalogi smo pregledali razvoj delovnega prava od antike do danes na območju Slovenije. Pregledali smo, kako so različni režimi vplivali na našo delovnopravno zakonodajo.Pogledali smo si boj za pravice delavcev na področju Slovenije, predvsem v novejšem obdobju od Avstrijskega cesarstva pa do samostojne Slovenije. Na raziskovalnem področju smo si ogledali, kako trenutna zakonodaja ustreza delavcem in če drži trditev, da so bili delavci bolj zadovoljni z zakonodajo SFRJ. Za potrebe raziskave smo uporabili anketo in rezultate tudi grafično in statistično obdelali. KLJUČNE BESEDE:

- Rimsko pravo - Delovna zakonodaja - SFRJ - Pravice - razvoj

ABSTRACT In this degree we looked over development of labor law in Slovenia from antics to present. We looked how different regims influenced on our labor law. We also looked the struggle of Slovenian workers for their rights in the recent period from the Austrian empire to the independent Slovenia. On research we looked how present law suits the workers in if it's true that workers were happier with labor law in SFRJ. For the needs of our research we carried out a survey and showed it both with graphs and statistical methods. KEYWORDS:

- Roman law - Labor law - SFRJ - Rights - Development

KAZALO: 1. UVOD .................................................................................. 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ............................................. 1

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE....................................... 1

1.4. METODE DELA.............................................................. 2

2. RIMSKO PRAVO NA SLOVENSKEM ......................................... 3

2.1 OSNOVE RIMSKEGA PRAVA ............................................. 4

3. PRAVO V OBDOBJU NASELITVE SLOVANOV................. 7

3.1 PRAVO ZGODNJIH SLOVANOV............................................ 8

4 OBDOBJE AVSTRIJSKEGA CESARSTVA IN FRANCOSKE REVOLUCIJE ................................................................................. 9

4.1 POLOŽAJ KMETOV IN DELAVCEV POD FRANCOZI............ 10

4.3 POLOŽAJ DELAVCEV V AVSTRIJSKEM CESARSTVU V ČASU MARČNE REVOLUCIJE DO USTANOVITVE AVSTRO-OGRSKE ...... 11

5 DELOVNO PRAVO AVSTRO-OGRSKEGA CESARSTVA ................ 12

5.1 POLOŽAJ DELAVCEV ČASU AVSTRO-OGRSKE ................. 13

6 OBDOBJE KRALJEVINE SHS IN KRALJEVINE JUGOSLAVIJE ....... 14

7 DELOVNO PRAVO SFRJ .......................................................... 16

8 DELOVNO PRAVO SLOVENIJE ................................................. 18

8.1 PRIMERJAVA SAMOUPRAVNEGA IN POGODBENEGA UREJANJA DELOVNEGA RAZMERJA ........................................................ 20

9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE ............................ 22

9.1 ANALIZA HIPOTEZ ......................................................... 30

9.2 KRITIČNA ANALIZA........................................................ 33

10 ZAKLJUČEK............................................................................ 34

11 LITERATURA IN VIRI: .......................................................... 36

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Matej Zoretič Gajser:Razvoj delovnega prava na Slovenskem stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Problem, ki ga bomo obravnavali je ustreznost trenutnega zakona o delovnem pravu potrebam današnjih delavcev in kako je na to stanje vplival razvoj delovnega prava skozi različna obdobja slovenskega prostora. Delovno pravo je celota zakonov, upravnih odločb in precedenčnih judikatov, ki obravnavajo pravice in obveznosti delavcev ter njihovih delodajalcev. Delovno pravo vsebuje številne vidike odnosov med sindikati, delodajalci in delojemalci. Lahko ga delimo na dve poglavitni področji:

• kolektivno delovno pravo, ki se nanaša na tristransko razmerje med zaposlenimi, delodajalci in sindikati,

• individualno delovno pravo, ki ureja pravice posameznih delavcev in varstvo teh pravic.

V okvir delovnega prava vštevamo tudi pravo varnosti pri delu, ki ureja obveznosti delodajalcev pri zagotavljanju zdravega delovnega okolja. V slovenskem delovnem pravu je uveljavljena koncepcija pogodbenega odnosa med delavcem in delodajalcem, ki pa je dopolnjena s kolektivnimi pogajanji med socialnimi partnerji na nivoju države ter med delodajalcem in sindikatom na nivoju podjetja. V tej diplomski nalogi bomo poiskušali najti odgovor na vprašanje, kako zadovoljni so dejansko naši delavci z trenutnim stanjem, prav tako bomo analizirali razlike med starim socialističnim jugoslovanskim in novim slovenskim delovnim pravom, ki se v marsičem prepletata med seboj, saj smo veliko odločb iz starega obdržali v novem. V diplomski bomo tudi videli, če po mnenju delavcev država naredi dovolj za nadzor nad kršitvami, ki so v zadnjem času čedalje bolj pogoste in se dogajajo že skorajda v vsakem podjetju v Sloveniji. Pogledali bomo tudi zgodovino današnjega Slovenskega prostora od Rimskega imperija, ki je v Slovenski prostor prinesel pojem prava, pa vse do današnje samostojne Slovenije, ki se v novem političnem in gospodarskem okolju trudi, da bi čimbolje uveljavila svoje pravice in dolžnost, tako do trga dela, kot do svojih delavcev. 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

V naši diplomski nalogi predvidevamo, da bomo vsa raziskovalna vprašanja, ki se glasijo: - Ali so mlajši delavci zadovoljni s trenutnim stanjem delovno pravne ureditve? - Ali so bili moški bolj zadovoljni s stanjem pravic v SFRJ? - Ali so ženske bolj seznanjene s pravicami iz delovnopravne zakonodaje? potrdili, saj je na splošno v Sloveniji velik pesimizem, ki se zelo očitno kaže tudi na področju delovnopravne zakonodaje. Največje omejitve so seveda količina podatkov, ki jih lahko zberemo v okviru te diplomske naloge, ter tudi verodostojnost le teh



podatkov, saj večina delavcev nerada razkrije realno stanje v njihovi organizaciji, kljub temu, da je anketa popolnoma anonimna. Tretji faktor pa so tudi nerealni podatki, saj nekateri ne odgovarjajo na vprašanja po nekem realnem zaporedju. 1.4. METODE DELA

Predlagane metode dela bodo študija domače in tuje literature in trenutnega zakona o delovnem pravu.Za raziskovalni del bomo uporabili anketni vprašalnik, na katerem bodo vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Analizo bomo opravili s pomočjo računalniških orodij (SPSS, EXCEL...). Raziskavo bomo izvedli s pomočjo spletne ankete in različnih orodij za obdelavo statističnih analiz ( SPSS. EXCEL, 1ka). Vse rezultate bomo ovrednotili in jih primejali med sabo. Vse ugotovitve bomo utemeljili s pomočjo kritične analize.



2. RIMSKO PRAVO NA SLOVENSKEM Že v 3 in 4. stoletju pred našim štetjem so se na območje današnje Slovenije naselili Kelti, ki so na Slovenskem ustanovili prvo državno tvorbo imenovano Noriško kraljestvo. To kraljestvo je bilo glede na Rim zelo nenapredno in kot tako tudi lahek plen osvajanja. Prodor Rimljanov na Slovensko se je razširil iz Akvileje, ki je bila ustanovljena leta 181 pr.n.št. Današnje Slovensko ozemlje je imelo, zaradi lege v srcu Evrope, za Rimljane izjemen strateški pomen. Rimljani so najprej v 2.stoletju pr.n.št. podjarmili Histre in Tavriske in kasneje še Karne.V samo Noriško kraljestvo, ki je bil njihov zaveznik,so prodrli leta 10 pr.n.št. Vsa zasedena ozemlja so vključili v provicionalno organizacijo ( zahodna Slovenija v regijo x, vzhodna v panonijo, Gorenjska pa v Norik). Rimljani so na naše ozemlje prinesli velik razvoj infrastrukture in rimsko pravo.

Slika 1:Današnje slovensko ozemlje v rimski dobi (rIrc.info po Zgodovina 1, 1983)



2.1 OSNOVE RIMSKEGA PRAVA Obdobja razvoja rimskega prava lahko razmejimo s pomočjo spodnje tabele. Na grobo pa jih ločimo na štiri dobe: civilno, pretorsko, klasično in postklasično. Zakonik XII plošč

Konec druge punske vojne

Avgust Dioklecian Justinijan

451/449 pr.n.št.

