MARKETING SMUČIŠČA KRVAVEC · 2017-11-27 · Luka Krnc: Marketing smučišča Krvavec stran 1 1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Poglavitni problemi, ki jih zaznavajo pri RTC Krvavec,

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih sistemov

MARKETING SMUČIŠČA KRVAVEC

Mentor: red. prof. dr. Goran Vukovič Kandidat: Luka Krnc

Kranj, avgust 2015

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Goranu Vukoviću za vse prijazne nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Urošu Zupanu iz podjetja RTC Krvavec za vso pomoč in hitre odzive ter lektorici gospe Alenki Porenta.

POVZETEK

Pri RTC Krvavec že nekaj let ugotavljajo pomanjkanje informacij o dejanskem zadovoljstvu svojih strank. Zanima jih odgovor na vprašanje, kako pridobiti več strank, in zakaj so nezadovoljivo zapolnjene kapacitete smučišča. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na študijo marketinga športa v povezavi s turizmom. V okviru praktičnega dela diplomske naloge smo opravili raziskavo, s katero smo želeli odgovoriti na nekaj poglavitnih vprašanj. Zanimalo nas je, kakšno mnenje imajo stranke o varnosti in urejenosti prog na smučišču Krvavec, kakšne so njihove preference v poletni sezoni in zakaj prihaja do razkoraka med pričakovanim in dejanskim obiskom smučišča. Predstavili smo rezultate raziskave mnenja strank o varnosti prog, opredelili vzroke za nesreče in poškodbe, ki so povezani s smučarjem oziroma s smučiščem, in podali predloge za izboljšanje varnosti na smučišču. Urejenost smučarskih prog smo predstavili skozi oči vodstva in strank, predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na urejenost smučarskih prog oziroma kvaliteto snežne podlage, in podali predloge za izboljšanje urejenosti prog. Opredelili smo tudi preference strank v poletni sezoni. RTC Krvavec namreč zadnjih nekaj poletnih sezon strankam poleg pohodnih poti in gostinske ponudbe nudi tudi kolesarske poti in poletni park. V zadnjih petih zimskih sezonah obisk smučišča Krvavec nikoli ni dosegel pričakovanega obiska. Opredelili smo dejavnike, ki vplivajo na obisk smučišča, in podali predloge za povečanje obiska v prihodnjih sezonah.

KLJUČNE BESEDE:

- marketing športa - marketing turizma - zimski turizem - poletni turizem - marketing smučišča

ABSTRACT RTC Krvavec is experiencing a drop in customer satisfaction over recent years. The company is interested in finding ways to attract more customers and run the ski resort at a more satisfactory capacity. The theoretical part of our diploma thesis focuses on a study of sports marketing in correlation to tourism, whereas the practical part provides a conducted research, in order to answer some key questions as follows. We were interested in customer opinion on part of safety and order on the Krvavec ski slopes, customer preferences during the summer season and also in finding a reason for the apparent gap between the expected and actual visit to the ski resort. We presented customer opinion survey results, identified the causes for the skiing-related injuries and accidents on the ski slopes and also provided some guidelines to improve safety at the ski resort area. Furthermore, we presented the maintenance quality of the ski runs from the management and customer point of view, various factors that affect the regulation of the slopes and the quality of the snow base, as well as provided guidelines to improve maintenance of the ski runs. We also defined customer preferences during the summer season – Krvavec ski resort area namely offers various hiking options and mountain cuisine experiences during the summer, which was yet improved by adding bike trails and a summer park. Visitor numbers during the winter, however, did not meet the expectations in the last five years, which is why we identified the main factors affecting the visit and also presented some proposals to increase visitor numbers in the forthcoming seasons.

KEYWORDS:

sports marketing

tourism marketing

winter tourism

summer tourism

ski resort marketing

KAZALO

1. UVOD ................................................................................ 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................... 1 1.2 CILJI ................................................................................. 1 1.3 HIPOTEZE .......................................................................... 1 1.4 METODE DELA .................................................................... 2

2. MARKETING ŠPORTA, TURIZMA IN STORITEV ............................. 3 2.1 MARKETING ŠPORTA ............................................................ 3 2.2 MARKETING TURIZMA ........................................................... 6 2.1 MARKETING STORITEV ......................................................... 8

3. OPIS OKOLJA ..................................................................... 10 3.1 OMEJITVE ......................................................................... 10 3.2 OKOLJE ............................................................................ 10

4. RAZISKAVA ........................................................................ 13 4.1 PREDSTAVITEV VZORCA ...................................................... 13 4.2 POTEK RAZISKAVE .............................................................. 13 4.3 OBRAZLOŽITEV HIPOTEZ ...................................................... 30

5. REŠITVE ........................................................................... 33 5.1 VARNOST PROG NA SMUČIŠČU KRVAVEC ................................ 33 5.2 PREFERENCE GOSTOV V POLETNI SEZONI .............................. 35 5.3 UREJENOST PROG SKOZI OČI VODSTVA IN STRANK ................... 39 5.4 RAZKORAK MED PRIČAKOVANIM OBISKOM SMUČIŠČA TER

DEJANSKIM OBISKOM .......................................................... 41 6. ZAKLJUČEK ............................................................................... 44

LITERATURA IN VIRI .................................................................... 45 PRILOGE .................................................................................. 47 KAZALO SLIK ............................................................................. 51 KAZALO TABEL ........................................................................... 52 POJMOVNIK ............................................................................... 52 KRATICE IN AKRONIMI ................................................................. 52

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Luka Krnc: Marketing smučišča Krvavec stran 1

1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Poglavitni problemi, ki jih zaznavajo pri RTC Krvavec, so predvsem pomanjkanje informacij o dejanskem zadovoljstvu njihovih strank, odgovor na vprašanje, kako pridobiti več strank, ter nezadovoljivo zapolnjene kapacitete smučišča. Problem je tudi pomanjkanje informacij s strani strank glede varnosti na smučišču in urejenosti prog .Pri RTC Krvavec in tudi drugod po smučiščih v Sloveniji žal ni nikogar, ki bi se lahko bolj posvetil tej tematiki. Na podlagi te diplomske naloge bodo v prej omenjeni organizaciji dobili vpogled v dejansko stanje. Na podlagi dobljenih informacij bodo kasneje lahko bolj uspešno prilagajali strategijo marketinga, ki bo strankam bolj prijazna .

1.2 CILJI V prvem cilju teoretičnega dela se bomo osredotočili na študijo marketinga športa v povezavi s turizmom. Ugotavljali bomo, na kakšne načine se lahko marketing turizma in marketing športa vzajemno dopolnjujeta. Empirični del ciljev bo obsegal štiri poglavitne cilje. Prvi cilj se bo nanašal na varnost prog, natančneje, katera proga se zdi strankam najbolj varna. Drugi cilj bo predvsem opredeliti preference gostov v poletni sezoni. V tretjem cilju nas je zanimala razlika med mnenjem strank o najbolj urejeni progi ter mnenjem vodstva RTC Krvavec. Zadnji in hkrati poglavitni cilj diplomske naloge pa je bil ugotoviti, zakaj dejansko prihaja do razkoraka med pričakovanim obiskom smučišča ter dejanskim obiskom.

1.3 HIPOTEZE Glavni del raziskovalnega dela diplomske naloge je bil anketni vprašalnik. Postavili smo štiri hipoteze, ki smo jih preverili z analizo anketnega vprašalnika v programu SPSS.

Hipoteza 1: Smučarji so zelo zadovoljni z urejenostjo proge Tiha dolina.

Hipoteza 2: Smučarji so najbolj nezadovoljni z varnostjo na progi Njivice.

Hipoteza 3: Zadovoljstvo turistov s turistično ponudbo se ne razlikuje po ponudnikih za več kot 0,7 odstotne točke na 5-stopenjski lestvici.

Hipoteza 4: Uporabniki poletne ponudbe smučišča Krvavec so najbolj zadovoljni s pohodnimi potmi.



1.4 METODE DELA Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela in sicer na teoretični in praktični del. Uporabili bomo teoretično in eksperimentalno metodo. Pri teoretičnem delu diplomske naloge bomo uporabili opisno in primerjalno metodo s študijo in interpretacijo že napisane literature na temo marketinga športa v turizmu ter predstavili trenutno stanje na tem področju pri RTC Krvavec. V empiričnem delu pa za testiranje točnosti in pravilnosti postavljenih hipotez uporabili raziskavo, pri kateri bomo uporabili univariatno analizo. Analiziranje podatkov bomo izvedli v statističnem programu SPSS. Z ugotavljanjem dejanskega stanja in opazovanja na podlagi opravljene raziskave in analize bomo na koncu nekatere hipoteze sprejeli druge pa ovrgli.



2. MARKETING ŠPORTA, TURIZMA IN STORITEV »Marketing opredeljujemo kot družbeni in upravljavski proces, s pomočjo katerega podjetja in posamezniki dobijo, kar potrebujejo in želijo, tako da ustvarijo, ponudijo in medsebojno zamenjujejo izdelke, ki imajo vrednost« (Vukovič, Završnik, 2010, str. 7). Brez gostov oziroma turistov ni turizma. Ob vedno večji ponudbi, zahtevnih gostih in hudi konkurenci se pojavi vprašanje, kako goste prepričati, da pridejo ravno k nam. Izstopati je potrebno s ponudbo, goste pa navdušiti in prepričati, ne samo, da pridejo k nam, temveč tudi, da se k nam vedno radi vračajo. Mnogo lažje in ceneje je obdržati stranko kot pa pridobiti novo. RTC Krvavec trži tako storitve v turizmu kot športne storitve. V naslednjih podpoglavjih bomo preučili teoretične osnove marketinga športa in marketinga v turizmu, osredotočili pa se bomo tudi na primere raziskav, ki so bile opravljene v smučarskih središčih. Marketing športa in marketing turizma sta namreč v smučarskih središčih tesno povezana in se vzajemno dopolnjujeta. Besedi marketing in trženje sta sopomenki.

2.1 MARKETING ŠPORTA Makovec Brenčič in Doler (2008) ugotavljata: »Ko se lotimo strateškega pristopa trženja, moramo torej izvesti ne le analizo notranjega in zunanjega okolja delovanja in vseh akterjev v njem, ampak tudi:

segmentacijo porabnikov (udeležencev, gledalcev, športnikov … ),

izbrati ustrezne ciljne trge (z vidika zvrsti športa, dogodke…)

pozicionirati vrednost ponudbe v očeh porabnikov (ustvarjanje prepoznavnih koristi v očeh porabnikov).

Pri tem moramo biti različni od ostalih ponudnikov, še posebej v isti dejavnosti oz. športnem področju (npr. primer nogometa). Zato moramo ciljati na tisti del trga (porabnikov), ki ga želimo oskrbovati s svojo razlikujočo se ponudbo in trženjskim spletom« (str. 16). Makovec Brenčič in Doler (2008) nato nadaljujeta: »Pri tem pa moramo dobro vedeti, kdo in kaj so naši porabniki, tekmeci, dobavitelji, sponzorji … in drugi akterji v oblikovanju ponudbe. Zato pa potrebujemo ustrezno trženjsko raziskovanje – tudi v športu, še posebej, če želimo k rasti in razvoju naših aktivnosti (ne glede na področje trženja športa ali disciplino), pristopati strateško. Torej tudi športni klubi, zveze, krovne športne organizacije, še posebej pa podjetja ali organizacije, ki se ukvarjajo s profesionalno ponudbo športa in športnih aktivnosti, naj bi izvajali ključne trženjske procese, ki se nanašajo tako na poznavanje zunanjega kot notranjega trženjskega okolja. Gre za:

pridobivanje trženjskih informacij,

načrtovanje trženja,

organizacijo in izvajanje trženja,

nadzor trženja« (str. 17). Osredotočimo se na marketing smučišč oziroma storitev, ki jih smučišča ponujajo.



