RAZISKAVA PONUDBE PRAKTIČNEGA RAZISKAVA PONUDBE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ZA MLADEUSPOSABLJANJA ZA MLADE

KazaloUvod ..................................................................................................................................................... 3 SWOT analiza PisarnePrakse ............................................................................................................... 4 1. DEL: Praktično usposabljanje v študijskih programih Univerze v Mariboru .................................. 5

Ekonomsko-poslovna fakulteta .................................................................................................. 5 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ......................................................... 5 Fakulteta za gradbeništvo ........................................................................................................... 6 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ............................................................................. 7 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ............................................................................ 8 Fakulteta za naravoslovje in matematiko ................................................................................. 10 Fakulteta za strojništvo ............................................................................................................. 10 Fakulteta za zdravstvene vede .................................................................................................. 11 Filozofska fakulteta .................................................................................................................. 11 Medicinska fakulteta ................................................................................................................ 14 Pedagoška fakulteta .................................................................................................................. 14 Pravna fakulteta ........................................................................................................................ 16

2. DEL: Organizacije, ki posredujejo praktično usposabljanje .......................................................... 16 Karierni center Univerze v Mariboru ................................................................................................. 16

Splošno ..................................................................................................................................... 16 Ponudba .................................................................................................................................... 16 Spletne vsebine ......................................................................................................................... 17 Karierna tržnica ........................................................................................................................ 17 Alumni klub .............................................................................................................................. 18 Financiranje in članstvo ........................................................................................................... 18 Kontakt ..................................................................................................................................... 18

Študentska praksa .............................................................................................................................. 19 Splošno ..................................................................................................................................... 19 Cilji in poslanstvo ..................................................................................................................... 19 Ponudba za iskalce prakse ........................................................................................................ 19 Ponudba za delodajalce ............................................................................................................ 19 Smernice za prihodnost in širitev ponudbe .............................................................................. 20 Projekti ..................................................................................................................................... 20 Financiranje, članarine, donacije .............................................................................................. 21 Priznanja, nagrade .................................................................................................................... 21 Kontakt ..................................................................................................................................... 21

Mladi Plus .......................................................................................................................................... 22 Splošno ..................................................................................................................................... 22 Cilji oz. namen ......................................................................................................................... 22 Poslanstvo in vizija ................................................................................................................... 22 Ciljne skupine ........................................................................................................................... 22 Ponudba ................................................................................................................................... 23 Financiranje, članarina ............................................................................................................. 23 Kontakt ..................................................................................................................................... 23

Služba me ne išče – Portal Talentiran.si – Zavod Nefiks .................................................................. 24 Splošno ..................................................................................................................................... 24 Cilji in namen ........................................................................................................................... 24 Ponudba, projekti, aktivnosti .................................................................................................... 24

Projekt Podjetni petek .............................................................................................................. 25 Projekt Zaposlitveni torek ........................................................................................................ 25 Delavnica poklicne orientacije Kam po maturi? ...................................................................... 25 Nefiks tutorstvo ........................................................................................................................ 26 Zaposlitveni klub „Služba me ne išče“ .................................................................................... 26 Financiranje .............................................................................................................................. 26 Kontakt ..................................................................................................................................... 26

Erasmus – praktično usposabljanje za študente v tujini ..................................................................... 27 O programu Vseživljenjskega učenja (VŽU) ........................................................................... 27 Splošno o Erasmus praksi ........................................................................................................ 27 Cilji mobilnosti ......................................................................................................................... 28 Organizacije gostiteljice ........................................................................................................... 28 Pogoji, roki in postopki prijave ................................................................................................ 28 Financiranje .............................................................................................................................. 29 Kontakt ..................................................................................................................................... 29

IAESTE – Društvo za izmenjavo študentov tehniških usmeritev ...................................................... 29 Splošno ..................................................................................................................................... 29 Cilji mobilnosti ......................................................................................................................... 30 Načelo vzajemne izmenjave ..................................................................................................... 30 Strokovna (študijska) področja izmenjav ................................................................................. 30 Financiranje in stroški .............................................................................................................. 31 Potek pridobitve prakse ............................................................................................................ 31 Prijavni in selekcijski postopek ................................................................................................ 31 Načini pridobitve prakse .......................................................................................................... 32 Kontakt ..................................................................................................................................... 32

AIESEC Slovenia – Društvo za izmenjavo mednarodnih praks ........................................................ 32 Splošno ..................................................................................................................................... 32 Cilji mobilnosti ......................................................................................................................... 33 Vrste mobilnosti in vrste praks ................................................................................................. 33 Financiranje in stroški .............................................................................................................. 34 Roki za prijavo in postopek ...................................................................................................... 34 Kontakt ..................................................................................................................................... 34

ELSA – Evropsko združenje študentov prava ................................................................................... 34 Splošno ..................................................................................................................................... 34 Namen, cilji, vizija ................................................................................................................... 35 Dejavnosti ................................................................................................................................. 35 Izmenjave študijskih praks – program mobilnosti ................................................................... 35 Seminarji, konference, drugi dogodki ...................................................................................... 36 Akademske aktivnosti .............................................................................................................. 36 Pogoji za članstvo ..................................................................................................................... 36 Financiranje .............................................................................................................................. 36 Kontakt ..................................................................................................................................... 37

Zaključna analiza ............................................................................................................................... 38 Analiza praktičnega usposabljanja v programih Univerze v Mariboru .................................... 38 Analiza Kariernega centra UM ................................................................................................ 39 Analiza zavoda Študentska praksa ........................................................................................... 39 Analiza sindikata Mladi Plus .................................................................................................... 40 Analiza zavoda Nefiks in kluba Služba me ne išče .................................................................. 40 Analiza programa mednarodne izmenjave Erasmus ................................................................ 41 Analiza organizacije IAESTE .................................................................................................. 41 Analiza organizacije AIESEC .................................................................................................. 41 Analiza organizacije ELSA ...................................................................................................... 42

Uvod Praktično usposabljanje pomeni začetek kariere vsakega mladega človeka, ki se izobražuje za poklic. Je sestavni del srednješolskih, višješolskih in univerzitetnih študijskih programov, mladi pa lahko dodatne praktične izkušnje pridobijo tudi samostojno, izven obvezne srednješolske ali študijske prakse, npr. preko študentskega dela. Praktično usposabljanje je preizkus šolske/akademske teorije v praksi, je prvi stik mladega človeka z realnim delovnim okoljem in delodajalci, z dolžnostmi in odgovornostmi, ki jih seboj prinaša zaposlitev. V procesu izobraževanja zavzema praktično usposabljanje pomemben del pridobivanja in razvijanja specifičnih strokovnih kompetenc, ki so usmerjene predvsem na večjo zaposljivost mladih. Trg dela se bistveno hitreje spreminja in dobiva nove dimenzije, konkurenca na trgu dela se povečuje, zahteve po visoko kvalificirani delovni sili rastejo. Zato so mladi po končanem izobraževanju soočeni z veliko izzivi v drugačnem okolju, kot je šolsko oz. univerzitetno: teče z drugačno dinamiko, pogosto sloni na timskem delu ob znatno bolj zapleteni tehnologiji, pa še pričakovanja glede delovnih rezultatov se pojavijo dokaj kmalu. Na tovrstne izzive in odzive naj se študent ali dijak pripravi že med izobraževanjem pri praktičnem usposabljanju, ki naj postane vitalni sestavni del izobraževalnih programov. Praktično usposabljanje integrira v izobraževalni ustanovi pridobljeno znanje s prakso in mladim zagotavlja avtentične učne situacije, v katerih ga lahko sami preizkusijo. Kvalitetno praktično usposabljanje lahko poveča možnosti za redno zaposlitev mladih po koncu izobraževanja ali pripravništva, hkrati pa prispeva tudi k osebnosti rasti in poklicni samozavesti, ki jo mladi na začetku kariere še tako potrebujejo, ter krepi socialno mrežo in mehke veščine (komunikacijske veščine, vodstvene sposobnosti ipd). Praktično usposabljanje mladih v času šolanja lahko zmanjša brezposelnost mladih po končanju šolanja iz razlogov pomanjkanja izkušenj, kompetenc ter stikov z delodajalci in prepreči prekerne oblike dela, ki so negotove in posamezniku ne omogočajo zadostne socialne varnosti in avtonomnosti. Poznamo več oblik praktičnega usposabljanja mladih:

Ø Obvezna praksa (Kratkotrajno, nekajtedensko praktično usposabljanje med študijem ali srednješolskim izobraževanjem in predstavlja pogoj za vpis v višji letnik ali za diplomiranje/maturiranje).

Ø Vajeništvo (Sestavni del poklicnega srednješolskega izobraževanja po dualnem sistemu, ki traja pol leta, izvaja se na podlagi učne pogodbe).

Ø Pripravništvo s sklenjenim delovnim razmerjem (Nastopi po končanem srednješolskem ali univerzitetnem izobraževanju, traja od 6 mesecev do enega leta. Obdobju pripravništva praviloma sledi strokovni izpit na državni ravni. Pripravništvo je značilno in obvezno pri poklicih, ki delujejo v javnem sektorju, npr. učitelj, zdravstveni tehnik, pravnik).

Ø Volontersko pripravništvo (Pripravništvo brez sklenjenega delovnega razmerja in posledično brez plačila, povračila stroškov prehrane, prevoza in zavarovanj).

Ø Neformalno izobraževanje (Praktično usposabljanje mladih na delavnicah in tečajih, mladinsko delo, aktivnost v društvih).

Praktično usposabljanje mladega kadra lahko poteka tudi izven naštetih oblik in je lahko del vsakega študentskega ali dijaškega (počitniškega) dela, ki se navezuje na poklic študenta ali dijaka. V Raziskavi ponudbe praktičnega usposabljanja za mlade se bomo ukvarjali z analiziranjem praktičnega uposabljanja, ki poteka v okviru študijskih programov; v naši raziskavi predmet preučevanja predstavljajo programi Univerze v Mariboru. Preučili bomo tudi ponudbo organizacij (društva, zavodi, sindikati, mednarodne študentske organizacije, evropski programi mobilnosti), ki mladim pomagajo pri iskanju obveznega ali neobveznega praktičnega usposabljanja, jim

posredujejo prakse in pripravništva ali jim nudijo zaposlitveno oz. karierno svetovanje ter druge oblike podpore. Raziskava bo opisovala aktivnosti in storitve organizacij, namen, cilje in poslanstvo organizacij, cene storitev in članarin, vsebovala bo tudi podatke o uspešnosti pri posredovanju praktičnega usposabljanja. Raziskavo izvajamo z namenom analizirati konkurenco projekta PisarnaPraksa, ki deluje kot neformalna skupina mladih za mlade pod okriljem zavoda Pekarna-magdalenske mreže in njenega mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka. PisarnaPraksa je pilotni projekt, ki želi vpostaviti povezavo med izobraževalnimi institucijami in trgom dela in olajšati prehod mladih iz izobraževalnega sistema na trg delovne sile brez vmesnega obdobja brezposelnosti. Cilji PisarnePrakse so: pridobiti podjetja in organizacije, ki bi bile pripravljene sprejeti mlade kadre na prakso, posredovati mladim kvalitetno praktično usposabljanje in jim nuditi zaposlitveno svetovanje, skrbeti na nadzor nad potekom praktičnega usposabljanja, vzpostaviti mentorske sheme.

SWOT analiza PisarnePrakse SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities and Threats) analiza PisarnePrakse: prednosti pomanjkljivosti notranje - Podrobno poznavanje področij formalnega in

neformalnega izobraževanja, zaposlovanja in problematike brezposelnosti mladih, delovanja mladinskih organizacij in naših konkurentov (posrednikov praktičnega izobraževanja). - Neposreden, osebni stik s podjetji in mladimi. - Povezovanje treh akterjev praktičnega usposabljanja: mladih, izobraževalnih institucij in podjetij. - Posredovanje kvalitetnega praktičnega usposabljanja, ki se navezuje na študij oz. srednješolsko izobrazbo posameznika in prispeva k večji kvalificiranosti in zaposljivosti mladih kadrov po zaključku izobraževanja. - Zaposlitveno svetovanje za mlade, pomoč pri karierni orientaciji, promocija deficitarnih poklicev. - Nadzor nad podjetji in praktikanti v teku praktičnega usposabljanja z namenom preprečitve fiktivnih praks in drugih zlorab. - Uvajanje mentorskih shem.

- Prepočasen odziv na potrebe trga dela oz. delodajalcev in potrebe študentov ali uporabnikov. - Skromni začetni finančni viri. - Neizvajanje promocije projekta PP preko spletne strani, socialnih omrežij in tiskanega materiala.

priložnosti nevarnosti (grožnje) zunanje - Integracija PP v izobraževalni sistem (sekundarno

in terciarno izobraževanje). - Sodelovanje z univerzitetnimi kariernimi centri po Sloveniji. - Povezovanje z mladinskimi organizacijami po Sloveniji. - Vključitev v projekt Evropske prestolnice mladih, My Generation@Work.

- Nezainteresiranost podjetij, mladih in izobraževalnih institucij za sodelovanje s PP. - Nezainteresiranost potencialnih donatorjev in sponzorjev. - Neuspešnost na razpisih. - Izpad finančnih sredstev zaradi umika podpornikov Mestne občine Maribor in/ali ZRSZ OS Maribor.

1. DEL: Praktično usposabljanje v študijskih programih Univerze v Mariboru

Ker projekt PisarnaPraksa v svojih začetkih deluje na območju Maribora, smo v raziskavo vključili tiste fakultete Univerze v Mariboru, ki imajo svoj sedež v mestu Maribor ali okolici, saj bodo študenti teh fakultet naši prvi klienti, ki bodo potrebovali pomoč pri iskanju praktičnega usposabljanja oz. posredovanje le-tega. Od 17 fakultet članic Univerze v Mariboru bomo torej obravnavali praktično usposabljanje na 12 mariborskih fakultetah. Te so: Ekonomsko poslovna fakulteta (EPF), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Fakulteta za gradbeništvo (FG), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Fakulteta za kmetijsto in biosistemske vede (FKBV), Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM), Fakulteta za strojništvo (FS), Fakulteta za zdravstvene vede (FZV), Filozofska fakulteta (FF), Medicinska fakulteta (MF), Pedagoška fakulteta (PEF), Pravna fakulteta (PF). Iz analize so izvzete: Fakulteta za energetiko v Krškem (FE), Fakulteta za logistiko v Celju (FL), Fakulteta za organizacijske vede v Kranju (FOV), Fakulteta za turizem v Brežicah (FT) in Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani (FVV). Poudarek raziskave je na študijskih programih 1. bolonjske stopnje, kjer poteka največ študijske prakse, preučili smo tudi tiste drugostopenjske programe, ki vključujejo praktično usposabljanje (npr. pedagoška praksa poteka na 2. in ne na 1. stopnji). Na 3. bolonjski stopnji praktičnega uposabljanja praviloma ni v predmetnikih. Pri analizi prakse na fakultetah, kjer se stari, nebolonjski študiji še izvajajo oz. se njihovo izvajanje izteka, smo vključili tudi podatke o izvajanju prakse v starih programih.

Ekonomsko-poslovna fakulteta VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM

Ø V programu Poslovna ekonomija praktično uposabljanje obsega 2 meseca (380 ur) in je razdeljeno na dva dela (2. in 3. letnik med študijskim letom ali med počitnicami), a študent lahko opravi prakso tudi strnjeno.

UNIVERZITETNI PROGRAM

Ø V programu Ekonomske in poslovne vede praktično usposabljanje traja en mesec, predvidoma poteka med poletnimi počitnicami pred pričetkom 3. letnika študija, lahko pa tudi v 3. letniku samem.

Ø Študijski programi 2. stopnje ne predvidevajo obvezne prakse pri delodajalcih. Ustrezno mentorsko organizacijo in mesto za opravljanje praktičnega usposabljanja si izbere študent sam. Pri tem mora upoštevati izbrano usmeritev študija in predpisane vsebine glede primernega praktičnega usposabljanja na študijski usmeritvi, s tem pa mora tudi seznaniti potencialnega mentorja v mentorski organizaciji. Po opravljenem praktičnem usposabljanju študent odda poročilo. Študijsko prakso na EPF koordinirajo: - Brigita Bedenik, Služba za kadrovske, pravne in splošne zadeve (brigita.bedenik@uni-mb.si) - Diana Ferjančič, Služba za kadrovske, pravne in splošne zadeve (diana.ferjancic@uni-mb.si) - Simona Krajnc, Služba za mednarodno sodelovanje (simona.krajnc@uni-mb.si) - Stanislava Vrtin, Služba za raziskovalno dejavnost in sodelovanje z gospodarstvom (stanka.vrtin@uni-mb.si) (Vir: spletna stran Ekonomsko poslovne fakultete UM)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI Elektrotehnika, Računalništvo in informacijske tehnologije, Informatika in tehnologije

komuniciranja: Praktično izobraževanje študentov v obliki praktičnega usposabljanja v delovnem okolju obsega 450 ur, študentje ga opravijo v zadnjem, tretjem letniku. Študentje naj ga opravijo v podjetju oz. gospodarski družbi, ki s svojo dejavnostjo pokriva področje določene študijske smeri, na katero so vpisani. Izjemoma lahko študent opravi praktično usposabljanje tudi v okviru ustreznega laboratorija na fakulteti, če je tam vključen v razvojno-raziskovalni projekt, katerega (so)financer je neko podjetje. Študentje opravijo praktično usposabljanje po končanih predavanjih in vajah v tretjem letniku. Strokovna praksa na visokošolskih strokovnih študijskih programih Elektrotehnika, Računalništvo in informacijske tehnologije ter Informatika in tehnologije komuniciranja se izvaja osem tednov (360 ur) praviloma v podjetjih in gospodarskih družbah. Za izdelavo poročila o opravljenem delu se študentu prizna 90 ur. Koordinator praktičnega usposabljanja na FERI za visokošolske strokovne programe je mag. Boris Bizjak, telefon 02 220 70 83, e-pošta: boris.bizjak@uni-mb.si. UNIVERZITETNI PROGRAMI 1.stopnja: Elektrotehnika, Gospodarsko inženirstvo – smer Elektrotehnika: Od univerzitetnih študijskih programov predvidevata praktično usposabljanje Elektrotehnika (vse smeri) ter Gospodarsko inženirstvo (GING – smer Elektrotehnika) kot samostojno učno enoto, vključeno v predmetnik tretjega letnika študija (180 ur). Praktično usposabljanje se izvaja v podjetjih, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo področje določene študijske smeri, izjemoma lahko študent opravi praktično usposabljanje v okviru ustreznega laboratorija na fakulteti, če je tam vključen v razvojno-raziskovalni projekt, katerega sofinancer je podjetje. Študentje opravijo praktično usposabljanje po končanih predavanjih in vajah v tretjem letniku. Študentom univerzitetnih študijskih programov Elektrotehnika ter GING (smer Elektrotehnika) se priporoča, da opravijo prakso: tekom poletnega semestra, če se lahko vključijo na aplikativne projekte inštitutov oz. laboratorijev na FERI ali v poletnih mesecih v podjetjih oz. gospodarskih družbah. Mentorji: - mentor za smer Avtomatika: dr. Bojan Gergič (02 220 71 54, bojan.gergic@uni-mb.si) - mentor za smer Elektronika: dr. Iztok Kramberger (02 220 71 78, iztok.kramberger@uni-mb.si) - mentor smer Močnostna elektrotehnika: dr. Jože Pihler (02 220 72 30, joze.pihler@uni-mb.si). Ostali univerzitetni programi (Računalništvo in informacijske tehnologije, Informatika in tehnologije komuniciranja, Medijske komunikacije, Telekomunikacije, Mehatronika) v predmetniku ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja. V univ. programih 2. stopnje (vseh) prav tako ni obveznega praktičnega usposabljanja. Informacijski sistem praktičnega usposabljanja za celoten FERI je dosegljiv na spletnem naslovu http://www.praksa.uni-mb.si, kjer se nahaja baza podjetij (borza praks), ki študentom omogočajo praktično usposabljanje, informacije o praksi za podjetja in študente ter referenčni dokumenti za izvedbo prakse (programi praktičnega usposabljanja, pogodbe o praktičnem usposabljanju ter navodila za pisanje poročil o praktičnem usposabljanju). (Vir: spletne strani FERI UM)

Fakulteta za gradbeništvo VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI

Ø Gradbeništvo Vsi moduli študijskega programa v poletnem semestru 3. letnika predvidevajo obvezno praktično usposabljanje, ki je ovrednoteno z 8 ECTS. (Podatek o urah ni naveden, 1 ECTS pomeni 25 ali 30 ur, torej lahko sklepamo, da gre za 200 ali 240 ur prakse).

