of 16 /16
EROZIJA PRSTI doc. dr. Blaž Komac ([email protected]) Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ajdovščina, 22. 5. 2012

erozija prsti (erozija tal ) = površinsko spiranje ... · PDF fileerozija prsti Vsako odstranjevanje delcev prsti in preperine z naravnimi agensi, marsikje SRVSHãHQR]DUDGL GHORYDQMDþORYHND

Embed Size (px)

Text of erozija prsti (erozija tal ) = površinsko spiranje ... · PDF fileerozija prsti Vsako...

  • EROZIJA PRSTI

    doc. dr. Bla Komac

    ([email protected])

    Geografski intitut Antona Melika

    Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

    Ajdovina, 22. 5. 2012

  • Skupna povrina erozijskih obmoij v Sloveniji: 4244 % (Zemlji 1972; Kolbezen 1979; Horvat 2002). Pojavlja se tudi podatek, da poteka erozija na 95 % slovenskega ozemlja (Lazarevi 1981). Zemljevid: erozijska obmoja v Vodnogospodarskih osnovah Slovenije (1978).

  • Po novejih podatkih je erozijskih obmoij v Sloveniji priblino 80 % (Komac in Zorn 2005)!

  • erozija

    prsti

    Vsako odstranjevanje

    delcev prsti in

    preperine z naravnimi

    agensi, marsikje

    pospeeno zaradi

    delovanja loveka

    (goloseki, ezmerna

    paa, poti) in ivali, ki

    je intenzivneje od

    nastajanja prsti.

    1 Povrinsko spiranje (medlebina erozija)

    je posledica dene erozije in ploskovne erozije povrinskega vodnega toka,

    ki poteka, preden se voda zdrui v curke in deluje globinsko. eprav gre

    procesno e za denudacijo, ga e tejemo k eroziji prsti. Proces brez

    stalnega merjenja teko opazimo in kvantificiramo, zato njegove uinke

    pogosto podcenjujemo.

    2 lebina erozija

    je globinska erozija, pri kateri voda, zdruena v curke, vrezuje erozijske

    lebie, majhne, najve do 30 cm globoke in ve metrov dolge vdolbine v

    poboju.

    3 Jarkovna erozija

    je globinska erozija, pri kateri z zdruevanjem erozijskih lebiev nastajajo

    ve metrov globoki in ve deset metrov dolgi erozijski jarki.

    4 Cevenje

    nastane zaradi tokov vode v preperini, ki so vzporedni s pobojem. Pri tem

    voda odnaa delce, v preperini nastajajo vedno veji kanali oziroma cevi.

    Ponavadi nastajajo v manj odpornem spodnjem sloju preperine pod bolj

    stabilnim zgornjim slojem.

    erozija prsti (erozija tal ) = povrinsko spiranje (medlebina e.) + lebina e.

    Erozija nastopi, ko intenzivnost padavin presee infiltracijsko sposobnost prsti in nastane povrinski odtok. Odvisna je od erodibilnosti padavin in vodnega toka ter odpornosti podlage. Obiajno poteka v treh stopnjah. Najprej se delci prsti loijo od podlage, nato jih voda ali drugi agensi prenesejo v drugotno lego, kjer se nazadnje odloijo.

  • dejavnik opis

    erozivnost padavin

    /povrinskega odtoka

    Erozivnost padavin ni odvisna od celotne koliine padavin, pa pa od njihove intenzitete;

    pomembna sta tudi hitrost in velikost denih kapljic moneji je naliv, veje so dene

    kapljice in veje je trganje prstenih delcev od podlage. Dlje traja mono deevje, bolj se

    manja monost vpijanja vode in se vea monost povrinskega spiranja.

    Erozivnost povrinskega odtoka je funkcija hitrosti odtoka in naklona poboij. Hitrost se

    pogosto zelo spreminja zaradi mikroreliefnih oblik, rastja, rabe tal in morebitne pretekle

    erozije. Te ovire na pobojih pogosto kanalizirajo tok in s tem pospeujejo odtok na

    doloenih mestih, kjer povrinsko spiranje preide v lebino/jarkovno erozijo.

    erodibilnost prsti

    Erodibilnost prsti lahko opredelimo tudi s stopnjo njene erodiranosti glede na druge prsti

    pri enakih drugih dejavnikih erozije. Odvisna je od odpornosti delcev proti trganju in

    zmonosti vpijanja deevnice (poroznosti). Odpornost proti loevanju delcev je odvisna od

    mehanske sestave in strukture prsti. Npr. humusne prsti z obstojeimi strukturnimi skupki

    so bolj odporne kot slabo strukturne prsti z velikim deleem peenih delcev. Bolj odporne

    so tudi skeletne prsti, ker povrinski odtok teje odnaa veje delce; dokazan je eksponentni

    padec erodobilnosti prsti z naraajoo skeletnostjo. Pomembno vlogo ima vlanost prsti

    npr. poveanje vlage v prsti iz 8 na 21 % zmanja lebino erozijo za red velikosti, kar

    lahko za Sredozemlje pomeni, da so prsti najbolj erodibilne jeseni, ko po poletni sui

    nastopijo jesenske padavine.

    naklon in dolina poboij

    Naklon vpliva na hitrost odtekanja vode; na strmejem je odtekanje hitreje in zato je

    moneje tudi odnaanje delcev. Prav tako se poveuje erozija z dolino poboij.

