Voda - vodovje - poglavitni življenjski vir narave in gospodarstva

ZbirkaUSKLAJENO IN SONARAVNO

2

dr. Avguøtin Lah

VODA – VODOVJEPOGLAVITNI ÆIVLJENJSKI VIRNARAVE IN GOSPODARSTVA

Do leta 2000 se bo poveœalo pomanjkanje vode v mnogih dræavah zaradinaraøœajoœe porabe v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih.

Od deæele do deæele se poraba vode zelo razlikuje, kar je odvisno odprebivalstva in prevladajoœe ravni in modela druæbeno-ekonomskegarazvoja. Velika je razlika med razvitimi deæelami in deæelami v razvoju,npr. povpreœna dnevna osebna poraba vode v ZDA presega tisto v Gani zaveœ kot 70-krat. Svetovna poraba vode naraøœa dramatiœno: leta 1950 jeznaøala okoli 1360 km3, leta 1990 pa 4130 km3 in priœakuje se da bodosegla leta 2000 okoli 5190 km3.

Zagotovitev ustrezne oskrbe ni samo v koliœini vode: dræave morajo tudiskrbeti za kakovost vode, kar sicer napreduje od leta 1960. Sprva je bilapozornost posveœena onesnaæevanju povrøinskih voda iz toœkovnih virov,zdaj pa se posveœa bolj pozornost podtalnici, onesnaæevanju usedlin inøtevilnim drugim virom onesnaæevanja, kar je enako resen problem.

Mostafa K. Tolba Mostafa K. TolbaSaving Our Planet, 1992 izvrøni direktor UNEP

(okoljski program ZN)

SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJEZbirka USKLAJENO IN SONARAVNO øtev. 2/1998

Avtor: prof. dr. Avguøtin Lah, œlan svetaRecenzenta: prof. dr. Duøan Plut in Martina Zupan, dipl.ing.kem.


Kaj je voda in kaj vodovjeVoda ni æiva snov, vendar kroæi

Æivljenje v vodi in z vodoZa kakøne namene porabljamo vodoVodno gospodarstvo in zakonitostSprehodi ob slovenskem vodovju

Ljubljana, 1998

KAZALO

Uvodnik, dr. Franc Lobnik

VODA, VODOVJE.................................................................................................7

vede, ki prouœujejo vodo in vodovje ...........................................................7

lastnosti vode ...............................................................................................8

vodni pojavi in pojmi ..................................................................................9

standardi in kakovostni razredi................................................................11

vrste vode ...................................................................................................12

kovine v sedimentih in ogljikovodiki v rekah ..........................................15

podtalnica, pitna voda, odpadne vode .....................................................16

snovi v vodi ................................................................................................18

slovenski in evropski normativi za vodo ..................................................19

VODA NI ÆIVA SNOV – VENDAR KROÆI......................................................23

nastanek vode ............................................................................................23

nastanek æivljenja v vodi ...........................................................................24

vodni pojavi in spremembe.......................................................................26

œiøœenje akumulacije HE Moste 1974 ......................................................28

ÆIVLJENJE V VODI IN Z VODO .....................................................................30

razvoj æivljenja...........................................................................................31

izkoriøœanje vodnih virov v Sloveniji........................................................35

ZA KAKØNE NAMENE POTREBUJEMO VODO?.........................................36

lastnosti vode, raztopine ...........................................................................36

vodna bilanca Slovenije in porabniki vode ..............................................38

VODNO GOSPODARSTVO ...............................................................................43

smernice Evropske skupnosti za gospodarjenje z vodo ..........................43

o Zakonu o vodah......................................................................................45

strategija in program.................................................................................48

o Zakonu o sladkovodnem ribiøtvu ..........................................................50

SPREHODI OB SLOVENSKEM VODOVJU ...................................................52

Soœa in Posoœje..........................................................................................52

Sava ............................................................................................................55

odvajanje vode z reœnimi sistemi iz Slovenije .........................................56

Krka, Ljubljanica, Savinja ........................................................................57

Drava, Mura, Reka ....................................................................................58

Krupa, Riæana, Dragonja ..........................................................................59

slovensko morje .........................................................................................60

ribolov in ribogojniøtvo.............................................................................62

UPORABLJENI VIRI .........................................................................................63

Spoøtovani,

Svet za varstvo okolja Republike Slovenije æeli v tem zvezku opozoriti na vodoin njene pojavne oblike iz dveh razlogov. Prvi je dejstvo, da brez vode ni niœesar,vendar se ta resnica marsikje zanemarja. Drugi razlog je, da pridobivanje inuporaba vode nista neomejena in tudi veliko staneta. Zaradi obeh vidikovmoramo z vodo skrbno gospodariti. So pa øe drugi razlogi. Hudourniki, poplavein plazovi so zaskrbljujoœi naravni pojavi. Nerazumno je, da so na poplavnihzemljiøœih celo novejøe zgradbe in zaselki, ki jih bo treba varovati ali seliti. Polegtega podnebne razmere nakazujejo verjetno stopnjevanje silovitosti ujm, kiutegnejo ogroæati øe veœ ljudi in imetja.

Zato sta lahko ponovitev znanja in tudi prenova podatkov, ki govorijo o vodi ingospodarjenju z njo, ujmah in posledicah, pouœna in koristna. Voda je viræivljenja: samo z njo nastaja in obstaja. Normalno œlovek ne more æiveti brez vodeveœ kot le nekaj dni! V naøem organizmu je veœ vode, kot je drugih snovi; œe se torazmerje poslabøa, kliœemo smrt.

Opravljanje vseh nalog, od varstva vodovja in zaøœite pred ujmami doodpravljanja njihovih posledic in oskrbe z vodo, imenujemo vodno gospodarstvo.Vode so sploøna javna dobrina, nad njimi bedi dræava, ki pa s koncesijamidovoljuje posege v vodovje in porabo vode za razne namene. Pri tem so porabnikipogodbeno zavezani za varstvo vodnih virov in okolja. Kljub temu je potrebennadzor teh dejavnosti, katerih namen je doloœena vrsta pridobivanja in pomenijoposeg v to, kar je dano v naravi. Nadzor opravljajo pooblaøœeni organi, kiupoøtevajo vse veljavne smernice in predpise, toda najzanesljivejøi nadzornikismo porabniki sami. Seveda, œe upoøtevamo predpisani red in se zavedamo, da jevsaka voda naøa dobrina. Za danes in za prihodnost.

Dve nalogi sta nujni: prva, da moramo zmanjøati nastajanje odplak inodpadkov ter økodljivih vplivov na naravo in ljudi, ter druga, da je potrebno z vsoodgovornostjo urejati okolje in varovati vodne vire!

Svet za varstvo okolja RS v drugi knjigi dokumentov (1998) objavlja razpravoin priporoœila o varovanju vodovja in gospodarjenju z vodo; ta so bila poslana æeleta 1997 dræavnim organom in objavljena na Internetu. Zavedamo se, da jepodlaga za dobro gospodarjenje z vodo ustrezno poznavanje razmer indogovarjanje vseh zainteresiranih dejavnikov. Toda izhodiøœe za dogovore jeohranitev vodovja, ki je oæilje vsake pokrajine, in v njem vodnega æivljenja, natooskrba s pitno vodo za danaønji in prihodnji œas, potem øele so na voljo preseæki– kadar in kjer so, ki se delijo po doloœenih merilih. Vodo potrebuje kmetijstvo,tisoœi industrijskih podjetij in neøteti obrati malega gospodarstva, gradbeniøtvo,turizem oziroma turistiœni kraji, vsa naselja in v njih 640 000 gospodinjstev. Z

onesnaæevanjem, kdorkoli in kolikor ga povzroœa, si vedno bolj zmanjøujemoneoporeœne vodne vire, ki postajajo tudi vse draæji. Za zajemanje in dovajanjevode ter za varstvo in urejanje vodovja porabimo morda cel odstotek brutodomaœega proizvoda dræave.

Zaskrbljeni smo, ker se kljub vsem opozorilom za gospodarno ravnanje z vodoproblemi in vsi stroøki poveœujejo. Potrebnega je veœ znanja in predvsem veœodgovornosti.

Voda je vredna veœ kot zlato! Nenadomestljiva vrednota je. Se tega zavedamo?

Dr. Franc Lobnik, predsednik sveta

VODA, VODOVJEVoda je v nas in okrog nas.

Nekaterim je boæanstvo, drugim svetinja,tretjim nepotrebno leglo komarjev.

Dr. Duøan Plut, Vode, 1995

VODA je naravna brezbarvna tekoœina, ki je povsod prisotna. Z naøimi œutililahko zaznamo mokroto in v ustrezni embalaæi njeno teæo, temperaturo vode,moœ vodnega toka in podvodnega tlaka. Nima okusa, niti vonja. Brez nje nemoremo æiveti.

VODOVJE pa imenujemo vse naravne oblike pojavljanja vode, tekoœe alistojeœe. To so izviri, potoki, reke, jezera, ribniki, mokriøœa, morja itd. Neøtetopojavov oznaœuje vodo in njena nahajaliøœa, za njih pa imamo ljudska instrokovna imena.

Vodo in vodovje prouœujejo razliœne vede in strokovne dejavnosti, med temi:HIDROBIOLOGIJA je del biologije, ki prouœuje organizme v vodi,HIDRODINAMIKA prouœuje zakone gibanja tekoœin, HIDROENERGETIKA je nauk o izkoriøœanju vodne energije in o energetskih

vodnih sistemih, HIDRO(GEO)GRAFIJA (ali vodopisje) meri, prouœuje in opisuje vodovje,HIDROGEOLOGIJA je veda o medsebojni odvisnosti vode in geoloøke

podlage,HIDROKEMIJA je veda o kemijski sestavi vode,HIDROLOGIJA ali vodoznanstvo prouœuje vode na kopnem,HIDROMETEOROLOGIJA je veda o vodi v ozraœju, padavinah in vremenu,HIDROMETRIJA meri teæo, pritiske, hitrosti, koliœine in pretoke vode, HIDROPONIKA je dejavnost, ki se ukvarja z gojitvijo rastlin s pomoœjo

raztopin hranilnih snovi, ki jih potrebujejo rastline (pridelovanje paradiænikaidr.),

HIDROTEHNIKA se ukvarja z uporabo vode za tehniœne namene in zvodnim gradbeniøtvom.

7

V O D A, V O D O V J E

VODNO GOSPODARSTVO je podroœje gospodarjenja z vodo in vodovjem, kina podlagi raziskovanj in projektiranja skrbi za izvajanje nalog varstva voda,projektov vodnega gradbeniøtva itd. Zanj skrbijo razliœne ustanove indejavnosti.

Inøtitut za SANITARNO HIDROTEHNIKO Fakultete za gradbeniøtvo ingeodezijo v Ljubljani raziskuje pojave onesnaæevanja vodovja in sistemeœiøœenja,

Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru ima INØTITUT ZA VARSTVOOKOLJA in CENTER ZA HIGIENO IN EPIDEMIOLOGIJO, ki prouœujetakakovost vode in pojave na vodah,

MORSKA BIOLOØKA POSTAJA v Piranu pa prouœuje lastnosti morja terpojave in æivljenje v njem.

Ocenjevanje vode po tem, kakøno vodo pijemo in iz katerega vira, kakozadovoljujemo tehnoloøke ali kmetijske potrebe, kakøne so reke in bogastvo ribv njih, ni zadostno. Vode izvirajo veœinoma v gozdovih, zato je pomembno,kakøni so ti gozdovi in kako jih negujemo, ali so v njih odpadki. Podobno je spotoki in rekami; pomembni so tudi njihovi bregovi in okolje. Pod okoljemmislimo kmetijstvo, ki se zastruplja s kemikalijami. Skrbeti moramo za izvirein vire vode. Nato pride na vrsto gospodarjenje pri vodovodni pipi. In celo skrbza stekleniœeno vodo, ki jo prodajajo v trgovinah: ali je kakovostna? Vpraøanj stem ni konec.

VODA je utekoœinjena spojina vodika in kisika (H2O), ki se ne pojavlja le vtekoœem stanju, temveœ tudi v trdnem stanju – pri 0°C zmrzuje in se spreminjav led, tekoœa voda pa izhlapeva in se uparja ter tako spreminja v plinastoobliko. V ozraœju je lebdi povpreœno 0,3 prostorninskega odstotka, najveœ papri 25°C do 3 prostorninske odstotke. Ko se v viøinah z niæjo temperaturozgosti v oblake, dobimo v doloœenih pogojih iz njih padavine: deæ, toœo, sneg.Pri 100°C voda zavre. Okoli 42 % padavinske vode sploh izhlapi, druga papronica v tla ali odteœe. 1 dm3 vode, ki ima 4°C, je mera za 1 kg mase.

Poleg teh lastnosti nas najbolj zanimajo zaloge, nahajaliøœa in izviri pitnevode. Vselej in povsod moramo misliti na celotno vodovje, ker je pitna voda lenjegov del. Vodovje je del narave, voda pa nenadomestljivi del vseh æivihorganizmov. Voda tudi kroæi.

Sicer pa moramo o lastnostih vode in vodnih pojavih opisati toliko pojmov,da nastaja majhen leksikon. Opiramo se na strokovno izrazje, ki ga priporoœataSlovenska akademija znanosti in umetnosti ter Zveza inæenirjev in tehnikov.Posamezne vede in stroke so uvedle svoje izrazje in nekateri pojmi se celorazlagajo nekoliko razliœno. Veliko je tudi tujk; nekatere sprejemamo, ker namustrezajo, jih pa tudi slovenimo.

UMETNE VODE NI, obstaja samo naravna. Velike teæave so æe spridobivanjem pitne vode iz morske (s posebnim postopkom desalinizacije).Vodni viri, ki jih smemo izkoriøœati, niso neizmerni in neizœrpni. Tudi nisoenakomerno razporejeni po zemeljskem povrøju in razlike so med letnimi œasi.Œe o tem premalo razmiøljamo in neodgovorno ravnamo, so posledice hude.

VODE (celinsko vodovje in obalno morje) so pod posebnim varstvomdræave in na njih ni mogoœe pridobiti lastninske pravice. So dobrina vsega

8


œloveøtva, na naøem ozemlju pa slovenskega naroda. Na podlagi tega naœela bimorali zagotoviti enake pravice do vode, enakovredno oskrbo in enakeodgovornosti zanjo za vse prebivalce. Vsi vemo, da temu ni tako in da sorazlogi razliœni. Øe drugaœe pa je na morjih in oceanih: priobalne dræave soobalno morje razglasile za del dræavnega prostora. Slovenija ima malo morja,imamo pa sosedi, ki ga imata veliko in vplivata na naøe morje, zato moramozavzeto skrbeti za naø morski prostor in hkrati z njima skupaj reøevatiJadransko morje. Morski bazeni so marsikje ogroæeni zaradi podmorskegaizkoriøœanja nafte, odlaganja nevarnih snovi (radioaktivnih, tudi kemiœnih) alipotopljenih ladij z nevarnimi snovmi. Po naøem morju poteka mednarodnipomorski promet, ki je gospodarsko upraviœen, ekoloøko pa zelo nevaren.

Na kopnem povrøju so (po izrazju zakona o vodah) povrøinske in podzemnevode. Povrøinske so celinske (kopenske) in morske. Celinske vode so tekoœe -izviri, potoki in reke, slapovi, hudourniki in bruhalniki kraøke vode s stalnimali obœasnim pretokom, ter stojeœe - naravna jezera in ribniki, mlake, mokriøœain vodni zbiralniki. Podzemne vode so tudi tekoœe in stojeœe, povezane pa so spovrøinskim vodovjem.

Hudournik je stalen ali obœasen vodotok, ki silovito priteka iz viøjih leg ter zerozijo povrøja in svoje struge v niæino nanaøa blato, prod in drugo.Hudourniøki znaœaj imajo naøe gorske reke, ki plavijo mivko, pesek, kamenjein druge snovi ter jih odlagajo (nanaøajo, naplavljajo) tam, kjer se njihovaprenosna energija izniœi s silo teænosti nanesenega gradiva. Tako reke (Soœa,Sava in druge) zasipavajo akumulacijska jezera elektrarn in reœne doline.

9


Hudourniøka Kokra ob nizkem vodostaju v vasi Kokra (foto: A. Lah)

Podobno kot so gorovje, hribovje in niæavje, je tudi vodovje (kljubrazvejenosti) sklenjen del narave. Voda lebdi le v ozraœju, tekoœe in stojeœevode pa imajo kamninsko podlago - struge, korita, kotanje, kanale, tudibregove, obreæja in obalo, tj. vodna in vplivna zemljiøœa.

Voda se steka v tekoœe in stojeœe vodovje z vodozbirnih obmoœij posameznihporeœij. Poreœje je tisti del povrøja (ozemlja), s katerega odteka voda v istoreko. Pomislimo na reko Ljubljanico, ki je nekoœ tekla po povrøju vse odPrezida in Babnega polja po notranjskih dolinah in poljih do roba barjanskeudorine in se je na tej poti veœinoma pretoœila v podzemlje. Ljubljanica jeostala povrøinsko tekoœa reka le na Ljubljanskem barju, na pretoku medGradom in Roænikom v Ljubljani ter po Ljubljanskem polju do izliva v Savo.Poreœje 38 km dolge reke Ljubljanice s pritoki meri 679 km2, kraøko zalednoporeœje pa 1100 km2 ; skupno vodozbirno povrøje torej meri 1779 km2.

