PUNKCIJA VENE

  • View
    4.816

  • Download
    2

Embed Size (px)

DESCRIPTION

punkcija vene, venski pristopi, i.v. kanilo

Text of PUNKCIJA VENE

Venskipristopiodvzemkrvivbodrazku iloprekomernakrvavitevhemokultur aperiferneveneposegnegovalnediagn ozeboleinanapodrojuuporabljeneve Punkcija vene nepodkoniinfiltratzapletivzvezizven Gradivo za 1. letnik skimikaniliflebitispomembnejevene kataterpopkovnavenavrstevenskihka tetrovkomolneveneesmarhuvajanje katetraopazovanjepacientakriinoilje pretokkrvivvenahizbiravenskekanile rahlaboleinardeinapalpacijaokiran iviplestvicametuljkiinfuzijskaterapij avelikostpacientarigidnofibrinviskoz nesnovinujnomedikamentoznoukrep anjeplastienjeziekmednarodneozna kezamaitevkanileparavenoznopojav vnetjamenjavastekleniceintimaedemiDecember, 2009 Alen Bunderla, Anita Kraevec, Sara Muka, Primo lak 0

Kazalo 1. 2. 3. Splono o odvzemu krvi za preiskave ........................................................................ 1 Odvzem kapilarne krvi ............................................................................................. 1 Odvzem krvi iz vene ................................................................................................ 1 3.1 Tehnika odvzema venske krvi ............................................................................ 3 3.2 Vpliv tehnike na izide preiskav ........................................................................... 3 3.3 Zapleti pri odvzemu krvi iz vene: ....................................................................... 5 4. Vzpostavitev periferne venske poti ............................................................................ 5 4.1 Izbira primerne vene za odvzem krvi in periferno pot .......................................... 6 4.2 Zapleti pri venskih kanilih.................................................................................. 8 5. Proces zdravstvene nege ....................................................................................... 10 6. Standardi.............................................................................................................. 12 6.1 Klasien odvzem krvi iz vene z brizgalko ........................................................ 12 6.2 Vakuumski odvzem krvi iz vene ....................................................................... 14 6.3 Vzpostavitev periferne venske poti venska kanila ........................................... 15 7. Slike posameznih postopkov ................................................................................... 17 8. Literatura ............................................................................................................. 20 Kazalo tabel

Tabela 1: Razline igle proizvajalca TIK ............................................................................ 2 Tabela 2: Visual Infusion Phlebitis Scale (Jackson, 1998) ................................................... 9 Tabela 3: Infiltration Scale (Intravenous Nursing Society, 2000) ....................................... 10Kazalo slik

Slika 1: Metuljek ........................................................................................................... 3 Slika 2: Kanila za vakuumski sistem ................................................................................. 4 Slika 3: Vensko kanilo ..................................................................................................... 6 Slika 4: Primerne vene .................................................................................................... 7 Slika 5: Potek ven na roki ................................................................................................ 7 Slika 6: Flebitis irjenje po poteku vene navzgor ............................................................. 8 Slika 7: Priprava pripomokov za vakuumski odvzem krvi ................................................. 17 Slika 8: Natikanje epruvete v nastavek pri tem dobro fiksiramo nastavek, da se ne premika.................................................................................................................................. 18

Slika 9: Priprava materiala za vstavljanje i.v. kanila ......................................................... 18 Slika 10: Zbodemo pod kotom 300 do 450 in fiksiramo ilo navzdol (palec nevodilne roke) .. 18 Slika 11: kovinsko vodilo izvleemo za nekaj mm ............................................................ 19 Slika 12: Pripravljena brizga z microClave-om ................................................................. 19 Slika 13: Prebrizgavanje i.v. kanila ................................................................................. 19 Slika 14: ienje navoja med microClave in kanilom ....................................................... 20 Slika 15: Pritrjen obli ................................................................................................... 20

1

1.

Splono o odvzemu krvi za preiskave

Preiskave krvi se izvajajo najvekrat zaradi ocene pacientovega zdravstvenega stanja, ki nam dajo podatke o prehranjenosti, metabolizmu, odpornosti organizma, biokemini in hematoloki podobi, itd. v ta namen se najvekrat izvaja odvzem kapilarne krvi, odvzem krvi iz vene in odvzem krvi preko vstavljenege venskega katetra/kanila (mitek in Krist, 2008). Krvne preiskave pri odvzemu krvi so: HEMOGRAM (Leu, Eri, Hb, Ht, MCV, Trb., Retik., DKS); KOAGULACIJA (p, INR, PT, D dimer, Ivy); VNETNI PARAMETRI (SR, CRP, fibrinogen, PCT); BIOKEMIJA: o jetrni testi (Glu, Bilirubin-cel., Bilirubin-dir., AST, ALT, Gama GT, AF, amilaza, lipaza); o stanje srne miice (LDH, CK, CK-MB, troponin, mioglobin, BNP); o ledvina funkcija (senina, kreatinin); o acido-bazino ravnovesje (K, Na, Cl, Ca, P, Mg, urat); o stanje oilja (holesterol, HDL, LDL, trigliceridi, laktat, proteini, albumini); o % zdravil v krvi (digoksin, garamicin, vankomicin); Plinska analiza arterijske / venske krvi; PAAK / PAVK (pH, BE, HCO3, PCO2, PO2, Sat.). 2. Odvzem kapilarne krvi

Izvajamo ga z vbodom v koo z (mikro)lanceto in prestrezanjem kapljic krvi v pipeto ali testni trak. Podroja odvzema kapilarne krvi so jagodice prstov, uesne meice ali pete. Pri pogostem, vekratnem kapilarnem odvzemu krvi moramo mesta odvzema menjavati (menjavamo prste). Kapilarni odvzem krvi je priporoljiv pri dojenkih, pri katerih je venski odvzem tehnino zahteven ali celo nemogo (Kobe, 2005, v: mitek in Krist, 2008, str. 41). Primeren je za odvzem krvi za merjenje glukoze v krvi pri sladkornih pacientih, za doloanje krvne skupine na ploici, doloanje asa krvavitve ter pri pacientih z nedostopnimi venami ali hudo opeenimi. Slabe lastnosti te metode so v tem, da ni uporaben za vse preiskave, pridobimo le doloeno koliino krvi in moen nepravilen izvid. Kapilarna kri je meanica venozne in arterijske krvi, medcelinine ter tekoine (mitek in Krist, 2008). Sestava vzorca krvi je odvisna od pretoka krvi v trenutku odvzema. Pri ogretem vbodnem mestu je venska kri podobna arterijski. Pri tem je izvid te krvi zelo podoben kot pri krvi, odvzete iz vene (Kobe, 2005, v: mitek in Krist, 2008). 3. Odvzem krvi iz vene

Je najpogosteji nain odvzema krvi, pri katerem z injekcijsko iglo skozi koo vstopimo v ilo, da pridobimo vzorec krvi za laboratorijske preiskave. Vzorec lahko pridobimo na dva naina; klasien naina z brizgalko in vakuumski odvzem krvi iz vene. Za punkcijo vene na klasien nain, uporabljamo razline igle, katere se razlikujejo po dolini in premeru lumna.

1

Tabela 1: Razline igle proizvajalca TIK

Vir: http://213.250.31.2/index.php?option=com_content&task=view&id=150&Itemid=207Uporabljajo se tudi razline epruvete za odvzem krvi s podtlakomo / vakuumski odvzem krvi. Razlikujejo se po namembnosti in velikosti krvnih vzorcev. Barve zamakov so razline, ki so v povezavi z namembnostjo in dodatki antikoagulantnih sredstev (mitek in Krist, 2008): VIOLNA z dodatkom antikoagulanta K-EDTA, ki se uporablja za hemogram; MODRA z dodatkom Na citrata za koagulacijske teste; RDEA / RUMENA se uporabljata za obiajne biokemine preiskave in presajalne teste; RNA se uporablja za vnetne parametre. Potrebno je slediti navodilom laboratorija, ker se namembnost epruvet spreminja zaradi naina analiziranja krvnih vzorcev!

2

3.1

Tehnika odvzema venske krvi

Pri odvzemu krvi je pomembno, da je pretok v izbrani veni neoviran. Izbrano roko 10-15 cm nad mestom vboda preveemo, da se vena napolni z krvjo in bolj iztopi in napne. Takno jo laje tipamo in prebodemo. Z inspekcijo ocenimo potek vene, z palpacijo pa debelino in globino. Razkuimo mesto vboda in vbodemo pod kotom 15 0 do 300. Pri tem lumen igle gleda navzgor. Prebodemo ilo (pri tem se uti odpor) in nato iglo vzporedno z veno potisnemo e tako naprej, da prepreimo premik ali izpad igle iz vene (Brce, 2004, v: mitek in Krist, 2008, str. 43). Po popuanju preveze lahko pride do padca pritiska v veni ali zoitve vene, kar lahko privede da veji podtlak v epruveti na iglo prisesa na ilno steno in pretok se prekine. Pri tem lahko zelo previdno premikamo konico igle levo-desno za ponoven pretok krvi. Pri sesanju krvi v epruveto po kapljicah, pride do hemolize in podaljanega asa odvzema in posledino spremembe krvnega vzorca zaradi dalje staze / preveze (pri hemolizirani krvi ima kalij nenormalno vejo vrednost) (mitek in Krist, 2008).

Slika 1: Metuljek

Vir: osebni3.2 Vpliv tehnike na izide preiskav

Priporoilo strokovnajka Flisara za as odvzema krvi je med 7. In 9. uro zaradi odzivnega, metabolnega in imunskega spreminjanja organizma tekom dneva (Flisar, 2005, v: mitek in Krist, 2008). Predstavljamo nekaj pravil za odvzem krvi (mitek in Krist, 2008): Pacient mora biti pred odvzemom te, ker hranilne snovi spremenijo izide preiskav (npr. pri glukozi v krvi, lipodih). e je odvzem krvi nujen in pacient ni te, to oznaimo na spremnem dokumentu. Odvzem krvi ne izvajamo na roki, na katero je napeljana infuzija, ker dobimo razreen vzorec. e istoasno odvzemamo kri za ve razlinih preiskav, nartujemo pravilen vrstni red epruvet. Najpr