201 pr.n.št 27 pr.n.št 300 po n.št. 527/565 po.n.št.

civilna pretorska pretorska klasična postklasična

Tabela 1: Tabela obdobij rimskega prava (Korošec, 2002)

• DOBA CIVILNEGA PRAVA

Civilna doba sega do konca druge punske vojne ureja pravno življenje rimskih občanov, ki so povečini bili mali in srednji kmetje v zaključnem domačem gospodarstvu. Takrat je nastal tudi zakonik XII plošč, ki jih je zgodovinar Titus Livius poimenoval vir vsega javnega in zasebnega prava. " Ta edina v Rimu nastala kodifikacija civilnega prava je vsaj teoretično ostala v veljavi prav do Justijanove kodifikacije,čeprav je bila takrat že večidel spremenjena po poznejših zakonih in po splošnem pravnem razvoju" (Korošec, 2002,str. 4). Sestavljalci zakonika XII plošč so bili patriciji in plebejci, nastal pa je kot rezultat nasprotij med njimi. Sam zakonik ni urejal vseh pravnih norm, ampak le tista najbolj sporna, saj so se patriciji zavestno ognili normam, ki so urejala odnos plebejcev do oblasti in pristop plebejcev do magistratur. Znano pa je tudi, da če ne bi bilo Justinjanove kodifikacije, ne bi bilo dosti ohranjeni rimskih besedil, saj jih skoraj vse poznamo iz sekundarnih virov. V skladu s (Škrubej, 2010, str. 78) je "Podobno, kot se ni ohranilo izvirno besedilo Solonovih zakonov, čeprav so bili ostanki njihovega javnega zapisa po Plutarhovem zatrjevanju v Atenah vidni še v njegovem času, skoraj 700 let po njihovi razglasitvi". Popolnoma jasno je bilo, da osnovni zakonik ne more veljati za vse dobe zato je bil stalno dopolnjevan, Pri sprejemanju zakonov so sodelovali trije ključni dejavniki rimske organizacije:

• Ljudska skupščina • Magistrati

• Senat



Sam potek priprave zakona je potekal po tem postopku: MAGISTRAT Tribunatni komiciji ali plebejski zbor Veljaven zakon

• PRETORSKA DOBA Pretorska ali doba honorarnega prava se je začela pri koncu druge punske dobe (218-201 pr.n.št.) do začetka vladavine cesarja Avgusta. V tem času je Rim doživel številne politične, gospodarske in družbene spremembe, kar je zahtevalo tudi hitro dopolnjevanje prava. Stara komicialna zakonodaja temu ni bila kos, zato je posredoval pretor, ki je genialno vsakoletnim svojim ediktom dodajal novo plast honorarnega prava, ki je veljalo poleg civilnega. Rimska država se je po prvi, najbolj pa po drugi punski vojni naglo razširila iz italske v sredozemsko svetovno državo. Prav v obdobju prinicipata se je zgodila velika sprememba, ko jke cesar Hadrijan slavnemu pravniku Julijanu, najprej ukazal preuredbo pretorskega edikta, nato pa mu je prepovedal spreminjanje brez njegove vednosti, s čimer je pretor izgubil možnost soustvarjanja novega prava. Za ediktom mestnega pretorja je Julijan uvrstil edikt kurulskih edilov, ki so urejali tržne spore. • HONORARNO PRAVO Z ediktnimi določbami je sčasoma pretor posegev vse dele civilnega prava.Prepoznaval je za veljavne predvsem pravne posle, ki so imele določene oblične pomanjklivosti in po civilnem pravu niso bili veljavni(mamusije, oporoka). Uvedli so bonitarno lastnino(varstvo posesti). S tem so ščasoma določili celoten sistem delovanja, ki je bil v veljavi poleg civilnega. Razlika med civilnim in honorarnim pravom se je sčasoma zabrisala v organičnem razvoju posameznih pravnih likov, vse več pretorskih novosti je prešlo v običajno pravo in posledično tudi civilno. Takoimenovani rimski klasiki pa so uveljavili strogo ločitev honorarnega od civilnega prava. Honorarno pravo nikakor ni razveljavljalo civilnega, ampak je obstajalo poleg njega. Pretorsko reformno delovanje označuje Papinjan kot, " Pravo, ki služi v prvi vrsti v oporo civilnemu pravu, v drugi vrsti za izponitev njegovih vrzeli in končno včasih celo za njegovo popravljanje " (Korošec, 2002, str. 13). Sama ločitev obeh pravov se je ohranila še v Justinjanovi kodifikaciji, ne zsledimo je pa več v novelah. Pretorsko pravo je v svojem besedilu omililo mnogo strogih zakonov starega civilnega prava, razširilo je v veliki meri tudi uporabo načela dobre vere in poštenja in na podlagi tega pospeševalo napredek , ki ga je civilno pravo kasneje doseglo v delovanju klasičnih pravnikov.



• KLASIČNA DOBA Za začetek klasične dobe štejemo čas od začetka Avgustovega prinicipata pa vse tja do konca Dioklecijanove vlade, ke ustavnopravno že sega v dobo dominata ( absolutne monarhije). Reskripti cesarja Dioklecijana pa po svoji kakovosti še vedno spadajo h klasičnim pravnim virom. Največje zasluge za napredek rimskega prava v tej dobi imajo pravniki, ki so jih poimenovali tudi klasiki, predvsem zaradi tega, ker so njihovi spisi višek razvoja rimskega prava. Vzporedno z njimi pa so delovali tudi drugi pravotvorni činitelji, ki so že poznani iz prejšnih dob. Komicialna zakonodaje je kljub preživetosti v Avgustovem času še vedno živahno delovala, vendar je bilo to le umetno oživljanje notranje že preživetega zakonodajstva. Zadnji tak zakon se omenja za časa življenja cesarja Nerve (96-98). Predorski edikt je uredič Julijan se potemi ni več mnogo spreminjal. Po koncu komencilne zakonodaje je njeno vlogo prevzela senatova, ki je sprejemala sklepe senata, sam cesar pa je posredno uvedel nekatere nove pravne predpise.

PRAVNIKI : V zgodnji republiki so se s pravom bavili predvsem pontifikalni kolegiji. Podobno so delovali tudi predklasični pravniki delovali praktično. Z odgovori so svetovali strankam, predvsem glede dobustnosti tožbe, pri sklepanju pogodb in oporočnih oblik. Zaradi propada republike so se mnogi Rimljani preusmerili k pravoznanstvu. Klasične pravnike je cenil tudi cesar Avgust in jih poskušal navezati nase. Od njegove vladavine pa vse do Hadrijana so se klasični pravniki delili na dve šoli: Sabijance in prokulijance, poimenovani sta bili po dveh juristih iz Tiberijeve dobe.

V vseh obdobjih je pravo veljalo samo za državljane rima, ne pa za vsa druga ljudstva, ki so tekom stoletja prešla pod vladavino Rimskega imperija. V vseh vojnah so Rimljani zavzeli veliko sužnjev, ki so bili primarna delovna sila, bili pa so brez vseh pravic, saj so morali delati v sužnjelastniškem razmerju, brez plačila in brez osnovnih varnostnih pogojev. Mnogi delavci, ki so delali v rudnikih niso nikoli videli neba, saj so cele dneve garali pod zemljo pri čemer je veliko ljudi umrlo. Nič bolje se ni godilo sužnjem, ki so skrbeli za bogate Rimljane, saj so bili popolnoma prepuščeni na milost in nemilost gospodarjev. Nekoliko bolje se je godilo Rimskim državljanom, saj so Rimljani že poznali nekatere zakonitosti , kot so pravica do plačila in minimalne delovne pogoje. Podjetniška pogodba ali locatio conductio operis je še ena pomembna pogodba rimskega prava,saj morata na njo pristati obe strani, obravnava pa, da mora biti lastnina prenesena od osebe A do osebe B, katere zaveza je vrniti to lastnino. Po domače, ena stranka da drugi svoje delo, druga pa prvi plačilo. V bistvu gre za neke vrste najem dela in je ena od osnov delovnega prava.



3. PRAVO V OBDOBJU NASELITVE SLOVANOV Prvi Slovani so se na območje vzhodnih alp naselili v 6.stoletju. Prvi val naselitev na bi prišel leta 550, iz smeri današnje Moravske, drugi pa po odhodu Langobardov iz današnje Slovenije v Italijo leta 558. Prostor nove naselitve Slovanov so še vedno naseljevali tudi staroselci, ki so deloma še vedno bili kristjani. Eden od dokazov naselitve Slovanov so tudi propadi škofij vzhodnoalpskega prostora v 6.stoletju, sprememba poselitve in materialne kulture in vzpostavitev novega slovanskega jezika. Karantanija: Vsi slovani vzhodnih alp so bili podrejeni oblasti avarskih kaganov (vrhovnih kanov ali poglavarjev). V 7.stoletju je oblast kanov začela slabeti, zato se je na območju Južne Koroške oblikovala nova slovanska država s svojim knezom. Že leta 623 ali 626 se je priključila Slovanom pod vodstvom kneza Sama, v sami državi pa je tedaj vladal knez Valuk. Po propadu Samove plemenske zveze leta 658 je krajina Slovanov po imenu Karantanija ohranila samostojnost. Zaton samostojnosti se je pričel leta 743, ko so Karantanci za pomoč pri obrambi pred Avari zaprosili Bavarce in jim s tem priznali nadoblast, kar je pomenilo tudi pošiljanje Gorazda sina kneza Boruta za talca na bavarski dvor. Po neuspelih uporih zaradi pokristanjevanja in priključitvi k uporu kneza Ludovita posavskega, je Karantanija izgubila samostojnost.

Slika 2: Lega Karantanije (Vir: Waterways of SE Central Europe.svg, 2005)



Karniola: Slovanska plemenska država Karniola se je razvila južno od Karavank na prehodu iz 8.v 9 stoletje, na ozemlju današnje Slovenije. Edini domnevni knez naj bi bil Vojnimir. Kneževina Karniola je bila vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo ureditev obdržala do leta 828, ko so jo Franki spremenili v mejno grofijo.

