OKRASNE RASTLINE:

Nekatere so za vro!e

Vrt obogati otro!tvo

poletje 2016

Leto 2016 / ISSN 0547-3039 Cena 3,30 EURPOSEBNA !TEVILKA REVIJE NA! DOMWWW.NASDOM.NET

naravna lekarna&

Bodite uspe"nej"i od "kodljivcev

5 nasvetovza dobro kondicijo vrta, ko boste na dopustu

36|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | poletje 2016

a bi imeli !ez leto manj te"av s #kodljivci in boleznimi, je

priporo!ljivo, da na vrt sadite odpornej-#e sorte zelenjadnic, poskrbite za me#a-ne posevke in s privabljanjem koristnih "ivih bitij ohranjate naravno ravnovesje

Manj zabavniPodobno kot v naravi je tudi v doma!em vrtu "ivljenje vseskozi pestro in velikokrat nepredvidljivo. Rastline na zelenjavnem vrtu lahko poleti napadejo bolezni in #kodljivci, ki so zna!ilni za suho ali de"evno vreme. D

Piše: Davor Špehar

obiskovalci vrta

FOTO

: Jas

na M

arin

v vrtu. V!asih pa se lahko kljub vsemu pojavijo te"ave in takrat je dobro !im prej ukrepati.

De!evno poletje$e je poletje de"evno, svetujemo, da !im prej odstranite bolne rastline para-

di"nika. Z vrta pospravite tudi bolan krompir, !ebulo in druge prizadete vrtnine. Paradi"nik, paprika, kumare, bu!e, lubenice in melone, ki so bile sajene prezgodaj in so porabile veliko energije, so obi!ajno bolj ob!utljive za bolezni, ki se najve!krat pojavijo v de"evnem poletju. Takrat so pogoste

poletje 2016|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | 37

Drugi škodljivci• Mravlje se pogosto naselijo tam, kjer so rastline napadle u!i ali kaparji, saj ti !kodljivci

izlo"ajo medeno roso, s katero se mravlje hranijo in obenem !"itijo

u!i. Mravlje lahko od#enete s s pelinovo brozgo, ki jo pripravite

iz 300 g sve#ih listov pelina, ki jih 24 ur namakate v 10 litrv vode, in z nerazred"eno teko"ino !kropite.

Lahko pa na vrt postavite tudi vabe za mravlje.

• Kapusov belin bo manj nadle#en, "e kapusnice sadite v bli#ini

paradi#nika, zelene in !pina"e. Pripravek za odganjanje belega

metulja pripravite iz dveh pesti stranskih paradi#nikovih

poganjkov, ki jih za 3 ure namo"ite v 2 litra vode in vsak

drugi dan zalijete po kapusnicah. Lahko pa sadike prekrijete tudi s

tanko najlonsko nogavico.

• Pr!ice so s prostim o"esom komaj zaznavni pajkovci, ki izsesavajo

listne sokove kumaram, papriki, paradi#niku, fi#olu ... $kropite s presli"no brozgo, ki jo izdelate iz 1 kg njivske preslice, ki jo 24 ur

namakate v 10 litrov vode.

• Rastlinjakov !"itkar ali bela mu!ica je nadle#en !kodljivec, ki se ga je te#ko znebiti. Uporabite lahko !kropivo na bazi piretrina,

ob mo"ni napadenosti pa bo najbolje v celoti odstraniti napadeno rastlino. (JAM)

%aj pred !kropljenjem ohladite. Me!ate lahko tudi mleko in vodo v razmerju 1:1 in redno !kropite rastline. S "aji !kro-pite samo zdrave rastline, zato je treba pri"eti !kropiti #e v za"etku poletja.

