Podjetništvo kot karierni izziv današnjega časa...22.5.2015 1 Podjetništvo kot karierni izziv današnjega časa dr. Karmen Rodman KonektOn d.o.o. dr.Jasna Auer Antončič Uvod:

22.5.2015

1

Podjetništvo kot karierni izziv

današnjega časa

dr. Karmen Rodman

KonektOn d.o.o.

dr. Jasna Auer Antončič

Uvod: Kako široko razumemo

podjetništvo?

22.5.2015

2

Kariera

… načrtovano ali nenačrtovano zaporedje del ali aktivnosti, ki

vključuje elemente napredovanja (po subjektivnem

občutku), samouresničevanja in osebnega razvoja v

določenem definiranem času (Lipičnik 1998 v Štefančič 2010)

Konrad 1996 v Štefančič 2010:

Tradicionalno pojmovanje kariere Sodobno pojmovanje kariere

Zagotovljena je polna zaposlenost Polna zaposlenost izgublja pomen

Stabilna in enosmerna poklicna pot vse

življenje

Poklicne poti postajajo različno intenzivne,

neenakomerne in prekinjene

Razvoj kariere pomeni premik navzgor

Razvoj kariere pomeni tudi premik navzdol

ali vstran

Razvoj kariere je usmerjen predvsem na

nove in mlajše zaposlene

Učenje in spremembe se pojavljajo v vseh

obdobjih in stopnjah kariere

Razvoj kariere se navezuje predvsem na

poklicno življenje

Na razvoj kariere vplivajo tudi družina in

druge življenjske vloge, nepovezane z

zaposlitvijo

Trije vzorci kariere (Kanter v Brečko 2006)

Birokratska

• Napredovanje v hierarhični strukturi organizacije

• Napredovanje, ki je odvisno od delovne dobe in formalne izobrazbe

• Napredovanje zakonsko (ali z internimi pravili) določeno

• Najpogosteje v javni in državni upravi, tudi v večjih, tradicionalnih organizacijah

• Onemogočanje razvoja podjetniškega duha, kreativnosti

• Izobraževanje in usposabljanje je nagrada za doseženo višjo pozicijo

Profesionalna

• Znanje, ki daje status in ugled

• Se ne izraža nujno v novih in višjih nazivih

• Bistvena akumulacija znanja in izkušenj, uresničene delovne naloge, projekti

• Kariera se navezuje na delo in ne na položaj

• Napredovanje v stroki, ne po hierarhični lestvici

• Najpogosteje zdravniki, raziskovalci, učitelji

Podjetniška

• Napredovanje je večanje odgovornosti in moči

• Nagrada je nadzor nad lastnim delom, fleksibilnost delovnega tempa in denarne nagrade

• Pridobivanje novega znanja, izobraževanje in usposabljanje je nuja, ne nagrada

• Pridobivanje znanja iz alternativnih virov

Ali je podjetniška kariera rezervirana za

lastnike mikro in malih podjetij, s.p.?

22.5.2015

3

5

…oblika obnašanja in proces, pri katerem nosilci

podjetniških pobud, podjetniki, iščejo poslovne

priložnosti, te priložnosti uresničujejo z

ustvarjanjem novega (največkrat v obliki novega

podjetja), nove vrednosti, pri čemer vložijo trud in

sredstva ter tvegajo in nato požanjejo rezultate

svojih prizadevanj (Antončič 1996)

Podjetništvo: ISKANJE PRILOŽNOSTI NE GLEDE

NA TRENUTNO OBVLADLJIVE VIRE (Stevenson in Jarillo 1990)

Podjetništvo

6

Podjetnik

• Buden na spremembe, na katere potem reagira hitreje kakor drugi (Kirzner 1973)

• Ustvarjalen, inovator v vseh pogledih, generator sprememb oziroma oseba, ki uničuje usklajeni red v gospodarstvu s tem, ko vpeljuje nove proizvode in storitve ali ustvarja nove oblike organizacije ali izkorišča nove vhodne materiale (Schumpeter 1934)

• Inovator, koordinator, organizator (Marshall 1919)

• Posameznik, ki zazna priložnost in ustvari organizacijo, namenjeno izkoriščanju te priložnosti (Bygrave 1994)

22.5.2015

4

I. tema: Kdo je podjetnik?

Razmišljajte z menoj

Kakšen je po vašem mnenju

uspešen podjetnik?

Obvladuje svoje življenje

Želi sam odločati o svoji usodi

Želi uspeti, biti prepoznaven in drugačen

Pripravljen je tvegati

Ima dolgoročen, strateški in vizionarski pogled na priložnost, sredstva in vire

http://www.youtube.com/watch?v=lZKhZmvJuZY&list=PLczofNKJJIPGjHDuUk5c1cOQCLxzWa24G

http://www.youtube.com/watch?v=lZKhZmvJuZY&list=PLczofNKJJIPGjHDuUk5c1cOQCLxzWa24G

22.5.2015

5

Nekaj zmot o podjetnikih

• Podjetniki so posamezniki, ki niso uspeli v družbi in/ali pridobili

ustrezne izobrazbe.

• Vse kar potrebuješ za podjetništvo je denar.

• Dobri podjetniki uspejo s svojim prvim podjetniškim podvigom.

• Podjetništvo je zgolj tveganje.

• Vsak lahko začne s posli.

• Osnovni motiv podjetnikov je denar.

Kdo je lahko podjetnik

„Vprašanje, ali se ljudje rodijo kot podjetniki ali se izurijo, je

nesmiselno. To je tako, kot bi vprašal, ali se ljudje že rodijo kot

zaposleni ali se za to izurijo?

Ljudi se da izuriti. Lahko se jih izuri za zaposlene ali za

podjetnike. Naše šole mlade ljudi vzgajajo za zaposlene, zato je

toliko več zaposlenih kot podjetnikov.“ Kiyosaki in Lechter 2006

Kaj menite?

22.5.2015

6

Kdo je lahko podjetnik

Najprej so bili podjetniki… poljedelci, trgovci, mali obrtniki…

njihovi otroci so postali podjetniki

potem so nastali zaposleni (industrijska doba)… množično

izobraževanje v rokah države s ciljem proizvesti vojake in

uslužbence – ljudi, ki bodo poslušali in izvrševali ukaze

Ali ste že slišali, da bi starši rekli otrokom:

– „Šolaj se, da boš lahko dobil dobro službo.“

– „Šolaj se, da boš postal podjetnik.“

Kdo je pogosteje podjetnik

• Prvorojenci in edinci

• Starši, ki so cenili neodvisnost

• Podjetništvo že v družinski tradiciji

• Med prijatelji so uspešni podjetniki

• V krajih, kjer so organizirana srečanja podjetnikov

• Število podjetniških predmetov povečuje verjetnost za

ustanovitev lastnega podjetja

(Ruzzier et al. 2008)

22.5.2015

7

Podjetnik vs. zaposleni

Glede na njihovo strateško usmeritev:

Z: Vodi ga nadzor nad viri.

P: Vodi ga zaznavanje priložnosti.

„Kako naj začnem s podjetjem? Nimam dovolj denarja.“

„Skleni posel in bomo poiskali denar zanjo.“

Ne morem si privoščiti. VS. Kako si lahko to privoščim?

(Kiyosaki in Lechter 2006)


Glede na strukturo managementa:

Z: Natančno oblikovana hierarhija s številnimi ravnmi.

P: Vodoravna struktura s številnimi neformalnimi mrežami.

Jasna organizacijska struktura in napredovanje po hierarhični

lestvici

Vs.

Majhna, fleksibilna, tesno povezana (vitka) organizacija

Posle širi s strateškimi partnerji


22.5.2015

8


Glede na filozofijo izplačevanja:

Z: Vodi ga varnost, ki temelji na virih; usmerjen k napredovanju

na delovnem mestu.

P: Vodi ga vrednost, ki temelji na učinkovitosti; usmerjen k

timskemu delu.

Napredovanje in naziv sta lahko pomembnejša kot denar.

Vs.

Podjetnik se ne želi vzpenjati po lestvici; želi biti lastnik lestvice.



Glede na naravnanost k popolnosti:

Z: Vse luči morajo biti zelene: priložnost + pravi ljudje + denar

P: Rdeče luči ne preprečijo podjetniku, da bi bil podjetnik.

Vsi elementi zloženi (varnost)

Vs.

Zagrabi en element in mu nato dodaja še druga dva (priložnost)


22.5.2015

9

Kako iz zaposlenega v podjetnika

• Sposobnost spremeniti občutek varnosti v občutek svobode

• Sposobnost, da išče denar in ima nejasne, nezagotovljene in nihajoče dohodke

• Sposobnost, da se osredotoča na priložnosti, ne na sredstva

• Specializacijo dopolniti z raznolikim znanjem, predvsem znanjem o upravljanju podjetja, sodelovanju in trženju

• Sposobnost sprejemati različne vloge (odločevalec, tržnik, finančnik, strateg, manager, član tima, projektni vodja itd.)

• Sposobnost upravljanja z ljudmi in sredstvi, ki jih ne morejo nadzirati

• Usmerjenost na ekipo in vrednote, ne na plačo in napredovanje

• Pogum, da prevzamejo polno odgovornost

KA

J R

AZ

VIJ

AT

I P

RI O

SE

BI?

Izkušnja Roberta T. Kiyosaki

• Želja po varnosti se je spremenila v željo po svobodi.

• Cenjenje odvisnosti se je spremenilo v cenjenje neodvisnosti.

• Želja po stalnem dohodku se je spremenila v željo po bogastvu.

• Želel sem postavljati svoja pravila, ne poslušati pravil drugih.

• Želel sem dajati ukaze, ne sprejemati ukaze drugih.

• Pripravljen sem bil sprejeti popolno odgovornost, ne se izgovarjati: „To ni moje delo.“

• Želel sem ustvariti svojo politiko podjetja, ne se prilagajati politiki drugega.

• Želel sem nekaj spremeniti v okolju, ne se pritoževati nad težavami okolja.

• Želel sem vedeti, kako priti do problema in ga spremeniti v priložnost.


22.5.2015

10

Varnost vs. svoboda

Če iščeš več varnosti, imaš manj svobode.

Zaposleni hrepenijo po varnosti na poti do uspeha.

Podjetniki hrepenijo po svobodi na poti do uspeha.

V začetkih je nujno, da je želja po svobodi večja od želje po

varnosti.

Varnost Svoboda

Varnost vs. svoboda

• „Podjetništvo ne pomeni živeti brez strahov. Podjetništvo

pomeni svobodo, ko se ne bojiš več strahu samega.