Od vode so odvisni vsi æivi organizmi - rastje, æivalstvo in ljudje - in vsi tudivsebujejo veliko vode. Vsekakor nas zaradi preæivljanja najbolj zanima pitnavoda. Ne mislimo na kemiœno œisto vodo, ker je v naravnem okolju ni, temveœna neoporeœno bistro vodo, ki je zaradi kakovosti tudi pitna. V vsaki izvirni,padavinski in povrøinski vodi so raztopljene doloœene snovi; dobi jih na potiskozi ozraœje in øe veœ na poti do izvira ali vodovoda. Potrebujemo vodo, ki nionesnaæena z odplakami in strupi, v kateri so koristne snovi in dovolj kisika, dase v njej razvija vodno rastlinje in æivalstvo. Neoporeœnost vode ugotavljamopo kakovostnih standardih, ki so mednarodno usklajeni. Za povrøinsko inpodzemno vodo jih je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), v

10


Kraøko zaledje izvirovLjubljanice(Enciklopedija Slovenije1992, zvezek 6, str. 250)

stalni povrøinski tok

obœasni povrøinski tok

kraøki izvir

ponor

dokazana vodna podzemeljska zveza

poplavno obmoœje kraøkega polja

povrøinska razvodnica

domnevna kraøka razvodnica

kraøko polje, dno kotline z nm. v.

povrøje v nm. do 600 m

povrøje v nm. v. med 600 in 700 m

povrøje v nm. v. nad 700 m

udornice

veœja vodna jama

Evropi pa jih uveljavlja Evropska ekonomska komisija ZN (EEC) kot kakovostza œlovekovo porabo.

Ti standardi upoøtevajo toœno doloœena kakovostna merila:- organoleptiœne lastnosti, tj. obarvanost, motnost, okus, vonj,- fizikalno-kemijske lastnosti: temperatura, elektriœna prevodnost, koliœina

kloridov, kalcija, magnezija, aluminija, sulfatov, raztopljenega kisika idr.,- neæelene snovi v œezmernih koliœinah: koliœina nitratov, amonijevih

spojin, fenolov, æeleza, mangana, bakra, cinka, tudi fluoridov idr. snovi,- strupene snovi, kot so arzen, æivo srebro, svinec, kadmij in øe druge, so

nevarne tudi v najmanjøi koliœini (primer Minamata, 1954-58: v zalivu zdopustno minimalno koliœino æivega srebra so ribe nakopiœile strup vorganizmu in uæivalci teh rib so zbolevali in umirali!),

- pomembno pa je tudi mikrobioloøko (bakterioloøko) stanje, ki seugotavlja z analizo: vodo, v kateri ugotovimo zdravju nevarne bakterije, ali pao njeni bakterioloøki neoporeœnosti nismo prepriœani, je treba razkuæiti(dezinficirati, prekuhati).

Po fizikalno-kemijskih in bakterioloøkih parametrih razporejamo vodovjena 4 kakovostne razrede:

vodo 1. razreda lahko (tudi ob morebitni dezinfekciji) uporabljamo kot pitnovodo in v æivilski proizvodnji, œe pa je v potoku ali reki tudi kaj hrane (1.-2.razred), lahko æivijo v njej plemenite ribe, na primer potoœne postrvi in lipani;

voda 2. razreda je primerna za kopanje, vodne øporte, namakanje zemljiøœ,gojitev rib, medtem ko jo je treba za æivilsko proizvodnjo in uæivanje oœistiti;

11


Sotoœje œistejøe Savinje in onesnaæene Voglajne (foto: Martina Zupan)

voda 3. razreda je preveœ onesnaæena, komaj øe uporabna za namakanje inza doloœene tehnoloøke namene; vsekakor æelimo reke in potoke s takøno vodoœimprej izboljøati do 2. razreda, ker se ob sezonsko ali umetno zmanjøanempretoku, pa tudi ob poveœani temperaturi uœinek økodljivih snovi stopnjuje inje vsak priliv nesnage nevaren;

v 4. razred pa uvrøœamo nedopustno onesnaæeno vodo, v kateri vodni æiveljgine, in reke s takøno vodo ogroæajo vire pitne vode.

V onesnaæenih vodah se naravno razmnoæevanje in rast rib zelo zmanjøataali pa sta sploh onemogoœeni, moramo pa tudi upoøtevati, da se økodljive snovikopiœijo v organih in tkivu rib, da postanejo tudi zdravju økodljive.

Œistost in onesnaæenost vodovja se spreminja z vodnim reæimom (pri rekahs pretokom), z vremenskimi razmerami in pojavi na povrøju (odplakovanje,erozija), ki vplivajo na pritok padavinske vode in drugih snovi ter naizhlapevanje. Spreminja se tudi z vrstami in mnoæino organizmov v njej. Kadarse preveœ razmnoæijo alge in potem odmirajo ter na dnu gnijejo, zmanjkakisika za vodne organizme ali pa se øirijo bolezni. Na vode zelo vplivajonaseljena in gospodarsko obremenjena obmoœja. Zato je potrebnonadzorovanje oziroma ugotavljanje lastnosti vode (analiziranje) sfizikalnimi, kemijskimi in bioloøkimi metodami. Veœinoma se to opravlja zvzorœenjem po izkustvu in potrebah.

VODA ni samo pitna in onesnaæena; oglejmo si posebnosti. Na kopnem povrøju je voda ‘sladka’, tako se imenuje bistra voda brez okusa

in vonja. Slana voda (morska) vsebuje (poleg drugih snovi) predvsem natrijevklorid (sol, NaCl) in se izraæa v odstotkih: slanost (salaniteta) morske vode jeveœinoma 27 do 35 promil (35 g soli na 1 kg vode). V Jadranskem morju jepovpreœna slanost 38 promil, v Træaøkem zalivu pa zaradi pritokov iz zaledja33 promil (ok. 25 promil je NaCl, tj. ‘kuhinjska’ sol, drugo pa so magnezijeve inæveplove soli, bromidi in jod).

Kalna ali motna voda ni prozorna. Takøna je zaradi suspendiranih snovi vnjej, pri viøjih pretokih tudi sedimenta in s prispevnih povrøin sprane prsti. Tapojav vidimo zlasti po moœnem deæevju. Barva vode je odvisna od v njejraztopljenih snovi in barve dna. Voda Soœe ima, œe je le dovolj globoka,zelenomoder (smaragdni) odsev, ker so v njej na pogled nevidni delci jezerskekrede, po katere skladih se voda pretaka pred izvirom. Tudi izvir Save Dolinkese imenuje Zelenci, ker vsebuje voda takøne delce, v povirju pa je velikovodnega in obvodnega rastlinja. Krka je zelenkaste barve zaradi obiliceorganskih snovi in tudi raztopljenih kamnin. Zelo onesnaæene vode pa sorjavkaste ali kake druge z naravnim okoljem neskladne barve. ‘V kalnemribariti’ pomeni delati nekaj, kar ne moremo videti in usmerjati, kar nam neobeta uresniœenja priœakovanega ali s œimer skuøamo nekoga zavesti.

Rosa je zgoøœena (kondenzirana) vlaga iz zraka, ki se nabira na rastju oz.povrøju.

Led je zmrznjena voda. Voda zmrzne pri temperaturi pod 0°C. Toda tedaj sezmrznjeni vodi poveœa prostornina za 1/11. Tudi, œe voda zmrzne v kovinskicevi, se razøiri in z veliko naravno silo razøiri cev, da poœi. Ko led odmrzne in sespet spremeni v tekoœo vodo, zaœne iz poœene cevi teœi voda in zamaka stene,

12


povzroœi malo poplavo ali zaœne odtekati po skladih pod povrøjem. Ko ledprekrije jezero, sliøimo pokanje: led si ustvarja prostor in zaradi tega pokajoploøœe oziroma skladi ledu.

Sneg tvorijo kristali zmrznjene vode, tj. zimska padavina,, ivje ali inje panastaja z zmrzovanjem rose ali zraœne vlage, ki se oprime rastja in raznihpredmetov. Œe pada deæ, ki na drevju in rastju zmrzuje, nastane æled:poledenela voda (zmrznjen deæ), padavinska voda se oprime rastja in zaradizunanje temperature zmrzne, pri tem pa ledena obloga obteæuje in zvija drevjeter ga lomi. Poledenijo lahko tla; poledica (poledenela pot ali cesta) je zelonevarna tako za peøce kakor za voznike. Toœa je zmrznjena padavina, kineredko uniœuje pridelke. Megla nastane, ko se na trdnih delcih v zraku zaradiohladitve kondenzira zraœna vlaga (iz plinastega stanja preide v tekoœe, vdrobne vodne kapljice); pogosto so kotline in doline napolnjene z meglo,vzpetine okoli njih pa obseva Sonce.

Deæevnica je padavinska voda. V ozraœju, ki vsebuje prah in druge trdnedelce ter razliœne pline, se padavinska voda navzame teh snovi, zato deæevnicani œista voda. Kapnica, tj. padavinska voda, ki se s streh ali posebnih ploøœadizbira v vodnem rezervoarju (vodnjaku), pa pobira øe snovi na zbiralnikih. Vvodohramih se razne snovi usedajo, vendar æe zaradi bakterij moramo vodo izkapnic obvezno prekuhati. Œe pa so v ozraœju æveplov dioksid in duøikovioksidi, se vodne kapljice z naøtetimi plini veæejo v æveplasto, ævepleno insolitrno kislino; tako namesto obiœajne padavinske vode ali deæevnice padakisel deæ, katerega pH lahko v Sloveniji doseæe tudi vrednost do 4.

13


Kraøki izvir Obrh (foto: A. Lah)

Studenœnica je bistra voda, ki se nabira v studencih; nateka se skoziprepustne plasti, ki delujejo kot naravni œistilci (filtri). Podobno bistra jeizvirna voda, ki priteka na povrøje nad neprepustnimi plastmi kamnin. Vendarvoda v obeh primerih vsebuje nekaj mineralnih snovi.

Voda, ki se dolgo pretaka pod povrøjem in po kamninah, raztopi in sprejmeveœ topljivih snovi, koliko, pa je odvisno tudi od temperature vode. Veœji kraøkiizviri pa so onesnaæeni, ker se ali v podzemlje pretaka voda iz onesnaæenegapovrøinskega vodovja ali pa jo onesnaæujejo direktni izpusti odplak alinekontroliranih deponij v kraøkem zaledju. Primer onesnaæevanja vode vkraøkih izvirih s policikliœnimi aromatskimi ogljikovodiki je prikazan na grafuna str 15. Zelo nevarno je tudi onesnaæevanje sedimentov v kraøkih izvirih, kise uporabljajo za pitno vodo. Sprememba pH vrednosti ali poviøanje vsebnostipovrøinsko aktivnih snovi (detergenti) lahko povzroœi poveœanje topnostitoksiœnih snovi iz sedimenta in v skrajnem primeru zastrupitev vode v izviru.Vsebnost kovin v sedimentih kaæejo diagrami na str. 15.

Mehka voda vsebuje v enem litru 4 do 8 miligramov kalcija (Ca) in magnezija(Mg). Zelo mehka voda vsebuje teh snovi manj kot 4 mg. V mehki vodi se lepotopi milo in pere perilo; vodo v pralnih napravah mehœajo s kuhanjem,pralnimi sredstvi in posebnimi mehœali.

Trda voda pa vsebuje do 10 mg kalcijevih in magnezijevih ionov, ki izhajajoiz apnenœevih in sadrinih tal. Zelo trda voda vsebuje teh snovi tudi do 30 mg.Marsikje za kapljico vode, ki izhlapi (pravimo, da ‘se posuøi’), ostane belkastkrogec, tj. usedlina snovi, ki so v takøni vodi (izhlapi le œista voda).

Mineralna voda (tudi slatina) kot podzemna voda vsebuje v litru vode veœkot 1g razliœnih mineralnih snovi ali prostega ogljikovega dioksida (plina CO2);obilo ga vsebujejo vse slovenske mineralne vode. Plin nastaja v magmatskihkamninah ali pri metamorfnih procesih, ki ob visoki temperaturi potekajo vgloboko leæeœih karbonatnih kamninah. Voda, ki vsebuje raztopljeni ogljikovdioksid, je kisla in zato raztaplja kamnine. Vodonosne plasti leæijo razliœnogloboko in vsak bazen podtalnice je poseben pojav.

Mineralna voda ponekod priteka na povrøje kot izvir zaradi vzgona plina,veœinoma pa jo œrpajo iz podzemnih zalog s pomoœjo umetnih vrtin. VSloveniji so øtevilni viri mineralne vode v severovzhodnem delu dræave. VRogaøki Slatini je mineralna voda v razpokanih vulkanskih kamninah, naJezerskem pa v metamorfnih kamninah. Mineralne namizne vode kupujemovstekleniœene (radenska, donat). Dragoceni so tudi termomineralni izviri: vodatoplih izvirov vsebuje veœ mineralnih snovi.

Termalna voda je lahko naravni topli vrelec (toplica) ali vir, ki je pridobljenz umetno vrtino, po kateri se topla voda œrpa iz globljih vodonosnih plasti.Izkoriøœanje geotermalne energije je mogoœe tudi tako, da se po vrtini dodoloœene globine in plasti potiska povrøinska voda, ki se tam ogreje, potem paœrpa na povrøje in z njo ogrevajo objekti ali vodni bazeni. Na tak naœin bi lahkoSlovenija poveœala svoje skromne obnovljive vire energije.

Podtalnica je zelo pomembna vodna zaloga, ki se nabira nad neprepustnimiplastmi pod zemeljskim povrøjem. Uporablja se tudi izraz podzemna voda, kerje poleg podtalnice v prodnih nanosih tudi voda v kraøkih podzemnih

14


15


VSEBNOST KOVIN V SEDIMENTIH

VSEBNOST POLICIKLIŒNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV (PAH) V VODI NEKATERIH REK

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1993

Vsebnost svinca (mg/kg)

1994 1995 1996 1997

PodrotejaHubeljVipava

Vsebnost kadmija (mg/kg)

0

1

2

3

4

5

6

7

8

HubeljPodrotejaVipava

1993 1994 1995 1996 1997

0

50

100

150

200

250

300

VipavaHubeljPodroteja

Vsebnost niklja (mg/kg)

1993 1994 1995 1996 1997 1993 1994 1995 1996 19970

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

PodrotejaHubeljVipava

Vsebnost æivega srebra (mg/kg)

0.000

0.002

0.004

0.006

0.008

0.010

0.012

0.014

0.016

HubeljPodroteja

Vsebnost PAH (mg/l)

1993 1994 1995 1996 1997

MrzlekVipava

Vsebnost PAH (mg/l)

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

0.025

0.030

0.035

0.040

MalenøœicaVeliki Moœilnik

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997

Grajski izviriVelika Ljubljanica

vodonosnikih. Podtalnica je v prodnih nanosih pod razliœno debelimikrovnimi plastmi (nekaj metrov do nekaj deset metrov globoko) na naøihpoljih: Dravskem (najveœje, ki lahko da 2400 l/s), Ptujskem (600 l/s), Murskem(950 l/s), Kranjskem (2100 l/s), Sorøkem (1200 l/s), Ljubljanskem (1600 l/s),Mengeøkem (650 l/s); naøteli smo le najveœje vire, sicer pa je kar 73 % vseh vporeœju Save. Viri podtalnice so padavine ter pronicanje povrøinske vode vpodtalje. Padavinska voda izpira s pretakanjem po povrøju ter pronicanjem vtla in podtalnico razliœne snovi, lahko tudi strupene kemikalije (pesticide). Vpodzemnih plasteh se voda preœisti, zato je podtalnica veœinoma neoporeœna inboljøa kot voda izvirov in sploh kot reœna voda, ki ni primerna za pitno vodo.Zelo pogosto preseganje dovoljene vsebnosti pesticida atrazina in dvehmetabolitov (razgradnih produktov) v podtalnicah v Sloveniji opozarja, danaravni filtri ne zadoøœajo veœ. Ne gre drugaœe kot s prepreœevanjem uporabeøkodljivih snovi, ki se izpirajo v tla; to je doloœeno s predpisi in ukrepi zazaøœito vodnih virov.

Pitna voda, primerna za preskrbo prebivalstva in proizvodnjo æivil, moraustrezati kakovostnim merilom pravilnika o higienski neoporeœnosti vode pomikrobioloøkih, fizikalnih, kemiœnih in radioloøkih lastnostih ter gledevsebnosti pesticidov in bojnih strupov.

Sveæa voda se pridobiva iz virov v naravnem stanju in obdela po obiœajnihmetodah.

Neonesnaæena voda je primerna za vsako uporabo brez dodatne priprave.

16


Grafikon vodarne Kleœe 1891-1996: nivo podtalnice in œrpanje vode (Vodovod Ljubljana)

Minimalne in maksimalne gladine podtalnice v vodarni Kleœe v obdobju od 1891 do 1997

290,00 65 x 106

49 x 106

32 x 106

16 x 106

0

285,00

280,00

275,00

270,00

1891

1897

1903

1909

1915

1921

1927

1933

1939

1945

1951

1957

1963

1969

1975

1981

1987

1996

max. 288,80 m.n.m.

min. 275,43 m.n.m.

nivo podtalne vode (m.n.m.) naœrpana voda v m3

naœrpana voda v m3

Tehnoloøka voda se uporablja v proizvodnji, od namena porabe pa jeodvisno, ali mora ustrezati standardom za pitno vodo.

Naœrpana voda je vsa, ki jo s œrpalkami pridobijo vodovodni sistemi. Zaradislabega vzdræevanja vodovodov se okoli 40 % naœrpane vode izgubi in neproda.

Uporabljena voda je potrebna in prviœ izkoriøœena voda za tehnoloøke,sanitarne in druge namene, dejansko porabljena voda pa tista, ki se izgublja zuparjanjem, porabi za proizvode ali hrano (ostane v njih in ni veœ na voljo) alipa uæije kot pijaœa. Vnoviœ uporabljena voda je bila (v tehnoloøkem procesu)æe uporabljena, z njo pa se prihrani dodajanje sveæe vode.

Voda v recirkulaciji je letna koliœina vode v notranjem (zaprtem) kroænemsistemu.

