Primeri tehnoloških rešitev za povečanje konkurenčnosti ......Primeri tehnoloških rešitev za povečanje konkurenčnosti govedoreje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje

Prireja mleka in mesa na OMD, 17. nov. 2010Kmetijski inštitut Slovenije

Kmetijski Kmetijski ininšštitut titut Slovenije Slovenije

Primeri tehnoloških rešitev za povečanje konkurenčnosti govedoreje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje

Drago Babnik


Konvencionalna prireja mleka Konvencionalna prireja mleka

KratkoroKratkoro ččni cilji v Nemni cilji v Nem ččiji iji 1/3 rejcev naj dose1/3 rejcev naj dose žže:e:MleMleččnost nost 9000 kg/kravo/leto9000 kg/kravo/letoBeljakovine Beljakovine 3,4 %3,4 %MaMaššččobe obe 4,2 %4,2 %TeTežža krav a krav 675 kg675 kgDolgoDolgožživost ivost >3,5 laktacij>3,5 laktacij1.1. pripust telic 16 mesecevpripust telic 16 mesecev420 kg telesne mase420 kg telesne mase


Konvencionalno Konvencionalno -- kljuključčne tone toččke za dosego ciljevke za dosego ciljev•• Pridelava kakovostne krmePridelava kakovostne krme (njivske povr(njivske površšine,optimalna ine,optimalna

obdelava, gnojenje, obdelava, gnojenje, žžlahtnenjelahtnenje krmnih rastlin) krmnih rastlin) ––(napredne tehnologije, informatika, robotika) (napredne tehnologije, informatika, robotika)

•• PaPašša ?a ? (ni primerna razen za telice)(ni primerna razen za telice)•• Konzerviranje krmeKonzerviranje krme ((silirnisilirni dodatki, dodatki, prevetrovanjeprevetrovanje) ) ––

oprema, zmogljiva in draga mehanizacija, oprema, zmogljiva in draga mehanizacija, •• NaNaččin krmljenjain krmljenja (krmilni voz,krmilni avtomati(krmilni voz,krmilni avtomati……))•• NaNaččrtovanje obrokartovanje obroka (pogoste analize krme in obrokov, (pogoste analize krme in obrokov,

optimiranjeoptimiranje obrokov, sistematiobrokov, sistematiččno spremljanje prireje in no spremljanje prireje in sestave mleka, velike kolisestave mleka, velike količčine moine moččne krme v kateri so ne krme v kateri so prisotni prisotni šštevilni krmni dodatkitevilni krmni dodatki……))

•• Hlevi in opremaHlevi in oprema (prezra(prezraččevanje in hlajenje hlevov evanje in hlajenje hlevov --konfortkonfort, robotska mol, robotska molžžaa……))

•• Znanje in usposobljenostZnanje in usposobljenost (usposobljenost za vodenje in (usposobljenost za vodenje in strokovno znanje)strokovno znanje)

•• Obvladovanje zdravstvene problematike in Obvladovanje zdravstvene problematike in šštevilnih tevilnih predpisovpredpisov (okoljskih, idr.) (okoljskih, idr.)


Primer obroka (travna silaPrimer obroka (travna sila žža z 6,1 NEL) Nema z 6,1 NEL) Nemččijaija

1,51,5kg/dankg/danIzravnal. krmiloIzravnal. krmilo15,215,216,1*16,1*KgKgMoMoččna krma na krma 25,125,123,723,7kg/dankg/danSkupajSkupaj

41413838kg/dankg/danMleMleččnostnost41414040%%DeleDeležž SS silaSS silažžee

5,25,29,59,5kg SSkg SSTravna silaTravna silažžaa5,25,200kg SSkg SSKoruzna silaKoruzna silažžaa

* * ŠŠtevilni dodatki: tevilni dodatki: nerazgradljiv nerazgradljiv šškrob, zakrob, za ššččitene itene aminokisline, strukturna vlaknina, vitamini, mikroe lementi, aminokisline, strukturna vlaknina, vitamini, mikroe lementi, zazaššččitene maitene ma ššččobe, obe, propilenglikolpropilenglikol , , pufernepuferne snovi, anionskosnovi, anionsko --kationskakationska razlika v obroku (soli), kvasovkerazlika v obroku (soli), kvasovke ……


