PROJEKTNA NALOGA - mizs.gov.si · 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN in 88/15 - DPN • Odlok o občinskem prostorskem načrtu

PN PROJEKTNA NALOGA Stran 5 od 48

PROJEKTNA NALOGA


INVESTITOR: RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16 1000 Ljubljana OBJEKT: NOVOGRADNJA UČNIH DELAVNIC ZA POTREBE SGGOŠ LJUBLJANA parc št. 428/3, 428/7 k.o. Brinje I ZA GRADNJO: DOZIDAVA K OBJEKTU PROJEKTANT: Arhiteza d.o.o Bezenškova ulica 34, SI - 2000 Maribor KRAJ IN DATUM: Maribor, maj 2018


1.4 PROJEKTNA NALOGA

01. KAZALO 02. SPLOŠNO 03. ARHITEKTURA IN GRADBENE KONSTRUKCIJE 04. ZUNANJA UREDITEV 05. ELEKTRO INSTALACIJE 06. STROJNE INSTALACIJE

02. SPLOŠNO: Investitor Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava prenoviti del kletne etaže obstoječega objekta Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole v Ljubljani (SGGOŠ) in izgraditi novogradnjo objekta delavnic, ki se trenutno nahajajo ob objektu Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (SVŠGL) na Kardeljevi ploščadi 28a, oddaljeni cca 160m od SGGOŠ. S tem bi zagotovili ustrezne prostore za izvajanje praktičnega pouka Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana, obenem pa Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana omogočili uporabo obstoječih delavnic za ureditev prepotrebnih dodatnih strokovnih učilnic. Hkrati ob tem želi še urediti okolico bodočega objekta delavnic, prometno infrastrukturo za potrebe delavnic ter navezavo na obstoječi prometni poligon. V obstoječih kletnih prostorih objekta šole se v okviru investicijsko-vzdrževalnih del uredita dve novi učilnici, prav tako je potrebno urediti garderobe za dijake ter sanitarni del skladno z predpisi in standardi za tovrstne objekte. Prikazan načrt obstoječe kleti in rušitev se tako nanaša izključno na investicijsko vzdrževalna dela, saj ni posegov v konstrukcijo ali zunanjost objekta. Prostor novogradnje delavnic bo namenjen posameznim programom praktičnega izobraževanja dijakov predvsem za gradbene in obrtniške poklice. Predmet je gradnja, katere projekt je izdelati na osnovi:

• DIIP-a • Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana –strateški del (Uradni list RS, št. 78/10,

10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN in 88/15 - DPN • Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št.

78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 -avtentična razlaga, 63/16 in 12/17 – popr.

• lokacijske informacije, ki jo je izdala Mestna občina Ljubljana, št. 3501-61/2018-2 (2018-336)JV«, izdana 16.1.2018

• potrjene idejne zasnove št. 25/2018 z dne marec 2018 • projekta PGD št. 25/2018 z dne april 2018


03. ARHITEKTURA IN GRADBENE KONSTRUKCIJE

Dostop do objekta je iz zahodne strani, kjer so ob Kardeljevi ploščadi že urejene nivojske parkirne površine. 5% parkirnih mest je urejenih za gibalno ovirane osebe. Zaradi novogradnje ne bo povečano število zaposlenih ali obiskovalcev, zato posegi v obstoječo prometno ureditev niso predvideni. Parkirne površine so tudi v podzemni etaži pod nivojskim parkiriščem,

okoli objekta pa bodo urejene tako utrjene površine, na katerih bo urejeno zbiranje odpadkov, kot tudi zazelenjene površine. Objekt s predvidenimi učnimi delavnicami umeščamo vzhodno od obstoječe šole. Predvidena je povezava obeh objektov z zastekljenim pritličnim hodnikom oz., z nadkrito nadzemno povezavo. Nov predvideni objekt z učnimi delavnicami Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole bo etažnosti P, z dvojno enokapno streho naklona 5°, skrito za atiko. Tlorisna velikost objekta je 24,6 x 44,5 m, tlorisno je objekt pravokotne oblike. Arhitekturno je objekt tvorjen iz centralnega dela z učnimi delavnicami ter dela z garažami za TGM. Na severni strani bo novogradnja po velikosti omejena z gradbeno linijo obstoječega šolskega objekta. V delavnicah bo zagotovljen racionalen in reduciran energetski sistem; garažni del pa je obravnavan kot zunanji prostor. Garaže in strojne delavnice so orientirane na sever zato, da bi se lahko navezovale na zunanji pokrit parkirno servisni del kompleksa (primerno zaprt in varovan nadstrešek) ter garažo za kombinirano vozilo in bi tako imele direktni izhod na obstoječi poligon praktične vožnje in organizacije gradbišča.

Celotno območje

dostop

Lokacija NOVOGRADNJE

Predvidena lokacija DELAVNIC

Obstoječa šola,K+P+3

Obstoječa ŠPORTNA DVORANA, pritlični objekt


Projekt novogradnje združuje naslednje prostore:

- Delavnica TGM - Obdelava kovin - Kabinet - Kamnoseška delavnica - Zidarska delavnica - Pečarska delavnica - Tesarska delavnica - Povezovalni hodnik - Sanitarije - Prostor za potrebe toplotne oskrbe - Prostor za hrambo maziv - Garaža in zunanji prostor TGM - Garaža za kombinirano vozilo - Zunanje skladišče

V obstoječi šoli se v okviru investicijsko-vzdrževalnih del preuredijo naslednji prostori:

- Učilnica 1 - Učilnica 2 - Sanitarije dečki - Sanitarije deklice - Hodnik – garderoba

ODSTRANITVENA DELA Predvidena so sledeča odstranitvena dela: Odstraniti je potrebno obstoječ tlak in opremo v prostorih, predvidenih za učilnice. Prav tako se odstrani obstoječa dotrajana kopalniška sanitarna keramika in obloge. Odstraniti je potrebno utilitaren objekt z lesenim nadstreškom pred teniškim igriščem, prav tako pa sloje teniškega igrišča. Delno se ti sloji na željo uporabnika učnih delavnic uporabijo za učni proces.


V obravnavanem območju je predvidena rušitev manjšega lesenega pritličnega objekta velikosti 5,5x11m z nadstreškom nad letnim vrtom. Lesen nadstrešek bo predan najemniku vrta, rušitev lesenega objekta– brunarice z ostrešjem bo izvedena na način, da bo les skladiščen in uporabljen v učnem postopku. Ostale ruševine (strešno kritino, opečne stene) je odstraniti; prav tako je potrebno kompletno odstraniti tri betonske bokse: dolžina/ širina/ višina: 5,90/2,90/2,60, z debelino betonskih sten 9 cm stene in stropa 10 cm. Ruševine je potrebno deponirati v javnem odlagališču komunalnih odpadkov v skladu z Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS 84/98) in Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS 3/03). KONSTRUKCIJA IN NOSILNI ELEMENTI Predvidena je masivna gradnja z opečnimi stenami in AB slopi, stebri, vezmi ter AB nosilno talno ploščo. Zunanje stene in streha bodo izolirani v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS 93/08). Naveden pravilnik bo upoštevan tudi pri izbiri zunanjega stavbnega pohištva in projektiranju strojnih instalacij. Osne tlorisne dimenzije nosilne konstrukcije so: 23,80 m x 43,825 m. Strešna konstrukcija nad učilniškim delom objekta je jeklena, sestavljena iz primarnih in sekundarnih nosilcev ter zavetrovanja:

- Primarni nosilci – krajši razpon IPE 330 - Primarni nosilci – daljši razpon IPE 400 - Sekundarni nosilci IPE 160 - Zavetrovanje RD 16

Strešna konstrukcija nad hodnikom je klasično armiranobetonska plošča, debeline d = 15 cm (POZ 101), kvalitete betona C25/30 in armirana z rebrasto armaturo S 500 ter mrežno armaturo kvalitete MAG S 500.


Nosilna konstrukcija objekta so zidane stene in AB stebri + stene ter nosilci: • zunanje stene so armiranobetonske, debeline d = 20 cm, narejene iz betona kvalitete C25/30,

armirani z rebrasto in mrežno armaturo kvalitete S 500, • notranje stene so zidane iz opečnih zidakov, debeline d = 25 cm, narejene iz zidaka v podaljšani

cementni malti, • stebri v zunanjem pokritem nadstrešku so dimenzij b/h = 30/60cm in narejeni iz betona kvalitete

C25/30, armirani z rebrasto armaturo kvalitete S 500, • nosilci nad odprtinami, dimenzij b/h = 20/20cm in 30/30cm, so narejeni iz betona kvalitete C25/30,

armirani z rebrasto armaturo kvalitete S 500, • Obodni nosilci so dimenzije b/h = 20/120cm, narejeni iz betona kvalitete C25/30, armirani z

rebrasto armaturo kvalitete S 500, Stene so po višini konstrukcije ojačane z vertikalnimi potresnimi a.b. vezmi dimenzij b/h = 20/25cm, narejene iz betona kvalitete C25/30, armirane z rebrasto armaturo kvalitete S 500 (4xΦ14 in stremeni Φ8/20 cm). V višini a.b. plošče etaže so stene ojačane z horizontalno vezjo, ki je vključena v a.b. ploščo. Vez je narejena iz betona kvalitete C25/30, armiranimi z rebrasto armaturo kvalitete S 500 ( 4 x Φ12 in stremeni Φ8/20 cm ). Po odkopu gradbene jame je potrebno preveriti dejansko nosilnost temeljnih tal in po potrebi prilagoditi dimenzije temeljev. ZAŠČITA OBJKETA Vertikalna in horizontalna hidroizolacija se vgradi pod talno ploščo in kot zunanja vertikalna zaščita , prav tako se pod temeljno ploščo vgradi toplotna izolacija iz XPS plošč debeline 14cm. Z XPS v debelini 15cm se zaščiti tudi podstavek objekta do višine 30cm nad terenom. STREHA Strešna kritina objekta bo toplotno izolativni panel z izolacijo kamena volna debeline 15cm, kot npr. Trimoterm Power z večjo toplotno izolativnostjo; kjer pa je zunanja garaža PVC kritina v debelini 1.8mm. Naklon strehe nad učilnicami znaša 5°, naklon nad garažami in delom delavnice TGM 1,6° , da se omogoči dvig roke delovnega stroja JCB, ki je najvišji delovni stroj. Enako kot streha nad garažnim delom , je predvidena tudi streha nad veznim hodnikom in nadstreškom v podaljšku veznega hodnika. Na nosilno kovinsko konstrukcijo, ki bo izvedena v naklonu, se pritrdi finalno obdelan lesen opaž 20x140mm, zaščiten z ustreznim lakom, na opaž pa bo položen filc in PVC kritina v debelini 1.8 mm. Streha nad svetlobnikom centralnega hodnikom je predvidena kot obrnjena ravna streha na AB plošči debeline 15cm. Sloje strehe sestavljajo bitumenska parna zapora, morali v naklonu 20-10cm; med njimi XPS v naklonu. Na plast XPS se položi ločilni filc, kritina pa je PVC folija debeline 1.8mm Vse strešne obrobe so predvidene iz barvane Alu pločevine, debelino 0.8mm. FASADA Oblikovanje objekta sledi umestitvi le-tega v urban mestni prostor. Zaradi velikosti objekta je fasada oblikovana na način, da se veliko stavbno gmoto razdeli na polja, ki omogočajo, da kubus ne deluje kot industrijska hala, temveč ponazarja učni proces in z izbiro materialov subtilno ponazarja učne procese, ki se odvijajo v objektu (les, omet, steklo. Fasada bo ustrezno toplotno izolirana U<=0,28 W/m2K, v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS 93/2008), toplotni mostovi pa izolirani v skladu s SIST – DIN 4108, tako da ne prihaja do kondenza na notranjih obodnih površinah. Zagotavljati mora trajen izgled objekta in ustrezno fizično odpornost. Prav tako se z ustreznim fasadnim ovojem dosegajo zvočne izolacije, ki jih navaja Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS. 14/99) v tabeli 5! Objekt se nahaja v območju varstva pred hrupom 3.


Objekt ima predvideno toplotno izolacijo iz kamene volne debeline 18 in zaključni sloj kontaktne fasade z opleskom v barvi po izbiri arhitekta. Delno na predelih, kjer se nahajajo okenske odprtine, ima fasadni element, sestavljen iz lesenih vertikal dimenzij 60/160 mm, vpetih zgoraj in spodaj v jeklene profile. LESENI ELEMENTI Kot fasadni element se predvidijo lesene lamele iz lesenih vertikalnih nosilcev iz BSH lepljenega lesa, dimenzije 6x18cm. Lesene lamele se prav tako predvidijo v sklopu zapiranja garaže - vstavljene so v drsne profile v dveh ravninah. Le ti so pritrjeni na zgornjo horizontalno kovinsko konstrukcijo in omogočajo, da lahko uporabnik prostor uporabi kot celoto in ustrezno garažirati gradbeno mehanizacijo. Lamele na fasadi so konstrukcijsko vezane na kovinsko horizontalno konstrukcijo 5cm nad tlemi in tik pod atiko. Posamezno polje je tako stabilizirano z enotnimi horizontalnimi profili; vsako polje je celota zase. Vsi kovinski deli so tako antracitni in zato neopazni. KOVINSKA NOSILNA KONSTRUKCIJA STREHA Predvidena je sledeča obdelava kovinskih nosilnih elementov strehe nad objektom: Varjena konstrukcija na licu mesta, antikorozijsko zaščitena in barvana po naslednjem postopku: - peskanje, čiščenje, odpraševanje - temeljni epoxi premaz 80 μm - vmesni debeloslojni epoxi premaz 80 μm - finalni premaz VA po RAL 40 μm v barvi RAL po izbiri projektanta NADSTREŠEK; VEZNI HODNIK Ker bo kovinska nosilna konstrukcija povezovalnega hodnika in nadstreškov vidna, mora biti ustrezno obdelana. Predvideno je elektrostatično praškasto barvanje v barvi po TIGER lestvici DIMNIK V pečarski delavnici je predvidena vgradnja zidanega dimnika kot npr . Schiedel Uni***plus 25. Dimniški sistem UNI***plus je sestavljen iz treh osnovnih elementov, ki se natančno prilegajo drug drugemu: dimne cevi UNI*** iz tehnične keramike, sloja negorljive toplotne izolacije iz kamene volne, in dimniških plaščev iz lahkega betona, s kanali za prezračevanje toplotne izolacije in kanali za statično ojačanje dimnika nad streho. Potrebo je izvesti tudi dovod zraka do dimnika. TOČILNA ENOTA ZA GORIVO Za potrebe učne gradbene mehanizacije je predvidena dobava mobilne dvoplaščne posode kot npr. DT Mobile easy z volumnom 430l, za katero ni potrebno ADR dovoljenje in lovilna posoda.