Slika 3: Lega KARNIOLE (VIR: WATERWAYS OF SE CENTRAL EUROPE.SVG, 2005) 3.1 PRAVO ZGODNJIH SLOVANOV V prepričanju ljudi je,da zgodnjesrednjeveški predniki Slovencev niso poznali prava, kot ga pojmujemo danes, ker se ni ohranilo niti eno pisno besedilo,ki bi dokazovalo nasprotno. "To je podlaga za nevzdržno sklepanje, da skupnost, ki ne more pokazati nekega starega zapisa prava ni imela 'svojega' prava " (Škrubej, 2010, str.110). Če bi obveljalo tako sklepanje bi lahko laično ocenili da je recimo anglosaško ljudstvo v Kentu iz 7.stoletja pravo imelo, medtem ko ga Karantanci niso, vendar to ni res, saj je pravo obstajalo tudi med njimi. O pravnih zadevah so odločale zbori skupnosti, ki so jih v Karantaniji in Karnioli imenovali veča. Funkcija teh več je bila razpravljanje o temeljnih nalogah, kot so : razpravljanje o vojaških nalogah, sprejemanje odločitev o delitvi zemljišč, sklepanje dogovorov med rodbinami, sojenje v sporih, potrjevanje starih pravil, umestitev novega vladarja itd. Zasedanja več so bila redna,določena po lunarnem koledarju, potekala pa so na točno določenem zbirališču, ki je v skupnosti veljalo za sveto. Pravice delavstva v tem obdobju niso bile natanko določene, saj obrti v današnjem smislu še niso poznali, večina prebivalcev se je preživljala s kmetijstvom, zanimivo pa je, da v tem obdobju še niso poznali tlačanstva.



4 OBDOBJE AVSTRIJSKEGA CESARSTVA IN FRANCOSKE REVOLUCIJE

Francozi so na področje današnje Slovenije prodrli leta 1797 pod vodstvom generala Bonaparteja in kasneje ponovno leta 1805/6. Na zasedenih območjih je položaj delavcev in kmetov dušila visoka davčna dajatev, ki so jo uvedli Francozi za oskrbo svoje vojske. Razmere so se izboljšale s ustanovitvijo Ilirski provinc leta 1809. Na mirovni konferenci Schonbrunnu so morali Habsburžani Francozom prepustiti približno polovico današnjega slovenskega ozemlja. V Ilirske province je bilo vključeno območje današnje osrednje Slovenije, beneške Istre, Dalmacije in Boke Kotorske, ki so jih pridobili že leta 1805. Province so obsegale 55.000 km2 in okoli 1.5 milijona prebivalcev, od tega 625.000 Slovencev. Poleg Slovencev so v njih prebivali tudi Italijani, Hrvati, Srbi in Nemci, glavno mesto pa je bilo v Ljubljani. Pri ustanovitvi je Napoleon imel v mislih predvsem vojaške in gospodarske koristi. S to tvorbo je dobil suhozemsko pot do Turčije, hkrati pa je za nadzorom morja in pomorsko bokado prekinil trgovanje Avstrije in Velike Britanije in s tem predvsem močno oslabil gospodarski položaj Avstrije.

Slika 4:Ilirske province ( Vir:Delo, 2010) V Ilirskih provincah je bila predvsem nepriljubljena visoka davčna obremenitev.Ustavno pravno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so v njih izobežali francosko zastavo in cesarski grb. V samih provincah so veljali nekateri francoski zakoni, ki so jih uveljavljale inštitucije, ki so bile podrejene pariškim ministrstvom in je v sodnem pogledu zanje bilo odgovorno višje sodišče v Parizu. Francozi so v času Ilirskih provinc uvedli enakost pred zakonom,vojaško obveznost



in enotno davčno politiko. Podržavili so vsa sodišča, ukinili patrimonijalna in zemljiškim gospodom odvzeli funkcije. Uvedli so tudi moderno, uradniško javno upravo in nanovo zasnovali šolstvo. Pri ljudeh pa…

4.1 AVSTRIJSKO CESARSTVO Avstrijsko cesarstvo je nastalo na ruševinah Svetega rimskega cesarstva, ki je bilo poraženo s strani Napoleona I. leta 1804. Novo cesarstvo je bilo ustanovljeno s strani cesarja Franca II., ki je zaradi ustanovitve nove države postal Avstrijski cesar Franc I. Samo cesarstvo se je raztezalo od spodnje Poljske na severu, do Bsevernega Balkana in severne Italije na jugu, Rusije na vzhodu in Bavarske in Švice na zahodu. Pod svojo krono je združevalo multietično družbo, ki je vključevala Nemce, Čehe, Italijane, Poljake, Romune,Slovake, Ukrajince, Hrvate, Srbe in Slovence ter številna manjša ljudstva. Imperij v taki obliki je trajal od leta 1804 do 1867, ko so ustanovili Avstro-Ogrsko.

Slika 5: AVSTRIJSKO CESARSTVO (VIR: BRITTANICA: COM, 2009)

4.2 POLOŽAJ KMETOV IN DELAVCEV POD FRANCOZI Kmetje in tudi delavstvo, ki je bilo zelo maloštevilno, je bilo povečini nezadovoljno s svojim položajem, čeprav so Francozi poizkušali izboljšati njihov položaj. Javnopravno je bil kmet, po posebnem Napoleonovem dekretu, zdaj enakopraven državljan in ne več podložnik, vsi zemljiški gospodje so izgubili upravne in sodne pravice, odpravili so kmetove osebne obveznosti in služnosti (tlaka). Zniževali so dajatve gospodom, saj so kmetje sami plačevali davke državi. Maloštevilno delavstvo pa ni imelo veliko od tega, saj se njihov položaj ni izboljšal, predvsem so bile problem mizerne mezde in dolgi delavniki v slabih pogojih.Prav zaradi vsega tega Francozi med delavci niso bili priljubljeni in so z olašanjem pričakali konec njihove nadoblasti.



4.3 POLOŽAJ DELAVCEV V AVSTRIJSKEM CESARSTVU V ČASU MARČNE REVOLUCIJE DO USTANOVITVE AVSTRO-OGRSKE

Pred marčno revolucijo leta 1848, se o pravicah delavcev in tudi kmetov ni veliko govorilo. Veliki pretresi, ki jih je povzročila marčna revolucija pa je vladarje pripravila do tega, da so začeli z zakonskimi pravicami urejati položaj delavcev, kar se je pokazalo tudi v Avstrijskem cesarstvu, ki je bilo v tistem času eno najmanj razvitih držav v Evropi. Prvi resni predpis, ki je nastal po revoluciji je bil obrtni zakon leta 1859, ki je v slovensko družbo prinesel obrtniško svobodo. Kljub ukinitvi cehov že na začetku 19.stoletja, so le ti še vedno imeli velik vpliv na delovanje obrtnikov. Prav ti cehi so bili največji nasprotniki tega zakona, saj jim je odvzel vse pristojnosti, vendar kljub temu niso mogli preprečiti njegovega sprejetja. Sam obrtni zakon je urejal organiziranje dela, Zakon o koalicijski svobodi pa je urejal organiziranje sindikatov. Obrtni zakon je določal delovni čas za delo v tovarni, ki je znašal 11 ur, ni pa urejal le tega v obrtnih delavnicah. Če upoštevamo vse spremembe, ki jih je prinesel obrtni zakon lahko sklepamo,da " Je bila misel o zaščiti delavca kot socialno šibkejšega sopogodbenika le malenkostno zaznavna " (Vilfan, 1996, str. 496). Ta zakon prav tako ni določal minimalne mezde in ni urejal nočnega dela žensk, ki so ga uredili šele leta 1911. V tem obdobju so se začeli ustanavljati tudi prvi sindikati, ki pa so bili še vedno izjemno šibki in s zakonom iz leta 1859 tudi prepovedani. Prav to obdobje tudi sovpada z nastankom liberalnokapitalističnih držav, ki so za glavno vodilo imela kapitalistična razmerja. Države niso v nobenem pogledu ščitile delavstva, ki je potrebovalo samozaščito, to je privedlo do združevanja delavcev v združenja, ki so prerasla v zametke sindikatov,kot jih poznamo danes. Vse oblike teh združenj so bile prisiljene v delovanje v ilegali, saj zakonske podlage za njihov razvoj ni bilo in je tudi nekaj časa ni bilo, saj so države v tistem času celo prepovedala združevanje v sindikate, saj je ščitila leta vladajoči buržuazni ustavni red. V tem obdoju je bila najvažnejša postavka pridobivanje čim večjega dobička na račun predvsem delavstva. Nič nenavadnega v tem obdobju ni bilo, če so v tovarnah po cele dneve delali otroci ali ženske. V tem obdobju je bilo ogromno delovnih nesreč, predvsem v rudnikih, saj so lastniki na račun večjega dobička velikokrat močno varčevali pri varnosti, nekateri delavci so delali v neznosnih razmerah, brez kakršnekoli zaščite.



