Upload
dangquynh
View
232
Download
2
Embed Size (px)
Citation preview
1
SRBIJA IN GRADITELJSTVO
PROJEKTNO DELO
dijakov 2.c – 2014/15
s poudarkom na samostanski in utrdbeni arhitekturi
September, 2015
2
Fotografija na naslovnici: Skupinska slika udeležencev ekskurzije v utrdbi Smederevo ,
marec 2015
(foto: Marjetka Peršon)
KAZALO 1 Uvod .................................................................................................................................... 3
2 Sodelujoči dijaki 2.c (2014/15) ............................................................................................ 5
3 Lepenski Vir ......................................................................................................................... 6
4 Sledi Rimskega imperija v Srbiji .......................................................................................... 8
5 Utrdba ob Donavi - Smederevo ........................................................................................ 10
6 Utrdba Kalemegdan .......................................................................................................... 13
7 Petrovaradinska utrdba .................................................................................................... 17
8 Stari Ras ............................................................................................................................. 19
9 Žička kartuzija – v Sloveniji ............................................................................................... 22
10 Samostan Žiča ................................................................................................................ 27
11 Samostan Studenica ...................................................................................................... 29
12 Samostan Manasija (Resava) ......................................................................................... 33
13 Samostan Gračanica - Kosovo ....................................................................................... 36
14 Oplenac .......................................................................................................................... 39
15 Beograd – glavno mesto Srbije in Plečnik v Beogradu .................................................. 43
15.1 JOŽE PLEČNIK ......................................................................................................... 47
16 Pravoslavna cerkev Svetega Save .................................................................................. 50
17 Đerdap - hidroelektrarna in nacionalni park ................................................................. 57
18 Novi most čez reko Savo – most na Adi ........................................................................ 62
19 Gradbeniki in arhitekti na področju Srbije .................................................................... 68
20 Niška utrdba .................................................................................................................. 75
21 Likovna umetnost na področju Srbije ........................................................................... 80
22 Samostan Studenice – v Sloveniji .................................................................................. 87
3
1 Uvod BILI SMO V SRBIJI…
V četrtek, 19. 3.
2015, smo se dijaki 2.
letnikov (gradbeni tehnik
in gimnazija) odpravili na
tridnevno ekskurzijo v
Srbijo. Ob 0.15 smo se
zbrali pred našo šolo in se
nato odpravili na pot.
Proti dopoldnevu smo si
čas vožnje skrajšali z
govorni nastopi, ki smo
jih dijaki pripravili o
znamenitosti Srbije.
Najprej smo se
ustavili v Smederevu, kjer
smo si ogledali trdnjavo in
park, v katerem smo se tudi fotografirali. Nato smo imeli prosti čas, v katerem smo si lahko
ogledali mesto.
Pot smo nadaljevali proti Jagodini, kjer smo si ogledali srednjo tehniško šolo - Elektrotehničko
i građevinsko školo Nikola Tesla. Tam so nas dijaki prisrčno sprejeli s pijačo in prigrizki ter nam
pokazali svojo šolo. Bili so
zelo prijazni in nam dali tudi
okrašene piškotke z napisom
»Jagodina«. Kosilo smo imeli
v bližnji restavraciji, v kateri
smo se tudi spočili, nato smo
se peljali proti centru in si
ogledali umetniško razstavo
ter muzej s kostmi
dinozavrov, starih kovancev
in oblačil. Srbski dijaki,
sovrstniki, so nas tudi
spremljali.
Nato smo se peljali do Vrnjačke Banje, kjer smo prenočili. Bili smo razdeljenih v treh hotelih,
ki so bili zelo urejeni in dobro opremljeni. Ko smo vstopili v sobo, smo si lahko naročili zajtrk,
katerega smo naslednjo jutro dobili v sobo ob naročeni uri.
Slika 1: Smederevo (foto: Marjetka Peršon)
Slika 2: Žiča (foto: Matjaž Glavnik)
4
Po zajtrku smo se zbrali
pred hotelom in se nato odpravili
proti Kraljevu, kjer smo si
ogledali obrat montažnih
elementov z betonarno.
Nato smo se odpravili proti
samostanu Žiča in Studenica, kjer
smo si tudi lahko kupili
spominke.
V samostanskih kompleksih smo
spoznavali srbsko zgodovino in
umetnost, še posebno freske.
Nato smo nadaljevali vožnjo proti Beogradu, do katerega smo prispeli ob poznih večernih urah
in se takoj namestili v
hostel. Ko smo pospravili
prtljago v sobe, smo si
lahko samostojno ogledali
center srbske prestolnice,
in si tudi kupili večerjo.
Tretji in zadnji dan smo se
že zjutraj odpravili peš v
mesto, da bi si ogledali
znamenitosti Beograda in
nato imeli tudi prosto. Na
poti proti domu smo si na
avtobusu krajšali čas z glasbo in pogovorom o lepo preživetih dneh na ekskurziji. Pozno zvečer
smo v Mariboru naše potovanje zaključili in se razšli z lepimi spomini.
Več fotografij z ekskurzije si lahko ogledate na šolski spletni strani:
http://gradbena.si/galerija/ekskurzija-srbija-marec-2015/
Martina Ribič
Slika 3: Studenica (foto: Marjetka Peršon)
Slika 4: Narodna Skupština Republike Srbije( foto: Matjaž Glavnik)
5
2 Sodelujoči dijaki 2.c (2014/15)
Balen Thomas Ploj Žan Bekri Bislimaj Potnik Anže
Glavnik Matjaž Pozvek Ingo Harc Simon Rožanc Robertina Horvat Simon Ribič Martina Kos Timotej Sampl Anja Kumer Nina Dominique Škrlec Urban Kurnik Žiga Ternik Žiga Lovar Tin Tibaut Marko Majcen David Trdin Jure Ploj Damjan Žunić Amar
Vsi dijaki 2.c razreda – program gradbeni tehnik - so pred odhodom na ekskurzijo pripravili
seminarsko nalogo in jo predstavili sošolcem. Poudarek smo dali graditeljstvu – opisali smo
najstarejše arheološke najdbe, se podali po sledeh Rimljanov, predstavili nekatere
samostane in utrdbe v Srbiji, Beograd in tudi Plečnikovo gradnjo v njem, srbske
gradbenike, … dodali tudi pomemben samostan na Kosovem in predstavili tudi dva
slovenska samostana: Žička kartuzija in Studenice. Ti dve imeni sta tudi povod za našo
ekskurzijo v Srbijo – obiskali smo samostana s podobnima imenoma: Žiča in Studenica... in
nastalo je projektno delo, ki smo ga na šoli v septembru 2015 predstavili na Dnevih
evropske kulturne dediščine.
Opis ekskurzije in seminarske naloge smo zbrali v publikacijo ter jo objavili tudi na šolski
spletni strani. Zbornik je uredil Marko Tibaut.
Potrudili smo se, preberite!
Mentorica
Metka Topolič
6
3 Lepenski Vir Simon Horvat Uvod
Lepenski Vir je arheološko najdišče v Srbiji. V šestdesetih letih 20. stoletja ga je
odkril in raziskoval profesor Dragoslav Srejović v okviru projekta za ohranitev
arheološke najdbe in izkopavanja med gradnjo umetnega jezera Gorvodno.
Lepenski Vir sestoji iz enega velikega naselja z okoli desetimi satelitskimi naselji.
Je mezolitsko in neolitsko mesto na desnem bregu Donave.
Izkopavanja
Lepenski Vir se nahaja na
bregovih Donave v vzhodni Srbiji,
pri Donjem Milanovcu. Prva
izkopavanja so bila leta 1965.
Izkopavanja so se končala leta 1971,
ko je bilo celotno mesto preseljeno
29,7 m višje zaradi preprečitve
poplav iz novega umetnega
jezera.
Glavni prispevek k raziskovanju je
bilo delo profesorja Dragoslava
Srejovića na Univerzi v Beogradu. V
začetnih izkopavanjih v letih 1965-1970 so našli 136 stavb, naselij in oltarjev.
Slika 5: Rekonstrukcija stavbe v Lepenskem Viru
http://www.vreme.com/thumb.php?src=rekonstru.jpg&x=278&
y=1000&f=0
Slika 6: Zemljevid – predel vzhodne Srbije s kulturo Lepenskega Vira
http://www.ciklonaut.com/Turoteka/2001/Istocna2001/Images/mapa.JPG
7
Zgodovina graditeljstva
Prvo naselje na nizki planoti nad Donavo sega v čas 9500-7200 let pr. n. št., ko je podnebje
postalo bistveno topleje. Glavni vir hrane za te prebivalce je bil verjetno ribolov.
Hiša je enoprostorna, posebne trapezne oblike, s poševnimi stenami. Izbrani posamezniki
(otroci, starejši) so bili pokopani v hiši za ognjiščem.
Naselje Lepenski Vir je bilo oblikovano v podkvast tloris,
hiše so bile enake velikosti in usmerjene k Donavi. V
ospredju je bil večji trg namenjen druženju.
Literatura in viri
Zagreb: Leksikografski zavod ''Miroslav Krleža'', 1999-2009, Lepenski Vir
Kneževič, R. (2007); Lepenski Vir, Delfi knjižare
http://en.wikipedia.org/wiki/Lepenski_Vir (Dostopno 5. 3. 2015)
http://www.maturskiradovi.net/forum/Thread-lepenski-vir-na%C5%A1i-praistorijski-predstvavnici
(Dostopno 5. 3. 2015)
http://www.panacomp.net/srbija?mesto=lepenski_vir (Dostopno 5. 3. 2015)
Slika 8: Tloris stavbe
http://www.yurope.com/people/nena/
Vir/arh5.jpg
Slika 7: Arheološke najdbe
http://opusteno.rs/slike/2012/06/arheolosko-nalaziste-
14934/lepenski-vir-17.jpg
8
4 Sledi Rimskega imperija v Srbiji Thomas Balen in Amar Žunić
Car Konstantin
Da je rimsko nasledstvo na ozemlju Srbije izjemno bogato, govori dejstvo, da je na njihovih
tleh rojenih 17 rimskih cesarjev, kar je petina njihovega skupnega števila. Cesar Konstantin je
ena od najpomembnejših osebnosti za krščanstvo, rojen je v Nišu. O veličini in pomenu
Rimskega cesarstva nam danes govorijo utrdbe, cerkve in ceste.
Beograd = Singidunum
Mesto na sotočju Save in Donave,
kjer danes stoji prestolnica Srbije,
je bilo poseljeno že pred 7000 leti.
Rimljani so na to območje prišli v
začetku prvega stoletja in ga zasedli
za cela štiri stoletja. Poleg
Singidunuma je bil v sestavi
rimskega imperija tudi Taurunum –
današnji Zemun.
Okoli leta 630 so se na to področje
pričeli doseljevati Srbi. Ti so mestu
tudi dali današnje ime Beli grad –
Beograd - najverjetneje zaradi
obzidja, zgrajenega iz apnenca.
Trajan
Kolikšen je pomen Đerdapa za rimski
imperij, dokazuje izgradnja rimske vojne
ceste, ki se je vila ob Donavi, katero je
zgradil Trajan v okviru priprav za vojno
proti Dačanom. Diana je še ena utrdba
zgrajena v obdobju carja Trajana. Nahaja
se v bližini Kladova, postavljena je na
kamniti steni obale Donave in je ena od
največjih in najbolj ohranjenih rimskih
utrdb na Donavi.
Slika 9: Beli zid zgrajen iz apnenca iz časa Rimljanov
http://www.belgradeeye.com/images/dynamic/kalemegdan-9.jpg
Slika 10: Diana
http://www.traveleastserbia.org/slo/images/stories/kladovo/tvrdjava-fetislam.jpg
9
Sremska mitrovica=Sirmium
Sirmium (današnja Sremska
Mitrovica) je bila prestolnica
Vzhodnega rimskega cesarstva. V
nekoč razkošnem in močnem
rimskem mestu Sirmiumu so rojeni
trije rimski carji: Decius, Probus in
Maximinus, precejšne število je v
njem krajši ali daljši čas prebivalo.
Mesto je bilo pogosto koriščeno kot
bojna baza za pohode proti
barbarom.
Mediana
Za arheološko lokacijo Mediana v bližini
Niša obstaja prepričanje, da je letna
rezidenca rimskega cesarja Konstantina
Velikega, ki je rojen v Nišu. Danes so
vidni ostanki temeljev, mozaikov in
marmornih figur. Cesar Konstantin je
tvorec enega od najpomembnejših
dokumentov za krščanstvo - milanskega
edikta, akta s katerim je razglašena
verska enakopravnost in prenehanje
pregona kristjanov.
Justiniana Prima
Justiniana Prima, caričino mesto, v
bližini Leskovca je zapuščina
Justiniana I., rimskega cesarja, ki izvira
iz južne Srbije. Ta se je odločil, da v
rojstnem kraju zgradi mesto, ki bo
poveličevalo njegovo ime. Življenje v
caričinem mestu je trajalo tekom 6. in
7. stoletja, ko je prekinjeno s
slovansko-avarskim uničevanjem.
Slika 11: Sirmium
http://static.mondo.rs/Picture/78859/jpeg/
Slika 12: Ruševine Mediane
http://static.panoramio.com/photos/large/53070830.jpg
Slika 13: Caričino mesto: Justiniana Prima
https://m1.behance.net/rendition/modules/53534741/disp/c35d02b7ca5865c5
3fe196db05e99e01.jpg
10
Viri in literatura
Čirković,S. (2009) Srbska zgodovina, Ljubljana, Slovenska matica
Bratož, R. (2007) Rimska zgodovina 1, Ljubljana, Študentska založba
http://www.visitserbia.org/srpski/srpski/destinacije/kultura/arheoloska_nalazista/4228-rimsko-
carstvo-u-srbiji.html
5 Utrdba ob Donavi - Smederevo Bekri Bislimaj Lega
Smederevo se nahaja se na bregovih Donave v severovzhodnem delu Srbije, 46 km od Beograda.
Smederevo
Smederevo je zraslo ob Donavi na
mestu nekdanjega rimskega naselja. V
starih listinah se omenja že v 9.
stoletju. Poseben pomen je mesto
dobilo v 15. stoletju, ko je postalo
prestolnica srbske srednjeveške
države in sedež cerkvenega in
gospodarskega življenja. Smederevo
ima približno 65 000 prebivalcev. Je
eno izmed 10 največjih mest v državi.
Slika 15: Fontana v Smederevu
(http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-Smedereva-
Slika-Fontana_134_4___lat9
Slika 14: Del zemljevida Srbije - z mestom Smederevo
https://www.google.si/maps/place/Smederevo,+Srbija/data=!4m2!3m1!1s0x47509391ba985a39:0xc
b5787c17b2e1e1?sa=X&ei=k8sSVZCaKMTsUqStgegP&ved=0CJABEPIBMA4
11
Trdnjava - grad
Trdnjava se nahaja ob desnem bregu Donave,
ob sotočju Jezove. Grad Smederevo je trdnjava,
zasnoval jo je despot Đurad Branković. Trdnjava
je uspešno kljubovala turškim vpadom vse do
leta 1459. Del Osmanske države je ostalo mesto
do 1718, ko ga je dobila Avstro-Ogrska in mestu
vladala do 1738. Potem je mesto ponovno
postalo del Osmanskega cesarstva do 1806.
leta.
Grad Smederevo je v tlorisu trikotne oblike, kjer
ena stran meri 550 m, druga stran 400 ter
zadnja 502 m. V gradu je bil tudi stolp Zanka,
kjer je bila zadnja obramba pred napadi. Je eden največjih gradov – utrdb v Evropi. Grad je
bil večkrat porušen in tudi obnovljen.