Andronikidis, Vassiliadis in Masmanidis (2008) so ugotovili, s katerimi ovirami se srečujejo stranke, ko se odločajo za obisk smučišča. Ovire so razdelili na osebnostne, medosebne in strukturne. Pod osebnostne ovire so uvrstili:

pričakovanje stroškov,

strah pred poškodbami,

prepričanje, da bodo mokri in jih bo zeblo,

prepričanje, da se je smučanja težje naučiti kot ostalih športov,

prepričanje, da je smučanje prenevarno,

strah pred žičnicami,

strah pred višino,

nepriljubljenost fizičnih aktivnosti,

nesamozavest oziroma sram,

prepričanje, da bo smučanje preveč stresno. Pod medosebne ovire so uvrstili:

drugi nimajo denarja,

drugi nimajo časa,

ne najdem družbe, da bi šel z njimi,

nezainteresiranost partnerja,

preveč družinskih obveznosti,

drugi so preveč dobri smučarji, da bi me vzeli s seboj,

ne želim se osramotiti pred prijatelji,

premajhni otroci,

nisem dovolj eleganten. Pod strukturne ovire so uvrstili:

oblačila in oprema so predragi,

pomanjkanje poceni počitnic, ki bi vključevale cel paket aktivnosti,

raje grem drugam na počitnice,

nimam dovolj denarja,

preveč gneče na smučišču,

strah pred pomanjkanjem snega,

preveč težav s kupovanjem ali izposojo opreme,

preveč planiranja za vse skupaj,

nimam časa,

preveč ostalih aktivnosti, s katerimi se ukvarjam. Ugotovili so tudi, da se ženske srečujejo z več ovirami kot moški, razlike med spoloma pa se kažejo tudi v tem, da se ženske srečujejo z drugačnimi ovirami kot moški. Ženske se bistveno bolj pogosto srečujejo z osebnostnimi in strukturnimi ovirami. To narekuje, da bi se morala smučišča posluževati različnih strategij za moške in ženske. Avtorji predlagajo, da naj se smučišča osredotočijo na povečanje varnosti, da opravijo strah strank pred poškodbami, prav tako pa naj se osredotočijo tudi na ovire povezane s financami. Ponudijo naj nižje cene, popuste in različne možnosti plačila. Omenili smo že, da je lažje obdržati starega kupca kot pa pridobiti novega. Clark in Maher (2006) sta ugotavljala, kaj vpliva na zvestobo strank smučarskih središč.



Pod neodvisne spremenljivke sta vzela zaupanje, predanost, zadovoljstvo, vrednost (koristi obiskovanja tega smučišča) in obnašanje (število obiskov smučišča v sezoni). Zvestoba smučišču je bila odvisna spremenljivka. Ugotovila sta, da predanost najbolj vpliva na zvestobo. Predanost sta opredelila kot kot ponos in občutek pripadnosti smučišču ter skrb za smučišče in skrb za dolgoročen uspeh smučišča. Tsiotsou (2005) se je posvetila segmentaciji trga. Segmentacija trga pomeni, da potrošnike razvrstimo v homogene skupine glede na podobnost, z namenom, da zadostimo njihovim potrebam in tako povečamo uspešnost marketinga. Glavni namen njene raziskave je bil segmentacija obiskovalcev smučišč glede na pogostost obiskovanja. Postavila je štiri hipoteze. Prva hipoteza je bila, da potrošniki z večjimi prihodki obiskujejo smučišča bolj pogosto, druga hipoteza pa, da bolj izkušeni smučarji obiskujejo smučišča bolj pogosto. Tretja hipoteza je bila, da bolj zadovoljni potrošniki obiskujejo smučišča bolj pogosto. Zadnja hipoteza je bila, da bodo potrošnikova izkušenost, zadovoljstvo in prihodki diferencirali smučarje, ki pogosto obiskujejo smučišča, in tiste, ki smučišča obiskujejo manj pogosto. To hipotezo je potrdila: izkušenost, zadovoljstvo in prihodki so diferencirali tedenske in mesečne obiskovalce smučišč. Dve hipotezi sta bili ovrženi. Mesečni obiskovalci smučišč so bili bolj izkušeni kot tedenski obiskovalci, prav tako pa tudi bolj zadovoljni. Bolj izkušeni in zadovoljni obiskovalci so torej manj pogosto obiskovali smučišče, kar je bilo v nasprotju s predvidevanji. To je pojasnila s tem, da je bilo več kot 66 % anketirancev mlajših od 30 let in zato z manjšimi prihodki kot starejši anketiranci. Ugotovila je, da imajo prihodki velik vpliv na pogostost obiskovanja smučišč in potrdila prvo hipotezo. Glede na ugotovitve je predlagala, da smučišča svoj marketinški plan prilagodijo tako, da bodo tedenski obiskovalci bolj zadovoljni in da bodo izboljšali svoje znanje smučanja. Za njihovo zadovoljstvo je potrebno poskrbeti za visok nivo storitev, na primer za odlično hrano in več zabave oziroma razvedrila. Mesečni obiskovalci, ki nimajo toliko prihodkov, pa bi lahko postali bolj redni obiskovalci, če bi se jim ponudilo kakšne ugodnosti, na primer popuste za smučarske vozovnice ali izposojo opreme. V svoji knjigi je segmentacijo na kratko opisal tudi Potočnik V. ki pravi sledeče: »Segmentacija je opredeljena kot proces razdelitve celotnega heterogenega trga na skupine porabnikov, ki imajo podobne potrebe po izdelkih in storitvah.« (Potočnik, 2002, str. 154) Druga definicija segmentacije, ki sta jo v svoji knjigi napisala Vukovič G. in Završnik B. je nekoliko bolj podrobna in sicer: »Trg sestoji iz kupcev, le-ti pa se medsebojno razlikujejo na enega ali več načinov. Razlikujejo se lahko po svojih željah, virih, lokaciji, stališču do nakupa in nakupnem obnašanju.« (Vukovič, Završnik, 2010, str. 27) Pritisk v službi in negotovost ljudem preprečujejo, da bi si vzeli dolg dopust, bolj verjetno si bodo vzeli več krajših dopustov, da bodo v službi odsotni krajša časovna obdobja.

V nekaterih primerih zaposleni sploh ne porabijo celotnega letnega dopusta. Jemanje krajših počitnic pomeni, da ljudje zahtevajo intenzivno in kvalitetno izkušnjo. Ker imajo omejen čas, ga želijo v največji meri dobro izkoristiti. Pogosto so pripravljeni plačati več, da jim to zagotovi boljšo izkušnjo (Briggs, 2001, str. 33-34).



»Trženje športa je celovito načrtovan menjalni proces, v katerem vse vpletene strani (športne organizacije, športniki, sponzorji, gledalci, športni delavci, mediji …) vstopajo v različne menjalne odnose, s katerimi želijo zagotoviti potrebne vire ali zadovoljiti svoje potrebe« (Retar, 1996, str.13). Marketing športa lahko razdelimo na marketing posameznega športnika (oziroma ekipe) in pa marketing športne organizacije oziroma ponudnika športne dejavnosti. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na slednje. Retar (1996) še navaja: »Kupec se mora znajti v pisani ponudbi dejavnosti za prosti čas, prepoznati kakovostne športne storitve, ki mu za najnižjo ceno največ ponujajo in ustrezajo njegovim zahtevam ter pričakovanju. Prav tako mora organizacija zasnovati primeren program, poiskati ustrezne poti do kupca ter ga prepričati, da se bo na ponudbo odzval« (str. 13). »Glede na to, kako in koliko športne organizacije tržno ukrepajo oziroma se trgu odzivajo in prilagajajo, jih lahko delimo na:

neodzivne,

občasno odzivne,

dokaj odzivne

in popolnoma odzivne športne organizacije. Slednje so tržno zasnovane. Zanje je značilno, da upoštevajo potrebe potrošnikov in za uresničitev svojega poslanstva uporabljajo vse razpoložljive strategije, taktike in tehnike, ki so jim na voljo« (Retar, 1996, str.13).

2.2 MARKETING TURIZMA Konečnik Ruzzier (2010) opredeljuje trženje v turizmu kot »proces prostovoljne menjave med porabniki in ponudniki turističnih izdelkov/storitev/doživetij, pri čemer morata biti obe strani v danem procesu menjave zadovoljni. Ponudniki morajo nuditi takšne izdelke/storitve/doživetja, ki bodo modernim turističnim porabnikom zagotavljali maksimalno doživetje. Pri tem morajo ponudniki upoštevati pristop ciljnega trženja ter doživetja posredovati ciljnim porabnikom z ustrezno kombinacijo elementov destinacijskega trženjskega spleta« (str. 2). Pri marketingu turizma se ukvarjamo s trženjem turističnih proizvodov, (ki so pravzaprav storitve) in trženjem turističnih destinacij. Krvavec lahko opredelimo kot turistično destinacijo, kar pojasnjuje Čebulj (2011): »Turistično destinacijo Krvavec gledamo kot kompleksno celoto, v kateri pomembno vlogo igrajo vsi udeleženci. Na osnovi opredelitve pojma turistične destinacije lahko povzamemo, da je smiselno obravnavanje Krvavca kot turistične destinacije. Krvavec lahko opredelimo kot zaokrožen geografski prostor s potrebnimi objekti za prenočevanje, oskrbo itd., ki ga segment gostov izbere za svoj potovalni cilj. Krvavec lahko opredelimo tudi kot skupek proizvedenih turističnih storitev (namestitev, oskrba s prehrano, transport, rekreacija, razvedrilo itd.) in javnih dobrin (narava, pokrajina itd.). Vsi ti elementi skupaj tvorijo turistično destinacijo« (str. 11).



Da smučarsko središče, ki je turistična destinacija, ponuja turistične storitve, je ugotovil tudi Bulc (2007), ki se je osredotočil na trženje snežnega parka na smučišču Vogel: »Uporabniki snežnega parka se na koncu dneva prijetno utrujeni vračajo domov in kar jim ostane, je smučarska vozovnica, pridobljeno novo znanje, morda poznanstva in pa spomini. Vse to daje vedeti, da gre pri snežnem parku za turistično storitev. Jedro storitve snežnega parka je teren, na katerem je snežni park »postavljen«. Nujna storitev je infrastruktura, torej žičnica, ki deluje v okviru snežnega parka. Dodatna storitev pa naredi snežni park drugačen od konkurenčnih in hkrati privlačen za uporabnike. Sem štejemo velikost, kakovost snežnega parka oz. vsebujočih objektov in njihovo stanje, glasbo, prostor za počitek ipd.« (str. 32). Tudi Mihalič (1999) opredeljuje trženje destinacij: »Izraz destinacija se lahko nanaša na kraj, regijo ali državo. Gre za skupek elementov, ki medsebojno povezani privlačijo obiskovalce. Ta skupek elementov se ne nanaša le na proizvedene turistične storitve, temveč tudi na privlačnosti destinacije, ki so lahko naravne, kulturne ali socialne. Prav zato, ker so privlačnosti osnovni razlog za prihod obiskovalcev, je trženje destinacij bolj komplicirano kot trženje posameznih turističnih proizvodov. Takšno trženje namreč vključuje celo vrsto elementov, ki jih tržnik ne more nadzorovati in so izven njegovega vpliva. Možno je vplivati le na zgrajeno okolje, do določene meje pa lahko vplivamo celo na oblikovanje turističnih proizvodov v destinaciji. Osnovne privlačnosti, npr. naravne privlačnosti, podnebje in kulturne značilnosti, pa so izven njegovega dosega. In vendar so ravno te privlačnosti osnova turistične ponudbe destinacije« (str. 103). Posebnost turističnih storitev je neenakomerno povpraševanje. Za primer vzemimo kar RTC Krvavec. Povpraševanje niha med delavniki in vikendi. Med delavniki je smučarjev na smučišču mnogo manj kot med vikendi. Med delavniki pred žičnicami ni nobenih čakalnih vrst, medtem ko so sončni vikendi zagotovilo za gnečo na smučišču. To razliko sicer zmanjšujejo s prodajo letnih smučarskih vozovnic, ki so veljavne samo med tednom, ne pa med vikendi. Tako smučarji, ki imajo čas med tednom, zagotovo pridejo na smučišče med tednom in ne delajo dodatne gneče med vikendi. Povpraševanje niha tudi glede na šolske počitnice in praznike. Prav tako je tudi ob začetku sezone na smučišču več smučarjev, saj so komaj čakali otvoritev sezone, kot pa zadnje dni smučarske sezone. Veliko razliko med številom obiskovalcev lahko opazimo tudi med zimsko in poletno sezono, saj je obiskovalcev v zimski sezoni neprimerljivo več. Drugo posebnost turističnih storitev pojasnjuje Konečnik Ruzzier (2010): »Posebnost medsebojne odvisnosti turističnih proizvodov na ravni destinacije izhaja iz povpraševanja turistov po celovitih turističnih proizvodih. Večina turistov na svojih potovanjih združuje večje število turističnih storitev, da lahko svoje potovanje doživi kot celostno izkušnjo. Zato je pomembno, da ponudniki turističnih storitev posamezne storitve medsebojno uskladijo in slednje nudijo na takšen način, ki omogoča turistu njihovo smiselno kombinacijo« (str. 21). Večdnevni obiskovalec smučišča Krvavec bo tako v zimskem času koristil storitve nastanitve (morda v hotelu, apartmaju, na domačiji ali turistični kmetiji), gostinske storitve, kupil bo smučarsko vozovnico, morda pa se bo odločil tudi za še



kakšno dodatno zimsko aktivnost (na primer sankanje ali krpljanje), za katero se doplača. Priporas, Vassiliadis in Stylos (2012) so želeli pokazati probleme v zvezi z marketinškimi akcijami grških smučarskih središč. Rezultati so pokazali, da večina smučišč nima oddelka za marketing, le peščica pa jih prejema nasvete od svetovalcev. Veliko smučišč nima natančnega planiranja ali strateških orodij, približno 20 % direktorjev pa ne zna prepoznati različnih segmentov kupcev. V Sloveniji takšna raziskava, ki bi vključevala več smučišč, še ni bila izdelana, bi bilo pa zanimivo videti njene rezultate. Opravljena pa je bila podobna raziskava, ki se je osredotočala na smučišče Rogla. Sebunk (2007) ugotavlja: »Problem HTC Rogla pa je tudi v tem, da imajo sicer na razpolago veliko finančnih sredstev, s katerimi bi lahko ob primernih študijah razvili popoln športno-rekreacijski center, na žalost pa se finančna sredstva porabljajo za programe, ki ne pokažejo dobrega finančnega učinka. Iz tega je možno razbrati, da potrebujejo delavci, ki se ukvarjajo z načrtovanjem ponudbe, več marketinške izobrazbe, kar bi bilo rešljivo z intenzivnim tečajem turističnega marketinga za vse delavce« (str. 47).