STAVBNO POHIŠTVO Okna so alu izvedbe in imajo enojna okenska krila dimenzij 100/175+65 cm, ki se odpirajo po vertikalni in horizontalni osi, nekatera pa so fiksno zastekljena. Okensko krilo ima kvalitetno okovje in kljuko po izbiri arhitekta. Zasteklitev je izvedena s troslojnim float steklom Ug = 0,6 W/m2K Na zunanji strani se nahaja alu zunanja okenska polica v barvi RAL po izbiri arhitekta, na notranji strani pa kamnita polica iz tonalita. Fasadni element iz lesenih vertikal služi delno tudi kot zaščita pred soncem, zato dodatna zaščita pred soncem ni potrebna. Na prehodu iz obstoječe šole v vezni trakt so predvidena zastekljena alu vrata z enakimi karakteristikami. Zasteklitve so prav tako alu izvedbe po sistemu Riegel-Pfosten - predvidene kot samonosilna zastekljena fasada. Obe večji zasteklitvi sta predvideni na južni strani objekta in na njegovi zahodni strani, kjer se zaključi vezni hodnik. Daljša zasteklitev je predvidena tudi na zahodni steni svetlobnika nad centralnim hodnikom, ki poteka vzdolž celotne zahodne in južne stranice. Kot fasadni element sta predvideni še zasteklitev JV vogala in zasteklitev v zidarski delavnici. Zasteklitev je izvedena s troslojnim float steklom Ug = 0,6 W/m2K Zunanja vhodna vrata v objekt iz južne in zahodne strani so vstavljena v zastekljeno steno v alu profilih, vratno krilo je polno furnirano - leseno. Zasteklitev steklene stene je fiksna s troslojnim steklom, celotna shema bo obdelana v projektu za izvedbo. Na severni strani in na južni strani sta predvidena tudi dva vhoda za dostavo gradbenega in tesarskega materiala v objekt – ker so ta vrata izvedena kot direktna povezava skozi nadkrit predprostor, bodo dvokrilna kovinska , ustrezne širine. Kovinska vrata so predvidena tudi v oba utilitarna prostora – prostor za maziva in prostor za potrebe razdeljevanje toplote. Zunanja kovinska morajo imeti ustrezno toplotno prehodnost, UD do 1,3 W/(m²·K) Za vsa vrata se predvidi sistemski ključ. Požarna vrata so požarno odporna EI 30 v skladu s ŠPV in opremljena s samozapiralom. PREDELNE NOSILNE STENE Nosilne stene so zidane iz opeke v debelini 25cm in obojestransko zaščitene z zaščitnimi ometi strojne izvedbe. Te stene predstavljajo tudi ustrezno zvočno zaščito med posameznimi delavnicami. ZIDANI UMIVALNIK Umivalnik v pečarski, zidarski, kamnoseški in tesarski delavnici bo zazidan in obdan s keramiko. Odtok bo v kanalizacijo speljan preko usedalnika, da se lahko v umivalnih pere tudi orodje, na katerem so ostanki malte, peska… PREDELNE NENOSILNE STENE V obstoječi šoli in delavnicah so nenosilne predelne stene suhomontažne izvedbe debeline 12.5cm in sicer je predviden profil 7.5cm z obojestranskim dvojnim mavčno kartonskim opločenjem ali zidane. Debelina toplotne izolacije je 75 mm. Takšna izvedba ima zvočno zaščito 56dB. Po detajlu Rigips 3.40.05 ali enakovredno. V mokrih prostorih se uporabi RBI plošča. Sanitarne predene stene so debeline 10 ali 15 ali 30 cm, ki omogočajo vgradnjo sanitarnih elementov. Jaški se enostransko zapirajo s steno debeline 7.5cm. Stene bodo naknadno 2x kitane in opleskane, sanitarne stene pa so do višine 2,5 obložene s keramičnimi ploščicami srednjega cenovnega razreda, ob stiku s talno keramiko je predvidena originalna zaokrožnica. Predelne nenosilne stene so zidane iz opeke v debelini 15cm in obojestransko zaščitene z zaščitnimi ometi strojne izvedbe oz. je na zunanji strani prosti garažnemu delu izvedena fasada kot na preostalem objektu z učnimi delavnicami. Vse ometane stene bodo naknadno opleskane. Opleskane stene bodo do višine 2,5 zaščitene z mat latexom – kvalitetno pralno disperzijsko barvo.


SPUŠČEN STROP V delavnici Obdelava kovin je predvidena naprava mavčno-kartonskega spuščenega stropa na višini 280cm od tal, saj je treba prostor delavnice požarno ločiti od ostalih prostorov in strešne konstrukcije. Spuščen strop je predviden tudi v sanitarnih prostorih. V stropu bodo tudi revizijska vratca za dostop do inštalacij. OBDELAVA STEN Stene so 2x kitane in opleskane, sanitarne stene pa so do stropa obložene s keramičnimi ploščicami srednjega cenovnega razreda, ob stiku s talno keramiko je originalna zaokrožnica. Širina fuge znaša 5mm, fuge pa so impregnirane s premazom, ki preprečuje prehod vlage in zadrževanje mikroorganizmov. Z laminatnimi ploščami iz toplotno-strjujočih se smol, enkomerno ojačanih z lesenimi vlakni, gostote 1400kg/m3 v skladu z ISO R1183-87 je obložen tudi pas za umivalnikom v delavnicah do višine 235cm. Širina lokalne zaščite znaša 120cm. Vse stene v prostorih šole so do višine stropa zaščitene z mat latexom – kvalitetno pralno disperzijsko barvo. TLAKI Objekt ima večinoma finalno obdelavo v kvarčnem tlaku, ki je najprimernejši za dejavnosti, ki se v njem odvijajo. Takšen tlak je zelo odporen na mehanske poškodbe in dolgotrajen. Betonskemu tlaku se doda mešanica trdih mineralov za površinsko oplemenitenje za visoke obremenitve. Mineralni posip površini betonskega industrijskega tlaka ali estriha izboljša mehanske lastnosti in odpornost proti obrabi. Za podlago je sveži beton razreda minimalno C25/30 s čim manjšim faktorjem V/C. V področju tesarske delavnice je pod predvideni stroji predvidena vgradnja OSB ali opažnih plošč na način kot zunanji predpražnik – v kovinske okvirje v debelini plošče, ki omogočajo, da se obrabljene plošče menjajo, talna površina pa je brez višinskih razlik V kabinetu je predviden finalni tlak guma. V sanitarijah se predvidi talna keramike ustrezne protizdrsnosti, R10, ali pa epoksidni tlak. V področju vzhodnega in južnega vhoda so predvideno notranji otirači s ščetkami in zunanji gumirani otirači kot npr. Emco. NOTRANJA VRATA Notranja vrata so enokrilne ali asimetrično dvokrilne izvedbe, odvisno od dejavnosti, ki se v delavnicah odvijajo in širine prehoda, ki jo potrebujejo. So polna, lesena, suhomontažna, z laminiranim vratnim krilom. Vsa vrata v delavnice imajo zastekljeno odprtino - obsvetlobo. Imajo kvalitetno okovje s tremi nasadili, cilindrično ključavnico, odpiranje je ročno. Podboj je suhomontažen, kovinski. Za vsa vrata se predvidi sistemski ključ. DOSTOPI INTERVENCIJSKIH VOZIL Objekt je dostopen za intervencijska vozila iz južne strani in zahodne smeri k severnemu delu objekta. EVAKUACIJA Iz objekta vodijo trije izhodi. Razdalje vseh prostorov od izhodov so krajše od 30 m. POŽARNA VARNOST V tehnični dokumentaciji PGD smo upoštevali predpise iz požarne varnosti : Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/2004), Pravilnik o študiji požarne varnosti (Ur.l. RS 28/2005) ter TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah. Izdelana je bila Študija požarne varnosti. PROTIHRUPNA ZAŠČITA Ovoj stavbe ter notranje stene in vrata morajo dosegati vrednosti v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur.l. RS, št. 10/2012). Predmetno območje spada v II. območje, obremenitev znaša Ldan 55dB (A)., ukrepi in vrednosti pa morajo biti v skladu s Tehnično smernico TSG-1-005 Zaščita pred hrupom v stavbah. Mejne vrednosti ekvivalentnih ravni hrupa LAeq za pisarne podnevi so 35dB(A), ponoči pa 30dB.


Za objekt je bil izdelan Elaborat o zaščiti pred hrupom v stavbah, projektne rešitve zagotavljajo izpolnjevanje zahtev iz pravilnika. UREDITEV OKOLJA Objekt je dostopen za intervencijska vozila iz južne strani in zahodne smeri k severnemu delu objekta. Ureditev okolja je razmeroma enostavna; gospodarsko dvorišče in povozne poti so utrjene in urejene v obliki z enovitim tlakom : asfaltirane ali iz metličenega betona, ostalo nezazidano zemljišče šole je zazelenjeno s travno rušo in nižjimi drevesi ter avtohtonimi trajnicami. Projekt ureditve okolja je priloga projektne dokumentacije PGD. Vode iz utrjenih površin in strešne vode bodo speljane v ustrezno dimenzionirano podtalnico. STEKLENE PISARNE V SKLOPU UČILNIC Za potrebe dela pedagoških delavcev se predvidijo stekleni boksi neto velikosti 150x160x250cm, ki jih tvori nosilni jeklen okvir ter steklena polnila na zunanjih straneh in polna lesena vrata 80x250cmv čelnem delu. Jekleni profili so med seboj vijačeni, prašno barvani s strukturno barvo, barva po TIGER lestvici po izbiri projektanta. Nad govornico je akustičen strop, neto višina govornice znaša 250cm.Osnovni jekleni ovir: Vertikale so: - stojke so dimenzij 50/50 mm, višine 250 cm; Horizontale so: - na strani proti steni pri tleh in na višini 230 cm - na strani proti vhodu pri tleh in na višini 230 cm - na stropu, kjer se vodijo diagonalno, na višini 250 cm Strop boksa sestavljajo: - s spodnje strani: perforirana MK plošča, standardna perforacija, pritrjena med kov.podkonstrukcijo - izolacija steklena volna, kaširana s črnim voalom - MK plošča zgoraj Stene boksa predstavljajo: - varnostno lepljeno VSG+ESG steklo na stranskih stranicah, vstavljeno med kovinske okvirje NOTRANJE in ZUNANJE ZASTEKLITVE Za ločevanje sklopov in zaščito pred vremenskimi vplivi se izvedejo zasteklitve iz varnostnega lepljenega stekla ESG+VSG v steklarskih okvirjih. V področju veznega hodnika so zasteklitve vpete oz. pritrjevane točkovno. NOTRANJA OPREMA Notranja oprema se deli na tri sklope:

- Oprema obeh novih učilnic in kabineta ob učnih delavnicah - Oprema novih garderob - Oprema delavnic

Vsi elementi opreme morajo biti izvedeni tako, da je dosežena maksimalna trdnost konstrukcije in maksimalna površinska odpornost obdelave. Vsi predvideni tipski elementi, ki se vgrajujejo kot pohištvo, naj bodo navedeni za določitev kakovostnega in cenovnega razreda. Vse ponujene artikle potrdita projektant in naročnik. Za vse predvidene barve površinskih obdelav, HPL laminate (ultrapas) in stekla mora izvajalec predložiti vzorec v formatu A4. Vzorec potrdita projektant in naročnik. Kovinsko ogrodje: Izdelano iz škatlastih, ovalnih in okroglih profilov brez ostrih robov, površine elektrostatično barvane (prašno barvano). Poudarek na kvaliteti izvedbe. Za pisalne mize se priporoča uporaba serijskih podnožij proizvajalcev kot npr. in podobno. Plošče: Pod plošče štejemo vse horizontalne površine izpostavljene večji obrabi (mizne plošče, pultne plošče ter plošče delovnih pultov). Izvedene naj bodo iz iverice, obojestransko obdane z ultrapasom in robnim zaključkom ali iz barvanih in 2x lakiranih MDF plošč debeline enake obstoječi (28-30mm), zaključene z polkrožnim masivnim zaključkom in barvane v istem odtenku) ali pa so masivne izvedbe , da je možno pritrjevanje 'pankov'. Visoke omare, viseče, podpultne omarice in predalniki


Krila in ličnice omaric so steklena ali izvedena iz plošč iz iverke , obojestransko obdane z laminatom kvalitete kot npr. FUNDER MAX, min debeline enake obstoječi - cca18mm. Izvajalec dostavi vzorec. Korpus naj bo izdelan iz oplemenitene iverke min debeline 18-20mm, istega dezena. Robovi naj bodo zaščiteni z ABS robno folijo 2 mm. Vsi predali naj bodo izdelani po sistemu Metabox. Okovje: Tip držajev določi projektant na podlagi predloženih ali dostavljenih vzorcev. Predali sistem metabox s polnim izvlekom in integriranim blaženjem. Oprema garderobe je predvidena kot lesena masivna klop, nevidno pritrjena v steno. Za odlaganje oblačil je predvidena stenska obloga, na kateri so kljukice in police v obliki regala za odlaganje oblačil, pokriva. Obutev se odlaga pod klop. Oprema obeh novih šolskih učilnic je klasična, mize in stoli klasični leseni, kot npr. Atlas oprema Fagus, kombinacija bele barva in naravnega lesa. Enaka je tudi oprema za pedagoške delavce. V vsaki učilnici in delavnici je predvidena tudi dobava bele table za potrebe izvajanja pedagoškega procesa kot npr: Piši briši tabla, iz magnetne emajlirane pločevine, obdelane pri 700 - 900°C. Komplet z odlagalno polico, markerji, magnetno gobico, sprej čistilom in magnetki. Dolžina table 200 oz. 300cm, višina 150cm. V vsaki delavnici je predvidena dobava pomičnih delovnih stolov – 16kom/delavnico, s sediščem iz vezane plošče debeline 10mm, bukev barvana po izbiri arhitekta, z jeklenimi nogami 20 mm, prašno barvanimi v barvah črna, antracit, siva, bela ali eloxal srebrna. - noge med seboj povezane s prečno ojačitvijo - noge s pvc drsniki - nastavek za povezavo v vrsto Stoli so nalagalni, do 10 kosov, s pregibnim pisalnim tablojem v beli barvi, kot npr. Wiesner Hager Update.


05. TABELA KVADRATUR:

KLET - PREDVIDENA PRENOVA (investicijsko-vzdrževalna dela)

prenovljena površina klet obstoječa šola učilnica 1 - nova 46,45 učilnica 2 - nova 49,67 sanitarije dečki 6 sanitarije deklice 4,5 garderoba 1 23,75 garderoba 2 13,43 hodnik ob garderobah 42,53 uporabna površina prenova obstoječa šola 186,33

PRITLIČJE - DELAVNICE - NOTRANJI DEL delavnica TGM 103,08 obdelava kovin 44,93 kabinet 14,52 kamnoseška delavnica 70,2 zidarska delavnica 106,42 pečarska delavnica 103,61 tesarska delavnica 136,71 sanitarije 1 1,7 sanitarije 2 1,7 predprostor 3,58 prostor za hrambo maziv 7 prostor za potrebe toplotne oskrbe 5,39 598,84 komunikacijska površina pritličje hodnik 116,51 116,51 SKUPAJ DELAVNICE PR NOTRANJI DEL NETO 715,35 SKUPAJ DELAVNICE PR NOTRANJI DEL BRUTO 780

PRITLIČJE - DELAVNICE - ZUNANJI DEL povezovalni hodnik 49,77 nadstrešek v nadaljevanju veznega hodnika 83,95 garaža in zunanji prostor TGM 194,86 gradbeno skladišče 35,44 garaža za kombinirano vozilo 21,56 zunanje skladišče les 13,09 398,67

SKUPAJ DELAVNICE NETO 980,3 SKUPAJ VEZNI HODNIK Z NADSTREŠKOM NETO 133,72

SKUPAJ PR - DELAVNICE BRUTO 1088,8 SKUPAJ PR - DELAVNICE BRUTO Z ZUN.HODNIKOM 1222,52


1.4 PROSTORSKI PRIKAZI

Pogled na jugovzhodni vogal stavbe



Pogled proti glavnemu vhodu



Pogled s severne strani objekta


04. ZUNANJA UREDITEV Za objekt je izbrana nulta kota ± 0,00 = 301,03 (kota tlaka dozidave). Utrjene površine ob objektu so za cca 2,0 cm nižje od gotovega tlaka v objektu. Padci so urejeni tako, da je možno normalno odvodnjavanje meteornih voda od objekta v smeri proti požiralnikom. Naklon planuma spodnjega ustroja je 4 % v smeri proti požiralnikom.

