Predgovor

UGA

Sistematičen pravni študij v sodobnem pomenu besede je star več kot petnajst stoletij. Začel se je s preučevanjem pravnih institutov, načel, pravil in vrednot, zajetih v rimskih pravnih virih. S preučevanjem rimskih pravnih virov so se spoznanja, do katerih so prišli rimski pravniki, nadgrajevala, po­glabljala, dopolnjevala in sistematično urejala. S tem je iz rimskih virov zrasel pravni sistem, na katerem v pretežni meri temeljijo sodobne evropske pravne ureditve na področju zasebnega prava. Stoletno preučevanje rimskih virov je spremenilo tudi pogled nanje. Iz posamičnih primerov se je izoblikoval širši sistem pravnih pravil in vrednot. In čeprav so rimski predvsem njegovi začetki in temelji, imenujemo pravo, ki je v njem zajeto, na kratko rimsko pravo. Z njim ne označujemo le prava, marveč tudi vrednote in metode, ki so se izoblikovale v teku nepretrganega snovanja in izpopolnjevanja pravne znanosti in kulture.

Pravo je znanost, ki se je izoblikovala v rimski antiki in so jo odtlej siste­matično gojili in študirali. Velik del te znanosti je nastal prav iz preučevanja rimskega prava, iz katerega so se potem osamosvojile druge pravne discipline. Za potrebe študija rimskega prava so bili napisani številni učbeniki. Od Gaje- vih Institucij, ki veljajo za prvi znani sistematični učbenik (rimskega) prava, je minilo že več kot osemnajst stoletij. Tudi izdaja prvega in doslej edinega učbenika v slovenskem jeziku je časovno že precej odmaknjena. Profesorja Gregor Krek in Viktor Korošec sta napisala svojo Zgodovino in sistem rimske­ga zasebnega prava že pred dvainsedemdesetimi oziroma sedeminšestdesetimi leti.1 Profesor Korošec je učbenik kasneje sicer predelal in za potrebe študija preobsežno Krekovo obligacijsko pravo skrajšal, vendar so od leta 1969 sledili le ponatisi in manjše predelave. Zato je verjetno prav, da po dobrih šestih desetletjih dobimo nov prikaz rimskega prava v slovenskem jeziku.

Razlog za to je tudi vsebinski. Od izdaje prvega sistema rimskega prava v slovenskem jeziku so se namreč spremenili tudi nekateri pogledi na rimsko pravo, predvsem na domnevne interpolacije oziroma na pristnost klasičnih

1 Gl. V. Korošec, G. Krek, Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, Družba Sv. Mohor­ja, Celje 1936-1941.

5

besedil, ki so zajeta v Justinijanovih Digestah. In čeprav ne Krek ne Korošec glede tega nista zastopala skrajnih stališč, je danes prevladujoče stališče manj naklonjeno iskanju interpolacij, kot pa je bilo v času, ko je nastal prvi sloven­ski sistem rimskega prava.

Druga okoliščina, ki govori v prid novi obdelavi rimskega prava v sloven­skem jeziku, je vse manj znanja latinščine med študenti prava. Če je bilo v Krekovem in Koroščevem času še samoumevno, da imajo študentje prava za seboj osem let pouka latinščine, je danes to povsem izključeno. To ne pomeni, da med mladimi pravnicami in pravniki ni nikogar, ki bi se bil učil latinsko. Kljub temu pa se tudi današnji pouk latinskega jezika ne po obsegu ne po intenzivnosti praviloma ne more primerjati z nekdanjo klasično gimnazijo. Zato je treba zaradi odsotnosti znanja latinščine danes tudi po jezikovni plati pojasniti latinske in iz latinščine izvirajoče pravne izraze. Brez razumevanja jezikovne vsebine je navadno težko doumeti tudi njihov vsebinski pomen. Ob tem verjetno ni treba posebej poudarjati, da so nekateri iz latinščine izvirajoči pravni izrazi bistveni del pravne izobrazbe in pravne kulture ter pomembno sredstvo za sporazumevanje s tujimi pravniki.

Rimsko pravo sicer ostaja zgodovinska kategorija, vendar pa je njegova vloga v pravnem predmetniku vse bliže veljavnemu pravu. Rimskega prava namreč dandanes ne razlagamo več v prvi vrsti kot zgodovine prava, ki je ne­koč veljalo v rimski državi, temveč ga skušamo prikazati predvsem v povezavi s sodobnim pravom, čigar temelj je. V rimskem pravu skušamo zato gledati predvsem pravo, čeprav je eden od temeljnih ciljev študija rimskega prava tudi umestitev posameznih pravnih institutov v širše časovne okvire njihovega nastanka in razvoja. Zaradi te časovne in prostorske orientacije sem si priza­deval rimske rešitve ponekod primerjati tudi s sodobnim pravom, pri čemer se nisem omejil le na naš pravni sistem. Ta prikaz skuša torej nadaljevati delo, ki sta ga začela Korošec in Krek. Zlasti pri Kreku je bilo primerjanje rimskih rešitev z veljavnim pravom pomemben del prikaza snovi. Rimsko pravo je, kot ugotavlja v uvodu svoje knjige, obravnaval kot uvod v sedanje pravo.

Ob vse večji diskontinuiteti, ki zaznamuje sodobno družbo, je občutek za nujnost neprestanega do- in nadgrajevanja prava bistven za njegov resnični na­predek. Poznavanje zgodovinskih ozadij, predvsem pa opazovanje vzajemnega vplivanja normativnega in dejanskega na ustrezni časovni razdalji predstavlja­ta temelj kakovostne pravne izobrazbe. Študij rimskega prava oziroma prava, ki seje izoblikovalo iz rimskih virov, nudi oboje: časovno razdaljo in ustrezno globino razprave.

Izhodiščna dilema ob pripravi knjige je bil njen obseg. Zelo privlačen seje zdel Vakarijev zgled. Vakarij (Vacarius) je namreč kmalu po svojem prihodu v Anglijo sredi 12. stoletja izdal kratek priročnik (t. i. liber pauperum), v katerem je želel povzeti celotni Corpus iuris. Zaradi sorazmerno skromnega

6

obsega so si knjigo lahko privoščili tudi revni študentje.2 Žal ima kratek prikaz tudi svoje slabe strani. Le redko se lahko izogne površnosti ali nerazumljivo­sti, ki je posledica preveč zgoščenega prikaza. Zadrego je rešil Pavel (lulius Paulus), ki ugotavlja, da več vsebuje tudi manj.3

Za nekoliko daljši prikaz pa poleg izčrpnosti govori še ena okoliščina. Pravnik je pri svojem delu pogosto soočen z daljšimi navajanji. Iz njih mora znati izluščiti bistvo. To je ena od bistvenih vrlin dobrega pravnika. V okviru pravnega študija bi si morali prizadevati spodbujati to veščino. V rimskem pravu je v glavnem vse zanimivo. To pa kajpak ne pomeni, da je tudi vse bistveno. To velja tudi za prikaze rimskega prava in s tem v enaki meri za to knjigo (čeprav se bojim, da mi zanimivih stvari ni vedno uspelo povedati na zanimiv način). Tisti, ki bo knjigo bral kot učbenik, bo moral torej iz vsega skupaj izluščiti bistvo. Če mu bo to uspelo, potem je bil cilj dosežen. Če se mu bo zdelo iskanje bistva tudi zanimivo, potem je knjiga opravičila svoj obstoj.

Zdaj je knjiga pred nami. Zaradi omejenega obsega se je bilo treba zado­voljiti s pregledom glavnih institutov rimskega zasebnega prava. V ta pregled ni vključeno rimsko javno, upravno in kazensko pravo. Glede na to, da ni prišlo do obsežnejše recepcije teh pravnih področij, je to za prikaze rimskega prava običajno.

Da bi bralcu omogočil čim jasnejšo predstavo o resnični vsebini rimskih pravnih spisov, sem nekatere značilne odlomke iz rimskih virov vključil v be­sedilo. Njihov pomen je dvojen. Po eni strani služijo kot primeri in ilustracije, po drugi strani pa kažejo na način rimskega pravnega izražanja in razmišljanja. Za tiste, ki so vešči Ciceronovega in Labeonovega jezika, so dodani latinski izvirniki. V njih bodo videli primere jasnega, elegantnega in lepega pravnega izražanja, ki ga ne more ponazoriti noben prevod.

Nobeno delo ni brez težav. Z nekaj težavami in dilemami sem se srečeval tudi pri nastanku tega dela. Prvi problem je bilo pisanje latinskih lastnih imen. Pri tem se nisem mogel ogreti za pisanje podaljšanih oblik, temveč sem skušal tako kot Korošec ostati čim bliže latinskemu izvirniku. Zato pišem Cicero, Cicerona oziroma Labeo, Labeona, ne pa Ciceron, Cicerona oziroma Labeon, Labeona ipd.

