Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov

Ljubljana, 6/2 - 2009Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

NAČRTOVANJE KURIKULARNIH POVEZAV: ORGANIZACIJSKI

IZVEDBENI VIDIKI

Program prvega dneČas Aktivnost  

09.15 – 09.30 Uvod  

09.30 – 11.00 Od medpredmetnega povezovanja k integrativnemu kurikulu: Osmislitev (Katja Pavlič Škerjanc)

 

09.30 – 09.45 Uvodna refleksija udeležencev  

09.45 – 10.30 Predavanje: Osmislitev kurikularnih povezav (kaj – zakaj –

čemu) 

10.30 – 11.00 Delavnica 1: Osmišljanje kurikularnih povezav  

11.00 – 11.30 Odmor

11.30 – 13.45 Integrativni kurikul: Temeljni pojmi in sistem kurikularnih povezav (Katja Pavlič Škerjanc)

 

11.30 – 13.00 Predavanje: Temeljni pojmi in sistem kurikularnih povezav  

13.00 – 13.45 Delavnica 2: Umeščanje kurikularnih povezav v sistem

(Razvrščanje po danih kriterijih) 

13.00 – 15.00 Odmor

15.00 – 17.15 Načrtovanje kurikularnih povezav: Organizacijski izvedbeni vidiki (Katja Pavlič Škerjanc)

 

15.00 – 15.45 Predavanje: Organizacijski izvedbeni vidiki na makro (šola kot

celota) in mezo ravni (posamična povezava)  

15.45 – 17.15 Delavnica 3: Izvedbeni načrt (brez didaktične, tj. mikro ravni)

za dani primer kurikularne povezave 

Kaj?Kaj kurikularne povezave so?

“Morfologija”Vrste, oblike, obseg…?

KURIKULARNE POVEZAVE: Usposobitev

Kako?Kdo? S kom? Kdaj? Kje?

“Sintaksa” : Kako jih načrtujemo, izvajamo in ugotavljamo njihovo uspešnost?

Od učiteljev:• Pripravljenost na sodelovanje in timsko delo (→

reinterpretacija avtonomije)

• Soglasje o ciljih in pričakovanih rezultatih kurikularnih povezav

• Znanje /Zmožnosti za sodelovalno (zlasti timsko) poučevanje (pripravljenost na usposabljanje)

• Prožnost in pripravljenost na nekaj tveganja• Pripravljenost na spremembe (→ odreči se

določenemu učnemu cilju v določenem času, brez jeze/nejevolje/občutka prikrajšanosti pristati na spremembe v organizaciji delovnega časa itd.))

Kaj terja integrativni kurikul?

Na ravni šole kot celote:• Prepričanje v smiselnost

na vseh ravneh, od vodstva šole do posameznega učitelja)

• Fleksibilna organizacija učnega procesa

• Ustrezna organizacija dela (reinterpretacija organizacije delovnega časa)

• Prostorske zmožnosti

Kaj so nujni pogoji za izvajanje kurikularnih povezav?

kolektivna kreativnost

ORGANIZACIJSKI IZVEDBENI VIDIKI KURIKULARNIH POVEZAV

• Načrtovanje kurikularnih povezav na ravni šole kot celote ►

• IZVEDBENI KURIKUL ŠOLE:– Načrt izvajanja vseh

organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega procesa

– Načrt zagotavljanja kakovosti (spremljanja in ugotavljanja

• Kazalniki kakovosti ter• Kriteriji in merila za ugotavljanje

in ocenjevanje kakovosti

MAKRO RAVEN MEZO RAVEN• Načrtovanje posameznih

kurikularnih povezav ►• (IZVEDBENI) NAČRT

KURIKULARNE POVEZAVE:– Opredelitev cilja/ciljev in

pričakovanih učnih rezultatov– Določitev evidenc za

ugotavljanje učnih rezultatov– Določitev dejavnosti za

izvajanje učnega procesa (vse faze, tudi preverjanje in ocenjevanje znanja)

– Organizacija kurikularne povezave

NAČRTOVANJE: Ravni in smeri

Če ne uspeš načrtovati, načrtuješ neuspeh…

POSODOBITEV GIMNAZIJE NA RAVNI ŠOLE : RAZNOLIKOST

TIMOV

Predmetni in

področni aktivi

Projektni timi

Poučevalni timi

VPELJAVA INTEGRATIVNEGA KURIKULA

NALOGE - DEJAVNOSTI:

1.Načrtovanje2.Izvajanje 3.Spremljanje 4.Evalviranje5.Diseminacija Razvojni projekt

kot akcijsko raziskovanje

NAČRTUJ IZVAJAJ

EVALVIRAJ SPREMLJAJ

PRIČAKOVANOdijaki, starši, okolje (…ZŠ, konzorcija)

