EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

POGOJNO POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA

SEMINARSKA NALOGA

Mentor: Sara Ahlin DoljakŠtudijski program: Pravo I. stopnje

Predmet: Finančno pravoIzdelal: Alenka Kežman

Ljubljana, 2012

1. UVODPri predmetu Finančno pravo sem se odločila izdelati seminarsko nalogo. Finančno pravo je

zelo obširen predmet, zato mi je pri izbiri naslova pomagala mentorica Sara Ahlin Doljak. V seminarski nalogi se bom podrobno posvetila razlagi in raziskovanju pogojnega povečanja osnovnega kapitala v delniški družbi in si pomagala z novejšo literaturo, poleg tega pa bom v seminarsko nalogo umestila po nasvetu mentorice Sare Ahlin Doljak primer iz sodne prakse, katerega bom tudi podrobno opisala.

1

2. POVEČANJE IN ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA DELNIŠKE DRUŽBEV času delovanja delniške družbe se osnovni kapital bodisi povečuje ali zmanjšuje, kar je odvisno

od večih dejavnikov:

Od rezultatov poslovanja družbe, Razvojnih načrtov, Poslovnih odločitev…

Osnovni kapital se izkazuje na pasivni strani bilance stanja. Premoženje družbe in njene pojavne oblike se iz dneva v dan spreminjajo. Pri tem procesu se spreminja tudi premoženje v celotnem obsegu. Lahko se povečuje ali zmanjšuje in to se ugotavlja na določen dan, ko se sestavi bilanca stanja. Osnovni kapital delniške družbe, ki je podstat pa se spreminja le občasno in v posebnem postopku, o katerem odločajo delničarji na skupščini družbe. Odločitev o spremembi osnovnega kapitala ni vedno v dispoziciji delniške družbe, temveč je včasih nujna posledica določenega dejstva. V dispoziciji skupščine je tako na primer odločitev, ali se bo osnovni kapital družbe povečal z novimi vložki in ali se bo osnovni kapital ba primer zmanjšal v postopku rednega zmanjšanja osnovnega kapitala, ko bo šlo za izplačilo dela premoženja samim delničarjem. Osnovni kapital je včasih potrebno zmanjšati, zaradi kritja prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta.in ni odvisno od sicerajšnje volje delničarjev na skupščini, ker je potrebno izravnati s stanjem premoženja družbe. Na drugi strani se lahko osnovni kapital avtomatično poveča, če imetnik zamenljive obveznice uresniči svojo zamenjalno pravico in zamenja obveznico za delnico družbe.1

3. SPREMEMBE OSNOVNEGA KAPITALA IN PREMOŽENJAV relativni korelaciji z premoženjem družbe je sprememba osnovnega kapitala delniške

družbe. Nekateri primeri povečanja osnovnega kapitala isto časno pomenijo tudi povečanje premoženja družbe, družba dobi ob povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki dodatno premoženje kot plačilo za novo izdane delnice, bodisi v denarju, bodisi s stvarnimi vložki. Ni nujno, da bi izdajanje novih delnic pri povečanju osnovnega kapitala hkrati pomenilo povečanje premoženja družbe, na primer pri zamenjavi obveznic za delnice. Pri tem se je samo premoženje povečalo že ob izdaji in plačilu obveznic, ko se je tudi povečal osnovni kapital delniške družbe. Pravno in dejansko pa se je osnovni kapital povečal z uresničitvijo same zamenjalne pravice. Lahko gre za povečanje premoženja, če je treba pri zamenjavi doplačati razliko med nominalno vrednostjo in vplačano vrenostjo obveznice. S povečanjem osnovnega kapitala delniške družbe sočasno poveča njeno premoženje (aktiva in pasiva), govorimo o realnem povečanju, če pa se pri povečanju osnovnega kapitala delniške družbe premoženje ne poveča govorimo o nominalnem povečanju. V obeh primerih lahko govorimo tudi o realnem in nominalnem zmanjšanju. Pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala gre za realno povečanje premoženja družbe v trenutku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, medtem ko v trenutku dejanskega povečanja osnovnega kapitala praviloma ne gre več za povečanje premoženja, razen v primeru, če so potrebna doplačila pri uresničitvi pravic iz hibridnih vrednostnih papirjev.2

4. POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALAPri povečanju osnovnega kapitala poznamo štiri zakonsko različno urejene položaje oziroma

oblike povečanja:1 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 5822 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 582

2

1. povečanje osnovnega kapitala z vložki,

2. pogojno povečanje osnovnega kapitala,

3. odobreni kapital,

4. povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe.3

5. POJEM POGOJNEGA POVEČANJA KAPITALAPogojno povečanje osnovnega kapitala (Bendingte Kapitalerhohnung)4, je specifinčna oblika

povečanja osnovnega kapitala, pri čemer še ne pride do dejanskega povečanja osnovnega kapitala, pri odločanju. Dejansko povečanje osnovnega kapitala se nujno vedno ne realizira, ker je dejansko povečanje odvisno od tega, ali bodo imetniki posebnih obligacij uresničili določena dejstva, kar pa je različno glede na posamezne vrste pogojnega povečanja osnovnega kapitala. Povečanje osnovnega kapitala je podrejeno uresničitvi določenega pogoja in odloženo na prihodnost. S pogojnim povečanjem osnovnega kapitala, se sprejme odločitev, da se povečanje osnovnega kapitala lahko zgodi kasneje.

V praksi se z pogojnim povečanjem kapitala srečujemo praviloma ob izdajanju mešanih obveznic. Izdajanje mešanih obveznic ni edini razlog za izbiro oblike povečanja osnovnega kapitala, saj skupščina lahko sklene povečati osnovni kapital zaradi taksitivno naštetih drugih razlogov, pri katerih se pri opredeljevanju primerjalne zakonodaje opazno razlikujejo.5

ZGD – 1 določa, da lahko skuščina sklene povečati osnovni kapital zaradi:

»uresničitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice ali uresničitve prednostne pravice do nakupa novih delnic;

Priprave na združitev več družb ali zaradi zagotovitve odpravnine delničarjem v zvezi z statusnimi spremembami, kadar se odpravnina lahko zagotovi v delnicah;

Uresničitve pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku, ki jim jo družba zagotavlja in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe.«6

Nominalni znesek v taksitivno naštetih primerih ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času sklepanja o pogojnem povečanju kapitala. Ničen je sklep skupščine, ki bi bil sprejet v nasprotju z zgoraj navedenim kogentnim predpisovanjem.7

Pogojno povečanje osnovnega kapitala je mehanizem, s katerim lahko družba celovito in najlažje izpolni pogodbeno prevzeto obveznost zagotovitve delnic posameznim kategorijam upravičencev. Tu so imetniki mešanih obveznic le eni izmed sicer različnih, a taksitivno določenih skupin potencialnih

3 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 5864 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 448: Za d.o.o. ta oblika povečanja osnovnega kapitala ni predvidena, saj družba z omejeno odgovornostjo ne more izdajati vrednostnih papirjev. D.o.o. izdaja druge vrednostne papirje, kateri ne morejo konvertirati v vrednostne papirje za poslovni delež. Analogna uporaba določil d.d. je izključena.5 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 4486 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 4497 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 449

3

upravičencev do delnic iz naslova pogojnega povečanja. Imetniku mešanih obeznic je pogojno povečanje osnovnega kapitala na primer metoda, ki mu omogoči vpis delnice, katere pridobitev mu je družba »obljubila«. Termin »vpis« je potrebno razumeti v dvojnem smislu:

»najprej kot položaj, ko se nova delnica pridobiva na podlagi zamenjave za zamenljivo obveznico (ko upravičenje izvira iz zamenljive obveznice in gre za realizacijo zamenjalnega upravičenja – »Umtauschrech«),

ter nadalje kot položaj, ko se nova delnica pridobiva prek njenega vpisa (ko torej upravičenje izvira iz obveznice z upravičenjem do nakupa delnice – »Bezugsrecht«).8