V nekaj odlomkih rimskih pravnikov, ki sem jih uvrstil v to delo in jih vsebuje tudi knjiga Primeri iz rimskega prava,4 sem besedilo prevoda nekoliko spremenil. Razlog za spremembe je bil zgolj jezikovne ali stilistične narave.V nobenem primeru zaradi tega ni bila spremenjena vsebina. Kljub temu pa

2 Od tod tudi ime. Več o tem delu H. Lange, Romisches Recht im Mittelalter, Band I, Die Glos- satoren, Mtinchen 1997, str. 250 in nasl.3 Paul. D. 50, 17, 110 pr.: In eo, quodplus sit, semper inest et minus. (Tisto, kar jc več, vedno vsebuje tudi manj.)4 J. Kranjc, Primeri iz rimskega prava, Ljubljana 1991 oziroma kasnejši ponatisi.

7

utegne sprememba koga zmotiti. Z njo sem želel predvsem opozoriti na to, da je prevod vedno samo prevod in kot tak nikoli popolnoma zanesljiv. V času, ko smo vse bolj vpeti v evropsko večjezično stvarnost, naj bo to spodbuda za učenje tujih jezikov in hkrati spodbuda k spoštovanju in gojenju slovenskega jezika. Slovenski pravnik bi si moral prizadevati za to, da bi bil zmožen čim več pravnih besedil prebrati v izvirniku, hkrati pa bi moral gojiti slovenski strokovni jezik, tako da bi bili prevodi vanj zanesljivi, lepi in natančni. V preteklih obdobjih so nam slovenski pravniki izoblikovali lepo in jasno pravno izrazje. Prav je, da ga gojimo in izpopolnjujemo tudi v prihodnje.

Da bi tistim, ki bodo to želeli, olajšal nadaljnji študij, sem skušal pri večini tem navesti vsaj nekaj literature. Navedki še zdaleč ne zajemajo vseh pomembnih del. Literatura na področju rimskega prava je nepregledna in ob­sega tisoče knjig in monografij. Zato gre pri navedbah za nujno subjektiven izbor, ki sta ga narekovali dostopnost posameznega dela in želja, da bi zajel čim več sodobnih razprav, ki seveda navajajo tudi starejša dela.

Rokopis knjige so prijazno prebrali kolegi doc. dr. Marko Kambič in štu­dentski tutor Žiga Dolhar z ljubljanske, asistent Aljoša Dežman z mariborske ter prof. dr. Marko Petrak z zagrebške pravne fakultete. Opozorili so me na različne pomanjkljivosti ter napake in mi omogočili, da sem knjigo v mar­sičem izboljšal. Za njihovo dragoceno pomoč se jim najtopleje zahvaljujem. Ob tem je samo po sebi umevno, da je odgovornost za napake, ki so v knjigi še ostale, v celoti moja.

Iskrena zahvala gre tudi GV Založbi, k ije delo sprejela, in uredniku zbirke Pravna obzorja kolegu akad. prof. dr. Marijanu Pavčniku za spodbudo, potr­pežljivost in dragocene nasvete.

Moja iskrena želja je, da bi delo v bralcih vzbudilo veselje do lepega in pravičnega v pravu, ki preveva rimska pravna besedila in je bilo vodilo v stoletjih njegovega preučevanja. Zato ga izročam vsem tistim, ki verjamejo v pravo kot umetnost dobrega in pravičnega in v poslanstvo pravnika, ki je prvi poklican, da s svojim delom in življenjem ta ideal tudi uresničuje.

Janez Kranjc

Avtorjevo pojasnilo k drugi izdaji

Druga izdaja je pregledana in mestoma dopolnjena, predvsem z nekaj no­vimi navedki literature in virov. Namen teh dopolnitev je olajšati delo tistim, ki bi knjigo jemali kot izhodišče za poglobljen nadaljnji študij in ukvarjanje z rimskim pravom.

Glavni cilj druge izdaje je bila odprava nekaj napak, ki so žal ostale v besedilu prve. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti številnim kolegicam in kolegom študentom, ki so me z elektronskimi sporočili in ustno prijazno opo­zarjali nanje. Njihova opozorila so bila dokaz, da so knjigo brali natančno in kritično ter tudi razumeli njeno vsebino. Če so napake v prvi izdaji, za katere se bralcem vljudno opravičujem, pripomogle h kritičnemu razmišljanju in branju, potem so vsaj delno opravičile svoj obstoj.

Poleg tega sem želel v drugi izdaji na nekaterih mestih popraviti in dopol­niti posamezne formulacije, da bi bile enostavnejše in bolj jasne. Pri delu sta mi s svojimi sugestijami in predlogi prijazno pomagala dr. Marko Kambič in dr. Aljoša Dežman. Obema se za njuno pomoč najiskreneje zahvaljujem.

Iskrena hvala tudi GV Založbi in njenim sodelavcem, še posebej gospe Samii Žunič. Delo z njimi mi je bilo vedno v veselje.

Avgust 2010 J“nez Kranjc

9

Kazalo

Seznam kratic in okrajšav............................................................................ 25

Pregled izdaj virov rimskega prava in najpomembnejše literature . . . 29

Prvi del: ZGODOVINSKI UVOD ........................................................... 39I. POJEM RIMSKEGA PRAVA.............................................................. 39

A. Rimsko pravo kot veljavno pravo rimske države........................... 39B. Sistem rimskega prava..................................................................... 40

II. ORIS USTAVNOPRAVNEGA RAZVOJA RIMSKE DRŽAVE . . . . 42A. Doba kraljev...................................................................................... 42B. Obdobje republike............................................................................ 44

1. Magistrati.................................................................................... 462. Komiciji...................................................................................... 513. Senat............................................................................................. 534. Stanovska razslojenost družbe.................................................. 555. Kriza republike............................................................................ 56

C. Principat............................................................................................. 591. Nova vsebina starih pojmov....................................................... 602. Plačano uradništvo..................................................................... 613. Kriza in konec principata........................................................... 62

Č. Dominat............................................................................................. 641. Vladar.......................................................................................... 652. Upravna reforma.......................................................................... 663. Delitev države.............................................................................. 67

D. Propad rimske države na Zahodu..................................................... 68E. Bizantinska država na Vzhodu......................................................... 68

III. ORIS ZGODOVINSKEGA RAZVOJA RIMSKEGA PRAVA(obdobja v razvoju rimskega p rava)..................................................... 70A. Čas pred Zakonikom XII p lo šč ....................................................... 71B. Zakonik XII plošč in obdobje ius civile.......................................... 73

1. Nastanek in vsebina Zakonika XII p lošč ................................. 73

2. Tuji vplivi................................................................................... 773. Jezik zakonika........................................................................... 784. Pravni posli in civilni postopek po Zakoniku XII plošč........... 785. Razlaga zakonika....................................................................... 816. Veljava zakonika ....................................................................... 83

C. Ius civile in ius gentium ................................................................. 83Č. Pravni viri civilnega prava............................................................... 90

1. Pravni običaji............................................................................. 902. Zakoni ........................................................................................ 91

D. Obdobje pretorskega p rav a ............................................................. 931. Formulami postopek................................................................. 942. Družbeno ozadje pretorjevih reform ........................................ 973. Pretorski edikt ........................................................................... 98

E. Pravniško pravo................................................................................ 1001. Razvoj pravoznanstva v času republike.................................... 1002. Pravniška izobrazba................................................................... 1023. Razmerje med retoriko in pravom ............................................ 1024. Kazuistična narava pravniškega d e la ........................................ 104

F. Klasično pravoznanstvo................................................................... 1051. Ius respondendi......................................................................... 1062. Dela klasičnih pravnikov........................................................... 109

a) Argumentiranje...................................................................... 111b) Razlaga zakonov in ustvarjanje novega p rav a ..................... 112

3. Pravni viri v klasični d o b i ........................................................ 1164. Šola prokulijancev in sabinijancev............................................ 1165. Posamezni pravniki ................................................................... 117

a) Predklasični pravniki............................................................. 118b) Zgodnji klasiki....................................................................... 119c) Visoki klasiki.......................................................................... 120č) Pozni klasiki............................................................................ 122

G. Obdobje cesarskega prava............................................................... 1231. Vulgarizacija prava..................................................................... 1232. Cesar kot zakonodajalec in sodnik............................................ 1253. Zbirke cesarskega prava............................................................. 1264. Raven postklasičnega pravoznanstva in uporaba klasičnih

spisov.......................................................................................... 1275. Izobraževanje pravnikov in pravne šo le ..................................... 1286. Uzakonitve rimskega prava v barbarskih državah................... 1327. Zasebne pravne zbirke............................................................... 133