PREDPISANOzakoni, pravilniki … (…MŠŠ)

ŽELENOučitelji, ravnatelj, drugi delavci

MOŽNOkadrovske,

prostorske, finančne idr. omejitve

OKOLJE

ŠOLA

IZVEDBENI KURIKULU

M

NAČRTOVANJE: Dokumenti

VPELJAVA INTEGRATIVNEGA KURIKULA

KORAKI V NAČRTOVANJU: IZDELAVA NAČRTA VPELJAVE INTEGRATIVNEGA KURIKULA

1.Določitev nosilca/-ev (vodje PT in PT)

2.Načrtovanje na ravni šole:1. Cilji (kaj hoče šola doseči s timskim poučevanjem) 2. Načrtovanje izvedbenih oblik ter organizacija priprav in

pouka

3.Načrtovanje na ravni timov:1. Cilji (kaj hočeta doseči – skupaj – učitelja v timu)2. Načrtovanje na izvedbeni in didaktični ravni (katera

oblika timskega poučevanja za katere učne cilje)

Vpeljava integrativnega kurikula: Načrt

izvajanja, spremljanja in evalviranja1. Cilji

2. Pričakovani dosežki3. Kazalniki kakovosti

dosežkov (kvantitativni in kvalitativni)

• Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti

4. Dejavnosti za doseganje ciljev

5. Kazalniki kakovosti procesov (kvantitativni in kvalitativni)

• Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti

6. Omejitve in tveganja

• Načini odpravljanja omejitev in zmanjševanja tveganj

7. Nujni pogoji

VPLEJAVA INTEGRATIVNEGA KURIKULA

?

? AN SLO MAT

BIO

NE

KEMGEOFIZ

ZG ŠVZ

GL LUMINF

FIL

SOCPS

SLO

MAT

AN NE

KEM

GEOŠVZ

ZG FIZ

BIO

ZG

SOC

PS

FIL

GL

INF

?

Kurikul, osredinjen na predmete

LUM

INTEGRATIVNI KURIKUL

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

celovite = kroskurikularne

Kategorije kurikularnih povezav so:

1. povezovalni elementi (kaj vzpostavlja povezavo, ti. organizing elements)

2. ravni povezovanja (število in medsebojni odnos v povezavo vključenih predmetov)

3. obseg povezanosti (globina in širina povezanosti glede na celotni kurikulum)

MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)• dejavnosti (npr. branje, pisanje …) • didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje,

projektni pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje

kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills)

• posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)

• (makro)konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

INTEGRATIVNI KONTINUUM

POVEZOVANJE 1. integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz.

konceptov2. integracija s pomočjo skupnih dejavnosti,

metod in postopkov3. integracija s pomočjo skupnega problemskega

(ključnega, bistvenega) vprašanja4. integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in

v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij NAVEZOVANJE

1. IZMENJAVA IDEJ2. DISKUSIJSKE

SKUPINE3. MEDSEBOJNA

OPAZOVANJA4. SKUPNE UČNE

DEJAVNOSTI5. IZMENJAVE

UČITELJEV6. TIMSKO

POUČEVANJE:– timsko poučevanje tipa B

Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj.

Japonski pregovor

SODELOVALNO POUČEVANJE

►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO

POUČEVANJE

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

• Vloga predmeta (nosilna, poudarjena, podporna)?

• Povezovalni element (“vsebina – veščina – vrednota”)?

• Raven povezovanja (intra-, multi-, inter-, disciplinarna)?

• Obseg povezanosti (vertikalna ali horizontalna, delna ali celovita = kroskurikularna povezava)?

• Nosilec (= koordinator) KP?

• Načrtovanje KP (izbira oblike sodelovanja - komunikacija med učitelji)?

• Časovna razmerja (zaporednost in/oz. vzporednost ciljev posameznih predmetov) in mejniki (terminus post quem, terminus ante quem)?

• Vrsta in oblika timskega poučevanja (rotacijsko ali interaktivno …)?

KURIKULARNA POVEZAVA

Sodelovalno poučevanje

Osmislitev kurikularnih povezav: PREVERITEV CILJEV POVEZAV?

1. Dosegljivost cilja na predmetni ravni: – Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega

predmeta ne more doseči sam (→KOMPETENCE!)2. Kakovost učnih rezultatov na predmetni

ravni: – Cilji, ki jih učitelj sam ne more doseči tako dobro

(celovito, poglobljeno ipd.)

3. Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave:– “Ekonomičnost” vloženega dela?– Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

Sito smiselnosti:

SITO SMISELNOSTI

Osmislitev (interaktivnega) timskega poučevanja

“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

►KAJ BOM RAJE NAREDIL/-A SKUPAJ S KOLEGICO oz. KOLEGOM?