2.1 MARKETING STORITEV Da bi lažje razumeli, ali RTC Krvavec svoje izdelke promovira na pravilen način, je najprej potrebno razjasniti, kaj so dandanes glavni izzivi marketinga storitev. Po besedah dr. Borisa Snoja (Boris Snoj, str. 11, http://www.dmslo.si/media/snoj.pdf) so le-ti sledeči:

- spreminjanje distribucijskih kanalov, spremembe v dostavi storitev (internet),

- razširjanje področij poslovanja podjetij, - povečevanje sodelovanja kupcev/uporabnikov v izvajalnih procesih, - naraščanje pričakovanj v zvezi s kakovostjo življenja, - težnja k trajnejšim odnosom s kupci/uporabniki, oziroma relationship

marketing. Glede na glavne izzive marketinga storitev to seveda pomeni tudi intenziviranje potrebe po znanju marketinga. To pomeni, da morata tako velika trgovinska veriga kot tudi športni center imeti dobro marketinško strategijo in začrtane oglaševalske poti. Kotler (2004, str. 9, http://www.emka.si/management-trzenja-philip-kotler/PR/36179) tako pravi, da je trženje družbeni proces, kjer posamezniki in skupine dobijo, kar potrebujejo in želijo, tako da ustvarjajo, ponudijo in z drugimi svobodno izmenjujejo izdelke in storitve. RTC Krvavec bi lahko pozicionirali na podlagi objektivnega pozicioniranja, saj poudarjamo naravne danosti športnega centra (Čebulj, 2011, str. 18, http://bb.si/doc/diplome/Cebulj_Joze.pdf). Na splošno pa RTC Krvavec za ponujanje svojih storitev in izdelkov uporablja tako večkanalno trženje, kar pomeni, da za svoj namen uporabljajo dve ali več tržnih poti, da bi dosegli enega ali več segmentov odjemalcev. Vključeno je tudi spletno spletno trženje z uporabo digitalnih tehnologij. To dosegajo s pomočjo izdaje spletnega, tiskanega

http://www.dmslo.si/media/snoj.pdf

http://www.emka.si/management-trzenja-philip-kotler/PR/36179

http://www.emka.si/management-trzenja-philip-kotler/PR/36179

http://bb.si/doc/diplome/Cebulj_Joze.pdf



in video promocijskega materiala. Poleg že omenjenih naravnih danosti športnega centra pa RTC Krvavec svojo ponudbo v grobem deli na tri kategorije:

- aktivnosti, - ponudbe za skupine, - paketi.

Aktivnosti se delijo na poletne in zimske, tako pri enih kot pri drugih pa je moč najti vsaj šest različnih dejavnosti, za katere se obiskovalci lahko odločijo. Druga kategorija so ponudbe za skupine, kamor spadajo tudi teambuildingi, družinske aktivnosti, šolske aktivnosti in raznovrstne prireditve (poroke, rojstnodnevne zabave, jubileji, ipd.). Pri ponudbi za skupine lahko zelo dobro vidimo soodvisnost izdelkov s storitvami, kot opozarjata tudi Vukovič in Završnik (Vukovič, Završnik, 2010, https://dk.um.si/Dokument.php?id=69158).Trdita, da v praksi ne smemo preveč ločevati izdelkov in storitev. Kot primer navajata hrano in pijačo, ki ju kupujemo v trgovinah in sta tam tretirani kot izdelek. Enak proizvod se v restavraciji prodaja kot storitev. To pomeni, da so v mnogih primerih potrebni izdelki, da lahko z njimi izvajamo storitve. V primeru RTC Krvavca so izdelki, predvsem infrastruktura športnega centra, v vseh dodatnih aktivnostih integrirani s storitvami, ki jih center ponuja tako v zimskem kot v poletnem času. S tem se segment uporabnikov razširi s športnih navdušencev tudi na poslovni, izobraževalni in družinski kontekst. Zadnja kategorija v ponudbi RTC Krvavec pa so paketi. Paketi so zaokrožena celota dejavnosti, ki jih center ponuja. Zajemajo družinski, aktivni, kolesarski in pohodniški paket. Paketi so odličen način za upravljanje in vodenje uporabnikov, če ne vedo, kaj točno bi v centru počeli. S tem lahko še bolj intenzivno pozicionirajo glavne prednosti in storitve centra ter omogočijo boljšo uporabniško izkušnjo.

https://dk.um.si/Dokument.php?id=69158



3. OPIS OKOLJA 3.1 OMEJITVE Omeniti je potrebno tudi omejitve, ki smo jih srečali med samim pisanjem diplomske naloge. Predvidene omejitve so se nanašale predvsem na pomanjkanje tovrstnih raziskav v Sloveniji in tudi tujini. Pomanjkanje takšnih raziskav v Sloveniji gre pripisati predvsem pomanjkanju resursov in zanimanja za to področje. Ena izmed predpostavk, ki je izhajala iz tega, je bila, da je zadovoljstvo povezano z obiskom smučišča. Tovrstne predpostavke bi lahko z raznimi raziskavami kaj hitro ovrgli, vendar kot smo že omenili, jih je z omenjenega področja zelo malo. Pri samem pisanju smo se opirali na vire s področja marketinga v turizmu, kasnejše ugotovitve in predloge pa izpeljali iz rezultatov anketnega vprašalnika.

3.2 OKOLJE RTC Krvavec je storitveno podjetje usmerjeno v turizem. Deluje na Gorenjskem, v neposredni bližini Cerkelj.

Njihova glavna dejavnost je turizem, natančneje zimsko letni turizem. Glavna ponudba se nanaša na zimo. Večina njihove ponudbe se vrti okoli smučarskega turizma. Med zimsko sezono je poglavitni cilj privabiti in zadržati čim več strank. Pri tem je potrebno omeniti akcije, ki so se vrstile med smučarsko sezono. Omeniti gre predvsem popuste pri otroških vozovnicah ter kupončke za pijačo in prehrano v novi pridobitvi za sezono 2014/2015, hotelom Krvavec. Omenjena pridobitev je znatno prispevala k boljši ponudbi podjetja RTC Krvavec, saj omogoča tudi nudenje prenočišč in prehrane v sklopu podjetja. S tem se je odprla možnost celovite storitve gostom iz tujine, ki so se in se bodo tudi v prihodnje odločili preživeti počitnice na Krvavcu. Trženje omenjenih storitev je potekalo preko radijskih oglasov, televizijskih oglasov ter preko spleta. Spletna stran smučišča Krvavec omogoča tudi spremljanje vremenske napovedi za smučišče, višino snežne odeje ter opise in časovnice prihajajočih dogodkov. Pred pričetkom poletne sezone 2015 so ponudbo razširili z novo kolesarsko stezo od zgornje do spodnje postaje kabinske žičnice. Promocijo so pričeli z dogodkom na koncu smučarske sezone, kjer so premierno predstavili traso proge in na njej priredili tekmovanje. Za varnost samih prog in opreme ob progah je poskrbljeno po sedaj veljavnih predpisih in uredbah, ki veljajo za vsa slovenska smučišča. Med opremo ob progi uvrščamo sistem za zasneževanje prog, razsvetljavo ob sankaški progi, ki poteka preko proge Tiha dolina, ter označbe s številkami prog in njihovo zahtevnostjo. Zaščitna oprema je vidnih barv ter izdelana iz penastih materialov. Same proge so s strani podjetja RTC Krvavec vsak dan po zaključenem obratovanju na novo urejene in zglajene. Urejenost prog je pogojena z več dejavniki, med katerimi izstopajo količina snega, temperature in zahtevnost proge.



Proge lažje zahtevnosti je bistveno lažje optimalno urediti, saj teptalnega stoja ni potrebno dodatno varovati z jeklenicami preko sidrišč. Na smučišču pa je potrebno urediti tudi proge višje zahtevnosti, pri katerih je potrebno več izkušenj upravljalca teptalnega stoja. Med samim urejanjem je potrebno teptalni stroj dodatni varovati preko sidrišča z jeklenico na teptalnem stroju. Urejanje takšnih prog je dolgotrajno in zahtevno, še posebej, ko pogoji niso optimalni. Zimski gostje so v pretežni meri smučarji iz Slovenije, v zadnjem času pa tudi iz Anglije, Hrvaške, Srbije in Madžarske. Manj jih prihaja iz Rusije ter ostalih vzhodnoevropskih držav. Slovenski gostje v veliki večini prihajajo na enodnevno smučanje ali pa se odločijo za celoletno vozovnico, ki jo potem po svojih zmožnostih koristijo tekom celotne sezone. Veliko je tudi otrok, ki prihajajo na zimovanje v okviru šolskih dejavnosti predvsem med počitnicami, v zadnjem času pa tudi preko celotne smučarske sezone. V poletnem delu sezone je med gosti največ slovenskih turistov, ki iščejo sprostitev in mir na gorskem zraku. Poslužujejo se planinarjenja po okoliških vrhovih kot tudi poletnega parka v okviru RTC Krvavec. V porastu je obisk kolesarjev, ki kolesarijo po urejenih poteh na samem smučišču, pa tudi tistih, ki jim je ljubši adrenalinski spust od zgornje do spodnje postaje kabinske žičnice. Omeniti je potrebno tudi gostinsko ponudbo s tradicionalno gorsko prehrano kot so žganci, kislo mleko in še bi lahko naštevali. Tabela 1 prikazuje osnovne podatke družbe RTC Krvavec.

Naziv družbe: Rekreacijsko turistični center Krvavec, d.d.

Sedež družbe: Grad 76, 4207 Cerklje na Gorenjskem

Skrajšan naziv: RTC Krvavec, d.d.

Matična številka

družbe: 5097517

Davčna številka družbe: 75861127

Šifra dejavnosti: 49.392 Obratovanje žičnic

Registracija: Okrožno sodišče v Kranju, vložna številka 10006000, z

dne 30. 06. 1977

Poslovni račun: SKB BANKA: IBAN SI56 0310 0100 3548 229, SWIFT (BIC

koda) SKBASI2X

HRANILNICA LON: IBAN SI56 6000 0000 0136 065, SWIFT

(BIC koda) HLONSI22

Osnovni kapital družbe: 9.343.123 EUR



Število delnic 1.119.493

Lastniška struktura: Unior d.d.: 98,56 %

Mali delničarji: 1,44 %

Zakoniti zastopnik: Srečko Retuznik

Predsednik nadzornega

sveta: Branko Bračko

Tabela 1: Osnovni podatki družbe (vir: RTC Krvavec, d.d.)

Njihova vizija in cilji so sledeči: »Krvavec velja za eno najbolje urejenih in obiskanih smučišč v Sloveniji. S pogledom v naprej bomo z vlaganjem v nove programe dodatne ponudbe ter vlaganjem v nova znanja zaposlenih, ostali in postali privlačni tako pozimi kot poleti, tako domačim kot tujim gostom, posameznikom in družinam. Naš cilj je postati najbolje razvit smučarski center v Sloveniji, ki bo primerljiv s podobnimi centri širom Evrope« (RTC Krvavec, d.d.). Glede svoje strategije pa na spletni strani pojasnjujejo: »Cilj, ki smo si ga zastavili, bomo dosegli z usposobljenimi, ustvarjalnimi ljudmi, ki so pripravljeni sprejemati nove izzive. Prizadevali si bomo:

Usposabljati in motivirati zaposlene in s tem povečati njihov prispevek in pripadnost družbi.

Razvijati nove produkte, ki bodo prispevali k celovitejši ponudbi smučišča in povečali konkurenčnost.

Vstopati na nove prodajne trge in krepiti obstoječe ter s tem povečati tržni delež.

Upoštevati zakonske in druge predpise in s tem doseči visoko varnost na smučišču.

Dosegati rezultate, ki bodo zadovoljevali vse udeležene strani.