H. Justinijanova kodifikacija ............................................................... 1341. Codex Iustinianus....................................................................... 137

2. Digeste (Pandectae)................................................................... 1383. Institucije.................................................................................... 1404. Novele ........................................................................................ 1415. Navajanje odlomkov iz Justinijanove kodifikacije in novel . . . 142

I. Čas po Justinijanu............................................................................ 1421. Razvoj na V zhodu..................................................................... 1422. Razvoj na Zahodu........................................................................ 144

a) Renesansa prava v času glosatorjev in komentatorjev.......... 146b) Recepcija rimskega prava....................................................... 152c) Humanizem in elegantno pravoznanstvo............................. 153č) Rimski temelji sodobnega civilnega prava........................... 154

Drugi del: SPLOŠNI DEL .......................................................................... 157I. POJEM PRAVA .................................................................................... 157

A. Rimske delitve prava........................................................................ 1601. Ius civile in ius gentium ............................................................. 1612. Naravno p rav o ............................................................................ 1613. Pretorsko pravo (ius honorarium, ius praetorium).................... 1634. Ius publicum — ius privatum ....................................................... 164

II. POJEM PRAVICE................................................................................ 166A. Zloraba pravice................................................................................ 168B. Actio in exceptio ............................................................................ 169

m . PRAVNI P O S L I.................................................................................... 174A. Vrste pravnih poslov ........................................................................ 175B. Sestavine pravnih poslov................................................................. 179

1. Pogoj............................................................................................ 181a) Navidezni pog o ji................................................................... 185b) Nedopustno vplivanje na uresničitev pogoja........................ 187

2. Rok............................................................................................... 188a) Računanje časa....................................................................... 189

3. N alog .......................................................................................... 191C. Razlaga pravnih poslov in napake volje.......................................... 193Č. Presumpcija in fikcija ..................................................................... 200D. Volja ................................................................................................. 204

1. Neresnična volja.......................................................................... 204a) Miselni pridržek (mentalna rezervacija)............................. 205b) Neresna iz java ........................................................................ 205c) Navidezni p o se l..................................................................... 206

2. Napake volje................................................................................ 209a) Z m ota..................................................................................... 209i. Pravna in dejanska zm ota...................................................... 213

ii. Zmota, ki izključuje sog lasje .............................................. 214E. N agib................................................................................................. 215

1. Zapeljevanje v zmoto z zvijačo (prevara - dolus) ................. 2162. Grožnja in nasilje (vis ac metus) ............................................. 219

F. Namen (kavza) ................................................................................ 223G. Neveljavnost...................................................................................... 224

1. Ničnost....................................................................................... 225a) Konverzija.................................................................... 230

2. Izpodbojnost................................................................................ 2313. Izigravanje predpisov................................................................. 2334. Nemoralnost................................................................................ 2345. Ravnanja v škodo upnikov......................................................... 239

H. Zastopanje........................................................................................ 2411. Pojem ......................................................................................... 2412. Posredno in neposredno zastopanje......................................... 2423. Zastopanje v rimskem pravu ................................................... 2434. Pridobivanje pravic za drugega............................................... 2445. Ustvarjanje obveznosti za drugega........................................... 2466. Opravljanje tujih poslov na podlagi zaupnega razmerja ....... 248

Tretji del: OSEBNO PR A V O ..................................................................... 251I. DRUŽINA................................................................................................ 252II. OČETOVA IN MOŽEVA OBLAST...................................................... 253III. OSEBA IN NJENA PRAVNA SPOSOBNOST................................... 256

A. Status libertatis (svobodni in sužnji).............................................. 2561. Pravni položaj sužnjev.............................................................. 2572. Dejanski položaj sužnjev......................................................... 2623. Nastanek suženjstva.................................................................. 2644. Prenehanje suženjstva................................................................ 265

B. Status civitatis (državljani in tu jc i) ................................................ 267C. Status familiae (svojepravne in tujepravne osebe)......................... 268Č. Izguba statusa (capitis deminutio).................................................. 271

IV. PRAVNA OSEBA................................................................................... 273A. Pojem pravne osebe.......................................................................... 273

1. Korporacije................................................................................. 2742. Ustanove..................................................................................... 276

B. Poslovna sposobnost pravne o se b e ................................................ 277C. Deliktna sposobnost pravne osebe.................................................. 277Č. Način ustanovitve pravne osebe....................................................... 278

V. ZAČETEK IN KONEC PRAVNE SPOSOBNOSTI.......................... 280

VI. POSLOVNA SPOSOBNOST............................................................... 281A. S tarost............................................................................................... 282

1. Otroci do sedmega leta (infantes).............................................. 2842. Starejši nedorasli (impuberes infantia maiores)....................... 2863. Nedoletni (minores)................................................................... 289

B. Duševna bolezen.............................................................................. 291C. S p o l................................................................................................... 293Č. Preklic zaradi zapravljivosti............................................................. 295

VII. PRAVNI POMEN ČASTI ................................................................... 298

Četrti del: STVARNO PRAVO ................................................................. 301I. STVARI IN STVARNE PRAVICE....................................................... 302

A. Pojem in vrste stvari ........................................................................ 3051. Stvari zunaj pravnega prometa.................................................. 305

a) Stvari, izvzete iz pravnega prometa po sakralnem pravu . . 305b) Stvari, izvzete iz pravnega prometa po posvetnem

(profanem) pravu................................................................... 3062. Stvari v pravnem prom etu......................................................... 3073. Pritiklina...................................................................................... 3124. Plodovi........................................................................................ 313

II. PO SEST................................................................................................. 316A. Pojem................................................................................................. 316B. Zgodovinsko ozadje rimske posesti................................................ 318C. Imetništvo (detencija)..................................................................... 319Č. Dobroverna in nedobroverna posest .............................................. 320D. Viciozna posest................................................................................ 320E. Lastniška in nelastniška posest....................................................... 321F. Neposredna in posredna posest....................................................... 323G. Pridobitev posesti ............................................................................ 324

1. Pogoji za pridobitev posesti...................................................... 3252. Izvirna in izvedena pridobitev posesti..................................... 3273. Pridobitev dejanske oblasti nad stvarjo ................................... 3284. Izročitev na kratko roko (brevi manu traditio)......................... 3315. Posestni konstitut (constitutum possessorium)......................... 3336. Pridobitev posesti brez dejanske izročitve (traditio tacita,

traditio ficta in traditio per chartam)........................................ 334H. Izguba posesti.................................................................................. 335

1. Izguba posesti po volji posestnika............................................ 3352. Izguba posesti proti volji posestnika....................................... 336

I. Posestno varstvo .............................................................................. 337

1. Interdikta za ohranitev posesti (prohibitorna interdikta)........ 340a) Interdikt uti possidetis........................................................... 340b) Interdikt u trub i..................................................................... 341

2. Interdikta za vrnitev posesti (restitutorna interdikta) ............. 342a) Interdikt de v i ........................................................................ 342i. Interdikt de vi cottidiana....................................................... 342ii. Interdikt de vi armata........................................................... 343b) Interdikt de precario............................................................. 344

III. LASTNINSKA PRAVICA.................................................................. 347A. Zgodovinski razvoj lastninske pravice........................................... 347B. Vrste lastninske pravice................................................................... 348C. Civilna lastninska pravica............................................................... 349Č. Bonitarna lastnina in pravica na provincialnih zemljiščih.............. 350D. Solastnina ........................................................................................ 353E. Omejitve lastninske pravice............................................................. 357

1. Omejitve lastninske pravice v javnem in teresu .................... 3582. Omejitve lastninske pravice v interesu sosedov................... 360

F. Pridobitev lastninske pravice........................................................... 3671. Izvirni n a č in i.............................................................................. 369

a) Prilastitev (okupacija)........................................................... 369b) Najdba zaklada..................................................................... 371c) Pridobitev lastninske pravice na plodovih ......................... 372č) Spojitev.................................................................................. 374i. Spojitev premičnine z nepremičnino .................................. 374ii. Spojitev dveh premičnin....................................................... 378d) Pomešanje in zmešanje......................................................... 380e) Predelava (specificatio)......................................................... 381

2. Izvedeni načini pridobitve - pridobitev lastninske pravices pravnim poslom........................................................................ 383a) Mancipacija............................................................................ 383b) In iure cessio.......................................................................... 385c) Izročitev (traditio)................................................................. 387Č) Prisoditev (adiudicatio)......................................................... 392d) Vindikacijsko vo lilo ............................................................. 392