1.1 GEODETSKA PODLOGA Za potrebe izdelave projektne dokumentacije je bil izdelan posnetek obstoječega terenskega stanja v digitalni obliki. Izmera je navezana na nivelmansko mrežo, posnetek je vključen v Gaus - Kruegherjev koordinatni sistem. Višine so absolutne. 2.0 OBSTOJEČE STANJE

1.1 OBSTOJEČE STANJE - OKOLJE Gradbena parcela je pravilne pravokotne oblike, z izjemo JV vogala, kjer se vanjo zajeda parcela št 524/3. Gradbena parcele je velikosti 8026 m2. Novogradnja je predvidena centralno na vzhodnem delu gradbene parcele: z neposredno povezavo preko veznega hodnika na zgradbo SGGOŠ, ki se nahaja centralno na gradbeni parceli. Na parceli se nahaja obstoječa zgradba SGGOŠ, etažnosti K+P+3N ter urejene parkovne površine. Urejene so parkirne površine za osebna vozila, kolesarje in manipulativne površine. Na vzhodni strani šolskega objekta se trenutno nahajajo teniška igrišča, ki predstavljajo lokacijo predvidene dozidave. Za potrebe teniških igrišč je bil ob SGGOŠ postavljen manjši objekt z lesenim nadstreškom, ki je predviden za rušitev, leseni deli pa za montažo na drugi lokaciji. Parcela je komunalno opremljena. Na parceli se nahajajo obstoječi komunalni vodi, ki jih je potrebno ustrezno zaščititi. Teren je raven, območje je delno asfaltirano in se trenutno uporablja kot funkcionalno zemljišče. Na vzhodnem delu so teniška igrišča. Dostop je obstoječ iz Dunajske na zahodni strani objekta in poteka preko parcel 832/11 in 832/12, k.o. Brinje I.

1.2 OBSTOJEČE STANJE - KOMUNALNI VODI Na osnovi geodetskega posnetka znotraj območja projektiranja potekajo naslednji komunalni in energetski vodi: - interna fekalna in meteorna kanalizacija - optično omrežje - elektro omrežje - toplovod Vsi znani obstoječi in novo predvideni komunalni vodi so vrisani v zbirni situaciji komunalnih vodov, risba št. 4. Oskrba s pitno vodo Objekt bo priključen na vodovod preko obstoječega objekta telovadnice. Oskrba z elektriko – priključitev predvidenega objekta Objekt bo priključen na obstoječo razdelilno omaro preko nove merilne omarice, ki bo v predvidenem objektu in bo imela številko merilnega mesta obstoječih delavnic Oskrba z elektriko – zaščita el.voda na Z strani predvidenega objekta Na območju med obema objektoma se nahajajo NN kabelski vodi, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana, zato bo 10dni pred pričetkom del Elektro LJ pozvan k naročilu za izvedbo zakoličbe obstoječih vodov in nadzor ob predvidenih delih.


Obstoječe kablovode je potrebno pod nadzorom ročno izkopati in ustrezno mehansko zaščititi, po potrebi obbetonirati. Vročevod – zaščita vročevoda na Z strani predvidenega objekta Ogrevanje in hlajenje je predvideno preko priključitve na obstoječ toplovod. Na območju med obema objektoma se nahaja obstoječ distribucijski sistem toplote – priključni vročevod, ki je v lasti in upravljanju Energetike Ljubljana, zato bo 10dni pred pričetkom del Energetike Ljubljana pozvana k naročilu za izvedbo zakoličbe obstoječih vodov in nadzor ob predvidenih delih. Obstoječ vročevod je potrebno pod nadzorom ročno izkopati in ustrezno mehansko zaščititi, po potrebi z zaščitnimi cevmi. Telekomunikacije – prestavitev optičnega voda na J strani predvidenega objekta Potek optičnega kabla na parceli št. 428/7 k.o. Brinje I je razviden iz geodetskega posnetka, vir javne evidence o GI. Ker je kablovod pod predvidenim objektom, je predviden ročni izkop le-tega in prestavitev na novo lokacijo na J strani objekt, kar je glede na dolžino kabla možno. 10dni pred pričetkom bo Telekom Slovenije in GVO, pooblaščeni izvajalec, pozvan k naročilu za izvedbo zakoličbe obstoječih vodov in nadzor ob predvidenih delih. Obstoječo optiko je potrebno pod nadzorom ročno izkopati in premakniti na novo lokacijo. Zaščitni pogoji za TK instalacije se bodo določili na kraju samem (PVC cevi, obbetoniranje, prestavitev kablov in podobno). Fekalna kanalizacija Kanalizacija odpadnih voda bo priključena na obstoječo interno kanalizacijo na parceli št. 428/7 k.o. Brinje I, ki je preko parcele št. 428/6 k.o. Brinje I priključena na javno kanalizacijo na Kardeljevi ploščadi, parc.št. 386/2 k.o. Brinje I zahodno od objekta v skladu s pogoji in soglasjem soglasodajalcev. Za pridobitev soglasja za priključitev je potrebno izdelati pregled obstoječe interne kanalizacije in obstoječega priključka s TV kamero, ter poročilo in projekt PZI predati v soglasje VO-KA Ljubljana Meteorna kanalizacija Vse padavinske vode iz strešnih površin, padavinske vode iz utrjenih površin, kjer so predvidena parkirna mesta pa preko lovilca olj, bodo odvajanje v ponikovalnico, ki bo urejena na gradbeni parceli. Ponikovalnica je urejena skladno z geomehanskimi raziskavami ob ureditvi teniških igrišč na parceli št. 428/7, ki meji na zelene površine na vzhodni strani parcele. Dostopi do objekta Dostop je obstoječ, iz zahodne strani preko Uvoza iz Dunajske ceste in Kardeljeve ploščadi, po prometnih površinah znotraj parcel št. 832/11 in 832/12 ter 428/4 na parcelo 428/7, vse k.o. Brinje I. V skladu z Obvestilom MOL je obstoječa ureditev ustrezna. 3.0 NOVO STANJE – UREDITEV OKOLJA Prometni dostop je iz zahodne in južne strani preko obstoječega uvoza iz Dunajske cesto in preko Kardeljeve ploščadi na funkcionalno zemljišče. Parkirne površine so obstoječe in se nahajajo na zahodni strani objekta. Ker se število zaposlenih in dijakov zaradi ureditve objekta z učnimi delavnicami ne povečuje, poseganje v obstoječo ureditev ni predvideno. Parkirne površine za kolesarje so prav tako obstoječe. Obstoječe in nove zelene površine dosegajo 28% površine gradbene parcele. Pred pričetkom del je potrebno gradbišče zavarovati z ustrezno zaščitno ograjo in signalizacijo. Nove utrjene površine v večini se izvedejo iz metličenega betona in asfalta. Ostala površina se ozeleni ter zasadi z grmičevjem in drevjem. Prestavi se ekološki otok – uredi se tlakovana površina in prestavi obstoječ nadstrešek iz lokacije, cca 20m od obstoječe. Novi ureditvi se prilagodi tudi potek obstoječe ograje, ki sedaj omejuje igrišča. Obstoječa ograja se tako prestavi na novo lokacijo skladno z navodili uporabnika.


3.1 VIŠINSKA UREDITEV

Za objekt je izbrana nulta kota ± 0,00 = 301,03 (kota tlaka dozidave). Utrjene površine ob objektu so za cca 2,0 cm nižje od gotovega tlaka v objektu. Padci so urejeni tako, da je možno normalno odvodnjavanje meteornih voda od objekta v smeri proti požiralnikom. Naklon planuma spodnjega ustroja je 4 % v smeri proti požiralnikom.

3.2 POSTELJICA V posteljico se vgradi stenski gramoz ali kamniti material, premer največjega zrna v kamnitem materialu ali stenskem gramozu ne sme biti večji od dveh tretjin debeline vgrajene plasti, vendar ne večji od 100 mm. Minimalna zahtevana nosilnost na planumu končanega nasipa oz posteljice, merjeno s krožno ploščo premera 300 mm, je Ev2≥50 MN/m2 pri utrjenih peš površinah. Ravnost planuma posteljice lahko na 4 m dolžine odstopa od merilne letve za največ 2,5 cm. Višina planuma posteljice pa lahko na poljubnem mestu odstopa od projektirane kote za največ ±2,0 cm.

3.3 DIMENZIONIRANJE UTRJENIH POVRŠIN

Nove utrjene površine se v večini izvedejo iz metličenega betona in asfalta. Ostala površina se ozeleni ter zasadi z grmičevjem in drevjem. Izvajalec sme vgrajevati v vezano zgornjo nosilno plast vozišča samo atestirane bitumenske zmesi. Debelina položene bituminizirane zmesi v VZNP sme odstopati na največ -15mm od projektirane. Nagib VZNP mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu iz projekta. Višinsko sme planum VZNP odstopati od projektirane kote za največ ±10 mm. V posteljico se vgradi stenski gramoz ali kamniti material, premer največjega zrna v kamnitem materialu ali stenskem gramozu ne sme biti večji od dveh tretjin debeline vgrajene plasti, vendar ne večji od 100 mm. Minimalna zahtevana nosilnost na planumu končanega nasipa oz posteljice, merjeno s krožno ploščo premera 300 mm, je Ev2≥50 MN/m2 pri utrjenih peš površinah. Ravnost planuma posteljice lahko na 4 m dolžine odstopa od merilne letve za največ 2,5 cm. Višina planuma posteljice pa lahko na poljubnem mestu odstopa od projektirane kote za največ ±2,0 cm. Kakovost materialov in kvaliteta vgraditve mora ustrezati zahtevam opredeljenih v tehničnih specifikacijah, kamnita posteljica in povozni plato. Zemeljska dela mora obvezno nadzirati geomehanik, ki bo sproti ugotavljal nosilnost tal in primernost materiala za vgradnjo. - armirane betonske površine, povozna - 15-20 cm metličena betonska plošča C25/30 armirana 2x Q385 (na spodnji in zgornji strani) - bitumenski premaz - 8 cm podbeton C12/15 - 30 cm sloj utrjenega nasutje (tampon TP 32 80 MPa) - asfaltirane površine: 3,0 cm bitumenski beton BB 8ks (AC 8 surf B50/70,A3)– obrabno - zaporni sloj 5,0 cm Bitumenski drobir BD 22s (AC base B50/70,A3)- zgornji nosilni sloj 30,0 cm tamponski lomljenec TD32 - spodnji nosilni sloj Beton mora biti ustrezno vgrajen, zvibriran in segregiran ter ustrezati stopnji izpostavljenosti XC3. Beton mora vsebovati ustrezna sredstva proti zmrzovanju in biti odporen na sol (dodatek aeranta).


Maksimalna velikost polja znaša 25m2, posamezna polja morajo biti dilatirana, dilatacijske fuge se zalijejo z elastično zmrzlinsko odprorno maso do višine cca. 2mm pod vrhom tlaka. V ploščo se vgradi 1x mreža Q308, min 3cm odmaknjena od sp. in zg. roba. V področju prehoda – povezave med objektoma, se tlak in stopnice zvedejo kot prani beton kot sledeče: sestave agregata (mešanica proda in belega kremenčevega peska v razmerju 50%:50% agregat 0mm – 8mm) in belega cementa.

3.4 ZELENICE

Zelenice se splanirajo na novo projektirane višine, humusirajo se s humusom debeline najmanj 20 cm. Humusiranje novih zelenih površin se izvede s humusom iz obstoječih zelenic, ki se po novi ureditvi spremenijo v utrjene površine. Zasadijo se avtohtone trajnice in grmovnice, cca. 30kom.

3.5 PROMETNA SIGNALIZACIJA

Prometna ureditev je obstoječa in se ne spreminja.

NOVO STANJE – KANALIZACIJA

Za odvodnjavanje utrjenih voznih površin je predvidena ločena meteorna kanalizacija, ki se začne od točkovnega požiralnika in preko PVC kanalizacijskih cevi ter ustrezno dimenzioniranih lovilca olja v predvideno ponikovalnico. Ustrezno je urediti površino pred garažo, kjer bo pranje mehanizacije, da bo omogočeno odtekanje vode; prav tako je predvideti ustrezno odvodnjavanje tlaka v garaži, da voda iz zasneženih oz. mokrih vozil na zastaja. Strešne meteorne vode se vodijo v ločeni meteorni kanalizaciji (strešni kanal 1 in 2) in se za lovilcem olja združijo z meteornim kanalom 1 , ki je naprej speljan v ponikovalnico. Pri vsakem strešnem odtoku se napravi peskolov Ø400, ki je povezan s PVC cevmi Ø160, s kanalizacijo. Priključne cevi so polno obbetonirane. Fekalne in odpadne vode iz novo predvidenega objekta se speljejo na obstoječi interni fekalni kanal, ki se nahaja zahodno od predvidene novogradnje oz. skladno z rezultatom snemanja s kamero Zaradi obstoječih komunalnih in energetskih vodov na območju izvedbe nove kanalizacije, je potrebna velika pozornost pri križanju le, teh eventualno tudi zaščita! Na območju kjer kanalizacijske cevi potekajo pod talno ploščo predvidenega objekta, je potrebna dodatna zaščita kanalizacijskih cevi, da ne pride do poškodbe. Kanalizacijske cevi je dodatno polno obbetonirajo. Za vse kanale se vgradijo polietilenske cevi PVC obodne togosti SN 8. Cevi se polagajo na peščeno posteljico. Vsa kanalizacija se mora zgraditi vodotesno, kar je dokazati s preskusom vodotesnosti. Pri izkopu kanalskih jarkov ali izdelavo nasipov je treba postaviti gradbene profile. Profili morajo biti postavljeni ves čas gradnje nasipov ali izkopov.