S sloganom celotne skupine Unitur »Najdi svoj nasmeh« bomo skupaj rasli in se razvijali, obenem je slogan naša zaveza k dobremu počutju vas - naših obiskovalcev« (RTC Krvavec, d.d.). RTC Krvavec strankam omogoča obilo zimskih in poletnih aktivnosti. Zimske aktivnosti se odvijajo na smučišču, ki ima tudi snežni park za smučarje in deskarje prostega sloga. Na smučišču delujejo tri smučarske šole ter servis z izposojo smučarske opreme. V času obratovanja smučišča je možno tudi snežno kolesarjenje, ob petkih in sobotah zvečer po zaprtju smučišča pa je organizirano nočno sankanje. Pod ostale aktivnosti na snegu pa ponujajo še krpljanje, »airbording« (spuščanje z napihljivo blazino) in spuščanje s snežnimi tubami. V poletni sezoni so obiskovalcem na voljo številne pohodne poti, kolesarski park in poletni park, ki vključuje pustolovski park, vožnjo z gorskimi go-karti, skiroji in tubami, frizbi golf, hojo po vrvi, kolesarsko progo, plezalni stolp, lokostrelstvo in trampolin (RTC Krvavec, n.d.).



4. RAZISKAVA 4.1 PREDSTAVITEV VZORCA Vprašalnik je izpolnilo 337 anketirancev, populacija v naši raziskavi pa so bili obiskovalci Krvavca, ki imajo dostop do spleta, saj je bil vprašalnik objavljen v elektronski obliki na spletni strani 1ka.si.

4.2 POTEK RAZISKAVE Raziskavo smo opravljali v času od 10. januarja do 23. februarja 2015. Povezava do vprašalnika je bila objavljena na Facebook strani smučišča Krvavec. Vprašalnik je obsegal 17 vprašanj. V nadaljevanju bomo predstavili rezultate za vsako vprašanje posebej in testirali postavljene hipoteze.

1. Spol

Spol:

Frequency Percent Valid Percent Cumulative

Percent

Valid

Moški 198 58,8 58,8 58,8

Ženski 139 41,2 41,2 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 2: Struktura anketirancev glede na spol

Slika 1: Struktura anketirancev glede na spol

V raziskavi je sodelovalo 198 moških (58,8 %) in 139 žensk (41,2 %), kot je razvidno s Tabele 2 in Slike 1.



2. V katero starostno skupino spadate?

V katero starostno skupino spadate?


Percent

Valid

do 21 let 63 18,7 18,7 18,7

21 - 40 let 201 59,6 59,6 78,3

41 - 60 let 64 19,0 19,0 97,3

61 let ali več 9 2,7 2,7 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 3: Struktura anketirancev glede na starost

Slika 2: Struktura anketirancev glede na starost

Iz Tabele 3 in Slike 2 je razvidno, da je največ anketirancev starih od 21 do 40 let (59,6 %). Anketirancev starih od 41 do 60 let je 19 %, mlajših od 21 let pa 18,7 %. Najmanj anketirancev je starih 61 let ali več (2,7 %). Čeprav vemo, da na Krvavcu smuča tudi precejšnje število smučarjev starejših od 61 let, pa lahko nizko število anketirancev te starosti pripišemo dejstvu, da je bila anketa elektronska, povezava nanjo pa objavljena na Facebook strani, starejši pa manj pogosto uporabljajo družabna omrežja in internet.



3. V kateri regiji prebivate? (Kohezijska regija.)

V kateri regiji prebivate?


Percent

Valid

Vzhodna Slovenija (MB, CE,

KK, SG, MS,...) 91 27,0 27,0 27,0

Zahodna Slovenija (LJ, KR,

PO, GO, KP,...) 246 73,0 73,0 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 4: Struktura anketirancev glede na regijo

Slika 3: Struktura anketirancev glede na regijo

Večina anketirancev prihaja iz zahodne Slovenije (73 %), iz vzhodne Slovenije pa jih prihaja 27 %, kot to prikazujeta Tabela 4 in Slika 3.



4. Potreba po regijski (terminski, sezonski) smučarski vozovnici, ki bi veljala na nekaterih smučiščih ZAHODNE regije?

Potreba po regijski (terminski, sezonski) smučarski vozovnici, ki bi veljala na

nekaterih smučiščih ZAHODNE regije?


Percent

Valid

Zanimiva ideja 148 43,9 43,9 43,9

Nepotrebno 49 14,5 14,5 58,5

Potrebno 88 26,1 26,1 84,6

Mogoče 52 15,4 15,4 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 5: Struktura anketirancev glede na potrebo po regijski smučarski vozovnici

Slika 4: Struktura anketirancev glede na potrebo po regijski smučarski vozovnici

Kot je razvidno iz Tabele 5 in Slike 4, se sezonska oziroma terminska smučarska vozovnica, ki bi veljala na nekaterih smučiščih zahodne Slovenije, skoraj polovici anketirancev zdi zanimiva ideja (43,9 %). 26,1 % anketirancev meni, da je taka smučarska vozovnica potrebna. Z odgovorom »mogoče« je odgovorilo 15,4 % anketirancev, 14,5 % pa jih meni, da je taka smučarska vozovnica nepotrebna. 5. Smučišče Krvavec kot visokoležeče smučišče ima po večini sneg do konca aprila, vendar se zaradi vprašanja rentabilnosti zapre, še preden sneg skopni. Ali bi bili kot uporabnik sezonske smučarske vozovnice pripravljeni v obdobju spomladanske smuke (zadnje tri tedne v aprilu) karto kupiti po polovični ceni?




Percent

Valid

Da 140 41,5 41,5 41,5

Ne 103 30,6 30,6 72,1

Mogoče 94 27,9 27,9 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 6: Pripravljenost na nakup smučarske vozovnice v času spomladanske smuke

Slika 5: Pripravljenost za nakup smučarske vozovnice v času spomladanske smuke

Smučarsko vozovnico bi v času spomladanske smuke kupilo po polovični ceni 41,5 % anketirancev, čeprav bi bili uporabniki sezonske smučarske vozovnice. Karte ne bi kupilo 30,6 % anketirancev, 27,9 % pa bi jih mogoče kupilo karto. Iz Tabele 6 in Slike 5 tako lahko vidimo, da bi skoraj polovica uporabnikov sezonskih smučarskih vozovnic želela smučati tudi v času spomladanske smuke in bi bili za to pripravljeni kupiti tudi smučarsko karto po polovični ceni, čeprav so pred začetkom sezone že plačali sezonsko karto.



6. Kako ste zadovoljni z urejenostjo prog na smučišču Krvavec? (Lestvica od 1 do 5, pri čemer je 5 najvišja vrednost.) Anketiranci so lahko odgovorili tudi z odgovorom »Ne vem«, saj nekateri na Krvavcu še niso preizkusili vseh prog.

Zadovoljstvo z urejenostjo proge Povprečje

Tiha dolina 4,59

Vrh Krvavca 4,21

Njivice 3,61

Zvoh 4,21

Kriška planina 4,36

Kržišče 3,85

Luža 4,41 Tabela 7: Povprečno zadovoljstvo z urejenostjo prog

Slika 6: Povprečno zadovoljstvo z urejenostjo prog

Smučarji so najbolj zadovoljni z urejenostjo proge Tiha dolina (povprečje 4,59), kot je razvidno iz Tabele 7 in Slike 6. Sledi zadovoljstvo z urejenostjo prog Luža (4,41) in Kriška planina (4,36). Anketiranci so enako zadovoljni z urejenostjo prog Vrh Krvavca in Zvoh (obe povprečji sta 4,21), sledi Kržišče (3,85). Najmanj so zadovoljni z urejenostjo proge Njivice (3,61).



7. Kako ste zadovoljni z osebjem RTC Krvavec? (Lestvica od 1 do 5, pri čemer je 5 najvišja vrednost.)

Zadovoljstvo z osebjem Povprečje

Na spodnji postaji kabinske žičnice 4,52

Na zgornji postaji kabinske žičnice 4,41

Na smučišču 4,59 Tabela 8: Povprečno zadovoljstvo z osebjem

Slika 7: Povprečno zadovoljstvo z osebjem

Anketiranci so s celotnim osebjem RTC Krvavec v povprečju zelo zadovoljni, saj so vsi prejeli visoke rezultate odgovorov, kot je to razvidno iz Tabele 8 in Slike 7. Najbolj pa so zadovoljni z osebjem na smučišču (povprečje 4,59), sledi osebje na spodnji postaji kabinske žičnice (4,52) in osebje na zgornji postaji kabinske žičnice (4,41).



8. Kako ste zadovoljni z varnostjo na smučišču Krvavec? (Lestvica od 1 do 5, pri čemer je 5 najvišja vrednost.) Anketiranci so lahko odgovorili tudi z odgovorom »Ne vem«, saj nekateri na Krvavcu še niso preizkusili vseh prog.

Zadovoljstvo z varnostjo proge Povprečje

Tiha dolina 2,71

Vrh Krvavca 4,12

Njivice 3,81

Zvoh 3,50

Kriška planina 3,91

Kržišče 4,22

Luža 4,75 Tabela 9: Povprečno zadovoljstvo z varnostjo

Slika 8: Povprečno zadovoljstvo z varnostjo

Tabela 9 in Slika 8 prikazujeta, da so smučarji najbolj zadovoljni z varnostjo na progi Luža (povprečje 4,75). To je zelo pomembno in spodbudno, saj je Luža proga, namenjena učenju otrok in začetnikov. Sledi zadovoljstvo z varnostjo na progi Kržišče (4,22), Vrh Krvavca (4,12), Kriška planina (3,91) in Njivice (3,81). Najmanj so smučarji zadovoljni z varnostjo na progah Zvoh (3,50) in Tiha dolina (2,71).



9. Se vam zdi smučišče Krvavec z izboljšavami infrastrukture v preteklih sezonah s ponudbo bližje družinam?

Se vam zdi smučišče Krvavec z izboljšavami infrastrukture v preteklih

sezonah s ponudbo bližje družinam?


Percent

Valid

Da 186 55,2 55,2 55,2

Ne 66 19,6 19,6 74,8

Ne vem 85 25,2 25,2 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 10: Struktura anketirancev glede na odgovor o izboljšavah infrastrukture

Slika 9: Struktura anketirancev glede na odgovor o izboljšavah infrastrukture

Iz Tabele 10 in Slike 9 je razvidno, da večina anketirancev meni, da je smučišče Krvavec z izboljšavami infrastrukture v preteklih sezonah, s ponudbo bližje družinam (55,2 %). 25,2 % udeležencev odgovora na to vprašanje ne ve, 19,6 % anketirancev pa je odgovorilo z »Ne«.



10. Predvsem ob koncih tedna je na smučišču Krvavec veliko živahnega dogajanja in prireditev najrazličnejših tematik. Se katere izmed prireditev udeležite?

Predvsem ob koncih tedna je na smučišču Krvavec veliko živahnega

dogajanja in prireditev najrazličnejših tematik. Se katere izmed prireditev

udeležite?


Percent

Valid

Redno 24 7,1 7,1 7,1

Včasih 217 64,4 64,4 71,5

Nikoli 96 28,5 28,5 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 11: Struktura anketirancev glede na udeležbo na prireditvah

Slika 10: Struktura anketirancev glede na udeležbo na prireditvah

Večina smučarjev se prireditev na smučišču Krvavec udeleži včasih (64,4 %), kot prikazujeta Tabela 11 in Slika 10. 28,5 % smučarjev se nikoli ne udeleži takšnih prireditev, 7,1 % smučarjev pa se takšnih prireditev udeležuje redno.



11. Informacije o dogodkih in prireditvah na smučišču Krvavec najdem preko: Možnih je bilo več odgovorov.

Medij Število odgovorov

Spletna stran RTC Krvavec 140

Družabna omrežja (Facebook) 227

Oglasi na radiu 70

Letaki 29

Reklamni panoji 45

Drugo 4 Tabela 12: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o dogodkih in

prireditvah na smučišču Krvavec

Slika 11: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o dogodkih in

prireditvah na smučišču Krvavec

Največ anketirancev dobi informacije o dogodkih in prireditvah na smučišču Krvavec preko družabnega omrežja Facebook (227 anketirancev), kot je to razvidno iz Tabele 12 in Slike 11. Na spletni strani RTC Krvavec dobi takšne informacije 140 anketirancev, 70 jih dobi takšne informacije prek oglasov na radiu, 45 prek reklamnih panojev, 29 anketirancev pa preko letakov. 4 anketiranci so izbrali odgovor »drugo« in vsi štirje so dopisali, da dobijo informacije o dogodkih in prireditvah na smučišču Krvavec preko svojih prijateljev ali sorodnikov.



12. Kako ste zadovoljni s turistično ponudbo na smučišču Krvavec? (Lestvica od 1 do 5, pri čemer je 5 najvišja vrednost.) Anketiranci so lahko odgovorili tudi z odgovorom »Ne vem«, saj nekateri na Krvavcu še niso preizkusili turističnih ponudb pri vseh ponudnikih.