Skupščina s sklepom o pogojnem povečanju kapitala izrazi voljo družbe do povečanja osnovnega kapitala v obsegu, ki ga v trenutku sprejemanja sklepa še ni možno določiti. Temeljna značilnost postopka je v tem, da v trenutku sklepanja še ni mogoče z gotovostjo predvideti, za koliko se bo osnovnii kapital povečal oziroma ali se bo sploh kaj povečal.9

Bistvena značilnost tega postopka je v tem, da so delnice, ki se izdajo, namenjene za izročitev posebnim kategorijam upravičencev (ti so upravičeni do zamenjave obveznic z delnicami, upravičeni so tudi do prednostnega nakupa delnic, delavcem in delničarjem prevzete družbe). Tistim, ki jim družba zagotavlja pravico do vpisa delnic, so upravičenci.10

Pogojnost se kaže z vidika časovnega trenutka povečanja, kot tudi z vidika obsega povečanja. Pogojnost ne pomeni, da je sprejetje sklepa o povečanju vezano na kakršnekoli pogoje, ampak je pogojna sama izvedba povečanja. Smisel navedenega je potrebno razumeti, da ni gotovo, kolikšen del upravičencev, v korist katerih se vodi postopek, se bo odločil za pridobitev delnic – zamenjavo ali nakup.11

Razlika med oblikama povečanja osnovnega kapitala redno in pogojno povečanje, je v tem, da pogojno povečanje osnovnega kapitala obstoječim delničarjem družbe ne zagotavlja prednostne pravice. Bistveni cilj izdajanja novih delnic v postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, je v tem, da družba tistim (nedelničarjem), katerim na pravno poslovni ravni zagotavlja možnost vpisa njenih delnic (z izdajanjem mešanih obveznic), omogoča pridovitev delnic skozi sam postopek na primarnem trgu. Zaradi statusa nedelničarja (imetnika mešanih obligacij) sicer delnic ne bi mogli pridobiti oziroma bi jih lahko pridobili le pod pogojem, da bi bila prednostna pravica delničarjev izključena (v rednem postopku povečanja osnovnega kapitala na primer).12

Obstoječi položaj delničarjev, ker prednoste pravice ni, ni prizadet, zaradi pogojnega povečanja osnovnega kapitala. Pogojno povečanje osnovnega kapitala je dopustno izključno le v okviru taksitivno naštetih razlogov. Najpomembnejši razlog v primerjalni praksi je zagotovitev pravic imetnikov mešanih obligacij.13 Sam interes obstoječih delničarjev je zavarovan že v fazi izdajanja mešanih obligacij, ker so delničarji prednostno upravičeni. Delničarji niso prizadeti z odvzemom predonostne pravice v fazi zamenjave ali nakupa, saj so imeli prednostno upravičenje že ob izdaji mešanih vrednostnih papirjev.14 S tem se varuje njihov proporcionalni interes, ki jim ga že v osnovi nudi prednostna pravica.

8 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 4499 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 449, 45010 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 45011 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 45012 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 45013 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 450: Potrebno je ločevati korporacijsko prednostno pravico, ki nastane na podlagi zakona in obligacijsko pravico, ki jo običajno imajo imetniki mešanih obligacij.

4

Skupno višino pogojnega povečanja osnovnega kapitala omejuje tudi zakonodaja, na največ eno polovico osnovnega kapitala, kateri obstaja v času sprejemanja sklepov o pogojnem povečanju. Sklep o povečanju se sprejema s kapitalsko večino treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, statut pa poleg tega lahko določi tudi višjo kapitalsko večino in druge zahteve, ter soglasje razredov. Interesi delničarjev so varovani z omejitvami, ki se nanašajo na sprejem sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

Z novelo ZGD – F, po vzoru nemškega KonTraG so se z novelo razširili nameni, zaradi katerih lahko skupščina sklene povečati osnovni kapital. Delniška družba lahko po tej ureditvi zagotavlja tudi opcije oziroma opcjska upravičenja do nakupa delnic članom organov vodenja ali nadzora in delavcem družbe ali z njo povezane družbe. Družba lahko zagotavlja svojo dolžnost izpolnitve po izročitvi delnice, preko instituta lastnih delnic15 ali preko pogojnega povečanja.

Družba mora upoštevati prednostno pravico delničarjev do novih delnic, pri zagotavljanju opcij in drugih upravičenj do vpisa novih delnic. Zakonodaja zaradi tega določa, da je mogoče opcije in druga upravičenja do vpisa novih delnic zagotoviti šele po sprejetju ustreznega sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Sama njihova zagotovitev pred tem dejanjem je v razmerju do družbe brez pravnega učinka. Upravičenec lahko uveljavlja odškodninski zahtevek do uprave, ker kot imetnik takšne opcije nima upravičenja do vpisa novih delnic, ki mu ga je uprava podlelila na pravno poslovni podlagi in nima izpolnitvenega zahtevka za izročitev delnic oziroma realizacije upravičenja.

Osnovni kapital delniške družbe se lahko pogojno poveča zaradi priprave na združitev več družb. Pojem združitve je potrebno obravnavati v kar se da širokem smislu. ZGD – 1 izrecno določa, da več družb dodaja tudi namen »zaradi zagotovitve odpravnine delničarjem v zvezi s statusnimi preoblikovanji družb, kadar se le ta zagotavlja v delnicah«.16

V zgoraj navedenih primerih pogojnega povečanja osnovnega kapitala v večini primerov za zamenjavo dolžniškega kapitala za lastniškega oziroma za zagotavljanje delnic pri združevanju družb ter nagrajevanju delavcev in ni zaznati neposredne ogroženosti upnikov. Strah glede nenapolnitve kategorije osnovnega kapitala na pasivi je odveč, saj z zamenjalnim upravičenjem računsko prenese dolžniški kapital v lastniški kapital. Njihovo bojazen je mogoče zaslediti le v dejstvu zagotavljanja premoženja ta izdajo dolžniških vrednostnih papirjev. Pomislek upnikov ni zaznaven v večini primerov, saj se dolžniški kapital družbe z izdajo teh vrednostnih papirjev povečuje z nadomestilom na aktivi – premoženju družbe.17

14 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 451: Razmerje je rešeno tako, da delničarji preko svojih upravičenj niso z ničemer oškodovani na podlagi zakonske in podeljene prednostne pravice.15 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 451: Družba je vezana na okvir določenih izjem za pridobivanje lastnih delnic, vključno z novo izjemo dopustnosti pridobivanja lastnih delnic, kar je določeno v osmi alinei prvega ostavka 247. člena ZGD – 1.16 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 45217 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 452

5

Slika 1: Aktiva in pasiva

V smislu funkcije osnovnega kapitala glede razmerja med delničarji ni zaznati problemov prednostne pravice do nakupa novih delnic, sa je ta že realizirana prednostno pravico do nakupa hibridnih vrednostnih papirjev. Hibridni vrednostni papirji nato v menjalnem razmerju pridobijo pravico do novih delnic in s tem je pravico do novih delnic bila že pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev obsežena.18

Pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala se lahko poleh zamenljivih obveznic izdajajo tudi drugi mešani ali hibridni vrednostni papirji.

Pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala, v trenutku odločitve ni nujno, da pride tudi do kakršnegakoli povečanja realnega premoženja aktive, temveč gre le za sprejem odločitve, katera ustvarja možnost, da se to lahko zgodi v prihodnosti. Šele takrat se lahko poleg premoženja dejansko poveča tudi sam osnovni kapital. Tako se zgodi pri povečanju osnovnega kapitala pri pripojitvi. Pri uresničevanju pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za konverzijo njihovih terjatev pa se premoženje - aktiva pri dobičku iz naslova udeležbe sploh ne poveča.