3. Priposestvovanje.......................................................................... 392a) Longi temporis praescriptio................................................ 397

G. Varstvo lastninske pravice............................................................... 4001. Rei vindicatio............................................................................. 400

a) Tožbena formula................................................................... 401b) Aktivna legitimacija............................................................. 403c) Pasivna legitimacija............................................................. 403

16

č) Tožbeni zahtevek................................................................... 406d) Vrnitev sporne stvari............................................................. 407i. Plodovi in prirasti................................................................. 408ii. Stroški.................................................................................... 409

2. Publicijanska tožba..................................................................... 4123. Negatorna tožba......................................................................... 414

IV. SLUŽNOSTI........................................................................................... 417A. Pojem in v rs te .................................................................................. 417B. Načela služnosti................................................................................ 419C. Nastanek služnosti............................................................................ 421Č. Prenehanje služnosti....................................................................... 422D. Služnostna tožba (actio confessoria).............................................. 423E. Interdiktno varstvo služnosti........................................................... 424F. Zemljiške služnosti.......................................................................... 426G. Osebne služnosti.............................................................................. 430

1. Užitek.......................................................................................... 431a) Predmet u ž itk a ..................................................................... 432b) Izvrševanje užitka................................................................. 434c) Nastanek užitka..................................................................... 435č) Prenehanje užitka ................................................................. 436d) Pravno varstvo užitkarja....................................................... 436e) Užitek na pravicah............................................................... 437

2. R aba............................................................................................. 4373. Služnost stanovanja................................................................... 4384. Delo tujih sužnjev ali živine....................................................... 439

V. DEDNI ZA KUP..................................................................................... 440VI. STAVBNA PRAVICA............................................................................ 442VII. ZASTAVNA PRAVICA........................................................................ 445

A. Načela zastavne pravice................................................................... 446B. Pojem in v rs te .................................................................................. 446C. Zgodovinski razvoj .......................................................................... 447Č. Zastavna pravica (pignus, hipoteka).............................................. 449

1. Pogodbena zastava..................................................................... 4492. Zastavitev po oblastveni odredbi.............................................. 4533. Zastavitev po zakonu................................................................. 454

D. Vsebina zastavne pravice................................................................. 456E. Prodaja zastavljene stvari................................................................. 457F. Varstvo zastavne pravice................................................................. 460G. Večkratna zaporedna zastavitev iste stvari .................................... 461

H. Prenehanje zastavne p rav ice ........................................................... 464

Peti del: OBLIGACIJSKO PRAVO........................................................... 467I. POJEM OBLIGACIJE.......................................................................... 467

A. Relativnost razm erja........................................................................ 468B. Začasna narava obligacijskega razm erja........................................ 469C. Jamstvo za izpolnitev obveznosti..................................................... 469

II. SPLOŠNA NAČELA OBLIGACIJSKEGA PRAVA......................... 472III. VRSTE OBLIGACIJ.............................................................................. 474

A. Obligatio in actio.............................................................................. 474B. Civilne in honorarne obligacije....................................................... 475C. Naturalne obveznosti....................................................................... 475Č. Toge (stricti iuris) in gibke (borne fidei) obveznosti..................... 476D. Generično in individualno opredeljen predmet obveznosti.......... 477E. Denarne obveznosti.......................................................................... 479F. Vrste obveznosti glede na izvor....................................................... 480

IV. VSEBINA OBVEZNOSTI................................................................... 482A. Splošni pogoji za nastanek obveznosti .......................................... 482

1. M ožnost...................................................................................... 4822. Dopustnost.................................................................................. 4843. Določenost ali določljivost predmeta obveznosti..................... 4854. Možnost ocenitve v denarju....................................................... 485

B. Alternativne obveznosti ................................................................. 485C. Fakultativne obveznosti (facultas alternativa)............................. 487Č. Deljive in nedeljive dajatve............................................................. 488D. Odškodnina in kazen........................................................................ 488E. Povzročitev in zakrivitev................................................................. 494

1. Povzročitev.................................................................................. 495F. K rivda............................................................................................... 498

1. Zgodovinski razvoj krivde......................................................... 500G. Odgovornost pri pogodbah in pogodbam podobnih razmerjih . . . 502

I. Odgovornost za dejanja tre tjih .................................................. 507H. Naključje.......................................................................................... 508I. Obresti............................................................................................... 508J. Pogodbena kazen.............................................................................. 510K. A ra..................................................................................................... 512

V. IZPOLNITEV........................................................................................ 514A. Subjekti izpolnitve............................................................................ 514B. Predmet izpolnitve .......................................................................... 515

18

C. Kraj izpolnitve.................................................................................. 516Č. Čas izpolnitve.................................................................................. 518

1. Dolžnikova zam uda................................................................... 5192. Upnikova zamuda........................................................................ 520

VI. Prenehanje obveznosti........................................................................... 523VII. PRENOVITEV (novacija).................................................................... 527VIII. POBOTANJE (kompenzacija)............................................................... 530IX. PRENOS OBVEZNOSTI.................................................................... 535X. CESIJA.................................................................................................. 536XI. PREVZEM DOLGA............................................................................. 541XII. SUBJEKTI OBVEZNOSTI ................................................................ 543

A. Deljene obveznosti............................................................................ 543B. Kopičenje obveznosti (kumulativna konkurenca)......................... 544C. Solidarne obveznosti....................................................................... 544Č. Pogodbe v korist tretje osebe........................................................... 550

1. Odgovornost za poslovne obveznosti oseb pod ob lastjo ........ 552XIII. POROŠTVO ........................................................................................ 556

A. R egres............................................................................................... 560B. Kreditno naročilo (mandatum qualificatum).................................. 561C. Constitutum debiti cilieni................................................................. 562Č. Receptum argentarii....................................................................... 562D. Intercesija.......................................................................................... 562

XIV. POGODBENA RAZMERJA............................................................... 565A. Kontrakti.......................................................................................... 568

1. Verbalni kontrakti....................................................................... 569a) Stipulacija.............................................................................. 569b) Obljuba d o te .......................................................................... 576c) Obljuba s prisego zagotovljenega dela osvobojenca (hirata

operarum promissio)............................................................. 5782. Realni kontrakti.......................................................................... 578

a) Posojilna pogodba................................................................. 578b) Posodbena pogodba............................................................. 583c) Shranjevalna pogodba ......................................................... 586č) Zastavna pogodba................................................................. 591

3. Literalni kontrakti........................................................................ 5934. Konsenzualni kontrakti............................................................... 594

a) Kupna in prodajna pogodba................................................ 596i. P o jem .................................................................................... 597ii. Sestavine kupne pogodbe..................................................... 598

19

ii.a. Predmet (blago)................................................................... 598ii.b. Kupnina................................................................................ 600iii. Obveznosti prodajalca......................................................... 603iv. Obveznosti k u p ca ............................................................... 604iv.a. Nevarnost naključnega uničenja prodane stvari................ 605iv.b. Izročitev s tv a ri................................................................... 608v. Napake stvari........................................................................ 609v.a. Pravne napake..................................................................... 609v.b. Stvarne napake..................................................................... 612vi. Dogovori v zvezi s kupno pogodbo .................................. 617b) Locatio conductio............................................................... 618i. Najemna in zakupna pogodba............................................ 619i.a. Obveznosti lokatorja (najemodajalca oziroma

zakupodajalca)................................................................... 619i.b. Obveznosti najemnika oziroma zakupnika....................... 621i.c. Prenehanje pogodbe........................................................... 622ii. Delovna (službena) pogodba (locatio conductio operarum) 624iii. Podjemna pogodba (delovršna pogodba, pogodba

o delu - locatio conductio o p eriš) .................................... 631c) Naročilo (mandat)............................................................... 635č) Družbena pogodba............................................................ 640

5. Inominatni kontrakti................................................................... 645a) Menjalna pogodba (permutatio) ....................................... 648b) Starinarska pogodba (prodajno naročilo - contractus

aestimatorius)..................................................................... 649c) Poravnava (transactio) ........................................................ 650

B. Pakti................................................................................................... 6511. Konstitut (constitutum debiti) .................................................. 6522. Receptum .................................................................................... 654

a) Receptum arbitrii............................................................... 654b) Receptum argentarii........................................................... 655c) Receptum nautarum, cauponum, stabulariorum................ 655

3. D arilo .......................................................................................... 658a) Omejitve daril..................................................................... 662

XV. KVAZIKONTRAKTI............................................................................ 665A. Poslovodstvo brez naroč ila ............................................................. 665B. Varuštvo za nedorasle..................................................................... 668C. Naključna premoženjska skupnost.................................................. 671Č. Volilo................................................................................................. 674D. Neupravičena obogatitev................................................................. 675