Zadovoljstvo s turistično ponudbo Povprečje

Ponudba v hotelu Krvavec 4,52

Ponudba na Plaži 4,63

Ponudba v brunarici Sonček 4,35

Ponudba v koči Rozka 4,43

Ponudba v koči Kekec 4,21

Ponudba na Sladki terasi 4,17

Ponudba na turistični kmetiji Viženčar 4,21

Ponudba na turistični kmetiji Florjan 4,32

Ponudba v penzionu Tia 4,45 Tabela 13: Povprečno zadovoljstvo s turistično ponudbo

Slika 12: Povprečno zadovoljstvo s turistično ponudbo

Kot je razvidno iz Tabele 13 in Slike 12, so anketiranci najbolj zadovoljni s ponudbo na Plaži (povprečje 4,63). Najmanj so zadovoljni s ponudbo na Sladki terasi (4,17), vendar je to še vedno visok rezultat.



13. Kot večdnevni turisti bi za čas vaših smučarskih počitnic bivali:

Kot večdnevni turisti bi za čas vaših smučarskih počitnic bivali:


Percent

Valid

Na smučišču 263 78,0 78,0 78,0

V dolini (Cerklje na

Gorenjskem) 55 16,3 16,3 94,4

V okoliških mestih (Kranj,

Ljubljana) 13 3,9 3,9 98,2

V okoliških turističnih

središčih (Bled) 6 1,8 1,8 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 14: Struktura anketirancev glede na nastanitev na smučarskih počitnicah

Slika 13: Struktura anketirancev glede na nastanitev na smučarskih počitnicah

Kot je razvidno iz Tabele 14 in Slike 13, bi velika večina anketirancev v času svojih smučarskih počitnic najraje bivala na smučišču (78 %). Ta odgovor je pričakovan, saj bivanje na smučišču pomeni čudovit razgled, predvsem pa prihranek časa, saj smo zjutraj že takoj na smučišču in svojega časa ne porabljamo z vožnjo do smučišča in vzpenjanje z nihalko. 16,3 % anketirancev bi bivalo v dolini, 3,9 % anketirancev v okoliških mestih, le 1,8 % anketirancev pa bi bivalo v okoliških turističnih središčih.



14. Za kakšen tip nastanitve bi se kot večdnevni turisti odločili za čas vaših smučarskih počitnic? Možnih je bilo več odgovorov.

Tip nastanitve Število

Soba 56

Hotel 139

Wellness center 76

Samostojna koča 88

Penzion 151

Drugo 3 Tabela 15: Tip nastanitve

Slika 14: Tip nastanitve

Iz Tabele 15 in Slike 14 razberemo, da bi se največ anketirancev pri večdnevnih počitnicah odločilo za bivanje v penzionu (151 anketirancev). 139 anketirancev bi najraje bivalo v hotelu, 88 v samostojni koči, 76 bi se jih odločilo za wellness center in 56 za sobo. Trije anketiranci so dopisali še svoj odgovor in sicer bi želeli bivati v igluju. Krvavec je v preteklih sezonah ponujal tudi Eskimsko vas s postavljenimi igluji, očitno bi nekaj navdušencev tovrstno ponudbo želelo tudi v prihodnje.



15. Krvavec vse bolj razvija ponudbo v poletni turistični sezoni. Poznate poletno turistično ponudbo Krvavca?

Krvavec vse bolj razvija ponudbo v poletni turistični sezoni. Poznate poletno

turistično ponudbo Krvavca?


Percent

Valid

Da 215 63,8 63,8 63,8

Ne 92 27,3 27,3 91,1

Me ne zanima 30 8,9 8,9 100,0

Total 337 100,0 100,0

Tabela 16: Seznanjenost s poletno turistično ponudbo

Slika 15: Seznanjenost s poletno turistično ponudbo

Kot je razvidno iz Tabele 16 in Slike 15, večina anketirancev pozna poletno turistično ponudbo Krvavca (63,8 %). 27,3 % anketirancev poletne turistične ponudbe ne pozna, 8,9 % pa jih je odgovorilo z odgovorom »Me ne zanima«. Če so anketiranci na zgornje vprašanje odgovorili z »Da«, so odgovarjali na naslednje, 16. vprašanje, sicer pa so naslednje vprašanje preskočili, in so odgovarjali samo še na zadnje, 17. vprašanje. 16. Kako ste zadovoljni s poletno ponudbo Krvavca? (Lestvica od 1 do 5, pri čemer je 5 najvišja vrednost.) Na to vprašanje je odgovarjalo 215 anketirancev, torej tisti anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z »Da«.



Anketiranci so lahko odgovorili tudi z odgovorom »Ne vem«, saj nekateri še niso preizkusili celotne poletne ponudbe na Krvavcu.

Zadovoljstvo s poletno ponudbo Povprečje

Poletni park 4,41

Kolesarske poti 2,75

Pohodne poti 4,31

Gostinska ponudba 3,97 Tabela 17: Zadovoljstvo s poletno ponudbo

Slika 16: Zadovoljstvo s poletno ponudbo

Anketiranci so pri poletni ponudbi na Krvavcu najbolj zadovoljni s poletnim parkom (povprečje 4,41). Zelo so zadovoljni tudi s pohodnimi potmi (4,31) in gostinsko ponudbo (3,97). Najslabšo oceno so dobile kolesarske poti (povprečje 2,75), kar prikazujeta Tabela 17 in Slika 16. 17. Kje najdete informacije o turistični ponudbi Krvavca tako v zimskih kot tudi poletnih mesecih? Možnih je bilo več odgovorov, na to vprašanje so odgovarjali vsi anketiranci.

Medij Število

Spletna stran RTC Krvavec 205

Družabna omrežja (Facebook) 119

Oglasi na radiu 65

Letaki 34

Reklamni panoji 51

Drugo 7 Tabela 18: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o turistični ponudbi

Krvavca



Slika 17: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o turistični ponudbi

Krvavca

Največ anketirancev najde informacije o turistični ponudbi Krvavca, tako v zimskih kot tudi poletnih mesecih, na spletni strani RTC Krvavec (205 anketirancev), kar je razvidno iz Tabele 18 in Slike 17. 119 anketirancev najde takšne informacije na družabnem omrežju Facebook, 65 preko oglasov na radiu, 51 preko reklamnih panojev in 34 z letakov. 7 anketirancev je odgovorilo z odgovorom »Drugo«, vsi od teh sedmih pa so napisali, da informacije o turistični ponudbi Krvavca dobijo od prijateljev ali sorodnikov.



4.3 OBRAZLOŽITEV HIPOTEZ Za testiranje vseh petih hipotez bomo uporabili univariatno analizo.

Hipoteza 1: Smučarji so zelo zadovoljni z urejenostjo proge Tiha dolina.

Slika 18: Povprečno zadovoljstvo z urejenostjo prog

Hipotezo 1 sprejmemo. Pri odgovoru »Tiha dolina« je najvišje povprečje in sicer 4,59, torej so smučarji zelo zadovoljni z urejenostjo proge Tiha dolina, kot to prikazuje Slika 18.

Hipoteza 2: Smučarji so najbolj nezadovoljni z varnostjo na progi Njivice.

Slika 19: Povprečno zadovoljstvo z varnostjo



Hipotezo 2 zavrnemo. Smučarji so najbolj nezadovoljni z varnostjo na progi Tiha dolina (povprečje 2,71), kar prikazuje Slika 19.

Hipoteza 3: Zadovoljstvo turistov s turistično ponudbo se ne razlikuje po

ponudnikih za več kot 0,7 odstotne točke na 5-stopenjski lestvici.

Slika 20: Zadovoljstvo s turistično ponudbo

Hipotezo 3 sprejmemo. Da lahko preverimo tretjo hipotezo moramo vzeti najvišje in najnižje povprečje zadovoljstva iz Slike 20, torej 4,63 in 4,17. Razlika med tema povprečjema je 0,46, kar je manj kot 0,7. Hipoteza 4: Uporabniki poletne ponudbe so najbolj zadovoljni s pohodnimi

potmi. Slika 21: Zadovoljstvo s poletno ponudbo



Hipotezo 4 zavrnemo. Potrošniki so pri poletni ponudbi Krvavca najbolj zadovoljni s poletnim parkom (povprečje 4,41), kar prikazuje Slika 21.



5. REŠITVE 5.1 VARNOST PROG NA SMUČIŠČU KRVAVEC Varnost na progah je zagotovo eden izmed najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na obisk smučišča. Smučanje in deskanje na snegu lahko uvrščamo med ekstremne športe, kjer so poškodbe pogoste, želimo pa jih omejiti v največji meri. Za nekatere poškodbe je smučar lahko kriv sam, do poškodb ali nesreč pa lahko pride tudi zaradi drugih dejavnikov. Vzroke za nesreče in poškodbe na smučiščih lahko delimo na tiste, ki so povezane s samim smučarjem, in tiste, ki so povezane s smučiščem. Seveda pa se obe skupini vzrokov medsebojno prepletata. Vzroki za nesreče in poškodbe, ki so povezani s smučarjem:

Precenitev svojega znanja. Na smučišču so proge različnih težavnosti, ki se razlikujejo glede na naklon. Zaradi dokazovanja sebi ali drugim, se smučar odpravi na progo, ki ji ni kos.

Slaba fizična pripravljenost. Veliko smučarjev se na smučišče odpravi le nekajkrat v sezoni, čez leto pa se ne ukvarjajo z nobenim športom in tako niso fizično pripravljeni. Večina želi svojo celodnevno smučarsko vozovnico izkoristiti v celoti, 7-urno smučanje ali deskanje pa je precejšen napor tudi za dobro pripravljene športnike. Ko je telo utrujeno, se ne more več hitro odzivati (prilagoditev na teren, drugo podlago ali pa hitro zaviranje, ko pred njih zapelje drug smučar), sledijo padci ali trki z drugimi smučarji.

Nespoštovanje pravil na smučišču. 10 FIS pravil določa obnašanje smučarjev na smučiščih, kot so na primer obzirnost do drugega, izbira smučine, prehitevanje, ustavljanje, vzpenjanje, sestopanje, upoštevanje označb … (Združenje slovenskih žičničarjev - GIZ, n.d.).

Zloraba alkohola ali drog. Na vsakem smučišču še vedno prodajajo vse vrste alkoholnih pijač, pijani smučarji pa ogrožajo tako sebe kot druge.

Vzroki za nesreče in poškodbe, ki so povezani s smučiščem:

Ozke proge. V primerjavi s smučišči v drugih državah so proge na naših smučiščih zelo ozke. Ob vikendih ali šolskih počitnicah se na »ozkih grlih« smučarskih prog nabere velika gostota smučarjev. Na širokih progah bi se smučarji bolj enakomerno porazdelili.

Slaba snežna podlaga. Najboljša podlaga na smučišču je seveda naraven sneg. Zaradi premalo padavin v zadnjih zimah se zelo pogosto naraven sneg kombinira s tehničnim oziroma umetnim snegom. Sama kombinacija je za smučarje še vedno ugodna, vendar je nekoliko trša. Tehnični sneg je zaradi drugačne sestave kristalov trši in s tem bolj nagnjen k poledenelosti. Ledena podlaga skupaj z nenabrušenimi smučmi ali snežnimi deskami oziroma neizkušenimi smučarji je klasičen razlog za padce. Snežna podlaga, iz katere gledajo kamni, je prav tako nevarna, saj je razlog za hitre spremembe smeri smučarjev, ki se želijo izogniti kamnom.

Slabe označbe. Pri naklonu oziroma težavnosti proge se uporabljajo tri mednarodne označbe za proge. Z modro so označene najlažje proge, primerne za začetnike in malo slabše smučarje. Rdeče proge so že nekoliko zahtevnejše in so bolj primerne za smučarje z nekaj več znanja. Najtežje



oziroma najbolj strme proge so označene s črno barvo. Črne proge so namenjene dobrim smučarjem in tekmovalcem, za začetnike pa so popolnoma prezahtevne in zato tudi nevarne. V primeru slabih označb na smučišču se smučar tako lahko po nesreči spusti po progi, ki je zanj prezahtevna.