Slika 16: Smederevo
(http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-
novog- Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9
Slika 17: Stolp Zanka
http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-
Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9
Slika 18: Obzidje utrdbe
http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-Smedereva-Slika-
Fontana_134_4___lat9
12
Cerkev sv. Georgija
Cerkev Svetega mučenika Georgija v
osrednjem delu Smedereva je srbska
pravoslavna cerkev. Cerkev je stolnica oziroma
glavna mestna cerkev. Zgrajena je bila med leti
1850 in 1854 na ukaz kneza Miloša Obrenovića
v stilu samostana Manatija. Stoji poleg mestne
hiše in sodišča v centru mesta. Poleg
tradicionalno srbsko bizantinskega stila je najti
tudi sledi baroka, še posebej impozanten je
baročen cerkveni stolp.
Arhitekt je bil Jan Nevol, gradbeni mojster pa
Andrej Damjanov. Dimenzije cerkve: dolžina
31,80 m, širina 17,10 in višina 50,65 m.
Glavni mestni trg
Glavni metni trg je
osrednji del Smederova je
trikotne tlorisne oblike -
kakor utrdba Smederovo.
Slika 21: Glavni trg
http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-
Slike-novog-Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9
Slika 19: Cerkveni zvonik
http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-
Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9
Slika 20: Panorama mesta Smederevo
http://www.vidimoseusrbiji.com/images/Gradovi/Smederevo/Smederevo.jpg
13
Literatura in viri
Mala splošna enciklopedija: tretja knjiga (1976). Ljubljana : Državna založba Slovenije. (Str. 370)
http://www.smederevo.org.rs/OPSTINA-SMEDEREVO-Rimska-granica_79____lat
(Dostopno: 12. 6. 2015)
http://www.smederevskatvrdjava.com/tvrdjava (Dostopno: 12. 6. 2015)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Smederevo (Dostopno: 12. 6. 2015)
6 Utrdba Kalemegdan Jure trdin Uvod
Kalemegdan je trdnjava, kjer se nahaja največji beograjski park, hkrati pa predstavlja znan
kulturno-zgodovinski kompleks; najbolj je poznana Beograjska trdnjava nad sotočjem Save in
Donave. To je prostor, na katerem se odvijajo različni športni, kulturni in umetniški dogodki,
ki predstavljajo zabavo in veselje za vse generacije Beograjčanov in številne obiskovalce mesta.
Trdnjava je nastajala postopno v dolgem obdobju od 1. do 18. stoletja. Tako je prešla pot od
rimskega kastruma, srednjeveške trdnjave do avstrijsko-otomanske artilerijske utrdbe.
Slika 22: Kalemegdanski vrt
http://dentaltourismserbia.com/kalemegdan.html
14
Trdnjava je sestavljena iz Gornjega mesta
(Despotov vhod, Sahat »kula« - stolp,
rimski vodnjak, Spomenik zmagovalcu),
Spodnjega mesta (stolp Nebojša, turško
kopališče, vhod Karla VII.) in parka
Kalemegdan.
Z Beograjske trdnjave se obiskovalcem
odpre čudovit pogled na ustje Save in
Donave ter Novi Beograd in Zemun. Leta
1912 je Ivan Meštrović oblikoval skulpturo,
ki bi morala stati na Terazijah, toda javnost
je nasprotovala postavitvi gole moške
figure v središču mesta. Leta 1928 so skulpturo postavili na njeno sedanje mesto, kjer je kot
Spomenik zmagovalcu postala simbol Beograda.
Kalemegdan je največji in najlepši park v Beogradu in obenem najpomembnejši
kulturnozgodovinski kompleks. Ime Kalemegdan se nanaša na prostor okoli trdnjave, ki je bil
v osemdesetih letih 19. stoletja spremenjen v park in v katerem so kipi pomembnih osebnosti
srbske zgodovine, znanosti in kulture. V parku Kalemegdan so tudi paviljon Cvijete Zuzorić,
Veliko stopnišče, živalski vrt in otroška igrišča.
Zgodovina
Skozi svojo dolgo zgodovino se
Beograjska trdnjava ni
kontinuirano razvijala. Na
ostankih starih utrdb se
prepletajo različni tipi obrambnih
sistemov iz različnih obdobjih.
Novejša gradnja se je včasih
prilagajala in posnemala stare
konstrukcije, včasih pa jih je
podkopavala. Stara utrdba
vsebuje različne stile evropske
vojaške arhitekture in obdobja, ki
zajema približno dva tisočletja.
Slika 24: Kalemegdanski živalski vrt
http://www.srbijazatebe.rs/destinacije/gradovi/beograd/info-pult/beogradski-zooloski-
vrt/
Slika 23:stopnišče
http://kraljaleksandar.deviantart.com/art/Kalemegdan-Stairs-
205548473
15
Beograjska trdnjava je zgrajena konec prvega stoletja na hribu, ki se nahaja nad ustjem rek
Donave in Save, kot stalni tabor rimske legije Flavia Felix. Tekom stoletij je bila utrdba večkrat
napadena in osvojena ter bila dokončno uničena na začetku VII. stoletja v napadih Avarov in
Slovanov.
Prva naselbina Slovanov je postavljena na ruševinah tiste starodavne trdnjave, ki je že s
koncem IX. stoletja sodobnikom znana kot Beograd. V zgodnjem srednjem veku je bilo še
vedno staro obzidje namenjeno za obrambo mesta, namesto da bi na njegovih temeljih zgradili
novega. Šele sredi XII. stoletje je bizantinski cesar Manuel Comnenus na rimskih ruševinah
zgradil novo trdnjavo.
Nadaljnji razvoj Beograjske trdnjave je bil pogojen z napori srbskih vladarjev, da bi zagotovili
varno državno mejo na obalah rek Save in Donave. Kot novi center Srbije, pod vladavino
despota Štefana Lazarevića je bil Beograd okrepljen s širokimi utrdbami Gornjega in Spodnjega
mesta. Na stari utrdbi je bil izgrajen Despotov dvorec, na Savi pa je bilo zgrajeno vojno
pristanišče. Znotraj obzidja se je razvilo napredno srednjeveško mesto. Nove utrdbe so imele
funkcijo obrambe vladarjevega sedeža, istočasno pa so preprečevale vdor Turkov v center
Evrope.
Slika 25: Utrdba Kalemegdan
http://www.panoramio.com/photo/29673186
16
Srbska vojna arhitektura je dosegla svoj vrhunec v izgradnji Beograjskih utrdb. Ta poseg, kot
tudi kasnejše strukture iz XV. stoletja so razvidne na Despotovemu dvorcu, na Stambol »kapiji«
- vratih Zgornjega mesta. Vrata Zindan s svojimi topniškimi položaji so med najstarejšimi v
Evropi, prav tako tudi vzhodno predmestje in še posebej slavna Nebojševa »kula« - stolp na
nekdanjem vhodu v beograjsko pristanišče.
Z Avstrijsko - turško vojno se je začelo novo obdobje. Glede na to, da je predstavljala glavno
utrdbo, ki je bila v samem centru vojaških akcij tekom XVIII. stoletja, je bila trikrat tudi
rekonstruirana. Stara trdnjava je bila porušena, a velik del srednjeveških obzidij je bil
obnovljen. Pod avstrijsko oblastjo med 1717 in 1739 letom, po izgradnji novih, modernih
utrdb, je Beograjska trdnjava postala eno najmočnejših vojaških oporišč Evrope. Najnovejše
rešitve vojne arhitekture tega časa so uporabljene ravno v konstrukcijah obrambnega sistema
Beograda. Konec XVIII. stoletja je Beograjska trdnjava dobila svojo končno obliko, kar je tudi
sovpadalo z izgubo njenega vojnega in strateškega pomena.
Literatura in viri
Ćirković, Sima M. (2011): Srbska zgodovina založba: Društvo Slovenska matica
http://namig.vecer.com/default.asp?kaj=2&id=2012112905855599&iskanje=rekreac
(Dostopno 11. 3. 2015)
http://dentaltourismserbia.com/kalemegdan.html (Dostopno 11. 3. 2015)
17
7 Petrovaradinska utrdba Anže Potnik Uvod
Petrovaradinska utrdba, ki so jo
zgradili Avstrijci v osemnajstem
stoletju, leži na hribu nad reko
Donavo, nasproti središča
Vojvodine - Novega Sada - v
današnji Srbiji.
Zgodovina
Temeljni kamen je položil
avstrijski princ Eugène de Croya.
Gradnja utrdbe je trajala 88 let in
je bila pod vodstvom avstrijskih
vojaških arhitektov.
Slika 28: Utrdba Petrovaradin
Slika 26: Utrdba Petrovaradin
Slika 27: Vhod v utrdbo Petrovaradin
18
Lega in opis
Petrovaradinska utrdba je dokaz izjemnega inženiringa v 18. stoletju. Je eden od največjih,
kompleksnih in ohranjenih zgradb v tem delu Evrope. Razteza se na severno območje Fruške
gore ob reki Donavi. Z vrhom 125 m nadmorske višine ima prevladujoč položaj na
jugovzhodnem delu Panonske nižine.
Zajema površino več kot 100 hektarjev
ter 5200 m zunanje obrambne linije in
kompleks podzemnih vojaških tunelov
skupne dolžine 16 000 metrov.
Današnja uporaba
Petrovaradinska utrdba je bila v 20.
stoletju razglašena za zgodovinski
spomenik. Dana je bilo pod zaščito
države in dodeljena civilni uporabi. V
utrdbi je muzej, arhiv ter letni
pomladanski glasbeni festival.
Literatura in viri
Milutin, G., Marcel, G., Vojislav, J., Dušan, T., Alojz, B. (1970 ). UMETNOSTNI ZAKLADI JUGOSLAVIJE.
Jugoslavija
https://www.google.si/search?q=Petrovaradinska+tvr%C4%91ava&es_sm=122&source=lnms&tbm=is
ch&sa=X&ei=BQkCVafjNaX5ygOy8IGIBw&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=944&bih=907#imgdii=_
http://sh.wikipedia.org/wiki/Petrovaradinska_tvr%C4%91ava
http://petrovaradinfortress.com/
Slika 29: Tunel utrdbe
Slika 30: Stopnice
19
8 Stari Ras Damjan Ploj
Lega
Ras je znan v sodobnem srbskem zgodovinopisju kot Stari Ras,
ki je bil eden izmed prvih prestolnic srednjeveške srbske države.
Nahaja se v današnjem območju Raške. Ostanke Starega Rasa
najdemo na Pazarištu, kraj se nahaja 11 km zahodno od Novega
Pazarja, v bližini samostana Sopoćani.
Ime Ras
Danes je vprašanje imena Ras še vedno odprto, čeprav se večina ljudi strinja, da ime Ras izvira
iz imena utrdbe Arsa, ki ga bizantinski zgodovinar Prokopij omenja v šestem stoletju. Kraj, kjer
se nahaja mesto in utrdba Stari Ras, ima bogato in dolgo zgodovino, ki sega vse do bronaste
dobe. V mestu, ki leži pod utrdbo Stari Ras, je bila vojaška utrdba Rimljanov.
Zgodovina
Stari Ras je bil zgrajen med 8. in 9. stoletjem ter je bil zapuščen v
13. stoletju. V zgodnjih fazah srbske države je bila najvzhodnejšo
mesto, ki je mejilo na Prvo bolgarsko cesarstvo. Zgradbe Stari Ras
so impresivna skupina srednjeveških spomenikov, ki so sestavljeni
iz utrdb, cerkva in samostanov.
Slika 31: Pogled iz ptičje perspektive
http://hr.wikipedia.org/wiki/Stari_Ras
Slika 32: Stari Ras
http://www.arh.bg.ac.rs/?portfolio=kurs-15-1-
istorija-arhitekture-i-naseljavanja-u-
srbiji&doing_wp_cron=1410640473.26234388351440
42968750
Slika 34: Prokopij
http://svetniki.org/sveti-prokop-
ceski-opat/
Slika 33: Del zidu Starega Rasa
http://www.panacomp.net/srbija?mesto=srbij
a_stari%20ras
20
Ime Ras je bil prvič omenjen v srednjeveških virih bizantinskega
cesarja Konstantina VII. v zvezi z vojno med Srbijo in Bolgarijo ob
koncu 9. stoletja. Od konca 12. stoletja in med 13. stoletjem je bil
Ras politično zelo pomembno mesto.
Kulturna dediščina
Stari Ras se nahaja na hribu znanem kot Gradina. V tem kraju obstajajo tri arheološka območja
znotraj kompleksa Starega Rasa; to so trdnjava na Gradini, jame skupaj s samostani in različne
stavbe.
Slika 35: Konstntin
http://en.wikipedia.org/wiki/Consta
ntine_XI_Palaiologos
Slika 36: Ostanki zidu
http://sr.wikipedia.org/sr-el/Novi_Pazar
Slika 38: Samostan Sopoćani
http://sh.wikipedia.org/wiki/Stari_Ras
Slika 37: Vhod v Stari Ras
http://obidjisrbiju.com/post_oblast/raska/?typ
e=destinacija
21
Trdnjava Ras
Trdnjava Ras je najbolj ohranjena ruševina in je najstarejši primer vojaške arhitekture iz
srednjeveške Raške in tudi sedež srbskih vladarjev. Trdnjava je neprecenljiva. Okoli Rasa
obstaja tudi skupina srednjeveških samostanov in cerkva.
Literatura in viri
Höfler, J. (1990): DEDIŠČINA V JUGOSLAVIJI. Mladinska knjiga.
http://whc.unesco.org/en/list/96 (Dostopno: 9. 5. 2015)
http://sh.wikipedia.org/wiki/Stari_Ras (Dostopno: 9. 5. 2015)
http://www.serbia.travel/culture/fortresses-and-fortified-towns/stari-ras/ (Dostopno: 9. 5. 2015)
http://diwan-magazine.com/da-li-postoji-stari-ras-prestonica-srpske-drzave/ (Dostopno: 9. 5. 2015)
Slika 39: Zid nad Pazarjem, kjer je domnevno bilo naselje Ras
http://www.tonp.rs/osetite/kulturna bastina/
22
9 Žička kartuzija – v Sloveniji Anja Sampl
Nastanek kartuzije
Legenda pravi, da je samostan nastal na jasi sredi
gozda na južnem pobočju Konjiške gore, kjer se
je štajerskemu mejnemu grofu Otokarju III. med
počitkom v naročje zatekel zajec, ki je bežal pred
psi. Grof je videl v tem božje znamenje in se je
odločil tam zgraditi samostan. Gonjači so mu
povedali, da se živali reče zajec, kar so nemški
pisarji zapisali kot Seitz. Zaradi tega so
samostanu še kasneje po domače rekli kar
klošter zajčki.
Iz dokumentov izvemo, da so okoli leta 1160
samostan postavili menihi reda kartuzijani. Je
najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan kartuzijanov zunaj Francije in Italije.
Slika 41: Samostan v preteklosti
http://img.rtvslo.si/_up/upload/2010/06/18/64701566_zice_vis
cher_show.jpg
Slika 40: Žička kartuzija
http://www.ringaraja.net/tdp/images/Large/22/%C5%BDi%C4%8Dka%20kartuzija.jpg
23
Samostan je nastal in se začel razvijati v času, ko je
Štajerska postala vojvodina, zgrajen pa je v skriti
dolini Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene blizu
naselja Žiče v občini Slovenske Konjice. Ta kraj je bil
kartuzijanom zelo všeč, saj je bila dolina zaprta, bilo
je na samotnem mestu z veliko tišine za meditiranje.