Svoboden si pred strahom od strahu.“

• Soočenje s strahovi in uporaba strahu za ustvarjanje koristi

• Primer: Ni denarja… fokus, učenje, povezovanje,

komuniciranje, nove zamisli, proaktivnost – koriščenje

svobode za rešitev in priložnosti

Kiyosaki in Lechter, 2006

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&docid=04G51K93ZQKhIM&tbnid=CAOuTEz9TeWmVM:&ved=0CAUQjRw&url=http://bloguedoprimata.blogs.sapo.pt/209141.html&ei=3WrzUsegOYXCtQaYjYGYCg&psig=AFQjCNEYA3rbGmZ-MLn9Y28CiuAUjQ39YQ&ust=1391770619878298

22.5.2015

11

Tudi podjetniki se med seboj razlikujejo

• „Če želiš, da bo stvar pravilno narejena, jo naredi sam.“,

• Ostanejo pogosto majhni (razen če gredo v partnerstvo z drugim samozaposlenim)

• Naučiti se zaupati drugim

Samozaposlen

• Gradi podjetje, ki bo delo opravilo zanj

• Išče primerne ljudi in dobre poslovne sisteme

• Zaupa, da obstajajo sposobni posamezniki, ki verjamejo temu, v kar on sam verjame

Lastnik posla

Kiyosaki in Lechter, 2006

Vprašanja za potencialne podjetnike

• Uporabite jih pri svojem delu

• Teme, za katere vprašanja je potrebno še zgraditi

– Delo v skupini po 2-3 osebe

22.5.2015

12

Tipi podjetnikov

• Komunikativni, prilagodljivi

• Pozitivni

• Posel so ljudje

• Vodje

• Specializacija

• Najbolje se počutijo s somišljeniki

• Razmišljajo abstraktno, o celotni sliki, brez predsodkov

• Fleksibilnost v razmišljanju in razumevanju drugih

• Odprti

• Kritični

• Veliko analizirajo

• Potrebujejo čas za odločanje

Analitičen Kreativen

Družaben Tehničen


Kateri tip je najboljši

• Vsi 4 tipi so potrebni, vsi morajo biti v podjetju…

• …vendar kako to zagotoviti?

22.5.2015

13

Podjetniki potrebujejo tim

Izdelek Pravo Sistemi Komunikacija Denarni tok


Podjetnik in njegova osebnost

• Kaj se skriva v osebnosti uspešnega podjetnika?

22.5.2015

14

(Auer Antončič 2012,

Costa in McCrae 1985)

OSEBNOSTNE

ZNAČILNOSTI

PODJETNIKOV

SPECIFIČNE SPLOŠNE

POTREBA PO

NEODVISNOSTI

POTREBA PO DOSEŽKIH

NAKLONJENOST

TVEGANJU

NOTRANJI NADZOR

SAMOUČINKOVITOST

(ZA)VESTNOST

EKSTROVERTNOST

PRILAGODLJIVOST

NEVROTICIZEM

ODPRTOST K

IZKUŠNJAM

Potreba po neodvisnosti

“Biti sam svoj gospodar”

• Težko priznavajo avtoriteto nad sabo

• Ustanavljajo podjetja, ker želijo delati po lastnih načelih

• Kreativnost izražajo tako, da razvijajo nove zamisli

Potreba po neodvisnosti je ena najmočnejših potreb podjetnika (Scott 1980)

Močno potrebo po neodvisnosti imajo navadno ljudje, ki so (Ruzzier et al. 2008):

samozavestni

ambiciozni

sebični

naklonjeni drugačnosti

postavljajo lastna pravila

imajo notranje mesto nadzora

(Auer Antončič 2012)

22.5.2015

15

Kontrolna vprašanja: potreba po neodvisnosti

• Ali si želite odobravanja drugih?

• Ali se pri vodilni vlogi ne opravičujete, temveč storite kar je

potrebno?

• Ali imate močno željo biti finančno neodvisni?

• Ali slabo prenašate ukazovalnost drugih?

• Ali se vaše razmišljanje pogosto razlikuje od razmišljanja drugih?

• Kdo je vključno z vami na lestvici pomembnosti v vašem življenju?

• Ali vidite svojo pot do cilja?

• Kako daleč zmorete videti vašo prihodnost? Kaj počnete, kje se

vidite?

• … Ali radi nakupujete sami?

(prirejeno po Auer Antončič 2012)

Potreba po dosežkih

• n Ach (need for achievement) loči podjetnike od drugih ljudi; za

mnoge je potreba po uspehu ključni motiv za ustanovitev

podjetja (McClelland 1961)

Pet ključnih značilnosti ljudi, ki imajo visoko potrebo po dosežkih:

osebna odgovornost za iskanje rešitev pri nastalih težavah

takojšnja povratna informacija o svoji uspešnosti (pridobljena značilnost - izvira iz okolja)

izogibanje izjemno zahtevnih in lahkih nalog

prizadevanje za dosego ciljev

konkretno zanimanje za rezultate svojih morebitnih odločitev


22.5.2015

16

Kontrolna vprašanja: potreba po dosežkih

Preverjamo izraženo moč potrebe po dosežkih (visoka - srednja -nizka)?

• Zelo se trudim in sem resnično zadovoljen, kadar so moji rezultati med najboljšimi.

• Nič ne more nadomestiti velikega dosežka.

• Več časa namenim razmišljanju o prihodnjih ciljih kot o preteklih dosežkih.

• Navadno so moji cilji in ambicije povprečni in dokaj preprosto uresničljivi.

• Ambicioznost mi daje moč za vse večje napore.

• Uspešnost svojega dela presojam glede na minimalna merila zahtevnosti.

(prirejeno po Auer Antončič 2012)

Naklonjenost tveganju

Tveganje je značilnost podjetništva od Cantillona (1734) naprej

• prvi, ki je zapisal opredelitev podjetnika

• prva lastnost, ki so jo pripisali podjetnikom

Ali je podjetništvo tvegano?

Ali so podjetniki hazarderji?

Ali podjetniki tvegajo več kot drugi ljudje?


22.5.2015

17


Vendar naklonjenost tveganju kot osebnostna lastnost ne razlikuje podjetnikov niti od managerjev, niti od ljudi na sploh

Uspešni podjetniki tvegajo (Timmons et al. 2004):

• premišljeno (proučijo številne alternative preden se

odločijo)

• minimirano

• deljeno (razpršitev tveganja)

Podjetniki se zaradi samozavesti, zaupanja vase in prepričanja v lastne sposobnosti spustijo v tvegane situacije (Wu in Knott 2005)



• Razlika med tveganjem in negotovostjo? … poznamo možne

izide?

• Kakšna tveganja “grozijo” podjetniku? Kako jih

minimizirati?

Uspešni podjetniki morajo biti naklonjeni:

• spremembam

• tveganju

• nejasnosti

• negotovosti


22.5.2015

18


35

Pomagajmo potencialnemu

podjetniku razmišljati o

tveganjih

Potencialni podjetnik naj se

zaveda tveganja pri

potencialnem poslu.

Finančne obveznosti

podjetnika se lahko kažejo

kot velike izgube.

Podjetniški poraz se lahko

odraža tudi kot oseben

poraz podjetnika.

Tveganja

Finančno

Karierno

Tveganje v družini in

okolju

Tveganje duševnega

ugodja

Psihološko

*Liles 1974


• Ali morate vedeti, da se nekaj da narediti, preden poizkusite narediti?

• Investirate? Igrate na srečo?

• Se trudite premagati svoje strahove? Kako?

• Ali hodite le na organizirana potovanja v tuje dežele (s strani agencij)?

• Ali ste kdaj namenoma potovali po neznani poti?

• Ali radi poizkušate novo hrano?

• Kako se počutite, ko pristopite k tujcu in pričnete pogovor?

• Greste od doma z dežnikom, če se vam zdi, da bo deževalo?

36

Kontrolna vprašanja: naklonjenost tveganju (prirejeno po Auer Antončič 2012)

22.5.2015

19

37

Nadzor

http://www.ariscommunity.com/users/elba/2010-09-02-loungetalk-new-expert-paper-internal-control-systems-available

Notranji nadzor

“Locus-of-control”: oseba zazna rezultate dejavnosti, kot da so

pod nadzorom osebe (notranji nadzor), ali kot da oseba nanje ne

more vplivati - nanje vplivajo zunanji dejavniki (zunanji nadzor)

(Rotter 1966)

38

Prepričanje, da so rezultati odvisni od sreče in naključij (od zunanjih dejavnikov)

Zunanji nadzor Prepričanje, da so rezultati odvisni od

njih samih (od odločitev, prizadevanj, zmožnosti)

Notranji nadzor


22.5.2015

20

Notranji nadzor Zunanji nadzor

Od sebe in drugih pričakujejo, da

prevzemajo odgovornost za svoja

dejanja.

Bolj občutljivi in popustljivi.

So bolj motivirani, uspešni, vztrajni in

usmerjeni v reševanje problemov.

Ne zanimajo se za zdrav način

življenja.

Manj romantičnih dogodkov. Bolj idealistični o stvareh.

Fizično in mentalno bolj zdravi. Manj socialno usmerjeni.

Vir: prirejeno po Rotter 1966

Notranji vs. zunanji nadzor

• Ali imate občutek, da so stvari kakršne so in da nanje nimate vpliva?

• Ali ste prepričani, da vas nič ne more ustaviti, ko se za nekaj

odločate?

• Ali menite, da je pomembno, da vas imajo ljudje radi?

• Čeprav vam ljudje povedo, da je nekaj možno narediti, se želite sami

prepričati?

• Ste kdaj razmišljali, da bi zapustili službo in ustanovili podjetje?

• Ali menite, da je vaša prihodnost odvisna od lastnih korakov ali

usode?