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000

Mlečnost ( kg)

Pog

ostn

ost o

bole

nja

(%)

Mastitis

Obolenjeparkljev

Vnetje rodil

Ciste najajčnikih

Zaostajanjeposteljice

Poporodnamrzlica

Z mlečnostjo se povečuje pogostnost obolevanj (Metzner in sod., 1996)


Velike investicije Velike investicije –– veliko finanveliko finan ččno tveganjeno tveganje

Zelo intenzivni sistemi obiZelo intenzivni sistemi obi ččajno niso primerni za OMD ajno niso primerni za OMD --obmoobmo ččjaja

Robotska Robotska molmolžžaa


StrategijaStrategija

1)1) PaPašša in prireja mleka na travinju ali a in prireja mleka na travinju ali 2)2) Velika proizvodnja? 10.000 kg/kravoVelika proizvodnja? 10.000 kg/kravo

ZmanjZmanj šševanje stroevanje stro šškov krme s celodnevno pakov krme s celodnevno pa ššo o ZmanjZmanj šševanje stroevanje stro šškov z veliko prirejokov z veliko prirejo

aliali --aliali


StrategijaStrategijaStrategijaStrategija (definicija) (definicija) -- Postopki, naPostopki, naččini naini naččrtovanja rtovanja in vodenja velikih vojain vodenja velikih vojašških operacij; postopki, nakih operacij; postopki, naččini ini za dosego kakega ciljaza dosego kakega cilja……

CILJ CILJ –– DolgoroDolgoroččno preno prežživetje druivetje družžinske kmetije ob inske kmetije ob zadovoljevanju vseh (vsaj) minimalnih potreb druzadovoljevanju vseh (vsaj) minimalnih potreb družžinskih inskih ččlanov (ekonomskih, sociololanov (ekonomskih, sociološškihkih……) )

““Kdor ima na razpolago omejena sredstva in z Kdor ima na razpolago omejena sredstva in z njimi ravna gospodarno dosenjimi ravna gospodarno dosežže veliko vee veliko večč kot kot tisti, ki z veliko sredstvi in veliko vlotisti, ki z veliko sredstvi in veliko vložženega dela enega dela ravna naparavna napaččnono””


LowLow InputInput (LI) sistemi(LI) sistemi

Za OMD obmoZa OMD obmo ččja so primernejja so primernej ššii LI sistemiLI sistemi

Zajeti so razliZajeti so razli ččni sistemi (integrirano, ekoloni sistemi (integrirano, ekolo šškoko ……))

ZnaZnaččilnost:ilnost:ZmanjZmanj ššanje vnosa zunanjih resursov na kmetijoanje vnosa zunanjih resursov na kmetijo(surovine, energija, kapital(surovine, energija, kapital ……) ) terterpovepove ččanje vrednosti produktovanje vrednosti produktov (neposredna (neposredna prodaja, kmeprodaja, kme ččki turizem, lokalna proizvodnja in ki turizem, lokalna proizvodnja in potropotro ššnja) nja)


LowLow --InputInput ––LowLow --OutputOutput ? ? •• ArondiraneArondirane povrpovrššine (velikost paine (velikost paššnika in kmetije zelo nika in kmetije zelo

pomembno)pomembno)•• Cenene okolju in Cenene okolju in žživalim prijazne zgradbe ivalim prijazne zgradbe •• PretePretežžno domano domačča krma a krma vendar kakovostnavendar kakovostna•• Pripravljenost na povePripravljenost na poveččan obseg dela ob konicah in na an obseg dela ob konicah in na

nove tehnolonove tehnološške izziveke izzive•• Odpovedati se najrazliOdpovedati se najrazliččnejnejšši dragi opremi i dragi opremi

mehanizacijimehanizaciji•• Pripravljenost, da se odpovemo Pripravljenost, da se odpovemo ““PRESTIPRESTIŽŽUU””•• Strategijo graditi na promociji kmetije (sistema) in Strategijo graditi na promociji kmetije (sistema) in

trtržženjuenju•• Znanje in usposobljenost Znanje in usposobljenost •• Svetovalna sluSvetovalna služžbaba


Individualne rešitve – Inovativnost


Promocija

Prodaja na Prodaja na domudomu

Naravno, Naravno, zdravo, zdravo,

žživalim in ivalim in okolju okolju

prijazno! prijazno!


