Polletno porocilo 2012

polletno

POROČILO ………………………………………………

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d.

2012

Polletno poročilo 2012 / Kazalo

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d. 3

KAZALO UVODNI DEL 5

NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE 5

Prvo polletje 2012 v znamenju izzivov padajoče kupne moči 5

POVZETEK POLLETNEGA POSLOVANJA 6

Osnovne značilnosti poslovanja v prvem polletju leta 2012 6 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov 8 Dogodki po preteku polletnega obdobja 15

PREDSTAVITEV SKUPINE LAŠKO 16

PREDSTAVITEV OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d. 19

Osebna izkaznica 19 Lastniška sestava kapitala 21 Upravljanje družbe 23 POSLOVNO POROČILO 27

FINANČNI POLOŽAJ SKUPINE LAŠKO 27

Izvajanje aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma krediteov pri bankah 28 Izvajanje aktivnosti Skupine Laško v okviru dezinvestiranja 28

UPRAVLJANE FINANČNIH TVEGANJ 30

PRODAJA IN TRŽENJE 32

NABAVNI TOKOVI 39

INVESTICIJSKA VLAGANJA 41

VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 46

KAKOVOST IN STANDARDI 49

POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB 51

Radenska, d. d., Radenci 51 Skupina Union 53 Vital Mestinje, d. o. o. 55 Skupina Delo 57

TRAJNOSTNI RAZVOJ 59

Zaposleni 59 Komununiciranje 61 Odgovoren odnos do družbenega okolja 63 Korporativno komunidiranje v povezanih družbah Skupine Laško 64 Ekološko poročilo 65

Polletno poročilo 2012 / Kazalo


RAČUNOVODSKO POROČILO 68

NEREVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO za obdobje, končano 30.6.2012 68

Konsolidirani izkaz finančnega položaja 68 Konsolidirani izkaz poslovnega izida 70 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa 71 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2012 72 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 73 Konsolidirani izkaz denarnih tokov 74 Konsolidirani denarni tok iz poslovanja 75 Konsolidirano poročanje po odsekih 75 Računovodske usmeritve 76 Pojasnila k nerevidiranim konsolidiranim polletnim računovodskim izkazom 79

NEREVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI PIVOVARNE LAŠKO, d. d., za obdobje, končano 30.6.2012 87

Nekonsolidirani izkaz finančnega položaja 87 Nekonsolidirani izkaz poslovnega izida 88 Nekonsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa 89 Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2012 90 Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 91 Nekonsolidirani izkaz denarnih tokov 92 Nekonsolidirani denarni tok iz poslovanja 93 Pojasnila k nerevidiranim nekonsolidiranim polletnim računovodskim izkazom 94

Laško, 10. avgust 2012

Polletno poročilo 2012 / Uvodni del


UVODNI DEL

NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE

Prvo polletje 2012 v znamenju izzivov padajoče kupne moči

Spoštovani delničarji, cenjeni poslovni partnerji in sodelavci!

V prvem polletju leta 2012 je Skupina Laško ustvarila nekaj nad 133 milijoni EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je dobre 3 milijone EUR več kot v enakem obdobju lani. Rezultat ocenjujemo kot uspešen, saj slovenski trg beleži velik upad kupne moči prebivalstva, soočamo pa se tudi z izzivi cenovnih vojn tako s strani proizvajalcev kot trgovcev. Rezultati poslovanja dokazujejo, da je strategija Skupine Laško, ki izrazito poudarja rast prodaje na tujih trgih, pravilna, saj na trgih izven Slovenije proda že več kot 30 % realizacije.

V prvi polovici leta 2012 je Skupina Laško ustvarila 17,2 milijona EUR dobička iz poslovanja, kar je skoraj 2 milijona EUR več kot v enakem obdobju leta 2011 in 27,3 miljona EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Z racionalizacijo poslovanja nam je uspelo rezultat osnovne dejavnosti izboljšati.

Spremenjene gospodarske razmere in trajne spremembe potrosnih navad, hiter porast trgovskih blagovnih znamk zahtevajo hitre in korenite strukturne spremembe poslovanja skupine.

V prvem polletju letos se je Skupina Laško uspela dogovoriti z bankami upnicami za reprogram posojil obeh pivovarn pod ustreznimi pogoji, kar je začasno omililo visoka finančna tveganja, hkrati pa je zaveza, da skupina v letošnjem letu odplača 20 milijonov EUR posojil, postavila dodaten izziv družbam na področju racionalizacije poslovanja ter stroškov. Ker je bil dogovor o reprogramu posojil ključen za poslovanje Skupine Laško, se je uprava v skladu s statutom tudi odločila, da zadrži izvajanje sklepa skupščine delničarjev o oblikovanju pogodbenega koncerna. To je bila zahteva največje banke upnice.

Skupina Laško tudi v letu 2012 nadaljuje s procesom odprodaje premoženja, ki ne sodi v osnovno dejavnost družb. V teku je postopek prodaje družbe Večer, d. d., v primeru uspešnega zaključka se bo začel tudi postopek odprodaje družbe Delo, d. d., Skupina Laško tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju konzorcija o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d. Uspešno nadaljevanje procesa odprodaje premoženja je ključno za zmanjšanje zadolženosti na obvladljivo raven, s tem pa za uspešno finančno stabilizacijo Skupine Laško.

Poslovni rezultati Skupine Laško prvega polletja 2012 kažejo, da se tudi industrija pijač sooča z velikimi izzivi krčenja porabe oz. padca potrošnje v Sloveniji in tujih trgih. Ocenjujemo, da se je potrošnja na za nas še vedno najpomembnejšem domačem trgu zmanjšala za okoli 10 %, povečal se je delež trgovskih blagovnih znamk in diskontnih trgovcev. Skupini Laško je uspelo tudi v tako zahtevnih tržnih razmerah doseči soliden poslovni rezultat, ki omogoča tekoče poravnavanje obveznosti družb do bank upnic,



predvsem pa kaže na velik potencial, ki ga imajo v primeru uspešne finančne stabilizacije družbe skupine.

Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško

POVZETEK POLLETNEGA POSLOVANJA Osnovne značilnosti poslovanja v prvem polletju leta 2012 Poslovanje Skupine Laško je bilo v prvem polletju leta 2012 zadovoljivo, kljub vsem težavam in izzivom, s katerimi smo se soočali. Potrošnja piva in ostalih osvežilnih brezalkoholnih pijač je v veliki soodvisnosti od ustvarjenega nivoja standarda potrošnikov, zanemarljivi niso niti vremenski pogoji. Za oba omenjena vpliva na potrošnjo pijač ugotavljamo, da nista bila najugodnejša, kar se je odražalo na doseženih poslovnih rezultatih družb v sestavi Skupine Laško. Napovedi, katere so že v letu 2011 napovedovale konec recesije, se niso uresničile. Manjša kupna moč potrošnikov, kot posledica večje brezposelnosti in likvidnostne težave večjega dela gospodarskih družb, se je odražala pri potrošnji večine proizvodov iz asortimana Skupine Laško, predvsem na domačem slovenskem trgu. Na tujih trgih so poslovni rezultati ugodnejši kot pred letom dni, kar je v okviru pričakovanj in zastavljenih planskih ciljev vseh družb Skupine. Doseženi finančni kazalniki poslovanja iz osnovne dejavnosti Skupine Laško so v obdobju januar – junij 2012 na ravni doseženih iz preteklega leta. Z višjimi cenami nekaterih surovin in energentov ter z nižjimi stroški storitev smo uspeli rezultate iz osnovne dejavnosti obdržati na lanskoletnem nivoju. Skupni rezultat kazijo finančne obveznosti iz preteklosti, katere z osnovno dejavnostjo nimajo nobene povezave. V prizadevanjih za dezinvestiranje oz. odprodajo nestrateških naložb iz preteklosti žal v tem obdobju nismo bili uspešni, predvsem zaradi ovir, na katere nismo imeli vpliva. Zavedamo pa se, da bo dokončna sanacija uspešna le v primeru odprodaje poslovno nepotrebnih naložb. Ob vseh izzivih in težavah, s katerimi se dnevno srečujemo, pa nas hrabri dejstvo, da so kljub zaostrenim gospodarskim pogojem doseženi poslovni rezultati iz osnovne dejavnosti dobri, kar nam daje garancijo za uspešno poslovanje v prihodnosti. Če se seveda pogoji v drugi polovici leta ne bodo bistveno poslabšali, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo poslovni rezultati v nadaljevanju letošnjega poslovnega leta zadovoljivi in v okviru pričakovanj.



Konsolidirani izbrani finančni podatki Skupine Laško

( v EUR ) I.-VI./2010 I.-VI./20112 I.-VI./20113 I.-VI./2012

Čisti prihodki od prodaje 155.466.546 161.315.994 130.021.250 133.051.234

Čisti dobiček 6.198.715 -1.188.481 -1.188.481 -7.301.133Čisti denarni tok1 19.208.049 7.285.954 7.285.954 2.853.338

EBIT 14.381.763 13.191.109 15.331.862 17.175.856EBITDA 27.391.097 21.665.544 23.806.297 27.330.327Dolgoročna sredstva 265.643.825 262.005.058 262.005.058 323.273.619

Kratkoročna sredstva 371.207.876 409.732.700 409.732.700 244.876.781Kapital 131.889.003 149.017.539 149.017.539 107.629.497

Dolgoročne obveznosti 89.069.856 70.876.153 70.876.153 31.407.322Kratkoročne obveznosti 415.892.842 451.844.066 451.844.066 429.113.581 1 Čisti dobiček z amortizacijo2 Pri podatkih iz izkaza poslovnega izida je upoštevano ohranjeno in ustavljeno poslovanje skupaj3 Pri podatkih iz izkaza poslovnega izida je upoštevno ohranjeno poslovanje Ustavljeno poslovanje pomeni Skupino Fructal in Jadransko pivovaro-Split, d. d.

Izbrani finančni podatki Pivovarne Laško, d. d.

( v EUR ) I.-VI./2010 I.-VI./2011 I.-VI./2012

Čisti prihodki od prodaje 47.517.387 48.454.487 43.091.094

Čisti dobiček 1.957.874 2.824.486 -8.104.393

Čisti denarni tok1 5.401.307 6.178.386 -5.642.416

EBIT 7.951.369 6.574.445 4.386.316

EBITDA 11.394.802 9.928.345 6.848.293Dolgoročna sredstva 294.360.182 293.069.418 316.315.163

Kratkoročna sredstva 121.497.098 138.272.114 86.540.338

Kapital 124.168.015 127.821.172 97.575.490

Dolgoročne obveznosti 48.572.620 39.241.529 5.017.657

Kratkoročne obveznosti 243.116.645 264.278.831 300.262.354 1 Čisti dobiček z amortizacijo



Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

Dne 30.1.2012 je bila izvedena 19. skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., ki se je seznanila in sprejela naslednje pomembnejše sklepe, in sicer:

2. točka dnevnega reda: Povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki (dokapitalizacija):

Skupščina je odločala o predlogu sklepa uprave in nadzornega sveta ter o nasprotnem predlogu sklepa delničarja KS Naložbe, d. d., ki sta oba predvidevala povečanje osnovnega kapitala družbe za največ 36.503.304,96 EUR z izdajo največ 8.747.652 novih navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic za denarne vložke, pri čemer bi prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice znašala 10,00 EUR. Predloga sklepov nista bila sprejeta. Za sprejem sklepov je bila potrebna tričetrtinska večina oz. 75 % oddanih glasov.

3. točka dnevnega reda: Soglasje skupščine k pogodbam o obvladovanju in sprememba statuta (odobreni kapital)

Sklep k točki 3:

3.1. Skupščina družbe daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Pivovarna Union, d. d., kot odvisno družbo.

Skupščina družbe daje soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki je bila sklenjena dne 27.12.2011 med družbo Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujočo družbo in družbo Radenska, d. d., Radenci kot odvisno družbo.

Sklep je bil sprejet s 3.983.759 oddanimi glasovi oz. z 81,22%.

Na podlagi sklenjenih pogodb o obvladovanju je Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujoča družba prevzela tudi obveznost, da na zahtevo zunanjih – manjšinskih delničarjev odvisnih družb pridobi vse njihove delnice za odpravnino, ki jo predstavljajo delnice obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR. Iz tega razloga je skupščina s 3.965.175 oddanimi glasovi oz. z 79,28 % sprejela tudi spremembo statuta – 10. a člen (sklep 3.2.), ki upravo pooblašča, da lahko poveča osnovni kapital za največ 5 (pet) % osnovnega kapitala družbe z izdajo novih navadnih imenskih kosovnih delnic za stvarne vložke, t. j. za delnice zunanjih – manjšinskih delničarjev odvisnih družb (odobreni kapital). Pooblastilo je upravi dano za obdobje enega leta, šteto od dneva vpisa statutarne spremembe v sodni register.

4. točka dnevnega reda: Dopolnitev statuta družbe (odobreni kapital) – zahteva Kapitalske družbe, d. d., z dne 20.12.2011

Na zahtevo Kapitalske družbe, d. d., z dne 20.12.2011 je skupščina odločala o spremembi statuta, s katero bi uprava družbe bila pooblaščena, da lahko v obdobju



petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 % osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev tega statuta, kar predstavlja največ 18.251.652,48 EUR, z izdajo novih delnic za denarne vložke. Sklep ni bil sprejet. Za sprejem sklepa je bila potrebna tričetrtinska večina oz. 75 % oddanih glasov.

5. točka dnevnega reda: Reprogram finančnih obveznosti

Sklep k točki 5:

Skupščina poziva banke upnice, da se z družbo Pivovarna Laško, d. d., in družbami Skupine Laško do 30. marca 2012 dogovorijo o celostnem dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti pod ugodnimi tržnimi pogoji. Reprogram naj vsebuje moratorij na odplačilo glavnic, ki bi zapadale do prejema kupnine iz naslova prodaje naložbe v Mercator, d. d., ali do izvedbe dokapitalizacije obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., vendar ne dlje kot do 30. junija 2013. Z reprogramom posojil bodo vse družbe Skupine Laško najkasneje v 10 letih dosegle vzdržno raven dolga (2-3 x EBITDA). Reprogramirana dolgoročna dinamika poplačil obveznosti naj bo prilagojena načrtovanim denarnim tokovom iz osnovne dejavnosti posameznih družb v Skupini. S takšnim reprogramom bodo družbe zmanjšale svoja visoka finančna tveganja, omogočilo pa se jim bo normalno poslovanje, razvoj in dolgoročni obstoj.

Sklep je bil sprejet s 4.192.427 oddanimi glasovi oz. z 93,60 %.

6. točka dnevnega reda: Seznanitev in soglasje skupščine h Kupoprodajni pogodbi za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d.

Pod to točko dnevnega reda skupščina ni odločala o predlogih sklepov, temveč so se delničarji le seznanili s Kupoprodajno pogodbo za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d. Za odločanje o soglasju skupščine k navedeni Kupoprodajni pogodbi, o katerem naj bi skupščina odločala na podlagi 47. člena ZPre-1, je z odstopom družbe Mercator, d. d., od prevzemne namere dne 19.1.2012 podlaga odpadla.

7. točka dnevnega reda: Soglasje k opravljanju nadzorstvene funkcije v odvisnih družbah

Sklep k točki 7:

Skupščina skladno z 41. členom ZGD-1 daje soglasje k imenovanju članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v nadzorne svete odvisnih družb.

Sklep je bil sprejet s 3.925.776 oddanimi glasovi oz. z 92,42 %.

8. točka dnevnega reda: Spremembe Statuta družbe

Sklep k točki 8:

8.1. V Statutu družbe se za 14. členom doda nov 14. a člen, ki se glasi:



»14. a člen Člani uprave družbe so lahko imenovani za člane uprav in nadzornih svetov od družbe odvisnih družb, ki so ali bi lahko bile v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe.«

V Statutu družbe se za 16. členom doda nov 16. a člen, ki se glasi:

»16. a člen Člani nadzornega sveta družbe so lahko imenovani za člane nadzornih svetov od družbe odvisnih družb, ki so ali bi lahko bile v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe.«

8.2. 23. člen Statuta družbe se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen Člani nadzornega sveta so za svoje delo upravičeni do plačila za opravljanje funkcije, do sejnine za udeležbo na seji ter do povračila potnih in drugih upravičenih stroškov, ki jim nastanejo v zvezi z njihovim delom.

Višino plačila za opravljanje funkcije, sejnine ter povračila potnih in drugih upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka določi skupščina.

Plačilo zunanjim članom komisij nadzornega sveta določi nadzorni svet.«

V 39. členu Statuta se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Sprememba 23. člena Statuta, sprejeta na skupščini družbe dne 30.1.2012, se začne uporabljati s 1.1.2012.«

Sklep je bil sprejet s 4.690.351 oddanimi glasovi oz. z 93,56 %. 9. točka dnevnega reda: Določitev višine prejemkov članov nadzornega sveta

Sklep k točki 9:

Skupščina je na podlagi sprejete spremembe Statuta – novega 23. člena (glej sklep 8.2 pod prejšnjo točko dnevnega reda) s 3.958.736 oddanimi glasovi oz. z 80,72 % sprejela sklep, s katerim je članom nadzornega sveta določila višino plačila za opravljanje funkcije, sejnine ter povračila potnih in drugih upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka določi skupščina.

Napovedane izpodbojne tožbe

Delničar KS Naložbe, d. d., je napovedal izpodbojno tožbo k sprejetima sklepoma št. 3.1. in 3.2.



Konec postopka prodaje delnic družbe ČZP Večer, d. d., družbi 3Lan, d. o. o.

Dne 13.12.2011 je Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, s katero je zavrnilo vlogo družbe 3Lan, d. o. o., za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v družbi ČZP Večer, d. d. Pridobitev navedenega soglasja s strani kupca 3Lan, d. o. o., je predstavljala enega od odložnih pogojev, pod katerimi je bila sklenjena prodajna pogodba za prodajo 202.788 delnic oziroma 79,24 % deleža družbe ČZP Večer, d. d., sklenjena dne 23.6.2010 med družbo Delo, d. d., kot prodajalcem in družbo 3Lan, d. o. o., kot kupcem. Zoper zgoraj navedeno odločbo ministrstva je bil dovoljen upravni spor. Rok za vložitev tožbe je potekel 16.1.2012. Tožba ni bila vložena, zaradi česar je navedena odločba postala pravnomočna in prodajnega postopka z družbo 3Lan, d. o. o., ni bilo mogoče izvesti.

Odpoved pogodbenega koncerna

Pivovarna Laško, d. d., je v skladu s 1. odstavkom 539. člena ZGD-1 dne 26.4.2012 podala pisno odpoved Pogodbe o obvladovanju med Pivovarno Laško, d. d., in Pivovarno Union d. d., ter Pogodbe o obvladovanju med Pivovarno Laško, d. d., in Radensko, d. d., Radenci, ki sta bili sklenjeni dne 27.12.2011, in h katerima je skupščina Pivovarne Laško, d. d., dala soglasje dne 30.1.2012 z 81,22 % oddanih glasov. Odpovedi pogodb o obvladovanju učinkujeta takoj od prejema pisnih odpovedi s strani navedenih odvisnih družb dne 26.4.2012.

Odpoved pogodb o obvladovanju je bil temeljni pogoj, ki ga je ena od bank upnic postavila družbam Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union d. d., in Radenska d. d., Radenci za reprogram njihovih finančnih obveznosti.

Pridobitev večinskega deleža v družbi Birra Peja, Sh. a., Peć

Pivovarna Union, d. d., in Factor banka, d. d., sta dne 15.3.2011, kot podaljšanje pogodbe o terminski prodaji delnic družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo, ki izvira iz marca 2007, sklenili pogodbo o prodajni opciji z iztekom uveljavitve 15.12.2011. Dne 29.11.2011 je Factor banka, d. d., takratna 18 % lastnica družbe Birra Peja, Sh. a., na podlagi zgoraj omenjene opcijske pogodbe pozvala Pivovarno Union, d. d., k odkupu njenega 18 % deleža v Birri Peji, Sh. a. Na podlagi poziva Factor banke, d. d., je Pivovarna Union, d. d., dne 15.12.2011 za omenjeni 18 % delež nakazala kupnino v višini 4.739.782,22 EUR. Postopek uveljavitve prodajne opcije je bil zaključen dne 18.1.2012. Pivovarna Union, d. d., je z dnem zaključka postopka uveljavitve prodajne opcije postala večinska oziroma 57,6 % lastnica omenjene družbe na Kosovu. Izredna skupščina deličarjev družbe Birra Peja, Sh. a., Peć

Dne 22.6.2012 je bila izvedena izredna skupščina delničarjev družbe Birra Peja, Sh. a., na kateri sta delničarja izglasovala sklep, da nameravata družbo dokapitalizirati s konverzijo obstoječih obveznosti družbe do lastnikov v lastniške deleže v skupni višini 2.360.000 EUR (Pivovarna Union, d. d., 1.360.000 EUR, drugi lastnik Ekrem Lluka



1.000.000 EUR). Lastniška razmerja po dokapitalizaciji bodo tako ostala nespremenjena. Dokapitalizacija je bila potrjena na izredni skupščini dne 3.8.2012.

Iztisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari – Split, d. d.

Pivovarna Laško, d. d,. je izpeljala postopek za iztisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari – Split, d. d. Vložila je zahtevek na sodišče, ki je imenovalo sodnega izvedenca oz. pooblaščenca revizorja, ki je ocenih vrednost delnice na 14,79 kn, nato je Pivovarna Laško določila primerno odpravnino v višini 16,5 kn. Na izredni skupščini delničarjev Jadranske pivovare dne 24.2.2012 je bila sprejeta odločitev, da se iz družbe iztisnejo mali delničarji. Pivovarna Laško ima od 5.426.217 delnic 5.396.932 delnic, kar predstavlja 99,46 %. Mali delničarji so imeli 29.285 delnic. Po vpisu sklepa v sodni register se bodo delnice prenesle na Pivovarno Laško. Odpravnina se bo delničarjem izplačala po vpisu sklepa v sodni register in po odločitvi sodišča o vloženih izpodbojnih tožbah.

Kazenska preiskava zoper Pivovarno Laško, d. d., zaradi nakupa delnic MELR v letu 2005

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9.3.2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to po pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3.6.2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo zoper več osumljenih oseb, med njimi tudi zoper bivšega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, in dve pravni osebi, med njimi tudi Pivovarno Laško, d. d. Med drugim se dvema osumljenima, eden od njiju je Boško Šrot, očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne Laško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30.8.2005, ki jih je SOD prodal Pivovarni Laško po ceni 158,62 EUR. Osumljenemu Bošku Šrotu se očita, da je sodeloval pri izvršitvi z namenom, da bi tretjemu, to je Pivovarni Laško, d. d., pridobil protipravno premoženjsko korist. Z določeno preslepitvijo določene fizične osebe ter temu posledično njegovo opustitvijo podaje konkurenčne ponudbe v višini 177,34 EUR naj bi Boško Šrot ustvaril gospodarsko korist Pivovarni Laško, d. d., v višini najmanj 8.279.124,39 EUR. Pivovarni Laško, d. d., se kot pravni osebi očita, da je odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je v sostorilstvu storil Boško Šrot, saj naj bi očitano kaznivo dejanje storil v korist Pivovarne Laško, d. d., katera naj bi odtlej tudi razpolagala s protipravno premoženjsko koristjo najmanj v višini 8,2 mio. EUR.

Tožba Ere Good

Dne 13.1.2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju



omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. Tožba po našem mnenju nima osnov in ni utemeljena. Sodišče o zahtevku tožeče stranke še ni odločilo.

Skupščina družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

Skupščina družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana, ki je bila dne 30.3.2012, je med drugimi odločitvami imenovala tudi nov 9-članski nadzorni svet (6 članov je predstavnikov kapitala in 3 člani so predstavniki delavcev). Skupščina je za članici nadzornega sveta te družbe izvolila tudi članici uprave Pivovarna Laško, d. d., Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar, ki je hkrati tudi članica uprave Pivovarne Union, d. d. Dne 4.4.2012 je Mirjam Hočevar podala odstopno izjavo, da odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., oz. da mandata ne sprejema z obrazložitvijo, da Skupina Laško nima in ni imela nobenega namena izvajati kakršnekoli kontrole nad družbo Poslovni sistem Mercator, d. d. Družbe iz Skupine Laško bodo na naslednji skupščini družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., podprle za člana nadzornega sveta predlog, ki ga bo podal nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

Dosežen dogovor z bankami o reprogramu kreditov

Več o izvajanju aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma kreditiv pri bankah je opisano na strani 28 tega poročila.

Postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, zaradi odprave odločbe UVK št. 306-29/2011-4 z dne 26.4.2011

Urad za varstvo konkurence RS (UVK) je dne 26.4.2011 izdal odločbo št. 306-29/2011-4, s katero je KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., prepovedal izvršiti naloge za prenos imetništva delnic MELR, katerih imetnik je Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d. Zoper odločbo smo vložili tožbo na Vrhovno sodišče RS; vložili smo tudi predlog za začasno odredbo, ki ga je sodišče zavrnilo s sklepom G 23/2011 z dne 29.4.2011. Dne 24.5.2011 smo v zadevi vložili pripravljalno vlogo. UVK je dne 3.10.2011 izdal sklep, s katerim je postopek presoje skladnosti koncentracije opr. Št. 306-29/2011 dne 3.10.2011 ustavil.

