PROCES NA INFORMIRANJE

  • View
    68

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of PROCES NA INFORMIRANJE

. Proces na informiraweosnovni smetkovodstveno- finansiski izve{tai1.

Celi na finansiskoto izvestuvawe

Smetkovodstvoto pretstavuva jazik. Cel na sekoj jazik e prenesuvawe na informacii. Smetkovodstvenite informacii se nao|aat vo izve{taite koi se narekuvaat finansiski izve{tai. Celite na finansiskite izvestuvawa se: 1. Treba da obezbedi informacii koi }e se koristat za kreirawe na delovni i ekonomski odluki.2.

Treba da obezbedi informacii korisni za postojnite i

3.

Treba da obezbedi informacii koi }e im ovozmo`at na postojnite i potencijalnite investitori, kreditori i ostanatite korisnici vo procenka na iznosite, vremeto i neizvesnosta na idnite gotovinski primawa od dividendi, prihodite od proda`ba, nadomestoci, dostasanite hartii od vrednost ili od zaemi. Treba da obezbedi informacii za ekonomskite sredstva vo edno pretprijatie, pravata na tie sredstva i za efektite od transakciite, nastanite i okolnostite koi gi primenuvaat sredstvata i pravoto na tie sredstva. Podatocite za zarabotkata na pretprijatieto dobieni od smetkovodstvoto obezbeduvaat podobri informacii za postojnata i kontinuiranata sposobnost za sozdavawe na pogodni tekovi na gotovinata. Treba da obezbedi informacii za raboteweto na pretprijatieto vo eden period i za toa kako upravata na pretpr.ja izvr{uva svojata upravuva~ka odgovornost.

4.

5.

6.

2. Bilans na sostojba2.1 Poim za bilansot Bilansot, kako finansiski izve{taj, pretstavuva ,,edno sinteti~ko konto koe prakti~no gi sodr`i site salda koi se nao|aat na sostojbenite konta,, Bilansot na sostojba dava informacii za sostojbata na imotot, sredstvata i nivnite izvori,( obrskite i kapitalot) odnosno za finansiskata sostojba na pretprijatieto na opredelen den. 2.2 Elementi na bilansot Bilansot e sostaven od dve osnovni celini: - Sredstva (imot) i - Izvori na sredstvata (imotot).Sredstva sredstva Site sredstva Izvori naSite izvori ( obvrski, kapital, dobivka), iska`ani vo pari~na vrednost

iska`ani vo pari~na vrednost

i

- dolgotrajni sredstva ( postojani sredstva) - tekovnite sredstva ( obrtni sredstva ).

Izvorite na sredstvata gi sodr`at: -kapitalot i neraspredelenata dobivka, - dolgoro~nite obvrski i - tekovnite ( kratkoro~nite) obvrski. Sredstva sredstva 1) Dolgotrajni sredstva( postojani sredstva) dobivka 2) Tekovni sredstva izvori 3) (obrtni sredstva) izvori

Izvori na1) Kapital i neraspredelena 2) Dolgotrajni 3) Kratkoro~ni

2.3 Osnovni koncepti na bilansot2.3.1 Koncept na dvostrano nabquduvawe Ovoj koncept proizleguva od osnovnata karakteristika na dvojnoto knigovodstvo- principot na dvojno kni`ewe. Vkupniot iznos na sredstvata sekoga{ e ednakov na vkupniot iznos na obvrskite i sopstveni~kiot kapital.Od tuka proizleguva i bilansnata ramnote`a. 2.3.2 Koncept na vrednosno merewe Spored ovoj koncept, vo smetkovodstvoto mo`e da se opfa}aat samo nastani koi mo`e da se izrazat vo pari. 2.3.3 Koncept na subjektot Smetkovodstvoto se organizira i vodi za subjektot, a ne za li~nostite koi se sopstvenici, koi rakovodat i

