II. gimnazija Maribor

TERENSKO PREUČEVANJE PRSTI

Terensko delo - pedogeografija

Učitelj: prof. Vesna Vervega

Boštjan KOP, 1.b

Lovrenc na Pohorju, 21. maj 2005

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

1. UVOD

Prst je prepereli del zemeljskega površja, ki vsebuje organske in anorganske delce ter vodo in zrak. Kamninsko podlago nenehno razkrajajo fizikalni, kemični in biološki procesi. Preperevanje kamninske podlage je začetek nastajanja prsti (pedogeneze). Pri tem procesu sodelujejo tudi rastline in živali. Živali, ki živijo v tleh, s kopanjem rovov olajšajo kroženje zraka in vode. Zaradi tega se v tleh hitreje odvijajo kemični procesi. Razpadajoče rastline in živali ustvarjajo organski del prsti. Tem in drugim dejavnikom, ki sodelujejo pri nastanku prsti pravimo pedogenetski dejavniki.

Namen naše terenske vaje je seznaniti se z osnovnimi metodami terenskega preučevanja prsti (metoda izkopa pedološkega profila, metoda jemanja vzorcev prsti, metode fizikalnih in kemijskih analiz) in potrebnimi pripomočki za delo.

Cilj vaje je prepoznati tip prsti s pomočjo izkopa profila prsti in njegovih značilnosti.

2. POSTOPEK

A) MATERIAL

- pisalni pribor- beli, prazen papir- karta območja, kjer jemljemo vzorec- obrazec za vpis meritvenih podatkov in opazovanj- orodje za kopanje in čiščenje profilov - vrtna lopatica za jemanje vzorcev- kladivo za razbijanje kosov matične podlage- leseni meter za merjenje globine profila in debeline horizontov- indikatorski papir za določanje reakcije prsti- 10 % HCl- stekleni kozarec- destilirana voda- povečevalno steklo

Opomba: kladiva in 10% HCl nisem potreboval, ker moj profil prsti ni segal do matične podlage.

B) METODA DELA

- 2 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

Z orodjem sem na pobočju izkopal pedološki profil. Po izkopu profila je sledil opis in jemanje vzorcev zemlje. Površino sem očistil od vrha do tal. Pri tem so se jasneje pokazali posamezni horizonti, ki se med seboj ločijo po barvi in drugih lastnostih. Sledila je analiza horizontov.

DOLOČANJE HORIZONTOV

Določil sem horizonte s pomočjo njihove barve in lastnosti. Pri tem sem tudi določil globino profila in posameznih horizontov.

STRUKTURA PRSTI – OBLIKA DELCEV PRSTI

Strukturo sem določil tako, da sem zdrobil večjo grudo in ugotovil, kakšni so po obliki in velikosti delci v njej. Bil sem pozoren, da prsti nisem preveč stisnil.

VELIKOST DELCEV PRSTI

Velikost delcev sem si ogledal še, ko je bila prst še v profilu, torej ko je še nisem izkopal.

Po velikosti delimo:

Premer do 1 mm – praškasta strukturaPremer 1-10 mm – mrvičasta strukturaPremer 10-50 mm – grudasta strukturaPremer nad 50 mm – kepasta struktura

TEKSTURA PRSTI

Za določanje teksture sem vzel vzorec prsti, ga navlažil, stisnil, da se je voda odcedila in ga gnetel približno eno minuto. Nato sem prst skušal oblikovati v svaljek in prstan. Na podlagi peščenosti, gladkosti, mehkosti, lepljivosti in plastičnosti vzorca sem določil teksturo.

DOLOČANJE KISLOSTI PRSTI (pH)

V manjšo posodo sem dal prst in dodal destilirano vodo. To sem premešal in izmeril pH vrednost.

GLOBINA PRSTI

S pomočjo metra sem izmeril globino profila in posameznih horizontov.

- 3 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

BARVA PRSTI

Naredil sem barvni razmaz na listu papirja tako, da sem grudico zemlje z vsakega horizonta navlažil z destilirano vodo, podrgnil po papirju in tanko razmazal s kazalcem. Barve sem poimenoval in jih vpisal v obrazec.

VLAŽNOST PRSTI

Vlažnost prsti sem določil tako, da sem prst iz posameznega horizonta gnetel v pesti. Pri določanju vlage sem uporabil lestvico s šestimi stopnjami.

1 – suh2 – suh/svež3 – svež4 – svež vlažen5 – vlažen6 – moker

3. REZULTATI

- 4 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

- mesto izkopa profila

DOLOČANJE HORIZONTOV

Določil sem štiri horizonte:

A – horizont (10 cm)

E – horizont (45 cm)

B – horizont (80 cm)

- 5 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

C – horizont (100 cm)

Profil prsti (235 cm)

- 6 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

STRUKTURA PRSTI (OBLIKA IN VELIKOST DELCEV PRSTI), TEKSTURA, DOLOČANJE KISLOSTI PRSTI, GLOBINA PRSTI, BARVA PRSTI, VLAŽNOST PRSTI

A – horizont

- oblika delcev: mrvičasta- velikost delcev: praškasta- tekstura: glinasta ilovica- pH: 7- globina: 10 cm- barva: črno-rjava- vlažnost: 2

E – horizont

- oblika delcev: grudičasta

- 7 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

- velikost delcev: mrvičasta- tekstura: meljasta ilovica- pH: 7- globina: 45 cm- barva: temno rjava- vlažnost: 3

B – horizont

- oblika delcev: oreškasta- velikost delcev: mrvičasta- tekstura: meljasta ilovica- pH: 6- globina: 80 cm- barva: rjava- vlažnost: 3

C – horizont

- oblika delcev: lističasta- velikost delcev: grudasta- tekstura: ilovica- pH: 6- globina: 100 cm- barva: sivo-rjava- vlažnost: 4

4. RAZLAGA REZULTATOV, ZAKLJUČKI

Iz rezultatov lahko sklepamo, da se od vrhnjega do najglobljega horizonta postopoma spreminjajo lastnosti. Tako najdemo v vrhnjem horizontu zelo drobne delce, ki se z globino povečujejo. Enako velja za vlažnost. Vrhnji horizont je najbolj suh, ker ga lahko sonce najhitreje izsuši. Najgloblji horizont je najbolj vlažen, ker ga sonce ne more izsušiti. Ker so v zgornjih horizontih manjši delci kot v spodnjih, je tudi tekstura tam bolj fina. Glede

- 8 -

Terensko delo: PEDOGEOGRAFIJA Boštjan Kop, 1.b

pH vrednosti prsti, predvsem zgornjih dveh horizontov, lahko sklepamo, da bi na tej prsti uspevala korenje in cvetača, seveda če bi prst obdelali.

Cilj in namen vaje sta bila dosežena.

5. VIRI in LITERATURA

Karmen Cunder, Boris Hajdinjak, Branko Kandrič, dr. Terezija Kurbus: OBČA GEOGRAFIJA za 1. letnik gimnazij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

- 9 -