Gradnja Žičke kartuzije ter zgodovinski oris
Kartuzijani so gradili na dveh lokacijah: zgornji
samostan za menihe in spodnji za brate. Za
menihe so izbrali konec doline. Da so dobili
ravnico za večje dvorišče s celicami, so na severu
odkopali del hriba, na jugu pa so pozidali skupne
samostanske prostore in cerkev. Samostan in
cerkev za brate so postavili na majhni ravnici,
kjer je danes naselje Špitalič. Postavili so tudi
dve cerkvi: za menihe v čast svetemu Janezu
Krstniku, za brate pa v čast Devici Mariji. Oba
samostana in obe cerkvi tvorita celoto, torej
Žičko kartuzijo.
Na koncu 13. stoletja ter v 14. stoletju se je Žička kartuzija povzpela do enega
najpomembnejših takratnih samostanov. Prevzela je vlogo osrednjega samostana namesto
Velike kartuzije v Franciji. To pomeni, da je bila nekaj časa metropola tega reda, tam so
oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan
obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in
plemiči. V času, ko se je v naših krajih začela
pojavljati nevarnost turških vpadov, so si žički
kartuzijani pri okoliških zemljiških gospodih
zagotovili pravico, da smejo utrditi svoja ožja
posestva. Vendar so kmalu ugotovili, da ne bodo
mogli utrditi in braniti spodnjega samostana, zato
so brate iz spodnjega samostana preselili v zgornji
samostan. Spodnji samostan so tako opustili,
stavbe pa so propadale. Danes stoji le še cerkev v
Špitaliču.
Slika 42: Prvotna podoba samostana
http://www.hervardi.com/images/zicka_kartuzija_sled001.
jpg
Slika 43: Celotna žička kartuzija na začetku
http://www.gradovi.jesenice.net/slike/zicka13.jpg
Slika 44: Opustošena kartuzija
http://www.hervardi.com/images/zicka_kartuzija_sled005.jpg
24
Leta 1782 je cesar Jožef II. v duhu razsvetljenskih reform ukinil samostan.
Samostani kartuzijanov se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevih nazorov o
napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15
menihov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili v domače kraje, stopili med posvetno
duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo.
Žički rokopisi
Kartuzijani niso širili vere med
ljudmi z govorjeno besedo, pač pa
s pisano, in so medse sprejemali le
ljudi s temeljitim znanjem jezika in
pisarskih veščin. Velik del svojega
življenja so posvetili natančnim
prepisom in ustvarjanju novih
besedil z vseh področij,
od teologije do astronomije, od
praktičnih ved do književnih
stvaritev. Med ohranjenimi
besedili je veliko znamenitih del, ki
so neprecenljivi spomeniki naše
intelektualne dediščine in širšega
srednjeevropskega prostora.
Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja
srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov. To pa je le majhen
del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je večinoma zunaj slovenskih meja.
Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo
o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti.
Zgornja cerkev – cerkev
sv. Janeza Krstnika
Celo v evropskem merilu je eden glavnih
spomenikov zgodnjega kartuzijanskega
stavbarstva, saj se prvi samostani tega
reda v zahodni Evropi niso ohranili in so
najstarejši med njimi komaj iz gotske dobe.
Slika 45: Žički rokopisi
http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2012%5CT.J._2009_2
77_423216.jpg
Slika 46: Ruševine zgornje cerkve
http://kraji.eu/PICTURES/korosko_savinjska/slovenske_konjice_z_okolico/zic
ka_kartuzija/notranji_del/cerkev_sv_janeza_krstnika/IMG_3495_zicka_kartuz
ija_cerkev_sv_janeza_krstnika_velika_redovna_cerkev_big.jpg
25
Na zunaj izgleda sicer precej gotska stavba, vendar so raziskave dokazale, da je v jedru še dokaj
romanska: na zahodni strani ima lepo zidavo iz rezanih kamnitih blokov, med katerimi so tudi
nenavadno veliki marmorni kosi. Na venčnem zidcu je preprosta dekoracija v krogih vklesanih
rozet in križcev, nad njim je še edina ohranjena polžasta konzola nekdanje lope pred cerkvijo.
V severni steni je veliko polkrožno okno, opazimo pa lahko še dva preprosta romanska portala
v severni steni in še veliko stvari, ki dokazujejo, da je stavba res romanska.
Špitalič – spodnja cerkev in samostan – cerkev Marijinega vnebovzetja
Skoraj v celoti je ohranjena prvotna cerkev: pravokotna ladja z dvema poloma križnih rebrastih
obokov in ožjim kvadratnim prezbiterijem. Cerkev je bogato kamnoseško opremljena. Zlasti se
odlikuje glavni portal, ki je še povsem romansko zasnovan. Portal špitalske cerkve je največje
likovno bogastvo, ki se je ohranilo v nekdanji kartuziji.
Špitalič se uvršča ne le med naše najpomembnejše umetnostne spomenike iz obdobja
romanike, temveč z zgodnjim časom nastanka celo med prve v vsej srednji Evropi. Ta najbolje
ohranjena romanska stavba na Slovenskem daleč presega vse, kar je zraslo iz domačih razmer.
Zraven cerkve je stala spodnja hiša žičkega kartuzijanskega samostana, ki se prvič omenja leta
1177. V njem so bivali bratje laiki, tu je združeno vse samostansko gospodarstvo s hlevi,
skednji, z drugimi pomožnimi zgradbami in gostiščem – hospitalom (od tod ime kraja Špitalič),
ki je prvič izpričano leta 1185. Sprva je sprejemalo le izjemne goste, pozneje pa je opravljalo
različne naloge: bolniške, gostinske. Sredi 15. stoletja so spodnjo hišo samostana opustili in o
njej ni več sledov. Takrat so brate laike preselili v zgornji samostan, ki je bil zato deležen večjih
prezidav in so ob njem zrasle nove stavbe. H gornjemu samostanu so malo pozneje premestili
tudi gostišče.
Slika 47: Cerkev Marijinega obiskanja
http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/tomo_jeseni%C4%8Dnik_cerkev_2.jpg
26
Gastovž
Gastovž je najstarejše gostišče s pisnim potrdilom o svojem obstoju, vendar ni prva gostilna
pri nas, saj so popotniki že prej vedno potrebovali prostor, kjer so se okrepčali in spočili, zato
so že prej obstajala gostišča, vendar nima nobeno pisnega potrdila o obstoju.
Gastovž (ali gastuž) je v
pritličju s portalom in okni
še gotska stavba,
nadstropje pa je bilo
pozidano v 17. stoletju.
Semkaj so kartuzijani
prenesli gostišče, potem ko
so v 15. stoletju opustili
bratovski samostan v
Špitaliču, kjer so prej
sprejemali goste.
Literatura in viri
Curk, J. (2008): Samostani na Slovenskem: do leta 1780, Maribor, Ostroga,
http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDi%C4%8Dka_kartuzija (Dostopno 7. 3. 2015)
http://www.gremoven.com/Cerkve/Zicka-kartuzija/menu-id-10 (Dostopno 7. 3. 2015)
http://www.hervardi.com/zicka_kartuzija_v_prostoru_in_casu.php# (Dostopno 7. 3. 2015)
Slika 48: Gastovž ali gastuž
http://www.hervardi.com/zicka_kartuzija_v_prostoru_in_casu.php
27
10 Samostan Žiča David Majcen Uvod
Samostan Žiča, imenovan tudi samostan Svete odrešitve, leži v osrednji Srbiji, blizu reke Ibar,
oddaljen 5,6 km od Kraljeva. Samostan je kot svoje dobro delo dal zgraditi srbski kralj Štefan
Prvovenčani (Prvookronani), prvi kronani vladar Srbije, od tukaj tudi njegov vzdevek. V
samostanski cerkvi je bilo po njem kronanih še sedem kraljev iz dinastije Nemanjićev.
Samostan pripada raški šoli arhitekture.
Zgodovina
Gradnja se je začela leta 1206, ko se je sveti Sava vrnil iz gore Atos. Leta 1219 se je gradnja
pospešila, ker je srbska cerkev dobila samostojnost. Samostan Žiča je prvi sedež nadškofije v
Srbiji. Samostansko cerkev so končali leta 1230, ko so dovršili glavni prostor in stolp. Ta cerkev
je trpela enake posledice kot večina drugih cerkva. Večkrat je bila uničena in renovirana, zato
je spremenila svojo
podobo. Prvič je bila
poškodovana v 13.
stoletju zaradi napadov
Bolgarov in Tatarov, za
popravilo škode pa so
plačali nadškofje. Vseeno
je ostala nadškofija do
leta 1500. Takrat so
napadli Turki in menihi so
morali zapustiti samostan
Žiča, preselili so se v
Slika 49: Samostan Žiča
Slika 50: Samostan Žiča
http://kompas-celje.si/index.php/transromanica/
28
Šištovačev samostan. Po teh napadih je imel samostan Žiča samo 2 meniha, sodeč po zapiskih
turškega pobiralca davkov. Turki so tudi omenili, da je v 17. stoletju dobila novo streho in se
spremenila v rezidenco, ki je potem propadla. Malo bolj resna prenova se je začela v 19.
stoletju, ko je nazaj pridobila rdeče stene in tako je dobila prvotni izgled. Zadnja prenova je
bila okrog leta 1950.
Slog
Cerkev je narejena v bizantinskem
slogu. Ima freske, ki so bile
dokončane v 14. stoletju. V
samostanu se nahajajo kopije
najbolj znanih fresk iz srbskih
samostanov.
Zanimivost
Samostan Mileševa se nahaja v kraju Mileševo, ki je 6,2 km oddaljen od mesta Prijepolje.
Samostan Mileševa je 159 km oddaljen od samostana Žiča. Freska Beli angel, je vrhunsko delo
srednjeveškega slikarstva. Fotografija Belega angela je prva slika, ki so jo s satelitom poslali iz
Evrope v Ameriko, to je bilo leta 1958. Leta 1962, v prvem signalu poslanem v vesolje, sta bili
dve fotografiji: kitajski zid in slika Belega angela.
Literatura in viri
Mileusnić, S. (1997): Srednjeveški samostani v Srbiji. Promoset
http://www.modrijan.si/slv/content/search/(offset)/7070?SearchText=&SubTreeArray=2:
(Dostopno 11. 5. 2015)
http://www.bastabalkana.com/2009/08/beli-andjeo-iz-mileseve-the-white-angel-from-mileseve/
(Dostopno 11. 5. 2015)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Samostan_%C5%BDi%C4%87a (Dostopno 11. 5. 2015)
http://www.discoverserbia.org/sr/jugozapadna-srbija/manastir-mileseva (Dostopno: 3. 6. 2015)
https://www.google.com/maps/@43.3812057,19.6433758,14z (Dostopno: 3. 6. 2015)
Slika 51: Freska Beli angel, samostan Mileševa
http://www.bastabalkana.com/2009/08/beli-andjeo-iz-mileseve-the-white-angel-from-
mileseve/
29
11 Samostan Studenica Timotej Kos Uvod
Samostan Studenica (srbsko Манастир Студеница) je samostan iz 12. stoletja. Nahaja se
39 km jugozahodno od Kraljeva, na področju osrednje Srbije. Je eden največjih in najbogatejših
samostanov srbske pravoslavne cerkve.
Zgodovina
Studenico je okrog leta 1183 oziroma 1190 ustanovil srbski veliki župan Štefan Nemanja. Že
konec 12. stoletja je bila kot darilo Štefana Nemanje postavljena cerkev Matere božje
Čudodelne. Sprva sta Nemanja in njegova žena prebivala v samostanu Studenica, kasneje pa
je Nemanja bival na sveti gori Atos, kjer je bil najprej pokopan, v Studenici je imel le
pripravljeno grobnico. Iz Nemanjinih relikvij naj bi priteklo dišeče olje, znamenje svetosti, zato
so Srbi dosegli, da so njegove posmrtne ostanke že kmalu prenesli v Studenico, kjer naj bi se
prav tako pojavila znamenja svetosti. Tako se je v Studenici pričel oblikovati kult svetega
Slika 52:samostan Studenica s ptičje perspektive
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/STUDENICA_MONASTERY.jpg/300px-
STUDENICA_MONASTERY.jpg
30
Simeona (kar je bilo meniško ime Štefana Nemanje), kar je močno vplivalo na srbsko
zgodovino. Temu čaščenju se je kmalu pridružilo še čaščenje sv. Save, ki je prav tako deloval
tudi v Studenici.
Samostan je postal poznan tudi po številnih freskah iz 13. in 14. stoletja, ki so tedaj sodile v
vrh umetnosti pravoslavnega sveta. V samostanu je med leti 1207 in 1216 za kratek čas
delovala bolnišnica, ki se je opirala na bizantinsko medicinsko izročilo. V samostanu Studenica
so se razvili tudi začetki srbske književnosti.
Zaradi turških prodorov so bile številne cerkve v samostanu poškodovane. Studenica je sicer
eden redkih srbskih samostanov, ki mu je uspelo skriti svojo zakladnico, vendar je bil samostan
v vojni med Turčijo in Avstroogrsko vseeno močno izropan. V času srbskega osamosvajanja je
bila Studenica kar dvakrat požgana (1805 in 1813), nato pa so Srbi pričeli popravljati in
vzdrževati samostan. Srbija je samostan Studenica leta 1979 razglasila za kulturni spomenik,
leta 1986 pa je Studenico na svoj seznam kulturne dediščine uvrstil tudi UNESCO1.
Arhitektura
Samostan Studenica je obdan z dokaj ohranjenim ovalnim
obrambnim zidovjem s stolpi, kateri sprva niso bili del
samostana, zgrajeni so bili v času turških vpadov kot
dodatna ovira pred sovražniki.
Nastanek studeniške cerkve, v kateri se mešajo elementi
bizantinskega in romanskega sloga, pomeni rojstvo
raškega arhitekturnega sloga. Osnova raškega stila je
enoladijska obokana stavba, izrazito bizantinska pa ostaja
kupola z značilnim dvanajst-kotnim bobnom.
Romanski element pri osrednji studeniški cerkvi npr.
zasledimo pri tridelnem oknu (trifori) središčne apside
cerkve v Studenici. Nadalje so bili v romanskem slogu
grajeni portali. Prisotnost romanskih elementov verjetno
kaže na to, da so arhitekti prihajali iz zahoda, s področja
raškega primorja. Pomembna stavba v samostanu je
Kraljeva cerkev, ki jo je leta 1314 dal zgraditi kralj Milutin
Uroš, in je posvečena sv. Joahimu in Ani.
UNESCO: specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16. novembra 1945. Glavni
cilj organizacije, naveden v prvem členu njene ustave, je prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na
področjih izobraževanja, znanosti in kulture z namenom poglobiti splošno spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih
pravic in osnovnih svoboščin.
Slika 53: Milutin z modelom Kraljeve cerkve na freski iz Kraljeve cerkve
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/comm
ons/thumb/d/d8/Milutinst.jpg/200px-
Milutinst.jpg
31
Umetnost
V Studenici je nastalo delo »Studeniški tipikon2«, ki ga je tamkaj spisal sveti Sava, poleg njega
pa tudi druga literarna dela. Cerkev Matere božje Čudodelne je že sama po sebi prava
mojstrovina, grajena iz marmorja. V arhitekturnem okrasju te cerkve se skriva bogata
simbolika. Tridelno okno na vzhodu je npr. obdano z okrasjem, ki na desni strani simbolizira
prihod Nebeškega kraljestva na levi strani pa tiste, ki so duhovno padli. Na nasprotni strani se
nahaja portal, kjer je prikazano Kristusovo utelešenje.
2 Tipikon - srednjeveški spis, napisan na pergamentu v obliki zvitka, sam tipikon pa govori o navodilih in pravilih meniškega in asketskega življenja
Slika 55: Kraljeva cerkev
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fa/Manastir
_Studenica,_detalj_4.jpg
Slika 54: Cerkev Matere božje Čudodelne
http://www.blog.011info.com/wp-
content/uploads/studenica.jpg
Slika 56: Cerkev sv. Nikole
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Monast
ery_Studenica,_St._Nicholas_church.JPG
32
Samostan Studenica je bogat tudi s freskami.