V zvezi z odločbo UVK o prepovedi KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., da izpolni nalog za prenos delnic MELR, katerih imetnik je Pivovarna Laško, d. d., smo vložili zahtevo za priznanje stranke v postopku in predlog za obnovo postopka dne 12.5.2011. O zahtevi in predlogu je UVK 12.8.2011 izdal sklep, s katerim je družbam Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence zavrnil ter ni priznal statusa stranskega udeleženca, prav tako je UVK sprejel sklep, da se zavrže predlog za obnovo postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence.



Vrhovno sodišče RS je dne 27.6.2012 izdalo sklep, da v postopku sodnega varstva tožeče stranke Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske, zaradi obnove postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, tožbo zavrže.

Vrhovno sodišče RS je dne 27.6.2012 izdalo sklep, da v postopku priznanja položaja stranskega udeleženca v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence tožečim stranke Pivovarna Laško, Pivovarne Union in Radenske, tožbi ugodi, in sklep Urada za varstvo konkurence št. 306-29/2011-127 z dne 12.8.2011 odpravi ter tožečim strankam prizna položaj stranskega udeleženca v postopku presoje skladnosti koncentracije.

Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d. d.

Prodaja celotnega, tj. 23,34 % deleža v družbi Mercator, d. d., katerega imetnice so družbe Pivovarna Laško, d. d., (8,43 %), Pivovarna Union, d. d., (12,33 %) in Radenska, d. d., Radenci (2,57 %) (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) predstavlja enega od ukrepov iz Strategije Skupine Laško do leta 2014 (v nadaljevanju: Strategija) za rešitev težkega finančnega položaja družb Skupine Laško. Strategija, ki jo je nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., potrdil septembra 2010, oziroma v njej predviden ukrep prodaje vseh delnic družbe Mercator, d. d., je v skladu z enotnim stališčem bank upnic o strategiji družb Skupine Laško, kot izhaja iz pisma bank upnic z dne 18.8.2010.

Na podlagi sprejete Strategije, in po prvotno neuspelem poizkusu prodaje 23,34 % deleža družb Skupine Laško v družbi Mercator, d. d., v prvi polovici leta 2011 (podrobneje o slednjem glej Letno poročilo 2011, str. 27 in 28), so družbe Skupine Laško skupaj z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., in Banka Celje, d. d., (v nadaljevanju: konzorcij prodajalcev), dne 15.6.2011 sklenile sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d. V juliju 2011 je k sporazumu pristopila tudi Banka Koper, d. d. Skupni delež konzorcija prodajalcev v družbi Mercator, d. d., je tako znašal 52,10 %. Za finančnega svetovalca pri prodaji naložbe je bila izbrana družba ING bank N. V. iz Londona.

V oktobru 2011 je svetovalec pri prodaji ING bank konzorciju prodajalcev predstavil prejete nezavezujoče ponudbe, in sicer so bile posredovane štiri nezavezujoče ponudbe, med njimi ena s strani strateškega ponudnika.

Od novembra 2011 dalje so potekala ekskluzivna pogajanja z edinim strateškim ponudnikom, družbo Agrokor, d. d., iz Zagreba, na podlagi sporazuma o ekskluzivnosti, sklenjenega med konzorcijem prodajalcev in družbo Agrokor, d. d.

V decembru 2011 je bila predhodno potrjena kupoprodajna pogodba za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d., s strani vseh prodajalcev, razen s strani prodajalca NLB, d. d., in Skupine Laško.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na seji dne 27.1.2012 dal soglasje k prodaji 317.498 delnic oziroma 8,43 % deleža družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Laško, d. d., družbi Agrokor, d. d., po ceni 221 EUR na delnico, ki se lahko



spremeni, kot je to predvideval v prodajni pogodbi definiran mehanizem. Soglasje k prodaji 464.390 delnic oziroma 12,33 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Union, d. d., družbi Agrokor, d. d., je dne 31.1.2012 dala tudi skupščina delničarjev Pivovarne Union, d. d. Pridobitev navedenih soglasij za prodajo delnic družbe Mercator, d. d., družbi Agrokor, d. d., je bilo obvezno, in sicer v primeru Pivovarne Laško, d. d., na podlagi 12.a člena Statuta družbe, v primeru Pivovarne Union, d. d., pa na podlagi 330. člena ZGD-1. Za prodajo 96.952 delnic oziroma 2,57 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Radenske, d. d., Radenci soglasje skupščine ali nadzornega sveta Radenske, d. d., Radenci ni bilo potrebno.

Dne 7.2.2012 je bila članom konzorcija prodajalcev s strani svetovalca pri prodaji ING bank posredovana informacija, da je Agrokor, d. d., odstopil iz prodajnega procesa.

Družbe Skupine Laško na podlagi sprejete Strategije nadaljujejo oz. bodo nadaljevale z aktivnostmi za prodajo njihovih delnic t.j. 23,34 % deleža v družbi Mercator, d. d., bodisi samostojno bodisi z vnovičnim oblikovanjem konzorcija prodajalcev za skupno prodajo delnic družbe Mercator, d. d. Trenutno potekajo intenzivna pogajanja za sklenitev novega sporazuma o skupni prodaji večinskega deleža v družbi Mercator, d. d. Dogodki po preteku polletnega obdobja

Začasne odredbe v korist družb Skupine Laško

Družbe iz Skupine Laško (Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., in Delo, d. d.,) so v mesecu juliju 2012 vložile predloge za izdajo začasnih odredb, s katerimi so sodiščem predlagale zavarovanje denarnih terjatev do toženih strank Atke-Prima, d. o. o., in Boška Šrota. Gre za zavarovanje denarnih terjatev, ki izhajajo iz vloženih odškodninskih tožb zoper obe toženi stranki in so jih družbe iz Skupine Laško (tožeče stranke) vložile na začetku leta 2011. Sodišče je o predlogih Pivovarne Union, d. d., in Delo, d. d., že odločilo, prav tako tudi o predlogu Fructala, d. d. V korist tožečih strank so sodišča toženim strankam prepovedala razpolaganje in obremenitev z delnicami PILR in drugimi vrednostnimi papirji ter prepovedala odtujitev in obremenitev deležev na določenih nepremičninah. Družbi Pivovarna Laško, d. d., je sodišče prepovedalo izplačilo morebitnih terjatev iz naslova dividend za delnice PILR v korist ostalih tožečih strank. Sodišče o predlogih za izdajo začasnih odredb Pivovarne Laško, d. d., in Radenske, d. d., še ni odločilo.

Sklici skupščin družb Skupine Laško

Dne 26.7.2012 so bili v časniku Delo in spletnih straneh družb objavljeni sklici skupščin družb Pivovarne Laško, d. d., Pivovarne Union, d. d., in Radenske, d. d., Radenci z datumi skupščin in predlaganimi dnevnimi redi in predlogi sklepov. Sklic skupščine Pivovarne Laško, d. d., z gradivom za skupščino je bil dne 26.7.2012 objavljen tudi na SEOnetu.



PREDSTAVITEV SKUPINE LAŠKO Skupina Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno iz založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko. Lastništvo ter poslovni deleži na dan 30.6.2012: OBVLADUJOČA DRUŽBA PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

ODVISNE DRUŽBE

RADENSKA, d. d., Radenci, Slovenija

82,058 % lastništvo V KDD – Centralna klirinška depotna družba, d. d., je vpisano tudi lastništvo družbe DBS, d. d., nad delnicami Radenske v deležu 11,853 % (600.000 delnic). Po vsebini gre za reodkupno pravico, pri čemer po pogodbi pripadajo glasovalne pravice iz naslova lastništva začasnemu prodajalcu, to je Pivovarni Laško, d. d. PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana, Slovenija

97,922 % lastništvo)

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., Hrvaška 99,460 % lastništvo

VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija 96,92 % poslovni delež)

DELO, d. d., Ljubljana, Slovenija 100 % lastništvo - od tega Pivovarna Laško 80,834 % in Radenska 19,166 %)

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo, Bosna in Hercegovina 100,00 % poslovni delež - od tega Pivovarna Laško 69,22 %, Radenska 15,39%, Pivovarna Union 15,39 %

FIRMA DEL, d. o. o., Laško, Slovenija (100,00 % poslovni delež)

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb, Hrvaška (100,00 % poslovni delež) Pivovarna Laško, d. d., sestavlja konsolidirano polletno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Laško. Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd.



PRIDRUŽENE DRUŽBE THERMANA, d. d., Laško, Slovenija

20,63 % lastništvo)

SLOPAK, d. o. o., Ljubljana, Slovenija 29,22 % lastništvo)

Pivovarna Union, d. d., je bila v letu 2011 do 16.12.2011 lastnica 93,73 % družbe Fructal, d. d., ki je bila 89,39 % lastnica družbe Fruktal Mak, a. d., Skopje. Dne 16.12.2011 je lastnik Fructala, d. d., v enakem deležu postala družba Nectar, d. o. o., iz Bačke Palanke.

Od 18.1.2012 dalje je del Skupine Laško do takrat pridružena družba Birra Peja, Kosovo, saj je Pivovarna Union, d. d., postala 57,63 % lastnica te družbe.


Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d. 18

Organigram Skupine Laško na dan 30.6.2012

PIVOVARNA JADRANSKA LAŠKO FIRMA LAŠKO RADENSKA, d. d. UNION, d. d. PIVOVARA, d. d. VITAL, d. o. o. DELO, d. d. GRUPA, d. o. o. DEL, d. o. o. GRUPA, d. o. o. Radenci Ljubljana Split Mestinje Ljubljana Sarajevo Laško Zagreb Lastništvo: 82,058 % Lastništvo: 97,922 % Lastništvo: 99,460 % Posl. delež: 96,92 % Lastništvo: 100 % Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % Št. delnic: 4.153.644 Št. delnic: 441.740 Št. delnic: 5.396.932 Št. delnic: 667.464

RADENSKA BIRRA Pivovarna Laško Pivovarna Laško MIRAL, d. o. o. PEJA, sh. a. Lastništvo Posl. delež v Laško Radenci Peć v Delu Grupi Sarajevo Posl. delež: 100 % Lastništvo: 57,627 % I80,834 % I69,22 %

Št. delnic: 1.020 Št. delnic: 539.537

Radenska Radenska Lastništvo Posl. delež v Laško v Delu Grupi SarajevoI19,166 % I15,39 % Št. delnic: 127.929

Odvisna družba od Dela: Pivovarna Union IZBERI, d.o.o. Posl. delež v Laško Ljubljana Grupi Sarajevo Posl. delež: 100 % I15,39 %

Odvisna družba Odvisna družbaOdvisna družba Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba

SKUPINA LAŠKOna dan 30.6.2012

Obvladujoča družba

PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Odvisna družba Odvisna družba



PREDSTAVITEV OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d. Osebna izkaznica PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, je vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/00171/00, pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom – september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija rednih delnic Oznaka delnice: PILR Matična šifra: 5049318 Davčna številka: SI90355580 Šifra dejavnosti: 11.050 Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A

Petčlanska uprava: mag. Dušan Zorko, predsednik uprave Marjeta Zevnik Mirjam Hočevar Gorazd Lukman Matej Oset

Predsednik nadzornega sveta: dr. Vladimir Malenković

Transakcijski računi:

Raiffeisen Krekova banka, d. d. IBAN SI56 2430 0900 0054 863

Nova Kreditna banka Maribor, d. d. IBAN SI56 0451 5000 0909 883

Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana IBAN SI56 0223 2002 0104 463

Abanka Vipa, d. d. IBAN SI56 0510 0801 2922 332

Unicredit banka Slovenije, d. d. IBAN SI56 2900 0000 1820 159



Hypo Alpe-Adria-bank, d. d. IBAN SI56 3300 0000 2722 975

Banka Sparkasse, d. d. IBAN SI56 3400 0100 1922 773

Banka Celje, d. d., Bančna skupina Celje IBAN SI56 0600 0000 1199 122

Probanka, d. d. IBAN SI56 2510 0970 0565 280

Telefon: +386 3 734 80 00 Telefaks: +386 3 573 18 17 Elektronski naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.pivo-lasko.si



Lastniška sestava kapitala Osnovni kapital Pivovarne Laško, d. d., na dan 30.6.2012 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 30.6.2012 je bilo v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d., Ljubljana) vpisanih 8.611.481 delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Na dan 30.6.2012 je družba štela 7.290 delničarjev, kar je za 5,21 % manj kot na isti dan leta 2011. Deset največjih delničarjev je imelo na dan 30.6.2012 skupaj 6.158.377 delnic ali 70,40 % celotnega osnovnega kapitala. Posamezni delničarji so imeli: Lastniška sestava kapitala na dan 30.6.2012

D e l n i č a r Št. delnic

1. NLB, d. d. Ljubljana Slovenija 2.056.738 23,5122. Kapitalska družba, d. d. Ljubljana Slovenija 617.488 7,0593. Hypo Alpe-Adria-Bank, AG Klagenfurt Avstrija 615.515 7,0364. Probanka, d. d. Maribor Slovenija 614.911 7,0295. GB, d. d. Kranj Kranj Slovenija 542.448 6,2016. Skagen kon-tiki verdipapir fond Stavanger Norveška 499.286 5,7087. NFD 1, delniški podsklad Ljubljana Slovenija 443.557 5,0718. Abanka, d. d. Ljubljana Slovenija 285.463 3,2639. Banka Celje, d. d. Celje Slovenija 252.500 2,886

10. Banka Koper, d. d.Koper - Capodistria Slovenija 230.471 2,635

S k u p a j 6.158.377 70,400

kapitala% od osnovn.

Lastniška sestava kapitala na dan 30.6.2011

D e l n i č a r Št. delnic

1. NLB, d. d. Ljubljana Slovenija 2.056.738 23,512

2. Hypo Alpe-Adria-Bank, AG Klagenfurt Avstrija 618.202 7,067

3. Kapitalska družba, d. d. Ljubljana Slovenija 617.488 7,059

4. Probanka, d. d. Maribor Slovenija 614.911 7,029

5. GB, d. d. Kranj Kranj Slovenija 542.448 6,201

6. Skagen kon-tiki verdipapir fond Stavanger Norveška 499.286 5,708

7. NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d.

Ljubljana Slovenija 446.465 5,104

8. Abanka, d. d. Ljubljana Slovenija 285.463 3,263

9. Banka Celje, d. d. Celje Slovenija 252.500 2,886

10.Banka Koper, d. d., Dvojezična firma: Banka

Koper - Capodistria

Slovenija 230.471 2,635

S k u p a j 6.163.972 70,464

% od osnovn.kapitala



Delnice Delnice Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d. d. Ljubljana od 1.2.2000 dalje kot redne delnice. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2012 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od tega je v centalnem registru pri KDD vpisanih 8.611.481 delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba delnice z oznako PILH, te so rezervirane za denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist denacionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 30.6.2012, izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala v odnosu na skupno število delnic, znaša 11,15 EUR, na dan 30.6.2011 je znašala 14,61 EUR, kar je 23,68 % manj.

Tržna vrednost delnice PILR je na dan 30.6.2012 znašala 7,99 EUR, kar je za 3,73 % manj kot na dan 30.6. preteklega leta, ko je znašala 8,30 EUR. Stanje delnic ter delež članov uprave in članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v osnovnem kapitalu družbe na dan 30.6.2012

D e l n i č a r Članstvo Št. delnic

1. Dušan ZORKO Predsednik uprave 450 0,00512. Marjeta ZEVNIK Članica uprave 548 0,00633. Mirjam HOČEVAR Članica uprave 548 0,00634. Matej OSET Član uprave 574 0,00665. Bojan CIZEJ Član nadzornega sveta 3.180 0,03646. Dragica ČEPIN Članica nadzornega sveta 3.413 0,0390

S k u p a j 8.713 0,0996

Udeležba v %

Ostali člani nadzornega sveta na dan 30.6.2012 niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d. Povečanje osnovnega kapitala

Skupščina Pivovarne Laško, d. d., je dne 30.1.2012 odločala o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki, vendar sklep ni bil sprejet.



Odobreni in pogojni kapital

Skupščina družbe v letu 2012 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. O odobrenem kapitalu je skupščina sklepala na izredni skupščini 30.1.2012 v zvezi s pogodbenim koncernom. Sprejet je bil sklep, da se lahko izda največ do 5 % novih delnic osnovnega kapitala za namen zamenjave delnic v pogodbenem koncernu. Ker ni bilo zahtevkov za menjavo delnic (razen enega), novih delnic ni bilo potrebno izdajati.

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., je na izredni skupščini odločala tudi o povečanju osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom (do 50 % osnovnega kapitala družbe, vendar sklep ni bil sprejet). Upravljanje družbe Načela upravljanja Pivovarne Laško, d. d., izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.

Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Laško, d. d., so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava družbe. Skupščina delničarjev V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Ena delnica predstavlja na skupšini en glas. Pivovarna Laško, d. d., nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.

Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na pisno zahtevo delničarjev družbe, ki imajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali prek pooblaščencev.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače. S tričetrtinsko večino odloča skupščina predvsem o naslednjih zadevah:

sprememba statuta,

zmanjšanje osnovnega kapitala (vključno pogojno povečanje),

odobreno povečanje osnovnega kapitala,

statusnih spremembah in prenehanju družbe,

izključitvi prednostne pravice delničarjev pri izdaji novih delnic,

izvolitvi in predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,

drugih primerih, če to določa zakon ali statut.



Skupščina odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička. S podelitvijo razrešnice skupščina potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Razprava o podelitvi razrešnice se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Če skupščina ne podeli razrešnice, se s tem ne šteje, da je bila upravi izrečena nezaupnica.

Sklic in izvedba izredne skupščine delničarjev

Izredna 19. skupščina delničarjev je bila sklicana 29.12.2011 in izvedena 30.1.2012. Več o pomembnejših sklepih skupšine je na straneh od 8 do 10 tega polletnega poročila. Nadzorni svet

Glavna naloga nadzornega sveta je nadzor poslovanja nad vodenjem poslov družbe. Nadzorni svet izbere in imenuje upravo, ki ima največ pet članov.

Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., šteje šest članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s statutom določeno drugače. Štirje člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva člana nadzornega sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev. Sestava nadzornega sveta Sestava nadzornega sveta na dan 31.12.2011 na dan 30.6.2012

Predstavniki kapitala: Predstavniki kapitala: dr. Vladimir Malenković, predsednik dr. Vladimir Malenković, predsednik dr. Borut Bratina dr. Borut Bratina Borut Jamnik Borut Jamnik dr. Peter Groznik dr. Peter Groznik

Predstavniki zaposlenih: Predstavniki zaposlenih: Bojan Cizej, namestnik predsednika Bojan Cizej, namestnik predsednika mag. Dragica Čepin mag. Dragica Čepin V letu 2012 ni bilo sprememb v nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d., ter v nadzornih svetih odvidnih družb. Revizijska komisija nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Naloge revizijske komisije določa 280. člen ZGD-1, med glavnimi so:

spremljanje postopka računovodskega poročanja, obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,

pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe,

predlog nadzornemu svetu za imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila,



nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,

ocenjevanje sestavljenega letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet.

Sestava revizijske komisije Sestava revizijske komisije na dan 31.12.2011 na dan 30.6.2012

dr. Peter Groznik, predsednik dr. Peter Groznik, predsednik Bojan Cizej Bojan Cizej Igor Teslić Igor Teslić Kadrovska komisija nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju Kodeks) v točki 13.1 priporoča, da nadzorni svet poleg revizijske komisije oblikuje tudi kadrovsko komisijo. Naloge kadrovske komisije so natančneje opredeljene v prilogi B Kodeksa. Kadrovska komisija je pristojna predvsem za:

pomoč nadzornemu svetu in pripravo predlogov na področju kriterijev in kandidatov za članstvo v upravi, pri čemer mora ovrednotiti ravnovesje med sposobnostmi, znanjem in izkušnjami, pripraviti opis vlog in kvalifikacij, ki so zahtevane za posamezno imenovanje,

ocenjevanje velikosti, sestave in delovanja uprave v rednih časovnih presledkih,

podporo pri vrednotenju dela uprave in pripravo obrazloženih razlogov za odpoklic posameznih članov uprave, kadar le-ti nastopijo,

podporo pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi. Nadzorni svet je z dnem 21.10.2011 imenoval tričlansko kadrovsko komisijo v sestavi: Borut Jamnik – predsednik, dr. Borut Bratina – član, mag. Dragica Čepin – članica. Sestava kadrovske komisije Sestava kadrovske komisije na dan 31.12.2011 na dan 30.6.2012

Borut Jamnik, predsednik Borut Jamnik, predsednik dr. Borut Bratina dr. Borut Bratina mag. Dragica Čepin mag. Dragica Čepin



Uprava

Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja družbo nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varuje poslovne skrivnosti družbe.

Uprava družbe šteje pet članov, in sicer: mag. Dušan Zorko – predsednik uprave, Marjeta Zevnik – članica uprave, odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje, Mirjam Hočevar – članica uprave, odgovorna za finance, Gorazd Lukman – član uprave, odgovoren za prodajo oz. komercialo ter Matej Oset – član uprave, odgovoren za proizvodno-tehnično področje.

Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave imenujejo na predlog predsednika uprave. Mandat predsednika in članov uprave traja 5 let. Družbo zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave. Uprava lahko podeli prokuro. Sestava petčlanske uprave Sestava petčlanske uprave na dan 31.12.2011 na dan 30.6.2012

mag. Dušan Zorko, predsednik mag. Dušan Zorko, predsednik Marjeta Zevnik Marjeta Zevnik Mirjam Hočevar Mirjam Hočevar Gorazd Lukman Gorazd Lukman Matej Oset Matej Oset

Polletno poročilo 2011 / Poslovno poročilo


POSLOVNO POROČILO FINANČNI POLOŽAJ SKUPINE LAŠKO Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že nekaj časa prisotna na slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti tako v okviru Skupine Laško kakor tudi na nivoju obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d.

V januarju je bilo realizirano novo financiranje s strani bank v višini 2,5 mio. EUR

Za nami je prvo polletje letošnjega leta. Likvidnostno najtežji so bili prvi trije meseci leta, ko je bila zaradi nesezone nižja prodaja našega asortimana in je bilo zaznati tudi slabo plačilno disciplino naših kupcev nasploh. V teh mesecih je potrebna tudi priprava na sezono z nabavo potrebnih surovin, repromaterialov, reklamnih materialov in izvedbo ostalih aktivnosti, ki so potrebne za zagon proizvodnje v prihajajoči sezoni. V januarju je bilo za Pivovarno Laško, d. d., realizirano novo financiranje, sindicirano posojilo s strani bank pod agenturo Abanke, d. d., Ljubljana, v neto višini 2,5 mio. EUR. Sredstva so bila porabljena za plačilo obveznosti iz naslova trošarine in DDV-ja in za zagotavljanje tekoče likvidnosti družbe v prvem tromesečju.

Največje breme naše, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti, predstavlja visoka stopnja zadolžitve

Največje breme naše, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti, predstavlja visoka stopnja zadolžitve tako skupine, predvsem pa obeh pivovarn, kjer glavno breme zadolžitve nosi Pivovarna Laško. Na dan 30.6.2012 je bila Skupina Laško do institucij na finančnem trgu iz naslova prejetih posojil zadolžena v višini 380,4 mio. EUR, od tega Pivovarna Laško 223,7 mio. EUR in Pivovarna Union 117,3 mio. EUR, preostanek zadolžitve pa je odpadel na ostale članice skupine. Pivovarna Laško ima poleg obveznosti iz financiranja do finančnih institucij še obveznost iz financiranja v okviru skupine v višini 42,4 mio. EUR. Zaradi visoke zadolženosti predstavljajo obveznosti iz naslova financiranja največje breme tekoče likvidnosti, zlasti na Pivovarni Laško. Le-ta je v prvem polletju letošnjega leta skupaj za obresti iz naslova financiranja plačala 7,3 mio. EUR, od tega bankam 6,0 mio. EUR in družbam v skupini 1,3 mio. EUR, kar pomeni ob ustvarjenem EBITDA v višini 6,8 mio. EUR, da je le-ta zadoščal za zgolj 93 % obresti iz naslova financiranja v obravnavanem obdobju. Pivovarna Union je v prvem tromesečju iz naslova financiranja bankam plačala 3,3 mio. EUR obresti.



Izvajanje aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma kreditov pri bankah

Obema pivovarnama je 30.3.2012 skupaj zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti do bank iz naslova kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov. Z vsemi bankami upnicami obeh pivovarn je bil dosežen dogovor o repro-gramu obveznosti iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih kreditov v pov-prečju za obdobje enega leta.