Ø Prometno inženirstvo Študijski program predvideva v poletnem semestru 3. letnika obvezno praktično usposabljanje, ki je ovrednoteno s 15 ECTS. (Podatek o urah ni naveden. 1 ECTS pomeni 25 ali 30 ur, torej lahko sklepamo, da gre za 375 ali 450 ur prakse). UNIVERZITETNI PROGRAMI

Ø Gradbeništvo Strokovna praksa je vključena v strokovne predmete kot izdelava projektov, strokovne ekskurzije in podobno. Obveznega praktičnega usposabljanja na delu izven fakultete, npr. v gospodarstvu, program ne predvideva.

Ø Prometno inženirstvo Strokovna praksa je del strokovnih predmetov kot pri Gradbeništvu – UN. Obveznega praktičnega usposabljanja na delu izven fakultete, npr. v gospodarstvu, program ne predvideva.

Ø Gospodarsko inženirstvo Študijski program predvideva v poletnem semestru 3. letnika obvezno praktično usposabljanje oz. strokovno prakso, ki je ovrednotena z 8 ECTS. (Podatek o urah ni naveden, 1 ECTS pomeni 25 ali 30 ur, torej lahko sklepamo, da gre za 200 ali 240 ur prakse).

Ø Arhitektura Obvezna delovna praksa ni vključena v študijski program.

Ø Programi 2. stopnje obvezne delovne prakse ne predvidevajo. Praktično usposabljanje v starih študijskih programih: V starih študijskih programih Fakultete za gradbeništvo praktično usposabljanje traja 2 meseca za univerzitetne programe in 6 mesecev za visokošolske strokovne programe. Študent si sam poišče podjetje ali institucijo, v kateri bo opravljal prakso, koordinator prakse na FG mu pri tem lahko nudi pomoč. Študent sklene Pogodbo o praktičnem usposabljanju, v času opravljanja prakse je zavarovan za primer poškodbe pri delu. Za opravljeno delo v organizaciji študent prejme mesečno nagrado v vrednosti od 150 do 170 EUR. Praktično usposabljanje poteka po učnem načrtu in pod nadzorstvom mentorja v podjetju. Delovni čas študentov na praktičnem usposabljanju je enak delovnemu času članov kolektiva, to je 8 ur na dan oz. odvisno od podjetja. Praktično uposabljanje se lahko po dogovoru izvaja v več delih ali pri več delodajalcih. Po končanem usposabljanju študent pripravi poročilo. Samostojna strokovna delavka za področje praks in tržnih projektov: Daniela Dvornik Perhavec, tel.: 02 22 94 354, mail: daniela.d-perhavec@um.si. (Vir: spletne strani FG UM)

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM Visokošolski strokovni program Kemijska tehnologija v poletnem semestru drugega letnika predvideva 240 ur obveznega praktičnega usposabljanja, ki traja približno 6 tednov. Študentje lahko prakso opravljajo v podjetjih oz. organizacijah, ki se ukvarjajo s področji, ki zahtevajo poznavanje kemije, kemijske tehnike in tehnične kemije. Sem spadajo tudi trajnostni razvoj, ekologija, biokemijski procesi itd. Način izvajanja prakse je enak kot pri univerzitenih študijskih programih; opredeljen je s pogodbo, ki jo skleneta gospodarska družba, študent in fakulteta. Prakso nadzorujeta dva mentorja: mentor na fakulteti in mentor v delovni organizaciji. Po končanem usposabljanju študent odda poročilo. UNIVERZITETNI PROGRAMI Praktično usposabljanje v univerzitetnih bolonjskih programih Kemijska tehnologija in Kemija ni obvezen del študijskega programa, temveč spada med izbirne predmete 3. letnika; pri študijskem

pragramu Kemija se imenuje Praktično usposabljanje, pri programu Kemijska tehnologija pa Industrijski projekt. Oba tipa praktičnega usposabljanja obsegata 150 ur in trajata približno en mesec. Študentje lahko praktično usposabljanje ali industrijski projekt opravijo kadarkoli pred zagovorom diplomskega dela. Izvajanje poteka s polnim delovnim časom v (industrijski) organizaciji s področja kemije, kemijske tehnologije, biokemijske tehnike ali drugih sorodnih panog. Izjemoma lahko študent prakso opravlja tudi na fakulteti ali inštitutu, če je zaradi narave dela to primerneje. Način izvajanja prakse je opredeljen s pogodbo, ki jo skleneta gospodarska družba, študent in fakulteta. Prakso nadzorujeta dva mentorja: mentor na fakulteti in mentor v delovni organizaciji. Po končanem usposabljanju študent odda poročilo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo si pri opravljanju praktičnega usposabljanja prizadeva sodelovati z organizacijami, ki so motivirane za zaposlovanje mladih diplomantov ter so razvojno in inovativno naravnane. Koordinator praktičnega usposabljanja: ? (Vir: spletne strani FKKT UM)

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI

Ø Živinoreja Praktično usposabljanje je v programu predvideno kot izbirni predmet tretjega letnika in obsega 80 ur (2 tedna) strokovne prakse. V študij Živinoreje je vključenih tudi 165 ur praktikuma (integralni del učnega procesa). Študij torej vključuje skupaj 265 ur namenjenih praksi. Praktično usposabljanje opravijo študenti Živinoreje na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, na mojstrskih kmetijah ter v uspešnih podjetjih, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo ali predelavo, s katerimi ima Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sklenjeno pogodbo. Fakulteta študentom (če želijo) ponuja možnost opravljanja dodatne organizirane prakse v obsegu 2 mesecev.

Ø Ekološko kmetijstvo Praktično usposabljanje je v programu organizirano kot integralni del učnega procesa ali praktikum in kot strokovna praksa. Strokovno prakso v obsegu 80 ur ali dveh tednov študenti opravljajo na Univerzitetnem kmetijskem centru Univerze v Mariboru (UKC) in v drugih organizacijskih enotah FKBV (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, Inštitut za ekološko kmetijstvo) ali na mojstrskih kmetijah. Praktikum se izvaja v okviru terenskih vaj pri obveznih predmetih s področja kmetijstva, v okviru izbranega modula in v okviru izbirnih predmetov. Glede na izbor predmetov študenta praktikum znaša 163–178 ur. Sem sodijo tudi strokovne ekskurzije. Na svojo željo lahko študentje opravljajo dodatno organizirano prakso v obsegu 2 mesecev.

Ø Agronomija Praktično usposabljanje je v programu organizirano kot integralni del učnega procesa ali praktikum in kot strokovna praksa. Praktikum se izvaja v okviru terenskih vaj pri obveznih predmetih s področja kmetijstva, v okviru izbranega modula in v okviru izbirnih predmetov. Glede na izbor študenta praktikum znaša 163–178 ur. Strokovno prakso v obsegu 80 ur ali dveh tednov študenti opravljajo na Univerzitetnem kmetijskem centru Univerze v Mariboru (UKC) in v drugih organizacijskih enotah FKBV (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, Inštitut za ekološko kmetijstvo) ali na mojstrskih kmetijah. Če študentje želijo, lahko opravljajo dodatno organizirano prakso v obsegu 2 mesecev.

Ø Biosistemsko inženirstvo Program Biosistemsko inženirstvo vsebuje 2 tedna oz. 80 ur strokovne prakse. V študij je vključenih tudi 160 ur praktikuma (praktično usposabljanje, ki je integralni del učnega procesa).

Študij torej vključuje skupaj 240 ur namenjenih praksi. Praktično usposabljanje opravijo študenti na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, na Centru za kmetijsko tehniko in fitomedicino in po dogovoru tudi še na ostalih petih centrih, ki delujejo v sklopu UKC Pohorski dvor. Praksa se izvaja tudi na mojstrskih kmetijah.

Ø Vinogradništvo, vinarsto in sadjarstvo Praktično usposabljanje je v programu delno organizirano kot integralni del učnega procesa ali praktikum in kot strokovna praksa. Praktikum (152 ur) se izvaja v okviru terenskih vaj pri obveznih predmetih s področja kmetijstva in v okviru izbirnih predmetov. Študenti opravljajo strokovno prakso (2 tedna ali 80 ur) na Univerzitetnem kmetijskem centru Univerze v Mariboru (UKC), na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo na lokaciji Meranovo, na mojstrskih kmetijah, v podjetjih, ki delujejo v kmetijstvu, in v tujini. Študij obsega skupaj 232 ur prakse. Če študentje želijo, lahko opravljajo dodatno organizirano prakso v obsegu 2 mesecev.

Ø Management v agroživilstvu in razvoj podeželja (dislocirana enota Rakičan): študijska

praksa obsega 120 ur. UNIVERZITETNI PROGRAM

Ø Kmetijstvo (1. stopnja) Praktično usposabljanje je v študijskem programu organizirano kot integralni del učnega procesa. Študentje lahko opravljajo prakso na Univerzitetnem kmetijskem centru, v laboratorijih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v laboratorijih kmetijskih zavodov in inštitutov, v pooblaščenih institucijah, ki se ukvarjajo s kmetijsko inšpekcijo, v organizacijah, ki se ukvarjajo z žlahtnjenjem rastlin in semenarstvom, v organizacijah, ki se ukvarjajo s selekcijo domačih živali, na veterinarskih klinikah in veterinarskih postajah, v industriji kmetijske mehanizacije in opreme, na servisih za kmetijsko mehanizacijo in opremo, v kmetijskih trgovskih centrih in kmetijskih trgovinah, v kmetijskih proizvodnih obratih, v obratih za predelavo kmetijskih proizvodov, na kmetijsko-izobraževalnih ustanovah, v botaničnih vrtovih, v zooloških vrtovih, na urejenih kmetijah (npr. mojstrske kmetije), v genskih bankah, pri pridelovalcih okrasnih rastlin in rejcih malih in/ali drobnih živali, v državni upravi za kmetijstvo, za geodezijo ali zemljiškem katastru, pri proizvajalcih fitofarmacijskih sredstev, gnojil, maziv, dezinficiensov, zdravil, krmil, pri Kmetijsko gozdarski zbornici, v parkih in narodnih parkih, pri certifikacijskih organih za kmetijsko mehanizacijo, v inštitutih za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, pri organih za testiranje kmetijskih strojev in naprav, na kmetijsko živilskih sejmih, v gozdarstvu in gozdarskih storitvah, v gradbeništvu (če je povezano s kmetijstvom) in v tujih sorodnih institucijah, povezanih s kmetijsko dejavnostjo. Praksa se lahko izvaja tudi individualno v dogovoru z nosilcem določenega predmeta. To je visokošolski učitelj, katerega si študent izbere do konca tretjega semestra. Znanstveni mentor skrbi za celoten potek tega dela prakse in vodi evidenco. Pred začetkom izdela skupaj s študentom plan aktivnosti. Ta del prakse je običajno povezan z diplomsko raziskavo. Zaključna faza tega dela prakse je običajno povezana z obveznim predmetom šestega semestra, imenovanim Mentorsko vodeno delo. Praktično usposabljanje (terenske vaje) pri rastlinski usmeritvi obsega 138–183 ur, pri živinorejski pa 128–173 ur.

Ø Programi 2. stopnje (Agrarna ekonomika, Kmetijstvo, Varnost hrane v prehrambeni verigi) predvidevajo praktično usposabljanje v integralni obliki.

Vsi študentje FKBV pred začetkom izvajanja prakse opravijo izpita iz varstva pri delu in iz požarne varnosti, ki jih organizira in vodi fakulteta. Prakso na FKBV načrtuje, vodi in nadzoruje Janko Muzek, učitelj veščin (02 613 08 69, janko.muzek@uni-mb.si). (Vir: spletne strani FKBV UM)

Fakulteta za naravoslovje in matematiko UNIVERZITETNI PROGRAMI 1. STOPNJE Nepedagoški enopredmetni:

Ø Programi Ekologija z naravovarstvom, Matematika in Biologija ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja pri delodajalcih.

Ø Fizika – program predvideva izbirno praktično usposabljanje pri delodajalcih (ni obvezno), in sicer v poletnem semestru 3. letnika (obseg: 300 ur ali 10 ECTS). Študent se sam dogovori za prakso na inštituciji ali v podjetju in v zvezi z njo napravi projekt, ki ga oceni fakultetni mentor.

Pedagoški dvopredmetni:

Ø Programi Izobraževalna kemija, Izobraževalna biologija, Izobraževalna fizika, Izobraževalna matematika, Izobraževalna tehnika, Izobraževalno računalništvo ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja pri delodajalcih.

UNIVERZITETNI PROGRAMI 2. STOPNJE Nepedagoški enopredmetni:

Ø Programi Biologija in ekologija z naravovarstvom, Matematika, Fizika ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja pri delodajalcih.

Pedagoški enopredmetni:

Ø Programi Izobraževalna fizika, Izobraževalna matematika, Izobraževalna tehnika predvidevajo obvezno praktično usposabljanje pri delodajalcih – v šolstvu, in sicer v poletnih semestrih obeh letnikov. Praktično usposabljanje obsega skupno 480 ur oz. 16 ECTS, torej 240 ur v vsakem letniku.

Pedagoški dvopredmetni:

Ø Programi Izobraževalna fizika, Izobraževalna kemija, Izobraževalna biologija, Izobraževalna matematika, Izobraževalna tehnika, Izobraževalno računalništvo predvidevajo obvezno praktično usposabljanje pri delodajalcih – v šolstvu, in sicer v poletnih semestrih obeh letnikov. Praktično usposabljanje obsega skupaj 240 ur oz. 8 ECTS, torej 120 ur v vsakem letniku.

Praktično usposabljanje v starih, nebolonjskih univerzitetnih pedagoških programih (enopredmetna matematika, enopredmetna fizika in dvopredmetne: biologija, kemija, računalništvo, tehnika, matematika, fizika), pri katerih vpis v 1. letnik ni več mogoč, poteka v 3. in 4. letniku v okviru predmetne didaktike. Strnjena pedagoška praksa za bodoče učitelje naravoslovnih predmetov poteka na srednjih in osnovnih šolah, ki jih študentje sami izberejo, in traja dva tedna (10 delovnih dni). Fakultetni nosilec praktičnega usposabljanja: dr. Mitja Slavinec (02 22 93 896, mitja.slavinec@uni-mb.si). (Vir: spletne strani FNM UM)

Fakulteta za strojništvo VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI:

Ø Strojništvo (vse smeri): obvezno praktično usposabljanje v industriji obsega 480 ur (12 tednov oz. 3 mesece) in se izvaja v poletnem semestru 3. letnika.

Ø Mehatronika: obvezno praktično usposabljanje obsega 450 ur (11 tednov) in se izvaja v poletnem semestru 3. letnika.

Ø Tehnologije tekstilnega oblikovanja (obe smeri): obvezno praktično usposabljanje obsega 360 ur (9 tednov) v industriji in 180 ur (4,5 tedne) v laboratorijih/ateljejih. Izvaja se v poletnem semestru 3. letnika.

UNIVERZITETNI PROGRAMI

Ø Na programu Strojništvo (vse smeri) je praktično usposabljanje obvezno in obsega 200 ur (5 tednov) v poletnem semestru 3. letnika.

Ø Mehatronika: praktično usposabljanje poteka v obliki projektnega praktikuma. V poletnem semestru 2. letnika je v študijskem programu predmet Projekt 1 (240 ur), nato v zimskem in poletnem semestru 3. letnika sledita še Projekt 2 in Projekt 3 (oba obsegata po 180 ur).

Ø Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo: 120 ur obveznega projektnega praktikuma v poletnem semestru 3. letnika. Praktično uposabljanje poteka po končanem 3. letniku in traja 2 meseca.

Ø Tehniško varstvo okolja: študijski program ne predvideva obveznega praktičnega usposabljanja v svojem predmetniku.

Ø Oblikovanje in tekstilni materiali: študijski program od leta 2012 nima obveznega praktičnega usposabljanja.