Anketiranci so za najbolj varno izbrali progo Luža. Potrebno je omeniti, da je to modra proga, ki je ločena od ostalega smučišča in zato najbolj primerna za prve zavoje na snegu. Otroci in začetniki so na smučišču najbolj ogrožena skupina, zato je zelo pomembno, da je njihova proga kar se da varna. Presenetljivo so anketiranci kot drugo najvarnejšo progo izbrali rdečo in sicer progo Vrh Krvavca. Vrh Krvavca je dolga proga z zelo širokim prvim delom, ki se kasneje razdeli. Sama proga je zelo pregledna in urejena. Za najnevarnejšo progo so stranke izbrale progo Tiha dolina, ki je rdeče barve. Proga je zelo obremenjena in prične z obratovanjem prva. Na progi je moč najti smučarje vseh nivojev znanja, na žalost tudi take, ki so precenili svoje znanje, in zato prihaja do nesreč. Predlagane rešitve za izboljšanje varnosti:

Ozaveščanje smučarjev. V zadnjih letih se povečuje povpraševanje po delavnicah varnega smučanja, vendar je tega v začetnih fazah (športni dnevi osnovnih in srednjih šol) še vedno premalo. Smučarje bi bilo potrebno že zgodaj naučiti varnega smučanja in obnašanja na progah. Tako kot že v vrtcih učijo pravilnega obnašanja v prometu, bi lahko kakšno uro namenili tudi pravilnemu in varnemu obnašanju na smučišču. Pred vsakim športnim dnevom osnovnih in srednjih šol bi zaposleni na smučišču šolarjem na kratko predstavil 10 FIS pravil. Tabla s FIS pravili bi morala biti na več krajih po smučišču, vsekakor pa pred vstopom v kabinsko žičnico. Najbolje pa bi bilo, če bi bila pravila obešena v vsaki kabini žičnice in to v vsaj treh jezikih, saj so obiskovalci Krvavca velikokrat tudi tujci. Predlagamo prevod pravil v hrvaščino in angleščino. Pomemben prispevek k sami varnosti prispevajo tudi smučarske šole, ki s svojo prisotnostjo na smučišču dajejo zgled ostalim smučarjem, vendar bi bilo po našem mnenju s strani učiteljev smučanja potrebno dati še več poudarka na kulturo smučanja.

Boljše označbe. Na samem smučišču bi po našem mnenju moralo biti več tabel oziroma panojev z opozorili o samem naklonu in zahtevnosti proge, kot tudi več osebja, ki bi smučarjem svetovalo o pravi izbiri proge glede na njihov nivo znanja. Zemljevid smučišča bi moral biti natisnjen na vsaki karti, saj smučarji, ki so na Krvavcu prvič, morda ne znajo najti primernih prog zase in priti do tja. Na spletni strani bi bil lahko interaktivni zemljevid smučišča, ki bi s klikom na posamezno progo napisal vse podatke o progi ter za koga je primerna.

Razširitev prog. Pri morebitni širitvi smučišča v prihodnosti bi bilo pametno najožje proge razširiti.

Več nadzornikov na smučišču. Ob vikendih in šolskih počitnicah bi moralo biti na smučišču prisotnih več nadzornikov. Predlagamo, da bi en nadzornik lahko pokrival največ dve progi. Nadzorniki bi smučarje opozarjali in jih spodbujali k varni vožnji ter strpnosti. Opravljali bi tudi alkoteste, saj pijani smučarji ogrožajo druge smučarje tako kot pijani vozniki ogrožajo ostale udeležence v prometu.



5.2 PREFERENCE GOSTOV V POLETNI SEZONI Tudi v poletni sezoni Krvavec ponuja gostom obilo aktivnosti. Med najpomembnejše sodijo poletni park, pohodne poti in kolesarske poti. Poletni park obratuje od 1. julija 2011, na voljo pa je 10 aktivnosti:

Slika 22: Pustolovski park na Krvavcu (vir: Krvavec, d.d.)

1. Pustolovski park, ki ga prikazuje Slika 22. »Zabava za vso družino temelji na pustolovskem popotovanju na posebej za to prirejenem poligonu, ki je v obliki avanturistične poti zgrajen skozi gozd. Poligon med seboj povezuje drevesa, med katerimi so postavljene različne plezalne pustolovščine in naprave različnih težavnostnih stopenj, ki jih udeleženci premagujejo in se na njih zabavajo« (RTC Krvavec, d.d.).

Slika 23: Spust z gorskimi go-karti in skiroji na Krvavcu (vir: Krvavec, d.d.)

2. in 3. Spust z gorskimi go-karti in skiroji, ki ju prikazuje Slika 23. »Zabaven spust po makadamski progi sede z atraktivnimi gorskimi karti ali stoje z gorskimi skiroji. Verjetno najbolj atraktivna igrala Poletnega parka, vsekakor pa aktivnost, ki je ne smete izpustiti« (RTC Krvavec, d.d.).



4. Spust s tubami. »Na začetek steze vas pripelje tekoči trak, sledi zabave in veselja poln spust s tubo oz. zračno blazino po 100 m dolgi vijugasti stezi« (RTC Krvavec, d.d.).

Slika 24: Frizbi golf na Krvavcu (vir: Krvavec, d.d.)

5. Frizbi golf, ki ga prikazuje Slika 24. »Različna igralna polja, podobna golfskemu igrišču. Ciljno luknjo predstavlja palica in obroč, objet z verigo, v katero je potrebno s čim manj poizkusi vreči frizbi« (RTC Krvavec, d.d.). 6. Slackline. »Atraktiven poligon, sestavljen iz elastičnih vrvi, napetih med drevesi, 40-50 cm nad tlemi. Udeleženci poskušajo poligon premagati brez kakršnegakoli dotika tal. Aktivnost zagotavlja obilico zabave, je popolnoma varna in razvija motorično gibalne spretnosti« (RTC Krvavec, d.d.). 7. Scott trail kolesarska proga. »Razgibana proga Scott Trail za spust z gorskimi kolesi je speljana skozi gozd, vsebuje različne terenske oblike z grbinami in bandami manjše zahtevnosti, tako je primerna za širši krog kolesarjev, tudi za otroke od 12. leta dalje« (RTC Krvavec, d.d.).

Slika 25: Plezalni stolp na Krvavcu (vir: Krvavec, d.d.)

8. Plezalni stolp, ki ga prikazuje Slika 25. »Plezalni stolp obiskovalcem omogoča zabaven preizkus v športnem plezanju. Stolp sestavljajo štiri stranice različnih zahtevnosti, od najlažjih do najtežjih smeri« (RTC Krvavec, d.d.).

http://www.rtc-krvavec.si/si/2178#proga-rock



9. Trampolin. »Skakalec na trampolinu dosega višino, ki omogoča atraktivne poskuse in visoke skoke« (RTC Krvavec, d.d.). 10. Lokostrelstvo. »Lokostrelski poligon z različnimi tarčami, primeren za skupine ali posameznike, vendar vedno pod nadzorom inštruktorja (RTC Krvavec, d.d.). Na Krvavcu je tudi veliko urejenih pohodnih poti. Na spletni strani RTC Krvavec si pohodniki lahko še pred izletom pogledajo predlagane ture, ki so opisane s trajanjem, težavnostjo, potekom in priporočljivo pohodniško opremo, kot to prikazuje Slika 26. Za vsako turo si lahko tudi prenesejo zemljevid.

Slika 26: Prikaz tur na spletni strani (vir: RTC Krvavec, d.d.)

Anketiranci so pri poletni ponudbi na Krvavcu najbolj zadovoljni s poletnim parkom, zelo so zadovoljni tudi s pohodnimi potmi in gostinsko ponudbo. Najslabšo oceno so dobile kolesarske poti. Potrebno je omeniti, da je bila anketa izvedena v začetku leta 2015, s poletno sezono 2015 pa so na Krvavcu odprli novo gorsko kolesarsko progo Rock'n'Flow trail, ki je požela navdušenje. »Gorsko kolesarska proga Rock'n'Flow trail med zgornjo in spodnjo postajo kabinske žičnice je namenjena vsem tistim, ki obožujete dolge spuste in se ne želite vzpenjati na lasten pogon. Speljana je po dinamičnem terenu in zasnovana tako, da je namenjena širšemu krogu gorskih kolesarjev, s svojimi 850 m višinske razlike pa zadovolji tudi najbolj zahtevne. Konfiguracija proge ob večji hitrosti omogoča drznejše vožnje čez bande in skoke čez valove. Na grbinah in skakalnicah ob počasnejši vožnji ostanejo kolesarji v stiku s podlago, kar omogoča varno uživanje pri adrenalina polnem spustu skozi gozd« (RTC Krvavec, n.d.). Da bodo gosti še naprej tako zadovoljni s poletnim parkom, je potrebno poskrbeti za varno in zabavno uporabo parka ter prijazne delavce v parku. Vsako drugo sezono bi v parku lahko ponudili kakšno novo aktivnost, da se vsakoletni obiskovalci poletnega parka ne naveličajo. Pri pohodnih poteh je potrebno skrbeti za dobro označenost, za urejenost in čistočo pa najbolj lahko poskrbijo pohodniki sami in vse smeti tudi odnesejo s seboj v dolino. Na spletni strani bi bilo lahko predstavljenih še več pohodniških tur. Ugotovljeno zadovoljstvo s kolesarskimi potmi za letošnjo poletno sezono ni več relevantno, saj so v maju 2015 na Krvavcu odprli novo kolesarsko progo. Če bi želeli izvedeti trenutno zadovoljstvo s





kolesarskimi potmi, bi bilo potrebno anketo izvesti še enkrat po koncu poletne sezone 2015.



5.3 UREJENOST PROG SKOZI OČI VODSTVA IN STRANK Na urejenost smučarskih prog oziroma kvaliteto snežne podlage vpliva več dejavnikov:

Debelina snežne odeje. Zadostna količina snega prekrije naravno podlago; če je snežna odeja dovolj debela, iz nje ne kukajo trava, kamni ali skale.

Vlažnost zraka in temperatura. Vlogo vlage v zraku bi najlažje opisali kot vezivo med snežnimi kristali. Suh zrak predstavlja težave pri urejanju, saj je sneg težko poteptati do želene čvrstosti. Preveč vlage v kombinaciji z visokimi temperaturami čez dan in nizkimi ponoči pa pomeni poledenelo podlago, ki je za smučarje lahko nevarna, vsekakor pa je neprijetna. Tudi temperatura je pomemben element kvalitetne priprave proge. Ugodna temperatura je tudi pogoj za izdelavo tehničnega oziroma umetnega snega. Previsoke temperature onemogočajo izdelavo, prav tako pa tudi prenizke.

Izkušnje upravljalcev teptalnih strojev. Neizkušen upravljalec teptalnega stroja ne more optimalno pripraviti proge.

Število smučarjev na smučišču. Ob vikendih, praznikih in šolskih počitnicah je število smučarjev na smučiščih veliko večje kot ob delavnikih, zato se tudi snežna podlaga mnogo hitreje uniči. Na progah nastanejo kupi, ki so včasih visoki tudi do 50 cm. Smučanje po taki progi je res neprijetno.

Za mnenje smo povprašali namestnika direktorja RTC Krvavec gospoda Uroša Zupana, ki nam je povedal sledeče: »Mi se seveda trudimo, da so vse proge enako dobro urejene, glavni kriteriji za to, da je kakšna proga bolje in kakšna slabše urejena, pa so predvsem povezani z vremenskimi razmerami in lego proge. Vsekakor je težje dobro urediti progo, ki je na prisojni legi in se ob močnem soncu in višjih temperaturah hitro omehča in s tem jo je kasneje tudi težje pripraviti za naslednji dan. Težje za urediti so tako proge 9, 10 ter 11. Zelo zahtevni za urejanje pa sta progi 16 in 19, predvsem zaradi strmega terena.«



Slika 27: Shema smučišča Krvavec (vir: RTC Krvavec, d.d.)

Kot je razvidno iz Slike 27, je proga 9 lahka proga ob dvosedežnici Kriška planina, progi 10 in 11 pa sta srednje težki, rdeči progi. Progi 16 in 19 sta najbolj strmi in najtežji, črni progi na smučišču Krvavec, nahajata pa se pod dvosedežnicama Njivice. Urejenost prog skozi oči strank se ni bistveno razlikovala od pogleda vodstva na dotično temo. Za najbolj urejeno progo so smučarji izbrali progo Tiha dolina. Tiha dolina je proga, ki se jo med prvimi zasneži in pripravi za obratovanje. Progo Njivice so stranke označile kot najmanj urejeno, kar ne preseneča, saj je proga Njivice označena s črno barvo. Presenetljivo dobro se smučarjem zdi urejena proga Zvoh, ki je navkljub črni barvi po mnenju strank med najbolje urejenimi progami na smučišču. Predlagane rešitve za izboljšanje urejenosti prog:

Brez kamnov na progah. Nihče si ne želi uničiti smuči ali snežne deske na kamnih. Smučarske proge naj se odpre šele, ko je snežna podlaga dovolj debela. Stanje prog je treba redno pregledovati, če se na progi pojavijo kopnine s kamni, naj se pred njih postavi opozorilne znake, da se jim smučarji lahko izognejo. Če je potrebno, naj se kamne iz snega ročno pobira.

Brez ledenih plošč na progah. Ledene plošče so za smučarje lahko nevarne. Kot smo že omenili, je ledena podlaga skupaj z nenabrušenimi smučmi ali snežnimi deskami oziroma neizkušenimi smučarji pogost razlog za padce.