Onesnaæena voda nastaja na dva naœina. V vodi se raztapljajo neøkodljive inøkodljive snovi, nahajajo pa tudi netopne snovi. Teh se na poti pretakanja inkroæenja padavinske in povrøinske vode veliko nabere, ker jih je obiloraztresenih po povrøju in so æe tudi v tleh zaradi intenzivnega kmetovanja,prometa, neustreznega odlaganja odpadkov in drugih virov. Kolikor voda stokom ne odnaøa teh snovi, se usedajo v vodnem telesu; govor je o usedlinahali sedimentih.

Reke so tako pomemben del narave in okolja, da veæejo nase mesta indejavnosti ter oznaœujejo vsako pokrajino. Zaradi tega bi morali prepreœitinjihovo onesnaæevanje in posege, ki spreminjajo vrednote narave. Glavnikvaren vpliv imajo odpadne vode (odplake), ki pritekajo iz gospodinjstev,gospodarskih in storitvenih dejavnosti, œiøœenja naselij in odlagaliøœ odpadkovter zaradi izpuøœanja raznih økodljivih snovi v tekoœem in trdnem stanju vpovrøinsko in podzemno vodovje. Tudi odplakovanje kmetijskih kemikalij ingnojevke je nevarno. Za odplako øtejemo vso izpuøœeno uporabljeno vodo,katere fizikalne, kemiœne in bioloøke lastnosti poslabøajo kakovostno stanjevodotoka, v katerega se iztekajo. Ne kaæe drugega, kot da omejimo nastajanjeodplak in odpadkov, naselja in dejavnosti pa morajo imeti primerno uœinkoviteœistilne sisteme. Napaœno je tudi pojmovanje, da tekoœa voda vse odplavi:metanje odpadkov v vodovje je økodljivo in prepovedano. V reœnih strugah inzlasti øe v umetnih jezerih se v usedlinah kopiœijo økodljive snovi inzastrupljajo se vodni organizmi, to pa vpliva na okolje in podtalnico.

Povpreœna dnevna poraba vode se ocenjuje med 80 in 500 l na osebo,odvisno od stopnje sanitarne opremljenosti okolja in dejavnosti. Velik delporabljene vode se onesnaæi in izloœi v okolje. V Ljubljani raœunajo, da jeodpadne vode iz vseh virov (tudi gospodarskih) skoraj 400 l dnevno naprebivalca; z njo sta najbolj obremenjeni Ljubljanica in nato Sava.

Vrste in viri onesnaæevanja vodovja so:organske snovi, ki prihajajo v vodo iz naravnega ali naseljenega okolja,

komunalnih in industrijskih odplak, so lahko razgradljive, ker s pomoœjo kisikain mikroorganizmov razpadejo v anorganske snovi; ti procesi omogoœajodoloœeno t.i. samoœistilnost tekoœih voda, ki je seveda omejena in za vsakovodo drugaœna, paœ glede na njene naravne znaœilnosti;

17


duøikove in fosforjeve spojine, mikroelementi in druge hranilne snovi, œejih je preveœ, ker spodbujajo razvoj økodljivih organizmov in se zato poruøinaravno ravnoteæje; tako se npr. razvijajo alge in drugi mikroorganizmi, kiodvzemajo vodi kisik in povzroœajo procese gnitja (govor je o cvetenju vode);Poznamo evtrofizacijo kot naravni pojav cvetenja ob doloœenih fizikalnihpogojih zlasti v stojeœih in poœasi tekoœih vodah, ter evtrofikacijo, pojavcvetenja zaradi vplivov odplak in kmetijskih gnojil.

strupene kemikalije, kot so delci teækih kovin, pesticidi, organska topila,poliklorirani bifenili, policikliœni aromatski ogljikovodiki, fenoli in øe neøteteøkodljive kemikalije, ki so dokazano rakotvorne in vplivajo na delovanje inrazvoj organizma æe v majhnih sledeh;

detergenti oziroma povrøinsko aktivne snovi, ki niso nevarno strupene intudi ne nestrupene, jih je pa veliko in se njihov uœinek stopnjuje, posebej øe, kerraztapljajo druge netopne økodljive snovi in poveœujejo njihove uœinke;

konœno je treba opozoriti, da neredko, izrazito pa ob izrednih meteoroloøkihin hidroloøkih razmerah, nastopijo medsebojni, sinergistiœni uœinki razliœnihoblik onesnaæevanja. Ti obiœajno øe poslabøajo stanje in zelo redko ga lahkotudi nekoliko izboljøajo.

Onesnaæene vode, tj. odpadne vode ali odplake, moramo œistiti.Predœiøœenje je postopek mehanskega odstranjevanja nesnage v 1. fazi gradnjeœistilnih naprav (takønih pa je 31 %). Primarno œiøœenje je le mehansko alikemiœno (nevtralizacija), tudi oboje skupaj, odstranjuje pa neraztopljene snovi,ki se usedajo v bazenih. Sekundarno œiøœenje z bioloøko stopnjo ima 64 %

18


Plavje (odpadki) na pregradi HE Solkan (tako varujemo Soœo?) (foto: M. Zupan)

19


Parameter

temperatura vodepHnasiœenost s kisikomelektriœna prevodnostKPK (KMnO4)KPK (KMnO4)TOCduøik po Kjeldahluamonijev ionnitritni ionnitratni ionortofosfatni ionnatrijev ionkalijev ionkalcijev ionmagnezijev ionæelezomanganaluminijbakercinkkadmijkromnikeljsvinecæivo srebromineralna oljafenolne snovi (index)PCBPAObenzo(a)pirenAOXposamezni pesticidatrazinvsota pesticidovtriklorometantetrakloroetilentrikloroetilentrikloroetantrihalometanibenzenksilen

Slov. normativ (1)MDK<25

6.5-8.5>502500

/104*/

0.10.1500.3////

0.20.050.2

20003000

35020101

0.010.50.10.20.01

/0.10.10.5301030/

20150

MDK<259.5//5//

1.00.50.150/

15012/

500.20.050.2//55050501

0.010.50.10.2//

0.10.10.5///////

Smernice ES (2,3)PK<12

6.5-8.5/

4002/

4 (3)/

0.05/

25/

201010030

0.050.020.05100100

//////////////1111///

Enota

°C

%µS/cm

mg O2/lmg KMnO4/l

mg C/lmg N/l

mg NH4+/l

mg NO2–/l

mg NO3–/l

mg PO43–/l

mg Na+/lmg K+/l

mg Ca2+/lmg Mg2+/lmg Fe/lmg Mn/lmg Al/lµg Cu/lµg Zn/lµg Cd/lµg Cr/lµg Ni/lµg Pb/lµg Hg/l

mg/lµg/lµg/lµg/lµg/l

µg Cl/lµg/lµg/lµg/lµg/lµg/lµg/lµg/lµg/lµg/lµg/l

MDK: maksimalna dopustna koncentracijaPK: priporoœena koncentracijaPAH: policikliœni aromatski ogljikovodikiPCB: poliklorirani bifenili (izbor po Balschmitter-ju)

Viri:1. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, øt. 46, 19972. Council Directive 80/778/EEC relating to the quality of water intended for human consumption3. Offical Journal of the European Communities, Commission 95/C 131/12

Slovenski in evropski normativi za pitno vodo

zgrajenih œistilnih naprav; z mikroorganizmi in sekundarnim usedanjem sedoseæe 2. razred kakovosti vode (uporabna za gojitev rib, namakanje polj ipd.).Terciarno œiøœenje odstranjuje øe duøik in fosfor, ki pospeøujeta pojavevtrofizacije (cvetenja). Pri œiøœenju se kopiœijo odstranjene snovi v obliki blata,ki ga po pregnitju in odcejanju vode polovico izkoristijo za dognojevanje tal,drugo pa veœinoma odlagajo na deponije odpadkov.

Je pa øe nekaj posebnih oznaœb voda, na primer:ribogojne in ribolovne vode, ki so vode 1-2. in 2. razreda kakovosti, v katerih

je dovolj neøkodljivih, tudi hranljivih snovi, da se v njih razvija bogato vodnoæivljenje, seveda tudi rib, rakov in økoljk;

øportne vode, na katerih se izvajajo razliœni vodni øporti – plavanje in tudivodne igre, œolnarjenje in splavarjenje (t.i. rafting, tj. plovba na gumijastihœolnih, ki je vznemirljiva na brzicah); zaradi povzroœanja valov in erozijeobreæij je uporaba vodnih motorjev in vodno smuœanje marsikje prepovedano;dovoljena so plovila na vesla in jadra (tudi na elektriœni pogon), ki zadoøœajo zarekreacijo in ljubiteljsko opazovanje narave;

umetni vodotoki, to so regulirani potoki in reke (del Vipave, Ljubljanicaskozi mesto) ter kanali ali prekopi (npr. sedaj 3170 m dolg Gruberjev prekopmed Gradom in Golovcem, ki poveœuje odvajanje vode Ljubljanice izpoplavnega Ljubljanskega barja);

podzemna voda, podpovrøinski vodni tok ali stojeœa voda v kotanjah (nakraøkem ozemlju, ki ga je v Sloveniji okoli 44 %) in vodonosnih plasteh(podtalnica);

20


Centralna œistilna naprava (1. stopnja œiøœenja) v Zalogu za Ljubljano. Arhiv: Kanalizacija – Vodovod Ljubljana

mejne reke so tiste, po katerih poteka dræavna meja (25 km Drave, 67 kmMure, 68 km Sotle in 118 km Kolpe);

somornica, polslana obalna voda ob izlivih rek ali sladkovodnih izvirih, kjerse meøata celinska in morska voda;

poplavna obmoœja, ki jih zalije voda, œe stalen vodotok (potok, reka, prekop)ne more sproti odvajati izrednih koliœin padavinske vode; vodarji urejajo tudit.i. retencijska obmoœja, ustrezno oblikovana zemljiøœa, na katera prodrepoplavna voda, toda se tam (za nasipi) tudi ustavi in tako varuje drugazemljiøœa pred poplavami.

Vodnogospodarska praksa in statistiœna metodologija uporabljata tudipojme:

vodni vir je voda in kraj, na katerem se zajema namakalna, tehnoloøka alidruga voda, za javno preskrbo prebivalstva pa imenujemo vodni vir za pitnovodo,

naravne vode odprtih (povrøinskih) virov so nezajeti vrelci, izviri, vodotoki1. in 2. razreda, jezera in zbiralniki (akumulacije), œe se uporabljajo zapreskrbo s pitno vodo,

zbiralnik (akumulacija) je umetno zgrajen vodni bazen z zajezitvijovodotoka, v katerem se zbira voda, ki je po ustreznem œiøœenju in razkuæevanjuuporabna za javno oskrbo,

po namenu pa loœimo tudi odprte in zaprte vode (rezervate, zaøœitenegojitvene vode).

21


Poplavljeno ljubljansko barje (foto: A. Lah)

S tem nismo izœrpali celotnega seznama vodnih in obvodnih pojavov, ki jihpozna geografija oziroma lokalno poimenovanje vodnih pojavov. Najnaøtejemo le naslednje: boben (bobneœa tekoœa voda), pragasti slapovi (npr.lehnjakovi na Krki), stræen (del reœne povrøine in vodne mase, kjer je vodni toknajhitrejøi ali najbolj deroœ), okljuk (vodna krivina, meander), ponikalnica inponikva (odtoœno ærelo in polje s takimi pojavi), plavje ali splavina (kar povodi priplava in se kje nabira), prodovje (naplavine), vrøaj (nanesen svet, ki gaje voda naplavila, npr. vrøaj Iøke, s prstjo prekrita prodna naplavina v juænemdelu Ljubljanskega barja), razvodje (meja med dvema poreœjema), zatok (vkopnino zajeden morski zaliv), mrtvica (tudi lava ali tonja, mrtev rokav reke),kapnica (zbiralnik padavinske vode), œret(-a) (barjem ali moœvirjem podobnastojeœa voda, obdana s pritlikavim œretjem - ruøjem), korita (vodna, reœna,kanjonska). Hidrotehniki tudi uvajajo strokovne pojme.

22


Alpske reke nanaøajo veliko proda in ga odlagajo, ko pojenja moœ vodnega transporta.Prodiøœa Male Piønice pod Razorjem in Prisojnikom (foto: Matevæ Lenarœiœ)

VODA NI ÆIVA SNOV -VENDAR KROÆI

Voda je tudi dobro topilo, todaraztopi in nosi koristne in økodljive snovi!

Martina Zupan

Voda se pretaka po naravnih zakonitostih z viøjih na niæje ravni, sicer pakroæi po vseh sferah naøega æivljenjskega prostora. Zaradi vplivov Sonca,morskih tokov, padavin in izhlapevanja, pronicanja in pretakanja vode popovrøinskih in podzemnih poteh, vplivov gozdov in drugega rastlinstva, nenazadnje øe posegov œloveka v naravo se voda pojavlja povsod, vendar vrazliœnih pojavih, oblikah in mnoæini. Vodo vsebujejo vsi organizmi, zatoproblematike vode in vodovja ne moremo primerno obravnavati brezpovezave z razvojem æive narave.

Kako pa je voda na planetu Zemlja sploh nastala? Znanost ocenjuje, da seje zaœel razvoj vesolja pred najmanj 15 milijardami let, toda Osonœje je nastalomnogo pozneje in v zadnji tretjini razvoja vesolja (pred okoli 4,6 milijarde let)tudi naø planet Zemlja. Iz plinaste je nastala æareœa gmota, ki se je poœasiohlajala in dobila skorjo, prvotno povrøje. V njeni zgodnji razvojni fazi, mordaæe pred øtirimi milijardami let, je dobila prvo vodo; iz ohlajenih plinov jenastala spojina vodika in kisika (H2O) v obliki hlapov in iz teh je nastalo napovrøini Zemlje prvo plitvo morje. Tega je bilo vse veœ, trdno (kamninsko)zemeljsko povrøje se je oblikovalo in utrjevalo, v ozraœju pa so se razvijalivremenski pojavi. Sedaj pribliæno 71 % Zemljinega povrøja prekriva svetovniocean s stranskimi morji in zalivi, ki je najveœji vir gibanja in kroæenjavode. Kopnega (celinskega) povrøja Zemlje, na katerem je tudi vodovje, pa je29 %.

Za razvoj æivih organizmov in zdruæb so v Osonœju ugodne razmere samo naZemlji. Planeta Merkur in Venera kroæita bliæe Soncu in premoœno sonœnosevanje ne omogoœa æivljenja. Medtem ko Zemlja kroæi v primernioddaljenosti od vira energije za razvoj æivljenja, pa na naslednjem bolj

23

V O D A N I Æ I V A S N O V – V E N D A R K R O Æ I

oddaljenem in manj ogretem Marsu æivljenja, ki bi bilo podobno zemeljskemu,ni, in tudi ne na øe bolj oddaljenih drugih planetih.

Pred kakimi tremi milijardami let so æe lahko v vodi nastajale molekulespojin, ki so se bile sposobne deliti in podvajati, pred poldrugo milijardo let paøe zapletene celice z jedrom. Dolgo je trajalo do nastanka prvotnegamorskega æivljenja in nadaljnjega razvoja æive narave. Nastanek alg in rastlinv morskem okolju je omogoœil pojav fotosinteze, nedvomno temeljnegaæivljenjskega procesa, ki sonœno svetlobno energijo spreminja v kemiœnoenergijo, pri tem pa nastaja organska snov iz vode in ogljikovega dioksida.Zemljo so øe obdajali plini, s fotosintezo pred okoli dvema milijardama let pase je zaœel vse bolj izloœati kisik. Tega elementarnega plina je sedaj v ozraœjudobra petina - 21 %, zlasti v ogljikovem dioksidu, duøika je 78 % in vseh drugihplinov pribliæno odstotek. V vodi (H2O) je kisika 88,9 % teæe, ker je vodikmnogo laæji. Relativna atomska masa vodika je 1,008, kisika pa 16,00, zato jerazmerje med maso dveh atomov vodika in maso enega atoma kisika pribliæno1:8. V zemeljski skorji je kisika 46,6 % in v naøem organizmu ga je okoli 50 %.Spajanje s kisikom je oksidacija; tudi naøe dihanje je oksidacija: sprejemamokisik in oddajamo ogljikov dioksid. Pri rastlinju je proces obraten.

Sonœna energija, voda in fotosinteza so torej omogoœile razvoj æivenarave. Dolgo, dolgo pozneje se je z razvojem æivljenja na kopnem pojavilœlovek. Strokovnjaki so zaradi nejasne in nenazorne predstave z milijardami inmilijoni let ta razvoj skuøali predstaviti s 24-urnim dnevom (Gaia, modriplanet, MK 1991). Od zaœetka razvoja vesolja je (po tej 24-urni predstavitvi) øelezveœer okoli 18. ure nastalo Osonœje. Æivljenje na Zemlji je nastalo ob 20. uri,dinozavri pa so izumrli 4 minute pred polnoœjo, dejansko pred 60 milijoni let.V tej fazi razvoja æivljenja so nastajale øe velike spremembe v zemeljskempovrøju. Prvotno enotna celina Pangea se je pred 120 milijoni let zaœela delitina severno Lavrazijo in juæno Gondvano, in potem, ko so izumrli dinozavri,so se øele oblikovale sedanje celine starega in novega sveta. Razvoj se pri temni ustavil; tudi danes œutimo nadaljevanje premikov, ki jih oznanjajo potresi.Naøi predniki so zaœeli hoditi pokonœno, ko je imelo povrøje æe sedanjopodobo, po dnevnem prikazu razvoja le nekaj sekund pred polnoœjo. V zadnjisekundi pred iztekom ‘dneva’ se zaœenja zgodovinsko obdobje œloveøtva inøele v zadnji tisoœinki zadnje sekunde smo z industrijsko revolucijo inskokovitim razvojem prebivalstva naravo naøe Zemlje po njeni dolgotrajnievoluciji zelo obremenili, poøkodovali in osiromaøili. Veliko økode smonaredili tudi na vodovju. Prav to je vznemirljivo in zaskrbljujoœe.