LowLow --InputInput sistemi prireje mlekasistemi prireje mleka

••Predpogoj je kakovostna paPredpogoj je kakovostna pa šša (6,3 MJ/kg sua (6,3 MJ/kg su ššine ine ±±0,4 MJ0,4 MJ) ) ččredinkeredinke••DeleDeležž papašše v obroku (% sue v obroku (% su ššine/leto) ine/leto) (Avstrija 41(Avstrija 41 -- 61 %, 61 %, ŠŠvica (ena kmetija 62vica (ena kmetija 62 --70 %), Irska 70 %, 70 %), Irska 70 %, Avstralija 85 %, Nova Zelandija 90 %) Avstralija 85 %, Nova Zelandija 90 %) ••Sezonski pripusti (poveSezonski pripusti (pove čča se DMT >400 dni; vea se DMT >400 dni; ve ččletno prilagajanje letno prilagajanje na sezonsko telitev) na sezonsko telitev) -- potrebna posebna pozornost potrebna posebna pozornost ••Majhne koliMajhne koli ččine dokupljene moine dokupljene mo ččne krme (ne krme ( ccacca 500 kg/leto/kravo)500 kg/leto/kravo)••NiNižžja proizvodnja, ustrezna pasma (5500 kg/laktacijo, velike krave ja proizvodnja, ustrezna pasma (5500 kg/laktacijo, velike krave z manjz manj ššo mleo mle ččnostjo so zelo neunostjo so zelo neu ččinkovite glede konverzije krme) inkovite glede konverzije krme) --ustreznejustreznej šše manje manj šše e žživali ivali ••Strategija dolgoroStrategija dolgoro ččnega zmanjnega zmanj šševanja stroevanja stro šškov amortizacije in kov amortizacije in dela (cenene zgradbe, manj strojev, delovno manj in tenzivne dela (cenene zgradbe, manj strojev, delovno manj in tenzivne tehnologijetehnologije ……))••Sistem je precej bolj stabilen glede nihanja cen ko ncentratov, Sistem je precej bolj stabilen glede nihanja cen ko ncentratov, energijeenergije ……


Primerjava dveh sistemov - Avstrija

24,624,629,429,4PokritjePokritje (cent(cent//kg mleka)kg mleka)29,429,433,933,9Starost ob Starost ob 1.1.teltel. . ((mesmes..))63,463,433,133,1Zdravljenje Zdravljenje €€/kravo/leto/kravo/leto17871787581581MoMoččna krma na krma ((kg/letokg/leto/k.)/k.)

004747PaPašša a ((% obroka/leto% obroka/leto))3,483,484,344,34BeljakovineBeljakovine (%)(%)4,284,284,024,02MaMaššččobe v mlekuobe v mleku (%)(%)6973697355425542PrirejaPrireja (kg/kravo/leto)(kg/kravo/leto)

20.07220.07219.73619.736ŽŽivljenjska prireja (kg)ivljenjska prireja (kg)5,05,06,06,0Starost krav (leta)Starost krav (leta)

KKonvencionalnoonvencionalnoPaPašša (a (LowLow InputInput))6 kmetij (29 krav/6 kmetij (29 krav/čč))


Specifika SlovenijeSpecifika Slovenije

•• Majhna kmetija oziroma Majhna kmetija oziroma ččreda zahteva reda zahteva dopolnilno dejavnost ali redno dopolnilno dejavnost ali redno zaposlitev!zaposlitev!

•• Motivacija za kmetovanje?Motivacija za kmetovanje?•• Problem predvsem jutranje delo v Problem predvsem jutranje delo v ččasu asu

glavne dejavnosti oz. zaposlitveglavne dejavnosti oz. zaposlitveDelna reDelna re ššitevitev•• Enkratna dnevna molEnkratna dnevna mol žža a •• Krave rejnice (dojilje) za vzrejo teletKrave rejnice (dojilje) za vzrejo telet


Enkratna molEnkratna mol žžaa

• Poslužujejo se je v primeru pomanjkanja časa in delovne sile

• Prve 4 tedne po telitvi tudi v primeru pogostih presnovnih bolezni po telitvi in težav s plodnostjo


UUččinek 1inek 1--kratnekratne molmolžžee•• Sestava mleka:Sestava mleka:•• ViViššja vsebnost maja vsebnost maššččob 0,1 do 0,35 % in beljakovin 0,1 ob 0,1 do 0,35 % in beljakovin 0,1

do 0,21 % ter Na, Mg in Mn v mleku tudi do 0,21 % ter Na, Mg in Mn v mleku tudi ŠŠSC in SC in serumskih beljakovin serumskih beljakovin

•• NiNižžja vsebnost laktoze in K, nija vsebnost laktoze in K, nižžje kazeinsko je kazeinsko šštevilo tevilo •• Sestava maSestava maššččob nespremenjenaob nespremenjena•• ZmanjZmanjššana mleana mleččnost od 15 do 30 %nost od 15 do 30 % (6700 kg na 4690 (6700 kg na 4690

kg)kg)•• Prihranek pri potrebnem vloPrihranek pri potrebnem vložžku delaku dela (skupaj 29 %)(skupaj 29 %)

2x mol2x molžža = 40 ur/leto/kravo, a = 40 ur/leto/kravo, 1X mol1X molžža = 20 ur/leto/kravoa = 20 ur/leto/kravo

•• Prihranek pri molzni opremiPrihranek pri molzni opremi•• Manj potrebne moManj potrebne moččne krmene krme (15 do 20 %) (15 do 20 %) •• IzboljIzboljššana plodnostana plodnost•• PovePoveččajo se stroajo se strošški zdravljenja ki zdravljenja (15 %)(15 %)


11--kratnakratna dnevna moldnevna molžžaa•• Enkratna molEnkratna molžža je ekonomsko upravia je ekonomsko upraviččena, ena, čče je na e je na

kmetiji problem z delovnim kmetiji problem z delovnim ččasom asom

•• Kdaj naj se rejec odloKdaj naj se rejec odločči za enkratno moli za enkratno molžžo je o je odvisno od kmetije do kmetije in je potrebna odvisno od kmetije do kmetije in je potrebna individualna presojaindividualna presoja

•• Ekonomsko je 1Ekonomsko je 1--kratnakratna molmolžža lahko enako uspea lahko enako uspeššna na (stro(strošški na ki na litrlitr mleka niso bistveno razlimleka niso bistveno različčni)ni)

•• Krave, ki so problematiKrave, ki so problematiččne glede zdravja vimena ne glede zdravja vimena ((ŠŠSCSC……) se uporabljajo kot krave dojilje, ki glede ) se uporabljajo kot krave dojilje, ki glede na kolina količčino mleka vzrejajo lahko tudi veino mleka vzrejajo lahko tudi večč telet.telet.


Vzreja teletVzreja teletVzreja z roVzreja z ro ččnim napajanjem ali z avtomati (konvencionalno)nim napajanjem ali z avtomati (konvencionalno)•• Na mleNa mleččnih kmetijah in/ali specializiranih na rejo pitance v nih kmetijah in/ali specializiranih na rejo pitance v

od zgodnje fazeod zgodnje faze•• Prednost ker je koliPrednost ker je koli ččina mleka odmerjena in tele preje ina mleka odmerjena in tele preje

navadimo na drugo krmonavadimo na drugo krmo•• Uporaba cenejUporaba cenej ššega mleega mle ččnega nadomestkanega nadomestka ……•• VeVeččja mleja mle ččnost krave nost krave –– molmol žžaaKrave dojilje: Vzreja ob materi ali kravi rejnici ( alternativa)Krave dojilje: Vzreja ob materi ali kravi rejnici ( alternativa)•• KritiKriti ččno obdobje prvih nekaj dni po telitvino obdobje prvih nekaj dni po telitvi•• MleMleččne krave imajo prevene krave imajo preve čč mleka za eno tele (2mleka za eno tele (2 --3 3

teleta/rejnico) teleta/rejnico) -- okuoku žžbe vimena, mastitisi, dodatna be vimena, mastitisi, dodatna molmol žžaa……??