20

XVI. DELIKTNE OBVEZNOSTI................................................................. 683A. Tatvina (furtum) ................................................................................ 686B. Rop (rapina) in nasilna povzročitev škode (dolo malo vi

hominibus coactisve damnum datum) ............................................ 690C. Protipravno poškodovanje tuje stvari (damnum iniuria datum). . . 693Č. Poseg v osebnostno in telesno celovitost (iniuria) ......................... 700

1. Pojem .......................................................................................... 7002. Pravne posledice in ju rije ........................................................... 704

D. Prevara (dolus) .................................................................................. 707E. Nasilje (v/.v ac metus)........................................................................ 707F. Odgovornost za delikte oseb pod oblastjo in za škodo, ki jo

povzročijo živali .............................................................................. 707G. Actio de pauperie.............................................................................. 709

XVII. KVAZIDELIKTI.................................................................................. 712A. Odgovornost sodnika, ki je povzročil škodo (iudex qui litem

suamfecit) ........................................................................................ 713B. Odgovornost za škodo, ki je nastala, ko je bilo iz stanovanja

nekaj vrženo ali izlito (de deiectis et effusis).................................. 717C. Odgovornost za nevarno položeno ali obešeno stvar (de posito

vel suspenso).................................................................................... 720Č. Odgovornost za škodo, ki sojo na gostovih stvareh povzročili

gostilničarjevi, ladjarjevi ali hlevarjevi uslužbenci (damnum aut furtum, quod in nave aut in caupona aut in stabulo factum est) . . 721

Šesti del: DEDNO PR A V O .......................................................................... 725I. UVOD.................................................................................................... 725II. DELACIJSKI RAZLOGI..................................................................... 731III. GLAVNE ZNAČILNOSTI RIMSKEGA DEDNEGA PRAVA........ 732IV. INTESTATNO DEDOVANJE............................................................ 734

A. Intestatno dedovanje po civilnem pravu ........................................ 734B. Intestatno dedovanje po pretorskem pravu .................................... 736

1. Otroci - unde lib e r i ................................................................... 7382. Intestatni dedni upravičenci po civilnem pravu - unde

legitim i........................................................................................ 7403. Krvni sorodniki (kognati) - unde cognati................................ 7404. Preživeli zakonec - unde vir et u x o r ........................................ 740

C. Intestatno dedovanje po Justinijanovem pravu................................ 7411. Descendenti - potomci............................................................... 7412. Ascendenti - predniki, pravi bratje in sestre ........................... 7423. Polbratje in polsestre................................................................. 743

4. Preostali kognati......................................................................... 7435. Vdova......................................................................................... 7436. Nezakonski otroci...................................................................... 7437. Posvojenec (posvojenka).......................................................... 744

V. OPOROČNO DEDOVANJE ............................................................... 745A. Oporočna sposobnost....................................................................... 746

1. Postavitev dediča na določeno stvar......................................... 7482. Pogojna postavitev ded iča ........................................................ 7483. Substitucija................................................................................. 750

a) Vulgarna substitucija............................................................. 750b) Pupilarna substitucija............................................................. 751c) Kvazipupilarna substitucija.................................................. 752

B. Oblike oporoke................................................................................ 7521. Oblike oporoke po civilnem pravu........................................... 7532. Oblike oporoke po pretorskem pravu....................................... 7563. Oblike oporoke po postklasičnem p rav u ................................ 757

C. Neveljavne oporoke.......................................................................... 7591. Nična oporoka (testamentum nu llum ) ..................................... 7592. Naknadno neveljavna (tj. razveljavljena) oporoka

(testamentum ruptum) ............................................................... 7603. Neveljavna oporoka (testamentum irritum) ............................. 7614. Zapuščena oporoka (testamentum destitutum oziroma

desertum) .................................................................................... 761VI. IZPODBOJNE OPOROKE................................................................... 763

A. Nujno dedovanje.............................................................................. 7631. Formalno nujno dedovanje......................................................... 7632. Materialno nujno dedovanje....................................................... 765

VII. PRIDOBITEV DEDIŠČINE................................................................. 768A. In iure cessio dediščine................................................................... 769B. Odklonitev dediščine...................................................................... 770C. Transmisija (podedovanje dednega pripada)................................. 770Č. Akrescenca ...................................................................................... 771D. Collatio (vštetje).............................................................................. 771

1. Collatio emancipati.................................................................. 7722. Collatio d o tis ............................................................................ 7723. Justinijanove reforme................................................................. 772

E. Pravne posledice pridobitve dediščine............................................ 772F. Omejitev dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove.......... 773

1. Beneficium abstinendi............................................................... 7742. Commodum separationis........................................................... 774

22

3. Separatio bonorum (beneficium separationis)......................... 7744. Beneficium inventarii................................................................. 7755. Sporazum z upniki..................................................................... 776

VIII. PRAVNO VARSTVO DEDIČA.......................................................... 777A. Hereditatis p e titio ............................................................................ 777B. Interdikt quorum bonorum ............................................................. 778

IX. DEDIŠČINA BREZ DEDIČA (bona vacantia)................................. 780X. DEDNA NEVREDNOST (bona ereptoria)....................................... 781XI. VOLILA................................................................................................ 782

A. Vrste in predmet volil........................................................................ 7821. Vindikacijsko volilo................................................................... 7822. Damnacijsko volilo...................................................................... 7823. Volilo sinendi m odo ................................................................... 783

B. Omejevanje v o lil .............................................................................. 7831. Katonovo pravilo {reg ul a Catoniana)........................................ 7832. Volila za kazen (legata poenae nomine relicta) ..................... 7833. Volila nedoločenim osebam....................................................... 7844. Naknadno neveljavna volila ....................................................... 784

C. Pridobitev volil ................................................................................ 785XII. FIDEIKOMISI ..................................................................................... 786

A. Vesoljni fideikomis.......................................................................... 787

Summarv ....................................................................................................... 789

Kronološka preglednica pomembnejših dogodkov rimske zgodovine . 797

Kazalo v irov ................................................................................................... ???

Imensko kazalo ............................................................................................. ???

Stvarno kaza lo ............................................................................................... ???

23

IV. SLUŽN OSTI

Lastninska pravica je človeška iznajdba in ne ustreza vedno naravi stvari. Pogosto posega v naravni proces in otežuje ali celo onemogoča nemoteno uporabo določene stvari. Zaradi tega je rimsko pravo izoblikovalo sistem služnosti kot stvarnih pravic na tuji stvari, ki so upravičencu v določenem obsegu omogočale posegati po njej. Obseg in narava posegov sta bila lahko zelo različna in sta lahko segala od obveznosti lastnika služeče stvari, tj. stvari, ki je bila obremenjena s služnostjo, da se vzdrži določenih ravnanj (npr. da ne nadgradi svoje stavbe), da trpi poseganje služnostnega upravičenca na služečo stvar, pa vse do uživanja in uporabe tuje stvari (npr. pri užitku).978

A. Pojem in vrste

S pomočjo služnosti je bilo mogoče stvari smotrneje in bolje izkoriščati. Nekdo, ki je imel npr. zemljišče na pobočju in je bilo zaradi peščene zemlje sušno, je lahko iz potoka, ki je tekel čez sosedovo zemljišče, napeljal vodo in z njo zalival svoje zemljišče. In čeprav je bila tekoča voda javno dobro, je moral dobiti od soseda dovoljenje, d a je lahko stopil na njegovo zemljišče in zgradil napeljavo, po kateri je voda dotekala na njegovo zemljišče. Soseda sta lahko tako možnost oblikovala kot stvarno pravico. To je pomenilo, d a je bila vezana na zemljišči in jo je lahko uveljavljal vsakokratni lastnik zemljišča, na katerega so črpali vodo, zoper vsakokratnega lastnika zemljišča, s katerega je ta voda pritekala.

Z ustanovitvijo take stvarne pravice so se zmanjšala lastninska upraviče­nja vsakokratnega lastnika zemljišča, s katerega je lahko sosed črpal vodo. Tako zemljišče so zato imenovali služeče zemljišče (praedium serviens).

978 Splošno o (zemljiških) služnostih v rimskem pravu B. Biondi, Le servitu prediali nel diritto romano, Corso di lezioni, Milano 1969 (ponatis 2. izd. 1954). Gl. tudi M. F. Cursi, Modus ser- vitutis, II ruolo deirautonom ia pri vata nella costruzione del sistema tipico delle servitu prediali, Napoli 1999. Glede služnosti v slovenskem pravu gl. M. Juhart v: M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, str. 589 in nasl.