• Ko poteka vse odlično, ali razmišljate: „To pa je sreča!“

40

Kontrolna vprašanja: notranji nadzor (prirejeno po Auer Antončič 2012)

22.5.2015

21

Osebnostne značilnosti - vaja

41

1 zelo odsotno- 5 zelo prisotno

Potreba po neodvisnosti

Potreba po dosežkih


Notranji nadzor

Podjetniška samoučinkovitost

Prepričanje podjetnikov o lastnih zmožnostih uspešnega izvajanja različnih nalog in vlog (‚entrepreneurial self-efficacy‘ - Chen, Greene in Crick 1998), na različnih področjih:

• trženje

• inovacije

• management

• prevzemanje poslovnega tveganja

• finančni nadzor

v pretežni meri pridobljene značilnosti

razlikuje podjetnike od ostale populacije

42


22.5.2015

22

Podjetnik, ki:

• zaznava visoko samoučinkovitost, kar vpliva na njegovo obnašanje, razmišljanje in motivacijo,

• sprejema težje naloge in izzive

• je ambiciozen

• postavlja si visoke cilje

• oblikuje predstavo (zaznava svojo učinkovitost) na določenem področju na osnovi preteklih izkušenj, reakcije okolja, osebnostnih lastnosti

43

Podjetniška samoučinkovitost (Auer Antončič 2012)

Opravljanje nalog v smeri doseganja ciljev

Premagovanje negativnih čustev v povezavi z doseganjem ciljev

Kaj je?

Prepričanje posameznika, da bodo aktivnosti vodile do ciljev

Prepričanje posameznika, da bo sposoben kontrolirati negativna čustva ob neuspehih

Kako nastane

? Primarne in sekundarne izkušnje (npr. reševanje hipotetičnih primerov)

Dobre prakse (identifikacija z uspešnimi podjetniki)

Družbena podpora (spodbude)

Izvori?

Podjetniška samoučinkovitost (Auer Antončič 2012)

22.5.2015

23

• So pomemben del posameznika

• Izražajo okolje

v katerem smo rastli

iz katerega prihajamo

Vrednota:

• tisto, kar je vredno za nekoga

• predmet želje/presoje

• pomembna vrsta prepričanj članov skupine o tem, kaj je zaželeno

• stališče, po katerem posameznik izbira merila in sodila

• vpliva na vedenje posameznika

45

Osebne vrednote

Vrednote odraslih ostanejo skoraj nespremenjene, zato je smiselno presojati skladnost/kompatibilnost teh pri formiranju tima, zaposlovanju, partnerstvih

Katere vrednote imajo uspešni podjetniki?

Osebne vrednote

• Pogum (angl. Bravery)

• Vizionarstvo (angl. Vision)

• Spoštovanje sebe in drugih (angl. Respect for self and others)

• Zaupanje (angl. Trust)

• Poštenost (angl. Honesty)

• Notranja moč (angl. Fortitude) (Lansdowne in Bryan)

22.5.2015

24

Povzetek: Specifične osebnostne

značilnosti

• Potreba po neodvisnosti (ena najmočnejših; samozavestnost, ambicioznost, sebičnost, naklonjenost drugačnosti)

• Potreba po dosežkih (motiv posameznikove uspešnosti, odličnosti, ciljna naravnanost)

• Naklonjenost tveganju (tvegajo zmerno; tvegane situacije zaradi prepričanja v sposobnosti)

• Notranji nadzor (prepričanje, da so rezultati odvisni od njih samih; od odločitev, prizadevanj, zmožnosti)

• Samoučinkovitost (prepričanje v lastne zmožnosti)

• Vrednote

47

Splošne osebnostne značilnosti

OCEAN

Openness to experience

ODPRTOST K IZKUŠNJAM

Conscientiousness (ZA)VESTNOST

Extraversion EKSTROVERTNOST

Agreeableness PRILAGODLJIVOST

Neuroticism NEVROTICIZEM

(Costa in McCrae 1985)

22.5.2015

25

Odprtost k izkušnjam

• Cenijo umetnost, dogodivščine, nenavadne ideje,

domišljijo, radovednost in raznolike izkušnje

• Pogosto intelektualci, z nekonvencionalnimi prepričanji

• Visoko zavedanje o lastnih čustvih

• Pogosteje neobičajna vedenja

• Sposobnost abstraktnega razmišljanja

http://en.wikipedia.org/wiki/Big_Five_personality_traits

• Imam bogat besedni zaklad.

• Imam bogato domišljijo.

• Imam odlične ideje.

• Hitro razumem, kar drugi sporočajo.

• Uporabljam zahtevno izrazoslovje.

• Veliko časa porabim za razmišljanje o zadevah.

• Sem poln idej.

• Pogosto razmišljam abstraktno, s simboli.


50

Kontrolne trditve: Odprtost k izkušnjam

22.5.2015

26

(Za)vestnost

• Samodisciplina

• Občutek odgovornosti

• Preseganje pričakovanj

• Usmerjenost v preseganje meril

uspešnosti

• Bolj načrtovana dejanja kot spontano obnašanje

• Bolj prisotno med mlajšo populacijo, s starostjo se znižuje


• Zmeraj sem pripravljen.

• Pozoren sem na podrobnosti.

• Rad imam urejenost.

• Dela se primem čim prej.

• Sledim urniku.

• Sem natančen.

• Zadeve pospravim na svoje mesto.


52

Kontrolne trditve: (Za)vestnost

22.5.2015

27

Ekstrovertnost

• Uživajo biti v stiku z ljudmi, so polni energije, pozitivno

naravnani

• Značilna je navdušenost in usmerjenost k aktivnostim

• Vidni v družbi, radi govorijo in se izpostavljajo

• So aktivni v več zadevah hkrati

• Bolj odvisni od družbene vključenosti, iz družbe črpajo

energijo, stimulacijo


• Sem rad v središču pozornosti.

• Dobro se počutim med ljudmi.

• Pogosto začnem pogovor v družbi.

• Rad se pogovarjam z različnimi ljudmi na dogodku.

• Ne razmišljam veliko preden spregovorim, včasih besede

prehitijo moje misli.

• Dobro se znajdem v družbi tujcev.


54

Kontrolne trditve: Ekstrovertnost

22.5.2015

28

Prilagodljivost

• Se zavzemajo za družbeno harmonijo

• Dobro se razumejo z drugimi

• Prijazni, uvidevni/obzirni, radodarni, zaupljivi in vredni zaupanja, radi pomagajo

• Iščejo kompromis med interesi

• Možnost zapostavljanja sebe na račun drugih

• Manjša sposobnost lastnega kritičnega razmišljanja

• Bolj nosilci sprememb kot nosilci posla


• Zanimam se za ljudi.

• Razumeti želim čustva drugih.

• Sem rahločuten, senzibilen.

• Za druge si vzamem čas.

• Imam zelo razvito empatijo, čutim čustva drugega.

• Sem zmeraj na razpolago za druge.


56

Kontrolne trditve: Prilagodljivost

22.5.2015

29

Nevroticizem

• Nagnjenost k negativnim čustvom (jezi, anksioznosti, nemiru, depresiji) ali čustveni nestabilnosti

• Povezan z nizko sposobnostjo za obvladovanje stresa

• Močne čustvene reakcije

• Poveličevanje zadev v smeri strahov ali negativnih situacij

• Nevarnost za nejasno razmišljanje (prežeto z navideznimi nevarnostmi), večja možnost za napačne odločitve


• Moje razpoloženje se hitro spreminja.

• Hitro me zmotijo stvari.

• Stvari me hitro vznemirijo.

• Hitro ‚padem‘ v stres.

• Pogosto sem razburjen.

• Pogosto se počutim zelen od jeze.

• Skrbijo me številne stvari.

• Sem bolj nemiren od drugih.

• Večino časa nisem sproščen.


58

Kontrolne trditve: Nevroticizem

22.5.2015

30

Splošne osebnostne značilnosti - vaja

59

1 zelo odsotno - 5 zelo prisotno

Odprtost k izkušnjam

(Za)vestnost

Ekstrovertnost

Prilagodljivost

Nevroticizem

+ delovni list Splošne osebnostne značilnosti

Razlike med spoloma glede

osebnostnih značilnosti (Antončič et al. 2008)

Podjetnik Podjetnica

Ne

vro

tic

ize

m n

i

razli

ko

va

lni d

eja

vn

ik

22.5.2015

31

Vprašalnik Velikih 5 faktorjev osebnosti

Vprašalnik prosto dostopen na: The Big Five Personality,

pravice! Test http://www.outofservice.com/bigfive/

V Sloveniji širši, nadgrajen vprašalnik, vendar plačljiv

Dostopen na

Center za psihodiagnostična sredstva

http://www.center-pds.si/

Več v: Musek, J. (2010). Pet velikih. V J. Musek, Psihologija življenja (str.

75-147). Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Avsec, A. (2007). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Filozofska

fakulteta, Oddelek za psihologijo.

Vprašalnik pripravljenosti na podjetništvo (VPP; Liptak)

• Za karierne svetovalce kot pripomoček za delo

• Za učitelje, ki pomagajo dijakom pri pripravi na karierno

usmeritev

• Za vsakogar, ki presoja možnost podjetništva – ni potrebna

stroka

• Cilj: Bolj ozaveščena karierna odločitev

• Od končane srednje šole naprej

• Brez razlik med spoloma

• Za individualno ali skupinsko delo

• 20-25 minut

http://www.outofservice.com/bigfive/http://www.outofservice.com/bigfive/http://www.center-pds.si/http://www.center-pds.si/http://www.center-pds.si/http://www.center-pds.si/

22.5.2015

32

Vprašalnik pripravljenosti na podjetništvo (VPP; Liptak)

VPP

Vizija

Sprejemanje tveganja

Vztrajnost

Motivacija

Neodvisnost

Viri

6 ključnih lastnosti za podjetništvo

60 postavk

4-stopenjska lestvica

(precej/delno/malo/ni značilno)

Preden gremo na uporabo VPP

• Lahko ga uporabite za lastno delo

• Lahko ga razmnožujete

• Potrebno je navesti/opozoriti na avtorja (dr. John D. Liptak)

• Uporabo vprašalnika se ne sme zaračunavati (razvit iz ESS

sredstev)

• Kontaktna oseba ZRSZ: Barbara Gregorič Brezavšček

([email protected])

http://www.spletisvojokariero.si/orodjarna

mailto:[email protected]://www.spletisvojokariero.si/orodjarnahttp://www.spletisvojokariero.si/orodjarna

22.5.2015

33

Preverimo svojo

pripravljenost na podjetništvo Vprašalnik VPP v mapi

Max. 20 minut

Ugotovitve VPP (Liptak)

Motiviranost (M=32,34)

Neodvisnost (M=30,03)

Vztrajnost (M=30,15)

Vizija (M=26,55)

Viri (M=25,49)

Sprejemanje tveganja (M=23,92)

22.5.2015

34

Ugotovitve VPP glede na spol (Liptak)

Podjetniki:


Vztrajnost (M=31,55)

Podjetnice:


Neodvisnost (M=30,26)

Podjetniki:

Vizija (M=27,24)

Podjetnice:

Sprejemanje tveganja (M=19,00)

Viri (M=21,46)

Žensko podjetništvo

• Postopen prehod v podjetništvo (vzporedna dejavnost)

• Visoka raven odgovornosti

• Večja prisotnost vrednot v filozofiji podjetja

• Premišljeno delovanje

• Šibko prevzemanje tveganja

• Začnejo z manj kapitala

• Lastno financiranje delovanja (zastavijo družinsko hišo ali družinske

prihranke)

• Boljša plačilna morala (banke jih imajo rajši)

• Manjša, a stabilna rast

• Uspešnost minimalno nižja (za največ 5 % točk) glede na podjetnika

(SURS 2014) http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5872474

22.5.2015

35

Vendar:

• Težave pri zagonu in širitvi podjetja ter pri pridobivanju finančnih

sredstev (Dolenc 2008)

• Šibka specializacija kljub boljši izobrazbi (Dolenc 2008)

• Stereotipno mišljenje o samozavesti ženske pri ženskah samih (Merkač

2001)

• Pomanjkanje neformalnih zvez in šibko zavedanje o tem (Merkač 2001)

Ženske tako potrebujejo drugačne spodbude kot moški, na ravni

pozitivnega mišljenja, samozavesti, motiviranja in naravnanosti k ciljem

(Pahor 2005).