Cerkev Device Marije je bila poslikana že v prvem
desetletju 13. stoletja. Najveličastnejše so tiste
upodobitve v tej cerkvi, ki kažejo Kristusovo
razpelo in so bile naslikane okrog leta 1208 ali
1209 na modrem ozadju; lahko jih štejemo za
enega od vrhuncev srbske umetnosti. Omeniti
velja, da po tehnični izvedbi in estetski vrednosti
srbske freske iz 13. in 14 stoletja prekašajo vse
druge, ki so bile tedaj ustvarjene v ostalem
pravoslavnem svetu.
Najpomembnejše freske v samostanu se sicer nahajajo
v Kraljevi cerkvi, ki jo je dal zgraditi kralj Štefan Uroš II.
Milutin leta 1314. V tej cerkvi se nahaja freska »Praznik
Marijinega vpeljevanja«, ki velja za eno najboljših fresk
stare srbske umetnosti.
Freske v Kraljevi cerkvi so ustvarjene v premišljenem
zaporedju z bogato krščansko simboliko.
Literatura in viri
Bojadžievski, Kostaeta (1982). Čudovita Jugoslavija. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Čirković, Sima M. (2009). Srbska zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
Voje Ignacij (1994). Nemirni Balkan. Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja. Ljubljana, DZS
Nešić, Branimir (ur; 2012). 12th CenturyStudenicaMonastery, Serbia. Vrnjačka Banja, StudenicaMonastery.
Voje, Ignacij (1994). Nemirni Balkan. Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja. Ljubljana, DZS)
Nenadović, S. M.: ARHITEKTURA U JUGOSLAVIJI OD IX-XVII VEKA (17. 3. 2015)
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sakralni-spomeniki-srednjeveskih-srbov/15468 (Dostopno: 10. 5. 2015)
https://www.youtube.com/watch?v=7bOzDYEaNoQ (Dostopno: 10. 5. 2015)
Slika 58: Freska iz Kraljeve cerkve – ustanovitelj kralj Štefan
http://www.srbija.travel/wp-content/uploads/kultura/manastiri/dolina-
kraljeva/sopocani/sopocani-uspenje-bogorodice.jpg
Slika 57: Najstarejša in hkrati najbolj ohranjena freska iz notranjosti cerkve Matere božje Čudodelne
http://riznicasrpska.net/fotografije/Spomenici_kulture/Studeni
ca_manastir_Srbija_Bogorodicna_crkva_Raspece_freska.jpg
33
12 Samostan Manasija (Resava) Matjaž Glavnik
Samostan Resava je eden najpomembnejših spomenikov srbske srednjeveške arhitekture in
najpomembnejših stavb, ki sodijo v tako imenovano moravsko šolo. Nahaja se približno 30 km
od avtoceste Beograd-Niš, v bližini mesta Despotovac.
Zgodovina in gradnja
Samostan je dal graditi despot Štefan Lazarević, ki je znan tudi kot Visoki Štefan, čigar relikvije,
po mnenju nekaterih strokovnjakov, se še nahajajo v južnem delu cerkve, pod belimi ploščami
marmorja. Gradnja je trajala med leti 1407 in 1418. Takoj po končanju je samostan postal
kulturno središče despotizma.
Slika 59: Lega
https://www.google.si/maps
Slika 60: Despot Štefan
http://goo.gl/hG8cux
34
Samostan je sestavljen iz
- cerkve Svete Trojice,
- velike jedilnice ali tako imenovane šole, ki je močno poškodovana in se nahaja južno od
cerkve,
- trdnjave z 11 stolpi, največji med njimi "stolp despot " je severno od cerkve.
Slika 62: Vrata v obzidje
http://goo.gl/hKfomo
Slika 61: Štefanove relikvije
http://goo.gl/p7Ihtd
Slika 63: Obzidje
http://goo.gl/hKfomo
Slika 65: Stolpi
http://goo.gl/xur7Kt
Slika 66: Cerkev danes
https://goo.gl/P6KoCV Slika 64: Ostanki monumentalne jedilnice
http://goo.gl/gRbX2f
35
Turške okupacije
V času turške okupacije je bil samostan večkrat opustošen in
uničen. Največkrat je poškodbe utrpela streha, tako da je več
kot polovico stoletja v stavbo vdirala voda in je bila
izpostavljena zunanjim vplivom, kar se opazi na freskah,
katerih velik del je nepovratno izgubljenih.
Samostan je bil uničen večkrat. Naj bi bil močno poškodovan
leta 1439, 1456, 1476 in 1734, vendar je bil obnovljen v letih
1735, 1806, 1810 in 1845.
Zavod za varstvo kulturnih
spomenikov v Srbiji je leta
1956 izvedel obsežna obnovitvena dela, vključno s
čiščenjem in obnovo fresk.
Zahodni del cerkve, tako imenovani narteks, je bil v 18.
stoletju močno poškodovan, vendar današnji del narteksa
večinoma sestavljajo kasnejši dodatki. Na srečo je v tem
delu cerkve ohranjen mozaik, ki je narejen iz številnih
barvnih kamnov.
Freske
Čeprav so močno poškodovane, so freske samostana Resava ene od največjih dosežkov
srednjeveške umetnosti. Iz ohranjenih fresk so najbolj zanimive »Kritorske sestave« na
zahodni steni glavnega dela cerkve, kjer despot Štefan drži v eni roki memorandum , v drugi
pa model samostana. Na freskah so napisana imena vseh vladarjev. Na južni in severni steni –
v zboru – so ohranjene čudovite figure svetih bojevnikov.
Slika 67: Ruševine samostana Manasija ali Resava
https://goo.gl/gj52zn
Slika 68: Samostan v celoti
http://goo.gl/k9iaHH
Slika 70: Despot Štefan
http://goo.gl/NbVTPV
Slika 69: Trije bojevniki
https://goo.gl/1ho6SO
36
Literatura in viri
Élie Faure (1940): Povijest umjetnosti: srednjovjekovna umjetnost. Založba: Karantanija
http://opusteno.rs/regioni-f43/despotovac-manastir-manasija-resava-t14698.html
(Dostopno: 12. 3. 2015)
http://www.panacomp.net/srbija?mesto=srbija_manasija (Dostopno: 12. 3 .2015)
http://en.wikipedia.org/wiki/Manasija (Dostopno: 12. 3. 2015)
http://sr.wikipedia.org/wiki/Манастир_Манасија (Dostopno: 12. 3. 2015)
13 Samostan Gračanica - Kosovo Simon Harc
Samostan Gračanica je samostan srbske pravoslavne cerkve na Kosovem. Stoji v Gračanici, 10
km južno od Prištine. Samostanska cerkev je posvečen je Marijinemu oznanjenju. Leta 2004
je prišel na seznam Unescove svetovne dediščine v Evropi pod imenom srednjeveških
spomenikov na Kosovem, in od 13. julija 2006 je na seznamu ogrožene svetovne dediščine.
Slika 71: Samostan Gračanica
http://wikimapia.org/6389578/hr/Manastir-Gra%C4%8Danica
37
Zgodovina
Samostan Gračanica je zgradil srbski kralj Stefan Uroš II. Milutin v letu 1315 na mestu starejše
cerkve in je namenjen za katedralo lipanskih škofov. Freske na stenah so bile končane leta
1322. V osemdesetih letih 14. stoletja so samostan uničili Turki in ob tem so zažgali številne
iluminirane rokopise. Po prenovi je bila stavba v letu 1389 v bitki na Kosovem spet
poškodovana. Po padcu v Novem Brdu pod turško oblast leta 1455 so bili za samostan težki
časi. Gračanski metropolit je moral pobegniti. Šele v 16. stoletju Gračanica spet živi. Narteks
je bil zaprt in pobarvan okoli leta 1620. Cerkvi je bila obnovljena streha in zgradili so ji nov
oltar.
Arhitektura
Cerkev je v obliki grškega križa z osredno kupolo in s štirimi manjšimi kupolami.
Cerkev je zgrajena iz velikih kamnitih blokov, zajetih z opeko; vsi loki in stolpi so le iz opeke.
Večbarvna fasada in boben, sta zelo izvirna in Gračanici dajeta posebno mesto v srbski in
evropski bizantinski srednjeveški arhitekturi.
Slika 72: Štefan Uroš II.
http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gra%C4%8Danica
38
Viri in literatura
Mileusnić, Slobodan (1994). Medieval monasteries of Serbia, Maribor, 227 strani.
http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gra%C4%8Danicah (Dostopno 10. 3. 2015)
http://www.panacomp.net/srbija?mesto=srbija_gracanica (Dostopno 10. 3. 2015)
http://www.ajmonegde.com/Manastir-Gracanica.html (Dostopno 10. 3. 2015)
Slika 73: Freska v samostanu
http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gra%C3%83%C2%84%C3%82%C2%8Danica#/media/File:Meister_von_Gracanica_%28II%29_001.jpg
39
14 Oplenac Martina Ribič
Uvod
Oplenac je 337 m visok hrib nad Topolo, kjer stoji cerkev svetega Jurija ali mavzolej Oplenac,
ki je mavzolej srbske in jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević.
V tej cerkvi je pokopanih šest generacij te družine, v 28 grobnicah dinastije in šest izmed njih
pripada vladarjem.
Slika 74: Oplenac
http://www.politika.rs/rubrike/Magazin/Blago-sa-Oplenca.lt.html
40
Zgodovina
Peter I. je leta 1903 izbral Oplenac za gradnjo cerkve svetega Jurija, ki se je začela leta 1910
pod vodstvom arhitekta Kosta J. Jovanovića. Štiri mesece so potrebovali za kripto in temelje
cerkve. 1. septembra je bilo temeljenje končano.
Leta 1911 so nadaljevali z gradnjo in naredili kupolo. Istega leta je bilo določeno, da bo fasada
cerkve iz belega marmorja, ki so ga pripeljali s planine Venčac, ki je še danes znana po izjemno
lepem belem marmorju.
Zaradi balkanske vojne je gradnja med leti 1912-1913 zastala. Pozimi leta 1915 je Avstro-
Ogrska zasedla in oropala cerkev, odstranili so baker s kupole, strehe in portalov. Osvobojene
domovine in zgodovinske ustanovitve kraljevine Peter ni mogel videti, saj je umrl 16. avgusta
1921. Gradnjo cerkve so nadaljevali pod njegovim naslednikom Aleksandrom I.
Karađorđevićem. V cerkvi so delali do leta 1947, po tem je bila razglašena za izjemen kulturni
spomenik in odprta za obiskovalce.
Slika 75: Skica mesta Topola
http://www.balkaninsight.com/en/article/topola-serbia-s-royal-heart-and-soul
41
Arhitektura
Cerkev ima 5 kupol,
dolžina cerkve je 30 m in
višina 27 m. Vse štiri
fasade so izdelane iz
belega marmorja. Najbolj
dekorativna je glavna
fasada, ki leži na zahodni
strani. Tla te cerkve so
bila izdelana v Münchnu
in sicer iz poliranega
marmorja v različnih
barvah. Ogromen bronast
lestenec pod glavno
kupolo meri 9 metrov v
premeru in tehta 1500 kg.
V lestencu je krona, ki je
obrnjena navzdol, kar
simbolizira izgubljeno
srbsko cesarstvo v
kosovski bitki leta 1389.
Slika 76: Lestenec cerkve sv. Jurija
http://www.balkaninsight.com/en/article/topola-serbia-s-royal-heart-and-soul
Slika 77: Fasada cerkve sv. Jurija
http://istenic.blogspot.com/2012/04/srbija-oplenac-zadnji-dom-
karaorevicev.html
42
Notranjost cerkve
Začetna ideja kralja Petra je bila vklesati na stene vsa imena vojakov in častnikov, ki so umrli v
balkanski vojni (1912-1913). Toda, ker cerkev ni bila v celoti zaključena in je nato sledila prva
svetovna vojna (1914-1918), je bilo treba to idejo opustiti. Rešitev je bila v okrasitvi
notranjosti cerkve z mozaiki in freskami srbske srednjeveške umetnosti. Kopije iz 60 cerkva in
samostanov se tako nahaja v tej cerkvi. Posebnost notranjosti so v Italiji narejeni mozaiki v
površini 3500 m2, sestavljeni iz 40 milijonov koščkov v 15000 barvnih odtenkih, kar zgradbo
uvršča med najlepše stavbe v Srbiji.
Slika 78: Kripta cerkve sv. Jurija
http://www.androidvodic.com/info_topola_verski-objekti_crkva-svetog-djordja-na-oplencu
Slika 79: Mozaiki in freske cerkve sv. Jurija
http://www.belgradeforyou.com/serbia-tours-and-excursions/excursions-serbia
43
Literatura in viri
Šakota, S., Panič, D., Pavlović, St. D. (1966). Topola i oplenac. Plava Ptica Geca Kon
http://en.wikipedia.org/wiki/Oplenac (Dostopno 26. 3. 2015)
http://www.oplenac.rs/wpeng/#sthash.p06YZxlB.dpbs (Dostopno 26. 3. 2015)
http://istenic.blogspot.com/2012/04/srbija-oplenac-zadnji-dom-karaorevicev.html
(Dostopno 26. 3. 2015)
http://kompas-celje.si/index.php/transromanica/ (Dostopno 26. 3. 2015)
15 Beograd – glavno mesto Srbije in
Plečnik v Beogradu
Žiga Kurnik in Nina Dominique Kumer
Podatki
Beograd se nahaja v
jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.
Mesto leži na sotočju Donave in Save v severni
Srbiji. Beograd je glavno mesto Republike Srbije.
Slika 80: Zemljevid Srbije
Vir: print screen google maps
44
Število prebivalcev je po popisu
leta 2010 znašalo 1.339.000.
Največja občina po številu
prebivalcev je Novi Beograd
(217.773 prebivalcev), najmanjša
pa Sopot (20.390 prebivalcev).
Beograd je
glavno mesto Srbije od leta 1403,
v letih med 1918 in 2003 je bilo
glavno mesto nekdanjih treh
držav Jugoslavije (Kraljevina
Jugoslavija, Socialistična
federativna republika
Jugoslavija, Zvezna republika
Jugoslavija) ter Državne
skupnosti Srbije in Črne gore.
Znamenitosti mesta
Beograd ima veliko znamenitosti. To so ulice in trgi, javni vodnjaki in parki, stavbe, trdnjave in
cerkve, spomeniki, reke ter druge kulturne in naravne znamenitosti.
Med znamenitejšimi ulicami so Knez Mihajlova, Nemanjina in Ulica kralja Petra I. Znanih je tudi
kar nekaj trgov in sicer Trg Nikole Pašića, poimenovan po srbskem politiku Pašiću. Tu je še Trg
republike, ki je hkrati glavni trg,
Študentski trg, Terazije in Trg Slavija.
Ulica Knez Mihajlova povezuje Trg
revolucije in Kalemegdan in je pravo
trgovsko in družabno središče mesta.
Njena zgodovina sega še v čas Rimljanov,
takratnega središča Singidunum, kasneje
v času Turkov je bila ulica polna
vodnjakov in džamij. Danes neguje in
predstavlja duh in ambient mesta. Tu se
nahajajo
številni spomeniki, reprezentativne
zgradbe in slikovitih meščanske hiše, ki so
nastale v 70. letih 20. stoletja.
Slika 81: Položaj mesta z okolico
https://www.google.com/maps/place/Srbija/@44.267832,20.9663611,8z/data=!