5 DELOVNO PRAVO AVSTRO-OGRSKEGA CESARSTVA Avstro-Ogrsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1867, ko je po ustavni reformi Avstrijsko cesarstvo prenehalo obstajati in je nastala nova dualistična ureditev, ki je obstajala do leta1918 in je v bistvu imela le dva cesarja: Franca Jožefa (1848-1916) in po umoru prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu še Karla I., ki je bil tudi zadnji cesar Habsburške monarhije, saj je abdiciral leta 1918. Sama državna tvorba je imela tudi edinstveno ureditev, ki sta jo sestavljali dve enakovredni polovici: Ogrska in Avstrija. Meja med obema polovicama je potekala po reki Leithi in so ju imenovali tudi Translajtanija in Cislajtanija. Cesar Avstrije je bil hkrati tudi Ogrski kralj. Obe polovici sta imeli lasten parlament in vladi, skupni pa so jima bili: vojska, finance in zunanje zadeve. Obe polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi ali nekakšni teritorialni obrambi. Proračune sta sprejemala oba parlamenta, ki sta se sestajala izmenično eno leto v Budimpešti in drugo na Dunaju. V sam proračun je Avstrija prispevala 70 %, Ogrska pa 30. V novo državo so spadala ozemlja naslednjih dežel: Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ter dele ozemelj današnje Italije (Južna Tirolska, Trst, del Furlanije in del Koroške), Romunije (Transilvanija), Srbije (Vojvodina), Črne gore (Boka Kotorska), Poljske in Ukrajine (Galicija, Bukovina). Po aneksiji leta 1908 pa tudi Bosna in Hercegovina, ki je odločujoče prispevala k propadu države in zanetila 1.svetovno vojno.

Slika 6: AVSTRO-OGRSKO CESARSTVO (VIR: BRITTANICA. Com, 2009)



5.1 POLOŽAJ DELAVCEV ČASU AVSTRO-OGRSKE

V času Avstro-Ogrske proti koncu 19.stoletja, so bili postavljeni temelji pravne zaščite delavcev na Slovenskem. Po Kresal (1998), je današnje ozemlje Slovenije uvedbo obrtne svobode pričakalo pod Habsburžani. Do tega trenutka je v času obrtne svobode bila zaščita delavstva s strani države nezadovoljiva in tudi povsem brezbrižna. Prvi zaščitni akt je bil na začetku 20.stoletja pogodba o delovnem razmerju. Ta dokument je omejil izkoriščanje delavcev s strani države in postavil temelje delavske zaščite in delavske socialne zakonodaje.Najpomemnejši členi so bili: omejitev delavnika, prepoved zaposlovanja otrok, najnujnejše varnostne ukrepe,in zaščita v primeru bolezni, starosti in brezposelnosti. Najpomembnejša postavka tega obdobje je "Hkrati se je z ustanovitvijo razrednobojnih organizacij delavskega razreda spremenilo razmerje družbenih sil "( Kresal, 1989, str.25). Leta 1871 so z zakonom o koalicijski svobodi izničili zakon iz leta 1859, ki je prepovedoval sindikalno združevanje. Delavci so prav z povezovanjem v sindikate in organiziranostjo prekinili enostransko spreminjanje delovnih pogojev s strani države. Po Marinčič (2007) so delavci prek ustanovljenih organizacij(zametki sindikatov) postajali vse bolj povezani, organizirani in močnejši v uveljavljanju svojih pravic in dolžnosti. Najpomembnejši dokument tega časa so postale kolektivne pogodbe, ki so postale pomemben vir delovnega prava, kot ga poznamo danes. V tem času so postale avtonomen, splošen in pismen sporazume med vsemi strankami, ki so vpletene v delovno razmerje, med delavnimi organizacijami in delodajalci. Vse določbe v tem dokumentu so bile pravno zavezujoče in so pomenile prvi korak k zaščiti delavskih pravic. Da je prišlo do takega preboja in ukinitve prepovedi sindikalnega zduženja. To so bili pritiski združenj, ki so takrat že obstajala in so bila v družbi dobro organizirana, tudi v obliki delavskih strank, ki so postajala čedalje močnejša. " Socialna pravičnost se ni več zagotavljala samo z državnimi normami, ampak tudi z določili, ki jih skupno opredelijo delavci in delodajalci " (Novak, 1992, str.15). V spodnji tabeli je prikaz povprečnih mezd ob koncu A-O cesarstva. leto Mladoletni

pomožni delavci

Delavke Delavci Preddelavci Povprečje

1889 4,8 KRON 6.0 K 9.6K 12,0 K 8,10 K

1896 5,0 7.0 9.2 18,0 8,26

1898 5,2 5.6 9.6 16,0 6,90

1904 7,6 9.5 11,0 18,0 9,23

1907 8,2 9.5 12,8 22,3 10,81

1913 9,4 11.4 15,4 26,5 13,30

Tabela 2: Tabela povprečnih mezd (Kresal, 1995)



6 OBDOBJE KRALJEVINE SHS IN KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Po koncu 1.svetovne vojne se je na območju nekdanjih jugoslovanskih republik Avstro-Ogrske oblikovala država SHS, ki pa ni bila mednarodno priznana, prav tako pa je bila ogrožena s strani večjih sosed (Italije, Avstrije), zato se je že 1. decembra 1918 združila s kraljevino Srbijo v kraljevino SHS, na čelu katere je bila rodbina Karađorđevićev. Že kmalu so se v Sloveniji pokazala nasprotna med JDS, ki je bila liberalna in katoliško SLS, ki je bila največja politična stranka v takrat še zelo agrarni Sloveniji. V tem obdobju je prišlo tudi do velikih sprememb s strani zaščite delavstva, ki je bil v Sloveniji procentualno v vzponu in najvišji v vsej kraljevini. Zakonodaja iz leta 1922 je prinesla enotno politiko delavske zaščite v vsej Jugoslaviji, ni pa prinesla večje zaščite delavstva v tem obdobju, ampak" Tudi prejšnja neenakost doseženih pravic iz delavske zaščite in socialnega zavarovanja posameznih kategorij delavcev in nameščencev je ostala še naprej "( Kresal, 1995, str.9). Glavne pridobitve razvoja delavstva med obema vojnama so bile: Uvedba 8-urnega delavnika, uvedba delavskih zaupnikov, podpiranje brezposelnih,uvedba delavske zbornice kot interesne predstavnice delavcev, stanovanjska zaščita, začetek izvajanja pokojninskega zavarovanja delavcev in Uredba o določanju minimalnih mezd, kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodištvu. Sam zakon, ki je bil sprejet leta 1922 je delavce še vedno delil na pomožno osebje in višje delavstvo (poslovodje, knjigovodje, inženirje...). Mezde za delavce so bile tedenske, za dnevne delavce pa dnevne, medtem ko so nameščenci prejemali mesečno plačo. Mezdni sistem je bil sestavljen iz kombinacije časovnih in akordnih norm s trendom zvišanja akordnega sistema. Razmerje med akordno in časovno mezdo je bilo leta 1928 47% proti 53% v korist časovne. Ta sistem je bil vpeljan predvsem za nekavalificirane delavce, ki so predstavljali 80% vsega delavstva na Slovenskem. Če primerjamo obdobje pred prvo vojno in po njem lahko ugotovimo, da se je mezda zvišale ( Na primeru tovarniških delavcev 3 do 5 Kron do 15 do 22 Kron leta 1919), hkrati pa se je zvišala inflacija, ki je cene življenskih potrebščin potrojila. Realne mezde, to je razmerje zaslužkov in stroškov življenjskih potrebščin, so bile najnižje v letih 1918 - 1922 in 1932 - 1934, najvišje v letih 1925 - 1926 in 1930 – 32. ‘V nobenem obdobju pa povprečni mesečni zaslužki niso zadoščali za pokrivanje življenjskih stroškov navedenega eksistenčnega minimuma’ pravi (Kresal, 1995, str.14). Najnižja starost za vstop na trg dela je bilo 14 let, redkim ženskam in otrokom so dovolili delo med deseto uro zvečer in peto uro zjutraj. Če primerjamo višino mezd,lahko zaključimo, da 54% delavcev z mezdo ni moglo pokriti minimalnih življenskih stroškov, kar pomeni, da so živeli v hudi revščini, 12 % je bilo na meji preživetja, 34% pa si je lahko omogočilo celo maljše višji standard, pod pogojem, da niso vzdrževali družine. Več ko 10 % delavcev je živelo v skrajni revščini in ni imelo dovolj niti za hrano. Povzeto po Kresal (1995), najvišje mezde je na primer leta 1928 izplačevalo rudarstvo(45,55 din na dan), grafična industrija (38,11 din na dan), nato kemična in, papirniška (31,50 din), tekstilna je bila blizu povprečja (25,10), prav tako gradbena in lesna industrija. Najnižje mezde so imeli delavci, zaposleni v še bolj pa lesna (20,82 din). Najnižje mezde so bile še vedno v gospodinjstvu (10,79 din), v oblačilni stroki (18,18 din) in v gostinstvu (19,14 din). Če višino mezd razdelimo na posamezna območja lahko ugotovimo, da je bila najvišja mezda okoli industrijskih središč, najnižja pa na podeželju. Leta 1934 so bile najvišje mezde v okolico Tržiča, ki so znašale v povprečju 27,63 din na dan, na drugem mestu so bile v Kranju, kjer so znašale 26,66 din na dan, Maribora 25,04 din, najnižje pa na območju Murske Sobote 15,10 din, Novega mesta 16,22



din, Ptuja 16,93 din, Slovenj Gradca 18,46 din in Celja 18,69 din. Mezde na Slovenksem so bile v povprečju najvišje v Kraljevini, jugoslovanske so bile 12 odstotkov nižje od Avstrijskih in 35 odstotkov višje od italijanskih. V zahodni Evropi so bile mezde od 2 do 3-krat višje.Če izračunamo povprečje vseh mezd med dvema svetovnima vojnama ga lahko ponazorimo z naslednjo tabelo:v gospodinjstvu (14,48 din), v oblačilni stroki (14,73 din) in v gostinstvu (20,11 din). Leta 1934, ko je kriza še trajala, je najvišje mezde še vedno izplačevala grafična industrija (33,11 din), nato kemična (26,78 din), papirniška (28,41 din), tekstilna (26,78 din) je bila že precej nad povprečjem in je bila edina panoga, ki je mezde med krizo zvišala, gradbena industrija (25,30 din) je precej nazadovala.V spodnji tabeli si lahko ogledamo povprečne mezde od 1918 do 1939: Mezde delavcev Plače nameščencev Plače direktorjev