417

Zemljišče, v čigar korist je bila služnost ustanovljena, so imenovali gospo­dujoče zemljišče (praedium dominans). Po rimskem pojmovanju je pravno razmerje nastalo med zemljiščema, zaradi česar ni bilo vezano na osebo lastnika. Predmet posegov je bilo lahko karkoli, kar je koristilo gospodujo­čemu zemljišču.

Zemljiške služnosti so se v rimskem pravu lahko nanašale na kmetijska ali na stavbna zemljišča. Danes tega razlikovanja ni več.

Kako pomembne so bile zemljiške služnosti za antično gospodarstvo, kaže med drugim dejstvo, daje staro civilno pravo (ius civile) štiri najpomembnejše služnosti štelo med res mancipi. Te služnosti so bile služnost pešpoti čez tuje zemljišče (iter), služnost poti, po kateri so čez tuje zemljišče gnali živino (actus) oziroma vozili z vozovi (vid), ter služnost napeljati vodo s sosednjega zemljišča (aquaeductus).

Poleg služnosti, ki je bila ustanovljena v korist določenega zemljišča, je rimsko pravo postopoma začelo prištevati med služnosti tudi pravice, usta­novljene na določeni stvari v korist določene osebe. Te služnosti imenujemo osebne.

Marc. D. 8, 1, 1: Servitutes aut personarum sunt, ut usus et usus fructus, autrerum, ut servitutes rusticorum praediorum et urbanorum.

Marc. D. 8, 1, 1: Služnosti so ali osebne, kot raba in užitek, ali stvarne,979 kotslužnosti kmetijskih in mestnih zemljišč.

Po predstavah rimskih pravnikov je bilo »upravičenec« zemljiške služnosti gospodujoče zemljišče (s tem, da je to upravičenost izvrševal njegov vsako­kratni lastnik), upravičenec osebne služnosti pa je bila oseba, v korist katere je bila ustanovljena služnost. Že iz tega razlikovanja lahko povzamemo, da osebna služnost ne more trajati dlje kot življenje upravičenca, medtem ko je zemljiška služnost načelno trajna.

Skladno s povedanim lahko služnost opredelimo kot omejeno stvarno pravico na tuji stvari, ki jo sme služnostni upravičenec v določenem obsegu uporabljati ali zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih na služeči stvari sicer smel izvrševati.980

979 Izraz stvarna služnost, ki ga uporablja tudi Stvarnopravni zakonik (gl. 2. oddelek SPZ, členi213 in nasl.), se v rimskopravni literaturi uporablja manj pogosto kot izraz zemljiške služnosti (servitutes praediorum). Tako kot v našem pravu je bila namreč stvarna služnost omejena na nepremičnine.9S<I Gl. opredelitev služnosti v 210. členu SPZ. Gl. M. Juhart v: M. Juhart. M. Tratnik. R. Vren- čur, Stvarno pravo, Str. 589.

418

B. Načela služnosti

V zvezi s služnostmi so se v rimskem pravu izoblikovala štiri splošna nače­la, ki so veljala za vse služnosti. Konkretne formulacije so se izoblikovale v občem pravu:1. Služnost je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi česar ni mogoča služnost

na lastni stvari (Nemim (oziroma nulli) res sua servit).m Zaradi tega načela bi služnost prenehala confusione,982 če bi postali služeče in gospo­dujoče zemljišče last iste osebe oziroma če bi postal služnostni upraviče­nec osebne služnosti lastnik služeče stvari. Služnost bi v takem primeru ugasnila dokončno, kar pomeni, da ne bi ponovno oživela, če bi prišlo eno od zemljišč v last tretjega oziroma bi nekdanji služnostni upravičenec odsvojil bivšo služečo stvar.

2. Lastnik služeče stvari je dolžan trpeti nemoteno izvrševanje služnosti, ne da bi bil v zvezi s tem dolžan karkoli storiti. To izraža pravilo Servitus in faciendo consistere nequit (služnost ne more obstajati v storitvi).983 Tako npr. lastnik, katerega zemljišče je obremenjeno s služnostjo poti, ni dolžan storiti nič v zvezi z vzdrževanjem ali gradnjo te poti. Dolžan je le trpeti nemoteno uporabo te poti s strani lastnika gospodujočega zemljišča.984 Kljub temu načeluje moral Rimljan, katerega sosedje imel služnost, da na njegov zid nasloni tramove svoje stavbe, ta zid vzdrževati v stanju, k ije omogočalo izvrševanje služnosti. Med rimskimi klasiki sta bila narava in obstoj njegove obveznosti zelo sporna:

Ulp. D. 8, 5, 6, 2: Etiam de servitute, quae oneris ferendi causa imposita erit, actio nobis competit, ut et onera ferat et aedificia reficiat ad eum modum, qui servitute imposita comprehensus est. Et Gallus putat non posse ita servitutem imponi, ut quis facere aliquid cogeretur, sed ne me facere prohiberet: nam in omnibus servitutibus refectio ad eum pertinet, qui šibi servitutem adserit, non ad eum, cuius res servit. Sed evaluit Servi sententia, in proposita specie ut possit quis defendere ius sibi esse cogere adversarium reficere parietem ad onera sua sustinenda. Labeo autem hanc servitutem non hominem debere, sed rem, denique licere domino rem derelinquere seri hit.<m Ulp. D. 8, 5, 6, 2: Tudi glede služnosti, ki je bila ustanovljena zaradi nošenja bremena (sosedovega zidu, ki je naslonjen na našo steno), nam pripada tožba.

981 Izraz srečamo pri juristu Pavlu (Paul. D. 8, 2, 26 - nulli enim res sua servit), ki ga omenja v zvezi s služnostjo na stvari v solastnini.982 Dobesedno s spojitvijo, zlitjem. Izraz je izpeljan iz glagola confundere, ki pomeni zliti, združiti, spojiti.983 Gl. npr. 2. odstavek 213. člena SPZ: Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju.984 Gl. Pomp. D. 8, I, 15, I -b esed ilo je navedeno v: PRP, 222. primer.985 Odlomek je lep primer koniroverze med rimskimi klasiki.

419

da (lastnik služeče stvari) nosi (to) breme in vzdržuje stavbo do te mere, kot je bilo določeno ob ustanovitvi služnosti. (Akvilij) Gal je mnenja, da ni mogoče ustanoviti služnosti tako, da je nekdo prisiljen nekaj storiti, temveč da mi sme (samo) prepovedati nekaj storiti. Pri vseh služnostih namreč vzdrževanje zadeva tistega, ki služnost uveljavlja, ne pa tistega, čigar je služeča stvar. V tem primeru pa je obveljalo Servijevo mnenje, po katerem lahko nekdo uveljavlja pravico prisiliti nasprotno stranko k popravilu stene, da bo ta lahko nosila njegovo breme. Labeo pa piše, da te služnosti ne dolguje človek, marveč stvar, in da sme lastnik svojo stvar derelinkvirati (tj. opustiti).Rimsko civilno pravo ni poznalo t. i. stvarnega bremena, tj. pravice, na te­melju katere bi bil lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k določeni da­jatvi ali storitvi.986 Take pravice pa so se pojavile v praksi postklasične dobe. Poleg tega jih je poznalo in pogosto uporabljalo tudi rimsko javno pravo.

3. Služnost pomeni omejitev lastninske pravice na služeči stvari. Zato je ni mogoče obravnavati ali z njo razpolagati ločeno od stvari. Posledica tega je bila, da na služnosti ni bilo mogoče ustanoviti (druge) služnosti, tj. dodatne omejitve lastninske pravice na služeči stvari v korist tretje osebe. Tako npr. lastnik gospodujočega zemljišča, v prid katerega je na sosednjem zemljišču obstajala služnost poti ali vodovoda, na tej služnosti ni mogel voliti rabe ali užitka, ker bi bilo to v nasprotju z načelom, da služnost ni mogoča na služnosti (Servitus servitutis esse non potest).987

4. Služnostni upravičenec je moral izvrševati služnost obzirno (servitutibus civiliter utendum est), tj. tako, da na služeči stvari ni povzročal škode ali obrabe, ki bi se ji lahko izognil, ne da bi zaradi tega trpelo samo izvrševa­nje služnosti. Služnostni upravičenec torej ni smel povzročati nepotrebne škode. Služeči stvari je lahko škodoval največ toliko, kolikor je bilo ne­izogibno potrebno, če je hotel izvrševati služnost.988Samo za zemljiške (tj. stvarne) služnosti sta veljali dve nadaljnji načeli:

1. Služnost mora koristiti gospodujočemu zemljišču. Zato ni mogoče usta­noviti (zemljiške) služnosti, ki ne bi koristila gospodujočemu zemljišču.989 Korist mora biti vrh tega trajna, in ne samo občasna ali začasna.990

986 Gl. opredelitev stvarnega bremena v 249. členu SPZ.987 Gl. Paul. D. 33, 2, 1: Nec usus nec usus fructus itineris actus viae aquaeductus legari potest, quia servitus servitutis esse non p o te s t... (Ker ne more obstajati služnost na služnosti, ni mo­goče voliti rabe ali užitka na služnosti pešpoti, na služnosti, po kateri je mogoče gnati živino, na služnosti vozne poti ali vodovoda.)9SI< Gl. npr. Ulp. D. 7, 1, 15, 3 -4 -b e se d ilo je navedeno v: PRP, 237. primer.989 Paul. D. 8, 1,8 pr.: Utpomum decerpere liceat et ut spatiari et ut cenare in alienopossimus, servitus imponi non potest. (Ni mogoče ustanoviti služnosti, da bi na tujem zemljišču obirali jabolka, se sprehajali ali obedovali.)9,<l Gl. Paul. D. 8, 2, 28: ... omnes autem servitutespraediorum perpetuas causas habere de­li e nt. (... vse zemljiške (tj. stvarne) služnosti morajo imeli trajne temelje.)