3.6 HIDRAVLIČNO DIMENZIONIRANJE padavinske odpadne vode qpad

Za določitev količine padavinskih voda upoštevamo jakost naliva po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje - Urad za Meteorologijo Klimatologija »Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumbelovi metodi« iz oktobra leta 2008. Sinoptična postaja Ljubljana - Bežigrad

trajanje padavin povratna doba 5 let

višina padavin (mm)

količina padavin (l/s*ha)

5 min 12 396 10 min 18 296 15 min 23 252

Območje smo razdelili na posamezne prispevne površine. Za koeficient odtekanja z utr-jenih površin smo jemali: asfalt φ = 0,85, tlakovane površine φ = 0,75, za strešne površine φ = 0,95. METEORNE VODE IZ UTRJENIH POVRŠIN

prispevna površina

vrsta utrditve

površina (ha)

koeficient odtoka φ

jakost naliva za 15 ' naliv, n=0,2 (l/s*ha)

količina meteorne vode (l/s)

skupna količina

meteorne vode (l/s)

metličen beton beton 0,0160 0,80 252 4,03 4,03 Asfalt asfalt 0,0580 0,80 252 14,60 14,60 skupaj 0,0740 18,63

METEORNE VODE IZ STREHE

prispevna površina

vrsta utrditve

površina (ha)

koeficient odtoka φ

jakost naliva za 15 ' naliv, n=0,2 (l/s*ha)

količina meteorne vode (l/s)

skupna količina

meteorne vode (l/s)

dozidava streha 0,1050 0,95 252 26,46 26,46 povezava streha 0,0050 0,95 252 1,26 1,26

skupaj 27,72 qpad skupno = qpad = 18,63 + 27,72 = 46,35 l/s - tuje vode qt

Kanalizacija bo zgrajena vodotesno, pa tudi nivo podtalnice je nižji od nivelete dna kanalizacije tako, da ne moremo pričakovati dotoka tuje vode v kanalizacijo. qt = 0,00 l/s Padavinsko vodo (utrjene površine + streha) v količini 46,35 l/s vodimo v predvideno ponikovalnico.


Količine fekalnih in odpadnih vod so prikazane v načrtu strojnih instalacij, ki je sestavljen del tega projekta.

3.7 DIMENZIONIRANJE CEVI

Pri izbiri profila kanalskih cevi so bili upoštevani: Padci kanalizacije: -minimalna hitrost pri sušnem pretoku 0,40m/s maksimalna hitrost pri polnem profilu 3,00 m/s Polnitev kanala: -za fekalne odpadne vode največ 50 % profila cevi. -za meteorne kanale oziroma mešan sistem največ 80 % profila cevi. Profili cevi: -za fekalno kanalizacijo najmanj Ø 160 mm. -za meteorne vode ali mešan sistem najmanj Ø 160 mm. Jaški: -premer jaška do globine 2,00 m najmanj Ø 800 mm -premer jaška globine nad 2,00 m najmanj Ø 1000 mm Izberemo kanalizacijske cevi iz PVC materiala obodne trdnosti SN8 ter premera od Ø 160 mm in kanalizacijske jaške iz PE materiala ter premera Ø 800mm in Ø400 mm za peskolove. Upoštevamo pogonsko hrapavost PVC cevi za normalne zbirne kanale k = 0,01 mm. Cevovod za kanalizacijo se mora izvajati po SIST EN 1610 – Tehnični pravilnik za gradnjo kanalizacije. Gradbeni jarek se izkoplje v trasi kanalov v širini dna gradbenega jarka DZ + 40 cm (pri peščeni posteljici) in DZ + 60 (pri betonski posteljici). Predviden je izkop pod kotom 65˚, za vezne cevi pa izkop pod kotom 90˚. Dno jarka mora biti utrjeno in suho. Širina posteljice je enaka širini jarka. Obbetonirane kanalizacijske cevi se polagajo na podbeton C12/15 debeline DN/4. Kot naleganja cevi je 2α je 120˚ in je določen s statičnim izračunom. Zbitost posteljice mora znašati 95% po standardnem Proctorjevem postopku (SPP). Zasip cevovoda se prične s stranskim zasipom do temena cevovoda ter prekrivno plastjo 30cm nad temenom cevi. Zasip se izvaja z materialom granulacije do 32mm v plasteh po 20cm z lahkimi komprimacijskimi sredstvi. V območju stranskega zasipa je debelina prvega bočnega sloja zasipa manjša od polmera cevi: za DN 400 <13 cm. Prekrivno plast se utrjuje samo ob strani, nad to plastjo se lahko začne valjanje po celotni širini. Zbitost prekrivne cone mora znašati 95% po standardnem Proctorjevem postopku (SPP). Zasip nad cono cevovoda do planuma spodnjega ustroja se izvaja v plasteh 30cm z materialom od izkopa. Posebej pomembno je, da uporabljamo za utrjevanje lahka komprimacijska sredstva do višine izkopa 1,0m nad temenom cevi. Zbitost zasipa na planumu spodnjega ustroja in zgornji ustroj je določena s projektom ureditve okolja. Pred izvedbo zasipa kanala je potrebno zagotoviti preizkus vodotesnosti kanala, ki se mora izvajati skladno s SIST EN 1610. Zagotoviti je potrebno tudi posnetek izvedenih del ter televizijsko kontrolo kanala. - Vgrajevanje jaškov Vgradijo se tipski vodotesni betonski jaški Ø 800 mm. Najmanjši premer jaška za kanalizacijo do 2,0 m je Ø 800 mm. Kanalizacijske jaške običajno zaključimo z LTŽ pokrovi. Uporabimo pokrove v skladu z Evropskim standardom EN 124 z zaklepanjem in protihrupnim vložkom. Za kanalizacijo praviloma uporabimo pokrove z ventilacijo. Pokrov se montira na AB venec iz betona C25/30 in se ne sme nalegati neposredno na jašek. Za pomoč pri izbiri pravilne nosilnosti pokrova uporabimo spodnjo tabelo:


A 50 50 kN Zelenice, pešpoti, kolesarske steze B 125 125 kN Pločniki, pešpoti, parkirišča za osebna vozila C 250 250 kN Bankine, pločniki, stranski pasovi cest, parkirišča za tovorna vozila D 400 400 kN vozišče E 600 600 kN Površine obremenjene z visokimi kolesnimi pritiski F 900 900 kN Površine obremenjene z največjimi kolesnimi pritiski Pred zasutjem napravimo preskus vodotesnosti jaška z vodo. - Geodetski posnetek Po polaganju cevi in montaži jaškov se napravi situativni in višinski posnetek novo zgrajene kanalizacije, ki služi za kataster kanalizacije in izdelavo PID-a. - Ureditvena dela Na vseh površinah, prizadetih z gradbenim posegom, bo potrebno vzpostaviti prvotno stanje. Zelenice oz. obdelovalne površine bo potrebno humusirati in zasaditi s trajnicami. Ob poseganju v prometne površine je potrebna ponovna izvedba kompletnega zgornjega ustroja v skladu s tehničnimi normativi in standardi ter pogoji upravljavca. Temeljna tla se splanirajo in utrdijo do zbitosti 98% po SPP. Višina planuma temeljnih tal pa lahko na poljubnem mestu odstopa od projektirane kote največ ±2,5 cm. Ravnost planuma posteljice lahko na 4m odstopa od merilne letve za največ 3,0 cm pri nasipu iz zemljin in 5,0 cm pri nasipu iz kamnin. V posteljico se vgradi stenski gramoz ali kamniti material, premer največjega zrna v kamnitem materialu ali stenskem gramozu ne sme biti večji od dveh tretjin debeline vgrajene plasti, vendar ne večji od 300 mm. Minimalna zahtevana nosilnost na planumu končanega nasipa oz. posteljice, merjeno s krožno ploščo premera 300 mm, je Ev2≥80 MN/m2. Ravnost planuma posteljice lahko na 4 m dolžine odstopa od merilne letve za največ 2,5 cm. Višina planuma posteljice pa lahko na poljubnem mestu odstopa od projektirane kote za največ ±2,0 cm. Z izdelavo nevezane nosilne plasti je mogoče pričeti, ko je nadzorni organ prevzel posteljico. Zgoščenost NNP vgrajene zmesi kamnitih zrn mora znašati najmanj 98% po SPP. Nagib NNP mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu iz projekta, dopustne odstopanje je lahko največ ±0,4 % absolutne vrednosti nagiba. Izvajalec sme vgrajevati v vezano zgornjo nosilno plast vozišča samo atestirane bitumenske zmesi. Debelina položene bituminizirane zmesi v VZNP sme odstopati na največ -15mm od projektirane. Nagib VZNP mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu iz projekta. Višinsko sme planum VZNP odstopati od projektirane kote za največ ±10 mm. Izvajalec sme vgrajevati v obrabno in zaporno plast vozišča samo atestirane bitumenske zmesi. Debelina položene bituminizirane zmesi v VOZP sme odstopati na največ -15mm od projektirane. Nagib VOZP mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu iz projekta. Višinsko sme planum VZNP odstopati od projektirane kote za največ ±10 mm. Po končanih delih je potrebno izvesti geodetski posnetek kanalizacije, projekt izvedenih del in vnos v kataster.

3.8 DIMENZIONIRANJE LOVILCA OLJA

Vse vozne in parkirne površine so vodonepropustne in obrobničene. Meteorna odpadna voda tako nima možnosti nekontroliranega odtoka neposredno v podtalje, ampak se preko požiralnikov s peskolovi, ter nadalje preko nove kanalizacije vodi na koalescenčni seperator. Separator na posameznem sistemu je dimenzioniran na maksimalni izvrednoten dotok. Za dimenzioniranje separatorja upoštevamo jakost naliva 15 min. s povratno dobo 5 let (n = 0,2). Količina padavin je 252 l/s*ha. 0,070 ha x 252 l/s x 0,85 = 14,99 l/s


Izberemo separator ogljikovodikov z usedalnikom 1500 l, koalescenčnim vložkom in avtomatsko zaporo iztoka, za pretok 15 l/s. Vgrajeni morajo biti standartizirani lovilci olj skladno s SIST EN 858-2!

3.9 DIMENZIONIRANJE PONIKOVALNICE

Za izračun velikosti ponikalnika smo upoštevali trajanje padavin od 15 min. do 252 min. s povratno dobo 5 let (n = 0,2). Za ponikanje meteornih voda je predviden sistem ponikanja z ponikalnimi komorami. Pri izračunu potrebnega števila ponikalnih komor so bile upoštevane Enki ponikalne komore proizvajalca Zagožen. Kota vtoka v ponikalne komore je na koti 299,55 (cca 1,6 od kote terena), kota dna ponikalnega polja je na 289,90. Q= 40,08l/s Vport=TxQ=15minx40,08l/s=36,07 m3 Izberemo Enki blok dimenzij 100x80x90cm, prostornine 684l/blok. Skupno število blokov 54 kom, skupna prostornina 36,93 m3. Tlorisna dimenzija ponikalnega polja 2x27m.

3.10 UREDITEV OSTALIH KOMUNALNIH VODOV V sklopu načrta zunanje ureditve so zajeta samo zemeljska in gradbena dela za komunalne in energetske vode. Dimenzije, tip materiala in tehnične zahteve za polaganje cevi in kablov za predviden vodovod in elektro omrežje so obdelani v sklopu načrta strojnih inštalacij in elektro inštalacij. Za posamezen vod se zajame strojno ročni izkop pod kotom 80°, v razmerju 80% : 20%, na mestih, kjer so križanja z obstoječimi oz. novimi vodi, se morajo zemeljska dela izvajati izključno ročno. Globina izkopa je 0,80m (elektrika) in 1,20m (vodovod). - VODOVOD – gradbeni del Vodovodni cevovod – novi priključek se položi na globino 1,2 m glede na niveleto terena. Predviden je strojno ročni izkop pod kotom 80°, širina izkopa je 0,80 m. Zemljina se odlaga 1,0 m od roba gradbene jame, odvečni material se odpelje v trajno deponijo. Fino planiranje dna jarka se izvede s točnostjo ± 2 cm. Vodovodni priključek se izvede na skrajnem južnem delu območja na obstoječi podzemni ventil. Vodovodni priključek, cev dimenzije PE80-d32/10. Vodomerni jašek, vodomer DN20. Pri kontroli kvalitete ter nosilnosti v času gradnje je potrebno upoštevati naslednje zahteve: - Planum temeljnih tal Me ≥ 30 MN/m2 - Planum tamponske plasti Me ≥ 80 MN/m2 Vsa dela se morajo izvajati v skladu z navodili soglasodajalca! - ELEKTRIKA NN vod– gradbeni del Električni vod se položi na globino 0,80m glede na niveleto utrjenih površin. Predviden je strojno ročni izkop pod kotom 80°, širina izkopa je 0,80 m. Zemljina se odlaga 1,0 m od roba gradbene jame, odvečni material se odpelje v trajno deponijo. Ostala navodila polaganja so podana v načrtu elektro inštalacij. Zasip se izvede z izkopanim materialom in ustreznim komprimiranjem v plasteh po 30 cm.


Elektro NN priključek se izvede na vzhodni strani območja, mesto priključitve je obstoječi elektro drog, elektro priključni kabel NA2XY-J-4x70mm2, se položi pod zemljo. Pri kontroli kvalitete ter nosilnosti v času gradnje je potrebno upoštevati naslednje zahteve: - Planum temeljnih tal Me ≥ 30 MN/m2 - Planum tamponske plasti Me ≥ 80 MN/m2

4.0 ZAKLJUČEK IN SPLOŠNA NAVODILA

Pred pričetkom del mora investitor zagotoviti nadzor nad kvaliteto izvajanih gradbenih del. Izvajalec del prične z organizacijo gradbišča in drugimi pripravljalnimi deli, ko sprejme od investitorja načrte za izvedbo in odločbo o gradbenem dovoljenju ter zakoličbo in količbeno situacijo, ki jo je izdelalo za to pooblaščeno podjetje. Dela se morajo vršiti v skladu s predpisi, normativi in standardi, tehničnim poročilom, po grafičnih prilogah in popisu del iz projektne dokumentacije. Izvajalec mora poskrbeti ,da bodo dela potekala varno v skladu s predpisi iz varstva pri delu. Posebno pozornost je potrebno posvetiti varovanju pešcev in drugih udeležencev v prometu, delavcev in materialnih sredstev, ki bodo sodelovali pri gradnji objekta. Pri gradnji je potrebno obvezno zagotoviti prisotnost geomehanika, da ne bi prišlo do tehničnih napak in materialne škode!


05. ELEKTRO INSTALACIJE SPLOŠNO Investitor bo izgradil prizidek k obstoječi srednji gradbeni šoli v Ljubljani. V prizidku se bodo uredili prostori za delavnice, sanitarije in kabinet za učitelja. Objekt bo grajen klasično in temu načinu gradnje je potrebno prilagoditi izvedbo instalacij. Objekt se bo napajal iz obstoječega dela športne dvorane. Meritve el. energije so obstoječe. Na celotnem objektu se izvede zaščita s strelovodno napravo. Izvajalec elektroinstalacij in ostale opreme je dolžan uporabiti elektro-instalacijski material po veljavnih predpisih. V kolikor se uporabi material, ki ni izdelan po predpisih, je potrebno investitorju, nadzornemu organu ter inšpekcijskim službam predložiti ustrezne certifikate. Izvajalec je dolžan, da pred predajo objekta namenu izvede naslednja preverjanja in meritve: - zaščite pred električnim udarom, vštevši merjenje razmika pri zaščiti z ovirami ali okrovi, s pregradami ali s postavitvijo opreme zunaj dosega, - ukrepov za zaščito vodnikov pred razširjanjem ognja in termičnimi vplivi glede na trajno dovoljene vrednosti toka in dovoljeni padec napetosti - izbire in nastavitve zaščitnih naprav in naprav za nadzor - brezhibnosti postavitve ustreznih stikalnih naprav glede ločilne razdalje - izbire opreme in zaščitnih ukrepov glede na zunanje vplive - prepoznavanje nevtralnega in zaščitnega vodnika - obstoja shem, opozorilnih tablic ali podobnih informacij - prepoznavanje tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme - povezave vodnikov - dostopnosti in razpoložljivosti prostora za obratovanje in vzdrževanje - neprekinjenosti in razpoložljivosti prostora za obratovanje in vzdrževanje - neprekinjenosti zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenačenje potencialov - izolacijska upornost električne instalacije - zaščita z električno ločitvijo tokokrogov - samodejni odklop napajanja - funkcionalnost. V skladu s 107. Členom Energetskega zakona mora odgovorna oseba podjetja ali druga pravna oseba ali posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, zagotoviti izvedbo predpisanih periodičnih pregledov in preizkusov skladno s predpisi, ki urejajo periodične preglede, za katere je v skladu z 49. Členom potrebno energetsko dovoljenje. Na NN aparatih je potrebno opravljati periodične preglede in servisiranje v skladu z navodili proizvajalca posameznega aparata. O pregledih, meritvah, kontrolah in servisnih posegih se vodi pismena dokumentacija. Pregled in preizkus po končani montaži je potrebno izdelati po TEHNIŠKI SMERNICI TSG-N-002 – NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INSTALACIJE. Vse meritve sme izvajati samo pooblaščena oseba.