500-1000 dinarjev mesečno

1000-4500 dinarjev 5000-50000 dinarjev

Tabela 3: Tabela povprečnih plač med letoma 1918 in 1939 (Kresal, 1995) Moramo tudi poudariti, da so povprečne mezde vse do leta 1939 vztrajno padale in če pogledamo le nameščence je delež teh z plačo manjšo od 1000 din leta 1927 manj kot 5 odstotkov, leta 1939 pa že 20 odstotkov. Zasedba Jugoslavije med 2.svetovno vojno je položaj le še poslabšal, saj je bila industrija uničena.



7 DELOVNO PRAVO SFRJ

Socialistična Jugoslavija je bila ustanovljena leta 1943, še v času druge svetovne vojne na zasedanju AVNOJA v Jajcu. Na volitvah, ki so jih izvedli leta 1945 je prepričljivo zmagala ljudska fronta pod vodstvom Josipa Broza Tita. Po zmagi se je primenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki je formalno obstajal do leta 1963, ko se je preimenovala v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ta komunistična državna ureditev je obstajala do leta 1992. V tem novem režimu se je delavec znašel v delovnem razmerju z novim partnerjem-državo.Kljub temu, da so ohranili lastninski model in model mezdnega delovnega sistema, pa so z nacionalizacijo uničili lastninski lok " Na račun povečane socialne komponente se zmanjšuje delovna učinkovitost " (Berden, 1990, str. 9). Za ureditev delovnih razmerij so tudi v socializmu še vedno uporabljali kolektivno pogodbo, vendar med nasprotnima subjektoma ni bilo razlike ali nasprotij. Slabost diktatorskih režimov je togost in dogmatičnost, posledično je tako tudi delovno pravo, ki je poleg izničenju osebne lastnine pripomoglo tudi k zanikanju iniciative. V sistemu, kjer oblast poudarja enakost vseh ni prostora za osebno last in ne kaznuje nesposobnosti, kar vodi k togosti in stagnaciji gospodarstva. Glavna ocena za sposobnost je bila politična pripadnost in ne osebne prednosi ali kompetence. Zaradi vseha tega trg dela ni funkcioniral pravilno, saj je bila ogromna ponudba delovne sile, ne pa tudi povpraševanja po le tej. " Po koncu druge svetovne vojne, v obdobju administrativnega socializma in v razmerah povojne obnove so bili prejemki delavcev in nameščencev poenoteni z uredbami. Prejšnje razlike 1 : 12 za delavce in 1 : 16 za nameščence so zmanjšali " (Kresal, 1995, str.16). Z uredbo, ki je urejala zaslužke delavcev in nameščencev v javnih in zasebnih podjetij, so leta 1950 154.000 delavcev razvrstili v 9 plačnih razredov, od tega je tri četrtine napredovalo v višje tarifne razrede, ki so prinašali plače od 9 do 19 din na uro. Kot ugotavlja Mežnar (1998), takoj po letu 1945, še ni bilo pravnega predpisa, ki bi urejal sklepanje delovnih razmerij, zato so bili v veljavi še vedno administrativni akti državnih organov, na podlagi katerih so zaposlovali delavce. RAZVOJ INDUSTRIJE NA SLOVENSKEM: Obnova prizadetih podjetij se kljub velikim naporom ni v celoti posrečila; na začetku se je pričakovalo, da bo velik del obnove opravljen z zveznimi sredstvi, ki pa so kljub obljubam pritekala v zelo omejenem obsegu in še to zelo neredno, kljub obljubam ni bilo vrste pomembnih surovin, poleg tega je Slovenija morala pomagati drugim republikam v naslednjih oblikah :Slovenska podjetja so veliko gradila, zlasti v BiH. Na zahtevo prvega predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča je v letu 1945 moralo v BiH, Črno goro in Makedonijo oditi okoli 100 raznih strokovnjakov, čeprav jih je doma primanjkovalo. Od leta 1946 so morala mnoga slovenska podjetja v nerazvite republike pošiljati del osnovnih sredstev. Jugoslavija zaradi solidarnosti z drugimi socialističnimi državami ni sprejela Marshallove pomoči,raje je razpisala ljudska posojila. Že v obdobju obnove je postopoma začela uvajati centralizirano plansko gospodarstvo. Do konca leta 1946 je bila večina gospodarskih objektov podržavljena. Gospodarstvo so vodili najvišji državni organi v Beogradu: Jugoslavija je prvi petletni načrt sprejela leta 1947 – 1952, ki je bil sestavljen po sovjetskem vzoru. Pred drugo svetovno vojno je SZ sprejela tri petletne gospodarske plane – uspelo uresničiti le prvega (za ceno velikih žrtev), Jugoslovansko vodstvo je ponovilo usodno napako – računalo da bo FLRJ po največ treh petletkah dosegla razvitejše države, hkrati bistveno zmanjšala razliko med nerazvitimi republikami. Razvitejši del države, ki sta jo sestavljali Slovenija in



Hrvaška, je zato moral upočasniti razvoj in prevzeti najtežja bremena industrializacije.Glavne usmeritve gospodarstva je načrtovala zvezna vlada v Beogradu, planska komisija pa je načrtovala proizvodnjo, porabo, distribucijo izdelkov za vso državo, določala večino cen in plače zaposlenih v posameznih panogah, podjetja so dejansko postala slepa orodja v rokah zvezne administracije, ki je popolnoma ukinila tržno gospodarstvo. Kasneje se je izkazalo da je bil prvi petletni bolj zbirka želja kot dejanskih možnosti. V Sloveniji so v prvi petletki najprej načrtovali gradnjo 330 energetskih in 80 industrijskih objektov – kasneje se je to število bistveno zmanjšalo in v letu 1949 se je zaradi ekonomske blokade socialističnih držav gradilo le 30 gospodarskih objektov. Razmere v Jugoslaviji so se drastično poslabšale ob koncu 80 let 20. stoletja, ko je bila gromozanska inflacija, ki se je višala dobesedno tekom dneva, denar je bil zjutraj vreden več kot zvečer. Cene so zrastle v nebo, zato je v Jugoslaviji pričelo primanjkovati vsega, revščina je bila v porastu tudi v Sloveniji, kjer je večina ljudi dinarje menjala v marke. Položaja ni omilil niti Marković, ki je devalviral dinar in poskušal izvleči Jugoslavijo iz krize, kar mu ni uspelo in Jugoslavija je leta 1991 propadla.

Slika 7:STAVKA V LITOSTROJU (VIR:SLOVENSKA POMLAD, 1987)



8 DELOVNO PRAVO SLOVENIJE Vsak državljan Slovenije se vsakodnevno srečuje z delovnopravno zakonodajo, ki ureja vse, kar se nam dogaja v delavnem procesu. Že pred začetkom dela podpišemo pogodbo, ki ureja, kaj, kako in za koliko bomo delali v določeni ustanovi. Vse kar moramo vedeti je zapisano v ZDR, katerega zadnja inkarnacija je iz leta 2002. Vendar kljub vsemu ugotavljamo, da se zakonodaja še posebno v teh kriznih časih redno krši in prilagaja saj v Sloveniji nimamo učinkovitega nadzora. Najpomembnejši delovnopravni predpis je zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, 42/02). Sprejet je bil po dolgotrajnih pripravah in pogajanjih med socialnimi partnerji (sindikati, delodajalci in državo) aprila 2002, veljati je začel 1.1.2003. Do takrat so bila delovna razmerja urejena s predpisi, ki so veljali še v nekdanji državi SFR Jugoslaviji. Dolga doba med sprejetjem zakona in začetkom veljave (vacatio legis) priča o pomembnosti zakona. Za prehod iz stare v novo ureditev so bile potrebne daljše priprave. Novi ZDR izhaja iz spremenjenega pojmovanja odnosov med delavci in delodajalci. S tem zakonom je poudarjen pogodbeni značaj delovnega razmerja. Odnos med delavcem in delodajalcem je bolj oseben kot odnos med pogodbenimi strankami v drugih vrstah pogodb. Opravljanja dela ni mogoče ločiti od osebe delavca. Delovno razmerje temelji na pogodbi o zaposlitvi, ki je zaradi pomembnosti in posebnosti v bistvenih elementih urejena z zakonom. ZDR velja za vse zaposlene v Sloveniji, ne glede na to, kdo je njihov delodajalec. Nekaj najpomembnejših členov si bomo ogledali v nadaljevanju (ZDR, 2002): 6. člen (prepoved diskriminacije) Poudarjena je prepoved diskriminacije pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, zlasti pa zakon določa enake možnosti moških in žensk pri zaposlovanju, napredovanju nagrajevanju, usposabljanju ter drugih parametrih delovnega razmerja. 20. člen (pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi) Novela zakona opušča prejšnji termin delovno mesto ter ga dopolnjuje oziroma na nekaterih mestih zamenjuje s terminom vrsta dela. S tem je izpostavljena možnost, da se pogodba sklene ne le za posamično delovno mesto, temveč tudi za vrsto dela (v praksi to pomeni, da je delavca mogoče razporediti k določenim delom, ki so umeščena v različna delovna mesta). V trenutku sklenitve pogodbe mora delavec izpolnjevati vse pogoje za delo na posameznem delavnem mestu, ali pa za vrsto dela, hkrati pa jih je delodajalec dolžan vnaprej določiti v splošnem aktu. 26. člen (pravice in obveznosti delodajalca) V členu se pojavljata nova pojma, in sicer »zaposlovanje«, ki ima širši pomen, ter dikcija »opravljanje dela« (torej ne na nekem specifičnem delovnem mestu, temveč kot skupni pojem za neka delovna opravila, določena v sistemizaciji delovnih mest).