    Pomemben je mikrorelief, saj ve konkavnih oblik zadri ve vode, veja je infiltracija,

    manj vode tee po pobojih in je zato erozija manja.

    rastje

    Nadzemni deli rastlin varujejo prst pred neposrednim delovanjem denih kapljic (zmanjajo

    erozivnost padavin). Podobno vlogo imajo tudi stelja iz odmrli delov rastlin. Gosteje kot je

    rastje, ve padavin prestree. Gozd nudi skoraj popolno varstvo prsti pred erozijo in tudi

    travno rastje dobro varuje prst. Na obdelovalnih povrinah je predvsem po spravilu pridelka

    zaita zelo slaba gole njive so najbolj izpostavljene eroziji.

    nain obdelovanja

    Zaradi kmetovanja je lovek odstranil naravno rastje in s tem najboljo zaito pred erozijo.

    Z obdelovanjem lovek tudi pospeuje erozijo (npr. razbija strukturne skupke) oranje v

    smeri naklona povzroa skoraj 40 % ve erozije kot oranje v smeri plastnic. Popolno

    zatravljanje erodiranih povrin mono zmanja erozijo.

  • Meritve erozije v Sloveniji

    V Sloveniji je v drugi polovici 20. stoletja do leta 1989 delovala le ena postaja za merjenje erozije, in sicer v vasi Smast pri Kobaridu. V meanem gozdu je bila erozija 6,3 kg/ha letno, na travniku 39 kg/ha letno, na krompirjevi njivi 3,5 t/ha letno, na zorani njivi pa 22,4 t/ha letno.

    Nekajletne meritve erozij e v oljniku, na travniku v zaraanju in v gozdu z razlinim naklonom je pri Marezigah opravljal Zorn (2008).

    Poleg tega imamo tudi nekaj obasnih meritev: Ravbar (1975, 15) je izvedel dve meritvi erozije na kraki ilovici v bliini Strae pri Novem mestu. Opazoval je odnaanje prsti ob deju. Ko je padlo 36 mm padavin, se je sprostilo 290 g gradiva (0,56 t/ha), ko je padlo 107 mm padavin pa 1160 g gradiva (2,5 t/ha).

  • Modeliranje erozije v Sloveniji

    Erozijo so ocenjevali tudi podlagi empirinih enab (Latkova vas v Savinjski dolini, dolina Dragonje, Mirnska dolina).

    Izrauni z modelom v Latkovi vasi kaejo, da je erozija na hmeljiu pri naklonu 0,18 do 5 t/ha/leto.

    Po Gavrilovievi metodi so v vinogradih v dolini Dragonje izraunali erozijo 22 t/ha in na njivah 11 t/ha letno, po metodi RUSLE pa v vinogradih 51 t/ha letno in na njivah 22 t/ha letno.

    Izrauni na podlagi metode USLE za Mirnsko dolino kaejo, da je bila erozija na ve kot polovici obravnavanega ozemlja nija od 35 t/ha letno, na slabi petini pa moneja kot 75 t/ha letno. Povprena erozija v poreju Mirne je priblino 6,4 t/ha/leto.

  • Skupna erozija v Sloveniji

    Kolbezen (1979, 81) je na podlagi podatkov o letnem transportu gradiva na potokih vzhodnega in jugovzhodnega Pohorja sklenil, da je povprena erozija 2,4 t/ha.

  • Skupna erozija v Sloveniji

  • 0

    0,025

    0,05

    0,075

    0,1

    0,125

    0,15n

    jive

    nep

    ora

    sla

    in

    viso

    kog

    ors

    ka

    obm

    oja

    travin

    je

    vin

    og

    radi

    gozd in

    povr

    ine

    v

    zara

    a

    nju

    sad

    ovnja

    ki

    hm

    elji

    a

    raba tal

    mm

    /leto

    erozija

    povpreje

    Znievanje povrja v Sloveniji

  • Vrste erozije in njihova intenzivnost (t/ha)

    lebina 0,18,8 jarkovna nekaj 100 vetrna 0,12 orna 39

    erozija ob pobiranju pridelkov 1,319

    erozija zaradi del na pobojih nekaj 10 ali nekaj 100

    povpreno (na Zemlji) 5

    povpreno na kmetijskih zemljiih 4,538,8

    povpreno v Sloveniji 3,74,5 (46 M m3/leto)

  • Povprena stopnja nastajanja prsti

    Povpreno: 0,31,4 t/ha/leto odvisno od matine kamnine, vrste prsti, naklona zemljia, podnebja, rabe tal, naina obdelovanja, namoenosti in odvodnjavanja.

  • Kdaj erozija prsti postane problem?

    Ko povzroi vidne uinke v pokrajini?

    Ko vpliva na rodovitnost prsti?

    Ko moramo spremeniti tehniko ali nain obdelovanja prsti?

    Ko moramo prst izboljevati, dodajati?

    Ko je erozija hitreja od nastajanja prsti?

    Ko se je zavedamo?

    Ko jo opredelimo v pravilniku ali z zakonom?

  • orn

    a

    jark

    ovn

    a

    km

    eti

    jska

    ine

    nir

    sk

    a

    le

    bi

    na

    Erozija je povpreno 1040 x intenzivneja od hitrosti nastajanja

    prsti! 19

    8,8

    3

    0,3

    39

    dejanska stopnja erozije = lebina + jarkovna + vetrna +

    orna + inenirska + kmetijska

    EROZIJA PRSTI

    ero

    zij

    a p

    rsti

    v t

    /ha/l

    eto

    ve

    trn

    a

    NASTANEK PRSTI

    1,4 sprejemljiva

    stopnja erozije

    preperevanje

    0,021,3

    odlaganje

    prahu z vetrom

    00,2

  • Prihodnost

    Prst z gostoto 1,3 t/m3 se v sto letih stanja tudi za 230 cm!

    Z vidika medgeneracijske solidarnosti je skrb za rodovitno prst eden od najpomembnejih vidikov poljedelstva!

    Ali se tega zavedamo?

  • bla

    z.

    @ komac

    zrc-sazu.si

    Hvala lepa za

    vao pozornost.