Na sedanjem slovenskem ozemlju traja razvoj povrøinskega vodovja(hidrografske mreæe), kakrøno imamo, od terciarja dalje, ko se jeizoblikovala sedanja podoba pokrajin (v novem zemeljskem veku). Zgubanjem zemeljske skorje, z gorotvornimi pojavi so nastale razliœno visoke inoblikovane vzpetine, med njimi pa udorine ali kotline. Podnebni dejavniki(sonœno sevanje, spremenljive temperaturne razmere, padavine in drugipojavi) ter rastje so vedno spreminjali podobo povrøja. Za umikajoœim semorjem z naøega ozemlja (v davnini) so se zalivi spreminjali v doline, v katereso se stekale povrøinske (padavinske) vode in oblikovale prvotne reke v smeri

24


tokov sedanje Save, Savinje, Mirne, Ljubljanice, Krke. Povrøinske vode sooblikovale in preoblikovale podobo kopnine in rastja na njej; z njimi so sepovirja øirila v hribovita in gorata obmoœja. Povrøje je dobilo pestro rastlinskoodejo (najmanj øtiri petine naøega povrøja je od nekdaj poraøœal gozd) inmnogovrstno æivalstvo, ki se je v sedanjo pestrost razvilo v obdobju zadnjihdesetih tisoœletij.

Pogled v vodovje odkriva zelo razliœne podobe in stanja. Vedno vidimotrenutno stanje na opazovalnem mestu. Vsak vodni pojav je spremenljiv insamo œlen v svetovnem sistemu kroæenja vode. Tudi bliænji potoœek je delsvetovnega kroæenja in vsaka luæa, reka, morski zaliv, ledenik ali sneæni plaz inoblak, iz katerega deæuje, sneæi ali pada toœa. Ko je vode toliko napreluknjanem krasu, da je podzemni tokovi ne morejo sproti pretakati, zaœnobruhalniki razlivati odveœno vodo po Cerkniøkem in drugih kraøkih poljih, nakaterih v suønih poletjih obœudujemo kosce, ki pospravljajo steljo. NaLjubljanskem barju so manjøe ali velike poplave tudi desetkrat in veœ na leto,ker zbirni odvodnik Ljubljanica ne more odvajati vseh prilivov vode. Nakroæenje in pretakanje vode vpliva vrsta dejavnikov od reliefa in znaœilnostipovrøja do podnebja in vodnatosti pokrajine.

Voda se gravitacijsko pretaka z viøjih v niæje lege (do morske gladine), in tone le v potokih in rekah ali podzemnih tokovih, temveœ tudi v prepustnih invodonosnih plasteh povrøja. Voda kroæi v oceanih in morjih. Z valovanjem, kiga povzroœajo vetrovi (burja do 5 m visoke in kratke valove, ki udarjajo obobalo in valobrane, jugo in maestral pa daljøe in niæje valove), in toplotne

25


Ljubljanica v Mostah ob visoki vodi (foto: A. Lah)

razmere (razliœna temperatura povrøinskega in globljih slojev vode) se gibljejodelci vode od povrøine v globino (le v zaœetku zime nastane v morju t.i.izotermija: izenaœena temperatura od povrøja do dna). Voda se premika tudi splimovanjem; ko je v severnem delu Jadrana plima, je v juænem delu oseka inobratno. Sicer pa vplivajo na gibanje vode morski tokovi, od katerih jeodvisno tudi podnebje in æivljenje na Zemlji; z morskimi tokovi so povezanizraœni tokovi nad oceani in celinami. Tako nastajajo pasati in monsuni, kiponekod ugodno vplivajo na razvoj æive narave, drugod pa povzroœajo suøe alipoplave. Vendar se podnebje nad oceani razlikuje od celinskega. Jadranskomorje dobiva morski tok iz Sredozemskega skozi Jonsko morje; tok se giblje obvzhodni obali proti Istri in Træaøkemu zalivu, vraœa pa ob zahodni obali inodnaøa veœino odplak, ki jih prinaøa v severni Jadran zlasti reka Pad. Na naøeozemlje se najveœkrat øirijo oceanski podnebni vplivi, ki so razliœni, seveda patudi s polarnih in vzhodnih celinskih smeri.

Voda na zemeljskem povrøju izhlapeva, se ohlaja v ozraœju in pada napovrøje kot rosa, deæ, toœa ali sneg. Pod lediøœem se spremeni v trden led intudi v tem stanju se premika (ledeniki). To niso le lokalni pojavi; pogostovidimo na satelitskih posnetkih in meteoroloøkih prognostiœnih kartah(napovedih vremenskih sprememb), kako se stiœiøœa toplega in hladnega zraka(fronte) premikajo od Atlantika proti Alpam in œez nje na vzhod ali jugovzhodEvrope. Seveda so øe druga vremenska gibanja.

Opazovati pa moramo ne le vreme, temveœ tudi stanje in spreminjanjevodovja, morske tokove, akumuliranje vode in njene uœinke. Povzemimo tri

26


Cerkniøko polje in presihajoœe jezero (foto: A. Lah)

zanimive podatke iz Dnevnika 18.8.1998, ki so zanimiva dokumentacijadogajanja v naravi.

Na severu Œila ob tihooceanski obali se vleœe kakih 1000 km dolga peøœena inskalnata puøœava Atacama. Povpreœje letnih padavin ni veœje od 50 mm; vœasihdesetletja ni padavin, leta 1998 pa je morski tok El Niño povzroœil moœnodeæevje. Tako kot drugod v suønih obmoœjih padavine hitro zbudijo k æivljenjupoœivajoœe organizme, so tudi v Atacami oæivile rastline, katerih gomolji inœebulice so zaradi suøe desetletja poœivali pod peskom. Zdaj pa je vzcveteloœudovito rastje, ki so ga øteli æe za izumrlega. Narava z vodo in geni delaœudeæe.

Druga vest govori o vplivih hidroelektrarn. Na Zbiljskem jezeru HE Medvodeso zaradi vzdræevalnih del na objektih zniæali gladino jezera za poldrugi meter;vodostaj tudi sicer niha na akumulacijskih jezerih. To obœutita obreæje inokolje, ker gnijejo izpostavljeni vodni organizmi. Bolj se useda mulj, hitreje serazvijajo alge, ker priteka v vodo enaka koliœina hranil kot pri veœjem pretoku.Tako se poveœuje poraba kisika, ki ga potrebujejo ribe in drugi vodniorganizmi. Posegi v vodovje imajo vedno tudi posledice za naravo.

Leta 1974 so pri HE Moste odprli zapornice, da je voda odnaøala usedlinepopolnoma zasutega akumulacijskega bazena s prodom in muljem. V

27


Satelitski posnetek oblaœne fronte nad naøim ozemljem 5. 11. 1998 ob 9. uri, ki je prinesla obilnepadavine in povzroœila poplave (MOP – HMZ, Ljubljana)

28


Izpraznjen bazen HE Moste, ki je bil do nivojapolnega zajetja zasut s prodom in muljem

Pogled na onesnaæeno vodo v izpraznjeniakumulaciji HE

Pogled na poseg v strugo Save (foto: A. Lah)

usedlinah pa so bili tudi fenolni izcedki iz æelezarniøkih deponij odpadkov.Zato so od Most do Zbiljskega jezera poginile vse ribe; tako se je maøœevalanarava za napaœno ravnanje z njo. Pri nekaterih elektrarnah pobirajo odpadkez jezov, odstranjujejo les, odpadke pa meœejo v vodo pod HE, ker nimajodeponij ali urejenega odstranjevanja odpadkov. Voda marsikaj raztopi inodnese, ne pa vsega zavræenega: æal morajo potapljaœi in ribiœi œistiti vode inobreæja za nevestneæi. Nepismenost smo premagali, neprimernega odnosa donarave pa øe ne.

Tretje poroœilo v istem dnevu govori o plazovih. V øtevilnih obœinah toæijo, danimajo sredstev za zavarovanje domov prebivalcev in prometnic. Na ozemljuSlovenije je plaziøœ okoli 7000. Plazovi se proæijo, ko se labilne zemeljskegmote prepojijo s padavinsko vodo in zelo poveœajo svojo teæno silo aliproænostno energijo, in naravne nesreœe niso tako redke. Pozimi se proæijosneæni plazovi; vœasih jih ne zaustavi niti z drevjem poraslo poboœje.

Voda ni samo v izvirih, potokih, rekah, jezerih, mokriøœih, kanalih, temveœ øemarsikje drugje. Vsi dobro vemo, kako hudo je, œe ni vode niti za æejo, naj bo zarastline, æivali ali ljudi.

29


Sava pri Tacnu (foto: A. Lah)

ÆIVLJENJE V VODI IN Z VODO

Od skupnega letnega pretoka vseh rek na Zemlji je dejansko uporabne le dobrapetina ali 9000 km3 sladke vode. Vemo, da so razmere med puøœavskimi in

najbolj namoœenimi ter poplavnimi deæelami zelo razliœne. Pred koncem 20.stoletja je œloveøtvo izkoriøœalo laæje dostopno polovico te vode. V zadnjih 50

letih se je potroønja poveœala za petkrat (!), toda na prebivalca se je le podvojila.Resen premislek nakazuje, da postaja voda obenem s hrano na pragu 21. stoletja

merilo æivljenjskih moænosti za vsako deæelo!

D.Plut

Æivljenje se je zaœelo v vodi in se z njo nadaljuje. Spominjam se svojegaprofesorja biologije, ki ni le razlagal in spraøeval snovi iz uœbenikov, temveœnas je uvajal v okolje. Bili smo z njim na Barju. Ob jarku ali ob potoœku jerazlagal, kako gospodarno deluje narava. Poglejte rastje ob vodi: tole tukajodmira in narava ga bo pospravila, spremenila ga bo v novo hranilo. Na drugistrani pa raste novo rastje, novo æivljenje. To je povezan in usklajen proces, kiga opazujemo tu ob vodi, se pa dogaja tudi v gozdovih in drugod. Ob robujarka vidite celo vrsto drevja. To ima podobno vlogo kot odvajalni jarek:drevesa iz tal srkajo vodo in oddajajo v ozraœje (izhlapevanje, transpiracija).Vsako srednje veliko olistano drevo izloœa nekaj desetin ali nekaj sto litrov vodednevno. Poglejmo pa øe vegetacijo nekaj metrov od jarka in drevja: bistvenodrugaœna je. V vodi in na obreæju so rastline in æivali: tako narava v doloœenemokolju (prostoru, habitatu) usklajuje æivljenje v vseh pogledih. Vodniekosistemi so zelo zanimivi.

Moramo si priklicati v spomin prikaz razvoja æivljenja (evolucijo skozigeoloøko in biotsko zgodovino), kakor ga znanost spoznava na podlagi najdb innaravnih zakonitosti razvoja. Ta razvoj je ‘dokumentirala’ narava sama: vzemeljskih plasteh so ohranjeni dokazi razvoja: skladi premoga, skeleti aliokamnine in odtisi nekdanjih organizmov (fosili), pa tudi ostanki predtisoœletji izumrlih civilizacij. Voda je imela pri tem veliko vlogo: nanaøala je

30

Æ I V L J E N J E V V O D I I N Z V O D O

31


Leksikon Cankarjeve zaloæbe: razvoj æivljenja od zaœetkov (spodaj) do sodobnega (zgoraj)

blato, v katerem so ohranjeni ti dokazi davne preteklosti. V morjih so izusedlin, ki so jih nanaøali pritoki, nastali skladi, ki gradijo gorstva. Seveda øevse ni odkrito; celo danes øe ne poznamo vseh vrst organizmov, njihovihzdruæb (ekosistemov) in habitatov (prostorov, kjer æivijo doloœene vrsteorganizmov), ki sestavljajo naøo naravo. Vendar imamo sprejemljivo podoborazvoja æivljenja na Zemlji; ilustrirano povzemamo iz Leksikona Cankarjevezaloæbe (str. 31).

V svetovnem oceanu so pred veœ kot 3,5 milijardami let nastale preprosteenoceliœne alge in bakterije. Podobni organizmi obstajajo øe danes inoblikujejo osnovo æivljenja v oceanih in kopenskem vodovju, nahajajo pa setudi v ozraœju in morda celo vplivajo nanj. V spodnjih plasteh stratosfere soodkrili kakih deset tisoœ delcev mikroorganizmov. Razvoj rastlinskega (alifito-) planktona v vrhnji plasti vode omogoœa razvoj veœinoma enoceliœnihorganizmov æivalskega (zoo-) planktona, obe vrsti planktona pa sta hranaza mnoæico viøjih bitij. Z drobnim zooplanktonom se hranijo lignji innekatere ribe (npr. inœuni), tudi vosati kiti in celo morski psi. Naslednjaskupina pa so plenilci, ki se prehranjujejo z ribami: veœje ribe (npr. postrvi,tuni), tjulnji, morski leopardi in morski psi jih lovijo.

Znanstveniki ocenjujejo, ker celotno rastlinstvo in æivalstvo øe ni popisano,da sestavlja æivo naravo Zemlje med 3 in veœ deset milijoni razliœnih vrstæivih bitij. Loœimo:

Prokaryotae (prokarionti), preprosti organizmi, ki øe nimajo celiœnega jedraz jedrno opno (Monera ali bakterije),

Protista (alge, praæivali, sluzavke), Fungi (glive, plesni in liøaji), Animalia (æivali), vseh znanih vrst je kak milijon, ocenjujejo pa jih na 5 ali

veœ milijonov, saj je æuæelk okoli 750.000, praæivali veœ kot 28.000, rib œez20.000, ptiœev okoli 8.600 vrst, sesalcev okoli 4.500 vrst, plazilcev morda 6.000vrst in dvoæivk okoli 2.500 vrst,

in Plantae (rastline), ki gradijo organizme s fotosintezo iz anorganskihsnovi, med temi je kritosemenk, ki so prevladujoœa skupina kopenskih rastlin,veœ kot 230.000 vrst, mahov je okoli 24.000 vrst, praproti 12.000 vrst, iglavcev550 vrst itd.

Æivi organizmi se pojavljajo in obstajajo tam, kjer naravni dejavnikiomogoœajo preæivetje in razmnoæevanje. Cela vrsta jih je: voda in vlaænost,svetloba, toplota, plini in soli v vodi in ozraœju, tlak in gostota, podlaga inhrana (tudi v tej je voda). Kjer so te osnove ugodne, je uœinkovit fizioloøki inekoloøki razvoj, in nasprotno, kjer so te osnove øibke, je tudi æivljenje skromnoali ga ni. Nova raziskovanja skuøajo pojasniti vplive mikroorganizmov napodnebne in druge razmere na Zemlji, kar ni lahko, saj jih je verjetno odkritihøele desetina.

V naravi, seveda tudi v vodnem okolju, poteka osnovni æivljenjski proces vrastlinah s fotosintezo: s pomoœjo svetlobne energije (dobivamo jo od Sonca)nastaja iz ogljikovega dioksida in vode organska snov. Klorofilni pigmentispremenijo svetlobno energijo v kemiœno, ta pa razgrajuje vodne molekule navodik in kisik. Le-ta se takoj sprosti in bogati æivljenjsko okolje, saj ga vsi

32


potrebujemo. Vodik pa se veæe na ogljikov dioksid, ki ga rastline œrpajo izzraka, in v nadaljnjem procesu nastaja nova organska snov. Tako zraste naZemlji vsako leto okoli 400 milijard ton biomase, ki predstavlja krmo, hrano,surovine in v tleh shranjeno energijo. V vodi pa rastejo vodni organizmi, ki jih(celo preveœ) izkoriøœamo za krmo in hrano.

Za nastajanje organske snovi, torej za procese, v katerih nastaja, je odloœujoœidejavnik svetloba. Seveda so pomembni tudi drugi vplivi. Na primer toplota.Voda se s sonœnimi æarki in vpijanjem infrardeœe svetlobe, od toplejøega zrakain kamninske podlage tudi ogreva; vœasih pritekajo v celinske vode øe topliprilivi, redkeje naravni kot pa iz elektrarn ali raznih obratov. Sprejeto toplotovoda tudi oddaja. Na vodo vplivajo padavine in vetrovi. Toplotne razmerelahko v stojeœih vodah povzroœijo njeno meøanje, vendar se dogaja v jezerih, dase meøanje vode (zaradi posebne temperaturne zapore) prekine, oziroma ga vglobljih slojih sploh ni (Blejsko jezero). Zato organizmom na dnu primanjkuje

33


Vadi. Pogled na poreœje brezvode v Sahari. Letalskiposnetek (foto: A. Lah)

kisika. Tudi onesnaæevanje vpliva, ker slabi produkcijske moænosti in konœnozelo zmanjøa prirast rib in drugih organizmov.

Verjetno ste æe imeli priloænost obœudovati slike ali filme œudovitih koralnihgrebenov, ki so po raznovrstnosti pravi podvodni ‘tropski gozdovi’ in galerijeizjemnih lepot. Kjer narave niœ ne moti, oblikuje pestro æivljenje, bogastvolepote in genskih virov. Tudi pri nas.

Od svetlobe, toplote, kisika in hrane v vodi je najveœ odvisno, kakøniorganizmi so v njej. Bistvena razlika je øe med sladko in slano vodo ter medorganizmi, ki so prilagojeni tem pogojem. Obstajajo pa øe drugi vplivi navodovje. Tu moramo vsaj opozoriti, da so vsi vplivi soodvisni in da se razmerespreminjajo sezonsko, z vremenom in seveda s krajevno lego. Toplota, vlaga insvetloba vplivajo na podnebje in doloœajo krajevno mikroklimo. Vendar tudivsaka vrsta organizmov, stopnja njihove razvitosti in gostota oznaœujejoæivljenjske in razvojne razmere. Zato pri nobenem proizvodnem procesu nesmemo podcenjevati ekoloøkih osnov!