29. člen (sestavine pogodbe o zaposlitvi) Poleg redakcijskih popravkov zaradi boljšega razumevanja dikcij in terminov, se ponovno poudarja, da mora delavec ob sklenitvi pogodbe izpolnjevati pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu ali za vrsto dela, ki ga bo dolžan opravljati po pogodbi o zaposlitvi. In še nekaj členov, ki so zelo pomembni za delovni proces (ZDR, 2002): 43. člen (varne delovne razmere) 51. člen (suspenz pogodbe o zaposlitvi) 52. člen (pogodba o zaposlitvi za določen čas) 75. člen (načini prenehanja) V zakonu se nadomešča pojem »sporazumna razveljavitev« s terminom »sporazum«. Razlog je predvsem v negativnem zvenu besede razveljavitev. Zakon je postavil nove koncepte delovnega razmerja "In sicer, kot dvostransko razmerje med delojemalcem in organizacijo oziroma delodajalcem, ki se ureja z zakonom, s kolektivno pogodbo in splošnim aktom" (Mežnar, 1996, str.27). V zakonu piše da delavec sklene delovno pogodbo z dnem, ko nastopi delo, tudi če je ta le ustna. Sklenitev in odpoved delovnega razmerja: Vsa prosta delovna mesta v Republiki Sloveniji mora delodajalec javno objaviti v medijih, obvezno pa na Zavodu za zaposlovanje.Delodajalec sme od kandidata zahtevati le dokazila, ki se tičejo opravljanja dela za keterega se je prijavil in ničesar drugega. Pogodbo o zaposlitvi smejo skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let.Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklene za nedoločen čas. Delovno razmerje za določen čas je po ZDR posebnost, ki je dovoljena v določenih primerih. V praksi je bila doslej pravilo. Omejitve trajanja delovnega razmerja za določen čas se bodo uveljavljale postopno (237. čl.). Do leta 2007 oziroma 2010 lahko traja delovno razmerje za določen čas največ tri leta, kasneje največ dve leti.Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. ZDR dokaj nadrobno določa, katere sestavine mora vsebovati pogodba o zaposlitvi (29. čl.).Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela. Pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na določen način in sicer naslednje (ZDR, 2002):

• s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe; • s sporazumno razveljavitvijo; • z redno ali izredno odpovedjo; • s sodbo sodišča; • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR; • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

"Izguba zaposlitve oz. dela predvsem proti volji delavca je ena od najhujših posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem vzpostavljenega delovnega razmerja "(Mežnar, 2000, str.936).



V Sloveniji je veliko debat o tem zakaj se zakon ne izvaja tako kot bi se moral, saj je v zadnjem času ogromno kršitev delovne zakonodaje in posledično zaradi tega veliko stavk, ki pa so velikokrat neuspešne saj gredo podjetja zaradi načrtnega izčrpavanja v stečaj,pri čemer delavci velikokrat ostanejo brez vsega.

Slika 8: STAVKA ZSSS (VIR:MlADINA, 2012) 8.1 PRIMERJAVA SAMOUPRAVNEGA IN POGODBENEGA UREJANJA DELOVNEGA RAZMERJA Pri prehodu iz komunističnega v kapitalistični tržni sistem je prišlo tudi do spremembe med načinom sklepanja delovnih razmerij. Prešli smo iz samoupravnega ali asociativnega v pogodbeno delovno razmerje. Samoupravno delovno razmerje je temeljilo na družbeni lastnini in samoupravljanju, kjer je bil delavec 'car' , medtem ko pogodbeno delovno razmerje temelji na dvostranski pogodbi med delavcem in delodajalcem, ki se zavezujeta, da bosta vsa določila sklenjena v pogodbi tudi spoštovala. Sam prehod na pogodbeno delovno pogodbo ni bil v prid delavcem, saj so v samoupravnem sistemu imeli veliko večjo moč, pri upravljanju podjetja, prinesel pa je veliko prednosti za sama podjetja, ki so pridobila na učinkovitosti in tudi posledično pri dobičku. Prinesel pa je večjo zaščito obema pravnima subjektoma, saj so bile dolžnosti in obveze natanko določene.



Same razlike med obema načinoma lahko pokažemo v spodnji tabeli:

Asociativna DR Pogodbena DR Zakon o združenem delu Zakon o delovnih razmerjih

Samoupravni sporazumi

Prehod na kolektivne pogodbe s prostovoljno veljavnostjo

Čakanja na delo ni Pogodba o zaposlitvi na delovno mesto

Ni pogodbe o zaposlitvi, samo pisna izjava delavca, da bo združeval svoja dela in sredstva

Čakanje na delo

Odpoved pogodbe iz poslovnega razloga in Zakon o delnem nadomestilu plač

Tabela 4: Razlike med asocitivnim in pogodbenim DR



9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE Raziskovalna vprašanja

- Ali so mlajši delavci zadovoljni s trenutnim stanjem delovno pravne ureditve? - Ali so bili moški bolj zadovoljni s stanjem pravic v SFRJ? - Ali so ženske bolj seznanjene s pravicami iz delovno pravne zakonodaje? Hipoteze

• Mlajši delavci so bolj zadovoljni s trenutnim stanjem delovnopravne

ureditve

• Moški so bili bolj zadovoljni s stanjem pravic v SFRJ

• Ženske so bolj seznanjene s pravicami iz delovnopravne zakonodaje

Zbiranje podatkov

Našo raziskovalno nalogo smo zastavili kot anketo, zato smo se odločili za spletno

anketo. Pri tem smo uporabili spletno orodje 1ka (glej vire) za izdelavo spletne

ankete, ki je obsegala 11. vprašanj; od tega tri demografske( spol, starost,delovno

dobo) in 8. vprašanj, ki so se navezovala na splošno mnenje o delovnopravni

zakonodaji v Sloveniji in pogledu na njo s strani delavcev. Podatke smo zbirali od

11.4 do 25.5.2012.

Vzorec

Na spletno anketo je odgovorilo 91 ljudi, od tega celotno anketo 63, ostali pa so

izpustili vprašanja ali prekinili povezavo s spletno stranjo pred koncem ankete.

Način pridobivanja anketirancev je bil na podlagi poslanih povezav na spletno

anketo,ki smo jih poslali na številne elektronske naslove,forume in druge

inštitucije.



ANALIZA GRAFOV 1 ALI PO VAŠEM MNENJU DOVOLJ POZNATE PRAVICE IZ DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE?

Kot lahko razberemo iz zgornjega grafa, večina ljudi ne pozna dobro delovno pravnih pravic, čeprav je rezultav v prid nepoznavanja pravic le za 6 odstotkov, kar pomeni, da bi z boljšm obveščanjem lahko veliko bolje osvestili delavce, da bi bilo čim manj kršitev. V spodnji tabeli lahko razberemo tudi povprečje odgovorov in standardni odklon.

Tabela 5: Tabela povprečnih vrednosti

Q1 Ali po vašem mnenju dovolj poznate pravice iz delovnopravne zakonodaje?

Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa

1 (Da) 27 43% 44% 44%

2 (Ne) 35 56% 56% 100%

Veljavni Skupaj 62 98% 100%

Povprečje 1.6 Std. Odklon 0.5



2 OD 1 DO 5 OCENITE DELOVNE POGOJE NA VAŠEM DELOVNEM MESTU

V zgornjem grafu lahko vidimo, da so nasplošno ljudje dokaj zadovoljni z odnosom delodajalca, saj so vprašanja predvsem v prid pozitivnim vrednostim, kar pomeni, da delavci niso bili deležni večjih, kršitev, saj je zadnje vprašanje, ki sprašuje o kršitvah, dokaj sredinsko. 3 KRŠITEV KATERIH PRAVIC SEM ŽE DOŽIVEL

Kot lahko razberemo, je največ delavcev doživelo neprimerne delovne pogoje in mobing, ter druge kršitve. zanimivo zelo nizko na lestvici je neizplačilo plač in prispevkov, kar je eden glavnih problemov današnje krize in je v naših krajih hud problem.