Bistvenega pomena v tem okviru je mentorstvo, lokalna podpora,

ustvarjanje stikov med podjetnicami (Pahor 2005), mreže za strokovno

podporo ženk podjetnic (Antončič et al. 2002) ter aktivnosti promotork

ženskega podjetništva (Halilović 2009).

Žensko podjetništvo

Žensko podjetništvo v 2014 (GEM 2015)

• Nove: 2012: 24,28 %, 2013: 31,4 %, 2014: 33,90 % (EU

35,69%)

• Ustaljene: 2012: 25,14 %, 2013 26,88 %, 2014 29,55 % (EU

33,17 %)

• Za nami: Poljska, Hrvaška, Litva, Belgija, Romunija, BIH),

• Iz 2013 so nas prehitele npr. Norveška in Italija

• V EU: najvišji v Švici (preko 50 %), 6. mesto med 67

sodelujočimi državami

• Na prvih treh mestih Malezija, Filipini in Indonezija z nad 50 % deležem

zgodnje podjetniško aktivnih žensk

22.5.2015

36

Najpogostejše ovire žensk za vstop v

podjetništvo (European Commision 2012 v GEM 2015)

• Pomanjkanje kapitala

• Trenutne gospodarske razmere za novoustanovljena podjetja niso

dobre

• Pomanjkanje znanja za samozaposlitev

• Pomanjkanje poslovne ideje

• Težave pri usklajevanju družinskih obveznosti

• Preveliko tveganje za neuspeh ter njegove pravne in socialne

posledice

• Administrativne težave

Najpogostejše ovire žensk za vstop v

podjetništvo (European Commision 2012 v GEM 2015)

22.5.2015

37

Zgodnja podjetniška aktivnost zaradi nuje (GEM 2015)

PRI ŽENSKAH:

• 2014: 31,3 % v Slo, 26, 2 % v EU

• 17. mesto

• Poslabšanje stanja glede na 2013

CELOSTNO 2014:

• Podjetništvo zaradi nujne in mešani motivi zaradi priložnosti v Slo:

53,8 %

• Podjetništvo zaradi večje neodvisnosti in povečanja dohodka: 46,2 %

• Prvič preobrat v prid podjetništva zaradi nuje

Primerjava med Slo podjetnicami in podjetniki (prirejeno po Antončič et al. 2008)

Značilnost Podjetnice Podjetniki

Starost ob

ustanovitvi 35-45 25-35

Izobrazba Družboslovna Tehnična in poslovna

Psihološke

značilnosti Prilagodljivost Odprtost do idej in ljudi

Racionalnost Samozavest

Premišljenost Prepričljivost

Sočutje Neomajnost

Vestnost Impulzivnost

Srednja raven samozaupanja Visoka raven samozaupanja

22.5.2015

38

Primerjava med Slo podjetnicami in podjetniki (prirejeno po Antončič et al. 2008)

Značilnost Podjetnice Podjetniki

Motivacijski

dejavniki

Želja po neodvisnosti in

izkoristku svojih zmožnosti

Želja po neodvisnosti in

uporabi svojih zmožnosti

Denarni zaslužek Denarni zaslužek

Zadovoljstvo z delom Želja po nadzoru

Prepoznavanje priložnosti na

poznanem področju Priznanje

Uveljavitev

Podporna mreža Prijatelji Prijatelji

Zakonec

Svetovalci (odvetniki,

računovodje)

Družina Poslovni partnerji

Ženska strokovna združenja Zakonec

Starostna struktura podjetnikov 2013 (GEM 2014)

22.5.2015

39

Starostna struktura podjetnikov 2013 (GEM 2015)

Podjetniška aktivnost mladih v Slo

Slabo naklonjeni ustanavljanju svojih podjetij (GEM 2013):

• Najnižje ocenili poslovno klimo za ustanavljanje novih podjetij

• Nizka stopnja zaupanja v lastne podjetniške veščine in znanja

• Zelo izražajo strah pred neuspehom

• Podjetništva ne dojemajo v zadostni meri kot zaželeno karierno

obliko

Stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti

mladih v Slo skladna s povprečjem EU (GEM 2015)

22.5.2015

40

Stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti

mladih v Slo skladna s povprečjem EU (GEM 2015)

II. tema:

Izvedljivost podjetniške ideje?

22.5.2015

41

Razlogi za negativno oceno poslovne ideje (ZRSZ 2013)

• Nedodelan poslovni načrt ali nejasna poslovna ideja

• Ni izkušenj v delovni panogi, dogovora z dobavitelji

• Ni analize trga ali premalo razdelan trg

• Ni ustrezne tržne raziskave glede na finančno projekcijo

• Pomanjkanje posla oziroma tržišča

• Finančna projekcija na dolgi rok nakazuje izgubo v poslovanju

• Ni dovolj finančnih sredstev za pričetek izvedbe dejavnosti

• Neusklajene teze in kalkulacije glede prihodkov in odhodkov

• Obrazec za presojo poslovne ideje izpolnil nekdo drug

• Predvideni poslovni partnerji so v stečajnem postopku ali z blokiranimi TRR

• Možnost in preferiranje redne zaposlitve

Poslovni model Canvas (Osterwalder in Pigneur 2010)

22.5.2015

42

Ocena poslovne ideje skozi poslovni model

• Namen je spodbuditi razmišljanje pri potencialnem podjetniku

• Preverjanje:

– širše slike in strateškega razmišljanja

– poznavanja različnih vidikov poslovanja

– povezanosti delov v celoto

– konsistentnosti

– globine poslovne ideje/priprave na vstop

– zmožnosti na različnih področjih (lastne ali tima)

1 Ciljni trgi

• Za koga ustvarja vrednost?

• Koliko skupin kupcev (ciljnih trgov) predvideva/ima, ki:

– zahtevajo različen splet vrednosti – različne svežnje

ponudbe

– jih dosega skozi različne distribucijske kanale

– potrebujejo drugačno obliko odnosa/komunikacije

– imajo različno finančno sposobnost

• Razlike med skupinami kupcev so v njihovem nakupnem

vedenju

• Zagotoviti vizualizacijo

22.5.2015

43

2 Ponudba vrednosti

• Katero kupčevo potrebo zadovoljuje?

• Katero kupčevo težavo rešuje?

• Kako kupcu pomaga do uresničitve njegovih ciljev?

• Kaj je za kupca vredno?

• Kaj lahko zagotovi kupcu, kar tekmeci ne ponujajo (tako

dobro)?

• Konkurenčna prednost pomeni, da konkurenti te

prednosti DEJANSKO NIMAJO in da jo KUPCI

VREDNOTIJO kot pomembno

2 Ponudba vrednosti

PONUDBA VREDNOSTI JE RAZLOG ZARADI

KATEREGA SE KUPEC ODLOČI ZA NAKUP

Blagovna znamka/status

Noviteta

Izboljšanje delovanja/kakovosti materialov/zmogljivosti

Nižanje stroškov

Pomoč do cilja

Prilagojenost kupcu

Nižanje tveganja

Cena Design Dostopnost

Uporabnost

KVALITATIVNA KVANTITATIVNA

SOUSTVARJANJE VREDNOSTI

22.5.2015

44

3 Distribucija

• Izbira tržnih poti vpliva na druge odločitve znotraj trženjskega

spleta (cene, trženjsko komuniciranje)

• Močan distribucijski sistem je lahko konkurenčna prednost

• Kako distribuira vrednost do ciljnih trgov?

• Katere distribucijske kanale koristi?

• Kateri kanali pokrijejo kateri ciljni trg?

• Kako kanale povezati s kupčevimi navadami?

POSREDNA NEPOSREDNA

VEČKANALNA

3 Distribucija

• Katere so možne oblike distribucije, ki strežejo kupcu, so

odgovor na njegove navade?

• Na katere načine bi kupci želeli še priti do izdelka/storitve?

• Na kakšen način še distribuirajo v dotični panogi tovrsten ali

podoben izdelek/storitev?

22.5.2015

45

4 Odnosi s kupci

• Kakšen tip odnosa namerava vzpostaviti s kupcem?

• Kakšen tip odnosa kupec pričakuje od ponudnika?

• Kako je lahko drugačen od konkurence… in to kupcu

pomeni dodano vrednost?

4 Odnosi s kupci

ODNOS MED KUPCEM IN PONUDNIKOM

POMEMBNO PRISPEVA H KUPČEVI IZKUŠNJI

Osebni pomočnik

Samopostrežni način

Osebni svetovalec

Skupnost kupcev Soustvarjanje

Avtomatiziran proces s simulacijo osebnega odnosa (priporočen nakup)

Prodajalec

22.5.2015

46

5 Tok prihodkov

• Iz česa generira ključne finančne tokove?

• Kateri bodo/so ključni viri prihodkov?

• Za katere vire prihodkov bi si želel, da so ključni?

o Kakšno ceno so kupci pripravljeni plačati za izdelek/storitev (za koristnost)?

o Kako bi kupci želeli plačati?

o Koliko kupci plačajo za posamičen izdelek?

o Koliko kupci plačajo za sveženj izdelkov, količino izdelkov, večkratne nakupe?

o Koliko kupci plačajo za poprodajne storitve?

CENA VREDNOST

6 Ključni viri

Fizične Intelektualne

Človeške Finančne

Katere ključne vire zahteva

ponudba vrednosti?