• Bo potekala vse leto, en mesec, en teden, en dan?• Koliko oddelkov bo vključenih? Koliko učiteljev?• Koliko in kako lahko posežemo v običajno organizacijo

pouka (fleksibilnost pri izbiri izvedbenih oblik in oblikovanju urnika – projektni dnevi oz. tedni, interaktivno timsko poučevanje ipd.)?

• Prostorske možnosti (kaj na šoli, kaj zunaj nje)?

KAKO KOMPLEKSNA JE KURIKULARNA POVEZAVA?

Izhajajoč iz ciljev (skupnih in posamičnih) …

Način izvedbe Nujni minimalni dogovor

multidisciplinarna izvedba

1. časovna zaporedja2. časovni mejniki

interdisciplinarna izvedba

1. časovna zaporedja2. časovni mejniki3. vrste in oblike timskega

poučevanja:• rotacijsko (RTP)• interaktivno (ITP - skupna ali ločena izvedba)

4. organizacija pouka:•enoje timske ure•dvojne timske ure•projektni dan (ITP , RTP)•projektni teden (ITP, RTP)

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

Vloga predmeta “Vstopi” predmetov?

nosilna

• induktivni (iz konkretnega, npr,. dijakove izkušnje) k splošnemu (konceptom pravilom) ali deduktivni princip (iz splošnega, npr. konceptov, pojmov, sistema h konkretnemu, npr uporabi, izkušnji)?• sinhroni ali diahroni pristop?• ?

poudarjena • multidisciplinarna ali interdisciplinarna povezanost/izvedba?

podporna• senzibilizacija ali poglabljanje (npr. tuji jezik za razvijanje strokovne pismenosti) • multidisciplinarna ali interdisciplinarna povezanost/izvedba?

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je

SKUPNO NAČRTOVANJE.

FazeVrste

NAČRTO-VANJE Izvajanje Vrednotenje

refleksija–evalvacija

Sodelovalno poučevanje Timsko poučevanje B Timsko poučevanje A

SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE

Dijaki (odpravljanje razlik v predznanju, diferencirana pomoč pri učnih težavah, podpora nadarjenim, prilagajanje učnim stilom itd.)

Učitelji (kolegialno učenje, medsebojna pomoč pri reševanju problemov z “zahtevnimi” oddelki ali dijaki, omogočanje “specializiranosti”)

Predmeti/Področja (profiliranje kurikula – prednost posameznim predmetom ali predmetnim področjem)

Intradisciplinarnost (enopredmetne kurikularne povezave – vertikalne in horizontalne, delne in celovite/kroskurikularne)

Interdisciplinarnost (večpredmetne kurikularne povezave – vertikalne in horizontalne, delne in celovite/kroskurikularne)

Didaktični pristop/Učna metoda (projektni pristop, raziskovalno učenje, sodelovalno učenje…)

Faza učnega procesa (preverjanje in ocenjevanje znanja)

Izhodišča za vpeljavo - cilji vpeljave

interaktivnega TP na ravni šole?

RAZVOJNE FAZE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA

1.Začetna faza: uvajalno obdobje načrtnega in sistematičnega medsebojnega spoznavanja pred začetkom izvajanja timskega poučevanja nujno vključuje tudi vzajemno opazovanje pouka in oblikovanja temeljnih dogovorov za timsko delo.

2. Kompromisna faza: obdobje iskanja in preskušanja različnih rešitev in pristopov, oblikovanja “pravil timskega dela” oz. dogovora o sodelovanju

3. Sodelovalna faza: obdobje usklajenosti; oba součitelja čutita, da “skupaj dosežeta več, kot bi vsak sam”.

► TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

Dva ali več učiteljev skupno načrtuje, izvaja in vrednoti učni proces

v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje učnih ciljev

DVA učitelja (optimalna velikost) SOČASNO poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)

TIP A:

TIMSKO POUČEVANJE

Časovna zahtevnost

skupnih priprav

velika

srednja

majhna

Skladnost učnih stilov učiteljev

velika

srednja

majhna

INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

Oblika Značilnosti Priprava + -

KolaborativnoVZPOREDNO izvajanje istih dejavnosti v medsebojnem dialogu

Tradicionalno VZPOREDNO izvajanje različnih soodvisnih dejavnosti

Suportivno VZPOREDNO izvajanje različnih dejavnosti

Komplementarno Alternacijsko

ZAPOREDNO izvajanje različnih dejavnosti

ZAPOREDNO izvajanje istih dejavnosti (rotirajo dijaki)

ParalelnoSOČASNO izvajanje istih dejavnosti v LOČENIH skupinah (prostorih)

Diferencirano SOČASNO izvajanje različnih dejavnosti v LOČENIH skupinah (prostorih)