Obema pivovarnama je 30.3.2012 skupaj zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti do bank iz naslova kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov. Od začetka meseca februarja so z bankami potekala intenzivna bilateralna pogajanja in sestanki na različnih nivojih odločanja z namenom dogovoriti dolgoročni reprogram kreditov za obe družbi. Dne 28.2.2012 je bil bankam predstavljen Načrt finančnega pre-strukturiranja s predlogom dolgoročnega reprograma kreditov za obe pivovarni, do leta 2017 za Pivovarno Laško in do leta 2014 za Pivovarno Union, ob dezinvestiranju finančnih naložb v Mercator in Delo v letu 2014. Večina bank je do predlaganega reprograma zavzela pozitivno stališče. V mesecu marcu so se pogajanja z bankami nadaljevala, posebej z našo največjo upnico banko NLB, d. d., ki je na predlagan reprogram imela dodatne zahteve. V začetku aprila je bil na podlagi Načrta finančnega prestrukturiranja z bankami dosežen dogovor reprogramiranja večine obveznosti obeh pivovarn z ročnostjo enega leta. Dve banki sta zaenkrat kredite podaljšali le do 30.9.2012, nekatere izmed bank pa so naredile reprogram za obdobje do 3 let. Pogoj za dogovor reprogramiranja kreditov pri največji upnici je bila odpoved Pogodbenega koncerna, ki so ga lastniki izglasovali na skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., 30.1.2012.

Z vsemi bankami so bile do konca aprila podpisane pogodbe za podaljšanje kreditov in s tem sta se obe pivovarni obvezali k odplačilu 21,1 mio. EUR glavnic v obdobju do 29.3.2013. Na Pivovarno Laško odpade za 7,4 mio. EUR odplačil, na Pivovarno Union pa za 13,7 mio. EUR odplačil. Prva odplačila po dogovorjenem načrtu so že bila realizirana v mesecu maju in juniju. Do 30.6.2012 sta pivovarni bankam iz naslova reprograma odplačali za 5,4 mio. EUR glavnic dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Izvajanje aktivnosti Skupine Laško v okviru dezinvestiranja Skupina Laško tudi v letu 2012 nadaljuje z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih naložb kot tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja.

1. Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., se nadaljujejo. UVK je rok za prodajo družbe podaljšal do 31.12.2012. V marcu je bil objavljen poziv za javno zbiranje pisnih ponudb. S strani potencialnih interesentov nezavezujočih ponudb nismo prejeli, vendar so le-ti zaprosili za podaljšanje rokov.



2. Prodaja Dela, d. d., je začasno ustavljena, saj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Glede na potek prodajnega postopka za družbo Večer bomo tudi s postopki prodaje Dela, d. d., nadaljevali.

3. V lanskem letu je uprava vložila maksimalne napore v prodajo 23,34 % deleža skupine v naložbo Mercator, d. d., vendar zaradi objektivnih razlogov do realizacije prodaje ni prišlo. Skupina Laško s postopki prodaje Mercatorja nadaljuje. V teku so intenzivna pogajanja za sklenitev novega sporazuma o skupni prodaji več kot 50 % deleža družbe Mercator.

4. Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je bila sicer v začetku leta ustavljena, ker ponudbe s strani potencialnih kupcev nismo prejeli, vendar smo prodajni postopek, zaradi ponovnega interesa za nakup, v mesecu juniju obnovili. Pogajanja s potencialnim kupcem so v teku. Vseskozi potekajo tudi aktivnosti za racionalizacijo poslovanja.

5. Preko posrednika pri prodaji NLB, d. d., potekajo aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško, v smislu iskanja in kontaktiranja potencialnih kupcev ciljne družbe.

6. V marcu je Pivovarna Laško, d. d., v okviru prevzemne ponudbe delnic družbe Etol, d. d., odprodala celoten paket 540 delnic z oznako ETOG po ceni 141 EUR/delnico, kar pomeni 76.140 EUR.

7. Družba Final Art, d. o. o., kot posrednik pri prodaji nepremičnin skupine, tudi v letu 2012 nadaljuje z aktivnostmi pri prodaji za poslovanje nepotrebnega premoženja, in sicer:

za Pivovarno Laško: hotela Hum in Savinja v Laškem, športno dvorano Tri lilije v Laškem in skladišče na Letališki 32 v Ljubljani. V juniju je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za prodaja Hotela Savinja.

za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovno stavbo v Radencih.



UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine Laško je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2012 sledimo zastavljenemu cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so za skupino in tudi za vsako družbo posebej zlasti pomembna likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Likvidnostno tveganje: Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Glede na prvo šestmesečje letošnjega leta skupina, predvsem pa Pivovarna Laško, d. d., izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Da bi se izognili težavam pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, načrtujemo gibanje denarnega toka na prilivni in odlivni strani na letnem in mesečnem nivoju. S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu, zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev. Z bankami upnicami vseskozi potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok. Že vse od konca leta 2010 potekajo aktivnosti na področju dezinvestiranja vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena. Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne sposobnosti po ZFPPIPP – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki v svojem 14. členu določa kriterije, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim posledicam nastanka likvidnostne krize. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu, kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru, izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena. Tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so prikazani finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb in v prvem šestmesečju letošnjega leta na



ravni skupine znašajo 8,9 mio. EUR, ki so nastali iz naslova slabitve naložbe v Mercator, d. d.

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Terjatve do izvoznih kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri SID zavarovalnici, z nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do kupcev detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, hipoteko na nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo le na avansno in na takojšnje plačilo in se tako do neke mere izognemo tveganju neplačila za prodano blago. Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost kreditnemu tveganju. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.

Obrestno tveganje predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Že vse od konca lanskega leta ima EURIBOR tendeco padanja, kar se pozitivno odraža na stroške financiranja posojil z variabilno obrestno mero. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja skupine, ena tretjina zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega leta. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadoženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.



PRODAJA IN TRŽENJE Prvo polletje leta 2012 je zaznamovano z negativnimi gospodarskimi kazalci, s povečevanjem brezposelnosti in posledično manjšo kupno močjo tako na domačem kot tudi na tujih trgih. V letošnjem letu nam realizacijo zastavljenih ciljev dodatno otežuje čedalje večja nelikvidnost ključnih kupcev, ki zato plačujejo z zamudo. V takih negotovih razmerah lahko ocenimo, da je prvo polletje za Skupino Laško prodajno zadovoljivo. V skladu s petletno poslovno strategijo Skupine Laško in izkoriščanjem sinergij skupnega nastopa vseh družb v Skupini ohranjamo visoke tržne deleže na slovenskem trgu in sledimo ambiciozno zastavljenim prodajnim načrtom na tujih trgih.

Prodaja izdelkov Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško v Sloveniji in na tujih trgih

Pivovarna Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – junij 2012 na slovenskem ter izvoznih trgih skupaj prodala 455.117 hl vseh pijač, od tega 64,2 % v Sloveniji ter 35,8 % v izvozu. Količinska prodaja pijač Pivovarne Laško, d. d, v Sloveniji in na tujih trgih

Indeks Indeks Indeks ( v hl ) I.-VI./2012 I.-VI./2011 2012/2011 2012/din.pl. 2012/l.plan

Pivo 433.241 479.427 90,4 86,1 43,4 Brezalkoholne pijače 7.479 1.194 626,4 145,7 73,5 Voda 14.246 14.902 95,6 91,3 46,1 Ostale alkoholne pijače 151 876 17,2 12,3 6,2

S K U P A J 455.117 496.399 91,7 86,6 43,7

Skupina Laško

Podatki za obdobje januar – junij 2011 zaradi primerljivosti ne vključujejo prodaje Skupine Fructal, ki je bila v letu 2011 vključena v Skupino Union. Ravno tako smo zaradi lažje primerljivosti v obdobje januar – junij 2011 vključili družbo Birra Peja, Sh. a., ki v letu 2011 še ni bila naša odvisna družba, temveč pridružena.

Skupina Laško je v obdobju januar – junij 2012 na slovenskem ter trgih izven Slovenije skupaj prodala 1.825.733 hl vseh pijač, kar je 3,4 % manj kot v primerljivem obdobju lani oziroma 7,7 % pod zastavljenim planom. Skupina je 69,2 % prodaje ustvarila v Sloveniji, 30,8 % pa na trgih izven Slovenije.



Količinska prodaja pijač Skupine Laško v Sloveniji in na tujih trgih


Pivo 1.018.247 1.093.061 93,2 89,6 43,5 Brezalkoholne pijače 272.082 269.550 100,9 99,8 48,8 Voda 535.252 527.106 101,5 94,1 45,3 Ostale alkoholne pijače 151 876 17,2 12,3 6,2

S K U P A J 1.825.733 1.890.592 96,6 92,3 44,7

V letu 2012 smo na vseh trgih, predvsem pa na slovenskem, poglobili sodelovanje s kupci na področju izvajanja prodajno marketinških aktivnosti. Izvajamo izključno aktivnosti, ki so merljive in usmerjene na končnega potrošnika. Nov način izvajanja aktivnosti je odgovor na spremenjene razmere na trgu in pomeni nadgradnjo v sodelovanju s kupci in optimalnejši izkoristek marketinško prodajnih bonitet.

Prodaja izdelkov Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško v Sloveniji

Komerciala v Sloveniji je organizirana na nivoju Skupine Laško, razdeljena je v kanal trgovine in kanal horece. Vodje prodajnih kanalov oziroma vodje ključnih kupcev iz posameznih članic pokrivajo posamezne ključne kupce za vse članice Skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije in optimalni porabi marketinških sredstev, ki so namenjena za pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na trg.

Slovenski trg beleži velik upad kupne moči in cenovne vojne tako na strani proizvajalcev kot trgovcev, tudi potrošnik se obnaša vse bolj racionalno. Tako se v segmentu trgovine odloča za nakupe izdelkov predvsem v prodajnih akcijah oziroma kupuje nizkocenovne izdelke pod trgovskimi blagovnimi znamkami. Na drugi strani pa je v segmentu horece izredno padlo število obiskov, istočasno pa se je zmanjšala vrednost nakupov.


Pivovarna Laško, d. d., je v Sloveniji v obdobju januar – junij 2012 prodala 292.188 hl vseh pijač. Najpomembnejši je segment piva, ki je v prvem polletju manjši za 19 %, razlog je v padcu trga piva, večjih nabavah blaga kupcev v decembru 2011, povišanju cen naših proizvodov s 1.1.2012 ter dvigu trošarin s 1.4.2012.



Količinska prodaja pijač Pivovarne Laško, d. d., v Sloveniji



S K U P A J 292.188 352.418 82,9 84,7 42,7

Skupina Laško

Na slovenskem trgu prodajajo svoje izdelke vse družbe iz Skupine Laško razen družbe Birra Peja, Sh. a., iz Kosova. Količinska prodaja pijač Skupine Laško v Sloveniji



S K U P A J 1.263.622 1.381.329 91,5 92,3 45,2

V prvih šestih mesecih leta 2012 je bil v Sloveniji opazen padec potrošnje v vseh segmentih pijač. Na osnovi naše prodaje in tržnega deleža ocenjujemo (podatke pridobimo s strani agencije za tržne raziskave na podlagi prodaje trgovcev ter s od statističnega urada za uvoz piva v Slovenijo), da je ta padec pri pivu večji od 10 %. Povprečni tržni delež blagovnih znamk Skupine Laško v segmentu piva je v obdobju januar – maj 2012 v primerjavi s povprečjem leta 2011 v trgovini na drobno v Sloveniji padel za 1,2 odstotno točko in to na račun trgovskih blagovnih znamk diskontnih trgovin. Tržni delež Pivovarne Laško, d. d., je nižji za 0,1 o. t., Pivovarne Union, d. d., pa za 1,5 o. t.

Kot odgovor na padec kupne moči na slovenskem trgu smo v segmentu piva pripravili nova promocijska pakiranja osnovnega piva (pločevinka šestorček 5+1 ter pločevinko 0,55 l) s ciljem nagraditi naše zveste potrošnike. V gostinstvu smo predvsem v času večjih športnih dogodkov prodajo podprli s »partiji«, v trgovini pa s pospeševanjem piva v vračljivi embalaži v okviru projekta Eko Otok. Po večmesečnih testiranjih smo na trg prišli tudi z novim konceptom in okusom Radlerja. Novi brezalkoholni Radler je mešana pijača iz Union brezalkoholnega piva in osvežilne pijače z okusom citrusov in bezga ter je dopolnitev obstoječega, že uveljavnega asortimana. V radler segmentu smo lansirali tudi novost v liniji Laško, in sicer Laško Lemon&Lime ter Laško Orange, zasnovali smo ju kot podporo že uveljavljenemu Union Radlerju.



Skupina Laško proizvaja in prodaja širok nabor brezalkoholnih pijač, kamor sodijo ledeni čaji, sadne pijače, sokovi in nektarji, gazirane, športne in energijske pijače ter sladne pijače. Trend padanja potrošnje v tem segmentu, ki je bil prisoten že celo leto 2011, se je nadaljeval tudi v letošnjem letu.

V segmentu ledenih čajev še vedno ohranjamo vodilni tržni delež, čeprav je v zadnjem 5 mesečnem obdobju v primerjavi s povprečjem leta 2011 povprečni tržni delež Sole padel za 2,6 o. t. (40,3 % na 37,7 %), tržni delež ledenih čajev ACE pa iz 2,7 % na 2,6 %.

V segmentu sadnih pijač ima Skupina Laško v ponudbi blagovne znamke Sola, Radenska ACE in Frupi. Vodilni tržni delež med sadnimi pijačami v Sloveniji ima Fructal.

Pri brezalkoholnih sadnih pijačah Sola smo z novimi okusi dosegli povečanje tržnega deleža iz 7,9 % na 11,7 %. V seznanitev potrošnikov z novima okusoma sadnih pijač smo v prvem polletju 2012 usmerili tudi marketinške aktivnosti. Sola Orangola je sadna pijača, ki je delno sladkana z naravnim sladilom stevija, ki ne vsebuje kalorij. Z Orangolo smo bili prvi proizvajalec sadnih pijač v Sloveniji, ki je pijačo sladil z naravnim sladilom stevio. Druga novost Sola Grinada pa je sadna pijača z okusom hruške, jabolka in kivija z dodatkom vitamina B in je namenjena mlajšim potrošnikom. V letošnjem letu smo s Sola limonado v nevračljivi steklenički 0,33 l obogatili tudi ponudbo za gostinstvo.

Med gaziranimi brezalkoholnimi pijačami je predvsem uspešna Ora, blagovna znamka Radenske, d. d., ki si utrjuje položaj na trgu in ohranja zavidljiv tržni delež (11,5 %) med močno konkurenco kot sta Coca Cola in Cocta. Za zadovoljitev različnih okusov potrošnikov smo v letošnjem letu lansirali nov okus Ore, Orapink z okusom pomaranče in guave.

Sicer prodajno uspešnim športno energijskim pijačam Sola Isošport in Radenska Sprint, ki je bil v maju prenovljen, čedalje večjo konkurenco predstavljajo trgovske znamke z ugodno nizko ceno.

V letošnjem letu smo na ravni Skupine Laško tudi poenotili linijo sladnih pijač Laško malt, ki je naletelo na dober odziv pri potrošnikih.

Na področju brezalkoholnih pijač se je kot pozitivno, kljub manjši količinski realizaciji izkazalo tudi prenehanje polnjenja nekaterih trgovskih blagovnih znamk s premajhno dodano vrednostjo ter prenova linije Frupi (Vital).

Skupina Laško je v prvem polletju na slovenskem trgu prodala 2 % manj vod kot v enakem obdoju 2011 oz. 5 % manj od načrtovane prodaje. V prodajo vod Skupine sodi prodaja mineralnih, izvirskih in vod z okusi.

Najpomembnejši segment prodaje med vodami so mineralne vode (Radenska), kjer smo imeli pri prodaji 8 % rast ter za 2 % presežen plan. Poleg ostalih marketinških aktivnosti smo v letu 2012 pripravili veliko novosti na področju embalaže. Z različnimi



embalažnimi enotami smo želeli razširiti ciljno skupino, povečati tržne deleže ter zadovoljiti čim širši krog potrošnikov.

S ciljem ohraniti položaj prve izbire med embaliranimi negaziranimi vodami smo v aprilu začeli z izvajanjem akcije »Žejni pijemo vodo«. V projekt smo vključili Radensko, Zalo in Odo. Z akcijo »Skupaj skrbimo za okolje« pa smo kupcem omogočili bolj ugoden nakup vode (in piva) v vračljivi steklenici.

Dopolnili smo tudi izbor izdelkov izvirske vode Zala z novo litrsko plastenko. Novost bomo na prodajnem mestu dodatno podprli s tako imenovanim ekocomarketingom, ki sovpada z letošnjo družbeno in okoljsko usmeritvijo, da lahko vsaka pravilno odložena odpadna plastenka postane nova. Glede na to, da si pri blagovni znamki Zala postavljamo visoka merila na področju ekologije in trajnostnega razvoja ter jo na tem področju želimo ohraniti kot vodilno znamko, smo letos pričeli s projektom »Plastenka za plastenko«. Od maja naprej namreč vodo polnimo v plastenke, ki vsebujejo 20 % predelane embalaže. V projekt smo aktivno vključili tako interno kot eksterno javnost. Embalaža BIB (Bag in box), ki smo jo v Radenski, d. d., ponudili potrošniku, pomeni večji volumen (10 l), enostavnost rokovanja, enostavno reciklažo in manj odpadne embalaže, primerna je za lastnike čolnov, za ljudi, ki kampirajo, kot tudi za gospodinjstva, vrtce in šole.

Padec kupne moči je zelo zaznamoval trg vod z okusi, kjer je potrošnja najbolj padla, dodatno pa se je del potrošnikov preusmeril na trgovske blagovne znamke. Glede na to, da potrošnja vod z okusi tudi v letošnjem letu pada, smo aktivnosti za povečanje prodaje usmerili direktno na prodajna mesta s ciljem, z blagovno znamko Za ostati prva izbira potrošnika in ohraniti vodilni tržni delež v tem segmentu. S tem namenom smo zmanjšali transportno pakiranje iz 12 na 6 plastenk 0,5 l. Ravno tako smo z različnimi marketinškimi aktivnostmi in z novim okusom (Oaza tangerina z belim čajem) poskušali zaustaviti padec prodaje vod z okusi Oaza.

Pri vseh tržnih deležih so upoštevana povprečja zadnjega obdobja (5 mesecev) v primerjavi s povprečjem leta 2011 in upoštevanjem deležev diskontnih trgovcev.

Prodja izdelkov Pivovarne Laško, d. d., in Skupine Laško na tujih trgih

Tako kot slovenska je tudi izvozna komerciala organizirana na nivoju Skupine Laško, tako da vodje trgov iz posameznih članic pokrivajo posamezne trge za vse članice Skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije. V sodelovanju z marketing službo Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.

Na trgu Hrvaške je Skupina Laško ustanovila svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Zagrebu, ki s svojo prodajno ekipo v okviru Skupine Laško skrbi tudi za pospeševanje prodaje izdelkov Skupine Union na Hrvaškem. V Bosni in Hercegovini ima Skupina svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Sarajevu za koordinacijo z uvozniki in principali, vendar pa še nima svoje ekipe za pospeševanje prodaje.




Prodaja Pivovarne Laško, d. d., na tujih trgih je za 13,2 % večja od prodaje v prvem polletju leta 2011 ter za 9,7 % manjša od načrtovane. Za Pivovarno Laško, d. d., je v izvozu pomembno pivo. Tega smo v glavnini držav, kamor izvažamo, prodali več kot v enakem obdobju leta 2011. Načrtovanih količin v izvozu nismo dosegli v glavnem zaradi nedoseganja visoko zastavljenega načrta na Hrvaškem. Tja smo sicer izvozili 10 % več, kar je zelo uspešno, saj je celotna potrošnja piva na Hrvaškem padla. Količinska prodaja pijač Pivovarne Laško, d. d., na izvozne trge


Pivo 161.935 143.549 112,8 90,6 45,7 Brezalkoholne pijače 861 25 / 85,2 43,1 Voda 12 29 41,4 / / Ostale alkoholne pijače 122 378 32,3 24,3 12,2

S K U P A J 162.930 143.981 113,2 90,3 45,6

Skupina Laško

Prodaja Skupine Laško na tujih trgih je bila letos za 10,4 % večja od prodaje v prvem poletju lanskega leta ter za 7,8 % manjša od planirane. Glede na gospodarske razmere na teh trgih kljub temu, da nismo doseglli načrtovanega, prodajne rezultate ocenjujemo kot dobre. Plan prodaje na tujih trgih je za leto 2012 zastavljen zelo ambiciozno. Količinska prodaja pijač Skupine Laško na izvozne trge



S K U P A J 562.111 509.263 110,4 92,2 43,7

Prodaja na ključnih trgih Skupine (Italija, Kosovo, Hrvaška Bosna) je večja kot lani, vendar razen v Italiji ne dosega planirane. Planirane prodaje nismo dosegli pri prodaji piva in vod, medtem ko smo presegli načrtovano prodajo brezalkoholnih pijač. Na teh trgih se ravno tako kaže padec kupne moči prebivalstva in s tem povezan padec potrošnje pijač, recesija, povečano število brezposelnih, povečano število trgovskih blagovnih znamk, plačilna nedisciplina ...

Najpomembnejši trg Skupine Laško izven Slovenije je trg Italije, ki je strateško še veliko pomembnejši kot je to bil leta 2011. V Italijo smo v prvem polletju izvozili 137



tisoč hl piva, kar je 13 % več kot 2011 v enakem obdobju in kar 20 % več od planiranih količin. Ravno tako dobre indekse smo dosegli pri prodaji mineralne vode, ki smo jo prodali 27 tisoč hl (+ 23 % več kot lani in 18 % več od planiranega). V letošnjem letu smo vstopili v nove prodajne verige z drugim uvoznikom, ki je bil večinoma osredotočen na segment trgovskih znamk, smo pričeli z intenzivno kampanijo blagovnih znamk Union na področjih, kjer prvi uvoznik ne prodaja. Z njim smo želeli okrepiti sodelovanje tudi z namenom, da postane glavni distributer za nacionalne trgovske verige za tri najpomembnejše članice Skupine (obe pivovarni in Radensko, d. d.). V letošnjem letu smo za blagovne znamke vseh treh družb intenzivno iskali nove potencialne kupce za širitev na preostale dele italijanskega trga, kjer še nismo prepoznavni, istočasno pa z različnimi marketinškimi aktivnostmi ohranjali prepoznavnost na prodajno že uspešnih področjih Italije.

Zelo pomemben trg Skupine Laško je tudi trg Kosova, ki je obenem domicilni trg odvisne družbe Birra Peja, Sh. a. Birra Peja, Sh. a., tam prodaja pivo in vodo lastnih blagovnih znamk ter za Pivovarno Laško, d. d., po licenci proizvaja Laško pivo in vrši distribucijo izdelkov Pivovarne Union, d. d.

Na Kosovu smo prodali 146 tisoč hl pijač, kar je 4 % več kot v enakem obdobju leta 2011, vendar za 9 % manj od načrtovanega. S pravo cenovno politiko in novim proizvodom Sola limonada smo dosegli 34 % rast prodaje in za 25 % več od planirane kljub temu, da domači cenejši proizvajalci ter uvozni zaostrujejo tržno tekmo. Rezultati pa niso zadovoljivi pri prodaji piva, saj je le ta manjša za 10 % in ravno tako ni v skladu s planirano. Vzroki za padec prodaje piva izvirajo iz padca celotnega trga piva za 10 % (statistični podatki), manjše kupne moči prebivalstva, zastarelega designa piva Birre Peje, izjemno hladnega in zasneženega februarja ter menjave distributerjev na nekaterih področjih.

Pomembnejša trga za Skupino Laško sta še Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, kjer smo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 dosegli visoko rast, nismo pa dosegli načrtovane prodaje. Tako kot za Pivovarno Laško, d. d., velja tudi za Skupino Laško, da je razlog za nedoseganje plana na Hrvaškem pri prodaji piva predvsem slaba gospodarska situacija in z njo povezana manjša kupna moč in padec potrošnje piva. Kljub temu nas prodajni rezultati na tem trgu uvrščajo med ključne pivovarne (Zagrebačka, Karlovačka in Panonska). Na trgu Bosne pa zaostanek za planirano prodajo izhaja iz nedoseganja plana prodaje vod, ki pa jo bomo do konca leta poskušali v celoti nadoknaditi.



NABAVNI TOKOVI Nabavni tokovi Pivovarne Laško, d. d., tudi v letu 2012 delujejo po oblikovanih načelih koordinacije nabave na nivoju Skupine Laško za vse strateške materiale z namenom izkoriščanja vseh prednosti, ki nam jih nudijo sinergije. Liste dobaviteljev imamo v večji meri prečiščene in poenotene, nabavni trg je Skupino Laško sprejel kot celoto.

V Skupini smo oblikovali listo dobaviteljev z dvema, največ tremi dobavitelji za isti strateški material z namenom, da ohranimo pogajalsko moč na osnovi količine naročanja, ter da zagotavljamo homogeno kvaliteto materialov, kar olajša delo in sledljivost v proizvodnji. To je pomembno predvsem pri osnovnih surovinah, kot sta slad in koruzni zdrob za pivo.

Nestabilnost na EU trgih zaradi dolžniške krize in reševanja eura vpliva tudi na cene surovin. Hkrati pa nam situacija na slovenskem trgu, kjer prodamo večino svojih izdelkov, dirigira dinamiko prodajnih cen in hkrati plačil do naših dobaviteljev.

Za Skupino Laško in s tem tudi za Pivovarno Laško, d. d., je značilno, da kupujemo globalno in prodajamo lokalno, kar dodatno vodi v razkorak med cenami na nabavni in prodajni strani.