Blagovne znamke,

znanje, patenti, avt.

pravice, partnerstva,

baza kupcev

22.5.2015

47

6 Ključni viri

• Od katerega vira je odvisen podjetnikov obstoj?

• Kako skrbi za zagotovitev tega vira in njegovo kakovost?

• Kako stabilen je ta vir? Katera tveganja nosi vir s seboj v

sodelovanje, ki lahko ogrozijo podjetnikovo uspešnost?

7 Ključne dejavnosti

• Najpomembnejše dejavnosti, ki jih organizacija mora početi,

da bi uspela

• Katere dejavnosti zahteva uresničevanje ponudbe

vrednosti?

Klj

učn

e d

eja

vno

sti

Proizvodnja

Ustvarjanje rešitev

Management platforme in mreže

http://www.google.com/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&docid=whfMtmrRjWvoGM&tbnid=GoVjT5Npv-JUQM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.thewillowcenter.com/Resources.aspx&ei=1QDeUpG4J4PHtQaY94HYDg&bvm=bv.59568121,d.Yms&psig=AFQjCNFBG9jV9O_MI5AR1bnqsPe-3yGiCg&ust=1390367273745442

22.5.2015

48

7 Ključne dejavnosti

• Katere dejavnosti so ključne za uspeh organizacije?

• Komu je ta dejavnost pripisana v izvajanje in zmožnosti teh/te

oseb/osebe?

• Kakšni scenariji so možni, če se ključna dejavnost zalomi:

o zaradi notranjih razlogov

o zaradi zunanjih razlogov

8 Ključna partnerstva

Katera partnerstva v okolju

potrebuje podjetnik za uspeh (z

vidika ekonomije obsega,

optimizacije delovanja, specializacije,

minimiziranja tveganja, snovanja

podobe, doseganja pozornosti)?

PARTNERSTVA IZRAŽAJO FILOZOFIJO

PODJETJA

22.5.2015

49

8 Ključna partnerstva

• Kakšna partnerstva potrebuje podjetnik v svojem poslu?

• Kdo lahko dopolni njegove šibke točke?

• Katera dejavnost je komplementarna njegovi?

• V sodelovanju s kakšnim subjektom bi bil močnejši na

trgu ali notranje močnejši?

9 Struktura stroškov

• Kateri najpomembnejši stroški nastajajo z delovanjem?

• Stroški so rezultanta:

Ključnih partnerstev

Ključnih dejavno

sti

Ključnih virov

Cost-driven

Value-driven

22.5.2015

50

Kako sestavljamo poslovni model

1

9

8

7

6

5

4

3 2

Vaja po skupinah

• Združite se v skupine po 3-5 oseb

• Sestavite svoj poslovni model za ENO poslovno

idejo/dejavnost:

1. Prodaja veganskih prehrambenih izdelkov slo porekla

2. Lansiranje mobilne aplikacije Pritožbe, pohvale, pripombe

3. Specializirana turistična agencija za upokojence

o Zapišite ključne elemente na delovni list

o Zagotovi usklajenost celotnega poslovnega modela

o Izhodišče so zahteve ciljnih skupin

22.5.2015

51

III. tema:

Vloga poslovnega modela in poslovnega

načrta

Poslovni model

• Strateška usmeritev

• Podjetnikova naravnanost k prioritetam

• Zagotavljanje usklajenosti delov poslovnega modela

• Osnova za notranjo (sam s seboj) in zunanjo komunikacijo z

okoljem

22.5.2015

52

Poslovni načrt

• Strateški in akcijski načrt

• Konkretni podatki, analize, podrobnosti

• Osnova za odločanje, koordiniranje, nadziranje in

načrtovanje

• Piše ga lahko samo podjetnik ali podjetniški tim (ne zunanji)

Poslovni model vs. poslovni načrt

Razlike v:

• podrobnosti

• natančnosti

• operativnosti

• izražljivosti

Poslovni načrt je NUJNO potreben:

Zase

Za investitorje

Za (notranje in zunanje) sodelavce

22.5.2015

53

105

Prioritetno poslovni načrt zase

Pridobivanje potrebnih informacij za analizo poslovne priložnosti

Podrobneje prepoznava usklajenost različnih elementov uspešnosti poslovnega modela na trgu

Preprečitev prihodnjih težav, ki se izkažejo pri načrtovanju in ne v praksi – obvladovanje tveganj

Povečuje podjetnikovo zaupanje v lastne zmožnosti, saj podjetnik v prihodnost ne vstopa nepripravljen, vpliv na podjetnikovo zaznavanje o lastni samoučinkovitosti

Ugotovitev obsega potrebnih virov (fizičnih, intelektualnih, človeških in finančnih)

Soočanje z načrtovanjem, prepoznavanje koristi tega, upravljanje svojega delovanja

106

Povzetek

Opis podjetja

Izdelek ali storitev

Tržna analiza

Strategija in izvedba

Management

Finančni načrt

Priloge

Kazalo poslovnega načrta (Vidic et al 2008)

22.5.2015

54

107

1. Povzetek

• Poslanstvo, vizija in vrednote

• Cilji

• Tržna priložnost in ključni dejavniki uspeha

(Vidic et al 2008)

108

2. Opis podjetja

• Pravno-organizacijska oblika in lastništvo podjetja

• Načrt ustanovitve podjetja (ali Načrt nadaljevanja prejšnjega

podjetja)

• Lokacija in prostori podjetja

(Vidic et al 2008)

22.5.2015

55

109

3. Izdelek ali storitev

• Opis izdelka ali storitve

• Konkurenčna primerjava

• Poslovni proces

• Tehnologija

• Prihodnji izdelki ali storitve

(Vidic et al 2008)

110

4. Tržna analiza

• Tržni segmenti

• Strategije za ciljne tržne segmente (ciljne trge)

– Tržne potrebe

– Tržni trendi

– Tržna rast

• Analiza panoge in konkurence

– Značilnosti panoge

– Delovanje distribucije

– Konkurenca in nakupne navade

– Glavni tekmeci in ključni dejavniki uspeha

– Drugi dejavniki, ki vplivajo na panogo

(Vidic et al 2008)

22.5.2015

56

111

5. Strategija in izvedba

• Trženjska strategija

– Pozicioniranje

– Cenovna strategija

– Tržno-komunikacijska strategija

– Distribucijska strategija

– Akcijski trženjski načrt

• Prodajna strategija

– Akcijski prodajni načrt

– Načrtovana prodaja

• Strateške povezave

(prirejeno po Vidic et al 2008)

112

6. Management

• Organizacijska struktura

• Managerska ekipa

• Vrzeli v managerski ekipi in svetovalci

• Načrt vključevanja osebja

(Vidic et al 2008)

22.5.2015

57

113

7. Finančni načrt

• Pomembne predpostavke glede na trende in analize

• Ključni finančni in poslovni kazalci

• Načrt izkaza uspeha

• Načrt izkaza denarnega toka

• Načrt bilance stanja

• Analiza točke preloma

• Analiza tveganja

• Strategija žetve

(Vidic et al 2008)

114

Na začetku je nujen razmislek o vprašanjih:

• Koliko nam bo podjetje prinašalo?

• Kolikšni bodo stroški poslovanja?

• Kolikšna bo začetna izguba?

• Kdaj bo podjetje začelo prinašati dobiček?

• Kolikšno bo letno poslovanje?

Preverjanje ekonomike poslovne zamisli

22.5.2015

58

Presoja podjetnika, ideje in posl. načrta

• Delovni list

• Uporabite kot vodilo za celovito presojo

• Lahko določite ponder kriterijem

Kaj je podjetnikom najtežje v začetkih (460 oseb; ZRSZ 2013)

• Vstop na trg in zagon podjetja, skrbi me ali bo dovolj dela, tekmovanje s konkurenco, neenakomerna razporeditev dela, oglaševanje, trženje, iskanje kupcev, prodaja, priprava dobrih ponudb, pridobivanje in ohranjanje strank, pridobitev posla ter projektov, trženje prek sodobnih medijev - 139 odgovorov (30 %)

• Pravno-formalni vidik poslovanja, vodenje poslovnih knjig, poznavanje enostavnega računovodenja, financ, vse o davkih, nenehno spreminjanje zakonodaje, zapletena oz. nejasna zakonodaja, pridobivanje dovoljenj, birokracija, administracija - 51 odgovorov (11 %)

• Neredna plačila, plačilna nedisciplina, neupoštevanje dogovorov, neredni prilivi - 38 odgovorov (8 %)

• Visoki stroški poslovanja, stroški za prispevke, stroški za računovodski servis, premalo zaslužka glede na stroške, zamik prihodkov na začetku, ko so sami stroški - 35 odgovorov (8 %)

• Za vse sem sam, nihče me ne zamenja, na vse moram misliti sam, samodisciplina, samoorganizacija, samomotivacija, učenje na napakah, strah pred neuspehom, iznajdljivost – 25 odgovorov (5 %)

• Kriza, neugodne okoliščine in gospodarske razmere, slaba kupna moč ljudi, neugodni časi za pridobitev kredita ali drugih finančnih pomoči - 21 odgovorov (5 %)

22.5.2015

59

IV. tema:

Ustanovitev podjetja

118

Dejstva, ki jih mora sprejeti bodoči

podjetnik

• Potrebuje nekaj, kar bo prodajal.

• Vedeti mora, komu bo prodajal.

• Ne bo edini.

• Računal bo lahko toliko, kolikor bodo kupci

pripravljeni plačati.

• Izdelek ali storitev mora prodati.

• Prodal bo lahko le toliko, kolikor bo lahko naredil.

• Potreboval bo denar.

• Potreboval bo pozitiven denarni tok.

• Poslovati bo moral z dobičkom (vsaj dolgoročno).

• Biti mora realen, a kreativen.

22.5.2015

60

119

Elementi podjetniške aktivnosti

Ustanovitev

Viri

Poslovna priložnost

Podjetnik ali tim

(Prirejeno po Bygrave 1994)

Pravno-organizacijske oblike in so.p.