•• EkoloEkolo šško EU praksa ko EU praksa -- Skupni boksi rejnicaSkupni boksi rejnica --tele (2tele (2 -- maxmax3/kravo) v enem boksu najve3/kravo) v enem boksu najve čč 22--3 krave3 krave

•• PriporoPriporo čča se relativno precej velike bokse in tudi vea se relativno precej velike bokse in tudi ve čč

boksov, oziroma kakovostna boksov, oziroma kakovostna ččredinska paredinska pa ššaa•• Delovno intenzivno Delovno intenzivno -- dovajanje teleta h kravi na sesanje?dovajanje teleta h kravi na sesanje?


Globoki nastilj


Krava dojilja Krava dojilja –– na pana paššii


Krave dojilje - mesne pasme

V boksih mora biti dovolj prostora


Sistemi, ki so prisotni po svetu in tudi Sistemi, ki so prisotni po svetu in tudi šše v Sloveniji!e v Sloveniji!

Kdo bo uspešnejši ?

Delovno intenzivni Delovno intenzivni sistemi sistemi molmolžža krav dojilj ina krav dojilj innapajanje teletnapajanje telet ali ali dvakrat dnevno dvakrat dnevno dovajanje telet na dovajanje telet na sesanje h kravi sesanje h kravi so v Sloveniji kar so v Sloveniji kar pogosti. pogosti.

Vzpodbujati in uvajati Vzpodbujati in uvajati je potrebno delovno je potrebno delovno manj intenzivne manj intenzivne tehnologije.tehnologije.


Uvajanje preprostih in cenenih tehnologij, načinov gradnje…


Shema vzreje teletShema vzreje telet

po 12. tednu

““Tudi starejTudi starejšša a teleta imajo lahko teleta imajo lahko slabo razvit vampslabo razvit vamp””

konec 8. tednakonec 4. tednaOdstavljanje

Večkrat (>10 l/dan) + voda + seno + >4. teden starter

6l (2x3l) + voda + starter+seno

Najmanj 4 l (2x2l) + starter+ voda (brez sena)

0d 2. – 40. dne

Sesanje po voljiSesanje po voljiKolostrumnapajanje vsaj 3 krat/dan

Kolostrumnapajanje vsaj 3 krat/dan

1-2

Pozno odstavljanje

Običajno Hitro odstavljanje

Starost (dni)


Prireja mesaPrireja mesa

• Travinje je manj primerno za intenzivno pitanje (premajhna vsebnost energije v krmi s travinja)

• Začne se pri vzreji ali nakupu telet (v Sloveniji imamo slabo razvit trg s teleti različnih kategorij primernih za pitanje v različnih sistemih)

• Krave dojilje (teleta ob kravah dojiljah

dosegajo dobre priraste brez močne krme)


Intenzivno pitanje bikov do 16. mesecaIntenzivno pitanje bikov do 16. meseca

0,180,180,110,110000Slama (t SS)Slama (t SS)

640640570570610610505505Masa Masa -- zakolzakol

1,351,351,551,551,21,2 -- 1,31,30,950,95Prirasti Prirasti ((kgkg/d)/d)

320320320320310310110110ZaZačč. . MMasaasa

88--101088--9944--6622,5 (2,5 (2--44))Konc. (kg/d)Konc. (kg/d)

2,252,251,451,451 1 -- 1,1,5511KonKon.. (t SS)(t SS)0000112 2 TS (t SS)TS (t SS)

15 15 mesmes12 12 mesmes16 16 mesmes16 16 mesmesStStrostrost-- zakolzakol

7/87/87/87/877//883 3 mesmesZaZačč. star. starostost

Konc. Konc. Konc. Konc. TSTS ++ konckonc..TS+ TS+ konckonc..

BBIKIIKI-- krave dojilje krave dojilje

BIKIBIKI--mmlleeččne ne ppasmeasme


Intenzivno pitanje Intenzivno pitanje -- tetežžaveave


Pitanje volov (V) in telic (T) na paPitanje volov (V) in telic (T) na paššii

KakovostnaKakovostnakakovostnakakovostnakakovostnakakovostnaPaPašša 2. letoa 2. leto

KakovostnaKakovostnaKakovostnaKakovostnaKakovostnaKakovostnaTravna silaTravna silažža a

Na paNa pašši ?i ?4444Konc. (kg/d)Konc. (kg/d)PaPašša 3. letoa 3. letoPo volji Po volji Po volji Po volji Travna silaTravna silažžaa

nov. za 5 nov. za 5 mesmeskonckonc. = 0 kg. = 0 kg

T sep.T sep.-- nov. nov. V nov za 5 V nov za 5 mesmesOkt. za 5 Okt. za 5 mesmesVhlevitevVhlevitev 2. 2.