SEZNAM UPORABLJENIH STANDARDOV IN PREDPISOV Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji zakoni, veljavni predpisi, normativi, standardi ter splošno priznani varstveni ukrepi: - Zakon o graditvi objektov ZGO-1B, (Ur. list RS, št. 126/2007) - Zakon o varstvu pred požarom, (Ur. list RS, št. 3/2007) - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele MOP, 2009 - Tehnična smernica TSG-N-002:2013, nizkonapetostne električna instalacije MOP, 2013 - Tehnična smernica TSG-N-003:2013, Zaščita pred delovanjem strele MOP, 2013 - Tehnična smernica TSG-1-004; 2010 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah - Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električna instalacije v stavbah MOP, 2009 - Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, (Ur. list RS, št. 29/92) - Pravilnik o projektni dokumentaciji, (Ur. list RS, št. 55/2008) - Pravilnik o gradbiščih, (Ur. list RS, št. 55/2008) - Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, (Ur. list RS, št. 3/03 in 50/04) - Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, (Ur. list RS, št. 37/2008) - Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije, (Ur. list RS, št. 117/02 z dne 24.12.2002, popravljen v 21/03, z dne 28.02.2003) - Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, (Ur. list RS, št. 83/05) - Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, (Ur. list RS, št. 126/07) - Standard SIST EN 50160:2008, "Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih, druga izdaja" Načrt električnih instalacij in opreme je bil izdelan na podlagi: Tehnična smernica TSG-N-002:2013, Nizkonapetostne električna instalacije MOP, 2013 Tehnična smernica TSG-N-003:2013, Zaščita pred delovanjem strele MOP, 2013 RAZSVETLJAVA Načrt razsvetljave mora upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS štev. 81/2007 ) ter Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah TSG-1-004; 2010. Za razsvetljavo se uporabijo LED svetilke, IP65. Pri izračunu razsvetljave so upoštevana priporočila SDR - slovensko društvo za razsvetljavo in podatki proizvajalca svetilk. Svetlobno tehnični izračun je izdelan na bazi izračuna srednje horizontalne osvetljenosti. Račun srednje horizontalne osvetljenosti je izdelan po metodi srednjega svetlobnega toka, za katerega velja naslednja osnovna enačba: E x S φ = --------- ( lm) η x f


kjer pomeni φ - svetlobni tok (lm) E -srednja horizontalna osvetljenost (lx) S - površina prostora (m2) η - izkoristek razsvetljave f - faktor zapraševanja in staranja Pri izračunu kvalitete razsvetljave so izvedene še naslednje kontrole: - kontrola enakomerne osvetljenosti - kontrola pravilne izbire izvorov svetlobe s kontrolo barvne reprodukcije Svetlobna telesa so razvrščena po prostorih tako, kot je razvidno iz tlorisov, nivo osvetljenosti dosega predpisane nivoje. Na vseh evakuacijskih poteh se namestijo svetilke zasilne razsvetljave. Uporabijo se svetilke z lastnim polnjenjem avtonomije 1h. Piktogrami morajo biti osvetljeni v stalnem spoju. TABELA 5 Prikaz povprečne gostote moči svetilk na enoto uporabne površine stavbe :

OZNAKA PO CC-SI

OPIS

POVRŠINA STAVBE (m2 )

PROJEKTIRANA MOČ RAZSVET. ( W )

DOVOLJENA MOČ NA ENOTO UPORAB.POVRŠIN ( W/m2 )

IZBRANA MOČ NA ENOTO UPORAB. POVRŠ. ( W/m2 )

12630

Stavbe za srednješolsko izobraževanje

1038

3268

11

3,14

NAPAJANJE Razdelilec delavnic R-delavnic se bo napajal s kablom NYY-J-4x50mm2 iz obstoječega razdelilca športne dvorane. Obst. števec el. energije za dvorano v PMO na fasadi, se po potrebi zamenja z drugim, v kolikor tako odloči Elektro Ljubljana. Poveča se konična moč športne dvorane in sicer za 41kW. Po dogovoru z Elektro LJ nova konična moč dvorane ne vpliva na obst. NN dovod za dvorano. Električna instalacija mora izpolnjevati pogoje za TN sistem napajanja. DIMENZIONIRANJE Dimenzioniranje vodnikov je izvedeno za vse energetske dovode z upoštevanjem vseh osnovnih vrednosti. Razdelilec R-delavnic : konična moč Pk = 41.000 W konični tok Ik = 63 A


Razdelilec R-delavnic se bo napajal iz obst. razdelilca dvorane s kablom NYY-J-4x50mm², ki se bo varoval z varovalkami 3x63A. KONTROLA PADCA NAPETOSTI - padec napetosti za enofazni porabnik: 200 x P x l u % = ---------------- k x S x U2 - padec napetosti za trifazni porabnik: 100 x P x l u % = ---------------- k x S x U2 Skupni padec napetosti v najneugodnejšem tokokrogu je v mejah, ki jih predpisujejo tehnične smernice TSG-N-002:2013-31.12.2013. IZVEDBA INSTALACIJE Razdelilec delavnic R-delavnic se namesti na hodniku objekta in napajata prostore celotnega objekta. Dovod iz obstoječega razdelilca športne dvorane do novega razdelilca R-delavnic, se izvede z vodnikom NYY-J; položenim v zaščitni cevi premera 110mm. Preostala jakotočna instalacija objekta se izvede z vodnikom NYM-J; položenim v i.c. delno v betonu, delno podometno v stenah in delno nadometno V PN ceveh na priponah. V vlažnih prostorih se mora uporabiti vodotesni material in oprema. Iz razdelilca R-delavnic se napajajo podrazdelilci v posameznih učilnicah, ki služijo za napajanje vseh strojev in el. orodja ter vtičnic. Pri vhodu v vsaki učilnici je na steni montirano tipkalo za izklop podrazdelilca v sili. Svetilke so nadgradne izvedbe. Razsvetljava se vklaplja s stikali, nameščenimi ob vratih. Stikala se namestijo v višini 1,2 m od tal, vtičnice z zaščitnim pokrovom za splošno rabo z zaščitnimi kontakti pa 0,4m od tal. Razsvetljava sanitarij se vklaplja preko senzorja. Vsi priključki za stroje se izvedejo s kablom NYM-J; položenim v i.c. v estrihu in se zaključijo v podometnih priključnicah,vtičnicah ali talnih dozah. Izvedejo se tudi el. pogoni žaluzij. V kabinetu in v tistih učilnicah, kjer bo učitelj potreboval računalnik, se predvidijo dvojne RJ45 vtičnice, za potrebe priklopa računalnika ali telefona. Dovod do RJ45 vtičnic se izvede s kablom 2x F2TP 4x2x24AWG kat. 6, položen v i.c. iz nove komunikacijske omarice K.O. v kabinetu. Ta pa se napaja iz obstoječe komunikacijske omarice šole. Vsi priključki za delovna mesta v učilnicah ( v kolikor so potrebni) se zaključijo v talni dozi. V kabinetu učitelja se uporabi parapetni kanal z jako in šibkotočnimi vtičnicami. Vsa vgrajena oprema v delavnicah mora biti zaščite IP65. V ostalem je potrebno instalacijo izvesti v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. V preurejenih učilnicah, novih garderobah, delavnicah so predvidene obešene tračne linijske svetilke, ki se montirajo na sekundarne I nosilce, kot npr. Intra Lightning Gyon line in Kalis, in so povezane med seboj. Na


hodnikih se predvidijo svetilke kot npr Intra Lightning Loona, fi 60cm, ki so obešene iz stropne plošče nad hodnikom.

ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM Za zaščitni ukrep pred posrednim dotikom se uporabi zaščita s samodejnim odklopom napajanja v skladu z zahtevami TSG-N-002:2013. Naveden način zaščite je usklajen s pogoji sistema omrežja. Zaščitne naprave morajo ob napaki v določenem času samodejno odklopiti tiste dele instalacije, ki jih ščitijo. Vsaka okvara izolacije električne opreme mora povzročiti okvarni tok, ki zagotovi tako hiter samodejni odklop , da ni ogroženo zdravje in življenje ljudi. Za stalno nameščene porabnike velja, da mora zaščita s samodejnim odklopom napajanja delovati v času 5s . Daljši časi izklopa, ki ne smejo presegati 5s, so dovoljeni za: - napajalne tokokroge, - končne tokokroge, ki napajajo samo neprenosljivo opremo, če so priključeni na električne razdelilnik, na katerega niso priključeni tokokrogi, za katere so zahtevani krajši odklopilni časi po preglednici - končne tokokroge, ki napajajo samo neprenosljivo opremo , če so priključeni na električne razdelilnik, na katerega so priključeni tokokrogi, za katere so zahtevani krajši odklopilni časi po tabeli 2, pod pogojem,da obstaja dodatna izenačitev potencialov.


Tabela T2 : Najdaljši dovoljeni Najvišje pričakovana odklopni čas (s) izmerjena napetost dotika (V) 0,8 50-120 0,4 121-230 0,2 231-400 0,1 nad 400

Prikazana tabela velja za instalacije v prostorih z normalnimi pogoji obratovanja. V TN omrežjih lahko uporabimo kot naprave za samodejni odklop zaščitne naprave pred prevelikim tokom (varovalke, instalacijske odklopnike, zaščitna stikala) in zaščitne naprave na diferenčni tok (tokovna zaščitna stikala). V primeru, da služi nevtralni vodnik tudi kot zaščitni vodnik (PEN), zagotavljamo zaščito predvsem z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom. Najmanjši prerezi zaščitnih in ozemljitvenih vodnikov morajo biti usklajeni z zahtevami TSG-N-002:2013 - točka 5.- Zaščitna in obratovalna ozemljila. Kontrola delovanja odklopa napajanja Primer okvare v tokokrogu vtičnic štev. 12 na razdelilcu R-delavnic. Tokokrog je varovan z instalacijskim odklopnikom ST 68 -16A. Prikazan je izračun za prenosnega porabnika, priključenega preko vtičnice tkg. št. 12 na RP. Zaščita pred prevelikim tokom mora delovati v 0,4s, kot je določeno v TSG-N-002:2013 tabela 2. V primeru okvare bo stekel tok okvare: Uf Io = ------ (A) R Upornost tokokroga je izračunana po enačbi: 2 x l R = ---------- (Ω) λ x S l = dolžina tokokroga (m) S = presek zaščitnega vodnika (mm2) λ = koeficient prevodnosti in znaša v primeru : 2 x 26 R = ---------- = 0,37 (Ω) 56 x 2,5


Okvarni tok znaša : 230 Io = --------- = 621A 0,37 Iz izklopne karakteristike instalacijskega odklopnika ugotovimo, da bo zaščita delovala v 0,4 s pri toku 56 A. V našem primeru znaša okvarni tok 621A , kar pomeni, da bo čas odklopa bistveno manjši in da bo zaščitni ukrep zanesljivo deloval. Za uspešno delovanje zaščite s samodejnim izklopom napajanja morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji in zahteve: - Na zaščitni vodnik morajo biti povezani vsi izpostavljeni prevodni deli porabnikov, ki so priključeni na višjo napetost od 50V. - Vsi hkrati dostopni prevodni deli porabnikov morajo biti vezani na isto ozemljitev. - Ničelni in zaščitni vodniki morajo biti po svoji celi dolžini enakovredno izolirani in enako skrbno položeni kot fazni vodniki - Ničelni in zaščitni vodniki ne smejo biti varovani. - V projektu je predviden sistem zaščite s posebnim zaščitnim vodnikom rumeno-zelene barve, ki bo eden izmed vodnikov večžilnega voda. - V primeru TT sistema z uporabo zaščitne naprave na diferenčni tok (ZNDT) ničelna in zaščitna zbiralka ne smeta biti povezani. Kovinski deli morajo biti povezani na zaščitni vodnik za ZNDT. - Pred pričetkom obratovanja je potrebno vso instalacijo dati pod napetost in preizkusiti, če ustreza pogojem zaščite, oz. če so vsi ukrepi izbranega sistema zaščite izpolnjeni. Kontrola delovanja zaščite pred preobremenitvenim tokom: Pri zaščiti pred preobremenitvenimi tokovi moramo izvesti uskladitev med vodnikom in zaščito. Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. pogoj IB ≤ IN ≤ IZ 2.pogoj I2 ≤ 1.45 x IZ kjer pomeni: IB tok, za katerega je tokokrog predviden IZ trajni zdržni tok vodnika ali kabla IN nazivni tok zaščitne naprave I2 tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave k 1,1 - za zaščitna stikala k 1,45 - za instalacijske odklopnike k za talilne varovalke po tabeli


TABELA nizkonapetostne talilne varovalke ---------------------------------------- I (A) k ---------------------------------------- 2 in 4 2,1 6 in 10 1,9 16 ≤ IN ≤ 63 1,6 63 < IN ≤ 160 1,6 160 < IN ≤ 400 1,6 ---------------------------------------- Uporaba instalacijskih odklopnikov k = 1,45 (določeno s standardom) 1. pogoj IB ≤ IN ≤ IZ 2. pogoj I2 ≤ 1,45 x IZ

I2 = k x IN k x IN ≤ 1,45 x IZ kar znaša za naš primer - vodnik NYM - J - 3x2,5mm2 ... IZ = 19,5A 1,45 x IZ 1,45 x 19,5 IN = ----------------- = ---------------- = 19,5 A k 1,45 IN.VAR. = 16 A Iz izračuna je razvidno, da sta oba pogoja za zaščito pred obremenitvenim tokom izpolnjena. STRELOVODNA INSTALACIJA Za pravilno izvedbo strelovodne instalacije je potrebno celoten objekt obdati s kovinsko kletko, ki jo tvorijo: - lovilci na strehi - izvedeni z Al vodnikom fi 8mm, položenimi na nosilcih - odvodi na fasadi - izvedeni z Al vodnikom fi 8mm, položenimi na nosilcih - zemnik - položen v zemlji izveden z valjancem Fe-Zn 25 x 4 mm. Za pomožne odvode so uporabljene odtočne cevi meteornih vod, ki se povežejo v višini 1,6 m od tal preko žlebne objemke z valjancem Fe-Zn 25 x 4 mm na zemnik.