Nabavni trg so v prvi polovici leta 2012 zaznamovale naslednje značilnosti:

slovenski dobavitelji so oblikovali stroškovno optimalne serije proizvodnje in zaradi finančnega bremena ne držijo več varnostnih zalog v dogovorjenih obsegih, kar pomeni za nas manjšo fleksibilnost pri odpoklicih izven najavljenih oziroma planskih količin,

zaradi optimizacije stroškov na vhodu dobavitelji držijo zaloge surovin in repromaterialov samo za planirane količine, zato je njihov reakcijski čas pri pripravi blaga zaradi dodatnih naročil še daljši,

na cene pakiranih materialov je v letošnjem letu močno vplivala cena nafte, zato smo beležili nihanja cen materialov, ki so vezani na ceno nafte in materialov iz petrokemične industrije (folije, zamaški, predfrome),

manko celuloze in odprodaja starega papirja izven EU sta bila razlog, da so so slovenski dobavitelji v prvih pomladnih tednih najavili dvig cen kartonaste embalaže, a so kasneje od podražitve odstopili, saj bi Skupina Laško iskala nove nabavne vire v sosednjih državah,

trenutna zaloga sladkorja na slovenskem trgu je zadostna za potrebe slovenske industrije. Pogoji nove letine še niso znani. Prav tako niso znane cene drugih agrarnih surovin. Do sedaj so bile razmere ugodne za rast, huda junijska vročina v EU in predvsem v ZDA pa lahko ta razmerja v celoti poruši,

uvajanje novih izdelkov (Orangola, Grinada, brezalkoholni Radler …), pakiranj (prehod na sixpack, predforme z 20 5 reciklatom ...) in podpora prodajnim akcijam je zahtevala iskanje novih materialov, dobaviteljev ter testiranja le teh.



V okviru Skupine Laško poteka projekt optimizacije in zmanjševanja stroškov, v katerega je aktivno vključena tudi nabava Pivovarne Laško, d. d., ki poskuša najti in izpogajati čim nižje cene vhodnih materialov za še vedno ustrezno kvaliteto. Ker za veliko surovin, ki so odvisne od letine, pred novo letino ni veliko možnosti za zniževanje samih nabavnih cen, poskušamo k učinkovitemu poslovanju doprinesti z optimizacijo poslovnih procesov, predvsem s pravilnim planiranjem in hitrim pretokom informacij pri vseh spremembah plana. Pri lansiranju novih proizvodov in pakiranj pa poskušamo izkoristiti inovativnost dobaviteljev.

V nabavi smo intenzivno sodelovali s Pivarno Peć v smislu oblikovanja istih nabavnih virov in cenovnih usklajevanj. Operativna preskrba se izvajalo lokalno. Večji projekt v Birri Peji je bil v letošnji prvi polovici leta priprava vseh materialov za prve polnitve brezalkoholnih pijač v Birri Peji. Vse službe Pivovarne Union, d. d., (razvoj, design, nabava) so sodelovale pri pripravi pakirnih materialov, ki se delno kupujejo iz istih virov, delno pa lokalno ter surovin. Viri nabave pri surovinah so ostali isti, razen sladkorja, ki se izven EU kupuje lokalno po cenovno sprejemljivejših cenah. Uporablja se trsni sladkor. Birra Peja tudi intenzivno izvaja projekt lastne preskrbe iz virov, ki prinašajo preferencialne ugodnosti iz naslova CEFTE in sprememb po vstopu Hrvaške v EU (predvideno za 1.7.2013).



INVESTICIJSKA VLAGANJA

1. Vlaganja v proizvodnjo, energetiko ekologijo in infrastrukturo v Pivovarni Laško

Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in s tem pogojenim sklepom uprave v prvem kvartalu letošnjega leta, da se ustavijo vsi projekti iz plana vlaganj za leto 2012, ki do tedaj še niso bili aktivirani oz. kakorkoli vezani s pogodbenimi obvezami, smo bili v prvem polletju kljub finančnim omejitvam precej aktivni na področju izvajanja projektov investicijskih vlaganj. Tako smo uspeli realizirati načrtovane projekte, katerih aktivnosti smo pričeli že koncem leta 2011 oz. takoj v pričetku 2012. Zato smo v prvem polletju izvajali in tudi uspešno zaključili naslednje s planom za leto 2012 načrtovane projekte na področju proizvodnje, energetike, ekologije in infrastrukture:

1. Linija ST3 – etiketirni agregat

Zaradi novo razvitih proizvodov v polnitvah steklo 0,33 l, novih design-ov in tržnih zahtev v tem programu se je pojavila tudi potreba opreme steklenice 0,33 l z NNL etiketo. Z vgradnjo novega dodatnega agregata NNL na etiketirnem stroju polnilne linije ST3 smo že v mesecu maju 2012 zagotovili oskrbo tržišča s proizvodi v NNL opremljenih steklenicah.

2. Filter Seitz/PET – menjava krmiljenja

Zaradi vse pogostejših menjav programov polnitev voda/pivo na polnilni liniji PET, krajšanja časov priprav polnilne linije in manjših izgub produkta, vode, čistilnih sredstev in energentov, smo v prvem kvartalu izvedli potrebno optimiranje sistema krmiljenja v področju filtracije produkta. Poleg optimiranja programske opreme je bila z PLC S7 posodobljena tudi hardware oprema.

3. Filtrox – optimizacija filtra, CIP-a

Že v začetku leta 2012 smo v področju filtracije piva dokončali programski sistem za avtomatsko dozacijo kiselgura, vpihovanje inertne atmosfere CO2 v suspenzijo filtracijskih sredstev in izpodrive piva z odplinjeno vodo, ki so bili vgrajeni že v letu 2011. S tem smo vzpostavili tehnologijo filtracije piva v skladu z najnovejšimi standardi kvalitete piva, predvsem na področju nizkih vsebnosti kisika v filtriranem pivu in kalu v proizvodnji.

Obenem je bil izveden pregled delovanja in izboljšanje tehnologije CIP čiščenja v polnilnici piva, ki zmanjšuje predvsem količino porabe sveže vode in kemičnih sredstev za čiščenje opreme v tem delu proizvodnje. Ti ukrepi so že v prvem polletju 2012 prispevali k občutnem zmanjšanju naših odpadnih vod dovedenih na ČN za 6 % oziroma preko 12.000 m3.

4. Tlačni rezervoarji DT15 in DT8

Proizvodnja v prvem kvartalu leta 2012 novo razvitih proizvodov Bandidos Sun in Malt različnih okusov je zahtevala tudi predelavo oziroma ločitev tehnološke opreme na



področju polnilnica – tlačni rezervoarji. Zato so bile izvedene ločene cevne povezave z večpotnimi ventili in dopolnjena programska oprema, ki omogoča proizvodnjo manjših sarž, manjši produktni kalo in racionalno rabo čistilnih sredstev ter energentov.

5. MES OEE licence in storitve

Na nivoju Skupine Laško smo v mesecu marcu pričeli izvajati aktivnosti projekta uvedbe naprednega informacijskega sistema v proizvodnji. Ta uporabnikom omogoča: avtomatski zajem podatkov o delovanju linij, spremljanje in obvladovanje zastojev, izdelanih količin in izmet na linijah, spremljanje standardnih kazalnikov proizvodnje (učinkovitost, razpoložljivost, kvaliteta, trendi), spremljanje proizvodnje po časovni osi in po produktih, vpoglede v trenutno stanje v vseh proizvodnih obratih in na vseh linijah, napreden sistem poročanja, analiziranje velike količine zajetih podatkov v realnem času (prihranki), direktno komuniciranje z informacijskim sistemom SAP, uporabo za potrebe carinskih nadzorov in obveščanje kompetentnih uporabnikov ob določenih dogodkih.

Projekt je ob pollletju v fazi nameščanja HW/SW licenčne opreme na proizvodnem, serverskem, uporabniškem, poročilnem in analitskem nivoju in bo v celoti predan v delovanje v drugi polovici leta 2012.

6. Pločevinke 550 ml – predelava linije PL2

Za potrebe prodajnih akcij ob posebnih priložnostih po zahtevah prodaje smo v pretežni meri z lastnim osebjem uspešno izvedli doopremo polnilne linije pločevink PL2, tako da je od pomladi letošnjega leta omogočena oskrba tržišča tudi s pijačami v pločevinkah 550 ml.

7. Zamenjava amoniačnih armatur

Ob polletju 2012 smo po nekaj zamikih projekta uspeli zamenjati dotrajane armature in magistralne vode amonijačnih instalacij na bateriji 6 LT ZKT v področju vrelno-zorilnih kleti, z nerjavnimi armaturami in cevovodi.

S tem smo zmanjšali energijske izgube zaradi dotrajane izolacije, zmanjšali stroške vzdrževanja zaradi potrebne menjave tesnil in motenj v tehnološkem procesu, predvsem pa zagotovili varnost pred uhajanjem NH3 v okolje ob že pojavljajočih defektih sistema vsled korozijske dotrajanosti armatur in cevovodov.

Celoten projekt zajema tudi zamenjavo vseh instalacij z nerjavnimi na področju baterije 8 AT ZKT, ki je še v fazi izvajanja in bo v celoti zaključen v mesecu oktobru 2012.

8. Obnova IT centra

S prehodom na informacijski sistem SAP v pričetku leta 2009 je bila v podatkovnem centru dodatno na novo instalirana tudi nova strojna oprema. V času poletnega obratovanja se je izkazalo, da obstoječe instalirana oprema za kondicioniranje prostora



ne dosega zahtevanih parametrov oz. ne ustreza več standardom in predpisom za delovanje nameščene strojne opreme. Zato je bila v strežniški prostor instalirana in v mesecu juniju 2012 spuščena v obratovanje nova oprema. Ta, oz. samo obratovanje z vso nadzorno senzoriko povsem ustreza zahtevam HP za tovrstne prostore in opremo ter zagotavlja visoko stopnjo varnosti in zanesljivost obratovanja.

9. Ekološki projekti – bioplin

Zaradi naraščanja cen energije in predvsem škodljivih emisij TOC sušenje odpadnega pivskega kvasa ni več racionalno oz. je z strani IRSOP tudi ustavljeno. V primeru odlaganja mokrega odpadnega produkta na deponije bi nastajali visoki stroški prevozov in samega deponiranja. Zato v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Biotehniško fakulteto Ljubljana poteka raziskovalna naloga možnosti uporabe odpadnega pivskega kvasa za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu razgradnje.

V pilotnem poskusu direktnega uvajanja in razgradnje pivskega kvasa na našem UASB reaktorju ČN, ki kontinuirano poteka že od leta 2010, so bili načrtovani rezultati povsem doseženi. V letošnjem polletju smo s poizkusi uspeli delovanje reaktorja prilagoditi dnevni razgradnji 16 t kvasne suspenzije. Cilj pilotnega testiranja je doseči razgradnjo 20 t kvasne suspenzije dnevno.

Če bo ta dosežen, se bo kot substrat za pridobivanje bioplina na našem reaktorju lahko uporabila tudi vsa kvasna suspenzija iz proizvodnje Pivovarne Union. S tem bo maksimalizirana tudi proizvedena količina bioplina, ki ga kot nadomestilo zemeljskemu plinu uporabimo v naši kotlovnici.

V mesecu maju 2012 smo na tej osnovi s Kemijskim Inštitutom na Uradu RS za intelektualno lastnino – URSIL podali patentno prijavo postopka pridobivanja bioplina na UASBR iz pivarske kvasne suspenije. Od Urada pričakujemo odločbo o podelitvi patenta, saj naš postopek v pivarstvu v svetu ni poznan in do sedaj še ni bil uporabljen.

V začetku letošnjega leta smo v sodelovanju z EEA Laško instalirali in zagnali v obratovanje tudi pilotno polnilno postajo CNG/CBG (komprimiran zemeljski plin/komprimiran bio plin), ki omogoča polnjenje ustrezno predelanega viličarja in osebnega avtomobila z enim ali drugim energentom. Vozila so v fazi testiranj v transportni logistiki. Po še potrebnih optimiranjih tekom leta pričakujemo gospodarsko rabo v prihodnjem letu, saj je cena teh energentov v veliki meri ugodnejša.

10. Rekonstrukcija dvigala – Tri Lilije

V dogovoru z OL in TIC je bila v športni dvorani Tri Lilije izvedena rekonstrukcija tovornega v osebno dvigalo, ki je bila pogoj za izvajanje invalidskih športnih prireditev v tej dvorani. Sodobno invalidom ustrezno dvigalo v dvorani sedaj omogoča izvajanje tudi večjih športno kulturnih prireditev gibalno oviranih, kar je že bilo tudi potrjeno z uspešno izvedbo evropskega prvenstva v košarki za invalide v mesecu maju 2012.



2. Investicije v Pivovarni Union

Zaradi omejenih sredstev za investicije in posodabljanje opreme smo veliko pozornost posvetili učinkovitemu vzdrževanju opreme, katera večina izhaja iz devetdesetih let. Oprema je glede na izrabo dobro vzdrževana in v solidnem stanju. Njena pomanjkljivost je zastarela elektronika in krmiljenje, za katero se izredno težko dobi rezervne dele, ki so hkrati tudi izredno dragi. Izpad investicijskega cikla čutimo predvsem v polnilnici, saj z velikimi napori, lastnim znanjem in iznajdljivostjo držimo korak s trendi in željami kupcev na področju novih pakiranj in opreme proizvodov. Praksa zagotavljanja najvišje kakovosti naših tradicionalnih, modernih in trendovskih pijač je ključ do novih potrošnikov in ohranitev starih pripadnih ljubiteljev pijač Pivovarne Union.

Prenova energetike

Že v letu 2011 smo se z izvedbo energetskega pregleda sistematsko lotili projekta prenove energetskega sistema v Pivovarni Union, d. d. Kotli so stari, zastareli in ekološko neprimerni današnjemu času, zato so potrebni zamenjave. Novi kotli bodo ne le ekološko ustrezni, temveč tudi energetsko bolj učinkoviti. V letošnjem letu planiramo postaviti koncept nove energetske postaje in pripraviti projektno dokumentacijo.

Energetski pregled nam je podal vpogled v trenutno stanje v energetiki in dal nekaj kratkoročnih ukrepov pri optimizaciji porabe energije. Rezultati se kažejo v zmanjšani porabi plina in električne energije. Logično nadaljevanje energetskega pregleda je projekt CSRE – ciljno spremljanje rabe energije. Projekta smo se lotili v začetku leta in pričakujemo, da nam bodo prvi rezultati v pomoč do konca letošnjega leta.

V okviru racionalizacije porabe energentov nadaljujemo s projektom rekuperacije odpadnih voda. Že obstoječim porabnikom tako zbrane vode smo dodali še nove in s tem zmanjšali porabo sveže vodnjaške vode. Vodo ponovno uporabimo v energetiki za razna hlajenja in napajanje hladilnih stolpov.

Na področju proizvodnje piva smo morali urgentno zamenjati dva dotrajana evaporacijska hladilna stolpa za pridobivanje hladilne energije v proizvodnji piva.

Proizvodnja in polnilnica

Največja investicija v prvi polovici leta je menjava polnilnega stroja na liniji za aseptično polnjenje brezalkohola PET2. Z investicijo smo zagotovili mikrobiološko ustreznost naših produktov. Kljub menjavi in 4 tedenskem izpadu proizvodnje smo s pravočasnim planiranjem in dvigom zalog v času nesezone zagotovili vse potrebne količine v vseh prodajnih kanalih ob uvedbi dveh novih artiklov.

Logično nadaljevanje uspeha radlerjev je razvoj brezalkoholnega radlerja z okusom citrusov in bezga. Na tem segmentu tudi letos prehitevamo konkurenco na področju mešanih pijač na osnovi piva. Poseben postopek proizvodnje brezalkoholnega piva je osnova za nov brezalkoholni radler.



Uvedbo novega pakiranja izvirske vode Zala v 1 l plastenki smo izvedli z lastnim znanjem in inovativnosjo ter z minimalnimi stroški.

Novost pri pakiranju piva v pločevinke je tudi akcijska velikost Alu pločevinke volumna 0,55 l.Novemu pakiranju smo z lastnim znanjem prilagodili polnilno linijo in to pakiranje je namenjeno omejenim akcijam ob posebnih priložnostih.

V smislu zmanševanja stroškov smo se intenzivno lotili pregleda vseh pranj v cilju zmanjševanja porabe kemikalij, vode in energije. Uvajamo tudi uporabo kemikalij z boljšimi pralnimi učinki in smo v stalni navezi z dobavitelji, ki nam lahko s posredovanjem zadnjih tehničnih novosti pomagajo pri optimizaciji procesov.

Zaradi vse večje diverifikacije proizvodnje in vedno večjega števila proizvodov smo v proizvodnji piva izvedli nekaj manjših predelav v smislu fleksibilnosti izrabe proizvodne opreme. Cene prevezave, dodani novi večpotni ventili in spremebe programov tehnološkega procesa nam omogočajo proizvodnjo manjših serij brez povečanj izgub proizvoda in racionalno izrabo delovne sile.

Zaposleni Pivovarne Union, d. d., smo v prvi polovici leta intenzivno sodelovali pri vzpostavitvi proizvodnje brezalkoholnega programa v Birra Peji, Sh. a. Poleg tehnološkega postopka je bilo potrebno pripraviti tudi procesni del linije in prilagoditi računalniške programe za vodenje procesa.

3. Izvedeni projekti – investicije v Radenski

Tako kot plani investicij za leto 2012, je tudi samo izvajanje prilagojeno trenutni situaciji ter s tem precej omejeno. Zaradi zahtev po spremembah embalaž je največji del investicij namenjen ravno tem projektom (nova steklenica, nove pakirne enote, nove embalaže).

Investicijski projekti, ki smo jih izvedli v prvem polletju leta 2012:

prilagoditev polnilne opreme na linijah Tpo-1 in TPO-2 za polnjenje v novo nepovratno steklenico volumna 0,75 l,

prilagoditev polnilnih linij za pakiranje Radenske Classiv 1,5 l PET v pakete po štiri,

nabava opreme za polnjenje izvirske vode v novo embalažo, t. i. bag-in-box oz. vrečko v kartonu in sicer volumna 10 l,

priprava in delna izvedba projektov za znižanje tež plastenkam,

priprava in podpis pogodbe za izvedbo energetskega pregleda,

v začetni fazi je projekt inforamtizacije proizvodnje, kar pomeni izgradnja nadzornega sistema proizvodnih linij. To je skupni projekt podjetij Skupine Laško,

saniranje vrtine NMV zaradi puščanja plina CO2.

Za navedene investicije je bilo v prvem polletju leta 2012 porabljenih 130.000 EUR, kar predstavlja 18 % letnega plana investicij za leto 2012.



VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA

1. Vzdrževanje in energetika v Pivovarni Laško

Na področju vzdrževanja in energetike smo v prvi polovici leta nadaljevali z izvedbo del po planu za 2012. V plane smo zajeli vsa preventivna dela tako na strojih in napravah kot tudi na infrastrukturi. Obseg planiranja je temeljil tako na finančnem kakor tehničnem delu v skladu s številom potrebnih izvajalcev. Pri izvedbi smo vodili procese projektno – vse od organizacijskega, koordinacijskega in izvajalskega nivoja. Realizacija plana je bila izvedena v celoti, pri čemer smo med samo izvedbo izvajali organizacijsko terminske spremembe zaradi prilagajanja potreb proizvodnje.

Stroški za potrebe vzdrževanja so se na strani storitev povečali za 15 %, kar je pretežno posledica prerazporeditve časa za preventivno vzdrževanje v primerjavi s predhodnim letom. Na strani nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje je večje povečanje stroškov odraz menjave popolnoma obrabljenih delov vse starejše opreme.

Glede na dejstvo, da so stroji in naprave vsako leto starejši in tudi bolj obrabljeni, bodo zahteve po vzdrževanju čedalje večje. Vzdrževalni posegi bodo posledično daljši, potreba po menjavi delov pa vse večja. V bodoče bo potrebno predpriprave za preventivna vzdrževalna dela začeti že v glavni sezoni proizvodnje in prodaje piva, da bomo lahko tako fizično kot finančno izpeljali vsa predvidena dela.

Na področju vzdrževanja bodo v prihodnje potrebne tudi kadrovske okrepitve, ker z obstoječim strokovnim kadrom pokrivamo le tekoča vzdrževalna dela, za specifična dela na strojih in napravah pa žal ne razpolagamo več z ustreznimi strokovnimi kadri. Posledica so višji stroški storitev vzdrževanja zaradi kadrovskega outsourcinga.

Energetska oskrba je bila zadovoljiva in ni bilo nikakršnih problemov. Tudi na tej opremi smo izvedli ustrezna preventivna vzdrževalna dela, obenem pa so se izvedla tudi dela, ki povečajo izkoristek v korist zmanjšanja porabe energije. Kljub temu so se zaradi višjih cen energentov stroški v prvem polletju zvišali za 16 %.

Skladno z zakonodajo smo izvedli vse ustrezne preglede tako na energetskih napravah kot napravah delovnega procesa.

Vodovod

V prvi polovici leta 2012 so potekala dela na vodovodu po predhodno začrtanem planu. V omenjenem obdobju smo zagotavljali v sistemu kvalitetno vodo skladno z načelom HACCP v zadostnih količinah.

V tem obdobju smo poleg rednih vzdrževalnih del največ delali pri izgradnji vodovoda Vrh – Radoblje – Strensko. To je vodovod, kateri se delno financira iz evropskih sredstev. Vodovod obsega izgradnjo 10 vodohranov, rekonstrukcijo 2 vodohranov, izgradnjo 3 črpališč, izgradnjo 38 km cevovodov ter ostalih elementov za nemoteno delovanje sistema. Vodovod se navezuje na vodovode Trije studenci, Rimske Toplice in Laško, oskrboval bo okrog 240 gospodinjstev.



Poleg tega so bila izvedena še naslednja večja dela:

priprava dokumentacije za izgradnjo vrtine ST 2, Trije studenci,

dela pri izgradnji vodovoda na območju Majlanda in tovorne postaje v Zidanem Mostu,

zagon telemetrije Pristava – Rudnik – sistem Laško,

urejanje bran pri zajetju Trije studenci,

sanacija vodohranov Tovsto, Gozdec I., Gozdec II.,

urejanje pralnih korit na zajetjih Jožefa in Govce v Rudniku ter

izvedba odseka vodovoda v Šentrupertu. 2. Vzdrževanje in energetika v Pivovarni Union

Preskrba z energenti je potekala brez večjih težav ob upoštevanju določenih specifik. Predvsem pri porabi hladilne energije smo z doslednim upoštevanjem plana in vrstnega reda ter tehnološke discipline uspeli glavne sezonske mesece preživeti brez zastojev zaradi pomanjkanja hladu. Nov tank za dearirano vodo pa bo omogočil poleg razporeditve porabe hladu tudi racionalnejšo porabo električne energije. Več vzdrževalnih posegov smo imeli na kompresorski postaji za pridobivanje utekočinjenega CO2 plina, kar je verjetno tudi posledica opreme starejšega letnika. Intenzivno pripravljamo projekt in dokumentacijo za prenovo kotlov za pridobivanje toplotne energije.

Na področju vzdrževanja opreme so bili izvedeni vsi planirani remonti pri katerih sodeluje vse več osebja, ki stroje poslužuje med proizvodnjo. Stroški vzdrževanja so v primerjavi z istim obdobje v lanskem letu nekoliko višji, kar je posledica stare opreme in okvar predvsem na elektronskih sklopih. Tudi v prihodnje pričakujem naraščanje vzdrževalnih stroškov če ne bomo vlagali v novo in tudi energetsko bolj učinkovito opremo. Možnost preskrbe z rezervnimi deli za elektronske komponente je vedno težja. Zato bomo za prihodnje remontno obdobje morali planirati nekaj zamenjav na krmilnih sistemih vsaj za ključne stroje. 3. Vzdrževanje in energetika v Radenski

V prvi polovici leta 2012 so pri preskrbi z energenti, predvsem elektriko, zemeljskim plinom ter pri nabavah nekaterih surovin, materialov in sredstev, občutni sinergijski učinki skupnega delovanja članic Skupine Laško, saj lahko tako nastopamo do dobaviteljev močnejši in z večjimi količinami.

Nekoliko pod rezultati iz predhodnega obdobja smo bili na področju zastojev ter izplenov pri polnjenju brezalkoholnih pijač. Pri zastojih pri proizvodnji so sicer k povečanju največ doprinesli strojni zastoji, in sicer predvsem zaradi vedno starejše opreme, malih šaržah proizvodnje in vedno širšemu asortimanu proizvodov.



Na področju vzdrževanja opreme in objektov smo s politiko racionalnega obnašanja in stroškovne optimizacije dosegli zmanjšanje stroškov rezervnih delov, na področju storitev vzdrževanja pa smo na lanskoletnem polletnem nivoju. Zadnjih nekaj let prakticiramo tudi t. i. samovzdrževanje, kar pomeni, da poskušamo upravljavce strojev in naprav ter operaterje usmerjati v miselnost in delovanje ne samo upravljanja opreme, temveč tudi vzdrževanja. V to nas je prisilila tudi problematika kadrovske zasedenosti na vzdrževanje. Zadeva se počasi, a vztrajno uveljavlja z zadovoljivimi rezultati. Vseeno pa smo na vseh področjih v situaciji, ko bomo morali strokovni kader sistemsko »pomlajevati« in nadomeščati upokojitve. Oprema je namreč vedno bolj zahtevna, kar pomeni da potrebujemo temu primerne kadre, prav tako pa nas na to opozarja povprečna starost zaposlenih v Radenski, ki je 47,8 let. 4. Vzdrževanje in energetika v Vitalu

Na področju vzdrževanja in energetike izvajamo osnovno vzdrževanje. Opravili smo demontažo in odstranitev dotrajane nefunkcionalne opreme v kotlovnici.