Posebej moramo spomniti, da smo tudi ljudje del æive narave in zelo odvisniod vode. O tem govori podatek, da æivita dve tretjini svetovnega prebivalstvaob obalah oceanov in morij, œe pa priøtejemo øe vse ljudi, ki æivijo v mestihob rekah oziroma ob celinskem vodovju, se ta deleæ øe zelo poveœa.Pomislimo, kako hudo je ljudem v notranjosti celin in v obrobju puøœav, kjer nivode: tam ni æivinoreje, ni hrane, so bolezni - in æivljenje je okrnjeno.

V œlovekovem organizmu je normalno med 45 in 75 odstotki vode; deleæ jeodvisen od starosti in zgradbe œlovekovega organizma ter od koliœine

34


Naravni rezervat Strunjan, rtiœ Ronek (foto: M. Lenarœiœ)

maøœobnega tkiva. Œlovek prejema vodo s pijaœami in hrano, izloœa pa jo skoziledvice in organe izloœanja ter z znojenjem skozi koæo. Voda se nahaja v krvniplazmi, v celicah in medceliœnem prostoru; veæe se predvsem na sol in klor. Vœlovekovem organizmu potekajo øtevilni in zapleteni procesi, ki vplivajo tudina pojavnost in vlogo vode. S poveœano kislo reakcijo se poveœuje izloœanjevode, alkalizacija pa vpliva na zadræevanje vode. V organizmu se kaæejobolezenski znaki, œe se v njem voda œezmerno zadræuje v podkoænem tkivu,okoli gleænjev in tudi v drugih delih ali organih telesa.

V naravi potekajo biokemijski procesi, na njih pa vplivamo tudi ljudje. Prizgorevanju fosilnih goriv, zlasti premoga, gre v zrak poleg SO2 tudi CO2 (polegæveplovega tudi ogljikov dioksid). Slednjega morda 2/5 ostaneta v ozraœju, veœjidel pa ga œrpajo oceani in gozdovi. Strokovnjaki ocenjujejo, da ga bo v ozraœjuv prihodnje ostajalo veœ, kar bo poveœalo uœinek ‘tople grede’, spremembopodnebja in na naøem ozemlju se bodo slabøale vodne razmere.

Najveœja zaloga vode je v oceanih in morjih, vendar ne pitne vode. Tovodovje s svojo toploto, hladnimi in toplimi morskimi tokovi vpliva na øtevilneprocese na zemeljskem povrøju.

Na koncu tega pregleda se smemo vpraøati, ali prav cenimo vodo, koodpremo pipo vodovoda? Pomislimo na deklice v Afriki in Aziji, ki nosijo vodov vrœih na glavicah kilometre in kilometre daleœ od virov do svojih kolib in je taskromna koliœina vode samo za hrano. In ne jezimo se le tedaj, ko dobimoraœun za vodo. Preglejte ga in premislite, za kaj potrebujemo vodo in kolikonas to stane …

35


POVRØINSKE VODE 3,5 2,8

Deleæ v % – leta 1980 1993

IZKORIØŒANJE VODNIH VIROV V SLOVENIJI

STUDENCI, IZVIRI 48,0 43,0

PODTALNICA 48,5 54,2

PO

DT

AL

NIC

A

PO

DT

AL

NIC

A

ST

UD

EN

CI,

IZ

VIR

I

ST

UD

EN

CI,

IZ

VIR

I

1980 1993

ZA KAKØNE NAMENEPOTREBUJEMO VODO?Naøe potrebe po vodi so nenasitne, vendar kar naprej veœamo oskrbo. Ta pa ima

svoje ekoloøke in ekonomske meje.

UNEP

Voda je najbolj potrebna in uporabljana snov. Nenadomestljiva pijaœa je,potrebna je za pridelovanje in pripravo æivil, hrane in pijaœ, za osebno higienoin sanitarne namene, za domala vse proizvodne procese, izdelke in storitvenedejavnosti, izkoriøœamo njeno kinetiœno energijo itd. Naravnemu kroænemutoku (padavine, izhlapevanje, morski tokovi, reke) je dodalo œloveøtvo øe enkroæni tok: naravi odvzemamo vodo in jo vraœamo onesnaæeno.

Posebna lastnost vode je, da raztaplja razliœne snovi in omogoœa njihovomeøanje. Topnost je odvisna od vrste snovi in temperature, obstaja paomejenost v razmerju meøanja. V vodi so najbolj topni sulfati alkalijskih kovin.Raztopina, v kateri ne moremo raztopiti øe veœ doloœene snovi, je nasiœena(koncentracija je enaka topnosti). Mnogo raztopin je nenasiœenih, imajo paposebne lastnosti. Tako nas zanima kislost, nevtralnost ali baziœnostraztopin, ki jo oznaœujemo s pH vrednostjo (izraz izvira iz latinske oznake‘potentia hydrogenii’, kar pomeni uœinkovitost vodika): raztopine s pHvrednostjo manj kot 7 so kisle, z vrednostjo 7 so nevtralne in z viøjovrednostjo kot 7 so baziœne. Oksidi nekovin tvorijo z vodo kisline, oksidikovin pa tvorijo z vodo baze. Kisline lahko oddajajo protone (vodikove ione),baze pa jih lahko sprejmejo. Nevtralizacija je proces, v katerem se vodikovi inhidroksidni ioni spajajo v molekule vode.

V rekah in jezerih se dogajajo kemiœni procesi, ki spreminjajo pogoje zaæivljenje. Œe v vodi zmanjkuje kisika, ginejo ribe in drugi organizmi. Ginejotudi zaradi økodljivih snovi. Œe pa se vodne kapljice v oblakih meøajo zæveplovim dioksidom, ki izhaja iz dimnikov, nastane blaga æveplova kislina innamesto obiœajnega deæja pada kisel deæ, ki økodi naravi (H2O+SO2=H2SO3).Voda tudi omogoœa øtevilne pomembne dejavnosti: v gradbeniøtvu (gaøenje

36

Z A K A K Ø N E N A M E N E P O T R E B U J E M O V O D O ?

æganega apna, priprava malte, mavca in betona), v kmetijstvu in æivilstvu itd.Sploh ni panoge in dejavnosti, ki ne bi neposredno ali posredno potrebovalavode. Æveplova kislina, ena najbolj uporabnih surovin, je le v vodnihraztopinah. Sonaravne barve se redœijo z vodo.

Toda vse z vodo ni tako preprosto in lepo. Pomislimo na ruøilno moœ deroœe(hudourniøke poplavne) vode; tudi plazove proæi. Æivljenje lahko uniœi celoprav majhna koliœina vode - z utopitvijo. Vsako leto je tudi pri nas nekajtakønih primerov.

Padavinska voda, ki je najmoœnejøi podnebni dejavnik, ni kemiœno œista.Ozraœje vsebuje prah, pline in druge snovi, med temi pelod in razne alergene,delce insektov in bakterije; vsega tega se navzame padavinska voda. Poznamojo v vseh agregatnih stanjih: kot paro, ledene kristalœke ali sreæ in toœo,predvsem pa kot tekoœino (deæ). Z izhlapevanjem vode se tlom odvzematoplota ter prenaøa v ozraœje ob kondenzaciji vlage. Vodna para v ozraœju(oblakih) absorbira dolgovalovno sevanje tal in s tem vpliva na temperaturo talin zraka. Celinska voda v izvirih, tekoœih in stojeœih oblikah vsebuje do 0,2 %raztopljenih snovi, morska voda pa okoli 3,5 % (v Mrtvem morju 30 %).

In kakøno je vodovje v Sloveniji danes? Upoøtevati moramo koliœino,krajevno in œasovno razporeditev ter kakovost vode. O tem nam veœ pove t.i.vodna bilanca (pritoka in odtoka vode). Ko ugotovimo koliœino padavinoziroma padavinske vode, skuøamo oceniti, koliko je izhlapi in koliko odteœepo povrøju in v podzemnih tokovih. O padavinah so dokaj zanesljivi podatki za

37


Cvetenje Blejskega jezera (foto: Martina Zupan)

30 let, vendar je izraœun odtoka in ocena izhlapevanja zapletena. Po podatkihin izraœunih Hidrometeoroloøkega zavoda RS (1998) je bilanca takøna:

Povpreœno je v Sloveniji 1567 mm padavin na m2 povrøine, kar da napovrøini dræave (20 273 km2) ogromno koliœino vode, ki so jo preraœunali napritoœno koliœino 1005 m3/s. Od tega priliva se z izhlapevanjem intranspiracijo vraœa v ozraœje 417 m3/s ali 41,5 %, v tla pa pronica in porekah odteœe 588 m3/s ali 58,5 %. Mnoæina padavin se po pokrajinah razlikuje;v Julijskih Alpah jih je do 3000 mm/m2, v vzhodnem panonskem obrobju pa jihje le okoli 800 mm/m2. Zato je najveœji odtok vode iz poreœja Save - 319 m3/s ali54,3 % skupne odtoœne vode, sledi Posoœje s 128 m3/s ali 21,4 % odtoka, nato paPodravje 59 m3/s, jadranski pritoki Slovenske Istre 44 m3/s, Pokolpje 29 m3/s inPomurje 10 m3/s. Grafiœna upodobitev je takøna:

V te naravne razmere pa se vmeøavamo prebivalci in naøe gospodarstvo. Karprecej vode porabimo. Pomembnejøi izviri v Sloveniji omogoœajo izkoriøœanjeokoli 26 m3/s pitne vode, viri podtalnice pa so za polovico skromnejøi. Naravanam letno nudi okoli 602 m3 pitne vode na prebivalca. To je primerljivo spovpreœjem dræav OECD, ki znaøa 600 m3/s, medtem ko je v Italiji na razpolago990 m3/s/pr., v Nemœiji pa 580 m3/s/pr. Po strokovni oceni znaøa v Slovenijicelotna letna poraba, preraœunana na prebivalca (osebna, komunalna,kmetijska in druga gospodarska), okoli 600 m3, tj. 600.000 litrov. Dnevnoznaøa celotna omenjena poraba na prebivalca 1.644 litrov, vendar je velikagospodarska in druga poraba, osebna poraba na prebivalca pa je okoli 130litrov dnevno.

38


PORABNIKI VODE IZ VODOVODOV

Deleæ v % – leta 1980 1993

DRUGI 5,2

DEJAVNOSTI 62,5 40,2

GOSPODINJSTVA 37,5 54,6

DE

JAV

NO

ST

I

DE

JAV

NO

ST

I

GO

SP

OD

INJS

TV

A

GO

SPOD

INJSTV

A

1980 1993

Graf

VIRI PITNE VODE V SLOVENIJI

32%

PODTALNICA

PODTALNICA 12,4 m3/s

POMEMBNI IZVIRI 26,2 m3/s

SKUPNO 38,6 m3/s

ali 602,7 m3/prebivalca/letno

68%

STUDENCI, IZVIRI

Oskrba s pitno in sanitarno vodo je eno temeljnih meril socialnega inzdravstvenega standarda prebivalstva. Od celotne porabe pitne vode vSloveniji je 43 % zajemamo iz izvirov ali studencev, 54 % je œrpamo izpodtalnice in 3 % iz povrøinskih vodnih virov z ustreznim œiøœenjem.Podtalnice œrpamo veœ, œeprav predstavlja le tretjino naravnih virov. Naselja sez vodo oskrbujejo po vodovodnih sistemih, ki marsikje puøœajo in zahtevajoobnovo, ker so dotrajani. Vodovodna podjetja namreœ prodajo od naœrpanekoliœine vode le okoli 58 - 60 %. Nekaj vode pretoœijo tudi javni porabniki(vodometi, œiøœenje ulic, gaøenje poæarov). Izguba dveh petin vode pomeni 112milijonov m3 naœrpane vode! Ta sicer ostaja v tleh, vendar je iz gospodarnegavidika neizkoriøœena dobrina, v katero so bili vloæeni energija, znanje inkapital. To izgubo plaœujemo porabniki vode. Obstajajo pa øe druge izgube vnaravi: zastrupitve in onesnaæenja narave in okolja, ker krnijo prirastke lesa nadrevju, rib v vodovju in øe kaj, œesar ne poraœuna nobena naøa bilancagospodarjenja! To obœuti narava in njeni ‘revizorji’ - zakonitosti narave - sostrogi. Kaznujejo ljudi, ki so za izgube krivi, toda øe veœ drugih! Gre za napaœneposege v naravo, zlasti za neprouœeno in neusklajeno ravnanje z naravnimi viri,in za odloœanje, ki ni primerno urejeno. Z vodo øe posebej.

Veœ kot polovico vode, ki vendarle priteœe iz vodovodnih pip (okoli 55 %)porabijo gospodinjstva. Teh je v Sloveniji okoli 640.000. Œeprav poraba (vdanaønjih razmerah) ni pretirana in gospodinjstva vodo plaœujejo, veljaopozoriti na naœin porabe. Œe teœe voda med umivanjem, je odteœe vsaj 15 do20 litrov! Pomivanje posode pri odprti pipi pomeni øe nekajkrat veœjo porabo

39


Trojiøko jezero (foto: A. Lah)

(do 100 litrov), pranje avtomobila (in dvoriøœa) s cevjo lahko celo veœ sto litrovvode. Marsikje izkoriøœajo sonœno energijo za ogrevanje sanitarne vode; to jeøe najceneje, ker vodo potem le delno dogrevamo.

Z uporabo tople vode lahko ogrevamo prostore kar pol leta (od sredineoktobra do sredine aprila). Tako delujejo hiøni sistemi centralnega ogrevanja, vmestih pa imamo s pomoœjo toplarn in termoelektrarn t.i. daljinsko ogrevanjes toplovodi. Z vidika varstva voda in okolja je to zelo priporoœljivo.

Ob tem kaæe pomisliti, da se t.i. konœni (dejansko razpoloæljivi) viri vodezmanjøujejo. Sprejemljive so ocene, da se (celo zaznavno) spreminja podnebje;v naøem okolju se kaæeta dve prevladujoœi znaœilnosti: veœji so kontrasti mednalivi in suøami, poraba vode pa naraøœa.

Zato premislimo, ali lahko zmanjøamo porabo vode brez økode za higienoin æivljenje. Nedvomno je mogoœe varœno œrpati vodovodno vodo; œe so kjenapake in izgube, poskrbimo za œimprejønje popravilo. Racionalno ravnajmopri zalivanju vrtov in drugi zunanji porabi. Preglejmo raœune za vodo; z njihrazberemo koliœino porabljene vode in ceno, seveda pa øe druge dajatve.Povpreœen letni izdatek gospodinjstva za vodo presega 30.000 SIT. Primerjajteto z izdatki za ogrevanje in elektriœno energijo. Iz vodovodne pipe ne priteka levoda, temveœ tudi odteka denar! Verjemite, iz leta v leto bo voda dragocenejøain draæja.

Porabljena voda ne izgine. Œeprav je nekaj porabimo za hrano in pijaœe,nekaj pa je izhlapi ali je porabimo za zalivanje, vraœamo naravi velik delporabljene vode onesnaæene! To so razliœne odplake; œe jih izlivamo v reke, stem zmanjøujemo za porabo primerne vodne vire! Pomislimo, ali uporabljamoœistila in pralna sredstva, ki okolju niso økodljiva. Sporoœajo nam, da so‘bioloøko razgradljiva’, toda ne tisti trenutek, ko izteœejo iz pralnih inpomivalnih strojev; to se dogaja v bioloøkih procesih v œistilnih napravah ali vrekah, kolikor imajo paœ samoœistilne moœi! Znano je, da so vodotoki vnaseljih, ki dobivajo gospodinjske odplake, grdi in nevarni. Kjer v rekah nipostrvi ali lipanov, œetudi so druge ribe, so v vodi økodljive snovi.

Na komunalnih œistilnih napravah se (razliœno) œisti le 30 % odplakgospodinjstev, 45 % odpadne vode se œisti le z usedanjem grobe nesnage vgreznicah, œetrtina odplak pa sploh neoœiøœenih odteka v tla in vodovje.Oœiøœenje vodovja je upraviœeno doloœeno kot prednostni cilj Nacionalnegaprograma varstva okolja (1998-2008).

Oglejmo si naøe vplive na kroæenje vode: vodovodno oskrbo in porabo vhiøi, øoli, ustanovi, podjetju. Œista øola je ogledalo reda in redoljubnostimladine. Marsikje imajo v sanitarijah izplakovanje pisoarjev in ne le økoljk(WC), pri umivalnikih pa tudi tekoœe milo in suøilnike rok ali papirne brisaœe.Kako je s œiøœenjem koøkov, sanitarij, sten in drugega? Kje so hidranti zagaøenje? Vsi se moramo zavedati, da med vodovodno in elektriœno napeljavone sme priti do stika, zato tudi ognja ne smemo povsod gasiti z vodo. Kaj lahkoin kaj moramo storiti v primeru poæara, poplave ali druge nesreœe?Predvsem dogodek javiti nemudoma na tel. øt. 112 - to velja tudi zagospodinjstva! Nariøimo si naœrt vodovodne ali ogrevalne naprave inomreæja, kje so hidranti in jaøki ali odtoki kanalizacije: to bi moral imeti vsak

40


dom, vsako stanovanje in objekt. Med naøimi temeljnimi nalogami jevarœevalno in sonaravno ravnanje z vodo! To se bo vse bolj poznalo tudi naceni in zneskih, ki jih bo treba plaœevati.

Vodne razmere se v naravi nenehno spreminjajo. Neredko nas vodavznemirljivo preseneti, ko se potok ali reka ob veœjem deæevju ali prilivusneænice naglo spremeni v hudournik in poplavi obvodna zemljiøœa. V Slovenijije poplavnih zemljiøœ 76 000 ha, na njih pa so tudi bivalni in gospodarskiobjekti ter obdelana tla.