001111Konc. (kg/d)Konc. (kg/d)

Nov. Nov. -- odstavodstav..Nov. Nov. -- odstavodstav..Nov. za 5 Nov. za 5 mesmesVhlevitevVhlevitev 1.1.

PaPašša skupaj s a skupaj s kravami dojil.kravami dojil.

PaPašša skupaj s a skupaj s kravami dojil.kravami dojil.

ČČredinska redinska predpapredpaššaaPaPašša 1. letoa 1. leto

30 30 mesmes..24 V 20 T24 V 20 T2424 mesmesStStrostrost -- zakolzakol

V 4.V 4.-- 6. 6. mesmesV 4.V 4.-- 6. 6. mesmes2. 2. -- 3. 3. mesmesKastracija Kastracija

VOLI krave dojiljeVOLI krave dojiljeVOLI m.p.VOLI m.p.


Potreben Potreben ččas, ki ga mora as, ki ga mora žžival preival pre žživeti v hlevu, je iveti v hlevu, je odvisen od intenzivnosti pitanjaodvisen od intenzivnosti pitanja

55553030VoliVoli55552424VoliVoli//552020TeliceTelice//881616Biki dojiljBiki dojilj//661414Biki dojiljBiki dojilj//441212Biki dojiljBiki dojilj//13*13*1616MleMleččni tipni tip//9*9*1212MleMleččnini tiptip

Reja v hlevuReja v hlevu1. obdobje1. obdobje 2.obdobje2.obdobje

StStaarost ob rost ob zakoluzakolu ((mesmes))Tip Tip žživaliivali

* začetek pri 3 mesecih


Predpogoj za razvoj LI kmetovanja oz Predpogoj za razvoj LI kmetovanja oz žživinorejeivinorejeLowLow InputInput FarmingFarming SystemsSystems (LIFS) (EU JRC, 2007)(LIFS) (EU JRC, 2007)

•• Potrebni ukrepi in podporaPotrebni ukrepi in podpora-- Neodvisna svetovalna sluNeodvisna svetovalna slu žžba, ki ni vezana na doloba, ki ni vezana na dolo ččeno firmo, eno firmo,

zdruzdru žženje ali proizvodenje ali proizvod-- Dostopni poskusni obrati (kmetije) odprte za kmete in svetovalnDostopni poskusni obrati (kmetije) odprte za kmete in svetovaln o o

sluslu žžbo, kjer se preizkubo, kjer se preizku šša novosti a novosti -- demonstracijski poskusi demonstracijski poskusi -- Nadzor in Nadzor in certificiranjecertificiranje okolja ter okolja ter ozaveozave ššččanjeanje javnostijavnosti•• PolitikaPolitika (direktna pla(direktna pla ččila, nadomestila, subvencioniranje, ila, nadomestila, subvencioniranje,

zakonodaja, davzakonodaja, dav ččni sistemi) ni sistemi) •• Potrebne raziskavePotrebne raziskave-- PospePospeššeno raziskovanje vrst, sort, pasem, sistemov, itd ki so primereno raziskovanje vrst, sort, pasem, sistemov, itd ki so primerni ni

za LI kmetovanje ter strokovna podpora tem usmeritvamza LI kmetovanje ter strokovna podpora tem usmeritvam-- PreuPreuččevanje celovite uevanje celovite uččinkovitosti sistemov (ekonomske, okoljske, inkovitosti sistemov (ekonomske, okoljske,

sociolosociološške) ke) -- Razvijanje metod za ocenjevanje sistemov (okolja Razvijanje metod za ocenjevanje sistemov (okolja -- ekoloekološški certifikati, ki certifikati,

kakovosti proizvodov, pokakovosti proizvodov, poččutja utja žživali,ivali,……))


Kmetijski inKmetijski in šštitut Slovenije titut Slovenije

Hvala za pozornost

Documents

Primeri tehnoloških rešitev za povečanje konkurenčnosti ......Primeri tehnoloških rešitev za povečanje konkurenčnosti govedoreje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje