Terenske metode preučevanja prsti v kabinetu

8/17/2019 Terenske metode preučevanja prsti v kabinetu

http://slidepdf.com/reader/full/terenske-metode-preucevanja-prsti-v-kabinetu 1/45

Terenske metode v kabinetu

vaja 2



Terenske metode …

… namenjene preučevanju prsti na terenu.

Spoznali boste 5 osnovnih terenskih metod za

prepoznavanje prsti na terenu:

1. ocena teksturnega razreda,

2. določanje barve,

3. določanje strukture,

4. določanje vsebnosti CaCO3,5. določanje reakcije prsti.



Delo v skupinah …

Razdelili se boste v 5 podskupin po 4 –5 članov.

Skupine bodo med seboj rotirale, tako da bo vsaka

izmed njih preizkusila vseh 5 terenskih metod.

Vsaka skupina dobi delovni list.

Predstavitev metod …

Nadaljnja navodila …



1. Ocena teksturnega razreda prsti

Tekstura je sestava prsti glede na delež mineralnihdelcev različnih velikosti – skelet, pesek, melj, glina.

Odvisna je od matične podlage oziroma litoloških

značilnosti, reliefa, hidroloških razmer, podnebja inčasa.

Vpliva na mnoge druge značilnosti prsti, kot so

vlažnost, zračnost, zadrževanje hranil, zbijanje,lepljivost …



Velikost

mineralnih

delcev

Skelet …

… večji od 2 mm je že pripripravi vzorca

odstranjen ssejanjem.



Teksturni razred

- Teksturarazmerje med različno velikimi delci v prsti

pesek => 2 –0,05 mm

melj => 0,05 –0,002 mm

glina => manjša od 0,002 mm

pesek glina



Teksturni razred

- Tekstni razred se določa na različne načine s svaljkanjem vlažnega vzorca

s prstnim preizkusom

laboratorijsko.



Teksturni razred

- Ena izmed ključnih lastnosti prsti.

- Peščene prsti

sušnejše, toplejše, zračnejše,

manjša sposobnost zadrževanja vode, lažje koreninjenje,

lažje za obdelovanje, slabše zadržujejo hranila.

- Glinene prsti

obratno od peščenih.

- Najugodnejši sta ilovnata (I) in glinasto-ilovnata (GI)

tekstura.



V dlan damo 1 –2

žlički zmletega in

presejanega vzorca.

S puhalko počasi

dodajamo vodo (raje

manj kot preveč!).



Prst gnetemo toliko

časa, da se poruši

vsa struktura.

Nato poskušamo

izoblikovati

kroglico …



… z gnetenjem med

palcem in kazalcem

poskušamo

izoblikovati trak …

… in smo pozorni na

njegovo dolžino …



… prekomerno

navlažimo ščepec

prsti na dlani in

poskušamo opisati,

kakšen občutek daje

(zrnat, svilnat, ne eno

ne drugo) …



Sledimo navodilom

na priloženem listu, ki

nas pripeljejo do

pravilnega

teksturnega razreda

prsti.

Celoten potekmetode in obnašanje

prsti različnih

teksturnih razredov si

lahko ogledate naspodnji povezavi:

www.youtube.com/watch?

v=GWZwbVJCNec

http://www.youtube.com/watch?v=GWZwbVJCNec






Po končani vaji si

roke s pomočjo

puhalke sperite v za

to namenjeno

posodo.

Pri vseh vajah ob

koncu odlivatevsebino ter spirate

pribor v to posodo.



2. Barva prsti

Barva le malo vpliva na ostale lastnosti prsti.

Je pa zunanji odraz ostalih lastnosti prsti in

pedogenetskih procesov (agrilogeneza,

braunizacija, humifikacija, podzolizacija,oglejevanje …).

železove spojine

=> rdeča do rumenkasto rjava

veliko CaCO3 ali Si

=> belkasta



manganove spojine

=> črne ali temno modre prevleke preko delcev

prsti

organska snov, humus

=> črna do temnorjava barva (vlažno/hladno)

=> svetlo rjava do siva barva (suho)

vlaga

=> vlažne prsti temnejše



- Munsell-ov barvni atlas



Zajemite približno pol

žličke posušenega in

zmletega vzorca.

Vsebino žličke

stresite na trdi papir z

izrezanimi

pravokotniki zaodčitavanje barvnega

odtenka.

Odčitajte in pravilnozapišite barvo.



Hue (7,5) – osnovni barvni ton

Y – yellow

R – red

…

Value (Hue) – svetlost oziroma

odsotnost/prisotnost

bele barve

Chroma (Saturation) –

nasičenost oziroma

“živost” osnovnega tona

Primer zapisa barve:7,5 YR 5/2

Za večino Slovenije pridejo v

poštev YR toni.



3. Struktura prsti

Struktura prsti kaže način povezovanja (zlepljanja)peščenih, meljastih in glinastih delcev med seboj.

Različni delci se povezujejo med seboj v skupke ali

strukturne agregate.



- Na tvorjenje/obstojnost strukturnih agregatov vpliva

- matična podlaga,

- tekstura,

- prisotnost kalcijevih, aluminijevih, železovih ionov,

- delež organske snovi

- način obdelave

- voda

- mehanski pritisk …

- Strukturne prsti

ugodnejši zračno vodni režim, so rodovitnejše, odpornejše proti

eroziji …



Na obstojnost strukturnih agregatov vplivata:

VODA

zmanjšuje kohezivnost med glinenimi delci.