Tekoœa ali padajoœa voda je izjemen sonaravni energetski vir. Poganjavodna kolesa in turbine, uœinek pa je odvisen od koliœine pretoœne ali padajoœevode in viøinske razlike. Ta vir je sonaraven in œe objekte pravilno vkljuœimo vokolje, jih marsikje lahko zgradimo. Nastanek veœjega elektrarniøkega jezera(akumulacije) seveda vpliva na okolico, ker poveœuje izhlapevanje in povzroœameglo ter spreminja naravni pretoœni reæim. V jezera nanaøajo tekoœe vodeprod in mulj in jih zasipavajo, to pa spreminja volumen (koliœino) vodnegabazena, sestavo vodnega in obvodnega æivlja. Nikakor ni dopustno, da bielektrarne kjerkoli prekinjale minimalni pretok vode v naravni strugi, ker je tapotreben za ohranitev in naravno gibanje (migracijo) rib in drugih organizmov(bioloøki minimum). To niso le estetske in ljubiteljske zahteve; Evropski svet jeleta 1996 med drugim ugotovil, da je ogroæenih 52 % vrst rib. Toda skrb zaohranitev biotske raznovrstnosti ni potrebna zaradi hrane, ki jo zagotavljajoribolov in druge vrste izkoriøœanja ‘morskih sadeæev’; narava je genski vir zaobnavljanje in ohranjanje æivljenja nasploh, tudi œlovekovega!

41


Bazen œistilne naprave papirne industrije Escanaba (ZDA) (foto: A. Lah)

Posebno poglavje so tovarne celuloze in papirja.. Te namreœ porabijotretjino vse vode v industriji. Od celotne porabe si je skoraj polovico (45 %)zagotavljajo iz podtalnice in vodovodnih sistemov. Kar pretresljiva je drugaprimerjava: za konœno proizvodnjo 278 000 t vseh vrst papirja je v vsehpostopkih (tudi za pridobivanje celuloze) porabljene 19 444 000 m3 vode: zavsako tono papirja okoli 70 m3 vode, œe pa priøtejemo øe vodo za hlajenje insanitarne namene, je skupna koliœina 29 888 000 m3 ali za vsako tono papirja107 m3 (ton!) vode! In kar 26 017 000 m3 vode (87 %), seveda delno onesnaæene,izpuøœajo nato v vodotoke, 2 201 000 m3 (7,4 %) je odvajajo v javnokanalizacijo, 344 000 m3 pa v tla. V tehnoloøkem procesu se porabi 1 326 000m3 vode.

Drugi najveœji porabnik tehnoloøke vode v Sloveniji je œrna in barvnametalurgija, z njo pa proizvodnja in predelava kovin, strojegradnja inproizvodnja vozil. Leta 1995 je za ta namen porabljenih skoraj 25 milijonov m3

vode, od tega v tehnoloøkih procesih 15 %, drugo pa za hlajenje, sanitarne inpodobne namene. Vse te dejavnosti imajo ogromno odpadne vode, od katere 28 % izpuøœajo v tla in javno kanalizacijo, drugo pa v reke. Velik porabnik vodeje tudi kemiœna industrija: 15,4 milijona m3, od tega 44 % baziœna(surovinska) kemiœna industrija, drugo pa predelovalna (izdelava vsehizdelkov). Porabljene vode sicer 77 % vraœajo v reke, vpraøanje pa je, ali dovoljnevtralizirane in preœiøœene. Øe eno zelo zahtevno stroko imamo: æivilskoindustrijo, ki potrebuje 10,3 milijona m3 vode za æivila in pijaœe, od te 63 % zaproizvodnjo, 26 % za hlajenje in drugo za sanitarne ipd. potrebe.

42


Utrjevanje erodiranega poboœja nad Soœo (1967, foto: F. Rainer)

VODNO GOSPODARSTVO

Gospodarstvo imenujemo vse dejavnosti in ukrepe, s katerimi pridobivamoza æivljenje potrebne dobrine ter gradimo in vzdræujemo razne objekte. Vodnogospodarstvo pa obsega podobno gospodarjenje z vodo in vodovjem. To pa nile umirjanje hudournikov in urejanje reœnih strug, skrb za vodne objekte inoskrbo z vodo. Naravnih pojavov, ki jih povzroœa voda, je neøteto; omenimo leerozijo in oblikovanje povrøja, nevihte in deæek, ki prinaøa potrebno vodo zakmetijske kulture, trajno napajanje æive narave na kopnem in v vodovju.Pomanjkanje vode, ki se sprevræe v suøo, pa tudi pri nas povzroœa velikeprobleme in hude posledice. Konœno vemo, da so nekatere regulacijevodotokov in osuøevanja mokriøœ povzroœile velike motnje v naravi inkmetijstvu, ker je narava po svojih zakonitostih uveljavila najbolj usklajenokroæenje vode, poseganje v to ravnovesje pa je vselej problematiœno.

Vodnogospodarske razmere so svetovni problem, zato je varovanje voda tudipostalo poglavitna naloga svetovne skupnosti in vsake dræave na prehodu vnovo stoletje. V Dublinu so leta 1992 sprejeli svetovna naœela ‘DublinPrinciples’, ki poudarjajo pomen integriranega in usklajenega pristopa zaizkoriøœanje vodnih virov. Tudi Evropska skupnost je sprejela okvirnesmernice za gospodarjenje z vodo, t.i. ‘Water Framework Directive’, kinakazujejo:

potrebo po zanesljivi zaøœiti povrøinskih in podzemnih vodnih sistemov, zagotovitev primerne kakovosti vode v vodovju in zalogah podtalnice v

sprejemljivem œasovnem obdobju (v doloœenem øtevilu let), uvesti gospodarjenje z vodo po poreœjih ne glede na politiœne meje, pri tem

pa mora biti zagotovljeno ravnovesje med œrpanjem vode in polnjenjem virovpodtalnice,

upoøtevanje mednarodno usklajenih mejnih vrednosti in kakovostnihstandardov,

pravico uveljavljanja polne cene vode, veœjo soudeleæbo javnosti pri odloœanju o vodnih vpraøanjih insprejem dinamiœne zakonodaje, ki upoøteva naravne zakonitosti in vodne

razmere.Obveznosti za varstvo voda nam narekujejo tudi mednarodne konvencije,

tako Alpska za zaøœito gorskih rek, izvirov in znamenitosti, Helsinøka o

43

V O D N O G O S P O D A R S T V O

usklajenem varovanju vodovja, ki pripada dvema ali veœ dræavam, Barcelonskao varstvu Sredozemskega morja idr.

Nacionalni program varstva okolja Republike Slovenije (do leta 2008)povsem upoøteva ta naœela, ker predvideva oœiøœenje vodovja do 2.kakovostnega razreda, gradnjo œistilnih sistemov za odplake naselij in mest,saniranje industrijskih in kmetijskih odplak, izboljøanje obalnega morja inskrbnejøe gospodarjenje z vodo.

Katere dejavnosti pa izkoriøœajo povrøinske vode? Glavna so œrpaliøœa,vodohrami in vodovodni sistemi, s pomoœjo katerih nas oskrbujejo s pitnovodo. Skrbeti moramo tudi za kakovost vodovja, v katerem gojimo ribe, izkaterega namakamo obdelovalna tla in kjer so druge dejavnosti, ki vplivajona zdravje ljudi. Te dejavnosti so obœinska (komunalna) podjetja(vodovodi, kanalizacije in œistilne naprave), ribiøtvo, pridobivanje energije,kmetijstvo, industrija, gradbeniøtvo, vodni øporti.

Hidroelektrarne sedaj pridobivajo œetrtino slovenske proizvodnje elektriœneenergije. Gradimo pa øe nove, da bi poveœali lastno oskrbo iz neøkodljivihobnovljivih virov.

Mlinov in æag na vodna kolesa in turbine je ostalo le malo. Zdaj so se vvodovje bolj obœutno zajedle male vodne elektrarne, ki marsikje spreminjajonaravno vlogo potokov in rek.

Kmetijstvo potrebuje vodo za namakanje. Marsikje so osuøili mokriøœa, stem pa so posegli v naravni tok vode; poveœali so odtok vode, s tem zniæali nivopodtalnice, morajo pa zato marsikje zemljiøœa namakati in bolj gnojiti.

44


Primer vodne erozije Gradaøœice pred regulacijo (foto: A. Lah)

Kemikalije, ki jih uporabljajo, se spirajo v tla in podtalnico, kar je zelo nevarno.Marsikje morajo zato popravljati napake.

Industrijska podjetja œrpajo 90 % potrebne tehnoloøke vode iz rek inumetnih bazenov. Najveœji porabniki so tovarne celuloze in papirja,metalurøko-kovinska, kemiœna in usnjarska industrija. Øtevilna velika insrednja podjetja so se preuredila v mnoæico malih samostojnih podjetij, ki pamorajo skupaj zagotoviti ustrezno ravnanje z vodo in vodovjem. Œeprav jeteæko zdruæevati soinvestitorje za gradnjo in vzdræevanje objektov in œistilnihnaprav, je to neizbeæno.

Z gradnjo prometnega omreæja in drugih objektov ali øirjenjem naseljenihobmoœij se neredko prekinjajo in spreminjajo vodotoki, vanje pa dovajajoodplake s prometnih povrøin.

Tri spoznanja moramo vedno upoøtevati. Prvo, da veœina vodovja izvira vgozdnatih obmoœjih, zato moramo skrbeti, da bodo povirja zaøœitena. Drugo:øtevilo porabnikov vode ali interesentov za dejavnosti na vodovju raste,nasprotno pa so vodni viri vedno bolj ogroæeni in omejeni. In tretje: nepozabimo, da je voda najdragocenejøe in nenadomestljivo æivilo, vir higiene inzdravja, ki povezuje vse oblike in pore naøega æivljenjskega prostora in planeta.V naravi pa se razdivjajo tudi ujme in neøtete so povezane z vodo. Nevihte,viharji, hudourniki, plazovi in poplave so pojavi naravne stihije, ki ogroæajonaravo in ljudi. Ker te pojave poznamo, gradimo nasipe, utrjujemo obreæja inurejamo varovalna poplavna obmoœja (retenzije), kamor se razlije poplavnavoda - namesto œez naselja, polja in prometne objekte.

Med œlovekovimi pravicami je tudi pravica do zdravju primernega okoljain pitne vode. Voda in zrak sta osnovna in nenadomestljiva æivljenjska vira,œesar vselej ne upoøtevamo dovolj tehtno, in za ta vidik æivljenja manj storimokakor za pridelovanje hrane in proizvodnjo.

Ali smo in kakøni gospodarji z naravnimi dobrinami in vrednotami, pakaæejo vode.

ZZaakkoonn oo vvooddaahh

Po ustavi kopensko vodovje, ribe in druge prosto æiveœe æivali ter rastlinev odprtih vodah in ribolovnem morju, ne morejo biti zasebna lastnina. Zato skrbi dræava, torej organi republike in lokalnih ali regionalnihskupnosti. Po zakonu o varstvu okolja sta kopensko vodovje in æiva naravat.i. ‘naravno javno dobro’ (javna naravna dobrina). Naœin gospodarjenja zvodo in vodovjem pa doloœa zakon o vodah z izvrøilnimi predpisi. Zakon ovodah oznaœuje kopenske in morske vode ter vodna zemljiøœa. Opredeljujelastniøke in uporabniøke pravice, omejitve in odgovornosti, varstvena obmoœja,naœine urejanja vodovja ter delovanje javnih sluæb. Ureja vodne pravice inkoncesije, vodna soglasja, vodenje vodne knjige ter druge naloge uprave ininøpekcije. Doloœa tudi ravnanje ob pojavih vodne stihije in v primerihnaravnih nesreœ. Krøilcem zakona so namenjene kazenske doloœbe.

45


Prva in temeljna skrb je trajno varovanje vode, tj. njene kakovosti inkoliœine, da bi zagotovili redno oskrbo z neoporeœno pitno vodo ter zaøœitilivodno rastlinstvo in æivalstvo. To pa pomeni tudi varovanje gozdov in povirijali poreœij. Izboljøati moramo proizvodne in storitvene tehnologije, kiobremenjujejo vodovje in okolje. K temu nas zavezujejo ratificiranemednarodne konvencije, tako Konvencija o zaøœiti in uporabi prekomejnihvodnih tokov in mednarodnih jezer, podpisana v Helsinkih 1992, in Konvencijao zaøœiti reke Donave, podpisana v Sofiji leta 1994.

Kdor si s t.i. koncesijo (pogodbo z dræavnim organom) pridobi pravico dorabe ali izkoriøœanja vode, vodne energije ali gradiva iz vodovja, ne sme økoditinaravi in ne ogroæati pravic drugih ljudi. Vsekakor moramo skrajno preudarnoravnati z vodo, zmanjøati koliœino odplak in jih temeljito preœistiti, preden sedovoli odtok oœiøœene vode v vodovje. Zato moramo ravnati po naœelihuvajanja ‘najboljøe razpoloæljive tehnike’ ter ‘ohranjanja naravnih oblikvodovja kot oæilja æive narave in okolja’. Vodno gospodarstvo ni samohidrotehniœna in vodooskrbna dejavnost, temveœ morajo varovati prvinenarave tudi kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeniøtvo, prebivalstvo in urejevalcinaselij.

Zakon o vodah oznaœuje naravno in grajeno ‘javno vodno dobro’, tj. ‘vodnookolje’, ki je vpisano v zemljiøki knjigi in je pod posebnim varstvom RepublikeSlovenije. Javno vodno okolje so vodna zemljiøœa rek in naravnih jezer, ki sov lasti dræave. Obœasno poplavna zemljiøœa ne spadajo v to skupino, ker imajoznane lastnike. V zasebni lasti so lahko le manjøi ribniki v glinokopih alikotanjah, ki niso veœji od 1000 m2. Ribiøke druæine in Zavod za ribiøtvoLjubljana niso obravnavane v tem zakonu, ker imajo s posebno ureditvijodoloœene pravice in dolænosti na vodovju. Kot ‘grajeno javno vodno dobro’ (tj.vodna dobrina) se øtejejo z odloœbo ministrstva opredeljena kmetijska, gozdnaali druga zemljiøœa, ki so s prostorskim planom namenjena prestavitvi aliregulaciji naravnega vodotoka ali zajezitvi. Sploøni rabi namenjene vodneobjekte in naprave pa imenujemo vodna infrastruktura.

Vodno zemljiøœe sta tudi dno in obreæje morja. Pred lukami, obalniminaselji, marinami in zalivi z marikulturo so zgrajeni tudi umetni valobrani. Naobali, ki je imamo le 46,6 km, moramo skrbno ekoloøko ovrednotiti vsakodejavnost ali naœrt posega vanjo ali v obalno morje. Barcelonska konvencija ovarstvu Sredozemskega morja (1976) zavezuje podpisnice, da ‘prepreœimo,zmanjøamo ali odpravimo onesnaæevanje morja iz rek, objektov na obali inkanalov ali iz kakega drugega kopenskega vira na njihovem ozemlju’. Poznejeje bil sprejet øe protokol o zavarovanju ogroæene flore, favne in kritiœnihhabitatov, na to pa nas zavezuje tudi konvencija o varovanju biotskeraznovrstnosti, sprejeta v Rio de Janeiru leta 1992. Skrb za varstvo naraveureja poseben zakon.

Zakon o vodah doloœa naœin, pooblaøœene organe, sluæbe in dejavnostigospodarjenja z vodami. Odnose in sistem gradi na:

(1) spoøtovanju celovitosti ekosistema in njegove vodne sfere,(2) trajnem varovanju vode in vodnih virov ter prepreœevanju njihovega

onesnaæevanja,

46


(3) upoøtevanju novih znanstvenih dognanj in raziskovalnih doseækov,(4) sodobnih naœelih gospodarjenja, tj. upoøtevanju najboljøih moænosti

(optimizaciji), varœnem in gospodarnem ravnanju (ekonomizaciji) terobveznem varstvu narave,

(5) soodloœanju javnosti.Uspeønost gospodarjenja je odvisna od upravljalcev, odgovornih oseb in

organov, ki odloœajo o ukrepih, koncesijah za dejavnosti na vodovju ter oekonomskih merilih (cenah). Vsi se zavedamo, da ima prednost oskrba spitno vodo in zaøœita vodnega æivlja (zadosten pretok in kakovost vode). Øelezatem je upraviœeno zadovoljevanje drugih potreb. Vsi porabniki in odgovornistrokovnjaki so dolæni skrbeti za zaøœito narave ter za sanitarno, tehniœno inekonomsko uœinkovitost rabe vode. Poraba je razliœna: nekateri œrpajo vodo,drugi izrabljajo vodno energijo, vodni øporti pa se le dogajajo na vodovju,seveda ne brez vpliva na æivljenje v njem. Ribiøtvo je sploh odvisno odkakovosti vodovja in posebnosti vodnega æivlja.

Ko govorimo o gospodarjenju z vodo, se zavedamo, da to ni le upravljanje zvodnimi viri in objekti. V tem procesu se sreœujeta narava in œlovek (druæba).Spomnimo se, kako hudo je v deæelah, kjer ni vode in gozdov: œe umira narava,umirajo tudi ljudje. Gospodarjenje temelji na znanju in odgovornem odnosudo narave.

Gospodarjenje z vodami temelji na doloœilih zakona o varstvu okolja, kipredpisuje vnaprejønjo presojo vplivov na okolje za vsak predviden poseg vnaravo. Le tako se bomo izognili napakam in zlorabam. Brez øtudij o

47


Neprimerno odvodnjavanje ceste, jo lahko spremeni v hudournik (foto: A. Horvat)

ranljivosti okolja ni mogoœe izdelati dobrih prostorskih planov. Dræavnastrategija vodnega gospodarjenja je program spremljanja pojavov v okolju,t.i. monitoring, opravljanje analiz, ocenjevanje stanja ter izvajanje potrebnihraziskovanj, na tej podlagi pa projektiranje in izvajanje programskih ciljev innalog.