Izvedli smo zamenjavo svetil zunanje razsvetljave, kar pomeni bistveno zmanjšanje porabe električne energije in zmanjšanje vpliva na okolje.

Lotili smo se sanacije topilcev sladkorja – izdelava novih mešal, kar zmanjša količino vmešanega zraka v času topljenja sladkorja in nekoliko skrajša sam postopek.

Izvedli smo tudi sanacijo prezračevanja, hlajenja in ogrevanja proizvodnih prostorov, kjer je šlo za menjavo instalacij ter armature, ki je bila popolnoma dotrajala.



KAKOVOST IN STANDARDI V letošnjem letu smo začeli z uporabo modula SAP QM v Pivovarni Laško, Radenski in Pivovarni Union. Zdaj ga uspešno uporabljamo in spoznavamo v podrobnosti že pol leta, tako da smo z osnovnim izahtevami, ki smo jih imeli, zadovoljni. Imamo pa še veliko pripomb oz. idej kako delo izboljšati, kar bomo poskušali narediti v naslednjem obdobju. Izvajanje zahtev po ISO 9001, ISO 14001, NSF in IFS

V začetku leta smo v Pivovarni Union imeli nenapovedano presojo po standardu NSF, ki smo jo uspešno opravili. Kljub temu smo se odločili, da veljavnosti tega standarda z naslednjim letom ne bomo več podaljševali. Razlogi so predvsem to, da vsebino tega standarda pokriva (in je še bistveno širši) standard IFS, in da ni marketinške vrednosti, ki bi jo lahko komunicirali kot našo prednost pred konkurenco.

Pivovarna Birra Peja ima certificirana dva standarda in sicer ISO 9001 in HACCP, katerih veljavnost so uspešno zagovarjali že lani. Ker gre za nekaj novega pri vodenju procesov v podjetju, je to pomemben začetek, ki pa ga je potrebno vsako leto nadgrajevati.

V prvem polletju je imela Radenska presojo s strani Pepsi Cole, ki jo je uspešno opravila.

Za uspešno implementacijo standardov ISO 9001 in 14001 na nivoju Skupine Laško je ena od osnov veljavna organizacijska shema oziroma nova sistematizacija. Začetek projekta smo zato prestavili na jesen, tako da bosta morali tako Pivovarna Union kot Radenska letos presojo opravljati še ločeno.

Vhodna, medfazna, končna in procesna kontrola

V prvem polletju smo veliko pozornosti posvetili nadzoru dobaviteljev osnovnih surovin. V letošnjem letu smo obiskali dobavitelje slada v Nemčiji na Češkem in Slovaškem (sodelavci iz kontrole skupaj s tehnologi). S temi obiski smo dosegli tudi boljše razumevanje naših potreb glede kakovosti slada v naših varilnicah.

Glede medfazne in končne kontrole se odstopanja rešujejo sproti, poudariti pa je potrebno še zlasti nadzor snažnosti obratov.

V Birri Peji smo začeli s proizvodnjo brezalkoholnih pijač (za začetek ledeni čaj breskev), in sicer na začetku uspešno. Ker vemo iz lastnih izkušenj, da do problemov lahko pride šele čez določen čas, posebej poudarjamo važnost dovolj velikega števila usposobljenih ljudi in tehnološko disciplino. Za delo v bodoče je to ključnega pomena. Važen je tudi tehnološki nadzor nad polnjenjem laškega piva, ki ga uspešno opravljajo sodelavci iz Pivovarne Laško.

Procesna kontrola pomeni nadzor nad kontrolnimi napravami in procesi v proizvodnji in energetiki ter v področnih skladiščih. Predvsem ta zadnja je pomembna kot



preverjanje naših proizvodov tik pred prodajo končnemu kupcu. Tu se včasih pokažejo nekatere skrite napake, ki jih pri prejšnjih kontrolah ne odkrijemo.

V prvem polletju večjih pripomb sicer ni bilo, občasno se je pojavljal problem trganja ročk pri brezalkoholnem programu zaradi starega repromateriala.

Varnost živil

V vseh podjetjih delamo po načelih HACCP-a, kar je v Sloveniji tudi zakonska zahteva. V prvem polletju smo imeli tudi redne letne preglede s strani kmetijskega inšpektorata. Razen nekaj zahtev po dodatni razlagi naših tehnoloških procesov so minili brez pripomb.

Reklamacij izdelkov zaradi varnosti proizvoda nismo imeli.



POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB

Radenska, d. d., Radenci

Predstavitev družbe

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

Na slovenskem tržišču želimo pod blagovno znamko Radenska ostati vodilni polnilec naravnih mineralnih voda, na področju ustekleničenih pitnih voda in brezalkoholnih pijač pa razvojno aktivno in konkurenčno podjetje s pomembnim tržnim deležem. Na področju izvoza želimo ostati vodilni slovenski izvoznik naravnih mineralnih voda pod blagovno znamko Radenska in aktivni polnilec in/ali prodajalec tistih proizvodov Radenske, ki so glede na svojo kakovost tržno zanimivi predvsem na prostoru bivših republik Jugoslavije in srednje Evrope.

Radenska, d. d., Radenci je odvisna družba obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., Laško. Lastniški delež obvladujoče družbe predstavlja 82,06 % kapitala. Radenska, d. d., Radenci ima tudi lastniške deleže v drugih družbah in je lastnik oziroma solastnik v družbah: Radenska, d. o. o., Beograd (100 % poslovni delež), Radenska, d. o. o., Zagreb (100 % poslovni delež), družbi nista aktivni ter Miral, d. o. o., (100 % poslovni delež), Laško Frupa, d. o. o., Sarajevo (15,39 % poslovni delež) in Pan-Nutri, d. o. o., (6,70 % poslovni delež).

Značilnosti poslovanja v prvem polletju 2012

Na vseh prodajnih področjih oziroma tržiščih smo v prvem polletju 2012 zabeležili prodajo 47,1 mio. litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je 1,4 % več kot v enakem obdobju lani in 95,2 % postavljenega plana za prvo polletje.

Porast beležimo na tržiščih EU, medtem ko je v Sloveniji prodaja rahlo padla. Izstopa izpad prodaje pri trgovskih blagovnih znamkah (indeks 81,5 v primerjavi z enakim obdobjem lani), medtem, ko pri lastnih blagovnih znamkah, predvsem pri Radenski Classic, Radenski Light, Radenski Naturelle, Ori in Pepsiju zasledujemo dobre indekse.

Na domačem trgu smo v prvi polovici leta 2012 prodali 37,9 mio. litrov pijač, kar je 0,8 % manj kot v enakem obdobju lani. V trgovinah smo izvajali veliko aktivnosti, največ cenovnih, manj pa tistih z dodano vrednostjo, vse skupaj pa je bilo podprto z medijskimi kampanjami v okviru marketinškega budgeta.

Na tujih trgih, kjer smo v letošnjem prvem polletju prodali 9,2 mio. l pijač, kar je 11,3 % več kot v enakem obdobju lani, smo za pospešitev prodaje vod pripravili ustrezne marketinške aktivnosti pri največjih kupcih (akcije, objave v katalogih, leafletih, paletne izpostavitve ...).



Zaradi agresivnosti konkurence se je potrebno prilagajati in sodelovati v udarnih terminih in aktivnostih, ki so s strani trgovcev močno marketinško podprti, tako da bomo tudi v drugi polovici leta nadaljevali s temi aktivnostmi. Izbrani finančni podatki družbe Radenska, d. d., Radenci ( v EUR ) I.-VI./2010 I.-VI./2011 I.-VI./2012

Čisti prihodki od prodaje 13.598.635 14.704.194 15.084.156Čisti dobiček 1.592.207 1.654.112 -1.139.730Čisti denarni tok1 3.022.519 2.992.699 51.962EBIT 1.783.777 539.622 1.497.133

EBITDA 3.214.089 1.878.209 2.688.825Dolgoročna sredstva 71.622.033 64.476.701 71.673.721Kratkoročna sredstva + kr. AČR 45.739.404 46.137.468 31.488.311Kapital 84.089.867 81.042.850 77.697.702Rezervacije 2.657.711 2.552.896 2.275.050

Dolgoročne obveznosti 8.565.555 6.566.605 549.169Kratkoročne obveznosti + kr. PČR 22.048.304 20.451.818 22.640.111

1 Čisti dobiček z amortizacijo V prvem polletju 2012 smo ustvarili 15,0 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 2,6 % več kot v primerljivem obdobju 2011. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 89,1 %, prihodki na tujih trgih pa 10,9 %.

Poslovni odhodki v višini 13,8 mio. EUR so za 4,9 % nižji kot v prvem polletju 2011 predvsem zaradi nižjih stroškov materiala, nižjih stroškov storitev in nižjih stroškov amortizacije.

Dosegli smo dobiček iz poslovanja v višini 1,5 mio. EUR, kar je za 177,4 % več kot v primerljivem obdobju leta 2011.

Finančnih prihodkov smo dosegli 1,68 mio. EUR, finančnih odhodkov 1,64 mio. EUR, kar pomeni dobiček iz financiranja v višini 0,04 mio. EUR. Čisti poslovni izid znaša -1,1 mio. EUR.

Zaključek

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v poslovanju v letu 2012. Pričakujemo, da se bodo znotraj Skupine Laško nadaljevali procesi, ki bodo imeli nadaljnje sinergijske učinke. Še naprej bomo iskali nove tržne priložnosti, izboljševali kakovost in varnost proizvodov ter optimizirali procese z novimi tehnično-tehnološkimi in organizacijskimi posodobitvami. V Radenski bomo vse cilje lahko dosegli z voljo in optimizmom vsakega izmed nas. Vse to lahko prispeva k temu, da bomo v drugi polovici leta, ko so pred nami sezonski meseci, uspešni, kot smo bili v prvi polovici leta in bomo v največji možni meri kljub recesiji poizkusili realizirati zastavljene cilje v poslovnem načrtu.



Skupina Union

Predstavitev Skupine

Sestava Skupine Union je v letu 2012 povsem drugačna kot v letu 2011. Konec preteklega leta smo namreč prodali Skupino Fructal. Z nakupom dodatnega deleža družbe Birra Peja, Sh. a., je le-ta v letu 2012 skupaj s svojo odvisno družbo Birra Peja, Sh. p. k., postala del Skupine Union. V družbi Birra Peja, Sh. a., ki je proizvajalka pijač, ima Pivovarna Union, d. d., na dan 30.6.2012 57,63 % lastniški delež, Birra Peja, Sh. a., Kosovo pa ima v 100 % lasti družbo v Albaniji. Slednja opravlja grosistično prodajo pijač.

Vizija Skupine Union je, da z lastnimi blagovnimi znamkami ohranjamo visoko prepoznavnost in hkrati lojalnost potrošnikov tako na domačem (slovenskem in kosovskem) kot na okoliških tujih trgih. V okviru Skupine Laško si hkrati prizadevamo postati vodilni regijski proizvajalec z močno lastno distribucijsko mrežo. Smo družbeno odgovorna podjetja z visoko stopnjo ekološke zavesti. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali z razvojno – inovativnimi programi, s katerimi bomo pobudniki sprememb in tvorci novih trendov na tržišču.


Prvo polletje v letu ima za industrijo pijač, kamor sodijo družbe Skupine Union, delno nesezonski značaj, delno pa pomeni že začetek sezone. V tem času tako ustvarimo med 45 in 47 % letne prodaje. Kljub vsem težavam in izzivom, ki so se pojavljali v prvih šestih mesecih leta 2012, je Skupina Union prodala 841 tisoč hl pijač, kar je le za 2 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta ter ustvarila 45 % letno načrtovane prodaje. Tudi finančni rezultati iz osnovne dejavnosti so dobri. Obe proizvodni družbi iz Skupine Union sta izboljšali svoje poslovanje. Pivovarna Union, d. d., je svoj dobiček iz poslovanja v višini 9,1 mio. EUR povečala za 33 %, Birra Peja, Sh. a., pa je izgubo iz poslovanja v višini 36 tisoč EUR zmanjšala za skoraj petkrat in se zelo približala pozitivni ničli, ki si jo je zadala kot končni cilj za leto 2012.

Izbrani finančni podatki Skupine Union

( v EUR ) I.-VI./2010 I.-VI./20112 I.-VI./20113 I.-VI./2012

Čisti prihodki od prodaje 75.312.581 81.780.032 51.395.461 57.574.257

Čisti dobiček 3.217.115 9.840.223 6.943.897 2.236.041Čisti denarni tok1 8.889.495 13.434.660 10.538.334 6.827.095

EBIT 6.611.311 10.123.157 6.951.016 9.030.676EBITDA 12.283.691 13.717.594 10.545.453 13.621.730Dolgoročna sredstva 213.705.281 108.421.791 108.421.791 122.746.703

Kratkoročna sredstva 70.769.850 187.829.960 187.829.960 128.433.574Kapital 83.782.781 90.569.149 90.569.149 90.830.627

Dolgoročne obveznosti 67.348.387 24.123.981 24.123.981 20.585.508Kratkoročne obveznosti 133.343.963 181.558.621 181.558.621 139.764.142

1 Čisti dobiček z amortizacijo2 Pri podatkih iz izkaza poslovnega izida je upoštevano ohranjeno in ustavljeno poslovanje skupaj3 Pri podatkih iz izkaza poslovnega izida je upoštevno ohranjeno poslovanje



Poslovni izid Skupine Union v prvem polletju 2012 ni povsem primerljiv z enakim obdobjem leta 2011, ker je takrat vključeval še poslovni izid Skupine Fructal, letošnji poslovni izid pa vključuje poslovni izid Skupine Birra Peja.

V skladu z MSRP 5 in zaradi zagotavljanja primerljivosti smo iz celotnega poslovnega izida za prvo polletje 2011 izključili poslovni izid Skupine Fructal ter ga prikazali kot poslovni izid iz ustavljenega poslovanja.

Skupina Union je v prvem polletju leta 2012 ustvarila 59,7 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, od tega 57,6 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje in 2,1 mio. EUR drugih poslovnih prihodkov.

Na domačem trgu je ustvarila 51,2 mio. EUR, na tujem pa 6,4 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje. V primerjavi s prihodki iz ohranjenega poslovanja enakega obdobja preteklega leta so prihodki višji za 6,2 mio. EUR oziroma 12 %. Povečanje izhaja iz naslova prihodkov Skupine Birra Peja v višini 6,4 mio. EUR.

Skupina Union je v obdobju januar – junij 2012 imela 50,7 mio. EUR poslovnih odhodkov, iz ohranjenega poslovanja v enakem obdobju 2011 pa 46,5 mio. EUR oziroma 9 % več. Povečanje izhaja iz naslova vključitve Skupine Birra Peja za 6,5 mio. EUR.

Ob prvi konsolidaciji Skupine Birra Peja (Birra Peja, Sh. a., Kosovo in njena odvisna družba Birra Peja, Sh. p. k., Albania) v Skupino Union na dan 1.1.2012 se je v tekoči konsolidirani poslovni izid zabeležil tako imenovani pozitivni učinek poslovne združitve (po starem “badwill”) v višini 2,5 mio. EUR.

Skupina Union je v prvem polletju leta 2012 ustvarila 9 mio. EUR dobička iz poslovanja, v primerljivem obdobju leta 2011 pa iz naslova ohranjenega poslovanja 7 mio. EUR, kar je 29,9 % več.

Skupina Union je v prvem polletju leta 2012 ustvarila negativni izid iz financiranja v višini 5,2 mio. EUR, v enakem obdobju leta 2011 je imela iz ohranjenega poslovanja pozitivni izid iz financiranja v višini 0,8 mio. EUR.

Konsolidirani čisti dobiček v prvem polletju leta 2012 znaša 2,2 mio. EUR, od tega je čisti poslovni izid lastnika obvladujočega deleža 2,5 mio. EUR. Čisti dobiček iz ohranjenega poslovanja je v prvem polletju 2011 znašal 6,9 mio. EUR.

Toliko slabši dobiček je predvsem rezultat slabitve naložbe v Mercator, d. d., ter preračuna dolgoročnih terjatev za odloženi davek zaradi spremenjene davčne stopnje. Zaradi postopne spremembe davčne stopnje davka od dohodka smo namreč izvedli preračun dolgoročnih terjatev za odloženi davek (predvsem iz naslova preteklih davčno nepriznanih slabitev), katerih učinek negativno vpliva na čisti poslovni izid v višini 3,7 mio. EUR. Iz naslova slabitve naložb je bila v letu 2012 dodatno oblikovana terjatev za odloženi davek v višini 0,4 mio. EUR, ki pozitivno vpliva na čisti poslovni izid obdobja.



Zaključek

V prvem polletju je bilo nemalo naporov vloženih v finančno sanacijo tako obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., kot tudi Pivovarne Union, d. d., ki je temeljila na Načrtu finančnega prestrukturiranja in reprogramu finančnih obveznosti. Z vsemi bankami upnicami smo dosegli dogovor o reprogramu obveznosti iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih kreditov v povprečju za obdobje enega leta. Vsekakor je zdaj pred Pivovarno Union, d. d., kot tudi pred obvladujočo družbo Pivovarno Laško, d. d., težka in zavezujoča naloga. V obdobju enega leta po podpisu reprograma se je Pivovarna Union, d. d., zavezala odplačati 13,7 mio. EUR glavnice. Za dosego tega cilja in obenem za zagotovitev normalnega obsega poslovanja smo že sprejeli določene ukrepe na področju obvladovanja stroškov in povečanja prodaje. Nadaljevali bomo z iskanjem novih trgov in kupcev ter z razvojem novih izdelkov ob hkratni racionalizaciji stroškov.

Pivovarna Union, d. d., si bo še naprej prizadevala odprodati vse finančne naložbe in ostalo, za poslovanje nepotrebno premoženje, kljub dejstvu, da sedanji pogoji za odprodajo niso najugodnejši. Zavedamo se, da bo dokončna sanacija uspešna le v primeru odprodaje poslovno nepotrebnih sredstev. Vital Mestinje, d. o. o.

Predstavitev družbe

Razvoj podjetja Vital Mestinje se je začel več kot pred petdesetimi leti. Osnovni dejavnosti podjetja sta: predelava sadja in polnjenje različnih brezalkoholnih pijač pod blagovno znamko FRUPI. Istočasno pa je podjetje pomemben polnilec trgovskih blagovnih znamk za različne trgovske verige. Le-te nam predstavljajo že 80 %, kar je absolutno preveč, zato je naša strategija v bodoče povečati tržni delež FRUPI blagovne znamke.

Na slovenskem tržišču želimo v prihodnosti zopet pridobiti vodilni tržni delež pri sirupih, istočasno pa se bomo usmerili v kvalitetnejše FRUPI proizvode, ki bodo temeljili na kozjanskem jabolku, ki je naša osnovna surovina.

Podjetje je kapitalsko povezano s Pivovarno Laško, d. d., ki je bila na dan 30.6.2012 lastnik Vitala v višini 96,92 %.


V obdobju od 1.1. do 30.6. letošnjega leta smo prodali 58.691 hl vseh pijač, kar je 16 % manj kot v enakem lanskem obdobju. Finančna realizacija znaša 2.276.984 EUR in je na nivoju lanske realizacije. Predvsem beležimo fizični padec prodaje pri trgovski znamki (v nadaljevanju TZ) Mercator (indeks 80) in pri TZ Tuš (indeks 58). Finančno realizacijo smo uspeli zadržati na račun FRUPI sirupov, ki imajo v sortimanu FRUPI proizvodov edini pozitivno rast (indeks 113 fizično in indeks 132 finančno). V strukturi prodaje nam TZ predstavljajo 80 % vse prodaje.



Izbrani finančni podatki družbe Vital Mestinje, d. o. o. ( v EUR ) I.-VI./2010 I.-VI./2011 I.-VI./2012

Čisti prihodki od prodaje 2.437.645 2.609.094 2.582.691Čisti dobiček -78.469 4.350 47.640Čisti denarni tok1 106.547 191.861 199.708EBIT -72.761 8.509 46.566EBITDA 112.255 196.020 198.634Dolgoročna sredstva 2.406.373 2.356.220 2.140.483

Kratkoročna sredstva 2.473.121 2.381.894 2.516.388Kapital 3.360.986 3.362.138 3.413.855Dolgoročne obveznosti 432.161 333.740 244.910Kratkoročne obveznosti 1.086.347 1.042.236 998.106

1 Čisti dobiček z amortizacijo V obddobju januar – junij 2012 je bilo ustvarjenega 47.640 EUR bruto dobička, kar je zelo zadovoljivo glede na to, da je bilo lani v istem obdobju ustvarjenega 4.350 EUR dobička. Strošek amortizacije se je v tem obdobju zmanjšal za 19 %, povečali pa so se stroški dela, in sicer za 5 %. V tem obdobju so se povečali stroški materiala, in sicer za 1 %, stroški storitev so nižji za 16 %, povečali pa so se stroški marketinga, kar pa je posledica promoviranja in preobrazbe sirupov 1 l, kar se odraža v večji prodaji le teh.

Zaključek

Poslovanje v prvem polletju je glede na razmere na trgu zadovoljivo. Na trg smo lansirali dva nova okusa FRUPi sirup 1/1 (borovnica in jagoda). Smo v fazi pridobivanja novih trgovskih pri naših kupcih, kar se bo rezultiralo v II. polletju. Strategija o izboljšanju kvalitete proizvodov se je pokazala kot pozitivna in jo bomo nadaljevali tudi v bodoče.

Cilj do konca leta je povečati prodajo FRUPi proizvodov, predvsem sirupe 1/1 spraviti v vse slovenske trgovske mreže oz. vso maloprodajo. V jesenko-zimskem času planiramo redesigen nektarjev v PP 2/1 – prehod na 1/1. Glede na proste kapacitete pridobiti dodatne posle oz. polnitev trgovskih znamk. Pričakujemo, da nam bodo pomagale sinergije v koncernu Pivovarne Laško, saj bomo s skupno pomočjo lažje sledili ciljem, ki smo si jih zastavili za leto 2012.



Skupina Delo

Predstavitev skupine

Skupino Delo sestavljata obvladujoča družba Delo, d. d., in odvisna družba Izberi, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti družbe Delo, d. d.

Družba Delo, d. d., je eno vodilnih in najvplivnejših podjetij na slovenskem medijskem trgu ter pomemben oblikovalec javnega mnenja. Prvi začetki družbe Delo segajo v leto 1955, ko je nastalo Časopisno založniško podjetje Slovenski poročevalec, predhodnik današnje družbe.

Družba Delo izdaja dva vodilna slovenska dnevna časopisa Delo in Slovenske novice, nedeljska časopisa Nedelo in Nedeljske novice, štirinajstdnevnik Pogledi, specializirano revijo Grafičar, štiri redne časopisne priloge ter samostojne revije Onaplus, Deloindom+, Polet fit in Delo De facto.

Družba Izberi, d. o. o., deluje na področju distribucije časopisov. Storitve družbe so fizična distribucija tiskanih medijev in prodaja v distribucijsko mrežo pogodbenim kupcem. Družba posluje od leta 2009.

Pomembni dogodki v letošnjem polletju

Delo je v začetku letošnjega leta začelo uvajati celovit uporabniški sistem zaračunavanja nekaterih vsebin na digitalnih platformah, predvsem na spletu. Prvi korak k zaračunavanju izbranih vsebin sta Delo in Slovenske novice naredila s projektom Piano, ki je v Sloveniji zaživel v sredini januarja in k nam prihaja iz Slovaške. Gre za projekt, v katerega se je povezalo več medijskih hiš, ki za določen znesek ponujajo obogaten dostop do najbolj kakovostnih in ekskluzivnih vsebin na spletu.

V začetku marca je izšla prva številka Nedeljskih novic, nedeljske izdaje Slovenskih novic. S tem novim proizvodom v medijski hiši odgovarjamo na naraščajoč trend vikend branja in skupaj z Nedelom zapolnjujemo trg nedeljskih časopisov. Vsem ljubiteljem Novic prinašamo še večjo dodano vrednost s še več ekskluzivnega branja.

V medijski hiši Delo smo v začetku aprila 2012 svoj nabor revij razširili še z eno – revijo Delo De facto. Nova revija je plod dela vrhunskih avtorjev in fotoreporterjev Delove hiše ter nadgradnja Sobotne priloge Dela.

Slovenske novice so na prireditvi v Cankarjevem domu že tretjič zapored prejele priznanje trusted Brand 2012 za najbolj zaupanja vredno znamko v kategoriji dnevnih časopisov.

Družba Delo je v juniju na spletnih straneh delo.si in slovenskenovice.si začela uvajati sistem Doublerecall. Sistem omogoča neregistriranim uporabnikom brezplačen dostop do omenjenih spletnih strani, oglaševalcem pa na podlagi dvojnega priklica prinaša učinkovito izpostavitev blagovne znamke. Doublerecall je še en sistem, ki nam



omogoča zaračunavanje naših spletnih vsebin in je del celovite strategije Delovega uporabniškega sistema.