Re!evanje krompirja%e je srednje pozen ali pozen krompir zaradi krompirjeve plesni #e brez listov, ga "im prej pokosite, nadzemne dele pa odstranite z vrta. Tako prepre"ite de#ju, da z listov spere glivice na gomolje. %e tega ne naredite, pove"ate mo#nost za prehod krompirjeve plesni na gomolje, ki bodo v kleti bolj izpostavljeni gnitju. Na krompirjevo gredico po odstranitvi listne mase nanosite slamo, seno in po"akajte, da se ko#ica krompirja utrdi. Tako prepre"ite, da bi sonce po#galo plitve gomolje. Krompir izkopljite "ez dobrih 10 do 14 dni, posu!ite in shrani-te v kleti.

Koloradski hro!" prezimi v tleh starega krompiri!"a, kjer konec aprila ali v maju opazite odrasle osebke. Iz tal pri-hajajo, ko so tla na globini 10 cm ogreta na 15 °C ali je temperatura zraka vi!ja od 15 °C. Mno#i"ni let odraslih kolorad-skih hro!"ev opazite pri temperaturi okrog 25 °C. Po kratkem hranjenju s cimo (listi) krompirja v maju in delno v juniju odlo#ijo jaj"eca na spodnjo stran listov. V doma"ih vrtovih se najpogoste-je pobirajo odrasli koloradski hro!"i in ve"je li"inke. Na manj!ih parcelah zelo pogosto uni"ujete tudi jaj"eca na listih. Za manj!o dejavnost !kodljivca ob krompirju posadite kapucinke, ognji" in v vrsti kak!no rastlino hrena. Ker vseh !kodljivcev ro"no ne boste mogli odstraniti, za zatiranje uporabite tudi ekolo!ke pripravke.

levo sredina!rne lise ka"ejo na pomanjkanje kalcija na paradi"niku .

levo Li#inke koloradskega hro$#a FO

TO: Z

elen

i Sve

t

skrajno levoPrekrivanje z mre"astimi okvirji $#iti pred pticami, #e je mre"a gostej$a, tudi pred zelenjavnimi mu$icami.

FOTO

: Zel

eni S

vet

glivi"ne bolezni. Na kumarah se poja-vlja kumarna plesen, paradi#nik in krompir lahko prizadene krompirjeva plesen, "ebulo pa "ebulna plesen. V de#evnem poletju ima navadno te#ave s paradi#nikom dobra polovica vrti"-karjev. %e ste ga sadili v drugi polovici maja v dovolj topla tla in skrbeli za eko-lo!ko varstvo, praviloma nimate te#av.

Paradi"nik kli#e na pomo#Najve" te#av s krompirjevo plesnijo, zaradi katere paradi#nik propade v nekaj dneh, bo ob toplem vremenu s temperaturami do 30 °C in vla#nem de#evnem poletju. Ve" te#av s krom-pirjevo plesnijo bo, "e sadite prevelike sadike, gnojite prekomerno in sadite neodporne sorte. Bolj odporni so hibri-di, tudi cepljene sorte plesen napade nekoliko kasneje, ker so mo"nej!e in "rpajo ve" hranil, rastline pa pravza-prav niso odpornej!e. Manj te#av bo, "e redno odstranjujete zalistnike in skrbite za krepitev rastlin. Pripravke za krepi-tev rastlin si lahko kupite v trgovinah.

%e konice listov posivijo, postanejo "rne in se zvijajo, je treba tak!ne liste takoj odstraniti. %e po"rni steblo, paradi#nik prikraj!ajte pod mestom oku#be in bo ponovno pognal mo"ne poganjke. Po ukrepu uporabite #ajbljev "aj, ki je v tem primeru najbolj u"inkovit. V vrtu ne pretiravajte z njegovo uporabo, da ne uni"ite koristnih mikroorganizmov v tleh.

Za varstvo pred rastlinskimi boleznimi uporabite tudi rmanov, kamili"ni ali timijanov "aj, ki ga pripravite, kot bi kuhali "aj za pitje. Uporabna sta tudi "aj iz cvetov regrata in cvetov ognji"a.