Zakon o varstvu okolja in okoljska politika kaj veljata, œe ju uresniœujemo vsi- od gozdarjev (v gozdovih izvirajo reke) in preurejevalcev zemljiøœ alivodovja (regulacije in melioracije) do pridelovalcev hrane, proizvajalcevelektriœne energije in vseh porabnikov, ki odpiramo in zapiramo pipe inrazne naprave. Po tem se morajo ravnati pogajalci o koncesijah(pogodbenih pooblastilih) za dejavnosti, ki so povezane z vodo, naj gre zaizkoriøœanje vodne energije, uporabo vode za doloœene namene, odvzemanjenaplavin iz vodovja, izvajanje vodnih øportov, ribogojstvo in ribolov, patudi prodajanje pitne vode.

Potoki in reke, jezera, poreœja in povodja so razliœna. Za vsako vodo (vodnoæilo in nahajaliøœe vode) je treba prouœiti vse okoliøœine in predvidetirazmere œez dvajset ali sto let, da bi lahko dopustili kak poseg v naravo.Poznati moramo znaœilnosti vodozbirnega obmoœja in realnost potrebobmoœja. S pomoœjo takønih podatkov je mogoœe izdelati bilanco vodnihvirov in rezerv (te zaradi podnebnih znaœilnosti in porabe zelo nihajo) indoloœiti varstvena obmoœja z zaøœitnimi ukrepi, preden se odloœa okoncesijah in posegih v vodovje.. V dolinah rek so naselja in mesta, ceste inæeleznice, tovarne, kmetijska zemljiøœa in zaøœiteni vodni viri.

Zakon doloœa tudi prepovedi in omejitve, da se zavaruje narava oziromavodovje: omejuje odvajanje odplak in ogrete vode, ureja izkoriøœanje vode aligradiva iz vodnih strug, za posege v vodovje so potrebna uradna dovoljenja inkoncesijske pogodbe, prepoveduje voænjo s plovili na motorni pogon, pranjevozil in odmetavanje predmetov v vode in na obreæja itd..

Zelo pomembna je kakovostna kategorizacija voda po fizikalnih, kemijskih,bioloøkih in mikrobioloøkih lastnostih (gl. str. 11-12). Resen problem jeevtrofiœnost stojeœih voda (jezer in morja), ko se zaradi preobilice hranil(fosforjevih in duøikovih spojin) nenormalno razmnoæujejo alge, ki odmirajo,padajo na dno ter z gnilobnimi procesi uniœujejo vodne organizme.

Vodovarstvena obmoœja ali cone morajo biti oznaœene. Posebna skrb veljakopaliøœem.

Za vse te naloge ima dræava javno vodnogospodarsko sluæbo. Njene nalogeso: redna vzdræevalna opravila na vodovju, obreæjih in objektih, preventivnourejanje hudournikov, gradnja nasipov in utrjevanje breæin ter obnovapoøkodovanih vodnih zemljiøœ.

Zakon doloœa pogoje za izvajanje del zaradi varstva pred økodljivimdelovanjem voda. Za izkoriøœanje vode in proda je potrebno vodno dovoljenje,enako za tehnoloøko vodo, gostinsko ali zdraviliøko dejavnost, toplotnoœrpalko, namakanje zemljiøœ, pridobivanje elektriœne energije, mline in æage,ribnike in ribogojnice, odvajanje odplak in vodne øporte. Po predpisih inpogodbah se podeljujejo koncesije za izkoriøœanje vode in gradiva izvodotokov. Na podlagi uredbe se zbirajo prijave interesentov in po ugotovitvah

48


49


Barjanski odvajalnik z bogastvom narave in kanalizirana reka. (foto: A. Lah)

vseh razmerij se sklene pogodba med dræavnim organom (koncedentom) inuporabnikom (koncesionarjem) o vrsti in obsegu dejavnosti, vseh nalogah inodgovornostih, pa tudi o odøkodnini, ki jo prejme dræava.

Za financiranje vodnogospodarskih nalog in projektov obstaja posebenekoloøki sklad, v katerega se stekajo vplaœila na podlagi koncesij in vodnihpovraœil.

Zaradi reda in varovanja vodovja se izdajajo za naœrtovane dejavnosti vodnesmernice, ki jih mora upoøtevati graditelj pri pripravi projektov. Za gradbenodovoljenje pa je potrebno tudi vodno soglasje, s katerim se ugotovi, ali jenameravani poseg (projekt) v skladu z naœrti gospodarjenja z vodami in pogoji,ki so bili doloœeni æe z vodnimi smernicami. Ministrstvo za okolje in prostorvodi javno vodno knjigo, v katero se vpisujejo vsa izdana vodna dovoljenja,koncesije in vodna soglasja. Poseben vodni kataster vsebuje podatke ovodovju, vodnih zemljiøœih in objektih ter o izvajanju vodnih pravic.

Te zelo zahtevne postopke za gospodarjenje, njihovo skladnost z doloœilizakonov in predpisov nadzoruje inøpektorat za vode pri ministrstvu za okoljein prostor. Zakon o vodah doloœa tudi kazni za vse vrste prekrøkov; zapodjetnika je najmanjøa kazen 1 milijon tolarjev.

Najpomembnejøi varuhi in upravljalci vode smo vsekakor ozaveøœeniprebivalci, œe opravljamo posebne zaupane naloge ali le kot uporabniki vode.

ZZaakkoonn oo ssllaaddkkoovvooddnneemm rriibbiiøøttvvuu

S posebnim zakonom je sladkovodno ribiøtvo urejeno æe veœ kot sto let.Sedanja ureditev temelji na strokovnih doseækih od 1888 dalje, tj. od prvegazakona o sladkovodnem ribiøtvu za Vojvodino Kranjsko. Tedaj je prof. IvanFranké pripravil tudi razdelitev kranjskega vodovja na ribarske okraje.Pomembne pa so izkuønje dobro organiziranega ribiøtva v drugi polovici 20.stoletja. Zakon o sladkovodnem ribiøtvu iz 1954 je uvedel druøtvenoupravljanje v ribiøtvu: odpravljeno je bilo privatno zakupniøtvo vodovja inzaupano organiziranje ribolova ribiøkim organizacijam. V letih 1955 in 1956 sobile ustanovljene ribiøke druæine po uradno doloœenih revirjih in okoliøih. Ponovem zakonu o druøtvih so ribiøke druæine druøtvene organizacije; 62 jih je inso se povezale v devet obmoœnih zvez in Ribiøko zvezo Slovenije. Ta je skupnaorganizacija za kakih 16000 rednih œlanov druæin in okoli 4000 mladih ribiœev.

V Ribiøki zvezi Slovenije potekajo dejavnosti, ki zagotavljajo ribolov zaorganizirane ribiœe in øtevilne turiste. Ribiøke druæine imajo po zakonu polegribolovnih pravic tudi dolænost varovanja æivljenja v vodah, zato smejo ribiœiloviti le ob doloœenem œasu, na predpisani naœin in omejeno øtevilo rib. Ker jeribiœev in turistov mnogo, vodovje pa onesnaæeno in s tem prizadet naravnirazvoj vodnega æivlja, so ribiøke organizacije razvile tudi ribogojstvo inraziskovalno enoto, da lahko vlagajo ribe in tako skrbijo za vodovje.

Ob prenavljanju zakonodaje, ki poteka zaradi urejanja gospodarjenja invarstva narave, hkrati pa se usklajuje z ureditvijo v Evropski uniji, bopregledan tudi ta zakon. Ribiøtvo je vodni øport, ki uspeva le v razmerah

50


skrbnega varovanja voda, strokovno utemeljenega ribogojstva in ribolova teraktivnega sodelovanja œlanov in naraøœajnikov. Ribiœi postanejo œlani, koopravijo izpit iz varstva voda, poznavanja rib, ribolovnih tehnik in pravil zaribolov. Z druøtveno œlanarino ribiœi omogoœajo vsa strokovna opravila, sprodajo ribolovnic pa gojitev in vlaganje rib v vode. Poleg ribiœev lovijo øeturisti z enakimi omejitvami in pogoji kot redni œlani. Potrebnega je velikodela, preden se omogoœi øportni ribolov.

Slovensko sladkovodno ribiøtvo ima tudi Zavod za ribiøtvo v Ljubljani, kiraziskuje vse vidike vodnega æivljenja, ribogojstva in ribolova. Na podlagipodatkov, ki jih zbirajo ribiøke druæine, in podatkov iz raziskav in drugihporoœil, vodi Zavod ribiøki kataster, tj. natanœen pregled ribolovnih voda inribolova, pa tudi onesnaæevanj vodovja.

Ena od aktualnih nalog je tudi skrb za avtohtone vrste rib in kolikor se dapopravljanje starih napak, ko znanja øe ni bilo dovolj. Med takønimi nalogamije ohranitev soøke postrvi (Salmo marmoratus Cuvier, 1817), ki je ogroæenaendemiœna ribja vrsta v poreœjih Jadrana. Øportni ribiœi so spoznali njenovrednost in ogroæenost ter so se lotili sistematiœnega dela, ki je sedaj æekronano s sodelovanjem ribiøkih druæin Tolmin, Soœa in Ajdovøœina ter Zavodaza ribiøtvo Ljubljana. Z znanstveno metodo in skupnim terenskim delom so vsoøkem povirju odkrili gensko œiste soøke postrvi in od leta 1990 soøko postrvæe umetno vzrejajo, vlagajo v Soœo in pritoke ter v njih obnavljajo prvotniæivelj.

Ribiøka zveza Slovenije je objavila strategijo razvoja sladkovodnegaribiøtva v RS.

51


Ribogojnica Dvor (foto: A. Lah)

SPREHODI OBSLOVENSKEM

VODOVJU

SOŒA je œudovit splet naravnih pojavov, ki jih je izoblikovala voda. Izvirakot kraøka reka v Julijskih Alpah, v Trenti pod Jalovcem in Vrøiœem 1050 mvisoko. Hitro se prelije v 10 m globok slap in nato v skakalce in brzice. Do koœepri izviru je æe 174 m niæe. Soœa si je oblikovala strugo skozi vrsto ledeniøkihmoren in prodiøœ, po strmih dolinah med gorami in hribovjem, po tesneh inslovitih koritih. Od izvira do meje pri Novi Gorici preteœe 96 km, od meje doizliva v Jadransko morje pa øe 43 km. Prav ta odprtost od Træaøkega zaliva doTriglavskega narodnega parka odpira pot morskim vplivom do povirja Soœe,kjer najdemo tudi sredozemske rastline in trto. Odpira tudi pot oblakom inZgornje Posoœje izcedi iz njih veliko deæja, neredko v nalivih (Bovec ima nad2700 mm padavin letno). Zato v Soœi pretok vode zelo niha: pri Novi Goricimed 12 in 3000 m3/s! Pravi hudournik!

Zgornje Posoœje pod vrøaci Julijskih Alp ima celo vrsto znamenitosti na Soœiin pritokih – Koritnici, Uœji,, Tolminki in Idrijci z Baœo. Predvsem so to koritain doline, ki so do 100 m globoko zarezane v apneniøke sklade. Najlepøa so 750m dolga in do 15 m globoka Velika korita Soœe v skladovitem apnencu medvasjo Soœa in Bovcem, tesni Koritnice pri trdnjavi Kluæe so 200 m dolga in do60 m globoka, pod Napoleonovim mostom pri Kobaridu so korita 200 m dolgain do 15 m globoka, korita Tolminke in Zadlaøœice so globoka do 60 m,Kanalska korita pa so 400 m dolga in do 15 m globoka. V Kanalu prirejajovsako leto skoke z mostu v reko. Znameniti so øtevilni slapovi, brezna in jame(12 km dolga in 705 m globoka Poloøka jama, Dantejeva Zadlaøka jama),Œezsoøki Prodi in Vrbovje. V Posoœju sta tudi ledeniøko Krnsko jezero, ki leæi1394 m visoko in je najviøje ribolovno jezero v Sloveniji (jezerska zlatovœica), inDivje jezero ob Idrijci. Med Kobaridom in Mostom na Soœi pa se reka vokljukih (meandrih) umiri in odlaga ogromne koliœine proda.

Soœa je v zgornjem toku do Kobarida œista (1.-2. razred) in v toku doAnhovega øe vedno izredno lepa. Smaragdno barvo vode, ko ni blatna po

52

S P R E H O D I O B S L O V E N S K E M V O D O V J U

53


Reka Rokava tik pred sotoœjem z Dragonjo (foto: M. Lenarœiœ)

Ib Iøœici (foto: A. Lah)

54


Bohinjsko jezero pozimi (foto: Alenka Gabrøœik)

Cerkniøko jezero (foto: F. Lobnik)

nalivih, ji dajejo kredne kamnine. Do pritoka Tolminke je narava lepoohranjena, dalje pa vplivajo nanjo elektrarne (Doblar, Plave), tovarne innaselja. Tudi Idrijca je razmeroma œista, vendar pa so øe vedno z æivimsrebrom moœno onesnaæene reœne usedline, ki vplivajo celo na onesnaæenostsedimenta v Soœi pod izlivom Idrijce. Soœa ima povirje v alpskem svetu zobilico padavin, zato pretok vode ob moœnih padavinah hitro naraste in rekasilovito dere po dolini.

Æal je Posoœje potresno ogroæeno; potresne sunke povzroœajo nagrmadenekamninske gmote, ki se tarejo ob prelomih globoko pod povrøjem. Vendarlepote Soœe privabljajo turiste; prizadevati si moramo, da to ne bo vplivalo naœistost in urejenost pokrajine. Za ribiœe in turiste je zanimiv strogo øportniribolov postrvi in lipana na Soœi, na jezeru pri Mostu, v Tolminki, Idrijci, Baœiin drugod. Na brzicah so privlaœni tudi vodni øporti – kajakaøtvo insplavarjenje (rafting). Poleg naravnih pa so tudi øtevilne kulturneznamenitosti. Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu spominja na grozovito soøkofronto, katere sledov øe sedaj niti œudovita narava ne more prikriti. Posoœje jenaravno in etniœno povezano z Goriøko, Beneøko Slovenijo, Rezijo in Kanalskodolino v zamejstvu.

SAVA, najdaljøa slovenska reka (221 km po Sloveniji od Zelencev do pritokaSotle in po mejni œrti s Hrvatsko, nato pa 727 km dalje do izliva v Donavo). Imaveœ razliœnih dolin. V Julijskih Alpah se napajata oba izvirna kraka Save, ki sezdruæita pri Radovljici: Sava Dolinka, ki nastaja kot Nadiæa v Planici in popretoku v prodovju izvira v Zelencih, ter Sava Bohinjka, ki odteka iz

55


Soœa pri Kobaridu (foto: M. Tratnik)

Bohinjskega jezera, v katerega priteka Savica. Temu gorskemu toku po ozkihdolinah in soteskah sledi srednji tok po njenih ledenodobnih nanosih vLjubljanski kotlini do Posavskega hribovja. Po Zasavju je reka izdolbla dolinoin strugo globoko v skalovje. Bolj odprta reœna dolina pa je po Posavju odSevnice do meje, ki je æe prehod v panonsko obrobje. Sava s pritoki odvajavodo s 53,5 % slovenskega ozemlja; njen pretok najbolj poveœujejo Sora,Ljubljanica, Savinja, Mirna in Krka. Pritok Save je tudi Kolpa z belokranjskoLahinjo, ki od Metlike dalje do Siska teœe po hrvaøkem ozemlju.

Pokrajinska pestrost, razliœna koliœina padavin od Julijcev in Karavank dovzhodne Krøke kotline in pritoki Save (Ljubljanica povpreœno priliva 57 m3/s,Savinja 42 m3/s in Krka 73 m3/s) vplivajo na vodni reæim reke. Na alpskem inpredalpskem obmoœju neposredno odteœe z rekami 60-75 % padavinske vode (vBohinju celo 86 %), v srednjem toku 45- 60 %, v spodnjem ali vzhodnem delupa øe nekoliko manj. V zgornjem toku ima sneæno-deæni reæim in pri Radovljicipovpreœni pretok 45 m3/s, v srednjem in spodnjem pa deæno-sneæni reæim in priŒateæu pretok 290 m3/s. Med najniæjim in visokim vodostajem so do 45-kratnerazlike (med 70 in 3200 m3/s pri Œateæu); najbolj izrazito vplivataspomladansko deæevje in priliv sneænice.

Sava je hudourniøka reka, vendar jo umirjajo elektrarniøka jezera, v katerihse usedajo mulj in prod in nesnaga oziroma økodljive snovi. Med temi so tuditeæke kovine (Zn, Pb, Ni, Hg, Cu, Cr), fenolne spojine, mineralna olja inpesticidi (atrazin). Prav zaradi tega je nadaljnja gradnja elektrarn na srednji inspodnji Savi dopustna le, œe odplake in odpadki ne bodo veœ kvarili reke.

56


Karta reœne mreæe in odvajanja vode iz Slovenije

22%

7,5%

1,5%

54%

5%

10%

Reœna mreæa Slovenije in odvajanje vode po poreœjih

Povsod pa je kritiœna bakterioloøka ocena. Ob Savi so dragocena œrpaliøœapitne vode iz podtalnice: Kranjsko-Sorøko polje 3200 l/s, Ljubljansko polje2000 l/s, Krøko in Breæiøko polje 630 l/s). Izvirna kraka Save sta v 1-2.kakovostnem razredu, od Radovljice do Kranja je voda 2. razreda, do pritokaLjubljanice in Kamniøke Bistrice niha med 2. in 3. razredom, od tam dalje pa jev 3. razredu, kar je treba izboljøati. Naœrtujejo in gradijo se œistilne naprave,da bi bila reka æe do leta 2003 manj onesnaæena, po letu 2008 pa v celem tokuv 1.-2. in 2. razredu. Samo takøna voda ne ogroæa podtalnice in omogoœanormalen vodni æivelj; v vodi 1.-2. in 2. razreda normalno æivijo postrvi, sulci inlipani, dalje pa øtevilne manj obœutljive vrste (ciprinidi idr.).