Ø Programi 2. stopnje ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Praktično usposabljanje študenti opravljajo pretežno v industriji oz. podjetjih, lahko pa tudi na inštitutih ali v državnih ustanovah. Praktično usposabljanje mora potekati v navezavi s področji študijskega programa, za nadzor nad izvajanjem ter mentorstvo skrbita dva mentorja: mentor na fakulteti in mentor v delovni organizacije. Po opravljenem usposabljanju morajo študenti izdelati poročilo. Fakulteta za strojništvo študentom nudi nabor podjetij za prakso, ki se nahaja na spletnem naslovu: http://fs-servera.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=76. Koordinator praktičnega usposabljanja: mag. Igor Nahtigal (02 220 75 15, igor.nahtigal@uni-mb.si). (Vir: spletne strani FS UM)

Fakulteta za zdravstvene vede Praktično usposabljanje poteka v okviru kliničnih in laboratorijskih vaj pri obveznih predmetih študijskega programa Zdravstvena nega (1. bolonjska stopnja). Klinične vaje obsegajo prakso v bolnišničnih oddelkih, v zdravstvenih domovih in drugih institucijah. Klinične vaje v 1. letniku obsegajo 520 ur (210 ur v zimskem in 310 ur v letnem semestru), v 2. letniku 920 ur (380 ur v zimskem, 540 ur v letnem semestru), v 3. letniku 960 ur (330 ur v zimskem, 630 ur v letnem semestru). Na kliničnih vajah se od študentov zahteva 100% prisotnost. Študentje ustvarjajo zapisnike o vajah. Koordinator prakse oz. vaj: ?

Filozofska fakulteta UNIVERZITETNI PROGRAMI 1. STOPNJE Enopredmetni programi:

Ø Programi Sociologija in interdisciplinarno družboslovje, Slovenski jezik in književnost, Germanistika, Zgodovina ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja pri delodajalcih.

Ø Psihologija – obvezno praktično usposabljanje pri delodajalcih poteka v zimskem semestru 3. letnika in obsega 90 ur. Študent/ka opravi praktično usposabljanje pod mentorskim vodenjem v javni ali zasebni organizaciji, ki deluje na področju psiholoških in njej sorodnih dejavnosti.

Dvopredmetni programi: Ø Programi Slovenski jezik in književnost, Geografija, Sociologija, Angleški jezik in

književnost, Medjezikovne študije – angleščina, Madžarski jezik s književnostjo, Medjezikovne študije – madžarščina, Filozofija, Nemški jezik in književnost, Medjezikovne študije – nemščina, Zgodovina ne predvidevajo obvezne prakse pri delodajalcih.

Ø Pedagogika – obvezno praktično usposabljanje poteka pri delodajalcih v poletnem semestru 3. letnika in obsega 90 ur. V tem semestru se izvaja tudi obvezni predmet Didaktični praktikum (180 ur), ki je povezan s praktičnim usposabljanjem. Študent/ka opravi usposabljanje v osnovnih in srednjih šolah ter v drugih institucijah s področja izobraževanja, oz. kjer delajo strokovnjaki s pedagoškega področja. Po koncu usposabljanja študent odda poročilo.

Ø Umetnostna zgodovina – program ne predvideva praktičnega usposabljanja pri delodajalcih, pač pa se le-to izvede v zimskem semestru 3. letnika v okviru študijskega procesa na fakulteti. Obsega 180 ur in je obvezno. Študentje pridobijo praktična znanja pod mentorstvom univerzitetnih učiteljev. Praktikum poteka v predavalnicah, v fakultetnem razstavišču, v ateljejih ustvarjalcev, na terenu (npr. študentje obiskujejo inštitucije, ki skrbijo za varovanje kulturne dediščine). Znotraj usposabljanja je možno izbirati med različnimi oblikami dela (s področja muzealstva, topografije ali priprave razstave). Glede na interese se študentje razdelijo na največ tri skupine, njihovo samostojno delo pa je lahko individualno ali skupinsko.

UNIVERZITETNI PROGRAMI 2. STOPNJE V okviru II. bolonjske stopnje Filozofska fakulteta izvaja pedagoške in nepedagoške programe. PEDAGOŠKI PROGRAMI Pedagoški praktikum je obvezni del drugostopenjskih pedagoških (enopredmetnih in dvopremetnih) študijskih programov. Interdisciplinarna opazovalna praksa je predvidena v zimskem semestru prvega letnika II. stopnje pedagoških študijskih smeri. Navezuje se na vsebine splošnih pedagoško-didaktičnih in psiholoških predmetov (Pedagogika, Didaktika, Psihologija razvoja in učenja, Delo z otroki s posebnimi potrebami). Predmetna pedagoška praksa je predvidena v poletnem semestru prvega letnika II. stopnje in v drugem letniku II. stopnje študija. Njen cilj je priprava študentov na poučevanje in pedagoško delo v razredu pri predmetih, ki jih študirajo. Praksa se lahko izvaja v strnjeni in razpršeni obliki (npr. ob dogovorjenih dnevih v tednu). Ostale značilnosti pedagoške prakse so enake kot pri starih nebolonjskih programih. Enopredmetni pedagoški programi:

Ø Pedagogika – program predvideva praktično usposabljanje s področja svetovanja in vodenja v izobraževanju ter s področja učenja in poučevanja. Praktično usposabljanje obsega skupno 240 ur in se izvaja v letnem semestru 2. letnika. Študenti praktično usposabljanje opravljajo v osnovnih in srednjih šolah ter v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Njihovo delo spremljata visokošolski učitelj in mentor na vzgojno-izobraževalni instituciji. Po opravljenem praktičnem usposabljanju študenti oddajo poročilo.

Ø Slovenski jezik in književnost – program predvideva obvezno pedagoško delo študentov (pedagoški praktikum), ki je sestavljen iz opazovalnega praktikuma in predmetnega praktikuma. Pedagoški praktikum sestavljajo hospitacije, nastopi ter pedagoška praksa, ki potekajo na osnovnih in srednjih šolah. Pedagoška praksa poteka en teden v OŠ in en teden v SŠ.

Dvopredmetni pedagoški programi:

Ø Programi Filozofija, Geografija, Madžarski jezik s književnostjo, Nemščina kot tuj jezik, Poučevanje angleščine, Slovenski jezik in književnost, Sociologija, Zgodovina predvidevajo obvezno pedagoško prakso. Sestavljajo jo: interdisciplinarna opazovalna praksa v prvem semestru, ki se izvaja v okviru skupnih pedagoških predmetov, in predmetna pedagoška

praksa, ki se izvaja v okviru predmetne didaktike. Pri predmetnem praktikumu se študenti usposabljajo v srednjih in osnovnih šolah, pedagoška praksa traja en teden v OŠ in en teden v SŠ (izvaja se v poletnih semestrih), poleg tega predmetniki predvidevajo še razpršeno pedagoško prakso, ki je časovno in tematsko izbirna. Usposabljanje obsega hospitacije, nastope, priprave na nastope in analizo po nastopu. Skupno je praktičnemu usposabljanju v programih namenjeno od 8 do 10 ECTS (od 240 do 300 ur).

Ø Program Pedagogika predvideva praktično usposabljanje s področja svetovanja in vodenja v izobraževanju (90 ur) ter s področja učenja in poučevanja (120 ur). Praktično usposabljanje obsega skupno 7 ECTS (210 ur) in se izvaja v letnih semestrih. Študenti praktično pedagoško usposabljanje opravljajo v osnovnih in srednjih šolah ter vdrugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Njihovo delo bo s strani fakultete spremljal visokošolski učitelj, na vzgojno-izobraževalni instituciji pa mentor. Po opravljenem praktičnem usposabljanju študenti oddajo poročilo.

NEPEDAGOŠKI PROGRAMI Enopredmetni nepedagoški programi:

Ø V študijskih programih Slovenski jezik in književnost, Književnost, Filozofija, Sociologija, Zgodovina obvezna praksa pri delodajalcih ni predvidena.

Ø Medkulturna germanistika – praktično usposabljanje je v programu obvezno, razlikuje se glede na izbrane izbirne module. Če izbere module s področja poučevanja nemščine, opravi štiri praktikume od 2. do 4. semestra v obsegu 450 ur na osnovnih in srednjih šolah ter drugih izobraževalnih ustanovah. Praktikumi so dveh vrst: opazovalna praksa in predmetni praktikum. Če študent izbere module s področja medkulturnega konteksta, opravi prakso v obsegu 360 ur, in sicer v gospodarski oz. storitveni dejavnosti v Avstriji, ki jo organizira in mentorsko spremlja partnerska ustanova ZIS iz Fürstenfelda. Ta praksa se lahko izvaja v zimskem semestru 2. letnika ali med poletnimi počitnicami pred 2. letnikom. Študent v Avstriji opravi prakso ter izdela seminarsko nalogo, ki je povezana z ustanovo, v kateri je opravljal prakso. Po koncu praktičnega usposabljanja študent napiše poročilo o praksi.

Ø Prevajanje in tolmačenje (smer Prevajanje in smer Tolmačenje) – program predvideva dvotedensko obvezno praktično usposabljanje v delovnem okolju v obeh letnikih. Praktično usposabljanje obsega 360 ur v dveh letnikih (torej 180 ur na letnik), študentje ga opravijo v štirih delih. Praktično usposabljanje se izvaja v podjetjih in organizacijah, s katerimi so sklenjene pogodbe o sodelovanju pri praktičnem usposabljanju. V okvir praktičnega usposabljanja spadajo tudi strokovne ekskurzije ter praktične seminarske naloge.

Ø Psihologija – program predvideva obvezno praktično usposabljanje oziroma prakso, ovrednoteno s 450 urami, pri čemer 15 ur predstavljajo seminarske vaje. Izvaja se v zimskem semestru 2. letnika. Študent ga opravi pod mentorskim vodenjem v javni ali zasebni organizaciji, ki deluje na področju psiholoških in sorodnih dejavnosti.

Dvopredmetni nepedagoški programi:

Ø Programi Anglistika, Filozofija, Zgodovina, Slovenski jezik in književnost ne predvidevajo obveznega praktičnega usposabljanja.

Ø Prevajanje in tolmačenje (smer Prevajanje in smer Tolmačenje) – praktično usposabljanje poteka v delovnem okolju, in sicer dveh delih, torej v obeh letnikih. Oba dela imata enak obseg, to je 90 ur. Praktično usposabljanje se izvaja v podjetjih in organizacijah, s katerimi so sklenjene pogodbe o sodelovanju pri praktičnem usposabljanju. V okvir praktičnega usposabljanja spadajo tudi strokovne ekskurzije ter praktične seminarske naloge.

Ø Medkulturna germanistika – obvezno praktično usposabljanje obsega 60 ur. Izvaja se praviloma v Avstriji pod mentorstvom partnerske organizacije ZIS Fürstenfeld na izbranih ustanovah. Poteka med zimskim semestrom 2. letnika ali med počitnicami pred 2. letnikom. Praktikum obsega tudi 105 ur samostojnega dela: priprave (20 ur), poročilo (40 ur) in seminarsko nalogo (45 ur). Seminarska naloga je vsebinsko povezana s praktičnim usposabljanjem v Avstriji. Po koncu praktičnega usposabljanja študent napiše poročilo o

praksi. Praktično usposabljanje v starih, nebolonjskih univerzitetnih programih: Študentje univerzitetnih dvopredmetnih in enopredmetnih pedagoških programov v 3. in 4. letniku opravljajo strnjeno predmetno pedagoško prakso, ki traja v vsakem letniku po 2 tedna. V 3. letniku opravljajo praktično usposabljanje na osnovni šoli, ki jo izberejo sami, v 4. letniku pa na srednji šoli, ki jo prav tako sami poiščejo. Proces praktičnega usposabljanja usmerjata dva mentorja: profesor predmetne didaktike na fakulteti in učitelj na šoli. V okviru prakse študentje poučujejo (opravijo nastope), hospitirajo svojega mentorja na šoli, spoznajo pedagoško dokumentacijo, učne načrte, sodelujejo pri raznih pedagoških dejavnostih na šoli (ekskurzije, učna pomoč, krožki itd.) in ob zaključku prakse oddajo poročilo mentorju prakse na fakulteti. Študenti univerzitetnih dvopredmetnih nepedagoških programov Prevajanje in tolmačenje – angleščina in Prevajanje in tolmačenje – nemščina opravljajo nepedagoško prevajalsko prakso v 3. in 4. letniku, in sicer pri podjetjih in agencijah, s katerimi ima Filozofska fakulteta sklenjeno pogodbo. Prevajalska praksa ni časovno omejena, lahko poteka skozi celo študijsko leto oz. po dogovoru. Strnjeno prevajalska praksa znaša 10 delovnih dni oz. dva tedna (enako kot pedagoška praksa). Koordinator študijske prakse na FF: mag. Bojan Macuh, pomočnik tajnice fakultete za karierni center (bojan.macuh@um.si). (Vir: spletne strani FF UM)

Medicinska fakulteta V 6. (zadnjem) letniku enovitega magistrskega študija Splošne medicina program obsega 870 ur praktičnega usposabljanja (45 ECTS). Praktikum izvedejo študenti v splošni ambulanti (družinska medicina – skupaj 120 ur), v bolnišnici na pediatriji (150 ur), na kirurgiji (240 ur) in na internem oddelku (360 ur). Tako znaša delež praktičnega usposabljanja v 6. letniku 75 % točk ECTS. (Vir: spletne strani MF UM)

Pedagoška fakulteta VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI Predšolska vzgoja: Študijski program predvideva praktično usposabljanje v vseh treh letnikih prve stopnje (druga stopnja študija ne obstaja). Obseg praktičnega usposabljanja znaša 660 ur, delež v celotnem programu znaša 12,2 %. Praktično usposabljanje 1, 2, 3, 4, 6 in 7 se izvaja v obliki integrirane prakse. Integrirana praksa se izvaja v vseh treh letnikih pod okriljem predmetov oziroma visokošolskih učiteljev. Študent predvidoma en dan v tednu v vrtcu ali 1. razredu osnovne šole izvaja konkretne naloge (načrtno opazovanje različnih vidikov vzgojno-izobraževalnega dela, analize, obiski in spoznavanje institucij itd.). Praktično usposabljanje 5 in 8 se izvaja v obliki strnjene prakse. Strnjena praksa se izvaja v drugem in tretjem letniku študija. V drugem letniku traja strnjena praksa dva tedna in se izvaja v vrtcu, v tretjem letniku traja štiri tedne in se izvaja tri tedne v vrtcu in en teden v 1. razredu osnovne šole. Športno treniranje: 1. stopnja: praktično usposabljanje opravijo študentje v petem in šestem semestru študija. Poteka v športnem klubu, glede na izbrano športno panogo. Študent ob pomoči mentorja in nosilca izbrane športne panoge načrtuje program svojega dela, ga izvaja in s pomočjo dnevnika prakse preverja uspešnost svojega dela. Uspešno opravljeno praktično usposabljanje je pogoj za dokončanje študija. 2. stopnja: praktično usposabljanje je ena od študijskih obveznosti študentov. Študenti v tretjem

semestru v izbrani športni organizaciji opravijo praktično usposabljanje v obsegu 180 ur. V dogovoru z mentorjem si študent izbere športno organizacijo, kjer sodeluje v vodenju trenažnega procesa in na tekmovanjih pod vodstvom dodeljenega mentorja iz te organizacije. Ves čas praktičnega usposabljanja mora študent voditi dnevnik o poteku le-tega, napraviti načrt dela ter učne priprave. UNIVERZITETNI PROGRAMI Razredni pouk: 1. stopnja – 4 leta: praktično usposabljanje oz. pedagoška praksa v univerzitetnem študijskem programu Razredni pouk, 1. stopnja, je ena od študijskih obveznosti študentov vseh letnikov. Obstajajo štiri oblike prakse, in sicer: opazovalna, integrirana, vodena in strnjena oblika, ki se spiralno nadgrajujejo in povezujejo tekom celotnega izobraževanja. Temeljni cilj prakse je povezovanje teoretičnih izhodišč z empiričnimi refleksivnimi izkušnjami avtentičnih situacij. 2. stopnja – 1 leto: praktično usposabljanje je ena od študijskih obveznosti študentov. Študenti v okviru posameznega izbranega modula v prvem semestru na izbrani osnovni šoli opravijo strnjeno praktično usposabljanje v obsegu 180 ur. Strnjeno praktično usposabljanje za študenta, ki je izbral naravoslovno-tehnični modul, poteka pri osnovnošolskih predmetih: matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika. Strnjeno praktično usposabljanje za študenta, ki je izbral družboslovno-humanistični modul, poteka pri osnovnošolskih predmetih: slovenski jezik, spoznavanje okolja, družba. Strnjeno praktično usposabljanje za študenta, ki je izbral modul estetika in gibanje, poteka pri osnovnošolskih predmetih: likovna vzgoja, glasbena vzgoja in športna vzgoja. Študent opravlja učno delo samostojno pod vodstvom učitelja mentorja pri vseh dejavnostih pri pouku in zunaj njega, ki so načrtovane v času praktičnega usposabljanja. Likovna pedagogika: 1. stopnja – 4 leta: v štiriletnem študiju prve stopnje se študent v smislu opazovanja učnega procesa na osnovni šoli sreča z opazovalno prakso že v zgodnjem obdobju svoje pedagoške rasti, in sicer v drugem letniku (90 ur oz. 1 teden). V tretjem letniku praksa poteka v strnjeni obliki in je organizirana na izbrani osnovni šoli (180 ur oz. 3 tedni). 2. stopnja – 1 leto: praktično usposabljanje je ena od študijskih obveznosti študentov. Študenti opravijo v prvem semestru na izbrani srednji šoli strnjeno pedagoško prakso v obsegu 180 ur (3 tedni). Strnjeno praktično usposabljanje poteka pri različnih srednješolskih predmetih z likovno usmeritvijo. Glasbena pedagogika (1. stopnja – 4 leta): pedagoška praksa se odvija v 4. semestru (poletni semester 2. letnika) kot opazovalna praksa v okviru predmetov Didaktika, Obča pedagogika in Psihologija ter traja 60 ur. Študenti opazujejo učni proces in povezujejo pridobljena glasbeno pedagoška ter glasbeno strokovna znanja s praktičnimi spoznanji. V 6. semestru (poletni semester 3. letnika) opravijo študenti strnjeno pedagoško prakso na osnovni šoli (60 ur), v 7. semestru v srednji šoli (60 ur) in v 8. semestru na nižji glasbeni šoli (60 ur). Zgodnje učenje in poučevanje (2. stopnja – 2 leti): študijski program predvideva praktično usposabljanje v obeh letnikih. Praktično usposabljanje se izvaja v obliki integrirane prakse, strnjene študijske projektne prakse ter v obliki nastopov. Praktično usposabljanje 1 se izvaja v obliki integrirane prakse, ki se izvaja v 1. letniku pod okriljem predmetov izbirnih modulov oziroma visokošolskih učiteljev. Študent predvidoma en dan v vrtcu ali 1. razredu osnovne šole izvaja konkretne naloge. Praktično usposabljanje 2 se izvaja v obliki strnjene projektne prakse, ki se izvaja v 2. letniku. Študenti opravijo strnjeno projektno v vrtcu ali v 1. razredu osnovne šole. Bistvo projektne prakse je v tem, da študenti v neposredni praksi izvajajo, metodološko ustrezno spremljajo in na koncu ovrednotijo projektne naloge, ki so jih razvili v okviru študijskega procesa

na fakulteti. Koordinator študijske prakse: ? (Vir: spletne strani PEF UM)

Pravna fakulteta V okviru študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje Pravo (UN) obvezne študijske prakse, ki bi bila del predmetnika, ni. Če študentje želijo, lahko seveda opravljajo praktično usposabljanje v lastni režiji doma ali v tujini (npr. preko organizacije ELSA – Evropsko združenje študentov prava, ki deluje tudi na mariborski Pravni fakulteti). Praktično usposabljanje v obliki pripravništva nastopi šele po diplomiranju na drugi, magistrski stopnji študija. Diplomant, ki konča 1. in 2. stopnjo študijskega programa Pravo, lahko pristopi k potrebni praksi oz. pripravništvu in nato k pravniškemu državnemu izpitu. (Vir: spletne strani PF UM)

2. DEL: Organizacije, ki posredujejo praktično usposabljanje

Karierni center Univerze v Mariboru

Splošno Karierni center deluje v sklopu Univerze v Mariboru, aktivno od jeseni 2011, torej gre za precej novo, a nujno potrebno pridobitev univerze, saj poskrbi za prehod študentov iz izobraževalnega sistema na trg dela.