Na vseh koncih strehe je potrebno izvesti povezavo žlebov s kovinskimi obrobami in žloto s spajkanjem. Stiki vseh elementov strelovodne naprave morajo biti izvedeni zadosti mehanično trdno ter morajo tvoriti dobro galvansko zvezo. Stiki pocinkanega valjanca morajo biti izvedeni tako, da se oba trakova prekrivata najmanj na dolžini 10 cm in se spojita z dvema pocinkanima vijakoma M8. Valjanec je potrebno pri prehodu iz zemlje premazati z zaščitnim premazom v višini 30 cm nad in pod zemljo. Kot lovilni del strelovodne instalacije na objektu mora biti mreža izvedena z lovilnim vodnikom Al Φ8mm v skladu z SIST EN 50164-2. V našem primeru se uporabi Al obroba kot lovilni vodnik. Lovilna strelovodna instalacija (Al obroba) se spoji na odvodne vodnike. Kontrola upornosti zemnika Ob specifični upornosti tal 400 Ohmov sme znašati delovna upornost ozemljila največ 32 Ohmov. Če je specifična upornost tal večja kot 400 Ohmov, sme znašati delovna upornost 8 % izmerjene specifične upornosti. To upornost dosežemo, z minimalno 25 m valjanca po odvodu, kar je v našem primeru zagotovljeno. Kontrola in pregled strelovodne naprave V skladu s tehničnimi predpisi za strelovodne naprave je potrebno strelovodno napravo kontrolirati v naslednih primerih: - po zgraditvi, - po predelavi ali popravilu, - po udaru strele v objekt, - v rednih periodičnih presledkih - vsaka tri leta. Ob vsakem pregledu je treba sestaviti zapisnik in vanj vpisati izmerjene vrednosti upornosti tal.

Strelovodna naprava ___ ___ ___ __ zemnik, pocinkani valjanec FeZn 25 x 4mm položen v temelju ______________ lovilci, odvodi - Al vodnik Φ 8mm, položen na nosilcih A - križna sponka B - žlebna objemka C - žlebna sponka P - prispajkano oz. pritrjeno


06. STROJNE INSTALACIJE

1.1 POVZETEK

OGREVANJE Vir ogrevanja je topla voda iz toplotne postaje športne dvorane, kjer se nov objekt priključi na prosti priključek na razdelilcu ogrevanja na sekundarni strani toplotne postaje, ki je priključena na vročevod Energetike Ljubljana. Porabniki toplote v objektu so ogrevanje s stropnimi sevalniki in radiatorji, sistem prezračevanja in predgrevanje tople sanitarne vode.

PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Vsi prostori se prezračujejo prisilno z dovodom in odvodom klimatiziranega zraka preko enega prezračevalnega sistema z rekuperacijo zraka, integriranim hladilnim sistemom in pretokom 7.100 m3/h. Sistem sestoji iz prezračevalne naprave, kanalskega razvoda iz izoliranih pravokotnih in okroglih kanalov iz pocinkane pločevine in distribucijskih elementov. Prezračevalna naprave je zunanje izvedbe in se postavi na prosto ob objektu.

VODOVOD IN KANALIZACIJA Za potrebe sanitarne in požarne vode se objekt priključi na interno vodovodno omrežje športne dvorane. V objektu cevovod vodi najprej do notranjega hidranta in nato nazaj v tehnični prostor, kjer se izvede interno merilno mesto z vodomerom DN25. Sanitarno omrežje se izvede iz kompozitnih PE-Al-PE cevi. Hidrantno omrežje se izvede iz jeklenih pocinkanih cevi. Za pripravo sanitarne tople vode temperature 60°C se namesti bojler s prigrajeno toplotno črpalko z vodenim zrakom. V objektu je izvedena fekalna kanalizacija. Priključuje se na priključni jašek fekalne kanalizacije na južni strani objekta, kar bo obdelano v posebnem načrtu (skupaj s priključkom na javno kanalizacijsko omrežje).

1.2 OGREVANJE IN HLAJENJE

1.2.1 TOPLOTNE IZGUBE Toplotne izgube se računajo po veljavnem standardu SIST EN 12831 z upoštevanjem zunanje temperature po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije, z upoštevanjem vseh zahtev , ki jih predpisuje SIST EN 832. Predvidene temperature prostorov: Učilnice, komunikacije, sanitarije 200C

1.2.2 OPIS ENERGETSKE ZASNOVE Za potrebe ogrevanja se objekt priključi na razdelilec ogrevanja športne dvorane šole, ki se nahaja v neposredni bližini. Toplotna postaja dvorane je priključena na vročevod Energetike Ljubljana. Na razdelilcu na sekundarni strani je še en prost priključek DN50. Od tega priključka se vodijo cevi skozi vzhodno steno s predizoliranimi cevni v zemlji do tehničnega prostora novega objekta. V tehničnem prostoru se namesti razdeilec ogrevanja z vsemi potrebnimi črpalkami, regulacijskimi elementi in EKO. Razdelile ogrevanja ima dve ogrevalni veji za dva porabnika: Stacionarno ogrevanje s stropnimi sevalniki in radiatorji Prezračevalna naprava.

1.2.3 PREDIZOLIRANE CEVI Uporabi se Twin Termo dvojna cev (dovod in povratek) združena v eni sami zaščitni cevi. Zaščitna cev je iz PE-HD materiala in je odporna na udarce. Izolacija je izdelana iz zamrežene polietilenske pene, ki je odporna na vlago in staranje in ima zelo dobro fleksibilnost. Notranja izolacija je dvobarvna, da prepreči morebitno zmešnjavo med dovodno in povratno cevjo. Notranje cevi so PE-Xa cevi, ki so temperaturno odporne in odporne na nastanek oblog in razpok. Cevi se polagajo v jarek na peščeno posteljico. Vrh cevi naj bo na globini 0,9 m. Horizontalni odmik od vodovodne cevi mora znašati min. 60 cm. Celoten razvod dolžine okoli 70 m bo predvidoma izveden iz dveh kosov, ki se bosta na sredini spojila. Za spajanje je obvezno potrebno dosledno upoštevati navodila proizvajalca.

1.2.4 TEHNIČNI PROSTOR Tehnični se nahaja na severni strani objekta. V njem se nahajajo razdelilec ogrevanja, varnostna oprema in ostala potrebna oprema. V njem se nahaja tudi sanitarna toplotna črpalka za ogrevanje tople sanitarne vode. Sistem ogrevanja sestoji iz dveh podsitemov in sicer: Stacionarno ogrevanje s stropnimi sevalniki in radiatorji – max. temp. režim 55/40°C. Ogrevanje v prezračevalni napravi – max. temp. režim 50/40°C. Na sistemu za ogrevanje prezačevalne naprave je vgrajen ploščni toplotni prenosnik lotane izvedbe, s katerim se loči sistem na primarni in sekundarni del. Sekundarni je se ščiti prez zmrzovanjem s 35% mešanico glikol/voda. Prezračevalna naprava je nameščena na prostem in ob popoldnevih in vikendih ne bo obratovala, zaradi česar obstaja velika možnost zamrzovanja. S predvideno zaščito se temu izognemo.

Hidravlično se bo sistem ščitil z dodatno raztezno posodo in varnostnim ventilom. Dopolnjevanja se izvaja v obstoječi toplotni postaji.

1.2.5 RAZVODI OGREVNE IN HLADILNE VODE Za cevne razvode se uporabijo sistemske cevi iz ogljikovega jekla, ki se spajaj po sistemu stisljivih spojev. Cevi se po tlačnem preizkusu toplotno izolirajo s toplotno izolacijo.

1.2.6 IZOLACIJA

Izolacija cevnih razvodov se izvede s cevaki iz mineralne volne kaširanimi z alu folijo in dodatno PVC oblogo. Vertikalnih razvodov in priključkov na radiatorje ni potrebno izolirati. Debeline izolacije bodo definirane v popisu materiala.

1.2.7 POŽARNA VARNOST Na prehodih cevi skozi požarne sektorje se:

- cevi dimenzije do DN50 obložijo s protipožarno toplotno izolacijo ustrezne debeline na bazi sintetičnega kavčuka z zaprtocelično strukturo in z intumescentnimi dodatki, pri čemer je potrebno natančno upoštevati navodila za instalacijo izolacije.

- preboji skozi betonske stene zalijejo z betonom ali požarno zaščitnim kitom - preboji skozi montažne stene zatesnijo s kombinacijo kamene volne in požarno zaščitnega kita

Požarno zaščitni kit je mehka masa, ki na zraku otrdi v trajno elastično intrumescenčno maso požarne odpornosti EI-120. Pri povišani temperaturi (okoli 250°C) se na premazani površini tvori kompaktni mikroporozni sloj ogljika z dobro toplotno izolativnostjo, ki preprečuje širjenje plamena in prestop toplote. Požarno zaščitni kit ne vsebuje halogenskih spojin, organskih topil in mehčal.

1.2.8 IZVEDBA CEVNIH RAZVODOV IN TLAČNI PREIZKUSI

Cevni razvodi se iz toplotne postaje do vertikal speljejo s padcem 2 ‰ proti najnižji točki sistema, kjer se predvidi možnost praznjenja cevovoda. Na najvišjem mestu razvoda se izvede odzračevanje z odzračnimi lončki in odzračnimi ventili. Pri daljših ravnih razvodih je predvideno pritrjevanje cevi s fiksnimi in drsnimi pritrdilnimi elementi in naravna kompenzacija raztezkov. Vse objemke in nasloni cevi morajo biti izdelani tako, da so preprečeni toplotni mostovi in prenos vibracij (objemke z gumo oz. posebni cevni nosilci). Po končani montaži in pred izolacijo cevovodov je potrebno celoten sistem izprati s čisto filtrirano vodo. Za to so na razdelilcu predvideni priključki DN 50. Spiranje se naj izvaja ločeno za vsako posamezno ogrevalno vejo. Za tem se za toplovodne instalacije izvede tesnostni preizkus pri tlaku 3 bar, ki naj traja 6 ur. Za tem se izvede hladni tlačni preizkus s tlakom, ki naj bo 4 bar. Tlačna preizkušnja naj traja min. 6 ur po odzračenju in temperaturni umiritvi sistema, na koncu preizkusa pa tlak ne sme pasti več kot 2 % od začetnega preizkusnega tlaka.

Pred spuščanjem v pogon je potrebno celoten sistem izprazniti in napolniti s filtrirano mehčano vodo trdote 5,6°dH. Za vse zgoraj opisane postopke je potrebno izdelati zapisnike, ki morajo biti potrjeni s strani nadzorne osebe. Na koncu se sistem toplotno preizkusi z največjo delovno temperaturo. Po opravljenih preizkusih se naj izvede preizkusno obratovanje, pri čemer je potrebno doseči vse parametre, ki so predvideni v izračunih.

1.2.9 STROPNI SEVALNIKI Kot grelna telesa za prostore so predvidena nizkotemperaturna toplovodna sevala. Princip toplovodnih seval je, da ogrevajo predmete, stene, tla, le-ti pa potem ogrevajo prostor oz. zrak. Tako sami predmeti oddajajo toploto, za počutje pa je le-ta boljše porazdeljena. Toplovodna sevala so nameščena pod stropom, pritrjena pa so na strešno konstrukcijo z opremo in metodami, ki omogočajo hitro, preprosto in varčno nameščanje. Nizki investicijski vrednosti se pridružuje še izredno varčno delovanje, kar omogoča izdelavo varčnih in higienskih napeljav za ogrevanje. Temeljno načelo delovanja je prenos toplote s sevanjem: stropne sevajoče plošče pozimi zato, ker imajo višjo temperaturo od predmetov v okolju, oddajajo toplotno sevanje, ki se v toploto spremeni ob stiku s predmetom (osebo, površino, tlakom in napravami, …). Obenem pa vsak obsevan predmet postane vir toplote, saj s sevanjem ali konvekcijo toploto zopet oddaja. Tak način omogoča zelo homogeno oddajanje toplote z zelo enakomernim pokončnim profilom temperature. Med ogrevanjem pozimi je s povečanjem povprečne obsevane temperature površin v prostoru mogoče doseči zelo ugodno počutje kljub nižjim temperaturam zraka v prostoru: nižja temperatura zraka pa pomeni manjše izgube skozi obodne površine prostora. OPIS STROPNIH SEVALNIKOV Sevajoča plošča iz jeklene pločevine debeline 0,5 mm, obojestransko galvansko cinkana, s specialnimi zaskočnimi profili za vstavitev 4 preciznih galvansko cinkanih jeklenih cevi Ø 15 mm po DIN 2394/C. Pločevina sevajočih plošč z zunanje strani obarvana z belo poliestersko barvo, z notranje strani pa z zaščitno barvo (certifikat DIN 50017 – Kondenzacija - varna klimatizacija). Kolektorji so izdelani iz cevi okroglega preseka Ø 32 mm; Priključni kolektorji so opremljeni s potrebnimi priključnimi kosi z zunanjim navojem 1”, priključno cevjo ½” za izločanje zraka/izpraznitev vode. Kolektorji so dobavljeni ločeno, za montažo na delovišču, k modulom se priključujejo z dvovijačnimi cevnimi spoji. Kolektorji so galvansko cinkani. Stropne sevajoče plošče so dobavljene v modulih, pripravljenih za namestitev, širine 320 mm, v dolžinah po naročilu: 2, 3, 4, 5 ali 6 m. Posamezni moduli se povezujejo z vijačnimi ali tlačnimi cevnimi spoji. Posebni deli obarvane pločevine, pokrovi spojev, pokrivajo spojna mesta med posameznimi moduli sevajočih plošč. Toplotna izolacija debeline 40 mm, z λ = 0,04 W/mK, 25 kg/m3, na gornji strani zaščitena z aluminijem, razrezane za pokrivanje celotne širine sevajoče plošče, za nameščanje na delovišču. Tlačni cevni spoji: Tlačni cevni spoj 15 mm, cinkan Vijačni cevni spoj: Dvovijačni cevni spoj 15 mm, cinkan Pokrov spojev – Krovna pločevina iz cinkanega jekla debeline 0,5 mm, obarvana z belo poliester barvo, za prekrivanje tlačnih ali vijačnih cevnih spojev.

REGULACIJA Temperaturna regulacija sevalnikov se vrši v odvisnosti od prostorske temperature. Regulacija se vrši z regulacijo pretoka ogrevne vode. Zaradi tega je predviden regulacijski ventil z motornim pogonom za vsak posamezni prostor. Za vzdrževanje ustrezne nastavljene temperature skrbi prostorski regulator s temperaturnim tipalom. Za zagotovitev ustreznih pretokov skozi sevalnike se le ti opremijo z ventili za prednastavitev največjega pretoka, črpalka pa deluje s konstantnim pretokom.

1.2.4 POVZETEK TEHNIČNEGA IZRAČUNA

1.2.10 TOPLOTNE IZGUBE Toplotne izgube se računajo po veljavnem standardu SIST EN 12831 z upoštevanjem zunanje temperature po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije, z upoštevanjem vseh zahtev , ki jih predpisuje SIST EN 832.

(podrobnejši izračun se nahaja pri projektantu) Izračun transmisijskih izgub je narejen z računalniškim programom po EN 12831 na osnovi naslednjih prehodnostnih koeficientov, dobljenih od projektanta arhitekture: zunanji zid u = 0,21 W/m2K streha u = 0,196 W/m2K temeljna plošča u = 0,25 W/m2K zunanja okna u = 1,24 W/m2K zunanja vrata u = 1,6 W/m2K Računska temperatura za Ljubljano tok = -13°C. Predvidene temperature prostorov: učilnice, komunikacije, sanitarije 180C Normne izgube objekta znašajo: QN= 63 kW, od tega so transmisijske 43,5 kW.