Poreœji Krke in Ljubljanice imata kraøko zaledje: Krka Suho Krajino,Ribniøko-Koœevsko dolino oz. gorovje in Koœevski Rog, Ljubljanica paJavornike, Sneænik, Bloøko planoto in kraøka polja (Loøko, Cerkniøko, Pivko,Planinsko in Logaøko z zaledji). Kraøki so njuni izviri, ker se voda tu pretakatudi podzemno. Obe reki predstavljata 40 % poreœja Save in v reko dovajatatudi dve petini vode.

KRKA teœe od izvira do Soteske v globokem kraøkem dolu in se pretaka œezlehnjakove pragove. V srednjem in spodnjem toku ima veœ pritokov, strmectoka pa je minimalen: na vsej dolæini 94 km od izvira do izliva se zniæa za 134m, na vsak kilometer za 1,4 m in razen pri prelivih œez pragove lehnjaka se nemore dovolj obogatiti s kisikom. Zato je Krka zelo obœutljiva za økodljive snovi,ki se pojavljajo celo æe v izviru, v poœasnem toku pa je organskih snovi in gnojiltoliko, da se œez mero razvijajo kremenaste alge (pojav cvetenja, pomanjkanjekisika in ogroæanje organizmov). V Krki æivi nekaj endemiœnih mehkuæcev inpravo bogastvo rib – postrv, sulec, lipan in kakih 30 vrst ciprinidov (platnica,podust, øœuka, smuœ idr.). Tudi obreæje je zanimivo in pestro.

LJUBLJANICA ima od izvirov pri Vrhniki do izliva v Savo pri Zalogu samo38 km povrøinskega toka s padavinskim obmoœjem 679 km2. K temu je trebapriøteti øe kraøko zaledje 1100 km2 ozemlja s povrøinskim in podzemnimvodovjem od Prezida in Kneæaka do Moœilnika in Retja. Po Barju ima reka medpritokoma Borovniøœice in Iæice komaj nekaj decimetrov padca, potem pamora premagati ljubljanski prag med Gradom in Roænikom. Zato vsak veœjipriliv s Polhograjskega hribovja ali z iæanskega zaledja Barja zadræi odtok vodeiz kotline in povzroœi poplave. Tega ni prepreœil niti izkop Gruberjevegaprekopa med Gradom in Golovcem. Kraøke vode so onesnaæene z amonijevimiin fenolnimi spojinami, teækimi kovinami in organskimi spojinami. Poœasitekoœa Ljubljanica ima zelo majhno samoœistilno sposobnost, vanjo pa pritekaøe veœ økodljivih snovi iz naselij zaledja, tovarn in zlasti Ljubljane. Kljub temuso v reki ribe in øtevilni vodni organizmi, na vodi in v obreæju pa øe raznovrstnoæivalstvo.

SAVINJA je 92,5 km dolg pritok Save s severne strani, s poreœjem 1858 km2.Izvira v Kamniøko-Savinjskih Alpah, odvaja vodo iz Savinjskega, Celjskekotline in deloma Posavskega hribovja ter se izliva pri Zidanem Mostu v Savo.Povirni potoki imajo kraøke izvire, reka je precej vodnata in se v zgornjem tokutudi hudourniøko razdivja, v Celjski kotlini pa dobiva veœje pritoke in v sotoœjuprihaja do poplav, ki so jih z regulacijami nekoliko omilili. V toku po Savinjski

57


dolini je lepa postrvja voda, v spodnjem toku pa je preveœ onesnaæena in v njejvzdræijo le øe krapovci. Do leta 2008 jo utegnejo oœistiti z nekaj novimiœistilnimi napravami.

Øe dve veliki reki imamo, Dravo in Muro, ki bi jima lahko rekli ‘tranzitni’:pritekata iz Avstrije in odtekata na Hrvatsko, pretoœita pa okoli 44 % slovenskereœne vode.

DRAVA izvira v italijanski Tirolski, teœe po Koroøkem v Avstriji in priDravogradu (Viœu) prestopi slovensko mejo, teœe 117 km po Podravju, skoziMaribor in Ptuj do Haloz in nato øe 25 km mimo Ormoæa po meji s Hrvatsko.Drava je velika reka; najveœji pretok ima v juniju zaradi sneænice in imanovembra drugi deæevni maksimum. Æe v Avstriji poganja 8 HE, na naøemozemlju pa tudi 8. Zajezitve so vodni ekosistem bistveno spremenile:onesnaæenje poslabøuje vodo do 3. razreda kakovosti, migracije rib so ovirane,salmonidne vrste so zamenjali krapovci. Zaradi alg in odplak je Drava motna; stehnoloøkim napredkom in œistilnimi sistemi pa naj bi bila najpozneje do leta2008 spet primerna za postrvi. Med Slovenskimi goricami, Pohorjem inHalozami sta Dravsko polje, ki ima podtalnice za 2800 l/s, in Ptujsko polje s600 l/s, vendar sta oba vira ogroæena.

MURA je levi pritok Drave. Izvira v Nizkih Turah, od Cmureka do Radgoneje mejna reka z Avstrijo, nato teœe samo 28 km po slovenskem Pomurju, odGibine do izliva Krke pa je mejna reka s Hrvatsko. Vodo izkoriøœamo (pri vtokuje pretok 250 m3/s, pri odtoku 130 m3/s), vendar je œez dopustno meroonesnaæena z gnojili, detergenti, fenolnimi spojinami, mineralnimi olji,teækimi kovinami in drugimi økodljivimi snovmi. Zato je toliko dragocenejøeMursko polje, ki daje 600 l/s podtalnice. Muro zelo onesnaæuje Øœavnica.Økoda, ker v reki in njenih mrtvicah (nekdanjih reœnih strugah) æivi kakih 50vrst rib. Okolje je znaœilno po subpanonskih vrstah rastlin in æivali. Posebnostso poplavni logi s posebnimi zdruæbami drevja (Apaøko polje, Orlovøœek,Murska øuma idr.), na moœvirnih travnikih pri Veræeju rastejo sicer æeogroæene ozkolistne narcise, pri Dolnjem Lakoøu pa moœvirske logarice. Tugnezdi veœ kot 80 vrst ptiœev in se ustavljajo razliœne selivke. Zanimive so beleøtorklje, sive œaplje, srednji detel, vodomec, smrdokavra in druge vrste. Nekoœje energijo Mure izkoriøœalo veœ desetin plavajoœih mlinov, zdaj pa sta znana ledva. Energetiki bi radi gradili hidroelektrarne. Reko je potrebno zavarovatizaradi nas in sosedov, zaradi posebne narave in dragocene vode.

Notranjska REKA je najveœja slovenska ponikalnica. Izvira podSneænikom (na hrvatski strani), teœe vzdolæ Brkinov, v njeni dolini je IlirskaBistrica, ponika pa v Økocjanskih jamah. Dalje teœe podzemno pod Krasom inse pojavi v kraøkih izvirih Timave na Træaøkem. Reœni pretok niha med 6 in259 m3/s, povpreœen pa je pri Cerkvenikovem mlinu 8,3 m3/s. Dolgo je bila rekazelo onesnaæena, zdaj pa se kakovost vode izboljøuje. Oœiøœena bo postaladragocen vir pitne vode za Slovensko Istro in Kras, kjer je oskrba æe kritiœna,leta 2002 pa bo prekinjena tudi sedanja dobava vode iz Hrvatske Istre. Na Rekista dve akumulaciji (Klivnik, Mola), ki bi lahko dajali 1200 l/s pitne vode;potrebno je zgraditi sistem predœiøœenja in 7 km cevovoda, za Økocjanske jamepa bi bilo veœ in bolj primerne vode kot sedaj.

58


V Sloveniji je 44 % ozemlja, okoli 9000 km2 kraøkega povrøja s kraøkimivodnimi viri. Te vode imajo skromno samoœistilno zmogljivost. Poleg tega jebilo okoli 700 kraøkih jam zlorabljenih za nezakonito odlaganje odpadkov, kinedvomno onesnaæujejo podzemne vode. Nazadnje jih ogroæa transportnevarnih snovi po tem ozemlju in øe nekateri økodljivi vplivi. In prav iz tehkraøkih virov se napajajo vodovodni sistemi, ki oskrbujejo polovico Slovenije!

Z onesnaæenostjo je prizadeto kraøko poreœje Ljubljanice, v tem tudi zaoskrbo pomemben kraøki izvir v Malnih na Planinskem polju (Unica) ter izviriLjubljanice na Barju. Bakteriolkoøko onesnaæeni so øe izviri na vznoæjuTrnovske in Banjøke planote - Vipave, Hublja, Mrzleka in Podroteje.Industrijska onesnaæenost s polikloriranimi bifenili je prizadela belokranjskoKRUPO, ki bi bila dragocen vir pitne vode za polkraøko pokrajino; stanje sesicer izboljøuje, a je bila leta 1995 øe vedno v 4. najslabøem kakovostnemrazredu.

Konœno imamo øe nekaj jadranskih rek. Od teh je zelo prizadeta RIÆANA, kiima moœen kraøki izvir in je bila nekoœ idealna postrvja reka. Dolga je 14 km.Njeno izvirno vodo, œeprav so v njej sledi kovin in organskih spojin, œrpa obalnivodovod, zato je reka osiromaøena in na koncu najbolj onesnaæena ogroæa tudiobalno morje. Ko se je v pliocenu umikalo Panonsko morje, se je v jedro celineøirilo Jadransko morje. Pritoki so sicer z zadenjsko erozijo øirili povirja vnotranjost Slovenske Istre, vendar so jih zaustavili Brkini. Najdaljøa jeDRAGONJA, ki izvira 315 m nm ob vznoæju Œiœarije in se po 28 km toka izlivav Piranski zaliv. V fliøu (lapor, peøœenjak, konglomerat) si je zarezala globoko

59


Notranjska Reka (foto: A. Lah)

60


Slovenska obala in turistiœna ladja (foto: A. Lah)

Soline (foto: M. Lenarœiœ)

dolino. Ima mediteranski deæni reæim pretoka in mnoæina vode zelo niha,ponekod pa reka tudi poplavlja. Na dveh mestih se dotika (leta 1998 øe vednone doloœene) slovensko-hrvatske meje. Je øe zelo œista.

SLOVENSKO MORJE se je po razmejitvah konec obeh svetovnih vojnskrœilo na pribliæno 47 km obale v istrskem delu plitvega Træaøkega zaliva.Toda ta del je poleg Trsta, Benetk in Reke izjemno pomemben za Slovenijo inSrednjo Evropo, ker jima Luka Koper odpira vrata v svet po najzloænejøikopenski poti. Ta luka se je razvila v 2. polovici 20. stoletja, ko je dræavna mejaprekinila neposredno povezavo zaledja s Trstom, morala pa si je øele zgraditiæeleznico in povezavo z avtocestnim sistemom. Koprski zaliv je kar precejonesnaæen, ker za okoli 80 000 prebivalcev Slovenske Istre in øe 450 000turistov obalnega obmoœja niso dograjeni ustrezni œistilni sistemi za odplakenaselij. V slovenske luke pripluje letno do 2000 ladij, veliko veœ pa øe v Trst inTræiœ, kar obremenjuje Træaøki zaliv, nekaj nevarnih snovi pa prihaja v morjetudi iz Padske niæine in Benetk. V vodi obalnega morja se pojavljapomanjkanje kisika, ob obilju hranilnih snovi pa nastaja evtrofizacija, tj.cvetenje fitoplanktona, ki izloœa tudi strupe. To je slabo za turizem inmarikulturo, povzroœa pa tudi pogine pridnenih organizmov. V tem pogledu jeprimeren za ribogojstvo Piranski zaliv, ki je najlepøi del slovenskega morja inizjemna vrednota tudi z naravovarstvenega vidika. Vanj se izteka Dragonja,zaøœitene pa so tudi Seœoveljske soline. Zato se sme zaliv le z izjemno skrbjovkljuœevati v turistiœne programe.

61


Izola z marino (foto: M. Lenarœiœ)

Sladkovodni ribolov in ribogojstvo v slovenskem vodovju se po uradnistatistiki æe nekaj let nista spremenila. Træiøœe dobiva æe nekaj let nad 1000 tonsladkovodnih rib, œetrtino s øportnim ribolovom, tri œetrtine pa iz ribogojnic.Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano pa ocenjuje, da je slovenska potroønjaleta 1996 dobila okoli 1700 ton rib, ker se je v nekaj letih vkljuœilo v to oskrbokakih 500 novih zasebnih ribogojnic. Imamo torej vodne ‘njive’ (ribnike), vkaterih ‘pridelujejo’ (vzrejajo) ribe! Prehajamo v dobo, ko bodo pridelovalcikrme in æivil øe bolj izkoriøœali ‘morske sadeæe’; tudi æe sedaj daje morskoribogojstvo pribliæno tretjino rib, ki jih pokupijo ljudje in predelajo v ribiøkiindustriji. Zaœeli so izkoriøœati tudi ostanke, ki nastajajo pri predelavi rib, inplankton. Na Japonskem æe prodajajo novo hrano ‘Surimi’ v obliki zrezkov injuønih kock, ki jo izdelujejo iz prej neizkoriøœenih morskih proteinov.

Leta 1950 je znaøal ulov rib na vseh morjih okoli 21 milijonov ton rib, leta1993 je bilo ulovljenih 102, leto pozneje pa 109,6 milijonov ton rib, kar jenedvomno zgornja meja, ki lahko povzroœi æe siromaøenje ribolovnih jat. Odskupnega vodnega æivlja ga je 40 % na severni polobli, 60 % pa na juæni,medtem ko je razmerje ulova obrnjeno. Svetovno prebivalstvo dobiva iz morjapetino æivalskih beljakovin, japonsko pa kar 60 %. Slovenski morski ribolov seje zelo poslabøal, ker smo sedaj navezani le na naøe majhno teritorialno morje,ki nam je po dveh svetovnih vojnah øe ostalo. Naøi ribiœi to zelo obœutijo;odprto morje je za nas daleœ. Leta 1985, ko so lahko lovili na øirnemJadranskem morju, je bilo ulovljenih 6468 ton rib, deset let pozneje pa komajtretjina tega.

62


UPORABLJENI VIRI:

Statistiœni letopis Republike Slovenije 1997Poroœili Ministrstva za okolje in prostor o stanju okolja v Sloveniji za 1995 in

1996Povrøinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, objavil Hidrometeoroloøki

zavod RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 1998Okoljska pristopna strategija Slovenije za vkljuœitev v Evropsko unijo,

Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana, marec 1998-10-08Environmental Performance REVIEWS, Slovenia, United Nations,

Economic Commission for Europe, New York and Geneva, 1997Environmental Performance in OECD Countries, Progress in the 1990s,

OECD 1996Vode v Sloveniji, dr. Duøan Plut in Matevæ Lenarœiœ, EPSI 1995 Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga Ljubljana, zvezki 1 – 11Dr. Avguøtin Lah: Pogled v prostor in œas – Slovenija na pragu informacijske

druæbe, Inøtitut za geografijo, Geographica Slovenica 28, Ljubljana 1996Sladkovodno ribiøtvo Slovenije v stodesetih letih razvoja 1888-1998, dr.

Avguøtin Lah, izdala Ribiøka zveza Slovenije v Ljubljani, 1998

63

U P O R A B L J E N I V I R I

ZbirkaUSKLAJENO IN SONARAVNO

2

dr. Avguøtin Lah


Do leta 2000 se bo poveœalo pomanjkanje vode v mnogih dræavah zaradinaraøœajoœe porabe v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih.

Od deæele do deæele se poraba vode zelo razlikuje, kar je odvisno odprebivalstva in prevladajoœe ravni in modela druæbeno-ekonomskegarazvoja. Velika je razlika med razvitimi deæelami in deæelami v razvoju,npr. povpreœna dnevna osebna poraba vode v ZDA presega tisto v Gani zaveœ kot 70-krat. Svetovna poraba vode naraøœa dramatiœno: leta 1950 jeznaøala okoli 1360 km3, leta 1990 pa 4130 km3 in priœakuje se da bodosegla leta 2000 okoli 5190 km3.

Zagotovitev ustrezne oskrbe ni samo v koliœini vode: dræave morajo tudiskrbeti za kakovost vode, kar sicer napreduje od leta 1960. Sprva je bilapozornost posveœena onesnaæevanju povrøinskih voda iz toœkovnih virov,zdaj pa se posveœa bolj pozornost podtalnici, onesnaæevanju usedlin inøtevilnim drugim virom onesnaæevanja, kar je enako resen problem.

Mostafa K. Tolba Mostafa K. TolbaSaving Our Planet, 1992 izvrøni direktor UNEP

(okoljski program ZN)

VODA, VODOVJEPoglavitni æivljenjski virnarave in gospodarstva

Izdal Svet za varstvo okolja Republike Slovenijev zbirki Usklajeno in sonaravno øtev. 2/1998http://www.sigov.si/svo/index.htm

AvtorDr. Avguøtin Lah

Recenzentadr. Duøan Plut, dipl. geografMartina Zupan, dipl. ing. kem.

Lektorprof. Pavle Vozliœ

IlustracijeDr. Avguøtin Lah, Matevæ Lenarœiœ, Marjan Tratnik, Martina Zupan,Enciklopedija Slovenije MK, PUH – Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana

Grafiœna priprava in izvedba: Trajanus, d.o.o.Kranj

Slika na naslovnici: Krka pri Cerkljah (foto A. Lah)

CIP - Kataloæni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana

556626/628(497.4)

LAH, AvguøtinVoda - vodovje : poglavitni æivljenski vir narave in

gospodarstva / Avguøtin Lah. - Ljubljana : Svet za varstvo okoljaRepublike Slovenije, 1998. - (Zbirka Usklajeno in sonaravno ;øt. 2)

ISBN 961-6315-01-3

79750144

Documents

Voda - vodovje - poglavitni življenjski vir narave in gospodarstva