V letošnjem letu se nadaljuje postopek prodaje družbe ČZP Večer. Na podlagi predloga družbe Delo, d. d., je Urad za varstvo konkurence v februarju 2012 sprejel sklep, da se rok za odsvojitev delnic podjetja ČZP Večer, d. d., določen v odločbi UVK, podaljša do vključno 31.12.2012.


Tudi v letošnjem letu se nadaljuje negativni trend na oglaševalskem trgu, ki je posledica poslabšanja gospodarskih razmer. V strukturi oglaševanja se nadaljuje trend krepitve deleža televizije, predvsem na račun vseh tiskanih medijev.

V prvem polletju je skupina Delo ustvarila 26,2 mio. EUR prihodkov iz poslovanja, kar je nekaj odstotkov manj kot v lanskem primerljivem obdobju in nekoliko manj kot je načrtovala. Poslovni izid iz poslovanja, ustvarjen v višini 306 tisoč EUR, krepko presega lanskega, vendar zaostaja za načrtovanim. Skupina je v prvem polletju ustvarila 929 tisoč EUR celotnega poslovnega izida, ki je večji od načrtovanega celotnega poslovnega izida. V lanskem polletju je bil celotni poslovni izid negativen.

Izbrani finančni podatki Skupine Delo ( v EUR ) I.-VI./2010 I.-VI./2011 I.-VI./2012

Čisti prihodki od prodaje 26.307.453 27.361.063 25.591.626Čisti dobiček -2.038.985 -401.947 206.768Čisti denarni tok1 -585.173 1.081.759 1.844.284EBIT 119.095 57.140 306.025EBITDA 1.572.907 1.540.846 1.943.541Dolgoročna sredstva 24.959.088 23.088.673 20.593.892

Kratkoročna sredstva 16.958.956 16.841.099 15.540.283Kapital 13.626.155 13.070.820 12.208.661Dolgoročne obveznosti 7.089.751 6.350.019 2.910.510Kratkoročne obveznosti 21.202.138 20.508.933 21.015.004

1 Čisti dobiček z amortizacijo Zaključek

Ustvarjeni polletni rezultati so posledica stroškovnega prilagajanja v celotnem obdobju in tudi ukrepov na področju stroškov dela v zadnjih dveh mesecih obravnavanega obdobja.



TRAJNOSTNI RAZVOJ

Zaposleni V Skupini Laško je bilo na dan 30.6.2012 zaposlenih 1.610 delavcev, kar je za 222 manj kot lani. Od tega je v osnovni dejavnosti proizvodnje pijač v Sloveniji zaposleno 954 ljudi. Ker je bila Skupina Fructal 16.12.2011 prodana, družba Birra Peja, Sh. a., pa je del Skupine Union šele od 1.1.2012, podatki niso primerljivi. V družbi Birra Peja, Sh. a., je bilo na 30.6.2012 zaposlenih 213 delavcev (na 30.6.2011 pa 214 zaposlenih). Družba Birra Peja, Sh. p. k., Albanija je imela v obeh letih 1 zaposlenega. Stanje zaposlenih v Skupini Laško na dan 30.6.2012

( družba ) 30.6.2012 30.6.2011 Razlika

Pivovarna Laško, d. d. 333 328 5Pivovarna Union, d. d., Ljubljana 377 368 9Radenska, d. d., Radenci 208 211 -3Vital Mestinje, d. o. o. 36 36 -Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo 213 - 213

Birra Peja, Sh. p. k., Albanija 1 - 1Skupina Fructal - 433 -433Skupina Delo 442 456 -14Skupaj* 1.610 1.832 -222

* Laško Grupa in Jadranska pivovara nista vključeni

Med novimi zaposlitvami so zajete tudi zaposlitve za določen čas, zaradi povečanega del v proizvodnji za čas sezone. Razlogi za prenehanje so bili različni, upokojitev, sporazumno prenehanje delovnega razmerja (odhodi delavcev v druge družbe ali v tujino, dogovorna prekinitev zaradi nedoseganja rezultatov). Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Laško na dan 30.6.2012

Pivovarna Pivovarna( izobrazba ) Laško Union Radenska Vital Skupaj

Osnovnošolska in nižja poklicna 79 74 41 12 206Srednja poklicna in strokovna 147 214 125 17 503Višja strokovna 43 30 17 4 94Visoka strokovna in univerzitetna 55 55 23 3 136Magisterij in doktorat 9 4 2 - 15Skupaj 333 377 208 36 954



Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Laško na dan 30.6.2012 ( n a d a l j e v a n j e )

Birra peja Skupina Birra peja Skupina Skupina( izobrazba ) Kosovo Delo Albanija Laško ( v % )

Osnovnošolska in nižja poklicna 42 22 - 270 17Srednja poklicna in strokovna 134 185 - 822 51Višja strokovna 9 29 - 132 8Visoka strokovna in univerzitetna 24 181 1 342 21Magisterij in doktorat 4 25 - 44 3Skupaj* 213 442 1 1.610 100

* Laško Grupa in Jadranska pivovara nista vključeni

V Skupini Laško se je število zaposlenih z osnovnošolsko in nižjo poklicno izobrazbo zmanjšalo, povečalo pa se je število z višjo, visoko, magisterijem in ena oseba z doktoratom, v glavnem pridobljena višja izobrazba z izobraževanjem ob delu, ki ga spodbujamo.

Skupina Laško redno skrbi, da se zaposleni usposabljajo za varno delo, opravljajo redne zdravstvene preglede in da se redno opravljajo preventivni pregledi delovne opreme.

V posameznih družbah imamo sklenjeno tudi dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene.

Zaradi poenotenja ocenitve delovnih mest in uvedbe variabilnega sistema nagrajevanja zaposlenih, smo se odločili za uvedbo nove sistemizacije. V prvem polletju smo pripravili pravilnik o sistemiziranosti, ocenili delovna mesta in pripravili katalog delovnih mest, ki bo enoten za Pivovarno Union, d. d., Pivovarno Laško, d. d., in Radensko, d. d. Parafirali smo novo podjetniško kolektivno pogodbo. Po uvedbi nove sistemizacije načrtujemo izobraževanje vodstvenih kadrov za izvajanje letnih razgovorov in ocenjevanje uspešnosti zaposlenih, kar je pomembno za razvoj naših kadrov. V oktobru 2012 bo stopila v veljavo nova sistemizacija in organizacijska struktura za Pivovarno Laško, d. d., Pivovarno Union, d. d., in Radensko, d. d., ki bo omogočala optimalnejšo delovanje in izboljšanje procesov.



Komuniciranje Pivovarna Laško je v prvem polletju leta 2012 gradila dvostransko komunikacijo med podjetjem in njenimi deležnimi javnostmi. Ekipa, ki v Pivovarni Laško skrbi za korporativno komunikacijo, jo je sistematično načrtovala in gradila ter prilagajala interesom različnih javnosti, ki vplivajo na njeno poslovanje.

Komuniciranje z vlagatelji

Pivovarna Laško skladno z zakonom obvešča svoje vlagatelje in potencialne vlagatelje z relevantnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami. V okviru politike razkrivanja informacij le-te zajemajo uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja družbe v prihodnje.

Delnice Pivovarne Laško kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, s čimer je družba zakonsko zavezana k objavi predpisanih informacij na spletnih straneh ljubljanske borze (seonet.ljse.si), slednje pa Pivovarna Laško objavlja tudi na svoji korporativni spletni strani (pivo-lasko.si).

Kot aktivnosti komuniciranja z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji izvaja družb redne skupščine podjetja, novinarske konference sklicane z namenom poročanja o medletnih in letnih poslovnih rezultatih, individualni sestanki predstavnikov podjetja s predstavniki investicijskih družb in objave medletnih ter letnih poročil v tako tiskanih medijih kot tudi na spletnih straneh družbe.

Komuniciranje z mediji

S pomočjo sporočil za medije in novinarskih konferenc Pivovarna Laško redno obvešča medije o svojih dejavnostih, poslovanju, načrtih in strateških usmeritvah. Odnosi z mediji temeljijo na načrtovanem, korektnem sodelovanju, sprotnem odzivanju na vprašanja novinarjev in veljavnih etičnih standardih odnosov z deležniki.

Kot pomemben način posredovanja informacij medijem se je izkazalo tudi interno glasilo Laški pivar, ki ga različni mediji navajajo kot vir posredovanih informacij družbe.

Komuniciranje s kupci

Ključni kanal za neposredno komunikacijo s kupci ostaja Klicni Center Pivovarne Laško, kjer od leta 2009 na brezplačni telefonski številki 080 1825 naročila kupcev sprejema 10 operaterjev. Projekt je podjetje uvedlo zaradi enostavnejšega in uporabnikom prijaznejšega poslovanja, Klicni center pa je lociran na Distribucijskem centru Skupine Pivovarna Laško v Ljubljani in sprejema naročila za vse distribucijske kanale kot so trgovina, gostinstvo in ostale ustanove.



Komuniciranje z zaposlenimi

Interno komuniciranje ostaja ena najpomembnejših tehnik, ki ob profesionalni izvedbi komunikacijskih orodij zagotavlja dobro informiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. V Pivovarni Laško smo zaposleni sprotno seznanjeni z vsemi najpomembnejšimi informacijami ter obvestili za javnost. Na najbolj frekvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, v zadnjih letih pa je vse več uporabnikov obveščenih tudi preko vsebin na korporativni strani (pivo-lasko.si).

Pomembno orodje internih komunikacij so tudi interne spletne strani – intranet Pivovarne Laško in Skupine Laško, ki kot komunikacijsko orodje bistveno prispeva k učinkovitosti poslovnih procesov.

Popolnoma uvejavljeno interno glasilo Laški Pivar je po 25 izvodih eno izmed ključnih orodij intnernega komuniciranja, saj na mesečni ravni posreduje vse tekoče in relevantne informacije vsem zaposlenim. Namenjeno je tako zaposlenim v Pivovarni Laško kot sodelavcem iz Skupine Laško ter ostalim zainteresiranim. Zaposleni ga prejemajo v elektronski obliki, na petih točkah v podjetju pa je na vojo tiskana izdaja. Slednjo prejemajo tudi upokojenci Pivovarne Laško, predstavniki medijev in nekatere druge pomembne javnosti.



Odgovoren odnos do družbenega okolja Kot podjetje zavezano k družbeni odgovornosti smo v Pivovarni Laško s kontinuiranimi investicijami v okolju prijaznejše tehnologije skrbimo, da z emisijami iz proizvodnih procesov čim manj vplivamo na lokalno okolje.

Podjetje tudi z investicijskimi vlaganji zadnjih let jasno kaže pomen in težo, ki ga namenja odnosu do okolja, kakovosti življenja v lokalni skupnosti in družbeni odgovornosti. Precejšen delež vložkov podjetja namreč predstavljajo investicije v izgradnjo, vzdrževanje in obnovo lokalne infrastrukture.

Pivovarna Laško vsakodnevno demonstrira svojo zavezanost tako kakovosti kot tradiciji tudi skozi vrhunske izdelke. Skladno s svojo družbeno odgovornostjo izvajamo investicije, ki družbi omogočajo da z emisijami iz proizvodnih procesov čim manj vpliva na lokalno okolje. Proizvodni procesi tako potekajo v skladu s strogimi evropskimi okoljskimi standardi, odpadne vode pa so speljane na lastno čistilno napravo.

Pivovarna Laško je že desetletja eden najpomembnejših slovenskih podpornikov športa. Skupaj s povezanimi družbami Skupine je tudi največji sponzor slovenskega športa in je s ciljno usmerjeno politiko optimizacije in aktivacije sponzorskih sredstev postala vzorni primer gospodarskega subjekta kot podpornika športa. Ob tem pa Pivovarna Laško in tudi Skupina z različnimi sponzorstvi aktivno podpirata kulturo in ustvarjalno umetnost, razvoj lokalnih skupnosti ter zdravstva in sociale.

Kot organizator in generalni pokrovitelj največje turistične prireditve v Sloveniji, je Pivovarna Laško izvedla že oseminštirideseto Pivo in cvetje, ki je bilo ob nadaljnji optimizaciji sredstev vnovič izpeljano na najvišji organizacijski ravni.

Omeniti velja tudi projekta »Gremo v hribe«, ki ga Pivovarna Laško v 2012 izaja že tretjič in projekt »Mecen sodobne slovenske glasbe«, ki se je zaključil v prvem polletju 2012 in z nastopi nagrajencev na Pivu in cvetju 2012 pripomogel k še bogatejšemu programu prireditve.

Donacije, namenjene pretežno humanitarnim projektom, neprofitnim dejavnostim in podpori razvoja manjših klubov ter društev iz lokalnega okolja pa dodatno slikajo pomen, in dosledno dopolnjujejo aktivnosti, ki jih podjetje izvaja za družbeno odgovorno ravnanje.



Korporativno komuniciranje v povezanih družbah Skupine Laško Tako kot v Pivovarni Laško je strukturirano in strateško korporativno komuniciranje del komunikacijske politike tudi v povezanih podjetjih Skupine. Zavezanost okolju gre izpostaviti ob konstantnem naporu družbe Union, ki z znamko Zala postavlja visoka okoljevarstvena merila. Letos so še več energije in znanja usmerili v razvoj in izboljšave embalaže znamke. V začetku junija 2012 so za izvirsko vodo Zala pričeli uporabljati plastenke, ki vsebujejo 20 % predelane embalaže, pri čemer so plastenki nadalje zmanjšali težo in jo s sestavo naredili še bolj okolju prijazno. Vse višje okoljske standarde pa v svoje poslovanje vpeljuje tudi Radenska, ki je v letu 2012 še bolj zavezana k upoštevanju in integraciji sistemov kakovosti PepsiCo, HACCP in ISO zahtev v svoj sistem pravil in zahtev.

Vsa povezana podjetja v Skupini uspešno in dosledno sodelujejo z vplivnimi komunikacijskimi skupinami in so tudi v prvem polletju 2012 korektno komunicirala s svojimi internimi javnostmi in zunanjimi deležniki.



Ekološko poročilo

1. Ekološko poročilo Pivovarne Laško

Uspešno smo nadaljevali projekt dodajanja svežega odpadnega kvasa v tehnološke odpadne vode. V letošnjem letu smo še povečevali dodane količine kvasa, ki smo ga pripeljali še iz Pivovarne Union in s tem dosegli maksimalne možne količine predelanega kvasa na anaerobnem reaktorju.

V predpisanih rokih smo posredovali vsa zahtevana poročila na Agencijo republike Slovenije za okolje. Meseca maja je bil izveden tudi redni letni okoljski inšpekcijski pregled, kjer je bilo ugotovljeno zelo dobro urejeno stanje na področju ekologije, izrečena nam je bila le ena pripomba v zvezi z označevanjem kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov.

Nadaljevali smo projekt CIP optimizacije v polnilnici piva s poudarkom na izboljšanju učinkovitost čiščenja opreme in zmanjšanju porabe vode.

Sistem ločenega zbiranja odpadkov na področju celotnega podjetja deluje dobro, za naprej pa načrtujemo še zmanjšanje količin direktno odloženih komunalnih odpadkov, predvsem s še striktnejšim ločevanjem določenih bio-odpadkov, odpadkov, katerih možna predelava je sežig in mešanih odpadkov iz upravne stavbe.

V začetku leta smo pridobili oceno odpadka za odpadni kiselgur, ki predvideva možnost kompostiranja tega odpadka, tako da se trenutno izvaja kompostiranje skupno z ostalimi primernimi odpadki na kompostarni, ki deluje v okviru deponije Strensko.

Anaerobna čistilna naprava Pivovarne Laško nadaljuje z rednim obratovanjem in zagotavlja ustrezno čiščenje celotne količine nastalih tehnoloških odpadnih vod. S strani ZZV Maribor se redno izvaja monitoring vtoka in iztoka iz čistilne naprave, ki ugotavlja visoko stopnjo očiščenja.

2. Ravnanje z okoljem v Pivovarni Union

V juniju smo zaključili monitoring hrupa – spremljanje je potekalo tri mesce. Rezultati kažejo, da emisije ne presegajo dovoljenih zgornjih mej. Meritve so bile opravljene na merilnih mestih okoli tovarne – kriteriji so bili postavljeni glede na lego stanovanjskih objektov. Na osnovi rezultatov je ZVD Ljubljana izdelal strateške karte hrupa, ki smo jih poslali na ARSO.

Opravili smo vse predpisane meritve in monitoringe, ki jih zahteva Zakon o varstvu okolja. Redno spremljamo delovanje nevtralizacijske naprave, preko katere izpuščamo odpadne tehnološke vode.

V letu 2012 smo nadaljevali s projektom CSRE, ki omogoča optimiziranje energetskih procesov. S tem programom imamo omogočen večji nadzor nad porabljenemi energetski viri (elektrika, zemeljski plin, tehnološka voda). S tehnološkimi spremembami pri proizvodnji piva in izboljšavami pri distribuciji energije do



porabnikov smo zmanjšali porabo zemeljskega plina. Glede na prvo polletje 2011 je poraba manjša za 15 %, poraba elektrike pa za 10 %. Zmanjšale se bodo tudi emisije CO2. V drugi polovici letošnjega leta imamo v načrtu vgradnje novega ventila na kuhalni ponvi v varilnici, ki bo omogočal vodenje tehnoloških postopkov pri nižji temperaturi – manjša poraba plina za enak učinek.

Projekt CIP optimizacija je bil v letošnjem letu zaključen. Optimizacijo porabe vode nadaljujemo s projektom rekuperacija odpadnih tehnoloških vod. V mesecu maju smo priključili novega porabnika – hlajenje kotlovske vode, sistem je reguliran avtomatsko. V primerjavi z lanskim obdobjem se je poraba rekuperirane vode na porabnikih povečala za 10 %.

V proizvodnji piva, na CIP varilnica, ki je velik porabnik vroče PWT vode, smo zmanjšali frekvenco pranj opreme. V kolikor bo ukrep uspešen, bomo v naslednjem koraku na vseh receptih uvedli enofazno CIP pranje – testi so že v teku. Glede na izračune pričakujemo zmanjšanje porabe vroče vode za 50 %, to pomeni zmanjšanje količine vroče vode 5.000 m3 na leto.

V polnilnici smo na liniji S4 uspešno testirali tehnologijo polsuhega mazanja transportnih trakov za steklenice. Mazanje je bolj kvalitetno (manj zastojev), poleg tega pa je poraba vode tu manjša za 50%. V drugi polovici leta imamo namen to tehnologijo vspostaviti tudi na linijah S3, S5, sodi in D2.

Pri proizvodnji brezalkoholnega piva Union smo prenehali uporabljati (stabilizacijske) PVPP module. Zaradi prenehanja čiščenja in opravljanja sterilizacij ocenjujemo, da bomo na leto zmanjšali količino vroče vode za 1600 m3 ter hladne vode za 1000 m3.

Na pralni napravi za steklenice S4 smo naredili test z novo kemikalijo, ki ima večji pralni efekt. Zaradi manjše porabe drugih kemikalij bo letni prihranek okoli 5.000 EUR. Poleg tega smo v sodelovanju s podjetjem Ecolab opravili t. i. »bottle guard«, s katerim smo točno popisali porabo energentov in kemikalij na tej napravi. Za drugo polovico leta 2012 bomo na podlagi dobljenih rezultatov definirali ukrepe.

Na ekološkem otoku, kjer zbiramo ločeno zbrane frakcije, smo posodobili sistem ločenega zbiranja. Mesta zbiranja smo označili z napisi in s klasifikacijskimi številkami odpadkov. Kupili smo tudi novo prešo za stiskanje odpadkov.

3. Okoljevarstveno delovanje v Radenski

Okoljsko tematiko v Radenski upoštevamo že vrsto let in že tudi pred začetkom uvajanja standarda, ker smo odvisni od naravnega bogastva – naravnih mineralnih vod. Že v poslanstvu se kaže naša povezanost z okoljem, naravo. Pod blagovno znamko Radenska namreč naravno bogastvo tega okolja, naravne mineralne vode, spreminjamo v tržno zanimive, kakovostne in uspešne proizvode.

Z racionalno rabo surovin in energentov so tesno povezani stroški našega poslovanja, torej je korist dvojna.



Okoljevarstveno delovanje je povezano z izvajanjem okoljskih ciljev iz prejšnjih let ter tekočih ciljev v letu 2012. Cilji so bili naravnani v smeri zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, odpadki in racionaliziranjem porabe energentov. Nekateri programi za doseganje ciljev (predvsem tisti, ki so vezani na investicije) bodo zaradi projekta zmanjševanja stroškov v Skupini Laško, nekoliko okrnjeni ali celo prenešeni v naslednje poslovno oz. investicijsko obdobje. Okoljski cilji tako, kot tradicionalno, naravnani v smeri zaščite vodnih virov, zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, gospodarnega ravnanje z odpadki, zmanjševanja emisij v ozračje in racionalizacije porabe energentov. Projekti, ki pokrivajo okoljevarstveno delovanje v letu 2012 so:

aktivnosti na področju vrtin (revidiranje odloka o zaščiti vodovarstvenih pasov, določitev kroga potencialnih onesnaževalcev, ukrepanje proti onesnaževalcem),

sodelovanje z lokalnimi in državnimi organi na zakonodajnem področju;

zaščita vodnih virov – skladnost z zakonodajo;

ureditev označevanja vodovarstvenih pasov v skladu z zakonodajo in predlog ureditve celostne podobe vrtin;

sanacija vrtine V-D – Zemljičeva vrtina;

sanacija oz likvidacija vrtine V-28 zaradi dotrajanosti;

pridobitev koncesij za črpanje naravnih mineralnih, izvirskih in pitnih voda;

optimizacija teže plastenk oz predoblik;

uporaba recikliranega PET materiala;

zmanjševanje in optimirajne pakirnih materialov;

spremljanje in optimizacija energentov ter energetski pregled;

monitoringi naravnim mineralnih vod, pitne oz tehnološke vode in odppadnih voda;

obnova/menjava dotrajanih vrat po polnilnici;

pregled in zamenjava dotrajanih delov omrežja komprimiranega zraka in CO2;

evidenca količin črpanja in porabe CO2;

iskanje novih tehnoloških rešitev za zmanjševanje količine odpadkov;

meritve in po potrebi sanacija hrupa v proizvodnih prostorih.

V letu 2012 ostajajo glavne okoljevarstvene usmeritve enake. Stalni cilj Radenske ostaja zaščita vodo varstvenega področja – vitalnega vira našega podjetja.

4. Ekologija v Vitalu

Na področju ekologije izvajamo vse predpisane aktivnosti iz okoljevarstvenih dovoljenj.