1.2.11 TOPLOVODNI DEL Porabniki toplote za ogrevanje: Stropni sevalniki, radiatorji 25 kW prezračevalna naprava 17 kW skupaj 42 kW Ob upoštevanju faktorja istočasnosti in dejstva, da se bo prezračevalna naprava vklopila, ko bo se bodo v objektu pričele aktivnosti, kar pomeni notranji dobitki od ljudi, razsvetljave, aparatov, maksimalna skupna potreba po ogrevanju ne bo presegla 40 kW.

1.3 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA SPLOŠNO PROJEKTNI PODATKI Upoštevani so sledeči projektni podatki: projektna temperatura/vlaga okolice pozimi -13°C/95% projektna temperatura/vlaga okolice poleti 32°C/45% količina odtočnega zraka - delavnice 11,5 m3/h/m2 količina odtočnega zraka - komunikacije 5 m3/h/m2 max. dovoljeni nivo hrupnosti inštalacij 40 dB (A) dovoljeni nivo hrupnosti inštalacij v okolje dan/noč 55/45 dB(A) temperatura ogrevne vode 50/40° priključek električne energije 380/220 V-50 Hz ZAHTEVANE KARAKTERISTIKE PREZRAČEVALNIH SISTEMOV Količine in priprava zraka za posamezne prostore se določijo po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (UL RS 42/02 in 105/02). Sistemi prezračevanja in klimatizacije z rekuperacijo obratujejo s 100 % zunanjim zrakom. Regulacija količine zraka mora biti regulirana v odvisnosti od zasedenosti prostorov (prostori, ki niso v uporabi se ne prezračujejo). Kot sistem se smatra sestav prezračevalne naprave, ki vključuje vse varnostne, regulacijske in distribucijske periferne elemente, vključno z vsemi prezračevalnimi kanali in cevmi, ki omogočajo predvideno prezračevanje za določeno območje.

Naprave za prezračevanje in klimatizacijo ter distribucija zraka se izvedejo v skladu z veljavnimi predpisi. Za pogon ventilatorjev morajo biti elektromotorji s frekvenčno ali EC brezstopenjsko regulacijo. Predviden je en samostojni sistem prezračevanja, ki vsebuje eno prezračevalno napravo.

1.3.1 KLIMATSKE NAPRAVE

1.3.1.1 ZAHTEVE IN OPISI KLIMATSKIH NAPRAV

Stopnja filtracije svežega zraka na zajemu in odvodu je z vrečastimi filtri razreda filtracije M5. Rekuperacija toplote se izvaja s protitočnim ploščnim rekuperatorjem s stopnjo izkoristka nad 73% (83% mokri). Ogrevanje in hlajenje zraka se vrši na lamelnih izmenjevalcih. Izmenjevalec ogrevanja je priključen na toplo vodo. Za hlajenje je v napravi integriran sistem mehanskega hlajenja s kompresorjem. Za pogon ventilatorjev morajo biti elektromotorji s frekvenčno brezstopenjsko regulacijo.. Zvočni nivo naprav proti okolici in v prostorih mora biti v skladu z veljavnimi predpisi skladno z SIST EN 13779. Za zaščito proti hrupu so predvideni dušilniki zvoka na vseh štirih straneh klimatskih naprav : dovod, odvod, zunanji, odpadni. Dodatno dušenje zvoka se vrši v elementih kanalske mreže. Filtracija zraka je enostopenjska, pri čemer je v vseh učilnicah obvezna uporaba odvodnih elementov z vgrajenimi filtri. Klimatska naprava se postavi podstavek iz jeklenih profilov. Za preprečevanje prenosa vibracij in hrupa se med nosilno konstrukcijo in okvirjem naprave položijo gumijasti trakovi. Zajem zunanjega in izpuh odpadnega zraka se izvedejo ob napravi z usmerjenostjo zaščitnih havb tako, da ne prihaja do kratkega stika.

1.3.1.2 DOLOČITEV KLIMATSKE NAPRAVE

Količine in priprava zraka za posamezne prostore so določene v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in priporočili. Predvidene izmenje zraka ustrezajo normativom po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (UL RS 42/02 in 105/02).

Zap.š

t.

NAZIV PROSTORA

Površ

ina

Višina

Volum

en

Kriterij

Dovod zraka

Izmen

java

Odvod zraka

Direkt.

V

sos.prostor m2 m3 m3/h 1/h m3/h m3/h

PRITLIČJE

1 Zidarska delavnica 106,42 4,1 436,3 11,5 m3/h/m2 1200 2,8 1300

2 Pečarska delavnica 103,08 4,1 422,6 11,5 m3/h/m2 1200 2,8 1300

3 Tesarska delavnica 136,71 4,1 560,5 11,5 m3/h/m2 1500 2,7 1600

4 Komunikacije 116,51 4,1 477,7 5 m3/h/m2 600 1,3 600 5 Delavnica TGM 103,08 4,1 422,6 11,5 m3/h/m2 1200 2,8 1300

6 Kamnoseška delavnica 70,20 4,1 287,8 11,5 m3/h/m2 800 2,8 880

7 Obdelava kovin 44,93 4,1 184,2 11,5 m3/h/m2 520 2,8 560

8 Kabinet 14,52 4,1 59,5 40 m3/h/os. 80 1,3 80

9 Sanitarije 7,00 4,1 28,7 90 m3/h/pr. 6,3 180 SKUPAJ 7100 7100

Predvidita se ena prezračevalna naprava.

za

p. št.

OZNAKA OPIS DOVOD ODVOD EKST. TLAK

Qg Qh Pe ventilatorji Pe kompresor

m3/h m3/h Pa kW kW kW kW 1 N1 Delavnice 7.100 7.100 300 17 36 5,8 10

1.3.2 SISTEMI PREZRAČEVANJA IN KLIMATIZACIJE

Prezračevanje in klimatizacija prostorov se vrši s klimatiziranim zrakom.

Uporabi se zgoraj opisano klimatsko napravo. Kanali se izvedejo v skladu SIST EN 1507 za pravokotne in SIST EN 12237 za okrogle kanale, za tlake do ± 1000 Pa. Vsi podatki o tehničnih podatkih posameznih klimatskih naprav so razvidni iz priložene tabele klimatov in iz načrtov. Prezračevanje je koncipirano tako, da so učilnice, kot nečisti prostori, v podtlaku, komunikacije pa v nadtlaku, tako da se prah iz učilnic ne bo širil v skupne in druge prostore.

Vse kanalske odcepe za posamezne prostore se opremi z mehanskimi regulatroji konstantnega pretoka. Tako se zagotovijo predvidene pretočne količine zraka po posameznih prostorih. Na odcepih za vse učilnice se namestijo dušilne lopute z motornimi pogoni, tako da se učilnice, ki ne bodo v uporabi, ne bodo prezračevale. Za regulacijo motornih loput se predvidi majhen krmilnik, s katerim se bo preko web serverja nastavil urnik zasedenosti posameznih delavnic.

Vpih zraka delavnice se vrši s tekstilnimi kanali, ki omogočajo nizke hitrosti zraka, tako da samo prezračevanje ne bo povzročalo dodatnega dvigovanja in mešanja prahu. Vpih zraka bo na eni strani prostoro praviloma ob zunanji steni, odvod zraka pa na drugi strani prostora, s čimer se zagotovi ustrezno preplakovanje prostorov. Za odvodne elemente se uporabi odvodne rešetke z vgrajenimi filtri, ki bodo ščitili celoten odvoden kanalski sistem pa tudi prezračevalno napravo pred nabiranjem prahu. Filtre v odvodnih rešetkah je potrebno redno čistiti in menjevati – predvidoma 1x mesečno. Dejanska pogostost se bo pokazala z obratovanjem, pri čemer jih bo obvezno pregledati 1x tedensko.

Vsi podatki o tipu, velikosti in pretočnih količinah prezračevalnih elementov so razvidni iz načrtov.

Vsi prezračevalni elementi morajo omogočat enostavno čiščenje in biti odporni na čistila in dezinfekcijska sredstva.

1.3.3 PREZRAČEVALNI KANALI

Kanali in njihove komponente morajo po konstrukciji in trpežnosti odgovarjat standardom EN 12237 IN EN 1507.

Zračni kanali se izvedejo iz pocinkane pločevine. So negorljivi, ne rjavijo, so mehansko odporni in imajo gladke stene. Notranje površine so odporne proti obrabi.

Kanali, oblikovni kosi in zveze se morajo oblikovati aerodinamično, da je preprečeno odlaganje parcialnih delcev in je možno tako ročno kot strojno čiščenje kanalov

Fleksibilni kanali se uporabljajo samo za priključitev vpihovalnih ali odsesovalnih elementov, vendar ne smejo biti daljši kot 1,5 m.

Instalacije, ki ne pripadajo prezračevalnemu sistemu, so v kanalih nedopustne (npr. luči, kabli, ogrevne cevi, itd ..).

Pravokotni zračni kanali iz pocinkane pločevine po SIST EN 1505, stopnje ( 1000 Pa), oblike F (vzdolžno zarobljeni), med seboj spojeni prirobnično. Loki imajo vodilnime usmernike. Na odcepih so regulacijske lopute. Zračni kanali so pri večjih dimenzijah diagonalno izbočeni ali ojačani z blagim izmeničnim vbočenjem in izbočenjem. Debelina pločevine glede na nazivno dimenzijo:

100-250 mm 0,6 mm

265-530 mm 0,6 mm

560-1000 mm 0,8 mm

Okrogli zračni kanali iz pocinkane pločevine po SIST EN 1506 ( 1000 Pa), med seboj spojeni z mufami. Mufe in fazonski kosi morajo imeti gumijasta tesnila. Debelina pločevine glede na nazivno dimenzijo:

DN 100-180 mm 0,6 mm

DN 200-560 mm 0,8 mm

DN 630-900 mm 1,0 mm

Kanali se izvedejo v skladu s stopnjo tesnosti B po SIST EN 1507 za pravokotne in SIST EN 12237 za okrogle kanale. Izolacija kanalov:

kanali za vtočni zrak v prostoru: izolacija iz umetnega kavčuka debeline 9 mm,

kanali za vtočni zrak v kineti: izolacija iz umetnega kavčuka debeline 25 mm,

kanali za vtočni zrak na prostem: izolacija iz umetnega kavčuka debeline 2x25 mm + obloga iz alu pločevine,

kanali za odtočni zrak v prostoru: se ne izolirajo

kanali za odtočni zrak v kineti: izolacija iz umetnega kavčuka debeline 25 mm,

kanali za odtočni zrak na prostem: izolacija iz umetnega kavčuka debeline 2x25 mm + obloga iz alu pločevine, Pritrjevanje kanalov na strop s podpornim materialom iz jeklenih profilov in navojnih palic. Podporni material se očisti in

zaščiti s temeljno barvo proti koroziji.

Večina kanalskih razvodov se izvaja na višini nižji okoli 4 m merjeno od finalne obloge tal.

1.3.4 ELEMENTI ZA DISTRIBUCIJO ZRAKA

Distribucijski elementi morajo biti gladki in odporni na korozijo ter odrgnine. Dovoljevati morajo učinkovito ročno čiščenje in dezinfekcijo.

ELEMENTI ZA VTOČNI ZRAK

Tekstilni kanali – tekstilni kanali cilindrične oblike iz materiala Trevira z integriranimi obroči iz jeklene žice za ohranjanje oblike, tudi ko niso napihnjeni, sive barve. Montaža z obešalnim materialom na žico.

Okrogli difuzorji – ohišje iz aluminijaste pločevine. Sprednja plošča iz dekapirane pločevine je nastavljiva za doseganje različne smeri vpiha. Nastavi se na horizontalni vpih.

ELEMENTI ZA ODTOČNI ZRAK

Jeklene rešetke s filtrom – klasična jeklena rešetka z horizontalnimi lamelami pritrjena na ohišje filtra iz pocinkane pločevine. Za zamenjavo filternega vložka se najprej odstrani rešetka. Uporabijo se filtri razreda M5.

Prezračevalni ventili iz jeklene pločevine pobarvane po RAL 9010. Ventil ima fiksni difuzorski obroč, nastavljiv krožnik za odpiranje in zapiranje ventila in penasto tesnilo po obodu. Namenjen za vgradnjo v strop ali steno.

1.3.5 KANALSKI ELEMENTI

Zaporne lopute

Lopute morajo izpolnjevati minimalno zahteve po 2. stopnji tesnosti po EN 1751. Trenutni položaj lopute (zaprto/odprto) mora biti razviden od zunaj.

Lopute se dobavijo z motornim pogonom (230V) z vzmetnim vračanjem za odpiranje/zapiranje lopute in končnimi stikali za prikaz lege.

Mehanski regulatorji pretoka

Zaradi zagotavljanja ustreznih pretočnih količin zraka za posamezne prostore, se na odcepne kanalske veje namestijo mehanski regulatorji pretoka.

Izdelani so iz pocinkane pločevine. Krmilna plošča je vpeta v posebne ležaje iz materijala PTFE, ki je odporen proti prekomerni obrabi. Za izravnavo nihanj v zraku skrbi vgrajen blažilec, ki je pritrjen na krmilno ploščo in vzbujalno frekvenco, do katerega prihaja v primeru hitrega zapiranja oz. odpiranja. Tako se prepreči resonančno vibriranje.

POŽARNA ZAŠČITA:

Za zagotovitev ustrezne požarne odpornosti in dimotesnosti med posameznimi požarnimi sektorji objekta je potrebno glede na poglavje 5.3 predpisa VdS 2226 v prezračevalnih kanalih oziroma odprtinah ob prehodu skozi meje požarnih sektorjev instalirati požarne lopute na elektromotorni pogon s požarno odpornostjo minimalno EI90-S. Požarne lopute morajo biti vezane na sistem javljanja požara in sicer tako, da se v primeru javljanja požara aktivira požarna loputa v sektorju, v katerem je prišlo do požarnega javljanja. Vzporedno se izvede izklop dovodnih in odvodnih prezračevalnih naprav v požarnem sektorju v katerem se je javil signal s strani naprave za javljanje požara;

izklop dovodnih prezračevalnih naprav v požarnih sektorjih potom vzorčnih komor.

Na požarno centralo ali signalizator ali CNS se mora prenesti signal o zaprtju posameznih požarnih loput. V vsakem trenutku se mora razbrati iz prenesenega signala razbrati, v katerem požarnem sektorju je prišlo do aktiviranja požarnih loput.

V primeru zaprtja požarnih loput se mora istočasno izklopiti sistem prezračevanja.

Kjer je prezračevanje izvedeno sektorsko oziroma po etažah preko enega samega prezračevalnega sistema, lahko ob zaprtju vseh požarnih loput na mejah ogroženega požarnega sektorja (sektorja v katerem je javljen požar) prezračevalni sistem v požarno neogroženih prostorih (drugih etažah istega objekta) deluje nemoteno.

Notranje stene prezračevalnih kanalov (jaškov) morajo imeti odgovarjajočo požarno odpornost podano navedeno v podpoglavju 4.2. Posamezna strojnica za prezračevanje se mora nahajati v požarno ločenem prostoru glede na zahteve.

Po "resetu" požarne centrale ne sme biti avtomatskega vklopa prezračevalnih naprav.

1.3.6 POŽARNE LOPUTE

Požarne lopute morajo biti vgrajene na mestih, kjer zračni kanali prehajajo iz ene v drugo požarno cono.