»Pogojno povečanje osnovnega kapitala se uporablja za zelo ralične postopke in instrumente, katere razvrščamo v tri skupine:

1. Pogojno povečanje osnovnega kapitala zaradi uresničitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice ali uresničitve prednostne pravice nakupa novih delnic,

2. pogojno povečanje osnovnega kapitala zaradi priprave na združitev več družb ali zaradi zagotovitve odpravnin delničarjem pri statusnih preoblikovanjih,

3. pogojno povečanje osnovnega kapitala zaradi uresničitve pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe pri dobičku, ki jim jo zagotavlja družba in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih družba zagotavlja članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe.«19

18 Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana, 2007; str. 452,453

6

»Skupne značilnosti treh skupin so:

o pogojnem povečanju osnovnega kapitala se odloča s posebnim skupščinskim sklepom, nominalni znesek pogojno povečanega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala,

ki obstaja v času sklepanja o pogojnem povečanju kapitala, poseben postopek registracije takšnega povečanja osnovnega kapitala in posebnosti pri izdaji

delnic iz naslova takšnega povečanja osnovnega kapitala.20

Zakonska določba, katera omejuje nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala le na 50% osnovnega kapitala, je v trenutku sklepanja glede pogojnega povečanja kapitala kogentna določba, ki varuje obstoječe delničarje in njihov lastniški propocionalni interes v družbi.21

Opozoriti je potrebno tudi na določila Zpre, ki prav tako omogočajo izdajoo prek pogojnega povečanja osnovnega kapitala v primeru javne ponudbe za prevzem, ob katerem se realizira z nadomestnimi vrednostnimi papirji, ki predstavljajo delnice prevzemnika, kateri bo izdal namen plačila oziroma za zamenjavo za delnice družbe, ki jo prevzema.22

6. POSAMEZNI PRIMERI POGOJNEGA POVEČANJA OSNOVNEGA KAPITALA

6.1 Zamenljive obveznice in pravice do nakupa novih delnicDelniška druba lahko izdaja različne vrednostne papirje, med drugim tudi hibridne ali mešane

vrednostne papirje. V primeru, da družba izda zamenljive obveznice, mora imeti tudi možnost, da lahko izpolni upravičenje imetnika zamenljive obveznice, kateri se odloči, da bo obveznico zamenjal za delnico družbe. Povsem enako tudi velja, če družba izda posebne pravice do nakupa novih delnic ali opcijska upravičenja. Družba obveznost do imetnika izpolni tako, da imetniku posebne pravice izroči delnico. Družba sama ne more vpisovati svojih lastnih delnic, da bi jih lahko nato izročila imetniku posebnih obligacij.23 Obveznost družba lahko izpolni tako, da upravičencu izda nove delnice ali pa mu izroči delnice, ki jih ima v svoji posesti, kot lastne delnice. Upoštevati je potrebno, da je takšna možnost zelo omejenam, saj je ZGD zelo restriktiven tudi pri možnostih derivativnega pridobivanja lastnih delnic po 240. členu zakona. Razlikujemo dva primera. Če ima družba že v posesti lastno delnico, katero je pridobila v okviru dopustnih pogojev, lahko izroči delnico in s tem izpolni svojo obveznost do imetnika posebne obligacije. To velja tudi, če je družba sicer nezakonito pridobila lastne delnice, saj jih lahko izroči tem imetnikom, ker ji ZGD tudi sicer nalaga obveznost, da takšne delnice odsvoji v enem letu oziroma treh letih po 243. členu. Drugi primer, pa je, če bi družba za to, da bi izpolnila svojo obveznost do imetnika posebne obligacije, kupila lastno delnico.takšna pridobitev ne sodi med izjeme in bi bila nedopustna, ker ni določena v 240. členu ZGD. Le izjemoma bi se lahko okoliščine uskladile z zakonsko zahtevanimi pogoji, pri na primer odplačni pridobitvu ali hudi neposredni škodi.24

19 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 61820 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 61821 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 618, 619: Podobno določilo velja tudi za odobreni kapital, pri katerem se prav tako omejuje število nevolilnih delnic in podobno.22 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 61923 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 619: Po prvem ostavku 227. člena, gre za absolutno prepoved vpisovanja lastnih delnic

7

Družbi ostane le možnost izdaje novih delnic, ker ne more vpisovati lastnih in je zelo omejena pri derivativnem pridobivanju lastnih delnic. Če bi družba po postopku povečanja osnovnega kapitala z vložki izdala nove delnice, bi šlo za plačilo delnic s stvarnimi vložki. Za konverzijo gre pri zamenljivi obveznici, prav tako pa gre za stvarni vložek tudi pri imetniku posebne pravice, če je ta povezana z dolžniškim vrednostnim papirjem. Izdaja delnic po tem postopku bi bila zaradi zahtev samega postopka, glede na to, da gre za veliko imetnikov obveznic, ki svojih pravic ne uresničujejo sočasno predvsem neprimerna. Gre za problem vnaprejšnjega določanja elementov stvarnega vložka (oseba ali predmet), ter za problem registriranja in učinkovanja povečanega osnovnega kapitala. Zakon je zato določil poseben institut povečanja osnovnega kapitala, torej pogojno povečanje, ki je namenjeno hrkati tudi povečanju osnovnega kapitala zaradi uresničitve pravic imetnikov posebnih obligacij. ZGD izrecno v teh postopkih izročitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice izjemoma ne šteje za stvarni vložek po drugem odstavku 320. člena. Družba pri izdaji obveznic pri sklepanju o povečanju osnovnega kapitala ni zavezana k vnaprejšnjemu opredeljevanju elementov, kateri so sicer potrebni pri stvarnih vložkih po 310. členu. S strani revizorjev v tem primeru ni potreben pregled povečanja osnovnega kapitala, kateri bi bil sicer pogojen z vlaganjem stvarnih vložkov. Postopek registracije je s te strani poenostavljen, saj se realizacija povečanja osnovnega kapitala registrira enkrat letno (327. člen). Osnovni kapital se šteje, da je povečan z izdajo delnic (326. člen).25

Držba izda imetnikom posebnih obligacij delnice v postopku pogojenega povečanja osnovnega kapitala, kateri pomeni poenostavitev predstavljenega. Izdaja hibridnih papirjev še ne pomeni povečanja osnovnega kapitala in prav tako sama izdaja vrednostnih papirjev. Sklepanje o povečanju osnovnega kapitala zaradi uresničitve pravic posebnih obligacij poseben institut povečanja osnovnega kapitala, ki se imenuje pogojno povečanje osnovnega kapitala in se določi s sklepom skupščine v nominalnem znesku osnovnega kapitala, kateri se bo v ta namen povečal. Gre za nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala in ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, pri čemer se upošteva samo povečanje osnovnega kapitala zaradi uresničitve pravic imetnikov posebnih obligacij komulativno iz vseh treh skupin zakonskih možnosti pogojnega povečanja osnovnega kapitala.26

Imetnikom posebnih obligacij lahko delniška družba zagotovi uresničitev njihovih pravic tudi z institutom odobrenega kapitala – na podlagi izdaje delnic v okviru odobrenega kapitala. Delniška družba s pogojno povečanim kapitalom daje možnost zagotavljanja uresničitve pravic imetnikov posebnih obligacij oziroma pravic, ni pa nujen pogoj za izdajo teh obligacij oziroma pravic niti ne pomeni samega akta njihove izdaje.27

ZGD je po nemškem zgledu ureditve pri opredelitvi postopka uresničitve pravic imetnikov posebnih obligacij oziroma pravic nomotehnično združil oba primera in določil smiselno uporabo določb o prednostni pravici do nakupa novih delnic, ter tudi zamenljivih obveznic, po četrtem ostavku 318. člena. Gre za vprašanje uresničitve samega upravičenja. Tako ZGD, kot tudi nemški nAktG, nekoliko neprecizno poimenujeta pravico do nakupa novih delnic, kot prednostno pravico do nakupa novih delnic. Gre za vprašanje uresničitve upravičenja. To je posebna pravica – opcijsko upravičenje do pridobitve delnice delniške družbe, ki pa je sicer povezano z dolžniškim vrednostnim papirjem in ne gre za prednostno pravico do novih delnic, ki jo imajo delničarji pri izdaji novih delnic iz naslova

24 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 619, 62025 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 62026 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 620, 62127 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 621

8

povečanja osnovnega kapitala z vložki iz 313. člena ZGD, ampak gre za obveznico z delniško nakupno opcijo. Pravna razmerja so pri tem zelo kompleksna, ker gre lahko sočasno za več vrednostnih papirjev hkrati, ki se med seboj tudi fizično ločijo, lahko pa gre tudi za enotno upravičenje.

1.0 Odločitev o pogojnem povečanju osnovnega kapitalaO pogojnem povečanju osnovnega kapitala odloča skupščina s sklepom družbe, za katerega je

potrebna najmanj tričetrtinska večina pri sklepanju. Pri statutu za pogojno povečanje osnovnega kapitala se ne more določiti manjše kvalificirane večine, lahko se določi le višjo kapitalsko večino in druge zahteve, kot pa na primer lahko z redno povečanje osnovnega kapitala. Zaradi predpisane večine gre še za strožje zahteve, kot pa pri rednem povečanju osnovnega kapitala z vložki. Takšno soglasje je mogoče opredeliti v statutu družbe, na kar napotuje tudi ZGD28, v drugem odstavku 319. člena.29

Sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala mora določati tudi namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, njegove upravičence in emisijski znesek ali merila, po katerih se ta znesek izračuna, po drugem odstavku 319. člena.

Sklep mora natančno določiti, za kateri id treh skupin pogojnega povečanja osnovnega kapitala gre in natančno opredeliti, ali gre za uresničitve pravice imetnikov zamenjalnih obveznic ali za uresničitev pravic imetnikov, do nakupa novih delnic. Potrebno je upoštevati predpise o prenosih vrednostnih papirjev, ker gre za kupce zamenljivih obveznic in posebnih pravic do nakupa opcij in se te lahko prenašajo.

Pri izdaji posebnih pravic ali obveznic, se emisijski znesek vedno določi. Potrebno je ločiti emisijski znesek in število delnic, ki jih bo družba zagotovila in emisijski znesek zamenljivih obveznic in obveznic z deliško nakupno opcijo, katere bo mogoče zamenjati za delnice družbe. Emisijski zneski niso vedno enaki, ker je mogoče, da se emisijski znesek posebnih obligacij določa ne glede na nominalni znesek delnic, kateri se zagotavljajo, zaradi odvisnosti od tržnih razmer. V trenutku povečanja osnovnega kapitala, se pravi ob uresničitvi zamenjalne pravice oziroma pravice do nakupa novih delnic, pa je potrebno te zneske izenačiti. To velja le takrat, ko je emisijski znesek obveznic nižji od nominalnega zneska vseh delnic. Uskladitev se lahko opravi na dva načina, z rizikom imetnika ali z rizikom družbe. Pri rizikom imetnika, imetnik zamenljive obveznice sam doplača razliko, pri riziku družbe, pa se kritje zagotovi iz posebnega sklada oziroma razpoložljivih rezerv družbe. Rezerve mora družba oblikovati do uresničitve zamenjave.30

Ob sprejetju sklepa o pogojnem povečanju kapitala je potrebno določiti kakšne delnice, ki jih je potrebno zagotoviti bodo izdane (nominalna vrednost, oznaka, pravice – katere bodo iz delnice izhajale – razred). V primeru, da delnice spreminjajo obstoječa razmerja v družbi, v škodo enega razreda, je potrebno dobiti izredni sklep prizadetega razreda ali soglasje delničarjev po 306. členu. Odločitev glede takih vprašanj, ni mogoče prepustiti upravi, katera delnice fizično izdaja. Četrti odstavek 182. Člena določa, da gre za vsebino sklepa o izdaji delnice.

Sklep skupščine o pogojnem povečanju je zelo pomemben, saj ga skupščina kasneje ne more več spreminjati oziroma sprejemati novih odločitev, ki bi bile nasprotne odločitvi o pogojnem

28Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 622 – ZGD odstopa od ureditve v nAktG, kateri zahteva obvezno soglasje razredov delnic. 29 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 621, 62230 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 622

9

povečanju osnovnega kapitala. ZGD izrecno določa, da je tak sklep ničen, po tretjem odstavku 318. členu. Po sprejetju skupščina v sklep ne more več posegati, zaradi pravic imetnikov zamenljivih obveznosti, saj bi s tem posegla v pravice imetnikov prednostnih obligacij, katerih uresničitev je odvisna zgolj od njihove opcijske izjave. 31

1.1 Stvarni vložkiPri pogojnem povečanju osnovnega kapitala, so mogoči stvarni vložki. ZGD izrecno določa, da

se za stvarni vložek ne štejejo denarne terjatve, katere pripadajo delavcem družbe iz udeležbe pri dobičku, ki jim jo zagotavlja držba, prav tako pa tudi ne izročitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice, po drugem odstavku 320. člena. Skladno z ZGD ne gre za pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki pri združitvi več družb, ker ne gre za osebo, katera naj bi vlagala stvarni vložek in pri tem prejela v zameno delnice. Pri združitvi več družb, gre za oblikovanje osnovnega kapitala prevzemne družbe s stvarnimi vložki družb, ki se združujejo, vendar za slednje veljajo posebna pravila, katera so opredeljena v postopku združitve družb. Za stvarne vložke gre le takrat, če imetnik pravice do nakupa novih delnic vplača stvarni vložek. Tu gre za dolžniški vrednostni papir z opcijo nakupa delnice, vendar ni nujno, da gre vedno za stvarni vložek, čeprav se delnica ne vplača v denarju, če se v zameno izroči obveznica. Pri tem gre lahko za dva vrednostna papirja, ki se med seboj tudi fizično ločita. Imetnik nakupne opcije lahko plača delnico v denarju ali s stvarnim vložkom. Če gre za zamenljivo obveznico in en za obveznico z delniško nakupno opcijo, po ZGD nikoli ne pride do stvarnega vložka, kajti zamenjava se šteje za sio generis. Slednje zakon določa zato, da se poenostavijo postopki izdaje teh obveznic in njihova zamenjava za delnice. 32

Če se same zamenljive obveznice ali pa pravice do nakupa delnic kupujejo s stvarmi oziroma pravicami, torej ne z denarjem, gre za pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Vplačilo poteka po pravilih obligacijskega prava. Ko se vplačujejo na novo izdane delnice, gre za vlaganje stvarnega vložka. Potrebno je upoštevati razmerje pri vplačevanju in izdaji posebnih obligacij, med emisijskim zneskom obveznic in nominalnim zneskom delnic, za katere se bodo zamenjale, kar je potrebno izenačiti z dodatnimi doplačili, če je skupni nominalni znesek delnic višji od emisijskega zneska obveznic. 33

Že v samem sklepu o pogojnem povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki je potrebno določiti predmet, osebo, od katere družba prejema predmet in nominalni znesek delnic, zagotovljeni za stvarni vložek po prvem odstavku 320. člena. Veljajo enaka pravila, kot pri rednem povečanju osnovnega kapitala, tudi glede objave dnevnega reda skupščine, ki bo o tem sklepala. Ravno tako veljajo pravila o pregledu s strani revizorjev, kot je to značilno pri vlaganju stvarnih vložkov, po tretjem odstavku 320. člena. Sodišče ima dolžnost, da preverja vrednosti stvarnih vložkov in lahko tudi spis zavrne, če je vrednost bistveno nižja od nominalnega zneska delnic, katere je potrebno zagototviti, po četrtem odstavku 320. člena. 34

1.2 Registracija pogojnega povečanja osnovnega kapitalaPostopek pogojnega povečanja kapitala, je v primerjavi z rednim povečanjem kapitala

poenostavljen, ker je prilagojen posebnostim povečanja kapitala. Gre za dvakratno registracijo, za vpis

31 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 622, 62332 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 62333 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 62434 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 624

10

sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, ki ga sprejme skupščina družbe in vpis realizacije pogojno povečanega kapitala. Pri tem gre za bistveno razliko, ki je v tem, da se druga registracija opravi šele pri izdaji delnic in v tem pogledu nima konstutivnega učinka. Osnovni kapital je povečan že z samo izdajo delnic, po 326. členu. Razlika je utemeljena zaradi narave postopka pogojnega povečanja osnovnega kapitala. Samo dejansko povečanje osnovnega kapitala praviloma poteka postopoma, v daljšem obdobju, v katerem imetniki prednostnih obligacij postopoma uresničujejo svojo pravico do zamenjave obveznice za delnico oziroma nakup delnic. Praksa omogoča, da se možnost uresničitve prednostne pravice veže na natančno določen rok v prihodnosti in za posledico časovno enako realizacijo povečanja osnovnega kapitala.

1.2.1 Prva registracijaSklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala morata za vpis v register prijaviti uprava in

predsednik nadzornega sveta, po prvem odstavku 321. člena. K prijavi je potrebno priložiti:

pogodbe, ki so bile sklenjene za pridobitev stvarnih vložkov in poročilo o reviziji stvarnih vložkov, če gre pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala za stvarne vložke,

obračun stroškov, ki jih bo družba imela z samo izdajo delnic, dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega kapitala.

Predložene dokumente hranijo na sodišču v izvirniku, kopiji ali overjenem prepisu.

Vpis sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala je potrebno objaviti. Pri tem je potrebno objaviti namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, upravičence, ki bodo na ta način povečali osnovni kapital in emisijski znesek ali merila, po katerih se znesek izračuna, po drugem odstavku 319. člena v zvezi s 322. členom). V primeru, da gre za stvarne vložke se objavijo tudi podatki, ki se objavljajo pri stvarnih vložkih, torej predmet, oseba in nominalni znesek delnic. Potrebno je objaviti tudi obvestilo o opravljeni reviziji , katera je potrebna v primeru stvarnih vložkov.35

1.2.2 Druga registracijaRegistracija dejanskega povečanja osnovnega kapitala, se opravi v enem mesecu po izteku

poslovnega leta, ko mora uprava za vpis v register prijaviti skupni znesek pogojno povečanega kapitala v preteklem poslovnem letu. Registracija se bo opravila večkrat letno, če je mogoče uresničevati zamenjalno pravico oziroma pravico do nakupa delnic v daljšem obdobju, kar je v dispoziciji držbe ob izdaji obligacij. Osnovni kapital se ob tem poveča za toliko, kolikor so upravičenci realizirali svojo pravico do pridobitve delnice, zato je potrebno prijaviti in priložiti dvojnike vpisnih potrdil in seznam oseb, ki so pravico uveljavljale prednostno pravico oziroma pravico do zamenjave. Seznam oseb podpiše uprava, navede pa dlenice, katere pripadajo vsakemu delničarju in zanje vplačane vložke. Uprava mora v prijavi izrecno izjaviti, da so bile delnice izdane le za namen določen v sklepu o pogojnem povečanju kapitala in ne pred polnim plačilom delnic. Tudi ti dokumenti se hranijo pri sodišču v izvirniku ali overjenem prepisu.36

1.3 Izdaja delnic pri pogojnem povečanju osnovnega kapitalaIzjema od načela konstitutivnosti vpisa v register velja pri pogojnem povečanju osnovnega

kapitala, ker se delnice lahko izdajo, še preden je vousan v registru še dejansko povečan osnovni kapital. Nove delnice se ne smejo izdajati pred prvo registracijo. Pred prvo registracijo upravičenci tudi ne morejo uveljaviti svoje pravice do prednostnega nakupa novih delnic oziroma menjave

35 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 624, 62536 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 625, 626

11

obveznic za delnice. Zakon kot sankcijo dolča ničnost teg delnic in odškodninsko odgovornost izdajateljev, ki so odgovorni imetnikom kot solidarni dolžniki.

Imetniki morajo svojo pravico uresničiti po predpisanim postopkom. V primeru, da gre za pravico do nakupa, morajo to pravico uresničiti prek posebne pisne izjave, katera se izda v dvojniku, enako tudi uveljavljajo svojo zamenjalno pravico. Pisna izjava mora navajati delež po številu, nominalnem znesku in če je izdanih več razredov, razredu delnic. ZGD opredeljuje tudi druge formalne elemente, kot so podatki iz sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. Izjava o uresničitvi ima učinek kot vpisna izjava. Gre za realizacijo svojega opcijskega upravičenja in ne za ponudbo. Izjava mora biti zato resna in vsebovati vse formalne zakonske pogoje. Izrecna je zakonska prepoved, s sankcijo ničnosti, da bi izjava potrebovala omejitve upravičenčeve obveznosti. ZGD določa, da je vsaka omejitev, katera ni navedena v izjavu, na proti družbi neveljavna. 37

1.4 Zamenjava delnic za udeležbo pri dobičku in delniške opcijeDelniška družba lahko zagotovi svojim zaposlenim in managementu tudi udeležbo pri dobičku.

To urejajo kolektivne in individualne pogodbe. ZGD v to ne posega, dopušča pa možnost, da se lahko denarne terjatve, ki jih na takšni podlagi pridobijo zaposleni, zamenjajo za delnice družbe, po poenostavljenem postopku. Vložek denarne terjatve sicer redno pomeni tudi stvarni vložek. Na podlagi stvarnih vložkov je izdaja novih delnic težje izvedljiva, kot pa plačilo za denarne vložke. ZGD izrecno zahteva, da se v primeru pogojnega povečanja osnovnega kapitala denarne terjatve, katere pripadajo delavcem družbe iz udeležbe pri dobičku, ki jim jo zagotavlja družba, ne štejejo za stvarne vložke. Enako je pri izaji delnic za odobren kapital.

Takšne zamenjave se v naprej predvidi z institutom, da se ni potrebno vsakokrat odločati o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, kateri se v naprej tudi registrira. Uprava družbe mora zagotoviti, da so izdane delnice plačane s protivrednostjo, ki jo pomeni denarna terjatev delavcev. Za to poskrbijo natančno določena merila na podlagi katerih se lahko opredeli število delnic ali emisijski znesek delnic, ki jih je za zamenjavo potrebno zagotoviti.

Z novelo ZGD – F, po vzoru nemškega KonTraG se širijo nameni, zaradi katerih se lahko skupščina odloči za povečanje osnovnega kapitala. Po novelirani ureditvi družba zagotavlja tudi opcije ali opcijska upravičenja do nakupa delnic članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe. Dolžnost izpolnitve družba zagotavlja s institutom lastnih delnic in v tem okviru tudi izjem za pridobivanje lastnih delnic, vključno z novo izjemo dopustnosti pridobivanja lastnih delnic ali s pogojnim povečanjem osnovnega kapitala.38

1.5 Pogojno povečanje osnovnega kapitala zaradi združitve več družb in statusnih preoblikovanj

Pri tem gre za pripojitev družbe. Pri pripojitvi prevzeta družba preneha obstajati, njeno premoženje pa se prenese na prevzemno družbo v zameno za zagotovitev delnic prevzemne družbe, po drugem odstavku 511. člena.

Prevzemna družba mora zagotoviti delničarjem prevzete družbe delnice oziroma družbenikom družbe, katera se pripaja. Te delnice zagotovi iz povečanega osnovnega kapitala. Lahko izvede povečanje osnovnega kapitala tudi v postopku rednega povečanja osnovenga kapitala (in izdajo novih delnic) ali po določbah zakona o odobrenem kapitalu.na drugi strani ni nujno, da prevzemna družba poveča osnovni kapital, če gre za cepitev. Delnice prevzemne družbe se morajo zagotoviti že pred

37 626, 627, 62838 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str.628, 629, 630

12

vpisom pripojitve v sodni register. Zastopnik mora sodišču sporočiti, da so delnice in denarna doplačila v njegovih rokah, da se opravi vpis v register. Z vpisom postaneho delničarji prevzetih družb delničarji prevzemne družbe. Premoženje preide na prevzemno družbo z dnem vpisa pripojitve v register. Osnovni kapital zato ni povečan že s samo izdajo delnic zastopniku, teveč šele z vpisom pripojitve v register. Takrat nastane podlaga za izročitev delnic delničarjem oziroma družbenikom prejšnje prevzete družbe, s tem da slednji postanejo delničarji ne glede na izdajo delnic in izročitev delnic s strani zastopnika, pač pa z vpisom v register. Poseben izbris prevzetih družb pri tem ni potreben. 39

7. PRIMER IZ SODNE PRAKSE VS40878

1.6 Vrhovno sodišče – sodba G 11/2005 Sodišče v jedru navaja, da pravica do novo izdanih delnic kot posebno posebno premoženjsko

upravičenje in samostojna obligacijskopravna terjatev, pripada tistim osebam - delničarjem, v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru. Navede, da za presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice hkrati izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev. Sodišče navaja, da presečni dan ni nujno dan, ki je enak dnevu ali poznejši od dneva vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v centralnem registru vrednostnih papirjev vpisani kot imetniki. Sodišče pove, da se tako pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno - samostojno. Sodišče zavrne tožbo tožnice od druge do pete točke.

V obrazložitvi sodišče navaja, da je šesta skupščina izdajateljice Z. posebna investicijska družba d.d.,, ki je dne 10.8.2004 sprejela sklep, da so do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe upravičeni delničarji, ki so dva delovna dneva po skupščini (to je dne 12.8.2004) vpisani v delniško knjigo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD - Centralni klirinško depotni družbi delniški družbi. KDD - Centralna klirinško depotna družba delniška družba je z odločbo z dne 9.9.2004, št. ..., med drugim odločila, da se dodatne delnice z oznako X vpišejo na račune tistih imetnikov, ki bodo po stanju v centralnem registru ob časovnem trenutku zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 9.9.2004 imetniki delnic z oznako X, in sicer tako, da se vpiše dodatno število teh delnic v razmerju ena nova delnica za vsako eno delnico, ki je že vpisana na računu imetnika. KDD - Centralna klirinško depotna družba delniška družba (KDD d.d.) je svojo odločbo utemeljila s tem, da "je presečni dan za izdajo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, če so te izdane kot nematerializirani vrednostni papirji, vedno dan, ko klirinško depotna družba opravi izdajo novih delnic oziroma, dosledneje, časovni trenutek ob koncu delovanja informacijskega sistema CRVP, to je trenutek, po katerem na ta dan ni več mogoče izvesti nobenega naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, na dan pred dnem, ko klirinško depotna družba nove delnice vpiše v centralni 39 Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov; GV Založba, Ljubljana 2003; str. 631, 632

13

register in v dobro računov imetnikov. Agencija za trg vrednostnih papirjev - organ druge stopnje v posebnem upravnem postopku, pa je z odločbo z dne 8.10.2004, opr. št. ..., ugodila ugovoru izdajateljice in 2. točko izreka odločbe KDD d.d. spremenila tako, da je kot presečni dan (namesto dne 9.9.2004) določila dan 12.8.2004. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je svojo odločbo utemeljila s tem, da "ZNVP (Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih) ne pooblašča KDD, da določi (nov, drug) presečni dan", oziroma s tem, da "KDD ne more nadomestiti volje delničarjev izdajateljice, ki izhaja iz dne 10.8.2004 sprejetega sklepa skupščine izdajateljice o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, oziroma s sklepom skupščine izdajateljice določenega presečnega dne". Tožeča stranka je v postopku sodnega varstva s tožbo v upravnem sporu zahtevala odpravo odločbe ATVP, s tem da naj bi Vrhovno sodišče v zadevi odločilo samo in zavrnilo ugovor izdajateljice (proti 2. točki izreka odločbe KDD d.d.). Svoj zahtevek je utemeljevala s tem, da je, "kadar izdajateljica ne določi kasnejšega presečnega dne, presečni dan za izdajo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe dan odločbe klirinško depotne družbe o izdaji delnic". Tožba je bila vročena Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki ni prijavilo udeležbe v postopku kot zastopnik javnega interesa, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru (redna št. 8) je ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa na strani tožeče stranke za vložitev predmetne tožbe. Sicer pa je vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe. Stranki sta svoja pravna naziranja dodatno pojasnili v pripravljalnih vlogah, medtem ko je izdajateljica zaprosila za vpogled predmetnega spisa. Vrhovno sodišče je najprej v senatu petih sodnikov (327. člen ZTVP-1), s sklepom z dne 7.1.2005, opr. št. G 4/2004-15 , zavrglo tožbo prve do pete tožnice zaradi pomanjkanja pravnega - pravovarstvenega interesa. Svojo odločbo je glede prve tožnice utemeljilo s tem, da se v posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD d.d., temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice; glede druge do pete tožnice pa s tem, da izpodbijana odločba ni posegla v njihov pravni položaj, saj naj bi po lastnih navedbah delnice pridobile dne 13.8.2004 oziroma kasneje, čeprav je morebiti posegla v njihov dejanski položaj. Vendar pa je Vrhovno sodišče na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, v senatu sedmih sodnikov, s sklepom z dne 14.11.2005, opr. št. III Ips 105/2005, sklep senata prve stopnje v delu, s katerim je bila zavržena tožba druge do pete tožnice, razveljavilo in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nadaljnji postopek. Svojo odločbo je utemeljilo s tem, da so navedene tožnice izkazale pravni interes za tožbo in ne le dejanskega, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, saj so uveljavljale, da so bile z izpodbijano odločbo prizadet v svojih pravno varovanih koristih. Sodišče pove, da tožba ni utemeljena.Bistvo zahtevka druge do pete tožnice na odpravo odločbe ATVP je v tem, da naj bi te tožnice na njeni podlagi izgubile pravico do novih delnic, izdanih zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz njenih sredstev. Šesta skupščina izdajateljice Z. posebna investicijska družba d.d. je namreč dne 10.8.2004 sprejela sklep, da se osnovni kapital družbe poveča iz sredstev družbe - iz prenesenega dobička, s tem da naj bi bili do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe oziroma do novo izdanih delnic upravičeni delničarji, ki so bili dva delovna dneva po skupščini, to je dne 12.8.2004 vpisani v delniško knjigo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD d.d. Takšna določitev presečnega dneva, to je pred dnevom vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala delniške družbe iz njenih sredstev, naj bi bila v nasprotju z določbo prvega stavka 338. člena Zakona o gospodarskih družbah in zato nična po določbi drugega stavka 338. člena ZGD. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Sodišče pove, da se ničnost lahko uveljavlja s tožbo, lahko pa tudi na drug primeren način, z ugovorom ali pa tako, da se zainteresirane osebe v konkretnem primeru druga do peta tožnica nanjo sklicujejo. O povečanju osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe odloča njena skupščina, vendar pa je osnovni kapital povečan šele z vpisom sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, kar določa prvi odstavek 337. člena ZGD. Sklep sodišča je namreč konstitutivnega pomena. Z vpisom sklepa o

14

povečanju osnovnega kapitala v sodni register se šteje, da so delnice polno vplačane po drugem odstaveku 337. člena ZGD, kar pomeni, da se lahko nove delnice tudi dejansko izdajo po 345. členu ZGD. Pri tem pa povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe ne sme imeti za posledico spreminjanja medsebojnih korporacijskih razmerij med delničarji. Zato mora biti izvedeno tako, da ostanejo medsebojna razmerja med delničarji enaka razmerjem pred povečanjem osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe po prvem stavku 338. člena ZGD. Zaradi povečanja osnovnega kapitala pa se tudi ne smejo spremeniti razmerja pravic iz delnic po prvem odstavku 342. člena ZGD. Vendar pa izdajo novih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala v samem konkretnem primeru zaradi njegovega povečanja iz sredstev delniške družbe posebej ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP (Uradni list RS, št. 23/1999)), čigar določbe so začele veljati z dnem 23.4.1999. Določbe ZNVP imajo namreč po načelu lex specialis derogat legi generali in po načelu lex posterior derogat legi priori prednost pred določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD (Uradni list RS, št. 30/1993)), ki so začele veljati z dnem 10.7.1993. Tako se določbe ZGD za pravice imetnikov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in za pravice tretjih na teh papirjih uporabljajo le, če ni z ZNVP drugače določeno po drugem odstavku 2. člena ZNVP. Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe se v teoriji imenuje tudi poenostavljeno oziroma nominalno povečanje osnovnega kapitala, saj pri takšnem povečanju ne pride do dejanskih novih vplačil delničarjev, temveč se v povečani znesek osnovnega kapitala z bilančno operacijo prenese kapital iz postavk lastnega kapitala v konkretnem primeru iz prenesenega dobička in iz prevrednotevalnega popravka kapitala. Pri tem se prevzem novih delnic, izdanih v nematerializirani obliki to je nematerializiranih delnic, s strani delničarjev opravi avtomatično s tem, da se nove delnice vpišejo na njihovih računih nematerializiranih vrednostnih papirjev po 73. členu v zvezi z drugim odstavkom 71. člena ZNVP. Pravica do novo izdanih delnic, kot posebno premoženjsko upravičenje, samostojna obligacijskopravna terjatev, torej pripada tistim osebam - delničarjem, v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru po drugem odstavku 16. člena ZNVP, in to na presečni dan po 73. členu v zvezi s prvim odstavkom 71. člena ZNVP. Presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, namreč označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so se vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice hkrati izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev, in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev CRVP. ZNVP ne določa presečnega dneva v primeru izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, kar omogoča zaključek, da določitev presečnega dneva prepušča "izdajatelju oziroma pristojnemu organu izdajatelja", kot to posebej izhaja iz določbe drugega odstavka njegovega 35. člena, ki sicer v okviru VI. poglavja o prenosu nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi pravnega posla ureja prenos pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja. ZNVP namreč presečni dan določa le v primeru zagotovitve delnic zaradi pripojitve po šestem odstavku njegovega 75. člena, očitno zaradi posebnih pravnih posledic pripojitve, in to kot "zadnji dan roka, ki začne teči z dnem izdaje sklepa o vpisu pripojitve po sedežu prevzemne družbe", saj z vpisom pripojitve v sodni register delničarji prevzetih družb postanejo delničarji prevzemne družbe po 3. točki tretjega odstavka 521. člena ZGD. Zato, saj gre za - drugačen način določitve upravičencev iz povečanja osnovnega kapitala kot v ZGD, so lahko delničarji v konkretnem primeru na skupščini izdajateljice po prvem odstavku 281. člena ZGD dne 10.8.2004, ko so odločali o ukrepih za povečanje kapitala po šesti alinei prvega odstavka 282. člena ZGD, svojo voljo izrazili tako, da so z izglasovanim spornim sklepom kot presečni dan določili dan 12.8.2004,s tem pa tudi upravičence do novo izdanih nematerializiranih delnic. Pri tem je izdajateljica ob objavi sklica skupščine delničarjem omogočila vpogled gradiva s predlogi sklepov. O poslovnem dogodku povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe pa je tudi poročala v skladu s 66. členom ZTVP-1, kot to izhaja iz "Obvestila o sklepih skupščine" z dne 10.8.2004, "Obvestila za javnost" z dne 12.8.2004, ter iz neprerekanih trditev toženk-e iz njenega odgovora na tožbo. Presečnega dneva ne

15

določajo niti Pravila poslovanja KDD - Centralne klirinško depotne družbe d.d. (Uradni list RS, št. 72/2002 - prečiščeno besedilo), ki so veljala do dne 31.12.2004, torej tudi v mesecih avgustu in septembru 2004 (stara Pravila poslovanja KDD d.d.). Določajo ga sicer Pravila poslovanja KDD - Centralne klirinško depotne družbe d.d. Ljubljana (Uradni list RS, št. 137/2004), ki veljajo od 1.1.2005 (nova Pravila poslovanja KDD d.d.), vendar pa ga v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZNVP določajo kot dan, v katerem posamezno upravičenje iz vrednostnega papirja pridobi pravno samostojnost, tako da se na novega imetnika ne prenese več s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, na podlagi katerega je nastalo po prvem odstavku 45. člena, s tem da določajo, da je brez pravnega učinka sklep skupščine izdajateljice delnic, če je ta pravni temelj nastanka upravičenja na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja, s katerim je bil presečni dan določen na dan, ki je pred dnevom zasedanja skupščine, ki je sprejela sklep po tretjem odstavku 45. člena. Presečni dan torej ni nujno dan, ki je enak dnevu ali poznejši od dneva vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru, to je na dan 6.9.2004, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic, to je na dan 9.9.2004. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v CRVP vpisani kot imetniki . Tako se pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno - samostojno. Korporacijsko pravno dejanje, na podlagi katerega nastane obveznost delniške družbe izdati nove delnice, je sklep skupščine. V konkretnem primeru je to bil to sklep skupščine izdajateljice, št. 3 z dne 10.8.2004, na podlagi katerega ne pa na podlagi sklenjenih pravnih poslov so zakoniti imetniki nematerializiranih delnic pridobili samostojno upravičenje, to je pravico do novo izdanih delnic. Sklep skupščine z dne 10.8.2004 je bil zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega so bili tisti delničarji, v korist katerih so bili nematerializirani vrednostni papirji vpisani v centralnem registru dne 12.8.2004, upravičeni od izdajateljice - delniške družbe zahtevati, da opravi ustrezen razpolagalni pravni posel, to je, da izda in izroči nalog za izdajo novih delnic. Za postopek izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala delniške družbe se uporabljajo določbe III. poglavja ZNVP, če ni v XI. poglavju ZNVP drugače določeno po 70. členu ZNVP. Tako je pri povečanju osnovnega kapitala delniške družbe iz njenih sredstev uprava dolžna izdati in izročiti nalog klirinško depotni družbi, da v imenu in za račun izdajatelja izda nove nematerializirane delnice po 70. člen v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZNVP. Nalog pa mora poleg podatkov iz drugega odstavka 11. člena ZNVP obsegati tudi presečni dan po prvem odstavku 71. člena ZNVP, ki je pomemben zaradi določitve upravičencev do novo izdanih nematerializiranih delnic. V konkretnem primeru je nalog P. d.o.o. z dne 7.9.2004 - prvi nalog obsegal tudi presečni dan "12.8.2004". Vendar pa je bil ta nalog naslednji dan umaknjen in nadomeščen z nalogom z dne 8.9.2004 - drugim nalogom, ki se je od prejšnjega naloga razlikoval samo po tem, da ni obsegal presečnega dneva. Iz takšnega ravnanja, ki v postopku posebnega sodnega varstva s strani druge do pete tožnice ni bilo pojasnjeno, bi bilo sicer mogoče sklepati na voljo uprave izdajateljice, da poznejši oziroma končni to je drugi nalog za izdajo novih nematerializiranih delnic ne obsega izrecne navedbe presečnega dneva, ne pa tudi zaključiti, da je bil drugi nalog nepopoln po 12. člen ZNVP oziroma da je bil presečni dan enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih delnic, to je dnevu 9.9.2004, saj se je izdajateljica v nalogu z dne 8.9.2004, tako kot v nalogu z dne 7.9.2004 sklicevala na sklep skupščine, št. 3 z dne 10.8.2004, ki ga je navedla v celoti. Iz tega sklepa pa izhaja, da so bili do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe upravičeni delničarji, ki so bili dva delovna dneva po skupščini, to je dne 12.8.2004, vpisani v delniško knjigo v CRVP pri KDD d.d. Upravičenci do novo izdanih delnic so bile torej tiste osebe - zakoniti imetniki, v korist katerih so bili nematerializirani vrednostni papirji v centralnem registru vpisani po drugem odstaveku 16. člena ZNVP na strani

16

skupščine izdajateljice določen presečni dan. Ker je v konkretnem primeru obveznost delniške družbe izdati nove nematerializirane delnice nastala na podlagi korporacijskega pravnega dejanja izdajateljice, to je sklepa njene skupščine, št. 3 z dne 10.8.2004, ne pa na podlagi sklenjenih pravnih poslov, ni utemeljeno sklicevanje na določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNVP, ki ureja prenos upravičenja do izplačila dividende oziroma drugih donosov iz vrednostnega papirja, ne pa upravičenja do novih delnic, izdanih zaradi - povečanja osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe. Sicer pa so delničarji, ki so bili zakoniti imetniki nematerializiranih delnic na dan 12.8.2004, na ta dan, ki so ga na skupščini izdajateljice s spornim sklepom ob upoštevanju pravil borznega trgovanja, prvega in drugega odstavka 64. člena starih Pravil poslovanja KDD d.d. izglasovali kot presečni dan, pridobili samostojno upravičenje, to je pravico do novo izdanih delnic. Presečni dan je namreč vedno dan, ki je kasnejši od dneva, ko je nastala pravica - upravičenje do novo izdanih delnic zaradi česar nova Pravila poslovanja KDD d.d. tudi posebej določajo, da je brez pravnega učinka sklep skupščine, s katerim je bil presečni dan določen na dan, ki je pred dnevom zasedanja skupščine, ki je sprejela ustrezen sklep. Da bi posamezno upravičenje iz nematerializiranega vrednostnega papirja pridobilo pravno samostojnost, mora namreč najprej nastati v konkretnem primeru dne 10.8.2004, ko je skupščina izdajateljice sprejela sporni sklep. Iz vsega navedenega ne izhaja, da bi delničarji zakoniti imetniki nematerializiranih delnic pri obravnavanem povečanju osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe pravico do novo izdanih delnic pridobili neproporcionalno glede na njihov lastniški interes oziroma da bi jo pridobili v nesorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu delniške družbe po prvem stavku 338. člena ZGD. Posledično pa ne izhaja, da bi bil sporni sklep ničen po drugem odstavku 338. člena ZGD. Zaradi posebnosti izda-je novih delnic v primeru spremembe povečanja osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe se namreč v konkretnem primeru upošteva in varuje notranje razmerje v delniški družbi na dan 12.8.2004 oziroma se kot upravičenci iz povečanja osnovnega kapitala delniške družbe varujejo delničarji, ki so bili kot zakoniti imetniki vpisani v CRVP na presečni dan, ki je bil s sklepom skupščine izdajateljice, št. 3 z dne 10.8.2004, določen kot dan 12.8.2004.S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na bistvene tožbene navedbe.

Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 324. člena ZTVP-1, ob smiselni uporabi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), tožbo druge do pete tožnice kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

8. ZAKLJUČEKPogojno povečanje osnovnega kapitala je posebna oblika povečanja osnovnega kapitala, pri

katerem do dejanskega povečanja še ne pride, pri samem odločanju. Dejansko realiziranje povečanja vedno ni nujno, ker je dejansko povečanje odvisno od imetnikov posebnih obligacij, kateri morajo uresničiti določena dejstva. S pogojnim povečanjem sprejme delniška družba odločitev, da se povečanje osnovnega kapitala lahko zgodi v prihodnosti. O pogojnem povečanju osnovnega kapitala se odloča skupščina s sklepom družbe, za katerega je potrebna tričetrtinska večina. Pri tem se ne more določiti manjše kvalificirane večine, lahko se določi le višjo kapitalsko večino in druge zahteve. Pogojno povečanje osnovnega kapitala ima strožje zahteve, kot pa redno povečanje osnovnega kapitala z vložki. Sklep o pogojnem povečanju mora vsebovati namen pogojnega povečanja, njegove upravičence in emisijski znesek ali merila, po katerih se emisijski znesek izračuna. Ob sprejetju sklepa o pogojnem povečanju je potrebno tudi določiti, za kakšne delnice bodo izdane. Sklepa skupščine o pogojnem povečanju skupščina kasneje ne more več spreminjati oziroma sprejemati novih odločitev, katere bi bile v nasprotju z odločitvijo o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. Tak sklep je po

17

ZGD – ju ničen. Skupščina v sklep ne more posegati zaradi pravic imetnikov zamenljivih obveznosti, saj bi s tem posegla v pravice imetnikov prednostnih obligacij, katerih izpolnitev je odvisna od njihove opcijske izjave. Sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala mora za vpis v register prijaviti uprava in predsednik nadzornega sveta. K prijavi je potrebno priložiti pogodbe, ki so bile sklenjene za pridobitev stvarnih vložkov in poročilo o reviziji stvarnih vložkov, če gre pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala za stvarne vložke, obračun stroškov, ki jih bo družba imela z samo izdajo delnic, ter dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega kapitala. Predložene dokumente hranijo na sodišču v izvirniku, kopiji ali overjenem prepisu. Vpisni sklep o pogojnem povečanju se objavi. Registracija dejanskega povečanja osnovnega kapitala, se opravi v enem mesecu po izteku poslovnega leta, ko mora uprava za vpis v register prijaviti skupni znesek pogojno povečanega kapitala v preteklem poslovnem letu. Registracija se bo opravila večkrat letno, če je mogoče uresničevati zamenjalno pravico oziroma pravico do nakupa delnic v daljšem obdobju, kar je v dispoziciji družbe ob izdaji obligacij. Osnovni kapital se ob tem poveča za toliko, kolikor so upravičenci realizirali svojo pravico do pridobitve delnice, zato je potrebno prijaviti in priložiti dvojnike vpisnih potrdil in seznam oseb, ki so pravico uveljavljale prednostno pravico oziroma pravico do zamenjave. Seznam oseb podpiše uprava, navede pa delnice, katere pripadajo vsakemu delničarju in zanje vplačane vložke. Uprava mora v prijavi izrecno izjaviti, da so bile delnice izdane le za namen določen v sklepu o pogojnem povečanju kapitala in ne pred polnim plačilom delnic. Tudi te dokumente hranijo na sodišču v izvirniku ali overjenem prepisu.

V zaključku sem na kratko povzela samo bistvo pogojnega povečanja osnovnega kapitala. Z seminarsko nalogo sem opisala kaj je pogojno povečanje osnovnega kapitala in kako do njega pride. V seminarsko nalogo bi, če bi jo ponovno pisala umestila še kako raziskavo, da bi moje delo še poživila in okrepila. Zelo me zanima koliko delniških družb se po svetu poslužuje pogojnega povečanja osnovnega kapitala, ter kaj so pozitivne in negativne lastnosti pogojnega povečanja.

Zaključila bom z mislijo, katere stvaritelj je Abraham Lincoln:

"Delo je pomembnejše od kapitala... Kapital je plod dela in ne bi nikdar obstajal, če delo ne bi bilo pred njim. Delo je nad kapitalom in zasluži, da ga mnogo bolj upoštevamo."

9. KRATICE

ATVP = Agencija za trg vrednostnih papirjev

nAktG = Aktiengesetz (nemški zakon o delnicah)

KonTraG = Gesetz zur Kontrolle und Transparenz im Unternehmensbereich (nemški zakon o kontroli in transparenci podjetji)

CRVP = Centralni register vrednostnih papirjev

ZNVP = Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih

ZUS = Zakon o upravnem sporu

18

ZTVP – 1 = Zakon o trgu vrednostnih papirjev

Zpre = zakon o prevzemih

ZGD – 1 = zakon o gospodarskih družbah

10. VIRI IN LITERATURA Prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo – Pravni položaj

gospodarskih subjektov, GV založba, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2003

Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec; Gospodarsko statusno pravo; Planet GV, Ljubljana,

2007

11. SLIKOVNO GRADIVONaslovna slika : http://www.google.si/imgres?start=45&num=10&hl=sl&client=firefox-a&hs=Kq4&rls=org.mozilla:sl:official&biw=1333&bih=598&tbm=isch&tbnid=RhUCfNM08AZmWM:&imgrefurl=http://www.flipit.si/sl/novice_1/racunalnistvo_v_oblaku_nova_podjetja_startup/&imgurl=http://www.flipit.si/f/pics/novice_1/najem_storitev_b.jpg&w=1000&h=590&ei=w-s8UMWsHsX-4QT81ICQBw&zoom=1&iact=hc&vpx=353&vpy=225&dur=769&hovh=172&hovw=292&tx=141&ty=103&sig=116933325882739871801&page=3&tbnh=95&tbnw=161&ndsp=25&ved=1t:429,r:20,s:45,i:146

Slika 1: Aktiva in pasiva: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1308/Bilanca_stanja

Slika 2: Abraham Lincoln: http://www.google.si/imgres?hl=sl&client=firefox-a&hs=WQJ&sa=X&rls=org.mozilla:sl:official&biw=1333&bih=548&tbm=isch&prmd=imvnsob&tbnid=IPeP1nSFvotkLM:&imgrefurl=http://score.rims.k12.ca.us/activity/presidentsday/pages/lincoln.htm&imgurl=http://score.rims.k12.ca.us/activity/presidentsday/images/lincoln2.gif&w=265&h=300&ei=OXlHUMKHCarY4QTI3YHICg&zoom=1&iact=hc&vpx=1030&vpy=211&dur=3&hovh=239&hovw=211&tx=117&ty=216&sig=116933325882739871801&page=1&tbnh=168&tbnw=146&start=0&ndsp=14&ved=1t:429,r:13,s:0,i:109

12. SODNA PRAKSAhttp://staro.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/31768/

19