Ponudba Karierni Center Univerze v Mariboru ponuja raznovrstne aktivnosti za študente, diplomante in delodajalce.

Ø Karierno svetovanje: samoocena in ugotavljanje močnih točk, karakternih lastnosti, veščin, vrednot, izkušenj, kariernih aktivnosti, kariernih ciljev in želja; pisanje življenjepisa, vpis življepisa v bazo Karierna tržnica, predstavitev ključnih dejavnikov za karierni uspeh; trening zaposlitvenega razgovora. Karierno svetovanje poteka osebno, zanj se je potrebno predhodno naročiti po elektronski pošti. Spletne strani KC ponujajo veliko praktičnih prispevkov in napotkov o zaposlitveni tematiki.

Ø Dogodki: delavnice, predavanja, okrogle mize, obiski delovnih okolij, strokovne ekskurzije

v podjetja. Obisk dogodkov je brezplačen, potrebno se je le prijaviti nanje. Za vsak obisk dogodkov študenje in diplomanti prejmejo potrdilo o udeležbi.

Nekaj primerov dogodkov, ki jih bo oz. jih je že organiziral Karierni center: - predavanja in delavnice: Poslovni bonton in kultura vedenja, Načini iskanja zaposlitve v Sloveniji in tujini, Čustvena inteligenca in njen vpliv na delo, Kako sestaviti življenjepis po pričakovanjih delodajalca?, Se znam uspešno in samozavestno predstaviti delodajalcu?, Marko Naberšnik o filmskem ustvarjanju, S prostovoljstvom do kariere, Veščine javnega nastopanja, Spoznavanje programa SPSS, Zakaj je pomembno mreženje?, Nick Vujicic – Bodite neustavljivi, Pravniški državni izpit, Mobbing na delovnem mestu, Pomen zgodnjega načrtovanja kariere, Obvladovanje stresa na delovnem mestu, Smiljan Mori – Ni važno, kje

začneš, važno je, da veš, kam želiš priti ... - strokovne ekskurzije: Vinska klet Vipava, zapor Dob in prevzgojni dom Radeče, Gorenje, Talum, Akrapovič, Pipistrel, Kozmetika Afrodita, Terme Olimia, Tehnološki park Ljubljana, Krka, Luka Koper, EU institucije v Luxemburgu in Strasbourgu, CERN Švica ...

Ø Informiranje: o prostih delovnih mestih in praksah ter splošnih možnostih zaposlitve, štipendijah (vrste štipendij, povezava na Zakon o štipendijah) in aktualnih razpisih ter organizacijah, ki jih razpisujejo.

Ø Sodelovanje z delodajalci: brezplačno oglaševanje prostih delovnih mest na spletnih

straneh KC, brezplačna predstavitev podjetja na spletnih straneh KC, brezplačno oglaševanje praktičnega usposabljanja in objavo problemskih tem, za katere podjetja želijo rešitve v obliki diplomskih ali seminarskih nalog, vpogled v Karierno tržnico oz. bazo življenjepisov študentov in diplomantov Univerze v Mariboru.

Karierni center posveča posebno skrb tudi osebam s posebnimi potrebami in njihovim možnostim vključevanja na trg delovne sile in integraciji v družbo (socialna vključenost). Mladim s posebnimi potrebami svetujejo pri:

Ø izbiri poklica, ki jih zanima, Ø izbiri pripravništva, prakse oziroma različnih programov usposabljanja, Ø strokovni pomoči in svetovanju pri prilagoditvi delovnega mesta.

Spletne vsebine Karierni center UM na spletnih straneh ponuja obilo koristnih prispevkov, nasvetov, virov in koristih povezav, ki mladim pomagajo razjasniti mnoge zaposlitvene pojme in na praktičen način podučijo študenta oz. diplomanta o zaposlitveni tematiki. Praktični napotki in prispevki zajemajo naslednja področja:

Ø načrtovanje kariere, Ø iskanje zaposlitve (analiza morebitnega delodajalca, kako do zaposlitve brez delovnih

izkušenj, načini iskanja zaposlitve), Ø prijava na delovno mesto (spremno pismo, življenjepis – CV, priporočila oz. reference,

neformalni indeks, karierni portfelj), Ø zaposlitveni razgovor (priprava na razgovor, potek razgovora) Ø pravni vidiki zaposlovanja (pogodba o zaposlitvi, pripravništvo, podjemna pogodba itd.,

povezave do zakonov delovnopravne zakonodaje) Ø pričetek dela na novem delovnem mestu (kako se obnašati v kolektivu, katere lastnosti je

potrebno razviti na delovnem mestu, delovna etika, medsebojni odnosi na delovnem mestu, delovna kondicija)

Ø vseživljenjsko izobraževanje, Ø čustvena inteligenca na delovnem mestu, Ø nasveti za starše pri razvoju študentove kariere (10 načinov, kako lahko starši pomagajo

svojim študentom).

Karierna tržnica Karierna tržnica je spletna storitev, namenjena delodajalcem, študentom in diplomantom; je baza iskalcev zaposlitve oz. prakse, baza prostih delovnih mest in praks. Pred uporabo se je potrebno registrirati. Delodajalcem omogoča oddajo raznovrstne ponudbe in vpogled v življenjepise študentov in diplomantov Univerze v Mariboru ter iskanje bodočih sodelavcev.

Študentom omogoča oddajo življenjepisov in pregled prostih delovnih mest, praks ter možnosti aktivnega sodelovanja z organizacijami na podlagi izdelave seminarskih in raziskovalnih nalog, pa tudi diplomskih del za organizacije. Diplomantom omogoča oddajo življenjepisov in pregled prostih delovnih mest, praks ter možnosti aktivnega sodelovanja z organizacijami na podlagi izdelave seminarskih in raziskovalnih nalog.

Alumni klub Alumni klub je združenje diplomantov določene fakultete. Preko kluba lahko ohranjajo stike z nekdanjimi sošolci, gradijo svoje poslovne mreže s kolegi podobnih interesov, si izboljšajo položaj na trgu dela, nenazadnje pa s svojim znanjem in izkušnjami podprejo razvoj univerze oz. fakultete, na kateri so diplomirali. Alumni klub organizira različne dogodke strokovne in družabne narave ter letno srečanje alumnijev. Karierni center na svojih spletni straneh vabi k pridružitvi Alumni klubu univerze. Vpis v klub lahko diplomanti uredijo na dan podelitve diplom ali naknadno preko spetne strani KC.

Financiranje in članstvo Vse storitve so za študente, diplomante in delodajalce brezplačne (tudi dogodki in ekskurzije), članarine ni. Edini pogoj za članstvo je študij ali diploma Univerze v Mariboru, saj je Karierni center namenjen študentom in diplomantom Univerze v Mariboru in skrbi za njihove interese. Pri registraciji in vpisu v Karierni center je potrebno navesti resnične osebne podatke (ime, priimek, fakulteta, študij …), saj podatke preverijo in osebo, ki je navedla lažne podatke, izbrišejo iz baze. Univerza v Mariboru je v okviru »Javnega razpisa za sofinanciranje razvoja in izvajanja dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v letu 2010, pridobila sredstva za izvajanje projekta »Vzpostavitev, razvoj in zagotovitev pogojev dolgoročnega delovanja mreže kariernih centrov na Univerzi v Mariboru« iz Evropskega socialnega sklada (85 %) ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (15 %) skladno z Operativnim programom razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, v okviru 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 3: kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva. (Vir: spletna stran Kariernega centra – www.kc.uni-mb.si).

Kontakt Univerza v Mariboru Karierni center Univerze v Mariboru pisarna 116, II. nadstropje Slomškov trg 15 2000 Maribor Telefon: 02 23 55 209 Elektronska pošta: karierni.center@um.si Svetovalci: Matej Kosi, univ. dipl. ekon. (matej.kosi@um.si) Rebeka Fakin, univ. dipl. prav. (rebeka.fakin@um.si) Mateja Hanžurej, univ. dipl. prav. (mateja.hanzurej@um.si) Danilo Majcen, univ. dipl. andr. (danilo.majcen@um.si) Vsi svetovalci KC imajo certifikata za karierno svetovanje Career Counselling Services iz Londona

in Sprint Careers Limited iz Birminghama.

Študentska praksa

Splošno Spletni portal Študentska praksa (studentskapraksa.si) obstaja od leta 2009. Je prvi brezplačni portal, namenjen posredovanju praks med iskalci in ponudniki le-teh. Namen portala je, da služi obiskovalcem kot pripomoček za iskanje dijaških ter študentskih praks, na drugi strani pa služi podjetjem kot pripomoček pri iskanju praktikantov in bodočih novih kadrov. Je spletno stičišče vseh slovenskih mladih iskalcev (ne glede na šolo ali fakulteto) in ponudnikov praks, torej podjetij, ustanov ipd. Iskanje prakse je brezplačno. Spletni portal deluje kot brskalnik. V njem najdemo baze oglasov dijakov in študentov, ki si želijo opravljati prakso ali ponujajo svoja znanja podjetjem. Ponudniki prakse so ločeni po regijah in glede na smer študija. Ponudniki se lahko opredelijo glede na njihove želje, zahtevana znanja študentov in ponujeno prakso; npr. ali gre za obvezno prakso za kreditne točke, daljšo obvezno prakso, ki bi lahko bila plačljiva ali prakso z možnostjo študentskega dela, štipendiranja, ipd. Podjetniki imajo dostop do baze iskalcev prakse.

Cilji in poslanstvo Vse večja konkurenca na trgu dela in vse višja brezposelnost zahtevata od mladih, da ob iskanju prve zaposlitve izstopajo iz množice. Delodajalcu morajo pokazati, da znajo in obvladajo nekaj več kot drugi prijavljeni kandidati za prosto delovno mesto. Mladi pridobijo dovolj kvalitetnega teoretičnega znanja v srednjih šolah in kasneje na univerzah, a primanjkuje jim praktičnih izkušenj, ki pripomorejo k temu, da teoretično znanje pridobi smisel. Opravljanje prakse mora postati vsakdanjost v izobraževalnem sistemu. Glavni cilj je povečati opravljanje praks v Sloveniji in s tem dvigniti kvaliteto znanja mladega kadra. Portal želi mladim olajšati iskanje želene prakse v času izobraževanja. S študentsko prakso študentje prihajajo v prvi stik z morebitnimi bodočimi delodajalci v Sloveniji in tujini. Temeljno poslanstvo portala je omogočiti hitro navezovanje stikov med mladimi iskalci praks in delodajalci, ki omogočajo opravljanja le-te. Študentska praksa omogoča združevanje inovativnih idej izkušenih delavcev in mladih praktikantov, kar daje gospodarstvu nov zagon. Slogan portala Študentska praksa: »Razvoj gospodarstva stoji na idejah mladih, zato jim dajmo priložnost.«

Ponudba za iskalce prakse Na dijaško-študentskem spletnem portalu (razdelek Pregled vsebine) lahko dijaki in študentje:

Ø iščejo/najdejo želeno dijaško ali študentsko prakso v Sloveniji in tujini Ø iščejo/najdejo želeno pripravništvo in zaposlitev Sloveniji in tujini, Ø se prijavijo v seznam prostovoljcev za dijaške ali študentske prakse v podjetjih in ustanovah, Ø oddajo oglas s ponudbo svojega specifičnega znanja, ki ga ponujajo delodajalcem, Ø oddajo mali oglas na poljubno tematiko mladih, Ø preberejo zanimiva obvestila, članke in novice na tematiko študentskih praks in zaposlitev

ter podobne novice s področja izobraževanja, Ø pišejo članke na študentsko tematiko, objavijo poročilo o opravljanju prakse.

Ponudba za delodajalce Portal studentskapraksa.si nudi delodajalcem:

Ø možnost vnašanja brezplačnih oglasov za nudenje prakse dijakom ali študentom,

Ø vzpostavitev hitrega kontakta z bodočimi iskalci zaposlitve oz. prakse, Ø možnost brskanja po ponudbi dijakov in študentov v bazi prostovoljcev za prakso (Pregled

prostovoljcev za prakse), Ø možnost brskanja po ponudbi specifičnih znanj mladih dijakov in študentov, ki jih le-ti

nudijo delodajalcem (Pregled ponudb študentskega znanja), Ø zanimive članke in obvestila iz področja raznih razpisov, Ø možnost kasnejšega sodelovanja s prostovoljci za prakso – iskanje po raznoliki ponudbi

znanj mladih na trgu. Zavod Študentska praksa nudi široko paleto storitev, med drugim tudi pravno svetovanje, administrativne in kadrovske storitve, inštrukcije, prevajanje in lektoriranje, pomoč na domu in urejanje okolja.

Smernice za prihodnost in širitev ponudbe Klub Študentska praksa obljublja prenovljen spletni portal www.studentskapraksa.si, ki bo mladim ponujal še dodatne rubrike za celotno področje Slovenije, in sicer:

Ø seznam inštruktorjev, Ø seznam izobraževalnih tečajev, Ø seznam kadrovskih, občinskih in drugih štipendij, Ø seznam ponudnikov študentske prehrane, Ø seznam študentskih del, Ø članke iz področja seminarskih nalog, Ø sodelovanje s kadrovsko agencijo iz Nemčije in z agencijami iz drugih držav, ki bodo za

naše uporabnike iskale in organizirale razgovore za zaposlitve in pripravništva v tujini, Ø sodelovanje s tujimi kadrovskimi agencijami, ki bodo za naše uporabnike iskale tuje

delodajalce, ki bi omogočali mladim iz Slovenije prakse in pripravništva v tujini.

Projekti Aktivirajmo prakse v našem okolju – namen projekta je povezati študente in delodajalce, ki delujejo v isti lokalni skupnosti. Podjetja ali organizacije bodo mladim nudile možnost opravljanja praks in spoznavanje delovnega procesa. Praksa mladih je koristna za pridobitev delovnih izkušenj, ki prispevajo k večji zaposljivosti mladih, hkrati pa praksa delodajalcem prinaša svežino inovacij in poskrbi za medgeneracijski prenos znanja med mentorji in praktikanti. Praktično usposabljanje mladih v lokalnem okolju je dolgoročno koristna za lokalno skupnost in prispeva k njenemu razvoju in povezanosti, saj podjetjem omogoča rast in nove pridobitve, mladim pa zaposlitve, v splošnem pa izboljša življenjski standard lokalnega področja. Cilj projekta Aktivirajmo prakse v našem okolju je preprečiti beg možganov v druge regije in države ter zmanjšati neaktivnost oz. brezposelnost mladih. Pojekt namerava v sodelovanje ključiti partnerje: Študentsko organizacijo Slovenije, občine, lokalne študentske klube, Obrtno zbornico, Zavod za zaposlovanje, univerze. Projekt je vseslovenski in razdeljen po regijah. Aktivirajmo mlade – projekt je namenjen študentom in brezposelnim mladim, ki so iskalci prve zaposlitve. Projekt je namenjem pridobivanju raznih praktičnih in življenjskih izkušenj, določena dela imajo socialni značaj (npr. pomoč starejšim). Pravno formalna oblika sodelovanja z Zavodom Študentska praksa je delo preko študentske napotnice ali sklenitev dogovora o prostovoljnem delu. V okviru projekta se izvajajo dejavnosti: promocije in degustacije, deljenje letakov, zlaganja predmetov na police, prevajanje in lektoriranje, inštrukcije, pomoč na domu (urejanje okolja in vrtov, sprehodi psov, urejanje opravkov itd.) Seminarji na temo Prakse, pripravništva in prostovoljno delo v institucijah EU – namen projekta je seznaniti študente o možnostih pripravništva, prakse in prostovoljnega dela, ki jih nudijo institucije EU. Seminarji predstavijo prednosti in slabosti dela v institucijah EU, vire razpisov in

oglasov za delovna mesta v institucijah EU, pogoje za delo in razloge, zakaj pridobiti evropske reference. Seminarji tudi ponujajo možnost neposrednega navezovanja stikov s predstavniki EU in olajšajo pot do zaposlitve v evropskih institucijah. Seminarji na temo Pomen opravljanja praktičnega usposabljanja v srednji šoli in v okviru študija – namen projekta je predstavitev in seznanitev učencev osnovnih šol in dijakov srednjih šol o pomenu in prednostih, ki jih prinaša praktično usposabljanje. Mladim se predstavi vire, kjer lahko najdejo oglase praktičnega usposabljanja in se jih ozavešča o pomembnosti prakse. Projekt poteka v sodelovanju z osnovnimi šolami, srednjimi šolami ter s kariernimi centri univerz in fakultet. Projekt je razdeljen po regijah. Strokovne ekskurzije in predstavitveni seminarji – Zavod Študentska praksa organizira seminarje in ekskurzije, na katerih delodajalci predstavijo svoje podjetje in stroko študentom oz. bodočim zaposlenim ali štipendirancem. Podjetjem strokovne ekskurzije omogočajo dostop do zainteresiranega kadra, mladim pa stik z delodajalci.