Stanje loput in njihova koda mora biti razvidno na CNS (glej tudi projektno nalogo električnih instalacij in opreme). OPIS:

Protipožarne lopute z 90 minutno protipožarno odpornostjo se dobavijo z motornim pogonom (230V) z vzmetnim vračanjem za odpiranje/zapiranje lopute, temperaturnimi varovali za kanal in okolico ter končnimi stikali za javljanje lege lopute. Lopute, ki se vgradijo v lahke stene se dobavijo še z prekrivnim okvirjem na vsaki strani gips stene. Loputo in prekrivni okvir je potrebno dodatno premazati s požarnim premazom v dveh slojih (glej navodilo proizvajalca loput). Reža preboja v steni med loputo in steno se zapolni s kameno volno minimalne debeline 50 mm in gostote > 50 kg/m3.

Požarne lopute so sestavljene iz ohišja iz pocinkane pločevine, lamele iz posebnega izolacijskega materiala, termičnega sprožila s tališčem pri 70°C, ročice za premikanje lopute v odprti ali zaprti položaj, vzmeti, ležajev in drugih delov.

1.4 VODOVOD IN KANALIZACIJA 1.4.1 VODOVODNI PRIKLJUČEK

Nov objekt delavnic SGGOŠ se bo priključil na interno vodovodno instalacijo športne dvorane, ki je na javni vodovod priključena preko vodomera DN50/20. Poraba novega objekta je tako majhna, da ne bo bistveno vplivala na pretočne razmere v vodovodnem priključku športne dvorane.

V prostoru toplote postaje, ki se nahaja v SV delu objekta, se bo izvedel priključek na vodovodno priključno cev športne dvorane. Od priključka se bo speljala nova priključni vod novega objekta skozi južno steno TP in nato po južni strani do novega objekta. V novem objektu se bo izvedlo interno merilno mesto.

Priključni vod se položi na globino ca 1,2m pod nivojem zunanjega terena. Te cevi se polagajo na izravnano dno izkopanega jarka in sicer dovolj ohlapno, da bo mogoče krčenje oz. širjenje vsled temperaturnih sprememb. PEHD cevi se medsebojno spajajo z varjenjem.

Dno jarka je potrebno pred polaganjem cevovoda poravnati z odstopanjem do 2cm, komprimirati z nabijanjem in nanj izvesti peščeno posteljico v debelini 10cm.

Zasip cevi se izvede najprej ročno z drobnim neostrim materialom, posebej skrbno je potrebno obsipati celotno cev. Zasip in nabijanje se izvedeta v plasteh po 30cm s tem da se ca 50cm nad temenom cevi položi PVC opozorilni trak s kovinskim vložkom ter ponavljajočim se napisom "VODOVOD". Ročni zasip in nabijanje se izvedeta ca 30cm nad temenom cevi. Dokončni zasip ter nabijanje se lahko nato izvedeta strojno z izkopanim materialom, iz katerega pa je potrebno predhodno odstraniti vse večje kamne, les ali druge tujke. Po končanem zasipu je potrebno na površini vzpostaviti prvotno stanje (asfalt, gramoz, trava), višek zemljine pa razgrniti ob trasi ali odpeljati na deponijo. Pred zasipom je potrebno na odseku položenega cevovoda izvesti še tlačni preizkus v skladu z navodili proizvajalca ter ustreznih predpisov (DIN 4279).

1.4.2 VODOVODNA INSTALACIJA

Za vstopom vodovodnega priključka v objekt se izvede interno merilno mesto z vodomerom DN20. Za vodomerom se namesti mehanski filter s fino mrežico (0,05 mm).

Sanitarna topla voda se pripravlja v bojlerju s prigrajeno toplotno črpalko zrak-voda volumna 450 l, ki v hranilniku vzdržuje konstantno temperaturo nad 60°C. Bojler ima dodatno ogrevanje z električnimi grelci za potrebe pregrevanja sistema.

Zaradi razsežnosti razvodov san. tople vode je predviden poseben cirkulacijski vod s prisilno cirkulacijo s pomočjo el. obtočne črpalke.

Za vse vode se uporabijo kompozitne cevi, ki se spajajo s sistemom hitrospojnih fitingov. Zaradi dosedanjih slabih izkušenj se za vodovodno instalacijo sanitarne pitne vode lahko vgradi le material katerega od priznanih proizvajalcev z referencami, ki ima vse potrebne ateste vključno z dokazano zanesljivostjo spojev – sistemski atest, proizvajalec (ne dobavitelj oz. izvajalec del) pa mora nuditi tudi lastno garancijo za kvaliteto materiala. Materialov različnih proizvajalcev med sabo ni dovoljeno mešati! Za max. razdalje med cevnimi obešali se upoštevajo navodila proizvajalca cevi.

Celotno dimenzioniranje vodovodne instalacije je izvedeno na podlagi vršnih pretokov (po DIN standardih ter ustrezni literaturi).

Izolacija cevi hladne vode v neogrevanih prostorih mora biti po DIN 1988-2 najmanj 4 mm, v ogrevanih prostorih najmanj 9 mm, v stenskih odprtinah 4 mm, v stenskih odprtinah poleg toplih vodov pa 13 mm (velja pri λ=0,040 W/m2K)

Izolacija cevi TSV in cirkulacije mora biti po DIN 1988-2 najmanj 20 mm (do DN20) oz. 30 mm (DN20-DN32) in enaka DN za DN 40-DN100 (velja pri λ=0,035 W/m2K).

Vsak sanitarni element se na priključku opremi s podometnim, ravnim prehodnim ali kotnim regulirnim ventilom, da ga bo tako v primeru potrebe mogoče izločiti iz uporabe brez vpliva na ostale. Dodatno pa bodo vgrajeni še ventili za delno sekcijsko zaporo vertikal vodovodne instalacije.

Po končani grobi montaži in izpihovanju cevovodov, a še pred njihovim zakritjem, naj se izvedejo tlačni preizkusi (na vodovodni instalaciji z vodnim tlakom 12 bar v času 2 uri, pri čemer se po koncu preizkusa merjene vrednosti ne smejo za več kot 2% razlikovati od začetnih), po končani fini montaži pa še preizkusni pogon z regulacijo armatur ter vseh elementov in naprav. O preizkusu je potrebno voditi zapisnik.

Izvesti je tudi dezinfekcijo vodovodne instalacije, kar sme opraviti le pooblaščena oseba, ki mora o uspešnosti izvedbe izdati tudi potrdilo o primernosti vode za pitje na podlagi kem. analize odvzetega vzorca vode. Izvede se tudi preizkus zmogljivosti notranjega in zunanjega hidrantnega omrežja, kar sme prav tako opraviti le pooblaščena oseba, ki o ustreznosti izda potrebno potrdilo.

1.4.3 ODTOČNA KANALIZACIJA V objektu se za odvod odpadnih voda predvidita fekalna kanalizacija in meteorna kanalizacija strešin. Kanalizacije se priključi na priključne jaške zunanje kanalizacije ob zgradbi, ki pa bo skupaj s priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje predmet obdelave načrta zunanje ureditve.

1.4.4 FEKALNA ODPADNA VODA Za odvod fekalnih odpadnih vod je predvidena fekalna odtočna kanalizacija. Vsi vertikalni vodi in horizontalna kanalizacija po stropom kleti se izvede s PP odtočnimi cevmi ter fazonskimi kosi, ki se medsebojno spajajo z mufami z vloženimi gumijastimi tesnili. Za cevi, ki potekajo pod stropom pritličja in vertikalne razvode se uporabijo nizkošumne cevi. Priključki san. elementov ter horizontalna kanalizacija po etažah se izvede s PP cevmi, ki se spajajo z mufami z vloženimi gumijastimi tesnili.

Dvižni vodi se polagajo v instalacijskih jaških ter delno v stenskih utorih, horizontalni vodi pa vidno pod stropom kleti in sicer s padcem 2% proti odtočnim vertikalam ali kanalizacijskim priključnim jaškom. Odtočna kanalizacija se priključuje na priključne jaške zunanje kanalizacije, ki so predmet obdelave projekta ureditve okolja. Vse vidno pod stropom ter v instalacijskih jaških položene cevi se zvočno in toplotno zaščiti z izolacijskimi ploščami (deb. 19mm), za primer zamašitve in potrebnega čiščenja pa se vgradijo potrebne čistilne odprtine.

Odzračenje se spelje nad streho, kjer je potrebno 50 cm nad streho namestiti odzračne kape.

Priključki posameznih sanitarnih elementov na odtočno kanalizacijo se izvedejo z mufami z vloženimi gumijastimi tesnili. Te cevi se polagajo v montažnih stenah ali v stenskih utorih oziroma v delno v tleh z min. padcem 2% proti odtočnim vertikalam. Vsak sanitarni element je potrebno na odtočno kanalizacijo priključiti preko vodne smradne zapore, to je sifona. Za odvod razlite vode so v sanitarijah predvideni še talni odtoki s sifoni, pokriti s ploščico iz nerjaveče pločevine 15/15cm, ki morajo biti pretočne izvedbe.

Za skoraj vse spremembe smeri odtočne kanalizacije se uporabijo 45° elementi (v horizontali ali prehod iz vertikale v horizontalo, pri čemer se na glavnih vertikalah vgradi še vmesni ravni del dolžine 25cm). Priključki hor. odtočnih vodov na odtočne vertikale se lahko izvedejo pod kotom 87, vendar ne sme biti protitoka, enako se s 87° elementi lahko izvede prehod iz horizontale v vertikalo .

1.4.4 SANITARNA OPREMA

Vsa vgrajena sanitarna oprema naj bo I. kvalitete, tip in barve pa naj bodo po izbiri investitorja (pred nabavo pridobiti pismeno soglasje glede na predvideno). Razporeditev je razvidna iz priloženih načrtov, opis pa iz popisa materiala in del.

V sanitarijah je predvidena sanitarna oprema konzolne izvedbe in podometni izplakovalni kotlički WC-jev z ločeno varčevalno tipko.

1.4.5 SPLOŠNO

Po končani grobi montaži in izpihovanju cevovodov, a še pred njihovim zakritjem, naj se izvede tlačni preizkus (na vodovodni instalaciji z vodnim tlakom 12 bar v času 2 uri, na odtočni kanalizaciji z zalivanjem z nadtlakom 0,3 bar na najvišji točki v času 15 minut, pri čemer se po koncu preizkusa merjene vrednosti ne smejo za več kot 2% razlikovati od začetnih), po končani fini montaži pa še preizkusni pogon z regulacijo armatur ter vseh elementov in naprav. Investitorju je potrebno izročiti tudi vse garancijske liste, ateste in proizvajalčeva navodila za uporabo posameznih proizvodov ter ga poučiti o delovanju celotne instalacije ter njenih posameznih sestavnih delov.

Ves vgrajeni material mora biti I. kvalitete ter izdelan po SIST ali DIN standardih oz. mora imeti veljavni atest.

1.4.6 TEHNIČNI IZRAČUN

Celotno dimenzioniranje vodovodne instalacije je izvedeno na podlagi vršnih pretokov (po DIN standardih ter ustrezni literaturi).

1.4.6.1 VODOVODNA INSTALACIJA Nov objekt - delavnice Max. predvidena pretočna količina sanitarne vode:

WC kotliček kos 2 x 0,13 l/s = 0,26 l/s umivalnik kos 8 x 0,14 l/s = 1,12 l/s pisoar kos 1 x 0,13 l/s = 0,13 l/s izliv R ½ kos 5 x 0,07 l/s = 0,35 l/s izliv R ½ kos 1 x 0,15 l/s = 0,15 l/s skupaj ΣVR = 2,01 l/s

QS = 0,75 l/s = 2,7 m3/h Notranje hidrantno omrežje potrebno je zagotoviti uporabo enega notranjega hidranta. Qh = 1 x 1,17 l/s = 4,21 m3/h Skupni vodovodni priključek - objekt: upoštevam istočasno uporabo san. opreme ter notr. hidrantnega omrežja: QmaxS = QS + Qh = 1,92 l/s = 6,91 m3/h Na osnovi zgoraj navedenega predvidim:

- hišni priključni vod PE100-d50/12,5 SDR11 (Ф50x4,6) (vmax = 1,35 m/s, dp = 6,5 mbar/m) - Interna meritev porabe vode se bo izvedla za notranjim hidrantom: - interni vodomer DN 25, nazivni pretok 2,5 m3/h

Športna dvorana Max. pretočna količina sanitarne vode:

WC kotliček kos 18 x 0,13 l/s = 2,34 l/s umivalnik kos 43 x 0,14 l/s = 6,02 l/s pisoar kos 3 x 0,13 l/s = 0,39 l/s pršna kad kos 30 x 0,30 l/s = 9,00 l/s izliv R ½ kos 1 x 0,15 l/s = 0,15 l/s skupaj ΣVR = 17,90 l/s

QmaxS = 0,91 (ΣVR)0,31 – 0,38 = 1,85 l/s = 6,64 m3/h

Nov objekt + športna dvorana

Max. skupna pretočna količina sanitarne vode:

WC kotliček kos 20 x 0,13 l/s = 2,60 l/s

umivalnik kos 51 x 0,14 l/s = 7,14 l/s pisoar kos 4 x 0,13 l/s = 0,52 l/s pršna kad kos 30 x 0,30 l/s = 9,00 l/s izliv R ½ kos 5 x 0,07 l/s = 0,35 l/s

izliv R ½ kos 1 x 0,15 l/s = 0,15 l/s skupaj QmaxS = 0,91 (ΣVR)0,31 – 0,38 =

1,91

l/s =

6,89

m3/h

ΣVR = šole

19,76 l/s

Kot pokaže zgornji izračun je povečanje vršnega pretoka sanitarne vode minimalno – zgolj 0,06 l/s, tako da obstoječi vodovodni priključek DN 80 in merilno mesto z vodomerom DN 50/20 ustrezata tudi po priključitvi novega objekta na obstoječ priključek športne dvorane.

1.4.6.2 ODTOČNA KANALIZACIJA Celotno dimenzioniranje fekalne odtočne kanalizacije je izvedeno na podlagi obremenilnih enot (po DIN standardih ter ustrezni literaturi).

• maksimalna skupna predvidena pretočna količina odpadne fekalne vode za obravnavani objekt::

WC-kotliček kos 2 x 2,0 AWS = 4,0 AWS pisoar kos 1 x 0,5 AWS = 0,5 AWS umivalnik kos 8 x 0,5 AWS = 4,0 AWS skupaj AWS = 8,5 AWS

QmaxF = 0,7 ( AWs )0,5 = 2,04 l/s

Za izračunano pretočno količino ustreza skupna odtočna cev DN100. h/d = 0,7, i = 1%, qmax = 4,2 l/s

• max. skupna pretočna količina meteorne vode – objekt: - rmax=350 l/s,ha,5min (max. predvidene padavine po DIN 1988) - = 1,0 (faktor odvodnjavanja – ravna streha po DIN 1988) - objekt , strešna površina 1095 m2 QmaxA = 38,3 l/s Na osnovi izkušenj priporočamo pravokotno obliko preliva višine 10-15 cm. Preliv naj bo nameščen do 10 cm nad koto odvodnjavanja.

Documents

PROJEKTNA NALOGA - mizs.gov.si · 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN in 88/15 - DPN • Odlok o občinskem prostorskem načrtu