4 ALI MENITE, DA DRŽAVA DOVOLJ NAREDI ZA NADZOR NAD KRŠITVAMI?

Po pričakovanjih lahko iz grafa razberemo, da delavci niso zadovoljni z nadzorom,ki ga izvaja inšpekcijska služba. Eden izmed razlogov za tako stanje je tudi kronično pomanjkanje inšpektorjev, ki tako kadrovsko podhranjeni ne morejo izvajati vseh potrebnih nadzorov.

5 ALI STE ZADOVOLJNI S TRENUTNIM STANJEM DELAVSKIH PRAVIC NA SLOVENSKEM?

Dokaj preprosto lahko iz grafa razberemo, da večina ljudi ni zadovoljnih s stanjem pravic.



6 ČE JE BIL ODGOVOR NE, GA NA KRATKO OBRAZLOŽITE.

Odgovori Frekvenca

nič ni nadzorovano 1

nikakršna zaščita pravic delavcev 1

za kršitve nihče ne odgovarja. 1

slab nadzor, ni sankcij 1

preveč krištev delovne zakonodaje, neupoštevanja delavca, njegovih pravic, neizplačevanje plač, neplačevanaje prispevkov, izkoriščanje predvsem v privatnem sektorju 1

ministrstva pravočasno ne poskrbijo za razpise 1

premalo nadzora 1

kot mama, ki imam otroka večkrat v bolnišnici, bi rada, da se mi prizna bolniška zanj za čas ko sem v bolnišnici z njim

1

zato,ker ni nadzora 1

če delavec in delodajalec spoznata, da nadaljnje sodelovanje ni več mogoče, delavec pa še ni našel novega delodajalca, se praktično ne moreta raziti sporazumno, ker sta en ali drugi

prikrajšana. 1

Skupaj 32

Zgoraj si lahko ogledate nekaj najbolj zanimivih odgovorov anketirancev v zvezi s stanjem pravic v Sloveniji.



7 V PRIMERJAVI Z NEKDANJO JUGOSLAVIJO SE SLOVENSKA ZAKONODAJA RAZLIKUJE?

Iz večine odgovorov lahko razberemo, da so bili anketiranci bolj zadovoljni s svojim položajem v SFRJ. To ni presenečenje, saj se je podjetništvo tistega časa vrtelo okoli delavca in ne okoli organizacije, kar je veliko podjetij po osamosvojitvi pripeljalo v propad. Zanimivo je tudi, da je postavka imamo manj delovnih pravic na zadnjem mestu, kar pomeni, da se anketirancem ne zdi tak problem.

8 ALI STE BILI NA SPLOŠNO BOLJ ZADOVOLJNI Z PRAVICAMI V NEKDANJI JUGOSLAVIJI?

Iz odgovorov na najpomembnejše vprašanje lahko razberemo, da večina anketirancev meni, da so bili bolj zadovoljni s pravicami v SFRJ, čeprav odstotek ni tako visok, kot bi pričakovali glede na trenutno situacijo v slovenskem gospodarstvu.



9 SPOL?

10 STAROST?

Pri demografskih vprašanjih in pri spodnjem vprašanju o delovni dobi smo skušali biti čim bolj nepristranski, kar nam je dokaj dobro uspelo, saj so zastopani vsi subjekti v enakovrednem razmerju, tako pri starosti, spolu in delovni dobi.



11 DELOVNA DOBA?

Pri delovni dobi smo poskušali zajeti čim več anketirancev, ki so delali tako v Jugoslaviji, kot tudi v samostojni Sloveniji, kar nam je tudi dokaj dobro uspelo.



9.1 ANALIZA HIPOTEZ

Raziskovalna hipoteza: Mlajši delavci so bolj zadovoljni s trenutnim stanjem

delovnopravne ureditve

• H0 = Starost ne vpliva na zadovoljstvo s trenutnim stanjem delovnopravne

ureditve

• H1 = Starost vpliva na zadovoljstvo s trenutnim stanjem delovnopravne

ureditve

Ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem delavskih

pravic na Slovenskem?

Observed N Expected N Residual

Da 24 31,0 -7,0

Ne 38 31,0 7,0

Total 62

Test Statistics

Starost?

Ali ste zadovoljni

s trenutnim

stanjem

delavskih pravic

na Slovenskem?

Chi-Square 29,984a 3,161b

df 29 1

Asymp. Sig. ,415 ,075

Iz zgornjih analiz lahko razberemo, da je tveganje za potrditev H0 hipteze večje

od 0,05, kar pomeni, da jo zavrnemo in potrdimo hipotezo H1, ki pravi, da so

mlajši delavci bolj zadovoljni s trenutnim stanjem delovnopravne ureditve, kar je

bila tudi naša predpostavka, ki smo jo pričakovali že na začetku, saj je trenutna

situacija nenaklonjena delavstvu in njegovim pravicam.



Raziskovalna hipoteza: Moški so bili bolj zadovoljni s stanjem pravic v SFRJ

• H0 = Spol ni vplival na zadovoljstvo s stanjem pravic v SFRJ

• H1 = Spol je vplival na zadovoljstvo s stanjem pravic v SFRJ

Ali ste bili na splo?no bolj zadovoljni z pravicami v nekdanji

Jugoslaviji?


Da 35 30,0 5,0

Ne 25 30,0 -5,0

Total 60

Test Statistics

Spol?

Ali ste bili na splo?no

bolj zadovoljni z

pravicami v nekdanji

Jugoslaviji?

Chi-Square ,148a 1,667b

df 1 1

Asymp. Sig. ,701 ,197

Iz zgornjih analiz lahko razberemo, da je tveganje za potrditev H0 hipoteze večje


moški bolj zadovoljni s stanjem pravic v SFRJ, kar je bila tudi naša predpostavka,

saj so predvsem moški imeli več priložnosti za delovno uspešnost v socializmu in je

bilo njihovo delo veliko bolj cenjeno.



Raziskovalna hipoteza: Ženske so bolj seznanjene z pravicami iz

delovnopravne zakonodaje

• H0 = Spol ne vpliva na seznanjenost s pravicami iz delovnopravne

zakonodanje

• H1 = Spol vpliva na seznanjenost s pravicami iz delovnopravne zakonodanje

Spol?


Mo?ki 29 30,5 -1,5

?enska 32 30,5 1,5

Total 61

Test Statistics

Ali po va?em mnenju

dovolj poznate pravice

iz delovnopravne

zakonodaje? Spol?

Chi-Square ,803a ,148a

df 1 1

Asymp. Sig. ,370 ,701

Iz zgornjih analiz lahko razberemo, da je tveganje za potrditev H0 hipoteze večje


ženske bolj seznanjene s pravicami iz delovnopravne zakonodaje, kar lahko

pripišemo tudi temu, da ženske bolj temeljito preučijo svoje pravice, saj jih

marajo v današnjem poslovnem svetu večkrat uveljavljati.



9.2 KRITIČNA ANALIZA

Anketa je bila izvedena v roku 3 mesecev in ni zajela celotne države, saj nismo imeli direktnega nadzora nad izpolnjevanjem, kar je posledica predvsem spletnega načina povzemanja podatkov. Prav tako je težko določiti če so bili odgovori sodelujočih resnični in res izražajo njihovo mišljenje ali pa so anketiranci to vzeli prelahko. Anketa bi bila lahko tudi malce obsežnejša in bolj izčrpna. Za celovitejšo sliko raziskave, bi si morali vzeti več časa in ankete tudi večkrat ponoviti in nato meritve primerjati med seboj. Za zagotavljanje kakovosti pa je potrebno tudi naslednje:

� Ustrezna izbira vprašanj glede na hipoteze

� Neodvisnost vzorca

� Dovolj veliko število anketirancev

� Nedvoumnost vprašanj

� Pravilna izbira hipotetičnih testov

� Pravilna interpretacija rezultatov testov

� Večkratno ponavljanje analize

� Različne starostne skupine

� Približno enako število moških in žensk

� Daljši čas izpolnjevanja ankete

� Uporaba več statistik

� Daljša predstavitev



10 ZAKLJUČEK Delovno pravo je že od nekdaj predmet spotike in upanja za delavce. Podjetniki bi rajši videli, da bi prinesel čim manj pravic delavcem, saj bi tako podjetja prinesla večje dobičke, delavci pa si vedno želijo boljše pravne varnosti in več pravic. Kot smo videli v tej diplomski nalogi so Slovenski delavci zelo kritični do naše delovnopravne zakonodaje, ki v svojem bistvu ni slab, manjka pa mu predvsem umestitev v prakso, ki je v naši državi zelo slabo predvsem nadzorovana. Verodostojnost anketiranja bi mogoče bilo večje, če bi uporabili papirnato obliko anketiranja, saj bi tako lažje nadzorovali kdo in kolikokrat rešuje anketo. Delovno pravo se vedno znova razvija in spreminja, samo upamo lahko, da mu bo sledil tudi razvoj in nadzor s strani države. V Sloveniji smo z vstopom v EU, prevzeli veliko zakonov, ki jih uspešno izvajajo v razvitih Evropskih državah že veliko let. V Sloveniji smo še vedno ujeti v krč nekdanjega socializma, kjer so delavci imeli glavno besedo, zato se še vedno spopadamo z implementacijo reform v zakonodajo, saj so le te velikokrat zavrnjene s strani sindikatov, ki so v Sloveniji še vedno izjemno vplivni in velikokrat izkoriščajo referendum za dosego svojih ciljev, pa če so ti pravilni ali ne. Vsa slabost zakonodaje se je pokazala z nastopom gospodarske krize. Kriza je razkrila, kako skorumpirana in na podlagi poznanstev je sestavljena slovenska družba. Prav tako pa se je pokazala nemoč slovenske delovnopravne zakonodaje, ki ne more pomagati delavcem, je pa omogočala izčrpavanje podjetij s strani direktorjev in bankirjev, ki so jim dajali posojila brez osnove, vendar je to tema za drugo nalogo. V tej smo hoteli pokazati, kako bogata in dolga je zgodovina Slovenske delovnopravne zakonodaje, ki se je razvijala vzporedno z Evropsko in ni prav nič zaostajala za velikimi in močnimi svetovnimi pravnimi subjekti. Če za zaključek še enkrat ponazorimo razvoj delovnopravne zakonodaje: Osnove Rimskega prava Pravo prvih slovanov Pravo Avstrijskega cesarstva in francoske revolucije Pravo Avstro Ogrske Pravo Kraljevine Jugoslavije Pravo SFRJ Pravo republike Slovenije