38|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | poletje 2016

Naravno varstvo pred boleznimiRastlina Odganja Dober sosed Eteri!no olje Zastirka Pripravek

Bazilika pepelasto plesen paradi!niku, papriki, jaj"evcu, bu"am, kumari, peter#ilju, radi"u, kolerabi,

kolerabici, repi, lubenici, meloni, #pina"i

DA / NE

!esen peronosporo, krompirjevo plesen,

pepelasto plesen

jagodi, kumari, paradi!niku, rde"i pesi, lubenici, meloni, bu"i, papriki, jaj"evcu,

malini, sadnemu drevju, koren"ku, !ametnici, kapucinki, ognji"u

NE listi, DA DA

!ebula peronosporo, plesni bu"ki, koren"ku, kumari, paradi!niku, pastinaku, rde"i pesi, solati, jagodi, jane!u, kopru, kolerabici, kamilici,

krompirju, radi"u, !ametnici, ognji"u

NE listi, DA DA

Pelin rje rasti mora samostojno, ne na zelenjavnem vrtu

DA DA DA

"ajbelj plesni kapusnicam, paradi!niku, fi!olu DA DA DA

Kamilica plesni, padavico kapusnicam, paradi!niku, "ebuli, "esnu, poru

DA DA DA

Njivska preslica

plesni, rje, pegavost, pepelasto plesen

/ NE NE DA

Vir: Spletni portal Zeleni svet (www.zelenisvet.com)

Pol!i - po"asni, vendar vz#ajniV de!evnih letih so pol!i najve"ja nadloga v vrtu. To smo spoznali pred dvema letoma, ko so se mno!ili celo leto. Pol!e lovimo in zatiramo na veli-ko na"inov. Obstajajo #tevilni doma"i recepti in tudi kupljene vabe za zatira-nje, k sre"i tudi tak#ne, ki niso strupene za koristne in doma"e !ivali, narejene pa so po novem postopku, ki prepre"i, da bi razpadale na de!ju oz. v vla!nem vremenu. Kar posledi"no pomeni, da vaba ne prehaja v zemljo, kot se je to dogajalo pri vabah prve generacije.

Tako je mo"no zmanj#ana poraba in pove"ana u"inkovitost. Najbolj ekolo-#ko naravnani vrti"karji pol!e redno pobirajo, najpogosteje v zgodnjih jutra-njih urah. Za odvra"anje pol!ev neka-teri uporabljajo bakrene trakove, ki se pribijejo ali zalepijo na lesene okvirje ali dvignjene lesene grede.

Med naravne sovra!nike pol!ev uvr-#"amo je!a, belou#ke, slepce, krasta"e, tudi kos pohrusta kak#nega pol!a. Celo krt v"asih poje pol!a, "eprav mu tako kot drugim naravnim sovra!nikom ne gre ravno v slast. Na kmetijah so zelo koristne race indijske teka"ice, ki pridno ""istijo" pol!e z vrta. Manj so u"inkovite rastline, saj imajo omejeno delovanje. Rastline pol!ev ne bodo pre-gnale, je pa nekaj takih, ki jim ne gredo v slast: ognji", kapucinke, kalifornijski mak, zastirka iz bezga, praproti, "ebu-la in "esen. S skupnimi ukrepi boste pojav pol!ev zagotovo omejili. Proti pol!em ne trosite soli, saj pol!i izle!ejo jaj"eca, ko prelezejo solno prepreko in se mo"no slinijo. Prav tako ne trosite apna. Apno in sol negativno vplivata na mikrobno aktivnost tal.