Polletno poročilo 2012 / Računovodsko poročilo – Skupina Laško


RAČUNOVODSKO POROČILO NEREVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO za obdobje, končano 30.6.2012

Konsolidirani izkaz finančnega položaja

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ( v E U R )

na dan 30.6.2012 Skupina Skupinana dan na dan

30.6.2012 31.12.2011

SREDSTVADOLGOROČNA SREDSTVA 323.273.619 321.093.374Neopredmetena sredstva 86.564.486 87.017.785Opredmetena osnovna sredstva 201.579.518 180.695.007Naložbene nepremičnine 9.117.500 9.117.703Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 405.187 364.803Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.242.076 1.239.563Dolgoročna posojila 522.547 11.079.110Dolgoročne terjatve 726.648 877.146Dolgoročne terjatve za odloženi davek 23.115.657 30.702.257KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV 243.499.396 248.064.577Nekratkoročna sredstva za prodajo 8.960.939 8.960.939Zaloge 29.664.522 22.079.914Kratkoročne terjatve iz poslovanja 72.942.736 46.730.029Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 167.232 407.636Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 122.120.740 143.271.798Kratkoročna posojila 6.069.862 5.110.497Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 3.573.365 21.503.764KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.377.385 525.338SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 244.876.781 248.589.915SKUPAJ SREDSTVA 568.150.400 569.683.289

KAPITALKAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČEGA DELEŽA 100.554.127 117.825.930Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 66.744.172 78.908.924Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.331Presežek iz prevrednotenja 454.104 10.907.339Čisti poslovni izid preteklih let 182.487 15.504.846Čisti poslovni izid (7.001.055) (27.669.598)Prevredbena rezerva 20.783 20.783KAPITAL LASTNIKOV NEOBVLADUJOČEGA DELEŽA 7.075.370 7.647.527SKUPAJ KAPITAL 107.629.497 125.473.457

OBVEZNOSTIREZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6.780.719 7.068.763Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 5.109.644 4.785.771Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 1.671.075 2.282.992



Konsolidirani izkaz finančnega položaja ( n a d a l j e v a n j e )


na dan 30.6.2012 Skupina Skupinana dan na dan

30.6.2012 31.12.2011

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 24.626.603 40.536.520Dolgoročne finančne obveznosti 24.622.070 40.532.009Dolgoročne poslovne obveznosti 4.533 4.511KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 421.284.873 388.171.257Kratkoročne poslovne obveznosti 57.087.111 36.777.184Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 276.893 2.963.742Kratkoročne finančne obveznosti 363.920.869 348.430.331KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 7.828.708 8.433.292SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 429.113.581 396.604.549

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 568.150.400 569.683.289



Konsolidirani izkaz poslovnega izida

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Skupina Skupinaza obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

Ohranjeno poslovanjeČisti prihodki od prodaje 133.051.234 130.021.250Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 2.396.113 2.668.981Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 114.923 94.069Drugi poslovni prihodki 1.157.090 887.625Poslovni prihodki iz poslovne združitve 2.534.344 -Stroški blaga, materiala in storitev (83.356.134) (83.167.113)Stroški dela (24.654.864) (23.954.957)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (10.154.471) (8.474.435)Prevrednotovalni poslovni odhodki (896.837) (165.306)Drugi poslovni odhodki (3.015.542) (2.578.252)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 17.175.856 15.331.862

Finančni prihodki 6.459.661 10.024.706Finančni odhodki (19.483.530) (23.994.740)NETO FINANČNI ODHODKI (13.023.869) (13.970.034)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 4.151.987 1.361.828

Davki (10.935.395) (1.615.989)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ OHRANJENEGA POSLOVANJA (6.783.408) (254.161)

Ustavljeno poslovanje Jadranska pivovara Split (517.725) (205.464)Ustavljeno poslovanje Fructal - (728.856)

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA (517.725) (934.320)

CELOTNI ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (7.301.133) (1.188.481)

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (300.078) 42.052Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (7.001.055) (1.230.533)

Celotni čisti dobiček / izguba na delnico lastnikov obvladujočega deležaČisti dobiček / izguba na delnico (0,8022) (0,1413)

Celotni čisti dobiček / izguba na delnico lastnikov neobvladujočega deležaČisti dobiček / izguba na delnico (0,0344) 0,0048

Čisti dobiček / izguba na delnico iz ustavljenega poslovanjaČisti dobiček / izguba na delnico (0,0593) (0,1073)

Čisti dobiček / izguba na delnico iz ohranjenega poslovanjaČisti dobiček / izguba na delnico (0,7772) (0,0292)



Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Skupina Skupina za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (7.301.133) (1.188.481)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva (12.643.708) 1.259.809Dobički (izgube) iz naslova prevrednotenja nepremičnin 210.499 (614.883)Odloženi davki iz naslova prevrednotenj 1.890.381 464.684Drugi vseobsegajoči donos - kap. Metoda Mercator (prenos na IPI) - 17.739.614DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS (10.542.828) 18.849.224

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (17.843.961) 17.660.743

Drugi vseobsegajoči donos (10.542.828) 18.849.224Delež lastnikov neobvladujočega deleža (272.078) 19.626Delež lastnikov obvladujočega deleža (10.270.750) 18.829.598

Celotni vseobsegajoči donos (17.843.961) 17.660.743Delež lastnikov neobvladujočega deleža (572.156) 61.678Delež lastnikov obvladujočega deleža (17.271.805) 17.599.065

Celotni vseobsegajoči donos lastnikov obvladujočega deleža na delnico (2,0445) 2,0275

Polletno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško


Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Skupina povezanih družb ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012

Čisti Skupaj kapital

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz Prevredbena večinskega Manjšinski SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja rezerva lastnika kapital KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2012 po MSRP 36.503.305 78.908.924 3.650.331 467.504 (467.504) - 15.504.846 (27.669.598) 10.907.340 20.783 117.825.931 7.647.526 125.473.457

Transakcije z lastniki:Odtujitev lastnih delnic (deležev) - - - - 35.766 - - - - - 35.766 - 35.766Druge spremembe - - - - 70.678 - - - - - 70.678 - 70.678

Skupaj transakcije z lastniki - - - - 106.444 - - - - - 106.444 - 106.444

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - (7.001.055) - - (7.001.055) (300.078) (7.301.133)Presežek prevrednotenja naložbenih nepremičnin - - - - - - - - 197.785 - 197.785 12.714 210.499Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - (12.422.986) - (12.422.986) (220.722) (12.643.708)Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega - - - - - - - - 1.410.625 - 1.410.625 23.417 1.434.042Drugo - - - - - - - - 543.828 - 543.828 (87.488) 456.340

Skupaj spremembe v vseobsegajočem donosu v obdobju od 1. januar do 30. junij 2012 - - - - - - - (7.001.055) (10.270.748) - (17.271.803) (572.157) (17.843.960)

Spremembe v kapitaluPokrivanje izgube - (12.164.752) - - - - (15.504.846) 27.669.598 - - - - -Črpanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (106.444) - - - - - - (106.444) - (106.444)Drugo - - - - - - 182.487 - (182.487) - - - -

Skupaj spremembe v kapitalu - (12.164.752) - (106.444) - - (15.322.359) 27.669.598 (182.487) - (106.444) - (106.444)

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2012 36.503.305 66.744.172 3.650.331 361.060 (361.060) - 182.487 (7.001.055) 454.105 20.783 100.554.128 7.075.369 107.629.497



Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Skupina povezanih družb ( v E U R )


Čisti Skupaj kapital

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz Prevredbena večinskega Manjšinski SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja rezerva lastnika kapital KAPITAL

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2011 po MSRP 36.503.305 78.908.924 3.650.331 812.304 (812.304) - 110.742 (25.574.602) 42.217.835 (13.485.165) 122.331.370 9.557.633 131.889.003

Transakcije z lastniki:Odtujitev lastnih delnic (deležev) - - - - 30.196 - (208.720) - - - (178.524) - (178.524)Izplačilo dividend - - - - - - - - - - - (74.882) (74.882)Druge spremembe - - - - 261.660 106.032 - - (130.375) - 237.317 (163.840) 73.477

Skupaj transakcije z lastniki - - - - 291.856 106.032 (208.720) - (130.375) - 58.794 (238.722) (179.928)

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - (1.230.533) - - (1.230.533) 42.050 (1.188.483)Presežek prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev - - - - - - - - (564.189) - (564.189) (50.694) (614.883)Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - 37.383 - 1.244.969 - 1.282.352 (22.543) 1.259.809Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega - - - - - - - - 413.871 - 413.871 50.813 464.684Drugi vseobsegaj. donos - preneh. pomembnega vpliva PS Mercator (prevr. OOS) - - - - - - 37.976.794 - (37.976.794) - - - -Drugi vseobsegaj. donos - preneh. pomembnega vpliva PS Mercator (prenos na IPI) - - - - - - - - 4.185.142 13.554.472 17.739.614 - 17.739.614

Skupaj spremembe v vseobsegajočem donosu v obdobju od 1. januar do 30. junij 2011 - - - - - - 38.014.177 (1.230.533) (32.697.001) 13.554.472 17.641.115 19.626 17.660.741

Spremembe v kapitaluPokrivanje izgube - - - - - - (25.574.602) 25.574.602 - - - - -Oblikovanje rezerv za lastne delnice - - - (291.856) - (60.420) - - - - (352.276) - (352.276)Drugo - - - - - - 28.056 - (28.056) - - - -

Skupaj spremembe v kapitalu - - - (291.856) - (60.420) (25.546.546) 25.574.602 (28.056) - (352.276) - (352.276)

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2011 36.503.305 78.908.924 3.650.331 520.448 (520.448) 45.612 12.369.653 (1.230.533) 9.362.403 69.307 139.679.003 9.338.537 149.017.540

Polletno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško


Konsolidirani izkaz denarnih tokov

IZKAZ DENARNIH TOKOV ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Skupina Skupina

za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 5.566.305 9.726.212Izdatki za davke (1.146.656) (157.142)POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 4.419.649 9.569.070

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem (4.583.829) -Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (7.957.155) (5.821.427)Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 98.996 364.408Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (384.212) (156.662)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 4.648.035 5.505.860Prejete obresti 191.719 1.381.302Prejete dividende in kapitalski dobički 6.270.030 137.648NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA (1.716.416) 1.411.129

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti (10.551.008) (12.361.409)Povečanje / zmanjšanje finančnih dolgov (10.082.624) 1.393.085Dividende izplačane lastnikom - (74.882)NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA (20.633.632) (11.043.206)

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV (17.930.399) (63.007)Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 21.503.764 1.391.370Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 3.573.365 1.328.363



Konsolidirani denarni tok iz poslovanja

DENARNI TOK IZ POSLOVANJA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Skupina Skupina

za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

DOBIČEK IZ POSLOVANJA OBDOBJA 17.412.506 13.191.109

PRILAGODITVE ZA:Odloženi davek (10.935.395) (1.615.989)Pripoznanje slabega imena (2.534.344) -Amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 9.770.701 8.079.343Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 383.770 395.092Odpise dolgoročnih sredstev 503.309 5.455.907Neto gibanje v rezervacijah 542.916 (1.293)SKUPAJ PRILAGODITVE (2.269.043) 12.313.060

SPREMEMBE OBRATNEGA KAPITALAZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (4.510.920) (3.614.143)Poslovne terjatve in druge terjatve (19.080.886) (29.069.475)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 14.014.648 16.905.661SKUPAJ SPREMEMBE (9.577.158) (15.777.957)

DENAR USTVARJEN PRI POSLOVANJU 5.566.305 9.726.212

Konsolidirano poročanje po odsekih

POROČANJE PO ODSEKIH - Skupina Pivovarna Laško ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012Časopisno

Ostale založniškaPivo pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje 67.543.441 26.876.074 25.647.820 12.983.899 133.051.234Poslovni izid iz poslovanja 16.779.630 1.301.734 (213.938) (691.570) 17.175.856Sredstva po odsekih 199.649.081 94.782.149 42.954.508 148.932.159 486.317.897Blagovne znamke 64.635.123Dobro ime 17.197.380

POROČANJE PO ODSEKIH - Skupina Pivovarna Laško ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011Časopisno

Ostale založniškaPivo pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje 72.742.624 26.189.631 27.361.063 3.727.932 130.021.250Poslovni izid iz poslovanja 14.691.594 1.464.482 1.523.254 (2.347.468) 15.331.862Sredstva po odsekih 180.885.381 173.791.836 74.126.598 179.275.505 608.079.320Blagovne znamke 46.461.058Dobro ime 17.197.380



Računovodske usmeritve V letu 2012 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih. Računovodske usmeritve so podrobno predstavljene v Letnem poročilu Skupine Laško za poslovno leto 2011, ki je bilo obljavljeno na spletnem portalu Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u, dne 26.4.2012, na straneh od 228 do 242 in se v letu 2012 niso spremenile.

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer:

a) Standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo v tekočem poročevalskem obdobju

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU:

Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah Skupine.

b) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi

Na dan odobritve the računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, popravke standardov in pojasnila, ki še niso v veljavi:

Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Predstavljanje postavk drugega obsežnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje),

Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« – Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje).

Skupina se je odločila, da ne bo uporabila teh standardov, popravkov in pojasnil preden stopijo v veljavo. Skupina ocenjuje, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in pojasnil ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine.

c) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov in pojasnil, ki na dan 30.6.2012 niso bili potrjeni za uporabo:



MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje),

MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 11 »Skupne ureditve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 12 »Razkritja vplivanja na ostala podjetja« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MRS 27 (spremenjen leta 2011) »Ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

MRS 28 (spremenjen leta 2011) »Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računo-vodskega poročanja« – Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje),

Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov,

Spremembe MRS 12 »Davek iz dobička« – Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje),

Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje),

OPMSRP 20 »Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 "Prva uporaba Mednarodnih standardov računo-vodskega poročanja" – Državna posojila (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2013 ali kasneje),

Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (2012) «, ki izhajajo iz letnega projekta izboljšanja MSRP objavljenega 17.5.2012 (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32, MRS 34) predvsem z namenom odprave nekonsistentnosti in podrobne pojasnitve besedil (spremembe naj bi se uporabljale za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2012 ali kasneje).



Konsolidacija

Odvisne družbe, v katerih ima skupina neposredno ali posredno lastniški delež večji od polovice glasovalnih pravic ali pa lahko na kakšen drug način vpliva na poslovanje, se konsolidirajo. V izkaze Skupine se konsolidirajo od dne, ko Skupina prevzame kontrolni delež v njih, njihovo konsolidiranje pa se preneha, ko Skupina v njih nima več kontrolnega deleža. Vse transakcije ter terjatve in obveznosti med družbami v Skupini se za namene konsolidiranja izločijo. Izločene so tudi prejete dividende od odvisnih družb. Zaradi zagotavljanja konsistentnih in pravilnih podatkov za potrebe konsolidacije in računovodskega poročanja Skupine je bilo v odvisnih družbah treba uskladiti računovodske usmeritve z usmeritvami obvladujoče družbe.

Pri obračunavanju prevzemov družb se v Skupini uporablja nakupna metoda. Nabavna vrednost prevzema se meri kot poštena vrednost danih sredstev, kapitalskih instrumentov in prevzetih obveznosti na dan transakcije, skupaj s stroški, ki se jih da neposredno pripisati prevzemu. Prevzeta sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti pri prevzemu so v začetni fazi evidentirane po pošteni vrednosti na dan prevzema, ne glede na velikost manjšinskega deleža. Presežek nabavne vrednosti nad pošteno vrednostjo deleža Skupine v neto sredstvih prevzetega podjetja se evidentira kot dobro ime. Če je nabavna vrednost nižja od poštene vrednosti neto sredstev prevzete družbe, se razlika pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.

Skupina obravnava transakcije z lastniki neobvladujočega deleža enako kot transakcije z zunanjimi partnerji. Dobički in izgube manjšinskih lastnikov se kažejo v izkazu poslovnega izida Skupine.



Pojasnila k nerevidiranim konsolidiranim polletnim računovodskim izkazom

1. Družbe, vključene v konsolidacijo

Skupinski računovodski izkazi vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. in od nje odvisnih družb, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež in prevladujoč vpliv.

Odvisne družbe Pivovarne Laško, d. d., ki so vključene v konsolidacijo, so: Radenska, d. d. Radenci

(Pivovarna Laško, d. d., je 82,058 % lastnik), več o lastništvu je opisano na strani 16 tega polletnega poročila.

Skupina Union, ki vključuje matično družbo Pivovarna Union, d. d., Ljubljana (Pivovarna Laško, d. d., je 97,922 % lastnik) ter od nje odvisno družbo Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo (Pivovarna Union, d. d., je 57,627 % lastnik) s hčerinsko družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija,

Jadranska pivovara - Split, d. d. (Pivovarna Laško, d. d., je 99,460 % lastnik),

Vital Mestinje, d. o. o. (Pivovarna Laško, d. d., je 96,92 % lastnik) in

Delo, d. d., Ljubljana (Pivovarna Laško, d. d., je 80,834 % lastnik in Radenska, d. d., ki je 19,166 % lastnik) in

Laško Grupa, d. o. o., Zagreb (Pivovarna Laško, d. d., je 100 % lastnik). Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, Laško sestavlja konsolidirano polletno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Laško. Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov za družbe v Skupini povezanih družb Pivovarne Laško je uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.

Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd.



Pomembni podatki odvisnih družb, ki oso vključene v konsolidirane računovodske izkaze

Vrednost Dobiček/Odstotek celotnega izguba

( v EUR ) Dejavnost družbe Država udeležbe kapitala I.-VI./2012

ODVISNE DRUŽBERadenska, d. d., Radenci proizvodnja pijač Slovenija 82,06 % 77.697.702 -1.139.730Skupina Union proizvodnja piva in pijač Slovenija 97,92 % 91.111.065 2.236.402Jadranska pivovara-Split, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,46 % -2.503.634 -742.373Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,92 % 3.413.855 47.640Skupina Delo časopisna in založ. dejav. Slovenija 100,00 % 17.933.340 179.259Laško Grupa, d. o. o., Zagreb trgovsko posredovanje Hrvaška 100,00 % -135.365 -128.284

2. Razkritja posameznih postavk izkaza poslovnega izida

Poslovni izid Skupine Laško v prvem polletju 2012 ni primerljiv s preteklim primerljivim obdobjem, ker je v preteklem letu vključeval še poslovni izid Skupine Frucal (Skupina Fructal je bila konec leta 2011 prodana), letošnji poslovni izid pa že vključuje poslovni izid Skupine Birra Peja. V začetku leta 2012 je odvisna družba Pivovarna Union, d. d., na osnovi sklenjene opcijske pogodbe pridobila dodatni 18 % lastniški delež v družbi Birra Peja, Sh. a., Peć ter s tem postala njena 57,6 % lastnica, omenjena družba pa njena odvisna družba. S tem je bil izpolnjen pogoj za vključitev omenjene družbe v konsolidacijo.

V skladu z MSRP 5 in zaradi zagotavljanja primerljivosti je iz celotnega poslovnega izida za prvo polletje leta 2011 izključen poslovni izid Skupine Fructal in Jadranske pivovare-Split, d. d., ter prikazan kot poslovni izid iz ustavljenga poslovanja. V prvem polletju leta 2012 pa je kot ustavljeno poslovanje prikazan poslovni izid Jadranske pivovare-Split, d. d.

a.) Poslovni izid iz poslovanja

Čisti prihodki iz prodaje prvega polletja leta 2012 znašajo 133,1 mio. EUR in so v primerjavi s primerljivim obdobjem preteklega leta večji za 3 mio. EUR oz. 2,3 %. Povečanje izhaja iz naslova prihodkov Skupine Birra Peja, ki je bila vključena v konsolidacijo s 1.1.2012. V prvem polletju leta 2012 je bilo v konsolidacijo iz naslova Skupine Birra Peja v konsolidacijo vključenih 6,4 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje.

Poslovne prihodke prvega polletja leta 2012 v višini 2,5 mio. EUR povečujejo tudi prihodki iz naslova poslovne združitve s Skupino Birra Peja.

Podobno kot poslovni prihodki so se v prvem polletju leta 2012 gibali tudi poslovni odhodki. Iz naslova vključitve Skupine Birre Peje, kar je povečalo poslovne odhodke za 6,5 mio. EUR, je Skupina Laško v tem obdobju povečala poslovne odhodke za 3,7 mio. EUR. Pomembno so se povečali stroški materiala (za 1,9 mio. EUR), stroški amortizacije (za 1,6 mio. EUR), prevrednotovalni poslovni odhodki (za 0,7 mio. EUR), stroški dela (za 0,7 mio. EUR) ter drugi poslovni odhodki (za 0,4 mio. EUR), medtem ko so se stroški storitev zmanjšali za 2,9 mio. EUR.



Dobiček iz poslovanja iz naslova ohranjenega poslovanja Skupine Laško (brez poslovnih prihodkov iz naslova poslovne združitve s Skupino Birra Peja) za prvo polletje leta 2012 znaša 14,6 mio. EUR, kar je za 0,7 mio. EUR oz 4,5 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Celotni poslovni izid iz poslovanja iz naslova ohranjenega poslovanja, ki znaša 17,2 mio. EUR je za dobrih 12 % višji od primerljivega v preteklem letu. Celotni dobiček iz poslovanja (ohranjeno in ustavljeno poslovanje skupaj) za to obdobje znaša 16,7 mio. EUR, medtem ko je v bil primerljivem obdobju preteklega leta, ko je vključeval še dobiček iz poslovanja Skupine Fructal, manjši za 3,5 mio. EUR.

b.) Poslovni izid iz financiranja

Skupina Laško je v prvem polletju leta 2012 iz naslova ohranjenega poslovanja izkazala 13 mio. EUR negativnega izida iz financiranja, kar je za 1 mio. EUR manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Na negativen izid iz financiranja so vplivali predvsem odhodki iz naslova obresti, ki so znašali 10,5 mio. EUR in finančni odhodki iz naslova slabitve naložb v višini 8,9 mio. EUR. Med finančnimi odhodki iz naslova slabitve naložb predstavlja slabitev naložbe v Poslovni sistem Mercator (MELR) 8,8 mio. EUR. Zaradi padca tečaja delnic MELR je za obodobje od 1.1.2012 do 31.3.2012 prevrednotenje na pošteno vrednost pripoznano kot trajna slabitev, ki povečuje finančne odhodke in vpliva na poslovni izid. Prevrednotenje na pošteno vrednost od 1.4.2012 do 30.6.2012 pa je izkazano direktno v kapitalu.

Naložba v delnice Poslovnega sistem Mercator je v prvem polletju leta 2011 sicer tudi vplivala na finančni izid Skupine Laško, vendar iz popolnoma drugih razlogov (zaradi opustitve kapitalske metode in prehoda na način vrednotenja po pošteni vrednosti. Skupina Laško je v tem obdobju iz tega naslova zabeležila 12,1 mio. EUR finančnih odhodkov), ki so bili posledica neto učinka dokončne realizacije deleža sprememb drugega vseobsegajočega donosa Poslovnega sistema Mercator iz naslova njegovih naložb in tečajnih razlik do 31.12.2010 (-17,7 mio. EUR) – na ta račun se je povečal drugi vseobsegajoči donos Skupine) in razlike med natečenim vrednotenjem po kapitalski metodi do 1.1.2011 in tednjo borzno ceno (+5,6 mio. EUR).

Finančni prihodki prvega polletja leta 2012 znašajo 6,5 mio. EUR in so za 3,6 mio. EUR manjši kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Manjši so predvsem finančni prihodki iz naslova dividend Poslovnega sistema Mercator, ki so v preteklem letu znašali 7 mio. EUR, v letu 2012 pa le 5,3 mio. EUR, manjši so tudi finančni prihodki iz prodaje naložb in prejetih dividend od deležev v drugih podjetjih ter dobički iz prodaje finančnih naložb.

c.) Celotni vseobsegajoči donos

Na celotni vseobsegajoči donos Skupine Laško, ki je bil v prvem polletju leta 2012 negativen v višini 17,7 mio. EUR je vplival negativni čisti poslovni izid tega obdobja v višini 7,1 mio. EUR ter negativni drugi vseobsegajoči donos v višini 10,6 mio. EUR. Negativni drugi vseobsegajoči donos se nanaša predvsem na prevrednotenje delnic MELR, ki se je za obdobje od 1.4.2012 do 30.6.2012 pripoznalo ponovno direktno v kapitalu.



V primerljivem obdobju preteklega leta je znašal vseobsegajoči donos 17,7 mio. EUR. Nanj je poleg negativnega čistega poslovnega izida (-1,2 mio. EUR) vplival tudi izrazito pozitiven drugi vseobsegajoči donos, ki je bil posledica opustitve kapitalske metode in prehoda na način vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančno naložbo v Mercator in njenega prevrednotenja (v skladu z borznim tečajem) v obdobju prvega polletja leta 2011. Drugi vseobsegajoči donos prvega polletja leta 2011 se nanaša predvsem na dokončno realizacijo deleža sprememb drugega vseobsegajočega donosa Mercatorja iz naslova njegovih naložb in tečajnih razlik do 31.12.2010 v višini 17,7 mio. EUR ter prevrednotenja finančnih sredstev in nepremičnin v višini 1,1 mio. EUR. 3. Razkritja posameznih postavk izkaza finančnega položaja

a.) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva na dan 30.6.2012 znašajo 86,6 mio. EUR in vključujejo vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union v višini 46,5 mio. EUR in dobrega imena iz naslova naložbe v Pivovarno Union v višini 17,2 mio. EUR ter vrednost blagovnih znak Skupine Delo v višini 18,2 mio. EUR. Preostanek vrednosti v višini 4,7 mio. EUR predstavljajo materialne pravice, računalniški programi, licence ipd… V prvem polletju letošnjega leta se je vrednost neopredmetenih sredstev zmanjšala za obračunano amortizacijo v višini 0,4 mio. EUR ter slabitev blagovnih znamk Dela v višini 0,5 mio. EUR. V tem obdobju je Skupina nabavila neopredmetenih sredstev v višini 0,4 mio. EUR.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30.6.2012 znašajo 201,6 mio. EUR so se v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala za 20,9 mio. EUR, kar je predvsem posledica vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo, katere opredmetena osnovna sredstva na dan 30.6.2012 znašajo 22,3 mio. EUR. Opredmetena osnovna sredstva so se v prevem polletju letošnjega leta povečala še za nove nabave v vrednosti 6,9 mio. EUR ter zmanjšala za obračunano amortizacijo v vrednosti 9,8 mio. EUR.

c.) Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin Skupine se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2011 ni spremenila. d.) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva na dan 30.6.2012 znašajo 1,2 mio. EUR in se v primerjavi z 31.12.2011 niso bistveno spremenila. e.) Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe so izkazane naložbe v odvisne družbe, ki niso vključene v konsolidacijo. Vrednost teh naložb se glede na zadnji dan leta 2011 ni bistveno spremenila.



f.) Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Med naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana. Obe naložbi sta bili v preteklih letih v celoti oslabljeni, zato je njuna vrednost na dan 30.6. 2012 enaka nič. Na dan 30.6.2012 cenitev omenjenih naložb ni bila opravljena.