Poglejmo si tudi rezultate našega raziskovalnega dela v katerem smo poizvedovali o treh hipotezah, ki se glasijo:

• Mlajši delavci so bolj zadovoljni s trenutnim stanjem delovnopravne

ureditve

• Moški so bili bolj zadovoljni s stanjem pravic v SFRJ

• Ženske so bolj seznanjene z pravicami iz delovnopravne zakonodaje

Iz analize hipotez, lahko brez dvoma sklepamo, da smo vse hipoteze brez dvoma potrdili, kar smo tudi pričakovali, saj je že iz anketnih odgovorov moč sklepati, da se anketiranci strinjajo z našimi domnevami. Pri prvi hipotezi, bi lahko sklepali, da smo hipotezo potrdili, tudi zaradi tega, ker mlajši delavci nimajo izkušenj z Jugoslovansko delovno zakonodajo in so vajeni kapitalističnega način dela. Pri drugi hipotezi je potrditev hipoteze dokaj pričakovana, saj so bili moški v tem obdobju nosilci zasluška v družini. Tudi tretjo hipotezo smo potrdili in sicer po našem mnenju zato, ker so ženske veliko bolj pozorne na kršitve njihovih pravic, predvsem kar se tiče porodniških dopustov.



11 LITERATURA IN VIRI: Berden, A. (1990) Predpisi o delovnih razmerjih, izziv delovnega prava, Časopisni zavod Uradni list RS, Ljubljana. Fischer, J. (1978). Socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889 : doktorska disertacija , Ljubljana. Državni zbor republike Slovenije. (2002). Zakon o delovnih razmerjih, Ljubljana. Korošec, V. (2002). Rimsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Kresal, B. (1998). Razvoj pravne ureditve prenehanja delovnega razmerja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes : od popolne pogodbene svobode do varstva zaposlitve, ZČ, Ljubljana. Kresal, F. (1995). Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991, Prispevki za novejšo zgodovino, str. 7-23. Marinčič, K.(2007). Pogodba o zaposlitvi skozi čas na Slovenskem : diplomsko delo, Ljubljana. Kresal, F. (1989). Začetek delovanja zakonodaje za zaščito delavstva in vloga (sindikalnih) strokovnih organizacij, Borec, str. 230- 246. MEŽNAR, D. (2007). OPTIMALNO ORGANIZIRANJE IN USPEŠNO VODENJE DELOVNIH RAZMERIJ, ZALOŽBA MODERNA ORGANIZACIJA, KRANJ. MEŽNAR, D. (1996). Na poti k drugačnemu razumevanju (individulnega) delovnega prava. V: JUREN, Peter (ur.). Dnevi slovenskih pravnikov, od 17. do 19. oktobra 1996 v Portorožu, (Podjetje in delo, Letn. 22 (1996), št. 5/6). Ljubljana: Gospodarski vestnik, str. 936-946. MEŽNAR, D. (2004). Urejanje individualnih delovnih razmerij v EU : razmišljanja o naši novi delovnopravni ureditvi ob vstopu v EU. V: Proceedings of the 23rd International Scientific Conference on organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March, 24th-26th 2004. Management, knowledge and EU. Kranj: Moderna organizacija: = Modern Organization, str. 184-193. MEŽNAR, D.(1998). Nova ureditev delovnih razmerij. V: Delovna in socialna razmerja na razpotju : veljavna in prihodnja ureditev delovnih in socialnih razmerij : seminarsko gradivo, (Izobraževanje). Ljubljana: Gospodarski vestnik,str. 1-10 MEŽNAR, D.(1996). K novemu razumevanju delovnega prava. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 4.VII. 15,(13), str. 1. Škrubej, K. (2010). Pravo v zgodovini s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem prostoru odlomki virov s komentarji, GV Založba, Ljubljana.



Vilfan, S.(1996). Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana, Slovenska matica. Spletne strani: Britannica enciklopedija: http://www.britannica.com/(Datum dostopa 12.2.2012) Delo: http://www.delo.si/)(Datum dostopa 12.2.2012 Mladina: http://www.mladina.si/ (Datum dostopa 14.2.2012) Slovenska pomlad: http://www.slovenskapomlad.si/ (Datum dostopa 12.5.2012) Zgodovina Slovenije: http/Waterways_of_SE_Central_Europe.svg (Datum dostopa 11.3.2012) Zgodovina Slovenije: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Slovenije (Datum dostopa 11.3.2012) Zgodovina http://ircr.info/4d/gradivo/Zgodovina_anticne_Grcije_Rima/rimljani/1024/slovenija/index.html (Datum dostopa 14.2.2012) KAZALO SLIK:

Slika 1:Današnje slovensko ozemlje v rimski dobi .................................. 3 Slika 3: Lega KARNIOLE ................................................................ 8

Slika 4:Ilirske province ................................................................. 9 Slika 5:AVSTRIJSKO CESARSTVO ......................................................10 Slika 7:STAVKA V LITOSTROJU........................................................17 Slika 8:STAVKA ZSSS...................................................................20

KAZALO TABEL:

Tabela 1: Tabela obdobij rimskega prava ........................................... 4 Tabela 2: Tabela povprečnih mezd ..................................................13 Tabela 3: Tabela povprečnih plač med letoma 1918 in 1939 ....................15

Tabela 4: Razlike med asocitivnim in pogodbenim DR……………………………………21 Tabela 5: Tabela povprečnih vrednosti……………………………………………………………23 KAZALO GRAFOV: 1 Ali po vašem mnenju dovolj poznate pravice iz delovnopravne zakonodaje? …..22 2 Od 1 do 5 ocenite delovne pogoje na vašem delovnem mestu ………………………..23 3 Kršitev katerih pravic sem že doživel ………………………………………………………………..23 4 Ali menite, da država dovolj naredi za nadzor nad kršitvami?......................25 5 Ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem delavskih pravic na Slovenskem? ………….24 6 Če je bil odgovor ne, ga na kratko obrazložite. ......................................26 7 V primerjavi z nekdanjo Jugoslavijo se slovenska zakonodaja razlikuje? .........27 8 Ali ste bili na splošno bolj zadovoljni z pravicami v nekdanji Jugoslaviji? ........27 9 Spol? .........................................................................................28 10 Starost? ....................................................................................28 11 Delovna doba? ............................................................................29



PRILOGA ANKETA Q1 - Ali po vašem mnenju dovolj poznate pravice iz delovnopravne zakonodaje?

Da Ne

Q2 - Od 1 do 5 ocenite delovne pogoje na vašem delovnem mestu sploh ne

drži ne drži deloma

da deloma ne

drži zelo drži

Delodajalec spoštuje obveznosti iz kolektivne pogodbe

Na delovnem mestu sem zadovoljen Vse obveznosti delodajalec poravna pravočasno

Na delovnem mestu sem bil že deležen kršitev

Q3 – Kršitev katerih pravic sem že doživel

Neizplačilo plač neprimerni delovni pogoji mobing kršitve plačila prispevkov drugo nimam teh izkušenj

Q4 - Ali menite, da država dovolj naredi za nadzor nad kršitvami ? sploh

ne drži ne drži deloma

da deloma ne

drži zelo drži

Vpišite besedilo odgovora 1 Q5 - Ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem delavskih pravic na Slovenskem?

Da Ne

Q6 - Če je bil odgovor ne, ga na kratko obrazložite.



Q7 - V primerjavi z nekdanjo Jugoslavijo se slovenska zakonodaja razlikuje? sploh

ne drži ne drži deloma

da, deloma ne

drži zelo drži

Imamo manj delovnih pravic nadzor nad izvajanjem je slabši delavec je imel več besede kršitve so bile veliko manjše Q8 - Ali ste bili na splošno bolj zadovoljni z pravicami v nekdanji Jugoslaviji?

Da Ne

Q9 - Spol?

Moški Ženska

Q10 - Starost? Q11 - Delovna doba?

Documents

RAZVOJ DELOVNEGA PRAVA NA SLOVENSKEM · Delovno pravo vsebuje številne vidike odnosov med sindikati, delodajalci in delojemalci. Lahko ga delimo na dve poglavitni področji: •