Su$a in paradi!nikPomanjkanje kalcija je pogosto v su#nih letih. Zaradi pomanjkanja kalcija se najve"krat pojavijo te!ave na paradi!ni-ku in papriki, opazimo jih tudi na sola-ti, zelju. Pomanjkanje kalcija pri vrtni-nah lahko povzro"i precej te!av. Zaradi pomanjkanja kalcija pri paradi!niku in papriki za"ne trohneti konica (muha) plodu. Za papriko in paradi!nik je treba z dodajanjem kalcija (#kropljenje skozi list) pri"eti ob pojavu prvih plodov, dru-gi" ob nadaljnji rasti plodov in tretji" v "asu prvega obarvanja in spremembe

FOTO

: Shu

tter

stoc

k

FOTO

: Zel

eni S

vet

poletje 2016|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | 39

barve. !kropimo vsako eta"o in to takoj, ko opazimo razvoj novih plodov na posamezni eta"i. #im hitreje poskr-bite za dodajanje kalcija rastlinam, ki ka"ejo pomanjkanje. Po$kodovanih plodov ne bomo mogli pozdraviti, s kal-cijem pa boste preskrbeli vse na novo zrasle plodove. !kropljenje pri paradi-"niku do pri%etka barvanja plodov in temperaturah nad 30 ºC ponavljamo na pet do sedem dni. Pri temperaturah pod 30 ºC pa $kropljenje ponavljamo v 10- do 14-dnevnih presledkih.

Vpliv su!e na listno zelenjavoZa solato, zelje in drugo listno zelenja-vo je zna%ilno, da ji ob pomanjkanju kalcija rjavi listni rob. Tak$ni znaki se hitro poka"ejo pri gojenju solatnic in kapusnic (solata, zelje, cveta%a, brokoli, ohrovt …). Pri kapusnicah se pomanj-kanje pri mladih rastlinah lahko ka"e tudi v rjavenju listnih "il, kasneje v razvoju je znak pomanjkanja rjavenje in odmiranje robov notranjih listov (izra-zito pri kitajskem zelju). Solatnice so ob pomanjkanju kalcija ob%utljive tudi na oku"be s sivo plesnijo.

skrajno levoZa manj pol!ev privabite v vrt njegove naravne sovra!nike ali uporabite vabe.

levo spodajZa odpravljanje bele mu"ice se uporabljajo "kropiva na bazi piretrina. Ob mo#ni invaziji bo najbolje v celoti odstraniti napadeno rastlino.

FOTO

: Shu

tter

stoc

k

levoNaj bo raje na budleji kot na zelju - kapusov belin.

FOTO

: Kat

y Pr

enti

ce/R

HS

levo sredinaKrompirjeva plesen na listih paradi!nika

40|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | poletje 2016

sako poletje moramo tudi na doma!em sadnem drevju opraviti dela, ki

zagotavljajo optimalen pridelek in drevje ohranjajo v dobri kondiciji. Nadzorujemo pojav bolezni in "kodljiv-cev, ohranjamo koristne organizme, red!imo plodi!e, opravljamo zelena poletna dela, avgusta vzgojimo nove sadike ali precepimo obstoje!a drevesa. Da bo tudi to poletje na mizah okusno in zdravo doma!e sadje, se "e preden nastopi koledarsko poletje lotimo neka-terih opravil.

Aktivno poletje Moker aprilski sneg in temperature pod ledi!"em so po!kodovali marsikatero sadno drevo in zdesetkali pridelek. V krajih, kjer ni bilo pozebe, pa je leto!nji pridelek v sadnem vrtu zagotovljen.