MEHANSKI PRITISK

razbija strukturne agregate.

V naravi se ves čas vrši dinamičen proces rušenja in

ponovne tvorbe strukturnih agregatov.



Ob mehanskem pritisku se pore stisnejo in

napolnijo z blatno suspenzijo.

Pride do zadrževanja vode na površini.

Pojav golih lis na sicer poraščenih tleh, ker mladavegetacija odmre (poti, vlake, kolesnice vaških poti).

Zbitost prsti se meri s PENETROMETRI – ti kažejo na

odpor prsti.



Vlake



Obstojnost strukturnih agregatov po Sékeri temelji na

odpornosti proti vodnemu raztapljanju.

Podoben proces (raztapljanje) poteka v pokrajini na

primer ob dežju.

Nekateri agregati pod vplivom vode razpadejo zelo

hitro, drugi pa so odporni in tudi po daljšem času

obdržijo prvotno obliko.



V petrijevko položimo

10 strukturnih

agregatov – ne večjih

od 6 mm premera.

Pazimo, da ne

izberemo skeletnih

delcev!



Prelijemo jih z

destilirano vodo.

Vodo pazljivo dolivamoob robu in ne po

agregatih!

Vsi agregati morajo bitiprekriti z vodo.

Pustimo stati 10 minut.



Na koncu enkrat ali

dvakrat premešamo,

tako da krožno

zavrtimo petrijevko.

S pomočjo sheme

obstojnosti strukturnih

agregatov, kjer jeskala od 1 –6,

določimo obstojnost.





4. Vsebnost CaCO3 v prsti

CaCO3 se sprošča pri preperevanju kamnin in takoprehaja v prst.

Poznavanje deleža CaCO3 je ena najpomembnejših

lastnosti prsti.

CaCO3 vpliva na fizikalne, kemične in biološke

lastnosti prsti:

- KIK (kationska izmenjalna kapaciteta),- struktura,

- vodne lastnosti,

- reakcija prsti …



Metoda določanja CaCO3 temelji na reakciji med

klorovodikovo kislino (HCl) in karbonati v prsti.

CaCO3 + 2HCl → CaCl2 + H2O + CO2



Kvalitativno (terensko)

merjenje vsebnosti

CaCO3.

Potrebujemo 10 %

raztopino HCl,

kapalko in petrijevko.

V petrijevko damo

vzorec prsti, nanj

kanemo nekaj kapljic

HCl in opazujemoreakcijo.



% CaCO3 slišni znaki vidni znaki

do 1 neznaten šum ni mehurčkov

1 –3slab šum (pri

ušesu)

posamezni majhni

mehurčki

3 –5 močan in kratekšum

polno malihmehurčkov

5 –10močan in dolg

šum

mehurčki pri penjenju

premera do 3 mm

nad 10močan in dolgšum

mehurčki pri penjenjupremera do 7 mm





5. Reakcija prsti

Reakcija je kemična lastnost, ki pokaže stopnjo kislostioziroma bazičnosti prsti.

Je merilo koncentracije disociiranih vodikovih ionov

oziroma merilo aktivnosti vodikovih ionov v raztopiniprsti.

… pravilneje bi bilo

koncentracija oksonijevih ionov H3O+.



Reakcijo izražamo z vrednostjo pH, kar sta

začetnici latinskih besed

po tenc ia hid rogeni i

(moč vodika)



Ločevanje prsti glede na pH

Reakcija prsti se giblje nekje med 4 in 10.

Pri pH vrednostih med 6,5 in 7 pravimo, da je prst

nevtralna.

Nad to vrednostjo je alkalna,

pod njo pa kisla.

Na reakcijo prsti vplivajo matična osnova, relief,

rastlinstvo, podnebje, voda, čas.



Indikatorsko merjenje pH

Nekatera barvila spreminjajo nianso ali intenzivnost

pod vplivom različne koncentracije H

+

ionov.

Indikator:

Kislina, baza ali sol, ki v raztopini pod vplivom H+

ionov reagira s spremembo barve.



INDIKATORSKI

LISTIČI

Najprej zatehtamo5 g posušenega in

zdrobljenega vzorca

…



… ter ga prelijemo z

12,5 ml KCl ali

destilirane vode.

Zmešamo/stresemo

in počakamo 2–3

minute.



V raztopino

pomočimo

indikatorski listič in

barve primerjamo zbarvno lestvico ter

tako odčitamo pH.



INDIKATORSKA

TEKOČINA po YAMADI

V epruveto damo za

prst prsti, ki jo

prelijemo s približno

2,5 krat toliko 0,1NKCL ali destilirane

vode.

Premešamo in natopustimo, da se zbistri.



V raztopino kanemo

tri kapljice indikatorja

po Yamadi, da se

raztopina obarva.

Barvo primerjamo z

barvno lestvico in

odčitamo pH.



Delo v skupinah …

Razdelite se v 5 podskupin po 4 –5 članov.

Skupine bodo med seboj rotirale, tako da bo vsaka

izmed njih preizkusila vseh 5 terenskih metod.

Vsaka skupina si izbere eno mizo in jo zaščiti s

časopisnim papirjem.

Odvečne mize, stole, torbe, nahrbtnike … umaknite spoti.

Po končanih vajah za seboj vse pospravite.



Documents

Terenske metode preučevanja prsti v kabinetu