4m2!3m1!1s0x47571ddff2898095:0x55e50ea3723865d
Slika 82: Kneza Mihajlova
http://pl.wikipedia.org/wiki/Ulica_Knez_Mihailova#mediaviewer/File:Knez
45
Nemanjina
je ena najbolj poznanih ulic, ki je ime dobila po Štefanu
Nemanji. Tu se nahaja tudi železniška postaja in je najbolj
prometna ulica Beograda. Znana je tudi po NATO
bombardiranju.
Ulica Kralja Petra I.
je ena najstarejših ulic Beograda. V zgodovini so se tu
nahajal terme, rimski forum in bazilika. V 19. stoletju pa
se je tu odprla prva beograjska lekarna. Danes ima ulica
še vedno versko vrednost, saj se tu nahaja Patriarhija
Srbske pravoslavne cerkve.
Na mestnem področju je 39 javnih vodnjakov ter 18 fontan. Med najstarejšimi vodnjaki so
Delijski, Terazijski (postavljena v spomin na ponovni prihod Miloša Obrenovića na prestol) in
Čukur »česma« (na mestu, kjer so Turki ubili fanta Savo). Največje fontane so na Trgu Nikole
Pašića, Trgu republike in pred hotelom Intercontinental v Novem Beogradu.
Veliko je še stavb, ki so v ponos mestu. Le-te so: rezidenca kneza Miloša Obrenovića in kneginje
Ljubice, Narodna banka Srbije, Narodni muzej, Narodno gledališče, Skupščina Srbije, Beli dvor,
tj. počivališče kraljeve družine, Glavna železniška postaja, Beograjska trdnjava, Kalemegdan,
Živalski vrt, Sava center in drugi. Veliko pa je tudi cerkva.
Slika 83: Ulica Nemanjina
http://weheartit.com/entry/group/20905052
Slika 84: Ulica Kralja Petra I.
http://www.mojaavantura.com/galerije/clanovi/grad/ul
ica-kralja-petra-i-52a58cec57058
46
Cerkev sv. Save
leži na Trgu sv. Save, ki velja za enega najbolj
cenjenih pravoslavnih svetnikov. Cerkev je zelo
priljubljena turistična točka, začetek gradnje je bil
leta 1935, vendar še do danes ni dokončana.
Cerkev sv. Marka
je srbska pravoslavna cerkev, ki se nahaja v parku
Tašmajdan v Beogradu, v bližini srbskega parlamenta.
Zgrajena je bila v srbskem stilu. Je ena največjih cerkev v
Srbiji.
Slika 85: Južna fasade cerkve sv. Save
http://wiki.potnik.si/Beograd#mediaviewer/Slika:cerkev-
sveti-sava.jpg
Slika 86: Cerkev sv. Marka
http://wiki.potnik.si/Beograd#mediaviewer/Slik
a:cerkev-sveti-sava.jpg
47
Cerkev sv. Antona Padovanskega
je zasnovana v obliki dvojnega valja. V tem primeru se je arhitekt Jože Plečnik oprl na dva vzora
in sicer na Panteon v Rimu z vrisano kroglo in na Teodorikovo grobnico s plitvo kupolo v Raveni.
15.1 JOŽE PLEČNIK
Uvod
Jože Plečnik je bil slovenski arhitekt. Rodil se je v Ljubljani 23. januarja 1872. Šolal se je na nižji
gimnaziji, kjer je prvi letnik končal neuspešno. Ko je dobil deželno štipendijo, je nadaljeval
šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca
pohištva. Zaradi izvrstno opravljene diplomske naloge o nizozemskem letovišču Scheveningen
je prejel Rimsko štipendijo, s katero je lahko šel na študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Na
Dunaju je leta 1901 odprl samostojen arhitekturni atelje. V Pragi je od leta 1911 poučeval na
Umetniško-obrtni šoli, kjer je tudi živel. Od 1921 je bil profesor na Tehnični fakulteti v Ljubljani.
Postal je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter bil izvoljen za častnega meščana
mesta Ljubljana. V zadnjih letih svojega življenja je dobil veliko nagrad. 7. januarja 1957 pa je
umrl na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.
Slika 87: Cerkev sv. Antona Padovanskega
http://www.kamra.si/Data/Arhitekt-Beograd.pdf
48
Pomembnejša dela, ki jih je projektiral Jože Plečnik:
- Zacherlova hiša na Dunaju,
- cerkev svetega Duha na Ottakringu na Dunaju,
- preureditev gradu Hradčani ,
- cerkve svetega Srca Jezusovega v Pragi,
- cerkev Gospodovega vnebohoda Bogojini (Prekmurje),
- Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ,
- Cerkev svetega Mihaela na Ljubljanskem barju ,
- Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Šiški (Ljubljana),
- sprehajališče Tivoli v Ljubljani,
- poslovno stanovanjska zgradba »Peglezn« na Poljanski ulici (Ljubljana),
- Šance na Ljubljanskem gradu,
- Narodna in univerzitetna knjižnica,
- Ljubljanske Žale,
- pokrite tržnice v Ljubljani,
- centralni stadion v Ljubljani ,
- Zapornica na Ljubljanici,
- projekt za nov slovenski parlament,
- Križanke v Ljubljani,
- Tromostovje v Ljubljani,
- Čevljarski most v Ljubljani,
- Vzajemna zavarovalnica,
- Ljudska posojilnica v Celju.
Cerkev sv. Antona Padovanskega
Arhitekt Jože Plečnik je v Beogradu sprojektiral cerkev sv. Antona Padovanskega. Cerkev je
narejena v obliki dveh valjev. Panteon v Rimu z vrisano kroglo in Teodorova grobnica s plitvo
kupolo v Raveni sta mu dajali zgled za postavitev cerkve. Zgrajena je bila v čast 700. obletnice
smrti Antona Padovanskega.
Domačini cerkev imenujejo cerkev sv. Ante, ki pa je znana prav po svojem zvoniku. Že od 60-
ih let stoji zvonik nagnjen za 45 centimetrov, glede na temelje stavbe. Cerkev je bila zgrajena
med letoma 1929-1932. Zgrajeni so bili temelji za cerkev, prav tako pa temelji za zvonik. Ker
pa se je teren s časoma spreminjal in zvonik le še dobival na svoji obtežbi, se je le-ta nagnil za
45 centimetrov.
Slika 88: Jože Plečnik
http://www.triglav-
sindelfingen.de/uploads/pics/Joze_Plecnik_06.jpg
49
Zato so kasneje izvedli sanacijo in temelj zvonika ločili od temelja
cerkve ter jih dodatno ojačili. Sedaj ima zvonik svoje temelje in v
kolikor pride do sprememb terena, bodo le te potekale sorazmerno,
ampak zvonik bo ostal še vedno nagnjen. Zidovi so do višine 25
metrov izdelani iz večjega števila opek. Na objektu so izrazito
izraženi detajli, še posebej pa se opazi ročno izdelane rešetke po
meri na oknih, zunanjih stebrih.
Viri in literatura
Krečič, P. (1992): Jože Plečnik. Ljubljana: državna založba Slovenije
Cecić, I. (1983): Enciklopedija Jugoslavije. Ljubljana: Mladinska knjiga
http://wiki.potnik.si/Beograd (Dostopno: 6. 3. 2015)
http://en.wikipedia.org/wiki/St._Mark%27s_Church,_Belgrade (Dostopno: 6 .3. 2015)
http://www.gradimo.com/aktualno-novice/tudi-beograd-ima-svoj-slovenski-posevni-stolp
(Dostopno: 8.3.2015)
http://www.kamra.si/Data/Arhitekt-Beograd.pdf (Dostopno: 9. 3. 2015)
Slika 89: Notranjost cerkve
http://www.kamra.si/data/arhitekt-
beograd.pdf
Slika 90: Cerkev Antona Padovanskega
http://www.kamra.si/data/arhitekt-beograd.pdf
50
16 Pravoslavna cerkev Svetega Save Marko Tibaut
Uvod
Cerkev sv. Save, pravi naziv: Pravoslavna cerkev Svetega Save, je največja srbska pravoslavna
cerkev, največja cerkev na Balkanu in ena od največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Nahaja
se na vzhodnem delu Svetosavskega trga v občini Vračar. Zgrajena je na mestu, na katerem se
predpostavlja, da bi naj leta 1595 Sinan Paša, vodja osmanske vojne mornarice, zažgal relikvijo
svetega Save, ustanovitelja srbske pravoslavne vere.
Sveti Sava
Domentijan (1938) navaja, da se je Sveti. Sava leta 1175 ali 1176 rodil kot princ Rastko
Nemanjić. Ko je bil še mlad, je pobegnil in se pridružil pravoslavni meniški skupnosti na gori
Atos, tam je dobil svoje meniško ime Sava. Čez nekaj let se mu je pridružil še oče in skupaj sta
se odpravila v opuščeni samostan Hilandar ter ga oživila. V tistem času je samostan postal
središče srbskega meniškega življenja. Po očetovi smrti se je sv. Sava umaknil v asketski3
samostan, ki ga je sam ustanovil. Napisal je Karejski tipik, ki je najstarejši ohranjen srbski
dokument, vsebuje pa način asketskega in meniškega življenja. Umrl je zaradi pljučnice leta
1235. Pokopan je bil v cerkvi svetih štirideset mučencev, kjer so njegovi posmrtni ostanki
počivali vse do leta 1237, ko so jih prenesli v samostan Mileševa v južni Srbiji, vse dokler jih
3 Asketizem: Filozofija, ki nalaga prostovoljno in zavestno odpoved materialnim, telesnim in duhovnim potrebam.
Slika 92: Relikvija Svetega Save
http://www.novosti.rs/upload/images/2011/11/1811/kul-ruka-Sv-
Save.jpg
Slika 91: Sinan Paša
http://www.videorusi.ru/_ph/31/148777152.jpg
51
360 let pozneje niso vzeli Otomani in jih sežgali na Vračarju v Beogradu, kjer danes domnevno
stoji cerkev svetega Save.
Sveti Sava velja za ustanovitelja neodvisne srbske pravoslavne cerkve. Prav tako je čaščen kot
zavetnik vzgojiteljev in medicine, od leta 1830 pa je tudi zavetnik šol in učencev. Na njegov
dan, 27. januarja, se vsi učenci zberejo v cerkvi in poslušajo recitale.
Gradnja
Gradnja cerkve je potekala zelo počasi. Cerkev se še vedno gradi in se financira s pomočjo
dobrovoljnih prispevkov vernikov v Srbiji in po svetu.
Leta 1895, to je 300 let po sežigu relikvije sv. Save, so v Beogradu ustanovili Društvo za gradnjo
cerkve svetega Save na Vračaru, katerega naloga je bila, da bi zgradili hram na kraju sežiga.
Tedaj je na tistem mestu stala mala cerkev, katero so kasneje preselili, da se je gradnja lahko
začela. Leta 1905 je bil objavljen natečaj za oblikovanje cerkve. Vseh pet predlogov je bilo
zavrnjenih kot premalo dobrih. Kmalu zatem je izbruh prve in druge Balkanske vojne ter zatem
še izbruh prve svetovne vojne popolnoma zaustavil vsa dela na gradnji cerkve. Po končani vojni
se leta 1919 ponovno vzpostavi društvo za izgradnjo. Leta 1926 ponovno sprejmejo predloge
za načrte cerkve, tokrat jih je 22, na katerem je drugouvrščeni predlog arhitekta Aleksanderja
Derokoja bil izbran za gradnjo cerkve.
Slika 94: Sveti Sava
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/Sveti_Sava_Kraljeva_Crkv
a_Detalj.jpg
Slika 93: Karejski tipik
http://static.politika.co.rs/uploads/rubrike/244343/i/1/N
ajstariji-srpski-dokument-u-Hilandaru---Karejski-tipik-iz-
1199-sa-svojerucnim-potpisom-Save-Nemanjica.jpg
52
Slika 96: Prvotna cerkev
http://rentastan.com/blog/wp-
content/uploads/2014/12/malacrkva.jpg
Slika 95: Arhitekt Aleksander Deroko
http://dereta.rs/cached/dereta.rs/Images/Aleksandar-Deroko-
0000020215243.jpg
53
40 let po prvi ideji za gradnjo, se je le-ta 10. 5. 1935 začela, to je 340 let po sežigu relikvije sv.
Save. Temelj je blagoslovil tedanji škof Gavrilov Dožič. Projekt sta načrtovala Aleksander
Deroko in Bogdan Nestorović, podprl pa ga je inženir Vojislav Zađina. Gradnja je potekala vse
do začetka druge svetovne vojne in
bombandiranja Beograda, ki je spet
zaustavilo vse delo na cerkvi. Tedaj je
bil zgrajen temelj in zidovi do približno
11 metrov višine. V vojni so ga Nemci
uporabljali kot skladišče in parkirišče,
kasneje pa tudi partizani in Rdeča
armada za isti namen. Po vojni so ga
uporabljali za skladišče večih podjetij.
Društvo za gradnjo cerkve svetega
Save na Vračaru je prenehalo delovati
in ni oživelo. Leta 1958 je Patriarh
German obudil idejo o gradnji cerkve.
Po 88 prošnjah za nadaljno gradnjo in
toliko zavrnitev, je končno leta 1984
bilo izdano dovoljenje za nadaljno
gradnjo, s tem je bil izbran tudi novi
arhitekt, Branko Pešić, ki je predelal
originalne načrte, za uporabo novih
materialov in načinov gradnje. Gradnja
se je ponovno začela 12. avgusta
1985. Zidove so zgradili do končne
višine, to je 40 metrov. Največji
dosežek je bil dvig 4.000 tonske
osrednje kupole, ki je bila zgrajena na
tleh skupaj z bakreno ploščo in križem. Dvig, ki je trajal 40 dni, je bil končan 26. junija 1989.
Od leta 2009 je gradnja skoraj končana. Vgrajeni so bili zvonci in
okna, tudi fasada je končana, nedokončani so le še notranji
mozaiki in druge dekoracije.
Slika 97: Nedokončana cerkev
http://riznicasrpska.net/fotografije/Spomenici_kulture/Hram_Svetog_Save_Sr
bija_Beograd_(Spomen_hram_na_Vracaru)_3.jpg
Slika 98: Arhitekt Branko Pešić
http://www.hramsvetogsave.com/Hram
/_img/ser/Content/Arhiva/Foto/Hronolo
gija/2006/Branko_Pesic.jpg
54
Slika 99: Gradnja cerkve - razglednica izdana ob 70. letnici polaganja temeljnega kamna
http://rentastan.com/blog/wp-content/gallery/sliek-sa-sajta-riznica-srpska-
net/Hram_Svetog_Save_Srbija_Beograd_Spomen_hram_na_Vracaru_2.jpg
55
Arhitektura
Cerkev je zgrajena središčno in ima podobo grškega križa. Ima veliko osrednjo kupolo, ki je na
vsaki strani podprta z nižjo in manjšo kupolo. Cerkev je 91 m dolga in 81 m široka. Cerkev je
skupaj z 12-metrskim zlatim križem visoka 82 m. Njene kupole imajo še 18 različno velikih
pozlačenih križev. Ima 3.500 m2 površine in lahko sprejme do 10.000 vernikov naenkrat. Klet
je sestavljena iz kripte in zakladnice svetega Save, prav tako je tam grobnica Lazarja
Hrebeljanovića, ki je v srednjem veku ustvaril najmočnejšo državo na področju Srbskega
imperija. Fasada je iz granita in marmorja, notranja dekoracija pa bo sestavljena iz mozaikov.