V

3LŌH��3ULPRũ�%UH]RYHF

v sadnem vrtu

levoZore"e plodove jagodi"evja, zlasti ameri!ke borovnice in aronijo, prekrijemo z mre#o proti pti"em.FO

TO: J

asna

Mar

in

poletje 2016|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | 41

zgoraj Jablana pred ro!nim red!enjem

zgorajJablana po ro!nem red!enju

FOTO

: Zel

eni S

vet

FOTO

: Zel

eni S

vet

Red!enje plodi!ev za rednej"o rodnostV za!etku junija po naravnem odpa-danju plodi!ev opravimo "e red!enje. Za to poskrbimo na jablanah, hru"kah in breskvah. Pri jablanah in hru"kah pustimo po en plodi! iz skupine, pri breskvah pa razred!imo plodi!e na razdaljo osem do deset centimetrov. Pustimo le najlep"i plod. Odstranimo po"kodovane, pozeble in neizena!ene plodi!e. Kasnej"e red!enje v juliju nima ve! vpliva na rodnost v naslednjem letu, izbolj"a le kakovost plodov teko!e-

bodo dlje !asa obdr#ali sortne lastnosti. Strah pred preveliko izgubo pridelka zaradi red!enja ni potreben, saj bi bila kon!na te#a nerazred!enih plodov sko-raj enaka razred!enim. Enakomerno razporejeni plodovi se ne bodo izrivali in posledi!no odpadali. Za la#je delo uporabimo sadjarske "karje, red!enja se lotimo v suhem vremenu. Z ukre-pom omejujemo tudi pojav bolezni in "kodljivcev. Jabol!ni zavija! (gosenica metulja, ki povzro!a !rvivost plodov) se ponavadi seli iz ploda v plod, kjer se plodovi stikajo. Z omenjenim ukrepom pa zmanj"amo pojav tudi do 30 odstot-kov. $irjenje oku#be z navadno sadno gnilobo je prav tako izrazit pojav v pre-veliki gne!i plodov. Pri dolo!enih sor-tah jablan je izmeni!na rodnost sortni pojav in je z red!enjem ne odpravimo.

La!ne u"i in !e"njeva muhaJunija smo pozorni na listne u"i. Predvsem nevarne so u"i na ko"!i!arjih

ga leta. V plodove naj bi se na drevesu razvilo le 10 do 15 odstotkov oplojenih cvetov. V letih, ko je na drevesu obilen cvetni nastavek in je tudi dobra opra-"itev, drevo nastavi ve! plodov. Ve!ja koli!ina plodov odvzame drevesu ve! hranil, da nastavi in razvije med pole-tjem cvetne brste za naslednjo pomlad.

Manj plodov, a bodo ve!jiZ red!enjem in primerno razporeditvijo plodov pridelamo debelej"e in lep"e plodove, pri poznih sortah jablan se tak"ni plodovi tudi bolje skladi"!ijo in

42|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | poletje 2016

zgoraj Hru!ka po zeleni rezi

zgorajHru!ka pred zeleno rezjo

FOTO

: Zel

eni S

vet

FOTO

: Zel

eni S

vet

zgorajPrecepljanje s plo!"i"no okulacijo

FOTO

: Zel

eni S

vet

spodajSr!ene podobno kot ose v kro!njah sadnega drevja polovimo v plastenke, napolnjene s pivom. Nikakor ne nastavljamo sladkih pija", ker te privabijo tudi "ebele.

FOTO

: Wik

imed

ia C

omm

ons

(breskev, sliva, !e"nja). Veliko "kode povzro!ata jablanova mokasta in krvava u". #e jih nismo zatrli $e spomladi, je v tem obdobju velikokrat $e prepozno, saj v zvito listno povr"ino le ste$ka nana"a-mo naravne pripravke za varstvo.

Junija zorijo !e"nje. Strokovnjaki raz-vr"!ajo sorte !e"enj v devet !e"njevih tednov, glede na !as zorenja. Da ne bo te$av s !rvivostjo, je treba izbrati sorte !e"enj, ki zorijo do !etrtega !e"njevega tedna. Po tem tednu bomo pri poznej-"ih sortah naleteli na !e"njevo muho. Li!inka !e"njeve muhe, po doma!e !rv, se naseli v !e"njah $e v !asu barvanja plodov. Nekaj jih polovimo na rumene lepljive plo"!e. Naj opozorimo, da leplji-ve plo"!e po obiranju !e"enj ne slu$ijo ve! svojemu namenu, zato jih takrat odstranimo, da se na njih ne bodo lovi-le !ebele in koristne $u$elke.