Izobraževanje upravljalcev teptalnih strojev. Od njih je v veliki meri odvisna kvalitetna ureditev proge. Na tem področju bi bilo po našem mnenju potrebno več narediti na sodelovanju med smučišči tako v Sloveniji, kot tudi tujini. S sodelovanjem bi si lahko upravljalci teptalnih strojev izmenjavali izkušnje, poglede, mnenja in dobre prakse. S tem bi pridobili bolj izkušeno bazo upravljalcev, kar bi prispevalo k boljši



urejenosti prog. Izkušena baza upravljalcev bi kasneje lahko tudi bolje predajala svoje znanje novim, saj bi jim lahko posredovala več informacij, jim pokazala več prijemov in z njimi delila več izkušenj, po možnosti tudi iz tujine.

Urejanje smučišča sredi obratovanja. Ker snežna podlaga na nekaterih progah ob velikem številu smučarjev popusti še pred koncem obratovanja smučišča, bi lahko te proge s teptalnimi stroji uredili tudi enkrat med obratovanjem smučišča, recimo v času med dopoldansko in popoldansko smuko. Seveda ne bi smeli zapreti vseh prog potrebnih urejanja naenkrat, najbolj obremenjene proge bi zapirali in urejali postopoma. Ko bi se eno progo uredilo in odprlo nazaj za smučarje, bi se zaprlo in uredilo naslednjo. Ob vikendih, praznikih in počitnicah v času popoldanske smuke popusti podlaga na vseh bolj obremenjenih progah. Te proge postanejo polne kupov iz snega in neprijetne za smučanje. Zato se za nakup popoldanske vozovnice ne odloča veliko ljudi, saj vedo, da jih bo pričakala slaba podlaga na progah. Večina smučarjev se potrudi, da je na smučišču čim bolj zgodaj, saj vedo, da jih takrat pričaka najboljša podlaga. Če bi najbolj obremenjene proge uredili s teptalnimi stroji tudi med obratovanjem, bi se povečala tudi prodaja popoldanskih smučarskih vozovnic. Nekateri se na smučanje ne morejo odpraviti dopoldan, bi pa z veseljem prišli smučat popoldan, če bi le bile tudi takrat proge kvalitetne.

5.4 RAZKORAK MED PRIČAKOVANIM OBISKOM SMUČIŠČA TER DEJANSKIM OBISKOM

Pričakovan obisk smučišča Krvavec je 180.000 smučarjev na sezono. Oglejmo si obisk smučišča v zadnjih petih sezonah, ki ga prikazuje Tabela 20.

Sezona Obisk smučišča (število smučarjev)

2010/2011 152.000

2011/2012 148.000

2012/2013 175.000

2013/2014 148.000

2014/2015 175.000

Tabela 19: Obisk smučišča v zadnjih 5 sezonah

Opazimo lahko, da v zadnjih petih sezonah niti enkrat ni bil dosežen pričakovan obisk 180.000 smučarjev. Temu pričakovanemu obisku sta se najbolj približali sezoni 2012/2013 in pretekla sezona 2014/2015 s 175.000 smučarji. Najslabša je bila sezona 2011/2012 z le 148.000 smučarji. Opredeliti je potrebno vzroke, ki vplivajo na obisk smučišča in najti rešitve za tiste vzroke, na katere imamo vpliv. Kaj vpliva na obisk smučišča:

Začetek in konec smučarske sezone. Več ima smučišče obratovalnih dni, večji obisk se lahko pričakuje na sezonski ravni. V času spomladanske smuke je obisk vedno precej manjši kot na začetku sezone, ko vsi smučarji komaj čakajo, da se podajo na bele strmine, torej je vsem v interesu, da se smučišča čim prej odprejo. Najbolj optimalna bi bila otvoritev že v



zadnjem tednu novembra ali pa čim prej v decembru. V zadnjih nekaj sezonah smo zaradi milih zim brez snega priča otvoritvam smučišč šele okoli božičnih praznikov, kar pa je že zelo pozno.

Število odprtih prog. Če je na smučišču odprtih zelo malo prog, se smučarji raje odpravijo na smučišča, kjer je odprtih več prog.

Urejenost prog. Smučarji pričakujejo odlično snežno podlago brez kamenja.

Varnost prog. Če se smučarji na smučišču ne bodo počutili varno, bodo naslednjič šli raje kam drugam.

Vreme. Če je med vikendi in prazniki slabo vreme s sneženjem ali celo dežjem in vetrom, lahko pričakujemo manjši obisk. Smučarji imajo radi sončne dneve brez vetra, pa tudi prenizke temperature jih motijo.

Cena smučarskih vozovnic. Smučarji se pritožujejo nad visokimi cenami vozovnic in pravijo, da so v primerjavi s tujimi smučišči močno pretirane, saj tuja smučišča za le malo višjo ceno vozovnic nudijo precej več kilometrov prog.

Različne sezonske vozovnice. Krvavec že nekaj sezon ponuja zelo ugodno letno vozovnico, ki omogoča smučanje samo med tednom in ne med vikendi ter prazniki. Ta vozovnica je pravi hit med študenti in upokojenci, ki si smučanje med tednom časovno lahko privoščijo.

Dodatna ponudba in dogodki. Smučarje privabi tudi zanimiva dodatna ponudba (npr. nočno sankanje, vožnja s snežnimi kolesi, spuščanje s tubami …) ter zanimivi dogodki.

Na dejavnike kot sta vreme in debelina snežne odeje (ki je pomembna za odprtje smučišča), nimamo vpliva. Na čim prejšnje odprtje smučišča lahko deloma vplivamo le tako, da vsak možen trenutek izkoristimo za izdelavo tehničnega snega. Na druge dejavnike pa lahko vplivamo. Predloge za še boljšo varnost in urejenost prog smo predstavili že v prejšnjih poglavjih. Cene smučarskih vozovnic so se v zadnjih sezonah poviševale. Ker očitno do znižanja cen smučarskih vozovnic ne bo prišlo, pa predlagamo vsaj različne tipe dnevnih vozovnic. Predlagamo enotno dnevno smučarsko vozovnico, ki bo veljala za vse starostne skupine, vendar le med tednom, ne pa ob nedeljah in praznikih. Ta vozovnica bi imela občutno nižjo ceno kot tiste dnevne vozovnice, ki so veljavne med vikendi in prazniki. Na ta način bi privabili smučarje na smučišče med tednom (seveda tiste, ki si to časovno lahko privoščijo), ti smučarji pa zato ne bi delali dodatne gneče med vikendi, saj bi se jim seveda bolj izplačalo smučišče obiskovati med tednom. S tem bi deloma tudi razbremenili gnečo med vikendi. Ugodna letna vozovnica, ki je veljavna le med tednom, ne pa med vikendi in prazniki, je bila dobra ideja in naj ostane v taki obliki tudi v prihodnje. Za smučarje začetnike, ki smučajo samo po progi Luža, je dnevna vozovnica močno predraga. Ti začetniki ne potrebujejo vozovnice za celotno smučišče, saj po ostalih progah še ne morejo smučati. Predlagamo smučarsko vozovnico, ki bo veljala samo za kabinsko žičnico in progo Luža. Tako bi se za obisk smučišča odločili tudi odrasli začetniki, ki se sedaj raje zapeljejo na manjša smučišča, ki imajo nižje cene vozovnic. Tudi za družine bi bila takšna vozovnica bolj prijazna. Za otroke, ki delajo šele prve zavoje na snegu, bi tako kupili to novo vozovnico. Tudi s to vozovnico bi imeli smučarji dostop do gostinske ponudbe, saj je brunarica Sonček čisto zraven proge Luža.



Nočna smuka. Krvavec ne nudi nočne smuke, čeprav si jo večina smučarjev želi. Ljubljančani željni nočne smuke se morajo odpeljati do smučišča Stari vrh, ker pa to smučišče v zadnjih sezonah nima prav veliko obratovalnih dni, jim preostanejo samo še veliko bolj oddaljena smučišča. Če bi Krvavec nudil tudi nočno smuko, bi smučarji iz Ljubljane in okolice končno v bližini dobili možnost za nočno smuko, ki bi bila na voljo vso smučarsko sezono. Za nočno smuko predlagamo ureditev prog Tiha dolina in Luža. Menimo, da bi bila ureditev ostalih prog za nočno smuko prezahtevna in predraga. Proga Luža je primerna za otroke in začetnike, proga Tiha dolina pa za malo boljše smučarje, tako bi z le dvema progama pokrili večji del smučarjev. Krvavec že sedaj nudi obilo dodatne zimske ponudbe, na smučišču pa se zvrstijo tudi različni zanimivi dogodki. Potrebno je poskrbeti le za dobro promocijo, da za ponudbo in dogodke izve čim več ljudi. Športni dnevi. Krvavec naj osnovnim in srednjim šolam ponudi tako ugodne smučarske vozovnice za skupine, da se jim bo bolj izplačalo oditi na Krvavec kot pa na druga smučišča. Veliko srednjih šol športne dneve organizira na smučiščih v Avstriji in škoda je, da naše šole denar nosijo drugam.



6. ZAKLJUČEK Z izdelavo diplomske naloge smo osvetlili problem, ki ga ni še nihče do sedaj. Pri pregledu in študiju literature smo ugotovili, da je literature na temo marketinga v športu ogromno (tako v tujih jezikih kot v slovenščini), še več pa na temo marketinga v turizmu. Raziskav, ki bi se osredotočale na marketing smučarskih središč, v Sloveniji primanjkuje, nanašajo pa se samo na večja smučarska središča (na Roglo, Krvavec in Vogel). Nobena do sedaj izdelana raziskava v Sloveniji se na to temo ni osredotočala tako, da bi se na marketing smučišč gledalo tudi z očmi potrošnika - da bi se ugotavljalo, kako so potrošniki zadovoljni z urejenostjo in varnostjo posameznih prog na smučišču. Pri študiju literature smo ugotovili, da je vidik varnosti potrošnikom zelo pomemben, zato je nujno, da je na smučišču za varnost poskrbljeno v najvišji meri. Zadane cilje smo dosegli v celoti. V cilju teoretičnega dela smo se osredotočili na študijo marketinga športa v povezavi s turizmom. Preučili smo tudi raziskave na temo marketinga smučarskih središč, ki so bile izdelane v tujini. Empirični del ciljev je obsegal štiri poglavitne cilje. V prvem cilju smo ugotavljali, katera proga se zdi strankam najbolj varna (in katera najbolj nevarna). Ugotovitve tega cilja bodo močno doprinesle k razumevanju stališča strank. V drugem cilju smo opredelili preference gostov v poletni sezoni. V tretjem cilju nas je zanimala razlika med mnenjem strank o najbolj urejeni progi ter mnenjem vodstva RTC Krvavec. Ugotovili smo, da se mnenja ne razlikujejo prav dosti. Postavili smo štiri hipoteze, od katerih smo 2 sprejeli, 2 pa zavrnili. Prvo hipotezo smo sprejeli, smučarji so zelo zadovoljni z urejenostjo proge Tiha dolina. Drugo hipotezo smo zavrnili, smučarji so najbolj nezadovoljni z varnostjo na progi Tiha dolina, ne pa z varnostjo na progi Njivice. Tretjo hipotezo smo sprejeli, med rednimi udeleženci dogodkov in prireditev je več kot 70 % moških, redno se prireditev na smučišču udeležuje 87,5 % moških in 12,5 % žensk. Četrto hipotezo smo sprejeli, povprečno zadovoljstvo s turistično ponudbo med posameznimi ponudniki na smučišču Krvavec se ne razlikuje za več kot 0,7 na 5-stopenjski lestvici. Zadnjo hipotezo smo zavrgli, potrošniki so pri poletni ponudbi Krvavca najbolj zadovoljni s poletnim parkom in ne s pohodnimi potmi. Zadnji in hkrati poglavitni cilj diplomske nalog je bil ugotoviti, zakaj dejansko prihaja do razkoraka med pričakovanim obiskom smučišča ter dejanskim obiskom. V zadnjih petih sezonah niti enkrat ni bil dosežen pričakovan obisk 180.000 smučarjev. Temu pričakovanemu obisku sta se najbolj približali sezoni 2012/2013 in pretekla sezona 2014/2015 s 175.000 smučarji. Opredelili smo vzroke, ki vplivajo na obisk smučišča, in navedli rešitve za tiste vzroke, na katere imamo vpliv. Odpiramo tudi možnost nadaljnjih raziskav, ki bi bile nadvse zanimive. Kot smo že omenili, bi bilo na primeru Krvavca smiselno ponovno ugotoviti zadovoljstvo s poletno ponudbo po pretekli poletni sezoni 2015, saj so v tej sezoni odprli novo kolesarsko progo. Če bodo upoštevani naši predlogi za izboljšanje varnosti in urejenosti smučarskih prog, bi bilo pametno tudi izvedeti, v kakšni meri je to vplivalo na zadovoljstvo strank. Na ravni vseh slovenskih smučišč pa bilo zanimivo prebrati raziskavo po vzoru tujih raziskav, ki bi se ukvarjala s tem, kako smučišča skrbijo za marketing, kako segmentirajo potrošnike in ugotoviti, kako lahko svoje strategije izboljšajo. V Sloveniji imamo veliko odličnih smučišč in zato bi bilo škoda, da Slovenski gostje odhajajo v tujino.