Slika 100: Pogled na cerkev s ptičje perspektive
https://www.google.si/maps/@44.798042,20.4693716,195m/d
ata=!3m1!1e3?hl=sl - screenshot
Slika 101: Grški Križ
http://www.gocek.org/christiansymbols/images/greekcrs.gif
Slika 102: Pozlačen križ na kupoli
http://rentastan.com/blog/wp-
content/uploads/2014/12/46_pogled_preko_hrama.gif
56
Slovenski materiali
Za gradnjo cerkve so bili uporabljeni tudi slovenski proizvodi. Na cerkvi so uporabili lepila
proizvajalca Kema Puconci. Na celem platoju cerkve bilo uporabljeno Kemino srednjeslojno
lepilo Kamenol ter druga lepila. Prav tako je podjetje Marmor Hotavlje od leta 2002 dobavitelj
vseh kamnov za okraševanje cerkve. Cerkev še vedno čaka svoje mozaike, dela, ki jih večinsko
financirajo Rusi, pa naj bi se nadaljevala še 10 let.
Slika 105: Notranjost cerkve
http://www.svetlana.si/wp-content/uploads/2011/08/IMG_9670-
337x450.jpg
Slika 104: Kema Puconci
http://www.ntk-kema.si/pokazi.asp?id=30&tabela=3&vrsta=1
Slika 103: Marmor Hotavlje
http://www.rant.si/lib/3/0/logo.jpg
57
Literatura in viri
Domentijan (1938): Životi Sv. Save i Sv. Simeona, Biografije & memoari, Srpska književna zadruga.
http://www.rtvslo.si/kultura/novice/v-hramu-svetega-save-tudi-hotaveljski-marmor/359470
(Dostopno 10. 3. 2015)
http://www.marmor-hotavlje.si/sl/reference/sakralni-objekti/2011/hram-svsava-beograd
(dostopno 10. 3. 2015)
http://en.wikipedia.org/wiki/Church_of_Saint_Sava (Dostopno 10. 3. 2015)
http://www.kema.si/si/vsebina/produkti/reference/srbija_1/14416 (Dostopno 10. 3. 2015)
http://sr.wikipedia.org/sr-el/Карејски_типик (Dostopno 10. 3. 2015)
http://hr.wikipedia.org/wiki/Hram_svetog_Save (Dostopno 10. 3. 2015)
17 Đerdap - hidroelektrarna in
nacionalni park
Žan Ploj
Hidroelektrarna Đerdap
Zapornica in hidroelektrarna imenovana Železna vrata 1 (romunsko: Porţile de Fier I) je
največja zapornica na reki Donavi in ena največjih hidroelektrarn v Evropi. Visoka je 60 m in je
dolga kar 1278 m. Nahaja se v soteski Đerdap, ki je na meji med Romunijo in Srbijo. Romunska
stran elektrarne proizvede približno 5,4 TW/h letno, medtem ko srbska stran elektrarne
proizvede 5,65 TW/h letno. Razlika v izhodni moči med obema polovicama je zaradi opreme
za generiranje električne energije. Medtem ko je oprema Romunije novejša in s tem bolj
učinkovita (s tem ustvarja večjo moč), se izkaže bolj zanesljiva in se posledično zmanjša čas za
vzdrževanje in popravilo, zaradi tega pa se s tem zmanjšajo letne izgube energije.
Slika 106: Hidroelektrarna od daleč
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/common
s/4/45/IJzeren_Poort_Stuwdam.JPG
58
Zgodovina hidroelektrarne Đerdap
Gradnja velikega jezu na reki Donavi se je začela leta 1964 kot skupni projekt med vladama
Romunije in Jugoslavije. Ob zaključku leta 1972 je bila ena izmed največjih hidroelektrarn na
svetu z dvanajstimi enotami, ki skupaj proizvajajo 2052 MW, razdeljenih med obema
državama na 1026 MW. Hidroelektrarna je bila končan leta 1972, pri čemer je bila četrta
največja na svetu v tistem času. To je bil velik projekt sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo.
Elektrarna zaposluje veliko število prebivalcev iz bližnjega mesta Kladova. Rekord proizvodnje
moči elektrarne je bil v letu 1980, več kot 7 teravatnih ur (TWh) električne energije. Z izgradnjo
druge jedrske elektrarne "Đerdap II" je originalna elektrarna postala bolj znana kot "Đerdap
I".
Slika 107: Reliefna slika hidroelektrarne z okolico
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/
94/Iron_Gates_1_3D%2C_Romania.gif
Slika 108: Hidroelektrarna
http://www.djerdap.rs/upload/Gallery/Images/2013_
12/HE_erdap_1_1.jpg
59
Modernizacija jezu
Ko se je leta 1998 originalnim 30 let starim turbinam iztekla življenjska doba, se je začela
romunska modernizacija jezu. Kot del tega programa so bile leta 1999 ugasnjene prve turbine.
Do leta 2007 so bile vse romunske turbine zamenjane in romunska polovica jezu je spet začela
obratovati z njeno polno močjo. Moč vsake od šestih turbin so povečali iz 171 MW na kar 194.3
MW, s tem so namestili dodatno zmogljivost 1166 MW in povečali celotno moč elektrarne na
2192 MW.
Na srbskem delu jezu se modernizacija začne leta 2008. Po podatkih so do sedaj modernizirali
enoto 4 in 6, začeli pa so tudi z modernizacijo enote
5. Enote so bile modernizirane s pomočjo ruskega
podjetja Power Machines iz Saint Petersburga, kot
tudi s pomočjo 11 srbskih podjetij.
Nacionalni park Đerdap
Nacionalni park Đerdap se razteza vzdolž desnega brega reke Donave od trdnjave Golubac do
jezu blizu Sipa. Razteza se na 640 km2. Urad za upravljanje parka pa je v mestu Donji Milanovac
ob Donavi.
Glavna značilnost in privlačnost naravnih lepot v narodnem parku Đerdap je soteska Đerdap - slavni Iron Gate - veličasten prehod preko južnih pobočij Karpatov, kjer se nahaja najdaljša in največja reka na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Soteska Đerdap, ki je dolga približno 100 km (od Golubca do Tekije), je rečna dolina, sestavljena iz štirih sotesk (Gornja Klisura, Gospođin Vir, Veliki in Mali Kazan in Sipska Klisura). V Gospođin Viru je bila izmerjena ena največjih rečnih globin na svetu (82 m).
Slika 109: Strojna dvorana v hidroelektrarni
http://www.djerdap.rs/upload/Gallery/Images/2013_12/
HE_erdap_1_Ma_inska_hala3.jpg
Slika 110: Območje nacionalnega parka
http://3.bp.blogspot.com/-
pI8Bq8y8w_8/U_92DfxcBVI/AAAAAAAAgsI/LYc_E_hCKOs/s1600/np-
Djerdap-zastita-lat..jpg
60
Čeri kanjona v Kazanu so visoke okoli 300 m, širina struge v tem delu je do 150 m.
Ozemlje narodnega parka ima številne pomembne funkcije: bogat in raznolik živalski in
rastlinski svet, privlačno okolico in krajino, kulturne in zgodovinske spomenike in druge
turistične znamenitosti, vključno z jezeri in jezerom, ki je nastalo s postavitvijo hidroelektrarne
"Đerdap". Nacionalni park je prepreden s številnimi naravnimi in kulturnimi vrednotami, ki so
vključeni v posebni program zaščite:
Lepenski Vir (8.000 let staro arheološko najdišče z izjemno pomembnimi sledovi
naselbin in življenju neolitskega človeka),
trdnjava Golubac,
rimska utrdba Diana v Kladovu,
ostanki cest,
most, zgrajen v času rimskega cesarja Trajana,
gozdni rezervati,
naravni spomeniki.
Slika 111: Soteska Gospđin Vir
http://www.itinereri.org/itinereri/granicnik/djerdap/X-
Foto-Djerdap-(2).jpg
Slika 112: Kanjon v Kazanu
http://www.ciklonaut.com/svrbiguz/dunav/images/foto/07
_kazan_11.jpg
61
Nacionalni park Đerdap je postal en izmed najbolj obiskanih turističnih območij v Srbiji, še
posebej po izgradnji jezu in nastanku velikega jezera. V parku obstajajo številne turistične
točke s hotelom in drugimi objekti, ki ponujajo turistom počitek, kopanje in oglede kulturnih,
zgodovinskih spomenikov ter naravnih lepot. Čeprav je reka Donava po mednarodnih
standardih precej onesnažena, je še ribolov vedno zelo priljubljen. Nekateri veliki primerki
soma tehtajo več kot 100 kilogramov.
Literatura in viri
Laurence Mitchell (2005): The bradt travel guide: Serbia. Anglija: Bradt Travel Guides Ltd. (str. 48-
49).
Hidroelektrarna Đerdap, Wikipedia (2015).
http://sh.wikipedia.org/wiki/Hidroelektrana_%C4%90erdap (Dostopno 30. 1. 2015).
Iron Gate I hidroelektrarna, Wikipedia (2015).
http://en.wikipedia.org/wiki/Iron_Gate_I_Hydroelectric_Power_Station (Dostopno 31. 1. 2015).
Đerdap national park, Wikipedia (2015).
http://en.wikipedia.org/wiki/%C4%90erdap_national_park (Dostopno 30. 1. 2015).
Đerdap. Panacomp. 2015. http://panacomp.net/serbia?mesto=srbija_npdjerdap
(Dostopno 31. 1. 2015).
Slika 113: Trdnjava Golubac
http://www.potepuh.si/public/upload/gallery/802/p
otepuh_izleti_potovanja_srbija_erdap.jpg
Slika 114: Arheološko najdišče Lepenski Vir
http://www.panacomp.net/uploaded/lepenski-vir-visitors-
center.jpg
Slika 115: Trdnjava Golubac
http://shrani.si/f/42/Po/2Kv4P3F1/dsc04502.jpg
Slika 116: Ostanki rimske utrdbe v Kladovu
http://danubelimesbrand.org/wp-
content/uploads/2013/03/BG_Novae_fortress_700x382.jpg
62
18 Novi most čez reko Savo – most na Adi Urban Škrlec
Uvod
Viseči most čez Savo oz. most na Adi je z 200 metrskim pilonom tudi velik uspeh slovenskih
projektantov.
Most čez reko Savo je del bodoče notranje beograjske obvoznice in povezuje Novi Beograd z
Radničko ulico na desnem bregu Save. Lociran je približno 4 km pred izlivom Save v Donavo.
Slika 117: Idejni projekt na računalniškem programu
http://photos.wikimapia.org/p/00/00/95/14/63_big.jpg
Slika 118: Lokacija mostu
https://www.google.si/maps/place/Most+na+Ad
i,+Beograd,+Srbija/@44.7968998,20.4269502,
15z/data=!4m2!3m1!1s0x475a6fef489f023d:0x9
55dcc2ae096efcc
63
Podatki o mostu
Poimenovan je kot »most na Adi« (ang. Ada Bridge), zaradi območja, v katerem se nahaja –
Ade Ciganlije (v Beogradu); z njim prečkamo reko Savo.
Most je dolg 969 m in širok 45 m. Glavna razpona mostu merita 376 in 200 m. Most se na obeh
straneh nadaljuje še z viadukti. Prometna površina je razdeljena na tri dele: šest prometnih
pasov in dve progi za tirni promet, posebno pozornost pa so namenili tudi pešcem.
Konstrukcijska in oblikovna rešitev mostu sledi ekološkim smernicam gradnje mostov, zato
premošča most reko z eno samo podporo.
Most v dolžini enega kilometra ima vozišče na višini 20 do 23 m nad gladino in prečka tri vodna
območja: Savo, Čukarički zaliv in ladjedelnico. Most postaja zaznamujoča znamenitost
Beograda in njegove transportne infrastrukture. Lastnik mostu je Občina Beograd, vzdržuje ga
pa javna beograjska agencija za razvoj zemljišč.
Vzdolžni razponi konstrukcije znašajo 80 + 120 + 2 x 80 + 380 + 240 = 980 m. Velika razpona
mostu sta preko poševnih zateg obešena na 200 m visokem pilonu (cable stayed bridge). Vsak
jeklen segment4 je dolg 16 m, težak pa 320-340 ton (kar je 4x manj od teže betona). Vsak
segment se je pripeljal pod objekt in se z dvigali dvignil na objekt, zvaril na prejšnji segment in
pritrdil s kabli.
Pilon je iz betona, njegov premer se spreminja od 4 m na vrhu in 16 m pri temelju, njegova
višina je 200 m. V sredini ima dvigalo in stopnice. Do višine 175 m je pilon konstruiran iz
armiranega betona visoke trdnosti, nato pa je do vrha podaljšan z jekleno-stekleno
konstrukcijo.
4 segment = odsek, del
Slika 119: Mere mostu
http://www.delo.si/assets/media/picture/20120105/670x420_Most%20naris.jpg?rev=1
64
Temeljenje je bilo izvedeno z vodnjakom okrogle oblike premera 36 m in globine 37 m.
Betoniralo se je v segmentih 3,5 – 4 m. (Trdnost betona je C 45/50 v spodnjem delu ter C 50/60
in C 55/67 v zgornjem delu.) Za kakovost materialov in izvedbo je bil sprejet slovenski predpis
TSC 07.104, ki je bil preveden v angleščino. Hidroizolacija na vozni površini je bila izvedena z 2
slojema epoksidnega premaza in 5 mm bitumenskimi hidroizolacijskimi trakovi.
Izvedeni sta bili dve plasti asfalta: 3,5 cm zaščitnega sloja SMA 8 in 4,5 cm obrabnega sloja
SMA 11. Bile so tudi zamisli, da bi se vgradil asfalt z dodatkom gume za zmanjšanje hrupa,
vendar je investitor kasneje od te ideje odstopil, ker sistem še ni dovolj preizkušen.
Izvajalci
V tem projektu je deloval projektivni mariborski biro Ponting. Avtorja mostu pa sta Viktor
Markelj in njegovi kolegi v sodelovanju z arhitektom Petrom Gabrijelčičem. Izveden projekt
temelji na zmagovalni natečajni rešitvi. Strokovnjaka sta z inovativnim projektom zmagala na
mednarodnem konstruktorsko arhitekturnem natečaju leta 2005. Ob tem poudarjata, da
prispevek Slovenije in slovenskega znanja pri realizaciji tega objekta ni naključje; je rezultat
dvajsetletnih izkušenj pri gradnji slovenskega avtocestnega križa.
V mednarodnem konzorciju, ki je prevzel gradnjo mostu, je bilo sprva tudi slovensko gradbeno
podjetje SCT, vendar so zaradi plačilne nesposobnosti sodelovanje z njim prekinili.
Potek gradnje slikovni prikaz
Slika 120: Pričetek gradnje
http://www.zdruzenje-
zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf
65
Slika 121: Prva dela na mostu
zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf
66
Slika 122: Postopna gradnja pilona
http://www.zdruzenje-zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf
Slika 123: Dodajanje segmentov na mostu, kateri so s kabli priterjeni na pilon
http://www.zdruzenje-zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf
67
Odprtje mostu
Ob prehodu v novo leto na 2012 so v Beogradu s slovesnim ognjemetom za promet odprli
most čez reko Savo, zgrajenega po zamisli slovenskih konstruktorjev in arhitektov. Gradnja te
ogromne konstrukcije se je pričela v letu 2008 in trajala 3 leta, torej do leta 2011. Celotna
konstrukcija je Beograd stala 161,000,000 €. Uradno so ga odprli s 1. januarjem 2012 ob 00:00.