2.3.4 Koncept na neograni~eno vreme na raboteweOvoj koncept se bazira na pretpostavkata deka pretprijatieto }e prodol`i kontinuirano da raboti od godina vo godina. Vo toj slu~aj krajniot bilans od prethodniot presmetkoven period na subjektot e i po~eten bilans za naredniot presmetkoven period. 2.3.5 Koncept na tro{ok Spored ovoj koncept koj u{te e poznat kako koncept na istoriski tro{ok, odnosno istoriska vrednost, sredstvata vo pretprijatieto se evidentiraat po nivnata istoriska vrednost ( tro{ocite napraveni za nejzino pribavuvawe), a ne spored nejzinata pazarna vrednost. Pazarna vrednost e onaa po koja, sredstvata (imotot) mo`at da se realiziraat na vrednosta po koja

2.4 So~inuvawe na bilansotBilansot mo`e da se so~ini kako: - dvostran pregled ili -ednostrani~en pregled vo forma na raport ( {tafetalna forma). * Princip na raste~ka likvidnost Pri izgotvuvawe na bilansot, poziciite na sredstvata mo`at da se vnesuvaat taka {to najprvo se vnesuvaat poziciite na postojanite(dolgotrajni) sredstva, a potoa na obrtnite (tekovnite) sredstva, dodeka poziciite na izvorite na sredstvata se vnesuvaat taka {to najprvo se vnesuvaat poziciite na kapitalot, potoa sledat dolgoro~nite obvrski, a na kraj se vnesuvaat poziciite na kratkoro~nite obvrski.

* Princip na namaluva~ka likvidnost na sredstvataVo bilansot na sredstvata najprvo se vnesuvaat poziciite na kratkoro~nite obvrski, sledat poziciite na dolgoro~nite obvrski, a na kraj se vnesuvaat sopstvenite izvori odnosno kapitalot i dobivkata dokolku ne e raspredelena.

3. Bilans na uspeh ( smetka na dobivka i zaguba)3.1 Poim za bilansot na uspeh Bilansot na uspeh e finansiski izve{taj za finansiskiot rezultat vo opredelen presmetkoven period ( mesec, tromese~ie, {estomese~ie, godina), za razlika od bilansot koj ja poka`uva fin. sostojba na opredelen den. Toj pretstavuva edno sinteti~ko konto na koe se iska`ani saldata na site konta na koi se evidentirani rashodite i prihodite na pretprijatieto vo eden vremenski period.

3.2 Elementi na bilansot na uspehBilansot na uspeh e sostaven od dve osnovni celini: -celina na rashodi i -celina na prihodi predizvikani od tie rashodi. Prihodite se mereni ili vo pari ( ako e prodadeno vo gotovo) ili vo pobaruvawa( ako e prodadeno so odlo`eno pla}awe). Parite i pobaruvawata se pozicii na bilansot na sostojba, zna~i postoi povrzanost pome|u bilansot na uspeh i bilansot na sostojba. Rashodite pretstavuvaat namaluvawe na sopstveniot kapital. Tie se napraveni tro{oci za prodadeni proizvodi i uslugi. Treba da se napomene deka postoi razlika pome|u poimite rashod i izdatok i rashod i tro{ok.

3.2.1 Izdatoci i rashodiIzdatocite se tro{ewe na pari za nabavki, za napraveni uslugi, za pretplati, za zakupnini i sl. Izdatocite vo pretprijatieto vo opredelen period se transformiraat ili vo rashodi na periodot ili ostanuvaat kako sredstva na krajot na periodot. 3.2.2 Tro{oci i rashodi Tro{ocite se vo pari izrazeni tro{ewa na sredstva i na trud. Tro{ocite vkalkulirani vo cenata na ~inewe ostanuvaat vo zalihite se dodeka proizvodite ne bidat prodadeni. Rashodite mo`at da bidat rashodi od redovno rabotewe, finansiski rashodi i vonredni rashodi. Ishodot na rashodite zavisi od vrednuvaweto na