Sr!eni so pijan"kiZore!e plodove jagodi!evja moramo prekrivati z mre$o proti pti!em. To velja za aronijo in ameri"ke borovnice, neko-liko manj za ribez in !e"nje. #ez celo leto preganjamo tudi voluharje. Prostor pod kro"njami redno plitvo okopa-vamo, nastavimo T-drogove za ptice

spodajLevo jablanov !krlup, v sredini jablanova grizlica in desno iztrebki jablanovega zavija"a

FOTO

: Zel

eni S

vet

pa ni namen. Vsak teden pore$emo le manj"i del drevesa. Tako zaviramo !ez-merno rast dreves, saj jim z rezjo odvza-memo hranila. Obdelamo tudi mlada drevesa. Izre$emo konkuren!ne vrhove in upogibamo poganjke.

Vzgoja novih sadik in precepljanjePri avgustovskem cepljenju uporabimo plo"!i!asto okulacijo in T-okulacijo. Plo"!i!asta okulacija je novej"i na!in cepljenja. Cepi!e za plo"!i!asto oku-lacijo nabiramo na zdravih drevesih. Poganjki, ki jih naberemo, naj bodo debeli kot svin!nik. Cepi!e nare$emo v posodo z vodo in shranimo v hladilniku do naslednjega dne. Pri tem na!inu cepljenja je pomembno, da je stik cepi!a in zarezanega dela podlage !im tesnej"i, da se tkivo dobro zaraste. Cepi! pove$emo z ustrezno folijo od spodaj navzgor. Folija prepre!uje izhlapevanje vode. Po petih tednih folijo odre$emo iz zadnje strani in odstranimo. Naslednje leto odre$emo po"evno nad o!esom, iz katerega bo zrasla sadika. Ve!ino sadnih vrst cepimo avgusta, le pri citru-sih po!akamo na september, da o!esca ne od$enejo. Pri na!inu T-okulacije re$emo cepi!e sproti in jih vstavimo v podlago ali vejo primerne debeline, v zarezo oblike !rke T. Pri cepi!ih pusti-mo del listnega peclja. Ostanek listnega peclja odpade po 14 dneh, kar je znak, da je bil spoj med cepi!em in podlago uspe"en. Pri neuspe"nem spoju se pecelj zasu"i in ostane na cepi!u.

ujede, pokli!emo na pomo! ma!ke in pse. Lahko uporabimo tudi pasti, ekolo-"ke pripravke in koristne rastline.

Ose in sr"ene v kro"njah polovimo v plastenke. Sr"eni veljajo za prave pijan!ke, zato jim v plastenki postre-$emo s pivom, kamor se bodo ujeli. Nikakor ne nastavljamo sladkih pija!, kamor se lovijo tudi !ebele. Kdor ni ve"! prepoznavanja bolezni ali "kodljiv-cev, naj se posvetuje s strokovnjaki. Vsaka pika na listu ni nevarna in vsaka $u$elka tudi ne pomeni gro$nje, zato ni potrebno vsestransko "kropljenje.

Zelena rez julija in avgustaZ zeleno rezjo konec julija in v avgustu osvetlimo notranjost kro"nje, pove!amo zra!nost in zmanj"amo pojav bolezni in "kodljivcev, izbolj"amo kakovost plodov zaradi oson!enja in omogo!imo bolj"o dozorevanje ter olesenelost poganjkov. Izrezujemo navpi!no rasto!e bohotivke oziroma vodne poganjke, pogovorno divjake. Nekaj polo$nej"ih poganjkov lahko tudi prepognemo, ker nam nasle-dnje leto $e nadomestijo rodni les. Rezi poleti se lotimo postopoma, saj pregroba rez izzove ponovno intenzivno rast, kar