Financiranje, članarine, donacije Letna članarina za študente znaša 10 evrov, za podjetja 40 evrov. Za včlanitev je potrebno izpolniti obrazec. Delodajalci lahko z donacijami pridobijo določene ugodnosti in dodatne storitve, razvrščene po paketih:

Ø Osnovni paket (storitve v zameno za plačilo članarine 40 evrov) nudi podjetjem svetovanje pri izboru praktikantov, 5 ur pravnega svetovanja ali sestavo treh pravnih pogodb, objavo logotipa podjetja na uvodni spletni strani in v rubriki Spozorji.

Ø Paket Donator (storitve v zameno za 99 evrov donacije): Osnovni paket + objava novic delodajalca in objava oglasa na enem izmed zaposlitvenih portalov.

Ø Paket Srebrni donator (145 evrov donacije): Osnovni paket + objava novic delodajalca za dobo enega leta, izdelava in razdelitev 300 letakov z zaposlitvenim oglasom ciljnim skupinam, objava oglasa na enem izmed zaposlitvenih portalov in časopisu.

Ø Paket Zlati donator (245 evrov): Osnovni paket + Srebrni paket + objava logotipa na vsakem dopisu, ki ga pošlje Zavod Študentska praksa (za dobo enega leta).

Priznanja, nagrade Še pred oblikovanjem spletnega portala je bila ideja nagrajena s strani Inštituta za inovativnost in tehnologijo v oktobru 2009. Prejeli so Zlato plaketo na državnem natečaju Eureka Ideje mladih 2009. Diploma za inovacijo 2010 Štajerske gospodarske zbornice.

Kontakt Zavod Študentska praksa Zelena ulica 21 2000 Maribor Spletna stran: www.studentskapraksa.si E-pošta: info@studentskapraksa.si Avtorja portala in direktorja zavoda: Tadej Lončarič (tel.: 031 817 016) in Danijel Esih (tel.: 040 351 225) (Viri: portal studentskapraksa.si)

Mladi Plus

Splošno Mladi Plus je sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih. V sindikatu se zavzemajo za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih. Svojim članom pomagajo reševati probleme, s katerimi se srečujejo pri zaposlitvi ter iskanju dela in jih sistemsko rešujejo. Nudijo jim informacije o zaposlovanju, pri čemer se osredotočajo na težave, s katerimi se mladi na tem področju srečujejo. Mladi Plus je zagovornik mladih pri pogajanjih za izboljševanje zakonodaje na področju zaposlovanja mladih v Sloveniji. Sindikat članom nudi različne ugodnosti, ki jih mladi lahko koristijo vsakodnevno. Mladi Plus deluje znotraj Svobodnega sindikata Slovenije (SSS), ki je eden izmed članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ustanovljen je bil leta 2011.

Cilji oz. namen Ø Osveščanje mladih glede njihovih pravic, možnosti, dolžnosti na področju zaposlovanja. Ø Pomoč mladim pri iskanju zaposlitve, pripravništva, dela (spodbujanje zaposljivosti). Ø Sistemsko urejanje področja zaposlovanja mladih (pogodbe za vse oblike zaposlitev,

beleženje formalnih in neformalnih izkušenj). Ø Sistemsko urejanje celovitega položaja mladih (zaposlovanje, finančna stabilnost,

stanovanjska problematika). Ø Aktivno vključevanje mladih v oblikovanje strategij/predlogov/celostnih rešitev za

izboljšanje položaja mladih in družbe na splošno. Ø Aktivna pogajanja pri reševanju problemov mladih na državni ravni. Ø Omogočanje ugodnejših nakupov za obštudijske in izvenštudijske dejavnosti.

Poslanstvo in vizija Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih »Sindikat Mladi Plus«, je nacionalna organizacija, namenjena podpori, informiranju, svetovanju ter ohranjanju in krepitvi pravic mladih na področju izobraževanja, vstopa na trg dela, reševanja težav na trgu dela in neformalnih aktivnosti. Vizija sindikata Mladi Plus je postati organizacija, ki bo na zanesljiv, praktičen in učinkovit način združevala mlade in v skupnem sodelovanju preko razreševanja njihovih problemov dejavno pripomogla k trajnemu izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja mladih. Geslo: „Mladi potrebujejo pomoč pri doseganju svojih kariernih ciljev. Mi jim pri tem pomagamo.“

Ciljne skupine Mladi Plus je namenjen mladim brezposelnim (do 35. leta starosti), študentom, dijakom in vsem mladim:

Ø ki imajo težave s stanovanjsko problematiko (predraga stanovanja za najem, nakup, študentske sobe, študentski domovi);

Ø ki potrebujejo informacije o zaposlitvah, pripravništvih in delu nasploh; Ø ki so se pri delu že kdaj soočili težavami pri plačilu; Ø ki želijo, da se študentsko delo, delo preko avtorskih in podjemnih pogodb itd. šteje med

pridobljene delovne izkušnje; Ø ki so bili diskriminirani med iskanjem dela ali na delu; Ø ki so bili v konfliktu z delodajalcem, Ø ki bi radi o sindikalizmu vedeli več,

Ø ki bi radi o zaposlovanju vedeli več, Ø ki bi želeli brezplačno pravno svetovanje, Ø ki bi želeli brezplačno individualno karierno svetovanje, Ø ki bi želeli brezplačno svetovanje o plačanih pripravništvih in zaposlitvah v tujini.

Ponudba POSREDOVANJE ZAPOSLITEV, PRIPRAVNIŠTEV IN PRAKS Sindikat Mladi Plus ponuja nabor raznolikih pripravništev doma in v tujini (npr. pripravništvo v evropskih instucijah, tujih podjetjih, raziskovalnih ustanovah, mednarodnih zvezah, EFTA itd.) Sindikat Mladi Plus se zavzema za plačana pripravništva, ker zagovarjajo stališče, da mora biti vsak posameznik za svoje delo primerno nagrajen. Zaposlitve, ki jih ponuja sindikat Mladi Plus, zajemajo perspektivna dela v Sloveniji in tujini v priznanih slovenskih in tujih podjetjih (npr. Google, Pro Plus, Shell, Big Bang, Mimovrste itd.) ter v manjši meri tudi v neprofitnih zavodih in kulturnih ustanovah. KARIERNO SVETOVANJE Splošne informacije o iskanju zaposlitve so na voljo na spletnih straneh – o prijavi v evidenco brezposelnih oseb ali iskalcev zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, obveščanje o zaposlitvenih seminarjih in delavnicah, informacije o socialni pomoči in denarnem nadomestilu, nasveti za pisanje življenjepisa in mnoge koristne povezave. Člani sindikata Mladi Plus imajo možnosti brezplačnega individualnega kariernega svetovanja – informacije „iz prve roke“. Svetovanje lahko poteka preko elektronske pošte (online registracija v Plus svetovalnico) ali osebno. Kadrovski strokovnjak in član sindikata skupaj:

Ø določita karierne cilje, član spoznava lastne kompetence in potrebe na trgu delovne sile, Ø pregledata, kako iskati ustrezno zaposlitev (internet, uporaba baz podatkov ipd.), Ø predebatirata, kako izboljšati prijavo na delovno mesto in CV, Ø določita najboljše prakse za zaposlitveni razgovor, Ø poiščeta odgovore na vprašanja s področja iskanja in zamenjave zaposlitve.

PRAVNO SVETOVANJE Mladi Plus članom brezplačno odgovarjajo na delovno-pravna vprašanja, torej na vprašanja povezana z delom, zaposlitvijo, iskanjem zaposlitve. Svetovanje poteka preko spletne Plus svetovalnice, kjer se člani sindikata registrirajo, postavljajo vprašanja in nato prejmejo odgovore na svoj e-mail. SVETOVANJE ZA PRIPRAVNIŠTVA IN ZAPOSLITVE V TUJINI Članom nudijo pomoč pri iskanju zaposlitve ali plačanega pripravništva v tujini. OSTALE UGODNOSTI Popusti pri naročnini za časopise, popusti pri frizerju, pri kozmetiki, v knjigarnah, za šport in rekreacijo, optiko, računalništvo, letovanje na Hrvaškem itd.

Financiranje, članarina Članarine v letu 2011 in letu 2012 ni. Pristopno izjavo mladi izpolnijo na spletni strani sindikata Mladi Plus. Vse storitve (članstvo, karierno in pravno svetovanje) so brezplačne.

Kontakt Sindikat Mladi Plus

Dalmatinova 4 1000 Ljubljana E-pošta: info@mladiplus.si Splet: mladiplus.si Izvršni odbor (IO): Sanja Leban (predsednica), Goran Lukič, Jasmina Zahirović, Miha Matjašič, Luka Zagorc. Sekretarka: Dalia Cerovšek. (Viri: mladiplus.si)

Služba me ne išče – Portal Talentiran.si – Zavod Nefiks

Splošno Portal Talentiran.si je portal, ki skrbi za večjo zaposljivost mladih. Razvili so projekt Nefiks, Neformalni indeks, v katerega mladi zabeležijo vse svoje izkušnje izven študija (prostovoljno delo, študentsko delo, neformalna izobraževanja). Drug pomemben projekt je zaposlitveni klub „Služba me ne išče“. Portal Talentiran.si je stičišče vseh tistih, ki jim je mar za lastno zaposljivost in ki želijo ob koncu šolanja delodajalcem pokazati še kaj več kot zgolj spričevalo ali diplomo. Geslo portala Talentiran.si: „Portal, kjer (p)ostaneš zaposljiv“.

Cilji in namen Portal Talentiran.si deluje v sklopu Zavoda Nefiks. Namen zavoda je mladim in mladinskim organizacijam pomagati pri beleženju neformalno pridobljenih znanj in kompetenc. Zavod si bo prizadeval za čim širše izvajanje načrtnih učnih in poklicnih orientacij med mladimi in iz tega izhajajočih njihovih kariernih orientacij. Cilj zavoda je vključevanje, prepoznavanje in upoštevanje mladinskega ter prostovoljnega dela v sistemih formalnega izobraževanja, pri nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, pri sistemih štipendiranja in pri zaposlovanju. Zavod se bo zavzemal za priznavanje takšnega dela in tam pridobljenih znanj kot oblike obveznih praks pri izobraževanju, kot dokazila o pridobljenih izkušnjah ali kot okoliščino, ki prinaša prednost pri javnih razpisih ali pri zaposlovanju. Za dosego svojega namen in ciljev zavod izvaja različne promocijske dejavnosti neformalno pridobljenega znanja in organizira različne izobraževalne dogodke, kot so tečaji, seminarji ali delavnice z namenom dviga kompetenc in spodbujanja podjetništva pri mladih. Na področjih svojega dela se bo zavod ukvarjal tudi z založniško dejavnostjo in izdajanjem medijev. Za mlade Zavod tudi sam izvaja različne prostočasne dejavnosti in prireja različne kulturne prireditve, s čimer prispeva tudi h kulturnemu udejstvovanju mladih. Zavod pripravlja tudi različne strokovne podlage za obstoj in vključitev že obstoječega sistema »Nefiks« v različne strukture delovanja družbe in v predpise ter nastopa v vlogi sogovornika z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi javnimi inštitucijami pri urejanju, beleženju in priznavanju neformalno pridobljenih znanj. Zavod mladim in mladinskim organizacijam nudi ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega učenja in učinkov mladinskega dela, z namenom njegovega priznanja v širši družbi.

Ponudba, projekti, aktivnosti Ø delavnice zaposlitvene pismenosti – Delavnica o pomenu beleženja neformalno

pridobljenega znanja Ø delavnice karierne orientacije – Kam po maturi? Ø knjižica Nefiks, portal e-Nefiks

Ø zaposlitveni klubi „Služba me ne išče“ Ø projekt Podjetni petek Ø projekt Zaposlitveni torek Ø Nefiks tutorstvo Ø e-Nefi (neformalni informator – spletno glasilo Zavoda Nefiks) Ø obveščanje o izobraževanjih za mlade in delavnicah drugih organizacij, novice in članki na

temo karierne orientacije, zaposlitvene pismenosti, objave na blogu, povezave do razpisov za evropska pripravništva itd.

Projekt Podjetni petek Projekt je namenjen promociji zgodnje kariere, razvoju zaposlitvene pismenosti mladih in grajenju mostov tam, kjer jih ni – med delodajalci in perspektivnimi mladimi kadri. Dogodek poteka tako, da se mladi za en petek odpravijo v podjetje, kjer spoznajo delovno kulturo in delovne procese. Ključni kadri jim zaupajo svoje karierne poti in zgodbe, mladi si ogledajo proizvodnjo (če obstaja), podjetje pa jim postavi izziv, ki ga mladi rešujejo. Skupne delavnice zaposlene in mlade povežejo v tim, k čemer ogromno pripomorejo neformalna druženja med odmori. V popoldanskem delu Zavod Nefiks skupaj s kadrovniki podjetij poskrbi, da mladi odidejo opremljeni z znanji o tem, kako napisati prošnjo, kaj pomeni motivacijsko pismo, kako se obnašati na razgovoru … Te informacije so za mlade neprecenljivega pomena, saj prihajajo iz prve roke – od ljudi, ki navadno sedijo na druge strani mize ob razgovoru za službo. Podjetni petek je inovativna priložnost za mlade, da spoznajo ljudi, ki jim lahko pomagajo na poti njihove kariernega razvoja, kompetenc zaposlitvene pismenosti in socialnega kapitala. Podjetni petki so se odvijali v IBM Slovenija, v Microsoftu, Lifeclass hotelih Portorož, v Gorenju, Ljubljanskih mlekarnah, v podjetju Hidria. Do sedaj se je odvilo sedem dogodkov, pričetek sega v leto 2010. Projekt Podjetni petek se je sodeč po pisanju portala Talentiran.si izkazal za izjemno uspešnega in je bil dobro sprejet tako s strani mladih, kot s strani delodajalcev oz. gospodarstva.

Projekt Zaposlitveni torek Na pobudo ŠOU v Ljubljani Zavod Nefiks v letu 2012 izvaja projekt Zaposlitveni torek, ki je nastal kot nadaljevanje dobre prakse Podjetnega petka. Zaposlitvenih torkov je bilo sedem: obisk Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, obisk Zavoda Študentska svetovalnica, Zavoda Šentprima, obisk podjetja Pro Plus, obisk Občine Idrija.

Delavnica poklicne orientacije Kam po maturi? Kam po maturi? je delavnica poklicne orientacije, ki za mlade pomeni enega izmed korakov v procesu izbire študija in poklica. Namenjena je srednješolcem, ki želijo odkriti in razviti poklicne interese, sposobnosti, znanja, veščine in talente ter se seznaniti s pomenom znanja in veščin, ki jih pridobimo s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. Vsebina delavnice je primerna za izvajanje obveznih izbirnih vsebin. Vsebinski sklopi:

Ø odkrivanje in oblikovanje lastnih interesov Ø prepoznavanje sposobnosti Ø postavljanje poklicnih ciljev Ø osebno načrtovanje izobraževanja Ø analiza stanja Ø odločanje o poklicni poti.

Delavnica traja 4 ure, vključuje skupinsko dinamiko, delo in izmenjavo izkušenj v majhnih skupinah, osebno analizo ter uporabo gradiva. Cena izvedbe: 120 evrov na delavnico, pri naročilu več delavnic nudijo 20 % popust.

Nefiks tutorstvo Nefiks tutorji so mladi, ki poznajo in uporabljajo Nefiks ter želijo to orodje za beleženje razširiti med mlade. Na svojih fakultetah, šolah in organizacijah oz. društvih pomagajo mladim spoznavati Nefiks ter beležiti vanj vse neformalno znanje. Zavod Nefiks izvaja brezplačno on-line izobraževanje za Nefiks tutorje. Na izobraževanju bodoči Nefiks tutorji spoznajo veliko o neformalnem izobraževanju, vse o Nefiksu, načine in metode za motiviranje vrstnikov ter naučijo se veliko o kompetencah in zaposlovanju. Po končanem usposabljanju so sposobni samostojno predstavljati Nefiks, mlade v svoji okolici motivirati za beleženje neformalno pridobljenega znanja, predstavljati svoje znanje in kompetence potencialnim delodajalcem in k temu pomagati tudi drugim mladim.

Zaposlitveni klub „Služba me ne išče“ Polletni projekt „Služba me ne išče“ želi s pomočjo zaposlitvenih klubov medgeneracijsko povezati mlajšo in izkušenejšo starejšo generacijo, ki lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in socialnim kapitalom pomaga mladim pri iskanju zaposlitve. Zaposlitveni klubi delujejo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Zagorju, v vsakem pa je do deset udeležencev različnih izobraževalnih oz. študijskih smeri in dva mentorja z izkušnjami na področju kadrovanja, ki mlade iskalce prve zaposlitve motivirata, jih spodbujata, vključujeta v svojo socialno mrežo in povezujeta s potencialnimi delodajalci. Interna srečanja klubov potekajo najmanj dvakrat mesečno, vsi udeleženci pa so aktivno vključeni v sooblikovanje programa kluba ter organiziranje aktivnosti in dogodkov kluba. V zaposlitveni klub se mladi lahko prijavijo na spletni strani Talentiran.si. V Mariboru se zaposlitveni klub odvija v MISC Infopeka, ob sredah ob 17. uri. Vodja zaposlitvenega kluba je Nefiks tutorka Hana Kosi, mentorja zaposlitvenega kluba sta mag. Mirjana Ivanuša Bezjak (kadrovska svetovalka, predavateljica, avtorica knjig) in Viktor Vild (strokovnjak za kadrovski management v podjetjih, avtor knjig, člankov).