420

2. Služnost je mogoče ustanoviti le na zemljišču, ki meji na gospodujoče zemljišče. Zemljišči morata biti torej sosednji.991 Izjema od tega načela je bila le služnost prepovedi gradnje nad določeno višino (servitus altius non tollendi), ki jo je bilo mogoče ustanoviti tudi na zemljišču, ki ni mejilo na gospodujoče zemljišče. Tudi sicer so pri tem pravilu občasno dopuščali določene izjeme.992

C. N astanek služnosti

Služnost je bilo mogoče ustanoviti s pravnim poslom med živimi ali z opo­roko (volilom).

Služnosti, ki so jih obravnavali kot res mancipi, je bilo mogoče ustanoviti le z mancipacijo ali in iure cessio. Pri tem je bilo mogoče z in iure cessio ustanoviti vsako služnost. V navidezni pravdi je bodoči služnostni upraviče­nec ali lastnik gospodujočega zemljišča proti lastniku bodoče služeče stvari uveljavljal služnostno tožbo (actio confessoria). V resnični pravdi bi toženec njegovemu zahtevku oporekal. V tem primeru pa tožnikovi trditvi, da ima na njegovi stvari služnost, ni ugovarjal. Pretor je zato končal postopek z ugoto­vitvijo, da ima tožnik na toženčevi stvari služnost.

Stranki, ki se je z lastnikom služeče stvari brezoblično dogovorila, da bo na njej smela izvrševati določeno služnost, je pretor vrh tega lahko nudil ugovor (exceptio) ali tožbo in factum, s katero je lahko iztožila spoštovanje takega dogovora.

Iul. D. 8, 5, 16: Si a te emero, ut mihi liceat ex aedibus meis in aedes tuas stillicidium immittere et postea te sciente ex causa emptionis immissum habeam, quaero, an ex hac causa actione quadam vel exceptione tuendus sim. Respondi utroque aivcilio me usurum.

Iul. D. 8, 5, 16: Če sem od tebe kupil (tj. se proti enkratnemu plačilu dogovoril), da smem s svoje stavbe napeljati deževnico na tvojo stavbo, in sem jo potem na temelju kupne pogodbe s tvojo vednostjo napeljal, sprašujem, ali bom iz tega razloga imel tožbo ali ekscepcijo. Odgovoril sem, da bom lahko uporabil obe pravni sredstvi.

Služnosti na provincialnih zemljiščih so se navadno ustanavljale z brezob­ličnimi dogovori, ki so jih utrdili z obljubo pogodbene kazni (pactionibus et stipulationibus), če bi služnostnega upravičenca pri izvrševanju služnosti

'm Paul. D. 8, 3 ,7 , 1: In rusticis autem praediis impedit servitutem medium praedium, quod non servit. (Pri kmetijskih zemljiščih ovira ustanovitev služnosti vmesno zemljišče, ki ni obre­menjeno s služnostjo.)

Gl. npr. Paul. D. 8 ,4 ,7 , I.

421

oviral sam sopogodbenik ali njegovi dediči.993 Na ta način je bilo mogoče ustanoviti vse služnosti, tudi osebne.

Po starem civilnem pravu je bilo mogoče služnost tudi priposestvovati. V zadnjem stoletju republike pa je to možnost prepovedal zakon lex Scribonia!m Konec klasične dobe pa se je priposestvovanje služnosti po načelih longi temporis praescriptio (tj. v desetih oziroma dvajsetih letih) znova uveljavilo pri provincialnih zemljiščih. Justinijanovo pravo je to možnost razširilo na vsa zemljišča in na vse služnosti.995 V rimskem pravu niso presojali po pravilih o priposestvovanju tiste služnosti, ki jo je nekdo neviciozno izvrševal že od nekdaj in se ni več natančno vedelo, na kakšnem temelju je nastala. V takem primeru so šteli, da služnost pač obstaja, in tisti, ki jo je izvrševal, je imel na voljo analogno tožbo. Dokazati je moral le dolgotrajno neviciozno izvrševanje služnosti.996

Služnost je bilo mogoče ustanoviti s tem, da si je lastnik ob odsvojitvi stvari na njej pridržal določeno služnost.

Pozno klasično, zagotovo pa Justinijanovo pravo je priznavalo tudi ne­formalno ustanovitev služnosti, pri kateri je lastnik služeče stvari na temelju brezobličnega dogovora pridobitelju dopuščal dejansko nemoteno izvrševanje služnosti. Služnost je v tem primeru nastala dejansko in z dopustitvijo (tra- ditio et patientia).997

Č. P renehan je služnosti

Služnost je lahko prenehala na različne načine.Kot pravica je prenehala s tem, da se ji je upravičenec odpovedal. Odpo­

ved je bila lahko formalna ali neformalna. Formalno se je upravičenec odpo­vedal služnosti z in iure cessio. Lastnik služeče stvari ga je tožil z negatorno tožbo, s katero je zatrjeval, da njegova stvar ni obremenjena s služnostjo. Ker

993 Gl. Gai. 2, 31 in Paul. D. 45, 1, 2, 5 s.994 Gl. Paul. D. 41, 3, 4, 28. Več o tem A. Walson, The Law of Properly in the Later Roman Republic, str. 22 in nasl. Gl. tudi G. Rotondi, Leges, Str. 414, in M. Kaser, RPR F, str. 444 in nasl. z lit.995 Gl. IustC . 7, 33, 12,4.996 Gl. Ulp. D. 8, 5, 10 pr. in Ulp. D. 39, 3, 1, 23. Kasneje so obstoj služnosti tudi v tem primeru utemeljevali s priposestvovanjem po načelih longi temporis praescriptio.997 Ulp. D. 6, 2, 11, 1: Si de usufructu agatur tradito, publiciana datur: itenujue servitutibus urbanorum praediorum per traditionem constitutis vel per patientiam (forte si per domum quis sitam passus est aquae duet um transduci): itern rusticorum, nam et hic traditionem et pati­entiam tuendam constat. (Če se toži zaradi užitka, ki je bil ustanovljen z izročitvijo, se daje publieijanska tožba; prav tako pri služnostih na stavbnih zemljiščih, ki so bile ustanovljene z izročitvijo ali dopuščanjem (recimo, da je nekdo dopustil, da se napelje vodovod čez njegovo hišno (zemljišče)); in prav tako (pri služnostih na) kmetijskih zemljiščih. Tudi tu namreč velja, da je treba (s tožbo) zaščitili izročitev in dopustitev (kol način ustanovitve služnosti).)

422

je toženec (ki bi v resnični pravdi tožnikovi trditvi ugovarjal) molčal, je pretor ugotovil, da služnost ne obstaja.

Verjetno že v klasičnem, gotovo pa v Justinijanovem pravu, je bila odpo­ved lahko tudi neformalna. Služnostni upravičenec je lastniku služeče stvari preprosto dovolil (t. i. concessio) ravnanje, ki je nasprotovalo služnosti. Tako mu je npr. dovolil, da nadgradi stavbo, s čimer je služnost prepovedi gradnje nad določeno višino (servitus altius non tollendi) ugasnila.

Služnost je ugasnila z neizvrševanjem (non usu). To se ni zgodilo takoj, temveč je moral lastnik služeče stvari prostost stvari šele priposestvovati. To se je zgodilo po klasičnem pravu v dveh, po Justinijanovem pravu pa v desetih oziroma dvajsetih letih.