Oblike

Samostojni podjetnik

Družba z omejeno odgovornostjo

Zasebni zavod

Socialno podjetje

22.5.2015

61

Gospodarstvo v Sloveniji 30. 9. 2014

Samozaposlitev (ZRSZ 2013)

• Želja po večji neodvisnosti in osebni svobodi (34 %)

• Želja po povečanju svojih prihodkov (19 %)

• Pomanjkanje drugih zaposlitvenih priložnosti (16 %)

• Želja po preverjanju svoje podjetniške ideje (15 %)

Razlogi

• Iz predhodnih zaposlitev (44 %) (+Ruzzier et al. 2008)

• Iz svojega hobija (25 %)

• S sistematičnim iskanjem idej (11 %)

Vir poslovne

ideje

22.5.2015

62

V letu 2012 je še poslovalo 44 % podjetij z vsaj eno zaposleno

osebo od tistih, ki so bila ustanovljena pred petimi leti

Demografija podjetij z vsaj eno zaposleno

osebo, Slo, 2011

(SURS 2013)

Samo v dejavnosti gradbeništvo je več podjetij prenehalo poslovati, kot jih je nastalo na novo.

Novonastalih podjetij v letu 2012 skoraj enako, podjetij, ki so prenehala poslovati, pa 446 manj kot v 2011 (SURS 2014)

22.5.2015

63

Razlogi za zaprtje podjetja

• Slabo izvajanje storitev

• Pomanjkanje pravega

podjetniškega duha

• Nepripravljenost na

žrtvovanje

• Nepripravljenost na

tveganje

• Pomanjkljivo načrtovanje

Knaup (2005)

….

• Brez intelektualnega

kapitala

• Neizkušenost

• Šibko trženje

• Nediferenciranost ponudbe http://www.harvardentrepreneurship.org/246

/10-reasons-why-entrepreneur-fail-their-

business.html

Razlogi za zaprtje podjetja v Slo (GEM 2015)

1. Osebni razlogi (30,14 %)

2. Nedobičkonosno poslovanje podjetja (24,02 %)

3. Upokojitev (15,63 %)

4. Finančni razlogi (10,24 %)

• Ni sledu o razlogu: priložnost prodati podjetje (v evropskih

državah 5,83 %)

22.5.2015

64

Demografija podjetij z vsaj eno zaposleno

osebo, Slo, 2011 (SURS 2013)

Podjetja v Slo, 2012 (SURS 2013)

22.5.2015

65

Letna stopnja rasti izbranih podatkov za

podjetja, Slovenija 2009–2013 (SURS 2014)

(SURS 2013)

Delež podjetij =fizičnih oseb z vsaj eno zaposleno

osebo glede na spol podjetnika, Slo

22.5.2015

66

MSP = v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

Velika podjetja = predelovalne dejavnosti

Število podjetij je najizraziteje naraslo v dejavnosti

gostinstvo (za 19,2 %) ter v dejavnostih oskrba z električno

energijo, plinom in paro in v dejavnosti kmetijstvo, lov,

gozdarstvo in ribištvo (za 17,0 %).

Število oseb, ki delajo, je najizraziteje naraslo v

strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 4,8 %).

Upad prihodka je bil najizrazitejši v dejavnosti poslovanje

z nepremičninami (za 13,2 %).

(SURS 2014)

Razlike med s.p. in d.o.o. (Mladi podjetnik 2014)

s. p. (samostojni podjetnik) d. o. o. (družba z omejeno odgovornostjo)

Pravno-organizacijska oblika: fizična oseba, ki

opravlja dejavnost. Pravna oseba.

Ni ustanovnega kapitala. Ustanovni kapital znaša 7.500 evrov.

Samostojni podjetnik za posle odgovarja s

svojim premoženjem.

Ločenost premoženja (družbeniki odgovarjajo

samo s svojim deležem v družbi).

Progresivna obdavčitev, ki velja za

samostojnega podjetnika, ni primerna za velike

dobičke (16 %, 7.840 27 %, 15.681 41 %).

Primerna oblika za večje dobičke (enotna

davčna stopnja za pravne osebe).

Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali

normirani odhodki (do 50.000 EUR prih.). Dvostavno knjigovodstvo oziroma

računovodstvo.

Dobiček je plača, podjetnik lahko s sredstvi na

računu prosto razpolaga.

Denarna sredstva na računu so "last podjetja".

Dobiček se obdavči (17 %).

Ker je dobiček plača, se ne šteje kot strošek. V

stroške gredo prispevki. Plača oziroma plače so strošek.

S.p. velja za nekoliko manj kredibilno obliko

podjetja.

Večja kredibilnost podjetja pri poslovanju. Večja

podjetja običajno niso s.p.

22.5.2015

67

Še nekaj pomembnih podrobnosti

• Do 50.000 EUR ni zavezanec za DDV, če tako želi:

– Prostovoljni vstop najmanj 5 let

– Obvezna vključitev, prihodek zadnjih 12 m

• V skladu s 430. členom ZPIZ-2 novo ustanovljeni

samozaposleni s.p. (zavarovani na podlagi 15. člena ZPIZ-2)

od 1. 7. 2013 so v prvih 12 mesecih oproščeni plačila 50 %

prispevkov, v drugih 12 mesecih delovanja pa v višini 30 %

prispevkov.

Še nekaj posebnosti: normiranec

• Do 50.000 EUR je lahko normiranec s.p. ali d.o.o.:

– fiksen izračun: odhodki v višini 80 % (predvidenih) prihodkov

– vnaprej plačuje določeno stopnjo ‚davka od dohodka pravnih

oseb‘ (predviden prih – stroški)

– končni davek

– brez mesečnega poročanja, letno poročanje obvezno

• Od 1. 1. 2015 je normiranec:

– Do 100.000 EUR prihodkov pri pogoju

– vsaj 1 zaposlena oseba za poln d.č. 5 mesecev

22.5.2015

68

Še nekaj posebnosti: normiranec

• 20 % (drugi 17 %) davek od dohodka pravnih oseb

• Ne more zmanjševati davčne osnove z olajšavami in prisp. za

soc. varnost

• Voditi evidenco izdanih listin (IR, PR) in knjigo osnovnih srd.

• Se splača:

• le za nekatere storitvene dejavnosti

• če težko koristijo davčne olajšave (ne zaposlujejo, ne

vlagajo v razvoj, nimajo dodatnih vlaganj)

Še nekaj posebnosti: ekonomsko

odvisna oseba (EOO)

• S.p. vse bolj kot alternativa zaposlitvi

• Zakon o delovnih razmerjih (213. in 214. člen)

• Najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika

• Samo s.p.

• EOO dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna

• Upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva (prepoved diskriminacije, odpovedni rok, neutemeljeni odpovedni razlogi, odškodninska odgovornost, zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov)

22.5.2015

69

Kaj ni delo na črno

• Medsebojna sosedska pomoč (če ga ne opravi sosed - pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo),

• Delo v lastni režiji (kadar delo na nepremičnini opravlja lastnik sam ali njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti ali partner v registrirani istospolni skupnosti, ali z osebami, s katerimi je v sorodstvu v ravni do tretjega kolena),

• Nujno delo (za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč),

• Humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo (za registrirane humanitarne ali karitativne organizacije ter organizirano prostovoljno delo v okviru drugih nevladnih organizacij)

• Brezplačna pomoč na kmetijah, planinah, pašnikih

• Kratkotrajno delo…

• Osebno dopolnilno delo…

o Zakonska podlaga: Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 - uradno prečiščeno besedilo, 29/10, 57/12 in 21/13 - ZUTD-A)

Kratkotrajno delo (1)

• Pomoč, za katero subjekti ne prejemajo plačila

• Zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika družbe,

ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z

največ 10 zaposlenimi (ne sme biti s.p.)

• v primerih izredno povečanega obsega dela

• ne šteje za delovno razmerje

• časovno omejeno: največ 40 ur mesečno

• Kratkotrajno delo ne sodi v ‚popoldanski s.p.‘

22.5.2015

70

Kratkotrajno delo (2)

• Pred začetkom dela prijaviti v zavarovanje pri Zavodu za

zdravstveno zavarovanje Slovenije za primer poškodbe pri

delu in poklicne bolezni

• Kratkotrajno delo lahko opravljajo tudi tujci

• Plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (eDavki; cca 5 EUR)

• Voditi evidenco o osebi, ki opravlja kratkotrajno delo

o Zakonska podlaga: Zakon o preprečevanju dela in

zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) (Uradni list RS, št. 32/2014)

Osebno dopolnilno delo (1)

• Samo za določene dejavnosti

• Izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja

izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih

vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja,

kovin in kamna

• ter občasno delo (npr. pomoč ostarelim, invalidom, otroško varstvo, prevoz oseb, kmetijska dejavnost…)

• Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni kot

taki

• Predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije

Obrtne zbornice Slovenije

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/#c7598

22.5.2015

71


Od 1. 1. 2015:

• Prijava na AJPES (tudi preko upravne enote)

• Polletni prihodki ne presegajo ne sme presegati 3 povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu

• Vpeljava vrednotnic za vsak koledarski mesec; plačilo preko e-uprava ali na upravni enoti

• Iz vrednotnice se plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7 EUR), zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (2 EUR)

• Plačilo vrednotnic s strani naročnika dela ali s strani izvajalca, ko sam opravlja delo

• Poročanje davčnemu uradu do desetega v mesecu po preteku polletnega obdobja


• Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot

dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen ZDoh-2).

• Normirani stroški 10 % od dohodkov (dodatni str prevoza,

nočitev uveljavljanje v napovedi za odmero dohodnine v višini

zakonskega maximuma)

• Akontacija dohodnine 25 % od davčne osnove (prih – 10 %

normiranih str)

22.5.2015

72

Študent podjetnik (Katja Blatnik, www.racunovodja.com, 27. 2. 2014)

• Ne more več »koristiti« zavarovanja kot družinski član tudi, če še ni dopolnil 26. let, saj je obvezno zdravstveno zavarovan kot samozaposlena oseba

• Starši zanj ne morejo več uveljavljati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane

• Ne izpolnjuje splošnih pogojev za štipendijo (štipendisti ne smejo opravljati samostojne registrirane dejavnosti)

• Ne izpolnjuje pogojev za subvencionirano prehrano (osebe, ki niso zaposlene oziroma vpisane v evidenco brezposelnih oseb pri ZRSZ)

• Ne izpolnjuje pogojev za subvencionirano bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih (študenti niso zaposleni ali iskalci zaposlitve)

• Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost

• Študent podjetnik nima več pravice do družinske pokojnine, ker se ne šteje več za osebo na šolanju

Še nekaj posebnosti… zavod

• Zasebni zavod le za nekatere dejavnosti (Zakon o zavodih ZZ, Uradni list. 12-481/1991):

dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa,

zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega

varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj

opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička

• Zasebni zavod lahko ustvarja dobiček – presežek prihodkov

nad odhodki – ki ga vlaga v delovanje, razvoj, rast, širitev

• Zasebni zavod plačuje davek od dohodka pravnih oseb (17

% v l. 2013) za pridobitni del dejavnosti

22.5.2015

73

Socialno podjetništvo

Maksimizacija vrednosti v

dobro družbe

Maksimizacija vrednosti v

dobro podjetnika

Inoviranje,

prepoznavanje

in

uresničevanje

poslovnih

priložnosti, z

namenom

doseganja čim

večjega

družbenega

učinka (Mesojedec et al.