Viri
www.rtvslo.si/kultura/drugo/v-beogradu-odprli-most-s-slovenskim-pecatom/273937
(Dostopno 12. 3. 2015)
www.finance.si/335464/Most-čez-reko-Savo-v-Beogradu-odprli-z-ognjemetom
(Dostopno 12. 3. 2015)
www.ponting.si/sl/razno/projekti/most-cez-savo-v-beogradu (Dostopno 12. 3 .2015)
http://www.akropola.si/most-cez-reko-savo-v-beogradu (Dostopno 12. 3. 2015)
www.delo.si/kultura/dediscina/nagrada-za-slovenski-most-na-adi.html (Dostopno 12. 3. 2015)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Most_na_Adi (Dostopno 12. 3. 2015)
www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:477768-Most-na-Adi-kostao-360-miliona-evra
(Dostopno 12. 3. 2015)
68
19 Gradbeniki in arhitekti na področju
Srbije Robertina Rožanc Nikola Živković (Hadži-Neimar) je bil prvi arhitekt v takrat od kneza Miloša Obrenovića
“prenovljeni” Srbiji. Živel je od leta 1792 do 1870 v Beogradu. Ob izgnanstvu kneza Miloša leta
1839 tudi sam zapusti Srbijo in se leta 1858 ob ponovni vladavini kneza spet vrne nazaj. Takrat
postane glavni nadzornik nad gradbenimi projekti v Beogradu, do svoje smrti leta 1870.
Načrtoval in projektiral je mnogo zgradb, ki jih je v ukaz dal tedanji knez:
Slika 124: Dvorec kneginje Ljubice v Beogradu
http://media-cdn.tripadvisor.com/media/photo-
s/02/99/5d/db/filename-beograd-konak.jpg
Slika 125: Dvorec kneza Miloša v Topčideru
http://www.artiscenter.com/wp-
content/uploads/2013/05/milosev-konak-37701.jpg
69
Dragiša Brašovan je bil srbski modernistični arhitekt, eden
vodilnih arhitektov v začetku 20. stoletja v Jugoslaviji, rojen 25.
maja 1887 v Vršcu, v Srbiji. Njegove zgradbe stojijo v Zrenjaninu,
Orlovatu, Novem Sadu, Jagodini največ pa jih je v Beogradu.
Načrtoval je večnamenske stavbe, stanovanjske bloke, pošte,
muzej, banko, cerkev,… Umrl je 7. aprila 1965 v Beogradu.
Slika 126: Dragiša Brašovan
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sr/
a/a3/Dragiša_Brašovan.jpg
Slika 127: Muzej Nikole Tesle v Beogradu
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/
b/b3/Museum_of_Nikola_Tesla,_Belgrade,_Serb
ia-cropped.JPG
Slika 128: Metropol Palace Hotel v Beogradu, leta 1953
http://www.micefinder.com/images_abonnes/img_9119_2012110216
3642.JPG
70
Aleksander Deroko je bil znameniti srbski arhitekt, umetnik in
avtor, rojen 4. septembra 1894 v Beogradu. Kot profesor je
predaval na Univerzi v Beogradu. V osnovni in srednji šoli ni bil
dober učenec in v resnici je le stežka diplomiral. Tudi sam je
povedal, da je veliko rajši čolnaril po reki Savi, kot študiral. Tik
pred 1. svetovno vojno se je vpisal na tehniško fakulteto
Univerze v Beogradu.
Arhitekturo je študiral v Rimu (Italiji), Pragi in Brnu (na Češkem)
ter v Beogradu, kjer je leta 1926 tudi diplomiral.
Po letu 1930 je v Beogradu na univerzi začel s predavanjem srednjeveške in bizantinske
arhitekture. Takrat je tudi začel s projektom cerkve Svetega Save in leta 1935 so pričeli z
gradnjo.
Napisal je tudi mnogo knjig, ena najbolj znanih je Srednjeveške utrdbe na Donavi (1964). Umrl
je 30. novembra 1988 v Beogradu.
Najznamenitejše zgradbe:
Slika 129: Aleksander Deroko
http://dereta.rs/cached%5Cdereta.rs%5CImages/Ale
ksandar-Deroko-0000020215243.jpg
Slika 130: Cerkev svetega Save
http://m0.i.pbase.com/g5/63/350563/2/68532170.ADH8fB9v.jpg
Slika 131: Cerkev svete Preobrazbe, Novo Sarajevo (Bosna in Hercegovina, 1940)
http://mojaslikasarajeva.net/assets/pic/photo/640x480/d
9660573a84bb106cec3bb65105152f5_DSC02623.jpg
71
Bogdan Bogdanović je bil srbski arhitekt, politični teoretik in
esejist, rojen 20. avgusta 1922 v Beogradu. Leta 1939 je pričel s
študijem arhitekture in hkrati delal kot asistent profesorjev na
Univerzi v Beogradu. Leta 1951 je zmagal na natečaju za
izgradnjo spomenika na sefaradskem pokopališču v Beogradu
in s tem ustvaril prvega od skupaj 20 spomenikov, ki jih je
projektiral do leta 1980.
Pod njegova najbolj znana dela šteje monumentalna betonska
skulptura “Kamena roža” na koncentracijskem taborišču
Jasenovac na Hrvaškem (1966), ki je tudi mednarodno znana.
Od leta 1964 je kot profesor poučeval na Fakulteti za arhitekturo, v Beogradu ter jo od leta
1970 vodil kot dekan. Sočasno je bil tudi predsednik jugoslovanskega društva arhitektov. Umrl
je 18. junija 2010 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.
Slika 132: Bogdan Bogdanović
http://www.helloserbia.com/wp-
content/uploads/2011/02/Portret-BB.jpg
Slika 133: Spomenik Kamena roža
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d4/KZ-
Jasenovac-Denkmal-Seitenansicht.JPG
Slika 134: Partizanski spomenik v Mostarju, 1965
http://www.mostarski.net/blog/wp-
content/uploads/2012/04/mostar-partizansko-groblje-
naslovna.jpg
Slika 135: Partizanska nekropola, Prilep, Makedonija 1965
http://static.panoramio.com/photos/large/56232850.jpg
72
Peter Gabrijelčič je slovenski arhitekt, rojen 12. aprila
1947 v Mariboru. Maturiral je leta 1966 na 1. gimnaziji
v Mariboru. Doštudiral je na ljubljanski fakulteti za
arhitekturo. Leta 1973 je diplomiral pri profesorju
Ravnikarju in pričel z delom kot asistent profesorja na
fakulteti. Leta 1982 je bil izvoljen za predsednika
Društva arhitektov Ljubljane. Leta 1984 je razvil in
uveljavil izbirni predmet rurizem in ruralna arhitektura,
ki govori o problematiki urejanja zunajmestnega
prostora.
Magistriral je leta 1985 na IPŠPUP (Interdisciplinarni
podiplomski študij prostorskega in urbanističnega
planiranja) na FAGG (Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo) z nalogo Urejanje in varstvo kulturne krajine.
Teoretično in praktično se posveča arhitektonskemu in urbanističnemu projektiranju, in sicer
z raziskovalnimi nalogami ter s sodelovanjem na javnih strokovnih natečajih. Kot gostujoči
profesor je predaval v Beogradu (1990), Gradcu (1990), Milanu (1993 in 1994), New Yorku
(1995), Benetkah (1995), Oxfordu (1995), itd. Predaval je tudi na mednarodnih in domačih
kongresih. Leta 1988 je prejel nagrado Prešernovega sklada ter istega leta tudi priznanje
Salona arhitekture v Beogradu.
Znan je predvsem po svojih mostovih, ki jih najdemo tako pri nas kot v tujini.
Sodeloval je pri projektu novega mostu čez reko Savo na rtu Ade Ciganlije v Beogradu.
Slika 136: Peter Gabrijelčič
http://img.archilovers.com/people/thumb2_adef8c71-369c-
45ab-a456-1fbdfa04f66a-log1.jpg
Slika 137: Brv čez Savo, Radovljica, 2007
http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-
content/uploads/2010/05/1274109944-kam4650-xxl.jpg
Slika 138: Brv čez Krko, Novo mesto, 2010
http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/novo_mesto_z_okolico/
novo_mesto/sprehajalisce_reka_krka/IMG_9312_novo_mesto_
most_za_pesce_big.jpg
73
Viktor Markelj je slovenski gradbeni inženir, rojen 9. marca
1958 v Slovenski Bistrici. Gradbeništvo je doštudiral v
Mariboru, kjer je leta 1982 tudi diplomiral. Še leto pred
diplomo se je zaposlil v projektivnem biroju Gradis v
Mariboru, leta 1990 pa je s partnerjem ustanovil Inženirski
biro Ponting d.o.o., v katerem deluje kot direktor in
projektant. Od leta 2003 deluje tudi kot predavatelj za
predmet mostovi na Gradbeni fakulteti v Mariboru in postal
je inženir leta 2006.
Odlikoval se je tudi kot avtor ali soavtor mnogih nagrajenih
mednarodnih in nacionalnih natečajev za inženirske
konstrukcije, za kar je prejel številne nagrade in priznanja.
Na listi njegovih projektov in načrtov najdemo nad petdeset najrazličnejših projektov mostov,
specialnih temeljenj in podzemnih gradenj, pa tudi zahtevne konstrukcije v visokogradnji – kot
je na primer streha tribune nogometnega
stadiona v Celju.
Slika 139: Viktor Markelj
http://www.drustvo-
dgitmb.si/ostale_fotke/inzenir2006.jpg
Slika 141: Studenška brv v Mariboru
http://www.ponting.si/website/var/tmp/thumb_678__light
box.jpeg
Slika 140: Most preko umetne dravske zajezitve na Ptuju
http://www.mladina.si/media/www/slike/2012/08/priloga/__610/izbor-
most-ptuj.jpg
74
V novembru 2003 je prejel nagrado
Inženirske zbornice za izjemne inženirske
dosežke za inventivno konstruktorsko
zasnovo ter realizacijo najdaljšega
slovenskega mostu preko reke Mure.
Seveda pa še velja omeniti
avtorstvo zmagovalne natečajne
rešitve na mednarodnem
natečaju za most preko reke
Save na spodnjem rtu Ade
Ciganlije v Beogradu.
Slika 142: Bil je soavtor prvonagrajene natečajne rešitve za viadukt Črni Kal
http://static.panoramio.com/photos/original/4554487.jpg
Slika 144: Novi most na Reki Adi
http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/02/1330390933-mainimage-
ponting-archive2-528x297.jpg
Slika 143: AC Vučja vas Beltinci
http://s9.mojalbum.com/667089_2125522_2125694/most-cez-
muro/2125694_z.jpg
75
Literatura in viri
Mala splošna enciklopedija, prva knjiga A-G, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1973:
- BOGDANOVIČ, Bogdan-str. 182,
-DEROKO, Aleksander-str. 358
Veliki splošni leksikon: priročna izdaja v dvajsetih knjigah; 3 (Br čo) DZS, d. d., Ljubljana 2006:
BRAŠOVAN Dragiša-str. 504
http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=1863 (Dostopno: 12. 3 .2015)
http://www.drustvo-dgitmb.si/04_07.htm (Dostopno: 12. 3. 2015)
http://sh.wikipedia.org/wiki/Nikola_Živković_(Hadži-Neimar) (Dostopno: 12 .3. 2015)
http://en.wikipedia.org/wiki/Dragiša_Brašovan (Dostopno: 12 .3. 2015)
http://en.wikipedia.org/wiki/Aleksandar_Deroko (Dostopno: 12 .3 .2015)
http://de.wikipedia.org/wiki/Bogdan_Bogdanović (Dostopno: 12. 3 .2015)
20 Niška utrdba Žiga Ternik
Niš in njegovi začetki
Niš je tretje največje mesto v Srbiji (za Beogradom in
Novim Sadom). Leži v niški kotlini ob reki Niševi.
Obkrožajo ga hribi Hum, Vinik, Kamenički vis, Gorica in
Bubanj. V mestu živi malo več kot 260 tisoč ljudi in je eno
najstarejših mest na Balkanu.
Iz arheoloških izkopanin je razvidno, da so tam živeli ljudje že v srednjem paleolitiku (100.000
– 30.000 pr. n. št.). Ime je mesto najverjetneje dobilo, ko so ozemlju vladali Kelti, in sicer
Navisos, kar pomeni Vilino mesto.
Slika 145: Grb mesta Niš
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ni%C5%A1#/media/File:Nis_Coat_of_Arms.png
76
Antično mesto
Rimljani so mesto osvojili v 1. stoletju pred našim štetjem in je postalo strateško križišče in
vojaško ter trgovsko središče. Leta 33 so Rimljani skozi mesto zgradili cesto iz Beograda v
Carigrad (današnji Istanbul) in jo poimenovali vojaška cesta Via militaris.
V 4. stoletju je bila ustanovljena škofija Nais in tako je postal Niš eden najpomembnejših
verskih centrov v Rimskem imperiju in tamkajšnja bazilika predstavlja eno najstarejših
krščanskih spomenikov. Ravno zaredi dobrega strateškega položaja in bogastva je postal tarča
napada mnogih narodov. Čeprav je imel ojačane zidove okoli mesta, je bil Niš velikokrat
premagan, porušen, požgan.
Kot rimska trdnjava, zgrajena iz kamna, je bila verjetno zgrajena v drugi polovici 2. stoletja, ko
so se tu odvijale dardanske vojne (opisane tudi v Trojanski vojni). Tu se je rodil cesar
Konstantin Veliki (306-337), za katerega anonimni pisec pravi, da je "to mesto naredil
veličastno". Sezidal je palačo in še bolj utrdil in povečal trdnjavo. Mogočno poslopje so uničili
Huni 441. leta, ki ga je v svoji vladavini obnovil cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. (vladal od 527 do 565 leta Vzhodnemu Rimskemu imperiju) je obnovil 7 in
zgradil 32 novih stolpov v mestu.
Slovani in bitke
Okoli leta 615 leta mesto osvojijo Slovani. S tem se začne za mesto srednjeveško obdobje. Že
v 10. stoletju Niška trdnjava prevzame vse značilnosti srednjeveške trdnjave.
Križarji, ki so leta 1096 šli skozi Niš, so trdnjavo opisali kot nevarnejšo ter močnejšo kot v
Beogradu. Kljub vsemu pa je bilo mesto večkrat porušeno in požgano do tal.
Prvi pisni vir o obnovi srednjeveške trdnjave v Nišu je iz leta 1165, ko bizantinski zgodovinar Honijat navaja, da je cesar Manuel I. Komnen leta 1143 "ves Niš obdal z obzidjem". Sledila so srbska ter bizantinska osvajanja mesta.
Slika 146: Niš danes
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/24/Panorama_Nisa.JPG
77
Nišu je nekaj časa vladal bolgarski vladar, vse dokler niso bile bolgarske sile leta 1330 poražene v bitki pri Velbudžu. Od takrat pripada Srbiji. Srbija je po bitki postala najmočnejša sila na balkanskem polotoku in je imela odprto pot k osvojitvi celotne Makedonije. Leta 1386 so Niš prvič osvojili Turki in razdejali trdnjavo. V dobi vladavine kneza Lazarja (1371—1389) je bila le-ta ponovno obnovljena in to je bila zadnja obnova. Potem je Niš v 15. stoletju prevzela turška oblast, Turki pa srednjeveške trdnjave niso obnavljali. Obnova v 18. stoletju
Ko so leta 1717 Avstrijci premagali Turke v Beogradu, so le-ti vojaško in upravno oblast preselili v Niš in v pičlem letu zgradili obzidje Hisar, ki je bilo dosti večje in mogočnejše od obzidja, ki je prej obdajalo Niš. Spomladi so se začela dela na projektu, katerega glavni arhitekt je bil Mehmed in njegov brat Mustafa. Bila sta tudi glavna organizatorja dela. V prvem letu izgradnje je gradilo več deset tisoč ljudi. Iz Carigrada (Istanbul) so privedli 40 kamnosekov. Delo je opravljalo 400 zidarjev. Zaključek dela je zaznamovala slovesnost in nastavitev plošče z napisom na vratih Stambol, junij 1723. leta. Načrt utrdbe
Utrdba je imela obliko trikotnika, okoli pa je bil jarek širine 3,5 m, v katerem je bila voda iz Nišave. Vstopiti se je dalo pri treh vhodih.