V prvem polletju leta 2012 je družba Thermana, d. d., poslovala z izgubo v višini 1 mio. EUR, družba Slopak pa z minimalnim dobičkom v višini 5.699 EUR. Konec leta 2012 bo poslovodstvo ponovno preverilo vrednost obeh naložb in izkazalo njune vrednosti v skladu s cenitvami oz. pravili MSRP.

g.) Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila na dan 30.6.2012 znašajo 0,5 mio. EUR in so se v prvem polletju leta 2012 zaradi vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo zmanjšala za 10,6 mio. EUR. Konec leta 2011 so bila dolgoročna posojia, dana pridruženi družbi Birra Peja, Sh. a., Peć, v višini 9,6 mio. EUR izkazana kot dolgoročna dana posojila, na dan 30.6.2012 pa so bila zaradi vključitve Birre Peje v konsolidacijo iz konsolidiranih računovodskih izkazov izključena.

h.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek na dan 30.6.2012 znašajo 23,1 mio. EUR in so se v prvem polletju leta 2012 zmanjšale za 7,6 mio. EUR, kar je predvsem posledica preračuna terjatev in obveznosti za odloženi davek na nove, nižje davčne stopnje. Iz naslova preračuna davčnih stopenj znaša zmanjšanje 9,9 mio. EUR. V prvem polletju letošnjega leta pa so se dolgoročne terjatve za odloženi davek povečale iz naslova oslabitev finančnih naložb ter obračunane davčne izgube v vrednosti 2,3 mio. EUR.

i.) Nekratkoročna sredstva za prodajo

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost finančne naložbe v družbo Večer, d. d., v višini 8,2 mio. EUR ter vrednost nepremičnine, ki jo namerava skupina odtujiti v roku enega leta, in sicer poslovno-skladiščni prostori s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani, Vrednost nepremičnine je izkazana po pošteni vrednosti in znaša 0,7 mio. EUR.

j.) Zaloge

Vrednost zalog na dan 30.6.2012 znaša 29,7 mio. EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 povečala za 7,6 mio. EUR. Povečanje je predvsem posledica sezonskega vpliva proizvodnje in prodaje, delno pa je na povečanje vplivala vključitev Skupine Birre Peje v konsolidacijo. Zaloge surovin in materiala so se povečale za 4 mio. EUR, zaloge nedokončane proizodnje za 1,3 mio. EUR, zaloge gotovih proizvodov za 1,9 mio. EUR ter zaloge trgovskega blaga za 0,3 mio. EUR.



k.) Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve, vključno s terjatvami za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb, na dan 30.6.2012 znašajo 72,9 mio. EUR in so v primerjavi z 31.12.2012 večje za 26 mio. EUR. Povečanje je posledica vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo, vpliva sezone in povečane plačilne nediscipline kupcev. Kratkoročne poslovne terjatve Birre Peje na dan 30.6.2012 znašajo 3,3 mio EUR.

l.) Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva na dan 30.6.2012 znašajo 122,1 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjašala za 21,2 mio. EUR. Zmanjšanje se v celoti nanaša na prevrednotenje delnic MELR na nižjo pošteno vrednost, ki na dan 30.6.2012 znaša 108,1 mio. EUR.

m.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila, vključno z danimi depoziti na dan 30.6.2012 znašajo 6,1 mio. EUR in so se v primerjavi z 31.12.2011 povečala za 1 mio. EUR. Povečanje se nanaša na depozite pri bankah.

n.) Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Vrednost kapitala lastnikov obvladujočega deleža Skupine na dan 30.6.2012 znaša 100,6 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 17,7 %. Kapital se je zmanjšal za izkazano izgubo prvega polletja v višini 7 mio. EUR ter za spremembe v drugem vseobsegajočem donosu v višini 10,6 mio. EUR.

o.) Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na dan 30.6.2012 znaša 7,1 mio. EUR oz. 6,6 % celotnega kapitala in se je v primerjavi z 31.12.2010 zmanjšal za 0,6 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na tekočo izgubo v višini 0,3 mio. EUR ter na prevrednotenje finančnih sredstev v višini 0,3 mio. EUR.

p.) Obveznosti

Celotne obveznosti Skupine na dan 30.6.2012 znašajo 460,5 mio. EUR, kar predstavlja 81,1 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Finančne obveznosti v vrednosti 388,5 mio. EUR predstavljajo 81,1 % celotnih virov sredstev. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 se je vrednost obveznosti povečala za 16,3 mio. EUR, kar je predvsem posledica vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo v višini 13,9 mio. EUR ter delno posledica podaljšanja plačilnih rokov pri dobaviteljih. r.) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Vrednost dolgoročnih rezervacij na dan 30.6.2012 se je v primerjavi z 31.12.2011 zmanjšala za 0,3 mio. EUR. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade znašajo 5,1 mio. EUR, druge dolgoročne rezervacije pa 1,7. mio EUR. Vrednost dolgoročnih rezervacij v vrednosti 1,5 mio. EUR se nanaša na nerešene tožbe v odvisnih družbah, ki



so bile oblikovane na osnovi odvetniških mnenj in ocen. Na dan 30.6.2012 ocena odvetnikov ni bila ponovno izdelana.

s.) Dolgoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti do bank na dan 30.6.2012 znašajo 24,6 mio. EUR in so se v prvem polletju leta 2012 zmanjšale za del posojil, ki zapade v roku enega leta, to je do 30.6.2013. Vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 zmanjšala za 5,3 mio. EUR. V začetku aprila 2012 je bil z bankami upnicami dosežen dogovor o reprogramu finančnih obveznosti iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih kreditov v povprečju za obdobje enega leta. V letu 2012 Skupina ni pridobila novih dolgoročnih virov.

Dolgoročna posojila do bank so v celoti zavarovana z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danimi poroštvi.

t.) Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 30.6.2012 znašajo 57,1 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 povečale za 20,3 mio. EUR zaradi vpliva sezone ter podaljšanih plačilnih rokov in zamikov plačil.

u.) Kratkoročne finančne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti, na dan 30.6.2012 znašajo 363,9 mio. EUR, kar je za 15,5 mio. EUR več kot na zadnji dan preteklega leta. Vrednost kratkoročnih kreditov, vključno s kratkoročnim delom dolgoročnih kreditov pri bankah znaša 304,9 mio. EUR.

Kratkoročne finančne obveznosti do bank so zavarovane z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danih poroštev.

v.) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 7,8 mio. EUR in se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene letne dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške.

z.) Zavarovanje finančnih obveznosti

Finančne obveznosti do bank, ki na dan 30.6.2011 znašajo 429,9 mio. EUR, so zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, hipotekami, zastavo premičnin in terjatev.

Za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil pri bankah je Skupina uporabila 4.745.107 delnic Radenske (RARG), 440.295 delnic Pivovarne Union (PULG), 213.115 delnic Probanke (PRBR), 878.840 delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR), 667.444 delnic Dela (DELR), 270.648 delnic Elektra Gorenjska (EGKG), 1.922.321 delnic Elektra Maribor (EMAG), 2.330.686 delnic Fructala (FRAG) in 645.003 delnic Thermane (ZDLR), katerih vrednost na dan 30.6.2012 znaša 379,7 mio. EUR. Vrednost zastavljenih nepremičnin znaša 97,5 mio. EUR, zastavljene opreme 26,2



mio. EUR, zastavljenih terjatev 27,9 mio. EUR, zalog 2 mio. EUR ter blagovnih znamk Pivovarne Laško, d. d., 50 mio. EUR.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. ž.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 30.6.2011 znašajo 429,1 mio. EUR, kratkoročna sredstva pa 244,9 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 184,2 mio. EUR. Skupina bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila do odprodaje naložb. Obenem v skladu s sprejeto petletno strategijo intenzivno potekajo postopki prodaje vseh nestrateških naložb.

Polletno poročilo 2012 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.


NEREVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI PIVOVARNE LAŠKO, d. d., za obdobje, končano 30.6.2012

Nekonsolidirani izkaz finančnega položaja


na dan 30.6.2012 Obvladujoča Obvladujočadružba družba

30.6.2012 31.12.2011

SREDSTVADOLGOROČNA SREDSTVA 316.315.163 320.277.999Neopredmetena sredstva 1.350.043 1.395.064Opredmetena osnovna sredstva 47.945.362 49.161.657Naložbene nepremičnine 6.538.066 6.538.066Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 245.160.737 245.016.537Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 241.655 241.655Dolgoročna posojila 493 3.310Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 709.881 751.266Dolgoročne terjatve za odloženi davek 14.368.926 17.170.444KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV 86.427.230 85.159.806Nekratkoročna sredstva za prodajo 4.408.589 4.408.589Zaloge 9.512.937 8.544.047Kratkoročne terjatve iz poslovanja 28.620.705 20.735.181Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 42.347.551 50.026.401Kratkoročna posojila 271.738 1.105.738Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 1.265.710 339.850KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 113.108 49.527SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 86.540.338 85.209.333SKUPAJ SREDSTVA 402.855.501 405.487.332

KAPITALVEČINSKI KAPITAL 97.575.490 109.365.419Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 64.675.034 64.675.034Rezerve iz dobička 4.021.470 3.907.178Presežek iz prevrednotenja 480.074 4.279.902Čisti poslovni izid / izguba poslovnega leta (8.104.393) -SKUPAJ KAPITAL 97.575.490 109.365.419

OBVEZNOSTIREZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.421.397 1.421.397Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 1.088.909 1.088.909Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 332.488 332.488DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 3.596.260 25.289.353Dolgoročne finančne obveznosti 3.596.260 25.289.353KRATKOROČNE OBVEZNOSTI BREZ KRATKOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV 294.948.904 263.928.111Kratkoročne poslovne obveznosti 29.748.828 21.177.290Kratkoročne finančne obveznosti 265.200.076 242.750.821KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 5.313.450 5.483.052SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 300.262.354 269.411.163SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 402.855.501 405.487.332



Nekonsolidirani izkaz poslovnega izida

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Obvladujoča Obvladujočadružba družba

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

Čisti prihodki od prodaje 43.091.094 48.454.487Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 469.859 760.948Drugi poslovni prihodki 327.495 132.385Stroški blaga, materiala in storitev (30.706.725) (33.513.807)Stroški dela (5.266.262) (5.050.618)Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (2.461.977) (3.353.900)Odpisi vrednosti (87.229) (47.034)Drugi poslovni odhodki (979.939) (808.016)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 4.386.316 6.574.445

Finančni prihodki 2.003.127 4.185.904Finančni odhodki (11.047.167) (8.141.621)NETO FINANČNI ODHODKI (9.044.040) (3.955.717)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (4.657.724) 2.618.728

Davki (3.446.669) 205.758ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (8.104.393) 2.824.486

Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku (8.104.393) 2.824.486Dobiček na delnico lastnikov obvladujočega deleža: Čisti dobiček na delnico (0,9265) 0,3229 Popravljen čisti dobiček na delnico (0,9265) 0,3229



Nekonsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Obvladujoča Obvladujočadružba družba

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (8.104.393) 2.824.486

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva (4.444.972) 920.744Dobički / izgube iz naslova prevrednotenja nepremičnin 267.327 -Odloženi davki iz naslova prevrednotenj 377.819 (92.073)DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS (3.799.826) 828.671

CELOTEN VSEOBSEGAJOČI DONOS (11.904.219) 3.653.157

Celoten vseobsegajoči donos na delnico -1,3608 0,4177Popravljen celoten vseobsegajoči donos na delnico -1,3608 0,4177



Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Obvladujoča družba ( v E U R )


Skupaj Čisti

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja KAPITAL

ZAČETNO STANJEna dan 1. januar 2012 po MSRP 36.503.305 64.675.034 3.650.331 265.166 (8.319) - 3.907.178 - - 4.279.900 109.365.417

Transakcije z lastniki:Povečanje lastnih delnic (deležev) - - - - (134.140) - (134.140) - - - (134.140)Za prodajo razopoložljiva finančna sredstva - - - - 142.459 - 142.459 - - - 142.459

Skupaj transkakcije z lastniki - - - - 8.319 - 8.319 - - - 8.319

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - - (8.104.393) - (8.104.393)Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - - (4.444.972) (4.444.972)Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega - - - - - - - - - 377.819 377.819Drugo - - - - - - - - - 267.327 267.327

Skupaj spremembe v obdobju od 1. januar do 30. junij 2012 - - - - - - - - (8.104.393) (3.799.826) (11.904.219)

Spremembe v kapitaluOblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (106.234) - 212.207 105.973 - - - 105.973

Skupaj spremembe v kapitlu - - - (106.234) - 212.207 105.973 - - - 105.973

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2012 36.503.305 64.675.034 3.650.331 158.932 - 212.207 4.021.470 - (8.104.393) 480.074 97.575.490



Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Obvladujoča družba ( v E U R )


Skupaj Čisti

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja KAPITAL

ZAČETNO STANJEna dan 1. januar 2011 po MSRP 36.503.305 79.811.653 3.650.331 660.564 (12.068) - 4.298.827 - - 3.554.230 124.168.015

Transakcije z lastniki:Druge spremembe - - - - 5.802 (5.802) - - - - -

Skupaj transkakcije z lastniki - - - - 5.802 (5.802) - - - - -

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - - 2.824.486 - 2.824.486Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - - 920.744 920.744Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega - - - - - - - - - (92.074) (92.074)

Skupaj spremembe v obdobju od 1. januar do 30. junij 2011 - - - - - - - - 2.824.486 828.670 3.653.156

Spremembe v kapitaluOblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (352.276) - 352.276 - - - - -

Skupaj spremembe v kapitlu - - - (352.276) - 352.276 - - - - -

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2011 36.503.305 79.811.653 3.650.331 308.288 (6.266) 346.474 4.298.827 - 2.824.486 4.382.900 127.821.171



Nekonsolidirani izkaz denarnih tokov

IZKAZ DENARNIH TOKOV ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Obvladujoča Obvladujoča

družba družba

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 6.373.619 6.568.396POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 6.373.619 6.568.396

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUNakupi opredmetenih osnovnih sredstev (1.128.708) (1.837.741)Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (71.956) 116.652Nakupi / prodaje finančnih sredstev 751.515 (142.650)Prejete obresti 80.897 -Prejete dividende in kapitalski dobički 1.922.230 109.870NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA 1.553.978 (1.753.869)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti (7.872.186) (7.376.147)Nakupi lastnih delnic 114.292 -Povečanje / zmanjšanje dolgov 756.157 2.870.696NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA (7.001.737) (4.505.451)

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 925.860 309.076Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 339.850 96.800Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 1.265.710 405.876



Nekonsolidirani denarni tok iz poslovanja

DENARNI TOK IZ POSLOVANJA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2012 Obvladujoča Obvladujoča

družba družba

1.1.-30.6.2012 1.1.-30.6.2011

DOBIČEK IZ POSLOVANJA OBDOBJA 4.386.316 6.574.445

PRILAGODITVE ZA:Amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 2.345.001 3.237.247Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 116.976 116.652Neto gibanje v rezervacijah - 25.903SKUPAJ PRILAGODITVE 2.461.977 3.379.802

SPREMEMBE OBRATNEGA KAPITALAZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (968.890) (282.323)Poslovne terjatve in druge terjatve (7.907.718) (12.434.381)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 8.401.934 9.330.853SKUPAJ SPREMEMBE (474.674) (3.385.851)

DENAR USTVARJEN PRI POSLOVANJU 6.373.619 6.568.396



Pojasnila k nerevidiranim nekonsolidiranim polletnim računovodskim izkazom 1. Uvodno pojasnilo

Računovodski izkazi matične družbe Pivovarna Laško, d. d., niso revidirani in so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Podatki o poslovanju zajemajo obdobje januar – junij 2012.

a.) Prodaja

Družba je v prvem polletju prodala 455.117 hl vseh pijač, kar je za 41.282 hl oz. 8,3 % manj kot v primerjalnem obdobju leta 2011.

b.) Doseganje načrtovanih ciljev

Glede na planske cilje za analizirano obdobje je družba Pivovarna Laško, d. d., na segmentu prodaje piva dosegla 86,1 % plana, na področju prodaje naravne pitne vode 91,3 %, medtem ko je na področju brezalkoholnih pijač presegla plan za 45,5 %. 2. Razkritja posameznih postavk izkaza poslovnega izida

a.) Čisti prihodki iz prodaje

Pivovarna Laško, d. d., je v prvem polletju leta 2012 ustvarila 43,1 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 5,4 mio. EUR oz. za 11,1 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu znašajo 26,8 mio. EUR in so glede na preteklo leto manjši za 4,8 mio. EUR oz. za 15,2 %, čisti prihodki iz prodaje na tujem trgu pa so večji za 0,5 mio. EUR oz. za 7,4 % in znašajo 7,1 mio. EUR. Delež čistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu v prvem polletju leta 2012 znaša 21 % in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal iz 17,2 %.

b.) Poslovni odhodki

Poslovni odhodki znašajo 39,5 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjši za 7,6 % oz. za 3,3 mio. EUR. Zmanjšanje stroškov surovin in materiala, ki znaša 0,8 mio. EUR oz. za 7 % je manjše kot je zmanjšanje prihodkov, kar je predvsem posledica višjih cen nekaterih vhodnih materialov in spremenjenega asortimana. Stroški energije so zaradi višjih cen kljub manjšemu obsegu proizvodnje v primerjavi s preteklim letom večji za 14,7 % oz. za 02 mio. EUR. Stroški storitev so manjši za 1,6 mio. EUR oz. za 15,4 %. Največje zmanjšanje beležijo stroški marketinga, svetovalnih in intelektualnih storitev ter stroški drugih storitev. Stroški dela so večji za 0,2 mio. EUR oz. za 4,3 %, strošek amortizacije pa je v primerjavi z enakim obodbjem preteklega leta manjši za 0,9 mio. EUR oz. 26,6 %, kar je posledica dokončne amortiziranosti pomembnega dela proizvajalne opreme.



c.) Poslovni izid iz poslovanja

Poslovni izid iz poslovanja v prvem polletju leta 2012 znaša 4,4 mio. EUR in je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjši za 2,2 mio. EUR oz. 33,3 %.

d.) Poslovni izid iz financiranja

Družba je v prvem polletju leta 2012 ustvarila negativni izid iz financiranja v vrednosti 9 mio. EUR, ki za 4,7 mio. EUR presega dobiček iz poslovanja.

Finančni prihodki znašajo 2 mio. EUR, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manj za 2,2 mio. EUR. Manjši finančni prihodki so posledica manjše dividende iz naslova delnic MELR v višini 0,6 mio. EUR ter časovno neusklajenega izplačila dividend odvisne družbe Radenska, d. d. V letu 2011 je bila med finančnimi prihodki prvega polletja izkazana dividenda Radenske v višini 1,1 mio. EUR, v letu 2012 pa bo finančni prihodek iz tega naslova izkazan v drugi polovici leta.

Finančni odhodki v tem obdobju znašajo 11 mio. EUR. V prvem polletju 2012 je družba za obresti namenila 7,3 mio. EUR, kar je za 0,8 mio. EUR oz. 9,9 % manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Med finančnimi odhodki so izkazani odhodki iz naslova slabitve naložb v višini 3,7 mio. EUR, med katerimi večji del predstavlja slabitev naložbe v Poslovni sistem Mercator. V preteklem primerljivem obdobju je bilo prevrednotenje delnic MELR izkazano direktno v kapitalu, medtem ko je prevrednotenje v prvem tromesečju leta 2012 zaradi padca tečaja delnic pripoznano kot trajna slabitev, ki povečuje finančne odhodke in vpliva na poslovni izid. Prevrednotenje iz naslova spremembe tečaja je od 31.3.2012 dalje ponovno pripoznano direktno v kapitalu.

e.) Čisti poslovni izid

V prvem polletju leta 2012 je družba ustvarila negativen celotni poslovni izid v višini 4,7 mio. EUR, medtem ko je v enakem obdobju pretelega leta ustvarila dobiček v višini 2,6 mio. EUR. Zaradi postopne spremembe davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb so bili v tem obdobju izvedeni preračuni dolgoročnih terjatev za odloženi davek (predvsem iz naslova preteklih davčno nepriznanih slabitev), katerih učinek negativno vpliva na čisti poslovni izid družbe v višini 4,1 mio. EUR. Iz naslova slabitev naložb in davčne izgube pa je bila v letu 2012 dodatno oblikovana terjatev za odloženi davek v višini 0,7 mio. EUR, ki pozitivno vpliva na čisti poslovni izid tekočega leta. Družba je tako v prvem polletju leta 2012 ustvarila čisto izgubo v višini 8,1 mio. EUR.

f.) Celotni vseobsegajoči donos

Celotni vseobsegajoči donos Pivovarne Laško, d. d., prvega polletja 2012 je negativen v višini 11,9 mio. EUR. Sestavljen je iz čiste izgube v višini 8,1 mio. EUR ter negativnega drugega vseobsegajočega donosa v višini 3,8 mio. EUR. Negativni drugi vseobsegajoči donos se nanaša predvsem na prevrednotenje delnic MELR (-4,4 mio. EUR), ki se je za obdobje od 1.4.2012 do 30.6.2012 pripoznalo ponovno direktno v kapitalu. Na drugi vseobsegajoči donos pa so pozitivno vplivale povečane terjatve za odloženi davek iz naslova prevrednotenja delnic MELR prek kapitala (od 1.4.2012 do 30.6.2012) ter



prevrednotenje obveznosti za odloženi davek na nove, nižje davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.

g.) Denarni tok iz poslovanja (EBITDA)

Družba je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 6,8 mio. EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je za 3,1 mio. EUR oz. 31 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. 3. Razkritja posameznih postavk izkaza finančnega položaja

a.) Sredstva

Sredstva Družbe na dan 30.6.2012 znašajo 402,9 mio. EUR, kar je za 2,6 mio. EUR manj kot konec leta 2011.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30.6.2012 znašajo 47,5 mio. EUR, so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 zmanjšala za obračunano amortizacijo v višini 2,3 mio. EUR ter povečala za nove nabave v višini 1,1 mio. EUR.

c.) Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe na dan 30.6.2012 znašajo skupaj 245,4 mio. EUR. Njihova vrednost se glede na zadnji dan preteklega leta ni bistveno spremenila.

d.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Na dan 30.6.2012 družba izkazuje neto dolgoročno terjatev za odloženi davek v vrednosti 14,4 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek se je glede na stanje konec leta 2011 zmanjšala za 2,8 mio. EUR predvsem zaradi prevrednotenja na nove (nižje) davčne stopnje.

e.) Zaloge

Vrednost zalog se je zaradi sezonskega vpliva glede na stanje konec leta povečala za 1 mio. EUR. Posamezne vrste zalog so se povečale sorazmerno.

f.) Kratkoročne poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve, ki na dan 30.6.2012 znašajo 28,6 mio. EUR, so se v primerjavi z 31.12.2011 povečale za 7,9 mio. EUR, kar je delno posledica sezonskega vpliva, delno pa zamud pri plačilu terjatev in uvedbe finančnega obračuna (kavciranja) embalaže.

g.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila so se v prvem polletju leta 2012 zmanjšala za 0,8 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na odpravo depozitov pri bankah.



h.) Kapital

Kapital družbe na dan 30.6.2012 znaša 97,6 mio. EUR in se je glede na zadnji dan leta 2011 zmanjšal za izkazano izgubo prvega polletja v višini 8,1 mio. EUR ter za učinek prevrednotenja finančnih naložb v višini 3,8 mio. EUR.

i.) Dolgoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti družbe na dan 30.6.2012 znašajo 3,6 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 zmanjšala za 21,7 mio. EUR.

j.) Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 30.6.2012 znašajo 29,7 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 povečale za 8,5 mio. EUR zaradi vpliva sezone ter podaljšanih plačilnih rokov in zamikov plačil.

k.) Kratkoročne finančne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti na dan 30.6.2012 znašajo 265,2 mio. EUR, od tega obveznosti iz naslova kratkoročnih kreditov do bank 220,1 mio. EUR, obveznosti iz naslova kratkoročni kreditov, najetih pri odvisnih družbah 42,4 mio. EUR, obveznosti iz naslova obresti 1,9 mio. EUR ter druge kratkoročne finančne obveznosti 0,7 mio. EUR. Družba je v letu 2011 najela 2,5 mio. EUR novih kreditov pri bankah.

l.) Zavarovanje finančnih obveznosti

Finančne obveznosti Družbe iz naslova prejetih posojil pri bankah na dan 30.6.2012 znašajo 223,7 mio. EUR in so v celoti zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, hipotekami, zastavo premičnin in zastavo terjatev. Za zavarovanje finančnih obveznosti je Družba uporabila 4.745.107 delnic Radenske (RARG), 440.295 delnic Pivovarne Union (PULG), 213.115 delnic Probanke (PRBR), 317.498 delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR), 539.516 delnic Dela (DELR), 270.648 delnic Elektra Gorenjska (EGKG) in 645.003 delnic Thermane, d. d., (ZDRL). Posojila, najeta pri odvisnih družbah v vrednosti 42,4 mio. EUR so zavarovana z menicami.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

m.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Družbe na dan 30.6.2012 znašajo 300,2 mio. EUR, kratkoročna sredstva pa 86,5 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 213,7 mio. EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 povečal za 29,5 mio. EUR. Družba je zaradi velikega presežka kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi izpostavljena velikemu likvidnostnemu tveganju. Ob zapadlosti kratkoročih posojil bo Družba poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov



odplačila. Obenem v skladu s sprejeto petletno strategijo intenzivno potekajo postopki prodaje vseh nestrateških naložb. Kljub uspešno izvedenemu dezinvestiranju bo družba še vedno ostala prezadolžena. Zato je v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideno izplačilo dividend odvisnih družb. S tem bi Pivovarna Laško, d. d., delno izboljšala svoj likvidnostni položaj in poslovni rezultat. Rešitev težkega likvidnostnega položaja družbe pa predstavlja povečanje trajnih virov oz. dokapitalizacija.

Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, Avgust 2012

Documents

Polletno porocilo 2012