Pri poljskih služnostih je začel teči rok takoj,998 pri hišnih služnostih pa je moralo najprej nastati stanje, k ije onemogočalo izvrševanje služnosti (lastnik služeče stvari je npr. pri služnosti, ki je to prepovedovala (altius non tollendi), nadzidal stavbo, pa služnostni upravičenec temu ni ugovarjal, ali je npr. pri služnosti dnevne svetlobe (ne luminibus officiatur) zazidal okno, skozi katero je lastniku gospodujočega zemljišča prihajala dnevna svetloba, pa ta ni ugo­varjal, itd.). Priposestvovalni rok je začel teči šele od nastanka tega stanja.

Kot stvarna pravica na tuji stvari je služnost prenehala, če sta postali gospodujoče in služeče zemljišče last iste osebe oziroma je postal služnostni upravičenec osebne služnosti lastnik služeče stvari. V takem primeru je služ­nost prenehala confusione.

Kot stvarna pravica je služnost prenehala, če je bila služeča stvar uničena ali je prišla iz pravnega prometa.

D. S lužnostna tožba (actio confessoria)

Služnostna tožba seje prvotno imenovala vindicatio servitutis. Že v klasičnem pravu pa sojo, verjetno da bi poudarili nasprotje negatorni tožbi, poimenovali konfesorna (actio confessoria). Ime ponazarja temeljni tožnikov zahtevek: od toženca (tj. lastnika domnevno služeče stvari) zahteva, da naj prizna obstoj služnosti na svoji stvari.

Aktivno legitimiran za konfesorno tožbo je bil lahko le lastnik gospodu­joče stvari oziroma osebni služnostni upravičenec:

Ulp. D. 8, 5, 2, 1: Haec autem in rem actio confessoria nulli alii quam domino fundi competit: servitutem enim nemo vindicare potest quam is qui dominium in fundo vicino habet, cui servitutem dicit deberi.

'm V praksi je bilo pogosto sporno, kdaj gre v resnici za neizvrševanje. Tako npr. razpravlja klasik Marcel (Marceli. D. 8, 6,11 pr.), ali pomeni neizvrševanje tudi drugačno izvrševanje ozi­roma izvrševanje, ki presega služnost (ko npr. upravičenec vozi preko tujega zemljišča z večjimi vozovi, kol pa bi smel).

423

Ulp. D. 8, 5, 2, 1: Ta stvarnopravna konfesorna tožba pa ne pripade nobenemu drugemu kot lastniku (gospodujočega) zemljišča: nihče namreč ne more zahtevati služnosti, razen tistega, ki je lastnik sosednjega zemljišča, kateremu pravi, da je dolgovana služnost.

Pasivno legitimiran je bil praviloma lastnik služeče stvari. Izjemoma pa je bilo mogoče konfesorno tožbo naperiti tudi zoper posestnika stvari, ki ni bil lastnik:

Ulp. D. 8, 5, 10, I: Agi autem hac actione poterit non tantum cum eo, in cuius agro aqua oritur vel per cuius fundum ducitur, venim etiam cum omnibus agi poterit, quicumque aquam non ducere impediunt, exemplo ceterarum servitutium. Et generaliter quicumque aquam ducere impediat, hac actione cum eo experiri potero. Ulp. D. 8, 5, 10, 1: S to tožbo pa ni mogoče tožiti le tistega, na čigar zemljišču izvira voda ali preko čigar zemljišča je napeljana, marveč je mogoče po zgledu ostalih služnosti tožiti vse, ki preprečujejo dovajanje vode. In na splošno lahko tožim s to tožbo vsakogar, ki preprečuje dovajanje vode.

Poleg ugotovitvenega zahtevka, tj. zahtevka, da naj se ugotovi obstoj služ­nosti na toženčevi stvari, je lahko tožnik zahteval tudi odstranitev naprav, ki so mu preprečevale izvrševanje služnosti (npr. odstranitev ograje, ko je imel služnost poti preko sosedovega zemljišča), povrnitev škode, ki mu je nastala, in plodov, ki jih kot užitkar ni mogel pridobiti. Tudi v zvezi s to tožbo je bilo mogoče zahtevati varščino, da v prihodnje ne bo več prihajalo do motenj (cautio de amplius non turbando).

Paul. D. 8, 5, 7: Harum actionum eventus hic est, ut victori officio iudicis aut res praestetur aut cautio. Res ipsa haec est, ut iubeat adversarium iudex emendare vitium parietis et idoneum praestare. Cautio haec est, ut eum iubeat de reficiendo pariete cavere neque se neque successores suos prohibituros altius tollere sublatumque habere: et si caverit, absolvetur. si vero neque rem praestat neque cautionem, tanti condemnet, quanti actor in litem iuraverit.Paul. D. 8, 5, 7: Izid teh tožb (tj. negatorne in konfesorne) pa je ta, da se zmagovalcu z izrekom sodnika zagotovi ali stvar ali varščina. Stvar sama je to, da sodnik ukaže nasprotniku popraviti napako na steni in zagotoviti ustrezno stanje. Varščina je to, da mu ukaže dati varščino za popravilo stene in da ne bo ne on ne njegovi nasledniki (tožnika) ovirali, da ne bi gradil više in imel višje zgradbe. In če da varščino, se oprosti. Če pa ne da niti stvari niti varščine, se obsodi na toliko, kolikor tožnik s prisego opredeli (kot vrednost spora).

E. In te rd ik tn o varstvo služnostiDejansko izvrševanje služnosti je varoval pretors svojimi interdikti. Podobno kot pri posesti stvari interdiktno varstvo ni predpostavljalo obstoja služnosti,

424

temveč le njeno neviciozno izvrševanje. Pretor je nudil varstvo tistemu, k ije v zadnjem letu določen čas neviciozno izvrševal služnost poti ali zajemanja vode.999 Ali je nudil interdiktno varstvo tudi pri drugih služnostih, ni povsem jasno.

Interdikti so bili prohibitorni. Z njimi je pretor prepovedoval uporabosile:

Ulp. D. 43, 19, 1 pr.: Praetor ait: »Quo itinere actuque privato, quo de agitur, vel via hoc arino nec vi nec clam nec precario ab illo usus es, quo minus ita utaris, vimfieri veto.«

Ulp. D. 43, 19, 1 pr.: Pretor pravi: »Pešpot ali pot za gonjenje živine, za katero gre, ali vozno pot, ki si jo ne na silo ne na skrivaj ne na prošnjo do preklica v tem letu od njega uporabljal, prepovedujem uporabo sile, da je ne bi tako uporabljal.«

Ulp. D. 43, 20, 1 pr.: Ait praetor: »Uti hoc anno aquam, qua de agitur, nori vi non clam non precario ab illo diaisti, quo minus ita ducas, vimfieri veto.«

Ulp. D. 43, 20, 1 pr.: Pretor pravi: »Kakor si v tem letu vodo, za katero gre. od njega črpal ne na silo ne na skrivaj ne na prošnjo do preklica, prepovedujem uporabo sile, da je ne bi tako črpal.«

Pretor je izdal interdikt, če je uspelo tožniku dokazati, da je v resnici izvajal določeno služnost.1000 Če mu je uspelo, mu je morala nasprotna stran­ka dati varščino, da v prihodnje ne bo več motenj (cautio de amplius non turbando). Podobno kot pri interdiktnem varstvu posesti so interdikte v zvezi s služnostmi uporabljali tudi kot uvod v služnostno tožbo.

Že klasiki so v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti govorili o kvazi- posesti (quasi possessio) služnosti.1001 Klasične odlomke, ki govorijo o posesti pravice (služnosti), štejejo mnogi za interpolirane. Šele Justinijanovo pravo naj bi namreč v celoti priznavalo posest služnosti oziroma pravice:

Ulp. D. 8, 4, 2: De aqua per rotam tollenda ex flumine vel haurienda, vel si quis servitutem castello imposuerit, quidam dubitaverunt, ne hae servitutes non essent: sed rescripto imperatoris Antonini ad Tullianum adicitur; licet servitus iure non valuit, si tamen hac lege comparavit seu alio quocumque legitimo modo sibi hoc ius adquisivit, tuendum esse eum, qui hoc ius possedit.

'm Gl. D. 43, 19 De itinere actuque privato, D. 43, 20 De aqita cottidiana et aestiva ter D. 43, 22 De fante.1000 u ]p j) 43t 19 i 4- 5/ qUjs /loc jnterdicto utatur, sufficit alterutrum probare vel iter vel actum in usu habuisse. (Če kdo uporablja ta interdikt, zadošča, če dokaže eno ali drugo: da je namreč izvrševal (služnost) pešpoti ali poti za gonjenje živine.)1001 Gl. npr. Gai. 4, 139, Ulp. D. 8, 4, 2.

425