LITERATURA IN VIRI Andronikidis, A., Vassiliadis, C. & Masmanidis, T. (2008). Evaluation of the

compatibility degree of constraint variables for the demand of ski center services, Journal of vacation marketing 14, št. 3, str. 211‒220.

Briggs, S. (2001). Successful tourism marketing. Kogan Page Limited, London,

strani 33‒34. Bulc, U. (2007). Razvoj snežnega parka na Voglu in njegovo trženje. Diplomsko

delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, str. 32. Clark, J. S. & Maher, J. K. (2007). If you have their minds, will their bodies follow?

Factors effecting customer loyalty in a ski resort setting, Journal of vacation marketing 13, št. 1, str. 59‒71.

Čebulj, J. (2011). Trženje turistične destinacije Krvavec. Diplomsko delo, Kranj:

B&B višja strokovna šola, str. 11, 18. Konečnik Ruzzier, M. (2010). Trženje v turizmu. Meritum, Ljubljana, str. 2 in 21. Makovec Brenčič, M. & Doler, J. (2008). Poglavje o temi trženje športa. Šport –

trženje športa, podjetništvo v športu, športna infrastruktura, kadri v športu, šport v lokalni skupnosti, zavarovanje v športu - izbrana poglavja (Gerlovič, D., urednik), Sokolska zveza Slovenije, Ljubljana, strani 16‒17.

Mihalič, T. (1999). Uvod v trženje v turizmu. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, str.

103. Priporas, C-V.,Vassiliadis C. A. & Stylos, N. D. (2012). Qualitative findings on

marketing management practices from Greek ski centers, Qualitative Market Research: An International Journal, 15(4), strani 385‒403.

Retar, I. (1996). Trženje športa za vse, Tiskarna Vek Koper, Ljubljana, str. 13. Sebunk, L. (2007). Management v turizmu – razvoj UNIOR turizma. Diplomsko

delo, Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, str. 47. Tsiotsou, R. (2005). Using visit frequency to segment ski resorts customers,

Journal of vacation marketing, 12(1), str. 16‒26. Potočnik V. (2002). Temelji trženja s primeri iz prakse. Ljubljana, GV založba.

Str. 154. Vukovič G., Završnik B. (2010). Marketing. Kranj, str. 7 in 27



Spletne strani:

Vsebina spletne strani RTC Krvavec: http://www.rtc-krvavec.si/ (15. 5. 2015) Vsebina spletne strani Združenje slovenskih žičničarjev – GIZ: http://www.snezni-

telefon.si/giz_FIS.htm (25. 6. 2015). http://www.dmslo.si/media/snoj.pdf, Boris Snoj, str. 11 (14. 7. 2015).

https://dk.um.si/dokument.php?id=69158, Vukovič, Završnik, 2010 (14. 7. 2015).

http://www.dmslo.si/media/snoj.pdf

https://dk.um.si/Dokument.php?id=69158



PRILOGE Priloga 1 – vprašalnik.

Marketing na smučišču Krvavec

Pozdravljeni, sem Luka Krnc študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju in

vas naprošam za pomoč pri izpolnitvi ankete. Anketa bo služila kot osnova za

diplomsko nalogo. Za rešene ankete se vam že v naprej lepo zahvaljujem!

Spol:

Moški Ženski

V katero starostno skupino spadate?

do 21 let 21 - 40 let 41 - 60 let 61 let ali več

V kateri regiji prebivate? (Kohezijski regiji Slovenije)

Vzhodna Slovenija (MB, CE, KK, SG, MS,...) Zahodna Slovenija (LJ, KR, PO, GO, KP,...)

Q1 - Potreba po regijski (terminski, sezonski) smučarski vozovnici, ki bi veljala na nekaterih

smučiščih ZAHODNE regije?

Zanimiva ideja Nepotrebno Potrebno Mogoče

Q2 - Smučišče Krvavec kot visokoležeče smučišče ima po večini sneg do konca aprila, vendar se

zaradi vprašanja rentabilnosti zapre še preden sneg skopni.Ali bi bili kot uporabnik sezonske

smučarske vozovnice pripravljeni v obdobju spomladanske smuke (zadnje tri tedne v aprilu)

karto kupiti po polovični ceni?

Da Ne Mogoče



Q3 - Kako ste zadovoljni z urejenostjo prog na smučišču Krvavec? (lestvica od 1-5 pri čemer je

5 najvišja vrednost) 1 2 3 4 5 Ne vem

Tiha Dolina Vrh Krvavca Njivice Zvoh Kriška planina Kržišče Luža

Q4 - Kako se zadovoljni z osebjem RTC Krvavec? (lestvica od 1-5 pri čemer je 5 najvišja

vrednost) 1 2 3 4 5 Ne vem

Osebje na spodnji

postaji kabinske

žičnice

Osebje na zgornji

postaji kabinske

žičnice

Osebje na smučišču

Q5 - Kako ste zadovoljni z varnostjo na smučišču Krvavec? (lestvica od 1-5 pri čemer je 5

najvišja vrednost) 1 2 3 4 5 Ne vem

Tiha Dolina Vrh Krvavca Njivice Zvoh Kriška planina Kržišče Luža

Q6 - Se vam zdi smučišče Krvavec z izboljšavami infrastrukture v preteklih sezonah s ponudbo

bližje družinam?

Da Ne Nevem



Q7 - Predvsem ob koncih tedna je na smučišču Krvavec veliko živahnega dogajanja in

prireditev najrazličnejših tematik. Se katere izmed prireditev udeležite?

Redno Včasih Nikoli

Q8 - Informacije o dogodkih in prireditvah na smučišču Krvavec najdem preko:

(Možnih je več odgovorov)

Spletne stran RTC Krvavec Družabnih omrežij (Facebook) Oglasi na radiju Letaki Reklamni panoji Drugo:

Q9 - Kako ste zadovoljni s turistično ponudbo na smučišču Krvavec? (lestvica od 1-5 pri čemer

je 5 najvišja vrednost) 1 2 3 4 5 Ne vem

Ponudba v hotelu

Krvavec

Ponudba na Plaži Ponudba v brunarici

Sonček

Ponudba v koči

Rozka

Ponudba v koči

Kekec

Ponudba na Sladki

terasi

Ponudba na turistični

kmetiji Viženčar

Ponudba na turistični

kmetiji Florjan

Ponudba v penzionu

Tia

Q10 - Kot večdnevni turisti bi za čas vaših smučarskih počitnic bivali:

Na smučišču V dolini (Cerklje na Gorenjskem) V okoliških mestih (Kranj, Ljubljana) V okoliških turističnih središčih (Bled) Ne vem



IF (5) Q10 = [1] ( Spanje na smučišču samem ) Q11 - Za kakšen tip nastanitve bi se kot večdnevni turisti odločili za čas vaših smučarskih

počitnic?

(Možnih je več odgovorov)

Soba Hotel Wellness center Samostojna koča Penzion Drugo:

Q12 - Krvavec vse bolj razvija ponudbo v poletni turistični sezoni. Poznate poletno turistično

ponudbo Krvavca?

Da Ne Me ne zanima

IF (4) Q12 = [1] ( Zadovoljstvo s poletno turistično ponudbo na Krvavcu ) Q13 - Kako ste zadovoljni s poletno ponudbo Krvavca? (lestvica od 1-5 pri čemer je 5 najvišja

vrednost) 1 2 3 4 5 Ne vem

Poletni park Kolesarske poti Pohodne poti Gostinska ponudba

Q14 - Kje najdete informacije o turistični ponudbi Krvavca tako v zimskih kot tudi poletnih

mesecih? (Možnih je več odgovorov)

Spletna stran RTC Krvavec Družabna omrežja (Facebook) Oglasi na radiju Reklamni panoji Drugo:



KAZALO SLIK Slika 1: Struktura anketirancev glede na spol ............................................ 13 Slika 2: Struktura anketirancev glede na starost ......................................... 14 Slika 3: Struktura anketirancev glede na regijo .......................................... 15 Slika 4: Struktura anketirancev glede na potrebo po regijski smučarski vozovnici .. 16 Slika 5: Pripravljenost na nakup smučarske vozovnice v času spomladanske smuke ................................................................................................. 17 Slika 6: Povprečno zadovoljstvo z urejenostjo prog .................................... 18 Slika 7: Povprečno zadovoljstvo z osebjem .............................................. 19 Slika 8: Povprečno zadovoljstvo z varnostjo ............................................. 20 Slika 9: Struktura anketirancev glede na odgovor o izboljšavah infrastrukture ...... 21 Slika 10: Struktura anketirancev glede na udeležbo na prireditvah ................... 22 Slika 11: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o dogodkih in prireditvah na smučišču Krvavec ........................................................................... 23 Slika 12: Povprečno zadovoljstvo s turistično ponudbo ................................. 24 Slika 13: Struktura anketirancev glede na nastanitev na smučarskih počitnicah .... 25 Slika 14: Tip nastanitve ..................................................................... 26 Slika 15: Seznanjenost s poletno turistično ponudbo ................................... 27 Slika 16: Zadovoljstvo s poletno ponudbo ................................................ 28 Slika 17: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o turistični ponudbi Krvavca ................................................................................................. 29 Slika 18: Povprečno zadovoljstvo z urejenostjo prog ................................... 30 Slika 19: Povprečno zadovoljstvo z varnostjo ............................................ 30 Slika 20: Zadovoljstvo s turistično ponudbo .............................................. 31 Slika 21: Zadovoljstvo s poletno ponudbo ................................................ 31 Slika 22: Pustolovski park na Krvavcu (vir: Krvavec, n.d.) .............................. 35 Slika 23: Spust z gorskimi go-karti in skiroji na Krvavcu (vir: Krvavec, n.d.) ......... 35 Slika 24: Frizbi golf na Krvavcu (vir: Krvavec, n.d.) ...................................... 36 Slika 25: Plezalni stolp na Krvavcu (vir: Krvavec, n.d.) ................................. 36 Slika 26: Prikaz tur na spletni strani (vir: RTC Krvavec, n.d.) .......................... 37 Slika 27: Shema smučišča Krvavec (vir: RTC Krvavec, n.d.) .......................... 40



KAZALO TABEL Tabela 1: Osnovni podatki družbe (RTC Krvavec, n.d.) ................................ 12 Tabela 2: Struktura anketirancev glede na spol ......................................... 13 Tabela 3: Struktura anketirancev glede na starost ...................................... 14 Tabela 4: Struktura anketirancev glede na regijo ....................................... 15 Tabela 5: Struktura anketirancev glede na potrebo po regijski smučarski vozovnici 16 Tabela 6: Pripravljenost na nakup smučarske vozovnice v času spomladanske smuke ......................................................................................... 17 Tabela 7: Povprečno zadovoljstvo z urejenostjo prog ................................... 18 Tabela 8: Povprečno zadovoljstvo z osebjem ............................................ 19 Tabela 9: Povprečno zadovoljstvo z varnostjo ........................................... 20 Tabela 10: Struktura anketirancev glede na odgovor o izboljšavah infrastrukture .. 21 Tabela 11: Struktura anketirancev glede na udeležbo na prireditvah ................. 22 Tabela 12: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o dogodkih in prireditvah na smučišču Krvavec ........................................................................ 23 Tabela 13: Povprečno zadovoljstvo s turistično ponudbo .............................. 24 Tabela 14: Struktura anketirancev glede na nastanitev na smučarskih počitnicah .. 25 Tabela 15: Tip nastanitve ................................................................... 26 Tabela 16: Seznanjenost s poletno turistično ponudbo ................................. 27 Tabela 17: Zadovoljstvo s poletno ponudbo .............................................. 28 Tabela 18: Preko katerih medijev ljudje dobijo informacije o turistični ponudbi Krvavca ....................................................................................... 28 Tabela 19: Struktura anketirancev glede na udeležbo na prireditvah in spol ... Error! Bookmark not defined. Tabela 20: Obisk smučišča v zadnjih 5 sezonah ........................................ 41

POJMOVNIK

slackline: hoja po elastični vrvi.

banda: ovinek pri kolesarski progi.

KRATICE IN AKRONIMI RTC: Rekreacijsko turistični center FIS: International Ski Federation (mednarodna smučarska organizacija)

Documents

MARKETING SMUČIŠČA KRVAVEC · 2017-11-27 · Luka Krnc: Marketing smučišča Krvavec stran 1 1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Poglavitni problemi, ki jih zaznavajo pri RTC Krvavec,