Dobivkata ili zagubata se tret element na bilansot na uspeh i pretstavuvaat rezultanta od dvi`ewata na rashodite i prihodite, odnosno na porastot na sopstveniot kapital predizvikan od rashodite. 3.3 U{te nekolku osnovni koncepti na smetkovodstvenoto izvestuvawe, odnosno na smetkovodstvoto 3.3.1 Koncept na vnimatelnost Ovoj koncept bara prihodot da bide priznaen samo dokolku za nego postoi razumna sigurnost deka }e nastane. Zgolemuvaweto na kapitalot da ne se priznava dokolku nastanuvaweto na prihodot ne e razumno siguren, a namaluvaweto na kapitalot, odnosno rashodite da se priznaat samo koga nivnoto nastanuvawe e razumno

3.3.2 Koncept na zna~ajnostOvoj koncept bara da smetkovoditelite gi zanemarat nezna~ajnite transakcii, a da gi registriraat zna~ajnite transakcii. Zna~i konceptot na zna~ajnost ima dva aspekti: -da se zanemarat neva`nite raboti (promeni) i -vo finansiskite izve{tai da se objavat site va`ni raboti. 3.3.3 Koncept na realizacija Spored ovoj koncept prihodite se priznavaat vo momentot koga stokata se ispora~uva na kupuva~ite, a ne vo momentot na nejzinoto

3.3.4 Koncept na sprotivstavuvawePri proda`bata na proizvodite, onie tro{oci koi se napraveni za proizvodstvo na tie proizvodi se sprotivstavuvaat na prihodite ostvareni od nivnata proda`ba.

3.4 So~inuvawe na bilansot na uspehBilansot na uspeh mo`e da bide so~inet kako: 1) Dvostran pregled Pri {to na levata strana se nao|aat poziciite na rashodite, a na desnata strana poziciite na prihodite. 2) Ednostrani~na ( raportna forma) Najprvo se vnesuvaat rashodite, a potoa prihodite vo presmetkovniot period.

1) 2)

Vo bilansot na uspeh finansiskiot rezultat mo`e da bide utvrden spored eden od slednite dva metoda:spored metodot na vkupni tro{oci ili spored metodot na tro{oci sodr`ani vo prodadenite, realizirani proizvodi.

4. Izve{taj za promenite na sopstveni~kiot kapitalSopstvenikot na kapitalot za sostojbata na svojot kapital dobiva informacii od izve{tajot za promenite na sopstveni~kiot kapital. Ovoj izve{taj e eden vid na spojna vrska pome|u bilansot na sostojba i bilansot na uspeh. Ako pojdeme od smetkovodstvenata ravenka: sredstva = obvrskite + sopstveniot kapital, ottamu sopstveniot kapital = sredstvata - obvrskite.

5. Zaklu~en listZaklu~niot list e obrazec vo koj se vr{i sumirawe na prometot i saldata, proveruvawe na ispravnosta na kni`ewata, sobirawe na prometot i utvrduvawe na saldata. Zakl. list e obrazec koj }e poslu`i za polesno so~inuvawe na finansiskite izve{tai, bilansot na sostojba i bilansot na uspeh.

6. Dokumentacija i delovni knigi vo dvojnoto knigovodstvo6.1 Poim i sodr`ina na knigovodstvenite dokumenti Knigovodstveniot dokument e ,, pi{ana isprava koja se koristi kako osnova za kni`ewe i kontrola, a i kako dokazno sredstvo za izvr{en nastan, odnosno za stopanskata operacija za koja e izdaden i koja istovremeno pretstavuva dokazno sredstvo za vistinitosta na nastanuvawe na opredelen smetkovodstven nastan.

Elementite koi gi sodr`i sekoj dokument e: datum i mesto na izdavawe na dokumentot, ime na dokumentot, samiot nastan. Vo dokumentot treba da stojat i imiwata na firmite ili licata koi u~estvuvaat vo delovniot nastan, pe~at i potpis na ovlasteni lica.6.2 Vidovi knigovodstveni dokumenti Naj~esto se naveduvaat slednite grupi na dokumenti:-interni

i eksterni dokumenti, -izvorni (originalni) i izvedeni dokumenti, -osnovni i dopolnitelni dokumenti, -dokumenti od aspekt na toa vo koja delovna funkcija se izdavaat.

Internite dokumenti gi izdava pretprijatieto za delovnite nastani {to gi izvr{uva, a koi imaat interen k

Search related