OBLIKE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA

Dejavniki, ki določajo/vplivajo na izbiro oblike interaktivnega

timskega pouka1. Značilnosti in potrebe dijakov:

• “nemirni” vs. “zaspani” razredi

2. Značilnosti in potrebe učiteljev v timu:• zelo sorodni vs. zelo različni učni stili

3. Zahteve in značilnosti programov in učnih načrtov (učni cilji, didaktična priporočila):

• zelo strukturirane vs. manj strukturirane učne dejavnosti

4. Pragmatične (situacijske in materialne) okoliščine:

• velikost prostora vs. glasnost dejavnosti

1. Kolaborativno (oz. dialogično) TP

Dva učitelja SOČASNO poučujeta V NENEHNEM MEDSEBOJNEM DIALOGU.

Pouk praviloma načrtujeta in izvedeta po načelih sodelovalnega učenja (delo v skupinah z ustrezno izbiro dejavnosti in strukturo nalog itd.).

Odigrata npr. prizor iz drame, simulirata debato o aktualnem političnem vprašanju itd.

2. Tradicionalno timsko poučevanje

Dva učitelja poučujeta SOČASNO in VZPOREDNO, a izvajata RAZLIČNE, vendar soodvisne UČNE DEJAVNOSTI.

Eden npr. ustno razlaga novo snov, drugi na tablo ali prosojnico riše miselni vzorec za razlagano snov; eden na tablo ali prosojnico rešuje matematično enačbo, drugi pojasnjuje miselni proces ipd.

3. Suportivno timsko poučevanjeEDEN POUČUJE, DRUGI OPAZUJE (učitelja ali

dijake) Dva učitelja sta v razredu SOČASNO, a izvajata

RAZLIČNE in le posredno povezane dejavnosti.

Pouk izvaja en učitelj, drugi pa ga opazuje kot kritični prijatelj (kolegialno učenje → protokol medsebojnega oz. vzajemnega opazovanja). - Pouk izvaja en učitelj, drugi pa opazuje dijake (vse ali posamezne).

Dva učitelja SOČASNO, a ZAPOREDNO poučujeta tako, da

si razdelita učne dejavnosti oz. faze učnega procesa ali pa

iste dejavnosti izvajata z različnimi podskupinami dijakov, ki rotirajo med njima.

Eden npr. uvede in razloži novo učno snov, drugi jo z učenci ponavlja in utrjuje itd. - t.i. notranja rotacija rotirajo lahko tudi dijaki od enega učitelja do drugega, kadar gre za delo v manjših skupinah.

4. Komplementarno - alternacijsko TP

OBA POUČUJETA: Dva učitelja poučujeta SOČASNO in VZPOREDNO,

a izvajata RAZLIČNE in le posredno povezane dejavnosti.

Eden izvaja učni proces, drugi kroži in nadzoruje, kako dijaki delajo. - Eden izvaja učni proces za večino dijakov, drugi pomaga tistim, ki ne sledijo ritmu in tempu učne ure, da lažje dohajajo druge.

Oddelek se RAZDELI na dve skupini. Pouk se praviloma izvaja v ločenih prostorih (zunanja delitev). Vsak učitelj poučuje svojo skupino, da doseže ISTE UČNE CILJE na osnovi iste učne snovi in praviloma ob enakih učnih dejavnostih (kadar učna metoda, npr. projektni pristop, terja manjše skupine učencev ipd.)

5. Paralelno timsko poučevanje

6. Diferencirano timsko poučevanje

Oddelek se RAZDELI na dve skupini. Pouk se praviloma izvaja v ločenih prostorih (zunanja delitev). Delitev v skupine temelji na predznanju oz. zmožnostih učencev, njihovih učnih stilih, interesih ipd. Vsak učitelj poučuje svojo skupino, a z diferenciranimi cilji, vsebinami, dejavnostmi itd. ( dopolnilno, dodatno, ponovitveno timsko poučevanje)

Delavnica 3 – Delovni list 5: Načrtovanje kurikularne povezave

• Izdelajte okvirni izvedbeni načrt za kurikularno povezavo, ki ima naslednji skupni cilj in pričakovani rezultat:

• Skupni cilj: RAZVIJANJE (KRITIČNE) MEDIJSKE PISMENOSTI

• Pričakovani (skupni) rezultat: (DIJAKOVA) ZMOŽNOST ZA KRITIČNO PRESOJO POMENA, DELOVANJA IN VPLIVA MEDIJEV TER ZMOŽNOST PREUDARNEGA NAČRTOVANJA IN UPORABE MEDIJEV

• Upoštevajte predlogo, ki ste jo dobili na seminarju. Izberite le tiste predmete, ki jih poučujejo učitelji vaše skupine …