Financiranje Storitve in dogodki, ki jih organizira Zavod Nefiks, so za mlade brezplačne. Plačljiva je le knjižnica Nefiks (Neformalni indeks), ki stane okoli 5 evrov. Projekt Služba me ne išče je financiran s sredstvi Si.mobilovega razpisa za mlade, ki so bila zbrana na Si.mobilovem Žuru z razlogom. Projekt Služba me ne išče je prejel največ glasov mladih in tako zmagal na razpisu ter prejel okoli 20.000 evrov sredstev za izvedbo projekta.

Kontakt Zavod Nefiks – Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja Rakovniška 6 1000 Ljubljana Telefon: 01 427 71 40 info@talentiran.si info@nefiks.net

Ø Staša Barbič, direktorica Zavoda Nefiks. Tel.: 01 427 71 45. E-mail: stasa.barbic@talentirana.si

Ø Klara Zavrl, vodja projektov

Ø Alenka Blazinšek, vodja projekta Nefiks. E-mail: alenka@talentirana.si (Viri: Spletni portal Talentiran.si)

Erasmus – praktično usposabljanje za študente v tujini

O programu Vseživljenjskega učenja (VŽU) Erasmus je podprogram Vseživljenjskega učenja (VŽU), osrednjega programa EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Program VŽU je bil stanovljen za obdobje 2007–2013 s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta in je naslednik programov Socrates in Leonardo da Vinci (2000–2006). Program VŽU je razdeljen na štiri podprograme (Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundvig) in je namenjen številnim ciljnim skupinam od vzgoje in izobraževanja otrok v vrtcih do študentov, oseb na trgu dela, podjetij in izobraževalnih organizacij, društev, nevladnih organizacij in odraslih, ki se v svojem delovnem življenju in tretjem življenjskem obdobju spet vračajo k učenju. Programi izmenjav v okviru VŽU:

Ø Comenius (šolsko izobraževanje) – program mobilnosti, ki je namenjen zaposlenim v izobraževanju oz. šolstvu (primarna in sekundarna raven) ter bodočim učiteljem oz. študentom pedagoških smeri (Comenius asistenti). Vključuje tudi večstranska mednarodna šolska partnerstva, izmenjave učencev.

Ø Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje) – program mobilnosti, ki je namenjen

mednarodnemu usposabljanju oseb na trgu dela, dijakov, ki se izobražujejo za poklic in mednarodni izmenjavi izkušenj strokovnih delavcev v poklicnem izobraževanju.

Ø Grundvig (izobraževanje odraslih) – program mobilnosti, ki je namenjen zaposlenim in

bodočim zaposlenim na področju izobraževanja odraslih. Vključuje tudi projekte prostovoljnega dela ljudi, starejših od 50 let.

Ø Podprogram Erasmus (terciarno izobraževanje) naslavlja potrebe, povezane s poučevanjem

in učenjem vseh udeležencev formalnega visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja na terciarni ravni ne glede na trajanje izobraževanja ali stopnjo kvalifikacije, vključno z doktorskim študijem, ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje. Sodelujoče države so članice Evropske unije, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Hrvaška, Švica in Turčija. Individualna mobilnost v okviru podprograma Erasmus je namenjena mednarodni izmenjavi študentov za študij in prakso ter zaposlenim za poučevanje in usposabljanje. Študentom program Erasmus omogoča študij in praktično usposabljanje v tujini, zaposlenim omogoča usposabljanje v tujini in mobilnost učnega osebja z namenom izvajanja predavanj v tujini.

(Vir: CMEPIUS, Univerza v Mariboru)

Splošno o Erasmus praksi Ø Erasmus prakse omogočajo študentom Univerze v Mariboru, da preživijo določeno obdobje

praktičnega usposabljanja oz. prakse (med 3 in 12 meseci) v podjetju ali organizaciji v sodelujoči državi programa VŽU (Vseživljenjsko učenje).

Ø Študenti si mesto, kjer bi radi opravljali ERASMUS prakso, poiščejo sami. Lahko izbirajo

med državami, ki sodelujejo v programu VŽU: članice EU, Hrvaška, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica in Turčija.

Ø Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS)

je Univerzi v Mariboru odobril sredstva za sofinanciranje 49 mest strokovnega praktičnega usposabljanja v tujini (znesek 71.663 EUR – zadošča za približno 4 mesece po študentu).

Ø Praktično usposabljanje v okviru programa Erasmus mora biti vsebinsko povezano s

področjem študija študenta. Za to jamčita mentor na matični fakulteti in fakultetni koordinator s podpisom Sporazuma o usposabljanju.

Cilji mobilnosti Ø Pomagati študentom, da se prilagodijo zahtevam na evropskem trgu dela; Ø pomagati študentom, da razvijejo določene spretnosti, vključno z jezikovnimi spretnostmi in

izboljšajo razumevanje ekonomske in socialne kulture določene države v kontekstu pridobivanja delovnih izkušenj;

Ø spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi institucijami in podjetji; Ø prispevati k razvoju kroga dobro izobraženih, odprto mislečih in mednarodno izkušenih

mladih ljudi v bodoče strokovnjake.

Organizacije gostiteljice Organizacije gostiteljice študentske prakse so lahko:

Ø podjetja, Ø centri za usposabljanje, Ø raziskovalni centri, Ø druge organizacije, vključno z visokošolskimi institucijami.

Organizacije gostiteljice prakse ne smejo biti (namen omejitve je preprečiti konflikt interesov):

Ø institucije EU, Ø organizacije, ki vodijo programe EU, Ø diplomatska predstavništva matične države študenta.

CMEPIUS (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) svetuje previdnost glede posredniških agencij in študentom priporoča neposreden stik s podjetji ter iskanje v bazi podatkov (partner search):

Ø www.eurojobs.com Ø www.jobpilot.com Ø http://europe.jobs.com Ø www.jobware.com Ø www.globalplacement.com

Pogoji, roki in postopki prijave Pogoji prijave:

Ø študentje morajo biti v času Erasmus prakse vpisani na študijski program Univerze v Mariboru in to najmanj v 2. letnik dodiplomskega študija;

Ø v času terciarnega izobraževanja še niso prejeli dotacije Leonardo da Vinci za prakso v tujini;

Ø v času študija še niso opravljali Erasmus prakse v tujini.

Rok prijave: ni določen, Univerza v Mariboru sprejema prijave do zapolnitve mest in porabe sredstev. Postopek prijave:

Ø prijava na razpis na spletni strani erasmus.uni-mb.si; Ø Sporazum o usposabljanju, ki ga potrdita matična univerza in organizacija gostiteljica; Ø potrdilo o vpisu.

Pred odhodom v tujino študentje podpišejo sporazum o dotaciji oz. pogodbo, ki vsebuje naslednje dokumente:

Ø kopijo Sporazuma o usposabljanju (Training Agreement), ki vsebuje natančni program poteka prakse;

Ø izjavo o kakovosti (Quality Commitment), ki določa pravice in dolžnosti vseh udeležencev; Ø študentsko listino Erasmus (Erasmus Student Charter), ki določa pravice in dolžnosti študentov v zvezi z mobilnostjo.

Financiranje Sofinanciranje bivanja v tujini: Vsak študent ju upravičen do dotacije Erasmus za obdobje najmanj 3 in največ 4 mesecev. Zneski dotacij se gibljejo med 250 € in 526 € na mesec za študenta. Najnižni znesek dotacije izplača Bolgarija, najvišjega Liechtenstein in Švica. Povprečje dotacij vseh 32 držav znaša 357 €. Dotacija Erasmus le sofinancira stroške bivanja v tujini in ne pokrije stroškov v celoti. Študent, ki se prijavi za strokovno praktično usposabljanje preko programa Erasmus, ima možnost pridobiti tudi finančno dotacijo iz strani Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, in sicer 150 € mesečno za mesece, za katere je prejel dotacijo za Erasmus strokovno praktično usposabljanje v tujini. Študentje s posebnimi potrebami se lahko prijavijo za dodatno dotacijo. Status študenta in štipendiranje v času prakse v tujini: Načeloma velja pravilo, da je status študenta v času izmenjave izenačen s statusom študentov v državi destinaciji. Študent ohrani vse vire štipendiranja iz matične države in ne plača šolnine na instituciji gostiteljici. Jezikovni tečaji: Erasmus študent ima možnost opravljanja Erasmus intenzivnega jezikovnega tečaja (EILC) jezika države gostiteljice. Tečaji potekajo pred pričetkom praktičnega usposabljanja ali med njegovim izvajanjem, zanje se lahko dodeli tudi dotacija.

Kontakt Univerza v Mariboru - Služba za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti - Eva Škruba - tel.: (02) 23 55 446 - e-pošta: eva.skruba@um.si, eva.skruba@uni-mb.si

(Viri: Univerza v Mariboru – Razpis za mobilnost študentov z namenom praktičnega usposabljanja v tujini za študijsko leto 2012/2013, spletna stran CMEPIUS.)

IAESTE – Društvo za izmenjavo študentov tehniških usmeritev

Splošno IAESTE (The International Association for the Exchange of Students for Technical Experience, v

slovenščini Društvo za izmenjavo študentov tehniških usmeritev) je nevladna in neprofitna mednarodna organizacija, ki povezuje več kot 85 svetovnih držav in se ukvarja z izmenjavo študentov (oz. strokovnih praks) naravoslovnih in tehniških usmeritev. Sedež organizacije je v Luksemburgu. IAESTE ima dolgo tradicijo, deluje že od leta 1948. V Sloveniji obstajata dva lokalna odbora, Ljubljana in Maribor, kjer prostovoljci pomagajo študentom pri pridobitvi prakse. Letno preko IAESTE odpotuje v tujino na prakso nekaj deset slovenskih študentov tehnike in naravoslovja, približno toliko študentov iz tujine pa opravlja prakso pri slovenskih delodajalcih, ki v takšnih izmenjavah vse bolj prepoznavajo prednost. Z IAESTE sodelujejo nekatera največja svetovna in slovenska podjetja, npr. Microsoft, IBM, Apple, BMW, Volkswagen, National Instruments, pri nas Dravske elektrarne Maribor.

Cilji mobilnosti Znanje je ena največjih vrednot, ki jih priznava sodobni svet. Dejstvo je, da znanja željni ljudje vedno uspejo pri svojem delu, četudi je trg nasičen z delovno silo. Vsako podjetje, ki išče novo delovno silo, si želi najti človeka, ki je iznajdljiv, spreten, samoiniciativen ter ima po možnosti še predhodne delovne izkušnje na določenem področju. Organizacija IAESTE si prizadeva mladim omogočiti dostop do prvega plačanega dela, ki jim bo prineslo referenco za nadaljnje delo in izboljšalo zaposljivost po koncu študija. Mednarodna izkušnja ne obogati študenta le na njegovem poklicnem področju (seznanjenost z najnovejšo tehnologijo, stiki s strokovnjaki s celega sveta), temveč tudi izboljša znanje jezikov, poveča socialni kapital, omogoča medkulturno povezovalno izkušnjo in osebnostno rast. Mednarodna izmenjava je koristna tudi za podjetja, ker so IAESTE praktikanti navadno ambiciozni in uspešni študentje, ki imajo sveže ideje in lahko prispevajo k uspešnosti in (mednarodni) rasti podjetja. Kasneje lahko uspešen praktikant postane mednarodni partner pri poslovanju in širitvah podjetja v druge države – IAESTE tako prispeva k mednarodni ekonomiji.

Načelo vzajemne izmenjave Program IAESTE deluje po načelu vzajemne izmenjave. Aktivni člani v lokalnih odborih skozi leto iščejo slovenska podjetja, ki bi bila pripravljena sprejeti tuje študente na prakso, saj tako omogočijo slovenskim študentom opravljanje prakse v tujini (izmenjava poteka po načelu eden za enega). Po prijavi študenta v program izmenjave praks IAESTE aktivni člani poiščejo študentu prakso po njegovih željah. Vsako leto trije predstavniki IAESTE Slovenija prisostvujejo na Generalni konferenci (sedemdnevni dogodek), kjer s kolegi iz drugih držav poiščejo in izmenjajo slovenske prakse za prakse v tujini, ki najbolje zadovoljujejo želje prijavljenih študentov. Ob vrnitvi predstavnikov se skliče sestanek, kjer se izmenjane prakse podelijo domačim študentom. Aktivni člani pomagajo študentom vzpostaviti kontakt s podjetji in se dogovoriti za pričetek ter trajanje strokovne prakse. IAESTE praktikanta v mestu, kjer bo opravljal izbrano prakso, pričakajo aktivni člani tamkajšnjega komiteja, ki so zadolženi za sprejem tujih študentov in pomoč pri transportu ter namestitvi.

Strokovna (študijska) področja izmenjav Program mednarodne izmenjave IAESTE pokriva izmenjavo strokovnih praks študentov in diplomantov tehnike in naravoslovja iz naslednjih področij:

Ø Tehnika in inženirstvo: elektronika, energetika, geodezija, gospodarsko inženirstvo, gradbeništvo, informatika in računalništvo, kemija in kemijska tehnologija, lesna tehnologija in predelava papirja, letalska industrija, metalurgija, petrokemija, pomorstvo in

ladjedelništvo, procesno inženirstvo, rudarstvo, sistemsko inženirstvo, strojništvo, tekstilna tehnologija, telekomunikacije živilska tehnologija.

Ø Uporabna umetnost: arhitektura, grafično oblikovanje. Ø Naravoslovje: biokemija, biologija, farmacija, fizika, geofizika, geologija, kemija,

matematika, mikrobiologija, veterinarstvo. Ø Kmetijstvo: cvetličarstvo, lesarstvo, pivovarstvo, povrtninarstvo, splošno kmetijstvo. Ø Ostala področja: ekonomija, hotelirstvo, jeziki, management.

Financiranje in stroški Vse IAESTE prakse so plačane. Študentje, ki opravljajo prakso, dobijo tedensko nagrado v višini, ki je izračunana kot minimalna vsota za preživetje študenta v določenem mestu. Tako dobijo študentje, ki delajo v Ljubljani, vsaj 600 € na mesec; tisti, ki delajo v Mariboru, dobijo vsaj 500 € na mesec. Vsote so razlikujejo od države do države in se lahko povzpnejo do 1700 € na mesec. Stroški za člane:

Ø Članarina (45 €) Ø Mednarodna taksa (140 €) – se plača primeru dodelitve prakse. Mednarodna taksa je

določena s strani IAESTE A.s.b.l. in je namenjena kritju administrativnih in ostalih stroškov, s katerimi je povezana mednarodna izmenjava.

Potek pridobitve prakse Ø Prijava v društvo IAESTE in specifikacija željá posameznika glede kraja opravljanja prakse

in vrste dela. Ø Uvrstitev v rang lestvico – vsi študentje so ocenjeni po enotnem kriteriju. Najvišje uvrščeni

ima najvišjo prioriteto pri iskanju prakse za slovenske študente. Ø Dodelitev prakse Ø Izdelava motivacijskega pisma in CV Ø Odpotovanje v mesto opravljanja prakse

Prijavni in selekcijski postopek Rok za prijavo: od 1. novembra do 15 decembra. Študent potrebuje izpolnjeno prijavnico, potrdilo o vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni, plačano članarino (45 €), pozitivno opravljen test iz tujega jezika (angleščina ali nemščina), ki ga organizirajo v decembru. Aktivno sodelovanje v društvu poveča možnost za pridobitev prakse. Ko v sredini decembra pri IAESTE končajo z zbiranjem prijav, razpišejo testiranje tujega jezika, ki je potrebno za sestavo rang lestvice, na podlagi katere se podeljujejo prakse. Januarja objavijo lestvico, po kateri prijavljene študente razvrstijo glede na skupno oceno petih kriterijev (najvišja možna ocena je 100 točk). Kriteriji rang lestvice:

Ø letnik študija (največ 20 točk, 20 %) Ø povprečna ocena (največ 25 točk, 25 %) Ø rezultat tujega jezika (največ 25 točk, 25 %) Ø aktivno sodelovanje v društvu (največ 30 točk, 30 %) Ø že opravljena praksa pod okriljem IAESTE (minus 10 točk, minus 10 %).

V januarju se odvija generalna konferenca IAESTE, na kateri predstavniki nacionalnih komitejev držav izmenjujejo prakse med seboj. V začetku februarja se podeljujejo prakse glede na rezultete rang lestvice.

Študentje, ki dobijo prakso, se pripravljajo na nadaljne postopke:

Ø Sestavijo življenjepis (CV ali Curriculum Vitae) s fotografijo v angleščini ali v jeziku, ki je zahtevan za opravljanje prakse. CV mora biti napisan v formalni obliki in ne v obliki eseja (priporočena oblika je Europass).

Ø Napišejo motivacijsko pismo (Motivation Letter) delodajalcu v angleščini, v katerem izrazijo razloge za opravljanje prakse, svoja pričakovanja o praksi in kaj lahko delodajalec pričakuje od njih (morebitne ideje, inovacije, izpostavijo svoje kvalitete itd.)

Ø Spisek poslušanih predmetov v angleškem jeziku, lahko tudi ocene študijskih predmetov. Ø Priporočilna pisma, reference.

Organizacija IAESTE svetuje študentom, da si dokumentacijo pripravijo vnaprej. Ko prejmejo odgovor delodajalca, po potrebi uredijo še dodatno dokumentacijo, se informativno pozanimajo glede vize, nato pa odidejo na prakso.