2012) http://www.youtube.com/watch?v=1ecKK3S8DOE


Podjetniška dejavnost

Participativno upravljanje

Družbeni cilj

(Evropska komisija 2011)

http://www.youtube.com/watch?v=1ecKK3S8DOEhttp://www.youtube.com/watch?v=1ecKK3S8DOE

22.5.2015

74


(Mesojedec et al. 2012)

Socialni podjetnik

„Socialni podjetnik ima inovativni um in je sposoben več od zgolj

finančne perspektive. Ima sposobnost iskanja in reševanja

realnih družbenih problemov, s tem da opolnomoči lokalne

skupnosti in pomaga ljudem. Prepričan je o uspehu lastnih idej in

idej ekipe, s katero deluje, uživa v spreminjanju družbe in rad

tvega. Išče priložnosti tam, kjer drugi sploh ne vidijo možnosti.“

Filippo Addarii, direktor evropskega združenja managerjev tretjega sektorja

22.5.2015

75

Socialni podjetnik

„Socialni oz. družbeni podjetniki so vizionarji, ki jim z novo idejo, močnim

etičnim čutom in ustvarjalnim pristopom k reševanju problema uspe pritegniti k

sodelovanju tudi druge.“

Bornstein 2007

„Socialni podjetniki igrajo vlogo dvojnega agenta na družbenem področju. Na

eni strani skrbijo za prepoznavanje, oblikovanje in ohranjanje družbenih

vrednot, na drugi pa neomajno iščejo nove možnosti inovacij, prilagajanja in

učenja “

Dees 1998

Socialna ekonomija v svetu in Slo

• V EU k BDP prispeva socialna ekonomija v povprečju 10 %

(Španija 15 %), v Slo je 2 % (invalidska podjetja, zaposlitveni centri, socialna podjetja, društva, zadruge, zavodi in druge

nevladne organizacije)

• V EU 6 % delovne sile, v Slo 0,7 %

(Hajdinjak 2013)

22.5.2015

76

Vodila v Sloveniji na področju so.p.

• Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP, Ur. l. RS, št. 20/2011),

– aktiven od 1. 1. 2012

– 3/2015: 74 so.p.

– Register so.p. na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in

tehnologijo (od 2015!)

• Strategija za razvoj socialnega podjetništva 2013–2016

(na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo)

• Program ukrepov 2014–2015 za izvajanje strategije

socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016 (7.2014)

• Uredba in sprememba uredbe o določitvi dejavnosti

socialnega podjetništva (7.2014)

Pomembni premiki za so. p.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva

Program ukrepov 2014–2015 za izvajanje strategije socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016: • usposabljanja, informiranje, svetovanje in mentoriranje različnih skupin

deležnikov na področju socialnega podjetništva (socialnih podjetij, kmetij, medijskih kooperativ, zadrug, upravnih enot, občin, VEM točk, šol, idr.)

• promocijske aktivnosti (sejem socialnih podjetij, informativne-izobraževalne konference)

• vpeljava učnih delavnic v socialnih podjetjih tipa B,

• razvoj programov za usposabljanje in izobraževanje oseb, odgovornih za delo z ranljivimi skupinami

• spodbude za zaposlovanje ranljivih skupin

• spodbude za zaposlovanje in samozaposlovanje mladih

– 15 ukrepov in 39 aktivnosti,

– Ocenjena vrednost 12,7 milijona evrov

22.5.2015

77

Dejavnosti socialnega podjetništva

Tiste dejavnosti, ki:

• zagotavljajo proizvode in storitve, ki so v javnem interesu;

• ponujajo inovativne rešitve za reševanje družbenih,

gospodarskih, okoljskih in drugih problemov;

• ustvarjajo možnosti za zaposlovanje, dodatna delovna mesta

in poklicno reintegracijo ranljivih skupin ljudi;

• spodbujajo sodelovanje ljudi, prostovoljsko delo ter

družbeno solidarnost.



(več v ZSocP)

Ter od 7/14 še:

• kmetijska dejavnost

in lov,

• gozdarstvo,

• ribištvo,

• gradnja

stanovanjskih in

nestanovanjskih

stavb,

• obdelava in

predelava lesa,

• proizvodnja papirja

in izdelkov iz

papirja,

• oblikovanje, aranžer

-stvo, dekoraterstvo

in fotografska

dejavnost

22.5.2015

78

Tipi socialnega podjetja

A tip • nepridobitna pravna oseba

• trajno opravljanje dejavnosti iz zakona

• zaposlovanje najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh v nadaljnjih letih poslovanja

• ves čas zaposlovati najmanj dve osebi

• po izteku drugega koledarskega leta izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov iz naslova zakonsko določenih dejavnosti

B tip

• tržne dejavnosti

• v delo vključujejo najbolj ranljive

osebe na trgu dela (najmanj tretjina teh od vseh zaposlenih)

• dokazilo o zaposlitvi delavcev in

njihovi strukturi predložiti v roku

dveh let po pridobitvi statusa

pristojnemu ministrstvu

Kdo so ranljive skupine ljudi

• invalidi,

• brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z

ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih ali

duševnih okvar in nimajo za posledico statusa invalidnosti,

• dolgotrajno brezposelne osebe, ki so brez zaposlitve 24 mesecev

ali več,

• iskalce prve zaposlitve, ki so prijavljeni na ZRSZ več kot 6

mesecev,

• brezposelne osebe, ki so starejše od 55 let, pripadnike Romske

skupnosti, mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega in

nižjega poklicnega izobraževanja ter

• težje zaposljive osebe, med katere spadajo bivši uporabniki drog,

bivši kaznjenci, begunci in brezdomci.

22.5.2015

79

So. p. ne more biti

• Politična stranka

• Če imajo prevladujoč vpliv pri odločanju pridobitna gosp.

družba, pravna oseba javnega prava (javno podjetje, javna

agencija) ali lokalna skupnost

• Če podjetje nima poravnanih prispevkov za socialno varstvo

delavcev in davčnih obveznosti do delavcev

Posebnosti so. p.

• Pridobitev dostavka so.p.

• Participativno odločanje: en glas za vsakega, tudi lastnika in

prostovoljca

• Presežek prihodkov nad odhodki:

– Zavodi, društva ali ustanove: vse v razvoj organizacije ali v pokrivanje

izpada prihodka (npr. usposabljanje zaposlenih, investicije v osnovna

sredstva, povečevanje števila zaposlenih, povečanje kapitala ipd.)

– Ostale oblike: v višini do 20 % celotnega presežka, če ta presežek ni

nastal iz naslova neporabljenih javnih sredstev

• Izplačila sodelujočim ne smejo presegati za 30 % višine izhodiščne plače

• Kritje stroškov sodelujočim do zakonsko določenega zneska, do katerega se

strošek všteva v davčno osnovo

• Za tržno dejavnost ni oproščen plačila davka od dohodkov pravnih oseb

(17 % 2013)

• Dodaten SRS 40 za računovodenje so.p. (Uradni list RS, št. 2/12)

• Letno poročanje državi za ohranitev dostavka so.p. (do 31. 3.)

22.5.2015

80

Kaj so omejitve za razcvet so. p. v Slo?

• Organizacija OECD ugotavlja (MDDSZ 2012), da so zaviralni

dejavniki razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji

stigmatizacija podjetništva, pomanjkanje pozitivne vizije

podjetnikov in podjetništva ter podjetniških sposobnosti

socialne ekonomije v slovenskem družbenem sistemu.

Kontrolna vprašanja za potencialnega

socialnega podjetnika

• Delovni list

• S kandidatom izpolnjujta skupaj

• Socialno podjetništvo je še vedno nepoznano, prav tako principi

in zakonska določila

• Pomembno je prepoznati relacijo

družbeni cilj-podjetniška dejavnost-participativno vodenje

22.5.2015

81

10 zgrešenih misli o socialnem

podjetništvu

• Za ustanovitev socialnega podjetja je dovolj že minimalni

vložek

• Na trg se vstopi z maloprodajo, tako je najlažje

• Zaposleni in prostovoljci že imajo vsa potrebna znanja za delo

v socialnem podjetju

• Ljudje bodo pri nas kupovali zaradi ideje, v katero verjamemo

• Iz neprofitne dejavnosti ne moremo ustvarjati dobička

• Socialno podjetništvo bo rešilo naše težave s financami

• S socialno-podjetniško idejo se bodo poistovetili vsi sodelavci

• Za uspeh je dovolj že dobra ideja

Franšizni sistem kot priložnost za hitri

vzpon

…omogoča prejemniku franšize, da uporablja proizvod ali

storitev ter poslovni sistem po vzoru in pod imenom dajalca

franšize

• Pravno in finančno ločeni in samostojni pravni subjekti

• Tesno in stalno dolgotrajno sodelovanje (običajno več kot 5

let)

• Dajalec franšize zagotovi preverjeni know-how, blagovno

znamko, izobraževanje, strokovno in tehnično pomoč ter

uporabo intelektualnih pravic

• Prejemnik franšize plačuje franšiznino (nadomestilo za

storitve dajalca franšize) in sodeluje z dajalcem franšize

(Ruzzier et al. 2008)

22.5.2015

82

Prejemnik franšize (Ruzzier et al. 2008)

Testiran poslovni koncept

Manj vlaganj

Prepoznavnost in ugled

Brez posebnih znanj

Informiranost o okolju in priložnostih

Skupna promocija in nabava

Včasih financiranje

Podrejenost

Nadzor

Pridobivanje soglasij za lastne odločitve

Izstop povzroči nekonkurenčnost

Dajalec franšize (Ruzzier et al. 2008)

Hitrejša širitev dejavnosti

Skromen vložek v rast

Visoka motivacija prejemnikov franšize

Ekonomija obsega

Nižji stroški v R&R

Vezanost prejemnika f. na lastne polizdelke, surovino…

Tveganje za zmanjšanje ugleda

Oteženo nadziranje

Težja ločitev partnerjev pred iztekom pogodbe

Ogrožanje posla tudi po prekinitvi (konkurent)