Slika 147: Načrt trdnjave leta 1737
http://sr.wikipedia.org/sr-
el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%80%D
1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:NISSA_1737.jpg
78
Tako kot vsaka artilerijska utrdba ima današnja trdnjava poligonalno osnovo, s sedmimi neenakimi stranmi in štirimi velikimi vrati (Stambol vrata, vrata Beograd, Jagodinmalska vrata in Vidinska vrata) in majhna vrata (tako imenovana "vrata", ki vodijo do mestnih jarkov) in osem teras. Po dolžini merijo stene 2100 m in so 3 m široke ter 8 m visoke. Trdnjava se razteza na površini skoraj 23 ha.
Do leta 1878 je bila notranjost razdeljena na dva dela:
1. Hunkar– na vzhodni strani, kjer je
bil nameščen vladajoči del in
2. Edirne Bali – notranji del mesta s
številnimi kavarnami, trgovinah,
bozadžinica (boza je osvežujoča pijača iz
koruznega zdroba), kovači, kolarski in
druge obrtniške delavnice
Znotraj trdnjave so bile 3 velike turške
džamije, v celem Nišu pa skupaj 13. Imeli
so tudi veliko uro in gasilski stolp in številne
zanimive zgradbe, ki pa so žal uničene.
Niška trdnjava danes
Do leta 1950, ko se je vojska umaknila iz trdnjave, je imela zgolj vojaško vlogo; danes ima
trdnjava velik zgodovinski pomen. V trdnjavi so sedaj turistične trgovine s spominki, galerije,
restavracije in gledališča na prostem, kar predstavlja kulturno središče mesta v poletnih
mesecih.
Slika 148: Vhod v trdnjavo leta 1878
http://sr.wikipedia.org/sr-
el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%80%D1%92%D0
%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:Stari_Nis.jpg
Slika 149: Niška trdnjava 1878. leta
http://sr.wikipedia.org/sr-
el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%
80%D1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:U_ni%C5%A1koj_tvr
%C4%91avi_1878.jpg
79
Niška trdnjava se danes nahaja v samem centru mesta, na desni strani reke Nišave. Je eno
najstarejših utrdb v Srbiji in na balkanskem polotoku in je od leta 1979 razglašena kot kulturni
spomenik neprecenljive vrednosti.
Literatura in viri
Zirojević, O. (1974. Tursko vojno utvrđenje u Srbiji (1459—1683), Beograd.
Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Republici Srbiji 2011 – Starost i pol — Republički zavod za
statistiku, Beograd, 2012. godina. ISBN 978-86-6161-028-8. Stanovništvo-starost i pol (podaci po
naseljima) u Nišavskoj oblasti (str. 464-472), Pristupljeno 15. 4. 2013. (Dostopno 17. 5. 2015)
http://sh.wikipedia.org/wiki/Grad_Ni%C5%A1. (Dostopno 17. 5. 2015)
Razvitak Niša od sredine 15. do kraja 17. veka. Niški zbornik, 1973,1 (Dostopno 17. 5. 2015)
http://sr.wikipedia.org/sr-
el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%80%D1%92%D0%B0%D0%B2
%D0%B0#cite_note-2 . (Dostopno 17. 5. 2015)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Tabor_%28utrdba%29. (Dostopno 17. 5. 2015)
Slika 150: Tlorisna shema današnje trdnjave
http://sr.wikipedia.org/sr-
el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D
0%B2%D1%80%D1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/F
ile:Niska_tvrdjava_plan.
Slika 151: Vrata v trdnjavo
http://sr.wikipedia.org/sr-
el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0
%B2%D1%80%D1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:
Ni%C5%A1_Fortress,_Ni%C5%A1,_Serbia.jpg
80
21 Likovna umetnost na področju Srbije
Ingo Pozvek
Sledove rimskega in zgodnjega bizantinskega cesarstva vidimo v arhitekturni dediščini ,
najdeni v številnih cesarskih mestih in palačah v Srbiji.
Slika 152: Sirmium
http://bif.rs/wp-content/uploads/2013/05/sirmijum-II.jpg
Slika 153: Ovcar-Felix Romuliana
http://www.panacomp.net/hoteli_srbija?mesto=Felix_Romuliana
Slika 154: Justinijana Prima
http://konkursiregiona.net/wp-content/uploads/2011/09/caricin-
grad-novo-71.jpg
81
Srbski samostani s svojimi freskami in
ikonami predstavljajo vrh srbske
srednjeveške umetnosti. Na začetku so bili
pod vplivom bizantinske umetnosti, ki je bila
še posebej vidna po padcu Konstantinopla
leta 1204, ko so mnogi bizantinski umetniki
pobegnili v Srbijo. Najbolj pomemben
samostan je Studenica, zgrajen okoli 1190, ki
je postal model za kasnejšo gradnjo
samostanov.
Slika 155: Samostan Mileševa
http://en.wikipedia.org/wiki/Mileševa_monastery#/media/File:Milese
va_Monastery_2.JPG
Slika 156: Sopoćani
http://en.wikipedia.org/wiki/Sopoćani#/media/File:Manastir
_Sopocani.jpg
Slika 157: Žiča
http://www.spc.rs/eng/symposium_female_monasticism_zica_monastery
82
Najbolj znana srbska srednjeveška freska je Beli angel iz samostana Mileševa. Na koncu 14.
stoletja se je v območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog znan kot
moravski slog. Značilnost tega sloga je bil bogat okras cerkve na čelnih stenah. Primeri za to
vključujejo samostane: Manase, Ravnica in Kalenić.
Srbska država ima veliko dobro ohranjenih srednjeveških utrdb in gradov: utrdba Smederevo
(največja nižinska trdnjava v Evropi), Zrenjanin in Ram.
V času turške okupacije srbske umetnosti skoraj ni bilo. Nekateri srbski umetniki so živeli v
deželah Habsburške monarhije. Tradicionalni srbski umetniki so vplivali na nekatere baročne
prvine - kot so prikazane v delih Nikola Neškovića, Theodora Crăciun Zaharija in Jakova
Orfelina.
Slika 158: Gračanica Kosovo
http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gračanica#/media/
File:Serbian_monastery_of_Gra%C4%8Danica.jpg
Slika 159: Dečani
http://en.wikipedia.org/wiki/Visoki_Dečani#/media/File:Manasti
r_Visoki_De%C4%8Dani_(%D0%9C%D0%B0%D0%BD%D0
%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D1%80_%D0%92%D0%B
8%D1%81%D0%BE%D0%BA%D0%B8_%D0%94%D0%B5
%D1%87%D0%B0%D0%BD%D0%B8)_-_by_Pudelek..jpg
83
Na srbsko slikarstvo je vplival bidermajer.
Bidermajer označuje meščansko kulturo bivanja,
zanesljivost, prijetnost, skromnost,
domačnost. Najpomembnejši srbski slikarji v prvi
polovici 20. stoletja so bili Paja Jovanović in Uroš
Predić. V obdobju realizma so ustvarjali: Sava
Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda
Petrović ter v obdobju impresionizma Milan
Konjović. Slikarji v drugi polovici 20. stoletja so:
Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Mila
Milunović in Vladimir Veličković. V Srbiji obstaja
okoli 100 umetniških muzejev, od katerih je
najbolj znan Narodni muzej v Srbiji ustanovljen
leta 1844. V njem je ena največjih umetniških
zbirk na Balkanu, kjer je več kot 400.000
eksponatov, več kot 5.600 slik in 8.400 risb ter
grafik, vključno s številnimi tujimi mojstrovinami.
Druga umetniška muzeja sta: Muzej sodobne
umetnosti v Beogradu in Muzej Vojvodine v
Novem Sadu.
V zahodnem krščanstvu je slika, kip ali relief v prvi vrsti umetniško delo, ki naj vernike spomni
na določene verske resnice, dogodke ali osebe. V pravoslavnem krščanstvu imajo ikone dosti
globlji pomen (kipov in reliefov pa pravoslavje ne pozna).
Ikona je v širšem pomenu slika z versko vsebino.
V ožjem pomenu je to verska slika, značilna za pravoslavne Cerkve Bizantinskega obreda. Ikone
praviloma prikazujejo Jezusa, Marijo in svetnike. Po verovanju pravoslavnih kristjanov ikona
izžareva iz sebe svetost in s tem ustvarja duhovno povezavo med vernikom in osebo, ki jo ikona
prikazuje. Pravoslavna cerkev še posebej intenzivno časti ikono svetnikov na dan svetnika in
ob praznikih. Ikone imajo tudi častno mesto v procesijah in v bogoslužju. V cerkvah zavzema
vidno mesto '''ikonostas''' - to je z ikonami okrašen zid, ki ločuje glavni del cerkve od
najsvetejšega. Pretirano čaščenje ikon je v 8. stoletju povzročilo pojav ikonoklazma - boja proti
čaščenju ikon in tudi fizičnega uničevanja ikon.
Slika 160: Patrijarh Arsenije IV Sakabenta, slikar Jakof Orfelin
http://riznicasrpska.net/fotografije/Umetnicke_slike/Jakov_Orf
elin_-
_Patrijarh_Arsenije_IV_Sakabenta_oko_1785_ulje_na_platnu
_70_x_55_cm.jpg
84
Slika 161: Ognjena Marija
http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC_%D0%
A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D0%B3_%D0%A1%D0%B0%D0%
B2%D0%B5#/media/File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg
Slika 162: Sveti Sava
http://www.coolinarika.com/slika/srecna-slava-sveti-sava/
85
Freske so oblika slikarstva, pri kateri se barve nanesejo na svež omet, s katerim se neizbrisno
zlijejo in slika ostane na zidu. Na svež omet se slika s pigmenti in apneno vodo.
Freske:
Mozaiki so ornamentalne ali figuralne slike, izdelane
iz barvnih kamnitih ali steklenih ploščic različnih oblik, pritrjenih z vezivi na površino. Mozaike
so izdelovali že 3000 let pr. n. št. na Bližnjem vzhodu, od koder so jih prevzeli Grki in Rimljani za
okrasitev tal. Bizantinska umetnost jih je uporabljala za slike na stenah in obokih v notranjosti
stavb, cerkva in za ikone.
Slika 163: Beli angel, Cerkev apostolov, Mileševa
http://en.wikipedia.org/wiki/White_Angel#/
media/File:Meister_von_Mileseva_001.jpg
Slika 165: St. Elias v puščavi
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:
Prophet-Elias-Grk-ikon.png
Slika 164: St. Elias v puščavi
http://commons.wikimedia.org/wiki/
File:Prophet-Elias-Grk-ikon.png
Slika 166: Mozaik iz samostana Žiča
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/milesevski-beli-angel-se-je-ustavil-v-
ljubljani/152809
86
Kiparstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje
volumen. Trajni kiparski proces se je prvotno uporabljal za rezljanje
v kamnu, kovini, keramiki, lesu in drugih materialih
Literatura in viri
Petković, Srete (1930): The Icons of Monastery Hilandar, Založba Srpska književna zadruga.
http://www.ljudmila.org/scca/worldofart/0001/tekst_branko_slo.htm (Dostopno: 12. 6. 2015)
Slika 167: Sv. Sava pred cerkvijo Sv. Sava v Beogradu
http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC_%D0%A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D0%B3_%D0%A1%D0%B0%
D0%B2%D0%B5#/media/File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg
87
22 Samostan Studenice – v Sloveniji Tin Lovar
Samostan Studenice leži v kraju Studenice, občina Poljčane, v dolini reke Dravinje ob vznožju
pogorja Boča.
Zgodovina
Okoli leta 1230 je Zofija Rogaška v Studenicah ustanovila hospital s cerkvijo. Po zaslugi njene
sestre Rikice Kunšperške se je hospital po letu 1237 umaknil ženskemu samostanu, ki je bil
dograjen do leta 1249. V stene cerkve so vzidani tudi antični nagrobniki. Cerkev je bila
prezidana za samostanske potrebe okoli leta 1275.
Zofija je zelo povečala samostansko posest. Obstoj samostana je kmalu spodbudil sejmarsko
dejavnost in razmah obrtništva, tako da so si Studenice leta 1457 pridobile tržne pravice. Pri
samostanu so se začeli tedenski sejmi ob ponedeljkih in Studenice so postajale vse
pomembnejše.
Ker so v samostan vstopale predvsem dekleta bogatega plemiškega rodu, so redovnice -
dominikanke hitro postale precej premožne, tako je njihovo imetje segalo vse od Ptujske gore
ter Slivnice do Zbelovega.
Samostan
Studenice
Slika 168: Helikopterski posnetek samostana in kraja Studenice
http://www.poljcane.si/wp-content/uploads/2012/03/STUDENICE.jpg
88
Z letom 1468 se je pričelo obdobje najhujših turških vpadov na slovensko ozemlje, ko so Turki
opustošili tudi posesti studeniškega samostana, kar je povzročilo gospodarsko stagnacijo
samostana.
Slika 169: Pogled na samostan v 17. st.
http://www.gradovi.net/grad/data/studenice/kaiser_studeni
ce.jpg
Slika 170: Samostan iz leta 1681
http://www.studenice.si/ks-studenice/P1_samostan_max.jpg
Slika 172: Notranji del samostana
http://www.gradovi.net/grad/data/studenice/PICT9653.JPG
Slika 171: Arkadni hodnik samostana
http://www.gradovi.net/grad/data/studenice/PICT9618.JPG
89
Samostan se je zatem gospodarsko in naravovarstveno reformiral. tedenskim sejmom so se
pridružili še trije letni in živinski sejem. Podložniki so začeli trgovati s svojimi posestnimi
pravicami. Dajatve so postale denarne, obveznosti s tlako pa so se močno povečale.
Cesar Jožef II. je leta 1782 samostan dominikank ukinil. Požar je leta 1788 uničil trg in
samostansko poslopje. V 18. stoletju so Studenice doživele velik zastoj v razvoju.
Gradnja
Način gradnje kaže prvine romanskega sloga in prebujajoče se gotike. Prvovrstna romanska
gradnja je bila kasneje gotizirana, nakar so bili še dodani elementi baroka. V 18. stol. so
samostan razširili.
Notranjost cerkve je v glavnem baročna, to podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. V cerkvi je
tudi relikviarij z relikvijami mučenca Fidelija, ki so ga prinesli iz Rima. Še vedno delujoče orgle
so ene najstarejših v Sloveniji in še niso bile restavrirane.
Danes
V 19. stoletju so samostan kupile
magdalenke iz Šlezije, zatem je prešel v
privatno lastništvo. Po drugi razpustitvi
samostana leta 1949 so se v njem naselili
stanovalci. Po denacionalizaciji je lastnica
postala Mariborska nadškofija, ki ga je konec
20. st. začela obnavljati. A zaradi dolgov so ga
že skušali večkrat prodati na dražbi.
Posebna značilnost kraja so velike prireditve, ki
že nekaj let privabijo množice ljudi;
najodmevnejši med njimi sta Studeniški kulturni
večer in Žive jaslice. Samostan pa še vedno čaka
na ustreznega investitorja.
Slika 173: Cerkev in del samostana
http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/kidricevo_majsperk_ma
kole_poljcane_z_okolico/studenice/samostan_studenice/DSC_1094_sam
ostan_studenice_big.jpg
Slika 174: Samostansko poslopje danes, dvoriščna stran
http://www.delo.si/assets/media/picture/20120518/studenice.jpeg?
rev=2
90
Literatura in viri
Faure, Élie (1940): Povijest umjetnosti, Srednjovjekovna umjetnost. Založba: Karantanija
http://sl.wikipedia.org/wiki/Studenice (Dostopno: 12. 3. 2015)
http://www.studenice.si/td-samostan/ (Dostopno: 12. 3. 2015)
http://www.studenice.si/ks-studenice/index.html (Dostopno: 12. 3. 2015)
http://www.gradovi.net/grad/studenice_samostan (Dostopno: 12. 3. 2015)