Načini pridobitve prakse Poleg že opisanega ustaljenega postopka je mogoče prakso v tujini dobiti tudi drugače:

Ø Rezervirane prakse: sam si poiščeš prakso v tujini, formalnosti uredi IAESTE. Ø Naknadne prakse: ponudbe za prakse, ki prihajajo naključno skozi vse leto (zavrnjene

prakse, nove prakse). Ø IAESTE FirmenShuttle: projekt, financiran s strani podjetij v Avstriji. Na voljo je študentom avstrijskih univerz in od letos dalje tudi študentom Univerze v Mariboru. Osnovna ideja IAESTE FirmenShuttle je izbrati najboljše študente in jih odpeljati na poseben ogled podjetja. Tam poteka sprejem, ogled in predstavitev podjetja. Študentje se lahko pogovorijo tudi z zaposlenimi. Projekt je nadvse uspešen, saj so številni študentje bili povabljeni na zaposlitvene razgovore. Sodelovanje pri projektu je za študente brezplačno, zahtevano je le dobro znanje nemščine.

Kontakt IAESTE LC Ljubljana: Mednarodna pisarna ŠOU Kersnikova ulica 4 1000 Ljubljana E-pošta: ljubljana@iaeste.si Telefon: 01 438 02 45, 040 369 933 IAESTE LC Maribor: Tehniške fakultete, A-308 Smetanova ulica 17 2000 Maribor E-pošta: maribor@iaeste.si Telefon: 031 804 906 (Jure), 040 733 683 (Uroš) Uradne ure so vsak torek med 17. in 18. uro. (Viri: spletna stran IAESTE Slovenija (iaeste.si), portal Student.si)

AIESEC Slovenia – Društvo za izmenjavo mednarodnih praks

Splošno AIESEC je največja mednarodna študentska organizacija; je globalna, nepolitična, izobraževalna organizacija. Kratica pomeni: Association internationale des étudiants en sciences économiques et

commerciales, sedež organizacije je v Rotterdamu. Deluje na mednarodni platformi in mladim omogoča odkrivanje njihovega vodstvenega potenciala, s katerimi bodo vršili pozitiven vpliv na družbo. Svoje aktivnosti usmerjajo v realizacijo kvalitetnih praks v vseh državah, kjer so prisotni, in v organizacijo družbeno-koristnih projektov v domačem okolju. Vizija organizacije je „sožitje in izpolnitev potenciala človeštva“. Program se izvaja v 110 državah in na okoli 1600 univerzah po celem svetu, mreža se širi iz leta v leto. AIESEC je bil ustanovljen leta 1948 v letu 2012 je tako praznoval 64. obletnico. Glavni interesi organizacije so globalne teme, vodenje in delo v timu. Globalno imajo več kot 38.000 članov. Program izmenjave pri AIESEC je namenjen študentom in diplomantom do 29. leta starosti. Mladim nudijo aktivno članstvo z možnostjo izobraževanja, vodstvenih pozicij znotraj organizacije, izmenjave znotraj organizacije in strokovne prakse po celem svetu. Na leto omogočijo preko 8.000 vodstvenih pozicij, 7.000 strokovnih praks in 400 konferenc. Imajo prek 7.500 partnerjev, ki so ugledna podjetja. V Sloveniji so prisotni v Ljubljani, Mariboru in Kranju.

Cilji mobilnosti AIESEC mladim omogoča:

Ø pridobitev kvalitetnih mednarodnih izkušenj, Ø prakso v tujini, Ø razvoj vodstvenih potencialov, Ø osebnostno rast, Ø udeležbo na mednarodnih konferencah in druženje z mladimi s celega sveta, Ø izobraževanje na različnih področjih, tečaje, Ø vzpostavitev kontakta s podjetji in drugimi organizacijami, Ø mreženje, Ø delo na projektih, Ø prostovoljno delo v nevladnih organizacijah – družbeno koristno delo.

AISEC v mladih išče ter spodbuja potenciale, ki koristijo njim samim in tudi družbi.

Vrste mobilnosti in vrste praks Vrste mobilnosti, ki jih AIESEC ponuja: strokovne prakse in krajše družabno-izobraževalne izmenjave. Trajanje izmenjave je lahko zelo različno, od enega meseca in pol do leta in pol. Glede smeri študija nimajo nobenih omejitev, ponujajo štiri vrste prakse:

Ø Global Internship Program (plačana praksa, traja od 6 do 12 mesecev, intenzivna profesionalna izkušnja in osebnostni razvoj):

Management prakse – management, organizacija, računovodstvo, finance, trženje, projektno delo in ravnanje s človeškimi viri itd. Tehnične prakse – informacijske tehnologije, inženiring in druge tehnične vede. Izobraževalne prakse – pedagogika, poučevanje predmetov, karierna svetovanja, sestavljanje učnih načrtov itd.

Ø Global Community Development Program/Razvojne prakse (prostovoljno delo, traja od 6 do 12 tednov, intenzivna medkulturna izkušnja in izkušnja socialne odgovornosti ter osebnostni razvoj) – prakse v nevladnih organizacijah, povezane z razvojem skupnosti, s pomočjo marginalnim skupinam pri vključevanju v družbo itd.

Prav tako AIESEC nudi mladim možnost aktivnega članstva v organizaciji v obliki programov Team Member Program in Team Leader Program. Kot aktivni člani AIESEC-a imajo mladi možnost postati del ekipe organizacije, pridobiti izkušnje timskega dela in vodenja/upravljanja,

pridobiti dostop do globalne mreže, razvijati kompetence, potovati po svetu in se udeleževati mednarodnih konferenc, ustvarjati mednarodne poslovne stike.

Financiranje in stroški Prakse so plačane oz. subvencionirane. Tri od štirih vrst praks (Global Internship Program) so plačane s strani podjetja, kjer se opravlja praksa. Razvojne prakse (Global Community Development Program) niso plačane, ker gre za prostovoljno delo, zagotovljeno je bivanje in prehrana. Minimalna plača oz. subvencija je odvisna od standarda v državi gostiteljici, določena je glede na minimalno plačo države, v kateri opravljate prakso, vedno pa pokrije vsaj stroške stanovanja in hrane. Višina oz. maksimum plačila prakse ni omejen, tako so lahko nekatere prakse zelo dobro plačane. Če praksa ni plačana, AIESEC vseeno zagotovi brezplačno stanovanje in hrano v državi prakse. Priporočeno je, da imajo mladi ob odhodu na prakso v tujino dovolj denarja za preživetje prvega meseca. AIESEC ne plačuje letalskih kart, vize, zavarovanj – te stroške pokrijejo praktikanti sami. Ob sklenitvi pogodbe o praksi študentje plačajo 240 evrov (Global Internship Program) in 120 evrov (Global Community Development Program).

Roki za prijavo in postopek Študentje in diplomanti se lahko prijavijo kadarkoli. Vsak kandidat za prakso mora najprej v AIESEC-u Slovenija opraviti selekcijski postopek. Minimalno število izvedenih selekcijskih postopkov za praktikante v šolskem letu je od eden do pet postopkov na dva meseca.

Kontakt AIESEC Ljubljana Kersnikova 4 1000 Ljubljana Spletna stran (za vso Slovenijo): www.aiesec.si Predsednik: Matic Kašnik, telefon: 041 760 210 E-pošta: president@lj.aiesec.si Društvo za izmenjavo mednarodnih praks AIESEC Maribor Razlagova 14 2000 Maribor Predsednica: Petra Stražar, telefon: 031 280 209 E-pošta: communications@mb.aiesec.si pisarna: EPF, mansarda, soba 3.19 (Viri: spletna stran AIESEC Slovenija – aiesec.si, portal temikatujina.si, Wikipedia)

ELSA – Evropsko združenje študentov prava

Splošno Evropsko združenje študentov prava ELSA (European Law Students' Association) je največja neodvisna, nepolitična in neprofitna organizacija študentov prava in mladih pravnikov na svetu. Zastopana je v 42 državah (večinoma evropskih) in ponuja mnogo možnosti več kot 30.000 članom iz več kot 200 univerz. Že vse od ustanovitve leta 1981 je ELSA namenjena zagotavljanju priložnosti študentom prava in mladim pravnikom ter jim pomaga biti mednarodno usmerjeni in profesionalno usposobljeni. Ponuja mednarodne izmenjave študijskih praks in razne izobraževalne in akademske aktivnosti. ELSA poudarja spodbujanje posameznikov, da delujejo v dobro družbe in da uresničujejo njeno vizijo: »Pravičen svet, v katerem se spoštuje človekovo dostojanstvo in kulturno raznolikost.« ELSA verjame v človekove pravice in jih aktivno promovira.

ELSA Maribor je ena izmed dveh lokalnih skupin ELSA, zastopanih v Sloveniji. Ustanovljena je bila kot nepolitično, neprofitno in neodvisno društvo s strani študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru leta 1994. Že od samega začetka sodeluje z drugo lokalno skupino v Ljubljani in je skupaj z njo ustanovila Zvezo društev ELSA Slovenija, ki je polnopravna članica ELSA International.

Namen, cilji, vizija Namen: Prispevati k pravni izobrazbi, pospeševanju medsebojnega razumevanja in spodbujanju socialne odgovornosti študentov prava in mladih pravnikov. Cilji:

Ø Zagotavljati priložnosti študentom prava in mladim pravnikom, da se učijo o drugih kulturah in pravnih sistemih, v duhu kritičnega dialoga in znanstvenega sodelovanja.

Ø Pomagati študentom prava in mladim pravnikom biti mednarodno usmerjeni in strokovno usposobljeni.

Ø Spodbujati študente prava in mlade pravnike k delovanju v dobro družbe. Vizija: Pravičnejši svet, v katerem obstaja spoštovanje človekovega dostojanstva in kulturne raznolikosti.

Dejavnosti Glavne dejavnosti, s katerimi združenje uresničuje svoje cilje, so:

Ø izmenjave študijskih praks, Ø seminarji in konference Ø akademske aktivnosti.

Izmenjave študijskih praks – program mobilnosti Program izmenjav študijskih praks (STEP – Student Trainee Exchange Programme) omogoča študentom prava in mladim pravnikom, da na področju prava pridobijo delovne izkušnje iz prve roke in ob tem spoznajo tudi kulturo druge države. Pripravništva trajajo od dveh tednov do dveh let in zajemajo raznoliko delo v odvetniških družbah, javnih ustanovah, bankah, svetovalnih podjetjih, mednarodnih organizacijah, na sodiščih, univerzah itd. Vsako leto ELSA ponudi raznovrstna pripravništva, in sicer v različnih državah Evrope, npr. v Nemčiji, Švici, na Švedskem, na Češkem, v Rusiji in v nekaterih drugih državah (Gruzija, Kazahstan, Turčija). Občasno so na voljo tudi pripravništva v institucijah Sveta Evrope in državah zunaj Evrope (npr. ZDA). Obveščanje o pripravništvih poteka preko spletnega biltena STEP Newsletter, ki izhaja enkrat ali dvakrat mesečno. Pred začetkom in med opravljanjem pripravništva ELSA pomaga pripravnikom pri iskanju namestitve, pridobivanju viz, kadar je to potrebno, in organizira razne družabne dogodke, namenjene vključevanju pripravnika v lokalno skupnost. Zainteresirani študentje se lahko prijavijo na največ tri pripravništva, postopek prijave pa se začne z izpolnitvijo posebnega obrazca, ki ga posreduje ELSA Maribor. Postopek pridobitve pripravništva:

Ø študent najprej kontaktira lokalno društvo ELSA, Ø zaprosi za članstvo, izpolni pristopno izajvo in se prijavi v program izmenjav študijskih

praks (izpolni prijavnico za STEP), Ø lokalna ELSA pošlje prijavnico mednarodni ELSI (ELSA International), Ø ELSA kandidatu poišče ustrezno pripravništvo in ga o tem obvesti, Ø kandidat sprejme pripravništvo,

Ø kandidant odpotuje v državo, kjer bo opravljal pripravništvo, tamkajšnja ELSA ga sprejme in mu pomaga pri iskanju namestitve ter mu nudi vso potrebno podporo.

Seminarji, konference, drugi dogodki Seminarji in konference: Elsini seminarji in konference so namenjeni dopolnjevanju predpisanega univerzitetnega predmetnika, povečanju zavesti študentov in njihovega razumevanja globalnih, pravnih, socialnih, ekonomskih in okoljskih zadev. Program vključuje seminarje, konference, pravno šolo in študijske obiske. Mednarodni seminarji in konference so dogodki, ki se ukvarjajo s pravnimi temami mednarodnega zanimanja in zagotavljajo dodatne spretnosti in znanja vsem udeležencem. Teme so obravnavane na na delavnicah in nato predstavljene na plenarnih zasedanjih. Stroške nastanitve udeležencev krije organizacija. Elsina pravna šola: Elsina pravna šola je dogodek, ki se zgodi vsako leto in vsebuje znanstvene programe s pravnimi temami. Pri organizaciji pravne šole pa sodelujejo akademski ali ustanovitveni partnerji, npr. pravne fakultete, organizacije ... Znanstveni program vsebuje predavanja in delavnice, kjer se osredotočajo na različna tematska področja. Strokovne ekskurzije (ELSA Maribor): Občasno ELSA Maribor organizira strokovne ekskurzije v povezavi s področjem prava. Jeseni 2012 so obiskali Muzej slovenske policije v Tacnu in ZPKZ Dob.

Akademske aktivnosti Združenje ELSA mladim omogoča razvoj z zagotavljanjem koristnih učnih izkušenj, povezanih z različnimi dejavnostmi na pravnem področju, kot so esejska tekmovanja (Essay Competitions), pravne raziskovalne skupine (Legal Research Groups), tekmovanja sodišča Moot (Moot Court Competitions), program za študij v tujini (Studies Abroad Programme), dogodke Lawyers at Work.

Pogoji za članstvo Člani ELSE Maribor lahko postanejo študenti in diplomanti Pravne fakultete Univerze v Mariboru ter študenti sorodnih programov na Univerzi v Mariboru. Diplomanti Pravne fakultete Univerze v Mariboru so po statutu ELSA Maribor osebe do preteka dveh let od opravljene diplome po starem univerzitetnem programu ali po končani prvi stopnji bolonjskega programa oz. po končani drugi stopnji bolonjskega programa. Študentje sorodnih programov so osebe, ki študirajo na fakulteti, ki ima vsaj polovico predmetov pravnih.

Financiranje Zadnji STEP Newsletter je bil na spletni strani ELSE Maribor objavljen julija 2012 in vključuje pripravništva v naslednjih državah: Hrvaška (Zagreb – 2 praksi), Nemčija (Dresden – 1 praksa), Poljska (Poznan – 4, Varšava – 2), Portugalska (Guimarães – 1) in Romunija (Arad – 2, Bukarešta – 1). Plačila: Hrvaška za prakse ponuja plačilo 66 evrov na teden, Nemčija 250 evrov na mesec, Portugalska 200 evrov na mesec, na Poljskem so prakse različno plačane: nekje praktikant prejme 200 evrov na mesec, drugje 35 PLN na dan, nekatere prakse so neplačane; v Romuniji so načini in vsote plačil prav tako različna: 50 evrov na teden ali 300 evrov na mesec. Pripravništva obsegajo delo v različnih ustanovah: npr. delo v obrtni zbornici, na pravnem inštitutu, v pisarni državnega tožilca, največ praks pa zajema delo v odvetniški pisarni.

V primeru neplačane prakse stroške bivanja krije ELSA. Članstvo v ELSI je brezplačno.

Kontakt Evropsko združenje študentov prava ELSA Maribor Mladinska ulica 9 2000 Maribor Pisarna: Pravna fakulteta UM – mansarda desno, tel.: 02 250 42 69. Uradne ure: 12:00–13:00. Splet: www.elsa-maribor.org E-pošta: elsa.maribor@uni-mb.si Predsednik: Žiga Kotošek, ziga.kotosek@elsa-maribor.org, tel.: 041 577 548. Generalni sekretar: Mitja Lojen, mitja.lojen@elsa-maribor.org. Direktorica za izmenjavo študijskih praks: Teja Šeško, teja.sesko@elsa-maribor.org. (Viri: spletna stran ELSA Maribor – www.elsa-maribor.org, Statut ELSA Maribor)

Zaključna analiza

Analiza praktičnega usposabljanja v programih Univerze v Mariboru Praktično usposabljanje v študijskih programih Univerze v Mariboru poteka na dva temeljno različna načina: kot praksa pri delodajalcih oz. v delovnem okolju ali kot integrirana praksa, ki poteka na fakulteti oz. v njenih laboratorijih, učilnicah, delavnicah, znanstveno-razikovalnih inštitutih itd. Praksa pri delodajalcih največkrat predstavlja prvi stik študenta, mladega strokovnjaka, z realnim delovnim okoljem strokovnega področja, za katerega se izobražuje. Praksa na fakulteti pa s poustvarjanjem delovnega okolja („umetno okolje“) omogoča več raziskovanja, poizkušanja, vaje, simulacij in predvsem dopušča več možnosti učenja, tudi na napakah. Glavni slabosti praktičnega usposabljanja v študijskih programih Univerze v Mariboru sta preskromno število ur prakse in odsotnost prakse v nižjih letnikih študija. Praktično usposabljanje je v študijskih programih praviloma obvezno, v nekaterih programih je izbirno (npr. univ. nepedagoška Fizika na FNM, univerzitetni programi na FKKT: Kemija, Kemijska tehnologija). Na škodo študentov in ugleda študijskih programov v premnogih programih praktičnega usposabljanja sploh ni predvidenega (večina prvostopenjskih univerzitetnih programov na FF, FNM, univerzitetni programi na FERI: Računalništvo in informacijske tehnologije, Informatika in tehnologije komuniciranja, Medijske komunikacije, Telekomunikacije, Mehatronika, program Arhitektura na FG, itd.); kar je najslabša možnost, saj tako večina študentov diplomira, brez da bi kdajkoli v času študija imela možnost stika z realnim delovnim okoljem svoje stroke. Preseneča predvsem odsotnost praktičnega usposabljanja v naravoslovno-tehničnih študijskih programih, ki so v svoji osnovi empirično in uporabno naravnani. Če študentje vseeno želijo pridobiti praktične izkušnje, so prepuščeni lastni iniciativi in iznajdljivosti, saj jim fakulteta praktičnega usposabljanja ne omogoča. Nekatere fakultete, npr. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, pa po drugi strani ob obvezni študijski praksi študentom omogočajo še dodatno organizirano praktično usposabljanje. V analizi praktičnega usposabljanja v študijskih programih Univerze v Mariboru na splošno ugotavljamo, da imajo visokošolski strokovni študijski programi predvidenih veliko več ur praktičnega usposabljanja kot univerzitetni študijski programi. Precejšen delež univerzitetnih študijskih programov praktičnega usposabljanja sploh ne predvideva. V določenih novih, bolonjskih univerzitetnih študijskih programih je bilo praktično usposabljanje celo ukinjeno, čeprav je prej obstajalo (npr. Oblikovanje in tekstilni materiali na FS). Študijski programi, ki imajo praktično usposabljanje v svojem predmetniku, najpogosteje umeščajo izvajanje prakse v 3. letnik 1. stopnje, še največkrat v poletni semester 3. letnika. Večina študijskih programov 2. stopnje ne predvideva praktičnega usposabljanja zunaj fakultete oz. pri delodajalcih, pač pa je praktično usposabljanje lahko integrirano v predmete in se izvaja v fakultetnih učilnicah, delavnicah, laboratorijih in drugih okoljih. Izjemi sta Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Filozofska fakulteta, kjer je v pedagoških in tudi nekaterih drugih programih 2. stopnje predvideno praktično usposabljanje v delovnem okolju, ampak je hkrati tudi izključeno iz 1. bolonjske stopnje istih programov. Odsotnost in preskromno število ur praktičnega usposabljanja v okviru študijskih programov Univerze v Mariboru odpirata poslovne priložnosti za projekt PisarnaPraksa. Kliente za storitve PisarnePrakse (posredovanje praktičnega usposabljanja) lahko predstavljajo tisti mladi oz. študentje, ki jim v študijskih programih primanjkuje praktičnega usposabljanja ali ga sploh nimajo in se morajo posledično sami znajti pri iskanju podjetja oz. organizacije, ki bi jih bila pripravljena sprejeti na praktično usposabljanje. To pa je po pričevanjih mnogih mladih precej težka naloga, saj mnogokrat pri podjetjih naletijo na zavrnitve oz. ignoriranje. Praktično usposabljanje mladih strokovnjakov je njihova pravica, ker je neločljivo povezano z zaposljivostjo po končanem izobraževanju, zato se bo PisarnaPraksa na vso moč trudila mladim omogočiti udejanjanje te

pravice: podjetja bo ustrezno spodbujala oz. motivirala, da bodo sprejemala praktiktante pod svoje okrilje, mladim pa bo neposredno pomagala s posredovanjem kvalitetnega praktičnega usposabljanja ter z zagotavljanjem podpore v zvezi z njegovim izvajanjem, tudi v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami, kot je Univerza v Mariboru.

Analiza Kariernega centra UM Ključna prednost Kariernega centra je široka ponudba storitev (alumni klub, osebno karierno svetovanje, dogodki – predavanja, delavnice, ekskurzije, informiranje o prostih delovnih mestih, praksah, štipendijah in razpisih, vpis mladih v bazo Karierna tržnica, sodelovanje z delodajalci – objava prostih delovnih mest, vpogled v bazo Karierna tržnica, predstavitve podjetij itd.). Vsa ponudba Kariernega centra je brezplačna. Največjo prednost med vsemi konkurenti vidimo v izvajanju kvalitetnih predavanj priznanih strokovnjakov in strokovnih ekskurzij v uspešna domača ter tuja podjetja oz. organizacije (npr. CERN – Evropska organizacija za jedrske raziskave, evropske vladne organizacije v Strasbourgu itd.) Usposobljenost uslužbencev Kariernega centra je na zavidljivo visoki ravni, saj so vsi pridobili dva mednarodna certifikata za karierno svetovanje. KC je financiran s strani Evropskega socialnega sklada in MIZKŠ. O pestrem delovanju KC pričajo mnoge medijske objave (časnika Večer in Dnevnik, Radio Maribor, RTV Slovenija, portal Filternet …) ter redna aktivnost na socialnih omrežjih in objavljanje videov YouTube kanalu. Spletna stran KC je vsebinsko bogata in ponuja koristne ter uporabne vsebine z zaposlitveno tematiko, hkrati je tehnično in grafično dodelana. Spletna registracija oz. včlanitev poteka brez težav, je hitra in enostavna. Kot manjšo pomanjkljivost lahko štejemo skromno ponudbo zaposlitev oz. praks. V bazi Karierna tržnica je bilo na dan 16. 11. 2012 vpisano samo eno delovno mesto za študentsko delo, v bazi praks in seminarskih/diplomskih nalog ni bilo povpraševanje s strani delodajalcev.

Analiza zavoda Študentska praksa Zavod in portal Študentska praksa ima odlično zastavljene cilje, a njihova realizacija je sodeč po spletnih virih vprašljiva. Dijaških praks sploh ne ponujajo (prazna baza Dijaške prakse na spletni strani), ponudba študentskih praks je skromna in premalo ažurna, saj se v bazi Študentske prakse nahaja 10 ponudb za prakso, vnesenih pred več kot enim mesecem ali dvema. Ponudba študentskih praks zajema strokovna področja turizma, socialnega dela, računalništva in informatike. Največ je ponudb iz tujine, slovensko področje je slabo pokrito, kar je v nasprotju z interesi večine študentov in dijakov, ki želijo prakso opravljati čim bliže kraja šolanja ali domačega kraja, saj lahko tako neprimerno lažje usklajujejo študijske in delovne obveznosti. Spletna stran je vsebinsko, oblikovno in jezikovno površna in podpovprečna. Veliko vsebine se ponavlja v različnih poglavjih oz. razdelkih, iste oz. podobne vsebine lahko najdemo na večih povezavah, kar lahko zmede uporabnika. Spletna stran ni jezikovno pregledana in lektorirana, ima veliko slovničnih in pravopisnih napak, kar je še tolikor bolj neupravičeno, saj Zavod trži storitve lektoriranja in posledično lahko jezikovno pomanjkljiva besedila predstavljajo slabo reklamo zanje. Z grafičnega oz. oblikovnega vidika je portal precej povprečen, saj manjkajo fotografije (prazni prostori na mestih, kjer bi moral biti oz. se je nekoč nahajal slikovni material) in v besedilih je uporabljenih preveč različnih vrst in velikosti pisav. Vizualni vtis spletne strani je precej neprofesionalen. Prednost spletne strani je velika ponudba praks, zaposlitev in pripravništev iz tujih držav in drugih celin. Med ponudbo najdemo prakse iz Amerike (Kanada, Mehika, Peru, Brazilija, ZDA, Argentina, Kolumbija), Afrike (Ekvatorialna Gvineja, Etiopija, Kongo, Liberija, Namibija), Azije (Afganistan, Filipini, Indija, Indonezija, Izrael, Kambodža, Kitajska, Laos, Palestina, Savdska Arabija, Tadžikistan, Vietnam, Mongolija) in seveda Evrope (Avstrija, Belgija, Grčija, Hrvaška, Irska,

Italija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Švica, Velika Britanija). Ponudbe zajemajo tudi delo v evropskih institucijah. Slovenske prakse niso zbrane na enem mestu, ampak jih najdemo v dveh nepovezanih razdelkih (Prakse – Delo in Pregled vsebine: poddpodročje Študentske prakse), kar deluje nepregledno. Ponudba praks v slovenskih podjetjih in organizacijah je preskromna glede na potrebe mladih in delodajalcev in glede na cilje ter poslanstvo Zavoda Študentska praksa. Projekti in seminarji obstajajo bolj ali manj na papirju in „v načrtovanju“, ni verjetno, da se izvajajo, saj ni navedenih nikakršnih konkretnih podatkov o seminarjih, ekskurzijah in predstavitvah podjetij (kje/kdaj/tema?). Prav tako ni navedenih nikakršnih podatkov o izvajanju, rezultatih in poteku projektov Aktivirajmo mlade in Aktivirajmo prakse v našem okolju.

Analiza sindikata Mladi Plus Velika prednost sindikata Mladi Plus je to, da zastopa vse mlade do 35. leta starosti: študente, dijake, zaposlene, brezposelne in vse ostale („podjemce“ in „avtorce“ ipd.) in ne izključuje nikogar. Vse storitve, ki jih nudi sindikat (članstvo, karierno in pravno svetovanje) so brezplačne, nudijo pa tudi veliko potrošniških ugodnosti v obliki popustov pri nakupih, rekreaciji, letovanjih. Organizacija mladim ne ponuja samo praks in zaposlitev, ampak ima posluh tudi za mnogoštevilne težave mladih, ki vstopajo na trg dela. Mlade informirajo o delovnopravni zakonodaji in delavskih pravicah, nudijo podporo v primeru diskriminacije pri zaposlovanju ter v primeru težav s plačilom in drugih konfliktnih situacijah. Mlade spodbujajo k participaciji in akciji, pozivajo na organizirane demostracije, nagovarjajo k podpisom peticij v zvezi z zakoni, ki uravnavajo problematiko mladih (npr. pozivajo k podpori novega Zakona o štipendiranju). Medijsko so dobro podprti, njihova spletna stran je ažurna, pregledna, informativna in jedrnata, prav tako so dnevno aktivni na socialnih omrežjih, na Facebooku in Twitterju, kjer informirajo o aktivnostih sindikata, o novih delovnih mestih in pripravništvih, pozivajo na demonstracije, vabijo na zaposlitvene dogodke, posredujejo novinarske članke slovenskih časopisnih hiš o socialni, delavski in mladinski problematiki ipd. Njihov nivo delovanja je primerno visok, tako kot se za nacionalno organizacijo spodobi (namreč Mladi Plus deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ali ZSSS). Prizadevajo si za čim večjo prepoznavnost tudi s pomočjo urejene spletne strani in rednih aktivnosti na socialnih omrežjih. Za dosego skupnih ciljev se povezujejo z mnogimi drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami oz. obveščajo o njihovem delovanju (Karierni center UL, Zavod Študentska svetovalnica, ZRSZ, Zveza ŠKIS, CNVOS, ŠOU, Socialni inkubator, Mladinski svet Slovenije …).

Analiza zavoda Nefiks in kluba Služba me ne išče Zavod Nefiks se problematike zaposlovanja mladih loteva aktivno ter nadvse inovativno, in sicer z vidika večanja zaposljivosti mladih. Ne posredujejo zgolj nekih povezav do praks in razpisov – po liniji najmanjšega odpora, ampak za mlade organizirajo zaposlitvene dogodke, obiske podjetij, delavnice, izobraževanja in zaposlitveni klub, ki je pri nas novost. Mladi se lahko tako skozi različne aktivnosti in mreženje naučijo nekaj novega, spoznajo nove ljudi in ob tem večajo svojo zaposljivost. Zavod Nefiks deluje odprto in k sodelovanju vabi nove ljudi, ki jih zanima Nefiks tutorstvo – promocija neformalnega indeksa Nefiksa, ki je glavni projekt zavoda. Sodelovanje pri projektih Zavoda je za udeležence brezplačno (zaposlitveni klub, delavnice itd.) plačljiva je le izvedba delavnice Kam po maturi in nakup indeksa Nefiks (cene se gibljejo od 4 do 6

eur). Njihove storitve so torej dostopne široki populaciji mladih – ne samo cenovno, ampak tudi lokacijsko. Klubi „Služba me ne išče“ trenutno delujejo v več mestih po Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica, Zagorje. Priporočljivo je, da bi vključili še Prekmurje, Koroško in druge obrobne regije, saj tam zaposlovanje mladih predstavlja še posebej pereč problem, ki se mu je potrebno aktivno posvetiti. Spletna stran portala Talentiran.si je pregledna, grafično dodelana in vsebinsko kvalitetna. Aktivnost na socialnih omrežjih je redna, tudi spletno obveščanje o aktualnih dogodkih poteka redno, možno se je naročiti na spletni informator e-Nefi.

Analiza programa mednarodne izmenjave Erasmus Mednarodni program mobilnosti je dobro zastavljen, ima vizijo in utemeljene cilje, vsebuje vsa potrebna varovala, sporazume in dokumentacijo ter na prvi pogled nima večjih pomanjkljivosti. Študente spodbuja k samostojnemu, samoiniciativnemu iskanju praktičnega usposabljanja in jim pri tem nudi pomoč mentorjev oz. koordinatorjev na posameznih fakultetah in pomoč Službe za mednarodno sodelovanje na Univerzi v Mariboru. Pomanjkljivosti programa praktičnega usposabljanja Erasmus vidimo v sofinanciranju in premajhnem številu razpisanih mest. Program je sofinanciran, kar pomeni, da študentu ne pokrije celotnih stroškov bivanja v tujini, ampak le določen delež. Sofinanciranje je možno pridobiti samo za prve 3 do 4 mesece bivanja v tujini. Povprečen znesek Erasmus dotacije znaša 357 €. Študent ima možnosti pridobiti še dodatnih 150 € iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Priporočljivo je, da ima študent tudi svoje prihranke, če mu Erasmus dotacija ne bo zadostovala za kvalitetno življenje v tujini. Del dohodka v času praktičnega usposabljanja lahko predstavlja še plačilo oz. nagrada s strani organizacije gostiteljice, ki pa ni obvezno oz. ni določeno s strani programa Erasmus, temveč je prostovoljno oz. je stvar dogovora med organizacijo gostiteljico in študentom. Druga pomanjkljivost je razmeroma majhno število razpisanih mest, le-teh je 49. Skromnih 49 študentov na Erasmus praksi predstavlja zelo majhen delež (0,245 %) celotne populacije študentov Univerze v Mariboru (približno 20 000 študentov).

Analiza organizacije IAESTE Razlika med IAESTE in Erasmus prakso je v tem, da pri IAESTE študentu prakso poiščejo organizatorji in vse prakse so plačane glede na standard v tistem mestu. Erasmus dotacije so najvišje okoli 500 evrov (v najdražji državi), podjetja pa za IAESTE praktikatna plačujejo do 1700 evrov v državah z najvišjim standardom; 500 in 600 evrov prejme IAESTE praktikant v Mariboru in Ljubljani – toliko prejme Erasmus praktikant v Luksemburgu). Kakovost storitev IAESTE je plačljiva (članarina in mednarodna taksa), medtem ko je Erasmus zastonj, saj študent iskanje opravi sam in prav tako samostojno kontaktira podjetja. IAESTE je specializiran za mobilnost študentov iz naravoslovno-tehniških strok in je usmerjen v gospodarsko povezovanje, mobilnost je možna po celem svetu. Erasmus ni specializiran za točno določena področja, ima širši spekter možnosti, tudi družboslovne stroke so dobrodošle, mobilnost pa poteka znotraj Evrope. Skratka, program IAESTE je študentom bolj prijazen kot Erasmus program, so pa storitve plačljive, kar lahko za socialno šibkega študenta predstavlja problem. IAESTE postavlja visoke standarde glede znanja jezikov in študijskega uspeha, priporočeno je tudi aktivno udejstvovanje v društvu, saj imajo aktivni člani neprimerno večje možnosti pridobitve prakse v tujini. Glede števila praktikantov sta IAESTE in Erasmus nekje na enakem nivoju, nekaj deset njunih študentov odide na prakso v tujino.

Analiza organizacije AIESEC Tako kot IAESTE tudi AIESEC izvaja selekcijske postopke med študenti, ki želijo na prakso v

tujino. Praksa pri AIESEC je plačana (lahko tudi dobro plačana – navzgor višina plače ni omejena), ponujajo tudi prostovoljno delo s pokritimi stroški bivanja. Prednost AIESEC-a je tudi vsebinska širina praks, ki niso omejene na pretežno naravoslovno-tehniške poklice, temveč vključujejo tudi izobraževalno področje in ekononomijo kot tudi področja nevladnega, socialnega in kulturnega delovanja. Slabost AIESEC prakse predststavlja relativno visoka taksa ob sklenitvi pogodbe za prakso (240 evrov) ali prostovoljno delo (140 evrov). Taksa za prostovoljno delo se zdi še dodatno neupravičena, saj gre za neplačano delo, pokriti so stroški bivanja in prehrane, poleg tega je delo kratkotrajne narave (od 6 do 12 tednov). Spletna stran je premalo informativna in vsebinsko skromna.

Analiza organizacije ELSA Združenje ELSA skrbi za specifične potrebe praktičnega izobraževanja mladih pravnikov (študentov in diplomantov prava) s tem, da jim posreduje pripravništva v tujini. Pripravništva so zgolj subvencionirana, niso plačana v celoti, zneski dotacij se gibljejo okoli pavšalnih 200 do 300 evrov na mesec, neupoštevajoč življenjski standard države. Mesečno plačilo 300 evrov morda zadostuje za preživetje v Romuniji, a težko bi pripravnik s tem zneskom preživel v Nemčiji. Zatorej je seveda pričakovano, da ima študent tudi druge vire financiranja ali prihranke, kar že na začetku izključi perspektivne, a gmotno šibke študente. Članstvo v organizaciji ELSA je brezplačno, prav tako ne zahtevajo plačila za posredovano pripravništvo. ELSA je na področju financiranja praks zelo podobna programu Erasmus – študenta posredovanje prakse nič ne stane, ampak je po drugi strani praksa precej slabo plačana in sama po sebi ne zagotavlja finančne brezskrbnosti v tujini in zahteva od študenta lastna finančna sredstva. Pri IAESTE in AIESEC je nasprotno – študent mora plačati članarino in takso za posredovano prakso, ampak zato je praksa dobro plačana in študentu omogoča preživetje v tujini, plačilo se giblje v višini minimalne plače določene regije ali države (pri AIESECU je lahko tudi več kot minimalna), plačila niso pavšalna, ampak so v skladu s življenjskim standardom neke države. Spletna stran ELSE je veliko bolj skromna kot spletni portal ELSA International, vsebuje le najnujnejše informacije. Tudi aktivnost mariborske ELSE je precej skromna, izvaja se le malo društvenih dogodkov (seminarji, akademske aktivnosti itd.), ukvarjajo se večinoma s pripravništvi (objava prostih mest, posredovanje pripravništev in napotovanje študentov v tujino). Akademske aktivnosti in izobraževanja potekajo predvsem v tujini pod okriljem ELSA International. Mariborska ELSA je aktivna na humanitarnem področju in občasno organizira dobrodelne akcije za pomoč lokalni skupnosti. Zadnja aktualna akcija se je glasila „Pomagaj žrtvam poplav tudi ti“, kjer so zbirali oblačila in razne potrebščine za ljudi, ki so jih prizadele jesenske poplave 2012.