22.5.2015

83

Vrste franšiz (Ruzzier et al. 2008)

• Posredovanje blaga in odstopanje poslovnega znanja in izkušenj pri prodaji blaga (npr. Mercator, OMV)

Franšizing blaga

• Pravica do uporabe poslovnega in tehničnega znanja ter do uporabe blagovne znamke (McDonald‘s, Holiday Inn)

Franšizing storitev

• Proizvodnja in prodaja blaga, da bi se proizvodnja približala mestu porabe (Milka, Coca Cola)

Industrijski ali proizvodni franšizing

Tuja franšiza v Sloveniji

• Pozitivno vplivajo na gospodarstvo

• Pritok tujega znanja in izkušenj

• Vodenje franšize in zaposlovanje lokalnega prebivalstva

• Širijo sodobno znanje in prakso v okolje

• Dejavnik mednarodnega podjetništva

Uspešnost prejemnikov franšize v Sloveniji je precej večja od

uspešnosti samostojnih podjetij (Samotorčan 2003)

96 % franšiznih mrež po petih letih delovanja posluje dobičkonosno v

Veliki Britaniji (Ruzzier et al. 2008)

V ZDA porast zaposlovanja v franšizi predstavlja trikratnik obsega

zaposlovanja v preostalem gospodarstvu. (http://www.franchise.org/)

22.5.2015

84

Ključna področja presoje (Ruzzier et al. 2008)

Preizkušenost franšize

• Franšiznina vs. Nepreizkušenost

Finančna stabilnost franšize

• Zgodovina franšize

Potencialni trg jemalca franšize

• Tržna raziskava, sekundarni podatki, konkurenca

Možnost dobička za franšizo

• Izračun dobička na podlagi izračunov in prakse dajalca franšize

S katerimi izzivi se

srečujejo vaše stranke pri

razmišljanju o ustanovitvi

podjetja?

22.5.2015

85

V. tema:

Poslovno okolje in podjetnik

Razčlenimo

Podporno okolje

Organizacije za razvoj

podjetništva

Nosilci finančnih

mehanizmov

Promotorji podjetništva

Nosilci podpornih storitev za podjetnika

Trg

22.5.2015

86

Podporno okolje za podjetništvo

PODJETNIK

Pospeševalniki

Vloga pospeševalnikov

• Mreža poznanstev uspešnih podjetnikov čez noč

• Mentorski odnos in znanje o podjetništvu, predstavitvi produkta

investitorjem, tržnem nastopu, testiranju izdelka na trgu itd.

• Pomoč pri pridobivanju sredstev za zagon

• Zdrava konkurenca, medsebojna pomoč in motivacija med

organizacijami v pospeševalniku

• Pogosto prvi kupci

• Pogosto možnost kakovostnih sodelavcev, zunanjih partnerjev v

projektu

• V tujini semenski kapital vloži pospeševalnik

Slabost: delež v podjetju… ki je manjše zlo glede na prednosti

22.5.2015

87

Pomembni spletni viri informacij

• Podjetniški portal: http://www.podjetniski-portal.si/

• Imam idejo, portal za inovativne: http://www.imamidejo.si/

• SPIRIT Slovenija: http://www.spiritslovenia.si/

• Slovenski podjetniški sklad: http://www.podjetniskisklad.si/

(tudi vzorec poslovnega načrta z navodili in finančnimi načrti)

• Državni portal za poslovne subjekte E-vem:

http://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem

• E-novice Data: Moje podjetje, moja prihodnost: http://data.si/

• Zavod mladi podjetnik: http://mladipodjetnik.si/

• Poslovni angeli Slovenije: http://www.poslovniangeli.si/

• Slovenski forum socialnega podjetništva: http://fsp.si/

Pomembni spletni viri informacij

• Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/

• Podatkovna baza slo izvoznikov: http://www.sloexport.si/

• Slovenski regionalni razvojni sklad: http://www.regionalnisklad.si/

• European Commission Entreprise and Industry

http://ec.europa.eu/enterprise/index_en.htm

• European Commission Cordis http://cordis.europa.eu/projects/

• Podjetno v svet podjetništva 2014: Regionalne razvojne agencije

• Obrtne, gospodarske zbornice, inkubatorji

• Tehnološki parki, centri odličnosti

http://www.podjetniski-portal.si/http://www.podjetniski-portal.si/http://www.podjetniski-portal.si/http://www.podjetniski-portal.si/http://www.imamidejo.si/http://www.imamidejo.si/http://www.spiritslovenia.si/http://www.spiritslovenia.si/http://www.podjetniskisklad.si/http://www.podjetniskisklad.si/http://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evemhttp://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evemhttp://data.si/http://data.si/http://mladipodjetnik.si/http://mladipodjetnik.si/http://www.poslovniangeli.si/http://www.poslovniangeli.si/http://fsp.si/http://www.izvoznookno.si/http://www.izvoznookno.si/http://www.sloexport.si/http://www.sloexport.si/http://www.sloexport.si/http://www.regionalnisklad.si/http://ec.europa.eu/enterprise/index_en.htmhttp://cordis.europa.eu/projects/http://cordis.europa.eu/projects/

22.5.2015

88

175

Viri financiranja

Lastniški kapital

Dolžniški kapital

Lastna sredstva podjetnika ter

ostalih družbenikov, zadržani dobički,

zasebne naložbe, poslovni angeli in

skladi

= pridobitev sredstev v zameno za

lastništvo

a) formalni (sredstva izposojena pri

bankah in drugih finančnih institucijah,

sredstva državnih skladov,…)

b) neformalni (finančna sredstva družine,

prijateljev, znancev, poslovnih

partnerjev…)

= pridobitev izposojenih denarnih

sredstev za podjetje

Sodobni finančni mehanizmi

• Mikrokreditiranje

• Slovenski podjetniški sklad

• Javni razpisi (težava starost/zgodovina podjetja, blokade)

• Crowdfunding (Kickstarter, Indiegogo, Ashoka…)

• Garancijske sheme (garancije podjetjem, ki pri bankah najemajo posojila )

• Tvegani kapital (poslovni angeli, pospeševalniki…)

• Faktoring

22.5.2015

89

177

Tvegani kapital

• Lastniški kapital

• Investitor lahko nudi pomoč pri upravljanju

• Pričakovanje višjih donosov

• Je “potrpežljiv” kapital

• Uspešnih je 2–4 % podjetnikov financiranih s tveganim kapitalom

a) neformalni tvegani kapital (poslovni angeli… Poslovni angeli

Slovenije)

b) formalni tvegani kapital (skladi tveganega kapitala… Prvi sklad

d.o.o., DTK Murka d.o.o., Meta Ingenium d.o.o., STH Ventures

d.o.o., SCS d.o.o., P.E.N. d.o.o.)

Poslovni angeli vs. Skladi tveganega

kapitala (Poslovni angeli Slovenije 2014)

• Poslovni angeli vlagajo v zgodnejših fazah (prototip, prve

stranke)

• Poslovni angeli vlagajo nižje zneske (do 500.000 €)

• Poslovni angeli vlagajo svoj lasten denar, sklade pa upravljajo

investicijski menedžerji

• Skladi tveganega kapitala so pod večjim pritiskom prodaje

naložb

• Dodane vrednosti poslovnih angelov in skladov tveganega

kapitala so nekoliko različne

• Skladi tveganega kapitala so povsem formalni vir financiranja

22.5.2015

90

Dejstva glede financiranja podjetništva (Jančar Matekovič 2006)

• Zagonski kapital (začetek trženja, umestitve izdelka na trg, nakup

opreme, najem/nakup prostorov, zaščito lastne intelektualne

lastnine) in zgodnji kapital (za začetek serijske proizvodnje) sta v 93

% financirana iz lastnih virov (bootstrapping), družine, prijateljev,

sodelavcev, sosedov (sorodstvo 60 %), le 7% neznanec (Bygrave et

al. 2005 v Jančar Matekovič 2006)

• Predraga finančna sredstva

• Omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, omejitve pri

najemanju posojil v tujini

• Nepoznavanje različnih oblik financiranja podjetij

• Pomanjkanje oblik financiranja za storitvene dejavnosti in

novonastala podjetja (rizični skladi, javni razpisi)

Še nekaj podatkov za zaključek

22.5.2015

91

Zgodnja podjetniška aktivnost odraslega

prebivalstva (GEM 2015)

• Svet: v letu 2008 indeks TEA* znašal 3,65 % in do leta 2012 5,42 %, leta

2013 6,45 %, 2014 6,33 %

• Najvišji TEA: manj razvite države – Kamerun 37,4 % in Uganda 35,5 %

• Najnižji TEA: Surinam (2,1 %), Japonska (3,83 %), Kosovo (4,03 %) in Italija

(4,42 %)

• Najvišji TEA v EU: Romunija (11,35 %), Litva (11,32 %) in Slovaška (10,9 %)

• Najnižji TEA v EU: Kosovo, Italija, Rusija, Nemčija

• Slo: 6,33 % (2013 6,5 %) 14. mesto

*Z indeksom TEA (Total Early-Stage Entrepreneurial Activity) merimo delež odraslega

prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima podjetje, vendar ne dlje kot tri

leta in pol.

Podjetništvo v Slo v 2013 (GEM 2014)

• Slovenci smo v povprečju visoko prepričani v lastno znanje, izkušnje

in sposobnosti za podjetništvo (51 % odraslih, 30. mesto med 67

državami)

• Zaznavanja podjetništva kot dobre poklicne izbire (68 %

prebivalcev, povprečje EU)

• Samo polovica prebivalcev meni, da lahko v časopisih, na radiju in

televiziji, pogosto zasledimo zgodbe o uspešnih novih podjetjih (med

zadnjimi 15. v svetovnem merilu in na 10. mestu v EU)

• Podjetniki in podjetnice izkazujejo večje zadovoljstvo s svojim

blagostanjem in delovnimi pogoji kot moški ali ženske, ki niso podjetniki

• Najnižja ocena pripisana nacionalni zasnovanosti in vodenju vladne

politike glede podpore za nova in rastoča podjetja (1,9 na lestvici od 1

do 5)

22.5.2015

92

Povej svoje

[email protected]

/KonektOn

/KonektOn

Documents

Podjetništvo kot karierni izziv današnjega časa...22.5.2015 1 Podjetništvo kot karierni izziv današnjega časa dr. Karmen Rodman KonektOn d.o.o. dr.Jasna Auer Antončič Uvod: